LETO 1974
GLASILO
KOLEKTIVA
PREDELAVE
LESA
LJUBLJANA
H 4 80081
ST. 3-4
»HOJA« V MINULIH ENAJSTIH LETIH SVOJEGA OBSTOJA
TRI OBDOBJA V VODE A JU VAŠEGA PODJETJA
Od znanja in sposobnosti vodilnih ekip je v veliki meri bilo odvisno koliko se je akumulirano in tekoče delo ovrednotilo in kakšna je bila učinkovitost poslovnih rezultatov — Poslovna trdnost podjetja se je močno okrepila, pa se je dvignil družbeni standard delavcev, podjetje pa je postalo znano po svoji proizvodnji doma in v tujini
Zasledovanje rasti podjetja je vedno zelo pomembno. Na osnovi analiz, številčnih podatkov in kronističnih zapiskov lahko zelo objektivno ocenimo posamezna razvojna obdobja podjetja. Prav očitno je, kako se posamezna letna in daljša obdobja spreminjajo in se močno razlikujejo po svoji vsebini. Tako zasledovanje in beleženje nam omogoči tudi z veliko gotovostjo napovedati trende razvoja podjetja in posamezna obdobja objektivno ovrednotiti. In ker ljudje oblikujejo dogajanja v življenju nekega podjetja, tudi z gotovostjo lahko trdimo, da taka analiza oziroma prebiranje kronističnih podatkov najbolj objektivno poda oceno posameznih vodstev in ekip, ki so v posameznem obdobju vplivale na dogajanja v podjetju. Ker je želja uredništva »Hoja«, da bi si bralci »Hoje« tako oceno lahko ustvarili, podajamo tokrat vrsto pokazateljev v 11-letnem razvoju podjetja. Iz teh številk si hodo člani kolektiva lahko sami ustvarili svoje mnenje o vseh pomembnejših razvojnih obdobjih. Seveda pa moramo že takoj v začetku poudariti, da bo mogoče v tako kratkem sestavku obdelati le del bogatega arhivskega gradiva, le nekaj morda najbolj vidnih in značilnih postavk v razvoju podjetja.
Dipl. ing. Jože Kovač
Od svojega nastanka, to je l.jan. 1963, so se v podjetju »Hoja« izmenjali na vodstvu trije direktorji. Od ustanovitve pa do 20. maja 1964 je vodil podjetje Rafko Kovačič, potem do 1. marca 1968 Ivan Vidmar, za njim pa Jože Kovač. Po teh načelih lahko razdelimo razvoj podjetja v tri obdobja. Za prvo obdobje
je značilno predvsem formiranje novo nastalega podjetja iz petih prejšnjih samostojnih podjetij. Drugo obdobje je obdobje notranje konsolidacije in povezovanje različnih interesov v enoten podjetniški cilj. Tretje obdobje je značilno po formiranju razvojnega koncepta, začetka intenzivne gradnje in oblikovanja podjetja v smislu povezave nedeljive celote. Vsako od teh obdobij predstavlja del zgodovine razvoja podjetja in ima zelo bogato vsebino.
Nič koliko različnih, tako veselih, kakor tudi bridkih trenutkov, so občutili člani kolektiva ob spremembah, ki so nastajale v teh obdobjih. To je več ali manj pozabljeno, ostali pa so rezultati, na katerih lahko vsako leto podjetje lažje, bolj zanesljivo in učinkovito posluje in se razvija. Od znanja in sposobnosti vodilnih ekip pa je v veliki meri bilo odvisno koliko se je akumulirano in tekoče delo ovrednotilo in kakšna je bila učinkovitost poslovnih rezultatov.
Pričujoča tabela zgovorno govori o rezultatih poslovanja. Posamezna obdobja loči vodoravno potegnjena črta.
•	V tabeli moramo za pra-
•	vilno razumevanje upo-
•	števati, da je stopnja in-
•	flacije bila vseskozi pri-
•	šotna, kar je močno
•	vplivalo na vsebinsko
•	pomembnost rezultatov.
•	Morda je še zanimivo se-
•	šteti rezultate skupne
•	akumulacije in investicij
•	za celotno 11-letno ob-
•	dobje. To nam pove, da
•	smo prigospodarili v
•	tem obdobju 6.549 mili-
•	Jonov SD in investirali
•	4.422 milijonov SD. Od
•	tega smo investirali v
•	prvem obdobju 52 mili-
•	j ono v v drugem 550 mi-
•	lijonov inv tretjem3.820
•	milijonov S din. Taka
•	rast podjetja in investi-
•	cij je omogočila, da se
•	je poslovna trdnost pod-
•	jetja bistveno okrepila,
•	da se je lahko dvignil
•	družbeni standard delav-
•	cev in da je podjetje po-
•	stalo znano po svoji pro-
•	izvodnji doma in v sve-
•	tu.
		■M	N		r-4		>6	Investic.
Leto	Realiz.	<D >o O P	g S <	Invest. vzdrže’	Skupaj akumu	Štev. zaposl.	$ n oQ kO	
1963	2.554	286	34	31	351	966	32.000	52
1964	3.105	79	47	49	175	926	39.000	98
1965	3.316	148	46	68	262	887	52.000	86
1966	3.909	323	77	69	469	789	65.000	171
1967	5.142	146	127	94	367	904	71.000	195
1968	6.170	131	166	79	376	847	98.000	200
1969	7.178	270	183	82	535	979	117.000	199
1970	7.679	681	185	87	953	888	139.000	808
1971	9.406	402	296	145	843	894	149.000	351
1972	11.272	476	461	141	1.078	839	183.000	900
1973	12.508	477	511	152	1.140	774	204.555	1.362
Kratek pogled v številke in zelo zmotrna primerjava razvojnih obdobij glede na vodstvo podjetja omogoča, da se objektivno in brez osebnih ambicij vrednoti delo najodgovornejših. Očitno je, da je podjetje »Hoja« v prekipevajočem obdobju svojega razvoja na vseh področjih, vsled tega je toliko pomembnej-
še, da ta razvoj usmerjajo v korist podjetja in družbe najboljši in najsposobnejši delavci v kolektivu. Prav gotovo potem ne bo težko delati v naslednjih letih podobne primerjave in s ponosom pokazati na dosežene rezultate.
Generalni direktor dipl. inž. JOŽE KOVAČ
OGROŽENI OD ITALIJANSKIH ZAHTEV
CONE »B« NI!
Meje med Italijo in Jugoslavijo so jasno določene, zato bomo vselej branili vsako ped naše zemlje
S protestnega zborovanja delavcev našega podjetja zaradi revanšističnih zahtev do jugoslovanskega ozemlja smo poslali našemu državnemu sekretariatu za zunanje zadeve naslednje pismo:
Delavci kolektiva »Hoja« Ljubljana zbrani na kolektivnem zborovanju dne 30. aprila 1974 ostro protestiramo proti notam zunanjega ministrstva republike Italije in delovanju reakcionarnih desničarskih krogov Italije, ki izražajo zahteve po slovenskem in jugoslovanskem ozemlju. Ta dejanja pomenijo očitno kršenje mednarodnega prava ter londonskega sporazuma iz leta 1954 po katerem so meje med Italijo in Jugoslavijo določene. Jugoslavija in Slovenija sta si s tem sporazumom odpovedali v interesu miru in dobrih sosedskih odnosov tedanji coni A pod pogojem, da ima Jugoslavija popolne suverene pravice nad dotedanjo cono B. Tako je od leta 1954 ne govorimo več o coni B, ampak je to področje del Jugoslavije enako kot so jugoslovanska ostala področja Jugoslavije.
Nota je vsega obsojanja vredna, saj ne pomeni le provokacije in kršitev mednarodnega prava, temveč tudi ne vodi k popuščanju napetosti in miru v svetu, za katerega se bore vse neuvrščene dežele.
Z londonskim sporazumom je bila le delno odpravljena krivica, ki je bila storjena ob koncu prve svetovne vojne, ko je dobila Italija del narodno-slovenskega ozemlja kot nagrado v vojni proti imperialističnim silam oziroma za sodelovanje na strani antantnih sil, med tem
ko se je to področje imelo za časa Avstroogrske kot slovensko ozemlje, ker je bilo naseljeno pretežno s slovenskim življem. Pri tej krivični delitvi pa niso bile upoštevane narodnostne meje ampak so bile le-te presekane.
V času fašistične okupacije so se Italijani zavedali, da to ozemlje ni njihovo in da ga bodo zadržali le z zatiranjem Slovencev in raznarodovanjem.
Očiten dokaz ponovnih fašističnih izgredov je atentat na slovensko šolo v Trstu, kar pomeni grob fizičen napad italijanskih ekstremistov in kršenje osnovnih pravic slovenske narodnostne manjšine v Italiji.
Suverenost Jugoslavije nad ozemljem nekdanje cone B pa ne gre v račun italijanskim desničarskim krogom, ki izražajo svoje iredentistične in imperialistične težnje po tujem ozemlju.
Prav nerazumljivo pa je, da italijanska vlada v svoji noti teh teženj ne zanika, ampak tem krogom celo naseda.
Zato člani kolektiva Hoja zahtevamo:
—	da italijansko zunanje ministrstvo prekliče noto, v kateri izraža iredentistične težnje po nekdanji coni B in jo neupravičeno smatra za neuresničeno svobodno tržaško ozemlje.
—	da ima slovenska manjšina v Italiji svobodo in pravice v skladu z mednarodnim pravom kot jih imajo italijanska in tudi druge manjšine v Jugoslaviji.
Naš odgovor je v primeru poizkusa realizacije teženj znan v čemer dajemo člani kolektiva Hoja popolno podporo vladi SFRJ pod vodstvom predsednika Tita, od zunanjega ministrstva SFRJ pa zahtevamo, da ob vseh teh dogodkih odločno ukrepa.
OCENA DELA POLITIČNIH ORGANIZACIJ V PRETEKLEM POLLETNEM OBDOBJU 1973—1974
Stopamo po jasno začrtani poti!
Stališča in smernice, sprejete na kongresih, so obširno in točno precizirale, kako naj se načrtuje nadaljnje delo v naši socialistični družbi
Lahko rečem, da je delo, ki smo ga opravili v prvem polletju zares veliko, saj toliko novih političnih akcij v tako kratkem času še ni bilo v vseh 30 letih socialistične graditve pri nas v Jugoslaviji.
Naj tu omenim ustanavljanje organizacij združenega dela. To delo bi moralo biti opravljeno sicer že v preteklem letu ali vsled nejasnih zakonov, pa tudi zaradi čakanja, kako bo drugje in ali naj gremo v eno temeljno organizacijo združenega dela ali več (po obratih), se nismo mogli nikakor opredeliti, saj smo zastopali stališče, da je v našem podjetju zaradi raznolikosti proizvodnje lahko samo ena temeljna organizacija združenega dela. K temu so pripomogli tudi izračuni strokovnih služb, saj so le ti bili tempirani tako, da obstoj več TOZD zaradi specifičnosti podjetja Hoja ni možen. Ko pa so bila izhodišča jasna, da morajo biti TOZD povsod, kjer je možen njih obstoj, smo se odločili za 7 TOZD in skupne službe. Moram reči, da smo ta stališča zastopali že na samem začetku v političnih organizacijah. Tako je bil samoupravni sporazum sprejet in podpisan še v predpisanem roku, statuti podjetja pa so v zaključni fazi.
Vzporedno s tem je bila razprava o novi ustavi in obenem že evidentiranje možnih kandidatov za svete TOZD, občinskih in krajevnih delegatov. Pri tolmačenju nove ustave smo naleteli na težave, ker je v tem obdobju primanjkovalo predavateljev za tolmačenje ustave in je Hoja kljub precejšnjem številu visoko strokovnih kadrov premogla samo enega predavatelja, enega pa smo dobili na občinskem sindikalnem svetu, tako da je delo potekalo brez zastojev, kar je bilo nujno v tem silnem razmahu dela in sprejemanju stališč po novi ustavi, ki postavlja delovnega človeka v povsem novo revolucionarno obdobje v zgodovini razvoja socialističnih sil v Jugoslaviji. Izvršene so bile volitve organov upravljanja in delegacij v vse forume oblasti.
Mi komunisti pa smo se vzporedno s tem pripravljali na 7. kongres ZKS in si napravili program dela po izhodiščih pisma tov. Tita in Izvršnega biroja ZKJ. Del tega programa je tudi realiziran.
PROGRAM DELA OOZK HOJE, KI JE BIL SPREJET ZA LETOŠNJE LETO
1.	OOZK je dolžna vložiti vse napore, da se uresničevanje ustavnih dopolnil izvede v predpisanem roku in po smernicah 21. in 22. amandmaja in nove ustave. Nujno je nuditi vso pomoč akcijskemu odboru pri ureseničevanju ustavnih načel.
2.	OOZK mora pomagati vodstvu podjetja, da se čimprej pripravijo statuti podjetja, statuti TOZD in samoupravni dogovori po TOZD, ki morajo biti izdelani na podlagi solidarnosti med TOZD.
3.	Komunisti naj delajo preko sindikalnih organizacij tako, da se kadruje v samoupravne organe v podjetju in ostale interesne skupnosti čimbolj razgledane delegate, v vseh organih pa morajo biti člani ZK.
4.	Informiranje članov kolektivov po že postavljenih skupinah, o predlogih posameznih vprašanj, zlasti pa vseh predlogih, ki se pripravljajo za sklepe samoupravnih organov upravljanja po TOZD mora biti učinkovito in napisano v kratki in jasni obliki tako, da jih delavec — proizvajalec lahko razume in o njih poda svoje mnenje.
5.	Notranja delitev in nagrajevanje po minulem delu je vprašanje za katerega se zanima najširši krog neposrednih proizvajalcev. Nujno je, da OOZK v sodelovanju z strokovnimi službami dela pri izdelavi novega pravilnika osebnih dohodkov, ter predlaga ustrezne rešitve organom upravljanja. V zvezi s tem je nujno posvetiti vso pozornost obračunom po TOZD in nivoju osebnih dohodkov zaposlenih ob istočasnem upoštevanju potreb po sredstvih za razširjeno reprodukcijo.
6.	Z ozirom na to, da bodo v letu 1974 formirani odbori delavske kontrole po TOZD, bi morali predsedniki sindikalnih podružnic, še posebno pa predsednik in tajnik koordinacijskega odbora sindikata podjetja bedeti in spremljati delo teh odborov, jim biti v pomoč in jim dajati smernice za njihovo delo.
7.	Samoupravna delavska kontrola mora spremljati vsa dogajanja v podjetju. Zaradi tega naj osnovna organizacija ZK predlaga v te organe člane kolektiva, ki so vsestransko razgledani in sposobni prodirati v poslovanje podjetja in ga nadzirati. Če ne bi bili v te organe izvoljeni res sposobni ljudje, potem bi bil obstoj teh odborov le gola formalnost.
8.	Posebno skrb bo posvečala OOZK kadrovski politiki podjetja, ki se mora odvijati v okviru smernic ZK in pisma tov. Tita in Izvršnega biroja ZKJ. Na vodilna in izpraznjena vodstvena delovna mesta naj pridejo predvsem člani ZK, kajti le na ta način bo zajamčeno delo po smernicah ZK in sindikata. V kadrovski komisiji pri izbiri kandidatov za zasedbo vodilnih delovnih mest v podjetju, mora biti vsaj en član ZK.
9.	Člane ZK na vodilnih delovnih mestih in ostale strokovne delavce se zadolži na organizaciji strokovnih služb po TOZD, katere morajo najti najučinkovitejšo organizacijo poslovanja tako, da bodo delo kvalitetno izboljšali, istočasno pa ga poenostavili. Še posebno skrb pa je posvetiti aktivizaciji notranjih rezerv po TOZD in samoupravnih službah.
10.	OOZK mora v najkrajšem času pomladiti svoje vrste predvsem iz vrst neposrednih proizvajalcev in strokovnih služb. Da bi kadrovanje potekalo čim boljše je vsak član ZK dolžan v svojem okolju, oddelku, sektorju in delavnici individualno delati s tistimi posamezniki, za katere smatra, da izpolnjujejo pogoje za sprejem v ZK.
11.	Vsak član ZK je dolžan sodelovati pri pripravah na volitve. Da bo lahko aktivno posegal v to dogajanje mora vsestransko proučiti osnutek resolucije sedmega kongresa ZKS in desetega kongresa ZKJ, ki sta pred nami, posredovati svoje predloge in mnenja pri skupnih razpravah na sestankih
ZK v osnovni organizaciji, ki jih bo posredovala komitejem za pripravo gradiva 7. kongresa.
12.	OOZK Hoje bo v okviru podjetja organizirala aktiv ZK, v katerem bodo zastopane vse organizacije in aktivi ZK v podjetju. Vsaj enkrat v letu bo sklican zbor komunistov, da bi v skupni udeležbi dosegli cilj boljšega dela v ZK in TOZD.
13.	Nujno je poživiti delo sindikata in odpraviti pasivnost v nekaterih TOZD. Tam, kjer nimajo članov ZK se za politično delo zadolži direktorje TOZD, čeprav niso člani ZK, dali pa smo jim politično zaupnico in so dolžni delati tudi po politični liniji in pomagati pri izvajanju načel ZK in sindikata, zato se jih bo po potrebi klicalo na sestanke OOZK.
14.	OOZK naj se angažira pri organizaciji in vključevanju mladine v vse vrste športov in rekreacije, saj imamo vse pogoje za oživitev nekdaj zelo aktivnega dela na tem področju.
15.	Sleherni član OOZK mora čutiti da se njegova stališča upoštevajo in njegova aktivnost ceni. Zaradi tega ne sme biti izpostavljen nikakršnemu pritisku zlasti če je njegova aktivnost in stališča, ki jih zastopa v skladu z načelno politiko ZK. Komunisti ne smejo biti objekt politike ZK, temveč so subjekt.
Da so stališča, ki smo jih sprejeli za nadaljnje delo pravilna, sta potrdila tudi 7. kongres ZKS in 10. kongres ZKJ. Stališča in smernice sprejete na kongresih, so obširno in točno precizirale, kako naj se načrtuje nadaljnje delo v naši socialistični družbi.
Odločno se bomo uprli poskusom izkrivljanja in odstopanja od stališč, ki smo si jih zadali in stališč, ki so bila sprejeta na 7. kongresu ZKS in 10. kongresu ZKJ.
Vse sile bomo usmerili v izvajanje resničnega samoupravljanja delavcev. Zaostrili bomo delavsko kontrolo na vseh nivojih, z njo sodelovali in delali na tem, da bo imela pogled v vse tokove dela, predvsem pa v trošenje družbenih sredstev. Najodločneje se bomo zavzeli za krepitev odgovornosti delavcev strokovnih služb in se postavili po robu težnjam po osamosvajanju strokovnih služb na podlagi prilaščanja odločanja samoupravnih organov.
Odločno se bomo borili za uresničevanje kadrovske politike po smernicah, ki smo si jih zadali po sklepih 7. in 10. kongresa in samoupravnem dogovoru o kadrovanju.
•	Nihče nikogar ne preganja z delovnih
•	mest, ne moremo se pa strinjati z žongli-
•	ranjem in menjavami na vodilnih delov-
•	nih mestih z načinom, ki ni v skladu s
•	kadrovsko politiko ZKJ. Niti ne moremo
•	biti komunisti po potrebi, oziroma kakor
•	nam najbolj kaže čas.
•	ZAVZEMALI SE BOMO, DA BOMO SPRE-
•	JELI V ČLANSTVO ZK CIM VEC PRED-
•	VSEM MLADIH DELAVCEV IZ NEPO-
•	SREDNE PROIZVODNJE IN STROKOV-
•	NIH SLUŽB.
Sekretar OOZK »Hoje« IVAN PREBIL
PRAV JE, DA ZA NJO VSI VEDO
SINDIKALNA LISTA
Udeleženci samoupravnega sporazuma morajo oblikovati sredstva sklada skupne porabe najmanj v taki višini, da lahko krijejo izdatke za regres za letni dopust — Treba je stimulirati bolje in produktivnejše delo — Za enako delo tudi enako plačilo
Vloga in družbena odgovornost sindikalnih organizacij je v ustavi izredno poudarjena, zlasti v sistemu samoupravnega sporazumevanja. Na tem področju je sindikat ponovno poudaril in zavzel stališče, da morajo biti pravice delavca, kakor tudi dolžnosti, ki izvirajo iz dela usklajene in urejene v vseh samoupravnih sporazumih in internih aktih temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Zato je sindikat izdal listo, ki bo po potrebi še dopolnjena, v kateri je določil merila za razporejanje dohodka in delitev osebnih dohodkov. Določbe iz sindikalne liste postanejo obvezne šele, ko bodo — s sodelovanjem sindikalnih organizacij in drugih udeležencev samoupravnega sporazumevanja — postale sestavni del samoupravnih sporazumov. Ker je to dolgotrajen postopek, je pričakovati, da bo to dejansko stopilo v veljavo šele v zadnji četrtini leta. Sicer pa poglejmo samo nekatere točke, ki se nanašajo na pravice delavca:
1.	Najnižji neto osebni dohodek delavca, ki dela poln delovni čas in dosega normalen delovni uspeh, mora znašati najmanj 60 % povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu (2.241 dinarjev za leto 1973).
Vsak udeleženec samoupravnega sporazuma je v svojem letnem planu dolžan določiti naj nižji osebni dohodek svojih delavcev, upoštevajoč pri tem predvideni gospodarski uspeh, kar pa ne more biti manj, kot je navedeno v prvem odstavku.
2.	Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni — znesek nadomestila za čas bolezni do 30 dni ne sme biti nižji od 90 % mesečnega neto osebnega dohodka delavca. Osnova je izplačani osebni dohodek v preteklem letu.
3.	Nočno delo — za delo v nočnem delovnem času pripada delavcu dodatek v višini najmanj 25 % in največ 50 % obračunske osnove ali dosežene akontacije osebnega dohodka, za redni delovni čas, ko je delal v nočni izmeni. Za nočni delovni čas se šteje čas od 22. ure do 5. oz. 6. ure naslednjega dne, če se to ujema z nočno delovno izmeno.
4.	Regres za prehrano med delom — temeljne in druge organizacije združenega dela naj zagotovijo organizirano prehrano med delom. Regres za prehrano med delom znača 100 dinarjev na delavca mesečno. Do regresa za prehrano imajo pravico tudi učenci v gospodarstvu, dijaki, študenti na praksi, skratka vsi, ki delajo v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah.
5.	Regres za letni dopust — sredstva za nadomestilo stroškov rednega letnega dopusta se oblikujejo v višini najmanj 600 dinarjev in največ 900 dinarjev na zaposlenega, sem spadajo tudi učenci v gospodarstvu. V regres za letni dopust delavca je všteto tudi regresiranje oskrbnega dne v počitniškem domu.
Samoupravni sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, določijo konkretno višino regresa iz omenjenega razpona. Pri tem morajo predvsem upoštevati socialni in zdravstveni položaj delavca.
6.	Solidarnostne pomoči — sem spadajo:
a)	pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu, v višini pogrebnih stroškov po računu,
b)	ob smrti v ožji družini in v primeru daljše bolezni delavca, se delavcu lahko dodeli pomoč v višini največ enega povprečnega neto mesečnega dohodka na zaposlenega v delovni organizaciji v preteklem letu,
c)	enkratna pomoč ob elementarnih nesrečah ali požarih, ki so prizadeli delavca ali njegovo družino,
d)	enkratne letne obdaritve upokojencev.
e)	enkratne pomoči ob nastanku težje invalidnosti.
Predloge za te solidarnostne pomoči — razen pod točko a) daje osnovna organizacija sindikata.
7.	Odpravnina ob odhodu delavca v pokoj, znaša najmanj dva ali največ tri povprečne neto mesečne osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Enak znesek gre ob smrti delavca, najožjim članom družine.
8.	Nagrade ob delovnih jubilejih — delavec lahko dobi ob delovnih jubilejih nagrado. Zgornji zneski nagrad so:
—	za 10 let delovne dobe v isti delovni organizaciji 1 povprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega v SRS v preteklem letu.
—	za 20 let delovne dobe v isti delovni organizaciji 1,5 povprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v preteklem letu,
—	za 30 let delovne dobe v isti delovni organizaciji 2 povprečna neto mesečna dohodka na zaposlenega v SRS v preteklem letu,
—	za 40 let delovne dobe (35 let za ženske) — oziroma ob upokojitvi — dobi delavec odpravnino.
9. Nagrade študentom in dijakom za prakso ter učencem v gospodarstvu, ne smejo biti nižje od 500 din in ne višje, kot znaša najnižji mesečni neto osebni dohodek, določen v tej sindikalni listi.
10. Dnevnice za službena potovanja v državi ter stroški prenočevanja: za čas od 8—12 ur največ 80 dinarjev.
Za čas več kot 12 ur, največ 120 dinarjev.
Stroški prenočevanja na podlagi računa se krijejo največ do 130 din. V primeru, da delavec za prenočevanje ne predloži računa, mu gre za prenočevanje največ 60 dinarjev.
Dnevnice so za vse delavce enake.
Dnevnice za službena potovanja v tujino se določijo v višini, ki velja za republiške državne organe.
11. Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela — delavcu se lahko povrnejo stroški za prevoz na delo in z dela v višini stroškov javnih prevoznih sredstev na določenih relacijah s tem, da delavec sam krije najmanj 20 dinarjev, kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se lahko obračunavajo stroški prevoza na delo in z dela v višini največ 0,40 dinarja za kilometer.
Upravičenost do povračila izdatkov za prevoz na delo in z dela ter višino teh povračil določajo samoupravni sporazumi ali splošni akt delovnih organizacij.
12. Namenska sredstva za stanovanjsko izgradnjo in izobraževanje se obračunavajo od bruto osebnih dohodkov.
Poleg teh točk obsega lista še: nadurno delo, delo na dan praznika ali nedelje, deljen delovni čas, civilno pravno razmerje (pogodbe), ovrednotenje delovnih izkušenj in stalnosti, kilometrino (1,30 din za prevoženi kilometer), terenski dodatek (največ 54 din na dan), nadomestilo za ločeno življenje (največ 1000 din), odškodnine novatorjem, racionalizatorjem in avtorjem izboljšav in povračilo selitvenih stroškov.
•	Poudariti je še treba, da morajo udeleženci
•	samoupravnega sporazuma oblikovati sredstva
•	sklada skupne porabe najmanj v taki višini,
•	da lahko krijejo izdatke za regres za letni do-
•	pust.
Omenimo naj še, da je Izvršni svet na svoji seji dne 27. 2. 1974 razpravljal in sklenil opozoriti, da je treba gibanje osebnih dohodkov v letu 1974 uskladiti z ostalimi gospodarskimi gibanji, predvsem pa s porastom družbenega proizvoda, dohodka, produktivnosti dela in življenjskimi stroški ter ta gibanja tudi stalno spremljati. Izvršni svet je v razpravi poudaril, da je potrebno, da se z internimi sistemi delitve osebnih dohodkov, bolj kot doslej, razvijajo takšne oblike nagrajevanja, ki bodo stimulirale boljše in produktivnejše delo in da je pri usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov, treba upoštevati načelo: za enako delo tudi enako plačilo, seveda zopet vse v skladu s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom.
Mislim, da sem s tem izvlečkom iz sindikalne liste vsaj v grobem seznanila delavce Hoje o določbah in stališčih sindikata o pravicah delavca, ki izvirajo iz dela.
Predsednik IOSO DSSS MARJANA PETAC
DIPL. INŽ. JOŽE KOVAČ ODHAJA NA NOVO SLUŽBENO DOLŽNOST
Na enem izmed mnogih sestankov: Peter Weibl, dipl. ing. Jože Kovač in Jože Šilc
Zahvala ob slovesu
S 30. junijem 1974 zaključujem delo v podjetju zaradi odhoda na novo službeno dolžnost. Dobrih 6 let sem opravljal delo na delovnem mestu generalnega direktorja podjetja. Ob tej priliki bi se rad prisrčno zahvalil celotnemu kolektivu »Hoja« za izredno razumevanje in podporo, ki sem jo bil deležen ves čas službovanja. Še posebno bi se rad zahvalil najožjim sodelavcem, vsem odgovornim članom družbeno političnih in samoupravnih institucij v podjetju, ki so v tem obdobju v veliki meri doprinesli, da je bilo poslovanje uspešno. Naj mi tudi oproste vsi tisti, katerim sem zaradi zasledovanja interesov podjetja in kolektiva kot celote prizadejal težave. Želel sem pač nekaj storiti.
Vsem članom kolektiva želim obilo sreče in zadovoljstva, podjetju pa nadaljnjih uspehov in vzponov v prihodnje.
JOŽE KOVAČ, dipl. ing.
»Srečno in na svidenje, tovariš Kovač!«
Vsi vemo kako normalno je, da ljudje prihajajo in odhajajo iz našega delovnega vsakdanjika, pa vseeno nam je tesno pri srcu.
Pogrešali bomo Vašo umirjenost, razsodnost in pravo mero optimizma v težkih in veselih trenutkih skupnega sodelovanja.
Saj Vam lahko brez zadrege zaupamo našo majhno skrivnost mi, ki neposredno ne sodelujemo na sestankih in posvetovanjih, mi ki smo Vas videvali občasno na obratih in še ob kakšnih drugih slavnostnih priložnostih. Pogrešali bomo Vaše vzpodbudne besede. Kaj bi Vam laskali, ampak resnica je, da smo Vas radi poslušali, pa ne zato, ker bi sadili rožice, ne, veliko realnosti in kritike, pa tudi pohval, če so bile upravičene, je bilo v njih.
Postali smo prijatelji in kadar se prijatelji poslavljajo nastane praznina in negotovost.
Mi z Vašo in Vi z našo pomočjo jo bomo znali prebroditi. Izkoristili bomo v prihodnosti vsako priložnost, da bomo lahko pokramljali z Vami o problemih in veselih straneh življenja.
Upamo, da mislite in čutite tudi Vi tako.
Zahvaljujemo se Vam za sodelovanje in vodenje ter Vam na novem delovnem mestu želimo veliko uspehov in osebnega zadovoljstva.
KOLEKTIV
Razburjenje zaradi fotografije
V prejšnji številki glasila »Hoja« smo objavili fotografijo žamanja na ICV in pomotoma določili lastništvo TOZD Velox, dejansko pa fotografija prikazuje skladišče TOZD Stavbnega mizarstva. Podnapis je precej razburil duhove zaposlenih na TOZD Velox in se jim ob tej priliki opravičujemo.
UREDNIŠTVO
RAZGOVOR Z NAŠIMA JUBILANTOMA
Delo v novi kotlovnici
Jože GREGORKA, TOZD Galanterija, Podpeč, 25 let v podjetju.
•	Kje je bila Vaša prva zaposlitev in kdaj ste se zaposlili v Podpeči?
— Začel sem kot ključavničarski vajenec 1. 1940. Učna doba je trajala polna 3 leta, delovni čas pa 10 do 12 ur na dan, nagrad za vajence ni bilo. Po končani učni dobi sem se zaposlil v JDž in sem tam ostal vse do 1. 1945, ko so me poklicali k vojakom. Zaradi bolezni sem bil kmalu demobiliziran in sem se ponovno zaposlil v Ljubljani. Nato sem menjal še nekaj zaposlitev, dokler nisem 1. 1949 prišel v sedanji TOZD Galanterija Podpeč, ki se je takrat imenoval Okrajna lesna industrija Podpeč.
•	Kakšno delovno mesto ste takrat sprejeli in kaj ste vse opravljali do sedaj v podjetju?
— Zaposlil sem se v mehanični delavnici kot ključavničar. Naše glavno delo je bilo popravilo in vzdr-
ževanje strojnega parka. Ker sem že pred zaposlitvijo v Podpeči uspešno opravil izpit za kurjača, sem bil kmalu tudi tu premeščen na delovno mesto kurjača v kotlovnici. To delo opravljam še danes.
•	Kakšni so bili delovni pogoji in zaslužki takrat v primerjavi z današnjimi?
— Delovni pogoji in kolektiv sta se v času mojega službovanja precej spremenila. Sprememba je vsekakor pozitivna. Tudi delo v kotlovnici, se je spremenilo in je z novo kotlovnico postalo manj naporno. Razlika v zaslužku je precejšnja, objektivne ocene povečanja ne bi znal podati.
•	Kako se počutite in kako ste osebno zadovoljni z rezultati zadnjih 25 let?
— Saj ni, da bi se človek preveč pritoževal, ampak zadnja leta le čutim, da nisem več tako krepak, poleg tega pa sem 60 odstotni vojaški invalid. V glavnem lahko rečem, da v življenju ni bilo prehudih te-
žav, moja petčlanska družina je vseskozi solidno živela. Za materialno plat družine skrbi tudi moja soproga, ki je že 20 let zaposlena v današnjem TOZD Galanterija v Podpeči.
Vesel sem bil takrat, ko sem si lahko kupil moped, še bolj srečen pa sem bil, ko sem ga lahko zamenjal s »ličkom«, ki mi še danes pridno služi, če bo le zdravje, bo tudi vse drugo.
• Kaj pomeni za vas praznovanje jubilantov v podjetju?
— Vsekakor smo jubi-lantje veseli, da se podjetje s katerim smo rasli spomni naše zvestobe in se nam s to pozornostjo in nagrado oddolži, želim pa si, da bi doživel še veliko delovnih uspehov v združenem podjetju Hoja in v našem TOZD Galanterija Podpeč.
Obenem bi rad še pohvalil našo krajevno skupnost Preserje, ki je z napeljavo vodovoda in z asfaltiranjem nekaterih cest izboljšala standard in počutje prebivalcev.
Pretesni delovni prostori
Marija PETELIN, 25 let v podjetju, TOZD Podpeč.
• Kdaj ste se zaposlili v našem kolektivu?
Od leta 1941 do 1945 sem bila v internaciji v Nemčiji. Potem sem bila eno leto
v Slovenskem Javorniku na Gorenjskem, nato nekaj časa doma in leta 1949 sem prišla v Podpeč, kjer sem se zaposlila v takratni LI Podpeč. Tedaj je bil direktor Jože Šilc, kateri me je tudi sprejel.
•	Kakšno delovno mesto ste dobili ob prihodu in kakšni so bili vaši OD?
— Delala sem na cirku-larju, kjer sem žagala deščice. Prva plača je bila 2.500 din, kupila pa sem si dežnik, ker je ravno takrat deževalo. Stanovala sem pri svoji teti Nežki Zalar na Jezeru. Po 5 letih sem se poročila na Jezeru, kjer stanujem tudi sedaj. Čez 5 let sva z možem začela zidati hišo. Mož je zidal, jaz pa sem nosila malto. Imela sva slabo stanovanje in je bilo potrebno pohiteti. Do sedaj še nisem dobila stanovanjskega kredita. Sedanji OD znaša 1.800 dinarjev. S sedanjo plačo si lahko kupim npr. 6 parov čevljev, s prvo plačo pa samo 1 par.
•	Kaj pa otroci?
— Imam 19 let staro hčerko, izučeno za krojači-co, sin pa ima 13 let in obiskuje osnovno šolo v Preserju.
•	Kako ste zadovoljni z delom v TOZD Podpeč?
—- V tovarni sem zadovoljna in imam namen tu tudi ostati. Sedaj delam na kanalu ali brušenju. Z delovnim mestom sem zadovoljna.
želela bi boljše delovne prostore, le-ti so tesni in v njih težko delamo. Norme so dovolj visoke, še preveč. Po končanem delu sem precej utrujena.
V ZBORU ZDRUŽENEGA DELA OBČINSKE
SKUPŠČINE UUBLJANA-VIC-RUDNIK
DVE DELEGACIJI PODJETJA6 HOJA
Podjetje Hoja ima dve delegaciji v zboru združenega dela občinske skupščine Ljubljana-Vič-Rudnik. Eno delegacijo tvorijo TOZD Tesarstvo, Mizarstvo, Velox in DS SS, drugo pa TOZD Škofljica, Rob, Podpeč in Polhov Gradec.
Prva delegacija šteje 24 delegatov, druga pa 20 delegatov. Vsaka delegacija je izvolila svojega predsednika, dva namestnika in po dva overovatelja.
Za predsednika delegacije sta izvoljena Rudi Smuk in Peter Weibl, namestniki pa so: Alojz Oražem, Ciril Peternel, Alojz Hiti in Anton Grm. Vsaka delegacija je izvolila svojega vodjo, kateri bo dobival gradivo občinske skupščine, in sicer: Ivan Možek — TOZD Podpeč Franc čamemik — TOZD Polhov Gradec Franc Rupnik — TOZD Tesarstvo Peter Dobnik — TOZD Škofljica Franc Oven — TOZD Mizarstvo Jože Ciber — TOZD Velox Anton Ivanc — DS SS Franc Jaklič — TOZD Rob
—CM—
JUBILANTJE 1974
Dolgoletna zvestoba
Nageljni, rdeči nageljni kot se za jubilej spodobi, svečano vzdušje in veseli obrazi.
Tako je bilo 26. aprila 1974 med našimi jubilanti v Riu. Precej jih je bilo in prav lepo je videti veliko ljudi, ki so podjetju zvesti že 25, 20, 15 in 10 let.
Po kratki uvodni besedi predsednika DS podjetja Jožeta Škrbca, je jubilantom spregovoril generalni direktor dipl. ing. Jože Kovač. Zahvalil se jim je za vztrajnost in požrtvovalnost s katero so pomagali graditi in razvijati Hojo, da je dosegla stopnjo današnjega obsega.
Sledila je podelitev denarnih nagrad in plaket jubilantom.
Prisrčno vzdušje je doseglo višek po svečanem kosilu, ko so jubilantje zaplesali in zapeli. Najpogumnejši so bili Podpečani, to jim moramo priznati, vendar se je njihova dobra volja kmalu prenesla na vse, celo na povabljene nejubilante.
Kadar je veselje v ljudeh, čas ni več najpomembnejši, ure so bežale in popoldan se je prevesil v zgodnje večerne ure, jubilantje pa so se še vedno veselili...
In prav je tako.
Tekst in fotografije: Marjana Kukovič
25-letni jubilej v kolektivu
Jubilantje in povabljenci
Veselo razpoloženje na zabavi
-CM-
UPRAVNI ODBOR SOLIDARNOSTNEGA SKLADA ZA OBMOČJE LJUBLJANSKIH OBČIN RAZPISAL PRVI NATEČAJ
Kako se pride do najemnega stanovanja
Do družbenega najemniškega stanovanja zgrajenega iz solidarnostnega sklada so upravičeni: družine in občani z nižjimi dohodki, mlade družine upokojenci, upokojenci in delovni invalidi ter upravičeni do stalne družbene pomoči
Upravni odbor solidarnostnega sklada za območje ljubljanskih občin je v dnevnem časopisju razpisal prvi natečaj za pridobitev družbenih najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnostnega sklada kamor odvaja tudi naše podjetje sorazmerno velika finančna sredstva. Ker je verjetno veliko število naših članov prezrlo objavljeni natečaj smatram za nujno, da jih o tem seznanimo, ker ugotavljamo, da je med nami večje število družin, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev družbenih najemnih stanovanj. Tu mislim predvsem na tiste člane podjetja, ki si brez družbene pomoči ne morejo in ne bodo mogli rešiti svojega stanovanjskega problema.
Do družbenega najemniškega stanovanja, zgrajenega iz solidarnostnega sklada so upravičeni:
1.	družine in občani z nižjimi dohodki
2.	mlade družine
3.	upokojenci in delovni invalidi ter upravičenci do stalne družbene pomoči.
Ker so za nas zanimivi pogoji za tč. 1 in 2 smatramo za nujno, da jih v celoti navedemo.
•	Družina z nižjimi oseb-o nimi dohodki ne sme
•	imeti lastnega stanova-
•	nja in ne nad 900 din
•	osebnega dohodka na
•	družinskega člana. Razen ® tega popoja mora biti
•	prosilec zaposlen na ob-
•	močju ljubljanskih ob-
•	čin od 22. maja 1971 da-
•	Ije in za stalno prijav-
•	Ijen na območju Ijub-
•	Ijanskih občin od 22. ma-® ja 1972 dalje.
Kriteriji za mlade družine so zahtevnejši od družin z nižjimi osebnimi dohodki. Mlade družine morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— nobeden od zakoncev ne sme biti starejši od 30 let in ne poročen več kot pet let, razen tega pa zakonec ne sme imeti več kot šest let delovne dobe po sklenitvi zakonske zveze. Razen teh pogojev nobeden od zakoncev ne sme imeti lastnega stanovanja niti ne sme biti nosilec stanovanjske pravice za primerno stanovanje, imeti mora stalno prebivališče na območju ljubljanskih občin, namensko mora varčevati in posedovati potrdilo enega ali obeh podjetij, kjer je mlada družina zaposlena, s katerim se podjetje zavezuje, da bo rešilo stanovanjski problem mlade družine v roku petih let. To potrdilo podjetja pa bo verjetno kamen spotike, kjer se bo problem šele začel. Z drugimi besedami povedano lahko pride mlada družina do stanovanja ne glede na višino OD, saj mora podjetje garantirati, da bo mladi družini rešilo stanovanjski problem v roku petih let. V našem primeru, ko smo prešli na delitev sredstev po TOZD bo ta problem še očitnejši, ker se bo dejansko težko odločati, da se več let ustvarjena sredstva v naprej namensko in v celoti
dodelijo enemu prosilcu — mladi družini.
Družine z nižjimi OD, ki bodo prišle v ožji izbor za dodelitev družbenega najemnega stanovanja bodo dobile številu družinskih članov primerno stanovanje. Natečaj predpisuje za štiričlansko družino do 66 m2 stanovanjske površine, za dvočlansko družino 42 m2 itd., mlada družina pa lahko upa le na garsonjero oz. enosobno stanovanje do 38 m2. Ker smo prepričani, da so v našem kolektivu osebe, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev družbenih najemniških
Franc Čebular
stanovanj smatramo za dolžnost, da te kandidate seznanimo s postopkom za pridobitev stanovanja.
Prosilec mora vložiti pismeno prošnjo in jo oddati refentu za družbeni standard tov. Majdi Kuclar najpozneje do 15. junija 1974. Prošnji mora priložiti potrdilo o OD prosilca in družinskih članov, ki ga izstavi delodajalec, fotokopijo poročnega lista ter potrdilo o stalnem bivališču, ki ga izda uprava za notranje zadeve Ljubljana, Mačkova ul. 1. Mlade družine morajo predložiti tudi potrdilo o času neprekinjene zaposlitve ter garancijo delovne organizacije. Pozivamo vse, ki smatrajo, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev najemnih stano-
vanj, da oddajo svoje vloge z dokazili referentu za družbeni standard najpozneje do 15. 6. 1974.
e Ko stopamo v 10. leto
•	odkar je podjetje načrt-
•	neje pristopilo k reševa-9 nju stanovanjske pro-
•	blematike in pričelo last-
•	na razpoložiljiva sred-e stva oplemenjevati pri ® Ljubljanski banki je « prav, da si bežno ogle-
•	damo prehojeno pot ter ® se kritično ozremo na sta-
•	nje, ko smo pričeli ugo-
•	tavljatiin deliti sredstva
•	za stanovanjsko izgrad-
•	njo po TOZD.
S sredstvi podjetja si je marsikateri delavec rešil svoj stanovanjski problem pri čemer pa je razumljivo, da je moral prispevati tudi ogromno svojega časa in vsa lastna razpoložljiva finančna sredstva. Do prehoda na ugotavljanje in delitev sredstev po TOZD je podjetju vedno primanjkovalo sredstev. Stanje pa se je močno spremenilo po prenosu sredstev na TOZD. V večini TOZD ostajajo sredstva za stanovanjsko izgradnjo žal pa le v taki višini, da TOZD ne morejo samostojno nastopati pri nakupu družbenih stanovanj, čeprav je potreb ogromno. Nesporno lahko ugotovimo, da je v sedanjem načinu delitve sredstev po TOZD premalo samoupravnega sporazumevanja pri skupnih nastopih pri reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev, res pa je tudi vse preveč interesentov, ki sami ničesar niso pripravljeni prispevati in zahtevajo, da jim družba nudi vse tisto, kar potrebujejo. Ko analiziramo sedanje stanje lahko ugotovimo, da so razpoložljiva finačna sredstva vse predolgo nerazdeljena med prosilce po stanovanjskih kreditih pri čemer priporočamo samoupravnim organom TOZD zlasti pa vodstvenemu kadru TOZD, da se v bodoče bolj zavzame za to, da bi prosilci čim preje prišli do željenih sredstev. Prepričani smo, da smo po tem vprašanju naredili premalo in da bo prva bodoča naloga vseh, da omogočimo koristnikom, da dobijo zaprošena sredstva v čimkrajšem možnem času.
Mogoče ne bo odveč, da bi ponovno razmislili o centralnem dodeljevanju stanovanjskih kreditov ker bi lahko le z večjimi finančnimi sredstvi reševali
tudi tista stanovanjska vprašanja, o katerih lahko danes samo razmišljamo, realizacija pa je neizvedljiva.
FRANC ČEBULAR
NE ČAKAJMO VEČ Z DOPOLNILNIM IZOBRAŽEVANJEM ZAPOSLENIH DELAVCEV, AMPAK PRIČNIMO VSI TAKOJ Z DELOM!
Dovolj priložnosti
Kadrovska služba želi, da se v posamezne tečaje prijavi čimveč kandidatov
Že v šolskem letu 1974/75 ima podjetje možnost, da organizira pri Poklicni lesni šoli v Škofji Loki za zaposlene delavce naslednje oblike dopolnilnega izobraževanja v lesni stroki:
1.	TEČAJ ZA KVALIFICIRANEGA DELAVCA za naslednje poklice širokega profila: pohištveni mizar, stavbni mizar, mizar, sušilničar lesa ter brusilec orodja in rezil.
V	primeru, da je najmanj 15 kandidatov, lahko organizira šola tečaj tudi v podjetju.
Pogoj: 8. raz. os. šole, daljša praksa v stroki, redna zaposlitev v podjetju, starost nad 18 let.
2.	TEČAJ ZA PRIUČENEGA DELAVCA za zgoraj navedene poklice širokega profila.
V	primeru večjega števila kandidatov, tudi lahko organizira šola tečaj v podjetju s sodelovanjem predavateljev in inštruktorjev našega podjetja.
Pogoj: Krajša praksa v stroki, redna zaposlitev v podjetju, starost nad 18 let.
3.	OSEMNAJSTMESEČNO IZOBRAŽEVANJE za poklic ozkega profila »lesni delavec« s specializacijo:
—	strojna obdelava leta in sorodnih materialov
—	končna obdelava lesa in sorodnih materialov
—	lepljenje lesa in sorodnih materialov
—	površinska obdelava lesa in sorodnih materialov
—	montaža, kompletiranje in oprema
To izobraževanje je primemo tudi za ženske.
Pogoj: 6. raz. os. šole, krajša praksa v stroki, redna zaposlitev v podjetju, starost nad 18 let.
Kandidati se prijavijo v posamezne tečaje v tisti temeljni organizaciji, kjer so zaposleni. Rok prijave je do 15. 7. 1974. Po preteku tega roka bo Odbor za medsebojna razmerja podjetja odločil, katere naštete oblike dopolnilnega izobraževanja bo podjetje organiziralo, upoštevajoč potrebe in predloge temeljnih organizacij in število prijavljenih kandidatov.
•	Kadrovska služba želi, da se v posamezne teča-
•	je prijavi čim več kandidatov. Samoupravne or-
•	gane in vodilne delavce podjetja, zlasti temelj-
•	nih organizacij pa naproša za sodelovanje, pred-
•	vsem pri predlogu za organizacijo posameznih
•	tečajev in pri izboru kandidatov.
Dobro vemo, da je kadrovska struktura zaposlenih delavcev zelo nizka in da podjetju primanjkuje kvalificiranih delavcev lesne stroke, predvsem domačinov. Tudi vemo, da je vsako leto manjše število učencev za redno izobraževanje poklicev lesne stroke. Edina možnost je dopolnilno izobraževanje zaposlenih delavcev, kar pa je daljši proces, vezan z učnim programom poklicnih šol lesne stroke.
Zato ne čakajmo več z dopolnilnim izobraževanjem, ampak pričnimo vsi takoj z delom.
FRANC MOLE
NEKAJ KORISTNIH INFORMACIJ IN NAPOTKOV
Počitnice
1974
Tudi nekatere novosti v naši turistični ponudbi
Zaradi zasedenosti lastnih počitniških kapacitet smo obiskali nekaj turističnih agencij v Ljubljani in na podlagi njihovih počitniških programov in razgovorov posredujemo naslednje podatke:
ATLAS — poslovalnica v NAMI nudi široko izbiro možnosti letovanja v tujini in pri nas. Dobre in sorazmerno poceni počitnice lahko preživite v njihovi organizaciji v Palma di Mallorca, v Španiji in še nekaterih drugih krajih na španski rivieri.
Prav tako imajo dobro organizirane počitnice vzdolž naše obale in lahko kompleten program »Letovanja 74« dobite v njihovi poslovalnici.
Med ugodnejše aranžmaje vsekakor spadajo počitnice v Poreču, kjer se letuje v lepih bungalovih »Laguna«, »špadiči« in »Adria«. Proste kapacitete pa imajo še v terminih od 10. do 24. junija in od 1. do 8. julija, od 15. do 22. julija in od 29. julija 1974 dalje. (Po podatkih konec maja 1974)
Vsi aranžmaji so 8-dnevni, cene pa so v predsezoni okoli 750 din na osebo, seveda cene nekoliko variirajo glede na kvaliteto bungalova. V glavni turistični sezoni pa so cene okrog 1.050 din na osebo (seveda tudi manj in več).
V ceno je vračunan prevoz z avtobusom, za otroke pa veljajo posebni popusti.
Poleg teh že navedenih aranžmajev, nudi Atlas še celo vrsto drugih počitnic, med katerimi so posebna zanimiva tista, ki vključujejo letalski prevoz, tako da je izguba časa za potovanje minimalna.
Ker pa uvaja Atlas tudi novost v naši turistični ponudbi — posebne popuste s člansko izkaznico ACI, je vsekakor pametno, da se vsi, ki še niste odločeni, kje boste preživeli dopust, oglasite v njihovi agenciji in se pozanimate.
Da ne bo pomot, »Hoja« vas samo obvešča o možnostih letovanja, vse ostalo pa uredite sami.
Potem smo se oglasili še v poslovalnici Alpe-Adria na Masary-kovi cesti (poleg Pivnice). Tudi pri njih imajo nekaj ugodnih aranžmajev, pa tudi kapacitete, še niso popolnoma razprodane.
Najbolj so zasedeni termini konec julija in v začetku avgusta. 7 in 10-dnevne pakete nudijo v hotelu Alpe Adria v Novemgra-du, ki je 160 km oddaljen od Ljubljane. Penzioni I. kategorije za 7 dni pa so od 1.070 din dalje na osebo, otroci imajo poseben popust. Opozorili so nas še na pakete v Medulinu v hotelu »Muti-la«, kjer imajo še nekaj prostih kapacitet, cene pa so približno enake.
Izredno lep hotel »Riviera« v Hercegnovem nam je sicer nekoliko oddaljen, vendar je mogoče v kombinaciji z letalskim prevozom, za katerega nudi JAT družinski popust, nekoliko bližji in lažje dosegljiv.
Prednost Hercegnovega pa je vsekakor v tem, da se mu zaradi južne lege podaljša sezona še daleč v september.
•	Lahko vam želimo samo še to,
•	da vam bo vreme naklonje-
•	no, če pa bo tudi kdaj pa kdaj
•	neusmiljeno padalo, sl privošči-
•	te več spanja in lenarjenja,
•	saj vam je to omogočeno res
•	samo v dopustniških dneh.
-mk-
INŽ. CIRIL MRAK POSTAL DIREKTOR TOZD STAVBENO MIZARSTVO
____Kratko in zanimivo branje
Predstavljamo vam dipl. ing. Cirila Mraka, zaposlenega na delovnem mestu direktorja TOZD Stavbeno mizarstvo, ki je uspešno urejal naše glasilo »Hoja« od št. 5 leta 1972 do št. 1— 2 letos. Z odhodom na novo delovno mesto, na ža-
lost, ne bo imel več časa urejevati glasila, vendar pa je obljubil, da bo še vedno ostal član uredniškega odbora in nam bo tako njegova pomoč zelo dobrodošla.
• Kako ste se vživeli v delo urednika glasila »Hoja«?
KADROVSKE SPREMEMBE
Tehnološke izboljšave
Inž. Peter Gutnik, direktor TOZD Velox
Ing. Peter Gutnik direktor TOZD Velox je v bistvu po letih in po stažu mlad sodelavec našega kolektiva, pa je vendar s svojo sposobnostjo in prodornostjo prišel v sam vrh vodstvenih ljudi na »Hoji«.
•	Kako ste sprejeli novo delovno zadolžitev?
— Sprejel sem jo realno, zavedal sem se težav in dolžnosti vodenja take TOZD kot je Velox, ki naj bi stekel čimbolj tekoče v smislu proizvodnje in prodaje.
•	Kaj vam omogoča obseg dela?
— Ker je to zame popolnoma novo delovno mesto kar se tiče proizvodnje in ker se predhodno v gradbeništvo nisem poglabljal mislim, da se bom lahko precej kvalitetno izpopolnil na tem področju.
•	So možne kakšne izboljšave iz tehnologije proizvodnje velox plošč?
— So, že sam pogled v proizvodnjo pove, da niso izkoriščeni vsi činitelji, ki vplivajo na tehnologijo. Pojavljajo se problemi v nabavi osnovnih surovin, ravno tu mislim, da so možne izboljšave in spremembe v samem tehnološkem procesu.
V bodoče se pripravljajo delne spremembe in to na
samem izkoriščanju kosovnih odpadkov kot osnovna surovina pri proizvodnji. Vzporedno s kosovnimi odpadki bo možna uporaba tudi nekaterih drugih cenejših materialov, ki so neposredno vezani na proizvodnjo.
• Vaša osebna želja na delovnem mestu?
— Da bi uspel v vodenju in imel čimmanj problemov s člani našega kolektiva.
Urednik
— Glede na to, da prejšnji urednik ni dobil svoje redne zamenjave, glede na delovno mesto, ki ga je opravljal, sam pa sem bil član uredniškega odbora, so me na 1. seji predlagali in določili za začasnega urednika glasila »Hoja«. Urejanje časopisa se je bistveno razlikovalo od mojega dela na prejšnjem delovnem mestu referenta za organizacijo proizvodnje, zato mi je bila to dodatna obremenitev, ki pa sem jo kljub temu z veseljem sprejel in opravljal.
Delo na tem področju omogoča kontakt z vsemi zaposlenimi v podjetju in prisostvovanje na pomembnejših sejah in prireditvah v podjetju.
•	Katere lastnosti so najbolj zaželjene za uspešno vodenje časopisa?
— Poudaril bi, da sem bil na tem področju popolni amater, sploh nisem nikoli predvideval, da bi kdaj urejal časopis. Ker pa ima časopis svoj rok izhajanja, je potrebno pripraviti ustrezno število člankov in to pravočasno, da časopis sploh lahko izide.
Za uspešno vodenje časopisa je potrebna primerna razgledanost in sposobnost kontaktiranja z ljudmi, dobri pogoji v pogledu časa in finančnih sredstev ter veselje do takega dela.
•	Ste upoštevali tudi predloge, ki so prihajali izven uredniškega odbora in kdo jih je dajal?
— Vsi člani uredniškega odbora smo intenzivno delali pri zbiranju zanimivih podatkov za objavo v glasilu in smo marsikdaj naleteli na dobre ideje med našimi sodelavci, katere smo v celoti sprejeli ali pa primerno priredili.
•	Bralci smo pozdravili vašo novo rubriko »Izvedeli smo«, kaj mislite Vi o tem?
— Prejšnji urednik je vodil rubriko »Osat« v kateri je uspešno opisoval in
Jože Škrbec, predsednik delavskega sveta našega podjetja
ožigosal pomembnejše dogodke v verzih.
Ker pesniško nisem »navdahnjen« v taki meri, sem prešel na sistem »občutljivejšega« poročanja v prozi.
Vsi najraje beremo kratke, toda aktualne zanimivosti. Vsekakor pa sem vesel, da sem s to rubriko ustregel večini. Najboljšo oceno rubrike in ostalih člankov pa dajejo bralci s svojim zanimanjem do branja in objavljanja prispevkov.
Dipl. ing. Cirilu Mraku se za uredniško vodstvo glasila najlepše zahvaljujemo in mu želimo veliko uspehov na delovnem mestu.
VSEKAKOR PA ISKRE-NO RAČUNAMO NA NJEGOVO NESEBIČNO POMOČ PRI NADALJNJEM DELU GLASILA.
UREDNIK
Predaja dolžnosti in uredniških izkušenj: inž. Ciril Mrak, dosedanji odgovorni urednik našega glasila in Marjana Kukovič, naša nova urednica
NEŽNI SPOL V VLOGI ODGOVORNEGA UREDNIKA
Dobronamerna kritika bralcev
Marjana Kukovič, zaposlena na delovnem mestu v. d. vodje izvozno-uvozne-ga oddelka, je bila predlagana za novega urednika našega glasila »Hoja«. S tem so ženske na Hoji skočile še stopničko višje v svoji emancipaciji..., čestitamo!
•	Kako ste sprejeli novo funkcijo urednika glasila?
— Vsekakor s presenečenjem, vendar upam na solidarno pomoč uredniškega odbora, dokler se sama ne bom spoznala z delom urejanja glasila. Najboljše vodilo, pa mi bo dobronamerna kritika bralcev.
•	Kakšne zamisli imate glede bodoče oblike, obsega in vsebine glasila?
VLOGA IN
Komisije -
Mlad, simpatičen, obenem pa človek še z mnogimi drugimi kvalitetami je naš sogovornik Jože Škrbec, predsednik DS podjetja, zaposlen kot tehnolog materiala v TOZD Podpeč.
•	Ste bili presenečeni, ko ste izvedeli, da so vas izvolili za predsednika DS podjetja?
— Presenečen sem vsekakor bil, predvsem zaradi sorazmerno kratkega delovnega staža v podjetju in pa zaradi tega, ker sem prepričan, da je med člani DS mnogo sposobnejših ljudi, ki bi lahko vodili ta organ. Kljub tem okoliščinam pa se bom z vsemi močmi potrudil za pravilno usmerjanje dela DS.
•	Kakšno je vaše delo?
— Delo predsednika sestoji v predlaganju snovi za obravnavo in samo
— Glasilo »Hoja« bo po obsegu in delno po vsebini ostalo nespremenjeno. Poskušali bomo urediti kakšno novo aktualno rubriko, kot npr.: »Iz življenja naših delavcev po svetu ..«
Bralci bodo lahko že v tej številki prebrali zanimivosti o delu naših monterjev v Izraelu, kasneje pa bomo obiskali še druge objekte, kjer delajo naši sodelavci. Ce nam bo prostor dopuščal, bomo občasno objavili tudi kakšno križanko, pričakujemo pa tudi nove pobude s strani bralcev!
• Tudi vi ne zasedate takega delovnega mesta, ki bi bilo neposredno povezano z urejanjem glasila. Kako boste časovno zmogli
opravljati to zahtevno nalogo?
— Verjetno danes še nimam popolnoma jasne predstave, koliko časa bom porabila za urejanje glasila. Vsekakor bo urejanje le-tega vezano na popoldansko delo, ker potrebujem za prebiranje člankov in delno korekturo mir in dovolj časa. Za administrativno delo mi bodo v pomoč člani uredniškega odbora, s tehnične strani pa je glasilo že tako v dobrih rokah.
— ŽELIMO VAM PRIJETNO POČUTJE PRI UREJANJU GLASILA IN CIMVECJE ZADOVOLJSTVO MED BRALCI.
C. MRAK
naloge delavskega sveta
zveza s samoupravljale!
——i^M»— ■■Milili II 1 —M
vodenje DS, odpadla pa je lastna pobuda obravnavanja problemov, ki so jo predsedniki prej imeli.
•	Kakšne kontakte boste vzpostavili s samo-upravljalci delovne organizacije »Hoja«?
~ Kontaktiranje, bo potekalo na ravni sodelovanja s komisijami, ki delajo samostojno in nato poročajo o tem DS podjetja. Ker pa komisije obsegajo širok krog samoupravljal-cev in je njihovo delo te-amsko, je to v bistvu že posredno kontaktiranje z vsemi samoupravljale! v
podjetju.
•	Kakšna je vaša ocena o samoUpravijanju v podjetju?
~~ Samoupravljanje je sorazmerno na visoki ravni, vsi organi v kolektivu delajo na visoki strokovni
in politični ravni. Ce pa bo potrebno, bo izvršilnim organom podjetja posameznih TOZD nudena strokovna pomoč v obliki organiziranih enodnevnih seminarjev.
Poleg tega pa so vsem, ki imajo željo, da se seznanijo z interno zakonodajo strokovne službe podjetja pripravljene nuditi ustrezno pomoč in navodila za njihovo lažje delo na delovnih mestih in v organih upravljanja.
• In vaša osebna želja?
—- Da bi podjetje kot celota poslovalo uspešno in se razvijalo v naj večjih možnih mejah kljub težki gospodarski situaciji. Kar pa zadeva DS, ki želim, da bi se problemi reševali enotno, ne glede na to od kod izhajajo.
Urednik
ZANIMIVA POBUDA ISKRINIH SODELAVCEV
Emona nekoč in danes
Radi bi primerno predstavili širši javnosti dediščino preteklosti, katera se je morala umakniti zahtevam sodobnega časa in potreb
Arheologi so nekakšni detektivi preteklosti, raziskujejo tiste davne čase iz katerih še nimamo nobenih pisanih pričevanj. Koplji, išči, ogleduj, primerjaj, lepi najdene drobce, ugibaj, rešuj uganke davnine!
Kaj smo mi danes, kdo smo, koliko je sploh v nas slovanske krvi? Kdo bi to vedel? Ljudstva so bila, živela, umirala, odhajala, za njimi je ostalo le prav malo sledov. Kri je tekla, kri se je mešala. Arheologi ti stezosledci zgodovine, pa skušajo odgrinjati zastor, ki nam skriva preteklost.
Pred tri tisoč leti so se bregovi plitvega Barja tesno dotikali južnih robov Ljubljane, mostiščarji so iskali hrano v vodi in se otepali z revmo. Na zemljišču današnjega mesta je živelo neznano ljudstvo, za njimi so ostale samo žare, lepo oblikovane posode, v katere so spravljali pepel pokojnikov. Kultura žarnih grobišč, rečemo danes, več ne vemo. Preživljali so se najbrž z lovom, ribolovom, preprostim poljedelstvom in izbiranjem plodov. O kaki razvitejši kulturi še ni sledu.
V	tretjem stoletju pred n. št. je te kraje zasedlo keltsko pleme Tauriskov. Ljubljanska kotlina je bila stikališče treh večjih etničnih skupin: Keltov, Ilirov in Venetov. Tudi izraz Emona je že iz tistega časa in so ga Rimljani potem samo prevzeli od domorodcev.
Le-ti so leta 35 pred n. š. zasedli vse ozemlje od Ogleja do Siska in pod njihovo oblast je prišla tudi tedanja Emona. Novi gospodarji so tu zgradili zimsko taborišče, ga obdali z zasilnim nasipom in obrambnim jarkom. Kasneje so zgradili celo močno obzidje, katerega ostanki se ponekod še danes najdejo. Življenje se je umirilo za nekaj časa, legijo so poslali na mejo ob Donavi. Izpraznjeno taborišče so zasedli odsluženi vojaki in pridružili so se jim trgovci, obrtniki. Namesto prvotnih barak so zrastle zidane hiše, vzcvetela je trgovina z Italijo. Emona je postala mesto z urejenim urbanizmom, svetišči in javnimi zgradbami.
V	tretjem stoletju je bila Emona prvič požgana, prebivalci pa so se umaknili iz mesta. Ko so se vanj vrnili, si je mesto sicer opomoglo, ponovno je vzcvetela trgovina, obrtniki so spet delali, ampak pravega miru in blaginje pa ni bilo več.
Leta 408 so Emono zasedli Goti, porušili pa je niso, ker so se prebivalci rešili z odkupnino.
Toda že leta 452 so pridrli Huni. Niso poznali milosti, mesto so do tal porušili in uničili. Potem je bilo le še životarjenje, meščani so obnovili hiše, obrambni zid, pravega miru pa ni bilo več. Zvrstili so se še časi uprave Vzhodnih Gotov, Bizanca, Langobardov in slednjič, v šestem stoletju pridejo Slovani.
Emona je utonila v temo in pozabo, ostalo je le še prebito, propadajoče obzidje, zamočvirjeni obrambni jarek, požgana poslopja.
šele leta 1146 najdemo prvič ime »Lutvigana«, slovensko ime za grajsko vzpetino in najbrž za celo naselbino pod njo, stisnjeno med pobočje hriba in desni breg Ljubljanice.
Rimska mesta so stala na planem, niso se bala sovražnikov, saj jim dolga stoletja nihče ni mogel blizu. Tudi rimska Emona je bila postavljena v odprtem prostoru v približni obliki kvadrata, s stranicami kakega pol kilometra. Okrog njega je tekel obrambni zid, ki je bil debel dva metra in visok 6 do 8 metrov. Obzidje je imelo 26 obrambnih stolpov, štiri glavne, močno utrjene vhode in 10 stranskih dohodov. Obzidje je bilo na treh straneh zavarovano še z dvojnim jarkom, skupne širine 40 metrov.
Iz mesta so bile 3 široke ceste, ena proti severu v Celeio (Celje), druga proti zahodu v Aguileo (Oglej) in tretja na vzhod v Nevi-odunum (Drnovo pri Brežicah). V sami Emoni je 5 cest potekalo v smeri S—J, sedem pa v smeri V—Z. Današnje Gradišče, podaljšek Titove ceste, se je takrat imenovalo »car-do maximus«, prečna nanjo, današnja Rimska, pa »decimanus maximus«.
Meščani so se naselili po vsej površini mesta. Posamezne hiše so se zaradi boljše izrabe združevale v bloke, imenovane »insule« (otoki). V Emoni je bilo 40 insul in stolpnica Iskre na Trgu revolucije je zgrajena na insuli XXX. Na tako imenovanem Jakopičevem vrtu, blizu srednje tehniške šole, si lahko še danes ogledamo ostanke meščanske hiše.
S priznanjem občudujemo njihovo centralno ogrevanje, saj so po ceveh pod podom iz hipokavsta dovajali topel zrak. Pod v dnevnih sobah je prekrit z mozaikom. Po stenah najdemo okrasne vzorce, nekam tresno izoblikovane geometrijske like.
Raznovrstni stekleni predmeti dokazujejo, da so Emonci živahno trgovali tudi z renskimi delavnica-
mi. Socialno-ekonomska struktura je bila obrtniš-ko-uradniška. Dosluženi vojaški veterani so po dvajsetih letih službe dobili kot plačilo denarno nagrado ali pa posestvo z delovno silo, ki je opravljala kmetijska dela, kolonist pa se je posvečal večinoma up-ravno-političnemu delu.
Od obrti se dajo v stari Emoni arheološko dokazati peki, mesarji, trgovci, čevljarji, kamnoseki, zidarji, keramiki, zdravniki ter celo vrači in gladiatorji.
Stolpnica nove Iskre stoji natanko na zemljišču stare rimske Emone. Pri kopanju temeljev pa so morali razstreliti debelo rimsko obzidje, kar je vsekakor velika škoda, ker so bili uničeni tudi vsi drugi ostanki hiš.
Ker pa se na srečo nekateri ljudje še zavedajo kulturne obveznosti in odgovornosti do nekdanje kulture in do ostankov preteklosti, išče investicijska ekipa pri gradnji PPC Iskre na Trgu revolucije najboljši način, kako bi primerno predstavila širši javnosti dediščino preteklosti, katera se je morala umakniti zahtevam sodobnega časa in potreb.
Pogovori o tem tečejo s strokovnjaki Mestnega muzeja in v prvih obrisih so se načrti že izoblikovali v konkreten predlog.
V	avli nove stolpnice bi uredili nekakšno mini raz-stavico eksponatov tedanje kulture (vaze, posode, okrasni predmeti, orodje, novci), jih obogatili s fotografijami, risbami, skicami.
V	tlaku pa bi nakazali, kje je teklo obzidje stare Emone. Na nevsiljiv način, vendar dostojno, bi prikazali zgodovino. Porabili bi lahko originale ali pa vsaj verne reprodukcije.
* « #
Mi, ki stojimo ob robu dogodkov, s spoštovanjem in veseljem pozdravljamo prizadevanja Iskrinih sodelavcev in z nestrpnostjo čakamo dan, ko jim bomo stisnili roko ob temu uspehu. Takrat bodo dobesedno zaživele vrstice iz glasila Iskre, ki pravijo:
® kako lepo bo, ko bomo © lahko obiskovalcu ponu-
•	dili poleg aparatov, in-© strumentov in črne ka-® vice še vpogled v davni-© no. Obiskovalec bo s še © večjim spoštovanjem ® stopal po tlaku avle. Pre-
•	vzelo ga bo vzdušje dav-© ne kulture in začutil bo
•	spoštovanje tudi do nas
•	vseh, do tistih, ki so se ® pravočasno zavedli, da
•	je Iskra pripravljena mi-® šiiti še na kaj drugega ® kot na vijak in dinar ...
Bravo!
MARJANA KUKOVIČ
POSLOVANJE PODJETJA V ŠTIRIH MESECIH LETOŠNJEGA LETA
Izredno ugoden finančni rezultat
Žaga Rob je presegla plan realizacije za 67 odstokov in izkazuje tudi najvišjo stopnjo dobička — Pričakujemo, da bo Galanterija zaključila polletno poslovanje s pozitivnim rezultatom — Poprečni osebni dohodek na zaposlenega v prvih štirih mesecih
Finančni rezultat prve tretjine letošnjega leta je izredno ugoden. Dosežen ostanek dohodka znaša za podjetje 472 starih milijonov oziroma 8,5 % od dosežene realizacije.
Kako so poslovale posamezne TOZD, je razvidno iz naslednje tabele:
v 000 N din
TOZD	Dosež. real.	Plan real.	Ind. 1:2	Ostanek doh.	Ind. 4:1
Podpeč	9.401	9.650	97	—330	—3.5
Polhov Gradec	7.175	7.533	95	484	6.7
Stavbno mizarstvo	15.600	14.340	109	1148	7.4
Rob	3.793	2.277	167	1040	27.4
Škofljica	9.048	6.560	138	1852	20.5
Velox	4.400	5.363	82	184	4.2
Tesarstvo	6.030	5.950	101	343	5.7
Skupaj	55.447	51.673	107	4721	8.5
Žaga Rob je presegla plan realizacije za 67 % in izkazuje tudi najvišjo stopnjo dobička, 27.4 %, Podpeč je zaključila 4-mesečno poslovanje z izgubo ca. 33 starih milijonov, za kar obstajajo objektivni razlogi:
1.	v porabo je šel les, nabavljen po višjih cenah kot so planske (od Svee Zagorje)
2.	šele v mesecu maju bodo v večini realizirane tiste pogodbe, ki vsebujejo nove cene obešalnikov.
Pričakujemo, da bo Galanterija zaključila polletno poslovanje s pozitivnim rezultatom. Tudi Polhov Gradec in Velox nista dosegla plana realizacije. Pri Polh. Gradcu še občutimo vpliv proizvodnje za Libijo, ki se dela na zalogo, ne prinaša nobene realizacije in zmanjšuje TOZD ostanek dohodka. Ta negativen vpliv dela za Libijo bo prisoten vse do fakturiranja, zato je zelo pomembno, da se bo fakturiranje izvršilo do konca leta.
Velox je dosegel realizacijo komaj z 82 %. Običajnim problemom, ki stalno spremljajo ta TOZD (fluktuacija delovne sile, zastoji), se je letos pridružilo še pomanjkanje cementa in kadrovske spremembe v samem vodstvu TOZD.
Kljub dobremu finančnemu rezultatu imamo v letošnjem letu stalne težave z likvidnostjo. Do zdaj smo bili vsak mesec ob dvigu osebnih dohodkov za nekaj dni blokirani za večje ali manjše zneske. Obveznosti do dobaviteljev so se povečale od povprečja v letu 1973, ki je znašalo približno milijardo in pol starih dinarjev na povprečje približno 3 milijarde v letošnjih 4 mesecih. Drugače je s terjatvami. Drugi so nam v lanskem letu dolgovali povprečno približno 3 milijarde, letos 3,4 milijarde, torej komaj 13 % več.
Delno lahko tako stanje razložimo s pregledom o stanju zalog. Povprečno stanje zalog materiala in nedovršene proizvodnje (brez končnih izdelkov) je znašalo v letu 1973 ca. 1.5 stare mlrd, povprečno stanje v letošnjem letu pa znaša 2.7 stare mlrd. Te zaloge, ki so za
nas pravzaprav življenjskega pomena, so se torej povečale za cca. 1.2 st. mlrd., malo manj kot so porastle v istem času obveznosti do dobaviteljev.
Za tak porast zalog osnovne surovine smo dobili tudi sezonski kredit v višini 300 st. milijonov, s katerim smo pa poravnali komaj četrtino obveznosti do gozdnih gospodarstev.
V letošnjem letu smo dobili tudi 3 investicijske kredite: kredit za prekoračitve na industrijski coni v višini 170 st. milijonov, kredit za skladišče v Polh. Gradcu v višini 150 st. milj. in devizni kredit za strojno opremo v višini 370 st. milj. Prva dva kredita sta že porabljena, koriščenje tretjega je v toku.
Osebni dohodki se zaenkrat gibljejo v okviru plana za leto 1974. Povprečni OD na zaposlenega v 4 mesecih znaša za podjetje 2.453.00 din, povprečje lanskega leta znaša 2.045.55 din. Osebni dohodki so torej porastli za 20 %.
Zanimiva je še analiza uspeha po dejavnostih:
				v 000	N din
Dejavnost	Dosež. real.	Plan real.	Ind. 1:2	Ostanek dohodka	Ind. 4:1
Žaga	19.217	13.663	141	3.859	20.0
Pohištvo	3.459	4.933	70	—192	—5.5
Tesarstvo	3.369	3.723	90	52	1.5
Galanterija	9.086	8.950	101	—395	—4.3
Stavbno mizarstvo	11.924	13.673	87	112	0.9
Velox	4.400	5.363	82	184	4.2
Kooperanti	3.992	1.368	292	1.101	27.6
Skupaj	55.447	51.673	107	4.721	8.5
Vidimo, da je	naša primarna	dejavnost	— žage,	ustvarila	večji
del dobička teh 4 mesecev, od skupno 472 starih milijonov kar 385 ali 81 %.
Dalje, da je naša finala delala z izgubo, kar je bilo delno že prej pojasnjeno. Pri pohištvu bi bilo treba dodati še to, da prodajna cena našega pohištvenega programa ABC že davno ne pokriva več stroškov izdelave. Zato je bil ob analizi tega stanja sprejet tudi sklep, da do nadaljnega ne sprejemamo več naročil za ta program. Pri kooperantih ugotavljamo zopet visok odstotek dobička. Vendar se moramo ob tej ugotovitvi spomniti na zaključek preteklega leta, ko smo pri stavbnem mizarstvu opravičevali visoko izgubo tudi z nerealnim rezultatom pri kooperantih, kar se je zdaj pokazalo kot pravilno.
To bi bilo nekaj najbolj zanimivih podatkov iz sicer zelo obširne problematike podjetja. S tem, kar smo dobrega dosegb, pa se za letos ne smemo zadovoljiti, kajti kdor je z doseženim zadovoljen, se ne bori za boljše.
DARJA RAUTER, dipl. oec.
USTANOVITEV MLADINSKEGA AKTIVA
Vedno večja vloga delavske mladine
Osnovne naloge mladinskega aktiva so: skrb za aktivno vključevanje mladih v družbeno-politično in strokovno izobraževanje,
za udejstvovanje in sodelovanje mladih na kulturnem in športnem področju
Tudi v naši delovni organizaciji se je zaradi velikega števila mladih pojavila potreba po organiziranju mladih v podjetju, pobude za to pa je dala tudi Občinska konferenca zveze mladine občine Vič-Rudnik. Odločbi smo se in sestavili iniciativni odbor za pripravo dela, ki se je povezal z občino in ljudmi, ki so dali določene smernice. Ustanovili smo štiri aktive mladih po TOZD, in sicer: AM v Podpeči, AM Polhov Gradec, AM, ki zajema TOZD Škofljico, Rob in Tesarstvo in AM TOZD Ve-lox. Stavbeno mizarstvo in DSSS.
Pred dnevi smo sklicali vse mlade iz TOZD Velox, Stavbeno mizarstvo in DSSS na ustanovno konferenco AM. Povabljena sta bila tudi Jože Šilc in Ivan Prebil, ki sta odobravala zamisel mladih in poudarila, da mora MA skupaj z drugimi organizacijami v podjetju soodločati pri akcijah v delovni organiza-
ciji. Povečati se mora vloga delavske mladine v podjetju.
Ustanovno konferenco je vodil Janez Plevnik iz Stavbenega mizarstva. Podal je uvodne besede ob ustanovitvi aktiva in poročal o delu iniciativnega odbora.
MA ima nalogo, da poskrbi za aktivno vključeva-
nje mladih v družbeno-politično izobraževanje, za udejstvovanje in sodelovanje mladih na kulturnem in športnem področju. Prvi korak smo storili, saj smo se udeležili tekmovanja mladinskih aktivov občine Vič-Rudnik in sicer v namiznem tenisu, malem nogometu in kegljanju, kjer smo presenetljivo za-
sedli 2. mesto. Aktiv bo sodeloval tudi v akciji Kozjansko 74 pri izgradnji vodovoda in ceste. Tja bo odšel naš brigadir Marjan Jerman iz Stavbenega mizarstva.
V tekočem letu bomo organizirali strokovno ekskurzijo v Novo Gorico, kjer si bomo ogledali tovarno Meblo in se povezali z MA tega podjetja. Finančno nam bo pri tem pomagala sindikalna organizacija, ki je denarna sredstva že odobrila.
Na konferenci smo izvolili tudi organe MA in sicer je bil za sekretarja iz-
voljen Miloš Djukič iz Stavbenega mizarstva, za člane sekretariata pa Janez Plevnik, Neda Rotar, Marija Gabrejna, Stane Kragelj, Jože Zupančič in Milan Koren.
Ob koncu smo poudarili, naj se mladi čimbolj številno vključujejo v družbeno življenje v podjetju in naj aktivno sodelujejo tudi na vseh ostalih področjih, kajti le tako bomo lahko dokazali svojo aktivnost.
O nadaljnjem delu aktiva bomo v internem glasilu »HOJA« še poročali.
-mg
POSLOVANJE IN PROBLEMATIKA NAŠE GALANTERIJSKE DEJAVNOSTI V PRVIH LETOŠNJIH MESECIH
Splet težav doma in na tujem
Ker poznamo vzroke, ki so nas privedli do padca uspešnosti poslovanja in vemo, da se položaj hitro popravlja, računamo, da se bo ob normalnih pogojih za proizvodnjo in ugodnih prodajnih cenah izboljšala tudi uspešnost poslovanja
Za nami so prvi meseci poslovanja v letošnjem letu in tudi že obračun uspeha za tri in štirimesečno obdobje, ki nam prikazuje, kako uspešno je poslovala določena dejavnost ali temeljna organizacija v podjetju. Obračun za določeno obdobje je pravzaprav primerjava stroškov proizvodnje in ustvarjene realizacije; če je realizacija večja od seštevka stroškov, se v poslovanju izkaže dobiček in v obratnem primeru izguba. Zaradi različnih vzrokov so obračuni pogosto drugačni kot na podlagi ocene pričakujemo, zato so zelo koristni, da lahko pomembnejše postavke, ki v največji meri vplivajo na uspeh poslovanja, podrobneje pregledamo, analiziramo in v okviru možnosti primerno ukrepamo.
Glavni podatki iz štirimesečnega obračuna so navedeni v drugem sestavku, zato bom tu navedel le glavne postavke oz. njihova odstopanja od planiranih vrednosti, vzroke teh odstopanj in vpliv nekaterih činiteljev na končni obračun. Pri tem se zaradi jasnejšega prikaza dejanskega stanja ne moremo izogniti nekaterim navedbam iz tromesečnega obračuna, kajti v določenih postavkah se oba obra-čuna prepletata in dopolnjujeta.
Trimesečni obračun za dejavnost galanterija je izkazoval pozitivno poslovanje. Grobi izračun je po oceni stroškov in približni oceni realizacije nakazoval izgubo. Točnega izračuna na obratu ne moremo izdelati, ker ne razpolagamo z vsemi podatki, lahko pa jih približno ocenimo, vendar je vsako ocenjevanje, v primeru galanterije, ki posluje okrog meje rentabilnosti, problematično in lahko v primeru pomote privede do popolnoma napačnega rezultata. Zato se na take lastne približne obračune ne moremo zanesti, lahko pa nam dajo orientacijo, kakšen obračun lahko pričakujemo. Pri pregledu stroškov smo pri tromesečnem obračunu ugotovili, da nekateri niso bili zajeti v celoti, ker so računi prispeli prepozno; obračun je bil torej preveč ugoden. Nezajeti stroški so bili prenešeni na april in so tako poslabšali uspeh poslovanja.
Ob majhnih spremembah v zalogah gotovih izdelkov in nedovršene proizvodnje so pri galanteriji najpomembnejši stroški v porabi lesa, repromate-riala, izplačanih izdelavnih osebnih dohodkih in režijskih stroških obrata. V prvih treh postavkah izkazujemo višje stroške kot so bili planirani, v zadnji postavki pa smo pod planom. Pri lesu in reproma-terialu so večji stroški izvirali iz večjega fizičnega obsega proizvodnje, pri re-promaterialu pa še iz nenormalnega povišanja nabavnih cen. V informacijo navajamo le-to, da moramo mesečno na nitro lake
in ustrezna nitro razredčila plačevali od 60.000 do 80.000 dinarjev več kot smo planirali, čeprav smo že v planskem ceniku predvideli 50-odstotno povečanje cen. Izplačani izdelav-ni osebni dohodki so višji od planiranih v glavnem zaradi večjega fizičnega obsega proizvodnje. Stroški obratovne režije so manjši kot planirani, kar je normalno za prve mesece. Ti stroški proti koncu leta mesečno navadno naraščajo in se v celoti približajo planiranim.
Pri fizičnem obsegu proizvodnje, ki je nekoliko nad planiranim, se lahko zdi čudno, da je končni finančni rezultat negativen. Zato moramo pregledati in pojasniti situacijo na tržiščih, kakršna je bila koncem leta 1973 in v prvih mesecih letošnjega leta.
Izkušnje iz preteklih let kažejo, da sta bila prva dva meseca iz koledarskega leta za galanterijo vedno problematična, ker proizvodnja ni bila zapolnjena z definitivnimi naročili. Ta problem smo poskušali uspešno rešiti; situacija se iz leta v leto izboljšuje. Za zaposlitev vrzeli v proizvodnji in da bi pridobili na času pred uveljavitvijo novih, močno povišanih prodajnih cen na zunanjem trgu v mesecu februarju 1974, smo v novembru 1973 sprejeli določena naročila za izvoz po takrat veljavnih prodajnih cenah; v tistem času so bila naročila sorazmerno ugodna, v letu 1974 pa so postala slaba, ker se je zaradi višjih stroškov močno dvignila lastna cena obešalnikov. Večina takih naročil smo izdobavili do konca aprila, tako da sedaj močno prevladujejo finančno ugodnejša naročila, ki pri istem fizičnem obsegu proizvodnje zaradi višjih prodajnih cen dajejo večjo realizacijo.
Vzporedno s problemi na tujem trgu je bila neugodna še situacija na domačem trgu, kjer so bile prodajne cene zamrznjene do konca februarja 1974 in smo dolgo morali prodajati obešalnike močno pod lastno ceno; temu se nismo mogli izogniti, ker smo
kupca morali obdržati. Kot da ne bi bilo naštetih težav dovolj, je v preteklih mesecih izpadla še realizacija in dobiček pri prodaji
Obstoječe zidovje ne ustreza požarno varnostnim predpisom ker je gorljivo. Zaradi tega bo treba stene, ki bodo omejevale lakirno (a) zamenjati z materiali, ki bodo ustrezali zahtevanim predpisom. Hkrati bo napravljen tudi protipožarni zid (b) ob sedanjem površinskem oddelku, na katerega se bo naslonila strešna konstrukcija, ki bo pokrila prostor med dvema oddelkoma, ki sta locirana v obliki črke U. S tem posegom bo pridobljena nova površina za lakirnico (c), hkrati pa bo sedanji oddelek montaže in ekspedita preseljen v že za to pripravljeni prostor v delu sedanjega skladišča gotovih izdelkov. Na ta način bo pridobljena površina (d) tako velika, da bo na njej moč montirati obstoječi kanal za lakiranje in novi kanal, ki bo potekal v treh linijah. Tako predvidena tehnologija bo v veliki meri zmanjšala dolžina sedanjih transportnih poti, katere so sorazmerno dolge. Pri predvidenem načinu odsesovanja v lakirnem oddelku so naprave instalirane ob samem izvoru nitro-hlapov, tako da se le ti ne morejo neomejeno širiti v prostor.
V nadaljnjem procesu sušenja je obešalnik transportiran skozi kanal, in se hlape, ki pri tem nastajajo, odvaja v ozračje. Na podlagi izračunov se predvideva tudi povečanje kapacitet lakirnega oddelka. To povečanje sledi iz boljše organizacije delovnega mesta in s tem manjših časovnih izgub ter
plastičnih obešalnikov zaradi pomanjkanje granulata, ki je nastopilo takoj po začetku naftne krize.
Zaradi navedene problematike smo pričakovali negativen trimesečni obračun za galanterijo. Nekaj stroškov se je iz tromesečja preneslo v april in zelo poslabšalo poslovanje v tem mesecu, tako, da je obračun za štiri mesece negativen in je realno gledano, dejanska slika poslovanja v tem obdobju. Izguba, ki je nastala kot razlika med stroški proizvodnje in
lažjega opravljanja dela. S predvidenim načinom dela bi imela lakirnica tolikšno propustnost, da ne bi bila več ozko grlo proizvodnje obešalnikov. Novo pridobljeni prostor bo torej požarno varen in svetlejši, ter bo nudil zaposlenemu prijetno počutje na delovnem mestu, saj bodo tudi klimatski pogoji dokončno rešeni in urejeni.
LEGENDA:
1.	verižni transporter
2.	Kanal za lakiranje
vrednostjo realizacije, ni nastala naenkrat, temveč se je morala nabirati tekoče po mesecih, žal pa stroškov nismo mogli tako tudi zajeti in jih prikazati. Ker poznamo vzroke, ki so nas privedli do padca uspešnosti poslovanja in vemo, da se položaj hitro popravlja, računamo, da se bo ob normalnih pogojih za proizvodnjo in ugodnih prodajnih cenah izboljšala tudi uspešnost poslovanja.
STANE BRANDSTATTER dipl. ing.
jetje SOP Krško, klima naprave ŽIČNICA iz Ljubljane in transportne vozičke LIV Postojna. Gradbena dela so poverjena SGP Grosuplje. Planira se, da bi se gradbena dela pričela v juniju in bi trajala do konca avgusta.
Potem bo sledila montaža kanala in vseh ostalih naprav, ki sodijo k opremi lakirnice. Rekonstrukcija, katera je v grobih obrisih nakazana, bo terjala okrog 2 milijona dinarjev.
V času gradbenih del bo delno moten sedanji normalni proces proizvodnje obešalnikov. Vendar bi se moral vsakdo od zaposlenih zavedati, da je to nujno potrebno za varno in zdravju neškodljivo delo ter za povečanje zmogljivosti lakirnice. Zaradi tega bi morali z razumevanjem sprejeti manjše težave pri transportu obešalnikov in pomagati pri reševanju morebitnih težav. Kljub vsemu pa je najpomembnejše, da bo rešeno vprašanje klime v prostoru in tudi mnogokrat težaškega dela.
JOŽE ŠKRBEC
3.	Kanal za lakiranje
4.	Avtomat za lakiranje spon
5.	Kabina za brizganje
V PODPECI SE BODO KMALU SPET ZAČELA GRADBENA DELA
Rekonstrukcija lakirnice
Uresničitev načrta bo veljala okrog 2 milijona dinarjev — Ozko grlo, ki ga je
treba odpraviti
Podjetje HOJA s TOZD Galanterija Podpeč posluje na mnogih tujih tržiščih z edinim artiklom, ki ga proizvajajo v Podpeči, t.j. leseni obešalnik. Komurkoli je ta obrat poznan, ve, da pogoji dela niso povsod idealni. Proizvodnja se je prilagajala objektom, kateri pa ne ustrezajo v celoti današnjemu tehnološkemu procesu. Največji problem v Podpeči in istočasno ozko grlo proizvodnje je lakirni oddelek. Glede na to, da je lakirnica že dolgo časa ozko grlo proizvodnje, katerega sedaj rešujejo z nadurnim delom, se je predvidevalo povečanje oddelka. Po drugi strani pa je klima dokaj neugodna in težavna, posebno v obdobjih nizkega zračnega tlaka. Ta klima pa je neprijetna in ne nudi ugodnega počutja na delovnem mestu. Vse te pomanjkljivosti so se zbirale in analizirale, na podlagi zaključkov pa se je začela načrtovati rekonstrukcija lakirnega oddelka.
Oprema, ki bo ugrajena v novo lakirnico, bo v celoti domače proizvodnje. Kanal bo izdelalo pod-
KONTROLA KVALITETE DELA IN IZDELKOV
Vsak na svojem delovnem področju
Kontrola kvalitete dela in izdelkov ni odvisna od kontrolnih služb, ampak od vseh delavcev in zavesti ter odgovornosti nas vseh
Na zadnjem posvetu o poslovni politiki podjetja v letu 1974 je bil dan velik poudarek kontroli kvalitete in kvaliteti poslovanja nasploh. Vsi prisotni so bili mnenja, da sta kvaliteti dela in kvaliteta izdelkov preslabi in bi bilo potrebno na tem področju še marsikaj storiti. Če pa hočemo dvigniti kvaliteto na tako raven kot želimo, pa moramo poskrbeti, da bomo to kvaliteto kontrolirali vsak na svojem področju.
Kadar govorimo o kontroli nam nehote zaidejo naše misli in besede na kontrolorje. Vsakdo si kontrolorja zamišlja kot delavca v halji, ki, gleda naše proizvode ali sestavne dele teh in jih sortira na dobre in slabe. S tem v
zvezi pa vsakdo pomisli pri kontroli tudi na to, da bomo dodatno povečali režijske stroške in s tem manjšali naš dohodek. Vendar temu ni tako, take predstave o kontroli so pač zgrešene in izvirajo iz nepoznavanja pomena in
organizacije kontrole proizvodnje.
V tem članku, bi hotel prikazati sistem in organizacijo kontrole kvalitete, ki bi ustrezala našemu načinu proizvodnje dela. Poleg tega bi hotel tudi poudariti vlogo vsakega pro-
iz življenja naših delavcev po svetu
Naši monterji v Jeruzalemu
Pred nedavnim sta se iz Izraela vrnila naša sodelavca dipl. ing. Vladimir Ocvirk in Stane Dražumerič, ki sta med drugim obiskala tudi naše monterje v Jeruzalemu.
V pogovoru nam je Stane Dražumerič povedal naslednje o delu in življenju naših sodelavcev v Izraelu:
Hotel »Plaza« v Jeruzalemu je s svojimi 18 nadstropji in približno 300 sobami med največjimi in najlepšimi zgradbami.
Naši delavci montirajo v hotelu opremo v sobah. Vrednost opreme in dela znaša okrog 300 milijonov. Hotelska oprema je v sodelovanju s kooperanti izdelana v TOZD Polhov Gradec, izvoznik pa je bil Slovenijales.
Na montaži je 9 monterjev iz Polhovega Gradca, med katerimi je tudi vodja montaže Valentin Erjavec.
Vremenske razmere so bile v marcu in aprilu podobne kot pri nas. Huda ovira dela pa je veter, ki v tem času pogosto piha. Ravno zaradi vetra in pa za to, ker stavba še ni bila zastekljena, je nastalo nekaj obolenj med monterji.
Delavnik naših monterjev traja od 6. do 18. ure. Zaradi kontinuitete dela in kratkih rokov montaže so abonirani samo na večerni obrok v restavraciji, preko dneva pa v lastni režiji skrbijo za prehrano.
Vsekakor je zelo pomembno, da je kupec z izdelki, predvsem pa z monterji in njihovim načinom dela, izredno zadovoljen. Ravno zaradi dobro organiziranega dela, se čestokrat zgodi, da z montažo prehitevajo ostala obrtniška dela v zgradbi.
In kako je z njihovim prostim časom?
Praktično jim prostega časa ostane zelo malo. Oddahnejo si lahko edino ob izraelskih sobotah (naša nedelja), ker je to edini prosti dan.
Takrat porabijo največ časa za osebne stvari, za pisanje in za ogled znamenitosti Jeruzalema in bližnje okolice. Potrebno pa je povedati, da v primeru potrebe in zahtev investitorja delajo tudi ob izraelskih sobotah.
•	To so samo bežni utrinki iz njihovega vsakdanjika. Upamo pa lahko, da nam
•	bodo ob vrnitvi, konec julija, povedali še marsikaj zanimivega in za nas
•	povsem novega.
izvajalca posebej, ki jo ima ravno v tem procesu kontrole.
Kontrola kvalitete se prične že pri vhodu vsake tovarne, in jo zaradi tega tudi imenujemo vstopna kontrola. Ta vstopna kontrola zajema kontrolo vseh surovin, polizdelkov in izdelkov, ki pridejo v proizvodnjo. Za tako kontrolo so zadolženi vsi delavci, ki se ukvarjajo s surovinami, da v okviru svojih zadolžitev kontrolirajo in opozarjajo na kvaliteto. Ta kvaliteta pa zajema tako kvaliteto materiala s katerim delajo, kakor tudi kvaliteto njihovega dela. Z nekvalitetnim delom pri prevzemu surovin se nam marsikdaj dogodi, da surovino razvrednotimo ali jo celo pokvarimo in jo naredimo v skrajnem slučaju celo neuporabno.
Drugi del vstopne kontrole, ki lahko bistveno vpliva na kvaliteto dela so načrti, ki jih izdelujejo naše priprave dela. Kako vpliva kvaliteta dela na tem področju, mislim, da ni potrebno poudarjati saj je vsakemu i od nas jasno, da so posledice napak, ki jih napravimo na tem področju lahko nepopravljive ali pa povzročajo velike izgube.
Problem kontrole čiste proizvodnje je zelo širok. Zaradi tega obstoja tudi več sistemov in načinov kako tako kontrolo organizirati. Prikazati bi hotel le tiste načine, ki so pri nas primerni in uporabni, za našo proizvodnjo.
Prvi način je samokontrola. Ta način je v naši proizvodnji najbolj sprejemljiv, za določene proizvodnje pa je tudi edini možen način kontrole. V čem je bistvo samokontrole nam pove že samo ime. Vsak proizvajalec kontrolira svoje delo in delo svojih sodelavcev. Če
Naši predstavniki v pogovoru z investitorji v Izraelu
Pogled na pokrajino v okolici Jeruzalema
vzamemo primer proizvodnje obešalnikov, kaj lahko ugotovimo, da bi bil sistem kontrole proizvodnje s pomočjo kontrolorjev nemogoč. V tej proizvodnji bi morali namreč na vsaka dva do tri proizvodna delavca postaviti kontrolorja, to pa ne bi imelo smisla. Zaradi tega je nujno da vsak kontrolira svoje delo in delo svojega predhodnika. V kvaliteti našega dela pa se tako pokaže tudi naša samouprav-Ijavska zavest. Ta način kontrole kvalitete je osnova iz katere moramo izhajati.
Seveda pa s tem ni rečeno, da v določenih primerih ne rabimo še posebne službe, ki mora paziti izključno na kvaliteto proizvodnje in proizvodov. Ta služba pa je organizirana lahko kot posebna služba ali pa se združuje v neposrednim vodenjem proizvodnje. Kot posebna služba mora kontrola nastopiti predvsem pri odpremi v proizvodnji galanterije. Kot posebna služba mora biti kontrola organizirana v proizvodnji stavbenega mizarstva in pohištva na določenih mestih. Taka mesta kjer se morajo izdelki kontrolirati je potrebno posebej določati. Pri proizvodnji žaganega lesa, tesarskih izdelkov in velox plošč pa je kontrola kvalitete nujno vezana na neposredne vodje dela. Tu so kvalitetne zahteve izdelka take, da je možno kontrolirati kvaliteto le s strani tistih ljudi, ki so jim te zahteve v celoti poznane, to so pa neposredni vodje dela in delavci v pripravi dela.
Na koncu pa naj omenim še končno kontrolo, katera je pri nas najbolj kritična. Kritična je pri vseh izdelkih po naročilu, to je pri oknih, pohištvu in tesarskih izdelkih. Vsi ti proizvodi se končno montirajo na stavbah in tu pride do čestih napak. Te napake pa izvirajo iz našega dela včasih pa tudi iz dela drugih ljudi, ki tudi sodelujejo pri izdelavi objekta. Teža te kontrole pa leži na naših pripravah dela, skladiščnikih gotovih izdelkov, vodjih montaž in gradbišč ter delavcev na montažah.
Iz vsega torej lahko zaključimo, da kontrola kvalitete dela in izdelkov ni odvisna od kontrolnih služb ampak od • vseh delavcev in zavesti ter odgovornosti nas vseh. Kvaliteta dela je naš skupni problem in zato ga moramo tudi vsi reševati, kajti nekvalite-ta zmanjšuje dohodek vsakemu od nas.
dipl. ing. FRANC MERZELJ
KAKO SMO (NISMO) VARNO DELALI V PRETEKLEM LETU
Lahko bi bilo še manj nesreč pri delu
Največ nesreč se pripeti do 10. ure — 242.679 dinarjev smo lani porabili za opremo za osebno varstvo pri delu
Za pregled uspehov ali neuspehov raznih področij dela so potrebne občasne analize, ki odgovorni službi kažejo stanje in dajejo smer za nadaljno uspešnejše delo. Tako mora tudi služba, ki skrbi za varno in zdravo delo delavcev izdelati pokazatelje, ki kažejo vzroke in vire nesreč pri delu pa tudi eventualne zdravstvene okvare, ki lahko nastanejo zaradi karakterja dela.
Tako kot vsako leto smo tudi za preteklo leto, na osnovi zbranih podatkov, izdelali analizo gibanja nesreč pri delu po raznih vidikih. Tako je moč zanesljivo ugotoviti, kje se pojavlja največ nesreč in zakaj. Tako analizo smo sicer dostavili vsem TOZD podjetja, vendar bi tu navedli le najbolj zanimive podatke, ki bodo verjetno zanimale slehernega člana kolektiva.
Torej kaj smo ugotovili za 1973. leto?
—	da smo po številu — točneje po procentu — nesreč pri delu v lesni industriji iz dna lestvice skočili v zlato sredino, na 11 %. Vzrok za porast procenta prištevamo predvsem veliki fluktuaciji na nekaterih delovnih mestih.
—	da je resnost nesreč nekoliko padla, kar pomeni, da je na eno nesrečo padlo število bolniških dni,
—	da so stroški, ki jih mora podjetje ali točneje zdravi delavci plačati za nesreče, v porastu, in znašajo preko sto milijonov starih dinarjev,
—	da se je pri strojih ponesrečilo manj delavcev kot prejšnja leta, da pa se kaže porast pri transportu z vagonetami in zlaganju desk,
—	da je bilo v preteklem letu izredno veliko, sicer res lažjih, poškodb pri delu z ročnim orodjem (dletve kladiva in podobno),
—	da se še vedno procentualno ponesrečijo delavci, ki še nimajo dovolj delovnih navad, zaposlenih do enega leta. To pa narekuje, da moramo nove delavce veliko bolj vestno uvajati v varno delo; točno jim moramo pokazati mesta, kjer se lahko ponesrečijo!
—	da so med stroji, ki jih uporabljamo še vedno najbolj nevarni:
krožne žage, rezkarji, tračne žage in vrtalni stroji. Od ostalih del pa delo v višini,
—	da se je največ nesreč pripetilo prav zaradi neprevidnosti delavcev,
—	da prevladujejo poškodbe rok,
—	da se največ nesreč pripeti do 10. ure. Vzrok: veliko število delavcev ne zajtrkuje. Nekateri zajtrkujejo Šilce žganja, črno kavo ali cigareto, seveda na prazen želodec. Vse to vpliva silno negativno na živčni sistem, ki povzroča slabo koncentracijo pri delu, in posledica je nesreča,
—	da smo plačali zavarovalnici za kolektivno zavarovanje 76.608 din, za kritje stroškov pri odškodninskih tožbah zaradi nesreč pa 63.976,00 din,
—	da smo porabili za sredstva in opremo za osebno varstvo pri delu kar 242.679,00 din, in
—	da je dobil tri dni zapora delavec, ki odgovarja za službo varstva pri delu podjetja zaradi padca delavca s strehe, ker le-ta ni imel za tekoče leto opravljenega preizkusa znanja iz varstva pri delu.
Zaradi omejenega prostora v listu smo navedli le nekaj podatkov, ki nam v grobem kažejo značilnosti varstva pri delu... Vendar pa bi k že rečenemu navedli le še dejstvo, da bi se bilo moč izogniti prenekateri nesreči, pa celo hudi, če bi sleherni na svojem delovnem mestu bolj mislil na posledice nesreč. Tu pa ne smemo prezreti in odkrito povedati, da bi se nesreče zmanjšale, če bi odgovorni delavci, ki odgovarjajo za varstvo pri delu v TOZD bolj upoštevali predpise in tudi zahtevali uporabo razpoložljivih zaščitnih sredstev. To so res exemplarji v našem podjetju, vendar je žal da jih še imamo po tolikih letih truda, da bi čimbolj zmanjšali vse posledice, ki prinašajo nesreče. Izkušnje iz preteklih let jih niso prav nič izučile... Toda prepričani smo, da jih bodo v spoštovanje predpisom izučili in prisilili novi samoupravni odnosi TOZD, ko se bodo v bodoče morali sami
zagovarjati pred sodišči.	,	,
Služba za varstvo pri delu
NA KAJ VSE VPLIVA DELOVNI UČINEK IN KAKO GA OCENJUJEMO
Človeško delo in njegov učinek
Ocenjevanje učinka je zelo odgovorno delo in zahteva od normirca precejšnjo mero znanja in izkušenj
V zadnji številki našega glasila »Hoja« je bilo napisano nekaj splošnega o normiranju. Spoznali smo lahko kako normi rec izračuna normo oziroma čas, ki je potreben za izvajanje neke operacije. To izvajanje pa je lahko v hitrejšem ali v počasnejšem tempu. V preprostem govoru pravimo »ta pa dela počasi« ali »ta pa hitro dela«. Moram takoj na začetku razbiti mišljenje, da tisti, ki hitro dela še ni rečeno, da je pri delu tudi učinkovit ali obratno nekdo drug daje videz, da dela počasi vendar je pri delu zelo uspešen, pravimo, da ima preštudirane vse gibe in da noben korak ne napravi zastonj. Vse to pa mora normirec še kako dobro poznati. Vsemu temu se lahko izognemo, če normiramo po WF metodi, kjer praktično normirec oziroma analitik časa določi postopek izvajanja dela. Ker pa vse naše TOZD z izjemo Galanterije Podpeč, nima osnovnih organizacijskih pogojev za takšno normiranje kot jih zahteva Work Factor, se poslužujemo drugih metod, ki jih še modificiramo — prilagodimo našim potrebam. Članek ima namen prikazati na kaj vse vpliva delovni učinek in kako ga ocenjujemo.
Ni pretirano trditi, da je človeški učinek izražen v stopnji učinka najvažnejši faktor celotnega kompleksa: »Predpisati in določiti pravilen čas izdelave.« Pri obravnavi tega faktorja se moramo zavedati, da je osrednji faktor obravnave človek. Predno se pogovarjamo o normi, se moramo pogovoriti o človeških zmožnostih, človeka moramo postaviti in obravnavati kot središče dogodkov ob priliki snemanja časa. človeški učinek se ne more z nobeno pripravo meriti temveč samo opazovati in oceniti. To opazovanje lahko stori le človek. Napačno je postavljati načelo, da je normalni učinek človeka tisti učinek, katerega večina, za posamezno delo sposobnih ljudi v povprečju doseže.
»Normalni učinek je tisti učinek, ki se doseže pri zadostni sposobnosti in predhodni zadostni vadbi, pri normalnem razvijanju moči od vseh delavcev, kateri gornjemu odgovarjajo.«
Torej vidimo, da novejša definicija absolutno obravnava in upošteva fiziološke in psihološke odlike človeka. Takšno stališče bo pozitivno vplivalo na določitev stopnje učinka.
Snemalcu moramo vsekakor dovoliti odstopanja ± 5 % ob priliki ocenitve učinka, človeški učinek se ne da absolutno točno meriti, je pa vsekakor pripomoček, pri točnem določanju človeškega dela, izraženem v času. Brez tega pripomočka bi bilo vsako predpisovanje izdelovnega časa nepravilno iz razloga,
ker čas ne bi vseboval pridnosti niti spretnosti s katerim je bilo delo izvršeno.
Ker človeški učinek v dobi ene izmene zelo niha, postane ocenitev stopnje učinka točna šele takrat, ko smo celoten proces dela zasledovali in znali določiti pravilno krivuljo nihanja učinka. Pri krajših snemanjih zadostuje le enkratna ocenitev stopnje učinka. Pri daljših pa bomo dali prednost večkratnim ocenitvam. Postopek ocenitve učinka je praktično in metodično odgovarjanje na vrsto vprašanj. V glavnem je potrebno odgovoriti na naslednjih 10 vprašanj.
1.	Ali je sposobnost delavca za delo dovoljna?
2.	Ali je delavec za delo dovolj uvežban in uveden?
3.	Ali delavec vlaga svoje moči brez kakršnihkoli zunanjih vplivov?
Ali ga prisotnost snemalca ali mojstra moti?
4.	Ali je prikazana spretnost normalna, pod ali nad normalo, in za koliko?
5.	Ali je brzina gibanja normalna, pod ali nad normalo in za koliko?
6.	Ali je vložen napor normalen, pod ali nad normalo in za koliko?
7.	Ali bi bilo možno delo pri boljši sposobnosti in nadaljnji vadbi hitreje opraviti?
8.	Ali bi pri hitrejših gibih in vlaganju večjega napora trpela točnost in kvaliteta?
9.	Ali je učinek delavca vsled utrujenosti v padanju ali obratno, po počitku v porastu?
10.	Ali je sploh možno pri tako nizkem ali visokem učinku določiti objektivno in stvarno stopnjo učinka. Ali ne bi bilo bolje snemati čas pri drugem izvajalcu?
Da bi snemalec imel pravilno predstavo o nihanju stopnje učinka, naj mu služi še naslednja tabela:
— Vrhunski učinek, ki ni trajno vzdržljiv —130 % in več
— Zelo dober učinek, ki je trajno vzdržljiv —115 % -130%
— Dober učinek in se da delati hitreje — 105 %— 115%
— Normalni učinek, ki ga večina trajno dosega — 95%—105%
— Nezadovoljiv učinek, ki se še da oceniti — 85 % -95 %
— Slab učinek, ki se ze zelo težko oceni — 70%— 85%
— Zelo slab učinek, ki se ne da več oceniti — 70% in manj.
Če smo pazljivo vse prebrali ne bo težko napraviti zaključka.
•	Ocenjevanje učinka je
•	zelo odgovorno delo in o zahteva od normirca
•	precejšnjo mero znanja
•	in izkušenj, zakaj v na-
•	sprotnem primeru nor-
•	me ne bodo pravilne.
•	Ker je pri ocenjevanju
•	učinka mogoč tudi sub-
•	jektivni faktor, se indu-
•	strija izogiba tega siste-
•	ma normiranja in raje
•	posega po sistemih z
•	vnaprej določenimi časi
•	kot je WF. Omenil sem
•	že, da ta sistem ni pri-
•	meren za nas vse, zato
•	se bomo še vedno po-
•	služevali normiranja z
•	uro štoparico, kjer bo-
•	mo pa nujno morali na
•	kraju snemanja tudi
•	oceniti stopnje učinka.
ING. KOS ANDREJ
Kegljanje
V začetku leta je bilo organizirano rekreacijsko kegljanje na kegljišču »Livada«.
Zaradi velikega števila kegljačev, smo v mesecu februarju rezervirali več kegljišč, igralce pa razporedili v skupine.
Delavci DSSS iz Polhovega Gradca so kegljali pri Jamniku, Stavbeno mizarstvo na kegljišču Alpe-Adria, Tesarstvo na »Livadi«.
Smučanje
V	zimskem času so se člani kolektiva udeležili več tekmovanj v smučanju in v tekih.
V	mesecu marcu smo organizirali prvenstvo podjetja v smučanju na Krvavcu.
Organizacija tekmovanja je bila v rokah športnih referentov Kerna in Ovna. Prvenstvo je bilo za tekmovalce izredno uspešno in so vsi, razen dveh ali treh, ki se jih je držala izredna smola, prevozili progo in dosegli sorazmerno lepe rezultate.
Končne uvrstitve so bile:
1.	Kern (DSSS), 2. Logar (DSSS), 3. Novak (Podpeč), 4. Borštnar (Velox), 5. Bizjak (Velox), 6. Bedenk (Stavb, mizarstvo), 7. Kovač (DSSS), 8. Kučej (DSSS), 9. Ban (Stavbno mizarstvo), 10. Oven (Stav. mizarstvo), 11. Bradeško (Polhov Gradec), 12. Cimperman (Škofljica), 13. Hiti (Tesarstvo), 14. Cankar (Polhov Gradec), 15. Koprivc (Polhov Gradec), 16. Hafner (Stavb, mizarstvo), 17. Gorše (DSSS), 18. Bibič (Stavbeno mizarstvo).
V	mesecu marcu je smučarska ekipa Borštnar, Oven, Kern, Logar, Bedenk, Novak, Šimenc tekmovala na smučarskem prvenstvu Ljubljane. Tekmovanje je bilo razdeljeno v starostne kategorije, naši tekmovalci pa so zasedli naslednja mesta:
I.	kategorija A (do 25 let)
—	tekmovalcev je bilo 97
24. mesto Borštnar, Velox, 51. mesto Novak, Podpeč, 84. mesto Šimenc, Velox.
II.	kategorija B (do 30 let)
—	tekmovalcev je bilo 104.
17. mesto Oven, Stavbeno
mizarstvo, 83. mesto Bizjak, Velox.
III.	kategorija C (do 35 let)
—	tekmovalcev je bilo 92.
46. mesto Logar, DSSS, 55. mesto Kern, DSSS.
IV.	kategorija D (do 40 let) — ■•tekmovalcev je bilo 60.
45. mesto Bedenk, Stavbeno mizarstvo.
V	dneh od 29. do 30. III. se je ekipa Hoje udeležila 15. republiškega tekmovanja v smučanju gozdarjev, lesarjev, lovcev na Soriški planini.
Prvi dan so tekmovali tekači in naš tekmovalec Majcen je zasedel dobro 24. mesto od 33 nastopajočih. V svojem starostnem razredu pa je zasedel 4. mesto.
V	veleslalomu je v izredno močni konkurenci zmagal prekaljeni as Andrej Klinar GG Bled. Naši tekmovalci pa so v konkurenci 172 nastopajočih zasedli naslednja mesta:
59. mesto Oven, Stavbeno mizarstvo, 93. Kern, DSSS, 101. Weibl, DSSS, 108. Logar, DSSS, 112. Bizjak, Velox, 126. Boštnar, VeIox, Novak, Podpeč, odstopil.
I. ekipa na lesarijadi v postavi Oven, Kern in Logar je dosegla dosedaj najboljšo uvrstitev in sicer 23. mesto od skupno 32 ekip.
Tekmovanje ob dnevu mladosti
Aktiv mladih se je udeležil tekmovanja ob dnevu mladosti. Mladi člani podjetja so se udeležili tekmovanja v kegljanju, malem nogometu in namiznem tenisu.
Ekipa v kegljanju v postavi Plevnik, Hafner, Pečnik, Perkič, vsi Stavbeno mizarstvo, je dosegla izreden uspeh in sicer 2. mesto v občinskem tekmovanju za mlade.
Med posamezniki, ki je bil najboljši Plevnik z 201 podrtim kegljem in je zasedel 4. mesto med posamezniki.
Ekipa v malem nogometu je v izločilnem tekmovanju izgubila z Mercatorjem s 4:1 in se ni plasirala v nadaljnje tekmovanje.
Zadnja novica
V	malem nogometu sta se pomerila obrata Velox in Stavbeno mizarstvo, zmagala je ekipa Stavbenega mizarstva, zlasti zaradi izredno dobre igre v drugem polčasu.
Obvestilo
Obveščamo vse člane kolektiva, da imamo na igrišču Mercatorja rezerviran čas za igranje in sicer vsako sredo od 14. do 16. ure. Izkoristite to lepo priložnost, ker bomo organizirali medobratna tekmovanja v malem nogometu.
OVEN FRANC
SAMO DESET SEKUND ZA REKORDOM
Na Dan mladosti je bil v Ljubljani na stadionu Olimpije medklubski atletski miting.
V disciplini 5.000 metrov hitre hoje je osvojil 1. mesto naš sodelavec dipl. ing. Zvone Majcen, s časom 23,42, kar je drugi rezultat vseh časov v Sloveniji.
Doseženi čas je samo za 10 sekund za slovenskim rekordom, ki ga ima Rudi Male, član Kladi var ja iz Celja.
Zvonetu Majcnu sodelavci iskreno čestitamo za uspeh!
Ponovno bomo zanj stiskali pesti 9. junija na finalu atletskega pokala Slovenije, kjer se bo srečal s svojim neposrednim in največjim konkurentom Maletom, ki ima trenutno vse slovenske rekorde v hitri hoji (5, 10, 15 in 20 km). Srečanje bo v Celju na stadionu Kla-divarja.
Veliko sreče Zvone!
Urednik
NEKAJ KORISTNIH INFORMACIJ IN NAPOTKOV
Skrajšano letovanje v Pelegrinu
Tudi nekatere novosti v naši turistični ponudbi
Spet je leto okrog in kmalu se bomo odpravili na letni oddih na morje ali v planine. Tudi letos bomo nekaj dni preživeli v Hojinih počitniških hišicah.
Kot smo pričakovali se je tudi letos, kot vsa leta doslej, največ delavcev Hoje odločilo, da želijo letovati v počitniških hišicah v Pelegrinu pri Umagu. Zaradi tolikšnega števila prijavljenih, je bilo nujno skrajšati čas letovanja od 10 dni na 7 dni. Sicer je to kratek čas letovanja, vendar je bilo le tako mogoče ugoditi čimveč prijavljenim za ta počitniški dom.
Presenetljivo veliko je letos prispelo prijavnic za počitniške hišice v Selcah
—	campu, predvsem za čas v drugi polovici julija in prvi polovici avgusta. Se precej nezasedene pa so hišice v Portorožu. Zlasti v začetku sezone od 15. junija pa je na voljo še nekaj prostih kapacitet v Portorožu, Strunjanu, Selcah
—	zasebno.
Počitniške hišice so naša skupna last, zato prosimo vse, ki bodo letovali v njih, da pazijo in skrbijo zanje
kot za svojo last. Skrbite za red in čistočo v hišicah in okoli njih, ne uničujte inventarja in skupnih naprav, ker vam bo le na ta način možno tudi naslednje leto ceneno letovati.
Prosimo vse, ki bodo letovali, da se ravnajo po navodilih in opozorilih na napotnici.
Želimo vam prijeten oddih.
Referent za družbeni standard:
MAJDA KUCLAR
Tole je Hojina koča na Krvavcu. Čeprav poleti na Krvavcu ni snega, je vendarle lepo preživeti tukaj nekaj dni dopusta.
BREZ BESED
BREZ BESED
BREZ BESED
BREZ BESED
POSLOVNI HUMOR
Tovariš Migovec ni bil preveč priljubljen pri vrhovih v podjetju. Preveč nepravilnosti je videi. Zato so bili kar zadovoljni, ko je zaprosil za štipendijo za nadaljevanje šolanja. Kot nalašč, saj so pravkar razmišljali kam bi ga vtaknili, da bi sam uvidel najooljšo pot in dal odpoved. Tako je bilo z njim opravljeno. Dobil je štipendijo kot je želel. Cas pa je neverjetno hitro tekel. Minila so leta in kar na lepem se je Migovec pojavil v podjetju z diplomo v žepu. Zopet je bilo treba misliti na tisti prastari ukrep, ki se je obnesel v starejših in novejših časih. Dali mu bodo delo, ki ne bo v korist in ne v škodo podjetju, predvsem pa zoprno zanj. Ce je mučenec pameten bo skoro vedno dal sam odpoved. Dvoumno, ali večumno, so mu dopovedali o pomembnosti dela, ki je čakalo prav nanj. Zakopal naj bi se v podatke pomembnosti delovnih mest. Smola je bila v tem, da se je res zakopal v te probleme. Že pri prvem delovnem mestu je ugotovil naslednje: Nežka je bila pridna delavka. Njen stroj ni delal nikoli pod normo. Svoje izdelke je imela zelo čitko evidentirane. Ko je bila v pisarnah epidemija bolniške, so jo začasno poklicali tja. Nežka je tudi tam delala natančno in zanesljivo kot so ji veleli. Cas je tekel. V pisarne so prihajali novi šolani ljudje. Nežke ni bilo mogoče vrniti v proizvodnjo. Dali so ji delo, ki ni imelo nobene koristi. Zbirala je neke podatke iz proizvodnje, ki jih ni nihče nikoli potreboval pa tudi sicer niso imeli nobene statistične vrednosti. To pa seveda sploh ni vedela. Bila je zadovoljna in srečna ter prepričana v pomembnost svojega tekočega dela. V službo ni zamujala kot druge, ni hodila na klepet v druge pisarne, ni izgubljala časa s kavico itd. Ce ni dela opravila v rednem delovnem času, je ostajala v službi tudi popoldne, neplačano seveda. Zato je bila ob raznih prilikah tudi pohvaljena. — Migovec je sedaj ugotovil, da je bilo njeno delo v pisarni vsa leta popolnoma nepotrebno.
CENE
hoja
GLASILO
KOLEKTIVA
PREDELAVE
LESA
LJUBLJANA
. Hoja — Glasilo kolektiva Hoja — predelava lesa Ljubljana, Langusova 8. — Tiska |1 Tiskarna LJUBLJANA, Ljubljana — Odgovorna urednica Marjana Kukovič — Ureja \\ ■»'H uredniški odbor: Majda Kuclar, Marjana Kukovič, Stane Mesar, Ciril Mrak, dipl. Ivan Remškar, dipl. pravnik Jože Škrbec, Anton Tehovnik