£x URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
številka 3	Ljubljana, petek 26. januarja 1979	Cena 22 dinarjev Leto XXXVI
168.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno zakonitosti določbe 6. člena pravilnika o programu in načinu opravljanja vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanja vozniškega znanja na seji dne
9.	1. 1979
odločilo:
Razveljavi se določba 6. člena pravilnika o programu in načinu opravljanja vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanja vozniškega znanja (Uradni list SRS, št. 9/76) v tistem delu, ki določa, da ne more opravljati vozniškega izpita kandidat, kateremu je bilo z odločbo pristojnega organa prepovedano dobiti vozniško dovoljenje.
Obrazložitev
I
Na pobudo občanke je Ustavno sodišče SR Slovenije s sklepom U146/78 dne 10. 10. 1978 začelo postopek za oceno ustavnosti 6. člena v izreku navedenega pravilnika v tistem delu, v katerem se prepoveduje opravljanje vozniškega izpita osebi, kateri je bilo z '' odločbo pristojnega organa prepovedano dobiti vozniško dovoljenje.
Republiški sekretariat za notranje zadeve v odgovoru na pobudo meni, da je sporna določba pravilnika Predpisana v skladu s 76. členom zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75), po katerem republiški sekretar za notranje zadeve izda natančnejše predpise o programu in načinu opravljanja vozniškega izpita, in 1. odstavkom 55. člena zakona a republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 16/77), po katerem se s pravilnikom razčlenijo Posamezne določbe zakona za njegovo izvrševanje. V okvir načina opravljanja vozniškega izpita pa spada tudi navedena prepoved, vsebovana v sporni določbi Pravilnika.
II
Z ustavo je določeno, da republiški funkcionarji, ki vodijo delo republiških upravnih organov, lahko izda-jajo pravilnike, odredbe in navodila za izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov (1. odstavek 406. člena ustave). S pravilnikom se po 1. odstavku 55. člena zakona o republiških upravnih organih razčlenijo posa-Uiezne določbe zakona, drugega akta ali drugega predpisa za njegovo izvrševanje, ki pa mora biti v skladu * ustavo in zakonom (254. člen ustave in 56. člen za-ona o republiških upravnih organih).
Po določbi 76. člena zakona o varnosti cestnega Prometa republiški 'sekretar za notranje zadeve izda utančnejše predpise o programu in načinu opravljalo vozniškega izpita za voznike motornih vozil in 'Petij slu h traktorjev ter preizkusa znanja predpisov o Varnosti cestnega prometa.
6 Ustavno sodišče je v postopku za oceno zakonitosti člena pravilnika ugotovilo, da tisti del njegove do-
ločbe, po kateri ne more opravljati vozniškega izpita oseba, ki ji je bilo z odločbo pristojnega organa prepovedano dobiti vozniško dovoljenje, ni v skladu z navedenimi ustavnimi in zakonskimi določbami. S to določbo pravilnika se namreč ne ureja izvrševanje zakona o varnosti cestnega prometa, temveč se ureja sama pravica občana in z njo dopolnjuje zakon, kar ni v pristojnosti upravnega organa.
Zato je na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije, upoštevajoč vse okoliščine iz 23. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) in na podlagi 2. alinee 3. odstavka 25. člena zakona odločilo na seji tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče SR Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. Ul 46/78-9
Ljubljana, dne 9. januarja 1979.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
169.
Na podlagi 22. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75 in 8-487/78) in v skladu z družbenim dogovorom o načinu porabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 29/75) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 37. seji dne 18. januarja 1979 sprejel
SKLEP
o	vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije
I
Organizacije združenega dela in občine vplačajo na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije pri Službi družbenega knjigovodstva naslednja sredstva, ki so po zakonu oblikovana iz prispevkov in drugih virov sredstev solidarnosti in se vodijo na posebnih računih občin in organizacij združenega dela pri Službi družbenega knjigovodstva po 20. členu zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75 in 8-487/78):
—	organizacije združenega dela, ki imajo sedež na območju občine Gornja Radgona, Lendava, Lenart, Murska Sobota, Ormož in Ptuj ter navedene občine — vsa sredstva obračunana po zaključnem računu za leto 1977-,
—	organizacije združenega dela, ki imajo sedež na območju drugih občin in te občine — 43 °/o sredstev obračunanih po zaključnem računu za leto 1977.
Sredstva iz prejšnjega odstavka vplačajo organizacije združenega dela in občine na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije do 15. februarja 1979.
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-15/78
Ljubljana, dne 18. januarja 1979.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
M**
Podpredsednik
Dušan Šinigoj 1. r.
170.
Na podlagi drugega odstavka 3. členS zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve
ODREDBO
o podaljšanju veljavnosti odredbe o omejitvi hitrosti vožnje osebnih avtomobilov in motornih koles na javnih cestah zunaj naselja
I
Veljavnost odredbe o omejitvi hitrosti vožnje osebnih avtomobilov in motornih koles na javnih cestah zunaj naselja (Uradni list SRS, št. 17/76) se podaljša do 31. januarja 1980.
II
Ta odredba začne veljati 1. februarja 1979.
St. 01/-S-010/47-74 Ljubljana, dne 4. januarja 1979.
Republiški sekretar za notranje zadeve Janez Zemljarič 1. r.
171.
Na podlagi 63. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74), 406. člena ustave SR Slovenije ter 54. in 55. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/74) izdajam v sporazumu z republiškim sekretarjem za industrijo
PRAVILNIK
o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi
1.	člen
1.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.1.	Področje veljavnosti
(1)	Pravilnik velja za naprave za uskladiščen j e in transport nevarnih in škodljivih snovi (v nadaljnjem besedilu: nevarne snovi), ki lahko ogrožajo kakovost vode in zraka, kot so rezervoarji in njihova oprema (npr. cevovodi, priključki, varovalne naprave), nadalje za postopke, ki so vezani na skladiščenje, kot so namestitev, sprememba, zamenjava, obratovanje skladiščnih in transportnih naprav. K obratovanju spada tudi polnjenje in praznjenje skladiščnih in transportnih posod.
(2)	Določila tega pravilnika"ne veljajo za nevarne snovi:
—	ki se uporabljajo v tehnološkem procesu v manjših količinah;
—	ki se uporabljajo v raziskovalne namene v laboratorijih v manjših količinah;
—	ki služijo za pogon vozil v železniškem, cestnem, pomorskem ali letalskem prometu in so v ta namen shranjene v vozilih samih.
(3)	Transport nevarnih snovi v cestnem, železniškem, pomorskem ip zračnem prometu ni predmet tega pravilnika.
1.2.	Nevarne snovi
-	J
(1)	Nevarne snovi v smislu tega pravilnika so nevarne snovi po zakonu o prevozu nevarnih snovi (Uradni list SFRJ, št. 24/74).
(2)	Določila tega pravilnika ne veljajo za radioaktivne snovi.
1.3.	Vrste posod in naprav za uskladiščen je in transport nevarnih snovi
(1)	Skladiščne posode so nepremične in za skladiščenje namenjene premične posode.
(2)	Podzemne skladiščne naprave so naprave, katerih posode so deloma ali popolnoma pod zemljo. Podzemne naprave so tudi naprave, ki imajo posode v posebnih lovilnih komorah in niso lahko dostopne, da bi bilo mogoče takoj opaziti razlivajočo se tekočino. Vse ostale naprave so nadzemne.
(3)	Transportne naprave za nevarne snovi so kontejnerji in cisterne definirane po mednarodni pogodbi v aneksu A in B Evropske konvencije (Uradni list SFRJ, št. 61/70) in pj-oduktovodi.
1.4.	Splošne zahteve
(1)	Skladišče in transportne naprave, za katere veljajo določila tega pravilnika, morajo biti glede na vrsto materiala, izdelavo, korozijsko zaščito in opremo, grajene' postavljene in opremljene tako, da je onemogočeno onesnaženje vode, zraka in tal ali poslabšanje njihovih lastnosti.
(2)	Poleg določb tega pravilnika je treba pri uskla-diščenju in transportu nevarnih snovi upoštevati tudi predpise o jugoslovanskih standardih, tehničnih normativih in o normah kakovosti ter druge predpise, ki se nanašajo na gradnjo in obratovanje skladiščnih in transportnih naprav.
(3)	Prav tako ostanejo v veljavi vsa določila o prometu nevarnih in eksplozivnih snovi ter določila uredbe o ratifikaciji aneksa A in B Evropske konvencije o mednarodnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 61/70> 24/74) ter predpisi iz mednarodne konvencije o prevoza blaga po železnicah oziroma mednarodnega pravilnik8 o prevozu nevarnega blaga po železnicah (Uradni list SFRJ, št. 12/63, 10/65).
1.5.	Posebne zahteve
1.5.1.	Podzemne skladiščne naprave
(1)	Podzemni rezervoarji morajo imeti dvojno steno in morajo biti opremljeni s kontrolno napravo, ki akustično ali optično opozori na iztekanje uskladiščene tekočine zaradi netesnosti.
(2)	Namesto rezervoarjev z dvojno steno se lahko uporabljajo rezervoarji z enojno steno, ki so nameščeni v lovilnem prostoru, nepropustnem za uskladiščeno snov. Lovilni prostor mora imeti tolikšno prostornino,
da ob razlitju lahko zadrži vso nevarno tekočino iz polnega rezervoarja. Lovilni prostor ne sme imeti odtoka.
(3)	Druge posode, varnostne in zaščitne naprave z enakim učinkom, se v posameznih primerih lahko uporabljajo namesto naprav pod (1) in (2) le, če jih odobri pristojni organ na osnovi potrjene tehnične dokumentacije in ustreznih soglasij.
1.5.2.	Nadzemne skladiščne naprave
(1)	Nadzemni rezervoarji morajo biti izdelani, postavljeni in opremljeni tako, da je vedno in brez posebnih priprav mogoča kontrola tesnosti.
(2)	Nadzemni rezervoarji s prostornino nad 3001 v zaprtih prostorih in nadzemni rezervoarji s prostornino nad 1000 1 na prostem morajo imeti lovilni prostor za prestrezanje nevarnih snovi.
(3)	Prostornina lovilnega prostora mora odgovarjati prostornini enega rezervoarja, ki je vgrajen v lovilnem prostoru, oziroma:
,	80 %> volumna vsebine dveh rezervoarjev v istem
bazenu,
70 °/o volumna vsebine treh rezervoarjev v istem bazenu,	r
60 °/o volumna vsebine štirih ali več rezervoarjev v istem bazenu.
Če je v lovilnem prostoru več rezervoarjev, ki so med seboj komunikacijsko povezani, veljajo kot en rezervoar.
Za zavarovana območja podtalnice mora prostornina lovilnega prostora ustrezati prostornini enega ali več rezervoarjev.
(4)	Lovilni prostor ne sme imeti odtoka. Lovilna posoda mora biti tako postavljena, da zajema tudi curek, ki bi lahko pri visokih cisternah iztekal prek sten lovilne posode. Padavinska voda se odvaja samo, če ustreza pogojem za izpust v kanalizacijo oziroma v od-vodnik.
(5)	Pri rezervoarjih z dvojno steno ni potreben lovilni prostor. Opremljeni morajo biti s kontrolno napravo, ki opozarja na netesnost.
(6)	Za gradnjo drugih skladiščnih naprav smiselno Veljajo določila pod 1.5.1. (2) (3).
(7)	Določila tega pravilnika se nanašajo tudi na embalažne posode manjše prostornine, vendar v tem Primeru zadostuje namesto lovilne posode utrjena površina, ki odvaja padavinske vode prek primerne čistilne naprave v kanalizacijo ali v odvodnik.
(8)	Tekočine, ki med seboj reagirajo, ne smejo biti skladiščene v istem lovilnem bazenu.
1.5.3.	Oprema skladiščnih naprav
(1)	Podzemni cevovodi za polnjenje in praznjenje skladiščnih posod morajo biti izvedeni tako, da zaradi (korozije ne postanejo netesni, ali pa morajo biti zavarovani tako, da nevarna tekočina ne more nekontroli-rano izteči. (Kinete iz nepropustnega materiala z nagi-Pom proti kontrolnemu jašku oz. lovilnemu prostoru.)
,	(2) Nadzemni cevovodi morajo biti zaščiteni proti
oroziji in mehanskim poškodbam. Ugotavljanje netes-Posti mora biti enostavno.
(3)	Skladiščne posode morajo biti opremljene z napravami, ki preprečujejo polnitev nad predvideno do-Pustno količino.
(4)	Cevi za polnjenje in praznjeje skladiščnih posod °rajo imeti tesne spoje, ki ne dopuščajo odkapavanje varne tekočine med pretakanjem. Pregibne cevi mo-
alo biti med pretakanjem v celoti vidne.
(5)	Na rezervoarjih in na cevovodih mora biti označen dopustni pritisk, ki se med prečrpavanjem nevarnih tekočin ne sme prekoračiti.
(6)	Površine, na katerih se prečrpavajo in preta-
kajo nevarne snovi (prečrpališča) morajo biti utrjene s plastjo nepropustnega materiala in opremljene tako, da razlite nevarne snovi ne morejo odtekati v površinske vode, v kanalizacijo ali pronicati v tla. Padavinske vode odtekajo v kanalizacijo oziroma odvodnik prek primerne čistilne naprave.	/
(7)	Usedline in ostanke nevarnih snovi iz skladiščnih posod je treba odstranjevati tako, da niso ogrožene površinske ali podtalne vode in zrak, kot določata zakon o odpadkih (Uradni list SRS, št. 8/78) in zakon o varstvu zraka (Uradni list SRS, št. 13/75).
1.6.	Preizkušanje in nadzor skladiščnih naprav
(1)	Upravljalen podzemne naprave, nepremične nadzemne naprave s prostornino nad 40.000 1 in opreme teh naprav je dolžan preizkusiti napravo s pomočjo pooblaščene strokovne institucije in sicer:
—	pred začetkom uporabe ali po rekonstrukciji;
—	pred ponovno uporabo, če naprava ni bila več kot dve leti v rabi;
—- najpozneje po petih letih oziroma najpozneje po dveh letih pri podzemnih napravah v zavarovanih območjih podtalnice po zadnjem preizkusu.
Po preizkusu mora izdati pooblaščena strokovna institucija ustrezno potrdilo.
(2)	Zahteve iz prejšnjega odstavka odpadejo, če so podobne zahteve že podane z drugimi predpisi.
1.7.	Obratovanje, polnjenje in praznjenje skladiščnih in transportnih naprav
(1)	S skladiščnimi in transportnimi napravami je treba ravnati in obratovati tako, da je onemogočeno onesnaženje vode ali škodljivo spreminjanje njenih lastnosti. V primeru netesnosti skladiščne in transportne naprave, ki je ni mogoče odpraviti, zaradi tega pa obstaja nevarnost onesnaženja ali poslabšanja kakovosti vode, zraka ali tal, je treba prenehati z obratovanjem naprave in jo izprazniti.
(2)	Skladiščne 'posode je treba polniti in prazniti tako, da je preprečeno razlivanje nevarnih snovi. Prečrpavanje nevarnih snovi je dovoljeno le na prečrpa-liščih, razen v primeru, ko je zaradi okvare potrebno transportno ali skladiščno napravo izprazniti.
(3)	Polnjenje in praznjenje skladiščnih posod morajo nadzorovati za to delo kvalificirani delavci. V času polnjenja ali praznjenja morajo biti ti delavci neprekinjeno navzoči. ,
(4)	Skladiščne posode se smejo polniti samo ob uporabi naprave, ki samodejno prekine dotok nevarne snovi, ko je posoda napolnjena. To ne velja za nadzemne skladiščne posode s prostornino do 1.000 litrov.
(5)	Upravljalec skladiščne naprave mora sprejeti obratni poslovnik in voditi obratovanje z napravami obratni dnevnik.
(6)	V primeru poškodbe skladiščne ali transportne naprave, če se pojavi napaka pri obratovanju, mora upravljalec naprave nemudoma pod vzeti primerne ukrepe, da se prepreči onesnaževanje vode, zraka ali tal in poškodbo oziroma napako takoj prijaviti naj bližji postaji milice.
1.8.	Izjeme
(1) Pristojni organ lahko na podlagi potrjene tehnične dokumentacije in ustreznih soglasij dopusti iz-
L
Stran 232
URADNI LIST SRS
St. 3 — 2.6. I. 1879
jeme glede na določila pod 1.5. za gradnjo in namestitev skladiščnih naprav na določenih območjih, če ni nevarnosti za škodljivo onesnaženje vode ali poslabšanje njenih lastnosti.
(2) Izjemoma se lahko določi v soglasjih pristojnih organov posebne zahteve za gradnjo, namestitev in obratovanje skladiščnih naprav.
2.	POSEBNI PREDPISI ZA SKLADIŠČENJE NEVARNIH SNOVI V ZAVAROVANIH OBMOČJIH
2.1.	Zavarovana območja
(1)	V zavarovana območja spadajo vsa zemljišča, na katerih je s splošnim predpisom prepovedana gradnja ali drugi posegi v zemljišča z namenom, da se zavarujejo vodni viri, termalni in zdravilni vrelci ali kakovost vode.
(2)	Zavarovano območje je lahko ožje ali širše.
2.2.	Uskladiščen,je pod zemljo
(1)	V ožjem zavarovanem območju uskladiščenje nevarnih snovi pod zemljo ni dovoljeno.
(2)	V širšem zavarovanem območju je dovoljeno uskladiščenje snovi pod zemljo le pod pogoji v tč. 1.5.1. Prostornina ene skladiščne posode ne sme biti večja kot 40.000 litrov.
2.3.	Uskladiščenje nad zemljo
(1)	V ožjem zavarovanem območju uskladiščenje nevarnih snovi nad zemljo ni dd vol j eno.
(2)	V širšem zavarovanem območju morajo biti skladiščne posode opremljene z lovilnim prostorom, ki mora imeti tolikšno prostornino, da zadrži ob morebitnem razlitju nevarne snovi vsebino polne posode. Prostornina, rezervoarja ne sme biti večja od 100.000 1. Ce je več rezervoarjev med seboj komunikacijsko povezanih, veljajo za en rezervoar. Za skladiščenje nevarnih snovi v širšem zavarovanem območju veljajo vse zahteve, ki so navedene pod 1.5.
3.	PREDPISI ZA OBSTOJEČE NAPRAVE
3.1.	Obstoječe naprave
(1)	Določila tega pravilnika smiselno veljajo za skladiščne posode in opremo ter transportne naprave, ki so bile zgrajene ali v prometu neposredno pred veljavnostjo tega pravilnika, vendar zanje ni mogoča prepoved obratovanja ali odstranitev, če so bile zgrajene ali postavljene skladno z doslej veljavnimi predpisi.
(2)	Za obstoječe naprave, ki so nepropustne, velja namesto določil pod 1.5., 1.6. in 2.3. (2) določilo o obvezni namestitvi kontrolne naprave, ki optično ali akustično opozori na napako in namestitev zaščitne opreme, ki samodejno prepreči preliv nevarne snovi pri polnjenju skladiščne posode.
(3)	Ce obstoječe naprave niso opremljene z navedeno zaščitno opremo, jih je treba opremiti do 31. 12. 1981.
3.2.	Obveznosti prijave obstoječih naprav
(1) Podzemne skladiščne naprave, nepremične nadzemne naprave v gradbenih objektih s prostornino nad 3001 in naprave na prostem s prostornino nad 1.0001, ki so bile zgrajene ali nameščene pred veljavnostjo tega pravilnika, je treba prijaviti pristojnemu organu do 31. 12. 1980. Pristojnost je definirana z uredbo o
urpditvi' določenih vprašanj s področja voda (Uradni list SRS, št. 16/75).
(2) Prijava mora vsebovati naslednje osnovne podatke:
1.	oznako parcele (katastrska občina in št. parcele),
2.	naslov upravljalen,
3.	vrsto uskladiščene nevarne snovi,
4.	največjo uskladiščeno količino,
5.	vrsto in število skladiščnih posod z navedbo prostornine, materiala, korozijske zaščite in obratovalne opreme,
6.	namembnost uporabe,
7.	datum izgradnje oziroma namestitve naprave.
Pristojni organ lahko zahteva dodatne podatke, če je to potrebno za presojo.
2.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 03-37/78
Ljubljana, dne 16. januarja 1979.
Republiška sekretarka za urbanizem
Marija Zupančič-Vičar, dipl. gr. inž. 1. r.
Soglašam!
Republiški sekretar za industrijo
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
172.
Na podlagi prvega odstavka 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/74) in zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78) izdaja republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun
PRAVILNIK o izvrševanju kazni zapora
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta pravilnik natančneje ureja izvrševanje kazni zapora, mladoletniškega, zapora in kazen zapora, izrečene v postopku o prekršku (v nadaljnjem besedilu: kazen zapora).
2.	člen
Izvrševanje kazni zapora v kazenskih poboljševalnih zavodih (v nadaljnjem besedilu: zavod) mora potekati tako, da se doseže namen izvršitve kazni zapora, določen v 27. členu kazenskega zakona SR Slovenije.
II.	KLICANJE OBSOJENCEV NA PRESTAJANJE
KAZNI
3.	člen
Temeljno sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, pošlje pristojni enoti temeljnega sodišča iz 32. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: zakon) poleg pravnomočne odločbe, ki jo je treba izvršiti, tudi prepis ali fotokopijo izpiska iz kazenske evidence in drugih listin iz kazenskega spisa, ki so potrebne za obsojenčev individualni prc-
vzgojni program med prestajanjem kazni. Take listine so predvsem psihološka, psihiatrična in socialna poročila ter mnenje, zdravniški izvidi in podobno
4.	člen
Pristojna enota temeljnega sodišča pošlje zavodu, v katerem bo obsojenec prestajal kazen:
1.	kopijo poziva za nastop kazni;
2.	kopijo odločbe, ki jo je treba izvršiti;
3.	prepis ali fotokopijo listin iz prejšnjega člena tega pravilnika.
Ko prejme zavod te listine, pošlje občinski skupnosti socialnega skrbstva, pristojni po bivališču obsojenca, obrazec za sestavo socialnega poročila, če tako poročilo ni že pribavilo sodišče v kazenskem postopku, in če smatra, da je potrebno za sestavo prevzgojnega programa. Občinska skupnost socialnega skrbstva pošlje zavodu socialno poročilo najpozneje v enem mesecu po prejemu navedenega obrazca.
5.	člen
Stroške za prevoz obsojenca, ki je poklican na prestajanje kazni zapora, plača zavod, v katerem mora obsojenec na podlagi poziva sodišča nastopiti kazen. Enota temeljnega sodišča pošlje obsojencu hkrati s pozivom tudi vozovnico o kreditiranem prevozu z javnim prevoznim sredstvom.
Stroške prisilnega privoda na prestajanje kazni zapora plača predhodno zavod, v katerem obsojenec prestaja kazen. Pozneje pa obsojenec te stroške povrne v skladu z drugim odstavkom 35. člena zakona.
III.	SPREJEM OBSOJENCEV V ZAVOD
6.	člen
Obsojenec je dolžan nastopiti kazen zapora na dan in v času, ki sta določena v pozivu.
Če obsojenec ni prišel na prestajanje kazni zapora v času, določenem v pozivu, se ga do naslednjega dne namesti v poseben prostor.
Zavod sprejme obsojenca na prestajanje kazni tudi brez poziva, če ima zavod že kopijo poziva iz 4. člena tega pravilnika, ali če ugotovi pri pristojni enoti temeljnega sodišča, da je bil poziv za nastop kazni že odposlan. V tem primeru mora zavod o taki poizvedbi napisati uradni zaznamek.
7.	člen
Če obsojenec določenega dne ne nastopi kazni, obvesti zavod o tem najpozneje v treh dneh sodišče, ki ga je poklicalo na nastop kazni.
8.	člen
Ob sprejemu obsojenca v zavod je treba najprej ugotoviti njegovo istovetnost s primerjanjem obsojenčevih osebnih podatkov in odločbe, ki jo je treba izvršiti, s podatki v osebni izkaznici ali v drugih ustrez-uih listinah, s pomočjo katerih je mogoče ugotoviti istovetnost. Po potrebi se istovetnost ugotavlja s kri-rninalističnimi tehničnimi metodami.
Če se utemeljeno sumi, da prestajanje kazni ni Uastopila oseba, ki bi morala nastopiti kazen zapora, Zavod o tem takoj obvesti pristojni organ za notranje zadeve.
Če se ugotovi, da oseba iz prejšnjega odstavka ni °bsojenec, ki bi moral nastopiti kazen zapora, o tem
zavod takoj obvesti enoto temeljnega sodišča, ki je pristojna obsojenca poklicati na prestajanje kazni zapora.
9.	člen
O nastopu prestajanja kazni zapora obvesti zavod najpozneje v osmih dneh enoto temeljnega sodišča, ki je obsojenca poklicala na prestajanje kazni, in sodišče, ki je izreklo kazen na prvi stopnji oziroma sodnika za prekrške.
10.	člen
Obsojenca je treba ob sprejemu v zavod fotografirati in mu odvzeti prstne odtise. Prvi delovni dan se ga vpiše v matično knjigo in zanj odpre osebni list.
11.	člen
Ob sprejemu v zavod se obsojencu odvzamejo predmeti, denar in dragocenosti, ki jih po hišnem redu zavoda ne sme imeti pri sebi. O odvzetih predmetih se izda obsojencu takoj potrdilo, v katerem morajo biti odvzete stvari opisane.
O odvzetih predmetih iz prejšnjega odstavka se vodi posebna evidenca po kartotečnem sistemu. Odvzeti denar in dragocenosti se vpišejo še v posebno knjigo, ki se hrani skupaj z odvzetim denarjem in dragocenostmi.
Odvzeti predmeti se hranijo v primernem prostoru, odvzeti denar in dragocenosti pa v ustrezno zavarovani blagajni.
12.	člen
Obsojenec lahko denar, ki ga je prinesel s seboj na prestajanje kazni zapora in obvezni prihranek iz prvega odstavka 54. člena zakona naloži v banko kot hranilno vlogo.
Če je obsojenec prinesel na prestajanje kazni zapora tujo valuto ali vrednostne papirje, jih mora zavod deponirati v skladu s posebnimi predpisi.
Obsojenec lahko pošlje ali izroči predmete, denar in dragocenosti, ki jih je prinesel s seboj na prestajanje kazni zapora, ožjim družinskim članom ali drugim osebam, ki jih je sam izbral
13.	člen
Obleka, perilo in obutev, v kateri je prišel obsojenec na prestajanje kazni zapora se odvzame, po potrebi razkuži in dezinficira, nato pa shrani.
Obsojenec dobi s tem pravilnikom predpisano obleko, perilo in obutev.
Obsojenci, ki prestajajo kazen zapora do 30 dni, lahko nosijo svojo obleko in obutev, če je primerno vzdrževana.
14.	člen
Ob sprejemu v zavod se mora obsojenec okopati, obriti in ostriči. Po potrebi se odredijo tudi dezinsekcija in drugi higienski ukrepi.
IV.	POSTOPEK Z OBSOJENCI V SPREJEMNEM ODDELKU
15.	člen
V sprejemnem oddelku zavoda deluje strokovna skupina, ki jo praviloma sestavljajo: vodja sprejemnega oddelka, psiholog pedagog, socialni delavec in zdravnik. Po potrebi sodelujejo tudi psihiater, delavec gospodarske enote zavoda in predstavnik pooblaščenih uradnih oseb.
16.	člen
Strokovna skupina sprejemnega oddelka je v sodelovanju z ostalimi strokovnimi delavci zavoda zlasti dolžna:
—	poučiti obsojenca o njegovih pravicah in obveznostih na prestajanju kazni, o življenju in delu v zavodu ter mu dati potrebna pojasnila in nasvete;
—	seznaniti obsojenca s predpisi s področja izvrševanja kazenskih sankcij ter hišnim redom zavoda;
—	pribaviti in dopolniti že obstoječo dokumentacijo o obsojencih s socialnega, psihološkega, pedagoškega, splošno zdravstvenega, po potrebi pa tudi psihiatričnega vidika;
—	spoznati obsojenčevo osebnost, ugotoviti njegovo zdravstveno stanje, delovne sposobnosti in druge lastnosti, ki so pomembne za vzgojo in prevzgojo obsojenca, ter napisati poročilo o osnovnih diagnostičnih ugotovitvah;
—	izdelati individualni prevzgojni program;
—	izdelati skupinske prevzgojne programe;
—	spremljati izvajanje individualnih in skupinskih prevzgojnih programov in jih glede na nove ugotovitve po potrebi dopolnjevati ter prilagajati interesom prevzgoje obsojencev;
—	napotiti obsojenca v specializirano organizacijo v skladu s 44. členom zakona, če smatra, da je to potrebno za preučitev njegove osebnosti in za sestavo individualnega prevzgojnega programa.
17.	člen
Podatke o obsojencu, ki jih zbere sprejemni oddelek, je treba vpisati v obsojenčev osebni list, preden ta zapusti sprejemni oddelek.
Podatki o obsojencu so zaupnega značaja.
V.	PREVZGOJA OBSOJENCEV
18.	člen
Prevzgoja obsojencev poteka po prevzgojnem programu zavoda, po skupinskih ter individualnih prevzgojnih programih.
Skupinski in individualni prevzgojni programi iz prejšnjega odstavka se izvajajo z akcijskimi letnimi oziroma drugimi operativnimi plani.
19.	člen
Prevzgojni program zavoda sestavijo strokovni delavci zavoda s sodelovanjem Republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun (v nadaljnjem besedilu: republiški sekretariat) in vsebuje zlasti:
—	strokovno-teoretična izhodišča postopanja z obsojenci,
—	organizacijske okvire dela z obsojenci (tretman),
—	obliko samoupravnega sodelovanja obsojencev pri organizaciji življenja in dela v zavodu,
—	specifične terapevtske oblike dela z obsojenci,
—	razporejanje obsojencev na delo,
—	osnovno, poklicno in drugo izobraževanje obsojencev,
—	kulturno-prosvetne, telesnovzgojne in druge svobodne dejavnosti obsojencev,
—	postpenalno pomoč,
—	konkretne naloge strokovnih delavcev pri realizaciji prevzgojnega programa.
20.	člen
Skupinski prevzgojni program vsebuje predvsem:
—	splošni režim življenja in dela v skupini,
—	specifičnosti sistema stimulacij in omejitev za skupino,
—	specifično vzgojno, svetovalno in terapevtsko postopanje s skupino,
—	organizacijo izobraževalnih, rekreacijskih in drugih korektivnih dejavnosti v skupini.
Skupinske prevzgojne programe potrjuje upravnik zavoda.
21.	člen
Individualni prevzgojni program vsebuje predvsem:
—	razvrstitev obsojenca,
—	osnovno, poklicno in drugo izobraževanje obsojenca,
—	razporeditev obsojenca na delo,
—	specifično vzgojno, svetovalno in terapevtsko postopanje z obsojencem,
—	socialne in druge ukrepe za obsojenca ter njegovo družino.
22.	člen
Individualni prevzgojni program potrdi pedagoški vodja zavoda ali delavec, ki ga za to pooblasti upravnik zavoda.
23.	člen
Obsojencu, ki se izobražuje na svoje stroške in pokaže pri študiju uspehe, lahko dodeli zavod finančno pomoč iz sredstev sklada za splošno, strokovno in kulturno-prosvetno izobraževanje obsojencev.
VI.	BIVALNI IN DRUGI PROSTORI
24.	člen
Bivalni prostori obsojencev morajo biti svetli, suhi, zračni in dovolj veliki. Na vsakega obsojenca mora biti najmanj 8 m3 prostornine.
25.	člen
V bivalnih prostorih so omare, v katerih imajo obsojenci stvari, ki jih med prestajanjem kazni zapora smejo imeti pri sebi. V sestavu bivalnih prostorov so sanitarije (stranišča' na izplakovanje in pitna voda), ki so obsojencem vsak čas dostopne.
26.	člen
Vsak obsojenec ima svojo posteljo, kj je oprem- . Ijena s primernim vložkom, dvema rjuhama, blazino in potrebnim številom odej.
Posteljnina se zamenja najmanj vsakih štirinajst
dni.
27.	člen
Bivalni prostori obsojencev morajo biti pospravljeni in prezračeni. Omare obsojencev morajo biti čiste in pospravljene, v njih ni dopustno imeti večjih količin hitro pokvarljive hrane.
28.	člen
Obsojenci so dolžni v okviru dolžnosti po 49. členu zakona opravljati vsa dela v zavodu, ki so potrebna za vzdrževanje reda in snage v bivalnih prostorih, delovnih in drugih prostorih, na dvoriščih in v okolici zavoda.
VII.	PREHRANA OBSOJENCEV
29.	člen
Obsojenci dobijo dnevno najmanj tri obroke hrane: zajtrk, kosilo in večerjo. Celodnevna hrana mora vsebovati najmanj 3.200 kalorij. Hrana mora biti sveža, raznovrstna in vitaminska, okusno pripravljena ter deljena v primernih posodah s primernim priborom.
30.	člen
Obsojenci, ki - delajo, dobijo dodaten obrok hrane (toplo ali hladno malico), ki mora vsebovati najmanj 500 kalorij, obsojencem, ki opravljajo posebno težko delo (v kamnolomih, peskokopih, gozdna, kmetijska in podobna težka dela) je treba vrednost hrane povečati na najmanj 3.800 kalorij.
31.	člen
Hrana se pripravlja po jedilniku, ki se sestavi za teden dni vnaprej. Pri Sestavljanju jedilnika praviloma sodelujejo zdravstveni delavec zavoda, ekonom, vodja kuhinje in predstavnik sveta obsojencev.
Pred delitvijo vsakega obroka hrane poskusi jed upravnik zavoda ali delavec, ki ga on določi. Ce ugotovi pomanjkljivosti, ukrene kar je potrebno, da se odpravijo.
32.	člen
Bolni obsojenci dobivajo hrano po navodilih zdravnika. Zavod je dolžan nuditi oM^ojencem dietno hrano, ki jo predpiše zdravnik. Zdravnik ugotavlja, ali je hrana pripravljena v skladu z njegovimi navodili. O ugotovitvah poroča upravniku zavoda.
VIII.	DELO OBSOJENCEV
33.	člen
Obsojenci se razporedijo na delo v zavodu in zunaj zavoda v skladu z individualnim prevzgojnim programom. Premeščanje obsojencev na delo, ki ni predvideno v individualnem prevzgojnem programu, se lahko izvrši samo izjemoma, o čemer odloči upravnik, ko dobi mnenje strokovne skupine iz 15. člena tega Pravilnika.
34.	člen
Pogodba o delu obsojencev zunaj zavoda po 52. členu zakona vsebuje zlasti opis dela, ki ga bodo obsojenci opravljali, višino plačila oziroma način obračunavanja opravljenega dela, delovni čas, način prevoza obsojencev na delo, obveznosti glede varstva pri delu in nadzorstva nad obsojenci.
V pogodbi mora biti dogovorjeno, da zavod takoj odstopi od pogodbe, če ugotovi, da je njeno izvajanje Škodljivo za prevzgojo obsojenca, nevarno za red in disciplino v zavodu ali da iz. drugih razlogov ni smo-trno, da bi obsojenec še naprej delal zunaj zavoda.
35.	člen
Obsojenci, ki prestajajo kazen v zaprtem zavodu ali oddelku, se pošiljajo na delo zunaj zavoda praviloma v skupinah in pod nadzorstvom pooblaščenih Uradnih oseb. Izjemoma se taki obsojenci lahko pošljejo na delo tudi brez stalnega nadzorstva, če so obujeni na kazen zapora do enega leta, niso begosumni Ih so osebnostno dovolj urejeni.
Obsojenci, ki prestajajo kazen zapora v odprtem zavodu ali oddelku, se pošiljajo na delo brez stalnega
nadzorstva. Zavod se mora j sopogodbcnikom dogovoriti, da ga bo obveščal o delu in obnašanju obsojencev.
36.	člen
Za delo obsojencev zunaj zavoda na podlagi drugega odstavka 50. člena zakona lahko zaprosijo organizacije združenega dela, druge družbene pravne osebe in delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost, če imajo interes, da bi obsojenec delal pri njih; lahko pa to predlaga tudi strokovna skupina iz 15. člena tega pravilnika, če ugotovi, da bi bilo smotrno za obsojenčevo prevzgojo.
37.	člen
Prošnjo za nadaljevanje z delom po 51. členu zakona lahko vloži obsojenec, organizacija združenega dela ali družbeno pravna oseba, pri kateri je bil obsojenec v delovnem razmerju pred nastopom kazni, lahko pEt to predlaga tudi upravnik zavoda.
Preden republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun (v nadaljnjem besedilu: republiški sekretar) odloči o prošnji ali predlogu iz prejšnjega odstavka, je treba ugotoviti ali so izpolnjeni pogoji iz 51. člena zakona in ali obsojžnc želi nadaljevati z delom v organizaciji združenega dela ali v družbeni pravni osebi, pri kateri je bil v delovnem razmerju pred nastopom kazni.
38.	člen
Zaradi dela zunaj zavoda po drugem odstavku 50. in po 51. členu zakona sme biti obsojenec odsoten iz zavoda samo toliko časa, kolikor dejansko dela in kolikor mu je potrebno, da pride do delovnega mesta in nazaj.
Obsojencem iz prejšnjega odstavka ni dovoljeno voziti se na delo z lastnim prevoznim sredstvom ali med delom voziti motorna vozila.
39.	člen
Zavod je dolžan o obsojencih, ki delajo zunaj zavoda brez nadzorstva, obveščati republiški sekretariat.
Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati osnovne obsojenčeve podatke, dolžino kazni, ter organizacijo združenega dela ali drugo pravno osebo, v kateri obsojenec dela.
40.	člen
Letni počitek nad 18 delovnih dni se obsojencem na prestajanju kazni zapora določa po naslednjih kriterijih:
—	odnos do dela (prizadevanje pri delu, uspehi dela, kvaliteta dela),
—	težji delovni pogoji (teža dela, zahtevnost dela, vpliv dela in delovne okolice na obsojenca, telesna in duševna napetost pri delu, nočno delo itd.),
—	prizadevanje pri lastni prevzgoji in izobraževanju obsojencev ter sodelovanje pri organiziranju in izvajanju posameznih dejavnosti in del skupnega pomena, zlasti pri vzdrževanju reda in discipline v zavodu,
—	posebne socialne razmere obsojenca in njegove družine.
41.	člen
Letni počitek obsojencev po kriterijih iz prejšnjega člena določa z odločbo upravnik zavoda, ko dobi predlog strokovnih delavcev.
42.	člen
Obsojencem, katerim je dana ugodnost izrabe letnega počitka zunaj zavoda, je treba v okviru možnosti ugoditi njihovim željam glede časa izrabe tega počitka, zlasti če ga nameravajo izrabiti za opravljanje nujnih neodložljivih del, urejanje družinskih razmer ter urejanje zadev za normalno vključitev v življenje na prostosti po odpustu s prestajanja kazni.
Doba, ko obsojenec po svoji krivdi ne dela, se ne všteva v dobo, ki je potrebna za pridobitev pravice do letnega počitka.
IX.	ZDRAVSTVENO VARSTVO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE OBSOJENCEV TER HIGIENSKI
UKREPI
43.	člen
Obsojencem zagotavlja brezplačno zdravstveno varstvo zavod, v katerem prestajajo kazen.
Zavod mora imeti primerno opremljeno ambulanto in bolniške sobe za zdravljenje obsojencev.
Za vsakega obsojenca vodi zavod zdravstveni karton.
44.	člen
Obsojenci imajo pravico do zdravniške pomoči.
Ce se posamezna oblika zdravljenja lahko odloži do odpusta -iz zavoda brez nevarnosti za poslabšanje zdravja, nima obsojenec pravice na tako zdravljenje, če je imel že pred nastopom kazni možnost zdravljenja.
45.	člen
V	nujnih primerih je tr.eba obsojencu takoj poklicati zdravnika. Ce obsojenec zahteva zdravniško pomoč oziroma zdravljenje, ki po oceni zdravnika zavoda ni potrebno, se mu to lahko omogoči na njegove stroške. Ti stroški pa se mu povrnejo, če se pri specialističnih in drugih pregledih ugotovi, da je bilo zdravljenji potrebno.
46.	člen
Po odredbi zdravnika je zavod dolžan poslati obsojenca na zdravljenje v bolnišnico ali drugo ustrezno zdravstveno ustanovo zunaj zavoda. Stroške tega zdravljenja plača zavčd, v katerem obsojenec prestaja kazen.
V	primeru iz prejšnjega odstavka odloči upravnik, kakšni ukrepi so potrebni za preprečitev bega obsojenca, pri čemer zlasti upošteva naravo kaznivega dejanja, višino kazni, stopnjo begosumnosti, obsojenčevo osebnost, mnenje zdravnika o njegovi fizični sposobnosti za beg in druge pomembne okoliščine.
O hujši bolezni obsojenca obvesti zavod njegove ožje družinske člane.
47.	člen
V	primeru iz tretjega odstavka 58. člena zakona lahko obsojenka, ki ima med prestajanjem kazni pri sebi otroka, vloži prošnjo za podaljšanje otrokovega bivanja pri materi. Prošnjo je treba vložiti pri zavodu, kjer obsojenka prestaja kazen.
48.	člen
Zavod pošlje prošnjo obsojenke skupaj s svojim mnenjem republiškemu sekretariatu.
Ce zavod oceni, da bi bilo podaljšanje bivanja otroka pri materi v otrokovo korist, mati pa tega ni zahtevala, lahko to sam predlaga republiškemu sekretariatu.
49.	člen
Zavod je dolžan takoj ukreniti vse potrebno, da se začne postopek za uveljavitev pravic obsojencev iz invalidskega zavarovanja, ko nastopi zavarovalni primer. Posebno je dolžan pomagati, da se ugotovijo dejstva, ki sp podlaga za pridobitev teh pravic.
50.	člen
V	primeru, da obsojenec med prestajanjem kazni umre, obvesti zavod o tem njegove najbližje svojce, pristojnega matičarja in upravo "javne varnosti, na območju katere je zavod.
Na prošnjo ožjih družinskih članov se jim lahko izroči trupla pokojnega obsojenca, da ga pokopljejo na svoje stroške. Ce tega ne želijo, sc pokop opravi na krajevnem pokopališču v kraju smrti obsojenca na stroške zavoda.
51.	člen
V	zavodih so pod rednim sanitarno higienskim nadzorstvom priprava in delitev hrane, voda, osebna higiena obsojencev, higiena prostorov, kjer obsojenci živijo in delajo, ter oblelta, perilo in obutev obsojencev.
52.	člen
Sanitarno higiensko nadzorstvo iz prejšnjega člena opravljata zdravstvena služba zavoda in sanitarni inšpektor republiškega sekretariata.
Tako nadzorstvo lahko po potrebi opravljajo z dovoljenjem republiškega sekretariata tudi drugi specializirani zavodi oziroma strokovnjaki.
Zavod je dolžan izvajati odrejene sanitarno higienske ukrepe.
X.	DOPISOVANJE IN SPREJEMANJE OBISKOV
53.	člen
Obsojenci si lahko dopisujejo tudi z osebami, ki niso njihovi ožji družinski člani, če je to v skladu z njihovimi individualnimi prevzgojnimi programi. O takem dopisovanju odloča upravnik zavoda na prošnjo obsojenca ali na predlog strokovne skupine.
Ce dopisovanje po prejšnjem odstavku škodljivo vpliva na' obsojenčevo prevzgojo, ali na red in disciplino ter varnost zavoda, odredi upravnik na predlog delavca, ki opravlja nadzorstvo nad pisemskimi pošiljkami obsojencev, da se tako dopisovanje prekine.
54.	člen
Nadzorstvo nad pisemskimi pošiljkami obsojencev se opravlja tako, da jih pregleda delavec zavoda, ki ga določi upravnik. Delavec, ki pregleduje pisemske pošiljke, mora njihovo vsebino varovati kot uradno tajnost.
Zadržane pisemske pošiljke po 67. členu zakona se pošljejo pristojnemu državnemu organu, če iz njihove vsebine izhaja utemeljen sum, da je z njimi storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali da je v zvezi s kaznivim dejanjem, ki še ni odkrito.
Pisemske pošiljke, ki so ocenjene kot škodljive za prevzgojo obsojenca, se zadržijo v zavodu in vložijo v obsojenčev osebni spis.
55.	člen
Obsojencu se vedno izroči pismeno sporočilo o hudi bolezni ali smrti njegovega družinskega člana. Prav
tako ima obsojenec pravico takoj pismeno sporočiti ožji družini ali tistemu, ki varuje njegove koristi, če nenadoma resno zboli, ali je premeščen v drug zavod.
XII.	OBNAŠANJE, DISCIPLINSKO KAZNOVANJE IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST OBSOJENCEV
56.	člen
Obiski obsojencev se praviloma opravijo v posebnih, primerno opremljenih prostorih in so lahko nadzorovani ali brez nadzorstva.
Obisk se takoj prekine, če se obsojenec ali njegov obiskovalec nedostojno vedeta ali motita druge ali če je ogrožena varnost oseb ali zavoda.
57.	člen
Nadzorovani obisk lahko traja največ dve uri.
Obiski brez nadzorstva, ki se obsojencem dajejo kot ugodnost po 70. členu zakonu smejo trajati največ 24 ur. V tem primeru smejo ostati ožji družinski člani pri obsojencu tudi čez noč, če ima zavod za take obiske posebne objekte ali sobe, ki so ločeni od drugih zavodskih prostorov.
,	58. člen
Obisk obsojenčevega pooblaščenca sme trajati najdalj tri ure. Obisk konzularnega predstavnika države, katere državljan je obsojenec, ali države, ki varuje njegove koristi, oziroma predstavnikov uradne organizacije, ki varuje koristi beguncev, lahko traja tudi več kot tri ure, zlasti če je sedež teh predstavnikov Precej oddaljen od zavoda, kjer obsojenec prestaja kazen, ali če ga le poredko obiščejo.
XI.	DAJANJE UGODNOSTI OBSOJENCEM
59.	člen
Ugodnosti so nagrada obsojencem za dobro obnašanje, prizadevanje in uspeh pri delu ter spodbuda za njihovo aktivno sodelovanje pri lastni prevzgoji.
Predloge za ugodnosti obravnava komisija, ki jo sestavljajo predstavniki strokovne skupine, pooblašče-nih uradnih oseb, gospodarske enote in sveta obsojencev.
60.	člen
O ugodnosti odloča upravnik zavoda, v oddelku Naporov pa vodja oddelka.
61.	člen
Pri izbiri ugodnosti je treba upoštevati zlasti obsojenčevo osebnost, doseženo stopnjo prevzgoje, oseb-bostne spremembe med prestajanjem kazni ter že prestani del kazni.
62.	člen
Prost izhod iz zavoda kot ugodnost traja pravilo-do 48 ur. Izjemoma se lahko tudi podaljša, če je legovo stalno ali začasno bivališče precej oddaljeno d zavoda, kjer prestaja kazen zapora.
63.	člen
, Obsojencem se lahko nudi ugodnost prostega iz-s°da praviloma enkrat mesečno, dvakrat mesečno pa e lahko da ta ugodnost le obsojencem, ki prestajajo SoZen v odprtem zavodu ali oddelku in obsojencem, ki j bili obsojeni zaradi kaznivega dejanja, storjenega Malomarnosti.
64.	člen
v Ugodnosti, ki so bile dane obsojencu, se vpišejo bjegov osebni spis.
65.	člen
Obsojenci, ki prestajajo kazen zapora, se morajo ravnati po predpisih o izvrševanju kazni, po hišnem redu zavoda in po ukazih in navodilih pooblaščenih uradnih oseb ter navodilih strokovnih delavcev zavoda. Obsojenci morajo imeti korekten odnos do delavcev zavoda.
66.	člen
Medsebojni odnosi obsojencev morajo biti tovariški. Nedopustno je izvajanje pritiskov skupin ali posameznikov nad drugimi skupinami ali posamezniki, medsebojno obračunavanje ali strahovanje, izkoriščanje, žaljenje, poniževanje ali zasmehovanje.
67.	člen
Obsojenci se smejo oddaljiti iz zavoda ali delovnega mesta samo z dovoljenjem pooblaščenega delavca zavoda.
68.	člen
Za izrekanje disciplinske kazni lahko upravnik zavoda pooblasti svojega pomočnika, vodjo prevzgojne službe in vodjo oddelka zaporov.
69.	člen
Preden se obsojencu izreče disciplinska kazen, ga je treba zaslišati, ugotoviti dejanski stan kršitve ter druge okoliščine,., ki zadevajo kršitev in osebnost obsojenca in so pomembne za pravilno izbiro oziroma odmero kazni, od katere je pričakovati, da bo z njo v največji meri dosežen namen kaznovanja.
70.	člen
Disciplinska kazen oddaje v samico je v tem, da mora obsojenec prebivati sam v določenem prostoru, kolikor traja izrečena kazen, razen ob obiskih, med enournim sprehodom po svežem zraku in med delom, če mu je bila izrečena disciplinska kazen oddaje v samico s pravico do dela. i
71.	člen
Med prestajanjem disciplinske kazni oddaje v samico, morajo biti obsojencu zagotovljeni ustrezni higienski in zdravstveni pogoji. Samica mora biti opremljena z ležiščem, mizo in stolom.
72.	člen
Med prestajanjem disciplinske kazni oddaje v samico mora obsojenca dvakrat tedensko obiskati zdravnik in delavec zavoda, ki ga določi upravnik. Ce zdravnik ugotovi, da bi nadaljnje prestajanje disciplinske kazni oddaje v samico ogrozilo obsojenčevo zdravje, obvesti o tem upravnika, ki odredi, da se prestajanje take disciplinske kazni ustavi.
če iz zdravstvenih razlogov ni mogoče izvršiti disciplinske kazni oddaje v samico, se obsojencu lahko izreče druga disciplinska kazen.
73.	člen
Če med prestajanjem disciplinske kazni oddaje v samico dobi obsojenec obisk, mu ga je treba omogočiti.
74.	člen
O vsaki izrečeni disciplinski kazni je treba izdati obrazloženo pismeno odločbo in jo v 24 urah vročiti obsojencu. Rok za vložitev pritožbe zoper odločbo o izrečeni disciplinski kazni oddaje* v samico začne teči od vročitve odločbe obsojencu.
Če se obsojenec pritoži zoper odločbo, mora zavod ( takoj, najkasneje pa v 48 urah pritožbo odstopiti republiškemu sekretariatu. Pritožbi mora priložiti izpodbijano odločbo, gradivo o disciplinski kršitvi in osebni spis obsojenca.
75.	člen
Vsaka disciplinska kazen, izrečena obsojencu, se vpiše v njegov osebni list.
76.	člen
Za ugotavljanje okoliščin povzročene škode (83. člen zakona) imenuje upravnik zavoda tričlansko komisijo.
77.	člen
Škoda, ki jo povzroči obsojenec, se oceni po dejanski vrednosti poškodovane ali uničene stvari na dan škodnega primera.
Če povzroči škodo več obsojencev, se smiselno uporabljajo predpisi o odškodninski odgovornosti delavcev v združenem delu.
V	primeru, da škode obsojenec ni pripravljen plačati, pošlje zavod poročilo javnemu pravobranilstvu Socialistične republike Slovenije z dokaznim gradivom in predlogom, da vloži proti obsojencu tožbo.
XIII.	SODELOVANJE OBSOJENCEV PRI ORGANIZIRANJU IN IZVAJANJU POSAMEZNIH
DEJAVNOSTI IN DEL SKUPNEGA POMENA
78.	člen
Da bi bili obsojenci čimbolj pritegnjeni in spodbujeni k aktivnemu sodelovanju pri njihovi prevzgoji, ustvarjeni primerni medsebojni odnosi in primerno vzdušje v zavodu ter da bi bili obsojenci med prestajanjem kazni čimbolj pripravljeni za vključitev v socialistično samoupravno družbo po dopustu iz zavoda, organizira zavod razne oblike sodelovanja obsojencev v skladu z 12. členom zakona.
79.	člen
Obsojenci sodelujejo pri organizaciji in izvajanju dejavnosti in del skupnega pomena neposredno, preko zavodske skupnosti, sveta obsojencev in komisij.
80.	člen
Člani zavodske skupnosti so vsi obsojenci in osebe, kaznovane z zaporom zaradi prekrška.
V	posameznem zavodu se lahko ustanovijo s hišnim redom dve ali več zavodskih skupnosti.
81.	člen
Svet obsojencev šteje najmanj pet in največ devet članov. Mandatna doba članov sveta traja eno leto.
Obsojenci dajejo predloge za člane sveta obsojencev na zboru zavodske skupnosti. Kandidacijsko listo sestavijo obsojenci in jo izročijo na vpogled in v soglasje upravniku zavoda.
82.	člen
Svet obsojencev izvoli zavodska skupnost neposredno s tajnim ali javnim glasovanjem.
83.	člen
Volitve izvede volilna komisija, ki jo imenuje upravnik zavoda in v kateri mora biti vsaj en član zavodske skupnosti. ,
Volilna komisija skrbi tudi za pravilen potek volitev.
84.	člen
Člana sveta obsojencev, ki huje krši hišni red zavoda, tako da je kaznovan z disciplinsko kaznijo oddaje v samico, ali če ne sodeluje v delu sveta, odpokliče domska skupnost na predlog strokovne skupine.
85.	člen
Na predlog strokovne skupine svet obsojencev izvoli iz svoje sredine predsednika, njegovega namestnika in člane posameznih komisij.
86.	člen
Svet obsojencev razpravlja o vprašanjih iz prvega odstavka 12. člena zakona ter daje o njih predloge upravniku zavoda. O zadevah, ki so določene v hišnem redu zavoda, pa odloča tudi sam svet obsojencev.
87.	člen
Obsojenci, ki delajo v gospodarskih enotah, razpravljajo ter dajejo mnenja in predloge tudi o vprašanjih iz 128. člena zakona. Vodja gospodarske enote je zato obsojence dolžan predhodno seznaniti z vsemi potrebnimi podatki razen tistih, ki predstavljajo poslovno tajnost, in odgovoriti na zastavljena vprašanja.
O poslovanju gospodarske enote razpravljajo obsojenci vsaj enkrat v treh mesecih.
88.	člen
Konkretnejše oblike in načine sodelovanja obsojencev pri dejavnostih in delih skupnega pomena, zlasti pa število in vrsto komisij, število članov sveta obsojencev, način njihovega dela in druga vprašanja se določijo v hišnem redu.
89.	člen
V delu sveta obsojencev in njegovih komisij sodeluje mentor, ki ga določi upravnik zavoda.
90.	člen
Delo sveta obsojencev in komisij poteka po izdelanih programih, ki jih sestavljajo obsojenci sami v soglasju z mentorjem.
XIV.	OBLEKA, PER(ILO, OBUTEV OBSOJENCEV TER NJIHOVA OSEBNA HIGIENA
91.	člen
Obleka obsojencev ne sme po vrsti, vzorcu, kroju ali obrabljenosti vzbujati pozornosti in žaliti človeškega dostojanstva. Ustrezati mora podnebnim pogojem kraja, kjer je zavod.
Obsojenci dobijo zimsko in letno obleko, ki sta enakega kroja. Hišni red zavoda določa, kdaj nosijo obsojenci zimsko oziroma letno obleko.
92.	člen
Zimska obleka obsojencev in obsojenk je izdelana iz temnosivega lodna, letna pa iz sivega kepra.
Obleko obsojencev sestavljajo suknjič, hlače in kapa, obleko obsojenk pa jakna, krilo, bluza in volnena jopica. Po potrebi dobijo obsojenci oziroma obsojenke še dodatno obleko ali pokrivalo, ki jih varuje pred mrazom oziroma vročino.
Obleke obsojencev so običajnega kroja kot moške obleke z odprtim ovratnikom in zunanjimi žepi na moških suknjičih oziroma ženskih jaknah. Kape obsojencev imajo ščitnik.
Obleke obsojenk so krojene v obliki ženskega kostima.
93.	člen
• Obsojenci in obsojenke dobijo ob nastopu kazni glede na letni čas primerno obleko, perilo in obutev, potrebno število brisač, nogavic in drugo, kar je potrebno za vzdrževanje osebne higiene. Osebno perilo jim je treba zamenjati po potrebi, najmanj pa enkrat tedensko.
Zavod lahko dovoli obsojencem, da nosijo svoje perilo, nogavice in volneno jopico.
94.	člen
Rok trajanja zimskih in letnih oblek je praviloma dve leti, osebnega perila in brisač en0 leto in nogavic šest mesecev.
Obsojenci, ki delajo, dobijo tudi njihovemu delu ustrezno obleko, obutev in delovna zaščitna sredstva, ki morajo ustrezati higienskim in tehničnim predpisom o varstvu pri delu. V času, ko ne delajo, obsojenci ne smejo nositi delovne obleke. Obsojenci, ki hodijo brez nadzorstva na delo izven zavoda, so praviloma oblečeni v delovno obleko, lahko pa tudi v civilno obleko.
Izdatki za nabavo in vzdrževanje obleke, obutve in delovnih zaščitnih sredstev iz prejšnjega odstavka so materialni stroški gospodarske enote.
95.	člen
Obleko, obutev in moško perilo za obsojence nabavlja republiški sekretariat, žensko perilo pa zavodi.
Zavodi so dolžni skrbeti, da imajo v zalogi primerno število oblek, perila, obutve in posteljnine.
96.	člen
Obsojenci so dolžni paziti na obleko in obutev, jo Primemo vzdrževati in čistiti.
Zavodi so dolžni poskrbeti, da obsojenci nosijo le tisto obleko in obutev, ki so jo dobili.
97.	člen
Dodeljevanje in zamenjava obleke, perila, obutve in posteljnine natančneje ureja hišni red zavoda.
98.	člen
Obsojencem je treba omogočiti, da se najmanj enkrat tedensko okopajo. Biti morajo obriti in primemo ostriženi.
XV.	PRITOŽBE OBSOJENCEV
99.	člen
Zaradi kršenja pravic ali zaradi drugih nepravilnosti v zavodu imajo obsojenci pravico podajati pri-
tožbe upravniku zavoda, republiškemu sekretariatu ter predsedniku temeljnega sodišča, pristojnega po kraju, kjer je zavod.
100.	člei.
Upravnik zavoda je dolžan takoj po prejemu obsojenčeve pritožbe ukreniti vjse potrebno, da se ugotovi, ali so bile kršene obsojenčeve pravice, oziroma, ali je bilo ravnanje delavcev zavoda zakonito in primerno.
Če upravnik ugotovi, da je pritožba utemeljena, ukrene kar je potrebno, da se obsojencu zagotovijo njegove pravice.
O ugotovitvah in morebitnih ukrepih na podlagi pritožbe je potrebno obsojenca seznaniti in ga poučiti, da ima pravico poslati pismeno vlogo republiškemu sekretariatu, če smatra, da njegova pritožba ni bila primerno rešena.
Vlogo na republiški sekretariat poda obsojenec pismeno ali ustno na zapisnik, lahko pa se pritoži tudi ustno delavcu republiškega sekretariata, ki je pooblaščen, da opravlja nadzorstvo nad zavodi.
Zavod mora poslati pismeno vlogo obsojenca, skupaj s svojim poročilom in obsojenčevim osebnim spisom na republiški sekretariat najpozneje v treh dneh po prejemu vloge.
Odgovor na vlogo pošlje republiški sekretariat obsojencu preko zavoda.
101.	člen
Če obsojenec poda pritožbo predsedniku pristojnega temeljnega sodišča, ki opravlja nadzorstvo po
31.	členu zakona, jo sam preveri in v primeru utemeljenosti odredi potrebne ukrepe, lahko pa jo z morebitnimi napotili sporoči upravniku zavoda ali pismeno na republiški sekretariat.
102.	člen
Pravno pomoč po 28. členu zakona nudijo obsojencem za to usposobljeni strokovni delavci zavoda.
Če zavod nima takih strokovnih delavcev, nudi obsojencem pravno pomoč ustrezno usposobljena oseba zunaj zavoda, s katero sklene zavod ustrezno pogodbo.
103.	člen
Če je obsojenec nepismen ali ni sposoben sam sestaviti vloge, s katero želi uveljavljati svoje pravice zunaj zavoda, lahko da tako vlogo na zapisnik pri upravi zavoda.
XVI.	NADZORSTVO NAD ZAVODI
104.	člen
Nadzorstvo nad izvrševanjem kazni zapora v zavodih, ki ga opravlja sekretariat po 31. členu zakona, obsega zlasti:
—	ugotavljanje, ali je ravnanje Z obsojenci v v skladu s predpisi, zlasti glede humanosti in spoštovanja človeškega dostojanstva,
—	ugotavljanje, ali se izvajajo pravice, ki jih imajo obsojenci po kazenskem zakonu SR Slovenije, zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij in drugih predpisih,
—	ugotavljanje, spremljanje in usmerjanje nudenja ugodnosti in disciplinskega kaznovanja obsojencev,
—	ugotavljanje, ali je delo obsojencev in drugih zaprtih oseb v skladu s cilji prevzgoje.
—	ugotavljanje, ali zavodski strokovni delavci uporabljajo pri obravnavi obsojencev sodobna znanstvena spoznanja o človeku,
—	spremljanje ravnanja in prizadevanja strokovnih delavcev na področju prevzgoje in postpenalne pomoči,
—	spremljanje in usmerjanje premeščanja obsojencev znotraj zavoda.
105.	člen
Pri opravljanju nadzorstva ima delavec sekretariata pravico zahtevati ustna pojasnila od delavcev zavoda in od obsojencev.
106.	člen
Delavci sekretariata so dolžni nuditi delavcem zavoda strokovno pomoč pri načrtovanju in izvajanju prevzgojnih programov. Strokovno pomoč jim morajo nuditi tudi v drugih zadevah v zvezi z delom zavodov, če jih za tako pomoč zaprosijo.
107.	člen
O opravljenem nadzorstvu podajo delavci sekretariata pismeno poročilo, ki ga pošljejo zavodu.
108.	člen
Predsednik temeljnega sodišča, na čigar območju je zavod oziroma njegov oddelek, opravi nadzorstvo po 31. členu zakona najmanj enkrat mesečno.
Ce pri nadzorstvu ugotovi, da so bile kršene pravice obsojencev, sporoči to upravniku zavoda, v katerem je nadzorstvo opravil, in republiškemu sekretariatu.
XVII.	PREMEŠČANJE OBSOJENCEV IN PREKINITEV PRESTAJANJA KAZNI
109.	člen
Predlog upravnika zavoda za premestitev obsojenca iz enega v drug zavod v SR Sloveniji po 71. členu zakona mora biti ustrezno utemeljen. Premestitev obsojenca zaradi izvajanja delovnega programa zavoda je možna, če ima zavod, v katerega naj bi obsojenec bil premeščen, ustrezno usposobljene delavce in druge pogoje za izvajanje določenega individualnega prevzgojnega programa.
110.	člen
Prošnjo za premestitev v drug zavod po 23. in 72. členu zakona vložijo upravičenci pri zavodu, kjer obsojenec prestaja kazen. Zavod pošlje prošnjo republiškemu sekretariatu skupaj s svojim poročilom o dotedanjem obsojenčevem vedenju in delu, mnenjem o utemeljenosti prošnje in primernosti premestitve ter osebni spis obsojenca.
Preden republiški sekretar odloči o premestitvi, pribavi tudi mnenje zavoda, v katerega naj bi bil obsojenec premeščen.
O premestitvi obsojencčv v okviru istega zavoda po tretjem odstavku 23. člena zakona obvesti zavod republiški sekretariat.
Ul. člen
Prošnjo obsojenca za premestitev v zavod druge socialistične republike, oziroma avtonomne pokrajine je treba v osmih dneh poslati republiškemu sekre-tariatu skupaj s poročilom zavoda, ki zajema zlasti
obsojenčeve osebne podatke, podatke o kaznivem dejanju, vrsti in višini ter izteku kazni, podatke o morebitnem predkaznovanju, o obsojenčevem vedenju in delu v zavodu ter podatke o ožjih družinskih članih (sorodstveno razmerje in kje živijo).
V	poročilu poda zavod tudi svoje mnenje o premestitvi.
V	predlogu zavoda za premestitev obsojenca v drugo socialistično republiko oziroma avtonomno pokrajino je treba poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena navesti razloge, ki nakazujejo potrebo za takšno premestitev.
112.	člen
Obsojenčevo prošnjo za prekinitev prestajanja kazni pošlje zavod republiškemu sekretariatu v treh dneh po prejemu prošnje. Hkrati z njo pošlje me-e-bitna dokazila o zatrjevanih dejstvih, zaradi katerih naj bi se prestajanje kazni prekinilo, svoje poročilo, mnenje o utemeljenosti prošnje ter obsojenčev osebni spis.
113.	člen
Če je obsojencu prekinjeno prestajanje kazni zaradi zdravljenja, je zavod dolžan najmanj enkrat na mesec poizvedeti pri pristojnem zdravstvenem zavodu, ali je obsojencu še potrebno zdravljenje zunaj zavoda. Ko ugotovi, da zdravljenje zunaj zavoda ni več potrebno, pošlje o tem poročilo republiškemu sekretariatu, ki izda odločbo o nadaljnjem prestajanju kazni.
Če obsojenec na dan, ki je določen v odločbi po prejšnjem odstavku ali v odločbi o prekinitvi prestajanja kazni ne pride v zavod, se šteje, da je na begu., Upravnik zavoda v takem primeru izda odredbo za tiralico po tretjem odstavku 551. člena zakona o kazenskem postopku.
XVIII. POGOJNI ODPUST
114.	člen
K prošnji za pogojni odpust iz 88. člena zakona poda zavod poročilo, ki vsebuje obsojenčeve osebne podatke, podatke o kaznivem dejanju in kazni, o obsojenčevem obnašanju in pozitivnih vedenjskih ter osebnostnih spremembah med prestajanjem kazni, o njegovem zdravstvenem stanju, o obsojenčevi družini in njenih socialnih razmerah ter ppdatkc o zagotovljenih pogojih za življenje na prostbsti.
Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati tudi predlog glede pozitivne ali negativne rešitve prošnje.
115.	člen
Komisija za pogojni odpust zasedo redno vsake tri mesece, izredno pa, če je treba odločiti o posameznih prošnjah ali o predlogih upravnika zavoda, ki jih ne bi bilo smotrno odložiti do rednega zasedanja. O tem ali naj se prošnja ali predlog obravnavata na izredni seji, odloči predsednik komisije za pogojni odpust.
Komisija praviloma zaseda na sedežih večjih zavodov. Pri rednih sejah komisije so navzoči upravnik in drugi zavodski strokovni delavci, ki lahko komisiji dajejo potrebna pojasnila.
116.	člen
O delu komisije se piše zapisnik, v katerem se vpišejo vse obravnavane prošnje oziroma predlogi in odločitve komisije.
Zapisnik podpišeta predsednik komisije in zapisnikar.
117.	člen
Odločba o ugodenih prošnjah in predlogih iz 89. člena zakona mora vsebovati osnovne osebne obsojenčeve podatke, podatke o pravnomočni sodbi in o izteku kazni.
O zavrnjenih prošnjah oziroma predlogih se sestavi skupna odločba za vse obsojence, ki prestajajo kazen v istem zavodu. Odločbo predloži zavod v podpis vsem obsojencem, ki jim je bila prošnja zavrnjena. O zavrnjeni prošnji se obvestijo tudi drugi upravičenci, če so vložili prošnjo za pogojni odpust obsojenca.
Odločbe iz prvega in drugega odstavka tega člena podpiše predsednik komisije.
118.	člen
Na željo obsojencev, ki jim je bila prošnja za pogojni odpust zavrnjena, je dolžan pooblaščeni delavec zavoda pojasniti razloge, zaradi katerih prošnji ni bilo ugodeno.
119.	člen
O pogojnem odpustu po 90. členu izda upravnik odločbo, ki jo izroči obsojencu, kopija pa se vloži v obsojenčev osebni spis.
XIX.	ODPUST OBSOJENCEV IN POMOČ PO PRESTANI KAZNI
120.	člen
Zavod pošlje občinski skupnosti socialnega skrbstva, na področju katere ima obsojenec stalno ali začasno prebivališče, praviloma dva meseca pred njegovim odpustom predlog o konkretnih oblikah strokovne pomoči, ki jo bo obsojenec po odpustu potreboval.
Ob odpustu iz zavoda mora strokovna skupina sestaviti zaključno poročilo o izvedbi inidividualnega prevzgojnega programa in ga poslati pristojni občinski skupnosti socialnega skrbstva. Iz poročila mora biti razvidna dosežena stopnja prevzgoje in nakazane smeri nadaljnjih prevzgojnih prizadevanj pristojne občinske skupnosti socialnega skrbstva, ki bo odpuščenemu obsojencu pomagala pri vključevanju v življenje in delo na prostosti.
121.	člen
Zavod predlaga pristojni občinski skupnosti socialnega skrbstva, da določi odpuščenemu obsojencu svetovalca iz 94. člena zakona:
—	kadar strokovna služba oceni, da se obsojenec sam ne bo znal ali mogel na prostosti vključiti v normalno življenje in delo;
—	kadar individualni program ob odpustu obsojenca iz zavoda še ni bil zaključen;
—	kadar je obsojencu potrebna pomoč pri nadaljevanju splošnega in poklicnega izobraževanja;
—	kadar je potrebna sprememba obsojenčevega okolja;
—	kadar obsojenec nima urejenih osnovnih življenjskih pogojev, zlasti če nima stanovanja in zaposlitve;
—	kadar je bily obsojencu izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja ali obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov.
Zavod pošlje pristojni občinski skupnosti socialnega skrbstva predlog iz prejšnjega odstavka najmanj en mesec pred odpustom obsojenca s prestajanja kazni.
122.	člen
Zavod omogoča strokovnim delavcem občinske skupnosti socialnega skrbstva neposredno kontaktiranje z obsojenci, ko urejajo kar je potrebno za njihovo vključitev v normalno življenje na prostosti.
123.	člen
Zavod mora obsojence vzpodbujati in jim omogočati, da tudi sami aktivno sodelujejo pri urejanju svojih zadev za vključevanje v življenje na prostosti po odpustu s prestajanja kazni.
Če je potrebno, da obsojenci osebno urejajo zadeve iz prejšnjega odstavka, jim zavod omogoči izhode iz zavoda.
124.	člen
Pred odpustom iz zavoda pregleda obsojenca zdravnik, ki vpiše ugotovitve v njegov zdravstveni karton oziroma v njegov osebni spis.
125.	člen
Preden obsojenec zapusti zavod, mu je treba izročiti njegove stvari, denar in potrdilo o odpustu iz zavoda.
Obsojenca, ki ob odpustu nima primerne obleke, perila in obutve in tudi ne sredstev, da bi si to kupil, oskrbi s tem 'zavod.
Zavod dodeli obsojencu tudi denarno pomoč, če nima sredstev, da bi se vsaj teden dni primerno preživljal.
XX.	POSEBNA DOLOČBA
126.	člen
, Za obsojene mladoletnike in osebe, kaznovane z zaporom za prekršek, se uporabljajo določbe tega pravilnika, kolikor zakon zanje ne določa kaj drugega.
XXI.	KONČNI DOLOČBI
127.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o izvrševanju kazni odvzema prostosti (Uradni ist SRS, št. 26/74).
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 25-1/78
Republiški sekretar
za pravosodje, organizacijo uprave in proračun
Jože Pacek L r.
173.
N^ podlagi prvega odstavka 22. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78) izdaja republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun
NAVODILO
o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni v kazenske poboljševalne zavode
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
Enota temeljnega sodišča, pristojna za izvršitev kazni zapora oziroma mladoletniškega zapora po 32. ■ členu zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: zakon) >n občinski sodnik za prekrške, ki je pristojen za izvršitev kazni zapora po 97. členu zakona, pošiljata obsojence, obsojene mladoletnike in osebe kaznovane z zaporom za prekršek na prestajanje kazni po tem navodilu.
Po tem navodilu se pošiljajo v kazenske poboljševalne zavode tudi obdolženci, katerim je sodišče ugodilo, da se oddajo v kazenski poboljševalni zavod pred pravnomočnostjo sodbe (36. člen zakona).
II.	POŠILJANJE NA PRESTAJANJE KAZNI ‘
ZAPORA V KAZENSKE POBOLJŠEVALNE DOMOVE
Pristojna enota temeljnega sodišča pošlje na prestajanje kazni zapora in mladoletniškega zapora v kazenske poboljševalne domove po naslednjem razporedu:
1.	V kazenski poboljševalni dom Dob pri Mirni:
—	obsojence, ki so obsojeni na kazen zapora, daljšo od enega leta oziroma, če jim ostanek kazni po vštetju pripora presega 1 leto zapora;
—	mlajše polnoletne obsojence (do 23. leta starosti), obsojene na kazen zapora, daljšo od 1 leta in 6 mesecev, oziroma, če jim ostanek kazni po vštetju pripora presega 1 leto in 6 mesecev zapora.
2.	V kazenski poboljševalni dom Ig pri Ljubljani:
—	polnoletne obsojenke, obsojene na kazen zapora, daljšo od 2 mesecev oziroma, če jim ostanek kazni po vštetju pripora presega 2 meseca zapora;
—	mlajše polnoletne obsojenke (do 23. leta starosti);
—	mladoletnice, obsojene na kazen mladoletniškega zapora (ki jo prestajajo v posebnem oddelku za mladoletnice).
3.	V kazenski poboljševalni dom za mladoletnike
Celje:
—	mladoletnike, obsojene na kazen mladoletniškega zapora;
—	mlajše polnoletne obsojence (do 23. leta starosti), obsojene na kazen zapora od 1 leta in 6 mesecev oziroma, če jim ostanek kazni po vštetem priporu ne presega 1 leto in 6 mesecev zapora.
4.	V odprti kazenski poboljševalni dom Rogoza-Maribor:
—	obsojence (tudi mlajše polnoletnike), obsojene zaradi kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa (21. poglavje kazenskega zakona SR Slovenije) z območja vseh temeljnih sodišč SR Slovenije, če so bili obsojeni na kazen zapora, daljšo od 6 mesecev oziroma, če jim ostanek kazni po vštetju pripora presega 6 mesecev zapora;
—	obsojence iz območja temeljnih sodišč Celje, Maribor in Murska Sobota, če so bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj iz prejšnje alinee na kazen do 6 mesecev zapora.
III.	POŠILJANJE NA PRESTAJANJE KAZNI V ZAPORE
Pristojne enote temeljnega sodišča pošiljajo na prestajanje kazni zapora v zapore obsojence, obsojene do 1 leta zapora oziroma, če jim ostanek kazni po vštetju pripora ne presega 1 leto zapora, in polnoletne obsojenke, obsojene do dveh mesecev zapora, oziroma,
če jim kazen po vštetju pripora ne presega dveh mesecev zapora, po naslednjem razporedu:
1.	V Zapore v Ljubljani:
—	obsojence ih obsojenke iz območja temeljnega sodišča v Ljubljani in Kranju;
—	obsojence z območja temeljnega sodišča Novo mesto, če so obsojeni nad 3 mesece zapora oziroma, če jim kazen po vštetju pripora presega 3 mesece zapora.
2.	V oddelek zaporov Novo mesto pri Zaporih v Ljubljani:
—	obsojence z območja temeljnega sodišča Novo mesto, če so obsojeni do 3 mesecev zapora oziroma, če jim kazen po vštetju pripora ne presega 3 mesecev zapora;
—	obsojenke z območja temeljnega sodišča Novo mesto.
3.	V odprtem oddelku Ig pri Zaporih v Ljubljani:
•	— obsojence (tudi mlajše polnoletnike) z območij
temeljnih sodišč Koper, Novo mesto, Nova Gorica, Ljubljana in Kranj, če so obsojeni zaradi kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa (21. poglavje kazenskega zakona SR Slovenije) in če so obsojeni na kazen do 6 mesecev zapora oziroma, če jim kazen po vštetju pripora ne presega 6 mesecev zapora.
4.	V Zapore v Mariboru:
—	obsojence z območja temeljnih sodišč Maribor in Celje;
—	obsojence z območja temeljnega sodišča Murska Sobota, če so obsojeni nad 3 mesece zapora oziroma, če jim kazen po vštetju pripora presega 3 mesece zapora;
—	obsojenke z območja temeljnega sodišča Maribor.
5.	V oddelek zoporov Murska Sobota pri Zaporih v Mariboru:
—	obsojence z območja temeljnega sodišča Murska Sobota, če so obsojeni do 3 mesecev zapora, oziroma če jim kazen po vštetju pripora ne presega 3 mesece zapora;
—	obsojenke z območja temeljnega sodišča Murska Sobota.
6., V Zapore v Celju:
—	obsojenke z območja temeljnega sodišča Celje.
7.	V Zapore v Kopru:
—	obsojence in obsojenke z območja temeljnega sodišča Koper.
8.	V oddelek zaporov Nova Gorica pri Zaporih v Kopru:
—	obsojence in obsojenke z območja temeljnega sodišča Nova Gorica.
Ne glede na določbe II. in III. poglavja tega navodila pošiljajo pristojne enote temeljnega sodišča obsojence, katerim je sodišče poleg kazni zapora izreklo tudi varnostni ukrep obveznega zdravljena alkoholikov in narkomanov, na prestajanje kazni v Zapore v Mariboru, če so bili obsojeni na kazen daljšo od enega meseca in če kazen ne presega eno leto.
IV.	POŠILJANJE NA PRESTAJANJE KAZNI ZAPORA V ODPRTE KAZENSKE POBOLJŠEVALNE DOMOVE OZIROMA ODDELKE
Obsojence, ki so osebnostno urejeni in za katere se da utemeljeno pričakovati, da bo prestajanje kazni v odprtem kazenskem poboljševalnem domu ali oddelku ugodno vplivalo na njihovo prevzgojo (drugi odstavek
22.	člena zakona) lahko pristojna enota temeljnega sodišča pošlje na prestajanje kazni zapora po naslednjem razporedu:
1.	V odprti kazenski poboljševalni dom Rogoza-Maribor:
—	obsojence z območij temeljnih sodišč Celje, Maribor in Murska Sobota ne glede na višino izrečene kazni zapora;
2.	V odprti oddelek Hotemež pri Kazenskem poboljševalnem domu Dob pri Mirni:
—	obsojence (tudi mlajše polnoletnike) z območja temeljnega sodišča Novo mesto, ne glede na višino izrečene kazni zapora;
—	obsojence (tudi mlajše polnoletnike) z območij temeljnih sodišč Koper, Ljubljana, Kranj in Nova Gorica, če so bili obsojeni na kazen zapora daljšo od 6 mesecev.
3.	V odprti oddelek pri Kazenskem poboljševalnem domu Ig pri Ljubljani:
—	obsojenke, obsojene zaradi kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa (21. člen kazenskega zakona SR Slovenije) z območja vseh temeljnih sodišč v SR Sloveniji;
—	obsojenke z območja vseh temeljnih sodišč SR Slovenije, ne glede na višino izrečene kazni zapora.
4.	V odprti oddelek Ig pri Zaporih v Ljubljani:
—	obsojence (tudi mlajše polnoletnike) z območja temeljnih sodišč Koper. Kranj, Ljubljana in Nova Gorica, če so obsojeni na kazen do 6 mesecev zapora.
V.	POŠILJANJE NA PRESTAJANJE KAZNI ZAPORA, IZREČENE V POSTOPKU O PREKRŠKU
Pristojni občinski sodnik za prekrške pošlje osebe, kaznovane s kaznijo zapora za prekršek, ali če je odredil, da se odločba izvrši takoj, na prestajanje kazni po naslednjem razporedu:
1.	V Zapore v Celju:
osebe z območij občin Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec.	1
2.	V Zapore v Kopru:
osebe z območij občin Ilirska Bistrica, Postojna, Sežana, Koper, Izola in Piran.
3.	V Zapore v Ljubljani:
osebe z območij občin Ljubljana Center, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica na Dolenjskem, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi.
4.	V Zapore v Mariboru:
osebe z območij občin Dravograd, Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Slovenska Bistrica.
5.	V oddelek zaporov Nova Gorica pri Zaporih v Kopru:
osebe z območij občin Ajdovščina, Idrija, Tolmin in Nova Gorica.
6.	V oddelek zaporov Novo mesto pri Zaporih v Ljubljani:
osebe z območja občin Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
7.	V oddelek zaporov Murska Sobota pri Zaporih v Mariboru:
osebe .z območja občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
8.	V oddelek zaporov Radovljica pri Zaporih v Ljubljani:
osebe z območja občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič.
VI.	POŠILJANJE NA PRESTAJANJE KAZNI ZAPORA, IZREČENE TUJCEM
Po razporedu, ki je določen v III. poglavju tega navodila, prestajajo obsojeni tujci kazen v zaporih, če jim po vštetem priporu ostanek kazni ne presega 3 mesece, in tujci, kaznovani z zaporom zaradi prekrška.
Tujci, ki jim po vštetem priporu ostanek kazni presega 3 mesece, se pošljejo na prestajanje kazni:
—	moški v kazenski poboljševalni dom Sremska Mitroviča,
—	ženske v kazenski poboljševalni dom Požarevac.
Z dovoljenjem republiškega sekretarja za pravosodje, organizacijo uprave in proračun lahko posamezni tujci prestajajo kazen iz prejšnjega odstavka v kazenskih poboljševalnih zavodih v SR Sloveniji.
VIL KONČNI DOLOČBI
Z dnem, ko začne veljati to navodilo, preneha veljati navodilo o razporedu pošiljanja oseb na prestajanje kazni odvzema prostosti (Uradni list SRS, št. 26/74).
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 25-1/78
,	Republiški sekretar
za pravosodje, organizacijo uprave in proračun
Jože Pacek 1. r.
174.
Na podlagi prvega odstavka 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/74) in zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78) izdaja republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun
PRAVILNIK
o izvrševanju vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom
I.	SPLOSNA DOLOČBA i	1. člen
Vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom se izvaja s sprejemom mladoletnika v prevzgojni dom, z namestitvijo v sprejemnem oddelku, z njegovo nastanitvijo in oskrbo, z bivanjem v vzgojni skupini, z osnovnim in poklicnim izobraževanjem, s priučeva-njem in delovnim usposabljanjem, s športnim in rekreativnim udejstvovanjem, s sodelovanjem pri prevzgoji, s pohvalami, nagradami in ugodnostmi, po potrebi pa tudi z disciplinskim kaznovanjem, ter s pripravami na odpustitev mladoletnikov iz prevzgojnega doma.
II.	SPREJEM MLADOLETNIKA
2.	člen
Prevzgojni dom (v nadaljnem besedilu:	dom)
sprejme mladoletnika na podlagi obvestila, ki mu ga pošlje pristojna občinska skupnost socialnega skrbstva skupaj z odločbo, s katero je bil izrečen vzgojni ukrep. Občinska skupnost socialnega skrbstva pošlje hkrati socialno anamnezo, ki zajema podatke o osebnostnem
razvoju in zorenju osebnosti mladoletnika, podatke za oceno družinskega stanja ter zaključno poročilo vzgojnega zavoda, če je bil mladoletnik pred sprejemom v dom v takem zavodu.
3.	člen
Ob sprejemu mladoletnika v dom se ugotovi njegova istovetnost, nato se vpiše v matično knjigo ter zanj odpre osebni list.
O sprejemu mladoletnika obvesti dom pristojno občinsko skupnost socialnega skrbstva.
4.	člen
Mladoletnik sme od osebnih stvari, ki jih je prinesel s seboj, zadržati le tiste, ki jih sme imeti pri sebi po hišnem redu doma.
Mladoletnik dobi o shranjenih stvareh potrdilo. Kopija potrdila se vloži v osebni spis.
Evidenco o odvzetih stvareh vodi dom po kartotečnem sistemu.
Vrednostne stvari 'se vpišejo v posebno knjigo.
Ob sprejemu v dom se mora mladoletnik okopati. Po potrebi se odredijo tudi britje, striženje, desinsek-cija in drugi higienski ukrepi.
III.	SPREJEMNI ODDELEK
5.	člen
Mladoletnika se po sprejemu v dom namesti v sprejemni oddelek, v katerem ostane do 20 dni.
Med bivanjem mladoletnika v sprejemnem oddelku je treba zbrati podatke o njegovem zdravstvenem stanju, šolski izobrazbi, vedenjskih in osebnostnih značilnostih, družinski in socialni problematiki ter druge podatke, ki so pomembni za presojo mladoletnikove osebnosti, naravo njegove osebnostne motenosti in podatke o okolju in razmerah, v katerih je mladoletnik živel in ki so vplivale na njegov razvoj.
Če poročilo občinske skupnosti socialnega skrbstva ni bilo priloženo odločbi sodišča, ga mora dom pribaviti v času, ko je mladoletnik v sprejemnem oddelku in ga upoštevati pri sestavi individualnega prevzgojnega programa.
Če je bil mladoletnik pred namestitvijo v dom obravnavan še v kakšnem drugem zavodu, pribavi dom tudi to dokumentacijo.
Če se ugotovi, da so bili mladoletniku že izrečeni drugi vzgojni ukrepi, je treba od pristojnega sodišča pribaviti poročilo o tem.
6.	člen
Mladoletnika je treba med bivanjem v sprejemnem oddelku uvajati v novo okolje, ga seznanjati z namenom bivanja v domu, z njegovimi pravicami in dolžnostmi ter s hišnim redom doma in ga primerno zaposliti.
7.	člen
Ko strokovna skupina doma, v kateri morajo biti pedagog, socialni delavec, psiholog, zdravnik in učitelj praktičnega pouka, prouči podatke o na novo sprejetem mladoletniku, se sestane na diagnostični konferenci, na kateri zlasti:
—	razpravlja o zdravstvenih, pedagoških, socialnih in psiholoških ugotovitvah sprejemnega oddelka,
—	sestavi individualni prevzgojni program,
—	določi vzgojno skupino, v katero se vključi mladoletnik.
Individualni prevzgojni program vsebuje predvsem:
—	ugotovitve strokovne skupine o stanju in vzrokih mladoletnikovih vedenjskih ter osebnostnih motenj,
—	okvirne napotke za delo z mladoletnikom na posameznih področjih, vključno s cilji, metodami in
‘tehnikami,
—	konkretne zadolžitve posameznih strokovnih služb pri vzgojnoterapevtskem vplivanju na mladoletnika,
—	vsebino in način beleženja opazovanj mladoletnikovega vedenja med potekom in ob zaključku izvajanja prevzgojnega ukrepa.
Individualni prevzgojni program potrdi pedagoški vodja doma.
8.	člen
Ko strokovna skupina sestavlja individualni program, zagotovi ustvarjalno sodelovanje mladoletnika.
Mladoletnik mora biti seznanjen s svojim individualnim programom pred zapustitvijo sprejemnega oddelka, v obsegu, ki ga določi strokovna skupina, predvsem pa glede na vključitev v vzgojno skupino, izobraževanje in delo.
Vsi podatki o ugotovitvah v sprejemnem oddelku in na diagnostični konferenci morajo biti vpisani in s prilogami vloženi v osebni spis mladoletnika.
\ 9. člen
Strokovna skupina doma spremlja izvrševanje individualnih programov in jih po potrebi ponovno obravnava, ustrezno spremeni ali dopolni.
IV.	NASTANITEV IN OSKRBA
10,	člen
Mladoletniki lahko nosijo svojo obleko, perilo in obutev.
Mladoletnike, ki nimajo primerne svoje obleke, perila in obutve, oskrbi s tem dom.
Obleka, perilo in obutev iz prejšnjega odstavka se označijo in se med mladoletniki ne zamenjujejo.
11.	člen
Pri delu nosijo mladoletniki delovno obleko in obutev. Delovna obleka in obutev mora ustrezati higienskim in tehničnim predpisom o varstvu pri delu.
Nabavo in stroške vzdrževanja delovne obleke mladoletnikov plača gospodarska enota doma.
, 12. člen
Mladoletniki dobijo dnevno najmanj tri obroke hrane. Enodnevna prehrana mora vsebovati od 3500 do 3800 kalorij in ustrezati po sestavi razvojnim potrebam mladoletnikov. Prehrana je pod kontrolo zdravstvene službe.
13.	člen
Bivalni prostori doma v katerih so mladoletniki nastanjeni, morajo biti opremljeni tako, da omogočajo izvajanje prevzgojnega programa in hišnega reda doma.
Bivalni prostori za mladoletnice so ločeni od bivalnih prostorov za mladoletnike.
14.	člen
Prosti čas mora biti organiziran tako, da mladoletniki prebijejo dovolj časa na svežem zraku s sprehodi ter pri športnih in drugih aktivnostih.
15.	člen
Dom zagotavlja mladoletnikom potrebno zdravljenje.
Ob prihodu v dom in ob odpustu iz doma je zdravniški pregled mladoletnika obvezen.
16.	člen
O napotitvi mladoletnika na specialistični pregled odloča zdravnik doma.
Zdravnik odobri na zahtevo mladoletnika specialistični pregled tudi v primeru če meni, da ta ni potreben, če plača mladoletnik stroške pregleda sam.
17.	člen
Mladoletnika, ki zboli za boleznijo, ki jo ni mogoče zdraviti v domu, se pošlje na zdravljenje v ustrezni zdravstveni zavod.
Ce mladoletnik huje zboli ali umre, dom o bolezni oziroma smrti obvesti njegove starše ali skrbnika, po potrebi pa tudi druge osebe, ter pristojno sodišče, ki je izreklo ukrep oddaje v prevzgojni dom.
V.	PREVZGOJNO DELO Z MLADOLETNIKI
18.	člen
Prevzgojno delo z mladoletniki poteka po prevzgojnem programu doma, ki ga sprejme svet prevzgojnega doma.
Prevzgojni program doma vsebuje:
—	strokovno teoretična izhodišča postopanja z mladoletniki,
—	organizacijske in vsebinske okvire dela z mladoletniki,
—	postopek z mladoletniki v sprejemnem oddelku,
—	oblike splošnega izobraževanja in poklicnega usposabljanja mladoletnikov,
—	oblike kulturnoprosvetnih, tclesnovzgojnih in drugih svobodnih dejavnosti mladoletnikov,
—	zaposlitev mladoletnikov,
—	specifične terapevtske oblike dela z mladoletniki,
—	oblike sodelovanja mladoletnikov pri organizaciji dela in življenja v domu,
—	oblike socialne in postpenalne pomoči,
—	zadolžitve posameznih strokovnih delavcev pri realizaciji prevzgojnega programa doma,
—	način evidentiranja opravljenega prevzgojnega dela.
Prevzgojni program doma izvajajo strokovni de- -lavci doma.
19.	člen
Vzgojno delo v domu poteka predvsem v vzgojnih skupinah (v nadaljnjem besedilu: vzgojne skupine).
Vzgojne skupine se sestavljajo na podlagi diagnostičnih ugotovitev v sprejemnem oddelku in potreb, ki jih narekujejo prevzgojni program doma in individualni programi.
20.	člen
Vsaka vzgojna skupina ima svoj program (skupinski program). Skupinski program sestavi vodja skupine po navodilih pedagoškega vodje doma.
Za sestavo skupinskega programa se primerno uporabljajo predpisi o šolstvu ob upoštevanju skupnih in posebnih nalog, ki so programirane v prevzgojnem programu doma.
21.	člen
Vzgojno skupino vodi vzgojitelj, ki ga določi pedagoški vodja v soglasju z upravnikom doma. Vzgojitelju se po potrebi dodeli sodelavec izmed članov strokovnega zbora doma.
Vzgojtclj skrbi za izvrševanje individualnih programov in skupinskega programa.
Vzgojna skupina ima praviloma stalnega vzgojitelja.	y
Vzgojitelj vodi o svojem delu dnevnik.
. 22. člen
Če se mladoletnik ni sposoben prilagajati delu in ' življenju po programu vzgojne skupine, v katero je bil napoten, se lahko premesti v posebno vzgojno skupino z intenzivnejšim postopkom.
O premestitvi in vrnitvi mladoletnika odloča strokovna skupina na predlog vodje skupine.
23.	člen
. Osnovno šolanje v domu se organizira v skladu s predpisi o osnovnošolskem izobraževanju.
V	osnovno izobraževanje se vključijo mladoletniki, ki nimajo popolne osnovnošolske izobrazbe, na način kot je to predvideno v individualnem programu.
24.	člen
Pouk v poklicni šoli se izvaja po predmetniku in učnih načrtih, ki so določeni s predpisi o poklicnem izobraževanju.
V	poklicno šolo se vključujejo mladoletniki, ki izpolnjujejo potrebne pogoje in je to zanje predvideno v individualnem programu.
Praktični ^pouk sc izvaja praviloma v delavnicah gospodarske enote doma.
Mladoletnik se lahko vključi v poklicno ali drugo šolo izven doma.
25.	člen
Usposabljanje mladoletnika za opravljanje določenega dela poteka po programu, ki ga sestavi strokovna skupina na predlog gospodarske enote doma.
Mladoletnik, ki se usposablja po prejšnjem odstavku, opravlja izpit pred ustrezno izpitno komisijo. O opravljenem izpitu dobi potrdilo, iz katerega ne sme biti razvidno, da ga je opravil v prevzgojnem domu.
26.	člen
Mladoletniku, ki ni vključen v poklicno šolo in se tudi ne priučuje, se določi v skladu z individualnim programom delo v gospodarski enoti doma.
VI.	SODELOVANJE MLADOLETNIKOV PRI PREVZGOJI
27.	člen
Mladoletniki sodelujejo pri svoji prevzgoji in pri urejanju drugih vprašanj, pomembnih za njihovo življenje in delo v domu prek domske skupnosti, sveta domske skupnosti, sveta mladih proizvajalcev, sveta šolske skupnosti, osnovne organizacije socialistične mladine Slovenije in drugih organizacij ali društev.
28.	člen
Člani dorrtske skupnosti so vsi mladoletniki na prestajanju prevzgojnega ukrepa v domu.
29.	člen
Svet domske skupnosti šteje od pet do devet članov. Mandatna doba članov sveta traja eno leto.
Mladoletniki dajejo predloge za člane sveta domske skupnosti na zboru domske skupnosti. Kandidacijsko listo sestavijo mladoletniki in jo izročijo na vpogled in v soglasje upravniku doma.
30.	člen
Svet domske skupnosti izvoli domska skupnost neposredno s tajnim ali javnim glasovanjem.
31.	člen
Volitve izvede volilna komisija, ki jo imenuje upravnik doma in v kateri mora biti vsaj en član domske skupnosti.
Volilna komisija skrbi za pravilen potek volitev.
32.	člen	'
Na predlog strokovnih delavcev doma svet domske skupnosti izvoli iz svoje sredine predsednika, njegovega namestnika, člane sveta mladih proizvajalcev in člane sveta šolske skupnosti.
33.	člen
Strokovni delavci doma so dolžni skrbeti, da organizacija in delo svetov in organizacij iz 27. člena tega pravilnika poteka po vnaprej pripravljenih programih, pri čemer jim nudijo strokovno in drugo pomoč.
34.	člen
Domska skupnost skrbi za napredek doma in obravnava:
—	prevzgojne programe doma,
—	red in disciplino v domu,
—	zdravstvene, prehrambene, nastanitvene in druge razmere v domu,
—	izobraževanje in poklicno usposabljanje mladoletnikov,
—	zaposlovanje mladoletnikov in njihovo nagrajevanje,
—	aktivnosti v prostem času in izrabo prostega časa,
—	odnose mladoletnikov z njihovim izvenzavod-skim socialnim okoljem,
—	medsebojne odnose in vzdušje v domu,
—	proces spreminjanja vedenja članov domske skupnosti v smeri boljše osebne in družbene prilagojenosti.
35.	člen
Svet mladih proizvajalcev zlasti:
—	sodeluje pri sestavljanju proizvodnih programov gospodarske enote doma in si prizadeva za njihovo izpolnitev,
—	razpravlja o doseženih uspehih gospodarske enote doma,
—	obravnava red in čistočo v delavnicah in predlaga ukrepe, da se odpravijo pomanjkljivosti,
—	predlaga posamezne mladoletnike za pohvale in nagrade za uspehe, ki so jih dosegli pri delu,
—	predlaga ustanavljanje tehničnih krožkov v domu.
36.	člen
Svet šolske skupnosti zlasti:
—	daje predloge za pohvale in nagrade mladoletnikom za uspehe, ki so jih dosegli pri učenju,
—	prireja šolske razstave, proslave in prireditve.
37.	člen
Svet mladih proizvajalcev in svet šolske skupnosti poročata o svojem delu na sestanku sveta domske skupnosti.
38.	člen
Konkretnejše oblike in načine sodelovanja pri lastni prevzgoji mladoletnikov, zlasti pa število članov posameznih svetov, način njihovega dela in druga vprašanja se določijo v hišnem redu doma.
VII.	POHVALE, NAGRADE, UGODNOSTI IN DISCIPLINSKE KAZNI
38.	člen
Posamezni mladoletniki in skupine so lahko pohvaljeni za prizadevnost pri delu, za -razvijanje medsebojnih tovariških odnosov, za aktivnost v domski skupnosti, v mladinskih organizacijah ter pri šolskih in izvenšolskih dejavnostih.
Pohvale izreka upravnik doma ali delavec, ki ga on določi. Z izrečenimi pohvalami je treba seznaniti vse mladoletnike doma.
Hkrati s pohvalami se lahko podelijo tudi nagrade.
Predlog za pohvale in nagrade lahko dajejo svet prevzgojnega doma, domska skupnost, svet mladih proizvajalcev in svet šolske skupnosti ter člani strokovnega zbora doma.
39.	člen
Za dobro obnašanje, prizadevanje in uspehe pri delu in iz drugih fazlogov se smejo dovoliti mladoletnikom ugodnosti, zlasti prosti izhodi iz doma v prostem času ali prostih dneh, obiskovanje staršev ali svojcev, obiskovanje kulturnih, prosvetnih in športnih prireditev ter sodelovanje v klubih in društvih izven doma.
Ugodnosti iz prejšnjega odstavka daje upravnik doma ali delavec, ki ga on določi.
Predloge za ugodnosti dajejo strokovni delavci doma.
Preden se odloči o predlogu po prejšnjem odstavku, je potrebno dobiti mnenje vodje vzgojne skupine.
40.	člen
Disciplinske kazni se izrekajo po 209. členu zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.
41.	člen
Mladoletnika, ki je v stanju afekta ali je pod vplivom alkohola, ali drugih toksičnih snovi, če je napadalen, če nudi odpor ali ogroža sebe, svoje zdravje ali življenje, če je nevaren za okolico, ali če drugače huje krši hišni red in disciplino v domu, se izloči iz skupine in namesti v poseben prostor.
Ta ukrep traja dokler traja razlog za oddajo v poseben prostor, to je, dokler se mladoletnik ne umiri ali ne minejo učinki toksičnih snovi, najdalj pa 24 ur-O podaljšanju bivanja mladoletnika v posebnem prostoru preko 24 ur odloča domski zdravnik.
Poročilo o namestitvi v posebnem prostoru je treba poslati republiškemu sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun.
42.	člen
Poseben prostor za izvršitev disciplinske kazni iz 209. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in poseben prostor iz prejšnjega člena mora biti opremljen kot bivalni prostor po 13. členu tega pravilnika.
43.	člen
Uspeh izrečenih pohval, nagrad in ugodnosti ter učinek disciplinskih kazni, mora obravnavati strokovni zbor doma.
Vin. ODPUST MLADOLETNIKA IZ DOMA
44.	člen
Pred odpustom mladoletnika se dom posvetuje s pristojno občinsko skupnostjo socialnega skrbstva.
Predlog za odpust lahko dom pošlje sodišču, ki je izdalo sklep na prvi stopnji.
Predlog za odpust je treba" utemeljiti. Predlogu za odpust mora biti priloženo zaključno poročilo o poteku prevzgajanja, z mnenjem o uspešnosti in doseženi stopnji prevzgoje ter napotili za morebitne nadaljnje ukrepe strokovnih služb, ki bodo po odpustu pomagale mladoletniku pri vključevanju v življenje in delo na prostosti. Poročilo o poteku prevzgajanja in doseženih uspehih se pošlje v vednost pristojni skupnosti socialnega skrbstva.
45.	člen
Mladoletniku se ob izpustu iz doma izročijo njegove stvari.
O odpustu iz doma dobi mladoletnik potrdilo.
Odpust mladoletnika iz doma natančneje ureja hišni red doma.
Če je dom pristojni občinski skupnosti socialnega skrbstva predlagal, da mladoletniku po odpustu iz doma postavi svetovalca, ga mora ta skupnost postaviti in o tem obvestiti dom pred odpustom mladoletnika iz doma.
IX. STROŠKI OSKRBOVANJA
46.	člen
V stroške, ki jih plačujejo občinske skupnosti socialnega skrbstva po 184. členu zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, se vračunajo tudi stroški za nabavo obleke, perila in obutve, za prehrano in za nastanitev mladoletnikov.
Občinske skupnosti socialnega skrbstva poravnajo stroške domu mesečno.
X. KONČNI DOLOČBI
47.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o izvrševanju vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni poboljševalni dom (Uradni list SRS, št. 26/74).
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 25-1/78
Republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun
Jože Pacek 1. r.
175.
Na podlagi prvega odstavka 54. člena Zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/74) in o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78) izdaja republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun
PRAVILNIK
o izvrševanju del in nalog pooblaščenih uradnih oseb kazenskih poboljševalnih zavodov
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta pravilnik natančneje ureja izvrševanje del in nalog pooblaščenih uradnih oseb kazenskih poboljševalnih zavodov (v nadaljnjem besedilu: zavod) ter predpisuje njihovo uniformo, oborožitev in opremo.
2.	člen
Pooblaščene uradne osebe ne smejo zapustiti delovnega mesta, na katerem se služba opravlja nepretrgoma, ne glede na njihov delovni čas, dokler jih ne zamenjajo drugi delavci.
Kadar je potrebno, so pooblaščene uradne osebe dolžne delati tudi dalj kot poln delovni č.as, če tako odredi upravnik zavoda, vodja pooblaščenih uradnih oseb, vodja oddelka zaporov, ali drug-za to pooblaščen delavec zavoda.
Pooblaščene uradne osebe so se dolžne tudi brez poziva takoj prijaviti na delo v primeru ogrožene varnosti zavoda, upora obsojencev, bega večje skupine oseb, požara, elementarnih in drugih hujših nesreč v zavodu.
3.	člen
Pooblaščene uradne osebe, ki delajo v izmenah, morajo biti na primeren način med seboj povezane in so si v primeru potrebe dolžne medsebojno pomagati.
II.	NAČIN OPRAVLJANJA DEL IN NALOG POOBLAŠČENIH URADNIH OSEB
1.	Zavarovanje zavoda in varstvo obsojencev
4.	člen
Pooblaščene uradne osebe skrbijo za zavarovanje .uvoda, ki obsega potrebne ukrepe, da se prepreči vstop v zavod nepoklicanim osebam, odvrne morebiten napad na zavod, prepreči beg ali upor obsojencem in pripornikom, zagotovi njihova varnost in varnost objektov ter drugega premoženja zavoda.
Zavarovanje zavoda je redno in izredno.
Redno zavarovanje obsega tiste oblike zunanjega in notranjega zavarovanja, ki so stalno potrebne za varstvo, normalno življenje in delo zavoda.
Izredno zavarovanje odredi upravnik zavoda ob povečani nevarnosti zaradi izrednih dogodkov v zavodu ali ob neposredni nevarnosti napada na zavod od zunaj.
5.	člen
Iz varnostnih razlogov morata v vsakem zavodu in oddelku v nočnem času ter ob nedeljah in praznikih opravljati službo najmanj dve pooblaščeni uradni osebi.
V odprtem oziroma polodprtem zavodu ali oddelku lahko opravlja tudi v času in dnevih iz prejšnjega odstavka službo ena pooblaščena uradna oseba.
6.	člen
Zavod ima načrt zavarovanja.
Načrt zavarovanja je prilagojen vrsti in velikosti zavoda.
Načrt zavarovanja določa razpored pooblaščenih uradnih oseb za opravljanje del in nalog pri rednem 'in izrednem zavarovanju.
Načrt ■ zavarovanja se ustrezno dopolnjuje oziroma spreminja, če to narekujejo spremenjene razmere.
Upravnik zavoda predloži načrt zavarovanja in spremerpbe po prejšnjem odstavku v potrditev Republiškemu sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun.
Načrti zavarovanja se štejejo za uradno tajnost.
7.	člen
Pooblaščene uradne osebe skrbijo za varnost obsojencev in pripornikov s tem, da jih primerno nadzirajo in varujejo v bivalnih ter drugih prostorih, pri delu v zavodu in zunaj njega, pri spremljanju zunaj zavoda, med sprehodi in ob drugih priložnostih. Pri tern so zlasti dolžni, da preprečujejo pobege, napade, medsebojna obračunavanja, samopoškodbe in podobno.
Oblike in obseg varstva in nadzorstva po prejšnjem odstavku prilagodi zavod svojim potrebam, pri čemer je treba upoštevati zlasti vrsto zavoda (zaprti, polodprti, odprti) in posebnosti v posameznih oddelkih in skupinah.
8.	člen
Pooblaščene uradne osebe so dolžne najmanj dvakrat dnevno (zjutraj in zvečer), če je potrebno pa tudi večkrat, s štetjem in na drug način ugotavljati prisotnost obsojencev in pripornikov.
9.	člen
Vodja izmene pooblaščenih uradnih oseb je dolžan o izrednih dogodkih, ki ogrožajo varnost zavoda in se pripetijo izven rednega delovnega časa, takoj obvestiti upravnika zavoda in vodjo pooblaščenih uradnih oseb.
2.	Straža
10.	člen
Pooblaščene uradne osebe opravljajo stražarsko službo, če je ta predvidena v načrtu zavarovanja zavoda iz 6. člena tega pravilnika. Načrt zavarovanja določa tudi način opravljanja te službe.
Če v načrtu iz prejšnjega odstavka ni določeno kaj drugega, se za opravljanje stražarske službe primerno uporabljajo predpisi o straži objektov Jugoslovanske ljudske armade.
3.	Ukrepi za zagotovitev varnosti ter reda in discipline v zavodu
11.	člen
Za zagotovitev varnosti, reda in discipline ter izvajanja hišnega reda v zavodu smejo pooblaščene uradne osebe opravljati osebne preglede obsojencev, pregledati bivalne in druge prostore ter pregledati prejete in odposlane pošiljke.
12.	člen
Za pregled po prejšnjem členu tega pravilnika izda praviloma palog upravnik zavoda, vodja enote pooblaščenih uradnih oseb oziroma vodja oddelka zaporov,
v nujnih primerih pa tudi vodja izmene pooblaščenih uradnih oseb.
Če bi bilo nevarno odlašati, opravi pooblaščena uradna oseba pregled tudi brez naloga, vendar mora o tem takoj obvestiti tistega, ki je pooblaščen za izdajo takega naloga. Pri tem navede razloge, zaradi katerih je bilo treba pregled opraviti takoj. Hkrati mu poroča, kaj je bilo pri pregledu najdeno oziroma odkrito.
13.	člen	I	1
Osebni pregled se praviloma opravi pri sprejemu
obsojenca v zavod, pred spremljanjem in pred nastopom disciplinske kazni oddaje v samico, če je potrebno pa tudi v drugih primerih.
Osebni pregled žensk smejo opraviti le ženske pooblaščene uradne osebe ali druge ženske, ki jih določi pooblaščena uradna oseba zavoda.
14.	člen
Za pregled pošiljk pooblasti upravnik zavoda določeno pooblaščeno uradno osebo.
Če je pri pregledu pošiljke ugotovljeno kaj takega, kar predstavlja razlog za zadržanje pošiljke po 67. členu zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: zakon), jo je pooblaščena uradna oseba dolžna izročiti upravniku ali drugi za to pooblaščeni uradni osebi, ki odloči, kaj je treba ukreniti.
15.	člen
Bivalne in druge prostore zavoda pregledujejo pooblaščene uradne osebe, če je podan sum, da so obsojenci pritihotapili v zavod stvari, ki jih po hišnem redu ne smejo imeti pri sebi, ali da imajo skrite stvari, ki so jih pripravili ali dobili v zavod, da bi jih uporabili za beg, napad na delavce zavoda ali koga drugega, za samopoškodbo in iz podobnih razlogov.
Pooblaščene uradne osebe lahko pregledujejo okolico zavpda, zlasti če je vorjetno, da se je tam skril pobegli obsojenec ali pripornik, ali da so tam skriti predmeti, namenjeni za napad na zavod ali za pomoč pri 'organiziranju pobega.
16.	člen
Pregled obsojencev in prostorov se praviloma opravi podnevi, v nujnih primerih pa tudi ponoči.
Osebni pregled opravita praviloma najmanj dve pooblaščeni uradni osebi, pri čemer ne smejo biti navzoči drugi obsojenci.
17.	člen
O odvzetih stvareh, najdenih pri pregledu, je treba izdati potrdilo.
Če se pri pregledu prostorov najdejo stvari, ki jih je treba vzeti, pa se ne da ugotoviti čigave so, jih pooblaščene uradne osebe izročijo njihovemu vodji hkrati s poročilom,_ kje so bile najdene in drugimi ugotovitvami.
4.	Spremljanje zunaj zavoda
18.	člen
Obsojence in pripornike zunaj zavoda praviloma spremljajo pooblaščene uradne osebe.
Obsojencem, ki so osebnostno urejeni in ni bojazni, da bi pobegnili, sme upravnik zavoda, vodja oddelka ali' vodja pooblaščenih uradnih oseb dovoliti, da gredo iz zavoda brez spremstva pooblaščenih uradnih
oseb. Preden odloči o tem, se posvetuje z delavci zavoda, ki obsojenca ali pripornika najbolj poznajo. Pri odločanju je treba zlasti upoštevati višino" kazni, prestani del kazni, doseženo stopnjo prevzgoje, morebitne prejšnje kazni, dotedanje življenje obsojenca, urejenost razmer v družini ter druge okoliščine, ki so pomembne za ugotavljanje nevarnosti za pobeg.
19.	člen
Prevoz spremljanih obsojencev in pripornikov po prvem odstavku prejšnjega člena tega pravilnika se opravi praviloma z vozilom zavoda ali z javnimi prevoznimi sredstvi, izjemoma pa tudi z drugimi prevoznimi sredstvi.
Spremljanje se lahko opravi tudi peš, če to narekujejo posebne razmere ali če ni mogoče zagotoviti prevoza.
20.	člen
Med spremljanjem so pooblaščene uradne osebe zlasti dolžne:
—	paziti, da spremljana oseba ne pobegne in da se ne poškoduje, .
—	preprečiti poskus drugih, da bi osvobodili spremljano osebo,
—	varovati spremljano osebo pred napadom oseb, ki jih je prizadelo kaznivo dejanje spremljane osebe,
—	preprečiti žalitve, zasmehovanje in poniževanje spremljane osebe,
—	izogibati se nepotrebnemu izpostavljanju spremljane osebe okoliščinam, ki pritegnejo pozornost javnosti.
21.	člen
Način spremljanja in druge potrebne ukrepe ob spremljanju odredi upravnik, vodja pooblaščenih uradnih oseb ali drug pooblaščeni delavec zavoda, v oddelku zaporov pa vodja oddelka, i
Ukrepi iz prejšnjega odstavka obsegajo zlasti odreditev potrebnega števila pooblaščenih uradnih oseb glede na število, begosumnost ali nevarnost spremljanih oseb, navodila o vklepanju in potrebna obvestila pooblaščenim uradnim osebam o kaznivem dejanju in višini kazni, osebnostnih lastnostih spremljanih °seb in o drugih okoliščinah, ki kažejo na nevarnost Pobega oziroma napada na pooblaščeno uradno osebo s strani spremljanih ali drugih oseb.
Kdor odredi spremljanje, določi tudi opremo in oborožitev pooblaščenih uradnih oseb in jih hkrati opozori tudi proti katerim spremljanim osebam smejo zaradi preprečitve bega uporabiti strelno orožje.
22.	člen
Pred začetkom spremljanja je treba pri spremi j a-hih osebah praviloma opraviti osebni pregled in odvzeti stvari, ki bi jim lahko koristile za beg ali za napad na poblaščeno uradno osebo.
Pooblaščena uradna oseba, ki je odgovorna za spremljanje, opozori spremljane osebe pred odhodom iz zavoda, da so se dolžne ravnati po ukazih pooblaščenih uradnih oseb, ker bodo sicer proti njim v skladu z zakonom uporabljena prisilna sredstva. Hkrati jih opozori, da se med spremljanjem brez dovoljenja ne smejo pogovarjati z občani ali od njih sprejemati stva-ri. Prepove jim lahko tudi medsebojno pogovarjanje, 'e K0 narekujejo varnostni ukrepi ali če za pripornike tako odredi preiskovalni sodnik.
23.	člen
Če je mogoče, je treba spremljanje opraviti brez prekinitve. Kadar je potrebno potovanje prekiniti, se to praviloma stori v kraju, kjer so zapori, postaja milice ali uprava javne varnosti.
Med prekinitvijo spremljanja se spremljane osebe, če je mogoče, oddajo v zapore ali prostore za pridržanje postaje milice.
24.	člen
V	primeru, da je treba spremljati hudo bolno ali onemoglo osebo, nosečnico ali porodnico, mora zdravnik podati mnenje o njeni zdravstveni sposobnosti za pot. Če meni, da bi potovanje ogrozilo njeno življenje ali znatno poslabšalo njeno zdravje, se spremljanje odloži in o tem zavod nemudoma obvesti tistega, ki je spremljanje odredil.
25.	člen
Če spremljana oseba nenadoma hii^de zboli, je treba spremljanje prekiniti in takoj poskrtieti za potrebno zdravniško pomoč.
V	primeru smrti spremljane osebe obvesti pooblaščena uradna oseba na najhitrejši način najbližjo postajo milice oziroma upravo javne varnosti.
Pooblaščena uradna oseba je dolžna v primeru iz prvega ali drugega odstavka tega člena takoj obvestiti svoj zavod.
26.	člen
Ob pobegu spremljane osebe ravnajo pooblaščene uradne osebe po 28. členu tega pravilnika in v skladu z določbami zakona in tega pravilnika o uporabi strelnega orožja.
27.	člen
Pooblaščene uradne osebe izročijo spremljano osebo in njene stvari organu ali zavodu, kateremu jo je bilo treba pripeljati.
O sprejemu spremljane osebe in stvari izda organ oziroma urad ustrezno potrdilo.
O poskusu pobega, upiranja ali neposlušnosti spremljanih oseb poročajo pooblaščene uradne osebe organu ali zavodu, ki so mu jih pripeljali, in vodji enote pooblaščenih uradnih oseb svojega zavoda.
5.	Ukrepi ob pobegu
28.	člen
Pooblaščena uradna oseba je dolžna takoj, ko ugotovi pobeg obsojenca ali pripornika, ukreniti vse potrebno, da je čimprej prijet in pripeljan v zavod.
V	primeru, da pooblaščena uradna oseba vidi bežečo pobeglo osebo, ali da je bila neposredno po pobegu obveščena o smeri bega, je dolžna takoj steči za njo oziroma jo zasledovati in v okviru pooblastil zakona ukreniti vse potrebno, da jo prime.
Pobeglo osebo, ki beži pred pooblaščeno uradno osebo, ta s klicem »stoj« pozove, naj se ustavi, pri čemer sme oddati tudi svarilne strele, s katerimi hkrati pokliče na pomoč druge pooblaščene uradne osebe ali delavce javne varnosti, če so v bližini.
Ce pooblaščena uradna oseba uvidi, da pobeglo osebo ne bo mogla sama prijeti, obvesti o pobegu na najhitrejši način najbližjo postajo milice ali upravo javne varnosti in svoj zavod.
Hkrati z obvestilom iz prejšnjega odstavka posreduje pooblaščena uradna oseba postaji milice ali upravi javne varnosti razpoložljive podatke o pobegli ose-
bi, pomembne za njeno izsleditev (osebne podatke, osebni opis, podatke o zvezah pobeglega z drugimi osebami in podobno).
29.	člen'
Pooblaščena uradna osebA, ki ugotovi pobeg, pa ne gre za primer iz prejšnjega člena, je dolžna o tem takoj obvestiti vodjo enote pooblaščenih uradnih oseb ali vodjo izmene pooblaščenih uradnih oseb.
30.	člen
V	primeru pobega iz zavoda je dolžan vodja enote pooblaščenih uradnih oseb, v njegovi odsotnosti pa vodja izmene pooblaščenih uradnih oseb takoj organizirati in voditi zasledovanje, če je verjetno, da je pobegla oseba še v bližini zavoda.
Zasledovanje po potrebi neposredno organizira in vodi upravnik zavoda, zlasti če gre za pobeg skupine ah posameznih obsojencev, ki so nevarni za okolico, ali za osebe, priprte zaradi suma storitve hujšega kaznivega dejan*
31.	člen
V	primeru pobega osebe, proti kateri je odrejen pripor, je treba v 24 urah obvestiti sodišče, ki je odredilo pripor.
Za pobeglim obsojencem odredi upravnik zavoda v roku iz prejšnjega odstavka tiralico. Izjemoma se lahko ta rok podaljša za 24 ur, če je utemeljeno pričakovati, da se bo obsojenec sam vrnil v zavod.
6.	Sodelovanje pooblaščenih uradnih oseb z organi t	za notranje zadeve
*
32.	člen
Pri pripravi in spremembah načrtov zavarovanja zavoda iz 6,- člena tega pravilnika sodeluje upravnik zavoda ali pooblaščena uradna oseba, ki jo on pooblasti, z upravo javne varnosti in postajo milice na področju, kjer je zavod.
33.	člen
Upravnik zavoda je dolžan o izrednih dogodkih, ki ogrozijo varnost zavoda, takoj obvestiti najbližjo postajo milice s splošnim delovnim področjem in področno upravo javne varnosti.
Če izredni dogodki iz prejšnjega odstavka tega pravilnika nastanejo izven rednega delovnega časa, posreduje taka obvestila vodja izmene pooblaščenih uradnih oseb.
34.	člen
V	primeru, ko se v zasledovanje pobeglih obsojencev vključi tudi delavce uprave javne varnosti ali delavce postaje milice na področju katere je zavod, je pooblaščena uradna oseba, ki neposredno organizira in vodi zasledovanje, dolžna usklajevati in koordinirati zasledovalno akcijo z njihovimi vodilnimi delavci.
35.	člen /
Če je podan utemeljen sum, da je bilo v zavodu storjeno kaznivo dejanje, za katerega je predpisana kazen nad eno leto zapora ali hujša kazen, je dolžan upravnik ali druga pooblaščena uradna oseba to sporočiti najbližji postaji milice s splošnim delovnim področjem in upravi javne varnosti.
Pri odkrivanju kaznivega dejanja in storilca ter pri odkrivanju in zavarovanju sledov so pooblaščene
uradne osebe dolžne nuditi ustrezno pomoč organom za notranje zadeve.
7.	Postopek pooblaščenih uradnih oseb z obsojenci in njihove naloge pri izvajanju hišnega reda zavoda
36.	člen
Z obsojenci in priporniki so pooblaščene uradne osebe pri opravljanju svojih nalog .dolžne postopati dostojno, spoštovati njihovo človeško dostojanstvo, varovati njihovo telesno in duševno zdravje, pri tem pa morajo postopati odločno, da se ohrani potreben red in disciplina.
37.	člen
Pooblaščene uradne osebe z neposrednim nadziranjem obsojencev in pripornikov ter s primernimi ukrepi zagotavljajo, da življenje in delo v zavodu poteka po hišnem redu. Pri tem so zlasti dolžne:
—	seznanjati obsojence in pripornike s hišnim redom zavoda ter s pravicami in dolžnostmi, ki jih imajo po zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih,
—	opozarjati obsojence in pripornike na odstopanje od hišnega reda, če niso potrebni strožji ukrepi,
—	preprečevati samopoškodbe in samomore obsojencem in pripornikom,
—	preprečevati stanja, ki bi utegnila imeti za posledico spore med obsojenci in priporniki, kakor tudi med njimi in drugimi osebami,
—	primerno ukrepati, da se vzpostavita prekršena red in disciplina v zavodu,
—	odrejati obsojencem in pripornikom, da opravijo potrebna opravila za vzdrževanje reda in snage v zavodu ter za vzdrževanje osebne higiene,
—	obsojence primerno spodbujati pri njihovem delu in izobraževanju,
—	preprečevati škodo na premoženju zavoda in odkrivati povzročitelje škode,
—	nadzirati redno vstajanje in počitek obsojencev in pripornikov,
—	skrbeti za red in varnost pri nadziranih obiskih obsojencev in pripornikov,
—	prijavljati upravniku zavoda, vodji enote pooblaščenih uradnih oseb ali drugi pooblaščeni uradni osebi zavoda oziroma vodji oddelka zaporov kršitve hišnega reda in primere povzročanja škode zavodu ter poročati o vseh pomembnih dogodkih ali zapažanjih, ki zadevajo varnost zavoda, red in disciplino ter življenje in delo v zavodu.
38.	člen
V prijavi iz zadnje alinee prejšnjega člena navede pooblaščena uradna oseba potrebne osebne podatke kršitelja, kraj, čas in opis kršitve, posledice in dokaze.
Pri obravnavanju disciplinske kršitve s prijavljeno osebo je pooblaščena uradna oseba, ki je podala prijavo, lahko navzoča, da ustno pojasni okoliščine, v katerih je bila prijavljena kršitev storjena.	,
*	39. člen
Pooblaščena uradna oseba opravlja v skladu z odredbami upravnika zavoda tudi določene naloge pri izvrševanju disciplinskih kazni, ki se izrekajo obsojencem na prestajanju kazni zapdra.
8.	Ukrepi ob nesrečah in drugih izrednih dogodkih v zavodu
40.	člen
V	primeru požara, elementarnih in Cvugih nesreč v zavodu so pooblaščene uradne osebe dolžne ukreniti vse potrebno, da preprečijo pobeg obsojencem in pripornikom, da se ohrani red in disciplina, odvrnejo posledice nesreče in čimprej vzpostavi prejšnje stanje.
Begosumne obsojence in pripornike je treba nastaniti v varne prostore v zavodu ali zunaj njega in jih primerno zavarovati. Če to ni mogoče, se jih začasno zastraži na primernem kraju in z drugimi ukrepi onemogoči, da bi pobegnili.
Obsojence, ki niso begosumni, je treba takoj vključiti v dela, ki so potrebna za preprečitev škode oziroma odstranjevanje posledic nesreče.
Ukrepe po drugem in tretjem odstavku tega člena odrejajo upravnik zavoda, vodja enote pooblaščenih uradnih oseb in vodja oddelka zaporov, v njihovi odsotnosti pa vodja izmene pooblaščenih uradnih oseb.
41.	člen
Pooblaščene uradne osebe so dolžne poznati protipožarne ukrepe zavoda in, biti usposobljene za uporabljanje naprav za gašenje požara. Poznati morajo tudi ukrepe proti drugim nesrečam in navodila o njihovem ravnanju v primeru takih nesreč.
42.	člen
Ob nesreči pri delu in drugih nesrečah obsojencev in pripornikov ter v primeru samomora, samopoškodbe ali kaznivega dejanja, so pooblaščene uradne osebe dolžne zavarovati kraj nesreče oziroma dejanja. Zavarovanje obsega ukrepe, ki so potrebni, da se do prihoda komisije na kraju ničesar ne spremeni.
V	primerih iz prejšnjega odstavka so pooblaščene uradne osebe dolžne poskrbeti za takojšnjo zdravniško Pomoč tistim, ki jim je taka pomoč potrebna.
9.	Naloge pooblaščenih uradnih oseb pri prevzgoji in izobraževanju obsojencev
43.	člen
Pooblaščene uradne osebe morajo poznati individualne in skupinske prevzgojne programe zavoda in si pri opravljanju svojih nalog prizadevati za uresničitev teh programov.
Pooblaščene uradne osebe, ki delajo v oddelkih in gospodarskih enotah zavoda, morajo biti primerno strokovno usposobljene za delo z obsojenci na področju Prevzgoje in izobraževanja obsojencev.
44.	člen
Določene pooblaščene uradne osebe sodelujejo pri sestavljanju prevzgojnih programov za delo z obsojenci, na sestankih prevzgojne skupine in na skupinskih sestankih obsojencev.
Pri opravljanju svojih nalog sodelujejo pooblaščene uradne osebe z vzgojitelji, socialnimi delavci, inštruktorji in drugimi strokovnimi delavci zavoda, ki so odgovorni za prevzgojo in izobraževanje obsojencev.
45.	člen
Pooblaščene uradne osebe dajejo vzgojiteljem ali drugim pooblaščenim osebam zavoda potrebne podatke, kadar je treba pripraviti poročilo o vedenju in delu
obsojenca za pristojne organe v zvezi s pomilostitvijo, pogojnim odpustom, premestitvijo v drug zavod ali oddelek in v drugih primerih, ko se lahko taki podatki koristno uporabijo v prevzgojni namen.
46.	člen
Pri prevzgoji in izobraževanju obsojencev oprav-Ijajo pooblaščene uradne osebe zlasti še naslednje delo:
—	sodelujejo pri pripravah predlogov za dajanje ugodnosti po 70. členu zakona in predlogu za pohvale ter nagrade obsojencev,
—	sodelujejo pri organizaciji športnih in drugih rekreativnih dejavnosti,
—	skrbijo, da obsojenci smotrno in koristno izrabijo svoj prosti čas,
—	skrbijo, da so obsojenci v skladu s hišnim redom in prevzgojnim programom po sredstvih javnega obveščanja redno seznanjeni z družbenopolitičnimi, gospodarskimi, socialnimi, kulturnimi, športnimi in drugimi dogajanji doma in po svetu,
—	pomagajo organizirati in izvajati sodelovanje/obsojencev pri posameznih dejavnostih in delih skupnega pomena.
Po napotilih strokovne skupine in drugih pooblaščenih oseb zavoda opravljajo pooblaščene uradne osebe še druge naloge pri prevzgoji obsojencev.
III.	UPORABA PRISILNIH 'SREDSTEV IN DRUGA POOBLASTILA POOBLAŠČENIH URADNIH OSEB
1.	Uporaba prisilnih sredstev
47.	člen
Za prisilna sredstva se štejejo: telesna sila, vklenitev, gumijevka, vodni curki, dresirani psi ter plinska sredstva in strelno orožje.
Prisilna sredstva izv prejšnjega odstavka smejo pooblaščene uradne osebe uporabiti le v primerih iz 115. in 116. člena zakona in ob pogojih ter na način, kot je določeno v tem pravilniku.
48.	člen
Prisilna sredstva se smejo uporabiti, če se drugače ne more zagotoviti izvršitev službene naloge.
Pooblaščene uradne osebe so dolžne uporabiti najmilejše prisilno sredstvo, s katerim je v danem primeru mogoče zagotoviti izvršitev službene naloge.
Za milejša prisilna sredstva se štejejo: telesna sila, odstranitev in vklenitev. Z uporabo prisilnih sredstev je treba prenehati, brž ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila uporabljena.
Pri uporabi prisilnih sredstev so pooblaščene uradne osebe dolžne paziti, da s tem ne ogrožajo življenja in varnost drugih oseb.
49.	člen
Za telesno silo se štejejo telesne moči, prijemi juda in drugih spretnosti za obrambo ali napad.
Uporaba telesne sile, ki ni v skladu s prejšnjim odstavkom (udarci z roko in podobno) ni dopustna.
Pooblaščena uradna oseba uporabi telesno silo proti obsojencu ali priporniku:
1.	da obvlada aktivni ali pasivni odpor;
2.	da mu prepreči beg, fizični napad na pooblaščeno uradno osebo ali koga drugega, in samopoškodbo;
3.	da prepreči premoženjsko škodo in odvrne napad na objekt, ki ga varuje.
50.	člen
Aktivni ■ odpor je podan, če obsojenec ali pripornik:
—	fizično napade ali sevupira z orožjem, nevarnim orodjem ali drugimi predmeti, s katerimi ogroža življenje in varnost drugih ljudi;
—	se skuša s' silo iztrgati pooblaščeni uradni osebi, se z njim preriva ali kako drugače z uporabo sile ali resne grožnje skuša onemogočiti izvršitev uradnega dejanja;
—	če spodbuja ali hujska druge k uporu.
Pasivni odpor je podan, če se oseba iz prejšnjega
odstavka skriva, ne odzove pozivu ali ne izpolni zakonito odrejene naloge, ali če se spravi v položaj, ki onemogoča izvršitev uradnega dejanja (se vleže, obstane in noče naprej, se oprime kakšnega predmeta in podobno).
51.	člen
Vklenitev opravijo pooblaščene uradne osebe tako, da obsojencu ali priporniku nadanejo na zapestje sredstva za vklepanje in jih zvežejo ali zaklenejo. Pri vklepanju je treba paziti, da se vklenjenemu ne povzroča bolečin ali telesnih poškodb.
Vklenitev opravijo pooblaščene uradne osebe po nalogu ali brez naloga.
Po nalogu vklene pooblaščena uradna oseba obsojenca ali pripornika, če tako odredi upravnik zavoda, vodja enote pooblaščenih uradnih oseb, vodja oddelka zaporov' vodja izmene pooblaščenih uradnih oseb, preiskovalni sodnik ali predsednik senata.
Brez naloga vklenejo pooblaščene uradne osebe obsojenca ali pripornika, če je to nujno, da se onemogoči beg, obvlada upiranje, opravi privedba, prepreči napad, samopoškodba ali povzročitev škode.
1	52. člen
Pooblaščena uradna oseba sme uporabiti gumijevko v primerih iz 49. in 50. člena tega pravilnika, če z milejšimi prisilnimi sredstvi ne more zagotoviti iz-vrštev službene naloge.
Pri pasivnem upiranju se gumijevka praviloma ne uporablja. Izjemoma jo pooblaščena uradna oseba sme uporabiti, če z milejšimi prisilnimi sredstvi ni mogla obvladati upiranja, ali še nima možnosti, da bi /dobila pomoč drugih pooblaščenih uradnih oseb.
Pri uporabi gumijevke sc je pooblaščena uradna oseba dolžna izogibati udarcev po glavi in drugih občutljivih delih telesa.
Gumijevke ni dopustno uporabiti proti obsojencem ali pripornikom, ki so očitno bolni, stari in onemogli ali so težki invalidi, kot tudi ne proti ženskam, pri katerih je vidna nosečnost, razen če taka oseba s strelnim orožjem oziroma kakšnim drugim nevarnim sredstvom neposredno ogroža življenje pooblaščene uradne osebe ali koga drugega.
53.	člen
Vodni curki se uporabijo v primeru upora večje skupine obsojencev in pripornikov, če drugače ni mogoče v zavodu vzpostaviti reda.
Uporabo vodnih curkov odredi upravnik zavoda oziroma vodja oddelka zaporov, v njuni odsotnosti pa tudi vodja izmene pooblaščenih uradnih oseb.
54.	člen
Dresirani psi se uporabljajo:
—	za zavarovanje zavoda in njegovih objektov;
—	za preprečitev pobega obsojencev ali pripornikov oziroma za njihovo izsleditev;
—	da se odvrne napad na pooblaščeno uradno osebo ali koga drugega;
—	da se najdejo stvari, ukradene v zavodu ali vtihotapljene v zavod.
Pri neposredni uporabi dresiranih psov proti obsojencem ali pripornikom je pooblaščena uradna oseba dolžna paziti, da jim psi po nepotrebnem ne prizadenejo poškodb.
55.	člen
Plinska sredstva uporabijo pooblaščene uradne osebe, da onesposobijo posamezne obsojence, pripornike ali skupino, ki se upira ali napada, zlasti v primeru, če se zabarikadira v bivalnih ali drugih prostorih in z nevarnimi sredstvi onemogoča pooblaščenim uradnim osebam dostop do nje.
O uporabi plinskih sredstev odločajo, osebe iz drugega odstavka 53. člena tega pravilnika.
56.	člen
Obsojenca ali pripornika sme poobiašč mn uradna oseba odstraniti iz skupine, bivalnih, delovnih in drugih prostorov ter jo odvesti v poseben prostor, če ugotovi:
—	da je storila ali namerava storiti kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti ;
—	da se pripravlja na beg ali upor;
—	da s svojim ravnanjem ogroža sebe ali koga drugega;
—	da moti druge pri delu, počitku, razvedrilu ali pri opravljanju drugih dejavnosti v zavodu.
O odstranitvi je pooblaščena uradna oseba dolžna takoj obvestiti upravnika zavoda oziroma vodjo oddelka zaporov, v njuni odsotnosti pa vodjo izmene pooblaščenih uradnih oseb.
2.	Uporaba strelnega orožja
57.	člen
Pooblaščena uradna oseba sme uporabiti strelno orožje, če z nobenim drugim prisilnim sredstvom ne more:
1.	zavarovati življenja ljudi;
2.	odvrniti od sebe neposrednega napada, s katerim je ogroženo njegovo življenje;
3.	odvrniti napada na objekt, ki ga varuje;
4.	preprečiti pobega obsojencem iz kazenskega poboljševalnega zavoda zaprtega tipa;
5.	preprečiti pobega osebi, ki je v priporu zaradi kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen do 15 let zapora ali hujša kazen.
58.	člen
Uporaba strelnega orožja po 1. in 2. točki prejšnjega člena je dopustna le, če je treba odvrniti ali preprečiti protipraven napad, zaradi katerega je v neposredni življenjski nevarnosti pooblaščena uradna oseba oziroma ena ali več drugih oseb.
Za napad, ki pomeni neposredno življenjsko nevarnost se šteje zlasti:
—	napad z orožjem, nevarnim orodjem, predmetom ali sredstvom;
—	fizičen napad dveh ali več oseb v okoliščinah, ko napadeni ne more pričakovati polnoči in napada ne more drugače odvrniti;
—	napad ene osebe v okoliščinah iz prejšnje ali-nce, če je fizično močnejša od napadenega ali obvlada posebne spretnosti za napad.
59.	člen
Uporaba strelnega orožja proti obsojencu ali priporniku zaradi preprečitve pobega med spremljanjem je dopustna le, če je bil obsojen ali v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja iz 5. točke 57. člena tega pravilnika.
Preden pooblaščena uradna oseba uporabi strelno orožje zaradi preprečitve pobega obsojencu ali priporniku, ga pozove, naj se ustavi, s klicem: »stoj, streljal bom.« Ce se po prvem klicu ne ustavi, ga pooblaščena uradna oseba ponovi. Pri tem lahko odda svarilne strele.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka sme pooblaščena uradna oseba že po prvem pozivu uporabiti strelno orožje proti bežečemu obsojencu oziroma priporniku, če to narekujejo posebne okoliščine, kot so: noč, gosta megla, nepregleden teren, bežanje proti gozdu in podobno.
60.	člen
Uporaba strelnega orožja proti mladoletnim obsojencem in nosečim ženskam je dopustna le iz razlogov 1. in 2. točke 57. člena tega pravilnika.
61.	člen
Kadar pooblaščena uradna oseba opravlja službo Pod neposrednim nadzorstvom upravnika zavoda, vodje enote pooblaščenih uradnih oseb, vodje izmene ali vodje oddelka zaporov, sme uporabiti strelno orožje le po njihovem ukazu.
Osebe, ki so pooblaščene ukazati uporabo strelnega orožja, smejo to storiti, če' so za to izpolnjeni zakoniti pogoji. V tem primeru tudi sami uporabijo strelno orožje.
Strašilni streli in streli zaradi klicanja pomoči se ne štejejo za uporabo strelnega orožja v smislu lega pravilnika.
3.	Poročanje o uporabi prisilnih sredstev
62.	člen
O uporabi vsakega prisilnega sredstva poroča po-°blaščena uradna oseba brž ko je mogoče vodji enote Pooblaščenih uradnih oseb ali drugemu za to določenemu delavcu zavoda. Pri tem navede zlasti, kakšno Prisilno sredstvo je bilo uporabljeno, proti komu in 12 kakšnega razloga ter druge okoliščine, pomembne Za oceno upravičenosti in primernosti uporabljenega Prisilnega sredstva.
Vodja enote pooblaščenih uradnih oseb ukrene kar je treba, da se prepriča, ali je bilo prisilno sred-stv° uporabljeno v mejah zakonskih pooblastil in v skladu s tem pravilnikom. O uporabi prisilnega sred-stva in o svojih ugotovitvah poroča upravniku zavoda.
Poročilo o uporabi gumijevke in strelnega orožja Poda pooblaščena uradna' oseba tudi v pismeni obliki.
63.	člen
Zavod pošlje takoj Republiškemu sekretariatu ' za Ptavosodje. organizacijo uprave in proračun poročilo uporabi naslednjih prisilnih sredstev: gumijevke.
vodnih curkov, plinskih sredstev in strelnega orožja. Poročilo mora vsebovati poleg podatkov iz prvega odstftvka prejšnjega člena tudi podatke o posledicah (telesna poškodba, smrt in podobno) ter oceno o upravičenosti uporabe prisilnega sredstva.
Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun lahko od zavoda zahteva dodatne informacije ali opravi potrebne poizvedbe, da se prepriča o tem, ali je bilo prisilno sredstvo uporabljeno v skladu z zakonom in tem pravilnikom.
4.	Druga pooblastila pooblaščenih uradnih oseb
64.	člen
Pooblaščena uradna oseba sme tudi brez dovoljenja lastnika stanovanja oziroma imetnika stanovanjske pravice ali uporabnika drugih prostorov vstopiti v tuje stanovanje ali druge prostore, da prime pobeglega obsojenca ali pripornika:
—	če je sama videla, da se je zatekel v tuje stanovanje oziroma druge prostore;
—	če jo je kdo obvestil, da se je zatekel v tuje stanovanje oziroma druge prostore, ko ga je takoj po pobegu zasledovala.
65.	člen
Če v primerih iz prejšnjega člena pooblaščena uradna oseba preišče tuje stanovanje ali druge ‘prostore, se omeji na pregled tistih ppostorov in stvari, kjer bi bila pbbegla oseba lahko skrita.
66.	člen
Pri vstopu v tuje stanovanje ali druge prostore pove pooblaščena uradna oseba lastniku stanovanja oziroma imetniku stanovanjske pravice ali uporabniku drugih prostorov, da je vstopil po, pooblastilu iz 199. člena zakona,
Na zadevo oseb iz prejšnjega odstavka izstavi pooblaščena uradna oseba brž ko je mogoče potrdilo o vstopu v tuje stanovanje oziroma prostore in o opravljeni preiskavi. V njem navede svoje ime in priimek ter ime svojega zavoda, ime in primek zasledovane osebe, kdaj in v čigavo stanovanje oziroma druge prostore je vstopila in ali je pobeglo osebo našla oziroma prijela.
67.	člen
Pri zasledovanju pobegle osebe ali če je nujno prepeljati spremljano osebo v bolnišnico, sme pooblaščena uradna oseba zahtevati od vsakega lastnika oziroma uporabnika prevoznega sredstva ali sredstva za zveze, da ji omogoči uporabo tega sredstva.
Pooblaščena uradna oseba ne sme uporabiti za namene iz prejšnjega odstavka prevoznih sredstev ali sredstev za zveze diplomatskih in konzularnih predstavnikov tujih držav, Jugoslovanske ljudske armade in reševalnih ter gasilskih avtomobilov. O uporabi tujega prevoznega sredstva oziroma sredstva za zveze izda pooblaščena uradna oseba na zahtevo lastnika ali uporabnika potrdilo in ga pouči, da ima pravico v 30 dneh od zavoda zahtevati povračilo stroškov za uporabljeno sredstvo.
5.	Uradna izkaznica pooblaščenih uradnih oseb
68.	člen
Pooblaščene uradne osebe imajo uradno izkaznico, s katero dokažejo, da imajo pri opravljanju službe
pravico nositi službeno orožje in ukrepati v skladu s pooblastili, ki so določena v 119. in 120. členu zakona.
69.	člen
Uradna izkaznica ima obliko knjižice v velikosti 7 X 9,5 cm.
Platnice uradne izkaznice so iz usnja ali skaja črne barve. Na prednji platnici je grb Socialistične republike Slovenije, pod njim pa napis: »Uradna izkaznica«.
Na prvi notranji strani je zgoraj napis: »Socialistična republika Slovenija — Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun«. Pod tem napisom je prostor za fotografijo formata 2,5 X 3 cm, pod njo pa prostor za vpis priimka in imena pooblaščene uradne osebe, datuma izdaje in podpis predstojnika ter uradni pečat. Na drugi notranji strani sta vpisani serijska in registrska številka uradne izkaznice ter navedena pooblastila iz 119. in 120. člena zakona.
Obrazec uradne izkaznice je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del (priloga št. 1).
70.	člen
Uradno izkaznico izda Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, ki o izdanih izkaznicah vodi posebno evidenco.
Uradna izkaznica velja 10 let. Po izteku veljavnosti se zamenja in opremi z novo fotografijo. Po potrebi se zamenja tudi prej. Staro uradno izkaznico je treba vrniti.
71.	člen
Če pooblaščena uradna oseba izgubi uradno izkaznico ali če je bila uničena, sporoči to takoj upravi zavoda, ki poskrbi za preklic veljavnosti izkaznice v Uradnem listu SRS.
Če je pooblaščena uradna oseba prišla ob uradno izkaznico po svoji krivdi, je dolžna sama plačati stroške preklica in stroške za izdajo nove izkaznipe.
72.	člen
Ko delavec zavoda izgubi status pooblaščene uradne osebe, vrne uradno izkaznico zavodu, ki jo pošlje Republiškemu sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, da jo uniči in črta iz evidence.
IV.	UNIFORMA, OPREMA IN OBOROŽITEV POOBLAŠČENIH URADNIH OSEB
1.	Skupne določbe
73.	člen
Pooblaščene uradne osebe opravljajo službo praviloma v uniformi, razen v odprtih zavodih ali oddelkih. Upravnik zavoda ali vodja enote pooblaščenih uradnih oseb lahko odredi, da opravljajo določene naloge v civilni obleki.
Če pooblaščena uradna oseba opravlja službo v civilni obleki, mora na zahtevo tistega, s komur uradno stopa v stik, ali na zahtevo pooblaščene osebe javne ali državne varnosti pokazati službeno legitimacijo.
74.	člen
Z uniformo, opremo in orožjem oskrbuje zavod Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo
uprave in proračun iz sredstev sklada za posebne namene.
Pooblaščena uradna oseba dobi v primerih, določenih s tem pravilnikom, denarno nadomestilo namesto pripadajoče uniforme ali njenih delov.
O uniformah oziroma izplačanih denarnih nadomestilih, o opremi in o orožju, vodijo zavodi posebne evidence ter opravljajo druge odrejene naloge.
75.	člen
/
Pooblaščene uradne osebe so dolžne redno vzdrževati uniformo, opremo in orožje.
O poškodovanju, okvari, uničenju ali izgubi uniforme, opreme in orožja so pooblaščene uradne osebe dolžne takoj obvestiti vodje enote pooblaščenih uradnih oseb.
Pooblaščena uradna oseba, ki namenoma ali iz malomarnosti uniči, izgubi ali poškoduje uniformo, opremo' in orožje, je disciplinsko in odškodninsko odgovorna.
76.	člen
Nadzorstvo nad hrambo, vzdrževanjem in zavarovanjem orožja in opreme opravljajo pooblaščeni delavci Republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun.
2.	Uniforma
77.	člen
Uniforma pooblaščenih uradnih oseb je zimska in letna. Za uniformo so pooblaščene uradne osebe osebno zadolžene in jo do poteka dobe nošenja ne smejo odtujiti ali spremeniti njenega kroja. Uniforme pooblaščenih uradnih oseb ni dovoljeno nositi kot civilno obleko v istem kroju in z egalizirjem.
Za opravljanje nalog v posebnih pogojih dela dobijo pooblaščene uradne osebe dopolnilno opremo k uniformi, ki je v zadolžitvi zavoda in jo po uporabi takoj vrnejo.	>
78.	člen
Zimsko uniformo pooblaščenih uradnih oseb sestavljajo: kapa, titovka, kravata, bluza, hlače, plašč, površnik, srajca, šal, nogavice, hlačni pas, usnjene rokavice in terenski čevlji, ki so lahko nizki ali visoki.
Letno uniformo sestavljajo: kapa, kravata, letna srajca, bluza, hlače, dežni plašč, prevleka za kapo, nizki čevlji, nogavice in hlačni pas.
Vsi deli zimske in letne uniforme so temno modre barve, razen srajce, šala, rokavic, čevljev in pasu.
Srajca je svetlo modra, šal svetlo siv, čevlji črni, rokavice in pas pa rjave ali črne barve.
79.	člen
Zimsko uniformo pooblaščenih uradnih oseb-žensk sestavljajo: kapa, kravata, puli, jopa, krilo, plašč, površnik, srajca, šal, nogavice, usnjene rokayice, škornji in nizki čevlji.
Letno uniformo pooblaščenih uradnih oseb-žensk sestavljajo: bluza, krilo, dežni plašč, nogavice in letni čevlji.
Vsi deli zimske in letne uniforme so temno modre barve, razen srajce, pulija, šala, nogavic, rokavic, škornjev in čevljev.
Šal je svetlo sive barve, srajca in puli sta bela, nogavice svetle, rokavice, škornji in čevlji pa črne barve.
80.	člen
Uniforma ima poseben kroj, opisan v opisu kroja in delov uniforme pooblaščenih uradnih oseb, ki je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del (priloga št. 2). Tisti, ki mu preneha status pooblaščene uradne osebe, je dolžan vrniti uniformo, če doba nošenja še ni potekla.
81.	člen
Upravnik zavoda določi, kdaj nosijo pooblaščene uradne osebe zimsko in kdaj letno uniformo, pri čemer upošteva klimatske razmere in druge pogoje dela.
82.	člen
Pooblaščene uradne osebe, ki jim je odrejeno, da stalno opravljajo službo v civilni obleki, lahko dobijo denarno nadomestilo za neprevzeto uniformo.
To nadomestilo se izplača po poteku dobe nošenja uniforme za nazaj in je enako kalkulativni vrednosti uniforme ali njenih posameznih delov.
Pooblaščene uradne osebe ■— ženske dobijo denarno nadomestilo za nakup nogavic, rokavic, škornjev ter zimskih in letnih čevljev.
Denarno nadomestilo za uniformo se izplača tudi vsem upokojenim pooblaščenim uradnim osebam ali ožjim družinskim članom umrle pooblaščene uradne osebe, če izdane naročilnice za uniformo še niso bile izkoriščene.
83.	člen
Pooblaščene uradne osebe lahko kupujejo vse dele uniforme po nabavni ceni, h kateri se prištejejo manipulativni stroški.
Če pooblaščeni uradni osebi med opravljanjem službe kdo poškoduje uniformo ali če pride do poškodbe brez njene krivde in ni več primerna za nošenje, pridobi pravico do nove uniforme oziroma poškodovanih delov.
Primere iz prejšnjega odstavka ugotavlja komisija, ki jo imenuje upravnik zavoda.
84.	člen
Pooblaščena uradna oseba ki izjavi, da ne želi delati v zavodu, izgubi pravico do uniforme, ki bi jo sicer dobila v času, ko mora ostati na delu.
Pooblaščeni uradni osebi, ki je nad šest mesecev odsotna z dela zaradi bolezni ali drugih razlogov, se doba nošenja podaljša za toliko časa, kolikor traja odsotnost.
85. člen
a) Pooblaščene uradne osebe	dobijo	oziroma jim
Pripada naslednja uniforma:		
Zap. št.	Vrsta uniforme	Koli- čina	Doba nošenja (v letih)
1. kapa zimska z 'zvezdo	1	2
2. titovka z zvezdo	1	4
3. kravata	2	2
4. bluza zimska	1	2
5. hlače zimske	1	2
6. plašč zimski	1	5
1. površnik — letni plašč	1	4 ‘
8- srajca	2	1
9. šal	1	4
Zap. gt-	Vrsta uniforme	Koli- čina	Doba nošenja (v letih)
10. nogavice	4	1
11. rokavice	1	4
12. terenski čevlji	1	5
13. opasač	1	nedoločen'
		čas
14. kapa letna z zvezdo	1	2
15. srajca letna	1	2
16. bluza letna	1	3
17. hlače letne	1	1 %
18. dežni plašč	,1	3
19. prevleka za kapo	1	1
20. nizki čevlji	1	J
21. hlačni pas	1 ■	4
b) Pooblaščene uradne osebe —		ženske
1. kapa zimska z zvezdo	1	2
2. kravata	2	1
3. bluza zimska — jopa	1	2
4. krilo zimsko	I	2
5. plašč zimski	V	5
6. površnik — letni plašč	1	4
7. srajca	2	1
8. šal	1	4
9. usnjene rokavice	1	4
10. škornji	1 ,	3
11. čevlji nizki	1	1
12. letna bluza	1	2
13. letno krilo	1	2
14. dežni plašč	1	4
15. zimske in letne nogavice	10	1
16. nizki letni čevlji	1	2
17. puli	2	1
Doba nošenja zimskega plašča pooblaščenih uradnih oseb v zaporih Koper in Nova Gorica je 6 let, letnega plašča pa 3 leta.
Doba nošenja uniforme se računa od dneva, ko so pooblaščene uradne osebe pridobile pravico do uniforme.
86.	člen
Pooblaščene uradne osebe-pripravniki za pooblaščene uradne osebe dobijo ob sprejemu v delovno razmerje dve zimski uniformi za dobo treh let, z letno uniformo pa še dvoje hlač za enako dobo. Poleg tega dobijo še tri srajce za dobo enega leta, dve letni srajci pa za dobo treh let.
Pripravnice za pooblaščene uradne osebe — ženske dobijo ob sprejemu v delovno razmerje dve zimski in dve letni uniformi za dobo treh let.
87.	člen
Dopolnilno opremo k uniformi po drugem odstavku 77. člena tega pravilnika sestavljajo: stražarska bunda, stražarski škornji, stražarske rokavice, ušesni ščitniki, vetrovka, delovna obleka ali halja in kratki gumijasti škornji.
Doba nošenja dopolnilne opreme k uniformi je praviloma 10 let, lahko pa se zamenja tudi prej, če je toliko izrabljena, da ni primerna za nadaljnjo uporabo.
3.	Posebna oprema pooblaščenih uradnih oseb
88.	člen
Posebno opremo pooblaščenih uradnih oseb sestavljajo: piščalka z vrvico, usnjena torbica, gumijevka, žepna svetilka, zaščitne rokavice in zaščitna očala, intervencijska čelada, sredstva za vklepanje in posebna tehnična sredstva za zveze, za osebne preiskave, za preiskavo stvari in prostorov.
Posebna oprema iz prejšnjega odstavka se zamenja po potrebi.
89.	člen
Posebna oprema pooblaščenih uradnih oseb je praviloma v zadolžitvi zavoda in se daje pooblaščenim uradnim osebam na uporabo, ko je to potrebno za opravljanje določenih nalog. Po uporabi jo takoj vrnejo.
Ce je potrebno, se pooblaščene uradne osebe osebno zadolžijo za piščalko, gumijevko, žeppo svetilko in usnjeno torbico.
4.	Oborožitev
90.	člen
Pooblaščene uradne osebe so pri opravljanju službe po potrebi oborožene s strelnim in plinskim orožjem.
Oborožitev pooblaščenih uradnih oseb je določena v načitu zavarovanja iz 6. člena tega 'pravilnika.
91.	člen
Pooblaščene uradne osebe so osebno zadolžene za pištolo. Upravnik zavoda določi primemo zavarovan prostor, kjer pooblaščene uradne osebe hranijo orožje, ko niso v službi.
Druga oborožitev je v zadolžitvi zavoda in se hrani ločeno od orožja iz prejšnjega odstavka.
92.	člen
Vodja enote pooblaščenih uradnih oseb skrbi, da so vse pooblaščene uradne osebe sposobne ravnati z orožjem. V ta namen organizira teoretični in praktični pouk ter šolsko streljanje.
93.	člen
Vodja enote pooblaščenih uradnih oseb skrbi, da je orožje brezhibno, čisto, v redu vzdrževano in ustrezno zavarovano.
Prostor, v katerem se hrani orožje, mora ustrezati pogojem hrambe orožja.
V.	POSEBNA DOLOČBA
94.	člen
Za osebe, kaznovane z zaporom v postopku za prekršek, se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika, kolikor zakon zanje ne določa kaj drugega.
VI.	KONČNI DOLOČBI
95.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o pazniški službi (Uradni list SRS, št. 26/74). •
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS.	
St. 25-1/78	Republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun Jože Pacek 1. r.
Priloga št. 1
Obrazec uradne izkaznice pooblaščenih uradnih oseb kazenskih poboljševalnih zavodov
1. zunanja stran		2. prva stran izkaznice		3. druga stran izkaznice
I Grb		SOCIALISTIČNA REPUBLIKA		Serija:	Reg. št:
SR Slovenije		SLOVENIJA		Imetnik te izkaznice je poobla-
		Republiški sekretariat za	>	ščen, da vstopi v tuje stanovanje
		pravosodje, organizacijo uprave		in druge prostore, jih po potrebi
		in proračun		preišče, legitimira ljudi, ki ovi-
Uradna izkaznica		fotografija	Ime in priimek		rajo ali poizkušajo preprečiti izvršitev uradnih nalog, uporabi
•		2,5 X 3 cm Ljubljana dne		najbližje	dosegljivo	prevozno sredstvo ali sredstvo za zvpze, če so izpolnjeni pogoji iz 119. in 120. člena zakona o izvrševanju
				kazenskih sankcij.
		Predstojnik		
		(uradni pečat)		
Priloga St. 2
Opis kroja in delov uniforme pooblaščenih uradnih oseb
I
'Zimska in letna uniforma pooblaščenih uradnih oseb — moških je izdelana po naslednjem kroju:
1.	Kapa s ščitnikom ima obod svetlo modre barve. Ščitnik, ki je širok 40 mm, je iz celuloida ali podobnega materiala, ki je pri zimski kapi črne, pri letni pa bele barve. Na ščitniku je približno 5 mm od zunanjega roba prišit zlatorumen 6 mm širok obšitek. Usnjen podbradnik na kapi je enake barve kot ščitnik. Širok je 10 mm in ima dva obročka iz enakega materiald za uravnavanje dolžine. Pritrjen je k obodu z dvema zlatorumenima gumboma v premeru 14 mm. Podbradnik na kapi vodje pooblaščenih uradnih oseb je iz pletenice zlato rumene barve. Vrhnji del zimske kape je obšit z 2 mm debelim zlatorufne-nim všitkom. Na sredini oboda spredaj je rdeča peterokraka zvezda s premerom 38 mm. Kapa ima tudi posebno prevleko, ki je iz enakega materiala kot dežni plašč.
2.	Titovka je spredaj visoka 50 do 60 mm, zadaj 60 do 70 mm, s strani pa 90 do 100 mm. Zgornji robovi so obšiti s svetlomodrim egalizirjem. Na titovki je spredaj zvezda s premerom 28 mm.
3.	Bluza ima odprte zavihke in je krojena v pas, sega do sredine dlani naravno iztegnjenih rok ob telesu. Zapenja se š štirimi gumbi s premerom 22 mm. Na prsih ima na spodnjem delu na vsaki strani po vrhu prišit žep z všitkom in preklopom. Zgornja žepa sta široka 12 do 16 cm in dolga 14 do 19 cm, spodnja Pa široka 16 do 20 in dolga 18 do 23 cm.
Bluza in naramki, ki sta na enem koncu široki 60, na drugem pa 45 mm. Na širšem koncu sta všiti na ramenu v rokav, na ožjem pa se zapenjata pri ovratniku z gumbom premera 14 mm. Zadaj ima prerez, ki se načenja 60 do 80 mm pod pasom.
4.	Dolge hlače so brez zavihkov, hlačnice pa so široke od 22 do 26 cm. Ob obeh straneh je 2 mm širok svetlomoder egalizir.
5.	Zimski plašč je izdelan iz sukna, odprt, rahlo krojen v pas in ima tive vrsti gumbov. V vsaki vrsti so po trije zatorumeni gumbi. Pašč ima na vsaki strani po en všit žep s preklopom. Plašč je primerno dolg, tako da pokriva kolena in sega 5 do 10 cm pod kolena. Zadaj je od spodaj skoraj do pasu prerezan. Na zadnjem delu ima plašč 7 cm širok pas, ki sega od levega do desnega stranskega šiva in se na straneh zapenja z dvema zlatorumenima gumboma premera 24 mm. Plašč ima naramke, široke pri rokavih 60 mm, pri ovratniku pa 45 mm. Naramki sta na širšem koncu všiti v rokav, pri ovratniku pa se zapenjata z zla to-rumenima gumboma premera 16 mm. Sprednji robovi, ovratnik plašča ter preklopi na žepih in pa na zadnjem delu imajo 2 mm širok všitek iz svetlomodre tkanine.
6.	Dežni plašč je iz gumirane tkanine, ima kapuco in pas. Kapuca se na plašč pripenja z gumbi. Plašč je od ovratnika do sredine prsi in čez pleča ojačen z enako gumirano tkanino. Znotraj ovratnika do pasu je podložen s tanjšo podlogo ustrezne barve. Na plečih ter pod pazduhama je všit mrežast trak. «ega do polovice meč in se zapenja s tremi gumbi, ki so po barvi prilagojeni plašču. Naramki sta iz osnovne tkanine in iste velikosti kot pri bluzi. Na
levi in desni strani plašča sta vrezana pokončna žepa normalne velikosti. Na zadnjem delu od spodaj navzgor je razreza, ki je pokrita s preklopom.
7.	Površnik sega do podkolena. Ima tri gumbe v dveh navpičnih vrstah, ki so po barvi prilagojeni površniku. Naramki sta razen gumbov enake dimenzije in na isti način vdelani kot pri zimskem plašču. Ojačan je enako kot dežni plašč in ima vložek, ki se ga lahko poljubno namešča ali odstrani.
8.	Letna srajca, ki se nosi brez bluze in kravate, ima našit in prepognjen ovratnik, ki je pod tilnikom širok 40 mm, proti koncu pa se razširi do 75 mm. Spredaj je odprta in zarobljena. Zapenja se s petimi gumbi premera 10 mm. Na prednjem delu zgoraj je na vsaki strani po en našit žep s pregibom in preklopom. Dolžina žepov je 14, širina pa 13 cm. Pregib na žepih je širok od 25 do 30 mm. Naramki sta iz enakega blaga kot srajca ter istih dimenzij in na enak način vdelani kot pri bluzi.
9.	Pas (opasač) je iz ustreznega usnja, širok 48 mm in podložen s tankim suknom. Zapenja se z medeninasto sponko. Na njem je prekoramnik, širok 20 mm, izdelan iz enakega materiala.
II
Zimska in letna uniforma pooblaščenih uradnih oseb — žensk je izdelana po naslednjem kroju:
'	1. Kapa je ovalne oblike in je pod podlogo oja-
čena. Ima prešit ščitnik širok 4 do 6 cm. Podbradnik je iz enakega blaga. Na sprednji strani je na kapi zvezda s premerom 28 mm.
2.	Jopa ima odprte zavihke in je krojena v pas. Sega do sredine dlani iztegnjenih rok ob telesu. Podložena je z ustrezno podlogo. Zapenja se s 3 gumbi premera 22 mm. Spodnja robova sta krojena v polkrogu in nista prešita. Rokavi so gladki in segajo do zapestja. Na zapestju so prišiti po 3 gumbi premera 14 mm. Na spodnjem delu ima z vsake strani po en vrezan žep s preklopom dolgim 14 do 15 in širokim
5	cm. Jopa je na hrbtu po sredini prerezana in ima dva všitka.
3.	Letna bluza je krojena v pas z odprtim ovratnikom in je iste dolžine kot jopa. Zapenja se s štirimi gumbi premera 18 mm. Na sprednjem delu spodaj je z vsake strani po en navidezni žep s preklopom, dolgim 14 in širokim 5 cm. Robovi ovratnika in preklopa navideznih žepov so, dvakrat prešiti s svetlejšim suknom v razmaku 3 do 4 mm. Na rokavih so enojne,
6	cm široke manšete, ki se zapenjajo z gumbi premera 14 mm.
4.	Zimsko in letno krilo sega do sredine kolen. Na sredini prednjega dela je polpregib, dolg 35 do 40 cm. Zimsko krilo je podloženo z Ustrezno podlogo. Na levi strani v pasu je sponka in vzdolžna zadrga.
5.	Zimski plašč sega čez krilo. Ima odprte zavihke in 100 mm širok ovratnik, katerega robovi so prešiti. Krojen je ravno in ima dve vrsti gumbov s premerom 22 mm. Na zadnji strani je brez šiva in ima 25 cm dolg razporeki Na vsaki strani ima poševno prerezane žepe brez preklopa z všitim vložkom, ki je dolg 14 do 17, širok pa 4 cm. Rokavi so od 1 do 2 cm daljši kot pri jopi. Na spodnjem delu so 8 cm dolgi prerezi, kjer sta našita po 2 gumba s premerom 14 rhm.
6.	Dežni plašč je ravnega .kroja in sega čez kolena. Izdelan je iz nepremočljivega blaga, z notranje strani pa podložen s penasto gumo, na hrbtu ter pod pazduhama pa še z mrežasto tkanino. Zapenja se s tremi gumbi premera 22 mm. Robovi in ovratnik so
8 mm od roba prešiti. Na prednjem delu rokavov so 40 mm široki vložki, ki so spredaj všiti v šiv rokava, na drugi strani pa se zapenjajo z gumbom premera 14 mm. Plašč ima kapuco na zapenjanje, nepremočljivo prevleko za kapo in pas z zlatorumeno sponko.
7.	Površnik je podoben površniku pooblaščenih uradnih oseb — moških, vendar prilagojen ženskemu kroju in sega čez kolena.
8.	Škornji imajo srednje visoko peto in segajo do polovice meč. Na zunanji strani je prerez z ustrezno zaponko.
9.	Čevlji imajo srednje visoko peto in gumijasto podpetnico in se zavezujejo z vezalkami.
176.
Na podlagi 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/74) in zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78) izdaja republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun
PRAVILNIK
o načinu in odmerjanju plačila za delo obsojencev in o nagradah za delo mladoletnikov v prevzgojnem
domu
I.	TEMELJNA MERILA ZA ODMERJANJE PLAČILA
1.	člen
Ta pravilnik določa pogoje in merila za plačilo, ki ga dobivajo obsojene osebe za delo med prestajanjem kazni odvzema prostosti in za nagrade za delo mladoletnikov v prevzgojnih domovih.
2.	člen
Višina plačila za delo je odvisna od kvalitete in količine opravljenega dela in potrebne strokovnosti za
opravljanje dela.
3.	člen
Plačilo se odmerja po delu, ki ga obsojena oseba opravi, ali pa po času, ki ga obsojena oseba porabi za delo.
4.	člen
Merila, ki veljajo za dela, ki jih opravljajo obsojene osebe, se ne smejo razlikovati od meril, ki veljajo za sorodna delovna mesta v ustreznih organizacijah združenega dela.
II.	OBRAČUNAVANJE PLAČILA
5.	člen
Obsojene osebe, ki dosegajo pri svojem delu poprečne uspehe, imajo za opravljeno delo pravico do plačila, ki znaša 1/4 poprečnega osebnega dohodka delavcev, ki opravljajo enakovrstna dela v organizacijah združenega dela (v nadaljnjem besedilu: delavci v OZD).
6.	člen
Tudi obsojenim osebam, ki zaradi bolezni, invalidnosti, onemoglosti ali drugih vzrokov kljub prizadevnosti ne dosegajo poprečnih uspehov pri delu, se obračuna plačilo po 2. in 3.' členu tega pravilnika, vendar pa tako odmerjeno plačilo ne sme biti manjše od 1/5 plačila poprečnega osebnega dohodka delavcev v OZD.
7.	člen
Obsojenim osebam, ki ne dosegajo poprečnih uspehov pri delu, pa ne gre za primere iz prejšnjega člena se lahko plačilo zmanjša do 1/5 osebnega dohodka delavcev v OZD.
8.	člen
Za dela, ki so jih obsojene osebe dolžne opravljati po prvem odstavku 49. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, le-tem ne pripada plačilo.
9.	člen
Obsojeni osebi, Id ji je po odredbi zdravstvene, psihološke ali druge strokovne službe za delo odrejen čas, ki je krajši od polnega delovnega časa, pripada plačilo v skladu z 2. in 3. členom tega pravilnika.
10.	člen
Če zaradi višje sile ni mogoče opravljati rednega dela, so obsojenci dolžni opravljati druga dela, ali pa se delo v rednem delovnem času nadomesti z delom izven rednega delovnega časa, če tako odredi upravnik kazenskega poboljševalnega zavoda, upoštevaje ustrezne določbe zakona o združenem delu.
V primeru iz prejšnjega odstavka pripada obsojenim osebam plačilo v skladu z 2. in 3. členom tega pravilnika.
11.	člen
Obsojene osebe, ki se poklicno izobražujejo ali strokovno usposabljajo, delajo po programu priučcva-nja, ali v šolskih delavnicah ali v redni proizvodnji, dobivajo nagrado za delo, ki znaša največ polovico in najmanj četrtino poprečne nagrade, ki jo plačujejo enakovrstne organizacije združenega dela na območju občine, v kateri je kazenski poboljševalni zavod, kjer obsojena oseba dela.
Vsaka gospodarska enota kazenskega poboljševalnega zavoda določa za posamezna mesta čas priuče-vanja.
12.	člen
če obsojena oseba dela v času, daljšem od rednega delovnega časa, ima pravico do plačila, kakršnega sicer prejema v rednem delovnem času v skladu z 2. in 3. členom tega pravilnika, povečanim za 50 %.
13.	člen
Plačilo se obračunava mesečno za nazaj. Obsojenim osebam je treba izročiti obračun o plačilu najkasneje do 15. dne v naslednjem mesecu.
Obračun plačila vsebuje ime in priimek obsojene osebe, podlago in merila za plačilo, znesek in še druge potrebne podatke.
14.	člen
Zoper obračun plačila ima obsojenec pravico ugovora na vodjo gospodarske enote. Ugovor je treba podati ustno ali pismeno v treh dneh po prejemu pismenega obračuna. Vodja gospodarske enote mora odločiti o ugovoru najpozneje v petih dneh po prejemu ugovora. Zoper odločitev vodje gospodarske enote se obsojenec lahko pritoži upravniku kazenskega poboljševalnega zavoda.
15.	člen
Za nočno delo med 22. in 6. uro imajo obsojene osebe pravico do posebnega dodatka v višini najmanj 35% in največ 50 “/o od plačila, ki se obračunava po
2.	in 3. členu tega pravilnika.
16.	člen %
Obsojena oseba lahko dobi za izredno prizadevanje in uspehe pri delu, ki se kažejo npr. kot prispevek k zmanjšanju stroškov proizvodnje, predčasno izpolnjevanje planskih nalog skupine, oddelka ali gospodarske enote kazenskega poboljševalnega zavoda, kot izboljšanje organizacije dela in podobno, še posebno nagrado, s katero prosto razpolaga.
HI. NADOMESTILO PLAČILA
17.	člen
Obsojena oseba, ki zboli v kazenskem poboljševalnem zavodu, ima v tistem času, ko žaradi bolezni ne dela, pravico do nadomestila plačila za delo. To plačilo znaša polovico njenega poprečnega mesečnega plačila za delo v rednem delovnem času v zadnjih Šestih mesecih na prestajanju kazni.
Qe je obsojena oseba delala manj kot šest mesecev, ima pravico do polovice poprečnega mesečnega plačila za čas, ko je delala.
18.	člen
Obsojena oseba, ki izkorišča letni počitek, ima v tem času pravico do nadomestila, ki je enako poprečnemu plačilu, kakršno je dobivala za delo v rednem delovnem času v zadnjih šestih mesecih. |
IV. NAGRADE ZA DELO MLADOLETNIKOV V PREVZGOJNEM DOMU
19.	člen
Določbe prejšnjih poglavij se smiselno uporabljajo tudi za nagrajevanje mladoletnikov v prevzgojnem domu, kolikor v tem poglavju ni drugače določeno.
20.	člen
Mladoletnikom se odmerjajo nagrade glede na njihov uspeh pri poklicnem učenju, priučevanju in delu.
Višina nagrade za delo in za priučevanje znaša najmanj 1/4 plačila za enakovrstno delo v ustreznih organizacijah združenega dela; za poklicno učenje pa dobijo polovico nagrade, ki pripada učencem v gospodarstvu.
21.	člen
Mladoletnikov uspeh pri poklicnem učenju se ugotavlja:
—	za teoretični pouk pri šolskih ocenah,
—	za praktični pouk v delavnici po oceni učitelja Praktičnega pouka.
Pri mladoletniku, ki se poklicno ne usposablja, se meri delovna uspešnost po kriterijih, ki so določeni v 2. in 3. členu tega pravilnika.
22.	člen
Nagrada se mladoletniku lahko dodeli tudi na osnovi delovnega uspeha oddelka delavnice ali skupine. Tako zvišanje lahko doseže največ 1/4 nagrade iz 20. člena tega pravilnika.
23.	člen
Ne glede na prejšnje določbe tega pravilnika se lahko mladoletniki za posebne uspehe v šoli ali uspeš-no opravljene zaključne izpite ali pomembne izboljšave v Proizvodnji še posebej nagradijo.
24.	člen
Za posebno prizadevnost, marljivost in dobro obnašanje se mladoletniki lahko posebej nagradijo tudi ob državnih praznikih in spominskih dnevih, zlasti na dan mladosti in dan republike ter ob odpustu iz zavoda.
Obrazložene predloge za nagrade po prejšnjem odstavku dajejo svet mladih proizvajalcev in vodje oddelkov in delavnic.
V. KONČNE DOLOČBE
25.	člen
Kazenski poboljševalni zavodi in prevzgojni domovi določijo v skladu s tem pravilnikom natančnejše kriterije in merila za odmerjanje plačiia za delo obsojenih oseb in za nagrade za delo mladoletnikov.
26.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o načinu in odmerjanju plačila za delo obsojencev in o nagradah za delo mladoletnikov v vzgojnem poboljševalnem domu (Uradni list SRS, št. 26/74).
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 25-1/78
Republiški sekretar ‘ za pravosodje, organizacijo uprave in proračun
Jože Pacek 1. r.
177.
Na podlagi prvega odstavka 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list Sl(s, št. 39/74) in zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78) izdaja republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun
PRAVILNIK
o posebnih skladih gospodarskih enot kazenskih poboljševalnih zavodov in njihovi uporabi
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen	-•
Sredstva iz prvega odstavka 132. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: zakon) po zaključnih računih gospodarskih enot kazenskih poboljševalnih zavodov (v nadaljnjem besedilu: zavod) se razdelijo na sklade za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, za redno dejavnost, za posebne namene in skupni sklad za investicijsko izgradnjo zavodov.
2.	člen
Sredstva skladov iz prejšnjega člena, razen sredstev skupnega sklada za investicijsko izgradnjo zavodov, vodijo zavodi na posebnih računih.
3.	člen
Sredstva skladov, ki jih zavodi vodijo na svojih posebnih računih, razporeja upravnik s predračunom, ko dobi predhodno mnenje delovne skupnosti zavoda. Dokončno se ta sredstva razporedijo z zaključnim ra-
čunom.’ Upravnik je odredbodajalec za uporabo sredstev teh skladov.
II. POSEBNE DOLOČBE
1.	Sklad za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela
4.	člen
Sredstva sklada za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela se uporabljajo za modernizacijo in izboljšanje produkcijskih in drugih delovnih sredstev, za gradnjo novih proizvajalnih in poslovnih objektov zavodov, za velika popravila in velika vzdrževalna dela objektov zavodov in njihovih gospodarskih enot, za zboljšanje raziskovalnega dela, za vlaganja v obratna sredstva gospodarskih enot, za nabavo opreme (zlasti opreme nastanitvenih objektov obsojencev) in za druge pogoje za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela.
Sredstva sklada iz .prejšnjega odstavka se ne smejo uporabiti za redno vzdrževanje zgradb, inštalacij in opreme.
5.	člen
V	sklad iz prejšnjega člena se stekajo tudi sredstva dotacij in posojila iz skupnega sklada za investicijsko izgradnjo zavodov.
2.	Sredstva za redno dejavnost
6.	člen
V	skladu za redno dejavnost so sredstva za osebne dohodke m materialne izdatke.
Sredstva za osebne dohodke in prispevke iz osebnega dohodka ter materialne izdatke se uporabljajo za delavce gospodarskih enot zavodov, vključujoč tudi tiste, ki pridobivajo dohodke iz sredstev za delo, zagotovljenih v proračunu Socialistične republike Slovenije.
7.	člen
Med sredstva iz prejšnjega člena se stekajo tudi sredstva za osebne dohodke za tiste delavce gospodarskih enot, ki pridobivajo dohodek iz sredstev zagotovljenih v proračunu SR Slovenije.
8.	člen
Iz sklada iz G. člena tega pravilnika pridobivajo delavci gospodarskih enot zavodov sredstva za osebne dohodke in sredstva za skupno porabo v skladu z določili samoupravnih sporazumov zavodov o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebno in skupno porabo ter v skladu z njihovim prispevkom in prispevkom delovne skupnosti k uresničevanju nalog gospodarskih enot zavoda.
9.	člen
Sredstva za materialne izdatke so namenjena le za plačilo stroškov, ki nastajajo zaradi porabe materiala ali plačila storitev v zvezi z delom delavcev gospodarskih enot zavodov.
3.	Skladi za posebne namene
a)	Sklad za splošno, strokovno in kulturno-pro-svetno izobraževanje ter telesno-vzgojno dejavnost obsojencev
10.	člen
Iz sklada za splošno, strokovno in kulturno-pro-svetno izobraževanje ter telesno-vzgo j no dejavnost obsojencev se financira splošno, strokovno in kulturno-prosvetno izobraževanje ter telesno-vzgojno dejavnost obsojencev po programih zavodov.
Pri izdelavi skupnih izobraževalnih, kulturno-pro-svetnih, telesno-vzgojnih in rekreativnih programov sodelujejo obsojenci neposredno ali preko sveta obsojencev.
b)	Sklad za pomoč in nagrajevanje obsojencev ob odpustu
11.	člen
Iz sklada za pomoč in nagrajevanje obsojencev se dajo obsojencem ob odpustu iz prestajanja kazni nujno potrebno pomoč v denarju, obleki, obutvi in sanitetnem materialu.
Iz sklada iz prejšnjega odstavka se lahko dajejo tudi posebne nagrade obsojencem ob odpustu s prestajanja kazni, in sicer:
—	za prizadevnost pri delu,
—	za primerno zgledno obnašanje in tovariške odnose med prestajanjem kazni,
.— za sodelovanje pri svoji prevzgoji in prevzgoji drugih obsojencev,
—	za sodelovanje in kreativni prispevek v delu organov obsojeniške samouprave,
—	za sodelovanje pri organiziranju in Izvajanju prostih dejavnosti in del skupnega pomena.
4.	Skupni sklad za investicijsko izgradnjo kazenskih poboljševalnih zavodov
12.	člen
Sredstva skupnega sklada za investicijsko izgradnjo zavodov se vodijo na posebnem računu pri Republiškem sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun.
Odredbodajalec za sredstva iz prejšnjega odstavka je republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, ki jih razporedi s predračunom po predlogih, ki jih podajo upravniki v soglasju s sveti delovnih skupnosti zavodov za namene iz 13. člena tega pravilnika za vsako leto posebej.
13.	člen
Iz sklada za investicijsko izgradnjo zavodov se dodeljujejo posolija in dotacije, uporabljajo pa se za:
—• financiranje investicijske izgradnje zavodov
—	financiranje velikih popravil in velikih vzdrževalnih del na objektih zavodov
—	nakup stanovanj za delavce zavodov.
14.	člen
Posamezna opravila izvajanja investicijske izgradnje zavoda po predračunu iz prejšnjega odstavka se lahko prenesejo na upravnika zavoda, v katerem se izvajajo te investicije.
15.	člen
Zaključni račun o porabi sredstev iz 13. člena pravilnika sprejmejo sveti delovnih skupnosti zavodov v soglasju z upravniki in republiškim sekretarjem za
pravosodje, organizacijo uprave in proračun.
5.	Sklad rezerv gospodarskih enot
16.	člen
■ Sredstva rezerv iz 131. člena zakona se smejo uporabiti za osebni dohodek delavcev, če pride gospodarska enota zavoda v postopek za sanacijo.
Zavod mora v primeru porabe sredstev rezerv iz prejšnjega odstavka nadomestiti porabljena sredstva.
III.	KONČNI DOLOČBI
17.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o porabi sredstev skladov gospodarskih enot kazenskih poboljševalhih zavodov (Uradni list SRS, št. 26/74).
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 25-1/78
Republiški sekretar za pravosodje,,organizacijo uprave in proračun-
Jože Facek 1. r.
178.
Na podlagi prvega odstavka 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/74) in zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78) izdaja republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun
NAVODILO
o vodenju evidence in zbiranju statističnih podatkov o osebah na prestajanju kazni zapora in mladoletnikih v prevzgojnem domu
I.	SPLOŠNA DOLOČBA
Poleg matične knjige vodijo zavodi še abecedno kazalo.
2. Osebni list
Ob sprejemu v zavod se za obsojenca odpre osebni list (10. člen pravilnika o izvrševanju kazni zapora). V < osebni list se vpišejo na ustrezno mesto podatki iz matične knjige. Vanj . se vloži tudi individualni prevzgojni program za obsojenca, pravnomočna odločba in druge listine, ki so bile poslane ali pribavljene pred ali po nastopu kazni zapora. Sproti se v osebni list vpisujejo vsi podatki, ki se nanašajo na prevzgojo obsojenca (pohvale, nagrade, disciplinske kazni in druge pomembnejše podatke o- obsojencu, zbrane med prestajanjem kazni zapora).
Osebni list je prirejen posebej za obsojence, ki prestajajo kazen v kazenskih poboljševalnih domovih in posebej za obsojence na prestajanju kazni zapora v zaporih.
Osebni list obsojenca, ki je bil ponovno poklican na prestajanje kazni, se vloži v novega, če je kazen nastopil v istem zavodu.
Ce je obsojenec prestajal zadnjo kazen zapora v drugem zavodu, je ta zavod dolžan na zahtevo zavoda, v katerem je obsojenec nastopil prestajanje kazni, poplati potrebne podatke o obsojencu iz prejšnjega osebnega lista. -
Zavodi trajno hranijo matične knjige in osebne liste obsojencev.
3.	Mapa oseb, kaznovanih z zaporom zaradi prekrška
Za osebe, ki so na prestajanju kazni zapora izrečene v postopku za prekršek, se ob sprejemu v zapore nastavi mapa, v katero se vlagajo listine, ki se nanašajo na izvršitev te kazni.
Mape iz prejšnjega odstavka hranijo zavodi še tri leta po odpustu osebe s prestajanja kazni.
Kazenski poboljševalni zavodi (v nadaljnjem besedilu: zavodi), prevzgojni dom in Republiški sekretariat za pravosodje, orgahizacijo uprave in proračun vodijo po tem navodilu evidence in zbirajo statistične podatke o obscjencihvna prestajanju kazni zapora, o osebah, kaznovanih z zaporom v postopku za prekršek in o mladoletnikih v prevzgojnem domu.
A. EVIDENCA
II. ZAVODI VODIJO NASLEDNJE EVIDENCE:
1.	Matično knjigo
Zavodi morajo obsojence in osebe kaznovane z zaporom zaradi prekrška vpisati v matično knjigo po vrstnem redu prihoda na prestajanje kazni zapora.
V matično knjigo se vpišejo naslednji podatki:
—	osebni podatki o obsojencu oziroma o osebi, kaznovani z zaporom zaradi prekrška;
—	kaznivo dejanje oziroma prekršek in višino kazni zapora;
—	čas nastopa in izteka kazni ter spremembe med Prestajanjem kazni zapora;
—	opravilna številka odločbe, datum in ime orga-na> ki jo je izdal;
—	morebitne poprejšnje obsodbe;
—	6 pravni podlagi za odpust s prestajanja kazni.
4.	Pomožne evidence
Zavodi vodijo naslednje pomožne evidence:
—	o dnevnem številčnem stanju oseb na prestajanju kazni zapora;
—	o odpustu iz zavoda (rokovnik);
—	o predmetih in dragocenostih, ki so last oseb na. prestajanju kazni zapora;
—	o prejetih in odposlanih pisemskih pošiljkah obsojencev in o prejetih paketih;
—	o obiskih obsojencev;
—	o prejetih vlogah in vračanju listin državnih organov,.pri katerih sta čas sprejema oziroma vročitve pomembna za vložitev rednega ali izrednega pravnega sredstva;
—	o depozitu plačila za delo in porabi denarja;
—	o prehrani; .
—	o obsojencih, ki jim je izrečen varnostni ukrep po členu 65, 66 in 67 kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije;
—	o obsojencih, ki jim je prestajanje kazni prekinjeno;
—	o pobegih iz prestajanja kazni;
—	o uporabi prisilnih sredstev zoper osebe na prestajanju kazni zapora in zoper osebe, ki so v priporu;
—	o ugodnostih (rednih in izrednih dopustih) zunaj zavoda in prostih izhodih obsojencev;
—	o izrečenih disciplinskih kaznih obsojencem;
—	o osebah, ki umrejo med prestajanjem kazni zapora ali v priporu.
Obrazci za evidence iz prejšnjega odstavka so enotni za vse zavode.
III.	EVIDENCA PREVZGOJNEGA DOMA
Prevzgojni dom vodi matično knjigo in osebni list za mladoletnike na prestajanju prevzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom na posebnih obrazcih.
Prevzgojni dom smiselno vodi poleg evidence iz prejšnjega odstavka še evidenco 14 1, 3, 6, 7, 8, 11, 12, 14 in 15 alinee pod II/4 tega navodila.
IV.	EVIDENCA REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA
ZA PRAVOSODJE. ORGANIZACIJO UPRAVE IN PRORAČUN
Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun — služba za izvrševanje kazenskih sankcij vodi v zvezi z izvrševanjem kazni zapora in prevzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom naslednje evidence:
—	o osebah na prestajanju kazni;
—	o mladoletnikih na prestajanju prevzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom;
—	o pogojno odpuščenih obsojencih;
—	o obsojencih in obsojenkah, ki so jih pristojne enote temeljnih sodišč Socialistične republike Slovenije poslale na prestajanje kazni v kazenski poboljševalni dom Sremska Mitroviča oziroma Požarevac;
—	o osebah, ki jim je bilo prestajanje kazni prekinjeno;
—	o dovoljenjih za nadaljevanje z delom po 51. členu zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: zakon);
—	o premestitvi obsojencev v drug zavod;
—	o pobeglih osebah s prestajanja kazni zapora ali pripora;
—	o uporabi prisilnih sredstev;
—	o izdanih odločbah na pritožbe obsojencev zaradi izrečene disciplinske kazni oddaje v samičk;
—	o drugih odločbah, izdanih na podlagi zakona;
—	o umrlih osebah v zavodih.
Služba za izvrševanje kazenskih sankcij vodi še druge evidence, ki so določene s posebnimi predpisi.
B. ZBIRANJE STATISTIČNIH PODATKOV
Zaradi spremljanja in preučevanja sistema izvrševanja kazni zapora in vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom pošiljajo zavodi in" prevzgojni dom republiškemu sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun določene statistične podatke.
V.	STATISTIČNI OBRAZCI
Zavodi pošiljajo statistične podatke na posebnih obrazcih, in sicer:
1.	Kazenski poboljševalni domovi in zapori letne statistične podatke na obrazcih IK-1, IK-3, IK-5, IK-7, IK-8, IK-9, IK-11, IK-12, IK-13 in IK-OS.
2.	Zapori in oddelki zaporov, v katerih sestavu so tudi priporniški oddelki, letne statistične podatke na obrazcu IK-18.
3.	Kazenski poboljševalni dom za mladoletnike letne statistične podatke na obrazcih IK-2, IK-4, IK-6, IK-7, IK-8, IK-9, IK-11, IK-12, IK-13 in IK-OS.
4.	Prevzgojni dom letne etatistične podatke na obrazcih IK-2, IK-6, IK-10, IK-11, IK-12, IK-13 in IK-OS.
Letne statistične podatke za preteklo leto morajo zavodi na navedenih obrazcih poslati najkasneje do 31. januarja.
VI.	IZPOLNJEVANJE OBRAZCEV
Statistične obrazce morajo zavodi skrbno izpolnjevati ter v nje vnašati samo resnične podatke. Zlasti morajo paziti, da se številčni podatki v vodoravni in navpični legi med seboj ujemajo, če so obrazci tako prirejeni.
Na obrazcih, v katerih so tudi stolpci za izkazovanje podatkov o povratnikih je treba izkazati tudi ustrezne podatke o povratnikih.
1. Obrazec IK-1
Statistične podatke na obrazcu IK-1 sestavljajo kazenski poboljševalni domovi, zapori in oddelki zaporov na podlagi podatkov iz matične knjige, osebnega lista, kartoteke in pomožnih evidenc, ki jih vodijo zavodi o osebah, ki prestajajo kazen zapora.
V	tem obrazcu navedejo zavodi podatke o tistih obsojencih, ki so s pravnomočno sodbo obsojeni na kazen zapora, oziroma o osebah, ki so s pravnomočno odločbo sodnika za prekrške kaznovani z zaporom zaradi prekrška. V obrazcu zavodi ne izkazujejo tistih oseb, ki so na podlagi sklepa pristojnega sodišča nastopile kazen pred pravnomočnostjo sodbe. Na tem obrazcu se tudi ne prikazujejo podatki o obsojencih, ki so bili samo začasno sprejeti v zavod, ne pa na prestajanje kazni.
Obsojence, ki so bili začasno poslani v drug zavod, še vedno izkazuje tisti zavod, kateri jih vodi v evidenci, ne pa zavod v katerega so bili začasno premeščeni.
Obsojence, ki so bili z odločbo republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun premeščeni iz enega v drug zavod, izkazuje samo zavod, v katerega so bili premeščeni.
V	posamezne stolpce na tem obrazcu se vpišejo zbirni podatki za določeno časovno obdobje v skladu z naslovi posameznih stolpcev in v skladu z naslovi posameznih rubrik v predstolpcu.
Kazenski poboljševalni domovi izpolnjujejo z ustreznimi podatki stolpce 1, 2, 3 in 4, zapori in oddelki zaporov pa z ustfeznirni podatki stolpce 1, 2 in 5 do 8.
Rubrike s skupnim napisom »Sprejetih na prestajanje kazni« se izpolnjujejo tako, da se v njih izkazujejo podatki o številu oseb, sprejetih v zavod v obdobju, na katero se nanaša poročilo, in sicer specificirano po naslovih posameznih rubrik.
Obsojenci, ki med prestajanjem kazni zapora v zavodu ponovno storijo kaznivo dejanje, zaradi katerega jim je bila izrečena kazen zapora po 49. členu kazenskega zakona SFRJ in prestajajo kazen v istem zavodu, jih zavod ne izkazuje v tem poročilu kot osebe ponovno sprejete na prestajanje kazni, če ni bil zoper njih odrejen pripor, zaradi česar so bili brisani iz evidence zavoda v prejšnjem poročevalnem obdobju.
Podobno se ne izkaže ponovno, da je sprejeta na prestajanje kazni zapora oseba, kaznovana v postopku za prekršek z zaporom, če je med prestajanjem kazni v zaporu ponovno storila prekršek in prestaja v istem zaporu tudi to kazen.
V	rubrikah »Vrnjeni z bega« in »Vrnjeni po preteku prekinitve kazni« je treba izkazati le število tistih oseb, ki so bile na begu oziroma katerim je bilo prestajanje kazni prekinjeno ob ugotavljanju številčnega stanja na začetku poročevalnega obdobja.
Rubrike s skupnim napisom »Zmanjšano v obdobju na katero se poročilo nanaša« se izpolnijo tako, da se v skladu z naslovom vsake posamezne rubrike izkažejo ustrezni podatki o številu oseb, ki so bile v poročevalnem obdobju odpuščene iz zavoda, bodisi po prestani kazni, na podlagi akta o amnestiji ali pomilostitvi, odločbe o pogojnem odpustu, že premeščene v drug zavod, če so bile na koncu poročevalnega obdobja na begu ali pa če prekinitev prestajanja kazni še traja oziroma če so umrle in v drugih primerih zmanjšanja številčnega stanja.
V	rubriki »Odpuščeni po prestani kazni« je treba izkazati le tiste osebe, ki so kazen v celoti prestale, pri čemer so mišljene tudi tiste, ki jim je bila po izrednem pravnem sredstvu spremenjena pravnomočno izrečena kazen, ko v celoti prestanejo to kazen.
Obsojence, katerim je bila z aktom o amnestiji ali pomilostitvi pravnomočna kazen zapora znižana je treba izkazati v rubriki »pomiloščeni«, ko so tako znižano kazen prestali.
V	rubriki »Drugi primeri zmanjšanja številčnega stanja« se izkazujejo podatki o osebah, ki so bile zaradi uvedbe preiskave oziroma zaradi obnove kazenskega postopka predane preiskovalnemu sodniku, osebe katerim je nastopilo zastaranje izvršitve kazni zapora, osebe, ki jim je bila kazen zapora z aktom o amnestiji ali pomilostitvi pogojno odložena, in drugi Primeri zmanjšanja številčnega stanja v zavodu, za katere ni ustreznih rubrik.
V	rubriki »Številčno stanje ob koncu poročevalnega obdobja« morajo biti izkazani podatki tudi o osebah, ki so na zdravljenju v zdravstveni ustanovi zunaj zavoda.
Seštevek izkazanih podatkov na tem obrazcu o številu oseb na prestajanju kazni v začetku poročevalnega obdobja in podatkov o številu oseb, sprejetih na predajanje kazni, mora biti enako seštevku izkazanih podatkov o zmanjšanju števila oseb na prestajanju kazni in podatkov na koncu poročevalnega obdobja.
kom na obrazcu IK-1 v stolpcu 1, v rubrikah »Sprejetih iz prostosti« in »Sprejetih iz pripora«.
Osebe, kaznovane z zaporom zaradi prekrška, navedene v stolpcu 10 in 11, se ne seštevajo v stolpcu 1, 2 in 3 in tudi ne v rubrikah »preklican pogojni odpust« in »preklicana pogojna obsodba«.
4.	Obrazec IK-4
Za izkazovanje podatkov na tem obrazcu se uporabljajo določbe prvega in tretjega odstavka 3. točke tega navodila.
5.	Obrazec IK-5
Na tem obrazcu je treba izkazovati podatke samo za tiste, ki so bili odpuščeni s prestajanja kazni (kazen v celoti prestajali, s pomilostitvijo kazen znižana oziroma odpuščeno nadaljnje prestajanje kazni, amnestija, pogojno odpuščeni). V tem obrazcu zavodi ne izkazujejo podatkov o osebah:
—	če jim je bilo prestajanje kazni prekinjeno;
—	če so bili premeščeni v drug zavod;
—	če so pobegnili ali umrli med prestajanjem kazni zapora.
Podatke o obsojencih, ki jim je bila kazen izredno omiljena, je treba izkazovati na tem obrazcu po prestani omiljeni kazni, ki so jo v celoti ali delno prestali.
Za izkazovanje podatkov o osebah, kaznovanih z zaporom zaradi prekrška, se uporabljajo določbe četrtega odstavka 3. točke tega navodila.
6.	Obrazec IK-6
Za izkazovanje podatkov na tem obrazcu se primerno uporabljata prvi in drugi odstavek 5. točke tega navodila.
7.	Obrazec IK-7 in IK-8
Pri izpolnjevanju teh obrazcev se je treba ravnati po prvem odstavku VI. poglavja tega navodila.
8.	Obrazec IK-9
2.	Obrazec IK-2
Za izkazovanje podatkov na tem obrazcu se primerno uporablja navodilo o izpolnjevanju obrazca
IK-1.
3.	Obrazec IK-3
Ta obrazec vsebuje podatke po izobrazbeni sestavi oseb na prestajanju kazni zapora in o njihovem izobraževanju med prestajanjem kazni. Navodilo za izpolnjevanje obrazca je natisnjeno na obrazcu.
9.	Obrazec IK-10
Na tem obrazcu je treba izkazovati ustrezne podat-le za osebe, ki so v istem zavodu začele prestajati Kazen v dobi na katero se nanaša poročilo. V tem ob-razcu se ne izkazujejo podatki:
—	za obsojence premeščene iz drugih zavodov;
—1 za osebe, ki so bile vrnjene z bega;
—	za osebe, ki so po preteku prekinitve prestajala kazni zapora prišle v zavod zaradi nadaljevanja
Prestajanja kazni zapora.
Podatki, ki jih je treba izkazati v rubriki »Skupaj sprejetih« vključujejo tudi podatke, ki jih je treba Posebej izkazovati v rubrikah »Preklican pogojni od-Pust« in »Preklicana pogojna obsodba«.
Podatek, izkazan na tem obrazcu v stolpcu 1, v nki »Skupaj sprejetih« se mora ujemati s seštev-
Ta obrazec vsebuje podatke o izobrazbi mladoletnikov v prevzgojnem domu, ki se izobražujejo med bivanjem v prevzgojnem domu (Navodilo za izpolnitev tega obrazca je natisnjeno na obrazcu).
10.	Obrazec IK-11
Na tem obrazcu se prikazujejo podatki o posameznih prireditvah v zavodih in v prevzgojnem domu, ne glede na to, kdo je bil izvajalec.
11.	Obrazce IK-12
Če je bila ista oseba deležna dveh ali več različnih ugodnosti, je treba vse vpisati v ustrezno rubriko.
Podatki iz pete do osme rubrike so samostojni in se nikamor ne prištevajo.
V	četrto rubriko se vpišejo samo tisti obsojenci, ki so koristili letni počitek deloma v zavodu ali deloma zunaj njega.
12.	Obrazec IK-13
V	stolpec št. 1 se vpiše skupno število oseb, ki jim je bila izrečena disciplinska kazen v poročevalncm obdobju, ne glede na to, ali je bila v tej dobi ista oseba kaznovana le enkrat ali večkrat.
V	stolpcih 2 do 22 se izkaže število posameznih vrst disciplinskih kazni, izrečenih polnoletnim oziroma mladoletnim osebam. Če je bil kdo disciplinsko kaznovan dvakrat ali večkrat z isto vfsto ali z različnimi disciplinskimi kaznimi, je treba izkazati v ustreznem stolpcu vse izrečene disciplinske kazni.
Disciplinske kazni, izrečene polnoletnim obsojencem. se vpišejo v stolpce 2 do 11.
Disciplinske kazni, izrečene mladoletnim obsojencem, se vpišejo v stolpcu 12, 13, 15, 16, 17, 20, 21 in 22.
Disciplinske kazni, izrečene mladoletnikom v prevzgojnem domu se vpišejo v stolpec 12, 14, 15, 17, 18 in 19.
13.	Obrazec IK-OS
Ta obrazec sestavljajo kazenski poboljševalni domovi, zapori in prevzgojni dom na podlagi podatkov personalnih evidenc zaposlenih kadrov v navedenih zavodih.
V	4. stolpcu tega obrazca je treba izkazati le tiste delavce, ki vodijo organizacijske enote v zavodih in prevzgojnem domu (načelniki oddelkov, vodje samostojnih odsekov itd.) v skladu s katalogom opisa delovnih nalog in opravil v zavodih.
V	tem obrazcu se izkazujejo podatki o zasedenosti delovnih mest v skladu z naslovi posameznih stolpcev, ne glede na to ali se to stanje ujema s katalogom nalog in opravil v zavodu oziroma prevzgojnem domu.
Vsota podatkov, izkazanih v stolpcih 5, 21, 22 in 23 mora biti enaka podatku izkazanem v stolpcu 24.
VII.	POSEBNE DOLOČBE
Zaradi elektronske obdelave podatkov in izstavljanja ustreznih evidenc in statističnih podatkov o obsojencih na prestajanju kazni zapora in o mladoletnikih na prestajanju vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom, pošiljajo zavodi in prevzgojni dom Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve SR Slovenije naslednje podatke:
—	obvestilo o nastopu kazni zapora obsojencev oziroma o začetku izvrševanja vzgojnega ukrepa mladoletnikov;
—	obvestilo o odpustu obsojencev in mladoletnikov ter spremembe pri izvrševanju kazni oziroma ukrepa (premestitve v drug zavod v SR Sloveniji, pobegi s prestajanja kazni, vrnitve z bega, koriščenje ugodnosti prostih izhodov in- letnih počitkov zunaj zavoda).
Obvestilo o pobegu obsojenca mora zavod posredovati Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve predhodno po telefonu ali teleprinterju takoj, najkasneje pa prvi naslednji delovni dan. Obvestilo mora vsebovati ime in priimek obsojenca, datum rojstva in številko obsojenca iz matične knjige.
Podatke iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena je treba pošiljati na obrazcu EOP takoj po
nastopu kazni aji prevzgojnega ukrepa, najpozneje pa prvi naslednji delovni dan.
Obvestilo o premestitvi obsojenca iz enega v drug zavod pošlje tisti zavod, v katerega je bil obsojenec premeščen.
VIII.	KONČNI DOLOČBI
Z dnem, ko začne veljati to navodilo, preneha veljati navodilo o vodenju evidence in statistike o osebah na prestajanju kazni zapora in mladoletnikov na prestajanju vzgojnega ukrepa v vzgojni dom (Uradni list SRS, št. 26/74).
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 25-1/78
Republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun
Jože Pacek 1. r.
179.
Na podlagi prvega odstavka 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/ 74) in zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78) izdaja republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun
NAVODILO o izvršitvi smrtne kazni
1.	člen
Predsednik temeljnega sodišča, ki je po 148. členu zakona o izvrševanju kazenskih sankcij pristojno za izvršitev smrtne kazni, je pred izvršitvijo smrtne kazni dolžan ugotoviti, da ni ovir iz 26. člena kazenskega zakona Socialistične republike Slovenije.
Če predsednik temeljnega sodišča ugotovi, da je smrtna kazen razveljavljena ali nadomeščena z drugo kaznijo, odredi, da je treba postopati po odločbi oziroma aktu o razveljavitvi oziroma nadomestitvi smrtne kazni.
2.	člen
Če predsednik temeljnega sodišča ugotovi, da je v teku postopek za pomilostitev ali postopek zaradi izrednega pravnega sredstva, odloči s sklepom, da se z izvršitvijo smrtne kazni počaka, dokler ni tak postopek končan. Enako je treba postopati, če predsednik temeljnega sodišča ugotovi, da je vložena zahteva javnega tožilca po 16. členu zakona o javnem tožilstvu.
V primerih iz prejšnjega odstavka se odloži tudi izvršitev smrtne kazni nad drugimi obsojenci, ki sd bili v istem kazenskem postopku obsojeni na smrtno kazen.
3.	člen
Ko predsednik temeljnega sodišča ugotovi, da smrtna kazen ni razveljavljena ali nadomeščena z drugo kaznijo oziroma, da ni v teku postopek za pomilostitev ali postopek zaradi izrednega pravnega sredstva kot tudi, da ni podana zahteva javnega tožilca iz drugega odstavka prejšnjega člena tega pravilnika, določi enega ali več zdravnikov, da obsojenca pregledajo in ugotovijo njegovo zdravstveno stanje, pri obsojenkah pa tudi morebitno nosečnost.
Če zdravnik pri pregledu ugotovi, do je obsojenec telesno ali duševno hudo bolan ali da je obsojenka
noseča, odloži predsednik temeljnega sodišča izvršitev smrtne kazni s pismenim sklepom. O tem obvesti obsojenca, njegovega zagovornika in javnega tožilca. Obsojenca pouči še posebej, da ima pravico vložiti izredno pravno sredstvo.
4.	člen
Potem, ko predsednik temeljnega sodišča ugotovi, da ni zakonitih ovir za izvršitev smrtne kazni, imenuje s sklepom komisijo za izvršitev smrtne kazni, ki jo sestavljajo: sodnik temeljnega sodišča kot predsednik, kot člani pa javni tožilec temeljnega javnega tožilstva ali njegov namestnik, zdravnik in upravnik zaporov, v katerih je obsojenec v priporu. Komisija ima zapisnikarja, ki ga' določi predsednik komisije. V sklepu o imenovanju komisije določi predsednik temeljnega sodišča tudi kraj, dan in uro izvršitve smrtne kazni ter kako ravnati z obsojenčevim truplom. Pri določitvi dneva izvršitve smrtne kazni je treba upoštevati, koliko časa potrebuje komisija, da opravi priprave. Ta čas ne sme biti krajši od treh dni od dneva, ko je predsednik temeljnega sodišča ugotovil, da ni zakonitih ovir za izvršitev smrtne kazni.
Predsednik temeljnega sodišča izroči predsedniku komisije potrebne spise v zvezi z izvršitvijo smrtne kazni. Hkrati mu sporoči, da ni zakonitih ovir za izvršitev smrtne kazni ter ga seznani z izvršenimi pripravami.
5.	člen
Najmanj 48 ur pred časom, določenim za izvršitev smrtne kazni, obvesti predsednik temeljnega sodišča Republiški sekretariat za notranje zadeve, kdaj in kje bo izvršena smrtna kazen, da določi skupino pripadnikov enote milice za izvršitev smrtne kazni in odredi ukrepe za zavarovanje kraja izvršitve smrtne kazni. Republiški sekretariat za notranje zadeve odredi tudi pripadnike enote milice, ki poskrbijo za vsa dfuga opravila za izvršitev smrtne kazni.
6.	člen
Predsednik temeljnega sodišča pravočasno obvesti o kraju in času izvršitve smrtne kazni obsojenčevega zagovornika s podukom, da sme biti navzoč pri izvršitvi smrtne kazni.
7.	člen
Preden se sestane komisija za izvršitev smrtne kazni na določenem kraju, obvesti predsednik temeljnega sodiščav obsojenca, da pravnomočno izrečena smrtna kazen ni razveljavljena in ni z amnestijo ali pomilostitvijo nadomeščena z drugo kaznijo. Hkrati mu Pove, kdaj bo kazen izvršena in ga pouči o pravici, da lahko zaprosi za odložitev izvršitve smrtne kazni za štiriindvajset ur.
O prošnji iz prejšnjega odstavka dokončno odloči s sklepom komisija za izvršitev smrtne kazni iz 4. člena tega pravilnika. V primeru, da obsojenčevi prošnji ugodi, obvesti o tem takoj predsednika temeljnega sodišča, obsojenca, njegovega zagovornika in Republiški sekretariat za notranje zadeve.
8.	člen
Po obvestilu iz prvega odstavka prejšnjega člena thu predsednik temeljnega sodišča lahko dovoli, da se sestane s svojci, zagovornikom in drugimi osebami. Predsednik temeljnega sodišča lahko ugodi tudi dru-Sim upravičenim željam obsojenca.
Sestanki obsojenca po prejšnjem odstavku se morajo končati najmanj eno uro pred časom, določenim za izvršitev smrtne kazni.
9.	člen
Komisija za izvršitev smrtne kazni se zbere v zavrih, v katerih je obsojenec, vsaj eno uro pred časom, ki je določen za izvršitev smrtne kazni.
Komisija mora ugotoviti obsojenčevo istovetnost. Če sumi o njej, obvesti o tem takoj predsednika temeljnega sodišča, ki izvršitev smrtne kazni odloži in ukrene kar je treba.
10.	člen
Upravnik zaporov izroči v navzočnosti komisije za izvršitev smrtne kazni obsojenca skupini pripadnikov enote milice iz 5. člena tega navodila, da ga odpeljejo na kraj, določen za izvršitev smrtne kazni. •
11.	člen
Smrtna kazen se izvrši praviloma zgodaj zjutraj in izven naselja.
12.	člen
Predsednik komisije za izvršitev smrtne kazni odredi vodjo skupine pripadnikov milice, da izvršijo smrtno kazen.
Vodja skupine iz prejšnjega odstavka odredi, da obsojenca privežejo m mu zavežejo oči. Skupini razdeli pripravljene puške, od katerih je ena polovica napolnjena z bojnim, druga polovica pa z manevrskim nabojem. Razdelitev pušk opravi tako, da nihče od skupine ne ve, ali ima puško nabito s pravim ali slepim nabojem. Skupino nato postavi na primerno razdaljo od obsojenca in izda povelje za sočasen strel. S puškami strelja skupina najmanj osmih pripadnikov enote milice.
13.	člen
Šteje se, da je smrtna kazen izvršena, ko zdravnik ugotovi, da je nastopila smrt.
14.	člen
Zapisnik iz 151. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij obsega:
—	podatke o tem, kdaj in kje je bil sestavljen ter imena članov komisije za izvršitev smrtne kazni in zapisnikarja ter ime in naslov zagovornika, če je bil pri izvršitvi smrtne kazni navzoč;
—	osebne podatke obsojenca in podatke o pravnomočni sodbi in listinah, na podlagi katerih je bilo ugotovljeno, da ni zakonitih ovir za izvršitev smrtne kazni;
—	podatke o sklepu predsednika temeljnega sodišča, s katerim je imenoval komisijo;
—	podatke o času in kraju izvršitve smrtne kazni in zdravnikove ugotovitve o nastopu smrti;
—	zapis o opozorilu predsednika komisije za uradno tajnost.
Zapisnik podpišejo vsi člani komisije in zapisnikar.
15.	člen
Truplo obsojenca se položi v krsto ali mrtvaško vrečo in v skladu s predpisi o prevozu mrličev odpelje do kraja, določenega za pokop ali upepelitev trupla.
Truplo obsojenca se. praviloma pokoplje na pokopališču, ki je najbližje kraju, kjer je bila smrtna kazen izvršena, ozirorpa upepeli v krematoriju. Truplo se ne upepeli, če je obsojenec pred izvršitvijo smrtne kazni izrecno Izrazil željo, naj se pokoplje. Pri pokopu ozi--roma upepelitvi je javnost izključena, navzoča pa mo-
rata biti predsednik komisije za izvršitev smrtne kazni in zapisnikar. O pokopu oziroma upepelitvi se napravi zapisnik, ki ga oba podpišeta.
16.	člen
Temeljno sodišče obvesti obsojenčeve svojce o izvršitvi smrtne kazni in o tem, kje je njegov grob oziroma shranjena žara s pepelom, in jim izroči njegove stvari.
Ce je to v interesu javnega reda in miru, temeljno sodišče obsojenčevih svojcev ne obvesti o kraju pokopa.
O izvršitvi smrtne kazni obvesti temeljno sodišče pristojnega matičarja, da vpiše smrt v matično knjigo.
17.	člen
Zapisnik o izvršitvi smrtne kazni in zapisnik o pokopu oziroma upepelitvi izroči predsednik komisije za izvršitev smrtne kazni predsedniku temeljnega sodišča najkasneje v 24 urah po tem, ko so ta opravila končana.
18.	člen
Listine, ki se nanašajo na izvršitev smrtne kazni, so zaupne, vsi podatki v zvezi s tem pa uradna tajnost. Na to opozori predsednik komisije tiste, ki so bili navzoči pri izvršitvi smrtne kazni.
Listine iz prejšnjega odstavka se zapro in zapečatijo v poseben ovitek, ki se hrani v obsojenčevem kazenskem spisu. Vpogleda j o jih lahko le pristojni organi v postopku o izrednem pravnem sredstvu, ali če je to potrebno v kakšnem drugem postopku. Po vpogledu jih je treba takoj ponovno zapečatiti in na ovitku napraviti uradni zaznamek s podatki, kdo in kdaj ter v kakšnem postopku je listine vpogledal.
i
19.	člen
Stroške izvršitve smrtne kazni in pokopa oziroma upepelitve obsojenčevega trupla plača temeljno sodišče.
20.	člen
Z dnem, ko začne veljati to navodilo, preneha veljati navodilo o izvršitvi smrtne kazni (Uradni list -SRS, št. 26/74).
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 25-1/78
Republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun
Jože Pacek 1. r.
180.
Na podlagi 64. člena zakona 6 izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78) skleneta Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun in Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Socialistični republiki Sloveniji
POGODBO
o izvajanju invalidskega zavarovanja oseb na prestajanju kazni zapora in mladoletnikov, ki jim je bil izrečen vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom
1.	člen
S to pogodbo se ureja izvajanje invalidskega zavarovanja za obsojence, kaznovane na kazen zapora.
in za osebe, kaznovane z zaporom zaradi prekrška ter za mladoletnike, ki jim je bil izrečen vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom.
2.	člen
Osebe iz prejšnjega člena so zavarovane po 59., 96. in 212. členu zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: zakon) za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledica poklicne bolezni ali nesreče pri delu, pri poklicnem izobraževanju ali pri opravljanju dovoljenih dejavnosti ter za primer invalidnosti, ki je posledica nesreče izven dela, nastale zaradi višje sile.
Kdaj so osebe iz prejšnjega člena na delu, določa 60. člen zakona, kdaj gre za nesrečo pri delu ali poklicno bolezen pa se ugotavlja po statutu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
3.	člen
Osebe iz 1. člena te pogodbe so zavarovane od dneva nastopa prestajanja kazni zapora oziroma vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom, do dneva prestane ali odpuščene kazni ali do 'dneVa pogojnega odpusta oziroma do odpusta iz prevzgojnega doma.
4.	člen
Prijavo zavarovanja oziroma prijavo sprememb, ki vplivajo na pravico do zavarovanja ter odjavo zavarovanja vloži kazenski poboljševalni zavod, kjer določena oseba prestaja kazen, oziroma za mladoletnike prevzgojni dom, pri pristojni podružnici Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja zadnji dan v mesecu, v katerem nastane oziroma preneha obveznost zavarovanja.
Za izvajanja invalidskega zavarovanja je pristojna podružnica skupnosti, kjer je sedež kazenskega poboljševalnega zavoda oziroma prevzgojnega doma.
5.	člen
Na osnovi zavarovanja izda pristojna podružnica skupnosti obvestilo o invalidskem zavarovanju in ga vroči prijavitelju. V obvestilu določi datum začetka zavarovanja in osnovo za plačevanje prispevkov.
6.	člen
Osnova za plačevanje prispevkov in za odmerjanje pravic se določi za vse zavarovance iz 1. člena te pogodbe v enotnem znesku 2.400 din za čas od 1. januarja 1978 naprej. Zavarovalna osnova se vsako koledarsko leto poveča za odstotek porasta povprečnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji, če se podpisnika te pogodbe ne sporazumeta za drugačne zneske zavarovalnih osnov.
7.	člen
Prispevki za invalidsko zavarovanje se plačujejo od zavarovalne osnove in sicer po prispevni stopnji, določeni s sklepom skupščine skupnosti o določitvi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posebne primere zavarovanja.
Po 3. členu te pogodbe se prispevki obračunavajo le za dneve, ki so jih zavarovanci po 1. členu dejansko prebili v zavodu.
8.	člen
Zavezanec za prispevek je kazenski poboljševalni zavod oziroma prevzgojni dom, kjer določena oseba prestaja kazen zapora oziroma mladoletnik vzgojni ukrep.
Prispevki zapadejo v plačilo zadnji dan' v mesecu za nazaj.
9.	člen
Zavarovanim osebam iz 1. člena te pogodbe gre£o pravice, določene v 61. členu zakona v višini in pod pogoji, določenimi s statutom skupnosti za osebe v rednem delovnem razmerju. Pridobitev in uživanje pravic iz invalidskega zavarovanja se uveljavljajo po predpisih o invalidskem in pokojninskem zavarovanju.
10.	člen
Ta pogodba se uporablja od 1. januarja 1979. Z istim dnem se preneha uporabljati pogodba o izvajanju invalidskega zavarovanja oseb na prestajanju kazni odvzema prostosti in mladoletnikov na prestajanju vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni poboljševalni dom (Uradni list SRS, št. 26/74).
St. 25-1-73
Predsednik skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Socialistični republiki "Sloveniji Dante Jasnič 1. r.
Republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun
Jože Pacek 1. r.
181.
Na podlagi 147. člena ustave SR Slovenije in dogovora o skupni politiki reševanja materialnega položaja in razvoja informativno-političnih sredstev obveščanja (Uradni list SFRJ, št. 29/77) ter v zvezi z dogovorom v Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije o postopnem reševanju materialnega položaja politično-informativnih sredstev informiranja, sklenejo:
1.	Ustanovitelji politično-informativnih dnevnikov v SR Sloveniji:
— RK SZDL Slovenije kot naj višji organ Socialistične zveze, v kateri delovni ljudje in občani zagotavljajo svoj vpliv na družbeni sistem informiranja in na uresničevanje vloge sredstev javnega obveščanja, in kot ustanovitelj časopisa »Delo«;
— Občinska konferenca SZDL Maribor kot ustanovitelj časopisa »Večer«;
— Mestna konferenca SZDL Ljubljana kot ustanovitelj časopisa »Dnevnik«;
2.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije po pooblastilu Skupščine SR Slovenije;
3.	Izvršni svet Skupščine občine Maribor po pooblastilu Skupščine občine Maribor in po dogovoru z vsemi izvršnimi sveti družbenopolitičnih skupnosti, zainteresiranih za »Večer«;
4.	Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane po pooblastilu Skupščine mesta Ljubljane in po dogovoru z vsemi izvršnimi sveti družbenopolitičnih skupnosti, zainteresiranih za »Dnevnik«;
5.	Gospodarska zbornica SR Slovenije;
6.	Temeljne OZD, ki izdajajo dnevnike:
— TOZD »Delo« v CGP Delo,
— TOZD »Ljubljanski dnevnik« v CTP Pravica — Dnevnik,
— TOZD »Večer« v CGP Mariborski tisk;
7.	Temeljna OZD za proizvodnjo papirja za dnevnike: Tovarna celuloze in papirja »D j uro Salaj«, Krško, TOZD Papir;
8.	Temeljne OZD, ki tiskajo dnevnike:
— TOZD Tisk časopisov in revij v CGP Delo,
— TOZD Tiskarna v ČGP Mariborski tisk,
— TOZD Tiskarna Ljudska pravica v CTP Pravica — Dnevnik;
9.	Združene PTT organizacije Slovenije, ki zastopajo OZD PTT prometa z območja SR Slovenije, ki dnevnike prenašajo
DRUŽBENI DOGOVOR
o medsebojnih odnosih pri urejanju cen med družbenopolitičnimi skupnostmi, ustanovitelji dnevnikov in temeljnimi organizacijami združenega dela, ki sodelujejo v proizvodnji dnevnikov
1.	člen
S tem družbenim dogovorom jse urejajo medsebojni odnosi v proizvodnji in prodaji dnevnikov med temeljnimi organizacijami združenega dela za proizvodnjo papirja za dnevnike, temeljnimi organizacijami združenega dela, ki tiskajo dnevnike, organizacijami združenega dela PTT prometa za območje SR Slovenije, ki dnevnike prenašajo in TOZD, ki izdajajo dnevnike, na podlagi udeležbe v skupnem prihodku temeljnih organizacij združenega dela.
Zaradi posebnega pomena politično-informativnih dnevnikov se s tem družbenim dogovorom urejajo tudi odnosi med temeljnimi organizacijami združenega dela, ki proizvajajo dnevnike po prejšnjem-odstavku in ustanovitelji.dnevnikov ter družbenopolitičnimi skupnostmi. Zato se bodo pri urejanju medsebojnih odnosov udeleženci tega družbenega dogovora ravnali tako, da bo zagotovljeno uresničevanje ustavne pravice obveščenosti delovnih ljudi in občanov ter ustavne dolžnosti o obveščanju in da se bodo zagotovili širši družbenopolitični cilji obveščanja in obveščenosti družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in organov.	v
2.	člen
S tem družbenim dogovorom se opredeljujejo medsebojni odnosi na osnovi dogovorjenih meril in postopka pri pridobivanju skupnega prihodka temeljnih organizacij združenega dela, ki sodelujejo pri proizvodnji in prenosu dnevnikov.
3.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, ki neposredno sodelujejo pri proizvodnji in prenosu dnevnikov s svojim delom in sredstvi, bodo za ureditev medsebojnih odnosov sklenile v okviru Gospodarske zbornice Slovenije posebne samoupravne sporazume o udeležbi v skupnem prihodku, o medsebojnih pravicah in obveznostih pri dobavi materiala in storitev, o skupnem prevzemaj u rizika in skupnem planiranju razvoja in poslovne pojitike.
V primeru, da podpisniki samoupravnih sporazumov ne uskladijo stališč o posameznih elementih teh sporazumov in jih ne podpišejo, se upoštevajo obstoječe cene, ki so predmet sporazumevanja in obstoječa razmerja med posameznimi podpisniki.
4.	člen
Ustanovitelji politično-informativnih dnevnikov in zainteresirane družbenopolitične skupnosti so odgovorni za uresničevanje programa informiranja in v tem smislu:
)
—	predlagajo ukrepe za izboljšanje informiranosti;
—	soodločajo o prodajnih cenah dnevnikov;
—	zagotavljajo razliko med predlaganimi in dogovorjeno prodajno ceno dnevnikov po kriterijih in merilih tega družbenega dogovora.
5.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora, ki proizvajajo in prenašajo dnevnike se bodo zavzemali za uveljavljanje elementov skupne poslovne politike opredeljenih v samoupravnih sporazumih, zlasti še za:
—	skupno nabavo in tipizacijo proizvodnih kapacitet;
—	optimalno izkoriščanje novinarskih kapacitet (možnosti racionalizacije v dopisniški mreži in pri prevajanju Tanjugovih poročil);
—	možnosti skupnega izkoriščanja kapacitet v pripravi za tisk in izkoriščanje rotacijskih strojev, kadar gre za časnike z enakim formatom;
—	izkoriščanje kapacitet na področju prodaje in distribucije, ko gre za naročniško prodajo in distribucijo (vzpostavitev enotne raznašalske mreže za slovenske dnevnike) in izkoriščanje kapacitet v prodajni mreži in v razvozu časnikov;
—	enotno informacijsko in dokumentacijsko dejavnost.
6.	člen
Udeleženci družbenega dogovora soglašajo, naj sc podpisniki samoupravnih sporazumov iz 3. člena sporazumejo, da sc za določanje prodajnih cen dnevnikov uporabljajo zlasti naslednje osnove:
—	doseganje povprečne produktivnosti v panogi;
—	verificirani normativi po 7. členu tega dogovora;
—	delitev dohodka na podlagi povprečne produktivnosti dela v panogi;
—	najmanj 75-odstotno izkoriščanje proizvodnih kapacitet.
7.	člen
Podpisniki samoupravnih sporazumov iz 3. člena bodo v teh sporazumih skupaj določili in verificirali normative za določanje cen pri vsakemu podpisniku posebej, in sicer za:
—	materialne stroške;
—	amortizacijo po minimalni predpisani stopnji;
—	pogodbene obveznosti;
—	skupno dogovorjene zakonske in samoupravne obveznosti;
—	potrebno živo delo (osebni dohodki, drugi osebni prejemki, sklad skupne porabe), po sprejetih sporazumih o delitvi sredstev za osebno in skupno porabo delavcev;
—	akumulacijo na povprečno porabljena poslovna sredstva (rezervnega sklada in sklada za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela), po povprečni stopnji v gospodarstvu SR Slovenije.
8.	člen
Ceno, oblikovano po osnovah iz 6. člena ter normativih iz 7. člena predlagajo podpisniki samoupravnih sporazumov ustanoviteljem kot prodajno ceno, do konca decembra posameznega leta za prihodnje leto.
Ustanovitelji in družbenopolitične skupnosti lahko predlagano prodajno ceno znižajo s tem, da družbenopolitične skupnosti prevzamejo obveznosti za pokrivanje razlike med predlagano in dogovorjeno prodajno ceno dnevnikov (v nadaljnjem besedilu: razlika v ceni).
Prodajno ceno bodo udeleženci dogovora usklajevali v okviru Republiške konference SZDL Slovenije.
9.	člen
Razliko v ceni politično informativnih dnevnikov, ki nastane po 2. odstavku 8. člena pokrivajo tiste družbenopolitične skupnosti, ki so zainteresirane in odgovorne za posamezne dnevnike.
Za »Delo« pokriva razliko iz prvega odstavka v celoti Socialistična republika Slovenija.
Za »Večer« pokrivajo razliko iz prvega odstavka Socialistična republika Slovenija in zainteresirane občine, ki o tem sklenejo poseben družbeni dogovor, nosilec tega dogovarjanja je Izvršni svet Skupščine občine Maribor.
Za »Dnevnik« pokrivajo razliko iz prvega odstavka SR Slovenija in zainteresirane občine, ki o tem sklenejo poseben družbeni dogovor, nosilec tega dogovarjanja je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane.
Razmerje v višini kompenzacija za pokrivanje razlike iz prvega odstavka za Večer in Dnevnik med SR Slovenijo in ostalimi zainteresiranimi družbenopolitičnimi skupnostmi je 50 : 50.
Delež v pokrivanju razlike iz prvega odstavka bodo za Večer in Dnevnik zainteresirane občine zagotovile postopoma, tako, da bo za leto 1979 višina deleža občin 25 "/o in za leto 1980 50 "/o.
Razmerja v višini kompenzacije za pokrivanje razlike iz prvega odstavka med zainteresiranimi občinami le-tc dogovorijo z družbenimi dogovori iz 3. in 4. odstavka.
10.	člen
Prihodek od prodaje dnevnikov predstavlja skupni prihodek temeljnih organizacij združenega dela, ki sodelujejo pri proizvodnji in prenosu dnevnikov. Skupni prihodek sc deli na temelju osnov iz 6. člena tega družbenega dogovora in dogovorjenih internih cen.
Temeljnim organizacijam združenega dela, ki izdajajo dnevnike, pripada poleg dela skupnega prihodka iz prvega odstavka tega člena tudi razlika v ceni, dodeljena pod pogoji iz 9. člena tega družbenega dogovora.
11.	člen
Izvršni sveti skupščin — udeleženci tega dogovora izdajo, na osnovi samoupravnih sporazumov in dokumentacije za izračun interne obračunske cene v roku šestdesetih dni po predložitvi te dokumentacije sklep o dodelitvi sredstev, določenih v proračunih ustreznih družbenopolitičnih skupnosti za pokrivanje razlik v ceni in predlagajo oprostitve dajatev ter druge ukrepe za zmanjševanje oziroma pokrivanje razlike v ceni iz 1. odstavka 9. člena. '
12.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, ki so upravičene do razlike v ceni kot dela skupnega prihodka, lahko predlagajo, da se jim na osnovi planskih predvidevanj, dodeljujejo sredstva mesečno v dvanajstinah od zneska, ki je predviden v proračunu v obliki akontacije v teku poslovnega leta.
Končno upravičenost za razliko v ceni, se dokazuje ob letnem obračunu na podlagi podatkov iz zaključnih računov temeljnih organizacij iz prejšnjega odstavka.
13.	člen
Uresničevanje tega dogovora. bo spremljal odbor udeležencev tega dogovora, ki sc organizira pri Rc-
publiški konferenci SZDL Slovenije. Odbor sestavljajo delegati vseh udeležencev tega dogovora in šteje torej 15 članov.
14.	člen
Z dnem uveljavitve tega dogovora preneha veljati »družbeni dogovor o oblikovanju cen politično-infor-mativnih dnevnikov ter časopisnega papirja, tiska in poštnine za te dnevnike« (Uradni list SRS, št. 13-616/75).
15.	člen
Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo udeleženci in začne veljati z dnevom objave v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 26. decembra 1978.
Udeleženci: Republiška konferenca SZDL Slovenije, Občinska konferenca SZDL Maribor, Mestna konferenca SZDL Ljubljana. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, TOZD Delo v ČGP Delo, TOZD Ljubljanski dnevnik v CTP Pravica-Dnevnik, TOZD Večer v CGP Mariborski tisk, Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško, TOZD Tisk časopisov in revij v ČGP Delo, TOZD Tiskarna v CGP Mariborski tisk, TOZD Tiskarna Ljudska pravica v CTP Pravica-Dnevnik, Združene PTT organizacije Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni Svet Skupščine občine Maribor.
Delavci in delovni ljudje, udeleženci samoupravnega sporazuma o osnovah plana vzgoje in usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji za obdobje 1976 do 1980 (Uradni list SRS, št. 16/77) na podlagi 44. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) sprejemamo
DODATEK
k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana vzgoje in usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980
1.	člen
S tem dodatkom k samoupravnemu sporazumu plana vzgoje in usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 udeleženci določamo za leti 1979 in 1980 obseg in način združevanja sredstev za izvedbo programov.
2.	člen
V letih 1979 in 1980 bodo programe izobraževanja in usposabljanja za poklice ter pridobivanja strokovne izobrazbe uresničevale vzgoj noizobraževalne organizacije, združene v posebnih izobraževalnih skupnostih in Izobraževalne skupnosti Slovenije, v obsegu, ki so planirani v samoupravnem sporazumu o osnovah plana vzgoje in usmerjenega izobraževanja za obdobje 1976—1980.
3.	člen
Vrednost programov iz 16. člena samoupravnega sporazuma o osnovah plana vzgoje in usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji za obdobje 1976-^1980 je po posameznih dejavnostih v letih 1979 in 1980:
v milijonih din planske cene za leto lOTtl
Programi	Vrednost proeramov leto 1979 leto 1960	
Programi izobraževanja in usposabljanja za poklice ter pridobivanje strokovne izobrazbe		
1. srednje šolstvo	1.381,45	1.649,16
2. zavodi za usposabljanje	25,48	28,92
3. visoko šolstvo	936,56	946,85
Skupaj: 4. člen	2.343,49	2.624,93
Program skupnih nalog iz 18. člena samoupravnega sporazuma o osnovah plana vzgoje in usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 bo v letih 1979 in 1980 veljal:
v milijonih din planske cene za leto 185S
	Vrednost
Programi	programov leto 1379 leto 1986
1. Naloge, ki se opravljajo s		
svobodno menjavo dela	47,47	54,78
2. Naložbe	399,14	610,50
3. Druge skupne naloge	163,00	224,61
4. Mednarodna dejavnost	4,87	5,17
Skupaj 5. člen	614,48	895,06
Za zagotovitev materialnih pogojev za preobrazbo srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje, predvsem za skupne programske osnove, je v letu 1979 predvideno 59,42 milijona din in 1980. leta 130,07 milijona din.
6.	člen
V letu 1979 bo obnovljena stavba Univerze v Ljubljani, za kar je predvideno 10,30 milijona dinarjev
7.	člen
Skupna sredstva za izvedbo vseh programov iz prejšnjih določb tega dodatka so:
v letu 1979 3.027,69 milijona din
v letu 1980 3.650,06 milijona din
Sredstva za izvedbo vseh programov za leto 1979 bomo zagotovili s prispevkom po enotni prispevni stopnji 7 “/u za usmerjeno izobraževanje v SRS, za leto 1980 pa jo bo ugotovila Skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije.
Če bomo s prispevno stopnjo združili več sredstev kot smo določili s tem dodatkom, bomo presežek združenih sredstev šteli kot izvršeno obveznost združevanja sredstev za programe v naslednjem letu.
Ce bomo s prispevno stopnjo združili manj sredstev kot smo določili s tem dodatkom, bomo razliko zagotovili v naslednjem letu.
Obračun in ukrepe za proračun bomo sprejeli po svojih delegatih v Skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije.
8.	člen
Ker bomo s prispevno stopnjo 9,47 odstotka od prispevne osnove za usmerjeno izobraževanje združili za leto 1978 več sredstev kot je določeno z dodatkom k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana vzgoje in usmerjenega izobrazb vanj a v SR Sloveniji za obdobje 1976 do 1980 (Uradni list SRS, št. 8/78), bomo
ob sprejemanju zaključnih računov obračunali prispevek za usmerjeno izobraževanje za to leto po stopnji 7,00 odstotka.
9.	člen
Na podlagi obveznosti sprejetih s samoupravnim sporazumom o osnovah plana, smo doslej združili sredstva za uresničevanje dogovorjenih programov.
v milijonih din
V letu	Nominalni znesek	Preračunano na planske cene za leto 1979
1976	1.468,1	2.040,19
1977	1.919,1	2.353,88
1978 (planirano)	2.435,4	2.703,29
S samoupravnim sporazumom je določena vrednost vseh programov za obdobje 1976—1980 po cenah iz leta 1975 9.053,9 milijona dinarjev, kar preračunano na cene iz leta 1979 znese 13.775,11 milijona din.
Ker smo doslej že združili — preračunano na cene iz leta 1979' 7.097,36 milijona dinarjev, bomo v letih 1979 in 1980 združili še — izraženo v cenah iz leta 1979 — skupno 6.677,75 milijona dinarjev.
Od tega bomo združili v letu 1979 3.027)69 milijona dinarjev in v letu 1980 3.650,06 milijona dinarjev.
Zneski iz prejšnjega odstavka se v letu 1980 valorizirajo za toliko odstotkov, za kolikor se planira porast cen na drobno v letni resoluciji o izvajanju družbenega plana SR Slovenije; ko pa Zavod SR Slovenije za statistiko objavi dejanski odstotek povečanja cen na drobno, se planirani zneski iz obeh let preračunajo v dejanske na podlagi tega podatka.
10.	člen
Ta dodatek sprejemamo udeleženci samoupravnega sporazuma o osnovah plana vzgoje in usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 po svojih delegatih v delavskih svetih oz. drugih organih upravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter drugih organizacijah in skupnostih.
Ugotovitev, da je dodatek sprejet, sprčjme skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije in objavi v Uradnem listu SRS.
183.
Izobraževalna skupnost Slovenije je na 4. skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 26. decembra 1978 sprejela
SKLEP
Skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije ugotavlja, da je dodatek k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana vzgoje in usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980 sklenjen, ker ga je sprejela potrebna večina delavcev, udeležencev sporazumevanja.
V skladu z 28. členom navedenega sporazuma se ta sklep skupaj z besedilom dodatka k sporazumu objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-2/78
Ljubljana, dne 26. decembra 1978.
Predsednik Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije
Natan Bernot 1. r.
184.
Na podlagi 3. člena zakona o samoupravni interesni skupnosti, za železniški in luški promet (Uradni list SRS, št. 18/74) ter 83. člena samoupravnega sporazuma o združevanju v samoupravno interesno skupnost za železniški in luški promet SR Slovenije sklenejo člani te skupnosti
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združevanju v samoupravno interesno skupnost za železniški in luški promet SR Slovenije
1.	člen
Preambula samoupravnega sporazuma o združevanju se spremeni tako, da se glasi:
Glede na to, da sta področji železniškega oziroma luškega prometa dejavnosti materialne proizvodnje, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ni edina podlaga za usklajevanje dela in potreb in za vrednotenje delovnih uspehov ter da je trajno opravljanje teh dejavnosti neogibno za zadovoljevanje potreb uporabnikov storitev železniškega in luškega prometa in ker so določene zadeve javnega železniškega in luškega prometa posebnega družbenega pomena,
sklenej o
I
delavci organizacij združenega dela ter delovni ljudje in občani prek krajevnih skupnosti, oziroma njihovih skupnosti kot uporabniki železniških storitev ter delavci organizacij združenega dela v sestavi Železniškega gospodarstva Ljubljana in Luke Koper, kot delavci v prometu v skladu z določili 53., 66. in 70. člena ustave SR Slovenije in 389 člena zakona o združenem delu, 2. in 3. člena zakona o samoupravni interesni skupnosti za železniški in luški promet (Uradni list SRS, št. 1G//74) in določil družbenih dokumentov, ki urejajo področje. železniškega in luškega prometa,
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združevanju v samoupravno interesno skupnost za-železniški in luški promet SR Slovenije
2.	člen
Doda se nov 1. odstavek 1. člena, ki se glasi:
Zaradi usklajevanja svojih in skupnih interesov ter urejanja medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti se delavci, delovni ljudje in občani v okviru Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije (v nadaljevanju: Skupnost) po načelih svobodne menjave dela dogovarjajo o zagotovitvi pogojev za nemoteno opravljanje železniškega in luškega prometa in vzpostavitvi dohodkovnih odnosov.
Dosedanji 1. odstavek postane 2. odstavek 1. člena, njegov 2. odstavek pa se spremeni tako, da se glasi:
Člani Skupnosti s sporazumom in statutom uredijo zadeve, ki so skupnega pomena zanje in natančneje opredelijo delovno področje Skupnosti, njeno organizacijo in način delegiranja v skupščino, medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti članov Skupnosti-način odločanja, pooblastila in odgovornost skupščine in drugih organov Skupnosti, način združevanja in upravljanja sredstev, opravljanje strokovnih zadev za Skupnost, način reševanja spornih vprašanj, nadzorstvo članov in samoupravno kontrolo nad delom Skup-
nosti, izvajanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v Skupnosti in druge zadeve, pomembne za poslovanje Skupnosti.
K 1. členu se doda novi 4. odstavek, ki se glasi:
Za zagotovitev kar najbolj neposrednega uresničevanja samoupravnih pravic in interesov v okviru Skupnosti se delavci, delovni ljudje in občani zaradi zadovoljevanja skupnih in posebnih interesov na področju javnega železniškega in luškega prometa na posameznem prometno zaokroženem območju združujejo v temeljne skupnosti in vzpostavljajo dohodkovne odnose.
3.	člen	<
2. člen se spremeni tako, da se glasi:
V	Skupnosti se delavci, delovni ljudje in občani kot uporabniki storitev železniškega in luškega prometa združujejo z delavci, ki neposredno opravljajo železniški in luški promet oziroma dejavnosti, ki ta promet zagotavljajo oziroma dopolnjujejo. V Skupnosti njeni člani uresničujejo svoje skupne interese, opredeljujejo pogoje in način opravljanja dejavnosti železniškega in luškega prometa, sprejemajo in uresničujejo programe dela in razvoja, se dogovarjajo o oblikovanju in politiki cen ter v zvezi s tem vzpostavljajo dohodkovne odnose, določajo razmerja in izenačujejo pogoje pridobivanja dohodka, uresničujejo druge skupne interese ter medsebojno urejajo druga razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti.
4.	člen
4.	člen se spremeni tako, da se glasi:
Skupnost je družbena pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki jih ima po ustavi, zakonu in tem sporazumu.
Ime Skupnosti je: »Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet SR Slovenije«. Sedež Skupnosti jev Ljubljani.
Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine SkupnostL
5.	člen
Doda se novi 4 a člen, ki se glasi:
V	pravnem prometu z drugimi jamčijo člani Skupnosti za obveznosti Skupnosti v okviru sredstev, ki jih združujejo v Skupnosti.
6.	člen
7.	člen s6 spremeni in se glasi:
Delegate uporabnikpv v železniškem in luškem blagovnem prometu delegirajo v skupščino Skupnosti skupščine temeljnih skupnosti.
Skupščine temeljnih skupnosti iz petih prometnih središč, v katerih je udeleženost njenih članov v blagovnem prometu naj večja, delegirajo v skupščino Skupnoti po 4 delegate, ostale skupščine temeljnih skupnosti pa po 3 delegate.
Uporabniki, ki po merilih iz 6. člena tega sporazuma dosežejo nad 100 točk, imajo pravico do delegata, ki ga neposredno pošiljajo v skupščino Skupnosti.
Pri določanju udeleženosti uporabnikov v temeljnih skupnostih iz 2. odstavka tega člena se ne upošteva udeleženost tistih uporabnikov, ki pošiljajo v skupščino Skupnosti svojega delegata neposredno.
Zaradi pomembnosti železniškega prevoza za JLA imajo pravico do enega delegata tudi delavci v oboroženih silah SFRJ.
7.	člen
V	8. členu se doda novi 3. odstavek, ki se glasi: Delegate uporabnikov potniškega prometa delegirajo v skladu z merili iz tega člena skupščine temeljnih skupnosti.
8.	člen
1.	odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi: Število delegatov oziroma razmerja glede zastopanosti uporabnikov iz posameznega prometnega središča v skupščini Skupnosti se ugotavlja na podlagi: »Pregleda udeleženosti uporabnikov železniškega in luškega prometa na območju ZG Ljubljana«, ki je priloga tega sporazuma.
9.	člen
10.	člen se spremeni tako, da se glasi:
Cilj Skupnosti je:
—	ugotavljati in dogovarjati se o skupnih interesih uporabnikov in delavcev v prometu;
—	dogovarjati se o dejavnostih, potrebnih za uresničitev ugotovljenih skupnih interesov;
—	dogovarjati se o medsebojnih pravicah in obveznostih članov Skupnosti, nastalih iz uresničevanja skupnih interesov;
—	skrbeti za povezovanje in vključevanje ugotovljenih skupnih interesov v splošne družbene interese prometnega gospodarstva na področju Slovenije in Jugoslavije na osnovi družbenih'dokumentov in drugih samoupravnih aktov, ki urejajo to področje;
—	povezovati se z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju prometa in zvez.
Dogovorjene cilje uresničujejo člani v okviru Skupnosti z vzpostavljanjem ustreznih dohodkovnih odnosov na področju javnega železniškega in luškega prometa.
10.	člen
2.	odstavek 11. člena se spremeni tako, da se glasi: To sodelovanje se nanaša na:
—	razvoj železniških in luških storitev,
—	kakovost železniških in luških storitev,
—	cene in tarife železniških in luških storitev.
11.	člen
Naslov poglavja a) se spremeni in se glasi: a) Razvoj železniških in luških storitev
12.	Člen
2. odstavek 12. člena se črta.
13.	člen
13. člen se spremeni tako, da se glasi:
Za zagotovitev razvoja železniških in luških zmogljivosti se člani Skupnosti dogovorijo in sklenejo samoupravne sporazume o osnovah planov Skupnosti. Tl so podlaga za srednjeročne kot tudi letne plane, ki jih na način kot ga določa njen statut, sprejema skupščina Skupnosti.
V	planih Skupnosti, ki so rezultat ocenjenih možnosti, dogovora in interesov članov oziroma družbe za gospodarski razvoj in za zadovoljevanje družbenih potreb oziroma gospodarstva na področju železniškega in luškega prometa, je poleg navedbe objektov predvideti tudi vire in dinamiko financiranja ter združevanje sredstev.
O sprejemanju planov enakopravno odločajo vsi člani Skupnosti.
Plani Skupnosti, sestavljeni na podlagi samoupravnega sporazuma o osnovah plana, morajo biti glede
na poseben pomen prometne dejavnosti usklajeni tudi s plani družbenopolitičnih skupnosti.
Sprejeti plani imajo v Skupnosti značaj samoupravnega normativnega akta.
O vsakem odstopanju od načrtovane realizacije posameznega plana, Skupnost razpravlja in sprejema ustrezne ukrepe za njegovo izpolnitev oziroma odloči o spremembi plana.
14.	člen
14.	člen se črta.
15.	člen
15.	člen sc spremeni tako, da se glasi:
Obveznosti, ki izhajajo iz sprejetega samoupravnega sporazuma o osnovah plana Skupnosti, sprejme član Skupnosti v skladu s planom Skupnosti svoj plan in v njem predvidi povečanje gospodarskih zmogljivosti oziroma prilagoditev njegovih transportnih, prekla-dalnih, skladiščnih in drugih manipulativnih naprav za blago, kakor to izhaja iz stanja oziroma programa razvoja železniških in luških zmogljivosti.
'Člani temeljnih skupnosti se. v prometnih središčih povezujejo in skupno rešujejo vprašanje razvoja teh kapacitet.
J	16. člen
2. odstavek 17. člena se spremeni tako, da se glasi:
Če skupnost sklene, da morajo železniške organizacije nadaljevati s prometom na pospmezni nerentabilni progi ali njenem delu oziroma opravljati posamezne nerentabilne prevoze, Skupnost sporazumno s temeljno skupnostjo, na katere območju je taka proga oziroma se mora opravljati tak prevoz, odloči tudi o zagotovitvi potrebnih pogojev za nadaljnje opravljanje takega prometa.
Doda se novi 3. odstavek tega člena:
Po poprejšnjem sklepu temeljne skupnosti na katere območju je pogodbena proga, lahko Skupnost odloči tudi o uvedbi javnega prometa na tej progi in zagotovitvi potrebnih pogojev za opravljanje javnega prometa. Odločitev Skupnosti velja od dneva, ko z njo soglaša pristojni organ družbenopolitične skupnosti.
17. člen
Dodata se novi 20. a in 20. b člen, ki se glasita:
20.	a člen
Stališča Skupnosti glede politike cen in tarif v železniškem in luškem prometu se oblikujejo na podlagi dogovarjanja o tlohodkovni povezanosti delavcev v prometu z uporabniki železniških storitev, uresničujejo pa se z dogovarjanjem v okviru Skupnosti in zvezi ustreznih skupnosti na ravni federacije oziroma širše družbene skupnosti o višini prevoznih cen (tarif) v potniškem in blagovnem prometu v odvisnosti od kakovosti in obsega storitev oziroma nadomestilu za pokritje tistih objektiviziranih stroškov v zvezi s prevozom, ki sporazumno niso obseženi v prevoznih cenah.
Dohodkovni odnosi med TOZD železniškega prometa, ki opravljajo in zagotavljajo prevoz na progah v območju SR Hrvatske in uporabniki njihovih storitev, se vzpostavljajo tudi v okviru temeljne skupnosti in pristojnih samoupravnih interesnih skupnosti SR Hrvatske.
20. b člen
Cene železniških in luških storitev se oblikujejo v skladu z določili zakona o temeljih sistema cen in
družbeni kontroli cen ter družbenih dokumentov, ki opredeljujejo ekonomski položaj železnice in luke, ter na podlagi stališč in sprejete politike cen v Skupnosti.
18.	člen
V	21. členu se doda novi 1. odstavek, ki se glasi:
V	skladu z določili družbenega dogovora o prometni politiki Jugoslavije se zaradi izenačitve pogojev poslovanja posameznih prometnih vej, predvsem pa zaradi zagotovitve enakopravnosti v pridobivanju in razpolaganju z rezultati dela delavcev TOZD železniškega in luškega prometa, oblikujejo prevozne cene in tarife luških storitev v vseh prometnih vejah tako, da pokrivajo vse stroške, ki jih posamezna prometna veja povzroča z narodno-gospOdarskega vidika (npr. infrastrukturni stroški).
Sedanji 1. odstavek 21. člena postane 2. odstavek, pri katerem pa se 3. in 5. alinea spremenita tako, da se glasita:
—	amortizacija in druge samoupravno dogovorjene ali z zakonom ter družbenimi dogovori predvidene obveznosti iz dohodka, pri čemer pa se pri določanju minimalne amortizacije upoštevajo tudi določila glede izkoriščanja zmogljivosti v izmenah,
—	sredstva za osebne dohodke na temelju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov v skladu z rezultati in produktivnostjo dela in družbeno sprejete politike gibanja osebnih dohodkov.
Sedanji 2. odstavek postane 3. odstavek.
19.	člen
22. člen se črta in se doda novi 22. člen, ki se glasi:
Do uresničitve načela polnega pokrivanja stroškov reprodukcije s prevoznimi cenami se v smislu določil prejšnjega člena in v skladu z določili družbenega dogovora o ekonomskih in drugih ukrepih, s katerimi se bodo zagotovili železnici normalni pogoji poslovanja, zagotavlja TOZD železniškega prometa nadomestilo dela cene oziroma dela objektiviziranih stroškov reprodukcije.
Obveznosti iz prejšnjega člena se predvidijo v te-kočetn letu za naslednje leto, ob koncu poslovnega leta pa se predloži Skupnosti obračun nadomestila za pokritje dogovorjenega dela prevozne cene.
Nadomestilo dela prevozne cene ne vsebuje nadomestila, dogovorjenega med uporabniki železniških storitev in delavci v prometu, ki se ugotavlja v smislu drugega in tretjega odstavka 17. člena tega sporazuma ter sredstev', ki se zagotavljajo iz neposrednega dogovora in dohodkovne povezanosti delavcev v prometu z uporabniki železniških storitev.
Nadomestilo dela prevozne cene in ostala sredstva iz prejšnjega odstavka se vračunajo v celotni prihodek TOZD železniškega prometa.
20.	člen
1.	odstavek 31. člena se spremeni tako, da se glasi:
Ce član Skupnosti, ravna v skladu z odločitvami Skupnosti, lahko vsak član Skupnosti, ki je s takim ravnanjem prizadet, sproži spor zaradi kršitve tega sporazuma pred organi, določenimi v zakonu ter v tem sporazumu ter po postopku, določenem v statutu Skupnosti.
21.	člen
1.	odstavek 33. člena se spremeni tako, da se glasi:
Hkrati s sprejetjem srednjeročnega plana razvoja železniških in luških zmogljivosti odloči skupščina
Skupnosti tudi o načinu združevanja sredstev in o namenu uporabe teh sredstev za usklajen razvoj transportnih zmogljivosti v skupnem interesu.
22.	člen
1.	odstavek 40. člena se spremeni tako, da se glasi:
Zbor delegatov delavcev v prometu sestavljajo delegati organizacij železniškega in luškega prometa in sicer tako, da vsaka temeljna skupnost delegira v zbor po 4 delegate, od teh pa mora biti 1 delegat iz vrst luških delavcev.
23.	člen
2.	in 3. odstavek 41. člena se .spremenita in se glasita:
Delegat se pred zasedanjem skupščine izkaže s pooblastilom delegatskega telesa, ki ga je poslal na zasedanje.
Razmerja med delegati in delegatskim telesom ter druga vprašanja urejajo delegatska telesa neposredno.
24.	člen
Poglavje III/c se v celoti spremeni tako, da se glasi:
c)	Javnost dela in samoupravna kontrola
53.	člen se spremeni in se glasi:
53.	člen
Delo organov Skupnosti je javno. Skupnost oziroma njeni organi so dolžni pravočasno obveščati javnost in svoje člane tako o svojih delovnih pripravah in o sprejetih odločitvah, kot tudi o izvrševanju nalog iz svojega delovnega področja.
53.	a člen
Vsak občan oziroma član Skupnosti ima pravico biti seznanjen z vsemi temeljnimi problemi in stanjem Skupnosti ter ima pravico, da neposredno ali po delegatu postavlja vprašanja, daje predloge in pobude s področja dejavnosti Skupnosti.
Organi Skupnosti so dolžni vprašanja, predloge ir pobude obravnavati in nanje odgovarjati.
54.	člen se spremeni in se glasi:
54.	člen
Nadzorstvo nad delom Skupnosti ter izvajanje tega sporazuma in drugih samoupravnih splošnih aktov opravljajo:
—	člani Skupnosti,
—	skupščina in njeni'organi,
—	odbor samoupravne kontrole.
54.	a člen
Člani opravljajo nadzorstvo s tem, da obravnavajo poročila o delu Skupnosti, opozarjajo organe te Skupnosti na nepravilnosti pri njihovem delu in s tem, da urejajo odgovornost delegatov za delo v organih Skupnosti.
Skupščina nadzoruje izvajanje svojih sklepov ter delo in odločitve predsedstva in drugih organov skupščine.
54. b člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sporazuma, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov, skladnostjo sklepov skupščine Skupnosti samoupravnimi sporazumi in drugimi samoupravnimi splošnimi akti, izvajanjem sprejetih sklepov, strokovnim delom za Skup-
nost, smotrno in namensko porabo združenih sredstev, obveščanjem članov Skupnosti o zadevah, pomembnih za odločanje in izvajanjem drugih zadev s področja varstva samoupravljanja Skupnosti, opravlja poseben organ — odbor samoupravne kontrole.
54.	c člen
V odbor samoupravne kontrole delegirajo uporabniki in izvajalci vsak po 4 delegate z mandatno dobo 4 let.
54. d člen
Organi skupnosti so dolžni odboru samoupravne kontrole dajati podatke za uspešno opravljanje njegove funkcije. Odbor samoupravne kontrole je dolžan o svojih ugotovitvah in ukrepih obveščati člane in organe Skupnosti.
55.	člen se spremeni in se glasi:
55.	člen
Podrobnejša določila o izvajanju samoupravnega nadzorstva v Skupnosti vsebuje poseben samoupravni splošni akt o samoupravni kontroli.
25.	člen
56.	člen se spremeni tako, da se glasi:
Skupščina se skliče na zasedanje po potrebi najmanj pa dvakrat letno, in sicer pred sprejemanjem plana oziroma letnega načrta ter po ugotovitvi poslovanja v minulem letu.
26.	člen
2.	odstavek 60. člena se spremeni tako, da se glasi:
Mandat predsednika zbora traja 4 leta.
27.	člen
Doda se novi 3. odstavek 61. člena, ki se glasi:
Podrobnejša določila o delu skupščine Vsebuje poslovnik skupščine Skupnosti.
28.	člen
2.,	3. in 4. odstavek 62. člena se spremenijo tako, da se glasijo:
Predsedstvo skupščine sestavljajo predsednik, njegov namestnik ter 12 članov, ki jih izvolita zbora izmed delegatov v enakčm številu.
Mandat članov predsedstva skupščine traja 4 leta.
Seje predsedstva sklicuje in vodi njegov predsednik.
29.	člen
63. člen se spremeni tako, da se glasi:
Med sprotne zadeve, ki jih opravlja predsedstvo skupščine, spadajo zlasti:
—	obravnavanje in predlaganje gradiv za seje skupščine in oblikovanje predlogov stališč;
—	razpravljanje o osnutkih Samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov ter sklepih in predlaganje teh v obravnavo in sprejetje skupščini;
—	spremljanje izvrševanja sklepov skupščine;
—	obravnavanje posameznih problemov in razmerij med Skupnostjo in njenimi člani oziroma uporabniki in organizacijami železniškega oziroma luškega prometa, če se ti obračajo na Skupnost za posredovanje;
—	spremljanje izvajanja samoupravnih sporazumov ter drugih samoupravnih splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina;
—	obravnavanje in zavzemanje stališč do drugih zadev, ki mu jih posreduje skupščina;
—	obravnavanje zadev, ki se nanašajo na ureditev medsebojnih razmerij na podlagi stališč, ki jih je o taki zadevi že sprejela skupščina ter posredovanje takih primerov skupščini, da o njih sprejme stališče, če o takih vprašanjih skupščina še ni sklepala;
—• obravnavanje zadev med Skupnostjo in drugimi organizacijami, ki niso člani Skupnosti, zlasti o razmerjih do drugih samoupravnih interesnih in družbenopolitičnih skupnosti, če ima za to podlago v stališčih skupščine ter posredovanje takih primerov skupščini, da o njih odloči;
—	obravnavanje zadev, ki se nanašajo na ureditev medsebojnih odnosov na načelih, ki jih je v takih zadevah sprejela skupščina in preučevanje drugih zadev, ki jih posreduje skupščini, da o njih sprejme načelna stališča.
30.	člen
Dodata se novo IV. in V. poglavje sporazuma, dosedanja poglavja IV, V in VI pa se spremenijo v VI., VII. in VIII. poglavje.
31.	člen
Novo IV. poglavje se glasi:
IV.	Posebno sodišče združenega dela
68. a člen
Za odločanje v sporih o samoupravnih pravicah in obveznostih iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki nastanejo v Skupnosti ali med njenimi člani, se v Skupnosti ustanovi posebno sodišče združenega dela
S sklepom o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela, ki ga sprejme skupščina Skupnosti, se podrobneje uredijo pristojnosti, sestava, organizacija ter postopek pred tem sodiščem.
32.	člen
Novo poglavje V se glasi:
V.	Uresničevanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v Skupnosti.
68. b člen
Skupnost se v sistemu socialističnega samoupravljanja vključuje v organizacijo in opravljanje vseh obrambnih priprav v miru in za oborožen boj in druge oblike splošne ljudske obrambe ob agresiji in v vojni, kakor tudi v obrambne ukrepe ob naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah.
Skupnost se vključuje tudi v uresničevanje družbene samozaščite, kot ene od temeljnih sestavin samoupravljanja v okviru Skupnosti.
68. c člen
Svoje pravice in dolžnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite delavci in občani, organizirani v Skupnosti, uresničujejo v skladu z ustavo, zakonom, sklepi družbenopolitičnih skupnosti upoštevajoč obrambni in varnostni načrt Železniškega gospodarstva in Luke Koper ter ustrezne načrte v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela — članov Skupnosti.
68. č člen
Za usklajeno delovanje, dogovarjanje in izvrševanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite skrbijo organi Skupnosti (skupščina in predsedstvo skupščine).
68. d člen
Delavci in občani, organizirani v Skupnosti v smislu družbene samozaščite varujejo železniške in luške tehnološke in druge naprave ter objekte proti poškodbam, oviram ali namernemu uničenju in proti izgredom, ki bi imeli za cjlj onemogočanje delovnega procesa.
Prav tako ukrepajo tedaj, ko zvedo ali ugotovijo, da bi lahko prišlo do železniške nesreče oziroma do poškodbe železniških ali luških naprav, upoštevajoč pravila varnosti in načela družbene samozaščite.
33.	člen
2. odstavek 69. člena se spremeni tako, da se glasi:
V okviru temeljnih skupnosti se njihovi člani dogovarjajo o opravljanju železniškega in luškega prometa na posameznem progovnem odseku, relaciji oziroma objektu ter o zagotovitvi potrebnih pogojev za opravljanje tega prometa, o združevanju sredstev za posodobitev in razširitev zmogljivosti v železniškem in luškem prometu (po prometnih središčih, progah, za posamezen objekt ipd.), vezanih na območje temeljne skupnosti, ter na tej podlagi vzpostavljajo dohodkovne odnose, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na:
—	prilagajanje komercialno-manipulativnega poslovanja krajevnim potrebam;
—	obratovanje na posameznih progah ali poslovanje v luki po posebnem dogovoru;
—	prilagajanje voznega reda lokalnih vlakov potrebam svojega območja;
—	prevoz delavcev in šolske mladine v prometnem središču;
—	ureditev postaj in drugih objektov ob progi ter objektov v industrijski coni Luke;
—	nabavo posebnih voznih sredstev za lokalni promet in promet v Luki;
—	povezovanje različnih vrst prevoza z železniškim in luškim;
—	druge zadeve, ki se nanašajo samo na območje temeljne skupnosti.
34.	člen
70. člen se spremeni tako, da se glasi:
Temeljne skupnosti se organizirajo praviloma' po naslednjih prometnih središčih: Celje, Kranj, Koper, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Postojna, Pula in Trbovlje. Skupščina Skupnosti določi območje navedenih oziroma morebitnih drugih prometnih središč.
35.	člen	-
73. člen se črta.
36.	člen
3.	odstavek 74. člena se črta.
37.	člen
79. člen sc spremeni in se glasi:
Strokovno-administrativna in pisarniška dela opravljajo za Skupnost na podlagi posebnega sklepa ter
ustreznega dogovora skupne službe v okviru ŽG Ljubljana ali Luke Koper oziroma katera druga samoupravna organizacija ali skupnost.
Opravljanje ter zagotavljanje potrebnih pogojev za te dejavnosti se uredi s posebnim samoupravnim splošnim aktom ali pogodbo.
38.	člen
86. člen se črta.
39.	člen
Ta sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. SIS-8/79
Ljubljana, dne 11. januarja 1979.
Predsednik skupščine SIS za železniški in luški promet SR Slovenije
Slavko Zalokar 1. r.
Priloga samoupravnega sporazuma
Pregled udeleženosti uporabnikov železniškega in luškega prometa na območju ŽG Ljubljana v skladu z določili 6.—9. člena samoupravnega sporazuma o združevanju v SIS in 6.—8. člena samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združevanju v SIS
Prometno središče	Blagovni promet	Potniški promet	Skupaj
	Št. točk št. deleg. °/o št. deleg.		
i	2	3	4	5	6
Murska Sobota
SKUPAJ'	164,	3	4,3	1	4
1. Murska Sobota			0,2		
KI K Pomurka MS	21,3				
Potrošnik MS1	12,3				
2. Ljutomer					
Slovin — V2K	13,5				
Ljutomer					
3. Ormož			1,4		
4. Ptuj			2,5		
Tov. glinice in alum.					
Kidričevo	232,9	1			1
Mesokombinat					
Perutnina Ptuj	51,5				
Les Ptuj	14,2				
KK Ptuj	14,0				
5. Gornja Radgona					
Radenska Radenci	37,5		— ,		
6. Lendava			—		
Skupaj število delegatov:		4		1	5
Maribor					
SKUPAJ'	526,6	4	13,9	2	6
1. Maribor			8,0		
Tov. dušika Ruše	104,3	1			1
Marles Maribor	42,8				
Metalna Maribor	39,8				
Sladkogorska Sladki vrh	36,4				
Intes Maribor	35,4				
Dom — Smreka	21,2				
1	2	3	4
TAM Maribor	20,2		
TAM Maribor, Studenci	15,5		
Jeklotehna Maribor	40,2		
Surovina	17,1		
Tov. lesovine in lepenke			
Ceršak	16,9		
GG Maribor	16,4		
Lesa Hoče	15,3		
Podj. za impregnacijo			
Tališ Maribor	15,2		
MTT Maribor	14,7		
Zlatorog Maribor	13,8		
Elektrokovina Maribor	12,6		
2. Lenart	•		—
3. Slovenska Bistrica			4,2
Impol	25,4		
4. Radlje ob Dravi			0,8
5. Dravograd			0,5
6. Ravne			0,4
Železarna Ravne	138,1	1	
Rudnik svinca in			
topil. Mežica	27,7		
Skupaj število delegatov:		6	
Celje			
SKUPAJ*	458,6	4	12,2
1. Mozirje			—
Glin Nazarje	37,5		
2. Velenje			2,0
TGO — Gorenje			
Velenje	101,2	1	
REK — rudnik lignita	47,6		
Vegrad — Oljka			
Šmartno ob Paki	22,4		
3. Slovenj Gradec			—
Gozdna in lesna			
industrija	29,2		
4. Slovanske Konjice			0,5
LIP Slov. Konjice	36,7		
5. Žalec			0,4
Montana Žalec	24,7		
KK Hmezad Žalec	19,0		
6. Šentjur	j			1,4
Alpos	27,1		
Bohor	16,9		
7. Šmarje			2,8
Tov. stekla Straža			
Rogatec	81,0		
8. Celje			5,1
Železarna Štore	232,8	1	
Cinkarna Celje	182,8	1	
Kovinotehna Celje	138,2	1	
Emo Celje	36,2		
Slovenijales LIP			
Savinja	24,3		
Tehnomercator Celje	23,6		
Merx Celje	17,0		
Žična Celje	15,4		
Skupaj število delegatov:
2 1«
1	2	3	4	5	6
Trbovlje					
SKUPAJ*	380,7	4	19,9	2	6
1. Trbovlje			1,8		
REK Zasavje	30,1				
Cementarna Trbovlje	26,9				
Strojna tovarna	12,6				
2. Litija			5,8		
Ind. apna Kresnice	22,0				
Lesna ind. Litija	14,8				
Predilnica Litija	12,7				
3. Zagorje			2,0		
Ind. gradb. mat.	96.1				
Steklarna Hrastnik	36,4				
4. Hrastnik			0,9		
Tov. kemičnih izd.					
Steklarna Hrastnik	36,4				
5. Sevnica			3,3		
6. Krško			2,1		
Djuro Salaj	189,0	1			1
■ Rudnik rjavega					
premoga'	20,0				
7. Brežice					
GG Brežice	13,5				
8. Laško			2,7		
Pivovarna Laško	21,9				
TIM	18,0				
Tov. dok in kart.					
papirja Radeče	11,8				
Skupaj število delegatov:		'5		2	7
Novo mesto					
SKUPAJ*	107,4	3	9,2	2	5
1. Trebnje	—		2,2		
2. Novo mesto			3,5		
Novoles Novo mesto	21,9				
IMV Novo mesto	20,1				
Kremen Novo mesto	19,0				
, GG Novo mesto	17,7				
3. Metlika			1,2		
4. Črnomelj			2,3		
RRP Kanižarica	16,1				
Bolt Črnomelj	12,6				
Skupaj število delegatov		3		2	5
Ljubljana					
SKUPAJ*	1002,1		4	15,9	2	6
1, Grosuplje	—		4,1		
2. Kočevje			—		
Združeno gozd. kmet					
podjetje Kočevje	20,7				
Slovenijales LIK					
Kočevje	16,0				
RRP Kočevje	14,7				
Snežnik 'Kočevje	14,2				
3. Ribnica			—		
Inles Ribnica	19,7				
4. Skupaj ljublj. občine			11,8		
Petrol Ljubljana	153,3	1			1
Transjug Reka	83,8		X		
1	2	3
Metalka Ljubljana	80,9	
Toplarna Ljubljana	78,4	
Slovin — Slov. vino Lj.	64,6	
Emona — Močna krm.	46,8	
Pivovarna Union Lj.	38,9	
Žito Ljubljana	36,7	
Papirnica Vevče	36,2	
Gradis Ljubljana	33,3	
Tov. celuloze Medvode	32,7	
Intertransport Ljublj.	29,3	
Dinos Ljubljana	21,2	
Saturnus Ljubljana	20,6	
Litostroj Lj ublj ana	19,7	
Kurivo Ljubljana	17,2	
Color Medvode	17,2	
Javna skladišča Lj.	15,0	
Belinka Ljubljana	14,7	
Kemična tovarna Moste	i 14,6	
S. ceste — Preserje	14,4	
Izolirka Ljubljana	14,4	
Kurivoprodaja Lj.	13,4	
Gramex Ljubljana	13,5	
Hoja Ljubljana	12,5	
Kartonažna tov. Ljublj.	12,4	
Donit Medvode	12,2	
Kolinska Ljubljana	12,1	
GG Ljubljana	12,1	
Slovenijales Ljubljana	12,0	
Mercator Ljubljana	12,0	
Tehnika Ljubljana	11,8	
Astra Ljubljana	10,9	
5. Kamnik		
Stol Kamnik	12,1	
6. Domžale		
Papirnica Količevo	22,4	
Helios Domžale	17,6	
Termit Domžale	16,4	
Skupaj število delegatov:		5
Kranj		
SKUPAJ*	240,6	4
1. Škofja Loka		
Gorenjska predilnica	13,4	
Termika	21,2	
2. Kranj		
Merkur	44,4	
Tekstilindus	18,3	
Sava	17,0	
KŽK Kranj	16,2	
3. Tržič		
Zlit Tržič	10,7	
4. Radovljica		
LIP Bled	30,7	
Tovarna verig	20,8	
Plamen Kropa	18,2	
5. Jesenice		
Železarna	1000,0		1
Univerzal	29,7	
Skupaj število delegatov:		5
Postojna		
SKUPAJ*	196,0	3
4	5	6

7,7	2	6
0,5
0,4
3.6
3,2
1
2	7
6.6	1	4
1	2	3	4	5	6
1. Postojna			2,3		
Javor Pivka	31,7				
Perutninski kombinat					
Pivka	30,7				
GG Postojna	13,0				
2. Logatec			0,6		
Valkarton Logatec	19,3				
KLO Logatec	17,1				
3. Vrhnika			1,9		
Liko Vrhnika	19,4				
IUV Vrhnika	17,7				
4. Cerknica			0,8		
Brest Cerknica	18,7				
5. Ilirska Bistrica			1,0		
Lesonit Ilir. Bistrica	15,7				
TOK Ilir. Bistrica (	12,7				
Skupaj število delegatov:		3		1	4
Koper					
SKUPAJ*	40,9	3	2,3	1	4
1. Koper			0,2		
Interevropa	232,9	1			1
Iplas	13,4				
Tomos + Cimos	11,6				
2. Izola			—		
3. Piran			—		
4. Sežana			2,1		
Jadran Sežana	15,4				
Skupaj število delegatov:		4		1	5
Nova Gorica					
SKUPAJ*	98,5	3	1,9	1	4
1. Ajdovščina			—		
Mlinotest Ajdovščina	27,7				
Fructal Ajdovščina	15,6				
Lipa Ajdovščina	12,3				
2. Nova Gorica			1,0		
Salonit Anhovo	189,0	1			1
Solkanska ind. apna	24,0				
Meblo Nova Gorica	18,9				
3. Idrija			—		
4. Tolmin			0,9		
Skupaj število delegatov:		4		1	5
Pula					
SKUPAJ*	168,1	3	6,1	1	4
1. Istra					
pijanik Pula	39,8				
3. januar	25,3				
Istarski boksiti Rovinj	21,9				
Istarski ugljenokopi					
Raša	20,6				
Tvornica cementa Pula	16,6				
Tvornica cementa					
Koromačno	14,8				
Istracement Umag	14,7				
Ishrana Pula	14,4				
Skupaj število delegatov:		3		1	4
Delegat JLA		1			1
Skupaj vsa prometna središča		51		17	68
VODNA SKUPNOST ZA OBMOČJE SOČE NOVA GORICA
185.
Na podlagi 23. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74) in 14. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Vodne skupnosti za . območje Soče je skupščina Vodne skupnosti za območje Soče na skupnem zasedanju obeh zborov dne 12. januarja 1979 sprejela
SKLEP
o uskladitvi tarif vodnega prispevka za leto. 1979
I
Da se zagotovi izvedba vodnogospodarskih del iz srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva na območju Soče, se na osnovi 7. in 14. člena samoupravnega sporazuma o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva za obdobje 1976—1980 uskladijo tarife vodnega prispevka za leto 1979:
Tarife vodnega prispevka za leto 1979 so naslednje:
1.	Splošni vodni prispevek — 1,109 V« od davčne osnove
2.	Vodni prispevek za izkoriščeno ali uporabljeno vodo:
—	od proizvedene električne energije 0,0051 kW/h dinarjev
—	od izkoriščene ali uporabljene vode:
a)	polna tarifa 1,190 din/m5
b)	popustniška tarifa:
— Salonit Anhovo (za azbestne izdelke) 0,425 din/m*
— Tekstilna industrija — 0,595 din/m’
3.	Vodni prispevek za onesnaženo vodo:
a)	polna tarifa 40,82 din/E
b)	popustniška tarifa:	\
— Salonit Anhovo (za azbestne izdelke) 31,29 din/E
4.	Vodni prispevek od kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka 0,61 %
5.	Vodni prispevek od potrošene pitne vode 0,511 din/m’
6.	Vodni prispevek od obrtne dejavnosti 1,109 •/• od davčne osnove
7.	Vodni prispevek za naplavine 13,70 din/m*
II
Pri popustniški tarifi za onesnaženo vodo je poleg povišanja po 7. in 14. členu upoštevano še 20“/» avtomatično povišanje med popustniško in polno tarifo (10. člen sporazuma).
III
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje.
St. 1303-5/1-79
Nova Gorica, dne 12. januarja 1979.
Predsednik
skupščine Vodne skupnosti za območje Soče
Silvij Blaj, inž. 1. r.
ne upošteva se udeleženosti uporabnikov nad 100 točk.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
186.
Na podlagi 9. in 89/člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 9. seji zbora združenega dela dne 28. decembra 1978, na 9. seji zbora občin dne 28. decembra 1978 in na 9. seji družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1978 sprejela
ODLOK
o uporabi grba, zastave in imena mesta Ljubljane
1.	člen
Grb, zastavo in ime mesta Ljubljane je dovoljeno uporabljati le v skladu z določili tega odloka.
2.	člen
Obliko grba in barve zastave mesta Ljubljane določa statut mesta Ljubljane.
Velikost zastave mora biti v sorazmerju 1 :2 med njeno širino in dolžino.
3.	člen
Za pravilno uporabo grba, zastave in imena mesta Ljubljane skrbi organ, pristojen za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo skupščine mesta, ki daje potrebna pojasnila glede njihove uporabe, sprejema prošnje za dovolitev njihove uporabe in opravlja vsa strokovna in administrativna opravila v zvezi s temi prošnjami in tudi vodi evidenco izdanih dovoljenj.
4.	člen
Zastave mesta Ljubljane se izobesijo na območju mesta Ljubljane v počastitev državnih, republiških in krajevnih praznikov, ob komemoracijah, prireditvah, obiskih delegacij prijateljskih mest in ob drugih priložnostih, ki se objavijo v dnevnem tisku, radiu in televiziji ali na drug primeren način.
Zastava mesta Ljubljane mora biti izobešena ob prilikah, določenih v 1. odstavku tega člena, na zgradbah, v katerih poslujejo organi skupščine mesta.
Predsedstvo skupščine mesta lahko odredi, da se zastava mesta izobesi tudi na drugih zgradbah, zlasti ob slavnostni seji skupščine mesta, slovesni prireditvi, pomembni za mesto ali kadar predstavniki skupščine mesta sprejemajo službene obiske naj višjih zveznih in republiških predstavnikov ali tujih državnikov.
Izobešene zastave morajo biti primernega videza in se odstranijo, ko preneha razlog, zaradi katerega so bile izobešene.
5.	člen
Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbene in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter društva, ki imajo sedež v mestu Ljubljani, lahko zaprosijo, da se jim dovoli uporaba grba, zastave ali imena mesta Ljubljane:
—	v njihovi firmi ali imenu,
—	v njihovem zaščitnem znaku,
—	na njihovih proizvodih kot nezaščitena označba proizvoda,
—	ob propagiranju svojih proizvodov v sredstvih javnega obveščanja ali
—	v priznanjih, ki jih podeljujejo najboljšim proizvodom na sejmih, razstavah in podobno.
6.	člen
Prošnji, da se dovoli uporaba grba, zastave ali imena mesta Ljubljane, mora biti priložena ustrezna dokumentacija s tehničnimi podatki z opisom znaka, ki ga želi prosilec uporabljati in z navedbo, v kakšne namene naj bi se znak uporabljal. Ce gre za označbo prireditve, mora prosilec v prošnji opredeliti idejno in vsebinsko pomembnost prireditve, za katero prosi, da se dovoli uporaba grba, zastave in imena mesta Ljubljane.
Idejno, vsebinsko in tehnično dokumentacijo z opisom znaka mora prosilec predložiti v treh izvodih.
*	7. člen
Uporabo grba, zastave in imena mesta Ljubljane dovoljuje Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane z odločbo.
Izvršni svet odloča o prošnji po prosti presoji. Zoper odločbo izvršnega sveta je doputna pritožba na skupščino mesta, ki o zadevi dokončno odloči.
8,	člen
Izvršni svet skupščine mesta določi v odločbi, s katero dovoljuje uporabo grba, zastave ali imena mesta pogoje, pod katerimi dovoljuje uporabo, omeji uporabo samo za določen namen ali pa določi rok, do katerega je dovoljena uporaba, če je to potrebno glede na namen, za katerega se uporaba dovoljuje.
Izvršni svet skupščine mesta lahko že izdano dovoljenje vsak čas prekliče, če ugotovi, da uporabnik ne upošteva pogojev, ki jih je z odločbo določil izvršni svet ali ne skrbi za primeren izgled dovoljenega znaka ali če s svojim poslovanjem škodi ugledu mesta.
9.	člen
Grb mesta Ljubljane, odtisnjen na pismu, ovitku ali vizitki lahko uporabljajo predsednik in podpredsednika skupščine mesta predsedniki njenih zborov, predsednik in člani izvršnega sveta, sekretar in šef protokola skupščine mesta v protokolarnem in osebnem dopisovanju, v zadevah, ki se nanašajo na opravljanje njihove funkcije v mestu.
>	10. člen
Z denarno kaznijo do 2000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki uporablja grb, zastavo ali ime mesta Ljubljane brez dovoljenja izvršnega sveta (1. odstavek 7. člena), odgovorna oseba pravne osebe pa s kaznijo do 1000 dinarjev.
S kaznijo do 1000 dinarjev se za prekršek iz 1. odstavka tega člena kaznuje fizična oseba.
11.	člen
Po 10. členu odloka o prekrških zoper javni red in mir v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 14/75) se kaznuje za prekršek, kdor postopa v nasprotju z določili 4. odstavka 4. člena tega odloka.
12.	člen
Kdor uporablja ob uveljavitvi tega odloka v svoji firmi, imenu, znaku ali proizvodu, pri propagiranju svojih proizvodov ali nagradah in priznanjih, ki jih podeljuje kvalitetnim proizvodom ali kako drugače grb, zastavo ali ime mesta Ljubljane, mora najkasneje v
treh mesecih od uveljavitve tega odloka vložiti prošnjo, da se mu dovoli uporaba teh znakov.
Določbe 1. odstavka tega člena glede firme in imena ne veljajo*za tiste temeljne organizacije in organizacije združenega dela, ki so bile vpisane v sodni register do 11. decembra 1976, to je do dne, ko je začel veljati zakon o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76).
i3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-1-78
Ljubljana, dne 28. decembra 1978.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič 1. r.
187.
Na podlagi 1. člena zakpna o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), 1. in 2. člena odloka o uskladitvi generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane z določbami zakona o urbanističnem planiranju (Glasnik, št. 23/67) ter 42., 54., 89. in 92. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 9. seji zbora združenega dela dne 28. decembra 1978 in na 9. seji zbora občin dne 28. decembra 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o programu izgradnje
cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v 10-letnem obdobju
1.	člen
Odlok o programu izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v 10-letnem obdobju (Uradni list SRS, št. 26/74) se v 2. členu spremeni tako, da se črta Jarška cesta in namesto nje vnese Smartinska cesta na odseku Kajuhove ceste do mestne obvoznice.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-1/78
Ljubljana, dne 28. decembra 1978.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič 1. r.
188.
V smislu 49. in 50. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72 in 18/74), 8. in
14.	člena zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26/70), ter 63. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 9. seji zbora združenega dela dne 28. decembra 1978 in zbora občin na 9. seji dne 28. decembra 1978 sprejela SKLEP
o soglasju k ustanovitvi dislociranega oddelka Poklicne kemijske šole šolskega centra ža kemijo, metalurgijo in papirništvo Ljubljana, za, izobraževanje poklica »Kemijski procesničar« za mladino in odrasle pri Izobraževalnem centru za tehniške stroke v Novem mestu
1
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k ustanovitvi dislociranega oddelka Poklicne kemijske šole Šolskega centra za kemijo, metalurgijo in papirništvo Ljubljana, za izobraževanje poklica »kemijski procesničar« za mladino in odrasle pri Izobraževalnem centru za tehniške stroke v Novem mestu.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 022-1/79
Ljubljana, dne 28. decembra 1978.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič 1. r.
LENART
189.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74, 3-608/78) in 38. člena zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 37-427/74, 2-42/78) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela, družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 sprejela
ODLOK o hišnem redu
I. SPLOŠNE ODLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se v stanovanjskih hišah urejajo pravice in dolžnosti stanovalcev, samoupravnih organov družbenega upravljanja (zbori stanovalčev, hišni sveti), najemnikov poslovnih prostorov in hišnikov ter lastnikov stanovanjskih prostorov.
2.	člen
Za stanovalce se po tem odloku štejejo: imetniki stanovanjske pravice in drugi uporabniki stanovanj po 1. odstavku 5. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18-175/74, 10-383/76), etažni lastniki ter lastniki in najemniki poslovnih prostorov.
3.	člen
Za upravljalen stanovanjske hiše v družbeni lastnini se po tem odloku štejejo: hišni svet, zbor stanovalcev za hiše, ki imajo manj kot'5 stanovanj.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Lenart opravlja zadeve v skladu z zakonom o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, če hišni svet ni izvoljen ali ne deluje.
4;. člen
Odgovorno osebo za upravljanje stanovanjske hiše v družbeni lastnini določi zbor stanovalcev s pravili o izvrševanju hišnega reda ali upravljalec iz 2. odstavka 3. člena tega odloka.
5.	člen
Za stanovanjsko hišo se po tem odloku šteje: stanovanjska hiša v družbeni lastnini, poslovna zgradba,
stanovanjska hiša v etažni lastnini občanov in družinska stanovanjska hiša v lasti občanov.
■ Za stanovanjske prostore oziroma stanovanja po tem odloku se štejejo tudi poslovni prostori v stanovanjski hiši. x
6.	člen
Stanovanjska hiša mora imeti v prostoru, kjer je glavni vhod na vidnem mestu izobešen prepis odloka o hišnem redu, seznam stanovalcev in navodilo občinskega štaba za civilno zaščito o ravnanju v primeru vojne in ob naravnih in drugih hudih nesrečah.
Če ima stanovanjska hiša več stopnišč, velja določba 1. odstavka tega člena za vsako stopnišče.
7.	člen
Stanovanja morajo biti oštevilčena. Za oštevilčenje stanovanj skrbi hišni svet. Hišniško stanovanje mora bjti označeno kot tako. Če hišnik ne stanuje v hiši, mora biti na vidnem mestu hiše označeno kje stanuje.
8.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora v treh dneh obvestiti upravljalen stanovanjske hiše o vsaki spremembi števila stanovalcev v njegovem stanovanju.
II. SKUPNI PROSTORI, NAPRAVE IN OPREMA
9.	člen
Skupni prostori, naprave in oprema v stanovanjski hiši (stopnišča, hodniki, pralnice, sušilnice perila, dyorišča, parkirišča, vodnjaki ipd.) morajo biti na razpolago vsem stanovalcem.
10.	člen
Stanovalci so dolžni uporabljati skupne prostore, naprave in opremo tako, da pri tem ne ovirajo drugih stanovalcev in da prostorov, naprav in opreme ne poškodujejo.
Kadar stanovalec ugotovi, da so v skupnih prostorih, napravah ali opremi natale okvare ali drugačne pomanjkljivosti mora o tem nemudoma obvestiti uprav-Ijalce stanovanjske hiše.
11.	člen
Skupni prostori se ne smejo uporabljati za stanovanje, pa tudi oddajati jih ni mogoče v kakšne druge namene.
Prepovedano je shranjevati v skupnih prostorih polne plinske jeklenke, vnetljive in druge predmete, razen tistih, ki so potrebni za namensko uporabo teh prostorov. To velja tudi za podstrešja, ki morajo biti zaklenjena.
12.	člen
Vsaka stanovanjska hiša mora voditi seznam skupnih naprav in opreme.
Upravi j alec določi osebo, ki hrani ključ skupnih prostorov.
13.	člen
Upravljalen stanovanjske hiše mora zagotoviti redne preglede streh, dimnikov, zasilne razsvetljave, gasilnih in drugih naprav ter opreme.
Zagotoviti mora tudi redne preglede strelovodnih naprav.
Upravljalen stanovanjske hiše mora skrbeti za popravilo okvar in odpravo pomanjkljivosti pri skupnih napravah in opremi ter obnovo opozorilnih napisov.
III.	SKLENITEV STANOVANJSKE POGODBE,
VSELITEV IN IZSELITEV
14.	člen
Imetnik stanovanjske pravice se sme vseliti v stanovanje šele po sklenitvi stanovanjske pogodbe.
Stanovanjsko pogodbo je mogoče skleniti samo na osnOvl akta stanodajalca, s katerim ta odda stanovanje.
15.	člen
Stanovanjsko pogodbo sklene nosilec stanovanjske pravice s samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Lenart za stanovanja v družbeni lastnini oziroma z lastnikom družinske stanovanjske hiše ali z etažnim lastnikom.
Po sklenitvi tako pogodbe mora tisti, ki je z nosilcem stanovanjske pravice sklenil pogodbo, izročiti stanovanje v uporabo.
16.	člen
Ob izročitvi stanovanja nosilcu stanovanjske pravice se sestavi poseben zapisnik, vanj se vpišejo podatki v kakšnem stanju so bili stanovanje in naprave v stanovanju ob izročitvi, ter pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene.
Zapisnik podpišejo predstavnik samoupravne stanovanjske skupnosti, nosilec stanovanjske pravice in predstavnik hišnega sveta.
17.	člen
Po prenehanju stanovanjske pogodbe mora nosilec stanovanjske pravice izročiti stanovanje stanodajalcu oziroma samoupravni stanovanjski skupnosti v takem stanju, v kakršnem ga je prevzel; pri tem se upoštevajo spremembe, do katerih je prišlo zaradi normalne obrabe stanovanja.
Ob izročitvi stanovanja po L odstavku tega člena se pismeno ugotovi, v kakšnem stanju je stanovanje.
Zapisnik mora vsebovati tudi obveznost imetnika stanovanjske pravice, ki predaja stanovanje, da nosi stroške za odpravo vseh poškodb v stanovanju, če se nesporno ugotovi, da so te nastale po njegovi krivdi ali po krivdi oseb, za katere odgovarja.
Ob izselitvi mora imetnik stanovanjske. pravice oddati vse ključe stanovanja stanodajalcu ali stanovanjski skupnosti.
IV.	UPORABA IN VZDRŽEVANJE STANOVANJ
18.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora pri uporabi stanovanja ravnati s skrbjo dobrega gospodarja. Stanovanjske prostore mora redno vzdrževati, varovati pred poškodbami in poškodbe sproti odpravljati.
Pri izvrševanju dolžnosti iz I. odstavka tega člena je treba zlasti skrbeti, da se ne pokvarijo vodovodne, električne in ogrevalne naprave. V stranišča in vodovodne odtoke ni dovoljeno metati odpadkov in predmetov, ki lahko povzročijo zamašitev.
19.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora pravočasno opraviti tista dela v stanovanju in zamenjati dotrajane elemente, ki sodijo v njegovo redno vzdrževanje stanovanja. Prezidava stanovanja ali odstranitev posameznih elementov iz stanovanja je dovoljeno le s pismenim soglasjem samoupravne stanovanjske skupnosti.
Kadar imetnik stanovanjske pravice ni dolžan sam popraviti okvare ali pomanjkljivosti, ki jo ugotovi v svojem stanovanju, mora o tem nemudoma obvestiti pristojno službo samoupravne stanovanjske skupnosti.
Namestitev televizijskih in radijskih anten je dovoljena le s soglasjem upravljalen stanovanjske hiše.
Na stanovanjskih objektih, kjer so nameščene skupne antene ni dovoljena namestitev drugih anten.
20.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora upravljalcu stanovanjske hiše oziroma izvajalcu popravila dovoliti vstop v stanovanjc zaradi pregleda in popravila okvar, ki škodujejo zgradbi in mora omogočiti popravilo okvar.
V.	ČISTOČA, RED IN MIR
21.	člen
V	stanovanjski hiši in njeni okolici mora vladati red in mir, čuvati je potrebno javne naprave, otroška igrišča in zelenice,
22.	člen
V	stanovanju oziroma skupnih prostorih stanovanjske hiše se praviloma ne sme rediti živali. Psa, mačke ali večje število ptičev, sme. imetnik stanovanjske pravice imeti le pod pogojem, da se s tem strinjajo prizadeti stanovalci hiše.
23.	člen
Ne sme se uporabljati strojev in drugih naprav, ki povzročajo čezmeren'smrad, hrup ali motnje.
Z balkonov ali skozi okna je prepovedano zlivati vodo, metati kakršnekoli predmete ali stepati preproge ter sekati drva ali drobiti premog v takih prostorih, ki niso za to določeni.
24.	člen
V	veže, hodnike, stopnišča in na dvorišču ni dovoljeno postavljati predmetov, ki lahko prostor poškodujejo, dajejo slab videz, ovirajo prost prehod ali onemogočijo normalno uporabo prostora.
Na mesta, ki niso za to določena, ni dovoljeno Pritrjevati lepakov, pisati ali risati po zidovih ali kako drugače poškodovati površino hiše.
V	vežah, hodnikih in stopniščih ni dovoljeno stepanje preprog, predpražnikov, čiščenje čevljev ali drugih večjih predmetov.
Osebne avtomobile in druga motorna vozila je tnožno parkirati na mestih, ki so za to določena.
25.	člen
Vhodna vrata morajo biti zaklenjena poleti med 22. in 5. uro, pozimi pa med 21. in 5. uro.
Za poletje se šteje čas od 1. maja do 30. septembra.
26.	člen
Cvetlični lončki in zabojčki na oknih, balkonih in terasah morajo biti nameščeni tako, da zaradi vetra ali kako drugače ne padejo na tla.
27.	člen
Prepovedano je pljuvati po tleh in odlagati odpadke v skupnih prostorih in na dvorišču zunaj določenih mest.
Stanovalci, ki onesnažijo okolico stanovanjske hiše, dvorišča ali skupne prostore, so dolžni onesnaženi prostor takoj očistiti.
Stanovalci, ki koristijo parkirne prostore za parkiranje osebnih avtomobilov, so dolžni v zimskem času očistiti sneg s parkirnih prostorov.
28.	člen
Hišni svet stanovanjske hiše določi primerno mesto za sušenje perila in pranje avtomobilov. 1
Hišni svet stanovanjske hiše, kjer ni hišnika, je dolžan v zimskem času poskrbeti, da se očisti sneg in posipa ledene površine pred stanovanjsko hišo.
Stanovalec sc mora v hiši obnašati tako, da drugih stanovalcev ne moti v mirni uporabi stanovanja.
Ni dovoljeno vpitje ali kakršnokoli drugačno razgrajanje, ki stanovalcem onemogoča mirno življenje.
Zlasti ni dovoljeno motiti miru in počitka stanovalcem med 22. in 6. uro.
29.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Lenart je ob sodelovanju s hišnim svetom dolžna:
1.	določiti sporazumno s stanovalci v stanovanjskih hišah, ki nimajo hišnika, osebo, ki hrani ključe skupnih prostorov;
2.	skrbeti, da se ob državnih praznikih in drugih svečanih priložnostih izobesijo zastave.
30.	člen
Pravice in dolžnosti hišnika se določijo s posebno pogodbo, ki jo sklene z njim hišni svet stanovanjske hiše in samoupravna stanovanjska skupnost občine Lenart.
Hišnik je zlasti dolžan:
1.	vsak dan pomesti stopnišča in hodnike ter jih vsak mesec tudi poribati;
2.	čistiti dvorišče in pomiti enkrat na mesec okna na stopniščih in skupnih prostorih;
3.	ob določenih urah zaklepati in odklepati vsa vhodna vrata ter prižigati in ugašati luč kolikor le-ta ne deluje na podlagi avtomata;
4.	takoj javljati hišnemu svetu oziroma samoupravni stanovanjski skupnosti občine Lenart vse okvare in pomanjkljivosti na stanovanjski hiši, skupnih prostorih in napravah, če jih ne more sam takoj popraviti;
5.	vse instalacije v skupnih prostorih pravočasno zavarovati pred okvarami, zlasti pred mrazom in vlago ter jih vsaj enkrat mesečno pregledati;
6.	skrbeti za red in snago v skupnih prostorih ter sodelovati z organi civilne zaščite in požarne varnosti;
7.	v zimskem času očistiti sneg in posipati ledene površine pred stanovanjsko hišo, da ne bi prišlo do poškodb stanovalcev;
8.	opravljati vse druge posle, ki so mu naloženi s sklenjeno pogodbo.
VI.	RAVNANJE OB NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH IN VOJNIH AKCIJAH
31.	člen
Hišni svet stanovanjske hiše mora v sodelovanju s štabom civilne zaščite v krajevni skupnosti skrbeti za izvajanje vseh preventivnih ukrepov, katerih cilj je, da se odpravijo posledice naravnih in drugih nesreč ter vojnih akcij.
32.	člen
Stanovalci se morajo ob vojnih akcijah ali drugih naravnih nesrečah ravnati po navodilih štaba civilne zaščite v krajevni skupnosti.
33.	člen
Stanovanjska hiša, ki ima 10 ali več stanovanj, mora imeti pripravljeno potrebno opremo za izvajanje reševalnih akcij v primeru elementarnih nesreč ali vojnih akcij.
Vsaka stanovanjska hiša mora imeti priročna sredstva za gašenje požarov.
Natančna navodila o tem, kaj se šteje za opremo, in o količini te opreme izda občinski upravni organ, pristojen za ljudsko obrambo.
VIL KAZENSKE DOLOČBE
34.	člen
Z denarno kaznijo do 2.000 din se kaznuje za prekršek imetnik * stanovanjske pravice ali stanovalec, če se ne ravna po navodilih občinskega štaba za civilno zaščito ob naravnih in drugih hudih nesrečah in vojnih akcijah.
35.	člen
Z denarno kaznijo do 2.000 din se kaznuje za prekršek upravljalec stanovanjske hiše, če ne spoštuje določil 13. in 29. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje tudi odgovorna oseba upravljalca, če stori prekršek iz 1. odstavka tega člena.
36.	člen
Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje za prekršek imetnik stanovanjske pravice ali stanovalec, če krši določila 8., 10., 11., 19. in 22. člena tega odloka.
37.	člen
Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje za prekršek imetnik stanovanjske pravice ali stanovalec, če krši določila 17., 18., 20., 21., 23., 24., 26., 27., 28. člena tega odloka.
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o hišnem redu (Uradni list SRS, št. 21-179/68).
39.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-177/67-28
Lenart, dne 26. decembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izobr., 1. r.
190.
Na podlagi 129. člena statuta krajevne skupnosti Benedikt je konferenca krajevne skupnosti Benedikt po opravljeni javni razpravi na zborih delovnih ljudi in občanov na svoji seji dne 24. decembra 1978 sprejela
SKLEP
o sprejemu statuta krajevne skupnosti Benedikt
1
Konferenca krajevne skupnosti Benedikt je ugotovila, da so bile spremembe in dopolnitve statuta krajevne skupnosti Benedikt v javni razpravi na zborih delovnih ljudi in občanov. Javno razpravo je vodila krajevna konferenca SZDL Benedikt.
2
Vsi zbori delovnih ljudi in občanov so sprejeli predloge sprememb in dopolnitev statuta krajevne skupnosti Benedikt.
3
Konferenca krajevne skupnosti Benedikt ugotavlja, da je sprejet statut krajevne skupnosti Benedikt v prečiščenem besedilu.
Sklep o sprejemu statuta se razglasi v Uradnem listu SRS.
4
Statut krajevne skupnosti prične veljati osmi dan po objavi tega sklepa in se s tem dnem preneha uporabljati statut krajevne skupnosti Benedikt, ki nosi oznako številka 86/1974 z dne 10. novembra 1974.
St. 7/79-2
Benedikt, dne 16. januarja 1979.
Predsednik konference krajevne skupnosti Benedikt
Stanko Špenga 1. r.
Na podlagi 135. člena statuta krajevne skupnosti Jurovski dol je konferenca krajevne skupnosti Jurov-ski dol po opravljeni javni razpravi na zborih delovnih ljudi in občanov na svoji seji dne 17. decembra 1978 sprejela
SKLEP
o sprejemu statuta krajevne skupnosti Jurovski dol
1
Konferenca krajevne skupnoti Jurovki dol je ugotovila, da so bile spremembe in dopolnitve statuta krajevne skupnosti Jurovski dol v javni razpravi na zborih delovnih ljudi in občanov. Javno razpravo je vodila krajevna konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Jurovski dol.
2
Vsi zbori delovnih ljudi in občanov so sprejeli predloge sprememb in dopolnitev statuta krajevne skupnosti Jurovski dol.
3
Konferenca krajevne; skupnosti Jurovski dol ugotavlja, da je sprejet statut krajevne skupnosti Jurovski dol v prečiščenem besedilu.
Sklep o sprejemu statuta se razglasi v Uradnem listu SRS.
4
Statut krajevne skupnosti Jurovski dol prične veljati osmi dan po objavi tega sklepa in se s tem dnem preneha uporabljati statut krajevne skupnosti Jurovski dol, ki nosi oznako številka 130-4 z dne 30. junija 1974.
St. 48/78
Jurovski dol, dne 17. decembra 1978.
Predsednik konference krajevne skupnosti Jurovski dol
Karl Korošec 1. r.
192.
Na podlagi 134, člena statuta krajevne skupnosti Voličina je konferenca krajevne skupnosti Voličina po opravljeni javni razpravi na zborih delovnih ljudi in občanov na svoji seji, dne 27. decembra 1978 sprejela
SKLEP
o sprejemu statuta krajevne skupnosti Voličina
1
Konferenca krajevne skupnosti Voličina je ugotovila, da sb bile spremembe in dopolnitve statuta krajevne skupnosti Voličina v javni razpravi na zborih delovnih ljudi in občanov. Javno razpravo so vodile krajevne konference socialistične zveze delovnih ljudi Voličine, Selc in Zavrha.
2
Vsi zbori delovnih ljudi in občanov so sprejeli predloge sprememb in dopolnitev statuta krajevne skupnosti Voličina.
3
Konferenca krajevne skupnosti Voličina ugotavlja, . da je sprejet statut krajevne skupnosti Voličina v prečiščenem besedilu.
Sklep o sprejemu statuta se razglasi v Uradnem listu SRS.
4
Statut krajevne skupnosti prične veljati osmi dan po objavi tega sklepa in se s tem dnem preneha uporabljati statut krajevne skupnosti Voličine, ki nosi oznako številka 49/13-74 z dne 2. julija 1974,
St. 245/78
Voličina, dne 27. decembra 1978.
Predsednik konference krajevne skupnosti Voličina
Viktor Kraner 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
193.	.	.
Na podlagi 4. točke 17. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) ter 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 sprejela
ODLOK
o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali
1.	člen	1
Ta odlok ureja bivanje, vzrejo, registracijo, cepljenje in označevanje psov, postopek z neregistriranimi in necepljenimi psi ter možnosti za rejo in posest drugih živali na območju občine Ljubljana Bežigrad.
2.	člen
Prepovedano je rediti kopitarje, parklarje, kunce, perutnino in divje živali na celotnem ožjem območju mesta. Izvzeta so kmečka gospodarstva.
Živali iz prvega odstavka tega člena se lahko redijo na ožjem območju mesta samo z dovoljenjem občinskega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju s pristojno veterinarsko inšpekcijo.
Ožje ob močje mesta sega do reke Save.
3.	člen
Divje živali razen malih gozdnih gledalcev se lahko redijo samo z dovoljenjem občinskega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju s pristojno veterinarsko inšpekcijo.
4.	člen
V	stanovanjskih zgradbah je dovoljeno rediti pse, mačke in druge živali skladno z odlokom o hišnem redu na območju mesta Ljubljane ter v soglasju z zborom stanovalcev, etažnim lastnikom oz. lastnikom zgradbe.
V	ožjem mestnem območju ima lahko posamezno gospodinjstvo nhjveč dva psa in dve mački. Določilo ne velja za psice in mačke z mladiči do njihove odstavitve.
Za bivanje in vzrejo več živali v ožjem mestnem območju si mora rejec pridobiti dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, soglasje pristojne veterinarske inšpekcije in zbora stanovalcev, etažnega lastnika oz. lastnika stanovanjskega objekta.
5.	člen
Lastnik prijavi psa s cepljenjem, zato je dolžan psa, starejšega od treh mesecev prijaviti v 8 dneh, in v enakem roku, če se za stalno naseli na področju občine.
Ce se lastnik s psom začasno zadržuje ali pusti psa v reji na področju občine dalj kot 30 dni, mora žival prijaviti v 8 dneh po prihodu.
6.	člen
Lastnik prijavi psa Veterinarski postaji Posavje, p. Ljubljana Polje 350 (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena veterinarska organizacija), ki vodi evidenco o prijavi, odjavi in cepljenjih psa.
7.	člen
V	evidenco o prijavi, odjavi in cepljenjih psa se vpiše lastništvo in identiteta psa ter se določi njegova registrska številka.
V	evidenco o prijavi, odjavi in cepljenjih psa se vpisujejo po predpisanem obrazcu podatki, ki so pomembni za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline.
8.	člen
Posestnik psa je dolžan v treh dneh prijaviti pogin, odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo v reji psov organizaciji, kjer je pes prijavljen.
Prijava in odjava psa za vpis ali izbris iz evidence ter izdaja pasje znamke se opravi na stroške posestnika psa.
9.	člen
Psom je potrebno zagotoviti toplo in suho zavetje, ustrezen obrok hrane, stalno sveže čisto pitno vodo in primeren senčnat prostor.
Prepovedano je vsakršno fizično nasilje in nehumano uničevanje psov ter drugih živali.
10.	člen
Posestnik psa je dolžan skrbeti, da pes ne ogroža ljudi in živali.
Popadljivi psi in psi, ki jih imajo lastniki v strnjenih naseljih, morajo biti v ograjenem ali svetlem, zaprtem prostoru ali' pa na verigi. Ce je pes privezan, veriga ne sme biti krajša kot 3 m.
Posestnik mora namestiti viden opozorilni napis »HUD PES«.
11.	člen
Če je pes za okolico nevaren in ga ni mogoče zadostno zavarovati ali če lastnik v nasprotju z določ- ' bami tega odloka o hišnem redu psa zanemarja, se psa odvzame, odda primernemu lastniku ali humano pokonča nai lastnikove stroške.
Predlog Za prepoved reje ali za odvzem psa iz prvega odstavka 11. člena dajo zboru stanovalcev posamezni občani, skupine stanovalcev in Društvo proti mučenju živali.
Sklep o izvršitvi predloga izda upravni organ, pristojen za veterinarstvo, na osnovi pismene komisijske ugotovitve o razmerah in možnostih za bivanje in vzrejo.
Komisijo sestavljajo: predstavnik zbora stanovalcev, predstavnik društva proti mučenju živali in predstavnik kinološkega društva. Predstavnike delegirajo zainteresirane stranke.
12.	člen
Posestnik je dolžan skrbeti, da se pes ne giblje prosto brez nadzorstva.
Po ulicah in trgih ožjega mestnega območja se sme psa voditi le na vrvici, popadljivi psi pa morajo nositi tudi nagobčnik.
13.	člen
Pse je dovoljeno voditi v javne in poslovne prostore, če za vstop ni izrecne prepovedi. Vodijo se lahko samo na vrvici, popadljivi psi pa morajo nositi nagobčnik.
Psa je dovoljeno prevažati z javnimi prometnimi sredstvi, če ima lastnik ustrezno pismeno potrdilo o registraciji m vakcinaciji psa, pes pa mora nositi nagobčnik ter biti na vrvici.
Male živali se sme vnašati v vozila javnega prometa samo v kletkah, ki onemogočajo onesnaževanje okolice in preprečujejo mučenje živali.
14.	člen
Veterinarski' inšpektor odredi, kadar je to potrebno zaradi preprečevanja širjenja nevarnih kužnih bolezni, da morajo biti psi zaprti ali privezani na verigi, zunaj bivališča pa se lahko gibljejo le z nagobčnikom in na vrvici.
Če je pes prenašalec nevarnih zajedalskih bolezni, lahko pristojna veterinarska inšpekcija odredi obvezno
zdravljenje psa na lastnikove stroške.
15.	člen
\ Prepovedano je imeti pse na podstrešjih, v kleteh in drugih neprimernih prostorih. Balkoni in terase nadstropnih stavb ne smejo biti psom stalno bivališče.
16.	člen
Prepovedano je puščati pse na urejena otroška igrišča in posamezne zelenice ter parke, ki so ustrezno vzdrževani in namenjeni za sprehode in rekreacijo.
17.	člen
Psi, starejši od treh mesecev, morajo biti preventivno cepljeni proti steklini.
Na javni razglas o preventivnem cepljenju mora posestnik psa pripeljati na določeno zbirno mesto.
18.	člen
Če sc pri psu, mački ali drugi živali pojavijo znaki, ki vzbujajo sum, da je žival zbolela ali poginila za steklino (spremenjeno vedenje — močna razdraženost ali potrtost, napadi, brez vzroka na druge živali ali ljudi, ohromelost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa, močno slinjenje) mota posestnik tateo žival takoj izolirati v poseben, dobro zaprt prostor,, ločeno od ljudi in živali, sum bolezni pa nemudoma prijaviti pristojni veterinarski organizaciji aJi veterinarski inšpekciji.	/. -X
19.	člen
Če pes ali mačka z ugrizom 'ali s prasko poškoduje človeka, mora poškodovani ali oseba, ki to vidi, takoj obvestiti najbližjo veterinarsko organizacijo in Zavod za socialno medicino in higieno Ljubljana, Parmova 32.
Žival iz 1. odstavka tega člena mora biti 15 dni pod veterinarskim nadzorstvom. Za psa velja to ne glede na to, če je bil cepljen proti steklini ali ne.
Po prijavi poškodbe opravlja veterinarsko nadzor-.slvo živali pooblaščena veterinarska organizacija.
Stroške za veterinarsko nadzorstvo živali, ki je poškodovala človeka, nosi posestnik živali
20.	člen
Da se prepreči širjehje stekline in drugih nalezljivih bolezni, ki jih prenašajo psi ter druge živali, ter da se preprečuje škoda, mora veterinarsko higienska služba občin v občasnih akcijah loviti živali brez lastnikov in pse, ki ne nosijo posjih znamkic ali se gibljejo brez nadzorstva. Pri lovu je potrebno kar najbolj upoštevati principe humanosti.
Žival, ki je bila ulovljena v okoliščinah iz 1. odstavka tega člena, se na zahtevo vrne lastniku, če ta dokaže lastništvo živali, evidenco o prijavi, in cepljenju psa.
21.	člen
Lastnik lahko zahteva vrnitev psa v času 4 dni od dneva, ko je bil pes ulovljen, mora pa povrniti stroške, ki so nastali z lovom in oskrbo psa.
Če lastnik ne zahteva v določenem roku psa oz. če ne plača stroškov lova in oskrbo, se pes humano pokonča oz. se izroči v last drugi osebi.
22.	člen
Veterinarska inšpekcija lahko v primeru nevarnosti širjenja stekline pooblasti za opravljanje nalog tudi lovsko ali drugo organizacijo združenega dela.
23.	člen
O vlogah občanov, ki se nanašajo na 19. in 20. člen tega odloka, odloča v upravnem postopku pristojni veterinarski inšpektor.
24.	člen
Kdor na javnem mestu najde poškodovano ali poginulo žival, mora o tem takoj obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo, ki žival ali truplo odstrani z javnega mesta.
Živali, za katere je mogoče ugotoviti lastnika, je potrebno zdraviti sporazumno z lastnikom živali.
25.	člen
Golobi v zasebni lasti se lahko redijo le v golob-njaku.
Golobnjaki se morajo redno čistiti in najmanj .dvakrat letno razkuževati.
Za rejo golobov mora rejec dobiti dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju veterinarske inšpekcije
26.	člen
Mestni golobi se goje samo v posebnih javnih go-lobnjakih pod nadzorstvom pooblaščene delovne organizacije.
Zaradi omejevanja populacije teh ptic je delovna organizacija, kateri je poverjena vzreja mestnih golobov, dolžna:
—	krmiti golobe s primesjo kontracepcijskih sredstev,
—	urejati populacijo z odvzemom jajc iz gnezd.
Golobnjaki se morajo redno vzdrževati, čistiti in
najmanj dvakrat letno razkuževati.
27.	člen
Izvajanje tega odloka nadzoruje Uprava inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane in Uprava javne varnosti ob pomoči Društva proti mučenju živali in Kinološkega društva.
28.	člen
Z denarno kaznijo 300 do 3000 din se kaznuje posameznik ali pravna oseba:
—	če redi kopitarje, parklarje, kunce, perutnino in divje jpvali na ožjem območju mesta v nasprotju z določili 2. člena,
—	če ne upošteva določil 13. člena tega odloka,
—	če ne upošteva določil 16. člena tega odloka,
—	če ne poskrbi, 'da je pes preventivno cepljen proti steklini (17. člen),
—	če nemudoma ne prijavi veterinarski službi, da so se pri psu ali drugi živali pojavili znaki, ki vzbujajo sum na steklino (18. člen),
—	če ne poskrbi, da je žival, ki je poškodovala človeka, 15 dni po poškodbi človeka, pod veterinarskim nadzorstvom (19. člen, 2. odstavek).
Za prekrške iz 1. odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo 100 do 300 din.
29.	člen
Z denarno kaznijo 200 do 1000 din se kaznuje za prekršek posameznik ali pravna oseba:
—	če ne upošteva določil 4. člena,
—	če ne prijavi psa (5. člen),
—	če ne upošteva 8. člena tega odloka,
—	če ne upošteva 9. člena tega odloka,
—	če ne upošteva določil 12. člena,
—	če ne upošteva določil 15. člena odloka,
—	če ne obvesti pristojno službo, da je pes ali mačka poškodovala človeka (19. člen 1. odstavek).
30.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
194.
V	zvezi s 4. in 9. členom zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-619/77); 3. odstavkom 12. člena zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15-646/76) in na osnovi 192. člena statuta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 9. seji zbora združenega deia dne 26. decembra 1978 in 9. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o pogrebnih svečanostih na območju občine Ljubljana Bežigrad
1.	člen
V	odloku o pogrebnih svečanostih na območju občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 22 z dne
9.	11. 1978) se 13. člen spremeni tako, da se glasi:
Pogrebni sprevod, ki ga vodi vodja pogreba, se razvrsti: Na čelu je slovenska zastava z žalnim trakom oziroma zastava narodnosti, kateri je pokojnik pripa-' dal. Ge je bil pokojnik tuj državljan, je na čelu črna zastava. Nato se razvrstijo še druge zastave in prapori, pevci, godba, nosilci javnih odlikovanj, drugih javnih priznanj in vencev: predstavniki verske skupnosti s svojimi simboli se razporedijo neposredno pred pogrebni voziček s krsto, sledijo svojci in sorodniki ter drugi udeleženci pogreba.
n 2. člen
Spremeni se 15. člen, ki se pravilno glasi:
Za enote oboroženih sil in milice, ki sodelujejo pri pogrebnih svečanostih, Itakor tudi za organizacijo in potek vojaških pogrebov veljajo pravila oboroženih sil in milice.
3.	člen
Dopolni se 17. člen, ki se pravilno glasi:
Z denarno kaznijo od 200 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ne poskrbi za pravilno organizacijo pogrebne svečanosti v skladu s'
7.	členom.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi V Uradnem listu SRS.
St. 010-37/78-1
Ljubljana, dne 26. decembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
LJUBLJANA CENTER 195.
Na podlagi četrtega odstavka 17. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2-74/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 9. seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1978 in na 9. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1978 sprejela
ODLOK
o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali
1.	člen
Ta odlok ureja bivanje, vzrejo, registracijo, cepljenje in označevanje psov, postopek z neregistriranimi in necepljenimi psi ter možnosti za rejo in posest drugih živali na območju občine Ljubljana Center.
2.	člen
Prepovedano je rediti kopitarje, parklarje, kunce, perutnino in divje živali. Izvzeta so kmečka gospodarstva.
Živali iz prvega odstavka tega člena se lahko redijo samo z dovoljenjem občinskega ,upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju veterinarske inšpekcije.
3.	člen
Divje živali, razen malih gozdnih glodalcev, se lahko redijo samo z dovoljenjem občinskega organa, pristojnega za veterinarstvo po predhodnem soglasju veterinarske, inšpekcij e.
4.	člen ,
V	stanovanjskih zgradbah je dovoljeno rediti pse, mačke in druge živali le v soglasju z zborom stanovalcev, etažnim lastnikom oz. lastnikom zgradbe.
Posamezno gospodinjstvo ima lahko največ dva psa in dve mački. To določilo ne velja za psice in mačke z mladiči do njihove odstavitve.
■Za bivanje in vzrejo več živali si mora rejec pridobiti dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju pristojne veterinarske inšpekcije in zbora stanovalcev, etažnega lastnika oz. lastnika stanovanjske zgradbe.
5.	člen
Posestnik psa mora psa, starejšega od treh mesecev, prijaviti v 8 dneh.
Če se posestnik psa s psom začasno zadržuje' ali pusti psa v reji na območju občine dalj kot 30 dni, mora žival prijaviti v 8 dneh po prihodu.
6.	člen
Posestnik prijavi psa Veterinarski postaji Posavje, p. o. Ljubljana Polje, Polje 350 (v nadaljnjem besedilu pooblaščena veterinarska organizacija), ki vodi evidenco o prijavi, odjavi m cepljenjih psa.
7.	člen
V	evidenco o prijavi, odjavi in cepljenjih psa se vpiše lastništvo in identiteta psa ter se določi njegova registrska številka.
V	evidenco o prijavi, odjavi in cepljenjih psa se vpisujejo po predpisanem obrazcu podatki, ki so po-
membni za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline.
Pes mora stalno nositi ovratnik s pasjo znamko. Izgubo pasje znamke mora posestnik prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji in zaprositi za novo.
8.	člen
Posestnik psa mora v treh dneh prijaviti pogin, odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo v reji pooblaščeni veterinarski organizaciji.
Prijava in odjava psa za vpis ali izbris iz evidence z ter izdaja pasje znamke se opravi na stroške posestnika psa.
9.	člen
Psom je potrebno zagotoviti toplo in suho zavetje, ustrezne obroke hrane, stalno svežo čisto pitno vedo in primeren senčnat prostor.
Prepovedano je vsakršno fizično nasilje in nehumano uničevanje psov ter drugih živali.
10.	člen
Posestnik psa mora skrbeti, da pes ne ogroža in ne vznemirja ljudi ter živali iif ne onesnažuje okolja.
Popadljivi psi, ki jih imajo lastniki izven stanovanja, morajo biti v ograjenem, svetlem, zaprtem prostoru ali pa na verigi. Če je pes privezan, veriga ne sme biti krajša od treh metrov.
Ob prostoru, v katerem je popadljiv pes, mora posestnik namestiti viden opozorilni napis »HUD PES«.
11.	člen
Prepovedano je imeti pse na podstrešjih, v kleteh in drugih neprimernih prostorih. Balkoni in terase nadstropnih stavb ne smejo biti psom stalno bivališče.
12.	člen
Prepovedano je spuščati pse na otroška igrišča, zelenice in parke, ki so ustrezno vzdrževani in namenjeni za sprehode in rekreacijo.
13.	člen
Če je pes za okolico nevaren in ga ni mogoče zadostno zavarovati, ali če posestnik ravna s psom v nasprotju z določbami tega odloka, odloka o hišnem redu in odloka o prekrških zoper javni red in mir odredi pristojni upravni organ, da mora posestnik v določenem roku psa odstraniti.
Predlog za prepoved reje ali za odstranitev psa iz prvega odstavka tega člena dajo zboru stanovalcev posamezni občani, stanovalci in društvo proti mučenju živali.
Sklep o izvršitvi predloga izda upravni organ, pristojen za veterinarstvo, na osnovi pismene komisijske ugotovitve o razmerah in možnostih za bivanje in vzrejo psa.
Komisijo sestavljajo: predstavnik zbora stanovalcev, predstavnik društva proti mučenju živali in predstavnik kinološkega društva.
Predstavnike delegirajo zainteresirane stranke.
14.	člen
Posestnik psa je dolžan skrbeti, da se pes ne giblje prosto brez nadzorstva.
Po ulicah, trgih in parkih se sme psa voditi le na vrvici, popadljivi psi pa morajo nositi tudi nagobčnik.
15.	člen
Pse je dovoljeno voditi v javne in poslovne prostore, če za vstop ni izrecne prepovedi. Vodijo se lahko samo na vrvici, popadljivi psi morajo nositi tudi nagobčnik.
Psa je dovoljeno prevažati z javnimi prometnimi sredstvi, če ima lastnik ustrezno potrdilo o registraciji in vakcinaciji psa, pes pa mora nositi nagobčnik ter biti na vrvici.
Male živali se sme vnašati v vozila javnega prometa samo na način, ki onemogoča onesnaževanje okolice in preprečuje mučenje živali.
16.	člen
Pristojna veterinarska inšpekcija lahko odredi zaradi preprečevanja širjenja nevarnih kužnih bolezni, da morajo biti psi zaprti ali privezani na verigi, zunaj bivališča pa se lahko gibljejo le z nagobčnikom in na vrvici.
Ce je pes prenašalec nevarnih zajedalskih bolezni, lahko pristojna veterinarska inšpekcija odredi obvezno zdravljenje psa na posestnikove stroške.
17.	člen
Psi, starejši od treh mesecev, morajo biti preventivno cepljeni proti steklini.
Na javni razglas o preventivnem cepljenju mora posestnik psa pripeljati na določeno zbirno mesto.
18.	člen
Če se pri psu, mački ali drugi živali pojavijo znaki, po katerih še sumi, da je žival zbolela ali poginila za steklino (spremenjeno vedenje — močna razdraženost ali potrtost, napadi brez vzroka na druge živali ali ljudi, ohromelost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa, močno slinjenje) mora posestnik tako žival takoj izolirati v poseben, dobro zaprt prostor, ločeno od ljudi in živali, sum bolezni pa nemudoma prijaviti pristojni veterinarski organizaciji ali veterinarski inšpekciji.
.19. člen
Če pes ali mačka z ugrizom ali s prasko poškodujeta človeka, mora poškodovani ali posestnik živali takoj obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo in Zavod za socialno medicino in higieno, Ljubljana, Parmova 32.
Žival iz prvega odstavka tega člena mora biti 15 dni po poškodbi človeka pod veterinarskim nadzorstvom. Za psa velja to ne 'glede na to, če je bil cepljen proti steklini ali ne.
Po prijavi poškodbe opravlja veterinarsko nadzorstvo živali pooblaščena veterinarska organizacija.
Stroške za veterinarsko nadzorstvo živali, ki je poškodovala človeka, nosi posestnik živali.
20. člen
Da se prepreči širjenje stekline in drugih nalezljivih bolezni, ki jih prenašajo psi ter druge živali ter da se preprečuje škoda, mora veterinarsko-higienska služba občine v občasnih akcijah loviti opuščene živali in pse, ki ne nosijo pasjih znamkic ali se gibljejo brez nadzorstva. Pri lovu je potrebno kar najbolj upoštevati principe humanosti.
Žival, ki je bila ulovljena v okoliščinah iz prvega odstavka tega člena, se na zahtevo vrne posestniku, če
ta dokaže lastništvo živali, evidenco o prijavi, odjavi in cepljenju psa.
21.	člen
Veterinarska inšpekcija lahko v primeru nevarnosti širjenja stekline pooblasti za opravljanje določenih nalog iz pristojnosti veterinarsko-higienske službe tudi lovsko ali drugo organizacijo združenega dela.
22.	člen
Kdor na javnem mestu najde poškodovano ali poginulo žival, mora o tem takoj obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo, ki žival ali truplo odstrani z javnega mesta.
Žival, za katere je mogoče ugotoviti posestnika, je potrebno zdraviti sporazumno s posestnikom živali.
Posestnika ali možnega lastnika je treba takoj obvestiti o najdeni živali.
23.	člen
Posestnik lahko zahteva vrnitev psa v času štirih dni od dneva, ko je pes ulovljen, mora pa povrniti stroške, ki so nastali z lovom in oskrbo psa.
Če posestnik ne zahteva v določenem roku psa oz. če ne plača stroškov ulova in oskrbe, se pes humano pokonča ali pa izroči v posest drugi osebi.
24.	člen
O vlogah občanov, ki se nanašajo na 19. in 20. člen tega odloka, odloča pristojni veterinarski inšpektorat
25.	člen
Golobi v zasebni lasti se lahko redijo le v golob-njaku.
Golobnjaki se morajo redno čistiti in najmanj dvakrat letno razkuževati.
Za rejo golobov mora rejec dobiti dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju veterinarske inšpekcije.
26.	člen
Izvajanje tega odloka nadzorujejo inšpekcijske službe in uprava javne varnosti ob pomoči društev proti mučenju živali in kinoloških društev.
27.	člen
Z denarno kaznijo 300 do 3.000 din se kaznuje posameznik ali pravna oseba:
—	če redi kopitarje, parklarje, kunce, perutnino in divje živali na območju občine v nasprotju z določili
2.	člena;
—	če ne upošteva določil 10. člena tega odloka;
—	če ne upošteva določil 12. člena tega odloka;
—	če ne upošteva določil 15. člena tega odloka;
—	če ne poskrbi, da je pes preventivno cepljen proti steklini (17. člen);
—	če nemudoma ne prijavi veterinarski službi, da so se pri pšu ali drugi živali pojavili znaki, ki vzbujajo sum na steklino (18. člen);
—	če ne poskrbi, da je žival, ki je poškodovala človeka, 15 dni po poškodbi človeka pod veterinarskim nadzorstvom (19. člen, drugi odstavek).
Za prekrške iz' prvega odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 100 do 300 din.
28.	člen
Z denarno kaznijo 200 do 1.000 din se kaznuje za prekršek posameznik ali pravna oseba:
—	če ne upošteva določil 4. člena;
—	če ne prijavi psa (5. člen);
—	če ne upošteva 8. člena tega odloka;
—	če ne upošteva 9. člena tega odloka;
—	če ne upošteva določil 11. člena tega odloka;
—	če ne upošteva določil 14. člena;
—	če ne obvesti pristojne službe, da je pes ali mačka poškodoval človeka (19. člen prvi odstavek).
29.	člen
Lastniki, ki že imajo pse, mačke in druge živali, so dolžni pridobiti soglasje iz prvega odstavka 4. člena tega odloka.
30.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 332-1/78
Ljubljana, dne 26. decembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Miroslav Samardžija 1. r.
196.
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center je na podlagi 2. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 23/78), 200. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) ter
2.	in 10. člena odloka o izvršnem svetu občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 8/77) na 32. seji dne 10. januarja 1979 sprejel
SKLEP
o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo »Doma mladine.v trgovini in gostinstvu« ob Brejčevi ulici v Ljubljani
I
Izgradnja objekta »Doma mladine v trgovini in gostinstvu« na zemljišču ob Brejčevi ulici v Ljubljani, pare. št. 379/1, 379/2, 379/3, 379/4, 373/5, 373/6, 380 in del 384 k. o. Poljansko predmestje je v splošnem interesu.
II
V korist družbene lastnine ter razlastitvenega upravičenca delovne organizacije »Doma Ivana Cankarja«, p. o. Ljubljana, Poljanska cesta 26/28 je dopustna razlastitev 42 garaž, zgrajenih na zemljišču pare. št. 379/1, 379/2, 379/3, 379/4 k. o. Poljansko predmestje, ki so v lasti naslednjih občanov:
1.	Alojz Zaletel, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 370
2.	Drago Suhy, Ljubljana, Streliška 1
3.	Jože Kunič, Ljubljana, Zrinjskega 7
4.	Marija Željan, Ljubljana, Povšetova 20
5.	Dana Bravničar, Ljubljana, Hudovernikova 8
6.	Vid Nučič, Ljubljana, Streliška 34
7.	Ivan Matoz, Ljubljana, Strossmayerjeva 14
8.	Franc Marguč, Ljubljana, Strossmayerjeva 14
9.	Lojze Zavodnik, Ljubljana, Poljanska 20/a
10.	Mate Antunovič, Ljubljana, Streliška 5
11.	Jernej Čadež, Ljubljana, Hudovernikova 8
12.	Anton Malavašič, Ljubljana, Streliška 37/a
13.	Jože Čuden, Ljubljana, Hudovernikova 8
14.	Marjan Ciglič, Ljubljana, Hudovernikova 13
15.	Jože Fleicher, Ljubljana, Hudovernikova 8
16.	Franc Godeša, Ljubljana, Poljanski nasip 32
17.	Tatjana Menna, Ljubljana, Hudovernikova 8
18.	Boris Jurkovič, Ljubljana, Streliška 37/a
19.	Jože Kobal, Ljubljana, Hudovernikova 8 2d. Leopold Šega, Ljubljana, Streliška 37/a
21.	Joško Jereb, Ljubljana, Poljanska 53
22.	Emil Rozinec, Ljubljana, Hudovernikova 8
23.	Marjan Štok, Ljubljana, Hudovernikova 8
24.	dr. Miloš Pavlič, Ljubljana, Streliška 1
25.	Anton Stezinar, Ljubljana, Kumanovska 1
26.	Marija Hozjan-, Ljubljana, Hudovernikova 8
27.	Jožica Žunič, Ljubljana, Streliška 28
28.	Franc Perko, Ljubljana, Vlahovičeva 39
29.	dr. Stanko Pelerin, Ljubljana, Zrinjskega 5
30.	Olga Alič, Ljubljana, Brejčeva 2
31.	Rado Hočevar, Ljubljana, Streliška 37/a
32.	Antonija Sašek, Ljubljana, Streliška 37/a
33.	Franc Gričar, Ob Kvedrovi S-9 (Nove Jarše), Ljubljana
34.	Milan Klopčič, Ljubljana, Streliška 1
35.	Matija Vilhar, Ljubljana, Hudovernikova 8
36.	dr. Miloš Remic, Ljubljana, Ilirska 4
37.	Gale Edvard, Ljubljana, Streliška 37/a
38.	Primožič Bogo, Ljubljana, Streliška 37/a
39.	Bdrtalanič Bela, Ljubljana, Hudovernikova 8
40.	Okorn Alojz, Ljubljana, Povšetova 104/b
41.	Paradiž Jože, Ljubljana, Hudovernikova 4
42.	Lastnik umrl, dediči neznani
.III
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi.
St. 464-21/78
Ljubljana, dne 10. januarja 1979.
Predsednica Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center
Nuša Kerševan 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK 197.
Na podlagi M. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik sprejel na seji dne 10. januarja 1979
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka VS 245/1 — Ravne-Škofljica
1
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka VS 245/1 — Ravne-Škofljica, ki ga je pod št. 2242 v juliju 1978 izdelal Urbanistični zavod Projektivni atelje.
2
Osnutek zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana, Trg MDB 7 in v
prostorih krajevne skupnosti Škofljica, ter bo na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim ter organom 30 dni računajoč od dneva objave tega sklepa. St. 350-3/77
Ljubljana, dne 10. januarja 1979.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec 1. r.
198.
Zbor delegatov krajevne skupnosti Horjul je po 4. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) na seji dne 17. februarja 1979 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje kanalizacije na območju naselja Horjul—Ljubgojna
I
Za območje naselja Horjul-Ljubgojna, razen občanov hišnih številk Horjul št. 76, 85, 80, 87, 88, 89, 90, 100, 124, 126, 127, 128, iz Ljubgojne pa Strlekar Stana in Vrhovec Stefan, se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa izgradnje kanalizacije, ki v II. fazi obsega:
—	kanalno omrežje po projektu št. 1254/2,
—	kanal A 1 v naselju Ljubgojna.
Skupna predračunska vrednost II. faze izgradnje kanalizacije je 8.009.000 din. S krajevnim samoprispevkom se bo zbralo 1,729.000 din. Preostala sredstva do predračunskega zneska v višini 6,280.158 din se bodo zbrala od delovnih organizacij, zbora podpisnikov in komunalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik.
II
Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik naselja Hor-. jul in Ljubgojne. Te pravice nimajo občani hišnih številk:
Horjul št. 76, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 100, 124, 126, 127 in 123 ter iz naselja Ljubgojna Strlekar Stana in Vrhovec Stefan.
Odločitev na referendumu je sprejeta če je zanjo glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja Po prejšnjem odstavku. Pri izidu glasovanja se ne štejejo tisti občani, za katere je uradno ugotovljeno, da se zaradi dela v tujini ali zaradi služenja vojaškega roka, niso mogli udeležiti glasovanja.
Za uradno ugotovitev po prejšnjem odstavku te točke je šteti obvestilo o zaposlovanju ali pismeno izjavo svojcev odsotnega, oziroma oddelka za ljudsko obrambo pristojne občinske skupščine.
III
Referendum bo v nedpljo, dne 18. februarja 1979 od 7. do 19. ure v prostorih krajevne skupnosti Horjul.
IV
Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Horjul
Glasovnica za referendum dne 18. februarja 1979 o uvedbi krajevnega samoprispevka za naselje Horjul in Ljubgojna v denarju za sofinanciranje izgradnje kanalizacije, ki je bil obravnavan na zborih občanov in sprejet na seji zbora delegatov krajevne skupnosti Horjul.
Krajevni samoprispevek je predpisan za dobo 20 mesecev in sicer od 1. marca 1979 do 31. oktobra 1980 in ga plačujejo:
a)	občani, lastniki zasebnih stanovanjskih objektov, stanovanjskih objektov v gradnji in nosilci stanovanjske pravice v stavbah družbene lastnine v naselju Horjul in Ljubgojna, za vsak objekt ali stanovanje po 7000 dinarjev.
V primeru, da upravljalec stanovanja v družbeni lastnini sklene z gradbenim odborom pogodbo o prispevku plačil za gradnjo kanalizacije, nosilec stanovanjske pravice v stanovanju družbene lastnine ni dolžan plačati prispevka po prvem odstavku te točke,
b)	od obrtne dejavnosti in stavb družbene lastnine se prispevek določi posebej za vsak primer, vendar pa v sorazmerju do zasebnih lastnikov,
c)	morebitne olajšave v znesku in roku plačila, bo na pismeno prošnjo vsakega posameznika, reševal gradbeni odbor.
Po nakazanem namenu in izhodiščih Glasujem
ZA	PROTI
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka; PROTI pa obkroži, če se z uvedbo ne strinja. .
V
Glasovnice morajo biti overjene s pečatom KS Horjul.
VI
Za postopek ob referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah delegatov občinskih skupščin. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti. Glasovanje pri referendumu vodi volilni odbor, ki ga imenuje volilna komisija KS.
VII
Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
VIII
Denarna sredstva, ki se zbirajo od krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se stekajo na žiro račun krajevne skupnosti Horjul št. 50101-645-62100.
IX
Dobo 20 mesecev je razumeti tako, da zavezanci do
31.	decembra 1979 poravnajo najmanj 50 % predpisanega zneska. Pri plačilu se upoštevajo tudi obveznice posojila za novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih cest v srednjeročnem obdobju 1976—1980 na območju SRS.
Horjul, dne 17. januarja 1979.
Predsednik ZD KS Horjul
Stefan Vrhovec L r.
MOZIRJE
199.
Skupščina občine Mozirje' je na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 123. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. decembra 1978 sprejela
ODLOK
o obveznem prispevku uporabnikov komunalnih storitev za izgradnjo koiektorja Rečica ob Savinji — Na-zarje-Mozirje s čistilno napravo
1.	člen
Na območju naselja Varpolje, Nizka, Rečica, Sp. Rečica, Prihova, Dobletina (spodnji del), Nazarje, Mozirje, Ljubija (do Cinkarne) se s tem odlokom predpisuje obvezen prispevek za izgradnjo koiektorja Rečica ob Savinji — Nazarje-Mozirje s čistilno napravo (v nadaljnjem besedilu — kolektor), na podlagi sprejetega investicijskega programa, ki ga je izdelalo Podjetje za urejanje voda NIVO Celje in ga je sprejel Izvršilni odbor Območne vodne skupnosti Savinja-Sotla kot investitor ter je nanj dal soglasje Izvršni svet Skupščine občine Mozirje.
2.	člen
Prispevek se uvaja za obdobje od 1. 1. 1979 do 31. iZ. 1980.
3.	člen
Zavezanci za plačevanje prispevka so: temeljne in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije, društva, družbenopolitične skupnosti in državni organi ter občani, ki bodo uporabljali komunalne storitve (kanalizacijo).
4.	člen
Sredstva za realizacijo programa bodo zavezanci prispevali po m3 uporabljene vode, od katere se plačuje vodarina.
Občani, ki uporabljajo vodo iz lastnih zajetij plačajo prispevek po enakih merilih kot ostali na podlagi ugotovljene povprečne porabe, oziroma v skladu z normativi, ki so sestavni del tega odloka.
5.	člen
Zavezanci so dolžni plačevati prispevek za programirano investicijo po naslednjih merilih:
—	v letu 1979 — 1,00 din od m3 porabljene vode;
—	v letu 1980 — 1,25 din od m3 porabljene vode.
6.	člen
Prispevek se izračuna in plačuje ob ceni vode. Prispevek pobirajo pri zavezancih upravljale! vodovodov in ga sproti odvajajo na poseben račun Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Mozirje, ki s sredstvi upravlja.
Zavezancem, ki imajo lastno zajetje, opravi odmero in jim izstavi račun Samoupravna komunalna interesna skupnost.
Sredstva se smejo uporabiti izključno za realizacijo sprejetega programa, ki je sestavni del tega odloka.
7.	člen
Za izvajanje tega odloka se zadolži občinski upravni organ pristojen za komunalne zadeve.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-4/79
Mozirje, dne 22. decembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Hinko Čop 1. r.
200.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 42., 50. in
52.	člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77), 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 126. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. decembra 1978 sprejela
ODLOK
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
1.	člen
V občini Mozirje se za uporabo stavbnega zemljišča uvede plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
2.	člen
Za stavbno zemljišče po tem odloku šteje zazidano in nezazidano stavbno zemljišče v mejah območij naselij Mozirje in Nazarje, ki se urejata z urbanističnim načrtom in v mejah zazidalnih načrtov na območjih naselij Rečica, Gornji grad, Ljubno ob Savinji in Luče ob Savinji.
3.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je dolžan plačevati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice uporabe oziroma lastnik, najemnik, oziroma imetnik stanovanjske pravice), temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so neposredni uporabniki stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe.
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti plačujejo nadomestilo iz dohodka.
4.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za zemljišča, ki se uporabljajo za namene, ki jih določa 1. odstavek 43. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77).
5.	člen
Plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je za dobo pet let oproščen občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil novo družinsko stanovanjsko hišo, ob pogoju, da je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše neposredno plačal tudi stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem.
Prav tako je plačila nadomestila oproščen občan, ki uveljavlja plačevanje stanarine v skladu z načeli za subvencioniranje stanarin po odloku o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
Podatke o občanih, ki plačujejo stanarine v skladu z načeli za subvencioniranje stanarin daje hišnim svetom samoupravna stanovanjska skupnost občine Mozirje.
Razen oprostitve plačila iz prvih dveh odstavkov tega člena, so oproščeni plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča:
—	občani, ki prejemajo stalno denarno pomoč, na njihovo vlogo za vsako koledarsko leto posebej;
—	najemniki oziroma lastniki stanovanj, če občinski upravni organ pristojen za komunalne zadeve ugotovi, da stanovanjski prostori niso primerni za bivanje.
6.	člen
Plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se odmeri zavezancu v mesečnem znesku od kvadratnega metra zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča in sicer:
1.	nadomestilo od zazidanega stavbnega zemljišča se določi 'od kvadratnega metra tlorisne površine stanovanj in poslovnih prostorov in sicer v višini 0,30 din za tlorisne površine stanovanj in 0,40 din za poslovne prostore;
2.	nadomestilo od kvadratnega metra nezazidanega stavbnega zemljišča se določi v višini 0,20 din;
3.	ne glede na 1. točko tega člena se za poslovne prostore, ki so locirani ob glavnih vpadnicah oziroma prometnih urbanih naseljih in v njihovih centralnih conah ter namenjeni za opravljanje trgovske in gostinske dejavnosti nadomestilo določi v višini 0,40 din od kvadratnega metra tlorisne površine.
7.	člen
Za zazidano stavbno zemljišče po tem odloku se štejejo koristne tlorisne površine stanovanjskih in pomožnih stanovanjskih prostorov, površine, ki se neposredno uporabljajo za poslovno oziroma proizvodno dejavnost.
Za tlorisne površine se štejejo:
—	pri stanovanjskih površinah koristna površina posameznega stanovanja po merilih za določitev višine stanarine,
—	pri garažah čista tlorisna površina — kot samostojnega objekta ali v sestavi drugega objekta,
—	pri poslovnih in industrijskih prostorih oziroma objektih etažne površine vključno s pomožnimi prostori in zemljiščem, ki se uporablja v poslovne in proizvodne namene (dvorišča, deponije, skladišča, garaže in pripadajoče prometne površine) z izjemo urejenih zelenih površin.
Za nezazidano stavbno zemljišče po tem odloku se Šteje zemljišče, ki je po urbanističnem ali zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje
8.	člen
Prispevek se ne plačuje od površin:
—	ki so po urbanističnem ali zazidalnem načrtu predvidene za zazidano, pa se skladno z etapno izgradnjo začasno uporabljajo za druge namene,
—	ki so predvidene za gradnjo in rdzervate komunalnih objektov in naprav,
—	za zemljišča ob vodotokih in cestah, ki so v upravi vodnogospodarske organizacije ali cestnega podjetja,
—	za nezazidano zemljišče, ki je zavarovano po posebnih predpisih,
—	za zemljišča na katerih so stavbe in prostori, ki jih uporabljajo verske skupnost? za svojo versko dejavnost.
Družbene organizacije in društva so oproščena plačila prispevka za stavbe in površine, ki jih uporabljajo za svojo osnovno dejavnost.
9.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje samoupravni komunalni interesni skupnosti občine Mozirje in sicer trimesečno za nazaj.
10.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi z odločbo zavezancu iz 3. člena odloka pristojni občinski upravni organ.
Če ima stanovanjska hiša hišni svet, organ iz prejšnjega odstavka z odločbo določi višino nadomestila za celotno stavbo hišnemu svetu, ta pa glede na površino stanovanj in poslovnih prostorov določi sorazmeren del nadomestila posameznim imetnikom pravice uporabe oziroma lastnikom, imetnikom stanovanjske pravice in najemnikom poslovnega prostora.
11.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se sme uporabljati za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, ki so namenjene za skupno rabo.
12.	člen
Zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo Stavbnega zemljišča so dolžni dati občinskemu upravnemu organu oz. pooblaščeni organizaciji za opravljanje strokovnih nalog točne podatke o površinah iz 1., 2. in 3-točke 6. člena tega odloka, v 30 dneh po uveljavitvi odloka, oziroma v 30 dneh od objave na krajevnih uradih. Obveznost sporočanja podatkov velja tudi za vse spremembe v površinah.
13! člen
Obveznost plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča začne teči od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi odloka.
14. člen
Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba:
—	če v določenem roku ne prijavi površine iz 12. člena tega odloka,
—	če prijavi nepravilne podatke iz 12. člena tega odloka oziroma, če ne sporoči podatkov o nastalih spremembah.
Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena in fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka 12. člena.
. 15. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča z vsemi spremembami in dopolnitvami (Uradni vestnik Celje, št. 8/70).
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-3/79
Mozirje, dne 22. decembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Hinko Čop 1. r.
201.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 8. in 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) ter 123. in 126. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 22. decembra 1978 sprejela
ODLOK
o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem
,1. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok vsebuje odločbe o upravljanju s stavbnim zemljiščem, o planiranju, o financiranju, urejanju stavbnega zemljišča, o oddajanju stavbnega zemljišča v družbeni lastnini v uporabo za gradnje v naseljih občine Mozirje.
V zadevah iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določila zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, določila tega odloka, družbeni dogovori, samoupravni sporazumi in drugi predpisi.
2.	člen
Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano in nezazidano stavbno zemljišče v mejah območja naselij Mozirje in Nazarje, ki se urejata z urbanističnim načrtom in v mejah območja naselij Rečica, Gornji grad, Ljubno in Luče, ki se urejajo z zazidalnimi načrti.
Za stavbno zemljišče se štejejo tudi zemljišča v naseljih, ki se urejajo z urbanističnimi redi in zemljišča v drugih naseljih, ki so bila z lokacijsko odločbo določena za gradnjo.
II. UPRAVLJANJE S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM
3.	člen
S stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini v občini Mozirje upravlja Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Mozirje (v nadaljnjem besedilu: komunalna skupnost).
Komunalna skupnost organizira enoto za upravljanje s stavbnim zemljiščem na podlagi samoupravnega sporazuma o vključitvi v komunalno skupnost.
Glede samoupravne organiziranosti enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem, njenega delovanja in samoupravnega povezovanja se smiselno uporabljajo določbe zakona o stavbni zemljiški skupnosti in določbe zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24-1184/75).
4.	člen
Občina Mozirje pridobiva stavbna zemljišča v družbeno lastnino in jih izroča v upravljanje komunalni skupnosti, enoti za upravljanje s stavbnim zemljiščem (v nadaljnjem besedilu: upravljalec).
III.	UREJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
5.	člen
Za urejanje stavbnega zemljišča, ki se ureja z urbanističnim ali zazidalnim načrtom, veljajo določila
zakona.
Upravljalec skrbi za pravočasno pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča ter, da se le to uporablja glede na namembnost, ki jo določa urbanistična dokumentacija.
/	6. člen
- V naseljih Mozirje, Nazarje, Rečica, Gornji grad, Ljubno in Luče je možno dati v uporabo stavbno zemljišče za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov, če je zemljišče predhodno komunalno urejeno.
Le izjemoma je dopustno, da se določen komunalni objekt ali naprava zgradi tudi naknadno, če je to smotrno zaradi same tehnične izvedbe ali zaradi stroškov urejanja, vendar mora biti komunalni objekt ali naprava zgrajen najkasneje do roka, ko investitorjev objekt prične obratovati, o čemer se upravljalec in investitor dogovorita s pogodbo.
V	naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom in v drugih naseljih je dovoljeno graditi stanovanjske in druge objekte, če je stavbno zemljišče najmanj komunalno delno 'urejeno.
Šteje se, da je stavbno zemljišče delno urejeno:
—	če so zgrajene dovozne poti s priključkom na cestno omrežje;
—	če je urejena preskrba z zdravo pitno vodo;
— Če je ure j epa preskrba z električno energijo;
—	če je zagotovljena higienska odprava odplak tako, da ne škodujejo naravnemu okolju.
Enaka stopnja komunalne opremljenosti mora biti zagotovljena tudi na stavbnih zemljiščih, ki niso družbena lastnina.
7.	člen
O tem, ali določeno stavbno zemljišče izpolnjuje predpisane pogoje glede komunalne opremljenosti za gradnjo stanovanjskih in drugih objcklov, si mora investitor pred izdajo lokacijskega dovoljenja pridobiti ustrezno komunalno soglasje upravljalca, iz katerega mora biti razvidna predvsem stopnja komunalne opremljenosti ter način in pogoji koriščenja komunalne opreme, če le-to ni določeno s pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo.
V. PLANIRANJE IN PROGRAMIRANJE UREJANJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
8.	člen
S planiranjem in programiranjem urejanja stavbnega zemljišča skladno z določili zakona in na njegovi podlagi izdane metodologije planiranja jc potrebno zagotoviti celovitost in enotnost v planiranju in urejanju stavbnega zemljišča za potrebe vseh uporabnikov.
9.	člen
Upravljalec stavbnega zemljišča pripravi srednjeročni plan in letne programe urejanja stavbnega zemljišča.
V	izhodiščih za pripravo plana in programov morajo biti upoštevane potrebe po urejenem stavbnem zemljišču, vsebovane v planih in programih temeljnih organizacij združenega dela, drugih organizacij, skupnosti in krajevne skupnosti, glede na predvidena razpoložljiva finančna sredstva.
Srednjeročni plan in letne programe urejanja stavbnega zemljišča pptrjuje občinska skupščina.
10.	člen	i
Planiranje in programiranje urejanja stavbnega zemljišča na območjih naselij, ki se urejajo z urbanističnim redom in na območjih drugih naselij temelji na srednjeročnih planih in letnih programih krajevnih skupnosti.
Srednjeročni plan in letni programi urejanja stavbnega zemljišča predstavljajo uskladitev potreb krajev-
ne skupnosti po urejenem stavbnem zemljišču ter opredeljujejo vire, obseg in način združevanja sredstev.
V. FINANCIRANJE UREJANJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
11.	člen
Urejanje stavbnega zemljišča na območjih, ki se urejajo ž urbanističnim ali zazidalnim načrtom, se financira v skladu z zakonom in tem odlokom.
12.	člen
Viri financiranja urejanja stavbnega zemljišča po prejšnjem členu so zlasti naslednji:
—	sredstva investitorjev,
—	sredstva, ki jih zagotovi cestna skupnost,
—	sredstva organizacij združenega dela, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena,
—	sredstva dela stanovanjskega prispevka, ki ga delovni ljudje na podlagi samoupravnega sporazuma namenijo za financiranje izgradnje komunalnih objektov in naprav,
—	del sredstev od prodaje stavbnih zemljišč,
—	sredstva, ki jih po posebnih sporazumih združujejo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in občani,
—	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
—	sredstva prispevkov, ki jih na podlagi 23. člena zakona o komunalni^ dejavnostih posebnega družbenega pomena predpiše občinska skupščina,
—	druga sredstva.
13.	člen
Viri financiranja urejanja stavbnega zemljišča, ki jih po zakonu ureja krajevna skupnost, so zlasti naslednji:
—	sredstva investitorjev,
—	sredstva krajevne skupnosti,
—	sredstva, ki jih na podlagi posebnega sporazuma prispevajo organizacije združenega dela za financiranje nalog krajevne skupnosti,
—	sredstva cestne skupnosti,
—	sredstva prispevkov, ki jih na podlagi 23. člena zakona predpiše občinska skupščina,
—	druga sredstva.
14.	člen
Investitor plača upravljalen stroške za pripravo stavbnega zemljišča in za zgraditev omrežja komunalnih naprav skladno s 26. in 27. členom zakona in s tem odlokom.
Obveznost plačila stroškov za pripravo stavbnega Zemljišča in za zgraditev omrežja komunalnih naprav velja tudi za območja, ki so bila prej urejena s tem, da se delež, ki ga plača investitor ustrezno revalorizira na raven trenutnih stroškov.
15.	člen
Investitor ne plača stroškov za pripravo stavbnega zemljišča in za njegovo komunalno ureditev, če gradi nadomestni objekt z enako namembnostjo ob pogoju, da skupna uporabna tlorisna površina nadomestnega objekta ne presega 15 °/o skupne uporabne tlorisne površine prejšnjega objekta in, da novi objekt uporablja komunalne objekte m naprave v enakem obsegu, kot prejšnji.
Ce investitor v celoti ali deloma spremeni prvotni namen objekta in ima to za posledico povečano obre-
menitev in povečan obseg koriščenja komunalnih objektov in naprav, plača upravljalen razliko stroškov za pripravo zemljišča in komunalno ureditev, ki jo je koristil prejšnji oz. novi objekt.
16.	člen
Povprečne stroške za pripravp in komunalno ureditev stavbnega zemljišča ugotavlja upravljalec. Na osnovi izračunanih povprečnih stroškov določi delež, ki ga po predhodnem soglasju občinske skupščine plača investitor.
17.	člen
Investitor ne more pridobiti lokacijskega dovoljenja za gradnjo objekta, če ni predhodno z upravljal-cem sklenil pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo ter o plačilu deleža za pripravo in komunalno ureditev stavbnega zemljišča.
18.	člen
Upravljalec lahko po načelih ugotavljanja povprečnih stroškov za pripravo in komunalno ureditev stavbnega zemljišča za zanimivejše in atraktivnejše lokacije določi večji delež, za manj zanimive in manj atraktivne lokacije pa nižji delež komunalnega prispevka, ki pa na območjih, ki se urejajo z urbanističnim in zazidalnim načrtom ne more presegati 25 °/o povprečnih stroškov.
Za zanimivejše in atraktivnejše lokacije se štejejo zlasti lokacije v centralnih conah urbanih naselij, ob glavnih prometnicah in trgih, kjer tudi sicer obstaja boljši komunalni in drug standard v primerjavi z lokacijami v obrobnih predelih teh naselij.
19.	člen
Določbe tega odloka o ugotavljanju povprečnih stroškov za pripravo in komunalno ureditev stavbnega zemljišča t,er o določitvi deleža, ki ga plača investitor na podlagi sklenjene pogodbe, se smiselno uporabljajo tudi za naselja, ki se urejajo z urbanističnim in zazidalnim načrtom.
Sredstva, zbrana na tej osnovi, se zbirajo na tekočem računu upravljalca, ki jih po obračunu sporazumno določenih manipulativnih stroškov prenakaže na tekoče račune krajevnih skupnosti po trimesečjih.
VI.	ODDAJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V DRUŽBENI LASTNINI V UPORABO ZA GRADNJE
20.	člen
Oddaja stavbnega zemljišča v družbeni lastnini se opravi z javnim natečajem s pogodbo ali brez javnega natečaja neposredno s pogodbo, skladno s 34. členom zakona in tem odlokom.
21.	člen
Javnega natečaja se lahko udeležijo temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije, ki imajo lastnost pravne osebe, samoupravne interesne- skupnosti, krajevne skupnosti, civilne pravne oebe, stanovanjske zadruge in občani.
Vsak udeleženec javnega natečaja mora pred pričetkom licitacije položiti varščino v višini, ki je določena v pogojih javnega natečaja.
22.	člen
Vplačana varščina se pridobitelju stavbnega zemljišča šteje v kupnino, ostalim udeležencem, ti na javnem natečaju niso uspeli pa se varščina v me brez obresti.
Ce pridobitelj stavbnega zemljišča po opravljenem natečaju vsestransko odstopi od pogodbe, se mu varščina ne vrne.
23.	člen
• Javni natečaj opravi tričlanska komisija, ki jo imenuje upravljalec 'za dobo štirih let. Člani komisije imajo namestnika.
24.	člen
Predsednik komisije pred licitacijo seznani udeležence s pogoji javnega natečaja. Objavljenih pogojev na licitaciji ni mogoče spreminjati ali dopolnjevati.
25.	člen
Ponudnik lahko ponudi najmanj tako odkupnino, ki je enaka izklicni ceni. Ponudbe, ki so nižje od izklicne cene se ne upoštevajo.
Vsak naslednji ponudnik mora ponuditi najmanj tako ponudbo, ki je višja od prejšnje ponudbe za 1 dinar po kvadratnem metru stavbnega zemljišča. Nižje ponudbe se ne upoštevajo.
26.	člen
Stavbno zemljišče se odda zadnjemu, ponudniku, če od njegove ustne ponudbe, ki jo predsednik komisije trikrat zaporedoma ponovi, ostali ponudniki ne dajo višje ponudbe.
27.	člen
O poteku javne licitacije za oddajo stavbnih zemljišč se vodi zapisnik. Zapisnik vsebuje zlasti podatke o udeležencih javnega natečaja, o vplačani varščini, o stavbnih parcelah, ki so predmet licitacije, o izklicnih cenah, o udeležencih, ki so uspeli na natečaju, o ponujenih cenah in druge podatke, ki so pomembni za sam postopek javne licitacije. Zapisnik je sestavni del dokumentacije o razpisani javni licitaciji.
28.	člen
Občani, ki so pod posebnim družbenim varstvom ter občani, ki gradijo družinske hiše v okviru stanovanjske zadruge imajo poleg ugodnosti obročnega odplačevanja stroškov za urejanje stavbnega zemljišča tudi ugodnost delnega znižanja stroškov skladno z merili, ki jih določita upravljalec ter samoupravna stanovanjska skupnost, enota za pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
Ugodnosti iz prejšnjega odstavka lahko uveljavlja občan, ki gradi stanovanjsko hišo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih v družbeni lastnini.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
29.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi sklada za komunalno urejanje stavbnega zemljišča občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 9/69) in odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Celje, št. 9/69).
30.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-14/77-1
Mozirje, dne 22. decembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje Hinko Čop 1. r.
202.
Na podlagi 396. člena ustave SRS (Uradni list SRS, št. 7/74), 88. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77), dogovora o zagotovitvi pogojev za začetek dela Temeljnega sodišča v Celju (Uradni list SRS, št. 17/78) in na podlagi 124. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Mozirje na seji Družbenopolitičnega zbora, Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 22. decembra 1978 sprejela
ODLOK
o povračilu stroškov, izgube na dohodku in nagradi
sodnikom porotnikom Temeljnega sodišča v Celju
L člen
Sodniki porotniki Temeljnega sodišča v Celju imajo pravico do povračila stroškov, ki jim nastanejo zaradi opravljanja sodniške dolžnosti, pravico do povračila za izgubljeni dohodek in pravico do nagrade za opravljanje sodniške dolžnosti, po določbah tega odloka.
2	člen
Stroški po tem odloku so potni stroški (voznina, kilometrina), dnevnice ter stroški za prehrano in prenočišče.
'Sodniki porotniki so upravičeni do povračila stroškov iz prvega odstavka tega člena v višini, kot velja za voljene poklicne sodnike Temeljnega sodišča v Celj u.
3.	člen
Sodniki porotniki, ki zaradi opravljanja sodniške dolžnosti izgubijo osebni dohodek ali so drugače prikrajšani v pridobivanju dohodka, imajo pravico do povračila izgubljenega dohodka.
4.	člen
Sodnikom porotnikom, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter pri zasebnih delodajalcih kot delavci v delovnem razmerju, pripada povračilo v višini dejanskega izgubljenega osebnega dohodka.
Višino povračila za izgubljeni dohodek ugotovi enota temeljnega sodišča na, podlagi potrdila organizacije združenega dela, samoupravne organizacije ali skupnosti, oziroma zasebnega delodajalca, kjer sodnik porotnik dela.
Organizacija združenega dela, morebitna druga samoupravna organizacija ali skupnost oziroma zasebni delodajalec izplača sodniku porotniku nadomestilo izgubljenega zaslužka, na pismeno zahtevo pa nato sodišče povrne sredstva v višini tako izplačanega osebnega dohodka.
5.	člen
Sodniki porotniki, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in z delovnimi sredstvi v lasti občanov (obrtniki, kmetje in drugi) kot tudi tisti, ki svoje delo in svoja sredstva združujejo (kooperanti), imajo pravico do izgubljenega dohodka, ugotovljenega na osnovi doseženega letnega čistega dohodka oz. katastrskega dohodka iz preteklega leta, preračunano na dnevni dohodek.
Višino povračila iz prvega odstavka tega člena določi predsednik temelji.'-'a sodišča na podlagi podatkov o povprečnem dnevnem '■'hodku, ki ga ugotovijo pristojni občinski upravni orga*.. po vseh občinah celjskega območja.
Povračilo dnevnega dohodka se izrazi v pavšalu glede na poprečje, ki ga dosegajo osebe v določenem samostojnem poklicu.
6.	člen
Predsednik temeljnega sodišča z odredbo določi osnove in kriterije za priznanje nagrade sodniku porotniku glede na čas, ki ga porabi na sodišču ter glede na težo obravnavane zadeve.
Nagrado sodniku porotniku prizna predsednik senata, pri katerem je sodnik porotnik sodeloval, pri čemer lahko znaša nagrada za en dan opravljanja sodniške dolžnosti največ 3,5 odstotka od povprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SRS za obdobje 9 mesecev preteklega leta.
7.	člen
Po končani zadnji glavni obravnavi, najkasneje pa v 15 dneh po obravnavi, mora sodnik porotnik predložiti zahtevek za povračilo stroškov, osebe iz 5. člena tega odloka pa tudi zahtevek za povračilo izgubljenega dohodka.
Kadar ima sodnik porotnik pravico do nadomestila izgubljenega osebnega dohodka, mu sodišče izda potrdilo o opravljeni dolžnosti sodnika porotnika.
8.	člen
Sklep o povračilu stroškov kot o povračilu izgubljenega osebnega flohodka oziroma dohodka in o nagradi izda predsednik senata, pri katerem je sodnik porotnik sodeloval, izplačilo pa se izvrši po odobritvi predsednika temeljnega sodišča.
9.	člen
Povračilo in nagrade se sodnikom porotnikom izplačujejo iz namenskih sredstev, ki so predvidena v finančnem načrtu temeljnega sodišča.
10.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povračilih in nagradah sodnikom porotnikom Občinskega sodišča v Velenju (Uradni vestnik občine Velenje, št. 9/72).
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 113-14/78-0
Mozirje, dne 22. decembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Hinko Cop 1. r.
203.
Na podlagi 126. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Mozirje na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 22. decembra 1978 sprejela
ODLOK
o prepovedi točenja alkoholnih pijač v določenem času, na območju občine Mozirje
1.	člen
Organizacije združenega dela in druge organizacije, ki opravljajo gostinsko dejavnost, ter samostojni gostinci ne smejo točiti alkoholnih pijač v času od zaključka normalnega obratovalnega časa do 7. ure na-
slednjega dne, razen ob nedeljah in državnih praznikih, ko prepoved ne velja.
2.	člen
Na vidnih mestih v gostinskih lokalih morajo organizacije združenega dela in druge organizacije, ki opravljajo gostinsko dejavnost ter samostojni gostinci, izobesiti napise o prepovedi točenja alkoholnih pijač v določenem čau.
3.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni gostinec, če toči alkoholne pijače v času, ko je to prepovedano ali če ne izobesi na vidno mesto napisa o prepovedi točenja alkoholnih pijač v določenem času.
Z denarno kaznijo od 50 do 1.000 dinarjev se kaznuje fizična oseba, ki toči alkoholne pijače in odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
4.	člen
Za izvajanje tega odloka skrbijo delavci milice in občinska tržna inšpekcija.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-32/78
Mozirje, dne 22. decembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje Hinko Cop L r.
204.
Na podlagi 124. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Mozirje na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 22. decembra 1978 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 21. decembra 1978 sprejela
ODLOK
o javnih pogrebnih svečanostih na območju občine
Mozirje
1.	člen
Na območju občine Mozirje se opravljajo javne pogrebne svečanosti v obsegu in na način, ki ga ureja ta odlok.
2.	člen
Udeležencem javne pogrebne svečanosti, ki želijo počastiti spomin pokojnika, je zagotovljeno, da ji lahko svobodno in nemoteno prisostvujejo kot enakopravni udeleženci te svečanosti.
Udeleženci javne pogrebne svečanosti so osebe, ki prisostvujejo pogrebni svečanosti v lastnem imenu in vsi, ki se udeležujejo pogreba kot zastopniki družbenopolitičnih in družbenih organizacij, državnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, društev in verskih skupnosti.
3.	člen
Z odlokom o pogrebnih svečanostih se uveljavljajo in dopolnjujejo ustaljeni običaji pri pogrebih na območju občine Mozirje.
Pogreb s pokopom umrlega občana je družbena manifestacija in ima javno pietetni značaj. S tem odlokom se določa vrstni red pogrebnih svečanosti in zagotavlja slehernemu občanu dostojen pogreb.
4.	člen
Od vsakega umrlega občana se mora krajevna skupnost ali druga družbena skupnost posloviti pri pogrebni svečanosti.
5.	člen
Na željo pokojnika oziroma njegovih najbližnjih svojcev se opravi pogreb v družinskem krogu kot t. i. tihi pogreb.
Pri tihem pogrebu se družbena skupnost praviloma ne poslovi od pokojnika.
6.	člen
Krajevna skupnost, v kateri je imel pokojnik svoje stalno prebivališče, imenuje odbor, ki skrbi za organizacijo pogrebnih svečanosti. Ta odbor določi osebe, ki vodijo pogrebne svečanosti, in govornika izmed predstavnikov krajevne skupnosti ter skrbi za ustrezno povezavo z organizacijami združenega dela, družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacjami in društvi, katerih član je bil pokojnik, zaradi njihovega sodelovanja pri pogrebnih svečanostih.
Ce pokojnik ni imel stalnega bivališča na območju občine Mozirje, skrbi za organizacijo pogrebnih svečanosti krajevna skupnost, v kateri bo pokojnik pokopan.
7.	člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom pokojnikove krste ali žare z mrliškega odra ali mrliškega voza, ki pripelje pokojnika na kraj, od koder se prične pogrebni sprevod.
Pred pričetkom pogrebnega sprevoda se praviloma zapoje, zaigra ali predvaja, žalostinka. Po uvodni žalo-stinki sledi nagovor predstavnika sosedov ali družbene skupnosti. Za tem lahko sledijo poslovilni govori predstavnikov organizacij, društev in drugih ter verski obred, če je navzoč predstavnik verske skupnosti.
8.	člen
Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prične pogrebna svečanost, do groba na pokopališču.
Če je na željo pokojnika ali njegovih najožjih svojcev navzoč pri pogrebu predstavnik verske skupnosti, se javna pogrebna svečanost lahko prekine za čas verskega obreda v sakralnem objektu.
9.	člen
Na čelu pogrebnega sprevoda gre zastavonoša, ki nosi pravilom slovensko zastavo z žalnim trakom. Za zastavonošo se razvrste nosilci drugih zastav in praporov, nosilci odlikovanj in priznanj pokojnika, godba, pevci, organizirane skupine družbenih organizacij in društev, nosilci vencev, krsta s pokojnikom ali žara pokojnika, najožji svojci in govorniki ter drugi udeleženci pogreba.
Če se javne pogrebne svečanosti udeležijo predstavniki ali enote oboroženih sil ali milice, se razporedijo na čelo pogrebnega sprevoda, takoj za zastavo, oziroma na način, kot to predpisujejo pravila oboroženih sil oz. milice.
Če je,pri pogrebu navzoč predstavnik verske skupnosti, gre le-ta v sprevodu pred krsto pokojnika. Verska obeležja in simboli se nesejo neposredno pred predstavnikom verske skupnosti.
10.	člen
Ko pride pogrebni sprevod do groba se krsta ali žara s pokojnikom položi v grob. Grob obstopijo svojci pokojnika, nosilci zastav, praporov in odlikovanj ter
nosilci vencev. Za njimi se razporedijo drugi udeleženci javne pogrebne svečanosti.
Pri odprtem grobu sledi še poslovilni govor predstavnika družbene skupnosti, če ni bilo poslovitve na začetku pogrebne svečanosti in govori drugih udeležencev. Po svečanih govorih zaigra godba in za poj o pevci, če sodelujejo pri pogrebu ter pozdrav z zastavami in prapori.
Če je pri pogrebu navzoč predstavnik verske skupnosti, opravi verski obred, ob grobu v skladu z določili
3.	člena tega'odloka.
11.	člen
Če pri pogrebnih svečanostih sodeluje častna enota z vojaškim ali lovskim orožjem, se častna salva izstreli pred zaključkom javne pogrebne svečanosti. Pri tem mora biti zagotovljena popolna varnost občanov in premoženja, za kar je odgovoren poveljnik oziroma vodja enote.
12.	člen
Najkasneje pol ure po končanem. obredu se grob zasuje in začasno primerno uredi.
13.	člen
V primeru upepelitve pokojnika, se lahko opravijo pogrebne svečanosti pred oziroma po upepelitvi pokoj nika.
Na željo pokojnika oziroma njegovih ožjih svojcev se lahko organizira tudi za pokop žare svečan sprevod v skladu z določili tega odloka.
14.	člen
Fizična ali pravna oseba, ki je dolžna poskrbeti za pokop pokojnika, mora najmanj 24 ur pred pogrebom obvestiti organizacijo, ki opravlja pogrebno službo, o pogrebu pokojnika.
Organizacija (krajevna skupnost), ki opravlja pogrebno službo, je dolžna o času in kraju pogreba pravočasno obvestiti javnost.
Udeležbo predstavnika verske skupnosti pri pogrebu, na izrecno željo pokojnika ali njegovih najožjih svojcev, zagotovi naročnik pogreba sam.
15.	člen
Krajevna skupnost lahko za opravljanje nalog po tem odloku zbira namenska sredstva ali ustanovi sklad iz svojih dohodkov, prispevkov, organizacij združenega dela, drugih organizacij in posameznikov.
16.	člen
Za pokopavanje članov ZZB NOV Jugoslavije se uporablja razen določil tega odloka tudi pravilnik Občinskega odbora zveze združenj borcev NOV Mozirje o izkazovanju časti ob pokopu borcev NOV Jugoslavije.
Enako se upoštevajo tudi pravilniki družbenih in drugih organizacij, ki kot kolektivni člani SZDL, s svojimi posebnimi pravilniki urejajo poslednjo poslovitev od svojih pokojnih članov.
17.	člen
Z denarno kaznijo se od 20 do 1.000 dinarjev kaznuje posameznik, ki:
—	krši določila 9. in 10. člena tega odloka oziroma ravna v nasprotju z navodili vodje pogrebne svečanosti,
—	vodja enote oziroma poveljnik, ki pri streljanju častne salve ravna v nasprotju z določili 11. člena.
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-28/78
Mozirje, dne 22. decembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Hinko Cop 1. r.
t	205.
Na podlagi 349., 352., 357. člena zakona o združenem delu (Uradni list SRS, št. 24/77), na podlagi 8. člena zakona o vzgojnovarstveni dejavnosti za predšolske otroke (Uradni list SRS, št. 28/71) in na podlagi 123. Člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) ie Skupščina občine Mozirje na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 22, decembra 1973 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 21. decembra 1978 sprejela
SKLEP
o ustanovitvi Vzgojno-varstvcncga zavoda občine Mozirje
1.	člen
Skupščina občine Mozirje ustanovi vzgojno-var-stveni zavod.
i Sedež zavoda je v Mozirju.
Zavod posluje za območje občine Mozirje.
Polni naslov zavoda je; Vzgojno-varstveni zavod občine Mozirje.
Zavod je pravna oseba.
Zavod prične z rednim delom 1. januarja 1979
•eta.
2.	člen
Vzgojno-varstveni zavod opravlja naslednjo dejavnost:
—	z vzgojo, varstvom in izobraževanjem pospešuje duševni, osebnostni in telesni razvoj otrok, jih vključuje 7 življenje v družbeni skupnosti ter jim omogoča vedro ln sproščeno otroštvo;
—	pripravlja otroke za vstop v osnovno šolo;
—	zagotavlja otrokom preskrbo s hrano in telesno hego ter prispeva k njihovemu zdravju;
~ zagotavlja sodelovanje s starši in zakonitimi fastopniki oz. rejniki otrok, zaradi enotnosti družinske ln družbene vzgoje ter nege in oskrbe otrok.
3.	člen
. Skupščina občine Mozirje ima ustanoviteljske pra-v>ce in odgovarja tretjim osebam za obveznosti orga-hizacije v ustanavljanju.
4.	člen
Sredstva, potrebna za ustanovitev in začetek dela zgo j no-varstvenega zavoda so zagotovljena pri skup-nosti otroškega varstva Skupščine občine Mozirje.
Sredstva za redno dejavnost pridobiva VVZ: sredstva skupnosti otroškega varstva; oskrbnina, ki jo plačujejo štarši otrok; sredstva, ki jih pripevajo DPS, OZD, skupnosti ravstvenega zavarovanja, socialne službo in občani;
—	druga sredstva, ki jih pridobi vzgojno-varstveni av°d s svojo dejavnostjo.
5.	člen
s .0r®an upravljanja vzgojno-varstvenega zavoda je ? ’ ki upravlja VVZ vse do konstituiranja. Svet ične z delom po sprejetju tega sklepa.
Svet šteje 9 članov:
Skupnosti otroškega varstva	1	delegat
Izobraževalna skupnost	1	delegat
DRO	i	delegat
DPS	1	delegat
člani kolektiva	5	delegatov
Predsednika sveta imenuje ustanovitelj.
Svet odloča o uporabi in razpolaganju s sredstvi namenjenimi za ustanovitev in začetek dela VVZ, odloča o sredstvih za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev in izvršuje druge pravice in dolžnosti, ki so določene z aktom ustanovitelja.
6.	člen
Vzgojno-varstveni zavod v ustanavljanju vodi začasni individualni poslovodni organ tov. Franja Suho-repec. Individualni poslovodni organ vodi delovni proces, ki sklepa pogodbe in opravlja druga dejanja v zvezi z ustanovitvijo vzgojno-varstvenega zavoda, skrbi za zakonitost dela in izvršuje druge pravice in dolžnosti, ki so določene v aktu o ustanovitvi.
7.	člen
Vzgojno-varstveni zavod se vpiše v sodni register pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Celju. Vpis predlaga individualni poslovodni organ.
8.	člen
Vzgojno-varstveni zavod se mora konstituirati v roku 6 mesecev od njegove ustanovitve.
9.	člen
Sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina ustanovitelja.
■ Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-6/78
Mozirje, dne 22. decembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Hinko Čop L r.
SEVNICA
206.
Na podlagi 16, člena zakona o referendumu in drugih oblikah izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) ter 20. člena statuta krajevne skupnosti Boštanj je svet krajevne skupnosti Boštanj dne 16. januarja 1979 sprejel	.
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Boštanj
1.	člen
Razpiše referendum o uvedbi samoprispevka v denarju za financiranje izgradnje večnamenske dvorane v Sevnici, bazena v Boštanju, prostorov krajevne skupnosti in za uresničevanje programov dela vaSk'"1' odborov v krajevni skupnosti Boštanj.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo 11. februarja 1979.
3.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom, bodo namenjena za izgradnjo večnamenske.dvorane v Sevnici, bazena
v Boštanju, prostorov krajevne skupnosti in za uresničevanje programov dela vaških odborov v krajevni skupnosti Boštanj. Po ocenah iz januarja 1979. leta bo po uvedenem samoprispevku zbranih na območju krajevne skupnosti Boštanj 4,500.000 din.
4.	člen
a)	Nepovratno odstopamo za gradnjo večnamenske dvorane v Sevnici v znesku 1,500.000 din.
b)	Za gradnjo bazena v Boštanju dajemo posojilo v znesku 1,000.000 din za obdobje petih let, vštevši od dneva uvedbe samoprispevka.
c)	Preostali znesek se namensko uporabi za uresničitev programa dela vaških odborov in pridobitev prostorov krajevne skupnosti v Boštanju.
d)	Zbrana sredstva samoprispevka se mesečno odvajajo po naslednjem odstotku:
—	za potrebe večnamenske dvorane'v Sevnici in gradnjo bazena v Boštanju 55%. Sredstva po tej stopnji se odvajajo do pokritje zneska pod točko a in b,
—	za potrebe uresničevanja programov dela vaških odborov in prostorov krajevne skupnosti pa 45 %.
V primeru, da krajevna skupnost Sevnica ne izglasuje referenduma za sofinanciranje večnamenske dvorane v Sevnici, se sredstva, pridobljena iz samoprispevka krajevne skupnosti Boštanj, v znesku 1,500.000 dinarjev namenjena za večnamensko dvorano v Sevnici, porabi za potrebe krajevne skupnosti Boštanj.
5.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1. 3. 1979 do 28. 2. 1984.
• 6. člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Boštanj, po stopnji 1,5 % od naslednjih osnov:
1.	delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o delu, oziroma, če prejemajo nadomestila osebnega dohodka, od neto prejemkov. Za osebni dohodek se štejejo tudi jubilejne nagrade in odpravnine,
2.	upokojenci od pokojnin,
3.	delovni ljudje ih občani od dohodkov od kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka,
4.	delovni ljudje in občani, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, avtorskih pravic in opravljanja obrtnih dejavnosti kot postranski poklic, od osnov, od katerih se odmerjajo davki in prispevki.
7. člen
Poleg oprostitev iz prvega odstavka 10. člena zakona o samoprispevku ne plačujejo samoprispevka tudi:
1.	delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnin, ki ne dosegajo naj-nižjega osebnega dohodka v posameznem letu v SR Sloveniji,
2.	kmetje, če njihov letni katastrski dohodek ne presega 3000 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja,
3.	kmetje za čas, ko imajo pravico oprostitve davkov po veljavnih predpisih, za tisti del katastrskega dohodka, na katerega se oprostitev nanaša,
4.	delovni ljudje in občani, ki opravljajo obrtno in drugo gospodarsko dejavnost, oziroma intelektualno storitev za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih.
8.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu pri krajevni skupnosti Boštanj.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodkov bo kontrolirala služba družbenega knjigovodstva in občinska davčna uprava, nadzor nad zbiranjem pa krajevna skupnost Boštanj.
9.	člen
Referendum bo vodila in ugotavljala volilna komisija krajevne skupnosti Boštanj.
10.	člen
Na referendumu se glasuje z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
KS Boštanj
Glasovnica
Na referendumu 11. 2. 1979 za uvedbo samoprispevka v denarju za dobo petih let, to je od 1. 3. 1979 do 28. 2. 1984, za krajevno skupnost Boštanj za financiranje izgradnje večnamenske dvorane v Sevnici, bazena v Boštanju; prostorov krajevne skupnosti ter za uresničevanje programov dela vaških odborov v krajevni skupnosti Boštanj
Glasujem
»ZA«	»PROTI«
(pečat)
Tisti, ki se strinja z uvedbo samoprispevka, izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka pa obkroži »PROTI«.
11.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Boštanj.
12.	člen
Ta sklep velja naslednji član po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Boštanj
Franc Fovše 1. r.
207.
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), ter 14. in 22. člena statuta krajevne skupnosti Sevnica je svet krajevne skupnosti Sevnica dne
17.	januarja 1979 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Sevnica
1.	člen
Razpiše se referendum o uvedbi samoprispevka v denarju za financiranje izgradnje večnamenske dvorane v Sevnici in bazena v Boštanju.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo 11. februarja 1979.
3.	člen
Sredstva, zbrana s tem samoprispevkom, bodo namenjena izključno za izgradnjo večnamenske dvorane
v Sevnici in bazena v Boštanju. Po ocenah iz januarja 1979. leta bo po uvedenem samoprispevku zbranih na območju krajevne skupnosti Sevnica 12,500.000 din, medtem ko celotna investicija znaša po predračunu
58,000.000 din.
4.	člen
Samoprispevek, bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1. 3. 1979 do 28. 2. 1984.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Sevnica, po stopnji 1,5% od naslednjih osnov:
1.	delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o delu, oziroma, če prejemajo nadomestila osebnega dohodka, od neto prejemkov. Za osebni dohodek se štejejo tudi jubilejne nagrade in odpravnine,
2.	upokojenci od pokojnin,
3.	delovni ljudje in občani od dohodkov od kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka,
4.	delovni ljudje in občani, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, avtorskih pravic in opravljanja obrtnih dejavnosti kot postranski poklic, od osnov, od katerih se odmerjajo davki in prispevki.
6.	člen
Poleg oprostitev iz prvega odstavka 10. člena zakona o samoprispevku ne plačujejo samoprispevek tudi:
1.	delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnin, ki ne dosega naj nižjega osebnega dohodka v posameznem letu v SR Sloveniji,
2.	kmetje, če njihov letni katastrski dohodek ne Presega 3000 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja,
3.	kmetje, za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih, za tisti del katastrskega dohodka, na katerega se oprostitev nanaša,
4.	delovni ljudje in občani, ki opravljajo obrtno in drugo gospodarsko dejavnost, oziroma intelektualno storitev za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka Po veljavnih predpisih.
7..	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na skladu za izgradnjo večnamenske dvorane v Sevnici in bazena v Boštanju.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodkov bo kontrolirala služba družbenega knjigovodstva in občinska davčna uprava, nadzor nad zbiranjem pa sklad za izgradnjo več-bamenske dvorane.
8. člen
Referendum bo vodila in ugotavljala izid volilna komisija, KS Sevnica.
• 9. člen
NćPreferenđumu se glasuje z glasovnico, na kateri j p naslednje besedilo:
KS Sevnica Glasovnica
Na referendumu 11.2. 1979 za uvedbo samoprispev-a v denarju za dobo petih let, to je do 1. 3. 1979 do 28.
• 1984. za krajevno skupnost Sevnica za financiranje zgradnje večnamenske dvorane v Sevnici in bazena v
Boštanju.
Glasujem
. »ZA«	>PROTI«
(pečat)
Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka pa obkroži »PROTI«.
10.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovijo: KS Sevnica.
11.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 8/79-1
Sevnica, dne 17. januarja 1979.
Predsednik sveta KS Sevnica
Oton Šket 1. r.
VRHNIKA
208.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), 194. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74, 18/77 in 24/77) in 3. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 4/75) je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na seji dne 15. januarja 1979 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta Drenov grič
I
Javno se razgrne predlog zazidalnega načrta Drenov grič.
II
Načrt je javno razgrnjen za čas 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS, v prostorih krajevne skupnosti Drenov grič (Gasilski dom).
III
V času javne razgrnitve lahko dajo na dopolnitev zazidalnega načrta pripombe in predloge organizacije združenega dela in druge organizacije, samoupravne interesne skupnosti in občani.
St. 1/6-350-03/77
Vrhnika, dne 15. januarja 1979.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščina občine Vrhnika
Franc Krašovec 1. r.
Pri primerjavi z izvirnikom je bilo ugotovljeno, da je v odloku o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik napaka, zato dajemo naslednji
POPRAVEK
V 1. členu odloka o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbe-
nih dejavnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 30-1776 z dne 29. decembra 1978) se črtajo »točka 8. za pokojninsko-invalidsko zavarovanje in točka 9. za starostno zavarovanje kmetov«.
V členu 2 navedenega odloka se črta »točka 7. za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja po stopnji 10,90«.
Prav tako je ugotovljeno, da je bil pomotoma objavljen tudi predlog »Odloka o prispevkih za linan-ciranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik« (Uradni list SRS, št. 30-1778 z dne 29. decembra 1978), ki pa je bil na skupščini sprejet v drugačnem besedilu.
Sekretariat Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
VSEBINA
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
Stran
168. Odločba o delni razveljavitvi 6. člena pravilnika o programu in načinu opravljanja vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanja vozniškega znanja	229
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
169. Sklep o vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun
sredstev solidarnosti SR Slovenije	229
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
170. Odredba o podaljšanju veljavnosti odredbe o omejitvi hitrosti vožnje osebnih avtomobilov in motornih koles
na javnih cestah zunaj naselja	220
171.	Pravilnik o tem, kako morajo biti zgrajena in oprem-
ljena skladišča ter transportne naprave za nevarne In škodljive snovi	230
172.	Pravilnik o izvrševanju kazni zapora	232
173.	Navodilo o razporejanju In pošiljanju obsojencev na
prestajanje kazni v kazenske poboljševalne	zavode 211
174.	Pravilnik o izvrševanju vzgojnega ukrepa oddaje v
prevzgojni dom	243
175.	Pravilnik o izvrševanju del in nalog pooblaščenih
uradnih oseb kazenskih poboljševalnih	zavodov	247
176.	Pravilnik o načinu in odmerjanju plačila za delo ob-
sojencev in o nagradah za delo mladoletnikov v prevzgojnem domu	258
177.	Pravilnik o posebnih skladih gospodarskih enot ka-
.zenskih poboljševalnih zavodov in njihovi uporabi 259
178.	Navodilo o vodenju evidence In zbiranju statističnih
podatkov o osebah na prestajanju kazni zapora In mladoletnikih v prevzgojnem domu	261
179.	Navodilo o izvršitvi smrtne kazni	264
180.	Pogodba o izvajanju invalidskega zavarovanja oseb na prestajanju kazni zapora in mladoletnikov, ki jim
je bil izrečen vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom 266
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
181.	Družbeni dogovor o medsebojnih odnosih pri urejanju cen med družbenopolitičnimi skupnostmi, ustanovitelji dnevnikov in temeljnimi organizacijami združenega dela, ki sodelujejo v proizvodnji dnevnikov 267
182.	Dodatek k samoupravnemu sporazumu o osnovah pla-
na vzgoje In usmerjenega Izobraževanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980	269
183.	Sklep, da Je dodatek k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana, vzgoje In usmerjenega izobraževanja
Stran
v SR Sloveniji za obdobje 1976—1989 za leti 1979 in 1980	sklenjen	270
184.	Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah
samoupravnega sporazuma o združevanju v samoupravno interesno skupnost z& železniški in luški promet	SR Slovenije	270
OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI
185.	Sklep o uskladitvi tarif vodnega prispevka za leto
1979	(Nova Gorica)	277
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
186.	Odlok o uporabi grba, zastave in imena mesta LJub-
Ijanc	278
187.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odjoka o programu
izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v 10-lctnem obdobju	(Ljubljana)	279
188.	Sklep o soglasju k ustanovitvi dislociranega oddelka
Poklicne kemijske šole Šolskega centra za kemijo, metalurgijo in papirnišlvo Ljubljana, za izobraževanje poklica »Kemijski procesničar« za mladino in odrasle pri Izobraževalnem centru za tehniške stroke v Novem mestu (Ljubljana)	279
189.	Odlok o hišnem redu (Lenart)	279
190.	Sklep o sprejemu statuta krajevne skupnosti Benedikt (Lenart)	2g2
191.	Sklep o sprejemu statuta krajevne skupnosti Jurov-
ski dol (Lenart) \	282
192.	Sklep o sprejemu statuta krajevne skupnosti Voličina (Lenart)	283
193.	Odlok o reji, registraciji in označevanju psov ter
reji ostalih domačih živali (Ljubljana Bežigrad)	283
194.	Odlok <1 spremembah in dopolnitvah odloka o pogrebnih svečanostih na območju občine Ljubljana Bežigrad 285
195.	Odlok o reji, registraciji in označevanju psov ter reji
ostalih domačih živali (Ljubljana Center)	286
196.	Sklep o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo
»Doma mladine v trgovini in gostinstvu« ob Brejčevi ulici v Ljubljani (Ljubljana Center)	288
197.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta
za del območja zazidalnega otoka VS 2451 — Ravno— Škofljica (Ljubljana Vič-Rudnik)	288
198.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka za sofinanciranje kanalizacije na območju naselja Horjul—LJubgojna (Ljubljana Vič-Rudnik)	289
199.	Odlok o obveznem prispevku uporabnikov komunal-
nih storitev za izgradnjo kolektorja Rečica ob Savinji — Nazarje—Mozirje s	čistilno napravo	290
200.	Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
(Mozirje)	290
201.	Odlok o upravljanju In razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Mozirje)	292
202.	Odlok o povračilu stroškov, izgube na dohodku In
nagradi sodnikom porotnikom Temeljnega sodišča v Celju (Mozirje)	294
203.	Odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač v določenem času na območju občine Mozirje	295
204.	Odlok o javnih pogrebnih svečanostih na območju
občine Mozirje	295
205.	Sklep o ustanovitvi Vzgojno-varstvenega zavoda občine Mozirje	297
206.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Boštanj	(Sevnica) 297
207.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Sevnica	298
208.	Sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta
Drenov grič (Vrhnika)	299
— Popravek odloka o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik	299
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tiskarna Tone Tomšič vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1979 340 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se up'oštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana. Gregorčičeva 27a. postni predal 37A'vn — Telefon direktor, uredništvo, uprava In kntigovodstvo 20 701. prodaja, preklic! In naročnine 23 R79 — Žiro račun 50100-603 40323 — Oproščene orometneza davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72