Poštnina plačana v gotovini
Z NAJVEČJIM OGORČENJEM IN GNUSOM OBSOJAMO VSE LAŽI TER SRAMOTNO OBREKOVANJE, GOSPODARSKO BLOKADO NAŠE DRŽAVE IN ZASTRAŠEVANJE Z NOTAMI, POŠILJANJEM SABOTERJEV IN ZLOČINCEV V NAŠO DRŽAVO IN VSAKO VMEŠAVANJE VODITELJEV SOVJETSKE ZVEZE TER DRŽAV INF ORMBIRO J A V NOTRANJE ZADEVE NAŠE DRŽAVE.
Združenje Jugoslovanov v Franciji »Bratstvo in enotnost« v Marseilleu.
GL A SILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Leto V. — Št. 42.
Ljubljana, 21. oktobra 1949
Mesečna naročnina 12 din. Izvod 3 din
Predsednik vlade LRS Nika Marinko med trboveljskimi rudarit
V počastitev okrajnih partijskih honierenc so tekmovali
VOKRA3UKRANJ
. Ker se v Jugoslaviji z uspehom približujemo koncu tretjega planskega ‘eta in ker je zajelo socialistično tekmovanje že večino delavcev po podrtjih ter se delavski razred tako požrtvovalno kot še nikoli bori za izpolnitev petletnega plana in zmago socializma, so padle vse nakane inform-oirojevcev v vodo. In čim bolj ugotavljajo, da so se bridko ušteli v svojih umazanih podvigih, da Jugoslavije m mogoče zavreti in jo odvrniti od Mene pravilne poti v socializem, tem ?olj besno bruhajo svoje bedaste laži 'z svojih radijskih postaj. Za vsako ceno skušajo zasenčiti ugled nove Jugoslavije in sloves maršala Tita, pohabljajo pa pri tem, da ga čuvajo po-?°sni in predani milijoni delovnih 'Judi, ki s svojim delom vsak dan Potrjujejo svoje zaupanje in zvestobo urzavnemu vodstvu in maršalu Titu.
v Tudi okrajna partijska konferenca • Kranju je bila manifestacija dela za /Polnitev letnega plana, saj so kon-jreUco stalno prekinjale številne de-De??cije iz delovnih kolektivov, ki so Rajale prav iz delovnih mest in Poročale konferenci o uspehih nedelj-Kega tekmovanja v počastitev konfe-, eUce. O tem so poročali tudi delegati
'z raznih podjetij.
Med drugimi je pozdravila konferen-op delegacija iz tovarne »Obutev« v Tržiču, ki je poročala, da so na dan cJu re®ce ž® v prvih dveh urah do-brigade izredne uspehe. Prva je „ T mkova brigada, ki je v dveh an presegla dnevno normo za 78 %, cesar ne pomnijo, kar obstaja tovarna. Jvolektiv tovarne »Obutev« v Tržiču s{ je že štirikrat priboril prehodno zabavo in bil petkrat pohvaljen. Za 3 % Presega za 159 % višji plan kot je bil |eta 1939, kar priča o visoki razredni *u politični zavesti tega kolektiva. Iz Tržiča so pozdravili konferenco tudi •kalci iz bombažne tkalnice in prostorje! z gradnje mladinskega doma. r -Mestna šivalnica v Kranju je spojila konferenci, da so v njeno poča-prvič začeli delati po brigadnem 4cinu dela. Tovarna čevljev v Kranju
je prav tako počastila konferenco s tekmovanjem, katerega so se udeležili vsi člani kolektiva.
Delegat iz kranjske tovarne »Sava« je seznanil konferenco, kako so organizirali tekmovanje za višjo storilnost. Potreben je bil le 10-minutni partijski sestanek, na katerem so delavci-par-tijci sprejeli individualne obveznosti in obvestili o tem ostale delavce na množičnem sestanku. Takšnih obveznosti ni mogoče izpolniti, so nekateri pripominjali, vendar so partijci dokazali, da je iz nemogočega postalo mogoče. Tekmovanje je prešlo na brigade in uspehi niso izostali. V tekmovanju za okrajno partijsko konferenco pa so stremeli tudi za tem, da bi z manjšim številom ljudi dosegli iste uspehe. Prizadevanje ni bilo zaman: d o čim je v prejšnjih tekmovanjih desetčlanska brigada izdelala v o s m ih urah 1438 komadov plaščev, je v tekmovanju za okrajno partijsko konferenco izdelala osemčlanska brigada 1693 plaščev ! Tekmovanje v počastitev okrajne partijske konference se je v tovarni »Sava« tako razvnelo, da so ostali v kolektivu novi Sirotanovici, novi Petki in Zagoriški . . .
Da so pri nas ljudstvo — Partija, — Tito eno, so dokazali tudi kolektivi: Tiskanina, kjer je delalo na dan konference 97 % vseh delavcev, Standard, ki je poročal, da dela za svojo Partijo, Projekt in Tekstilni tehnikum. Svoje borbene delavske pozdrave so sporočili z delovnih mest tudi delavci tovarne Iskra. Končno so konferenco obvestili, da je delalo v počastitev okrajne partijske^ konference 16. oktobra tudi 5262 članov, vseh množičnih organizacij, ki so opravili 38.934 ur prostovoljnega dela. Tako so ob brnenju strojev, krampov in lopat pripadnikov Titove klike, kakor imenujejo informbirojevci naše graditelje socializma, oglušele in-formbirojevske klevete. Veličastni delovni uspehi so ponovno dokazali moč naše Partije, ki zmagovito vodi jugoslovanske narode v socializem.
V OKRAJU CELJE-OKOUCA
^ tridnevnem tekmovanju v poča-konference okrajnega komiteja j Celje-okolica , ki se je vršila dne 4 K to. so bili doseženi lepi uspehi.
KOLEKTIV ŽELEZARNE V ŠTORAH
■e bil najboljši v okraju, tekmovanje / razgibalo slehernega delavca. Tek-j °vali so posamezniki, skupine, brigade oddelki in dosegli tudi lepe uspehe. 0] X m a r t i n a r n i so presegli svojo l^nirano proizvodnjo za 14 ton ali za v c' Povprečni rezultat presežka norme L,v$eh oddelkih martinarne pa je zna-^ 22,4%.
^ livarni je bil izpolnjen tri-24 ,Vlli operativni plan s presežkom j6] *°n ali 130%. Delali so brez govor-Ja in brez zapuščan ja delovnih mest. valjarni je bil v času tek-3q /nja presežen postavljen plan za Cj,al?0 ali 19%. Najbolj se je izkazala Porokova brigada, ki je presegla S^oPto za 31,7% in Gubčeva brigada s Uat .Posežene norme, kar je obenem 'ii rezu^at tega obrata. m J samotami so kljub nepri-f- •110 večjim težavam tehničnega znanja- tekmovali. Produkcija v surovem j- a.lu je presežena za 17%. Obrat se odlikoval po disciplini, v * . j^olen kolektiv železarne Štore je duk •?evnem Tekmovanju presegel pro-tjjpig^J0 v skupni vrednosti 42 milijonov
KOLEKTIV RUDNIKA ZABUKOVCA - LIBOJE
kof Uvedel Sirotanovičev način dela a’Ej način. V tridnevnem tekmo-,.so zaradi novega načina dela plan proizvodnje za 103%. klav^lj .se i® izkazala brigada Mi-Pq o K.1. I®, presegla normo za 126%. a°rrnn n	Pa so presegali
da l ,Za 436%. Nameščenci so sklenili, bali nv?,s Prostovoljnim delom nakopali / • Premoga, da bi na ta način do on V0T Prispevek za izvedbo plana novembra.
KOLEKTIVI V LAŠKEM
so izpolnili vse obveznosti, katere so si zadali v počastitev okrajne partijske konference.
Tako je »Volna« v Laškem presegla normo za 26,7%. Kolektiv Pivovarne je napravil 308 ur prostovoljnega dela. Kolektiv rudnika Huda Jama pa je s prostovoljnim delom nakopal do konference 680 ton premoga. Nadalje so se obvezali, da bodo s prostovoljnim delom mesečno nakopali 60 ton premoga.
KOLEKTIVI V ŠENTPETRU V SAVINJSKI DOLINI
so napravili v tridnevnem tekmova-nf,i nad 1000 ur prostovoljnega dela pri izgradnji zadružnega doma in v tekstilni tovarni.
KOZ v Arji vasi se je v času od 30. VI. t. 1. povečala za 537 ha zemlje, oziroma za 29 ljudi. V znak predanosti^ in zaupanja v naše partijsko in državno vodstvo, pa so se na predvečer partijske konference vključili v zadrugo še 4 kmetje. Obveznosti, ki so jih sprejeli v počastitev partijske konference, so 100% izvršili. Sklenili so, da bodo do konca tega leta pritegnili še preostale kmete v vasi v zadrugo.
Novo ustanovljena KOZ »Kozjanski odred« v Kozjem je bila ustanovljena na predvečer v počastitev okrajne partijske konference. Kmetje so na ustanovnem občnem zboru sklenili, da bodo zastavili vse sile za razmah zadruge v vseh pogledih, tako, da bo postala za vzgled, kot ena najboljših v okraju.
Novo ustanovljena KOZ v Drešinji vasi je bila tudi ustanovljena na predvečer okrajne partijske konference. Deset kmetov-pristopnikov je sklenilo, da bodo zaktivizirali še preostale kmete v vasi, da bodo stopili čimprej v zadrugo ter s tem povečali obseg orne zemlje. Sklenili so tudi, da bodo zadružno zemljo obdelali še z večjo ljubeznijo kot do sedaj, tako da bo novoustanovljena zadruga služila za vzor vsej okolici.
To so odgovori naših delavcev in delovnih kmetov na vse nesramne in podle klevete, ki jih razširja Inform-biro o naši deželi in našem vodstvu.
Mariborska tiskarna napoveduje vsem grafičnim podjetjem tekmovanje
Delovni kolektiv Mariborske tiskarne je v tekmovanju po Sirotanovičevem načinu dosegel nove, visoke delovne zmage. Tekmovanje, ki so ga sprožile tri brigade v knjigoveznici že 22. septembra, je vzbudilo zanimanje pri slehernem članu. Redni sindikalni sestanki, individualno delo s posamezniki ter prizadevanje partijske organizacije so rodili že večji delovni polet. Tekmovanje je ponovno zajelo tri brigade pri obrezovanju knjig Prešernove knjižnice. Brigadi Aubreht-Hrašovec ter Huber-Kranjc sta tekmovali pri obrezalnih avtomatih, pri čemer je prva presegla dnevno normo za 118,57 %, druga pa za 100,03%. Brigada Dobnik-Kelc je uporabljala polavtomat; kljub temu je dosegla najvišji delovni učinek ter presegla dnevno storilnost za 134,40 odstotkov.
Po tekmovanju je brigada Aubreht-Hrašovec pozvala nove brigade k posnemanju. Odzvala se je brigada Novak-Inkret. Tekmovanje naslednega dne je pokazalo tele uspehe: brigada Aubreht-Hrašovec, ki je osvojila drugo mesto, je presegla dnevno storilnost za 152,88 %, brigada Novak-Inkret pa za 156,63 %.
Ob koncu tekmovanja je delovni kolektiv na sindikalnem sestanku pregledal dosedanje napake pri delu ter pretresal uspehe dvodnevnega tekmovanja. Sklenil je, da kot prvi kolektiv grafične industrije v Sloveniji, ki je prešel na tekmovanje po Sirotanovičevem načinu, pozove k tekmovanju vsa ostala grafična podjetja Slovenije, sam pa je sprejel obveznost, da izpolni svoj letni plan do Dneva republike.
Nihče ni omahoval in pomišljal. Z navdušenjem in borbenostjo so napovedali tekmovanja drugim grafičnim kolektivom Slovenije v sledečih točkah:
Kateri kolektiv bo v ročni stavnici najbolje dosegel odstotek norm v stavljenju merkanlilnih del ter pri izvedbi kakovosti dela, katera strojna stavnica bo najvišje presegla dnevne norme, racionalno izkoriščavala stroje ter dvignila kvaliteto stavka in zmanjšala odstotek domačih korektur; kateri litografski oddelek bo v risalnici dvignil natančnost izdelave posameznih del, v ofsetu odstotek preseganja norm, izkoriščanje strojev ter kakovosti tiska in brušenja plošč.
Napoved tekmovanja obsega nadalje vsa dela v strojnici in sicer, kateri kolektiv bo največ presegel odstotek norme pri tisku in pripravah na strojih, STD I., 111. in IV., pri izkoriščanju strojev ter kakovostni izvedbi tiska in priprav. Za delavce v knjigoveznici ne predvideva vse delovne faze od zgibanja pole do gotovega artikla za broširanje knjige.
Tudi v steklarni Rogaška Slatina delajo po. Sirotanovice-vem načinu dela
V	nedeljo je delalo v steklarni Rogaška Slatina po Sirotanovičevem načinu v čast Partije deset brigad — pihalcev stekla. Brigada petkratnega udarnika tov. Bračun Štefana je v 5 urah presegla normo za 114.08% pri izdelovanju steklenic in vrčev za vodo. S tem je dokazala, da bo z boljšimi pripravami in brigadnim načinom dela tudi v steklarnah možno dvigniti proizvodnjo. Kakovost njegovih izdelkov je bila zelo dobra.
Izdelki iz najtanjšega stekla, ki jih steklar oblikuje s pihanjem in istočasno z rokami, so prava umetnina in povsem dostojno predstavljajo našo industrijo v inozemstvu. O dobri kakovosti naših izdelkov so bila tudi zelo pohvalna poročila iz razstave na zagrebškem velesejmu. Primerjajo se lahko z najboljšimi kristali svetovnih steklarn. Največji ponos za našo mlado socialistično domovino pa je, da so izdelani iz naših domačih surovin in z lastnimi silami.
Živilska podjetja v borbi za plan
V	številnih tovarnah širom Jugoslavije brne in tečejo stroji pod geslom: »Izpolnitev letnega plana do 29. novembra!«
Kolektiv tovarne sadnih sokov in marmelade v Celju je prvi preizkusil prenos Sirotanovičevega načina dela v živilsko industrijo in dokazal z doseženim uspehom, da je ta način dela uspešen tudi v tej stroki. Temu zgledu so sledili še ostali kolektivi naše republiške živilske industrije.
Nedeljsko tekmovanje 9. t. m., v katerega so bili zajeti vsi kolektivi republiških živilskih podjetij, je dvignilo dosedanjo storilnost dela povprečno za 176 odstotkov.
V sredo dne 19. t. m. je obiskal trboveljske rudarje predsednik vlade LRS Miha Marinko. Po prihodu v Trbovlje si je ogledal v spremstvu predstavnikov sindikata in direktorja rudnika jamske naprave. Najprvo si je ogledal Zapadni obrat, dalj časa pa se je zadržal na Vzhodnem obratu, kjer se je razgovarjal z brigadirji mladinske brigade, ki nosi njegovo ime. Po ogledu Vzhodnega obrata je odšel tovariš predsednik na kosilo, ob štirih popoldne pa je imel v Delavskem domu zborovanje, katerega se je udeležilo več ko tisoč rudarjev, žena in mladine. Dvorana Delavskega doma je
bila svečano okrašena z veliko sliko tovariša Tita in z državnimi zastavami.
Zborovanje je otvoril sekretar Okrajnega komiteja KPS Trbovlje tov. Dušan Povše, ki je v imenu delovnega ljudstva Trbovelj pozdravil predsednika ter mu izrekel dobrodošlico.
Toplo pozdravljen z vzkliki Titu in Partiji je spregovoril zbrani množici tovariš predsednik Miha Marinko, ki je v uvodu naglasil, da je s svojim prihodom 'v Trbovlje izpolnil obljubo, ki jo je dal rudarjem ob priliki doseženih rekordov. Rudarjem je izrekel zahvalo v imenu CK KPS.
Iz tovarne »Rade Končar«; V oddelku elektromotorjev
Delovni kolektiv tovarne volnenih Izdelkov Majšperk je po vrednosti izpolnil plan
krepak odraz v borbi za dnevno izpolnjevanje in preseganje plana. Odpravljala so se grla proizvodnje s prostovoljnimi urami po rednem delovnem času in ob nedeljah.
Majšperski kolektiv je bil tudi izmed prvih, ki je začel z gibanjem za večjo storilnost dela. Prvo tekmovanje je bilo v mesecu septembru v okviru vse tovarne, kjer je prvo mesto dosegla predilnica. Rezultat tekmovanja je bil, da so dnevni plan v celoti dosegli 130odstotno, v predilnici pa so postavili rekord 55 gr na vretensko uro, dečim so poprej dosegali samo 45 gramov. Kolektiv je znal rezultate tega tekmovanja uporabiti za prehod na stalen način dela za višjo storilnost. Proizvodnost dela se je dvignila za 10 do 15 odstotkov dnevno in doseženo je bilo izkoriščanje strojev od 94 do 98 odstotkov.
Socialističen odnos do dela, krepka delovna disciplina in kolektivna povezanost je uvrstila Tovarno volnenih izdelkov Majšperk med najboljše kolektive Slovenije tako v pogledu izpolnitve plana kakor tudi v kvaliteti njihovih izdelkov.
Že v prvem polletju letošnjega leta se je delovni kolektiv Tovarne volnenih izdelkov Majšperk obvezal, da bo prvi med tekstilnimi podjetji v Sloveniji izpolnil letni plan. To svojo obveznost so izpolnili v torek 18. oktobra, ko so dosegli letni plan po vrednosti in si s tem priborili prvo mesto med slovenskimi tekstilnimi tovarnami in za Kordonom v Karlovcu zasedli drugo mesto v jugoslovanskem merilu.
Ko so sprejeli obveznost, so se prav vsi do zadnjega delavca zavedali, da bodo prvi samo lahko tedaj, če bodo na vsakem delovnem mestu ne samo izpolnjevali svoje delovne dolžnosti, temveč jih tudi presegali. Tekmovanje je zajelo vsakega posameznika, vsako brigado in vse oddelke. Njihov odnos do dela je postajal iz dneva v dan revolu-cionarnejši, socialističen. Brigada je prehitevala brigado, oddelki so sc borili za prehodno zastavico, ki je prehajala iz rok v roke, grafikoni in diagrami so iz dneva v dan beležili višje preseganje plana.
Delovna disciplina in zavestna enotnost delovnega kolektiva sta našla svoj
Tovarna kmetijskega orodja v Batujah presegla letni plan
Delovni kolektiv tovarne kmetijskega orodja v Batujah pri Gorici je 10. t. m. presegel letni proizvodni plan po vrednosti in količini za 80%. Najboljši delavec tega kolektiva je sedemkratni udarnik Jože Španjola, ki dela že za drugo polovico 1950. leta. Takšnemu uspehu kolektiva je mnogo pripomoglo trdno sodelovanje med upravo podjetja in sindikalno podružnico, ki skupno rešujeta vse važnejše naloge tovarne. Do konca petletke bo podjetje predvidoma lahko povečalo proizvodnjo za 100% in odprlo šolo za izobrazbo kovinarjev.
Velik uspeh celjske cinkarne
Delovni kolektiv topilnice cinka v Celju je dosegel v borbi za plan pomembno delovno zmago. V oddelku za redistiliranje silicinka so 17, t. m. dosegli letni plan. To je eden naših mnogih proizvodov težke industrije. Do lani, ko so s pospešeno kapitalno izgradnjo v celjski cinkarni ustvarili pogoje za domačo proizvodnjo, smo to vrsto cinka uvažali. Predčasni izpolnitvi plana je mnogo pripomogla nova peč, katero so pod vodstvom tov. Vodlana zgradili v cinkarni letos in ima za 100% vičio kapaciteto od starih pači.
USPEHI GOZDNEGA DELOVNEGA KOLEKTIVA BLED
Po načinu dela Korošca Ferda se širi med gozdnimi delavci v območju Bleda tekmovanje za večjo storilnost dela.
Tekmovalo je skupno 13 desetin, v katerih je bilo vključenih 74 delavcev in delavk. Tekmovali so v vseh fazah dela. Lepe uspehe je dosegla predvsem desetina pod vodstvom tovariša Bizjaka Jožeta.
V 8 urnem delavniku je imenovana desetina izdelala skupno 49.76 kub. m
hlodovine in 3.22 kub. m celuloze. Učinek posameznega moža je bil 10.59 kub. metrov izdelanega fesa. Norma je bila dosežena s 400 odstotki.
Tekmovale so tudi druge desetine, ki so vse presegle svojo normo.
Rezultati naših udarnikov, naših borcev za resnico in pravico, borcev za izgradnjo socializma v FLRJ predstavljajo največji odgovor vsem klevetnikom in sovražnikom Jugoslavije.
Sovražna politika voditeljev Sovjetske zveze
proti socialistični Jugoslaviji razbija enotnost mednarodnega delavskega gibanja na svetu
Kakšni in kako naj bodo orioravljeni sindikalni sestanki
Umazana in klevetniška gonja voditeljev držav ljudske demokracije na čelu s Sovjetsko zvezo, se ne ustavlja pred ničemer. Poslužuje se vseh in najbolj ostudnih načinov, samo, da bi dosegla svoj namen. Klevetnikom in revizionistom m a rk sis ti čno-len in i stičnih načel ni bil dovolj budimpeštanski proces, s ka-tarim so uprizorili burko na odru in-formbirbjevskega gledališča v Budimpešti, ko so se pred vso svetovno javnostjo razkrinkali in pokazali, kako daleč so padli in zabredli v svojem sovraštvu in jezi. Podoben proces pripravljajo sedaj tudi v Sofiji, ko bodo postavili pred sodišče znanega zagovornika trockistične frakcije v bolgarski Komunistični partiji — Trajča Kostova, ki je bil tudi eden izmed tvorcev resolucije Informbiroja.
Čeprav so vsi bolgarski politični krogi vedeli, da se Trajčo Koslov udinja predstavnikom finančnega kapitala v Bolgariji in služi hlapcem tujih obveščevalnih služb, so vendar dopustili, da se je ta izdajalec in poklicni vohun povzpel do sekretarja bolgarske Komunistične partije in do podpredsednika bolgarske vlade. Z njim vred se bodo na tem procesu verjetno .znašli tudi številni drugi, ki sicer niso neposredno sodelovali s Trajčo Kostovim, ampak veljajo kot pristaši opozicije za nasprotnike informbirojev-skih idej. Zato bo sofijski proces toliko bolj zanimiv, hkrati pa tudi toliko bolj zločinski.
Zato, ker se današnja Bolgarija zaradi politike sedanjih bolgarskih voditeljev čedalje bolj pogreza v težak gospodarski položaj, ko preživlja težko krizo na področju kmetijstva, industrije in financ, naj bi ta proces opravičil njihovo proti-Ijudsko politiko, obenem pa zaslrašil vse, ki s to politiko ne soglašajo. S tem procesom hočejo bolgarski voditelji za-strašiti preproste ljudi v Bolgariji in jih prisiliti, da bi zavrgli simpatije do svoje sosede, socialistične Jugoslavije, čeprav večina malih in srednjih kmetov, delavcev in nameščencev dobro ve, da je bila Jugoslavija tista, ki je nesebično pomagala bolgarskemu ljudstvu in da je danes prav Titova Jugoslavija tista, ki se uporno in dosledno bori proti vsem poskusom teptanja marksistično-leninističnih načel. To. na kar sta naša Partija in naša vlada že davno pred tem opozarjali bolgarsko vlado in njihove voditelje, namreč, na vohunsko delovanje Tra jčo Kostova. bodo v Bolgariji izvedli sedaj. Najbolj žalostno pri tem pa je, da bodo to čiščenje peščice vohunov iz bolgarske Komunistične partije izvedli prav sedaj in z namenom, da bi s tem v zvezi preganjali predane borce socializma, ki se ne strinjajo s politiko vmešavanja Sovjetske zveze v njihove notranje zadeve in da bo ta proces v Sofiji hkrati tudi obtožba proti jugoslovanskim narodom, ki se uporno borijo za pravične in enakopravne odnose med socialističnimi državami.
Kako daleč in kakšne nezaslišane oblike je zavzela prav v poslednjem tednu gonja voditeljev Sovjetske zveze in ljudsko demokratičnih držav, pa se kaže poleg procesa, ki gn pripravljajo v Sofiji, tudi na številnih drugih primerih. Ena izmed takšnih poskusov je bila gonja, ko je Informbiro oziroma Sovjetska zveza in vodstvo boljševiške partije bilo mnenja, da se lahko v borbi proti vladi in narodom socialistične Jugoslavije poslužujejo tudi biroja oziroma Svetovnega kongresa pristašev miru v začetku oktobra, ko jo Urad poleg drugih vprašanj razpravljal »o položaju v Jugoslaviji« in je generalni sekretar tega Urada v svojem poročilu ugotavljal, da vodi Titova Jugoslavija vojnohujskaško propagando proti državam, ki branijo mir. Zaradi takšnega stališča, kakršnega je sedaj zavzel še tudi Urad Svetovnega kongresa pristašev miru. ki se je slepo podredil vplivom Sovjetske zveze in se postavil v službo informbirojevske gonje, ne da bi
se poprej prepričal in podrobno seznanil z delovanjem, kakršnega očita Nacionalnem komiteju Jugoslavije za obrambo miru, je ta naslovil komiteju Svetovnega kongresa pristašev miru v Parizu pismo, v katerem ugotavlja, da ni častno Za organizacijo, kot je Kongres pristašev miru, da služi kampanji, ki jo vodijo in-fnrmbirojevske vlade z vlado Sovjetske zveze. S tem in s takim stališčem se urad Svetovnega kongresa pristašev miru vključuje v nepravično gonjo, obenem pa pomaga prav ta biro, da se slabi enotnost naprednih demokratičnih sil v borbi za pravičen in trajen mir.
V	isto vrsto napadov proti našim narodom, spada tudi izpad vodstva Zveze francoskih žena, ki so zahtevale in predlagale vodstvu Mednarodne demokratične federacije žena (MDFŽ), da se predstavnicam Jugoslavije onemogoči udeležba na bližnjem zasedanju MDFŽ v Moskvi. S tem podlim in nesramnim izpadom hočejo predstavnice francoskih žena izključiti ta svojih vret našo Antifašistično fronto žena, ki je bila ena izmed soustanoviteljic MDFŽ. S tem hočejo iz svojih vrst izključiti milijone naših žena, ki s svojim deležem pri graditvi socializma v Jugoslaviji krepijo svetovno fronto za mir.
Ta akt je toliko bolj sramoten in poniževalen tudi zato. da predstavnice francoskih žena spravljajo jugoslovansko Antifašistično fronto žena v isto vrsto s predstavnicami žena. ki podpirajo Franca Caldarisa in Gangkajška. Zakaj je vse te potrebno? To je bilo potrebno voditeljem Sovjetske zveze, ki so pripravili ta izpad, zato, da se našim predstavnicam odvzame možnost, da bi ženam vsega sveta povedale resnico o Jugoslaviji, ki je za voditelje Sovjetske zveze tako boleča.
V	teh dneh, ko se je prestolnica naše države — Beograd — pripravljal na proslavo pete obletnice osvoboditve, je bila ne to proslavo povabljena tudi skupina naprednih Italijanov, ki so se skupno Z jugoslovanskimi in sovjetskimi borci borili za osvoboditev Jugoslavije. To priliko je izrabilo glasilo Komunistične partije Italije »Unitš«, ki je objavilo daljši članek komunističnege poslanca Pajettc, v katerem na nesramen način obrekuje Jugoslavijo in njeno ljudstvo. S lem člankom, ki je poln klevet in laži o novi Jugoslaviji, prepričuje pisec te borce, da vladata v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji nasilje in lakota, da je propadel petletni plan, da so povsod upori kmetov in nacionalnih manjšin in da so na vodstvu države vohuni, gestapovci in izdajalci. Na ta način so hoteli zastrašiti, da bi se predstavniki italijanskih partizanov ne udeležili te proslave. Bivši italijanski borci tej gonji niso nasedli, ker vedo, odkod izvirajo te laži in natolcevanja in so kljub temu, da so jim delali ovire pri izstavitvi potiiih dovoljenj, odšli "v Jugoslavijo. S tem pa so dokazali, da jih ne morejo ustaviti nobene, še tako goroštasne laži in grožnje. »Vemo, da nas bodo proglasili že jutri — je dejal bivši komandir prve čete divizije »ttaliac — v informbirojev-skein tisku za fašiste samo zato, ker smo se odločili iti v Jugoslavijo. Toda mi se ne oziramo na to in smo prišli v Jugoslavijo prav zaradi tega. da bi lahko povedali, ko se vrnemo v Italijo resnico o graditvi socializma v Jugoslaviji.«
Kaj vse danes vznemirja voditelje Sovjetske zveze in države ljudske demokracije, kažejo tudi primeri iz zasedanja Organizacije združenih narodov, kjer si sovjetska delegacija na vso moč prizadeva, da bi se njen glas ne srečal z glasom naše delegacije. Najbolj pa jo vznemirja kandidatura za Varnostni svet, ko ne opusti nobene prilike, da bi onemogočila izvolitev Jugoslavije v ta svet. Značilen takšen primer, ki se je dogodil te dni, je bilo pripravljeno kosilo šefa sovjetske delegacije, katero je priredil
ALEŠ BEBLER
Mov Kurz sovfefshc zimanlc politike m načelo suverenosti narodov
(Nadaljevanje in konec)
Lenin pa je nekoč pisal:
»Podpiranje reakcije znotraj in kolonialnega imperialističnega ropanja zunaj
—	to je bit te skupine .patriotičue* slovanske* politike... Demokracija na splošno, delavci pa še posebej, so proti slehernemu .protežiranju* Slovanov s strani lisic in volkov, toda za polno samoodločbo narodov, za pravo demokracijo, za osvoboditev Slovanov slehernega pro-težiranja s strani ,velesil*.t1 * *
Toda to je bil Lenin. Zdaj je ZSSR velesila in kot takšna tudi nastopa. Ni čudno, da so sovjetski profesorji, avtorji že omenjenega glavnega sovjetskega učbenika za mednarodno pravo zbegani, in da
—	ker ne najdejo virov za novo. socialistično mednarodno pravo — delajo zaključke iz virov, kakršne dejansko imajo na razpolago, in se povzpno do sledeče »teorije« o velesilah:
, »Stoječ formalno na osnovi enakopravnosti držav, pozna mednarodno pravo vrsto odklonov od tega načela, n._ pr. glede vloge, ki jo dobi določena država v mednarodnih organih.«1
Učbenik našteva, katere dežele so bile od 19. stoletja dalje »velesile«, in poudarja, da se po drugi svetovni vojni prištevajo mednje: ZSSR, ZDA, Velika Britanija, Kitajska im Francija. Potem
1 Lenin, zv. XVI., str. 159—160.
* »Mednarodno pravo«, Durdenjevski
in drugi, Moskva, 1947, str, 114.
našteva vrsto mednarodnih konferenc, na katerih so velesile ali same reševale vprašanja ali pa so imele odločilno vlogo, tja do londonske pomorske konference 1. 1909, preko berlinske mirovne konference 1. 1919—1920 do mirovne konference v Parizu 1. 1946, omenja vlogo Varnostnega sveta in zaključuje:
»Prav v tej vlogi velesil, v njihovih dolžnostih, da varujejo mir in splošno varnost, je vzrok njihovega privilegiranega položaja.«1
To je vse. Imperialistična antanta in velesile v »Veliki domovinski vojni«, versajska konferenca — ki jo je Lenin imenoval konferenco »razbojnikov« in »gospodarjev sužnjev«, današnji Svet štirih in Varnostni svet Združenih narodov, kjer ima eno stalno mesto ZSSR — vse to se je znašlo v eni vreči in na isti liniji: od nekdaj so velesile po pravici imele »privilegiran položaji«
Ali so sovjetski pravuiiki-teoretiki pomislili, ko so pisali konec te kolobocije, kaj so rekli v začetku, namreč, da stoji takšno mednarodno pravo — ki ga sami zagovarjajo — samo formalno na stališču enakopravnosti narodov? Ali so pomislili, da so se postavili na stališče nečistejšega imperialističnega mednarodnega prava?
Tega ne vemo. Vemo pa, da takšna
1 »Mednarodno pravo«, Durdenjevski in drugi, Moskva, 1647, str, llo.
v čast argentinskemu delegatu, ko je šef sovjetske delegacije pel slavo argentinskemu diktatorju Peronu. To priliko je ob koncu Višinski izkoristil še zato, da je zaprosil šefa argentinske delegacije, da bi ne volil Jugoslavije, ampak češkoslovaškega kandidata v Varnostni svet. Kljub vsem slavospevom Višinskega pa se je argentinski delegat izrekel, da ne bo glasoval za češkoslovaško., Sploh si sovjetska delegacija prav v zadnjem času silno prizadeva, kako bi se dogovorila z drugimi delegacijami na škodo ugleda Jugoslavije, ki ga uživa pri tem mednarodnem forumu. Do takš.nega zadržanja je sovjetsko delegacijo privedla politika Sovjetske zveze, kakor piše ameriški dnevnik, ki ocenjuje njeno stališče na letošnjem zasedanju OZN, ko ugotavlja: Med dosedanjim delom tega zasedanja generalne skupščine se je jasno pokazalo, da vidi Sovjetska zveza v Jugoslaviji svoj najtežji in najvažnejši problem sedanjosti. Prvikrat sovjetska diplomacija ni samo negotova, temveč tudi panična.
Med važne politične dogodke minulega tedna spadata tudi obe noti naše vlade, ki ste bili poslani vladama LR Bolgarije in Romunije. V teh dveh notah naša vlada ugotavlja, kaj vse so naši narodi storili, da bi se odnosi čim bolj poglobili in okrepili, kolikšen je bil njihov delež pri utrjevanju miru in bratskih odnosov, za trden In ^trajen mir v tem delu Evrope, ko hkrati*ugotavlja, da sta vladi LR Bolgarije in Romunije že poprej, zlasti pa po resoluciji Informbi-roja, ne glede na pomoč, ki jima je nudila naša država, kršili v pogodbah prevzele obveznosti in dejansko izvajajoč dirigirano sovražno politiko proti naši državi, poteptali vse pogodbe in sporazume.
Višek vsega, kam vodi sovražna politik« voditeljev Sovjetske zveze in da se ta ne ustavlja niti pred najbolj sramotnimi kupčijami, ki je od kupčije Slovenske Koroške že druga v poslednjem času, pa je vest, da je Sovjetska zveza za ceno ugodnosti, ki bi jih ji dala Anglija, pristala na likvidacijo grške narodnoosvobodilne borbe. To, kar so še nedavno raznašali po svetu in očitali nam, češ, da jugoslovanska armada sodeluje z monar-tiofaši stičnimi četami pri operacijah na Kajmakčalanu in Viciju, je s tem dejanjem vlade Sovjetske zveze postalo oči-to, komu je bilo več na tem, da se likvidira gršk« narodnoosvobodilna borba in kdo je pri tem iskal največ koristi. Danes, ko je prišla v svet vest, da je vlada Sovjetske zveze pristala na likvidacijo te borbe, ni nobenega dvoma več, kdp je zapustil in izdal borbo grškega ljudstva. Danes ve ves grški narod, kdo so izdajalci in jih ne more o čem drugem prepričati nobena še tako spretno pripravljena informbiroj,evska propaganda, kajti Jugoslavija je btia tista, ki je najodločneje zastopala sl var grškega ljudstva pred vsemi mednarodnimi forumi, ki’je grškemu osvobodilnemu gibanju pomagala, da je iz njene ljudske revolucije črpalo teoretične ih praktične izkušnje in ki je dajala nesebično pomoč prebeglim borcem demokratične armade ter žrtvam monarhofašističnega nasilja. Zato je izdaja borbe grškega ljudstva udarec proti borbi Imperialističnih sil na svetu in kaže veličino škode, ki jo povzroča mednarodnemu delavskemu gibanju današnja politika voditeljev Sovjetske zveze.
Neglede na vse‘takšne in podobne sramotne kupčije, neglede na vsa zastraševanja in pritisk, ki ga hoče izvajati in ga izvaja vlada Sovjetske zveze proti našim narodom, pa bodo naši narodi še naprej pod vodstvom svoje Partije storili vse, da z graditvijo socializma doma utrjujejo mir v svetu, ko ne bodo dopustili, da bi se’kdor kolt vmešaval v njihove notranje zadeve in iskal koristi zase, ampak se hočejo rešiti zaostalosti, in na svojih tleh svobodno razvijati vse svoje sile in sposobnosti.
pravna teorija, zlasti pa praksa, ki je njen vir, nista v skladu z interesi delavskega razreda, nista v skladu z jasno Leninovo tezo, da »ne more biti socialističen tisti proletariat, ki se strinja le z najmanjšim nasiljem ,svojega1 naroda nad drugimi narodi.*
Velika socialistična sila je šla v drugo svetovno vojno z zastavo, na kateri je bilo napisano: osvoboditev narodov.
J. V. Stalin je rekel:
»Mi nimamo in ne moremo imeti takšnih vojnih ciljev, kakor je osvajanje tujih ozemelj ali podjarmljenje tujih narodov... Mi nimamo in ne moremo imeti takih vojnih ciljev, kot je vsiljevanje svoje volje in svojega režima slovanskim in drugim podjarmljenim narodom Evrope... Naš cilj je pomagali tem narodom v njihovi osvobodilni borbi proti hitlerjevski tiraniji, potem pa jim omogočiti, da el bodo popolnoma svobodno uredili svojo deželo tako, kakor sami žele, kakor hočejo. Nobenega vmešavanja v notranje zadeve drugih narodovi«1 Od kod potemtakem iznenada razdelitev Balkana na »interesne sfere«, postavljanje vlad in meji balkanskim narodom, vsiljevanje neenakopravnih ekonomskih in političnih odnosov manjšim socialističnim državam, in naposled grobo vmešavanje v notranje zadeve, ki gre do zahteve po strmoglavljenju vlade in do ekonomske blokade?
Mar ni popolnoma jasno, da je nastopila »napaka« in »slabost«, ki sta jo predvidevala Engels in Lenin, da ena socialistična država skuša »sesti na hrbet« (Lenin) drugim državam?
Že prav, govore včasih naivni kornu-
1 Stalin, »O Veliki domovinski vojni Sovjetske zveze«, ruska izdaja 1946, str. 80-31. (Sl. izd., CZ 1947, str. 24-25.)
Za pravilno delo v naših sindikalnih organizacijah so sindikalni sestanki zelo važni. Operativno vodstvo sindikalnih funkcionarjev in sindikalnih forumov ne more biti pravilno in uspešno, če se na sestankih posamezni problemi ne obravnavajo pravilno. Zaradi tega morajo biti sindikalni sestanki pomemben delovni posvet naših sindikalnih funkcionarjev za vse akcije, katere bo treba pripraviti za izpolnitev njihovih nalog.
Osnovna stvar, da bo sestanek plodo-nosen in uspešen, je pravilna priprava sestanka. Funkcionarji naših podružnic kakor tudi številnih naših forumov so prav v tem pogledu velikokrat grešili. Mnogokrat se je dogajalo in se še dogaja, da se sestanek skliče šele isti dan, ko bi se naj vršil, ali pa dan prej. Zato niso člani kakor tudi funkcionarji, ki bi naj prisostvovali, obveščeni, zakaj se vrši sestanek in o čem se bo razpravljalo. To je nepravilno. Taki sestanki običajno dolgo trajajo, udeleženci se šele na sestanku spoznajo s problemom, o katerem se bo razpravljalo, jasno zato se tudi sklepi sprejemajo v naglici, brez pravega poglabljanza v probleme
Če podružnica, pododbor ali sindikalna grupa skliče proizvodno posvetovanje, na katerem naj bi razpravljali na primer o borbi za boljšo kakovost proizvoda in o tem poprej ne obvesti svojega članstva, o čem bodo razpravljali, se dogodi, da tudi sklepi takšnega sestanka niso povsem pravilni, ker ni nihče razmišlja} o teh problemih. Zato je treba, da sindikalni funkcionarji, kadar skličejo sestanek, že nekaj dni poprej seznanijo vse člane, ki naj bi bili navzoči, z dnevnim redom ter o problemih, o katerih se bo razpravljalo. Na ta način bodo člani na sestankih neposredno sodelovali in reševali vsa vprašanja z delovnega področja svoje organizacije in sprejeli sklepe, ki bodo temeljili na zares bogatih izkušnjah vsega kolektiva. S tem bodo dosegli, da bo sestanek kratek, da ne bo utrujal navzočih, problem pa bo zares natančno in vsestransko obdelan in rešen.
Uspeh sestanka je velikokrat odvisen tudi od tega, če je dnevni red pravilen. V nekaterih organizacijah se pogostokrat dogaja, da se sestanki vršijo po istem kopitu, v določenem časovnem razdobju, neglede, ali so problemi, zaradi katerih je sestanek sklican, važni ali ne. Za take sestanke se običajno postavljajo na dnevni red splošna vprašanja, kakor je vprašanje proizvodnje, vprašanje tekmovanja itd. Na njih se razpravlja o vsem. Ne vzame se določenega problema, od katerega ja odvisno povečanje proizvod-
nje in katerega bi bilo treba čimprej rešiti.
Posebno se je treba izogibati sestankov s prenatrpanim dnevnim, redom, na katerih se razpravlja o raznovrstnih problemih naenkrat. Na taksnih sestankih je težko doseči, da bi bili vsi problemi res rešeni. Običajno se vsako vprašanje samo načne, toda v nobenem ne pride do konkretnih sklepov, ki bi zagotovili boljše delo. Sestanki vseh forumov in organov sindikalne organizacije morajo imeti eno, največ dve točki dnevnega reda in tako bodo problemi sigurno natančno obdelani in analizirani.
Mnogi naši funkcionarji smatrajo, da pisanje zapisnika na sestanku ni važno. Nekateri mislijo, da je zapisnik samo formalnost, samo sredstvo za evidenco sestankov, To mnenje je nepravilno. Zapisnik mora biti stvarna slika dela vsakega sindikalnega foruma ali organizacije. Iz njega mora biti rzvidno, kaj je ta ali oni. forum delal, na kakšne probleme je naletel in kako jih je reševal. Zapisnik mora biti ogledalo izkušenj sindikalne organizacije pri reševanju njenih nalog.
Na ta način bomo dosegli, če na primer obišče kak sindikalni funkcionar iz višjega foruma nižji forum, da lahko iz zapisnika vidi, kako organizacija dela in kaj je v tem pogledu ukrenila. S tpm mu bo delo zelo olajšano. Prav tako pa so zapisniki zelo važno sredstvo za kontrolo nad izvrševanjem nalog. Zaključki, katere je sestanek osvojil, morajo vsebovati tudi ukrepe, katere bi bilo treba podvzeti, rok in kdaj bo treba delo izvršiti, in ljudi, kateri so za to zadolženi.
Ena pogostih napak je tudi v tem, da so na sestankih sprejeti nekonkretnl splošni zaključki. Sklepi raznih sestankov velikokrat vsebujejo najvažnejše naloge naših sindikatov, sprejete na plenumih ali kongresih. Sklepi pa morajo dejansko temeljiti na analizi dela, kakor je bilo prikazano v diskusiji, in vsebovati predloge, katere je članstvo predlagalo. Zato morajo ti sklepi poleg nalog vsebovati tudi načine, kako in do kdaj bomo delo izvršili in kdo odgovarja za izvršitev tega. Taki skleni bodo resnična slika dela na sestanku in pravilen vodič pri reševanju problemov naših organizacij.
Če bodo sindikalni funkcionarji posvečali sestankom, njihovim pripravam, diskusijam in sklepom več pozornosti, bodo dosegli, da bodo sestanki zares izboljšali način vodstva in da bodo predstavljali nov korak k izpolnitvi osnovnih nalog sindikalnih organizacij.
DELAVCI TOVARNE AVTOMOBILOV V MARIBORU PROTESTIRAJO PROTI LAŽEM BUDIMPEŠTANSKEGA RADIA
do jutri dvignili tožniki tudi proti takim vestem, proti vsem. ki danes n® kakršen koli način blatijo socialistično Jugoslavijo. Ti tožniki bodo vstali tud} iz vašega naroda, ki ie pošten in k' vam ne verjame.	,	.
. Mi pa se obvezujemo naši siavp; KP in tov. Titu. da bomo podvoji*1 svoje napore in izdelali še več kami°' nov za naše socialistično gospodarstvo-^ Zatem so poslali resolucijo C> KPJ. Med vzklikanjem tov. Titu in Partiji ie neki tovariš med drugim pr*j črtal: »Radio Budimpešta si mora b»' na jasnem, da so .nam Čehi odpovedal* ob izdaji zloglasne resolucije Infornib*' roja vsako dobavo materiala in d*9 svoje obveznosti že prej niso izpolni6' vali. Zato je nemogoče govoriti o aV' tomobilih, ki nar bi bili uvoženi *t inozemstva. Naši delavci so začeli saD}1 proizvajati in zdaj vlivajo, kujejo, stiskajo in oblikujejo avtomobilske del« iz lastnih surovin v lastnih delavnicah;
CK KPJ. ki ga vodi naš največ)1 kovinar tov. Tito, popolnoma zaupani0' ker nam dejstva potrjujejo pravim'’ politično linijo. Zagotavljamo mu, d® bomo še s povečanimi napori nadalj6' vali borbo za osamosvojitev v naši m*9' di avtomobilski industriji.«
V torek se je kolektiv tovarne avtomobilov zbral na protestno zborovanje proti lažem radia Budimpešta, ki je razširil vest, da so na zagrebškem velesejmu razstavljali kamione, ki smo jih uvozili iz inozemstva in zanje v tovarni avtomobilov izdelali le lesene karoserije in pločevinasta vrata.
Z zborovanja so odposlali radiu Budimpešta pismo, v katerem med drugim pravijo: »Zdaj proizvajamo sami to, za kar so nas drugi prej prav po kapitalistično odirali. Naši zavedni delovni ljudje se pridružujejo Sirotano-viču in tolčejo celo češke norme na slabših strojiti za nad *>()%, Poleg tega priporočamo informhirojevski filiali v Budimpešti, da pregleda arhiv in izsledila bo vest, da je tovarna avtomobilov že v letu 1947 izdelala prve kamione. Po poskusni seriji 12 kamionov pa <' velike, veliko novih. Dve leti po tem pa naš delovni kolektiv ni _soal, marveč proizvajal. In zdaj po naših cestah, na naši avtomobilski cesti »B^atstvo-enot-nošt« vozijo kamioni z značko naše tovarne.
Prav tako kot se danes dvigajo širom po svetu tožniki proti inscenirane-mu budimpeštanškenui procesu, se bo-
nisti na Zahodu, v Franciji in Italiji, že prav, zakaj pa vi, Jugoslovani, v korist svetovne revolucije, zn katero je važno, da sp socialistične dežele enotne, tega ne pogoltnete?
Takšno razglabljanje ni zabloda, marveč vsebuje celo vrsto zablod.
Prvič, res je, d,a nacionalno vprašanje ni »absolut« (Lenin), marveč da je podrejeno vprašanju zmage proletariata, kajti samo zmaga proletariata lahko prinese vsem narodom popolno svobodo. Težko pa bi našli jasnejši primer za to, kako se interesi enega naroda ujemajo z interesi svetovnega proletariata, kakor je naš, tako imenovani jugoslovanski primer, ki je hkrati primer vseh vzhodnoevropskih socialističnih držav. Enakopravnost teh držav z ZSSR, za katero mi težimo, ekonomska in politična enakopravnost, bi dala geslu o pravici narodov do samoodločbe, ki ga poudarjajo komunisti po vsem svetu, ko mobilizirajo ob njem milijonske množice zatiranih in drugače neenakopravnih narodov proti imperializmu, neprimerno večji poudarek. Ta enakopravnost bi pomenila svetal primer vsem narodom, kako zna proletariat rešiti-nacionalno vprašanje, kako zna urediti odnose med narodi in državami ne le v besedah, marveč tudi v dejanjih. Dejansko gre predvsem za revolucijo, za nadaljnje širjenje socializma, ne pa samo za nacionalno vprašanje.
Drugič. Poudarjanje važnosti enotnosti po vsej sili sloni na podcenjevanju sil socialističnega sveta ter svetovnega proletarskega in demokratičnega gibanja; to je izraz strahu pred atomskimi in drugimi bombami in pomanjkanje vere v možnost vedno novih zmag proletariata in narodnoosvobodilnih gibanj 8 proletariatom na čelu brez novih vojaških zmag ZSSR in njenih zaveznikov, to je, brez vojne; to je izraz vojne psihoze, ki
>000000000 o<X><>^^
so jo imperialisti zanesli v delavska *® demokratične gibanja na Zahodu z lV strašujočo in popolnoma lažno predstav9' da je socialistični svet »obkoljen« K imperialistih (medtem ko je odnos dejansko tej predstavi prej nasproten)-
Tretjič. Dejanske enotnosti ni mog°“* ustvariti s silo, celo v vojaški enoti 11' kaj šele med narodi; poskusi, da bi rod e združili s silo — ki jih je poK zgodovina buržoaznih mnogonacional*1;;; držav in imperijev — so vedno priv«9, do nasprotnega rezultata, t. j. do upanja in celo do mržnje med nar®S Pravilno je, da se komunistične paril|i Vzhodne Evrope bore proti tradicio*1® n emu nezaupanju do velikor nekega roda, toda v tej borbi Lahko dose^j trajen uspeh samo, če bosta odstranil, dejanska ekonomska in politična neeLj kopravncst, če bodo prenehali deja^L viri nezaupanja do tega velikega n a D
Torej: če bi poslušali omenjen«,!* ivne nasvete, ne bi za svetovno soc*®, ij stično in demokratično gibanje do®"! ničesar v smislu njegove enotnosti, Ej pa bi povzročili svetovnemu proletaf* j, velikansko škodo, šli bi na roko ntiB y šim vojnim hujskačem, ki so jim pe6 j. kopravni odnosi v Vzhodni EvroP} 11 p» ljubša in najhvaležnejša tema. To pomeni, da bi utrjevali prav tiste, \ terih so se advokati enotnosti »P° sili« tako ustrašili.
... j)0
Ni torej druge poti, razen. (er1 kateri hodimo. Ni druge poti. V°, KgpJ bi se mogel spor med VKP(b) ia rešiti v našem in v interesu vseh ' narodov in s tem v interesu 6Le ?Lvlzii‘ proletariata — razen borbe p*}0*1 0jnvti® marksizma-leninizma, ki se 1® 'in1 v VKP(b) v nacionalnem vprašanju celi vrati drugih vprašanj.
Plamen deloonega poleta v tonami „lshra“ o Hranili najnspešnele razblinja šnformbirojeoske klevete
Ko je Jugoslavija tri leta po drugi Svetovni vojni zacelila najbolj boleče rane vojne, je že sprejela svoj veliki Titov petletni plan in ga pori vodstvom svoje herojske Partije začela uresničevati. In ker živi v Jugoslaviji takšno ljudstvo ki se ni strašilo nadmočnega sovražnika v narodnoosvobodilni vojni, ker si je samo znalo — pod oravilnim vodstvom svoje Partije — priboriti svobodo, je tudi v socialistični graditvi doseglo velikanske uspehe, da so ostrmeli nad njimi in se jih prestrašili tako zapadni imperialisti, še bolj pa voditelji Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije.
Kako naj povedo, da jim veliki koraki, s katerimi gre Jugoslavija v socializem, niso po volji, kako naj povedo, da jih je strah njenega silnega napredka in kako bi ga najučinkoviteje onemogočili oziroma zavrli? Vprašanje so rešili: iznašli so tako zva-no resolucijo Informbiroja in naprtili v njej CK KPJ in jugoslovanskemu državnemu vodstvu množico mogočih in nemogočih grehov.
In ker Jugoslavija ni mogla, niti hotela priznati vsiljenih ji nepravilnosti in ker so se po domišljiji inform-birojevcev grehi še neprestano množili. so klevete zavzele nenluten raz-tnah. Po mnenju i n fo rmb i ro j e v cev se Je Jugoslavija pregrešila med drugim tudi $ tem. da gradi boljše življenje svojim narodom, pregrešili so se naši borci, ki so ponosni na svoj veliki delež v borbi proti fašizmu, jugoslovanskim delovnim množicam štejejo v neodpustljivi greli naše silne tovarne, iii-drocentrale. naša vzorna zadružna posestva, itd. Končno ne morejo preko Baših novih proizvodov, katere proiz-'"ajajo naše tovarne, ne morejo preko Baše pospešene industrializacije in elektrifikacije in enotnosti vsega naše* ?a ljudstva, ki stoji tesneje, kakor vdaj koli na strani svoje Partije z [Baršalom Titom na čelu- Zato dobivalo info rm biro je vsk i izumitelji goro-stasnih klevet in laži o Jugoslaviji ^Jimerne odgovore ljudi iz vseh deSov-t|'h kolektivov.
. Prav v teli dneh so se informbirO-I«vci spomnili na našo veličastno redijo dela in uspehov pri graditvi socia-'izma — zagrebškega velesejma. Če* Prav sami niso bili soudeleženi na velesejmu, zelo dobro poznajo raz st avli, en e predmete in budimpeštamski radio je v teh dneh bruhal v svet, da je bil zagrebški velesejem običajni cirkus ib se med drugim dotaknil tudi naših^ doma izdelanih kinoprojektorje^ češ, da so le pločevinaste škatle ib železne noge bile izdelane v Jugo-ji...
Dovolj so povedali. Nadaljnji kopen tar so dati proizvajalci kinoprojektorjev sami.
Ko je čital te podlosti tov. Hvala Tine, preizkuševalec kinoprojektorjev v kranjski tovarni »Iskra;, ie v razburjenju odložil časopis in se napotil Bazaj v tovarno. Pozabil je, da je Pravkar prišel z nočnega dela in da le potreben počitka, mimo tega ni mo-Sel. Kot blisk se je raznesla najno-^ejša kleveta po tovarni. Najprej so r, zbrali in protestirali brigadirji po ^igadah nato pa zahtevali množični Jpiauek vse tovarne. Kako morejo ufevati na njihove žulje, na delo to-fur in dni, katere je kolektiv to-arBe >Iskra« vložil v izdelavo kino-pro.iektorjev? Petkovšek Franc, Rink „®vle Lamp:ič Janko iz obrata produk-^je kjer izdelujejo vse dele za kino-vPiektorje in sploh delavci vseh oddelkov, so dvignili svoj glas proti neuslišani kleveti. Dvignili pa so tudi ST°je delovne roke in v resoluciji, ki 60 jo poslali maršalu Titu pravijo:
»Ogorčeno obsojamo laži in klevete, katere je te dni objavljal ra-
-	dio Budimpešta o zagrebškem vele-ji lesejmu, ko je med drugim kleve-ff tal tudi naše kinoprojektorje, češ i» da osnovne dele uvažamo iz ino-I* zemstva, doma pa izdelujemo le
-	pločevinaste škatle in noge.
Ves naš delovni kolektiv je priča delovnega heroizma in sposob-
Udarnica Mugerli Danica
»^ti naših delovnih ljudi, ki s Ptoorno borijo s težavami in z * J?i Pri izdelavi naših kinopr . Jev. Živa priča smo, da vse do zadnjega za naš .projektorje izdelujemo don v naši tovarni. Val ogorčen
prevzel naše delavce, ko so slišali te nesramne laži, ko hočejo zmanjšati pomen našega delovnega človeka pri izgradnji socializma pred svetovno javnostjo.
Velika večina naših delavcev se je udeležila zagrebškega velesejma, s katerega so se vračali ponosni na našo mlado socialistično industrijo
Ponos iskrovskegn kolektiva je desetkratni url n rni k Jeenik Ivan
ki je pokazala, kaj zmore delovno ljudstvo pod pravilnim vodstvom. Zagrebški velesejem je tolkel vse obrekovalce in lažnivce v obraz, mi delavci tovarne Iskra pa j'm odgovarjamo, da ne pustimo nikomur, da bi zmanjševal vrednost našega dela, na katerega smo upravičeno ponosni. Zato bomo še pospešili socialistično tekmovanje in se obvezujemo da bomo izdelali v odgovor na vse te klevete, dva kinoprojektorja več kakor jih imamo v planu.«
V	odgovor budimpeštanskemu radiu se je konstrukcija za montažo instrumentov obvezala, da bo izpolnila letni proizvodni plan do Dneva republike, do 29. septembra.
Kakor vidimo, izmišljotine budim-peštanskega radia, iskrovcev niso spravile v malodušnost, kajti ob otipljivih uspehih, s katerimi je seznanjen ves kolektiv, so izginile.
Ostali pa bodo sadovi dela, kinoprojektorji. Ves kolektiv ve, zakaj so se prav Madžari spo taknili ob naših ki noprojektorjih, ve da na Madžarskem ne izdelujejo kinoprojektorjev za široki trak, sedaj pa jih boli, da jih je Jugoslavija prehitela. Iskrovski kolektiv je živa priča, kakšne težave so morali premagati, preden so lahko začeli izdelovati kinoprojektorje serijsko. Pri izdelavi su rovin za kinoprojektorje sodelujejo neštete naše tovarne. Madžari bi rad-prikazali našo tež ko industrijo kot nesposobno, naše surovine in polizdelke kot mam j vredne, vendar se jim to ni in ne bo posrečilo.
Kolektiv tovarne »Iskra« nadalje vprašuje, zakaj inf oriubiro jevske države nis-o pustile, da bi Jugoslavija razstavila svoje kinoprojektorje v Pragi, Plovdivu in Budimpešti? Zato. ker bi bila njihova laž preveč očitna in če hočejo svoje narode prepričati o tem kar govore, morajo paziti, da ne bodo imeli možnosti videti izdelkov socialistične Jugoslavije.
V	čem je popolnost kinoprojektorja. izdelanega v Iskri?
Vsi inozemski kinoprojektorji so tako izdelani da se lahko predvaja na enem projektorju isti film povprečno
400—-5oo krat. Po tej dobi predvajanja
je bil film zaradi obrabe na kinoprojektorju neuporaben. Na našem kinoprojektorju pa lahko predvajajo isti fil m tisoč do en ti so čpet s tok r a t, preden postane film zaradi obrabe neuporaben. Življenjska doba enega filma se tako na naših kinoprojektorjih podaljša za 300%, kar je nedvomno ogroro nega pomena za našo državo, ko imamo še mlado filmsko industrijo, je ogromnega pomena za kulturni dvig delovnih ljudi. Na inozemskem aparatu predvajan film si lahko ogleda film povprečno 250.000 ljudi, na našem kinoprojektorju pa 750.000.
Izdelke, kakor števci za električni tok, amper in voltmetri, električni vr-
talni stroji, avtodiname, telefoni in že omenjeni kinoprojektorji so artikli, katere je stara Jugoslavija uvažala in dajala zanje ogromno surovin in licenc za izkoriščanje naših surovin. To so predmeti, ki so neobhodno potrebni v državi, ki stremi, da bi se razvila v napredno gospodarsko deželo- Te izdelke izdeluje danes tovarna Iskra, s čimer prihranimo nič koliko deviz. Električni števci so potrebni ne le za slednjo noro zgradbo, ampak za vsako stanovanje in danes si prav tako ne niore'mo predstavljati kraja, pisarne brez telefona.
Danes, ko tovarna Iskra serijsko izdeluje vse navedene predmete, je najbolje potrdila, da je vredna zaupanja CK KPJ. ki je verjel v močno ustvarjalnost delovnih ljudi nove Jugoslavije.
Težave, katere so imeli pri osnutkih za izdelavo prvih izdelkov in pri uvedbi prve serije so bile tolikšne, da se jih najraje več ne spominjajo. Danes stremijo za izpolnitvami in za tem. da bodo izpolnili letuj proizvodni plan, vlagajo vse napore, da bodo njihovi izdelki enakovredni inozemskim, oziroma še boljši. V začetku so konstruktorji. inženirji in tehniki predvidevali izdelavo artiklov v glavnem iz domačega materala, zato so bile zahteve Iskre do drugih tovarn zelo velike. Železarne so morale stremeti za čim boljšo kakovost surovin in iskati nove in nove načine za izdelavo polizdelkov. Iskra je bila takrat nova tovarna brez tradicij, zapiskov, načrtov itd., manjkale so ji delovne izkušnje v proizvodnji, kar je otežkočalo hitrejši tempo dela. Le visoka socialistična zavest in požrtvovalnost kolektiva je prispevala k temu, da se je tovarna Iskra v štirih letih že povzpela na višino tovarn mednarodnega značaja.
Leta 1946 in 1947 so bili v Iskri vezani na dobavo iz inozemstva, tako v pogledu specialnega jekla, kolek tor jev za električne vrtalne stroje in drugih drobnih malenkosti, brez katerih posameznih artiklov niso mogli dokončno izdelati.
Po resoluciji Informbiroja pa bi nastal v tovarni zaradi neizpolnjevanja trgovinskih pogodb zastoj, ki bi ogrožal petletni plan tovarne Iskra, če ne
bi delovni kolektiv začel samoiniciativno reševati nastalih vprašanj in sani izdelovati do takrat uvažane dele v tovarni sami- fn v Iskri so kmalu začeli izdelovati specialne sestavne dele 'a katere so mislili, da jih ne bomo nikoli izdelovali doma. Ker Češkoslovaška ni dobavila kol e k to rje v, so jih začeli izdelovati sami. Tudi druge tovarne so povečale" izbiro in kakovost surovin in jih v rokih dobavljale in tako je danes le malo sestavnih delov katere še nabavljamo v inozemstvu.
Češkoslovaška je bila prepričana da bomo morali ustaviti izdelavo kinoprojektorjev zaradi pomanjkanja zrcal. In vendar so Iskrovci to vprašanje rešili, kinoprojektorji gredo v naše kinodvorane in služijo svojemu namenu;
Rackmalizatorji so v Iskri rešili marsikatero vprašanje proizvodnje. Ko so dobili jekleno žico za osi števce' v kolobarjih, je nastalo vprašanje kako bodo žico ravnali, kajti osi števca morajo biti ravne. Ravnalnih strojev pa v Iskri nimajo, zato je pač treba ročno ravnati, kar je zamudno in drago. Da bi preprečili zastoj montaže števca, je tovariš Okorn predlagal ravnanje žice na enostaven in zanesljiv način: da bi jo na enem koncu pričvrstili v primož, na nasprotnem pa primern-6 obtežili in jo v tem napetem stanju razžarili z gorilnikom in ohladili. Žica se na ta način poravna
Kinoprojektor — izdelek kranjske tovarne »Iskra«
in je primerna za uporabo osi, s čimer je rešeno vprašanje ravnanja žice in montaže števcev.
Racionalizator Pokljukar Jože je za ozobčanje vijačnega pastorka NPI predelal delilni aparat, s katerim je pospešil izdelavo omenjenih delov. V kinoproduikciji je bil obdelovalni čas za 100 komadov 59 ur, dočim znaša ■s predelovalnim delilnim aparatom samo 19 ur. Sedaj lahko opravlja to delo delavec tretje grupe, prej pa ga je opravljal delavec šeste grupe- Predelovalni delilni aparat je uporaben tudi z,a druge podobne dele, ki pridejo iz kinoprodukcije v glavno produkcijo.
Bajec Janko, mojster v livarni je rekonstruiral ameriško topilno pec s tem, da je odstranil pokrov in ob strani namestil dimnik. S tem je izboljšal zrak v livarni in obe topilni peči prilagodil železnemu loncu, katerega je sam konstruiral. Prihranil je na nafti in ker železne lonce izdelujemo doma, ni treba več uvažati grafitnih loncev. Železni lonci so sicer dražji, vendar bolj vzdržljivi kot grafitni — skupni prihranek znaša 94.800 dinarjev. V • orodjarni je izdelal kokile za EVS in jih tako predelal, da material laže in hitreje steče. Pred predelavo kokile je bilo potrebnih za izdelavo 100 komadov 59 ur, po predelavi pa 15 ur za 100 komadov — prihranek znaša 28.320 dinarjev.
Racionalizator Krautblat Jože, svetovalec komisije za uvedbo novih artiklov, je izpeljal fabrikacijo kolektor-jev v Iisikri, katere so prej uvažali iz Češkoslovaške. Tov. Krautblat je bil proglašen za raciom aligatorja in nagrajen- Hkrati z njim je bil nagrajen tudi Ahačič Franc, ki se je že leta 1947 ukvarjal z načinom izdelave ko-lektorjev- Ker pa je bila podpisana pogodba o dobavi kolektorjev z Češkoslovaške, je prenehal s svojim delom, vendar so njegove osnove dobro služile Krautblatu.
Tudi grelce za kalilno peč He-raues je Iskra uvažala vse dotlej, dokler ni racionalizator Miklavčič Matko sam kopiral originala in peč, ki že dalj času ni obratovala prav zaradi grelca, je zdaj zopet v pogonu. Grelec je v obratu že nad devet mesecev in to pri maksimalno dovoljeni toploti, kar je še poseben uspeh, ker je prejšnji grelec vzdržal največ po šest mesecev. Tov. Miklavčič je nadalje usposobil elektrokare s tem, da je vgradil namesto originalnih akumulatorjev, navadne 6 V avtoakumulatorje in s tem usposobil električne vozičke za uporabo. Zamisel je stoodstotno uspela.
Ne prišli bi hitro do konca, če bi hoteli našteti vse številne naprave im orodje, ki so jih iskrovci izdelali im izpopolnili, da je delo boljše in da je manj izmeta, da se čedalje bolj osamosvajajo, tako da bodo kmalu lahko brez pomoči inozemstva izpolnjevali vse velike naloge, katere imajo kot podjetje za elektrotehniko in fino mehaniko v socialistični družbeni ureditvi.
*
Tekmovanje je b’Io v Iskri vseskozi razgibano, posebno pomembne uspehe pa dosegajo v zadnjih mesecih ko so se začeli boriti za čim večjo storilnost delo po Sirotanovičevem načinu. Začelo se je v mali strugami, kjer so bili pobudniki udarniki, nato pa je kot silen vrni preplavilo vso tovarno: obrate v revojn, navijalnico, kinomon-(ažo, stiskalnico, vrtalnico in rezkamo. In zato so v septembru za 115% prehiteli plan meseca avgusta, zato so olnn v večini predmetov izpolnili v nekaterih pa celo presegli. Zato bodo svojo obveznost — izdelati do konca 'ktobra 40 kinoprojektorjev — izpol-
nili 4 dni pred rokom, saj ves kolektiv, komunisti in nekomunisti visoko pre* segajo norme.
Udarnikov imajo v Iskri nič koliko Oktobra so proglasili skupno 70 udarnikov in med njimi je desetkratn-. udarnik Ječnik Ivan, strugar v; bru1' silnici. Ječnika pozna ves kolektiv, saj je dober, vesten in marljiv delavec, ki se nikoli ne odreče delu, kadar gr« za plan, poleg tega pa je pri svojem delu natančen in skrbi, da je čim manj izmetat Normo presega za 48%. Udarnica Mugerli Danica je prav' tako stru-garka, disciplinirana in predana borb' za izpolnitev plana. Normo presega zf 39%. Devetkratni udarnik Hafner Vinko presega normo za 159%. Dela T brusilnici in njegovi izdelki prednjačijo po odlični kakovosti pa tudi izr meta je malo. Nadalje so še udarniki Ptomič Ivanka. Čuda Anica, Bohinc Francka in drugi, ki dnevno visoko
Hafner Vinko, devetkratni udarnik iz tovarne »Iskra«
presegajo norme, talko da lahko rečemo da je tekmovanje za višjo storilnost postalo v Iskri že stalni način dela.
Izmed brigad dosegata najlepše uspehe brigadi Aljančiča Ignaca in Jalovca Ivana, ki dosegata normo s 117%.
15. oktobra so začeli na pobudo partijske in sindikalne organizacije v vsej tovarni s tekmovanjem v počastitev okrajne partijske konference. Rezultat tekmovanja je bil, da so presegli povprečno normo za 7% in dvignili proizvodnjo v vsej tovarni za 17%. Posamezniki so presegali norme od 25 do 145%, kar je dosegla Celjan Cilka Tekmovali so tudi 14.. 15. in 16. oktobra in zaslužek od 16. oktobra poklonili Partiji.
Tekmovali bodo vse cfo konca leta, dokler ne bo izpolnjen letni plan. Letošnji letni plan je velika in težka naloga za iskrovski kolektiv še zlasti zato. ker v začetku leta niso delali s polno zmogljivostjo, ker niso dobivali potrebnega materiala. Ker so Češkoslovaška in druge informibiro jevske države mislile, da bo zaradi sabotaž v dobavi ustavljen v Jugoslaviji petletni plan, bodo iskrovci dokazali prav nasprotno. Sedaj, ko imajo material na razpolago, ni več vprašanja, če bo plan dosežen ali ne. Plan bo izpolnjen, saj se za to bori ves kolektiv, ki je pripravljen dajati za zmago resnice o Jugoslaviji tudi nadčloveške napore!
Na grodblStn Gradis a v Šešlanlc odeonariaio na Klevete
Tekmovalni duh Alije Sirota novi ča ni zajel samo delavce po "udn kih. isti, tekmovalni duh prehaja tudi na delavce po gradbiščih.
Že pred mesecem so delavci na gradbišču v Šoštanju, na predlog dvakratnega udarnika Pačalata, sprejeli tekmovanje kot stalen način dela. Na osnovi dobre organizacije, je brigada nod vodstvom tov, Pdrhovec Jožeta, dosegla normo za 338%. kar je do sedaj največji uspeh na gradbišču. Skupina je betonirala na višini 17 m. ter je vgradila 48.55 kub. metrov betona. ter s tem dvignila dnevno storilnost povprečno za polovico. Namen -k mo vanj a je bil. da obdržijo in 1rignejo tekmovanje še na višjo stop-* o K velikim uspehom je pripomogel
predvsem delovodja tov. Gabrijelčič-Pri delu so se posebno odlikovali dvakratni udarnik tov Miklavc Ivam. udarnik Kranjc Jurij ter delavke Gaberšek Ivica in Tiršek Marija.
Tekmovanje se ne vrši samo pri betoniranju. temveč tudi pri ostalih delih. Posebno lepe uspehe dosega brigada železokrivca udarnika Otorepec Jurija ter skupina udarnika Rezonič-n:*l Antona pri izkopu temeljev. Ta skupina pri zemeljskih delih stalno presega normo za 25%. Po novem načinu zidanja je na predlog tov. ing. Čadeža tekmovala skupina udarnika Horvat Bolte ki je dne 30. 9. s 4 člani zazidala 15.47 kub metrov zidu ter s tem dosegla normo za 156°/o, kar je vsekakor lep uspeh.
Tekmovanje v granitni industriji v Oplotnici
Gibanje za visoko storilnost, ki se . Iiko razvija samo v socialistično urečni državi, je našlo svoj odmev v vseli /vstah proizvodnje, tako tudi pri granitni industriji Oplotnici
Ta delovni kolektiv je bil odlikovan ?a dosežene uspehe v prvem polletju 'etošnjega leta s prehodno zastavico od vlade LRS in takrat je sprejel tudi nove tekmovalne obveznosti.
Z velikim navdušenjem so kamnoseki, cepilci, razstavljači in drugi začeli s tekmovanjem. Vsaka brigada, vsak posameznik je hotel doseči v tekmovanju največ uspeha.
V izdelovanju strojnega kamna so presegle normo brigada Juharta Vida za 159%, brigada Žiga rta Jožeta za 120,
brigada Založnika Štefana za 119, brigada Juharta Maksa pa za 70%.
V izdelovanju kvadrov so kamnoseki presegli normo za 91%, v izdelovanju robnikov pa 38%.
Skoraj vsi cepilci so presegli normo v izdelovanju kock za tlakovanje cest. (‘epiilec tov. Mlinar Ferdo je s svojo pomočnico Špes Jožefo presegel normo za 68%. Pa tudi ostali so dosegli lepe uspehe.
Pri izdelovanju kvadrov se je najbolj odlikoval tov. Gašper Jože ml., ki ie presegel normo za 122%, Klančnik Leopold za 94, Tič Ferdo za 80, Založnik Franc za 60%, pri izdelovanju robnikov pa tov. Potočnik Franc, ki je presegel uormo za 58%.
Naloge PTT službe so v socialistični državi velike h odgovt-rne
PRVO TEKMOVANJE
za visoko storilnost dela v poštni službi
Pretekli petek se fe začel v Zagrebu II kongres sindikata PTT uslužbencev Jugoslavije. Kongresu ie prisostvoval predsednik CO ZS J D ju ro Salaj, minister za pošto zvezne vlade Zaim Ša-rac, predsednik GO ZS Hrvatske Drago Gizdič. član CK KP Slovenije tov. Černe, predstavniki CO AFŽ in CS LM Jugoslavije.
Tov. Salaj, ki je v imenu CO ZSJ pozdravil kongres, je naprej govoril o naporih in tekmovanju naših delovnih
Lepe uspehe so dosegli tudi v raz-širjevaiiju poštne mreže, ustanavljanju novih in pomožnih pošt, s čimer so dosegli, da prihaja pošta v najzakot-nejše vasi naše države, kar je posebne važnosti zaradi socialistične preobrazbe vasi. Izgradnjo sredstev tclegrafsko-tele-fonskih vez so izpolnili PIT uslužbenci v prvi polovici petletke s 107%.
Ker je uspešno delo sindikalnih organizacij PTT uslužbencev odvisno od borbe za boljšo organizacijo dela, so
ljudi pri izpolnjevanju petletnega pla- sindikalne organizacije dolžne poskrbeti na, kljub vedno bolj besni informbiro- za pravilno razmestitev kadrov, siste-jevski gonji, kajti po resoluciji Inform- matizacijo delovnih mest in odpravljati
biroja je sledila gospodarska blokada, za njo pa nemogoče note, obmejna izzivanja, gibanja trup, monstruozni proces v Budimpešti in končno odpovedi pogodb o sodelovanju in medsebojni pomoči.
»Tako smo danes priče,« je nadaljeval tov. Salaj, »kako Tnformbirojev-ci mečejo Jugoslavijo in njene narode iz mednarodnih demokratičnih organizacij. Najprej je Madžarska vlada preprečila sodelovanje mladinske delegacije Jugoslavije na kongresu Svetovne federacije demokratične mladine, nato je bolgarska vlada izgnala predstavnike jugoslovanskih študentov v Svetu mednarodne študentske zveze, potem je češkoslovaška vlada preprečila prihod jugoslovanskega delegata na zasedanje Izvršnega komiteja Mednarodne organizacije novinarjev, madžarska vlada pa je predlagala, da bi jugoslovanske novinarje izključili iz Mednarodne organizacije novinarjev in končno je sekretariat Mednarodne demokratične federacije žena samovoljno odločil, da se prepreči prisostvovanje Antifašistične fronte žena Jugoslavije na plenarnem zasedanju MDFŽ v Moskvi. Jasno je, da prihajajo vsi ti manevri iz iste kuhinje in vsi dogodki pričajo, da Informbiro po direktivi CK VKPfb) poskuša z vsemi silami, da vpreže v svoj revizionistični voz tudi mednarodne množice demokratične organizacije in da bi jih izrabil za svojo protijugoslovansko kampanjo.
Naši delovni ljudje odgovarjajo na vse te klevete, laži in izzivanja z vedno večjimi podvigi v borbi za izgradnjo socializma in so še bot)j strnili svoje vrste okoli svoje Partije in tovariša Tita.«
Nato je tov. Salaj pohvalil delavce in uslužbence PTT, ki so dosegli od prvega do drugega kongresa pomembne uspehe kljub temu. da nam informbi-rojevske države niso dobavljale materiala in instalacij, kakor bi nam morale. Govoril je tudi o budnosti, ki je v PTT službi potrebna zaradi čuvanja ljudske imovine. državnih in ljudskih vrednot, s katerimi manipulirajo PTT uslužbenci.
zastarele oblike dela. S tem v zvezi še morajo boriti tudi za boljšo kakovost dela, posvečati vso pozornost razvoju udarništva, novatorstva in racionaliza-torstva in še bolj okrepiti socialistično delovno disciplino.
Po poročilu o delu sindikata od I. do II. kongresa se je razvila diskusija, nato pa so sprejeli resolucijo o tekočih nalogah sindikata PTT uslužbencev in resoluciji proti protijugoslovanski kampanji Sovjetske zveze in inform-birojevskih držav. Po izvolitvi nove CU so poslali pozdravne brzojavke maršalu Titu, CK KPJ in CO ZS Jugoslavije.
Uspehi Sirotanovičevega gibanja za visoko storilnost dela, so dali kolektivu prometne pošte Ljubljana 2, da preizkusi novi način dela tudi v poštni službi. Partijska in sindikalna organizacija ter uprava so določili izmenični1' oddelek za tekmovanje. Organizirali so posebno brigado najboljših uslužbencev, ki si je izdelala točen načrt dela. Brigada je štela 12 brigadirjev med katerimi je bila tudi ena tovarišica.
Tekmovanje se je vršilo dne 8. sept. od 7—13. ure. Brigada je dosegla 174% devne norme, kar je velik uspeh, saj se je pri tem delu doseglo zaradi neugodnih delovnih pogojev povprečno samo 80% norm.
Brigada je predelala 4 vagone paketnih vreč iz USA.
Voditelj brigade je bil Malnarič Martin. Vsi brigadirji so se zavedali važnosti tekmovanja in so se zagrizeno borili za uspeh. Posebno so se izkazali tov. Kuntarič Ivan, Klančar Franc in Gartner Valentin. Edina brigadirka Mirt Marija ni prav nič zaostajala za ostalimi brigadirji. Kvaliteta dela je bila dobra.
Tekmovanje je bilo odkrilo razne hibe v organizaciji dela, ki znižujejo produktivnost, ki se pa pri navadnem
Borba kolektiva okrajne pošte Ptuj za plan in izboljšanje PTT zvez
. Daši je Ptuj manjše mesto, predstavlja njegova pošta važno vozlišče v omrežju PTT zvez LRS, ker se vrši in usmerja preko nje ves poštni, brzojavni in telefonski promet za Ptujsko in Dravsko polje, Haloze in pretežni del Slovenskih goric, ki spadajo po svoji obilni kmetijski' proizvodnji med najpomembnejše predele Slovenije. Nad 3000 poštnih pošiljk in časopisnih Svežnjev prihaja dnevno z vlaki v Ptuj, da jih poštna ekspedicija izroči' ali odpravi še isti dan z avtobusi dal je v razne smeri. Tako lahko čitajo že ob 8. uri in še prej prebivalci Sv. Andraža v Slov. gor.. Ptujske gore in ostalih, od mesta in železniškega prometa oddaljenih vaseh dnevne časopise, ki so bili tiskani komaj ponoči v Ljubljani, in Zagrebu.
Požrtvovalnost poštarjev v okraju Ptuj je zelo velika. Cesto se tu dogaja, da je ukinjen nenadoma avtobusni promet zaradi snega, poledice, vode ali okvare na vozilu; v vsakem takem primeru se podajo pri Barbari v Halozah, Zavrčah,1 Ptujski gori, Juršincih, Polenšku in tudi drugod pismonoše teh pošt iz lastne pobude na težavno, tudi več kot 20 km dolgo pot, da oddajo in sprejmejo v Ptuju pakete in vreče, polne pošiljk, ki jih njihovi sovaščani že nestrpno pričakujejo.
Prav tako dobro kot za prevoz pošiljk od ptujske pošte do njenih podružnic v okraju je bilo kmalu po osvoboditvi' poskrbljeno tudi za raznašanje pošiljk po domovih; vseh 26 pošt v okraju, razen ene, ima uvedeno krajevno in selsko dostavo. Okrog 600 kilometrov prehodijo pismonoše ptujskega okraja sleherni delavnik, večinoma po hribovitem terenu, ter dostavijo pri tem povprečno dnevno nad 6000 pošiljk.
Redna dostava na dom se vrši danes tudi po Halozah in Slovenskih goricah, kjer so bili prebivalci viničarji, bajtarji in sezonski delavci v kapitalistični Jugoslaviji tudi od poštne uprave v precejšnji meri zapostavljeni. Po pošiljke, ki so jih takrat dobivali' in med katerimi je bilo največ nerazveseljivih rubežnih pisem od advokatov in sodišča ter grozečih opominov na poravnavo dolgov, so morali hoditi
skoraj povsod sami na pošte, ki so jih vodili marsikje trgovci, gostilničarji in veleposestniki kot postransko, a dobičkanosno opravilo. Vhod v poštni urad je vodil navadno skozi trgovino ali gostilno, če je imel takšen izkoriščevalski noš tar za pošto sploh poseben lokal. Danes pa, ko si vlada delovno ljudstvo samo, so tudi poštne prilike tod povsem drugačne. Na vsako podeželsko pošto prispejo dnevno visoki' kupi dnevnikov, tednikov in revij, ki jih dostavijo pošte naročnikom na dom; te številne pošiljke nam najbolj jasno pričajo, kako visoko se je dvignila kulturna, politična in splošna življenjska raven našega ljudstva.
Kolektiv pošte Ptuj igra važno vlogo in premaguje težke napore tudi v telegrafski in telefonski službi. Nad 2000 krajevnih in okrog 1000 medkrajevnih zvez izvršijo povprečno vsak dan ptujske telefonistke, ki opravljajo službo hkrati po štiri v dveh izmenah. Mnogo spretnosti, marljivosti in potrpežljivosti zahteva od telefonistk to ogromno, v najhitrejšem tempu se razvijajoče delo, ki ga oprav" ljajo požrtvovalno in uspešno tovarišice Vidovič, Kokotec, Munda, Štum-berger, Junger. Hajdinjak in Zarnec pod vodstvom kontrolorke Bizjak, pri čemer presegajo dnevno normo tudi
tempu dela skoraj ne opazijo. Tako delo ni teklo gladko zaradi pomanjkanja vreč, zlasti velikih. Pošta nima vreč v zalogi, ampak so morajo sproti kakor se odpirajo šele sortirati in pri tem izločiti raztrgane in neuporabne vreče. Za tehtanje velikih vreč so bile na razpolago samo male decimalne tehtnice, na katerih je tehtanje zelo zamudno in zaposluje 2 brigadirja na vsaki tehtnici Za tehtanje velike količine vreč je potrebna avtomatska tehtnica ali vsaj tehtnica s premakljivimi uteži. Največja ovira za doseganje hitrega tempa pa je bil majhen delovni prostor, čeprav je bil za tekmovanje izpraznjen.
Nekaj hib je bilo tudi v sami organizaciji tekmovanja. Sprva je bila skupina zai odpiranje vreč prevelika, pri ponovnem polnjenju pa je bilo premalo brigadirjev. V bodoče bo treba paziti, da bo tempo enakomeren, ker se sicer brigadirji prehitro izčrpajo.
Tekmovanje je dokazalo, da se da tudi povprečna produktivnost ob normalnih delovnih pogojih izdatno povečati, če je organizacija dela pravilna. Zato se morajo tekmovanja za visoko produktivnost nadaljevati in razširiti na vse velike pošte v državi. Pri takih tekmovanjih se pokaže, če so norme realne, če je organizacija dela pravilna, in kaj zmorejo poštni kolektivi, če imajo pravilen odnos do dela. Pobuda najboljšega kolektiva v državi, prometne pošte Ljubljana 2, ne sme ostati osamljena, če hočemo, da bodo poštarji tudi v bodoče v prvih vrstah delovnih ljudi, ki se bore za izpolnitev petletnega plana, ter graditev socializma. Najti morajo način za zvišanje storilnosti dela v vseh strokah PTT službe.
N. F.
Življenje v Tovarni športnih čevljev v Žireh
15. oktobra je delovni kolektiv tovarne športnih čevljev proslavljal otvoritev restavracije in novih stanovanjskih prostorov.
Ko je začela obratovati nova to var-' na v Žireh, ki zaposluje veliko število delavcev, je postalo pereče vprašanje stanovanj za delavce. Preuredili so prostore strojarne, in sicer so s tem dobili prostor za 40 samcev in dve družini.
Glede menze in restavravcije so se obrnili neposredno na delavstvo, ki naj po svojih močeh pomaga s prostovoljnim delom. Uspehi niso izostali. Za de-lavsko-nameščensko restavracijo so preuredili in opremili prostore nekdanje gostilne, ki so lahko sedaj za zgled.
Ta dan so v tovarni proglasili tudi 49 udarnikov. Obenem pa je bilo pohvaljenih in nagrajenih 6 tovarišev, ki so se izkazali z izrednim prizadevanjem pri delih za restavracijo in pri vzdrževanju zunanjega transporta.
Udarniki so prejeli naslov na podlagi ocene uspehov, ki so jih dosegli pri preseganju norme, izboljšanju kakovosti in udejstvovanju po sindikalni liniji.
V počastitev dneva udarnikov in otvoritve novih restavracijskih prostorov so posamezni člani delovnega kolektiva tekmovali za višjo storilnost ter so dosegli naslednje rezultate:
Vehar Jakob, petar, ie v 6 urah dosegel storilnost 16 ur, Peternel Jakob, cvikač gojzarjev, v 3.45 ure storilnost 8 ur. Justin Alojz v 4 urah storilnost 8 ur, Erjavec Franc v 3.55 ure storilnost 8 ur, Zajc Franc v 3.50 ure, Kavčič Valentin v 3 urah, Poljanšek, prvi šivač, v 3.30 ure so presegli storilnost S ur. Žakelj Janko v 4.30 ure storilnost 10 ur.
Desetina tov. Oblaka v Štorah presega dnevno 150% norme
Štore so se spremenile letos v veliko gradbišče. Stalni delavci gradbenega podjetja BETON in frontne brigade delajo na treh večjih objektih.
Pred kratkim je prispela v Štore frontna brigada, sestavljena iz fron-tovcev iz okraja Krško in Trbovlje. Brigada dela na treh sektorjih. Najboljša moška desetina pod vodstvom tov. Oblaka Petra, doma iz Rake pri Krškem, stalno presega dnevno normo za 150%. Ta desetina dela na izkopu
in betoniranju kanala, na katerem bcr do gradili nove objekte železarne je v brigadi najboljša.
Tudi ženske, ki delajo na novj sta' novanjski koloniji, nočejo zaostajati za moškimi, čeprav so fizično slabše Pridno dosegajo in presegajo postavljene norme, ki so prav take kot z® moške desetine. Trudijo se, da bj čiri več napravile, da bi tudi one dobil® prehodno zastavico.
KAJ MM Klil KONTROLNIK POŠILJANJA STATISTIČNIH
POROČIL
do 200%.
i im v . i m k ii m mini kiii /a iirrvu/.
Poročilo o delu sindikata PTT uslužbencev med T. in II. kongresom je podala sekretar CU tov. Angelca Markovič, ki je med drugim dejala, da so Sindikalne -organizacije pravilno razumele svojo vlogo in v dosedanjem delu dosegle lepe uspehe. Dogajale so se tudi napake, vendar so PTT uslužbenci dosegli velike uspehe posebno pri izpolnjevanju planskih nalog. Že 1. 1947 so izpolnili in presegli plan prometa v poštni službi za 60%, v telefonski za 34, v telegrafski pa za 7%. Izgradili in obnovili so 102 zgradbi, nabavili in montirali telefonske in telegrafske naprave in nabavili poštna prometna sredstva in inventar ter zgradili 13.241 km telefonsko-telegrafskih linij. Z uspešnim delom so nadaljevali tudi v letu 1948, ko je bilo samo v prvem polletju za vestno delo nagrajenih 2264 uslužbencev.
■■Be»niaMKase»KeBaeaEms»n»EiineeaeeBi*aiBaBaia»eeiiiai»»sei«BBe»Ei*e«eBseii3*s6e6i»aa BBBBBaaBBBBBSBBBBBBaeBBBBiBBnBBSB0BBBBBBBBBBWBBBBBBB»3Bai3SKa«s*nBaBaaBi!aBsn**Bi»eBB!i aRaarnascossaBBasaaaaaaaaBBBBBBSB***
Tudi v sindikalnem delu ne zaostaja ptujska poštna podružnica za drugimi večjimi podružnicami. Po končanem napornem delu se člani' kolektiva radi zberejo v lepo urejeni sindikalni sobi, kjer imajo na razpolago za razvedrilo radio in nad 200 najnovejših knjig. Tukaj imajo vsakih 14 dni tudi' množični sestanek članstva in enkrat tedensko kolektivni ideološki in strokovni študij, včasih pa tudi' kulturno-umetniške prireditve. Četudi šteje kolektiv na. sedežu podružnice samo 40 članov, je opravil letos že 1200 ur prostovoljnega dela ter odposlal na avtocesto Bratstva in enotnosti enega člana za 8 mesecev, v gozdno akcijo na Pohorje 2 člana za en mesec ter 3 člane za en mesec z okrajno sindikalno brigado na sečnjo drv v Kočevski Rog.
C. J.
Pregledi pošiljanja statističnih poročil republiškim odborom, kakor tudi okrajnim In krajevnim svetom nam kažejo, kako pošiljajo sindikalne podružnice statistična po. ročila, predvsem pa tudi sam odnos do statističnega poročanja.
Vsi sindikalni forumi se morajo zavedati, da z neizpolnjevanjem dolžnosti zavirajo delo nadrejenega foruma. Kako sindikalne podružnice pošiljajo trimesečna statistična poročila svojim republiškim odborom in kar je tudi odraz pošiljanja poročil svojim krajevnim In okrajnim svetom, nam kaže spodnja slika.
Republiški okrajni odbor kovinarjev ima le do 19. t. m. 83% statističnih poročil, nadalje RO gradbenih — 50%. RO lesnih — 45%. RO usnjarjev 81%, RO krajevne industrije — 51%. RO trgovcev — fl%. RO državnih uslužbencev — 85%, RO gostincev — 80% RO zdravstvenih — 52%. RO železničarjev — 75%.
Tukaj ne moremo navesti poimensko sindikalnih podružnic, ker jih je še precejšno število. V naslednjih sindikatih pa navajamo poimensko sindikalne podružnice, ki niso dostavile statističnih poročil in to: Sindikat rudarjev še ni prejel do 19. X. 1949 od sindikalne podružnice Zagorje. Me. žica, št. Janž in Globoko pri Brežicah statističnih poročil. Sindikat kemičnih ni prejel od sindikalnih podružnic: Pečovnik, Krmelj, Plnus — Rače. Ceršak v št. liju in Komercialna — Maribor. Sindikat prosvet. nih delavcev ni prejel od sindikalne podružnice Murska Sobota, Mozirje in Poljčane. Sindikat trgovcev n! prejel še od nobene podružnice iz okraja Ljubljana-okolica Celje-okolica. Maribor.okollca, iz Ptuja in Murske Sobote, kjer sta plačana funkcionarja
na okrajnih odborih sindikata, ter Ima 14 89% poročil svojih sindikalnih organizacij. Sindikat tekstilcev pa ni prejel še poroči' od sindikalne podružnice tekstilne tovarn* Št. Peter v Savinjski dolini. »Trak« Meng®9 Pri Kamniku in »Indnnlatl« Grosuplje.
no 19. t. m. pa smo prejeli zbirna trimesečna stilistična poročila od naslednjih krajevnih in okrajnih svetov: Iz območja ljubljanske oblasti:	KS	Borovnica Nczarte
Bled, OS Kamnik In KS Hrastnik. Iz območja mariborske oblasti: OS Gor. Radgona-Hol. Lendava in KS Dravograd in Ruše. I* območja gorlške oblasti pa samo iz okr*3' nega sveta Gorica.
Kljub opozorilu z okrožnico GO In opozorilu v »Delavski enotnosti« z dne 23. IA: so nam poslali popolna poročila samo K* Dravograd, KS Ruše. KS Nazarje. doči®1 vsi ostali okrajni In krajevni sveti niso z*j
JaH v »hlnnlL-Hi arenll	"lil*
jeli v zbirnikih vseh organizacij, okrnili svet Gor. Radgona pa ni navedel niti št®' vila članov v podružnicah, ki niso dost»' vile statističnih poročil.
Pravilen seznam sindikalnih podružnic, t® je z navedbo podružnice in a številom z»' noslenih in organiziranih, nam ,1e poslal ” OS Kamnik, KS KnSe pa samo seznam sl®' dikalnih Podružnic Ostali okrajni In kr*' levnl sveti, k! so nam že poslali stattstlčfl® poročila, pa niso poslali ničesar.
Zato ponovno opozarjamo vse OS-e, KS-®* kakor tudi FL, da nam takoj pošljejo toč®® seznam sindikalnih podružnic z navedb® števila zaposlenih ln organiziranih v p os*' meznlh podružnicah, kar ni razvidno zbirnih poročil. V zbirnih poročilih pa ®e sme manjkati nobena sindikalna orga®*' zaclja ter pozivamo vse funkcionarje, da *® drže direktive predsedstva GO ZSS.
Strojevodja Ilijas, mlad fant, oblečen v črno, enojno in oljnato obleko, je za trenutek obstal. Ie daljave se je komaj slišal zategel žvižg lokomotive. Oglušujoč glas sirene je rezal ozračje. Mladina, žene in tudi rudarji, ki so še pred tem peli in plesali kolo, so odmikali drug drugega. Vsak je hotel biti spredaj, da bi čim bolje videl Petdeset metrov pred to skupino je obstal z zelenjem okrašen vlak. Z vlaka se je vsula množica radarjev. V sredini so nosili dva zastavna možakarja, brigadirja Babajiča in upravnika jame Alijo Smajiča-,šolajo. Vsi skupaj so med peljem in vriskanjem krenili na miting. Ljudje so vzklikali Ba-bajiču, brigadirju najboljše brigade in Solaji, ki je bil ta dan med tekmovalci za večjo storilnost.
Junijsko sonce je žgoče pripekalo-Mladikasta stebla koruze so venela iz razžarjene zemlje. 16-letni Alija, je omagoval pri okopavanju. Pogledoval je očeta in mater, ki sta v krepkih zamahih udrihala po grudah. Po stezi ob njivi je prišel beg, oblečen v razkošno orientalsko nošo. Svileni turban se mu je lesketal v Sončnih žarkih. Najemnik Huso, njegova žena in sin Alija so ga ponižno pozdravili.
»Merhava efendi beg Saliaga.«
Beg je komaj nekaj zamrmral in sedel pod bližnjo hruško. Oče in mati sta izmenjala nekaj besed med seboj, in že je ona odhitela domov, sin Alija in oče pa sta še bolj pohitela z okopavanjem, kajti v bližini je sedel gospodar.
Medtem ko sta okopavala, je Alija nehote ugibal, kaj neki bo prinesla mati očetu in njemu za kosilo in s čim bo postregla begu. Že večkrat se je primerilo, da je beg, ki ni delal pri njih, jedel bolje od očeta in matere. Zato je Sklenil, da ne bo več dolgo ostal doma in da bo odšel v tovarno.
Mati se je kmalu vrnila. V rokah je nosila culo in lonec. Begu, ki je sedel
Rudar Aiiia ie poslat upravnik iamshih obratov
v senci, je postregla z ocvrtimi jajci in črno krivo, očetu in sinu pa je prinesla poleg fižola in sirotke še neolupljene kumarice. Alija ni mogel jesti od jeze. Misel, ki se mu je prej porodila, je sedaj izpolnil...
šestnajstletni Alija Smajič je že tretjo noč spal v šupi. Domov si Hi upal. Brez očetovega dovoljenja je odšel na delo v opekarno. Tri dni je jedel samo češnje. Četrti dan je dobil v upravi nekaj denarja in odslej se je hranil pri vaškem gostilničarju. Tdfn je tudi spal. Alija je postal delavec — proletarec, brez doma in brez svojcev, ker ga tudi oče ni več priznaval za svojega sina. Potem so ga iz opekarne premestili na drugo delo. Postal je kočijaž in vozil odslej gospodarja — kapitalista.
V rudniku, globoko pod zemljo, je zaudarjalo po trhlem lesu. Medle rudarske svetilke so brljavo razsvetljevale temne jamske hodnike. Znojna in zmučena telesa vozačev so se enakomerno upogibala, hiteli so z delom, metali premog na vozičke in Opravljali deset in deset vrst del v jami. Med njimi je bil tudi Alija. Njemu, kakor tudi ostalim, so bili dnevi podobni dnevom, mesec mesecu.
Alija je delal že nekaj mesecev med rudarji majeviškega rudnika. Vsi so ga vzljubili zaradi njegove odločnosti. Izvolili so ga za svojega predstavnika v napredno sindikalno organizacijo. Mlad rudar je postajal vedno bolj revolucionaren. Boril se je za pravice delavcev.
Pelo leto je že teklo, odkar je bil Alija rudar. Ko je počival v senci, blizu rudniških barak, je prišel mimo tujec. Alija ga še ni videl v tem kraju. Tujec je hodil s počasnim, zmučenim korakom. Oblečen je bil v slabo bleko in na obrazu se mii je poznalo, da živi v pomanj-
kanju. Pozdravila sta se in spoznala. Franc Skobler, tako se je pisal tujec, je bil rojen v Sloveniji. Pred leti je odšel na Holandsko. Toda tujina zanj ni imela kruha. Boril se je za pravice delavcev in zato so ga vrgli na cesto in pognali preko meje. Z Alijo sta se pogovarjala o vsem tem. Aiiia mu je ponudil stanovanje in hrano in tudi obljubil, da bo zanj govoril pri upravniku, da dobi delo v rudniku.
čez nekaj dni so Franca sprejeli na delo. Alija se ni ničesar bolj razveselil, kakor tega, ko so ga dodelili za pomočnika kopaču Francu. Vedno sta si imela marsikaj povedati. Nekoč pa je kopač Franc poslal vozača Pero Božiča po les v oddaljen odkop. Ta trenutek je izkoristil. Iz žepa je privlekel zamazane strani časopisa. Ob siju svetilke je Alija prečital naslov lista. Bila je »Borba«, organ Komunistične partije Jugoslavije. Skupno s Francem sta čitala časopis in niti nista zapazila, da se jima je približal vozač Pero. Šele ko je ta zakašljal, sta se zdrznila. Kakor da ni ničesar skrivnostnega, so delali naprej. Drugo jutro pa je pred izhodom že čakala patrulja. Policisti so iskali svoje žrtve. Alijo in Franca so uklonjena v verige kakor največja razbojnika odpeljali v šest kilometrov oddaljene zapore.
V zaporu so vtaknili vsakega v drugo celico. V temnici je Alija sklenil, da ne bo izdal prav ničesar. Takraj je bil že SKOJ-evee. Ob eni ponoči so ga pripeljali k naredniku Mutafdiču. Ta mu je ponuftil cigareto in s sladkim glasom spraševal, kaj sta čitala s Francem. Toda Alija ni hotel odgovarjati. Ko pa je narednik videl, da Alija noče ničesar izdati, mu je vtaknil med prste palico in ga začel mučiti. Kljub temu Alija, ni izdal svojega tovariša Franca. Potem so
ga odvedli nazaj v celico. Čez nekaj minut je Alija slišal ostre glasove. Narednik Mutafdič je mučil novo žrtev, stresal je jezo nad komunistom Skoblerjem.
Potem je v majevišksm rudniku izbruhnila stavka. Šest dni delavci niso hoteli delati, ker niso dobili plače za nekaj mesecev. Delali so nekaj časa in spet se je začela stavka, ki je trajala tri mesece Slavko so hoteli zadušiti s policijskim terorjem Povsod, v stavki in v bojih, je bil med delavci Alija Smajič. Po stavki se je še enkrat srečal s Francem Skoblerjem in sprejel- njegova navodila.
Alija je pustil delo v Majevici in odhajal iz rudnika v rudnik, Prepešačil je pot od Majevice do rudnika Obilič. Bil je tudi v rudniku Priština-Hajvali. Videl je, kako so francoski kapitalisti pod krinko raziskovanja odnašali preko meje zlato, srebro in cink Iz Klenovika se je vrnil v Majevice, kjer je delal samo dva meseca, Dve leti pred začetkom vojne je šel v Banoviče.
*
Po bosanskih planinah so divjali boji. Alija je dobil zvezo s partizani. Dajal jim je potrebne novice, sanitetni material in kar je pač mogel dobiti. 1943. leta je zažgal rudniška poslopja, kjer so stanovali okupatorjevi hlapci. Naslednji dan je stopil v II proletarsko brigado. Čez nekaj dni je že dobil čin desetarja in kmalu nato odšel na tečaj. Ko se je vrnil, so ga postavili za komandirja tankovske čete. šolaja, to je bilo njegovo partizansko ime, se je boril za osvoboditev domovine in za lepše življenje delovnih ljudi v težkih bitkah.
Nekaj mesecev ro osvoboditvi se je Alija Sv. 'jič-šoln:	■ ali v Banoviče.
Skupinica rudarjev .ie obnavljala zapu-
ščene rove. Spali so pod šotori. Prtt, mesece so se morali boriti tudi z or°7 jem v rokah proti bandi, ki ni hote dopustiti, da bi delavci obnavljali 6flfl.( viški rudnik. Toda rudarji, kakršen l bil Šolaja. niso klonili. Uspeh za Utrj kom so dosegali. Mladinci so zgra novo progo, rudarji so odprli dnevni % in neznaten banoviški rudnik je pon, velik premogovni bazen — »Titovi 'f* niki premoga BanovičU.	,
Najlepši dan za Šolajo je bil, ko § ga sprejeli, v. Partijo. Šestkrat je 4C naslov, udarnika Odlikovan je bil z dom dela 111. stopnje. Zaradi orgadL cijskih sposobnosti je vodstvo ruda' Alijo Smajiča-šolajo postavilo za UPrM nika jamskih obratov Mušiči in Orna1
Abdurahman Babajič se je pre&M’^ vrnil z dopusta. Uspehi rudarjev mu dali miru. Sestavil je brigado. Tisti jjj/-pa, ko je hotel tekmovati, mu je t? p kal kopač Ponesrečil se je v jam1’ / njegovo mesto je stopil upravnik joriyj Šolaja. S svojim zgledom je hotel š® k.j!-razplamteti tekmovanje za večjo i-fL-ji nosi po novem načinu Zato so fu. V popoldne po doseženem uspehu, ki le-e do takrat največji v banoviškem Pr-ufi' govnem bazenu, vzklikali Babajiču, % gadirju najboljše brigade in upra1' Šolaji.
Drugi dan po tekmovanju sta brigadir Babajič in upravnik.Šolajo nostne pogovore Govorila sta ° n šnih nakladalnih napravah in 0 mora njihova brigada nakopat»	. tu^.
premoga. To je bil sklšp obeh 1 gl1 sklep brigadirjev, ki so kmalu za te pogovore.	urei'
Pred dnevi je Babajič ta sklep 0 ničil. Njegova brigada je nakop _ tov, premoge Rudarji Titovega* premoga so slavili novo zmago■

PopoSn@iš@ mreža dopisnikov
veeii uspehi „Delavske essoffsestiM
Ob konferenci dopisnikov „Delavske enotnosti"
V nedeljo 16, t. m. se je vršila v uredništvu »Delavske enotnosti« konferenca dopisnikov iz vse Slovenije. Uredništvo je sklicalo to konferenco z namenom, da z dopisniki pregleda delo uredništva in njegovih sodelavcev — dopisnikov, da ugotovi dobre in slabe strani lista, da postavi dopisnikom naloge v okviru najvažnejših vprašanj ter da razčleni dosedanje delo dopisnikov ^Delavske enotnosti« iu da sprejme predloge in sklepe, ki bodo delo uredništva iu njegovih dopisnikov stopnjevali do večjih uspehov.
Konferenco je otvorih glavni urednik »Delavske enotnosti« Tone Seliškar, ki je govoril o vlogi in pomenu našega naprednega tiska, zlasti z ozirom na spopad, ki so ga sprožili proti naši državi sedanji voditelji sovjetske Partije. Tajnik GO ZSS Mavrici] Bore je izčrpno nakazal dopisnikom vsa vprašanja, ki so važna za obravnavanje v delavskem tisku, urednik Lev Tičar pa je v svojem referatu razčlenil dosedanje delo dopisnikov.
Iz vseh treh referatov in pa iz diskusije podajamo ugotovitve dela konference, da se z njim seznanijo še enkrat vsi dopisniki »Delavske enotnosti«, zlasti tisti, ki niso bili navzoči. S temi ugotovitvami pa se morajo seznaniti tudi vsi novi dopisniki, zlasti pa vsi kultur-noprosvetni referenti sindikalnih podružnic, ki se vse premalo ali pa prav nič ne trudijo pri organizaciji dopisniške mreže.
SAMOKRITIČNA UGOTOVITEV UREDNIŠTVA O SVOJEM DELU
Na vprašanje, ali je uredništvo približalo »Delavsko enotnost« našim delovnim množicam, ali je naš list že postal organizator, mobilizator, vzgojitelj in glasnik graditeljev socializma, lahko trdimo, da te naloge doslej nismo v celoti in dosledno izpolnjevali. Prepogo-stokrat smo od velikih nalog zapadali v razna drobna razmotrivanja, ali pa $mo biii le preveč informativni, ne da bi svojim čilateljem tolmačili idejno globino naših uspehov, ne da bi jim prikazovali dokončne cilje naše državne Politike in jih povezovali z vso našo gospodarsko dejavnostjo. Ena izmed velikih napak, ki se je pojavljala v našem (isku, pa je bilo kampanjsko zasledovali® problemov, ker smo se tega ali one-5a problema lotili šele takrat, ko se i® akcija že izvajala na terenu, namesto da'bi se o problemu samem razpisali, ko se je ta ali ona akcija pripravljala Ob zaključku akcij smo običajno opuščali analizo, ki je nastala v sveži s to akcijo, v nemar in se spet lotili drugih kampanjskih dogodkov. Druga napaka pa je, da smo pri iskanju uspehov in naporov delovnih kolektivov s področja rudarstva in težke industrije dajali prednost največjim ko-ektivom, manjše tovarne in podjetja, ki so prav tako važna za naš plan, pa smo sanemarjali. Takim kolektivom smo posvečali odločno premalo pozornosti in bi prav tako morali pisati o vsem, kaj se pri njih dogaja, kako ti ljudje žive, kakšne uspehe dosegajo, s kakšnimi težavami se borijo, saj je njihov delež Pri graditvi socializma prav tako pomemben in odločujoč.
Vseh teh osnovnih velikih nalog, ki "i jih moral delavski list kot je »Delavca enotnost« izpolniti, nismo izvršili iz (yeb razlogov. Prvič je stalež novinar-saega poklicnega kadra v uredništvu Premajhen, da bi mogel slediti vsem ®alogam, drugič pa ugotavljamo, da bi *e naloge še na kak način prebrodili !fdi s takim staležem redakcije, če bi bila na terenu vzpostavljena dobra in široka dopisniška mreža, ki bi zalagala redakcijo z ustreznimi prispevki.
. Uredništvo nosi tudi del krivde, da le dopisniška mreža »Delavske enotnosti« nepopolna, ker ni znalo z dopisniki držati potrebnega stika, niti ni znalo °ajti dovolj časa, da bi jih usmerjalo fia probleme. Nek dopisnik je točno °tnačil, kakšno mora biti razmerje med uredništvom in dopisniki. Dejal je: ^Uredništvo mora biti akumulator lista dopisniki pa tisti členi, ki polnijo akumulator.«
Dopisniška mreža »delavske ENOTNOSTI« NE ZAJEMA
glavnine naših delovnih
KOLEKTIVOV
j Na vgem področju GO ZSS imamo vsega 2280 sindikalnih podružnic, n' okrajnih in krajevnih svetov ter 85 :H*jevnih, okrajnih in področnih odbo-°v sindikatov. Vse te sindikalne usta-'..°Te zajemajo v celoti okrog 300.000 ži 0v sindikatov. Ce v zvezi s temi ^evilkami vemo, da prihaja v naše “rodništvo mesečno povprečno po 147 "Opisov, kar predstavlja na leto poprečno 1800 dopisov s terena, pomeni ’ da od celokupnega števila sindikal-0 članstva sodeluje v našem listu le >6% članov sindikata. Ta odstotek so-. 'aJoev je odločno prenizek, če pa “Poštevamo, da te prispevke piše v e/ežni meri le nekaj agilnih naših [ainih in priložnostnih dopisnikov, potem jja je ta številka o sodelovanju sindikalnih . umov in članov sindikata s terena še zat" P°razna- Zaradi takšnega stanja se glasil®8'8’ d- V vsaki številki našej
deLlistu EP lako majhnem številu s
tista	Z*radi tega trPi kvalite
Satiša”0? i!bire p«ti»etnihUpri8pevk( ta si«,v Aa neka3 nam bo poveda statistika. Namreč, da v naši sedar
dopisniški mreži sodelujejo: lesna industrija s 4. administrativna stroka s 6, gradbinci s 3, rudarji s 3, živilci z 2, kovinarji z 8, kemična industrija z 1, tekstilna industrija s 5, železničarji s 6, uslužbenci družbenih organizacij s 4, usnjarji z 1 in pošta z '2 dopisnikoma.
Do danes se našemu uredništvu še ni posrečilo vzpostaviti stika s katerim koli dopisnikom, ki bi s terena stalno sodeloval pri listu iz vrst prosvetnih delavcev, grafičarjev, gostincev, uslužbencev zdravstvenih ustanov in krajevne industrije, iz vrst poljedelcev, finančnih uslužbencev in uslužbencev trgovske stroke. V tem je naša mreža, kakor vidite, še zelo pomanjkljiva. Treba bo torej temeljitega dela, da bomo dopisniško
govih besed, ko je kot urednik lista »Naprej« napisal naslednje besede:
»Prosimo, da pošiljajo dopise vsi, posebno pa delavci. Dajte delavcem čim večjo možnost, da pišejo za naš list, da pišejo o vsem, da čim več pišejo o svojem vsakdanjem življenju, o svojih potrebah in delu.«
Te besede velikega Lenina so danes prav tako kakor takrat enako pomembne in jih zato ne smemo pozabiti, če hočemo, da bo »Delavska enotnost« kot glasilo delavskega razreda, verno ogledalo veličastnih naporov in zmag delovnih ljudi in ustvarjalcev socializma v naši deželi. »List mora imeti zato gosto omrežje sodelavcev in dopisnikov po vsej deželi, v vseh industrijskih in kmečkih krajih, v vseh okrožjih, da bo
Na podlagi referatov o političnem pregledu in nalogah naprednega tiska, najvažnejši sindikalni problematiki in analizi dosedanjega dela dopisnikov in z ozirom na diskusijo po teh referatih, dopisniki »Delavske enotnosti«, zbrani na konferenci dne 16, oktobra 1949, sprejemajo naslednje.
s hi e p &:
.1. Bo 10. novembra bo vsak stalni in priložnostni dopisnik pridobil vsaj po enega sodelavca — dopisnika za »Del&vsko enotnost«, iz katere koli stroke, prvenstveno pa iz vrst prosvetnih in zdravstvenih delavcev, delavcev krajevne industrije, poljedelcev, finančnih uslužbencev ter uslužbencev trgovske stroke. Sodelavce bomo poiskali zlasti v kolektivih, kjer jih do sedaj še ni bilo in jih zaktiviziraU ter vzgojili v taki meri, da se bodo lahko udeležili že prihodnje konference.
2.	Z novimi dopisniki bomo čimprej organizirali sektorske dopisniške konference in na ta način poživili dopisništvo po vseh okrajih.
3.	Konference stalnih in priložnostnih dopisnikov se bodo odslej sklicevale in vršile vsaj vsako četrtletje enkrat.
4.	Dopisniki se zavezujemo, da hotno v svojih prispevkih: dopisih, člankih in reportažah nakazovali v bodoče vselej tudi idejno plat in v.so problematiko obravnavali v širšem okviru, ter jo dosledno povezovali z dogajanjem v svetu.
5.	Ugotovljeno stanje na terenu borilo obravnavali tako, da bomo v
svojih prispevkih, člankih, dopisih in' reportažah vselej nakazovali tudi način, kako bi se naj napake in pomanjkljivosti odpravljale, da bi Jako s svojimi dopisi vplivali vzgojno. Predvsem se bomo zanimali in reševali težje, tudi bolj zamotane probleme.	.
6.	Pri obravnavanju problemov naj ne bi bil glavni predmet dopisov
in člankov samo plan in številke doseženih uspehov, ampak bomo s tem hkrati vso pozornost posvetiti predvsem človeku — ustvarjalcu in graditelju socializma.	,	...	,
7.	Od konference do konference naj uredništvo vzdržuje stike z dopisniki po dosedaj uvedeni praksi, ko bo še naprej dostavljalo redno vsak teden pismena navodila, kakor je to prakticiralo doslej ker se je ta način pri iskanju problemov na terenu pokazal najuspešnejši.
8.	Zavedajoč se, da. je . objektivna kritika sredstvo za razkrinkavanje oseb, ki zavirajo našo socialistično graditev in najbolj mogočen odgovor vsem klevetnikom iz vrst Infonnbiroja, ko ne bomo hodili po stopinjah sovjetskih in ostalih novinarjev, ki stremijo z lažmi in klevetami opravičevati svoje revizionistične nakane, bomo na terenu iskali .in razkrinkavali vse nepravilnosti in jih v svojih dopisih z vso objektivnostjo obravnavali. Od pavšalnega obravnavanja bomo zato prišli na bolj kritično obdelavo svojih dopisov.
9.	Pri sindikalnih podružnicah bomo propagirali, da bi »Delavska enotnost« vzbudila čim več zanimanja in našla še več.novih naročnikov. Sami pa bomo skrbeli, da bomo s svojimi prispevki dali listu Čim ršč pestrega,
zanimivega in dobrega materiala. S tem v zvezi bomo do prihodnje konference organizirali anketo čitateljev na podlagi vprašanj, ki jih. bo uredništvo za vse dopisnike izdelalo in pripravilo po enotnem načinu.
10.	Originalne članke bomo pošiljali odslej izključno samo enemu od naših republiških ali lokalnih listov. Dopisniki »Delavske enotnosti«
mrežo razširili predvsem na te stroke, ki stojijo ob strani, naša naloga pa bo
obenem tudi, da bomo iskali nove dopisnike tudi v vseh tistih strokah, ki že sodelujejo, da bomo mrežo vzpostavljali predvsem v tistih krajih, kjer je doslej še sploh nimamo, to j*e naša Primorska, Dolenjska in v Prekmurju.
LENIN JE DEJAL O DOPISNIKIH, DA SO DUŠA LISTA
Kakor vidimo, je dopisniška mreža »Delavske enotnosti« porazno nepopolna. Dolžnost uredništva na eni strani m dopisnikov na terenu, ki vsak dan prihajajo v stik z življenjem in ljudmi v tovarnah, podjetjih in ustanovah, na gradbiščih, na vasi, skratka povsod, kjer naš delovni človek gradi socializem, pa je, da naše ljudi navajamo k pisanju, da take ljudi odkrivamo in vzpodbuja: mo k pisanju in jim pomagamo, da nam bodo sami pisali o svojih uspehih in napakah, ki jih opažajo, da jih vzpodbudimo, da iznašajo predloge, dajejo nasvete in tako vzpostavijo stik z našim uredništvom, ki bo takšne prispevke z veseljem objavljalo. Dopisniki so tisti, ki potom časopisa prenašajo izkušnje svojega kraja na druge, ki nudijo uredništvu sliko na terenu. Na podlagi teh dopisov dobi uredništvo pregled terena in samo na ta način je lahko list res živ ter ustreza zahtevam naprednega tiska. Kako velik pomen je dopisniku pripisoval Lenin, se najbolj čuti iz nje-
nit naše Partije preko lista segala do vseh. delavskih in kmečkih področij. List mora nujno sklicevati konferenco svojih glavnih sodelavcev v raznih krajih svojo dežele, da izmenjajo misli in pregledajo izkušnje, glavni sodelavci pa morajo s svoje strani sklicevati konference dopisnikov v svojih področjih. Take konference so neprimerno večjega realnega pomena, kakor vseruski kongresi novinarjev...«
Tako približno je govoril leta 1923. Stalin v svojem članku »Tisk kot kolektivni organizator«. Mi smo te misli osvojili in tudi sklicali takšno konferenco, da bi poglobili vezi iped Partijo in delavskim razredom, med državo in delovnimi množicami, čeprav voditelji Boij-ševiške partije kričijo v svet, da smo se izneverili socialističnemu taboru.
Prav z namenom, da še bolj poglobimo to vez, da še bolj služimo ljudstvu, smo sklicali to konferenco, zlasti ker vemo, da je danes sovjetski tisk zaradi svojih laži in klevet proti našim narodom in našemu težavnemu in partijskemu vodstvu prenehal biti posrednik med Partijo in množicami, da danes sovjetski tisk vara svoje množice, dela za njihovim hrbtom in jim namesto interna-cionalistične revolucionarne vzgoje nasilno vceplja mržnjo do male ljudske države, ki se je s svojo Partijo in tovarišem Titom na čelu prva in edina postavila v obrambo zg. čistost načel marksizma-leninizma.
0 nekaterih osnovnih napakah naših dopisnikov
Na V. kongresu KPJ je v svojem referatu o agitacijsko propagandnem delu tovariš Djilas ugotovil, da je naš tisk še vedno obremenjen z malomeščanšči-no. Ta malomeščanščina se je v našem listu kazala predvsem v tem, da smo se spuščali v drobne vsakdanje probleme in pisali o njih brez idejnega poglabljanja. Zato morajo vsi, ki sodelujejo pri našem tisku, v bodoče obravnavati vsak problem dosledno idejno, tako da bo dopis, ki bo objavljen, resničen posrednik med čitaljem in piscem, med Partijo in delavskim razredom, med državo in delovnimi množicami. Naši dopisniki v večini primerov svojih člankov ne obdelujejo načrtno. Mnogi dopisniki obdelujejo v enem članku več problemov na enkrat, zato je obdelava tolikih problemov površna in pomanjkljiva. Lenin je v pogledu pisanja poznal in razlikoval tri etape ustvarjalnega procesa:
1.	kakšno temo bomo izbrali; 2.
kako bomo snov vsebinsko obdelali
in 3. kakšno obliko ji bomo dali.
Vsak naš dopisnik naj se drži teh treh načel. Ni vsak dogodek za naš list. Nekateri dopisniki obravnavajo kak nepomemben dogodek, ki bi spadal kvečjemu v kak lokalni list, kar na mnogih straneh. Ne zavedajo se. da je »Delavska enotnost« glasilo Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije, istočasno tudi glasilo Centralnega odbora kot posredovalec direktiv. Večina dopisnikov se trudi biti čim bolj komplicirano načelnih, čeprav je to stvar naših političnih voditeljev. Dopisnik naj se omejuje le na vsebino dogodka, na vsebino kritičnega prikaza stvari, ki ni važna samo za njihov kraj, temveč za vso deželo. Le taki dopisi, ki jih z zanimanjem berejo vsi čiialci v naši državi, so primerni za naš list.
Poleg problemov, kako potekajo razne akcije na terenu, kako izpolnjujemo planske naloge v podjetju, kakšne uspehe dosegajo naši udarniki, novatorji in racionalizatorji, kako se v delo vključuje ženska delovna sila in mladina, kako se ustanavljajo zadruge na vasi,
Agiiscifsko propagandne delo
viigo storilnost dela » Hraniaa
Gibanje za visoko storilnost dela se vedno bolj širi. Vedno več delovnih kolektivov v Kranju se vključuje v tekmovanje za višjo storilnost dela in s tem za čimprejšnjo izpolnitev letnih planskih nalog-
Da uspehi tega gibanja niso majhni, nam dokazujejo naslednji podatki: v Tovarni »Iskri« so pretekli mesec presegli plan v proizvodnji za 11%, v »Tiskanim« v predilnici pa dnevno iz* predejo 6700 kg preje več kot so jo pred začetkom novega načina dela. Tovarna »Intex« dosega mesečni plan z 111—133%. V Tovarni »Savi« delajo vsi delavci v brigadah in so sprejeli obveznost, da bodo letni plan izpolnili še pred 29. novembrom.
Da naši delovni kolektivi v borbi za višjo storilnost dela, v borbi za čimprejšnjo izpolnitev planskih nalog dosegajo tako lepe uspehe, je nedvomno tudi odraz pravilnega dela sindikalnih organizacij, katere se zavedajo, da je ena izmed najvažnejših nalog sindikalne organizacije, vzgojiti svoje člane v duhu marksizma-leninizma in delavcem stalno pojasnjevati vse važ-ne zunanje in notranje politične dogodke.
Sindikalnim organizacijam v Kranju je v neki meri uspelo, da so s centralnimi predavanji, ki jih je bilo pretekli mesec 6, s predavanji po kolektivih in stalnim pojasnjevanjem s pomočjo aktivov agitatorjev in zvočnikov prikazale delavcem izvor in namen .resolucije Inform-biroja in vseh nesramnih klevet in obrekovanj, s katerimi napadajo vzhodne države naše vodstvo in obenem vse naše delovno ljudstvo.
Z mnogitoi agitacijskimi prijemi je sindikalnim organizacijam uspelo borbo za višjo storilnost dela razširiti. Ko je začel v tovarni »Savi« delati prvi delavec po Sirotanovičevem načinu, ni tega vedel samo delovni kolektiv, temveč so to vedeli tudi delavci ostalih kolektivov. Preko vseh zvočnih naprav je bil objavljen dan tekmovanja, aktivi agitatorjev pa so povsod govorili o tekmovanju.
Uspehe tekmovanja v kolektivu samem so objavljali vsaki dve uri. Ob koncu delovnega časa pa je bil rezultat objavljen tudi preko zvočnika v. mestu. Pred izhodom tovarne so se ob zaključku dela zbrali zastopniki množičnih organizacij, JA in uprava podjetja ter tekmovalcu Razdrliu Antonu čestitali in ga nagradili z raznimi darili, Še isti dan je vedelo vse delavstvo Kranja, da je tov. Razdrli v osmih urah izdelal 23 komadov
avtoplaščev in s tem presegel normo za 225 odstotkov.
Seveda so se tudi pri tem tekmovanju našli dvomljivci kakor povsod. Tipičen primer je tovarniški normirec, ki je trdil, da se na tem delovnem mestu ne more storiti nič. ker je nemogoče delati na več strojih naenkrat. Sindikalna podružnica je izrabila rezultat tekmovanja prvih dveh ur in obenem z objavo rezultata že takoj razkrinkala normirca, ki je hotel s svojo staro miselnostjo zavirati tekmovanje.
Prvemu tekmovanju v »Savi« so se pridružili še isti dan novi delavci. Naslednji dan so se k tekmovanju že prijavljali delavci tudi v ostalih tovarnah. Zanimanje za uspehe tekmovanja je bilo zelo veliko, predvsem v kolektivih sorodnih strok. V »Tiskanim« in »Inteksu« je bilo veliko zanimanje, ko sta tekmovali najboljša tkalka tovarne »Inteks« tov. Štibelj" Angela in Šter Ivana iz »Ti-skanine«, katera izmed njih bo najboljša. Obema so prvi dan tekmovanja po končanem delu priredili pri izhodu iz tovarne svečan sprejem. Pričakovala jih je godba, zastopniki vseh organizacij in veliko število delavstva. V »Iskri« so za najboljše delavce priredili slavnostni večer. Okrajni sindikalni svet je oskrbel, da so bili vsi vidnejši uspehi tekmovanja objavljeni tudi v dnevnem časopisju in radiu. Posebno skrb za popularizacijo uspehov gibanja pa je prevzel lokalni časopis »Gorenjski glas«.
Kljub mnogim uspehom na sektorju agitacije in propagande pa je še nešteto napak in pomanjkljivosti, ki jih je treba v bodoče odpraviti. Naša agitacija mora v bodoče posvečati več skrbi proizvodnim brigadam. Z njimi je treba imeti sestanke, predavanja itd. Naloga naše agitacije je, da preko aktivov agitatorjev, sestankov, okrasitvijo tovarn, s parolami itd. nepravi v tovarni svečano razpoloženje, da skrbi za popularizacijo udarnikov in najboljših delavcev, kakor tudi najboljših brigad. Organizirati je treba široko mrežo dopisnikov, ki bodo skrbeli za agitacijo preko časopisov, predvsem pa. je treba najti dopisnike za lokalni časopis, ker lahko prav ta v svojem kraju odigra važno agitacijsko - propagandno vlogo. Še vnaprej morajo sindikalne organizacije stremeti za tem, da delavcem nenehno pojasnjujejo pomen tekmovanja in razkrinka j e jo klevetniško gonjo proti naši državi od strani držav ljudske demokracije in ga usmerjajo k zavestni borbi proti tem napadom, k borbi za izvršitev plana.
XI. PLENARNO ZASEDANJE CK LMS
1292 PROIZVODNIH BRIGAD
ve i.-. useeh naše mladinske organizacije
17. oktobra se je začelo v dvorani Doma sindikatov v Ljubljani XI. plenarno zasedanje Centralnega komiteja LMS. Prisotni so bili sekretar CK LMJ Miiijan Neoričič, član biroja CK LMJ tov. Vlado šestan, organizacijski sekretar CK KPS tov. Lidija Šentjurc, član CK KPS tovariš France Kimovec-Žiga ter zastopnika GO ZS in GO AFŽ Slovenije.
Ena glavnih nalog mladine, tako kmečke, šolske in delavske je, da gre po poti vztrajnega osvobajanja vseh reakcionarnih predsodkov, ki ovirajo delo mladine, da ne more dati vseh sil za izpolnjevanje svojih nalog. Mladina mora biti točno in o vsem obveščena, kako se razvija borba naše Partije proti revizionizmu VKP(b) in njenih pomagačev. Mladina mora poznati vse globlje vzroke, ki so pripeljali voditelje VKP(b) do tega, da so danes nosilci oportunizma in kontrarevolucije v mednarodnem delavskem gibanju. Študij govorov tovariša Tita in člankov tovarišev Kardelja, Djilasa, jPi-iade, Popoviča, Marinka in Kraigherja, ki teoretično obravnavajo probleme, ki so se pojavili po vojni, mora biti slehernemu mladincu, ki hoče biti borec za idej^ Partije, vsakdanja potreba.
Od IV. kongresa do danes se je mladinska organizacija razširila za 4351 članov V tem času se je organizacija tudi bolj orientirala na širše oblike vzgojnega dela med mladino in pionirji. Na zveznih akcijah na avtocesti in Novem Beogradu je delalo 66 brigad z 11.438 brigadirji. V Sloveniji je delalo na najrazličnejših gradbiščih 41 brigad s 4300 brigadirji. Od teh je bilo 32 brigad in 670 mladincev udarnih. V težko industrijo- in rudarstvo je odšlo 5210 mladih delavcev in delavk, v ostale panoge pa 8660. 11.292
kakšna borba se tamkaj razvija, na kakšen način- vse težave premagujemo, nas seveda zanima tudi, kako sindikati sodelujejo z ljudsko oblastjo, ,v čem sodelujejo z OF in ostalimi množičnimi organizacijami na vasi itd.
Pri izbiri gradiva ne smemo prezreti še nečesa, namreč da je treba nekatere probleme, ki zavirajo socialistično graditev neizprosno tudi bičati. Takšni prispevki, ki razkrinkujejo tiste, ki ovirajo našo socialistično graditev, so obenem tudi signal organom naše ljudske oblasti, da se takšne napake pravočasno odpravijo. preden bi nastala večja in resnejša škoda za našo plansko izgradnjo.
Tovariš Bore je na konferenci ob zaključku svojega referata dopisnikom dejal:
»Do sedaj smo vse preveč pisali o planu in številkah ter o procentih, pri tem pa smo zanemarjali človeka, ki plan, številke in procente postavlja v stvarnost. Človek je osrednja vsebina vsega plana, vseh številk in vseh procentov, zato moramo o človeku pisati na vsaki strani, povsod in ob vsaki priliki!«
Dopisi, kako naš človek živi, kako stanuje, kako se prehranjuje in oblači, kako skrbe za njegovo zdravje, za vzgo-
mladincev in mladink je vključenih v frontne brigade za medsebojno oomoč na vasi. Poleg udeležbe v mešanih proizvodnih brigadah je danes 1292 mladinskih proizvodnih brigad, ki dosegajo lepe uspehe.
V vaseh je treba še bolj utrditi mladinske aktive. Osnovni vzrok slabega dela organizacije s kmečko mladino je ta, da mladinski aktivisti in komiteji ne razumejo, da je graditev socializma tesno povezana s socialistično industrijo in socialistično kmetijsko proizvodnjo. Prav zato se na vasi ne čuti borbenosti mladine za izvajanje linije II. plenuma CK KPJ. Okrajni mladinski aktivisti v splošnem bolj slabo poznajo celotno gospodarsko problematiko na svojem področju in niso vedno na tekočem o ukrepih Partije glede posameznih gospodarskih nalog.
Ker so najvztrajnejši za večjo storilnost mladi delavci in delavke, je največja naloga delavske mladine naloga za visoko produktivnost dela, Od dosedanjih uspehov posameznikov in od uspehov posameznih proizvodnih brigad je treba iti v borbo za visoko storilnost v širino, do zadnjega delovnega mesta, in prenašati izkušnje udarnikov na vso mladino preko proizvodnih sestankov. Novim delavcem, ki prihajajo v tovarne, in nekvalificirani mladini je treba preko tečajev, ki jih j c treba organizirati skupaj z upravo in sindikatom, omogočiti strokovno- izobrazbo. Mladinska organizacija naj razvija v mladini ljubezen do osvajanja tehničnega znanja, skrbeti mora, da bodo tehnični strokovnjaki bolj pomagali mladini v stremljenju za povečanje storilnosti dela. Zlasti pa je treba zaostriti borbo za večjo delovno disciplino, proti izostanfoarstvu, za večjo štednjo strojev in materiala.
jo njegovih otrok; dopisi, kako se naš človek socialistično prevzgoja, kako preživlja svoj letni dopust, kakšne so razmere v bolnišnicah, v otroških jaslih, v domovih igre in dela, bi bili predvsem zaželeni, zato moramo tudi o vsem tem točno, vestno in obširno pisati.
Naš dopisnik mora postati tolmač želja in teženj ljudstva. Postati mora propagator velikih idej, ki vodijo človeštvo k napredku, postati mora prijatelj čitateljev, njihov učitelj in vzgojitelj.
Zato naj naši dopisniki temeljito proučujejo graditev novega življenja v svojem okolju, neprestano iščejo vsako do bro pobudo, popularizirajo dosežene uspehe, odkrivajo vzroke uspehov in neuspehov, da bi se na teh primerih lahke učili drugi. Neizprosno naj tolčejo po vseh napakah in po vsem, kjer se še pojavljajo ostanki starih kapitalističnih odnosov do dela in države, hkrati pa naj nakazujejo primere novih odnosov, primere ustvarjalne iniciative in delovnega poleta širokih ljudskih množic. V njihovih dopisih naj se vedno bolj jasno in bogato odraža lik novega človeka uaše socialistične domovine, lik zavestnega in požrtvovalnega borca za lepše, boljše in kulturnejše življenje delovnih ljudi mesta in vasi.
NAŠA MLADINA -NASA BODOČNOST
USPEHI DELA SOCIALNEGA SKRBSTVA V OKRAJU CELJE - OKOLICA
Vsakemu je dobro znano, kako malo so se protiljudskj režimi v predaprilski Jugoslaviji brigali za socialne prilike. Takrat je vladala prava revščina po mestih iin na deželi: beračenje »občinski« reveži, bledi, lačni in raztrgani otroci, to so bile vsakodnevne prikazni, ki so spremljale tedanjo proti! judsko ureditev.
Zaradi posledic vojne je naraslo število oseb, katere so potrebne varstva države- Naša država kot ljudska in socialistična je tudi na tem področju z vrsto raznih zakonov in uredb napravila ogromno prelomnico na socialnem področju v primerjavi s stanjem
Mladinski domovi
V našem okraju imamo tudi lepo število ustanov za revne otroke, kjer so deležni vse nege, kakor tudi pravilne vzgoje, tako, da se počutijo v mnogih primerih bolje kot doma. Zlasti se odlikuje okrajni mladinski dom Vere Šlandrove« na Polzeli po izvrstnem vzgojnem kadru, po urejeni notranjosti. kakor tudi po lepili igriščih in vrtovih okrog doma, ki nudi otrokom a se možnosti razvedrila v domu in v naravi- Ta dom ima v oskrbi okrog 100 otrok. V Dob ruj se nahaja Mladinski dom BH »Ivanke Uranjeko-
Dom Vere Šlnmlrove na Polzeli
v bivši Jugoslaviji. Danes se posveča največja skrb in nega vsem tistim, ki so potrebni pomoči in varstva države-
Skrbništvo:
Leta 1947 so bili z zakonom preneseni v-i skrbstveni spisi od sodišč na upravne organe, ki vršijo to delo potom skrbništva. V našem okraju je 442 popolnih sirot, od katerih jih je 169 razmeščenih po mladinskih domovih, ostali pa so pri rejnikih.
Od vseh 75 mladoletnikov — popolnih sirot, ki so letos dovršili štirinajsto leto, jih je v našem okraju vključenih v srednje, industrijske in gospodarske šole 54-
Vsem pomoči potrebnim mladoletnikom nudi država vso pomoč predvsem po internatih, kjer prejemajo vsa materialna in finančna sredstva. V celjskem okolišu sta dosedaj dva internata, kjer se vzgajajo gojenci industrijske šole in sicer pri železarni v Štorah ter pri tovarni emajlirane posode v Celju. Pomoč dobivajo tudi v obliki podpor, na katero je varovanec upravičen po odloku NKOJ-a potom invalidnine ali pa potom podpor splošnega skrbstva.
Poleg popolnih sirot je v našem okraju 55 socialno ogroženih otrok, ki so deležni pomoči splošnega skrbstva. Tem posveča država pri vzgoji m pri vključevanju v šole isto pozornost kot popolnim sirotam. Razlika je le v tem, da nimajo skrbnikov, ker zanje skrbijo starši kot zakoniti zastopniki.
Potom splošnega skrbstva pa naša ljudska oblast nudi vso pomoč tudi vsem pomoči potrebnim polnoletnim osebam, V našem okraju je 562 starih in onemoglih, ki sprejemajo pomoč po odločbah socialnega skrbstva. Za to svrho se izdajajo mesečno precej visoke vsote iz okrajnega proračuna. Poleg tega nudi okrajni ljudski odbor vso oskrbo 220 onemoglim starčkom in starkam, ki so razmeščeni v okrajnem domu za onemogle v Vojniku.
ve« s 40 otroki in mladinski dom »Mihe Pintarja« z 80 otroki. Nadalje je na Vranskem Mladinski. dom BH s 50 otroki. Poleg tega imamo še 2 DID-a in sicer Dom igre in dela v Laškem s 25 otroki in dom igre in dela v Štorah s 40 otroki. Ker je domov igre in dela premalo v okraju, je v projektu, da se bo v najkrajšem času ustanovil DID v Žalcu.
Kako je potekal »Teden matere in otroka«
Še en dokaz, kako skrbi naša ljudska oblast za matere in otroke je bil »Teden matere in otroka«.
Tekmovanje v zvezi s pripravami za Teden je v našem okraju doseglo višek. Vsi odbori Tecfna matere in otroka pri KLO so se trudili, da bi v tem času našim malčkom čipi več nudili, pri čemer so jim pomagali okrajni odbori za organizacijo Tedna matere in otroka-V tekmovanju se je dosedaj zelo dobro izkazal zlasti krajevni odbor Tedna matere in otroka v Laškem, Vojniku in Žalcu.
V Tednu so bil; roditeljski sestanki po »seli osnovnih šolah, izleti o kurirjev iz okolice v Celje, kjer so si ogledali muzej, obiskali kinopred-tave, ter celjska igrišča- Obiskali so stare in onemogle v Domu v Vojniku. V Laškem so odprli frontni kotiček, v Vojniku so bila predavanja za otroke o narodnoosvobodilni vojni. Domovi igre in dela, kakor tudi mladinski domovi so prirejali razne kulturno-prosvetne prireditve in tekmovanja- Nadalje so v-Tednu odprli in na novo ustanovili otroške restavracije v Laškem in Štorah in odprli igrišče v kmetijsko obdelovalni zadrugi v Arji vasi.
Tako skrb posveča le socialistična država kot je naša mladini, — mladini, ki je naša bodočnost! Zato naj bo tudi na tem področju še en krepak dokaz našim klevetnikom, da smo na pravi poti pri izgradnji socializma. M. A.
SINDIKALNE ORGANIZACIJE MORAJO NUDITI DRUŠTVU UPOKOJENCEV VEČ POMOČI
Preteklo nedeljo je imelo Društvo upokojencev svoj redni letni občni zbor, na katerem je podal republiški odbor pregled dosedanjega dela društva ter sprejel nove sklepe za bodoče delo.
Najpomembnejši dogodek, odkar je bilo društvo leta 1946, ustanovljeno kot enotna organizacija upokojencev, je bila preteklo leto vključitev Društva upokojencev v sindikate, najbolj množično organizacijo graditeljev socializma. Kljub temu so obstajale še vse doslej v nekaterih krajih podružnice upokojencev po profesionalni liniji. Letošnji občni zbor je potrdil njihov razpust in začel v vseh krajih vključevati člane v podružnice Društva upokojencev. To društvo se je od lanskega rednega občnega zbora pa do letošnjega povečalo za 24% novih članov, to je od 9916 na 12.239 članov. Prev tako je naraslo tudi število podružnic od 19 na 39. Kljub temu pa je še precej -upokojencev, ki niso člani društva1 in ena izmed bodočih nalog društva bo zlasti pritegnitev čim večjega števila upokojencev v skupno organizacijo, ki zastopa njihove interese.
Pomoč sindikalnih okrajnih in krajevnih forumov ni bila v preteklem letu zadovoljiva in taka, kot so jo želeli člani Društva upokojencev in kot jo je tudi stalno priporočal Glavni odbor Zveze sindikatov Slovenije. V bodoče bo morala biti ta pomoč večja, saj predstavljajo naši upokojenci, kot so dokazali z dosedanjim delom, aktivno pomoč pri graditvi socializma, pa najsi bo kot prostovoljni delavci v raznih akcijah, ali pa
kot delno, po svojih močeh, zaposleni v raznih strokovnih poklicih. Tudi frontnim organizacijam so upokojenci in aktivisti v veliko pomoč pri izpolnjevanju njenih nalog.
Diskusija je bila živa. Upokojenci so se zanimali zlasti za razne materialne izboljšave. Z veseljem so sprejeli na znanje, da so drva zanje zagotovljena - redni preskrbi, na nekatere druge želje pa jim je odgovoril tajnik Glavnega odbora ZSS tov, Mavricij Bore, ki je pojasnil, da bi bilo že tudi stanje za naše upokojence precej boljše in drugačno, če se ne bi naši delovni ljudje borili s težavami, ki jih je povzročila krivična in-formbirojevska resolucija in njeno nadaljevanje — zaviranje graditve socializma v naši državi na gospodarskem območju s strani držav ljudske demokracije.
Delegati so nato izvolili nov Republiški odbor Društva upokojencev, ki bo zastopal interese svojih članov, ne glede na to, da so posamezniki zaradi osebnih stremljenj in pozabljajoč interese društva, hoteli vnesti v vrste upokojencev razdor, kar pa se jim seveda ni posrečilo. Za take primere, ko trpi zaradi osebnih nesoglasij in prepirov ugled in delo Društva upokojencev, je občni zbor sprejel sklep, da se ustanovijo društvena razsodišča po podružnicah, ki bodo obravnavala morebitne spore in v primeru potrebe krivce tudi kaznovala z opominom, ukorom ali izključitvijo.
Z občnega zbora so bile poslane re solucije CK KPS, predsedniku vlade LRS tov. Mihi Marinku in Centralnemu odboru Zveze sindikatov Jugoslavije.
O plažah delavcev
v eksploataciji avtomobilskega, troleibus-
nega in cestnoželezniškega prometa
Plače šoferjev, šoferskih pomočnikov in sprevodnikov so bile urejene z uredbo, ki je izšla 27. dec, 1946. Napram uredbi o reguliranju mezd in plač delavcev in nameščencev iz aprila 1945 je bila ta uredba napredek; glede na posebnosti dela te kategorije delavcev so bile uvedene k mesečnim plačam posebne nagrade in dodatki, za šoferje specialnih avtomobilov ter za tiste, ki vozijo stalno s priklopniki, pa je bilo določeno povečanje mesečne plače za določene odstotke. Kljub temu socialistično načelo nagrajevanja še ni bilo povsem uveljavljeno, ker še ni bilo vseh pogojev. Hiter razvoj avtomobilskega prometa pa je narekoval novo organizacijo te službe, kar je vodilo do ustanovitve posebnega zvezno-republiškega ministrstva za promet. Hkrati se je razširila in izpopolnila sama organizacija dela z razširitvijo in specializacijo posameznih del na tem važnem področju našega gospodarstva. Kljub mnogim dopolnilnim predpisom in navodilom je postala tudi ta uredba zastarela, pojavile so se vrzeli, nagrajevanje po njej je postalo okorno in ni dajalo več zadostnega stimulansa.
Ta nedostatek odpravlja nova uredba o plačah delavcev v eksploataciji avtomobilskega, trolejbusnega in cestnoželezniškega prometa (Ur. list FLRJ št. 86 z dne 12. X. 1949). ki razveljavlja staro uredbo z dne 27. 12. 1946 z vsemi naknadnimi predpisi. Skladno z osnovnimi načeli nove tarifne politike tudi ta uredba uveljavlja načelo plačevanja po delu. Osnovni način je plačevanje po delovnem učinku za vsa dela, ki se dajo meriti po delovnem učinku. Če pa se dela ne dajo tako meriti, se določi plača po času, in sicer ali na uro ali se določi mesečna plača; ta je izrecno omejena na voznike potniških avtomobilov in specialnih avtomobilov, ki so namenjeni za posebno tehnično službo.
Glede na strokovno sposobnost, potrebno za opravljanje posameznih del, na njihovo težo, pogoje in odgovornost, so razvrščena dela v eksploataciji avtomobilskega in trolejbusnega prometa v devet, dela v eksploataciji cestnoželezniškega prometa pa v sedem skupin. Pravilnik o tej razvrstitvi bo izdal minister za promet FLRJ.
Plače po delovnem učinku se gibljejo od 11 din v prvi skupini do 24 din v deveti skupini. Plače na uro vožnje v avtomobilskem prometu znašajo od 10.75 din v prvi skupini, do 21 din v deveti skupini. V istih mejah se gibljejo plače za vse ure rednega dela v trolejbuspem. mestnem avtobusnem in cestnoželezniškem prometu.
Mesečne plače, ki se določajo voznikom potniških in specialnih avtomobilov, znašajo v peti skupini 3300 din. v šesti 3600 din v sedmi 4000 din. Dočim so bile mesečne plače po prvotni uredbi osnovni način plačevanja v tej stroki, so sedaj tako rekoč izjema in le za določeno kategorijo šoferjev.
Novost v tej uredbi je način plačevanja, če je delavec razporejen od svojega rednega dela začasno na drugo delo. Če je razporejen ua drugo delo. ker zaradi motenj od časi do časa ne more opravljati svojega rednega dola. se mu plača obračuna po skupini njegovega rednega dela po postavki za ure pripravljenosti. Če pa je razporejen po nalogu pristojnega voditelja začasno na delo nižje skupine, se mu za ta čas. a največ za 10 dni obračuna plača po skupini dela, ki ga sicer redno opravlja. Če pa traja taka razporeditev več kot 10 dni, tedaj se nm plača obračuna po tarifni postavki nižje skupine, povišane za posebej določen povišek (povišana tarifna postavka). Po povišani tarifni postavki skupine -dela. ki redno opravlja, se obračunava plača delavcu, ki je od svojega rednega dela začasno razporejen na delo višje skupine. Ti poviški tarifnih postavk bodo urejeni s posebnim pravilnikom, kjer bo (udi določeno, koliko časa lahko delavec prejema tako povišano plačo za primere razporeditve po nalogu pristojnega voditelja na delo višje ali nižje skupine od skupine njegovega rednega dela. Ta ureditev daje torej poseben poudarek na pravilno razporejanje na dela. ki ustrezajo njihovi kvalifikaciji in na dejansko zaposlitev na ustrezajočih delovnih mestih. Pravilna razporeditev delavcev je tesno povezana z dobro organizacijo dela, od katere v dobršni meri zarisi pravilno izpolnjevanje uredbe sploh. Zato izhaja ta določba iz predpostavke, da so take razporeditve izjemni, začasni primeri, pri čemer njihova ureditev navaja delavce v to, da bodi organizacija dela takšna, da hj bilo teh primerov čim manj, v kolikor pa so, delavec ne sme biti oškodovan. Ker je tudi v teh primerih odločilno nagrajevanje po dejansko opravljenem delu. povišane tarifne postavke delno izravnavajo razlike, ki bi zaradi lakih primerov nastale v zvezi s tern načelom.
Poleg redne plače predvideva uredba vrsto dodatkov.
1. Za nepretrgano zaposlitev pri isti organizacijski enoti pripada tem delavcem dodatek, ki se ravna po trajanju take zaposlitve, in sicer: po prvem letu 1 din na uro, oziroma 200 din na mesec za delavce z mesečno plačo, po treh letih 2 din na uro. oziroma 400 din ne mesec, po petih letih pa 3 din na uro, oziroma 600 din na mesec. Doba nepretrgane zaposlitve, ki je pogoj za ta do datek, se računa od 1. januarja 1948. Ne smatra se, da je zaposlitev pretrgana, če pride do spremembe zaposlitve zaradi premestitve ali prevzema. Če delavec v mesecu ne izpolni planiranega števila delovnih dni. izgubi za dotični mesce ta dodatek. Opravičeni izostanki so izvzeti,
2.	Glede na značaj dela v tej gospodarski dejavnosti, pripada delavcem za vsako uro nad osemurni delavnik še dodatek za nadurno delo, ki znaša 35% od plače ua uro. Voznikom z mesečno plačo pripada za nadurno delo pavšalni dodatek v znesku od 10 do 35% od nji-hpve mesečne plače, če delajo več kot 8 ur dnevno. Vendar je ta dodatek načeloma odvisen od povprečne zaposlenosti voznika in pa od njegove skrbi za vozilo. Dodatek za nadurno delo se izplačuje za nazaj.
3.	Za vsako uro izrednega nočnega dela prejmejo delavci dodatek, ki znaša 12.50%. Ta dodatek pripada samo delavcem, ki so plačani na uro ali po delovnem učinku. Tisti, ki delajo ponoči v rednih izmenah, ali ki jim v primeru dvakratnega delovnega časa en del odpade na noč. nimajo pravice do tega dodatka.
4.	Delavci imajo pravico do enega dneva počitka v tednu. Ta dan določi pristojni voditelj glede na okoliščine službe in se mora sporočiti delavcem ob začetku vsakega meseca; določi se delavcem po rednem seznamu. Če delajo po službeni potrebi in nalogu na dan tedenskega počitka, pripada delavcem poleg plače po delovnem učinku ali na uro, še dodatek za uelo na dan tedenskega počitka, ki znaša 50% od plače na uro. Za nadurno delo na dan tedenskega počitka pripada poleg tega še dodatek za nadurno delo.
5.	Uredba določa poseben dodatek brigadirjem. Če brigada izpolni delovno normo oziroma plansko nalogo, pripade brigadirjem, ki vodijo brigado, dodatek v znesku do 20% od obračunane dnevne plače. Ta dodatek je torej pogojen; odvisen je od predhodne izpolnitve planske naloge, kar zahteva od brigadirja, da izpolnjuje svojo funkcijo tako, da se vsa brigada uspešno izkaže pri delu.
6.	Ker je vožnja s priklopniki težavnejša in odgovornejša, priznava uredba voznikom takih vozil poseben dodatek v znesku do največ 35% od plače obračunane za tisti dan, ko je vozil s priklopniki.
Voznikom, ki so v službi pri voditeljih zveznih ali republiških organov državne oblasti ali pri voditeljih družbenih organizacij, ki jim je dan za uporabo osebni avtomobil, lahko določi pristojni voditelj poleg mesečne plače še specialni dodatek do največ 800 din.
O teh dveh dodatkih in o 'dodatkih brigadirjem bodo še izdani podrobnejši predpisi, prav tako bo izdano posebno navodilo za dodatek za nadurno delo veznikom z mesečno plačo.
S to uredbo je novi plačilni sistem razširjen na pomembno področje našega gospodarstva. Odslej veljajo načela socialističnega nagrajevanja in socialistične tarifne politike tudi v plačevanju delavcev, zaposlenih v našem hitro rastočem cestnem prometu.
Po novi uredbi se bo plačevalo od 1. novembra 1949 dalje, zvezni minister za promet pa bo izdal posebno navodilo za prehod delavcev z dosedanje mesečne plače, ki so jo prejemali vnaprej, na plače po delovnem učinku oziroma na uro po tej uredbi.	M r.
Tekmovanje tekstilne tovarne
MlO v Celju
n Pozivu Komiteja Ljudske mladine Slovenije za socialistično tekmovanje se je pridružila tudi tekstilna tovarna MLO v Celju.
Sestavljene so bile tri brigade, od katerih sta bili prva in druga mladinski, tretjo pa so sestavljale starejše tkalke. Dosežene uspehe so kontrolirali in objavili vsako uro. To je še bolj podžgalo ..tekmovalnega duha med delavkami.
Rezultati so naslednji:
Prva mladinska brigada pod vodstvom brigadirke Gol e j Mare je tekmovala na 12 strojih. Dnevni plan proizvodnje je izpolnila 147.15%.
Druga mladinska brigada pod vodstvom Graf Mire je tekmovala na tl strojih in je izpolnila dnevni proizvodni plan 153%.
Tretja brigada je tekmovala na 15 strojih pod vodstvom tov. Gajšek Marine. Kljub okvari na dveh strojih in zastoju ene ure, je ta brigada dosegla najboljši dnevni rezultat, ko je dnevno proizvodno nalogo izpolnila 149.7%.
Povprečno je bil dnevni plan proizvodnje v tem tekmovanju vseh brigad izpolnjen 149.7%.
Norme so ostro postavljene in kljub temu so delavke dosegle tako lep uspeh.
VKLJUČEVANJE GLUHONEMIH IN CIVILNIH INVALIDOV V PROIZVODNJO
Medtem ko uvršča brezobzirna konkurenčna borba v kapitalistični družbi v vrste brezposelnih vse tiste, ki zaradi večje ali manjše zdravstvene okvare ne predstavljajo polnovredne delovne sile, se v socialistični družbi vzporedno z razvojem gospodarstva veča potreba po novih delovnih kadrih. Vendar mobilizacija vseh razpoložljivih delovnih kadrov v socialistični družbi ni dobičkarsko izkoriščanje delovne sile, ampak zaposlitev vsakega posameznika v skladu z njegovo zmogljivostjo in zdravstvenim stanjem. K uresničenju našega gospodarskega plana prispeva tudi socialno skrbstvo s tem, da omejeno delazmožne ljudi ne odvrača od zaposlitve s podporami, ampak jih usmerja v poklice, ki jih lahko kljub svojim hibam razmeroma dobro opravljajo. V LR Sloveniji je sedaj od 2239 gluhonemih vključenih v proizvodnjo komaj 355 oseb. Če od skupnega števila odštejemo dijake, delanezmožne in upokojence, še vedno ostane 1110 gluhonemih, ki še niso zaposleni.
Združenje gluhonemih je letos s pomočjo Ministrstva socialnega skrbstva LRS preko okrajnih poverjeništev za socialno skrbstvo in delo pokrenilo akcijo za zaposlitev gluhonemih. Pri tem delu pa je seveda potrebna pomoč množičnih organizacij, zlasti pri zbiranju podatkov o vseh nad 14 let starih gluhonemih, ki pridejo v poštev za zaposlitev, kakor tudi pri iskanju primernih prostih delovnih mest. Priporočljivo je, da se zaposli po več gluhonemih skupaj, ker se na ta način laže vživijo v delo in se ne čutijo osamljene. Podjetja pa morajo pokazati polno razumevanje za težki položaj gluhonemih s tem, da jih s potrpežljivostjo uvajajo v novo delo, katerega se od začetka sicer nekoliko težje izučijo, a kasneje prav nič ne zaostajajo za drugimi delavci. Tudi pri preskrbi stanovanj jim je potrebno razumevanje in pomoč.
Združenje gluhonemih je ugotovilo sledeča prosta delovna mesta, ki so primerna za gluhoneme: v keramični delavnici v Zadobrovi potrebujejo 6 vajencev, dva starejša pomožna delavca, enega zidarja in poljskega delavca, ki zna oskrbovati živino. V grafični stroki sta potrebna dva starejša delavca, da se izučita izdelovanja žigov. V lesnoindustrijskem podjetju Jelovica v Škofji Loki hj sprejeli ICO gluhonemih, da se izučijo mizarske in tesarske stroke v šestmesečnem tečaju. Podjetje Mramor sprejme štiri vajence za kamnoseško stroko, podjetje Cementnine pa štiri vajence. Z vojno-industnjskim podjetjem Jelovica v Škofji Loki ie sklenil centralni odbor Udruže-nja defektnih sluhom Jugoslavije pogodbo za vključitev sto gluhonemih v to podjetje. Delovni pogoji so zelo ugodni. Gluhonemim bo v podjetju zajamčena hrana in stanovanje. Poleg plače 18 do 21 din na uro bodo prejemali tudi 15% dodatka na službo v vojni industriji. Prijave zbira "reko okrairuh poverjeništev za delo Udruženje gliVnonemih v Lvibljani. Zet ta' delovna mesta, zlasti v podjetju Jelovica, ki delovno silo nujno potrebuje, je treba priložiti čimorei zadostno število gluhonemih s področja LR Slovenije, ker bo sicer Udruženje prisiljeno usmeriti tja gluhoneme iz drugih republik.
Ogromna večina gluhonemih dela na kmetih, doma ali pri sorodnikih, ki jih prekomerno izrabljajo kot ceneno ali celo brezplačno delovno silo ter jim zaradi tega branijo odhod od doma. Aktivisti množičnih organizacij morajo takim gluhonemim prikazati važnost strokovne izobrazbe in zaposlitve v proizvodnji. Dopovedati, jim morajo, da ie nesmiselno njihovo večno hlapčevanje, ko jim država nudi možnost, razvoja in ekonomske osamosvojitve. Prepričati jih je treba, da je njihova dolžnost, da s svojim delom kar največ doprinesejo skupnosti, ne pa privatnim gospodarstvom.
Prav tako kakor gluhoneme je treba tudi civilne invalide s prepričevanjem pripraviti do tega, da se vključijo v primerno produktivno delo, ki ga lahko vršijo kljub svojim telesnim hibam. Preskrbeti jim je treba proteze in ortopedske pripomočke, ki jih siromašni civilni invalidi prejmejo brezplačno iz sredste« oblastnih ljudskih odborov. Pri ugotavljanju njim primernih poklicev je treba upoštevati tudi njihove želje in nagnjenja-Nadarjenim je treba omogočiti nadaljnje šolanje na. stroške oblastnih poverjeništev socialnega skrbstva. Poznamo vrsto poklicev, ki jih ljudje z večjimi ali mani' širni telesnimi hibami lahko dobro izvršujejo. Sem štejemo zlasti administrativno delo, primerni pa so tudi poklici vratarjev, telefonistov, čuvarjev in slično. Tud* med lažjimi obrtmi je velika izbira. Stremimo za tem, da se zdravi ljudje, ki da' nes še opravljajo lahke poklice, zaposlil pri težjih delih, na njihova mesta pa sto' pijo invalidi,	D. I.
Velika stružnica v tovarni »Aleksander Rankovič« pri Beogradu
»LJUDSKA TEHNIKA" kovačnica novih kadrov
15. in 16. t. m, je bil II. plenum Centralnega odbora Ljudske tehnike v Beogradu pod predsedstvom člana Politbiroja CK KPJ tov. Leskoška Franca. Iz referatov in diskusije je bila podana analiza vseh uspehov, ki potrjujejo, da stoji Ul 884 članov te organizacije čvrsto na strani naše Partije, našega CK-ja in tovariša Tita, 0 tem jasno govori 30.000 novih strokovnjakov za našo armijo in gospodarstvo, ki so bili in bedo usposobljeni pri delu v organizacijah Ljudske tehnike v tem letu V času od I. kongresa je bilo ustanovljenih 42 novih društev, različnih zvez, odprtih 129 novih šol in delavnic, število članov je naraslo za 17.176.
Kljub velikemu napredku pa vendar Ljudska tehnika še ni dovolj prodrla v množice, niti v mesta, še mnogo manj pa na vas. Posebno dejstvo, da je na vasi doslej organiziranih komaj 172 klubov tehnike, postavlja pred organizacijo Ljudske tehnike ša obširne naloge, V vsako kmečko zadrugo klub tehnike — mora postati geslo bodočega dela.
Osnovne slabosti so bile predvsem v tem, da se niso iskale in izkoriščali vse oblike dela. Vsebina dela organizacij Ljudske tehnike je tako ogromna in zanimiva, da omogoča vsaki organizaciji, da dela in se razvija po svojem nagnenju, veselju in okolnostih.
Plenum ie zato posvetil prav organizacijskemu vprašanju vso pozornost. In da bi se organizacije v še večji meri Prilagodile potrebam' našega gospodarstva — saj je predvideno v planu, da Ljudska tehnika v prihodnjem letu izuči 70.000 novih strokovnjakov — je plenum sprejel med drugim sklep ustanovitev nove zveze Ljudske tehnike, in sicer Zveze strojnikov in elektrotehnikov, a v bližnji bodočnosti, da ustanovi še druge, kot na primer Zvezo gradbincev in arhitektov, Zvezo fizikov in tehnikov itd., tako da bi bila v osmih zvezah obsežena vsa glavna področja iz tehnike.
Važnost II. plenuma je za nadaljnji razvoj izredna, to je še posebej ob zaključku podčrtal predsednik Ljudske tehnike in član Politbiroja CK KPJ tovariš Leskošek Franc, ki je med drugim dejal:
Na mnogih konferencah in kongresih *mo že večkrat govorili, da ie Ljudska '*bnika kovačnica naših kadrov, nufno ^'rebnih naši deželi, našemu gospodar-LtVu in nalogam, katerih izpolnitev yv “•eva graditev socializma. Pri nas Imamo ra*lične oblike za šolanje kadrov. Ima-
mo na primer zveze, kjer se kliko deluje s pomočjo tečajev, kakor so Letalska zveza, Avtomobilsko-motocildiStična zveza in druge zveze, ki s strokovnimi izpiti usposabljajo letalce, pilote, šoferje itd. Njim so res potrebni tečaji, toda na drugih področjih udejstvovanja tečaji niso prav neogibni, ker šolamo naše kadre večinoma z vsakdanjim praktičnim in teoretičnim delom, in prav s tem jih tudi gradimo. Bistveno pa je, kot rečeno, da je Ljudska tehnika kovačnica kadrov, ki jih dajemo naši vojski in našemu gospodarstvu, Zato je naša dolžnost, da svoje napore usmerimo tako, da bo dotok novih kadrov še večji in po strokah ugodnejši.
Iniormbirojevci dobro vedo, da jih tolčemo prav z novo moderno tehniko in da jih ne tolčemo samo s političnega in moralnega stališča, marveč tudi s stališča tehničnega napredka naše dežele. Tako jih tolčemo na vsej fronti v borbi proti lažnim in zlonamernim napadom Kominiorma, Brez dobre tehnike in brez visoke tehnične kulture je težko potolči sovražnika. Zato je jasno, da mora boleti naše sovražnike prav to, da vidijo polet naše organizacije, da vidijo naraščanje tehnične kulture in naše tehnike v splošnem, mi pa jim bomo tako tudi v bodoče zadajali hude udarce, kakor jim jih že zadajamo v odgovor na tisto, kar počenjajo proti nam.
Kako si prav za prav zamišljamo delo naše nove Zveze, V Zvezo elektrostroj-nikov se lahko vključi sleherni tovarniški delavec, ki dela na strojih ali v električni stroki in proizvodnji, kakor tudi vsi tisti, ki ljubijo in cenijo stroje in elektriko. Ni potrebno, da bf naša nova zveza imelo posebne delavnice in prostore. Tovarne morajo dati tej zvezi na razpolago prostore, v katerih se bodo lahko člani zbirali na konference, kamor bodo lahko spravili svolo knjižnico, po potrebi pa naj jim dajo na razpolago tudi prostore za pribor, za risanje in vse drugo, kar jim lahko koristi pri Izražanju njihovih teženj, zamisli in predlogov. Razen tega bo imel vsak član. ki bo kaj izumil in prišel do prepričanja, da bi se tahko to uresničilo, na razpolago kot pomoč Urad za pospeševanje proizvodnje. Tako zveza ne bo odvisna od nobenih sredstev, potrebščin, orodja in strojev, ki bi Jih morala sama preskrbovati, ker ji bo* to na razpolago v sami tovarni. Ves tovarniški kolektiv bo klub tehnike.
| FIZ KULTURA ]
MOŠTVO JESENIŠKE ŽELEZARNE JE OSVOJILO PRVENSTVO SINDIKALNIH AKTIVOV V NOGOMETU
Jeseniški kovinarji dokazujejo ne le jL^okiini delovnimi zmagami pri gra-ve.x i n,aše socialistične domovine, tem-ec tudi pri fizkulturi in športu svoje sposobnosti in potrjujejo geslo »dober tizkulturnik — dober delavec«.
Že iz industrijskega« mnogoboja so nam jeseniški železarji dobro poznani, saj je njihova ekipa osvojila prvo mesto. Preteklo soboto in nedeljo, ko se. je 2, Ljubljani vršilo republiško prvenstvo PA LRS v nogometu, pa je kolektiv že-'azarne Jesenice osvojil tudi časten na-Zlv prvaka LRS v nogometu.
..V celotnem tekmovanju, ki se je razklalo "	'	------
bila
5 mesecev, je nastopalo 140 FA faznih krajev Slovenije, Najprej so
tekmovanja v večjih podjetjih kot
j' br. v Železarni Jesenice, tekmovanja n Jogometu med grupami in pododbori, sf‘° pa tekmovanja za okrajna prven-jtva, na katerih so sodelovale reprezen-9lice poedinih podjetij in ustanov.
, Najbolj množično so sodelovali v J®1® tekmovanju FA v Ljubljani, na 1'OPilo jih je 47, pa tudi v Mariboru JI" ie na okrajnem tekmovanju nasto-Pjfo 30, med katerimi je bil zmagovalec j ,TT z mladim moštvom, ki je tudi v Llubljani prikazalo eno najlepših iger. *udi ostali kraji niso po množičnosti ^tajali.
, Mnogi tekmovalci so se že v teku Umovanja izkazali kot izredno talen-
tirani in so jih razni klubi in društva že uvrstila v svoja prva moštva.
Tekmovanje je v celoti imelo popoln uspeh, saj smo preko teh tekmovanj
140 fizkulturnih aktivov se je borilo za naslov prvaka LRS v nogometu
aktivno vključili v fizkulturo in šport preko 2600 delavcev in nameščencev.
Uspeh tekmovanja v nedeljo je bil sledeč:
Železarna Jesenice I. mesto,
Postaja Ljubljana II, mesto,
»Istra« Novo mesto III. mesto.
Po končanih tekmah so bile prvim trem moštvom razdeljene spominske plakete in praktične nagrade. Ž. V.
Zvezno tekmovanje rudarjev Jugoslavije
z, y, nedeljo so bile v Raši odigrane Adn.je tekme v tekmovanju rudarjev ^Soskvije v nogometu in odbojki. V za prvo mesto je Rudar iz Ra še Rudarja iz Kaknja z rezul-ig	9:1 (4:0), Rudar iz Kostolca pa
A.ipfčmagal Rudarja iz Trbovelj z re-fi)1j9tom 3:0 (0:6). Ivančiča (Iranec) : (6>zar (Zletovo) 5:3 (4:2). Naši nogome-1 niso pokazali posebnih sposobnosti ž so nas s svojo igro presenetili ter Vzeli Šele 4. mesto.
. V odbojki so doseženi sledeči rezul-tati;
rj, ženske; Mursko Središče : Raša 2:0, rebča : Mežica 2:1, Trebča : Raša 2:0. . Zmagala je ženska ekipa iz rudnika 1Ursko Središče.
3.f,Noški: Bor: Raša 3:0, Raša : Breza ŠČ«'.5rtza :Raduša 3:0' Mursko Sredi-3 » ir a 3:0, Mursko Središče : Breza 5:1. Breza : Raša 3:0, "fsko Središče : Breza 3:2,
ž. Prvo mesto so zasedli rudarji iz.Me-b^e' dalje slede Mursko Središče, Bor, /eza- Raša. Raduša.
.................\___Ulil
T^SjSll “redn»M odbor. Glavni urednik totkhMa	~ Uredništvo (telefon 45-38)
~ Uprava (telef. 49-70) Veti$ ?Jt°va 14J, v Ljubljani. — Izhaja 6t8v	- Mesečna naročnina din 12
tis],’ Cek' Položnice 6-90603-9. - Tiska na »Ljudske pravice« v Ljubljani
JESENSKI GROSS - MOBILIZACIJA DELOVNEGA LJUDSTVA V REDNO IN SISTEMATIČNO VADBO
Letošnji jesenski cross bo časovno in tudi krajevno decentraliziran ter predstavlja, mobilizacijo delovnega ljudstva k redni in sistematični vadbi v naša Telovadna društva. Zaključen pa naj bo cross do 15. novembra.
Kakor letošnji spomladanski cross, tako bo tudi jesenskega izvedla v glavnem telovadna organizacija, kar pa seveda ne pomeni, da na letošnjem crossu ne bodo sodelovale tudi druge organizacije, zlasti športne, strelske in planinske. Tako bo orošs obdržal svoj propagandni m mobilizacijski značaj ter pritegnil sleherni delovni kolektiv k aktivnemu udejstvovanju v fizkulturi.
Za organizacijsko izvedbo crossa odgovarjajo TŽ, okrajni telovadni odbori in telovadna društva. Mobilizacijska naloga pa je poverjena predvsem sindikalnim in mladinskim organizacijam, ki naj pravilno tolmačijo svojemu članstvu nomen crossa.
Da bomo imeli točno evidenco udeležbe ua crossih. so za statistične preglede zadolženi okrajni telovadni odbori in telovadna društva, ki morajo voditi točno evidenco. ne samo ža svoje društvo temveč za ves teren, za sleherni F A v območju delovanja društva.
Za sindikalno podružnico, ki bo najbolj množično izvedla jesenski cross, ter se vklju. nn -?oi:,Tno v delo svojega TD. razpisuje UrU Zab odd. za fizkulturo praktično na. grado. v obliki fizkulturnih rekvizitov.
N«*l kolektivi naj ne pozabijo tudi na vadbo za cross. Dostikrat je bilo že poudarjeno da je za zdravje važnejša vadba crossa, kakor pa sama prireditev. Zato mo-ram.o pri letošnjem jesenskem crossu stremeti, da tudi vadbi crossa posvetimo vso pozornost. Aktivi in društva naj vodijo evidenco da bo sleherni tekmovalec imel za seboj najmanj 3 do 5 treningov pred crossom.
Le na ta način bo cross dosegel svoj pravi smoter, da bo koristil povečanju zdravja delovnih množic, ki si s fizkulturo večajo delovno sposobnost, katera jim je potrebna za premagovanje naporov pri izgradnji našega petletnega plana, pri graditvi naše socialistične domovine.
it OLJNIH ŠKRILJAVCEV BOMO DOBIVALI NAFTO
V	poslednjih letih 19. stoletja, ko «o si trusti porazdelili ležišča nafte, je za posamezna kapitalistična pod jet ja ostal še edini izhod, da so začela pridobivati nafto iz oljnih škriljavcev. Tako je nastala nova industrija nafte. Najprej se je pojavila v Škotski, kjer ni dovolj prirodnih nahajališč nafte, je pa bogata na ogromnih skladih oljnih škriljavcev. Že po prvih poizkusih so iz škriljavcev dobili nafto, iz katere se dobivajo vsi derivati pri-rodne nafte. Po teh uspehih se je industrija nafte silno razmahnila v Franciji, Estoniji in celo tudi v Ameriki.
* '	i
Pri nas se nahajajo v bližini Aleksinca veliki skladi oljnih škriljavcev, ki se bodo po mnenju strokovnjakov lahko izkoriščali deset in desetletja.
Že pred vojno so geologi ugotovili, da je pri nas veliko oljnih škriljavcev. Zato so zaceli z njihovim izkoriščanjem. Seveda so se za škriljavce začeli zanimati tudi inozemski kapitalisti — posebno tisti, ki so imeli koncesije za izkoriščanje aleksinskega premogovnega bazena. Kakovost prve količine oljnih škriljavcev, ki so jih poslali v Francijo, je obetala velike dobičke, Zato so kapitalisti zunaj že delali račune in nove načrte.
Leta 1940 je bilo ugotovljeno, da je kakovost naših škriljavcev veliko boljša od kakovosti škriljavcev, katere uporabljajo v Franciji, Zato so v zvezi s to ugotovitvijo strokovnjaki raznih francoskih firm ponujali svoje izume — peč za praženje škriljavcev za »komaj« tri milijone irankov, do čim so posebej za sestavo načrtov zahtevali 350.000 frankov, strokovnjaki za montažo teh strojev pa po tisoč frankov dnevno,
Izgledi za izkoriščanje škriljavcev so obetali velike dobičke. Ta in še na desetine drugih rudnikov in nahajališč žkri-ljavcev so postali plen kapitalistov.
Toda prišla je vojna, ki je prekrižala vse te račune. Med vojno so vsi tj strokovnjaki in desetine drugih inozemskih kapitalistov še vedno sanjali, kako bodo te po vojni opusi oš en e države spet postale plen njihovega kapitala in dobra tržišča za plasiranje njihovih izumov. Toda izteklo se je drugače. V ljudski revoluciji je nastala ljudska država in tudi rudna bogastva, skrita v nedrjih naše države, so postala naša.
Novi izgledi v ljudski državi
In kakor se ta mlada industrija nemoteno razvija v sovjetski Estoniji, tako je tudi v naši državi dokih po vojni vse pogoje za svoj razvoj. Naši strokovnjaki so dobili možnost za proučevanje in njihovo delo je z zanimanjem zasledovala tudi vlada, ki je dala na razpolago denar za investicije. Izdelani so bili novi načrti. Že leta 1946 je prva ekipa strokovnjakov na čelu z doktorjem kemije, Mundrieem in Petroničem začela proučevati na terenu kakovost oljnih škriljavcev. V laboratorijih v Zagrebu in Beogradu so izvršili prve poskuse, kakšne derivate bi lahko dobili iz teh oljnih škriljavcev. Treba je bilo 'zato sestaviti peč za praženje škriljavcev — podobno tisti, ža katero je francoski strokovnjak zahteval tri milijone irankov. To nalogo je uspešno rešil naš strokovnjak dr. Petronič,
Kmalu so se pokazali že tudi prvi uspehi:	iz trdih, temno« iv ih, gladkih
škriljastih plošč so izdelali redko, temnozeleno maso — surovo nafto. Odstotek dobljene nafte iz oljnih škriljavcev je bil 'zadovoljiv, Po svojem sestavu je ta nafta zelo podobna nafti, ki jo v tekočem stanju črpajo iz zemlje, s predelavo pa se lahko dobijo iz nje tudi vsi drugi derivati prirodne nafte, kakor so bencin, petrolej, in olje za motorje, ker vsebuje tudi dovolj parafitia in. kislega olja.
Toda to so bili samo poskusi. Za industrijo nafte so bile potrebne tudi močne in velike naprave. Pomoči iz tujine ni bilo in dr. Mundrič je napravil sam načrt, kako bi naj se izdelale peči, v katerih bi se pražili oljni škriljavci. Prav tako kakor prve težave, so premostili tudi vse nadaljnje. V maju leta 1947 so prišli na teren pri Aleksincu prvi inženirji in tehniki. V podnožju hriba so postavili poizkusne naprave pod vodstvom Žarka Šte-riča, enega izmed tistih naših strokovnjakov, ki so se posebno nesebično prizadevali za izgradnjo industrije v Albaniji. Strokovnjakov ni bilo dovolj in kmetje iz okolice so postali pionirji naše mlade industrije. Na položni planjavi nad Subo-tincem so se začele dvigati prve ntprave, Toda iz visokih dimnikov ni planil dim — uspeh je izostal.
Kmalu zatem so morali z delom prekiniti.
Novi poskusi — nove naloge
Vendar so dotedanji poskusi pokazali, da lahko v naši državi predelujemo škriljavce z našimi sredstvi in z našimi strokovnjaki. Zato se je izvršila še tretja poskušnja.
V	septembru lanskega leta so tretjič prišli na teren strokovnjaki in začeli s praženjem škriljavcev.
Zaključen je turnir rokometnih reprezentanc industrijskih centrov FLRJ v Beogradu
Preteklo nedeljo je bil v Borovem pod pokroviteljstvom CO ZSJ turnir reprezentanc industrijskih centrov FLP Jugoslavije v rokometu. Našo I.R$ jf zastopalo rokometno moštvo celjske tovarne emajlirane posode.
Razen ekipe iz Slovenije se je udeležilo tekmovanja tudi moštvo kombinata Borovo, moštvo iz Sarajeva in podjetja >Teleoptik«_ iz Srbije. Na tekmovanju smo pogrešali moštvi jz Črne 'gore in Makedonije.
Rezultati tekmovanja so naslednji: Celje : Borovo 26:4, Celje : Sara jevo 9:7, Celje : Teleoptik 13:1.
Reprezentanca iz Celja nas je dostojno zastopala in dosegla na tem turnirju častno L mesto in sprejela v da: pokal CO ZSJ in praktično nagrado.
29. novembra je pritekla iz cevi kondenzatorja prva količina nafte, Kmetje, ki go bili zaposleni od prvih dni, so bili prve priče tega velikega uspeha. Do 1. januarja letos so morali poslati Generalni direkciji za nafto in plin končne rezultate svojih raziskovanj. Na podlagi teh uspehov in poskusov je bil sprejet sklep, da se zg-rade naprave s »Mailerovimi« pečmi, ker so raziskavanja na teh pečeh pokazala dobre uspehe.
Takrat pa so dobili tudi novo plansko nalogo — zgraditi naprave za proizvodnjo velikih količin nafte iz oljnih škriljavcev. Te dni je bilo ustanovljeno že tudi podjetje za predelavo oljnih škriljavcev in začelo se je z organiziranjem proizvodnje. Strokovnjakom so prispele na pomoč tudi frontne brigade. Druga za drugo so prihajale: Prva Moravska, Bu-janovačka, Temnička, Šiftarska, Ražanska in druge. Kmetje iz okoliških vasi so prihajali s svojo konjsko in volovsko vprego. Začeli so z velikimi deli. Medtem ko so nekateri brigadirji zasekovali etaže, postavljali tire, so drugi vlačili iz rudnika daljnovod, pripravljali gradbeni material in pripravljali poti. Niti blato, niti sneg, burja ali veter z Rtnja niso zaustavili del. Kljub vsem oviram so naprave rastle in se začele dvigati iz zemlje.
Po teh uspehih je bil kolektiv postavljen pred najve-Čjo nalogo: prva nafta naj bi pritekla 1. maja, na dan delavskega praznika; Od dneva, ko je bila postavljena ta naloga, je bilo le malo odmora. Delavci so delali čestokrat tudi po tri
izmene.
Prvega maja 1949 je pritekla prva količina nafte
Čas pred 1. majem je hitro potekal. Na gradbišču se je razvilo ogorčeno tekmovanje, Skupina monterjev, na čelu z Žarkom Šteričem, je opravljala najtežja dela. Veliko je še bilo dela do končne montaže. Zaradi tega so monterji delali tudi ponoči. Pri tem delu pa so rasti i tudi novi strokovnjaki naše industrije nafte. Mile Nikolič, Vukomatt Vidanovič in Dobrivoje Marinkovič so postali montažni strokovnjaki. Od 21. aprila, ko so začeli z montažo strojnega oddelka, pa do 1. maja so delali z vso naglico, Tik
pred 1. majem je Steričeva skupina delala nepretrgoma tri dni in dve noči.
Najtežje delo pa je bilo postavljanje kondenzatorja. Edini strokovnjak je bil Žarko Šterič. Kondenzator je visok okrog 20 m in da bi ga dvignili, niso imeli za to niti žerjava. Sredstva so bila zelo preprosta — z ročnim dvigalom so dvigali vagonske teže,
In ko se je vsem delavcem zdelo, da 60 dosegli uspeh in so mislili, da bo zdaj pa zdaj kondenzator postavljen, so začele pokati vrvi,,, Obstajala je nevarnost, da se bo železni kondenzator zrušil, podrl naprave in zmečkal ljudi. Ne glede na nevarnost pa so delavci s preostalimi vrvmi in velikim tveganjem lastnih življenj vendarle postavili kondenzator v ležišče.
Tik pred 1. majem je bila končana montaža strojnega oddelka. Vse je bilo pripravljeno, da zažgo »Mailerove« peči. Montažna dela, namesto v enem mesecu, so bila izvršena v šestih dneh. Ob dveh zjutraj prvega maja je pritekla iz cevi kondenzatorja prva količina surove nafte.
Prve količine surove nafte, ki so to noč pritekale, so napovedale začetek nove industrije — industrije nafte iz oljnih škriljavcev.
Planska proizvodnja se je pričela
Kmalu za tem so začeli z mesečno plansko proizvodnjo. Prve pomanjkljivosti naprav so kaj hitro odpravili. Tudi pri tem delu je Žarko Šterič največ pripomogel. In ko so še postavili ventilator poleg kondenzatorja, se je proizvodnja še povečala in izboljšala tudi kakovost surove nafte.
•
Podjetje za predelavo škriljavcev se sedaj razvija dalje. Na drugi strani reke, ki'je med graditvijo precej ovirala gradnjo, pripravljajo teren, na katerem bodo postavljene nove naprave. Na tem mestu bo zrastlo še na deset in deset »Mailero-vih« peči in iz cevi kondenzatorjev bodo tekle vedno večje količine surove nafte.
Bogato nahajališča škriljavcev, ki jih bomo izkoriščali deset in desetletja, bodo preskrbovala našo industrijo z nafto in bencinom. Tako se sedaj zmogljivost podjetja za predelavo škriljavcev veča iz dneva v dan, kakor istočasno narašča tudi zmogljivost vse naše industrije.
Zahal niso delavci prelell v oktobra pravočasno živilskih nakaznic
Vprašanje preskrbe delavcev in sploh vseh delovnih ljudi v socialistični graditvi ni tako preprosta stvar, kot si to nekateri predstavljajo in ločijo vprašanje preskrbe od drugih planskih nalog in gospodarske politike sploh. Hitlerjši tempo socialistične graditve zahteva vedno več nove delovne sile, to je sodelovanje vseh za delo sposobnih ljudi. Vse to veča število upravičencev do zajamčene preskrbe in obenem narekuje strogo nadzorstvo, da dobe živilske nakaznice ljudje, ki so po delu za skupnost upravičeni do njih. Vse dosedanje revizije so pokazale, da se je uvrstilo v zajamčeno preskrbo še vedno precej neupravičencev.
Temu niso krivi samo ljudski odbori, ampak tudi množične organizacije v podjetjih in ustanovah, predvsem pa sindikalne podružnice, ki niso budne in ne nadzirajo stalno izdajanja živilskih nakaznic, ampak prepuščajo, da v upravi podjetja popisuje potrošnike ena sama oseba, brez vsake pomoči in nadzorstva. V septembru so dobili vsi resorji direkcije OLO in MLO navodila, kgko je treba izdelati spiske potrošnikov in rok dostavitve republiški planski komisiji, vendar tega niso izvršili, kar je povzročilo, da je moralo ministrstvo za trgovino in preskrbo ur-girati. Niti po urgenci niso pravočasno in pravilno po navodilih postopali, kar je pokazalo vso brezbrižnost in neodgovornost uprav podjetij.
Pri razdeljevanju živilskih nakaznic so grešili v podjetjih in ustanovah, ker niso izkoristili živilskih nakaznic za uvedbo evidence o zaposleni delovni sili kot jo smejo imeti po planu in za ugotovitev rezervne delovne sile. Četudi podjetja novih delavcev ne sinejo zaposliti brez vednosti uprave za delovno silo, se je to še vedno dogajalo. Podjetja in ustanove bi morale že pred meseci sporočiti upravam za delovno silo odvišne delavce in nameščence, kar pa niso izvajale, čeprav so vedele, da zanje živilskih nakaznic ne bodo prejemale. Administrativno osebje so javljali po drugih kategorizacijah, celo kot pomožno ali neindustrijsko Osebje in ga plačevali iz raznih fondov.
Posledica vseh teh pomanjkljivosti je bilo nepravilno razdeljevanje živilskih nakaznic. Zato je bil nepravilno trošen živilski fond, nova delovna sila ni bila povsod plansko zaposlena ali premeščena, administrativni kader v ustanovah in podjetjih se ni zmanjšal, evidenca o novi delovni sili pa ni bila točna. Skratka, število izdanih živilskih nakaznic se ni ujemalo s statističnimi podatki gospodarskih in upravnih resorov s številom upravičencev, kar je vplivalo na pravočasno razdeljevanje živilskih nakaznic. Osnova za izdajanje živilskih nakaznic mora biti v skladu s planskim številom delovne sile in preizkušenimi podatki o številu ostalih potrošnikov.
Ljudska pravica ie 15. oktobra naštela precej napak raznih resorjev in podjetij, kako malomarno in brezbrižno so pristopala k tej akciji. V številnih podjetjih so bila kriva vodstva, ki niso delila živilskih nakaznic, čeprav so jih že imela, zg<’lj iz oportunizma, ker jih niso prejela za vse delavce in nameščence.
Sindikalne organizacije v podjetjih in ustanovah im io sodel Mi pri premestitvi odvisne delovne de v tista podjetja katerim manjka '' lovne sile za izpolnjevanje planskih nalog. Ne
sme se premeščati kot odvišno delovno silo samo fizično slabih, t. j. bolnih, invalidov, nosečih žena itd., ampak morata sindikalna in partijska organizacija v sodelovanju in Z upravo podjetij Odločati, kateri delavci in nameščenci se premestijo v tista podjetja, ki so najvažnejša v izpolnjevanju planskih nalog prve petletke.
Resorji, direkcije, OLO, MI.O in vsa podjetja in ustanove so imele ponovno rok, da do 19. t. m. izdelajo sezname potrošnikov in evidentirajo zaposleno delovno silo, da se ne bi zopet zgodilo, da bi nekateri delavci prepozno prejeli živilske nakaznice, kar povzroča popolnoma upravičeno negodovanje od strani potrošnikov, ker ne zahtevajo od svojih uprav podjetij in ustanov na vpogled spiska potrošnikov in jih ne primerjajo, če so točni. V kolikor so sindikalne organizacije delale po tem vprašanju, je bilo bolj kampanjskega značaja, kar pa ni zadosti. Ustvariti je treba in doseči, da bodo tisti, ki so nanje upravičeni, pravočasno dobili živilske nakaznice. Brez vsake sentimentalnosti pa je treba izključevati iz zajamčene preskrbe tiste, ki niso upravičeni do zajamčene preskrbe, če hočemo izboljšati preskrbo našim delovnim ljudem in dvigniti življenjsko raven.
0 šolah za splošno izobrazbo
V	kratkem izide pravilnik o šolah za splošno izobrazbo delavcev, ki bodo ustanovljene predvsem v industrijskih krajih. V te šole se bodo lahko vpisovali samo zaposleni delavci, ki imajo najmanj štiri razrede osnovne šole in praviloma niso starejši od 35 let. Prednost vpisa bočlo imeli delavci — udarniki, iznajditelji, novatorji in racio-nalizatorji, torej delavci, ki se posebno izkazujejo pri delu. Vpis bo predlagala sindikalna podružnica, uprava podjetja, svoje mnenje pa bo dal tudi OS-
Šola bo trajala dve leti ter je brezplačna- Letnik se bo smel ponavljati le enkrat. Po uspešno opravljenem drugem letniku bodo slušatelji delali zaključni izpit, ki bo odgovarjal nižjemu tečajnemu izpitu na gimnazijah in sedemletkah. Delavci, ki bodo uspešno dovršili šolo za splošno izobrazbo, bodo pridobili pravico do n-adaljnega šolanja v delavskih tehnikumih in na srednjih strokovnih šolah. Med šolanjem bodo delavci oproščeni nadurnega dela in vseh drugih izrednih obveznosti.
Mislimo, da ni treba posebej obravnavati važnosti teh šol, če pomislimo na korist, ki io bo imela skupnost in posameznik od nje.	M. M.
USLUŽBENCI DRŽAVNIH USTANOV V MARIBORU SE PRIPRAVLJAJO NA SVOJ KONGRES
V	zvezi s I. kongresom sindikata uslužbencev državnih ustanov Jugosla-- ije, ki bo v Beogradu 6. in 7. novembra so pripravili uslužbenci KOS v Mariboru krajevno konferenco. Na konferenci so sprejeli obveznosti za uspešnejše bodoče delo, za pomoč kmetijskim obdelovalnim zadrugam in za boljšo organizacijo ideološkega in strokovnega študija. Ob tej priliki so bili tudi izvoljeni delegati za ta kongres.
KULTURA IN PROSVETA
Približajmo delovnemu človeku napredno kmigo
V letu 1948. in 1949. so doživele sindikalne knjižnice velik razmah. V vseh večjih industrijskih središčih se odpirajo javne sindikalne knjižnice, ki že predstavljajo prave kulturne ustanove, pod vodstvom knjižničarjev, katerih večina -je obiskovala knjižničarske tečaje in s prečiščeno in dobro izbrano knjižno zalogo naprednih knjig, ki se na črtno _ krepijo. Tudi stanje sindikalnih knjižnic v tovarnah in sindikalnih podružnicah se je izboljšalo. To dejstvo ugotavljamo po vsej Sloveniji kljub nekaterim še zelo bolečim pomanjkljivostim.
Ljudske knjižnice so važne kulturne ustanove, podobno kot gledališče, film itd. Nihče ne ugovarja proti do-tiranju gledališč, filma, ker je vsakomur samo ob sebi razumljivo. Običajno pa se ne uporablja istega merila pri dotiranju ljudskih knjižnic kljub njihovemu velikemu poslanstvu. Zaradi nestalnih dohodkov ne morejo ljudske knjižnice kupovati vseh knjižnih novosti. Zato so takšne knjižnice, ki nimajo dovolj dohodkov, s katerimi bi mogle redno dopolnjevati temeljno zalogo, obsojene, da bodo prej ali slej shirale. Za ljudsko knjižnico je nujno, da prejema knjižne novosti. Avgust Pirjevec, pisec temeljitega dela »Knjižnice in knjižničarsko delo«, je v istem
delu zapisal: »Vse ljudske knjiž-
io biti
niče brez izjeme mora ji v najboljšem smislu besede moderne, upoštevati morajo sedanjost in današnje pro-
blem e.« Razlog, da trenutno prekn-
■ Kr "■
šajo sindikalne knjižnice ostale knjižnice v Sloveniji, je prav v tem, da razpolagajo s stalnimi finančnimi, sredstvi, ki jih ostale ljudske knjižnice večinoma še nimajo.
Kot vidimo, je eden izmed glavnih pogojev uspešnega delovanja^ ljudske knjižnice stalna dobava knjižnih novosti ali vsaj tistih, ki morajo biti zaradi gospodarske, socialne ali naselitvene strukture kraja nujno v ljudski knjižnici. V letih po osvoboditvi smo cesto opažali, da so privatniki pokupili knjige tako hitro (n. pr. Romain Rol-land »Miklavž Breugnon«, Gogolj N. V. »Taras Buljba« itd.), da često, posebno na terenu, nekatere knjige sploh niso prišle v ljudske knjižnice in so bile tako izgubljene za širok krog bralcev, ki knjig niso mogli kupiti ali jih v knjigarni niso več dobili. Vzrok tako hitri prodaji knjig je deloma dvig kulturnih potreb ljudstva, deloma omejena naklada knjig. Tako je nujno prišlo do tega, da je bilo treba rešiti vprašanje, kako naj bodo knjige prvenstveno zagotovljene knjižnicam, kjer bodo krožile med bralci in bodo izvrševale širšo nalogo kot na knjižni polici zasebnika, kjer so včasih le za okras v sobi.
Zato je Glavni odbor Zveze sindikatov Slovenije sklenil, da bo sindikalnim knjižnicam, ki so v proračunu 1949, centralno za nje naročal vse knjižne novosti pri Državni založbi Slovenije, ki naj jih dostavlja sindikalnim knjižnicam s pomočjo svojih knjigarn. Ta način dobave knjig pa je seveda možen le v primeru, ako ..so knjižnice stalno dotirane. V krajih, kjer nima Državna založba Slovenije svojih podružnic, se je dogovorila s knjigarno Mestnega ljudskega. odbora ali s knjigarno »Mladinske knjige«, da bosta prevzeli razdeljevanje knjig sin-
dikalnim knjižnicam po razdelilniku, — - Dr"
ki ga ji bo pošiljala Državna založba Slovenije.
Razdeljevanje knjig poteka na ta
način: ko je knjigarna v nekem kraju
' idi-
prejela knjige in razdelilnik za sine kalne knjižnice, obvesti o tem okrajni ali krajevni svet ali javno sindikalno knjižnico, ako že obstoji v kraju. Knjižničarji, ki sta jih sindikalni svet ali centralna sindikalna knjižnica obvestila o pošiljki novih knjig,..prevzamejo osebno v knjigarni knjige,, potem ko so s svojim podpisom, in žigom na originalnem računu potrdili, da so knjige v redu prejeli. Originalni^ račun obdrži knjigarna, kopijo računa pa dobi knjižničar in na podlagi kopije vpiše knjige v inventarno knjigo. Knjižničar knjig ne plača, ker pošlje Državna založba Slovenije račune Glavnemu odboru Zveze sindikatov Slovenije, ki jih izplačuje.
Večina knjigarn je zadovoljivo izvedla razdeljevanje knjig sindikalnim knjižnicam po razdelilniku. Tu in tam
Razdeljevanje knjig v Mariboru sta _ prevzeli »Mladinska knjiga« in »Naša knjiga« v Mariboru. Delovanje niti ene niti druge se ne more primer-
jati z delovanjem knjigarne »Naša knjiga« v Celju, saj nista do septem-
bra dostavili niti eni sindikalni knjižnici v Mariboru knjig po razdelilniku, ki j.ini ga pošilja Državna založba Slovenije. Izgovor »Mladinske knjige«, da pride včasih razdelilnik prepozno in da se med tem knjige že prodajo, najbrž ne bo držal, ker bi morala knjigarna v Celju ugotavljati isti pojav. Izgovor, da ne pridejo knjižničarji sami po knjige, je v toliko opravičljiv, ker ni Okrajni svet v Mariboru dovolj jasno razložil knjižničarjem načina dobave knjig, da bi ti sami »izsilili« od knjigarn knjige, ki jih je pošiljala Državna založba Slovenije za sindikalne knjižnice. Razen tega bi morala knjigarna po dogovoru Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije z Državno založbo Slovenije obvestiti vsaj okrajni svet ali javno sindikalno knjižnico, če ne že posamez-
nih sindikalnih knjižnic, o novih knji-
...	..	...	— - sjjr
gah. Ugotovitev knjigarne »Mladinska knjiga«, da nimajo knjigarne knjig več za prodajo, ako razdelijo knjige po razdelilnikih, je v nekaterih primerih resnična, pri tem pa knjigarna pozablja, da so razdelilniki uvedeni prav zaradi pomanjkanja knjig in zaradi tega, da pridejo knjige v ustanove, kjer se bodo najbolj približale delovnemu človeku, kar nedvomno v Mariboru v največji meri izvršujejo sindikalne knjižnice.
Otipljiv primer nerazumevanja, kakšno vlogo igrajo sindikalne knjižnice v enem naših naj večjih industrijskih središč, je odnos knjigarne »Nasa knjiga« v Mariboru do Centralne sindikalne knjižnice v Mariboru, ki jo je Okrajni, svet odprl v »Tednu nadredne knjige«. Knjižnica ni prejela niti ene pošiljke knjig po razdelilniku kljub ponovnim urgencam knjižničarke. Predvsem pa je, posebno še v Mariboru, nerazumljivo dvojno merilo za sindikalne knjižnice in za ostale ljudske knjižnice. Želeli bi, da bi bil odnos do sindikalnih knjižnic enako pozitiven, kot je do Ljudske knjižnice kulturno-umetniškega društva »Her-manko«, kateri je knjigarna »Naša knjiga« poslala trideset izvodov Julesa Verna »Petnajstletni kapetan« (petnajst izvodov je knjižnica vrnila), istočasno pa je dobila javna sindikalna knjižnica v Mariboru en izvod istega dela, kljub temu, da ji je po razdelilniku pripadalo deset izvodov. Knjižničarka si je pomagala na ta način, da je pošiljala v knjigarno znanke, da so ji kot privatnice še dokupile nekaj izvodov!
Prepričani smo, da bo uprava »Mladinske knjige«, ki je prevzela v Mariboru obe knjigarni in ki dobro oskrbuje s knjigami sindikalne knjižnice v Solkanu in v nekaterih drugih krajih, v bodoče tudi skrbela za pravilno razdeljevanje knjig sindikalnim knjižnicam v Mariboru.	Š. M.
Ustanavljajmo filmske krožke
so^se dogajale in se še dogajajo tehnične napake pri prevzemu knjig, katere zakrivijo ali knjigotržci ali knjižničarji, ki pa se dajo hitro odpraviti. Resnejše posledice pa ima nepravilno razdeljevanje, ki temelji v samovoljni miselnosti knjigotržca in ne pojmuje pravilno vloge knjigotržca pri današnjem stanju knjižnega fonda.
Navajamo dva izrazita primera s terena, ki povzročata ali pravilno po-spešenje organske rasti ali zaviranje ljudske knjižnice.
Razdeljevanje knjig sindikalnim knjižnicam je vzorno organizirala knjigarna »Naša knjiga« v Celju. Takoj, ko pridejo knjige, knjigarna telefonič-no obvesti knjižničarje sindikalnih knjižnic, naj dvignejo knjige. Običajno to ni več potrebno, ker so se knjižničarji navadili, da stalno obiskujejo knjigarno, ker so imeli v vodji knjigarne vedno tudi svetovalca, ki jim je rad pomagal pri nakupu knjig in izpopolnjevanju knjižne zaloge še iz drugih sredstev. Vse sindikalne knjižnice v Celju in v okolici Celja so v redu prejemale vse knjige, ki so jim bile po razdelilniku določene in lahko trdimo, da je dvigu in razvoju knjižnic v Celju pripomogla tudi pravilna organizacija knjigarne »Naša knjiga« v Celju.
Danes imamo svojo filmsko proizvodnjo, naši filmi gredo že v svet in seznjajo svetovno javnost z. našo umetniško in ideološko vsebino, gradimo svojo filmsko kulturo. Prav tako se dviga splošna kultura pri nas. Tisoči in tisoči, ki jim kapitalistična družba ni dajala možnosti ,da uživajo tudi kulturne vrednote, se danes udeležujejo vseh kulturnih dogodkov, obiskujejo gledališča, koncerte, predavanja, filmske predstave itd. itd. — kulturna raven članov sindikatov se dviga bolj in bolj na vseh področjih.
Zato je nujno potrebno povečati pažnjo pri vzgoji tudi kar se tiče filmske umetnosti. Vsi delovni ljudje morajo tako visoko razviti sposobnosti presoje filmskih del, da bodo mogli ločiti dober film od slabega, ljubko od zrna, posebno ker trgujemo z vsem svetom in uvažamo tudi filme raznovrstnih kvalitet. Če tega ne dosežemo, se lahko zgodi, da nas slab film zapelje v napačno gledanje, v napačno mm en j e, saj so mnogoteri za-padni filmi tako zelo tendenčni, da človeka lahko prepričajo, da verjame neresnici in se mu zdi belo črno in črno belo. To je še prav posebno problematično zdaj, ko so Sovjetska zveza in države l judske demokraci je na čisto nesocialističen p roti leninski način odpovedale pogodbe z nami in nam tako odvzele možnost, videti, n jih filme, zaradi česair smo navezani na uvoz za-padnih filmov. Zapad pa nam da je med dobrimi tudi premnogo slabili filmov, ki s seboj prinašajo biiržujsko, antisocialno in antifašistično miselnost, ki lahko zmede vsakogar, ki ni dovolj trden,	1
Tega ^problema ne smemo reševati na ta način .da bi kratko-malo ne predvajali slahovzgojmih filmov, ki smo jih morali kupiti z dobrimi vred, temveč le tako, da se vzgojimo talko globoko, da bomo znali sami presojati, kje je ta ali oni film neresničen, napačno vzgojen kje prikriva resnico in kje uči laž. To se pravi: znati moramo presojati filme objektivno, poiskati vzroke njih tendenci, izluščiti njihov namen in tako dognati, kje je v njih Prava resnica in kje neresnica. Saj kakor bi bilo napak, da bi sodili, vsi zapadni filmi so zanič, bi prav tako ne bilo prav. da bi rekli, vsi vzhodni filmi so odlični — in narobe. Kritično gledati se pravi: objektivno opazovati.
In tega se moramo naučiti!
Kako bi to dosegli? Predvsem si vestno ogledujmo naše domače filme, ne samo umetniške, ki jih bo čim dalje več, temveč tudi vse dokumentarne, ki nam prikazujejo našo današnjo resnično stvarnost. Dokumentarni filmi nas pouče o vsem, kar se dogaja, stvarno dogaja pri nas prav ta čas, ko film gledamo- Polet naših delovnih množic, borba za plan, obnova, gradnja socializma, dvig kulturne ravni, pomoč ljudske oblasti pri ustvarjanju boljše bodočnosti itd. itd. — vse to nam v sliki in besedi podajajo dokumentarni filmi. Vsak deloven človek mora videti vse dokumentarne filme, ker bo v njih videl ne le sebe, temveč vso našo delovno skupnost, ki gradi socializem s svojimi silami in napori. Vse te filme pa je treba še posebej Obuditi v debatah in diskusijah, ki bodo prinesle obilo plodov v obliki nasvetov, želja, pripomb, s čimer se spet dvigne raven naše filmske produkcije.
Debate in diskusi je pa na j se vrše ne le o naših filmih, temveč o vseh filmih sploh — pa najsi bodo katere koli države. Da omogočimo take diskusije, ki prinese vsem ogromno novega znanja iin poznanja, je najbolje, da po ustanovah ustanovimo filmske krožke.
Filmski krožki se že ustanavljajo pri okrajnih ljudsko-prosvetnih svetih. Od tu naj se razširijo navzdol prav do vsake ustanove, kajti njihov namen je pomemben: v njih se bomo vzgajali v pravem političnem presojanju in pravilni ocenitvi filmov. Ti krožki naj bi organizirali predavanja o filmih dobili film siko literaturo, organizirali obiske filmov, vodili diskusije o filmih, ki so jih člaui že gledali, presojali pravilnost dnevne kritike, seznanjali ljudi z vsebino in idejnostjo filmov, ki pridejo, organizirali notranja predvajanja dokumentarnih filmov itd. itd.
Tako bomo prišli do pravilne presoje In sodbe o vsakem filmu in nas ne bo mogel niti filnj niti malomeščanski »ocenjevalci« premotiti v ničemer. Obenem pa se bomo tudi naučili film pravilno dojemati in slabo ločiti od dobrega ,prav tako pa bomo mogli iz vsakega filma izluščiti namen, za katerega je bil film izdelan- S tem pa bomo postali objektivni kar je znak kulturnega človeka.
L j U B A V N ! S E
NOVI SVET, 7. in 8. ŠTEVILKA
»Novi svet« je naša vodilna literarna revija, ki združuje vse najboljše pesnike in pisatelje, ki prispevajo po narodnoosvobodilni vojni k graditvi socializma na področju literature. Zadnja dvojna številka (7. in 8. št.) je posvečena pokojnemu ljudskemu pesniku Otonu Župančiču, ki so se mu z osmrtnicami oddolžili Miško Kranjec, Juš Kozak, A. Slodnjak, Ferdo Kozak, Matej Bor pa je ob smrti Otona Župančiča napisal daljšo pesem »Umrlemu pevcu«; pesem naj bi podala značilnosti Župančičeve pesniške osebnosti. Ker je letos poteklo 200 let od rojstva velikega nemškega pesnika Goetheja, pomembnega tudi v svetovnem merilu, je »Novi svet« objavil članek Borisa Ziherla »Ob dvestoletnici Goethejevega rojstva« in nekaj prevodov Goethejevih pesmi: Nestrpnost (prev, Jože Udovič), V risu, Črnošolec, Duhovin (prevo-
du 0. Župančiča): Slovstveno črtico o letos umrlem hrvatskem pesniku Viadi-miru Nazorju je prispeval Božidar Borko. S prevodom iz Goethejevega »Fausta« sta se poskusila Božo Vodušek in Janko Glazer.
Mile Klopčič je objavil razprave o Pu-škinu in prevod njegove pesmi Pesnik in množica. Izvirno pesništvo zastopa v tej številki le Matej Bor z »Balado«.
Pripovedništvo predstavljajo v tej številki Vladimir Kralj, Ferdo Kozak in Lojze Kraigher.
Dr. Anton Melik je prispeval razpravo, ki govori o pomenu avtostrade Beograd—Sarajevo. Karel Robida je napisal razpravo o slovenskih impresionistih in jih razsvetlil ob razstavi v ljubljanski Moderni galeriji aprila-maja 1949. Sploh je zadnja številka »Novega sveta« prav bogata in pestra.
Dva filma zapad ne filmske produkcije so lahko videli zadnji čas kinoobi-skovalci v Ljubljani. Ameriški film »Plinska luč« in francoski glasbeni film »Ljnbavni sen«.
Kot že nešteto drugih sta tudi ta dva filma razočarala.
O »Plinski luči« škoda besed. Škoda odlične režije in naravnost neverjetne igre glavnih akterjev za tako plehko vsebino, ki se ne more primerjati niti z neživljenjsko vsebino najslabših detektivk.
»Ljnbavni sen« naj bi bil film z vsebino, saj bi nam moral slikati življenje Paganinija klavirja — Franca Liszta. Vsem so še v spominu francoski glasbeni filmi o Beethovnu, Chopinu in Berliozu, ki so vsi več ali manj razočarali, ker so prikazovali življenje teh največjih glasbenikov tako, kakor je to prijalo filmskim producentom. Toda vsi ti filmi so imeli vsaj nekaj pozitivnih strani. Ali odlično igro igralcev v glavni vlogi (Baur), ali izredno povezavo in prepletanj? akustičnih vtisov z vizualnimi.
V	»Ljubavnem snu« niso mogli opaziti ničesar pozitivnega. Film nima vsebine, glasbeni vložki so masakriranje muzike, podajanje P. B. Willma, ki igra glavno vlogo Liszta, pa je skoraj diletantsko.
Katere odlomke si je pisec scenarija izbral iz življenja največjega klavirskega virtuoza vseh časov? Konec prve in začetek druge dobe Lisztovega ustvarjanja.
V	filmu je prikazano življenje tega virtuoza in komponista v Parizu, dru-govan.je s Sandovo in središče vsega dogajanja — ljubezen z grofico d’A-goult, nadalje njen beg v Genf in Italijo ter triumfalni koncerti po vsej Evropi (od leta 1839 do 1847).
Kaj je po mnenju zapadnih filmskih umetnikov in literatov karakteri-tično za ta del Lisztovega življenja oz. za Liszta sploh? Ljubezenske muke in zopet ljubezenske muke. Aristokratsko zaverovana poza virtuoza in saloni. Za zaključek pa slava in dolgotrajne vožnje s kočijo.
Kaj briga gledalca umetnikov odnos do družbe, katero je ponavadi prehiteval, kaj njegov odnos do dobe, v kateri je ustvarjal. Kaj ga brigajo ostali umetnikovi osebni konflikti, kaj ga briga julijska revolucija, ki se je v literaturi in muziki odrazila v borbi proti šabloni in klasicizmu, kaj ga brigajo drugi obraz Sandove, Hugo in Berlioz. Kaj ga leončno briga Paganinijeva preobrazba virtuozitete (leto 1831) in njen vpliv na daljnje ustvarjanje Liszta! — Glavno je, da gledalec izve, da je Liszt imel 300 kravat in 13 ljubic in da so ženske padale v nezavest, ko so dobile njegov avtogram!
Tudj Lisztova muzika doživlja v filmu žalostno usodo. Osnovna težnja je gotovo bila podati prerez skozi vse bogastvo Lisztovega ustvarjanja (oziro-
ma vsaj skozi najvažnejše klavirske kompozicije in transakcije ter simfonične pesnitve). V splošnem spremljajo film slabo izbrani izrezki iz Lisztove glasbe. Raztrgane so »Ljubavne sanje«; iz »Simfonije k Dantejevi Božanski komediji« lahko poslušamo samo del Ma-gnificata: celo briljantna in tako popularna »IV. ogrska rapsodija« je razcefrana. Pri detajliranju kadra pa mora glasba sploh stopiti v ozadje na ljubo kakemu nepomembnemu dialogu (recimo grofice in zaljubljenega poeta).
Š.
„IVAN CANKAR"
■»Ivan Cankar« je dokumentaren film, ki ga je filmal »Triglav-film« po scenariju in režiji Borisa Režka. Posnel ga je Milan Kumar. V film, ki je bil izdelan za spomin tridesete obletnice Cankarjeve smrti, so vključene prireditve, ki so bile ob proslavi te 30 letnice, razstava v Univerzitetni knjižnici, razni prizori iz Cankarjevih dram, kakor iz »Hlapcev«, »Kralja na Betajnovi« in »Za narodov blagor«, ki so jih odigrali igralci ljubljanske Drame in Šentjakobskega gledališča, rokopisi, slike, knjige itd. Scenarist-režiser si je zadal nalogo, da poda glavne življenje-pisne podatke o Ivanu Cankarju in približa umetnika gledalcem tako, da spoznajo vso veličino njegovega dela. To se mu je v bistvu posrečilo, četudi celotna kompozicija ni popolnoma sklad-
Organizacija ideološkega dela v zagrebških sindikalnih podružnicah
V, I. Lenin t
»Levičarstvo11 otroška bolezen komunizma
24. in 25. oktobra bodo v zagrebških sindikalnih podružnicah pa tudi v vseh množičnih organizacijah uvedli nov način ideološkega dela med člani. Vsak član, ki se bo prijavil, bo dobil točen spored, podpisal pa bo tudi vpisnico, s katero se bo zavezal sodelovati v politični vzgoji. Študij bo razdeljen v tri skupine. Prva skupina bo študirala osnovne politične pojme. Tu se bodo priglasili tisti, ki se še niso do sedaj udeleževali študija. V drugi, višji skupini bodo študirali osnove leninizma, borbo KPJ za novo Jugoslavijo in izgradnjo socializma, partijsko izgradnjo in politično ekonomijo, Ob koncu tečaja bodo izpiti, V tretji, najvišji skupini bodo priglašene! študirali doma knjige »Dialektični materializem«, »Anti Diih-ring«, »Kapital« itd. Razporejeni bodo po predmetih, vsak mesec pa se bodo sešli na diskusijo, kjer bodo predisku-tirali vse mesečno delo. Tako se bo organizacija ideološkega dela še bolj okrepila, študij sam pa se bo poglobil. Lansko leto se je v Zagrebu udeleževalo študija čez 60.000 članov sindikata in drugih organizacij, z letošnjo preusmeritvijo dela pa bodo to število podvojili.
Cankarjeva založba v Ljubljaini je kot nov zvezek svoje male knjižnice marksizma - leninizma izdala Leninovo delo »Levičarstvo otroška bolezen komunizma«, ki ga je Lenin označil kot »poskus poljudne razlage marksistične strategije in taktike«. Takoj uvodoma lahko rečemo, da je pričujoče Leninovo delo važno, ker nam prav danes omogoča razbistriti marsikatera vprašanja marksistične strategije. Razprava se odlikuje po jasnosti, dognanosti analize, živahnem polemičnem slogu in doslednosti, ki z dialektično metodo razlaga razna zavozlana vprašanja. Knjižica je prava šola marksističnega mišljenja. V njej Lenin v H. poglavjih postavlja svoja dognanja o tem, v kakšnem smislu lahko govorimo o mednarodnem pomenu ruske revolucije. »Ruskj vzor«, pravi Lenin, »kaže višem deželam nekaj, in sicer nekaj prav bistvenega za njih neizbežno in bližnjo prihodnost.«
Ob analizi glavnih etap v zgodovini boljševizma se seznanjamo z bolj-ševiško taktiko boja v raznih obdobjih; v letih priprav za revolucijo (1903-1905), v letih revolucije (1905-1907), v letih reakcije (1907-1910), v letih poleta (1910-1914) in v letih prve imperialistične svetovne vojne 1914-1917). Lenin pravi: »Izkušnje so dokazale, da bodo morale v nekaterih prav bistvenih vprašanjih proletarske revolucije vse dežele neizbežno preživeti isto, kar je preživela Rusija.
V sestavku »Katerj so bili sovražniki v delavskem gibanju, ki se je v boju z njimi boljševizem razvijal,'utrjeval in prekalil«, navaja Lenin te-le sovražnike:	socialni šovinizem, malo-
buržoazno revolucionarnost, ki »v vsem bistvenem odstopa od pogojev in potreb dosllednega proletarskega razrednega boja; anarhizem, ki je pokazal nezanesljivost in neporabnost kot vodilna ideja revolucionarnega razreda: socia-liste-revolucionarje ki so odklanjali marksizem, so šteli za posebno »revolucionarne«, ker so zagovarjali individualni teror in atentate in bili skrajni oportunisti v agrarnem vprašanju in v vprašanju diktature proletariata; leve komuniste, kritike brest-litovske-ga miru, češ da je ta mir načelno nedopusten in škodljiv kompromis z im; perialisti. Lenin je te kritike zavrni1 s krepko in nazorno primero o vozni* ku, ki so ga napadli banditi; da b; sl rešil življem je, jim voznik izroči vse: konje -VOZ. denar, svoj potni list. TaW
je bilo tudi s tem mirom; treba je ločiti kompromis in kompromis. Zdaj je kompromis lahko v korist revolucionarnemu proletariatu, drugič pa pomeni lahko izdajb interesov delavskega razreda •
O raznih odklonih in nepravilnostih pojmovanja marksistične strategije govori Lenin v članku »Levi komunizem
v	Nemčiji — voditelji — partija p' razred — množica« in pobija mešanj6 teh pojmov, ko nekateri govore o »diktaturi voditeljev«, hočejo »diktatura množice, a so v resnici proti par-tijnosti in partijski disciplini.
Na vprašanje o tem, ali naj revolucionarji delajo v reakcionarnih sin* dikatih, odgovarja Lenin, da moram0 na vsak način delati tam, kjer s° množice. Treba se je upirati vsem0 preganjanju, biti pripravljen na vs® in vsakršne žrtve, se oprijeti če treba vseh mogočih zvijač, pretkanosti, ilegalne metode, biti pripravljen resnic0 zamolčati im prikazati, samo da b1 se vrinili v sindikate.. .<
Prav tako odgovarja Lenin marksi* stično na vprašanje, ali naj sodeluj6* mo v buržoaznih parlamentih na vpr6* sanje ali ni bolje sklepati »nobenih kompromisov« .posebno pozornost p3 zasluži analiza razvoja komunizma 1 kapitalističnih deželah. Pomembni s° Leninovi zaključki o tem. Takole pra*
vi	Lenin v tej brošuri: »Dokler hod? obstajale nacionalne im državne razh* ke med narodi in deželami in te raz' like se bodo ohranile še zelo dolg0 celo po uresničenju diktature p rolet6' rinita na vsem svetu — enotnost med' narodne taktike komunističnega dela3'' skega gibanja vseh dežel ne zahte3^ odstranitve svojevrstnosti odprave n6' rodnostnih razlik (to bi bilo v sed6' njem trenutku nesmiselno sanjari6' nje), temveč zahteva takšno uporab0 osnovnih principov komunizma (j°' vjetska oblast in diktatura proletari6' ta) ki bi te principe v posameznih’ ®°' dificirala, jih pravilno uporabljala pravilno prilagajala narodnostnim, jr narodno-državnim razlikam. Raziskal’ proučiti, najti, uganiti in dojeti,
je nacionalno posebno, specifično o8' c iona! no v konkretnih metodah vsak6 dežele pri reševanju enotne medna!«0' ne naloge, pri zmagi nad oiportu®lZ mom in levim doktrinarstvom v delanj
skem gibanju, pri strmoglavljenj.
buržoazije ,prt upostavljanju sovjcjj ske republike in proletarske diktatu^
— to je glavna naloga vseh napredn1 (in ne le naprednih) dežel v sedanj6 zgodovinskem trenutku.
Kako. razumno je Lenin znal rom najtj v vseh primerih PraVIrv>-marksističen odgovor, beremo v datku« ko podaja analizo dela Ja
komunistov v Nemčiji, v Italiji^® Na-
posled kritizira n jihove napačne z f ključke iz pravilnih predpostav
zvezi s parlamentarizmom, nOV'°Do' stvom... — Imenski slovarček 1 P polnjuje brošuro.