List 41. i rri v • lecaj XLIV P i l \ Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemale za eelo leto 4 gold.. za pol leta 2 gold.. za eetrt leta 1 ^oId po pošti pa za eeio ieto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 goid. 30 kr pošiljane V Ljubljani 13. oktobra 1886. Obseg: Kaj ima kmetovalec najpoprej storiti, ko mu O zatajevanji vina z z žveplom. (Konec.) V • • V zi vince zboli. Krvava uš. ■i Gospodarske izkušnje. v Živi noreja na Kranjskem. (Dal ouborova seja ^Matice Slovenske" 9. oktobra 1886. Nasi dopisi. Trgovinska in obrtna zbornica. Novičar. 74 Gospodarske stvari. i živinčet je vsled tega umnega vlivanja dobro okrevala poginilo, ki bi bila brez ne Kaj ima kmetovalec najpoprej storiti j ko konjem, zlasti če se jim po tem takem To se godi ado tvai zaleti v azkrojljivih mu v ■ ■ v | I r zivince zboli. Domača živina časih zboli ravno v občini stanoval sestnik sam pomaga, kolikor gloma in jako nevarno apnik in pljuča; smrtonosna pljučna vnetica je gotovi učinek takega nespametnega postopanja. Marsikateri posestnik, ki ne ve, zakaj mu je žival ------— JU^V U\Jf Uiliu ---------~ - AVJL 11V> 1 \JJ Lj CiilVClj 111 t L JCi £ 1 V Čl glici ni mogoče po živinozdravnika, ko bi zbolela, rabi vsakojakih zdravil rekoč: če ne pomaga Zatorej je prisiljen da po pa tudi ne škoduj je zelo kriva misel i m mor pogosto ~—w----------ivviiivvi ne*/ in xii vjl y tu ovlllU ^ ^ v xiv.uujijw 5 ne* i iii^i . stori najbolje, da pogleda, kaj da zbolelemu živinčetu puščanje na žili smrt povzročilo prav za prav je, kje ga boli, ali je zunaj ranjeno ali ga muči znotranja bolezen. to svrho še pa zelo neumna; na primer: večkrat je zelo malo zatorej je povprek bolj --------^ V VKJIIV, iaiuirj JC iJUVpiCK zboleli živali nobenega zdravila dati, kakor pa Ce je spoznal ok bolezni in se da odstraniti nevednemu mazaču dovoliti, da dela, kar hoče nJ X ' — -- -v v* KJ V^ UIU vuc lil lilll naj stori takoj, na pr., skalico naj potegne iz rane če se je žival oskalila. Vselej pa to ni mogoče, ven akoravno je ok znan, na _pr. če je povžita bujna takih slučajih se mora Krvava uš. detelja živinče napihnol slabim posledkom in učinkom storjene nesreče kolikor mogoče v okom priti, da se vse vendar na huj Jako nevarni us čes, enak trtni uši, je k ne Schizoneura, ali Aphis, lanigera), ki ima ocl tega sprevr svoje ime, ker, če jo zmečkaš kr sok od sebe Prvo vodilo tukaj privoščiti živinčetu ti . j t.iiiuvivuo, uci A.1 vav OUA UU oC UC. Ona je tudi iz severne Amerike konec poprejšnjega lemu miru se mu mo r a ^mogoče debelo in mehko "in čez truplo zbole- stoletja v Evropo se preselila najprej v Škocij o; na ne smemo ga torej dalje vpregati. Nastlati Nemškem jo poznajo uže 40 let; v Avstriji dozdaj še vreči odejo če nr znana. je videti, da žival še rada žre, naj se jej ne da parkrat čisto nič ali zelo malo Krvava uš je blizo 2 milimetra velika in rumen- kolikor bi žreti hotela pomaga. Piti pa se naj živinčetu večkrat ponudi nikoli pa, kaste, včasih tudi rujave barve. Posebno se iz tega bo1 je studene vode. Skrbeti je tudi za čisti, zdi Malo stradanja časih samo spozna, da po hrbtu ima bele, bombažu enake, iz voščenih nitek obstoječe spuščaje, ki so večkrat 3 do naj 4krat dalji kakor život njen. Pomnožuje se pa ta kr-pregorko^ ne sme biti v njem.^ Kedar vava uš tako silno, kakor je to navada pri vseh ple- Ona (babica) zleže v jeseni 30 do 40 jajčic, iz katerih spomladi pride prvi zarod, po katerih se vsacih 15 do 20 dni zaredi drugi zarod; one rodijo živo mladino, ki prvi čas svojega življenja - - ' se da se jih ljudje tako večkrat odtrgajo in po vetru daleč krog in krog raz- " jeseni se prikažejo oni in one kot popolnoma zrak v hlevu sumimo, da je žival" okužena, treba jo takoj od drugih menih krvavih uših. živrnčet prezapreti. Sploh pa se ravna po kakšinosti bolezni, katera se je živali lotila. Odsvetujemo pa rabiti sredstva, s katerimi žival samo mučimo pa Jej nič ne pomagamo, pogosto še Čudno prav škodujemo, uuano le je, Jm AJUuJC temu čestokrat še poslužujejo, na priliko, če konju, ki jesti neče se ga loti kolika po hrbti razlij žavanji scavnice kobili konjem, če jih očesa boli biva v gori imenovanih bombažastih spuščajih neso kraste na nebu z žarečim železom žgejo; ali če izrejeni kriljati žužki. mu žganjice ali celo trpentinovca Krvava uš se redi od soka jablan, zato navrta m užgejo, ali pri dozdevnem zadr- mlade nježne vejice jablani; kjer'je vejica kobili V sramnico r)onra. nasnn. bila. sp narprh' va k katari ca ^oln popra uucv, liCli tui iaJV, JVčitCil SC UCA UC1U tretjo trepavnico porežejo. ako ni hitre pomoči, potem pa celo drevo naspo bila se naredi rak, kateri se čez celo drevo To je golo mučenje živinčet Posebno svariti mora stih zdravil živali zboleli skoz nos in gobec o proti vlivanju tekočina- Mnogo Po tem čez načinu so v Normandiji jablane 10 kvadratnih milj popolnoma pokon Ravno tako je grozno škodo ta uš naredila to •v škem enskili pokrajinah v novejšem ča na krav, razvidno je, da tej razmeri zadostujejo večinoma Virtemberškem od daleč se poznajo drevesa v kater se je aji na Gorenjskem noma pa okraji na Dolenjske okraj litijski veči- Notranjskem ne, ta krvava uš vrinila, kajti ona kažejo rakove izrastke kakor nam zgoraj navedene številke dovolj jasno spi in neko posebno bolehanje v vsem. Pri natančni pi iskavi se vidi na spodnjin straneh mladih vejic bom čujejo, da je v d le 14 okt od 100 krav za enega bika f ki imaj anj bažasta, belkasta prevleka, ki nekoliko na višnjevo barvo cika, katera izvira iz gori imenovanih voščenih spuščajev. Žival ta sedi v velicih trumah skupaj, ki Idrijski okraj je v tem odru najboljše preskrblj -v lv t J ^ ▼ uv-riu. vy JU u lilij VOiJOU KJ O IV L VlJ^Ll) ker za 19 krav je en bik. Navada je namreč v tem okraju blizo enako kakor v sosednjem primorskem obstoje iz bibic bi kril velike množine mlad okraju Cirkno, da zelo mlade bike katere Kedar se je krvava uš zaplodila na kakošnem potem režejo in za vpi porabijo vrtu, ni skoro mogoče je več zatreti. Zato je treba a pi paziti, da se ta mi kar brž začetka zasledi pomanjkljivo, ker niso plemenjaki dovolj razviti tudi čvrste govede ni pričakovati. to je tudi f toraj vse ških vino ton, da se popolnoma pokonča. Zbor virtembei Naj toraj poklicani krogi, ki imaj sadjerejcev v Schorndorfu 21. septembra nost, varovati interese kmetov je v tej zadevi nasvetoval to-le bla o delujejo na to, da se ta razmera zbolj Najbolj edstvo pokončanje ki dolž- pospeševati njih vsaj krtača, ko se začne razširjati po njem. Če je uš posedla vejice za V(i do 1 metra na dolgosti z belimi lisami, treba je odrezati take veje in jih sežgati uši je bo slehern priznati moral, koliko pripomore pravilnost vpiemenenja k napredku govedoreje, kakor nam to kaj jasno katei dokazuj edba cesarskih ebčarskih postaj se imamo v prvi vrsti zahvaliti, da je naša škarjami na preklo privezanimi dado tudi najviše konjereja tako lepo napredovala vejice irezati Najrevniše je v tem oskrbljen okraj črnomeljski Vsacih 14 dni potem je treba tako drevo natanko kjer je itak jako revna živina. Ali etno potem pi o ledati, ali ni nove zalege na njem, če gospodar tega ue stori, je vse di potem prepozno. Strotinena čakovati zboljšanja, ako se rabi za pleme junec, slaboten in poleg tega ima služiti za tako veliko šte korj n. jv^ ----------- —^-----------------o ~ drevesa se mora odstrgati, rane njegove skrbno vilo krav. Ali je potem čuda, da tožij zamazati, in da nova gnjezda krvave uši se ne na- se ki ne obrejijoV Ali ni pravijo zopet dr treba deblo njegovo in vej škoda, da mora kravo po trikrat to za gospolarj podarji, da * velika apnicj pobeliti. Da pa uši, ki pri koi drevesa ljavati k juncu celo ečkrat dope da se mu krava za več mesecev emlj i tičij ne ejo zlesti na drevo, treba je zakasni v teletenji, tako da včasih po 2 leti preteče v začetku spomladi okoli debla ovezati trak, ki j na- mazan s katr Pr da dobro se je potrdilo tudi t > predno teleti. Kolika zguba na mleku, tako da je taka ne krava v pr škodo gospodarju, ker žre i jeseni zemlja za kak meter okoli drevesa okoplj I 1 • • T n potem z apnom pomeša. Škropljenje dreves mi da potrate časa, katerega zgube hlape tonj gospodarju dajala najmanjšega dobička. Pole o ko lico (žajfnico), lugom, plinovo do vodo pasjega vodij kr ponovlj lišča tobakovo vodo ne pomaga toliko, kakor poprej imenovana sredstva. Angleži so našli, da je na dohodku juncu, zgubi tedaj gospodar kaj veliko naj bi naši gospodarji prevdarili dobi Za i tako dr morda bodo spoznali, kolike važnosti je za vspešno trpentinovim oljem namaže, govedorejo, da je dovolj dobrih ter sposobnih plemen- ajbolje pa je pripoznano to, da se vsi deli dr »kili juncev priskrblj Pravo domoljubno dolžnost kjer je krvava uš vgnjezdila, s petrolej umijejo, in se bolne veje odrežejo in sežg Živinoreja na Kranjskem Spisal Fr. Povše. (DaJje.) je v tej razmeri aljski, kjer je za 350 krav en bodo izpolnile naše kmetijske podružnice, če dosežejo s svojim vplivom, da se občine prepričajo o tej pre-važni zadevi, ter da občine same sklenejo skrbeti za to, da se v občini nastavi toliko plemenskih juncev, kolikor jih je treba, m sicer računši po 100 krav za enega junca. občinske blagajne pi S tem, da se dotičnemu gospodari kaka podpora, našli se bodo gospodarj > ki bodo redili bike in naj v ob okraj Lož z bik, potem 297 kravami. okraj črno nišili občinah se za to skrbi, da se za posamezne vasi tako priskrbi, da ne bodo imele predaleč do plemen- skih postaj, ker H » j? v Lašče z 288 z Vel. Bisti Kočevje z Trebno z Postojna z Radeče s Senožeče s časa in gotovo 252 253 228 233 172 „ utnv/ir^o o 163 „ Mokronog s 165 r r r s tem bo prihranjeno dokaj potrate e tudi, da nič kaj ne ugaja obrejenju izredno daljna gonja krave. Kmetijska družba pa naj blagovoli posebno navedenim okrajem, ki imajo toliko pomanjkanja plemenskih juncev, pomagati, ker tam je treba najprvo prihiteti v pomoč, kjer je sila najhuj Pa tudi na kakovost dobre lastnosti pleme škili bikov bi morali naši gospodarje dohaj več skrbeti od pokveke ni pri > ker nikdar ne smemo pozabiti, da JI 5? ?? Litija s Metlika s Krško s Ribnica s r 168 159 155 154 r čakovati kaj prida blaga (Dalje prihodnjič ) n 11 „ ^^^vtv ^ -L W A „ ti okraji tedaj nikakor ne zadostujejo pogla ker na vitnemu pogoju umne in vspešne govedoreje Švicarskem, ki more vsem drugim deželam služiti v izgled glede govedoreje, določuje posebna deželna postava, da zakajevanji vina z žveplom za vsakih 80 krav moi biti priskrbljen en plemensk bik in da mora za to skrbeti sleherna ob čina. Pa vzemimo, da se določi1 en bik za 100—125 Spisal R. Dolenc. (Dalje in konee.) Da je zakajevanje vina z žveplom nepotrebno ter kar naravnost zavrgljivo, to spričujejo nam prvi kletarji na svetu, Francozi in Nemci. Nikdar ne bode 323 Franco zakadil ali a k a j pa Nemec svojih zdravih vin z Zakajevanje vina z žveplom bi se moralo toraj drugod zakajevati? veplom brez vsega zakajenja z žveplom vano vino m oi ozirov kai ve da kontrola ni ko postopanje proti dotičnikom alo iz zdravstvenih t proti kazni prepovedano biti. Se ogoča skoraj, in zato tudi kazen- da pi azvija se do svoje popolnosti slast Je vzivati ga, ne da ejeno in obravna ; in veselje ne. nem vžitku glava razpočiti hotela kletim žveplom! f se pri zmer s pro Proč torej lega vina. vse kaj druzega velja o zakajevanji je pa Za taka postane žveplo zdi z ozirom na korist pridelovalca opravičeno, nikakor pa ne sanitai vživalca. Ak z že zbole-), katero podarsko om na po- gatv močno je na primer grozdje tikoma pred ti po grozdje izpod snega pobi toči poškod dobrega \ pravlj bilo bilo7 prej kak potem ima iz take ali ako je jova, vlažna Kajti se grozdi bai o t 1 * - ...... -"-.vv^iv filU/J vino kaj rado to neprijetno lastnost iteguj da se stiti noče in da po abiti še do i na-da v sena. Gospodarske izkušnje. Kake lastnosti naj ima stelja. 1. Stelja sploh bi prav za prav ne smela biti su- mokrotna, ampak suha, dobro izsu-če ima več vlažnosti ali mokrote šteli uze sama na sebi Ni toraj dobi mani zamore v hlevu na-se vleči vina le} ta ohraniti etakanji črnikasto postane. Taka nič uči- od smrečj ' ^ v lucvu iiči-se viec tako imenovano kleščje ali sekana šteli zakajeno posodo pretočili jih iz kipelne pac prav jih v moo ve, d j polet j druzega težko se je tega ogibati zlasti ovega vejevja (Se j keda na spomlad kadi toi pa ne takrat, kedar stelja.) več praproti in druzega suhega na ampak takrat, kedar jih kamo presnemamo. Povdarjati pa tako valčevega tropin v sod preta Pi iz sod kaje vanje em še enkrat v da od je 2. Vsakoršna stelja, ki je daljša, naj bi se na kratko razsekala, ker tako več vlažnosti povživa in lože potem gnoj kidati. Za gnoj opraviči Zakajujejo se tudi gače zbolela vina, je, ohranimo. iz da gospodarskega obzira pridelo- za travnike, naj se jemlje kakor pa ne iz zdravstvenega. ki se debela ima rabiti spodarsk ozira lahko n i k teli prav drobna štel j kolikor moč ozdi malo koristi se mora zopet pograbiti kajti t posebno pri mastni in Debela šteli čast Iz zdi vilno krbov grozdja belo vino Pi pravlj m p i strohne Stelj prsti i toraj trav podoravanje se akajevati, ker sicer bai črno se uže celo ne sme mora biti lahko trohlj prsteni. Le tako zares gnoj da hitro in koristi. jevati potrebn Pi s bi ni nikdar zaka adno belo vino tal napi ter brez tega bi malo teknila. Marsikatera stelj.' težko m počasi trohni in prsteni, kakor pezdirje, za- pi v soldanastih povživ pač pi laporastih krajih k r b u j e se pa ganje, bukovo listje, naštel iz logov in senčnih'kra vina zagatnost v njem kjer so vinogradi in kjer zasajeni je v je ti tri ko se beli ečemu ti dn 101 pretakanj ado grdo skali. kipeti pusti t s tropinam bijo; stoi i vred d\ Da se take reči v kupih nekoliko v gnoj spreminjajo jih se ali godi z gnojnico ali s kakimi namočiti; najbolje se to • t • _ _ vodo se ve da veliko opusti. kremenčasto zagatnost tudi Ako finej pi kajt potem pa se puste da pomijami ter z zblojeno nekoliko . - -- —ugreieio m sicer se ono pri sparijo, ali ustoje. Po okoliščinah se utegne enaka prodaji v pi letu pr se grozdje obroblja, doseže se, 9 stelj a nekatere mesece di ti vino, kakoi Kup se s tem ali tudi leto pa ako zniža so pa vinogradi v nelaporasto se to Pa z^to ne bo manj, temu dan tako go- moči njegove za ii zasajen > in povžn več tudi imeti, da na'nekatei _ v • • -i _ vina v njem ne marajo, ni potreba mošta s tropinami vred kipeti pustiti vzije, kakor to okoliščin rati Stai na kj misli vino sta neprijetnega značaj še z žveplom zakaj tropinah pokipela bela vina so kaj stelj druzih je napravljaš, kolikor namreč bo še boljša. Ozir se mora h njivah se gnoj prej po-kjer včasi prav počasi prsteni tedaj tudi treba gledati, kedar oč ko smo jih pa vrh tega Sota prav: časno in pr Tri mesece to pa tako, da pride v kai so pa kar škandal zv prt nai «Ka obravnavi vina v kleti laba Drobno prst iz trohnine kot Pel j pada pr stolčena in dobi telj presnemanje ali pretakanj nima toliko notranje tečnosti, kakoi posušena šota sicer po trgatvi presneti se more vino v prvič ako m Pi s kozi katei nico previdi tako Sod. se štor mogoče veliko dotiko z i, ako se v poslednj vino v podloženo posodo teče prav rahlj stelj* eliko mokrote na se vleče to pa zemljo. Ta tv B je torej gnoj dober ohrani i pi s vino teče pipa kropil naredi iz razne tako je s tisto ledinsko puhlico ki stlinske segn dobr ki se je s tako puhlico močno v katerega se vino presnamlj kaj Meseca ti tanjkih curkih, so po nekaterih ne pa uze z manjšo dotiko zraka se pred drugim presnetjem učiš ti, (kolour) ampak le popolnoma čisto ca presneti se more vino vdru me čist istjo za telj krajih nameša v obilnosti šare, ali s prstjo Vse take eči in rabij se pr s ko pr Kaj pr 5 se stoi to če Planinsh plevel Po zanemarjenih planinah velikrat planinska ze- vino s pomočjo želatine Hšča in rastlinstva z raznoterim dračjem preprežejo m ako se čistilu nekoliko žganega sladkorja obširne prostore. Zmiraj dalj in pr more k popolnej malo glicer doda lep 20 hektoliti osobito pa bistrejši razun Oboj d os tuj tega in bliščobi 3 pri pa tudi Na { m taka goščava je zadržek od niti se bi bilo treba sega trnje in bodičevje da ni ne izdatne paše ^ V - -7 ---- ------Af-lUUtUV ^CAUUj gozd more zarediti. Uže za planinsko obdelavo kateri se doda pol liti čiščenje 15 tablic želatine, kleščevj da se šara potrebi drobno leurj j in en sam pitni koza žganega sladkorj azsek kakor sicer to gl ko Zgani _ —nckupih posuši in vleže. ludi koprivje okrog planšarij se utegne koristno za sladkor, kakor tudi glicerin, so pač zdravju popolnoma stelj rabiti. Pomniti eškodljive snovi. Meseca junija presneti se drugo enako rastlinj pa je f da planinska zelišča pred trgatvijo v četrtič mor Obakrat pa s kar vino v tretjič pnpr prav počasi trohni; torej ni kaj m za gnojenje travnikov po visokih in mrzlih krajih, toliko boljše pa so te reči ajhno dotiko s zrakom, najboljše s sesalnico tjim uuijac &u te reci za poaora^ mogočo njivah, katere s svojo obilno tečnostjo kaj dobi podoravanje na Tako gnoje * 324 Trgovinska in obrtna zbornica. omejen samo na one trgovske obrte, katere Trgovinska maj t je dne 28. zborničnega predsednika Josipa Kušarj obrtna zbornica v Ljubljani imela l. redno sejo pod predsedstvom a in v navzočnosti vladnega zastopnika c. kr. dvornega svetnika g. Rudolfa grofa Chorinskega. Seje udeležili so se aa- sobnosti vršujejo protokolirani tr o v velikih mestih Poročilo o odgovoriti na druga vprašanja opusti od sek, ker se ni mogel odločiti, da Di stavil zbornici pred log, naj bi se izrekla za to, da je nastop trgovskeg obrta zavisen od dokaza sposobnosti. Oise zborniki: Ivan Baumgartner, O namreč meni, naj se nastop trgovskega obrta e ovira, kar bi se pa zgodilo, če bi se pa mesto te slednji gospodje_________w slav Dolenec, Iv. Nep. Horak (podpredsednic), \ e- postavila enaka postavna določba, kakor jo koslav J enk j Anton K Franc K o 11 m Perdan, Vaso Petričič, Josip Mihael Pakič, Ivan Ribič, Jarnej Žitnik in Fr. Ksav. So 14 za kona z dne 15. marca 1883., drž. zak. št. 39 odrejuje izreči i spo zatorej predlaga od » Zbornica naj se nost dovolj izjavi, da je za sklepč-število zborničnih članov navzočnih, otvori Gospod zbornični predsednik da za nastop trgovska oorta ni potrebi doisaz sobnosti." Debate o tem predmetu udeležil se je gosp. zbornik sejo ter imenuje Perd •vateljema zapisnika gospoda Iv • j. _ • - Fr. Ksav. S o u van, kateri j predla or O naj bornica arneja Žitnik izreče za dokaz sposobnosti ter da naj se na posamična I. Zapisnik zadnje seje se odob vprašanja odgovori v g. Souvana govorili so II. Gospod zbornični tajnik poroča, da zb kateri prihodajih sej predlo ar o orar V. Petričič, Anton Klein došel od c, kr. deželne vlade naslednji dopis: Po ukazu vis. c. kr. trgovinskega ministerstva z dne 26. novembra 1. 1885., št. 37.162, so v slednjem času tema minister- Neu. Horak, za odsekov predlo g pa gosp. Ivan Baumgartner stvu opetovano došle od trgovcev prošnje, naj bi po Ko predmet gospod zbornični taj nekoliko pojasnil ta se na predlog gosp. zbornika analogiji v 14 zakona z dne 15. marca 1883. 1., drž zak. št. 39 za rokodelske obrte vp dokaza spo sklenil konec debate, pričelo se je predlog g. Souvana. vanj Pakiča vsprejel sobnosti bil tudi nastop trgovskega obrta zavisen dokaza sposobnosti. Te želje so se izražale posebno tudi od 111. Gospod zbornični tajnik poroča o ukazu c. kr. ne 29. septembra 1885. 1. prvem splošnem shodu avstrijskih trgovcev na 15. in 16. avgusta 1884. L; sestavile so se v resolucijo trgovinskega ministerstva z št. 31.107. Ta ukaz slove tako-le Vsled olucije, Katero je sklenila poslanska zbor Duuaji dne 14., nica davnega zbora pri posvetovanji novele » Katera se nega zbora predložila tudi obem bornicama držav nemu pri obrt- zakonu~ z dne 15" marca 1883. 1. (drž. zak. št. 39) 39) pri §. 38. namenilo se je trgovinsko mini Od takrat so predlo vladi dosl tudi od trgovskih društev ter trgovinskih in obrtnih zbornic. Ti predlogi in resolucije pa so v maogem oziru po- sterstvo sporazumno z iniuisterstvom za notranje zadeve uravnati obseg pod skupnim (kolektivnim) imeaom iz- evanih trgovskih obrtov, v Kolikor glede poimeuo nejasne in maujka jim one natančnosti manjkljive in katere je treba, da Visoko c. kr. trgovinsko ministerstv ta važna zadeva prav spozna Vanja istih o obsegu trgovske pravice morejo nastati dvojbe. 1 Razen trgovskih obrtov, o katerih je vsled t. u. ukaza z dne 20. septembra 1883. 1., št. 25.881, slavna toraj spo- zbornica izrekla uže svoje mnenje, spadajo sem tudi kr. ministerstvom za notranj zadeve če j razumno z ukrenilo, da se, predno so konečno sklepa o tem bi vlada mogla zastopati te želje na zakonodavni pod lagi, vršijo predpoizvedbe; namen teh predpoizvedeb bi že trgovske O bil, da so natanko določijo dotične stanu. katera obsega določena vprašanja o dokazu sposobnosti pri tr- Zaracli tega se je napravila vprašalna pola trgovski obrti kramarjev in prteninarjev, trgovina z belo prtenino, z lepotninami (galanterijskim blagom), ntirn-berškim blagom, trgovina s surovino, trgovina s krojnim blagom (vsakdanjim ali kurentnim in rokodeluim ali ma-nufakturnim blagom), in so se torej tudi za te obrte, osobito s pomočjo dotičnih starejših naredeb sestavili se izkazi, kateri se doposlali zbo z vabilom, naj govskem obrtu in druge s temi v zvezi stoječe točke Vsled sori navedenega ukaza dobila ie zbornica dva bi se o njih posvetovala in na podlagi od dotičnih za- dru o udobljenth izrekov izrekla trgovinskemu minister t te praš Utta6U « v^ V . ~ *------- " pole, da na stavljena vprašanja Rolikor stvu utemelj mnenj o teh izkazih potom politič možno natanko odgovori deželne o oblastv Da vedela, kako mislij zadevi, obrnila se 3 udeleženi krogi o tej zbornica do gremija trgovcev v Ljubljani, potem do zadrug trgovskih obrtov v političnih okrajih Ljgatec, Radoljica iu Pri oddaji tega mnenja je ozir jemati na ^ dejanske razmere trgovske vršbe, kakoršne so v tamošnjem zbor- ničnem okraji nastale Kamnik do občinskih (Dalj prihodnjič.) uradov v Kranji, Loki, Rudolfovem na Krškem, na Vrh niki v Postoj Kočevji s prošnjo, naj izrečej o tej zadevi svoje mnenje ter odgo • • na omenj Slovenska Matica vprašanja Iz došlih poročil se razvidi, da so udeleženi krogi po deželi za to, da se uvede dokaz sposobnosti, kajti 74. odborova seja 7? Matice Slovenske u na vprašanje Je nastop vsakega trgovske treba dokazati sposobnost?" odgovorilo se je v obrta sedmih poročilih treba samo z „ue" in v dveh z da iu v uvou * , na vprašanje : ~ —------ posamične vrste trgovskih obrtov doka- pod predsedstvom prof Je dne 9. oktobra 1886. « S 9 Navzočnih 18 odbornikov (od vnanjih g. Svetec) Marna zati sposobnost?" od se je v sedmih poročilih z Ker sta zapisnik 73. odborove seje potrdila pover da u „ua . na vprašanje. ut*j "»»juuv ^^^^^ j ~ " * — ? do- — omejen samo na one trgovske obrte, katere izvršujejo vora na znanje Ali naj ostane dokaz sposobnosti jenika, gg. Kaspret in Kržič, ga vzame odoor brez ugo protokolirani trgovci?" odgovorilo se je v sedmih poro Za poverovatelja današnj apisnika poprosi pred u čilih z „ne", v dveh pa tako, da naj ostane dokaz spo- sednik gg. Raiča Tomšiča t 325 Najprej se predsednik hvalno spominja umrlega Bo-židara Raiča, pisatelja ia odbornika matičinega od začetka njenega obstanka, ter pove, da je Matica poklonila mu dostojen venec s trakom ter o pogrebu razobesila zastavo, kar odbor blagovoljno odobri. Potem omenja Jarenina, Š darili za najboljši izvirni povesti iz zgodovine ali iz življenja naroda slovenskega. Nove poverjenike so dobili Lašiče, Šc. Peter in M Z Žalec Beljak. K S K O. z zpraznj so: C odpovedi g. Murnika, po katerem bi bila imela stopiti Rož in Reka a, po odborovem sklepu v odbor najprej Povše in za Ptujem, bralno društvo ---— ^^ ^ * * v^, u|i i_t jij iu učiva. Nekateri (vodstvo ljudske šole pri sv. Mark v dr. Pajek. Ker sta pa ta dva pismeno se od- rodne knjiž njim povedala, povabil se je na nju mesto g. Tomšič, kate naj empasu. ravuatelist pod na- v Sredci in učitelj Kocbek v Žalci) se rega v imenu odbora pozdravlja, izrazujoč željo društvo tako krepko podpiral tudi v prihodnje kakor do slej. tičinemu odborništvu; mesto njegovo naj se popolni o prihodnjem velikem zboru. zahvaljujejo za podarjene jim knjige; drugim (šolsko vodstvo v Rušah in na njih prošnjo darovati. Pri podaritvi založuih kujig Selič v Pečovji) jih sklene odbo Dalje naznanja, da se je g. Hribar odpovedal ma- je gledati na to, da so ali da imajo postati prošnjiki udj Predsednik o priliki pozdravlja dr. Tavčarja za ob času, ki društva Skoro polovico poverjenikov prijazno uslugo, da hoče Matico Slovensko zastopati v pravilih to odlo niti 14 poverjenikov je z od zarad društvenine i, bilo treba opom- dol Plačalo vseh njenih pravdnih zadevah, in narod slovenski bode doslej 960 letnikov; od kacih 250 bivših društvenikov je društvenina še pričakovati. Kouečni rezultat kaže s precejšnjo gotovostjo na prirastek 70—80 udov v pri- mu zato hvaležen. Dalj vetljuje razmere pri Hrvatski Matici "Oivujujv icmiu^iv, v 11 , piCLOpLlJU gULUVUSLJU Ua o katerih je imel osebno priliko prepričati se pri nje- meri s pretečenim letom nem tajniku gospodu Kostrenčiču, pojasnuje, zakaj da Povablj od Hrvatske American philosophical societv v ~~ —"---- ----------------5 ----~ —-j vj i c** kj l j \j la (aj vj u. „ tLiJion^au [milUSUJJLllCai socieiv v Slovenska Matica" doslej še ni dobila knjig „ Matice Philadelphiji, sklene Matica stopiti z omenjenim društvom dostavi, da ima »Hrvatska Matica" s po verjeniki in člani pogostokrat iste sitnosti, kakor slo- dovoli, Venska. Ker je Slov.-hrvatska slovnica popolnoma pošla dijakom realke ljubljanske v književno zvezo in na prošnjo odbornika gosp. Raiča da se nekaj društvenih knjig daruje marljivim in se po njej močno poprašuje, omenja posebne knjige, Knjižničm prirastek zuaša od zadnje seje 266 po kateri bi se morebiti obe Matici zjedinili in vzajemno zvezkov in časopisov, 207 po darilih, 59 po zamenji delo na skupne stroške izdali na korist Slovencem in Hrvatom Dalj pravi, da je Hrvatska Matica izdala dalj 185 čeških, 53 ruskih > > kih, 10 slovenskih pred nedavnim časom kuj 1885. leto Slov jih izda najpozneje v dveh mesecih za 1886. leto ozirom na životopis o ranjkem Cafu v „Letooisu" 1878. 1. Matica srbska, boiga hrvatskih, po 2 poljski, nemški in latinski, po jedna in ngleška (Konec prihodnjič.) in na poročilo o smrti njegovi v -Novicah" 1 1874 za- trjuj predsednik, da Akademija jugoslavenska njegove literarne zapuščine ni dobila nobene, Slovenska Matica pa le ono, katera je v ^Letopisu" 1. 1875. str. 17 omenjena. Spominja se posvetovanja odseka za izdavanje staroslovenskih spominkov in dosedanje usode njegovih nasvetov. Odbor pritrdi temu, da gratiseksemplarov društvenih knjig ni treba Politične stvari. žavnega zbora državnega zbora. zadnjem listu opisal sem bolj vnanji ob danes omeniti je bolj obravnav samih pošiljati političnim listom, ki jih le na- deloma pa tudi dogodeb, katere eaako unanjo stran zbo i poli " 'O t UU1JJHV1 ViiVAV^^*!^ , JlLl i w uu, - t --O----7----- ~ KJUIU znaniajo; pošiljajo naj se kakor doslej nekaterim večjim r?vo zadevajo, kakor tudi ojstro značijo sedanj lepoznanskim časopisom slovanskim. Odboru se naznani dopis iz odbora pisateljskega tični položaj Obrav društva, ! UUUlttVT O p V7 ULIV U i a. 1UUU, JL O ~ ~ ? O^IVIUULUUU ItiMOUUVgU. i vuu ki ga osk/bljuje Matica, v ta namen, da se s skupnimi katere v obče merijo na to, dolžniku posestniku ali ro močmi Vodniku postavi res primeren spomenik na ka- kodelcu v manji meri in primerni obliki nakloniti one kem javnem prostoru v Ljubljani, morebiti pred gimna- polajšave oziroma izjeme in prostosti nasproti upniku, predmetu_ govorila se porabil za Vodnikov spomenik fond, s predlogom zborove polnile so se dosedaj poglavitno ki zadeva spremembo izvršil reda zijo, in poprošen voli za ta odsek tri odbornike in sicer katere uradniki uže vživajo. Pri tem . A. Praprotnika, J. Šamana in dr. J. Zupanca. Določijo se nagrade pisateljem, kojih rokopisi so že prvi mislil je sta razun druzih tudi poslanca Pfeifer in Šuklj popolnoma ali pa vsaj večinoma tiskani; o drugih nagrade določiti prepusti se književnemu odseku. zabranile s tem da naj da naj se hudomušne be deloma povračilo izvršilnih stroškov ne imelo prednosti pred vknjiženimi upuiki; drugi je Obširnejše poročilo tajnikovo o letošnjih knjigah, o predlagal, naj bi se za prihranenje stroškov večinoma razglašanje ker po tem njih natiskavanji, o času, kedaj imajo iziti itd., se vzame opustilo razglašenje po časnikih, ker ie tako brez ugovora na znanje. Isto tako poročilo o došlih ali večinoma brezvspešno, zmiraj o obljubljenih rokopisih za prihodnje leto, o katerih naj škodo trpe upniki in pa kredit se še posvetuje in poroča književni odsek. drago sploh. in petek popoludne se je obravnava tega predmeta Poročila o nekaterih gospodarskih zadevah (tiskovne po ojstri razpravi med dunajskim poslancem dr. pogodbe, Bambergov račun, stanje o prodaji društvene quesem in pa zastopnikom pravosodnega ministerstva hiše na Bregu št. itd.) se brez ugovora odobre. svetovalcem Steinbachom končala v drugem branji Na znanje se vzame poročilo o delovanji pomnože- Opazovanje levičarj kaže da sicer do sedaj niso nega Kopitarjevega odseka ter o vspehih njegovih skle- zgrešili nobene posebne prilike, zapreke staviti vladi in pov iz seje 14. julija t. tri zastopnike „Matice" (gg. Leveč, Praprotnik in dr. jih vlada potrebovala, da doženo pogodbo z Ogersko Odsek ima sedaj 7 članov: večini, vendar pa so dosedaj nekako omahovali, ako bi Zupanec), tri iz mestnega (gg. Gogala, Petričič in Zu pan) ter jednega iz deželnega odbora (g. Murnik). da ---r ~ ---■ ~—> r ^o^^^ ~ ^ priskočijo. Sicer imamo do sedaj zabeležiti samo tri pomenljivejše izjave levičarj Pri knjigah za prihodaje leto odbor pritrdi književ- pelacija Heilsbergo Prva bila je inter nemškega kluba zarad nemško nemu odseku, naj se iz obresti Tomšič Jurčičeva usta- avstrijske zveze. Na to interpelacijo odgovoril je mini nove razpišete dve svoti 100 in b) 200 for. kot častni ster Taaffe minuli petek kratko in jasno, da je naša zveza z Nerusko nespremenjena, povsem taka, kakor jo ovenčana spominska plo • j - P , 1 % 1 » • 1 m m m % • 1 i /i w « ' I . • Jt je lansko leto popisal minister vnanjih zadev grof Kal- noky v delegacijah, Heilsberg predlagal je, naj se zastavami prične razgovor o tem odgovoru, pri kateri priliki bil samo je bil okrašen z maji odkritja. Prostor pred š v A lAk^Al €i UJ Cl J 1 J icr v sredi pa se je vzdi ski in še kakovi Velikocemec priliko našel, poveličevati Bismarka, po drugi strani pa hrustati, kar je kjer koli slovanskega. Vlada ne bi bila mogla razodeti mnogo več kakor je storila v kratkih besedah svojega odgovora in zato se predlog na razgovor od strani večine ni sprejel. Videti je bilo, da zavolj tega nihče ni bil hud. Drug pomenljiv čin levičanev, in to nemško-avstrij- skega kluba, je Plener-Exner-Wrabecov predlog, naj se ustanove delavske zbornice, in to. na Dunaji, v Lincu, Solnogradu, Gradcu, Ljubnem, Celovcu, Ljubljani, Gorici, Rovigni, Trstu, Insbruku, Bolcanu, Reichenbergu, odnimi govorniški oder. Okolu 8. ure jeli so dohajati povabljeni a-ostie. Eger-u, Brnu, Olomucu, Tropavi, Krakovem, Lvovu, Brodu in Črnovicah. Te zbornice naj bi imele tudi pra- vico, za državni zbor voliti poslance. Ta predlog se ni bil obravnavan v zbornici. Tretji čin levičarjev je po vnanji obliki sicer skoraj prazen, kot znamenje sedanjega položaja, pa jako pomenljiv. To je bilo neko, s zelo ojstrimi pušicami nabo-deno vprašanje bivšega ministra Cblumeckega clo grofa Hohenwarta kot načelnika jezikovnega odseka, jeli ne hotel kmalu sklicati ta odsek. tem vprašanji vpletena je bila trditev, da so levičarji z jezikovnim vprašanjem hoteli mirovati, dokler ni rešena pogodba z Ogersko, ker je pa ministerstvo zadnje dni izdalo na-redbo. po kateri so Nemci izključeni od državnih služeb pri višji sodniji pražki in brnski in zato je levica prisiljena. zopet in pred časom pričeti jezikovni boj. je po vsem mirno, da bo kar odgovoril Grof IIohenwart prej sklical oni odsek in formalno bilo je vprašanje re- šeno. Bistveno pa se iz tega razvidi, da si tudi sedaj nemško-avstrijski klub in vlada nista prav nič bližje kot prej, temveč v krvavi vojski, zmiraj z očividnim namenom spodriniti vlado in večino ter vsesti se na njeno mesto. Ta čin o vičarjev pokazal jc jasno, kako samovoljno so obračali vodo na svoj mlin izrekoma pri imenovanji trgoviuskega ministra Baquehema, ko so trdili, da to imenovanje pomenja pomikanje vlade proti levici. Sedaj izrekla je levica po svojem vodji Chlumecky-u, da je in ostane, dokler je bo kaj, v borbi zoper vlado Taaffe-jevo. (Dalje prihodnjič.) m Naši dopisi. Na Slapu. (Izpit gojencev kranjske deželne vinarske tja rske na Slapu; sklep šolskega leta in zatvo katerih se je kmalu lepo število nabralo pričela se je ob pol 9 mači gospod župnik in ob enem IHHHPHI^H- uri s sv. mašo, katero je do- ki katehet času njenega obstanka g. Matej Koder sloves briral sem cele sv. maši pel je slapenski pevski zbor pod spretnim vodstvom ljudskega učitelj občno pohvalo. Maše vdeležilo g. M. Mežana v gostov v velikem štev poslednjo zahvalo za^ odu prosto občinstv je razun povabljenih tukajšnje v prostor Po končani sv. maši podali smo se lj en j na nostni se je imelo vršiti odkritje in blagoslov spominske pl Ko je bila si. gospoda in občinstvo zbi s na govorniški oder g. dr. Vošnjak. Tihota nastane-Gospod govornik pa nam začne živo slikati zgodovino zavoda. V srce segajoče nam je pokazal, kaj je uživala posebno vipavska dolina od zavoda in kako hvalo mora zavodu vedeti proti navzočemu to se je obi m 1 g. govornik visokorodnemu g. grofu Lanthieri-ju m se mu je v imenu kranjske dežele zahvalil prav srčno za nesebično es veledušno požrtvovalnost je grad in zemljišče prepustil brezplačno zavod s koj zaslužil si je t HBHJ da ta deželni kranjske dežele, ki je v ta spomin in namen vzidala spominsko ploščo. Zavesa pa je padla v tem trenutku raz plošče in m v zlatih črkah zalesketa napi „Visokorodni gospod Karol grof Lanthieri poklonil je ta grad in pripadajoča zemlj plačno kranjski deželi za šolo. Dn rila, a dn embi letnem eptembra zatv išča brez- ko in sadjarsko 1873. se je šola otvo- 1 po trinajst Dolenjsko lelovanji vsled preselitve'na pomin hvaležnosti Kranjska d Gospod govornik zahvalil se je nadalj vodstvu teg, spretnih rokah oda sp. uzornemu e bil od vodi etka doslej v Dolenca, zahvalil J* vsemu učiteljstvu in omenjal še posebej gosp. župnika je tu ves cas obstanka na tem kot katehet. Izrekel je potem zahvalo visokemu ministerstvu poljedelstva za krepko podp je zavod užival. odu deloval c. kr. katero Po konča govoru topi g ospo župni v pol- nem ornatu ter blagoslovi spominsko ploščo. Pevski - Drugi del slavnosti zbo pa zapoje Jenkovo molite renje tega zavoda.) Po trinajstletnem vspešnern delo- bil ie končan 8 tem? da da je vanji zatvorila se je v četrtek dne 30. septembra t. 1. vsemu navzočemu občinstvu prebral vsebi pristav g. \ z javnim izpitom gojencev kaj slovesno ska plošče ter zaklical navzočem Rohi sporni sadjarska šola na Slapu. Uže predvečer praznoval se kct veledušnemu podporniku trikrat je kaj svečano in pomenu prihodnjega dne edno ko povsem zastavo občinski zastop Slapenski v ginljivem očil vodji gosp. R." Dolencu izdelano diplomo častnega občana radi njegovih pevsko slavnost nagovoru gosp. žup krasno gosp. grofu Lanthieriji ni »živijo" in „živijo" žno priznarje. Razkritje spominske plošče spremljeval je^ grom to pičev, oznanovaje ves ta dogodek celi vipavski dolini. zavrilo je sobrano ljudstvo v hv ♦ zaslug. Topiči jeli so grometi in pevski zbor to pri se izpit N poje odlikovancu podok počastil je s svojo prisotnostjo g. dr. Vošnjak kot , ki deželnega odbora uže na večer došel Vošnjak kot zastopnik deželn« gosp. Karol grof Lanthieri. čast bil so: čast odbora gosp okorodoi astop Drugi dan vršilo se je je dekan vipavski kot istopnik c. gosp Matija E kmetijske družbe čast. zatvorenje da kaj slovesno. Dasiravno je zgodaj v jutru razpenjal Jupiter nad 25 osob. Ves čas g. Matej Lavrenčič, deželni poslanec v Vrhpolj g. Nosan, c. kr. okrajni sodnik ter mnogo druzih pluvi svoje vodonosne mreže po nebu in se nam je odgovorih, koliko koristnih naukov so si nabrali bilo bati deževnega dne. mu je kmalo gorko solnce vse zle nakane in nam dalo vživati krasen dan. Nad vrati šolskega poslopja pričakovala je vzidana in lepo merno kratkem času njih šol pita kazali so učenci v dobrih v pri- nja Mi pa s i o jih po slušali z velikim zanimanjem in marsikaj pridobili tudi za-se koristneg Po končani orešku vstal dr je gosp. govoril učence ter jih z lepimi in ginljivimi be Vošnjak, Radoljici opomin k ljubezni do stvari, kat trajnosti, marljivosti, hvaležnosti varj G Ob enem imenovana sta bila za okraj in vitez Sch gla- so se vetih se zahvalil učiteljskem osobi za dljivo poučanje. Na to raz- Obreze za Državnozborsko volitev m sto lega g delil je spričala. Sklepoma se spominja dobrotuikov šole otranjske selske obSine razpisalo je de želno predsedništvo na 6. dan decembi t in konča govor s trikratnimi presv. cesarja, katerim so sledili krepki naši čanstv »živijo", na kar se je skup Tako koočal se je oficij 57 živijo"-klici na Nj Vel apela cesarska pesem. del cele didii dr. Na mesto sedanj škofa Valussija kan se njegov naslednik sedanji prošt goriški vnosti gramom svojim Pravijo Povabi) stje podali smo se k obed ka da strinja gosp tereni vrstile so se krasne napitnice na si. deželni od ročeno UpravništVo ljubljanske komendeli^mške^Teda kaKo bo na odjo R. Dolenca za vzorno del na Pavlu Berold zavoda, na gosp. ar. Vošajaka thierija itd. itd. > na poda grofa Lan si už bova se nam naznanja ateri a na vrsti imeaovau starosti svojega Med obedom razveselovali so nas tudi domači pevci umi terkom en ie. Zagotovi j se nam s kaj lep pesmimi čas hiti, hiti tembolj, kolikor veseleie ure vživa človek, ki jih ima vendar v življenji tako malo ve- sele ure so bile to res. tem vsem miren pripadala velkega komturj prihod k"o m tu rj oarona i s rini-a PO nasprotnik Slovence botel in eleje, ko so se fiaejših domačih vin, ko prazn j tekel šampaniec g. vodja kot gospodar zabaval nas s krasni do tipi prirojenega mu humor imajo se, kakor čujemo za javno poslovanj toraj ^^Aruvtia-icadam _ med Katerimi mu bo komturstva veljavna beseda. 1 Vasi odpreti Nove telegrafi,ske postaje v Ložu in No\ iz merodajnih krogov, Noč uže je bila. ko smo se ločili, ločili zadnjič na Vsacemu pa je prišlo iz poluega srca voščilo : meseca. Do onega ča bržčas v drugi polo prihod slap .Prekoristui t stem duhu, z isti sedaj siti vse še potrebne priprave imajo se, kakor čuj do od naj v bratski Dolenjski deluj v Vreme pri nas po vsem od pehom dalje, kakor je deloval do trgatev, kakor za vsa in sejanje vrši se brez zaprek "ju euako druga jesenska dela uako za Oranje Uzorno odstv ničile naše želj Ljubljane nam T porok, da bodejo p turi se jesenski prideki vsake vrste to pornozi nam Bog soboto padlo je zadosti i n sv. Jožefa nebeško kraljestvo v Družba sv. Moliora razdelila je letos e Marije so se močila tudi tihega, izdatueg ugodno sprav-Minali petek in o aežj vojim udom po šestero kajig, in to: »Življenj nopič tovina u Smarnice mesecu r. , . . zemljišča na peščenih krajih lifcor čujemo, je tudi na Štajerskem omejeni čuvalo. tako da , Ko- ali u romanj v Na Doljnem Avstrijskem izrekoma ? XI Slovenske Veče eto 1887. opič; »Slovenski pravnik i n Obč IV. zgo opič do petka večer ni bilo še kaplj na dežj deže- ji pa niki so v dunajski okolici od suše popolnoma in trav 40. zvezek, in ,,Koleda u J za trgatvi na D olj ne-Avstrijske je letošnj rujavi se nam poroča da most izreduo sladak iu da presega glede do Pr\ edar u knj štej 144 strani v veliki osmerki ko brote lansko vino, to^a^nrictelka bo t_ ______1 m « «■ 93 str v koliko manji obliki, pa vendar iz- skem J trojim ylanskeG v obče na Avstrij Mno0 edno veliki osmerki; „občna zgodovina" obsega IV. vezka strani 281 do 472, »Pravnik" pa strani 401 do vina pa se bo pridelalo nVjTIžaem Ogerskem v Istri in Dalmaciji. iu i dobreg t Krasu 96 Večernice u * ;; lanjih spisov lolitve za vse d )ina uže o naši Šm štejejo 127 strani in obsegaj 12 Umrla je arnice" pa obsegajo na 282 straneh 3seca majnika. Oblika knjig je de- Vestenecka udova. 70 let stara v Beču dvornega svetovalca viteza ) Oodoviuska, le pri koledarji se je spremenila Kolera ua Kranjskem. koleri na Kranjskem posnamemo Iz uradnega poročila o misli pravega povod v eliko osmerko. iskava pokazala značaj bol > o je bila dosedanja navadna osmerka mnog j očna nj ig pa z elj priznavamo lep iu dobro, mnogovrstno vsebino, katero pri- > kopo družba da kako zdravniška pre-se je pokazala i sega i opet letos podaja svojim udom tako rekoč zastonj Zelo veselo znamenj Ker letos štela da se družba tako lepo je bolniš popolnom oKrevala za silo tako da jencev, izmed katerih Na Ibu preskrbela se o m, / osmrtnih udov tedaj uže 31.102, 87 letnikov pa 585 n 31.687. katerih odloč eh skup Misl I pa doka so oboleli prisiljenci od drugih iu jpa od, prebivalstva bolezen zaUe&la z Lož Potoka pada največ: 12.021 na ljubljansko, 9666 na lavan-osko, 4400 na goriško, 3034 na krško, 1595 na trža ko. lezen ne bo širila dalj „ - -----------cj ju^a^a x uiuačl A* to ni nič. Pričakovati se sme, da se bo ---------o-----— v.V ostali pa ua: sekovsko, sombotelji Razpis udobave. Dne 22 t. m vrši se pri tu enjsko, poreško in videmsko (109) škofijo, 59 udo e na druge razne škofije. Družbi pristopilo je 24 novih zagrebško, kajšnjem c. kr. vojaškem založišči ponudbena razprava pa o udobavi kruh in sena za c. kr voj Natančne osmrtnih udov, umrlo pa Družbeni dohodki znašali zbornici pogoji se lahko zvedo pri tukajšnji trgovinski iu obrtni o 34.460 gold. 65 kr., stroški pa 34.429 gold kr >ružbena matica i 200 goldinarj v iva je gl rajih, steber ša v gotovii obligacijah slovenskega 17.675 gold. 79 kr. dovolilo Nova pošta kr trgovinsko miuisterstvo je Družba razvoja 4 Mohor-oma na urad da se v Kresnicah ustanovi c. kr. poštni Ta pošta bode prejemala in odpravljala pis^ia sakojakimi sredstvi vsiluje ptuj med poštnim v katerih se z v zato še posebej blagi družbi želimo, da še dalj iste, se razcvita iu obilo sadu prinaša v poduk, zavest in vozno pošto ter oskrbovala poštno hranil Zvezo uradom in kolodvorom v Kresnicah oskr boval bode vsak dan štirikrat pot (sel) i krepak enskega naroda C. kr. svetovalcem c. kr. deželne vlade kranjske nenovan je dosedanji c. kr. okrajni glavar Dralka v Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja od tod pa Cesar poda se dne 15. t. m v Go . novembra v Budim-Pešt, kjer ostane, dokler trajajo delegacije. Cesarica se baje to zimo poda v Madeiro. Posvetovanje odsekov državnega zbora zarad pogodbe z Ogersko dobro napreduje, akoravno so javne seje postale zadnje dni bolj pogostne, in odsek za po-novljenje carinske in trgovinske pogodbe z Ogersko do- gnal j uže svoj posel s tem da ponedeljek večer predlog vladiu sprejel nespremenjen. Borbe je nekaj bilo zarad odpravljenja pristranišča tržaškega in četič, zastopnik tržaški, želel je nekatere, Trstu koristne premembe, katerim pa ni pritrdila ne vlada ne večina pododsekova. Misli se, da se ta predmet kmalu sprejme tudi zbornici v celem odseku za pogodbo in ako moč tudi v Zadnje dni počila je prav nenadoma novica da so tukaj anarhisti zopet nameravali počenjati grozovitosti, kakoršnih se je uže nekaj doživelo tukaj, še več pa v druzih deželah. prišla jim je policija še o pravem času na sled, jih je zasačila, dejala v zapor in sedaj je uže deželni sodniji tukajšnji izročenih 16 anar-histo v. Pri njih našli so dinamita, užigalnih bomb in druzih za taka hudodelstva namenjenih priprav tri arhiste Prve prli so uže dne 3. oktobra, pa gosposke dokler so toliko časa trdo molčale o svojih zasledbah niso imele vsih nakan jasno pred seboj in hudodelnikov z vsemi pomočniki v rokah. Še le sedaj, ko so anarhisti vsi izročeni deželni sodniji, prišlo je tudi v jav nost, spravlj kar preprečila policija in da so hudodelniki Delegacije so uradno sklicane na dan novembra v Budim-Pešt Razgovori obestranskih vlad pripeljali so večinoma do porazumljenj mo glede carine na petrolej stvar še n* dognana, vendar pa se obravnave nadaljujejo čerajšnji seji državnega zbora odgovoril je minister Pražak na interpelacijo Magg-ovo zavolj najnovejše ministerske naredbe glede ravnanja nadsodnij v Pragi in Brnu s češkimi tožbami in pritožbami. Minister je naglašal, da obravnave v enem jeziku in prevajanje razsodeb v drug jezik ni postava in drag, cla se je tako, kakor je se sedaj ukazal, za Češko uže zdavnej ravnalo v Galiciji z nemškimi tožbami, v Inns-brucku pa z laškimi. Politično pa se znači vsa naredba kot tako, ki je v popolnem soglasji z državnimi temeljnimi postavami. — Med odgovorom čulo se je pogosto • -a m m m ■ % m ^ ne- ka- odobravanje na desnici, levica pa je bila naravno zadovoljna, ker ji odgovor iz rok zbija sredstvo, s terim je hotela iz novega iznemirjati Nemce na Ce skein in Moravskem. To nevoljo izrekli so levičarji po govornikih Magg, Vencličke in Heilsberg, katerih prva dva sta hotela takoj pričeti meritorično vojsko zoper naredbo; ko jih je pa predsednik zavračal, predlagala sta, naj se takoj prične razgovor o ministrovem odgovoru. Heilsberg pa je predlagal, naj se o tem predlogu glasuje po imenih. Veselja pa mu ta predlog ni prinesel, ker Ma^g-ov predlog zavrgel se je s 271 glasovi proti 118, akoravno so celo Coroninovci glasu vali z levico. Sicer se je nadaljevala razprava o postavi glede Ogerska. zbornici razpravljala se je povo- dom peticij, ki so bile na dnevnem redu, Janskyjeve dogodbe. Opozicija delala je po različnosti stališča različno nasproti vladi; v vladinem imenu pa je Tisza odločno zagovarjal stališče, da je ona pravda s cesarjevim razpisom končana in da glede skupne vojne Ogerska ne sme segati dalje, kakor dopušča veljavna pogodba, ki se ne sme in ne more spremeniti eno- m - - m « m . m m mm m # m raz- stransko, in večina zborova pritrjevala je Tiszi, govor sam pa še ni sklenjen. Kolera na Ogerskem se širi samo v Szegedinu, kjer jih je od nedelje na ponedeljek obolelo 17, umrlo pa 12, vsega skupaj pa do sedaj obolelo 2^0, umrlo pa 108 oseb. — V Budim-Peštu kolera pojema; ravno tisti dan obolelo jih je tukaj za kolero 15, umrlo 9. Poslanec Aurel Imre se je sam usmrtil. Bolgarska. — Vkljub nasprotovanja ruskega generala Kaulbarsa vršile so se volitve za veliko Sobranje minulo nedeljo po vsi deželi in večinoma v redu. Videlo se je sicer v Sofiji in druzih mestih, da je ptuj denar najel nemirneže ? da bili prepričali volitve ali vsaj povzročili nerede, pa ta namen dosegel se je v prav malo krajih. Dubnici so načelniki nekdanjih roparjev umorili vladnega podprefekta in oba vladna kandidata za Sobranje; v Vrači in Beli Statini, kjer so bili pri zadnjih volitvah neredi, se prebivalstvo vo- litev ni vdeležilo. Sofiji so bili s koli oboroženi kmetie skriti v ruskem konzulatu, na večer pa jih je vojna spravila v kasarno. Kolikor je do sedaj znano, izvoljenih je za veliko Sobranje izmed 490 poslancev, 420 vladinih pristašev, 20 Zankovistov, 50 volitev pa še ni znanih. ponedeljek izročil je poslovnik ruske agencijo vladi bolgarski tri note, v prvi kara vladino okrožnico, po kateri se je inostrancem prepovedalo vtikanje v vo litve, v drugi izreka volitve nepostavne in ničvredne, v tretji pa protestuje odločno zoper napad množice na ruski konzulat. Ruska. — Javno mnenje izražuje se tako, da bila vojska z Avstrijsko neumestna in da se je nadjati porazumljenja. Nekateri časniki govorijo o vspekih Kaulbarsovih med bolgarsko vojno, pa to v popolnem nasprotji s sprejemom njegovim v onih mestih 9 kjer so večje vojne posadke. — Nekateri, evropejski diplomaciji služeči listi širijo govorico o bolezni ruskega čara. Srbska. Govorica, da bi bili atentatu na kralja prišli na sled, je neutemeljena. Kralj posvetoval se je včeraj z ministri o delovanji Skupščine- 1 Žitna cena v Ljubljani 9. oktobra 1886. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 50 kr. 7 gold. 67 kr. turšice 4 gold. 71 kr. sorsice banaška 6 gold, v • rzi 80 kr. prosa 4 gold. 71 kr. 76 kr. 4 gold. 22 kr. ječmena 4 gold. 6 kr. ajde 4 goid. 22 kr. ovsa 2 gol1, Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov. V Kranji 11. oktobra. Hektoliter: Pšenica 6 gld. 50 kr. Rrž 5 gold. 20 kr. dolžnosti državnih železnic, plačevati obrtnijski in pri- Oves 2 gold. 92 kr. hodninski davek 4 gld. 80 kr Turšica 5 gold. 52 kr. gld. 55 kr. Prihodnja seja je v petek, volitev delegacij pa v 1 gld. 80 kr Ajda Seno 2 gld. 10 kr. Ječmen Slama 100 kilogr. V ^ Speh 1 kilogr, soboto. 56 kr. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.