Poštnina plačana v gotovini. Leto IV. Štev. 4.
Posamezna številka stane 3 Din.
GOSPODAR.'“]
LISI T POUK IN ZABAVO
IZHAJA VSAKEGA PRVEGA V MESEC«
Cena Inserafom po dogovora
CENA: 100 Din letno, inozemstvo 200 mn
Uredništvo m uprava Marmor, Slomškov trg št. 20
sodelovanle podonavskih držav-
Tardieu, francoski ministrski predsednik, je vrgel v evropsko javnost načrt o gospodarskem sodelovanju podonavskih držav, to je: Čehoslovaške, Avstrije in Madžarske ter tudi Rumunije in Jugoslavije. Nagib, ki vodi Tardieuja pri tem načrtu, ža kojega uresničenje se vneto in vztrajno zavzema, je slabo gospodarsko stanje podonavskih držav. V prvi vrsti je treba priti na pomoč Madžarski in Avstriji, katerima preti gospodarski polom. Ni nič novega ta načrt. Njega je še nedavno zagovarjal čehoslovaški zunanji minister dr. Be-neš. Ta čehoslovaški državnik je takoj po zlomu nekdanje avstro-ogrske monarhije začel z organizacijo sodelovanja nasledstvenih držav, nastalih na ozemlju nekdanje monarhije. Plod teh njegovih naporov je bila ustanovitev male antante: zveze Čehoslovaške- Rumunije in Jugoslavije. Čim bolj je gospodarska kriza stegovala svoje kremplje po srednjeevropskih državah, tem bolj se je pokazala potreba širše organizacije sodelovanja teh držav. Težko gospodarsko in finančno stanje v Avstriji in Madžarski je Beneša napotilo, da je tema državama ponudil gospodarski sporazum. Čehoslovaška in Avstrija bi odprle svoj trg uvozu madžarskih agrarnih pridelkov, Madžarska pa bi sprejemala iz Čehoslovaške in Avstrije industrijske izdelke. S takim sporazumom bi bilo Madžarski največ pomagano, dočim bi Avstrija, koje industrija težko konkurira s čehoslovaške in koje poljedelstvo bi bilo od madžarskega jako ogroženo, manj profitirala. Tako so v Avstriji ta načrt sprejeli precej hladno, v Madžarski pa je našel dosti vnetih pristašev, ki so prišli do prepričanja, da se od tega sporazuma ne bi sme-11 izključiti Rumunija in Jugoslavija.
Tardieu je prevzel ta načrt ter ga Podprl z avtoriteto Francije, ki je sedaj finančno najmočnejša država v Evropi. On poziva podonavske države, naj sklenejo med seboj prednostne gospodarske Pogodbe, to je pogodbe, v katerih si pri-Znaj° med seboj prednosti pri izvozu in t aruij^ Tardieu misli, da je Avstriji in - 1 a d z ar.sk i potrebna nujna pomoč, da pa sta tudi Rumunija in Jugoslavija potrebni pomoči. Ako sta Madžarska in Avstrija voljni skleniti z državami ma-0 antante gospodarske pogodbe, bosta Pobili pomoč od teh držav, pa tudi od velikih držav. Francoska diplomacija se trudi pridobiti za idejo gospodarske-
ga sporazuma in sodelovanja omenjenih držav tudi Anglijo in Italijo. Anglija načelno odobrava to idejo, za njeno izvršitev v podrobnostih pa še ni objavila svojega stališča; baje je pripravljena odpovedati se določbi o največjih ugodnostih v korist podonavskih držav. Kar se Italije tiče, ni posebno navdušena za francoski predlog, ker ji ne tigaja oblikovanje kakšne večje skupine podonavskih in srednjeevropskih držav. Italija se tudi ne ogreva za večjo finančno podporo, ki jo predvideva francoski načrt za podonavske države, marveč bi bila pripravljena tem državam dati nekatere carinske ugodnosti. Na sličnem stališču je tudi Nemčija, kateri ni po godu nobena grupacija (razvrstitev v skupine) srednje-evropskih držav, v koji ne bi ona imela vodilne vloge. Tako gledajo vsaka teh velesil predvsem na sebe in svoj žep, za manjše države pa se zanimajo le toliko, kolikor koristi upajo dobiti od njih. Na gospodarskem polju ni idealizma.
*
Iz „Županske zveze za dravsko banoiino “ v Ifubiiani.
Na mnoga vprašanja javljamo nastopno:
1.	Omenjena zveza obstoji in deluje. Stalno tajništvo posluje redno v palači »Vzajemne zavarovalnice« v Ljubljani, oddelek »Karitas«, Masarykova c. 12, in daje ustna in pismena pojasnila v vseh zadevah občinske uprave. Za pismene odgovore naj se izvoli vprašanjem prilagati poštna pristojbina v znamkah.
2.	Redni člani društva so lahko po § 3 odobrenih društvenih pravil: a) župani in njih namestniki; b) občinski svetovalci in odborniki; c) strokovnjaki v občinskih zadevah, sploh vsi, ki se zanimajo za občinske zadeve. Članstva pri Županski zvezi za dravsko banovino se torej ne more odreči tudi takim izvedencem v občinskih zadevah, ki niso več aktivni člani občinskih uprav, ki so se pa dolga leta z uspehom udejstvovali v občinskih odborih kot župani, občin-ski_ svetovalci ali občinski odborniki.
Članarina letno samo po 10 Din naj se izvoli nakazovati Hranilnici kmečkih občin v Ljubljani na čekovni račun št. 10.545 po poštnih položnicah.
Odbor Županske zveze za dravsko banovino v Ljubljani.
*
Delovanie sreshega hmet odbora v nariboru.
Sreski kmetijski odbor, kateremu načeluje g. Alojzij Schicker, župan in veleposestnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici, je imel dne 12. t. m. peto redno sejo, pri kateri je reševal važna gospodarska vprašanja mariborskega sreza.
Iz poročil je razvidno, da je sreski kmetijski odbor v letu 1932 razdelil že različnih podpor v znesku 110.000 Din. Med drugim plačuje kmetijski odbor trem učencem iz tukajšnjega okraja oskrbnino na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, dvema učencema iz okraja na Kmetijski šoli pri Sv. Juriju ob južni žel., eni gojenki na Gospodinjski kmetijski šoli pri Sv. Juriju ob juž. žel. Nadalje je kmetijski odbor dal večje prispevke za trimesečne gospodinjske tečaje, ki so se vršili po raznih župnijah našega okraja. Kmetijski odbor je prispeval polovično vsoto za nakup 6 velikih trijerjev (žitni čistilni mlin), nakupil je večje število prevoznih ter nahrbtnih sadnih škropilnic, travniških bran, sejalnih strojev, gnojničnih črpalk. Nakupil je večje količine »Ar-borina« za pomladno škropljenje sadnega drevja in več materijala za pro-cvit kmetijstva.
Nakazala se je tudi večja podpora za vinsko razstavo v Ptuju, nadalje podpora krajem, ki so bili prizadeti po lanski suši, za potujočo kmetijsko razstavo, za novo osnovano zadrugo za mlekarstvo v Mariboru, Sadjarski zadrugi v Mariboru, za nakup sortirnih strojev itd. Nadalje je dal Kmetijski odbor za licenciranje bikov, kot priznanje vzornim bikorejcem tukajšnjega okraja je razdelil 18.000 Din, za dogon in razne nagrade.
Po nalogu banske uprave prevzame sreski kmetijski odbor v svojo oskrbo Heinzevo posestvo pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, katero je bilo sedaj v upravi okrajnega cestnega odbora. Tekom časa bo skušal kmetijski odbor iz tega planinskega posestva napraviti vzoren planinski pašnik za mlado živino.
Pri seji se je nadalje poročalo, da so bili nekateri člani sreskega Kmetijskega odbora razrešeni v župnijskih odborih in sreskem kmetijskem odboru, ter da se morajo vršiti za ta izpraznjena mesta dopolnilne volitve, ki se bodo izvršile v najkrajšem času.
Pri sreskem kmetijskem odboru sodelujejo priznani kmetijski strokovnjaki, kakor so: sreski načelnik dr. Marko Ipavic, kmetijski referenti inž. Ferlič,
M. Supanc in Kuret. Za tekoče leto je izdelan obširen program odbora za delovanje v korist kmetijstva. Opozarjamo živinorejce, da prispeva sreski kmetijski odbor za pomladansko zaščitno cepljenje svinj proti rdečici Din 10.000, tako da se bodo lahko prašičje-rejci posluževali cepljenja svinj na račun sreskega kmetijskega odbora.
Hal bo s Hmelshimi vinotoči?
Teža gospodarske stiske pritiska dandanes vse stanove, zlasti kmeta. Kar proizvaja industrija, je deloma tudi izgubilo svojo vrednost in ceno, deloma pa ne, ker zaščitne carine zabranjujejo prehud padec cen gotovim industrijskim izdelkom. Obrt se že težavnejše bori za ohranitev cene svojim izdelkom. Najtežavnejši pa je brez dvoma in po vsesplošnem priznanju položaj kmeta. On nima nobenega sredstva, da bi za-branil padec cenam svojih pridelkov, ki znaša ne samo 50, marveč 100, 200% in še več. Nima nobene možnosti, da bi spravil v denar svoje pridelke. Zadovoljiti se mora, če sploh kdo kaj kupi od njega po ceni, katero kupec sam določi.
V vinorodnih krajih je beda primeroma še večja nego v drugih, kjer je večje razpolaganje z živili. Vinogradniki so si vsaj deloma pomagali s tem, da so vino lastnega pridelka, ki ga sploh niso mogli prodati ali pa za skrajno nizko ceno, da pridelovalni stroški niso bili kriti, prodajali po lastnih vinotočih. Ta možnost je vsled novega obrtnega zakona, ki je stopil v veljavo 5. marca 1932, jako ogrožena. Ta zakon namreč vsebuje v členu 437 to-le določbo: »Točenje vina lastnega pridelka za potrošek v lastnikovih prostorih ali zunaj njih smejo opravljati v okviru dosedanjih predpisov samo vinogradniki na osnovi posebne pooblastitve, ki jo izdajo obča upravna oblastva prve stopnje po zaslišanju pristojne združbe. Ta pooblastitev se sme izdajati samo v krajinah, kjer je tako točenje doslej bilo v navadi in po veljavnih predpisih dovoljeno. V po-blastilu se odredi tudi rok točenja. Ban se pooblašča, da predpiše pogoje o izdajanju te pooblastitve. V teh pogojih se sme določiti, da se naj izda pooblastitev samo siromašnim vinogradnikom in za kraj, kjer se je vino pridelalo.«
Po določilih navedenega zakona bo dovoljenje za vinotoč dalo sresko načelstvo, toda po predhodnem zaslišanju pristojne združbe, to je, krajevne gostilničarske zadruge. Da ta organizacija vinotočem ni naklonjena, je jasno, ker je gostilničarjem konkurenca vinotočev neljuba. Posledica tega bo, da bo pravica do vinotočev tako omejena, da dejansko ne bo več obstojala. Kaj to po-menja za vinogradnike, ni treba šele povedati. O ceni mošta in vina v letošnjem nakupu donaša »Kmetovalec« v svoji
številki z dne 15. marca te-le podatke, ki se nanašajo na ljutomerski okraj: »Nakupovali so vinski mošt po 8 par stopnja po . klosterneuburški mostni tehtnici, tako da je gostilničar, oziroma vinski trgovec nakupil 20%ni finski mošt po 1.60 Din. Plačevali so pa mošte celo izpod 1 Din liter. Kdor je dosege! za sortiran mošt 2.50 do 3 Din za liter, je bil lahko srečen. V gostilnah se je pa pred 20. novembrom točil mošt, vsake trošarine prost, po 6—8 Din liter. Danes pa se vino toči po 8—12 Din liter v Ljutomeru !
Nobeden ne more ničesar imeti proti temu, da vsak stan brani koristi svojih članov. Da to dela obrtni stan, mu omogočajo njegove organizacije. Kmet takšnih organizacij nima. Ako bo v bodoče dovoljenje vinotočev odvisno od pristanka gostilničarske zadruge, bi se lahko zgodilo, da bo isto pravico zahtevala mesarska organizacija za dovoljenje zakola živine, ki ga kmet izvrši, da more meso razprodati, ker živina nima cene in ni za njo kupcev. In organizacija trgovcev bi mogla imeti želje, kakor jih je svojčas imela, ko je kmetijske zadruge smatrala kot trn v peti, da bi se namreč samo preko njenih članov vršila prodaja kmetijskih pridelkov in dobava kmetijskih potrebščin. Kakšna prihodnjost bi se potem obetala kmetom?!
Kot tolmači želja in zahtev našega kmetskega ljudstva smatramo za potrebno poudariti, naj bi v naših krajih postopanje glede na vinotoče ostalo staro. Ako se je v prejšnjih časih, ko so gospodarske razmere bile veliko ugodnejše nego sedaj, dala kmetom-vinograd-nikom možnost, da so po vinotočih spravili lastni vinski pridelek v denar, se v sedanjih nadvse težavnih gospodarskih prilikah ta možnost ne bi smela omejevati. Kako naj kmet v vinorodnih krajih sploh pride do kakšne prodaje svojega vina in sploh do kakšnega vinarja? Kako naj krije svoje potrebščine ter plačuje davke in razne dajatve? In kaj bo z viničarji in njihovimi družinami, ako bi vinogradniki morali opustiti obdelovanje svojih vinogradov, ki so jim od leta do leta bolj v izgubo nego v hasek? Vinotoči — to je treba poudariti — ne spadajo v obrtni zakon; kmetom-vinogradnikom se mora dati prilika, da svoje vino spravijo po primernih cenah v denar po takozvanih vinotočih pod vejo. To je starodavna pravica, ki naj bi se ščitila, pa ne kršila.
♦
O vinu „Izabela“.
V večinoma vseh občinah celjskega in slovenjegraškega sreza pridelujejo ubogi, siromašni vinogradniki vino izabela. Kakšno je to vino? Lahka in neškodljiva pijača, ki se prideluje, prodaja in toči v teh krajih že 50 let. Štejejo izabelo v isto vrsto samorodnih trt, kakor šmarnico, otelo, direktorja itd., kar pa ne odgovarja dejstvenosti, ker je izabela že večinoma precepljena na ame-rikanski podlagi in to daje lahko in našemu zdravju neškodljivo pijačo. S 1. januarjem t. 1. pa je prodaja in toče-
nje izabele zakonito zabranjeno. Vinogradniki omenjenih krajev zaradi tega svojega pridelka ne morejo vnovčiti, beda raste z dneve v dan, mnogi si ne morejo več kupiti prepotrebnega živeža in obleke. Obrnili so se potom občinskih uradov in tudi privatnikov na kr. bansko upravo v Ljubljani in preko narodnih poslancev na ministrstvo. Žali-bog brez uspeha! Ponovno apeliramo in prosimo merodajne činitelje, da se za zadevo zopet nujno zavzamejo, da bi se v celjskem in slovenjegraškem srezu dovolila vsaj za časa trajanja te hude gospodarske krize, prodaja in točenje vina izabela. Pomagajte, beda je velika!
Prizadeti vinogradniki.
*
Ometani« dimnikov.
Spomladi se vršijo požari kar po vrsti. Veter malo popiha, saj se je čez zimo nabral poln dimnik, zmetal ni nihče, pa je požar v hiši. Po našem dosedanjem pregledu požarov je do polovice povzročenih vsled nerednega ometanja dimnikov!
Zato vsem posestnikom svetujemo, da sedaj le pred spomladjo dobro osna-žijo dimnike, zadelajo vse špranje, da ne uide iskra v podstrešje!
Glede pometanja dimnikov in štedilnikov ter peči hiš na deželi velja pravilo, da dimnikarji ne smejo siliti lastnike kmetskih hiš, da bi dimnikarji pometali. Dimnikarski mojstri imajo sarmo pravico in dolžnost, da vsako leto ob gotovem času skupno z zastopniki občin pregledajo vse dimnike v občini in da podajo poročilo sreskemu načelstvu. Za tako komisijo imajo pravico računati posebno nagrado, ki jo mora pa odobriti politična oblast. Kmetski gospodarji, ki ne potrebujejo dimnikarjev za pometanje dimnikov, naj pri občinskem uradu dajo na zapisnik, da bodo sami vsak mesec redno pometali ne le samo dimnike, ampak tudi štedilnike ?n peči. Ako lastnik hiše ali njegov pooblaščenec sam točno in redno ter temeljito pomete dimnike, ga po zakonu nihče ne more siliti, da bi si moral najeti dimnikarja. Treba pa je, da občinski urad poroča sreskemu načelstvu, katere hiše v občini bodo dali gospodarji sami pometati, in da sami prevzamejo odgovornost. Drugače pa je za obrtnike, podjetja in industrije. Podjetja so dolžna po zakonu, da najamejo dimnikarja. Radi številnih požarov, ki jih je vsak dan več, pa je neobhodno potrebno, da se dimniki redno pometajo vsak mesec, ker bi sicer oblast lahko predpisala, da dotični gospodarji, ki zanemarijo ometanje dimnikov, morajo najeti dimnikarja. Svetujemo torej lastnikom in oskrbnikom hiš na deželi, da vsak mesec vsaj enkrat temeljito ometejo dimnike svojih hiš. Koliko smo informirani, bo izšel kmalu nov pravilnik glede dimnikarjev in ometanja dimnikov na deželi. Ö njem bomo natančneje seznanili naše gospodarje in gospodinje ob priliki.
*
e
Kriza nas hudo tlači. Liter vina plačujejo sedaj komaj po 2—3 Din, pridelovalni stroški nas stanejo najmanj 4 Din liter. Ako hočemo, da nam trta obrodi, moramo ravno tako kopati, škropiti itd. kakor prej, ko je bilo vino po 7—8 Din liter. Pred vojno je dobil vinogradnik najmanj a liter prodanega vuna 12 do 20 krajcarjev in za to je kupil 12 do 20 škatljic vžigalic, sedaj pa dobi komaj 2—3 škatljice. Takcfbi lahko našteli še več drugih primerov. Večina pri nas je takšnih posestnikov, ki ima samo vinograd, od katerega živi. Sedaj pa, ko vina še po najnižji ceni ne more prodati, je prisiljen posebno letos, ko si v tako hudi in dolgotrajni zimi ne uiore nič zaslužiti, iti v trgovine, da si n& upanje vzame potrebni živež in vse dnigo Kam bomo prišli?
*
GOSPODINJE
Jetrce lahko pražiš, ocvreš ali spečeš, pljučke in srce porabi za juho. Dober tek!
Delo na vrtu.
Letošnja dolga zima je kriva, da so se zakasnila skoraj vsa dela na vrtu. Vsa zaostala opravila so se sedaj ob nastopu lepših dni nakopičila. Orno bo treba nadomestiti zaostalo delo. — Setve, ki bi jih sicer izvršili že koncem svečana in v prvi polovici sušea, bode treba najprej spraviti v zemljo.
Vrtne jagode bo treba presaditi v kolikor jih že v jeseni nismo. Jeseni presajene pa je pritisniti v zemljo, če jih je tekom zime dvignil mraz.
Lepotično grmičevje obrežemo, jagodino sadje otrebimo.
Paradižnike sejemo v cvetlične lončke ali v zabojček med solnčnim oknom. Istotako sejemo verbene, betonike, begonije in nagelj. Mak in ostrožnik bomo pa takoj, ko bo zemlja dovolj osušena, sejali na prostem.
Mladi prašiček pečen.
Pujsek, star 4—8 tednov, da izvrstno pečenko, le prav pripraviti jo je treba.
Zaklanega obaraj, prereži po trebuhu od glave do repa, iztrebi in umij iz več vod; posebno še glavo, ki ostane cela ziaven. Nato ga položi v dovolj veliko pekvo, v kateri je za dva prsta vroče vođe^ Postavi na ogenj, da voda vre in obračaj pujska tako, da se koža krog in krog malo obkuha in da razrezati.
Vzemi ga iz pekve na desko ter mu začni narezovati kožo od glave proti repu. Ko si celega narezala povzdolž, ga nareži še počez krog in krog. Istotako sprednje in zadnje noge. Glavo nareži, počenši na sredini rilčka, navzgor na čelo na obe strani enakomerno in nato še počez. Samo ušesa in repček Pusti nerazrezana. Zareze napravi v razdalji največ pol prsta širine. Čim manjši in enakomernejši so četverokor-nik!,^ tem lepša bo pečenka. Pazi, da zarežeš le kožo in ne vrežeš v meso.
Tako okinčanega pujska nasoli od-zunaj in odznotraj ga razen s soljo naribaj še s kumino in česnom. Ušesa in repček zavij v pergamentni papir in ga pritrdi z nitko. Namaži celega prašič ka z mastjo in položi v pekvo na trebuh. Naravnaj ga tako, kakor bo ležal, sprednje noge naprej, glava na njih Na dno pekve nalij nekaj vode. Peci v precej vroči peči, tako da je več gore-nje vročine. Tako se prav lepo krhko zapeče narezana kožica. Med pečenjem uintam polij z mastjo iz pekve in nato, ce potrebno, prilij malo vode, da se mast ne žge.
Pečenega — biti mora mehak, tako, da bi razpadel — razreži tai odreži glavo, nato plečeta in g razreži počez na dva do tri °ke kose. Vse dele sestavi na niku skupaj, kakor -o se držali p skupaj da izgleda, kakor bi bil ce sicek. Lahko pa postaviš celega n o in si odreže vsak sam po svoji zazeljem kos.
Zraven postavi na mizo zeljno •to, kislo zelje, krompir.
Nekaj o semenskih rastlinah.
Dokaj semen si gospodinja lahko doma pridela. Posebno priporočljivo je to za ona semena, katerih se potrebuje večja količina, kakor seme salate, re-pinclja, kreše, rdeče pese, runkelna in korenja, repe, zelja, ohrovta i. dr. Omenim tu le rastline, katere je treba že pomladi nasaditi kot semenske rastline.
Ker so si pa nekatere rastline v sorodu, se sme od teh sorodnih si rastlin vedno samo ena saditi za seme v istem vrtu, ker se sicer ob času cveta križem oplodijo. Iz takega semena zrastejo nič vredne rastline, bastardi. V razdalje-nosti več sto metrov se pa tudi sorodne rastline lahko sadijo za seme.
Kdor hoče pridobiti dobro, plemensko čisto seme, mora biti zelo previden pri izberi prostora za semenske rastline. Saj tudi soseda lahko nasadi tik ob tvojem vrtu ali v nevarni bližini sorodne semenske rastline in koncem koncev imate obe za nič semena. Torej pazite!
Tako n. pr. se sme od kapusnic vsako leto samo ena vrsta semena gojiti. Ker so pa ta semena kaljiva 4—5 let, je stvar lahko izvedljiva. V sorodu so si tudi čebula, česen in pore, redkev, repa in kolerabice, korenje in peteršilj, run-kel in rdeča pesa.
Semenske rastline je odbrali že jeseni in sicer samo zdrave, krepko razvite rastline.
Kako si pripravimo kompost?
Kompost je izvrsten gnoj. Prav povsod se ga lahko koristno uporabi. V nobenem zelenjadnem vrtu bi ne smel manjkati kup komposta posebno še zato, ker nas njega priprava ne stane veliko truda, ne denarja.
V vrtu samem ali kje v bližini si poiščemo primeren prostor. Na pol senčnat je najboljši. Da nas pa ta »kup« v lepo urejenem vrtu ne bode preveč v oči, nasadimo krog njega kakšno lepotično grmičje ali jagodno sadje, lahko tudi fižol.
Sedaj pa na delo! Vse odpadke iz hiše in vrta nosimo na kup: saje, lesni pepel, smeti, travo, mah, listje, žagovino, cestno blato, kuhinjske odpadke, perutninski gnoj i. dr. Seveda ne smejo biti vmes črepinje, kamni in celi kosi lesa in, na kar je še prav posebno paziti: nobenega črvivega sadja ali zelenjave, ker bi razni mrčes imel v kompostu le predobro priliko za razvoj. Ko je tak kup dovolj velik, recimo 2 do 3 m dolg, 2 m širok in 1 m visok, lahko je pa seve tudi večji ali manjši, kar je pač odvisno od razpoložljivih snovi, začnemo nasi-pavati drugega.
Kup komposta je treba vsaj dvakrat na leto temeljito predelati, to se pravi: prelopatiti skoz in skoz in premetati. Med prelopatenjem dodamo med plasti nekaj apnenega praha, končno pa še celi kup komposta potresemo s tem prahom.
Prelopatenje in primes apna pospešujeta razkroj posameznih snovi tako, da postane kompost poprej uporabljiv. Eno prelopatenje v letu moramo brezpogojno izvršiti v času hudega mraza, da premrzne kompost skoz in skoz. Po drugi predelavi namečemo kup tako, da nastane na vrhu vzdolž po sredini graben, kamor vlijemo od časa do časa gnojnico. Po prilično petkratnem pre-lopatenju, to je po dveh letih, je kompost uporabljiv.
Kup komposta moramo vedno opleti, da plevel ne izmožgava hranilnih snovi, in ga držati vlažnega. Mnogoka-teri nasadijo v to svrho na kompostu buče ter dosežejo s tem oboje potrebno: zemlja ostane pod velikimi listi vlažna in plevel ne more uspevati.
*
Cene in sefmsha poročila.
Mariborski trg. Na mariborski dne 24. marca so pripeljali Špeharji 41 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 10—12, Špeh po 10—11 Din. Kmetje so pripeljali 28 vreč krompirja po 1.50—1.75, 16 vreč čebule po 6 (česen 12—14), 9 vreč zelja po 3—5 Din. Ječmen 1.50, oves 1.25—1.50, koruza 1.50, proso 1.50—2, ajda 1.50, ajdovo pšeno 3.50—4, fižol 1.75—2.50, celi orehi 4.50—5, luščeni 16—18. Kokoš 25—35, piščanci 25—65, raca 20—30, puran 50-80. Hren 12-14, karfijola 6-12, kislo zelje 3—4, repa 2, ohrovt 3—5, jabolka 4—6. Mleko 2—3, smetana 10—12, surovo maslo 22
32, jajca 0.60—0.75, med 14—20, suhe slive 8—12 Din.
Maiborski živinski sejem dne 22. III. 1932.
Na ta živinski sejem je bilo prignanih7 konj, 13 bikov, 250 volov, 317 krav in 5 telet, skupaj 592 komadov. Cene so bile sledeče: debeli voh 4 5 Din, poldebeli 3—3.75 Din, plemenski voli 2—3.40 Din, biki za klanje 2.50—3.75 Din, klavne krave debele 2.50—3 Din, plemenske krave 2—2.50 Din, krave klobasarice 1.25—2 Din, molzne krave 4—4.25 Din, breje krave 4—4.25 Din, mlada živina 3—4.50 Din, teleta 4—5 Din. Prodanih je bilo 195 komadov.
Mesne cene v Mariboru so bile sledeče: volovsko meso I. vrste 10—12 Din, II. vrste 6—8 Din, meso od bikov, krav in telic 4—6 Din, telečje meso I. vrste 7—12 Din, II. vrste 6—8 Din, svinjsko meso 8—16 Din.
*
vprašanja m odgovori.
J. H. v L. Imam povesti iz drugih listov, če jih sprejmete. — Žal ne, ker ne priobčujemo radi tega, kar je v drugih listih. Imeti bi morali tudi dovoljenje.
P. M. v B. Uporabljam pot na tujem zemljišču. Ali sem jaz dolžan pot popravljati? —
Vi ste dolžni! Oziroma vsi, ki jo uporabljajo. Nimate pisanega, kaka pot mora biti, ampak samo pot, za red pa morate tudi vi prispevati !
A. R. v P. Imam dve hiši, ali sta obe zavarovani? — Kako si morete to predstavljati, da bi bili obe hiši zavarovani od »Slovenskega gospodarja«? Samo tista je, na katero številko prihaja »Slovenski gospodar«. Recimo, da bi bilo po vašem, portem bi naročnik, ki ima deset hiš, plačal 32 Din in bi imel desetkrat zavarovalnino, revež pa, ki ima eno hišo, pa samo eno. Noben list v Sloveniji ne daje višje zavarovalnine kakor »Slov. gospodar«.
I.	B. G. Koliko znaša trošarina za vino? — Od 1. aprila 1932 2 Din od litra.
D. F. v K. Kdaj se plačuje pasji davek? — Po sklepu dotične občine. V veljavo stopi, ko je proračun potrjen.
A. V. v H. Advokat ni zadovoljen s tem, kar mu je odmerilo stroškov sodišče in zahteva še od mene. Ali sem dolžen plačati? — Ne.
Zahtevajte povrnitev, sicer ga pa naznanite advokatski zbornici v Ljubljani, potem pa tožite, če še to ne pomaga.
Isti: Ali so stariši dolžni plačati škodo mladoletnih otrok? — Dolžni so! Če nočejo, žal, treba tožiti.
J.	L. v P. p. M. Sem 30 let v Jugoslaviji, kako postanem jugoslovanski državljan? — Naj-preje varp, mora dati kaka občina zagotovilo, da vas sprejme v občinsko zvezo, nato vložite prošnjo za državljanstvo pri srezkem načelniku.
M. J. v B. Ali ima moja žena pravico do deleža svojega brata, ki je v vojski pogrešan? —
Ima pravico, povzroči naj potom sodnije, da se brata proglasi za mrtvega, nakar se bode vršila zapuščinska razprava.
A. P. v Z. P. Ali je tudi pri nas postava, da se prepirajoča zakonska oba skupaj v ječo zapre, dokler se ne spametujeta? — Pri nas ni
take postave. Obrnite se na kakega poslanca, da jo predlaga!
Ž. M. v Ž. Kdaj in kje se je prijaviti za cest ne nadzornike? — O tem odloča cestni odbor in za banovinske ceste pa banovina. Prijavite se, morda pridete kedaj na vrsto!
J. K- v V. Ali velja zavarovanje »Slovenca« za vsak slučaj smrti, ali le za slučaj nesreče? — Samo za slučaj nesreče. Enako zavarovanje ima tudi list »Nedelja«, ki stane letno 24 Din. Ako se celoletni naročnik smrtno ponesreči, se izplača 1000 Din zavarovalnine.
A A. v B. Koliko jih bodo pri mariborskem cestnem odboru reducirali? — To nam ni znano, kakor tudi ne, če in koliko pokojnine dobijo.
I. T. v G. Ali kaj stane, če pošljem kak dopis v »Slovenskega gospodarja«? — če poš
Ijete dopis z zanimivo novico, ki pa seveda mora biti resnična, to nič ne stane, stane samo inserat, če hočete kaj kupiti ali prodati.
F. T. v Slog. Kaj določa konkurzni zakon, da se mora pustiti stranki? Kake so nagrade
itd. — Kupite si v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru zakon o konkurzu, stane broširan 36
»KOLEDAR KMETSKE ZVEZE« NI ZAPLENJEN!
»Koledar Kmetske zveze« je sicer izšel v založbi Kmetske zveze, ki pa ga je odstopila v last in prodajo Tiskarni sv. Cirila, ki ga je tiskala. Zato ta koledar ni zaplenjen, kakor je tu in tam orož-ništvo mislilo in mislijo tudi nekateri posestniki. Nasprotno je res, da je »Koledar Kmetske zveze« razširjen v tisočih izvodih po vsej Sloveniji. Malenkost izvodov ga je še na razpolago. Kdor bi ga sedaj ne mogel plačati, naj ga naroči s pripombo, kdaj ga bo lahko plačal. Cena mu je 10 Din s poštnino vred in se naroča pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Din in poštnina. Je torej obširen in vam ga tukaj ne moremo objaviti.
I. J. v A. Kaki so predpisi, če hoče kdo posinoviti otroka? — Napravite vlogo na srezko načelstvo, da vam dovoli prepis njegovega imena na vaše ime ter vlogo na sodnijo kot varhinjo otroka, da vam dovoli posinovljenje.
F. K. v St. Sem šele 20 let star, ali dobim orožni list? — Dobite, ako boste pravilno utemeljili prošnjo, ki jo spišite na občini, da potrebujete orožje zaradi nevarne službe.
S. P. v G. Ali je kaj vredna zadruga, ki daje brezobrestna posojila za zidanje? — Pozna mo nekaj takih zadrug, toda ustroja njihovega ne poznamo! Kakor vemo o onih iz Nem čije, ta stvar ne gre tako gladko naprej. Nih če ne daje denarja brez obresti, zato ne mo remo verovati v uspeh. O tem, da bi mi ostale zadruge v našem listu ocenjevali, sporočamo, da morate že sami biti toliko prevdarni, da jih boste ocenili. Mi se v to ne moremo spuščati!
F. D .v T. Kupil sem srečko od Zumbulovi-ča, pa je nisem dobil, plačal sem 15 obrokov po 23 Din, ali sem denar izgubil? — Zumbu lovič je šel v konkurz. Ako bi imeli srečko, bi bila veljavna, samo potrdila pa nič ne veljajo. Kupujte srečke pri domačih bankah!
P. H. v G. Poslal sem pismo brez znamke, sprejmite ga! — Ste prepozno sporočili. Mi vsa pisma, kjer ni znamk, zavrnemo!
P. Ž. v V. Kaj so to: avtonomne doklade? — To so doklade na državne davke, katere na loži banovina, občina, ki sami (avtonomno) gospodarita.
V. P. v S. Ali lahko posestvo po moji smrti precenijo, če tudi je sin lastnik? — Saj ste že
imeli razdelilni sklep, ko pa ste dote izplače vali. Ne bo nobene cenitve, razen če imate še kako posebno posestvo in premoženje. Dediči drugega vašega sina so seveda tudi dediči že vpisane dediščine.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Sklep gospodinjske nadaljevalne šole. Skromna svečanost se je vršila dne 13. marca ter je bila kljub slabemu vremenu prejšnjih dni zelo dobro obis kana. Hvala g. županu, kateri nam je dovolil prostore za tečaj; voditeljici gospe Košenina,
ker je nam dekletom toliko pripomogla za napredek v gospodinjski izobrazbi; nadalje gdč. Marici Cinauer, č. g. provizorju Jakobu Sajovicu in g. dr. Krambergerju. Vsem tem se v imenu nas vseh gojenk iskreno zahvaljujemo za trud in skrb, ki so jo imeli z nami. Cisti dobiček je namenjen revnim dekletom prihodnjega gospodinjskega tečaja. Saj smo ravno me dekleta, bodoče žene, določene za vzgojiteljice našega naroda. Zato vsakemu dekletu priporočam, naj se ne boji težav v današnjih težkih časih in naj nam neustrašeno sledi. Potem bo enkrat dobra krščanska žena, mati!
— Mimika Veingerl.
Prevalje. Pri nas se je odprla pot za dveletno kmetsko nadaljevalno šolo. Pred poldrugim letom smo se zbrali prevaljski kmetski fantje v dvorani katoliškega prosvetnega društva ter zvesto poslušali navdušen govor prevaljskega šolskega upravitelja g. Dobršeka, da bi se ustanovila kmetska nadaljevalna šola; polagal nam je na srce ljubezen do rodne grude. Nismo se mogli ustavljati njegovim besedam Bolj skromno število nas fantov je bilo (okrog 17). kateri smo z veseljem in zelo vztrajno hodili v nedeljsko šolo. O vseh važnih vprašanjih poljedelstva in kmetskega gospodarstva smo dobili na tem tečaju vsaj temeljne pojme, tako da sedaj lažje nadaljujemo svojo samoizobrazbo, da lažje razumemo razne gospodarske knjige in članke v časopisih. Priredili smo tud' več poučnih izletov. Najlepša hvala g. dekanu Mateju Riepl, g. kaplanu Orlu in drugim predavateljem kmetom in kmetijskim strokovnjakom, kateri so iz ljubezni do nas prišli v našo sredo. Naj jim bo izrečena najsrčnejša zahvala! Na dan sv. Jožefa smo vsi učenci te šole s težkim srcem vzeli slovo. Napravili smo izpite pred g-, županom Lahovnikom, kmetijskim referentom Zdolšekom in pred drugimi kmeti. Nato so nam za dar razdelili knjige, in sicer: Sadjarstvo, Domači živinozdravnik, Splošno poljedelstvo; vsak je dobil po eno. Potem so nas še pogostili. Tako je minul dan, katerega bomo imeli v spominu vedno in ga ne bomo nikdar pozabili. — Udeleženec kmetske nadaljevalne šole.
Slovenjgradec. Občni zbor Živinorejske zadruge v Slovenjgradcu se vrši na Belo nedelje dne 3. aprila ob pol 10. uri dopoldne v Zadružnem domu v Slovenjgradcu. Člani zadruge in drugi kmetovalci se vabijo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
Žusem pri Celju. Redko kedaj se kdo oglasi iz Žusma, ni pa tako zapuščen kraj, kakor ga vsi smatrajo. Ustanovila se je tudi v Loki pri Žusmu sadjarska podružnica, ki bo velikega pomena za ta kraj.
Videm ob Savi. Kakor vse povsod, tako nas tudi tukaj tare kriza. Pa je ne bi bilo, imamo še dobre kapljice vina, trajbarja (Šribarjevi vinogradi), libenčan, znan iz rimske dobe, Sremič je še sedaj brez snega. Radi dolge zime nam bo delo zakasnelo v vinogradih in na polju. Da si boš kmet lažje pomagal, delaj s poljskimi orodji, to je plug za ogrebanje ter sejanje krompirja, kai or tudi okapanje, oko-palnik, stroj za koruzo saditi, to vse dobite pri dobroznanem videmskem kovaču Antonu Škerbecu, on je najstarejši, najcenejši in najboljši izdelovatelj poljskega orodja, ker že nad 30 let izdeluje poljsko orodje.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, Maribor. Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik, Franc Hrastelj.
novinar, Maribor.