INTERVJU NASA TEMA Tomislava Kordiš: »Zaposleni v zdravstveni negi so podcenjeni!« str. 26-27 On Odvisnost od vozil nas vedno bolj drago stane str. 12-13 «»!» zala Žnidaršič: Že veste, kaj se nam obeta v prihodnjih dneh? PRILOGA IV SPORED novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 22 / Leto 77 / 2. junij 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si Kje na Celjskem so z boni zaslužili največ? Samo še do 30. junija je čas za unovčenje turističnih bonov za leti 2020 in 2021. Po podatkih finančne uprave je turistični bon do 22. maja unovčilo 80 odstotkov upravičencev. Vsega skupaj je bilo na voljo malo manj kot 357 milijonov evrov turističnih bonov. V drugi polovici maja je bilo od tega neporabljenih še 80 milijonov evrov. Preverili smo, kje na Celjskem so s pomočjo bonov do sredine maja zaslužili največ in kje najmanj. str. з - -,'GrüpA ŠMARJE PRI JELŠAH SOLČAVA Mestinjčani nočejo še enega Pred Logarsko dolino skladišča str. 8 zapornica in avtomat? i - - BREZPLAČEN str. 9 2 AKTUALNO ZADETKI »Mislila sem, da je konec sveta, ko nisem mogla več leteti, a se je izkazalo, da ni vse slabo. Tudi ko sem izgubila službo, sem si rekla, da bom že kako.« Tanja Burja, nekdanja ste-vardesa »Vse se začne in konča pri odnosu. V tem času je vse samo eno divjanje. Želim si, da ne bi bilo tako, ampak da bi lahko enkrat delali v miru in na način, ki smo mu pri svojem poslanstvu zavezani.« Tomislava Kordiš, predsednica Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Celje »Nimamo neomejeno časa, da živimo življenje, ki je naše. Zato se moramo pogumno soočiti z lastnimi pričakovanji in osmisli-ti svoje življenje.« Aljoša Bagola, nekdanji kreativni direktor, zdaj avtor knjig o izgorelosti »Zakon za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se je do zdaj vedno spreminjal v pokojninskem delu, medtem ko je bil invalidski del ves čas rahlo zanemarjen, zato je v veliki meri še vedno takšen, kot je bil v času nekdanjega sistema v Jugoslaviji.« Dean Premik, novoizvoljeni poslanec Gibanja Svoboda »Hodila sem na masaže, da sem videla, kako jih kje izvajajo. Sama sem želela to početi malo drugače.« Iva Pajtler, gluha lastnica centra dobrega počutja ČETRTEK 1 1 PETEK > 4l/ 29 \l/ 28 C/J} C/3 SOBOTA I 1 NEDELJA Jr \l/ 31 17 J? \l/ 32 ^^ 18 o co er < Letošnji regres za letni dopust višji od lanskega Nekaterim za toplice, marsikomu ce o za Karibe Ste že dobili letošnji regres? Najbrž še ne, saj so v večini podjetij na Celjskem, ki smo jih vprašali, kolikšen znesek bodo letos namenili svojim zaposlenim, tudi povedali, da bodo denar izplačali skupaj z majskimi plačami, to je sredi junija. Ponekod so z izplačilom regresa pohiteli. V družbi Tastepoint, na primer, so zaposleni denar za letni dopust dobili že januarja, v Cinkarni Celje konec marca. In zneski? Večinoma so višji od lanskih. Najbrž bodo najbolj razočarani v Celjskih mesninah, kjer so lani dobili najvišji znesek, za katerega delodajalcu ni treba plačati prispevkov, letos pa bo regres le malenkost višji od najnižjega zakonsko določenega. JANJA INTIHAR V podjetjih, ki ne poslujejo z izgubo, morajo delodajalci zaposlenim najpozneje do 1. julija izplačati najmanj 1.074,43 evra regresa. To je 50 evrov več kot lani. Enako vsoto bodo prejeli tudi javni uslužbenci. Seveda lahko v podjetjih izplačajo tudi višji regres, vendar je ta neobdavčen le do višine povprečne plače, ki se izračuna na podlagi povprečne plače v državi v preteklih dveh mesecih. Najvišji regres, za katerega ni treba plačati dodatnih dajatev, je 1.924 evrov oziroma nekoliko več, odvisno od meseca izplačila. Regres do višine povprečne plače se tako ne šteje v davčno osnovo, znesek, ki bi presegal njeno višino, pa je obdavčen. Podjetja, ki imajo likvidnostne težave, lahko izjemoma regres izplačajo najpozneje do 1. novembra. In kako bodo svoje ljudi letos nagradili v nekaterih podjetjih na Celjskem? Marsikje višine zneska ne želijo razkriti, nekaj družb, zlasti manjših, pa je naše vprašanje o regresu prezrlo. Največ v Elektru Celje Tudi na Celjskem že tradicionalno najvišji regres izplačujejo v energetiki. V Elektru Celje so zaposlenim že prejšnji mesec izplačali regres v višini 2.137 evrov, lani je znašal 2.062 evrov. V družbi, ki zaposluje 617 ljudi, so ob tem navedli, da so lani poslovali izredno uspešno. Imeli so nekaj manj kot 14 milijonov evrov čistega dobička, kar je 5,5 milijona evrov več od načrtovanega in 8,4 milijona evrov več od predlanskega. V Cinkarni Celje, ki zaposluje 782 ljudi, so regres izplačali že konec marca. Odločili so se za najvišji znesek, ki se ne všteva v osnovo za dohodnino in zanj ni treba plačati prispevkov, to je za 1.924 evrov. Najbolj so letos pohiteli v Tastepointu, bivšem Etolu, kjer so zaposle- ni regres dobili že januarja. Kolikšen je bil znesek, niso želeli razkriti, povedali so le, da so ga izplačali »v skladu z zakonodajo in politiko podjetja«. Večina bolj radodarna kot lani Večina podjetij se je odločila, da bo regres izplačala z majsko plačo ali konec junija. V družbi Štore Steel bo 495 zaposlenih dobilo 1.800 evrov, kar je več kot lani. Za koliko, v podjetju niso navedli. V Uniorju, največjem lastniku štorske družbe, podatkov o letošnjem regresu niso želeli dati. Več so povedali v celjskem Kovintradu, kjer so lani izplačali 1.800 evrov regresa za letni dopust, letošnjega zneska pa še niso določili. Glede na uspešno poslovanje, so navedli, ne bo veliko odstopal od lanskega. Enak znesek kot v štorski železarni, to je 1.800 evrov, bo do konca junija svojim 870 zaposlenim izplačala zelo hitro rastoča trgovska družba Ja-gros. Sto evrov manj kot v Ja-grosu pa so na svoje račune že dobili zaposleni v Cetisu, Ce-tis-Grafu in Cetis Flexu. Bolj radodarni kot lani bodo letos v Steklarni Rogaška. Lani so njihovi delavci dobili 1.250 evrov, letošnji regres bo znašal 1.600 evrov. Več bodo letos dobili tudi zaposleni v slovenskem delu skupine Hisense Europe, v kateri je največja družba Gorenje. Najpozneje do konca junija bodo dobili 1.400 evrov regresa, kar je 200 evrov več kot lani. Skromnejši kot v Gorenju bo letos regres v BSH Hišnih aparatih. V pod- jetju so pojasnili, da višino regresa vsako leto uskladijo s predstavniki zaposlenih. Za letos so se dogovorili, da bo znašal 70 odstotkov zadnje znane povprečne plače, kar trenutno znaša 1.349 evrov. Nekaj več kot 1.900 zaposlenih bo denar dobilo v drugi polovici junija. V družbi KLS Ljubno, kjer so lani izplačali 1.400 evrov regresa, letos bo znesek 100 evrov višji, so se odločili, da bodo denar nakazali v dveh delih. Prvi znesek v višini 1.100 evrov je 265 zaposlenih dobilo konec aprila, drugi, ki bo znašal 400 evrov, bo na računih konec junija. Razočaranje v Celjskih mesninah? Tako kot v Cinkarni Celje so že marca regres izplačali tudi v Thermani. Zaposleni v Domu starejših, ki po zakonu sodijo v javni sektor, so dobili 1.074 evrov, vsem drugim so regres izplačali v skladu s kolektivno pogodbo za gostinstvo in turizem. Znašal je 1.150 evrov. V Termah Oli-mia višine letošnjega regresa ne razkrivajo, pravijo, da je še poslovna skrivnost. Kot pravijo, so njihovi zaposleni v preteklih letih zagotovo imeli enega najvišjih regresov v dejavnosti, s katero se podjetje ukvarja. Natančne številke, koliko bo znašal letošnji regres, niso sporočili tudi iz Celjskih mesnin. Lani so zaposleni dobili najvišji še neobdavčeni znesek, to je blizu 2.000 evrov, letos bodo dobili le nekaj več kot je najnižji z zakonom določeni znesek. AKTUALNO 3 Unovčite jih lahko še do konca tega meseca Kje na Celjskem so z boni zaslužili največ? Samo še do 30. junija je čas za unovčenje turističnih bonov in bonov za izboljšanje gospodarskega položaja v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi (bon 21). Po podatkih finančne uprave je turistični bon do 22. maja unovčilo 80 odstotkov upravičencev. Vsega skupaj je bilo na voljo za malo manj kot 357 milijonov evrov turističnih bonov. V drugi polovici maja je bilo od tega neporabljenih še 80 milijonov evrov. Preverili smo, kje na Celjskem so s pomočjo bonov do sredine maja zaslužili največ in kje najmanj. ŠPELA OŽIR, TINA STRMČNIK Največ turističnih bonov je bilo pričakovano unovčenih v turistično najbolj zanimivih mestih po državi. V ospredju so obalna mesta, alpski kraji in termalna središča. Daleč na prvem mestu je povsem razumljivo zaradi številnih turističnih zmogljivosti občina Piran z malo manj kot 319 tisoč unovčenimi boni v vrednosti skoraj 49 milijonov evrov. Na drugem mestu po številu unovčenj je občina Kranjska Gora s 16 milijoni evrov, tretje so Moravske Toplice z devet tisoč manj unovčenji, vendar s 40 tisoč evrov večjim izkupičkom. Na četrtem me- stu je občina Brežice tako po številu bonov (106.423) kot po znesku (14,6 milijona evrov) in na petem mestu Bohinj. Takoj za njim je občina s širšega Celjskega. To je občina Podčetrtek, kjer so upravičenci unovčili 88 tisoč bonov, kar je v ta del naše regije prineslo 12,8 milijona evrov. Župan Občine Podčetrtek Peter Misja je potrdil, da je bila uvedba turističnih bonov zelo dobrodošla, saj so ponudniki v turistični panogi, zahvaljujoč temu ukrepu, dosegli dobre rezultate. Vesel je, da so spet zasedene nastanitvene zmogljivosti Term Olimia, a tudi nastanitve, ki jih ponujajo drugi turistični ponudniki v destinaciji. Občina Podčetrtek je po njegovih besedah za obiskovalce zanimiva, ker lokalna skupnost že vrsto let veliko denarja vlaga v turizem. Med drugim se lahko pohvali s številnimi kilometri kolesarskih stez, z urejenimi sprehajalnimi potmi in razglednim stolpom na vrhu Rudnice. Trenutno veliko denarja namenja ureditvi tamkajšnjega gradu, pripravlja tudi vsebine, ki bodo obogatile ponudbo v Vonarju. Prednjačijo zdraviliški kraji Tudi sicer so savinjske občine dobro zastopane med petnajstimi lokalnimi skupnostmi, kjer so državljani porabili največ bonov. Na trinajsto mesto se je uvrstilo Laško, kjer je bilo unovčenih malo več kot 43 tisoč bonov, katerih skupna vrednost je bila 6,7 milijona evrov. »S tem smo zelo zadovoljni, saj smo takoj za vsemi večjimi termalnimi turističnimi središči, Obalo in Gorenjsko. Veliko za- Med največjimi zaslužkarji s turističnimi boni je občina Podčetrtek. Ta se je na ravni države uvrstila na visoko šesto mesto. Pred njo so le Piran, Kranjska Gora, Moravske Toplice, Brežice in Bohinj. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Bon 21 je do 22. maja unovčilo 77 odstotkov različnih upravičencev. Od tega skoraj polovico za gostinstvo (47 odstotkov). Sledili so turizem (34 odstotkov), kultura (12 odstotkov) in šport (sedem odstotkov). Od bonov za kulturo jih je bilo približno dve tretjini namenjenih za nakup knjig, učbenikov in delovnih zvezkov. slugo za dobro uvrstitev imata zagotovo naša velika sodobna termalna centra, Rimske terme in Thermana Laško,« je pojasnila direktorica Stika Laško Tina Belej in dodala, da so turistični boni predstavljali veliko podporo ponudnikom nastanitev in drugim na turizem vezanim dejavnostim, saj so razmere s pandemijo močno vplivale in spremenile prihode turistov. »Izpad tujih prihodov so tako nadomestili domači, hkrati smo vsi odkrivali lepote in ponudbo naše dežele.« Takoj za Laško so se uvrstile Zreče s približno 42 tisoč unovčenimi boni in skupno vrednostjo 5,9 milijona evrov. Sledi Rogaška Slatina, kjer so zabeležili 38 tisoč bonov in prav tako 5,9 milijona evrov. Direktor Javnega zavoda za turizem in kulturo Rogaška Slatina Dino Markovinovič je povedal, da je bil ukrep turističnih bonov vsekakor dobrodošel in ustrezen za ublažitev posledic epidemije v panogi turizma. Opozoril je, da je bil učinek tega ukrepa v destinacijah, kjer navadno prevladujejo tuji gostje, manjši kot v destinacijah, kjer navadno prevladujejo slovenski gostje. V Rogaški Slatini, kjer je bilo pretekla leta kar 85 odstotkov gostov iz tujine, so zato morali hitro prilagoditi ponudbo. »Če nam je to uspelo, bodo povedali domači gostje,« je dejal sogovornik. Državno dvajseterico zaključuje občina Šoštanj, kjer so se državljani odločili porabiti malo več kot 22 tisoč bonov, kar je naneslo 3,33 milijona evrov. Prijetno presenetil alpski del Več kot dobrodošli so bili turistični boni za turizem v Zgornji Savinjski dolini. Turistične kmetije, kampi, hoteli in drugi ponudniki prenočitvenih zmogljivosti so dober obisk po zaslugi turističnih bonov zabeležili tako lani kot letos. Samo v občini Solčava, kjer so Logarska dolina, Robanov kot in panoramska cesta, je bilo do sredine maja unovčenih 14 tisoč bonov v vrednosti 1,9 milijona evrov, kar za lokalno skupnost s 513 Državni Občina Št. unovčenih Znesek nivo bonov bonov 6 PODČETRTEK 87.943 12.799.521 13 LAŠKO 43.456 6.702.319 14 ZREČE 42.249 5.915.807 15 ROG. SLATINA 38.159 5.902.022 20 ŠOŠTANJ 22.428 3.333.198 29 DOBRNA 15.717 2.627.029 30 SOLČAVA 14.039 1.975.149 38 MOZIRJE 8.597 1.100.403 41 REČICA OB SAVINJI 7.813 810.008 47 LJUBNO 5.360 751.537 51 ŽALEC 4.612 676.465 53 LUČE 4.187 494.716 59 CELJE 3.498 444.011 60 ŠENTJUR 3.491 549.555 67 VELENJE 2.956 361.270 69 KOZJE 2587 353.842 80 ŠMARJE 2.004 267.057 89 VITANJE 1.625 231.874 99 POLZELA 1.137 176.920 100 SLO. KONJICE 1.135 140.494 105 VRANSKO 1.050 116.016 118 NAZARJE 736 109.388 128 ROGATEC 602 77.450 131 GORNJI GRAD 564 71.347 137 ŠTORE 495 70.706 143 VOJNIK 454 58.918 144 PREBOLD 452 48.459 158 BISTRICA OB SOTLI 339 34.528 159 BRASLOVČE 335 48.897 173 RADEČE 154 23.693 177 DOBJE 129 19.405 181 ŠMARTNO OB PAKI 113 17.352 183 TABOR 108 14.429 Preglednica prikazuje, koliko bonov so upravičenci porabili v občinah naše regije. Gre za podatke, ki jih je finančna uprava zabeležila sredi maja. prebivalci ni zanemarljivo. Sledijo Mozirje, najverjetneje tudi po zaslugi turizma na Golteh, Rečica ob Savinji, kjer je cilj tako za domače kot tuje goste kamp Menina, in Ljubno. Pet-deseterico zaključuje občina Žalec, ki je bolj kot za večdnevne domače turiste privlačna za enodnevne izletnike. »Izpad tujih prihodov so nadomestili domači, hkrati smo vsi odkrivali lepote in ponudbo naše dežele,« pravi Tina Belej. In kje je Celje? Regijsko središče se je uvrstilo na devetinpetdeseto mesto, tik pred občino Šentjur. V knežjem mestu so upravičenci do sredine maja unovčili malo več kot tri tisoč turističnih bonov v vrednosti 444 tisoč evrov. Zadovoljivo ali premalo? Odvisno, iz katerega zornega kota pogledamo. Če upoštevamo, da je Celje izletniška de-stinacija, kamor se obiskovalci odpravijo na kratek izlet v času svojega bivanja v katerem od okoliških zdravilišč, potem izkupiček ni slab. Po drugi strani bi lahko bil boljši. Za Celjem so med dvanajstimi mestnimi občinami le še tri. To so Krško, Velenje in Kranj. Za nekajdnevni pobeg v naravo je kot nalašč Celjska koča. Kar nekaj rezerv za razvoj večdnevnih turističnih aranžmajev imata tudi Šmartinsko jezero in njegova okolica. Po krivici spregledani? Najmanj bonov je bilo v naši regiji unovčenih v občini Tabor (108 bonov). Sledijo Šmartno ob Paki, Dobje, Radeče, Bra-slovče in Bistrica ob Sotli. In kako je sicer na ravni države? Na zadnjem mestu med slovenskimi občinami je bila sredi maja občina Majšperk, ki je kljub umestitvi med dva turistično močnejša kraja Rogaško Slatino in Ptuj (ali ravno zato) zabeležila en bon v vrednosti deset evrov. Prav tako en bon je bil do sredine maja unovčen v občini Log - Dragomer, a je njegova vrednost znašala 160 evrov. Svojevrsten fenomen je občina Solčava, kjer živi le malo več kot pesto ljudi. A je do sredine maja zabeležila kar 14 tisoč unovčenih bonov v skupni vrednosti 1,9 milijona evrov. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Najmanj bonov v naši regiji so upravičenci do sredine maja unovčili v občini Tabor. So jo po krivici spregledali? Morda res. Sicer majhna spodnjesavinjska občina je zanimiva za raziskovanje, lahko pa je tudi odskočna deska za izlete v okolico. (Foto: SHERPA) 4 GOSPODARSTVO Čisti dobiček družb po posameznih občinah: 4 ^^ Slovenske Konjice 5,5% Rogaška Slatina 5,6% Ostale občine 19,7% Šentjur 7,8% Vir: Ajpes Povprečne bruto plače v občinah: Vir: Ajpes dobje štore slovenija žalec šmarje pri jelšah braslovCe zreCe slovenske konjice dobrna celje celjska regija polzela rogaška slatina prebold vransko laško podčetrtek šentjur pri celili vojnik rogatec tabor kozje vftanje 200 400 600 800 vevrfli 1000 1200 1400 1600 1800 2000 2200 1 2019 01 745 739 738 721 97 6 6 5 8 1613 1604 1582 .552 8 512 5 99 Gospodarstvo celjske regije v letu 2021 Najboljše poslovanje v zadnjih petih letih Gospodarstvo celjske regije je lani v primerjavi z letom 2020 poslovalo zelo dobro. Izboljšalo je tudi rezultate iz predkoronskega leta 2019 in bilo celo najuspešnejše v zadnjih petih letih. Po podatkih, ki jih je na osnovi oddanih in še nerevidiranih letnih poročil družb pripravila celjska izpostava Ajpesa, je regijsko gospodarstvo lani ustvarilo občutno več prihodkov od prodaje kot leta 2020, imelo je več dobička in manj izgube, povečala se je vrednost izvoza, višje je bilo tudi število zaposlenih. Tolikšnega neto čistega dobička kot lani regija še ni imela. Znašal je 454 milijonov evrov in je za kar 250 milijonov evrov presegel predlanskega. Neto dodana vrednost na zaposlenega se je zvišala za 12 odstotkov in je znašala 46.560 evrov, izboljšali sta se tudi plačilna disciplina in likvidnost. A še vedno v gospodarstvu na Celjskem rast plač ne dohaja rasti produktivnosti. JANJA INTIHAR Preteklo leto je bilo tudi za gospodarstvo celjske regije leto okrevanja in rasti. Družbe v 21 občinah celjske regije so lani ustvarile 8,186 milijarde evrov prihodkov, kar je za petino več kot v letu 2020. Na tuje trge so prodale za 2,956 milijarde evrov izdelkov in storitev, kar pomeni, da se je tudi vrednost izvoza povečala za petino. Pregled po dejavnostih razkriva, da je motor rasti regijskega gospodarstva še vedno predelovalna dejavnost. Družbe v tej dejavnosti so izrazito izvozno usmerjene, saj so ustvarile več kot dve tretjini vseh regijskih prihodkov na tujem trgu. Zaposlovale so malo več kot dve petini vseh delavcev in ustvarile 40 odstotkov čistega dobička. Poslovno leto so zaključile s 185,5 milijona evrov neto čistega dobička, kar je za 74 milijonov evrov več kot predlani. Na drugem mestu po gospodarski moči ostaja trgovina, ki je sicer na ravni državi po obsegu prihodkov na prvem mestu, lani se je v regiji zelo okrepilo tudi gradbeništvo. V regiji je lani poslovalo 36 velikih, 106 srednjih, 807 majhnih in 4.881 mikrodružb. Največ prihodkov, izvoza in čistega dobička so ustvarile velike družbe, a so najmanjše, ki so v povprečju zaposlovale manj kot deset ljudi, skupaj zabeležile več kot 37-odstotno rast prihodkov in izvoz povečale za približno tretjino. Podjetja v regiji so lani na trgih Evropske unije ustvarila 29 odstotkov prihodkov od prodaje, delež prodaje na trgih zunaj unije je bil 7-odstoten. Po obsegu prihodkov, ustvarjenih z izvozom, so bile na prvem mestu družbe, ki izdelujejo kovinske izdelke. Sledili so proizvajalci strojev in naprav, kemikalij in kemičnih izdelkov ter kovin. Na tujih trgih je še naprej najmočnejše gospodarstvo celjske občine, na drugem mestu so žalske družbe in na tretjem družbe iz občine Zreče. Rast dobička 68-odstotna Čisti dobiček družb je lani znašal 492,7 milijona evrov, kar pomeni 68-odstotno rast glede na leto prej. Pozitivni sta bili dve tretjini vseh družb, a je bilo med njimi le malo več kot dva odstotka takšnih, ki so vsaka imele več kot pol milijona evrov čistega dobička. Dobiček več kot četrtine družb, kar je enako kot predlani, je znašal manj kot 5 tisoč evrov. Najbolj dobičkonosna so bila podjetja, ki sodijo v kemično dejavnost. Cinkarna Celje je na primer lani imela več kot 30 milijonov evrov čistega dobička. Zadnja leta ima zelo visok dobiček tudi Tastepoint (nekdanji Etol), ki rezultatov lanskega poslovanja še ni razkril. Po višini dobička kemični industriji sledijo proizvodnje kovin, kovinskih izdelkov ter izdelkov iz gume in plastičnih mas. Primerjava med občinami razkriva, da je največ čistega dobička ustvarilo celjsko gospodarstvo. Sledita mu občini Žalec in Šentjur. Najvišjo rast čistega dobička so lani zabeležile družbe v občini Štore. Ta občina je bila predlani edina v regiji, ki je poslovno leto zaključila z neto čisto izgubo. Na takšen izid je najbolj vplivala izguba družba Štore Steel, ki je lani spet poslovala izjemno dobro in je imela približno šest milijonov evrov čistega dobička. Občina Vitanje edina rdeča Medtem ko se je predlani v regiji povečalo število podjetij, ki so imela izgubo, in se je poglobila tudi celotna izguba, je bila lani slika povsem drugačna. Družbam je namreč rdeče številke uspelo več kot prepoloviti. Izguba je znašala 38,3 milijona evrov, kar je 47 milijonov evrov manj kot leta 2020. Negativni končni izid je imela četrtina vseh družb, ki so zaposlovale malo več kot 3.660 ljudi. Približno petino regijske izgube je ustvarilo 167 podjetij iz predelovale dejavnosti, trgovina je bila »krivec« za 14 odstotkov izgube. Več kot pol milijona evrov čiste izgube je imelo štirinajst družb, med njimi je tudi ena, ki sodi v kategorijo velikih družb. Sicer je bilo največ podjetij z izgubo med mikrodružbami. Skupaj so imele malo več kot 20 milijonov evrov čiste izgube. Tretjino regijskega izvoza, ki je znašal 2,956 milijarde evrov, so ustvarile celjske družbe. Na drugem mestu je bilo gospodarstvo žalske občine z malo več kot 14-odsto-tnim deležem, sledita občini Zreče z 11-odstotnim deležem in Slovenske Konjice z 9-odstotnim deležem. Tako kot pri dobičku tudi pri izgubi izstopa občina Celje. Družbe v njej so namreč pridelale malo več kot polovico regijske izgube. Desetino izgube so ustvarila žalska podjetja. Najvišjo rast čiste izgube je lani zabeležilo gospodarstvo občine Vitanje. Rdeče številke je imelo pet podjetij, njihova skupna izguba je znašala malo manj kot pol milijona evrov. Znesek sicer ni visok, a je višji od ustvarjenega čistega dobička. Občina Vitanje je edina v regiji, ki je leto 2021 končala z neto čisto izgubo. Takšni rezultati so vplivali tudi na povprečno bruto plačo v občini. Neto čisto izgubo so lani zabeležile tudi družbe s področja kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnosti. Največ čistega dobička, znašal je malo manj kot 250 milijonov evrov, so lani ustvarila podjetja iz občine Celje. Najvišjo, kar 202-od-stotno rast čistega dobička je zabeležilo gospodarstvo občine Štore. Z vrha na dno plačne lestvice Povprečne mesečne bruto plače v gospodarstvu celjske regije še vedno zaostajajo za republiškim povprečjem, čeprav je bila njihova rast lani višja kot leta 2020. Povprečna plača v regiji se je lani zvišala za 113 evrov oziroma za 7,2 odstotka. Znašala je 1.675 evrov. Kljub zvišanju se je razlika med povprečnimi plačami v regiji in na ravni celotne države še poglobila. Povprečna bruto plača vseh družb v državi je namreč znašala 1.901 evro. Leta 2020 je bila razlika med regijo in državo 214 evrov, lani 226 evrov. Slovensko povprečje so presegli le v štirih dejavnostih. S tretjega mesta v letu 2020 sta se lani na vrh »prebila« zdravstvo in socialno varstvo z 2.326 evri povprečne bruto plače. V oskrbi z električno energijo, s plinom in paro, ki je bila običajno vedno na prvem mestu, so povprečne plače znašale 2.320 evrov, v podjetjih z informacijsko in s komunikacijsko dejavnostjo 2.203 evre, v oskrbi z vodo, pri ravnanju z odplakami in odpadki 1.923 evrov. Primerjava med posameznimi občinami razkriva, da so republiško povprečje presegle samo družbe v Dobju in Štorah. Nad regijsko povprečje se je v primerjavi s predlani uspelo prebiti občinama Slovenske Konjice in Dobrna, pod povprečje so padle plače na Dobrni. Najvišji skok je zabeležilo gospodarstvo občine Prebold, kjer se je lani v primerjavi z letom 2020 povprečna mesečna bruto plača zvišala za 300 evrov. Nekaj mest višje na lestvici je tudi občina Laško. Najnižje plače so bile spet v občinah Vojnik, Rogatec, Tabor in Kozje. Najbolj je lani strmoglavila povprečna plača v občini Vitanje. Predlani je znašala 2.091 evrov in je zasedala vrh plačne lestvice v regiji. Lani se je prepolovila in je bila zadnja na lestvici. V Ajpesu opozarjajo, da lahko v občinah, kjer deluje malo družb, na povprečje znatno vpliva višina plače ene same družbe. To velja tako za občino Dobje s samo štirimi podjetji, ki je po zaslugi uspešne družbe Hrib po višini povprečne plače že vsa leta na vrhu lestvice, kot za Vitanje, kjer je lani ena od srednje velikih družb poslovno leto zaključila v rdečih številkah in je med drugim razpolovila obseg stroškov dela. Družbe na Celjskem so lani zaposlile 1.561 ljudi. Največ so zaposlovali gradbeniki, sledita predelovalna dejavnost in trgovina. Edina dejavnost, ki je zmanjšala število zaposlenih, je bilo gostinstvo, kjer je delo izgubilo 88 ljudi. Braslovče prvo po dodani vrednosti Rast plač v celjski regiji je tudi lani zaostajala za rastjo produktivnosti. Ta je kljub lanskemu zvišanju še vedno pod slovenskim povprečjem. Vsak zaposleni je v povprečju ustvaril 46.560 evrov neto dodane vrednosti, kar je 6.500 evrov manj kot na ravni države. Po višini neto dodane vrednosti na zaposlenega so tudi lani izstopala podjetja iz občine Braslovče. V občinah Dobje, Polzela, Podčetrtek, Prebold, Celje, Šentjur, Štore in Šmarje pri Jelšah so presegli regijsko povprečje, druge občine so bile pod njim. Najvišjo neto dodano vrednost na zaposlenega, ki je znašala 208.056 evrov, so lani na Celjskem ustvarile družbe, ki poslujejo z nepremičninami. Na drugem mestu so bila z 82.320 evri podjetja, ki skrbijo za oskrbo z električno energijo in s paro. Družbe iz drugih dejavnosti, pravijo v celjski izpostavi Ajpesa, niso pomembno izstopale iz regijskega povprečja. GOSPODARSTVO 5 Unior letos bolje kot lani Zreški Unior, ki je z večino svoje proizvodnje vezan na avtomobilsko industrijo, je v prvem letošnjem tromesečju posloval bolje kot lani in tudi bolje kot v predkoronskem letu 2019. Unior je v prvem četrtletju ustvaril 50,1 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 3,7 milijona evrov oziroma 6,5 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Prihodki so bili 9 odstotkov višji od načrtovanih, višji so bili tudi od tistih, ki jih je družba dosegla v prvih treh mesecih leta 2019. Tudi čisti dobiček je bil višji kot lani in leta 2019. Znašal je 1,7 milijona evrov. Celotna Skupina Unior je v tem obdobju imela malo več kot 73 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar pome- ni 16-odstotno rast glede na leto 2021. Čisti dobiček skupine je znašal 7,2 milijona evrov in je bil od lanskega v prvih treh mesecih višji za 3,3 milijona evrov. Čeprav se avtomobilska industrija sooča s številnimi težavami, zlasti s pretrganimi dobavnimi verigami in pomanjkanjem sestavnih delov, ima Unior za svoj največji program Odkovki dovolj naročil. V programu Ročno orodje se srečuje celo z rekordnim obsegom naročil. Zato je podjetje zelo dobro poslovalo tudi v aprilu in je v prvih štirih mesecih ustvarilo 66,7 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pomeni 9-odstotno povečanje. JI Kupci so, cena še ni prava Taverna Carraro je bila včasih v Celju zelo priljubljeno zbirališče ljubiteljev balkanske in dalmatinske hrane. Zadnjih nekaj let je zaprta. Marsikdo je lani in predlani menil, da je kriva pandemija, vendar je razlog povsem drugačen. Taverna je zaprta zaradi osebnega stečaja nekdanjega lastnika Milana Kojića. Stečajnemu upravitelju Robertu Šuranu kljub več poskusom prodaje zanjo še ni uspelo najti novega lastnika. Stečajni upravitelj je prostore nekdanje Taverne Carraro z opremo ter s 165 kvadratnih metrov velikim spodnjim vogalom vzhodne tribune (gostilna je namreč v prostorih pod tribunami celjskega nogometnega stadiona) doslej prodajal že dvakrat. Prvič lani jeseni, ko je bila izklicna cena za nepremičnini in opremo malo več kot 287 tisoč evrov. Dražba ni bila uspešna, zato se je januarja letos odločil za zavezujoče zbiranje ponudb. Iz- hodiščna cena je znašala 259 tisoč evrov. Prispeli sta dve ponudbi, a upravitelj z njima ni bil zadovoljen in ju ni sprejel. Pred kratkim je Robert Šuran pripravil nov predlog prodaje in kot upa, bo tokrat prodaja vendarle uspešna. Prepričan je namreč, da je do zdaj morebitne kupce, ki jih sicer ni malo, so pa iz Celja in tudi drugih krajev, od nakupa odvračala cena. Kot izhodiščno ceno je zdaj predlagal malo več kot 212 tisoč evrov. Čeprav je znesek za 75 tisočakov nižji, kot je bil na prvi dražbi, in je približno takšen, kot znaša likvidacijska vrednost nepremičnin in opreme, sodišče in upniki z njim soglašajo. Tako kot v drugem bo tudi v tretjem poskusu prodaje zbiral zavezujoče ponudbe. Osebni stečaj Milana Kojića se je začel leta 2018 na predlog Abanke. Upniki so prijavili za več kot milijon evrov terjatev. JI Celjske mesnine so v Petrovčah odprle svojo prvo trgovino za kmete in vrtičkarje. (Foto: SHERPA) Nova trgovina, nove zaposlitve Celjske mesnine so v Petrovčah v prostorih tamkajšnje kmetijske zadruge odprle svojo prvo trgovino za kmete in vrtičkarje. »Upam, da ne bo edina,« pravi direktor Izidor Krivec. Če bo trgovina dobro poslovala, pojasnjuje, bo podjetje takšne kmetijsko--vrtne centre odprlo še v nekaterih drugih krajih v regiji. Kmetijska zadruga Petrov-če, ki ima zadnja leta velike finančne težave, je že pred časom zaprla svojo trgovino in za prostore v Petrovčah iskala najemnika. Po neuspešnem poskusu s Kmetijsko zadrugo Celje jih je zdaj oddala v najem Celjskim mesninam, ki so trgovino na novo opremile in v njej zaposlile pet ljudi. Kot pojasnjuje Izidor Krivec, se v podjetju zadnje čase ukvarjajo tudi s prodajo krmil ter strojev za kmetijske in gozdarske površine. Ponujajo jih predvsem tistim rejcem, s katerimi imajo sklenjene dolgoročne pogodbe o odkupu. »Ugotovili smo, da kmetje potrebujejo dobro trgovino z izdelki, ki jih potrebujejo pri reji živine. Odločili smo se, da bomo prvo trgovino s tovrstno ponudbo, ki smo ji dodali še marsikaj, kar pri svojem delu potrebujejo vrtičkarji, odprli v Petrovčah. Trgovina je sredi Savinjske doline in ob glavni cesti, zato pričakujemo, da bo dobro obiskana,« pravi Krivec. JI Ne zamudi edinstvene priložnosti, da od blizu spoznaš naše delo in proizvode. CC CINKARNA Sobota, 11. 6. 2022 od 9.00 do 12.00 (v primeru dežja 18. 6.) Na sedežu Cinkarne Celje (Kidričeva 26, Celje - vhod nasproti Harvey Normana) Predstavitev proizvodov in edinstvenega gasilskega vozila / Krožna vožnja s predstavitvijo po podjetju in na lokacijah Za Travnik ter Bukovžlak V poslovni enoti Mozirje (Ljubija 11, Mozirje) Predstavitev proizvodov z ogledom proizvodnje Se nam želite pridružiti? Razmišljate o novem kariernem izzivu ali pa iščete prvo zaposlitev? Ne bodite sramežljivi, dobili boste vse potrebne informacije o poklicih, ki jih zaposlujemo. Več info: www.cinkarna.si si ^ Poskrbeli bomo tudi za animacijo najmlajših, pogostitev, glasbo, obiska|i nas bosta maskoti, posebni gostje, morda vas čaka tudi kakšno presenečenja 6 IZ NAŠIH KRAJEV ROGAŠKA SLATINA - V zdravstveni postaji poleti nova zdravnica Direktor miri, da se razmere umirjajo Da se pereče kadrovske razmere v Zdravstveni postaji Rogaška Slatina umirjajo, pravi mag. Anton Zidar, direktor Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah, ki skrbi za zdravstveno oskrbo občanov v šestih občinah Obsotelja in Kozjanskega. Potem ko je v kratkem času odpoved dala že tretja zdravnica, ki je bila zaposlena pod okriljem javnega zavoda, Zidar napoveduje kadrovske okrepitve. Izboljšanje razmer predvideva tudi v Šmarju pri Jelšah. TINA STRMČNIK Nova zdravnica bo v ZP Rogaška začela delati v drugi polovici letošnjega julija, v javnem zavodu bo redno zaposlena. »To pomeni, da bosta v slatinski zdravstveni postaji kmalu zapolnjeni dve ambulanti. V eni dela Vesna Limbek, dr. med., v drugi bo začela delati nova zdravnica.« Zidar je dejal, da so bili odhodi treh zdravnikov v Rogaški Slatini napovedani še pred začetkom njegovega mandata na čelu zdravstvenega doma. Za zdravstveno oskrbo v slatinski zdravstveni postaji trenutno enkrat tedensko skrbi še pogodbena zdravnica, dvakrat tedensko bo svoje storitve pogodbeno tam opravljal koncesionar. »Predvidevam, da nam bo tako uspelo poskrbeti za vse bolnike. Seveda bo prehodno obdobje težko, vendar se bodo razmere do jeseni verjetno uredile.« Postopno več kadra Dodatni zdravniki so potrebni tudi v ZD Šmarje pri Direktor ZD Šmarje pri Jelšah mag. Anton Zidar Jelšah. »Delati je začela pogodbena zdravnica, ki pomaga enkrat tedensko. Kmalu se bosta na delovno mesto vrnili še zdravnici, ki sta na porodniški, ena se bo vrnila že poleti, druga proti koncu leta. Po končani specializaciji pričakujem zaposlitev specializanta,« je dejal Zidar. In dodal, da bo dostopnost zdravnikov družinske medicine v šmarskem zdravstvenem domu veliko boljša že jeseni. Čeprav ZD Šmarje pri Jelšah ves čas objavlja razpise za prosta delovna mesta na straneh zavoda za zaposlovanje in tudi s pomočjo zaposlitvenih portalov, odziva ni. Edino možnost predstavljata osebno povabilo primernega kandidata in pogovor o možnostih sodelovanja. »Za takšne razmere je kriv splet dejavnikov. Zdravstveno področje je nasploh neurejeno na ravni države, težave se vlečejo že več let. Morda so prosta delovna mesta v našem zavodu za zdravnike manj privlačna tudi zato, ker so naše zdravstvene postaje v podeželskem okolju. A zagotovo so v družinski medicini težava tudi velike obremenitve posameznika.« Kako bo v Rogatcu? V Rogatcu se bo oktobra upokojila zdravnica, ki je imela koncesijo na področju splošne medicine. Občina bo podelila koncesijo za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti. Zanimala se je za možnost, da bi celotno koncesijo prevzel ZD Šmarje pri Jelšah. Zidar je pojasnil, da ZD glede na trenutne kadrovske razmere te obveznosti ni bil sposoben prevzeti. Predlagal je, da bi preventivo vsaj za prehodno obdobje še naprej opravljal koncesionar. Občina Rogatec je doslej za podelitev koncesije na področju splošne družinske medicine in programa otro-ško-šolskega dispanzerja že prejela soglasji zdravstvenega ministrstva in zavoda za zdravstveno zavarovanje. Razpis je objavila 23. maja. Medtem ena ambulanta družinske medicine v ZP Rogatec še naprej deluje pod okriljem javnega zavoda ZD Šmarje pri Jelšah. Poslovil se je profesor Vejica Po težki bolezni je 28. maja v 84. letu umrl jezikoslovec, zaslužni profesor in častni občan Laškega dr. Tomo Korošec. V svojem raziskovalnem delu je obravnaval vprašanja stilistike poro-čevalstva, jezikovne kulture, terminologije in besediloslovja. Je tudi avtor več knjig, slovarjev in učbenikov. Rodil se je 30. julija 1938 v Laškem. Leta 1963 je diplomiral iz slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti in tam leta 1976 tudi doktoriral. V letih 1963 in 1964 se je strokovno usposabljal v Pragi. Leta 1964 se je zaposlil kot asistent na Inštitutu za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Med drugim je predaval na ljubljanski filozofski fakulteti, od leta 1976 na katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je poučeval slovenski knjižni jezik in stilistiko poročevalstva. Študentje so ga klicali profesor Vejica. O njem je TV Krpan Laško posnel tudi dokumentarec. Avtorja dokumentarnega portreta sta Boža in Bojan Herek. Mnogi se ga še spominjajo po kratkih televizijskih oddajah Pet minut za boljši jezik. Pred dvema letoma se je z ženo iz Ljubljane preselil v rodno Laško. Nanj je bil zelo ponosen in zanj je bil to kraj, s katerim je bil neizmerno povezan. BA, STA Življenje je posvetila petju Konec maja se je poslovila Marija Bitenc Samec, priznana koncertna in operna pevka, ki je živela v Celju. Julija bi praznovala 90. rojstni dan. V njen spomin bo takrat izšel digitalni album ZKP RTV Slovenija z njenimi posnetki. Kot je pred leti ob izidu svoje monografije Hočem postati pevka (Celjska Mohorjeva družba, 2018) povedala za Novi tednik, je njeno življenjsko pot altistke usodno zaznamovala otroška želja, da bi postala pevka. Njen oče Vinko Bitenc, znan slovenski pisatelj, pesnik in dramatik, je mlado Minko, kot jo je ljubkovalno klical, že v zgodnjih letih pripravljal na kulturno-umetniško pot. V otroštvu je sama in v duetu z očetom rada prepevala. Solopetje se je začela učiti v Glasbeni šoli Celje in nadaljevala v Srednji glasbeni šoli v Mariboru. Študirala je na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Juliju Betettu in se izpopolnjevala pri Luigiju Toffolu v Trstu. V tem času je dosegla več pomembnih uspehov na jugoslovanskih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih, na primer v Llangollenu v Veliki Britaniji, kjer je osvojila prvo mesto. Dve leti je nastopala v ljubljanski Operi, nato se je odločila za samostojno pot in se posvetila koncertnemu petju ter snemanju za radio in televizijo doma in v tujini. Njen repertoar so obsegale skladbe iz obdobja od baroka do sodobnosti, pela je operne arije, kantate, samospeve in partizanske pesmi. Izdala je več plošč in zgoščenk. Da bi klasično glasbo približala mladim, je vrsto let nastopala na koncertih po Sloveniji skupaj z Ladkom Korošcem in s pianistom Andrejem Jarcem. Svojo tridesetletno pevsko kariero je končala leta 1987, ko je pripravila koncert v Cankarjevem domu. TC (Foto: Peter Marinšek) Tri desetletja povezanosti CELJE, SINGEN - Od leta 1989, ko je bila prvič podpisana partnerska pogodba, sta Celje in nemško mesto Singen tesno povezana, sodelovanje sega na področja kulture, šolstva, Rdečega križa in gasilstva. Mednarodnih izmenjav se je doslej udeležilo že približno 800 dijakov iz obeh mest. Prva slovesnost ob 30-letnici je bila leta 2019 v Celju, ko sta župana mest v parku posadila lipo, minulo soboto pa je jubilej partnerstva obeležil še Singen. Osrednji del slovesnosti v Nemčiji je bil skupen glasbeno-ple-sni projekt Lunina čarobna flavtica, pri katerem je sodelovalo 18 plesalcev Plesnega foruma Celje pod vodstvom Goge Stefanovič Erjavec in 40 glasbenikov iz dveh singenskih glasbenih šol. Celjska uprizoritev bo v sredo, 8. junija, ob 19. uri v Celjskem domu. Na slovesnosti je zapel tudi Moški pevski zbor Singen, ki že od začetka goji trdne prijateljske vezi s Komornim moškim zborom Celje. Nadžupan nemškega mesta Singen Bernd Häusler je županu Mestne občine Celje Bojanu Šrotu podelil častno medaljo za vidne zasluge pri razvoju partnerstva med mestoma. Ta je dejal, da je prijateljstvo s Singnom nekaj posebnega in da nikoli ne bo pozabil nesebične pomoči, ki jo je mesto nudilo Celju ob katastrofalnih poplavah v letu 1998. TC, foto: arhiv MOC Skupen glasbeno-plesni projekt plesalcev Plesnega foruma Celje in glasbenikov iz dveh singenskih glasbenih šol je bil premierno predstavljen v Singnu. Celjska uprizoritev bo v sredo, 8. junija, ob 19. uri v Celjskem domu. IZ NAŠIH KRAJEV 7 VELENJE - Na Visti spet niso imeli sreče Dežne kaplje močnejše kot devet milijonov evrov Vremenska napoved za Velenje v času petkovega koncerta na Visti ni bila najbolj obetavna. Obiskovalci, željni dobre glasbe, so bili pripravljeni na to, medtem ko je devet milijonov evrov vredno sodobno zasnovano prizorišče klecnilo pod nekoliko bolj neprijaznimi vremenskimi razmerami. Marsikdo se sprašuje, kako je mogoče, da prireditveno območje, za katero je lokalna skupnost namenila tako izdaten kupček denarja, ni primerno za dogodke, med katerimi začne deževati. Proti koncu nastopa skupine Joker Out je začelo deževati. Obiskovalcev, kot je bilo videti, to ni motilo, čakali so in čakali na člane Siddharte, osrednje skupine koncerta, a njihove glasbe niso dočakali. Ti so obiskovalce zgolj nagovorili. »Priprava večjih koncertov na tem odprtem prizorišču je tudi za nas nova izkušnja. Verjamemo, da bodo organizatorji v prihodnje v primeru slabše vremenske napovedi zagotovili rezervni termin,« pravijo v Mestni občini Velenje. ŠPELA OŽIR Na Visti se je v petek v organizaciji festivala Dnevi mladih in kulture obetal koncert, na katerem naj bi nastopilo več slovenskih skupin. Proti koncu nastopa skupine Joker Out je začelo deževati. Obiskovalcev, kot je bilo videti, to ni motilo, čakali so in čakali na člane Siddharte, osrednje skupine koncerta, a njihove glasbe niso dočakali. Po več kot uri stanja na dežju in vetru so jim organizatorji sporočili, da koncert zaradi varnostnih razlogov odpovedujejo. »Velenje, neizmerno nam je žal, da nismo mogli izvesti koncerta, vendar je dež povsem zalil oder, zaradi česar je odpovedal dobršen del odrske tehnike. Varnost vseh, tudi nas, je na prvem mestu. Se vrnemo ob prvi najboljši priložnosti in odbijemo en nepozaben špil,« so se nato na družbenem omrežju med drugim odzvali člani te priljubljene slovenske skupine. Povrnitev kupnine? Obiskovalci, ki so se obrnili na nas, pričakujejo, da bodo zaradi prekinjenega koncerta upravičeni do povračila kupnine, a tukaj se zaplete, saj je osebje nekaterim pred vstopom na prizorišče vzelo vstopnice in s tem dokaz o plačilu. Izjema so seveda vsi tisti, ki so znesek poravnali s kartico. V Zvezi potrošnikov Slovenije sporočajo, če so vstopnice istočasno služile kot račun, potem jih organizator ob vstopu na prizorišče obiskovalcem ne bi smel vzeti. Vprašanje je tudi, kakšni so bili splošni pogoji organizatorja. Če je v njih navedeno, da organizator ob spremenjenih okoliščinah denarja ne vrača, potem kupec do vračila ni upravičen. Za pojasnila smo se obrnili na organizatorja Šaleški študentski klub, ki se na naša vprašanja in klice ni odzval. Njegovi člani so na družbenem omrežju zapisali, da so koncert organizirali z upanjem, da bodo lahko kljubovali vremenu. »Žal so nas močan dež in sunki vetra premagali ter nas prisili, da smo koncert zaradi nevarnosti okvare odrske opreme in zaradi ohranjanja varnosti nastopajočih prekinili,« so sporočili in dodali, da zdaj vse sile usmerjajo v iskanje najboljše rešitve, da bi se kmalu spet srečali. »Še vedno se dogovarjamo in takoj ko bomo dorekli vse podrobnosti, vas bomo obvestili.« Vista nobena izjema Petkov pripetljaj, povezan z dežjem in vetrom, ni bil prvi na Visti. Podobna zgodba se je zgodila na otvoritvenem koncertu, ko je dež sredi dogajanja odplaknil nastop Perpetuum Jazzile. Seveda se obiskovalci sprašujejo, kako je to mogoče, saj vsi tisti, ki so že kdaj bili na katerem od večjih koncertnih prizorišč v tujini, vedo, da kljub dežju ti ne odpadejo. Za pojasnila, ali je v načrtu nadgradnja sicer že do zdaj devet milijonov evrov vrednega projekta, smo se obrnili na Občino Velenje, od koder so sporočili, da se je žal v petek enako zgodilo na vseh odprtih koncertnih odrih po Sloveniji, kjer so koncerte prekinili. »Vista je odprt prostor, ki je prizorišče številnih kulturno-ume-tniških, športnih, zabavnih, družabnih in turističnih prireditev celo leto. Priprava večjih koncertov na tem odprtem prizorišču je tudi za nas nova izkušnja. Verjamemo, da bodo organizatorji v prihodnje v primeru slabše vremenske napovedi zagotovili rezervni termin,« so pojasnili na velenjski občini. Da bi koncertno dogajanje na tem edinstvenem prostoru ob Velenjskem jezeru zaživelo čim prej, si zagotovo želimo vsi. Prizorišče na Visti, ki sprejme do 30 tisoč ljudi, sodi med boljše v državi in si zato lahko na njem obetamo vrhunske koncerte. Polkro-žno prizorišče omogoča dober pogled na oder z vseh strani, glasba se razlega po vsem prizorišču. Pika na i je kulisa Velenjskega jezera. Zaradi utrjene asfaltne podlage kljub dežju ostanejo čiste še najbolj bele »superge«. Foto: FB Siddharte/Marko Alpner Photography »Velenje, neizmerno nam je žal, da nismo mogli izvesti koncerta, vendar je dež povsem zalil oder, zaradi česar je odpovedal dobršen del odrske tehnike,« je zapisala Siddharta. Dež je zalil oder. Organizatorji so zaradi varnosti odpovedali koncert. Mnogi se sprašujejo, kako je to mogoče, saj gre za enega najbolj sodobnih koncertnih prizorišč v Sloveniji, ki je stalo devet milijonov evrov. Občinska pomoč beguncem VOJNIK - Občinski svetniki so na seji minuli teden sprejeli sklep, da bo občina iz proračuna namenila sredstva za pomoč ukrajinskim beguncem, ki so nastanjeni na njenem območju. Sredstva v višini pet tisoč evrov bodo namenjena kritju stroškov beguncev, ki jih ne financira državni proračun, oziroma bodo dodeljena kot dopolnitev pomoči, ki jo begunci prejmejo od države, pojasnjuje župan Branko Petre. Dodeljevanje občinskih sredstev bo izvedeno s pomočjo krajevnih organizacij Rdečega križa in župnijskih karitas. O upravičenosti do pomoči bo odločala komisija, ki jo bo imenoval župan. Ukrajinski begunci so po besedah župana Branka Petreta trenutno nastanjeni pri sedmih družinah v občini Vojnik, in sicer pri dveh družinah in v župnišču na Franko-lovem, pri eni družini v Novi Cerkvi in pri treh družinah v Vojniku. BA Zelena luč za Zeleni gozd DOBRNA - Vlada je v veljavni načrt razvojnih programov od leta 2022 do 2025 uvrstila gradnjo bivalne enote Zeleni gozd Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna. Ocenjena vrednost naložbe znaša približno milijon evrov z DDV. Priprava naložbene dokumentacije se je začela leta 2021, dela bodo izvedena letos in prihodnje leto. Z naložbo bo Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna pridobil kakovosten, požarno in statično varen objekt za izvajanje storitev vodenja, varstva in zaposlitve odraslih z motnjo v telesnem in duševnem razvoju. »Uporabnikom bodo zagotovljeni koncept spremljanja bivalne skupnosti, integriteta posameznika v njej in njegova osebnostna rast, pravica do izbire, odločanja in samoodločanja ter posameznikova vključenost v okolje,« so sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. BA Po opravkih s prostoferjem DOBRNA - Tudi občanom Dobrne, ki imajo slabše povezave z javnim prevozom, ki ne vozijo sami, nimajo sorodnikov in imajo nizke mesečne dohodke, ne bo treba več skrbeti, kdo jih bo odpeljal do zdravnika in po v drugih nujnih opravkih. Brezplačno bodo prevoze zanje opravljali vozniki prostoferji. Projektu Prosto fer se je namreč pridružila tudi Občina Dobrna. Za ta namen je kupila električni avtomobil in k sodelovanju povabila voznike prostovoljce, ki se v teh dneh že usposabljajo. Projekt bo zaživel po 15. juniju, ko bodo vozniki začeli izvajati prevoze. V občinski upravi so prepričani, da bodo občani storitev dobro sprejeli. BA Še več upravičencev do brezplačne vožnje CELJE - Doslej so se lahko s Celebu-som brezplačno vozili upokojenci, od 1. junija pa je to omogočeno tudi vojnim veteranom, invalidom in vsem starejšim od 65 let. Upravičenci lahko brezplačne prevoze koristijo z IJPP-vozovnico, ki jo dobijo pri blagajni Nomaga v Aškerčevi ulici v Celju. Ta vozovnica uporabnikom omogoča brezplačne prevoze tudi z vlakom. Upokojenci, ki že imajo Celebusovo kartico, se bodo lahko z njo brezplačno vozili tudi v prihodnje in je ni treba menjati za IJPP--vozovnico. Do nove ugodnosti brezplačnih prevozov s Celebusom so upravičeni tisti vojni veterani, invalidi in starejši od 65 let, ki niso v delovnem razmerju in ne opravljajo samostojne dejavnosti. Invalidi, ki so zaposleni, so upravičeni do 25-odstotne-ga popusta na letno vozovnico. TC 8 IZ NAŠIH KRAJEV Da lahko sprememba namembnosti za zemljišče, ki ga je leta 2015 že odkupilo podjetje Anteh, občini prinese odškodninsko tožbo, je udeležence zbora krajanov opozoril šmarski župan Matija Čakš. Krajani so kljub temu soglasno sklenili, da želijo na zemljišču stanovanjsko gradnjo. O tem bo glasoval še občinski svet. ŠMARJE PRI JELŠAH - Krajani proti nameri gospodarstvenika Mestinjčani nočejo še enega skladišča Da želijo okolju prijazen razvoj kraja in ne še enega skladišča, od koder bi se širili hrup, prah in drugi moteči dejavniki, so pred dnevi soglasno odločili Mestinjčani, ki so se udeležili zbora krajanov. Želijo, da se za zemljišče, kjer želi podčetrtški podjetnik graditi skladiščni plato, izdela nov občinski podrobni prostorski načrt. Namesto gospodarske dejavnosti tam želijo prostor, namenjen stanovanjski gradnji. Podjetnik in lastnik zemljišča ob morebitni spremembi namembnosti, o kateri bo odločal še občinski svet, napoveduje odškodninsko tožbo. TINA STRMCNIK Krajani Mestinja so zbor zahtevali zaradi nestrinjanja z rabo zemljišča, katerega lastnik je podjetje Anteh iz Podčetrtka. Območje zemljišča je v veljavnih prostorskih predpisih Občine Šmarje pri Jelšah namenjeno za poslovne, proizvodne, storitvene, trgovske, gostinske, prometne in raziskovalne dejavnosti ter skladiščenje. Vlagatelj želi na zemljišču postaviti skladiščni plato za gradbeni material, za kar je na upravno enoto že vložil vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. Da se krajani z gradnjo skladiščne stavbe med drugim ne strinjajo, ker je na sosednjih zemljiščih predvidena stanovanjska soseska, je dejal Janez Colnerič. Načrti za omenjeno sosesko so po njegovih besedah v pripravi že od leta 2017. »Razkladanje gradbene- ga materiala bo povzročalo hrup in prah, kar bo moteče za stanovalce,« je izpostavil. »Podpiramo vsako naložbo v zdravo bivalno okolje, za razvoj delovnih mest, za stanovanjsko gradnjo mladih. Krajani vemo, da brez delodajalcev ni zaposlitev, zato dosedanji podjetniki, ki so gradili v skladu z voljo krajanov, niso imeli težav. A vsaka dejavnost ne sodi v središče naselja,« je še dejal. In dodal, da bi omenjeno skladišče vplivalo na nižanje vrednosti sosednjih zemljišč. »Želimo mirne dejavnosti« Da bi gradnja skladiščnega platoja dolgoročno vplivala na celotno Mestinje, je povedala tudi lastnica sosednjega zemljišča Katja Furman. Zaradi dodatnega hrupa, onesnaževanja in prašenja bi se prebivalcem po njenem prepričanju kakovost bivanja zmanjšala. Opozorila je, da Mestinjčani že zdaj čutijo vplive tega, da v kraju deluje skladišče podjetja Jagros ter da je tam poslovna enota podjetja Topdom Polje. Zato na še nepozidanih zemljiščih želijo mirno dejavnost, ki ne bi vplivala na okolico. Marko Potisk je dodal, da v kraju potrebujejo zemljišča, namenjena Predstavnik podjetja Anteh Andrej Leskovšek je na zboru krajanov med drugim slišal pozive, naj na zemljišču namesto skladiščnega platoja zgradi stanovanja. »Občutek imam, da se v Mestinje večkrat hoče vriniti dejavnost, s katero se krajani ne strinjamo,« je dejal Janez Colnerič. Ob njem je Katja Furman. gradnji hiš in stanovanj. Upa, da bi s priseljevanjem mladih družin zapolnili šolske klopi tamkajšnje podružnične šole, kjer je trenutno v štirih razredih le 15 učencev, v zadnjih letih se je močno zmanjšalo tudi število predšolskih otrok. Podjetnik o gospodarski škodi Andrej Leskovšek, predstavnik podjetja Anteh, ki je zemljišče kupilo leta 2015, je pojasnil, da so dejavnosti, ki jih lahko izvaja na svoji zemlji, zelo jasno določene v občinskem podrobnem prostorskem načrtu. »Razumem pomisleke krajanov. A po drugi strani si ljudje, ki bodo tukaj živeli, morda želijo tudi možnosti zaposlitve. Janez Colnerič in Katja Furman imata verjetno svoje finančne cilje. Ker sta lastnika zemljišč, kjer naj bi gradili stanovanja, se najbrž bojita, da bosta zanje dobila kakšen evro manj.« Dodal je, da je podjetje Anteh zemljišče kupilo po tržni ceni. Če bo občina njegovo namembnost spremenila, bo podjetje utrpelo gospodarsko škodo. »Občini bomo primora-ni izstaviti odškodninski zahtevek zaradi zniževanja vrednosti zemljišča, izpada dohodka in vseh stroškov, ki bodo nastali. Kupili smo zemljišče, kjer so glede na OPPN natančno opredeljene možne dejavnosti. Če tega, kar je bilo predvideno, ne bo mogoče uresničiti, pomeni, da smo bili zavedeni.« V razpravi se je oglasil tudi nekdanji predsednik krajevne skupnosti Tomi Rumpf. Dejal je, da so domačini v preteklosti dali soglasje za tiste dejavnosti, ki so prinašale dodano vrednost za gospodarski, družbeni in socialni razvoj kraja. »Z glavo skozi zid je sicer možno početi tisto, kar je zapisano na listu papirja. A menim, da je treba prisluhniti željam lokalne skupnosti in najti skupni jezik s tistimi, ki imajo s svojimi zemljišči prav tako svoje načrte.« Foto: TS Ministrstvo prispevalo za okolje ROGAŠKA SLATINA - Ministrstvo za okolje in prostor bo iz evropskega sklada za regionalni razvoj in državnega proračuna namenilo 971 tisoč evrov za projekt Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v porečju Sotle. V sklopu projekta, ki je vreden dva milijona evrov, je občina razširila in nadgradila čistilno napravo v Rogaški Slatini ter zgradila kanalizacijo v naselju Prnek. Z nadgradnjo je bila zmogljivost čistilne naprave, ki je do zdaj znašala devet tisoč populacij skih enot, povečana za dodatnih 3.500 enot. V ta namen je bil zgrajen četrti bazen za biološko čiščenje s prostornino 180 kubičnih metrov. Urejen je tudi sistem zgoščevanja odpadnega blata, za kar so doslej skrbeli z najeto napravo. Celotna dehi-dracijska linija novega sistema je zdaj popolnoma avtomatizirana. Poskusno obratovanje nadgrajene čistilne naprave se bo začelo še ta mesec. Konec lanskega leta sta bila dograjena približno dva kilometra kanalizacijskega sistema v naselju Prnek. Na sodoben sistem čiščenja in odvajanja odpadnih voda se bodo zdaj lahko priključila gospodinjstva, v katerih živi 94 občanov. Stopnja priključenosti prebivalstva na sistem odvajanja in čiščenja v aglomeraciji Rogaška Slatina se bo povečala na 98 odstotkov. TS Gradnja kanalizacije zamuja ŠTORE - Gradnja kanalizacijskega sistema glede na časovni načrt zamuja za nekaj mesecev. Štorski župan Miran Jurkošek upa, da bo izvajalec na teren poslal več ekip in da bo ujel rok, ki je predviden do konca prihodnjega leta. Po besedah štorskega župana gre ne nazadnje za obvezo do Evropske unije. Jurkošek je pojasnil, da je gradnja kanalizacijskega sistema znotraj aglomeracij skupni projekt štorske, celjske in vojniške občine. Izvajalec je začel omrežje dograjevati lani jeseni. V štorski občini bo skupno dograjenih sedem kilometrov kanalizacijskega sistema. Stroji trenutno brnijo v Spodnjih Štorah in na cesti Nad stolarno, kasneje bodo gradili še na območju proti Pečovju in Laški vasi. Za gradnjo dveh odsekov v spodnjih Štorah, kjer je kanalizacija v državni cesti, občina čaka dovoljenje Direkcije RS za ceste glede polovične zapore omenjene prometnice. Vsa dela bi morala biti končana konec prihodnjega leta. Naložba je vredna malo manj kot 2 milijona evrov, od tega je 1,2 milijona evrov evropskega in državnega sofinanciranja. TS IZ NAŠIH KRAJEV 9 SOLČAVA - Pred Logarsko dolino zapornica in avtomat? Prometna gneča hromi alpsko dolino Da se Logarska dolina in njena okolica ob viških sezone ne bi spremenili v veliko parkirišče, se že več let zavzema Občina Solčava. S tem namenom je pred leti po vzoru razvitejše severne sosede vpeljala vstopnino za vstop v eno najlepših slovenskih alpskih dolin. Zdaj se zavzema še za postavitev zapornic in avtomata. A tudi tokrat ne gre vse gladko. ŠPELA OŽIR »Če želimo ohranjati dediščino, naravno okolje ter domačinom in obiskovalcem nuditi kakovostno bivanje, je takšna prometna ureditev nujna. Žal se vedno najde kdo, ki nasprotuje in postopke zavlačuje,« pravi županja Katarina Prelesnik, ki ji je žal, da se Občina Solčava z ministrstvom za okolje in prostor ni uspela dogovoriti za spremembo Zakona o ohranjanju narave, ki bi omogočil vstopnino za motorna vozila. Solčavski občinski svet je zato lani sprejel odlok o prometni ureditvi v občini. Ta med drugim zajema postavitev avtomatskih zapornic in avtomata za pobiranje prispevka za vstop. »Že nekaj let se trudimo, da bi vzpostavili temelje za upravljanje Krajinskega parka Logarska dolina. Za upravljanje je pomemben tudi prispevek ob vstopu. Kljub so- glasju večine prebivalcev Logarske doline in pozitivnemu mnenju stroke še vedno iščemo soglasje in pridobivamo mnenja ter vodimo postopek za postavitev avtomatskih zapornic. Žal nas je k temu prisilil prebivalec Logarske doline, ki nasprotuje postavitvi avtomatskih zapornic,« še pravi. Solčavsko je vedno bolj obremenjeno z avtomobili. Lokalna skupnosti si zato na različne načine prizadeva omejiti njihov dostop. Kot so kosili nekoč »Če želimo ohranjati dediščino, naravno okolje ter domačinom in obiskovalcem nuditi kakovostno bivanje, je takšna prometna ureditev nujna. Žal se vedno najde kdo, ki nasprotuje in postopke zavlačuje,« pravi županja. (Pre)zasedena parkirišča Kdaj bi lahko pri vhodu v dolino stala zapornica in avtomat, je torej odvisno od postopkov, a jasno je, da bo takšna prometna ureditev pripomogla k umiritvi prometa v krajinskem parku, saj bodo lahko s štetjem prometa določili zmogljivost parkirišč v dolini. S tem želijo preprečiti, da ta alpska dolina ne bo postala eno samo parkirišče. »Domačinom lahko omogočimo vse ugodnosti, obiskovalce pa usmerjamo na parkirišča pred dolino in spodbujamo uporabo javnih prevozov, tudi že iz Celja in Velenja,« pojasnjuje Prelesnikova in dodaja, da se težave s parkiranimi vozili pojavljajo tudi v vasi Solčava in v Krajinskem parku Robanov kot. »V središču vasi želimo vzpostaviti kratkotrajno parkiranje, zato bomo usmerjali promet na parkirišče pri pokopališču v Solčavi, kjer bi bilo parkirišče plačljivo. Plačljiva bi bila tudi parkirišča v Robanovem kotu, medtem ko bi bilo pred izvozom zanj brezplačno parkirišče,« še pravi županja, ki se zaveda, da bi bil ob takšni prometni ureditvi potreben javni prevoz, mogoče najprej v Logarski dolini in kasneje na celotni destinaciji Logarska dolina-Solčavsko. Občina Solčava je sicer lani iz naslova pobranih vstopnin prejela 170 tisoč evrov. Ves ta denar je namenila za stroške upravljanja in urejanje Krajinskega parka Logarska dolina. Foto: Andraž Purg - GrupA Za fante in dekleta Občina Laško in Zveza Možnar pripravljata in organizirata »OHCET PO STARI ŠEGI« v okviru 57. prireditve Festival Pivo in cvetje. Vlogo prvega kosca je prevzel žalski župan Janko Kos. (Foto: TT) ŽALEC - Košnja po starem pri Ob-rezovem kozolcu na Zaloški Gorici je po dveletnem koronskem premoru spet zaživela. Prireditelja, Turistično društvo Petrovče, ni ustavila slaba vremenska napoved. Gostiteljica košnje je bila Marjeta Grobler, predsednica TD Petrovče, ki je pozdravila goste in v uvodu nagovorila obiskovalce. Vodstvo koscev je tokrat prevzel župan Občine Žalec Janko Kos. Enakovredno je med njimi kosila devetinosemdese-tletna Trezika Cvikl. Vreme je zdržalo do polovice predvidene košnje, nakar je kosce, grabljice in goste čakala bogata malica pod streho šotora pri Obrezovem kozolcu, kjer so lahko izbirali dobrote in domače izdelke domačih ponudnikov. Za dobro razpoloženje je s prijatelji glasbeniki poskrbel Rok s sosednje Kersnikove kmetije. Člani kvarteta Štangarji s svojim žlahtnim petjem slovenskih pretežno narodnih pesmi obiskovalcev niso pustili ravnodušnih. V turističnem društvu se strinjajo, da dober odziv koscev, presenetljivo veliko obiskovalcev in prijetno druženje do popoldanskih ur opravičujejo odločitev turističnega društva, da prireditve zaradi slabega vremena ni preklicalo in da se je drži status tradicionalnega dogodka občinskega pomena. šo Za njeno izvedbo iščemo 51. par, ki se želi poročiti po stari šegi na omenjeni prireditvi, in sicer v soboto, 16. julija 2022, ob 18. uri na občinskem dvorišču. Vabimo vas, da se prijavite. Zainteresirani pari nam pišite na naslov ohcetpc@gmail.com in poslali vam bomo prijavni obrazec. Prijave zbiramo do 8. junija 2022. Izbor para bo opravil Programski svet Jureta Krašovca pri Zvezi Možnar. Oživili skoraj pozabljen šeneški park POLZELA - Novo otroško igrišče v parku Šenek je tretjo soboto v maju pokalo po šivih. Zakaj? Tic Polzela je pripravil njegovo uradno odprtje, ki ga je popestrila klovnesa Eva Š. Maurer, hči častne občanke občine Polzela Neže Maurer. Park Šenek je v drugi polovici 19. stoletja zasnoval dunajski krajinski arhitekt Swensson in velja za enega najlepših parkov v Savinjski dolini. Ker je v zadnjih letih sameval, se je Tic Polzela odločil, da bo vanj vrnil življenje. »Leta 2020 smo začeli razmišljati o njegovi obnovi. Najprej smo uredili dostop. Nasuli smo poti in uredili parkirišče, ki omogoča dostop v park neodvisno od bližnjega doma upokojencev,« je na odprtju povedal vodja Tica Damjan Je-všnik. Zadnja pridobitev, ki so je zagotovo najbolj veseli najmlajši občani in seveda njihovi straši, je otroško igrišče, ki je lokalno skupnost stalo dvanajst tisoč evrov. Kot je na odprtju povedal župan Jože Kužnik, občina razmišlja še o enem novem igrišču. Stalo naj bi v bližini trgovsko-poslovne zgradbe Tuš in športnega igrišča v središču Polzele. ŠO Tic Polzela je postavitev igral uskladil z zavodom za varstvo kulturne dediščine, saj ta bdi nad parkom Šenek. (Foto: TT) 10 IZ NAŠIH KRAJEV Marko Pavčnik s svojo družino. Bistro Lalu je poimenoval po prvih dveh črkah v imenih svojih otrok - Lare in Luke. Obenem gre za prostor, kjer Pavčnikova ekipa streže, kar je dobrega in sezonskega, naj bo azijsko, francosko, slovensko ali italijansko. CELJE - Marko Pavčnik po gradu Tabor še v mestnem središču Vrata odprl bistro Lalu Knežje mesto je od prejšnjega tedna bogatejše za nov gostinski lokal. Priznan kuharski chef Marko Pavčnik, ki velja za enega najboljših kuharjev v Sloveniji in ima na gradu Tabor v Laškem že restavracijo Pavus, je na Trgu celjskih knezov nasproti občinske zgradbe v nekdanjem Čajniku odprl bistro Lalu. SPELA OZIR Kot je pojasnil Pavčnik, gre za sproščen, domačen, mladosten, sodobno zasnovan bistro z izvirno ponudbo hrane, ki je zlitje vseh slogov, rahlo kreativna, vendar sproščena in brez osredotočanja na nek tip hrane. Obenem gre za prostor, kjer Pavčnikova ekipa streže, kar je dobrega in sezonskega, naj bo azijsko, francosko, slovensko ali italijansko. Jedilnik, ki naj bi ga pogosto menjali, je za kosilo drugačen kot za večerjo. Pri slednji lahko izbirate na primer med hrustljavo cvetačo, tartufi in lešniki, ribjo rolo in hišno tatarsko omako, mehkimi sirovimi cmočki in gobami, testeninami, botar-go, vongolami in gamberi ... Bistro Lalu, ki je ime dobil po začetnih dveh črkah v imenih Pavčnikovih otrok - Lare in Luke - je od ponedeljka do srede odprt med 11. in 15. uro ter od četrtka do sobote med 11. in 22. uro. Ob nedeljah je zaprt. »Da odgovorim še na eno vprašanje, ki ga pogosto slišim. Z odlično ekipo ostajam v Laškem. Zvesti smo divji, kreativni, lokalni in sezonski kuli-nariki, po kateri nas že poznate, in tu me lahko največkrat vidite za štedilnikom ter pri vaši mizi. Naša poletna terasa je odprta in veseli bomo vašega obiska. Ker se zavedam, da ni vsak dan priložnost za Pavus, bi se vam radi približali z bistrojem Lalu, ki ga lahko obiščete na hitro in večkrat,« še dodaja Pavčnik. Kot protiutež visoki kulinariki In kakšna je pravzaprav definicija bistroja? »V Franciji je visoka kulinarika zelo pomembna. Beli prti do tal, natakarji z brezhibno postrežbo v belih srajcah z metuljčki. Elegantno, strogo, z visoko dodano vrednostjo in drago. V 90. letih je mladim chefom prekipelo. Dovolj so imeli hierarhije, strogosti in pravil. Želeli so kuhati po navdihu, ves čas drugače in preprosto dobro. Kot po tekočem traku so odpirali manjše bistroje in neugledne beznice preurejali v priljubljena zbirališča ljubiteljev dobre hrane. Hitro so pridobili priljubljenost in gibanje bistronomy se širi še danes po celem svetu. Tudi na gastronomskih lestvicah se nekateri bistroji uvrščajo zelo visoko,« je pojasnil Pavčnik. Kulinarični divjak z dušo Marko Pavčnik je eden najbolj prepoznavnih slovenskih chefov, ki postavlja nove kulinarične vrednote in standarde ter širi gastronomska obzorja. Z restavracijo Pavus na gradu Tabor v Laškem, ki jo vodi že desetletje in kjer je kot kuhar začel svojo poklicno pot, je hitro pritegnil pozornost vodilnih tujih ocenjevalcev, kot so Gault Millau, Falstaff ... Po pričakovanju je bil deležen tudi Michelinovega priznanja in uvrstitve v najuglednejši gastronomski vodnik na svetu. Kljub izjemnemu znanju na področju gastronomije se ne zateka k ekskluzivizmu, rad sodeluje v družbeno odgovornih projektih. Pravi, da je kulinarični divjak z dušo. Foto: Andraž Purg - GrupA »Zacvetele« rože iz krep papirja CELJE - Prva od letošnjih treh modnih revij Čarobnost mestnih trgov je bila pred tednom na trgu pred Mestnim kinom Metropol. Od leta 2015 jih pripravlja mestni marketing Zavoda Celeia Celje, ki tako predstavlja trgovine, frizerje in druge mestne ponudnike ter spodbuja ljudi k obisku mestnega središča, saj je žal vedno manj lokalov in trgovin, ki v mestu še vztrajajo. Tokrat se je na modni brvi predstavilo sedem ponudnikov. Kristjan Petek je s svojo frizersko ekipo KSFH prikazal nove modne smernice, trgovine z oblačili Alma Ras, Broadway, Mana in Lisca ter Humana Second Hand pa so predstavile spodnja, poletna in slavnostna oblačila. Za modne dodatke je poskrbela trgovina Officeandmore oziroma Ba-gsandmor, gostinsko ponudbo pa sta ponudili Kavarna Metropol in Sadoled pri Nejcu. Naslednja modna revija bo danes zvečer, 2. junija, na Glavnem trgu, zadnja bo 23. junija na Krekovem trgu. TC VRANSKO - Konec tedna je bila v športni dvorani vseslovenska razstava rož iz krep papirja. Na dvodnevnem dogodku je izdelke predstavilo 34 različnih skupin oziroma 92 razstavljavcev iz vse Slovenije. Za obuditev nekdanjega običaja in spretnosti izdelovanja cvetja iz krep papirja ima največ zaslug domačinka Martina Felicijan, ki je pred desetimi leti pripravila prvo razstavo. S svojim znanjem in spretnostjo je navdušila še druge ženske v kraju in pod okriljem univerze za tretje življenjsko obdobje je nastala sekcija Vranske rož'ce. Članice sekcije, ki jo zdaj vodi Dragica Ropas, so ob podpori Občine Vransko dogajanje pripravile sedmič. »Neko tehniko smo že osvojile, želimo jo še nadgraditi. Trudimo se, da smo čim bolj natančne, saj je pri tem delu to zelo opazno,« je povedala Ropasova. Da gre za enega najpomembnejših dogodkov v občini Vransko, je izpostavil župan Franc Sušnik. »Veseli me, da občanke to tradicijo tako lepo nadaljujejo.« Izdelovanje rož iz krep papirja je bilo leta 2012 vpisano v register nesnovne kulturne dediščine, za kar ima Martina Felicijan velike zasluge. »Upam si trditi, da sem z izdelovanjem in s predajanjem znanja na tem področju razgibala Slovenijo. Bila sem po vsej državi in tudi v zamejstvu ter ljudi učila tovrstne ročne spretnosti. Rezultati so bili vidni tudi na naših razstavah na Vranskem.« ŠO KULTURA 11 Glasbeni oddelek žalske glasbene šole navdušil z opereto Alica v svetu spletnih pasti Mladi pevci žalske glasbene šole na čelu z mentorico Bibo Novak so tudi letos dokazali, kaj vse zmorejo in kako izvirna, scensko bogata ter dovršena je lahko njihova zaključna predstava, čeprav so pri nastajanju omejeni s finančnimi sredstvi. Tokrat so gledalce v Domu II. slovenskega tabora Žalec v malo več kot uro trajajoči opereti popeljali v svet medmrežja in družbenih omrežij ter s tem aktualizirali in nadgradili vsem dobro znano zgodbo Alice v čudežni deželi. ŠPELA OŽIR »Gre za zveneče delo pisatelja Lewisa Carrolla, ki je dobilo vrsto preoblek v obliki operete, muzikala, Disne-yjeve risanke, broadwayske produkcije in filmskih uspešnic. Ker v originalni zgodbi nisem videla globljega smisla, sem jo preoblikovala v sodobno pravljico, pri čemer sem se res trudila ohranjati in uporabljati motive iz izvirnika,« je pojasnila profesorica Biba Novak, ki je Alico namesto v čudežno deželo poslala kar v svet matematičnih funkcij, algoritmov in medmrežja ter ji dala povsem nov in poučen smisel. »V predstavi mladini pokažemo pasti spleta in omrežij, klepetanja z neznanci, dejstva, da vsi o vseh vse vedo, in kako smo pravzaprav ljudje postali roboti, ker ne premoremo več pristnih čustev.« Dežela čudes kot virtualna resničnost Žalska Alica, ki je odtujena in s socialnimi omrežji zasvojena najstnica, se neko jutro zbudi v virtualni resničnosti v deželi čudes. »Naša Alica ne je piškotkov za vstop v deželo, temveč jih mora sprejeti, tako kot jih moramo mi, da lahko uporabljamo spletne strani. Kraljica ne seka glav, temveč >blokira< ljudi s Fa-cebookove liste prijateljev. Gosenico smo spremenili v leteči dron, ki vse vidi, in živali v znanstvenike. Klobučar je preprodajalec na spletu, medtem ko je zajec protiutež tehnologiji, saj je staromoden in ceni, da se ljudem pogleda v oči. Mačka Režalka in ku- »V predstavi mladini pokažemo pasti spleta in omrežij, klepetanja z neznanci, dejstva, da vsi o vseh vse vedo, in kako smo pravzaprav ljudje postali roboti, ker ne premoremo več pristnih čustev,« pravi Novakova. »Naša Alica ne je piškotkov za vstop v deželo, temveč jih mora sprejeti, tako kot jih moramo mi, da lahko uporabljamo spletne strani,« pravi Biba Novak. har sta zvezdnika na Insta-gramu, snemata vloge in nabirata všečke, eden sicer bolj uspešen od drugega,« našteva Novakova, ki je sodelovala pri vseh delih nastajanja predstave. Poskrbela je za scenarij in zgodbo, libreto, scenografijo in kostumografijo. Pri tem so ji ob podpori Glasbene šole Rista Savina Žalec z ravnateljem mag. Gorazdom Koz-musom na čelu pomagali nekdanja učenka in študentka muzikala ter likovne umetnosti Ana Logar, profesorica Vita Kovše, profesorica Martina Dobaj, kostumografinja Ina Čebular, ki je zašila tudi izjemne kostume muzikalu Veronika Deseniška, tajnica Nika Godler, ki ima uglajen smisel za izdelovanje plakatov, in Bibin mož Kristijan Novak, ki je pomagal pri barvanju pohištva. Mladi pevci in balerine Ne nazadnje veliko težo predstavi dodajo igralci, stari devet do dvajset let, ki se Kdo je napravil Vidku srajčičo Pretekli petek so v mali dvorani Doma kulture Velenje pripravili premiero otroške predstave Gledališča Velenje Kdo je napravil Vidku srajčico po literarni predlogi Frana Levstika. Režiser predstave je Romeo Grebenšek. Za klasično pravljico Frana Levstika so se odločili, ker je imela pomembno vlogo v otroštvu večine ustvarjalcev. Zelo ljuba je bila tudi režiserju Romeu Grebenšku, ki je predstavil še druge razloge za izbiro dramskega besedila: »Sploh v današnjem času se mi zdi, da je lahko zgodba zelo aktualna in ima zelo lepo sporočilnost. In sicer povezovanje z naravo in živalmi. Smo v dobi, ko tudi otroci preveč časa preživijo pred zasloni in je potem narava kar malo prikrajšana. Zato smo z zgodbo te predstave želeli otroke spet spomniti, kako lepo je lahko v naravi.« Zgodba je starejšim generacijam dobro znana. Videk je deček, ki živi z mnogimi bratci in sestricami ter z materjo. Ker je najmlajši od otrok, vedno vse reči dobi zadnji. Tudi srajčico, ki je zato vedno najbolj ponošena in obrabljena. Nekega dne si jo pri igri strga, a so doma zelo revni in si nove ne morejo privoščiti. Takrat na pomoč priskočijo gozdne živali in rastline, ki jih ima Videk neizmerno rad in vedno poskrbi zanje. Ovč- Vidku v stiski na pomoč priskočijo gozdne živali. (Foto: Ksenija Mikor) ka, pajek, rak, grm in ptiček združijo svoje moči in Vidku sešijejo čisto novo srajčico. Po besedah režiserja Romea Grebenška so se odločili, da bodo za razliko od večine sodobnih uprizoritev starih zgodb skušali predstavo uprizoriti na klasičen način, torej so jo skušali čim bolj približati izvirniku oz. slikanici. Predstava kljub temu ni klasična gledališka zgodba, ampak gre bolj za plesno-pevsko otroško predstavo, saj vsebuje veliko petja in plesa. Za avtorsko glasbo je poskrbel Peter Harl, realistične kostume je izdelal Andrej Vrhovnik. V predstavi igrajo člani KUD Gledališče Velenje Ana Vita Leban, Zoja Lešnik, Tajda Podvratnik, Tanja Urbančnik, Vid Hrovat, Nik Kaligaro in Marko Pavlo-vić. LŽ V predstavi se lahko najde vsaka generacija, saj namreč skoraj ni več posameznika, ki bi se lahko izognil svetu in s tem tudi pastem medmrežja. (Foto: Andraž Purg - GrupA) sami nemalokrat znajdejo v krempljih spletnih nepridipravov ter lažnih profilov. Na odru jih je hkrati nastopilo petintrideset. Predstavili so se tako solopevci od- delka petja kot člani zbora Glasbene šole Rista Savina Žalec. Pridružile so se jim še balerine drugega in tretjega razreda sosednjega baletnega oddelka. In komu je predstava namenjena? V njej se lahko najde vsaka generacija, saj skoraj ni posameznika, ki bi se lahko izognil svetu in s tem tudi pastem spleta. Nova sezona Gledališča Celje V prihodnji sezoni bodo v Gledališču Celje premierno uprizorili šest predstav, pet za odrasle in eno za otroke. Marca 2023 bodo pripravili 31. Dneve komedije. Tudi za novo sezono so pripravili abonmaje za najmlajše. 31. avgusta letos bo Tina Kosi končala dolgoletno delo upravnice v Gledališču Celje. Miha Golob bo kot nov upravnik mandat začel 1. septembra. Prihodnja sezona bo torej zadnja, pri kateri je sodelovala Tina Kosi: »Tudi v novi sezoni bo gledališče sodelovalo z režiserji različnih generacij. Z nekaterimi je sodelovalo že v preteklosti. Mislim, da je program zanimiv in dober. Še posebej sem vesela, ker bomo uprizorili tudi nov slovenski tekst Maje Šorli, ki se ga zelo veselim.« Za sezono 2022/23 so pripravili preplet sodobnih in klasičnih dramskih besedil. Začela se bo na malem odru s finsko dramo Kristiana Smedsa Žalostinke iz srca Evrope v kopro-dukciji s finsko gledališko skupino sadson-gskomplex: fi in v režiji Jarija Juutinena, ki je v celjskem gledališču pustil močan pečat z režijo uprizoritve Očiščenje. Prva uprizoritev na velikem odru bo sodobna ameriška romantična komedija avtorja Williama Missourija Downsa Poglej me v režiji domačina Luke Marcena. Nadaljevali bodo s klasičnim delom ruske književnosti Oblast teme Leva Nikola-jeviča Tolstoja v režiji režiserke mlajše generacije Maše Pelko. Druga predstava na malem odru bo avtorski projekt Varje Hrvatin Ikigai, ki bo govoril o medosebnih intimnih odnosih med ženskami in moškimi v sodobnem času. Poseben dogodek bo zagotovo zadnja premierska uprizoritev sodobne slovenske drame Maje Šorli, dobitnice Grumove nagrade za najboljše slovensko dramsko besedilo, Tega okusa še niste pokusili. Predstavo bo režirala Nina Šorak. Za najmlajše bodo uprizorili predstavo Robin Hood v režiji Sama M. Strelca. Dnevi komedije, abonmaji in natečaj V gledališču so razpisali predvpis abonmajev, ki bo trajal od 1. do vključno 24. junija. Jesenski vpis abonmajev bodo pripravili od 1. do vključno 10. septembra. V prihajajoči sezoni bo tudi za najmlajše obiskovalce gledališča na voljo dopoldanski, opoldanski in popoldanski Abonmajček, ki vključuje lutkovni predstavi Zlatolaska in trije medvedi in Pravljice za mravljice ter plesno predstavo Žabji kralj in Rdeča kapica. V sezoni 2022/23 bodo v Gledališču Celje pripravili že 31. Dneve komedije. Gledališče Celje kot organizator in Mestna občina Celje kot pokroviteljica sta razpisala javni anonimni natečaj za izvirno komedijo (za žlahtno komedijsko pero). Rok oddaje je 30. september 2023, nagrada bo podeljena na Dnevih komedije 2024. LŽ Novo sezono so pretekli teden predstavili na novinarski konferenci. (Foto: FB SLG Celje) 12 NAŠA TEMA Ob energetski krizi še izrazitejša slaba ureditev javnega prometa Odvisnost od vozil vedno bolj drago stane Ш nas Slovenci smo zelo odvisni od vozil. Čeprav ima naša država le dva milijona prebivalcev, imamo državljani v svoji lasti kar milijon jeklenih konjičkov. Le za štiri odstotke svojih poti uporabljamo javni promet. Tega, koliko denarja namenjamo za posedovanje avtomobila, se morda niti ne zavedamo. V društvu Focus so izračunali, da Slovenec s povprečnim mesečnim dohodkom približno 1.500 evrov za povprečen model avtomobila in približno 12 tisoč prevoženih kilometrov letno dela kar dva meseca in pol. Bomo ob draženju pogonskih goriv in podražitvah vozil morda le začeli razmišljati drugače? TINA STRMČNIK Trd oreh za okolje in zdravje ljudi Da je dosedanja prometna politika preveč pozornosti posvečala gradnji cest, zaradi česar smo državljani postali odvisni od avtomobilov, opozarja strokovna sodelavka društva Focus Marjeta Benčina. Marsikdo brez svojega vozila namreč ne more priti od točke a do točke b. O naši navezanosti na vozila priča tudi to, da so slovenska gospodinjstva glede na delež proračuna, ki ga namenijo za mobilnost, v vrhu Evropske unije. Slovenska gospodinjstva namenjajo za mobilnost, torej za uporabo osebnega vozila, javnega prevoza ter nakupa drugih prevoznih sredstev, po besedah Marjete Benčina več kot 16 odstotkov svojega proračuna. Večino denarja Slovenci namenimo za posedovanje in vzdrževanje osebnih vozil. Za javni prevoz in drugo mobilnost namenimo malo denarja. Ob podražitvah cen goriv, ki smo jim priča v zadnjem času, se bo za tiste ljudi, ki nimajo možnosti uporabe javnega prometa, možnost mobilnosti morda poslabšala. To pomeni, da bo vedno več ljudi mobilnostno revnih. To bo hkrati še poslabšalo njihovo socialno neenakost, saj ne bodo mogli biti dejavni na vseh področjih, kjer si bodo želeli. Manj konkurenčni bodo na primer tudi za opravljanje nekaterih delovnih mest, je pojasnila sogovornica. Glede na razmere v svetu nas bo odvisnost od vozil kmalu stala še več. Cena vozil v zadnjem času raste. Vzrok podražitve je predvsem pomanjkanje delov, ki so potrebni za proizvodnjo avtomobilov. Primanjkuje predvsem polprevodnikov. Ekonomski sistem se občutno spreminja. Na dan prihaja prava cena, ki jo je treba plačevati za številne dobrine, ki so bile doslej podcenjene. Odvisnost od vozil nas drago stane tudi zato, ker se dražijo pogonska goriva. Podražitve so posledica vojne v Ukrajini. Na visoko ceno pogonskih goriv vpliva tudi uporaba primešanih biogoriv. Omenjena goriva so zelo draga, hkrati ne prinašajo rezultatov, ki so bili najprej pričakovani. V nekaterih primerih povzročajo celo višje izpuste kot fosilna goriva. Tisti srečneži, ki imajo dostop do javnega prevoza, imajo trenutno manj stroškov. Javni prevoz se doslej še ni podražil. Veliko lahko privarčujejo tudi tisti, ki se na pot odpravijo s kolesom ali peš. Kakšen problem predstavlja promet v smislu okoljskega odtisa? Onesnaževanje zaradi prometa močno prispeva k podnebnim spremembam. Promet je področje z najvišjimi izpusti, povzroča namreč kar tretjino vseh izpustov. Na področju, ki ni vključeno v sistem trgovanja z emisijskimi kuponi, kamor med drugim sodijo kmetijstvo, stavbe, ravnanje z nih vozil. Problem uporabe osebnih vozil je med drugim, da se z avtom v povprečju hkrati peljeta manj kot dva potnika. Zelo veliko ljudi pa lahko hkrati uporablja javni prevoz. Če želimo prepeljati 50 ljudi, zavzame avtobus veliko manj prostora kot 50 avtomobilov. Vsekakor ob uporabi vlaka in avtobusa naredimo zelo veliko za okolje. Zdravi ljudje lahko kratke razdalje, dolge do pet kilometrov, brez težav premagamo s kolesom, še krajše razdalje peš. Potrebna so prizadevanja, da bi za uporabo javnega prevoza prepričali delovno aktivno prebivalstvo, ki se v največji meri vsakodnevno v službo vozi z avtomobilom. Za to je treba javni promet organizirati tako, da bo učinkovit, udoben in predvsem hiter. Vožnje bi morale biti na voljo pogosteje. Misliti je treba na to, da človeku, ki bo odšel na delo, ne bo treba večkrat zamenjati prevoznega sredstva. Če že mora presesti, se mora to zgoditi čim hitreje, brez nepotrebnega čakanja. Ljudem, ki so zaposleni, je bolj kot cena javnega prevoza pomembno to, kako hitro lahko pridejo od doma do službe. Zanima jih tudi, koliko časa bodo porabili za prevoz, če se odpravijo po opravkih. Prebivalci želijo za svoje poti zapraviti čim manj časa. So bile pomembne napake storjene tudi pri prostorski politiki? Prostorske in prometne politike odgovorni večinoma ne razvijajo in izvajajo z roko v roki. Nakupovalna središča so na primer zunaj mest in naselij. Da ljudje pridejo tja in od tam odpeljejo nakupljeno, pridejo večinoma z osebnimi vozili. Še danes lokalne skupnosti marsikje vrtce gradijo zunaj naselij, da lahko pred vrati uredijo veliko parkirišče. Starši morajo, da pridejo do vrtca, opraviti dodatno pot z avtomobilom. Šole, vrtci, trgovine in druge storitve, ki jih uporabljamo vsak dan, bi morali biti znotraj območja poselitve, da bi jih ljudje lahko dosegli peš ali s kolesom. Tako nam za takšne opravke ne bi bilo treba prižigati avtomobila, morda ga celo sploh ne bi potrebovali. Zdi se, kot da imamo Slovenci s svojimi vozili posebno vez. Marsikje v tujini so davki ob nakupu avtomobila tako visoki, kot pri nas znaša kupnina za vozilo. Ljudje morajo imeti v nekaterih tujih državah res dober razlog, da kupijo svoj avto. Pri nas so, čeprav se vozila dražijo, avtomobili še vedno precej dostopni. Z navezanostjo na vozila morda izkazujemo vrednote, ki so opazne tudi v drugih delih jugovzhodne Evrope. Avto je za marsikoga statusni simbol. V našem društvu, ki se ukvarja tudi z energetsko revščino, na primer opažamo, da velik del ljudi živi v zelo slabih stanovanjskih razmerah, a kljub temu poseduje zelo drage avtomobile. Za svoje avtomobile torej nekateri ljudje namenjajo veliko denarja tudi na račun bivalnega okolja, ki je za kakovost življenja veliko bolj pomembno kot jekleni konjiček. Nekatere stvari se vendarle spreminjajo. V mestih se vedno več mladih ne odloča več za opravljanje izpita za avtomobil. Za tiste, ki imajo avto, ta predstavlja breme, saj jim prinaša velike stroške in težave z iskanjem prostih parkirnih mest. Kakšne so rešitve, da bi lahko zmanjšali odvisnost od vozil in vpliv, ki ga s prometom povzročamo okolju? Številne izzive bo treba urediti na sistemski ravni, pri marsičem ne gre le za odgovornost posameznika. Dosedanja prometna politika je preveč pozornosti posvečala gradnji cest in prav zato smo državljani postali odvisni od avtomobilov, saj drugače ne moremo priti od točke a do točke b. Okoljske nevladne organizacije se zavzemamo za to, da bi bila letnica, od katere naprej se ne bo smelo prodajati vozil na fosilni pogon, postavljena čim nižje. A v obtoku bo še vedno ogromno starih tovrstnih vozil. Pomembno je, da čim bolj zmanjšamo prometne poti z motornimi vozili in da prometno dejavnost optimiziramo. Veliko poti je namreč nepotrebnih in zanje neupravičeno uporabljamo energijo v prometu. Prostorska politika mora omogočiti, da bomo lahko veliko opravkov opravili s trajnostnim prevozom. Treba je zagotoviti tudi zelo kakovosten javni potniški promet. Tako na primer v Ljubljano vsak dan ne bo prišlo približno 130 tisoč avtomobilov s po enim potnikom. Rešitev torej še zdaleč ni le v menjavi pogona vozil. A vendar - ali so električna vozila res naša zelena prihodnost? V Sloveniji imamo ob dveh milijonih prebivalcev več kot milijon vozil. Sprememba njihovega pogona ne bo dovolj, prej bo treba sprejeti vrsto drugih ukrepov. Če ljudje res ne bodo imeli na voljo drugih rešitev, če na podeželju na primer ne bo na voljo učinkovite mreže javnega prevoza, se kot najbolj učinkovita trenutno kažejo baterijska vozila. odpadki in del industrije, povzroča promet več kot polovico izpustov ogljikovega dioksida. Poleg tega prinaša tudi druge težave, avtomobili in ceste zasedajo velik del prostora. Promet vpliva na onesnaženost zraka v mestih, kar povzroča veliko smrti. Zaradi onesnaženega zraka v Evropski uniji glede na ocene umre 400 tisoč ljudi letno, na ravni Slovenije od 1.400 do 2 tisoč ljudi letno. Koliko je do okolja prijaznejši javni promet v primerjavi z rabo osebnih vozil? Z uporabo javnega prevoza povzročamo od pet- do desetkrat manj izpustov v okolje kot pri uporabi oseb- Kako ocenjujete vlaganja v potniški promet in njegovo dostopnost? V društvu Focus pričakujemo večja vlaganja v javni potniški promet, ki ga je država desetletja zanemarjala. Prednost je dajala avtomobilom. Stvari se v zadnjem času izboljšujejo, vendar še vedno premalo uporabljamo javni potniški promet. Ljudje ga uporabljamo le za štiri odstotke svojih poti. Med uporabniki so predvsem mlajši, ki še nimajo svojih avtomobilov, in starejši, ki niso več sposobni upravljati svojih vozil. Ob uporabi vlaka ali avtobusa marsikdo potoži o dolgem potovanju, zamudah in slabih povezavah. NAŠA TEMA 13 Nujna so vlaganja v javni potniški promet Da je naš prometni sistem, ki temelji na individualni mobilnosti, izjemno potraten, opozarja izr. profesor dr. Matej Ogrin z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. »Energetska draginja še posebej tepe države s takšnim prometnim sistemom, kot ga imamo v Sloveniji,« poudarja. Ne zdi se mu prav, da odgovorne ob podražitvah goriv skrbi le regulacija njihovih cen. Veliko bolj pomembno bi bilo, da bi zmanjšali potrebo po prometnem povpraševanju. Odgovor na to je krepitev javnega potniškega prometa. Po prepričanju Mateja Ogrina se država problema povečanega prometa loteva slabo. Tudi v obdobju trenutne energetske krize se odgovorni po njegovem opažanju premalo ukvarjajo z vprašanjem, kako bi krepili naš javni promet, ki je med najslabšimi v regiji in Evropi. Številni pomembni ukrepi so sicer zapisani v strateških dokumentih, vendar odgovorni ne prepoznajo, da je napočil skrajni čas za njihovo uresničitev. Medtem ko je pri stavbah mogoče zaznati prehod k večji energetski učinkovitosti in uporabi obnovljivih virov energije, vpeljave takšnih sprememb v promet še ni na vidiku, pravi sogovornik. »Če bi država dovolj vlagala v javni promet, bi imela odgovor na podražitve goriv. A žal tudi v obdobju podražitev potrebnih ukrepov ne naslavlja.« »Za prilagoditev železnic ne delamo niti osnovnih korakov. Prenove je deležen osnovni železniški sistem, vendar gre prvenstveno za podporo tovornemu prometu. Kupili smo potniške vlake, a proge obnavljamo prepočasi. Voznih redov ne zgoščujemo.« »Če bi avtoceste gradili tako počasi, kot se lotevamo izboljšav v železniškem prometu, jih še danes ne bi imeli,« je kritičen dr. Matej Ogrin. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Zmanjševanja energije v prometu ne bomo dosegli z ukrepom, znanim pod imenom par-nepar, ko so na nekatere dneve lahko vozili samo lastniki avtomobilov s sodimi in na druge dneve lastniki avtomobilov z lihimi števili na registrskih tablicah. Javni promet je treba okrepiti tako, da bodo ljudje z njegovo pomočjo hitro in preprosto opravili ponavljajoče se poti. »Ko bomo v Sloveniji to uredili, bomo kvečjemu ulovili povprečje razvitosti javnega potniškega prometa na ravni Evropske unije. Še daleč pa bomo od tega, da bi vzpostavili najboljši možen sistem.« Tiščanje glave v pesek Med mesti, kjer je javni potniški promet dokaj dobro urejen, prednjači Ljubljana. Krepitev regionalnih povezav je po Ogrinovih besedah že druga zgodba. »Še vedno tiščimo glavo v pesek. Država sicer načrtuje vlaganja v elektrifikacijo vozil. Raba energije se bo postopno preusmerila iz nafte v elektriko, promet bomo v nekem obdobju razogljičili. A se to ne bo zgodilo čez noč. Poleg tega s tem ne bomo zmanjšali gneče na cestah.« Kritičen je, da so med projekti, s katerimi želi država razbremeniti prometne za-maške, le še nova vlaganja v ceste - tretja razvojna os, širitev avtocestnega obroča okoli prestolnice in širitev tamkajšnjih avtocestnih krakov. »Vse to veliko stane, gradnja omenjenih projektov bo trajala do deset let. Za vpeljavo visokofrekventne avtobusne povezave bi po drugi strani potrebovali od nekaj mesecev do leta ali dveh.« Poudarja, da država premalo denarja namenja ureditvi regionalnih železniških prog, čeprav so zelo pomembne za krepitev medmestnih povezav in prevoz potnikov. Če je katera od omenjenih povezav že načrtovana, je država glede njene gradnje zelo neambiciozna. »Pomen takšnih železniških povezav so v uniji že pred desetletjem prepoznali kot pomemben del javnega prometa. Tisti, ki imajo pri nas v rokah škarje in platno, pomena tovrstnih vlaganj še danes ne razumejo. Na Dunaju, Danskem, v Švici, Italiji, državah Beneluksa imajo odlične železniške povezave. V Sloveniji se z železnicami, kar se tiče hitrega razvoja potniškega prometa, nihče resno ne ukvarja že približno 30 let.« Navade so odsev možnosti Naše navade pri uporabi prevoznih sredstev so, kot je pojasnil, ogledalo možnega. »Slovenci najbrž nismo nič bolj razvajeni kot kateri drug narod. Če se bo vzpostavila drugačna možnost prevozov in če bo dovolj konkurenčna, se bosta v nekem obdobju način potovanja na delo in odhod po opravkih začela spreminjati.« Dodal je, da železniške proge, ki prestolnico povezujejo s sosednjimi kraji, v času prometnih konic že danes pokajo po šivih. Ljudje si želijo, da bi imeli na voljo povezave vsakih 15 minut. Če bi odgovorni za spremembe poskrbeli tam, kjer jih lahko hitro uvedejo, in če pri umeščanju v prostor ne bi vladala polžja dinamika, bi lahko marsikaj izboljšali, meni Ogrin. In poudarja, da prometno povpraševanje vedno sledi optimalni ponudbi. »Ljudje možnosti izbire ne zaznajo čez noč, ampak za to potrebujejo nekaj let, tudi potem, ko sistem že deluje. Vzgajati je treba generacije ljudi, da se na primer navadijo uporabe vlaka. Dlje časa kot nič ne naredimo, težje bo spremeniti navade ljudi. Politiki vedno bolj razlagajo, da se javni promet ne splača, in državljani jim vedno bolj verjamemo. A kako to, da takšen promet deluje marsikje okrog nas?« Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava: »V službo se vozim z osebnim vozilom, saj ga potrebujem za številne stike in obveznosti zunaj šole ter za službene poti, najpogosteje v Ljubljano. Javni promet uporabljam zelo redko (čeprav se rada vozim tako z avtobusom kot vlakom, ker je manj stresno), saj redko urejam osebne stva- _ ri. Sicer pa veliko stvari uredim peš, ker rada hodim in s tem vzdržujem dobro telesno pripravljenost. Prav tako nimam želje, da bi se pripeljala čisto do vrat. Če bi imela drugačno službo, bi zagotovo uporabljala kolo, da bi nekaj naredila zase in da bi prispevala k varovanju okolja. Javni promet bi bil bolj učinkovit, če bi avtobusi vozili pogosteje, če bi bili na postajah bolj vidni vozni redi in če bi bil takšen prevoz deležen več promocije. Vsekakor moramo nujno vztrajati in predvsem mlade navduševati nad možnostmi javnega prevoza.« Jolanda Železnik DEJALI SO Mojca Kunst, direktorica Kozjanskega parka: »Na poti v službo in po opravkih uporabljam osebni avtomobil. Javnega prometa ne uporabljam, ker je tam, kjer prebivam, zelo slabo urejen in nimam možnosti njegove uporabe. Na kratke poti se vedno podam s kolesom ali peš. Pri trenutni organiziranosti javnega prometa me motijo predvsem dolgi potovalni časi med večjimi mesti, na primer med Mariborom, Celjem in Ljubljano, saj zaradi tega za potovanje med temi kraji porabim preveč časa. Javni promet bi bil po mojem mnenju učinkovitejši, če bi bila hitrost potovanja večja.« Jolanda Železnik, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec: »Javnega prometa sko- raj ne uporabljam, ker so v kraju, kjer živim, avtobusni prevozi zelo redki. Do vlaka imam približno tri kilometre, kar pomeni, da bi morala to razdaljo opraviti peš ali s kolesom. Ker imam električnega, ga zagotovo ne bi parkirala kjerkoli. Na delo in z njega se zato vozim z osebnim avtomobilom, prav tako po opravkih. V službo se vsak dan vozim z avtom tudi zato, ker moram pogosto opraviti kakšno službeno pot in v knjižnici nimamo službenega vozila. Če bi za te namene uporabljala javni promet, bi porabila preveč časa. Tako ali tako so kraji, ki jih pogosteje službeno obiskujem, slabo povezani z javnimi prevoznimi sredstvi. Pri trenutni organizaciji javnega prometa me pravzaprav nič ne moti, vodi me le hiter utrip življenja. Med kraji po Spodnji Savinjski dolini najhitreje prideš, če sedeš v avto.« TS, ŠO, Foto: SHERPA, Andraž Purg -GrupA TINA STRMČNIK OB ROBU Čaka nas veliko dela Se tudi vi na potovanjih v tujino brez težav navadite, da avto pustite v predmestju, nato se gneči na cestah izognete tako, da skočite na podzemno železnico ali tramvaj? Zame je najbolj navdihujoče, da se prevozna sredstva prav zares prikažejo vsakih nekaj minut in da nimam občutka, da po nepotrebnem izgubljam čas. Gre za res dobro izkušnjo. K sreči živim v kraju, kjer lahko razdaljo do zdravstvenega doma, lekarne, knjižnice, kulturnega doma, vrtca in trgovin brez težav premagam peš ali s kolesom. Včasih poskušam bolj trajnostno potovati tudi v katero od sosednjih občin. Ko stojim na peronu in slišim obvestilo, da vlak zamuja, mi ni vseeno. Razmišljam o tistih ljudeh, ki zaradi tega zamudijo v službo, na sestanek ali na pregled v bolnišnico. Sprašujem se, kako lahko ponekod po svetu vlak odpelje do sekunde natančno. Mora biti v Sloveniji to, da nikoli ne veš, ali se lahko zaneseš na predviden potovalni čas, res pravilo? V zadnjih letih so se na ravni lokalnih skupnosti sicer zgodile številne pozitivne spremembe. V Velenju imajo brezplačen Lokalc, v Celju že nekaj let vozi Celebus. Občine uvajajo sisteme izposoje koles, urejajo območja za pešce, promet marsikje preusmerjajo iz mestnih središč. Čeprav vlaki še vedno zamujajo, nanje čakamo vsaj na lepše urejenih in dostopnejših železniških postajah. Številni ljudje komaj čakajo načrtovane povezave, po katerih bodo s kolesom lahko potovali med občinami. Epidemija koronavirusa nas je do neke mere naučila, da si lahko marsikatero pot prihranimo. Delo od doma, ki je bilo za marsikaterega delodajalca prej nepredstavljivo, je naenkrat postalo nujno in marsikdaj zelo zaželeno. A kolone vozil ob jutranjih in popoldanskih konicah, zastoji na mestnih vpadnicah ter nabita parkirišča pričajo, da nas veliko dela še čaka. Držim pesti, da bodo odgovorni vanj zagrizli čim prej. In nam tako ponudili alternativo, s katero bomo lahko zmanjšali svojo odvisnost od vozil, mirneje spali ob napovedanih podražitvah goriv in dobili priložnost, da bomo lahko z drugačnim načinom potovanj tudi mi nekaj prispevali k čistejšemu planetu. Kaj lahko stori posameznik? •Po vsakodnevnih opravkih na krajših razdaljah do pet kilometrov lahko kolesarite in greste peš. •Pri spremembi navad se osredotočajte na poti, ki jih opravljate vsak dan, saj so predvidljive, sprememba bo imela tudi največji učinek. Optimizirajte in združujte poti, ko se odpravljate po vsakodnevnih opravkih. •Če še iščete svoj dom, se odločite za mesto, kjer imate blizu postajališče javnega prevoza in kjer so storitve (vrtec, šola, trgovina, tržnica, knjižnica) v bližnji okolici. •Če ne gre brez avtomobila, se odločite za takšnega z nizko porabo in varčno vozite. Morda si lastništvo lahko delite s prijatelji ali se odločite za sopotništvo. Vir: Društvo Focus 4 f. 1 ' ■ I] 1 lil vf.i 14 ZAPOSLOVANJE Trgotur www.trgotur.si Čistilka m/ž (Celje) Opis delovnega mesta: samostojno čiščenje poslovnih prostorov, urejanje in pospravljanje arhivskih mest, čiščenje in pospravljanje garderob ... Od kandidata pričakujemo: II. stopnjo izobrazbe, zaželene izkušnje s čiščenjem poslovnih prostorov, samoiniciativnost, pridnost in natančnost. Kandidatu nudimo: zaposlitev za polovični ali polni delovni čas, urejeno delovno okolje in možnost opravljanja dela v dopoldanskem času, stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 15. 6. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Oblikovalec kovin - CNC operater m/ž (Polzela) Od kandidata pričakujemo: poklicno ali srednješolsko izobrazbo strojne ali druge tehnične smeri; eno leto delovnih izkušenj; osnovna računalniška znanja; vozniški izpit B-kategorije; veselje do tehničnega področja; voljo po učenju in osvajanju novega znanja, novih tehnologij. Gradimo in širimo ekipo z vrednotami družinskega podjetništva in iščemo posameznike, ki želijo dolgoročno sodelovanje - skozi uvajanje v delovne procese in prenos znanja nadgrajujemo naše delo in poslovanje. Naše delo temelji na ekipnem duhu, podpori in spodbujanju ter razvoju vsakega posameznika in podjetja kot celote. Iščemo motivirane, razmišljajoče in proak-tivne posameznike. Prijave zbiramo do 26. 6. 2022. Bastl, d.o.o., Ločiška cesta 98a, 3313 Polzela, Slovenija. Več informacij na www.trgotur.si. Avtoličar ali avtoklepar (strokovnjak) m/ž (Žalec) Od vas pričakujemo: voljo do tega dela, vsaj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri (ni obvezno, da ste po poklicu avtoličar, je pa vsekakor prednost, če ste), vsaj dve leti izkušenj na istem delovnem mestu, da ste sposobnni dela v timu, natančni, samomoiniciativni, odgovorni, vestni, urejeni, imate opravljen vozniški izpit B-kategorije, željo po novih znanjih in izkušnjah, oddaljenost do 25 km (v eno smer) od sedeža delodajalca. Prijave zbiramo do 26. 6. 2022. Pirh, d.o.o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja oddelka priprava (izkušen izmenovodja) m/ž (Ruše) Od kandidata pričakujemo: višješolsko izobrazbo tehnične, logistične ali druge ustrezne smeri, pet let relevantnih delovnih izkušenj, zaželene izkušnje iz proizvodne panoge, obdelave kovin ali avtomobilske industrije, brezhibno branje in razumevanje tehnične in tehnološke dokumentacije, odlično poznavanje proizvodnih procesov, materialov in montaže, veščine vodenja (komuni- ciranje, sprejemanje odločitev, organizacijske veščine, vodenje s cilji, motiviranje in samomotiviranje, sodelovanje in spodbujanje sodelovanja). Prijave zbiramo do 30. 6. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www. trgotur.si. Vodja skladišča in načrtovanja m/ž (Ruše) Od kandidata pričakujemo: visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo smeri ekonomija, logistika ali drugo ustrezno izobrazbo, izkušnje s področja vodenja skladišč v proizvodnih podjetjih, odlično poznavanje procesov v skladišču, planiranju in proizvodnji, odlično poznavanje kovinskih materialov, poznavanje proizvodnje in površinske obdelave materialov, znanje vsaj enega tujega jezika na stopnji B2, izpit B kategorije, vodstvene kompetence (komunikacija, upravljanje zaposlenih), poznavanje uporabe računalnika (predvsem MS office). Prijave zbiramo do 30. 6. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Skrbnik ključnih strank m/ž (Ruše) Od kandidata pričakujemo: I. bolonjsko stopnjo ali višješolsko izobrazbo ekonomske, strojne ali druge ustrezne smeri; zaželena so tri leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu; znanja s področja prodaje in dela s strankami, znanje vsaj enega tujega jezika na stopnji B2; napredni nivo uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (računalnik, prenosni računalnik, pametni telefon, tablica ... in aplikacij) MS office; izpit B-kategorije; smisel za organizacijo lastnega časa, vztrajnost, samoiniciativnost in komunikativnost. Prijave zbi- ramo do 30. 6. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Vbrizgovalec plastike m/ž (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidatov pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe, smer strojnik, prodajalec, mizar ali drug ustrezen poklic; šest mesecev delovnih izkušenj; pripravljenost na triizmenski delovni čas; komunikativnost, samoiniciativnost, natančnost, vestnost. Kandidatom nudimo: zaposlitev za poln delovni čas; zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas s poskusnim obdobjem tri mesecev. Prijave zbiramo do 30. 6. 2022. CNC-operater m/ž (Ruše) Od kandidata pričakujemo: IV. stopnjo strojne ali druge ustrezne tehnične smeri, pet let delovnih izkušenj na CNC-strojih, osnovno poznavanje del na računalniku, smisel za tehnologijo, procese in iskanje rešitev, natančnost in odgovornost do dela, ciljno usmerjenost, proaktivnost. Prijave zbiramo do 23. 6. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Varilec (m) (Ruše) Od kandidata pričakujemo posebna znanja: varjenje po MAG-postop-ku (CO2), zaključeno poklicno šolo, skrajšan program, ali priučitev varjenja, šest mesecev delovnih izkušenj, pripravljenost na večizmensko in stoječe delo, samoiniciativnost, upoštevanje navodil, timsko delo. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas, poskusno obdobje tri mesece, delo v stabilnem podje- tju, stimulativno in redno plačilo, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 3. 6. 2022 Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www. trgotur.si. Monter m/ž (Celje, teren) Opis delovnega mesta: montaže in demontaže skladiščnih šotorov in hal, postavitev in montaža prireditvenih šotorov, odrov ..., natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in postavitvenimi listi, osnovno branje načrtov, delo na terenu po vsej Sloveniji. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, osnovno tehnično znanje, redoljubnost, natančnost, fizično moč, sodelovanje v projektih, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kategorije, zaželene delovne izkušnje, niso pa pogoj. Prijave zbiramo 30. 6. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Ključavničar / Varilec (delavec v proizvodnji) m/ž Od kandidatov pričakujemo: ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem šest mesecev, enoizmenski delovni čas - dopoldne, dolgoročna zaposlitev v stabilnem podjetju, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 30. 6. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. KRONIKA 15 Pretekli teden smrtna žrtev Sezona traktorskih nesreč je tu Pretekli teden se je na območju Zreč smrtno ponesrečil 62-letni traktorist. Na travniku je s traktorjem s pripetim zgrabljalnikom spravljal pokošeno travo v vrste. Pri tem je zapeljal na strmo brežino, kjer se je traktor prevrnil. Moški je padel iz kabine, nanj se je prevrnilo še vozilo. 62-letnik je umrl na kraju nesreče. Nesreče s traktorji so v spomladanskem času pogostejše, kar velja tudi za našo regijo. SIMONA SOLINIC A marsikatero nesrečo s traktorjem bi se na splošno dalo preprečiti. Policisti vsako leto opažajo, da spomladi lastniki traktorjev, motokul-tivatorjev in delovnih strojev svojih vozil ne pripravijo ustrezno oziroma jih ne opremijo tako, da bi bili primerni za udeležbo v cestnem prometu. Vzroka najhujših nesreč s traktorji sta pogosto slaba priprava vozila za delo ter precenjevanje vozniških sposobnosti. Na cesti policisti pogosto opazijo voznika traktorja, ki vozi na čelu kolone, za njim pa je več vozil, ki ga zaradi prometne situacije ne morejo prehiteti. Pri voznikih zadaj to povzroča nestrpnost in lahko pripelje do nevarnosti. Zato opozarjajo, da se mora voznik traktorja, ki vozi na čelu kolone počasneje od dovoljene hitrosti in če ga kolona za njim ne morejo varno prehiteti, na prvem primernem kraju umakniti z vozišča ter spustiti kolono vozil mimo. Blato in zemlja? V tem času je zaradi del na podeželju več onesnaženja cestišča z blatom in zemljo. Voznikom traktorjev in drugih strojev zato policisti svetujejo, naj preden se z delovnim strojem vključijo v cestni promet, s pnevmatik očistijo blato, zemljo in podobne snovi ter šele s tako očiščenim vozilom zapeljejo na javno cesto. Kar nekaj težav imajo traktoristi tudi z upoštevanjem naloženega tovora. Ta mora biti naložen tako, da Vožnja drugih oseb na traktorju je dovoljena le, če sopotnik sedi na vgrajenem sedežu za prevoz oseb, ki je vpisan v prometnem dovoljenju. Otrok, mlajših od leta in pol, na traktorju ni dovoljeno prevažati. Na prikolici pa je dovoljeno prevažati največ pet oseb, če je takšen prevoz potreben zaradi nakladanja ali razkladanja tovora. Luči in odsevniki med vožnjo traktorja ne smejo biti zakriti ali umazani, obvezno mora imeti traktor nameščeno rumeno utripajočo luč, kadar ima priklopljen priklopnik, ki presega njegovo širino. Na traktorskih priklopnikih mora imeti nameščeno delovno in parkirno zavoro. Traktor mora imeti vgrajen homologiran varnostni lok ali varnostno kabino tudi za vožnjo zunaj cestnega prometa za opravljanje kmetijskih ali gozdarskih del. Za vožnjo v cestnem prometu mora imeti traktor nameščeno vso potrebno opremo. Voznik potrebuje za vožnjo traktorja veljavno vozniško dovoljenje F-kategorije. Tudi za te voznike velja absolutna prepoved vožnje pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi, med vožnjo je prepovedana tudi uporaba mobilnega telefona. ne predstavlja nevarnosti ali ovire za druge udeležence v prometu, da ne povzroča škode na cesti ali stavbah in ne onesnažuje okolja. Tovor ne sme zmanjšati stabilnosti vozila ali preglednosti vozniku. Na podeželskih cestah se pogosto dogaja tudi, da tovor pada s traktorja, traktorskega priklopnika ali traktorskega priključka. Pogosto je mogoče videti tudi, da vozniki na traktorskih priključkih prevažajo druge osebe, kar je prepovedano. Najpogosteje se nesreče zgodijo, ko vozniki s traktorji vozijo na takšnih površinah, kjer pride do zdrsa vozila ali njegovega prevračanja, zato policisti svarijo, naj bodo ob nadzorih pozorni tudi na promet zunaj cest, torej v gozdovih in na poljih. Prevrne se lahko že v ovinku AMZS je leta 2020 prvič v Sloveniji pripravil tudi trening varne vožnje za traktoriste. Takrat je zveza opozorila na nevarnosti, ki prežijo na vo- znike teh vozil. Zaradi zmogljivosti so namreč traktorji na cestah vedno hitrejši, kar pomeni, da je ob večji masi, velikosti in hitrostih tudi več tveganj za nesreče. Kot so takrat pojasnili v AMZS, je za traktor značilno, da se v ovinkih bolj nagiba in je zaradi tega tudi bolj nestabilen. Zato je zmotno razmišljanje, da se traktor lahko prevrne le na zahtevnih terenih, strmih travnikih in na vlakah v gozdu. To se lahko zgodi že na navadnih cestah. AMZS je poudaril še, da traktoristi premalo pozornosti namenjajo tlaku v pnevmatikah, pri čemer se ne zavedajo, da imajo klasične traktorske pnevmatike za delo na kmetijskih površinah precej slabši oprijem na asfaltu. Če pri zaviranju pogonski kolesi blokirata na različnih podlagah - eno na peščeni bankini in drugo na asfaltu - se traktor lahko hitro prevrne. Foto: Arhiv NT Umrl v gozdu Pretekli teden se je na Celjskem zgodila tragična delovna nesreča v gozdu na območju Belih Vod. Na 52-letnega moškega, ki je pri delu uporabljal vso potrebno zaščitno opremo, je med podiranjem drevja padel vrh večjega drevesa in ga tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. Na policiji pravijo, da delo v gozdu še vedno velja za eno najzahtevnejših in najnevarnejših, zato so zanj zelo pomembni primerna oprema ter znanje in izkušnje. K večji varnosti pri delu v gozdu znatno prispevajo sodobni gozdarski stroji. Tovrstnega dela oseba ne bi smela nikoli opravljati sama. Opozoriti je treba tudi, da je v gozdu še veliko poškodovanih dreves zaradi posledic naravnih ujm ter da je ponekod prehodnost zaradi odmrle lesne mase in marsikje sproženega pomlajevanja otežena. Foto: Pixabay Sadra na Koroškem z našega območja? Celjski kriminalisti so zaradi preiskav odlaganja sadre na kmetijska zemljišča na Koroškem opravili več hišnih preiskav tudi na območju celjske regije. Bili naj bi na sedmih različnih naslovih pri štirih fizičnih in dveh pravnih osebah. Preiskujejo sum kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja. Osumljenci naj bi od konca leta 2021 in v začetku tega leta na območju Koroške na kmetijska zemljišča v lasti kmetov odložili več kot petsto ton sadre pod pretvezo, da gre za apno za apnenje oziroma pH-nevtralizacijo tal. Ko so pristojne službe opravile preizkus vzorcev snovi, so ugotovile, da gre za kalcijev sulfat, ki vsebuje prekomerne količine svinca - tudi do 40-krat več, kot je dovoljeno. Storilci naj bi s tem spravili v nevarnost življenje ene ali več oseb in živali oziroma povzročili resno nevarnost nastanka hude telesne poškodbe ali dejanske škode kakovosti zemlje ali vode, saj so z odlaganjem omogočili, da težke kovine prehajajo v zemljo ali podtalnico in posledično v prehransko verigo. Policisti bodo ovadbe zoper osumljene vložili na slovenjgraško državno tožilstvo. Za očitano kaznivo dejanje je zagrožena zaporna kazen do osem oziroma dvanajst let, če bi imelo to dejanje za posledico smrt ene ali več oseb. Odložene naj bi bilo 510 ton sadre, kar je aprila razjezilo skoraj celo Koroško. V preiskavo se je dejavno vključil tudi tamkajšnji inšpektorat za okolje. Ta je opravil inšpekcijski pregled v enem od podjetij na območju Rogaške Slatine, vendar kot so takrat poročali mediji, podatki analize kmetijskega inšpektorata na terenu in analize sadre iz podjetja, kjer so odvzeli vzorce, takrat niso pokazali povezave med njihovo sadro in tisto, ki se je pojavila na koroških kmetijah. SŠol 16 ZDRAVJE Ob svetovnem dnevu multiple skleroze Bolezen, ki je drugi najpogostejši vzrok za invalidnost Trideseti maj je svetovni dan multiple skleroze. Gre za svetovno kampanjo osveščanja o tej bolezni. Njen namen je graditi podporo skupnosti bolnikov s tem obolenjem. Na svetu je približno tri milijone ljudi s to diagnozo. »Ocenjujemo, da jih je v Sloveniji več kot 3.500. V Združenje multiple skleroze Slovenije je bilo konec leta 2021 včlanjenih 2106 obolelih, od tega je bilo 75 odstotkov žensk in 25 odstotkov moških. Člani so stari od 18 do 96 let,« pravi predsednica celjske podružnice omenjenega združenja Elizabeta Pongrac. Multipla skleroza je neozdravljiva avtoimunska bolezen in je drugi najpogostejši vzrok za invalidnost pri mladih. Običajno zbolevajo odrasle osebe, stare od 20 do 40 let. Pri obolenju gre za vnetno stanje, ki uniči mielin in tako upočasni ali povsem zavre prevajanje živčnih impulzov. Mielin se vname in odstopi od živčnih vlaken ter se sčasoma spremeni v otrdele skupke brazgotinastega tkiva (skleroza), ki se začne tvoriti ob vlaknih. Te tvorbe se pojavijo na različnih predelih možganov in hrbtenjače. Zaradi uničenja mielina se lahko pojavijo motnje prevajanja živčnih impulzov, kar izzove številne simptome multiple skleroze. Vzroka za bolezen zdravstveni strokovnjaki še ne poznajo. Mogoči dejavniki, ki vplivajo na obolenje z multiplo sklerozo, so genetika, virusne infekcije in avtoimunsko obolenje. Pomembno vlogo ima tudi okolje, saj lahko toplota, hlad, obremenitev, vnetja, cepljenje in poškodbe poslabšajo klinične simptome in znake. Med okoljskimi dejavniki tveganja za multiplo sklerozo sta pomanjka- nje vitamina D in okužba z virusom Epstein-Barr. Obolenje z več obrazi »Potek multiple skleroze si najlaže predstavljamo kot kontinuum, po katerem se bolniki gibljejo skozi življenje. Pri manjšem deležu (približno 15-odstotnem) bolnikov pri bolezni že od začetka nevrološke težave postopno napredujejo, brez sočasnega pojava zagonov, kar imenujemo primarno progresivna multipla skleroza. Pri večini so za bolezen na začetku značilni zagoni in izboljšanja. Pri njih govorimo o recidivno-remitentni obliki. Sčasoma se potek bolezni spremeni, kar lahko pomeni prehod v naslednje obdobje bolezni. Velik delež teh bolnikov sčasoma preide v obdobje sekundarne progresivne oblike multiple skleroze, kjer zagoni postanejo redkejši, simptomi oziroma nevrološke težave pa se postopoma kopičijo tudi v odsotnosti zagonov. Spremembe so običajno postopne, vendar je pomembno, da bolniki te znake opazijo in nanje opozorijo zdravnika, saj lahko različne oblike bolezni zahtevajo različne Samo letos so člani celjske podružnice izvedli že ogromno dejavnosti. Poleg skupinskih vadb, pohodov in rekreacije tudi plavanje in različna strokovna srečanja. Foto: Celjska podružnica Združenja multiple skleroze Slovenija Najpogostejši simptomi, ki jih občutijo bolniki z multiplo sklerozo: utrujenost, ki jo je mogoče čutiti različno. Včasih se pokaže kot splošen občutek izčrpanosti brez očitnega vzroka ali kot utrujenost po večjem naporu, telovadbi ali po dolgem dnevu, oslabelost, ki se pojavi v obliki klecanja nog ali preprosto kot zmanjšanje moči v nogah ali rokah, spastičnost oziroma občutek otrdelosti okončin, ki jih bolnik počasneje in manj gladko premika, občutek tesnega pasu je neprijeten občutek, kot da imajo bolniki okoli trupa ali spodnjega dela nog trdo zategnjen pas, omrtvelost je nenadna izguba občutka, zelo podobna tistemu, ko katera od okončin »zaspi«, težave z vidom, ki so lahko različne: dvojni vid, nenadna začasna izguba vida na enem očesu ali obeh ali povečana slepa pega v središču vidnega polja enega očesa ali obeh, težave z ravnotežjem, ki se kažejo kot negotovost nog med hojo ali kot stalen občutek neravnotežja, nezmožnost zadrževanja urina, ki se lahko pojavlja kot pogosta potreba po uriniranju, vrtoglavica, ki jo bolnik čuti, kot da se prostor okoli njega vrti ali da se mirujoči predmeti premikajo, bolečina, ki je za bolnika ostra in zbadajoča, ter elektriziranje, ki se pojavlja v globini okončin. vrste zdravstvene oskrbe,« pojasnjuje Pongračeva. Za preprečevanje zagonov in napredovanje bolezni so na voljo zdravila, ki vplivajo na imunski odgovor telesa. Cilj zdravljenja je doseči stanje brez bolezenske dejavnosti. Podpora in dejavnosti Zato je pomembno, da imajo bolniki dovolj podpore v svoji okolici. V Celju, kjer podružnica združenja deluje že vrsto let, so člani dejavni tako pri skupnih rekreacijah kot pri deljenju pomembnih informacij o bolezni in obravnavi bolnikov. »Po različnih omejitvenih ukrepih zaradi pandemije je občutek, da se lahko spet družimo, še toliko bolj pomemben, saj smo bolniki z multiplo sklerozo zaradi narave svoje bolezni močno dovzetni za občutke osamljenosti in izločenosti. Zato ob letošnjem svetovnem dnevu multiple skleroze spodbujamo dejavnosti v vseh šestnajstih slovenskih podružnicah združe- nja. Svetovnemu dnevu in spodbujanju povezovanja se različno pridružujemo tudi člani celjske podružnice, ki trenutno šteje 187 članov. Pridružili smo se dejavnostim Meseca športa v Celju, organizirali smo pohod na Goro Oljko s pomočjo prostovoljcev Planinske zveze Slovenije pod geslom GOGO (Gibalno ovirani gore osvajajo) in na Malič. Pripravili smo tudi delavnico o bolnikovih pravicah,« navaja sogovornica. Vir: Združenje multiple skleroze Slovenija Celjska podružnica združenja za multiplo sklerozo ima tudi skupino za samopomoč, ki se redno srečuje. Takšne skupine so izjemno pomembne, saj lajšajo soočanje z boleznijo. Foto: Celjska podružnica Združenja multiple skleroze Slovenija ŠPORT 17 V bojevitem zanosu sta nasprotnika postala slačifanta. Rokometašice Zdežele so osvojile drugo mesto v državnem prvenstvu. Kljub štirim porazom zapovrstjo so v zadnjem krogu še imele možnost za podvig. Gostovale so v Novem mestu in premagale Krko z 32 : 28. V najpomembnejši tekmi sezone so bile strelke za celjski klub: Sanja Vrček 7 golov, Jasmina Pišek in Anika Strnad po 6, Lea Krajnc in Katarina Regner po 5, Nika Dobnik 2 in Katja Čerenjak 1 gol. V ekipi trenerke Miše Marinček Ribežl so bile še Eva Krajnc Zagrušovcem, Ema Marković, Amadeja Krajnc, Ema Ašič, Tia Tomc, Iza Bon Brzin ter vratarki Andrea Perić in Kati Naveršnik. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Slavila RK Celje Pivovarna Laško in ŽRK Zdežele Celjski rokometaši prvaki, rokometašice podprvakinje Rokometaši Celja Pivovarne Laško so po osamosvojitvi le šestkrat ostali praznih rok v državnem prvenstvu, nazadnje lani, ko je prvo mesto osvojilo Gorenje. Letos so bili Celjani trdno odločeni, da bodo Velenjčanom odvzeli prevlado. To jim je uspelo že krog pred koncem prve slovenske lige, tako da je v petek sledila le še njihova proslava z najzvestejšimi navijači. DEAN SUSTER Celjski rokometaši so se v svoji dvorani dolgo mučili z ekipo Sviša in ob koncu vendarle visoko zmagali ter se veselili naslova državnega prvaka. Dolgove bo treba poravnati Vodilni mož nekdanjega evropskega prvaka Gregor Planteu je najprej izrekel nekaj trenutku primernih besed: »Sezono smo končali fantastično, postali smo državni prvaki. Že zdaj se veselimo evropskih tekem v polnem Zlatorogu.« V rokometu ni vse predvideno, kot na primer v nogometu in tudi v košarki. V katerem evropskem tekmovanju lahko v naslednji sezoni pričakujemo Celje Pivovarno Laško, v ligi prvakov ali evropski ligi? »Ta teden se bo sestal upravni odbor kluba. Pregledal bo finančno stanje in ocenil kakovost igralskega kadra. Na podlagi analize bo sprejeta odločitev. Morda bomo zaprosili za posebno vabilo v ligo prvakov,« je dejal Planteu. So načrtovane kakovostne okrepitve? »Ne bo jih več. Ekipo smo pomladili. Vanjo smo vrnili igralce, ki so se kalili v drugih klubih. Upamo, da bomo lahko naše rokometaše obvezali za klub za vsaj nekaj sezon,« upa Planteu. Zaradi perečih geopolitičnih razmer bi Celje imelo precej možnosti za »wild-card« v ligo prvakov, toda Planteu tega noče izkoristiti za vsako ceno. »Za povabilo lahko zaprosimo. Če se za to ne bomo odločili, bomo igrali v skupinskem delu evropske lige, kar imamo že zagotovljeno. Odigrali bomo vsaj pet tekem doma. Klub mora biti finančno vzdržen. Za njim sta dve težki sezoni. Trenutno je v dolgovih. Treba jih bo čim prej poravnati,« trezno razmišlja predsednik Planteu, ki mora ravnati pre- mišljeno zaradi grehov svojih predhodnikov. Razgor v novi vlogi Trenerju Alemu Toskiću se je kamen od srca odvalil že v predzadnjem krogu: »Obljubil sem, da bomo dali vse od sebe za vrnitev naslova državnega prvaka v Celje. Za mano je najtežja sezona doslej. Sredi nje smo izgubili prvega vratarja. V juliju bomo žal začeli z ničle. Želim si, da bi nam ljudje, ki imajo radi klub, finančno pomagali. Najtežje mi je sprejeti dejstvo na začetku sezone, da bom, ko se bo končala, izgubil od osem do devet igralcev. Razumem jih, saj želijo oditi na boljše.« V začetku tedna je klub zapustil direktor Rok Plankelj, Njegov naslednik še ni znan. Dosedanji kapetan David Razgor je končal športno pot in bo prevzel vlogo povezovalca med vodilnimi možmi kluba, trenerjem in ekipo. Foto: SHERPA Najdragocenejši bitji sta na parket prinesla tudi David Razgor ... in Matic Suholežnik. Trenerja Alema Toskića so zalili s pivom Prvak. 18 ŠPORT Dijakinja celjske srednje šole iz Brazilije z dvema naslovoma prvakinje Najprej šolske ocene, nato zlati medalji Na nedavni 24. poletni olimpijadi gluhih v Braziliji je bila zelo uspešna dijakinja Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje. 19-letna atletinja Leja Glojnarič je osvojila zlati kolajni v sedmeroboju in skoku v višino. DEAN ŠUSTER Leja Glojnarič med tekmo v sedmeroboju Obiskovala je osnovno šolo v Sevnici, postala je članica Atletskega kluba Brežice, zdaj je dijakinja zadnjega letnika programa ustvarjalec modnih oblačil. Množičen sprejem Rodila se je s prirojeno napako sluha. Že dolgo nosi slušni aparat. Pred leti se ga je sramovala in ga je včasih skrivala pod lasmi. Sluh se ji žal slabša. Kljub temu živi polno. Zelo je tekmovalna. Njen talent so opazili v osnovni šoli. Leta 2018 je postavila osebni rekord v skoku v višino, ko je preskočila 174 centimetrov. Po sprejemu, ki so ji ga pripravili pred celjsko srednjo šolo, je Leja dejala: »Med tekmovanjem v skoku v višino v Braziliji je bilo vreme hladno in deževno. Mučila me je še poškodba kolena. Krepko sem zaostala za svojim osebnim rekordom, a sem kljub temu uspela zmagati. Po srednji šoli se bom usmerila v študij fizioterapije.« Vse opravi pravočasno Nova olimpijada gluhih jo čaka čez tri leta v Tokiu. Prej bo nastopila še na svetovnem Odlično športnico so dijaki in učitelji pozdravili tik pred začetkom pouka. TŠ prvenstvu. Ravnateljica Saša Silovšek je med sprejemom poudarila: »Poleg tega, da je Leja zelo uspešna športnica, je tudi vzorna dijakinja. Štirinajst dni je bila odsotna zaradi olimpijade, zato se je že prej potrudila, da so ji profesorji lahko zaključili vse ocene. Tako bo zdaj lahko opravljala maturo.« Njena razredničarka Maša Jurgelj je dodala: »Vsak dan se v šolo vozi več kot uro. Popoldne ima še treninge. V šoli vse ureja sproti ali predčasno, poleg tega opravlja še štu- Košarkarica v družbi predstavnikov kikboksa Z leve stojijo Mojca Jelenc, Larisa Žagar Slemenšek, Oleksandr Tyutyunnuyk in Anton Šepetavc. Na podstrešju I. gimnazije v Celju, v dvorani Gimnazijka, so ravnatelj in pedagogi podelili nagrade ter priznanja najboljšim športnicam in športnikom v tem šolskem letu. Zaradi več izstopajočih dosežkov so se odločili, da bosta dve dijakinji postali športnici leta. Priprave namesto izleta Prva je članica Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje Mojca Jelenc. Letos je s člansko ekipo osvojila vse tri možne lovorike, prva mesta v državnem prvenstvu, slovenskem pokalnem tekmovanju in Jadranski ligi (Waba). Druga zmagovalka je predstavnica individualnega športa, tekmovalka v borilnih veščinah La-risa Žagar Slemenšek. Članica Športnega kluba Hyong iz Celja je bila druga na svetovnem prvenstvu v kikboksu. Zlato medaljo je osvojila na ekipnem mladinskem evropskem prvenstvu v tekvondoju: »Najbolj si bom zapomnila srebrno medaljo na svojem prvem mednarodnem članskem tekmovanju. Na maturantski izlet nisem odpotovala, ker sem bila takrat na pripravah. Udeležila sem se maturantskega plesa in se z vrstniki veselila konca skupnega obdobja. Morda je pri šolanju celo prednost, da sem športnica, kajti znam si razporejati čas. Ne nameravam se preusmeriti v olimpijsko različico tekvon-doja, kajti začelo se je govoriti, da ima kikboks lepe možnosti, da postane olimpijski šport. Upam, da bom to kmalu dočakala.« Najboljši športnik šole je Oleksandr Tyutyunnuyk, član kluba Kickboks Hirong, ki tekmuje v kikboksu in tekvondoju. Najvišji možni dosežki se dentsko delo.« Glojnaričeva je bila v metu kopja državna podprvakinja do 20 let, na članskem državnem prven- stvu je osvojila tretje mesto. Zaradi vsega naštetega zanjo razredničarka Jurgljeva pravi, da je »multipraktik«. v prihodnosti obetajo plezalki Sari Čopar. Še bolj pridni in delavni Nagrajeni so bili še smučarki Ula Omerzu in Taja Čerčnik, atleti in atletinje Maj Pritežnik, Ajda Slapšak in Žiga Žnidaršič Pušnik, plezalki Maja Majcen in Liza Novak ter strelec Rene Cverle. Nagrade za tekmovalne uspehe v kolektivnih športih so prejeli ženska košarkarska ekipa za mesto v slovenskem srednješolskem prvenstvu, ženska ekipa v streljanju za drugo mesto in moška rokometna ekipa za četrto mesto. Športni pedagogi Aljana Topole, Janko Benčina, Maja Medvešek, Mateja Krušnik in Urban Stopar so podelili še enaindvajset posebnih pohval dijakom za dosežke na mednarodnem področju v borilnih veščinah, košarki, plezanju, plesu in odbojki. Prireditev je tekoče povezovala hitrostna drsalka Urša Erjavec. Ravnatelj Anton Šepetavc je najboljšim športnim predstavnikom šole dejal: »Zahvaljujem se vam za vse, kar ste na športnem področju in tudi na drugih področjih šolskega življenja storili za ugled naše zdaj že skoraj 215 let stare gimnazije. Ima žlahtno zgodovino in bogato športno tradicijo, na katero moramo biti ponosni.« Potem nam je povedal: »Včasih slišimo, da so mladi zdaj drugačni, manj delavni. A ni res. Še bolj pridni so, še uspešnejši. Treba jih je le pohvaliti in jim zaželeti vse najboljše, tako v športu kot kasneje v življenju.« DŠ Presrečna Sofi bo govorila le še slovensko Košarkarica Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje Sophia Jite Gbemuotor je postala slovenska državljanka. Osemnajstletna Nigerijka je v Slovenijo prišla pred malo manj kot štirimi leti. V dresu celjskega kluba je osvojila že po dva naslova v državnem prvenstvu in pokalnem tekmovanju Slovenije. Letos se je veselila tudi naslova prvakinje v ligi Waba. Ob tem se lahko pohvali še s številnimi osvojenimi naslovi in nagradami za posameznice v mlajših starostnih kategorijah. V letošnji sezoni je bila na zaključnem turnirju mladinskega državnega prvenstva izbrana v najboljšo peterko, obenem je bila tudi najboljša skakalka turnirja. Na zaključnem turnirju lige Waba je prejela nagrado za najboljšo mlado igralko in na zaključnem turnirju kadetskega državnega prvenstva še nagrado za najboljšo skakalko turnirja. V teh dneh končuje tretji letnik v programu medijski tehnik v Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije. Sophia bo v prihodnosti na voljo slovenski reprezentanci, najprej mladinski. »Zelo sem hvaležna vsem, ki so mi pomagali pridobiti slovenski potni list. V Sloveniji se izjemno dobro počutim, tukaj sem spoznala veliko čudovitih ljudi. Veselim se tudi igranja za slovensko reprezentanco, ki ji bom skušala po najboljših močeh pomagati do čim boljših rezultatov. Odslej bom govorila izključno slovensko,« je dejala priljubljena Sofi po prejetju dragocenega dokumenta, ki ji bo omogočil, da se bo brez zapletov vrnila v Slovenijo po obisku svoje domovine. Zaveda se, da je lahko hvaležna predvsem vodilnima možema ŽKK Cinkarna Celje Borutu Kopu in Urošu Kranjcu. DŠ, foto: ŽKK CINKARNA CELJE Sophia Jite Gbemuotor pred Upravno enoto Celje ŠPORT 19 Zadnjo tekmo je odigral celjski rokometaš Bojan Čudić Skoraj milijon kilometrov do Ormoža in nazaj Istočasno kot tekma Celje - Sviš je bil obračun med Ormožem in Koprom. Tam je športno pot končal 38-letni Celjan Bojan Čudić. Spreten organizator igre je rekorder po številu golov v prvi slovenski ligi. Najboljši strelec lige je bil dvakrat, v letih 2014 in 2015. DEAN SUSTER Pol življenja se je Bojan Čudić skoraj vsakodnevno vozil v Ormož in nazaj v Celje. Po devetnajstih sezonah v dresu Ormoža se je odločil, da bo končal športno pot. Vas kdo sploh še pokliče kako drugače kot Hugo? Mislim, da ne. Ce me kdo bolj za šalo pokliče Bojan, se sploh ne obrnem, ker tega nisem več vajen. Hugo sem že dolgo in kot kaže, bom tudi ostal. Ne spomnim se natančno, kdo me je prvi tako poklical. Vem, da smo bili otroci. Ste bili uspešni v celjskem klubu? NA KRATKO Dober obet pred diamantno ligo Ostrava: Tina Šutej je zmagala na atletskem mitingu zlate celinske serije na Češkem. Članica celjskega Kladivarja je v skoku s palico preskočila 4,65 metra. Z istim rezultatom je bila druga norveška rekorderka Lene Onsrud Retzius. Šutejeva je višini 4,50 m in 4,60 m preskočila v tretjih poskusih. Nastopila bo na dveh tekmah diamantne lige, v soboto v Rabatu in v četrtek v Rimu. Slatinčani in Podčetrtčani zelo dobri Domžale: Košarkarji Olimpije so v tretji finalni tekmi premagali Helios s 101: 81 in devetnajstič postali državni prvaki. V polfinalu sta igrala tudi Rogaška in Terme Olimia Podčetrtek. V četrtfinalu je izpadel Šentjur. V 1. ligi sta ostala polzelski in laški klub. Novi prvoligaš je Škofja Loka. Celje je v 2. ligi zasedlo peto mesto. V 3. ligi so bile Konjice druge, Vojnik je bil tretji, Nazarje je zasedlo deseto mesto, Prebold je bil zadnji. Iščejo novega trenerja Celje: V taboru Nogometnega kluba Celje še vedno niso uradno potrdili odhoda trenerja Simona Rožmana. To je storil le generalni direktor Valerij Kolotilo, ki je priznal, da je ne le razočaran, temveč tudi jezen po zaključku zelo slabe sezone. Zdaj išče novega trenerja (do Rožmana še ima obveznosti) in sestavlja ekipo za naslednjo sezono. Proračun NK Celje znaša pet milijonov evrov, klub je trenutno dolžan dva milijona. (DŠ) Z mlajšimi selekcijami Celja sem osvojil veliko naslovov državnega prvaka. Zmagali smo tudi na pokalu Partille na Švedskem in v madžarskem Veszpremu. Uvrstil sem se v slovensko kadetsko reprezentanco. Med letniki 1984 sem bil prvi srednji zunanji napadalec, na prehodu v starejšo selekcijo sva se na igrišču izmenjevala z leto starejšim Alešem Kuglerjem. V celjski članski ekipi nisem dobil priložnosti. Celjski klub je bil takrat na višku moči. Ste kasneje pričakovali vabilo? Takrat je klub imel veliko denarja, privoščil si je kakovostne tujce in zato razumljivo ni bilo prostora za mlajše igralce. Ko sem odhajal v Ormož, ni bil moj načrt, da bom tam ostal 19 let. Celje me ni vabilo. Za dve ponudbi, ki ju nisem sprejel, mi je malo žal. Lahko bi igral na Poljskem in tudi za Gold club iz Kozine. A sem se že dogovoril za podaljšanje pogodbe z Ormožem. Med vašima bratoma Grego in Aljošo je osem let razlike. Koga ste težje premagali? Grega je štiri leta starejši od mene, Aljoša je štiri leta mlajši. Oba sta bila odlična vratarja, no, Aljoša je še. Z obema sem imel težave. Imel sem čustveno oviro pri metu. In zelo dobro sta predvidevala, kam bom usmeril žogo. Komu ste najtežje dali gol? Velikokrat imaš slab dan Slovo ormoške desetke. Klub se je Bojanu Čudiću zahvalil s priložnostnimi darili. (Foto: Črtomir Goznik) in te vratar zaustavi. Najbolj se spomnim Dušana Podpe-čana. Njemu je bilo težko dati gol iz sedemmetrovke. Stopil je štiri metre od vrat. S svojo postavo, visoko dva metra, je zakril vrata. »Lobati« ga nisem upal. Zanimivo je, da sem dvatisoči prvenstveni gol dal prav Dušanu iz sedemmetrovke. Kakšen je vaš recept za tako dolgotrajno delovanje na igrišču? Morda sem malo drugače igral, bolj z glavo, manj fizično. Izogibal sem se trdim stikom z nasprotniki. Imel sem malo poškodb. Moje telo je utrujeno, a zdravo. Treba je pridno trenirati in športno živeti. Saj bi še lahko podaljšal pogodbo z Ormožem, vendar sem ocenil, da je skrajni čas za prekinitev naporov. Morda bi mi začela popuščati kolena, rad pa bi še igral tenis s prijatelji. Ste bili sami v avtu? Nikoli. Ali sem imel do Ormoža sovoznika, ali Ve-lenjčana ali Celjana, ali sem koga pobral v Račah ali na Ptuju. Lažje je voziti, če je kdo zraven tebe. Ali se pogovarjaš ali si tiho. Pred kratkim smo računali prevožene kilometre. Sam sem jih prevozil približno 900 tisoč. Torej poznate vse ovinke na pamet. Res je. Po drugi strani morate vedeti, da se je cesta v teh letih nenehno spreminjala. Pred devetnajstimi leti je bila popolnoma drugačna kot zdaj. Koliko časa na dan ste bili odsotni? Vsaj pet ur. Z Ano imava tri hčerke. Brez podpore družine ne bi šlo. V Celju me čaka služba, v Ormožu bom vez med vodstvom kluba in ekipo. Očitno ste se tam imeli lepo. Leta 2005 smo bili tretji v državi, to je bil naš največji uspeh. V boju na izpadanje smo izločili favorizirani Slovenj Gradec, za katerega so takrat igrali Maksić, Vučičević, Simonović, Fic-ko, Jovičić ... Imamo skalpe vseh velikih, Celja, Gorenja, Gold Cluba, Prul. Soigralci, ki vam najprej padejo na pamet ... Brat Gregor, Marko Bez-jak, David Koražija, Gregor Grizold ... Veliko več lepih stvari se spominjamo kot slabih. Na Špici bo spet spektakel WILDWATER WORLD. CUP Na evropskem prvenstvu v Liptovskem Mikulašu je celjski kajakaš Martin Sra-botnik osvojil enajsto mesto. V polfinalu je bil deseti in se je kot edini Slovenec uvrstil med najboljšo petnajsterico. »To je bila prva pomembna tekma v sezoni. Čeprav so bile vremenske razmere zelo neugodne, do finala nisem imel težav. Takrat sem storil napako sredi proge. Vzela mi je približno dve sekundi. Zaustavil sem se na valu, nato sem z repom čolna udaril v dno. Nasploh sem bil preveč zadržan. Moram biti bolj agresiven. Priprave so bile zelo dobre, a sem nato imel smolo. Poškodoval sem si prst in izgubil mesec vadbe. Vrhunec sezone bo svetovno prvenstvo v juliju,« je pripovedoval Srabotnik. Na Špici je bil poleg njega predsednik celjskega kluba Dušan Konda, ki na Slovaško ni odpotoval zaradi priprav na izvedbo tekem svetovnega pokala v spustu med 9. in 11. junijem. »Martinov nastop je bil dober, a ne odličen. Cilj je bila uvrstitev v finale, kar je izpolnil. Vedno bližje je svetovnemu vrhu. Strokovna komentatorka Urša Kragelj je napovedala, da bo Martin med najboljšo peterico, ko bo ustrezno odpeljal celotno progo,« je ocenil Konda. O prireditvi je dodal: »Na Špici bomo na tekmi svetovnega pokala gostili najboljše kanuiste in kajakaše v spustu. Čez teden dni bo na sporedu spust od Žalca do Celja. Ce bi bila tekma pred nekaj dnevi, po obilnih padavinah, ko je bil vodostaj Savinje visok, bi jo izvedli v Celju. Menim, da jo bomo morali prestaviti na Savo na Gorenjskem s ciljem v bližini Bleda. Sprinta bosta na Špici v petek pod žarometi in v soboto. Nastopilo bo dvesto tekmovalcev iz dvajsetih dr- žav. Navijali bomo za petkratnega svetovnega prvaka Nejca Žnidarčiča. Na visoke uvrstitve bodo merili tudi Anže Urankar, Blaž Cof in Simon Oven. Prvič bo tekmo prenašala televizijska postaja Sportklub. Za zaključek bo koncert s Perom Lovšinom in Španskimi borci, vstopnine ne bo. Spet bomo imeli spektakel.« DŠ •JB ŠPANSKI BOШ PET """ мрцц CINKARNA S m m Ena*|1ja prlhnkintl simbfo ' triglav ff* KAVARNA PICERIJA OBLIKOVANJE WWW.ENTER.SI mokromikro SKUPI NA Medijski pokrovitelji: КЈДИШДД ИУВВШЗ sport@nt-rc.si sport@radiocelie.com 20 MA LI OGLASI / INFORMACIJE VODOVOD KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje Predvidena praznjenja greznic in malih komunalnih čistilnih naprav v juniju/juliju 2022 0 KOBLEK, 0 KONJSKO, 0 CEROVEC, 0 MARIJA DOBJE, 0 PROSENIŠKO, 0 VRBNO, 0 BREZEN, 0 GALICIJA, 0 ZLATEČE PRI ŠENTJURJU, 0 JANŠKOVO SELO, 0 HRAMŠE, 0 PEČOVNIK, 0 ZVODNO. V IOTORNA VOZILA STROJI PRODAM KUPIM VOZILO, poškodovano ali v okvari, od letnika 2005 naprej, kupim. Telefon 041 567747. 315 H AVTO STEKLO CENTER Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 VRTNO kosilnico Kawasaki, samohodka, koš, mulčarka, stranski izmet, prodam. Telefon 040 835-754. 396 AGREGAT, 230W, malo rabljen, prodam za 180 EUR. Telefon 051 636-633. 395 KOSILNICO Gorenje Muta, s priključki in prikolico, prodam za 1.200 EUR. Telefon 041 252-991. 398 spoTt@nt-rcTsT KUPIM POSEST TRAKTOR, lahko poškodovan ali v okvari, tudi brez dokumentov, in ostalo mehanizacijo, kupim. Telefon 041 567-747. 315 IZKOPALNIK Hmezad, traktor, pajka in kosilnico kupim. Telefon 041 230-682. p PAJEK Sip, na dve vreteni, vrtljiva kolesa, lepo ohranjen, kupim. Telefon 031 727606. 401 PRODAM DVA gozda, pašnik in gospodarsko poslopje, v Oleščah 66, Laško, prodam. Telefon 041 766-216 3 8 8 ENOTRETJINSKI solastniški delež na hiši, vrt, asfalt, okolica Žalca, prodam. Telefon 068 146-810. 403 PREBUJENI KIPI PO MESTU CELJE 4. JUNIJ 20221 10.30/ KNEŽ3I DVOR POKRAJINSKI MUZEJ CELJE vabi na otroški voden ogled mesta PREBUJENI KIPI, v soboto, 4. 6. 2022 ob 10.30, v Knežji dvor. Sprehodite seznami po ulicah intrgihCelja, kjer bomo odkrivali zanimive zgodbe in skrivnosti, ki nam jih pripovedujejo kipi in skulpture našega mesta. Skrivnosti mestnih kipov bo z vami odkrivala EneaBronjaGajšek, kustksinjkpvdagoginjo. Vodenjejeprimerno za osnovnošolske otroke. kpjimeruUežja vodnnjeoOeaEe. 2ENA:5€/osebo. aRia AVB: Bi unejueokmum-ee.sinli03 428 B i) 62 ODDAM KOŠNJO, 1 ha, v Oleščah 66, Laško, oddam. Lahko se naredi tudi njiva v lepem, čistem okolju. Telefon 041 766-216. 3 87 90,6 95,1 95,9 100,3 PRODAM Vddm % шту. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n PRAŠIČE, težke do 40 kg, prodam. Telefon 041 836-398. 378 novi tednik Z VAMI KJERKOLI IN KADARKOLI PRMEOriVEMK P05T4MIINAROĆMK «ItAČUN u novi tednik i Na voljo nova mobilna aplikacija = novi tednik AKTUALNO GOSPODARSTVO KULTURA Decembra lani £ po mestu December Je poseben mesec Zaradi poostrenih ukrepov za Bi pnfaia sve2a коргћ zavelgiasCe4ank.ias ^ vletu. kovnaSemvsakd preprečevanje wusa Kruhu? Al pečene g -'K*.^-;' m. a fontani predčasno u^ahnilealfii H I Dnevne novice = novi tednik Sistem KolesCE želijo Na GCC zbrali 4500 www.novitednik.si MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 ze 20 le ohranj čisto voq za prihod rodove PONEDELJEK in SREDA: 8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK: 8.00-10.00 in 11.00-13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, bele, črne in TELICO simentalko, staro 6 mesecev, težko grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo, približno 3e0 kg, prodam. Telefon 040 pripeljemo nr dom. Telefon 070 54P-481. 879-405. 385 novi tedniki! radio celje Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje 2 KOKOŠI mlade jarkice, rjave, črne, grahaste, bele, prodajamo od 6. 6. naprej na kmetiji Dobravc, Šempeter v Savinjski dolini; vsak dan od 8. do 16. ure v soboto do 12. ure. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446. p DOMAČE piščance, očiščene, cena 4,50 EUR/ kg, prodam. Dobava v soboto. Telefon 041 500-394. p KOZO, zmerno molznico s kozličkom in kozla, starega 3 mesece, brez rogov, prodam. Telefon (03) 570-8106. 391 KRAVO simentalko, pašno, brejo, 2 teleta, tik pred telitvijo, prodam. Telefon 031 353638. 397 PIŠČANCE, bele, težke 1 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 031 753-595. 400 DVA bikca simentalca in teličko simentalko, stari so od 10 do 14 dni, prodam. Telefon 031 840-282. 369 PRODAM KAKOVOSTNO vino, modra frankinja ali rose, prodam. Cena ugodna. Možna dostava in količinski popust. Telefon 031 534-970.p JABOLČNIK iz starih sort jabolk, kakovosten, prodam. Telefon 041 815-081. 394 JABOLČNIK, domače salame, žganje (iz sadja) in svinjsko polovico, približno 40 kg, prodam. Telefon 070 726-758. 393 JABOLČNIK in črno vino, po 0,80 EUR/liter, prodam. Telefon 041 250-812. 399 OSTALO PRODAM SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p DVA pujska, težka približno 60 kg in 40 litrov žganja, prodam. Telefon 051 353-105. 392 KUPIM KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p novi tednik Vedi/K? г (ллтој / ШП7Г muzejnovejšezgodovine | celje ODPRTJE GOSTUJOČE RAZSTAVE V torek, 7. junija 2022, vas ob 12. uri vabimo v Muzej novejše zgodovine Celje na odprtje gostujoče razstave Centra judovske-kulturne dediščine Sinagoga Maribor »TU SE JE SMRT UTRUDILA DO SMRTI...«: SLOVENSKE ŽRTVE AUSCHWITZA. Razstava bo v prostorih muzeja na ogled do 25.9.2022. Vstop prost. http://www.muzej-nz-ce.si Ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal le nate nam spomin je, ki kaže nam življenja pot. ZAHVALA V 82. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedi JOŽE ŽERJAV iz Dobrove (22. 8. 1940-20. 5. 2022) Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili del njegovega življenja in vsem, ki ste ga imeli radi. Hvala tudi vsem, ki ste bili z nami ob njegovem zadnjem slovesu. Žalujoči: vsi njegovi PRIKOLICO za kampiranje, katerekoli znamke, lahko je v Sloveniji ali na Hrvaškem, od letnika 1990 naprej, kupim. Telefon 041 567-747. 315 ZAPOSLITEV PRODAJALCA/ko za Center barv Sijaj v Do-lah, Šentjur, zaposlim. Samo resni. Telefon 031 301-739; Martina Banfić, s. p., Dole 1. 390 Smrti Celje Umrli so: Bojan URBANCL iz Celja, 39 let, Ivan TOMAŽIČ iz Kasaz, 88 let, Alojz Slavko GO-RENJAK iz Štor, 50 let, Marija NAREKS iz Celja, 69 let, Ivan KUNSTIČ iz Petrovč, 83 let, Vincenc LAH iz Celja, 86 let, Ernest PARADIŽ iz Vojnika, 80 let, Jožef LEŠEK iz Šentjurja, 76 let, Bogdan FILIPČIČ iz Celja, 65 let, Herman JANKOVIĆ iz Levca, 79 let, Anton ERJAVEC z Bleda, 96 let, Ana Marija PERŠE iz Rimskih Toplic, 87 let. Šentjur Umrli sta: Amalija GUČEK iz Podkraja pri Velenju, 88 let, Štefanija LAVBIČ iz Svetelke, 88 let. Žalec Umrli so: Jože PAVLIČ z Vranskega, 59 let, Kristina KOS iz Braslovč, 92 let, Bi-serka KUTNJAK z Vranskega, 59 let, Marija HRIBERNIK s Polzele, 90 let. Velenje Umrli so: Franc MLINAR iz Velenja, 63 let, Martin RAZ-BORNIK iz Šoštanja, 86 let, Neža SOPOTNIK iz Velenja, 93 let, Rudolf OPLOTNIK iz Velenja, 85 let, Marta CVIKL iz Velenja, 89 let, Dragica HLEB iz Velenja, 75 let, Ana STRAUSS iz Šoštanja, 89 let. Poroke Žalec Poročili so se: Fanika PIKL in Aleš SMUKAVC, oba z Vranskega, Andreja ŠTUM-BERGER in Primož GRU-DNIK, oba iz Velenja, Ana PUNGARTNIK iz Ljubljane in James Anthony CALLUM HOWSON iz Združenega Kraljestva, Tinkara SMEH in Mitja ROGL, oba iz Celja, Nina LIPOVŠEK in Klemen ŠTEFANIČ, oba iz Celja, Karin GOMBOC in Aleksander GRILJ, oba iz Moravč. Velenje Poročila sta se: Metka TR-NOVŠEK iz Velenja in Alojz CEGLAR iz Sevnice. www.novitednik.si 386 www.reporter.si OZADJE Zakaj je Janša poskušal Golobu zamakniti in otežiti prevzem izvršilne veje oblasti PETER JAMBREK V intervjuju napoveduje rojstvo nove desnosredinske stranke AFERA Zakaj bodo razdrli pogodbo o nakupu Toninovih vojaških oklepnikov iVO BOSCAROL Revizija prodanega Pipistrela: razmerje med subvencijami in donacijo PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV skala (do jim bo povedal resni 'o pornografskih filmil j VSAK TOREK! Ne spreglejte v novi Jani prodajnih mestih na voljo v kompletu I 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Kino Spored od 2. do 8. 6. Barabe - animirani, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.14, 17.40 sobota, nedelja: 13.40, 15.40, 17.40 Čebelica Maja 3: Zlato jajce - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 17.00, 18.00 sobota, nedelja: 13.50, 16.00, 17.00, 18.00 Doktor Strange v multivesolju norosti - akcijski, pustolovski, fantazijski od četrtka do torka: 18.15, 20.00 sreda: 18.15, 20.50 Hamlet - opera, prenos v živo sobota: 18.55 Izgubljeno mesto - akcijski, komedija, romantični četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.40 Jaz, rdeča panda - animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15 sobota, nedelja: 14.15, 16.15 Ježek Sonic 2 - animirana pustolovščina četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 sobota, nedelja: 14.00, 16.30 Jurski svet: Prevlada - akcijski, pustolovski sreda: 20.00 Magične živali: Dumbledorjeve skrivnosti - pustolovski, fantazijski od četrtka do srede: 19.20 Morilčev spomin - akcijski, tri-ler četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek: 20.50 sobota: 21.00 Poletje, ko sem se naučila leteti - družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.50 sobota: 15.00 nedelja: 15.00, 18.50 Pustolovščine družine Bigfoot - animirani, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.20 sobota, nedelja: 13.30, 15.30, 17.20 Top Gun: Maverick - akcijski, drama četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 17.30, 18.30, 19.40, 20.15, 21.15 sobota, nedelja: 14.50, 15.50, 17.30, 18.30, 19.40, 20.15, 21.15 Zadnjič videna živa - triler četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.00, 21.00 sobota: 18.50, 20.50 metropol PETEK in SOBOTA 18.00 Belfast - drama 20.00 Top Gun: Maverick - akcijski, drama NEDELJA 18.00 Triumf - komična drama 20.00 Belfast - drama KINO ROGAŠKA SLATINA SOBOTA 20.00 Top Gun: Maverick - akcijski, drama NEDELJA 18.00 Čebelica Maja 3: zlato jajce - animirana pustolovščina, sinh. 20.00 Dej no - drama KINO VELENJE PETEK 17.00 Poletje, ko sem se naučila leteti - mladinska komedija 19.00 Ena sekunda - komična zgodovinska drama 20.00 Poletje strahu - srhljivka SOBOTA 17.00 Futura - mladinski dokumentarni film 19.00 Begmanov otok - drama 20.00 Top Gun: Maverick - akcijska drama NEDELJA 16.00 Čebelica Maja 3: zlato jajce - animirana pustolovščina, sinh. 18.00 Operacija Mincemeat - vojna drama 19.00 Požigalka - srhljivka PONEDELJEK 18.00 Barabe - animirana pustolovščina, sinh. 19.00 Belfast - biografska drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 2. 6. 15.00 Glasbena šola Celje_ Zborovski Bum Sodelovanje Otroškega zbora in Vokalne skupine MBH 17.00 Vista Velenje_ Pozdrav pomladi Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov - Območni zborovski Bum 2022 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad Mi smo pomlad Območna revija otroških in mladinskih zborov; vstop prost 17.00 in 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Rdeča kapica Baletna produkcija, nastop učencev oddelka za balet Glasbene šole Velenje 18.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Letni koncert pevcev Glasbene šole Velenje Nastop učencev in dijakov petja 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Koncert pianistov Glasbene šole Rogaška Slatina Vstop prost 19.30 Dvorana KZ Petrovče Petrovčevanje 2022 Koncert MePZ A Cappella 20.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Koncert dijakov vzporednega izobraževanja V okviru Umetniške gimnazije Velenje 20.00 Kristalna dvorana GH Rogaška Slatina Gala koncert nagrajencev mednarodnega tekmovanja 19.30 Gledališče Celje_ Alexandra Wood: Dolg Abonma po posebnem razporedu in izven PETEK, 3. 6. 18.00 Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina Poletje odprtje likovne razstave Društva ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica 19.00 Galerija F - bunker Velenje Livsfare! Kviksand Odprtje fotografske razstave Petra Fetticha 19.00 Kulturni center Laško Območno srečanje odraslih pevskih zborov Koncert 19.30 Gledališče Celje_ Simona Semenič: Jerebika, Štrudelj, Ples pa še kaj Slovensko mladinsko gledališče in SNG Nova Gorica; abonma po posebnem razporedu in 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Mark Lev Krajnc (violina) Recital, nastop dijaka Umetniške gimnazije Velenje 19.30 Dvorec Novo Celje Poletje prihaja Letni koncert MePZ Risto Savin Žalec 20.00 Kristalna dvorana GH Rogaška Slatina KD Vitis Koncert, gost večera: MePz Bistrica ob Sotli SOBOTA, 4. 6. 17.00 Gledališče Celje_ Alexandra Wood: Dolg Abonma po posebnem razporedu in izven 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Jurjeva revija odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin Vstop prost NEDELJA, 5. 6. 18.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Seosko poštenje Gledališka predstava, Teden ljubiteljske kulture 2022 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Harlekinova letna produkcija 2022 Predstavili se bodo plesalci Harlekina. 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Večer v atriju: Ljubljanski madrigalisti Zborovski koncert; vstop prost PONEDELJEK, 6. 6. 18.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Tadeja Vulc: Kraljestvo glasbe Premiera glasbene predstave, pevska zbora GŠ Velenje in komorni orkester TOREK, 7. 6. 17.00 Velenjski grad_ Majda Kurnik 1920-1963 Strokovno vodstvo po stalni razstavi avtorice Milene Koren Božiček 18.00 Galerija Mozirje Miška Potepiška Predstavitev slikanice avtorja Damjana Žviplja 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Dr. Miklavž Komelj: Kajuh Dopisovanja ANIKA HORVAT & band 9. junij ob 19.30 lapidarij OSREDNJA Knjižnica Celje Z avtorjem se bo pogovarjal Vlado Vrbič 19.00 Velenjska promenada Večeri v amfiteatru: Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Velenje V primeru slabega vremena odpade 19.00 Vista Velenje_ Muzikal Vesna Celovečerni muzikal učencev OŠ Mihe Pintarja Toleda 19.00 Terasa Hotela Razgoršek (Stari trg Velenje) 21. Lirikonfest Velenje v čašah poezije (1/2) SREDA, 8. 6. 9.00 do 17.00 Muzej Laško Dan Primoža Trubarja Dan odprtih vrat Muzeja Laško 10.00 Ob Škalskem jezeru in terasa Ribiškega doma Velenje 21. Lirikonfest Ob dnevu Primoža Trubarja 19.00 Terasa Hotela Razgoršek (Stari trg Velenje) 21. Lirikonfest Velenje v čašah poezije (2/2) 19.00 Galerija Mozirje Tiger Predstavitev romana avtorja Davorina Lenka, finalista za letošnjega kresnika 19.30 Gledališče Celje_ Alexandra Wood: Dolg Abonma po posebnem razporedu in izven Poletje v Celju ČETRTEK, 2. 6. 16.00 Mestni park Mestni park - drevesna pot Vodenje po novi drevesni poti 20.00 Glavni trg_ Čarobnost mestnih trgov Modna revija in večerno druženje www.novitednik.si TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 95.9 100.3 MHz ČETRTEK, 2. junij 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Ribja tržnica; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:15 Koledar svetnikov; 10:20 Novi tednik - aktualna številka; 10:30 Regija danes; 10:35 Komercialna oddaja; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:20 Jezikalnica; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice 14:15 Komercialna oddaja; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Ribja tržnica (ponovitev); 19:20 Intervencija PETEK, 3. junij 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Razmišljamo zeleno; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:20 Občina Vojnik javljanje; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:40 Šolski radio; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Discomania radio celie SOBOTA, 4. junij 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Pozdrav jutranje ekipe; 8:05 Elektro obvestila; 8:30 Servisne informacije; 8:50 Obvestila živali; 9:00 Globalne novice; 9:20 Milenium (ponovitev); 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Servisne informacije; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka (ponovitev); 11:50 Obvestila živali; 12:00 Globalne novice; 12:05 Obvestila; 12:20 Šolski radio (ponovitev); 13:00 Globalne novice; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 14:00 Globalne novice; 14:20 Razmišljamo zeleno (ponovitev); 15:00 Globalne novice; 15:30 Servisne informacije; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:20 Zverinice iz regije (ponovitev); 16:50 Obvestila živali; 17:00 Na kratko v soboto; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice NEDELJA, 5. junij 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Pozdrav jutranje ekipe; 8:05 Elektro obvestila; 8:30 Servisne informacije; 8:50 Obvestila živali; 9:00 Globalne novice; 9:20 V srcu domovine (ponovitev); 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Servisne informacije; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 11:50 Obvestila živali; 12:00 Globalne novice; 12:05 Obvestila; 13:00 Globalne novice; 13:10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14:00 Globalne novice; 14:30 Servisne informacije; 15:00 Globalne novice; 15:30 Servisne informacije; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:20 Jezikalnica (ponovitev); 16:50 Obvestila živali; 17:00 Na kratko v nedeljo; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice PONEDELJEK, 6. junij 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 V srcu domovine; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:20 Reporter; 10:30 Regija danes; 10:35 Športnih 30; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:40 Reporter; 13:00 Poročila 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Katrca TOREK, 7. junij 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:15 Koledar svetnikov; 10:30 Regija danes; 10:35 Komercialna oddaja; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Poudarjeno SREDA, 8. junij 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Povezujemo generacije; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:15 Koledar svetnikov; 10:20 Občina Vojnik javljanje; 10:30 Regija danes; 10:35 Komercialna oddaja; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:05 Otroci pojejo; 19:05 Povezujemo generacije (ponovitev); 19:20 Gospodarski utrip regije NAPOVEDNIK 23 PETEK, 3. 6. 9.00 Celjska kulturnica Otvoritev razstave slikarskih del in predstavitev proze Cvetke Pestiček 19.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Ne vse in ne za vse Pripovedovalska predstava ženskega kolektiva Bodice SOBOTA, 4. 6. 9.00 Mestno središče Podeželje v mestu Predstavitev lokalnih turističnih in ekoloških kmetij; v primeru slabega vremena odpade 10.30 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Prebujeni kipi - sprehod po mestu za otroke Sprehod po ulicah in trgih Celja, namenjeno osnovnošolskim otrokom; prijave: muzej@pokmuz-ce.si 11.00 Staro mestno jedro Folklorni nastop KUD Šmartno v Rožni dolini v sklopu Podeželja v mestu 11.00 Mestni park Glasbena sobotnica - koncert v Mestnem parku Glasbeni sprehod s Celjskim godalnim orkestrom, vstop prost 12.00 Staro mestno jedro Kulturno društvo Celjska folklorna skupina Folklorni nastop v sklopu Podeželja v mestu 16.00 Drevesna hiša Elektrikologija, znanstvene dogodivščine Spoznajte elektriko skozi znanstvene dogodivščine 17.00 Mestna tržnica Celje Knežja tržnica piva Ponudba slovenskih craft pivovarjev 20.00 Muzejski trg Skupina Joker Out Koncert, predskupina LPS band NEDELJA, 5. 6. 16.00 Drevesna hiša Čarobnost oreha v kolesarstvu z degustacijo in lončkom »to go« Vstop prost; v primeru slabega vremena odpade 19.00 Stari grad Celje_ Po poteh celjskih skladateljev Koncert orkestrov Glasbene šole Celje; v primeru slabega vremena v Dvorani Kajuh TOREK, 7. 6. 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ »Tu se je smrt utrudila do smrti ...« slovenske žrtve Auschwitza Odprtje gostujoče razstave SREDA, 8. 6. 16.30 Kulturni dom Vojnik Javni nastop učencev dislociranega oddelka v občini Vojnik od 5. do 8. razred, sledi od 1. do 4. razred s po"rt@ n t-rcT sT 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Večer v Muzejski kavarni: Zgodovina menstruacije kot družbene stigme in emancipatorne politike Predavanje dr. Polone Sitar; vstop prost 19.00 Celjski dom_ Lunina čarobna flavtica Glasbeno plesna pravljica ob 30-letnici sodelovanja med mestoma Celje in Singen Druge prireditve ČETRTEK, 2. 6. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Bonton pri mizi Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavu Hermanov bonton; za skupine 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Slavnostna podelitev priznanj za najbolje ocenjena vina letnika 2021 PETEK, 3. 6. 8.00 Rdeča dvorana Velenje Tekmovanje v robotiki Državno prvenstvo v robotiki 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Medvedkova nova oblačila Hermanova otroška ustvarjalnica ob stalni razstavi Dediščina otrok; za skupine 9.00 do 21.00 Zgornja grajska ploščad in Ploščad nad Friderikovim stolpom Novo doživetje na Starem gradu Pogled v zgodovino Celja s pomočjo tehnologije virtualne resničnosti; vse dni v tednu 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Hermanov kulturni teden Večgeneracijska Hermanova ustvarjalnica; vstop prost 19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Kardeljeva 40 - let Projekcija dokumentarnega filma ob 40. obletnici mestne četrti 20.00 Pred Domom kulture Velenje Salsa pod zvezdami Spinovi plesni večeri SOBOTA, 4. 6. 11.00 do 20.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu Viteški tabor, klepet z grajsko damo, šale grajskih glumačev; v nedeljo od 9.00 do 19.00 13.00 Vista Velenje_ Days of Thunder Us Cars lake festival Srečanje ameriških avtomobilov 18.00 Hiša generacij Laško Druženje ob petju 20.00 Gasilski dom Sv. Florijan Rogaška Slatina 40 let Prostovoljnega gasilskega društva Sv. Florijan in gasilska veselica z Modrijani PONEDELJEK, 6. 6. 10.00 do 18.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem Za vse ljubitelje starih knjig, sejem rabljenih knjig SREDA, 8. 6. 9.00 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje Kopanje ob Savinji nekoč Muzejska učna ura 9.00 Planet generacij - Večgeneracijski center Velenje Polepšajmo si dan s pogovorom Pogovor s psihologom Bojanom Krevhom Razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, do junija 2022, Zloščeno do visokega sijaja - Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022 Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Od groba do groba -načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje: Obrazi; do konca leta 2022 Muzej novejše zgodovine Celje: Hermanov bonton; do konca leta 2022, P(o)stati ženska; do 31. 8, »Tu se je smrt utrudila do smrti ...« slovenske žrtve Auschwitza, gostujoča razstava Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor; do 25. 9.; do 25. 9.. ter spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razstava Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje, ploščad: razstava ob svetovnem dnevu lutk in 15. obletnici delovanja Škratovega lutkovnega gledališče Celje; do 15. 6. Osrednja knjižnica Celje, preddverje: Mozaik tišine, plakatna razstava poezije članic Društva oseb z okvaro sluha celjske regije; do nadaljnjega Celjska kulturnica: razstava likovnih del Cvetke Pestiček iz Slovenske Bistrice; do 30. 6. Likovni salon Celje: Pomladna preobrazba, razstava španske umetnice Camile Tellez v sodelovanju z Eszter Katalin; do 31. 7. Krekov trg Celje: Celjski peloton - etape razvoja cestnega kolesarstva v Celju, avtorja dr. Boruta Batagelja; do 17. 6. Galerija Železarskega muzeja Teharje: fotografska razstava Tržnice in stojnice (ulični prodajalci), avtorja Ivana Kolenka; do 11. 6. Savinov likovni salon Žalec: Slikarski in arhitekturni prostor, razstava likovnih del učenk in učencev OŠ Spodnje Savinjske doline; do 11. 6. Pri Fontani piv Zeleno zlato Žalec: panojska razstava 20 let ZKŠT Žalec; do 16. 6. Dvorec Novo Celje: razstava Dialog: Fantastika - Geometrija ali Preteklost in Prihodnost v igri Realnosti; do 2. 10. Dom kulture Slovenske Konjice: razstava Rajski vrt, avtorice Barbare Demšar; do nadaljnjega Velika galerija Doma kulture Slovenske Konjice: razstava Sanje, avtorji Leonida Bernetič Zelenko, Rok Zelenko in Mojca Cerjak; do 1. 7. Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: Poletje, likovna razstava Društva ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica; do 10. 7. Anina galerija Rogaška Slatina: Sopotnica, razstava akademske slikarke Mojce Senegačnik; do 12. 6. Grad Podsreda: fotografska razstava o biodiverziteti; do 30. 6. in steklarska razstava Jasne Lukanc in podjetja BovianPlus; do 30. 6. Hiša generacij Laško: razstava na prostem Cvetoči vrt poezije; do nadaljnjega TIC Rimske Toplice: razstava Zdravilišče Rimske Toplice na razglednicah; do nadaljnjega Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane: Naše leto 2021, fotografska razstava Ksenije Mikor, Petra Žagarja in Luke Štefulja; do 30. 6. Galerija Velenje: Klavdija Zu-panc, razstava grafik Inventura 22, razstava likovnih del dijakov Umetniške gimnazije Velenje; do 26. 6. Muzej na Velenjskem gradu: Potovanje v senci zlatega faraona; Frančišek Foit in Jiri Bauman, razstava fotografij in dokumentarnega gradiva s potovanja po afriškem kontinentu; do 30. 9. Podhod pošta Velenje: Kultura za vsak čas, razstava ob tednu Ljubiteljske kulture; do 30. 6. Galerija na prostem, pešpot med pošto in Kardeljevim trgom Velenje: razstava Podobe kultne zgradbe skozi čas - ob 50. obletnici Galerije Velenje; do 30. 8 Podhod Pesje: razstava, Škale, ki jih ni več; do oktobra 2022 Razstavišče Standard Velenje: razstava Nova podoba Starega trga; do 30. 6. Podhod pri Vili Bianci Velenje: fotografska razstava Mesto se spominja; do 30. 6. Knjižnica Velenje, sončna stena: Čebele, fotografska razstava Franca Šivica; do 30. 6. Knjižnica Velenje, domoznanski oddelek: Od starih knjig, razglednic in fotografij do poslovne dokumentacije nekdanjih šaleških podjetnikov in trgovcev, razstava iz zbirke zbiratelja Frenka Špilerja; do 30. 6. Knjižnica Velenje, mladinska soba: razstava likovnih del dijakov Umetniške gimnazije Velenje, do 30. 6. Knjižnica Velenje, steklena dvojčka: razstava Bralec meseca: Miroslav Brešar; do 30. 6. Knjižnica Velenje, otroški oddelek: Moj vrtec ima rojstni dan, razstava likovni del del otrok vrt- ca Velenje; do 13. 6. Če se smejem, vse razgrejem, razstava likovnih del otrok vrtca Velenje; do 30. 6. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, črna garderoba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani -Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije, Upravna stavba Premogovnika Velenje: Dva avtorja na kosu premoga, Aleksander Kavčnik in Miran Beškovnik; do 31. 12. Avla Mestne občine Velenje: Oker, Zemlja: slikarska razstava velenjske ustvarjalke Done Pra-tnekar; do 30. 6. Razstavišče Vila Bianca Velenje: Teden ljubiteljske kulture, razstava likovnih del članov Društva šaleških likovnikov; do 17. 6. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Kulturnozgodovinska razstava, Od gotike do historiciz-ma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Brlog igrač, Fotoa-telje in galerija Pelikan, Spominska soba Stari pisker Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas, V pradavnem Panonskem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Železarski muzej na Tehar-jah: Teharska koseška skupnost Podatke za napovednik je zbrala Tea Podpečan. in Šolstvo na Teharjah, avtorja razstav: Slavica Glavan in Matej Ocvirk Ipavčeva hiša Zgornji trg Šentjur: Ipavci, skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju Zgornji trg Šentjur: Zakladi Rifnika - najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je več kot 600 najdb) in Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Na vrhu Rifnika: panojska razstava na prostem Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad Nekdanje šolsko poslopje v Dobrini: razstava Spominska soba Daniela Artička; ogled je možen po vnaprejšnjem dogovoru, informacije: tic@turizem-sentjur. com Cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žusmu: Muzejska zbirka Glažu-te na območju Žusma Planina pri Sevnici 37: Etnološka zbirka Šmid, Kozjansko žari Atelje MS Zreče: razstava del akademskega slikarja Marjana Skumavca, prva tema stalne razstave so istrska polja Muzej na Velenjskem gradu: Mastodonti, Afriška zbirka, Med romantiko in barokom, Stara trgovina in gostilna, Ko je Velenje postalo mesto, Šaleška dolina 1941-1945, Grajska kapela, Zbirka sodobne slovenske umetnosti Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Cesarja, 750 let Velenjskega gradu, Pešpot na Velenjski grad, Fran Korun Koželjski, razstava o bogati zapuščini Mestni stadion Velenje: razstava ob 70-letnici Nogometnega kluba Rudar Velenje Hotel Paka Velenje: 20 let po- slovno-konferenčnega hotela Paka Spominski center 1991 Velenje: Spominski center 1991 predstavlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja RS Poslovni center Megatel Velenje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz preteklosti in sedanjosti Šolski center Velenje, B-stavba: Veščina, šport, umetnost, način življenja? Podružnična OŠ Plešivec: Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni Razstavišče Vile Rožle Velenje: Dela male Napotnikove kiparske kolonije, Sončne zgodbe mladega mesta Knjižnica Velenje - osrednje razstavišče: Prva berila, razstava iz zbirke prvih beril zbiratelja in kulturnika Marjana Marinška Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. 24 INFORMACIJE Qme/uum pok/wvitey "JÄGER шш- Vbtep 1Хш — »v * - - —--■ mTi (pek/wviteij CINKARNA ж ш J ■m \ it ■ ■ : ШЛ^, 1 - novi tednik] VcdHÜ £ (АДСИУј! [radio celje www.novitednik.siwww.radiocelje.si o. K ^ V Д fc ^ ^ / P V Ft f 7 A- Ш/ phaznovcuye 77. Iwjdneaa dne dVoveaa tednika d\feddja, 19. junij, od 15.00 20.00 V objemu ^сша^^ЖШт^^ше a Zc* »Љр v poletja1 NIKA ZOR J AN FIRBCI DOMEN KUMER DEJAN DOGAJA ANSAMBEL ŠEPET Tednikove ^zgodbe Št. 22 / Leto 77 / Celje, 2. junij 2022 Po padcu z oblakov se je hitro pobrala s, Za pogumne gluhost Najboljši v tekmi ni ovira str. 28 zerjavistov str. 37 Društvo podeželskih žena Žalec str. 38-39 26 INTERVJU Tomislava Kordiš, predsednica Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Celje »Zaposleni v zdravstveni negi so podcenjeni « Ko smo se pred leti pogovarjali z njo o zdravstvu, je bila brez dlake na jeziku. Neposredno pove, če se s čim ne strinja, in že pred časom je dejala, da bi za slabe razmere v zdravstvu »morali odgovornost prevzemati tisti, ki so odgovorni, ampak je ne, ker se bojijo, da ne bodo več na odgovornih položajih, zato si preprosto ne upajo biti odgovorni«. Tudi v tokratnem pogovoru je ohranila ostrino. Zaradi let strokovnih izkušenj v zdravstveni negi in kot predsednica celjskega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Tomislava Kordiš, mag. man. in vzg. za zdr., natančno pozna vse težave, s katerimi se srečujejo njene kolegice in kolegi. Še več: ve, kaj o vsem mislijo bolniki, ki razmere v zdravstvu spremljajo iz prve vrste. Strinja se, da večina politikov, ki odločajo o spremembah na zdravstvenem področju, nima veliko pojma o poslanstvu zaposlenih v zdravstveni negi. A dodaja, da o delu medicinskih sester, bolničarjev, negovalcev nimajo veliko pojma niti tisti kolegi, ki ocenjujejo njihovo delo. »Vsa ta leta smo podcenjeni,« doda. SIMONA ŠOLINIČ Ob vseh slabih razmerah je zdravstvo stresla še epidemija. Ni skrivnost, da medicinske sestre, babice in zdravstveni tehniki niso jezni na epidemijo, do katere je prišlo, ampak na sistem, ki jo je pričakal nepripravljen. »V okviru zbornice oziroma zveze smo se že pred epidemijo pogovarjali, da v zdravstveni negi hudo primanjkuje kadra, da so zadeve neurejene. Ministri za zdravje so se ves čas menjavali. Odkar sem predsednica celjskega društva, so se že velikokrat zamenjali. Vedno smo želeli stvari izboljšati, a se je vedno nekje zataknilo. Želim povedati, da so nekatere težave obstajale že prej, naj samo spomnim na standarde in normative, ki še danes niso dorečeni. Najbolj boleče je, da še vedno nimamo zakona o zdravstveni negi. Naš predlog zanj je bil že zdavnaj narejen, nato so na njegovi podlagi zakon sprejeli na Hrvaškem, kjer ga imajo že vrsto let ... ... in so nas prehiteli. Da. Tudi Slovenija bi ga morala imeti, če se že pogovarjamo na primer o standardnih in normativih. Ko ste me vprašali za epidemijo, nanjo ni bil nihče niti približno pripravljen. Pred leti, ko je grozil sars, so nam v službi dali eno zaščitno masko FFP2 in potem je vse poniknilo, tudi govora ni bilo potem o tem nič več. Novi koronavirus pa nas je dobil popolnoma nepripravljene. Grozljivka je bila na vseh ravneh, ne samo na negovalnem področju v zdravstvu, ampak povsod, kjer imamo opravka z bolniki - tako primarna, sekundarna in terciarna dejavnost, a tudi v domačem okolju bolnikov na področju zdravstvene nege, socialne oskrbe in druge zdravstvene oskrbe. Nihče v sistemu ni bil pripravljen. Če je človek v vladi, razumem, da težko daje povelja ob pravem času in vse predvidi. Če bi se to dalo, bi bili politiki vedeževalci. Kljub vsemu bi se lahko že iz prvega vala epidemije nečesa naučili. Takrat mnogi v zdravstvu niso delali, saj so zaradi preprečitve širjenja okužb »Ko nam v zdravstveni negi nekateri rečejo, kako lahko zdržimo, povemo, da je najpomembneje, da so bolniki, za katere skrbimo, dobro in da zanje naredimo največ, kar lahko. V tistem trenutku, ko pomagaš, ne razmišljaš o denarju. Morda bi bilo dobro, da bi imeli študentje in dijaki zdravstvene nege v izobraževanju več poudarka na ekonomiji, verjamem, da bi takrat razmišljali drugače in se bolj borili...« morali ostati doma, delali niso niti oskrbovalci na domu, ker so jih poslali domov. Je bila to napaka? Da. Bilo je nelogično. Čeprav je bila na nekaterih področjih v zdravstvu težava zaradi pomanjkanja kadra, so nekateri morali ostati doma. Kaj s tem mislim? Negovalci niso več prihajali na dom bolnikov. Na primer od 50 negovalk sta na terenu delali dve, ki sta oskrbovali le najnujnejše primere. Dobila sem nešteto klicev oskrbovalk, ki so spraševale, kaj to pomeni za bolnike. Tem naj bi, tako je bilo rečeno takrat, pomagala civilna zaščita. Primer: starejše gospe, ki je dementna in je potrebovala oskrbovalko ali patronažno sestro vsaj enkrat na teden ali na dan, da bi preverila, ali je z njo vse v redu in ali je pojedla kosilo, oskrbovalka ali patronažna sestra ni obiskala. To se mi zdi popoln padec celotnega sistema na mikroravni. Najprej tudi ni bilo pravih navodil, kako in kaj, kako se vesti, kakšna je organizacija dela, da bi vsaj ljudi pravilno razporedili na delovišča. Kasneje, v drugem valu, je bilo drugače, saj je bilo več izkušenj. A vendar mi ni jasno, če je nekdo že spomladi vedel, da se bo jeseni pojavil nov val, zakaj tako majhna Slovenija ni zmogla najti ene bolnišnice v državi, ki bi bila centralna covidna bolnišnica in bi sprejemala covidne bolnike na enem mestu. In od tam bi lahko »stekla« povelja v druge podsisteme. Tako pa so bolnike usmerjali povsod, večina posegov in pregledov je bila ustavljena ali omejena. Da, bilo je grozno. Se bojite, da se bo zgodba jeseni ponovila? Da. Ampak če se bo ponovila, upam, da smo kot družba in stroka tako daleč, da naslednji val ne bo grozovit. Infektologi in drugi zdravniki pravijo, da je veliko ljudi preceplje-nih ali pa je covid prebolelo, in računajo na to, da je nek del populacije nekako varen. Treba je vedeti, da je kar nekaj ljudi, ki niso bili okuženi in niso cepljeni. Za jesenski val to pomeni, da bi bili ti bolj prizadeti, odvisno od tega, koliko pridruženih bolezni imajo. Verjemite mi, covid ni tako nedolžen. Bolniki mi povedo, da so imeli različne simptome, ki niso bili nedolžni in še puščajo posledice. Zdaj je tudi veliko ljudi, ki so covid preboleli blažje ali so ga preboleli težje in imajo posledice. Pogosto mi povedo, da imajo bolečine v kosteh in mišicah ali težave s pljuči. Pri cepljenih je teh posledic manj. Če se vrneva k zdravstveni negi. Koliko medicinskih sester je v zadnjih dveh letih odšlo delat drugam? Naj najprej povem, da zdravstvena nega ni preprosto področje dela. Mlad človek, ko začne opravljati to poslanstvo, se ne zaveda, kaj ga lahko čaka. Zbornica oziroma zveza je v zadnjih letih dala približno 500 mnenj, ki jih potrebujejo tisti, ki bi radi odšli delat v tujino. Mislim, da ta številka pove veliko. Kakšen poklic nato opravljajo, ko odidejo drugam? Različno. Odhajajo v proizvodnjo, trgovino ali kar na zavod za zaposlovanje. Preprosto ne želijo delati več v zdravstveni negi. Kaj je razlog za odhode? Plača. Ker naš sistem že prej ni bil dobro zasnovan. Najhuje je za srednji zdravstveni kader, ki nikoli ni dovolj cenjen, spoštovan in pošteno plačan. Morate vedeti, da sestra v 22. plačnem razredu dežura na urgenci . ... kaj ta razred pomeni za višino plače? Da ne zasluži niti tisoč evrov. Reševalec s srednjo šolo ima na primer 900 evrov plače. Neto? Da. Omenili ste standarde in normative. Vlada se menjuje. V zbornici zdravstvene in babiške nege ter sindikatu zdravstva in socialnega zdravstva med drugim pozdravljajo napoved sprejetja kadrovskih standardov in normativov ter odpravo plačnih nesorazmerij. Mislite, da bo kaj iz tega? Ta prizadevanja podpiram, seveda, če bo vlada sploh karkoli lahko naredila. A se bojim, da je skoraj prepozno. Slovenija še vedno nima katedre za zdravstveno nego ... Stvari, ki bi jih morali urediti, je veliko. Ko se na primer pogovarjamo o standardih in normativih, se na ministrstvu pogajajo o tem, koliko sester skrbi za enega bolnika. Ali ena sestra ali ena in pol ali bi zaposlili še enega človeka. Ali javnost sploh razume, o čem se pogajamo ob tem, da nimamo dovolj kadra? Slovenija nujno potrebuje katedro za zdravstveno nego, »Do medicinske sestre pride njen delovni kolega, ki ne ve, kaj je delala in naredila za človeka, in ji reče, da ji je dal oceno 4. Ko ga vpraša, zakaj ni dobila 5, ji odgovori, da je lahko vesela, da je dobila 4. Za božjo voljo, kakšen sistem! Če bo takšno ocenjevanje veljalo naprej, se resnično bojim, ker verjetno ocenjujejo tisti, ki nimajo pojma, za kaj gre pri zdravstveni negi.« INTERVJU 27 kot jih imajo nekatere druge države. Medicinske sestre bi se na ravni države potem lažje pogovarjale, kaj potrebujejo. Kakšno je torej razmerje? Koliko sester potrebujemo za enega bolnika oziroma bom vprašala drugače, za koliko bolnikov skrbi zdaj ena medicinska sestra? Za šest ali sedem bolnikov. Odvisno od tega, za kateri oddelek gre. V intenzivni terapiji je potrebnih več medicinskih sester. In spet za primerjavo. Patronažna sestra naj bi po normativih imela 2.500 bolnikov, dejansko jih ima od 3000 do 3500. To mislite ena enota patronažnih sester ima toliko bolnikov? Ne. Ena patronažna sestra! Ta ima 3.500 bolnikov na svojem terenu, za katere skrbi. Pa saj to je neverjetno! Zakaj se o tem ne govori še več? Poleg tega poslušamo, koliko bolnikov imajo družinski zdravniki. Zakaj se oni lažje pogajajo kot kader v zdravstveni negi? Ker bi zdravstvena nega potrebovala svojo organizacijo. Zbornica oziroma zveza je ogromno naredila, dosegli smo vsaj ureditev razmer na področju priznavanja kompetenc. Ko govorimo o kompetencah, to pomeni, da so medicinski sestri, ki je 20 let opravljala delo diplomirane medicinske sestre, zdaj to priznali in ovrednotili, to je po 38. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti. Prvi skupini, ki je naredila srednjo zdravstveno šolo do leta 1984, pa so to že uredili in ji, če so imele medicinske sestre delovno mesto diplomirane medicinske sestre, priznali njihovo delo. Ampak to je šele začetek. Kje je ureditev kadrovskih standardov in normativov? Potem se pogajamo na ministrstvu z osebo, ki sploh ne razume, kaj so standardi in normativi v resničnosti. Pred leti ste dejali, da je napačno, da zdravstvene ustanove vodijo ekonomisti, ker prepogosto gledajo »skozi« denar in čas. In da dela zdravstvene nege ne sme nihče ocenjevati s časom in denarjem. Še vedno mislite tako? Seveda. Še vedno trdim enako. Na skupnem sestanku v enem od zdravstvenih zavodov je eden od vodilnih dejal, da so starejši delavci v breme, ker imajo višje plačne razrede. Toda plačni razredi so jasni, vlada bi se morala osredotočiti na negovalce, bolničarje in oplemenititi njihovo delo, jih uvrstiti v dober plačni razred na začetku, da bi bili motivirani, ker jih zelo potrebujemo. Morate tudi vedeti, da imajo srednje medicinske sestre, ki delajo v intenzivni negi ali na oddelkih s hudimi bolniki, zahtevno delo, ki je izmensko in zelo težko. Vse to spremljajo mladi, ki se odločajo za poklic. Jih to odbija? Absolutno. V takšnih razmerah zanimanja za to delo ni in ne bo veliko. Ko se pogovarjam s tistimi, ki se že izobražujejo, pravijo, da raje nadaljujejo študij fizioterapije ali za sanitarne inženirje. Pravijo, da v takšnih pogojih preprosto ne morejo in ne želijo delati. Čeprav se nekatere organizacije trudijo, pravih in ustreznih pogojev za delo ni. V zdravstveni negi je največ žensk, ki smo na žalost pri nas še vedno premalo cenjene, zato smo tudi manj zaščitene. Če ima medicinska sestra otroke, kam jih bo dala v varstvo, če ima nemogoč delovnik in dela v takšnih razmerah? Kakšno prehrano ima na delovnem mestu? Si lahko privošči malico? Kako si lahko uredi dopust, ko želi? Ne more. Ko smo imeli v Celju proslavo ob dnevu medicinskih sester, jih kar nekaj ni bilo. Zakaj? Ker niso mogle dobiti dopusta. Če bi si ga vzele tisti dan, bi porušile ves urnik za cel teden na oddelku, kjer delajo. Tako pač je. Spominjam se, da ste nekoč dejali, da se je treba bati časa, ko bodo k nam prišle delat medicinske sestre iz tujine. Tudi zdaj mislim enako. Na področju zdravstvene in socialne oskrbe na domu je težava že zdaj. Na tem področju ponekod delajo sestre iz nekaterih drugih držav, predvsem z Balkana. Ne želim, da bi me kdo razumel napačno, ampak šolski sistemi za ta področja so tam precej slabši kot pri nas. Že zdravniki Srednja medicinska sestra lahko opravi NPK za urgentnega tehnika in lahko opravlja delo diplomirane medicinske sestre v urgen-tnem centru. Sliši se dobro, vendar gre res za nalaganje dela. Spet sva pri vrednotenju dela. V tujini zaposlenemu jasno določijo, kaj dela. Če dela več od tega, dobi plačano. Pri nas se dela dvojno. Medicinska sestra dopoldne dela v ambulanti, popoldne dežura. Gre za dve specifični in različni deli, torej opravlja dve službi, plačana pa je skoraj enako, razen za ure dežurstva. Ko se borite za status zaposlenih v zdravstveni negi, morda pogrešate podporo zdravnikov? Zakaj ne greste večkrat »na cesto« v smislu protestov, stavk? Ker smo po zakonodaji o zdravstveni dejavnosti zavezani, da moramo biti v službi, saj nas bolniki potrebujejo. Ampak moram reči, da sem včasih prizadeta, ko vidim, kako učitelji ali policisti stavkajo, jaz pa vem, da sem vedno »nižje« na plačilni listi, a sem tudi izobražena in dežuram. Ko vidim podatke z njihove plačne liste, za katere - iskreno pove- »Vse se začne in konča pri odnosu. V tem času je vse samo eno divjanje. Želim si, da ne bi bilo tako, ampak da bi lahko enkrat delali v miru in na način, ki smo mu pri svojem poslanstvu zavezani.« »Zdravstvena nega ni preprosto področje dela. Mlad človek, ko začne opravljati poslanstvo, se ne zaveda, kaj ga lahko čaka. Zbornica oziroma zveza je v zadnjih letih dala približno 500 mnenj, ki jih potrebujejo tisti, ki bi radi odšli delat v tujino. Mislim, da ta številka pove veliko.« imajo težave. Če želijo delati v Sloveniji, morajo opraviti še nekatere izpite. V Sloveniji imamo ogromno znanja, tudi od dijakov in študentov zahtevamo veliko, a zanimanja za to delo ni. Če bo prišlo do tega, da bo tujega kadra v zdravstveni negi pri nas veliko, to za strokovno raven nege ne bo ravno dobro. Dobro bo za tuje zaposlene, saj bodo plačani več kot v svojih državah. Tudi sama sem že razmišljala, zakaj ne bi šla delat v Avstrijo. Ampak tam je spet drugače. Ko prideš tja, se uvajaš, se učiš, napreduješ in to nato upoštevajo tudi pri plači. Plačan si torej več, če znaš več in če več narediš. Pri nas tega ni. Da ne govorim o ocenjevalnih lestvicah, ko pride do medicinske sestre njen delovni kolega, ki ne ve, kaj je delala in naredila za človeka, in ji reče, da ji je dal oceno 4. Ko ga vpraša, zakaj ni dobila 5, ji odgovori, da je lahko vesela, da je dobila 4. Za božjo voljo, kakšen sistem. Če bo takšno ocenjevanje veljalo naprej, se resnično bojim, da najverjetneje ocenjujejo tisti, ki nimajo pojma, za kaj gre pri zdravstveni negi. Kolikor vas razumem, vas moti, da tudi odnos ni takšen, kot bi moral biti. Sta za izgorelost res krivi le količina dela in plača ali so krivi tudi odnosi? Vse. Ljudje so izgoreli predvsem zaradi odnosov, ki so katastrofalni. Sem pa prijetno presenečena v okolju, kjer delam, ko vidim, da si mladi pomagajo. Zelo radi pridejo na delo, če se dobro razumejo. Razumeti je treba, da več dela mladi lažje prenašajo, starejši pa težje. Kako vidite razmere v zdravstvu in zdravstveni negi čez pet let? Slabše, če ne bo država nekaj ukrenila. Zaposleni so resnično obremenjeni, izgoreli, poleg tega so bili v času epidemije izpostavljeni tveganju za okužbo, ki bi jo ali so jo prenesli tudi na svoje domače. Ko so odhajali k bolnikom, so tudi skrbeli, da ne bi okužili še njih. To sem vas vprašala, ker vam nalagajo vedno več dela. Zakon o dolgotrajni oskrbi je eden takšnih, ki bo pomenil dodatne naloge za zdravstveno nego. dano - marsikdo ne ve, kako jih izračunajo, ne morem verjeti takšnim razlikam. Kaj vas in sodelavce drži pokonci, da ob vsem tem lahko ohranjate ljubezen do svojega poslanstva? Moralne vrednote, ki jim imamo. Ko nam v zdravstveni negi nekateri rečejo, kako lahko zdržimo, povemo, da je najpomembneje, da so bolniki, za katere skrbimo, dobro in da zanje naredimo največ, kar lahko. V tistem trenutku, ko pomagaš, ne razmišljaš o denarju. Morda bi bilo dobro, da bi imeli študentje in dijaki zdravstvene nege v izobraževanju več poudarka na ekonomiji, verjamem, da bi takrat razmišljali drugače in se bolj borili ... Vidim tudi, da mladi gledajo danes na to delo drugače. Delat bodo odšli tja, kjer se bodo počutili dobro. Kjer bodo zdravi in kjer bodo zdravi dočakali upokojitev. Med zaposlenimi v zdravstveni negi je namreč kar veliko onkoloških bolezni, depresije in nekaterih obolenj. No, poglejte, ali se sploh kdo na ravni države resno ukvarja s poklicnimi boleznimi medicinskih sester? Vse te slabe razmere v zdravstvu so na očeh bolnikov. Kaj vam povedo? Da samo potrebujejo več časa, ki bi jim ga osebje namenilo, in več razlage za nekatere stvari. Bolnike je treba ves čas poučevati. Zdravnik ima pojasnilno dolžnost o bolezni: povedati, kako se bo bolnik negoval v primeru bolezni, poškodb. Nekdo ima rano na glavi ali kje drugje in mu pojasniš, kako je treba v tem primeru skrbeti za nego, kolikokrat se našam-ponirati, kako se negovati. Ali pa, da nekomu poveš, da ne sme piti čajev, ker čaji lahko tudi povzročijo dehidriracijo, on pa potrebuje hi-dracijo ... To niso malenkosti, to so stvari, s katerimi se bolniki vsakodnevno srečujejo, ob čemer potrebujejo informacije. In ko jim to razložimo, nam povedo, kako hvaležni so, ker zdaj stvari končno razumejo. Vse se začne in konča pri odnosu. V tem času je vse samo eno divjanje. Želim si, da ne bi bilo tako, ampak da bi lahko enkrat delali v miru in na način, ki smo mu pri svojem poslanstvu zavezani. Foto: SHERPA 28 MLADA PODJETNICA Iva Pajtler je odprla svoj lepotni salon Za pogumne gluhost ni ovira Po opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije je gluhota ena najtežjih invalidnosti. Gluhi in težko naglušni imajo velike težave pri sporazumevanju in vključevanju v okolje, kaj šele pri izobraževanju. Zato je vsakršen dosežek gluhega mladega človeka vreden občudovanja in podpore. 30-letna Celjanka Iva Pajtler je gluha od rojstva, a ji je z neizmerno voljo, delavnostjo in prizadevnostjo ter ob podpori družine uspelo doštudirati ter nedavno odpreti svoj salon za masaže in pedikure. TATJANA CVIRN Ko se je Iva rodila, zdravniki niso takoj ugotovili, da ne sliši. Šele zaradi opozoril mame Irene se je pri enem letu izkazalo, da nekaj res ni v redu z njenim sluhom. »Prej ni bilo v družini nikogar, ki bi bil gluh. Za vse je bil to velik šok. Pri petih letih ni znala povedati daljšega stavka kot takšnega s tremi besedami. Vsak dan sva se učili, celo osnovno šolo sem z njo sedela pri nalogah in ji pomagala. V šoli je z njo delala tudi surdopedago-ginja, imela je nekaj individualnih ur, ampak je bilo kar hudo,« se spominja Irena Pajtler. Uspešnejša v srednji šoli Če je bila osnovna šola težavna, pa se je Ivi v srednji šoli »odprlo«. Vpisala se je v Srednjo zdravstveno in kozmetično šolo Celje in končala program za medicinsko sestro. »Bolje sem se vključila med sošolce, tudi profesorji so bili v redu. Takrat sem se že večinoma sama učila, le pri angleščini in matematiki sem kdaj imela inštrukcije,« se spominja Iva, ki je z dobrimi ocenami dokazala, da zmore Doma so ji predlagali, naj se potrudi, da bo odlična, da se bo lahko vpisala na študij fi-zioterapije, kjer so pogoji »Hodila sem na masaže, da sem videla, kako jih kje izvajajo. Sama sem želela to početi malo drugače.« vedno zahtevni, in res ji je uspelo. Danes je diplomirana fizioterapev-tka. V osnovni in srednji šoli je še šlo, če je sedela bolj spredaj in je s pomočjo slušnih aparatov slišala, kaj so učitelji govorili. V velikih predavalnicah fakultete pa je bilo težje. Doma so želeli, da bi jo že v otroštvu operirali in bi dobila polžev vsadek, a so zdravniki ocenili, da ni primerna za operacijo. Šele pri šestnajstih letih so spremenili mnenje in jo operirali. A se na novost ni mogla takoj navaditi in takrat je deloma še slišala. »Vse je bilo drugače, aparat me je motil ...« pravi. Ko je na trg prišel novejši model, ga je začela uporabljati, saj tudi na fakulteti brez njega ni šlo. Pri sinu je šlo hitreje Iva tako s pomočjo vsadka sliši in se lahko pogovarja z ljudmi. V Iva se je specializirala za izvajanje maderoterapije, ki pomaga pri preoblikovanju telesa in pomlajevanju obraza, ter za limfno drenažo. V prihodnje želi kupiti še poseben aparat, s katerim bi jo lahko izvajala strojno. zadnjih letih je napredek v medicini omogočil, da gluhost odkrijejo že takoj po rojstvu otroka, kar se je zgodilo, ko je Iva pred približno tremi leti rodila sinka Aleksandra. Kljub obetom, da bo otrok slišal, se to žal ni zgodilo. »Ivo so v času njene operacije testirali, ali je pre-našalka gena za gluhost. Takrat je bilo rečeno, da ni. Zdaj se je izkazalo, da imata ta gen oba z otrokom,« pojasni Irena z grenkobo v glasu. Če ob rojstvu Ive Irena še ni dobro vedela, kaj čaka družino, je zdaj jasno, da je za gluhe življenje zelo težavno, česar si za svojega otroka ne želi noben starš. Sreča je tokrat vsaj v tem, da so gluhost pri fantku odkrili takoj in je hitro dobil slušni aparat. Že pri enem letu so ga operirali, ima polžev vsadek in danes že lepo govori. Primerna le za čiščenje? Ob vsem, kar Iva počne, se nenehno srečuje z omejili tvami, ki jih postavljajo tisti, ki so prepričani, da nekatere dejavnosti niso Iva je usposobljena za različne vrste pedikur, ki odpravljajo težave s stopali ali zgolj poskrbijo za njihov lepši videz. primerne za gluhe. To se ji je zgodilo tako pri študiju kot nato pri iskanju dela. Prvi letnik je namreč ponavljala in vmes iskala mo-I žnost za za- »• služek. »Pri vsaki prijavi za študentsko delo so delodajalci preverjali, ali ima kakšne zdravstvene omejitve, in ko smo povedali, da ima slušni aparat, je bilo konec pogovora. In to celo za pomoč v kuhinji!« je ogorčena Irena Pajtler. A Iva se ni dala. Nazadnje je dobila delo kot čistilka v bolnišnici in s svojo zagnanostjo dokazala, da v ničemer ne zaostaja. Delo medicinske sestre je ne veseli najbolj, ampak bolj uživa pri izvajanju masaž in pedikur, za kar se je izobraževala na tečajih. Zato je končala še kozmetično smer v srednji zdravstveni šoli, tako da ima opravljeni dve maturi. Navdušila jo je zlasti ma-deroterapija, ki s pomočjo različnih lesenih valjčkov pomaga pri prekrvavitvi kože, preoblikovanju in pomlajevanju telesa ter obraza. Iva se je specializirala za to tehniko in lahko usposablja tudi druge. Center I.v.i. Vsa svoja znanja zdaj ponuja v svojem Centru dobrega počutja I.v.i., kot je poimenovala salon v Pohorski ulici v Celju, ki je svoja vrata odprl v začetku maja. Poleg pedikur izvaja maderoterapije in masaže ter nudi nego obraza, limfno drenažo in svetlobne terapije z aparatom Bioptron, ki pomaga pri različnih bolečinah in kožnih težavah. Ponuja tudi tehniko Access bars in brezplačne analize telesa s pomočjo elektromagnetnih valov. »Hodila sem na masaže, da sem videla, kako jih kje izvajajo. Sama sem želela to početi malo »V zadnjih letih sem se veliko izobraževala, opravila sem še dodatne tečaje. Ni bilo vedno lahko, kljub temu sem ponosna nase in na to, da vztrajam.« drugače,« pravi Iva, ki je dobra tudi v različnih športnih dejavnostih v okviru zveze gluhih, kjer je osvojila številne medalje. »Ko sem začela trenirati bovling, so moje roke postale močnejše in tudi masaže so zato boljše,« priznava. V teh dneh opravlja v celjski bolnišnici še pripravništvo iz fi-zioterapije in konec junija jo čaka strokovni izpit. V prihodnosti si namreč želi kombinirati fiziote-rapije in masaže, ob čemer ji ne manjka načrtov, kaj vse bi v salonu še bilo dobro nabaviti, da bi lahko delala še več in bolje. Ob tem se odpirajo možnosti sodelovanja z enim od zdravilišč v regiji, kjer bi pomagala v njihovem centru za velnes ter s tem pridobila dodatne izkušnje in nova znanja. Volje in zagnanosti ji ne manjka in ob pomoči družine skuša uresničiti svoje sanje. Zaveda se, da v teh časih nikomur ni lahko, a če ne bi poskusila, bi obžalovala vse življenje. Foto: Andraž Purg - GrupA Iva Pajtler je po izobrazbi medicinska sestra, kozmetičarka in fizioterapevtka. Ima dolgoletne izkušnje na področju zdravstva in kozmetike. Obvlada in obožuje različne vrste masaž in pedikur. Vse to ponuja v svojem salonu, ki ga je odprla v začetku maja. KOGA SMO IZVOLILI? 29 Med obiskom ukrajinskega Černobila Na potovanju po Šrilanki ni ostal ravnodušen. S poslancem Deanom Premikom Pred inkovskim zidom v mestu Cuseco v Peruju Poznavalec pokojninskega sistema, ki rad potuje Mag. Dean Premik je bil na listi Gibanja Svoboda izvoljen v volilnem okraju Žalec 2. Rojen Savinjčan, ki se je z družino preselil v Ljubljano tik pred koncem osnovne šole, je znan kot strokovnjak za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V politiko ga je zaneslo prav zaradi izkušenj na tovrstnem področju, ko je v začetku leta na pobudo ustanoviteljev Gibanja Svoboda sodeloval pri pripravi strankarskega programa. Od takrat do trenutka, ko se je odločil, da bo kandidiral za poslanca, ni bilo več dolgo. Pokojninska reforma neizogibna Kot še dodaja, bo pokojninska reforma v srednjeročnem obdobju neizogibna. »Ob demografskih spremembah, ko se prebivalstvo stara, je glavni izziv, kako zagotoviti stalnost pokojnin, da naše zanamce ne SPELA OZIR Ker je večino otroštva preživel v Savinjski dolini, od koder izvira vsa njegova družina, se je odločil, da se bo za mesto v parlamentu potegoval v volilnem okraju Žalec 2. »Zaradi mojega priimka, ki je v tem delu precej pogost, je večkrat kdo mislil, da sem domačin. Malo je ljudi nato zbegal moj naglas, ki se je v teh letih življenja v Ljubljani rahlo spremenil. A občasno imam še kakšno povsem tipično savinjsko značilnost. Besedi pes in megla vedno izgovorim s tipičnim savinjskim širokim e,« malo zares in malo za šalo pripomni Premik, ki se, kadar se mudi v Žalcu, vedno ustavi pri sestrični v gostilni Marjola. »Po duši in dejanjih ostajam še vedno Savinjčan, Savinjska dolina in njena narava sta zagotovo eden najlepših kotičkov v Sloveniji. Spominjam se, kako smo se kot otroci kopali v Savinji blizu naselja Vrbje, se sankali na Škafarjevem hribu, potepali in skrivali med hmeljevkami okrog Ložnice.« Služboval kot pravnik Ko je njegov oče dobil službo v Ljubljani, se je z njim preselila vsa družina. Zadnji razred osnovne šole je opravil v prestolnici, kjer je nato dokončal še gimnazijo in pravno fakulteto. Delovna pot ga je vodila skozi nekaj podjetij, kjer je delal kot pravnik in menedžer - nekaj časa tudi v tujini. Pozneje je bil deset let devizni inšpektor na ministrstvu za finance, kjer je vmes opravil znanstveni magisterij iz mednarodne ekonomije. Zadnjih šestnajst let je na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vodil sektor za izvedenstvo, za katerim se skriva ves sistem invalidskih komisij v državi. »Širše in sistemsko sem se ukvarjal s pokojninskim in z invalidskim sistemom in kmalu ugotovil, da bo v dobro državljanov, torej vseh nas, treba marsikaj spremeniti. Pri svojih prizadevanjih sem bil žal samo delno uspešen, predlogi in pripombe različnih strokovnjakov so pogosto ostali mrtve črke na papirju,« pojasnjuje. bo čez petdeset let bolela glava, ko bodo ugotovili, da pri tako veliko starostnikih i , > • X i -V »Zakon za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se je do zdaj vedno spreminjal v pokojninskem delu, medtem ko je bil invalidski del ves čas rahlo zanemarjen, zato je v veliki meri še vedno takšen, kot je bil v času nekdanjega sistema Jugoslaviji.« nimajo dovolj denarja za pokojnine,« pravi poslanec, čigar velika želja je urediti tudi invalidsko področje. »Zakon za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se je do zdaj vedno spreminjal v pokojninskem delu, medtem ko je bil invalidski del ves čas rahlo zanemarjen, zato je v veliki meri še vedno takšen, kot je bil v času nekdanjega sistema v Jugoslaviji. Na tem področju bo treba zato precej zadev posodobiti, kar bo zagotovo eno mojih prednostnih področij,« dodaja sogovornik, ki bo deloval kot podpredsednik odbora za poslovnik. Ob tem bo še član odborov za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter odbora za zunanjo politiko. Tudi potop med tektonskima ploščama na Islandiji je bila svojevrstna izkušnja. »Zaradi mojega priimka, ki je v tem delu precej pogost, je večkrat kdo mislil, da sem domačin. Malo je ljudi nato zbegal moj naglas, ki se je v teh letih življenja v Ljubljani rahlo spremenil.« Zadnje potovanje pred epidemijo je bilo v Jordanijo. Ljubitelj potovanj V prostem času zelo rad potuje. »Če se malo pošalim, imam kar rahlo abstinenčno krizo, ker zaradi vseh teh dogodkov in prej koronskih razmer že kar nekaj časa nisem bil nikjer. Upam, da bo poslansko delo po teh prvih >šokih< toliko dopuščalo, da jo bom lahko kam mahnil za približno štirinajst dni.« V večini primerov potuje v lastni režiji s prijatelji, ki ga poznajo kot zelo dobrega organizatorja, predvsem pa tudi gospodarnega, saj po njegovi zaslugi za najnižja sredstva dobijo največ. Na destinacijo odletijo z letalom, tam nato deželo ponavadi raziskujejo z najetim avtomobilom. Za daljše in bolj oddaljene poti z ženo aranžma izbereta pri turistični agenciji. Tik pred začetkom epidemije je bil v Jordaniji. Še prej v Peruju, na Kitajskem, Šrilanki, Maldivih, Islandiji, v večini držav saharske Afrike ... Kot pravi, ga trenutno zelo vleče še v njen podsahar-ski del, kjer še ni bil, zato bo to zagotovo njegovo naslednje potovanje. Foto: osebni arhiv 30 BOLEZNI SODOBNEGA ČASA O motnjah hranjenja Ko hrana postane sredstvo lajšanje duševnih bolečin za Motnje hranjenja so resne duševne motnje, ki se kažejo v spremenjenem odnosu do hrane in telesa ter v spremenjenih prehranjevalnih navadah. Obsedenost s hrano, telesno težo in z obliko telesa je pomemben znak teh motenj, ki vplivajo na telesno in duševno ter socialno zdravje osebe. V nekaterih primerih se lahko te motnje končajo tudi s smrtjo. Čeprav ne sodijo med bolezni odvisnosti, imajo številne tovrstne značilnosti. Misli oseb z motnjami hranjenja se skoraj ves čas vrtijo le okoli hrane, po- LEA KOMERICKI KOTNIK rabe kalorij in telesne teže. Prizadeti izgubijo občutek lakote in sitosti, ob uživanju hrane občutijo strah in krivdo. Telesna teža, ukvarjanje s kilogrami oziroma številke na tehtnici pomembno vplivajo na njihovo počutje. Hrana je pri teh osebah le sredstvo za lajšanje stisk in duševnih bolečin, hranjenje in odklanjanje hrane predstavljata način osvoboditve bolečih in neprepoznanih čustev. V ozadju se skrivajo težke duševne stiske, nesprejemanje sebe in slaba samopodoba. Zelo pomembno je, da lahko osebe, ki se znajdejo v začaranem krogu bolezni, o svojih občutkih spregovorijo. Enako pomembno je, da o motnjah hranjenja govorimo brez zaznamovanosti, še preden se težave pojavijo. Ker je družba velikokrat do ljudi, ki se spopadajo z nevidnimi bolečinami, precej kruta, je pomembno ustvariti varen prostor za pogovor. Izvedbe tovrstnega projekta sta se lotili mladi specialistki klinične psihologije Vesna Žličar (zaposlena v Splošni bolnišnici Celje) in Janja Štancer (zaposlena v Psihiatrični bolnišnici Vojnik), ki se dodatno izobražujeta na področju ko-gnitivno-vedenjske terapije in transakcijske analize. »Pri svojem delu v klinični praksi se pogosto srečujeva s problematiko motenj hranjenja pri mladih. Njihova obravnava je v Sloveniji težje dostopna, zato se duševne težave še poglabljajo. Prav skupinska psihoterapija motenj hranjenja je z redkimi izjemami v Sloveniji Vesna Žličar (Foto: osebni arhiv) Janja Štancer (Foto: osebni arhiv) dostopna zgolj v sklopu bolnišničnih oddelkov, a še tu večinoma zgolj v času hospitaliza-cije. Projekta sva se lotili, da bi mladi lažje prišli do ustrezne pomoči bliže svojemu kraju,« sta dejali psihologinji. Srečanja so bila del projekta Hipnoterapija, akupunktura in skupinska psihoterapija (HAiSP), ki sta ga z Dispanzerjem za otroke in mladostnike Žalec prijavili na razpis Las Spodnje Savinjske doline. Ker je bil celoten projekt sofinanciran z evropskim denarjem, je bila udeležba za posameznike brezplačna. Mladi so se z mentoricama srečevali enkrat tedensko po devetdeset minut. »Namen je bil ustvariti zaupen in varen prostor za vse člane skupine, kjer so lahko o svojih težavah odkrito spregovorili z drugimi in odkrivajo najustreznejše rešitve zase,« sta povedali sogovornici, ki sta o projektu predhodno obvestili pediatre, pedopsihiatre, psihiatre in psihologe v regiji. Kot ugotavljata, se je v času trajanja projekta pokazalo ve- liko zanimanje za vključitev v skupino, in sicer tako tistih, ki so že strokovno obravnavani zaradi motenj hranjenja, kot tudi tistih, ki se s tem srečujejo prvič. »Porast težav smo lahko zaznali v času, ko so bile zaradi epidemije zaprte šole. Mladi so bili večino dneva prepuščeni sami sebi, manj so se družili in več časa preživeli na družbenih omrežjih.« Čustvene težave, ki prerastejo v bolezen Pri motnjah hranjenja gre v osnovi za čustvene težave, ki se kažejo v spremenjenem odnosu do hrane in hranjenja. Oblik je veliko, od zavračanja hrane, opuščanja nekaterih živil, kompulziv-nega prenajedanja, bruhanja, jemanja odvajal in pretirane telesne dejavnosti, pojasnjuje specialistka klinične psihologije Janja Štancer. »Glede na to, kako se simptomatika izraža, ločimo anoreksijo ner-vozo, bulimijo nervozo in kompulzivno prenajedanje, v zadnjih letih opažamo porast novodobnih oblik motenj hranjenja, kot sta ortoreksija in bigoreksija.« Pri ortoreksiji gre za pretirano ukvarjanje z zdravo in biološko neoporečno prehrano, za uvajanje strogih pravil v prehranjevanje do te mere, da posameznika to v življenju ovira. Pri bigoreksiji gre za obsedenost z mišičastim telesom, ki prav tako presega meje običajne telesne dejavnosti in posameznika omejuje na drugih življenjskih področjih. Za razliko od drugih Psihologi v zadnjih letih zaznavajo nove oblike motenj hranjenja. Pri ortoreksiji se ljudje pretirano ukvarjajo z zdravo in biološko neoporečno prehrano, medtem ko gre pri bigoreksiji za obsedenost z mišičastim telesom. (Foto: Pixabay) BOLEZNI SODOBNEGA ČASA 31 Anoreksija. Gre za omejevanje hrane, ki se večinoma kaže kot zmanjšana telesna teža. V ozadju je strah pred debelostjo, navadno tudi nepravilno zaznavanje lastnega telesa, saj se oseba doživlja kot debelo. Večinoma se simptomi začnejo pojavljati postopno, npr. mladostnik želi shujšati, začne odstranjevati nekatera živila oz. vrsto živil s svojega jedilnika in preverjati kalorične vrednosti hrane. Pogosto se zgodi, da ljudje, ki so mladostniku blizu, izgubo teže pohvalijo, kar ga še spodbudi, da nadaljuje. Težava nastane, ko mladostnik izgubi nadzor. »Oseba zaužije vedno manj hrane, lahko začne tudi bruhati, pretirano telovaditi, jesti odvajala ali skušati na drug način zniževati težo. Meja, ki si jo oseba postavi kot vzorno težo, je vedno nižja, težje dosegljiva in seveda tudi vedno bolj nezdrava. Občutki lastne neustreznosti, slabe samopodobe in nizkega samospoštovanja, ki so navadno prisotni že pred nastankom motenj hranjenja, se še krepijo,« opozarjata klinični psihologinji Vesna Žličar in Janja Štancer. Sčasoma oseba telesno oslabi, dekleta pogosto izgubijo menstruacijo, lahko jim začnejo izpadati lasje, imajo malo energije in se težko učijo. Kasneje lahko bolezen privede do resnejših zapletov, kot so izguba kostne gostote, zastoj rasti, težave s plodnostjo, strukturne spremembe centralnega živčnega sistema, elektrolitske motnje, počasen srčni utrip, strukturne spremembe možganov in srca. Bulimija. Zanjo je značilno, da se razvije nekoliko kasneje kot anoreksija, v zgodnjih dvajsetih letih. »Za osebe s to motnjo je značilno, da naenkrat pojedo večje količine hrane in se ne ustavijo, ko so siti, temveč nadaljujejo do bolečine ali slabosti. Obdobjem prenajedanja (ko navadno občutijo krivdo in sram) sledijo obdobja, ko skušajo svojo težo zmanjševati na manj ustrezne načine. Večinoma je to bruhanje, a tudi zloraba odvajal, stradanje in pretirana telovadba,« pojasnjujeta sogovornici in dodajata, da se posledice lahko kažejo v izgubi zavesti, elektrolitskem neravnovesju, prebavnih težavah, bolečinah pri požiranju, poškodbi glasilk, tanjšanju zobne sklenine in hudih težavah z želodcem. Kompulzivno prenajedanje. Je najpogostejša motnja hranjenja, zaradi katere poleg mladostnikov pogosto zbolijo tudi odrasli. Oseba zaužije večje količine hrane in izgubi občutek nadzora. Prenajedanje je večinoma povezano z občutki potrtosti in tesnobe, takrat se ljudje poslužujejo hrane z večjo količino maščob, sladkorja in soli. Večinoma to počnejo skrivaj. Kompulzivno prenajedanje je lahko povezano z debelostjo in s sladkorno boleznijo tipa 2, a tudi s srčnimi obolenji. oblik motenj hranjenja je slednja pogostejša pri moških. Ob tem specialistki klinične psihologije Vesna Žličar in Janja Štancer poudarjata, da motnje hranjenja pogosto prehajajo iz ene obliko v drugo. »Večkrat se jih težje prepozna, saj okolica nekatere vidike in posamezne simptome celo podpira. Danes je zaželeno, da smo vitkejši, da jemo zdravo ... Poleg tega skušajo posamezniki svoje stiske skriti pred bližnjimi. Tako lahko mine kar nekaj let, preden oseba pride do ustrezne pomoči.« Poleg tega je del bolezni tudi zmanjšan uvid v lastne težave, kar pomeni, da osebe svojega delovanja ne doživljajo kot škodljivega in zavračajo pomoč. Odnosa do hrane se naučimo doma Vzrokov za nastanek motenj hranjenja je več. Dejavniki tveganja se navadno pojavijo v družinskem okolju, npr. spori med starši, ločitev, nasilje, zlorabe, neustrezni vzgojni prijemi. »Odnosa do hrane in hranjenja se posamezniki naučimo v osnovni družini. Starši lahko otrokom z dobrim namenom dajejo sporočila, da je nekatera hrana zanje dobra in druga slaba ali prepovedana,« J> pravita Žličarjeva in Štancarjeva. Ob tem velja izpostaviti, da poudarjanje videza, opazke glede telesne mase telesne mase drugih, diete, ki se jih družinski člani poslužujejo, lahko vplivajo na prepričanja o tem, da je posameznik dovolj vreden le, če je vitek. Ob tem sogovornici izpostavita, da je pomembno, kakšno čustveno noto imajo družinski obroki. »Ali je to čas, ko se pogovarjamo, družimo, si povemo, kaj se nam je zgodilo, ali je to nek neprijeten dogodek, kjer ponavadi prihaja do prepirov.« Poleg družinskega okolja je dejavnik tveganja lahko tudi širše družbeno in kulturno okolje, v katerem mladostniki odraščajo. Večinoma velja prepričanje, da so vitkejši ljudje privlačnejši in uspešnejši. Sporočila lepotnih vzorov imajo zaradi pomembne vloge družbenih omrežij za mlade danes še bolj pomembno vlogo. »V obdobju odraščanja, ko je sprejetje sovrstnikov zelo pomembno, imajo mladostniki možnost spremljati številne vzornike ter jim slediti. To lahko pri njih vzbuja občutke manjvrednosti, nenehno imajo občutek, da niso dovolj dobri, kar lahko privede do hudih stisk in iskanja neustreznih načinov spoprijemanja z njimi,« pravita in opozarjata, da je splet poln vsebin, ki motnje hranjenja neposredno naslavljajo: »Dekleta imajo možnost spremljati druga slavna dekleta pri tem, koliko pojedo v dnevu, koliko telovadijo, pri čemer težko ločijo, kaj je res in kaj ne.« steje spopadajo tudi vrhunski športniki. Pri nekaterih športih trenerji nizko telesno težo načrtno spodbujajo in ko postanejo treningi zahtevnejši ter profesionalnejši, je pritiskov vedno več. Najbolj tvegani športi so umetnostno drsanje, balet, plezanje, gimnastika, atletika in smučarski skoki. Za razvoj bolezni so pomembni tudi biološki vzroki, pravita psihologinji: »Podedujemo lahko tako nagnjenost k duševnim boleznim kot osebnostne značilnosti, ki predstavljajo dejavnike tveganja za motnje hranjenja, kot so prizadevanje za popolnost, pridnost, storilnost, potreba po potrditvi ... Prav tako mentarjev staršev ali drugih otrok, kar pomembno vpliva na razvoj nizke samopodobe, ki vztraja, tudi če posameznik kasneje shujša.« Sogovornici ob tem poudarjata, da noben možen vzrok sam po sebi ne povzroči na- ne iščemo krivca za nastanek motnje, ampak poskušamo zdraviti vzroke oz. spreminjati manj ustrezna vedenja, ki do motnje hranjenja pripeljejo.« Težav veliko, psihologov premalo i^HkA АШ9 % - , V kremplje se ujamejo tudi športniki Zanimivo je, da se z motnjami hranjenja vedno pogo- se rodimo z različno zgradba telesa. Posamezniki, ki so že kot otroci nagnjeni k prekomerni telesni teži, so pogosto deležni kritik, posmeha, ko- stanka motenj hranjenja, temveč jih je vedno več in se seštevajo. »Nikoli ne moremo s prstom pokazati zgolj na en vzrok. Tako nikoli Število bolnikov, ki bolehajo zaradi anoreksi-je, je v zadnjih letih v Sloveniji dokaj stalno in znaša od pol do enega odstotka. Veliko več je žensk. Glede na statistične podatke od desetih ljudi zboli le en moški in devet žensk. Zadnjih petnajst let narašča število obolelih zaradi bulimije. Tudi z njo se sooča več žensk kot moških. Zaskrbljujoči so podatki o prekomernem prehranjevanju, ki kažejo, da bi lahko diagnostične kriterije za kompulzivno prenajedanje izpolnilo kar od dvajset do devetdeset odstotkov oseb. Klinični psihologi so med epidemijo novega koronavirusa zabeležili vsesplošen porast napotitev na zdravljenje zaradi težav z motnjami hranjenja, pri čemer najbolj izstopa povečano število napotitev otrok. Podatkov, koliko več obravnav in napotitev na bolnišnično zdravljenje so v tem času zabeležili, sicer še ni, a se je, kot poudarjata sogovornici, v tem času zelo podaljšala čakalna doba za prvi pregled pri kliničnem psihologu. Pod stopnjo nujnosti »zelo hitro« je bilo treba pred dvema letoma čakati približno dva meseca, zdaj se na prvi pregled čaka najmanj deset mesecev. Pri stopnji nujnosti »redno« tudi leto in pol. Ker je pri vseh duševnih motnjah ključno čim hitrejše ukrepanje, je nujno, da kot družba osvestimo resnost duševnih motenj in povečamo mrežo kliničnopsiholo-ških ambulant. Trenutno je Slovenija s tremi kliničnimi psihologi na sto tisoč prebivalcev povsem na repu med državami Evropske unije. Za primerjavo - Avstrija jih ima 49. 32 ŽIVLJENJSKA ZGODBA Tanja Burja: od stevardese do podjetnice Po padcu z oblakov se je hitro pobrala V času študija angleščine in sociologije je mislila, da bo po diplomi učila v šoli, a se je življenje obrnilo drugače. »Bratranec moje >cimre< v Ljubljani je bil pilot in naju je spodbudil, da sva se prijavili na sprejemni izpit za stevardeso. Čeprav sem najprej mislila, da bo to le študentsko delo, me je pritegnilo in sem ostala pri Adrii Airways, kjer so me redno zaposlili,« pripoveduje svojo zgodbo Tanja Burja, ki je pri tem našem letalskem prevozniku delala vse do njegovega žalostnega konca. Vmes ji je bolezen sicer pošteno prekrižala načrte, a tako kot se ni vdala takrat, ko je izvedela za diagnozo, tako tudi ni vrgla puške v koruzo, ko je pred tremi leti ostala brez zaposlitve. TATJANA CVIRN Zgovorna Konjičanka je imela vedno rada razgibano delo med ljudmi. Ob njenem veselju do jezikov ji je bilo delo stevardese pisano na kožo. Ni si mogla predstavljati, da bi kdaj morala opravljati delo v pisarni. A zgodilo se je prav to. Lepi, a naporni časi Delo stevardese ni bilo lahko, tudi zično je bilo zahtevno, se spominja Tanja Burja. A v njem je uživala in ni razmišljala o zamenjavi. V času nekdanje Jugoslavije je bila po več dni odsotna od doma. Letala so vozila turiste iz Evrope v različne kraje ob Jadranu. »Fino je bilo, ker smo vmes lahko šli na plažo,« se spominja sogovornica. V samostojni Sloveniji se je tudi v letalskem prometu marsikaj spremenilo, a dolgih odsotnosti od doma ni bilo več. »Leteli smo v glavna mesta Evrope, najdlje na Tenerife in v Moskvo.« Vmes je Adria skušala kaj zaslužiti tako, da je ponujala najem letal in pomoč pri usposabljanju letalskega osebja v drugih državah. Tanji je tako v spominu ostalo leto 1993, ko je pomagala pri uvajanju osebja nove letalske družbe na Kreti. »Odpotovala sem prvega aprila in se vrnila šele dvajsetega. Takrat sem imela že družino, hči je bila takrat stara komaj tri leta.« Na srečo je imel mož službo v domačem kraju, družini je veliko pomagala Tanjina Tanja v krogu družine z možem Slavkom in otrokoma Majo in Markom (Foto: osebni arhiv) Prigode vseh vrst Da so lahko na letalu tudi stresne situacije, je znano. Tanja pravi, da je trikrat doživela odpoved motorja, a brez hujših težav. »Prvič je bilo na moj trideseti rojstni dan, ko smo šli na Dunaj. Sedela sem spredaj in videla, da se je propeler na enem od »Mislila sem, da je konec sveta, ko nisem mogla več leteti, a se je izkazalo, izgubila službo, sem si rekla, da bom že kako.« motorjev nehal vrteti. Vrnili smo se na letališče in v šali sem vprašala pilota, ali želi, da imam na isti dan zabeleženo rojstvo in smrt.« Med vožnjo v Pariz je nekoč močno počilo, ko je odpovedal motor. »Potnikom nismo povedali, kaj se je zgodilo, le vrnili smo se na letališče. Zanimivo je bilo, da sem naslednje jutro v časopisu brala, da je bila panika na letalu in da so potniki že pisali p o s l o -vilna pisma ... Ob tem sem se vprašala, ali sem bila res na istem letalu, saj nič od tega ni bilo res« l mama. Tudi potniki, s katerimi se je srečevala, so bil vseh vrst. V spominu so ji ostali leti v Istanbul v časih, ko je bilo na letih še dovoljeno kaditi. »Izkazalo se je, da drži rek, da kdo kadi kot Turek, saj sem domov prišla čisto prekajena.« Zanimivi so bili tudi leti iz Zagreba v različna nemška mesta, kamor so potovali »gastarbajterji«. Ti so imeli s seboj obilne malice kljub obroku na letalu, kjer je bila v plastični posodi priložena tudi steklenička slivovke ... V tistih časih so stevardese imele še posebne strojčke za izdajo potrdil o |i plačilu s karticami, a niso najbolje delovali. Pri enem od potnikov se je nekaj zataknilo in njegova kartica je bila malo poškodovana na vogalu. »Opravičevala sem se in priznala krivdo. Rekel je, da razume, a v istem trenutku je vprašal, zakaj se je to zgodilo. Nekajkrat sem še ponovila zgodbo, a ni pomagalo. Na pomoč sem poklicala še druge sodelavke. Znano je namreč, da je potnike, ki utrujajo, velikokrat strah in potrebujejo različne poslušalce, da jim odleže,« razlaga nekdanja stevardesa. Sreča v nesreči Tanji Burja se je življenje obrilo na glavo leta 2010. »Čutila sem, da imam težave z ravnotežjem. Ko sem se sklonila pri igranju tenisa ali skvoša, me je močno zabolela glava, enako se je dogajalo, ko sem delala na vrtu. Vedela sem, da to ni normalno, in odločila sem se, da Tanja Burja se ne boji izzivov v življenju, preizkušenj je bilo že toliko, da jo težko še kaj preseneti. Klobuček in šal sta spomin na čase, ko je Tanja Burja delala kot stevardesa na letalih Adrie Airways. Nekatere uniforme so bile bolj, druge manj praktične, se spominja. Tudi začetnih varnostnih navodil za potnike še ni pozabila. ŽIVLJENJSKA ZGODBA 33 Fotografije iz časov, ko je bilo letalo službeno mesto Tanje Burja. (Foto: osebni arhiv) »V letalu je slabše kot v avtobusu, ne vidiš nobenega mesta.« »Kar naprej sem likala svilene srajce, saj sem morala za na pot vsak dan imeti eno.« bom šla na pregled.« Pravi, da je po naravi precej pozitivna, a jo je vseeno pretreslo, ko je na izvidu magnetne resonance prebrala, da ima na malih možganih tumor, velik pet krat sedem centimetrov. Predvideno je bilo, da jo bodo že čez nekaj dni operirali, a so zaradi drugih nujnih posegov njenega prestavili. »V prvih dneh po diagnozi še nisem razmišljala, da bi lahko šlo kaj narobe, takrat, ko sem čakala na operacijo, pa sem imela čas tudi za to. Sin je bil šele v osnovni šoli in brez strahu ni šlo ...« A operacija je bila opravljena brez zapletov in tumor ni bil maligen. Odstraniti ga je bilo treba, ker je bil tako velik in je pritiskal na možgane, kjer sta centra za ravnotežje in globinski vid. S tem ima še vedno nekaj težav. Po operaciji so bile še druge težave: nekaj časa ni mogla voziti, imela je tudi tako slabo orientacijo, da niti sina ni mogla pospremiti do šole, ker bi nazaj grede zašla. »V bolnišnici so mi dali sestavljanko, primerno za otroke, a sem se pri sestavljanju tako namučila, da sem bila čisto mokra,« se spominja. »Danes vidim, da sem jo dobro odnesla.« Nič več med oblake Po vsem tem seveda ni mogla več leteti, deloma so jo invalidsko upokojili in preostale so ji štiri ure pisarniškega dela. »Takrat sem bila zelo razočarana. Spraševala sem se, kaj bom počela v življenju, saj nisem znala nič drugega. Bila sem v depresiji, dve leti sem ostala doma.« Ko se je vrnila v službo, se je znašla v pisarni, torej pri delu, za katerega je vedno trdila, da ga ne bo nikoli opravljala. Utrujajoča je bila že vsakodnevna vožnja na Brnik. Ko se je sprostilo mesto poslovne sekretarke za stevardese in je prevzela to delo, je bilo lažje, saj je delala trikrat na teden na Brniku, druge dni je delala od doma. »Ker sem večerni in nočni tip, sem lažje delala zvečer in ponoči ter sem dopoldneve izkoristila zase. To je bila zame pozitivna sprememba. Najprej se mi je zdelo, da sem manj vredna, ko sem začela delati štiri ure, potem sem ugotovila, kako je to fino.« V Adrii je delala do leta 2019, ko je šla v stečaj. »Večina nas niti ni vedela, da naj bi bile v podjetju težave. Leto prej smo še ogromno letali, zaposlovali ., imeli smo občutek, da se v podjetju dobro dela. A denar je očitno šel drugem,« pravi danes žalostno ob spominih na neslaven konec podjetja, kjer je preživela večino svojega življenja. Dve leti je bila na zavodu za zaposlovanje, hodila je na izobraževanja, ki so bila na voljo, tudi za različne jezike. »Zlasti tečaj ruščine je bil resno delo. Ne le da je bil najprej štirikrat na teden po štiri ure in nato celo petkrat na teden, imeli smo tudi kar nekaj domače naloge. Doma so se mi vsi smejali, ko sem razlagala, da moram napisati nalogo, da bom naslednji dan kaj znala. Sin je bil istočasno maturant in sva se oba morala učiti,« se spominja v smehu. »Mislila Desno pred operacijo obvoda želodca, ko je imela več kot 120 kilogramov, in levo po njej. (Foto: osebni arhiv) sem, da je konec sveta, ko nisem mogla več leteti, a se je izkazalo, da ni vse slabo. Tudi ko sem izgubila službo, sem si rekla, da bom že kako.« Najboljša naložba v življenju A v dveh letih, ko je bila doma in je sestavljala svoje življenje po operaciji in ko je morala jemati zdravila, ki povečujejo težo, se je soočila z novo težavo. Zredila se je tako, da je imela več kot 120 kilogramov. »Vse življenje sem bila suha, zato se s toliko kilogrami nisem dobro počutila, čeprav sem se vmes ukvarjala s športom. Vmes sem nekajkrat shujšala za petnajst ali dvajset kilogramov in jih nato spet pridobila. Ko imaš enkrat takšno težo, je težko shujšati. Spoznala sem žensko, ki so ji z operacijo uredili obvod želodca. Nisem videla drugega izhoda in sem se še sama odločila zanjo.« Operacij je več vrst, pri Tanji so opravili takšno, da ima manjšo prostornino želodca in manjši izkoristek hrane v telesu, zato mora vse življenje jemati vitamine. »Na letošnji dan zmage je minilo osem let od operacije in ni mi žal, da sem se odločila zanjo. Mnogim, tudi meni, je res pomagala. Po njej sem postopoma izgubljala kilograme. Zdaj imam spet več energije.« Pravi, da trditve o bolj veselih ljudeh s preveč kilogrami ne držijo, zdaj ko je sama preizkusila obe možnosti. »To je bila najboljša naložba v mojem življenju, saj nisem bila pripravlja na operacijo čakati dve leti in sem se odločila za samoplačniški poseg.« In kako so se ljudje odzvali na tako hitre spremembe? »V začetku niso niti upali vprašati, kako to, da sem shujšala, saj niso vedeli, ali nisem morda bolna.« Časa je še dovolj Ko je ostala brez službe, je razmišljala, kaj bi počela. Rada kaj speče, a tega ni želela delati na veliko. Razmišljala je celo, da bi bila poklicna nakupovalka, a se je nazadnje odločila, da bo ustanovila svoje podjetje, kjer bo lahko uporabljala svoje znanje jezikov in nekdanjo željo po poučevanju. Tako zdaj nudi inštrukcije, prevaja ., ravno toliko je vsega, da ji ni nikoli dolgčas. Ko razmišlja o svojem delu na letalih, obžaluje predvsem to, da ni bilo nikoli časa za oglede vseh številnih mest, kamor je letela. Nekaj potovanj je sicer opravila tudi zasebno, a veliko sveta jo še čaka. »Saj smo še mladi,« pravi v smehu in doda, da že ima načrte, kam se bo s kolegicami odpravila jeseni, ko bo praznovala okroglo obletnico rojstnega dneva. Medtem bo nabirala različna nova znanja, saj je prepričana, da učenje vedno prinese nekaj novega v njeno življenje. Tudi zato je bila letos v času Tednov vseživljenjskega učenja med tistimi nagrajenimi posamezniki, ki s svojo vedoželjnostjo in zagnanostjo navdihujejo druge. Foto: Andraž Purg - GrupA 34 BRALNA ZNAČKA ZA ODRASLE V LAŠKEM Aljoša Bagola o iskanju sreče, pričakovanjih in ciljih Kako biti srečen? Slovenski kreativni direktor desetletja, priljubljen kolumnist in predavatelj ter avtor knjižnih uspešnic Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke ter Srečo, prosim je v Kulturni center Laško minuli petek privabil množico obiskovalcev, ki so z zanimanjem prisluhnili pogovoru z njim o izkušnji izgorelosti in iskanju sreče. Aljoša Bagola je s humorjem in z besednimi igrami nizal izhodišča za razmislek o tem, kaj nas obremenjuje, o previsokih pričakovanjih staršev, delodajalcev, o učenju načinov ponovnega približevanja zadovoljstvu in doživljanju sreče. Da je zunanji svet pomemben, a da pravo bogastvo odkrijemo v sebi, je med drugim poudaril v Laškem, kjer je bil gost na odprtju 15. sezone Bralne značke za odrasle Knjižnice Laško. BOJANA AVGUSTINCIC »Ko se ukvarjamo z doseganjem popolnosti zunaj sebe, pozabimo nase. Ujeti smo v vzorec delovanja, kjer so na prvem mestu drugi. In potem smo vedno na voljo, vedno požrtvovalni, vedno garaški. To je bilo tudi izročilo iz našega gostilniškega okolja, ki sem ga nato preslikal tudi v svoje karierno prizadevanje. Velikokrat mislimo, da smo tisti, ki moramo vse rešiti, za vse poskrbeti. A šele ko se soočimo z dokončnostjo, se opremimo s pokončnostjo. In naše drugo življenje se začne, ko ugotovimo, da imamo samo enega,« je v pogovoru z direktorjem Knjižnice Laško Matejem Jazbinškom dejal Aljoša Bagola. Trdo delo mora biti, vendar ... Priznal je, da je hvaležen staršem, da so ga že zelo zgodaj naučili trdega dela. Prav se mu zdi tudi, da je moral biti že od malih nog na vo- / ljo za pomoč v domači gostilni. »Ker sem zelo zgodaj odkril tudi svoje talente in jih začel uresničevati, sem bil zaradi prepleta požrtvovalnosti, trdega dela in zvestobe ciljem zelo hitro zelo uspešen.« A težava je bila, je dodal, ker je predolgo deloval po nareku avtomatizmov, raških družinskih večje tržnokomunikacijske projekte v Sloveniji in širši regiji. Za svoje delo je prejel več kot 150 nagrad in priznanj na domačih ter mednarodnih oglaševalskih festivalih. Agencija Pristop, kjer je ustvarjal in vodil kreativni oddelek, je bila razglašena za oglaševalsko agencijo desetletja. A vsi ti uspehi in priznanja ga niso osrečili. »Šele ko sem bil najboljši, sem se počutil komaj dovolj dobrega,« je dejal. Zaveda se, da je preveč stremel k zmagovanju, k temu, da bi bil najboljši, in da je bil preveč obremenjen s pričakovanji drugih. bilo njegovo prvo spoznanje ob izgorelosti, da je bil največkrat prvi ravno zato, ker sebe ni dajal na prvo mesto. Ves ta uspeh je povzročal upehanje. Kako se začeti vračati k sebi? Eden od načinov je hvaležnost, pravi Bagola: »V knjigi sem zapisal: >Ko te lomi, moli.< In postal boš hvaležen, začel boš zaupati sebi, svetu. Zaupanje se ustvari z odločitvami. Pravzaprav so naše odločitve ločitve - od ciljev, pričakovanj in nalog drugih. Seveda moramo skrb zase uravnotežiti s skrbjo za druge. Težava je, če skrbimo samo za druge.« Pomembno je tudi, da o izgorelosti oziroma o duševnih stiskah spregovorimo. V veliki meri nas je namreč še vedno sram priznati, da imamo duševne stiske, da ne zmoremo vsega, kar nam je naloženo, ali vsega, kar smo si naložili sami. Prvi korak k okrevanju je, pravi Bagola, da premagamo ta sram in da spoznamo, da razlog za zlom ni, ker bi bili prešibki, ampak to, da smo bili predolgo preveč močni. Ogledalo svetu Aljoša Bagola je izgorelost premagoval tudi s pisanjem. Obe njegovi knjigi preveva samoterapevtsko pisanje. S pomočjo pisanja se je učil načinov ponovnega približevanja zadovolj stvu, boljšega miselnega nadzorovanja in doživljanja sreče. Knjiga Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke je podrla rekorde branosti. Številnim bralcem je pomagala, da so se lažje spoprijeli s podivjanostjo sodobnega sveta in v njem našli tudi uteho, pomirjenost in optimizem. »Ljudje so bili prepričani, da sem z izgorelostjo po prvi knjigi opra- »Pomembno je prepoznati različna psihološka stanja in toksične ljudi okoli sebe, ki te izsesavajo, izčrpavajo. Ko sem ugotovil, kdo v moji bližini so te osebe, sem si neverjetno zavaroval svoje duševno zdravje, svojo življenjsko energijo in moč. Takšni ■ • I • * I * • • v I и • ••• ljudje najdejo vse zvijače, da te oropajo energije in se hranijo z njo.« Nujna sistemska ureditev »Psihoterapija bi morala biti osnovni del osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Da se ne bi dogajalo, da prideš k zdravniku in ti čez mizo vrže antidepresive ter prepusti dolgemu, večmesečnemu čakanju na obravnavo pri psihiatru,« pravi Aljoša Bagola. Ob tem dodaja, da so zavarovalnice že začele oblikovati pakete, ki vključujejo tudi tveganje za izgorelost. Poudarja tudi nujo po sistemski ureditvi tega področja. A dokler bo obstajala tabuizacija duševne stiske, ne bo mogoče doseči sistemskega napredka, opozarja. Težava je tudi, da ni celostnega pogleda na rešitev. Kot slikovito ponazori Bagola, imamo na desettisoče specialistov, toda vsak vleče niti na svoj konec. »Ko ugotoviš, da si edini dolžen živeti svoje življenje in ne polagati računov, je to zelo osvobajajoče. Pot od krsta do krste je kratka, zato tisti, ki življenje predolgo išče, najde pokopališče, sem zapisal v knjigi. Nimamo neomejeno časa, ■ v • • v • I • • v h a da živimo življenje, ki je naše. Zato se moramo v* . • a и • • • v I ••• • I • g • pogumno soočiti z lastnimi pričakovanji in osmisliti svoje življenje. Ko si zaupamo, smo lahko srečni tudi v zelo težkih obdobjih. Ovire so vir motivacije, napredka, uspeha.« obravnave, ki sem jo ponovno našel v pisanju,« je povedal Aljoša Bagola. Nastala je še uspešnica Srečo, prosim. Obe njegovi knjigi sta uvrščeni tudi na seznam priporočilnega bralnega seznama l5. Bralne značke za odrasle Knjižnice Laško. Kot je dejal Bagola, knjigi nista priročnik za srečo ali nadomestek za strokovno pomoč, ampak bolj »prisrčnik« ali »pridušnik«. Ali kažipot do izpolnjenosti, edinstvenosti in »osrečenja«. Vesel je, da je s knjigama uspel pritisniti na »nevralgično točko sodobne družbe«, da se je začelo o izgorelosti govoriti. In da je s knjigama nastavil ogledalo svetu, v katerem je tako neprizanesljivo do sebe dolgo deloval tudi sam. Foto: Andraž Purg - GrupA vzorcev in prepričanja, da je treba za uspeh iztisniti iz sebe zadnjo kapljico krvi in znoja. Aljoša Bagola je v svoji oglaševalski karieri snoval naj- Pomembno je, da o izgorelosti oziroma o duševnih stiskah spregovorimo. V veliki meri nas je namreč še vedno sram priznati, da imamo duševne stiske. Prvi korak k okrevanju je, pravi Bagola, da premagamo ta sram in da spoznamo, da razlog za zlom ni, ker bi bili prešibki, ampak to, da smo bili predolgo preveč močni. Dogodek sta glasbeno popestrila vokalistka Eva Šolinc in pianist Matic Dokler. Eva je diplomirala na University of East London, sicer pa je od malih nog povezana z narodnozabavno glasbo. Igra trobento, bobne, klavir, saksofon in komponira. Matic je študent Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, ki se vzporedno izobražuje v Glasbeni šoli Celje. Redno se udeležuje tekmovanj v tujini in Sloveniji, kjer dosega visoke rezultate. Sodeluje s številnimi sestavi, na odru ga lahko najdemo tudi v funkovskih, džezovskih in rokovskih zasedbah. MODNO USTVARJANJE 35 Prvi Žalec fešn week Ustvarjalci z različnih modnih področij (od leve proti desni): David Bacali, Julija Kaja Hrovat, Maja Štamol Droljc, Nea Likar, Špela Strašek ter v ozadju glavna zvezda, kombi Vili Van Style. Od urejene brade do mode iz kombija 19. maja se je z odprtjem razstave izdelkov celjskih dijakinj in dijakov začel Žalec fešn week. Modno obarvane dogodke je organiziral Mladinski center Žalec. Do konca maja se je zvrstilo še nekaj zanimivih dogodkov, privlačnih za modne navdušence in vse ljubitelje lepega. BINA PLAZNIK 25. maja so obiskovalci ustvarjali na Delavnici modne ilustracije z Neo Likar, naslednji dan sta bila kar dva dogodka - Delavnica profi urejanja brade ter ustvarjalnica Izdelaj modni naglavni dodatek z Boho he-adwear. 27. maja je sledil vrhunec dogajanja, ko je Vili Van Style, kombi z mobilno butično trgovino slovenske mode, obiskal Žalec. Vzporedno je bilo Profi fotkanje: Tvoja nova francoska profilka. Ter zvečer kot zaključek modnega dogajanja Pogovor o modi z Žalčanko Majo Štamol Droljc, priznano slovensko modno oblikovalko. Žalec kot modna prestolnica Žalec se je odel v modo z razstavo Obleci svoj design, ki so jo pripravili dijaki in dijakinje celjske srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko pod vodstvom mentorice Kaje Repenšek. Dijaki in dijakinje niso poskrbeli le za oblačila, temveč so izdelali tudi pripadajoče modne dodatke. Svoja dela so razstavili Gregor Štor, Besian Bytyqi, Nina Pintarič, Nina Jurečič, Simona Franko, Eva Rušnik in Sara Pri-bičnik. Anja Oset, projektna vodja MC Žalec, je povedala, da so najprej načrtovali mednarodni dogodek, kjer so želeli povzdigniti francosko kulturo. »Načrtovali smo, da bi se povezali s tujimi umetniki in izvedli fotografiranje za mlade na temo francoskega >šika<. Ideje nismo uspeli izvesti. Ohranili smo osnovno idejo mode ter izbrali cilj, da bomo Žalec prelevili v modno prestolnico. Oprli smo se na samooskrbo in predelavo na področju oblačil, zato tudi slogan Obleci svoj design, ter na izvedbo delavnic izdelovanja, risanja svojih modnih smernic. Takoj na drugo mesto smo postavili spoštovanje in podporo edinstvenemu delu mladih oblikovalcev.« Privlačne delavnice mladih modnih ustvarjalcev Na povabilo žalskega mladinskega centra so se odzvali števil- Glavni pobudnici in organizatorki Fešn weeka v Žalcu. Levo Katja Gorečan, strokovna sodelavka, desno Anja Oset, vodja projektov MC Žalec. »Oprli smo se na samooskrbo in predelavo na področju oblačil, zato tudi slogan Obleci svoj design.« ni mladi oblikovalci, ki se trudijo za svojo prepoznavnost v svetu mode. Udeleženke so se preizkusile na področju modne ilustracije pod vodstvom Nee Likar iz celjskega Sketch studia. Predstavila je svoje delo na različnih področjih - od modne, knjižne do otroške in »branding« ilustracije. Delavnico urejanja brade je pripravil Žan Žlebnik, učitelj praktičnega pouka v Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko Celje, z dijakoma, ki sta na modelu prikazala glavne korake urejanja moških obraznih dlak. Celjanka Špela Strašek, ustanoviteljica slovenske znamke pokrival Boho headwear, je svoje znanje pridobivala na različnih tečajih doma in v tujini ter se učila pri znanem klobučarskem mojstru v Celju. Na ustvarjalnici v Žalcu so udeleženke lahko ustvarjale broške, pentlje ali obroče za lase. Vrhunec modnega dogajanja v Žalcu Zadnji dan Žalec Fešn weeka sta oblikovalca Julija Kaja Hrovat in David Bacali v Žalcu parkirala kombi Vili Van Style. Gre za pilotni projekt v Sloveniji, za prvo butično mobilno 'pop-up' trgovino mladih slovenskih blagovnih znamk, postavljeno v vozilo. »To ni le trgovina, je skupnost, ki stremi k povezovanju mladih z ustvarjalnega področja. Projekt je del partnerske mreže Centra za kreativnost iz Ljubljane in ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija,« je povedala Hrovatova, ki je tudi idejna vodja. Obiskovalci so se na dogodku lahko prelevili v francoske modele s kostumografinjo Nino Čehovin ter profesionalnima fotografoma iz studia LR Photography. Nastale so modne fotografije s francoskim pridihom na scenografiji s fotoge-nično belo vespo. Petkovo dogajanje so zaokrožili s pogovorom o modi s priznano slovensko oblikovalko Majo Štamol Droljc. V pogovoru so sodelovali ustvarjalci z različnih modnih področij. Govorili so o dveh različicah mode - trajnostni nasproti tako imenovani hitri modi. Pogovor je bil iskriv, poln smeha, končali so ga s kozarčkom penine. Kotiček z oblačili in dodatki za francosko modo Na povabilo žalskega mladinskega centra so se odzvali številni mladi oblikovalci, ki se trudijo za svojo prepoznavnost v svetu mode. Kostumografinja francoskega 'šika' Nina Čehovin. Obiskovalci so se na dogodku lahko prelevili v francoske modele. 36 TRADICIJA SE NADALJUJE Vozilo vojaške policije in oprema Predstavitev bojnih vozil Slovenska vojska in policija v Štorah Vrhunec so bile akrobacije vojaškega letala V športnem parku na Lipi so si obiskovalci prejšnji četrtek lahko ogledali osebno oborožitev vojaka in policista v popolni bojni opremi ter vojaška in policijska vozila. Dogodek so pripravili člani Zveze slovenskih častnikov, Občinskega združenja slovenskih častnikov Štore in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo. Sodelovali so vojaki celjske Vojašnice Franca Rozmana Staneta ter policisti Policijske postaje Celje. Predstavili so se tudi zdravstveni delavci iz Centra za krepitev zdravja, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma Celje. BINA PLAZNIK Vrhunec dogodka je bil prelet vojaškega letala iz Cerkelj, ki je prikazalo nekaj akrobacij. Dogodka so se udeležili otroci iz osnovne šole in vrtca iz Štor. Gonilna sila dogodka Srečko Križanec, predsednik veteranske in častniške organizacije, je povedal, da letos obeležujejo tudi 20. obletnico občinskega združenja slovenskih častnikov. Ob tej priložnosti so na slavnostni seji Občine Štore prejeli srebrni grb za odlično delovanje: »To nam je v posebno čast in zadovoljstvo. Ko sem izvedel, da bomo prejeli grb, sem bil ganjen, hkrati smo priznanje tudi pričakovali. Dogodkov po vsej Sloveniji se udeležujemo s praporom Občine Štore in tako promoviramo našo občino. Pogosto smo vabljeni v vojašnice, sodelujemo z najvišjim slovenskim vrhom vojske in policije. Naše poslanstvo je, da prenašamo tradicijo narodnoosvobodilnega boja, skrbimo za grobove borcev, redno obeležujemo dan upora proti okupatorju, dan državnosti, dan samostojnosti in enotnosti. Sam večkrat opišem dogodke tudi v lokalnih časopisih in sem hvaležen vsem članom, sodelavcem, veteranskim kolegom, stanovskim prijateljem iz občin Celje, Laško, Šentjur, Šmarje, lokalni skupnosti in tudi svojim družinam, da nam stojijo ob strani in da skupaj dosegamo uspehe.« Vojna je nesmiselna Trenutno v Ukrajini divja vojna in tam so ljudje prisiljeni uporabljati vso to opremo, ki jo lahko mi v miru opazujemo od daleč. Križanec pravi: »Zelo mi je žal, da je do vojne v Ukrajini prišlo, saj menim, da je vsaka vojna nesmiselna. Mislim, da Slovenija trenutno ni v nevarnosti, kar zadeva agresijo. Treba pa se je pripraviti za primer vojne. Država mora imeti dovolj dobro usposobljen kader in oborožitev, da se lahko branimo, če do vojne pride. Obramba domovine je poglavitna. Zavzemam se za vojaško vzgojo v šoli. Mladina ne pozna orožja, zato je tudi tako veliko žrtev v primeru vojne, ker se ljudje ne znajo braniti. Nisem za vojno ali za ubijanje, a zagovarjam miselnost, da se moramo znati braniti.« Vsekakor je bila predstavitev, že šestnajsta po vrsti, zanimiva popestritev dogajanja v majhnem kraju, kot so Štore, saj so prišli tako osnovnošolci različnih razredov kot varovanci doma starostnikov Lipa ter številni krajani. Foto: SHERPA Pogled na orožje vzbuja strahospoštovanje in radovednost. Pogovor izkušenih veteranov s člani Posebne policijske enote. V šotoru je vedno veselo. Obleko vojaka je zabavno nadeti le za fotografijo v mirnih časih. NENAVADNO TEKMOVANJE 37 Z leve stojijo predsednik Športno-kulturnega društva Šoštanj Mesto Miha Šojat, ki je bil tehnični vodja tekmovanja, Najboljši žerjavisti so prejeli lepe nagrade. Adnan Saličević, vodja tekmovanja, zmagovalec Dževad Mešić in Boris Goličnik, predstavnik Občine Šoštanj. Uresničila se je napoved iz vrst organizatorjev tekme žerjavistov I so Bosanci, tIstI naši ali tisti Iz Nemčije« To je bil odgovor na vprašanje, ki sem ga zastavil organizatorjem pred evropskim tekmovanjem žerjavistov v Šoštanju. Zanimalo me je, kdo so najboljši predstavniki tega športa oziroma te spretnosti. In dobil sem iskriv ter zelo simpatičen odgovor, ki povsem drži. V soboto so bili na zmagovalnih stopničkah Semin Mustafić, Husein Šefić in Dževad Mešić. DEAN SUSTER Le za nekaj sekund je bronasto priznanje zgrešil Črnogorec Stefan Đuričanin. V Nemčiji dela z Vladimirjem Kondićem, ki je bil peti. Med sedemnajstimi tekmovalci je bil tudi prekaljeni Slovenec Jurij Kozar. Dvakrat je bil evropski prvak, leta 2005 v Švici in leta 2008 v Nemčiji: »Sem iz Prekmurja, iz Mačkovcev, in sem delal v Avstriji. Tam so bile kvalifikacijske tekme, šele po uspešnem nastopu na njih sem se lahko udeležil evropskega prvenstva. Dvakrat se mi je uspelo povzpeti prav na vrh.« Odločala so vedra Evropsko tekmovanje žerjavistov je bilo v Šaleški dolini četrto po vrsti. V letih 2017 in 2018 je bilo ob Šo-štanjskem jezeru, leta 2019 prvič na šoštanjskem stadionu. Po dveh letih prisilnega premora je bilo prizorišče tekmovanja isto - zelenica ob nogometnem igrišču člana Medobčinske nogometne zveze ЖГ4 Celje, na Stadionu pod vilo Široko. Tekmovalec žerjavist je hodil po travi, pred seboj je imel pripasan daljinski upravljalnik. Najprej je moral s pomočjo žerjava dve težji bremeni postaviti v krog, nato je sledila najtežja naloga. Dvakrat je moral vedro spustiti v ozko luknjo. Tekma je trajala tri ure. Glavni sodnik je bil domačin Franci Medved, pomagala sta mu in Stjepan Magic iz Nemčije. Trije v štirih sekundah Glavni pobudnik tekmovanja je Adnan Saličević Laky, ki je poudaril, da glavno organizacijsko breme sloni na članih Športno-kulturnega društva Šoštanj Mesto: »Vreme ni bilo naš zaveznik. Po dveh letih premora zaradi znanih razlogov smo se spet potrudili. Če ne bi deževalo, bi se zbralo vsaj petkrat več gledalcev. A nič za to, naslednje leto bomo ponovno povabili najboljše žerjaviste iz širše regije.« Sedem tekmovalcev je bilo iz Bosne in Hercegovine, štirje so bili iz Hrvaške, po sta bila dva iz Nemčije in Slovenije, eden je bil iz Srbije in eden iz Makedonije. Semin Mustafić je za nalogo potreboval pet minut in 52 sekund. Za sekundo hitrejši je bil izkušen Husein Šefić iz podjetja Ferokov, ki je postavilo žerjav. S časom 5,48 je zmagal Dževad Mešić, ki ga je spodbujala tudi mama. Prejel je sedemdnevno bivanje z družino na otoku Pagu. Med tekmo je gledalcem čas krajša- Zadnja naloga je bila najtežja in je odločala o uvrstitvah na najvišja mesta. 38 LJUBITELJSKO DELOVANJE Dvajsetletnica Društva podeželskih žena Žalec Včasih ni bilo takega »tempa« Korenine Društva podeželskih žena Občine Žalec segajo v devetdeseta leta, ko so bile kmetice celotne Spodnje Savinjske doline povezane v eno društvo. Po ustanovitvi novih občin se je Društvo kmečkih žena Spodnje Savinjske doline razdelilo na več društev. Članice z območja Griž, Petrovč, Galicije in Šempetra so se takrat združile v omenjeno društvo. V posodobljeni obliki delujejo dvajset let, na kar so zelo ponosne. Leta 2006 jim je občinski svet podelil Zlato plaketo Občine Žalec za uspešno delo in ohranjanje starih običajev. To jim je dalo zagon, da še bolj vneto skrbijo za svojo prepoznavnost. BINA PLAZNIK Do izbruha epidemije koronavirusa so marca vsako leto na Jožefo-vem sejmu v Petrovčah pripravljale samostojne kulinarične razstave. Dan pred razstavo so na delavnici pod strokovnim vodstvom pripravile jedi, ki so jih postavile na ogled. »Razstave so bile pri obiskovalcih zelo dobro sprejete,« se spominja Marta Rojnik, predsednica DPŽ Žalec. Pogostitve pripravljajo na različnih kulturnih dogodkih krajevnih skupnosti in občin, pogosto jih medse povabijo tudi okoliški podjetniki. Sodelovale so v oddajah Dobro jutro na Radioteleviziji Slovenija ter se večkrat predstavile v lokalnih medijih. Dekleta ob vsaki priložnosti poskrbijo za slastno pogostitev. Meta Rojnik, dobrovoljna in odločna predsednica DPŽ Žalec Posebno pozornost namenjajo izobraževanju Posebno pozornost namenjajo izobraževanju, pri čemer združijo prijetno druženje s koristnim učenjem. Njihova usmeritev pri načrtovanju kulinaričnih tečajev je vračanje k svojim koreninam. S tem odkrivajo pozabljene okuse, vrednote, doživetja in kulinarično dediščino. Pripravljajo tematske tečaje, ki odražajo lokalne posebnosti, kot so na primer Zelenjavne jedi iz babičine skrinje, Dobrote iz krušne peči, Zakladnica sladkih okusov dveh generacij, Me-deno-sladke pregrehe, Vegetarijanske jedi, Ribje jedi, Enolončnice, Vse o mesu, Finger food, če jih naštejemo le nekaj. Spoznale so že veliko kulinaričnih mojstric in mojstrov, kot so: Andreja Žolnir s svojimi nasveti in poklicnimi izkušnjami pomaga pri vodenju društva. Jožica Štruk, Barbara Cokan, Andrej Voh, Jernej Podpečan, Andrej Goljat, Jožica iz kuhinje Svetega Jožefa iz Celja, Igor Stankovič ter mojstri akademije Jezeršek. »Z njimi smo spoznavale našo gastronomsko dediščino, jo posodabljale in tako ustvarjale nove recepte,« pove predsednica Rojniko-va. Recept za slastne mini kifeljčke Vida Trupej je ob obisku naše ekipe spekla slastne kifeljčke. Pravi, da »Za članstvo se zanimajo tudi ženske iz drugih občin. Vseh skupaj nas je sedaj 110.« Vida Trupej z veseljem predaja svoje znanje o peki. pri pogostitvah sodelujejo vse žene. Zaupala nam je preprost recept: »Potrebujemo kilogram moke, dva zavitka kvasa, žlico soli, dva decilitra olja, 2 jajci in šest decilitrov mleka. Zamesimo testo, ga pustimo počivati, da vzhaja, razvaljamo, razrežemo na trikotnike, zvijemo v rogljičke, namažemo povrh z rumenjakom in pečemo v pečici približno petnajst minut. To je osnovni recept. Lahko jih tudi napolnimo s šunko in sirom ali pa dodamo v testo žlico kakava, da dobimo dvobarvni učinek.« Dober glas seže v deveto vas Andreja Žolnir, sicer svetovalka za dopolnilne dejavnosti na Kmetijsko--gozdarskem inštitutu (KGZ) Celje, pomaga pri vodenju društva in je pove- LJUBITELJSKO DELOVANJE 39 Njihova usmeritev pri načrtovanju kulinaričnih tečajev je vračanje h koreninam. dala, da dober glas o njih seže v deveto vas in da njihovo delo opazi vedno več deklet, ki se jim želijo pridružiti: »Za članstvo se zanimajo tudi ženske iz drugih občin. Vseh skupaj nas je sedaj 110. Upravni odbor je sestavljen iz devetih članic. Sedemkrat na leto se nas sestane petnajst, to je skupaj s članicami nadzornega odbora in disciplinske komisije. Dogovarjamo se o programu dela, organizaciji prireditev in o tekočih zadevah. Dobivamo se v prostorih Kmetijske zadruge Gotovlje v Grižah. Zelo smo hvaležne, da lahko uporabljamo te prostore.« Njihovo veliko veselje so potepanja Programe izletov skrbno pripravljajo. Članice društva se na izletih izobražujejo, spoznavajo nove pokrajine in hkrati promovirajo društvo, občino Žalec in Savinjsko dolino. Predsednica Rojnikova pove, da si izlet privoščijo dvakrat letno: »Skupaj se odločimo za destinacijo. Na občnem zboru razdelimo listke, članice napišejo svoje želje glede izletniških točk, vsebine kuharskih tečajev in potem upoštevamo tiste predloge, ki so najbolj množični. Andreja poišče primere dobrih praks dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, izberemo si tako, ki nas najbolj zanima, da se lahko kaj novega naučimo in doživimo. Kot rečeno, združujemo prijetno s koristnim in iščemo navdih za svoje ustvarjanje. Bile smo že tudi v Avstriji na dvodnevnem izletu, kjer smo med drugim obiskale hišo gorskega zdravnika iz znane nadaljevanke. Včasih si res privoščimo (smeh).« Povezovanje in srečevanje z drugimi društvi Vsako leto se srečujejo z drugimi društvi podeželskih žena, ki jih s področja od Zgornje Savinjske doline prek Koroške do Šmarij naštejemo kar dvaindvajset. Leta 2018 je bilo srečanje v Žalcu, udeležilo se ga je 370 članic iz 17 društev. Srečanje so organizirale v sodelovanju s Kme-tijsko-gozdarskim inštitutom Celje, izpostava Žalec. Udeleženke so spoznale Fontano piv Zeleno zlato, ogledale so si mesto Žalec, obiskale zeliščni vrt Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo, obiskale mašo v cerkvi sv. Nikolaja. Nato je sledilo druženje vseh udeleženk s pestrim kulturnim programom pod šotorom na žalski podeželski tržnici. Današnje mlade žene nimajo časa Predsednica Rojnikova pove, da članicam ni treba več izpolnjevati pogoja, da so doma s kmetije. Lahko se jim pridruži vsaka. Vendar so se časi spremenili. Želi si, da bi bilo več mlajših deklet včlanjenih v njihovo društvo, vendar jim očitno čas tega ne dopušča: »Če se ozrem nazaj v svoje življenje, ni bilo takega tempa. Danes pa ženske komaj usklajujejo družino, otroke in službo in jim zmanjka energije za dodatne dejavnosti.« Druge članice povedo, da opažajo, da imajo danes otroci veliko dejavnosti, tako da jih mame komaj uspejo prevažati od ene dejavnosti na drugo. Praznovanje dvajsete obletnice Letos so 20 let delovanja tudi slovesno obeležile. 1. junija so pripravile praznovanje za povabljene goste v Dvorcu Novo Celje. Prireditev so naslovile »Dekle, pojdi z menoj« ter vabilo pospremile z besedami: »V življenju so poti, ki jih je treba prehoditi, so ljudje, ki jih je vredno spoštovati, so dlani, ki jih moramo stisniti v zahvalo za naklonjenost, zvestobo, razumevanje in prijateljstvo, ker zmorejo in želijo pokloniti del sebe, del svojih misli in želja za soustvarjanje v društvu.« »Za obletnico smo z odlično ekipo posneli promocijski film. Prelevile smo se v igralke in prikazale nekaj naših dejavnosti, med drugim smo posneli gospo Vero, kako izdeluje rože iz krep papirja, pri Vidi smo pekle rogljičke in buhtlje, 'štrajhale' hmelj ... Predstavile bomo tudi četrto izdajo društvenega glasila Lupinice, kjer predstavimo plodove našega dela z opisi in fotografijami ter tudi preizkušene recepte.« Foto: Andraž Purg - Gr upA Na njivi dela ne zmanjka. 'Štrajfanje' hmelja. Pri tem opravilu odstranijo vse odvečne poganjke, od tri do štiri najmočnejše pa pustijo in jih napeljejo na hmeljevko, ki daje oporo dozorevajočemu hmelju. Te hmeljske poganjke je potrebno tedensko privezovati in usmerjati na vrh hmeljevke. Ko za delo poprimeš v družbi, je bolj veselo, pa še hitreje opravljeno. Veselja ob srečanjih ne manjka, društvena disciplinska komisija ostaja brez dela. 40 OTROCI POJEJO Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Odziv na projekt tako velik, da so pripravili glasbeni večer V tokratni izdaji časopisa vam v sklopu projekta družbe Radio-Tednik Ptuj, v katerem sodeluje tudi naša medijska hiša Novi tednik in Radio Celje, predstavljamo učence Osnovne šole Dramlje. Pravzaprav učenke, saj so se v tej skupini pogum za nastop pred mikrofonom zbrala predvsem dekleta. Gre za projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki iz leta v leto postaja akcija z vedno večjim dosegom. SIMONA ŠOLINIČ, LUKA ŽERJAV Tudi letošnji glasbeni projekt, v katerem sodeluje ogromno šol iz vseh delov Slovenije, je pokazal, da je ljubezen do slovenske glasbe zelo močna tudi med mladimi, za katere mnogi mislijo, da jim je bližja tuja pesem. Vse nastopajoče so tudi povedale, da glasba ne pozna meja, pri čemer sloven- ska beseda tudi mladim sede globoko v srce. Nasploh smo v letošnji akciji, v kateri se je zvrstilo že več kot sto otrok iz Savinjske regije, opazili, kako jih glasba veseli, kako razmišljajo o glasbeni karieri tudi v odraslosti. Mnogim petje ni edini konjiček ali zanimanje, ampak so vešči igranja številnih glasbil, nekateri so že člani orkestrov in načrtujejo izobraževanje v glasbeni smeri. Številna priznanja Vse to kaže, da je poslanstvo projekta pravilno zastavljeno. Iz leta v leto se vanj vključuje več šol iz vse Slovenije. Tudi učenke iz Osnovne šole Dramlje so se nastopov veselile, nekaj treme je bilo, a jo je ljubezen do petja premagala. »Da v Dramljah že vrsto let radi prepevamo in nastopamo, ni skrivnost. Dokaz za to so številna priznanja našega šolskega pevskega zbora, med njimi tudi zlata, ki jih leto za letom niza na revijah pevskih zborov. Prav tako v šoli učitelji z učenci vsako leto pripravimo kar nekaj kulturnih prireditev. In ker so odzivi vedno pozitivni, nam to daje spodbudo,« pravijo ravnateljica OŠ Dramlje Mirjana Aužner ter učiteljici Andreja Črešnar Pungaršek in Maja Šantl, ki sta učenke pripravljali na nastope. »V preteklih dveh letih je bilo žal za javno udejstvova-nje in nastope naših otrok na prireditvah bolj malo priložnosti. Tudi zato smo se letos odločili, da bo šola kar sama pristopila k sodelovanju v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki ga sicer spremljamo že nekaj let. Navdušenje otrok nad projektom je bilo tako veliko, da smo v šoli pripravili glasbeni večer, na katerem so se lahko predstavili številni mladi talenti. Na tem javnem koncertu smo tudi izbrali kandidate za snemanje v studiu in za potegovanje za nastop v finalni oddaji. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Radiu-Tednik Ptuj, medijski hiši Novi Tednik in Radio Celje za organizacijo omenjenega projekta, saj vemo, koliko našim otrokom pomenita glasba in priložnost nastopanja,« še dodajajo v OŠ Dramlje. Pokrovitelji prireditve: Generalni pokrovitelj: блио. IN&L MANA ETRk CINKARNA SAZAS STOREQSTEEL Lana Pobirk, 8. a-razred OŠ Dramlje, pesem Tiho, tiho čas beži, Tanja Žagar Poleg petja imam rada tudi igralstvo, saj sodelujem v dramski skupini. Za druge dejavnosti nimam veliko časa zaradi šolskih obveznosti. Z dramsko skupino tudi nastopamo s predstavami. Poslušam vso glasbo, in sicer do takrat, ko mi je neka pesem všeč in se me dotakne, izbranega najljubšega izvajalca ali izvajalke pa nimam. Pesem Tanje Žagar sem izbrala, ker ustreza mojemu glasu, saj jo lažje zapojem. V prihodnosti se vidim v poklicih naravoslovnih ved, arhitekturi ali veterini. Valentina Jager, 6. b-razred, OŠ Dramlje, pesem To mi je všeč, Nina Pušlar Učim se igrati flavto, kolesarim in rišem. Doma zelo rada pojem. Sem del pihalnega orkestra. Pri poslušanju pesmi imam rada novejšo glasbo, čeprav rada poslušam tudi Adele ali Michaela Jacksona. Oče igra kitaro in harmoniko, mama je igrala violino, zato je glasba del naše družine. Tudi skupaj smo že igrali in peli. Sicer pa rada fotografiram, saj je oče tudi fotograf. Morda se bom ukvarjala s fotografijo, ko bom odrasla. Sarai Završnik, 6. a-razred, OŠ Dramlje, pesem Ne bodo kot drugi, Ditka Redno obiskujem plesne vaje, igrala sem tudi prečno flavto in klavir, slednjega me uči stric. Zelo rada se ukvarjam z elektriko. Pomagam očetu, ki se s tem ukvarja, a tudi zanima me delovanje elektrike. Pri srcu mi je novejša glasba, predvsem izvajalke, kot so Nina Pušlar, Ditka in Nika Zorjan. Ko bom končala osnovnošolsko izobraževanje, se bom vpisala na elektrotehniko. To se uči tudi moj starejši brat, tako da bova lahko pomagala očetu v njegovi delavnici. Ana Črešnar, 9. b-razred OŠ Dramlje, pesem Mlade oči, Ditka Haberl Zelo rada rišem in pojem, igram kitaro in klavir, sem tudi skavtinja. Pri igranju glasbil sem samoukinja, tudi pri risanju. Všeč so mi angleške pesmi, predvsem elektronska glasba, čeprav imam najraje slovenske pesmi. V družini zelo radi pojemo, mama je name prenesla ljubezen do petja. Srednje izobraževanje bom nadaljevala v oblikovni šoli v Mariboru, ker rada rišem in oblikujem. Neža Štrajhar, 1. a-razred, pesem Ne bodi kot drugi, Ditka V šoli obiskujem plesne vaje, saj zelo rada plešem, hodila sem tudi na vaje s pevskim zborom. Všeč so mi pesmi, ki so živahne, a tudi umirjene. Pesem Ne bodi kot drugi je zelo lepa in sem kar ogromno vadila za nastop. Ko bom odrasla, bom pianistka. Glasbila imam rada, zanje me je navdušil oče, ki igra bas kitaro in bariton v orkestru. Včasih skupaj tudi zapojeva. Se pa veselim, da bomo doma kmalu dobili koze, s katerimi se bom ukvarjala v prostem času. Kaja Sovinc 9. b-razred, OŠ Dramlje, Milijon in ena, Klara Jazbec Končala sem šest let osnovne glasbene šole, kjer sem igrala klavir, zdaj pa igram orgle. S tem sem uresničila željo prababice, ki je želela, da bi nekdo nadaljeval njeno ljubezen do teh glasbil. Sicer pa se rada ukvarjam s športom, najbližje mi je gimnastika, a nam je epidemija onemogočila treninge v zadnjem času. Všeč mi je pop, poslušam tudi rokovsko glasbo. Vpisala sem se na gimnazijo, kam bom šla potem naprej, še ne vem. Verjetno na medicino ali psihologijo. OTROCI POJEJO 41 Lara Horvat, 8. a-razred, OŠ Dramlje, pesem Dobro jutro, življenje, Alya Ukvarjam se z džez baletom, že od otroštva plešem in pojem. Veliko sem tudi že nastopala s pevskim zborom. V prostem času kotalkam, poslušam slovenske in angleške pesmi. Od slovenskih izvajalcev mi je všeč skupina Tabu, ki me je navdušila, ko sem bila na koncertu. To je bil tudi prvi večji koncert, ki sem ga obiskala. V prihodnosti se nameravam ukvarjati s kozmetiko. I Klara Rabič, 4. a-razred, razred OŠ Dramlje, pesem Največ, Klara Jazbec Z veseljem se ukvarjam s športnimi dejavnostmi, kolesarjenjem, rolanjem. Pred epidemijo sem trenirala košarko, gimnastiko in nogomet, a sem nato prenehala. Zdaj obiskujem plesne vaje v šoli. Rada poslušam Klaro Jazbec, sicer so mi všeč pesmi, ki niso preveč počasne, a tudi ne preveč hitre. Pevka, ki jo večkrat poslušam, je tudi Nika Zorjan. Glasbo poslušam največkrat na spletu, kjer najdem kakšno pesem, in če mi je všeč, jo tudi zapojem. Kaj bom počela kasneje v življenju, ne vem, všeč mi je fizioterapija, kar bi si izbrala za poklic, vmes pa bi rada urejala pričeske. Julija Jankovič, 2. a-razred OŠ Dramlje, pesem Tople oči, Nina Pušlar V Glasbeni šoli Celje igram violino prvo leto. To glasbilo imam zelo rada. V prostem času se ukvarjam z baletom, rada se tudi razgibavam na baletni način. Na področju glasbe sta mi všeč klasična glasba in pop. Zelo blizu so mi slovenske pesmi. Mislim, da se bom s petjem ukvarjala tudi v naslednjih letih, čeprav bi bila po poklicu rada učiteljica. Hana Golež, 5. a-razred, OŠ Dramlje, pesem Tople oči, Nina Pušlar Trenutno ne obiskujem nobenega krožka, najraje sem doma, kjer se igram s bratrancem in s prijatelji. Zelo rada ustvarjam iz papirja in kartona, saj sem spretna pri tem. Rada bi igrala klavir ali kitaro, a to se bom še odločila. Petje mi je všeč, mama in oče sta tudi pela v pevskem zboru. Poslušam rada različne slovenske izvajalce od BQL, Nike Zorjan do Nine Pušlar in Polkaholikov. Poslušam tudi tuje pesmi, ki jih pogledam na spletu. Zaenkrat še ne vem, kaj bom počela, ko bom odrasla, morda bom pevka ali frizerka. Za odločitev o poklicu imam še čas. Kaja Kopinšek 2. a-razred, OŠ Dramlje, pesem Tople oči, Nina Pušlar Ko sem doma, zelo rada pojem in plešem, tudi v šoli obiskujem plesne vaje. Učiteljica nam pripravi koreografijo in potem temu sledimo. Izbrala sem pesem Nine Pušlar, ker mi je pevka zelo všeč, sicer poslušam tudi Niko Zorjan. Ko bom velika, mislim, da bom pevka, ker me petje res veseli. V prostem času skrbim za zajčka in psa. Larisa Škorjak, 3. a-razred, OŠ Dramlje, pesem Daj se nasmej, Bepop Zelo rada se pogovarjam s sošolci in igram namizne igre. Moja najljubša igra je šah, v katerem sem tudi zelo dobra. Tudi šahovski krožek sem obiskovala. Glasba me tudi zelo veseli, vendar glasbene šole ne obiskujem. Če bi se kdaj vpisala v glasbeno šolo, bi igrala klavir. Poslušam sicer vso glasbo, ne le angleških pesmi, ampak tudi slovenske. Vse so lepe. Ko bom odrasla, bom najverjetneje risarka ali pevka. Rišem tudi zelo lepo, predvsem tiste stvari, ki jih znam. Pri petju še ne vem, ali bi raje pela samostojno ali v skupini. 42 PODLISTEK www.kamra.si kamra ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Moški pevski zbor z zborovodjem Tonetom Tržanom, po letu 1945 (hrani Nada Tržan Herman) Svoboda na novih temeljih (6) Po drugi svetovni vojni se predvojne zveze kulturnih društev niso obnovile, je pa v petdesetih letih na popolnoma novi podlagi začela delovati Ljudska prosveta Slovenije, zveza Svobod je postala njen kolektivni član. Zaradi želje komunistične partije, da bi okrepila udejstvovanje delavstva na kulturnem področju, so namreč začeli leta 1952 po večjih delavskih središčih ustanavljati Svobode, ki so se povezale v Zvezo delavskoprosvetnih društev Svoboda. Ta se je sicer vključila v Ljudsko prosveto Slovenije, a je v svojem delovanju ostala samostojna. Ob 2. kongresu 1954 v Celju je zveza združevala že 131 društev z okoli 40.000 člani. Med glavnimi dejavnostmi so bili gledališki odri, pevski zbori, ljudske univerze, glasbene in pevske skupine. Najmočnejša društva so bila v Ljubljani, Kranju, Jesenicah, Celju, Mariboru in v revirjih, torej večjih industrijskih krajih, kjer je prevladovalo delavstvo. Na kongresu na Jesenicah leto kasneje se je zveza skupaj z Ljudsko prosveto Slovenije preoblikovala Mladi harmonikarji Svobode, 1958 (hrani Andrej Cimerman) v Zvezo Svobod in prosvetnih društev Slovenije; le-ta se je leta 1964 preimenovala v Zvezo kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, 1977 v Zvezo kulturnih organizacij Slovenije, 1997 pa v Zvezo kulturnih društev Slovenije. Na celjskem nivoju se je posledično oblikovala okrajna mreža: takoj po koncu druge svetovne vojne so najprej ustanovili DPD Iva Ključarja Celje-Gaberje, ki se je kasneje preimenovalo v DPD Svoboda Celje. Leta 1957 je pod okriljem Sveta Svobod in prosvetnih društev okraja Celje delovalo kar 15 društev Svoboda, tri leta kasneje pa že 20, v katere je bila vključena izjemna paleta kulturnih dejavnosti. Po drugi svetovni vojni se je torej Svoboda Celje vzpostavila na novih temeljih in bistveno razširila svojo dejavnost. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Še vedno pa je njeno poslanstvo ostalo enako - posredovanje in vključevanje delavstva v najširšem pomenu v kulturno dogajanje; v tem smislu je razumeti tudi parolo, s katero so na prelomu iz petdesetih v šestdeseta leta zaključevali dopise in zapisnike celjske Svobode: »Kulturo ljudstvu!« Prostorski pogoji za delovanje Svobode niso bili ves čas enaki: po drugi svetovni vojni so sprva vadili v nekdanji gostilni Pri Jugoslovanu v Gaberju (moški pevski zbor), pa v gostilni Amerika (harmonikarji), nato v prostorih TVD Partizan Gaberje (tamburaška sekcija, knjižnica), kasneje v dvorani ZKPO v Gregorčičevi ulici (harmonikarji). Končno so leta 1959 v Gaberju na Mariborski cesti - tudi s prostovoljnim in udarniškim delom, pri čemer je veliko pomagala Ljudska tehnika Emo - zgradili svoj Dom svobode. V njem so dobile prostor vse sekcije, ki so vadile po določenem urniku. Leta 1985 so morali dom zaradi gradnje sejemskega kompleksa Golovec porušiti, zato so leto kasneje dobili nadomestno stavbo (nekdanje prostore Ingrada) na Stari Dečkovi cesti. Za odprtje novega doma je imel veliko zaslug dolgoletni (tudi častni) predsednik Svobode Celje Feliks Smola. Znotraj Svobode so v različnih obdobjih delovale različne sekcije: pevski zbori, tamburaški in harmonikarski orkester, glasbena šola, dramska sekcija (Ljudski/Delavski oder), šahovska sekcija, sekcija ansamblov, mladinska kino sekcija (1959-1961), Delavska/Ljudska knjižnica v Ga-berju, Delavska univerza, likovna sekcija itd. Posamezne sekcije so imele priložnost predstaviti rezultate svojega dela na vsakoletni reviji, ki je pod naslovom Svoboda poje in igra potekala vse od 1965. leta dalje. Se nadaljuje ... dr. Marija Počivavšek Muzej novejše zgodovine Celje ALBUM S CELJSKEGA Celjan Jože Zupanc v uniformi starojugoslovanske vojske Oče Jože Zupanc je, kot je navedeno v njegovi vojaški knjižici, služil starojugoslovan-sko vojsko od 17. 9. 1939 do 17. 7. 1940 v Bohinjski Beli in na Rudnem polju na Pokljuki. Nekaj tednov pred napadom na Kraljevino Jugoslavijo je bil vpoklican na vojaško vajo, ki je trajala od 12. marca do 13. aprila 1941. Ob razpadu kraljeve vojske so se vojaki napotili proti domu. Skupaj z drugimi vojaki je Jožeta v Zidanem mostu zajela nemška vojska in vse odpeljala v vojašnico na Mariborski cesti v Celju. Jožetu so sorodniku uspeli pretihotapiti civilno obleko, ki mu je ob slabem varovanju in veliki množici ujetnikov v vojaških in civilnih oblačilih omogočila pobeg. Kot mizar se je nato 22. aprila 1941 zaposlil pri obrtniku Antonu Speglitschu in s tem je bil od 30. julija 1941 vpisan v »registru« vojnih obveznikov. V nemško vojsko je bil prisilno mobiliziran od 23. junija 1943 do 24. decembra 1944. Na ruski fronti je bil težko ranjen in nato pred božičem leta 1944 odpuščen. Z mamo sta se poročila ob koncu vojne. Datum poroke 20. april 1945, Hitlerjev rojstni dan, so določili na matičnem uradu, kjer so »zagotavljali« mladoporočencema, da bo njima izbrani datum prinesel srečo v zakonu. Rodila sta se jima hči Ana-Marija (25. maja 1945) na dan, ki je pozneje postal »dan mladosti«, in sin Roman (27. februarja 1949). Prispeval: Roman Zupanc Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Vir: www.kamra.si, Album Slovenije -osebni spomini 20. st. Medijski pokrovitelj: Novi tednik Od leve: moja mama Ana Cerovšek, kasneje por. Zupanc, in oče Jože Zupanc ter Vinko Šeruga, mamin svak in mož moje tete Mimike. Zadnja dva na desni sta nepoznana. BRALCI POROČEVALCI 43 Z žarkom upanja za otroški nasmeh Nastop orkestra slovenske policije in otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Vransko-Tabor in Gornji Grad (Foto: TT) V športni dvorani na Vranskem je bil prejšnji teden tradicionalni dobrodelni koncert v organizaciji Rotary kluba Žalec. Vsa leta kot gostiteljica koncerta sodeluje Občina Vransko. Skupaj sta zbrala 12.300 evrov. In komu jih bodo namenili? V pestrem programu je nastopal Policijski orkester pod vodstvom dirigenta Nejca Bečana. Pridružil se mu je združeni otroški in mladinski pevski zbor OŠ Vransko-Tabor in OŠ Franca Kocbeka Gornji Grad. Nastopili so priznani pevci in skupine slovenske zabavne ter narodnozabavne glasbe: Soul Greg artist kvartet, skupini Zaka pa ne in Firbci, legendi slovenske glasbene scene Oto Pestner in Irena Vrčkovnik ter Modrijani, ki so enako kot Policijski orkester že vsa leta zvesti dobrodelnemu koncertu Rotary kluba Žalec. V znak zahvale je Policijskemu orkestru in Modrijanom predsednik kluba dr. Miroslav Žaberl podelil zahvalni plaketi. Gost prireditve, ki je nagovoril prisotne, je bil guverner Rotary distrikta 1912, ki pokriva Slovenijo in Makedonijo, Dušan Peterkovič. Predsednik kluba Miroslav Žaberl je ob koncu prireditve podelil simbolična dobrodelna čeka ravnateljicama OŠ Vran-sko-Tabor Majdi Pikl v znesku 8.200 evrov in ravnateljici OŠ Gornji Grad Blanki Nerad v znesku 4.100 evrov. Denar bo namenjen za otroke teh osnovnih šol, in sicer za financiranje dodatnih vsebin in programov. Ta pomoč bo omogočila, kot je poudarila voditeljica prireditve Dragica Sternad Pražnikar, da bodo lahko razvijali svoje potenciale in gradili boljši svet, nekoč pa morda sami pomagali komu, ki bo pomoč potreboval. NT Salamijada na Sladki Gori V petek, 20. maja, je bil po dveh letih na Sladki Gori ponovno tradicionalni praznik domačih salam ali Salamijada. Na tekmovanje so tekmovalci prijavili 31 salam, ki jih je po kriterijih ocenjevala komisija. Kakovost salam je ocenjevala komisija, ki so jo sestavljali Jože Tratenšek, Braco Miroševič, Jože Zorenč, Franci Sotošek, Dean Kokot in Silvo Svetelšek. Predsednik ocenjevalne komisije je na prireditvi povedal, da je zelo vesel, da je bila večina ocenjenih salam domačega porekla in brez dodanih kemikalij. Po uradnem delu so imeli gostje možnost ob glasbi ter kozarcu vina preizkusiti vse sodelujoče salame, posebej je bilo mogoče preizkusiti še najboljših deset. Prireditve sta se udeležila tudi župan Občine Šmarje pri Jelšah Matija Čakš in novi direktor Javnega zavoda za turizem, šport in mladino Šmarje pri Jelšah Gregor Krajnc. Skupaj je bilo ocenjenih 31 salam. Salama Zvonka Ojsterška je dosegla 48,4 točke, desetino točke več sta dosegli salami Janka Majcena in Blaža Černelča. Salamo, vredno 48,6 točke, je pridelal Alojz Gunzek, največ točk pa sta s svojimi salamami dosegla mesar Anton ter Drago Majcen, ki sta oba dosegla 48,8 točke. Ob podeljenih nagradah je župan Občine Šmarje pri Jelšah Matija Čakš dodal, da ga veseli, da se je med nagrajenci znašlo kar nekaj domačinov. ŠPELA ŽABERL Komisija je po dveh letih na Sladki Gori ponovno ocenjevala salame. Tekmovalci so jih prijavili enaintrideset. (Foto: Foto klub Šmarje pri Jelšah) Pegazovi izletniki smo v Konjice pripeljali sonce SSf Na izletu , v Slovenskih Konjicah Prebudili smo se v oblačno in rahlo deževno jutro, vendar smo bili kljub temu veseli in polni pričakovanj. Končno je prišel dan, ko smo se odpravili na težko pričakovan izlet v Slovenske Konjice. Avtobus je bil poln nasmejanih obrazov, veselo smo prepevali in kot bi mignil, je posijalo sonce. Najprej smo se ustavili v živalskem vrtu in tematskem parku Zoo Land, kjer smo vstopili v svet starodavnih kultur. Razveselilo nas je več kot sto različnih živalskih vrst. Stanovalci so bili navdušeni. Bogomir je povedal, da se je počutil kot v džungli, predvsem ko je videl velikega leva, kako se ob pogledu na nas oblizuje in ne- kaj trenutkov za tem že sladko spi na kamnu. Stanovalec Cvetko je dejal: »Bilo je zelo lepo, najbolj se mi je vtisnilo v spomin, ko sem z direktorico Ireno hranil lemurja ... Tega ne bom nikoli pozabil.« V Zoo Landu nas je obiskala tudi Jožica Hanžič, nečakinja naše stanovalke Cite Sajko. Zaigrala je na harmoniko in opisala zgodovino Slovenskih Konjic. Polni lepih vtisov smo se odpravili proti središču Slovenskih Konjic, kjer sta nas prijazno pričakali direktorica Lambre-chtovega doma Irena Vozlič in delovna terapevtka Eva Rožencvet. Skupaj smo odšli proti cerkvi sv. Jurija, kjer nas je sprejel duhovnik Jože Vogrin in nas popeljal skozi zgodovino župnijske cerkve. Stanovalci so prepevali Marijine pesmi ter zmolili. In že smo se odpravili proti Lambrechtovem domu, kjer so nas težko pričakovali stanovalci in zaposleni. Predstavil se nam je domski pevski zbor pod okriljem fizioterapev-tke Ane Ferme. Skupaj smo zapeli nekaj ljudskih pesmi in čas je kar prehitro minil. Cita je dejala: »V imenu vseh stanovalcev se vam iz srca zahvaljujem. Vse je šlo kot po maslu, najprej nisem želela na izlet, saj nisem vedela, ali bom zmogla, vendar mi je ob spremstvu zaposlenih uspelo. Zelo sem vesela. Bilo je krasno.« VALENTINA JECL Občni zbor DPMŽ Celje Po dolgih dveh letih smo se na občnem zboru končno ponovno srečali aktivni člani Društva proti mučenju živali Celje. Zbrali smo se v prijaznem lokalu Špital za prjatle, kjer so bili dobrodošli tudi naši štirinožni prijatelji. Društvo proti mučenju živali Celje je bilo ustanovljeno v začetku 70. let in je eno najstarejših društev v Sloveniji. Trenutno je včlanjenih 120 članov. Približno 20 je dejavnih, drugi nudijo pomoč s plačevanjem članarine in s prostovoljnimi prispevki. Člani društva se trudimo pomagati vsem živalim, ki potrebujejo pomoč. Na občnem zboru smo pregledali delo preteklih let in pripravili načrt, kako bomo še naprej in še bolj pomagali vsem manj srečnim živalim. Sledilo je druženje članov s skupno željo, da bi se v prihodnosti število aktivnih članov še povečalo. KATARINA ŠUMEJ 44 BRALCI POROČEVALCI Dijaki in zaposleni Ekonomske šole Celje so se poslovili od ravnateljice oziroma direktorice Bernarde Marčeta, ki odhaja v pokoj. Slovo od šole 20. maj 2022 je bil za četrtošolce poseben dan. Poslovili smo se od šole, tradicionalno predali ključ mlajši generaciji in ob 12. uri zaplesali maturantsko četvorko. Ta dan je bil poseben tudi zato, ker smo se poslovili od naše ravnateljice oziroma direktorice Bernarde Marčeta, ki odhaja v pokoj. V življenju so zelo pomembni mejniki, ki nas vodijo k novim doživetjem in novim spoznanjem. Naša ravnateljica je znala predstaviti pozitivne plati vseh projektov, ki smo se jih lotili. Čeprav je bil začetek najprej težak, smo s skupnimi močmi in z njenim vodenjem korak za korakom rasli in se razvijali. Postajali smo prepoznavni na ravni občine in tudi države. Dijaki in profesorji smo pod njenim vodstvom dosegali vidne rezultate na raziskovalnem področju in na področju tekmovanj iz znanj. Ob pedagoškem delu je skrbela tudi za izboljšanje pogojev dela - spodbujala je nabavo didaktičnega materiala in se trudila za obnovo šole. In kar je najpomembnejše, dijakom je zagotavljala občutek varnosti, slišanosti in pomembnosti. Šolo je naredila ljubečo in domačo. Nikoli ne bomo pozabili vseh njenih spodbudnih besed ter nasmeha, ki nam ga je vedno namenila. Vedno nas je podpirala in razumela, nam stala ob strani, ko smo imeli občutek nemoči. Pokazala nam je, da je vsak pomemben in vreden. Zelo smo hvaležni tudi za njen odprt pristop do vseh naših želja in idej, čeprav niso bile vedno uresničljive. Kot slovesno in simbolično darilo smo ji poklonili šopek s 23 cvetovi, ki predstavljajo 23 razredov v naši šoli v tem šolskem letu, in lopar za namizni tenis s podpisi, saj nihče od nas ne bo pozabil, kako navdušeno ga je vsako leto igrala z nami. Želimo ji srečno upokojitev, ki naj bo začetek novega poglavja njenega življenja. Zapisala se je v spomin in srce šole ter vsakega od nas. Hvala, gospa ravnateljica. Pogrešali vas bomo. LARISA BERNARD, predsednica Dijaške skupnosti Ekonomske šole Celje Ponovno prejela naziv junaki našega časa Ob začetku nacionalnega tedna prostovoljstva (23. do 29. maj) je Slovenska filantropija 25 vzgojno-izobraževalnim zavodom iz Slovenije podelila naziv junaki našega časa za šolsko leto 2021/22. Naziv je ponovno prejela tudi Gimnazija Celje - Center (GCC), in sicer kot edina srednja šola s Celjskega, med osnovnimi šolami iz regije pa se z nazivom lahko pohvalijo še OŠ Lava iz Celja, OŠ Livada iz Velenja in OŠ Zreče. Namen natečaja je razvoj prostovoljstva otrok in mladih v osnovnih in srednjih šolah ter dijaških domovih, cilji natečaja pa so krepitev solidarnosti v osnovnih in srednjih šolah ter dijaških domovih, aktiviranje šolarjev za skupinske prostovoljske projekte, ki pomenijo novo kakovost življenja ali rešitev nekega problema v skupnosti, promocija pro-stovoljstva med otroki in Z leve proti desni: Jon Kanjir, Ula Polutnik, Robin Lokar Radkovič in Marjana Turnšek mladimi, spodbujanje samoiniciativnosti otrok in mladih in senzibiliziranje učencev za potrebe soljudi v ožjem in širšem okolju. Priznanje so v imenu šole na osrednji prireditvi 24. maja v Kamniku prevzeli dijaki Jon Kanjir, Ula Polutnik in Robin Lokar Radkovič ter mentorica Dijaške skupnosti GCC Marjana Turnšek. GCC je na natečaju kandidirala z največjimi prostovoljskimi in dobrodelnimi projekti letošnjega šolskega leta - akcijami #misijaČLO-VEK (v sodelovanju s Celjskim mladinskim centrom in z nekdanjim dijakom Kristjanom Vebrom), s tradicionalnim jesenskim dobrodelnim koncertom, z Anino zvezdico, akcijami za pomoč Ukrajini, s projektom Gregorjevo na GCC, prostovoljskim delom v različnih partnerskih ustanovah, z mrežno učnih in razrednih tutorjev in GCC Cunjarnico, izmenjevalnico oblačil. Strokovna komisija je v projektih GCC in več kot 300 aktivnimi dijaki in mentorji na področju prosto-voljstva prepoznala izjemen potencial in neprecenljiv prispevek k bolj humanemu obrazu naše družbe. Obenem velja tudi omeniti, da so dijaki GCC že nekaj let zapored tudi naj prostovoljci Mestne občine Celje. Letos je ta naziv v kategoriji 16 do 19 let osvojil četrtošolec Jon Kanjir. GD Zlato in uvrstitev na olimpijado Raziskovalcu I. gimnazije v Celju Dejanu Kokanoviću, dijaku 4. letnika, je uspelo poseči po zvezdah. Dijaku 3. letnika I. gimnazije v Celju Urhu Šarlahu se je uspelo uvrstiti na biološko olimpi-jado, ki bo letos v Armeniji. Z lansko raziskovalno nalogo o svetlobnem onesnaževanju Temno nebo nad območjem Celja - med željo in realnostjo je Dejanu 23. maja 2022 na mednarodnem tekmovanju mladih znanstvenikov iCySS v organizaciji Centra za talente v Beogradu pometel s konkurenco in na področju geografije osvojil zlato odličje. Osvojil je tudi srebrno odličje za svoj plakat. V soboto, 21. maja, je bilo na Fakulteti za biologijo v Ljubljani izbirno tekmovanje za biološko olimpijado 2022. Udeležili so se ga tudi trije ka-juhovci, poleg Urha še Tia Ro-zoničnik in Art Špegel. Med štiri najboljše, ki bodo julija odpotovali na 33. biološko olimpijado v Armenijo, se je s tretjim rezultatom uvrstil Urh Šarlah. NP Dejan Kokanović Urh Sarlah OŠ Frana Kranjca gostiteljica mednarodnega srečanja 17. maja smo v okviru projekta Era-smus+ Gozd - naš vseživljenjski učitelj v OŠ Frana Kranjca Celje organizirali zaključno srečanje učiteljev, vzgojiteljev, ravnateljev iz Slovenije, Srbije in Italije ter predstavnikov Ekošole. Glavni nameni projekta so izmenjava izkušenj in dobrih praks na področju spoznavanja in učenja v in o gozdu, priprava gradiv, zloženk, didaktičnih iger, opolnomo-čenje na področju globalnih izzivov okoljske vzgoje s poudarkom na pomenu gozdov in inkluzivno vključevanje otrok in učencev v dejavnosti na prostem. Projekt bo trajal 19 mesecev (od 1. februarja 2022 do 1. septembra 2023). V tem času bodo izvedene tri srečanja, v vsaki državi po ena. Prvo srečanje vseh udeležencev je bilo v Sloveniji od 14. do 17. maja. Srečanje za 32 gostov smo začeli s petjem ljudskih pesmi našega zborčka prvošolcev in z izrečeno dobrodošlico članice projekta Vlaste Prevolšek, sledila sta pozdrav ravnateljice Danice Šalej in pozdrav podžupanje Brede Arnšek. V nadaljevanju so učenci vodniki s ko-ordinatorico Ekošole Natašo Kerznar in z učiteljico angleščine Veroniko Jelen Polak predstavili našo šolo, po naših idejah za- snovan in organiziran mednarodni projekt Drevo je življenje in letošnjo temo voda. Gostje so si v avli lahko ogledali tudi razstavo fotografij številnih dejavnosti na prostem in dejavnosti gozdne pedagogike, ki jih že vrsto let izvajamo v vseh letnih časih sami ali s pomočjo gozdnih pedagogov Zavoda za gozdove Celje. Sledili so ogled šolskega vrta pod mentorstvom Mateje Štor, ki je tudi koordinatorica Ekošole, predstavitev naših dejavnosti Ekošole s poudarkom na varčevanju energije, ločevanju odpadkov, recikliranju in izdelovanju izdelkov iz odpadnih snovi ter ogled ekokotička v šoli. Udeleženci so si ogledali tudi video o gozdni pedagogiki, v katerem smo predstavili možnosti vključevanja gozdnega pedagoga v pouk na vseh predmetnih področjih in prikazali nekaj primerov dobre prakse - t. i. gozdno matematiko, umetnost z naravnimi plodovi, socialne veščine v gozdu ... Gostje in vodstvo Ekošole so bili s predstavitvijo dejavnosti v naši šoli in z gostoljubnostjo izjemno zadovoljni, izjemno všeč so jim bili tudi naša šola, mesto Celje in nasploh Slovenija, njene naravne lepote in urejenost. DS Utrinek z mednarodnega srečanja v OŠ Frana Kranjca BRALCI POROČEVALCI 45 Razstava ponovno združila likovnike in učence Po dveh letih »prisilnega« predaha, ki nam ga je vsilila epidemija, nadaljujemo lepo tradicijo druženj likovnih prijateljev v OS Lava. Pred dvema letoma smo iskali navdih v dotikih narave in v času, ki je sledil, kakšno naključje, bili prikrajšani za marsikateri stik in druženje. Prepričana sem, da bomo odslej bolj hvaležni in da bomo znali ceniti svobodo ter sproščenost, ki smo je vsaj začasno deležni. A vsaka svoboda meji na svobodo bližnjega, ki zajema tudi skrb zanj in s tem tudi za naše skupno zdravje ter življenje vseh. Minulo in letošnje leto smo pod mentorstvom priznanega celjskega slikarja Dušana Amanoviča likovni prijatelji ostali zvesti naravi. Z likovnim raziskovanjem raznovrstne motivike s poudarkom na svobodi v svetu narave so nastala raznovrstna likovna dela: metulj, čebelica, muca, levčki, harmonija vodnega sveta -od rek, jezer do morja - pikapolonica, športnik, čoln, krajine v različnih odtenkih, labod, ptice, tudi ples žene in navsezadnje kokoške ter njim ljubi petelinčki. Motivika narave je doživela svobodo v izrazu, likovnih pristopih, barvah, čutenju. Svoboda je rdeča nit likovnih del likovnikov in tudi učencev OŠ Lava, ki zaokrožajo likovno ustvarjalnost pod mentorstvom likovne pedagoginje Katje Kovše, ki je učence popeljala od realnih motivov do abstrakcije. Svoboda s svojo večplastnostjo navdušuje, navdihuje, oživlja, dopušča čutenje ob ogledu razstavljenih likovnih del slehernega posameznika. Svoboda mu dopušča svobodo dojemanja, doživljanja in potapljanja v umetniške globine ali opazovalcu preprosto pušča subjektivno občudovanje slik. Umetnost je namenjena prav temu - da posamezniku ponudi estetsko ugodje in ga nagovarja s subjektivnim doživljanjem, ob katerem se tudi dobro počuti. Odprtje razstave v avli OŠ Lava so oplemenitili glasbeni umetniki: harmonikar Nejc Petelinšek, učenki šole - če- trtošolki Iva in Nuša - duet flavt, številne obiskovalce smo nagovorile vodja skupine Prijatelji Amina Kolarič, mentorica učencev Katja Kovše ter ravnateljica šole mag. Marijana Kolenko. Likovna razstava je na ogled v avli OŠ Lava do 6. junija 2022 vsak delovni dan od 8. do 19. ure. Vsekakor je razstava vredna ogleda. AMINA KOLARIČ, MARIJANA KOLENKO spremljavi harmonike pozdravili otroci vrtca, nato so prisotne nagovorili vodja enote Ema Selič, predstavnica kmečkih žena Majda Kunst, hmeljarski starešina Alojz Jelen in hmeljarska princesa Janja Oset ter predsednik Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline Blaž Jelen. Otroci so imeli možnost poskusiti hmeljarsko jed - tople kumare, stročji fižol in buhteljne, spoznali so nalogo starešine in princese, si ogledali njuni uniformi in spoznali njun pomen, si ogledali postavitev hmeljske kopice. Z gosti so otroci posadili sadiko hmelja - auroro, ki nam jo je podaril Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, za katero bodo zdaj skrbeli in jo jeseni tudi obrali. Ob koncu sva sklepno misel dodali nosilki projekta ter se zahvalili gostom z majhno pozornostjo, ki so jo izdelali otroci. Otroci enote Žalec I in izmenični oddelek enote Žalec III bodo v prihodnjih mesecih utrjevali in dodatno spoznavali pomen hmeljarstva ter tako varovali in s pomočjo ustnega izročila ohranjali panogo, ki je ena pomembnejših v našem okolju, tudi za naše naslednje generacije. MATEJA UŠEN, URŠKA PLEVNIK Vrtčevski otroci iz enote Žalec I so spoznavali hmeljarsko dediščino. V znamenju hmeljarske tradicije V četrtek, 19. maja, je bila v Vrtcih občine Žalec, in sicer v enoti Žalec I, prireditev v okviru projekta Dnevi evropske kulturne dediščine, katerega letošnje vodilo je Spoznaj, varuj, ohrani. Ker je pomembno, da otroci poznajo svoje korenine, kraj, od koder izhajajo, ter njegove značilnosti, smo se odločili, da bo vodilo našega projekta, da otroci spoznajo, varujejo in ohranjajo hmeljarstvo, ki kroji našo dolino že od 12. stoletja. V sodelovanju z Inštitutom mladine Spodnje Savinjske za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Društvom podeželske doline, Društvom hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije, Društvom kmečkih žena Žalec so se otroci seznanili s pomenom hmeljarstva v Spodnji Savinjski dolini in s hmeljem ter spoznali njegov vonj in njegovo uporabo. Izvedeli so, kako so nekoč obirali hmelj in kako to počnejo danes, okušali so tradicionalne hmeljske jedi in se seznanili z zanimivostmi, povezanimi s hmeljem. S pomočjo različnih dejavnosti so hmeljarstvo in običaje dodobra spoznali, posadili so hmeljsko sadiko in okušali tipične hmeljarske jedi. Na začetku so zbrane z venčkom ljudskih pesmi ob S sajenjem sivke obeležili svetovni dan čebel Dan sajenja dreves organizira Eno šola - okoljska globalna virtualna šola in mreža za trajnostni razvoj, ki ima sedež na Finskem. V sklopu projekta smo sodelovali pri sajenju, vendar smo zaradi svetovnega dneva čebel namesto drevesa zasadili medonosno rastlino sivko. Na prireditvi je sodelovalo približno osemdeset otrok. Učenci drugega razreda so pripravili program, zapeli so nam prvošolci in otroci Vrtca Anice Černejeve - enota Hribček. Na koncu nas je pozdravila tudi ravnateljica. S sajenjem so otroci pokazali, da se izjemnega poslanstva čebel močno zavedajo. KLARA LONČAR Skupaj zapeli in zaigrali Učenci in vrtčevski otroci smo 23. maja »uglasili« našo deželo v imenu ljubezni do glasbe, prijateljstva in ljubezni kar tako. Ta dan smo po vsej Sloveniji zaigrali in zapeli pesem Dan ljubezni skupine Pepel in kri. Ta je že leta 2013 odmevala na osrednjem prizorišču v Logatcu, saj je bil prvi dan ljubezni posvečen temu, da so obeležili 100-letnico tamkajšnjega pihalnega orkestra. Preveč je besed, ki zaidejo s poti. Slabih novic, ki nas vodijo narazen. Zato mi raje povemo z glasbo. Dan ljubezni je pravzaprav pobuda, da bi se ljudje vrnili k svojim prvinskim vrednotam in da bi skozi prizmo ljubezni pogledali na dogajanje okoli sebe, se poenotili. Tako smo se tudi v naši šoli ponovno odločili sodelovati na 10. vseslovenskem dnevu Dan ljubezni 2022 in s pesmijo povezali različne generacije. Prireditev je bila na igrišču OŠ Frana Kranjca Celje. Nastopili so učenci naše šole, otroci Vrtca Anice Černejeve - enota Hribček in Darja Gajšek. MATEJA LAJH OŠ Frana Krajnca je tudi letos sodelovala sodelovati na vseslovenskem dnevu Dan ljubezni 2022 in s pesmijo povezala različne generacije. 46 RAZVEDRILO Oven Tehtni ca Km Stara mama stoji v samopostrežbi v vrsti pred blagajno. Za njo stoji mlajša ženska z nagajivim devet- do desetletnim mulcem. Ta ves čas poriva svoj voziček tako, da ta tolče staro mamo po nogah. Naenkrat se ona obrne in reče mulcu, da naj neha. To njemu niti na misel ne pride in tako stara mama nagovori njegovo mamo. »Ali mu ne morete reči, naj me neha tolči z vozičkom po nogah?« Mamica odgovori: »Ne. Moja metoda vzgoje mu dovoljuje svobodo in on dela, kar želi, dokler v njegovo zavest ne pride spoznanje, da to, kar počne, ni v redu. Takšna metoda je zelo uspešna pri vzgoji otrok.« V vrsti za to mlajšo žensko stoji mladenič, pazljivo posluša in opazuje dogajanje pred seboj, v rokah pa drži kozarec marmelade. Ko mlajša ženska konča obrazložitev svoje metode vzgajanja otroka, odpre pokrov steklenice in mirno strese njeno vsebino na glavo te ženske. Vsa rdeča v obraz se ženska obrne, on pa ji mirno reče: »Veste, gospa, tudi jaz sem vzgajan po tej metodi. In poglejte, kakšen je rezultat.« Stara mama se veselo obrne k blagajničarki in ji reče: »Prosim, če meni zaračunate tisto marmelado.« Strela »Gospa, vaš mož leži v bolnišnici. Vanj je udarila strela.« »Kaj, a dežuje? Jaz pa nisem pobrala perila!« Pekarna Živali stojijo v vrsti pred pekarno. Mimo pride zajček in zakoraka mimo vrste proti vratom. Na polovici vrste ga pričaka medved, ga pretepe in pošlje nazaj, da naj čaka kot vsi drugi. Čez nekaj časa gre zajec spet naprej. Spet ga ustavi medved, ga pretepe in pošlje nazaj v vrsto. Zajec poskusi še tretjič. Medved ga spet pretepe in pošlje nazaj. Zajček pogleda medveda in reče: »Zaradi tebe danes sploh ne bom odprl pekarne!« Žal mi je, gospa, ne morem ga pregledati Jaz sem pediater. ^^/^mpak on ie bil še otrok, ko sem ga naročila na pregled! Kje hranite denar? V banki ali doma? Jaz v svojih spominih ... Kako veš, da je ponedeljek? Vsi so sitni in imajo čiste lase. Dokazano je, da ženska, ki ima malo več kilogramov, živi veliko dlje kot moški, ki ji to samo omeni. Pava ženska svojemu moškemu ničesar ne brani. Ne kuhati ne likati in niti pospravljati. Oglas: menjam bol v križu za Bol na Braču. Vsaj za 14 dni. ... in ko se vrnem domov. Sonce v znamenju dvojčkov vam daje veliko moč in energijo, poudarek je predvsem na komunikaciji in usklajevanju nasprotij, ki jih je bilo v zadnjih mesecih kar veliko. Neko zadevo boste videli iz čisto drugega zornega kota, zato boste kmalu našli rešitev iz trenutne krize. Bivanje vašega vladarja v vašem znamenju bo ugodno vplivalo na vsa področja vašega življenja. 3\k čustva. Lev Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Bivanje Venre, vaše vladarice v biku, bo ugodno vplivalo na vsa področja življenja. Energija se bo sprostila, kar mimogrede boste lahko razrešili kar nekaj sporov. Pazite, da ne boste preveč drzni v partnerstvu, saj se vam obeta kar nekaj resnih situacij. Želja po ljubezni in sožitju v odnosih vas bo pripravila do tega, da boste naredili korak v pravo smer. škorpijon Bivanje Venere v vašem znamenju vas bo naredilo očarljive in obdane s pozitivno energijo. Venera vam predvsem prinaša srečne, dobre okoliščine v ljubezni, a tudi pri financah ne bo slabo. Velik poudarek boste namenjali komunikaciji in odnosom, pripravljeni boste sklepati dogovore. Obeta se vam zanimivo srečanje. Dvojčka Zadeve se počasi urejujejo. Ne glede na to, da imate trenutno kar nekaj zmešnjav, pustite času čas in vse se bo uredilo. Zelo močno so v tem obdobju izpostavljeni odnosi, zato boste veliko energije vlagali vanje. Polna luna na polovici meseca vam lahko prinese veliko spremembo, zato se ji prepustite in uživajte. Rak Kljub strahu pred neuspehom boste na koncu srečni in zadovoljni. Obrnete lahko nov list v življenju. Zadeve se bodo počasi umirile, lažje boste zaživeli in naredili nekaj konkretnih načrtov. Čas je zelo ugoden za nove začetke, ne glede na to, da vas bo Venera v biku včasih omejevala in vam postavljala ovire na pot. Z malo truda lahko tokrat presežete sami sebe. Strel ec Vaš vladar Jupiter je prešel v ognjenega ovna, zato se vam bodo odpirala vrata na različnih področjih, vaše misli bodo okretne, pri čemer ne boste dolgo zdržali na istem mestu. Izkoristite to energijo za kakšen večji podvig. Uspelo vam bo v prvem zamahu. Venera v biku vam poudarja željo po čustveni in finančni varnosti. Sonce v zračnem znamenju bo izredno dobra kombinacija za napredovanje, polni boste notranje moči, dobro počutje in odličen videz bosta porok za zmago. Kljub dobrim obetom se boste še vedno ozirali nazaj, saj nekoga in nečesa ne boste mogli pozabiti. Polna luna bo prebudila v vas romantična in sentimentalna Kozorog Vaša potreba po preseganju sebe se stopnjuje do te mere, da pozabljate na druge. Vse težave, ki ste si jih nakopali na glavo, se bodo v tem tednu še stopnjevale. Bodite nežni s seboj, ko se spreminjate, in nikar ne pozabite na potrebe ter želje ljudi, ki vas imajo radi. Na delovnem področju morate resno razmišljati o spremembi. Venera v biku lahko poudari vašo trmo in nepopu-stljivost, zato se ozirajte tudi na mnenje ljudi. v sebi boste čutili hrepenenje po nekom, imeli boste občutek, da včasih korakate v prazno. Vpliv Sonca v dvojčkih vam bo pomagal, da boste z odlično komunikacijo in idejami dosegli zmago. Vpliv tujine se bo v prihodnjem obdobju zelo povečan. Prepustite se. Vodnar Še vedno ste pod večjimi pritiski, ki vam jih niza življenje drug za drugim. Držite se svojih načrtov, naj vas nihče ne odvrne od njih. Potrpežljivost je v tem obdobju ena in edina rešitev, da boste dosegli rezultate. Zaradi vpliva Sonca v dvojčkih boste nemirnejši in podvrženi stresu. Poskrbite za sprostitev. Devica Nov teden vas bo popeljal naprej, novim delovnim zmagam naproti. Nikakor se ne boste znali sprostiti ob novi situaciji, zato boste veseli mnenja nekoga, ki bo priskočil na pomoč. Vaš vladar Merkur se je postavil v direktno gibanje in vam prinaša novosti na poslovnem področju. Mimogrede boste uredili vse zaostale zadeve in se prepuščali novim idejam. Naredili boste dobre načrte za dopust, tokrat boste bolj avanturistično usmerjeni, zato se vam obetajo pustolovščine. Ribi Včasih so potrebni samo nasmeh, stisk dlani in topel objem. Vzemite si čas tudi za ta drobna razkošja. Veselili se boste majhni zadev in v mislih nizali načrte. Prodorni boste in zadovoljni, ne glede na to, da boste včasih rahlo odmaknjeni od drugih. Nekdo vas pogreša, Venera biva v znamenju bika. Čutnost, romantika in ljubezen bodo predstavljale željo in potrebo. Ni treba veliko za srečo. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka IRENA POLANEC SPECIALIST ZA GOVORNE MOTNJE DESNI IN LEVI ... REKE OBRI ČASTNA SALVA DEL TROSILNIKA SPLETKAR, HUJSKAČ LETOVIŠČE V ČRNI GORI 10 15 OKRAJŠAVA ZA 3. DAN VTEDNU VINJENI NIKOLAJ ČERNI-ŠEVSKI ENCIKLOPEDIJA SLOVENSKEGA JEZIKA PETRA MAJDIČ OZNAKA LIBANONA NA OI PREBIVALEC GORIŠNICE MOLEKULA VODE IMA DVA ... VODIKA POJAV NA VODI DELOVNO PODROČJE MINISTRA AVSTRALSKI IGRALEC (RUSSELL) VLAGATELJ JADRANSKI OTOK SL. POLJUD-NOZNANST. REVIJA KDOR IMA SIVE LASE ŠOLSKI VZGOJNI UKREP SAŠA MIHELČIČ TONE ČUFAR PRI DESKI PREVELIKA ... NI ZAŽELJENA LESEN NOSILNIK GRŠKA ČRKA p BROOKE SHIELDS BURT YOUNG OKRASNI GRM ITI PROČ BOLJŠI, ŽIVILSKI ANG.PEVEC (BILLY) SLOVENSKI NOVINAR MAYER NAFTA (ANG.) 13 HIDROELEKTRARNA AM. ZNAMKA ŠPORTNIH OBLAČIL 14 RIMSKI PESNIK NEPRAVI OČETJE ZAJETEN, OBSEŽEN STARO IME TAJSKE OVEN BREZ VOKALOV DOVAJANJE MESTNA ČETRT LOS ANGELESA DELNI ZLOM HRVAŠKI ROKER TOPIĆ PRIPOVEDNI PESNIKI NARODNA: DEKLE JE PO VODO ... BI . ŠE LEŽALE, PA VSTATI MORAJO POD KOŽO ... VSI KRVAVI MORSKI SESALEC Z OKLI IN BRKI LINDSAY LOHAN JEZERO NA ŠKOTSKEM SLOVENSKI PESNIK FRITZ POVSOD JE ..., A DOMA JE NAJLEPŠE NITI ENA RIMSKI BOG LJUBEZNI MI, VI, . NEMŠKA REKA (ORIG.) KABELSKA TELEVIZIJA ČE (STAR.) PRVOTNI PREBIVALEC ITALIJE KOSINUS SLOVENSKI KRAJ S KOBILARNO LADJE GA PREVAŽAJO V KONTEJNERJIH MAKARSKA ZAVEDA SE ŠKODLJIVOSTI KAJENJA KONEC POLOTOKA NAMEŠČAM MAKE-UP STROKOVNJAKINJI ZA EKONOMIJO SLOVENSKO-ITALIJANSKA REKA 17 12 NAPELJAL JEVODO NA ... MLIN 16 POBIRALEC MOSTNINE SUDOKU 520 9 1 4 8 9 2 8 3 7 4 2 3 5 1 9 1 6 3 1 7 6 7 9 3 6 2 SUDOKU 211 8 4 6 1 8 3 9 4 3 6 2 2 8 3 9 7 1 4 5 3 2 6 1 7 4 REŠITEV SUDOKU 519 REŠITEV SUDOKU 210 5 9 3 7 1 6 2 8 4 2 4 8 3 5 9 7 1 6 7 6 1 4 8 2 5 3 9 3 7 6 2 4 5 1 9 8 8 5 9 1 6 3 4 7 2 4 1 2 9 7 8 6 5 3 6 8 7 5 9 4 3 2 1 1 3 4 8 2 7 9 6 5 9 2 5 6 3 1 8 4 7 9 8 1 5 6 7 4 3 2 5 6 4 3 9 2 7 8 1 3 2 7 1 4 8 9 6 5 6 3 8 9 5 1 2 7 4 4 5 2 8 7 3 6 1 9 1 7 9 4 2 6 3 5 8 7 4 3 2 1 5 8 9 6 8 9 5 6 3 4 1 2 7 2 1 6 7 8 9 5 4 3 2 3 6 7 9 4 5 11 8 novi tednik vMny> г i/wmyj/ KUPON Ime in priimek: Naslov: Telefon: Nagradni razpis 1. do 3. knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve nakupo-nu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc. si Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 7. junija. Geslo iz številke 21: Park cvetja Mozirski gaj Izid žrebanja 1. nagrado, dve vstopnici za Mozirski gaj in majico NT&RC, prejme: Jana Cimerman iz Šentjurja 2. nagrado, eno vstopnico za Mozirski gaj in majico NT&RC, prejme: Ivanka Čede iz Petrovč 3. nagrado, knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC prejme: Stanislav Dečman iz Šentjurja Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. 48 INFORMACIJE 1 8 sezona . projekta OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI . IN SE VESELIJO 1. POLFINALE Sobota, 11. junij, ob 10. uri Citycenter Celje Glasbeni gost: Domen Kumer *ty7« city/center Vse najboljše 2. POLFINALE Petek, 17. junij, ob 17. uri Europark Maribor Glasbeni gost: Sebastian I III IM lil M 3. POLFINALE Sobota, 18. junij, ob 10. uri Qcenter Ptuj Glasbena gosta: Tilen Lotrič in Metod Munda ©•ocenter Ptuj Bodite z nami in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. SAZAS LUQDS štajerski RADIOPTUI novi tednik triglav radio celie