295
Železarski kartel.
Čudovito hitro se množe v naši državi karteli in čedalje očitnejše se kaže, da zadobivajo nekateri izmej njih uprav roparski značaj.
Takšen je kartel cukrarjev, vsled katerega je pri nas doma sladkor skoro še jedenkrat tako drag kakor naš lastni sladkor na Angleškem ali v Carigradu, a v še večji meri velja to za železarski kartel, kateri je železo neizmerno podražil.
Ta kartel ustanovil je pred nekaj leti jeden prvih naših špekulantov Karol Wittgenstein in v kratkem času je dosegel, da je praška železarska družba izplačevala svojim delničarjem izredno lepo dividendo, namreč 15 do 17 odstotkov na delnico.
Toda poleg te dividende, poleg velikanskega reserv-nega zaklada in poleg isto tako velikanske specialne re-serve se je železarskemu kartelu posrečilo, da je tekom nekaterih let prihranil še tajen fond v znesku nad dva milijona goldinarjev.
O tem tajnem fondu ni razven takoimenovanih „ma-cherjev" nihče nič vedel. Še akcijonarji niso nič vedeli. Iz tega izhaja z vso jasnostjo da so bile več let izdajane nepravilne bilance in da je bila država prevarana, kajti ta tajni fond ni bil obdavčen.
Naposled je upravni svet vsled kolosalnega naraščanja tega tajnega fonda prišel v precejšnjo zadrego in ni vedel, kaj bo s tem denarjem. Zvišati dividende mu vsled posebnih razmer, v katerih se nahaja železarski kartel, ni kazalo in tako se je končno odločil, sklicati izvenreden občni zbor delničarjev in mu predlagati, na bi se tajni fond razdelil mej delničarje skoro popolnoma, tako da bi na vsako delnico prišlo 95 gld.
Ta sklep je javno mnenje silno razburil. Nastal je pravi vihar proti železarskemu kartelu in cčitalo se mu je kar naravnost, da je postopal sleparstvo.
296
Ta velika in splošna ogorčenost je izvirala ponajveč od tod, ker je železarski kartel že več let sem na najbrez-obširnejše in najkrutejši način izkoriščal vse sloje, kateri potrebujejo železo, zlasti vse obrtnike. Ta krutost se najbolje spozna iz dejstva, da je naša industrija, izdelujoča stroje, prišla v obupen položaj. Eksport je vsled draginje surovega železa postal nemogoč, a celo na domačem trgu, v mejah naše države, je to industrijo stiskala in davila inozemska konkurenca, posebno konkurenca Nemčije.
Tako na pr. velja surovo železo za stroj, ki je težak 100 7, pri nas v Avstriji 1500 gld. dočim velja ista množina železa v Nemčiji samo 800 gld.
Kovač, kateri zasluži na leto 1000 gld., mora kar-teliranim železarjem plačati na leto 120 gld.
Srednja tovarna za stroje mora za železo plačati povprek 35,000 gld. več, kakor popolnoma jednaka tovarna v Nemčiji, a če nima svoje lastne livarne, plačati mora celo do 100 000 gld. več kakor v Nemčiji.
Ta vihar proti železarskemu kartelu, katerega pa na Kranjskem ni bilo dosti, saj so naši ljudje uprav čudovito indolentni, je provzročil, da je češki državni poslanec dr. Kramar vlado v posebni interpelaciji dosti trdo prijel in trgovinskega ministra pozval, naj skliče posebno enketo.
Viada se je temu pozivu odzvala in je sklicala enketo, v kateri so bili zastopniki karteliranih železaren in zastopniki tistih zavodov, kateri surovo železo obdelujejo. Vlada je pri tej enketi imela poglavitni namen, doseči mej nasprotujočima si strankama nekako porazum-Ijenje in priznati se ji mora, da se je pošteno trudila.
Zastopniki tovarn, torej zastopniki od kartela surovo železo kupujočih zavodov, so pri tej enketi s fakti dokazali, da železarski kartel industriji neizmerno škoduje. V tem, ko mora domači obrtnik plačevati metrski cent železa po 10 gld., ga izvažajo kartelirani železarji v Rusijo po 8 gld. in na Ogrsko tudi po 8 do 9 gld, vsled česar naši indu8trijelci svojih izdelkov ne morejo več na Rusko prodajati. Ta škoda je toliko večja, ker je bila doslej Ruska takorekoč navezana, kupovati stroje v Avstriji.
Kartel pa povrh še sili svoje domače odjemalce, da morajo na jesen   naročiti   vse železo, kar ga potrebujejo za celo leto, tako da se ne morejo okoristiti njim ugodnih mej letom   nastalih   konjunktur na svetovnem  trgovišču.
Za eksport dovoljuje kartel industrijelcem sicer nekake bonifikacije, toda kdor jih hoče dobiti, mora prej premagati velike ovire. Dovolitev teh bonifikacij je odvisna od milosti in nemilosti kartela in nima nihče pravice jih zahtevati.
Zastopniki karteliranih železarjev so seveda odvračali od sebe vsako najmanjšo krivdo. Trdili so, da ni pretirana draginja železa vzrok, da propada izdelovanje strojev, ampak da je tega kriva zastarela tehnika, po-mankanje podjetnosti in pomanjkanje kupci jske izvede-nosti dotičnih industrijalcev ter prevelika konkurenca mej industrijalci samimi. Zatrjevali so, da cena železu ni
pretirana, da je popolnoma primerna, da, zanikali so cela eksistenco kartela samega.
Enketa je sicer podala trgovinskemu ministra, kakor je sam trdil, mnogo poučnega gradiva, ali porabiti se bo moglo Šele tedaj, kadar se bodo sklepale nove trgovinske pogodbe z inozemstvom.
Sedaj je vlada, ako neče proti kartlelu porabiti kazenskega zakona, kar bi bilo pač sila riskantno, negotovo sredstvo, brez moči in ni vstanu, upreti se ropanja železarskega kartela. Znižanje carin za železo je nemogoče, kajti v to bi bilo potreba privoljenja Ogrske, tega privoljenja pa ni dobiti, kar železarski kartel jako dobro ve, a z znižnižanjem železniških tarifov bi se cena prav nič ne premenila, ker je izdatno znižanje nemogoče.
Viada ne more ničesar storiti. Njeno onemoglost ilustrujejo najbolje kursi praške železarske družbe in alpinske montanske družbe. Začetkom leta so bile delnice praške družbe vredne 968 gld., delnice alpinske družbe pa 198 gld. 60 kr., po enketi pa so poskočile cene in zdaj veljajo delnice praške družbe 1145 gld., delnice montanske družbe pa 238 gld. 65 kr dočim industrija in obrtnost krvavita in propadata.