GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE AGIS - PTUJ Štafeta mladosti v Ptuju V Ptuj je zvezno štafetno palico prinesel Branko Beranič iz Sesterž Štafeta mladosti, simbol bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti je prispela 14. maja v Ptuj. Že 38 let obiskujejo vse naše kraje štafetne palice kot dokaz naše mladine, da bo vedno sledila Titovim idejam in njegovi poti miru ter sožitja z vsemi narodi sveta. Na svoji poti je Titova štafeta, danes Štafeta mladosti, obiskala najmanjše vasi, velika mesta, skratka vse kotičke naše domovine, nosile so jo roke milijonov Jugoslovanov, pionirjev, mladine, kmetov pripadnikov JLA ter delavcev. Od 1981. leta dalje je bila štafeta BREZ TITA MED NAMI, A S TITOM V NAS, ko so mladi manifestirali svojo odločnost dosledno izpolnjevati svoje zaobljube, da bodo upravičili Titovo zaupanje in zvesto nadaljevati pot naše revolucije. Kot vsa leta doslej, je tudi v letošnji štafeti vtkana zaobljuba mladih, da bodo nadaljevali bitko za zmago idealov, za katere se je desetletja boril tovariš TITO, na čelu z zvezo komunistov. Predvsem osvajamo orodja za izvozne izdelke V sedanjem času gospodarskih restrikcij so v prednosti izdelave tista orodja in priprave, s katerimi se proizvajajo izvozni izdelki. V TOZD Orodjarni si prizadevamo ta orodja in priprave izdelati v čim krajšem času, torej imajo ta orodja pri izdelavi prednost pred ostalimi. V letošnjem letu smo uspešno izdelali že gumarska orodja za preproge BMW, sedaj so v zaključni fazi izdelave orodja za membranske valje GRAU, precej pa je narejenega na orodjih za zaklepa BMW. Orodja in priprave za membranske valje GRAU TIP 24,20,16 trenutno preizkušamo ter računamo, da bodo v mesecu maju usposobljena za P in O serijo. Set orodij za izdlavo membranskih valjev je dokaj obsežen, saj bo izdelanih 24 štančnih orodij in polovico toliko različnih priprav. Skupna vrednost projekta orodij m priprav znaša več kot 4 milijone din. Začetki dela na projektu izdelave orodij in priprav datira v oktober in november 1982, ko je TOZD TAP lansiral prve naročilnice za Izdelavo orodij in priprav. Po prvem konceptu, ki ga je pripravila tehnološka priprava dela v TOZD TAP, je bilo predvideno večje število orodij za izdelavo membranskih valjev, kar pa je bilo pozneje v sodelovanju s PTD TOZD Orodjarna zreducirano na sedanje število. Prešli smo ,na kombinacije več tipov v enem ohišju (orodju), kar je celoten projekt pocenilo in skrajšalo rok realizacije celotnega projekta. Res je, da smo nekoliko podaljšali rok izdelave za TIP 24, smo pa občutno zmanjšali rok izdelave celotnega projekta vseh tipov. Velike težave pri finalizaciji orodij in priprav nam povzroča neustrezna pločevina in čakanje na proste kapacitete štanc v proizvodnjii TOZD TAP. Ker so izdelki zahtevni po obliki in geometrijski točnosti je potreben večkraten preizkus, to pa seveda obremenjuje redno produkcijo oddelka štanc, zato izvajajo preizkuse v nočnih izmenah ali pa ob prostih dnevih. Med izdelavo orodij in priprav, posebej pa ob finalizaciji orodij, so prisotni določeni problemi, katerih posledica je, da zamudimo rok izdelave. Problemi so osebne, ali pa tudi objektivne narave, ko na njih ne moremo vplivati, vendar, ob vseh teh problemih je potrebno vedeti, da je izdelana ogromna količina najrazličnejših orodij in priprav, ki omogoča nemoteno produkcijo v proizvodnih TOZD in za kar je potrebno dati večini v TOZD Orodjarna ustrezno priznanje. Žal se vedno govori le o zamujenem roku, manj pa se govori o uspehih. Vsi vemo, da osebni dohodki niso v večini primerov ekvivalent prizadevanju, ki ga večina vlaga s svojim delom in da je javno priznanje tudi mnogokrat dovolj velika nagrada za vložen trud in delo. Franc KRABONJA, ing. PO POTEH REVOLUCIJE MOSTJE 1983 Skladno s programom dela civilne zaščite DO AGIS za leto 1983 se je pohoda »po poteh srevolucije« v Mostju udeležilo 37 pripadnikov civilne zaščite DO AGIS. Že po tradiciji smo se priključili Sagadinovemu odredu, ki je imel zborno mesto v Komunalnem podjetju TOZD AVTOPARK Budina. Pot Sagadinovega odreda je vodila skozi Spuhljo, kjer so nas pri ppomeniku padlih borcev pričakali šolski mladinci, ter nadaljevali pot proti Dornavi. V Dornavi je odred imel odmor, ter se tudi okrepčal, nato pa nadaljeval pot preko Pacinj na prireditveni prostor. Sagadinov odred je pretežno sestavljala šolska mladina zato je bilo vzdušje med pohodniki še posebej prijetno in veselo. Pri predaji raporta je komandant odreda tov. Jože Rakovec v pozdravu vseh prisotnih na prireditvenem prostoru prenesel preko pripadnikov civilne zaščite tudi pozdrave vseh delovnih ljudi DO AGIS PTUJ. Franc Kolarič Analiza nesreč pri delu v letu 1982 Varnost pri delu je eden izmed nepogrešljivih pogojev za napredek delovne organizacije, za osebno srečo delavca in njegove družine. V vsaki družbeni ureditvi ima težnja zaščititi zdravje in življenje ljudi na delu izredno velik pomen — predvsem zaradi ekonomskih in socialnih posledic, ki jih povzročajo nesreče pri delu. Zaradi njih prihaja namreč do ogrobne gospodarske škode in težkih socialnih problemov; vse to pa se odraža pri posamezniku, njegovi družini, gospodarski organizaciji in celotni družbi. Vsaka nesreča moti normalen potek dela, saj poškodovani delavec preneha z delom, ker mu je potrebno nuditi prvo pomoč, zdravniško oskrbo in večkrat tudi dolgotrajno domačo nego. Normalen potek dela je moten tako dolgo, dokler se ta delavec ne vrne popolnoma zdrav, oz. tako dolgo, dokler poškodovanega ne nadomesti drugi delavec. Nastane pa tudi motnja v proizvodnem procesu zaradi vpliva nesreče na sodelavce ponesrečenca, torej na tiste, ki v času nesreče opravljajo svoje redno delo v delovni organizaciji in nesrečo vidijo, o njej slišijo ali o njej sami več dni vznemirjeno pripovedujejo drugim. V takih primerih pride do velikega padca storilnosti. Izgubljeno je veliko proizvodnega časa, izgubljeni čas pa pomeni izgubljeni denar. Neurejenost zunanjih nakladalnih in transportnih površin ne samo da dajeju obiskovalcu prvi videz urejenosti delovne organizacije, temveč so mnogokrat neposreden vir poškodb pri delu Nesreče pri delu v DO »AGIS« Ptuj Iz priloženih tabel je razvidno, da je bilo službi varstva pri delu prijavljenih 138 nesreč pri delu za katere smo izgubili 10.853 delovnih ur, kar je glede na leto 1981 manj za približno 2 odstotka, sama pogostost nesreč pri delu pa je znižana na dobrih 7,5 odstotka. Prav gotovo so še velike možnosti sanacije nesreč pri delu glede na izgubljene delovne dneve saj vidimo, da v minulem letu (1981) nismo imeli nobene težje nesreče, smo pa izgubili mnogo delovnih ur za lažje nesreče (vbodi, vrezi, zvini, padci). Število nesreč pri delu v letu 1982 — 138 primerov na poti — 16 primerov težjih — 0 primerov Pregled gibanja: TOZD št. nesreč izg. ure efekt. u. in. t. in. pog. DSSS 6 1.276 474.147 269,11 12,65 TAP 43 3.865 1,089.424 354,22 39,47 Servisi 3 52 179.797 28,92 16,68 Gumama 22 1.291 577.672 223,48 38,08 Kovinska obd. 17 822 238.365 344,84 71,31 Precizna meh. 9 574 174.479 328,97 51,58 Velika oprema 11 535 195.564 273,56 56,24 Orodjarna 6 280 230.331 121,56 26,04 Komerciala 3 732 177.000 413,55 16,94 Vzdrževanje 7 504 250.827 200,93 27,90 Vzmetarna 11 892 115.668 771,17 95,09 DO AGIS 138 10.853 31,703.273 293,06 37,26 Indeks teže v DO: 293,06 izgubljenih ur na 100.000 opravljenih ur Indeks pogostosti v DO: 37,26 primerov na 1,000.000 opravljenih ur. Izgubljene delovne ure do 300 dni: 8.434 (stroški DO). Izgubljene delovne ure nad 30 dni: 2.421 (stroški RZS). Viri in vzroki: ostalih 50 % — človeški faktor: — neuporaba zaščitnih sredstev — nepridržavanje predpisov VPD v 50 % vseh nesreč — nezanesljiv na in dela — neizpravna ročna orodja in obdelovalni ali pogonski stroji — neprimerna zaščita ipd. najčešče poškodbe: — prsti rok (vreznine, stisnine, vbodi) — roka do zapestja (vreznine, stisnine, vbodi) — oči (ostružki in drugi tujki) — noge (neravna tla, založeni prehodi ipd.) J. L. Proizvodni prostori nemalokrat dajejo videz slabo urejenih obrtniških delavnic v začetku tridesetih let. Nepoškodovani delavec v takem prostoru je prava redkost Družbena samozaščita Služba družbene samozaščite v delovni organizaciji AGIS ima težave s pripadniki oboroženih sil, narodne zaščite pri civilni zaščiti, s tem ker se nepravočasno ali pa sploh ne odzovejo vpoklicu in ne opravičujejo svojega izostanka. Zato mora štab civilne zaščite pod-vzeti ukrepe, ki so navedeni v zakonu o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in sicer: Kazenske določbe iz 296. člena 4. točka v kateri navaja, da se kaznuje od 2.000 do 20.000 din ali z zaporom do 60 dni posameznika, če se na poklic pristojnega organa ne zglasi v kraju in ob času, ki sta navedena v posamičnem ali splošnem pozivu. Zato naj ne bo odveč opozorilo; Zadeve, ki so v zvezi z narodno obrambo in civilno zaščito ali narodno zaščito jih rešujte nemudoma pri pristojnih organih v službi družbene samozaščite (nad servisi). Franc Kolarič Gasilska desetina CZ AGIS na eni izmed vaj . . . ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi mojega dragega očeta Jožeta Muhiča, se iskreno zahvaljujem sodelavcem nabave TOZD komerciala za darovano cvetje, izrečeno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči sin Robert Muhič Težave naše obratne ambulante Obratna ambulanta je bila ustanovljena leta 1961. Prvotno je bila usposobljena samo splošna ambulanta s sedežem v Rajšpovi ulici. Zdravstvemi dom Ptuj oz. zobna ambulanta pa je nudila s posebno pogodbo o prioriteti zobozdravstveno pomoč. Potrebe po vse večji zobozdravstveni oskrbi delavcev pa je narekoval takratnemu delavskemu svetu TAP-a, da k že obstoječi splošni ambulanti adaptira tudi prostore za zobno ambulanto. Nabavila se je aparatura za kompletno zobno ordinacijo, nekoliko kasneje pa tudi za zobno tehniko. Tako je leta 1964 bila registrirana Obratna ambulanta s statusom pravne osebe. Delo v obratni ambulanti je potekalo ob samem začetku zelo uppešno. Kaj tudi ne bi! skrbeti je bilo treba le za zdravstveno nego 350 zaposlenih (v takratnem TAP). Za materijale, katerih je bilo na izbiro je skrbela tovarna. Nekaj denarja se je stekalo iz naslova komunalnega socialnega zavarovanja. Zaradi tako malega števila za-varovncev — pacientov smo delo organizirali tako, da je vsak delavec moral biti letno dva krat pregledan. Tak način se nam je obrestoval saj smo z enkratnim posegom rešili katastrofalne posledice in anomalije z druge strani pa prihranili na materialnih stroških. Z združitvijo Tovarne Avtoopreme in Sigme v DO AGIS pa se je stanje bistveno spremenilo. Naraslo je število delavcev na 2500, kar že odgovarja republiškemu povprečju na en team. Mislim, da je bilo že mnogo napisanega v javnih občilih glede težav, ki tarejo celoten slovenski prostor vse preko rpubliških meja. Zobozdravstvo je problem. Lotevajo se ga republiške institucije, kakor tudi občinske zdravstvene skupnosti v upanju, da privedemo to dejavnost do cilja, ki smo ga zadali. Kaj, vse nove zobe želite? Ja, saj Agis plača? Financiranje se sestoji iz pogodbenih zneskov med Zdravstveno skupnostjo in našo Obratno ambulanto. Če hočem biti preciznejši moram omeniti, da je vsak zobozdravstveni team dolžan preko celega leta narediti 135.000 faktorjev. Te faktorje pa potem ovrednoti zdravstvena skupnost (višina faktorja), kar pa je odvisno od priliva sredstev iz združenega dela in participacije katero pri nas plačuje DO kar je edinstven primer v SRS. Tako se tudi iz leta v leto ta znesek spreminja. Materialni stroški se astronomsko dvigajo, saj smo izključno vezani na uvoz zdravil in drugega reprodukcijskega materiala in kar je še najbolj zaskrbljujoče dejstvo, da zadnje leto prihaja do kriz, in do pomanjkanja najosnovnejših zdravil kot n.p. r. injekcijskih ampul. Tudi s kovinami kot zlato in avrppal ki so potrebni za fiksno pro-tetične nadomestke (krone, mostički) so problemi. Trenutno jih ni. Imamo pa upanje, da se bodo tudi te stvari v doglednem času uredile. Omenil bi prostorske prilike v katerih delajo zdravstveni delavci. 'Mi vsi vemo, da je bila ta ambulanta narejena kot nekakšen provi-zorij, če lahko tako imenujem. Pred dvajsetimi leti in pri 350 bolnikih je to še nekakor odgovarjalo. Danes pa moram reči, da so skrajno neprimenni in premajhni. V eni čakalnici se preriva 20 ali pa celo več pacientov. Svetlobe, ki bi bila vsaj minimalna ni (dnevne mislim). Hrušč in ropot ki nas obdaja iz vseh strani zmanjšuje delovno strorilnost in koncentracijo, katera je nujno potrebna za opravljanje zdravniškega poklica. Našteval bi lahko še in še. Vendar živimo v upanju, da se bodo tudi te stvari v doglednem času uredile, saj so pobude iz vseh strani. Na tem mestu bi apeliral na paciente, da se redno prijavljajo na zobotehniške preglede vsaj enkrat letno t. j. takrat ko zob še ne boli. Ko pa zob boli je to znak, da je obolelost zobnega žvca in obzobnega tkiva, tako napredovala, da je zob v večini primerih izgubljen. Ob koncu bi se rad zahvalil generalnemu direktorju tov. Učakar Martinu za naklonjenost ki nam je v najtežjih stiskah pomagal, da je ambulanta sploh lahko delovala. V. B. Informacija v zvezi z delovnim koledarjem V zvezi z delovno soboto 7. maja 1983 je bilo zastavljenih več vprašanj z različnimi izhodišči češ, da delo na to soboto ni bilo upravičeno. Zato dajemo naslednji odgovor: Po sklepu delavskega sveta delovne organizacije, ki je na svoji 20. redni seji dne 27. 12. 1982 sprejel delovni koledar in s tem delovni čas naše delovne organizacije je sklenjeno, da je za delavce enoizmenskega dela, ki delajo ob ponedeljkih 10 ur, dne 7. maja redna delovna sobota. Ob sprejemu delovnega koledarja je bilo namreč potrebno vneski eno delovno soboto ker bi drugače manjkale ure, ki jih moramo opraviti v letu 1983. Ta manjko ur je nastal predvsem zaradi določitve, da je prosti dan v ponedeljek 31. oktobra in 28. novembra in, da sta delovni soboti 5. novembra in 3. decembra. V navedenih ponedeljkih je delovna obveznost 10 ur, delavski svet delovne organizacije pa je odločil, da delamo 5. novembra in 3. decembra po 8. ur. Že zaradi tega je nastala negativna razlika 4 ur. Nadaljna razlika nastane iz izračuna obveznih ur. To leto ima 365 dni, ima 52 nedelj torej je naša obveznost 313 dni pa 7 ur to znese 2191 ur oz. ker imamo pri nas 8-urni delovnik navedene ure delimo z 8 in tako dobimo našo delovno obveznost 274 delovnih dni. V tem letu je 10 praznikov zato je 264 delovnih dni po 8 ur. K temu pa prištejemo še en solidarnostni dan. Po delovnem koledarju delamo 206 dni po 8 ur kar znese 1648 ur in 47 ponedeljkov po 10 ur kar znese 470 ur, imamo pa tudi plačanih 78 ur praznika torej bomo opravili skupaj 2196 ur. Iz navedenega izhaja, da je naša delovna obveznost za to leto 2191 ur plus en republiški solidarnostni dan, ki smo ga opravili 19. marca, torej skupno 2199 ur. Če računamo, da v enoizmenskem delu enega praznika nimamo plačanega oziroma imamo plačano 3 praznične ponedeljke po 10 ur (3. januar, 2. maj in 4. julij) imamo tako plačanih 78 ur in ne 80 kot imajo plačano v dvo in večizmenskem delu. Ob upoštevanju teh dveh ur v skupni delovni obveznosti v enoizmenskem delu ni opravljenih več ur kot je delovna obveznost temveč v tem primeru manjka ena oziroma tri ure (delovna obveznost je 2199 ur ali 2197 ur, če odštejemo 2 uri praznika, ki ju ne dobimo plačana, opravljenih pa bo 2196 ur). Menimo, da smo odgovorili na vprašanja, ki se nanašajo na delovno soboto 7. maja. Torej ni nobenega viška opravljenih ur za delavce enoizmenskega dela. Predlog samostojne kadrovske službe za poslovni odbor delovne organizacije, ko še ni bilo prenosa ponedeljkov na proste sobote je res predvideval, da bi bilo nekaj viška ur a se je s to prerazporeditvijo spremenilo v navedeni obliki manjko ur. Alojz Šalamun Tudi v Agisu smo se vključili v prizadevanja za Najbrž ni treba posebej omenjati kako pomembna je hrana in, da je vsak ar zemlje, ki leži neobdelan in nezasejan, neodgovornost do družbe. Kakor je znano je DO AGIS lastnik zemljišča, ki meri približno 1,5 ha, ki je bilo sicer namenjeno za širitev DO. To pa vsaj za sedaj in najbrž še lep čas ne bo možno preprosto rečeno zato, ker ni denarja. Misel, kako zemljo izkoristiti, da bo korist od nje tudi sedaj je pripeljala do tega, da smo jo preorali in zasejasi s koruzo. Zakaj pa ne s povrtnino za naš obrat družbene prehrane? Zato ker povrtnina zahteva veliko ročnega dela za kar pa ni ljudi ali pa za nekatere vrtnine ni ustreznih skladišč (zelje, paradižnik, solata itd.). Najbrž bo ugotovitev, da je za začetek najsmotrneje posejati koruzo pravilna kar se bo seveda pokazalo v jeseni ko bomo »želi«. Sicer pa star pregovor pravi, »kakor seješ tako žanješ«. Za koruzo je na trgu veliko povpraševanje, tako, da pridelka najbrž ne bo težko prodati. Menoni Tudi na našem polju so rokneli stroji S sestanka DPO DO AGIS V prvi polovici maja, ali točneje 12. 5. 1983, se je sestal DPO DO AGIS na sestanku, katerega namen je bil seznaniti se z dejansko gospodarsko situacijo DO. Plan smo sicer presegli, realizacija pa je kljub temu nizka. Celo tako nizka, da bo poleg OD, regresa za letni dopust ogrožena nabava materiala, kar pa ima za posledico izgubo. Skratka stanje je vse prej kot rožnato. Najbrž bo treba napeti vse sile za dosego planov od prvega v mesecu naprej in ne šele po petnajstem v mesecu. Opaziti je namreč, da postanemo aktivni šele zadnje dni v mesecu. Žal nam največkrat realizacija uspeva šele do nekaj dni v naslednjem mesecu. Problemi pomanjkanja materiala je resnično prisotno, res pa je, da bi se dalo še marsikaj drugače rešiti. Toda to zahteva maksimalno angažiranost vsakega posameznika in vseh skupaj. Tu bodo morale več narediti DPO in TOZD. Vsekakor pa sedanja situacija zahteva boljšo povezanost in sodelovanje DPO in vodstva TOZD. Več ažurnosti v tem sodelovanju je treba vnesti tudi v sporazumevanja. Najprej se dogaja, da kljub obširni administraciji v TOZD tajnice niso pripravljene pisati zapisnikov. So res vse tako zasedene? Kje iskati rešitve iz kroga težav, v katerih smo se znašli? Kje iskati pot, ki pelje k napredku DO? So rešitve drugje? Najbrž v razvojno programskih usmeritvah: Do konca letošnjega leta moramo v skladu z določili Zakona o družbenem planiranju pripraviti dolgoročni program razvoja do leta 1990. Obenem smo ugotovili, da sedanja programska usmeritev ne zagotavlja optimalne ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja. Zato je delavski svet DO sprejel sklep o izdelavi nove razvojno programske usmeritve, ki bo istočasno program dolgoročnega razvoja in sanacijski program DO AGIS. Imenovan je bil projektni svet, v katerem so poleg predstavnikov DO AGIS še predstavniki občinske raziskovalne skupnosti (ki sofinancira projekt z 1,200.000 dinarji od skupno 2,590.000 potrebnih sredstev), Medobčinske gospodarske zbornice, DO TAM in VTŠ Maribor. Osnovne cilje naloge bi lahko strnili v naslednje: 1. Določiti nosilne proizvode programa, ki jih bomo strokovno obvladovali oziroma sami zagotavljali njihov razvoj in ki bodo omogočili rentabilno proizvodnjo in akumulativnst. Obenem pa morajo zagotoviti ustreznejšo socialno varnost in boljši osebni standard zaposlenim. 2. Proučiti je potrebno, kaj vse rabimo za nemoteno proizvodnjo in razvoj teh programov (osnovna in obratna sredstva, kadri, organizacija, itd). S tem v zvezi je potrebno proučiti tudi sedanjo notranjo organiziranost delovne organizacije in predložiti tako organizacijo, ki bo kar najbolj učinkovita. Pri tem naj ne bi ostal nedotakljiv sedanji status delovne organizacije. V kolikor bi ugotovili, da bi bilo za nadaljnji razvoj te dejavnosti smotrno, bi se lahko delovna organizacija razformirala, temeljne organizacije pa bi se vključile v drugo delovno organizacijo (n.pr. DO TAM). 3. Predložiti je potrebno vse ukrepe za izvajanje določene razvojno programske usmeritve. Pri tem mislimo predvsem na potrebne investicije, pridobivanje ustreznih kadrov, štipendiranje, zagotavljanje ustrezne organiziranosti, formiranje ustreznega informacijskega sistema, itd. Doslej smo na projektnem svetu predvsem definirali metodološki pristop in poskušali angažirati ustrezne izvajalce. Na kraju smo se dogovorili, da bodo strokovne usmerjanje in nadzor izdelave razvojno-programske usmeritve prevzeli sodelavci in službe DO TAM. Upamo tudi, da bo predlog usmeritve pripravljen pravočasno in da bomo o njem lahko odločali do konca letošnjega leta. Aktivnost zveze sindikatov na področju zaposlovanja Problematika zaposlovanja je sicer pogosto v ospredju pozornosti nekaterih sindikalnih organizacij. V posameznih občinah že nekaj časa opozarjajo, da imajo nezaposlene delavce, katerih poklici so suficitarni. V teh občinah so zato menili, da bi morali taki delavci iskati zaposlitev tudi v regiji, ali pa sprejeti dela in naloge, ki so na razpolago. Splošno opozorilo, ki ga zadnje čase ni bilo tako malokrat slišati, pravi, da je zmanjšanje naložb resno ogrozilo možnosti za večje zaposlovanje. Iz irazličnih analiz in informacij pa je mogoče razbrati, da bi z odločnejšim omejevanjem pogodbenega dela lahko zaposlili precej novih delavcev. Prav tako bo treba resneje razčleniti možnosti za uvajanje večizmenskega dela, seveda tam, kjer so tudi objektivne možnosti za to, čeprav podatki kažejo, da se v zadnjem času v Sloveniji krepi težnja po enoizmenskem delu. Ena od izhodiščnih misli v tezah predsedstva RS ZSS o zaposlovanju je, da je pravica in dolžnost ustvarjanja pogojev za nova zaposlovanja stvar delavcev v tozdih. Bolj intenzivno zaposlovanje je možno predvsem na delih in nalogah v neposredni proizvodnji in na tistih delih, ki so neposredno povezana z rastjo proizvodnje. Na novo je mogoče zaposlovati v panogah, kjer primanjkuje delavcev: rudarstvo, promet, tekstilna industrija. Intenzivno zaposlovanje pa je možno tudi v proizvodnji, ki je tudi dohodkovno izvozno spodbujena. Treba je izpeljati tudi notranje prestrukturiranje v ozdih in večjih ozdih preveriti možnosti za oblikovanje analitično-razvojnih skupin strokovnjakov za analizo tržišča in razvoj tehnologije ter v njih zaposliti mlade strokovnjake. V občinah, kjer so naravni pogoji za hitrejši razvoj kmetijstva in spremljajočih dejavnosti, je treba tudi odpravljati prevladujočo miselnost, da je trdna zaposlitev možna le v industriji in družbenih dejavnostih, In s tem spodbujati zaposlovanje v tej dejavnosti. Izredno veliko je mogoče napraviti z razvojem drobnega gospodarstva, tako družbenega kot zasebnega. Seveda bi morale občinske skupščine spodbuditi to dejavnost s primernejšo davčno politiko in ugodnejšimi pogoji za odpiranje obratovalnic. Drobno gospodarstvo lahko prispeva k nadomeščanju uvoza in povečanju izvoza. Proučiti bi veljalo tudi možnosti za skrajševanje delovnega in obratovalnega časa ob istočasnem podaljšanju obratovalnega časa strojev, zlasti tam, kjer so težji delovni pogoji. Zaposlovanje pa gotovo ni mogoče prepuščati samoupravnim interesnim skupnostim za zaposlovanje. Dokler zaposlovanje ne bo postalo sestavina planov vseh organizacij in skupnosti, tudi z drugimi ukrepi ne bomo dosegli željenega učinka. Seveda pa naloga strokovnih služb za zaposlovanje niso le evidence in analize, pač pa konkretna pomoč delavcem in ozdom. Politika zaposlovanja pa naj postane tudi sestavni del programa dela zborov združenega dela občinskih skupščin. ZENSKA DESETINA IGD AGIS ZOPET NAJBOLJŠA Občinsko centrsko tekmovanje gasilskih društev Ptuj »Tovariš predsednik tekmovalne komisije, ženska desetina IGD AGIS je pripravljena za tekmovanje . . . « Dne 7. 5, 1983 je bilo veliko centrsko tekmovanje občine Ptuj. Tekmovanje se je odvijalo pri gasilskem domu Ptuj. Desetine IGD AGIS so se pomerile z ostalimi gasilskimi društvi v trodelnem napadu, ter pokazale svoje sposobnosti in veščine, ki jih mora obvladati vsak gasilec. Vrstni red, ki so ga dosegli IGD AGIS je naslednji: Ženska desetina članice 1. mesto s časom 1 minuta 20 sekund. Moška desetina civilne zaščite 3. mesto. Moška desetina člani 5. mesto s časom 75 sekund. Vsi nastopajoči so se uvrstili v nadaljno tekmovanje, ki bo predvidoma koncem maja, takrat se bo ugotavljalo kdo bo imel možnost za nastop na kongresnem tekmovanju v Mariboru ob 100-letnici gasilstva. F. K. Moška desetina IGD AGIS med tekmovanjem Kultura, kje si... Delati več in bolje, vsak po svoje si moramo prizadevati, da bo pot do stabilizacije gospodarstva čim krajša. Ni dvoma, da bomo ta cilj tudi dosegli. Toda, ali bomo ob tem uspeli ostati ljudje? Bomo znali ohraniti zdrave medčloveške odnose, ki so gotovo eden od pogojev za dosego vseh ciljev. Prav zato bi morali kulturi v delovni organizaciji posvetiti še posebno skrb. Ljudje in volja za to so. Ni pa denarja in začne se vse znova. Res je, da smo si v Agisu prizadevali ustanoviti pevski zbor, recitatorsko skupino. Uspehi so izostali. Zakaj? Zakaj nismo več pripravljeni za ljubiteljsko delovanje? Ledino kulturnega delovanja orjejo tamburaši. Veliko za začetek. Upam pa, da bo njihov uspeh navdušil tudi tiste, ki imajo veselje do tovrstnega udejstvovanja. Najprej pa nekaj misli o kulturni dejavnosti v naši DO, za katero smo povprašali: Kako ste zadovoljni s kulturno dejavnostjo v naši DO? Največkrat je izgovor denar, ste pripravljeni na primer za kakšno predstavo kaj prispevati? Forstnarič Justina — TAP Ko so se še organizirale predstave za nas, sem vedno poskušala iti, če sem seveda uspela dobiti vstopnico. Ne vem kakšno bi bilo lahko drugačno kulturno življenje kot organiziran obisk gledaliških predstav. To gotovo veliko stane in sem zato mnenja, da bi bilo prav, da vsak, ki si vzame vstopnico, tudi nekaj prispeva. S tem bi se tudi izognili temu, da ljudje vstopnice vzamejo, gledališče pa je na pol prazno. Svenšek Erika — TAP Vem, da ni lahko, toda nekaj je treba storiti. V DO delujejo zelo aktivno razna športna društva. Ne vem pa, da bi delovalo kakšno kulturno društvo. Prav zato se mi zdijo obiski gledaliških predstav posrečena rešitev. Ne trdim pa, da edina. Če je problem denar, kot to vedno tako radi govorimo, sem mnenja, da smo delavci pripravljeni kaj prispevati. Valenko Stanko, voznik vlečne službe TOZD Servisi Rad sem obiskoval razne predstave, ki so jih organizirali v naši DO. Ne vem zakaj je sedaj vse to zamrlo. Glede na to, da veliko govorimo o prizadevanjih za stabilizacijo, ob tem pa pozabljamo na človeka. Premalo mu posvečamo pozornosti ob tem, kar zahtevamo od njega. Nekaj je treba storiti, čeprav bi morali k temu kaj prispevati. Oto Mesarič, vodja kalilnice TOZD Orodjarna, sicer igralec v ptujskem gledališču V ptujskem gledališču pogrešamo Agisovo publiko. Naši delavci so odlična publika, znajo sodelovati z igralci. Dobro smo sodelovali. Mislim, da denar ne sme biti ovira za to, da ne bi več sodelovali. Mislim, da so cene gledaliških predstav za kolektive takšne, da so sprejemljive. Pa tudi repertoar menim, da je sprejemljiv. Mislim in prepričan sem, da v OZD premalo naredimo za dvig kulturne ravni zaposlenih. Nekaj bo treba storiti. Milan, kako bi lahko sedaj, ko si se vrnil s seminarja, ki ti je gotovo dal veliko napotkov za delo, komentiral mnenja naših delavcev o kulturnem življenju v naši DO. Milan HORVAT podpredsednik komisije za kultunro dejavnost DO Res je, da sem se pred nedavnim vrnil z republiškega seminarja za kulturne animatorje v OZD. Seminar nam je dal dokaj široko teoretično znanje, vendar pa je v praksi največkrat drugače. Tipičen primer je naša DO. Komisija za kulturno dejavnost je v letu 1983 planirala štiri gledališke predstave, priložnostne proslave, razstave likovnih del. Praksa pa je pokazala, da ni denarja in so bila odobrena sredstva le za organizacijo proslave. Torej denarja za kulturno dejavnost je malo — mnogo premalo. Kako naprej? Mislim, da bi se dalo tudi z dokaj skromnimi sredstvi popestriti kulturno dejavnost v naši DO, vendar bi moral pri tem sodelovati velik del članov našega kolektiva. Kultura je širok pojem. Veliko širši kot si misli večina nas. Tu gre za medčloveške odnose, za kulturo na delovnih mestih, skratka, za kulturo v vseh porah našega življenja in dela. Če se ozremo nekaj let nazaj, je bilo kulturno življenje pestrejše. Ne vem kje so vzroki, da je danes drugače. Tudi pri nas je »nekdaj« deloval pevski zbor, delovala foto kino sekcija, itd. Najbrž pa danes ni nikogar, ki mu ne bi bila znana prizadevanja, da bi ustanovili pevski zbor in recitatorsko skupino. Iz tega lahko zaključimo, da je zelo težko obdržati že obstoječo kakšno kulturno dejavnost, še težje pa je ustanoviti novo. Kljub vsem težavam pa je z velikimi napori uspelo ustanoviti tamburaški ansambel, ki je že doživel krstno izvedbo svojega programa, in sicer na letnem sestanku DLT AGIS. Širšemu krogu pa se bo predstavil na svečanosti, posvečeni 35. obletnici DO AGIS. V našem ODP imamo skoraj vsak teden kulturni dogodek, ki ga večina sploh ne opazi. Tu mislim na prodajalca knjig, ki nam ponuja literarna dela kot eno največjih vrednot kulturnega življenja. V knjigah, ki nam jih ponuja, bi gotovo našli tudi kaj zase. Nam v Agisu so najbolj znane razstave likovnih del. Pri tem pa se zavedamo, da lahko razstavljamo vsa dela, ki jih ustvarjamo kot ljubiteljsko dejavnost v prostem času (vozlanje, tapiserije, gobelini, likovna dela, nenazadnje pa tudi kulinarične specialitete). Iz tega bi lahko zaključili da bi se z malimi sredstvi, vendar z veliko požrtvovalnostjo dalo zelo popestriti kulturno življenje v DO. Torej oblike so nam poznane, zakaj pa jih ne organizirate? Izhajajoč iz dejstva, da je komisija za kulturno dejavnost zgolj ljubiteljska to pa pomeni, da vsa angažiranja v smeri kulture potekajo poleg vsega dela, ki izhajajo iz delovnih obveznosti. Priprava kulturnega dogodka v DO pa vzame veliko več časa kot je to videti na prvi pogled, saj je treba upoštevati dejstvo, da smo vezani na izvajalce kulturnega programa izven naše DO. Pri dokaj skromni ponudbi pa moramo upoštevati še kvaliteto, repertoar in kar je zopet najbistvenejše, ceno. Ob tem pa moraš seveda še upoštevati potrebe in želje kolektiva. Letos praznujemo 35. obletnico DO Agis. Kako komisija razmišlja o obeležju tega jubileja? Več ali manj so vse proslave pripravljene po stalnih konceptih [recitacije — pesmi — govori). Proslava takšnih jubilejev bi nas mogla popeljati čez most iz preteklosti v prihodnost. Preteklost nam je znana , v sedanjosti pa smo. Vsi pa si želimo adgovor na to, kako bo? Scenarij in režija takšne proslave zahteva celega človeka, ki bi se lahko posvetih v celoti temu delu tako, da bi lahko organiziral kvalitetni kulturni dogodek, ki bi zadovoljil večino okusov v DO. Vendar se ob tem zopet srečamo s finančnim vprašanjem, tako da se krog sklene. Toda zagotovi lahko, da bomo poskušali narediti, seveda kar bo možno. Kaj meniš, bi profesionalec za organizacijo kulturnega življenja storil lahko veliko več kot storiš lahko sicer sedaj ti? Delavec, ki bi se profesionalno ukvarjal s tem delom, bi imel veliko več možnosti za vzpodbujanje kulturnih dejavnosti med delavci, večkrat bi lahko prisluhnil željam delavcev in jih seveda tudi poskušal sproti zadovoljevati. Pravočasno bi bile posredovane informacije o kulturni ponudbi v širšem Slovenskem prostoru. Tako bi bili vedno na razpolago podatki o delu gledališča —kina, razstav ter ostalega kulturnega življenja. S tem bi gotovo približali kulturno dejavnost na deJov-na mesta, kar bi imelo za posledico, da bi začeli bolj intenzivno razmišljati o obiskih na kulturnih prireditvah. V naši DO imamo možnost posredovanja informacij po internem ozvočenju, ki pa ga ne koristimo. Z manjšimi posegi bi bilo ozvočenje usposobljeno, tako da bi lahko služilo svojemu namenu. To pa je [približanje informacij delavcem, kot so: važnejši sklepi samoupravnih organov, z dogajanjem v našem okolju ter kulturno ponudbo. Torej teoretične možnosti so, ni pa praktičnih rezultatov. Ne seminarju v Radovljici so bili posredovani podatki, da večje OZD (nad 1000 zaposlenih) že zaposlujejo delavce, ki se poklicno ukvarjajo s kulturno dejavnostjo. Drugod so že dojeli, da se vsak dinar, vložen v kulturo, bogato obrestuje. Zadovoljstvo pred, med in po delu so verjetno dejavniki, brez katerih ni boljših rezultatov. Brez boljših rezultatov pa ni napredka. M. M. MESTNI KINO PTUJ p. o. Telefon: 771-306 Spored filmov zamesec JUNIJ 1983 2. in 3. »ZLATI SALAMANDER« —■ ameriš. bar. akcijski film, ob 18. in 20. uri 4. in 5. »SEKS Z ZVEZDAMI« — angle. bar. komedija, ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 10. in 16. tiri bo na sporedu ameriš. bar. komedja »JERRV IŠČE DELO« 7. in 8. »USODNA SVINCA« —■ ameriš. bar. pustolovka, ob 18. in 20. uri 9. in 10. »SOMRAK« — domači barvni film, ob 18. in 20. uri 11. in 12. »LJUBICA POD POSTELJO« — italijanska bar. komedija, ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 10. in 16. uri bo na sporedu francoska barvna komedija »ŽANDARM PROTI MARSOVCEM« 14. in 15. »IMPERIJ VRAČA UDARAC« — ameriš. bar. film, ob 18. in 20. uri 16. in 17. »PRIDI K MENI, STANUJEM PRI DEKLETU« — franc. bar. komedija, ob 18. in 20. uri 18. in 19. »PLANET PREKLETIH« — ameriš. barvni film, ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18., in 20. uri, v nedeljo ob 10. uri bo matineja ameriš. bar. risanega filma »KJE STA TOM IN JERRV« 21. in 22. »ČAS SE JE USTAVIL« — jugoslovanski barvni film ob 18. in 20. uri 23. in 24. »HOROSKOP« — francoska barvna komedija, ob 18. in 20. uri 25. in 26. »NOSTRADAMOS — ČLOVEK, KI JE VIDEL BODOČNOST« -—francoski barvni film, ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri, v nedeljo ob 10. uri bo matinejo slovenskega barvnega filma — »SREČNO KEKEC« 28. in 29. »BRONCO BILLV« — ameriška barvna komedija, ob 18. in 20. uri 30. VI. in 1. Vil. »NISMO ANGELI, ONE PA TUDI NE« — francoska barvna komedija, ob 18. in 20. uri Vstopnice lahko rezervirate po telefonu: 771-306, ob delavnikih med 9. in 12. uro. Novoizvoljeni člani samoupravnih Dne 20. 4. 1983 so se vršile volitve v samoupravne organe delovne organizacije. Delavci so volili delegate v naslednje organe: 1. Delavski svet TOZD 2. Delavski svet DO 3. Samoupravno delavsko kontrolo DO 4. Samoupravno delavsko kontrolo TOZD 5. Skupno disciplinsko komisijo 1. TOZD Avtooprema V delavski svet TOZD Avtooprema so bili izvoljeni naslednji delegati: 1. Kostevšek Branko 2. Polanec Slavko 3. Repinc Albin 4. Golob Martin 5. Veber Darinka 6. Šekuljica Dušan 7. Praportnik Emil 8. Lacko Franc 9. Veber Janez 10. Kovačec Marjan 11. Pernek Stanko 12. Breg Franc 13. Zorec Franc 14. Žajdela Boris 15. Ferčič Franc 16. Bezjak Albin 17. Matjašič Štefka V delavski svet delovne organizacije je bilo na kandidatni listi predlaganih 15, izvoljenih pa 5 delegatov, in sicer: 1. Habjanič Ignac 4. Mohorko Jože 2. Jagarinec Jože 5. Petrovič Jože 3. Maroh Marijan V samoupravno delavsko kontrolo TOZD je bilo predlaganih 14 kandidatov, izvoljenih pa 5 delegatov in sicer: 3. TOZD Kovinska obdelava Delavski svet TOZD 11 delegatov 1. Galun Jože 2. Golob Mirko 3. Arnuš Mirko 4. Rojko Janez 5. Ciglar Anton 6. Drevenšek Janko V delavski svet deovne organizacije so bili izvoljeni naslednji delegati: 1. Babič Marija 3. Vnuk Rudi 2. Petrovič Franc V samoupravno delavsko kontrolo TOZD je bilo predlaganih 10 kandidatov, izvoljenih pa 5 in sicer: 1. Bombek Mirko 4. Primožič Karl 2. Gosak Danilo 5. Vtič Vlado 3. Matijaško Drago V samoupravno delavsko kontrolo so bili predlagani 4 kandidati, izvoljen pa je bil 1. Preložnik Jože Skupna disciplinska komisija 1. Kmetec Milan 5. Burjan Franc 2. Tretnjak Stefan 6. Pintarič Marta 3. Banko Anton 7. Šeruga Jože 4. Ogrinc Ivan 7. Berghaus Jože 8. Gregorec Marija 9. Murko Bojan 10. Marin Srečko 11. Primožič Valentin 1. Beranič Franc 4. Zagoršek Ivan 2. Petek Jelka 5. Zadravec Stefan 3. Silak Milan V samoupravno delavsko kontrolo DO sta bila predlagana 2 kandidata, izvoljen pa je bil 1 delegat 1. Roškar Alojz V skupno disciplinsko komisijo je bilo predlaganih 11 kandidatov, izvoljenih je bilo 7 delegatov, razen predsednika in namestnika predsednika skupne disciplinske komisije, za katera je potrebno razpisati ponovne volitve. 1. Koderman Ivan 5. Pintarič Marta 2. Mlinarič Branko 6. Burjan Franc 3. Banko Anton 7. Šeruga Jože 4. Ogrinc Ivan 2. TOZD Orodjarna V delavski svet TOZD so bili izvoljeni naslednji delegati: 1. Benko Marija 2. Černezel Franc 3. Koren Stanko 4. Korpar Franc 5. Letič Štefan 6. Letonja Alojz 7. Lozinšek Peter 8. Štrucl Zdravko 9. Vidovič Marjan 10. Zelenko Marjan 11. Živkovič Dragan Za predsednika je bil izvoljen KOLARIČ ANTON in namestnik predsednika GABROVEC MAJDA. 4. TOZD Velika oprema V delavski svet TOZD je bil predlaganih 14 kandidatov, izvoljenih pa 11 in sicer 1. Cestnik Franc 2. Brodnjak Franc 3. Hren Vinko 4. Gomilšek Erika 5. Cvetko Franc 6. Debeljak Franc V delavski svet delovne organizacije so bili predlagani 4 kandidati izvoljeni pa so bili 3 in sicer: 1. Arnuš Milan 3. Lazar Franc 2. Krajnčič Jože V samoupravno delavsko kontrolo TOZD je bilo predlaganih 7 kandidatov, izvoljenih pa je bilo 5 in sicer: 1. Bedrač Janko 4. Korošec Bojan 2. Brodnjak Albin 5. Kosec Slavko 3. Golob Vinko V samoupravno delavsko kontrolo DO sta bila predlagana 2 kandidata, izvoljen pa je bil 1. Kolar Ivan 7. Terbuc Franc 8. Petek Janez 9. Ropič Ivan 10. Pogladič Vlado 11. Holcer Franc V delavski svet delovne organizacije so bili izvoljeni naslednji delegati: 1. Emeršič Ivan 3. Trafela Vlado 2. Milošič Zvonko V samoupravno delavsko kontrolo TOZD so bili izvoljeni: 1. Čeh Slavko 4. Vertič Stanko 2. Gramc Zlatko 5. Vidovič Franc 3. Piljak Anica V samoupravno delavsko kontrolo DO je bil izvoljen 1 delegat 1. Planinšek Alojz V skupno disciplinsko komisijo je bilo izvoljenih 7 delegatov in predsednik ter namestnik predsednika Za predsednika je izvoljen KOLARIČ ANTON in za namestnika predsednika GABROVEC MAJDA. 1. Ivančič Stanko 5. Ogrinc Ivan 2. Štrucl Anton 6. Pintarič Marta 3. Banko Anton 7. Šeruga Jože 4. Burjan Franc Skupna disciplinska komisija 1. Kuhar Mirko 2. Kocmut Janko 3. Burjan Franc 4. Ogrinc Ivan 5. Pintarič Marta 6. Banko Anton 7. Šeruga Jože Za predsednika skupne disciplinske komisije je bil izvoljen KOLARIČ ANTON, za namestnika predsednika pa MAJDA GABROVEC. 5. TOZD Vzdrževanje V delavski svet TOZD je bilo predlaganih 19 kandidatov, izvoljenih pa je bilo 11 delegatov in sicer: 1. Kramberger Zdenko 2. Tušek Alojz 3. Furek Emil 4. Peteršič Anton 5. Čeh Anton 6. Kozel Drago 7. Mikša Franc 8. Kekec Angela 9. Vertič Janez 10. Bračko Mijo 11. Duh Sonja V delavski svet DO so bili predlagani 4 kandidati, izvoljeni pa 3 in sicer: 1. Kramberger Zdenko 3. Veršič Janez 2. Peteršič Anton organov DO, TOZD in DSSS V samoupravno delavsko kontrolo TOZD je bilo predlaganih 7 kandidatov, izvoljenih pa je bilo 5 in sicer: 1. Burina Marjan 4. Topolovec Silvo 2. Gasparič Darko 5. Vodušek Milan 3. Kmetec Dušica V samoupravno delavsko kontrolo DO sta bila predlagana 2 kandidata, izvoljen pa je bil 1 in sicer: 1. Zagoršek Ivan V skupno disciplinsko komisijo je bilo predlaganih 9 kandidatov, izvoljenih pa je bilo 7 in sicer: Za predsednika je bil imenovan KOLARIČ ANTON, za namestnika predsednika pa GABROVEC MAJDA 8. TOZD Precizna mehanika V delavski svet TOZD je bilo predlaganih 18 kandidatov, izvoljenih pa je bilo 11 in sicer: 1. Arnuš Milka 2. Burjan Danica 3. Kozel Lizika 4. Klinger Viktor 5. Majcen Silva 6. Fridl Vlado 7. Rašl Branko 8. Mazera Katica 9. Friščič Ana 10. Trančar Jože 11. Žajdela Viktor 1. Podpečan Eda 5. Ogrinc Ivan 2. Zagoranski Anton 6. Pintarič Marta 3. Banko Anton 7. Šeruga Jože 4. Burjan Franc Za predsednika je bil izvoljen KOLARIČ ANTON, za namestnika predsednika pa GABROVEC MAJDA. 6. TOZD Servis motornih vozil V delavski svet TOZD je bilo predlaganih 13 kandidatov in tudi izvoljenih je bilo 13 delegatov in sicer: 1. Auer Ignac 2. Bombek Konrad 3. Benko Alojz 4. Bračič Stanko 5. Furjan Mirko 6. Kocbek Marjana 7. Knezoci Željko V delavski svet delovne organizacije so bili izvoljeni 3 delegati in sicer: 1. Mohorič Slavko 3. Štrucl Janko 2. Rižnar Janez V samoupravno delavsko kontrolo je bilo izvoljenih 5 delegatov in sicer: 1. Kostevc Miran 4. Sušanj Zdravko 2. Kralj Zinka 5. Toplak Janez 3. Novak Darko 8. Milene Ivan 9. Mohorko Veronika 10. Prosenjak Branko 11. Ranfl Marjan 12. Svenšek Viktor 13. Šmigoc Silva V delavski svet delovne organizacije so bili predlagani 3 delegati, izvoljena pa sta bila 2 in sicer: V samoupravno delavsko kontrolo TOZD je bilo predlaganih 7 kandidatov, izvoljenih pa je bilo 5 in sicer: 1. Reihss Marjana 4. Murko Zinka 2 Horvat Janko 5. Hovnik Roman 3. Vnuk Milica V samoupravno delavsko kontrolo DO sta bila predlagana 2 kandidata, izvoljena pa je bila 1. Simonič Marjana V skupno disciplinsko komisijo so bili izvoljeni naslednji: 1. Matjašič Vlado 5. Ogrinc Ivan 2. Trop Fanrc 6. Pintarič Marta 3. Banko Anton 7. Šeruga Jože 4. Burjan Franc Za predsednika skupne disciplinske komisije je bil izvoljen KOLARIČ ANTON, za namestnika predsednika pa MAJDA GABROVEC 9. TOZD Komerciala V delavski svet TOZD je bilo izvoljenih 11 delegatov in sicer: 1. Falež Marija 2. Habjanič Ervin 3. Kovač Zlata 4. Kozjak Vera 5. Leber Slava 6. Petrovič Stanko 7. Rozman Franc 8. Skrt Darinka 9. Vršič Sonja 10. Zebec Stanko 11. Zupanič Franc V samoupravno delavsko kontrolo DO je bil izvoljen 1. Novak Darko V skupno disciplinsko komisijo so bili izvoljeni nasleddnji: 1. Ciglar Branko 5. Ogrinc Ivan 2. Šmigoc Janez 6. Pintarič Marta 3. Banko Anton. 7. Šeruga Jože 4. Burjan Franc V delavski svet DO so bili izvoljeni 3 delegati in sicer: 1. Rus Bojan 3. Tomše Martin 2. Štiberc Marta V samoupravno delavsko kontrolo TOZD so bili izvoljeni: 1. Javorovič Branko 4. Majcen Katica 2. Kocmut Ivica 5. Medved Anica 3. Kovačec Erika Za predsednika je bil izvoljen KOLARIČ ANTON, na namestnika pa GABROVEC MAJDA. 7. TOZD Vzmetarna V delavski svet TOZD je bilo pa je bilo 11 in sicer: 1. Arnuš Janko 2. Bezjak Alojz 3. Bezjak Stanko 4. Kolarič Stanko 5. Kovačec Franc 6. Munda Milan V delavski svet DO so bili predlagani 3 kandidata, izvoljena pa sta bila 2 in sicer: Samoupravna delavska kontrola TOZD 1. Horvat Marjeta 4. Mlinarič Janez 2. Kokot Ivan 5. Šterbal Anton 3. Leben Viktor Samoupravna delavska kontrola DO 1. Kelenc Ivan Skupna disciplinska komisija: 1. Oroz Buro 5. Ogrinc Ivan 2. Šulek Dragica 6. Pintarič Marta 3. Banko Anton 7 Šeruga Jože V samoupravno delavsko kontrolo DO je bil izvoljen 1. Muhič Robert V skupno disciplinsko komisijo so bili izvoljeni: 1. Dajčman Miro 5. Ogrinc Ivan 2. Markež Anton 6. Pintarič Marta 3. Banko Antoni 7. Šeruga Jože 4. Burjan Franc Za predsednika skupne disciplinske komisije je bil izvoljen KOLARIČ ANTON, za namestnika predsednika pa GABROVEC MAJDA. 10. DSSS V delavski svet DSSS je bilo predlaganih 18 kandidatov, izvoljenih pa je bilo 13 in sicer: 1. Kurež Jožica 8. Vaupotič Franc 2. Voda Marjana 9. Kolarič Franc 3. Brunčič Jožica 10. ShomickiJaroslav 4. Hostnik Danica 11. Berlič Nada 5. Korenjak Mira 12. Božič Vasilijka 6. Gaspari Danilo 13. Kelenc Vera 7. Gasparič Jože V delavski svet delovne organizacije so bili izvoljeni: 1. Danilovič Zoran 3. Terbuc Darinka 2. Špes Marjeta 4. Vlah Franjo (Nadaljevanje na 8. strani) predlaganih 15 kandidatov, izvoljenih 7. Paj Albert 8. Pukšič Janez 9. Roškar Mirko 10. Rojs Albin 11. Tekmec Ignac (Nadaljevanje s 7. strani) V samoupravno delavsko kontrolo DSSS so bili izvoljeni: 1. Kolarič Darinka 4. Polanec Danilo 2. Miočinovič Boris 5. Toplak Jasna 3. Pacher Leopold V samoupravno delavsko kontrolo DO je bil izvoljen: 1. Savič Momčilo V skupno disciplinsko komisijo so bili izvoljeni: 1. Irgl Majda 2. Žiger Bojan Za predsednika skupne disciplinske komisije je bil izvoljen KOLARIČ ANTON, za namestnika predsednika pa GABROVEC MAJDA. Delavski svet delovne organizacije AGIS šteje skupaj 31 članov in sicer: 1. Habjanič Ignac TOZD TAP 2. J ag ari n ec Jože TOZD TAP 3. Maroh Matjan TOZD TAP 4. Mohorko Jože TOZD TAP 5. Petrovič Jože TOZD TAP 6. Emeršič Ivan TOZD Orodjarna 7. Milošič Zvonko TOZD Orodjarna 8. Trafela Vlado TOZD Orodjarna 9. Babič Marija TOZD Kovinska obdelava 10. Petrovič Franc TOZD Kovinska obdelava 11. Vnuk Rudi TOZD Kovinska obdelava 12. Arnuš Milan TOZD Velika oprema 13. Krajnič Jože TOZD Velika oprema 14. Lazar Franc TOZD Velika oprema 15. Kramberger Zdenko TOZD Vzdrževanje 16. Peteršič Antoni TOZD Vzdrževanje 17. Veršič Janez TOZD Vzdrževanje 18. Mohorič Slavko TOZD Servis motornih vozil 19. Rižnar Janez TOZD Servis motornih vozil 20. Štrucl Janko TOZD Servis motornih vozil 21. Babosek Branko TOZD Vzmetarna , 22. Bračič Stanko TOZD Vzmetarna 23. Bratušek Peter TOZD Precizna mehanika 24. Horvat Anton TOZD Precizna mehanika 25. Rus Bojan TOZD Komerciala 26. Štiberc Marta TOZD Komerciala 27. Tomše Martin TOZD Komerciala 28. Danilovič Zoran DSSS 29. Špes Marjeta DSSS 30. Terbuc Darinka DSSS 31. Vlah Franjo DSSS Samoupravna delavska kontrola delovne organizacije AGIS 1. Roškar Alojz TOZD Avtooprema 2. Planinšek Alojz TOZD Orodjarna 3. Preložnik Jože TOZD Kovinska obdelava 4. Kolar Ivan TOZD Velika oprema 5. Zagoršek Ivan TOZD Vzdrževanje 6. Novak Drago TOZD Servis motornih vozil 7. Kelenc Ivam TOZD Vzmetarna 8. Simonič Marjana TOZD Precizna mehanika 9. Muhič Robert TOZD Komerciala 10. Savič Momčilo DSSS Skupna disciplinska komisija 1. Banko Anton zunanji član 2. Burjan Franc 3. Ogrinc Ivan 4. Pintarič Marta zunanji član zunanji član zunanji član 5. Šeruga Jože zunanji član Za predsednika skupne disciplinske komisije je bil izvoljen KOLARIČ ANTON, za namestnika predsednika pa GABROVEC MAJDA. V skupno disciplinsko komisijo sta bila iz vsake temeljne organizacije in delovne skupnosti izvoljena po 2 delegata. V TOZD AVTOOPREMA je bilo ugotovljeno, da nista bila izvoljena predsednik in namestnik predsednika skupne disciplinske komisije, zato je potrebno izvesti ponovne volitve za predsednika in namestnika predsednika skupne disciplinske komisije. V. F. SAMOGOVOR VESELJAKA »Pravijo, da živim neredno, pa sem vendar vsak dan redno pi- jan.« P. S. Dopisuj v glasilo! Združevanju dela in sredstev več pozornosti tudi v sindikatu Gospodarsko, poslovno oziroma proizvodno-tehnološko povezovanje ni nekaj, kar bi bila značilna novost naše družbe. Prej obratno: ena temeljnih značilnosti sodobnega svetovnega gospodarstva in ekonomskih odnosov je združevanje — koncentracija akumulacije in znanja (informacij). Edino s takim povezovanjem je danes mogoče bno. Pri nas pa ugotavljamo, da tozdovska zaprtost, razni lokalizmi in izpeljati sodobno tehnologijo, zniževati proizvodne stroške in podo-podobno večkrat predstavljajo težko premostljivo oviro pri raznih oblikah povezovanja in združevanja, ki so objektivna nuja. Lahko bi na dolgo in široko razglabljali, kaj so poglavitni vzroki za nezadovoljstvo, stanje v združevanju dela in sredstev. Na kratko pa lahko rečemo, da so na eni strani procesi združevanja odvisni od tega, koliko ekonomski sistem, zakoni, ekonomska politika to spodbujajo in objektivno silijo k temu. Na drugi strani pa so — kot večkrat ugotavljajo sindikalni aktivisti — v preteklosti pomembne odločitve o združevanju akumulacije sprejemali zunaj združenega dela, najbrž tudi zato, ker so delavci pri dotedanjem združevanju (šlo je v bistvu zaza izsiljevanje) dobili v glavnem slabe izkušnje, pa tudi njihov družbenoekonomski položaj se ni okrepil. Ko v sindikatu razpravljamo o združevanju dela im sredstev, nas zanimata predvsem dohodkovna povezanost in soodvisnost —• torej družbenoekonomski odnosi v tem združevanju. V zadnjem času beležimo ugodnejše dosežke pri združevanju. Seveda pa zaostrene gospodarske razmere še bolj narekujejo ne le združevanje v občini ali v sozdu, ampak tudi v celotni Jugoslaviji. Nekateri tozdi s samoupravnimi sporazumi že združujejo del amortizacije in akumulacije in prek internih bank usmerjajo sredstva v skupne naložbe. Gotovo je, da moramo akumulacijo usmeriti tja, kjer bo imela največje družbenoekonomske učinke. Ta področja pa so z razvojnega vidika predvsem: izvozna proizvodnja, osnovni prehrambeni proizvodi, energetika, turizem, posodobitev prometa in infrastrukture, kar naj hkrati z večjim pretokom blaga prispeva tudi k zmanjševanju visokih stroškov prevoza. Pri opredeljevanju razvojnih možnosti v ozdih je treba dati prednost tistim planom, ki vsebujejo in natančno določajo združevanje dela im sredstev. Toda za to je tudi sindikalnim aktivistom potrebnega več znanja o tej problematiki. Kako sicer ugotoviti, če se pod zvenečim naslovom samoupravni sporazum o združevanju ... ne skriva navaden kupoprodajni odnos? V samoupravnem sporazumu pa morata biti dogovorjena udeležba v skupno ustvarjenem dohodku in skupen rizik. Za odnose med tozdi v delovni organizaciji oziroma sozdu to pomeni, da samoupravni sporazum o združevanju zavezuje vse, da morajo biti vsi drugi odnosi podrejeni skupnim ciljem oziroma da morajo biti obveznosti posameznih tozdov določene v njihovih planih. Sindikat kot politična organizacija od poslovodnega organa lahko zahteva, naj predloži analizo planskih povezav nekega ozda, lahko da pobudo za sklepanje samoupravnih sporazumov in sproži postopek za ugotavljanje odgovornosti, če določila samoupravnih sporazumov niso bila upoštevana. Res je, da dosedanje slabe izkušnje tudi sindikalnih aktivistov niso spodbujale k intenzivnejši politični akciji za dobre in trdne raz-ženimi družbenimi sredstvi -in zniževanje proizvodnih stroškov. Goto-vojne programe, ki naj zagotovijo smotrnejše gospodarjenje z zdru-vo pa je tudi, da zdaj ni čas, da bi v ozdih čakali na nekakšne recepte od zunaj, ampak je ob dogovarjanju delitve po delu in rezultatih dela združevanje dela in sredstev prednostna naloga tudi v sindikatu. Osnovne organizacije oziroma njihovi izvršni odbori, konference in koordinacijski odbori naj zato od poslovodnih organov in strokovnih služb zahtevajo izdelavo ocene povezanosti z drugimi ozdi (s katerimi je ta ozd trajneje povezan in odvisen pri oskrbi s surovinami, reprodukcijskim materialom ali pri prodaji proizvodov). Pri tem je zelo pomembno, kolikšen del reprodukcijskega materiala je iz uvoza in koliko bi ga bilo mogoče nadomestiti brez devizne participacije. Struktura stroškov za izdelke posameznih ozdov pa naj pokaže, kaj je največji strošek in kako ga je tudi z združevanjem mogoče zmanjšati. Ob presoji odnosov z največjimi dobavitelji in kupci je treba ugotoviti, ali so ti odnosi pretežno kupoprodajni ali gre za samoupravno združevanje dela in sredstev na podlagi ude-težbe v skupno ustvarjenem dohodku in skupnem riziku ter kaj nameravajo poslovodni organi in strokovne službe glede tega storiti v prihodnosti. V razpravah ali pri sprejemanju tovrstnih samoupravnih sporazumov pa naj sindikalne organizacije upoštevajo predvsem načelo večjega izvoza in manjše odvisnosti od uvoza (če je to objektivno mogoče)) odpravo negotovosti pri dobavi surovin in 'reprodukcijskih materialov ter zmanjševanje tveganja pri prodaji proizvodov. Kako izračunamo izplačilni faktor Pojasnilo obračunske in izplačilne vrednosti faktorja v DO AGIS Zaradi lažjega razumevanja podajam sedaj veljavne kriterije za določanje vrednosti izplačilnega in obračunskega faktorja. Vsak delavec v DO AGIS po analitični oceni za opravljanje dela in nalog je ovrednoten z razredom, vsak razred ima svoj faktor, kateri je razviden v koloni faktor izpiska obračuna osebnega dohodka. S seštevkom faktorjev vseh delavcev v TOZD, oz. DSSS dobimo število faktorjev TOZD in DSSS, kateri nam služijo za izračun sredstev za osebne dohodke. S sklepom DS DO imamo omejitve izplačilne vrednosti faktorja in sicer je najnižja možna izplačilna vrednost faktorja 8.800 din bruto brez minulega dela, uporabljamo ga pri izplačilu osebnih dohodkov vseh TOZD, katere v kumulativi od 1.1. — konec zadnjega obračunskega meseca presegajo delež mase osebnih dohodkov v strukturi fakturirane realizacije za to obdobje. Najvišji možni izplačilni faktor je 9.900 din bruto brez minulega dela, in ga uporabljamo pri izplačilu OD v vseh TOZD, kateri v ko-mulativi od 1.1. — konec zadnjega obračunskega meseca imajo vsklajeno udeležbo osebnih dohodkov v strukturi fakturirane realizacije za to obdobje. Omenjeni kriteriji so vsklajeni s 45. členom Samoupravnega sporazuma o pogojih za pridobivanje dohodka in o skupnih osnovah in merilih po katerih se razporeja čisti dohodek in delijo sredstva za osebne dohodke TOZD in DSSS, a udeležba osebnih dohodkov v celotnem prihodku izhaja iz letnih planov poslovanja TOZD. Izplačilna vrednost faktorja ni razvidna v izpisku obračuna osebnega dohodka, katerega delavec dobi, ampak je v rubriki vrednost faktorja razvidna obračunska vrednost faktorja. Obračunsko vrednost faktorja uporabljamo za izračun bruto mase osebnih dohodkov, katera nam zadostuje za ugotovljeno možno izplačilno maso osebnih dohodkov TOZD in DSSS, zaradi tega se obračunska vrednost faktorja vedno spreminja. V praksi je naslednji postopek ugotavljanja obračunske vrednosti faktorja, katerega podajam na primeru TOZD Avtooprrema — TAP za mesec april. Struktura osebnega dohodka TOZD (redno delo po normi, po času, redno režijsko, učinek po normi, nočno delo, izmensko delo, prazniki, redni dopust, izredni dopust, študijski dopust, poročuni OD, sejnine, stimulacija, minulo delo, nadurno delo, boleznine do 30 dni) je ovrednoteno s plansko obračunsko vrednostjo 8.000 din, in smo dobili bruto izplačilno maso TOZD 10,499.725 din. Zdaj ugotavljamo možnost izplačila dobljene mase po obračunski vrednosti 8.000 din, upoštevajoč predhodne kriterije in sicer: Fakturirana realizacija od 1. I. — 30. IV. 1983 znaša 252,377.971 din, planski procent udeležbe OD v fakturirani realizaciji TOZD TAP je 15,65 %, kar pomeni, da iz fakturirane realizacije lahko izplača za OD 39,497.152 din od 1. I. — 30. IV. 1983. Izplačana masa z upoštevanjem dobljene mase za mesec april po obračunski vrednosti 8.000 din pa bi bila 38,889.211 din, kar pomeni, da je OD vsklajen s fakturirano realizacijo za obdobje I. I. — 30. IV. 1983 in lahko za april izplača dobljeno maso po obračunski vrednosti 8.000 din, obenem ta masa zadostuje, da zadovoljivo kriterijem sklepa DS DO. Služba računovodskega načrtovanja in analiz: Rade Vučkovič .tir" -VIDIŠ, Pie/ OSBBfJ/H *OHOt>K'H VAS T>S) -Tekočo f Kako izračunamo OD Razred Faktor Vred. fakt. Os. ocena Min. delo Stimulacija 8 1.5076 8000 1.30 13% 5.% Vrsta plačila Ure Bruto znesek a) redno po normi 137 9.077,60 b) redno po času 31 2.054,05 c) učinek po normi 41 2.716,65 č) izmensko delo 64 424.05 d) praznik 8 530,10 e) stimulacija 583,10 f) minulo delo 1.516,00 Bruto OD 176 16.901,55 Neto 12.204,60 Izračun: 1. odčitamo faktor za 8. razred 1.5076 2. faktor pomnožimo z vred. fakt. 1.5076X8.000,00 = 12.060,80 3. doblj. vred. delimo s 182 urami 12.060,80 : 182 = 66,26 4. bruto urno postavko, ki jo pri a) 66,26X137 = 9.077,60 tem dobimo, množimo z urami b) 66,26X31 = 2.054,05 c) 66,26X41 = 2.716,65 č) 66,26X64X10% = 424,05 d) 66,26X8 m 530,10 5. zneske, ki tvorijo osnovo OD, 9.077,60 (a) seštejemo ter množimo s % + 2.054,05 (b) stimulacije in % za minulo delo + 530,10 (d) e) 11.661,75X5% = 583,10 f) 11.661,75X13% = 1.516,00 6. dobimo bruto OD 16.901,55X27,79 = 7. množimo s % prispevkov 27,79, — 4.696,95 ki sedaj veljajo 8. prispevke odštejemo in dobimo 12.204,60 neto OD ---------- Prikazan primer predstavlja izračun osebnega dohodka za 8 razredov v TOZD TAP za mesec april. P. L. SLIŠALI SMO ... ...da imamo v AGISU toliko sej, da bi ob dobri letini imeli vsi kombajni, ki jih premore Ptuj kaj žeti. Žal pa je še za eno samo žanjico premalo ... ... da so ptujske tpplice imele kljub rekordni kopalni sezoni tudi rekordno izgubo ... ... da smo v soboto 7. 5. 1983 delali po nepotrebnem. Ali res? Če pa bi izračunali koliko razprav je ta misel vzbudila bi najbrž ugotovili, da bi nekateri lahko delali vsako soboto v mesecu. Čudna ugotovitev: Preveč smo delali (trdijo eni). Po rezultatih sodeč ne! (trdijo drugi) ... da bomo tudi v AGISU skoraj spoznali, da smo letne plane sprejemali zato, da bi jih uresničevali ... ... da so nas priprave na novi delovni čas tako zdelale, da smo sedaj popolnoma zanič ... .. .da se nekdo ločuje od svoje žene? — ker pije ... — ona sicer trdi, da pije tudi on. — Res je, toda za dva pa je Agisova plača le premalo .. . ... da Agisovi ponedeljki le niso tako »dolgi- kot pravimo, ker skoraj vsi gremo domov prej, kot bi smeli ... ...da so za AGIS tudi svinjski sejmi draga zadeva, saj veliko naših ljudi redno in skrbno »zasleduje- cene »svinjariji« na sejmu. Če kaj kupijo nam seveda ni znano ... ... da lahko nekdo »not spravi« polurno zamudo tudi s tem, da dela 15 dni po 2 minuti dalje ... ... da pa je resnica povsem drugačna saj imamo skoraj vsi vsak dan nekaj minut v dobrem. Če bi seveda sodili po tem kdaj zapuščamo delovno organizacijo. Minuta do minute — ura; ura do ure — dan ... rezultati so znani... ... da je škoda, da vodilni ne koristijo istega stranišča kot delavci? ??? Ker bi zvedeli veliko resnic o sebi! ... da si bomo za regres, ki smo ga dobili letos lahko kupili le nekaj konzerv morske vode. Tako, da bomo kljub temu imeli nekaj od morja ... ... da se je nek tovariš do včeraj učil, izpopolnjeval, bil štipendist, si pridobival najvišje strokovne kvalifikacije. To je delal do včeraj, ko je odšel v pokoj. Če ste opazili: samo delati mu ni uspelo. Trdnejša socialna varnost le na podlagi boljšega dela Že ob obravnavi zaključnih računov za leto 1982, potem pa tudi na 4. seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije se je jasno pokazalo, da za večino delavcev ni nobenega dvoma o tem, da sta od boljšega dela in smotrnejšega gospodarjenja z družbenimi sredstvi odvisna tudi njiho vosebni standard in socialna varnost. Prav zaradi tega so se tako ob obravnavi zaključnih računov in na seji republiškega sveta ZSS, ki je obravnavala družbenoekonomski položaj delavcev in zagotavljanje njihove socialne varnosti, zelo določno izkristalizirale vse tiste slabosti, nedoslednosti in napake, ki boljšega dela in gospodarjenja ne spodbujajo. Naštejmo samo glavne: administrativni posegi, ki vplivajo na pogoje gospodarjenja, njihovo stalno spreminjanje — vse to ne samo da ne zagotavlja dolgoročnejših ekonomskih spodbud, ampak tudi objektivno potiska samoupravno odločanje delavcev v ozadje oziroma omejuje njihove pristojnosti. Skokovito naraščanje cen in inflacija pa odločujoče vplivata na zmanjševanje realnih osebnih dohodkov, prav tako pa ne spodbujata dobrega gospodarjenja in poslovnosti in sta večkrat tudi objektivni razlog za lizgube. Razprave o osebnih dohodkih, ki so v sindikatu v zadnjem času večkrat v ospredju, so pokazale, podobno pa tudi večina protestnih prekinitev dela, da so osebni dohodki tista kategorija, kjer se najbolj neposredno in v končni posledici kažejo vse slabosti in nepravilnosti. Ob opozorilu o večjem padcu realnih osebnih dohodkov od resolucij-sko načrtovanega pa so vse bolj glasne zahteve, da je treba čim hitreje in dosledno dodeliti in izpeljati nagrajevanje po delu in rezultatih dela. Čiščenje odlitkov v TOZD Avtooprema V sindikatu ne moremo biai gluhi za kritike, češ da veljavna družbena merila (letne usmeritve) za rast sredstev za OD niso spodbujevalna, saj linearne rešitve prizadenejo predvsem delavce tistih ozdov, ki so v preteklosti ravnali gospodarno. Prav tako ni sprejemljivo, da delavci v nekaterih ozdih, ki v okviru normalnih delovnih obveznosti svoje delo uspešno opravljajo, dobijo za to delo nižji OD od zajamčenega. Na 4. seji republiškega sveta ZSS so opozorili na slabosti in tžave ter sprejeli usmeritve ZSS za gospodarjenje in zagotavljanje socialne varnosti delavcev. Stališča, priporočila in predlogi v teh usmeritvah so deloma namenjeni pristojnim republiškim in zveznim organom, ki predlagajo in sprejemajo ekonomske ukrepe, s katerimi moramo zagotoviti bolj usklajene in trdnejše pogoje gospodarjenja ter boljši družbenoekonomski položaj delavcev. Gre tako za spoštovanje im ursničevamje resolucije za letošnje leto na vseh ravneh in področjih in za program stabilizacije cen v letošnjem letu, ki je pogoj, da bo republiški svet ZSS dal soglasje k posameznim upravičenim predlogom za podražitev. Zmanjševanje porabe, tako v občini, republiki in zvezi, je nujno. Zato tudi davčna politika ne more biti zgolj v funkciji zbiranja sredstev za financiranje proračunov družbenopolitičnih skupnosti. Republiški svet ZSS je odboru udeležencev dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1983 predlagal, naj ma podlagi podatkov za prvo trimesečje prouči določila dogovora ter predlaga spremembe in dopolnitve, ki bodo spodbujale večjo proizvodnjo, produktivnost in izvoz. Republiški svet je ugotovil, da sedanji način ugotavljanja višine z zakonom zajamčenega osebnega dohodka me ustreza gibanjem življenjskih stroškov med letom, zato je predlagal spremembo zakona o zajamčenem osebnem dohodku. Večji del stališč, opozoril, priporočil pa bo mogoče uveljaviti, če jih bodo zavestno zagovarjali na samoupravnih organih in se zanje borili vsaj sindikalni aktivisti. Še vedno so aktualna stališča iz lanskoletnega pisma republiškega sveta ZSS osnovnim organizacijam ZS. Kar zadeva zvišanje cen proizvodov in storitev, naj v sindikalnih organizacijah stalno spremljajo pobude za podražitve v svojih ozdih. Vsako povišanje — maj vztrajajo sindikalne organizacije — morajo obravnavati samoupravni organi ma podlagi razčlembe produktivnosti in stroškov ter predloga za zmanjševanje stroškov. Osnovne organizacije naj podprejo le take podražitve, ki bodo dejansko prispevale k odpravi cenovnih nesorazmerij. V organizacijah združenega dela, kjer veliko delavcev (prejema nizke ali celo zajamčene OD, naj osnovne organizacije sindikata skupaj s samoupravniimi organi ocenijo pogoje za pridobivanje dohodka v celotnem ozdu. Prav tako velja, naj ocenijo razmete v tistih ozdih, s katerimi združujejo delo in sredstva. V ozdu, ki dosega normalne delovne rezultate, ne bi smel ,nihče prejemati nižjega OD od zajamčenega, zato morajo osnovne organizacije sproti spremljati uresničevanje določil zakona o svojih ozdih. Kar pa zadeva naložbe, morajo osnovne organizacije od poslovodnih organov zahtevati, da predložijo analize o upravičenosti im smotrnosti naložb, tako preteklih kot sedanjih, in ma tej podlagi oceniti odgovornost predlagateljev. 'Naložbe so seveda samo del rezultatov gospodarjenja. Sprotno spremljanje vseh rezultatov po trimesečjih, posebej pa po devetih mesecih — saj so ti podlaga za pripravo plana za prihodnje leto, je nadaljnja naloga osnovnih organizacij ZS in njihovih konferenc ter koordinacijskih odborov. Zaradi naraščajočih izgub je pomembno, da bodo sindikalne organizacije in organi delavce spodbujali k pravočasnemu ugotavljanju in odpravljanju motenj v gospodarjenju ter k dohodkovnemu povezovanju proizvodno in tehnološko odvisnih ozdov. Če pa do izgube pride, pa bodo sindikati ob obravnavi sanacijskih programov zlasti pozorni na celovitost in kakovost programov ter ali zagotavljajo materialno in socialno varnost delavcev. Sindikalne organizacije naj se v ozdih, ki so poslovali z izgubo, zavzemajo, da bodo proučili dohodkovne odnose, odnose vzajemnosti in solidarnosti ter odnose skupnega rizika v poslovanju in pokrivanju izgub. Za to pa naj zahtevajo ustrezne spremembe in dopolnitve samoupravnih splošnih aktov. Osebni dohodki z izgubo pa naj bodo kolikor mogoče odvisni od uspešnosti uresničevanja sanacijskega programa. Hkrati s spodbujanjem za boljše delo pa čaka pri zagotavljanju socialne varnosti delavcev sindikat še nekaj nalog. Ustrezna organizacija in usposobljenost kadrovsko^socialnih služb v ozdih je nujen pogoj, da bi lahko redno spremljali socialno in materialno stanje delavcev in njihovih družin. Tudi sklad skupne porabe bo treba (čeprav ga ponekod niti oblikovati ne morejo) deliti kar najbolj diferencirano. Občasne oblike solidarnostne pomoči iz tega sklada pa naj bodo bolj izjema kot pravilo. V interesnih skupnostih pa bi veljalo preveriti merila in cenzuse —- zaradi poenotenja vseh vrst družbenih pomoči. Poenotenja meril je namreč pogoj za uveljavitev skupne enotne evidence prejemnikov socialno-varstvenih pomoči. M. K. Iz prakse sodišč združenega dela Danes objavljamo sklep oziroma odločbo sodišča združenega dela SR Slovenije, objavljamo v zbirki odločb sodišč združenega dela III. Ker smo v naši delovni organizaciji v fazi reorganizacije delovne skupnosti skupnih služb, in se v zvezi s tem pojavljajo problemi s prerazporejanjem delavcev, menimo, da bo članek, ki ga objavljamo, zanimiv in koristen. Temeljna organizacija združenega dela ni dolžna objaviti prostih del in nalog, če opravljanje del in nalog lahko zagotovi z razporeditvijo delavcev, ne da bi se pri tem število delavcev povečalo. (Sklep Sodišča združenega dela SR Slovenije, 1434/80 z dne 5. decembra 1980). Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku predlagatelja in razveljavilo postopek o razporeditvi na dela in naloge vodje skupine za opravljanje najbolj zahtevnih ključavničarskih del, ker udeležena delovna organizacija prostih del in nalog ni objavila. Ob reševanju pritožbe delovne organizacije je pritožbeno sodišče zavzelo naslednje stališče: Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da bi morala udeležena delovna organizacija v skladu s svojim pravilnikom o delovnih razmerjih objaviti prosta dela in naloge, saj se prosta dela in naloge ne smejo nadomestiti s prerazporeditvijo delavcev. Stališče, ki ga zavzema sodišče prve stopnje, ni sprejemljivo, saj delovna organizacija lahko s prerazporeditvijo delavcev zagotovi opravljanje prostih del in nalog. Organizacija združenega dela je dolžna objaviti prosta dela in naloge le v primeru, če se na podlagi plana in samoupravnih splošnih aktov ugotovi, da je treba v delovnem procesu oziroma v proizvodnji povečati število delavcev za opravljanje določenih del oziroma nalog (1. in 2. odstavek 170. člena zakona o združenem delu). Zakon ne omejuje možnosti delovne organizacije, da na način, ki ga določa samoupravni splošni akt, ugotovi, ali želi kateri izmed delavcev opravljati prosta dela in naloge, kar pomeni, da se delavec po lastnem pristanku razporedi na taka dela in naloge. S tem se zagotovi opravljanje del in nalog, ne da bi se število delavcev povečalo. P. S. SMEROKAZ KADROV DELAVCI, KI SO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU APRILU 1983 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — SAMOUENKO DAVORIN, ekonomist, pripravnik — za določen čas TOZD KOVINSKA OBDELAVA — KEKEC MIROSLAV, strojni tehnik, izdelava zahtevne tehnološke dokumentacije — mirovanje pravic TOZD ORODJARNA — HREPEVNIK ALBIN, pr. viličarist, opravljanje transporta v oddelku proizvodnje orodij in priprav z viličarjem ali elektro vozičkom — za nedo- — PERNEK LEOPOLD, orodjar, izvajanje specialnih del na vzdrževanju orodij in priprav za TOZD TAP — mirovanje pravic — STANE! BRANKO, ključavničar, razrez in priprava orodnega materiala — za nedoločen čas TOZD VELIKA OPREMA — TOPLAK JANEZ, avtomobilski klepar, posluževanje pri varjenju — za določen čas — KORPIC JANKO, avtomehanik, posluževanje pri varjenju — za določen čas TOZD PRECIZNA MEHANIKA — KOKOT ZVONKO, delavec, čiščenje odlitkov — vrnitev iz JLA DELAVCI, KI SO PREKINILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU APRILU 1983 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — SEVŠEK MELITA, administrator, tajniška dela računovodskega sektorja — sporazumno — ŠPOLJAR ZLATKO, dipl. oec., vodenje računovodskega sektorja — sporazumno TOZD AVTOOPREMA — BRATUŠA MIRAN, strugar, struženje na BRT-36, BRT-50 — odslužitev vojaškega roka — TAŠNER JANEZ, rezkalec, rezkanje polizdelkov — odslužitev vojaškega roka — JURGEC LUDVIK, strugar, struženje na BRT-36, BRT-50 — odslužitev vojaškega roka — FRIDAUER IVAN, delavec, galvanizi-ranje izdelkov — sporazumno — KMETEC FRANC, strojni ključavničar, statistično tekoče kontroliranje zahtevnejših polizdelkov — redni odpovedni rok — MIHAJLOVIČ ANA, strugar, struženje na BRT-36, BRT-50 — redni odpovedni rok TOZD KOVINSKA OBDELAVA — ČERČEK JASNA, prodajalka, lansira-nje dokumentacije in postavljanje terminov — sporazumno — KRAJNC MARJAN, strugar, struženje srednje zahtevnih odlitkov — odslužitev vojaškega roka — FRIGL DRAGO, orodjar, struženje zelo zahtevnih odlitkov — odslužitev vojaškega roka TOZD ORODJARNA — VERŠIČ MARJAN, strojni delovodja, opravljanje najzahtevnejših brusilskih del — redni odpovedni rok — ZAGORŠEK BRANKO, brusilec, opravljanje brusilskih del — odslužitev vojaškega roka — GOJKOVIČ LUDVIK, strojni tehnik, vodenje in organiziranje dela v oddelku TPD — upokojitev — MULEJ ROMAN, orodjar, izdelovanje manj zahtevnih štančnih orodij in priprav — odslužitev vojaškega roka TOZD VELIKA OPREMA — VRHOVŠEK DOMINIK, delavec, montiranje sedežev — izključitev — EMERŠIČ ROMAN, avtomehanik, posluževanje pri varjenju — delo za Hnlnrpn — LJUBEČ DRAGO, prodajalec, posluževanje pri varjenju — delo za določen čas — LJUBEČ PETER, strojni tehnik, pripravnik — delo za določen čas — IVANČIČ FELIKS, delavec, vrtanje vrtanje podsklopov — upokojitev Izrečeni disciplinski ukrepi 6. ZELENIK Ernest: zaposlen na delih in nalogah brušenje in poliranje izdelkov, je odgovoren, ker je dne 13. 11. 1982 samovoljno zapustil svoje delo in se nahajal v umivalnici, kjer ga je ob 18.25 uri našla komisija kot gledalca pri igranju kart. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti,' navedeno v 46. točki 157. člena pravilni ka o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija ob upoštevanju vseh okoliščin izrekla disciplinski u-krep — javni opomin. 8. ČEH ANTON: zaposlen na delih in nalogah struženje na RTES 40 HW je odgovoren, ker je: — dne 22. 11. 1982 ob 21. uri samovoljno zapustil delo in delovno organizacijo ter se ni več vrnil — dne 13. 9. 1982 se je neprimerno obnašal do vodje skladišča standardnega orodja, ko ga je le-ta opozoril, da mora zaradi iztrošenosti nož zamenjati. S tem je storil več hujših kršitev delovnih obveznosti, navedenih v 7. in 46. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN. 9. MURKO JANEZ: zaposlen na delih in nalogah brušenje in poliranje izdelkov je odgovoren ker je: —- dne 19., 20. in 21. 7. 1982 neopravičeno izostal z dela in s storjenim dejanjem temeljni organizaciji povzročil materialno škodo. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 4. in 21. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN in vrnitev materialne škode v pavšalnem znesku 1500 din. 10. BRUS MIRAN: zaposlen na delih in nalogah transportiranje z viličarjem je odgovoren, ker je: — dne 10 . 9. 1982 bil na delu v vinjenem stanju in zaradi tega z viličarjem poškodoval kamion last TOZD Komerciala register-ska št. MB 185-083. S tem je storil več hujših kršitev delovnih obveznosti, navedenih v 21. in 30. točki 157. člena pravilnika! o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija izrekla disciplinski ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. Istočasno je komisija tudi! izrekla, da ukrepa ne bo izvršila, če delavec v šestih mesecih od dneva pravnomočnosti odločbe, ne bo huje kršil delovne obveznosti. — KOZEL MARJAN, izdelovalec spod. dela obutve, posluževanje pri varjenju — sporazumno TOZD VZDRŽEVANJE — MILOŽIČ MILAN, monter ogrevalnih naprav, najzahtevnejša inštalaterska dela centralnih instalacij — odslužitev vojaškega roka TOZD VZMETARNA — LIPAVŠEK DANIJEL, strojni tehnik, pripravnik — delo za določen čas TOZD PRECIZNA MEHANIKA 1. HORVAT JANEZ: zaposlen na delih in nalogah izdelovanje zahtevnih prototipov! je odgovoren, ker — dne 6. 10. 1982 ni uporabljal predpisanih zaščitnih sredstev, katero je v skladu z določili pravilnika o varstvu pri delu dolžan uporabljati in je vsled tega prišlo do poškodb. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 24. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN. TOZD VZMETARNA 1. MUNDA MILAN: zaposlen na delih in nalogah vodenje izmene je odgovoren, ker: — ni prijavil nesreče pri delu v predpisanem roku 48 ur, ampak je to storil šele 11 dni po nastanku nesreče pri delu. S tem je storil hujšo krčitev delovne obveznosti, navedeno v 24. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, zai kar mu je skupna disciplinska komisija izrekla disciplinski ukrep DENARNA KAZEN 8 % OD ZNESKA ENOMESEČNEGA OSEBNEGA DOHODKA ZA 'MESEC FEBRUAR. TOZD GUMARNA 1. KRAJNC ALOJZ: zaposlen na delih in nalogah vulkanizer gumi tehničnih izdelkov je odgovoren, ker je: -— dne 7., 12. in 17, 1. 1983 neopravičeno izostal z dela in s storjenimi dejanji temeljni organizaciji povzročil materialno škodo. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 4. in 21. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN in vrnitev materialne škode v pavšalnem znesku 1500 din. 2. KOLETIČ MIRKO: zaposlen na delih in nalogah vulkanizira-nje gumi tehničnih izdelkov je odgovoren, ker je: — dne 7. 1. 1983 bil na delu v vinjenem stanju. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti,, navedeno v 30. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN. 3. ZEMLJARIČ IVAN: zaposlen na delih in nalogah vulkanizer gumi tehničnih izdelkov je odgovoren, ker je: — od 12. 1. 1983 dalje neopravičeno izostal z dela. S tem! je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 4. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija! na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. 4. ZAJC IVAN: zaposlen na delih in nalogah vodenje skladišča polizdelkov je odgovoren ker je: I — nepravilno posloval z delovno dokumentacijo in sicer tako, da je popravljal predajnice materiala, tako, da se je stanje na materialnih karticah ujemalo z dejanskim stanjem. S tem jel storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 16 točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska! komisija na javni obravnavi izrekla discplin-ski ukrep JAVNI OPOMIN. DAN MLADOSTI Zapojmo si veselo, obesimo zastave na vrh hiš, naj veselo zaplapolajo Že veselo plapolajo, zastave na vrh hiš, danes se praznuje 25. maj, dan mladosti To praznik je vesel dan mladosti — 25. maj vsi pojemo in se veselimo praznika, majskega. Klavdija MEŠKO 3. razred OŠ POMLADNA Kako si lepa pomlad vsa zelena vsa razcvetena. Tam na drevesu se čuje kukavičji glas, samo za kratek čas. Kako si lepa pomlad tudi živali te čutijo, ko se vsako jutro prebujajo. Spet se sliši ptičji spev, ko s spanja se prebujajo. Marjan KOKOL RIBIŠKO TEKMOVANJE ZA PREHODNI POKAL AGIS-a Dne 27. 4. 1983 smo se Agiso-vi ribiči zbrali na 7. tekmovanju za prehodni pokal AGIS-a v bazenu Orešje. Sodelovalo je 10 tričlanskih ekip ter dva posameznika. Ekipna uvrstitev je bila sledeča: 1. Velika oprema in Orodjarna I. ekipa 2825 točk 3. DSSS 2775 točk 4. TAP I. ekipa 2650 točk 5. Orodjarna lil- ekipa 2400 točk 6. Orodjarna II. ekipa 2050 točk 7. Vzmetarna 1875 točk 8. Vzdrževanje 1775 točk 9. TAP H. ekipa 1575 točk 10. TAP lil. ekipa 1525 točk Razvrstitev posameznikov je bila s I edeča* 1. Vidovič Maks 1475 točk 2. Mesarič Oto 1150 točk 3. Šilak Mirko 1100 točk 4. Trbuc Franc 1075 točk 5. Bela Mirko 1025 točk Na koncu naj pripomnim, da je ekipa Orodjarne petkrat v presledkih osvojila prehodni pokal ter ga dobi v trajno last. Franc Trbuc STRAN ZA RAZVEDRILO - STRAN ZA RAZVEDRILO -VIDIŠ, T' S> nrroe -Bitni v^tDPV, pa) t/n t/