Erscheint jeden Samstag —Verlag u.Schriftieitung: Marburg (Dran), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreis«« ia der Ostmark, viertcijähr.RM L» einschl.9 Rpf Postgebühr; Im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr - Postscheckkonto Wien Nr.550J>
Mr. 41 - III. Jahrgang
Marburg a. <L Drau, Samstag, 9. Oktober 1945
Einzelpreis 10 Rpl

Napočil bo dan zmage!
Velik govor ministra dr. Goebbels-a o položaju in o nalogah, Id |ih ima izvriiti nemški narod do izvopevanja dokončne zmage — Plug in mei jamčita za zmago, kateri bo sledil $ve< vzvišenega in lepega miru mmmmmm^mmmmmmmm^m^mmm^mmm^mmammmmmmmmmmmm^^^^B
Petič po izbruhu vojne je proslavil nemški narod dan zahvale za žetev v mislih na bojujočo se fronto. Višek prireditev po vsem Reich-u ja tvorilo velezborovanje v berlinskem Sportpalast-u, kjer se je zbralo poleg zastopnikov stranke, države in vojske iz vseh pokrajin Nemčije sto kmetovalcev in kmetic, ki jih je bil Führer odlikoval za njihove zasluge. Navzoča j« bila tudi depu-tacija fcmetske mladine Kakor vedno, so se znašli med zborovale! tudi ranjeni zastopniki vojske. Z zastavami in zelenjem lepo okinčano tribuno je krasil velik napis: »Pflug und Schwert, die Garanten de« Sieges«. Izrek »Plug in meč nam jamčita za zmagol« je *>nkazoval neločljivost vojaka, kmeta in delavca ter njih povezanost v tej usodni borbi.
Kot prvi je govoril Reichsbaueraführer Staatssekretär Backe, ki je v obširnih izvajanjih in s številkami prikazal ogromen obseg dela, ki ga Je tudi v preteklem letu izvršilo podeželje, predvsem pa kmetica kot zvesta pomočnica svojega moža, za zavarovanje prehrane nemškega naroda. Nato je pozval po imenu može, ki jih je Führer odlikoval z Vitežkim križem Pristopil je nato odli-kovanec z Vitežkim križcem, Sturmbannführer Skorzeny, rešitelj Duce-Ja, ter j« odlikovancem v Führerjevem imenu izročil visoka odličja. Pri tem svečanem činu j« zaorilo pritrjevanje po vsej ogromni dvorani.
Reichsmioisier dr. Goebbels govori
Po svečani izročitvi odlikovanj j« povzel besedo Reichsminister dr. Goebbels. Njegov govor s« Je glasil tako-le:
Moji nemški sonarodnjaki in sonarodnjakinjai Nemško podeželsko ljudstvol
»C« ne bi bilo vojne, bi v tej url današnjega dneva pričakovalo na Bückeberg-« na stotlsoč« nemških kmetov in kmetic Führer-ja, da bi mu ob zahvali za žetev izkazali čast Kakor že tolikokrat v prejšnjih letih, bi Führer korakal tudi tokrat skozi nepregledne vrete nemškega kmetske-ga ljudstva na vrh gore, da bi se tamkaj po radiu zahvalil milijonom mož in žena nemškega kmetijstva za leto dni trajajoče trdo in naporno delo ter za blagoslovljeno žetev, ki J« bila spravljena pod streho z milostno pomočjo Vsemogočnega. Vojna prepoveduje do nadaljnjega to lepo, pestro nemško proslavo. Führer biva v svojem glavnem stanu, kjer vodi vojno za življenje in bodočnost Reich-a. Nemški kmetski sinovi so večinoma na frontah. Njihovi očetje ia matere «o prevzeli njih delo dodatno in to delo ne trpi odg odi t v« niti po spravljeni blagoslovljeni žetvi.
Kljub temu smo se zbrali v berlinskem Sport-palastu k zahvali za žetev, M veže potom radia milijonska mase našega naroda, može in žen« is dežele in mest, da bi pred narodom podali obračun o trdem m težkem letnem delu neštevilnih nemških kmetov in kmetic, ki nosijo v vojni od-
PK-Kriegsberichter Zwirner (PBZ—Sek)
Mörser greifen in den Kampf ein Nach den Weisungen des vorgeschobenen Beobachters, di« telephonisch an di« Mörser-Batten« gegeben werden, wird das Ziel unter Feuer genommen. — Unser Bild zeigt, wi« nach dem Abschufi die leer« Kartusch« entfernt wird
govornost za vsakdanji kruh našega delovnega ki bojujočega s« naroda
Izkazali so s« vredni t« odgovornosti Führer jevega zaupanja, kakor tudi zaupanja nemškega
naroda. Zopet so z neutrudljlvo marljivostjo skozi več težkih mesecev iztisnili is domače zemlja z božjo pomočjo žetev, ki osigurava tudi za bodoče vojno leto našo prehrano absolutno, s čimer je uničeno bistveno upanj« naših sovražnikov glede izstradanja nemškega naroda. (Močno pritrjevanje.) Ali morda nI čudež, da zamoremo ob pričetku petega vojnega leta krušni obrok za m» sec zvišati za 400 gramov na 9600 gramov in tak« zvišati za celih 100 gramov višje kot ob pričetk» vojne? Ne samo vremenu, predvsem s« je za t« zahvaliti pridnosti nemškega podeželskega lju<W stva, ki je svoje naloge v vojni izpolnilo tudi pod bistveno otežkočenimi pogoji v celoti.
FliSirer-feva zahvala
podeželskemu ljudstvo
V visoko čast si štejem, da smem vsem nemškim kmetom tal kmeticam sporočiti Führer-jev« zahvalo In priznanje. Führer vi, da se lahko na svoje kmete ravno tako zanese, kakor na svoj« vojake in delavce. Kmetj« se n» strašijo ne naporov In ne dela, da bi po svoje prispevali k bodoči veliki zmagi. Kakšna razlika napram letu 1918., ko je sovražnik prisilil naš narod potom gladu na kolena. Danes, ob pričetku petega voj-ne-ra leta, stojimo prehranlevalno-polltlčno na trdih nogah. Nemški kmetski narod bo skrbel tudi v bodoč« zato, da bomo dobili zmago na tem kakor tudi na vseh drugih področjih pod vsemi okoliščinami. Nemški narod se tega zaveda. Ja«, sam sem njegov tolmač, ako tudi v njegovem imenu izrekam zahvalo milijonom nemških kmetov in kmetic za to, da je njih delo in trud napolnilo naše skednje ter tako osiguralo naš v«itedanji kruh tudi za novo prehranjevalno leto.
Osebno imam dolžnost, da se zahvalim pred-vsem državnemu tajniku Backe-lu, voditelju neu»-škega prehranjevalnega gospodarstva, z njegovi* ožjim in širšim štabom sotrudnikov, iz katerega sta bila dva odlična zastopnika radi njihovih velikih zaslug od Führer-ja odlikovana z Vitežkim Križem h Križu za vojne zasluge. Iz neitetih pogajanj in posvetovanj mi Je znano, s kolik« pridnostjo in koliko velikodušno dalekovidnostj« premagujejo vedno znova mnogokrat izredno zar motane probleme nemškega vojno-prehranjevaV nega gospodarstva. Danes lahko s ponosom motrijo svojo storitev v preteklem letu, prevzemam joč z najglobljim zadovoljstvom priznanje neu»-škega naroda. Oni so nas skupno z nemškim podeželskim ljudstvom osvobodili zopet težke skrbi. Nemškemu narodu tudi v petem vojnem letu nI treba stradati.
Fasada Sportpalasta nosi danes transparent ■ napisom »Pflug und Schwert — die Garanten de« Sieges!« Kruh In orožje sta neobhodna predpogoja uspešnega vojskovanja. Kakor skrbi kmet za kruh, skrbi delavec za orožje. Nešteti milijoni nemških mož in žena so v preteklem letu kovali po tovarnah brez počitka v nočnem ln dnevnem
Mi ocožjfc, ki ga potrebuje fronte, da M lahko ■magovtto rodila to gigantsko svetovno borbo. Ce j« imel sovražnik namen, z letalsko vojno peko« teroriziran) a civilnega prebivalstva uničujoče ■»dati tudi našo oboroževalno produkcijo, mu to ■i na nikak način uspelo. Naš Pg Reichsminister Speer Ja z velikopotezno racionalizacijo in poenostavitvijo nemške produkcije orožja omogočil bistveni vzpon. Pri tem 6ta ga podprla pridnost ta veselje do vpostave milijonov mož in žena la nemškega oboroževalnega gospodarstva. Tudi n to H jim danes zahvaljujem v Ftthrer-jevem hum kakor tudi v imenu vsega nemškega naroda.
Ta zalivala velja tudi delovnim možem in tonam našega naroda, ki s svojo hrabrostjo, z višino kfthove vojne morale, z njihovo pridnostjo ln pripravljenostjo do vpostave dnevno dokazujejo, da hočejo Pflhrer-ju slediti čez drn in strn ter doseči «ilj ponosne zmage. (Burno pritrjevanje.)
Vlkdo ne v6 bolje od FOhrer-ja samega, kakšnim izrednim obremenitvam je nemški narod izpostavljen zlasti v področju letalske stiske. Ako mora od naroda zahtevati najvišjih trtev, Je to radi tega, da bi zavaroval svobodo in bodočnost naroda. Mi moramo skozi globoko dolino trpljenja te boli te vojne, če hočemo priti na višino. Nal edini blagoT leži v izvojevanju zmagovitega mira, ki nam bo dal življenjskih ln razvojnih motnosti, kakor odgovarjajo veličini našega naroda te njegovi potrebi po razširjenju. Ta vojna nas postavlja sicer pred velike nevarnosti, toda nudi nam tudi edinstveno zgodovinsko šanso. Kot narod se nočemo plašiti teh nevarnosti, da bi taka zagrabili za šanso. V tej odločnosti Ja edin vas nemški narod na fronti In v domovini (ponovno burno pritrjevanje). Ce bi bil tu In tam med nami še kak strahopeten subjekt, ki mu ja prijatno tivljenje več kot čast ln bodočnost nalaga naroda tn ld bi z izdajstvom padel v hrbet boreča sa fronte, smo odločeni, da mu v imenu celokupnega našega naroda za to odbijemo glav«.
To smo dolžni delovni in trpeči domovini, pred-ma pa tudi boreči se fronti. Naši vojaki stoje da teč prod našimi mejami, da bi ščitili s svojim ti »I jen Jem domovino. Po vsej pravici lahko od naa zahtevajo, da Jih ščiti domovina z branikom odločne pripravljenosti do vojskovanja. Frontni vojak na sme nikdar izgubiti čustva, da se bori aa narod, ki Je vreden njegove vpostave hi tudi trtve življenja. Ce ima vojak vsled svojega junaštva pravico do zahvale domovine, mora biti te aahvale tudi siguren. Kdor skuša tepodkopa-vati vero v zmago, se bori zahrbtno in strahopetno proti fronti, ki žrtvuje svoje življenj« tudi aaaj. Tak človek nima pričakovati milosti. Kdor •greta svobodo in bodočnost svo jega naroda,
služi smrt in jo bo tudi pretrpel. (Soglasno •dobrevanje zboTovalcev.)
Tod« — hvala Bogu — gre pri tem vedno te za Klalo poaamične osebe, ki v širokih milijonskih m—h našega delovnega ln borečega se ljudstva mit na pomenijo. Naši sovražniki se zelo motijo, ako smatrajo te posamične ljudi kot opozicijo are<i vojni- Take opozicije v nacionalsociallstični Hnmflji ni. Ce so se udajall v Londonu te Wa-shtegtonu varljivemu upanju, da bodo po 25. jo-Bf* kvedli tudi v Reich-u Badoglijev poskus tohlm «meh) po Italijanskem vzorcu, da M tako prisilil! nemški narod n« kolena in ma nelo-idl morda še trše kapitulacijske pogoj«, tedaj se lahke reč«, da je počivalo to otročje npanje na popoteoma napačni presoji naših notranjih raa-wr te volje ter odločnosti nemškega naroda gte-4» vajakovanja.
lopatni račun sovražnikov
Prvič ja treba vedeti, da stoji na Čehi Relch-a Ftthrer te ne izdajalski kralj. (Novo burno pritrjevanj« po vsej dvorani.) Kralje Imamo pri nas ^»loh samo le v pravljicah hi operetah. Nemčija )a republikanska voditeljska država. Drugič v naaatki vojski ni vojaka ki bi strahopetno kapitulacijo predpostavil časti in tretjič je nemški narod politično preveč zrel in polnoleten, da M pm bridkem nauku iz novembra 1918 še enkrat —iilri Hcemernim lažem svojih sovražnikov
Nate fronta Je lahko pomirjena. Bori sa sa domovino, ki razume njene žrtve, ki jih ceni tal tudi —lutl Ta domovina dela in trpi, ona prevzema •ajtetje obremenitve. Oče, mati in otrok so na svojem mestu in dokazujejo s tem svojim vojakom na fronti globoko zahvalo kot bi a« J« samoglo Izraziti z besedami. V splošnem J«- po-teAaj tak. da vari fronto in domovino še tesneje
kot doatej. Neločljivo ju je povezal v «kupni veri n« bodoče zmago in v trdnem, neomajnem zaupanju do Pflhrer-ja.
Po gotovem odmoru molka, v katerem je prišlo orotje do besede, hočem podati nemškemu narodu zopet pregled o splošnem stanju političnega in vojaškega položaja. V poteku velikega in počasi se razvijajočega zgodovinskega razvoja Je težko narisati sliko položaja. Kakor pravi že sama beseda, ja razvoj vedno v teku. Razvoj ne predstavila dovršenega stanja, temveč nastajajoče stanje. Radi tega je skoro nemogoče, podati zaključno sliko razvoja.
Je pa tudi nehvaležna stvar, hirati glede bodočega razvoja proroka ali pa pokazati vsaj njegove tendence Kakor je ta vojna te v dovoljnl meri dokazala, so tudi tendence podvržene ne-številnim lmponderaibilijam, ki jih tudi najbolj kritičen opazovalec ln ocenjevalec ne more v naprej določiti.
Slika položaja se v gotovih fazah vojne — če-stokrat celo dnevno — daljnosežno izpreminj«. Zdi se ml, da se radi tega bolj Izplača poizkus, v velikih obrisih označiti smernice današnjega političnega te volaškega vojskovanja, obenem pa — kakor te tolikokrat v velikih dramatičnih fazah našega političnega ln vojaškega razvoja — spraviti s njimi v sklad načela našega splošnega neriranj«.
Velika napaka Je, ako se misli, da se modema vojna fandameiitalno razllkule od prejšnjih spopadov. Se nikdar se ni odigral vojaški spopad zgodovteskega 'zmera, v katerem se sodelujoči narodi na bi MM morali boriti za svoj obstanek. Pač pa sa se spremenila tehniška sredstva vojskovanj« te morda tudi metode, tudi volja do uničevan Ja enega napram drugemu j« postala morda totehtejša In radikalnejša, kakor se J« to dogajale nekdaj. Kakor v vseh časih, gre tudi tokrat za ebetoj našega naroda kot celoto tn ca življenj« vsakega posameznika.
Borijo se narodi
Nekdaj as se s svojimi krdeli borili v glavnem kralji te knezi, toda te v pretekli svetovni vojni so sa postavljali v bojne vrste narodi v svoji celoti. Pojaviti se morajo r»a bojišču, da bi branih svoje tivljenje. Naša tragik« Je bila, da tega v svetovni vojni 1914/18 nismo spoznali, oziroma smo prepozno spoznali. Radi tega sn*c politične odpovedali 9. novembra 1918.
V	naravi tako velike borbe za življenje narodov Je, da morajo biti napori udeleženih narodov za dosego svojih dljev čim totalnelši, tem total-mejši so cilji vojskovanja. V nevarnosti, izgubiti vojno, bo tisti narod, ki ne pod vzame najobsežnejših naporov za totalno vojskovanje. Skoraj z matematično sigurnostjo bo pa zmagal tl^tl narod, ki vpostavl na (bol i totalno svojo llndsko silo te ki je pri tem odločen, svoje čas« aM svobode za nobeno ceno opustiti.
Mi Nemci smo po strašnih udarcih leta 1918. zopet «topili v krog svetovnih sil. Borbo za življenj«, katero so nam vsilili, moramo voditi do Ddločftv«. hgdblll bi Jo za vedno, ako bi prenehali boj brez zmage. Nikako opravičilo aH utemeljitev na M bilo dejstvo, da smo v tej aH oni fazi vojn« prejeli bolne uda-rc«. V naravi tako gigantskega obračuna je ležeče, da spremila njene faza menjajoča se vojna sreča. 5e nikdar ni bilo vojne, v kateri ne M bil ranjen tudi dokončni zmagrovalec. Gre samo za te, kdo bo na konca vojaškega obračuna trdno stal na svojih nogah te kdo se bo pod udarci svojega nasprotnika srnin.
V	ostalem smo se tudi preje v revolucllonami borbi narfonalsoci aMstlčneg« gibanja sa oblast dr-žaH teh amernic. Izredno težavne ln riskantne faze bojnih časov stranke so te predaleč za nami, d« bi Mhko danes vsakomur, zlasti takrat neudeleženost shrffH kot smernice. Tako nam J« » pr. izpadlo t* spomina, da nadooaJaodaHstlčno gibanj«, ko )a prišlo do oblasti, do tedal ni beležilo sMfto celo tflito znstf, temveč trnfl težkih porazov I Povsem normalno M Mlo, ako M bttl po volitvah 31. j«Hja 1932, ko STOO IzvoJevaH 230 mandatov, zavzel oblast. Morda bo povprečni opazovalec mislil, da bi bilo pametneje, ako W Relch po prvih zmagali v tej vojni lrvoleval dokončno zmago. V poHtfinlh kakor tudi v vojaških bojih za oblast oa na gi» samo za zmago kot tako, temveč hrd< Ta to, da sovražnik pripozna to 7TO«<to. 13. avgust 1932 je dokazal, da naši nasprotniki takrat še niso hn«H toga namena Nezlomlleno bojno silo gibanja smo morali dokazati ponovno na ta na-
čin, da smo «a vrnili v areno. Kdo aa bi hotel razumeti, da so bile miUjonske mase vsled dolgotrajnosti borbe utrujene? Naloga nadonalso-claHstlčnega gibanj« je bila takrat, te maee zopet razgibati ter jih navdušiti za novo vpostavo. Sprijazniti 'sa Je bilo treba s časovnimi neuspehi. Kljub temu p« Je Mlo nacionalsociallstično vodstvo in članstvo trdno prepričano, da bo nasprotnik končno le padel. Omenjajoč to kot načelo in dejstvo Izkušnje, zavzemam stališče k nekaterim aktualnim vprašanjem sedanjega vojnega položaja.
„Leteče rakve"
Pričenjam z letalsko vojno. Ce j« v preteklih tednih včasih Izgledalo, da 6e je sovražni letalski teror nekoliko oslabil, moramo kljub temu dejstvu tudi v bodoče računati še s težkimi ndarri. Marsikateri izostali napadi so bili gotovo posledica vremena, ki v tem letnem času čestokrat ne dovoljuje poletov zelo velikih odredov. Vreme pa lahko vsekakor ohromi tudi lastno obrambo. Na drugi strani pa je gotovo, da je bila naša vojaška obramba v zadnjem času tako znatno ojačena ln izboljšana, da prizadeva tudi sovražniku izredno veliko škodo, kakor priznava sovražnik to v svojih lastnih razburljivih tiskovnih razpravah. Sovražne izgube so postale vedno večje. V bodoča bodo te Izgube še večje. Letalska vojna J« v marsičem spopad obojestrarsich tehnikov te trenutno so naši dosti na boljšem. Sovražnik bo Izgubil v bodoče vedno več osobja ln materifala. Nekoč pa bo prišel trenutek, ko uspeh ne bo več v nfkakem razmerju do vpostav-IJenlh sredstev na ljudeh ln materijaln, Tako-rvare »leteče trdnjave« se bodo spremenile še v »leteče rakv««, Ce se bo ta počasni, z o nas p« kljub temu odločilni vzpon nadaljeval, lahko gledamo z močnimi upi na bodoči razvoj.
Vsakdo v*, kako velika je bol, ki nam jo prizadeva letalska vojna. Ta bol pa se nahaja na povsem drugem področju kakor zatrjuje to sovražnik v svoji latnjivosti. Naši oboroževalni produkciji n« prizadeva nikake škode, M bi lahko kakorkoli ogrožala zmagovito nadaljevanje vojne. To p« ni notranji smoter fn cfll sovTažneoa letalskega terorja, kakor to frtiafa H Izpovedi sestreljenih pHotov. Z letalsko volno hočejo samo bmtoltrfreti naša civilno prebivalstvo. Opravka teiaano torej z menom, ki odgovarja padlemu ln nevojaškemu angleškemu vojnemu mišljenju. Noša dolžnost Je da se temu zoperstavimo z vsemi sredstvi.
MaSčevanje bo prišlo
Naša civilna letalska obramba Je te sedaj bistveno ojačena tn Izoblikovana. Pričakovati je torej, da bo prizadeto prebivalstvo bolj kot doslej premagovalo nevarnost za življenje In Imetja, izvirajočo Is letalskega terorja. Za svoj» obrambno pripravljenost zasluži prebivalstvo največjo pohvalo. V gotovih velemestih smo iz-vrilH obsežne preselitve, kar le znano tudi sovražniku. V polnem obsegu Jih najprej niso raz-ume 11 vri sonarodnjokl. Danes se Jim splošno pritrjuj«, ker ja razvoj dokazal njih pravilno smo-trenoat Ca ja pri zadnjem nočnem napadu na Berlin bilo med mrtvimi zabeležiti samo dva otroka, ja to v glavnem posledica dejstva, da seni skrbno te pravočasno poslal Iz Berlina deco ia matere z mnogo dece, v kolikor niso poklicno zaposlena. Razumem bol ločitve pri steršlh. Po mojem mnenja p« Je boljše tn dokazuje več rodbinske ljubezni, ako se pošlje deco v manj ogro-tena področja, kakor pa 1o Izgubiti popolnoma kot trtve «©vratnega letalskega terorja.
▼ zvezi s tom moram nujno svariti pred mne-njem, da bi sa veHkopoteznl proces preseljevanja radi časovnega Izostanka sovražnega letalstva v tom aH enem področju lahko preklical. So namreč gotovi preseljene!, ki mislijo, da se lahko poljubno ln po svojem privatnem mnenju o morebitnem razvoja letalske vojne vozijo sem ter tja po Reich-n. Noš današnll transportni položaj m to shiiA mosta. Naša prometna organizacija Ja storila nekaj ogromnega že prt samem pre-
D r a • k nI T • r 1 » | > Martmrfer Veriafa mti Dmckerci-G«a. m, k. H. — TerUfeleitnoi Egon BaomfutMr Haupt-hMHMvi Fifetrick Golob: »11« ta Marborf/Dra«. Bad«as»e «
7*x Hit A»c{*«a <H« Prei.lirte Nr. J vmm * April 1943 (SHi|. A<HhH imr Ul<nr.{ det Blatte« M Mkerer Gewalt Botriotott&rmf ffW keinen Anspruch a«f ttckzahlunf Am Bexugsgeldei
seljevanju. Prizadeti pač morajo vzeti nase žrtev daljšega bivanja v novem naselju, v kolikor se jih uradno ne vrne ali pa v kolikor ne dobijo kakega dopusta
Kar se tiče po vsem Reich-u i toliko strastjo obravnavanega vprašanja o maščevanju, zamorem iz razumljivih razlogov povedati le toliko, da se nahajajo Angleži v zelo usodni zmoti, ako mislijo, da gre samo za retorično ali propagandistično geslo, za katerim ni nikake stvarnosti. Anglija bo nekega dne spoznala to stvarnost Takrat se bo angleški narod lahko zahvalil svoji vladi. O tem ne bi hotel govoriti več, kakor je zares potrebno. Nikakor pa naj ne mislijo, da je moja rezervi-ranost znamenje slabosti aii nesigurnosH. Angleška in ameriška drevesa ne bodo rasla v nebesa, za to že skrbijo naši nemški tehniki, izumitelji, inženjerji in delavci.
Tudi kar se tiče podmorniške vojne, so Angleži in Amerikanci zdaleka prehiteli dejstva, ako mislijo, da je nevarnost že končana. Ta nevarnost se bo nekega dne, ki ni več. daleč, zopet postavila pred nje v stari veličini Tudi tu niso prenehali naši tehniki z borbo, temveč nasprotno. Pomorski sovražni narodi bodo to ponovno preizkusili. Tako v tem, kakor v vprašanju letalske vojne niti najmanj nočem igrati vloge pro-roka. Sovražnika svarim samo pred prenaglenim podcenjevanjem naših namenov in možnosti, ker za to ni nikakega povoda Na obeih področjih so/se v Londonu kakor tudi v Washingtonu čutili tako sigurne, da je stopilo odgovornim možem nekoliko v glavo. To pa vsekakor nepovolj-no upliva na delovanje možganov. Povsem prav imajo tisti angleški in ameriški listi, ki svarijo pred pretiranim optimizmom in ki ne nehajo s povdarjanjem, da sovražnik ni pri koncu, temveč šele pri začetku svojih težav.
Drzno premišljene
umikalne operacije
Nemški narod ve, da slikam stvari vedno trezno in čim bolj realistično. To je tudi sedaj tako. Ne olepšavam ničesar, podajam sliko položaja le tako, kakor ga vidim. Položaj nam nudi celo vrsto najpovoljnejših izgledov in vojno vodstvo Nemčije se nikakor ne obotavlja z njihovim okoriščanjem.
To velja tudi za našo borbo na vzhodu. N'ti najmanj nočem svetovni javnosti še enkrat pred-očevati politično, kulturno in gospodarsko nevarnost boljševizma. Niti najmanj nočem, da bi me sumili, češ, da pretiravam to nevarnost v občutku bojazni in panike ter da iščem zaveznikov, ki — kakor je pokazala izkušnja — te
PK-Kriegsberichter Freckmann (Atl — Sch)
Da erzittert die Erde! Zur Bekämpfung von Fernzielen im sowjetischen Hinterland werden auch Eisenbahngeschütze eingesetzt. Viele Kilometer im Umkreis erzittert die Erde, und die Luft ist erfüllt von Schall und Rauch, wenn diese schweren Geschütz« in Tätigkeit treten

PK-Kriegsbericht«r Vater (Sch)
Drahtverhau im der Laft
Zur Sicherung unserer Geleitzüg« werden häufig mit gutem Erfolg Sperrballone zu? Abwehr feindlicher Luftangriffe verwendet. — Unser Bild zeigt einer. Sperrballon am Heck eines deutschen Frachters. Da völlige Windstille herrscht, genügen zw«i Mann zum Halten des Ballons
nevarnosti niti videti ne marajo. Nemška vojska razpolaga z dovolj obrambnimi silami, da lahko drži zvezan militantn- boljševizem daleč proč od naših mej. Ce smo v zadnjih tednih izvedli na vzhodni fronti umikalna gibanja, so bile te operacije drzno in' stvarno premišljene. Koliko pomeni njih izvedba za naše vojskovanje, bo sovražnik občutil še enkrat.
Naši veliki terenski uspehi na vzhodu v preteklih dveh letih nam dovoljujejo gibalno vojskovanje, ne da bi to resno ogrožalo naše izglede v zmago. Razumljivo je, da žrtvujemo terenske prednosti, z njimi povezano izgubo voj-neaa potencijala pa odtehtajo prednosti čisto strateške narave. V ostalem je tako vojskovanje vselej znamenje suverenega notranjeqa preudarka, ki ne operira po prestižu, temveč po ozirih na smotrenost. To priznavajo v marsičem tudi v taboru sovražnikov. V kolikor misli sovražnik, da ima povod za glasno kričanje svojega zmagoslavja, pripada tistim, ki ne vedo kaj delajo. Nemški narod lahko z mirom pričakuje pravkar opisani razvoj. Führer je doslej premagoval ta razvoj in ga bo premagoval tudi v bodoče. Pri tem ni bila fronta nikjer raztrgana. Naše čete so vzdržale povsod izredne obremenitve tako velikopotezno zarisanega elastičnega vojskovanja. Vzhod ^bo za nas predstavljal vedno ogrožanje, dokler nam ne bo padla jasna odločitev. To oqrožanje pa je bilo v času te vojne čestokrat mnogo večje kot danes in tudi takrat smo ga še vedno dokončali,	v
K vprašanju boljševizma ni treba izgubljati več nikakih besedi. Nevarnost boljševizma so spoznali povsod, tudi tam, kjer tega ne priznavajo. Spoznanje te nevarnosti raste z njeno bližino in pojema z njeno oddaljitvijo. Upati je, da bodo ta problem v nevtralnih državah in tudi v nekaterih delih zapadnega sovražnega tabora v bodoče nekoliko trezneje presojali kot takrat, ko smo se borili še ob Volgi. Nikakor ne dvomim, da bo poznejša generacija v evropskih deželah občutila dejstvo, da se je Nemčija borila bistveno sama z nekaterimi malimi zavezniškimi narodi proti tej kontinentalni nevarnosti, kot največjo sramoto našega 6toIetja.
Največja sramota
našega stoletja
To nisem povedal radi tega, da bi iskal razumevanje in pomoč tam, od koder je ni pričakovati. Močni smo dovolj, da se bomo na vzhodu
držali. Toda poznejše zgodovinsko vrednoten)* te borbe bo nekoč sigurno izpadlo nam v korist. Tudi male nevtralne države bi storile bol)«, ako bi se Nemčiji bolj zahvaljevale in ne kritiko-vale toliko njenega vojskovanja. Za zahvalo imajo polno povoda. Za kritiko pa niso niti upravičene, niti nimajo zato kake moralne aH stvarna utemeljitve. Za to ugotovitev me bodo sigurne zopet počastili s časnikarskimi psovkami, kazine pa niti najmanj ne bo motilo, jih zadevali in vedno znova zadeti.
Tudi vojni položaj na jugu je v preteklih tednih vsled izdajstva hiše Savojske ter strahopetne Badoglijeve klike preživel izredno obre-menjevalno preizkušnjo. Po nenadnem padco Do-ce-ja je bilo za nemško vojno vodstvo jasna«, da se bo rimska dvorna in plutokratska klika skušala izmuzniti iz vojne ter francoski posloviti. In še več: Pri ugodnih izgledih je nameravala pobegniti celo v sovražni tabor. Pri Savojski MM to ni bilo nič čudnega. Ze neki burbonski prin« iz Macahiavelli-jevih časov je nekoč dejal, d« še nikdar ni stala ob konou vojne ob strast tistega, s katerim jo je pričela, pod pogojem seveda, da vojna ni trajala tako dolgo, da bi morala dvakrat menjati svoj prostor. Ako Fiihrer ne bi bil pravočasno uvidel nevarnosti, izvira)očo i« Izdajstva rimske klike, bi bila nastala za nas in naše vojskovanje bržkone velika nesreča.
Verolomna tolpa nesramnih vojnih izkoriščevalcev v Rimu je bila pripravljena izročiti na jugu Italije nahajajoče se nemške divizije sovražniku, da bi si tako omogočila vstop v njegov tabor. Ta infamni namen so prekrižali naši po»* tični in vojaški ukrepi. Duce-jeva osvoboditev je bila politično signal za ustanovitev repubiV-kansko-fašistične Italije. Vojaško pa so naše divizije z Badoglijevimi odredi italijanske oborožene sile napravile kratek proces. Kakšne pogoj« je vsilil sovražnik celo tako verolomnim izdajaV cem, se je izkazalo v trinajstih točkah sramotna kapitulacije kralja in njegovega strahopetnega maršala.
Tako smo doživeli velik dokaz, da se nlkdo ne mora izsiepariti iz te vojne. Položaj je sHčem dirjajočesnu brzovlaku. Kdor izstopi med vožnjo, si zlomi tilnik. Ta vojna je zavzela izmete, M svetujejo vsakomur, obdržati orožje v rokah in braniti življenje z vsemi sredstvi. Kdor polofl orožje, Je izgubljen in bo brez milosti izločen. Tu ne gre za režim ali nazore, ne za osebe ai mnenja, temveč za narode, za njih življenje, nJA bodočnost, njih pravico do obstoja in možnost eksistence. To naj si zapomnijo vsi. Italijanski primer Je bil za marsikaterega omahljlvca v naših vrstah dober nauk Ta vojna se mora fcrvo-
PK-Kriegsberichter Lechner (PBZ — SchJ
Sie haben genug vom Bolschewismus Die Bewohner der im Zuge der beweglichen Kriega-führung geräumten Gebiete folgen freiwillig den deutschen Truppen. Uber 20 Jahre lang haben si« die »Segnungen« des Bolschewismus kennengelernt und wollen nun nichts mehr davon wissen. Mit ihrer Habe ziehen sie in endlosen Panje-Kolonnea
Soldaten in
unter dem
Schutz des deutschen Sicherheit
V*irati M1 n+m^mo M>1tb med vomo Id mirom, temveč med mirom ln wnt?p-nTem.	!
Razlog nemškega molka
Faze Italijanske drame nu ni treba Se enkrat opisati v posameznosti. Po odkritju Badogiijeve-ga izdajstva so bile obsežno podane javnosti. Nemško vojno vodstvo je bilo ob pričetku tega razvoja postavljeno pred mučno nujnost, molčati o nevarnosti, glede katere je nemški narod nujno zahteval pojasnitve. Do te pojasnitve je imel marod tudi pravico. Kljub temu nemško vodstvo ni smelo zapustiti svoje rezerviranosti. Delati se je moralo neumnega, da bi proces nesramnega Izdajstva dozorel in da bi nasprotniki in njihovi pomagači na italijanskem dvoru bili bolj sigurni. To ee je povsem posrečilo. Vsi so se ujeli v zanj-kah, ki so bile namenjene nam. Italijo so oblili ■ golido sramote, kljub vsej zavratnosti pa niso mogli nemškemu vojskovanju prizadejati nobene resne ikode. Iz pohoda Angležev in Amerikan-eev ni bilo nič. Se stojijo na jugu italijanske celine ter obžalujejo divjo besnost naše obrambe, ki jo na evropskih tleh čutijo sedaj prvič po Diinkirchen-u in Dieppe-u. Imeli bodo po njihovih r »n-vi i- temu *e večkrat prilike. S ponosom lahko beležijo kralja brez dežele in maršala brez časti kot svoj vojaški prirastek. Nikjer pa niso mogli odrezati nemških divizij Načrti njihovih takozvanih amfibijskih operacij Izkrcavanja so se zaenkrat izjalovili. Treba bo počakati, ali bo sovražnik imel k temu po svojih zadnjih izkušnjah ▼eč veselja kot doslej.
V nemškem narodu ni bilo nikogar, ki vesti o »svoboditvi Duce-ja ne bi bi! vzel na znanje z navdušenjem, na svetu ni bilo nikogar, ki te vesti ne bi bil sprejel z največjim spoštovanjem in spoštljivim respektom. Njegova osvoboditev predstavlja čin zvestobe in prijateljstva, ki je edinstven »pričo revščine, katera vlada v teh časih v sovražnem taboru glede višje vojne etike. Ba-doglijevo strahopetno dejanje bo v zgodovini zabeleženo kot odvratno tn strašno dejanje politične !n vojaške propalosti, ki je ni možno prekositi. To še tudi tedaj, ko bo Duce-jeva osvoboditev le davno predmet zgodovinskih legend in mita.
Vsekakor nam danes zadostuje, da se je izdajstvo izjalovilo. Koraka* smo mimo prepada, česar večina izmed nas ni niti zapazila. Zop&t so se izkazala tajna pota zgodovine v njih globokem in čestokrat tudi nerazumljivem smislu. Sovražnik je v svoji glasni nadroodrosti postopal več kot neumno. Zastonj Je Churchill čakal v Wa6hingtonu na vest, da Je njegova 8. armada prekoračila Brenner Strupena puščica, ki jo je •prožil s svojim lokom na nas, je padla nanj.
Italija doživlja sedal PO fašizmu počasno regeneracijo. Nemški narod pa se hoče iz italijanskega primera naučiti, da nas nobena sila sovražnika »e sme prisiliti do tega, da bi se odpovedali časti tn svobodi ali pa, da bi položili iz rok orožje vse dotlej, dokler ni zmaga v naših rokah. (Pritrjevanje.)
Kar se tiče anglo-ameriAkfti bivazijskih namenov na zapadu, čakamo ml in tudi sovjeti doslej zaman na njih uresničenje. V sovražnem taboru so si to operacijo oči vi dno predstavljali preveč enostavno. Tudi v bodoče s< bodo morali zelo premisliti, vpostaviti ves anglo-ameriški prestiž lahkomlšlleno v Igro. Niti v angleških, niti v ameriških Mstih ni čitati ničesar o kakem priletnem teprehodu v Berlin ali pa o kakem sestanku v Adlon-iiarn. Naši anglo-ameriški sovražniki so se doslej borili samo na periferiji Evrope. Do jedra naših obrambnih postojank še sploh niso prišli. Tu se bodo morah šele Izkazati. To je tudi namen naših voiakov. Doslel so se še vedno borili ob neenakih pogolth in kljub temu so sovražniku prizadejali tako težke Izgube, da se Je njegovih narodov polastila groza.
Angleški bvni
davek za Danzig
Ako je angleška plutokracija nemškemu narodu v septembru 1939 napovedala vojno, da bi tako-rekoč preprečila vrnitev nemškega mesta Danzig v zvezo Reich-a, si bo danes menda marsikateri angleški opazovalec čestokrat predložil vprašanje, da-li se je za Anglijo izplačalo, za ta cilj žrtvovati več mrličev kot šteje Danzig prebivalcev
in bogve koliko še v bodoče. Vsekakor Je fcr. tega dejstva in iz drugih več sklepati, da angleški račun v tej vojni ni točen. Tudi, ako. bi Anglija vojno dobila, — pogojev za to itak ni nobenih — bi jo kljub temu izgubila, ker bi jo v najkrajšem času izpodkopale mogočne Zedinjene države. Tako ali tako — na koncu te vojne bo moral angleški narod ugotoviti z globoko resignacijo, da je stavil na kocko svoj imperij, da bi preprečil ponemčenje nemškega mesta. Pri tem pa je svoj imperij tudi Izgubil.
■ Angleška vlada naj ne zatrjuje licemerno, da je hotela narode rešiti baje iz najplemenitejših nagibov »nacističnega terorja«- Prvič ji je popol-
Borba za velike in svetovne cilje se bo z naraščajočim trajanjem poostrila vedno tudi v metodah in v posledicah. Se nikdar v zgodovini ni bilo primere, da bi bila taka borba v drugi polovici lažja kot v prvi. . Tudi sicer v človeškem življenju je treba včasih vpostaviti zadnje rezerve, če hočemo priti do uspeha. Pri tem pa ni samo važno, v kakem stanju 6e zmaga izvojuje. Tudi, če maratonski tekač pade v cilju onesve-ščen na travo, bo lavorjev venec kljub temu krasil njegovo čelo.
Tako je tudi pri narodu, ki se bori za svoj obstanek. Vse, kar daje za zmago, bo potom zmage lahko dobil nazaj, toda vse, kar je v boju za zmago čuval, bo izgubil kot posledico poraza.
Ako danes vpostavljamo pri obrambi naše svobode našo materijalno posest, celo naše življenje, da bi tako služili izvojevanju zmage, se ravnamo po zakonitosti zgodovine. Nekega dne bomo za to prejeli lavorjev venec.
O našem razdobju govorijo čestokrat tako kot o fridericijanski dobi. Za tako primero pač nimamo zgodovinskega opravičila. V nasprotju do Friedricha II. vodimo našo vojno na podlagi popolnoma sigurnih predpogojev. Sistem pomoči, ki ga je Schlieffen nekoč proslavljal kot podlago višje strategije, je bilo treba pri nas uporabljati vselej samo v omejenem obsegu. Friedrich Velik!
Samo svobosia je
S tem pa prihajam k najbistvenejšemu načelu našega splošnega vojskovanja. Mi se ne vojskujemo, da bi nam podarili mir, nego, da bi ga v časti in svobodi zopet vzpostavili. (Živahno pritrjevanje.) Čim radikalneje se vpostavi vsa razpoložljiva materijalna in moralna sredstva za izvojevanje zmagovitega miru, tem preje bo ta cilj dosežen. Izgube materljalnih vrednot se morajo vračunati, kljub temu, da prinašajo posamezniku bol saj gre za zavarovanje bodočnosti naroda. Samo svoboda Je nenadomestljiva vrednota. Narod jo mora radi tega braniti v svoji življenjski borbi do zadnjega diha.
Vsaka generacija mora vzeti nase svoje žrtve za večno življenje naroda. V krogotoku sveta je že tako, da naslednja generacija, zaposlena predvsem s svojimi skrbmi, za trpljenje bivše generacije večinoma nima razumevanja. Kdo še govori danes o morju krvi in solza, ki so jih prelile pred nami nemške generacije za bodočnost Reich-a, kdo še govori o trpljenju nemškega naroda v Tridesetletni vojni, o trpljenju, ki ga s trpljenjem današnje vojne sploh ne moremo
rtoma vseeno, kakšen režim vlada v kakšni državi. To dokazuje v dovoljni meri njeno sodelovanje z boljševizmom, ki ga ne operejo z nobenim angleškim pralnim sredstvom. Drugič pa bi imel angleški narod dovolj povoda, prisiliti svojo vlado, naj ga osvobodi plutokratske tiranije, preden izvaja svoje blagoslovljeno delovanje pri drugih narodih, ki tega niti ne potrebujejo ter se otepajo z rokami in nogami.
Bilo, kakor bilo. Nam zadostuje vedeti, kaj hi sovražnik napravil z nami, ako bi se mu posrečilo, nas vreči na tla. Sedaj vemo tudi, kaj nam je storiti, da se s sigurnim uspehom ubranimo njegove volje za uničenjem.
je moral doživeti, da so njegovi sovražniki zasedli velike dele njegove dežele in da so vkorakali v Berlin Strašil se ni nobene žrtve, samo da je ohranil udarnost svoje armade. Če kdo zatrjuje, da je ob koncu sedemletne vojne zamogel zmagati le radi tega, ker mu je v odločilni uri prišel na pomoč srečen slučaj vsled smrti carice Elizabete, to nikakor ne drži. Naključje sreče sem, naključje sreče tja, vsekakor ni bil nikak slučaj, da je Friedrich s svojim hrabrim vzdrževanjem ostal na bojišču tudi v najbolj kritičnih situaciiah Tako je lahko izkoristil vsako ugodno okoliščino m naj si je prišla iz katerekoli strani.
Bolj kot kedaj verujem danes v moč zgodovinske usode, ki učinkuje nad ljudmi in narodi. Vem, da so v velikih zgodovinskih razvojih težki udarci samo izkušnje, od katerih zavisijo zadnje in najvišje odločitve boginje Zgodovine. Tudi ona ne razdeljuje svojih darov brez izbire. Njeno srečo si lahko zaslužimo samo s hrabrostjo. Mi stari nacionalsocialisti se še danes spominjamo dejstva, da je bila naša stranka v boju za oblast izpostavljena izrednim obremenitvam in da je bila poklicana k zmagi šele tedaj, ko je ob številnih prilikah dokazala, da si jo je tudi zaslužila. Ravno tako je v sedanji vojni. Udarci so izkušnie moralne in. materijelne odpornosti naroda. Dokazati nam je torej treba, ali imamo moč, ki je potrebna za to nalogo.
nenadomestljiva
primerjati! Kdo še misli na strašna razdejanja, ki so doletela Prusijo v Sedemletni vojni? Vse to smo že pozabili, ostalo pa je dejstvo, da je Friedrich po sednrh trdih in težkih letih zmagal in da se je iz te zmage porodila močna Prusija kot podlaga novo nastalega Nemškega Reich-a.
Tako bo tudi nekoč v tej vojni. Nacionalsocia-listično gibanje je skozi več «let v neumornem dnevnem delu izvršilo politično vzgojo nemškega naroda. Tudi danes bodri stranka narod v težkih urah ter mu daje novih moči za izpolnjevanje težkih vojnih nalog. Tako ima izvršiti sedaj slič-no nalogo kot pred prevzemom oblasti. Zopet je potrebno bolj kot kedaj poprej, da stoji narod kot en sam mož za Fuhrer-jem. Nikdo — niti v vodstvu niti v posadi — se ne sme udajati tudi najmanjšemu občutku slabosti. Čim nevarnejša postaja vojna, tem mirneje jo je treba pričakovati. Na primeru Italije bo spoznal sleherni Nemec, kam to vodi, ako narod izgubi v svojih kritičn;h razvojnih fazah svoje živce ter postane nezvest svoji stvari. Ravno sedaj gre za to, ostati trden, odločen in vztrajen, dokler ne bo zmaga naša.
Rešitev evropskega vprašanja
Vojna poteka — kakor revolucija — le redko-ma tako, kakor si to zamišljajo povprečni možgani v početku. Tudi naša revolucija je prehodila včasih vijugaste poti. Na koncu pa je vedno prispela do cilja. Včasih Izgubi eden ali drugi svoj cilj za nekaj časa iz oči, ker je bilo treba stopiti na ovinek. Ako pri hoji na goro ob kakem ovinku ne vidimo vrha, še to ni nikak dokaz, da vrha ni Izgubili smo ga izpred oči samo za kratek čas.
Skrbi prihajajo in odhajajo. Konca jih ne bo do konca vojne in vsak teden bo prinesel novih skrbi. Toda milostna usoda skrbi že za to, da izgine ena skrb, čim se pojavi nova. Danes živimo v najsilnejši drami našega naroda, morda celo človeške zgodovine. V tej drami leži možnost dokončne rešitve evropskega vprašanja. Na-cionalsocialistični Reich bo znal izkoristiti to možnost.
Mi nacionalsocialisti smo bili od početka našega političnega delovanja vzgojeni v tem duhu in mišljenju. Najzgovornejši in najbolj prepričevalen primer nam je Fuhrer. Ko sem nedavno zopet prebil nekaj dni v njegovi bližini, je bilo v moji notranjosti potrjeno globoko in osrečujoče čustvo, videti .v njem moža na čelu Reich-a, čigar notranja moč 'n vernost bo premagala vsako težavo in vsako izkušnjo obremenitve. (Vsa dvorana je v trenutku izrazila svoje spoštovanje in svojo zvestobo napram Fuhrer-ju.) Pred težave in obremenitve stopa Fuhrer t--5-' sedaj s tisto suvereno notranjo simirnostio, ki smo jo na njem občudovali že v borbi nacionalsocialističnega gibanja.
Takrat so se borili in delali, rie da bi vedeli, kedaj bo napočila ura zmage. Tudi danes le nepotrebno vnračanie: »Kedai bo vojne konec?« Na to vprašanje dane-s ravno tako ne bi mogel
Vse sile za zsia§o I
Uspešna obramba ssa Yzhod
Zaman je liiiianje sovjeior v naše postojanke pri vseh spopadih izredno krvave izguhe
— Sovražnik |e beleži!
Položaj na vzhodni fronti se je razvijal ob koncu preteklega tedna tako, da so sovjeti zlasti v četrtek v področju Zaporožja napadali brezobzirno z novimi divizijami, da bi dosegli prodor nemške fronte. Toda vsi ti napadi so bili odbiti ob krvavih izgubah v sovražnem taboru. Ob srednjem Dnjepru je skušal sovražnik priti na raznih mestih na zapadno obrežje. V srednjem odseku fronte pa 60 neonske čete kljub težkim terenskim in vremenskim razmeram izvajale svoje operacije deloma v stalni obrambi.
Na Kubanskem mostišču so Nemci odbili 1. oktobra več močnih sunkov. Jugovzhodno od Zaporožja so se izjalovili vsi sovjetski poskusi prodora nemške fronte. Od 250 vpostavljenih sovjetskih tankov je bilo 140 uničenih. Ob srednjem Dnjepru so se medtem odigravali hudi boji za posamična mostišča.
2. oktobra so boji pri Zaporožju nekoliko ponehali vsled silnih sovjetskih izgub v prejšnjih dneh. Na srednjem Dnjepru so se medtem ponavljali boji za mostišča. Na ostali fronti je bilo bolj živahno le v srednjem odseku. Septembra
so Nemci uničili skupno 1464 sovjetskih letal.
3.	oktobra so javili brezuspešne lokalne napade sovjetov tako e Kubanskega mostišča kakor tudi z južnega in srednjega odseka. Nemške čete so izpraznile mesto Tamen po uničenju vseh vojno-važnih naprav. Ob srednjem Dnjepru so Nemci zožili sovjetska mostišča.
4.	oktobra so Nemci odbili več lokalnih napadov na še bolj zoženem Kubanskem mostišču. Ob srednjem Dnjepru so Nemci uspešno napadali sovjetske odrede, ki ao prišli na zapadno obrežje. Sovjeti so 3. oktobra napadali tudi ob izlivu Pri-pjeta in zapadno od Smolenska, toda brez uspeha. Slično sliko položaja so javili tudi 5. oktobra.
6. oktobra je bila zapadno od Kubanskega mostišča uničena neka sovražna izkrcana skupina. Ob srednjem Dnjepru so se ziušili vsi sovjetski napadi. Potom lastnih napadov so Nemci še bolj zožili sovjetska mostišča. Na obeh straneh izliva reke Pripjet so se odigravali trdi boji. Južno od Gomela in zapadno od Smolenska so se izjalovili vsi sovjetski poskusi prodora nemške fronte.
Nemški uspehi na južni fronti
Angle-Amerikanci so imeli septembra silne ladijske izgube — Kag!o
čiščenje Severne Italije — Nemški sunek na Dodekanezu
Na južnoitalijanski fronti je sledil sovražnik po nemškem vojnem poročilu z dne 30. septembra nemškim četam v splošnem le počasi in s ela-botnejšimi silami. Južno od Vezuva so Nemci zaustavili prodirajoče angleške oklopniške odrede. V mestu Napulj so Nemci uničili pristaniške naprave, da bi preprečili sovražna izkrcavanja. Proti komunističnim nemirom so bila podvzeti najstrožji ukrepi. Z dobrim uspehom so čistili Nemci Severovzhodno Italijo slovenskih in komunističnih tolp vzhodno od Gorice. Banditi so izgubili v zadnjih dneh nad tisoč mrtvih in več tisoč ujetnikov. — V noči na 30. september -so prileteli angleški bombniki v zapadno Nemčijo ter zmetali bombe na več krajev, zlasti na Bochum, kjer so zadeli več cerkva in bolnišnic Prebivalstvo je imelo izgube. — Nemške podmornice so v bojih v Sredozemskem morju ter v Atlantiku potopile šest ladij s skupno tonažo 42.000 brt. in enega rušilca. Nemške pomorske sile so v ča6u od 1. do 30. septembra uničile 121 letal.
Vojna mornari' letalstvo sta v mesecu sep-
tembru potopila e<no bojno ladjo, tri križarke, 20 rušilcev, 3 torpedovke, 15 hitrih čolnov, več najmanjših podmornic, dva minolovca, 2 stražni ladji in 20 čolnov za izkrcavanje. Poškodovanih je bilo: 18 križark, ena bojna ladja, 17 rušilcev, ena torpedovka, osem hitrih čolnov, 15 čolnov za izkrcavanje in pet drugih vozil. Potopljenih ali uničenih je bilo nadalje 55 trgovskih ladij s skupno tonažo 315.700 brt. Poškodovanih pa je bilo 133 nadaljnjih ladij s skupno tonažo 600.000 brt. Del teh ladij je smatrati uničenim.
Po poročilu z dne 2. oktobra so se nemške čete po manjših spopadih pri Foggiji po načrtu umaknile na pripravljene gorske postojanke. Mesto Napulj so prepustila sovražniku, poprej pa so odpremile oskrbovalna sredstva in uničile vse vojaško važne naprave.
V noči na 2. oktober so angleški bombniki napadli zapadno-neimško ozemlje. Zlasti v Hagen-u so bile izgube med prebivalstvom in škoda na poslopjih. Skupno je bilo zbitih 24 napadalcev.
Na severu Korzike so nemške čete odbile vse
odgovoriti, kakor leta 1932. na vprašanje, kedaj bo zavzelo gibanje oblast Zgodovinski roki so nepreračunljivi. Pot do cilja je pod okoliščinami lahko dolga. Pod okoliščinami pa stojiš lahko, ne da bi se zavedal, pred kratkim koncem, če-stokrat rešitev ne pride tedaj, kadar jo pričakuješ. Tako je bilo tudi pri prevzemu oblasti. Avgusta 1932 so mnogi smatrali zmago kot nekaj sigurnega, toda zmaga ni prišla. Januarja 1933 so mislili mnogi, da bodo morali prestati še doln in težko razdobje borb in nenadoma je natrčUa ura zmagoslavja.
In ' u'- 1 nu je bila vse drugo kot darilo neba. L i ¡u cena naporov, dela in zvestobe. Ker smo se v vseh bojih tako hrabro bili, ker nismo nikdar pomišljali na popustljivost, ker smo bili verni naši stvari, ker smo ohranili Fiihrer-ju neomajno našo zvestobo, smo doživeli osrečujočo uro zmage ne kot darilo neba, temveč kot čin zgodovinske pravice, takorekoč kot izpolnitev velike usode, katero smo si zaslužili.
Izkušnje, ki nam jih je naložila usoda, smo prestali, zato smo bili pozvani k prevzemu oblasti Prav tako bo nekoč tudi v tej vojni. Nekega dne bo vojne konec. Kdor bo še takrat vzravnano stal na bojišču, mu bo podarila boginja Zgodovine lavorjev venec.
Čim več danes vpostavljamo, tem večja bo zmaga. Čas Je postal tako trd in težak, da* smo kot narod zrušili za nami mostove. Nazaj ni več nikake poti, kajti pot vodi samo naprej. Iz takega mišljenja raste nezadržno velika bodoča zmaga. Mi nacionalsoclallstl nismo o tem dvomili nikdar niti minute. Kakor smo pred prevzemom oblasti vedno in vedno verno povdarjali pred našimi pri-
staši, da bo prišla blagoslovljena ura, tako tudi danes to isto ponavljamo vedno znova pred nemškim narodom.
Kakor takrat, smo tudi danes trdno prepričani: Zmagali bomo, ker ]e tako zapopadeno v logiki zgodovine, ker hoče to zmago višja usoda, ker nas ta usoda vodi samo po predpisani in nobeni drugi poti in ker bi brez naše zmage izgubila zgodovina svoj smlseL Brezsmlselna pa zgodovina ni.
Morda bomo dotlej morali prestati Se težke ln trde preizkušnje, čim bol] se bomo približali odločitvi, tem bolj dramatična ln nevarna bo vojna. Toda nekega dne bo konec vojne v zadnji veliki preizkušnji živcev bi mo£L Takrat se bo nenadoma raztrgala zavesa pred skrivnostjo naše dobe in se nam bo odkrila slika novega sveta .
To bo svet vzvišenega ta lepega miru, v katerega bomo vstopili s hrabrimi koraki lz krvavega razdobja vojne.«
♦
Večtisočglava množica Je izvajanja Reichsmi-nistra dr Goebbels-a prekinjala mestoma z viharnim pritrjevanjem. Več minut je trajalo to odobravanje, ko je omenil Duce-jevo rešitev. Sli-ali so se glasovi »Skorzeny, Skorzeny!« Vihar b Sa narasel, ko je dr. Goebbels Mussolini-jeve-mu rešitelju stisnil roko. Ko je izrazil dr. Goeb-bela svojo trdno vera v zmago, je prišlo do novih, viharnih ovacij, ki jih je vrednotiti kot obljubo vsega nemškega naroda, da bo dal V6e svoje moči za izvojevanje zmage. Velika manifestacija je končala s himnama in s Fuhrer-jevo počastitvijo.
sovražne napade ter prizadejala sovražniku krvave izgube. V ne^uške roke so padli številni ujetniki. — Iz velike višina so sovražni letalski odredi bombardirali mesto Emden in druga pristaniška naselja v Nemškem zalivu. V noči na 3. oktober je izzval angleški letalski teroristična napad na Miinchen izguba med prebivalstvom in večjo škodo na poslopjih. Po dotedanjih poročilih so zbili deset sovražnih letal. V isti noči je nemško letalstvo bombar<ftralo vojaške cilje v južni in srednji Angliji.
Severno od Napulja in severozapadno od Fog-gije teir na Korziki so bili po poročilu z dne 4. t. m. odbiti vsi sovražni napadi. Uničevanje komunističnih tolp v Istri je napredovalo. Po očiščenju prostora vzhodno od Gorice, je bilo očiščeno tudi ozemlje vzhodno in jugovzhodno od Trsta. Več tolp je bilo pri tem uničenih. 3. oktobra je sovražnik bombardiral zlasti stanovanjska področja nekaterih holandskih mest, ker so imela izgube in obsežna razdejanja. — V noči na 4. oktober je sovražnik napadel mesto Kassel, kjer ja nastala zlasti v starem dehi mesta znatna škoda.
V Južni Italiji je sovražnik po poročilu z dne 5. oktobra ojačil svoj pritisk na vzhodnem delu fronte ter se je izkrcal tik za nemško fronto pri Termoliju. Neimške čete so prešle takoj k protinapadu. Otok Korziko so nemške čete na povelje izpraznile, pri tem pa ao »pravili Nemci vse čete in težko orožje, topove, tanke, vozila itd. na italijansko celino. To operacijo so izvršili Nemci kljub sovražni premoči na morju in v zraku. Vpo-stavljeni nemški pomorski odredi malih vozi! so izvršili sijajno storitev, ker sovražnik ni mogel motiti niti prevoza zadnjih oddelkov za razetre-ljevanje.
3. oktobra so se Izkrcale nemške čete na otoku Kos, ki leži severno od otoka Rodos v Dodekanezu. V dvodnevnih bojih je bil sovražnik premagan in otok zaseden. Nemci so ujeli 600 Angležev in 2500 Badoglijevcev. Zaplenili «o še 40 topov, 22 letal in eno ladjo. Otok je očiščen sovražnih čet. — V Sredozemskem morju in v Atlantiku so nemške podmornice iz sovražnih spremljav potopile sedem ladij s skupno tonažo 59.000 brt. ter nekega rušilca. — Sovražni letalski odredi so podnevi In ponoči bombardirali zaoadno Nemčijo, zlasti mesta Frankfurt a. M., Offenbach, Mannheim, Ludwigshafen, Worms in Saarlautern. Zbili so 44 letal. — Nemško letalstvo je v posamičnih napadih bombardiralo važna dlje v Angliji.
Na raznih mestih JnžnoitaJijanske fronte Je sovražnik napadal nemške umikajoče se odrede, vendar so bili vsi njegovi napadi zavrnjeni. Pri Termoliju se še vršijo boji. — Pred severoafriš-ko obalo so nemški letalci zadeli s svojimi bombami 16 ladij s skupno 130.000 brt. Del teh ladij je uničen. — 5. oktobru Je izgubil sovražnik v Sredozemskem morju 21 letal, večinoma Itirimo-tornih bombnikov.
HOYE ODREDBE
* Nove odredbe. Izšla je 28. številka lista Ver-ordnungs- und Amtsblatt de» Chefs der Zivilver-waltung ln der Untersteiermark ter objavlja eno odredbo, tri razglase in 5 določb, in sicer: 1. Odredbo o zavarovanja gozdarskega gospodarstva na Spodnjem Štajerskem. 2. Razglas, zadevajoč pooblaščenca za delavska vprašanja. 3. Razglas pooblaščenca za gozdarsko upravo. 4. Drugo določbo za izvedbo odredba o preložitvi kmetijskih posestev na Spodnjem Štajerskem. 5. Peti razglas o pobiranju davkov po občinah (zemljlščni davek). 6. Določba* o dovoljevanju premij za ustreli tev letnih lisic. 7. Določba o uvedbi žlvinsko-gosipodarskih ukrepov na Spodnjem Štajerskem. 8. Določba pooblaščenca za prehrano in kmetijstvo na področju žitnega gospodarstva. 9. Določba o uvedbi žitno-gospodarskih ukrepov na Spodnjem Štajerskem.
SKRBNO ZATEMNJEVANJE stanovanjskih ia gospodarskih poslopij v mesecu oktobru od 19. do 5. -uro zjutraj. Je prva dolžnost ne samo v mestih ln trgih, temveč tudi v naših spodnjeitajersklh vaseh. Vsakdo sa ima brezpogojno pokoriti navodilom ln poveljem lokalnih letalsko-zaSčitnih funkcionarjev organizacije Steirischer Heimatbund. Čim skrbnejše bomo izvedli vse letalsko-zaščitne predpisa, tem bolje bomo obvarovali svoje življenje ln imetja pred sovražnim letalskim terorjem.
Sijajno uspeli Orisgruppeniag v Rohiisch-Sauerhrunnu
Die Großkundgebung in Rohitsch-Sauerbrunn
Ortsgrappentag v Rohitsch-Sauerbrunn-u je predstavljal mogočno manifestacijo prebivalstva za FShrer-ja in Reich, ki se "je navdušeno udeležilo *eeh prireditev. Veliko zborovanje voditeljev se je vršilo r soboto v veliki dvorani zdravilišča Poro-iile • delovanju in uspehih Ortsgruppe j« podal Ortsgruppenfuhrer Pg. Ing. Miglitsch ter ▼ številkah predočil razveseljivo bilanco dela od 15. maja W41. Temu je sledila otvoritev razstave doseženih uspehov. Na razstavi je zlasti ugajal oddelek Amt Frauen. Odličen vtis je napravila tudi razstava ■rada Arbeitspolitisches Amt.' Tovarna stekla Abels-a dediči je razstavila surovine za izdelovanj« stekla, in sicer od navadnega do najfinejšega brušenega komada, ki ga ta industrija izdeluje že dolga desetletja. Zanimala je tudi razstava tujskega prometa ▼ zvezi z zdravilnimi vrelci. Rokodelci ae pokazali svoja mojstrska dela, ki dokazujejo veliko znanja. Urad Landvolk je priredil veliko f»rst«ro kmetijskih pridelkov, sijajnega sadja ter plemenitega grozdja, kar uspeva samo t tamkaj-lajem nežnem podnebju. Splošno občudovanje je povzročilo drevo citron, ki je bilo polno-sadja in vsako leto bogato obrodi.
Ob 18. uri so otvorili Gemeinschaftshaos, to je kišo skupnosti, v kateri je mladina dobila svoje
rietore, urad Volkbildung prostore za knjižnico
veliko dvorano za gledališke predstave. Za olep-ianje otvoritvene prireditve je Spielgemeinschaft Rohitsch-Sauerbrunn igrala igro »Die Frauen von Boernberg«. Ta komad izvira iz 16. stoletja, i« pa kljub temu prikladen za današnji čas in je bil tudi lepo Igran V večernem mraku je skupina deklet »red zdraviliškim domom predvajala pravljično igro, povezano s petjem, plesi in godbo. Prvi dan prireditve Ortsgruppen-taga so zaključili • skupno večerjo in t veseli skupnosti.
V nedeljo je godba že v ranih jutranjih arah po eeetah zdravilišča svirala budnico. Pri tem pohodu eo sodelovali pevci in fanfare.
Jutranja proslava ▼ gaju junakov je bila posveten* sedmim junakom iz Ortsgruppe Rohitsch-Sauerbrunn. ki so svoje življenje žrtvovali za domovino. Mladina, ki jo je priredila in oblikovala, ae je pri tem dobro postavila Na velikem zborovanju, ki se je vršilo na športnem igrišču, je bilo več kakor 3000 oseb. Govoril je Kreisfflhrer Dorf-meiiter ter obračunal z raznimi govoricami, ki so se še vedno izkazale kot mehurčki iz mila. Nato }e Obračunal še s skritimi sovražniki, ki računajo •a slabost Nemčije ter upajo in čakajo na ponovitev leta 1918. Tega »eveda ne bodo dočakali, ker te Nemčija danes pod krepkim vodstvom Adolf Hitler-ja. Prehajajoč na vzroke današnje vojne, je fovornik temeljito obdelal Badoglijevo izdajo in ■jene posledice, ki morajo biti nauk vsem. Iz vsega tega pa naraščajo za rse dolžnosti, da živimo po velikih vzgledih, ki nam jih daje nemška zgodovina.
Nate je Kreisffihrer Dorfmeister po nalotfu Bun-desf&hrer-ja izročil Ortsgruppeniuhrer-ja zastavo Ortsgruppe. Ortsgruppenfiihrer je pa bio isročil z
Aufnahmen: Pfeifer jtin.
izjavo obveznosti tovarišu Fischer-ju, bojevniku iz prve svetovne vojne, ki je nosilec vseh odlikovanj za hrabrost, ki jih je takrat kot vojak zamogel dobiti. Temu je sledil paradni mimohod Wehr-mannschaft-a, mladinskih organizacij Deutsche Ju-gend ter gasilcev, s čimer je bil zaključen uradni del prireditev Ortsgruppentag-ov,
Popoldan so peljali na okrašenih slavnostnih
Sie grüßen die Fahne
vozovih krono žetve v Konigsbrunn, kjer je bila na z zastavami okrašenem prostoru proslava žetve. Velika množica ljudi je zaokrožila prostor. Po slavnostnem resnem delu proslave je mladina z ljudskimi plesi, pesmijo,- igrami mladih deklic in otroških skupin podala veseli del, ki se je zavlekel vse v pozno večerno uro in je predstavljal prav lep zaključek Ortsgruppentag-a.
Spodnja Šiaferska je lepo ©bSi0ja?a
Eeiošnji zahvalni Jan za uspelo žejfev
Na Spodnjem Štajerskem so v rseh Ortsgruppah letos drugič obhajali dan zahvale za uspelo žetev. Pri tem so naselbine, celice in kmetije tekmovale med seboj, da bi lepše okrasile svoje vozove. Nekatere Ortsgruppe so imele do 20 bogato s poljskimi pridelki naloženih vozov. Na nekaterih je bilo tudi seno, bili so pa tudi vozovi polni kmečkih deklet in otrok. Povsod je bilo vidno dobro razpoloženje, kakor je to navada, če »e kako delo dobro konča
V Kreis-u Marburg-Land »o ta zahvalni dan otvorili s polaganjem vcnca ▼ gaju junakov. Ko je Oi Ugruppenfuhrer sprejel iz rok Ortsbauernfüh-rer-ja venec žetve, je spregovoril o tem prazniku ter obvezal kmetovalce za nadaljnje storitve. Raz-veseljevalni del slavnosti je oblikovala mladina s svojimi prireditvami po razmerah, ki so v posameznih krajih mogoče. Za marsikatero oddaljeno ležečo Ortsgruppo je bila letošnja proslava žetve nekaj novega Spredaj jezdeci na bistrih konjih, ki so jim sledili pestro okrašeni vozovi s pridelki naše zemlje, nato skupine kmetov, hlapcev, delavk, viničarjev in drvarjev.
Prav lep potek je imela proslava t Pragwald-u.
V rani jutranji uri so se zbrali vozovi s pridelki pred gradom za slavnosten pohod. Na čelu so jahali štirje možje v kmečkih nošah na najlepših vrancih r Ortsgruppi. Njim je sledila mladina s cvetlicami in venci ter nato voz s krono žetve, ki je bila dva metra visoka Za istim so sledili kmečki fantje in kmečka dekleta s kmetijskim orodjem, nato kmetje in kmetice, Ortsgruppenštab z županom in nepregledna množica podeželskega kmečkega ljudstva. Vozovi »o bili tako lepo okinčani, da so kar tekmovali med seboj. Slavnostna po-vorka se je postavila v Landhof-u, ki se je izkazal za premalega, da bi sprejel 7000 glavo ljudsko množico. Tam so reki in pesmi otvorile slavnost. Nato je Ortsgruppenfiihrer Pg. Igler v svojem govoru priznal pridnost-in delavnost kmetov. Višek prireditve je tvorila izročitev akvarelne slike profesorja Klinger-ja, ki je predstavljala »Kmečko svatbo« (Bauernhochzeit) in jo je dobila Orts-bauernschaft Sachsenwart za najlepše okrašen in prirejen voz. Sliko je podaril župan. Pester popoldan je zaključil zahvalni dan za uspelo žetev T Pragwald-u
Tudi pri nas na Spodnjem Štajerskem se nikdar
POLiTičii mmä
O Nemški prefekt v Bozen-u. Kakor poroča list »Innsbrucker Nachrichten«, je tirolski Gauleiter v svojstvu najvišjega komisarja pokrajin Bozen, Trient in Belluno v mejah nemške vojaške uprave imenoval politične komisarje.
O Brez Nemčije ni Evrope. Znani učenjak tn raziskovalec Azije, Sven Hedin, je v nekem razgovoru z zastopnikom lista »Morgenposten« izjavil, da je Nemčija dovolj močna za spoprijem z boljševizmom To bodo nekega dne občutili zavezniki in boljševiki. Če bi pa prišlo do primera, ki je našim mislim nedosežen, da bi Nemčija izgubila vojno, si moramo biti na jasnem, da je s tem propadla kultura Evrope. Nemčija je danes zbiralna točka Evrope, breiz Nemčije ni EvropA
□	Korzika se otepa Badoglljevcev. »Notranji« komisar alžirskega vladnega odbora je izjavil po svoji vrnitvi z otoka Korzike, da si želijo prebivalci Korzike čim prejšnjo odselitev Badogli-jevih čet.
□	»Vzgledna« angleška Častnika. Te dni so v nekem lukaurioznem barti v Kaira poklicali dvoj«
angleških častnikov k telefonu. Ker se nista vrnila k svoji mizi, je to vzbudilo splošno senzacijo. Medtem se je izvedelo, da sta bila oba častnika aretirana radi tatvine. Iz neke egiptovske zbirke za angleške vojake sta ukradla 200 tisoč angleških funtov šterlingov.
O Sovjetija vabi jugoslovansko emigrantsko »vlado« v Moskvo. Tako poroča švicarski list »Courier de Geneve« v svojem lastnem poročilu lz Ankare. Tozadevne korake je sovjetska vlada podvzela pri jugoslovanski in grški emigrantski »vladi«. Nedavni odpoklic sovjetskega zastopnika pri emigrantskih »vladah« smatrajo v Ankari kot sovjetski pritisk v imenovanem smislu. Sovjeti, tako se glasi dotično poročilo, hočejo v vseh balkanskih deželah urediti sovjetske republike.
O »Anglija dostikrat na robu propada.« Angleški kmetijski minister Hudson je imel te dni govor ter je opozoril angleške farmerje ali veleposestnike, naj ne prenehajo s svojimi napori. »Velika Britanija — tako je dejal Hudson — ima okrog pol milijona glav goveje živine premalo v svojih hlevih. V zadnjih štirih letih smo stali dostikrat na robu propada«.
Prehranjevalno stfanfe nemškega naroda
Iz gooorm Staatssekretär ja Backe-fm	|e UgoJnefŠe Idalsor let« 1959
V govoru Reichsministra Goebbels-a omenjamo uvodoma tudi govor Staatssekret&r-ja Backe-ja, ki ga je imel t berlinskem Sportpalast-u ter prinašamo v naslednjem v skrajšani obliki njegove glavne misli.
Prehranjevalni položaj nemškega ljudstva v petem letu vojne se nikakor si poslabšal, temveč v pogledu pridelkov in oskrbe mesa celo izboljšal napram stanju v početku vojne. Posebno ugodno izgleda prehranjevalno stanje, če ga primerjamo z razmerami v prvi svetovni vojni.
Na prostornini starega dela Reich-a znata pridelek pšenice letos najmanj 4.2 milijona ton napram 2.3 milijonom ton leta 1918. To je >a 82 odst. več kakor v prvi svetovni vojni. Prt ječmenu znašajo številke 2.6 milijona ton napram 1.9 milijonov ton leta 1918., pri ovsu 5.3 milijonov ton napram 4.3 milijonom ton leta 1918., pri sladkorni pesd 16 milijonov ton napram 7.5 milijonom ton leta 1918. Porast znaia torej 116 odstotkov. Pridelek krompirja bo letos samo v starem dehi Reich-a za deset milijonov ton večji kakor leta 1918. in celo za 15 milijonov ton večji kakor leta 1915. Ploskev za gojitev sočivla se je od leta 1939. povečala od 135 tisoč na 395 tisoč ha Nasadi ogrščice in ripsa, M so leta 1939. merili 46 tisoč ha, so leta 1942. obsegali 323 tisoč ha. To je zvišalo pridelek mi modah sk« količine oljnatega semena od 80 tisoč ton letos na 575 tisoč ton. Pa tudi pridelek sladkorne pese, ki igra kot surovina v industriji in oboroževanju važno vlogo, bo verjetno dobro izpadel.
O produkciji mleka in masla se lahko reče, da je kmečko ljudstvo na tem področju kljub vsem vojnim težavam storilo nekaj edinstvenega. Lasten pridelek masla krije 60 odst vseh potreb masti, medtem ko se je v mirnem času krilo komaj tretjino. Za gospodarjenje z mastjo je važno, da se ohrani govejo živino, ki predstavlja bistveno podlago našega gospodarjenja z mesom, ker se je stanje svinj radi odpadlega uvoza krmil moralo znižati. Kljub temu je pa tudi tukaj primerjava • prvo svetovno vojno ugodna. Tako je takrat stanje svinj v 4. ▼ofnem letu znašalo samo 40 odst napram stanju pred prvo svetovno vojno. Danes znaša to stanje napram mirnemu času pred sedanjo vojno 62 odstotkov. Medteim, ko je številčno stanje govele živine leta 1918. padlo na 85 odst., stojimo danes pri 95 odst. napram stanju v mirnem časni leta 1939. Pri tem Je pa stanje krav celo naraslo, medtem ko je v prvi svetovni vojni nazadovalo na 87 odst.
Razen 5 milijonov kmetil v notranjosti Reich-a, so tudi kmetije novo priključenih in zasedenih področij po zaslugi strokov-no Izdelanih načrtov in dela nemških mož, ki so leta in lpta obiskovali praktično šolo nemške agrarne in prehranjevalne politike RpichsuShrstand-a teir na kme-
ne pozabi, da tudi naš kmet nima ničesar bres trdega dela in truda. 'Veliko dela in poti spodnje-štajerskega podeželskega ljudstva, posebne podeželskih žena, je omogočilo letoinjo dobro letino. Zato pa gremo sedaj z zaupanjem v peto leto vojne. Spodnja Štajerska je pripravljena doprinesti svoj del k velikemu prizadevanja in truda podeželskega ljudstva Sirom velikega Rcicba.
tijah uvedli v Nemčiji uveljavljene nemške gospodarske metode, dodatno prispevale k temu razveseljivemu uspehu. To dejstvo je dokazano s številkami. Tako je na primer Protektorat Češka in Moravska, ki je leta 1941. bil navezan še na uvoz 354.000 ton krušnega žita iz Reich-a, imel leta 1941/42. že 81.000 in leta 1942/43. celo 174 tisoč ton prebitka, ki ga je oddal Relch-u. Prispevki žita pokrajinama Elsaß in Lothringen so od leta 1939. do danes padli od 182.000 na 30.000 ton. Slične številke se lahko navede za Gorenjsko. Presežki krušnega žita tz vzhodnih Gauov so se pa iz prvega vojnega teta od 177 tisoč ton dvignili na 825.000 ton. V letošnji žetvi pa pričakujemo milijon ton prebitka is vzhoda.
DROBIŽ
□ Vzgoja emigranta Petra Karadjordjeviča. Iz
nekega nemškega dnevnika povzemamo sledeče: »Kaj vse lahko nastane iz fanta, ki ga Angleži politično zapeljejol Prav posebno izpopolnjeno je, če se taki žrtvi izdajalske politike v emigraciji dodeli še pravnukinjo kraljice Viktorije za življenjsko družico. Grška princesa Aleksandra, ki je nekoliko mlajša kakor njen zaročenec, raz-kralj Jugoslavije, Peter Karadjordjevič ln emigrant po milosti Londona, bo še doživela svoj čudež. 2e danes daje London svojemu jugoslovanskemu zaščitencu dodatke, ki mu po svoji dvomljivi vrednosti odpirajo lepo bodočnost. Peter, ki obiskuje še predavanja na univerzi Cambridge, je — ker drugače to sploh ni mogoče — navdušen prijatelj Angležev ter vnet oboževalec Ame-rikancev. Mlad mož sanjari o znanem ameriškem gangsterskem pesniku Damon Runyonu ter govori kakor pravi ameriški cestni pobalin priprost ameriški občevalnl jezik O tem pdie angleško časopisje, da je njegova izgovorjava mojsterska in so na to svojo »angleško vzgojo« cek> ponosni. O politiki mlademu Petru ni treba veliko vedeti» fant bo, če bo šlo po zamislih njegovih vzgojiteljev, vse svoje življenje slepo orodje njihovih temnih namenov. Politični gangsterji so pa končno tudi tisti, ki nekje v gorovju nekdanja Petrove kraljevine dvigajo orožje »oper svoje lastne rojake. Književna predizobrazba, M Jo Peter iz Jugoslavije dobiva iz knjig Damon Runyo-na, leži popolnoma v angleško-ameriški črti -kralj tolpe gangsterjev — več Peter danes ni ter po volji Londona, Washingtona in Moskve tudi nikdar ne bo«.
*	Kanadcl priznavajo izgubo rušik*. Po poročilih agenc. Reuter je kanadski min. mornarice podal delno priznanje. Poročal je, da Je bil kanadski rušilec »Saint Croix« med spremljanjem ladij v Atlantskem Oceanu torpediran in potopljen. Pri tem je izgubilo življenje 146 moi, reèil se je pa samo eden.
*	Živila sa ne sme razstavljati v tzlotbah. Vodja gospodarske skupine Einzelhandel, dr. Franz Hayler, je odredil, da se ne sme uporabljati živil za dekoriranje izložb in izložbenih omaric, ker je škoda za vsako najmanjšo količino, ki se pri tem lahko pokvari. V reklamna svrba je uporabljati le air ape.
□	»Malta« Z edin] enih držav Severna Amerika.
Nekaj dni pred Edenovo izjavo v Spockijl zbornici, da Anglija nima namerna anek tirati Sicilije in Sardinije, je izjavil brat generala Eiaenhovrer-ja in vodja ameriškega vojno-propagandnega «rada t Alžiru, Miltom Eisenhovrer: »Sicilija bo naša Malta. Seveda se bomo prt tem držah principa, da sa bodo oporišča lahko poshiievall vsi zavezniki te bo tudi Angležem dovoljeno posluževati sa Sidlije, kakor tudi mi pričakujemo, da bo ameriftkha oboroženim eilam na razpolago Maha. Dobro pa bo, da bomo todti mi hneH v Sredozemlju močno lastno oporišče«. Malta je angleški otok v Sredozemskem morju, ki je ena največjih strategičnih baz Velike Britanije in je doslej veljala kot glavna kontrola aa ladijsko plovbo po Sredozemskem morju.
□	General Mac Arthur ta SoosoretL Našim bralcem je iz ameriško-japonskih bojev ie znano ime ameriškega generala Mac Arthur-ja, ki je v prvih vojnih mesecih pred Japood moral tako bežati, da ja Izgubil skoraj vse svoje vojake, pač pa je reM svoje dolge noge. Pozneje je postal poveljnik fronte v jugovzhodnem dela PacifOM.
Nedavno je pa med Amerikand bi Angleži prišlo do sporazuma glede razdelitve vrtkovafli poveljniških položajev po raznih bojiščih. Kakor znano, je na Južnem evropskem bojišču, kjer nastopata skupno angleška ln ameriška oborožene sila, vrhovni poveljnik ameriški general Baenhovrer. Kot nekakšno izravnavo za Angleie, sta se nato Roosevelt In Churchill zedinila v toliko, da je vrhovno poveljstvo v Jugovzhodnem Pacifiku prevzel angleški general Lord Mountbatteo, medtem ko je doslej Mac Arthur bil samo vrhovni poveljnik. Ameriško časopisle takozvana opozicije, ki ne mara Roosevelt a, sklepa Iz tega Imenovanja angleškega generala in zapostavljanja ameriškega generala Mac Arthur-ja, zakulisno borbo za kandidaturo in izvolitev novega predsednika Zedinjenih držav. V Ameriki se namreč gotovi krogi bavljo z mtsHjo, da bi general Mac Arthur, ki uživa med ameriškimi generali gotov ngled, bil primeren kondidat za predsednik«. To Je izvohal Roosevelt ter ga hotel s to zapostavltvijo prikrajšati na popularnosti, ki jo uživa todl pri gotovih krogSi ameriškega prebivalstva.
□ Tudi Albanci se oglašajo. V amerUkem časo-
pisu »Fortuna« je poamerikanjen Stojan Prihiče-vič, sin pokojnega jugoslovanskega ministra, objavil afero raz-kralja Albanije, Ahmed Zoga, ki jo je imel v Londonu. Uvodoma piše Pribičevič med drugim, da so se začeli oglašati moaaihistič-ni in republikanski krogi v emigraciji tej se pobijati med seboj, kar povzroča Angležem sitnosti Ko je pa prišlo do italijanske polomija v Albaniji, se je takoj pojavila skupina »Svobodnih Albancev«, torej republikancev, ki je zahtevala od razkralja Ahmed Zoga izročitev državne blagajne! Vzpodbudo za to je dal proces, ki ga je sprožil in povzročil časopis »Sunday Pictural« zoper Ahmed Zoga. Ta list je namreč pisal, da je Zogu pobegnil iz Albanije z dvema milijonoma funtov šterlingov, ki jih je vzel iz državne blagajne. Nadalje je v Londonu uganjal razne stvari, kar ja dalo povod za samomor neke dame v White Hal-lu. Eks-veličanstvo je nato osebno prišlo "red sodišče in se zagovarjalo, da je izpraznilo državno blagajno z dovoljenjem takratne albanska vlade in da dame, ki se je radi njega poslovila iz tega sveta, sploh ne pozna V ostalem s! prepoveduje vsako kritiko njegovih pustolovščin, ker je potomec znane odlične družine. ..
O SovJetija o bojih v Italiji. V Moskvi izhajajoče glavno glasilo sovjetov »Pravda« Je v svojih sestavkih o novi fronti Anglosasov v Italiji ugotovilo, da ta fronta za Sovjetijo ne predstavlja nikakšno razbremenitev, kakor si Je želi Moskva, odkar traja nemško-sovjetska volna.
O Anglija pričakuje v letu 1944. gigantske boje. Tako je izjavil v neki debati angleški minister dela, Bevin.
□	Tudi za emigrantske ministrske stolčke ne zmanjka kandidatov. Iz anglo-ameriških časopisov se je izvedelo, da je gospod profesor Furian lz Belgrada, ki je živel kot emigrant v Londonu, odpotoval v New York, da bi tam prebil kratek dopust. Kar na enkrat pa čita v ameriških časopisih, da je postavljen za ministra v jugoslovanski emigrantski vladi Trifunoviča. Ne da bi sedel in premislil, kako in kaj, m že je odhttel nazaj preko Oceana v London, da bi prevzel visoko funkcijo. In glej, kako čudno delijo naključja srečo in nesrečo. Komaj je stopil na angleška tla, je Izvedel, da je med tem časom emigrantska vlada Trifunoviča že izginila iz politične -ozornlce londonskih marijonetnih politikov Tako je bil Furian minister na papirju samo za par dni
O Razkralj Peter je moral v Kairo. »Tagespost« poroča: »Peter Jugoslovanski«, piva glava jugoslovanske emigrantske občine v Londonu, se ie po nekem angleškem poročilu sedaj končnovellav-no preselil v Kairo S tem je bilo ugodeno zahtevam Sovjetov, ki so želeli umakniti emigrante jugovzhodnega dela Evrope lz londonskega področja. Peter se je dolgo branil slediti svolemu tovarišu Juriju grškemu v Kairo. Huda napetost v njegovem takozvanem »kabinetu« je upHvala na njegovo odlaganje. Tudi sedaj se ne ve, če mu je sledila celotna njegova »vlada«. Govori se samo o njegovi »državi« Na vsak način so Angleži Petra kratkomalo eksmitirali ter ga napotiH na Bližnji vzhod. Ni samo slučaj, da se trenutno slišijo na angleški levici glasovi zoper nadaljnje sodelovanje Anglije s temi nekdaj krononlmi statisti) njihov čas je minul. Doslej so kot kandidati za uresničenje Atlantske izjave lahko letali po Angliji. Danes, ko ta bluff več ne drži in postaja Sovjetom neprijeten, se jih je ločilo od angVeSkih kruhodajalcev kot žrtve sovjetskega inroerializ-ma. Njihova usoda je simbolična za to, kaT Anglija in Zedinjene države mislilo storiti s temi ljudmi vsem preišnjim obljubam v brk. T istih tendencah so švedska poročila iz Londona, po katerih je London Moskvi zagotovil, da ne bo nobenih neposrednih pogajanl Angllle več z zastopniki dežel jugovzhodnega dela Evrope. S tem |e AngHI« odkrito priznala Sovjetom pravice do nadvlade na Balkanu«.
□	Izdajalec Badoglio je Izdajal pozicije « torke lažjega bombardiranja italijanskih mest. Iz vojaških krogov iz Alžirja se je izvedelo, da j« marSal Badoglio že pred podpisom premirja z Anglosssi odletel preko fronte ▼ glavni štab generala Eisen-howerja ter mu tam izdal vse, kar so Anglosssi želeli in potrebovali za lažje bombardiranje Italijanskih mest S takimi izdajalskimi uslugami ei je ta maršal v imenu svojega »poštenega« kralja in prestolonaslednika pridobival zaupanje pri generalu Eisenhowerju, da je Italija res pripravljena pošteno kapitulirati. Je pač križ, izdajalcu je težke verjeti, zato so pa od Italijanov zahteval; take dokaze, predno so jim verjeli, da bodo svoje hs-dajstvo v redu izvedli.
Vom stillen Heldentum
Von Kriegsberichter Hannes Kremer.
(PK) Wir führten ein Stoßtruppunternehmen durch. Nacht. Anschleichesa über freies Wiesen-pelande. Der Stoßtrupp gelangte unbemerKt in die Mulde, dicht vor dem sowjetischen Stützpunkt. Dort lag er bereit und wartete auf den Feuerschlag der Artillerie. In Steinwurfweite hinter uns am jenseitigen Muldenrand der VB mit .em Fernspi achqerät yor einem Gebüsch aiid meldete nach hinten: .«Bereitstellung erreicht, — FeuernW Und dann rauschte es heran, pflügten die Blitze den feindlichen Stützpunkt um.
Mit der letzten Granate waren (fe Grenadiere im feindlichen Graben. Die Vorarbeit der Artillerie war hervorragend, das Feuer lag wie von ainer magischen Kraft anqe7oq«n genau auf der Stellung und in den Kampfständen der Bolsche-wisten; der Stoßtrupp hatte ganz dicht herangehen können. Beim Einbruch ratterte ein einiges Maschinengewehr noch einmal kurz los, ■ber d varen die Grenadiere bereits im Graben.
Den Rückweg suchten sowjetische Granatwerfer von einem in der Tiefe gelegenen Waldrand ■ns abzuschneiden, sie warfen ihre Geschosse in fianzen Bündeln in die Mulde. Der VB hinter uns witterte mit dem Instinkt d°s erfahrenen Soldaten, woher die lantloa heransausenden Dinger ans der schwarzen Nacht kommen mußten. Und dorthin steuerte er das Feuer der Geschütze. Da verstummte das Granatwerferfeuer. Der Stoßtrupp kam unbehelligt zurück Wir hatten nur einen einzigen Verwundeten den VB Die ein« Ma-•chinengewehrqarbe, die uns nichts mehr hatte anhaben können, hatte ihn getroffen, schwer. Bauchschuß. Trotzdem hatte er das Feuer elei-tet, bis die Granatweiiar schwiegen, bis wir aus 4er Mulde heraus waren. Als wir in die Stellung ■urückkamen, hatten wir einen Toten: den VB.
Eines Nachts flog die Nähmaschine, das klappernde Nachtflugzeug der Sowjets das Wäldchen ab und warf Bomben Ein Volltreffer zerschlug den Wohnbunker des Voigeschobenen Beobachters. Die Grenadiere schaufelten, rissen das zerschlagene Gebälk auseinander. Nach zwei Stunden zogen sie Ihren VB aus den Trümmern: mit schweren Prellungen und Kopfverletzungen. Kaum war das geschehen, da überfiel feindliches Trommelfeuer den Abschnitt. Sie wußten, was das bedeutete, Angriff. Auch der Verletzte wußte das.
Nebel kochte auf der Wiese im Niemandsland. ¡Als das Artjlleriefeuer aussetzte, wimmelte das Gras dicht vor dem Graben plötzlich von Bol-Schewisten: »HurräW Sie waren zu dicht herangekommen, sie brachen ein. Hinter dar ersten Welle kam schon die zweite. Auf der großen Tanne aber saß oben ftfcor den Nebelschwaden auf dem getarnten Ausquck der verletzte VB Mit dem Sprechgerät und rief das Feuer der eigenen Batterien zu Hilfe: »Sperrfeuer, — da «nd da hinl« Die zweite Welle der Sowjets wurde niederqetrommelt. Im Graben tobte der Nahkampf, Würgen, Wut, Schreie, Handgranaten, ■paten. Auf der Tanne sagte der VB an: »Zehn Strich mehr, — Dauerfeuer!« Unter ihm der Graben blieb In der Hand der Grenadiere, die zweite Welle kam nicht mehr heran
Da schlug die sowi°»i*rhe Artillerie abermals ■u, rasend. Eine Granate hackte die Tanne ent-■wei, der Wipfel mit Stand und Beobachter stürzte in die Tiefe. Die Grenadiere zogen den Ar-«Uerieunteroffizier bewußtlos aus dem zerknickten Geäst, bergen ihn Im Bunker. Als er erwaefh* te, wütete das Trommelfeuer noch. Sie wußten alle, was abermals folgen würde ...
Das Funkgerät dei Beobachtungsstelle laq verrichtet unter dem verschütteten Bunker, das Fern-aprechgerät lag zerschlagen unter dem zersplitterten Baum. Vot dem Zugführerbunker stand eine andere Tanne, groß, kräftig, hoch wie die erste. Der Beobachter kletterte taumelnd hinauf, mitten bn Trommelfeuer. Der Nebel war gewichen Drüben im Birkengehölz stellten sich die Sowjets ameut bereit Der Beobachter rief hinunter, was ar sah. Der Zugführer gab es durch den Draht feum Kompaniegefechtsstand. Der Kompanieführer »ab es zum Bataillon durch Das Bataillon erseichte die Feuerstellung der Batterie. Und die Batterie schlug zu ...
Als alles vorbei war, holten die Grenadiere einen halb Ohnmächtigen aus dem Baume: Gehim-«rschütterunq, Kopfverletzungen, Innere und äu-Bere Prellumqen, ihren VB.
Die Sowjets brachen im Morqenqrauen te den ¡Abschnitt einer Kompanie ein. Ebenfalls Nebel.
PK-Kriagsh, Idtr (Seh)
»Sie langen tk ci.dtr zu trimmet*
Schnell wit «Ii Mitziehendes , Gewitter kommt die jfawalze näher. AH« (ritzt m Deckung. Nsri Posten am MG aodiiden Beobachtung»» tep «piheo
PK-Kri«
Auf dem Pf tarn HaaptvnUplatz Auf InfanttfUtten, die zum Munitialratuport nach der mritai Linie eingesetzt «U werden auf der Rftdfc Verwundet« au 4 Kampfgelände zun Hwptver-bandplatz (¿«cht
PK-Aufn.: Kriegsberichter Caspar Nachschab ftfffa Dnjepr Pioniere eine Pontonfihrr*« den Dnjepr gebaut, auf der der Nachschub m die neuen Sisai pbrtcht wird
«I.
PK-Kricgsberichter Merz (PBZ—Schj
Flak bn Kampf mit Sowjet-Bombern Sowjet-Bomber versuchtes, die Flak-Batterie außer Gefecht sa setzen. Dicht vor dem Geschütz hegen die Einschläge, aber die Kanoniere führen den Feuerkampf pausenlos fort
		
. Jt : ■ , . : ■	■ 1» $	
	v' * ff «	
	1 \ 1 . . „, ■ ■ ■ ~ < / 4 1 ! 1 . ..	
	« f&f ^ i *'" > - ' f ' i tw. - ' • ■■	
' 3 .i Vt „ .. _ . %	i a *j* -i ' 1 ■ r- i	
- - ... > \ ^ L' ^ ; •	- ' - -	
Ai' * ' .....H** 4,	•'•«iC,;. i i^v v	
Dazu Panzer, die im Schutze der Schwaden bis dicht vor den Graben fuhren und die Widerstandsnester auf kürzeste Entfernunq zusammenschössen. Die infanteristische Ubermacht der Sowjets war erdrückend. Aber vor allem die Panzer, die Panzer wen das Schlimmste: sie feuerten mit ihren Granaten auf jeden einzelnen Grenadier, den sie ausmachen konnten, und sie selbst waren gedeckt durch ganze Schwärme von bolschewistischen Schützen Die Kompanie mußte in den Wald zurückweichen.
Em Sumpftümpel flankierte den Grabenboqen im Vorfeld Dichtes Schilfgras, schwarzgrünes, fauliges Wasser über morastiger Suhle, ein paar morsche Birken. Der VB sprang mit dem Funkgerät in das Dschungel, Wasser und Schlick reichten ihm bis an die Brust. Er barq das Gerät auf einer gestürzten Birke und funkte, — funkte das eigene Feuer in die zerwühlte Stellung, auf die bolschewistische Infanterie, auf die Feindpanzer am Rande des Behölzes. Im Gianathaqel der eigenen Batterien, mitten im Feind, laq er acht Stunden lang und funkte: ». .. drei Strich mehT,... zwei weniger,... hundert abbrechen!«
Ein bolschewistischer Panzer fuhr in das sumpfige Dickicht, sachte ein, wühlte, wühlte sich tiefer, blieb wie ein untergehendes Schiff darin stecken, dreißig Meter von dem Artilleristen entfernt. Ein zweiter Panzer fuhr heran, versuchte den festgefahrenen herauszuziehen Ohne Erfolg. Die Besatzung stieq aus. Endlos dauerte alles. Und während die Sowjets arbeiteten, standen sie auf dem Deck des Panzers, hoch über Schilf und Buschwerk. Endlos lanq dauerte alles .
Am späten Mittaq qelanq der Geqenstoß der Kompanie. Die Panzer waren zurückgetrieben worden, immer tiefer zurück, mit planmäßiger Genauigkeit hatten die Granaten sie qefaßt und getrieben.
Als die Kompanie ihren alten Graben wieder erreicht und freigekämpft hatte, kam ein Mensch aus dem Sumpftümpel heraus. Er brüllte heiser. Sie verstanden und sahen ihn zuerst nicht. Dann kam sr aus dem Schilfqras hoch auf den Knüp-pelstekj, schwarz, triefend, unheimlich. Er trug das Prmkgerät auf der Schulter, er wankte, winkte und rief Ihnen zu, ein heiseres erschüttertes Lachen. Da erkannten sie ihn: ihren VB, den Wachtmeister...
PK-Kriegsberichter Feiden (Atl Sch) Über 1000 Minen mnschädlich gemacht Isstrhalb eines Jahres haben ein Oberleut-uot and ein Gefreiter unter stets erneutem Einsatz ihres Lebens aber 1000 «n der West-Hit« Dänemarks angeschwemmte feindliche Minen entschärft und geborgen
PK-A«
»Kriegsberichter Dick (Wh)
PK-Aufnahme: Kriegsberichter Bauer (Wh)
Panzerpank k Athen
Das Gesicht in Krieges
Pmzerformationen aus saditi t n in Athen tot rang nimmt aa
ihren XmiM
SAdgriechenland pa-~ ~ Ike-
PK-Zeichnung: #-Kriegsb. Buschschule (Wh)
Eine Batterie schwerer Brachen
Cmmandetir Die Bevöli lebhaften Anteil
Unter OUvenbäusMa
ta getarnt teadt Art
hegen sie, Ins sie eines Tages ihre Vernich-Arbeit sa leisten haben
Das zerplatzte Pulverfass
Von Kriegsberichter Rolf Dormann.
fP. K.) »Wir haben Ihn zurückgeworfen, er war Ober die Rollbahn vorgestoßen!« Das sagte ein Leatnant, der mit ein paar Mann neben einer StraAenkreuzung stand. Irgendwo weiter' links im Ort schössen noch die Gewehre, und es pfiff in dar Luft. Der Leutnant aber rauchte schon wieder. Die Lage war wieder hergestellt.
Dte Lage ist wieder herqestp'H. das ist eine Meldung* die während der Schlacht im Osten täglich von vielen hundert Leutnanten gemacht werden kann Immer wieder kann qemeldet werden — nicht nur im kleinen, sondern auch im großen und gesamten — daß die Lage wieder hergestellt ist.
Die deutsche Kampfführunq hat sich nach zwei Jahren Ostfeldzug sehr in der Wahl ihrer Mittel gewandelt. Das Heer, weit eingedrungen in Feindesland, brauchte während dieses Sommers nicht mehr kl die maßlose Ferne des östlichen Raumes vorzustoßen. Es hatte Gelegenheit, des Gegners Maßnahmen entgegenzunehmen. Dann, als es so weit war, hat man in den ersten Julitagen dieses Jahres selbst das Zündholz an das Pulverfaß gehalten, Ist dann aber gewandt ausgewichen und hat das gefährliche Faß ins Wirkunqslose zerplatzen Jessen.
Wie hieß es immer wieder in der Schlacht, die im Osten geführt wird? Der Feind ist im Angriff, trifft auf die deutsche Abwehr, verliert zu Hunderten Panzer und Flugzeuge, qreift noch einmal an, trifft Ins Leere, geht vor und greift wieder an, bleibt vor einer neuen deutschen Abwehrstellung liegen und opfert Panzer und Flugzeuge. Selbst an Stellen, an denen er mit zahlenmäßig größter Überlegenheit anstürmt, gelinqt es ihm nicht zuzufassen, zuzupacken und zuzudrücken. Er gleitet ab oder qreift vorbei. In beweqlicher Abwehr drinqt der Stärkere, deT deutsche Soldat, dann seinerseits vor oder setzt sich, die Laqe beherrschend, ab.
Der Feind versucht, die deutsche Kampfesfüh-rang, wie sie in den ersten Taqen des Ostfeldzu-
G®SP@ÖÄi$$TV9
lačela neve nemške gospodarske poiHike
Ministerialdirektor prof. dr. Hunke, Präsident des Werberates der deutschen Wirtschaft, to je, predsednik razstavnega sveta nemškega gospodarstva, je govoril pred družbo berlinskih prijateljev Nemške akademije o glavnih vprašanjih gospodarsko-političnega boja v sedanjosti. Svoja obsežna izvajanja je zaključil v štirih tezah, ki so podale ostro zarisano sliko o novi nemški gospodarski politiki. Vsebina istih je sledeča:
1. Mi zastopamo načelo politično dirigiranega gospodarstva. S tem hočemo ječi, da smo v stanu, v okviru mej, ki jih določa narava narodnemu gospodarstvu, nemško gospodarstvo oblikovati po naših idealih in potrebah ter smo pripravljeni priznati vodstvo gospodarstva ljudski skupnosti namesto avtomatizma. Dirigirano gospodarstvo pomeni, da gospodarstvo ne stoji več kot lastna postavljena tvorba poleg drugih življenjskih sil, kakor so država, pravo, kultura in drugo, temveč kot funkcija naroda. Dirigirano gospodarstvo ni nikakšno načrtno gospodarstvo, ki ga vodi kaka osrednja sila po nekem, do podrobnosti izdelanem načrtu. Naše načelo je: Voditi in ne upravljati!
2 Načelom takega gospodarstva primerno je politična zahteva napram gospodarstvu in sicer minimalna zahteva, ki zahteva popolno dosego pravice do dela, iz katere izvira stvarnost polne
zaposlitve ter vsakočasno upoštevanje obrambno-gospodarskih potreb. Oba principa sta v miru in v vojni obvezna pravila nemške gospodarske politike. Vse, preko teh načel segajoče zahteve in posegi niso posledice nekega gospodarskega načela, ki se mu ne more ničesar izbarantati, temveč so podvržene vsak trenutek razsojanju po praktičnem gospodarskem razumu. Metode delovne vpostave, gospodarjenje s surovinami, dirigiranje kapitala — vse to ima svoj pomen, ima pa tudi svoje meje in svoje nevarnosti. Zato jih je tudi presojati po potrebah dneva, nikakor pa ne zviševati v gospodarsks-politične principe.
3 Radi tega tudi ne more biti naloga države, da drži svoje gospodarstvo samo iz načelnega stališča. Izvedba gospodarskih nalog je po pravilu veliko bolj zadeva podjetnika. Mi priznavamo vpostavo in riziko gospodarske osebnosti kot odločilno silo v gospodarskem življenju. Umetnost gospodarskega vodstva naj leži v tem, da ustvarja podjetniške osebnosti, jih vpostavlja, da jim jamči za odgovarjajočo svobodo pri udejstvova-nju in da jim da pravice do tekmovanja v storitvah.
4. V taki državi je privatna lastnina posledica primerne storitve in predpogoj za lastno delo. Na ta način najde Helo tudi svojo moralno in gospodarsko opravičilo.
GOSPODARSKE VESTI
X Bolgarija za svoj ribolov v Črnem morju.
Da bi se izboljšalo bolgarski ribolov v Črnem morju, se je podvzelo razne ukrepe. Predvsem hočejo bolgarskim ribičem preskrbeti mreže in ostale ribiške potrebščine in zadovoljive cene. Rešiti je pa tudi problem prevoza rib v svežem stanju. Posebna komisija je tozadevno zasedala nedavno v Burgasu ter razpravljala o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na vse to. Znano je, da bo Bolgarija organizirala svoj ribolov tudi v Egej-skem morju. Pri vsem tem ne gre za vojne ukrepe, temveč za izpopolnjevanje bolgarskega narodnega gospodarstva
X O prodaji bolgarskega tobaka. Nemško-bol-garska pogajanja o določitvi cen tobaku so končana Doseglo se je povprečno ceno 179,61 levov za kilogram. Na podlagi te cene se bo določilo druge cene po kakovosti. Direkcija za prodajo tobaka v tujino je začela z organizacijo letošnjega pridelka. Tobak je v Bolgariji važen vir narodnega dohodka ter igra vlogo kakor drugod petrolej, zlate rude in podobno
X Bolgarija za svoje sadjarstvo. Bolgarsko kmetijsko ministrstvo se trudi, da bi dviqnilo in povečalo svoje sadjarstvo Na njeqovo iniciativo so vzgojili milijon mladih sadnih drevesc, ki jih bodo razdelili med bolgarske kmetovalce. Ra-
zen tega se bo uredilo 10 tisoč ha novih sadonos-nikov.
X Bolgarija pospešuje gojitev tobaka. Bolgai-sko kmetijsko ministrstvo poroča, da bo kmetovalcem, ki gojijo tobak, omogočilo razne ugodnosti, kakor dodeljevanje večjih količin kruha, konoplje itd.
X Izvoz grozdja iz Bolgarije. Bolgarija je začela izvažati grozdje. Večina izvoza gre v Nem-alJL Pridelek strečnih rastlin je letos v Romu-čijo kot namizno grozdje.
X 5,3 mil. centov stročnih pridelkov v Romuniji lepo uspel. Po cenitvah narodnega kmetijskega instituta je obsegala ploskev, na kateri so gojili fižol 151 tisoč ha. Največ so gojili graha, ki je rastel na 333.000 ha, medtem ko je z lečo bilo obdelanih 300.000 ha. Od tega pridelka, ki ga štejejo za bogato letino, pride kakšna tretjina na trg, ostanek se kenzumira doma. Pleskev za gojitev stročnih kmetijskih pridelkov so v zadnjih letih precej povečali. Leta 1937. so gojili grah na 44.000, fižol pa na 99.000 ha.
X Romunska produkcija sladkorja 1943. V Romuniji cenijo produkcijo sladkorja v tekočem letu na 22 tisoč vagonov. Vračunana je tudi produkcija v pokrajini Transnistriji. Iz lanske letine je še 7000 vagonov sladkorja v rezervi..
X Cene plemenitim rudam na Madžarskem. V Budimpešti so določili za gram 14karatnega zlata „¡no 16—17 pengov. Gram fine platine stane 130
ges erfolgreich gehandhabt wurde, nachzumachen, aber erfolglos. Es ist ihm noch nirgends gelungen, durchzubrechen Vergebens hat er versucht, den Lauf der Ereignisse anzutreiben, wie es ihm gefällt und wie er es braucht. Immer wieder blieb ihm nichts weiter übrig, als sich so zu verhalten, w'e es ihm von der deutschen Führung vorgeschrieben wurde. W'e befohlen, ist das Pulverfaß geplatzt Die Sprengstücke fallen aber ins Leer« oder zersplittern an einer stählernen Wand.
N Der Raum, der in dieser Schlacht dem Feind überlassen blieb, ist nunmehr ein geräumter Geländestreifen, »geräumt« in des Wortes bester Bedeutung. In den Städten, die abgegeben wurden, sind aile kriegswichtigen Anlagen zerstört.
Die Ernte der Felder, die nicht mehr gehalten zu werden brauchen, ist eingefahren und sichergestellt. Die Bewohner der geräumten Gebiete jedoch sind mit den deutschen Truppen gezogen. Der Gegner schluckt nur losen Boden, der ihm wenig bekommen wird. Ein solcher Raumgewinn, bei dem jeder Meter einige Panzer und viele Soldaten kostet, ist gering. Die Ordnung der deutschen Abwehr hat sich, im großen gesehen, nicht stören oder gar hindern lassen. Diese Bewegung, so planmäßiq und befehlsgemäß ausgeführt, kostete im ganzen verhältnismässig geringe Verluste. Gewiß, jede Truppenbewegung im Kriege kostet Kräfte, auch in der Abwehr, selbst wenn sie mit dem größten Geschick ge-
führt wird. Noch niemals aber hatten deutsche Panzerjäger feindliche Panzer so zu Tausenden abgeschossen wie in diesem Sommer. Die Schwere der Schlacht im Osten darf nicht unterschätzt werden; die feindlichen Verluste jedoch können nicht überschätzt werden. Wie weit der Gegner ermattet ist, weiß der deutsche Soldat am besten, der ihm Tag und Nacht gegenübersteht. Und der deutsche Soldat sieht dem Ende der Schlacht mit Selbstbewußtsein entgegen. Er hat die größten Gefahren bestanden. Oftmals hat er sich im Erdboden eingraben müssen vor dem Eisenhagel, den die Angreifer vorausschickten. Dann aber, wenn sie selbst herankamen, hat er angelegt, abgedrückt und getroffen. Et hat keine Furcht mehr vor den Panzern, die er zu Hunderten auf sich hat zurollen sehen. Er hat sie abgeschossen, gesprengt und vertrieben. Er hat selten geschlafen und nie geträumt Sein Leben ist ein Leben mit dem Gewehr im Arm und dem Helm auf dem Kopfe. Sein Leben ist die Lage, die immer wiederhergestellt werden muß.
Die Landschaft ist weit und wellig, besteht aus Stoppeläckern, Sonnenbl umenfeidern und staubigen Straßen. Jedes Fahrzeug, jeder Fuß wirbeln Wolken auf Aber neben den Wegen stehen schon Regenpfützen. Die Sonnentage sind vorbei. Die Nächte werden länger und kälter. Es wird Herbst. Eines Tages wird der Feind bei trübem Licht die Erfolge seines Sommers erkennen und wird erschrecken.
do 150 pengov, gram finega srebra 540 do 530 pengov in gram finega lomijenega srebra 410 do 430 pengov.
X Pridobivanje celuloze iz koruzne slame ia rogoze. Na Madžarskem so osnovali odbor, ki je proučeval izdelovanje celuloze ter ugotovil, da se iz koruzne slame in rcgoze lahko izdeluje celuloza. Iz teh, na Madžarskem v obilni meri ras-položljivih surovin, bi srednje velik obrat lahk« izdelal do 10 tisoč vagonov celuloze letno. V središčih, kjer se nahaja večina imnovanih surovin, hi se po mnenju imenovanega odbora lahka z malimi investicijami izdelalo 60 do 70 tisoč gonov celuloze letne.
X Madžarska pospešuje gojitev sviloprejk. Madžarsko ministrstvo za kmetijstvo bo vpregi« vse sile, da dvigne sedanjo rejo sviloprejk za najmanj st« odstotkov. V zamislih ima povečanja saditev murvinih dreves in dvig cen za oddana svilene kokone.
X Madžarski pridelek riža. Na Madžarskem sa v pokrajini Bačka ter v komitatih Bekeš in B4-har spravili riž. Žetev je izpadla izredno dobra ter je vrgla 50 tisoč metercentov". Tudi kakovost zadovoljuje. Povprečno se je doseglo na orala 16, deloma tudi 28 do 30 metercentov.
X Pridelek sladkorne pese v Slovaški Po po4-uradnih poročilih je sladkorna pesa Slovaške letos radi suše precej trpela in bo po količini zaostajala za lanskim pridelkom. Vsebina sladkorja bo pa večja kakor je bila lani. Ce bo količina sladkorja nadomestila manjkajoči pridelek, se še za enkrat ne more preceniti.
X Veliki kmetijski načrti Turčije. Turčija na-merava svoje 350 tisoč obsegajoče žitne njiv«, ki so državna last, povečati na 1 milijon ha. V / to svrho je v inozemstvu naročila večjo količin« traktorjev. Turško kmetijsko ministrstvo nam» rava dalje v tovarnah v Ankari naročiti nadaljnjih 30 tisoč in v tovarnah v Adapazarju 15 tiso< plugov.
X Tohak v Turčiji. V Turčiji velja tobak za najbolj važen ekspertni produkt V zadnjih letih je tobak predstavljal tretjino vsega izvoza, leta 1940 41. pa c«lo 36 odst. Letes ima pokrajina I»-mir zelo bogato žetev, ki ho zopet omogočila le* izvoz. Tobačne njive v imenovani pokrajini m obsegale leta 1940. 42.700 ha, 1941. 34.000 ha ia letos 34.50« ha. Pridelek je znašal leta 1941. 2« milijonov kg, leta 194Z 33 milijonov kg ia leta 1943. 38 milijonov' kg. Da je dosežen takšea uspeh, gre zahvala predvsem trudu vlade, ki j« storila mnog« za gojitev tobaka ter izdala mnog« ukrepov za izboljšanje kvalitete. V ostalih n-asadnih področjih izgleda, da je tobačni pridelek srednje kakovosti. V Primorju • ob Črnem morja, Marmarskem morju in v južnih delih države s« pridobili letos samo 26,5 milijonov kg tobaka napram 31 milijonom kg v letu 1942. Ves pridelek turškega tobaka letošnje žetve znaša 64,5 milijonov kg napram 64 milijonom kg v lanskem leta,
X Španske rezerve v zemeljskih dobrinah. P« španskih uradnih podatkih cenijo, da imajo na področju Španije 6220 milijonov ton premogovnik nahajališč, h katerim je šteti še nekaj drugih r«-zerv„v iznosu kakih 1450 milijonov ton. Rudnia« cenijo na 1450 milijonov ton.
X Cisti dobički ameriških premogovnikov. CV sti dobiček 16 velikih premogovnikov v ZedtnJonih državah se je napram letu 1942. dvignil M 31 odst S tem je ameriška premogovna tndnatrija ki Je lansko leto doživela prav občutno nasav dovanje, na čelu dobičkanosnostl.
X Bogata nahajališča premoga v ArgenttntU. Tajnik argentinske rudarske zbornice J« Izjavil, da so nahajališča premoga v republiki tako obsežna, da bi lahko oskrbovala vse domače poti» be s premogom, če bi se rešilo dovozne problem« od rudnikov do železniških postaj oziroma rečnih pristanišč. Najboljši argentinski premog, takozva-ni Asfaltit ali pa smolnat premog, pridobivajo v področju Newguen. Produkcija M — lahko dvijp-nila na milijon ton letno, č« bi se uredilo odvoa. Premogovne jame ležijo namreč 200 do 300 km oddaljene od najbližnje železniške postaje ter s« mora premog do tam prevažati z avtomobili, kar je precej drago in težavno, ker primanjkuj« g» mijevih obročev. Asfaltit-preanog je priprave« tw di za izdelavo sintetičnega kavčuka ln kemikallt to pa šele po volni, ker je njegov« uporaba trenutno za kurjavo bolj važna. V premogovnik« Salta Jujur kopljejo premog z do 5000 kaloril medtem ko so jame v pokrajinah Mendoca, LaioJ« tn San Jun dobaviteljica premoga, ki vsebnj« k» kih 3000 kalorij.	• < < *
VIlOGRADilSKI EV SADJARSKI KOTIČEK
E'omozne številke za praktič-ega vinogradnika in kletarja
Na Štajerskem merijo vinski mošt za časa trgatve «činoma s klosterneuburško tehtnico. Na drugi itrani j« vpeljana takozvana nemška Oechsle-jev« loitna tehtnica. V »vrho hitrejše orientacije obujamo danes t naslednjih tabelah številke raz-serja. Mimogrede bodi povedano, da so vse te «oštne tehtnice areometri, ki pokažejo gostoto iake tekočine samo pri gotovi temperaturi, veči-loma pri 15 stopinjah Celzija, samo razpredelba Itopinj is takozvane skale je po potrebi in praksi nzlična.
Sladkorni odstotki
p klosterneubur- odgovarjajo		odgovarjajo
Iki tehtnici Oecbalejevim stopinjam volumnim odstotkom		
		alkohola v vinu
8»/«	42	5,0»/«
9°/o	45	5,6»/«
E 10»/.	49	6,2»/0
ll'/o	53	6,9»/o
I 12®/o	57	7,5»/»
13°/o	60	8,1®/»
140/o	64	8,7®/»
15°/0	68	9,4«/o
1 16»/0	72	i0,0»/»
17»/»	75	10,6»/o
18»/»	79	11,29/o
19»/.	83	11,8®/»
' 20°/o	86	12,5»/.
210/0	90	13,l»/o
220/0	94	13,7®/o
l 23»/»	98	14,3»/o
I 24»/o	102	14,9°/o
[ 25»/o	105	15,5°/»
26»/«	109	16,2°/o
: 27»/«	113	16,8"/o
kcbilejev«	Sladkor po T. j. Hterska	Potreba prostor-
	klosternen- teža pri 15 «top.	nine za 100 kg
itopinj r	WcrSici tehtnici Celzija	mošta
,<0 45 .50 55 60 65 70 75 80 85 90 95 100 105 110 115 120 125
7,8»/. 9,0»/« 10,3»/» 11,7»/. 13,0»/. 14,3%> 15,6»/. 17,0»/. 18,4»/. 19,7»/. 21,0»/. 22,3»/. 23,7»/, 25,0»/. 26,4»/. 27,6»/. 29,0®/. 33,0»/o
1040 gramov 1045 1050 1055 1060 1065 1070 1075 1080 1085
1090 .
1095
1100
1105
1110 .
1115 .
1120 „
1125 „
96,30 litrov
95,65	„
95,21	„
94,78	.
94,35	„
93,90	„
93,47	„
93.02	„
92,57	„
92,17	„
91,77	«
91,38	„
90,98	„
90,56	.
90,14	„
89,70	«
89,30	«
88,88	„
Kot preračunski faktor j« vzeto število 0,625. V navadni praksi se množi vsebina sladkorja navadno z 0,6, da si tako ustvarimo sliko o jakosti bodočega vina. Ta preračunski faktor pa se menja po vinarskem področju in po vinski sorti. Tako na primer je bil preračunski faktor pri vinskem moštu v Smederevu 0,65 do 0,66.
Slajenj» vinskega mošta
Pri slajenju si moramo zapomniti sledeče številke:
1)	1,3 kg kristalnega sladkorja na 100 litrov mošta dA 1*/» vsebine sladkorja več.
2)	0,371 kg kristalnega sladkorja dA 1 stopinjo po Oechslejo več.
3)	Dodatek sladkorja pomnoži volumen za 0,6'/».
Pomnožitev volumena ali prostornine
Če hočemo na primer izboljšati mošt od 16 stopinj na 20 stopinj sladkorja, moramo računati takole:
95 litrov mošta t 16*/. sladkorja.
2 litra vode, v kateri smo raztopili 5,2 kg sladkorja.
Pomnožitev volumena za 3 litre daje 100 litrov vinskega mošta z 20*/. sladkorja.	F. R.
UMNI KMETOVALEC
Kako bomo spravili svežo zelenjavo za zimo
Literska teža in potrebna prostornina
Ako tehtamo 1000 kubičnih centimetrov, t. j. liter niega. mošta pri temperaturi 15 stopinj Celzija i pri tem ugotovimo netto-težino, recimo 1075 gra-lir, mora pokazati preizkušena tehtnica 75 sto-
Ej po Oechsleju. 100 litrov istega mošta bi tehtalo decimalni tehtnici 107,5' kg kot netto-težina. To bila istočasno tudi praktična preizkušnja dvom-_ t moštne tehtnice. Temu nasproti pa imamo kot dokazilno sredstvo ":ozvano potrebno prostornino. Ako bi vlili 100 kg litja mošta v stoliferski sod, ga s tem ne bi nabili. V sodu bi te nahajalo «amo 93,02 litrov. Če (a hoteli dopolniti, bi morali priliti torej še J! litrov
Taka tehnika v praksi je zlasti važna pri visoko «iuiranih moštih, še bolj pa pri čistih alkoholnih tiah, kakor žganju itd., da lahko ugotovimo jrt graduacijo. Pri tem postopku zamoremo nliteto mošta tudi brez moštne tehtnice natančno tei.
Volumni odstotki alkohola Kakor nam prikazuje objavljena tabela, bo poli vinski mošt s 17®/. sladkorja kot zavreto okrog 10,6®/. alkohola. To je razumeti tako, Tsebuje prostorninska gmota 100 litrov vina ilto 10,6 čistega alkohola
Trda je pri hiši, kjer vso zimo otepajo le zelje in repo. Koliko okusnih jedil pa lahko tudi pozimi pripravi gospodinja, ki na vrtu ne goji zgolj ku-mAr, solate, česna in peteršiljal Skrbna gospodinja je že v septembru sejala zimsko solato in špinačo; nekaj špinače in gredo motovilca bo ob prvem hudem mrazu pokrila z dračjem, da bo to zelenjad laglje nabirala pozimi izpod snega. Seveda ob koncu jeseni je zelenjadi po vrtovih in njivah obilo in dovolj. Kakšna revščina pa vlada marsikod po kmečkih hišah že sredi zime!
Slane, ki jih prinaša oktober, nekatere gospodinje prehitro oplašijo. Nikar preveč ne hitimo s spravljanjem povrtnine! Dokler še lahko zabodeš lopato v zemljo, mraz nič ne škoduje zimski zelenjadi. Zlasti kasnim sortam lahko mraz še pomaga, da bolje končajo svojo rast. Zelje, ohrovt in zelena se lepo razvijajo še v pozno jesen; prav tako se tudi zimski por in črni koren bolje držita v »veži hladni zemlji nego v prezimni kleti. Kar na prostem pustimo glavičasti ohrovt ali popčar, glavice mu obiramo še pozimi in na pomlad, ko nam najbolj primanjkuje zelenjadnih prikuh. Dobrodošlo in okusno zimsko zelenjad daje listnati ohrovt, ki je užiten vprav te da f,'ko mu listje že namrzne.
Kajpak ne smemo pustiti povrtnine, ki jo hočemo shraniti za zimo, da prezori; to »e rado zgodi, če smo zimsko zelenjad prezgodaj sadili, vendar je v hladnih in vlažnih letih nevarnost manjša. Prezrla zelenjad postane trda in neokusna in v »hrambi slabše prezimi. Čim premine pravšna zrelost, požene listnata zelenjad (n. pr. solata, endivi-ja, ipinača, mangold in rabarbara) v cvetno steblo ter izgubi svoj dober okus. Takisto postanejo red-
kvice, redkev in kolerabica lesnate in brez okusa; pozne koierabice »golijat« in »špehovka modra« ostanejo sicer mehke, če tudi se zdebele v prav velike in težke glave, vendar so mlajše glavice slastnejšega okusa Znano je, da je mlad korenček najboljši in najnežnejši. Zelje pa spraviš, preden bodo glave popolnoma trde, pozneje bi glave ohrov-ta, belega in rdečega zelja razpokale.
Odvisno je torej od vremena in zemlje, od sorte in vzgoje, kdaj boš pospravil za zimo posamezne vrste zelenjadi. Navadno je pa najugodnejši čas za spravljanje zimske zelenjadi po Vseh svetih. Tedaj začneš najprej z vzimovanjem korenčka, rdeče pese in koierabice. Te belje prezimiš v vlažnem pesku ali pa v zasipnici zunatj na vrtu kakor v kleti zložene na kup. Mokro korenje rado gnije, zlasti se slabo drži v kleteh; v zasipnici (zakopuj ga pa moreš zavarovati zoper miši (vlagaš ga med korenje in odeneš ves kup n. pr. z vejicami brinja ali pa 7-aščitiš zasipnico s staro gosto mrežo). Od -kolerabic najbolj ustrezajo za zimo pozne sorte (Golijat in »špehovka«), sejane v maju; če jih v jeseni spravimo kar na vrtu v zakop, ostanejo lepo sveže vse do pomladi. Korenček, peso in koierabice lahko spraviš v isti zakop, moraš jih pa zložiti tako, da boš mogel vsako vrsto sadeža jemati za zimsko porabo pri isti odprtini na južni strani. Posebej pazi, da bo zakop na suhem prostoru, kamor ne zateka voda; zasipnica ne sme biti preširoka in previsoka, v takšni se kqrenstvo raje segreje. Pri spravljanju je treba listje rdeče pese odrezati tako, da ostanejo še nekaj centimetrov dolgi peclji; pese ne smeš nič raniti, da ne izgubi pri kuhanju najboljših sokov.
Vso zelenjad za zimo spravljaj ob suhem vre-
Dr. P. J. Lukas:
Ausschneiden! Izrezatil
Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch
(Nemščina za odrasle metodično in praktično.) 40. Stunde.
Lösung der Aufgabe:
1. Die Zähne und weiß. 2. Wir haben S Pin-Säuglingen gibt man Milch zu trinken. 20. Um sich gegen den Regen zu schützen, nimmt man einen Regenmantel oder einen Regenschirm. 21. Ein kleiner Brief heißt Briefchen oder Brieflein, ger. 3. Aus Stoff macht man Kleider. 4. Der Schneider macht die Anzüge. 5. Unter dem Rock trägt man die Weste und das Hemd. 6. Unter der Hose trägt man die Unterhose. 7. Wenn es kalt wird, tragen wh an den Händen Handschuhe.
8.	Die Zahnbürste dient zum Putzen der Zähne.
9.	Der Vater ist das Oberhaupt der Familie.
10.	Um etwas zu lernen, gehen die Kinder in die Schule. 11. Um eine Türe abzusperren, braucht man einen Schlüssel. 12. Stühle dienen zum Sitzen. 13. Das Bett eines kleinen Kindes heißt Kinderbett. 14. Die Suppe ißt man mit dem Löffel. 15. Fleisch ißt man mit Gabel und Messer. 16. Um den Tee zu süßen gibt man Zucker oÖer Sacharin hinein. 17. Der Speck kommt vom Schwein. 18. Die Milch kommt von der Kuh. 19. Den
Opomba k pravilnim glagolom.
Pravilni glagoli na den in ten in glagoli, pri katerih je pred končnico men ali nen soglasnik, obdržijo e za deblom v sedanjem in preteklem času ter v deležniku preteklega časa.
I
Gegenwart!
ich rede — govorim du redest — govoriš er redet — govori wir reden — govorimo ihr redet — govorite sie reden — govorijo
Vergangenheit;
ich redete — govoril sem	!
du redetest — govoril si er redete — govoril je wir redeten — govorili smo ihr redetet — govorili ste sie redeten — govorili so ich habe geredet — govoril sein Hierher gehören u. a. die Zeitwörter: achten, arbeiten, antworten, atmen, baden, begegnen, warten, rechnen, fürchten, kleiden, öffnen, regnen, töten.
Ubungssätze: Unsere Soldaten achten in jedem Kriege die tapferen Feinde. Er hatte sehr viel zu tun und arbeitete täglich oft 12—16 Stunden. Der kleine Junge fragte ununterbrochen und der gute Großvater antwortete auf jede Frage. Sobald ich Nachricht habe, werde ich Ihnen antworten. In diesem Zimmer ist e« sehr heiß, man kann kaum atmen.

menu! Zlasti kapusnice se ob dežju napijejo vode, potem pa gnijejo v shrambi. Odstrani vse ovele in bolne liste; rastline populi in s koreninami vred postavi na glavo. S korenom vznak postavljene kapusnice se v zasipnici mnogo bolje ohranijo, ker se vlaga ne more več odcejati po listih v srce. Ker korena ne odrežemo^ tudi ni rane, ki bi se po njej mogla širiti gniloba V stržen, ki sega v notranjost glave. Tako spravljeno zelje se ohrani v zasipnici lepo sveže skoz več mesecev. Večje količine zelja in ohrovta pa dobro prezimimo, če nimamo primernih kleti, v kakršni šupi ali v skednju med otavo. Vsako plast zelja pokrijemo s 15 cm debelo plastjo suhe otave, ki jo natlačimo tudi med posamezne glave, nazadnje pa vse skupaj pokrijemo še z debelejšo odejo. — Karfijolo, ki še ni razvila rože, izkoplji s koreninsko grudo in prisuj v kleti.
Znana je stvar, kako rada gnije endivija. Vsekakor glejmo, da spravimo endivijo ob suhem vremenu, najboljše bo proti poldnevu, ko se rosa že popolnoma posuši in še ni sonce rastlin pregrelo. Najuspešnejše se ohrani širokolistna endivija (eska-rijolka) v suhih in zračnih kleteh; v zatohlih in vlažnih prostorih pa začne kaj kmalu gniti. Rastline izruješ s koreninami vred, jih obesiš ali pa jih v shrambi zložiš vznak na lese in police. Dobro se drže tudi v suhem pesku, šotnem zdrobu ali žaganju, ki jih varuje, da ne ovenejo. Nikakor pa ne smeš endivije v shrambi škropiti. Prav uspešno utegneš prezimiti endivijo tudi v zavetju ob južni strani kakšnega zidu, kjer jo streha varuje mokrote in dežja Pripravi ob zidu gredico s prav peščeno prstjo in posadi semkaj endivijo, ki jo hočeš vzimiti, ob suhem vremenu. Dokler ne pritisne mraz, jo pustiš kar nepokrito, pozneje pa na-grneš nanjo vej in suhega listja ali slame, čim se bliža ostrejša zima, jo pokrij z debelejšo odejo. Močnejše veje branijo, da pozneje tudi težji sneg endivije ne stlači. Glavno je torej: endivijo varuj mokrote, pazi pa tudi, da ne ovene in da je ne zaloti mraz! Kako bomo pa s paradižniki? Obrani že pred polno dozoritvijo, še zeleni paradižniki so seveda manj sladki. Vendar moraš še pred prvim mrazom spraviti na varno vse plodove, ki jih hočeš rešiti. Odbereš najboljše od polzrelih plodov, ki so še zeleni ter jih vložiš v kakšen zaboj med suho žaganje ali šotni zdrob, če ga imaš pri roki. Do novembra in decembra bodo plodovi, ki niso preveč vodeni, pordečili in dozoreli. Lahko pa tudi ves grm s plodovi vred obesiš ob prisojnem zidu, listje pa odstraniš; vsaj za juhe in omake bo dober tudi takšen paradižnik
MALE VESTI
* Zračna zveza Nemčija—Italija vzpostavljena.
Mimogrede ustavljena zračna zveza Nemčije z Italijo je zopet vpostavljena. Letala podjetja Deutsche Lufthansa obratujejo tedensko na progi Berlin—München—Venezia—Milan v oseh smereh.
Der Kranke hatte Fieber und atmete schwer. Im Sommer badeten wir jeden Tag im See, oft auch, wenn es regnete, denn da war das Wasser sehr warm. Die Luft war zwar etwas kühl, aber das machte uns nichts. Heute sind wir uns schon dreimal zufällig begegnet, das hat sicher etwas zu bedeuten. Der dumme Kerl wartete drei Stunden umsonst auf sie. Man muß schon sa«en, diese Frau ist immer gut gekleidet. Mit einem Nachschlüssel öffnete der Dieb die Kassem. Das kleine Mädchen fürchtete sich sehr vor dem großen Hunde und weinte.
Brauchen Sie mich noch?" Danke, Sie können Jetzt gehen. Ich danke Ihnen sehr für das Wörterbuch, ich habe es qestern sehr notwendig gebraucht. Der arme Kerl brauchte für diese Arbeit fünf Stunden. Dieser Baumeister hat schon mehr als 200 Häuser gebaut. Warum dankst Du mir? Ich helfe Dir gerne. Ich sage Ihnen, er hat mich tot gefragt. Wohin führt diese Straße? Direkt zum Bahnhof. Die Versammlung füllte sich mit jeder Minute mehr, von Beqinn waren nicht nur alle Sitzplätze, sondern auch alle Stehplätze besetzt. Er holte so lange Wein, bis alle betrunken waren. Eine gute Nachricht hört man gern. Dieser Kaufmann-verkauft nur gute Waren. Wir haben während der Vorstellung einiqe Male herzlich gelacht. Er lebte viele Jahre in Italien und spricht daher perfekt Italienisch. Er stellte sich dumm und sagte nicht die Wahrheit, aber wir glaubten ihm nicht Er war mit seinen Kindern zu strenq und strafte sie schon wegen eines kleinen Vergehens. Wer sucht der findeti Wir wünschen Ihnen alles Gute zu Ihrem Geburtstaq. Anläßlich der Geburt seines Sohnes zahlte er sei-
*	Reichsminister Rust šestdesetletnik. Dne 30.
septembra je obhajal Reichserziehungsminister Bernhard Rust šestdesetletnico rojstva. Med mnogimi čestitkami se ga je spomnil tudi Führer s podaritvijo svoje slike, na katero je v prisrčnih besedah lastnoročno napisal svoje čestitke.
*	Gauleiter-Jeve čestitke glavnemu uredniku Anton-u Gerschack-u. V zadnji številki našega lista smo poročali o šestdesetletnlci zaslužnega novinarja, pisatelja in narodnega borca, Anton-a Gerschack-a, glavnega urednika dnevnika »Mar-burger Zeitung« Naknadno poročamo, da je tudi Gauleiter Üiberreither sporočil zaslužnemu možu svoje čestitke.
*	PočasUtev 901etnika. V Marburg-u živi upokojeni višji sprevodnik nekdanje južne železnice, Gustav Klammert, ki je dne 30. septembra obhajal svoj 90. rojstni dan. Kreisführer in Oberbürgermeister mesta Marburg mu je v posebnem pismu izrekel svoje srčne čestitke.
*	Število prebivalstva Spodnje Štajerske narašča. Medtem ko je Spodnja Štajerska v bivši državi stalno nazadovala v številu rojstev, so leta 1941. na Spodnjem Štajerskem zabeležili 11.379 rojstev. Leto pozneje je število rojstev znašalo 14.138. To pomeni, da je v komaj enem letu nacionalsocrialistične uprave na Spodnjem Štajerskem število rojstev naraslo za 2759 otrok, to je približno 24 odst. Razlogi za to izboljšanje so v skrbi za matere in dojenčke ter v vsesplošnih boljših socialnih in gospodarskih ter nemalo tudi zdravstvenih razmerah.
*	Cene za popravila usnjatih rokavic. Ker so nove usnjate rokavice na razpolago samo za vojaške svrhe, so civilisti navezani na popravilo svojih starih rokavic. Nekatere tovarne rokavic so spremenjene v popravljalnice starih rokavic, medtem, ko so trgovine rokavic sprejemnice in oddajnice za popravilo rokavic, ki jih oddajajo v popravljalnice. Odredba z dne 22. septembra določa ceno za čiščenje para rokavic iz usnja 1.35 RM, za barvanje največ 1.35 RM, za ponovno šivanje največ 1.80 RM. Nadomestitev palca stane največ 1.80 RM. Odškodnina sprejemnicam se plača s popustom v cenah, kar gre v breme po-
pravljalnic.	. _ . . .
*	Tekstilno blago ne bo Imelo več. luksuri-oznega izgleda. Združenje tekstilnih podjetij je sklenilo, da se v svrho štedenja z električno silo, plinom in ostalimi opleimenjevalniml sredstvi odslej ne bo ničesar več po nepotrebnem opleme-nilo na tekstilnem blagu. Vse, kar Je navadno služilo za oko ter lajšalo razpečevanje blaga in služilo zgolj v luksuzne svrhe, bo odslej pri izdelovanju tekstilij Izključeno.
*	Desetletnica zakona o dednih kmetilah. Ob desetletnici zakona o dednih kmetijah so v Ber-
Un-o. v poslopju Reichserbhofgericht-a priredil slavnost, na kateri se je predsednik imenovanega sodišča zahvalil Staatssekretar-ju Backe-ju, ki vodi posle ministrstva za prehrano in kmetijstva ter vsem sodelavcem Reich6erbhofgericht-a ter Bauerngericht-ov na deželi za delo, ki so ga opravljali v minulih desetih letih. Poseben pomea pravnega izreka leži v tem, da je napravil konec v odtujevanju pravic, ki mu je bilo kmetijstva v teku svoje zgodovine izročeno: »Biti kmečki sodnik, se pravi, biti služabnik nacionalsociall-stične agrarne politike«. Ta naloga se pa same lahko izvrši, če je sodnik sam zaraščen in ukoreninjen v fcmetskem ljudstvu in če vrši vedns tudi politično-vzgojno delo Te predpogoje >o prinesli kmetje kot sodniki s seboj, pravniki d jih pa morajo pridobiti.
*	Napitnina Je podvržena obdavčenju. Veliki nemški tednik »Das Reich« je objavil članek • napitninah ter ugotovil, »da igra v poklicih, H so povezani z napitnino, poleg predpisane mezde napitnina veliko vlogo. Med občinstvom se p« širi verzija o točaju, ki si je potom svojih neobdavčenih napitnin na obali vzhodnega morja postavil vilo. To sliko je pa popravila nedavno izdana uradna opomba, ki pravi, da so napitnine, ki prekoračijo letno vsoto 300 RM, podvržene obdavčenju. Kako bi se tu dalo kontrolirati poštenost oddaje davkov, tega mi ne vemo. Vemo p«, da napitnina lahko postane nenravna«.
*	O nakaznicah za nakup potrebščin Jx porodnih posojil se objavlja, da iste lahko uporabljaj« samo zakonci, katerim so bila izdana poročna posojila. Pri tem gre predvsem za nakup pohištvi in hišnih potrebščin. Ce je pa mi zakonski tovariš umrl, lahko v mejah določil razpolaga z nakaznicami dragi zakonski tovariš. V slučajih, če st« umrla oba zakonca, morajo dediči morebitne šo obstoječe Bedarfsdeckunqsscheine vrniti finančnemu uradu (Finanzamt). Da bi jih uporabili do-diči, načelno ne pride v poštev. Reichsfmanzml-nister se pa strinja s tem, da take Bedarfsdefc-kungsscheine uporabijo nasledniki pomrlih staršev, če je vsaj en roditelj padel za domovino. V takem slučaju se mora Bedarfsdeckunqsschelne p« zakonitih zastopnikih predložiti finančnemu uradu, da se to na istih zapiše.
*	Otroške čevlje na Reichskleiderkarte. Urai Gemeinschaft Schuhe le izdal razqlas o nabavi otroških čevljev na kontrolne odrezke Reichskleiderkarte fOi Kinder und Jugendliche. Po 1. ob tobru 1943 se lahko kupi na četrto Reichskleidef karto za otroke v druqem in tretjem letu starosti, na kontrolni odrezek B, par usnjenih cesta» čevljev. Za kontrolni odrezek D, četrte oblačilu« karte, se pa za fante In dekleta od 3. do 15. let« lahko kupi par usnjenih cestnih čevljev. — P» 1. oktobru bo nabava drugih čevljev na odqovaf jajoče kontrolne odrezke pri telovadnih čevljih I» qalošah do številke 35 zaključno omejena. Telo-
nen Kameraden eine Runde Schaape. Er zeigte ihm, wo er wohnte. Wohnten Sie langer in Wien? Nein, nur einige Tage. Früher haben wir in der Mozartstraße gewohnt, jetzt wohnen wir am Platz der Saarpfalz. Die arme Frau zahlte 3 RM Strafe, weil sie ein Fenster schlecht verdunkelt hatte. Dieser Mann wurde mit zwei Jahren ¿uchl-haus bestraft, well er ausländische Sender hörte. Er spielte Violine und Klavier, später lernte er auch Orgel. Dieser Meckerer klagt immer, er kauft alles, auch das, was er	^^
schädigt so alle Volksgenossen. Er hoffte immer auf einen Gewinn in der Lotteria, well er sich ein Haus kaufen wollte.
Das kann doch einen Seemann nicht
erschüttern...
He'nz Rühmann — Schlager ans de«» Tonfilm »Paradies der Junggesellen«.
Worte von Brun« Bai«.
Musik von Michael Jeff.
Es weht der Wind mit Stärke zehn, das Schiff schwankt hin und h«ri am Himmel ist kein Stern za sehn,
es tobt das wilde Meer! O seht ihn an, o seht ihn an:
Dort zeigt sich der Klabautermann!* Doch wenn der Mast auch bricht,
wir fürchten uns nicht! Das kann doch einen Seemann nicht erschüttern,
keine Angst, keine Angst, Rosmarie!
* Ein Seegespenst — pomorska pošast
Wir lassen uns das Leben nicht verbittern, keine Angst, keine Angst, Rosmarie! Und wenn die ganze Erde bebt und die Welt sich aus den Angeln hebti , das kann doch einen Seemann nicht erschütter«, keine Angst, keine Angst, Rosmarte! Die Welle spüllt mich von Bord,
dort unten bei Kap Hoora, jedoch für mich war das ein Sport,
ich gab mich nicht verlornl Ein böser Hai hat mich bedroht,
doch mit der Faust schlug ich ihn totl Dann schwamm dem Schiff ich hinterdrein
•and holte es ein! fe jedem Hafen ein« Braait, das ist doch nicht zuviel» solange Jede uns vertraut, ist das ein Kinderspiel! Doch krieot mal eine etwas raus,
dann wird de wild, dann ist es surf Springt sie uns auch in daa Gesicht, wIt fürchten uns nicht!
Wörter.
achten (ehren) — spoštovati Angel (w) (Türangel) — tečaj antworten — odgovoriti ausländisch — inozemski beben — tresti se, drgetati bedeuten — pomeniti bedrohen — groziti, ogrožati Bord (s) — krov
brechen, es brach, es ist gebrochen
(se)> zlomilo (se) Ja einholen — dohiteti erschüttern — pretresü, omajati
— zlomrf

wd&e čevlje !n gumijaste galoše (Überschuhe) od feevilke 36 dalje se lahko kupi samo na nabavne Bste (Bezugscheine).
*	Samo tri sekunde 1 V strokovnem glasilu za letalsko zaščito »Sirene« je ugotovljeno, da traja po izkušnjah, ki «o jih napravili v sedanji vojni, padenje bomb iz bombnika na zemljo samo tri sekunde. Bolj natančno povedalo: »Od trenutka, ko se sliši prvi žvižg padajoče bombe, pa do »jenega udarca na prostem, minejo samo tri sekunde. To je čas, ki ravno zadostuje, da se človek brez obotavljanja in premišljevanja hitro vrle na tla, ali pa, da skoči v kakšen jarek aH jate:. Da bi unel čas ozirati se okrog ali celo gle-4ata v zrak, ni misliti.« To si je treba zapomniti ta vse morebitnosti!
*	Sudetenland pet let v svoji domovini. Dne 10. septembra je S ude t eng.au slavnostno proslavil peto obletnico, odkar je ta nemška pokrajina bila •svobojena tuje nadvlade ter vinjena v naročje »roje domovine Velike Nemčije.
*	Pomagač sovražnika. Ce je človek star 61 ki in je bil v svetovni vojni ter razen tega opravlja poklic, ki zahteva gotovo inteligenco, si moti premisliti, če lahko posluša laži in jih pripoveduje dalje. Uradnik merilnega urada, Viktor Fauland, iz Leibnitz-a — kakor že povedano, 61-letni mož — doslej še neomadeževan, je v kaz-»jivi lahkomišljenosti pozabil, da je totalni vojni potrebno, da je tudi domovinska fronta čista. Zoper to držo se je Fauland težko pregrešil, ker ni tamo dopustil, da se je brez ugovora govorilo v ijegovi navzočnosti, da delajo Sovjeti v postopa-aju z vojnimi ujetniki starega dela Reich-a in z «jetniki iz bivšega Dsterreich-a razlike, temveč )e celo to »novost« pripovedoval dalje nekemu takonskemu paru. Ta zakonca sta se pa taki sov-rtini laži zoperstavila. Iz pripovedovanja vojakov, ki so mimogrede padli v ujetništvo, iz PK-poročil ter predvsem iz hujskaških spisov ameriških in angleških politikov vemo, da so naši na-iprotniki vsem Nemcem zamislili enako usodo. Smešno je misliti, da bi sovražnik med nemški-ni plemeni delal razlike in zato moramo razu-neti, da je železna povezanost tisto, kar nas bo rešilo pred tako usodo. Kdor se pregreši zoper »sodno skupnost, kdor postane pomagač sovražnika, tistega zadene vsa strogost zakona, kakor je zadela Viktor Fauland-a. Za razširjenje te laž-»jive čenčarije se bo kesal 2 leti in 6 mesecev.
*	Nemčija izpolnjuje Izobrazbo naraščaja strojevodij. Nemške železnice so doslej svoj naraščaj itrojevodi) izobraževale v obratih ter zahtevale Izkušnje, ki so se vršile nekoliko dni v železniških šolah. Sedaj se pa ta izobrazba Izpopolni ta poveča na ta n3Čin da bodo morali kandidati ta službo strdevodij obiskovati več mesecev specialno šolo. Učenci te šole bodo morali vežbati lestflvljanje in razstavljanje tistih delov loko-
f&Uen (sich) — (na)polniti se
fürchten (sich) — bati se
Hafen (m) — pristanišče, luka
Hai (m) — morski volk
hinterdrein — za tem
Kinderspiel (s) — igra, iqrača (otroška)
kleiden — obleči, odevati
Mast (m) — jadmik, jambor
Meckerer (m) — meketač, nezedovoljnež
Nachschlüssel (m) — vetrih, ponarejen ključ
Orgel (w) — orgle
Paradies (s) — raj
•chädiqen (jemanden) — škodovati (komu) Schlager (m) — (Lied) — šlager Seegespenst (s) — pomorska pošast Seemann (m) — monur, pomorščak Sender (m) — radiooddajna postaja Stärke (w) — moč, sila toben — besneti Tonfilm (m) — zvočni film
»unterbrochen — nepretrgan, -a, -oi adv. nepretrgoma verbittern (das Leben) — zagreniti vertrauen — zaupati
»fällig — slučajen, -a. -oj adv. slučajno
Redewendungen.
Bs hat etwas zu bedeuten — nekaj pomeni Jemanden tot fragen — z vprašanji koga mučiti «ich dumm stellen — neumnega se delati «ine Runde zahlen — izkazati se (v gostilni), za pijačo dajati
km lind her schwanken — nagibati se sem ter tja ins den Angeln heben (Tür) — vrata sneti von Bord spülen — splakniti s krova
motive, ki so važni za strojevodjo, da jih do vseh podrobnosti pozna ter z istimi pravilno postopa.
*	Nemčija Je dobro preskrbljena s kruhom. Kakor znano, je Nemčija z veljavnostjo z dne 20. septembra 1943 zvišala porcije kruha. Vsi potrošniki dobijo na dodelilno perijodo, to je za 4 tedne, 400 gramov več pšeničnega kruha kakor doslej. Otroci od 6—10 let dobijo razen tega še dodatek 500 g rženega kruha. Za delavce pri nočnih in dolgotrajnih delih se dodeli še 400 gramov r?enega kruha. Dodatek pšenice h krušni moki se poveča. Iz teh številk je razvidno, da dobivajo normalni potrošniki danes, ko stojimo v petem letu vojne, za 100 g več kruha, kakor ob izbruhu sedanje vojne.
*	Nemško gospodarjenje s premogom je sedaj organizatorno prilagodeno nemški produkciji. Urad Reichsvereinigung Kohle, ki obsega rucmike in trgovce, je podrejen ministrstvu za voino produkcijo. Reichswirtschaftsminister je pristojen za reševanje rudarskih nalog, vodi pa tudi izvoz premoga ter razdelitev istega v domovini.
*	Delovanje bivših jugoslovanskih zidov v Snlitu. V zadnjem času so v Splitu, ki je bil pod italijansko upravo, igrali prav posebno vlogo židje, ki so leta 1941, ko je Nemčija zasedla Jugoslavijo, pri-beiali v to mesto. Ti krivonosci ne bi bili židje. da jim ne bi bilo uspelo za denar pridobiti si v Splitu dovoljenja za bivanje in italijanske potne liste, da sO lahko nemoteno rovarili proti Nemčiji in z njo povezani Hrvatski. Ko je pa prišlo do kapitulacije Badoglijeve vlade in so italijanski vojaki pometali orožje ter zbežali, so se ti nekdanji zagrebški, belgrajski in sarajevski židje postavili kot gospodarji in poveljniki mesta ter uvedli svoj režim. Prebivalstvo, ki je simpatizifalo za Nemčijo ali pa Hrvatsko, so ti krvoločneži pozaprli in po-streljali ter se vedli kakor pravi boljševiki. Ko so pa nemške čete s svojim orožjem prodrle vedno bližje k mestu, so jo ti židje na vse mogoče načine popihali Nekaterim je res uspelo z ladjami in čol ni odnesti svoje pete in iz ljudstva prisleparjen denar, mnogo jih je pa pri zasedbi mesta padlo v roke nemških čet in ff-(et Zasluženi obsodbi se tudi ti pobegli ptiči niso izognili.
*	Smrt angleškega generala na bojišču. Organizator angleških padalskih lovcev, generalni major G. F. Hopkinson, je po poročilih lista »Dagnes Nyheter« iz Londona, umrl na posledicah ran, ki jih je zadobil pri operacijah v Sredozemskem morju.
*	Švica preplavljena z begunci. Število v Švici živečih, večinoma po taboriščih interniranih političnih beguncev je že letos poleti znašalo okrog 20 tisoč oseb. Razen tega daje Švica azilno zaščito 15.000 francoskim vojakom, ki so julija 1940 ob zlomu Francije prekoračili švicarsko mejo Iz Francije Je takrat pobegnilo v Švico še nadalj-
«ich verloren geben — obupati, zgubljenega se
smatrati tot schlagen — ubiti
etwas raus kriegen — izvleči kaj iz koga; na
kaj priti wild werden — zdivjati es ist aus (vorbei) minulo je
Die Bildung des weiblichen Geschlechtes.
Regel.
Die meisten männlichen Lebewesen bilden ihre weibliche Form mit der Nachsilbe -in. Wie z. B.: der Freund — die Freundin, der Lehrer — die Lehrerin, der Beamte — die Beamtini diese Wörter auf -in bilden, die Mehrzahl auf -fnnen. Also: die Freundinnen, die Lehrerinnen, die Beamtinnen. Eine Anzahl von Wörtern aber hat für das weibliche Geschlecht ein eigenes Wort, wie zum Beispiel: das Pferd — die Stute, der Knabe — das Mädchen, der Mann — die Frau, der Bock — die Ziege, der Bruder — die Schwester, der Onkel — die Tante, der Hahn — die Henne, <fer Sohn — die Tochter, das Männchen das Weibchen, der Hammel — das Schaf, der Stier — die Kuh, der Knecht — die Magd, der Neffe — die Nichte, der Enterich — die Ente, usw.
Andere Wörter behalten wieder die gleiche Form, wie z. B.: der Reisende — die Reisende.
Wieder einige Sprichwörter.
1.	Stille Wasser sind tief.
2.	Ein gebranntes Kind scheut das Feuer.
3.	Bellende Hunde beißen nicht.
4.	Borgen macht Sorgen.
5.	Handwerk hat einen goldenen Boden.
njih 30.000 mož vojaštva, ki sploh niso bili v bojih. Te ljudi se je medtem že zopet vrnilo v Francijo. Sedaj pa poročajo švicarski uradni krogi, da je radi zadnjih dogodkov v Italiji med 8. in 24. ! septembrom iz Italije pribežalo v Švico okrog-20 tisoč oseb, ki so deloma -civilisti in deloma vojaki. Kar se tiče .voiakov, so jih švicarske oblasti razorožile ter internirale kakor določajo mednarodni predpisi. O uvrstitvi civilnih bequncev v švicarsko gospodarstvo se pa vršijo priprave in imajo oblasti polne roke dela in skrbi, ker je to problem, ki ga Švica sicer rada, pač pa težko rešuje.
*	Anglo-Amerikancem se cedijo sline po italijanski industriji. Angleški časopis »Tribune« poroča, da imajo anglo-ameriški kapitalisti silen interes za italijansko industrijo. V svrho realizacije tega interesa se je združila skupina ameriških industrijcev v »Odbor za očuvanje sovražne lastnine«. Ta odbor že vodi pogajanja z ameriškimi vladnimi zastopniki ter razpravlja pri tem o obratovanju italijanske industrije, gospodarsk'h problemih »osvobojenih dežel« itd Za enkrat so ta pogajanja rodila ta uspeh, da so imenovali in postavili »Civilnega ravnatelja za gospodarske operacije v Italiji«. K temu omenia »Tribuna« ironično, da se že čuje njegov glas v »obnovitvenem delu Italije«. To novoustvarjeni Doložai ¡e otiok Cordeil Hull-a, čegar prokapitalistične sim-patfje po sodbi angleškega lista ni potrebno do-sebno podčrtati. Za italijansko industriio se inte-resirajo razen tvrdk Standard Oil in. General Motors tud: International Business Machines. S'<=d-nja je preje imela svoje podružnice v Sndslfin-gen-u, Berlin-u, Parizu in Milanu.
*	Nove kršitve švicarske nevtralnosti. V noči od 2. na 3. oktober je večje število angleških bombnikov prekršilo švicarsko nevtralnost. Letalski alarm so imeli v vsej Švici. Iz ¡emo so tvorila le mesta Ženeva, Lausanne ter neka naselja v kantonu Wallis.
*	Ppstaja za gledanje na daljavo. V Parizu so otvorili postajo, ki bo omogočila gledanje nn daljavo. Oddaje te postaje bodo odslej imele reden spored, predvsem tedenske nrcrl°de in kabaretne predstave, in sicer vse dotlej, dokler se ne uresniči načrt takozvanega filmanega časopisa.
*	Nova upravna razdelitev novih hrvat«k;h pokrajin. Poqlavnik Hrvatske je odredil, da se no vrnitvi Dalmacije pristaniška mesta Solit in Ko-tor v upravnem pogledu priključita že obstoie-čim županijam ali pokrajinam, medtem ko je /a področia Ravni Kotar z mestom Zadar in za področja Riieke s hrvatskimi deli Istrije ustanovil nove županije.
Zatfeoinitfev od 19. «lo 5. ure
6.	Wer im Glashaus sitzt, darf nicht mit Steinen werfen.	%
7.	Wer zuerst kommt, mahlt zuerst.
8.	Eine Krähe hackt der andern kein Auge aus.
9.	Eine Hand wäscht die andere.
10.	Wenn sich zwei streiten, freut sich der dritte.	!
11.	Allzuviel ist ungesund.
12.	In der Not frißt der Teufel Fliegen.
13.	Das Kleid macht nicht den Mann.
14.	Gelegenheit macht Diebe
15.	Wer schnell gibt, gibt doppelt.
* Japonsko odlikovanje za Reichsmarschall-a Göring-a. Nedavno je Reichsmarschall v svojem glavnem stanu sprejel novo imenovanega šefa japonske komisije pakta Trojnih sil, vicead-mirala Abe-ja V njegovem spremstvu se je nahajal vojni ataše, generalni major Komatsu in mornariški ataše konteradmiral Yokoi. Generalni major Komatsu je izroči) Reichsmarschall-u po nalogu cesarskega japonskega poslanika v Berlin -u, generalnega lajtnanta Oshima, insignije podeljenega Velikeoa Križa reda Palovina.
POZORI Naročniki »Štajerskega Gospodarja«!
Ako naročnik spremeni svoje stanovanje ali svoj naslov, mora to pravočasno javiti svojemu poštnemu uradu, ki mu dostavlja naš list. Poročanja o takih spremembah na našo upravo so brezpredmetna. Kakor poštni 'uradi sprejemajo naročnike za naš list, tako sprejemalo tudi denar za naročnino. Pisanje na našo upravo po poštne čeke ni potrebno

ICuiiurwoche des SieiriscSien ileima^uncies
In der Zeit vom 25. September bis 3. Oktober 1943 veranstaltete der Steirisch« Heimatbund in der Untersteiermark eine Kulturwoche, die sich in ihren zahlreichen Veranstaltungen auf das ganze Unterland verteilte. Der Zweck dieser Kulturwoche wurde vollauf erreicht. Es gelang, in den Darbietungen, Ausstellungen, Konzerten, Sing- und Laienspielwettbewerben zusammenfassend aufzuzeigen, was im Unterland seit der Befreiung an volkskultureller Arbeit geleistet wurde. Die Kulturwoche erbrachte den Beweis, daß in dieser kurzen Zeitspanne die Schätze schöpferischer Kulturkraft trotz der Schatten des Krieges reichlich verzinst wurden. Der Untersteirer hat die Schlacken der Fremdherrschaft beseitigt. In einträchtiger Zusammenarbeit mit den vielen kulturgestaltenden Einsatzkräften aus dem Gau Steiermark und aus anderen Teilen des Reiches wurden durch zwei Jahre hindurch die Grundlagen der deutschen Volkskultur in der Untersteiermark ausgebaut." Die Früchte der allseitigen Bemühungen zeigte die Kulturwoche, die einen schönen Markstein in der bisherigen Entwicklung deutschen Kulturschaffens in der Untersteiermark darstellt.
Den Auftakt der Kulturwoche bildete die Eröffnungsfeier in Marburg (Burgsaal), an der auch Gauleiter und Reichsstatthalter Dr. Sigfried Uiber-reither teilnahm. In Anwesenheit des Bundesführers Steindl und nach einem Einführungsvortrag über die Bedeutung der Kulturwoche, gehalten von Pg. Walter Taufar, erklärte der Gauleiter die Reihe der Veranstaltungen für eröffnet. Die musikalische Umrahmung des Festaktes lieferte das Städtische Orchester Marburg unter der Leitung von Hermann Frisch.
Das zweite große Ereignis zu Beginn der Kulturwoche war am Samstag die Feierstunde im Hugo-Wolf-Geburtshaus in Windischgraz, wo der Gauleiter vor zahlreichen Vertretern des kulturellen Lebens das Geburtshaus des berühmten deutschen Tondichters Hugo Wolf in die Obhut des Gaue« nahm und gleichzeitig auch die in dem Geburtshause untergebrachte neue Musikschule eröffnete. Im Rahmen der musikalischen Feier im Geburtshaus Hugo Wolfs hielt der bekannte Musikschriftsteller Hans Wamlek, der das Museum des Tondichters mit Liebe und Hingabe an die Idee gestaltete, die Festrede, in der er ein getreues Lebensbild Hugo Wolfs gab. Den Abend beschloß ein Hugo-Wolf-Konzert mit auserlesenen Perlen der Tonkunst des großen Sohnes der Stadt Windischgraz.
Im Rahmen der Kulturwoche wurden ferner in Marburg die Ausstellungen »Deutsche Kultur in der Untersteiermark«, »Untersteirische Maler stellen aus« und »Werke untersteirischer Graphiker« eröffnet. Alle drei Ausstellungen boten ein Bild beachtlicher Leistung der untersteirischen deutschen Kulturarbeit, Malerei ^ind Graphik. In Pettau wurde eine Ausstellung des Dorfbuches eröffnet, in der erstmalig das untersteirische Dorfbuch und seine aus der Volkskunst abgeleitet« Gestaltung gezeigt wurde.
Am Samstal und Sonntag fanden im ganzen Unterland die Wettbewerbe des Volkskulturwerkes, d. i. der Musikgemeinschaften, der Singgemeinschaften und der Laienspielgemeinschaften statt.
Am Montagabend vereinigte in Marburg ein Symphoniekonzert unter der Leitung von Hermann Frisch die musikliebende Marburger Festgemeinde. In Tüffer und in Schönstein erzielte im Rahmen der Kulturwoche das Steirische Landestheater mit einer vorbildlichen Aufführung von Schillers »Luise Millerin« einen schönen Erfolg. Das Volkskulturwerk veranstaltete darüber hinaus Lazaretteinsätze und Werkpausenkonzerte in Marburg, Neu-Cilli, Römerbad und-Pöltschach. Eine weitere Reih« von Veranstaltungen der Kulturwoche gab es in Brunndorf, Windischfeistritz, Weitenstein, Witschein, Römerbad, Hohenmauten, Hohlenstein, Go-nobitz, PöUschach, Lorenzen am Bachern und Rast, wo die Steirische Volksbühne, das Stadttheater Marburg, ein Gaumusikzug des Reichsarbeitsdienstes und andere Kräfte ihr Können zeigten.
Die Abschlußfeier der Kulturwoche fand im Marburger Kasinosaal am Freitag statt. Zur Abschlußfeier spielte das Trifailer Symphonieorchester, das sich zum größten" Teil aus unseren braven Bergarbeitern zusammensetzt, zwei schwierige Musikwerke von Beethoven und Haydn unter der Leitung des unermüdlich tätigen Dirigenten Konrad Steckl. Am Vorabend vereinigte eine Abendmusik im Marburger Kasinosaal die Liebhaber deutscher
kammermusikalischer Werke. Auf dem Programm standen Beethoven und Hugo Wolf. Mitwirkend« waren Maria Triebnigg (Sopran), Hermann Frisch (Klavier) und das Cillier Streichquartett.
Wie bereits erwähnt, wurde die Kulturwoche in der Hauptsache von Untersteirern gestaltet, die. aus allen Volksschichten kamen.
Bei der Preisverteilung ging der Leiter des Kulturamtes, Pg. Walter Taufar, noch einmal kurz auf die Verdienste der Sieger ein.
An drei verschiedene Fachgruppen wurden Preise verliehen: an die Musik-, die Sing- und die Laienspiel-Gemeinschaften. Innerhalb der Musikgemeinschaften gab es wiederum eine dreifache Unterteilung: für Werk-, für Dorf- und für Unterhaltungsmusik.
In der Gruppe der Werkmusik erhielt die Werkkapelle des RAW, Marburg, unter Max Schönherr d Ä., für ihre weit über dem Durchschnitt stehenden Leistungen einen Sonderpreis. Der erste Preis wurde zu gleichen Teil an die Werkkapellen Edlingen und Eichtal verliehen, die einander im Rahmen des Wettbewerbes gleichwertig waren. Die Werkkapelle der EV-Süd Trifail, die den übrigen Kapellen sonst in keiner Weise nachsteht, mußte sich wegen einiger Unausgeglichenheiten beim Wettbewerb mit dem zweiten Platz begnügen, Ein Lob verdiente außerdem die Werkkapelle Wöllan.
Bei der Bewertung der Dorfkapellen wurden di« beiden Kapellen Monsberg und Frauenberg auf di« gleiche Stufe gestellt; doch errang die Kapelle Monsberg dadurch den 1. Platz, daß sie auch ein Vortragsstück spielte, während die Kapelle Frauenberg nur Marschmusik vortrug.. Die Musikkapeile
Rast zeigte unter ihrem neuen Kapellmeister gleichfalls sehr beachtenswertes Können.
In der Gruppe der Unterhaltungsmusik endlich errang das Zither-Trio Gonobitz den ersten Preis. Insgesamt waren zu diesem Wettbewerb sechs Werk-, vier Dorfmusik- und zwei Un'erhaltung»-musikkapellen angetreten.
Am Wettstreit der Singgemeinschaften, der eia besonders erfreuliches Bild bot, nahmen zwölf verschiedene Gruppen teil. Hervorragende Leistungea zeigten hier der Bergmannschor Trifail und der ge-mischte Chor des Pettauer Männergesangvereines, die mit dem 1. und dem 2. Preis ausgezeichnet wurden. Den 3. Preis erhielt die Singgemeinschaft Jakobstal. Mit einem Gottscheer Volkslied ersang sich die Gurkfelder Singgemeinschalt einen Sonderpreis. Lobende Erwähnung verdienten die Singgemeinschaften Tüffer, Wöllan, Lichtenegg, der Volksliederchor Marburg, die Frauensinggemein-schaft Anderburg und der Männerchor Rohitsch. Der Männergesangverein Cilli, dessen Leistungea in der ganzen Untersteiermark bekannt sind, konnte leider beim Wettbewerb keinen Preis erlangen.
Eine erfreuliche Höhe zeigten auch die Leistungen der Liebhaberbühnen. Den 1. Preis für das Gesellschaftsstück errang die Pettauer Theatergemeinschaft mit einer ganz ausgezeichneten Aufführung von »Lottchens Geburtstag«. Die Ortsgruppe Abstal, Leiterdorf, errang mit dem Bauernstück »Eine unliebsame Überraschung«, das sie unter der Leitung von Frau Kern zur besten Leistung de» gesamten Wettbewerbs gestaltete, den 1. Prei* für das Bauernstück. Di« Theatergruppen Sachsenfeld und Tüffer erspielten sich den 2. bzw. 3. Preis. Gute Ansätze konnte man bei den Laienspielgruppen Trifail, Hohenmauten und Heilenstein feststellen; die Laienbühnen Cilli and Marburg spieltea außer Wettbewerb.
Hoskovske zali<eve v Evropi
Pet zanimivih točk v londonskem „Observer ju" — Amerikanci izročajo Evropo m
milost in nemilost Sovfetiji
Nemški dopisni urad poroča iz Lizbone: Londonska in washingtonska agitacija pripravljata marljivo anglo-ameriškO-sovjetsko konferenco, ki je za Anglijo in Ameiriko dozdevno večjega interesa kot za Sovjetijo. V zvezi s to konferenco je objavil list nekak seznam sovjetskih želja. »Observer« piše med drugim: Soudeležba Sovjetske Unije V Sredozemskem odboru pokazuje, da hoče igrati Sovjetska Unija svojo vlogo v zadevah Južne Evrope in Sredozemskega morja. Angleži — tako piše Met — so se obvezah napram vladam v eksUu, da bodo vzpostavili njih suve-
Ü
Scherl-Bilderdienst-Autoflex TRottensteiner)
Sonntag in einem Tiroler Dorf Die Bauern tragen ihre alte Heimattracht. Die hochragenden Berge vermitteln einen Eindruck von dieser schönen Landschaft bei Meran
renost, toda Sovjetska Unija želi izvrševati po-polen političen up Id v na Balkanu ob istočasna izločitvi vseh drugih uplivov Sovjetska Unija žeB nadalje kontrolo nad Bolgarijo, ker je slovanski dežela, anektirati hoče zopet Besarabijo, obenem pa bi hotela kontrolirati romunska petroiejski polja z razširjenjem političnega in diplomatskega upliva. Sovjetska Rusija tudi ni opustila svoja zahteve po eni tretjini aH polovici Poljske. Baltiške države smatra Sovjetija kot svojo last.
Anglija pač ne bo skušala odkloniti teh skici-ranih sovjetskih zahtev, ki jih švedski list »Stockholms Tidningen« še natančneje specificira v nekem poročilu iz Washingtona. Poročil« podaja iz zanesljivega diplomatskega vira verjetne minimalne zahteve, ki da jih namerava postaviti Sovjetija na omenjena konferenci. Moskvi baje zahteva:
1.	Priključitev baltiških držav Sovjetski Uniji.
2.	Vzhodno Poljsko do takozv. Curzonove črta
3.	Besarabijo.
4.	Finsko ozemlje, ki ga je Sovjetska Unija zahtevala od Finske pred zimsko vojno leta 1939.
Ojačen upliv na prijateljsko razpoloženje vlad v Romuniji, Bolgariji. Jugoslaviji in Iranu.
Boljševiške zahteve, izražene v očividni har-meniji med Londonom in Washingtonom, niso nikako iznenadenje. Te zahteve le potrjujejo v?« to, kar je nemški tisk že od nekdaj beležil kot moskovske sanje. . Moskva bo izkoristila vsako konferenco s svojima zaveznikoma, da bi si dali zajamčiti svoje zahteve napram Evropi. Prepričani smo tudi, da so vojni zločinci ob Temri in ▼ Beli hiši pripravljeni, izročiti vso Evropo boljševizmu, da bi tako kupili Oboroženo pomoč Sov* jetije.
* Evropska izravnava Evrope. V listu »NS-Land post« razlaga Staatsminister a. D. Riecke, da n« sloni zvišanje porcij kruha v Nemčiji, kakor trdijo sovražniki, na »plenjenju« zasedenih področij, temveč edino na naši dobri žitni letini. Kar se je pridelalo izven mej Nemčije, služi v največji meri za izravnavo evropske prehrane. Tudi upanje sovražnikov, da bo izpraznitev delnih področij vzhoda imelo odločilen vpliv na našo prehrano, je zgrešeno. Pri tem pozabljajo, da mi v področjih velikega obsega, ki nam ostanejo, že dalj« kakor dve leti intenzivno gospodarimo ter di zamoremo kriti vse primanjkljaje.
^efctumj tdtMmn^
Unnötig Licht verbrauchen heißt kriegswichtiger Arbeit Strom entziehen. Oeshalb Licht sofort ausschalten, wenn es nicht benötigt wird, und entbehrliche OSRAM-Lam-pen ausreichend locker schrauben.
„ OSRAM ,
RAZNE VESTI
*	Smrtna kosa. V Marburg-u so umrli: 351etna Leopold m a Herritsoh iz Pregigasse; 731etna žel. Vdov« Josefine Klengl iz Liitzowgasse; 831etna Christina Diacomuzzi iz BahnstraBe; 891etni žel. nradnik v p. Johann Schkwarza, 731etna zasebnica Marta Reschmann iz Yorkgasse; delavska hčerka Marta Politsch iz Haydngasse; 721etna po-•estnica Uršula Kotnik iz FriedhOfstraBe; 72letna Maria Schi6chek iz FraustaudnerstraBe; 761etna Rosalia Bratschko iz Burggasse; Martin Zafnik iz Zvrettendorferstrafie; 69letna nadsprevodnikova vdova Anna Wirtitsch iz Frauerigasse in 601etna Theresia Marinschek w Burggasse. Nadalje so preminuli: v Rann-u 651etna zasebnica Maria Ko-nifr, roj. Honigmann; v Lendorf-u 571etna Rosa Gregoritschi v Mahrenberg-u 421etni nastavljenec Franz Jarz; v Sdhonstein-u gostilničarka Maria Jeschovmig, roj. Wnitz; v Schober-ju 131etna Luiserl Schunkoi v Cilli-ju zasebnica Josefa Sa-gradischnik, roj. Strmsehek; v Lorenzen am Ba-chern zasebnica Aloisia Orosel, roj. Murko; v Pettau-u mestni župnik župnije sv. Petra in Pavla, Pater Alfons Swet-Osm; 431etna Aloisia Orosel b: Tschinschatar 751etna Wilhelmina Kafer iz Mureck-a tn v Pragerhof-u 661etni Matthaus Gornik.
*	Obsojeni tihotapci. Pred sodnikom poedincem sodišča v Marburg/Etrau se je moralo zagovarjati večje število oseb radi nabave blaga, ki je podvrženo nabavnim listom, tihotapskim potem, ter radi tihotapske prodaje takih predmetov in prodaje živilskih kart. Kazenska dejanja so bila v «veri z zločini Hansa Lach-a in tovarišev. Odkrila so se v sodnem postopanju zoper slednje ter niso v svojem obsegu nič manjša od istih. Tako je dobil na primer 541etni zastopnik za nabiranje oglasov Markus Clemens 2 in pol leti ječe in 2500 RM
Häng4 Sfir leneeismmscli
Bit dem Besitz von viel Geld zusammen, dann spielen Sie jetzt mit in der
Id.MIlTSCHE® . REICHSLtlTERE
Ziehung 1. Kl. 15. u. 16. Okt. Wieder 480.000 Treffer mit über 102 Millionen RM Gewinne. Wählen Sie Ihre Glücks-aummer aus meinem Nummern-Angebot 778 11806 192923 282212 797 34930 199386 290768 11761 36092 282175 370619 Erwünschte Nummern anstreichen. Angebot ausschneiden und einsenden. Ich (Name und Adresse)
bestelle nebst Ziehungsliste:
... JS zu 3 RM...../2 zu 12 RM
... 74 zu 6 RM ... ./1 zu 24 RM Pills vergriffen, bitte ähnliche Nr. Frisch gewagt ist halb gewonnen!
Ii Hl II &J /4 SrVlTI lOTTERIE-EÜNNAHME »KD™'1 ORM.nOI5>WG»$Srf
Telephon 10-32.
Ganztägig geöffnet!
denarne kazni, 231etni železničar Maximilian Koa-si 2 in pel leta ječe in 4000 RM denarne kazni, 491etna zasebnica Wera Graschitsch 2 leti ječe In 1500 RM denarne kazni, 31 letni hišnik Johann Pirmann 14 mesecev ječe in 1000 RM denarne kazni, 231etna trgovska nastavljenka Agnes Euker 14 mesecev ječe in 1200 RM denarne kazni in 31-letna nastavljenka prehranjevalnega urada v Marburg-u, Theresia Wogrinetz 14 mesecev ječe.
*	Priporočena pisma samo do 500 g težine. S 15. oktobrom 1943 stopijo v veljavo novi poštni predpisi, ki določajo, da pisemske pošiljke, ki se jih priporoči ali vpiše, ne smejo tehtati več kakor 500 g. Paketiči, kolodvorska pisma in kolodvorski časopisi so izvzeti.
*	Karte za odmero davka na plače. Reichsfl-nanzminister je s posebnim odlokom odredil, da se po enoletni prekinitvi izda zopet Lohnsteuer-
karte. Te nove karte bodo veljale za leta 1944., 1945. in 1946. Izdane bodo od strani občin in sicer redno na podlagi podatkov, ki jih bo zbral popis oseb dne 10. oktobra 1943.
*	Pettau ima novo mlekarno. V Pettau-u so ob navzočnosti Regierungsprasident-a dr. Miiller-Haccius-a in Landwirtschaftsrat-a Lungershau-sen-a otvorili novo urejeno mlekarno. Landrat Bauer je v svojem govoru naglasil, da bo Kreis Pettau s svojo pridobitvijo dvignil mlekarstvo in tako znatno» zboljšal prispevek k oddaji masti.
*	Uničevanje starih osebnih dokumentov. Na podlagi odloka notranjega ministra 6e iz državnih in občinskih arhivov odstranjuje stare osebne listine, knjige in matrike, ki so bile sestavljene in izdelane pred letom 1910. in sedaj niso več potrebne.
Geschäftsverkehr
4—5 Joch Grund in der Umgebung Marburgs zu pachten gesucht. Franz Roschkar, Eichbüchel 130, Sauritsch.	40-1
Zu verkaufen
Suche möblierte Wohnung für
zwei Personen in der Umgebung von Marburg, Pettau oder Cilli. Anträge an Vinzenz Kosti, Sterntal bei Pettau.	54-8
Zu kaufen besucht
Abfälle! Altpapier, Hadern, Schneiderabschnitte, Textilabfälle. Alteisen. Metall, Glasscherben. Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg/Drau. Drau-gasse 5	4
Kaufe einen alten Motor 5—10 PS. Anschrift in d. »M. Z.« Marburg/Drau	23-4
Guterhaltener Jäger-Hubertus dringend zu kaufen gesucht. Anzufragen Trafik, Richard-Wagner-Straße 10.	41-4
Stellengesuche
Lehrplatz für 14jährigen Jungen in Lebensmittel- oder Eisengeschäft wird gesucht Ketisch Anton, Radeinberg, Bad Radein. 42-5
Offene Stellen
Vor Cinstelkunä von Arftelts-*railfn muss die ZustrnsmiMig des zuständigen Arbeitsamtes eingeholt werden
Winzerfamilie mit 4 bis 6 Arbeitskräften wird aufgenommen für eine Winzerei in Georgenberg an der Pößnitz bei Marburg. Anfragen F Matiaschitz, Post Ranzenberg bei Marburg-Dr 590-6
Winzerfamilie mit 2—5 Arbeitskräften wird aufgenommen für Winzerei Liebstau bei Treun bei Pettau. Dienstantritt anfang November 1943. Anfr.: Schoste-ritsch Hans, Treun bei Pettau. ___95-6
Ein Winzer mit 2 Arbeitskräften wir aufgenommen. Anzufragen Duchatschgasse Nr. 4, Marburg-Drau.	25-6
Möbeltischlerei »Efka«, Marburg-Drau, Hugo-Wolf-Straße Nr. 12, nimmt sofort einen Lehrling in die Lehre, mit Kost u. Wohnung bei den Eltern.	47-6
Winzer wird für kleinen Besitz in Marburg aufgenommen. Anzufragen Marburg, Schillerstraße 20/1.	46-6
Winzerehepaar wird ßofort aufgenommen. Johann Lotschitsch-nik, Roßbach 125 bei Marburg-Drau.	44-6
Weineinkäufer und Kommissionäre für den Binkauf größerer Weinmengen werden gesucht. Angebote unter »Wein« an den »St. Gosp.«, Marburg/Drau. 45-6
Weibliche Hilfskraft, kinderliebend, für Haus- und Landarbeit zu Witwer, Nähe Marburg/Drau gesucht. Anschrift in der »M. Z.« Marburg/Drau.	43-6
Zu mieten gesucht
Alleinstehendes Fräulein sucht möbliertes oder leeres Sparherdzimmer. Marburg/Drau, Landwehrgasse 21, Pototschnik. 48-8
Winzerfamilie fttr Weingartenbesitz in Luttenberg bei Friedau gesucht. Angebote an die Stadt- u. Kreissparkass« Marburg/Drau, Herrengasse 38.	57-6
Heirat
21jähriger Mann sucht Bekanntschaft mit einem lieben, guten Fräulein. Bild erwünscht. Zuschriften unter »Sonnenschein« an den »St. Gosp.« Marburg/Dr.
50-12
Witwer mittleren Alters, mit einem Kind, sucht älteres Fräulein oder Witwe (mit Sattlerwerkstätte an verkehrsreichem Orte). Adr. in der Verwaltung dp« »St. Gosp.«__49-1'
Silberarmband, Filgranarbeit, am 2. Oktober nachmittag verloren in Pettau am Wege Adolf-Hitler-Platz - Bismarckgasse - Herrengasse, Abzugeben gegen Finder-lohn bei Wreßnig, Stadtberggasse 2.	55-13
Hund, schwarz-braun, langhaarig, mit geflochtenem Halsband, ohne Hundemarke, zugelaufen. Abzuholen: Rittersburg 16, Win-dischfeistritz.	59-13
lieber Sohn bzw. Bruder
stanislaus fegesch
Reiter In einer Jägerschwadron
etarb im Altor von kaum 20 Jahren für Führer und Reich.
Unser Schmerz ist unermeßlich. Wir wollen ihn aber mit Stolz tragen, weil er in soldatischer Pflichterfüllung für Volk sein junges Leben gelassen hat.
unser
Groftsenntag, den 5. Oktober 1943.
Alois and Mathlide Fegesch, Eltern i Johann, Franz und
Mavlmlllan, atzt im Felde. Josef, Brüden Lucia, Schwesteri alle übrigen Verwandten.	58
Hart and schwer traf uns die Nachricht, daß anaer liebster Sohn und Bruder
franz lackner
Gaii alter In einem Gebirgsjäger-Regiment
am 7. September 1943 im blühenden Alter von 22 Jahren an der Ostfront In soldatischer Pflichterfüllung, getreu seinem Fahneneid, für das Vaterland den Heldentod gefunden hat.
Erlachatain, Hartberg, am 5. Oktober 1943.
Franz and Marie Lackner, Eltern; Martin, drzt. In Gefangenschaft, Johann, dzt. im Felde, Brüder, Marfe, Schwester, und die übrigen Verwandten.	60
Aufruf
zur Meldung der in Haushaltungen beschäftigten Arbeitskraft« ln der Untersteiermark.
Auf Gi und der Verordnung über den Arbeitseinsat» der hauswirtschaftlichen Arbeitskräfte vom 15. August 1943 (Ver-ordnungs- und Amtsblatt Nr 25, S. 185) sind alle Haushaltungen, die eine oder mehrere hauswirtschaftliche Kräfte beschäftigen, zur Meldung bis 25. Oktober 1943 verpflichtet
Die Meldung hat auf einem Formblatt zu erfolgen, das bei den örtlichen Polizeidienststellen (Bargermeisterämtern) und Polizeirevieren im Stadtkreis Marburg/Drau erhältlich ist Nach Ausfüllung ist das Formblatt dem Arbeitsamt (Nebenstelle), in dessen Bezirk die Haushaltung liegt, einzusenden.
Als hauswirtschaftliche Kräfte sind anzusehen alle in einer Hauhaltung ständig, mindestens 12 Stunden wöchentlich, mit Hausarbeit beschäftigten Arbeitskräfte, Hausgehilfinnen. Tagesmädchen Halbtagsmädchen. Stundenfrauen (Bedienerinnen), Pflichtjahrmädchen, hauswirtschaftliche Lehrlinge. Hausarbeitslehrlinge (Landwirtschaft), Haustöchter, Köchinnen, Zimmermädchen (Jungtern), Wirtschafterinnen, Haushälterinnen, Hauswirtschaftsleiterinnen, Hausdamen und alle in der Kinderpflege in Haushaltungen tätigen Kräfte (Kindermädchen, Säuglingspflege! innen, Kinderpflegerinnen, Kindergärtnerinnen, Erzieherinnen).
Das Arbeitsamt kann von den anzeigepflichtigen Haushaltungsvorständen die Anzeige und das persönliche Erscheinen sowie von den Hausfrauen und den hauswirtschaftlichen Kräften das persönliche Erscheinen durch Zwangsgeld erzwingen.
Es wird außerdem darauf aufmerksam gemacht daß die nach Paragraph 3 (2) der zweiten Verordnung über den Arbeitseinsatz in der Untersteiermark vom 12. März 1942 (Ver-. ordnungs- und Amtsblatt Nr. 66, S. 473) für Haushaltungen mit Kindern unter 14 Jahren getroffene Ausnahmeregelung durch die Verordnung über den Arbeitseinsatz der hauswirtschaftlichen Arbeitskräfte vom 15 September 1943 aufgehoben ist. Demnach hat von nun an j e d e t Haushalt vor Einstellung einer Arbeitskraft die Zustimmung des Arbeitsamtes einzuholen.	364 Der Chef der Zivilverwaltung tn der Untersteiermark Der Beauftragte für Arbeitsfragen.
Lebende Werkzeuge
Ist dar Titel de* bekannt« Films, der die Widrigkeit der Zihiw und die Folgen kranker Zlhn« veranschaulicht VW» z. B. Messer und Scheren, welch« die gleiche Eigenschaft wie die Schneidezähne haben,
richtig ingewendet und pflegt lieh behandelt werden maseen, so müssen wir es euch mit
unserenZIhnen tun. Verlange« Sie kostenlos die Aufklärungsschrift „Gesundheit tot keia Zufall" von der Chtorodoot-Fabrlk, Dresden N 6.
Chi o rodanti
weist den Weg zur richtig«« Zahnpfleg«
Habe mich
in Pettau als
praktischer niedergelassen.
Tierarzt 57
Dr. Hans Wagner
Wohnung: Schlachthof Tel 145
Siride Štajerskega Gospodarja!
15. und 16. Oktober Ziehung 1. Klasse der
10. Dentscben
Beicli§lotterie
WESIACH
Staatliche Lotterie-Einnahme
Horburg-Drau, Herreng. 29
Fernruf 20-97
___/8 zu 3.— RM je Klasse
___/4 zu 3,— RM je Klasse
____/2 zu 12.— RM je Klasse
./1 zu 24 — RM je Klass«
Name:.
Anschrift:.
Ausschneiden and einsende»!
ANZEIGEN
im »Štajerski Gospodar« sind erfolgreich!
lldlrastanien
kauft wie alljährlich
Alois Arbeiter
Marburg, Draugasse 5
Verschiedenes
BÜRG- LICHTSPIELE
MARBBBC (Draa). SüBSPUn I
Fahrt ins
Abenteuer
mit:
WINNIE MARKUS HANS HOLT PAUL KEMP LUCIE ENGLISCH
Für Jugendliche zugelassen)
W. BLANKE
PE II Ali
Daterateleiaail
Bach- eu Papierhandlung
Bauinteressenten! Die Anfertigung von Bauplänen, Kosten- u. Massenberechnungen zum einreichen um diS Baubewilligung, übernimmt Karl Koroschetz, Bauunternehmung in Packenstein (Gorenje).	52-14
Gebe Malsstroh für Mist Anschrift In d. »St. Gosp.« Marburg-Drau	53-14
148
BOCHDRUCKEREI BOCHBIMDEREI
«7T71
jUFIIFC Pulver tor «en niLULS Wachs an« llr «e Mastaatf der »owttaie
REDIN,
mit garantiertem trtoU
ZENTRALDDOOCniC EMIL 1118»
»•	1»rbtir(i ' Dran, tlrrrmi»«*«- » j
Prothesen jeder Art — Leder — Leichtmetall — Hol» — orthopädische Apparate, Leibbinden, Gum in istrümpfe, Bruchbänder erzeugt und liefert das führende Fachgeschäft P. EGGER. Bandagen und Orthopädie Lieferant sämtlicher Krankenanstalten und Sozialinstitute. Marburg/Dz, Mel-lingerstraße 3 Achtung! Modellabnahmen für Prothesen und orthopädische Apparate finden wegen Personalmangel tn Marburg ieden Freitag ganztägig statt 14
Bandagen aller Art, sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA, Bandagisi, Marburg/Dran, Herrengasse f.
237-14
Tausche neuen Kinderwagen mit Wertausgleich für Rundfunkempfänger. Antr. unter »Rundfunk« an die Geschäftsstelle »M. Z.«
Pettau.
56-14
Funde - Verluste
ZIRKUS
BEI DER KADETTENSCHULE
Jeden Mittwoch und Samstag um 20 Uhr
GROSSE VORSTELLUNG
Sonntag um 16 und 20 Uhr
GALAVORSTELLUNG
Programm-Neuheit- Grolle Zauberschaa.
— Vorverkauf täglich ab 10 Uhr an der Zirkuskasse.	38
Diejenige Person, welche das Paket mit Herrenanzug aus dem Personenzug Graz—Marburg an sich genommen hat, wurde erkannt und soll es in Marburg, Mozartstraße 29, beim Hausbesorger, hinterlegen, ansonsten erfolgt Anzeige.	51-13
#
Hart und schwer traf uns die Nachricht, unser geliebter Sohn und Bruder
MICHAEL ZNAIDEN
da£
Gebirgsjäger
im blühenden Altar von 23 Jahren am 10. September 1943 bei schweren Abwehrkämpfen am Kubanbrückenkopf den Haldentod fand.
Fern seiner geliebten Heimat ruht ar in Rußland« kühler Erda.
In tiefster Trauer denken an sein fernes Grab: Alois und Franziska Znalden, Elterni Jakob, Bruderi Antonia,
Ursula, Franziska und Aloisia, Schwestern. Dar Betriebeführer Hans Capl, Tischlerei, samt Gefolgschaft verliert mit ihm einen treuen Mitarbeiter und werden ihm ein ehrendes Angedenken bewahren.	39
Radiberg-Mahrenberg, am 4. Oktober 1943.
Oglas v „STA1ERSKEM GOSPODARIM" ima največji uspehi