Na prireditvenem prostoru ob velenjskem jezeru bo jutri, 25. junija, ob 11. uri, v počastitev dneva državnosti, osrednja proslava z naslovom "Severovzhodna Slo-venija v uporih in bojih za svobodo", na kateri pričakujejo blizu 15 tisoč gostov. Aktivnosti za pripravo proslave vodi republiški organizacijski odbor pod vodstvom generala Ivana Dolničarja (odbor sestavljajo predstavni-ki vseh treh mejnikov v boju za svobodo - pred-stavniki borcev za severno mejo, Zveze združenj borcev in udeležencev slovenske osamosvojitve-ne vojne) ob sodelovanju z velenjskem odbo-rom, ki ga vodi župan mestne občine Velenje Srečko Meh. Na prireditvi, ki jo bo neposredno prenašala slo-venska televizija, bodo posebej poudarjeni trije mejniki v slovenski zgodovini na poti osamosva-janja (boj za severno mejo 1918, narodnoosvobo-dilni boj 1941-1945 in slovenska osamosvojitvena vojna junija 1991). Udeležence bosta pozdravila predsednik države Milan Kučan in župan mestne občine Velenje Srečko Meh, slavnostni govornik pa bo velenjski rojak Matjaž Kmecl. Področje severovzhodne Slovenije - Stajerska, Koroška in Prekmurje je vse od naseiitve južnoslovanskih plemen na našem območju zagotavljalo pomemben delež pri ohranjanju samobitnosti Slovenije. Na tokratni proslavi bo z besedo in pesmijo dan poudarek trem najpo-membnejšim mejnikom. Slovesnost se bo začela s prihodom predsednika države Milana Kučana in pregledom častne enote slovenske vojske, ob spremljavi koračnice združenega orkestra Premogovnika Velenje in Godbe Zarja. Polde Bibič bo interpretiral Slomškove besede, pa besede generala Maistra, nanizal pomen narodnoosvobodilnega boja in slovenske osamosvojitvene vojne ... S pesmijo bodo veličino bojev ponazorili Mešani pevski zbor Svoboda Soštanj, Zoran Predin, Irena Vrčkovnik, Peter Lovšin, s plesom pa plesalka Nina Mavec Krenker. Organizatorji so poskrbeli tudi za izvirno scen-sko podobo, ki jo dopolnjuje naravno okolje. Vse skupaj se bo dogajalo na velikem odru na in ob Velenjskem jezeru. Prireditev bo ob vsa-kem vremenu. Po osrednji proslavi bo nastopila akrobatska skupina vojaškega letalstva, za prijetno razpo-loženje pa bodo skrbeli še Fantje treh dolin, Zoran Predin, Peter Lovšin in Nimfomanke. ■ mz Čestitamo k dnevu državnosti! mestna obcina velenje 1959 -1999 Cenjene občanke in občani, Vabimo Vas, da jutri, 25. 6., ob 11. uri, na Velenjskem jezeru skupaj počastimo Dan državnosti Republike Slovenije z vseslovensko prireditvijo Severovzhodna Slovenija v boju za svobodo. Pozdravna govornika bosta Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije, in Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje. Slavnostni govornik bo dr. Matjaž Kmecl. Po kulturnem programu vabimo na zabavno prireditev. številka 25 četrtek, 24. junija 1999 180 tolarjev MENJALNICA oblačno in no toplo. Prešernova 23, 3000 Celje tel.: 063/482-230, fax.: 063/442-866 odkupujemo deinice Vegrada po 500,00 SIT Delovni čas: od 8.00 do 18.00 ob sobotah: od8.00 do 12.00 TELEFON: 862-522 Šolarjem želimo prijetne in dolge počitnice> vsem pa čestitamo za dan državnostil Uredništvo Jutri v Velenju osrednja proslava ŠOŠTANJ, 19. junij - Gasilsko društvo Šoštanj -mesto je najstarejše gasil-sko društvo v Šaleški dolini. V soboto so slavili 120-letnico. Osrednja sloves-nost je bila pod šotorom na Trgu svobode. Stran 20 ■ mkp, foto: vos Severovzhodna Slovenija v uporih in bojih za svobodo 120 let PGD Šoštanj - mesto TTK&U. ALU-PVC okna in vrata zimskL . _..vrtovi sencila ^ ključavničarstvo 5580 063 4mm Letošnjc poletje noče in noče priti, čeprav je koledarsko z nami že od ponedeljka. Dežniki, vseh barv in oblik, so v zadnjih dneh naši redni spremljevalci. Pa mokri čevlji in nič kaj nasmejani obrazi, kar menda sodi k takemu vremenu. Morda se poletje obotavlja, ker čaka na počitnice. Te so se čisto zares pričele že danes, ko bodo osnovnošolci dobili letošnja spričevala in ko bodo za dva meseca zaprle vrata tudi srednje šole. Vsekakor bomo vsi željno čakali na daljše obdobje s soncem in toploto obdarjenih dni. Kaj nam pa drugega preostane? 9770350556014 2 MS ČAS DOGODKI 24. junija 1999 novice Dan državnosti ŠMARTNO OB PAKI - V občini Šmartno ob Paki bodo v počastitev letošnjega dneva državnosti pripravili rock konccrt. Ta bo v petek, 25. junija, na letnem odru ob raz-valinah gradu nad podjetjem Era Vino Šmartno, na njem pa bodo nastopili ansambli: Debeli grahki, Dry Fish in Orleki. Organizator koncerta je šmarški mladinski ccnter ob pomoči občine, začeli pa ga bodo ob 21. uri. tp Maša, proslava, kres ŠENTILJ - Jutrišnjemu prazniku, dnevu državnosti v čast, bodo danes pripravili praznovanje tudi Šentiljčani. Začeli bodo z mašo za domovino ob 20. uri, nadaljcvali pa pri Prosvetnem domu v Šentilju s kratkim kulturnim pro-gramom. Po proslavi bo družabno srečanje ob kurjenju kresa. Prireditve pripravljajo KPD Franc Schreiner, KS, Krajevni odbori strank SKD, SLS, SDS in Mladinsko društvo, vsi iz Šentilja. ■ bš KRS - Višje cene mesečne uporabnine VELENJE - Zaradi uveljavitve davka na dodano vrednost bodo imctniki priključkov na KRS Velenjc od 1. julija dal-je plačali višjo ceno mesečne uporabnine za priključek in dobavo programov. Namesto sedanjih 832 bo za to dobri-no potrebno odšteti 930 tolarjev. 149 SIT več predstavlja razlika med sedanjim 6,5 odstotnim prometnim davkom in 19 odstotnim davkom na dodano vrednost. Glede na ceno, ki je v veljavi od 1. januarja letos (781 SIT) ter 6,5 odstotnim prometnim davkom (skupaj 832 tolar-jev), pomeni nova cena 11,78 odstotno povišanje. Utp Svetovalna pisarna za varstvo potrošnikov VELENJE - V juniju so v Velenju ponovno odprli sveto-valno pisarno za varstvo potrošnikov. V njej potrošnikom svetujejo brezplačno, osebno, po telefonu ali pisno. Sveto-valna pisarna ima uradnc ure ob poncdeljkih in sredah, med 9. in 12. ter 15. in 17. uro, po telefonu 871-321 pa so dosegljivi tudi v drugih dneh. ■ mkp Šoštanjske selitve Občina brez Perspektive Župan Šoštanja Bogdan Menih je 21. junija v sporočilo za javnost, ki ga je naslovil tudi na Naš čas, zapisal, da je moralo podjetje Perspektiva, d.o.o., katerega direktorica je Cvetka Tinauer (sicer tudi svetnica v občinskem svetu in predsednica sveta krajevne skupnosti, op. pisca), na podlagi sodnega naloga Okrajnega sodišča v Velenju izprazniti prostore last Občine Šoštanj na TVgu svobode 12. "Primopredaja," je zapisal, "med predstavniki podjetja in občino je bila uspešno izvršena, toda žal smo čez dve uri od predstavnikov Sklada dela zvedeli, da se je Tinaurjeva ponovno vselila v prostore last Občine Šoštanj in sicer na Trg svobode 5. Predstavniki sklada so 19. junija ugotovili, da so prostori, ki so jih doslej uporabljali za brezposelne delavce TUŠ zasedeni s strani direktorice podjetja Per-spektiva d.o.o., sicer pa Cvetka Tinauer za te omenjene poslovne prostore nima sklenjene pogodbe o najemu s strani s strani lastnice, to je Občine Šoštanj." Zakaj je do tega prišlo, smo se pozanimali pri direktorici občinske uprave Božidarki Vrabič. Povedala je: "Ker direk-torica podjetja Perspektiva, d.o.o., občini ni plačevala naj-emnine za prostore, jo je ta tožila in na podlagi tega dejstva odpovedala najemno razmeije. Pravnomočni sklep sodišča o izpraznitvi prostorov je samo posledica tega dejstva." Kako zadevo komentira mag. Cvetka Tinauer, direktori-ca Perspektive, d.o.o.? "Že dalj časa čutim velik pritisk na moje delo, ki se zaključuje z odpovedjo gostoljubja občine v njihovih prostorih. Očitno me želijo tako tudi fizično odstraniti. Na pobudo sveta krajevne skupnosti Šoštanj sem se vselila v prostore krajevne skupnosti in to v tiste, ki jih nihče ne koristi. Kot podjetnico pa me ta hip najbolj zanima, kako in s čim mi bo občina pomagala pri možnos-tih za moje nadaljnje delo v tej občini." ■ mkp Dr. Slavko Gaber na delovnem obisku v Smartnem ob Paki Preveliki načrti za športne prostore Smartno ob Paki, 15. junija - Na povabilo občinskega odbo-ra LDS-a Šmartno ob Paki se je na delovnem obisku mudil republiški minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Kot je povedal Gaber sta bili osrednji temi pogovora s pred-stavniki tukajšnje šole in občine "kako so prebrodili šok po tragični izgubi štirih učencev oziroma krajanov v prometni nesreči v Podlogu pri Sempetru in izpolnjevanju pogojev za devetletko. Moram reči, da je kraju in šoli uspelo v hudih trenutkih po nesreči narediti dosti, da znajo najti pozornost do staršev, ki jim je sedaj najtežje, do sošolcev tra-gično preminulih v razredu, in da se tudi učiteljski zbor najde ob delu s to populacijo. Hkrati se zavedajo tega, da bo življe-nje moralo teči dalje, in da morajo dejavnosti normalno peljati naprej." Glede devetletnega osnov-nošolskega programa pa je Gaber poudaril, da bo - sam tako verjame - leto 2003/2004 tisto, ko ga bodo uvedle vse šole v Sloveniji. V konkretnem primeru "pa obstajajo veliki načrti za športne prostore. Dogovorili smo se, da bo šola oziroma občina sodelovala na prav sedaj odprtem natečaju Dr. Slavko Gaber je na pogovorih z vodstvom šoie in občine med drugim spregovoril tudi, kako pristopiti k uresničevanju pogojev za uvedbo devetletnega programa. našega ministrstva z vso potrebno dokumentacijo. Med letošnjim septembrom in januarjem prihodnje leto, ko predvidevam, da bomo imeli na ministrstvu pripravljen vrstni red naložb, bo znano, kdaj bo ta investicija stekla. Pri tem sem opozoril na nuj-nost umnega pristopa k celoti, k izgradnji res nujno potreb-nih zadev. Kajti, pri vsem ne gre prezreti potrebe po vzdrževanju zgrajenega in vire, iz katerih je mogoče pri-dobiti denar: ministrstvo, sek-tor za šport znotraj ministr-stva in fondacija za šport. Kar precejšen del pa seveda ostane občini. Ob taki delitvi bi morali najti denar za ureditev najpomembnejšega." Pred začetkom pogovora z gostitelji si je dr. Slavko Gaber ogledal še mladinski center v Šmartnem ob Paki, pri obnovi katerega tvorno sodeluje tudi Urad za mladino pri omenje-nem ministrstvu. Ob tem je dejal, da je zanj bolj kot oblika organiziranosti pomembno to, da imajo mladi prostore za druženje, zabavo in izvajanje povsem resnih dejavnosti. Zato ministrstvo sodeluje pri odpira-nju takih centrov po Sloveniji. Izrazil je upanje, da bodo tudi v Šmartnem ob Paki uspeli uredi-ti objekt za naćrtovane potrebe in namene v najkrajšem času. ■ Tp Svečana akademija ob dnevu policije Zlati znak zaslug za varnost Edu Mlačniku NAZARJE, 23. junija - Dan policije, 27. junij, praznujejo delavci policije v spomin na vlogo policije pri oblikovanju in obrambi slovenske državnosti. Ta dan so si izbrali kot pomnik na oborožen spopad na mejnem prehodu Holmec. Delavci Policijske uprave Celje so svoj praznik obeležili s svečano akademijo včeraj v Naza-rjah, kjer so podelili tudi priznanja. Namestnik generalnega direktorja policije Sla-nislava Venigerja je podelil srebrne znake zaslug za varnost. Znak so prejeli: Gabrijela Bevc, Sta-nislav Brglez, Dušan Črček, Stane Jerman, Lju-bo Kotar in Karol Turk. Bronaste znake zaslug za varnost, podelil jih je direktor Policijske uprave Celje Dušan Mohorko so prejeli: Sonja Balažič, Dušan Jurgec, Sandi Kamenšek, Dušan Kosec, Rajko Kozmelj, Krsto Krivokapič, Vla-sta Mlasko, Dejan Muhič, Jože Pavlič, Miran Pečovnik, Vili Stramšak, Danilo Ungar, Marija Uršič in Anton Vidovič. Bronasti znak sta letos prejela Boris Završnik in Občinski štab za civil-no zaščito Laško. Minister za notranje zadeve Borut Šuklje pa je ob obisku Policijske uprave Celje v soboto podelil zlati znak zaslug za varnost Edu Mlačniku. ■ mkp v enem stavku CELJE - Celje postaja vse bolj znano sejemsko mesto. največji sejem je Mednarodni obrtni sejem, ki bo letos že 32. po vrsti in ga bodo izvedli sredi sep-tembra, na preko 60.000 kvadratnih metrov razstav-nih površin sc bo predstavi- 10 1800 razstavljavcev iz 26 držav, konec tega tedna pa bodo odprli še novo dvora-no z 11.000 kvadratnimi metri. PODČETRTEK - Obso-telje ima poslej tudi svoje športno letališče v Imenem pri Podčetrtku, saj je med gosti v Atomskih toplicah in Rogaški Slatini veliko zani-manje za panoramske izlete nad Obsoteljem in Kozjan-skim, obsoteljski aeroklub pa že poleti pričakuje pre-cej manjših letal domačih in tujih gostov. CELJE - Gradnja štiri-pasovnice na Mariborski cesti v Celju bo po predvi-devanjih sklenjena do 20. julija, ko bo severni del ces-te od priključka na avtoce-sto do križišča z Dečkovo cesto v celoti prevozen po vseh štirih pasovih, že konec tega tedna bo ureje-na polovica ceste, takoj za tem pa bodo položili asfalt še na druga dva vozna paso-va. ZREČE - V družbi Comet so lani prigospodari- 11 179 milijonov tolarjev dobička, ki ga ne bodo raz-poredili, delničarji pa bodo dividende dobili iz dela đobičk.a iz leta 1997, novost je tudi. da bosta s spremem-bo statuta poslej v nadzor-nem svetu družbe dva člana iz vrst zaposlenih. LJUBLJANA - Mlekar-ne. ki bodo samovoljno znižale odkupne cene mle-ka, ne bodo dobile državne pomoči za pripravo blaga za izvoz, je sporočilo ministr-stvo za kmetijstvo, gozdar-stvo in prehrano kot odgo-vor gorenjski, mariborski, ptujski in ljutomerski mle-karni, da za nazaj do 1. maja znižajo odkupne cene. Dioksin je bila beseda, ki smo jo zadnji čas verjetno najpogosteje izgovarjali in pisali. Ne le, ko je šlo za poročila iz Belgije, ta bese-da se je vse bolj "udomačila " tudi pri nas. Tudi pri nas so s polic umikali belgijske proizvode, tisti, ki radi posplošujejo, so celo opozarjali, da bi lahko bila škodljiva tudi ena od znanih sve-tovnih brezalkoholnih pijač, kijo polnijo v Spodnji Savinjski dolini. Ob poročilih o "nasičenosti" nekaterih iivali s dioksinom, so nekateri pogreli stare podatke o ogroženosti celjskega območja. Prizadeti so sicer pohiteli s pojasnili, da vendarle ni tako hudo, kar tako pa opozorilo le ni šlo mimo. Taka poročila o onesnaienosti živil nas vse bolj prepričujejo v najave nekaterih prognozerjev, ki pravijo, dasev bodoče ne bo bati za hrano, dovoljje bo na mizah, le jestije ne bo zdravo.Tedaj bo stradanje res zdravo. O problemih druge vrste so razpravljali župani našega širšega območja v Laškem. Čeprav naj bipokrili celotno območje od Rinke do Sotle in od Pake do Save, je laški župan vendarle povabil le župane "starih" občin, tistih, kjerso tudi sed.eži upravnih enot. Zakaj tako, ne vemo, vemo pa, da so sklenili, da se bodo prihodnjič, to naj bi bilo v Zgornji Savinjski dolini, zbrali župani vseh 32 občin tega območja. Vsaj povabljeni bodo. Seveda noče nihče reči, da se sestajajo zato, da bi zasno-vali enotno regijo, ampak zato, da bi videli, kaj bi lahko vključili v kak regijski program, skupen projekt, s katerim bi lahko startali tudi na denar strukturnih ali kakšnih drugačnih skladov Evropske unije. Pravijo namreč, da je denarja, ki se nam ponuja, kar dovolj, do njega pa bo prišel le tisti, ki bo primerno (projektno) organiziran in ki bo znal želje ustrezno upravičiti. Čeprav nam dela ne zmanjka, se čas počitnic in dopustov vseeno približuje. Tudi letos naj bi se čim več Slovencev odzva-lo klicu Dobrodošli doma! Seveda pa je res, da turistični delav-ci obračajo, Ijudje pa obrnejo. Svojega morja imamo za dober lavor, mnogi Slovencipa še niso tako bogati, da bi si lahko pri-voščili dopustovanje v katerih od slovenskih naravnih zdrav-ilišč, kijim res imamo skoraj za vsakim drugim slovenskim vogalom. Je pač še vedno precej ceneje na sosednje morju, pa čeprav tudi tam ni (več) poceni. Vzdraviliščih se očitno še niso spomnili, da bi ponudili tudi kakšen cenejši program. Pa ne tak, da bi nudil nižji osnovni standard, le nekoliko različnih "možnosti", kijih je v vsakem primeru treba plačati, čeprav jim mnogi sploh ne koristijo, bi lahko črtali in ponudbo tako pri-lagodili našim žepom. Tako pa premnogi Slovenec že postane kar bolan, ko vidi cene (večine) naših zdravilišč! In tako se geslo Dobrodošli doma za mnoge res sprevrže v "dobrodošlico" doma. Na svojem domu. Še sreča, da bodo vsaj večino glavne turistične sezone mnogi preživeli "dodano". Zaradi uvajanja davka na dodano vred-nost se bodo kopali v lastnem znoji. da bodo previjugali vse poti novega zakona. dioksin, bomo zaradi tebe hin?! 24, junija 1999 AKTUALNO W ŠAS 3 UGODNO!!! Glasbena šola Velenje Šola z največ glasbenih maturantov Pravkar končano šolsko leto je bilo za glasbeno šolo Frana Koruna Koželjskega Velenje pestro, bogato in uspešno. Tako ga je ocenil njen ravna-telj mag. Ivan Marin. Razlo-gov za njegovo trditev je več: število dijakov - udeležencev na državnem tekmovanju, dej-stvo, da so na šoli - po odločitvi republiškega ministrstva za šolstvo in šport - letos prvič izvedli glasbeno maturo, števi- 10 učencev na nižji in srednji stopnji ter možnost za uvedbo izrednega izobraževanja študentov instrumentalne pedagogike Univerze Maribor v Velenju letos jeseni. 18 dijakov velenjske glasbene šole je letos sodelovalo na državnem tekmovanju. Po treh letih so znova na njem nastopi- 11 trobilci, tolkalisti, harmoni-karji in godalni ansambli. Vsi so bili uspešni, najboljši med najboljšimi pa je bil dijak ome-njene šole Toni Vrzelak, ki je v igranju na tubo osvojil absolut-no prvo mesto med vsemi nastopajočimi. "Za nas niso pomembni samo uspehi, ampak tudi, kaj se dogaja zno-traj samega izobraževalnega procesa. Skoraj 100 dijakov na srednji in 816 učencev na nižji stopnji kaže, da nismo kar tako tretje središče giasbenega izobraževanja v Sloveniji. 47 diplomskih recitalov in drugih javnih nastopov, 60 internih nastopov naših učencev, ki jih spremljajo običajno starši, govori o bogati in pestri dejav-nosti. Posebej ponosni pa smo na to, da smo maja letos prvič izvedli glasbeno maturo. 10 maturantov smo imeli, kar je največ v Sloveniji (v Ljubljani 5, v Mariboru 6). Za zdaj so vsi to preizkušnjo opravili, kakšen pa bo njihov končni rezultat pa bo znano po opravljenem pis-nem testu. 7 dijakov je končalo glasbeno izobraževanje pri nas z zaključnim izpitom." Po Marinovih besedah ne kaže, da bi bilo glede števila učencev v prihodnjem šolskem letu kaj drugače kot v minulem, ne gle-de na to, da v osnovnih šolah vpis pada. Več kot lani bo učencev iz Mislinje, močno akcijo za vpis v predšolski pro-gram pa so izvedli tudi v občini Soštanj, predvsem za potrebe tamkajšnje godbe Zaija. In kako daleč so prizadevanja za začetek študija instrumen-talne pedagogike Pedagoške fakultete Univerze Maribor v Velenju? Po Marinovih bese-dah je zadeve je nekoliko zastala. Projekt naj bi samo še formalno potrdila slovenska vlada, vendar ta za zdaj tega še ni storila. Svoje pa so naredila tudi dogajanja ob volitvah novega rektorja univerze. "Ne glede na to, da za vse progra-me v Sloveniji manjka denar-ja, Univerza Maribor vztraja pri zahtevi, da bi v študijskem letu 1999/2000 vpisali vsaj 15 študentov v izredni, prihodnje šolsko leto pa tudi v redni študij. Če bo v tem uspela, bo republiško ministrstvo za šolstvo in šport avgusta obja-vilo dodaten razpis za omenje-no število študentov. Na to pri-ložnost in možnost jih seveda čaka še več. Po svoje je tako prav, saj ima kar nekaj mladih učiteljev glasbe samo višjo izobrazbo, zakon pa jih sili k dokončanju visoke. Po moji oceni bo v najslabšem primeru univerzitetni program instru-mentalne pedagogike pri nas stekel v študijskem letu 2000/2001. " Kot smo že poročali, sta Pedagoška fakul-teta Univerze Maribor in mestna občina Velenje že pred časom podpisali pogodbo in z njo dorekli obveznosti pri krit-ju stroškov izvajanja rednega in izrednega študija v Velenju. Letos nekoliko dru-gačno glasbeno poletje Poletja v Velenju letos ne bodo popestrile mednarodne pole-tne glasbene šole, tako kot minula leta. Tudi od 5. do 12. julija sicer napovedane violin-ske šole Igorja Ozima ne bo. Zanjo se je namreč prijavilo premalo kandidatov iz tujine. Mnoge so odvrnili previsoki potni stroški za komaj teden dni izpopolnjevanja. V dogovo-ru z Ozimom so ta mojstrski kurz za letos odpovedali, zago-tovo pa bo 14 dnevno izpopol-njevanje v igranju na violino v začetku avgusta prihodnje leto. "T\idi usmeritve republiškega ministrstva za šolstvo in šport so take, da naj bi takšne aktiv-nosti organizirali med šolskim letom ali pa po 15. avgustu. Od dosedanjih petih oziroma šestih smo organizirali tri mednarodne šole v zimskem času, in sicer kitarsko z Roe-merjem, harmonikarsko z Zibretom in klarinetsko. Pre-pričan sem, da pa bo zelo odmeven dogodek letošnjega glasbenega poletja koncert sve-tovnega mladinskega zbora." Sestavlja ga približno 100 pev-cev, starih do 23 let iz vseh držav sveta. Med njimi bo tudi nekaj Slovencev. Ti bodo tri tedne v Ljubljani študirali pro-gram, od 11. do 14. avgusta pa se bodo mudili v Velenju, kjer bodo med drugim v dvorani Splošna bolnišnica Celje Novo upanje za srečo in V« • zivl|en|e Celje, 22. junija - Splošna bolnišnica Celje je bogatejša za najsodobnejši kardiološki ultraz-vočni aparat za diagnostiko obolenj srca. Na pri-ložnostni slovesnosti je direktor bolnišnice Samo Fakin označil pridobitev kot novo upanje za srečo in življenje bolnikov z težavami srca in ožilja v celjski regiji. Naložba je bila vredna pri-bližno 34 milijonov tolarjcv. Polovico denarja so zanjo prispevali donatorji: Zavarovalnica Tri-glav, Banka Celje, OMV Istrabenz, Aci Avto, Aero Celje, Elektrosignal, Janez Berce, Klub podjetnikov Zlatorog in Občina Žalec. Predstojnica oddelka za bolezni srca, pljuč in ožilja bolnišnice mag. Frančiška Škrabl -Močnik je ob tej priložnosti izrazila zadovolj-stvo," ker bomo lahko zamenjali 10 let star apa-rat z najsodobnejšim. Pridobitev sodi med pri-pomočke z najboljšimi tehnološkimi možnost-mi za zelo kakovostne preiskave srca in ožilja. Z njim bomo lahko naredili več preiskav, sploh, ko bomo dobili še delovno postajo. Aparat je za bolnišnico izrednega pomena tudi zato, ker bomo lahko sedaj nekoliko skrajšali čakalno dobo." Samo na omenjenem oddelku Splošne bol-nišnice Celje opravijo na leto 1500 ultrazvočnih Predstojnica oddelka za bolezni srca, pljuč in ožilja mag. Frančiška Škrabl - Močnik ob pri-dobitvi, vredni nekaj manj kot 34 milijonov SIT. velenjske glasbene šole posneli zgoščenko ter ob koncu pripra-vili še koncert. Turnejo bo nato zbor nadaljeval po Grčiji, Cipru, v Švici, Nemčiji in Skan-dinaviji. "Take svetovne zbo-rovske manifestacije v Sloveni-ji še ni bilo. Naša država jo je dobila po nekajletnih prizade-vanjih. Z njo pa svetovna pev-ska zveza spodbuja zborovsko petje po svetu. Uradni organi-zator gostovanja zbora pri nas je Glasbena mladina Slovenije, potne stroške zbora plača naci-onalna zveza, projekt sam pa podpira republiško kulturno ministrstvo." Ravnatelj velenjske glasbene šole mag. Ivan Marin je ob tem še povedal, da se že pogovarja-jo, kako z glasbenim poletjem v prihodnje. Ministrstvo se zavze-ma za to, da bi ga popestrili nastopi domačih glasbenih ustvarjalcev ali pa naj bi se o tem pogovarjali z domačimi pokrovitelji in občino. ■ tp Uvoznikom opreme in repromateriala nudimo ugodna devizna posojila v nemških markah z rokom vračila: do enega leta. Pogoj je: da se plačilni promet opravi preko Banke Velenje d.d., Velenje, bančne skupine Nove Ljubljanske banke. Izhodiščna obrestna mera: 6-mesečni EURIBOR + 2,28 % za nemško marko, s klavzulo o prilagajanju. Podrobnejše informacije dobite na telefonski številki 899-52-20 ali 899-52-23. ® /O ) bankavelenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Šolski center Velenje Informativni dan o izobraževanju ob delu Poleg rednega izobraževanja mladih na Šolskem centru Velenje vse od ustanovitve dalje izvajajo tudi izobraževanje ob delu. Za šolsko leto 1999/2000 so poleg sred-nješolskega in višješolskega predvideli tudi možnosti za pridobitev potrebne izobrazbe na poklicnih šolah. Informativni dan bodo za kandidate za izobraževanje ob delu pri-pravili danes (v četrtek) ob 17. uri v preda-valnici višje strokovne šole. Kot je povedal vodja izobraževanja odraslih na Centru Darko Lihtineker bodo v šolskem letu 1999/2000 izobraževali za naslednje poklice: pomočnik elektrikarja, elektrikar elektronik, elektrikar energetik, elektroteh-nik energetik, elektrotehnik elektronik, obli-kovalec kovin, strojni mehanik, strojni teh-nik, rudar, rudarski tehnik, prodajalec, oskrbnik - oskrbnica, tehnik gospodinjskih storitev in ekonomski tehnik. "Potrebe v Dolini so narekovale razširitev programa izobraževanja še na poklicno in srednjo šolo. Prisluhnili smo in o tem se sedaj že pogovarjamo z Gorenjem, kličejo nas tudi posamezniki." Letos prvič bodo organizirali informativni dan ob koncu tekočega šolskega leta. V prvem delu bodo predstavili programe, potek izobraževanja, v drugem delu pa bodo udeležencem pokazali delovne pogoje v laboratorijih, pri praktičnem pouku in teh-nologijo, ki je trenutno primerljiva z indu-strijo. Na informativni dan vabijo tudi vse, ki še niso uspešno zaključili rednega šolanja. Zanje bodo pripravili individualni načrt, ki jim bo omogočil pridobitev ustrezne izobra-zbe. Glede na zanimanje, dogovore pričakujejo, da bodo lahko oblikovali vse načrtovane oddelke oziroma da bodo za izobraževanje ob delu vpisali približno 150 slušateljev. mtp Občina Šmartno ob Paki Zbori krajanov so mimo preiskav srca in ožilja. tp V vaških skupnostih občine Šmartno ob Paki so bili v minulih 14 dneh zbori kraja-nov, na katerih so osrednjo pozornost namenili imenova-nju članov vaških odborov. S sprejetjem novega statuta občine je namreč prejšnjim potekel mandat. Kandidate za člane odborov so poleg bivših članov predlagale politične stranke v občini, lahko pa so kandidatno listo dopolnili kra-jani na samem zboru, kar se je v treh primerih tudi dogodilo. Izvoljeni predstavniki bodo sedaj na prvih sejah izmed sebe izbrali predsednika vaškega odbora. Do konca tega meseca naj bila znana že vsa imena. Kot je povedal župan Ivan Rakun predsednikov odborov na seji občinskega sveta ne bodo potijevali, ker to naj ne bi bilo potrebno. Niso pa se še odločili, ali bodo predsedniki sestavljali posvetovalno telo, ki bo v pomoč županu, tako kot so prvotno menili, ali bodo uresničili zamisel strank, pred-vsem iz vrst šmarške pomladne koalicije, ki se sedaj zavzema-jo, da bi nekatere med njimi imenovali v odbor za delo z vaškimi skupnostmi. Ta bi deloval pri občinskem svetu tako, kot odbora za javne gospodarske in negospodarske službe. Po Rakunovih besedah so bili zbori krajanov v okoliških zaselkih precej bolje obiskani kot - na primer - v Paški vasi in v Šmartnem ob Paki, kjer se ga je udeležilo le deset občanov. Zato so ga ponovili. Poleg osrednje teme so krajani na njih opozarjali na potrebe po posodobitvi in vzdrževanju cest, ureditvi meteornih voda, zanimala jih je še izgradnja kabelskega TV omrežja. Sicer pa je Rakun še povedal, da bo poletje v občini kar pestro. Čakajo namreč na gradbeno dovoljenje za začetek del pri razširitvi poko-pališča, javne razsvetljave, prav tako naj bi nadaljevali izgrad-njo cest in pločnika proti Gorenju, so pred sanacijo Hudega potoka in plazov, nastalih po lanskih obilnejših padavinah. Dogovaijajo pa se tudi o postavitvi javne razsvet-ljave ob že zgrajenih pločnikih. mtp 4 MS &\S OD TU IN TAM 24. junija 1999 Polovica letošnjih naložb v Premogovniku za opremo Ob odsotnosti domačih, si pomagajo s tujimi proizvajalci Iz leta v leto v Premogovniku Velenje zmanjšujejo število odkopov, kar je povezano tudi z opremljenostjo premogovnika, ki omo-goča drugačen, bolj produktiven način dela. Če smo še pred tremi leti pisali o šest do de-vet tisočih tonah na enem odkopu dnevno, po-tem lahko zdaj govorimo že o precej višjih šte-vilkah. Pred kratkim so na najmodernejšem odkopu v jami Pesje dosegli v enem samem dnevu na enem odkopu že 14 tisoč ton lignita. Pomagali so si s pridobivalnim strojem angleškega, od-kopno hidravličnim podporjem nemškega in kombiniranim nemško-angleškim proizvajal-cem transporterjev. "Pri tem ne gre za poudarjanje angleškega -nemškega, ampak gre za to, da domačih pro- izvajalcev te opreme ni, v svetu pa so z razvo-jem najdlje prav, Nemci in Angleži," pravi Zdenko Lah, diržktor elektro-strojnega po-dročja Premogovnika Velenje. Veliko sodeiu-jejo zlasti z nemškim DBT in angleško firmo Joy. Velik korak je bil v zadnjem času narejen na področju izdelave jamskih prog oziroma tunelov, kjer so prešli s starejših in izrabljenih ruskih strojev na nekaj novih. Letno v opremo, tisto, ki je neposredno ve-zana na jamski del, porabijo med 1,5 in 1,9 milijarde tolarjev, toliko so načrtovali tudi za letos. Skupna vsota za naložbe v podjetju pa je še enkrat višja in se giblje tja do 4 milijarde tolarjev letno. ■ mkp Zadruga Mozirje (Pre)številni nakupi strojev Prvi julij in z njim uvedba davka na dodano vrednost se nezadržno bliža, v "pripravah" na novost pa tudi na Zadrugi Mozirje niso stali križem rok. Na ta mejnik niso preprosto čakali, ampak so se s poslovno politiko in po-sebnimi ukrepi na ta račun želeli novemu dav-ku čim bolj prilagoditi. Dejstvo je, da bo novi da-vek kmetijce najbolj prizadel pri nakupih traktorjev in osta-lih kmetijskih strojev, saj se bo stopnja s 5 povišala na 19 odstotkov. Zaradi tega so na sestankih po zadružnih eno-tah kmetom svetovali naj načrtovane nakupe opravijo do 1. julija. "V ta namen srno se pove-zali s proizvajalci in trgovski-mi hišami, da so nam zagoto-viliželeno število traktoijev in ostalih strojev, pri Zadružni kmetijski banki, Poslovni banki LB Velenje in pri Zvezi hranilno - kreditnih služb Slovenije pa smo po-skrbeli za denarna sredstva, ki so kmetom olajšala nakup. Moram povedati, da je bil od-ziv kmetov precejšen, v nekaterih primerih celo prevelik. Nekateri so glede na sedanje število traktorjev in strojev, kijih imajo v lasti, celo pre-več "pohiteli." Seveda bo davek vplival tudi na dniga področja. Na nekaterih posebnih ukre-pov nismo mogli opraviti. To velja zlasti za nakup reprodukcijskih materialov, sajje njiho-va poraba odvisna od krmljenja, torej velikeza-loge niso možne oziroma smotrne. Je pa res, da so kmetje doslej ta material ku-povali po ničelni stopnji, nova pa bo 8 - odstotna," pravi direktor Zadruge Mozirje Anton Vrhovnik. Za zadružno trgovsko dejav-nost kakšnih posebnosti ne bo, saj je bo v enakem položaju kot vsa ostala trgovi-na. "Pri vsem skupaj nam je žal, da ni več 8 - odstotnih stopenj, saj krepko prevladu-je 19 odstotkov. To bo kmete dodatno obremenilo pri ve-terinarskih storitvah in drugih vsakdanjih "drobnarijah." Preveč spodbudno tudi ni dejstvo, da bo poslej 19 - odstoten tudi davek pri prodaji lesa," med drugim meni Anton Vrhovnik. Ujp Anton Vrhovnik Večno šoštanjsko vprašanje Kdo bo vzdrževal gozdne ceste? V občini Šoštanj v zadnjem obdobju nimajo prav velike sreče z gozdnimi cestami. Tako so te in z njimi izvajalci, ki naj bi jih vzdrževali, zadnja leta kar pogosta tema razprav v občinskem svetu. Z njimi se je pred časom ukvarjal tudi nadzorni odbor (bivšega)sveta občine, zlasti z vprašanjem, ali je bilo na njih opravljeno vse, kar je bilo izvajalcu plačano. Kaže pa, da tudi letos ne bo šlo vse gladko. Nad po-stopkom izbire izvajalca se je na Revizijsko komisijo za javna naročila RS Slovenije pritožil Edo Žlebnik iz Sentvi-da. Menil je, da postopek izbi-re, ki so ga vodili v občini (na razpis se je tudi sam prijavil), ni bil pravilen. Revizijska ko- misija je po vpogledu v doga-janje ugotovila, da je pri tem dejansko prišlo do kršitve za-kona o javnih naročilih in naložila občini, da postopek ponovi. ■ mkp Montažna gradnja Smreka Prisilna poravnava, 25 delavcev preveč V gornjegrajski Smreki se že dolgo časa uba-dajo s težavami, zgodba o preživetju pa se zdaj bliža razpletu, 7. julij bo namreč dan prisilne po-ravnave. zaradi nakopičenih težav so že lani iz-delali program proizvodnega, prodajnega, fi-nančnega in kadrovskega prestrukturiranja in se z večino tistih, ki so zainteresirani za obstoj podjetja dogovorili o načinu uresničitve tega programa. "Dogovor je bil takšen, da najprej opravimo pri-silno poravnavo, istočasno pa zagotovimo tekoče poslovanje. Vlogo za prisilno poravnavo smo dali že konec lanskega leta, februarja je bila ob-javljena in jo bomo opravili 7. julija. Hkrati smo z največjimi upniki izdelali program fi-nančnega prestrukturiranja, na podlagi sklenje-nih pogodb prodajni program, posledično pa še proizvodni načrt in program potrebnih kadrov. Zdaj smo dokončno izdelali načrt finančne re-organizacije, kismoga obravnavali na ustreznih organih in na skupščini družbe, kjer smo spre-jeli tudi osnovni sklep o dokapitalizaciji in zdaj nas čaka prisilna poravnava," pravi direktor Smreke Dominik Miklavc. Prodajni program opredeljuje povečanje grad-benega programa, zmanjšanje programa stavb-no - mizarskih izdelkov, bistveno pa bodo zmanjšali delo v žagi. Slednja je zaradi tehnološke zastarelosti primerna le še za konstrukcijski les, vseh ostalih storitev se že sedaj poslužujejo zu-naj podjetja. "To pa žal pomeni drugačne kadrovske potre-be. Program namreč predvideva le 82 zaposlenih od dosedanjih 107. Presežnih delavcev je torej 25, ki jim bo ob uspešni prisilni poravnavi preneha-lo delovno razmeije. Veliko naporov namenjamo temu, da bi jih na različne načine zagotovili za- poslitev. Velika verjetnost je, đa bomo drugemu podjetju dali v najem del proizvodnih prosto-rov, kar bi že pomenilo rešitev za 12 do 14 delav-cev, druga možnost pa je samozaposlitev. Naše podjetje namreč v poletni sezoni potrebuje mon-tažne skupine, ki jih sedaj najemamo drugod, prav to pa bi lahko zapolnili domači delavci in ko-rist bi bila obojestranska. Tudi zavod za zaposlo-vanje bo odprl informacijsko pisarno in te delav-ce seznanil z različnimi možnostmi zaposlitve," prav Dominik Miklavc. Glede na polno sezono bodo delavce odpuščali po potrebi in postopno, glede na prisilno po-ravnavo pa je odpust delavcev seveda enkratno dejanje. Odpuščanje delavcev je seveda boleče, predlog obravnavajo na svetih delavcev in na sindikatu, prav tako na zavodu za zaposlovanje, in če bo sprejemljiv, bo tudi to dokument na sodišču ob prisilni poravnavi. Smreka je v svoji branži pod povprečjem doseganja nove vredno-sti na zaposlenega, stroški dela v celotnem pri-hodku pomenijo kar 33 odstotkov, kar pomeni 10 strukturnih odstotkov preveč. V prihodnje naj bi več dela ponudili kooperaciji, sami pa izdelova-li in prodajali tisto kar najbolje znajo in zmore-jo, to je znanje v proizvodnji hiš in vrtnih hiš. "Preko 80 odstotkov vseh upnikov. odstotki so mišljeni vrednostno, je potrdilo program fi-nančne reorganizacije. V njem je osnovni po-udarke na dokapitalizaciji in preusmeritvi kre-ditnih obveznosti na daljši časovni rok, manjpa na odpisih. Povedati moram. da se je v dokapi-talizacijo z eno plačo vključila tudi slaba polovi-ca zaposlenih, " pojasnjuje težave in ukrepe di-rektor Dominik Miklavc. Ujp Po cesti skozi Lokovico se "dolgoročni ukrepi" še nisovozili Šicarje in platno ima v rokah država Dve leti bo že minilo od takrat, ko so na občini Šoštanj prejeli zahtevo 250 krajanov Lokovice za ureditev križišča in varnih prehodov za pešce na cesti pri avtobusni postaji v Lokovici. Cesta je "republiška", zato si lahko v občini za ureditev razmer na njej, pomagajo le s pritiski na repu-bliko, kjer imajo v rokah platno in škarje. Čeprav so na sestanku ju-lija leta 1997, ki so se ga udeležili poleg predstavni-kov lokalne skupnosti tudi predstavniki Direkcije RS za ceste, Policijske uprave Celje in Podjetja za vzdrževanje in varstvo cest Celje družno ugotovili, da je treba problem odpraviti -ukrepe so razdelili v kratko-ročne in dolgoročne - se kaj dosti ni spremenilo. Med dolgoročne so uvrsti-li ureditev vseh treh avto-busnih postajališč, vključno s pločniki, cestno razsvetlja-vo in varnimi prehodi za pešce ter proučitev možno-sti oziroma upravičenosti iz-vedbe krožnega križišča na cesti Šoštanj - Velenje. "Maja lani smo Direkciji RS za ceste posredovali predlog, da smo zaradi kritičnih promet-nih razmer na tej cesti in upra-vičenih zahtev krajanov, pri-pravljeni financirati cestno raz-svetljavo na območju avtobus-nih postajališč, a pod pogojem, da projektno dokumentacijo, ki je za to potrebna, oziroma predlog rešitev poda upravlja-vec ceste, to pa je država. Oktobra lani pa nas je Družba za državne ceste obvestila, da so gledc na dejstvo, da leta 1998 probiematika ureditve avtobusnih postajališč v Lokovici ni bila uvrščena v predlog plana 98 predlagali, da se predvideni ukrepi uvrstijo v predlog plana za letos," so v zvezi z "urejanjem" razmer na cesti označeni R 342, povedali na občini Šoštanj. ■ mkp Cesta skozi Lokovico deli naselje v dva dela. (foto: T.P.) Če ste se odločili za prodajo vaših delnic, ki ste jih pridobili z zamenjavo za lastninske certifikate, lahko to storite pri nas. Prijazno vam bomo svetovali in pomagali izpolniti naročilo za prodajo delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Poslovalnica ŠOŠTANJ, Ul. Lole Ribarja 2, Tel.: (063)883-020 www.krekova-banka.si 24, junija 1999 ZANIMIVO KAS iAS 5 Pogovor s Heleno Imperl, dlrektorico Doma za varstvo odraslih "Šaleška dolina ima odprto srce za starejše občane!,f Ob letošnjem mednarodnem letu starejših oseb so v velenj-skem domu za varstvo odraslih pripravili teden prireditev. Med drugim tudi okroglo mizo, za katero so predstavniki raziičnih ustanov, ki se tako in drugače ukvarjajo s starejšimi, spregovorili o tem, kako izva-jajo sporočilo mednarodnega leta. O prizadevanjih, možnos-tih, težavah in rešitvah za lepšo jesen starejših občanov v Saleški dolini smo zastavili nekaj vprašanj direktorici Doma za varstvo odraslih Velenje Heieni Imperl. % Kako bi razložili kratko spo-ročilo mednarodnega leta sta-rejših "Družbi za vse staro-sti"? Heiena Imperl: "Sporočilo je dovolj zgovorno in poziva ljudi k tesnejšemu medgeneracij-skemu povezovanju predvsem zato, da bi ovrgli mite, da je starost nekaj težkega in hude-ga. Vse generacije bi si morale med seboj pomagati, da bi bile težave od prvega do tretjega življenjskega obdobja lažje premostljive. Medgeneracijsko vez pri nas predstavljajo javna dela, prostovoljci, fantje na civilnem služenju vojaškega roka." 0 Ze dolga leta delate s sta-rejšimi in neposredno tudi z njihovimi svojci. Kakšen je po vašem odnos med generaci-jami v Šaleški dolini? Helena Imperl: "Razvoj indu-strije jc princsel prcccjšnjc spremembe med generacijami. Kajti, ko so gradili stanovanja, za starejše ljudi ni bilo več prostora v njih. Tri generacije v manjših stanovanjih niso mogle več živeti skupaj. Zato je bilo potrebno pristopiti k novim oblikam medgeneracij-skega sodelovanju. Nekatere so kar uspešno zaživele (uni-verza za tretje življenjsko obdobje), trudijo se v KS , v društvih ... Mislim, da ima Saleška dolina odprto srce za starejše ljudi." 0 Katere so najpogostejše težave povezane s starejšimi v občinah Velenje, Soštanj in Smartno ob Paki? Helena Imperl:"V zadnjih nekaj letih se je struktura sta-rejših oseb zelo spremenila. V pokoj odhajajo mlajši, ki potrebujejo kar nckaj aktivno-sti, pri drugih pa je bolezen toliko napredovala, da so te osebe potrebne še zdravstve- Helena Imperl:" Občine Velenje Šoštanj in Šmartno ob Paki so na takšni poti, za katero se zavzemajo v sed-mih pravilih ob mednarod-nem letu starejših." ne in druge dodatne oskrbe. Najpogostejša vprašanja so, kako ostati čim dlje v domačem okolju, kako poskr-beti za starejše takrat, ko so njihovi svojci odsotni. Med zelo pogostimi pa jc še, kdaj bomo rešili prostorsko stisko v našem domu. Naj ob tem poudarim, da je za starostni-ke, ki ostajajo v domačem okolju, v omenjenih občinah preko Centra za socialno delo Velenje organizirana pomoč starim na domu, tudi iz našega doma pri tem pomagata dve negovalki. V domski oskrbi pa jim nudimo vse, kar je določeno z zakonom." %Ali med Ijudmi še slišite mne-nje: samo v dom za varstvo odraslih ne? Helene Imperl: "Se še srečuje-mo s tem mnenjem. Ko analizi-ramo zadeve, si to razlagamo s tem, da je pomoči v domovih potrebna generacija, stara od 65 do 75 let. V svojih mladih letih so ti ljudje videli, kako so živeli starejši Ijudje, ki niso imeli svojcev ali se ti zanje niso zmenili in kako je zanje poskr-bela družba. V tistih letih so običajno za varstvo starejših preurejali kakšne gradove, sta-rejše hiše in jim nadeli posebna imena ubožnice, hiralnice. Po letu 1950 so tudi po Sloveniji začeli graditi udobnejše domo-ve, ponekod že imajo res hotel-ske tipe. Ob tem ne gre prezre-ti še nekaj: v dom prihajajo ljudje iz najrazličnejših razlo-gov in zanje predstavlja drugo okolje veliko spremembo. Sta-novalci, vajeni življenja v blo-kih, nekako prej sprejmejo novo nastali položaj, Ijudje iz podeželja težje. V domu poskušamo njihovo krizo pomagati prebroditi z raznimi aktivnostmi, z vključevanjem v interesne dejavnosti, delovno terapijo, z medsebojno pomočjo. Večina naših oskrbo-vancev ima dobre svojce, ki jih pogosto obiskujejo." # Kaj bi morali postoriti v našem okolju, da bi bilo življenje starejših oseb še kakovostnejše? Helene Imperl: " Vsekakor je treba ljudem odpreti srce. Sicer pa je potrebno nadaljeva-ti začeta razvojna prizadeva-nja. Poleg institucionalnega varstva nudenja pomoči, pomoči. na domu, bi morali čim prej pristopiti k uresničitvi dolgo načrtovanega geronto-loškega centra. Na okrogli mizi so nekateri menili, da bi se službe, ki skrbijo za starejše ljudi, morale še tesneje pove-zovati." % V domu se srečujete s pre-cejšnjo prostorsko stisko. Kako jo rešujete? Helene Imperl:" Skupaj z mestno občino Velenje smo se pred dvema letoma dogovorili za nadgradnjo zdravstvenega doma. Z njo bi pridobili 58 novih mest, zlasti za osebe, potrebne skoraj bolnišnične nege in pomoči. V domu bi se tako sprostilo nekaj prostora, namenili pa bi ga za povečanje števila enoposteljnih sob, za dimentni center, po zakonu bi lahko imeli tudi enoto mlajših invalidnih oseb. Uradno je v domu prostora za 185 oseb. Vedno prekoračimo kakšno mesto, ker iščemo možnosti, kako bi Ijudem pomagali. Da je prostorska stiska res velika, povedo naslednje številke: do srede junija je na naš naslov prispelo več kot 150 vlog za sprejem, sprejemov je bilo 40. Od lani sprejetih 313 smo lah-ko ugodno rešili le 76 vlog. V domu je 28 enoposteljnih sob z balkonom, 20 brez balkona, ostale so dvo in več posteljne. Naj ob tem povem, da bi radi obnovili posamezne prostore, posodobili opremo, zlasti na negovalnem oddelku, raz-mišljamo o opremljenosti enoposteljnih sob s telefoni, kabelsko TV in tudi druge posodobitve, ki bi naredile to okolje še prijaznejše." 0 Kaj kaže demografska slika v občinah Velenje, Soštanj in Smartno ob Paki? Helene Imperl: "Ko smo leta 1994 v občini Velenje analizi-rali demografsko sliko, je ta pokazala, da je takrat živelo nekaj več kot 3000 oseb, starih čez 65 let ali približno 7 odstotkov prebivalstva. Leta 2000 pričakujemo 4000 oseb, pet let kasneje 4600, lcta 2010 pa že več kot 5000, kar je 11 odstotkov prebivalstva, stare-ga nad 65 let. To pomeni, da je res potrebno razmišljati o nadomestni domski gradnji in v še večji meri razvijati dnevno varstvo. Ob razumevanju občine Velenje smo že začeli aktivnosti za ureditev prosto-ra, v katerem bi lahko nudili dnevno oskrbo 8 osebam. Te bi zjutraj prihajale in se takrat, ko se vračajo njihovi svojci, vračale v svoje domove." Utp Občina Gornji Grad Čistilna naprava, osem stanovanj Številne raznolike prireditve ob letošnjem prazniku občine Gornji Grad bodo začeli danes in jih sklenili 2. julija z osred-njo slovesnostjo. V tem času bosta Gornji Grad in občina v celoti bogatejša za prenekate-ro dobrodošlo pridobitev, vse skupaj pa je plod uresničeva-nja smelih načrtov, ki so si jih v središču Zadrečke doline zadali pred leti. Obenem so ti dosežki lep obet za nove uspe-he v prihodnjih letih, saj jim novih načrtov ne manjka. "Zares veliko smo dosegli v preteklih letih na različnih področjih in bomo v bodoče še več. Je pa res, da brez težav ne gre nikjcr in tudi naša občina ni izjema. Trenutno je največ težav v podjetju Smre-ka. Naše največje podjetje zaposluje tudi največ delavcev iz naše občine, seveda tudi iz sosednjih, je namreč v postop-ku prisilne poravnave, narok zanjo bo 7. julija. Seveda moram posebej poudariti, da je podjetje zelo tesno poveza-no z našim novim sistemom daljinskega ogrevanja, saj dobavlja lesne odpadke, zato podjetje mora preživeti in živeti naprej, v našem okolju mora ostati dolgoročno. Pre-pričan sem, da bo prisilna poravnava uspela in s tem bo tudi občina postala eden od lastnikov. Problem so razu-mljivo presežni delavci, ven-dar bomo storili vse, da jih bomo z novimi programi uspeli zaposliti," je za uvod povedal župan Toni Rifelj, ki pa ne skriva zadovoljstva ob številnih dosežkih. "Ob drugem praznovanju občinskega praznika smo lah-ko upravičeno ponosni in bomo uspehe primerno obe-ležili. Med največje gotovo sodi nova in sodobna čistilna naprava, ki jo bo odprl mini-ster za okolje in prostor dr. Pavel Gantar. Velika pridobi-tev je osem nepridobitnih sta-novanj v novem bloku, družinam bomo ključe izročili med praznovanjem, je pa res, da je želja in potreb nekajkrat več. Zato gremo naprej in bomo kmalu začeli priprave na gradnjo še enega bloka z osmi-mi stanovanji in s tem ublažili stisko. In tudi pri tem ne bomo ostali, saj želimo in hočemo v kraju in občini zadržati mlade družine in strokovne kadre," pravi Toni Rifelj. Največji zalogaj v tem obdo-bju je gotovo gradnja sistema daljinskega ogrevanja, ki ga z manjšimi zastoji pridno gradi-jo in njegov prvi del že deluje. Za drugi del so ravno pred dnevi dobili dodatna sredstva. Jasno je, da to niso vsi dosežki in da v tem času že načrtujejo nove naloge. "Močno upamo, da bomo še v letošnjem letu odpravili velik prometni zamašek v središču Gornjega Grada. To je star in dotrajan Dnevi rdeiih preprog To, da že kak mesec v Ljubljani lišpamo vse, kar se vsaj malo vidi s ceste, kjer se bo tretjerazredni saksafonist vozil po opravkih in da nova asfaltna prevleka trenutno ne velja za noben strošek, je, kot pišejo v komentarjih te dni, znak naše majhnosti, hkrati pa flashback na one čase mahanjazzas-tavicami. Na to ne kaže napraviti nič drugega, kot globoko zavzdihniti in še globlje prikimati. Sploh je ena manj zabavnih lastnosti prestolnice to, da je prestolnica. Diplomatski dogodki najvišjega ranga namreč precej najedajo vsakdanje življenje prebivalcev, a se hval-abogu za zdaj še ne vrstijo prepogosto. Prebivalci Celovške ceste pa smo se morali kar navaditi na skorajda vsakod-nevne nekaj minutne zapore ceste od Ljubljane do Brnika, ko si včasih že najnižji sekretar kake birokratske evropske institucije zasluži vožnjo z modrimi lučmi do letališča in nazaj. Papežev obisk pred tremi letije bil nočna mora. Pre-povedano je bilo sušiti perilo na balkonu, prepovedano je bilo parkiranje v bližini cest, kjer se je Voytila prevažal, poli-cija pa je zaradi takrat krščansko demokratskega ministra izvajala tudi take ukrepe, kot je odstranjevanje cvetličnih lončkov in pripor tistih, ki se izrednim razmeram niso želeli podrejati. Vsaj delček teh postopkov je bii močno skregan s pravicami in svoboščinami iz naše, tudi sicerpogosto neob-vezne ustave. Minister Ster je z letaki celo pozival meščane naj ovajajo sosede, ki bi kazali znake čudnega obnašanja. Najbolj nedemokratična pa je posredna prepoved demon-stracij, verjetno v skrbi, da dragemu gostu tisti, ki mu imajo tudi kaj vsebinskega povedati, ne bipreveč užalili čustev. Seveda protestov niso prepovedali direktno, pač pa so sovražni transparenti dovoljeni le dovolj stran od krajev, kjer se vrstijo prireditve. Ko je Clinton pred časom obiskal Berlin in so samo za dvajset minut zaprli glavno štiripasovnico, je Das Bild o tem objavil zgodbo z naslovom Ali nam je bilo tega treba ? Za ilustracijo: pri nas so ob papeževem obisku za dva dni ustavili redni železniški promet. Tole namreč pišem v ponedeljek popoldne, po tem, ko sem pretresen prišel iz centra mesta, kamor sem se namenil po opravkih. Bill vsepovsod. No, ne on, ampak stvari in osebe, kijih je njegov obisk prinesel s sabo. Dodobra zastrašen od kakšnih dveh tednov opozarjanja na izredne razmere sem tokrat tudijaz pustil avto doma in po dolgem času zajezdil mestni avtobus. Ze na vhodu v ožji center nas pozdravijo aluminijaste ograje, ki hermetično obdajajo vse ceste. Da ne bi kaka Monica izgubila kontrole in se moledujoče vrgla na kolena pred Cadillaca in da ne bi kak Janez izgubil živcev in hotel zaufbiksati samega predsednika ZDA. Ljudje so se očitno vdali v usodo in odšli na dopust, saj so ulice povsem opustele in tudi nekaj trgovin je preprosto zaprtih. Mesto že kak teden preletavajo helikopterji, na vsakem križišču stojita po dva policaja, njuni bratcipa z modrimi lučmi na avtomo-bilih in motorjih vratolomno hiteč švigajo med drugimi vozniki. Cvetlične gredice so načičkane, napis nad prizoriščem na Kongresnem trgu Bill Clinton in prijateljska Slovenija, pa kaže, da smo zares srečna dežela. Velenju in drugim slovenskim krajem, ki se jim je Clinton ta teden ognil in tudi septembra ne bodo ugledali papeža, je torej prihranjeno veliko nervoze. Posnetki in utrinki rokovanj s črnimi rudarji in plesanja z delavci trenutno niso v modi, in zato živine na velenjska vrata ne trkajo več tako pogosto. Se Tita, kije bil menda dvakrat pri nas in so mu, ne da bi nas vprašali, postavili spomenik, nam pogosto vržejo pod nos. Za papeža smo prenovili nič kolikofasad in preplastili lep kos cestnega omrežja samo zato, kerse je tja denimo namenil na kosilo, letos mu kanimo kar podariti grad Betnava, zaradi Clintona pa so se na hitro zavrteli mešalci betona na kompiek-su Brdo. Zato bo ta obisk, skupaj s spominom na Papeža, ki se je z vsem svojim pompom tudi že Idatil tod okoli in se letos še bo, prava priložnost da še komu podržimo zrcalo. ■ Oare Hriberšek most preko Drete. Priprave so v sklepnem delu in prihodnji mesec bomo objavili javni raz-pis za izvajalca. Sredstva so zagotovljena v državnem pro-računu, zato upamo, da bo most vsaj v grobi izvedbi zgra-jen še pred koncem letošnjega leta. Potreb, želja in načrtov je razumljivo še več, nekaj zadev že pripravljamo, zato sem pre-pričan, da bomo tudi naslednji praznik leta 2000 obeležili z novimi pridobitvami in tudi s tem potrdili upravičenost obstoja naše občine, našega dela in prizadevanj," je poudaril župan Toni Rifelj. Ujp 6 NilŠ ilAS NAŠI KRAJI IN UUDJE 24. JuniJa 1999 Druga prangeriada na Rečici ¥ samo tetlh Pred tremi leti porojena zamisel turističnih delavcev Pilštanja in Rečice ob Savinji o pove-zovanju slovenskih krajev s sramotilnim ste-brom - prangerjem, je krepko presegla začetna pričakovanja pobudnikov. Iz skromne-ga prvega srečanja lani v Pilštanju je iz dru-gega v nedeljo na Rečici ob Savinji nastala zavidanja vredna turistična prireditev, ki obe-ta še večji razmah. Dvanajst slovenskih krajev se je prijavilo za nedeljsko srečanje na Rečici, prišli so predstavniki desetih, dva pa sta se iz utemcljenih razlogov opravičila. Ne glede na to se je prireditev zanesljivo dobro prijela, v prid tej trditvi pa je tudi nedeljski dogodek, saj so se krepko sporekli pri izbiri organizatorja trctjega srečanja leta 2000. Bilo je skoraj tako kot pri izbiri pri-reditclja olimpijskih iger, predstavnica Radovljice pa je sestanck celo zapustila. "Dvoboj" jc tako dobil Piran, ki za leto 2000 obljublja zares veliko in še obogateno prireditev. Ne gledc na zapetljaj je zamisel, dosedanji izvedbi in obe-tan razmah zelo ugodno ocenil tudi prcdsed-nik slovenske turistične zveze dr. Marjan Rožič, ki se je ob siceršnjem dogajanju na Rečici sku-paj z vsemi ostalimi gosti prav prijetno zabaval. Deset sodelujočih krajev na stojnicah prcdsta-vilo del svoje ponudbe in poskrbelo tudi za ostale značilnosti, pri čemer so prednjačili go-stitelji s predstavitvijo znanih likov in poseb-nežev iz zgodovine kraja. Znova sta prav ble- stela ciganski Pavel in Urša, ki sta skoraj "glav-no" vlogo odigrala tudi pri sojenju grešnici in prešuštnici, ki so jo po obsodbi privezali na sramotilni kamen. Zelo "zaupen" podatek pra-vi, da je bila to prav predsednica domačega društva Vida Orlovič, nauk pa naj bi bil - kdor (pre)več dela, tudi greši. Rečiški turistični delavci so za popestritev iz- Sojenje prešuštnici je navdušilo z izvirnostjo vedli tudi bogato furmansko povorko in s čudo-vitih vprcgami prikazali nekdanje delo in običaje. Pa gremo še na začetek nedeljskih do-gajanj. To je bila otvoritev razstave fotografij ro-jaka in stalnega sodelavca Jožeta Miklavca -Pepija z naslovom "Slike, barve, moj svet," ki so si jo po prijetnem otvoritvenem sporcdu z ve-seljem in zanimanjem ogledali gostje in domačini, številni so se tudi sami "našli" na fo-tografijah, sicer pa bo razstava v prostorih osnovne šole odprta do 4. julija. Mjp ZBIRANJE NEVARNIH ODPADKOVIZ GOSPODINJSTEV V OBČINAH ZGORNJE SAVINJSKEIN ZADREČKE DOLINE Rečica ob Savinji Poklon zadružništvu nova zastava Za krajevno skupnost Rečica ob Savinji je ju-nij posebej pomemben mesec, poln dogodkov iz davnih in bližnji časov. Zato ni naključje, da so tudi datum krajevnega praznika "našli" prav v njem. To je 17. junij, ki so ga namenili spominu na ta dan leta 1899, ko so na Rečici ob Savinji ustanovili kmetijsko društvo, kar je bilo za takratne čase in razmere pogumno in pomembno dejanje. Praznik slavijo letos prvič, "na splošno" pa ga namenjajo tudi juniju dav-nega leta 1585, ko je Rečica dobila trške pra-vice. Večdnevne raznolike prireditve so na praz-nični dan začeli s sloves-no mašo, osrednji del pa je bil na vrsti dan kas-neje, torej 18. junija. Na zgodovinski stavbi, v njej je danes zadružna trgo-vina, so odkrili spomin-sko ploščo ob 100 - let-nici ustanovitve kmetij-skega društva, ki je še istega leta preraslo v kmetijsko zadrugo in pridobilo hranilnico. Slavnostni govornik je bil direktor Zadruge Mozirje Anton Vrhovnik, ki je z izvirno besedo takratnih pred-nikov spregovoril o težkih in prelomnih časih pred stoletjem in jih povezal s sedanjimi časi, saj sporočilo in nauki takratnega zadružništva še velja. "Tisti časi so bili težki časi, tudi za zadrugo so nastale težkoče, kakor jih ne hrani zgodovina nobene slovenske zadruge," so zapisali takrat. Kmetije so propadalc, ljudje so se množično iz-seljevali v mesta in Ameriko, prodiral je nemški kapital. "Vsak razumnik ve, kaj pomeni za Slovenca samosvojstvo v premoženji ali kako daljnosežen in kakšno zavest kaže sklep obćnega zbora v Rečici leta 1902, ko so spre-menili zadružna pravila in napisali naslednje: Zadruga dosega svoj namen s tem, da zabranju-je propad kmetijskega stanu tudi s tem da v za-družnem okolišu ležeča kmetijska posestva, ki so izvršilno naprodaj, po meri razpoložljivih ka-pitalij kupuje, pod pogojem, da je upravičeno upanje prodati jih skupaj ali pa deliti za ugod-nejšo ceno," je o dogajanjih na Rečici zapisal Mihael Vošnjak. Ni odveč podatek, da je ime-la zadruga takrat preko 600 članov iz bližnje in daljne okolice. Anton Vrhovnik je omenil tudi sedanji položaj kmetijstva in zadrug. "Ne moremo sle-po verjeti, da bo vključitev Slovenije v EU za kmetijstvo dobra. Zaradi slabih naravnih dano-sti in majhnosti naših kmetij obstaja dokajšnja nevarnost, da bodo spet propadale. Zato mo-ramo izbojevati dovolj dolgo prilagoditveno obdobje, kajti jasno je, da se bomo morali mi Nova zastava kot spodbuda za prihodnje dosežke prilagoditi Evropi, ne pa Evropa nam," je še de-jal. Za tem jc bila v dvorani kulturnega doma slovesnost z bogatim kulturnim sporedom, v ka-terem so se predstavili domači kulturniki, učenci nazarske glasbene šole, pevski zbor Savinjski rožmarin in Šaleška folklornn sku-pina Koleda. Slavnostni govornik je predsed-nik krajevne skupnosti Peter Kolenc, ki je ori-sal uspehe in težave, pri tem posebej izrazil pričakovanje, da bodo popolno osnovno šolo vendarle dogradili do začetka šolskega leta 2000, kar je prednostna naloga krajevne skup-nosti, seveda pa tudi ostalih potreb in načrtov ne manjka. Ob tej priliki so krajanom in gostom predsta-vili prenovljen grb in zastavo krajevne skupno-sti, ki jo je simbolično razvil predsednik Peter Kolenc. MJp Casiisko društvo Pobrežje Večji dom za jubiie] V letu 1998 je Vlada RS predpisala Pravilnik o ravnanju z odpadki. Pravilnik (Ur.l. št. 84/98) določa klasifikacijski seznam odpadkov, s povdarkom na nevarnih odpadkih ter obvezna ravnanja z njimi oziroma obvezne pogoje za zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje teh odpadkov. Odpadek je vsaka snov ali predmet, razvrščen v eno od skupin odpadkov v seznamu odpadkov, ki ga je potrebno zaradi varstva okoija ali druge javne koristi prepustiti v zbiranje, oddati v predelavo ali odstranjevanje, varno prevažati, predelati pooblaščenemu izvajalcu ali odstraniti na predpisan način. V skupino nevarnih odpadkov spadajo ostanki onesnažene embalaže, barve, laki, spreji, premazi, odpadna olja, baterije, akumulatorji, živosrebrni termometri.odpadna škropiva, razredčila, topila in razmaščevalna sredstva. Od 14.6. do18.6.1999 je v občinah Zgornje savinjske in zadrečke doline potekala akcija zbiranja nevarnih odpadkov. Zajeli smo vse občine Solčava, Luče, Ljubno, Gornji grad in Nazarje, kjer imamo sklenjene dolgoročne pogodbe za izvajamo ločenega zbiranja odpadkov. Obveščanje gospodinjstev je potekalo preko sredstev javnega obveščanja v Savinjskih novicah, v tedniku Naščas in na radiju Velenje in individualno v obiiki plakatov. V četrtek, 17.06. smo organizirali tudi javljanje s terena in se v živo oglasili po radiju. Terenska ekipa radia Velenje je imeli zanimive sogovornike, ki so komentirali akcijo in pojasnjevali koristi in prednosti takšnega ravnanja z odpadki. Odziv in okoljska zavest Ijudi na tem območju je visoka, zato je akcija dobro uspela. Zbrali smo okoli 10.500 kg nevarnih o'dpadkov, kar je skoraj enkrat več, kot lansko leto. Od zbranih odpadkov je največ olj in akumulatorjev (kar okoli 70 %), kar dokazuje da se v tem območju veliko gospodinjstev ukvarja s kmetijstvom in gozdarstvom. Prinešena embalaža nevarnih odpadkov je dokazuje, da so Ijudje te odpadke zbirali in hranili doma tudi več deset iet. Vsem ki so se udeležili te akcije, se zahvaljujemo za zaupanje, ostaiim pa priporočamo, da nevarne odpadke skrbno hranijo v originalni embalaži in jih v naslednjem letu prinesejo na odjemno mesto. Natančno poročilo o kolićinah zbranih nevarnih odpadkov po občinah bo objavljeno v eni od naslednjih številk tednika. PUP VELENJE d.d. - OOPADNA ŠKROPIVA - BARVE, LAKl, SPREJI - ODPADHA OUA NEUPORABNA ZDRAVILA ČSTIIA BATERIJE, AKUMOLATORJI. V soboto so 75 - letnico obsto-ja in uspešnega delovanja slavi-li člani GD Pobrežje. Na slavno-sti je gasilcem, krajanom in gostom, med njimi so bili poslanec državnega zbora Jakob Presečnik, mozirski župan Jože Kramer in predsednik KS Rečica ob Savinji Peter Kolenc, spregovoril predsednik društva Janko Žunter. Ob orisu bogate zgo-dovine in dosežkov je posebej omenil izjem-no povezanost društva s krajani, ki so se izkazali tudi ob tem jubileju, saj so veliko prispevali k bi-stvenemu povečanju ga-silskega doma, ki je ved-no in ob različnih pri-ložnostih namenjen vsem, ne le gasilcem. S "podaljšanjem" doma so pridobili nujno po-trcbne in dovolj velike prosto-re za novo gasilsko opremo, doma pa je poslej lepši tudi za-radi velikega balkona, ki ga, kot se za Pobrežje spodobi, krasi silcev sv. Florjana, ki so jo sku-veliko cvetja. Na novem delu paj s prizidkom tudi blagoslovi-je tudi lepa freska zavetnika ga- li. Povečan dom je v veselje gasilcev in vseh krajanov (jp) X il š C Pravi nastov za nspešno rcklm! 24. junlja 1999 NASI KRAJI IN UUDJE VAS 7 Vinska Gora praznuje krajevni praznik Česta, baiinišče in družabne prireditve Vinska Gora bo ob koncu tega tedna obe-ležili Dan sainostojnosti in hkrati praznovali letošnji krajevni praznik. To pa še ni vse. V so-boto dopoldne se bo v kraju pričelo srečanje vseh slovenskih zaselkov, ki nosijo ime Sele ali Sela. Praznovati bodo začeli jutri, ko bodo ob 14. uri otvorili 600 metrov dolg obnovljen odsek ce-ste v Prelski. Ob 17. uri bodo otvorili balinišče pri gasilskem domu. Skupina svetnikov SDS bo hkrati podarila tamkajšnjim gasilcem računa-lnik. Ob 19. uri se bo pričel kolesarski vzpon na Lopatnik, prijave zanj pa bodo pričeli zbirati uro prej. Na Lopatniku bo zvečer, okoli 21. ure, zagorel velik kres, pripravili pa bodo tud družabni program in ognjemet. V soboto se bo ob 10. uri dopoldne pričelo srečanje Sel Slovenije, ki so ga pripravili na Janškovem Selu. Na športnem igrišču sredi Vinske Gore bo popoldne velika vrtna zabava, ki bo trajala do poznih jutranjih ur. S tem praznovanja še ne bo konec. V nede-ljo bodo planinci pripravili pohod po poteh Vinske Gore, pričel se bo ob 14. uri. V pone-deljek pa se bo začel 4. tabor planincev PD Vinska Gora na Tuševem. Krajani bodo zagotovo veseli vsake nove pri-dobitve. Tako so cesto v Preslki pomagali gra-diti tudi sami, vsako tamkajšnje gospodinjstvo pa je primaknilo precejšen denarni znesek, kar 400 tisoč SIT. Cesto je pomagala zgraditi tudi MO Velenje, ki je iz proračunskih sredstev za-njo namenila 3 milijone SIT. ■ bš 3. srečanje vasi Selo, Sela, Sele "Veseio na Janškove selo" V soboto bo v Vinski Gori potekalo že tretje srečanje vasi z imeni selo, sela sele. Priprave na to veliko prireditev, ki bo pripomogla k promociji kraja in občine Velenje, trajajo že ne-kaj mesecev. Organizacijski odbor iz zaselka Janškovo Selo se bo potrudil, da bo srečanje ostalo udeležencem v nepozabnem spominu, si-cer pa so krajani Vinske Gore že dolgo znani kot odlični organizatorji družabnih prireditev in v uspešnost ni dvomiti. Janškovo selo je ena od sedmih vasi v KS Vinska Gora. Šteje okoli 130 prebivalcev, ki živijo v pri-bližno 40 hišah. Vas Selo se prvič omenja leta 1309, ko je tam stala le ena hiša, leta 1953 pa se je prcimenovala v Janškovo selo. Leži na nad-morski višini 460, na nekate-rih predelih malo vcč, naslo-njan na hrib ob vaški cerkvi- Organizacijski odbor letošnje prireditve vodi krajan Janškovega sela Janez Špe-gel, ki nam je nekaj dni pred srečanjem, ko so bile pripra-ve na vrhuncu, povedal: "Srečanje se bo pričelo ob 10.30 uri, ko bomo ob priho-du udelcžcnccv iz 30 sloven-skih vasi z imenom sele, selo, sela, vseh takih vasi je 76, pripravili tudi kulturni program. Začel se bo z mimohodom godbe na pihala, dvignili bomo zastavo srečanj. Zastava je nova in bo potem potovala od prireditelja do prire-ditelja. Ob 13. uri bo slavnostna seja predstav-nikov sel in vabljenih gostov, na kateri bomo določili tudi organizatorja četrtega srečanja. Ob 14. uri pa se prične družabno srcčanjc. To bo glavni in zabavni del prireditve, na kateri bodo nastopale vokalne in instrumentalne skupine iz posameznih sel, pripravljamo številna šaljiva tekmovanja, potcm pa vrtno veselico, ki se je bodo polcg selanov udeležili tudi krajani Vinske Gore in upamo tudi številni drugi." Namen prireditve ni pridobiti zmagovalca, ampak zabava in družabnost. "Geslo, ki je bilo sprejeto že na prvem srečanju Sel je bilo: "Da se bolje spoznamo". Tega slogana se želimo držati tudi v letošnjem letu. Dodali smo še slo- gan "Veselo v Janškovo Selo". V soboto ste vsi vabljeni v Vinsko Goro, kjer boste zagotovo pozabili na skrbi, se sprostili in zabavali. Srečanje sel poteka v sklopu priredi-tev ob krajevnem prazniku, glavno prizorišče pa bo prostor prcd Večnamenskim domom. ■ Bojana Špegel foto: vos Priprave na letošnje srečanje krajanov Sel iz vse Slovenije tečejo že nekaj mesecev. Posnetek je nastala na enem od delovnih sestankov v mesecu aprilu. Praznik obcine Gornji Grad Nagrajencl in pridobitve Na svečani seji bodo podelili tudi letošnja pri-znanja občine Gornji Grad. Najvišje priznanje, ZLATIGRB občine Gornji Grad, bosta preje-la Vika VENIŠNIK za dolgoletno delo na po-dročju izobraževanja ter gledališke in galerij-ske dejavnosti in Jože LAZNIK za dolgoletno delo v gasilskem društvu in krajevni skupno-sti Nova Štifta. Dobitnika GRBA občine Gornji Grad bosta Edi MAVRIČ za velik prispevek na področju gledališke in dramaturškc dejavnosti, za napi-sanozajetno monografijo in za izdajanje raz-ličnih publikacij ter Fran RUP mlajši za aktiv-nođelo v planinskem društvu. Priznanje ČASTNI OBČAN občine Gornji Grad bo prejel Aleksander VIDEČNIK za iz-jemne dosežke na področju ohranjanja naro- dovega blaga, zbranega v 22 publikacijah. Vsako leto podelijo tudi KOCBEKOVA pri-znanja najboljšim učencem OŠ Frana Kocbeka, letos pa jih bodo prejeli Anja Irmančnik, Vesna Suhovršnik in Viktor Šurk. Novo čistilno napravo bo minister dr. Pavel Gantar odprl v torek, 29. junija, ob 16.00, za tcm pa bodo pripravili še okroglo mizo z naslo-vom "varstvo voda v Zgornji Savinjski dolini." Dan kasneje, torcj v sredo, bo najprej ob 15.00 posvet na temo "stanovanjska problematika v lokalnih skupnostih, ob 17.00 pa bodo osmim družinam izročili ključe novih stanovanj. Osrednja svečanost bo petek, 2. julija, v dvo-rani kulturnega doma pa jo bodo začeli ob 20.00. Ujp Tretji mislinjski občinski praznik "Občina prainujje, če praznujejo občani" Ob tretjem občinske prazniku občine Mislinja, ki ga tradicionalno praznujejo zadnjo soboto v juniju, so v občini pripravili vrsto prireditev, s katerimi ga bodo obeležili. V torek so slovesno izobesili občinsko zastavo in prižgali kopo, ki simbolično povezuje priredit-ve občinskega praznika. Praznovanje se bo končalo v soboto, po tem, ko bodo na svečani seji sveta občine podelili tudi letošnja občin-ska priznanja, vmes pa se bo zvrstilo še vrsto športnih in družabnih srečanj. "Letošnje praznovanje smo organizirali po načelu, da občina praznuje, če praznujejo nje-ni občani. Tudi letos imamo mnogo razlogov za slovesno in sproščeno praznovanje. Z letošnjim letom namreč zaključujemo vlaganja v vodoos-krbo. V petih letih smo z graditvijo vodovoda v Završah, Doliču, Movžah, Šentilju in Dražah, omogočili oskrbo z dobro pitno vodo 320 go-spodinjstvom. Zgraditev nas je nominalno sta-la 225 milijonov SIT, preračunano na današnjo vrednost tolarja pa kar precej nad 300 milijo-nov SIT. Občani so prispevali od 30 do 50% de-janskih stroškov na priključek. Povečujemo tudi prometno varnost v Mislinji. Bistveno bo k temu prispevala ureditev pločnikov v sre-dišču kraja Šentlenartu. Tudi to naj bi bilo končano v kratkem. Septembra bomo podeli-li ključe devetih neprofitnih stanovanj v novem bloku v Mislinji, poleg tega pa bodo odprli prostorno občinsko knjižnico, ki jo bomo ure-dili v pritličju tega bloka," nam je o številnih razlogih za praznovanje povedal mislinjski župan Mirko Grešovnik. Nove pridobitve bodo občani slovesno preda-jali namenu tudi danes in jutri. Danes ob 18.h se bodo veselili novega vodovoda v Dovžah. Jutri ob 14. uri pripravljajo srečanje vaških skupnosti in turističnih društev, ki bodo tekmo-vali tudi v kmečkih opravilih... Zagotovo pa bo svoj čar imela slavnostna seja sveta občine, na kateri bodo podclili številna priznanja in na-grade ob letošnjem občinskem prazniku. Pričela se bo ob 10. uri dopoldne na športnem igrišču v Mislinji, glavnem prizorišču letošnje-ga praznovanja. ■ Bojana Špegel Kar 18 nagrajencev ob prazniku Na razpis Občine Mislinja so politične stranke, društva, zavodi in druge institucije predlagali 12 kandidatov za dobitnike občinskih priznanj. Izmed njih je občinski svet na 7. seji, 9. junija, soglasno odločil, kdo bodo dobitniki občinskih priznanj za leto 1999. Srebrni grb bodo prejeli Stana Lušnic - Arsovska, PGD Dovže in Viktor Robnik. Bronasti grb bo prejelo Turistično društvo Mislinja, priznanje občine Mislinja pa prejmejo Franc Splihal, Strelska skupina Mislinja in Jožica Šauperl. Vsako leto nekaj priznanj in zahval podeli tudi župan, ki se za dobitnike odloči sam. Letos bosta priznanje župana prejela Andrej borovnik in Ivan Krenker, zahvalo župana pa osmošolci, ki so vseh osem let šolanja dosegali odličen uspeh. To so Alja Cverlin - Pušnik, Jan Drobnič, Andrej Hari, Anica Klemenc, Katarina Pogorevc, Miha Tovšak in Karmen Vivod. * KS Ravne pred praznikom ik V Ce bi cakali, ite bi nic narediii!" 25. junij je praznik krajevne skupnosti Ravne. Zaznamovali ga bodo s prireditvijo na predvečer praznika pri Jazbečevi kapelici. Na priložnostni slovesnosti, obogatili jo bodo s kulturnim programom, bodo trem krajanom podelili priznanja KS ter blagoslovili obnovlje-no omenjeno kapelico. Prireditev bodo skleni-li z družabnim srečanjem v domu krajanov. Čeprav v občini Šoštanj še niso sprejeli letošnjega proračuna, krajani krajevne skup-nosti Ravne ne počivajo in čakajo na občinski denar. "Čas hitro teče in če bi čakali na to, najbrž letos ne bi nič naredili. V tem trenutku namenjamo pozornost izgradnji javne razsvet-ljave. Opravili smo že kar nekaj zemeljskih del, pridobivamo potrebne projekte in upam, da bomo lahko v spodnjih Ravnah konec tega meseca že lahko pripravili otvoritveno pri-ložnostno slovesnost ob predaji javne razsvet-ljave svojemu namenu. V preostalih delih KS, kjer smo jo prav tako načrtovali, pa naj bi predvidena dela končali letošnjo jesen" je po-vedala predsednica KS Ravne Erna Obšteter. Ob zapisanem so - po navedbah Obšteterje-ve - pristopili tudi k sanaciji plazu v zgornjih Ravnah, popravili so nekaj javnih poti, v tesnejši navezi so z upravljalcem voda in potokov Nivojem, s katerim se poskušajo dogovoriti o ureditvi nekaterih strug, ki ob večjih nalivih povzročajo obilo težav. Med drugim se dogo-varjajo še o obnovi v programu predvidenih cest. Glede na osnutek letošnjega proračuna občine Šoštanj in denarja , ki naj bi jim ga kot odškodninski zahtevek namenila šoštanjska termoelektrarna, naj bi obnovili in posodobili obračališče Jezernik, Ivan Jelenko - most pri Šovniku in lokalno cesto Stopar. Omenjene naložbe naj bi veljale približno 18 milijonov tolarjev. Preostali denar, ki ga še pričakujejo iz letošnjega občinskega proračuna, pa naj bi namenili za delovanje KS, za redno vzdrževanje krajevnih cest, za obnovo oziroma Ema Obšteter: "Čeprav občina Šoštanj še ni sprejela letošnjega proračuna, v naši KS gradimo javno razsvetljavo, ob-navljamo javne poti, saniramo plaz..." izgradnjo novega doma krajanov. "Do tega vprašanja se moramo opredeliti čim prej in ob morebitni odločitvi za novogradnjo naj bi letos začeli aktivnosti za pridobitev potrebnih doku-mentov," je še poudarila Erna Obšteter. MTP 8 NAŠ VAS VI PIŠETE 24, junija 1999 MNENJA IN ODMEVI Spoštovani bralci! Veseli smo vsakega vašega prispevka v rubriki Mnenja in odmevi. Vendar naj ne bodo predolgi. Prispevkov, daljših od 40 tipkanih vrstic in z več kot 80 znaki v eni vrsti ne bomo objavljali oziroma jih bomo krajšali po lastni presoji.Vsak prispevek mora biti opremljen z naslovom avtoija in njegovim podpisom. Nepodpisanih pisem in pisem brez naslova ne objavljamo. Če imate telefon, navedite tudi njegovo številko. Včasih je potrebno kakšno stvar namreč še pojasniti oziroma preveriti. Prispevek lahko prinesete (zaželeno) tudi na disketi. Uredništvo Odgovor na članek "Vztrajali bomo pri drugačni delitvi prostora" V časopisu Naš čas ste 3. 6. 1999 objavili intervju z direk-torjem Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, g. Vladimirjem Toplerjem, dr. med., spec. kirur., v članku pod naslovom "Splošna bolnišnica Slovenj Gradec - Vztrajali bomo pri drugačni delitvi pros-tora". Čeprav je preteklo že nekaj dni od objave tega članka, smo dolžni pojasniti posamezne izjave g. Toplerja, ki se nanašajo na urejenost pogod-benih odnosov med bolnišnico in Zavodom za zdravstveno zavarovanjc Slovenije Območno enoto Ravne na Koroškem. Zaradi aktualnosti in objektivnosti želimo sezna-niti spoštovane bralke in bralce Našega časa z nekaterimi dej-stvi, na podlagi katerih bo mogoča še boljša presoja trdi-tev v omenjenem članku. Vsako leto skepamo z izvajalci zdravstvenih storitev in tako tudi s Splošno bolnišnico Slovenj Gradec pogodbe o izvajanju programov zdrav-stvenih storitev. Pogodbe temeljijo na določilih Splošnega in Področnega dogovora, ki ga vsako leto pri-pravijo in sklenejo v skladu z zakonom partnerji: Ministrstvo za zdravstvo, Združenje zdravstvenih zavo-dov Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Tako so le-ti med drugim v preteklem letu spre-jeli standardizacijo bolnišnične dejavnosti z namenom, da bi kar najbolj izenačili kadrovske in materialne pogoje ter možnosti med bolnišnicami in s tem omogočili zavarovancem iz posameznih območij države približno enako raven bolnišničnega varstva. Pri stan-dardizaciji upoštevamo število bolnikov, ki v posameznem letu koristijo bolnišnične sto-ritve (gravitacija). Podatki o številu bolnikov, ki "gravitira-jo" na Splošno bolnišnico Slovenj Gradec. so v primerja- vi s slovenskim povprečjem zanjo precej neugodni. Bolnišnica mora zaradi tega znižati v letu 1999 število postelj za 5,5, kar predstavlja 1.687 manj bolniško oskrbnih dni (BOD) in s tem dosega tudi manj prihodka. Da pa bi bili učinki standardi-zacije čimmanj "boleči", se le-ta izvaja postopoma, tako da nobena bolnišnica ne more z uporabo standardov pridobiti ali izgubiti več kot 3 % sred-stev letno. S standardizacijo so oblikova-ne tudi povprečne cene prime-ra za posamezni bolniški odde-lek. Endoskopski kirurški posegi se obravnavajo v sklopu storitev kirurškega oddelka in so ovrednoteni po povprečni ceni primera tega oddelka. Le-ta tudi dejansko vključuje stroške omenjenih storitev. Tako je vsak tak primer plačan toliko, kolikor sicer znaša pov-prečna cena primera. Vsekakor pa se z bolnišnico strinjamo, da je potrebno določiti delitev dela med pri-marnim nivojem zdravstvene-ga varstva ter višjimi nivoji zdravstvene obdelave. To je že tudi nekaj let zapisano kot naloga predstavnikov medicin-ske stroke v izhodiščih za skle-panje pogodb, pa še žal ni rea-.lizirana in povzroča zaplete tako med izvajalci zdravstvene dejavnosti kot med izvajalci in zavarovanimi osebami. R Direktor OE Ravne na Koroškem Adi Cigler, univ. dipl. prav. Letovanje na Slemenu Vzgojiteljice vrtca Ciciban smo se odločile, da ponudimo našim varovancem letovanje na Pohorju. Izpeljale smo ga od 7. do 11. juni-ja. Okolje, v katerem smo bivali, ima svoje prelepe čare. Ker otrokovo oko samo ne zaznava stvari tako kot oko odraslega, smo si pri tem pomagali z diapozitivi o Pohorju, njihovih prebivalcih in življenjskih navadah. Ko se je dan zaključil, smo skupaj zbrali moči za ples v pižamah, nočni pohod s svetilkami, iskanje Pohorskega škrata, ogled čarovniške predstave in vedno smo se prehitro, kot so rekli otroci, odpravili na skupna ležišča. Pred spanjem smo za lahko noč in lep sen poslušali pravljice. Bilo nam je lepo. Ob zaključku bi želela napisati še naslednje. Tako malo stvari je potrebno stori-ti za zadovoljstvo in srečo, le če smo se sposobni naućiti opazovati in videti drobne stvari. Posebej se zahvaljujemo Eri d.o.o in Trgovini Kekec za vse stvari, ki sta jih prispevali in s tem omogočili otrokom še slajše bivan-je na Pohorju. ■ Cvetka Felicijan Vrtec Ciciban Jezerske lučke V sodelovanju s taborniškim odredom Jezerski zmaj. Vrtec Velenje že nekaj let organizira v mesecu juniju dneve taborjenja v kampu na Jezeru. V tem prelepem, slikovitem in urejenem naravnem okolju se tekom meseca izmenjujejo otroci starejših skupin različnih organizacijskih enot vrtca Velenje. Prvi teden v mesecu smo se odravili na taborjenje otroci in tovarišice starejših skupin vrtcev Lučka in Jakec. Ves teden nas je spremljalo čudovito sončno vreme, dobra volja vseh udeležencev tabora in predvsem raznolike aktivnosti, ki smo jih lahko izvajali v naravi ob jezeru. Življenje v naravi je vsakemu posamezniku omogočilo različna raziskovanja. Zvedeli smo mar-sikaj novega ob opazovanjih drob-nih živali. igrah z vodo in s kamni. Ob pestrih oblikah dela so dnevi bivanja v naravi vse prehitro minili. Taborjenje smo zaključili s peko dobrot iz ražnja in podelitvi-jo priznanj dobrega tabornika. Besede so premalo. da bi opisali prelepe doživljaje ob Velenjskem jezeru. Dovolj je pogledati obraze otrok, v katerih se zrcali spomin na čudovite taborniške dni. Tovarišice iz tabora "Jezerske lučke" Zaključni izlet v žival- ski vrt Tudi cicibani in vzgojiteljice iz vrtca Šoštanj, enota Brina , smo se odpravili na zaključni izlet. Pot nas je vodila tja. kamor smo želeli sami in naši starši - v ljubljanski živalski vrt. V posebej pripravljen projekt smo vložili veliko truda in nismo A KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. 3320 Velenje, Koroška 37b JNjk tel.: (063) 856-251 K Objavlja prosto delovno mesto IZVEDBA PROJEKTOV-GRADBENI OBDELOVALEC Kandidat mora poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati tudi naslednje: visokošolska izvedba gradbene smeri (nizke gradnje), tri leta delovnih izkušenj, strokovni izpit, znanje tujega jezika (ANG ali NE), usposobljenost za delo z računalnikom (poznavanje okolja WINDOWS in programskih orodij AVTO CAD, EXCEL, WORD), vozniški izpit B kategorije, uspešno opravljena poskusna doba v trajanju 3 mesecev. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne vloge z dokazili pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: Komunalno podjetje Velenje d.o.o., Koroška cesta 37/b, 3320 Velenje. se trudili zaman. Doživeli smo veliko lepega in nepozabljenega. saj je bil marsikdo v živalskem vrtu prvič. Sreča in zadovoljstvo sta napolnili naše oči. Nekateri si bodo izlet zapolnili tudi zaradi raz-poznavnega znaka - kap, ki so nam jih podarila podjetja Rednak, Kmetijska zadruga Saleška dolina. PUP. Rastim. pekarna Klasje. ste-klarstvo Ocepek. čevljarstvo Irman in zavarovalnica Adriatik. Za varno pot so poskrbeli vozniki Izletnika Celje. Vzgojiteljice: Sonja Nežmah. Andreja Komar. Milena Brusnjak in Saša Kokol v imenu murnov. mravljic, metuljčkov in muc. Velenje, moje mesto Moje mesto ni le moje. je mesto nas vseh - mladih, ki smo na začetku in starejših. ki so ga zgradili. Nekoč polja in travniki so spreminjali svojo podobo. Pridne roke naših starih staršev so gradile stanovanja, šole, stadion in ceste. Bili so časi. ko so verjeli v boljši jutri in bili so časi. ko je bilo častno biti delavec. In ti delavci so udarniško preži\ljali ure in ure na gradbiščih bodočih domov, tovarn, cest. Moje mesto je dalo kruh mnogim ljudem, številne družine so si tu spletle svoja gnezda. Skozenj se vije reka. ki je nekoč ćista kot solza nudila življenjski prostor ribam: danes pa umazana in žalostna zapušča svojo strugo v upanju. da se vsaj zlije v čistejšo. Ko se ozrem po okoliših hribih, mi pogled kazi oblak dima, ki se vije iz elektrarniškega dimnika. Menda je prečiščen pa vendar, le kdo bi verjel. da je dim lahko neškodljiv. Da. tudi to je moje mesto. S hriba na obrobju se ponosno dviga proti nebu grad. Njegove stare. hladne sobane so vzele pod svojo streho muzej. In če si zaželiš duševne hrane. potem je knjižnica in kulturni dom pravo mesto za to. Tudi športni duh je doma v mojem mestu. Moderni stadion je zabeležil prenekateri rekord, skakalnica pa najdaljši skok. In ko smo že pri skoku. Velenjčani poz-namo tudi skok čez kožo, ki vsako leto pošlje novi rod mladih fantov na lov za črnim zakladom (pre-mog). Ob sončnem zahodu se blešči gladina jezera, s teniškega igrišča ob njem pa se sliši "pokanje" žogic. Vonj po potu se meša z von-jem dobrot z restavracije. Nekdaj ponos mesta - velen-jski park je sicer izgubil nekaj svoje očarljivosti, pa vendar v zadnjem času spet pridobiva na svoji urejenosti in lepoti. Rada se sprehodim po rosni travi in v zgodnjem jutru opazujem ptice, ki preletavajo moje mesto. Želim si, da bi nebo nad mojim mestom vedno preletavale le ptice in ne "jekleni ptiči"! Zelim si živeti v zdravem okolju in uresničevati svoje sanje skupaj s svojimi rojaki! ■ Nina Kozlevčar, Velenje Telekartice imaio eur?o Vaša Teiekartica, brez eurochipa, bo L j | | | I J veijavna do I. septembra. Telekom Slovenije zaradi številnih zlorab javnih telefonskih govorilnic uvaja Telekartico z eurochipom. Zaradi varnosti in zanesljivejše uporabe bomo morali do I. septembra predelati vse ' govorilnice tako, da bodo sprejemale le še kartice z eurochipom. Če imate še neizkoriščenoTelekartico brez oznake euroch/p.Vas vabimo, da se oglasite v najbližji Teletrgovini in neveljavnoTelekarticoVam bomo zamenjali z novo. Stevilo neporabljenih impulzov bomo zaokrožili vVašo korist. INFORMACIJE NA BREZPLAĆN! TELEFONSKI ŠTEVILKI . 080 80 01 VjTelekom ?nnn Y\ Slovenije , , ,Z(JUU 24. junija 1999 KULTURA, SOLSTVO KAS VAS 9 V Velenju deluje skupina za origami Umetnost, ki sprosca ustvarialnost Ste že kdaj zlagali figurice iz papirja? Ste se naučili izclelati iadjico ali morda letalo? 4nate iz papirja sestaviti še kakšno bolj nenavadno in zapleteno figurico? Potem morda, br^z da bi vedeli, vsaj malce obvl^date origami. To je sicer stara japo-ska umetnost, ki jo v deželi vzhajajočega sonca učijo pravi mojstri. Beseda je namreč sestavljena iz ori in gamij kar pomeni zgibanje papirja. "Origami kot umetnost) raz-vija različne plati človeka. Ob ustvarjalnosti občutite tudi zadovoljstvo, ko iz papirja zložite figurico ali izdelek," pravi Niko Grabant, ing. elek-trotehnike, zaposlen na CSS, ki v Velenju že nekaj mesecev vodi ustvarjalno delavnico, v kpteri številne udeleženke in ijekaj udeležencev enkrat tedensko v Mladinskem centru uči origa-mi. Verjetno je to edina organi-zirana skupina za origami v Sloveniji, čeprav Niko pravi, da se z njim ukvarja vse več ljudi. "Ta umetnost je zelo stara, začelo se je na Kitajskem z odkritjem papirja. kasneje pa se je prenesla na Japonsko, kjer je dosegel umetniški razvoj. Zato danes menimo, da je izvor ori-gamija Japonska, od koder je tudi večina modelov," pravi Niko Grabant, ki se je z origa-mijem srečal že kot otrok, ko je spremljal tuje televizijske pro-grame. Bolj poglobljeno pa se je i njim pričel ukvarjati med študijem elektrotehnike. Sam torej učitelja ni imel, je samouk. "Brez knjig ne bi šlo. Studija take namreč smeri ni," je dodal k temu. In kako je sploh prišlo do ideje, da skupaj z MZPM Velenje Niko približa origami Šalečanom? "Sekretarka Tinca Kovač me je že pred štirimi leti prosila, da sem na Pikinem festivalu učil origami. Pozneje jo. V našem programu smo začeli z zelo enostavnimi stvar-mi, potem smo zadevo stopnje-vali. Doslej smo spoznali eno-stavne stvari kot so kozarec, putka, labod, naučili smo se izdelovati tudi malo težje oblike kot so piščančki ob veliko- Niko Grabant je na majski delavnici origamija, zadnji pred počitnicami, udeležence učil izdelovati krogle, kocke in druge vizualne okraske. sem učil skupino inštuktorjev različnih mladinskih delavnic. Z navdušenjem so sprejeli nova znanja. V vsakem večjem mestu v tujini že deluje skupina za ori-gami, v Sloveniji pa tega še ni bilo, zato sem se odločil za to delavnico. Origami je med Ijud-mi razširjen; dokaz je, da ima mestna knjižnica več knjig ori-gamija, ni pa bilo organizirane oblike, kot je naša, da bi nekdo, ki ima več izkušenj in znanja pomagal tistim, ki tega še nima- nočnih praznikih, rože, vizualni okraski... Origami ni samo konjiček, s katerim preganjamo čas, zato skušam prikazati tudi uporabno stran origamija. Izdelujcmo ga j za zabavo, za okras in nekaj za uporabo. Ce izdelek podarite, je veselje dvoj-no. Vsakemu, ki je v stresu, slabe volje ali utrujen pripo-ročam, da vzame v roke origami in se ob njem spočijc fizično in duševno." ■ bš 10. likovna kolonija diplomantov ALU Mladi ustvarjalci na gradu Letošnja jubilejna, že 10. likovna kolonija diplomantov ljubljanske Akademije za likovno umetnost, ki se je pretekli teden dogajala na velenjskem gradu, je po mnenju vodje galerije KC IN Milene Koren - Božiček, izjemno uspela. V petih dneh so študen-tje ustvarili veliko kvaliteltnih, tematsko in tehnično zelo različnih likovnih del. Letos je bilo udeležencev deset, prav toliko, kot je "stara" prireditev, ki jo že vsa leta pripravlja KC IN. Studentje iz razreda Emerika Bernarda so se na slikanje v naravnem okolju hitro privadili in zanimi-vo, da so znali to dobro izkoris- Žirijo, kije ocenjevala letos nastala likovna dela študentov ALU, so sestavljali Iztok Premrov, mag. Damir Globočnik in Milena Koren ■ Božiček. titi predvsem tisti, ki v ateljejih niso tako uspešni. "Zato to kolonijo vsi ocenjujejo kot zelo pozitivno. Ob zaključku si je nastala dela svoji študentov, ki so tu ustvarjali pod vodstvom asistenta Mihaela Randla, ogledal tudi njihov profesor in bil z njimi zelo zadovoljen. Izbor pa je bil letos tolikšen, da se je bilo kar težko odločiti, komu dati nagrade." Zirija v sestavi Iztok Premrov, mag. Damir Globočnik in Milena Koren -Božiček je oceno del opravila v petek ob 12. uri. Kdo so nagra-jenci, bo znano šele na otvoritvi razstave letošnjih del, v petek, 2. julija, ob 18. uri v Galeriji. Isti dan ob 13. uri bodo v razs-tavišču Gorenja odprli pregled-no razstavo del, nastalih v vseh desetih letih. Tudi leto so nagrade za študente vzpod-budne. Prva bo odkupna nagra-da, druga samostojna razstava v velenjski Galeriji, tretja prak-tična nagrada Elektronike in četrta manjša odkupna nagrada Ilirike iz Ljubljane. ■ bš Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje V ovkiru 15. poletnih kultumih prireditev bo v soboto, 10. julija, organiziran obisk gledališke predstave W. Shakespearc SEN KREjsNE NOČI na Celjskem gradu. Režiser Aleš Novak. Igtajo: Mario Selih, Maja Stromar, Miha Nemec, David Ceh, Barbara Vidovič, Barbara Medvešček, Stane Potisk, Bojan Umek, Renato Jenček, Jagoda Vajt, Eva Škofič Maurer, Igor Zužek, Zvone Agrež, Marjan Bačko, Drago Kastelic, Simon Dobravec, Igor Sancin, Barbra Žorž. Cena vstopnic s prevopom 2000 SIT. Odhod avtobusa ob 19.30 izpred Rdeče dvorane. Avtobus bo gledalce pripeljal naravnost na Celjski grad, kjer bo parkiral. Prijave v domu kulture Velenje, telefon 862 002. Pohitite s prijavami! 15. POLETNE KULTURNE PRIREDITVE Program jubilejnih Poletnih kulturnih prireditev bo objavljen v naslednji številki Našega časa in bo obsegal: Otroške prireditve. Grajske večere in Citrarski festival "Prešmentane citre". Stalni aboneneti bodo program dobili na dom, drugi pa ga lahko dvignete v pisarni prireditev v Domu kulture Velenje. OTVORITEV POLETNIH KULTURNIH PRIREDITEV Včetrtek, 1. julija, ob ljl.00, bo na Cankarjevi ulici nastopilo Pavlihovo gledališče iz Ljubljane s pred-stavo "Kaznovana trdosrčnOst". Če bo deževalo bo predstava v knjigarni Kulturnica. Mlada raziskovalka Alijana Pivko Kneževič: "Šledi nadaljevanje naloge" Alijana Pivko Kneževič, do nedavnega še učenka 8. raz-reda osnovne šole Gustava Šiliha Velenje, je idejo za raziskovalno nalogo z naslo-vom Popis kačjih pastirjev ob Škalskem jezeru in izde-lava ključa za njihovo določanje dobila pri biološkem krožku in na sprehodih ob jezeru, kjer je kačje pastirje tudi opazila. Zanjo si je prislužila prvo nagrado med osnov-nošolskimi nalogami v giba-nju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Ob njej sta se podpisali še men-torici: Anita Malovšek, učiteljica na šoli in Erika Glasenčnik z velenjskega ERIC-a. "Kačje pastirje sem hotela pobliže spoznati, zato sem se najprej lotila popisovanja teh ob Škalskem jezeru. Kar veli-ko jih je ob jezeru, pravza-prav v krajinskem parku in to je bilo zame prvo prese-nečenje. Drugo pa to, da je o njih zelo malo zapisanega v knjigah. Popisovanje je bilo precej težavno iz več razlo-gov. Ključa za določanje kačjih pastirjev namreč v slo-venskem jeziku ni, samec in samica iste vrste se med seboj razlikujeta po barvi in drugih V gibanju je letos sodelovala Od leve proti desni: Erika Glasenčnik, Alijana Pivko Kneževič in Anita Malovšek znakih in tudi za to, ker so si samci in samice različnih vrst med sabo zelo podobni. Pomagala sem si predvsem s slikovnim materialom in lite-raturo. Čeprav je delo zahte-valo kar precej prostega časa, mi ni žal," je dejala Alijana. Zal ji ni zato, ker je boga-tejša za izkušnjo, ki ji bo morda prišla prav že prihod-nje šolsko leto, ko bo presto; pila prag gimnazije. Prepričana je, da bi morali v ožjem in širšem okolju giba-nje še bolj spodbujati, mlade zanj še bolj navdušiti. drugič in tudi za prihodnje šolsko leto je že napovedala svoj prispevek v njem. Rada bi nadaljevala začeto delo, natančneje radi bi popisala kačje pastirje po celi Šaleški dolini, svoja spoznanja o ključu za določanje kačjih pastirjev pa bi rada strnila v knjižici oziroma v vodniku. Prav tako si želi računalniško izdelavo slednjega, ker je - po Alijaninih besedah - bolj uporaben doma. Veliko uspeha pri nadaljnjem delu in učenju! ■ Tp K0MUNALN0 P0DJETJE VELENJE d.o.o. 3320 Velenje, Koroška 37/b, tel.: (063) 856-251, fax: (063) 855-796 ŽR: 52800-601-46145, davčna štev.: 55713998, matič. štev.: 5222109 Reg.: Okr. sod. v Celju Srg 497/97, Osn. kap.: 270.058.055,70 SIT Obvestilo uporabnikom komunalnih dobrin oz. storitev o spremembi cen oskrbe s toplotno energijo s 01.06.1999 Uporabnike komunalnih dobrin oz. storitev obveščamo, da so se zaradi povišanja cen toplotne energije s strani proizvajalca (TEŠ, Premogovnik Velenje) za 18%, povišale cene toplotne energije na široki potrošnji povprečno za 11,71 indeksnih točk oz. povprečno 7,88 indeksnih točk za industrijske uporabnike. Proizvajalec toplotne energije je cene povišal skladno z 2. členom Uredbe o načinu oblikovanja cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja. objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije št. 19, z dne 26. 03.1999. 0 spremembi cen je bilo upoštevajoč Odredbo o pošiljanju obvestila o spremembi cen, objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije št. 75/96, obveščeno Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj v Ljubljani ter Upravna enota Velenje. Stare in nove ravni cen po posameznih taritnih elementih pa so naslednje: Elementi obračuna ME Dosedaj veljavna Nova cena v SIT Indeks cena v SIT 1 2 3 4 5=4:3x100 Siroka potrošnja Stanovanja m2 72,25 80,00 110,73 Individualne hiše m2 100,70 111,00 110,23 Stevci MWh 1.902,60 2.126,75 111,78 Priključna moč KW/leto 1.290,00 1.460,00 113,18 Ogrevanje vode m3 218,65 242,00 110,68 Industrijska potrošnja Stevci MWh 3.008,80 3.350,00 111,34 Priključna moč KW/leto 3.944,00 4.310,00 109,28 Ogrevanje vode m3 334,10 369,00 110,45 Nove ravni cen se uporabljajo od 01. 06.1999 oz. od zadnjega odčitka števca dalje. Komunalno podjetje Velenje d.o.o. 10 MŠ VAS 107,8 24, junija 1999 * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * Stevilke Velikokrat nas kličete in to, da pod eno streho Našega časa gostujeta dve redakciji veste - radio in časopis. Zelo pogoste pa so težave, ko želite koga na časopisu, dobite pa radio. Zato objavl-jamo obe številki, da bo šlo kdaj kasneje, ko nas boste potrebovali lažje in hitreje. Naš čas prikličete po telefonu 898 17 50, če ste odločeni, da želite kaj v zvezi z naročnino, malimi oglasi, lahko tudi radi-jskimi čestitkami pa kličete male oglase po telefonu 898 17 51. Na radiu pa nas dobite na številki 49 76 680. Danes je marsikje dan, ko gledamo v števiHce. V tiste, ki so jih učenci in dijaki prinesli domov s plačo ob koncu šolskega leta. Če tudi z zaslužkom morda ne boste najbolj zadovoljni, vedite, da te številke tudi ne povedo vsega. Kar spomnite se, kolikokrat ste sami o kakšnem, ki je skupaj z vami gulil šolske klopi, rekli: "Ma, učil se je bolj slabo, a poglej, kaj vse je potem kljub temu dosegel!" In v številke gledajo v teh dneh še marsikje. Prihaja tisti slavni DDV, iz katerega krat-ice je nastalo že nič koliko izpeljank in ugibajo, kaj bo prinesel. Pa še v ene številke smo na pragu poletja vsi zazrti, v tiste, ki gledajo iz bančnih računov in denarnic, in ki krojijo usodo naših počitnic. Kjer koli že boste, naj vam bo lepo in s kakšno razglednico se nas lahko spomnite. ■ mkp KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO... ALANIS MORISETTE Nemalo razočarani in pre-senečeni so bili slovenski oboževalci mlade kanadske rock pevke Alanis Morisette, ko so minuli petek, ko bi si v Ljubljani morali ogledati njcn nastop, izvedeli, da le ta žal odpade. Razlog odpovedi koncerta je bil precej nenava-den in ga, vsaj kar zadeva organizacijo podobnih prire-ditev v Sloveniji, ne pomni- mo. Isti dan naj bi namreč zgodaj zjutraj na počivališču ob avtocesti v bližini Milana v Italiji, ukradli tovornjak s pri-klopnikom, na katerem je bila večina opreme, potrebne za izvedbo nastopa mlade rockerke. Alanis je sicer že v četrtek prispela v Ljubljano in je v petek popoldne, kljub vsemu, množici oboževalcev podpisala svoje albume v prodajalni Big beng. Informacij o nadomestnem nastopu v času, ko je nastaja-la ta vest, še ni bilo. MADONNA "Beautiful Stranger" je naslov nove skladbe, s katero je Madonna ponovno na lestvicah popularne glasbe. Od tam, resnici na Ijubo, nikoli niti ni odšla, saj so se na različnih lojtrah popular-nosti zvrstile skorajda vse skladbe z njenega zadnjega albuma "Ray Of Light". No, zadnjo uspešnico "Beautiful Stranger" boste na tem albu-mu zaman iskali. Gre namreč za popolnoma novo skladbo ameriške pop dive, ki je izšla na soundtracku s skladbami iz filma "Austin Povvers - The Spy Who Shagged Me", sicer parodije na vohunske filme. Na albumu je še precej zani-mivih skladb znanih izvajal-cev, kot so Lenny Kravitz, Melanie B (iz Spice Girls), Green Day in REM. SLOVENSKA POPEVKA Minulo soboto je na Ljubljanskem gradu poteka-lo finale tekmovanja za izbor najboljše (najpopularnejše) slovenske popevke. Finalnega dela izbora se je udeležilo štirinajst skladb, ki so bile predhodne zmagoval-ke predtekmovanj v seriji zabavnoglasbenih oddaj Orion. Kljub številnim zna-nim imenom in starim mačkom slovenske zabavno- glasbene scene, so glavno lovoriko pobrale štiri mlade najstnice, članice skupine Foxy teens. Najpopularnejša slovenska popevka, skladba z naslovom "Naj pada zdaj dež", je bila izbrana s pomočjo televotinga, torej glasovanja gledalcev po tele-fonu in očitno so si mlada dekleta pridobile največ sim-patij med ljubitelji slovenske popularne pesmi (ali pa so bili njihovi navijači najbolj goreči in so pridno vrteli pravo telefonsko številko). Sicer pa je zmaga mlade, na pol otroške skupine, kar v skladu s trendi s sodobno popularno glasbo v svetu, kjer v zadnjem času vse pomembnejše mesto zavze-majo zelo mladi izvajalci, kot so Britney Spears, B 'vvithced, Cleopatra ipd. JAMIROOUAI Po skoraj treh letih smo končno dočakali izid novega albuma skupine Jamiroquai. Naslov njihovega četrtega albuma je "Synkronized", na njem pa se prvič predstavlja tudi novi basist skupine. Kontorverzni Jason Jay Kay, >1 rr* V ^ l sicer duhovni vodja skupine in avtor večine skladb, še naprej ohranja zvestobo svo-jemu dosedanjemu glasbene-mu izražanju. Nova plošča je tako, podobno kot predhod-nje, polna dobre mešanice modificiranega funka, soula, rocka in celo plesnih, že kar diskoidnih, ritmov. To doka-zuje tudi prvi single s plošče, skladba z naslovom "Canned Heat", ki je tudi že prva uspešnica z novega albuma simpatičnih Londončanov. Potencialnih pa je še nekaj. LAČNIFRANZ Legendarna slovenska rock skupina Lačni Franz je v svojem dvajsetem letu obsto-ja pričela snemati novo ploščo. Ob častitljivem jubi-leju se je štajerski zasedbi, ki pa že nekaj časa deluje brez njihovega nekdanjega vodje in ustanovitelja, Zorana Predina, pridružilo nekaj pri-jateljev, s katerimi so sodelo-vali skozi dolga leta življenja na prizorišču popularne glas-be. Tako so doslej posneli dve skladi ("Zbudi se" in "Duhovi višin") v katerih gostujeta Vlado Kreslin in Janez Zmazek - Zan. Lačni Franz, ki sicer delu-je v zasedbi Milan Prislan (vokal, kitara), Mirko Kosi (klaviature), Zoran Stjepanovič (bas) in Andrej Pintarič (bobni), namerava novo CD ploščo izdati v mesecu septembru. ■ MiČ Vse bolj in bolj se približuje konec meseca, ki s seboj prinaša večini študentov tudi konec izpitnega obdobja. Skupaj s koncem IO pa se nam nasmiha začetek počitnic. Vedno popularni čas za mar-sikatero študentsko potovanje, poletno romanco ali pa samo za popivanje na plažah Portoroža. Po odpadlem koncertu Morissettke v Ljubljani z nesrečno krajo opreme vam v petek in ne v četrtek, ko smo najprej načrtovali, pripravljamo ogled Muzeja premogovništva. Olged se bo zgodil ob 16. uri, izpred starega šahta, torej tam, kjer je tudi Erico, da ne bo izgubljenih primerov. Seveda ne pozabite na primerno obutev, hlače in jakno pa dobi-mo pri vstopu. Ogled bo trajal približno dve uri, vmes imamo tudi malico na knapovski način in potem sledi obvezno druženje v objemu poletne noči, ki jo bomo nadaljevali v Mladinskem centru, kjer se bomo družno poslovili od letošnje sezone. Info o skupinah še ni točno določen, zato se informirajte preko plakatov, ki bodo prekrivali reklamne pano-je širom Velenja. V soboto ob 12. uri izpred Placa pa se s kolesi podamo na kolcsarski piknik. Kot že rečeno, kolesarska tura ne bo zahtevna, zato vabljeni pred-vsem tisti največji lenuhi, pa seveda tudi vsi ostali SSK-jevci in prijatelji. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno, na pikniku se bo izbiralo najlepše, najstarejše, najhitrejše kolo, ne bo manjkala kakšna športna igra, kitara... Naši savinjski kolegi iz Kluba zgornje-savinjskih študentov pripravljajo SIT -študentski internacionalni tabor, ki bo od 8. do 11. julija v Zgornji Savinjski dolini. Prijavnina znaša 5.000 SIT, vključuje pa tri nočitve, hrano, na kraju dogodka ne bodo man-jkali športni dogodki, koncerti, izleti, dia večeri..., zato premis-lite o možnosti obiska. Sovica vas še obvešča, da bo tekom tega tedna diplomirala znana ŠŠK-jevka Zalika, ki ji vsi čestitamo, vam pa priporočamo, da si jo vzamete za zgled. ■ Dražen LESTVICA DOMAČE GLASBE (Št.321) Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeijo, 20. junija: 1.ZARJA: Teta 10 glasov 2.SLAKI: Postojnska jama 9 glasov 3.DAN IN NOČ: Presnete grablje 7 glasov 4.FINK: Moja harmonika 4 glasovi 5.ŠLIBAR: Mi smo Tržičani 0 glasov Predlogi za nedeljo, 27. junija: l.FLERE: Vse dni bova pela 2.SLAKI: Padalec 3.SLAPOVI: Fehtarji 4.ŠIB0VNIK: Vražje šlogarce 5.VERDERBER: Brat veter ■ Vili Grabner F^l Študent naj bo ta Dan in noč O skupinah, ki so se pri svojem glasbenem ustvarjanju zapisa-li pretežno narodnozabavni glasbi, na teh straneh redko pišemo. No, skupina Dan in noč si to vsekakor zasluži. Ne le zato, ker prihaja z našega konca, ampak predvsem zato, ker, sicer z nekaj kadrovskimi spremembami, na glasbenem prizo-rišču vztraja že desetletje in pol. V tem času se je zasedba sku-pine seveda že ničkolikokrat spremenila. Trenutno jo sestav-ljajo Metka Bračko (vokal), Milan Verboten (klaviature, har-monika), Miro Dokl (tolkala, vokal), Frenk Oder (bas, vokal) in Mišo Melanšek (kitara, vokal). Po mnenju članov samih, je to prava postava, ki v skupini ustvaija prijetno vzdušje, kar je občutiti tudi na njihovih nastopih. Ti so, kot se za večino podobnih ansamblov spodobi, njihova glavna dejavnost. Nastopajo povsod, kamor jih povabijo, na različnih veselicah, plesih, pa tudi večjih glasbenih prireditvah. Čeprav so širšemu poslušalstvu znani predvsem kot narodnozabavni ansmabel, pa na svojih nastopih izvajajo tudi druge zvrsti zabavne glasbe: pop, country, latino, evergrine itd. Kljub vsemu pa je narodnozabavna glasba tista, kjer je skupi-na doslej dosegla največje uspehe. Pobrala je precej nagrad in priznanj na festivalih s tovrstno glasbo: Zlati Orfej, Korenova plaketa, finalisti festivala Polka - valček '97, bronasti in srebr-ni zmaj festivala Vurberk itd. Ansambel je doslej izdal že nekaj kaset, redno pa se pojavlja tudi na številnih kompilaci-jah zabavne in narodnozabavne glasbe. V studiu Zlati Zvoki v Kisovcu pri Igoiju Podpečanu končujejo snemanje materiala za novo ČD ploščo, ki bo izšla ob petnajstletnici ansambla, na njej pa bodo tako narodnozabavne kot pop skladbe. Zelijo si, da bi jih poleg ljubiteljev narodnozabavne glasbe bolje spo-znali tudi poslušalci pop glasbe. Nekaj posnetkov s tovrstno glasbo je tako že narejenih, člani skupine pa prisegajo pred-vsem na skladbi "Ti me ne znaš ljubiti" in "Ko nekoč mi boš veijela", ki jih je mogoče slišati na nekaterih lokalnih radij-skih postajah. ■ MiC Šmarški veseljaki na festivalu v Mariboru Pri Dobnikovih v Velikem Vrhu v občini Šmartno ob Paki že nekaj časa ob večerih odmevajo zvoki berde, bogarije, prvega in drugega brača in bisernice - instrumentov, na katere igrajo Šmarški veseljaki. Tu in tam jih spremljajo še Vesele babice in osem otrok osnovne šole bratov Letonja iz Šmartnega ob Paki. Skupaj se namreč vneto pripravljajo za nastop na Tednu folklore Slovenije. Festival se bo odvijal na Lentu v Mariboru, Šmarčani pa bodo nastopili v torek, 29. junija. Na prireditev jih je povabil eden od organiza-toijev festivala, slišal pa jih je na Večeru ljudskih pevcev in god-cev v domačem kraju. Kot so nam povedali na zadnjih vajah, so veseljaki stari skupaj 450, babice 320 let, instrumenti na katere igrajo, pa so starejši od lastnikov: vsaj 800 let. Podedovali so jih od svojih staršev, ti pa od podobnega zbora, v katerem so nastopili. ■ tp 24. junija 1999 TO IN ONO NAŠ VAS 11 HOROSKOP OVEN OD 21.3. DO 21.4 Ukrepojfe premišljcno, umirjeno in i trezno glavo. Će se bode preveć zaleteli, boste naleteli na moćon odpor, poleg tega pa ne boste dosegli nič. Po diplomatski poti in z močjo argumenfov bo ilo veliko lažje. Cetudi se ne bo izteklo tako, kot ste dolgo ver-jeli, da se bo, boste znali poskrbeti zase in poiskati rešitev. Morda ie boljšo in boste na koncu še hvaležni, da se bo izteklo, kof se bo. Konec tedna boste preživeli med tistimi, ki jih imate iskreno radi. BIK OD 22.4. DO 20.5. "^^ Ceprav boste hoteli pomagati prijatelju, se boste znašli v zadregi. Ce mu boste, bo namreč marsikaj narobe. Zadeva ne bo lahka, a povsem na cedilu ga tudi ne boste mogli pustiti. Zato mu poma-gajfe foliko, da se izognete težavam. Teden bo sicer miren, ven-dar boste precej napeti. Malce vas bo skrbelo za zdravje, ki vam bo precej ponagajalo, malce pa vas bo skrbela situacija v službi, ki ne bo rožnata. Sploh, ker vas bodo krivili za nekaj, kar bo izven vaših moči. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. " Sprva se bo rešitev zdela kot slaba, že kmalu pa boste spoznali, da ni kritična. Celo veseli boste, do se bo izteklo tako, kot se bo, sploh, ker boste iz vsega skupaj potegnili celo materialno korist. Denarja pa vam še vedno kronično primanjkuje. Ko boste izbirali darilo pozite, da ne bo vaš smisel za humor izpadel kot neslana šala in da ne boste obdarovanca prej prizadeli kot osrečili. Ljubezen • boh. mlačno obdobje je pred vami, v katerem boste razmišljali tudi o spremem- RAK OD 22.6. DO 22.7. Ce boste nadaljevali s sedanjim načinom življenja, se ne čudife, če boste imeli zdravstvene težave. Prav dobro vesfe, kaj vam škodi in da premalo naredife zase, obnašate pa se ravno obratno kot bi se morali. Ne čakajte, da vas zoradi rahlega zdravja zagrabi še panika in sfrah, kaj vam je, ampak se čim prej spremenite. Ce boste verjeli v svojo moč in sposobnosti, boste uspeli tudi v službi, kjer bodo v nasled-njih dneh od vas pričakovali zelo veliko. LEV OD 23.7. DO 23.8 ........................... Ko vas bo nekdo prosil za pomoč, boste reagirali kot ronjena žival. Prošnjo boste namreč razumeli kot grožnjo, zato se boste izmotovali in vćasih dajali nepremišljene izjave. Nimate mordo malce slabe vesti' Razmislite, kako boste nastalo situacijo razrešili, saj ne bo enostavno. Veliko spominov vom bo v nasled-njih dneh hodilo po glavi, zato boste precej brezvoljni in potrti. Poskusite si nojti kreativno zaposlitev. DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Poskusite razumeti, kaj vam pripoveduje sodelavec, pa čeprav se ne bosfe strinjali z njim. Veliko mu bo pomenilo že, če mu boste prisluhnili. Sploh, ker se boste v naslednjih dneh znašli v precej podobni sifuacjji, po tudi ne bosfe vedeli, kako reagirati in kje iskati pomoč. Ce boste pametno ravnali, ne boste tiho. Pritisnite na tiste, ki vam bodo znali pomagati, hkrati pa bodo imeli moč >fo. TEHTNICA OD 24. 9. D0 23. 10. S partnerjem bosta vsak na svojem bregu, vsak s svojo zgodbo in ražlago za dejanja, ki bodo sledila. Če si ne bosfa podala roke, bo poletje dolgo, minevalo pa bo v hladnih odnosih. Custveno, seve-da. lo se bo poznalo tudi na vašem razpoloženju, ki v prihodnjih dneh ne bo najboljše. ludi energije ne boste imeli, zato bo vse skupaj še slabše. Morali se boste odločiti, kaj vam pomeni več; kariera ali družina. Ob tem se spomnite, kako težko vam je bilo, ko ste bili še sami. SKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. izteklo se bo tako, kot ste že dolgo raćunali in hkrati vedeli. Časa za počifek vsekakor v naslednjih dneh ne bosfe imeli, saj bodo dnevi mnogo prekratki za vse, kar boste morali urediti. V službi vas bodo nosili po rokah, k vam bodo prihajali po nasvete, ki bodo, kot vedno dobri in realni. Partner pa bo še naprej verjel v vas in vaše sposobnosti, zato bo ob vas iskal varno zovetje. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Izkazalo se bo, da je bilo to, da ste se odprli tudi navzven in svoje delo pokazoli vsem, ki so ga želeli videfi, za zelo dobro. Naenkrat se vom bodo poskušali približati tudi tisfi, ki so vam do sedaj mefali le polena pod noge. Godilo vam bo, zato bosfe še bolj usfvarjalni. fdina sfvar, ki vam ne bo šlo na roko, bo čas. Jega bosle imeli še vedno premalo za vse listo, kar si želife uresničiti. Predvsem pa se boste premalo posvećali partnerju. KOZOROC 0*D 23.12. DO 201 Zeleli si boste, da bi spremenili svoj vsakdanjik. Ste že pomisli, koliko lažje bi vam bilo, če bi dolge popoldneve in večere izko-ristili za dodotno izobraževanje? Preverite, če idejo še lahko ure-sničite, saj je čas več kot ugoden za kaj takega. Poleg tega bo to še ena stopnica več na poti do željenega cilja, kamor vas bo pripeljalo le znanje in trdna volja. Zdravje bo še nekaj dni ohćufljivo., saj vas bo spremenljivo vreme precej izmučilo. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Se vedno se boste bolj kot s sabo ukvorjali z drugimi, pri tem po sploh ne boste spregledali; da vam to prej škodi kot koristi. Sele, ko se vam bo zdravje precej poslabšalo, boste verjeli opozorilom. lo pa se zna zgoditi kar kmalu, će se ne bosfe vzeli v roke in pričeli živeti tako, kot od vas pričakujejo tudi vaši najbližji. li so se že precej naveličali vaših obljub, ki jim ni konca, uresničite pa jili praviloma ne. Manjkalo vam bo nežnosti in topline, krivi pa ste sami. RIBI OD 20. 2. DO 20.3. Ste se že vprašali, kdo stoji za neutemeljenimi napadi na vas in vaše delo. Ulica vedno kaj govori, ponavadi zelo neresnične stvari. lokratne govorice vam bodo šle krepko na živce, zato poskušajte z dejanji doseči, do bodo ufihnile. Potem pa pazite, s kom gov-orite o zasebnih zadevah, saj niso vsi vredni vašega zaupanja. S patnerjem bosta kovala nočrte za prihodnost, ki bodo od vaju terjali veliko noporo, predvsem pa denarja. A že sanjati o njih bo lepo. ^op^isr^i^ci poroča*jc Mednarodna razstava Mednarođni projekt ART GALLERY, ki ga jc podprlo tudi Ministrstvo za šolstvo, je plod sodelovanja računalniških strokovnjakov in likovnega peda-goga. Na natečaj jc prispelo več kot 70 likovnih del iz štirinajstih šol, od tega štiri iz tujine. V letošnjem letu so prejeli dela, ki sobila ustvarjena z računalnikom ali v klasičnih likovnih tehnikah. Prav vsa pa so bila poslana s pomoćjo elektronske poštc. Ocenjevanje je bilo zelo težko. Odločili so se, da nagradijo pet najboljših del, vsem sodelujočim šolam in mentorjem pa so podelili priznanja. Med petimi najboljšami je bila tudi slika MESTO MOJIH SANJ, ki jo jc naslikala učenka MAŠA LONČARIČ iz OŠ Livada. Stara je 12 let. Povedala je, da ni vedela, da je ga. Lučka Matjaž poslala njeno sliko na ta natečaj, tako da je bilo presenečenje še večje. Za nagrado je prejela priznanje in računalniško igrico. V časopisu DELO pa vsak mesec objavijo okoli 10 risb. Aprila so izbrali za naj risbo STRAŠILO, ki ga je ravnotako narisala Maša. Nagrajena je bila z brezplačno udeležbo na seminar za risanje na steklo in svilo. Maša obiskuje 6. razred OŠ Livada. Za risanje jo je navdušil njen ati, ki zelo lepo riše. Povedal je, da je v mladosti dobival vcliko priznanj na likovnem področju. Maša riše in ustvarja v Maierjcvi vili v Šoštanju. Ko je bila še majh-na deklica je najraje narisala svojo družino. Najraje riše s pasteli. Vcmo, da je slikanje drag šport, vendar Maši nikoli ni žal denarja, ki ga porabi zanj. Njeni naj vzorni-ki pa so Pablo Picaso in g. Robi Klančnik, ki ustvarja in riše prav tako v Šoštanju. Želim ji še veliko uspeha na likovnem področju. ■ Urška Blatnik, 8. b OŠ Livada Voda je vir življenja V maju smo se učenci drugih razredov učili o vodi. Spoznali smo, da je voda vir življenja. Sli smo k Skalskemu jezeru in raz-iskovali življenje v njem. Ribič nam je povedal, katere ribe zivijo v jezeru. V šoli smo spoznali vrste vod in za kaj vse vode uporabljamo. Ziva bitja lahko vodo uporab-Ijajo lc, če je čista. Zato mora-mo ljudje paziti, da je ne one- dobivanja premoga vse od dalj-ne preteklosti do danes. Skozi besedila, ki so jih predvajali in ob spremljavi slike na več moni-torjih, smo izvedeli, kako težko in nevarno delo so opravljali rudarji. Ogledali smo si tudi različna čela, kjer so bile name-sto pravih rudarjev postavljene snažujemo. Naučili smo se tudi nekaj pesmic in zgodbic o vodi in vodnih živali. Vse to smo imenovali Projekt o vodi in ga predstavili staršem. Bilo jim je zelo všeč. ■ Nace Janežič, 2. raz-red OŠ Gustava Šiliha Velenje Ogled premo-govnika Zadnji torek v mesecu maju je bil čudovit, sončen dan, ravno pravšen za izlet na morje ali v gore. Vendar pa smo se mi odpravili povsem drugam, nekaj sto metrov pod zemljo. Obiskali smo namreč Muzej premogov-ništva Slovenije v Velenju. Muzej je urejen v opuščenih rovih Jame Škale v velenjskem premogovniku. Ob prihodu so nas prijazno sprejeli tamkajšnji delavci in nam pojasnili, kako bo potekal ogled muzeja. Potem so nas oblekli v delovne obleke, na glavo pa nam nataknili rdeče čelade. Z dvigalom, ki je padalo štiri metre v sekundi, smo se naglo spustili globoko pod zem-ljo. Dvigalo se je ustavilo okoli 150 metrov pod zemeljskim površjem. Potem se je pričela multimedijska predstavitev pri- -JC'f «•<: - CESTITAMO ■mt Z A DAN DRŽAVNOSTI mlmmm ZUPANIN SVET OBCINE ŠMARTNO OB PAKI lutke. Nenadoma je za nami močno počilo. Ko smo se ozrli, smo opazili zlomljeno desko. Nato so se pričele tresti še stene nim trakom. Po dobri uri in pol smo se z dvigalom spet srečno dvignili na površje. Vsi navdušeni nad ogledom in z veliko novega znanja smo se poslovili. Pred odhodom pa smo naredili še knapovsko fotografijo za spo-min. ■ Miha Blažič 4.c OŠ Šalek Prvošolci pri čebelarju Sončen dan nas jc zvabil v nar-avo. Odpravili smo sc k čebelarju. O čebelah smo se pogovarjali že v razredu, si ogledali slike in knjigc, toda takšnega navdušenja, radovednosti in začudenja se pri delu v razredu ne da pričarati. Ze pogled na otroke, iskrice v očch povedo dovolj. Znanja, osvojena na tak način, ostanejo še dolgo v njem. Iskrena hvala g. Stropniku za prijazen sprejem in prijetne trenutke ob njegovem čebeln-jaku. | Učiteljica l.r Pesje Stanka Jeraj rova. Vsi prestrašeni smo misli-li, da se rudnik podira. Bilo je zares grozno. Vendar pa smo kmalu ugotovili, da je vse to le dobro pripravljena predstavitev vsakdanjega delovnega ozračja v jami. Izvedeli smo še, da imajo rudarji ali knapi, kakor se sami imenujejo, tudi svoj pogovorni jezik. Sodelavce imenujejo kameradi, službi pravijo šiht, nas pa je prestrašil faleršus. Ob koncu ogleda smo se peljali še z jamskim vlakom in transport- V sredo smo imeli nar-avoslovni dan. Odšli smo k čebe-larju. Pokazal nam je satovje polno čebel. Videli smo matico, trota in veliko čebel. Sošolci so trota upali prijeti v roke. Pokazal nam je tudi kadilnico, klobuk z mrežo in mazi-lo za roke. Povedal nam je, kaj delajo čebelice, matica in trot. Ponudil nam je med. Bil je zelo, zelo dober. Čebelnjak je postavl-jen na trati polni cvetic. Poslovili smo se od čebelaija in se odpravili domov. ■ Maša Koželj, Kristjan Rudolf •X rl 12 NAŠ ČAS VRTIUAK 3. junija 1999 IFRKANJE^ REZANJE SOSTANJA Njega dni sem tudi jaz vsako jutro izvedel ustaljen knapovski ritual. Na nogah sem imel nataknjene štoraste »nanule«. Drugače sem bil tak, kot sem prišel na svet. Nag! V rokali sem imel košarico spleteno iz »šus-drota«, v kateri so blle stlačene goba, milo in ste-klenička šampona. Svojo goloto sem pomešal z množico drugLh. nagcev, ki so kadeči cigarete in kašlja-joči, v zgodnjih jutranjih urah cokljaJi iz bele v črno garderobo. Med klopmi in verigami škripajočih »auf-cugov« so se bliskale bele ritnice in meni se še danes zđi, da je koren besede ritual ravno samostalnik rit. čez osem ur se je ta ritual nadaijeval, le da se je pričel v črni garderobi, se nadaJjeval pod t\iši, kjer so se v gosti sparini gnetla gola telesa. Po vzkliku : »Pukl!«, mi je »kamerat« grobo zdrgnil hrbet. Ko sem potlej moker odcapljal do »aufcuga« v beli garderobi, me je na spuščenem obešalniku pozdravila temno zelena frotirka z vtisnjenimi črkami KLV Otrl sem si vodo in se oblekel ter pogosto v zadnjih trenutkih, še ves črn okoli oči, planil na »knapovski« avtobus. Leta 1985 mi je RLV po zaslugi Staneta Žule plačal natis drobne knjižice z naslovom Pesmi iz premoga. Za devetindvajset objavljenih pesmi je poleg teme skupno, da so bile napisane v rudniku. Zato sem ved-no sanjaril, da bi bilo dobro te pesmi predstaviti v kakšnem zaspanem rudniškem »auscientu«. Temo bi parali žarki naglavnih svetilk in v ozračju bi v svetlo-bi teh lamp migetale drobne iskrice lignitovega pra-hu. Žal nikoli nisem zbral korajže, da bi prosil takrat-no vodstvo rudnika, da bi dovolih takšen dogodek. Danes se mi zdi da bi ga, a to je zdaj že mimo: Po povedanem mi boste zanesljivo verjeh, da sem bil v soboto, ko so na »Starem šahtu« v okviru praznova-nja bhžajočega dneva rudarjev odprli razstavo SO. Ex-tempora, poln ne le energije, ki jo izžarevajo umetniška dela na razstavi, ampak tudi raznežen, saj mi je razstava-, razvešena po »aufcugih« nekdanje bele in črne garderobe v Škalah, prebudila močno nostalgijo. In kaj ima to skupaj s Šoštanjem, boste rekli!? Raz-voj umetniškega ustvarjanja v Šaleški dolini ima zani- mive faze. Meni so blizu osemdeseta in razcvet t.i. alter-kulture. Ta se je res zgodil v Velenju, toda svoj močan koren je imel v Šoštanju. To je bil spontan odgovor na velenjsko glamuroznost, ki jo je gojil takratni ravnatelj kulturnega centra in katerega višek je bil nastop Iva Pogorehča v kult-domu v Velenju. Vpliv alter-scene pa se je močno zakoreninil v šoštanj-skem lokalu, katerega lastnik, pokojni Mitja Tavčar, je zaupal ureditev interierja Bobiju KLančniku. Forma in izbrana zvočna podoba lokala sta učinkovito vpUvala na vsebino drugega dogajanja. Danes ta lokal ponuja le bežen odsev vznemirljivosti tistega časa in dogod-kov na slovenskih umetniških poljih. Takrat je bilo jasno: ehto je simboliziral Kulturni ceneter Ivan Napotnik Velenje, alternativna scena pa je bivala v Šoštanju. To je bil tudi realni odsev družbenih, social-nih in umetniških migracij v Šaleški dolini. In kaj je ostalo od tega? V Šoštanju se uradna kul-turna politika na vse kriplje trudi, da bi kraj, ki je trenutno brez organizirane lastne \imetniške pro-dukcije, presvetlila s pocukrano umetnostjo, ki v Šoštanj ta čas nikakor ne paše. Višek tega mašenja navidezne umetniške praznine, je bila gotovo otvori-tev Cekutove razstave, na kateri je največ pozornosti požel umetnikov pes! V posmeh in pozabo pa je odplaval ideja Stojana Špegla, ki je že v času, ko šoštanjska »fabrika« še ni čisto crknila, predlagal odkup nekaj starih TUŠ-evih objektov, v katerih bi lahko »institucionahzirah« ne le slovensko, ampak tudi evropsko alter-kulturno sceno! Medtem ko slo-venski kulturni minister priredi novoletni sprejem v stari elektrarni v Ljubljani in ko se rudniški vrh nav-dušuje nad novimi možnostmi, ki jih ponuja izrab-]jen Stari jašek, je občinski svet Šoštanj prepovedal najbolj zainteresiranim, da bi se vključih v revitaliza-cijo območje TUŠ-a. Očitno se v Šoštanju trudijo na silo pokrpati »zamujeni čas«, pa četudi s Cekutovimi platni! Najbrž pa bo preteklo še kar nekaj Pake, pre-den bo lokalna oblast prepoznala moč in pomen »last-ne« kulturno-umetniške produkcije. Mogoče pa bodo kdaj uresničene želje, kot je tista Čebulova o sloven-skem muzeju usnjarstva v Šoštanju. čas je, da Šoštanjčani prepoznamo dobre ideje. Tudi če so roje-ne v Velenju! Stojan Špegel pa je svoje aspiracije že oživel pod »aufcugi« na starem »šahtu«. Mimogrede; ta mož živi ta čas - v Šoštanju! ■ Perorez Tri četrt mesto Velenje očitno še ni povsem mesto. Bolj tako na tri četrt. Saj naj bi ga v prihodnje sestavljale tri mestne četrti. Nihče se še ni pri-tožil, ker naj bi bili dve levi in le ena desna. Pred in po Glede na priprave in pomen bomo pri nas v prihodnje čas delili v tistega pred obiskom Clintona in čas po obisku. Skakalec Jože Stanič, prvi mož Gorenja, bo slavnostni skakalec na knapov-ski prireditvi skok čez kožo. To je še vedno bolje, kot če bil slavnost-ni skakalec na smučarskih skokih za pokal Gorenja. Malo treznih Pravijo, da Slovenci preradi sega-mo po pijači. Zato je toliko vinje-nih. Res pa je tudi, da tudi mnogi, ki niso vinjeni, niso povsem trez-nih glav. Za 2-nič Tekma med Rudarjem in Halm-stadom ni bila ravno zanič. Ceprav je bil v resnici za nič. Kar dvakrat nič. Razsodnik Američan William Parry naj bi bil neke vrste razsodnik med Sloveni-jo in Hrvaško glede Piranskega zaliva. Polomil ga je že s svojo prvo izjavo, ko je obiskal to območje. Rekel je, da je Piranski zaliv zelo lep in tem še prilil ognja na prizadevanja obeh strani, da (p)ostane njihov. Ženitev Velenjska občina naj bi pristopila k Zgornje-savinjskemu podjet-niškemu centru. Ceprav ima sedež v Moziiju. Res pa je, da naj bi se preimenoval v Saša podjetniški center. Vsaj za zadaj velja, da naj bi sedež ostal, kjer je! Privilegiji Državni svetniki so se spravili nad kolege poslance in njihove privile-gije. Tudi vse več poslancev se zaradi glasovanja o njihovih privi-legijih posipa s pepelom. Eni sami od sebe, drugi, ker so v to stran-karsko prisiljeni. Razmerje Vesta, kakšno je razmerje med mestno občino Velenje in občino Šoštanj? 640.000 proti 494 tisoč! Tolaijev. Po Šoštanju čvekajo, da so na celj-skem upravnem sodišču videli viseti nekakšen spis, ki govori o tem, da je bil Peter Rezman pred leti, ko je bil zelo (eni pravijo, da preveč) aktiven v občinski upravi in samoupravi, neza-konito razrešen s funkcije tajnika občine Šoštanj. Zdaj pa ne vejo, ali to pomeni, da ga bodo na občini morali vzeti nazaj ali nemara celo to, da utegne Rezman občini vzeti kaj za nazaj. V vsakem primeru gre lahko gre za precej nerodno reč. ►Anica Podlesnik, dolgoletna men-torica mladih planincev, zdaj ena od mentoric univerze za tretje življensko obdobje in njen nekdaj najbolj priden učenec Franc Avberšek - Taubi, danes vodilni mož ERICa, med obujanjem spomi-nov na stare čase. Franc je bil v otroških letih vnet planinec in zbi-ralec planinskih značk. Cez celo Pohorje si ni privoščil niti enega samega malinovca samo zato, da si je lahko na vsaki koči kupil značko. Več kot je bilo zataknjenih za klobukom, bolj se je z njim ponašal lastnik. Marsikateri pla-ninski vrstnik je s prikrito nevoščljivostjo občudoval njegovo pokrivalo. Anici Podlesnik je zau-pal, da svoj dragoceni planinski klobuk še vedno hrani. ■ » "Gospod predsednik vem, da danes nimate časa, da bi odprla kakšno, bova pa to naredila kdaj drugič," je Gvido Omladič, predsednik uprave Era d.d. nagovoril Milana Kučana, ko je ta obiskal Erine poslovne dne-ve. ••••••••••••• Res je sicer, da smo se vozniki v zadnjih dneh velikokrat jezili, ker je bil promet zaradi "dela na cesti" oviran, res pa je tudi, da so cestne označbe v Velenju tokrat res takšne kot morajo biti. EUROPEAN COMPTrmON FOfl TOWNS AND VILLACESIN BLOOM EVIIOPSKO TEKMOVAttJE V UREJCNOCTI MCST IH VASI ĆHtente Fferofe VELENJE ^VENIJA • • • • • • • Gornji posne-tekzasluži pohvalo, saj je fontana v krožišču Kidričeve, res lepo urejena. Grajamo pa 'tJstSgaalipa tiste, ki so si omislili novo zabavo in pol-nijo fontano s penečim sred-stvom, ob tem pa pozabljajo, kako škodljivo ta vpliva na cvetje. 24. junija 1999 REPORTAŽA XAS VAS 13 Termoelektrama Šoštanj 18 miliiard tolarjev za obnove in naložbe SAXO 5320 VelenjeaKoroška tel.: (063) 85&51 fax: (063) 855W96 , inimi nobrinami gP faimifEISl^P&! sfr §fC sSžMBŽTGM jgftefial jfer afeiare htmftšM EO, da »fSg fRi>t®ti Uporab dniie t0 063 862 58 CITROEN 063/ XSARA ŽE ZA 1.861.000 SIT Kodirni ključ, tonirana stekla, kontrolna luč za servis, odbijači v barvi karoserije KLIMA ŽE ZA 99.999 SIT ALI PRESENEČENJE ZE ZA 1.250.400 SIT Kodirni ključ, tonirana stekla, deljiva zadnja klop, zvočni opozoriinik prižganih luči UDOBEN FRANCOSKI AVTO www.citroen.si Citroen Slovenija d.o.o., Ulica 15. maja 18, 6000 Koper Direktor termoelektrarne Šoštanj Jaro Vrtačnik: "S potekom remontnih del in gradnjo razžveplalne naprave petega bloka smo zadovoljni. Ce bo šlo tudi naprej vse po zastavljenem programu, bo prihajala še pred koncem tega tisočletja iz naših blokov ekološko sprejemljiva elek-trika." Vodja tehničnega področja Boris Dejanovič: "Letošnji remont petega bloka je še posebej zahteven, saj je potrebno ta dela usklajevati z gradnjo razžveplalne napra-ve. Posamezni roki so zelo kratki, pa tudi na gradbišču je zelo malo prostora, tu pa se srečujejo domači in tuji stro-kovnjaki različnih podjetij. Kljub vsemu zaenkrat izpol- Vodenje gradbišča in nad-zor je zaupan delavcem pod-jetja CEE, ki izvajajo tudi kompketen investicijski inženiring. Vodja gradbišča je Marko Kompan: "V objek-te razžveplalne naprave pet-ega bloka bomo vgradili od štiri do pet tisoč ton opre-me." napravah petega bloka, zlasti skrbno bomo pregledali, popravili in obnovili kotlovske in turbinske naprave. Dela so res obsežna in zahtevna tako strokovno kot finančno. Velja-la nas bodo kar okoli tri mili-jarde tolarjev." Ob vsakem remontu v šoštanj-ski termoelektrarni opravijo tudi popravila in revitalizacije komponent, tako da predvide-no življenjsko dobo posamez-nih naprav podaljšajo. Med temi velja letos po besedah glavnega strojnega inženirja Jožeta Lenarta omeniti zame-njavo dotrajanih komponent, med drugim ponovnega pre-grevalnika na kotlu bloka. Montažna dela dela že oprav-lja podjetje Esotech iz Velenja. V okviru izboljšanja izkoristka kotlov oziroma nižanja tempe-rature dimnih plinov, ki.je potrebna za obratovanje razžveplalne naprave, ki bo začela obratovati prihodnje leto, bodo zgradili izmenjeval- Pogled na gradbišče razžveplalne naprave bloka pet. Stožci v ospredju so zbiralniki pepela in bodo vgrajeni v elektrofil-ter. Majhna objekta v ozadju sta v resnici zelo velika, v njune temelje je bilo vgrajenih šest tisoč ton betona, predstavljata pa osrednja objekta razžveplalne naprave. V Termoelektrarni Šoštanj uspešno gradijo še zadnjo veli-ko ekološko naložbo razžveplalno napravo petega bloka vredno 15 milijard tolar-jev. TVenutno pa imajo še eno veliko gradbišče. Konec mese-ca maja so namreč ustavili blok pet, ki ga bodo v štirih mesecih temeljito obnovili, opravili na njem vsa potrebna obnovitvena dela in tako tudi podaljšali njegovo življenjsko dobo. Zgradili pa bodo tudi vse potrebne priključke na razžveplalno napravo. "V letošnjem letu so predvide-ni predvsem veliki posegi v povezavi z izgradnjo čistilne naprave na bloku 5," pravi odgovoren za tehnično področje Boris Dejanovič. "Tako smo porušili stare in bomo zgradili nove elektrofil-tre. Med večje naloge sodi tudi izgradnja povezovalnih dim-nih kanalov do čistilne napra-ve. Seveda pa bomo opravili tudi vsa remontna dela na vseh sistemom. S temi deli bodo začeli takoj po zaključenem remontu petega bloka. Poleg domačih strokovnjakov, ki vzdrževalna in obnovitvena dela dobro opravljajo, pa sode-lujejo še s tujimi strokovnjaki zlasti pri specialističnih delih na turbinskem področju. Po zastavljenih planih investi-torja napreduje tudi izgradnja razžveplalne naprave. Vodenje gradbišča in nadzor je Termoe-lektrarna Šoštanj zaupala delavcem podjetja CEE, ki izvajajo tudi kompleten investi-cijski inženiring. Na gradbišču koordinira dela Marko Kom-pan, ki pravi, da je koordinacija del zdaj, ko je stekel še remont petega bloka zapletena. Prosto-ra je malo, posamezne kompo-nente pa zelo velike. Med dru-gim so morali pripeljati z Nor-veške žerjav goseničar, nosilno-sti 600 ton, za montažo pralni-ka pa imajo še 280 tonski žeijav ter 55 in 65 metrov visoka grad-bena žerjava: Trenutno gradijo nov elektro-filter v katerega bo vgrajenih 1840 ton jeklenih delov. Sku-paj s filtrom bodo zgradili tudi del dimnih kanalov - do vsto-pov v dimnik. Ta dela izvaja konzorcij Rudis Trbovlje - Bab-cock Oberhausen, Mascom Maribor, Esotech Velenje in Vegrad Velenje (slednji izvaja gradbena dela). Se posebej pospešeno gradijo pralnik dim-nih plinov, ker morajo potem izdelati še jekleno konstrukcijo 55 metrov visoke zgradbe, širo-ke 28 in dolge 42 metrov. Kako veliki bodo objekti razžveplalne naprave, pove tudi podatek, da so gradbinci doslej vgradili samo v temelje objektov šest tisoč kubičnih metrov betona. Investicijska vrednost razžveplalne naprave znaša 15 milijard tolarjev. Poskusno mora začeti obratovati zadnje mesece prihodnjega leta, red-no pa 15. januaija leta 2001. ■ Mira Zakošek CITROEN nik toplote na kotlu. Ta bo omogočil večji izkoristek kotla in nižjo temperaturo. Ta dela so v začetni fazi in bodo pred-vidoma končana do sredine avgusta. Montažna dela prav tako izvaja podjetje Esotech v sodelovanju s švicarsko firmo ABB. Sanirali pa bodo tudi pršišče hladilnega stolpa (stare azbestne plošče bodo zamenja-li z moderno plastično izved-bo), kar bo zagotavljalo poleg ekološke izboljšave tudi boljše hlajenje stolpa. Sanirali bodo tudi grelnik zraka, tako da bodo volometrične izgube zmanjšali s 16 na 8 odstotkov. Tudi na elektro področju bodo kot pravi odgovorni inženir Simon Tot opravili redna vzdrževalna in revitalizacijska dela in zgradili priključke na razžveplalno napravo. Pred-vsem bodo vključili nove vlek ventilatoije, zgradili bodo nov elektrofilter in v celoti zame-njali sistem odpepeljevanja, odžlindravanja in napajanja sistema. Opravili bodo remont generatoija, turboagregata ter sistem hladilnega stolpa. V letošnjem letu načrtujejo še remont bloka 3, kjer bodo prav tako opravili obsežne posege, med drugim nameravajo zgra-diti centralne komande za prvi, drugi in tretji blok (to pomeni, da bodo vse tri bloke upravljali z enega mesta). Zamenjali bodo še parovode sveže pare, kotlovske regulacije, delno pa bodo zamenjali še lijake kotla s kompletnim dograjevalnim 14 NilŠ ČilS TV SPORED 24. junija 1999 CETRTEK, 24. junija SLOVENIJA 1 09.30 Podklobukom 10.20 Zgodbe iz školjke 10.50 Otroška oddaja 11.35 Boj za obstanek, 6/12 12.25 Življenje slovenskih vasi: Krkavče 13.00 Poročila, vreme, šport 13.40 Očetje in sinovi 14.30 Zoom 16.00 Osmidan 16.30 Slovenci po svetu 17.00 Tedi, oddaja za mularijo 17.35 Ročne ustvarjalnosti 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Znanje je ključ 18.30 Zenit 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme. šport 20.05 Tednik 21.00 TVpoper 21.40 Homo turisticus 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Gibljive slike 23.20 Opisni poželjivec, portret Draga Jančarja, 3. del 01.05 Znanje je ključ SLOVENIJA 2 10.00 Videoring s Tino 10.30 VVildbach, 4/13 11.20 Ekstremne avanture: vzpon na Hudičev stolp 11.45 Filmski triki 12.10 Ščuke pa ni, ščuke pa ne, 4/7 13.05 Svet poroča 15.15 Tabaluga, 3/26 15.40 Jane Eyre, film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Doktor Finlay, 5/8 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring s Tanjo 20.00 Praznovanje 35. obletnice ansambla Lojzeta Slaka, 2. del 21.00 Odkritje spomenika Rudolfu Maistru 22.00 Poseben pogled: ogledalo, iranski film 23.30 Sovražnikov sovražnik, 2/8 ■ j 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.30 Ljubezenske vezi, nad. 10.20 Preciosa, nan. 11.10 Prevare, nan. 12.00 Umor je napisala, nan. 13.00 Nevame dirke, nan. 14.30 Hulkove avanture, nan. 15.30 Angel v belem, nan. 16.30 Ljubezenske vezi, nad. 17.20 Preciosa, nad. 18.15 Prevare, nan. 19.15 24 ur 20.00 Četrtkovi spektakli: ' Puščavski ogenj, ital. mini- % serija 24 ur, ponovitev PETEK, 25. junija SLOVENIJA 1 09.30 Ročne ustvirjalnosti 09.45 Tedi, oddaja za mularijo 10.20 Oddaja za otroke 10.45 Mesto na lignitu, dok. odd. 11.00 Severovzhodna Slovenija v boju za svobodo, prenos iz Velenja 12.05 Znanje je ključ 12.25 Zenit 13.00 Poročila, vreme, šport 14.45 Podomače 15.35 Howard Goodall predstavlja zborovsko petje, 4. oddaja 16.00 Gibljive slike 16.30 Mostovi 17.00 Lahkih nog naokrog 17.40 Oddaja za otroke 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Slovesnost ob dnevu državnosti, prenos 20.15 Petka 21.15 Seinfeld, 22/24 22.00 Odmevi, vreme 22.10 Šport 22.20 Polnočniklub 23.30 Simfoniki RTV Slovenija predstavljajo S OVENIJA 2 10.05 Videoring s Tanjo 10.30 Doktor Finlay, 5/8 11.20 Vojaki zgodovine, sng dra- ma Maribor 14.10 Praznovanje 35.obletnice ansambla Lojzeta Slaka, 2 : 15.10 Enoroki boksar, hong- konški film ; 16.40 Vzhajajočemu soncu na- proti, 2/4 ! 17.30 Po Sloveniji : 18.05 Popolna tujca, 1/24 : 18.30 Simpsonovi, 18/50 ; 19.00 Kolo sreče, tv igrica ! 20.00 Petka i 21.20 Gospa Parker in njeno | omizje, amer. film I 23.25 Red in zakonitost, 3/22 j 00.15 Code 10-07, 2/8 ! 01.05 Sharman, 3/4 SOBOTA, 26. junija NEDEUA, 27. junija PONEDEUEK, 28. junija TOREK, 29. junija SREDA, 30. junija 09.30 10.20 11.10 09.00 NAJ SPOT DNEVA ; 09.00 09.05 NAJ SPOT, ponovitev glas- ; bene oddaje ; 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.15 10.40 TVIZLOŽBA ; 12.00 VIDEOSTRANI 11.20 18.55 NAJ SPOT DNEVA j 19.00 REGIONALNE NOVICE j 19.05 OTROŠKI PROGRAM; GU- j LIVERJEVA POTOVANJA, j 11.50 1. del risanega filma i 19.25 TVIZLOŽBA j 19.30 OBVESTILA j 19.55 EPP / VABIMO K OGLEDU j ■ 20.00 21.00 ROKAPREGNANCEM - j SLOVENSKA VAS, kontak- j tna oddaja ; Gosta: JURE PENGOV in j , DANICA SIMŠIč ; i KAKO BITIŽDRAVIN ZMA- j GOVATI; S.E.M. - 75. od- j daja i 21.30 REGIONALNE NOVICE j 20.25 21.35 ZGODOVINA AVTOMOBI- j LIZMA, 17. del j 21.25 22.00 NAJ SPOT DNEVA 21.30 22.05 TVIZLOŽBA 22.30 22.10 VIDEOSTRANI 22.35 SLOVENIJA 1 I SLOVENIJA 1 | SLOVENIJA 1 j SLOVENIJA 1 ! SLOVENIJA 1 08.00 Zgodbe iz školjke 08.30 Trojčice, 13/13 08.55 Pod klobukom 09.45 Don Kihot, 38/39 10.05 Kino Kekec 11.30 Seinfeld, 22/24 12.0 0 Tednik 12.50 Dobrodošli doma 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Homo turisticus 13.25. Petka 14.40 Škrlatno in črno, amer. film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Na vrtu 18.35 Ozare 18.40 Svetčudes, 9/13 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Utrip 20.15 Res jel 21.50 Druženje in praznovanje, 8 22.30 Poročila, vreme, šport 23.00 Življenje z Rogerjem, 13/20 23.20 Divjina, 1/3 00.10 Usoda Lee Khana, hong.f. SLOVENIJA 2 Zlata šestdeseta Davov svet, 15. del Pearl, 15/22 Motociklizem VN Nizozemske do 250 ccm, pr. Teniški magazin Motociklizem VN Nizozemske do 500 ccm, pr. EP v košarki Velenje: smučarski skoki EP v košarki Videoring z Natalijo Noro zaljubljena, 8/25 EP v košarki Trend Sobotna noč: slovenski koncert Siddharta Srhljivo, 9/12 09.50 10.45 11.10 12.25 13.15 13.55 16.10 17.00 18.25 19.30 20.00 20.40 22.10 22.40 00.40 Dobro jutro, Slovenija Ljubezenske vezi, nan. Preciosa, nad. Prevare, nan. Bedak in njegov denar, amer. film Lesket, 4/4 Angel v belem, nan. Ljubezenske vezi, nan. Preciosa, nad. Prevare, nan. 24 ur Izganjalci duhov 2, am. film Dosjeji X, nan. Tik pred zločinom, nan. Nove Emanueline pusto-lovščine, erotična serija 24 ur, ponovitev ka DOBRO JUTRO; informativno-razvedrilna oddaja ROKA PREGNANCEM -SLOVENSKA VAS, ponov. VABIMO K OGLEDU KAKO BITIZDRAVIN ZMA-GOVATI; S.E.M. - 75. ZGODOVINA AVTOMOBI-LIZMA, 17. del doku. odd. TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ19.00 REGIONALNE NOVICE LOKALNI UTRIP SPODNJE SAVINJSKE DOLINE TVIZLOŽBA OBVESTILA EPP/ VABIMO K OGLEDU REKONSTRUKCIJA POBE-GA VOJAŠKEGA HELIKOP-TERJA GAZELA PRAZNIK ČEŠENJ V BR-DIH; dokumentarni zapis REGIONALNE N0VICE IZ ODDAJE DOBRO JUTR0 TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI Jetsonovi, risana serija Reboot, risana serija Kremenčkovi, risana serija Doktor Seuss, risana serija Bojevniki prihodnosti, risa-na serija Batman. risana serija Šport za otroke, nan. Skrivnostni svet Alex Mack 11.00 Morska deklica, nan. Parker Lewis, nan. Pop'n'rol Formula 1, trening Mlada čarovnica, nan. Dogodivščine družine Robinson, nan. Nove dogodivščine Robina Hooda, nan. Sinbadove pustolovščine Clean&clear, glas. oddaja Herkul, nad. 24 ur Philadelphia, amer. film Ženska liga, amer. film Komedijant, amer. film Mož z rdečim čevljem, amer. film kanall 09.00 09.05 10.05 10.10 10.30 12.00 12.05 18.55 22.10 22.15 22.20 NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponov. VABIMO K OGLEDU LOKALNI UTRIP SPODNJE SAVINJSKE DOLINE REKONSTRUKCIJA POBE-GA VOJAŠKEGA HELIKOP-TERJA GAZELA PRAZNIK ČEŠENJ V BR-DIH, dokumentarni zapis TVIZLOŽBA VIDE0STRANI NAJ SPOT DNEVA V MOJEM KOŠKU JE PA MAVRICA, otroška oddaja TVIZLOŽBA OBVESTILA EPP/ VABIMO K OGLEDU 803. VTV MAGAZIN GLASBENI LABIRINT; PERUNE ODRSKE LUČI: PARADISE ON ICE, 2. del 803. VTV MAGAZIN, pono. NAJ SPOT DNEVA TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI 08.00 Živahni svet iz zgobd j 09.30 Richarda Scarryja, 6/26 j 09.40 08.25 Želodko ; 10.20 08.55 Babar, 4/65 j 11.10 09.20 Klovni j 11.35 09.25 Pika Nogavička, 16/21 j 12.00 09.50 Ozare 12.30 12.45 13.00 09.55 Rahmaninov, 8/8 j 11.00 Podvodni raziskovalec, 4 j 11.30 Obzorja duha j 12.00 Ljudje in zemlja j 13.15 13.00 Poročila, vreme, šport 15.20 13.25 Pomagajmo si 16.30 13.55 Res jel ; 17.00 15.20 TV poper ; 17.15 16.00 Triktrak j 18.00 16.30 Parada plesa j 18.10 17.00 Po domače j 19.00 18.00 Obzornik, vreme, šport j 19.15 18.10 Slovenski magazin j 19.30 18.40 Po Sloveniji j 20.00 21.00 19.15 Risanka ; 19.30 TV dnevnik, vreme, šport ; 20.00 Zoom j 22.00 22.00 Človek v šipi 22.25 22.55 Poročila, vreme, šport j 22.30 23.20 Princ pagob, balet j 22.40 01.25 Po Sloveniji . ; 22.50 SLOVENIJA 2 09.00 Videoring z Natalijo 09.30 Emily z mesečeve domačije 10.20 Življenje z Rogerjem, 1/20 10.45 MurphyBrown, 17/26 11.10 Zvezde Hollywooda, dok. s. 11.40 Trend 12.10 Policija na naši strani 16.10 EPvkošarki 18.25 EP v košarki 19.30 Videoring s Sergejo 20.00 Tone Partljič: Ščuke pa ni 20.40 EP v košarki, Slovenija:? 21.55 Šport v nedeljo 22.25 Trpljenje device Orleanske, franc. nemi film 07.00 Jetsonovi, ris. serija 07.30 Kasper, ris. serija 08.00 Kremenčkovi, risana serija 08.30 Vrnitev v prihodnost, ris. s. 09.00 Darovalci možgan, ml. film 10.30 Dogodivščine družine Robinson, nan. 11.30 Melrose place, nan. 12.30- Instinkt, 4/4 13.30 Pred dirko formule 1 14.00 Formula 1 16.00 Veliki kuharski mojstri 16.30 Spomini, amer. film 18.15 Obale Malibuja, nan. 19.15 24 ur 20.00 Romanca v Seattlu, am. f. 21.55 Šolagolta 22.30 Teksaški mož postave, nan. 23.30 Brez opozorila, amer. film " 24 ur 10.00 11.00 11.20 11.40 13.30 13.35 18.00 Utrip rah, albanski film SLOVENIJA 2 10.00 Sobotna noč, ponovitev 12.00 Popolna tujca, 1/24 12.25 Simpsonovi, 18/50 12.50 Nacisti, 2/6 15.00 Kinoteka: Captain blood, amer. film čb 17.00 Policija nanašistrani 17.30 Po Sloveniji 18.05 Sestre, 23/24 19.00 Glasno in jasno 20.00 Gospodarska panorama 21.00 Studio city 22.30 Noč z Dickom, 1. del 22.50 Brane Rončel izza odra 00.15 Captain blood, amer. čb f. afes 06.00 09.30 10.20 11.10 12.00 13.00 14.30 15.30 16.30 17.20 18.15 19.15 20.00 21.40 22.30 23.00 00.00 00.30 Dobro jutro, Slovenija Ljubezenske vezi, nan. Preciosa, nad. Prevare, nan. Vrtoglava kariera, nan. Brez zapor z Jonasom Obala Malibuja, nan. Angel v belem, nan. Ljubezenske vezi, nad. Preciosa, nan. Prevare, nan. 24 ur Nepravi čas za smrt, am. f. Popolna varnost, nan. Naravnost fantastično, nan. Nevarne dirke, nan. M.A.S.H, nan. Glavni na vasi, nan. kanall 27 PONOVITVE: 09.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon. IZ PONEDELJKOVE ODDA-JE DOBRO JUTRO 802. VTV MAGAZIN ŠPORTNITOREK ŠPORTNI GOST: MIRAN ŽIROVNIK, padalec IZ SREDINE ODDAJE DO-BROJUTRO 803. VTV MAGAZIN EPP/ VABIMO K OGLEDU MINISTRSKISTOL; Gost: JANKO RAZGORŠEK IZ PETKOVE ODDAJE DO-BROJUTRO LOKALNI UTRIP KOZJAN-SKEGAIN OBSOTELJA VIDEOSTRANI GLASBENI LABIRINT KAJENJEIN BOLEZEN PERLINE ODRSKE LUČI: PARADISE ON ICE, 2. del REKONSTRUKCIJA POBE-GA VOJAŠKEGA HELIKOP-TERJA GAZELA ftKO BITI ZDRAVIN ZMA-GOVATI; S.E.M. - 75. NAJ SPOT, glas. oddaja ROKAPREGNANCEM -SLOVENSKA VAS, pogovor VIDEOSTRANI 09.30 Radovedni Taček 09.50 Waynove dogodivščine, 4 10.10 Oddaja za otroke 10.20 Recept za zdravo življenje 11.10 Triktrak 12.10 Gozdarska hiša Falkenau, 4 13.00 Poročila, vreme, šport 14.25 Salvador Dali, dokum. od-daja 15.40 TVkonferenca 16.30 Brezmeje 17.00 Sprehodi v naravo 17.15 Najlepše počitnice 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Frostovo stoletje, 2/13 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Župnik za deset tednov, 15 21.00 Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi 22.40 Šport 22.50 Duplessrsove sirote, 2/2 00.20 Gledališče Tadeusza Kantorja, 2/2 01.10 Frostovo stoletje, 2/13 SLOVENIJA 2 10.30 Sestre, 23/24 11.20 Gospodarska panorama 12.15 Studio city 13.45 Jasno in glasno 15.10 Škrlatno in črno, amer. film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Saint Tropez, 14/26 19.00 Lingo, tv igrica 20.00 Nigel Kennedy, portret vio-linista 20.50 Nigel Kennedy igra Brahmsa 22.00 Zbogom, Kitajska, hong- konški film 23.50 Svetporoča 09.00 DOBRO JUTRO, informativ- no - razvedrilna oddaja 10.15 803. VTV MAGAZIN, pono-vitev 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 PERLINE ODRSKE LUČI: PARADISE ON ICE, 2. del 11.10 GLASBENI LABIRINT, od-daja z narodnozabavno glasbo TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM: GU-LIVERJEVA POTOVANJA, 2. del risanega filma TVIZLOŽBA OBVESTILA EPP/ VABIMO K OGLEDU DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK. Gost: IVAN SIMIČ.predsednik Društva davčnih svetovalcev Slovenije REGIONALNE NOVICE IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.05 TVIZLOŽBA 22.10 VIDEOSTRANI 09.05 10.05 10.10 10.15 18.55 19.00 19.30 19.35 19.55 20.00 20.20 09.30 Sprehodi v naravo 09.45 Najlepše počitnice, 12/12 10.20 Frostovo stoletje, 2/13 11.10 Mednarodna obzorja 12.05 Župnik za deset tednov, 15/20 13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 Obzorja duha 13.55 Ljudje in zemlja 14.45 Gledališče Tadeusza Kantorja, 2/2 15.35 Pomp 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Boj za obstanek, 7/12 19.00 Dobrodošli doma 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Roka pregnancem Slovenska vas, prenos 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Okrogla miza o jazzu na slovenskem SLOVENIJA 2 10.30 Saint Tropez, 14/26 11.20 Nigel Kennedy, portret vio-linista 12.10 Nigel Kennedy igra Brahmsa ; 13.00 TVprodaja ; 13.55 Tenis grand slam, četrtfina- le (M), prenos j 16.00 Angel, irski film j 17.30 Po Sloveniji j 18.05 VVildbach, 5/13 : 19.00 Kolo sreče, tv igrica ; 20.00 Atletika Zlata liga, prenos ; 22.00 Tenis grand slam čf (M), ; posnetek ■ ^^ j 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.30 Ljubezenske vezi, nan. 10.20 Preciosa, nad. 11.10 Prevare, nad. 12.00 Vrtoglava kariera, nan. 13.00 Nevarne dirke, nan. 14.00 Top shop 14.30 Popolna varnost, nan. 15.30 Angel v belem, nan. 16.30 Ljubezenske vezi, nad. 17.20 Preciosa, nad. 18.15 Prevare, nad. 19.15 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: njena za- dnja priložnost, amer. f. 22.00 Bolnišnica upanja, nan 22.35 Naravnost fantastično, nan. 23.00 V imenu pravice, nan. 00.00 M.A.S.H., nan. 01.00 24 ur, ponovitev kanall 22.15 22.20 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.30 Ljubezenske vezi, nad. 10.20 Preciosa, nan. 11.10 Prevare, nan. 12.00 Vrtoglava kariera, nan. 13.00 V imenu pravice, nan. 14.00 Topshop 14.30 Bolnišnica upanja, nan. 15.30 Angel v belem, nan. 16.30 Ljubezenske vezi, nan. 17.20 Preciosa, nad. 18.15 Prevare nan. 19.15 24 ur 20.00 Mreža prevar, amer. film 22.30 Naravnost fantastično, nan. 23.00 V imenu pravice, nan. 00.00 M.A.S.H., nan. 01.00 24 ur, ponovitev NAJ SPOT DNEVA DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK. Gost: IVAN SIMIČ, predsednik Društva davčnih svetovalcev Slovenije VABIMO K OGLEDU TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM: GULI-VERJEVA POTOVANJA, 3. del risanega filma TVIZLOŽBA OBVESTILA EPP/ VABIMO K OGLEDU 804. VTV MAGAZIN, regio-nalni informativni program ŠPORTNITOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST: ROK STU-PAR IN STRELSTVO IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-JE, oddaja televizije PRI-MORKA, Šempeter pri Gorici ZA ZDRAVJE SRCAIN OŽILJA 804. VTV MAGAZIN, pono-vitev NAJ SPOT DNEVA TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI DOBRO JUTRO, informativno-razvedrilna oddaja 804. VTV MAGAZIN, pono-vitev 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 ŠPORTNITOREK, športna informativna oddaja 11.00 ŠPORTNI GOST: ROK STU- PAR IN STRELSTVO 11.30 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-JE; oddaja televizije PRI-MORKA, Šempeter pri Gorici ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA: KAJENJEIN ZDRAVJE TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM: RO-BINSON CRUSOE, 1. del ri-sanega filma 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 VIDEO TOP, glasbena od-daja VEČERNI KLEPET; Gost: dr. KAREL KUZMAN REGIONALNE NOVICE IZ ODDAJE DOBRO JUTRO TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI "Naš čas" izdaja Časopisno, zatožniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 180 SIT, trimesečna naročnina 1.980 SIT, polletna naročnina 3.850 SIT, letna naročnina 7.200 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovomi urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnični urednik), □amir Šmid (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik. Jure Beričnik, telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, tele- fon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih lotogralij in rokopisov ne vraćamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. 24. junija 1999 MODRO© m KRONIKA MS ČilS 15 POLICIJSKA POSTAJA VELENJE Nerazumljiv motiv Neznanec je na Goriški cesti v Velenju v noči na četrtek, 17. ju-nija, porisal osebni avtomobil Seat Cordobo, last Aleša M. in mu povzročil za okoli 40.000 tolarjev škode. Vlomilci še nimajo počitnic V začetku minulega tedna je neznanec iz točilnice pri tenis igriščih na Selu odnesel telefonsko slušalko znamke Panasonic, več zavojčkov cigaret, žvečilne gumije, sladolede in več stekle-nic in pločevink brezalkoholnih pijač. Podjetje Vegrad IDDS je oškodoval za 90.000 tolarjev. Isto noč, iz ponedeljka na torek prejšnji teden, je neznanec vlo-mil v pred prostor trgovine Mix mini market na Koroški v Velenju. Dišali so mu sladoledi in slaščice. Lastnica Andreja G. je oškodovana za okoli 10.000 tolarjev. V noči na četrtek, 17. junija, je vlomilec iz bifeja Kino Osmica na Koroški cesti v Velenju, odnesel registrsko blagajno z menjal-nim denarjem, puščice za pikado ter različne cigarete. Lastnika Franca J. je oškodoval za 106.254 tolarjev. Med nedeljo in ponedeljkom je neznanec iz Zdravstvenega doma Šoštanj odnesel različne zobotehnične pripomočke in žige zdravnikov, v skupni vrednosti 85.000 tolarjev. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE S pestjo nad policista V soboto, 19. junija, okoli 2. ure, sta policista postaje Mozirje v Florjanu pri Gornjem Gradu ustavljala voznika osebnega av-tomobila 62-letnega Jožeta U. iz Radmirja. Voznik jima na znak ni hotel ustaviti, zato sta zapeljala za njim in ga dohitela. Kljub zahtevi ni hotel pokazati dokumentov, niti nuditi osebnih poda-tkov. Med postopkom je voznik nenadoma odrinil enega od po-licistov in ga s pestjo udaril v predel obraza. Čeprav se je upiral, sta policista napadalnega voznika obvladala, pri tem pa utrpe-la lažje telesne poškodbe. Zdravniško pomoč sta iskala v zdrav-stvencm domu in potem v bolnišnici Celje. Jože U. bo moral svo-je početje zagovarjati na sodišču. Križ brez Jezusa V noči na sredo, 16. junija, je neznanec s križa ob lokalni ce-sti Šešče - Griže ukradel lesen kip Jezusa, velikosti 120 krat 70 cm. Lastnik Ivan K. je oškodovan za okoli 150.000 tolarjev. Zanimivo, da je v isti noči nekdo tudi v Visokem v Šmartnem v Rožni dolini s križa ukradel lesen kip Jezusa, velikosti 60 krat 90 cm. Lastnik Franc Š. je oškodovan za okoli 100.000 tolarjev. Do 18. junija pa je neznani storilec iz kapelice na dvorišču sta-novanjske hiše Nevenke C. v Vrbju odtujil nabožne kipce, vaze, svečnike in zvonce. Lastnica je po nestrokovni oceni oškodo-vana za približno 500.000 tolarjev Odpeljal pet ton železa Med 15. in 17. junijem je neznani storilecvbližini železniške postaje v Žalcu ukradel okoli 5.000 kilogramov odpadnega železa v obliki vijakov in plošč. Slovenskim železnicam, Sekciji za vzdrževanje prog Celje je povzročil za kakšnih 50.000 tolar-jev škode. Zmanjkalo je kritine V noči na petek, 18. junija, je neznanec iz ograjenega skla-diščnega prostora trgovine Sam d.o.o. v Latkovi vasi odtujil 40 komadov strešne kritine Onduline, rjave barve, velikosti 2x1 meter, vredne 63.000 tolarjev. Več vlomov v avtomobile V četrtek, 17.junija, zvečer, je neznanec v Ulici talcev v Žalcu vlomil v osebni avto Renault 4, last Roberta S. Odnesel je av-toradio z ojačevalcem znamke Blaupunkt in Mobi regljo ter mu povzročil za 30.000 tolarjev škode. Dan prej, med 19.30 in 20.30, pa je neznanec vlomil v oseb-ni avto parkiran pred pokopališčem v Žalcu. Iz vozila je odne-sel žensko torbico z denarjem in dokumenti. Olgo K. je oško-doval za 35.000 tolarjev. V noči na petek, 18. junija, je neznanec na parkirnem pros-toru pred Zdravstvenim domom Žalec iz odklenjenega oseb-nega avtomobila Renault 5 odnesel črno zdravniško torbo s pri-borom za nego bolnikov, manjši pisano toaletno torbico z apa-ratom za merjenje krvnega sladkorja in rjavo torbico z apara-tom za merjenje krvnega pritiska. Zdravstveni dom je oškodo-van za 100.000 tolarjev. Vponedeljek, 21. junija, med 15.15. in 16.50. uro, jc bilo vlom-ljeno v dva avtomobila parkirana pri pokopališču v Žalcu. Iz opel kadeta je neznanec odnesel torbico z dokumenti in Marijo S. ter Julijano J. oškodoval za približno 20.000 tolatjev. Iz opel cor-se pa je odtujil torbico z denarjem, dokumenti, zlatnino in kozmetiko ter Ivanko in Jerneja P. oškodoval za približno 80.000 tolarjev. Ukradli mercedesa V noči na torek, 22. junija, je neznanec iz nezaklenjene garaže v Dobriši vasi pri Petrovčah ukradel mercedes 220 C, letnik 1993, kovinsko srebrne barve, registrskih oznak CE 39 20E, last Matjaža A. Če bi kdo vedel karkoli o pogrešanem vozilu ali storilcu, ga prosijo, da to sporoči po telefonu na številko 113. Milana Gabrona in in Mitjo Kosa višje sodišče oprostilo Ni jasno, katere avtorske pravi-ce naj bi kršila Višje sodišče v Celju je oprostilo 35-letnega Milana Gabrona in 21-letnega Mitjo Kosa, oba iz Velenja, obtožbe, da sta si pridobila večjo pro-tipravno premoženjsko ko-rist s kršenjem avtorskih pravic s tem, ko naj bi Milan Gabron v prodajalni Music Shop v Velenju dajal v najem avdio kasete in CD plošče, za kar ni imel dovoljenja avto-rjev, Mitjo Kosa pa, ker naj bi Gabronu pomagal raz-množevati originalne zgoščenke. O tem smo pisali tudi v Našem času, aprila lani ("Velenjska pirata ujeta na delu"), ko so celjski krimina-listi spisali ovadbo za krajo intelektualne lastnine. "Zgodba" je zdaj dobila epi-log. Prvostopenjsko sodišče je najprej spoznalo, da sta storila vsak dve kaznivi deja-nji neupravičenega izko-riščanja avtorskega dela po I. in II. odstavku 159. člena Kazenskega zakona in jima izreklo pogojni obsodbi. Oba sta se na tako sodbo pritožila. Drugostopenjsko sodišče ju je oprostilo, ker je menilo, da v krivdoreku opisano stanje nima potrebnih znakov očita-nih kaznivih dejanj, saj ni na-vedeno, katere avtorske pra-vice naj bi kršila in na škodo katerih avtorjev. Prav tako v krivdoreku ni bilo navedene že dosežene premoženjske koristi pri obeh, niti ni bilo pojasnjeno, kaj pomeni mej-ni znesek 415.205 tolarjev, kolikor naj bi znašala pre-moženjska korist. ■ mkp POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Velenje Nasilje v družini na prvem mestu V začetku junija je minilo leto dni, odkar je v Sloveniji pod okri-Ijem ljubljanskega podjetja B & Z, ki ima enoto tudi v Velenju, pričelo delovati 11 centrov za pomoč žrtvam kaznivih dejanj. Med njimi tudi center v Velenju. Centri delujejo kot neprofitne orga-nizacije, vse uradne inštitucije, kot so Centri za socialno delo in Policija pa jim že po tem kratkem času delovanja priznavajo, da so s svojim delom naredili ogromno. Ob tem jih ne jemljejo kot konkurenco, ampak le še eno pomoč več Ijudem v stiski. Prejšnjo sredo so predstavniki velenjskega Centra za pomoč ž-rtvam kaznivih dejanj, ki ima svoj sedež v Domu učencev, pred-stavili svoje delo in medse povabili tudi predstavnike javnih za-vodov, MO Velenje, ZSSS in sindikalne zastopnike večjih pod-jetij, s katerimi uspešno sodelujejo. Želeli so namreč slišati, kako ti vidijo njihovo delo in kaj si želijo še izboljšati. Kritike so bile, kot že rečeno, pozitivne. V Velenju delo svetovalcev uspešno opravljata Damjana Rednak in Edo Rošker, oba zaenkrat zaposlena še preko javnih del, nad njunim delom pa bedi vodja projekta in supervizorka Desa Orel, ki je bila gostja predstavitve. Podala je podrobno oce-no in nanizala zgovorne statistične podatke o delu vseh sloven-skih Centrov: "Centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj so bili ustanovljeni za žrtve vseh vrst nasilja ali stisk. Kdorkoli sebe doživ-lja kot žrtev, ali da je v situaciji, ki jo težko prenaša, je obreme-njujoča, se lahko obrne na naš Center. Razbremeni se s tem, da dobi dobrega poslušalca, da odkrije možnosti, ki so v tem pros-toru za pomoč, pa naj gre za nasilje v družini, nasilje institucij, zažrtev ropa... Kar koli. Ko meni, da potrebuje pomoč, se lah-ko obrne na naše svetovalce. Center deluje vsak dan, 24 ur na dan. Pomembno pa je, da so lahko žrtve pri iskanju pomoči anonim-ne." Delo je za svetovalce izjemno zahtevno, tako po strokovni kot človeški plati, saj pomeni obremenitev tako za svetovalca kot za žrtev, ki pokliče. Zato so vsi, ki delajo v tem programu, bili iz-brani po dodatnih kriterijih, pri katerih ni bila upoštevana le iz-obrazba (vsi imajo najmanj višjo). Svetovalci se morajo znati vžive-tiv situacijo, znati prisluhniti, se pravilno vesti in imeti željo de-latiz ljudmi, kajti to je način življenja, ne le poklic. Svetovalci so se dodatno izobrazili s področja prava, sociale, svetovanja, nu-denja suporta... Usposabljanje teče kontinuirano, saj se Desa Orel s svetovalci srečuje tedensko na supervizijah. Pri tem sodeluje-jo pedagogi, sociologi... Svetovalci imajo možnost poklicati za nasvet 24 ur na dan, kadar ne vedo, kako naj žrtvi pomagajo... Zgovorne številke Številke, sploh statistične, so včasih toge, a v primeru Centrov za pomoč žrtvam kaznivih dejanj povedo veliko." V tem letu smo obravnavali že več kot 1000 stisk žrtev različnih kaznivih dejanj. Nekateri se vračajo, včasih z novimi problemi. Nikomur ne za-povedujemo, kaj naj naredi. Prikažemo mu možnosti, kaj lahko naredi. Vsakdo ima možnost narediti le toliko korakov, kot jih zmore in želi. V tem letu smo opravili 11 tisoč intervencij. Na nas se je obrnilo 67% žensk. Tudi delež moških, ki se sicer težje obračajo po pomoč, je presenetljivo velik, saj jih je kar 31%. Najpogosteje se na nas obračajo zaradi nasilja v družini. Takih primerov je kar 60%. Tu se stvari prepletajo, saj je ponavadi po-vezano z ekonomsko stisko, izgubo dela, neplačevanjem preživ-nine... Velikokrat se nam žrtev razkrije šele po nekaj pogovorih, ko dobi zaupanje v nas in spozna, da nihče ni sam kriv za nasil-no situacijo, ki se mu dogaja. Presenetljivo veliko je nasilja med sosedi, skoraj 13%..." Zapomnite si telefon 863 - 423! To je telefonska številka velenjskega Centra za pomoč kazni-vih dejanj, katerega delo je zagotovo v javnosti še premalo zna-no. Tudi nanjo se lahko žrtve obrnejo 24 ur na dan. V enem letu sta Damjana in Edo pomagala 100 ljudem, ki so jih poklicali po telefonu ali pa obiskali v njihovih prostorih. Opravili so 531 in-tervencij, 11 zagovorništev, saj žrtvi stojijo ob strani tudi na sodišču ali jih spremljajo na pogovore na različne institucije." Opravili so 129 informativnih pogovorov... Največ žrtev se je na njih obrnilo zaradi nasilja v družini. Takih primerov je bilo kar 44, od tega 13, ko sta partnerja že ločena, pa zaradi finančne stiske in pomanjkanja stanovanj še vedno živi-ta skupaj. To je velik problem, saj na Stanovanjskem skladu za- enkrat pri dodelitvi socialnih stanovanj tovrstnih stisk in pripo-ročil še ne točkujejo in le redko upoštevajo, kar bi bilo nujno spre-meniti. Napovedali so, da naj bi Velenje že drugo leto dobilo ne-kakšno varno hišo, kamor bi se lahko prehodno zatekle žrtve na-silja v družini, uredili pa naj bi jo s pomočjo MO Velenje. Mag. V velenjskem Centru za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, ki ima sedež v domu učencev, to uspešno nudita Damjana Rednak in Edo Ravnjak, med njima pa je vodja projekta Desa Orel. Jelka Fužir, direktorica Centra za socialno delo Velenje, je k temu dodala, da je zagotovo zaradi takih situacij nasilja v družini še več, pri čemer najbolj trpijo otroci, in da vidi neprecenljivo vlogo Centra za pomoč žrtvam prav v nudenju pomoči, poslušanju in pripravljenosti pomagati. S tem so se strinjali tudi ostali priso-tni. Zato imajo vsi slovenski Centri, tudi velenjski, še velik ma-neverski prostor za delo, ki jim ga ob vseh stiskah sodobnega člo-veka ne bo zmanjkalo. In prav bi bilo, da bi njihovo prepotreb-no delo čim bolj podprli. Tudi finančno. ■ Bojana Špegel 16 SAS i:AS ŠPORT IN REKRACIJA_24. junija 1999 NK Rudar - v nedeljo povratna tekma Smučarski skoki Na pot ne gredo brez upanja Nogometaši Rudarja so v prvi tekmi pokala Intertoto s švedskim Halmstadsom igrali 0 : 0. Gotovo pred tekmo nihče ni verjel, da lahko zelo oslabljena domača ekipa iztrži točko s tre-nutno drugouvrščenim moštvom švedskega prvenstva. V primerjavi z Rudarjevo ekipo, ki si je priigrala tretje mesto v državnem prvenstvu, je na tej tekmi manjkalo kar šest nogometašev: Zoran Pavlovič, Danijel Brezič, Jernej Javornik, njim se je v četrtek pridružil še Mladen Dabanovič, ki je podpi-sal pogodbo z Lokerenom prvem polčasu so igrali nepričakovano previdno in domači so jim nekajkrat nevar-no zapretili. Že v 5. minuti so imeli veliko priložnost za zade-tek. Po strelu Antona Grobelška s kota, je Živojin Vidojevič z glavo poslal žogo v daljši vratarjev kot, branilec Hansson pa je pred samo golo-vo črto žogo odbil nazaj v polje. Šele v 14. minuti so Svedi izvedli prvi nekoli nevarnejši napad, zadetek je preprečil Šribar, ki se je vrgel Karlssonu pred noge in ujel žogo, na podoben način je moral novi tah je poskušal Grobelšek, a je bil s približno 18 m nenatančen. V 59. minuti je Šumnik morda zapravil svojo priložnost tekme. Grobelšek je izvedel kot z leve, Šumnik je sicer močno udaril z glavo žogo, vendar je bil gostu-joči vratar spet sijajen. Nato so se razživeli gostje, postajali so vse bolj nevarni in v 64. minuti je po predložku Aubynn-Obensa z leve Alexandersson lc za nekaj cm poslal žogo mimo desne vratni-ce. Takoj za tem je z več kot 20 m silovito streljal sam Aubynn-Obens, ciljal je v levi zgornji Brane Oblak, trener Rudarja: Razlog za zadovoljstvo je imel domači trener Brane Oblak, saj so se mnogi bali, da ne bi z zdesetkano ekipo doživel poloma: "Igrali smo z zelo oslabljenim moštvom, saj smo zadnji trenutek ostali še brez vratarja Mladena Dabanoviča, in med vratnici je moral novi vratar, ki smo ga v Velenje pripeljali kot zamenja-vo Dabanoviču. Bil je zelo dober, pa tudi drugi igralci, ki so dobili priložnost, so pokaza-li, da znajo igrati. Njihov motiv je bil velik. Z izidom sem zado-voljen, čeprav ... Ce bi bili naši strelci nekoliko natančnejši, bi bili lahko tudi zmagali. Zavedam se, da nam bo v nede-ljo veliko težje. Na povratni tekmi ne bo Almirja Sulejmanoviča, ki bo v ponede-ljek odšel k vojakom (to se je tudi zgodilo - op.p.), in težko bom našel igralca, ki bi bil tako borben. Podobno kot pred prvo tekmo, tudi pred povratno poudarjam, da v nedeljo nima-mo kaj izgubiti; zato so naše možnosti 50:50." (Belgija) za pet let, s tem, da lahko pride do prekinitve po dveh letih, manjkala pa sta tudi poškodovana Klemen Lavrič in Samir Balagič. Tudi slednji bo menda odšel iz Rudarja, že v 21. krogu pa je zadnjič oblekel Rudarjev dres Ilir Cauhshllari. Prav zato je moral trener Brane Oblak v ekipo vrstiti nove igral-ce, Mithada Trnjanina (Jedinstvo Bihač) in vratarja Janka Šribarja (Šentjur), v nadaljevanju je dobil priložnost tudi Marko Križanič (prišel je prav tako iz Šentjurja ), od prve minute pa je zaigral mladi Miha Golob. Gostje z igro niso opravičili ugleda švedskega nogometa. V velenjski vratar posredovati tudi v 32. minuti, ko je bil sam pred njim Alexandersson. Izredno lepo akcijo so "rudarji" izvedli v 39. minuti. Sulejmanovič je žogo'vodil po sredini igrišča, jo podal na levo Šumniku, ta jo je poslal na desno Gajserju, ki pa je okle-val, namesto, da bi udaril "iz prve", in gostje so ga nato one-mogočili pri strelu. Prvi polčas je sklenil Podvinski z močnim udarcem, toda drugi švedski vratar ( prvi H. Svensson je sedel na klopu zaradi rahle poškodbe) je bil na pravem mestu. V drugem delu je bila igra še živahnejša in že po treh minu- kot, toda Šribar je z lepo obrambo izbil žogo v kot. Velenjski vratar je imenitno posredoval tudi v 73. minuti, ko je ubranil nevarno žogo, ki jo je proti njemu poslal Karlsson. V 82. minuti je Podvinski s spro-stim strelom s 23 m poslal žog tik ob vratnici. V zadnjih minu-tah tekme so oboji imeli lepo priložnost za zadetek. Najprej je po podaji Šumnika Vidojevičevo žogo ubranil Johansson, za tem pa je dlani gledalcev ogrel še Šribar. Selakovič je nevarno streljal s približno 13 m, Šribar pa je s skrajnim naporom odbil žogo v kot. Kot je povedal gostujoči trener Tom Prahl, je nekatere najboljše igralce pustil na klopi, saj so imeli včeraj pomembno prvenstveno tekmo. Pri njih je domače prven-stvo v tem času na polovici, odig-rali so šele enajsti krog, pred včerajšnjo tekmo pa so bili s tekmo več na drugem mestu. Povedalje: "Glede na to, da sta dve tekmi, je najpomembneje, da v Velenju nismo izgubili. Izbrali smo bolj obrambno igro. Obrambni igralci so bili v takšnem sistemu igre boljši del moštva, vratar pa je bil sploh izvrsten. Povsem drugače bo na povratni tekmi, kjer bomo več napadali, igrali na zmago, torej za gledalce. Sicer pa sta obe ekipi igrali zelo dobro." Dejal je še naslednje: "Veseli smo, da smo prišli v Velenje, ki je izredno lepo mesto, pač kolikor smo ga lahko videli. T\idi hotel, v katerem smo prebivali (hotel Paka - o.p.), je zelo lep, Ijudje v njem prijazni, gostoljubni. Resnično se zadovolj-ni vračamo domov." ■ vos NK Esotech Smartno Igralci na dopustu, uprava dela Šmarski nogomet je v minuli sezoni dosegel lep uspeh z uvr-stitvijo na 4. mesto v prvenstvu in s polfinalom slovenskega pokala. Začetek sezone je bil zelo obetaven, saj so Šmarčani v pokalu izločili prvoligaša s Prevalj, v prvenstvu pa niso bili uspešni in pokazalo se je, da ekipi manjkata izrazit strelec in vezni igralec. V ekipi je bila premajhna konkurenca in v prvih treh krogih so igralci Esotecha osvojili samo tri Sportnik - športnica maja Akcijo nadaljujemo s četrtim in zadnjim kuponom za izbiro najboljšega športnika ali športnice v mesecu maju. Izbor je tokrat še večji, saj so bila na višku ligaška tekmovanja, razmahnili so se tudi tekmovanja v ostalih športih, zato pobrskajte po spominu in se odločite. Vaše glasove je seve-da dobila Katarina Srebotnik, v tem tednu se je z njo izenačil plavalec Jure Primožič, glasove pa ste namenili še vratarju NK Esotech Borisu Kališku in celo alpski smučarski Ani Drev. Izpolnite kupone, jih pošljite ali prinesite v uredništvo Našega časa najkasneje do torka zjutraj. ršportnica - športnik maja l J Glasujem za športnico(ka)..........................................................| Naslov glasovalca............................................................ I ............................................................................................................................................................................................I I I I------------------------1 točke. Prišlo je do zamenjave tre-nerja Tomažiča z Benčino, ekipo pa sta okrepila Pekič in Žnuderl in vzpon se je začel. Ekipa je postala kompaktna in konkurenca med igralci je dvig-nila raven igre. Moštvo je v pokalu nato izločilo še drugega prvoligaša Primorje, v četrtfina-lu pa še ekipo Paloma Šega in se uvrstilo v polfinale. Po lestvi-ci so se pričeli Šmarčani vzpe-njati in so na koncu jesenskega dela pristali na 4. mestu. Ta uvr-stitev bi bila lahko še boljša, saj so nogometaši Esotecha odigra-li neodločeno tri tekme s slabšimi nasprotniki. V drugi del prvenstva je ekipa stopila s tretjim trenerjem Dragom Kostanjškom in s slabšo igralsko zasedbo. Kostanjšek je ekipo zelo dobro pripravil, saj so bili Šmarčani hit pomladanskega dela prvenstva. Zaostanek 13 točk Tako so igrali Prva tekma pokala Intertoto: Velenje - Igrišče ob jezeru, gledalcev 1200, sodnik Marčik (Poljska). Rudar - Halmstads 0:0 Rudar: Šribar, Granič, Trnjanin, Čerimovič, Podvinski, Grobelšek (Križanič), Sulejmanovič, Golob, Šumnik, Gajser, Vidojevič. Sijajni Primož Pikl z Ljubnega Smučarski skakalci konec minulega tedna niso mirovali, saj so vsi najboljši nastopili na vsakoletni reviji skokov na Ijubljanskem Mostecu. Pravo senzacijo je pripravil 17 - letni Primož Pikl (SSK Ljubno BTC), saj je v absolutni konkurenci za Primožem Peterko in Petrom Žonto zasedel tretje mesto, ob tem pa seveda /.magal v kategori-ji mladincev do 18 let. Od Velenjčanov sta bila pri članih najboljša Rolando Kaligaro na 7. in Uroš Kočnik na 12. mestu. Pri pionirjih do 10 let sta bila Gašper Berlot 3._in Klemen Omladič 8., pri pioniijih do 12 let je bil Nejc Kokolj 15., Igor Žižek pa 18., pri pionir-jih do 14 let bil z 11. mestom najboljši Luka Smagaj, pri mladincih do 16 let je zmagal Marko Perše, pri mladincih do 18 jc bil Uroš Kočnik 5., Marko Perše pa 12. I JO Dviganje uteži Izkazala sta se z zlatom in bronom V nedeljo je bilo v Ljubljani mladinsko državno prvenstvo v dvigan-ju uteži, na katerem sta se odlično odrezala dva člana velenjskega težkoatletskega kluba Rudar. V kategoriji do 62 kg je Roman Germadnik(na posnetku na levi) osvojil prvo mesto in zlato medaljo, Slavko Laljek pa v kategoriji do 69 kg tretje mesto in bronasto medaljo. Germadnik si je s tem zagotovil mesto v državni reprezentanci in s tem nastop na evropskem prvenstvu avgusta v Italiji H Sabljanje Zmaga v Esslingenu Veliko mladih velenjskih športnikov goji tesne stike z vrstniki iz nemškega Esslingena, med njimi so tudi sabljači kluba Rudolf Cvetko, ki so v soboto in nedeljo v tem mestu že petič nastopili na mednarodnem turnirju skupaj s 54 tekmovalci in tekmovalkami iz Švice, Nemčije in Slovenije. V soboto je bil s floretom med Velenjčani pri mladincih najboljši Lenart Jerabek na 6. mestu, 11. je bil Matej Gorjan, 13. Tadej Knez in 14. Tine Čas, pri mladinkah pa je bila Marija Brložnik 8. Na nedeljskem tur-nirju z meči je nastopil le Matej Gorjan in osvojil prvo mesto. Ti uspešni nastopi predstavljajo lep zaključek sezone velenjskega kluba. Vsi uspehi predstavljajo lepo spodbudo tekmovalcem, tekmoval-kam in trenerjem Marjanu Salobirju, Robertu Uranjeku in Agimu Kasaziju v pripravah na naslednjo sezono. I m.g. je bil šest krogov pred koncem zmanjšan na 4. V pokalu so zelo dobro odigrali dve polfinalni tekmi z Olimpijo, videlo pa se je, da je ekipa Šmartnega tanka in da trener ni imel dovolj kakovostnih zamenjav, zato je še večji uspeh v pokalu in prvenstvu izostal. To se je videlo v zadnjih petih krogih, ko je padla forma nekaterih igralcev, trener pa ni imel prave menjave. Sama igra Šmarčanov je bila zelo lepa, imeli pa so velike težave z učinkovitostjo. Ob tem je obram-ba v pomladanskem delu prejela le 10 zadetkov in če bo moštvo ostalo skupaj bo to velik plus. V klubu so uspeli zgraditi tri-buno in jo pokriti in tudi gledalci imajo več udobja. Igralci so trenut-no na dopustu, uprava pa ima dosti dela z okrepitvami. Kakšna bo postava Šmartnega v novi sezo-ni, bo seveda jasno 5. julija, ko bodo začeli priprave. MJ. Goričnik GARANTlTPOLZi Industrijska prodajalna P0LZELA _ _______ Tel.: 063/70-37-130, P0LZELA = 70-37-131 ^VO ZA Nf Delovni čas prodajalne: ^ ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure sobota: d 8. do 12. ure •Velika izbira vseh vrst pohištva po ugodnih cenah •Dodatno znižanje omar z drsnimi vrati -15 % •Kuhinje NINA - takojšnja dobava •Razprodaja opuščenih programov in vzorčnih sestavov - izjemno ugodno •RAZPR0DAJA PR0GRAMA C0MP0 - znižanje 20% •Ugodno zakonske spalnice MAJA in VENEZIA •AKCIJA: zakonska spalnica VEGA N0VA že za 86.766,00 SIT N0V0 N0V0 N0V0: PROGRAM VEGA-ADRIA Informacije natelefon: 063/7037 130, 063/7037 131 III C/» Ul >o POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! 24. junija 1999 ŠPORT IN REKREACIJA NAŠ VAS 17 Na aveniji pri železniški postaji so bile igre trojk zelo zanimi- ve Konjeniški šport "Osvojili" Slovenj Gradec Na tekmovanju v preskakovanju, ki ga je v Slovenj Gradcu izvedel domači klub v sodelovanju s KK Koper, so največ visokih uvrstitev dose-gli predstavniki velenjskega kluba, "pomagali" pa so jim tudi člani KK Veniše. Izidi - AO, 0,80 m: 1. Maja Tomšič (Ali, Krka Novo mesto), 2. Niko Lah (Perle, Velenje), 4. Gašper Kolar (Black Caramel, Velenje); Al, 1,00 m: 1. Gašper Kolar (Black Karamel, Velenje); A2, 1,10 m, ameriški baraž, mladinci: 3. Robi Skaza (King, Velenje); A2, 1,10 m, klasičen baraž, mladinci: 3. Grega Slatinšek (Apache, Velenje); A2, 1,10 m, klasičen baraž, člani: 2. Tadej Hernavs (Jeriy, Veniše), 4. Matjaž Čik (Chief, Velenje); A2, 1,10 m, ameriški baraž, člani: 2. Maja Novak (Meggle Levade, Velenje), L, 1,20 m, klasičen baraž: 1. Maja Novak (Okser Grace, Velenje), 2. Matjaž Čik (Uganda 2, Velenje), 3. Primož Rifelj (Profi, Veniše), 4. Lovro Blatnik (Lafaet, Velenje), 5. Aleš Pevec (Felis Rhapsody, Velenje); Ma, 1,30, ameriški baraž: 1. Matjaž Čik (Carerra, Velenje), 2. Primož Rifelj (Profi, Veniše), 3. Luka Založnik (Apollo, Veniše), 4. Grega Slatinšek (Delano II Albatros, Velenje). trgovina d.d. velenje Obnovljena knjigarna in papirnica "dihata" s kupci Tenis Najmlajši izvrstni Najmlajši tekmovalci ŠTK so nastopili v ligaškem tekmovanju TZS do 12 let, tekmujejo pa kom-binirane ekipe dečkov in deklic. Velenjska ekipa je v skupini osvoji-la 2. mesto skupno pa 5. do 8. med 24 ekipami. Igrali so - deklice: Diana Nakič, Ružica Aračič, Dunja Tinauer, Brina Špegel, Maja Nikolič in Tamara Klemenčič ter dečki: Rok Bizjak, Kamenko Dujmovič, Žiga Vrtačič, Aleš Cverlin, Aljoša Kramar in Blaž Špegel. Mladi Velenjčani so premagali AS Litijo s 5:2, Krko TC Otočec 7:0, Krško 5:2 in Portvald Novo Mesto s 7:0, izgubili pa so samo proti ŽTK Maribor z 2:5. medobčinsko društvo invalidov Šaleške doiine je izvedlo področno tekmovanje za invalide po katego- rijah invalidnosti. Ženske so nastopile v skupni, moški pa v treh skupinah. Nastopilo je 22 udeležencev iz 8 društev, prvih pet iz vsake skupine pa se je uvrstilo na državno prvenstvo. Od Velenjčanov so bili uspešni Stane Koren z 2. mestom v skupini H4 ter Vito Lukanovič in Vejsil Fatič z 2. in 3. mestom v skupini H6. Področno tekmo-vanje invalidov Medobčinsko društvo invali-dov Saleške doline je izvedlo področno tekmovanje za invalide po kategorijah invalid-nosti. Ženske so nastopile v skupni, moški pa v treh skupinah. Nastopilo je 22 udeležencev iz 8 društev, prvih pet iz vsake skupine pa se je uvrstilo na državno prvenstvo. Od Velenjčanov so bili uspešni Stane Koren z 2. mestom v skupini H4 ter Vito Lukanovič in Vejsil Fatič z 2. in 3. mestom v skupini H6. LK Mozirje Odlično na Poljskem Na turnirju za veliko nagrado na Poljskem sta za slovensko reprezentanco med 284 nastopa-jočimi iz 36 držav uspešno nastopi-la člana LK Mozirje Bernarda Perhač Zemljak in Dušan Perhač. Bernarda je pri članicah osvojila odmevno 9. mesto, Dušan pa je bil pri članih prav tako odličen 18. Ob vrnitvi sta se udeležila še mednarodnega turnirja v hrvaškem Bjelovarju. Bernarda je zmagala pri članicah s 1334 krogi, Dušan pa je bil pri članih drugi, za zmagovalcem je zaostal tri kroge in izpolnil normo za svetovno prvenstvo, ki bo julija v Franciji. Karate Novi mojstri Ob koncu uspešne tekmo-valne sezone je Karate klub Velenje izvedel še izpite za pasove, ki so jih uspešno opravi-li - za modri pas: Ratko Božič in Niko Medved, za rjavi pas (moj-strski kandidati): Dalibor Pavlovič, Sara Hudarin, Borut in Domen Črešnik, Nina in Miran Spička, Rok Puc, Sanja Jagnjac in Mitja Vranc, za črni pas (mojstri karateja): Rajko Mijatovič, Darko Pavlovič, Dejan Škoflek, Nataša in Martina kristan, Jasmina Hodžič, Barbara Čujež, Mirela Šiljak in Lidija Božič. V strogem centru Velenja, na Cankarjevi ulici, že dolga leta svoja vrata kupcem odpira trgovina Mladinska knjiga, v kateri smo Šalečani od nekdaj kupovali šolske potrebščine, knjige in različen pisarniški material. Konec pomladi je za kratek čas zaprla svoja vrata, kajti razvoj je prinesel svoje in prostori so bili potrebni obnove. Sedaj vas ponovno vabi - obnovljena, prijetno klimatizirana, da bo nakupovanje v njej prijetno tudi v poletni vročini, in s še obsežnejšo ter bogatejšo ponudbo. Mladinska knjigatrgovina, PE Knjigarna in papirnica, kakršen je njen uradni naziv, je sedaj sodobna, izjemno prijetna trgovina, v kateri je tudi izbiranje in nakupovanje prijetno. Tudi zato, ker sta po novem v njej dva med seboj ločena oddelka. Mladinska knjiga namreč obstaja že od leta 1945, po vsej Sloveniji ima kar 28 poslovalnic, velenjska pa je ena največjih. "Dolgoletne izkušnje so nam pokazale, da so knjigarniški in papirniški kupci med seboj zelo različni, zato smo se pri obnovi odločili, da oddelka ločimo. Tako je pristop do ponujenega boljši in kupci imajo možnost, da si blago v miru ogledajo," nam je zaupal vodja velenjske PE Mladinske knjige Robert Polnar. V knjigarni močno obogatena ponudba Večji del obnovljene Mladinske knjige so namenili knjigarni. V njej so uredili izredno pregledne prodajne police, knjige razvrstili po področjih in jih odlično označili. Najmlajšim so namenili čisto poseben kotiček, v katerem bodo v kratkem namestili tudi igrala. Knjige v njem so zlahka dosegljive in razstavljene tako mamljivo, da bo otroška roka z veseljem segla po njih. Kultura branja pa se prične vzgajati prav pri najmlajših. Izbiranje v knjigarni Mladinske knjige je odslej prijetnejše tudi zato, ker so namestili dva stojala za prelistavanje vam zanimivih knjig, uredili pa so tudi prostor, kjer lahko to opravite sede. Ponudba knjig je seveda veliko bogatejša, kot je bila. 'Trudimo se, da ponudimo kar največji izbor slovenskega in prevodnega leposlovja. Poleg tega dajemo poudarek lingvistični literaturi, zato imamo bogato ponudbo slovarjev in tujih učbenikov, ki jo bomo še dopoinjevali. Zlasti se bomo potrudili ponuditi čim več literature s področja prava, računalništva in elektrotehnike, saj je v mestu veliko tehnične intelegence, tovrstna literatura pa zelo iskana. Pri tem dobro sodelujemo z Konzorcijem, največjo slovensko knjigarno tuje strokovne literature," nam je povedal Robert Polnar. Že ob prvem obisku se boste prepričali, da vse povedano povsem drži! Poleg tega se bodo trudifi, da bodo nove knjige dobivali takoj po izzidu, da bodo torej hitri in inovativni. Če bo blago pošlo, ga bodo j dobavili v 24 urah. Po novem imajo vso blago, kar 2500 različnih artiklov, večinoma na policah trgovine, saj so skladišče zmanjšali na minimum. Papirnica - zakladnica pisal, učil, daril V papirnici boste na bogato založenih policah že sedaj našli vse, kar vašmladostnik I potrebuje za šolo. In vse, kar vi potrebujete pri delu v pisarni. V njej boste našli tudi marsikatero zanimivo darilo, ki vam ga bodo po želji tudi aranžirali. Ali pa izbrali kvalitetnotorbo ali potovalko... Trudijo se, da ponujajo predvsem blago domačih proizvajalcev (Aero, Cetis, Toko...), bogatijo pa ga s ponudbo kvalitetnega blaga iz lastnega uvoza. Tako vam ne bo težko najti kvalitetnih pisal znamke Pilot, Staedtler, Parker, ali pa izbrati kaj iz I bogatega asortimana pisarniškega pribora znamke Leitz... Bogata je tudi ponudba | papirne galanterije; zanimive zvezke, bloke, mapetudi sami uvažajo, zato so cene izredno ugodne. 0b tem naj vas spomnimo, da bo DDV nekatere šolske potrebščine močno podražil, predvsem pisala, šestila, ravnila... In da se vam zato splača z nakupom pohiteti. Tudi sicer so na novo šolsko leto že pripravljeni. Na zalogi že imajo vse, kar boste I potrebovali, tudi učbenike, pri čemervam nudijo ugodne plačilne pogoje (plačilo v J 3 obrokih). Potrudili so se tudi pri ponudbi šolskih torb. Vseh cenovnih razredov so in tudi za vse okuse. Vabimo vas, da preverite sami! Ša vedno boste v Mladinski knjigi našli tudi najbogatejšo ponudbo vseh vrst | uradnih obrazcev in tiskovin, ki jih tiskajo v lastni tiskarni. Delovni čas obnovljene Mladinske knjige trgovine, PE knjigarna in papirnica J Velenje: Od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Lahko jih pokličete in povprašate po željenem artiklu, izvedete naročilo ali rezervacijo. Nove teletonske številke: 897-15-30 ter 897-15-31. Vabljeni v obnovljeno trgovino MK, kjer vas v svetlih prostorih čaka ogromna Donudba! Miadinski center Šmartno ob Paki 16 ekip na ulični košarki Šmartno ob Paki, 20. junija - Na turnirju trojk v ulični košarki, ki ga je pripravil Mladinski center Šmartno ob Paki (sodelovala pa sta še občina Smartno ob Paki in velenjska Rdeča dvorana), je nastopilo 16 ekip. Zmagala je ekipa Slabi iz Polzele, ki je v finalni tckmi premagala trojko Ceni z rezultatom 21:16. Za zmagovalce so nastopili: Ročnik, Bošnjak in Zupanc. "Olimpijski tek" Na pobudo Odbora športa za vse pri Olimpijskem komi-teju Slovenije se tudi letos po Sloveniji vrstijo teki v naravi. Prejšnji teden v sredo je svojo vzdržljivost preizkusilo tudi blizu 500 ljubiteljev teka v Velenju. Ze 5. olimpijski tek v Velenju so tudi tokrat skrbno pripravili zaposleni na Turistično-rekreacijskem cen-tru Jezero, soorganizator je bila tudi mestna občina Velenje, županu Srečku Mehu pa je pripadla čast strela za začetek teka. Tekli so okrog jezera 3 kilometre, nekateri pa so se odločili tudi za dva kroga. delež k teku so prispe-vali tudi nekateri pokrovitelji s praktičnimi darili, ki jih je pre-jelo okrog 30 srečnežev. ■ foto: vos 18 W ČAS OBVEŠČEVALEC 24. junija 1999 KINO VELENJE v hotelu PAKA mtkt»PVOČANA Od 28. 6. dalje - sprememba urni-ka filmskih predstav I Četrtek 24. 6. ob18.uri in 20.30uri Petek 25.6. ob18.uri Sobota 26.6. ob 18. uri in 20.30 uri Nedelja 27.6. ob 18.uri Ponedeljek 28.6. ob 20.uri PRAVDA ZA VSAKO CENO pravniški triler Režija: Steven Zaillian Vloge: John Travolta, Robert Duvall Dolžina: 124 minut Film je resnična zgodba o ne-skončnem pravdanju. Nepomemben, samovšečen odškodninski odvetnik se zaplete v primer, ki mu grozi, da ga bo uničil. Resnica namreč ne najde poti v sodno dvorano temveč se izgublja v mreži prevar in pokvarjenih urad-nikov. Zastopa osem družin, ki trdi-jo, da sta dve največji državni pod-jetji zastrupljali lokalno pitno vodo in, da so njihovi otroci zaradi tega zboleli za levkemijo in umrli. Prepričan je, da ima dovolj doka-zov, da primer dobi. V raziskave je vložil svoj denar in skoraj bankroti-ral. Želel je namreč z dobrim delom postati bogat in slaven. Mu je uspelo ? Petek 25.6. ob 20.30uri Sobota 26. 6. ob 23.uri Nedelja 27. 6. ob 20.30uri SOCIALIZACIJA BIKA slovenska risanka za odrasle Režija: Zvonko Čoh in Milan Erič Dolžina: 78 minut 3 nagrade na Festivalu slovenskega filma v Portorožu' 98: Nagrada strokovne žirije za najboljši film, Najboljši scenarij in Nagrada film-skih kritikov Fipresci za najboljši film. Torej absolutni lanski zmago-valec z agresivno glasbo. Torek 29.6. ob 20.30uri Sreda 30.6. ob 20.30uri ŠEPETATIKONJEM drama Režija: Robert Redford Vloge: Robert Redford, Kristin Scott Thomas Dolžina: 168 minut Romantična pripoved o naključni Ijubezni, ki se rodi med dvema odraslima osebama medtem, ko želita pomagati, ona svoji hčeri, on njenemu konju, potragični promet-ni nesreči. On je namreč šepetalec konjem, zdravnik za konje, ona pa uspešna poslovna ženska, ki s ko-njem želi ozdraviti tudi hčerko, ki se od nesreče ni mogla postaviti na noge. Vsoboto 26. 6. ob16.uri, vnedeljo 27.6. ob16.uri OPIČJE NORČIJE otroška komedija. Režija: Franco Ammuri Glasovi: Thora Birch, Mimi Rogers Dolžina: 95 minut Brez vednosti etaršev majhna dekli-ca posvoji izgubljeno opico, ne da bi vedela, da je Ijubek kapucinar dresiran žepar in vlomilec. Zato ga njegov lastnik seveda neutrudno išče. Vendar sta deklica in opica nerazdružljivi. Skleneta, da bosta ugnali tako prevaranta in policijo kot dekličine starše ter ostala sku-paj. Filmski ciklus ROMANTIKA NA VSENAĆINE: Torek 29. 6. ob 20.uri Sreda 30. 6. ob 20.uri ŠEPETATIKONJEM drama Cena vstopnice za filmske cikluse v mali dvorani bo do konca avgusta 500 SITI Cena vstopnic: za redne predstave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje 400 SIT, za filmski ciklus 500 SIT. Rezervacije vstopnic po telefonu niso možne. V predprodaji lahko kupite vstopnice tudi za teden dni naprej, pri blagajni kina, vsak dan, eno uro pred prvo predstavo in da-Ije. Informacije o predstavah: 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure. Informacije in predprodaja vstop-nic: 898 24 91 eno uro pred prvo predstavo in dalje. DEZURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje In je po-trebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številkl snemamo. Za Informa-cije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 24. junija - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Kočevar in dr. Stravnik Petek, 25. junija - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Budnjo, nočni dr. Budnjo in dr. PuvaličSobota, 26. junija -dežurni dr. Kočevar in dr. Friško-vec Nedelja, 27. junija - dežurni dr. Kočevar in dr. Friškovec Ponedeljek, 28. junija - dopol- dan dr. Puvalič, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Pirtovšek in dr. Lovrec-Veternik Torek, 29. junija - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Lazar in dr. Friškovec Sreda, 30. junija - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: 25., 26. in 27. junija - dr. Matej Strahovnik, v dežurni zobni ambu-lanti, Vodnikova 1, Velenje. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana ne-prekinjeno. Tel.: 898-18-80. VelemaskapostajaŠoštanj: Od 25. do 2. julija - Simon Miklavžin, dr. vet. med., mobitel 0609/633-676. Dežurna pogrebna služba PUR pokopališče Podkraj: Telefon: 063/865-866, 0609/640-208, 0609/620-128. ANDRAGOSKIZAVOD LJUDSKA UNIVERZA VELENJE litov tig 2,3320 Velenje, TeL 063/853-576,854-539 V šolskem letu 1999/2000 vas vabimo v naslednje verificirane programe PROGRAMIZA PRIDOBITEVIZOBRAZBE * osnovna šola za odrasle - brezplačna (6., 7. in 8. razred) * prodajalci (1. letnik) * prekvalifikacija v poklic prodajalec * kuhar, natakar (1. letnik) * prekvalifikacija v poklic kuhar * prekvalifikacija v poklic natakar * voznik motornih vozil (1. letnik) * prekvalifikacija v poklic voznik * ekonomsko-komercialni tehnik (1„ 2. in 3. letnik) * ekonomsko-komercialni tehnik-diferencialni program (pogoj poklic prodajalec) USPOSABUANJE PO V. STOPNJI * računovodja * komercialist * turistični vodnik POSLOVNA EKONOMIJA - VISOKOŠOLSKISTROKOVNI PROGRAM Prijave in informacije sprejemamo vsak dan od 8. do 14. ure osebno ali po telefonu na številkah: 063/853-576,854-539 in 897-17-81. ^lnanjc - nalciba za frtheincst! Pcfrffi > ... vem, da vellko Ijudl žlvl v stlskl. Želela bl, da majhen dar dobl prav vsak od njll?r. » t n ... tak pač sem. Vem, da delam prav In to ml je v veselje. ... Kdo bl slcer pomagal Ijudem v stlskl, če jlm tie bl ml? Sodelujte v največjl humanltarnl akcljl na Slovenskem. Izpolnlte nakaznlco, kl ste jo doblll po poštl In po svojlh močeh pomagajte Ijudem, kl potrebujejo vašo pomoč. Preklnlmo žalostne zgodbe, kl se odvljajo v našl bllžlnl. Naj delček naše sreče doseže tudl druge. Rdećl krlž Slovenlje ■^dggg^ iMttfo f**' ONESNAŽENOST ZRAKA ČETRTEK, 24. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 PoročH^ Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj;^ 6.30 Poročila; 17.00 IV. mreža - skupna oddaja lokalnltlfaštff^osrafffijfenije; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidegfcjji PETEK, 25. junija: 6.00 PozdravfS6.30 Poročila: IS45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko postajo Celje; g.OOTunstiCna ponudba Zreč in Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenfo^.OO Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00£daj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poroštta; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 26. junija: 6.00 Dobro jutro: 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informaeije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postafo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Porogila; Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke;J4.30 Poroćila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 27. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Krčma pri Strašnih Jožetih; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDEUEK, 28. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 in 8.30 Poroćila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila, 10.00 Na svide-nje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Porđčila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ time; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ■HfiidlpSilS TOREK, 29. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Šlovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in Ijudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 30. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.30 Poročila 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko postajo Celje; 8.50 Gostovaturistična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA G VELENJE VELIKI V SKALE 1114 6. 1115.6. H16.6. w 17. 6. 1118. 6. 1119.6. "20.6. » INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA IUV Industrija usnja Vrhnika, d.d. Vrhnika, Tržaška c. 31 Na podlagi sklepa uprave z dne 15. 6.1999 objavljamo RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN V ŠOŠTANJU PREDMET PRODAJE: 1. UPRAVNA STAVBA l DVORIŠČEM, v Šoštanju, Trg Bratov Mravljakov 2, in sicer: nepremičnina s parc. št. 1038, vpisana v zk. vl. št. 100, k.o. Šoštanj, v naravi uprava in dvorišče v izmeri 1543 m2. 2. PLANINSKIDOM ANDREJEV DOM, Šentvid nad Zavodnjami 6, Šoštanj, in sicernepremičnina, s parc. št. 124/7, vpisana v zk. vl. št. 26 k.o. Šentvid, ki v naravi predstavlja stavbišče v izmeri 217 m2, na katerem stoji planinski dom Andrejev dom, z naslovom Šentvid nad Zavodnjami 6, Šoštanj, s prizidkom in depandanso. POGOJI: 1. Ponudnik je lahko pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki se izkaže z registrskimi listinami ali fizična oseba, ki se izkaže s potrdilom o državljanstvu RS. 2. Ponudnik mora v ponudbi opredeliti ceno ter plačilne pogoje z datumom plačila. 3. Nepremičnine so naprodaj po sistemu videno-kupljeno. Davek na promet nepremičnin in overitev podpisa plača prodajalec. 4. Ponudbe morajo prispeti na naslov: IUV Industrija usnja Vrhnika, d.d., Tržaška c. 31,1360 Vrhnika, v zapećateni ovojnici z oznako "Ponudba za nakup nepremičnine pod zap. št._", do vključno 15. 7. do 12. ure. 5. Ponudniki bodo o izboru obveščeni v osmih dneh po zaključenem roku za zbiranje ponudb. 6. Izbrani kupec mora v 10 dneh po obvestilu o izboru skleniti prodajno pogodbo. Lastninsko pravico in posest bo kupec pridobil z dnevom plačrla celotne kupnine. 7. Razpis ne zavezuje prodajalca, da bo z najboljšim ali katerimkoli ponudnikom sklenil prodajno pogodbo za nepremičnino, ki je predmet tega razpisa. 8. Vse informacije glede nepremičnine in njenega ogleda dobijo zainteresirani kupci po telefonu 061/754-211, int. 213, kontaktna oseba je g. Brane Jereb. Uprava družbe IUV, d.d. 24. junij* 1999 OBVEŠČEVALEC KilS ČAS 19 mali OGLASI APARATI IN STROJI PRODAM 280 litrski hladilnik za 11.000 SIT. Telefon 853-644 ali 041-504-109. TRAČNI OBRAČALNIK TAJFUN 220, prodam. Teleton 041-576-407. PLATIŠČE Z GUMO Unirojal 145 R 13 za 4000 SIT. Telefon 853-101. GLASBILA DIATONIČNO HARMONIKO C, F, B MENGEŠ, dobro ohranjeno, prodam za 170.000 sit. Teleton 831-159. INŠTRUKCIJE INŠTRUIRAM NEMŠČINO IN AN-GLEŠČINO VSEH STOPENJ. Telefon 862-011. flHHHHHHI V VELENJU IŠČEMO prodajno-posiovne prostore (100 - 150 m2) s skladiščem in parkirnim prostorom, lahko tudi starejši objekt. Ponudbe na GSM 041-672-330. TRGOVINO S TEKSTILNIMIIZDELKI v centru Mozirja, prodam. Telefon 063-834-084, po 20. uri. VEČJE POSLOVNE PROSTORE v Velenju, glavna prometna ulica z lastnim parkiriščem, oddam. Telefon 852-996. NA RELACIJIVELENJE-ŽALEC pro-dam poslovno stanovanjski objekt. Bistro - trgovina, v obratovanju ali zamenjam za hišo ali stanovanje. Telefon 041-411-944 063-865-057. OSTALO DOPUST NA OTOKU SUSKU nudi-mo. Telefon 0038-551-239-040. STANOVANJSKO PRIKOLICO z lese-nim predprostorom, verando, parkir-nim prostorom v Čatežu, prodam. Tel. 063-865-276. PODARIM PODARIM MUCKA. Telefon 870-863. PODARIM KOŠNJO na 1 hatravnika. Telefon 851-287. P0&BBTI HIŠO DVOSTANOVANJSKO, novo, ugodno prodam. Telefon 063-893-014. VIKEND, 1 ha zemlje, zazidljive par-cele, Lom, Topolšica, prodam. Telefon 483-735. VIKEND NA TREBELIŠKEM, elektri-ka.voda, prodam za 10.000 DEM. Telefon 897-02-50, GSM 041-627-362. POZNANSTVA UREJENA GOSPA bi zaradi osamlje-nosti želela spoznati prijatelja, stare-ga od 50 do 55 let, najraje iz okolice Velenja. Vašo ponudbo s sliko, ki jo na željo vrne pošljite na upravo ted-nika Naš čas, p.p.89, Velenje z oznako šifre"MORJE". RAZNO PRODAM DVA ŠOTORA za 4 osebe, ugodno prodam. Telefon 0609-630-538 ali 063-882-985. PANORAMSKO OKNO 3,2 X 1,6 m, dvodelno, prodam. Telefon 857-688. ELEKTROMOTOR 5 KW in jabolčnik, prodam. Telefon 893-281. DOMAČE VINO PRODAM P0100 SIT. Telefon 824-552. RDEČE VINO ugodno prodam. Telefon 888-594. JABOLČNIK TER ŽGANJE in hišni telefon še v garanciji, prodam. Telefon 863-234. STANOVANJA ODDAM TRISOBNO STAN0VA-NJE, na Goriški 38 v Velenju, oprema: kuhinja, spalnica in otroška soba. Cena 500 DEM IN STROŠKI. Ogled mogoč od 17. ure dalje. Telefon 063-71-31-00. ODDAM SOBO V NAJEM. Telefon 882-509. DVOSOBNO STANOVANJE V VELE-NJU, kupim. Telefon 863-837. V VELENJU ODDAM neopremljeno stanovanje. Telefon 858-022. SREJMEM ŽENSKO ALI PAR za pomoč starejši gospe. Ostalo po do-govoru. Telefon 856-674. STANOVANJSKA OPREMA KOMPLETNO KUHINJO Gorenje, po-ceni prodam. (5,70 m). Telefon 856-376. STORITVE NUDIM VARSTVO ZA DVA OTROKA na domu. Telefon 870-006. VOZILA ZLOŽLJIVO BRAKO PRIKOLICO, prodamo. Ogled Gubčeva 7. Telefon 863-833. RABLJEN0 ŽENSKO KOLO Sport de luxe prodam za 6.000 SIT, odlično ohranjeno, prodam. Telefon 853-101. SIVO TELIČKO, 125 kg, primerno za nadaljno rejo, prodam. Telefon 893-480. KOZLIČA za zakol ali nadaljno rejo, prodam. Telefon 893-778. PODARIMO MLADE KUŽKE. Telefon 888-554 v drevesnici Jelen. JARKICE V ZAČETKU NESNO-STI, prodajamo. Krajnc, telefon 472-071. TELIČKO SIMENTALKO težko 125 kg, prodam. Telefon 882-146. PRODAM PUJSKE težke 25 do 40 kg. Telefon 881-764. mali OGLASI in ZAHVALE 898 17 51 POGREBNE STORITVE USAR VINSKA CORA 8, 3320 VELENJE TELEFON 063 / 863 - 664, MOBITEL 0609 / 636 • 939. GSM 041 / 512 -688 - POGREBNE STORITVE V CELOTI - PREVOZI - UREDITEV DOKUMENTACIJE - NABAVA CVETJA V DDSdnn / ? Velenje, Simona Blatnika 1 tel.: 063/861-026, fax: 063/851-821 Šalešl ta knjigarna In papirnica vam nudi: - vse učbenike in delovne zvezke za osnovne in srednje šole, - vse ostale šolske potrebščine (zvezke, torbice, pisala, nahrbtnike, copate in podobno), - izkoristite ugoden nakup pred 30. junijem zaradi spremembe davka, - nudimo prodajo na 3 čeke. VESELI BOMO VAŠEGA OBISKAI n i k o L i s a m i 107,8: GIBANJE PREBIVALS TVA MOŽHOST PLAČILA NA VBČ OBROK POSUIJEMO 24 UR DNEVNO Upravna enota Velenje Poroke: ;3HHBHH Lidija Brumen, Ravne št. 83 in Aleksander Jazbec, Ravne št. 83; Fikreta Demirović, Šoštanj, Cesta tal-cev št. 15 in Senad Rahmanović, Cesta talcev št. 15; Maja Skale, Velenje, Jenkova c. št. 15 in Tomaž Zabukovnik, Dobrič št. 23/a; Brigita Hudej , Lokovica št. 17/b in Peter Robida, Topolšica št. 129; Karmen Uriep, Velenje, Cesta Františka Foita 8 in Bojan Prelovšek, Velenje, Tomšičeva c. št. 35; Tadeja Pačnik, Velenje, Cesta II. št. 3 in Rok Vižintin, Velenje, Cankarjeva c. št. 1/c; Badema Djedović, Velenje, Zidanškova c. št. 1 in Mirsad Selimović, Velenje, Koželj-skega ul. št. 3. Franc Jezernik, Laze št. 17/a, roj. 1943; Ostoja Crnobrnić, Gregorčičeva c. št. 2, roj. 1921; Ivan Jurjevec, Skorno pri Šoštanju št. 19, roj. 1937; Mihael Koprivc, Celje, Mariborska c. št. 68, roj. 1932. Upravna enota Žalec Marjetka Pugelj, Studence in Roman Vinder, Gotovlje; Renata Štefančič, Studence in Zvonko Hrustel, Studence; Tina Terglav, Polzela in Gorazd Goltnik, Polzela; Polonca Gominšek, Prebold in Goran Črnila, Dolenja vas. Mihael Sevšek, star 57 let, Celje, Cinkarniška pot 12; Marija Janc, sta-ra 90 let, Kasaze 23. POP Sinit in slvvo ulbli/njili sUi luijliujsi vd tlsmtih Mmn in uiksli... PE VRTNARSJVO POGREBNA SLUŽBA Dovolite, da vam v najtežjih trenutkih priskoćimo na pomoč in poskrbimo za vse potrebno pri organizaciji pogreba Pogoje piaciia dogovarjamo posebej. POGREBNA SLUŽBA PUP, POKOPALIŠČE POOKRAJ 063/865-866,6609/640-268,0609/620-128 ZAHVALA Ob smrti JOŽEFE VIDEMŠEK iz Lipja 4. 2.1912 - 8. 6.1999 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in osebju Bolnišnice Slovenj Gradec. Zahvaljujemo se za nesebično pomoč v težkih trenutkih, za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna hvala gospodu župniku, pevcem, govorniku za poslovilne besede, za odpeto Tišino in pogrebni službi Usar. Žalujoči: hčerka Marica z družino, vnukinja Marina z. družino in vnuk Vlado PRODAMO STANOVANJA: •TROSOBNO 86M2, N0V0, ŠOŠTANJ •TR0S0BN0 86M2, KARDELJEVTRG •TR0S0BN082M2, G0RICA •TROSOBNO 70M2, GORICA •DVOSOBNO 58M2, STARO, ŽALEC •DVOSOBNO 55M2, FOITOVA •DVOSOBNO 53M2, ŠALEŠKA •EN0S0BN038M2, STANDARD •GARSONJERA 28M2, EFENKOVA •ENOINPOLSOBNO 35M2, ŠOŠTANJ, Z NAJEMNIKOM 068/ 861-835,0t09/ B24-TT5, 041/ «OS-7ga Odšel Je naš strle Anza! Ivan Ježovnik se je rodil 3. 2. 1908 v pošteni kmečki družni v Paški vasi. Izučil se je za krojača in opravil tudi mojstrski izpit. Mnogim je šival plašče, kostime in oble-ke. Zelo redko je zamujal z iz-delavo oblek. Bil je vedno mož beseda. Madi in stari v vasi smo ga spoštovali, ga imeli radi in za nas je bil kar stric Anza. Bil je visoke rasti in eleganten gospod. Tudi med drugo svetovno vojno je bil na pravi strani. Partizanske kurirske poti so ga vodile po Zgornji in Spodnji Savinjski dolini. V mirnem času, do svoje smrti, je bil aktiven in izredno priza-deven član Prostovoljnega gasilskega društva Paška vas. Tudi pri tem je bil na vodilnih mestih. Za svoje dolgoletno delo je bil leta 1997 nagrajen s Plaketo občine Šmartno ob Paki. Pošteno si jo je zaslužil! Dočakal je lepo starost, nekaj več kot 91 let. V nedeljo, 6. junija, smo ga v velikem šte-vilu pospremili v zadnje bi-vališče na pokopališču v Gorenju. Radi se ga bomo spominjali z veliko spoštlji-vosti in hvaležnosti. Vera Bošnjak - Obu ZAHVALA Prekmalu si nas zapustila EDVARDA VIŠNJAR rojena Ramšak 11.10.1935 - 6. 6.1999 s Paškega Kozjaka Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali lajšati bolečino, se iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi pevcem, gospodu župniku, gospodu Usarju in gospodu Vladu za ganljive besede slovesa. Zalujoči: mož Anton, sinova Branko in Jože ter hčerke Cvetka, Marjana in Hedvika z družirtami ter ostalo sorodstvo Ko je v srcu bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj več Tebe ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in matere ŠTEFKEJAN rojene STROPNIK izŠkal 10.12.1953 - 14. 6.1999 Mnogo prerano odšla si od nas, pustila si nam le spomine, ostale so rane, kijih je čas zarezal v srčne globine. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste žalovali z nami, jo v velikem številu spremljali na njeni zadnji poti, zlasti še GD Skale za organizacijo pogreba in številno udeležbo. Hvala gospodu kaplanu za opravljen obred, pevcem, govornikoma Adolfu Lipniku in Evi Kumer ter številnim darovalcem cvetja in sveč. Posebna zahvala velja dr. Jožetu Reberniku, Ivanki Novak, zdravstvenemu osebju bolnišnice v Celju za zdravljenje, prav tako tudi vsem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih. VSINJENIZALUJOCI Jubilej Gasilskega društva Šoštanj - mesto Gusilci pripravljeni na novo tisočletje ŠOŠTANJ, 19. junija -Šoštanjski gasilci z izborom dni, ko slavijo jubileje, nimajo prav veliko sreče. Tisti sta-rejši so se v soboto spomnili, da je bilo pred desetimi leti približno tako vreme kot tokrat in deset let pred tem menda podobno: deževno in oblačno. A tokrat so se na to pripravili in na TVgu svobode postavili velik šotor, v katere-ga so z veseljem sprejeli vse, ki so želeli praznovati z njimi. Teh pa ni bilo malo. Potrdili so tisto, kar so pogosto ome-njali slavnostni govorci, da šoštanjska 120-letnica ni samo praznik gasilstva, ampak tudi praznik občine. Ze v petek so pripravili v sre-dišču mesta vajo, v soboto opoldne so se zbrali na svečani seji v prenovljeni dvo-rani gasilskega doma, popol-dne pa nadaljevali s sloves-nostjo in seveda veselico. Svečane seje so se udeležili visoki gasilski funkcionarji, predstavniki številnih gasilskih društev od blizu in daleč, tudi tistih čez mejo, predstavniki lokalne skupnosti in podjetij. Ob prihodu jim je dajala takt godba Zarja, svečanost pa sta plemenitila Oktet TEŠ in trio harmonikarjev. Slavnostni govornik je bil predsednik društva Jože Škrbot, ki je segel v preteklost in v čas, ko so v Šoštanju položili "temeljni kamen" razvoju gasilstva v Šaleški dolini. Od takrat pa do danes so bili gasilci vedno tam, kjer so ljudje potrebovali pomoč. Svoje plemenito poslanstvo so vedno opravljali Po ulicah Soštanja je šla parada uniformiranih gasilcev. častno, nesebično in požrtvo-valno, je rekel. Na svečani seji sta Franc Naraks v imenu predsedstva Gasilske zveze Slovenije in Tone Brložnik, naj-zaslužnejšim podelila državna odlikovanja gasilske zveze. Med drugim je priznanje prejel Hinko Bolha za 60 let zvestobe društvu, Igor Zupan in Matjaž Meh sta prejela državno odli-kovanje za hrabrost, ki sta jo pokazala ob poplavah leta 1994 v Škalah, Gasilsko društvo Šoštanj - mesto pa je prejelo srebrno plaketo GZS. Podelili pa so tudi posebna priznanja društvom in posameznikom. Uvod v popoldansko sloves-nost, ki je potekala pod šoto-rom, je bil parada po ulicah mesta, kulturni program so pripravili učenci osnovnih šol in harmonikarji. Franc Naraks je podčrtal, da so gasilci pri-pravljeni na novo tisočletje, kar je bil tudi moto 30. kon-gresa lani v Sežani, predsedni-ca Gasilske zveze Velenje Helena Brglez, pa je poudari-la, da gasilce veže strokovnost in nepolitičnost, njihova nese-bična prisotnost povsod, kjer je ogroženo življenje in pre-moženje. Marsikje so gasilci tudi nosilci kulturnega življe-nja in povezovanja ljudi v kra-ju, kar je še posebej vidno in prisotno na podeželju. Leta 1997 je bilo v Sloveniji 1597 prostovoljnih gasilskih društev. Gotovo fenomen tudi Predstavniki društev, lokalne skupnosti, podjetij... so se opoldne zbrali na svečani seji. za Evropo! In če so leta 1954 imela društva 44 tisoč članov, so jih lani imela že 120 tisoč! "Ni župana, ki ne bi bil pono-sen na tak jubilej," pa je rekel Bogdan Menih, šoštanjski župan, ki je gasilce pohvalil za vsa velika in majhna dobra dela, ki so jih opravili in se je v svojem govoru zahvalil tudi nji-hovim družinam. "Ko je bil požar na graščini, ko so občino doletele naravne nesreče ..., povsod sem tam srečal vas. Cenim vaše delo in se vam zahvaljujem zanj," je rekel. Predsedniku društva je izročil spominsko darilo, knjigo o sv. Floijanu, zaščitniku gasilcev in tistemu, ki je bil našim ljudem, kot je rekel, vedno blizu. t f * FVfi, Osrednja slovesnost je bila pod šotorom na Trgu svobode. Šoštanjskim gasilcem se za podmladek ni treba bati. "Da ne boste mislili, da je župan dal gasilcem samo knji-go," mi je prišepnil tisti, ki je sedel blizu moje beležke. "Izkazal se je tudi drugače. Občina je izdatno podprla tole prireditev in s tem poka-zala, da je res vse tisto, kar je župan prej povedal." Slavje so nadaljevali tako, kot ] se za gasilce spodobi. Z veseli- ) co, na kateri je bilo ob Vaga-bundih veselo še dolgo v noč. j No ja, če smo čisto natančni, v ] jutro. ■ Milena Krstič - Planinc foto: mkp in vos • Medobčinska zveza DU Velenje Na Rogli 360 upokojencev Prišli, tekmovali in - vsi zma-gali, bi lahko rekli za sobotni zaključek tedna upokojencev na Rogli, ki ga je letos že 15. po vrsti izvedla Medobčinska zveza društev upokojencev Velenje. Kar sedem avtobusov z upokojenci in upokojenkami iz vseh petih društev šaleške doline je ob osmih zjutraj kre-nilo izpred Rdeče dvorane v Velenju. Vmesni postanek je bil samo na Frankolovem, kjer sta se delegaciji upoko-jencev poklonili spominu padlim žrtvam in položili ven-ce. Srečanje na Rogli je kljub sla-bemu vremenu minilo v prijet-nem razpoloženju ob športno - zabavnih igrah, ki so jih "tekmovalci" vzeli zelo zares. Vendar spet ne tako zares, da se ne bi kdaj tudi od srca nasmejali. Dobro razpoloženi so se popoldne vsi zbrali v hotelu Planja na družabnem srečanju, kjer so podelili pri-znanja in izvedli krajši kultur-ni program. najprej je zbranim zapel moški pevski zbor iz Raven nad Šoštanjem, za dobro voljo pa so poskrbeli humorista zakonca Lipnik iz Škal ter koroški muzikant Edo Petšolar. Ob tej priliki je medobčinska zveza društev upokojencev razvila nov prapor, na katere-ga so župani občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki pripeli zastavice z grbi. Seveda tudi to srečanje ni minilo brez govorov, ki so bili na srečo kratki. Tako so se na odru zvr- stili predsednik MZ DU Vele-nje Hubert Mravljak, župan MO Velenje Srečko Meh, župan občine Šmartno ob Paki Ivan Rakun, v imenu župana občine Šoštanj Viki Potočnik, predsednik DU Maribor - Center Rafko Žagar ter predsednik Zveze društev upokojencev Sloveni-je Vinko Gobec. Posebnost tokratnega srečanja so bili zlatoporočenci, ki so jim pripeli nageljčke, da bi. jih "ločili" od ostalih. Brez njih bi Razvitje prapora medobčinske zveze društev upokojencev Na Rogli zbrani zlatoporočenci kar težko verjeli, da so tako dolgo zdržali v zakonu, res -pravi kampeljci. To so tudi dokazali, saj so po obdaritvi zaplesali, da bi jim lahko mar-sikdo zavidal. Iz DU Velenje so bili na Rogli Agata in Ivan Mravljak, Erna in Ciril Mraz, Pavla in Ivan Kovač ter Angela in Jože Vivod; iz DU Šoštanj Ivanka in Anton Stropnik; iz DU Šmartno ob Paki pa Neža in Jože Šuštar. Šest parov zlato-poročencev iz Velenja in Šoštanja bodo predstavniki društev obiskali na domu in jih obdarili. Parom, ki so bili na Rogli, so darila in šopke izročili predsedniki DU Vele-nje Ivo Josip Povh, DU Šoštanj Rudi Satler in DU Šmartno ob Paki Franc Tajnšek. In, kot smo zapisali na začetku, j vsi so bili zmagovalci - v srcu, ki je na Rogli tiktakalo kot eno i samo veliko srce, v ritmu lju- 1 bezni, spoštovanja in pripad-nosti. Celoten kulturni pro-gram je v zanj značilnem slogu povezoval Ivo Gologranc. ■ B. Mugerle, V. Grabner Urad za gospodarstvo in finance TURISTIČNOINFORMACIJSKI in PROMOCIJSKI CENTER VELENJE # Zbiranje, urejanje, izmenjava turističnih in drugih informacij o Velenju in Šaleški dolini; # Posredovanje informacij o dogodkih in prireditvah v Mestni občini Velenje in Šaleški dolini; # Oblikovanje in izvajanje promocijskih aktivnosti in programov; # Organizacija in izvajanje turistične vodniške službe; # Oblikovanje računalniških baz podatkov in predstavitev lokalne in regijske ponudbe na internetu; # Povezovanje in sodelovanje z nosilci turistične ponudbe na lokalnem, regionalnem, državnem in mednarodnem nivoju. # Izposoja koles Turistično informacijski in promocijski center Velenje Tourist information and promotion centre of Velenje Šaleška 3, p.p.123, SI-3320 Velenje Tel:+ 386(0)63 862 780, 497 02 10; Fax: 862 780 E-mail: tic@velenje.si E-mail: info@velenje.si htpp://www.velenje.si ZkSlovenija The green piece ofEurope * Prireditve v Velenju: SEVEROVZHODNA SLOVENIJA V BOJU ZA SVOBODO 25. junija ob 11. uri ob Velenjskem jezeru REVIJA SKOKOV VELENJE - CELINSKI POKAL 25. - 26. junij Organizator: ŠRD Nordica, Smučarsko skakalni klub Velenje SKOK ČEZ KOŽO 3. julij: Tradicionalna prireditev ob rudarskem prazniku Organizator: Premogovnik Velenje, GOST Velenje OTVORITEV RUDARSKEGA MUZEJA PREMOGOVNIŠTVA 3. julij Organizator: Premogovnik Velenje VAŠKA OLIMPIJADA Zabavno glasbena prireditev - 4. julij Organizator: Športno društvo Škale NOČ OB JEZERU 31. julij: Velika zabavno-glasbena prireditev ob velenjskem jezeru Organizator: GOST Velenje TURISTIČNI RALLY - AVTO RALLY ZA EVROPSKO PRVENSTVO 24. - 25. september Organizator: AMTK Velenje PIKIN FESTIVAL September: Največji mednarodni festival za otroke v Sloveniji organizator: Kulturni Center Ivana Napotnika Velenje, MO Velenje gorenje oiM©p, d.o.o. indV projektiranje, proizvodnja in trženje industrijske opreme Mnogi naši kupci na naših napravah, strojih, linijah že proizvajajo svetovno uspešne izdelke. Zakaj se jim ne bi pridružili tudi vi? gorenje :> ; ; načifl dO Prave rešitve MESTNA OBCINA VLLENJE Štirideset let sodobnega Velenja Cenjene občanke in občani in vsi drugi, ki vam je tale pri-loga prijazno branje. Poletje je letos pohitelo in prej kakor sicer razgibalo mesto, krajevne skupnosti in vso Saleško dolino. Resnićno me veseli, da se v letu, ko praz-nujemo 40-letnico mesta vrsti toliko dogodkov, jubilejev in uspehov na vseh ravneh -gospodarskih, kulturnih, šport-nih in drugje. Sodelujemo na tekmovanju za najbolje urejeno evropsko mesto in na tekmovanju »Slovenija: lepa, urejena in čista«. Ne tekmujemo samo zaradi uvrstitev, pomembneje je, da se potrudimo za lepo in prijazno podobo okolja, v kate-rem živimo. Tega nihče ne more narediti sam. Občina, krajevne skupno-sti, podjetja, skupnosti stano-valcev, šole in vrtci, vsi mora-mo sodelovati pri tem. Samo vsi skupaj smo lahko uspešni. Ob manjših, pa zato nič manj pomembnih prireditvah, smo organizatorji proslave »Severovzhodna Slovenija v boju za svobodo« - 25. junija pričakujemo res veliko število obiskovalcev. Spet nas bo obiskal predsed-nik države, skupaj z drugimi gosti in prijatelji Velenja. Dogovarjamo se o ukrepih, ki bi omogočili zaposlitve, delo in življenje mladim. In to nam tudi kar dobro uspeva. Položaj gospodarstva je stabilen. Stevi-lo delovnih mest se ne zmanjšuje. Dosegamo dobre rezultate na področju izob-raževanja, kulture, športa in tudi ekološka sanacija voda in zraka poteka uspešno. Povečuje se število samozapos-litev ter število zaposlenih pri samozaposlenih. Skupaj se dogovarjamo, kako naprej, snu-jemo razvojne načrte, povezu-jemo se v regijo in ustanavlja-mo lokalno turistično organi-zacijo. Ustanovili smo tudi Akademski pevski zbor, da damo priložnost pevcem, ki dosegajo vrhunske rezultate v evropskem in svetovnem meri-lu. Mesto skušamo vzdrževati po najboljših močeh, tam, kjer je najbolj potrebno. Obnovili smo otroško igrišče, izgradili kar nekaj stanovanj, odpiramo oddelke za višje in visoko šolst-vo, izvrstne rezultate dosegajo osnovnošolci in srednješolci ter naši športniki. Ponosni smo na uspehe naše, vsem znane teniške igralke. Hitimo z deli pri začasni sanaciji Titovega trga, pod katerim bomo v naslednjih letih izgradili garažno hišo. Morda marsikomu preplastitev z asfaltom ni všeč, vendar bi drugačna obdelava- za planira-no sorazmeroma kratko obdob-je- ne bila razumna. Poletje bo v mestu in po kra-jevnih skupnostih ter mestnih četrtih pestro. Vrstile se bodo prireditve za vse generacije. Namenjene bodo razvedrilu in počastitvi 40-letnice mesta. 18. septembra bomo jubilej mesta počastili s prireditvijo na Titovem trgu, pričela se bo s tradicionalnim festivalom Pike Nogavičke in nadaljevala s svečanostjo v počastitev praz-nika občine in mesta. Izkoriščam priložnost. da že sedaj povabim vse. ki Vam je Velenje drago, da pridete. V izgradnjo mesta je bilo vloženih nešteto udarniških ur. Naključni obiskovalci pra-vijo, da živimo v lepem okolju, da je mesto nekaj posebnega. Potrudimo se skupaj, da tisto, kar imamo, ohranimo, vzdržu-jemo in še polepšamo. Solarjem, dijakom in študen-tom želim prijetne počitnice, občankam in občanom pa lep dopust, doma ali pa v plani-nah, ob morju... Poletje v mestu, v Saleški dolini naj bo gibanje, v katere-ga se vključimo v čim večjem številu in vsak po svojih močeh. Zahvaljujem se vsem, ki ste doslej sodelovali pri snovanju boljšega jutri, seveda pa velja povabilo, da se nam spet pri-družite na jesen. Srečko Meh, župan , * m AceR .4 Fresh Perspective Trend/V£T RAĆUNALNliKI INŽENIRING Ekskluzivni distributer Acer zu Slovenijo! Revija skokov Velenje 99 V Snničarsko skakalneni klubu Velenje /družujejo nilade lante iz Šalnškc fleline. \ /ćiilnjem easu pa ludi iz oheine Hrasloveo. Trenutno je v klubu 32 aktivnih lokmovalcov, vsoh članov pa je 78. Daleč naokrog je znan po skakalnem središču oh volonj-skem gradu, na katereni je (i ska-kalnic ( 7-, 14-, 22-, 4(1-, 55- in 80-metrska). Vse. razen 40 in 55-metrske, so pokrite /, umetno snovjo, ventlar bodo tudi li pre-krili v naslednjem letu. Ob skakalnici naj hi postaviti še vlećnico in / vsemi temi ob-jekti utrdili močan mladinski skakalni center. Še vedno je nji-hova tiha želja, da bi se na Kožlju zgradila 130-metrska ska-kalnica, /a katero imajo že vse načrte . Potrebno je pridobiti le še dokumentacijo in seveda, kot poudarjajo, veliko denarja. Velenjski smučarsko-skakalni klub je edini, ki se redno uvršča v sam vrh slovenskega skakal-stva, kljub temu. da nimajo po-klicnega trenerja. V klubu delu-jejo štirje trenerji, amaterji, od tega trije nekdanji skakalci. Lani sti kol kluh osvojili peto mesto in tlosegli kar nekaj dohrih rezulta-tov: rlohili flr/avnega pri ciciha-nih (klemen ()mlatlič), uiladin-cili do 18 lel (Tahi Glohnčnik) in nortlijskih komhinacijah tlo 20 lel: to je liil David Adamič. ki se je uvrstil tudi na mladinsko sve-tovno prvenstvo v Ramsau v nordijski komhinaciji, kjer j(! /a-slopal barve Slovenije. V lanski letni se/oni je hil zelo doher tudi Rolando Kaligaro, ki se je redno uvrščal na tekme kontinentalne-ga pokala in na nekaj tekem za svetovni pokal. Že otl začetka minule zime ak-tivno dela Organizacijski komite Revije skokov Velenje 99 pod vodstvom Boruta Meha. Tekma bo sestavljena iz dveh tekem, obe pa bosta na skakalni-t:i K-80. Prva že v petek, 25. juni-ja. To bo nočna tekma s pričetkom ob 21. uri, dopoldne istega ob 9.00 pa bodo kvalifika-cijski skoki 90 za uvrstitev med 50 tekmovalcev za prvo serijo nočne tekme. v drugi bo nastopi-lo 30 najboljših. Druga tekma bo naslednji dan, v soboto, 26. juni- vrhunska Acer KVALITETA PO dostopni CENI in takoj! i ni AcerPower 6200 135.900 SIT Intel' Celeron™ procesor 366MH: 32Mb Ram, 4Gb trdi disk CD-Rom enota 40x hitrost ATI 8Mb video pospeševalnik Zvočna kartica Acer miška in tipkovnica PS2 Windows 98 Slo Skupaj s 15" monitorjem AterVic« 57c 169.900 SIT AcerPower 6100 199.900 SIT Intel' Pentium" IIprocesor350MH: 64Mb Ram, 8Gb trdi disk CD-Rom enota 40x liitrost ATI 8Mb video pospeševalnik Zvočna kartica Acer' miška in tipkovnica PS2 Windows 98 Slo Skupaj s 17" monitorjem AcerVie« 77c 253.500 SIT UGODNO! AcerPovver delovne postaje vključujejo Microsoft Windows 98 o do razprodaje zalog! ja. Pričela se bo ob 15.30 uri, kvalitikacijski skoki pa oh 13.30. Med nočno tekmo se bodo tek-movalci potegovali za tradicio-nalno rudarsko svetilko. med so-hotno tekmo pa za pokal Gorenja. Obe tekmi bosta veljali tudi za letni kontinentalni pokal, prav v Velenju ho začetek tega tekmovanja za novo sezono. Gletle na to. da si po novem pravilniku svetovne smučarsko skalne zveze skakalt:i lahko le na teh tekmovanjih naberejo Pofetva v s> ustrezno število točk za nastop v svetovnem A pokalu, pričakuje-jo močno udeležbo. Prija\'ile so se reprezentance Avstrije, Ćeškc. Italije. Norveške, Madžarske. Nemčije, Poljske. Romunije, Slovaške in Švice. Ćeška je prijavila najboljše ska-kalce. Nemčija. Avstrija in Norveška, ta bo ob Romuniji prvič nastopila v Velenju, pa B reprezentance, v katerih so mladi, a že uveljavljeni skakalci. ki pa je član kranjskega Triglava. Sicer pa so povabilo oziroma razpise za revijo poslali 30 zve-zam. Skakalnico so od lanske sezone nekoliko preuredili, tako da pričakujejo še lepše in daljše skoke. Slovenska reprezentanca je v Velenje prišla ž.e 22. junija. da bi se lahko kar najbolj pripravila na obe tekmi. Vsak dan bo vstopnica veljala Nastopili bodo seveda tudi naj-boljši Slovenci s Primožem Peterko, sicer pa bodo Slovenijo j)redstavljale A, 1! in mladinska reprezentanca ter nekaj drugih skakah;ev. ki bodo zapolnili vrzel do številke !)l). V I! repre-zenlanci sla tudi domačina Rolando Kaligaro in Milan Živic, GOt) tolarjev, otroci bodo imeli brezplačen vstop, podobno kot prejšnja leta bodo tudi letos žre-bali vstopnice in eden izmed ob-iskovalcev se bo domov odpeljal z avtontobilom Hvundai Atos. Tudi letos bodo revijo med dru-gim popestrili z velikim ognje-metom. * * * Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA VELENJE p.p. 40, 3322 Velenje, Rudarska cesta 6a Poslujemo v novih prostorih na Rudarski 6 a v Velenju (nasproti Ljubljanske banke Velenje). Občanom smo na voljo vsak delovni dan od 7. do 15. ure. Dosegljivi smo tudi na naslednjih telefonskih številkah: Načelnica UE 42 21 101 Tajništvo 42 21 0 Faks 42 21 601 Oddelek za upravne notranje zadeve Vodja oddelka 42 21 201 Tajništvo 42 21 200 Faks 42 21 602 Oddelek za okolje in prostor Vodja oddelka 42 21 401 Tajništvo 42 21 400 Faks 42 21 603 Oddelek za gospodarstvo, kmetijstvo in družbene dejavnosti Vodja oddelka 42 21 301 Tajništvo 42 21 300 Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve Vodja oddelka 42 21 301 Sprejemna pisarna 42 21 106 Atletski klub Velenje Leto 1999 je za AK Velenje velika priložnost, da se ])red-stavi celi Evropi. Evropsko pr-venstvo v krosu, ki bo konec leta, nekateri pravijo kar konec tisočletja, je največja nagrada atletskeniu gibanju v Velenju. I'oleg tega se bodo letos ve- IS 7' 15 U^ ::: SOVIC MjjJ^m lenjski atlelski delavci vključili v rudarsko praznovanje s \. nočnim mitingom v Sloveniji. Ta bo 26. junija na mestnem stadionu. Na tem mitingu se bodo domači atleti, ki so tudi v minuli sezoni dosegali izvrstne rezultate, letos prvič predstavi- li domači javnosti. To nadvse zanimivo mednarodno priredi-tev bodo uradno pričeli ob 20. uri, nekatera tekmovanja pa že uro prej. "Pričakujemo udeležbo naj-boljših slovenskih atletov in seveda tudi veliko drugih zna- nih atletov iz Evrope in sveta. Miting bo še posebej zanimiv, ker bodo mnogi naši atleti skušali doseči normo za sveto-vno prvenstvo, ki bo letos av-gusta v Spaniji. Zelimo si, da bi AK Velenje še naprej krojil slo-venski atletski vrh, s pomočjo še boljših pogojev za trening, ki jih imamo sedaj, pa moramo doseči še boljše rezultate," je povedal pred to veliko priredit-vijo predsednik kluba mag. Marjan Hudej. aii m Ali d.o.o. AVTOMATIZACIJA IN TEHNIKA VODENJA PROCESOV SLOVENIJA 3320 VELENJE, Prešernova 8, tel.: + 386 (0)63 861-129, 864-416 Fax: + 386 (0)63 861-843 ■inženiring, projektiranje • • • • | || D ■izvajanje in nadzor del □ ■vzdrževanje NADZOR-VODENJE -ISIT '■đolrnf--- Nastopili bodo atleti iz 15 držav (SLO, HRV, ITA, SVK, UKR, BOL, KEN, ETH, MAR, NIG, GAB, SEN, LAT, ZDA, AUT), med katerimi bo mnogo znanih imen. Najboljši nastopajoči slovenski atleti: Gregor Cankar, Alenka Bikar, Jure Rovan, Matija Šestak, Jolanda Ceplak, Miro Kocuvan, Igor Primc, Ranko Leskovar, Aleš Škoberne. Najboljši nastopajoči tuji atleti: Svetla Dimitrova (BOL, 100 m ovire), Igor Kazanov (LAT, 110 m ovire), Mark Everett (ZDA, 800 m), Jonah Kiptarus (KEN, 3000 m z zaprekami), Afolabi Olabisi (NIG, 400 m), Ojokolo Endurance (NIG, 400 m). Tretji najboljši v državi Velenjski prvoligaš je minulo prvenstvo končal na 3. mestu, kar je veliko več, kot so lahko upali v klubu po slabem jesenskem začetku. Trener Brane Oblak, ki je Rudarjevo krmilo prevzel v 11. krogu, je ekipo povsem preporodil, predvsem pa je znal igralce motivirati in jim vdihniti zmagovalni duh. S to doslej najboljšo prvenstveno uvrstitvijo od nastanka samo-stojne slovenske lige so bili v vodstvu kluba nadvse zadovoljni, zadovoljstvo pa je bilo toliko večje, ker se je njihova ekipa že drugič uvrstila v pokal Intertoto. Prvič so v njem zaigrali pred štirimi leti. Med sedmimi ekipami, ki so se prijavile za to tekmo-vanje, so bili "rudarji" najbolje uvrščeni. drugi slovenski pred-stavnik je Korotan. Gotovo je imela ekipa možnosti za še boljšo uvrstitev, žal pa se je že pred koncem prvenstva začela osipati. Medtem, v soboto, 19. junija, so v prvi tekmi tega pokala gostili močno švedsko ekipo Halmstads, ki je trenutno na drugem mestu v domačem prvenstvu. Izid je neodločen - 0 : 0, s čimer so bili tako gledalci kot trener in vodstvo kluba zadovoljni, saj je švedski nogomet veliko boljši od slovenskega. Poleg tega je bil Oblak kar brez petih igralcev, ki so bili nosilci igre v minulem prvenstvu. Povratna tekma s bo v nedeljo, 27. junija, ob 17.00 v Halmstadu. vps Ločevanje in sortiranje odpadkov na odiagaiišču komunainih odpadkov Na odlagališču Velenje je v tem letu organizirano delno sortiranje in prebiranje odpadkov, z namenom, da se prepreči vnos nevarnih snovi in z zmanjševanjem količin ohranja preostali deponijski prostor. Na vstopnem delu sopostavljeni Jzabojniki za ločeno odlaganje: - železa, barvnih kovin, akumulator]ev, !- bele tehnike PE Kanalizacija Locevanie odpadkov poteka na odlagalnem polju naslednje frakcije: in obsega - lepenko - pločevinke -steklo -časopisni papir -železo -plastenke vsevrsteiesa barvne kovine Poleg ločevanja in sortiranja odpadkov potekajo dnevne aktivnosti pri kompaktiranju odpadkov in urejanju aktivnega odlagalnega polja. Izvaja se monltoring odlagališča in izcednih voda. Monitoring odlagališča komunalnih odpadkov je sistem nadzora, ki obsega: - količinsko in kakovostno kontrolo odpadkov na sprejemnem mestu, - geodetska snemanja aktivnega in neaktivnega dela odlagališča, - meritve količin in vsebnosti izcednih voda, - meritve količin in vsebnosti deponijskega plina, - meteorološke meritve, - piezometer, - meritve podtalnice. fci dolini Konjeniški klub Velenje Od 20. do 22. avgusta bo tri-dnevni MEDNARODNI CSI-B TURNIR VELENJE 99 v preska-kovanju ovir. Zadnji dan, v nedeljo, bo tekma za nagrado mesta Velenje ter Grand prix Premogovnika Velenje v pre-skakovanju ovir. Naslednji teden, od 27. do 29. avgusta, bo v Velenju šc državno prvenstvo Slovenije v preskakovanju ovir v mladin-ski in članski konkurenci. V mesecu oktobru bodo izvedli tudi tradicionalni kostanjev piknik - turnir v preskakova-nju ovir za rekreativne jahače. Vse ljubitelje konj in seveda jahačev vabijo, da se jim pri-družite na prireditvah in v klubu - Škale 111, Velenje ali pa zavrtite telefonsko številko: 063/ 893-222 ali 855-321 in zahtevate Konjeniški klub Velenje. Leto 1998 je bilo za Konjeniški klub Velenje znova zelo uspešno. /,e troljič zapo-red je poslnl najboljši klub Slovenije, Mnljaž (',ik najboljši tekmovnlec Slovenijo in pokal-ni zmngovalec Slovonije, Lovro Blatnik pa zmagovalec lekem za FHI CHALANCE. V klubu je poleg navedonih še vrsta dru-gih odličnih tekmovalcov. Konjeniški klub sodaj pozna-jo že po vsoj Sloveniji. LJvršćen rokrealivni jaliači kol teknio-vnlci. ki se urijo pod vodslvom znanogii IriMierjn Mntjnža Cikn. Obiskovalcem nudijo rekron-livno jožo \snk dnn \ popol-dnnskih nrnli. Orgnni/.irnna jo začotnn in nndalje\'alna šoln jahanja. Možnn je ježn \' manoži, peščoneni parkurju nli pn na teronu, kjer so dobro ure-jene jahalne poti okoli jezer ter teroni \' snteri Soštanja. Ce imnte konja, vam kluh nudi Obiskovalci radi zahajajo v okolje okrog jezera, kjor klub clomujo. Posehen ćnr temu oko-Iju dajola ludi dva kozolca, ki stn postavljena kol prvn od nnćrtovanega nuizoja kozolcev nn prostom. Veliko obiskovnlcev iz Slovenije pritognejo tudi If'k-movanja. Letos jim je Konjeniška zveza Slovenije zaupala kar dve elitni konje-ni.ški prireditvi. je med največje in najbolj ure-jene klube v državi. Njegov razvoj poteka v sklopu Turistično rekreacijskega cen-tra Jezero. Klub ima že preko 100 članov. Obiskujejo ga tako ljubitelji konj. začetni jahači. tudi popolno oskrbo zanj. Klub si prizadeva, da bi čim več ljudi spoznalo lepote tega športa, vzpostavilo stik s kon-jem, človekovim naj-prisrćnejšim in najelegant-nejšim prijateljem. V Kulturnici pogosto predstavljajo nove slovenske knjige in njihove avtorje. Gostili so tudi Mitja Meršola, ki je izdal knjigo o Clintonu in Moniki. Kulturno razgibana Kulturnica Maja je minilo leto dni, odkar je v prostorih nekdanje pivnice na Cankarjevi cesti v Velenju, v strogem centru mesta, odprla vrata knjigarna, prodajna gale-rija in čajnica Kulturnica. V tem kratkem času jim je uspelo izvesti veliko odmevnih kultur-nih prireditev, vsaj dve na mesec. Vse so bile dobro obis-kane, kar kaže, da so Šalečani Kulturnico vzeli za svojo. Pripravili so več prijetnih kul-turnih večerov v sodelovanju s slovenskimi založbami. Gostili so Cirila Zlobca, Toneta Pavčka, Sanjo Rozman, Mitja Meršola, Toneta Kuntnerja... Že nekaj- krat so pripravili literarno ka-varno na prostem, na Cankarjevi, s tovrstno ponudbo pa bodo nadaljevali prav vse poletne mesece. Knjigarna Kulturnica je v mestu sicer prisotna že osem let in ves ta časa se ukvarja s kulturno dejavnostjo, izob-raževanjem in svetovanjem. V velikem sistemu podjetja Gorenje opravlja kulturno ani-macijo, ki se pojavlja v različnih oblikah - kot galerij-ska. organiziranje okroglih miz. predstavitev in promocija knjig... Tudi prostori Kulturnice so last Gorenja, podjetje pa jih je oddalo v izobraževalne na-mene in s tem (skupaj z MO Velcnje) prispevalo k kulturni oživitvi centra mesta. V poletnih tednih se bodo še naprej trudili dati pravi pomen knjigi, zato bodo pri-pravljali \rsaj dve prireditvi mesečno. Na njih bodo pred-stavljali najnovejša prozna dela in poezijo. Pred Kulturnico, kjer bodo kmalu poskrbeli tudi za mirno medi-tativno glasbo. bodo uredili poseben prostor z novimi knjigami. ki jih boste lahko prelistali in brali. brez, da bi jih kupili - njihov namen je namreč knjigo ne le prodati, ampak jo tudi približati lju-dem in poskrbeti, da se pri njih zbirajo tisti, ki imajo radi kulturo. Knjige so zagotovo blago, ki ima trajno vrednost. Direktorica podjetja stanislava ' Pangeršič je prepričana: "Tisti, ki veliko berejo, so bolj srečni, razumevajoći... Če bi ljudje več brali. bi bilo manj sovraštva in tekmovalnosti." Zato želijo, da med ljudi pridejo kvalitetna dela različnih kulturnih ustvar-jalcev. In zato bo svoj kotiček v Kulturnici dobil Solski center Velenje. vsak ponedeljek ob 10. uri bodo pred njo ustvarjali Saleški likovniki, svoj razstavni prostor že ima Založništvo Pozoj. Tudi v poletnih mesecih bodo v prodajni galeriji redno menjavali razstavljena dela znanih slovenskih avtorjev... Kulturnica bo zagotovo poma-gala popestriti marsikateri sicer len in zaspan poletni dan! Vaška olimpiada, prireditev, ki privablja Športno društvo Škale -Hrastovec bo tudi letos. v ne-deljo, 4. julija, s pričetkom ob 13. uri, priredilo tako imenova-no vaško olimpiado. Ta največja športno turistična pri-reditev v krajevni skupnosti vsako leto privabi veliko obis-kovalcev od blizu in daleč, ki ob spremljanju različnih tek-movalnih veščin resnično preživijo lepo popoldne. Na letošnji olimpiadi bo predvidoma nastopilo vsaj pot-najst ekip iz Šaleške doline, Slovenskih goric, Prekmurja in s Koroške. Tekmovalci in tok-movalke bodo preizkusili s\-ojo spretnost v različnih zanimi-vih veščinah: košnji trave, letos so bodo za spremembo v tem sicer moškom opravilu preiz-kusile tekmovalke. Obvezno bodo nastopile tudi grabljice in nosači trave. Moški tekmovalci pa se bodo pomerili v nasaja-nju furmanskega kolesa. Za konec pa se bodo ženske tek-movalke pomerilo v luščenju koruze. To še no bo vse. Moški silaki bodo pokazali svojo moč tudi v vločonju vrvi. Ce bo do-volj ekip, bo vlečenje veljalo tudi za državno prvenstvo. Za društvo predstavlja izved-ba prireditve zahtevno nalogo, zato v pripravi nanjo in pri iz-vedbi sodeluje mnogi, seveda ljubiteljsko. Zelo veseli so, da jim pomagajo vsi. na katore se obrnejo za pomoč, še zlasti člani društva upokojencev, kul-turnega društva, učenci podružnične osnovne šole in tudi škalske gospodinje. Nadvse hvaležni so tistim domačijam, ki dovolijo, da se na travnikih prireditev sploh lahko odvija. Sevoda pa glavno breme nosijo sekcije, ki deluje-jo v športnem društvu. Vabijo vse bralce, da pridete na to zanimivo prireditev, na kateri vas bo po končanem tek-movalnem delu vabil na ples ansambel Nagelj. fe/ do lini PROGRAM 15. POLETNIH KULTURNIH PRIREDITEV Četrtek, 1. julija ob 17.00, Cankarjeva ulica, Velenje Počitnicc so tu! Pavlihovo gledališčc Glohus Ljuhljana KAZNOVANA TRDOSRČNOST Pcteršiljčkova mama nima (icnarja, da hi plaćala najemni-no za sobo, zato ji hišni gospo-dar Nace Dolžan vzamc poste-ljo. Pavliha so odloči, da ji ho pomagal, a naleti na težave: po krivem ga lovi policaj in mora na zagovor k sodniku... Igrata Simona in Tomaž Pinter. Ce ho deževalo bo predstava v knjigarni Kulturnica. Četrtek, 8. julija ob 21.00, Velenjski grad KATICE Slovenske ljudske pesmi Katice prepevajo slovenske ljudske pesmi vseh pokrajin na kar najbolj izviren način. Predstavijo tudi noše različnih pokrajin, dva značilna ljudska plesa in povedo kakšno ljud-sko pripovedko. Vstopnice 800 SIT! Petek, 9. julija, ob 21.30, Celjski grad Slovensko ljudsko gledališče Celje William Sheakespeare: SEN KRESNE NOČI Režiser Alež Novak. Igrajo: Mario Šelih, Maja Štromar, Miha Nemec, David Ceh, Barbara Vidovič, Barbara Medvešček, Stane Potisk, Bojan Umek, Renato Jenček, Jagoda Vajt, Eva Škofič Maurer, Igor Žužek, Zvone Agrež. Marjan Bačko, Drago Kastelic, Simon Dobravec, Igor Sancin. Barbra Zorž. Cena vstopnic s prevozom 2000 SIT. Odhod avtobusa ob 19.30 izpred Rdeče dvorane. Avtohus 1)0 gledalce pripeljal naravnost na Celjski grad, kjer ho parkiral. I'ohitite s prijavami. Torek, 13. julija, ob 21.00, Vel(!iijski gracl ŠUKAR Igor Misdaris, Nanad Ljubotinja, Miha Švent, Nenad Koković, Štefan Uranjek. Pred leti so nam prepevali o prijateljevanju, sedaj nam sporočajo, da potrebujemo lju-bezen. In prav je tako! Prav ci-gani ovohavamo zrak, da nam pove, od kod prihaja nevar-nost. Le pojte mi. prijatelji, Šukarji moji, o ljubezni. Ljubezni divjine, ki od zadaj nekje v daljavi, šumi neslišno v vsaki glavi. Vstopnice 1000 SIT! Četrtek, 14. julija, ob 21.00, Velenjski grad diapozitivi, komentar in te- matska glasba Marjan Marinšek: NA DNU ZEMELJSKE OBLE (Avstralija) Marjan Marinšek je lani s triom Moj dom obiskal Avstralijo, kjer so našim roja-kom pripravili več koncertov in razstav Gasparijevih razgled-nic. Poleg Svdneva. Melbourna, Canberre in Adelaide bomo spoznali še osrednjo Avstralijo z s\'eto goro Avers Rock, dva dne\'a preživeli me Aborigini v njiho-vem taboru. obiskali slovensko slikarko Romano Favier Zorzut in obiskali nadvse uspešna slo-venska podjetnika Francija in Mimico Vodušek ob reki Murrav, ki sta skoraj čudežno uspela v tej najbolj ravni, suhi in najbolj redko naseljeni deželi na svetu. V odmoru bo poskušina ken- gurujevega mesa ter avstral-skega vina. Vstopnice 800 SIT. Četrtek, 22. julij.i, ob 21.00, Velenjski gracl Večer starogradskih pcsmi in aforizmov: LIDIJA KODRIČ, ŽARKO PETAN Sodclujc pianist Emil CiLAV- NIK Lidija Kodrič je na odru žc 35 let. Za seboj ima čez 2500 kon-certov samo v bivši Sovjetski zvezi, sicer pa skupaj preko 6000. Na Opatijskem festivalu in na Slovenski popevki je pre-jela prvo nagrado publike in žirije. Preko 500 televizijskih nastopov, 21 plošč in koncerti tudi v Tokiu, Kuvajtu, Iraku in na Kubi. Lidija je edina slo-vesnka pevka ki je bila trikrat gostja na GALA koncertu UNICEF-a v družbi takih ime-nitnikov kot so Josephine Baker, Claudia Villa, Peter Ustinov... Na nocojšnjem koncertu bo Lidija pela starogradske pesmi in romanse. Žarko Petan je gledališki režiser, satirik, dramtik in pri-povednik. Mnogi ga najbolj poznajo po njegovih odličnih satiričnih aforizmih, ki jih je objavljal v raznih zbirkah: Slečene misli (1963), Telefonski imenik (1974), Izbrani aforizmi (1981) ter v raznih časnikih in revijah. Nocoj bo prebral nekatere najbolj sijajne in tiste, ki so nastale v zadnjem obdobju. Emil Glavnik je odličen pia-nist in bo oba nocojšnja umet-nika spremljal na klavirju. Vstopnice 800 SIT! Četrtek, 29. julija, ob 21.00, Velenjski grad Monokomedija Marjan Tomšič: BUZEC ON, BUŠCA JAZ Režija Boris Cavazza. Igra Saša Pavček. I'reprosta življenjska zgodha. ki jo pripoveduje mlada Luča v sočnem primorskcm narečju. I'risluhnemo Lučki, Luči ali Lučani, ženski, ki ji vsakdan duši sanje in najlepše bescde. V svojih čustvih je poštena do drugih in do sebe ter vpeta v tradicionalno vlogo ženske v družbi. Ko izve, da jo mož vara, se prcbrisana in bojevita odloči pokazati svoj silno, ze-meljsko moč. Gre za radoživo. polnokrvno in prepričljivo stvaritev Saše Pavćek. Vstopnice 800 SIT! Četrtek, 5. avgusta, ob 20.30, Velenjski grad Večer ruskih pesmi in romanc Duo IRA ROMA Mlada ruska umetnika, Irina in Aleksander Guščin bosta ob spremljavi harmonikarja Branka Rožmana predstavila pester program ruskih pesmi, balda in romanc. Vstopnice 800 SIT! Četrtek, 19. avgusta 1999, ob 20.30, Velenjski grad NINA IN FRANC KOMPARE Sodeluje Iztok OSOJNIK, poezija Vokalna solistka, študentka Nina Kompare bo, ob sodelo-vanju očeta Franca Kompareta, ki bo igral na trobento, pela nekatere najlepše slovenske in tuje pesmi. Vstopnina 800 SIT. Četrtek, 26. avgusta, ob 20.30, Velenjski grad ADI SMOLAR Kantavtor Adi Smolar je s svojimi šansoni eden najbolj popularnih slovenskih glasbe-nih izvajalcev. Vstopnice 800 SIT! Sreda, 1. septembra, Cankarjeva ulica v Velenju Prvi šolski dan! Pavlihovo gledališče GLO-BUS Ljubljana. ob 10.00, VRAZICEK V STEKLENIČKI ob 11.00 JANKO, METKA IN PAVLIHA Simona in Tomaž Pinter sta mož in žena. Njuna skupna ljubezen so lutke. še posebej Pavliha, ta igrivi, premeteni ve-seljak. Z njim ter ostalimi lut-kami potujeta z gledališčem v stilu srednjeveškega lutkovne-ga odra po Sloveniji in razve-seljujeta velike in male otrokc. Vstopnine ni! Če bo deževalo bo prireditev v knjigarni Kulturnica v Cankarjevi ulici.. Četrtek 2. septembra, ob 20.00, Velenjski grad Večer z IZTOKOM MLAKARJEM Iztok Mlakar je reden gost na velenjskih poletnih priredit-vah in z njegovim nastopom bomo v Velenju zaključili 15. Poletne kulturne prireditve. Ob sodelovanju harmonikarja bo tudi letos izvedel program svojih šansonov in povedal to in ono v sočnem primorskem dialektu. Vstopnice 2000 SIT. Število obiskovalcev je omejeno. Vsi grajski večeri bodo na gradu tudi v primeru slabega vremena. XI. Citrarski festi-val: PREŠMENTANE CITRE Sobota, 7. avgusta ob 20.30, Velenjski grad ALENKA HERIČKO, vokal MONIKA HERIČKO, citre, MIRO ROŽIČ, orglice Citrarka Monika Heričko je priznana citrarka, saj strune izpod njenih prstov lepo in čisto zvenijo, poleg tega pa igra skladbe v dokaj hitrem tempu, kar je za citre zelo ne-navadno. Vokalna solistka Alenka je njena hčerka in z iz-vstno oblikovanim glasom poje slovenske narodne in po-narodele pesmi. Vstopnice 800 SIT! Četrtek, 12. avgusta, ob 20.30, Cerkev Matere Božje v Starem Velenju Kulturni center Ivana Napotnika Velenje vabi: Knjižnica Velenje Poletni delovni čas: ponedeljek, sreda od 13.-ih do 19.-ih, torek, četrtek, petek: od 8.-ih do 13.-ih, sobota zaprto; Knjižnica Šoštanj: ponedeljek: od 12.30 do 18.30, petek: od 9.30 do 14.30; Knjižnica Šmartno ob Paki: Julija zaprto, avgusta. torek: od 12. do 18. ure Kavčnikova domačija, Zavodnje Odprto vsakdanrazen ponedeljka od 10.-ih do 19.-ih Muzej na gradu Odprto vsak dan razen ponedeljka od 9.-ih do 19.-ih. CITRARSKI KONCERT Nina Mandžuka in Dejan Praprotnik Nina Mandžuka je bila leta 1997 razglašena za mojstrico slovenskih citer. Takrat je bila samostojni nastop na Velenjskem gradu. skupaj z Duo Levantino. Komaj 15-letna citrarka iz Brežic se citre uči pri prof. Mateji Ferenčak, ki jo zadnje leto nadomešča Tomaž Plahutnik. Igra s prefi-njenim občutkom posebno za klasično glasbo. Dejan Praprotnik iz Podnarta je v Velenju nastopil prvič leta 1990, ko je bilo prvo srečanje Prešmentane citre. Takrat je bil star 8 let. Prva leta ga je ućil Viktor Planinc iz Tržiča, potem pa se je sam izpopolnje-val. Na tekmovnjih citrarjev je prejel 1 bronasto in 2 zlati odličji. Igra vse tehnično za-htevne skladbe, ki so bile na-pisane za citre. Vstopnine ni! Petek, 13. avgusta, ob 19.00, Stari trg v Velenju V sodelovanju s Krajevno skupnostjo Staro Vclenje II. Srečanje najboljših in najbolj zanimivih citrarjev ter Ijudskih pevcev in godcev. Voditeljica: Marijana Novak, Sodelujejo: Miha Dovžan, Cita Galič. Tanja in Katja Kokalj, Jasmina Levičar, Helena Letnar, Urška Praprotnik, Franc roban. Bernarda Vauhnik. Tone Mlačnik. Jelen Malćka in Lojzka Jezernik. Bizeljski mu-zikantje, Strašna Jožeta. Vstopnine ni! Velenjska Pika bo stara 10 let Pika Nogavička je tista močna, nepremagljiva nagajivka, ki je na svojem konju v Velenje prvič prijahala pred 10 leti. In tudi letos od 17, do 25. septembra, ko bo velenjska Pika stara točno 10 let, se bo zgodil dogodkov [za male in velike otroke] poln in bogat Pikin festival. Vse bo v znamenju praznovanja. Tako številne Pikine delavnice, ki se bodo tudi letos odvijale na glavnem prizorišču, v Rdeči dvo-rani, kot številne prireditve, razstave, gledališke predstave... Veliko več kot doslej se ho dogajalo na otroškem igrišču, živela bo Cankarjeva, Pikin rudarski muzej, Pikina športna igrišča... Piko bodo prišli pozdraviti tudi otroci iz Evrope. ob njenenr rojstnem dnevu pa bo izšel njen koledar in kaseta z različnimi Pikinimi pesmimi. Vse bo spet v znamonju pik, peg in otroške razposajenos-ti ter dohre volje, ki jo otroci prenašajo tudi na skrbi vedno polne starše. Zato vabljeni v Pikino mesto na Pikin rojstni dan! fcid Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje Nobonoga civoma ni: glasbe-na šola Frana Koruna Koželj-skega Velenje se uvršća na tret-je meslo na poHroejli glnsbeiie-ga i/.olira/.evanja lcr ustvarja-nja v Sloveniji (za bjubljano in Mariborom). Trtiilev inia svojo osnovo v mnogih lehlnih dej-stvili: * republiško ministrstvo za šolstvo in šport jo je izbralo kol tretji cenler v Sloveniji, kjer smejo izvajati glasbeno maturo. Maja letos so jo izve-dli prvič, opravljalo pa jo je 10 dijakov (v Ljuhljani 5, v Mariboru 6). Vsi so bili uspešni. 7 dijakov je opravilo zaključni izpit: * v šolskem letu 1998/99 je program osnovne stopnje glasbenega izobraževanja obiskovalo 816 učencev, na srednji stopnji pa (po konce-siji) 59 dijakov, 13 po progra-mu vzporednega izobraževa-nja ter 25 dijakov umetniške gimnazije: * odmevni nastopi učencev in dijakov šole - pod vod-stvom mentorjev - na zahtev-nih državnih tekmovanjih v posameznih instrumentih v zadnjih nekaj letih. Na letošnjih državnih tekmova-njih je nastopilo 18 dijakov šole, med katerimi je Toni Vrzeiak v igranju na tubo osvojil absolutno prvo nagra-do; * ime šole je pogosto tesno povezano 7. organizacijo in izvedbo kakovostnih koncer-tov (bodisi instrumentalnih ali orkestralnih) in z medna-rodnimi glasbenimi šolami oziroma seminarji (mojstr-ski kurzi) z doma in v svetu uveljavljenimi glasbenimi pedagogi: Igor Ozim - violi-na, Ema Zapušek - orgle, Rudolf Scholz - orgle, Franci Žibret - harmonika, Istvan Roemer - kitara, Slavko Goričar - klarinet, Oto Vrhovnik - saksofon; * o pestrem, bogatem in uspešnem letu pa mecl dru-gim priča tncli število koncer-tov: 60 internih, 47 javnih nastopov; * ne moremo spregledati tudi prizadevanj za začetek uni-verzitetnega študija instru- montalne pedagogike v okvi-ru Pedagoške fakultete l Jniverze Maribor. Ge ho slednja uspela v s\rojih zahte-vah, bodo že v šludijskem letn 1999/2000 izobraževali 1 5 študentov po programu izrednega študija. Vse to so golovo re/.ultati večletnega kakovostnega dela na področju glasbenega ustvar-janja 87 redno zaposlenih in 21 pogodbenih učiteljev, profesor-jev in magistrov glasbe. Osnovna stopnja: Podatek o številu učencev ne preseneča. Upravičeno na šoli z zadovoljstvom povedo, da je to ena redkih tovrstnih usta-nov v Sloveniji, v kateri poučujejo vse instrumente; klavir (163), tolkala (19), kitara (101), solopetje (10). orgle (10). harfa (15), klavirska harmoni-ka (36). godala (violina - 55, viola - 2, violončelo - 18, kon-trabas - 4), trobila (rog -11. tro-benta - 22. pozavna - 1, tuba in druga trobila - 8), pihala (blok-flavta - 10, flavta - 35. oboa - 6, klarinet - 38, fagot - 2 in sakso-fon - 14). Izobraževanje na omenjenih instrumentih pote-ka individualno. Skupinski pouk izvajajo v mali glasbeni šoli (3 skupine), imiii iiai'nr HK I Ivtll1 i' Kj uj i? mI^^B^^H il^ hIIIU T i- ill lHla 1 jš^Mji ■ V 1 ■ W§ i (M ^ H 1 H / 1 mn 1 pripravnici (6 skupin), pri nauku o glasbi (30 skupin), izraznem plesu/baletu (7 sku-pin), komorna igra - različne kombinacije [34 skupin), orke-stri (godalni, pihalni, trobilni, simfonični, harmonikarski), zbori - otroški, od 6 do 11 let ter korepeticije. Individualni pouk poteka tudi pri tako imenovanem nad-standardnem programu, kamor sodijo citre (19 učencev), sinte-sizer (26) in diatonična harmo-nika (5 učencev). Od 816 učencev na nižji stop-nji jih je 93 obiskovalo pouk glasbenega izobraževanja v oddelku v Šoštanju, 7 učencev pa v OŠ Šmartno ob Paki. Srednješolski program glasba po koncesiji Umetniška gimnazija -strokovni dei Model B: individualni pouk: klavir (14), orgle (4), tolkala (3), harmonika (7), kitara (4), harfa (2), solopetje (3): godala : violi-na (4), violončelo (2), viola, kontrabas [1): trobila: trobenta (6), tuba (2), horn (2), pozavna (5); pihala: klarinet (5), flavta [3), saksofon (5), oboa (1), fagot (1). Modul A - 8 dijakov Skupinski pouk: komorna igra (33), solfeggio (73), glasbe-ni stavek [61), zgodovina glas-be (61), pevski zbor (27), orke-ster (34). Šolska zgradba, društva in koncerti: Na 8160 kvadratnih metrih uporabne delovne površine je 7 skupinskih učilnic, 20 učilnic za individualni pouk, 17 za individualni pouk in komorno muziciranje, 5 dvoran za vaje, interne in javne nastope, kon-certe ter izrazni ples in balet, 2 učiteljski zbornici, 5 kabinetov, 3 prostori za Pihalni orkester Premogovnika Velenje in pros- lori, potrebni za tehnično delo-vanje. Ob stavbi je 116 parkir-nih mest. V prostorih delujejo Mešani pevski zbor Gorenje, Rudarski oktct in Pihalni orkester Premogovnika Velenje. Predvsem v pomoč učencem in dijakom pa še Občinsko društvo glasbene mladine Slovenije in Consortium musi-cae Velanensis. V petih dvoranah (velika kon-certna, orgelska. orkcstralna, baletna, mala) s približno 850 sedeži organizira glasbena šole koncerte in druge kulturne pri-reditve za ućence in dijake tudi drugih šol, za širše občinstvo pa še koncertni abonma in druge koncerte znanih glasbenikov ter skupin iz Slovenije in tujine. V avli šole najdejo svoj prostor tudi razstave. Poletje v glasbeni šoli: Od 11. do 14. avgusta jo bodo napolnili člani svetovnega mla-dinskega orkestra. Vsako leto v poletnih mese-cih se 100 mladih z vsega sveta zbere v cni državi in naštudira koncertni program. Letos bodo prvič ustvarjali v Sloveniji. Prve tri tedne bodo študirali program v Ljubljani, svoje delo pa bodo sklenili v Velenju, in sicer s koncertom in snema-njem zgoščenke. Pot bodo nato nadaljevali po Grčiji, Turčiji in državah Srednje Evrope. Violinsko šolo, ki so jo letos načrtovali od 5. do 12. julija, pa so v dogovoru s profesorjem Igorjem Ozimom žal odpove-dali. Ponosni smo na mesto, v katerem živimo in delamo Letošnje pra/novanjo rudar-skega pra/.nika sc ujcma / ni/om proslav in priroditev. ki potekajo v počastitcv 40-l(!tnic:e mesta Velonjn. Promogovnik Velnnje in mnsto Velenje- zelo tesno povn/.anost in soodvis-nost mogonn zaznati med obema. kot mati in otrok sta si v sorodu. Ko jn Vnlenje 20. sep-tembra 1959 pridobilo mestne pravicn. jn proi/vodnja lignita v Premogovniku Velenje znašala 1.980.000 ton. Potreba po tem energetskem viru je bila tako velika, da je 2.438 zaposlenih v Premogovniku v tem letu bilo na delu 313 dni. Naslednja leta so bila lnta intenzivne izgradnje mesta, vendar tudi intenzivne rasti proizvodnje lignita ter števila zaposlenih v Premogovniku. Že v letu 1963 je število zapo-slenih naraslo na 3.259, proiz-vodnja pa je bila 3.164.000 ton. Načrtovalci so že leta 1954 predvideli. da bo v Velenju ob takšni proizvodnji živelo 15.000 ljudi, za katere bo treba zgraditi čez 200.000 m2 stano-vanj. tri osnovne šole, gimnazi-jo in strokovno šolo, dom kul-ture z glasbeno šolo, vrtce, kino. komunalne objekte, ceste in drugo infrastrukturo. Takratno vodstvo premogovni-ka torej ni razmišljalo samo o gradnji stanovanj za svoje delav-ce, pač pa tudi o izgradnji mesta in to je bilo prav gotovo zelo pogumno dejanje. Zal je mesto ob prnmogovniku doživljalo tudi svojn padcn. posnbnj šn s porušenjom okoliških vasi. Skal. l'rnlog, Dnižmirja, s potopitvijo mnogih cest, rodovitnih polj. travnikov in go/dov. Premogovnikova dojavnost jn mestu povzročila izgubo živl-jnnj ninogih rudarjnv, ki so si v njnm slu/ili svoj kruh. Z razvojnm in rastjo mesta Velenje je ob proizvodnji lignita na srečo nastajalo in raslo tudi mnogo drugih gospodarskih dejavnosti. V največje velenj-sko podjetje in med najbolj uspešna slovenska podjetja sn je razvilo Gorenje, danns delniška družba z več kot 4.000 zaposlenimi. Brez dvoma je na razvoj mesta Velenje Gornnje v preteklih letih pomembno vpli-valo. Zelo težko si zamišljam, kako bi danes v Velenju živeli, če Gorenju ne bi uspelo. Prav je. da ob praznovanju 40-letnice Velenja svoje občudovanje nad dosežki Gorenja delavci Premogovnika tudi javno izrazimo, zato smo častni skok čez kožo tokrat namenili gospodu Jožetu Staniču, generalnemu direk-torju tega velikega podjetja. Letošnji. že 39. skok čez kožo, bo v znamenju še enega, za mesto Velenje in državo kot celoto, zelo pomembnega dogajanja. Slovenija se inten-zivno pripravlja na vstop v Evropsko unijo, kot tudi na pravila igre in življenja v njej. Le-ta so drugačna, so bolj zahtevna, kot smo jih navajeni. in v njih bo kapital igral zelo pomembno vlogo. Za Premogovnik Velenje in za Termoelektrarno Soštanj pomeni vstop v Evropsko unijo izziv, z.nlo pomemben in lahko tudi zelo krut. če slovnnska vlada lastnega gospodarstva, torej tudi premogovništva in termoelektrarn, ne bi ustrezno zaščitila. Pri zaščiti gospodar-stva ne gre samo za zaščito premoženja in naravnih virov te države, gre tudi za to, da jn treba domačim podjetjem, ki so doslej delala dobro, v hudem konkurenčnem boju s surovinsko in kapitalsko mnogo močnejšimi svetovnimi podjetji, omogočiti razvoj. Pri tem gre tudi za delovna mesta, gre za to, da smo dolžni mladim državljanom Slovenije omogočiti zaposlitev, ne samo včeraj in danns, pač pa tudi v prihodnosti. In za Velenje, za mesto z mnogo mladimi, je to še kako pomembno. k_:- Vsem, ki vam rudarski poklic pomeni nekaj lepega, ob sta-novskem prazniku iskreno čestitam. Meščanom Vnlenja pa ob 40-letnici mesta iskreno želim, da bi se v svojem mestu vedno dobro počutili. dr. Franc Zerdin, direktor Program praznovanja 3. julija, dneva rudarjev 1999 Od 18. junija tečejo prireditve, ki so jih ob letošnjem prazno- vanju dneva rudarjev pripravili v Premogovniku Velenje. Do 3. julija, vrhunca praznovanja, se bodo zvrstile še tele: • v petek, 25. junija, se bo ob 21.30 v smučarskoskakalnem centru pod Velenjskim gradom začela tradicionalna nočna skakalna tekma za rudarsko svetilko, • v soboto, 26. junija, se bo ob 20. uri na mestnem stadionu pod reflektorji začel atietski miting, • v četrtek, 1. julija, se bodo ob 19. uri v restavraciji Jezero srečali vsi tisti delavci Premogovnika, ki so se upokojili med lanskim in letošnjim 3. julijem, • v petek, 2. julija ob 19. uri, se bodo v veliki dvorani glas-bene šole Velenje srečali delovni jubilanti, ki so v Premogovniku Velenje zaposleni 20 let, in jubilanti, člani jamske reševalne čete, • v soboto, 3. julija, se bo ob 8.30 na Titovem trgu začela tradicionalna parada uniformiranih rudarjev po mestnih ulicah do stadiona ob jezeru, ob 9. uri pa se bo tam začel 39. skok čez kožo; letos bo v rudarski stan skočilo 71 mladih rudarjev, strojnikov in elektrikarjev; častni skok bo opravil Jože Stanič, direktor Gorenja, d.d.; slavnostni govornik na prireditvi bo Srečko Meh, župan mestne občine Velenje; prireditev bo združena tudi s praznovan-jem 40-letnice mesta Velenje in s podelitvijo priznanja Turistične zveze Slovenije Premogovniku Velenje za ure-jeno okolje; • v soboto, 3. julija, ob 12. uri, bo dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport, odprl Muzej premogovništva Slovenije pri jašku Skale na Koroški cesti; • v soboto, 3. julija, se bo po skoku čez kožo začelo družabno srečanje sedanjih in nekdanjih delavcev Premogovnika Velenje; srečanje bo letos na prostoru stare restavracije Jezero ob Škalskem jezeru; poskrbljeno bo za zabavo, hrano, pijačo in ples; igrala bosta ansambla Štajerskih 7 in Petovio. Vabimo vas, da z nami praznujete dan slovenskih rudarjev in se nam pridružite na prireditvah. Srečno! Obvestilo o zapori cest Rudarska parada bo v soboto, 3. julija ob 8.30, krenila s Titovega trga po mestnih ulicah do stadiona ob jezeru. Smer parade bo po Rudarski, Prešernovi, Jenkovi in Kidričevi cesti. Omenjene ceste bodo v času parade zaprte za promet. za nekaj minut pa bo ustavljen tudi promet na vpadnicah na omenjene ceste, in sicer na Tomšičevi, Sercerjevi, Kersnikovi, Aškerčevi in Koroški cesti. Prosimo za razumevanje! IJllj'lllllllllJlllll UELENJE 3. julil - dan rudarieu usem deiaucem in upoho-iencem premogounina ueienie čestitamo ob stanoushem praznihu. srečno! Občina Šoštanj Spoštovane občanke in občani, dragi obiskovalci Soštanja! Počitnice postajajo tema pogovorov. Imeli bomo več časa za stvari. ki jih radi počenjamo. Četudi ne boste iskali oddiha ob morju, bo vsak v kraju, kjer prebiva, našel nekaj zase. Poletne prireditve imajo svoj čar, ponujajo veliko sproščenega veselja in vključno s še ohranjenimi šegami in navadami. omogočajo spozna-vanje kulturne dediščine. Izpolnile bodo vaša pričakova-nja, vas notranje obogatile, tako Obcina Soštanj da vam bodo še dolgo ostale v spominu. Zelim vam obilo raznolikih poletnih dogodivščin. Prijazno vabljeni tudi v Šoštanj. Zupan Bogdan Menih, dr. med. POLETJE 1999 V SOSTANJU Zbrala in pripravila: Turistična zveza občine Šoštanj, zanjo: Majda Menih Sobota, 17. julij ob 15. uri Letalski miting Letališče Lajše, org. Aeroklub Gorenje Nedelja, 18. julij ob 14. uri Praznik žetve in kruha Gasilski dom Gaberke, org. PGD Gaberke Nedelja, 25. julij ob 17. uri Veselica z Gamsi Dopoldan turnir v malem nogometu in Vaške igre KS Igrišče pri gostišču Kotnik, org. Športno društvo Ravne Nedelja, 1. avgust ob 14. uri Tradicionalno srečanje harmonikarjev Letališče Lajše, org. TD Lajše Nedelja, 8. avgust ob 15. uri Kravje dirke Gaberke, org. Kulturnica Gaberke Nedelja, 15. avgust ob 15. uri Veselje ob Toplici Zdraviliški park Topolšica, org. TD Topolšica Nedelja, 22. avgust ob 14. uri Tekmovanje s starimi ročnimi in motornimi brizgalnami Gasilski dom Šoštanj, org. PGD Šoštanj Sobota, 28. avgust ob 20. uri Praznik luči Šoštanjsko jezero, org. TOD Šoštanj Sobota, 18. september ob 15. uri Vinska trgatev Kmečki turizem Skorno, org. TD Skorno Pofetts v &uotrtn Svet Občine Šoštanj Komisija za priznanja na podlagi Odloka o priznanjih občine Šoštanj (Ur. list Občine Šoštanj št. 7/96) objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŠOŠTANJ v letu 1999 1. Ponudbe za podelitev lahko vložijo strokovne ustanove, zavodi, društva, organizacije, fizične in pravne osebe. 2. Vrste priznanj v skladu s 3. členom odloka so: - častni občan, - priznanje občine Šoštanj, - plaketa občine Šoštanj. 3. Priznanje se lahko podeli posameznikom, skupinam, organizacijam in skupnostim, podjetjem, društvom, zavodom ter drugim pravnim osebam. Priznanje se lahko podeli tudi uglednim gostom oziroma delegacijam, ki uradno obiščejo občino. 4. Priznanje se podeli za: dosežke, ki prispevajo h kvalitet-nemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled občine na področju gospodarstva znanosti, umet-nosti, kulture, športa ter humanitarnih in drugih dejavnosti. Priznanje se podeli tudi za izkazano izredno požrtvoval-nost, hrabrost in človekoljubnost ob izjemnih dogodkih. 5. V letu 1999 so predlagana naslednja priznanja: - eno priznanje častni občan, - dve priznanji občine Šoštanj, - dve plaketi občine Šoštanj. 6. Predlog za podelitev priznanj mora vsebovati naslednje podatke: - naslov predlagatelja, - naslov kandidata za podelitev priznanja, - vrsta priznanja, za katerega se predlaga, - utemeljitev predloga. 7. Predloge je potrebno poslati na naslov: Svet Občine Šoštanj, Komisija za priznanja, Trg svobode 12, Šoštanj do vključno 31. 7. 1999, s pripisom "Za komisijo za priznanja". 8. Komisija si pridržuje pravico, da po roku dospelih ali nepopolnih predlogov ne bo obravnavala. Predsednica komisije: fožica Andrejc, l.r. JAMOVA CESTA 20, 1111 UUBLJANA Inženiring za YLnergetiko in Ekologijo, d.o.o. vaš partner za ENERGETIKO in EKOLOGIJO m TISKARNA VELEN JE Družba za grafično dejavnost, d.d. 3320 Velenje, Štrbenkova 6 Telefon (063)85 55 21,85 50 30 Telefax (063) 85 50 29 tiskanje propagandnega materiala (prospekti, katalogi, plakati, mape, koledarji, razglednice); tiskanje obrazcev (kuverte, letaki, knjigovodske listine, bloki, tehnična navodila, etikete); tiskanje knjig in časopisov ostale storitve (oblikovanje, fotografija, grafična priprava) ■- SKBBANKAD.D, - dolini Gremo v kino 20. junija lani so se zavrteli prvi filmski koluti v objektu Hotela Paka, kjer domujeta dve udobni, lepi in zelo kakovostni kinodvorani. Nekateri ju postavljajo ob bok najboljšim v Evropi - zlasti veliko dvorano, v kateri lahko udobno sedi 251 obiskovalcev in je opremljena z DTS zvočno tehniko. Ker prihaja poletje in z njim vročina, boste morda čar novih dvo-ran preizkusili tako, da se boste v kinu tudi dodobra ohladili, potem pa zavili na kakšen hotelski sladoled. Priložnosti ne bo manjkalo, kajti filmov bo dovolj, predstav pa tudi. V letu dni je v obeh dvoranah sedelo in uživalo pred velikim platnom kar 51.000 gledalcev. Videli so 200 različnih filmov na 1.000 predstavah in odhajali iz dvorane veseli, potrti, prestrašeni, šokirani ali žalostni zaradi različnih usod filmskih junakov. Preteklo leto je zaznamovalo kar nekaj uspešnih filmov, brez dvoma pa je prvi in nepremagljivi rekorder, tako v Velenju, v Sloveniji in v svetu, romantični spektakel Titanik, ki je v Velenju privabil v kinodvorano rekordnih 6.000 obiskovalcev. Za njim se je na lestvici gledanosti v Velenju uvrstil film Armageddon, na tretje in četrto mesto pa Godzila in Reševanje vojaka Ryana. Vsi ti filmi so to gledanost dosegli v lanskem ali v začetku letošnjega leta, potem pa je obisk padel. Prepričani pa smo, da bo vnema zrasla že konec avgusta, ko bodo v naša kina prišle velike svetovne uspešnice Matrix, Mumija, Vojna zvezd in Divji, divji zahod. Takrat bomo znova uvedli normalen urnik predstav, ki ga bomo čez poletje malce prilagodili dolgim dnevom, visokim tem-peraturam ter seveda, počitniškemu času. V mali dvorani bomo v juliju in avgustu predvajali matineje samo ob nedeljah, ob 17.uri. ob torkih in sredah ob 20. uri pa filmske cikluse (v juliju romantika na vse načine. v avgustu ciklus grozljivk, v septembru pa nagrajenih evropskih filmov). V veliki dvorani boste med poletjem na predstave hodili ob 18.30 (ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah) in 21.uri (vse dni razen ob ponedeljkih, ko bodo predstave ob 20. uri), občasno pa tudi ob 23. uri na nočne predstave. Sicer pa se lahko o filmskem [)rogramu informirate v nič manj kot sedemnajstih različnih načinih oglašanja sporeda Kina Velenje. Prisotni smo takorekoč v vseh medijih, pisnih, radijskih, televizijskih, oglasnih, na internetu in na telefonu, v tedenskih, mesečnih in dnevnih objavah. Za vse informacije in pripombe smo dosegljivi na naših dveh telefonih 898 2493 (uprava) ter 898 2491 (blagajna-samo pred predstavo). Milena Breznik o lOPTIKA IFOTO \HlAiNJK, PREŠERNOVA 7: »:/.. (06 j) 851-691 0__P_J_J_J_J_ Vnašem opličnem servisu vam po konkurenčnih cenah izdelamo očala s sferičnimi. cilimlričnimi. hifokalnimi, multifokalnimi, plastičnimi, lentikularnimi infotoohčutljirimi korekcijskimi lečami. Očala. zakateraimamoleče vzatogi, izgoiovimo venemdnevu. Dohro smo za/oženi s korekcijskimi oki 'irjipriznanih đomačih in tujih proizvajalcev. Izdetujemo tiuli dioptrijska zaščittm oča/a zn industrijo in obrt terposebna COMPI 'SCREENočala za zaščito oči pred sevanjem računalniških monitorjev. Prodajamo in servisiramo kvalitelna sončna očala. Vedno imamo na za/ogi etuije za očala in sredstva za čiščenje in nego očal. Itilro in kvalitetno vam razvijemo harvne in črmi-helefilme ler izdelamobarvnealičrno-belefotografijevsehformatov. 7 KO 1 iifl 111 % \ tnt TTTt 7fTI 'NilTiiiniimiii1 hr^ 0 tTTf \ ' \ L. NOJG flLNG M hOVJIH DVJORAMAH, vi PRuemen AraienTu, ob ODLičnen ozvjočeiuu. PR€D9TAVje VftAk DAh, VJAH ONOGOČA KINO VJ€LehJ€ ! TGL, 898 Q4 93-, 898 <24 91 e fl'IUIII K 1 1« mrr tTTT \ tTTt Tiii ■liiffiiiHiiiAiii'Ept* m 0 \" % -- DD d.o.o. proizvodnja lesnih polproizvodov Partizanska 78, Velenje Telefon: 063 / 89 81 350 Fax: 063 / 864 975 POIŠČITE nas, veseli bomo vašega obiska, ali POKLIČITE nas, veseli bomo tudi klica. Velika izbira žaganega lesa, žaganje po naročilu, prodaja decimiranih elementov in parketnih friz, lesnih sekancev, drv in žagovine ter brušenje žaginih listov in drugih rezil. - naLoiba za prtheincst SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE -brezplačna novost za vse vas, ki želite pridobiti ali poglobiti znanje tujih jezikov sami in s pomočjo računalnika: angleščine, nemščine, italijanščine, francoščine in španščine. Obisk v središču predhodno najavite na tel.: 897 17 80. KATALOG pestre ponudbe programov učenja in izobraževanja, bomo konec avgusta poslali v vsako gospodinjstvo občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Med cenovno izredno konkurenčnimi programi, boste zagotovo našli tudi nekaj zase. c^V/VU- nalciba za pHhćbnosl kolektiv Ljudske univerze Velenje ANDRAGOSKIZAVOD LJUDSKA UNIVERZA VELENJE Titov trg 2, 3320 Velenje, TeL 063/853-5/6, 854-539 lETOlOELECiUm* SoSiAflJ D.O.O. Že več kol štiri deseletja skrbimo za slovensko blagostanjo s proizvodnjo električne energije. Zadnja leta pa urosničujemo tudi obsežne ekološke naložbe. Razžveplalna naprava na četrtem bloku že obratuje, prav tako pa smo z izgradnjo zaprtega krogoto-ka tehnoloških voda povsem prekinili z onesnaževanjem jezer in reke Pake. Pospošeno gradimo tudi že razžveplalno napravo še na največjem bloku. Računamo, da bo dograjena do konca prihod-njcga leta. Priprave na gradnjo razžvcplalne naprave petega bloka so bile zahtevne in dolgotrajne. Najprej je bilo treba grarinjo utemeljiti, jo strokovno uskladiti in seveda zagotoviti finančno pokritje. Vodsto termoelektrarne pod taktirko jaroslava Vrtačnika je imelo res težko delo. Kar dve leti sta pretekli predno so zadeve uskladili tako daleč, da so preko javnega natečaja izbrali izvajalca. dela so zau-pali konzorciju Babcock- Rudis. Takoj po podpisu pisma o nameri, to je bilo lani januarja, so začeli izdelovati opremo, pripravljalna gradbena dela so na gradbišču stekla že 16. junija lansko leto, 19. oktobra pa je Vegrad začel že z izkopom za temelje glavnega pogonskega objekta in mešalnice. Zdaj so z gradbenimi deli že tako daleč, da so začeli montirati tudi že opremo. Ce bo šlo vse po načrtih tudi v prihodnje, bo razžveplalna naprava petega bloka začela poskusno obratovati novembra prihodnje leto. Celotna naložba bo veljala šoštanjsko termoelektrarno malo već kot 14 milijard tolarjev, kar bo ceno kilovatne ure podražilo za 0,57 tolarja. Glavni namen razžveplalne naprave je čiščenje dimnih plinov. Čistili jih bodo, podobno kot to delajo že na razžve-plalni napravi bloka štiri, po mokrem apnenčevem postop-ku. Na uro bodo lahko očistili milijon osemsto tisoč kubičnih metrov. Sedaj pokurijo v tem največjem bloku letno milijon se-demsto tisoč ton premoga in spustimo v ozračje 40.800 ton žveplovega dioksida, 2300 ton prahu in 700 ton dušikovih oksidov. Po tem, ko bo razžveplalna naprava obratovala, pa bodo ob enaki proizvodnji elektrike in enaki porabi premo-ga onesnažili ozračje le še z dva tisoč tonami žveplovega di-oksida in malo več kot dva tisoč tonami dušikovih oksidov in 378 tonami prahu. ---^atel ^&^Sml-eS^bi dolitii REKLAMACIJE Smart Com d.o.o., Dopoldan: 861 892, Dežurstvo: 8991 221 INFORMACIJE: KRS VELENJE, Tel.: 497 63 60, Internet: krs-velenje.si PROGRAMSKI PAKET RADIJSKIH IN TELEVIZIJSKIH PROGRANOV KRS VELENJE RADIJSKI PROGRAMI ZEMELJSKI PROG. FREKV. STEREO 1. SLOVENIJA I 87,50 DA 2. SLOVENIJA II 90,40 DA 3. RADIO VELENJE RADIO ALFA 104,20 DA 4. KOROŠKI RADIO 90.80 DA 5. BLUE DANUBE AVSTRIJA 99.90 DA 6. ORF RADIO 3 91,20 DA 7. HRVAŠKI RADI0 I 94,20 DA 8. RADIO LASER 100,30 DA 9. SLOVENIJA III 87,90 DA 10. MOJ RADIO 97,90 DA 11. FANTASY 94,60 DA SATELITSKI PROG. FREKV. STEREO 12. DEUTSCHE WELLE I 106,70 DA 13. SKY RADIO 107,10 DA 14. CMR 107,50 DA 15. BBC RADIO 3 106,30 DA 16. BBC RADIO 1 105,90 DA TELEVIZIJSKI PROGRAMI 1. OSNOVNI PAKET ZEMELJSKI PROGRAMI KANAL STEREO 1.SL01 K 11 11 DA 2. SLO 2 K 07- 07 DA 3. HRT 1 S 05- 84 DA 4. HRT 2 S 03- 82 DA 5. HRT 3 S 06- 85 DA 6. TV VELENJE - video strani K 05- 05 7. TV 3 K 08- 08 8. KRS VELENJE-video strani S 08- 87 9. AVSTRIJA I K 09- 09 DA 10. VTV-VAŠA TELEVIZIJA K 10- 10 DA 11.POPTV K 12- 12 DA 12. KANAL A S 11 90 DA SATELITSKI PROGRAMI KANAL STEREO 14. RTL S 07-86 15. SAT 1 S 10-89 DA 16. DSF s 14-93 17. RTL2 s 15-94 18. PR0 07 s 16-95 19.3 SAT s 19-98 20. ARD 1 s 20-99 21. TV SERBIA - BEOGRAD s 20-99 2. DODATNI PAKET SATELITSKI PROGRAMi 22. DISCOVERY S 23. CNN S 24. EUROSPORT S 25. MTV S 26. CARTOON NETVVORK- TNT S 27. ANIMAL PLANET S KANAL STEREO 04-83 12-91 13-92 DUALTON 17-96 18-97 09-88 3. PLACLJIVI PAKET 28. NOCNI PROGRAM -EUROTICA S 09 -88 4. ZAČASNI PAKET 29. V0X S - 21 30.TVBIH S - 21 31. IV 5 S- 22 32. RAI UNO S - 23 33. GAJBATV S - 24 34. AVSTRIJA 2 S - 25 35. KABEL 1 S - 26 36. SUPER RTL S - 27 37. ZDF - POSKUSNO C - 21 38. TESTNI KANAL - HALMARK S - 28 39. DIGITALNITESTNI KANAL S - 29 40. TVCELJE C - 23 . ,1 TRANSPORTNA MEHANIZACIJA *plinski, električni in disel viličarji HHHHHHHHHHHHHHHHHHI Električna stikala ■■■■■■■■■ Oprema za zobozdravstvo _ _ gorenje O O o 0 D aid. d. KUHINJE KOPALNICE Prodajiii sludio za kuhiiijc iii kopalnicc Primorska 6 b. 3325 Šostanj Tcl.: (063) 40 22 400 Dclovni ćas: od 8.00 do 16.00 sobota od 8.00 do 12.00 KERAMICNE PLOSCICE Prodajalna kcianiičnili ploščic Ciorcnjc 1 b. 3327 Šniartno ob Paki Tcl.: (063) 40 23 270 Dclovni čas: od 7.30 do 15.00 srcda od 7.30 do 18.00 sobota od 7.30 do 12.00 MEDOBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE VELENJE Šaleška 19A, Velenje, TELEFON: 862 - 442 Medobčinska zveza prijateljev mladi-ne Velenje je nevladna, prostovoljna in neprofitna organizacija, katere temelj-ni cilj je dvig kakovosti življena otrok. mladostnikov in družin. Program delovanja zveze se v celoti namenjen uresničevanju določil Konvencije o otrokovih pravicah. Medobčinska ZPM Velenje izvaja programe za otroke in mladostnike na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Smartno ob Paki in združuje 14 društev prijateljev mladine. Delovanje zveze temelji na razvijanju temeljnih vrednost prostovoljnega dela in negovanju dobrih medčloveških od-nosov. Medobčinska ZPM Velenje pripravlja programe za prosti čas in letovanja, po-sebne počitniške programe: ustvarjalne delavnice, otroško kavarno, otroško mesto, izlete, organizira: otroški parla-ment, kjer otroci razpravljajo o aktual-nih vprašanjih, ki jih zadevajo, bralno značko za osnovnošolske in predšolske otroke, s katero se pospešuje in dviga raven bralne kulture med otroci, mlado-stniki in starši, ekološka projekta za šestošolce in sedmošolce Saleške doline, medobčinsko tekmovanje iz Vesele šole, Veseli december: množico prireditev za otroke in obdaritev predšolskih otrok, Malo Napotnikovo kolonijo, sodeluje pri Pikinem festivalu. Pod okriljem zveze deluje klub vzgojiteljev "Mladi za mlade" in svetovalna skupina pri telefonu TOM. V poletnih počitnicah pripravlja-mo za otroke in mladostnike: Potetm y 5 E^OTECH ESOTECH d.d. Družba za izvajanje projektov v energetiki in Tel .: ++386 (0)63 42 06 100 • Fax.: ++386 (0)63 42 06 108 1. Zdravstveno letovanje predšolskih otrok v Punatu na Krku od 17. junija do 1. julija . 2. Zdravstveno letovanje šolarjev: - od 27. junija do 7. julija na Debelem rtiču - od 25. julija do 4. avgusta v Savudriji 3. SONČNO MESTO - otroško mesto: od 28. junija do 2. julija na Slemenu. V otroško mesto se lahko vključijo otroci od 5.1eta starosti dalje in šolarji. Za dobro počutje v otroškem mestu bodo poskrbeli ta-borniki iz Soštanja in mentorji. 4. TA VESELI DAN -otroški živ žav: 28. avgusta ob 15. uri na industriji Preloška cesta 1 • 3320 Velenje • Sl - Slovenija E-mail: velenje@esotech.si • URL: http://www.esotech.si mestnem otroškem igrišču v Velenju. Za veselo in zanimivo zadnje počitniško so-botno popoldne bodo poskrbeli vzgojitelji iz kluba "Mladi za mlade". 5. Počitniške programe v mesecu juliju in avgustu po DRUŠTVIH PRIJATELJEV MLADINE (informacije in prijave): - DPM LEVIBREG VELENJE - telefon: 851 -560 - DPM EDVARDA KAPDEUA VELENJE - telefon: 857 - 709 - DPM K0N0V0 - telefon: 857-380 - DPM ŠKALE - telefon: 893-709 - DPM PESJE-telefon: 853-218 - DPM PODKRAJ-KAVČE -telefon: 852-634 -DPMPAKA-telefon:861-295 - DPM ŠOŠTANJ - telefon: 882-969 - DPM TOPOLŠICA - telefon: 892-327 - DPM RAVNE - telefon: 893-029 - DPM ZAVODNJE-ŠENTVID - telefon: 895-223 - DPM SKORNO-ELORJAN - telefon: 881-358 -DPMLOKOVICA-telefon: 881-074 - DPM ŠMARTNO OB PAKI - telefon. 885-195. teš&i dolitJi Podjetje za upravljanje in vzdrževanje stanovanjskih in poslovnih prostorov 3320 VELENJE, Kardeljev trg 6 Tel., Fax: 063 851-062, 063 856-903 SMgJS CIGRAD ,00. ISDN - Danes pametna, jutri nujna odločitev! ^Telekom >n Slovenije z nrrni, DEJAVNOSTI: ZIDARSKA DELA ■ zemeljska ■ zidarska ■ tesarska ■ betonska OBRTNA DELA ■ keramičarska ■ slikopleskarska ■ krovska ■ kleparska INSTALACIJE ■ elektroinstalacije ■ strojne instalacije NAŠ IZZIV: S PODIZVAJALCEMA KREVZEL instalacije s.p. VODOVOD, OGREVANJE, F'I IN TRG SVOBODE 5.3325 Šošlanj, Tel.: 063/881 - 0.18.881 -870 Fax.: 063 / 881 - 812. Mob.: 06OT / 614 - 216 fJš ELEKmu JrzERNIK ELEKTRO INSTALACIJE TOPLOTNA TEHNIKA, AVTOMATIKA ŠIBKOTOĆNE INST. IN NAPRAVE ČRNOVA 57, 3320 Velenje, Tel. / Fax 063 / 853 - 468, Tel. 063 / 862 - 977, Mob.: 0609 / 624 - 912 [U gorenje Od tod do fiojiattetoj't' Podjetje za informacijske tehnologije d.o.o. Partizanska 12, 3320 Velenje, Slovenija Tel. ++ 386 63 864 444, Fax.: ++ 386 63 863 222 E-mail: qopoint.nabavaj5iol.net •Proizvodnja, servis, prodaja in distribucija računalniške opreme DTK in PHILIPS. •Prodaja in nameščanje programske opreme Novell in Microsoft ter računalniško izobraževanje. .Načrtovanje in postavljanje računalniških omrežij. .Proizvodnja. načrtovanje in postavljanje sistemov za registracijo delovnega časa KR0N0S. •Izdelava prototipov in maloserijska proizvodnja izdelkov iz pločevine. .V letu 1998 pridobljen certifikat kakovosti IS0 9002, DTK Co mputer AUTHORISED DISTRIBUTOR UjiMaUHvgsbetter 5 PHILIPS MicrosotrT Certified Nove , NETW0RKING PARTNER Problem je rešen! Digitalni priključek ISDN omogoča hkratno uporabo dveh linij. Računalnik ne bo več utišal telefona. Vaše zveze bodo hitrejše, kakovostnejše in navsezadnje cenejše. Lažje se boste odločili, če boste vedeli več. Pokličite brezplačno telefonsko številko 080 80 80! - ROKI CLEAN EMAJL omogoča enostavno čiščenje brez dodatne porabe energije različni načini ogrevanja pečice majhna poraba energije za kuhanje in pečenje Za dodatne informacije smo vam na voljo natel. št.: 064/631-619 ....................... ŠPORTNO REKREACIJSKI ZAVOD > rdeča dvorana Velenje, Šaleška 3, tel.: 063 855 741 ravnanje s komunalnimi odpadki odvoz odpadkov vzdrževanje mestnih površin vrtnarstvo in cvetličarne pogrebna sluzba mobitel storitve z gradbeno mehanizacijo komunalne gradnje cvetličarna Cankarjeva cvetličarna paviljon ROŽCA cvetličarna Kidričeva cvetličarna Podkraj S>> 854-570 898-1724 898-1718 855-510 851-012 0609 640-208 898-1721 898-1729 855-536 855-536 855-323 861-501 m Pridruiite se prizadevanjem za polepšanje našega mesta v tekmovanju z drugimi slovenskimi in evropskimi kraji in zato da bomo v njem prijetno in z veseljem bivali. Spri tem smo vam na voljo z vsemi zmogljivostmi, znanjem in izkušnjami. Elektronika" 1 Štrbenkova 10, Tel.: 87-91-200 - - Fotetffe^&mfesfei dolini ADUT TKof je mojs dom CELJE ŽALEC VELENJE MOZIRJE LJUTOMER LJUBLJANA DRAVOGRAD ŠMARJE PRI JELŠAH SLOVENSKA BISTRICA SPECIALIZIRANE TRGOVINE ZA DOM IN GOSPODDINJSTVO /O ) banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Velenje Šoštanj Mozirje Šmartno ob Paki Nazarje Gornji Grad Ljubno ob Savinji Luče Rečica ob Savinji Ekspozitura Rudarska 063-899-520 Ekspozitura Saleška 063-859-106 Ekspozitura Nakupovalni center 063-855-677 Ekspozitura Gorica 063-870-776 Ekspozitura Kidričeva 063-897-23-20 Ekspozitura Gorenje 063-855-743 Ekspozitura Pesje 063-866-101 Agencija Upravna enota Velenje 063-852-437 Ekspozitura Šoštanj 063-881-132 Agencija Preloge 063-853-312 Ekspozitura Mozirje 063-831-730 Agencija Smartno ob Paki 063-855-009 Agencija Nazarje 063-831-027 Agencija Gornji Grad 063-843-051 Agencija Ljubno ob Savinji 063-841-040 Agencija Luče 063-844-511 Agencija Rečica ob Savinji 063-831-773 Ne pozabite - denar nagrajuje tistega, ki zna ravnati z njim! VELENJE \ - jambori za jadralne deske smučarske palice ijr-p ^ o> - biljard palice športne čelade ^Sk vojaške in policijske čelade -!ineprebojni jopiči - vo^ni tobogani saMtarne kabine svetlobnijaški Cf" 11 jMKr" m i/EPlAS, Velenjska plastl^a, cLo.o. Štrbenkova .1,3320 VEL'ENJt' , Tel.: 063 856-611 Fax.i063 85fi jk « . • M Trg°v , njkOV8 1 fast food KLUB tel. 862 131 restavracija KLUB tel. 862 131 restavracija JEZERO tel. 854 493 vila ŠIROKO tel. 881 030 bistro ARKADA tel. 854 494 bistro OAIA tel. 853 312 int. 1800 bistro ORION tel. 853 829 turistična agencija tel. 855 336, 863 789 letalske vozovnice rent a car poslovna potovanja sejemski aranžmaji animacijska potovanja organizacija poslovnih sestankov, seminarjev, kongresov, simpozijev poletni oddih zimski oddih zdraviliški turizem izleti za zaključene skupine Tel.: 00 386 (0)63 8990 Fax.:00 386 (0)63 899 2674 NOVO: poslovalnica v Hotelu Paka GORENJE TURIZEM G O B E N J E GOSTINSTVO D . O O PARTIZANSKA 1 2, 3503 VE LE N J E, S LOVE NI j A TELEFON 00 386 (0163 8990, 899 26/0, 899 2671. 899 2672, 8 9 9 2 6 7 3 T E L E F A X : 0 0 386 (0)63 899 2674 E MAIL: GORENJE.TLJRIZE M- SIOL.NET Ko iščete nekoga, ki bo za Vas kreiral počitnice, ko potrebujete oddih ali zdravljenje v zdravilišču, ko pripravljate poslovno potovanje in ko pričakujete poslovne partnerje... ne iščite več. S poslovnimi partnerji v Sloveniji in tujini ter s predstavništvi in podjetji Gorenja v svetu tkemo mrežo, v objemu katere ste varni, samozavestni in uspešni. HOTEL PAKA GORENJE GOSTINSTVO, D.O.O. RUDARSKA 1, 3320 VELENJE, SLOVENIJ'A TEL. 063/898 000, FAX.: 063/8980 810 RESTAVRACIJA, KAVARNA, SLAŠČIČARNA, APERITIV BAR SAVNA, SOLARIJ. WHIRPOOL Velika dvorana z 250 sedeži Mala dvorana s 66 sedeži Dve predavalnici z 2x40 sedežev ali 1 x80 sedežev Sejna soba z 20 sedeži Računalniška soba s 16 sedeži oz. 8 delovnimi mesti z računalniki 52 SOB: klima, minibar, sef, telefon z zunanjo linijo, kartični sistem, TV s satelitskim in hotelskimi programi. Nad sodobnim mestom priložnosti, Velenjem, kraljuje Vila Herberstein. Toplo delovno in družabno atmosfero zagotavljajo restavracija z vrhunsko kulinariko in izbrana pijačo, pozorno osebje in bogati interjeri. Pridite kral|evat ! PENZION VILA HERBERSTEIN Kopoliška 1, 3320 Velenje tel. 063 862 010 fax. 063 864 476 htrbcrstriu