176. številka. Ljubljana, v četrtek 2. avgusta 1900. ♦i li [. leto. , vsak dan »večer. izimBi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatro-ogrska dežele za Tse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K HO h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano E-ooBffiaria na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. - Za tuj« dežel« tohko ved, kohkor znaSa ~£rin* - Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vposiljatve naročnino se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrsto po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, ^Mđvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. - Dopisi naj se izvole" irankovati. — Rokopisi se ne vraCaJo. - Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. Upravnistvu naj ? se bla* govolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adniinistrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice fit. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon St 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85. V prevdarek poštenim posojilnicam. Tista slovenska posvetna inteligenca, kateri je »Slovenec" zadnjič očital, da je šele od včeraj slovenska, da ničesar ne dela, in da je vsled krokarij in vsled duševne lenobe stoji na duševni stopinji navadnih knrjevaščanov, ima mej drugimi zaslugami tudi to, da se je lotila neizmerno težavnega dela, iztrgati narodnim nasprotnikom slovenski kapital iz rok, in osvoboditi slovenske produktivne stanove denarne od visnosti od Nemcev in jih rešiti iz oderuških krempljev. Ta težavna naloga se je v veliki meri posrečila s pomočjo posoj ilništva, in gotovo bi bile razmere danes še veliko boljše, gotovo bi se bilo doseglo še večjih uspehov, da niso naši klerikalci iz strankarskih nagibov zanetili gospodarski boj tudi na tem polju. Klerikalna stranka je začela pred let ustanavljati konkurenčne posojilnice vsem tistim starim, dobro upeljanim in dobro fundiranim zavodom, ki se niso hoteli podati v službo klerikalni stranki. Brez ozira na potrebo in na razmere ustanavljali so take zavode po celi deželi, in da bi si pridobili podporo vladnin krogov, izdajali so te svoje posojilnice za Raiffeise-nove, dasi ni mej njimi, kakor se je konstatiralo v deželnem zboru, ne-jedne take, ki bi se resnično ravnala po Raiffeiseno vih načelih, nego se vse brez izjeme bavijo s hipotekarnim kreditom. Na tak način je klerikalna stranka ustvarila celo organizacijo. Teh klerikalnih posojilnic je zdaj kakor listja in trave, »dobri" namen te organizacije je, spraviti zlasti kmeta v denarno odvisnost od klerikalcev, in ga za vse volitve prikleniti na klerikalno verigo, a pri takem namenu se ni čuditi, da so te klerikalne posojilnice postale za naše ljudstvo prava nesreča. Te posojilnice niso za kmeta pribežališče v stiski, nego pospešujejo samo zadolževanje kmetskega ljudstva. Na čela vsej tej posojilniški in kon-sumski organizaciji stoji „Gospodarska zveza", ki je glasom „Slovenca" lani tako dobro gospodarila, da je pri razmeroma prav velikem prometu imela lani prav za prav deficit. Izkazala je namreč dobička 2256 gld. 90 kr., a všteta je tudi vladna podpora v znesku 5000 gld. Ako bi društvo ne bilo dobilo te podpore, bi bilo moralo izkazati deficita 2743 gld. 10 kr. Klerikalni organizaciji prede slabo. Konsumski švindel se ni obnesel, posojilnice pa se tudi ne bodo dolgo vzdrževale, kajti velik del vseh vlog je že danes izgubljen. Koliko pri klerikalnih posojilnicah naloženega denarja je zabitega pribankerot-nih konsumnih društvih, koliko ega denarja je i z posojen ega popolnem insolventnim ljudem, a re servnega zaklada nimajo ti klerikalni zavodi skoro nič. Naravno je, da bi klerikalci v svojo orgr.uzacijo radi pritegnili tudi tiste posojilnice, ki doslej niso pri njej, saj so te posojilnice solidne, saj imajo zaupanje ljudstva, saj gospodarijo dobro, in saj imajo Jako lepe reservne zaklade, torej vse to, Česar pri klerikalnih posojilnicah zaman iščemo. Klerikalci so to na prav lisjaški način poskusili, upamo pa, da se jim ta naklep ne posreči. Predvčerajšnjim smo priobčili okrožnico, ki jo je .Gospodarska zveza" razposlala vsem tistim posojilnicam, ki niso njeni člani, in v katerih jih vabi, naj ji dopošljejo svoje bilance, da jih priobči v svojem „Letopisu", ki izide baje na željo poljedelskega ministrstva. Verjamemo, prav radi verjamemo, da bi klerikalna „Gospodarska zveza" rada priobčila bilance cvetočih naših posojilnic. Na ta način bi se pri ministrstvu šopirila s tujim perjem, bi nasula ministrskim krogom zopet nekaj peska v oči, in zajedno bi bil s tem storjen prvi korak, da bi naše dobrostoječe posojilnice potegnila v klerikalno mrežo. Mi moremo poljedeljsko ministrstvo, ki postopa na Kranjskem tako, kakor da je njegova jedina naloga, delatiprinas klerikalno politiko in pospeševati strankarske koristi in naklepe klerikalne stranke, samo obžalovati, da se pajdaši s takim društvom, kakor je »Gospodarska zveza". Ministrstvo je dalo temu društvu 5000 gld. podpore in ga hoče po sili postaviti na čelo gospodarskemu življenju v naši vojvodini, dasi se je temu društvu javno užgal sramotilni pečat nepoštenosti, dasi se je temu društvu javno očitala sleparija in goljufija, in dasi pri tem društvu zaman iščemo pogojev za uspešno delovanje. Od klerikalne gospodarske organizacije preti naši deželi samo nesreča, katastrofa je neizogibna, a čim prej nastane, toliko manjša bo škoda. Nimamo te moči, zabraniti subvenci-joniranje tega društva, če ministrstvo krvavih žuljev davkoplačevalcev ne more bolje porabiti, kakor da jih daje „Gospodarski zvezi", ki je prav s to drž. podporo vprizorila znano sleparijo z umetnimi gnojili, ne moremo proti temu druzega storiti, kakor da proti taki porabi državnih sredstev slovesno protestiramo. Tega pa, da bi se »Gospodarska zveza" postavila na čelo vsemu gospodarskemu življenju v deželi, se pa bomo že znali ubraniti, o tem naj bodo gospodje v poljedelskem ministrstvu prepričani! Slovenske posojilnice, ki niso pri „Gospodarski zvezi", prosimo in svarimo, naj ne dado temu društvu svojih bilanc na razpolaganje in naj protestirajo proti temu, d a b i s e n j i h o v e b i 1 a n c e priobčile v »Letopisu" te .Gospodarske zveze". Tega vender nobena, na realni podlagi stoječa, pametno in previdno poslujoča posojilnica ne more želeti, da bi se jo metalo v isti koš s klerikalnimi posojilnicami, da bi se bilance poštenih posojilnic priobčile poleg bilanc klerikalnih posojilnic, in da bi sploh .Gospodarska zveza" mogla predstav 1 j a t i s v e t u , k a k o r d a stoji vse p o s oj i 1 n i št v o pod njenim vodstvom. Za to pa se gre .Gospodarski zvezi", zakaj to bo jeden pripomočkov, da izposluje novo subvencijo. Po naši sodbi ni nikaka čast za poštene posojilnice, če bi njih bilance v leto- pisu .Gospodarske zveze" figurirale poleg bilanc takih posojilnic, kakor je na Robu, v Horjulu ali v Trnovem pri II. Bistrici. Kaj bo svet rekel o naših poštenih posojilnicah in njihovih bilancah, če jih bo našel poleg izkazov Rudolfove posojilnice in pomislil, da so kaplana Rudolfa klerikalci odstavili od vodstva trnovske posojilnice in konsumnega društva, da je nekaj uradnikov klerikalne organizacije več tednov knjige posojilnice in konsumnega društva .v red spravljalo" in dognalo, da je pri tem društvu menda kakih trideset tisoč goldinarjev faktično izgubljenih, ker je ta tirjatev absolutno neiztir-ljiva. Kakšna bo potem bilanca te posojilnice, si je lahko misliti. In druge bilance klerikalnih posojilnic niso bolje. Bodi to dovolj! Poštene, solidno poslujoče posojilnice naj uvažujejo naše navedbe, in upamo, da bodo ostale zveste same sebi in odklonile vsako tudi najmanjšo dotiko z .Gospodarsko zvezo". _ V IJtihlJutiS. 2. avgusta. Umor kralja Umberta. Umor splošno simpatičnega italijanskega kralja Umberta je navdal ves svet s sožaljem. Listi so polni podatkov o priprostom življenju umorjenega kralja in o srečnem njegovem zakonu s kraljico Mar-gherito. Kralj Umberto je bil skromen, priprost, delaven vladar, ki se je trudil, da bi pomagal svojemu ljudstvu do boljšega stanja. Pogr eb se bo vršil menda v soboto. Parlament pa se snide v nedeljo ali v ponedeljek. Ministrski svet, kateremu je novi kralj Viktor Emanuel izrazil svoje zaupanje, izdelal je proklamacijo na narod. Proklamacijo podpiše kralj. Kje se pokoplje Umbert, še ni določeno. Rimski občinski svet je prosil kralja, naj bi se njegov oče pokopal v Rimu. Veliko pozornost je zbudila av-dienca milanskega nadškofa, kardinala Ferrarija, voditelja nespravljivih klerikalcev, pri kraljici. Predno je prišel Ferrari h kraljici, je bilo treba mnogo dogovorov. Baje je kardinal Ferrari sporočil kraljici sožalje imenom papeža. Avdienci se pripisuje dalekosežen političen pomen. Glede usode Bressija se more le toliko reči, da ne bo kaznovan s smrtjo, ker je smrtna kazen v Italiji že dolgo odpravljena. Obsojen bode bržčas do smrti na galere. Prvih osem let pa bode zaprt v samotni ječi. V Monzo je dospel Bressi — baje z dvema tovarišema — v petek. V nedeljo je ves dan iskal kralja po kraljevskem parku, da bi ga ustrelil ondi. Kralj je imel namreč navado, da je sam jahal po parku. Ker tega dne kralja ni bilo, ga je ustrelil drugi dan. Nekega Quintavallio, ki se je vrnil z Bressijem — ali Brescijem — iz Amerike ter bil z njim v Parizu, so zaprli v Rio Marini na otoku Gibi. Imel je seboj sumljiva pisma in pet fotografij anarhistov. V Ivreji pa so zaprli nekega delavca Lau-nerja iz Tridenta. Bil je Bressijev prijatelj ter ga je v nedeljo spremil v Monzi v telovadnico. Zaprli pa so še druge sumljive delavce, ki so bili v zvezi z anarhisti. Splošno se sumi, da je bila proti kralju Umbertu cela zarota, in da je dobilo več anarhistov naročilo, da umore* kralja. Brat Bressija je topničarski poročnik v Caserti pri Neapolju ter je te dni z dragim vojaštvom novemu kralju prisegel zvestobo-Poročnik je ponudil vojnemu ministru, da izstopi iz armade, a minister mu je do-volil, da ostane. Vendar pa dobi poročnik drngo ime. Vojna na Kitajskem. Toliko se menda danes že sme trditi, da so bili 21. julija vsi poslaniki — razen nemškega — še živi. 27. julija je namreč dospel iz Pekina v Tsientsin tekač, ki je prinesel pisma ameriškega, angleškega in japonskega poslanika, ki sporočajo, da se napadi Kitajcev na poslaništva ponavljajo v večjih presledkih, da jim primankuje živil, in da je skrajni čas, da pridejo združeni mednarodni voji pred in v Pekin oblegan-cam na pomoč. Toda te mednarodne čete še vedno ne marširajo proti Pekinu, dasi se je že sredi julija zatrjevalo, da pojdejo Američani že koncem julija kar na svojo roko proti Pekinu. Sedaj se poroča iznova, da se angleške in američanske čete pripravljajo, da začno takoj prodirati proti Yang-cunu, kjer so zbrane kitajske tolpe. Pota so baje sila slaba. Rusi imajo dovelj opravka v okraju Amur in v Mandžuriji. 26. julija so bombardirali Kitajci Biagoveščensk, a Rusi so odgovarjali s tem, da so streljali na Kitajce. 24 julija so Rusi naskočili trdnjavo Bajantun, kjer je 2000 Kitajcev. Boj je trajal ves dan, končno pa so Kitajci trdnjavo zapustili in zbežali. Angleško-burska vojna. Dve važni poročili sta došli z južno-afričanskega bojišča: jedna dobra in jedna slaba. Naprej dobra: Maršal Roberts se je dva meseca pripravljal, da z uspehom prodre proti vshodu in severovshodu. Le teško se je premaknila ogromna angleška vojska, a takoj so Bari polovili nekaj oddelkov, in končno je Botha prisilil Robertsa, da se je umaknil zopet nazaj. Roberts se je vrnil z docela desorganiziranim trenom in z velikim številom bolnikov v Pretorijo. Ves marš se je zopet opustil, zlasti ker je angleško konjeništvo izgubilo zopet cele trume konj. Robertsa se Burom torej še nekaj časa ni bati. Žalostna vest pa je došla iz Oranja. Burski general Prinsloo se je moral z vso svojo vojsko udati. Baje se je udalo kar 5000 mož, česar pa ni potrdilo še nobeno zanesljivo poročilo. Bržčas je jedna ničla preveč! Ako pa je vest resnična, potem ostaneta le še Dewetov in Bothov voj. Angleži so sedaj vsaj na jugu varnejši ter imajo le še jednega nevarnega sovražnika, Botho. XV. skupščina družbe sv. Cirila in Metoda. Najkrasnejši del slovenske domovine, divnoromantično Gorenjsko si je izbrala letos naša velezaslužna družba sv. Cirila in Metoda za svojo XV. veliko skupščino. Prijazna, mirna Radoljica je bila letos zbirališče navdušenih narodnih delavcev in delavk v obrambo slovenske mladine. Izletnike, ki so se zbrali v Ljubljani ter se včeraj zjutraj odpeljali skupno, so že med potjo pozdravljale zastave in gromi topi-če v, zlasti pa so jih razveselili stanovniki T. Zupanove vile na Okroglem in pa strelci na slavnem Tomanovem Vidovcu. Presrčen pa je bil sprejem v Radoljici. Na kolodvora se je zbral odbor moške in novoustanovljene ženske podružnice, občinski zastop, gasilno društvo v paradi in mestna godba, poleg tega pa še nebroj ljudi, ki so sprejeli skupščinarje — med potom narasle do 200 — z navdušenimi .Živeli''-klici in godba je svirala junaški .Naprej!" S krepkimi, moškimi besedami je pozdravil dru- Stvo načelnik radovljiške moSke podružnice g. dr. Vilfan, kateremu je odgovoril prvo-mestnik č. gosp. monsignor T. Zupan. Z godbo na Čelu je korakalo na to društvo skozi razne slavoloke ter se, iskreno pozdravljano z oken in balkonov, ustavilo na glavnem trgu, kjer ga je pozdravil gospod župan Aleksij Rob le k imenom občinskega odbora in vsega narodnega mesta. Zahvalil se mu je zopet g. prvomestnik, kličoč meščanom in njihovemu županstvu z ozirom na mestni grb, v katerem je tudi kolo, velepomembni „Naprej!" Nato se je vršila slovesna maša v okrašeni cerkvi. Pri maši je pel izborno učiteljski kvartet, gg. Rus, Ažman, Pianeckv in Rozman. Ob pol 11. uri se je vršilo zborovanje v salonu Hudovernikove restavracije. Ker je došlo in se pripeljalo zopet večje število skup-ščinarjev, sta bila vrt in salon docela polna. Prvomestnik je otvoril shod, sporni-njajoč se stoletnice najslavnejšega slovenskega pedagoga A. Slomška, ki si je pridobil — hodeč za cilji sv. Cirila in Metoda — za slovensko šolstvo nevenlji,vih zaslug. Naša družba pa deluje v duhu Slomška dalje ter je njegove velike uspehe na šolskem polju postoterila. Predstavivši vladnega komisarja Žitnika, je dal besedo dru štvenemu tajniku, g. A. Žlogarju. Iz obširnega njegovega poročila posnemamo, da smo s to skupščino doživeli že 3. kvinkvenij, katerega pa se naša družba ne more veseliti v trpki zavesti, da bi ogromne svote, ki jih žrtvuje slovensko občinstvo, bile nepotrebne in bi se obrnile za druge kulturne namene, ako bi država dala našemu narodu slovenskih šol. Društveno vodstvo je imelo v zadnji upravni dobi devet sej. Število podružnic se je pomnožilo še z jedno z zaporedno št 141: Tržič in okolica. Žal, da blizu 18 podružnic spi in ne da več znamenja življenja. Narodno delovanje se tu in tam prepušča le posameznim starejšim osebam, mlajše živahnejše pa ne stopajo na plan. Pokroviteljev je prirastlo 13 Litija in Šmartno je vplačalo doslej že 22 pokroviteljnin, in ju ne prekosi v tem noben slovenski kraj. Vseh pokroviteljev je 273. Do konca julija je bilo podružnic: 28 moških, 33 ženskih in 80 mešanih, skupaj 141 s približno 12.000 člani. Te podružnice so množile društveno premoženje z veselicami, shodi, občnimi zbori in dr. Osobito važni so podružnični shodi na Koroškem. Družbini šolski zavodi so tile: Otroški vrtec v Celju (51 otrok pod šolskimi sestrami), Otroški vrtec v Mariboru (59 otrok pod šolskimi sestrami), Slovenska štiri-razredna deška ljudska šola pri sv. Jakobu v Trstu (255 dečkov — vodja g. V. Krek), Slovenska š t i -rirazredna dekliška ljudska šola pri sv. Jakobu v Trstu (228 deklic — poučujejo šolske sestre), Otroški vrtec v Rojanu (73 otrok), Otroški vrtec na Greti (68 otrok), Otroški vrtec v Pevni pri Gorici (43 otrok), Trirazredna slovenska mešana ljudska šola v Št. Rupertu pri Velikovcu (otrok 160 — voditelj šole kanonik župnik Fr. Treiber — učiteljice šolske sestre), ki ima tudi internat (20 deklic). Družba podpira tudi zavode, ki jih oskrbuje „ Šolski Dom" v Gorici: Otroški vrtec v Podgori z 74 otroci, Drugi otroški vrtec v Podgori z 48 otroci, Otroški vrtec v ulici sv. Klare v Gorici s 66 otroci, Otroški vrtec v ulici Bazzellini v Gorici s 63 otroci, Otroški vrtec Pod Kostanjevico z 79 otroci, Otroški vrtec v Devinu s 23 otroci, Slovenska ljudska šolavGoriciz enajstimi razredi in — 570 otroci. Poleg teh pa si je „Šolski Dom" oskrbel posebne kurze za umetno vezenje, belo šivanje, krojno risanje, šivanje oblek, steno-grafski tečaj za moške in ženske in tečaj za deklamatoriko in lepo vedenje ter podpira tudi deško obrtno-nadaljevalno šolo s 3 razredi in 95 učenci. S pomočjo naše družbe so se osnovala zasebna zabavišča, tako privatni otroški vrtec gospe Antonij e Germeko ve pri a v. Ivanu v Trstu s 45 otroci, privatni otroški vrtec gospice Dragice Gregoričevev Skednju z 52 otroci in privatni otroški vrtec gospice Antonije Čar-gove v Rocolu. Tekom leta sta vsklila dva nova družbina zavoda, to sta otroški vrtec v Tržiču na Gorenjskem s 54 otroci in slovenska ljudska šola — zdaj enorazrednica — na Muti z 32 otroci (poučujejo Šolske sestre). Društvo pa ustanovi čim preje novo šolo v Marenbergu. Društveni prvomestnik je nekatere zavode nadzoroval ter se uveril, da vsi izvrstno poslujejo. Društvo je dalo zabaviščem večino inventarja, razposlalo mnogo učil in nad 2500 zabavnih in učnih knjig. Dražbo so podpirala razna bralna in pevska društva ter čitalnice. V družbino korist se prodaja voščilo Iv. Dru-fovke v Gorici, svalčični ovitki V. Petri-čida v Ljubljani, kava Jebačina, vžigalice Perdana, svinčniki Petriča, milo V. Petri-čiča, platno Skaberneta in stekleni cilindri. Darila, katera polagajo rodoljubi in rodo-Ijubke na družbin žrtvenik ob veselih, slovesnih in žalostnih prilikah, izkazujeta .Slovenski Narod" in .Mir". Tudi nekatere posojilnice so se spomnile družbe. Deželni zbor kranjski in mestni zastop ljubljanski podpirata dosledno našo družbo. Naj bi tudi zastopi manjših mest in zastopi srenj segli družbi pod pazduho, kot se to godi na Češkem! Končno se je spominjal tajnik še blagih pokojnikov, ki imajo za družbo dejanjskih ali drugih zaslug. (Poročilo se je sprejelo s ploskanjem.) Nato je poročal blagajnik g. profesor Petelin: Račun družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za XIV. družbeno 1. 1899. kaže tole stanje: Dohodki: 1. Prispevki podružnic 6626 gld. 947, kr. 2. Pokroviteljnina 1564 gld. 25 kr 3 Podpora slav. deželnega zbora kranjskega 1000 gld. 4. Podpora slav. občinskega sveta ljubljanskega 500 gold. 5. Darila 45 slovenskih hranilnic in posojilnic 1035 gld. 6. Novoletni darovi 171 gld. 42 kr. 7. Darovi Mohorjanov 27 gld. 33 kr. 8 Razni darovi 1070 gld. 74 kr. 9. Iz nabiralnikov 120 gld. 7 kr. 10. Zbirke časnikov 2776 gld. 42 kr. 11. Od vžigalic 800 gold. 12. Od kave 300 gld. 13. Od platna, svinčnikov, mila in razglednic 231 gld. 94 kr. 14. Jur. Vrečkova zapuščina 27.655 gold. 15. Iz Mart. Drčarjeve zapuščine 1029 gld. 27 kr. 16. Volila 637 gld. 40 kr. 17. Dohodek akademije v Pragi 600 gld 18. Obresti od glavnice in terjatev 184 gold. 44 kr. 19. Za prodane knjige 657 gld. 63 kr. Skupaj 46 987 gold 85Va kr. 20. Najeto posojilo 9000 gld. Skupni prejemki 55.987 gl. 857, kr. Skupni izdatki 57.207 gold. 217, kr. Pri-mankljaj 1219 gld. 36 kr. Saldo 31. dec. 1898. leta 3635 gld. 37 kr. Saldo 31. dec. 1899. leta 2416 gld. 1 kr. Stroški: 1. Šolstvo v Trstu 5379 gld. 85 kr. 2. Šolsko poslopje v Trstu 1228 gld. 3. Šolska vrtca v Rojanu in na Greti 1896 gld. 22 kr. 4. Šolstvo na Goriškem 1642 gld. 26 kr. 5 Šolski vrtec v Mariboru 721 gld. 6. Šolski vrtec v Celju 460 gld. 7. Posestvo na Muti 10.978 gold. 32 kr. 8. Šolstvo v Velikovcu 983 gld. 30 kr. 9. Šolsko poslopje v Velikovcu 6198 gold. 20 kr. 10. Podpore 311 gld. 11. Nagrade 380 gld. 12. Knjige, učila in tiskovine 1020 gld. 35 kr. 13. Stanarina v »Narodnem domu 120 gid. 14. Pristojbine od volil 44 gld. 84 kr. 15. Obresti od dolgov 764 gld. 63 kr. 16. Razni stroški 279 gld. 247. kr. Skupaj 32407 gld. 217, kr. 17. Vrnjena posojila 24 800 gld. Skupni izdatki 57.207 gl. 217. kr. K temu računu je dodal blagajnik k posameznim točkam dohodkov še nekatera pojasnila, izmej katerih navajamo tale: ad 10. Nabrali so: „Slovenski Narod" 1452 gld. 40 kr., .Mir" 1047 gld. 38 kr., .Slovenski List" 176£ld. 80 kr., .Slovenski Gospodar" 52 gld., .Slovenec« 40 gld. 84 kr., .Domovina« 7 gld., skupaj 2776 gld. 42 kr. ad 15. Iz M. Drčarjeve zapuščine pride še v račun za 1900. 1. 176 K 48 vin. (88 gld. 24 kr.) in nevknjižena terjatev pri Andr. Cvajnerju iz Preske (dolžno pismo 8. avgusta 1897) v znesku 200 gld. in intab. terjatev pri Jeri Jevnikar na Polici 500 gld. ad 16. t Lovro Verbič v Borovnici 200 gld., f Rajni duhovnik 163 gld. 40 kr., iz f dr. Čučkove zapuščine 70 gld., f A. Marguč v Ločah 4 gld., f Ana Pukl na Dunaju 200 gld., skupaj 637 gld. 40 kr. K stroškom pa je podal tale pojasnila: ad 2. V tej svoti je 5. obrok .Phoenixu" 1000 gld., tako da je Se dolga 8000 gld.; obresti „Phoenixu" v znesku 415 gld. 10 kr. so vštete pod št. 15. ad 7. V tej svoti je kupnina 9000 gld., pristojbina 225 gld., prekrivanje strehe 534 gold. 42 kr., naprava tranišč in droge poprave 1200 gld. ad 17. Vrnilo se je .Ljudski posojilnici" v Ljubljani 2000 gld., .Kmetski posojilnici« 22.800 gold, skupaj 24.800 gld. Posojilo vrnjeno posojilnici v Velikovcu in šentrupertski cerkvi v Velikovcu je pod 9 štev. 6198 gld. 20 kr., torej vrnilo se je 30.998 gld. 20 kr. VelikovSka Bola je stala 36 413 gold. 17 kr. Tržaška šola stala 19.000 gld. Posestvo na Mati 9000 gld. Vsa vrednost brez inventarja 64.413 gold. 17 kr., dolg 17 900 gold., torej čista vrednost 47.413 gld. 17 kr. Saldo 31. decembra 1899. leta 2416 gld. 1 kr, Terjatve (dolg in posojilo) 1700 gld., skupaj 4116 gld. 1 kr. Vse premoženje 51.529 gld. 18 kr. Poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem. G. deželni odbornik dr. Tavčar je na to predlagal odboru, naj bi se posvetoval, ali bi ne kazalo v znak hvaležnosti velikemu družbinemu dobrotniku pokojnemu Jur. Vrečkotu vzidati morda prihodnje leto v poslopje na Muti spominsko ploščo. Razen tega je želel govornik, naj odbor da pojasnila, komu na korist sta zemljeknjižno vknjiženi šoli v Velikovcu in na Muti. Tega pojasnila ne želi radi svoje osebe, nego da odbor uniči s svojo izjavo neke govorice po deželi, da sta omenjeni šoli vknjiženi na korist šolskim sestram. Prvomestnik je izjavil, da se bode odbor glede plošče Jur. Vrečkotu na čast in v zahvalo posvetoval in če le možno želji g. drja. Tavčarja ugodil. Glede vknjižeb pa je prvomestnik izjavil, da so vse v redu, in da je vse premoženje pravilno vknjiženo družbi sami. Podpredsednik g. Luka Svetec je potrdil prvomestnikovo izjavo. (Konec prih.) II. odgovor ^Slovenskemu Listu". Roma locuta est, causa finita! „Slovenski List" je govoril! Vsegavednemu uredniku njegovemu in veleučenemu zgodovinarju ni povšeči, da smo rajhenburški rodoljubi slavili sv. solunska brata s kresom in streljanjem, in to še celo 4. t. m. kot v predvečer prvotno določenega praznika, Češ, tega ni odredil kak škof ali papež, nego podpisanec, da bi bolj živahno pokazal opozicijo proti tistim, katere je sv. Duh postavil, da vladajo cerkev božjo. Seveda se to tukajšnjim rodoljubom, ki so priredili kres, in meni, niti sanjalo ni. Pa, ker to apodiktično trdi rabulist v .Slovenskem Listu", ki očita družim surovost, čegar lastni organ pa kar mrgoli surovosti, mora biti že gotova resnica. Zapomnite si, vi liberalci! Kadar si izmislite slavljenje kacega svetnika s kresom in streljanjem, prosite v prvo milostnega dovoljenja vele-možnega urednika .Slovenskega Lista", da ne pride s svojim: Quos ego! in vas ne ob sodi v pekel, ali, ko bi mogel, vsaj na gro-mado! Z vsemi pravili zavitarske logike hoče veleučeni urednik .Slovenskega Lista" dokazati, da sem jaz prestavljal praznik sv. Cirila in Metoda. Tendenca mojega odgovora na njegov neosnovani napad je bila seveda vse druga. Jaz sem očital kranjskim klerikalcem, da oni dozdaj niti z mezincem zmeznili niso v svrho, da se i na Kranjskem praznuj prvotno določeni praznik sv. dvojice, dočim se je drugod slovenska hierarhija pobrinila za to, ter uspela docela. Vprašal sem, če mi zato na prvem mestu poklicana ljubljanska katoliško - narodna gospoda, in da li naj mari liberalci poprimejo iniciativo? Odgovoru na to se je previdno ognil veleučeni urednik .Slovenskega uista", omenil pa, da želi, da to store vsi slovenski škofje. In uprav kranjska duhovščina, dasi je tam pretežna večina Slovencev, ni še do danes ničesar storila v to svrho! Celo pri prostemu narodu to ni prav, in čul sem že pogosto na lastna ušesa, kako kritizira in ironizira to vedno prestavljanje sv. blago-vestnikov. — Morda res pričakuje učeni urednik .Slovenskega Lista", da bodo kranjski liberalci z nabiralnimi polarni stali pred cerkvenimi vrati, ter pobirali za dovoljenje jednotnega praznovanja omenjenega praznika? Še vsoto naj nam določi, koliko šku-dov moramo nabrati! Ali se res tudi v cerkvi dobi vse za denar? Um Geld einen Sack voli Ablass, pravi ohranjen pamflet iz reformacijske dobe. AH je to res?? Na podlagi krivih premis napravi mi veleučeni urednik .Slovenskega Lista' celo rimsko pridigo, očitaje mi nevednost. Da, pater, peccavi! Včasih je veljal rek: .Vsi ljudje vse vedo«. Danes to ne velja več. Vsegavedna in veleučena je zdaj samo gospoda v belo-črni Ljubljani, študujoča v hiši, ki nosi nad svojimi vrati devizo: »Servituti et muscis«, kakor jo je nekdaj Čital hudo-mušni Cismontanus. Tam je spojenih vseh pet fakultet s politehniko vred, in vedi ga sam rogač, kaj še vse; celo narodna eko nomija se tradira tam in specialno še veda o snovanju katoliških oštarij. Jedino v tisti hiši se je vzela vsa veda v zakup. Drugi ne znamo in ne vemo ničesar. Zatorej naj mi oprosti veleučeni urednik .Slovenskega Lista", da sem tak konfuznež in zelo slabo podkovan, zlasti v cerkvenih rečeh. Nisem se namreč učil v tisti hiši. Ker sem pa ž*, prestar, da bi se učil teologije, hvaležno odklanjam ponuđeno mi knjigo o premikanj'; cerkvenih godov. Vidim pa, da se on silno zanima za točno znanje cerkvenih določil Dovolil bi si torej, svetovati mu, da pošlje izvestnim katoliško - narodnim Slovencem naredbo sv. zbora od 3 septembra 1887. 1 da ti ne bi več prišli v dotiko s stricem Blamažo. Vsekakor bi tako znanje več ko ristilo onim gospodom, nego meni, in morda si veleučeni urednik .Slovenskega Lista" s tem prisluži celo kak kanonikat! Kaj bi rekel ta „načelnik postaje", ako bi mu kak ljubljanski črevljar prišel v Raj-henburg prestavljat signale? vpraša nadaljj emfatično veleučeni urednik .Slovenskega Lista". No, dotični načelnik ni Še nikoli Sel v Ljubljano prestavljat cerkvenih praznikov in nadejam se, da ne pojde niti v bodoče Zanikaval tudi ni nikoli in nikjer pravice škofom, da bi ne smeli uravnavati cerkvenih zadev, kakor mu insinuira veleučeni rabuliv .Slovenskega Lista". Zato je ta paralela banalna, grozno šepava in prismojena. Ker se pa zanima za ono vprašanje, odgovarjam mu jaz po informaciji: Imenovani načelnik bi aretiral tistega črevljarja, ter ga poslal na pričine. Ker pa jaz cerkvenih praznikov prestavljal nisem, se nadejam, da mi ljubljanski škof vendar še ne bo vtaknil v luknjo. Veleučeni urednik .Slovenskega Lista" pravi, da on ni mož, ki bi vdržal hudiča v tisti sapi pa hvali Boga, da se mu je posrečilo, vragu potegniti krinko raz hinavsko lice. Zato ni zdaj več pristaš narodna stranke. O jej, o jej! Mandatek, mandatek To je bil vzrok, da je bd iz Savla Pavel' Grozdje je bilo prekislo, ker je bilo previ soko! In facit je bil, da je tedanji liberalni narodovec, sedanji urednik .Slovenskega Lista" s svojim značajnim prepričanjem se del med dvema stoloma na tla. Glede praznovanja sv. Jurija se nisem vrezal jaz, nego vrezal se je vsegavedni urednik .Slov. Lista", teolog in veleučen; zgodovinar. — Kult tega svetnika je raz širjen po vsem slovanskem svetu, ter mu je prešel v meso in kri. Mnogo imamo na rodnih pesmij, šeg in običajev, tikajočih se praznovanja sv. Jurija. Neštevši temo javnih kapel mu je nebroj cerkva posvečenih v Slovanih, mej temi na Kranjskem 12 župnijskih. Zato ga narod prišteva slovanskim svetnikom, dasi se je rodil v Kapadociji. Tako ga ne nazivljem morda samo jaz, nego tako ga zovd slovanski duhovniki. Vsegavedni urednik „Slov. Lista" se osmeli in trdi, da sv. Jurij ni bil .poseben patron Kranjske!" Da hoče utajiti to hi storično dejstvo, on, veleučeni zgodovinar ki ima vso historijo v mezincu, to ni več nevednost, to je zloba!! In zakaj trdi to? Zato, ker ne paše v njegovo kramo, ko hoče spodbijati mojo trditev, da so kranjski klerikalci sv. Jurija, prvotnega zaščitnika Kranjske, izbacnili kot tacega. Odkodi to, da tega svetnika mnogi slovenski in nemški koledarji še dandanes navajajo mej deželnimi patroni kranjske vojvodine? Odkodi so vzeli to? Nimajo li dotičnih svojih informacij iz cerkvenih krogov? Mari res ne ve veleučeni zgodovinar pri .Slov. Listu", da praznujemo sv. Jožefa kot deželnega zavetnika šele od jozefinskih časov počenši, od tedaj, ko se mu je moral umakniti sv. Jurij ? Izbacnil pa ga ni cesar Jožef (II.), .oče liberalcev", nego ljubljanski ordinariat, ki nam je postavil novega deželnega zaščitnika v podobi sv. Jožefa. — Vsegavedni in učeni zgodovinar naj vzame v roko .Zgodovinski Zbornik", prilogo .Laibacher Dioecesan-blattu". Ta list mu bo vsaj merodajen. V njega prvem letniku 3. štev. na strani 38. bode našel zanimivo razpravo g J. Smre-karja: Stare pisane mašne bukve kranjskega farnega arhiva Ondi bode našel . - Jurija izrecno navedenega kot kranjskej . deželnega patrona, ki se praznuje selo slovesno O prazniku sv. Jožefa pa tam splobni niti sledu! Ta knjiga datira iz 15. veka! Zdaj naj pa vsegavedni in učeni zgodovinar in urednik .Slov. Lista" Se trdi, da ni bil sv. Jurij poseben patron Kranjske! Vsa njegova učenost, vsegavednosti in rabuli stika tu ne pomaga nič. .Všeč pa je vendar le uredniku .Slov. Lista", da se jaz potegujem za sv. Jurija čeSčenje." On meni, da mi pri tem utegne na misel priti, da ima sv. Jurij pod nogami — pravega liberalca. Ne, tudi tu se je vrezal. Kedar vidim jaz zevajočo poSast s široko odprtim žrelom pod sv. Jurijem, spomnim se le zevajoče klerikalne bisage, ki je skrajno globoka, ki prebavi vse, ki je nenasitna in nikdar polna, in ki bi rada pogoltnila vse. To je trdil tudi kranjski kmet, ki je, odgovarjaje na vprašanje: Kdo nima dna? odgovoril po svoji filozofiji: Babja škrinja, konjska r.., pa farški žakelj. In ta farški žakelj mi pride na misel vselej, ko zagledam zevajočega zmaja pod konjem sv. Jurija. To je moja zadnja beseda v tej zadevi. Rajhenburški Harambaša. Dnevne vesti. V Ljubljani, 2. avgusta. — Osebne vesti. Zdravnik gosp. dr. Josip Skočir v Cerknem je imenovan začasnim okrožnim zdravnikom v Žužemberku. — Imenovanje. Izprašani učiteljski kandidat, g. Alojzij Bučar, imenovan je začasnim učiteljem na ljudski šoli pri Sv Lovrencu na Dravskem p< lju, okraj ptujski. — „Ljubljanski Zvon" prinaša v da-nišnji številki kratek, a lep nekrolog pokojnemu drju. Theodorju Elzeju, temu odličnemu zgodovinarju, ki si je s svojimi raziskavanji o reformaciji na Kranjskem pridobil nevenljivih zaslug. V tem nekrologu smo našli nekaj mislij, ki sicer niso nove, a zaslužijo, da se vedno in vedno povdarjajo, dokler se ne izvršijo. Pisatelj nekrologa pravi: .Preporod naše narodnosti na podlagi našega slovenskega narečja to je veliko delo naših reformatorjev. In zato se nam vidi Primož Trubar še danes kakor velikan, ki mu stoje na strani nje govi vrstniki, sobojevniki in sotrudniki v kulturnem delu. In v naši beli Ljub ljani bi se moral postaviti Tru barju čimprej mogoče velikanski spomenik, ki bi pričal domačinom in tujcem, kdo je stvarnik našega slovenskega življenja." In dalje pravi „Zvon": „EIze je zbral le ogromno, drago ceno, znanstveno izbrano ter vestno pre gledano gradivo za veliko stavbo — zgodovino slovenske reformacije ali začetek slovenske književnosti Kdo nam zgradi to poslopje? Kdo nam spiše pravo, objektivno zgodovino slovenske reformacije? Skrajni čas bi že bil, da se kak zgodovinar loti tega prepotrebnega dela.....Tu bi moral priskočiti na pomoč kak velikodušen mecen, ki bi na svoje troške izdal popolnoma objektivno spisano zgodovino. Takisto bi nam „občno zgodovino slovenskega naroda" moral spisati kak neodvisen pisatelj in izdati bi jo moral privaten založnik*. Vse to, kar pravi „Zvon", podpišemo z obema rokama. — Tržaški občinski svet se je tudi čutil poklicanega, dati svojemu žalovanju po kralju Umbertu demonstrativen značaj. Župan je imel jako frazast govor, po pred logu municipijalne delegacije pa se je sklenilo, da mora župan italijanski vladi sporočiti sožalje, da gre ves mestni svet in corpore kondolirat italijanskemu konzulu, da je mestno hišo črno dekorirati in isto tako vse svetilke ter da se na krsto umorjenega kralja položi v imenu tržaškega mesta venec. To breztaktno demonstriranje tržaškega lahonstva je že malo od sile. — Deželni zbor istrski. V včerajšnji seji je bilo sprejetih več zakonskih načrtov, ^ej njimi načrt o zasnutju penzijskega fonda za občinske uradnike. Zakonski načrt glede uravnanja pravnih razmer ljudskih učiteljev istrskih, se je po prvem čitanju izrodi šolskemu odseku. — Iz Šmartna pod Šmarno goro se piše: s tem gospod urednik, da ste pisali v Vašem cenjenem listu med dnevni i vestmi: (28. julija) „ Are to vanje radi detomora* in (30. julija) .Blagoslovljena babica", nakopali ste si silno jezo naših brum-nih tercijalk'. Vse, vse, gospod urednik, kar ste pisali, je gola laž; kajti one vedo povedati, da se v tem oziru še nikdar noben duhovnik ni pregrešil in se tudi pregrešiti ne more. Mi moški pa že nekoliko drugače mislimo, ker se še dobro spominjamo pred leti se vršečih obravnav v Ljubljani. Jezo in nevoljo naših tercijalk pa je povečalo še to, da so na prejšnjo nedeljo ob pol 6. uri oznanjeno mašo zamudile in izvedele, da so gospod oče že prav zgodaj maševali ter se potem takoj odpeljali v Ljubljano in od tod še Bog ve kam. Hudobni jeziki pa vedo povedati, da se jih je videlo peljati z ju tranjim osobnim vlakom proti Trstu-Rimu, mogoče Vipavi in Ajdovščini, odkoder dobivajo tudi uradna, dasi kolekovana pisma, in sicer z nemškim naslovom. Želja do potovanja se je naSemu gospodu očetu in ljubljencu šele zadnji trenotek vzbudila, kajti električna iskra, in ta Bog ve od kod, jih je pozvala nemudoma na potovanje. Mi smo jim pa želeli mnogo zabave, prijetno družbo in obilo uspeha, dasi je od prevzvišenega knezoSkofa ples strogo prepovedan, pa ga jim mi med štirimi očmi iz srca privoščimo. Opazovalec. — Kaj je s hranilnico? Iz Kamnika se nam piše: Pred več leti snovali so v našem mestu .Mestno hranilnico". Ker do danes še ni duha ne sluha o tej hranilnici, si usojamo do merodajnih krogov staviti ponižno vprašanje, kdaj se jim vendar enkrat zljubi za naše mesto prepotrebno hranilnico ustanoviti. Radovedni meščani. — Mestna občina Lož izvolila je dne 20. prosinca 1900 velezaslužnega gospoda Gregorja Laha za njegovo 251etno neumorno in občekoristno županovanje čast nim meščanom. Danes 2. avgusta mu izroči občinski odbor diplomo. — iz Blok se nam piše: Dne 28. julija vršil se je v vasi Metulje občine bloške odobritveni ogled izvršenega vodovoda. Dolgo vrsto let prizadevali smo se ter na vse mogočne načine prosili za napravo prepotrebnega vodovoda. Pomilovalno gledali so nas sosedni vaščani, ko smo morali po leti in po zimi večinoma dovažati si vso potrebno vodo iz pol ure oddaljene Novevasi. Vsled tega, ker je vedno primanjkovalo vode, trpelo je ljudstvo in živina — a danes imajoč vodovod pozabili smo vse one težave, katere smo imeli do-sedaj z dovažanjem vode. Da se je vodovod za našo iz 19 hišnih številk obstoječo vas sploh zamogel izvršiti, je zasluga g. deželnega poslanca Frana Modica ter ž u panstva na Blokah. Mnogo moral je gosp Modic žrtvovati in se truditi, da je pri deželnem odboru in v deželnem zboru dokazal pred vsem potrebo našega vodovoda Tudi potem nas je vseskozi v našej vodovodnoj zadevi podpiral. Zatorej bodi izrečena hvala lepa visokemu deželnemu odboru in deželnemu zboru za dovoljeno napravo vodovoda, nadalje podeljeno deželno podporo ter izposlovano izdatno državno podporo. Hvala lepa gospodu deželnemu poslancu Franu Modicu ter županstvu na Blokah. Hvala vsim, kajti napravili so nam in našim potomcem nepozabljivo korist in dobroto. Ne smemo pa tudi pozabiti podjetnike vodovodnih del in naprav. Podjetnika vodovodne naprave bila sta namreč gg Lončarič in Achtschin iz Ljubljane. Oba sta svoja dela vsestransko dobro izpeljala. Z napravo vodovoda smo tudi za slučaj ognja popolnoma zavarovani in ni se nam bati, da bi se ogenj ne zamogel pravočasno zadušiti. Ker se nahaja stekališče visoko nad vasjo, je tedaj vodovodna naprava tako urejena, da lahko s samimi cevmi po celi vasi brez vsake brizgalnice gasimo. Veseli nad tako prekoristno napravo bodi tedaj vsim skupaj .Bog plati!".— Vsi posestniki vasi Metulje v občini Bloke. — Vrtna veselica v Cerkljah. Uči-teljstvo iz Cerklja in okolice priredi prihodnjo nedeljo na vrtu gospe Vavknove v Cerkljah veselico s petjem in srečolovom. Dohodek veselice namenjen je dijaški ku hinji in učiteljskemu konviktu. Začetek ob štirih popoludne. — Postojnski salonski orkester priredi v vrtnem salonu hotela »Pri kroni" v Postojni v nedeljo, 5. avgusta 1900 na korist godbenega društva v Postojni koncert. Zadetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 krona za rodbino 2 kroni. — Dirka konj v Šentjerneju bo letos dne 16. septembra popoldne ob pol 4. uri. — Čitalnica v Rajhenburgu priredi v nedeljo, 5. avgusta ob 4. uri popoludne pri gospej A Unšuldovi malo besedo po slede čem vsporeda: 1. .V duhu na Ponikvi" t. j. govor o A. M Slomšku). 2. Dražbo društvenih Časopisov. 3. Petje in prosta zabava. Vstopnina prostovoljna. Gostje dobrodošli ! — V okrožju okr. glavarstva ptujskega se letos zida šest večjih šolskih poslopij, ki bodo po načrtih sodeč vsa prav lepa ter vstrezala dotičnim predpisom. Posebno se mora priznavati v tem oziru de lavnost okrajnih šolskih svetov, ki skrbe" za to, da se gradijo pravilna in dosti velika šolska poslopja, kar se je pred leti opuščalo, in škodo imajo vsled tega le občine, ki morajo sedaj zopet zidati. — Kanalizacijska dela. V zmislu sklepa občinskega sveta ljubljanskega zgradi se letos na Zaloški cesti glavni cestni kanal iz betona. Delo je prevzela kranjska stavbena družba za 13 704 K. Namesto novih tipov porabili se bodo za ta kanal požiralniki, ki se odstranijo v Šelenburgovih ulicah, in se na ta način prihrani okroglih 2700 K. Isto tako zgradi se še letos v Gradišči glavni kanal iz betona, v Špital-skih ulicah pa kanal iz kameninskih cevij. Tudi ta dela prevzela je kranjska stavbena družba za 8306 K. — Pogreb. Včeraj je bil pokopan ra čunski asistent pri deželni vladi g. Alojzij Umberger. Udeležba pri pogrebu je bila jako velika. Tudi deželni predsednik baron Hein je izkazal umrlemu uradniku zadnjo čast. .Sokol" spremil je umrlega brata korporativno z zastavo. — Kolesarsko društvo „Ilirija" naznanja svojim členom, da se z jutršnjim dnevom, t. j. 3. t. m. preseli na Sv. Petra cesto k .Avstrijskemu cesarju". Ob enem prosi odstopivše člene, da vrnejo društvene ključe, da ne bodo imeli sitnosti. — Društvo delovodij za Ljubljano in okolico ima dne 5. avgusta ob 4. uri popoludne v Hafnerjevi pivarni drugi občni zbor, h kateremu odbor vse gg. Člene tudi iz okolice najuljudneje vabi. — Bog je kaznoval Matijo Černiča, posestnika iz Matene, ker je prišel h por-cijunkuli v cerkev pred stranski altar spat mesto molit Zaspal je bil tako trdno, da mu je neznan tat prerez al suknjo, mu ukradel listnico z 12 K in mu poleg tega še pobral .murčke" iz ušes. — Tihotapstvo. Sinoči ob 8. uri zvečer je peljal neki ljubljanski gostilničar voz sena skozi mitnico na Dunajski cesti. Ko so mit-niški pazniki z železnimi palicami drezali v seno, so začutili nekaj trdega v njem. Vsled tega so zložili seno in našli v njem dva soda vina, okoli 600 litrov držeča, katere je hotel lastnik voza peljati v mesto Mož je deponiral 400 kron, naložil brzo seno in ga hitro odpeljal domov. — Nezgoda. Včeraj je odtrgal stroj mizarskemu pomočniku pri Tonniesu Ivanu Seliškarju palec na roki. Šel je takoj v deželno bolnico. — Žepna tatvina. Mariji Svete bila je včeraj v Frančiškanski cerkvi ukradena iz žepa denarnica z 2 K in voznim listkom. — Izgubila je Marija Kukec dne 31. julija denarnico s 6 K. — V Trstu se je soproga ondotnega zdravnika dr. Fanota usmrtila s tem, da se je z zdravniško lanceto zabodla v prsa in v vrat. _ * Letošnja vročina. Pariški observatorij je dognal, da že sto let ni bilo take vročine, kakor dne 26. julija t. I. Ta dan je bilo v senci 386°. * Kitajski vojak. Na Kitajskem nimajo vojaške obveznosti, nego gre v vojaški stan le oni, ki nima druzega opravka, ali ki ni za nobeno drugo rabo. Zato pristopi na zimo mnogo potepuhov med vojake, a na spomlad zopet uidejo. Častnik postane tisti, ki si to mesto kupi. Častniki potem izrabljajo moštvo in narod. Ugleda nimajo nobenega. Sploh skrbi vsak vojak, da si nakrade in naropa čim največ. Toda Kitajec ni slab vojak. Ker ima dobro glavo, se nauči naglo vsega: metati sulice, streljati z lokom in s puško. Navajen je najhujše vročine in lakote in ima izvrstno oko, mirno roko, se ne razburja izlahka ter se — kot fatalist — ne boji smrti. Kitajec ima pogum, dokler posna- razmere, novosti pa ga ostrašijo in' samostojno misliti ne zna. * Ljubosumna kraljica. V Londonu se pripoveduje, da se je pripetila na portu galskem dvoru aferi ca, ki je omračila srečo zakona kraljice Amalije. Kraljica je baje že nekaj časa slutila, da je kralj z dvorno damo, grofico pl. V. malo preveč prijazen. Opazovala ju je skrivaj, in njen sum se je utrjeval bolj in bolj. Nedavno pa je odpo to vala navidezno v Lissabon ter se nenadoma vrnila v poletno palačo v Cimhi. In res, tam je iznenadila kralja z dvorno damo. Nastal je škandal, vsled česar je odpotovala grofica pl. V. v Pariz, kralj in kraljica pa sta v raz poru. Književnost. — „Ljubljanski Zvon". Vsebina av-gustovega zvezka je tale: 1. Kazimir Radič: .Romanca življenja". 2. Ivan. Vav-potič: „Iz svetovne razstave pariSke". 3. Dr. Fr. Zbašnik: .Delavka". Pesem 4. Rajko Perušek: .Med krajišniki". Povest, o. Laščan: „Tat". Pesem. 6. Ignacij Mieczyslaw S tein: .Henrik Sienkie\vicz*. 7. B. Baebler: .Želja". Pesem. 8. A. A.: .t Dr Theodor Elze". 9. Oton Zupančič: .Misli o Kettejevih poezijah". 10. Dr. Ivan Robida: .Dragotin Kette: Poezije". 11. Književne novosti. Dr. Fr. Kos: .Be neška Slovenija. — S. Rut ar: H kritikam moje .Beneške Slovenije". — Dr. Fran Zbašnik: , Janka Kersnika zbrani spisi." — K.: ,Dr. Vatroslav Oblak. 12. Med revijami. .Vienac". 13 Listek. .Slovenska Matica" — f Dr. Gajo Bulat. — Jovan Sundečić*. Telefonska in brzojavna poročita. Italijanski kralj umorjen. Rim 2. avgusta. Policija je v raznih mestih aretirala več anarhistov. Zlasti mučen utis je napravilo to poročilo, da so laški zidarji v nekem mestu v Švici, čuvši, da je bil kralj umorjen, popustili delo, in prepevaje vesele pesmi, napravili s harmoniko na čelu sprevod po mestu. M on za 2. avgusta. Kralj Viktor Emanuel in kraljica Helena sta prišla včeraj sem. Na potu v kraljevski grad sta dva moška vpila „Živela anarhija". Oba sta bila aretovana. Dunaj 2. avgusta Cesar je odredil štiritedensko dvorno žalovanje po kralju Umbertu. Pri pogrebu zastopal bo cesarja najbrž nadvojvoda Rajner, stric kralja Umberta. Bero lin 2. avgusta. Nemški cesar pojde najbrž osebno k pogrebu kralja Umberta. Praga 2. avgusta. Višja sodnija je na zahtevanje moravsko-šlezijske višje sodnije zaukazala, da morajo vsi dopisi čeških sodišč, ki so namenjeni na Moravsko, biti v nemškem jeziku pisani. Zagreb 2. avgusta. V Simonovcu je prišlo mej hrvatskimi in madjarskimi delavci do krvavega boja. Hrvatski delavci so bili namreč odpuščeni in so na njih mesto stopili madjarski. To je bil vzrok boja, v katerem je bilo ubitih 12 Hrvatov in trije Madjari. Eskadron husarjev je napravil red. Bel igra d 2. avgusta. Vsa poročila, da se je zgodil atentat na kralja Aleksandra, so izmišljena. London 2. avgusta. Iz Laurenzo Marqueza se poroča, da so bili Buri primorani, se umakniti iz Mahadodosa. London 2. avgusta Dne 26. julija je došlo v Tientsin pismo japonskega poslanika v Pekinu, glasom katerega so bila poslaništva 22. julija še intaktna in v stanu, se držati še teden dni. Darila. Upravništvu naSega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospića Tonica Majzeljeva v Belicerkvi 5 K (2 K daroval je gospod, da bi njegovo ime v Narodu stalo, 3 K pa trije gospodje, ki na tihem za naS narod delujejo) — Gosp. Herma Namorševa v prijateljskem krogu nabrala 8 K. — Gospod Anton MladiC. c. kr. sodni pristav 5 K. mesto venca na grob umrlega prijatelja dr. Petra Bleiweisa. — Skupaj 18 K. — Živeli darovalci in nabiralci! Slovenoi in Slovenka I Ne zabita družba av. Cirila in Metoda i Bratje Sokoli! V nedeljo, dne 5. avgnsta 1.1. vršila se bode sms* o n i k v I na Slov. Štajerju Slomšekova slavnost. Odveč bi bilo navajati Vam, kaj je bil Slomšek slovenskemu narodu, Cegar dični, zvesti sin je bil. Njegov spomin slaviti, je sveta dolžnost vsacega Slovenca. „Sokol" se udeleži slavnosti po deputaciji z zastavo. — Zbirališče je na Južnem kolodvoru, odhod z osobnim vlakom zjutraj ob url min. K obilni udeležbi Vas vabi z bratskim \« zdar! Za fotografijo za amaterje. Priznano izborne fotografične salonske in popotne aparate, nove neprekošene momentne ročne aparate, kakor vse fotografične potrebščine ima A MOLL, c. in kr. dvorni dobavitelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. Fotogra-fična manufaktura, ustanovljena 1854. 1. Na željo 8e pošlje veliki ilustrovani cenik brezplačno. b (11—11) Pri Eninu Burdyeh-u, lekarju v MkofJI Loki se dobiva (321—60) K novim antlaeptlkom katero je sestavil zobozdravnik dr. Rado Frlan. katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoščajoča za eno leto, stane 9 kroni, po poŠti ««OS kroni. Meteorologično poročilo. Viiiua nad morjem 808 3 m. SrodnjI aračni tlak 736-0 mm. Cas opazovanja Stanje barometra v min. 85? S * Vetrovi Nebo 3? 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7355 , 192 si. szahod! jasno 7353 7329 147 sr.svzhod 275 i sr. jjzah. jasno jasno Srednja včerajšnja temperatura 190°, nor-male: 197p. 3Z)-u.n.a.3s]ai:a, "borza dne 2 avgusta 1900. SEupni državni dolg v notah .... 9770 Skupni državni dolg v srebra .... 9730 Avstrijska zlata renta....... 11585 Avstrijska kronska renta 4°/0 .... 9755 Ogrska zlata renta 4°/&. .... . . 115-50 Ogrska kronska renta 4°/0..... 9080 Av8tro-ogrske bančne delnice . , . . 1720 — Kreditne delnico......... 666 50 London vista.......... 242-85 Nemški drž. bankovc sa 100 mark 20 mark..... 90 frankov .... italijanski bankovci. C. kr. cekini.... 11860 23 67 1932 9060 1138 Zahvala. Za izkazano sočutje povodom bolezni in smrti našega ljubega sina, oziroma brata in svaka, gospoda Alojzija Umbergerja izrekamo tem potom sosebno visoko-rodnemu gospodu deželnemu predsedniku baronu Heinu kakor vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za spremstvo dražega pokojnika k večnemu počitku svojo srčno zahvalo. Zahvaljujemo se tudi slavnemu telovadnemu društvu „Sokol" za spremstvo in gospodom pevcem „Glasbene Matice" za tolažilno petje. (1638) V Ljubljani, dne 2. avgusta 1900. Žalujoča rodbina Umberger. se vsprejme pri tvrdki (1503—5) Štefan Lapajne v Idriji. Išče se lepo stanovanje s tremi ali štirimi sobami za novembarski termin. — Naslov pove upravniStvo „Slov. Naroda". (1526-2) Cts. kr- avstrijski Iržavni žiliznlci. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1900. leta. Odhod is ljubljene jai. kol. Proga eea Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Frauzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ausnee, Ifil, Solnograd, Zeli ob jezera, Lend - Ga-ste in, Inomost; čez Klein - Beifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m. zjutraj OBobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Frauzensfeste, Ljubno, Dunaj; Cez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m. Eopoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, jubno ; cez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curili, Oeaevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 miu. popoldne v Podnart-Kropo. — Proga v Novooaezto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga lm Trbiža. Ob 5. uri 15 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograda, Linca, Stevra, ISla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fran-zensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. - Ob 11. uri 16 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzuja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyr»», Pariza* Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezera, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fran-zeusfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnarta-Krope. — Proga 1% Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod is LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob i. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. &ol. is Kamnika. Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob t a j c r s k i mQ HI r Glavna zaloga za Kranjsko: MIHAEL KASTNER v Ljubljani. (573-39) (oSELJAK iCmPM^Jls^Svno \okrJepljujuće piće. Nenmdkriljena voda za lijak. Qoji polti Ta zapoved zdravstvenega pouka se izvrSuje racionelno ter s Čudovitim uspehom, ako se rabi pri umivanju najboljše, najnežneje ter tolBCe najbogateje milo, in sicer slovito Doeringovo milo s sovo. Vsakdo naj se umiva z Doeringovim milom, če hoče, da mu ostane koža lepa ter voljna. Doeringovo milo s sovo naj rabiju vsi tisti, ki imajo suho in občutljivo polt. Brez izjeme naj vse matere umivajo svoje otroke ter rejence z Doeringovim milom. Polb ostane lepa, nežna in sveža. Dobiva se Doeringovo milo s sovo povsod, komad po 30 kr. c (503—3) W IJnbiJanl prodajata: Anton KrUper in Vaso Petriele. — Cenrralna zaloaat A. tl«»«Hfli «f* €'«».. llunuj. vešč slovenske in nemške stenografije, želi vsprejeti službo. Ponudbe „poste restante Ljubljana Št. 187". (1530-2) Spretne, solidne potovalne uradnike (akvlziterj « j> za vse zavarovalne stroke mprejme proti ilMultl proviziji, 8šasoma tudi m Mtaino plaro tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice. Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „akviziter *5" upravništvu „Slov. Naroda". (1631—1) Za pisarno ali zel 6 pripravna flya ura? lepa prostora se takoj oddasta v Šelenburgovih ulicah štev. 1. Natančneja pojasnila daje gospa Še-šarkova v bližnji trafiki. (1537—1) Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo Mo Jcno * * tinttnro lekarnarja Piccoli v Ljubljani dvornega založnika Nj. Svetosti papeža kot želodec« kreprujoče in tek vzbu- jajoče, dalje kot prenov-ljenje in te - leMiio od- prtje pospe- |S gujočesredstvo, " li posebno onim, ki trpe" na na-^veli vadnem teleMiiem zaprtju. Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po II. 12 in več stekleničic. (1368-4) Lepo stanovanje v I. nadstropju, obstoječe iz 3 sob in pri-tiklin, odda se za novembarski termin v Frančiškanskih ulicah št. 6 (Miklošičava cesta št. 4). (i523-3> Več pove lastnik Alojzij Pogačnik. vodja parne žage ali (1501—3) graščinski oskrbnik Izurjen In v leMni Htrokl praktičen ■nož želi iiit-Mio lakoj premenitl. Ponudbe upravništvu ^Slovenskega Naroda". Dva učenca dobrih starišev, katera sta saj štirirazredno ljudsko šolo popolnoma dovršila, ter imata veselje za trgovino, sprejme takoj Dragotin Novak arae-i)- trgovec v Trebnjem na Dolenjskem. H se ia št. 18 v Streliških ulicah. Natančneje se izve pri dr. Vallen-tsehag-u, odvetniku v Ljubljani (Dvorni trg Št. 3)._(1522—2) Kleparska obrt v Kranju nad 65 let obstoječa, se zaradi bolezni pod ugodnimi pogoji in v dobrem stanju talsroj odda. Več ustno pri lastniku F. Z., Kranj h. št. 154. (1532—2) Potovalec ki je po Krai.jskem dobro znan, in ki želi proti dobri proviziji prodajati domače vino in slivovko, naj se prijavi upravništvu „Slov. Naroda" pod šifro „100 K". (1528-2, zavarščinske stroke popolnoma vešč, slovenskega in nemškega jezika zmožen % ■uLreućLn.iJK. ^ Letne plače 2000 kron. Kje? pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". (1509—3) —- m m m m m m m m mm M @i©l©l©l@ © © © © © © © © © @l©l©l©l©l©l©l©l©l©l© v krasni in zdravi legi pod Rožnikom, ^ četrt ure oddaljena od Ljubljane, z lepim, JjgJ senčnatim parkom in z vsemi udobnostmi, ^ Posredovalci izključeni. Natančna pojasnila daje dr. Josip advokat v Ljubljani. Furlan ,m ©i©i©i©i©i Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 94 11 82