m
VRHNIŠKO OBČINSKO GLASILO
LETO XVII
ŠTEVILKA 166 OKTOBER 1990
YU ISSN 0351-6180
Demokracija danes
Bila sem delegatka zbora krajevnih skupnosti v času, ko je na seji Skupščine občine Vrhnika predstavnik DEMOSa zaprosil za finančno pomoč pred volitvami. Tedanji predsednik IS ga je zavrnil, češ, naj se dogovori s predstavniki tedanje SZDL in ZSMS, če mu le-ti odstopijo kak dinar. Po volitvah pa da se bo tako in tako delilo po proporcih glede na odstotek dobljenih glasov.
Najbrž je bil takrat trdno prepričan v drugačen izid volitev. Pravzaprav je rezultat volitev presenetil oboje: oblast in DEMOS. Slednji so malce skeptično pričakovali kvečjemu 30 % glasov. Izteklo pa se je drugače. Kaže, da so bili ljudje res siti plašnic na očeh ter federalnega žaklja brez dna in so težko pričakovali spremembe.
Prepričana sem, da je enako mislilo veliko komunistov, tudi tistih na višjih položajih, vendar iz strahu, da bi izgubili službo ali celo svobodo (izkušenj in zgledov je bilo dovolj), niso delovali po svoji vesti in v korist slovenskega naroda. In tak sistem, v katerem se moraš bati zaradi drugačnega mišljenja, ni dober sistem. Tega so se zavedali člani strank DEMOS-a, zato so delali za spremembe, čeprav so tudi oni tvegali, saj so se ves čas zavedali, da stojijo z eno nogo v zaporu.
Danes je drugače in prav je tako, čeprav dobljeno demokracijo s pridom izkoirščajo tudi zlobneži, kot smo imeli priložnost gledati na TV, ko si gledalci privoščijo tudi najbolj nizke udarce. Bi si upali udrihati po zasebnem, družbenem in političnem življenju predstavnikov bivšega sistema pred nekaj leti??? Je kdo mignil z jezikom, ko so se cesarosti obiskovale med seboj s celimi dvori vred, koliko nas je to stalo? Se je kdo pritožil, ko je Josip Broz podaril Sophii Loren prelepo zemljišče ob našem Jadranu?
In če smo bili lepo tiho v tistih časih, bodimo danes vsaj malce strpni ob razmišljanju o Ruplovih potovanjih. Utira pot Slovencem in naši državnosti v svet, da bi nas bolje poznali, oz. da bi nas sploh poznali, saj do sedaj marsikje sploh vedeli niso. za nas In poznati nas morajo, če se hočemo gospodarsko, kulturno in še kako drugače povezati tudi z njimi ne samo z vzhodom in neuvrščenimi, kot je bilo v pretežni meri sedaj. Prepričana sem, da se bodo Ruplova potovanja bogato obrestovala za nas vse. Končno bi pa on sam lahko po službi mirno sedel doma v fotelju, gledal televizijo in šinfal trenutno obstoječo bolast (kot delamo vsi), osebno mu namreč nič ne manjka, vsaj kar se materialnih dobrin tiče. Ker pa je slovenski intelektualec in najbrž velik idealist, hodi za nas po kostanj v ogenj, mi pa po stari slovenski navadi udrihamo po njem. Smo pač Slovenci, bog se nas usmili!!!
Kar se pa samostojnosti Slovenije tiče naj povem skeptikom in strahopetnim:
Vojaškega udara ne bo, vojska si tega ne more dovoliti!
Tudi ekonomsko smo sposobni preživeti, saj smo že sedaj podpirali druge. Nekje sem prebrala, da je Slovenija prispevala v federacijo vsa leta po vojni, preračunano v dolarje, 40 milijard. Si predstavljate, da bi ta vsota dolarjev ostala v Sloveniji?
Pa še malce suhoparnih podatkov:
Po zdajšnji zakonodaji gre ves slovenski devizni priliv v Beograd. Lahko se Markovič smehlja, ko sedi na slovenskih dolarjih. Zamzrnjeni so krediti za premosititev težav tistih podjetij, ki izvažajo, slovenske firme pa delajo pretežno za izvoz in, ker ni denarja, bo čedalje težje in čedalje večja brezposelnost. Zvezne, to je državne dajatve nas bremenijo z 48%-52% od dohodka. V ZRN ali Franciji vzame država 7 %-10% dohodka.
75% prometnega davka gre v Beograd.
3 % verižni davek nas bremeni za vojsko, kar je videti takole: za surovino plača tovarna 3 % davka, proda iz te surovine narejen polizdelek naprej, kupec plača 3 % davka za vojsko, predelovalec proda končni izdelek trgovini, ta plača spet 3% vojaškega davka, kupec v trgovini spet plača 3 % davka na končni izdelek. Čimveč je posrednikov temveččkrat se plača ta davek, ki ga v končni fazi seveda plačujemo potrošniki.
In vsega tega ni kriva zdajšnja oblast, ampak prejšnja, ki je s svojim pristankom na takšno zakonodajo omogočila odiranje Slovenije. Prav zato je potrebna nova zakonodaja in nova, konfederalna pogodba, ki bo natančno določila: Toliko dobimo - toliko za to damo in nič več!
Zdaj je zgodovinska ura za Slovence, da končno zravnamo hrbtenico, če bomo zamudili, nas bodo naši potomci upravičeno prekleli!
To je moje mišljenje, ker sem demokratka, vam priznavam polno pravico do drugačnega mišljenja in izražanja,
Frančiška Ceiarc
ZAPOSLOVANJE
V obrti še malo
Tudi letos se nadaljuje zmanjševanje zaposlenosti, saj je čutiti poslabšanje gospodarskih razmer. Povprečno število zaposlenih je bilo v prvem letošnjem polletju za 2,5 odstotka nižje kot v enakem lanskem obdobju, če pa bi morda prišlo do stečajnega postopka v kateri od delovnih organizacij, bi se ta odstotek močno povečal. Avgusta letos je bilo v vrhniški občini 299 brezposelnih, od teh 95 brez izobrazbe, 63 teže zaposljivih in 22 stečajnikov. Upoštevati pri tem je treba, da je nekaj na tem seznamu tudi takih, ki so na skupnosti prijavljeni samo zaradi zavarovanja, zelo pa se je zaprla možnost zaposlitve za invalidne ljudi. V glavnem pa se vse vrti v mejah, ki so značilne za prejšnja leta, s tem da je siabo povpraševanje po delavcih z višjimi izobrazbami, kar pomeni, da le ti še zmeraj odhajajo čez občinske meje.
V zvezi s tem pa je zanimiv podatek, ki je v odgovoru na delegatsko vprašanje delegata v zbor« KS dr. Franceta Cukja-tija, koiiko je na novo zaposlenih v obrti. Število novih obrtnikov v vrhniški občini glede na junij lani je bilo 56 (lani 395, letos 451), število pri njih zaposlenih pa na novo 48 (lani junija 407, letos 455). Najbolj se je povečalo število na novo odprtih trgovin (od 4 na 24), precej se je povečala tudi prevozniška dejavnost tako z večjimi vozili kot tudi s kombiji in osebnimi avtomobili, storitvene obrti skoraj ni več kot prejšnja leta, delno je upadla izdelava kovinskih izdelkov, skratka, struktura se ni dosti spremenila, kvečjemu imamo v občini nekoliko boljšo trgovsko ponudbo. Glede- na število zaposlenih v tej dejavnosti, ki jih skoraj ni več kot prej, pa velja, da imamo majhne podjetnike, ki se preživljajo predvsem s svojim delom in delom družinskih članov.
Samo: Samostojna država Slovenija
Vojska je prestopila Rubikon. Kocka je padla.
Kako smo rekli vojski, kije leta 1941 zasedla naše vojašnice, poveljstva? Okupatorska! Kakšna je vojska, ki je leta W90 zasedla poveljstvo slovenske teritorialne obrambe?
Nobeno sprenevedanje, laži, boljševistična gostobesednost nas ne morejo več preslepiti. Kaj pomenijo Jovičeve besede: »Vsak narod je suveren in naredi, kar hoče. Če želi, tudi odide iz Jugoslavije!« Nekaj dni zatem pa - okupacija poveljstva slovenske TO po nalogu istega Joviča! Besede na Balkanu niso več sredstvo za sporazumevanje, ampak sredstvo za prevaro, za-slepljevanje. In čemu se Slovenci toliko ukvarjamo s to nesrečno Jugoslavijo, zakaj smo tako naivni in kar naprej
slepo verjamemo, da se bo spremenila? Kolikokrat še moramo biti prevarani, izigrani, ponižani, izkoriščani, da se bomo vzravnali in udarili s pestjo po mizi. »To je naša last, naša domovina, mi in samo mi smo v Sloveniji gospodarji. Nikogar ne bomo spraševali, prosili, kaj smemo in kaj ne. Smo suvereni gospodarji v svoji hiši. Svoje slovenske zakone bomo kovali samo državljani Slovenije. Kdor jih ne želi spoštovati, naj odide. Takoj! Na slovensko državljanstvo bomo ponosni doma in v tujini.
Slehernemu Slovencu je sedaj jasno: Nikakršne Jugoslavije! Samo popolnoma samostojna Slovenija, najtesneje povezana z Evropo. To je naša zahteva. Od slovenskih oblasti zahtevamo, da o tem čimprej izvede vseslovenski plebiscit.
DEMOS VRHNIKA
TELEFONI
■i    mm        V m
priključek
Med številne probleme, ki so nam jih zapustili nerešene prejšnji oblastniki, prav gotovo sodi tudi telefonija. Tu je zaostanek katastrofalen. Več kot 10 let se ni nič naredilo na tem področju. Telefonija danes v poslovnem svetu doživlja razcvet, mi pa občanom, ki ča-
kajo že več kot 10 let, ne moremo ponuditi telefonskega priključka, ki bi ga vsak rad, četudi bi ga drago plačal.
Predstavniki izvršnega sveta smo skupaj z županom povabili na pogovor generalno direktorico PTT podjetja g. Štefanijo Žagmajster, da bi se
Telefonski naročniki, ki bi bili pripravljeni odstopiti telefonsko številko za določeno obdobje 2-3 leti za primerno odškodnino (predvideno je 1000 din na mesec) naj pošljejo ponudbe na Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika.
Na isti naslov naj pošljejo ponudbo zainteresirani občani, ki bi želeli najeti telefonsko številko.
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA
pogovorili o možnosti, da se ta problem končno načne. Pojasnila nam je vse objaktivne težave, ki zavirajo hitrejši razvoj telefonije. Dogovorili smo se, da se takoj začne z aktivnostmi. Realno gledano ni možno prej kot v dveh letih rešiti tega problema. Pogovarjamo se o centrali kapacitete 3000 številk, kar bi nekako zadostovalo za pokritje obstoječih zahtev ter eventualno rezervo. Po današnjih izračunih bi bila cena priključka približno 3000 DEM. Ponudba za projekt je bila poslana in PTT inženiring že zbira podatke za izdelavo projekta. Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je formiral komisijo, ki ji predsedujem in ta komisija se bo pogovarjala s PTT.
Vabim vse zainteresirane, ki jih področje telefonije zanima, da me poiščejo in da skupaj nekaj storimo na tem področju. Nekaj se bo dalo storiti takoj (samo nekaj številk za podjetja). Te bomo pridobili z montažno centralo v stavbi SO Vrhnika.
Prepričan sem, da obstajajo še nekatere druge začasne in hitre rešitve (kontejnerska centrala) in bi jih skupaj mogoče rešili. Če bo s strani občanov dovolj pametnih pobud, bomo lahko tudi kaj naredili. Formirati bo treba gradbeni odbor in podobno. Želim, da se s predlogi pismeno obračate na izvršni svet Skupščine občine Vrhnika, kjer bomo vaše pobude zbirali in organizirali javno tribuno na to temo.
PODPREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Anton ŠKOF
VARNA POT V ŠOLO - Prvi šolski dnevi so na zadovoljstvo vseh minili zelo varno. Posebna skrb je; bila namenjena našim najmlajšim - prvošolčkom. Ob pomoči miličnikov In član. v narodne zaščite so učenci varno hodili čez prehode za pešce. Vendar pa se je še naše kakšen voznik, ki se je spozabil in preveč pritisnil z nogo na plin.
Navkljub vsem jeznim obrazom Vrhničanov in tudi delegatskim vprašanjem, je skoraj istočasno začel delovati semafor na »vrhniškem križišču«. Gotovo je to tudi prispevek k splošni varnosti v prometu na Vrhniki in varni poti naših otrok v šolo.
Vsem, Ki so kakorkoli pripomogli za varovanje v prometu prve dni šole - se iskreno zahvaljujemo.
o. o.
-,—,-,-,—_
Ljubi Slovenci! Bolje je Imeti vlado v senci, kot pa tako, kot je bilo,
- kar se pozablja riđo -, da smo imeli boljševistično senco nad vlado!!!
Frančiška Ceiarc
POGOVOR Z DIPL. INŽ. VILIJEM GRANDO
Občina je občanov servis
Za zadnjo sejo občinske skupščine, ki je bila 27. septembra v prostorih osnovne šole Ivana Mraka na Vrhniki, je občinski izvršni svet pripravil program, o katerem se je med delegati razvila živahna razprava. Glede na predloženo so ugotovili, da je premalo konkreten, da pa se je mogoče o vseh točkah, ki obravnavajo različna področja dela in življenja v občini, pogovarjati predvsem kot o programskih smernicah in ne kot o programu. V zvezi s tem smo poiskali predsednika izvršnega sveta dipl. inž. Vilija Grando, ki je podrobneje osvetlil neketere točke iz smernic, ki tako dobivajo konkretnejšo obliko.
Izvršni svet je svoje delo okvirno porazdelil v štiri področja: gospodarsko, strokovne službe v upravnih organih, družbene dejavnosti in infrastrukturo.
V področje gospodarstva sodijo planiranje in povezava z industrijo, področje drobnega gospodarstva in podjetništva, področje obrti, gostinstva in turizma ter področje kmetijstva in gozdarstva. To zadnje področje predstavljamo posebej, zato se ustavimo ob prvih treh. Inž. Vili Granda sodi, da je področje planiranja nedorečeno, v Sloveniji vsaj za zdaj še ni planske zakonodaje, ki bi bila urejena po meri tržnega gospodarstva, saj po dosedanjih načelih planiranja ne bo več šlo.
Vsekakor si je občinski izvršni svet za to prehodno ob-
dobje zamislil nekaj kratkoročnih akcij, s katerimi naj bi reševal probleme v občini. Čeprav v republiki še ni sprejet ustrezen zakon, že predlaga, naj bi nezaposlene, ki so prijavljeni občinski službi za zaposlovanje, vsaj delno preusmerili k javnim delom. Kot potreba se trenutno kaže urejanje okolice nedograjenega otroškega vrtca v Borovnici: občina ima na seznamu okoli 50 do 100 nekvalificiranih brezposelnih delavcev, zamisel pa je, da bi ljudi s tega seznama poslali k javnim delom, s tem, da bi bili za ta čas zavarovani zdravstveno in proti delovnim poškodbam, nadomestili pa bi jim tudi razliko v plači do stoodstotne za čas, ko bi delali.
Druga stvar, ki jo pripravlja občinsko vodstvo, je komunalna dejavnost: razmišljajo o komunalnem podjetju kot javnem podjetju, s tem da bi bili javni področji samo vodovod in kanalizacija (kot je urejeno povsod po svetu), vse druge dejavnosti, na primer odvoz smeti, urejanje parkov itd. pa naj bi bilo urejeno tako, da bi razpisali koncesije in bi dela oddajali najboljšemu ponudniku. Cista komunalna dejavnost naj bi bila tudi proračunsko ločena od drugih dejavnosti, ki bi jih oddajali v delo drugam. Na vprašanje, kako bo z zimsko službo, pa je bilo rečeno, da je glede na to, da gre pretežno na republiške ceste, to že zdaj v pristojnosti cestnega podjetja, za krajevne
Predsednik republiškega izvršnega sveta dipl. inž. Vili Granda
ceste pa tako ali tako skrbijo krajevne skupnosti.
Velika ovira razvoju podjetništva v občini je nerazvita telefonija, brez katere si ni mogoče predstavljati sodobnega podjetništva. Izvršni svet že ima pripravljen predlog (objavljamo ga posebej), kako vsaj začasno urediti področje telefonije, vendar bo v kratkem treba razmišljati o okrepitvi telefonske centrale na Vrhniki, o čemer so se že začeli pogovori s ptt podjetjem v Ljubljani.
Kot je dejal Vili Granda, je delegat vrhniške občine v republiški skupščini že postavil vprašanje o vračanju sredstev, ki vsak dan z zaposlenimi v Ljubljani odtekajo v ljubljanske občine, doma pa bi s temi prispevki lahko veliko naredili, saj se v občino vrne le približno 15 odstotkov vsega denarja. Če bi dobili vse, bi bilo letno kakih 4 do 4,5 milijona dinarjev, s katerimi bi si v občini lahko zelo pomagali.
Kar se tiče načrtov v razvoju občine, je tako, da je bil dolgoročni načrt razvoja občine sprejet, srednjeročnega načrta pa ni, ker je padel. Ko bo v republiki urejeno področje planiranja, bomo tudi v občini lahko sprejeli srednjeročni plan, kajti
vsaka dejavnost, in vsaka zamisel, ki jo hočeš v občini uresničiti, in nima trdne podlage v občinskem načrtu, na sodišču pade, pa naj gre za urejanje prostora ali za drugo dejavnost. Denimo vprašanje odlagališča za smeti: nihče ga nima rad v svojem okolju, toda če zadeve niso pravno urejene, ga pač nikomur ne moreš »vsiliti«.
O čem še razmišljajo na občini? Inž. Vili Granda pravi, da tudi o borzi lokacij za posamezne dejavnosti, občina pa naj bi šla vsem, ki so pripravljeni delati (s svojim denarjem), bolj na roke. Občina po njegovem ni drugo kot storitvena dejavnost za državljane in na novo bo treba preveriti odnos med občino in občanom. Najprej in brez velikih stroškov bi bilo treba urediti, aa bi bili občinski uradniki z državljani kolikor je mogoče najbolj vljudni (kar ni vedno lahko), kar se da deloma urediti tudi s pravilnikom o nagrajevanju, ki naj bolj kot doslej upošteva kvalitetno delo.
Kako bodo poskusili spodbujati podjetništvo? Veliko se da narediti že z ustreznim dogovorom in inšpekcijskimi službami. Kar se tiče obdavčevanja, se bo po novem večina stvari selila na republiško raven. V občini sami pa bi novim ljudem z zamislimi pomagami, da ne bi imeli nepotrebnih potov, ko bi iskali dovoljenja za začetek dela. Vprašanje je namreč, ali bo lahko obstoječa industrija v občini še tako neomejeno zaposlovala kot v minulih letih.
Skratka, občina bo poslej servis za državljane, ki bodo pri njej iskali nasveta in praktičnih rešitev. Pri tem bo kot prednost upoštevala ne glasnost prosilca, temveč jasno izražene in argumentirane zahteve, (tj)
STALIŠČE PRENOVITELJEV
Poštenost v politični igri
Občane Vrhnike želimo tudi mi, člani poslanskega kluba stranke ZKS-SDP, opozoriti na svoje dejavnosti v okviru razvoja občine.
Mi smo povsem odprti za vsakogar, ki spremlja naše aktivnosti in ki spremlja naš program ter želi aktivno sodelovati pri razvoju in realizaciji ključnih ali pomembnejših
- dnevnih življenjskih vprašanj oziroma nalog. Ne glede na primerjavo z drugimi strankami smo dovolj demokratični in smo še vedno branilci in zagovorniki humanih odnosov med ljudmi, kar pa je v tem času slabost sedanje vodilne koalicije. Kljub rezultatom na vlitvah in napadom ter pritiskom še nismo klonili, kot so nekateri vročekrvneži razmišljali in hočemo ostati tudi kot opozicija tvorec novih gibanj in razmer tako v naši občini kot širše. Skušali se bomo držati pravil fair
- play politične igre, seveda če bo to znala upoštevati sedanja občinska koalicijska oblast.
Začetki snovanja nove občinske
plitične vlade so bili velik odmik od demokratičnih veljavnih načel, da ne omenim postopka volitev. Predsednik IS SO vrhnika gospod Granda je sicer v tedniku naše stranke ZKS-SDP Evropa navajal neko jamstvo in garancijo. Mi, kot opozicija, in verjetno tudi drugi občani na razne govorice ne bomo nasedali brez ustreznih argumentov in dejstev.
Razpravljamo o vse večjem številu brezposelnih in socialno - življenjsko ogroženih občanov - delavcih, v občini pa nam je šel v stečaj še Občinski sindikalni svet. Politične afere in gospodarski kriminal so nas privedli do nezaupanja v ljudi, med občane se je naselil strah in nemir, kaj in kako bo jutri.
Negotovost nas razdvaja in ločuje, vendar pa ostajamo vsi pri svojem, neobčutljivi do bližnjega.
V poslanskem klubu ZKS-SDP smo obravnavali vsebino novega občinskega programa in ugotovili
NOV ASFALT NA DELU IDRIJSKE CESTE - Že pred dopusti so krajani Butajnove s aamofinanciranjem asfaltirali del Idrijske ceste >d ISKRE Anten naprej pa do tankcvske ceste.
na podlagi preverjenih dejstev, da do realizacije takšnega programa ne more priti. Vsebinska razprava je pokazala, da vrhniško gospodarstvo že nazaduje in da so poglavitne aktivosti, katere so propagirali kot Demosovo zmagoslavje, občanom že odmaknili iz sedanjega razvojnega programa. Povsem jasno je, da se sedanja občinska koalicija zavzema za sprejem terminskoga plana izgradnje kanalizacije in to pred obljubljeno čistilno napravo. Dosedanji elaborat čistilne naprave je zavrnjen, s tem pa tudi vložena finančna sredstva, kajti pripravlja se neka nova študija po ameriških narmativih in verjetno bo konstrukcijo snoval zasebni strokovnjak. No, kakršen gospodar, takšno gospodarstvo. Naša občina je tudi na zadnjih mestih glede razvoja drobnega gospodarstva, kajti razkorak med željami in zmožnostmi je precejšen, tudi na račun sedanjih občinskih veljav-kov.
Trgovina in gostinstvo ter nekaj manjših servisnih storitev so le majhen korak proti možnostim in potrebam. Vendar tudi že na samem začetku lahko povprečen državljan spozna, da je v premarsi-kateri posel vložen kapital v obliki kriminala. Resnica pač mora prevladati nad nepoštenostjo, zaradi vseh nas kot potrošnikov in občanov.
Ob analizi ukinjanja SIS-ov se tudi vidi koalicijski pristop ob ponujanju in zahtevah za prevzem odgovornosti del in nalog občinskih ministrstev.
Lep primer za to je sestava občinskega ministrstva za kulturo, kjer pa se kažejo velike vrzeli za nadaljnji obstoj in za delo. Preprosto. V sedanjem občinskem programu ni denarja za razvoj kulture v občini, sicer pa, kaj je sploh še kultura in ali jo sploh še potrebujemo. To je tudi moj apel tistim, ki kot bodoči sponzorji čutijo potrebo po takšni dejavnosti in nam tako priskočijo v pomoč. Del te kulture se kaže v naši občini tudi po ponovnem preimenovanju ulic in zavračanju prenekaterih vrednot polpretekle zgodovine iz narodno osvobodilne vojne. Nasproti temu tudi naša občina nam ne samo ponuja temveč nesramno vsiljuje spravne maše in to novi, mladi povojni generaciji, ki nima nič opraviti s preteklostjo, ob tem pa nas želi darovati kot žrtveno jagrije za za-
dovoljitev svojih potreb in interesov oziroma nam ukazuje, ali bodite hlapci ali pa crknite. Besede govornika s Krimske spravne maše so bile - citiram »pomagaj si sam in bog ti bo pomagal.«
V kolikor ni v nas kulture, zavesti in karakterja, so to le prazne besede in misli, pa naj tudi bodo. Nihče nima pravice vsiljevati sprave z drugim, če to drugi ne dopušča. To je ustavna pravica slehernega občana in državljana. Zatorej mi člani ZKS-SDP svetujemo in zahtevamo od IS SO Vrhnika, da zgodovinske vrednote pusti pri miru. Smešna plat sedanjega občinskega programa je tudi način tretiranja in združevanja obrtnikov po dejavnostih. Neumnost programa so tudi bohotenja raznih komisij oziroma način imenovanja. Primer za to so komisije za pripombe, predloge, pritožbe, imenovanja in odlikovanja.
V poslanskem klubu se tudi zavzemamo za rešitev vprašanj glede izdajanja fiktivnih računov, kajti sedanje dejstvo je pač takšno, da so trenutni zakoni prirejeni za goljufanje z božjim blagoslovom. Iz vsega tega je jasno, da bo morala skupščina delovati iz strokovnih ved in nazorov, ne zgolj iz krščanstva in zato bomo kot opozicija in na vseh teh zborih SO Vrhnika nastopali s kvalificiranim in strokovnim kadrom, zahtevali pa od IS SO Vrhnika strokovne in točne, tehtne in argumentirane odgovore. V tem času so KS naše občine dosegle svoj ustvarjalni vrh pri razvoju glede na potrebe krajanov, sedaj pa se nad tem vrhom že vse bolj spuščajo meglene zavese, ki dajejo slutiti, da bo zmanjkalo finančnih sredstev za tekoče vzdrževanje in tudi kadra, v kolikor ne bodo v KS vodile politiko krajevne samouprave.
V sedanjem obdobju preveč hrepeneče zremo v skupščino republike Slovenije in čakamo svetega odrešitelja, ki nam bo s suverenostjo slovenskega naroda prinesel tudi blaginjo.
V tem momentu se postavlja vprašanje, ali Slovenci sploh zaslužimo, da je Prešernova Zdrav-Ijica naša himna, Demokratični pluralizem in večstrankarski sistem nas vodijo v preteklost, v fevdalizem, ponekod pa se je nacionalizem že spremenil v rasizem. Človek je živo bitje ali pa zver. Borno začeli to kdaj doumevati?
MARJAN PEČAN
Podeljena
Petkovškova
priznanja
Po imenu sovenskega slikana Jožefa Petkovška rojenega v Verdu (1861-1898) nosijo ime priznanja, ki jih podeljuje kulturna skupn6st posameznikom in organizacijam za delovanje na kulturnem področju od leta 1982. V tem obdobju je prejelo Petkovškova priznanja 28 posameznikov in 8 skupin, organizacij in društev.
Za leto 1990 so Petkovškova priznanja prejeli DARINKA FABI-ANI, MAJDA SMRKE, EDO ZUPAN in RADA PIŠLER. Iskrene čestitke!
DARINKA FABIANI - je zboro-vodkinja z vsemi lastnostmi dobre pedagoginje in zanesljive sodelavke, ki je pridobila in navdušila
mlade za glasbo - tako v Glasbeni šoli, kjer poučuje violino, kot na zborovskem področju.
Dosežki Dekliškega pevskega zbora (sedaj Ženski PZ Concinite) v skoraj desetih letih delovanja so potrditev dobrega strokovnega dela, primernega izbora programa in uravnoteženih medsebojnih odnosov in zrelosti skupine, ki ji zbo-rovodkinja Darinka Fabiani daje trdnost in mladostni žar, predvsem pa vero v pesmi in njeno izročilo.
Mariborski priznanji (bronasto 1986, srebrno 1988), vsakoletni koncerti in nastopi ter gostovanji na Nizozemskem in v Italiji potrjujejo kvaliteto dela in snovanja Da-rinke Fabiani na zborovskem področju.
MAJDA SMRKE - se je izoblikovala kot zborovodkinja z Ženskim pevskim zborom Sinja gorica, sa je bila z navdušenimi pevkami iz Sinje gorice od samega začetka in na vsej deset let dolgi poti, ko je pod njenim strokovnim vodtvom Ženski zbor Sinja gorica oblikoval in izoblikoval dopadljivo glasovno zlitost in lahkotnost petja.
V zadnjem času je na zborovskem področju prevzela veliko breme združevanja dveh zborov. S svojim značajem, ki ga odlikujejo profinjenost, kar prevelika skromnost in življenjski optimizem, je priljubljena med sodelavci in med pevkami in pevci Mešanega pe-skega zbora Ivan Cankar, ki ga vodi dve leti.
EDO ZUPAN - je našel drugo domovino na Nizozemskem. Svojih korenin ne pozablja; njegovo življenje je pretkano z delovanjem na kutlurnem področju med Nizozemci in Vrhniko.
Začeli ,so se medsebojni obiski in srečanja: Dekliški pevski zbor na Nizozemskem, zbor Scaramo-uche na Vrhnki in v Logatcu, izmenjava glasbenih šol Vrhnika in Ol-denzaal, izmenjava likovnih in foto-razstav, koncerti v Bistri in letošnje gostovanje folklorne skupine iz Heerlena na Vrhniki in po Sloveniji.
Edo Zupan utrjuje kulturne vezi med Nizozemci pa tudi med slovenskimi izseljenci na Nizozemskem z domačim krajem.
RADA PIŠLER - je s poklicnim delom učiteljice vplivala na ohranjanje stikov med Slovenci in JU' goslovani na tujem z matično do-movino. Na Švedskem so ustano; vili Slovensko kutlurno društvo, Kj je navezalo stike z več občinami v Sloveniji. Začela se je izmenjava mentorjev različnih kulturnih dejavnosti in ob pomoči teh mentorje* se je širila kulturna dejavnost našit rojakov na švedskem. Tesnejši stike z našo občino so navezali ot gostovanju Mešanega pevskeg* zbora Dragomer, ki je letos gostoval v Stockholmu in okolici.
Rada Pišler, kot tajnica Sloven skega kulturnega društva, igra pO membno vlogo pri uveljavljanju sti kov med tujino in domovino.
ZAJTRK NA ODLAGALIŠČU SMETI - Časi so hudi, ljudje pa 0 znajdejo, kakor se vedo in znajo. Takole sta si privoščila »topi obrok« dva, ki brskata za uporabnimi odpadki na odlagališču srn«! ob avtocesti. Kdor delti, naj torej tudi je.
POGOVOR Z DIPL. INŽ. ARH. FRANCETOM KVATERNIKOM
Načrti za mikavno ponudbo
Katastrofalen naravovarstveni položaj v občini zahteva tudi pri načrtih, kako v notranj-. ški regiji urediti nove privlačne i- turistične točke, da se najprej pregleda, kako je predvsem s stanjem na ekološkem področju. Zato si je vodstvo občinske skupščine zastavilo na-■ logo, da v sodelovanju z* dru-.girni notranjskimi občinami izdela ekološko študijo, ki naj pove, kako so naše vode onesnažene, kako jih rešiti, da ne bodo več onesnažene in naposled, kaj narediti za oživitev turistične dejavnosti. Žal je to prvi pogoj, da lahko začnemo s turistično visoko kvalitetno dejavnostjo. Na pobudo z Vrhnike, da bi naredil ekološko študijo, so Logatčani odgovorili zelo megleno, kar pomeni, da jih bržkone to ne zanima preveč. Žal pa se bodo ti in drugi počasi morali zavedati, da so čist zrak in čiste vode pogoj za vsakršen turizem. Stvar pobudnikov je namreč, kako najti denar za tako ekološko študijo, ki ni poceni, je pa izredno koristna in neogibna.
Pogovarjali smo se o tem s predsednikom občinske skupščine dipl. inž. arh. Francetom Kvaternikom, ki nam je povedal, da je že sestavljena občinska komisija (v njej so sami strokovnjaki), ki bo pregledala vse gradivo, doslej izdelano ali pripravljeno za sa-
nacijo ekoloških razmer. Poleg tega bo poskusila najti tudi način za ureditev nastalih razmer. Samo tako se bomo lahko šli srednjeevropski turizem, ki zahteva kvalitetno in neonesnaženo okolje. S tem tudi postanemo konkurenčni s svojimi načrti za obuditev turistične dejavnosti.
Osnova turistične dejavnosti naj bi bila po besedah inž. Kvaternika ideja vrhniškega Lika, ki za svoje načrte v Bistri išče zunanjega partnerja, ki bi sofinanciral graditev igrišča za golf na tamkajšnjih zemljiščih, obenem naj bi v Bistri pripravili tudi igralnico (v starem gostinskem objektu) in manjši hotel visoke kategorije. Idejni projekti so že izdelani. Okoli tega projekta naj bi se poslej oblikovala vsa turistična dejavnost v občini, kajti s tem bi tudi na našem območju prišli do izjemno kvalitetne ponudbe.
Predsednik občinske skupščine si zamišlja akcijo na ta način, da bi angažirala vse dejavnike v prostoru, se pravi na-ravovarstvenike, kmetijce, lovce, ribiče, vse druge športne dejavnosti (lega je izjemno ugodna glede na ne tako oddaljena smučarska središča na Zaplani), prerez kulturne ponudbe in podobno.
Nikakor ni za odmisliti tudi same Vrhnike, ki naj bi jo z urejeno Staro cesto - obno-
Občinski odbor
Slovenske demokratične zveze Vrhnika
pripravlja predavanje in razgovor
SLOVENIJA DANES - JUTRI
(SLOVENSKA SUVERENOST) Sodeluje dr. Dimitrij Rupel,
zunanji minister Republike Slovenije
ČETRTEK, 11. 10. 1990 bo 20. uri v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki
Vstop prost, vljudno vabljeni!
Uradni sedež DEMOS-a:
Trg Karla Grabeljška 1, VRHNIKA (1. nadstropje)
Tajnica: ALENKA Jakše Tel. 751-225
Uradne ure:
ponedeljek torek
sreda
četrtek petek
od 9.-12. ure od 9.-12. ure, pop. od 17.-20. ure od 9.-12. ure pop. od 17.-20. ure od 9.-12. ure od 9.-12. ure
vili naj bi jo v njeni srednjeveški podobi - vključili v širšo turistično kulturno ponudbo, potem ko bi jo do konca odkrili. To bo zahtevalo tudi ureditev stare Muljave hiše in kompleksa ob njej. Stara cesta naj bi tako od stare kovačije, kjer naj bi stal manjši trgovinski nakupovalni center, tekla kot trgovska poslovna ulica brez avtomobilskega prometa, tako da bi se na področju stare Kovinarske zaključila v veliko blagovno hišo butičnega sistema in tržnico v kleti. Skratka: zamisel je ta, da bomo, če se bomo kot vrhniški občani odločili za uresničitev teh načrtov, dali prostor vsakemu, ki se bo pojavil z ustrezno ponudbo in mu dali priložnost, da svojo dejavnost tudi razvije. Podobno naj bi veljalo tudi za gostinsko ponudbo z lokali na najvišji zahtevni ravni, ki smo je sposobni, upoštevajoč zgodovinske in nacionalne značilnosti (predvsem tradicionalno slovenske).
Inž. France Kvaternik, ki se tudi sam močno zavzema za močan turistični razvoj občine, nam je povedal, da je pri vseh, ki naj bi pri tem projektu sodelovali, dobil napisane poglede
Vrhniški župan dipl. inž. France Kvaternik si je že takoj v začetku svojega mandata v spremstvu zadnjih pospeševalcev ogledal, kaj delajo kmetje v vrhniški občini.
in vsi so se na pobudo izjemno pozitivno odzvali in videl tudi sami sebe v tem kompleksu ponudbe. Pravi, da se čudi edi-nole temu, kako vrhniško turistično društvo, ki bi moralo samo najti svoj smisel v tako širokem projektu, te priložnosti še ne vidi, kajti na vabilo k sodelovanju se še ni odzvalo. Preseneča pa ga, kako veliko pripravljenost na sodelovanje kažejo na primer kmetje, ki zelo široko gledajo na program, saj so le trije med njimi - in bržkone se bo dalo ustrezno prepričati tudi te, da
jim ugodijo z zamenjavo zemljišč - še niso pripravljeni odstopiti zemlje na nove projekte. Kakor je opazil, je dejal inž. Kvaternik, se tudi sami kmetje vidijo v tem projektu, saj vidijo v njem možnost za prodajo svojih pridelkov.
Ni odveč opozoriti na dejstvo, da se prav blizu Vrhnike križajo prometne poti, letališče na primer ni daleč, v Ljubljani je veliko železniško vozlišče, daleč ni niti do morja, v zaledju so svetovne kraške znamenitosti itd.
Glede na vse povedano inž.
France Kvaternik poziva vse prebivalce vrhniške občine, naj ne zapadejo malodušnosti, kajti zavedati se morajo, da je vsakdo dolžan nositi odgovornost za razvoj. Ko naredi sebi, naredi tudi drugemu in ni dobro, če si ograjuje svoj vrtiček, smeti pa meče čez ograjo k sosedu, zato poziva vse k skupnemu delu in spodbuja k odločitvi za te načrte, kajti od vseh je odvisno, ali nam bo v prihodnjih letih boljše in ali nam bodo skupni načrti tudi uspeli. Zato tudi pravi, naj bi pri obnavljanju hiš in okolice, ki mora biti vse lepša in bolj kvalitetna, poiskali pomoč strokovnjakov, ki naj bi jih tudi poslušali in se po njihovih nasvetih ravnali. Ni namreč dobro, da ljudje, ki bi kot gostje zašli v naše kraje, ne bodo tu ničesar našli in se bodo od nas odvračali samo zato, ker ne znamo ujeti avtentične podobe slovenske krajine, kakršno smo dobili od naših prednikov, pa smo jo zaradi škodljivih posegov tudi že močno zmaličili.
Vsakdo pa naj najde tudi v tem načrtu sebe in svojo možnost, da sam uspe, kar je naposled tudi nova kakovost življenja, (tj.)
ARHEOLOŠKA IZKOPAVANJA
Srednji vek pri Črnem orlu
V gradbenih posegih, ki so se začeli spomladi 1990 v stavbi Cankarjev trg 4 (Črni orel) zaradi ureditve javnega prehoda skozi sredino hiše, so se odkrili arhitekturni elementi, ki so z gotovostjo nakazovali večfaznost gradnje današnje stavbe. Z gotovostjo pa segajo v čas, ki je bil doslej na Vrhniki kot tržni naselbini, znani od leta 1362, slabše poznan, oziroma nedokumentiran.
Gradbeni elementi segajo v 15. oz. 16. stoletje. Del kamnitega stebra okroglega ravnega profila z rustikalno oblikovanim kvadratnim kapitelom je že restavriran in vključen v prehod. Ta steber nakazuje nadaljevanje stare stavbe v del pritličja, ki sedaj ni zajet v dela. Našli so različne nivoje tal ter arheološke ostanke srednjeveških lončenih posod. Pri ogledu terena je arheološka ekipa pod vodstvom dipl. arheologa Martina Horvata ugotovila, da gre za svojevrstno, nadvse pomembno najdišče, ki izstopa predvsem po jasno začrtanih mejah med stratigrafskimi enotami iz različnih obdobij.
Na pobudo Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine sta Odbor za raziskovanje in Odbor za kulturo pri Skupščini občine Vrhnika združila sredstva za raziskovanje tal in 23/7-1990 je Martin Horvat v preliminiranem poročilu zapisal:
Rezultati arheoloških raziskav so presegli pričakovanja, saj tako bogatega gradiva, ki v kronološkem smislu obsega preko 1.800 let, nismo pričakovali.
Poselitev tega dela Vrhnike v antiki lahko dokažemo predvsem na podlagi sporadičnih ostankov rimske materialne kulture. Poleg novca in fragmentov lončenine izstopa predvsem dobro ohranjena sponka (fibula) za spenjanje oblačil. Najdbe verjetno sodijo v drugo in tretje stoletje našega štetja.
Najstarejše srednjeveško gradivo sodi v 13. stoletje, torej v čas, ko se Vrhnika kot tržno naselje prvič pojavi v pisanih virih. Kulturni sloj iz tega časa vsebuje predvsem keramične najdbe, sam kontekst pa daje slutiti, da se je gradivo nalagalo zunaj nekega nelokalizi-ranega objekta. Prav razširitev raziskav z namenom, da se ta objekt odkrije, bi verjetno v marsičem spremenilo naše vednje o srednjeveški Vrhniki oziroma njenih zametkih.
Kontinuiteto poselitve lahko dokažemo skozi 14. in 15. stoletje, ko smo poleg kulturnih slojev prvič naleteli tudi na ostanke arhitekture. Na lokaciji Črnega orla je očitno že konec 15. stoletja stala večja zidana stavba, ki jo je uničil požar (verjetno posledica potresa leta 1511), o čemer priča debel sloj žganjine. Raziskali smo dva ločena bivalna prostora z lesenim podbojem, tretji pa očitno pred-
stavlja dostopni hodnik, kjer je bil bodni nivo utrjen s tlakom iz opečnih kock. Med materialnimi ostanki iz tega horizonta moramo omeniti dva novca, fragmente posrebrene ostroge ter velike količine lončenine, med katero izstopa neposredno v žganjinskem sloju najdena, v celoti ohranjena skodelica z zgodnjerenesančnim ornamentom. Objekt so kmalu po nesreči obnovili, spremenili prostorsko zasnovo, hodni nivo pa prekrili s talnim nanosom apnene malte (estrih). V pripadajočem kulturnem horizontu smo poleg novcev odkrili bogato renesančno keramično gradivo. Najmlajši ostanki materialne kulture, ki smo jih našli v nedotaknjenih zaprtih stratigrafskih enotah sodijo v 17. stoletje.
Na osnovi tega poročila je bilo pri predsedniku skupščine dogovorjeno, da se arheološke raziskave nadaljujejo. Medtem pa je poizkusni izkop pri obnovi prostorov za Stanovanjsko komunalno banko (Cankarjev trg 8 - sodnija) pokazal, da so enako pomembna in mogoče celo bogatejša najdišča tudi v teh tleh in ekipa arheologov je nadaljevala dela v sodniji.
Iz Dnevnika o izvajanju del 4/9-1990 povzemamo:
»V enaindvajsetih dneh je bil opravljen izkop na približno 120 m2, našle so se substrukcije
- Pogoj za semaforizacijo vrhniškega križišča je bil tudi podhod pod Črnim oriom. Gradnja je zamudila zato, ker so arheologi raziskovali arheološke ostanke, dokončno pa so podhod odprli, ko je začel delovati tudi semafor.
starejših stavb, ki so omejevale tržni prostor na tem mestu pred sredino 16. stoletja, s tem je potrjena naselbinska kontinuiteta, ki omogoča neposredno povezavo časovno istodobnih naselbin tudi z ozirom na širši naselitveni slovenski prostor.«
Ta arhitekturna dediščina je bila oplemenitena z arheološkim gradivom: novci, lončenino, rimsko sponko itd. Izsledki dosedanjih raziskav so nakazovali možnost nadaljnjih najdb.
Delo arheologov je močno ovirala voda, ki se pojavlja v teh prostorih do 40 cm visoko. Konserva-torji so obvestili investitorja in najemodajalca poslovnih prostorov o poteku izkopavanj in 12. 9.1990, ko je tekel razgovor, kako prostore čimprej usposobiti za delo banke,
so arheologi našli izredno ohranjen srebrni kovanec iz leta 1429. Apel konservatorjev na investitorja je bil sprejet in rok za zaključek izkopavanj je bil še podaljšan.
Ko bodo kabinetne raziskave končane, bomo podrobnejše podatke objavili v Našem časopisu in seveda v vseh strokovnih revijah.
PODATKE ZBRALA Dragica PELAN
Zamenjam enoinpolsobno komfortno stanovanje v Ljubljani za manjše na Vrhniki. Živ-kovič na Zelenici 5b Vrhnika.
Instruiram slovenščino angleščino. Tel. 752-276.
in
VRHNIKA IN TURIZEM
Vrata
v Notranjsko
Spodbudil me je članek v zadnji predpočitniški številki Našega časopisa o zasebni turistični agenciji Odisej, ki naj bi popestril turistično ponudbo Vrhnike.
Moje ime je Irena Petrovič in sem edina zaposlena v turistični agenciji, ki pa ni zasebna, in sicer je to GOLFTURIST na Cankarjevem trgu 5. Našo agencijo večina vrhničanov in okoličanov pozna, saj smo prisotni že dolgo vrsto let, vendar samo kot podaljšano roko prometne dejavnosti, vezane na bivši Viator in prodajo avtobusnih vozovnic in prevozov. Golfturist kot tak deluje od začetka letošnjega leta. Naša poslovalnica je tesno povezana z matico v Ljubljani in obema ostalima poslovalnicama v Kamniku in Domžalah Ta povezava ljudi usposobljenih za razna poaročja nam omogoča zelo raznotero dejavnost, naša »majhnost« pa nam daje prednost pred velikimi agencijami predvsem v tem, da so naše usluge lahko
precej cenejše in hkrati enako kvalitetne kot njihove.
Naša dejavnost otrej obsega: regularno prodajamo letalske vozovnice domačih in tujih prevoznikov, organiziramo izlete in potovanja, smučanje, šport, rekreacijo, oddih na morju, v hribih ali v zdraviliščih doma in v tujini, pripravljamo skupinske oglede sejmov, koncertov ali študijske ekskurzije za organizi-acije, društva ali šole, zaključne izlete za šolarje in dijake ali nakupovalne izlete združene z ogledi nekaterih zanimivosti...
Naše želje za prihodnost so, da postanemo ne le servis za opravljanje nekaterih storitev, temveč tudi del popolne, dobre ponudbe našega kraja, ki ima kot vrata v Notranjsko in zaradi velike kulturne in zgodovinske dediščine zelo pomembno mesto med drugimi turističnimi kraji Slovenije. Politične spremembe v Sloveniji so pripomogle k temu.da se naše, slovenske preteklosti vedno bolj
zavedamo in tudi želimo čimveč lepega, dobrega in zdravega tudi ohraniti. Zato smo pripravljeni sodelovati tako s privatnim sektorjem, kot tudi z društvi, ki imajo karkoli zanimivega ali uporabnega ponuditi domačinom in turistom, ki nam jih kar precej odpelje mimo tudi avtocesta, pa naj bo to šport, kultura, rekreacija, spominkarstvo, domača obrt, lov, ribolov, kulina-rika, prenočišča, kmečki turizem...
S tem v zvezi se pripravljamo tudi na spremembo delovnega časa poslovalnice, ki naj bi se prilagodil potrebam tako domačinov, kot tudi turistov, ki se tu le ustavijo za krajši čas.
Vrhnika in okolica ima veliko lepot in zanimivosti, ki jih je naša agencija sposobna dobro predstaviti in prodati na turističnem trgu in pri tem misliti tudi na splošno korist mesta.
Naša vrata so vsem vedno odprta za kakršno koli željo po sodelovanju, idejo za ponudbo ali konstruktivno kritiko našega dela. Želimo, da se naše ime in solidnost v novo nastali konkurenci potrjuje v bodoče, v korist in ponos Vrhniki, temu prečudnemu kraju, kot jo je imenoval naš verjetno najbolj poznan rojak, Ivan Cankar.
Pridite, pogovorimo se in verjetno ni želje, ki je ne bi mogli s skupnimi močmi uresničiti na najbolj ugoden način.
Za Golfturist PE Vrhnika: Irena Petrovič
USMERITEV KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA
Ob živinoreji še marsikaj
Osnova kmetijstva v naši občini bo v prihodnje uspešna družinska kmetija, zato jo je potrebno ohranjati in razvijati. Nadaljnji razvoj bo predvsem odvisen od možnosti povečanja obdelovalnih površin na teh kmetijah, od ugodnosti kreditiranja kmetijstva in od uspešnosti svobodnega vključevanja kmetov z zadrugo, ki mora biti organizirana na klasičnih zadružnih principih. Da bomo uresničili cilje nove kmetijske politike, bo potrebno:
- obdelovalna zemlja in gozd sta narodno bogastvo, zato moramo zaščititi kmetijska zemljišča pred pozidavo in onesnaževanjem, gozd pa pred propadanjem. Prostorski plan občine Vrhnika mora upoštevati plan razvrstitve kmetijskih zemljišč, kateri je bil izdelan na podlagi agrokarte, to je strokovne preverjenosti kvalitete kmetijskih površin.
- cilje nove kmetijske politike,
pri kateri ima zasebno kmetijstvo najpomembnejšo vlogo, bomo dosegli z zagotovitvijo enakovrednega gospodarskega in socialnega položaja kmetijstva, predvsem pa:
• s pravičnejšo davčno politiko
• s sprejemljivimi cenami reprodukcijskega materiala in kmetijskih pridelkov
• z izenačitvijo zdravstvnih in pokojninskih pogojev kmetov z delavci, zlasti socialni položaj kmečkih žena
• z intenzivnim urejanjem kmetijskih zemljišč
• s splošno podporo razvoja družinskih kmetij
- kmetijstvo v naši občini je tradicionalno usmerjeno v živinorejo, to je proizvodnjo mleka in mesa. Posledica te usmeritve je lastna mlekarna in lastna klavnica, v kateri pa trenutno opavljajo le zasilne zakole in predelavo mesa. V pri-
hodnjem obdobju se bomo prizadevali za modernizacijo obeh predelovalnih obratov in s tem za najboljšo kvaliteto sira in mesa in tudi za ponovno klanje vse živine v domači klavnici.
- novejša tehnologija pridelave mleka in mesa temelji predvsem na doma pridelani krmi in paši. To pomeni, da moramo izboljšati tudi slabša in zarasla kmetijska zemljišča za intenzivno kmetijsko pridelavo, če hočemo proizvodnjo povečati in s tem tudi poceniti. Če vemo, da imamo v občini le 800ha 1. in 2. kat. kmetijskih zemljišč (14%), potem moramo urejevati kmetijsko zemljo. V srednjeročnem planu načrtujemo urediti 1.700 ha kmetijskih zemljišč in sicer 1.175 ha hidromelioracij, 497ha agromelioracij, 840ha komasacij in 28 ha namakanja.
- nadaljevali bomo s programom malih melioracij po posameznih kmetijah;
- tudi v prihodnje moramo redno vzdrževati primarno in sekundarno mrežo vodotokov na barjanskih površinah in tudi izvajati vzdrževanje že melioriranih kmetijskih kompleksov v občini;
- urejena zemljišča bodo omogočila večjo pridelavo žit za doma pridelano močno krmo in druge krmne pridelke, zato moramo v KZ
Sredi julija so se na Pristavi nad Borovnico zbrali člani KZ Vrhnika na sestanku, na katerem so obravnavali pašo v našem območju. Prof. dr. Tone Vidrih jih je v predavanju navduševal za pašništvo, inž. Jože Lužovec s kmetijskega zavoda v Ljubljani pa jim je natrosil še nekatere druge zanimivosti iz kmetijske stroke. Ogledali so si tudi - kar na kraju samem - kako je urejen svoboden pašnik. Tellce na sliki so prave - s Pristave.
čimprej vzpostaviti redno obratovanje že postavljene sušilnice žit in silosne kapacitete;
- kot alternativo živinoreji bomo na barjanskem delu občine razširili pridelavo ameriških borovnic, katere imajo tudi edinstvene pogoje in odprto tržišče;
- med perspektivne pridelke bomo v prihodnje ob eventualni konkurenčnosti in potrebah trga razvijali pridelavo kvalitetnih žit, vrtnin, zdravilnih zelišč in sadja z biotehnološkim načinom pridelave;
- kot dopolnilno dejavnost, tako ali drugače usmerjenih kmetij bomo pričeli z uvajanjem kmečkega turizma, zlasti v hribovitem delu občine. V povezavi s to dejavnostjo bomo razvijali tudi konjerejo v smislu pridelave mesa in rekre-acijsko-turistične dejavnosti.
- kot nepogrešljiva prvina celotnega razvoja Slovenije in s tem tudi oddaljenih in težje dostopnih kmetij v naši občini, morajo slediti ukrepi za preprečevanje nadaljnjega razvrednotenja podeželskega prostora. Zagotoviti bo potrebno socialno-kulturni in infrastrukturni razvoj teh vasi in zaselkov in s tem ohranitev ljudi - kmetij in kulturne krajine v teh območjih.
- v tem obdobju bomo dokončno izdelali agrokarto občine, iz katere bomo dobili podatke o potencialih kmetijske zemlje, opremljenosti kmetij, starostno in socialno strukturo kmetij, razvrstitev kmetij glede na omejene pridelovalne pogoje in mnoge druge, za načrtovanje v tej panogi, pomembne podatke.
- tudi v prihodnje bomo na občinskem nivoju ohranjali strokovne odbore za izvajanje programov kmetijstva.
Prepredenost občine z vodotoki (večina je še ribolovnih) je tudi pomembna naravna danost za razvoj ribištva, tako gospodarskega kot športnega, zato bomo podpirali tudi ureditve ribnikov in izgradnjo ribogojnice.
Čebelarstvu v občini moramo v prihodnjem obdobju več pomagati, saj je razvoj te panoge zaradi bolezni in. onesanženega okolja močno okrnjen.
Gozdarstvo v občini lahko ocenjujemo ne samo po deležu primarne dejavnosti same, ampak tudi v povezavi s predelavo lesa. Predvsem je vloga gozda v splošni družbeno koristni funkciji. S propadanjem gozdov, ki je tudi v naši občini že kritično, je ogroženo ne
le gospodarstvo, ampak postaja kritično že varstvo okolja, saj je gozd naravni filter zraka in pitne vode. Prevelika onesnaženost ozračja, prevelik stalež divjadi, razlastitev kmeta kot nekdanjega gospodarja v gozdu in preveliko izkoriščanje gozda v preteklosti so glavni vzroki za slabo stanje in propadanje gozdov. Zato je rešitev za gozd čisti zrak, občutno zmanjšanje divjadi v gozdu, vrnitev kmeta kot Istnika in gospodarja v gozd in zagotovitev logarja strokovnjaka oz. javnih gozdnih uprav za strokovno načrtovanje in nadzor v gozdarstvu. Vse te naloge bomo lahko
izvedli le ob skupni podpori družbe in ne le ob prizdevanjih gozdarstva ali kmetijstva samega.
Kmetom gozdarjem bomo omogočili svobodno organiziranje v zadruge ali druge oblike organizacij za prosti promet z lesom.
Kmetom in drugim bomo omogočili v skladu z novo zakonodajo, vračilo vseh krivično odvzetih kmetijskih zemljišč ali gozdov. Pri tem bomo še posebno pozabili, da se ne bodo ob teh ukrepih dogajale nove krivice, posebno ne na račun današnjih usmerjenih in utečenih kmetij.
K. V.
PONUDBA OZIMNICE
Kmetijska zadruga Vrhnika obvešča vse občane, da lahko nabavijo ozimnico po ugodnih cenah v trgovini Delikatesa in na odkupu kmetijskih pridelkov Jelovškova 7.
V ozimnico so vključeni naslednji pridelki:
-krompir: DEZIREinIGOR   po5,30din;
- jabolka: I. skupina:
jonagold, idared,
gloster, melroze po 8,70 din;
II. skupina: zlati
delišes in jonatan; po 7,70 din;
- fižol:     rumeno zeleni
zapasulj po 46,00 din;
in češnjevec       po 48,00 din.
Možnost je tudi za naročila mesa v mesnici na Stari cesti in v Mlečni trgovini - in sicer svinjske polovice ter goveje četrti, po dnevnem ceniku manj 5% rabata.
Vse ostale informacije ter večja naročila pa dobite po telefonu 751-029 ali 751-442.
KMETIJSKA ZADRUGA VRHNIKA
Na podlagi odloka o vzdrževanju skupnih objektov in naprav na melioracijskih območjih občine Vrhnika je Odbor za spremljanje uresničevanja dogovorjene kmetijske zemljiške politike občine Vrhnika, dne 16. 7. 1990 sprejel naslednji:
program vzdrževalnih del na melioracijskih območjih v občini vrhnika za leto 1990
V občini Vrhnika je do sedaj skupaj izvršenih in zaključenih 566 ha hidromelioracij kmetijskih zemljišč, katera se nahajajo na sedmih (7) kompleksih in sicer:
- hidromelioracija Bistra (pri Hlevih), izvršena v 60 letih, zajema 176 ha kmetijskih zemljišč,
- hidromelioracija Ligojna (pri Hlevih), izvršena v letu 1976, zajema 37 ha kmetijskih zemljišč,
- hidromelioracija Bevke pri Kaminu, izvršena v letu 1981, zajema 18 ha kmetijskih zemljišč,
- hidromelioracija pod Veliko in Malo Ligojno, izvršena v letu 1985, zajema 75 ha kmetijskih zemljišč,
- hidromelioracija pod Staro Vrhniko, izvršena v letu 1987, zajema 24 ha kmetijskih zemljišč,
- hidromelioracija Podlipska dolina levo od ceste Vrhnika Ligojna do mostu pri hrastu vključeno z Razorsko dolino, izvršena v letu 1987, zajema 146 ha kmetijskih zemljišč,
- hidromelioracija pod Malo Ligojno in Kantalo na Drenovem griču, izvršena v letu 1988, zajema 90 ha kmetijskih zemljišč.
V skladu z odlokom o vzdrževanju skupnih objektov in naprav na melioracijskih območjih občine Vrhnika se v letu 1990 opravijo naslednja vzdrževalna dela:
I. Hidromelioracija Ligojna (1976), hidromelioracija pod Veliko in Malo Ligojno (1985), hidromelioracija pod Staro Vrhniko (1987), hidromelioracija Podlipska dolina levo od ceste Vrhnika-Ligojna do mostu pri hrastu z Razorsko dolino (1987) in hidromelioracija pod Malo Ligojno in Kantaia na Drenovem griču (1988).
Na navedenih kompleksih je potrebno v letu 1990 najkasneje do 15. oktobra izvršiti naslednja vzdrževalna dela: 1. Vzdrževanje brežin jarkov v skupni dolžini 30300 m:
a) za optimalno vzdrževanje brežine jarkov je potrebno najmanj enkrat pokositi in pokošeno odstraniti iz jarka
b) eventuelne zdrse in udore brežin jarkov je potrebno sanirati
c) mostove in propuste je potrebno vzdrževati tako, da služijo svojemu namenu
d) vsakršno zarast ob jarkih in poteh je potrebno redno odstranjevati
Za navedena dela so v skladu z občinskim odlokom zadolženi lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč ob melioracijskih jarkih in poteh, kateri dela izvedejo z osebnim delom ali s pomočjo strojne skupnosti.
Posamezni melioracijski odbori so dolžni opozarjati in organizirati lastnike in uporabnike kmetijskih zemljišč, da opravijo vzdrževalna dela.
2. Vzdrževanje cevne drenaže:
a) čiščenje izlivk - odstranjevanje zarasti in mulja
b) popravilo in namestitev betonskih izlivnih plošč Navedena vzdrževalna dela izvedejo lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč ob melioracijskih jarkih z osebnim delom.
3. Manjše melioracijske jarke je potrebno obnoviti z jarkačem Navedena vzdrževalna dela izvedejo lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč ob melioracijskih jarkih s pomočjo strojne skupnosti.
4. Nasutje ter vzdrževanje poti in kolovozov:
- kolovoze in poti katere še niso utrjene, je potrebno nasuti z jalovino, ter usposobiti za vozno stanje,
- ostale poti je ravno tako potrebno vzdrževati z nasipnim materialom.
Navedena dela organizira investitor melioracij s pomočjo posameznih melioracijskih odborov na račun lastnikov ter uporabnikov kmet. zemljišč, kateri uporabljajo dotične poti ob 50 % sofinanciranju Odbora za kmetijstvo in blagovne rezerve občine Vrhnika.
II. Hidromelioracija Bevke pri Kaminu
1. Vzdrževanje brežin jarkov v skupni dolžini 6200 m:
a) z vrbovjem zarasle brežine jarkov je potrebno posekati in odstraniti z jarka
b) najmanj enkrat je potrebno pokositi vse brežine jarkov in pokošeno odstraniti iz jarka
c) kolovoze je potrebno vzdrževati tako, da so v voznem stanju Za navedena vzdrževalna dela so v skladu z občinskim odlokom zadolženi lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč ob melioracijskih jarkih in poteh, kateri dela izvedejo z osebnim delom ali s pomočjo strojne skupnosti. Melioracijski odbor je dolžan opozarjati in organizirati lastnike in uporabnike kmet. zemljišč da opravljajo vzdrževalna dela.
Vsa navedena vzdrževalna dela se izvedejo najkasneje do 15. oktobra. Po tem datumu v skladu z občinskim odlokom posebna komisija preveri stanje na melioracijah in naredi zapisnik. Po ugotovitvi komisije naroči investitor melioracij (KZ Vrhnika) izvedbo neopravljenih vzdrževalnih del na račun lastnika oz. uporabnika kmet. zemljišč, ki tega dela ni opravil do roka. Izterjavo sredstev za ta dela opravi davčna uprava SO Vrhnika.
Tričlanske melioracijske odbore predstavljajo naslednji lastniki in uporabniki kmet. zemljišč:
- za melioracijo Bevke: Anton Keržmanc Bevke 68 Janko Japelj Bevke 27 Lado Lenarčič Bevke 40
- za melioracijo pod Veliko Ligojno Pavel Bradeško Vel. Ligojna 17 Jože Ogrin Vel. Ligojna 21 Jakob Leben Vel. Libojna 26
- za melioracijo pod Malo Ligojno: Stanko Samotorčan Mala Ligojna 3 Anton Kavčič Mala Ligojna 5 Franc Podlipec Mala Ligojna 4
- za melioracijo Ligojna pri hlevih: Jakov Mavsar Vel. Ligojna 14 Franc Jereb St. Vrhnika 14 Avgust Ogrin Vel. Ligojna 15
- za melioracijo pod Staro Vrhniko: Janez Rode St. Vrhnika 93 Jože Umek St. Vrhnika 48 Valentin Rode St. Vrhnika 60
- za melioracijo Podlipska dolina levo od ceste Vrhnika-Ligojna do mostu pri hrastu vključno z Razorsko dolino:
Franc Žitko Podlipa 4 Jože Ribič Podlipa 5 Pavle Ogrin St. Vrhnika 53
- za melioracijo pod Malo Ligojno in Kantaia na Drenovem griču: Anton Jelovšek Drenov grič 50
Ivan Mele Vel. Ligojna 27 Jurij Novak Mala Ligojna 11
Pri KZ Vrhnika organizirana strojna skupnost za vzdrževanje melioracij opravlja vzdrževalna dela na pobudo posameznih melioracijskih odborov in lastnikov oz. uporabnikov kmet. zemljišč. Vzdrževalna dela, ki jih do 15. oktobra opravi strojna skupnost sofinancira 50% Odbor za kmet. in blagovne rezerve občine Vrhnika, 50% pa lastniki in uporabniki kmet. zemljišč.
Stroške za vzdrževalna dela, ki se opravijo po 15. oktobru po nalogu kontrolne komisije, pa plačajo 100% lastniki in uporabniki kmet. zemljišč ob nevzdrževanem melioracijskem objeku.
III. Hidromelioracija Bistra (pri hlevih)
Investitor hidromelioracije Mercator - LM Kmet. proizvodnja je dolžan do 15. oktobra zagotoviti posek in odstranitev zarasti iz melioracijskih jarkov na celotnem kompleksu. Po tem posegu mora investitor tudi obnoviti jarke, to je odstraniti štore in odvečni mulj iz dna jarkov.
IV. Agromelioracija
V občini Vrhnika so se v zadnjih 10 letih izvajale tudi agromelioracije in urejali pašniki. Ta urejanja zemljišč so bila izvršena:
- skupni pašnik Zavrh I. in II. 90 ha, končana v letu 1985
- agromelioracije Zaplana-Srečje 1 in 2 skupaj 353 ha končana v letu 1989
- skupni pašnik Pristava-Lašče 13 ha, končan v letu 1989
- skupni pašnik Zabočevo 13 ha, končan v letu 1990
Vsa navedena urejena zemljišča je potrebno intenzivno obdelovati in izkoriščati. Na vseh skupnih in tudi drugih individualnih pašnikih je potrebno redno vzdrževati ograje, zagotavljati pravilno obtežbo živali v čredinkah in s čistilnimi košnjami preprečevati zapleveljenost na pašnikih.
Vrhnika, julij 1990
Predsednik Odbora za spremljanje uresničevanja dogovorjene kmet.
zemljiške politike: Jože Ogrin I. r.
Poklon žrtvam
Iz slovenske pomladi so vzklila dejanja, da vsi Slovenci enkrat postanemo ljudje, vredni svojega imena in zgodovinskega spomina. Krimska jama, groza notranjskega človeka, je skoraj pol stoletja tiho čakala, da na nenasilen način spregovori travmo slovenskega naroda. Mnogi so želeli, da se spregovori resnica, tista brez maščevanja, brez obtožb. Spontano je postala ta želja obveza nas, da na kulturen način počastimo ta spomin. V veliko čast si štejemo, da smo imeli srečo povabiti k sodelovanju najvidnejše Slovence. Brez njih bi naše želje ostale le skromna dejanja. Roka akademskega kiparja gospoda Jarma pa je vendar mogočno zarezala v notranjski hrast. Spregovorila je duša umetnika, mogočni obrisi trpečega kristusa so se dvignili iz zemlje in se v višini dotaknili sinjine notranjskih gozdov. Na veličastnem daritvenem oltarju - spomeniku je roka umetnika s čutom lepote zarezala svetopisemski prizor, črka se je ustavila na verzu umorjenega pesnika F. Balantiča. Kot nevidna mogočna sila se je nad umetnino razgubila tiha beseda SPRAVE. Tista do včeraj za mnoge bogokletna beseda, vendar sta čas in zgodovina hotela, da je iz včerajšnje teme zasijal žarek upanja današnje svetlobe. Ta upajoči žarek je prižgala gospa Spomenka Hribar. Težko dojamemo trpljenje, preskušnje ponižanja, ki jih je doživljala na tej trnovi poti. Vendar zmagala je in počaščeni smo lahko, da beseda sprava ŽIVI. Zgodovinsko jo je zapisala v naš čas in prostor. Brez nje bi bili kot narod prikrajšani za veličino, ki nam jo je s svojo karizmo darovala.
Kako zaupajo ljudje v moč njenih besed, so množično pokazali na spravni slovesnosti ob Krimski jami. Njene besede, vredne zgodovinskega spomina, so umirale, niso grozile, niso ubijale. Bile so to misli žene, vredne največjega spoštovanja. V nemirno usodo razdvojenega slovenskega naroda je prinesla olajšanje, mir. Vstavila je strgane liste zamolčane preteklosti, vsem podarila čist list v svarilo in premislek. Besede so tenkočutno zaplavale v sozvočje gospoda nadškofa Perka, ki je na svojstven način prosil gospodarja zgodovine za tolažbo in odpuščanje tistim, ki so delali krivice. Vsem žrtvam nasilja v tihi jami je podelil svoj blagoslov. To so bile besede spoštovanja, vere, upanja. Krimska jama, s tiho jaso okrog sebe je na spravhi dan doživela prvič, da je v njen čudovit naravni prostor kot antično gledališče - ali mogočno naravno katedralo obdano z visokim drevjem zapel notranjski človek. Da, zapela in zajokala je duša notranjskih pevcev in se tenkočutno zlila v tiho sozvočje tega skrivnostnega okolja. Vse žrtve skrbnih priprav pevcev za to slovesnost so bile Poplačane. Solze ljudi, tiho poslušanje, pa tudi mogočna pesem številne množice so bile najlepše darilo za trud. Pesem je povedala vse, njihova pesem je postala molitev.
Dan se je nagnil, vendar so ljudje pozabili na čas. Besede in pesmi umetnikov pa tudi preprostih ljudi, so bile tisto, kar seže v dušo. Padale so kot rosa v srca preskušanih, hladile bolečino Preteklosti in kazale pot vsem za današnji in jutrišnji dan.
Da je ta dan minil tako slovesno, gre vsa zahvala vsem službam, ki so pripomogle za brezhibno delo. V dolžnost si štejemo, da se jim javno zahvalimo. Mnogo truda in rok je bilo Potrebno, da je grobišče postalo kraj miru - oko ni prezrlo številnih plamenov svečk, preprostih šopkov do umetniško izoblikovanih ikeban.
Zamolčana preteklost je ostala včerajšnja zgodovina, današnji spomin in hkrati jutrišnji opomin, da postanemo in ostanemo vsi Vudje. Ta jama, žrtve v njej in travme slovenskega človeka v pol stoletni zgodoviniso preveliko breme, da bi si upali jutrišnji dan oraditi brez sprave.
HVALA VSEM, KI STE NAM POMAGALI URESNIČEVATI TO VELIKO SPOZNANJE
ORGANIZACIJSKI ODBOR ZA SPOMINSKO SVEČANOST KRIMSKE JAME
Zadušnico za žrtvami Krimske jame je opravil beograjski nadškof dr. France Perko ob somaševanju številnih duhovnikov. Opravil je tudi krščanski pokop preminulih.
l .....
Kmet Tekavec iz Žile je vse navzoče opomnil, da ni za pozabiti žrtev, ki naj bodo opomin, da se kaj takega več ne ponovi.
Nagovor Spomenka Hribar
Ob jami se je zbralo več kot 3000 ljudi
obisk spravne slovesnosti
TEHARJE
14. 10. 1990
Prijave in informacije
v pisarni DEMOSA po tel. št.
751-225.
SPOMENKA HRIBAR
Ob Krimski jami
Stojimo ot> jami groze. Predsmrtni kriki, molitve in rotenja Boga in človeka še drhtijo tod. Te za uho neslišne prošnje smo zaslišali tudi mi, ki snjio se zbrali skoraj petdeset let potem, ko so rezale gozdno tišino. Zbrali srrto se zato, da glasno, javno počastimo spomin žrtev revolucije.
Nekaj čudnega se dogaja dandanes: vsepovsod vznikajo grobovi, kakor da jibprej ni bilo: Toda bili so. Le vedeti zanje nismo smeli ali hoteli. Tqj grobove je zakrivalo zavestno hotenje pozabiti, delati se, kakor da ni bilo nič, pa tudi »zatajiti« jih, stisniti lastno bolečino v prsih, požreti solze, da' bi sploh mogel preživeti v družbi, ki je gradila na prikrivanju, laži, sprenevedanju. Toda mrtvi človek ni »nič«. Po nenapisanih zakonih člpvečnosljf, zakonih, po katerih človek sploh je človek, mrtvega ni mo-9oČe zatajiti, zanikati, kakor da ga sploh ni bilo. Posvećenost mrtvih je Močnejši zakon od katere koli volje in samovolje živega, ki bi hotel še rnrtve vpreči v svoj voz moči in oblasti. Posvećenost mrtvih zahteva Pieteto, spoštovanje, priznanje. In samopremislek.
Res je, kakor da bi grobovi po slovenski zemlji vznikali na novo. Toda Krirnska jama se od drugih grobov, tistih v Kočevskem Rogu ali na 'eparjih in kdo ve še vse kje, bistveno razlikuje. V tej jami niso pogrez-fisini izdajalci, pa razumimo to besedo, kakor koli že hočemo. V Krimski jarrii so dotrpeli nedolžni ljudje: kmečki gospodarji in fantje, mlada dekleta "i žene, ljudje, ki od svojih sonarodnjakov in prvih partizanov niso Pričakovali nič hudega, ljudje, ki so bili proti okupatorju in za bojevanje Proti njemu; v njej so tudi partizani. Imeli pa so ti ljudje eno samo ."napako«: niso bili po meri revolucije, ki je prav tedaj, v letu 1942, začela lemati svojo mero. Ali so rešenci z vlaka, ki so ga partizani napadli pri »erdu, z vlaka, na katerem jih je okupator peljal v koncentracijsko 'aborišče - izdajalci, ki bi zaslužili smrt? Prav gotovo ne. Tisti, ki se svojim "rešiteljem« niso želeli pridružiti in so želeli samo domov, so končali v tej Prašni jami, ki seže do pekla človeške zlobe.
Zato je ta, Krimska jama dokaz, da se je med okupacijo pri nas začela jjkutna, krvava državljanska vojna. Nasprotje med komunizmom in anti-*°rnunizmom je bilo že pred vojno, z euforično zanesenostjo enih in ^ssno protipropagando drugih - to je treba vedeti. Toda akutna, držav-'lanska vojna se je razbesnela med okupacijo. Začela se je tiho, potuh-[Jisno. Vedeti moramo, da italijanski okupator - o nemškem ne govorim, ^srnci so začeli s krvjo - Italijani pa do roške ofenzive, ki se je začela 15. Mija 1942, niso izvajali velikega neposrednega nasilja nad civilisti. Niso P°noči potrkali na vrata zato, da bi odpeljali gospodarja. To so počeli Partizani. Ljudje, ki so jih v začetku sprejemali odrptih src in rok, so počasi Ostali nezaupljivi, nato oprezni, nato so se dogovorili, kako se bodo Orjvarovali nočnih obiskov... nato so st. oborožili v t. i. vaške straže. In
potem se je počasi začelo nesmiselno, nerazumljivo, brezumno pobijanje ljudi enega naroda. Dolga leta so ljudje živeli v strahu; noči so bile čas strahu in prisluškovanja, ali bo kje v nočno tišino zalajal pes - to je bil znak, da prihaja hudo. Da prihaja ne božja šiba, ampak človeška roka, ki ne pozna usmiljenja. Zlom revolucije se je dogajal v teh tihih in prestrašenih nočeh. Zlom, ki smo ga faktično doživeli sicer šele letos na svobodnih volitvah, se je v principu dogodil s prvim takšnim ubojem. Zakaj uboj človeka je tisto čez, je prestopljena meja, meja, ki je človek kot človek ne bi smel prestopiti. Kajti človek lahko sočloveka ubije, ne more pa mu vrniti življenja, zato je prav smrt tisti prag, na katerem bi se moral ustaviti. Kdor se na tem pragu ne ustavi, je svojo bitko izgubil, prej ali slej se to izkaže.
Nesrečnikom, ki so v tej jami pred nami, je bila hkrati s smrtjo odvzeta tudi njihova pravica do naravne, izvirne smrti. Uboj je poseg v svetost, v nedotakljivost življenja. Zato ta jama ni le dokaz za državljansko vojno pri nas, je tudi dokaz človekove nesrečne moči, da more narediti nepreklicno zlo, ubiti človeka, in zelo malo dobrega, saj tistega bistvenega ne more, namreč obuditi človeka od mrtvih. Prav zato bi se moral človek ovesti te svoje nesrečne svobode in postavljati meje svojemu ravnanju. To velja tako na individualni ravni kakor na splošni, obči ravni.
To velja tudi danes, ko postavljamo vprašanja o odgovornosti tistih, ki so revolucionarno morijo začeli. Na ta vprašanja bo seveda treba odgovoriti. Še več, zbrati moramo vsa pričevanja in zapolniti bele lise v naši zgodovini. Prav naša generacija, mi živi, smo odgovorni za to, da se nacionalni spomin popolni. Imena krvnikov na eni in na drugi strani, kajti na obeh straneh so bili, bodo zapisana v naši zgodovini. To pa je tudi vse, kar moremo, moramo in smemo narediti, če hočemo, da se državljanski spor konča in ne prerase znova čez mero, ko ga ni mogoče več obvladovati. Maščevanje rodi maščevanje,. sovraštvo rodi sovraštvo. Zrelost posameznika, posamezne osebe, in zrelost neke družbene ali narodne skupnosti je razvidna prav iz tega, koliko in ali sploh je sposobna prekiniti verigo sovraštva, v katero je bila nekoč ukleta in zdaj šele popušča. Na osebni ravni govorimo o odpuščanju - le-tega so sposobni samo zares močni duhovi in odprta človeška srca - na družbeni ravni pa govorimo o zavestni odločitvi nekega naroda, da bo svojo zgodovino vzel nase in storil vse, da se ne ponovi. Da se zgodovina ne bi ponovila, moramo pozabiti na to, kako odpiramo nekdanje rane, kako obujamo spomin. Da se nam ne bi zgodilo, da bi hkrati s spominom obudili tudi nekdanja sovraštva. Vedeti moramo, da je sovraštvo brezmejna »energija«, ki je, če se je sprosti preveč, ni mogoče obvladati. Da ne bi prestopili meje, praga človeku dovoljenega! »Biti sodnik je vendar božje!« je zaklical slovenski pesnik in kristjan Božo Vodušek pred več kot šestdesetimi leti, toda njegov glas, dovolj zgoden, da bi preprečil morijo, če bi ga bili ljudje zares slišali, se je izgubil. Naj se ne izgubi več! Prepustimo sodbo zgodovini, prihodnosti, kristjani Bogu. Nezmotne, brezprizivne sodbe človek kot človek ne zmore, lahko pa s takšnimi sodbami zbuja novo sovraštvo iz pepela že ugašenega. Zdravnik čisti rano pazljivo, s svojimi instrumenti. Kdor čisti in celi rane neke družbe, ima za instrumente besede. Zato je treba besede postavljati pazljivo. Zakaj beseda ni kar tako, beseda tudi ubija. Rane in krivde pa so še žive. To še vedno boli. Zato naj se tisti, ki so nepazljivi pri celjenju ran našega naroda, zavedajo
svoje soodgovornosti. Pa tudi vsako prehitevanje k nekakšni popolni spravi, k temu, da bi vsi sprejeli eno samo interpretacijo medvojnega in povojnega dogajanja kot nekakšno »objektivno resnico«, spet eno samo, kljub dobremu namenu dela več škode kot koristi in lahko povzroči ponovno razburkanje čustev in strasti, kar bi nas ponovno zapeljalo v delitve, ne v spravo. Ko nas različnost interpretacij grozot vojne in revolucije ne bo več bolela, in bomo v tem smislu spravljeni, o spravi ne bo nihče več govoril. O spravi govorimo in si je želimo tedaj, ko dejansko še nismo ravnodušni do preteklega, ko torej še traja razpor in spor znotraj slovenskega naroda. Zato sprava ni nekakšno splošno »bratstvo«, ampak naš zavesten, hoten pristanek, da živimo skupaj, različni, kakor smo. Sprava je v sobivanju različnih ljudi z različnimi političnimi opcijami in resnicami. Kdor bi hotel prehitro ta razpor zabrisati, na hitro odpraviti
- dokler se po zakonih življenja ta slovenski razpor in spor ne preseže
- ta bi nas ponovno razbijal in ranjeval. Zato bodimo strpni drug do drugega, dopustimo različnost naših resnic! Zato pa smo soodgovorni. ' Vsi in vsakdo posebej. Kajti, ne pozabimo, malo lahko naredimo dobrega, veliko pa nepopravljivo zlega.
Vprašanje krivde in greha je namreč tudi veliko bolj kompleksno, kakor bi se zdelo na videz. Vedeti moramo, da se noben posameznik kot človek ne rodi po svoji volji, ne izbira si ne časa ne naroda, v katerega se bo rodil. In ko se rodi, ga na nek način že čakajo naloge in vloge, ki jih bo »odigral«. Zato človek kot človek za svoja dejanja ni absolutno odgovoren, zato takšne odgovornosti od njega tudi terjati ne smemo. Kdor jo terja, ustvarja Krimske jame in se vpisuje na temne plati narodne zgodovine.
Slovenci smo imeli nesrečo, ker prebivamo na prostoru, kjer sta
- v nekem smislu neodvisno od njegovih prebivalcev - trčila fašizem in boljševizem. Tako se je vse začelo! In nato še delitev na komunizem in antikomunizem; naš narod se je zato razktal na dvoje. Ta nerazpoložlji-vost človeka, njegova nemoč, da bi absolutno opredeljeval pogoje, v katerih prebiva in predvsem tiste, v katere se rodi, je hkrati tudi tisto, kar ga do neke mere opravičuje oziroma kar je vzrok, da je človek lahko samo po človeško kriv. Ne pa absolutno kriv. Čas od leta 1941 do 1946 je čas največjega napona slovenskega naroda. V tem času smo se urpli fašizmu in boljševizmu. Žal smo se pri tem tudi sami razklali na dvoje, vendar je to naša zgodovina, ki jo moramo vzeti s spoštovanjem, pa tudi z obžalovanjem nase. Naj se ne ponovi!
Toda - še vedno stojimo pred jamo g.ore. Ta jama je priča človeškega napuha, ki jo je povzročil, opozarja pa nas torej hkrati na človeško skromnost. Samo ljudje smo. Krhka, ranljiva, z bolečino obdarjena bitja. Smo ljudje, ki imajo dolžnost do mrtvih, da jih počastimo, in dolžnost do nas samih, da se spravljamo med sabo. In imamo dolžnost do prihodnosti, da jo neustrašno vzamemo nase. Saj prav to, da danes stojimo tu, vzbuja v nas tudi upanje in zaupanje. Vase. Samo veliki ljudje in duhovno močni narodi lahko pogledajo v brezno groze svoje zgodovine. In glejte, upanje je tudi v tem, aa so se k nam vrnile besede, ki so bile dolgo zasmehovane in zasramovane, če niso bile celo prepovedane, besede: domovina, prostost, odpuščanje, spomin, radost življenja, ljubezen, sprava. Te besede nam bodo pomagale zgraditi prihodnost. Mrtvim pa pokoj, večno obžalovanje in spošlovanje: večer; spomin.
OB DNEVU VSTAJE
Štirje
odlikovanci
Letošnji praznik 22. julij Dan vstaje slovenskega naroda je šel mimo nas brez prave slovesnosti, vsaj tako je bilo videti.
Občinska organizacija ZZB NOV Vrhnika in Skupščina občine Vrhnika pa sta pripravila sprejem, kjer so bila vročena odlikovanja Predsedstva SFRJ štirim članom 00 ZZB NOV Vrhnika.
Odlikovanja je izročil predsednik 00 ZZB Franc Pasetta, v imenu skupščine pa je odlikovancem čestital predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika Vili Granda.
Odlikovanja so prejeli:
Red zaslug za narod s srebrno zvezdo Anton Gostiša, Jože Sta-nonik, Karel štirn
Red dela s srebrnim vencem
pa Pavel Dobrovoljc
Večina Vrhničanov pozna vse štiri odlikovance, ki so s svojim delom in uspehom zaslužili ta odlikovanja. Zato jim v našem in v imenu uredništva Našega časopisa iskreno čestitamo.
ANTON GOSTIŠA, roj. 24. 6. 1924
Se je vključil v delo OF jeseni 1942. leta. Aktivno je delal vse do osvoboditve. V racijah je bil večkrat aretiran in krajši čas zaprt.
Anton Gostiša je zelo aktiven družbeno politični delavec v občini Vrhnika. Zlasti je opazno njegovo delo tam, kjer je potrebno konkretno aktivistično delo. Že več kot 20 let je marljiv aktivist RK in je eden od nosilcev humanitarnih akcij te organizacije (kvodajalstvo, pomoč socialno in zdravstveno šibkim osebam, zbiranje denarja za lačne otroke sveta itd.). Sam je že 20 krat daroval kri. Bil je 12 let član predsedstva občinskega odbora RK Vrhnika.
Zelo prizadeven in delaven je tudi v krajevni skupnosti Vrhnika-Breg in krajevni organizaciji ZZB NOV Vrhnika.
JOŽE STANONIK, rojen 15. 9. 1909
Je aktivno in organizirano delal od 1. 1. 1942. leta pa do konca vojne. Med tem časom je bil tudi zaprt v Belgijski kasarni v Ljubljani od 7. 1. do 19. 1. 1943. leta.
Jože Stanonik je bil za svoje aktivno in organizirano delo med NOB odlikovan z Medaljo za hra-barost - Redom dela s srebrnim vencem.
Za svoje povojno delovanje v zadružnih organizacijah v občini Vrhnika in na republiški ravni, je dobil celo vrsto priznanj in plaket.
Prav tako je dobil mnoga družbena priznanja za svoje 40 letno strokovno vodenje vrhniške mlekarne in kot priznan strokovnjak za izdelavo ementalskega sira.
Sedaj aktivno sodeluje tudi v občinskem odboru ZZB NOV Vrhnika, Društvu upokojkencev in Čebelarskem društvu. Od vseh teh aktivnostih je še 17 let vodil z vso natančnostjo vsa administrativna dela pisarne Občinskega odbora ZZB NOV Vrhnika.
KAREL ŠTIRN, rojen 15. 10. 1910
Se je že leta 1942 vključil v delo OF na Vrhniki. Bil je aktiven pri zbiranju hrane, zlasti pa podatkov o gibanju sovražne vojske. Sodeloval je z vrhniškimi obveščevalci in napravil v hiši staršev, kjer je stanoval bunker, v katerem so dlje časa bili člani rajonskega komiteja in partizanska tehnika. Tudi po vojni je bil aktiven v družbenopolitičnem in društvenem življenju na Vrhniki.
Sedaj deluje v društvu upokojencev Vrhnika, kjer je član upravnega odbora že 10 let. Je tudi predsednik balinarske sekcije, katere ustanovitelj je prav on. Je tudi ustanovitelj kolesarske sekcije na Vrhniki in njen delovni član. Sekcija je bila ustanovljena 1980. leta.
Aktiven je tudi v odboru krajevne organizacije ZZB NOV Vrhnika.
Ker je že 60 let aktiven športnik je 1984. leta nosil skozi Vrhniko olimpijsko baklo.
PAVEL DOBROVOLJC, rojen 11. 12. 1919
Je bil že pred vojno v naprednih delavskih gibanjih. Bil je član društva esperantistov ter kmečkih fantov in deklet. Razpad stare Jugoslavije je dočakal v vojaški enoti.
Bil je zajet in odpeljan v nemško ujetništvo. Tam jo bil do 7. marca 1944, ko je prišel iz delovnega taborišča na dopust in iz Medvod odšel v partizane. 1955. leta je bil zaradi invalidnosti upokojen kot kapetan I. razreda. Kmalu po upokojitvi je prišel na Vrhniko in se vključil v družbenopolitično življenje.
Sedaj je aktiven v odboru ZZB NOV Vrhnika, kjer deluje v konkretnih akcijah. Prav tako je cenjen aktivist v Društvu invalidov Vrhnika, pri akcijah Rdečega križa in pri Društvu upokojencev Vrhnika.
Veselo snidenje otrok In staršev na železniški postaji VERD.
POLETNA ŠOLA
Nepozabni dnevi v Valovinah
Letošnje poletne šole v naravi se je udeležilo 346 učencev iz 4. razredov vseh treh osnovnih šol naše občine. Te učence je spremljalo 13 razredničark, 34 voditeljev plavanja, 3 pripravniki Pedagoške akademije, 1 zdravnik in vodja šole v naravi. Šola je bila v Valovinah pri Pulju in sicer od 9. 6. do 19. 6. 1990. Preživetih je bilo deset nepozabnih in veselih dni, ki pa jih ni
skalilo niti ne najboljše vreme. Aktivnosti so bile razporejene preko celega dneva, tako da ni bilo občutka dolgočasja. Po ustaljeni praksi so bili učenci razdeljeni po plavalnih sposobnostih v 33 skupin (neplavalci, polplavalci in plavalci).
Letos so prvič pripravili šolo sur-fanja in potapljanja, kar je bilo med učenci dobro sprejeto. Veliko je bilo tudi drugih športnih dejavnosti
in tekmovanj med razredi. Vsekakor pa razredničarke niso pozabile na vsakodnevni pouk, katerega vsebina je bila povezana predvsem z obmorskim življenjem rastlin in živali. V ta namen je bilo organiziranih več izletov v bližnjo in dalj-njo okolico. Prav gotovo sta ostala nepozabna ogleda Brionov in arene v Pulju. Poudarek v šoli v naravi pa je bil učence utrditi v plavanju ter vse neplavalce navaditi plavati.
Tako je 141 učencev osvojilo bronastega delfinčka, ker so neplavalci in polplavalci neprekinjeno preplavali 25 metrov.
257 učencev je prejelo srebrni delfinček za neprekinjeno plavanje 10 minut v globoki vodi.
Zlati delfinček pa je prejelo 157 učencev super plavalcev, ki so 50 metrov preplavali v določenem času, ter še 50 metrov v drugem plavalnem stilu. Obvladati pa so morali še skok na noge in na glavo ter potopitev pod vodo.
Za vse udeležence je 10 dni bivanja v Valovinah kar hitro minilo. Na dobro počutje je vplivalo tudi strežno osebje z dobro prehrano ter brezhibno zdravstveno službo.
Snidenje na treh železniških postajah je bilo veselo, da je še ena šola v naravi minila v zadovoljstvo vseh, predvsem pa strokovnih spremljevalcev.
Vsako leto pa se pripravljate šole v naravi znova srečujejo s problematiko ukinitve te šole. Ali bo res 25-letno delo in uspehi šole čez noč razvrednoteno? Ali se nekateri, ki samo modrujejo, ne morejo prepričati sami kar tam, kaj otrokom pomeni 10 dni skupnega, veselega in poučnega življenja? Starši prav gotovo mislijo drugače!
S. S.
FURLAN FRANC iz Verda - 95 letnik
Občanom Vrhnike dobro znani predvojni organizator zadružništva v Verdu in na Vrhniki; v letu 1941 med člani prvega OF odbora na Vrhniki in prizadevni zadružni delavec po vojni FURLAN Franc je praznoval 14. 9. 1990 svoj 95 rojstni dan. Ob tej priložnosti ga je obiskala delegacija občinske organizacije zveze borcev in predstavniki krajevne skupnosti Verd, ter mu čestitali ob tako visokem življenjskem jubileju.
Čestitkam se pridružuje tudi Uredništvo Našega časopisa.
UREDNIŠTVO
MALOŠOLČKI V ŠOLI V NARAVI
Skoraj vsi splavali
Poletna mala šola v naravi je na Vrhniki oživela danes že daljnega leta 1978. Tisto poletje je pod organizacijskim okriljem osnovne šole letovalo 86 otrok z dvema vzgojiteljicama iz vrtca in 18 vaditelji ZTKO. Pred sedmimi leti so organizacijo prevzeli sami, osip zunanjih vaditeljev pa nadomestili z lastnim kadrom. V drugi polovici letošnjega junija se je v Valovine pri Puli z vlakom odpeljalo skoraj dvesto otrok, 19 vzgojiteljic, pet zunanjih vaditeljev in zdravnik.
Vse se začne na železniški posta)!
Odhoda se žal nismo udeležili, po pripovedovanju navzočih pa mora biti prav prisrčno zmeden. Večina otrok mora namreč prvič odhaja tako daleč proč od staršev, prvič za dlje časa. Mame si zaskrbljeno brišejo solze, malčki so razburjeni in polni pričakovanja, vzgojiteljice pa morajo ta mali nered srečno pripeljati tja do konca Istre.
Ko smo jih obiskali za konec tedna, je življenje v Valovinah že teklo po ustaljenih tirnicah. Navdušeno so mi razlagali, da je na morju zelo lepo, najbolj seveda zato, ker lahko plavajo, skačejo v valove, se špricajo. Fino je tudi, kadar svojo tovarišico presenetijo z lončkom vode, ki ga zlijejo po njej, pa ta ni nič jezna, ampak se tudi sama škropi z njimi. Nekaterim je na morju najbolj všeč sladoled, včasih ga dobijo pri kosilu, obvezno pa vsak večer, ko gredo na sprehod. Tudi to, da so ves dan s prijatelji iz vrtca, da se igrajo v hišicah, v katerih živijo in da znajo že kar precej skrbeti sami zase in drug za drugega, ni kar
ZAHVALA
Pernatovi (Trčkovi) iz Ža-žarja se zahvaljujemo gasilcem, ki so sodelovali pri gašenju požara in vsem, ki so pomagali odpraviti posledice nesreče. Vsem, ki ste nudili kakršnokoli pomoč in razumevanje v naši stiski, iskrena hvala.
Rafael TRČEK Žažar S
61354 HORJUL
tako. Sicer pa so že veliki otroci, pravijo sami, in prav nič ni narobe, ker z njimi ni mamic in očkov. Teh zaenkrat še ne pogrešajo tako zelo, menda je bolj dolgčas domačim, od katerih dobivajo veliko pošte, nekateri pa so celo prišli na obisk v Valovine.
Pa saj za dolgočasje niti nimajo časa! Že prvi dan so jim tovarišice pripravile trim stezo, iz morja pa so klicali morsko deklico, za katero so mi izdali, da sploh ni bila čisto prava, ker je imela noge, prikazala pa se je v podobi t'ršice Erike. Dekleta so mi zaupala, da so imeli tudi že ples. Čisto pravi, z lam-bado, ustrezno toaleto in pričesko, lepo prosim! Sploh pa to še ni vse. Obeta da se jim še en ples, tokrat v avtokampu Stoja, zaključni piknik, vmes pa si bodo že še kaj izmislili.
Na plažo gredo dvakrat na dan. Voda je prijetno topla, tudi največji bojazljivci so se otresli začetnega strahu pred njo in v desetih dneh je splavalo kar dve tretjini otrok. Sicer pa je to sila zabavno in enostavno, so povedali. Začneš na suhem, plava se seveda tudi na suhem, če še ne veste, naučiš se puščico in tunelček in potem kar naenkrat plavaš, so me poučili.
Še n'kol' se nismo t'ko smejal'...
Tako veseli dnevi kot je šola v naravi so seveda povezani tudi z najrazličnejšimi hecnimi pripetljaji, kot so tile, ki vam jih bomo zaupali.
V Valovinah je bilo zelo veliko komarjev. Zato so jih vsak večer lovili, da jih ponoči ne bi pikali. Nekega večera je Žiga pri umivanju nog naenkrat pograbil lavor in polil vodo po postelji. »Komar je bil na moji postelji,« je rekel, »pa sem ga kar utopil.«
V času spanja so za red skrbele dežurne tovarišice, ki so nekega dne zalotile Andreja v hišici, v kateri so spale deklice. Na vprašanje, kaj sedaj, ko so že vsi v posteljah, počne pri njih, je pribil: »Ja, ženit sem se šel!«
Da se je plavanja mogoče naučiti tudi na pamet, dokazuje naslednji primer. Ko so v vodi vadili puščico, je ena od deklic začela klicati tovarišici: »Poglje, jaz znam puščico že na pamet!«
»Kaj pravite? Da greste prihodnje leto spet na morje? Hej, počakajte, gremo tudi mi!«
Mojca Šajn
■ Kdo je rekel, da se bojimo vode?!«
Važen je pravilen zamah
Takole plavamo na suhem
Pripravljeni, pozor, zdaj
105-letnica
borovniških
gasilcev
Konec junija so prostovoljni gasilci v Borovnici praznovali 105 obletnico svojega društva. Priredili so parado po Borovnici in se svoje dejavnosti spomnili na prostoru pred gasilskim domom. Proslave se je udeležilo veliko okoličanov, prireditv pa je počastil vrhniški župan dipl. inžg. arh. France Kvater-nik, ki je gasilce tudi nagovoril. Bo-
Sv. Florjan pred avtomobilom
rovniški župnik Jože Strežaj je ga-silcki dom blagoslovil, prav tako vse, kar sodi v ta dom. Gasilci so prinesli tudi (predvojni) kip svojega zavetnika svetega Florjana in ga postavili na častno mesto v domu.
Ob proslavi so podelili tudi vrsto priznanj. Posebno priznanje je prejel 90-letni Franc Kavčič. Najvišje priznanje »gasilski veteran« pa je prejel Jože Brenčič, ki je kljub bolezni z neverjetno voljo sodeloval pri gradnji doma.
Republiška priznanja so prejeli:
Ciril Kos, Ludvik Gantar in Anton Telban. Občinska priznanja so prejeli Stane Brož, Ciril Cerk, Franc Grmek, Bojan La-vrenčič, Vili Mevec, Franc Repar, Viktor Ružič in Jože Trček. Priznanja za dolgoletno službovanje so prejeli za 40 let Franc Debevc, Franc Grmek, Anton Petelin in Herman Vrazuša, za 30 let Jože Trček, za 20 let Tončka Brož, Ciril Cerk, Ciril Kos, Miran Menart, Vili Mevec, Viktor Ružič in Štefan Vr-hovec.
Po proslavi so se vsi preselili na veseliščni prostor in priznanja primemo zalili na veselici.
Vrhniški župan pozdravlja gasilce
Blagoslov doma
POROČILO
Vodstvo borovniških gasilcev. Spredaj sedi Franc Kavčič.
o napotitvi na služenje v JLA septembra 1990
Septembra je bilo na služenje vojaškega roka napotenih 42 na-bornlkov-obveznikov, j kar predstavlja 70% : kontingenta. 33 obvez-f nikov vpisanih v I. let-: nik višjih in visokih
šol, za katere služenje i
vojaškega roka ni m o- |
goče odložiti je bilo na- j
potenih izključno v 5. :
VO, od tega 12 na j
ozemlje RS. 9 obvezni- 3
kov, ki so podpisali iz- j
javo, da želijo biti na- [
poteni na služenje in j
nimajo   statusa   štu- j
denta, je bilo napote- ■ nih izven 5. VO.
ODDELEK ZA LJUD- :
SKO OBRAMBO j
Na vrhu Triglava so bili pozabljeni vsi žulji od naporne poti
15-LETNICA POHODA
Z Vrhnike na Triglav
Na 34 pohodnikov se je povzpelo število v 15 letih. Od treh, ki so to pot zastavili (Lenaršič, Pet-kovšek, Urh) ni nihče računal, da bo ta pešpot VRHNIKA-TRIGLAV z leti pridobila toliko planinskih navdušencev, kajti vedeti moramo, da je poleg naše skupine, ki je trenutno največja in najbolj organizirana, še več skupin in posameznikov, ki peš prehodijo ta kos lepe slovenske pokrajine, če bi prešteli vse jih je čez 50, v starosti od 18 do 62 let in vseh vrst poklicev.
Smo vztrajni in skromni, a ponosni na našo pot, ki nas vodi preko pašnikov in gozdov, po stezah in kolovozih, grapah in vrhovih, uživamo ob nabiranju malin, robidnic in borovnic in ob hladnih studencih hladimo pijačo in mislimo na večer, ko nam bodo pri Šinkovcu naši kuharji pripravili klobase in potem legli na seno v skednju.
Dan se začne zgodaj, nihče nima pripomb, le vsak sprašuje koliko je do Dobidenskega brda, pa če bo malica na Davči in vampi na Soriški planini. Ko Martin in Metod postrežeta s čajem in zavežemo prve žulje, nas pozdravi sonce in sinje nebo, ki nas jc spremljalo štiri dni; tako že dolgo let ni bilo in
mogoče nam je tudi zato ostal ta pohod v lepem spominu.
V naši vrsti pa ne združujemo samo planincev pohodnikov, ampak tudi dobrotnike, ki so kakorkoli prispevali k našemu pohodu, preveč jih je, da bi vse našteval, naj pa se jim najlepše zahvalim; kdo pa so to, pa vsak sam ve in upam, da so vsi prejeli našo posebno kartico.
Nekateri so bili na pohodu prvič in eden od njih je izjavil na Rudnem polju, kjer smo imeli zaključek naši poti: »Nisem verjel, Lenč, ko si mi govoril o tej poti, šele sedaj vidim, kako je prijetna in kako je lep vsak košček naše domovine!«
Ne gre samo zato, da pridemo na vrh Triglava, ta je postal že preobremenjena božja pot, gre za pot, ki nas združuje, kjer se v znoju naužijemo svežega zraka in preskusimo lastne moči, spoznamo ljudi, naravo in samega sebe.
»Planine so naš prijatelj in prijatelje se večkrat obišče, mar ne, in čakam, da nas naslednjega leta zvonovi ponovno pospremijo, kakor so nas letos 22. avgusta ob 12. uri.«
Tako je veselega obraza izjavil planinec, ki je bil večkrat med nami.
LENČ
Tabor v Bohinju
Tabor smo letos že drugič postavili v Bohinju, saj nam je bilo lani tam zelo všeč. Poleg pestrih planinskih tur nudi Bohinj še veliko možnosti za športne aktivnosti, ki smo jih tudi temeljito izkoristili. Tako so udeleženci vsak dan odhajali na ture in se v tabor vračali v zgodnjih popoldanskih urah. Po kosilu pa so plavali v jezeru, se vozili s čolni ali najetimi kolesi. Ostajali pa so tudi v taboru in se zabavali z različnimi družabnimi igrami.
Vodstvo tabora:
vodja Peter Suhadolnik
tehnični vodja Jože Verbič
ekonom Janko Jerebic
kuhar Meta Jerebic
saniteta Polona Majer
Pri vodenju izletov in dežurstvih v taboru pa so sodelovali še naslednji mladinski vodniki: Primož Lašič   jure Hribernik Andrej Grča    R0k Šušteršič Franci Hlebec
Stalnih udeležencev v taboru je bilo 30, po posameznih dnevih pa se je izmenjalo še 30 ljudi. Veliko jih je prišlo na »obisk« tudi čez vikend in so opravili nekaj individualnih tur.
Vreme nam je bilo kar naklonjeno. Deževalo je prvo noč in predzadnji dan. Zaradi dežja je odpadel predvideni kratek izlet do slapa Savica. Oviral nas je tudi na krstni večer, vendar smo program krsta opravili v družabnem šotoru.
Sicer pa so bile naš stalni spremljevalec zelo visoke temperature, ki smo jih težko prenašali na turah, zelo prav
pa so nam prišle ob jezeru
Pri izvedbi tur in nabavi hrane nam je bil v veliko pomoč kombi, ki smo ga kupili od Osnovne šole Ivan Cankar. Disciplinskih in zdravstvenih problemov nismo imeli, razen naših stalnih spremljevalcev - žuljev. Hrano smo nabavljali v trgovini v Stari Fužini, ki je kar dobro založena.
Tudi letos smo imeli v taboru nekaj novincev in vsi so nam obljubili, da bodo še prišli. Na ta način naša osrednja akcija ne bo propadla.
Seveda pa tabora ne bi mogli tako dobro izvesti brez naših sponzorjev:
- Majer Jani nam je fotokopiral razpis
- Zdravstveni dom in dr. Helena Rožmanec so nam dali veliko zdravil in drugega sanitetnega materiala, ki ga na srečo nismo rabili. Razen nekaj žuljev in lažje opekline nismo imeli nobenih problemov z zdravjem
- Anže Stržinar nam je spet posodil svoj tovornjak s šoferjem, da nam je peljal našo opremo, ki je ni malo, v tabor in nazaj na Vrhniko
- teritorialna obramba nam je posodila svoje šoiore, ki smo jih uporabljali za družabno življenje in shrambo
- z denarnimi sredstvi so nam pomagali obrtniki in izobraževalna skupnost
- svoje prehrambene izdelke pa so nam odstopili: Emona, Fructal, Dana, Zvečevo, Koestlin, Sava Bijeljina, HP Kolinska, Sloboda Osijek, Žito Vrhnika in Podravka.
Vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, se ob tej priložnosti še enkrat zahvaljujemo. Brez njihove pomoči tabor ne bi tako lepo uspel.
Program
1. dan
2. dan
3. dan
4. dan
5. dan
6. dan
7. dan
8. dan
9. dan 10. dan
tabora: ponedeljek: torek: sreda: četrtek: petek: sobota nedelja ponedeljek: torek: sreda:
prihod v tabor
izlet - Viševnik
izlet - Koprivnik, Gorjuše
izlet - Pršivec
prosti dan
izlet - Sedmera jezera prosti dan - obiski izlet - Ratitovec izlet - slap Savica odhod
dežurni:
Peter Suhadolnik Andrej Grča Andrej Grča Franci Hlebec Primož Lašič Rok Šušteršič Jure Hribernik Franci Hlebec Jure Hribernik Peter ,Suhadolnik
Novost ŽIV-ŽAVA so bili Frenkovi konji
ŠESTIČ ŽIV ŽAV
V enajsti šoli
Mali umetniki so svoje izdelke tudi okviril!
Od junija do oktobra človek marsikaj pozabi. Napisati članek o »ŽIV-ŽAVU v enajsti šoli« po tolikem času pa kljub temu ni težko. Smo pač ekipa, ki je ŽIV-ŽAV pripravljala 6 let.
Vseskozi nam je bilo najljubše veselje otrok. Tistih, ki so se opogumili in stopili na oder kot pevci, ugankarji ali manekeni, pa tisti, ki so kiparili, risali in svoje risbice uokvirjene odnesli domov, izdelali igračke in se zanimali za različne dejavnosti. Teh je bilo dovolj: modelarji, letalci, lovci, ribiči, rejci malih živali, vzgojiteljice so naši prijatelji že vseskozi. Pridružili so se nam še lokostrelci, tenisači in aktiv kmečkih žena z dobrotami domače kuhinje. Če človek pogleda na fotografijo te stojnice, se mu zazdi, da še vedno diši. Tudi brez gasilcev ne gre. Ti vedno poskrbijo za varnost, nas pa poučujejo o gasilski tehniki. Prava gužva pa je bila vedno tudi tam, kjer so se z vso eleganco pojavili konji in prijazno nastavili svoje hrbte pogumnežem, ki so si upali zlesti nanje. Oder z ansamblom Black Jack, z Jo-som, Deso in Kreslinom pa je bil
tako in tako ves čas obkoljen. Množica se je umaknila in v nato prekratki razdalji občudovala le plesalce, gimnastičarke, karateiste in akrobate.
Tole je bil kratek sprehod po ŽIV-ŽAVU. Spustili smo tiste, ki so se nam pridružili, da bi s svojo ponudbo zaslužili kak dinar.
S tem pa sploh ne mislimo našega zaveznika: gostilno Simon. Pošteno povedano: kljub pomoči delovnih organizacij, podjetij, organizacij, društev, obrtnikov in posameznikov, ki so nam pomagali z denarjem ali materialom, bi brez gostilne Simon kot soorganizator-jem ta ŽIV-ŽAV težko izpeljali. Vsaj v takem obsegu ne. Kajti Društvo prijateljev mladine ima prijatelje mladine, žal pa vse manj denarja.
In nekdo potem reče: »Postavite vse skupaj na ekonomsko osnovo!«
Ja. Z vstopnino, dragimi gostinskimi uslugami, s prispevkom za sodelovanje pri kiparjenju, risanju? In nekdo drug pristavi: »Slepci! Dogovorite se z znanimi ansambli in pevci, povabite jih, naredite
pravo reklamo in vkup zbobnajte Slovenijo. To bi neslo!«
Oh, groza. Človeka strese do kosti. Koncert in ropot. Kaj pa otroški ŽIV-ŽAV z dušo, z neštetimi dejavnostmi, s katerimi se otroci tu srečujejo. Naši otroci, bodoči gostitelji malih živali, ljubitelji narave, v gozdu in ob reki, ljubitelji sinjih višav, otroci željni naučiti se ročnih spretnosti, športniki... Kaj bi ne bilo lepo, da bi naše male bodoče
kuharice vedele vsaj to, da se tudi doma lahko speče kruh ali celo potica?
Nam ni za hrup in množice - pa nimamo nič proti glasbi - nam je za ŽIV-ŽAV V ENAJSTI ŠOLI.
Želimo, da bi ga kdo nadaljeval. Sveže, z novimi idejami in novimi močmi!
Hvala vsem, ki ste nam pomagali.
M. S.
Gostilna MOST
Dražica pri Borovnici
V prenovljenih prostorih nudimo poročna kosila in večerje. Prav tako bomo organizirali razne prireditve ob raznih slovesnostih (Martinovanje, Silvestrovanje, Pustovanje). Nudimo vse vrste jedi in pijač.
Odprto imamo vsak dan od 10.-23. ure, razen ob sredah, ko je zaprto.
Prepričajte se v našo gostoljubnost in kvalitetno postrežbo.
OSNUTEK
Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 31/79, 5/82. 11/86 in 2/87), je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in
zbora krajevnih skupnosti, dne---
sprejela
ODLOK
O LOKACIJSKEM NAČRTU ZA ZBIRNA KANALA S IN S1 V BOROVNICI
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za zbirna kanala S in SI v k. o. Borovnica, ki ga je izdelal Zavod za načrtovanje Vrhnika, junija 1990, pod št. 7/90.
2. člen
Sestavni deli lokacijskega načrta so:
- besedni del s soglasji pristojnih organov in organizacij oziroma skupnosti in grafični prikazi, ki se nanašajo na izvedbo zbirnega kanala S in SI ter. drugih posegov v prostor.
II. OBMOČJE UREDITVE
3. člen
Trasa zbirnega kanala S poteka po območju z naslednjimi parcelnimi številkami:
K. O. Zabočevo:
1004/2, 1772, 1753/3, 42, 1171/1, 1171/2, 1171/4, 1171/6. 1168/1, 1167, 1166/2, 1165/2, 1164/2, 1767/3, 1161/2, 1160/1, 1159/2, 1158/
2. 2087, 1158/1, 1157, 1156, 1771/2, 1155, 167, 1154, 1151/2, 1151/ 1, 3629, 3623, 1150, 174471, 1773/1, 3271/2, 1771/1, 1210/1, 1210/2, 1212, 1205, 1747/1. 1217, 1746/8. 1226/2, 1746/4, 122/6, 1222/8, 1222/5, 2008, 1222/1;
K. O. Borovnica:
3369/30, 3369/1, 161, 162, 197, 198, 199/1, 200/1. 196, 204, 205, 208, 209, 212, 213/1, 216/1, 217/1, 220/1, 221/1, 224/1, 225/1, 228/1, 229/1, 234/1, 235/1, 236/1, 242/2, 247/1, 3276/1, 258/2, 254, 3356/1, 331/1, 333/1, 3645 , 3644, 3643 , 2080/3 , 3640, 465/2, 465/1, 464/3, 464/5, 464/1, 469, 468/1, 476/1, 479/2, 3278/2, 598, 599, 601, 602, 3279/1, 664/4, 664/1, 1773/1, 664/5, 664/2, 666, 1718/6, 1718/5, 1718/4, 1718/3. 274/4, 737/2. 738.
Trasa zbirnega kanala SI poteka po območju z naslednjimi parcelnimi številkami:
K. O. Borovnica:
738, 736, 735, 734/1, 727/1, 727/2, 753, 754, 724/4, 721/1, 724/4, 1946/3, 724/2. 756/2, 760/1, 724/1, 724/6, 3297/1, 1366, 3596, 1368, 1376/1, 1376/7, 1376/2, 1376/3, 1375/3, 1375/7, 576, 371, 1375/5.
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO
4. člen
Lokacijski načrt obravnava izvedbo zbirnega kanala S s črpališčem med jaškoma 16 in 17 ter zbirnega kanala Sls črpališčem med jaškoma 3 in 4.
Raba prostora bo ob trasi zgrajenega kanala S in SI omejena. Omejitev se nanaša na eventualno novogradnjo (temelji stavb, povozne površine), ki bi neposredno vplivale na konstrukcijo cevovoda.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO UREJANJE OBMOČJA
5. člen
Zbirni kanal S poteka od Brezovice pri Borovnici do območja Cegunce v Borovnici, kjer je predviden priključek na čistilno napravo. Dolžina trase znaša cca 4020 m in poteka pretežno ob Borovniščici in prometnih poteh.
Odsek kanala od jaška J 1 do J 54 poteka ob glavni cesti, Prušnici in Borovniščici. Med J 16 in J 17 prečka Prušnico, med J 22 in J 23 železniško progo ter J 41 in J 42 Borovniščico. Dolžina odseka znaša cca 2.794m; globina vkopa bo l,30m do 3,20m; profil cevi 250mm. V J 22, J 33, J 43 in J 54 bosta priključeni predvidena sanitarna in v J 54 obstoječa mešana kanalizacija.
Odsek kanala od jaška J 54 do J 77 (priključka na čistilno napravo) poteka ob Borovniščici v oddaljenosti min. 4,00 m od brega.
Od jaška J 54 do J 62 znaša dolžina odseka cca 508 m, globina vkopa 2,50m do 3,60m s profilom cevi 500mm. V J 55 in J 62 bo priključena predvidena sanitarna kanalizacija.
Od jaška J 62 do J 66 znaša dolžina odseka cca 265 m, globina vkopa 2,30m do 3,80m s profilom cevi 600mm.
Od jaška J 66 do J 71 znaša dolžina odseka cca 397 m, globina vkopa cca 2,50 do 3,00 m s nrofilom cevi 700mm. V J 71 bo priključena obstoječa in predvidena mešana kanalizacija.
Od jaška J 71 do J 77 znaša dolžina odseka cca 453 m, globina vkopa 2,30m do 3,40m s profilom cevi 1000mm.
6. člen
Zbirni kanal SI poteka od Dola pri Borovnici do priključka na S kanal v J 77. Dolžina trase znaša cca 1425 m in poteka po območju kmetijskih zemljišč.
Odsek kanala od jaška J 1 do J 12 poteka ob glavni cesti, v razdalji cca 15,00m - 20,00m.
Od jaška J 1 do J 4 znaša dolžina odseka cca 138 m. globina vkopa 1,40 do 3,00m s profilom cevi 250mm.
Od jaška J 4 do J 7 znaša dolžina odseka cca 147 m, globina vkopa 1,10 do 3,80m s profilom cevi 300mm.
Od jaška J 7 do J 12 znaša dolžina odseka cca 459 m, globina vkopa 2,00m do 3,80m s profilom cevi 600mm. V J 7 bo priključena predvidena mešana kanalizacija.
Od jaška J 12 do J 14 znaša dolžina odseka cca 510m, globina vkopa 2,80 m do 4,00 m s profilom cevi 1000 mm. V J 12 bo priključena predvidena mešana kanalizacija.
7. člen
Minimalna oddaljenost cevovoda od zgornjega roba urejenih ali neurejenih vodotokov znaša cca 4,00m. Širina delovnega pasu vzdolž trase znaša 4,00 m do 6.00 m.
V. POGOJI GLEDE KOMUNALNEGA UREJANJA OBMOČJA
8. člen
Križanja zbirnega kanala S in SI z drugimi infrastrukturnimi objekti in napravami morajo biti izvedena skladno s pogoji, ki so jih k temu lokacijskemu načrtu dali upravljalci teh naprav.
Pri projektiranju in izvedbi je potrebno upoštevati vse pogoje v izdanih soglasjih.
9. člen
Vsa križanja kanala (teme cevovoda) z vodotoki se izvedejo min. 1,00m pod obstoječo niveleto urejenih ali neurejenih vodotokov, z zaščito pred erozijo. Smer križanja se vidno označi.
Vsi objekti (črpališči) in kanalizacija morajo biti izvedeni vodo-tesno.
Vsa križanja kanala s prometnimi površinami (ceste) se izvedejo skladno z določili 99. in 101. člena zakona o cestah (Ur. list SRS, št. 2/88).
Križanje kanala z železniško progo Ljubljana-Sežana v km 588-560 se izvede v sredini obstoječega podvoza. Križanje z železniškim SV-TK kablom, ki poteka v globini 0,80m, se izvede v razdalji min. 0,50m.
Pri vseh križanjih kanala z obstoječimi in predvidenimi komunalnimi vodi (vodovod, kanalizacija, PTT, VN, NN el. kabli), je potrebno v projektih PGD in PZI detajlno upoštevati normativne odmike med komunalnimi vodi.
Križanje in približevanje kanala z VN in NN el. omrežjem se izvede skladno s pogoji upravljalca, ki jih bo predpisal pred izdelavo PGD.
Črpališči med J 16 in J 17 (S kanal) in med J 3 in J 4 (SI kanal) se priključita na obstoječe NN omrežje.
Križanje in približevanje kanala s PTT omrežjem se izvede po projektu za zaščito omrežja in po projektu prestavitve za odseke, kjer bo prestavitev PTT kabla potrebna.
VI. POGOJI ZA VARSTVO OKOLJA
10. člen
Za zaščito pitne vode (podtalnice) se morajo upoštevati pogoji določeni v odloku o določitvi varstvenih pasov in varovalnega režima na območju vodnih virov Borovniškega vršaja (Ur. list SRS, št. 18/87).
Koncentracije nevarnih in škodljivih snovi v odpadnih vodah, ki se spuščajo v vodotoke ali javno kanalizacijo, ne smejo presegati po zakonu o vodah dopustnih mej (Ur. list SRS, št. 38/81 in 18/85).
Odvod odpadne vode z industrijskih območij mora biti izveden v ločenem sistemu. V zbirni kanal S in SI se odvaja samo sanitarna odpadna voda.
Odmet ali deponiranje izkopanega materiala pri izgradnji kanala v strugo vodovoda ali na brezino ni dovoljen, izkopi se razplanirajo ali odvozijo na deponijo.
VII. DRUGI POGOJI
11. člen
Zaradi pravice služnosti dostopa do revizijskih jaškov pri vzdrževalnih delih je vzdolž kanalizacije določen varovalni pas, širok 4,00m do 6,00m.
Po končanih gradbenih delih je potrebno vse z gradnjo načete površine ob vodotokih zaščititi pred delovanjem erozije.
Vsa zemeljska dela morajo potekati pod stalnim arheološkim nadzorom. V primeru arheoloških najdb se izvede zaščitni poseg skladno s pogoji zakona o naravni in kulturni dediščini (Ur. list SRS, št. 1/81).
VIII. ETAPE IZVAJANJA
12. člen
Lokacijski načrt se bo izvajal etapno in usklajeno z izgradnjo čistilne naprave, ki je predmet drugega lokacijskega načrta.
Namembnost zemljišča ostane nespremenjena do začetka izvajanja posameznih etap.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
13. člen
Pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi, morata investitor in izvajalec natančno upoštevati določila lokacijskega načrta. Če se pogoji v naslednjih etapah izvajanja spremenijo, vendar, so še v skladu z osnovnimi določili lokacijskega načrta, si mora investitor pridobiti novo lokacijsko odločbo.
Če spremenjeni pogoji ne ustrezajo temu lokacijskemu načrtu, je potrebno lokacijski načrt novelirati.
X. KONČNA DOLOČILA
14. člen
Lokacijski načrt je shranjen na Oddelku za družbenoekonomski razvoj in planiranje in na sedežu Krajevne skupnosti Borovnica.
15. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija Medobčinskega inšpektorata občin Idrija, Logatec in Vrhnika.
16. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Republika Slovenija
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA
Številka: 3/6-352-04/90 dipl
Datum:
PREDSEDNIK Skupščine občine Vrhnika inž. France KVATERNIK
OBRAZLOŽITEV:
Z novelacijo generalne rešitve kanalizacije v Borovnici je bila predvidena obdelava kanalskega sistema in po uskladitvi tudi lokacija začasne čistilne naprave (bio disk). CČN za naselje Borovnica je tehnično nedorečena in časovno odmaknjena. Ob pripravi prostorskega dokumenta (lokacijski načrt) smo vnaprej preverjali možnost pridobitev zemljišča za predvideno lokacijo ČN in ugotovili, da lastnik zemljišča ne želi odtujiti. Ker prisilnega prenosa na podlagi PIN ne želimo, je bila poizkušana in določena ustreznejša lokacija.
Ker je v letu 1990 dana možnost pridobitve finančnih sredstev za gradnjo kanalov, smo preverjali možnost, da se čistilna naprava v prvi fazi opusti, ker zanjo strokovne osnove še niso v celoti izdelane. Sanitarni inšpektorat Medobčinskega inšpektorata občin Idrija, Logatec in Vrhnika je mnenja, da ni zadržkov za fazno gradnjo (I. faza kanali, II. ČN) seveda z ugotovitvijo, da bo uporaba možna, oz. uporabno dovoljenje lahko dano šele po kompletni izvedbi kanalov s ČN.
V lokacijskem načrtu predviden kanal S poteka preko v odloku navedenih parcel, ki lokacijsko leže ob cesti Brezovica-Borovnica in od Dražice dalje ob strugi Borovniščice do Brega. Kanal Si začne na Dolu (pri spodnji jami), se nadaljuje ob cesti Vrhnika-Borovnica do novega zaselka na Dolu, kjer se usmeri skoraj naravnost proti predvideni ČN na Bregu.
Za izdelavo LN smo pridobili strokovne osnove, ki so v osnutku upoštevane, tako da je dokument ustrezno pripravljen za razgrnitev.
V skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, je osnutek PIN s sklepom razgrnil Izvršni svet SO Vrhnika v avgustu 1990.
Osnutek je bil posredovan (z grafičnim delom) krajevni skupnosti z zahtevo, da ga razgrne na krajevno običajen način in organizira zbor krajanov.
Pripombe k osnutku lahko posredujejo krajani na KS Borovnica, oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje ali neposredno na zboru krajanov in bodo osnova za ev. korekturo trase in oblikovanje predloga, o katerem bodo razpravljali zbori občinske skupščine in odločali o sprejemu.
Vrhnika, oktober 1990
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA
OSNUTEK
Na podlagi 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) in 202. člena statuta Skupščine občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 31/79, 5/82, 11/ 86 in 2/87), je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega
dela in zbora krajevnih skupnosti, dne _
sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA OBMOČJE KS ZAPLANA
1. člen
Sprejmejo se spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za območje KS Zaplana Ur. list SRS, št. 29/86).
2. člen
V 5. členu, tč. 2.11 se druga alinea nadomesti s stavkom: Minimalen odmik med objekti je 15,00 m, razen pri primerih za katere strokovna komisija glede na urbanistične zakonitosti in materialne predpise ugotovi, da je lahko manjši ker ne poslabšuje bivalnih pogojev in rabe obstoječih objektov.
3. člen
Spremembe prostorskih ureditvenih pogojev za območje KS Zaplana so na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora, v KS Zaplana in v pooblaščeni organizaciji za prostorsko načrtovanje.
4. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem odloka opravlja občinska urbanistična inšpekcija.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. Republika Slovenija PREDSEDNIK SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA Skupščine občine Vrhnika Številka: 3/6-352-05/90 dipl. inž. France KVATERNIK
Datum:
OBRAZLOŽITEV:
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje KS Zaplana je bil sprejet v letu 1986 in določa pogoje in merila za organizacijo gradnje in oblikovanje objektov.
Z odlokom je v usmeritvah za položaj objektov določen minimalen odmik med objekti 25 m, z navedbo, da je lahko tudi manjši v primeru soglasja neposrednega soseda.
Pri izvajanju odloka smo ugotovili, da je predpisan razmik med objekti neustrezen in da ga je na parcelah, ki so bile odmerjene pred uvejjavitvfjjo odloka, nemogoče doseči. Kljub ugotovitvam na lokacijskem ogledu, da je objekt možno locirati nemoteče za obstoječe gradnje, lastnikom zemljišč nismo mogli dati pozitivne lokacijske odločbe, saj so neposredni sosedje soglasje odklanjali, v primera pritožbe pa pozitivna odločba ne bi zdržala zaradi pogoja PUP-a. Ugotavljamo, da je omenjen pogoj odloka v prid ozkim individualnim interesom in konfliktnim odnosom med sosedi, saj je bila lokacija v enem primeru izpodbijana že zaradi l.OOm razlike v odmiku.
Tudi Zavod za načrtovanje Vrhnika, kot izdelovalec lokacijske dokumentacije je na opisano problematiko večkrat opozarjal in dal pobudo za spremembo omenjenega pogoja odloka, na ustreznejši razmik med objekti, ki bi bil lahko določen tudi na podlagi strokovne presoje, z upoštevanjem materialnih predpisov, ki zadevajo urejanje prostora.
Izvršni svet SO Vrhnika je osnutek odloka, ki predvideva spremembo 5. člena, razgrnil s sklepom, v mesecu maju 1990.
Osnutek je bil posredovan krajevni skupnosti, ki ga je razobesila v šoli Zaplana in brunarici na Ulovki. Krajani lahko dajo pripombe v KS, na zboru krajanov ali na oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje. Pripombe bodo osnova za oblikovanje predloga odloka, ki ga bodo obravnavali zbori občinske skupščine in odločali o sprejemu. Vrhnika, oktober 1990
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA
nov prodajni salon avtomobilov
Že dalj časa je bila želja malega kolektiva ZASTAVA-AVTO AVTO-MERKUR na Vrhniki, da razširi svojo dejavnost ter da si pri prodaji rezervnih delov izboljša delovne pogoje.
Ob koncu avgusta se jim je želja izpolnila, saj so ob obstoječih prostorih SERVISA odprli popolnoma nov prodajni salon za avtomobile ZASTAVA in VVARTBURG ter prodajalno za rezervne dele, potrošni material in dodatno opremo za vse vrste vozil.
Prav gotovo je, da je Vrhnika s tem pridobila nekaj novega, saj vam v prodajnem salonu nudijo tudi razne druge usluge in informacije.
Možna je prodaja vozil STARO za NOVO s tem, da vam staro vozilo ocenijo in vam to vračunajo v ceno novega avtomobila. Nudijo tudi posredniško prodajo vseh vrst
avtomobilov. Zanimiva pa je prodaja vozil iz programov FIAT, FORD, OPEL, RENAULT, LANCIA, AUDI in VW preko INFOCEN-TRA v Ljubljani. V trgovini dobite vse informacije o teh avtomobilih, prodajnih rokih in cenah.
»Skoraj ni informcije o avtomobilih, ki vam jih ne bi mogla podati, če ne takoj, pa v treh dneh,« nam je povedala gospa Metka Vrenjak, ki je alfa in ornega izvora vseh informacij in prodaje vozil.
Ne smemo pa pozabiti na še obstoječo prodajo in servisiranje . kmetijske mehanizacije (traktorji - TORPEDO, ZETOR in IMT - Beograd). Prodajajo pa tudi drobno kmetijsko mehanizacijo iz programa SIP in vse rezervne dele.
Želja vseh zaposlenih v AVTO-MERKURJU je, da jih čim večkrat obiščete ter se prepričate o kvalitetni in gostoljubni postrežbi . S. S.
URLkllK. VADbE V TELOVADNICI PART IZAKI
Stara cesta 2 Vrhnika
Likovni kotiček
VABIMO VAS NA OGLED SLIKARSKE RAZSTAVE ak. slikarja ANDREJA JEMCA
VELIKA DVORANA DOMA JLA NA VRHNIKI od 18. oktobra do 4. novembra 1990
Razstava bo odprta vsak dan od 8. do 20. ure.
V slikah na papirju pa se kaže Jemčev spoštljiv odnos do dela in do časa v katerem živi. Ko zapiše pod sliko natančen datum njenega nastanka, ne misli zgolj na »evidenco«. V bistvu gre za pravi likovni dnevnik, ki nam v jarki luči in brez sprenevedanja pripoveduje o umetnikovih dnevih, o njegovih razpoloženjih, o razmišljanju, o odzivanju na vsakdanje dogajanje, o srečanjih, o dvomih in še o marsičem. V monumentalnih podobah na platnu, ki nastajajo dalj časa (kljub temu, da učinkujejo kot rezultat hipnega navdiha) pa gre za drugačne zapiske. Tu so stvari urejene na. drugačen način - v vsakem trenutku so namreč opremljene tudi s prečiščenimi in dokazanimi »dejstvi«. Splet likov, barv in geste, ki nastopa v malodane otipljivi, vidni obliki, je vendarle rezultat priprav in predhodnih dnevniških zapisov. Čustva in razpoloženja so predstavljena v lapidarnih, skorajda »dokončnih« formulacijah.
Andrej Jemec ustvarja svetove, brez katerih bi v vesolju slovenske moderne umetnosti zijala velika praznina!
(Iz spremne besede dr. Ivana Sedeja)
mu    I PONEDELJEK		mu	TOSKK	URA	BBEDA	URA	ČETRTEK	URA	PETEK	USA	SOBOTA	mu	NEDELJA i	
			Haalzni tanle V:	l*.5o do 15.50	Atletika V: Drasler	15.50 do 15.00	VP 5512 V:Petrović	14.5o do 16. oo	Odd. sa LO rekreacija V: Jaaenko	9.oo do lo.5o	Nogoaet Usnjar Vi	9.oo do Jo.50	■ogoaet FI ŠD Dren 7l Matic	
15.50 do 16. »5	Nogoaet PI Usnjar V:  Ur.»nik	16.5o do 17.50	Nenizni tenis V:	15.50 do 16.45	Nogomet PI V:	15.00 do 16.50 -	Poetaja allice rekreacija V: Hvala	16.00 do [ 17.00	Nogomet Usnjar V:	lo.5o do 12.oo	Košarka BI. Brezovica V: Pire r.	lo.5o do 12.00	Nogoaet ČL šD Dren V: Marolt	
16. »5 do 18. oo	T S K V: Gro« Z.	17.50 dO 18.50	Alp.smučanje CI V: Grom H.	16.45 do 16.5o	lit V: Mohar M.	16.5o do 17.50	Alpska Bola V: Šraj'	17.oo do 18. oo	T SI V: Gro« Z.				<	
18. oo do 19-0O	Cicibani s starši V: Gazit	18.50 dO 19.50	VP 1267 košarka V: Razdrh	18.5o do 19.50	Alp.smučanje PI V: Petrovčič	17.50 do 19.0O	Alp.saučanje 18.00 01 do V: Groa R.       1 19.00		Alp.saučanje PI V: Petroveič					
19.00 do 2o.5o	V:  rtohar M.	19.50 do |2o.5o	Rekreacija lanske V: Moilna D.	19.5o do 2o.5o	Aerobika V: tlohar S.	19.00 do 20.50	Hogonet            j 19.oo SD Partizan     ; do V: Brajkovlc    | 2o.5o		Rbgoaet K6 Vae V: Margon H. 1	16. oo do 17.5o	VP 5512 nogo aet V: Petrovič			
2o. 5o do 22.00	Planinsko društvo V: Vsrbli J.	2o.5o do 22.00	Odbojka ionske ViBilogrevic	2o.5o do 22.00	Odbojka aoski V: Roznanec	2o.5o do 22.00	Odbojka i2o.5o ženske do ViBilogrevic     22.oo		1 Košarka ISD Partizan V: Nagode J. i	W.3o j do 19.oo 1	Nogoaet Zaba V:Surca B. 1			
				VADfeE V TEL			OVADNICI j.MfeAki.							
UEA	PONEDELJEK	mu	TOEEK	USA	SREDA	USA	ČETRTEK	mu	PETEK	USA	SOBOTA	USA	NEDELJA	
j		16.45 do 17.50	Alpska Šola V: ŠraJ	17.50 do 19.00	T S k V: Groa Z.	16.45 do 18.2o	t a k (vsak drugi teden) V: Gro« Z.							
17.50 do :19.00 j	Up.uucanje PI T: PetrovJlc	17.50 do 19-00	T S K V: Gro« Z.	19.00 do 20.00	Rekreacija upokojenke V:	18.20 do 2o.oo	Karate V: VinaJi							
			UZU\\C V^DfeE V TELOVADNICI  OS LOG-D£AGOMER.											
j mu	PONEDELJEK	ura	TOREK	mu	sreda	ura	ČETRTEK	ura	PETEK	USA	SOBOTA	USA	NEDELJA	
118.00 do 19.}o	Odbojka Dragoaer Vi			18.00 do 19.50	Tenis šd Dren V:			18. oo do 19.5o	Odbojka Dragomer V:	B.oo do 11.oo	Tenis Dragoaer V:	9.5o do 11.00	Tenis TO V: Molk J.	
J19.50 j do 121.00	Košarka Dragoner V:	19.50 do 21.00	Rekreacija OŠ Dragoaer V:	19.50 do 21.00	Tenis Dragoaer Vi	19.50 do 21.00	Rekreacija i enake V:	19.5o do 21. oo	Košarka Dren Vi	11.00 dO 12. Jo	Tenis Športna zveza V: Gruden M.	11.oo do 12.5o	Tenis Dren 1: Kuoler V.	
urniki zimske vadbe v telovadnicah
Športna zveza Vrhnika je skupaj s športnimi društvi pripravila urnike zimske vadbe v telovadnicah občine Vrhnika.
Vadba za vse športne panoge in rekreativce se bo predvidoma pričela 15. oktobra 1990.
Otvoritev fitness centra pa naj bi bila predvidoma 15. novembra 1990.
Za vse rekreativne skupine in posameznike je ura uporabe telovadnice 100,00 din, za člane selekcij in šolsko mladino pa 50,00 din. Uporabo telovadnice je. potrebno plačati pred pričetkom sezone na žiro račun Športne zveze za termine v telovadnici Oš Ivan Cankar in Partizan Vrhnika ter na žiro račun OŠ Log Dragomer za
termine v telovadnici OŠ Log Dragomer.
Cene polletne najemnine znašajo:
1,5 ure na teden x 20 tednov 1,0 ura na teden x 20 tednov 1,0 ura (selekcija in
3.000,00 din 2.000,00 din
pionirji) x 20 tednov  1.000,00 din V primeru večjih tekmovanj si
Športna zveza pridržuje pravico do
odvzema terminov s predhodnim
obvestilom (7 dni). Urnika za telovadnici Oš Ivan
Cankar in Partizan Borovnica še
nista usklajena.
za Športno zvezo Miro Gruden
VSE BOLJ PRILJUBLJENO
Gorsko kolo
Prav gotovo v prihajajočem jesenskem času ne boste razmišljali o nakupu gorskega kolesa. Zato bo današnji članek namenjen tistim, ki jih že imajo. Predvsem nekaj o tehniki gorskega kolesarjenja in nekaterih poteh in krajih, ki jih s tem kolesom lahko obiščete v bližnji okolici Vrhnike.
TEHNIKA VOŽNJE
VZPON
Kolesarjenje v hrib je manj dinamičen in atraktiven del, kjer pride do izraza predvsem fizična pripravljenost. Seveda pa lahko s pravilno tehniko vožnje prihranimo precej energije, ki jo še kako potrebujemo pri zahtevnih vzponih. Naštejmo nekaj osnovnih nasvetov za boljše vzpenjanje zunaj cest:
- izrednega pomena je pravilna višina sedeža. Pri nizkem sedežu se vam bodo noge prej utrudile, pri previsokem pa težko obvladujete ravnotežje. Nasvet nastavitev višine: vse-dite se na kolo in se z roko naslonite na zid - začnite poganjati pedala nazaj. Če se med tem gibljete v bokih, je vaš sedež nastavljen previsoko. Znižajte ga toliko, da se guganje bokov preneha, ali drugače, mirujte in iztegnite nogo do pedala v najnižji točki. Če noga v kolenu ni pokrčena in se s peto normalno upirate na pedal, potem je višina vašega sedeža pravilna.
- Ključ uspešne tehnike vzpenjanja je pravilno razpore-
jena teža telesa na obe kolesi. Če se s telesom nagnete naprej, lahko z večjo močjo pritiskate na pedala, vendar vam zadnje kolo ne grabi in celo zdrsava na terenu. Zato morate pritisk na obe kolesi stalno prilagajati, odvisno od terena in strmine.
- Delno izpraznite gumi, zlasti pri zelo zahtevnih in razgibanih terenih. Mehkejše gume bolje grabijo in kolo ne poskakuje preko grbin.
- Večina začetnikov dela napako, da že pri.manjši vzpetini prestavi v najlažjo prestavo in poganja skoraj v prazno. Izkoriščajte moč svojih nog in prestavite v lažjo prestavo šele takrat, ko čutite, da pedala postajajo pretrda.
- Pri prestavljanju v res veliki strmini poskusite takole: predno prestavite naredite nekaj obratov pedal z močno obremenitvijo zato, da pridobite na hitrosti, takoj zatem pa popustite pritisk na pedala in prestavite v lažjo prestavo. To svetujemo zato, ker je pri prestavljanju v veliki strmini poje-mek hitrosti zelo velik in če niste dovolj spretni, se vam lahko zgodi, da se »zašaltate«, s tem pa tudi ustavite. Najtežje je potem v strmini ponovno speljati.
- Občasno se dvignite s sedeža in poganjajte stoje. S tem potiskate pedale s težo telesa in dosežete večjo silo. Vendar pa morate biti nagnjeni precej nazaj, da zadnje kolo zaradi premajhne obremenjenosti ne
začne zdrsavati. Pri tem izrazito sodeluje tudi moč zgornjega dela telesa in s takimi menjavami razbremenite določene mišice in varčujete z energijo.
- Naučite se opazovati teren pred seboj, da najdete najlažjo pot med kamni, grbinami in luknjami.
SPUST
- Občutno spustite sedež, bolj strm je spust, nižje ga morate spustiti. Zato je pomembno, da okvir kolesa ni previsok.
- Povečajte pritisk v gumah, da vam ostro kamenje pri veliki hitrosti ne predre zračnice, vendar ne preveč, saj vas bodo pretrde gume pretresle do kosti in oteževale kontrolo.
- S telesom se nagnite nazaj, iztegnite roki, tem bolj, čim strmejši je spust. Včasih se morate iztegniti povsem za sedež, da vas ne vrže na nos.
- Osnovnega pomena je pravilno zaviranje. Uporabljajte obe zavori, predvsem pa se morate izuriti v uporabi prednje zavore, ki je bolj učinkovita, saj pri zaviranju največji del teže prenese na sprednje kolo, vendar pa je tudi bolj nevarna, ker vam lahko sprednje kolo zlahka spodrsne ali pa vas vrže »čez«. Zaviramo s sredincem in kazalcem, ki sta stalno na zavorni ročki. Zavore najboljše primejo prav predno zablokirajo kolo, potem pa njihova učinkovitost naglo pade. Zato potrebujete precej občutka in izkušenj, da zaznate ravno pravi pritisk na ročki. Pred dolgim spustom vedno preverite, da so zavore v brezhibnem stanju.
- Krmila ne držite krčevito, saj vam bodo tako roke kmalu otrpnile. Stiskajte ga le toliko, da vam ne uide iz rok. Divje tresenje, ki ga povzroča neraven teren, ne bo nič manjše, če boste še tako močno stiskali ročke krmila. Potrpite še malo - blažilci za gorska kolesa so že na pohodu.
- Ko vas začnejo boleti roke, se raje ustavite in spočijte, kajti takrat vam nenaden sunek zlahka iztrga krmilo iz rok in padec pri veliki hitrosti ima lahko usodne posledice.
- Vedno uporabljajte čelado in rokavice. Če poti ne pozante, se spuščajte z veliko previdnosti, saj nikoli ne veste, kakšno presenečenje vas čaka za ovinkom. Tveganje vas lahko drago stane.
KOLESARJENJE PO OKOLIŠKIH KRAJIH
Zahodna okolica Vrhnike in Borovnice je zelo hribovita, z utrjenimi makadamskimi potmi, ki so najbolj primerna za gorsko kolesarjenje. Če dobro poznamo določeno pokrajino, se lahko podamo tudi po gozdnih poteh, stezah, za orientacijo pa si lahko pomagamo s planinskimi markacijami, ki so v naši okolici kar dobro vzdrževane.
še enkrat pa opozarjamo - nikar ne vozite po travnikih in občutljivih terenih!
V nadaljevanju bomo opisali najprijetnejše poti v naši okolici s približno dolžino v kilometrih in težavnostno stopnjo. Včasih je pot zelo kratka vendar strma, taka bo ocenjena po zahtevnosti »klanca«, ne po dolžini.
Težavnostna stopnja, je zelo
relativen pojem, zato ga vzemite z rezervo, saj velja pravilo, da je za tistega, ki je bolje pripravljen, gotovo vsaka pot lažja, kot za tistega, ki ga vsak
klanček »na smrt zdela«. Kilometri so tudi približno ocenjeni, saj je po stranskih poteh težko točno določiti dolžino v kilometrih.
SMER POTI
Km
Tež. stop.
Vrhnika - Podlipa - Smrečje - Mizendol
- Zaplana - Špica - Vrhnika 25 lahka Vrhnika - Ligojna - Žažar - Kajndol - Smrečje
- Mizendol - Ulovka - Vrhnika 25 lahka Vrhnika - Podlipa - Podpesk - Mizendol
-Ulovka-Vrhnika 20 srednja
Vrhnika - Borovnica - Ohonica - Strmec
- Padež - Pokojišče - Vrhnika 20    srednja . Vrhnika - Star maln - Strmca - Zaplana - Vrh
Ulovke - Vrhnika 20 težka
Vrhnika - Star maln - Jelovec - Koča na
Planini - Ulovka - Vrhnika 15 težka
Vrhnika - Borovnica - Pokojišče - Dolgi tali
- Štampetov most - Vrhnika 30 težka
Pa srečno vožnjo in obilo užitka v naravi! CM.
10
OKTOBER 1990
naš časopis
GOLFTURIST
TURIZEM IN RENT AGENCIJA 61000 Ljubljano. Trdinova 3 toL (061)314 544. 314 580. teleks: 31541 YU VATOUR
PROGRAMI ZA 29. NOVEMBER:
JHB3
RIM 4 dni
BUDIMPEŠTA - DUNAJ 4 dni SALZBURG - MUNCHEN 4 dni LIECHENSTEIN 4 dni FIRENCE - SAN MARINO 3 dni PARIZ 5 dni
GROSSGLOCKNER 1 dan
BOHINJ h. Jezero in h. Zlatorog ROVINJ h. Adriatik NOVIGRAD h. Maestral RABAC h. Mimoza/Hedera ROGLA h. Planja
OPATIJA h. Admiral in h. Bellevue
POSEBNA PONUDBAI
AKCIJSKA PRODAJA PROMOCIJSKEGA PAKETA »TERME« V HOTELU DOBRAVA V ZREČAH. Zahtevajte program v vaši poslovalnici GOLFTURIST na Vrhniki. RENT-A-CAR:
Najem osebnih vozil z voznikom ali brez, CENE UGODNE; vse informacije po tel.: 315-353 ali 751-084.
ORGANIZIRAMO IZLETE ZA ZAKLJUČENE SKUPINE IN SPREJEMAMO NAROČILA ZA AVTOBUSNE PREVOZE. Vse informacije po tel.: 313-902 ali 751-084.
PRODAJAMO LETALSKE VOZOVNICE DOMAČIH IN TUJIH PREVOZNIKOV, vse informacije po tel.: 314-544 ali 751-084.
Trgovina
ČMERIŠNIK
NA BREGU PRI BOROVNICI
Prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač
ima ob delavnikih delovni čas od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure in od 13. do 18. ure. Ob nedeljah in praznikih je odprta od 9. do 14. ure. Se priporočamo!
BORZA POPOTNIŠKIH INFORMACIJ
Turistična agencija ODISEJ obvešča vse, ki radi potujete po svetu, ali pa bi to radi počeli, pa ne veste kako, da lahko v njihovi poslovalnici na Vrhniki, Stara cesta46 dobite brezplačno najrazličnejše koristne informacije. Hkrati prosimo tiste, ki morda imajo kakršnekoli dragocene podatke z lastnih popotovanj, da jih posredujejo na naš naslov ali telefonsko številko (061) 752-347. Od oktobra je agencija odprta vsak dan od 13.-18.30 ure, v soboto od 9.-12. ure, v ponedeljek zaprto.
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
STIL-COMMERCE d. o. o. VRHNIKA TRGOVINA POHIŠTVA »ME GA«
Spoštovani krajani, obveščamo vas, da je začela obratovati nova trgovina s pohištvom v Janezovi vasi, Cesta Krimskega odreda 11, Vrhnika. Ponudba zajema širok asortiman sobnega pohištva (spalnice, dnevne sobe, kuhinje, otroške sobe in drugo kosovno pohištvo.)
PRODAJNI POGOJI:
- Popust do 30% za gotovinska plačila
- Prodaja na posojilo s 30% lastno udeležbo in na pet obrokov
Ne zapravljajte denar in čas.
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
REPUBLIKA SLOVENIJA Občina Vrhnika Geodetska uprava
POZIV
Lastnikom oziroma upravljalcem stanovanjskih in poslovnih stavb ter objektov za začasno bivanje (vikendi, zidanice z bivalnimi prostori...) na območju Občine Vrhnika
da do 20.10.1990:
1. namestijo tablice s hišnimi številkami, ki jih že imajo doma
2. naročijo tablice na Geodetski upravi Vrhnika, če tablic še nimajo
3. naročijo nove tablice s hišnimi številkami za nadomestitev poškodovanih, dotrajanih ali uničenih
4. namestijo tablice s hišno številko na stavbe skladno z zakonom in pravilnikom
Obveščamo vas, da bomo v mesecu oktobru 1990 vršili kontrolo namestitve tablic s hišnimi številkami. Za lastnike oziroma upravljale© stanovanjskih in poslovnih stavb, ki ne bodo imeli nameščenih predpisanih tablic s hišno številko ali bodo te nameščene nepravilno, bomo podali predlog za uvedbo postopka o prekrških.
Enako velja za lastnike stanovanjskih objektov za začasno bivanje (vikendov), ki morajo prav tako na Geodetski upravi naročiti tablico s hišno številko.
GEODETSKA UPRAVA VRHNIKA
OBČINA VRHNIKA
Oddelek za družbenoekonomski
razvoj in planiranje
Odbor za spremljanje uresničevanja dogovorjene kmetijske zemljiške politike in Odbor za kmetijstvo in blagovne rezerve
razpisujeta
NATEČAJ
za sofinanciranje malih melioracij po posameznih kmetijah v občini Vrhnika
Prijave sprejema kmetijska pospeševalna služba pri KZ Vrhnika, Cankarjev trg 5, katera pripravi program s predračunom potrebnih del. Sofinanciranje bo v višini 60% predračuna in sicer največ 15.000 din na kmetijo.
Zadnji rok za prijavo je 31. oktober 1990.
Vrhnika, 10. september 1990.
G. T. d.o.o., Gradišnikova 18
31353 Borovnica
Trgovina KOCKA
Rimska cesta 32, Borovnica
- šolske potrebščine (v naslednjem letu tudi knjige za osnovno šolo),
- otroške knjige, igrače, družabne igre...
- športno obutev: superge, copate: šolske, otroške in za odrasle,
- keramično posodo in okrasne predmete,
- pisarniški in potrošni materijal (toaletni papir, serviete papirnate brisače, robčke...)
- predmete iz usnja (denarnice, razne etuije, obeske, rokovnike...),
- velik izbor darilnega in okrasnega papirja, darilnih vrečk in masen,
- sveče, klasične in okrasne ter vložke,
- stenske ure, slike in ostalih predmetov, primerne za manjša darila (foto albumi, spominske knjige, vžigalnike, manikire, svečnike, narodne noše, žepne računalnike...
V bližnji prihodnosti nameravamo našo ponudbo popestriti še s kristalom, steklom itd.
PREDSTAVITEV FITNESS CENTRA
Športna zveza Vrhnika bo občanom nudila usluge v novem Fitness centru, Tržaška cesta 9, Vrhnika (tel. 751-484). Fitness center bo predvidoma začel obratovati 15. novembra 1990.
PONUDBA:
- FITNESS VADBA
oziroma krepilne vaje za izboljšanje kondicije in splošnega telesnega počutja s pomočjo sodobnih športnih rekvizitov, ki potekajo pod strokovnim vodstvom
- AEROBIKA
v sklopu urnika v telovadnici Partizan in v mali telovadnici OŠ Log-Dragomer
- STRETCHING
sodoben sistem gimnastičnih vaj, ki povečujejo gibljivost, zmanjšuje mišični tonus ter psihično in telesno sprošča
- MEDICINSKI NASVETI:
za poškodovane mišice in predpis vaj za rehabilitacijo poškodb
- POSEBNE KONDICIJSKE TRENINGE ZA VRHUNSKE ŠPORTNIKE IN KLUBE
Poleg naštetih dejavnosti bodo lahko občani obiskovali švedsko-finsko savno (potrebna bodo predhodna naročila).
CENIK    STORITEV FITNESS CENTRA
Vpisnina:
A 300,00 din za odrasle
B 150,00 din za šolsko mladino
Mesečna karta:
A 250,00 din za odrasle
B 100,00 din za šolsko mladino
Enkratna uporaba: A 30,00 din na uro B 10,00 din na uro
Savna: A 70,00 din B 30,00 din
V začetku bo center obratoval vsak dan razen nedelje od 16. do 22. ure, pozneje pa po potrebi. Vse potrebne informacije dobite v prostorih Športne zveze, kasneje pa v Fitness centru ter po telefonu 751-484.
za Športno zvezo Miro Gruden
Vi
TRGOVINA Z METRSKIM BLAGOM IN DODATKI VRHNIKA,STARA CESTA 52
Mudimo vam široko in pestro izbiro vseh vrst kvalitetnega in modnega blaga, tudi iz uvoza.
Poleg tega lahko pri nas dobite tudi
gumbe, sukanec, zadrge, škarje, skratka vse, kar je nepogrešljivo pri šivanju.
Ne bo vam torej treba tekati po trgovinah; vse lahko dobite na enem mestu.
Obiščite nas
od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00
sobota od 8.00
m časopis
OKTOBER 1990
11
• • COMING    COMING     COMING •• COMING
•
O Z
s o u
• •
o z
s o o
• •
o z
s
o o
• •
o z
5
o o
o z
s
o o
• •
o z
s o
o
•
VRHNIKA
NOVA TEHNIČNA TRGOVINA -STARA CESTA 45
odprto od 9.-12. in od 16.-19.30 AVDIO, VIDEO, BELA TEHNIKA telefon: 752-392
TEHNIČNA TRGOVINA -STARA CESTA 3
odprto od 9.-12. in od 16.-19.30 ROČNA ELEKTRIČNA ORODJA BOSCH in BLACK & DECKER telefon: 751-491
COMING •• COMING •• COMING COMIN
•
O O
s
z o
• •
o o s z o
• •
o o s
z o
• •
o o s z o
• •
o o I z o
• •
o o
3
z
o
ZA VAŠ DOM, HOBI IN OBRT
Obveščamo vas, da smo razširili ponudbo gospodinjskih aparatov in TV sprejemnikov v svoji industrijski prodajalni.
NOVO!
Nudimo tudi varilne aparate Gorenje Varstroj po ugodnih cenah in pod ugodnimi pogoji - obročno odplačevanje, oz. popust pri plačilu z gotovino. Tudi v bodoče se bomo prilagajali zahtevam kupcev na našem območju, zato nam sporočite vaše želje in potrebe.
Iskra Merilna elektronika Horjul -telefon: (061) 749-080
SE PRIPOROČAMO
Iskra
Iskra Merilna elektronika
VULKANIZERSTVO
Jeršinovič Jernej Vrhnika, Voljčeva 11
Nudimo naslednje storitve:
• premontaža in centriranje koles;
• trgovina z avtopnevmatiko (konkurenčne cene avtomobilskih gum SAVA in SEMPERIT)
• zaloga protektiranih gum (M+S, LP)
• avto optika (elektronska nastavitev kolotekov, menjava končnikov in premo nihalnih rok);
• menjava olja, klinastih jermenov, zavornih oblog, prašnih manšet, ipd.
ODPRTO:
- vsak dan od 10.-20. ure
- razen sobota od 8.-14. ure Storitve so konkurenčne in se priporočamo za obisk.
PARKETARSTVO
Polaganje vseh vrst parketa, brušenje, lakiranje
Polaganje plastike Tel. 752-964 Vrhnika
ZAHVALA
Ob bridki izgubi dragega moža, ata, ata Korlna, brata, tasta, strica, svaka, sorodnika, prijatelja, sodelavca
Karelna Novaka
avtomehanika, tankista I. tankovske brigade
se iskreno zahvaljujemo sodelavcem Avtomontaža, podj. Astre in Rožnik, soborcem I. tan. brigade, ZB Vrhnika. P.G.D Sinja gorica, gospodu kaplanu za globoko čuteče molitve, vsem nosilcem praporov, Mešanemu pevskemu zboru Dragomer za pesmi slovesa in vsem prav vsem, ki ste prišli od blizu in daleč, da ste ga pospremili na njegovi prerani poslednji poti od njegovega tako dragega doma do poslednjega počivališča. Zahvala tudi govornikoma za tople besede slovesa. Iskrena zahvala vsem darovalcem prekrasnega cvetja in darovalcem denarja za humane namene. Hvala tudi sosedom in prav vsem, ki ste nam ob uri slovesa in tudi še danes stojite ob strani. Iskrena zahvala vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena zahvala. Sinja gorica, 23. avgusta 1990 Žena Marija, otroka Jožko In Marija z družinama
Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, dedka in pradedka
Janeza Kovača
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za spremljanje na zadnji poti, daVovano cvetje in izraženo sožalje. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, g. Malavašiču za iskrene poslovilne besede in pevcem za ganljivo zapete žalostinke.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Po hudi bolezni je v 80. letu starosti umrl
Pavle Kovač
Vrhnika, Ob potoku 19
Vsem sorodnikom, sosedom in znancem se zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hči Zora in sin Pavle z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mamice
Mateje Merlak
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, delovni organizaciji MERCATOR - KONDITORJU, Centru za socialno delo Vrhnika, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli
pomagali.
Mož Jožef, sin Dejan in hčerki Staša in Nina
SERVIS OLJNIH GORILCEV THYSSEN API ECOFLAM
izdelava inštalacije goriva, priključitve, servisi
TONE REMŠKAR
61357 Notranje Gorice 172
Tel. 061/653-109
Plamen sveče govori, da že leto dni v grobu si. Živel bi rad že mnogo let prezgodaj moral si umret. V tihi bolečini si odšel, a v naših srcih boš živel.
V SPOMIN
21. avgusta mineva leto dni, odkar nas je nepričakovano zapustil
Roman Hosta
Iz Velike Ligojne 63
Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob prerani smrti našega ljubega nečaka
Igorja-Gorana Ivankoviča
roj. 13. 6.1966
se iskreno zahvaljujemo gospe Mavec za pomoč, gospodu patru župniku Ivanu Mavcu za lepo opravljen obred in tolažilne besede, gospodu Sečniku za organizacijo in pomoč, sorodnikom ter prijateljem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Iskrena hvala za lepe besede ob preranem grobu sodelavcu iz podjetja »Varnost«. Lepa hvala tudi sosedom za denarno pomoč, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji prerani poti.
Borovnica Hvala
Vsi njegovi, ki so ga imeli radi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Franca Kavčiča st.
iz Verda
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in kolektivu LIKO za izraženo sožalje in podarjeno cvetje. Posebna zahvala g. kaplanu za opravljen poslovilni obred, g. Sedeju in g. Lovrenčiču za glasbeno spremljavo in petje.
Verd, avgust 1990
Žalujoči: žena Valentina in otroci France, Marko in Helena z družinami
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža in očeta
Staneta Resnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepa hvala dr. Kogoju za pomoč ob njegovi bolezni, g. župniku za lepo opravljen obred, ožjim kolegom iz podjetja Integral za spremstvo in Ivanki Košir za pomoč.
Vse*m iskrena hvala. *Žena Pepca in hčerka Stanka
12
OKTOBER 1990
NAS ČASOPIS
SMUČARSKI SKAKALCI
Opremili bi se radi
V začetku septembra je bilo na borovniški skakalnici tekmovanje za pokal Elektrotehne Ilirije. Nastopili so mlajši pionirji B in mlajši pionirji C. Vseh skupaj je bilo 32 tekmovalcev, ki so se spustili po plastični skakalnici v lepem vremenu brez vetra.
V kategoriji mlajših pionirjev C je zmagal Matjaž Jurman (SD Dolomiti) pred Klemnom Hmjo in Blažem Križajem (oba SSK Elektrotehna II). V kategoriji mlajših pionirjev B pa je zmagal Uroš Peterka (SD Termit Moravče) pred Blažem Vrhovnikom (SSK Elektrotehna II) in Sašo Picljem (SD Termit Moravče). Domačin, Borut Brezovšček, se je uvrstil na solidno deveto mesto, čeprav se
ta klub ta čas ukvarja s težavami.
Sekcija za skoke TVD Partizan Borovnica ima namreč nenehne težave z opremo. Veliko prispevajo sami starši, ki otroke pošiljajo na tekmovanja in pravijo, da bi se radi zahvalili vrhniški športni zvezi za podporo, ki je bila izražena na ta način, da so se z njihovim kombijem odpeljali v ČSSR in tam v močni konkurenci dosegli osmo mesto. Svoja tekmovalca pa bi zdaj radi opremili z novimi skakalnimi smučmi (oboje skupaj bi stalo nekako 11.000 din), ki jih pa sami glede na druge stroške ne zmorejo. To bi mladim tekmovalcem, njihovim varuhom, dalo novega poleta pred tekmovalno sezono.
Res škoda, da na Vrhniki ne podeljujemo »turistične bodeče rteie«, kar bi marsikatera ustanova aH tudi posamezniki to zaslužili.
Poglejmo cvetlična korita med pošto in Krajevno skupnostjo, ki sedaj no služijo svojemu namenu. Mogoče pa bo nekoga le zabolelo srce in bo namesto plevela posadil okrasno cvetje aH grmičevje.
Na to okrasno cvetko sredi Vrhnike nas je opozoril občan, ki želi biti anonimen. Ker smo prepričani, da je takih in podobnih okrasnih »cvetk« na Vrhniki še veliko, pozivamo občane, naj bodo pozorni pri opazovanju okolice in sporočijo svoje vtise o urejenosti Vrhnike. Zanemarjenost okolice nam ni v ponos, zato bomo vse prijave, pa čeprav bodo anonimne, objavili.
UREDNIŠTVO
Volitve v Borovnici
Kot je sklenil svet krajevne skupnosti Borovnica bodo 18. novembra 1990 volitve v vseh delih te krajevne skupnosti. Volitve bodo hkrati na vseh devetih voliščih, trajale pa bodo od 7. do 13. ure. Volili bodo 14 članov sveta krajevne skupnosti in posebej predsednika.
Volilo se bo takole: v volišču 12 Gasilski dom Borovnica dva delegata, na volišču v TVD Partizan (13) 2 delegata, v prostorih KS Borovnica (14) 1 delegat, v šoli v Borovnici (15) 1 delegat, v gasilskem domu Breg-Pako (16) 2 delegata, v Dolu Lazah (17) 2 delegata, v Dolu-mlin Bistra (18) 1 delegat, v Brezovici (19) 2 delegata in na Pokojišču (20) 1 delegat.
Kandidatne sezname bo mogoče predlagati izključno na zboru krajanov, ki se po vaseh začno ta teden. Kandidate za delegate svoje vaške skupnosti v svet KS predlagajo krajani sami, predsednika bodo volili izmed kandidatov, ki bodo predalgani na posameznih zborih po vseh vaseh. Za predsednika bo izvoljen tisti izmed kandidatov, ki bo na vseh voliščih dobil najvišje število glasov.
Prvi trije pri članih do 35 let
TENIS
Vse več mladih
Tudi Vrhnika ne more mimo zelo popularne teniške igre. Marljivi zagnanci so tako na Vrhniki, Drenovem griču in Dragomerju sami gradili igrišča, ki jih uporabljajo. Prav zanimivo je gledati začetni-ške ali pa zagrizene boje že kar dobrih igralcev tenisa. Posebno v poletnem času so se vrstili razni turnirji. Organizirani so bili začetni tečaji, da bi v svoje vrste pritegnili čimveč mladih, saj se število igralcev in rekreativcev iz leta v leto povečuje.
Teniška sekcija Vrhnika je bila v septembru organizatorka občinskega prvenstva za posameznike v štirih kategorijah. Boji so bili zelo
BOROVNICA 90
Dvanajst ur košarke
Košarkarski zanesenjaki iz Borovnice smo se odločili, da za zaključek sezone pripravimo v soboto, 23. 06.1990 ob 8. do 20. ure maraton »12 UR KOŠARKE« med ekipama Borovnice in Vrhnike. Prireditev pa ne bi bilo moč speljati brez pomoči sponzorjev: SOŽ Artus Borovnica, Pizzerije čebela Borovnica, Fenolit Borovnica, ELLES Borovnica, ZTKO Vrhnika in Petelin Frenka.
V goste je prišla ekipa Vrhnike, katera je nastopila v naslednji postavi: Zupan Rok (55 košev), Mar-, gon Mitja (49), Justin Uroš (51), Lončar Zoran (60), Rom Aleš (69), Sečnik Štefan (43), Mesec Miran, Mesec Dejan (42), Đosić Dejan (60), Strlekar Tomo (30), Petkov-šek Franci (20), Bizjak Marjan (86), Rajakovič Nedeljko (10), Bizjak Miro (75), Nagode Joško (52), Knapič Brane (28), Nikolavčič Karli (80), Jevšek Milan (117) in Fefer Borut (6). Selektor ekipe je bil Ma-jer Janez.
Borovnico pa so zastopali: Bajec Matjaž (61), Telban Simon (67), Vrlogar Aleš (55), Turšič Toni (82), Stojanovič Klemen (101), Vodeb Gregor (65), Šuštar Franc (61), Modrijan Franjo (57), Mekinda Drago (35), Turšič Miro (39), Zalar Marko (23), Kovačič Marjan (79), Zlatkovič Rajko (142), Kalinger Matjaž (63), Gabrovšek Mirko (68), Kržan Dušan (137), Peršin Gregor
(20), Malacko Robert (11) in Seljak Simon (56), ki je bil tudi odgovoren za sestavo ekipe.
Tekmo so sodili: Razdrh Viktor, Bajec Pavle, Centa Roman, Fefer Borut in Nikolavčič Karli. Svojevrsten rekord na tej tekmi je postavil Centa Roman, saj je sodil tekmo kar 10 ur. To sojenje je bilo zanj tudi poslovilna tekma, saj je 27. 6. 1990 oblekel vojaško suknjo.
Za zapisnikarsko mizo pa so »dežurali« Makovec Vesna, Majer Janez in Nikolavčič Sonja.
Po 12. urah igranja košarke v soncu in dežju je bil dosežen rezultat 1222:993 za ekipo Borovnice.
Po tekmi je bila razglasitev zmagovalne ekipe in posameznikov in sicer:
- najboljši strelec tekme je bil Zlatkovič Rajko iz ekipe Borovnice z doseženimi 142 točkami
- najboljši metalec za tri točke je bil Bizjak Marjan iz ekipe Vrhnike s 14 trojkami
- najstarejši igralec je bil Seljak Simon (41 let), najstarejši udeleženec maratona pa sodnik Bajec Pavle (54 let).
Nagrade je podelil predsednik ZTKO Vrhnika Novljan Igor.
Po uradnem delu se je druženje košarkarjev vrhniške občine nadaljevalo še pozno v noč, vendar brez neljubih posledic.
Oživitev vrhniške košarke
Po treh letih mirovanja je letos spomladi košarkarski klub zopet pričel z delom. Pod vodstvom profesorja Rafaela Jakliča, ki je bil tudi izvoljen za predsednika, sta začeli s treningi in tekmovanjem pionirska in kadetska ekipa. Ekipi sta že na začetku dosegli uspeh, saj sta se v svojem rangu tekmovanja uvrstili v naslednji krog.
Mesto Vrhnika pa bo po lotu 1986 zopet imelo člansko ekipo, ki bo v sezoni 1990/91 nastopala v območni slovenski košarkarski ligi - zahod. Ekipa VrhniKe bo nastopala v skupini skupaj z ekipami: Etiketa (Žiri), Salonit (Anhovo), Gorenja vas, Šenčur, Fructal (Ajdovščina). Poudariti je traoa. aa je
v letošnji sezoni igralski kader po dolgih letih sestavljen izključno iz igralcev vrhniške občine. Za ekipo Vrhnike bodo v tekmovalni sezoni 1990/91 igrali: Mitja Margon, Uroš Justin, Miloš Sumina, Rok Zupan, Grega Bule, Boris Poček, Aleš Rom, Slavko Antič, Marko Juvan, Andrej Smrekar, Jernej Mrzelj, Matjaž Selšek. Ekipo bosta vodila trenerja Knapič Brane-Pingo in Pire Rajko.
Nastopanje članske ekipe Vrhnike v OSKL so omogočile naslednje DO: Vargalant, Optika Jelov-čan, Pizzerija Boter in Foto Mar-kelj.
Vse ljubitelje košarke vljudno vabimo na ogled prvenstvenih in prijateljskih tekem.
zanimivi, predvsem pa vsa finalna srečanja, ki so spominjala na »mali VVimbledon«. Tudi zanimanje gledalcev je bilo veliko, tako da lahko rečemo da si tudi ta panoga utira pot med ljubitelje dobrega športa. Igre so se odvijale na treh igriščih na Vrhniki in na dveh igriščih Drenovega griča. Sodelovalo je blizu 100 igralcev iz cele občine, medalje pa sta na zaključku prvenstva prvim trem podelila predsednik teniške sekcije Vrhnika Vinko Kun-stelj in predstavnik ZTKO Miro Gruden. Zmagovalci v posameznih kategorijah so bili:
- mladinci do 18 let 1. Uroš Cerar, 2. Petra Skočir (pionirka), 3. Tadej Petrič
- člani do 35 let 1. Aljoša Seljak, 2. Viktor Razdrh, 3. Uroš Justin
- člani nad 35 let 1. Tone Štih, 2. Milan Volk, 3. Ra-domir Brajkovič
- članice 1 Petra Skočir, 2. Sonja Ralca, 3. Majda Šmigovec
Na teniških igriščih Dragomerja pa so tamkajšnji ljubitelji tenisa pripravili občinsko prvenstvo za dvojice. Nastopilo je 20 parov. V finalnem obračunu sta Brajkovič-Božič premagala dvojico Skočir-Štih. Tretje mesto pa sta zasedla Lacko-Kunsteij. S. S.
NA VRHNIKI
I
televizija
Most pri Bevkah
Marjan Vehar je zastavil vprašanje mostu na cesti med Blatno Brezovico in Bevkami, ki je v zelo slabem stanju: čezenj je nevarno tako z avtobusom kot s tovornjakom, saj se lahko zgodi nesreča. Delegat je zato zahteval, da se most popravi ali zgradi nov. Oddelek za družbenoekonom-,! ski razvoj in planiranje je pojasnil, da je cesta med Blatno Brezovico in Bevkami na slabo nosilnih tleh in zato obnova zahteva več denarja. Dogovorjeno je, da bodo na občini naročili tehnično dokumentacijo za cer,, sto in bodo gradnjo vključil) v naslednje srednjeročno obdobje. Obenem bi popravili tudi oba mostova. Do začetka gradnje pa bodo od vzdrževalca ceste, Cestnega podjetja Ljubljana, zahtevali, naj cesto ohranja, v varnem stanju.
Partizanski klanec spet Raskovec
Na pobudo večine prebivalcev Partizanskega klanca na Vrhniki so na zadnji seji zbora krajevnih skupnosti sklenili, da bodo ta del Vrhnike spet imenovali s starim imenom Raskovec. Zavrnjeni so bili pomisleki, naj bi najprej zbrali vse podobne zahteve v občini, ker - kot so dejali - za vsako cesto je enako dolg postopek preimenovanja, skupno reševanje vseh teh zahtev naenkrat pa ne bi ničesar prihranilo. Novo ime začne veljati po objavi odloka v republiškem uradnem listu.
Kabelski distribucijski sistem (KDS Vrhnika) zavzeto gradimo. Kakor veste, spremljate domača in svetovna dogajanja preko KDS Vrhnika na področju Vasi, Lošce, Centra, kakor v zadnjem času tudi na področju Betajnove in Delavskega naselja. Nestrpno pa pričakujete kabelske priključke od Sivki ne ulice do konca Ljubljanske ceste. Ob tem moramo povedati, da tu dela kasnijo za približno 14 dni, predvsem zaradi problemov pri polaganju kablov v PTT kanalizacijo, kakor tudi zaradi nepredvidenih del na kabelski trasi. Obenem tudi vplačila krajanov ne prihajajo v skladu s pogodbami. Zato predvsem tiste, ki redno plačujete obroke, prosimo za razumevanje in vam obenem obljubljamo, da bomo storili vse, da bo kasnitev čim manjša. Tiste, ki se niste prijavili za KDS, obveščamo, da še lahko to storite, dokler niso dela na vašem področju končana. Po 10% višji ceni se lahko dodatno prijavite tudi tam, kjer so dela že končana, saj je sistem grajen tako, da je možna priključitev vseh gospodinjstev.
Vse na področju Janezove vasi in Verda vabimo k sodelovanju, da podpišete pogodbe o pristopu h KDS Vrhnika. S to zadnjo fazo izgradnje bodo vključena vsa naselja na Vrhniki, kjer je gradnja KDS racionalna. Pričakujemo, da bo skupno priključenih okoli 1200 gospodinjstev.
Na samem začetku je bila predvidena glavna postaja samo za skupino blokov v soseski Na Klisu. Tako ta r j ustreza za priključitev celotne V. mike. Da bomo zadostili vsem tehniJnim zahtevam, kakor tudi predpisom, smo zgradili prostor na zgradbi Mercatorja v ulici 6. maja 10. Nova naprava je na testiranju v prostorih Iskre Anten, in bo omogočala sprejemanje večjega števila satelitskih programov. Zaradi drugačnih pogojev bodo spremenjeni tudi kanali in sicer namesto neparnih (5, 7,9...) bodo parni
(6, 8, 10...). O času priklopa nove naprave vas bomo obvestili. Predvideva pa se za konec oktobra. Med novimi programi bo en francoski, drugi Film Net, za tretjega pa se še odločamo.
Vsa društva in organizacije obveščamo, da bodo z novo napravo dane možnosti za oddajanje internega vrhniškega programa. V kolikor imate interes za to dejavnost, napišite svoj predlog na naslov Iskra Antene, Idrijska 42, Vrhnika, s pripisom: za KDS Vrhnika. Z veseljem vas pričakujemo.
Vse, ki ste že priključeni, obveščamo, da morebitne napake sporočate na Iskro Antene, telefon 751-079, 752-937. Tu je organizirana 24-urna servisna služba.
Programska ponudba satelitskih programov se z novimi sateliti povečuje. Najbolj interesantne bomo vključili tudi v KDS Vrhznika. Satelit Kopemikus II bo začel z oddajanjem programov v začetku drugega leta. Lansiran je nov satelit Eutelsat 2. generacije 1 srednje moči, za katerega pričakujemo, da bo začel z rednim obratovanjem v naslednjem letu. Po novem letu bo lansiran satelit Astra 1 B, ki bo oddajal 16 kanalov z isto jakostjo kot Astra 1 A. Tako bo preko Astre možno sprejemati 32 kanalov, od katerih bo okoli 10 kodiranih.
NAS ČASOPIS
Naš časopis je vrhniško občinsko glasilo. V. d. odgovornega urednika Tone Janežič. Ureja uredniški odbor. Uredništvo: Naš časopis, Cankarjev trg 8, Vrhnika. Žiro račun: 50100-678-54000 Telefon 751-325. Tiska Tiskarna Ljudske pra^ vice. Po mnenju pristojnih organov je časopis oproščen prometnega davka in je brezplačen.