občina krško OB JUBILEJIH ZPJ IN ZPMS NI NAM VSEENO, KAKO ŽIVI IN RASTE NAŠ MLADI ROD Veliko pričakujemo od mlade generacije; mladi bodo nadaljevali pota, ki smo jih zastavili, zato je skrb za oblikovanje mladega človeka v duhu socialistične morale odgovorna naloga vse naše družbe, vseh njenih organiziranih sil od družbenopolitičnih in družbenih organizacij do društev. Mladi potrebujejo živih, pristnih, ustvarjalnih vezi s starejšimi in vsemi tistimi, ki kaj znajo in zmorejo lastno znanje in izkušnje nevsiljivo prenašati na mlade. V najhujših dneh naše zgodovine, ko nam je fašizem prerokoval smrt, se je v nedrjih slovenskih gozdov porajalo novo življenje — uporna sila, ki je rasla iz čet v brigade, divizije, korpuse. Svobodoljubno iskro je zanetila tudi v slehernem zavednem Slovencu in na stotine skritih poti so spletli iz krajev, mest v gozdove in iz gozdov do vsake slovenske domačije. Svojo trdno vez so pletli tudi otroci, ki so po vzgledu partizanov prav tako organizirali vrste in od 27. decembra 1942, ko so v Bihaču na prvem kongresu Združenja zvez protifašistične mladine Jugoslavije ustanovili pionirsko organizacijo, so se pionirske čete in odredi prižigali kot lučke po domovini. Med igre s papirnatimi čakami in lesenimi puškami so vpletli odgovorne in pomembne akcije. Pionirji so pomagali pri obnovi porušene domovine, z novimi oblikami dela pa se je krepila organizacija najmlajših, ki si je zastavila pomembne cilje — oblikovati mladega človeka v dobrega državljana, sposobnega samoupravljalca, polnega delovnega poleta in vedrine. Da bi zagotovili enotno vsebin- (nadaljevanje na 2. strani) «b>- -ft J l\jMl K1H '**^BkaB Bi II sKiijf} V vjKjff AijES ¦^ ^J 3: I'' h 'ijvm V^ '/¦ ~^~^t -i |r Wj mm m^ */ ]L *»fe_ j&fe L** C K n K i *Jk:,( Pf" ::« »^ * -,: ™ fc-V 'BUKte: Na] nam ne bo žal sredstev In prostega (asa Misli mi hite v čas po vojni, ko smo se vračali iz nemških taborišč. Pričakala nas je domovina, potrebna zdravljenja ran, obnove, velikega števila pridnih, delovnih rok. Mladi smo se zagnano lotili dela. Zveza pionirjev in Zveza mladine sta bili organizaciji mladih. Postala sem članica Zveze mladine. In kakšni smo bili? Zagnani, vztrajni, požrtvovalni, prisotni povsod, kjer je bilo treba. In vedno, kadar je bilo treba. Kot mlada učiteljica sem se posvetila delu s pionirsko organizacijo. Takrat ni bilo pomislekov — ali bomo lahko ali ne? Morali smo, naredili smo! Delovni dan ni trajal 8 ur. Delali smo toliko časa, da je bilo delo opravljeno. In nihče ni vprašal za nadure. V takratnem okraju Krško je bilo v pionirsko organizacijo vključenih več kot 10.000 pionirjev. Armada pionirjev v številnih pionirskih odredih ... Pri Okrajnem odboru Zveze mladine v Krškem je deloval okrajni pionirski štab, ki se je kasneje preimenoval v okrajni pionirski svet. Njegovi načelniki smo se usposabljali za delo s pionirji na večmesečnih seminarjih in enoletnih šolah pri Ministrstvu za kulturo FLRJ v Beogradu. Zveza pionirjev in kasneje tudi Zveza prijateljev maldine sta na našem območju doživljali čudna pota reorganizacije. Najprej smo bili or- AA Itiri (nadaljevanje na 2. strani) Hfc A A A A A A *A Vsi pionirski odredi v naši občini imajo svoje pionirske prapore. Spominski posnetek je le eden izmed mnogih, ki jih je ujela fotografova kamera ob razvitju prapora Pionirskega odreda »-Pohorske Milke« v Velikem Pod-logu pred dobrimi desetimi leti. Z IZDAJO POSEBNE ŠTEVILKE GLASILA NAS GLAS ŽELIMO POČASTITI DVOJE POMEMBNIH JUBILEJEV: 40-LETNICO USTANOVITVE ZVEZE PIONIRJEV JUGOSLAVIJE IN 30-LETNICO DELOVANJA ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE, HKRATI PA SEZNANITI SlRSO JAVNOST VSAJ Z DELOM TISTEGA, KAR JE BILO V OBČINI KRŠKO DOSLEJ STORJENEGA ZA DOBROBIT MLADIH RODOV, IN SE ZAHVALITI VSEM, KI SO K TEMU NA TA ALI ONI NAClN PRISPEVALI. OZPM KRŠKO STRAN 2 NAS GLAS St. 3 — februar 1983 (nadaljevanje s 1. strani) OB JUBILEJIH ZPJ IN ZPMS sko usmerjenost in koordinacijo vseh, ki delajo z otroki ali za nje, so bile na pobudo CK KPJ po republikah in pokrajinah Jugoslavije ustanovljene posebne mentorske organizacije. V Sloveniji se je razvila Zveza prijateljev mladine, ki je do danes preko občinskih zvez in društev prijateljev mladine znala seči v naše kraje in pomembno prispevati k preobrazbi vzgoje in izobraževanja. Z društvi prijateljev mladine smo povezali armado ljudi, ki jim ni vseeno, kako živi in raste naš mladi rod; ki pomajo šoli utirati pota v krajevni skupnosti, z izkušnjami bogatijo interesne dejavnosti; ki jim ni vseeno, kako mladi preži ve čas počitnic in prosti čas; ki s svojim plemenitim delom po- magajo krepiti medsebojno prijateljstvo in sodelovanje, iskrenost, pridnost, skromnost in vse tisto, kar je najlepše v človekovem značaju, a otroku ni mogoče samo vsaditi, ampak mu s skupnim delom in vzgledom privzgojiti. Ko ob jubileju obeh organizacij — Zveze pionirjev Jugoslavije in Zveze prijateljev mladine — pogledamo na prehojeno pot, lahko s ponosom ugotovimo, da je bilo opravljeno veliko delo. A pot vodi na- prej in predvsem bomo morali poiskati metode in oblike dela, da bodo naša društva prijateljev mladine predstavljala organizirano jedro skrbi za otroka od predšolske dobe vse do skrbi za družino. Posebna skrb pa naj velja kvalitetni in nepretrgani povezavi orgniziranih aktivnosti v osnovni šoli, v krajevni skupnosti in preko aktivistov v naših društvih in organizacijah za mlade iz usmerjenega izobraževatnja, v združenem delu in na vasi. To pa je naloga, ki prerašča okvire Zveze prijateljev mladine in Zveze pionirjev pa tudi ZSM, ki skrbi za organizirano vzgojo mladega rodu; to je naloga vseh subjektov naše socialistične družbe, pose* bej še SZDL, ki more preko aktivnih krajevnih konferenc in vseh sil, ki jih v kraju združuje, ustvariti pogoje za organizirano, vzgojo in dejavnosti polno življenje mladih. Vse nas mora voditi misel, da je vsako dobro delo, ki ga opravi človek kot posameznik ali v imenu družbe za otroka, vredna naložba, ki se bo bogato obrestovala. Vztrajno in načrtno moramo uresničevati vse naloge, ki imajo skupni cilj — prijetno in zdravo otroštvo ter nudenje možnosti vsakemu otroku, da razvije svojo osebnost do skrajnih meja danih sposobnosti. Margareta Marjetic, predsednica OK SZDL (nadaljevanje s 1. strani) NAJ NAM NE BO ZAL SREDSTEV IN PROSTEGA ČASA ganizirani v okraju Krško, nato pa v okrajih Trbovlje, Novo mesto in Celje, dokler nismo bili končno sami svoji — v občini Krško. Na srečo pionirski odredi teh reorganizacij niso čutili. V Posavju smo vedno dobro sodelovali, tudi v obdobjih, ko smo bili organizacijsko vezani na različne okraje. Povsod, kjer smo se organizacijsko »-znašli-«, smo bili kaj dobra »dota«, saj smo imeli izredno razvite aktivnosti v pionirskih odredih in kasneje tudi v Zvezi prijateljev mladine. Imeli smo več društev kot drugod, prednjačili smo po številu članstva in, kar je najpomembneje, po rezultatih dela. Že v prvem desetletju po osvoboditvi smo imeli v občini najboljši vaški pionirski odred — v Les-kovcu, o čemer je odločila zvezna pionirska komisija. Številne nagrade pionirskim odredom, vitrine v osnovnih šolah, polne pokalov in priznanj, in seveda najvišje priznanje — KIPEC KURIRJA JOVICE, ki so ga prejeli senovski pionirji, so čvrst dokaz, da je bilo delo v naših pionirskih odredih vseskozi razgibano in izredno uspešno. Pionirji so se tudi množično vključevali v vse dosedanje — pod različnimi gesli potekajoče — Jugoslovanske pionirske igre. Posebej omembe vreden primer — poleg prejšnjih — so izredni dosežki mladih prometnikov iz Krškega. Leta 1972 so se uvrstili v državno ekipo. Eden od njih je na mednarodnem tekmovanju v Beogradu zasedel 2. mesto. Leta 1973 so se na zveznem tekmovanju uvrstili na mednarodno tekmovanje v Tunisu, kjer je Jugoslavija med 17 ekipami zasedla 3. mesto. Leta 1974 sta se dva Krčana uvrstila na mednarodno tekmovanje v Parizu, kjer je jugoslovanska ekipa zasedla 3. mesto. Delovanje pionirske organizacije in društev prijateljev mladine v krški občini so si ogledali številni gostje in komisije. Cf) Največje priznanje pa smo doživeli, ko nam je Zveza prijateljev mladine Slovenije poverila organizacijo slavnostne seje ZPMS ob praznovanju 35-letnice Zveze pionirjev Jugoslavije in 25-letnice Zveze prijateljev mladine Slovenije. Seja je bila 27. decembra 1977 v Leskovcu in se je je udeležil tudi tovariš SER-GEJ KRAIGER. (nadaljevanje na 3. strani) MAMICAM IN DRUGIM DELOVNIM ŽENAM ŽELIMO OB 8. MARCU — MEDNARODNEM DNEVU ŽENA — VSE NAJLEPŠE ZA NJIHOV PRAZNIK! Vsi mladi iz občine Krško Dnevi mladosti, posvečeni obletnicam rojstva našega Tita, so bili v Krškem še posebej slavnostno obeleženi, največkrat s parado mladosti, v kateri so mladi simbolično prikazali svojo bogato šolsko in izvenšlsko dejavnost. Spominski posnetek je z ene od svečanih proslav dneva mladosti pred krškim olimpijskim bazenom. St. 3 — februar 1983 NAS GLAS STRAN 3 (nadaljevanje z 2. strani) ZAHVALA V IMENU OBČINSKE ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE Življenje mladega rodu v naši občini bi prav gotovo ne bilo tako pestro, razgibano, bogato in uspešno, ko bi za .vsem tem ne stala množica prijateljev mladine, ki so ostali zvesti tej skrbi za mlade do današnjih dni, zato se jim v imenu Občinske zveze prijateljev mladine iskreno zahvaljujem. Želim se zahvaliti samoupravnim interesnim skupnostim otroškega varstva, izobraževanja in zdravstva, ki že od vsega začetka podpirajo naše delo. Zahvaljujem se delovnim ljudem naše občine, ki prispevajo sredstva za organizacijo novoletne jelke, letovanja in druge dejavnosti. Zahvala vsem, s katerimi smo dobro soelovali: Občinski konferenci SZDL, krajevnim konferencam SZDL, Občinskemu svetu ZSS, Občinskemu odboru ZZB NOV, Občinski konferenci ZSMS, Občinskemu komiteju ZKS. Zahvala organizacijam in društvom, ki imajo v svojih vrstah podmladek oziroma za mlade organizirajo delo, razstave ipd.: Občinskemu odboru Rdečega križa, Zvezi kulturnih organizacij, Zvezi telesnokultur-nih organizacij, Občinski gasilski zvezi, Zvezi za tehnično kulturo, Sve- tu za preventivo v cestnem prometu, Dolenjskemu kulturnemu festivalu, Planinskemu društvu »Iiohor«, Filatellstičnemu društvu Krško in Čebelarski zvezi Krško. Posebna zahvala kolektivom osnovnih šol in vrtcev, saj je iz njihovih vrst izšlo največje število mentorjev in inštruktorjev za interesne dejavnosti in organiziranje mladih ter veliko število aktivistov za delo v OZPM in DPM. Zahvala velja tudi številnim članom DPM, mentorjem in inštruktorjem izven prosvetnih vrst ter staršem. OTROK JE NEPONOVLJIVA OSEBNOST___ Ob obletnicah je prav, da se ozremo po opravljenem delu, še pomembnejše pa so odločitve za jutri. Prav bi bilo, ko bi bila jubileja, ki ju praznujemo, vzpodbuda za še večjo prizadevnost pri ustvarjanju za mladi rod. Skrb za vzgojo in varstvo otrok je stalna naloga naše družbene skupnosti. Naj nam ne bo žal sredstev in prostega časa, ki ga žrtvujemo za vsestranski razvoj otrokove osebnosti. Otrok je neponovljiva osebnost, zato ne zamudimo trenutka, v katerem ta otrok živi! REZI PIRC, predsednica OZPM Naj ne bodo otroci prvi... FINANCIRANJE DEJAVNOSTI OBČINSKE ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE KRŠKO Višina stroškov za financiranje dejavnosti Zveze prijateljev mladine občine Krško je v letu 1980 znašala 2.140.000,00 dinarjev, lani pa 3.250.000,00 dinarjev, kar pomeni porast za indeks 152, to pa je v bistvu samo porast za inflacijsko stopnjo, ne pa dejansko povečanje stroškov. Približno 55 % teh stroškov predstavljajo izdatki za prehrano in vso vzporedno režijo vsakoletnega letovanja otrok v Nerezinah, okoli 27'% sredstev gre za izvedbo programa in obdaritev otrok ob novoletnem prihodu dedka Mraza, preostalih približno 18 °/o pa je namenjenih za druge režijske stroške, kot so material za tekoče poslovanje in financiranje aktivnosti, ki jih ZPM občine Krško izvaja s pomočjo društev in njihovih aktivnih članov na področju aktivnosti pionirske organizacije in otroškega varstva. To so razna tekmovanja v različnih interesnih dejavnostih na občinski, regijski ali republiški ravni, odvisno pač od uvrstitve, organiziranje občinskih pionirskih konferenc, udeležba na republiških in zveznih zborih pionirjev, sprejemi cicibanov v pionirsko organizacijo s podelitvijo pionirskih simbolov, urejanje in vzdrževanje otroških igrišč in podobno. Skratka, med stroške ZPM občine Krško so zajeti vsi izdatki, ki nastajajo ob praznikih in srečanjih pionirjev in cicibanov. V gornjem znesku pa seveda niso zajeti izdatki za plačilo aktivnosti funkcionarjev in članov ZPM občine Krško in posameznih društev prijateljev mladine, kajti to delo opravljajo povsem prostovoljno in ljubiteljsko. Poudarimo naj, da krška ZPM nima profesionalno zaposlenega delavca, kot ga imajo nekatere druge občinske ZPM. VIRI SREDSTEV ZA FINANCIRANJE DEJAVNOSTI Sredstva za izvedbo novoletnega programa zbira OZPM na osnovi samoupravnega sporazuma, sklenjenega z združenim delom in drugim*! uporabniki družbenih sredstev. Višina namenskega prispevka je znašala 80 oziroma 90 dinarjev po zaposlenem. Sredstva za izvedbo programa letovanja otrok v počitniškem naselju v Nerezinah so bila delno zagotovljena s prispevki staršev v denarju in v obliki kmetijskih pridelkov, za katere so zbiralne akcije z velikim uspehom izvedla posamezna društva prijateljev mladine. Denarni prispevki staršev za posamez- Ob 30. obletnici ustanovitve Zveze pionirjev Jugoslavije je Občinska zveza pionirjev mladine oziroma njena komisija za delo s pionirji organizirala občinsko pionirsko kviz tekmovanje na temo ALI POZNAŠ PIONIRSKO ORGANIZACIJO. Prireditev je bila na Raki. — V istem letu je bilo tudi prvič podeljeno pionirsko priznanje VZOREN PIONIR številnim osnovnošolcem za uspešno sodelovanje pri delu v pionirskih odredih. STRAN 4 NAS GLAS St. 3 — februar 1983 Dobitniki zlate značke Najvišje priznanje Zveze prijateljev mladine Slovenije za dolgoletno požrtvovalno in prizadevno delo z mladimi so v občini Krško doslej prejeli: Marija ACKOVlC, Tončka AHMIC, Ana BOZlC, Rozika CEROVSEK, Angelca DRUŠ-KOVIC, Stana GAJŠEK, Irena GMAJNAR, Silva GOLOUH, Meta HABICHT, Ljuba HVALA, Niko KESE, Darinka KO-LAR, Verena KOSJEK, Štefanija KOLAR, Milan MAHOV-NE, Matko MATJAN, Darko MlZlGOJ, Stane NUNCIC, Danica PLAVEČ, Branko PIRC, Marija PIRC, Rezi PIRC, Til-ka POLJŠAK, Marinka PRE-SKAR, Emilija RABIC, Du-šanka RAVBAR, Franci RA-DEJ, Elica RECHBERGER, Lado SMREKAR, Slavko SMER-DEL, Zivko SEBEK, Staša SO~ BA, Slavko SRIBAR, Janja TRAMPUS, Marija UCAKAR, Maks UMEK, Marija URBAN-CIC, Slavko URBANClC, Pavla ZAJELSNIK, Danica ZA-LOKAR, Štefka ZUPANČIČ, Franc ZlCKAR, Zdenka Zl-CKAR in Malka ZVAR. nega otroka je določala posebna lestvica, katere osnova je bila ekonomska cena letovanja. Velik delež sredstev za letovanje so seveda predstavljala združena sredstva Skupnosti otroškega varstva, Občinske izobraževalne skupnosti in Občinske zdravstvene skupnosti, v letu 1982 pa je sredstva prispevala tudi Občinska konferenca SZDL. Skupnost otroškega varstva in Občinska izobraževalna skupnost materialno podpirata ostale — prej navedene — dejavnosti OZPM, nekaj pa prispeva tudi Občinska konferenca SZDL. DEJAVNOST ZA OTROKE NAJ NE BO PRVA NA UDARU! Občinska zveza prijateljev mladine in društva prijateljev mladine so pri delu s pionirji in cicibani ter zanje dosegla vidne uspehe. Zanje OZPM je v letu praznovanja obletnic ustanovitve Zveze prijateljev mladine in Zveze pionirjev Jugoslavije razširila medruštveno tekmovanje še na področje organizacijskih vprašanj in preoblikovanja društev. DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE KRŠKO — LEVI BREG se je odločilo, da bo na svojem območju, ki šteje 3500 volilcev, organiziralo 5 mestnorajonskih enot DPM. V vsaki mestnorajonski enoti so organizirali občne zbore in izvolili odbore enot, za povezavo s SZDL pa so povabili k sodelovanju člane Krajevne konference SZDL. Ob občnih zborih je bilo stanje takole: 1. ENOTA DPM — V. mestnora-jonska skupnost Cesta 4. julija — 309 članov — predsednica: Lapuh Erika; 2. ENOTA DPM — VI. MRS Pol-šca — 175 članov — Minka Unetič; 3. ENOTA DPM — VII. MRS Zgornja Resa — 229 članov — Du-šanka Ravbar; 4. ENOTA DPM — VIII. MRS Spodnja Resa — 157 članov — Marinka Štefančič; 5. ENOTA DPM — IX. MRS Stara vas — 129 članov — Francka Stupar; 6. ENOTA DPM — X. in XI. vaška skupnost z naseljem NEK, Bučarco in Koritnim — 134 članov. Na občnih zborih enot so izvolili delegate za krajevno konferenco Društva prijateljev mladine Krško — levi breg, ki je bila 16. novembra lani in je izredno uspela. so med drugimi močno zaslužni tisti, ki so na kakršenkoli način vplivali v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitični skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih, da finančno podprejo dejavnost za mlade. Vsem se iskreno zahvaljujemo in želimo, da bi še vnaprej ostali zvesti sodelavci in sofinancerji posameznih dejavnosti v korist mladega rodu. Dejavnost za otroke naj ne bo tista, ki bo prva občutila udarec ekonomskih ukrepov za rešitev iz gospodarskih težav. Tudi nezmanjšana sredstva in prispevki posameznih financerjev — ob še kvalitetnejšem izvajanju programa aktivnosti z otroki in zanje — ter oplemenitenje sredstev s prostovoljnim delom aktivnega članstva lahko prispevajo svoj delež k napredku naše družbe. A. D. Do krajevne konference je društvo štelo 1183 članov, v obdobju po konferenci pa so povečali članstvo še za 100. DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE LESKOVEC je na svojem območju ustanovilo 6 vaških enot Kot dedek Mraz je dolgo vrsto let razveseljeval mladež po vsej občini Matko Matjan. Svoje pa vsako leto pridene k vedremu razpoloženju seveda tudi dedkovo spremstvo s skrbno naštudiranim programom. Spominski posnetek je izpred nekdanje podloške šole. DPM. V vseh vaških enotah so izvedli občne zbore. Podatki o enotah: 1. ENOTA DPM — vaška enota Leskovec-Gmajna — 228 članov, predsednica: Marija Pereč; 2. ENOTA DPM — VE Leskovec —dolenji — 117 članov — Marija Hiti; 3. ENOTA DPM — VE Leskovec —center — 59 članov — Katica Mirt; 4. ENOTA DPM — VE Veniše — 125 članov — Marija Glas; 5. ENOTA DPM — VE Velika vas in Gorenja vas — 83 članov — Anica Vanič; 6. ENOTA DPM — VE Zadovi-nek — 55 članov — Marija Božič. DPM Leskovec šteje skupno 667 članov, če ne upoštevamo mestno-rajonske enote DPM Grič, ki ima 124 članov in se pripravlja na ustanovitev samostojnega DPM. Vaške enote imajo organizirane še društva prijateljev mladine v Brestanici, Velikem Podlogu in na Senovem. Reorganizacijo pripravlja tudi DPM Krško — desni breg. S takim organiziranjem se je število aktivnih članov društev prijateljev mladine povečalo. Namesto upravnega odbora je na čelu DPM predsedstvo, na čelu enote pa odbor enote DPM, seveda pa imajo društva organizirane tudi svete in komisije (svet za delo s pionirji, svet za predšolsko vzgojo, za letovanja, za novoletno jelko itd.) Preoblikovanje društev DPM Pri Občinski zvezi prijateljev mladine Krško smo že dlje časa razmišljali, kako aktivno vključiti v delo čim večje število članov društev prijateljev mladine. Kako naj zaktivira vse svoje člane društvo, ki ima 600 članov ali še več? Vsi vemo, da so manjše skupine ljudi veliko aktivnejše. Doslej so v društvih prijateljev mladine bili najbolj aktivni upravni odbori ter ob akcijah še nekateri člani. Zato smo sprejeli sklep, da se bomo organizirali po vzoru SZDL. Dosegli smo že prve rezultate. St. 3 — februar 1983 NAS GLAS STRAN 5 Igrišča in vrtci skozi čas Med Številnimi nalogami, ki so jih uspešno reševala, so se društva prijateljev mladine v naši občini vsa leta močno angažirala pri animiranju, orga.nizira.nju in izvajanju del v zvezi z urejanjem, vzdrževanjem in izgradnjo otroških igrišč in vrtcev. Krško Društvo prijateljev mladine, ki deluje na desnem bregu Save, je vseskozi sodelovalo z vrtcem, ki je deloval včasih v nemogočih pogojih. V letu 1957 je bil glede nakupa igrač in drugega didaktičnega materiala še vedno odvisen od Društva prijateljev mladine. Dokaz za to, da so zanj na najrazličnejše načine zbirali sredstva, je dejstvo, da je bil vrtec šele leta 1957 sprejet v redni proračun ObLO Videm-Krško. Zato je bila takratna skrb Društva prijateljev mladine še toliko bolj pomembna in dragocena. Septembra 1958 je Krško končno dobilo novo poslopje za vrtičkarje. Društvo prijateljev mladine je ob dobilo centralni vrtep, ki ponovijo stoji ob osnovni šoli in nudi skupaj z njo izredne pogoje za vzgoje in varstvo otrok od osmega meseca starosti do zaključka osnovnega šolanja. Videmsko Društvo prijateljev mladine je bilo ves čas tisto, ki je dajalo pobude, obenem pa tudi vest vseh, ki so bili odgovorni za urejanje otroškega varstva. Videmčani — člani DPM so zgradili otroško igrišče ob Cankarjevi cesti, ki še danes služi svojemu namenu. Prav tako so pomagali urejati igrišča na prejšnjih lokacijah vrtca in ob novem poslopju. Društvo prijateljev mladine na Vidmu je — po večkratnih razgovorih s Samoupravno DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADIKE V OBČINI KRŠKO V občini Krško je bilo v letu 1982/83 13 društev prijateljev mladine s 4628 člani, kar predstavlja 23,6 odstotka vseh volilnih upravičencev. Tovrstna dejavnost ni bila organizirana le v krajevnih skupnostih Gora, Senuše in Veliki Trn. V nadaljevanju navajamo seznam društev, število članstva ter društvene predsednike v letu 1982/83: 1. DPM BRESTANICA, 254 članov, predsednik Jože Zidar, ?. DPM KOPRIVNICA, 170, Tilka Poljšak, 3. DPM KOSTANJEVICA, 475, Majda Radi, 4. DPM KRŠKO-DESNI BREG, 515, Slavko Šribar, 5. DPM KRSKO-LEVI BREG, 1283, Marinka Preskar, 6. DPM LESKOVEC, 667, Marija Pire 7. DPM VELIKI PODLOG, 282, Franc Žičkar, 8. DPM PODBOČJE, 120, Tončka Černelič, 9. DPM RAKA, 72, Miha Vuk, W. DPM SENQVQ, 238, Olga Košir, !L DPM DOLE.NJA VAS, m, Marinka Vutejnk, 12. DPM DRNOVO, 175, Hermina Žičkar, 13, DPM IDOLE, 98, Milena Černoga, V K§ Rotno-Pmladgi deluje, mota &PM gmtmtm, k& t»re pred.sedniQQ j% Panike Stgpar, tem vrtcu s pomočjo RS uredilo ii) tugj vrstq let vzdrževalo ptroš.ko igrišče, za tedanje čaje moderno, urejeno. L|lani DPM sq v tem obdobju prevzemah najrazličnejše obveznosti, kot so varovanje otrok, organizacija iger na igrišču, dežurstva Pri gledanju televizijskega programa ipd. v tem času je tu4i videmske Društva prijateljev mladine aktivne sadeiavale, z vrteem, ki h prav ta* ko živel v težavah. Vrtec je deloval v različnih stavbah. Zal ni prišlo do uresničitve nalrta 08PM in dpm BB Vidjfflu, da bi zgradili vrtec v centru mesta — pri železniški postaji. Šele v zadnjih letih je Krško stanavanjske. skupnestje = dasegle, da se v naveagrajenih strnjenih na* seijih uredili etraška igrišea (Kare II, ipodnii gri&, Tudi ejruga društva prijateljev mladine se se zavzemala za uredi* tev otroškega varstva na svejih en« meijih, plod tega aavgemanja §e številni vrtel: najprej vrtee na Se* novem, nate. v Keitanjeviei in Bre» slanici, v Leskeveu, Krškem, na Ra* ki, V Fa4bagju In slednjič tu4l V Velikem Podlagu Ob vsaki atverit* vi smo b}H polj goposni. Ob teh vrtcfH ep DPM poma.gala urejati otroška igrišča, a »e samo eb njih, temveč tudi drugod, kjer so tako kazale potrebe: DPM Brestanica je uredilo igrišča na Dorcu. DPM Leskovec je uredilo dvoje igrišč, eno pri zadružnem domu, kjer je bil začasno vrtec, drugo pa v novem naselju Na gmajni. To igrišče je v okras naselju in je na razpolago otrokom iz VVZ in osnovne šole domače KS kot tudi iz so* sednjih KS. Igrišče je vabljiva izletniška točka staršev z malimi otroki. V zadnjem času skušajo urediti otroška igrišča po vaških enotah DPM Leskovec, in sicer v Zadovin-ku, Veliki vasi in Venišah, kjer pa nikakor ne morejo priti do potrebnega zemljišča. O ZADNJI AKCIJI — V VELIKEM PODLOGU Se en dokaz, da naša društva prijateljev mladine vedno požrtvo-r valna sodelujejo pri vseh akcijah v skrbi za otroka, je najnovejši zgled iz lanskega leta, ko je DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE VELIKI PODLOG zgradilo otroško igrišče ter obnovilo igrišče za šolsko in starejšo mladino, poleg tega pa go se lotili tudi urejanja šolske okolja DOBITNIKI PLAKETE KURIR JOVICA Zvesno priznanje za dele 3 mladimi - plakSTO kurir J0VJ6A, ki je padeljuje gvet sa vigoja. in varstva ©trsk Jugoslavije, eta v naši abSini prejela. Rezi PiRg in Slavko IBISAR: ce. pri tej akciji m društvu poma* galii krajevna skupnost, osnovna organizacija ZSMS, gasilske društvo, TOGREL, Kovinarska, POP, Gozdne gospodarstvo Kostanjevica, Cestne pedjetje ter sasebni obrtni* ki in prevozniki. DPM je znale zainteresirati dejavnike y KS, in izven nje, Prt tejn je bilo opravljenih 1005 prostovoljnih delavnih ur, v kar pa niso vštete ure, porabljene za dogovarjanje in organizacijo. STRAN 6 NAS GLAS St. 3 — februar 1983 Vrednost Investicije znaša" okoli 700.000 dinarjev, pokrile pa so jo 03 Leskovec in navedene OZD. Vsa fizična dela je opravilo 75 članov DPM in drugih krajanov. Otvoritev lepih objektov je pripravilo društvo ob 80/-letnici OS Veliki Podlog 19! junija 1982. " Pred to akcijo je Skupnost otroškega varstva Krško financirala adaptacijo prostorov za vrtec v tamkajšnji šoli. Vrtec je pričel z delom 4. oktobra 1982. Akcija v Velikem Podlogu je lep vzgled in vzpodbuda za podobne akcije drugod. Društvo prijateljev mladine Veliki Podlog zasluži vse družbeno priznanje, saj je ustvarilo dobre pogoje za vzgojo in varstvo predšolskih in šolskih otrok v tem kraju, pri tem pa družbi prihranilo precejšen izdatek. OMENTI MORAMO TUDI veliko prizadevanje Društva prijateljev mladine Dolenja vas, ki je vztraja- O letovanju Otroci iz krške občine so kmalu po osvboditvi letovali v Izlakah, Kanižarici, Črnomlju, Ičičih pri Opatiji ter Banjolah pri Pulju. Leta 1955 je Društvo prijateljev mladine Leskovec v okviru Okrajne zveze prijateljev mladine Trbovlje organiziralo uspel eksperimentalni pionirski tabor v Gazicah ob Krki. Leta 1956 so pionirji iz Leskov-ca, Krškega in Vidma spet taborili ob Krki. Organizatorji letovanja so bila društva prijateljev mladine iz omenjenih krajev v sodelovanju z osnovnimi šolami. Kasneje smo organizirali številna letovanja v Podbočju ob Krki, v lo toliko časa, da je kraj dobil svoj vrtec. Adaptacijo stavbe, v kateri je vrtec, je financirala Skupnost otroškega varstva Krško. TEH USPEHOV NE BI BILO... Ko se ozremo na prehojeno pet razvoja otroškega varstva v naši občini, smo prepričani, da teh uspehov ne bi bilo, če ne bi imeli v občini številnih uvidevnih družbenih delavcev, članov društtev prijateljev mladine ter delovnih ljudi, ki so d uresničevanju pogojev za uspešna družbeno varstvo in vzgojo otrok odločali na zborih v TOZD, v zborih skupščine občine, v svetih za otroško varstvo, v skupščini Temeljne izobraževalne skupnosti, po letu 1974 pa v skupščini Skupnosti otroškega varstva. Predvsem v imenu najmlajšega rodu hvala vsem! naših otrok Kostanjevici na otočku pri kraški jami, obmorska v Poreču, Rovinju in znova v Poreču. Leta 1977 so otroci iz naše občine prvič letovali v svojem PIONIRSKEM NASELJU v okviru Počitniške skupnosti Krško v Nerezi-nah na otoku Lošinju. Prva leta po osvoboditvi je bilo deležnih letovanja manjše število otrok. Pozneje se je število povečalo, vendar ni preseglo števila 200. Ko smo bili priključeni k okraju Celje, smo imeli v okviru 6 občinskih ZPM bazo za 100 otrok v Rovinju za 14 dni. Kasneje je lahko letovalo do 180 otrok. PRIZNANJE ZA OZPM KRŠKO Občinska zveza prijateljev mladine Krško je prejela pri- znanja: ZLATO ZNACKO ZPM Slovenije, SREBRNI ZNAK OF in VALVASORJE- VO PLAKETO, najvišje ob- činsko priznanje. Od 1972 do 1976 so otroci iz naše občine letovali v čudovitem »-naselju palčkov« v Poreču, kjer so bile zmogljivosti že večje, v Nerezi-nah pa lahko vsako leto letuje 800 in še več otrok v hišicah, kjer se jim ni treba bati slabega vremena, kot se je to dogajalo v Poreču. PODALJŠANJE SEZONE V NERE-ZINAH Občinska zveza prijateljev mladine se je z osnovnimi šolami dogovorila, da bo v letošnjem letu letovanje razširjeno s šolo v naravi, tako da bodo generacije četrtih razredov osemeltk letovale v juniju in septembru, ostali otroci pa naj bi letovali v štirih izmenah. V 6 ali 7 izmenah bi tako letovalo od 700 do 800 otrok ali še več. Program bo seveda moč uresničiti le s sodelovanjem osnovnih šol, društev prijateljev mladine, Občinske zveze prijateljev mladine, ZSMS, SIS, sindikatov in OZD. S tako organizacijo letovanj bo sezona v Nerezinah podaljšana, izkoriščenost objektov bo večja, investicija vanje pa še bolj opravičena. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ZAHVALA ORGANIZATORJA LETOVANJ Občinska zveza prijateljev mladine Krško, ki upravlja s PIONIRSKIM NASELJEM v Nerezinah in je organizator letovanj otrok, se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri izvedbi dosedanjih letovanj na Lošinju, posebno še Počitniški skupnosti Krško za veliko pomoč in razumevanje. Vsebinsko tako bogatih letovanj otroci iz naše občine seveda ne bi imeli, če bi ne našli razumevanja pri delovnih ljudeh občine Krško, ki so odločili, da Skupnost otroškega varstva lahko nameni sredstva za izgradnjo Pionirskega naselja v Nerezinah. Občinska zveza prijateljev mladine Krško se zahvaljuje Skupnosti otroškega varstva za vsakoletno razumevanje, saj brez sredstev te SIS ne bi bilo lepih dni za naše otroke na morju. IittSbte Predsednica OZPM Krško: Rezi Pire OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Pionirska letovanja ob morju so za mlade iz naše občine že dolgoletna tradicija. Spominski posnetek prikazuje pionirje, ko zadnjič letujejo v Poreču. Leta 1977 so že letovali v Pionirskem naselju v Nerezinah na otoku Lošinju, kjer so na srečo klimatske razmere še ugodnejše. St. 3 — februar 1983 NAS GLAS STRAN 7 Pionirsko naselje v Nerezinah Veliko sonca, izredno čisto morje, odlični bivalni pogoji v montažnih hišicah vedno znova privabljajo mlade v Nerezine. Tu se — razen redkih izjem — vsi, ki še ne znajo, naučijo plavati. Razvedrila in iger je na pretek in vsaka Izmena kar prehitro mine. TEKMOVANJE DRUŠTEV PRIJATELJEV MLADINE V času tekmovanja so društva prijateljev mladine v naši občini na novo pridobila 1527 članov. Povsod so izdali nove članske izkaznice. Pridobili so tudi 113 naročnikov na revijo »Otrok in družina«. Končni rezultati tekmovanja bodo objavljeni na svečani konferenci v počastitev obeh obletnic. O Pionirskem naselju v Nerezinah in letovanjih v njem se da povedati veliko lepega in pohvalnega. K njim bi lahko dodali tudi priznanje novinarja DELA — Miška Kranjca. Pohvalno se je izrazil o celotni organizaciji letovanj, o urejenosti pionirskega tabora, o dejavnostih v koloniji in sploh o počitniškem utripu v naselju. Podobna mnenja so zapisana tudi v knjigi vtisov in v kroniki, ki jo pišejo vzgojitelji vsake izmene. Nedvomno ima pri tem mnogo zaslug naša Občinska zveza prijateljev mladine s predsednico Rezi Pire, prav tako pa vsi tisti pedagoški in drugi delavci, ki sodelujejo pri organizaciji tekmovanj in jih tudi uspešno vodijo. Kljub doseženim uspehom pa bi morda le morali več razmišljati o kadrih in njih izobraževanju, predvsem mlajših vzgojiteljev. Misel o KLUBU VZGOJITELJEV pri nas ni nova, potrebno bi jo bilo le uresničiti. Med našimi pedagoškimi delavci imamo dovolj takih, ki bi lahko svoje bogate izkušnje posredovali mlajšim. Tudi strokovnjaki s tega področja bi s predavanji in drugimi oblikami dela prispevali k izpopolnjevanju vzgojiteljskega kadra. S tem bi prav gotovo spet napravili kakovostni korak k še boljšim in bogatejšim letovanjem. Idealno bi tudi bilo, če bi lahko po dogovoru z Občinsko zdravstveno skupnostjo opravljala v času letovanj svojo službo v naselju medicinska sestra, saj imajo skoraj vse šole težave z zagotovitvijo tega kadra, ki pa je nujno potreben. Veliko bi pomenila tudi stalna telefonska zveza z recepcijo Počitniške skupnosti Krško. B. U. Šola v naravi V občini Krško smo prvič organizirali šolo v naravi na morju v šolskem letu 1975/76. Udeležilo se je je več kot 300 učencev četrtih razredov osemletk. Bivali so v hišicah Počitniške skupnosti Krško v Materadi pri Poreču. Kasneje šole v naravi v tej obliki ni bilo več, pač pa so nekatere šole vključevale otroke četrtih razredov v redne oblike letovanj v počitniških mesecih, kot na primer Kostanjevica in Brestanica. 2e leta 1960 je Občinska zveza prijateljev mladine Krško organizirala prvo zimsko letovanje otrok — šolo smučanja na Bohorju, in sicer v dveh izmenah po 36 otrok. Ker je bil kraj težko dostopen in je bila oskrba s hrano težavna, je šola trajala le dve leti. . Zimsko šolo v naravi smo začeli v občini resneje razvijati v šolskem letu 1979/80 na OS »Jurija Dalmatina« Krško. Udeležilo se je je 99 učencev sedmih razredov oziroma več kot 10 % vseh učencev. V šolskem letu 1980/81 je imelo zimsko šolo v naravi že 125 učencev petih razredov OS »Jurija Dalmatina« Krško in OS Leskovec. Leto kasneje so zimovale že 4 šole: OS »Jurija Dalmatina« Krško ter osnovne šole Leskovec, Kostanjevica in Brestanica. Vključenih je bilo že 235 otrok. Vso organizacijo zimske šole v naravi izvajajo šole same, za kar jim gre vse priznanje, saj terja Izvedba veliko dela, časa in iznajdljivosti. Finančna sredstva so pri- IZ KRONIKE LETOVANJA V PORECU Zadnje leto letovanja v Poreču, kjer je bilo vreme veliko manj naklonjeno, kot je v Nerezinah. Primer, kako je potekal dan, ko na kopanje ni bilo moč misliti: DNEVNI RED IN JEDILNIK ZA TOREK, 20. JULIJA 1976 7.30 Vstajanje in telovadba (kasneje zaradi dežja) 7.40 Umivanje 7.50 Zajtrk: kruh z margarino in marmelado, kakao 8.20 Pospravljanje bivališč 8.50 Jutranji zbor 9.00 Krajši sprehodi skupin; ena skupina gre na izlet v Poreč; po povratku s sprehodov delo krožkov; dežurna skupina v naselju temeljiteje pospravi in popravlja okvare 11.30 Kosilo: juha, rižota s kurjim mesom, zelena solata s fižolom, sok 12.30 Popoldanski počitek (šah, branje, mirne igre) 14.30 Malica: kruh, sir, tej 15.00 Športne igre na plaži, vaje za proslavo dneva vstaje, druge interesne dejavnosti 18.00 Povratek v naselje, higienske priprave za večerjo 18.30 Večerja: fižolova solata, hrenovka, puding z malinovcem 19.00 Prosto in interesne dejavnosti 20.00 Večerni zbor s podelitvijo priznanj 20.15 Nočni počitek STRAN 8 NAS GLAS St. 3 — februar 1983 spevali starši, šole, OZD, Občinska izobraževalna skupnost, društva prijateljev mladine in še nekateri. Na II. občinski pionirski konferenci so delegati iz Krškega predlagali, naj se denar, namenjen učencem petih razredov kot novoletno darilo, dodeli namensko za nakup opreme za šolo v naravi. Učenci nižjih razredov naj bi se vključevali v razne akcije, s čimer bi pri-dobiil del sredstev za izvedbo zim- 2al so zaradi hitre rasti cen sredstva, namenjena za praznovanje novoletne jelke, vsako leto manjša. V preteklem letu je bila višina prispevka — po 90,00 din na zaposlenega — enaka predlanski. Težave so tudi zaradi tega, ker organizatorji ne vedo pravočasno, s kolikšnimi sredstvi bodo razpolagali, da bi lahko sprejeli ustrezen program. Najkasneje v septembru je namreč med ostalim treba sklepati pogodbe o nakupu igrač za obdarovanje. Dovolj zgodaj je treba zagotoviti program, ustvariti evidenco otrok za obdarovanje, jo stalno izpopolnje-viti itd., kar ne zahteva malo dela in odgovornosti. Vse to opravlja OZPM s svojimi DPM brez enega samega zaposlenega. O LETOŠNJEM PROGRAMU Izvajalo ga je dvoje skupin; skupina z OS Senovo je izvedla 6 pri- ske šole v naravi na vseh šolah v občini. Z že uveljavljeno prakso, z organiziranim sodelovanjem in prispevkom Občinske izobraževalne skupnosti za organiziranje smučarskih tečajev ter z ustreznim prispevkom Telesnokulturne skupnosti bi občutno zmanjšali prispevke staršev, vsem učencem osnovnih šol pa zagotovili enake možnosti za uresničevanje širših vzgojno-izobraže-valnih smotrov. reditev, skupina OS Leskovec pa 13 prireditev s prihodom dedka Mraza. Spremljajoči prireditvi sta bili igrica Račka, ki jo je skupina kolektiva VVZ Krško odigrala kar 17-krat, ter ogledi filmskih predstav v krajih, kjer so kinematografi. V celotnem novoletnem programu je sodelovalo preko 100 izvajalcev. Vsa dela pri urejanju evidence obdarovancev, pošiljanju osebnih vabil, okraševanju prostorov, delitvi daril — igrač, pogostitvah itd. so opravili člani društev prijateljev mladine, kolektivi OS in VVZ ter nekateri posamezniki — strokovnjaki. Ce bi vse opravljeno ovrednotili, bi bil znesek zelo visok. OBDAROVANJE PREDŠOLSKIH OTROK 2714 predšolskih otrok je prisostvovalo prihodu dedka Mraza, si ogledalo igrico Račka in prejelo za darilo igračo. OBDAROVANJE ŠOLSKIH OTROK: šolarji so imeli prireditve novoletne jelke na šolah. Dedek Mraz jim je izročil darilna pisma, na osnovi katerih je po sklepu KOORDINACIJSKEGA ODBORA vsak pionir in maldinec dobil 50,00 din. Znesek, skromen zaradi pomanjkanja sredstev, bodo šolarji porabili po dogovoru v razredni skupnosti. Obdarovanih je bilo 3240 učencev. Povemo naj še, da so bili sicer minimalni stroški za prireditve po 15,00 din na šolarja. Pregled obdarovanih Šolarjev:______ .5 S "O C l O >o osnovna šola g <=. 3 co o co cd TJ G „ G o > » 1. Brestanica 255 16.575 2. Koprivnica 144 9.360 3. Kostanjevica 144 9.360 4. Krško 930 60.450 5. Leskovec 602 39.130 6. Veliki Podlog 90 5.850 7. Podbočje 235 15.275 8. Raka 225 14.625 9. Senovo 372 24.180 10. OS Dr. M. Rostoharja Krško 89 5.785 3240 210.600 Pregled obdarovanih KS obdarovanci 1. Brestanica 180 2. Dolenja vas 69 3. Gora 38 4. Koprivnica 109 5. Kostanjevica 236 6. Krško 786 7. Krško polje 91 8. Leskovec 203 9. Podbočje 126 10. Raka 208 11. Rožno — Presladol 32 12. Senovo 353 13. Senuše 50 14. Veliki Podlog 95 15. Veliki Trn 76 16. Zdole 62 2714 predšolskih otrok: znesek kraj prireditve in prireditelji 34.150 Brestanica, DPM, OŠ, VVZ 13.091 Krško, DPM Krš., Dol. vas 7.209 Krško, DPM Krško 20.679 Koprivnica, DPM, OS 44.774 Kostanjevica, DPM, VVZ 149.120 Krško, obe DPM, VVZ 17.265 Drnovo, DPM 38.513 Leskovec, DPM, OS, VVZ, 23,905 Podbočje, DPM, OS VVZ, 39,462 Raka, DPM, OS, VVZ, 6.071 Brestanica, DPM, OS, VVZ 66.971 Senovo, DPM, OS, VVZ 9.486 Leskovec, DPM, OS, VVZ 18.023 Veliki Podlog, DPM, OS 14.418 Leskovec, DPM, OS, VVZ 11.763 Krško, DPM Krš., Zdole 514.900 Novoletna jelka 82-85 Praznovanje novoletne jelke ima v naši občini že ustaljeno obliko. Od prvih skromnih prireditev, ki smo jih organizirali vsak po svoje — eni bogatejše, drugi skromnejše — smo prešli na organizirano enotno obliko za vse otroke. S SAMOUPRAVNIM SPORAZUMOM O ORGANIZACIJI IN ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA NOVOLETNO JELKO smo omogočili enotne prireditve in obdaritve. Organizacijo novoletnih prireditev koordinira ustrezni koordinacijski odbor pri Občinski zvezi prijateljev mladine, v katerem so delegati uporabnikov in delegati OZPM oziroma DPM. OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE KOT ZALOŽNIK Občinska zveza prijateljev mladine Krško je v času svojega delovanja izdala oziroma založila naslednje publikacije: 1. NAS PROGRAM — priročnik za delo s pionirji in mladino na osnovnih šolah, izdala OZPM Krško in Zavod za prosvetno-pedagoško službo Krško 1965. leta zbrala in uredila Rezi Pire, 46 strani; 2. GUBCEVO IZROČILO — — posvečeno spominu Stanka Skalerja, izšlo v 3000 izvodih ob izredno uspelem tekmovanju za -plaketo Matije Gub-ca« v počastivev 400-letnice hrvaško-slovenskega kmečkega upora, uredila Rezi Pire, december 1973, 95 strani; 3. DNEVNIK -PO POTI KMEČKIH UPORNIKOV*, avtor teksta Jože Urbanč, 1972; 4. OB 11. SREČANJU PIONIRJEV DOPISNIKOV SLOVENIJE. PIONIRSKA ORGANIZACIJA OD OSVOBODITVE DO DANES V MEDNARODNEM LETU OTROKA, uredila Rezi Pire,, 149 strani; 5. Obrazec PROSTOVOLJNE DEJAVNOSTI IN ORGANIZACIJE UČENCEV V OSNOVNI SOLI V ŠOLSKEM LETU................................................ St. 3 — februar 1983 NAS GLAS STRAN 9 PROŠNJA ZA RAZUMEVANJE Vseh obdarovanih otrok je bilo 5954. Organizatorji so porabili 725.500 dinarjev, po samoupravnem sporazumu pa so zbrali le 687.627 dinarjev. Zato naprošamo vse tiste OZD, ki svoje obljube še niso izpolnile, da to store sedaj, ob zaključnem raču- Zavedajmo se, da delajo v vseh OZD delavci, ki so starši. Ali naj otroke teh staršev izločimo s prireditev? Ali ni skrb za otroke skrb nas vseh? Ce je tako, moramo tudi vsi prispevati. Še posebno, če smo se o tem samoupravno dogovorili. ZAHVALA OZPM Občinska zvepa prijateljev mladine Krško se zahvaljuje vsem OZD, ki so pravočasno izpolnile svoje obveznosti po samoupravnem sporazumu, osnovnim šolam in vzgojnovar-stvenim zavodom, ki so dali na razpolago prostore, omogočili prevoze in pomagali organizirati delo. Zalivala tudi društvom prijateljev mladine, ki so odgovorno izpolnila vse potrebne naloge in bila ponekod glavni nosilec organiziranja prireditve. Hvala vsem sodelujočim v osrednjih prireditvah (OS Leskovec, OS Senovo, VVZ Krško in OS Raka) ter kolektivu Delavskega doma Edvarda Kardelja Krško za razumevanje in pomoč. Hvala vsem ostalim, ki so prispevali k temu, da so bili obrazi malčkov in ostalih otrok srečni, starši pa zaradi tega zadovoljni. Za prihodnje praznovanje želimo, da bi se vrste organizatorjev še okrepile. Prireditev, ki še posebej vsako leto osreči mlade v naši občini, je prihod dedka Mraza ob Novoletni jelki. Spominski posnetek iz leta 1964 kaže pravljično opremljena vozila spremstva dedka Mraza poleg brestaniške elektrarne. Mladi imajo mnogo interesov ORGANIZIRANOST MLADIH NA ŠOLAH V šolskem letu 1982/83 je na naših osnovnih šolah 3240 učencev, od tega 2892 pionirjev in 384 mladincev. Pionirji so organizirani v 10 pionirskih odredih, mladinci pa v 9 osnovnih organizacijah ZSMS (v Velikem Podlogu obiskujejo učenci le prve 4 razrede osemletke). Na šolah deluje tudi organizacija mladih članov Rdečega križa, ki ima 2991 članov. Na šolah posvečajo veliko pozornost samoupravi. V odborih oziroma svetih pionirjev sodeluje 182 pionirjev, v vodstvih osnovnih organizacij ZSMS 58 mladincev, v odborih mladih članov RK 110 učencev, v samoupravnih organih razrednih skupnosti dela 760 pionirjev in mladincev, v samoupravo prostovoljnih dejavnostih pa je vključenih 682 učencev. V samoupravnih organih je skupno vključenih 1792 pionirjev in mladincev, kar je 55,31 % vseh učencev. STATISTIKA PROSTOVOLJNIH DEJAVNOSTI Od 3240 učencev je v prostovoljnih dejavnostih aktivnih 3080 pionirjev in mladincev ali 95,06 °4>, vključenih ni le 160 učencev ali 4,94 %. S pionirji in mladinci dela v tem šolskem letu 281 inštruktorjev, od tega 194 prosvetnih delavcev in 87 strokovnjakov oziroma amaterjev drugih poklicev. Na šolah deluje 229 krožkov in drugih oblik interesnih dejavnosti. Podajamo pregled po področjih: I. krožki poljtidno-znanstvene tematike: 28 krožkov, 9 vsebin, (angleški jezik — 4, biologija-kemija — 5, fizika — 3, kemija — 2, matematika — 6, nemški jezik — 1, slovenski jezik — 2, zemljepis — 1, zgodovina — 4); II. krožki kulturno-umetniških področij: 74 krožkov, 15 vsebin (glasbeno-instrumentalni — 3, prav- ZVEZA PIONIRJEV V OBČINI KRŠKO Na osnovnih šolah v občini Krško delujejo v šolskem letu 1982/83 pionirski odredi: 1. PO Ivo Ribar-Lola Brestanica, 2. PO Vetrnik Koprivnica, 3. PO Tone KambiČ Kosta-stanjevica, 4. PO Karel Destovnik-Ka-juh Krško, 5. PO Franc Rozman-Stane Krško, 6. PO Maršal Tito Leskovec, 7. PO Pohorska Milka Veliki Podlog, 8. PO Bratov Stanič Podboč-je, 9. PO Milan Majcen Raka, 10. PO Črni rudarji Senovo. Ijični — 5, mali kino — 3, recitacij-ski — 6, literarno-novinarski — 9, otroški pevski zbori — 7, mladinski pevski zbori — 7, folklorne skupine — 9, likovni — 6, glasbena mladina , — 1, redakcije glasil — 2, ritmika — 2, mladi knjižničarji — 2, lutkovni — 1, dramski — 4); III. krožki tehničnega in gospo-. ¦¦¦¦ darskega področja: 56 krožkov, 14 vsebin (elektronika — 1, foto — 5^ letalsko in brodarsko modelarstvd — 4, ročnodelski — 7, dekorativni ..' — 1, tehnični — 4, radioamaterski — 1, prometni — 17, čebelarski «f 4, gospodinjski — 2, vrtnarsko-sad-jarski — 6, kmetijski — 1, pionirska zadruga — 1, varstvo ptic — 2); IV. krožki telesnovzgojnega področja: 60 krožkov, 13 vsebin (atletika — 5, gimnastika — 5, kolesarstvo — 4, košarka — 6, mali nogomet — 5, namizni tenis — 4, plavanje — 4, rokomet — 8, sankanje — 1, smučanje — 2, strelstvo — 6, šah — 10, borilni šport — 1); V. ostali krožki: 11 krožkov, 6 vsebin (filatelisti — 1, gasilski krožki in društva — 7, jamarji — 1, taborniki — 1); VI. ostale vsebine: bralne značke — 8, grafični bienale — 1, Ku-rirčkova pošta — na vseh šolah, obrambni krožki — 4, OZN — 2, pionirske hranilnice — 4 (nepopoln podatek), planinstvo — na 7 šolah, prva pomoč — na vseh šolah, vesela šola — na vseh šolah. VKLJUČENOST POSAMEZNIKOV: 160 učencev ne sodeluje v interesnih dejavnostih, ostali pa v eni ali več: v eni — 705, v dveh — 777, v treh — 1120, v štirih in več — 478. (nadaljevanje na 10. strani) STRAN 10 N A S G L A S Št. 3 — februar 1983 VZAJEMNO SODELOVANJE Občinska zveza prijateljev mladine in društva prijateljev mladine so pomembni člani frontno organizirane SZDL. Tega dejstva se mnoga DPM prav dobro zavedajo. Ponekod so že uspeli, da je društvo prijateljev mladine enakovredno z ostalimi v krajevni skupnosti. Društva so dosegla, da jmajo svoje delegate v krajevnih konferencah S2DL in tudi v Občinski konferenci SZPL. Člani Zveze prijateljev mladine se zavedamo, da je le s sodelovanjem z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami, OZD, družbenimi organizacijami jn društvi, ki imajo v svojih vrstah mlade, moč doseči, kar od nas zahteva družba na področju varstva, vzgoje in izobraževanja otrok in mladine- Zavedamo se, da je skrb za vzgojo mladih skrb vse družbe. Večina šol v naši občini ve, da so jim društva prijateljev mladine v veliko pomoč. Tam, kjer je tovrstno sodelovanje boljše, so tudi uspehi večji. Za predavatelje v šolah za starše je bil leta 1972 v Krškem organiziran seminar O SKUPINSKI DINAMIKI IN NJENIH TEHNIKAH, ki sta ga vodili psihologinja Danica Marion in Angelca Ziberna, sedanja sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije. . I. I II 11. (nadaljevanje z 9. strani) VKLJUČENOST V INTERESNE DEJAVNOSTI PO RAZREDIH: Razred vključenih povprečna Število učencev vključenost moški ženske moški Ženske moški ženske 1. "' 222 " 219~" 5W " 536 2,27 2,45 2. 219 216 524 §75 2,40 3,13 3. 215 232 663 842 3,08 3,64 4- 185 198 630 824 3,40 4,16 5. 220 lp 654 774 2,97 4,18 8. 188 216 789 948 4,16 4,39 7. 183. 187 780 995 3,99 5,31 8. J67 189 755 916 4,52 5,01 SKflFAT" """"itee"""1" 5243 •- 6510 -w ~ ~ 3^, PORAST ŠTEVILA KROŽKOV: število krožkov y letih V INTERESNE DEJAVNOSTI indeks VKLJUČENI UČENCI PO SPOLU: _g|/83 _.....__ ............ _ „...... _ področje 75/76 80/81 89/83 75^76 io]aiio moSki ženske I. 34 33 28 fff leto % % skupaj II. III. IV. V. 49 32 41 9 TT85 "~H».......Xt9 74 151 ----------------------------^~ 4T jjjj 175 J975/76 3801 4? 439Q §3 8091 29 JL22 1M9/P1 4951 47 559Q §3 10631 148 1982/83 5243 45 6510 95 11793 PORAST V INTERESNE DEJAVNOSTI VKLJUČENIH UČENCEV: število vključenih uč. indeks _82/83 področje 75/76 80/81 82/83 75/76 I. 669 839 576 86 n. 1760 2759 2611 148 m. 1225 1753 1926 157 IV 1918 1863 1900 99 V. 169 1467 394 233 VI. 2320 8091 1814 10531 4346 187 11753 145 Število v interesne dejavnosti vključenih učencev je seveda še večje od prikazanega, saj v tabeli niso upoštevani učenci varčevalci, pionirji kurirji in tečajniki prve pomoči. PORAST POVPREČNE VKLJUČENOSTI POSAMEZNIKA V INTERESNE DEJAVNOSTI: leto vsi učenci povpr. vključ. moš. žen. vsi 1975/76 1980/8} 1983/8.3 lil 2,23 3,06 a.37 2,68 2,46 3,49 3,28 3,97 3,63 indeks - 75/76 147 148 147,5 82/83 Natečaj »Pionir(ka) sem-« NAJVEČ BO NAŠI JUGOSLAVIJI KORISTILO NAŠE ZNANJE Biti pionir je nekaj velikega. To je kakor nekakšna dolžnost, ki jo moraš opravljati vse tja do stopnje obraslega človeka, p« še potem. Pionirji so se že podali v globine širnih morij, prehodili so pus.ca.vo, povzpeli so se na najvišjo goro ter napravili še mnogo velikih stvari. Vsako leto ob 29. nqvernbru sprejmejo cicibane v pionirsko organizacijo, Ob takem trenutku se spominjam svojega sprejema v pionirske vrstp. Bilo je 39, 11. 1977. Meni" se je ta dan vtisnil globoko v spomin tudi zato, ker se je prošnji da.!], rod.il moj bjrat. 3e sedaj se nasmehnem ob pogledu na. pionirčke, ki se držijo resno in slovesno. Vendar se prav ti pjpnirji, ki bi se skoraj skrili pod Velikostjo kape, včasih celo bolj zainteresirani ?a kako dejavnost kot mi iz vižjih razredov, Nekateri te pionirje celo zasmehujejo,