PoStnin» plačana v gotovini.
69.	V Ljubljani, dne 31. julija 1926.	Letnik VIII.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
'Vsebina:
Iz »Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
Izpremembe v osebju.
300.	Uredba o spojitvi generalne direkcije državnega pravobraniteljstva in generalne direkcije državnih posestev.
301.	Uredba o spojitvi generalne direkcije neposrednjih davkov in generalne direkcije posrednjih davkov.
302.	Razpis o tari za dvojne lesene zaboje z raznesilnimi kapicami in podobnim raznesilnim materialom.
303.	Pojasnilo o ocarinjanju heraklitnih plošč ob uvozu.
304.	Naredba glede pobiranja prevozne in izvozne takse in glede zviševanja starih taks te vrste.
305.	Pravilnik o posebnih dokladah civilnim državnim uslužbencem na plačo, v denarju ali v naravi.
306.	Odločba, s katero se znižuje osebna draginjska doklada.
Razglasi velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Iz „Službenih Nevin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 167 z dne 26. julija 1926.:
Ukazi Njegovega Veličanstva kralja z dne 31 ega maja 1926.: Postavljeni so: pri kmetijskem oddelku ljubljanske oblasti: za uradnika v 6. skupini I. kategorije Fran Cern e, potovalni učitelj za živinorejo iste oblasti v 7. skupini L kategorije; za oblastnega tajnika v 1. skupini II. kategorije Avgust Buko-v e e, računovodja kmetijskih naprav iste oblasti v 2. skupini iste kategorije; za arhivskega uradnika v 1. skupini III. kategorije Josip Golar, arhivski uradnik iste oblasti v 2. skupini iste kategorije; v mariborski oblasti: za kmetijskega referenta sreza šmarsko-rogaško-kozjanskega v 2. skupini II. kategorije Fran Starnberger, kmetijski referent istega sreza v 3. skupini iste kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. junija 1926.: V stanje pokoja jc postavljen na prošnjo po členu 141. uradniškega zakona Josip Gvajc, geometer in šef katastrske evidence v Mariboru v
I.	skupini II. kategorije.
Številka 168 z dne 27. julija 1926.:
Odlok ministra za trgovino in industrijo z dne 20. maja 1926.: Pri kontroli mer v Ljubljani je postavljen za stalnega kontrolorja mer v 4. skupini
II.	kategorije z 2. stopnjo osnovne plače, ki mu jo je računiti od dne 2.junija 1925., Ignacij Novak, kontrolor mer v 5. skupini TI. kategorije iste kontrole.
Odlok ministra za trgovino in industrijo z dne 29. aprila 1926.: Na srednji tehnični šoli v Ljubljani je pomaknjen za profesorja v 8. skupini I. kategorije Rudolf Skočir, suplent v 9. skupini 1. kategorije na isti šoli.
Izpremembe v osebje.
Z odlokom gospoda ministra za narodno zdravje z dne 15. julija 1926., Z. br. 32.535. je postavljen dr. Roman Lesnika za zdravnika-volonterja splošne bolnice v Mariboru.
Dr. Dolšak s. r.
Nikolaj Ivan \ r a b 1. okrajni sodnik v 6. skupini 1. kategorije pri okrožnem sodišču v Mariboru, je postavljen za višjega ravnatelja kaznilnice v Mariboru v dosedanji skupini in kategoriji.
Višje državno pravdništvo v Ljubljani.
Upokojen je z dnem 31. julija 1926. Anton So-1 a r, višji jetniški paznik pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
Uredbe osrednje vlade.
300.
Na podstavi pooblastitve v členu 279. finančnega zakona za leto 1926./1927. in skladno s členom 94. ustave predpisujem nastopno
Uredbo o spojitvi generalne direkcije državnega pravobraniteljstva in generalne direkcije državnih posestev.*
Osnovne odredbe.
Člen 1.
Da se oprosti administracija in doseže enotnost direktiv v poslovanju, se spajata generalna direkcija državnega pravobraniteljstva in generalna direkcija državnih posestev v eno direkcijo.
Uradni naziv te nove direkcije je: Generalna direkcija državnega pravobraniteljstva in državnih posestev (Generalna direkcija državnog pravobra-iiioštva i dobara).
Člen 2.
Generalna direkcija državnega pravobraniteljstva in državnih posestev se deli na oddelke.
Področje oddelkov in njih število se predpiše s posebnim pravilnikom.
Prehodna odredba.
Člen 3.
Generalna direkcija državnega pravobraniteljstva in državnih posestev razpolaga z vsemi krediti, odobrenimi v proračunu za leto 1926./1927. za osebne in za materialne potrebe generalne direkcije državnega pravobraniteljstva in generalne direkcije državnih posestev.
Končna odredba.
Člen 4.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V B e o g r a d u. dne 19. julija 1926.
Minister, za finance:
dr. Ninko Peric s. r.
301.
Na podstavi pooblastitve v členu 279. finančnega zakona za leto 1926./1927. in skladno s členom 94. ustave predpisujem nastopno
«Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 24. julija 1926.. št. 166. (XLV. -1926.)
Uredbo o spojitvi generalne direkcije neposrednjih davkov in generalne direkcije posrednjih davkov.*
Osnovne odredbe.
Člen 1.
Da se uprosti administracija in doseže enotnost direktiv v poslovanju, se spajata generalna direkcija neposrednjih davkov in generalna direkcija posrednjih davkov v eno direkcijo.
•Uradni naziv te nove direkcije je: Generalna direkcija davkov (Generalna direkcija poreza).
Člen 2.
Generalna direkcija davkov se deli na pet oddelkov in devet odsekov.
Področje teh oddelkov se predpiše s posebnim pravilnikom.
Prehodna odredba.
Člen 3.
Generalna direkcija davkov razpolaga z vsemi krediti, odobrenimi v proračunu za leto 1926./1927. za osebne in za materialne potrebe generalne direkcije neposrednjih davkov in generalne direkcije posrednjih davkov.
Končna odredba.
Člen 4.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V B e o g r a d u. dne 19. julija 1926.
Minister za finance:
dr. Ninko Perič s. r.
302.
Razpis o tari za dvojne lesene zaboje z raznesilnimi kapicami in podobnim raznesilnim materialom.*
Da je moči na dvojne lesene zaboje, v katere se morajo po železniških predpisih vkladati raznesilne kapice, pravilno- uporabljati pravila o tari, odrejam po zaslišanju carinskega sveta na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi:
Dvojne lesene zaboje, v katere se morajo po železniških predpisih zaradi varnosti ob prevozu vklađati raznesilne kapice, je smatrati po členu 10. pravil o tari za priznane zunanje zavoje, na katere se ne pobira carina, če prihaja omenjeno blago v njih.
Carinarnice naj ocarinijo take kapice, ko jih ocarinjajo prvič, po čisli teži s tehtanjem; ugotove
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 26. julija 1926.. št. 167. (XLY1. —-1926.)
naj točno razmerje med čisto težo in težo dvojnih j državni uslužbenci, in sicer samo oni in v onih resor-
zabojev ter o tem takoj poročajo direkciji, da se more ustanoviti odstotek tare za dvojne zaboje.
V Beogradu, dne 21. julija 1926.;
C br. 31.660.	t	..
Minister za nnance:
dr. Ninko Perič s. r.
tih poedinih ministrstev, ki se določajo s tem pravilnikom, poleg prejemkov, ki jih uživajo ostali civilni državni uslužbenci istega zvanja in položaja, še posebne doklade na plačo v denarju ali v naravi (ali tudi v eni in v drugi obliki) v količinah in ob pogojih. predpisanih v tem pravilniku.
303.
Pojasnilo o ocarinjanju beraklitnih plošč ob uvozu.*
(Izprememba razpisa C br. 43.812 iz leta 1925.) *
Člen 2.
. Kot posebne doklade na plačo dobivajo, in sicer:
A. V resortu ministrstva za agrarno reformo:
Tehnični nadzorstveni organi (agrarno-tehnični nadzorniki)'in geometri:	mesečno
Zaradi pravilnega uporabljanja’ pojasnila k tar. št. 489.. točki 1. a), danega v razpisu C br. 43.812/ /1925..** dajem carinarnicam na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi po zaslišanju carinskega sveta to-le pojasnilo:
Pojasnilo, dano v razpisu C br. 43.812 z dne 15. septembra 1925. k tar. št. 489.. točki 1. a), se iz-preminja ter se glasi:
«Za heraklitne plošče se smatrajo gradbene plošče, izdelane iz zmesi lesne žagovine ali iz druge rastlinske vlaknate tvarine in preko 50 %. po teži magnezitne (sorelske) cementne malte.»
Carinarnicam odrejam, naj se povsem ravnajo po tem.
a) I. kategorije 4., 5. in 6. skupine .	, po	Din	500-—
I. kategorije 7. in 8. skupine .	. »	»	400—
(.kategorije 9. skupine .	.	»	»	300-—
b) II. kategorije 1. in 2. skupine .	. »	»	400—
II. kategorije 3. in 4. skupine .	. »	»	300—
II. kategorije 5. skupine .	.	. »	»	200—
Pravica do teh doklad gre samo in izključno onemu tehničnemu osebju, ki opravlja terenska dela razmejevanja, merjenja in parceliranja.
Dejstvo, da opravlja dotični uslužbenec tehnično terensko službo, se ugotovi z odločbo ministra, za agrarno reformo.
B.	V resortu ministrstva za gradbe:
V Beogradu, dne 21. julija 1926.:
Minister za finance:	_ ,	„
C br. 31.6(0.
dr. Ninko Perič s. r.
304.
Naredba glede pobiranja prevozne in izvozne takse in glede zviševanja starih taks te vrste.***
Gospod minister za finance je odredil pod št. 47.647 z dne 1. julija 1926.:
«Kakor sem opazil, uvajajo nekatere občine v mejah izven Srbije in Črne gore zato. da bi zvišale j svoje dohodke, pobiranje nove takse na blago, ki se prevaža skozi mesto ali izvaža iz mesta; druge, ki so imele dovolitev za pobiranje te takse, pa zahtevajo. naj se jim te takse celo zvišajo.
Takšno postopanje teh občin je škodljivo za ekonomske interese prebivalstva, ker se z njim zvišujejo cene blaga, ki se prevaža ali izvaža; da se torej te cene ne bi zviševale, odrejam:
Vsem občinam v mejah izven Srbije in Crne gore se odslej ne bo dovoljevalo, pobirati nove prevozne ali izvozne takse in tudi ne zviševati starih taks te vrste.
One občine, ki so imele dovolitev, pobirati to takso, morajo ustaviti nje pobiranje z dnem 1. januarja 1927.»
Iz generalne direkcije posrednjih davkov v Beogradu,
dne 1. julija 1926.; št. 47.647.
305.
Ministrski svet predpisuje z odločbo D R br. 87.000 z dne 3. julija 1926. po predhodno doseženem soglasju s finančnim odborom narodne skupščine na podstavi člena 40. o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923. ta-le
Pravilnik
o posebnih dokladah civilnim državnim uslužbencem na plačo, v denarju ali v naravi skladno s predpisom člena 40. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.1
Člen 1.
Glede na poseben napor ali stalno zvišano pozornost ob izvrševanju službe ali na stroko, ki se posebno odlikuje po svojem pomenu, dobivajo civilni
mesečno
a)	Ministrov pomočnik.............po Din 1000-—
b)	Načelniki oddelkov ministrstva
in direktorji gradbenih direkcij . »	»	600-—
c)	Ne glede na zvanje vsi inženjerji in arhitekti:
3.,	4., 5. in 6. skupine . . . . »	»	500-—
7. in 8. skupine..................»	»	400-—
9.	skupine.......................»	»	300-—
č) Gradbeni nadzorniki, umetniki,
. izvedenci in geometri II. kategorije:
1.	in 2. skupine..................»	»	400-—
3.	in 4. skupine.................»	»	300-—
5. skupine........................»	»	200-—
Uslužbencu pod a) in b), ki nima tehnične strokovne izobrazbe, ne "Te pravica clo te doklade.
C.	V resortu ministrstva za narodno zdravje:
mesečno
a)	Ministrov pomočnik.............po Din 1000-—
3	načelniki.....................»	»	600-—
5 teritorialnih inšpektorjev in 2
inšpektorja	v	ministrstvu	.	.	»	»	600-—
4	zdravniki	v	ministrstvu	.	.	.	».	»	400-—
5	upravnikov državnih kopališč
in 3 inženjerji državnih kopališč . .	.	...................»	»	400-—
b)	V hribovitih in siromašnih krajinah:
30 zdravnikov v Bosni in Herce-
govini ..........................»	»	400-—
20 zdravnikov	v Dalmaciji	...»	»	400-—
8 zdravnikov v Hrvatski in Slavoniji ..........................»	»	400-—
8 zdravnikov	v	Sloveniji	...»	»	400-—■
c)	Sanitetno osebje, zaposleno po državnih bolnicah. doklado v naravi, kakor je to urejeno s pravilnikom Z. br. 19.860 z dne 4. avgusta 1924.. ki je bil odobren s členom 58.* zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober in november 1926. č) Upravniki bolnic I. in II. vrste, ki imajo stanovanje v bolnici, brezplačno hrano, in sicer: zase, za ženo in otroke od 16. leta in dokler prejemajo zanje doklado, celotni jedilni obrok, polovico obroka pa za otroke od 7. do 15. leta starosti. Pogoj za prejemanje jedilnih obrokov za rodbinske člane je dejansko življenje v skupnem gospodinjstvu.
Doklade pod a) veljajo samo za one zdravnike, ki ne izvršujejo zdravniške prakse.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 26. julija 1926.. št. 167. (XLVI. — 1926.)
** Uradni list z dne 26. septembra 1925., št. 302/90.
*** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 24. julija 1926., št. 166. (XLY. — 1926.)
+ «Službene Novine kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca» z dne 21. julija 1926.. št. 163. (XLIV. — 1926.)	'	’
Č. V resortu ministrstva za poljedelstvo in vode:
I.	Generalna direkcija voda:
mesečno
a)	Generalni direktor...........po Din 800-—
b)	Pomočnik generalnega direktor-
ja, načelniki oddelkov in generalni inšpektorji...........»	»	600—
c) Ne glede na zvanje vsi inženjerji
mesečno
4..	5.	in 6. skupine.......»	»	500-—
7.	in	8.	skupine.........»	»	400-—
9. skupine................. »	»	300-—
č) Vsi hidrotehniki II. kategorije:
1.	in	2.	skupine.........»	»	400-—
3.	in	4.	skupine .........»	»	300-—
5. skupine .........	»	200-—
Pravica do prejemanja teh doklad gre samo onim osebam, ki imajo strokovno tehnično izobrazbo. Ce so torej na dotičnih zvanjih in položajih osebe z drugo, ne pa tehnično izobrazbo, jim ne gre pravica do te doklade.
II.	Oddelek za p o 1 j e d e 1 s t v o:
Vsi državni uslužbenci kmetijskih šol. kmetijskih vzornih posestev, državnih kobilarn, državnih trtnic in drevesnic, kmetijskih poizkusnih in kontrolnih in enoloških postaj, in sicer samo oni, ki stanujejo v dotičnih napravah, poleg brezplačnega stanovanja še:
a)	brezplačno kurjavo in
b)	brezplačno razsvetljavo (če je v dotično napravo uvedena električna ali plinska razsvetljava).
Teih državnim uslužbencem ne gre pravica lo
razlike stanarine po členu 39. uradniškega zakona.
D.	V resortu ministrstva za pošto in telegraf:
1.	Za nočno delo in izredno službo pri poštnih uradi h:
1.	ct) Pri stalnih poštnih uradih .-
a)	uradniki in pripravniki II. kategorije po Din 1-— za uro;
b)	uradniki in pripravniki III. kategorije po Din 0-80 za uro;
c)	zvaničniki in sin žitelji po Din 0-50 za uro. ß) Pri ambulantnih poštah:
a)	uradniki in pripravniki II. kategorije po Din 1-50 za uro;
b)	uradniki in pripravniki III. kategorije po Din 1-—. za uro;
c)	zvaničniki in sliižitelji po Din 0-70 za uro.
Za nočni delovni čas se smatra oni čas, ki ga prebije osebje pri službenem poslu med 20. in 6. uro. Kot enota za preračunavanje nočnega delovnega časa služi ena delovna ura. čas, manjši od 30 minut, se ne jemlje v poštev.
Osebje, ki se odredi v svojem prostem času na izredno službo ob velikih praznikih in ob drugih prilikah, uživa iste doklade kakor osebje za nočno delo. če traja čas. ki ga prebije v izredni službi, nad 2 uri. a največ 6 ur v 24 urah.
2.	) Upravniki izrečno odrejenih poštnih uradov in poštno-carinskih skladišč za čas nočne kontrole po Din 150-— mesečno. Ta doklada se zmanjša po številu dni. ko je dotični upravnik odsoten, ne glede na to. zakaj je bil odsoten, če so se odredili zanje namestniki, gre ta doklada njim za ono število dni, ob katerih so opravljali nadomeščanje.
Doklade iz točk 1.) in 2.) tega resorta se ne izplačujejo onim uslužbencem, ki bi opravljali svoj redni posel zaradi nezadostne marljivosti šele predpisanem rednem času.
II. Za nočno delov telegrafskem in telefonskem uradu:
3.	) Upravniki glavnega beograjskega telegrafskega urada, glavnega beograjskega telefonskega urada in radijske postaje na Banjici v Beogradu mesečno po Din 200-— ob pogojih in okolnostih. določenih v točki 2.) za upravnike poštnih uradov in poštno-carinskih skladišč.
4.	) V telegrafskih uradih za vso noč. in sicer:
a)	kontrolorji, hughesisti. baudotisti, radiotelegrafisti, tehnični uradniki ali mehaniki po Din 15-—;
b)	morsisti po Din 8-—;
c)	uradniki, pripravniki in zvaničniki. zaposleni '7 aparatni dvorani, pri sprejemanju telegramov od strank in pri ekspediciji, po Din 6— in
č) raznašalci telegramov in pozivnic in služitelji po Din 5—.	•
5.	) V telefonskih uradih za vso noč, in sicer:
a)	kontrolorji, telefonski nadzorniki in tehnični uradniki ali Inehaniki po Din 8—
b)	telefonistinje in pripravniki p° Din /•	:
c)	uradniki, pripravniki in zvaničniki. zaposleni v aparatni dvorani, pri blagajni in ekspediciji, po Din 6-—;
č) služitelji po Din o •
Za nočni delovni čas se smatra oni čas, ki ga prebije osebje pri službenem poslu med 20. in 6. uro.
V telegrafskih in telefonskih uradih s službo do polnoči se izplačuje polovica teh doklad.
* Točka 16.).
Y telegrafskih in telefonskih uradih, kjer bi se odredila po posebni izkazani potrebi začasna neprestana služba, prejema osebje te doklade za ves čas, dokler traja neprestana služba, samo, če je trajala dlje nego 15 dni.
Osebje pri radiotelegrafu Beogradü-Rakovici nima pravice do teh doklad.
E.	V resortu ministrstva pravde:
Vsi državni uslužbenci pri kazenskih zavodih, prisilnih delavnicah, sodnih jetniščnicah kakor tudi pri državnih vzgajališčih (domovih za vzgojo maloletni-kov). in sicer samo oni, ki stanujejo v dotičnih napravah. poleg brezplačnega stanovanja še:
a)	brezplačno kurjavo in
b)	brezplačno razsvetljavo (če je v dotično napravo uvedena električna ali plinska razsvetljava).
Tem državnim uslužbencem ne gre pravica do razlike stanarine po členu 39. uradniškega zakona;
c)	pazniki za čas nočne službe, za katero se šteje čas od Ž0. do 6. ure, po Din — za popolno uro nočne službe. V to službo se računi čas, ki ga prebijejo na izmeni v stražarnici.
F.	V resortu ministrstva za prosveto:
1.) Na univerzah (s fakultetama v Skoplju in
Subotici) in visokih šolah:	mesečno
a)	rektorji..........................po Din 2000-—
b)	dekani............................»	» 1500—
c)	redni profesorji v 2. skupini .	. »	»	1200-—
č) ostali redni profesorji, izredni profesorji, dva učitelja risanja, docenti, suplenti kakor tudi tajniki, ki imajo čin izrednih profesorjev, ...........................»	»	600"—
d)	pristavi, ukazni asistenti, upravniki zavodov, institutov, seminarjev in laboratorijev.................»	»	200—
Osebe pod a) in b) ne morejo prejemati poleg označene doklade še doklade, odrejene za profesorje. _
2.) Centralna gledališča v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani:	mesečno
a)	upravnik........................po Din 1200-—
b)	direktor opere, drame, tajnik in
tehnični Šef......................»	»	1000-—-
c)	šef računovodstva . . ...»	»	600-—
č) blagajnik, knjigovodja, pisar in
ekonom............................»	»	500-—
d)	igralno in tehnično osebje še nadalje po uredbi z dne 15. junija 1911. z izpremembami in dopolnitvami z dne 13. marca 1|922. in z dne 15. julija 1925.
G.	V resortu ministrstva za socialno politiko:
Vsi državni uslužbenci invalidskih zavodov in dečjih naprav, in sicer samo oni, ki stanujejo v dotičnih zavodih ali zgradbah teh naprav, poleg brezplačnega stanovanja še:
a)	brezplačno kurjavo in
b)	brezplačno razsvetljavo (če je v dotično napravo uvedena električna ali plinska razsvetljava).
Tem državnim uslužbencem ne gre pravica do
razlike stanarine po členu 39. uradniškega zakona.
H.	V resortu ministrstva za trgovino in industrijo:
Pri upravi za zaščito industrijske svojine inže-njerji - tehniki s popolno fakultetno izobrazbo po Din 500— mesečno.
1.	V resortu ministrstva za notranje posle:
mesečno
a)	upravnik mesta Beograda . . .po Din 3000-—
b)	veliki župani beograjske, bitolj-ske. zagrebške, skopske, ljubljanske, sarajevske, zetske, dubrovniške in baške oblasti, vsak . . » » 2500-—
c)	vsi ostali veliki župani . . . . » » 2000-—
J.	V resortu ministrstva za šume in rudnike:
I. Generalna rudniška direkcija: Umevaje pod imenom «državni rudniški uslužbenci» vse državne uslužbence državnih uradov, naprav in podjetij, ki spadajo v resort ministrstva za šume in rudnike (generalna rudniška direkcija):
1.) V naravi:
Vsi državni rudniški uslužbenci:
a)	brezplačno stanovanje (in sicer samo, kolikor razpolagajo uradi, naprave in podjetja z njim, ne da bi ga najemali v ta namen od privatnih oseb);
b)	brezplačno kurjavo; in
c)	brezplačno razsvetljavo (če ima podjetje, naprava ali urad električno ali plinsko razsvetljavo).
Tem državnim uslužbencem ne gre pravica do razlike stanarine po členu 39. uradniškega zakona.
Oni državni rudniški uslužbenci, ki ne uživajo zgoraj navedenih beneficij:
uradniki I. kat. prvih 6 skupin . po 14 ton premoga
»	» » 7. in 8. skupine .	»	12 »	»
»	»	» 9. skupine . .	»	10 »	»
»	II. » 1. in 2. skupine .	»	12 »	»
»	»	» 3. in 4. skupine .	»	10 »	»
»	» » 5. skupine . .	»‘	8 »	»
» III. » 1. in 2. skupine .	»	10 »	»
»	» » 3. in 4. skupine .	»	8 »	»
zvaničniki in služitelji vseh			
skupin		»	6 »	»
2.) V denarju:			
a) Samo za odpremljene proizvode (torej se ne jemljejo v poštev lastna poraba, deputati in deponirani proizvodi) dobivajo državni rudniški tehnični uslužbenci, in sicer samo oni, ki službujejo pri rudniškem podjetju ter vplivajo s svojim delom, da se poveča proizvajanje, premije od proizvaja-
nja za vsak vagon, in sicer: Premogovnik Kreka ....	. po	Din	9-—-
»	Bukinje ....	. »	»	6-—
»	Ugljevik	.	.	.	. »	»	18—
»	Zenica ....	. »	»	8—
»	Kakanj ....	. »	»	8—
»	Breza . .	.	.	. »	»	9—
»	Banjaluka . . .	. »	»	12—
»	Maslovare . . .	. »	»	12—
»	Mostar ....	. »	»	12—
»	Suhača ....	. »	»	18—
»	Velenje ....	. »	»	5-—
»	Zabukovica . .	. »	»	12—
»	Vrdnik ....	. »	»	16—
»	Senjski Rudnik .	. »	»	8—
Rudnik Ljubija			»	4—
Železarna Vareš-ruda ....	. »	»	12—
»	Vareš-gvoždje . . .	. »	»	25-—
Solarna Kreka		. »	»	20-—
Rudnik Semizovac in Duboščica	. »	»	35—
Premije od proizvajanja se izplačujejo vsak mesec za nazaj po gorenjem ključu, ko odobri obračun in porazdelitev direkcija državnih rudniških podjetij.
b) Vsi rudniški državni uslužbenci pri podjetjih in pri rudniških centralnih oblastvih dobivajo od doseženega čistega dobička tantieme in nagrade.
Uslužbenci takih rudniških podjetij, ki se pokažejo po bilancah finančno aktivna, dobivajo tantiemo od čistega dobička, uslužbenci takih podjetij, ki obratujejo brez krivde svojih uslužbencev z izgubo, pa dobivajo letne nagrade. Velikost tantiem in nagrad se določi koncem vsake finančne periode ali proračunskega leta na podstavi letnih zaključnih računov (bilanc). Tantieme in nagrade, katerih skupni znesek za vse državne uslužbence ne sme biti večji nego 10 % skupnega čistega dobička vseh državnih rudniških podjetij, porazdeljuje minister, za šume in rudnike po generalni rudniški direkciji na predlog direkcije državnih rudniških podjetij.
Državna rudniška podjetja se dele glede na svojo velikost in na možnost čistega dobička na pet kategorij, in sicer:
z letnim čistim dobičkom
I.	kategorija . . .	.od	3,500.000	Din	in	več
II.	»	.... »	2,500.000	»	»	»
UL	»	. . .	- . »	1,500.000	»	»	»
IV.	»	. . .	. »	750.000	»	»	»
V.	»	...	pod	750.000	»
Od tega dobička se jemlje za tantieme: za	I. kategorijo 4 % čistega	dobička
»	II.	-»	5	%.	»	»
»	III.	»	6	/N	»	»
»	IV.	»	7 %	»	»
»	V.	»	8 %	»	»
Za prejemanje tantiem in nagrad veljajo te-le posebne odredbe:
Če se ponovi primer, da se vrše pri podjetju toliki prihranki na ljudeh, v materialu, da bi se utegnila zaradi njih zmanjšati osebna ali prometna varnost, izgube pravico do tantiem v tem letu one osebe, ki se ugotove za krivce tega dejanja.
Prav tako se smejo izključiti ob porazdelitvi tantiem celoma ali deloma oni uslužbenci, ki prekršijo disciplinske predpise ali ki se kaznujejo zaradi kaznivega dejanja v službi disciplinski ali kazenski ali ki so v preiskavi.
Končno se izključijo od pravice do tantiem tudi oni uslužbenci, ki izvedejo zato, da bi izkazali večji dobiček in večjo tantiemo, netočne
obračune po knjigah ali ocenijo deponirane proizvode više, nego so res vredni. Te kazni ne izključujejo odgovornosti in kazni po ostalih zakonih.
Uslužbencem, ki prestanejo biti uslužbenci na kakršenkoli način, a niso zakrivili nobenega kaznivega dejanja, gre pravica do tantiem za oni čas, ki so ga efektivno prebili v službi.
Ob vsaki premestitvi prestane uslužbencu nadaljnja pravica do prejemkov, ki. veljajo za napravo, kjer je bil dotlej opredeljen; od dne, ko vstopi v novo opredelitev, pridobi pravico do prejemkov, ki so združeni s to službo.
Neprestano odsotstvo ali bolezen nad šest tednov ima za posledico, da izgubi uslužbenec pravico do tantiem za ves čas, dokler je odsoten od dolžnosti, razen če opravlja vojaško dolžnost ob vojni.
Če nadomešča uslužbenec dlje nego šest tednov uslužbenca višjega položaja, ki je odsoten od dolžnosti iz kakršnegakoli vzroka, mu gre za ves čas nadomeščanja tudi ustrezna tantiema višjega položaja. V tem primeru oni. ki nadomešča uslužbenca višjega položaja, ne prejema svoje tantieme.
•c) Državni rudniški uslužbenci pri državnih rudniških podjetjih dobivajo za redno opravljanje poslov,, ki so od glavne pisarne podjetja oddaljeni nad 4 km, mesečno od Din 200-— do Din 600-—-terenske doklade.
Višino terenske doklade odreja direkcija državnih rudniških podjetij na predlog direkcije vsakega dotičnega podjetja, kakršen je pač posel in kolikor je oddaljen od njegove pisarne. Za to . razdaljo se ne smatrajo obhodi podzemskih del ali vobče obhodi odrejenega službenega kraja.
Glede občasnih inšpekcij tako oddaljenih objektov in del veljajo predpisi za službena potovanja.
V času, ko prejema uslužbenec potnino po predpisih za službena potovanja, izgubi pravico do terenske doklade.
č) Pri rudniških podjetjih, ki imajo reševalne čete in gasilne čete, dobiva od vsake izvršene vaje:
šef čete po Din 60—, njegovi pomočniki,-če so uradniki, po Din 40—, če pa so zvaničniki in služitelji, po Din 30-—.
Teh vaj ne sme biti več nego pet na mesec; vsaka pa mora trajati najmanj poldrugo uro.
Za prirejanje strokovnih in vajenskih tečajev za mlajše osebje, delavce in vajence pri podjetjih, po učnem in potrjenem načrtu dobivajo ' kot učiteljski honorar za vsako uro:
inženjerji in drugi uradniki po Din 30—;
zvaničniki in honorarni po Din 15—.
Poedini učitelj tega tečaja ne sme imeti več nego pet ur na teden.
Skupni prejemki v denarju pod točko 2.), a), b), c) in č), ne smejo biti v resortu generalne rudniške direkcije v eni finančni periodi večji nego 2-5 % kosmatih dohodkov vseh državnih rudniških podjetij v tej periodi.
II. Generalna direkcija š u m.
Vsi državni uslužbenci šumarskega resorta dobivajo brezplačno, in sicer:
uradniki po 27 m3 drv na leto, zvaničniki po 12 m3 drv na leto, služitelji po 6 m3 drv na leto.
Ce uživa kdo izmed teh državnih uslužbencev tudi brezplačno stanovanje v naravi, mu ne gre pravica, da bi prejemal razliko stanarine po členu 39. uradniškega zakona.
Drva v naravi se dajo metrski v treh enakih obrokih štirimesečno naprej brez pravice do odškodnine za postavitev na dom.
Če je iz upravičenih vzrokov nemogoče dajati to doklado v drveli v naravi, dobiva-dotični državni uslužbenec namesto pripadajočih drv njih vrednost v gotovini. To velja zlasti, če bi obremenilo dajanje drv državo z večjimi stroški, nego je tržna cena drv v dotičnem kraju. Vrednost drv odreja minister za šume in rudnike na podstavi tržnih cen za drva v stanovališču ha predlog podrejenih direkcij šum, Državni uslužbenci državnih naprav, in sicer samo na terenu, dobivajo deputat v zemljišču( travnik ali njivo), in sicer: uradniki 4 ha, zvaničniki 2 ha,
služitelji in logarski pomočniki po 1 ha,
Deputatno zemljišče se daje tam, kjer je za ta namen na razpolago. Uživalec deputatnega zemljišča ga mora obdelovati v lastni režiji. Oddajati zemljišče
kakorkoli v zakup ali na polovico pridelka je prepovedano.
Deputatna zemljišča se oddajajo za vse ekonomsko leto, ki traja od dne 1. oktobra do dne 30. septembra prihodnjega leta.
Ce se premeste pooblaščenci' iz enega kraja v drugega, uživajo deputatno zemljišče svojega prvotnega sedeža do konca dotičnoga ekonomskega leta.
Upokojeni državni uslužbenci, odnosno vdova ali zakoniti nasledniki umrlega pooblaščenca, uživajo deputatno zemljišče do konca dotičnega ekonomskega leta.
K.	Uradnik ministrstva za finance,
ki upravlja poleg svoje redne dolžnosti posle pri finančnem odboru narodne skupščine, prejema mesečno Din 600— iz kredita «za male neimenovane potrebe» (člen 26. zakona o državnem računovodstvu v zvezi s členom 16. finančnega zakona za leto 1926./1927.).
Obče odredbe.
Člen 3.
Posebne doklade na plače po tem pravilniku se dajo, in sicer: v denarju v mejah proračunske možnosti, v naravi pa v mejah obstoječe stvarne možnosti.
Ölen 4.
Neoženjeni državni uslužbenci, ki stanujejo izven državnih naprav, prejemajo odrejene doklade v naravi. kolikor jim gre pravica do njih, v polovičnem znesku količin, označenih v tem pravilniku. To velja tudi, če prejemajo namesto doklad v naravi ustrezno vrednost v denarju.
Člen 5.
Skladno s členom 49. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober in november 1925. se ne smejo doklade na plačo, bodisi v kakršnikoli obliki in na kakršnikoli podstavi, če niso navedene in odrejene v tem pravilniku, v nikakršni obliki in na nikakršni podstavi odrejati državnim uslužbencem brez procedure iz člena 40. uradniškega zakona.
Člen 6.
Kakršnekoli ugodnosti, ki bi se učinjale ali mogle učinjati civilnim državnim uslužbencem glede preskrbo vanja za njih osebno hišno potrebo z raznih državnih naprav in podjetij, se ne smejo podeljevati brez procedure, določene s členom 40. uradniškega zakona.
Člen 7.
Za one uslužbence, ki so uživali to vrsto doklad do dne 1. januarja 1926., velja ta pravilnik od meseca, v katerem so prestali uživati te doklade, za one', ki teh doklad doslej niso imeli, pa velja od dne 1. aprila 1926.
Iz generalne direkcije državnega računovodstva v Beogradu,
dne 3. julija 1926.; DR br. 87.000.
306'
Odločba, s katero se znižuje osebna dravinjska doklada.*
Ministrski svet je sklenil v seji z dne 23. julija 1926.:
1.) Sedanja osebna draginjska doklada, ki se plačuje iz državne blagajne, se znižuje, in sicer:
a)	aktivnim ufinistrom in državnim podtajnikom za 30 % •
b)	ministrom in državnim podtajnikom na razpoloženju, aktivnim državnim uslužbencem 1., 2. in
3.	skupine I. kategorije in generalom za 15 %>;
c)	aktivnim višjim častnikom, aktivnim državnim uslužbencem 4., 5. in 6. skupine I. kategorije in 1. in 2. skupine II. kategorije za 10 %;
č) aktivnim nižjim častnikom, aktivnim državnim uslužbencem 7., 8. in 9. skupine I. kategorije,
3.,	4. in 5. skupine II. kategorije in 1., 2., 3. in
4.	skupine III. kategorije za 6%;
d)	aktivnim zvaničnikom in služiteljem za 3 %;
e)	upokojencem in upokojenkam z osebno pokojnino, ki prejemajo svoje osebne pokojnine po predpisih novih zakonov, in sicer:
onim, ki so upokojeni kot uslužbenci 1., 2. in 3. skupine I. kategorije ali kot generali, za 15 %■;
onim, ki so upokojeni kot višji častniki, aktivni državni uslužbenci 4., 5. in 6. skupine I. ka-
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 27. julija 1926., št. 168.
tegorije in 1. in 2. skupine II. kategorije, za
10%.; '
onim, ki so upokojeni kot nižji častniki, aktivni državni uslužbenci 7., 8. in 9. skupine I. kategorije, 3., 4. in 5. skupine II. kategorije in 1., 2., 3. in 4. skupine III. kategorije, za 6 %.; f) vsemu duhovništvu kakor tudi verskim vele-dostojanstvenikom za 15 %,
2.	) Občinskim delovodjam (tajnikom), ki prejemajo od države podporo po členu 282. finančnega zakona za proračunsko leto 1926./1927. iz partije 454., se znižuje ta podpora za 20 %.
3.	) Narodnim poslancem se znižuje doklada na draginjsko dnevnico za 20 %.
4.	) Vsi sedanji stalni honorarji, ki se dajo bodisi v mesečnih povprečnih zneskih, bodisi v obliki dnevnice od sej (izvzemši honorarje epidemijskih zdravnikov in honorarje uslužbencev, ki so postavljeni na.podstavi natečaja in ki jim je z natečajem poleg rednih prejemkov zajamčen še poseben honorar), se znižuje, in sicer:
onim, katerih dnevnica od sej ali dnevni znesek mesečnega honorarja preseza 100 Din, za 50 %., vsem ostalim pa za 30 %.
Odstotek za tantieme, najsi se plačujejo v kakršnikoli obliki, se znižuje za 50 %.
Generalom in častnikom se smatra za osebno doklado po tej odločbi doklada, odrejena z odločbo ministrskega sveta D. R. br. 7500 z dne 23. januarja 1924.* pod A. in B. točke 1.).
Vse to velja od dne 1. avgusta 1926.
Iz generalne direkcije državnega računovodstva v Beogradu,
dne 23. julija 1926.: D. R. br. 99.000.
Razglasi velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti.
Razglas o novi sestavi komisij za izpraševanje prosilcev za koncesije stavbnih, zidarskih, kamenoseških, tesarskih in vodnjakarskih mojstrov.
Na podstavi § 9. ministrske naredbe z dne 27. decembra 1893., drž. zak. št. 195, se postavljajo iznova komisije za izpraševanje prosilcev za koncesije stavbnih, zidarskih, kamenoseških. tesarskih in vodnjakarskih mojstrov.
Sestavljene so tako:
I.	I z p r a š e v a 1 n a komisija za prosilce
za koncesijo s ta v b n e ga m oj s t r a:
1.	) Ing. Rudolf Zajec, šef - inspektor (predsednik).
2.	) Ing. Viktor S k a b e r n e, šef-inspektor (predsednikov namestnik).
3.	) Ing. Jaroslav Foerster, univerzitetni profesor (član).
4.	) Ivan Bricelj, stavbni mojster (član).
5.	) Ing. Nace Perko (namestnik).
6.	) Ing-. Pavel K r y 1, profesor tehnične srednje šole (namestnik).
7.	) Josip Mu dr o v čič, stavbni mojster (namestnik).
II.	Izpraševal n a komisija za prosilce
za koncesijo zidarskega mojstra:
1.	) Ing. Viktor S k a b e r n e, šef-inspektor (predsednik).
2.	) Ing. Jaroslav Foerster, univerzitetni profesor (predsednikov namestnik).
3.	) Ing. Ladislav Bevc (član).
4.	) Ivan Ogrin, zidarski mojster (član).
5.	) Ing. Nace Perko (namestnik).
6.	) Matko Curk, zidarski mojster (namestnik).
III.	Izpraševalna komisija za prosilce za koncesijo kamenoseškega mojstra.
1.	) Ing. Viktor S k a b e r n e, šef-inspektor (predsednik).
2.	) Ing. Ladislav Bevc (predsednikov namestnik).
3.	) Ing. Jaroslav F o e r s t e r, univerzitetni profesor (član).
4.	) Feliks Toma n, kamenoseški mojster (član).
5.	) Ing. Pavel K r y 1, profesor tehnične srednje šole (namestnik).
6.	) Karel Novak, kamenoseški mojster (namestnik).
IV. Izpraševalna komisija za prosilce za koncesijo tesarskega mojstra:
1.	) Ing. Viktor S k a b e r n e, šef-inspektor (predsednik).
2.	) Ing. Ladislav Bevc (predsednikov namestnik).
3.	) Ing. Jaroslav Foerster, univerzitetni profesor (član).
4.	) Fran Ravnik a r, tesarski mojster (član).
5.	) Ing. Pavel K r y 1, profespr tehnične srednje šole (namestnik).
6.	) Fran P u s t, tesarski mojster (namestnik).
V. Izpraševalna komisija za prosilce za konce.sijo v o dn j a k a r s k e ga mojstra:
L) Ing. Viktor S k a b e r n e, šef-inspektor (predsednik).
2.	) Ing-. Jaroslav Foerster, univerzitetni profesor (predsednikov namestnik).
3.	) Ing. Ladislav Bevc (član). ,
4.	) Ivan Ogrin, zidarski mojster (član).
5.	) Ing. Nace Perko (namestnik).
6.	) Matko Curk, zidarski mojster (namestnik).
V Ljubija n i, dne 24. julija 1926.: O. br. 953/2—1926.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Baltič s. r.
V Mariboru, dne 8. julija 1926.: O. br. 1613/1.
Za velikega župana mariborske oblasti:
dr. Pfeifer s. r.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
S.	br. 304/7.
Razpis.
Pri državnem vzgajališču v Ljubljani razpisujem iznova službeno mesto za učitelja.
Za to mesto so potrebni pogoji za uradniško službo (člen 6. uradniškega zakona); z njim so združeni prejemki uradnika II. kategorije. Prosilci morajo že imeti 5 do 10 službenih let.
Prošnjam, ki morajo ustrezati predpisom člena 12. uradniškega zakona, je priložiti službeno razpredelnico, zrelostno in usposobljenostno izpričevalo v izvirniku ali v sodno overovljenem prepisu, izpisek iz osebne popisnice o dosedanjem zaporednem službovanju in zdravniško izpričevalo, če prosilec še ni stalno nameščen.
Prednost imajo prosilci, ki so tudi glasbeno izobraženi (harmonij ali klavir) ter bi sodelovali tudi izven pouka pri vzgoji gojencev. Pripominjam, da v zavodu ni na razpolago stanovanja za učitelja.
Ce ne bi bilo prosilca s temi pogoji, si pridržujem pravico, oddati mesto tudi učitelju, ki še nima uspo-sobljenostnega izpričevala.
Prošnje naj se vlože pri ravnateljstvu državnega vzgajališča najkesneje do dne
15. avgusta 1926.
Prošnje, dospele po tem terminu, se ne bodo vpo-števale.
Prošnje, ki so bile že vložene na podstavi prvotnega razpisa z dne 21. maja 1926.. ostanejo veljavne tudi za ta razpis.
Prošnje je treba opremiti s kolkom za 5 Din, vsako prilogo, razen službene razpredelnice, pa s kolkom za 2 Din; kolek za rešitev se bo zahteval ob morebitnem imenovanju dotičnega prosilca.
V	L j u b 1 j a n i, dne 24. julija 1926.
Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Baltič s. r.
P. br. 3974/2.	3—2
Razpis stalne službe šolskega upravitelja in eue službe za učiteljico.
Na novoustanovljeni dvorazredni osnovni šoli v Daljni vasi-Laverci, srez Ljubljana-okolica, sta razpisani služba šolskega upravitelja in ena služba za učiteljico.
Prošnje naj se vlože pri pristojnem šolskem upravitelj st vu
najkesneje do dne 8. avgusta 192 6.
Natančnejši razpis glej v Uradnem listu 68 z dne
29.	julija 1926.
V	L j u b 1 j a n i, dne 22. julija 1926.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: prosvetni inšpektor dr. Lončar s. r.
* Uradni list z dne 5. februarja 1924., št. 47/9.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Št. A IV 370/7—1926.
Izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah in v tekočih računih) pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za H. četrtletje 1926.
1	2	3		4		5		6		7		8	
Zap. št.	Ime hranilnice	Stanje vlog početkom četrtletja		Vlogi na hranilne knjižice tekom četrtletja		Vlogi v tekočih računih tekom četrtletja		Skupaj 3 + 4 + 5		Dvigi	Stanje vlog tekom četrtletja koncem četrtletja			
		Din	P	Din	P	Din	P	Din	P	Din	P	Din	P
	\			Društvena hranilnica:									
i.	Kranjska hranilnica v Ljubljani		49,652.354	86	2,038.245	02	3,226.835	85	54,917.435	73	4,641.875	93	50,275.559	80
		Okrajne in občinske hranilnice:											
1.	Mestna hranilnica ljubij anska v Ljublj ani	198,886.698	47	12,261.502	51	21,079.237	71	232,227.438	69	20,870.855	39	211,356.583	30
2.	Mestna hranilnica v Kranju		21,232.891	11	2,903.115	34	848.707	43	24,984.713	88	2,192.461	99	22,792.251	89
3.	Mestna hranilnica v Radovljici		13,885.586	15	1,743.643	81	258.960	20	15,888.190	16	1,153.661	86	14,734.528	30
4.	Mestna hranilnica v Kamniku		10,959.522	29	965.736	99	528.678	34	12,453.937	62	1,317.621	79	11,136.315	83
5.	Mestna hranilnica v Novem mestu . . .	20,442.785	41	2,459.171	27	3,367.976	50	26,269.933	18	4,795.306	24	21,474.626	94
6.	Mestna hranilnica v Kočevju		20,398.326	58	2,556.171	35	■—	—	22,954.497	93	1,990.567	03	20,963.930	90
7.	Mestna hranilnica v Črnomlju		6,159.939	85	1,178.248	96	16.000	—	7,354.188	81	489.424	54	6,864.764	27
8.	Mestna hranilnica v Mariboru		58,529.691	04	9,494.950	01	1,000.000	—	69,024.641	05	7,557.476	58	61,467.164	47
9.	Mestna hranilnica v Ptuju		5,850.460	58	793.977	15	—	—	6,644.437	73	537.645	41	6,106.792	32 1
10.	Občinska hranilnica v Ormožu		3,074.519	86	202.632	74	—	—	3,277.152	60	280.010	67	2,997.141	93
11.	Hranilnica mestne občine celjske ....	26,100.023	89	6,587.594	01	—	—	32,687.617	90	5,100.672	84	27,586.945	06 1
12.	Hranilnica mestne občine brežiške . . .	6.202.679	13	565.892	10	941.068	41	7,709.639	64	1,237.833	54	6,471.806	10
13.	Občinska hranilnica na Vrhniki		11,957.393	95	1,120.613	89		—	13,078.007	84	778.401	28	12,299.606	56
14.	Občinska hranilnica v Krškem		7,909.062	89	941.248	26	662.161	10	9,512.472	25	1,278.674	25	8,233.798		 ;
15.	Občinska hranilnica v Kostanjevici . . .	1,539.000	58	468.878	22	—	—	2,007.878	80	349.773	05	1,658.105	75
16.	Okrajna hranilnica v Kozjem		1,671.303	99	145.166	27	—	—	1,816.470	26	73.915	34	1,742.554	92
17.	Okrajna hranilnica v Slovenjgradcu . .	12,271.814	23	1,806.419	99	—	—	14,078.234	22	759.262	10	13,318.972	12
18.	Okrajna hranilnica v Rogatcu		1.660.594	72	67.519	68	—	—	1,728.114	40	124.167	11	1,603.947	29
19.	Okrajna hranilnica v Konjicah		3,651.565	46	646.776	35	—	—	4,298.341	81	374.076	06	3,924.265	75 j
20.	Okrajna hranilnica pri Sv. Lenartu . . .	2,933.992	25	229.342	55	—	—	3,163.334	80	211.136	20	2,952.198	60
21.	Okrajna hranilnica v Slovenski Bistrici.	5,385.106	07	775.913	23	—	—	6,161.019	30	609.915	76	5,551.103	54
22.	Okrajna hranilnica v Marenbergu ....	2,894.139	96	493.887	32	—	—	3,388.027	28	694.010	27	2,694.017	0!
23.	Okrajna hranilnica v Ljutomeru ....	3,097.964	H	330.010	25	—	—	3,427.974	36	210.674	75	3,217.299	61
24.	Južnoštajerska hranilnica v Celju ....	10,721.846	65	1,275.714	68	—	—	11,997.561	33	829.895	23	11,167.666	10
1 25.	Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani .	7,526.852	41 .	644.094	21	—		8,170.946	62	659.472	25	7,511.474	37
i	Skupaj . . .	464,943.761	63 j	50,658.221	14	28,702.789	69	544,304.772	46	54,476.911	53	489,827.860	93 j
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 24. julija 1926.	Delegat: dr. Savnik s. r.
Razglasi dragih nradov in oblastev.
Br. 103/prs./B.	3—3
Razpis služb.
Razpisuje se natečaj za tri izpraznjena mesta sodnopisarniških uradnikov v 2. ali v nižji skupini
III.	kategorije v oddelku B. stola sedmorice v Zagrebu.
Pravilno kolkovane prošnje naj se vlože do dne 15. avgusta 1 9 2 6.
pri predsedništvu oddelka B. stola sedmorice v Zagrebu po oblastvu, pri katerem prosilec službuje.
Prosilci morajo dokazati, da so uspešno opravili prvi pisarniški izpit. Kdor je vešč strojepisju, naj to navede v prošnji.
Predsedništvo stola sedmorice, oddelek B., v Zagrebu,
dne 18. julija 1926.
Preds. 432/4/26—2.	3—1
Razpis.
Oddasta se mesti sodnih slug pri okrajnem -odišču v Logatcu in v Litiji kakor tudi vsako drugo enako mesto, ki bi se izpraznilo zaradi razpisa ali med nazpisom.
Prosilci naj vlože pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, po službeni poti najkesneje do dne
10.	septembra 1 926. pri podpisanem predsedništvu.
Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo označiti po členu 12. uradniškega zakona v prošnji: ime in priimek, kraj, dan, mesec in leto rojstva; državljanstvo; dosedanji poklic; šolsko izobrazbo, ki jo imajo; jezike, ki jih govore in pišejo; zakonsko stanje; število otrok in njih rojstna leta ter priložili prošnji: izpričevala o rojstnem dnevu, o zakoniti zakonski zvezi in o letih otrok; šolska izpričevala; potrdilo pristojnega oblastva o državljanstvu, dosedanjem poklicu in vedenju; zdravniško izpričevalo o zdravju; potrdilo pristojnega oblastva o ureditvi vojaške obveznosti in, če je prosilec nedoleten, roditeljsko ali varuško dovolilo.
Prosilec v sodni službi za eventualno premestitev se opozarja na razpis predsedništva višjega deželnega sodišča v Ljubljani z dne 16. aprila 1926., Preds. 1627/4/25—24/b.
Vojni invalidi se opozarjajo na naredbo celokupne Narodne vlade z dne 20. novembra 1918., Uradni list z dne 23. novembra 1918., št. 115/12, vojni dobrovoljci pa na zakon o dobrovoljcih z dne
30.	decembra 1921., Uradni list z dne 7. aprila 1922., št. 90/34.
Ker se oddado tudi mesta, ki se morda izpraznijo po objavi natečaja ali po premestitvi, naj invalidi in dobrovoljci v svojih prošnjah izrečno navedejo vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 27. julija 1926.
Preds. 434/4/26—1.	3—1
Razpis.
Odda se mesto pisarniškega uradnika v II. ali v III. kategoriji pri okrajnem sodišču v Litiji; prav tako se oddado vsa druga mesta pisarniških uradnikov, ki bi se izpraznila tekom razpisa ali zaradi njega.
Svojeročno spisane in pravilno opremljene prošnje (člen 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih) naj vlože prosilci pri podpisanem predsedništvu do dne
31.	avgusta 1 926.,
oni. ki so že v državni službi, po predpisani službeni poti. Taki prosilci v sodni službi se opozarjajo tudi na razpis predsedništva višjega deželnega sodišča v. Ljubljani z dne 16. aprila 1926.. Preds. 1627/ /4—25—24/b.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 27. julija 1926.
U 305/26.	1550
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 21. julija 1926., da je Hinko V o r t m a n. star
46 let, po poklicu trgovec z mešanim blagom v Dolnji Lendavi, kriv prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da ni imel dne 18. junija 1926. v svoji trgovini v Dolnji Lendavi niti sumarno niti podrobno označenih cen na čebuli in galici tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 6. navedenega zakona na 24 ur zapora in na 100 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 48 ur zapora.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek III.,
dne 21. julija 1926.
U IV 151/26—5.	1581
V Imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Ivan Kološa, rojen dne 17. septembra 1883. v Ivanovcih, pristojen v Mursko Soboto, rimsko-kato-liške vere, oženjen, čevljar v Murski Soboti št. 84, nekaznovan, je kriv, da je zahteval dne 28. aprila 1926. v Murski Soboti kot čevljar-obrtnik za popravo para čevljev ceno 80 Din, ki je višja od njegovega pristojnega zaslužka glede na draginjo v kraju, kjer posluje, in na dejanske režijske stroške njegovega obrta, torej pretirano ceno.
S tem je zakrivil prestopek po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije in zato se obsoja po istem členu tega zakona na 24 ur zapora in na 200 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 4 dni zapora, po § 389. k. pr. r. na plačilo stroškov kazenskega postopanja in po tar. post. 82. taksnega zakona na plačilo takse 20 Din.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek IV.,
dne 18. junija 1926.
S 19/26—19.	1579
Sklep.
Konkurzna stvar:	E1 e k t r o - C o m p a n y,
družba z o. z. v Ljubljani.
Upravnik mase, dr. Drago Marušič, odvetnik v Ljubljani, imenovan s sklepom z dne 8. julija 1926-,
S 19/26—5, je razrešen tega posla, ker zastopa v konkurznem postopanju upnike rečene prezadol-ženke.
Za upravnika je postavljen namesto njega Anton Javornik v Ljubljani, Sv. Florijana ulica št. 23.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 18. julija 1926.
S 2/25—65.	1576
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Mihael Zupan v Kosezah št. 28. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 2/25—1 o prezadolženčevi imovini, je po § 139. k. r. odpravljen, ker je bila vsa masa razdeljena.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 22. julija 1926.
S 21/26—2.	1578
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Peregrina Žan-d a r j a, zidarskega mojstra v Lukovici št. 8.
Konkurzni komisar:	Alojzij Debeljak, okrajni
sodnik in predstojnik okrajnega sodišča na Brdu.
Upravnik mase: Janko Rahne, notar na Brdu.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču na Brdu dne 5. avgusta 1926. ob desetih. Oglasitveni rok do dne 2. septembra 1 926. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 16. septembra 19 2 6. ob desetih.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 23. julija 1926.
S 24/25—14.	1573
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Anton Splihal, trgovec v Št. liju pod Turjakom.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 24/25—2 o prezadolženčevi imovini, je po § 157. k. r. odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju,
dne 23. julija 1926.
C 54/26—13.	1532
Oklic.
Dr. Ivan Sajovic, odvetnik v Kočevju, je vložil zoper Elijo Žnidaršiča, posestnika iz Rajndola št. 3, sedaj nekje v Franciji, tožbo zaradi 4000 Din s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 21. avgusta 192 6.
ob devetih pri tukajšnjem sodišču v sobi št. 3.
Ker je bivališče Elije Žnidaršiča neznano, se mu postavlja za skrbnika Ivan Bogataj, zasebnik v Ko-
Okrajno sodišče v Kočevju,
dne 19. julija 1926.
C 107/26—1.	1408
Oklic.
Ivan Škrubej, rudar in posestnik v Mežici, je vložil zoper Franca Banka, sedaj nekje v Ameriki, tožbo zaradi izbrisa zastavne pravice.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 7. avgusta 192 6. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 6.
Ker je bivališče Franca Banka neznano, se mu postavlja za skrbnika Franjo Müller, občinski tajnik na Prevaljah.
Okrajno sodišče na Prevaljah, oddelek III.,
dne 3. julija 1926.
E 305/26—10.	1566
Dražbeni oklic.
Dne 2 6. avg.usta 1 9 2 6. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 13 dražba nepremičnin:
1.	) zemljiška knjiga Gornja Pohanca, vi. št. 57 (stav-bišče s hišo št. 39, gospodarskim poslopjem-, svinjakom, 3 gozdovi, 3 pašniki, 3 njivami, 3 vinogradi, 2 travnikoma v skupni izmeri 4 ha 26 a 76 m2);
2.	) zemljiška knjiga Gornja Pohanca, vi. št. 118 (vinograd s pašnikom v izmeri 20 a 43 m2).
Cenilna vrednost: 27.775 Din 25 p; najmanjši po-nudek: 18.417 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred za-
četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek III.,
dne 13. julija 1926.
E 647/26—10.	1522
Dražbeni oklic.
Na predlog Hranilnice in posojilnice v Grižah, po drju. Antonu Božiču v Celju, bo dne 10. avgusta 1 926. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin:
1.	) zemljiška knjiga Sv. Pongrac, vi. št. 293: hiša z gospodarskim poslopjem, cenilna vrednost 8500 Din, zemljišča, cenilna vrednost 11.983 Din 10 p;
2.	) zemljiška knjiga Sv. Neža, vi. št. 232: les razpadle hišice, cenilna vrednost 50 Din, zemljišča, cenilna vrednost 2001 Din 20 p, skupaj 22.534 Din 30 p; vknjižene stanovanske pravice, cenjene na 250 Din, skupna cenilna vrednost 22.284 Din 30 p; najmanjši ponudek: 15.827 Din.
K nepremičnini ad 1.) spadajo te-le pritekline: 1 stiskalnica, 1 voz, 1 plug, 1 mlatilnica, 2 zaboja za žito, 3 sodi, 1 kad za zelje, 1 parnica, 1 redeseja, 1 lopata, 1 motika, 1 grablje v cenilni vrednosti 1456 Din.
Pod najmanjšim pomnikom se ne bo prodajalo.
Vadij: 2374 Din.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek III.,
dne 26. junija 1926.
E 189/26—6.	•	1523
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. avgusta 1 926. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zgornje Pobreže, vi. št. 10, odnosno vi. št. 68.
Cenilna vrednost: 107.270 Din 90 p, odnosno 1622 Din 60 p; vrednost pritekline: 1611 Din; najmanjši ponudek: 73.669 Din 70 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sedišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, oddelek II.,
dne 2. julija 1926.
E 523/25—41.	1518
Dražbeni okKc.
Dne 2 3. avgusta 1 926. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: a) vi. št. 40, katastralna občina Košiše (travnik), in b) vi. št. 84, katastralna občina Mengeš (njiva).
Cenilna vrednost; ad a) 2725 Dm 75 p, ad b) 1241 Din 60 p; najmanjši ponudek: ad a) 1818 Din, ad b) 828 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek II.,
dne 23. junija 1926.
E 215/26—7.	1367
Dražbeni oklic.
Dne 2 8. avgusta 1 926. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št.3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stari log, vi. št. 296.
Cenilna vrednost po odbitku bremen: 999 Din; najmanjši ponudek: 666 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II.,
dne 29. junija 1926.
E 253/26—6.	1556
Dražbeni oklic.
Dne 3 1. avgusta 1926. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi,št. 3 dražba polovice nepremičnin; zemljiška knjiga Osilnica, vi. št. 7 in 155, in celotnega zemljišča vi. št. 234, davčna občina Osilnica.
Cenilna vrednost po odbitku bremen: 102.180 Din; vrednost pritekline: 4610 Din; najmanjši ponudek: 52.804 Din. — Vadij: 10.218 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II.,
dne 19. julija 1926.
E 86/26—12.	.	1420
Dražbeni oklic.
Dne 19. avgusta 1 926. ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Jesenice, vi. št. 437.
Cenilna vrednost: 223.265 Din; najmanjši ponu- \ dek: 113.010 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranjski gori, oddelek II.,
dne 30. junija 1926.
E 456/25—8.	1564
Dražbeni oklic.
Dne 18. avgusta 192 6. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Velika Goba. vi. št. 88.
Cenilna vrednost: 18.395 Din 8 p; vrednost pritekline: 4649 Din; najmanjši ponudek: 12.265 Din 54 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji,
dne 3. julija 1926.
E 1823/25—17.	1527
Dražbeni oklic.
Dne 2 0. avgusta 1 9 26. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga katastralna občina Brezovica, vi. št. 409.
Cenilna vrednost: 48.157 Din; vrednost pritekline: 2100 Din; najmanjši ponudek: 28.000 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani.
dne 17. maja 1926.
E 5503/25—16.	1327
Dražbeni oklic.
Dne 10. avgusta 1 926. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Petra predmestje v Ljubljani, vi. št. 415.
Cenilna vrednost: 942.526 Din; najmanjši ponu- , dek: 471.263 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
^ dne 5. junija 1926.
E 148/25—11.	1525
Dražbeni oklic.
Dne 19. avgusta 1 926. oh devetih bo pri podpisanem sodišču dražba zemljišča:
1.	) vi. št. 316, davčna občina Babno polje (hiša št. 103 v Babnem polju, 2 njivi, 1 travnik);
2.	) vi. št. 56 in 57. davčna občina Babno polje (hiša št. 60 v Babnem polju in 1 gredica).
Cenilna vrednost: ad 1.) 30.050 Din, ad 2.) 4050 Din; najmanjši ponudek: ad 1.) 20.034 Din. ad 2.) glede na prevzem bremen 1074 Din.
Vse drugo je razvidno iz dražbenega oklica, nabitega na tukajšnji uradni deski.
Okrajno sodišče v Ložu,
dne 7. julija 1926.
E 1063/25.	1590
Podelitev domika.
Zahtevajoča stranka: državni zaklad kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev.
Zavezana stranka: E Writzl. pravilno: Lovro A n v a n d e r.
Nepremičnine: zemljiška knjiga Rogoznica, vi. št. 295. so se domeknile s priteklino vred, ki je navedena v cenitvenem zapisniku, najvišjima ponudnikoma Janezu Vindišu st. in Janezu Vindišu ml., posestnikoma na Bregu pri Ptuju, kot najboljšima ponudnikoma na podstavi dražbenih pogojev za največji ponudek v znesku 460.500 Din. Preponudba, ki znaša četrtino več nego najvišji ponudek, je dopustna v nadaljnjih 14 dneh.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 12. julija 1926.
E 522/26—3.	1555
Dražbeni oklic.
Dne 2 8. avgusta 1 926. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga (Selo. vi. št. 347.
Cenilna vrednost: 4965 Din: najmanjši ponudek: 3310 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle, več uveljavljati glede nepremičnin .v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici,
dne 15. julija 1926.
£ 304/26.	1417
Dražbeni oklic.
Dne 12. avgusta 1 926. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Jablanci, vi. št. 81 in 161.
Cenilna vrednost: 7243 Din 20 p in 1744 Din 15 p; najmanjši ponudek: 5991 Din 56 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah,
dne 24. junija 1926.
E 303/26.	1418
Dražbeni oklic.
Dne 1 2. a v g u s t a 1 9 2 6. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Selce, vi. št. 79.
Cenilna vrednost: 1005 Din 60 p; najmanjši ponudek: 670 Din 40 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah,
dne 26. junija 1926.
Št. 2854/26.	1543 3—2
Razglas o licitaciji.
Podpisana uprava razpisuje na podstavi členov 86. in 98. zakona o državnem računovodstvu
ofertno licitacijo za dobavo mlevskih izdelkov in mesa za dobo enega leta.
Podrobna navodila glej v Uradnem listu 68 z dne 27. julija 1926.
Uprava moške kaznilnice v Mariboru,
dne 24. julija 1926.
Št. 585/26.	—	’	1583 3—1
Razpis.
Podpisana notarska zbornica razpisuje notarsko mesto v Kozje m ali drugo notarsko mesto, ki bi se morebiti izpraznilo po premestitvi.
Prošnje naj se vlože. pri podpisani zbornici naj-kesneje do dne
21. avgusta 1926.
Notarska zbornica v Ljubljani, dne 26. julija 1926.
Predsednik: Hudovernik s. r.
K št. 31.728/1926.	1589 3—1
Razglas o licitaciji.
Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921., in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v «Službenih Kovinah» z dne 16. februarja 1922.. in pravilnika, natisnjenega v «Službenih Kovinah» z dne 25. novembra 1921., pismeno ofertno licitacijo za zgradbo vodne postaje v Belovaru v skupni proračunjeni vsoti 400.000 Din.
Za izvedbo zgradbe veljajo gradbeni elaborat, obči in posebni pogoji za gradbena dela državnih železnic.
Obrazec proračuna in načrti se dobivajo pri podpisani direkciji, oddelku L, soba št. 74, na predloženo priznanico glavne direkcijske blagajne o plačanem znesku 100 Din.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din. se morajo izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: «Ponudba za zgradbo vodne postaje v Belovaru po razpisu št. 31.728/26 ponudnika N. N.».
Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci dne 6. septembra 1 9 26. med
10.	in 11. uro v roke predsedniku licitacijske komisije.
Licitacija se bo vršila ob 11. uri v sobi št. 77 podpisane direkcije.
Vsak ponudnik mora položiti kavcijo 5 % (ali pa 10 %, če je inozemski državljan) ponujene vsote pri blagajni te direkcije najkesneje do 10. ure na dan licitacije bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih po členu- 88. zakona o državnem računovodstvu.
O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku licitacijske komisije.
Razpisana dela morajo biti dovršena do dne 31. decembra 1926.
Ponudba mora biti stalna, obvezna, najsi bi se zvišale cene bodisi materialu, bodisi delovni moči; podražitev ali kakršnekoli zahteve se ne bodo jemale v poštev. Dražitelj mora vročiti predsedniku komisije izpričevalo o svoji dražiteljski sposobnosti, izdano po trgovsko - obrtniški zbornici, in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje.
Zlasti se opozarjajo licitanti, da morajo podpisati na dan licitacije izjavo, da poznajo vse pogoje in da pristajajo, dražiti po njih.
Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacije po
11.	uri, ne bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer se bo vršila licitacija.
Direkcija državnih železnic v Zagrebu,
dne 28. julija 1926.
Št, 2138/26.	1585 3—1
Razpis za dobavo drv.
Po odredbi ministrstva za agrarno reformo št, 25.851 z dne 19. julija 1926. se raspisuje na podstavi člena 82. zakona o državnem računovodstvu javna ustna dražba za dobavo 45 m3 suhih bukovih drv.
Dražba se bo vršila dne 9. avgusta 1926. ob enajstih v uradnih prostorih agrarne direkcije v Ljubljani. Gosposka ulica št. 15/1.
Pogoji so interesentom na vpogled med uradnimi urami v vložišču podpisane direkcije.
Agrarna direkcija v Ljubljani,
dne 28. julija 1926.
Št. 1444.	1586
Razpis licitacije.
Po naredbi gospoda ministra za agrarno reformo v Beogradu br. 25.851 z dne 19. julija 1926. se razpisuje v zmislu člena 82. zakona o državnem računovodstvu javna ustna licitacija za dobavo 25 m3 bukovih drv (cepanic) in 3000 kg kosovnega premoga za okrožni agrarni urad v Ljubljani.
Licitacija se bo vršila dne 7. avgusta 192 6. ob enajstih v prostorih okrožnega agrarnega urada v Ljubljani, Gosposka ulica št, 15/11.
Pogoji dobave kakor vsa druga pojasnila se dobivajo v vložišču podpisanega urada med uradnimi urami.
Okrožni agrarni urad v Ljubljani,
dne 27. julija 1926.
Št. 5261.	1584 3—1
Razglas o ofertni licitaciji za zgradbo hladilnega stolpa v tobačni tvornici v Ljubljani.
Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 104. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v «Službenih Novinah» z dne 25. novembra 1921., in na podstavi odloka upravnega odbora samostalne monopolske uprave M. br. 12.437 z dne 23. junija 1926. ofertno licitacijo za prevzem zgradbe novega hladilnega stolpa v tobačni tvornici v Ljubljani.
Ponudbe se glase lahko na vse ali pa na posamezne vrste del, in sicer:
1.	) na tesarska dela z dobavami . . Din 65.600—,
2.	) na kleparska dela z dobavami . »	900-—,
skupaj .	. Din 66.500—.
Podatke, pojasnila in ofertne pripomočke dobivajo interesenti med uradnimi urami pri odseku IV. gradbene direkcije v Ljubljani.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci dne 2 0. avgusta 1 9 2 6. v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako; «Ponudba za zgradbo hladilnega stolpa v tobačni tvornici v Ljubljani ponudnika N. N.», in sicer neposredno v roke predsedniku draž-hene komisije med 9. in 10. uro. Licitacija se bo vršila ob 10. uri v sobi št. 2, H. nadstropje, podpisane direkcije. Poznejše ponudbe se ne bodo vpoštevale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na stavbne pogoje, ter mora položiti kavcijo 10% (ali 20%. če je tuj državljan) ponujene vsote. Kavcija se mora položiti pri blagajni delegacije ministrstva financ v Ljubljani najpozneje do dne 19. avgusta 1926. ob dvanajstih, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu člena 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka «B». O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico, ki jo mora pokazati predsedniku dražbene komisije.
Obenem s ponudbo, toda posebe, je treba predložiti predsedniku komisije potrdilo davčnega urada, opremljeno s kolkom za 20 Din. da so plačani vsi davki, in potrdilo ministrstva za gradbe. da se sme ponudnik udeleževati ofertnih licitacij.
Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati dela ne glede na višino ponujene vsote. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po dražbi.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 26. julija 1926.
Št, 1320.	1506 3—3
Razpis.
Podpisana gradbena sekcija razpisuje ponovno javno pismeno licitacijo za nabavo gramoza za proračunsko leto 1926./1927., in sicer s skrajšanim desetdnevnim rokom. Licitacija se bo vršila dne
4.	avgusta 1 92 6. ob enajstih v pisarni-sekcije.
Natančnejši razpis glej v Uradnem listu 67 z dne 24. julija 1926.
Okrožna gradbena sekcija v Mariboru,
dne 18. julija 1926.
Št, 4291/11.	1612 2—1
Razpis.
Podpisana direkcija kupi 2 vagona okoli 6000 krajnikov po 4 m dolgih — brez skorje. Rok za pred-
ložitev ponudb je do dne 12. avgusta 1 926. ob enajstih. Natančnejši dobavni pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 29. julija 1926.
Št, 1321.	3—1
Razpis.
Rektorat univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani razpisuje s tem na tehnični fakulteti asistentsko mesto v institutu za rudarstvo s prejemki uradnika I. kategorije državnih civilnih uradnikov.
Prosilec mora biti diplomiran inženjer rudarske stroke.
Prosilci, ki se zanimajo za to mesto, naj pošljejo prošnje do dne 2 0. avgusta 1926. rektoratu univerze.
Prošnje je treba opremiti z listinami, ki jih zahteva člen 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Rektorat univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani,
dne 26. julija 1926.
Prorektor: Hinterlechner s. r.
Št, 1322.	3—1
Razpis.
Rektorat univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani razpisuje s tem na tehnični fakulteti asistentsko mesto v elektrotehničnem institutu s prejemki uradnika I. kategorije državnih civilnih uradnikov.
Prosilec mora biti diplomiran inženjer elektrotehnične stroke ali diplomiran filozof matematične stroke.
Prosilci, ki se zanimajo za to mesto, naj pošljejo prošnje do dne 10. avgusta 1926. rektoratu univerze.
Prošnje je treba opremiti z listinami, ki jih zahteva člen 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Rektorat univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani,
dne 26. julija 1926.
Prorektor: Hinterlechner s. r.
vede tudi drugo skupino, da se eventualno sprejme v to skupino, če ne bi bilo več prostora v oni skupini. za katero se je najprej oglasil.
Skupine predmetov so:
L skupina: narodni jezik, narodna književnost, zgodovina in geografija;
II.	skupina: tuj jezik (francoski ali nemški), narodni jezik, narodna književnost in zgodovina;
III.	skupina: prirodopisje (zoologija, botanika, mineralogija in geologija), kemija in geografija;
IV.	skupina: matematika, opisna geometrija in fizika;
V.	skupina: matematika, opisna geometrija, vse vrste risanja, modeliranje, kaligrafija in zgodovina umetnosti.
Razen tega' poslušajo kandidati vseh skupin vse pedagoške in druge skupne predmete.
V vsako skupino se sprejme 20 kandidatov.
Na natečaj se smejo priglasiti učitelji in učiteljice iz vse kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Kandidati, ki se hočejo izobražati v H. skupini predmetov, naj označijo v prošnji, v katerem izmed navedenih dveh tujih jezikov se hočejo izobražati. Ob sprejemu v to šolo morajo pokazati predhodno zadostno izobrazbo iz dotičnega tujega jezika, da bi se mogli z uspehom izobražati.
Kandidati, ki se sprejmejo, se obveste po službeni poti o sprejemu in o pričetku predavanj.
Po členu 7. uredbe o višji pedagoški šoli obdrže sprejeti učitelji in sprejete učiteljice, če so v državni službi, pravico do plače in ostalih prejemkov, ki jih dobivajo od države, dokler se uče v tej šoli.
Iz pisarne rektorja višje pedagoške šole v Beogradu,
dne 13. julija 1926.; št. 728.
Št. 4190/2 in 4244/1.	1542
Razglas.
Splošna zavarovalna zadrug a v L j u b 1 j a n i, r. z. z o. z., in Kmetijska električna strojna zadruga, r. z. z o. z. v -Velikih Laščah, uživata po naredbi gospoda ministra za finance z dne 25. decembra 1923., br. 43.322 (Uradni list z dne 7. januarja 1924., št. 3/1) oprostitev od plačevanja taks, navedenih v tej naredbi, izza dne 10. julija 1926. za čas, dokler veljajo sedanja pravila.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani,
dne 9. julija 1926.
Razne objave,
1373 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 22. julija 1926.
Aktiva:	Dinarjev
Metalna podloga............... 406,048.261‘39
Posojila...................... 1.313,154.822-26
Račun za odkup kronskih nov-
čanic...................... 1.151,923.315-49
Račun začasne zamene. . . .	349,947.841'05
Dolg države................... 2.966,355.034 ‘—
Vrednost državnih domen, založenih za	izdajanje novčanic - 2.138,377.163 ■ —
Saldo raznih računov.......... 400,296.945 • 76
Pasiva:	8.726,103.382-95
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano	30,000.000* —
Rezervni fond................. 7,786.335"82
Novčanice v tečaju............ 5.405,803.560' —
Državni račun začasne zamene. 349,947.841-05 Terjatve države po raznih računih	150.488.170" 16
Razne obveznosti.............. 560,644.442"92
Terjatve države za založene domene ............... ... 2.138,377.163' —
Nadavek za kupovanje zlata za
glavnico in fonde ....	83,055.870-	—
8.726,103 382 95 V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za
en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za dinar, švicarski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
1374 Vabilo na izredni občni zbor,
ki ga bo imela
«Jugometaiija», r. z. z o. z., podružnica v Trbovljah,
v nedeljo dne 8. avgusta 192 6. ob petnajstih v zadružnih prostorih v Trbovljah.
Dnevni red:
1.	) Likvidacija podružnice.
2.	) Ustanovitev lastne zadruge.
3.	) Raznoterosti.
V Trbovljah, dne 27. julija 1926.
Načelništvo.
Poziv na 1. redni občni zbor delničarjev,
ki ga bo imela firma
Ljudevit Marx, tovarna lakov, d. d. v Domžalah,
v četrtek dne 1 9. a v g usta 1 9 2 6. ob pol petnajstih v tvorničnih poslovnih prostorih v Domžalah pri Ljubljani.
Dnevni red:
1.	) Predložitev in odobritev poslovnega poročila in bilance za čas od dne 5. novembra 1924. do dne 31. decembra 1925.
2.	) Poročilo preglednikov in njih predlog za ab-solutorij upravi.
3.	) Sklepanje o uporabi čistega dobička.
4.	) Volitev upravnega sveta.	1372
5.	) Določitev nagrade za poslovodstvo.
6.	) Volitev preglednikov in njih namestnikov in določitev njih nagrade.
* # *
Na občnem zboru smejo glasovati oni delničarji, ki založe najkesneje šest dni pred dnevom občnega zbora svoje delnice z nezapadlimi kuponi vred pri podružnici Slavenske banke, d. d. v Ljubljani, ali pa pri ekspozituri delniških družb: Ljudevit Marx, tovarne lakov na Dunaju L, Spiegelgasse 4.
Na vsakih 25 delnic odpada en glas.
V D o m žala h, dne 26. julija 1926.
Upravni svet.
(Ponatisk se ne honorira).
Natečaj za sprejem kandidatov v prvi letnik višje pedagoške šole v Beogradu za šolsko leto 1926./1927.*
Po členu 6. uredbe o višji pedagoški šoli in po odločbi gospoda ministra za prosveto z dne 26. junija 1926., št. 46.658/1, se sprejme v prvi letnik te šole za šolsko leto 1926./1927. (100) sto rednih slušateljev.
Vsak kandidat, ki se hoče vpisati v višjo pedagoško šolo v Beogradu za rednega slušatelja, se mora obrniti najkesneje do dne 10. septembra 1 9 2 6. s prošnjo na rektorat te šole. Prošnji je treba priložiti:
1.	) izpričevalo o učiteljskem zrelostnem izpitu;
2.	) izpričevalo o praktičnem (usposobljenostnem) učiteljskem izpitu;
3.	) potrdilo o letih učiteljske službe in ocenah delovanja v vsem tem času; sprejeti se morejo samo oni, ki so delovali najmanj tri leta z odličnim uspe-hoin na osnovni ali na meščanski šoli;
4.	) izpisek iz rojstvene matice, če pa ga ni mogoče dobiti, po zakonskih predpisih izdano potrdilo o rojstnem dnevu in kraju (kandidat ne sme hiti starejši od 38 let);
5.	) čim podrobnejše zdravniško izpričevalo o zdravstvenem stanju;
6.	) kratek življenjepis, v katerem naj kandidat označi, kje in koliko časa je služil kot učitelj ali je oženjen ali ne (učiteljica: ali je omožena ali ne), ali in koliko ima otrok; ali je uredil svojo vojaško obveznost, ker se drugače ne sprejme, če tega ni storil.
Prošnje, ki jim niso priloženi vsi navedeni dokumenti, se ne jemljejo v poštev.
Na prošnjo je treba prilepiti kolek za 5 Din.
Vsak kandidat mora navesti v prošnji, v kateri skupini predmetov se hoče izobražati. Poleg skupine, v kateri se hoče izobražati'v prvi vrsti, lahko na-
Št, 690/26.	1582
Razpis.
Podpisano ravnateljstvo razpisuje zgradbo vrt-narskeg’a paviljona (železnobetonska konstrukcija) po načrtu, ki je na razpolago interesentom pri ravnateljstvu, kjer ‘ se izvedo tudi natančnejši pogoji.
Prav tako se razpisuje s tem dobava in montaža 300 m2 2 mm debelega češkega stekla za ta paviljon.
Ponudbe, kolkovane po predpisu, naj se vlože do dne	i 5. a v gusta 1 9 2 6.
Ravnateljstvo državnega zdravilišča v Rogaški Slatini,
dne 27. julija 1926.
Ravnatelj: dr. Šter s. r.
Št, 697/26.	1611
Natečaj.
Podpisano ravnateljstvo razpisuje natečaj za izvršitev načrta male hotelske hiše s približno 15 sobami.
Hiša naj bi bila po vzorcu švicarskih zgradb, vendar v domačem slogu, ter bi se morala prilagoditi splošnemu licu zdravilišča.
Po tem načrtu namerja postaviti ravnateljstvo v zdravilišču polagoma malo kolonijo takih hotelskih zgradb.
Nagrada za najboljšo izvršitev takega načrta znaša 5000 Din jer se prisodi na podstavi mnenja, ki ga odda posebna komisija strokovnjakov, sestavljena v ta namen.
Načrti naj se pošljejo do dne 1. januarja 1 9 2 7. podpisanemu ravnateljstvu.
Državno zdravilišče v Rogaški Slatini,
dne 29. julija 1926.
Ravnatelj: dr. Šter s. r.
* Službene Novine kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca» z dne 17. julija 1926., št. 160.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.