Gozdarski vestnik Letnik 59, številka 2 Ljubljana, april 2001 , SSN 0017-2723 ;JDK 630 * 1/9 ~matska številka pliv mehanskih poškodovanj na rast drevesa in kakovost lesa ZVEZA--­ GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE ..... OBVESTILO AVTORJEM PRISPEVKOV, NAMENJENIH OBJAVI V GOZDARSKEM VESTNIKU Pravila objave Revija Gozdarski vestnik (GV) objavlja znanstvene, strokovne in aktualne prispevke, ki obravnavajo gozd, gozdni prostor in gozdarstvo. V slovenskem ali angleškem jeziku objavljamo prispevke, ki praviloma niso daljši od ene avtorske pole (30.000 znakov) in so pripravljeni v skladu z navodili za objavo v GV. Potrebne prevode lahko zagotovi uredništvo GV, avtorji naj prispevku priložijo prevode pomembnejših strokovnih terminov. Vse znanstvene in strokovne prispevke (v nadaljevanju vodilni prispevki) recenziramo, ostale prispevke recenziramo po presoji uredništva. Uredništvo si pridržuje pravico do popravkov prispevka. Avtorji lahko zahtevajo popravljen prispevek v pregled. Prispevek mora biti opremljen z imeni in priimki avtorjev, njihovo izobrazbo in strokovnim nazivom ter tocnim naslovom ustanove, v kateri so zaposleni, oziroma njihovega bivališca (ce niso zaposleni). Stroške prevajanja, slovenskega in angleškega lektoriranja ter recenzij nosi uredništvo. Prispevki so lahko dostavljeni na uredništvo osebno, s priporoceno pošiljko ali po elektronski pošti. Vodilni prispevek je treba poslati na GV v originalu in dveh kopijah (s slikovnim gradivom vred) najmanj 60 dni pred želeno objavo. Prispevke za objavo v rubrikah je potrebno oddati v dveh izvodih najmanj 30 dni pred objavo. Aktualne novice sprejemamo 20 dni pred izdajo številke. Na zahtevo avtorjev po objavi vracamo diapozitive, fotografije in skice. Navodila za pripravo prispevkov Besedilo mora biti napisano z racunalnikom (Word for WINDOWS, ASCII-format) ali s pisalnim strojem, z dvojnim razmi kom med vrsticami. Znanstveni prispevki morajo imeti UMRO-zgradbo (uvod, metode, rezultati, diskusija). Vodilni prispevki morajo biti opremljeni s slovenskim in angleškim izvleckom (do 250 znakov), z zgošcenim povzetkom, kljucnimi besedami ter dvojezicnim besedilom preglednic, grafikonov in slik. Poglavja naj bodo oštevilcena z arabskimi številkami dekad nega sistema do cetrtega nivoja (npr. 2.3.1.1 ). Obvezna je uporaba enot SI in dovoljenih enot zunaj Sl. Opombe med besedilom je treba oznaciti zaporedno in jih dodati na koncu. Latinska imena morajo biti izpisana ležece (Abies alba Mili., Abieti-Fagetum din. ompha/odetosum (Tregubov 1957)). Vire med besedilom se navaja po harvardskem nacinu (BROOKS et al. 1992, GILMER 1 MOORE 1968a). Neavtorizirane vire med besedilom je treba vkljuciti v vsebino (npr.:' ... kot navaja Zakon o dohodnini (1990)'). Med besedilom citirane vire in literaturo se navede na koncu prispevka v poglavju Viri, in sicer po abecednem redu priimkov prvih avtorjev oziroma po abecednem redu naslova dela, ce delo ni avtorizirana. Vire istega avtorja je treba razvrstiti kronološko in z dodano crko, ce gre za vec del istega avtorja v istem letu. Primeri: BAGATELJ, V., 1995. Uvod v SGML.-URL: http://vlado.mat.uni-lj.si/vlado/sgml/sgmluvod.htm. BROOKS, D. J. 1 GRANT, G. E. 1 JOHNSON, E./TURNER, P., 1992. Forest Management.-Journal of Forestry, 43, 2, s. 21-24. GILMER, H. 1 MOORE, 8., 1968a. Industrijska psihologija.-Ljubljana, Cankarjeva založba, 589 s. IGLG (Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo), 1982. Smernice za projektiranje gozdnih cest­ Ljubljana, Splošno združenje gozdarstva Slovenije, 63 s. ŽGAJNAR, L., 1995. Sekan ci-sodobna in gospodama oblika lesnega kuriva tudi za zasebna kurišca. ­ V: Zbornik referatov s slovensko-avstrijskega posvetovanja: Biomasa-potencialni energetski vir za Slovenijo, Jarenina, 1. 12. 1994, Agencija za prestrukturiranje energetike, Ljubljana, s. 40-54. ---, 1996. Enciklopedija Slovenije.-1 O. zv., Ljubljana, Mladinska knjiga, s. 133. Zakon o dohodnini.-Ur. l. RS, št. 43-2300/90. Preglednice, grafikoni, slike in fotografije morajo biti opremljeni z zaporednimi oznakami. Njihove oznake in vsebina se morajo ujemati z omembami v besedilu. Za decimalna števila se uporablja decimalno vejico. Položaj slikovnega gradiva, ki ni sestavni del tekstne datoteke, je treba v besedilu oznaciti z zaporedno številko in naslovom, priložene originale na hrbtni strani pa s pripadajoco številko, imenom avtorja in oznako gornjega roba. Naslovi preglednic morajo biti zgoraj, pri ostalem gradivu spodaj. Preglednice je treba okviriti, vsebine polj pa se ne oblikuje s presledki. Rocno izdelani grafikoni in slike morajo biti neokvirjeni ter izrisani s tušem v velikosti formata A4. Racunal nišk i izpisi morajo biti tiskani na laserskem tiskalniku v merilu objave (višina male crke mora biti vsaj 1 ,5 mm). Za objavo barvne fotografije potrebujemo kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. O objavi barvne fotografije in njenem položaju med besedilom odloca urednik. Uredništvo GV Gozdarski vestnik, letnik 59 • številka 2 1 Vol. 59 • No. 2 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry ZNANSTVENE RAZPRAVE GOZDARSTVO V CASU IN PROSTORU DRUŠTVENE VESTI KADRI IN IZOBRAŽEVANJE 58 Uvodnik 59 Marijan KOTAR Trohnoba debla pri divji cešnji , crni jelši in poljskem jesenu -vzroki in posledice Occurrence of Wood Rot in the Wild Cherry, Black Alder, and the Field Ash -Causes and Effects 68 Robert ROBEK Obseg in znacilnosti mehanskih poškodb drevja v slovenskih gozdovih po popisu poškodovanosti gozdov in gozdnih ekosistemov leta 2000 The Extent and the Characteristics of Mechanical Tree lnjuries in Slovene Forests According to the Forest Condition lnventory in the Year 2000 78 Primož OVEN Odziv skorje jelke na mehanske poškodbe Response of the Bark in Si/ver Fir to Mechanical Wounding 85 Niko TORELLI Odziv drevja na globoke in površinske poškodbe na primeru bukve (Fagus sylvatica L.) s poudarkom na nastanku in ekologiji ranitvenega lesa ("rd ece srce") (pregled) Response of Trees on Deep and Superficial Wounds as 11/ustrated by Beech (Fagus sylvatica L.) with Parlicular Emphasis on Aetiology and Ecology of Wound lnitiated Discoloured Wood ("Red Hearl'j. A Review. 95 Tom LEVANIC Dendrokronološki markerji Dendrochronological Markers 1 OO Smrekovec in Koroška skozi doživetja na strokovni ekskurziji delavcev gozdarske knjižnice 102 3. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov 104 Mitja PIŠKUR, Jaka KLUN Sejemska prireditev: 13. dnevi KWF (Kuratorium fi.ir Waldarbeit und Forsttechnik), 13.-17. 9. 2000, CelJe, Spodnja Saška 110 Hojka KRAIGHER Predstavitev programa EUFORGEN -Il. faza 111 Dejavnost sekcije sodnih izvedencev in cenilcev gozdarske stroke v letu 2000 112 Jesenkova priznanja za leto 2001 G07rlV fi~ /2001l 2 57 Ne škodite drevesom! "Mislim, da ne bom nikoli videl pesmi, lepe kot drevo. Pesmi pišejo norci kot jaz, toda le Bog zna narediti drevo." S temi znamenitimi verzije ameriški poet JoyceA. Kilmer (1866-1918), stojec pred mogocnim drevesom, dokoncno obupal nad svojim pesni kovanjem (Trees). Njegov sodobnik, naturalist JohnA. Muir (1938-1914), ki je pripomogel k ustanovitvi nacionalnih parkov Sequoia in Yosemite v Kaliforniji, je takole povezal usodo drevesa in cloveka: "Med vsemi razlicnimi izdelki, s katerimi je Narava ozaljšala zemeljsko oblicje, nobeden ne vzbuja naše simpatije in razvnema domišljije tako silno kot castitljiva drevesa, ki se zdijo, da kljubujejo minevanju casa ... tihe price menjavajocih se clovekovih generacij, s katerimi jih veže ganljiva podobnost ... prav taka v svojem rojevanju, mladosti in ginevanju." Gozdarji? V gospodarskem gozdu le prehitimo pešanje in smrtni boj drevesa, da izkoristimo les, ko ga še ni nacel razkroj. Nepoškodovan je resnicno high~tech narave. V stari violini, najbolj zahtevnem lesenem izdelku, je goslar vžgal latinski napis: "Viva in silvis-fui dura occisa securi; dum vixi tacui-mortua dulce cano." ("Živela sem v gozdu, dokler me ni posekala trda sekira; ko sem živela, sem molcala, v smrti sladko pojem.") V lesu lahko drevo živi še dolga desetletja in stoletja. Masiven les {le takšen mi je všec) je enkraten v svoji spremenljivosti in bogastvu tekstur, ki je primerljivo le z neponovljivostjo clovekove osebnosti. Prednost lesa je tudi v njegovi rastni obnovljivosti, nizki porabi energije pri pridobivanju, predelavi in obdelavi. Po uporabi ga lahko brez obremenitve za okolje vrnemo v ogljikov cikel. Les je mehak, nežen material, ki nas intimno povezuje z naravo. Ni namenjen za monumentalne objekte. Ostaja v obsegu clovekovih dimenzij. Primeren je za drobno razclenjene oblike, zato ga v arhitekturi uporabljajo za poclovecenje tehnicnih oblik (Millendorfer). Vendar da le nepoškodovano drevo zdrav les. Drevo je starodaven izum. Bistvena mejnika pri njegovem razvoju sta bila nastanek lignina in kambija. Prvi je ocvrstil stene prevodnih celic, drugi pa je omogocil "neomejeno" debelinsko rast in posredno "neomejeno" višinsko rast. Tako je že v devoniju, pred vec kot 300 milijoni leti, nastalo prvo "pravo" drevo z lesom, ki je bil presenetljivo podoben lesu današnjih iglavcev. Vecina dreves nih vrst, ki so nastale med evolucijo, je izumrla in jih v najboljšem primeru poznamo v obliki fosilov. Le nekaj "živih fosilov" nespremenjenih vztraja milijone let: ginko, ki je že "videl" dinozavre, pa metasekvoja in nedavno odkrita volemija. Sicer pa je s taksonomske in filogenetske perspektive drevo umetna kategorija. Je naravni konstrukt, ki gospoduje habitatu nad tlemi, in je rezultat prilagoditvene strategije številnih, tudi zelo razlicnih rastlinskih skupin. Odziva drevesa na poškodbe še ne poznamo dovolj. Manjše poškodbe praviloma ne ogrožajo preživetja drevesa, niti ne zmanjšajo njegovega prirastka, pac pa vselej prizadenejo kakovost lesa·_ Osnovni preživetveni mehanizem temelji na vzpostavljanju dokaj stabilnega razmerja med tremi poglavitnimi funkcionalnimi sistemi drevesa: listno površino, površino korenin in prostornino beljave. Težnja po vzdrževanju dinamicnega ravnovesja med strukturami in funkcijami (homeostaza) omogoca manjša "popravila" vsakega od sistemov, seveda ce sta ostala dva ne poško~ dovana: zmanjšanje listne površine (vetrolom) ob neprizadetem koreninskem sistemu in neprizadeti beljavi sproži aktiviranje specih popkov in nastanek nove listne površine; mehanska odstranitev beljave ob nepoškodovani krošnji in nepoškodovanem koreninskem sistemu preko pospešene kambijeve delitene aktivnosti omogoci njeno nadomešcanje. Na drugi strani pa kriticno zmanjšanje enega sistema povzroci zmanjšanje ostalih dveh: npr. propadanje koreninskega sistema pri umirajocih jelkah sproži ustrezno zmanjšanje listne površine in prostornine beljave. Takšni procesi se vselej negativno odrazijo na lesu. Vemo tudi, da drevo ne zna pozdraviti rane. Rano lahko le bolj ali manj uspešno preraste in omeji (kompartmentalizira), pri cemer zacno vsa tkiva, starejša od dneva poškodovanja, propadati. Zato so za kakovost lesa usodne zlasti poškodbe, nastale pri višji starosti. Debel ni šcitniki ob vlakah in med gradnjo gozdnih prometnic nikakor niso odvec. Skrbno usmerjanje debel pri poseku se je vselej obrestovalo. Sam vselej locim rast in prirastek drevesa od rasti in prirastka kakovosti njegovega lesa. "Ne škodite ne zemlji, ne morju, ne drevesom." (Nova zaveza, Razodetje/apokalipsa/5-7, 3). prof. dr. dr. h. c. Nikq Torelli y~ Gozd V 59 (2001) 1 Znanstvene razQrave ~------~----------------~ GDK: 176.1 Prunus avium L.: 176.1 Alnus glutinosa (L.) Gaertn. : 176.1 Fraxinus angustifolia Vohl.: 181.6 + 852.16 Trohnoba debla pri divji cešnji, crni jelši in poljskem jesenu -vzroki in posledice 1 Occurrence of Wood Rot in the Wild Cherry, Black Alder, and the Field Ash ­Causes and Effects Marijan KOTAR* I zvl ecek: Kotar, M.: Trohnoba debla pri divji cešnji, crni jelši in poljskem jesenu -vzroki in posledice. Gozdarski vestnik, št. 2/2001. V slovenšcini, s povzetkom v anglešci ni , ci t. lit. 7. Prevod v anglešcino: Marijan Kotar. Prispevek obravnava pojav trohnobe debla pri divji cešnji in crni jelši ter pojav diskoloriranega lesa pri poljskem jesenu na rastišcih, kjer so te drevesne vrste pomembne graditeljice gozdov. Pri cešnji se trohnoba debla pojavi kot posledica naravnega cišcenja debelih vej ali pa kot posledica poškodb krošnje. V gozdu delež dreves, ki imajo trohnobo debla, strmo narašca po starosti 40, 50 let. Zato mora biti proizvodna doba pri tej drevesni vrsti od 40 do 50 let. Do te starosti lahko vzgoji mo drevesa, ki bodo imela prsni premer 50-60 cm, ce bodo rasla na ustreznem rastišcu in imela zadosti velik rastni prostor. Cistost debla pa moramo doseci z zelenim obvejevanjem. Pri crni jelši se pojavi trohnoba debla pri starosti 50-60 let, zato morajo biti proizvodne dobe na analiziranih rastišcih približno 50 let, v primeru, da so sestoji panjevskega porekla, pa še krajše. Pri poljskem jesenu imajo debla v spodnjem delu (na panju) ~avo obarvano jedrovino že pri starosti 50 let. Zato so proizvodne dobe nad 50 let ekonomsko neupravicene. Vse tri drevesne vrste na analiziranih rastišcih bi lahko do starosti 50 let dosegle prsne premera nad 50 cm, ce bi imele zadosti dolge in široke krošnje, tj. daljše od polovice (višine drevesa) dolžine debla. Kljucn e besede: divja cešnja, Prunus avium L., crna jelša, Alnus glutinosa (L.) Gaertn., poljski jesen, Fraxinus angustifolia Vah l., trohnoba debla, diskoloriran les, proizvodna doba. Abstract: Kotar, M.: Occurrence of Wood Rot in the Wild Cherry, Black Al der, and the Field Ash-Causes and Effects. Gozdarski vestnik, No. 2/2001. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 7. Translated into English by Marijan Kotar. The article deals with occurrence of dry rot in the wild cherry and the black alder, and with occurrence of the discoloured wood in the field ash on the sites where these species have an important share ina stand structure. ln the wild cherry wood rot occurs in the stem as a consequence of natural pruning of the thick branches, or of the crown breakages by damaging snow. The share of wild cherries which are attacked by dry rot rapidly increases after the age of 40-50 years, therefore, the rotation of the wild cherry should be approximately 40-50 years. Until the age of 50 years the wild cherry tree could achieve the DBH of 50-60 cm on a good site when a crown is released. To achieve sufficient quality of a stem, it is necessary to use pruning of the living branches. ln the black alder wood rot occures at the age of 50-60 years. The rotation should, therefore, last 50-60 years and in case of coppice trees the production period should be even shorter. ln the field ash the discoloured wood appears in the lower part of the stem after the age of 50, therefore, the rotation on the analysed site which is longer than 50 years is economically unjustified. All of the analysed tree species on the analysed sites could reach the DBH of 50 cm and over to the age of 50 years, provided they had an appropriate crown size and a crown ratio. The crown of crop trees should be longer than one half of the tree height. Key words: wild cherry, Prunus avium L., black alder, Alnus g/utinosa (L.) Gaertn., field ash, Fraxinus angustifolia Vahl., wood rot, discoloured wood, rotation. 1 UVOD INTRODUCTION • dr. zn., redni univ. prof. M. K., Zadnja desetletja 20. stoletja so prinesla v odnosu c l ovek-gozd velike univ. dipl. inž. gozd., BF, Odde­lek za gozdarstvo in obnovljiva spremembe. Poleg uveljavitve t. i. ekosistemskega pristopa v razumevanju gozdne vire, Vecna pot 83, Ljub­ funkcioniranja gozda se je uveljavila tudi multifunkcionalnost gozda. Nek­ ljana, SLO danja zahteva po trajnosti lesnih donosov oziroma proizvodne vloge gozda 1 Prispevek je bil predstavljen se je razširila še na njegove varovalne oziroma okoljske ter socialne ucinke. na posvetovanju Vpliv mehanskih Z vidika znanstvene discipline, ki obravnava rast in donose gozda, se je poškodovanj na rast drevesa in nekdanje nace lo maksimalne gozdne rente, ki je obsegala le donose lesa, kakovost lesa, 23. 11. 2000 v Lju­lova in stranskih gozdnih proizvodov, razširilo na vse ucinke gozda. bljani r.n7riV 59 120011 2 59 Kotar, M.: Trohnoba debla pri divji cešnji , crni jelši in poljskem jesenu -vzroki 1n posledice To zahtevo, tj. maksimalno gozdno rento v razširjenem pomenu, lahko podamo tudi v naslednji obliki: produkcija maksimalne kolicine visokokako­vostnega lesa ob istocasnem izpolnjevanju ostalih funkcij gozda. Tisti, ki so ekološko osvešceni (kar je danes moderno), lahko to zahtevo berejo tudi v obratnem vrstnem redu, to je: izpolnjevanje vseh okoljskih oz. varovalnih ter socialnih funkcij gozda ob istocasni maksimalni produkciji visokokako­vostnega lesa. S tem ko so skokovito narasle potrebe po neproizvodnih funkcijah gozda, se proizvodna funkcija gozda ni zmanjšala, pac pa samo spremenila. Nek­danja zahteva po maksimalni kolicini lesa je prerasla v zahtevo po maksi­malni kakovosti. Nekdanji donosi iz gozda so temeljili predvsem na kolicini lesa, danes pa temeljijo na njegovi kakovosti. Pogosto najdemo v gozdu posamezna drevesa, ki so vredna vec kot 1 ha gozda povprecne kakovo­sti. Razlika med ceno najbolj kakovostnega in ceno sortimenta najslabše kakovosti znotraj iste drevesne vrste se povecuje in kot kaže, bo tako še naprej. Trg je zasicen z lesom povprecne in podpovprecne kakovosti, povpraševanje po najbolj kakovostnih sortimentih pa je vse vecje . To je tudi razlog, da postajajo napake in kakovostni znaki lesa vse bolj zanimivi kot predmet raziskovanja. V tem sestavku obravnavamo trohnobo lesa v debi ih divje cešnje, crne jelše in poljskega jesena, ki pomembno vpliva na kakovost lesa ter vitalnost in zdravstveno stanje drevja. Te trohnobe so pogosto posledica mehanskih poškodb naravnega izvora ali pa so posledica »poškodb casa« , to je prehitrega staranja. 2 NAMEN RAZISKAVE 2 OBJECTIVES OF THE RESEARCH Namen raziskave je ugotoviti pojavnost trohnobe debel pri divji cešnji (Prunus avium L.) in crni jelši (A/nus glutinosa (L.) Gaertn.) ter pojavnost diskoloriranega lesa pri poljskem jesenu (Fraxinus angustifolia Vahl.) na rastišcih, kjer rastejo omenjene vrste v obilni primesi ali pa kot glavna drevesna vrsta. V prispevku obravnavamo glavne vzroke, ki privedejo do pojava trohnobe, ter posledice. Ker trohnoba oziroma diskoloracija (fakultativno obarvana jedrovina pri jesenu) pomembno razvrednoti kakovost lesa, poskušamo v prispevku podati okvirne smernice, kako ravnati z gozdom, kjer uspevajo te drevesne vrste, da bi bil obseg teh nezaželenih pojavov cim manjši. 3 PREDMET RAZISKAVE IN METODE DELA 3 SUBJECT OF INVESTIGATION AND METHODS OF WORK V prispevku obravnavamo razširjenost trohnobe pri divji cešnji na rasti­šci h, ki jih porašcajo fitocenoze, ki jih uvršcamo v sintaksonomske enote Castaneo-Fagetum sy/vaticae, Hedero-Fagetum, Galio rot.-Abietetum in Querco roboris-Carpinetum. Analize pri tej drevesni vrsti smo izvedli v Halozah, Murski šumi in Suhi krajini. Trohnobo pri crni jelši smo proucevali pri drevesih, ki so rasla v Veliki Polani in Crnem Logu, in sicer na rastišcih sintaksonov Carici-Ainetum ter Robori-Carpinetum. Pojavnost diskoloriranega lesa pri poljskem jesenu smo analizirali na secišcih v Veliki Polani in Crnem Logu, na rastišcu fitocenoz, ki so uvršcene v Carici-Ainetum in Robori-Carpinetum. Pri cešnji smo analizirali 62 dreves, in sicer s pomocjo debelnih analiz (celotno deblo), pri crni jelši in poljskem jesenu pa smo izvedli meritve panjev 60 (':;n7rlV s~ 1?001 \? Kotar, M.: Trohnoba debla pri divji cešnji , crni jelši in poljskem jesenu-vzroki in posledice in meritve premerov trohnecega dela ali obarvanega dela lesa. Te panje smo nak lj ucno (v pasovih) izbrali na secišcu , kjer je bil izveden koncni posek. Pri delu smo uporabili izsledke dosedanjih raziskav, ki so bile izvedene pri nas in v Nemcij i ter rezultate analiz, ki smo jih izvedli z namenom, da v koncnih posekih ugotovimo delež dreves, ki imajo trohneca debla ali pa razvrednotene sortimente zaradi pojava »sivorjavega srca«. 4 REZULTATI IN RAZPRAVA 4 RESULTS AND DISCUSSION 4.1 Proizvodna doba divje cešnje in pojav trohnobe lesa 4.1 Rotation of the wild cherry and occurrence of wood rot že v davnem letu 1713 je Carlowitz pisal o divji cešnji (SPIECKER 1994), o tem da se cudi , ker je ne sadijo v vecji meri, saj spada med najbolj donosne (allerprofitabelste Baumart) drevesne vrste, njena rast pa je hitrejša kot pri vecini ostalih dreves. Tudi današnji gozdar, ki ima poleg bioloških in tehnicnih znanj še nekaj znanja s podrocja ekonomike, ne razume, zakaj tej drevesni vrsti, ki se pojavlja v naravni zgradbi gozda na velikem delu naših rastišc, posvecamo tako malo pozornosti. Poleg ekološke in estetske vrednosti ima ta vrsta dragocen les. V zadnjih desetletjih smo to drevesne vrsto ohranjali, mestoma celo pospeševali, le malo pa smo naredili, da bi povecali kakovostno proizvodnjo lesa (KOTAR 1 MAUCIC 2000). ce kakovost debla oziroma drevesa dolocajo napake oblike debla (kri­vost, dvovrhatost, malolesnost, ekscentricna rast) in napake lastnosti lesa (zdravost, brezvejnatost, pravilna zgradba branik, ojedritev, raven potek lesnih vlaken, dobre barvne lastnosti, les brez razpok) (LEIBUNDGUT 1966), vidimo, da so pri cešnj i dalec bolj pogoste slednje. Podrobno bomo obrav­navali le zdravost lesa oziroma trohnobo lesa, ki pa je povezana z vejnatostjo (g rcavostjo) debel ter z barvnimi lastnostmi lesa. Divja cešnja spada med vrste, ki imajo obarvano jedrovino. Ta je rde­cerumene ali rumenkaste barve. Beljava je svetlejša in manj cenjena; pri proizvodnji furnirja pa je celo odpadek. Žal pa jed rovi na ceš nje ni bolj trajna ali bolj odporna proti napadu gliv. V jedrovini cešnje niso nagrmadene snovi, ki povecujejo odpornost proti napadu škodljivcev, tako kot je to pri hrastih, kostanju, brestu, borih, macesnu itd. Zato cešnjo razmeroma zgodaj napade trohnoba. Tako je v Severnem Porenju in Westfaliji po podatkih raziskave, ki jo je izvedel Roos (1990), kar 54% dreves cešenj , ki so bile stare 50 let in vec, napadla trohnoba. Pri drevesih, ki so bila mlajša kot 50 let, pa je ta delež znašal 20 %. Do podobnih ugotovitev smo prišli tudi pri raziskavah v Sloveniji (MAUCIC 1999, KOTAR 1 MAUCIC 2000). Vpogled v razširjenost trohnobe debel nam daje preglednica 1, kjer je prikazano število analiziranih cešenj glede na rastišcno enoto, število dreves s trohnobo debla na panju ter število dreves s trohnobo na višini debla 8 m ter starosti dreves s trohnobo (KOTAR 1 MAUCIC 2000). Iz preglednice 1 je razvidno, da se pri divji ceš nji pri starosti 45 1et pricne pojavljati trohnoba in da so imele vse cešnje pri starosti 70 let trohnobo na panju in pogosto tudi na višini 8 m. Kaj je vzrok pojava trohnobe debla že pri razmeroma nizkih starostih? Odgovor na to vprašanje dobimo, ce analiziramo vzroke poškodb oziroma nacin okužbe. Pri drevesu nastanejo okužbe na tri nacine, in sicer: -trohnoba debel zaradi odmiranja vej, polomljenih delov vej in vrha, r.:n7rlll !>Q l?nn1 \ ? Kotar M .. Trohnoba debla pn divji cešnji crni jelši in poljskem jesenu -vzroki in posled1ce ' Nahajališce Place of ana/vses Stev.analiz. dreves Numberof analysed trees Stev. dreves s trohnobo na panju Number of trees with rot on the stump Stev. dreves s trohnobo na višini 8 m Number of trees with rot in the stem at the height of 8 m Starost dreves s trohnobo The age of trees with rot Zavrc Castaneo-Faaetum sy/v. 30 11 8 45-57 Stoperce Hedero-Faaetum 22 8 4 53-71 Gruškovje Galio rot.-Abietetum 1 1 1 84 Kamni vrh -Suha krajina Hedero-Faaetum 2 2 1 93-106 Murska šuma Querco-roboris-Carpinetum s. lat 4 4 1 69-76 Laze, Krka, Suha krajina Hedero-Faaetum 1 - - 40 Koprsko gricevje Castaneo-Faaetum sv/v. 2 2 1 62 Skupaj Total 62 28 16 Preglednica 1 Osnovni podatki o drevesih divje cešnje , ki so imela trohnobo na panju in na višini 8 m Table 1 General data of trees with dry rot on the stumps and on the stem at the height of 8 m -trohnoba debel, povzrocena zaradi trohnobe korenin, -trohnoba debel zaradi mehanskih poškodb debel (rane na deblu). Najbolj razširjena je trohnoba debel zaradi odmiranja vej ali njihove predcasne odstranitve. Drevesa, ki imajo majhno življenjsko moc , ne impreg­nirajo v zadostni meri štrcljev vej z gumoznimi substancami. V tem primeru se na te štrclje naselijo glive, ki prodrejo v samo jedrovino in potem po deblu navzgor in navzdol. Do podobnega primera pride, ce je premer veje že tolikšen, da se je že izoblikovala jedrovina, ta pa ni sposobna tvoriti cešnjevega gumija oziroma zadovoljive zašcite. Pri tem pa je potrebno poudariti, da so suhe odmrle cešnjeve veje, ki so prepojene z zašci tn imi substancami, izredno cvrste in nerade razpadejo, zato se vrašcajo v deblo in tvorijo izpadajoce grce. Trohnobo korenin lahko opazimo le pri starejših drevesih; ta napreduje zelo pocasi po deblu navzgor in to izjemoma do 2 m višine (SPIECKER 1994 ). Le redko pa najdemo to trohnobo pri drevesih, ki so v mladosti rasla pocasi (ozke branike). Trohnoba debla, ki je posledica ran debla, je izredno redka, razen v primeru, da sega poškodba v samo jedrovino. V primeru, da je takšna poškodba omejena na beljavo, drevo zalije rano z gumijem in jo preraste. V tem pogledu je cešnja neverjetno odporna. Kot vidimo, so glavni vzrok trohnobe debla poškodbe zaradi odmiranja vej, odlomov vej ali pa umetne odstranitve vej, in to tistih, ki imajo že izo­blikovano jedrovino. Ne smemo pozabiti, da cešnja že izredno zgodaj tvori jedrovino in da je pas beljave obicajno zelo ozek. Zato je uspešna borba proti pojavu trohnobe debel v tem, da naravno pospešimo odmiranje vej, ko so te še tanke, ali pa v zelenem obvejevanju ter v takšnem oblikovanju gozda, kjer cešnja že pri razmeroma nizki starosti doseže ciljni premer oziroma zaželeno debeli no. Ker je zadovoljivo naravno cišcenje vej v casu , ko so te tanke, mogoce le v gostem sklopu, bi bila posledica takšnega nacina vzgoje in nege slabše prirašcanje v debeline, to pa bi povece valo proizvodno dobo, kar pa bi zopet pripeljalo do povecanega deleža dreves s trohnobo debel. Zato moramo pri cešnji dosegati cistost debla z obvejevanjem. Raziskave umetnega obvejevanja pri cešnji na Gozdarskem inštitutu v Freiburgu so r..n-ui\1 .:;a t?nn1 \ ? Kotar. M Trohnoba debla prt diVJI cešnJi crm Jelst 1n polJskem Jesen -~roktan posledice dale vzpodbudne rezultate (SPIECKER 1994, SPIECKER 1 SPIECKER 1988). V nasprotju s trditvami Mayer-Wegelina (1952), ki odsvetuje odstra­njevanje živih (zelenih) vej, so ugotovili, da cešnja izredno hitro preraste rane, ki so nastale po odstranitvi vej, ce so bile te tanjše kot 3 cm. Rano v dveh letih preraste les, ce obvejevanje izvajamo v juliju. Cešnja prenese tudi oblikovanje krošnje s prirezovanjem, kar nam omogoca, da oblikujemo simetricno oblikovane krošnje, ki so bolj odporne proti poznemu snegu. Poleg zelenega obvejevanja pa moramo cešnji zagotoviti dovolj rastnega prostora, da bo razmeroma zgodaj dosegla velike dimenzije ter se na ta nacin izognila vsem nevšecnostim in pojavom, ki jih prinaša starost. Analize cešnjev Sloveniji (MAU C IC 1999, KOTAR 1 MAUCIC 2000) kažejo, da lahko cešnja na dobrem rastišcu pri starosti 31 let doseže prsni premer 43,3 cm; poznana je tudi cešnja, ki je imela d1.3 = 52,2 cm, in to pri starosti 34 let. Letni debelinski prirastki 2 cm oziroma 1 cm široke branike niso pri cešnji nikakršna izjema; pogoj je samo ustrezno rastišce in ustrezna gojitvena obravnava. To pa obsega naslednje: Z zelenim obvejevanjem je treba priceti že v cetrtem letu starosti. To obvejevanje nadaljujemo, vse dokler ne dosežemo ciste dolžine debla do ene tretjine koncne višine drevesa. Obvejevanje si mora slediti v razmiku dveh let. Ko dosežemo cisto dolžino debla, moramo cešnji zagotoviti spro­šceno krošnjo, da ne pride do odmiranja spodnjih vej krošnje in da ohra­njamo debelinsko prirašcanje. Pri zelenem obvejevanju lahko nastopi primer, ko ima posamezna veja tudi obcutno vecji premer kot 3 cm; v tem pri­meru rano premažemo s sredstvom, ki preprecuje okužbe rane (cepilna smola). 4.2 Proizvodna doba crne jelše in pojav trohnobe lesa 4.2 Rotation of the black alder and occurrence of wood rot V knjigi Die Waldpflege (1966) je znan gojitelj H. Leibundgut prikazal tudi povprecne gospodarske zrelosti posameznih drevesnih vrst v Švici; tako je pri crni jelši kot pri velikem jesenu navedel razmik 40-70 let. Razlog za tako kratke proizvodne dobe je v razmeroma zgodnji kulminaciji MAl (povprecnega volumenskega prirastka), to je v nagli rasti in razmeroma zgodnji izgubi življenjske moci. V Sloveniji imamo razmeroma obširne goz­dove crne jelše v poplavnih gozdovih Prekmurja, na rastišci h sintaksona Carici-Ainetum in delno na rastišci h sintaksona Robori-Carpinetum. Na vseh teh rastišcih se pri crni jelši v nekoliko višji starosti pojavi trohnoba debel, ki kakovostno razvrednoti prve hlode. Z analizo panjev na secišcih , kjer so bili izvedeni koncni poseki (to je na Prt:ogledntca 2 Delež dreves crne koncu proizvodne dobe), smo ugotavljali pojav trohnobe. jelše, ki imajo trohnobo debla (na Analizo smo izvedli v oddelkih 38a, 41 b, 68a in 72b. Rezultati analize panju). glede na starost so podani v preglednici 2. T-J/1/e 2 Number and share of Kot je razvidno iz preglednice, je delež drevja s trohnobo manjši na black alder trees with dry rot rast išcih , katerih fitocenoze so uvršcene v Robori-Carpinetum. Proizvodna on the stump according to their doba 60 let na rastišcni enoti Carici-Ainetum je predolga, ker ima vec kot tri age Oddelek -ploskev in rasti šcna enota Sample plot and site unit Stev. dreves na ploskvi Number of trees on the samole olot Starost dreves na ploskvi (leta) Age of trees on the samole olot fvears) Stev. dreves, ki Imajo trohnobo Number of trees with the rot Odstotni delež dreves s trohnobo Percentage of trees with the rot 38a Carici-Ainetum 19 64 15 79% 41 b Robori-Caroinetum 19 86 8 42% 68a Carici-Ainetum 16 67 16 100% 72b Carici-Ainetum 59 55 51 86% GozdV 59 12001) 2 Kotar, M .. Trohnoba debla pri divji cešnJi. cmt jelšt tn polJskem 1esenu-vzroki in posledice cetrtine dreves v deblu že trohnobo. še posebej pa je tolikšna proizvodna doba predolga, ce imamo opravka z drevjem, ki je panjevskega izvora. Velik delež dreves v oddelku 68a je zrasel iz pan ja, zato tudi tolikšen delež trohnecih debel. Pri crni jelši je velik delež trohnobe debel posledica trohnobe v koreninah, ker je napaden le spodnji del debla. Pri tej trohnobi pa je hitrost napredovanja trohnobe odvisna od širine branike v prvih letih razvoja in rasti dreves. Zato bi moral delež površine preseka na panju (premer te površine), ki ga je napadla trohnoba, korelirati s premerom panja (pri isti starosti dreves). Pri analiziranih panjih oziroma drevesih je delež trohnobe v rahli pozitivni povezavi s premerom panja na ploskvi v odd. 72b. Odnos podaja regresijska premica P.% = 7,414 + 0,218 d0.3 (kjer pomeni: P =delež trohnecega dela panja v%, d0.3 =premer panja v cm) (r =O, 164, o. < 0,213, n = 59). Drevo s širokimi branikami je manj odporno proti trohnobi, zato bi poca­sna rast (manjša krošnja) le nekoliko zmanjšala ( upocasnila) širjenje tro­hnobe. Ucinkovit ukrep za zmanjšanje trohnobe pri crn i jelši je skrajšanje proiz­vodne dobe ter vzgoja dreves in sadik iz semena. Tudi pri jelši lahko dobimo zaželeno debelina dreves že pri starosti 40-50 let, le red cenja moramo izvajati z vecjo jakostjo. V današnjih jelševih gozdovih imamo drevesa z obcutno prekratka krošnjo oziroma predolgo dolžino ci stih debel. Zavedati se moramo, da je res kakovosten les lahko le v spodnji tretjini debla in da je srednja tretjina, ceprav je cista od vej manjvredna, ker so grce tik pod skorjo oziroma jih lahko prerašca le tanek sloj lesa brez grc . V Sloveniji delamo v gozdarstvu vsi isto napako, ker želimo tudi pri vrstah, kjer je zaželena široka branika, vzgajati vitka drevesa s cim vecjo dolžino cistega debla. Kratka krošnja ima majhno površino, ta pa je tista, ki odloca o širini branike in velikosti prirastka in ne nazadnje tudi o vitalnosti drevesa in o njegovem zdravstvenem stanju. Koncni izbranci ali pa ciljna drevesa nikakor ne smejo imeti krošnje, ki je krajša od polovice višine drevesa, pri vecini drevesnih vrst mora biti v razmiku med 1/2 in 2/3. 4.3 Proizvodna doba poljskega jese na in pojav diskoloriranega lesa 4.3 Rotation of the field ash and occurrence of the discoloured wood Pri poljskem jesenu, ki pogosto porašca rastišca, ki so nekje med rastišci, ki jih porašca crna jelša, in rastišci , ki jih porašca dob, se razmeroma zgodaj pojavi diskoloriran les, ki mo cno razvrednoti kakovost lesa. To nepravo srce, ki je lahko pravilne krožne ali pa zvezdaste oblike, razmeroma kmalu napade tudi trohnoba. Vendar je že pojav tega diskoloriranega lesa, še posebej, ce je zvezdaste oblike, takšna napaka, da nam iz nici vso gozdnogojitveno delo, ki smo ga vložili v te gozdove. Pojav diskoloracije je pri poljskem jesenu veliko bolj usoden kot npr. pri bukvi, ker v veliko vecj i meri zmanjša vrednost takšnega lesa. Ta pojav poznamo tudi pri velikem in malem jesenu, vendar pri teh dveh vrstah nastopi v višji starosti. Z namenom, da ugotovimo, kolikšen je obseg pojava diskoloracije pri poljskem jesenu, smo analizirali 4 secišca v gozdu crne jelše in poljskega jesena v Polani ter Crnem Logu. Pregled rezultatov te analize je podan v preglednici 3. Na rastišcn i enoti Carici-Ainetum imajo vsi jeseni do starosti 67 let obar­vano jedrovino, na ra sti šcni enoti Robori-Carpinetum pa je pri starosti 86 let še vedno 6 % dreves brez obarvanosti srca. Iz tega sklepamo, da se na hrastovih rastiš ci h pojavi diskoloracija v višji starosti, oziroma da so ta GozdV 59 12001) 2 Kotar M · Trohnoba debla pri d1vj1 cešnJI cm1 1elš1 1n poljskem 1esenu -vzrok1 1n posled1ce 1 Oddelek in rastišcna enota Sample plot and site unit Stev. dreves na ploskvi Number of trees on the sample plot Starost dreves (leta) The age of the trees (years) Stev. dreves z obarvano jedrovino Number of trees with the discoloured wood Odstotni delež dreves z obarvano jedrovino Percentage of trees with the discoloured wood 38a Carici-Ainetum 21 64 17 81% 41 b Robori-Carpinetum 52 86 49 94% 68a Carici-Ainetum 28 67 28 100% 37b Robori-Carpinetum 72 58 54 75% rastišca bolj primerna za gojitev poljskega jesena. Tudi pri jesenu zasledimo rahlo pozitivno korelacija med deležem disko­lori ranega lesa na panju ter širino branike. To odvisnost podaja regresij­ska premica Pv% = 4,413 + 0,341 (r = 0,205, a::;; 0,084, n = 72). Vredno­sti parametrov so izracunane iz podatkov na ploskvi 37b v Crnem Logu ( Robori-Carpinetum). Podobno kot pri crni jelši je tudi pri poljskem jesenu edino ucinkovito sredstvo proti pojavljanju diskoloriranega lesa skrajšanje proizvodne dobe (KOTAR 2000) ter gojitev sestojev te drevesne vrste na primernih rastišcih . Podatki kažejo, da so rastišca sintaksona Carici-Ainetum glede pojavljanja diskoloriranega lesa manj primerna za poljski jesen kot rastišca, kjer se pojavlja dob. Na slednjih je globina podtalnice v poletnem casu nižja. Tudi poljski jesen bo dosegel v krajši proizvodni dobi (npr. 50 let) zadovoljive ciljne premere, ce mu bomo omogoci li , da bo oblikoval vecjo krošnjo. Zato bomo pri jesenu stremeli k temu, da bo cimprej dosegel ciljno dolžino cistega debla; to pa pomeni, da ga bomo do takrat vzgajali v gostejšem sklepu, posledica cesar bodo nekoliko ožje branike, ko pa bo enkrat cistost od vej dosegla nacrtovano višino, pa bomo krošnjo sprostili, da ne pride vec do njenega odmiranja. 5 ZAKLJUCEK 5 CONCLUSION Uspeh gospodarjenja z gozdovi se zrcali v doseganju tako neproizvodnih kot proizvodnih ciljev. Med proizvodnimi cilji je v vecini gozdov na prvem mestu proizvodnja lesa, ki pa se izraža predvsem v vrednostnih in manj v kolicinskih enotah. Pri vrednosti lesa je pomembna njegova kakovost. Pri kakovostnih znakih lesa igrata pomembno vlogo zdravost lesa in cistost od vej oziroma pri sortimentih grcavost. Zdravost lesa je pogosto povezana s poškodbami lesa ali pa s starostjo drevesa. Pri dolocenih drevesnih vrstah so zdravost lesa, poškodbe ter starost drevesa tesno povezane; med takšne vrste spada predvsem divja cešnja , ki je zelo odporna na poškodbe, dokler je drevo mlado in še ne tvori jed rovi ne. Pri tej drevesni vrsti imamo poškodbe, ki so naravnega izvora, kot je npr. naravno cišcenje od vej, po 40., 50. letu starosti pa trohnobo debla. Da zagotovimo visoko vrednostno proizvodnjo, je potrebno umetno obve­jevanje, s ci mer dosegama cistost debla, istocasno pa preprecujemo, da bi se v deblu pojavila trohnoba. To pa dosežemo le v primeru , da pricnemo z obvejevanjem zelo zgodaj (4.1eto starosti), ko so veje tanjše kot 3 cm, in da si obvejevanje sledi v razmiku dveh let vse do casa, dokler ne dosežemo ciljne dolžine cistega debla. Pri cešnji moramo stremeti k temu, da dosežemo ciljno debeli no že pri starosti 40 do 50 let, to pa bomo dosegli, ce bodo imela drevesa sprošce no krošnjo vse od tistega trenutka dalje, ko dosežejo ciljno dolžino c istega debla. Ta naj bo 1/3 do 2/5 maksimalne višine drevesa. Pri crni jelši ugotavljamo, da ima pri obicajn ih dolžinah proizvodnih dob (60-70 let), velik del dreves trohnobo debla. Ta je v rahli povezavi s širino Pregledn1ca 3. število in delež dreves poljskega jesena z ~avo obarvano jed rovi no glede na sta­rost Table 3: Number and share of field ash trees with the discolou­red wood according to their age Gn7t1V S!l/?001) 2 Kotar, M.: Trohnoba debla pri divji cešnji, crn i jelši in poljskem jesenu -vzroki in posledice Slika 1: Divja cešnja oblikuje podo­bno kot smreka izpadajoce grce Figure 1: Wild cherry forms (like a Norway spruce) loosen-knots branike; cim širša je branika, tem vecji je delež trohnobe debla. Pojav trohnobe pri crni jelši ni posledica mehanskih poškodb debla ali krošnje, temvec posledica trohnobe v koreninah. Panjevci so bolj ogroženi glede trohnobe debla, zato naj gradijo sestoje predvsem drevesa, ki so zrasla iz semena. Težnja gozdarjev, da bi na rastišcih crne jelše prešli na naravno obnovo, je nekoliko vprašljiva, ker se gozd crne jel še pomlajuje predvsem s panjevci. Uspešno sredstvo proti zmanjševanju poškodb zaradi trohnobe debla je skrajšanje proizvodne dobe. Da bomo v krajših proizvodnih dobah dosegli želeno ciljno debelino, pa je potrebna vecja jakost redcenj od tistega trenutka dalje, ko drevesa dosežejo zaželeno ciljno dolžino cistega debla. Poljski jesen je vrsta, ki v poplavnih gozdovih Prekmurja razmeroma zgodaj oblikuje diskoloriran les, ki mocno razvrednoti vrednost debla. Takšen les zelo hitro napade trohnoba. Jedrovina je lahko na precnem prerezu razlicne oblike, naj v ecjo izgubo vrednosti predstavlja obarvanost v obliki zvezde ali plamenov. Rastišca, kjer ima podtalnica višjo raven, so manj primerna za jesen, ker je delež obarvane jedrovine vecj i in sam pri cetek pojavljanja diskoloriranega lesa nastopi prej, tj. v nižji starosti. Na teh rasti­šcih je potrebno skrajšati proizvodne dobe, in sicer na 40-50 let. Podobno kot pri jelši moramo tudi pri poljskem jesenu težiti k temu, da cimprej dose­žemo cisto dolžino debla, potem pa krošnje mocno sprostimo, da drevo cim hitreje prirašca. Tako pri c rni jelši kot pri poljskem jesenu mora biti krošnja daljša od 1 koncne višine drevesa. Slika 2: Pri crni jelši se trohnoba pojavi že pri sta­rosti drevesa 40-50 let Figure 2: ln the blackalder wood root occurs at the Figure 1: Wood rot in the field ash often occurrs at the tree age of 40-50 years age of 40-50 years (all photo M. Kotar) 6 ZAHVALA 6 ACKNOWLEDGEMENT Pri nastajanju dela so mi pomagali številni gozdarski strokovnjaki z goz­dnih gospodarstev ter ZGS. Vsem iskrena hvala za pomoc; še posebej pa se zahvaljujem Janku Kolarju, gozd. tehn. ZGS, OE Maribor, Andreju Sarjašu, gozd. tehn. ZGS, OE Murska Sobota, Ladislavu Murš i cu, gozd. tehn. GG Murska Sobota, ter Boštjanu Muršicu , abs. gozd, in Petru Gonterju, abs. gozd., ki so mi pomagali pri terenskih meritvah in analizi dreves. Gozd V 59 12001 \ 2 Kotar. M.: Trohnoba debla pn divji cešnji , crni jelš1 in poljskem jesenu-vzroki in posledice Occurrence of Wood Rot in the Wild Cherry, Black Alder, and the Field Ash -Causes and Effects Summary A share of the wild cherry, black alder, and the field ash in the growing stock of Slovenian forests is relatively small, but it is much higher when a wood production of these tree species is expressed asa value figure. The three tree species could with a su ita ble tending on appropriate sites produce timber assortments which are classified in the highest quality classes. For the wild cherry, black alder, and the field ash it is typical that with the ageing process of trees the changes occur in their stem wood which, as a consequence, depreciates in its value. ln the wild cherry and black alder it is wood rot that occurs and in the field ash it is a brown heart or so called discoloured wood. For the purpose of establishing at what age these unwonted phenomena commence and to determine their extension, this analysis was carried out, where the share of attacked stem wood and the share of the attacked trees by dry rot and discoloured wood were investigated, respectively. ln the investigation only the site units where the above mentioned tree species play an important role in the stand structure, it means they are admixed in the significant share, have been analysed. The results of the investigation of the wild cherry show the share of trees attacked by dry rot rapidly increases after the age of 45 years and that all of the analysed trees were attacked at the age of 70 years and over. At this age dry rot was discovered on the stumps as well as on the stems on the height of 8 m. The main reason for occurrence of rot in the wild cherry are injuries of the crown and natural pruning of the branches that are to thick, thicker than 3 cm. Silvicultural measures against the early occurrence of rot taken into consideration are: green pruning which has to be performed in due time when the diameter of green branches is smaller than 3 cm, heavy thinnings which accelerate the DBH growth, and short rotation. The DBH of 50-60 cm needs to be achieved at the age of 50 years. The wild cherry was analysed on the sites where natural plant communities (phytocenozes) are arrayed in the following syntaxon units: Hedero-Fagetum, Castaneo-Fagetum sylv., Querco roboris-Carpinetum s lat. and Galio rot.-Abietetum. According to a share of the damaged trees with rot the differences among the analysed site units are not significant. Occurrence of dry rot in the black alder was analysed on the sites which are classified in two syntaxon units: on Carici-Ainetum where the black alder is a dominant tree species and on Robori-Carpinetum, where the alder is a great dea! admixed or is the leading tree species in a stand structure. The share of attacked black alder with wood rot is smaller on the site unit of Robori-Carpinetum than on the Carici-Ainetum, although the latter is considered a typical site for the black alder. ln the Carici-Ainetum site unit, 86% of analysed trees were attacked by rot on the stumps in the age of 55 years, and in the Robori-Carpinetum unit, 42 % in the age of 86 years. The silvicultural measures in the black alder stands on the analysed sites are si milar to the wild cherry, i.e. the rotation on Carici-Ainetum should be up to 40-50 years and on Robori-Carpinetum up to 60-70 years. ln the black alder it is necessary that the trees grow with a released crown after they attain a planned trunk length without branches. The length of a crown of the alder should be longer than one half of the height at the end of the rotation. ln the field ash the discolouration of wood occurs at the age over 50 years. ln the Carici-Ainetum unit, 1 OO %of analysed trees at the age of 67 years have been damaged with occurrence of the discoloured wood. It is si milar in the Robori-Carpinetum unit, only the share of damaged trees is a little small er and the attacked trees area little older. Therefore, the rotation of the field ash should be 50-60 years in the Carici-Ainetum, and 60-70 years in the Robori-Carpinetum. A crown should be longer than one half of the end length of a stem and should be released after it riches the end length of a trunk without the branches. Viri 1 References KOTAR, M., 2000. Vpliv starosti in debeline dreves na donos gozda.-Zbornik referatov, XX. gozdarski študijski dnevi, Kranjska gora, BF, Odd. za gozd. in obnovljiva gozdne vire, UL., s. 169-190. KOTAR, M. 1 MAUCIC , M. , 2000. Divja cešnja (Prunus avium L.)-pomembna vrsta slovenskih gozdov.-Gozd. V., 58 (5-6), s. 227-251. LEIBUNDGUT, H. , 1966. Die Waldpflege.-Paul Haupt Bern, 192 s. MAUCIC, M. , 1999. Rast in razvoj divje cešnje (Prunus avium L.) v Halozah.-Višješolska diplomska naloga, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljiva gozdne vire, UL, 81 s. RCCS, M., 1990. Zum Wachstum der Vogelkirsche (Prunus avium L.) in Nordrhein-Westfalen und angrenzenden Gebieten.­ Dissertation Gottingen. 162 s. SPIECKER, M. 1 SPIECKER, H., 1988. Erziehung von Kirschenwrtholz.-AFZ 20, s. 562-565. SPIECKER, M., 1994. Wachstum und Erziehung Wertwoller Waldkirschen.-Mitteillungen der Forstlichen Versuchs-und For­ schungsanstalt. Saden -WGrtemberg, Freiburg in Breisgau, 92 s. ~rv7ri\ 1 c:;a t?nn 1 ' .., Znanstvene razprave .~--------------------------­ GDK: 461 : 461 .3: (497.12) Obseg in znacilnosti mehanskih poškodb drevja v slovenskih gozdovih po popisu poškodovanosti gozdov in gozdnih ekosistemov leta 20001 The Extent and the Characteristics of Mechanical Tree lnjuries in Slovene Forests According to the Forest Condition lnventory in the Year 2000 Robert ROBEK* Izvlecek: Robek, R.: Obseg in znacilnosti mehanskih poškodb drevja v slovenskih gozdovih po popisu poškodovanosti gozdov in gozdnih ekosistemov leta 2000. Gozdarski vestnik, št. 2/2001. V slovenšcini , s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 19. Prevod v anglešcino: Robert Robek. V okviru slovenskega popisa poškodovanosti gozdov in gozdnih ekosistemov na mreži 4 x 4 km so bili leta 2000 ocenjeni vzroki vidnih poškodb drevja. V prispevku je predstavljena uporabljena metoda popisovanja vidnih poškodb drevja z znanimi vzroki ter podane so znacilnosti popisanih mehanskih poškodb drevja in ocene povprecnega deleža mehansko poškodovanega drevja v slovenskih gozdovih. Prevladujejo stare zarasle rane na deblu in korenicniku s površino 1-5 dm2, ki so posledica secnje in spravila lesa. Povprecen delež dreves z mehansko poškodovanim deblom ali koren icnikom znaša v državnih gozdovih 29,6 %, v zasebnih gozdovih pa 19,8 %. Najvišji delež mehansko poškodovanih dreves je na Kocevskem , najmanjši pa v Prekmurju in na nizkem Krasu. Prime~ava deleža mehansko poškodovanih popisanih dreves zaradi izvajanja gozdarskih del med popisom leta 2000 in popisom leta 1995 ne kaže bistvenih sprememb, kljub spremembi metodologije zbiranja podatkov. Kljucne besede: gozd, gozdni ekosistem, popis poškodovanosti, poškodba drevja, mehanska poškodba, sestoj, Slovenija, leto 2000. Abstract: Robek, R.: The Extent and the Characteristics of Mechanical Tree lnjuries in Slovene ForestsAccording to the Forest Condition lnventory in the Year 2000. Gozdarski vestnik, No. 2/2001. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 19. Translated into English by Robert Robek. Within the Slovene Forest Condition lnventory on the 4 x 4 km grid, the visible tree injuries due to known causes were assessed in the year 2000. ln the paper the surveying method for the evident tree injuries with known causes and the characteristics of the surveyed mechanical tree wounds are reported and the average share of mechanically injured trees in Slovene forests is estimated. The old overgrown wounds on the stem and root collar with the size of 1-5 dm2 caused by wood harvesting prevail. The average share of the trees with mechanically injured stem or root collar has reached 29.6% in the state forests and 19.8 % in the private forests, respectively. The largest share of mechanically in ju red trees in stands has been found in Kocevska region (SE Slovenia), and the smallest one in Prekmurje (NE Slovenia) and Low Karst (SW Slovenia) region. The comparison of the two surveys from the years 2000 and 1995 shows the share of mechanically injured trees due to forest operations in the sample has not changed significantly even !hough the data collection methods in the survey 2000 were changed. Key words: forest, forest ecosystem, Forest Condition lnventory, tree injury, mechanical injury, stand, Slovenia, year 2000. 1 UVOD 1 INTRODUCTION V Sloveniji izvajamo od leta 1985 periodicne vzorcne popise posledic onesnaženja zraka in tal v gozdnem prostoru (BATIC 1997). Njihov namen je pridobiti kakovostne, ažurne in mednarodno primerljive informacije o spre­ * mag. R. R., univ. dipl. inž. membah v gozdnih ekosistemih in trendih poškodovanosti gozdov zaradi gozd., Gozdarski inštitut Slove­ daljinskega onesnaževanja (KOVAC et al. 2000). Povzroci te lj i daljinskega nije, Vecna pot 2, Ljubljana, SLO, onesnaževanja praviloma niso znani, posledice onesnaževanja pa pre­robert.robek@gozdis.si sojamo na drevesu po osutosti iglic oz. listja, v sestojih pa s povprecno • Prispevek je bil predstavljen osutostjo in indeksom osutosti dreves na vzorcnih površinah ( HOCEVAR na posvetovanju Vpliv mehanskih poškodovanj na rast drevesa in 1990). kakovost lesa, 23. 11. 2000 v Lju­Poleg daljinskega onesnaževanja obremenjujejo gozdove tudi razno­bljani vrstne poškodbe in bolezni drevja ter motnje tal, za katere je obicajno Robek. R: The extend and the characteristics of mechanJcal wounds to trees m slovene forests according to •• lažje ugotoviti povzrocitelja . Pogoste poškodbe na drevesu so mehanske poškodbe, pri katerih pride zaradi delovanja zunanje sile (udarec, drgnjenje, trganje) do odstranitve ali propada dela skorje ali kambija (Tree Wounding and Decay Guidebook 1997). Proces mehanskega poškodovanja imenu­jemo ranitev (ang. wounding), rezultat ranitve pa rana (ang. wound), ki predstavlja vstopno mesto za možno okužbo s trohnobnimi glivami. Pov­zrocitelji mehanskih poškodb drevja so lahko razlicni biotski, abiotski ali antropogeni dejavniki. Poškodovanost sestaja je odvisna od opredelitve vrste in vzrokov poškodb drevja. Mehansko poškodovanost sestaja doloca vec kazalcev (ZEGLEN 1997), med katerimi so najpomembnejši delež mehansko poškodovanega drevja ter velikost in položaj ran (Tree Wounding and Decay Guidebook 1997). Prvi doloca kolicinski obseg, druga dva pa stopnjo mehanske poškodovanosti sestaja. Mehansko poškodovanost sestaja se v tujini (SPINELLI 1996) in pri nas (ROBEK 1 MEDVED 1997) pogosto obravnava v povezavi z izvajanjem gozdarskih del pri pridobivanju lesa in gradnji gozdnih prometnic. Poleti 2000 je bil v Sloveniji izveden Popis poškodovanosti gozdov in gozdnih ekosistemov na 4 x 4 km mreži (v nadaljevanju: Popis 2000). Zbrani podatki Popisa 2000 o poškodbah drevja omogocajo analizo vidnih poškodb drevja zaradi znanih vzrokov in ocene mehanske poškodovanosti sestojev v slovenskih gozdovih. V prispevku želimo predstaviti obseg in znacilnosti vidnih poškodb drevja zaradi znanih vzrokov v slovenskih gozdovih po podatkih Popisa 2000 ter oceniti spremembe mehanske poškodovanosti sestojev zaradi izvajanja gozdarskih del. 2 METODA DELA 2 METHODS 2.1 Inventuren model in izvedba Popisa 2000 2.1 The inventory model and accomplishment of the lnventory 2000 Popis 2000 je cetrti vzorcni popis vidnih poškodb drevja na ploskvah, sistematicno razporejenih na 4 x 4 km mreži traktov v Sloveniji (v nadalje­vanju: mreža 4 x 4 km), ki zajema tudi ploskve 16 x 16 km bioindikacijske mreže (MAVSAR 1999). Metode popisovanja vidnih poškodb drevja so se v Sloveniji od leta 1987 zaradi razvoja inventurnega modela in novih spoznanj na podrocju ugotavljanja stanja gozdov veckrat spremenile. Jedro inventurnega modela Popisa 2000 predstavlja dvostopenjsko vzorcenje plo­skev v traktih (HOCEVAR 1993) in izbor dreves na ploskvah po metodi šestih dreves, M6 (PRODAN 1968). Metodološka novost Popisa 2000 (KOVAC et ai. 2000) je uvedba dodatne ploskve št. 10, koncentricne permanentne ploskve (KPP, slika 1 ). KPP zajema notranjo (r1 = 7,98 m), osrednjo (r2 = 13,82 m) in zunanjo (r3 = 25,00 m) površino, na katerih so bili popisani razlicni znaki. Na traktih mreže 16 x 16 km so bile popisa ne štiri ploskve M6 in KPP, na traktih mreže 4 x 4 km pa dve ploskvi M6 in KPP. Popis vidnih poškodb drevja zaradi znanih vzrokov sta v okviru Popisa 2000 izvedla Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije. Prvi je pripravil metodologijo popisa in uvajalen seminar za popisovalce, koordiniral in preverjal je terenska dela ter izvedel vnos in logicne kontrole zbranih podatkov. Drugi je zagotovil merilno opremo in popisovalce ter v juliju in avgustu 2000 izpeljal terenski del popisa. GozdV 59 (2001) 2 ,...... Robek, R.: The extend and the characteristics of mechanical wounds to trees 1n slovene forests according to ... Slika 1: Shematska razporeditev ploskev na traktu mreže 4 x 4 km; številke 1 do 9 oznacujejo sredi­šca ploskev M6, številka 10 pa središce KPP (vir: KOVAC et al. 2000) Figure 1: Plot arrangement on a tract on the 4 x 4 km grid; figures 1 to 9 denote the centre of the M6 plot s, figure 1 O denotes the centre of the concentric perma­nent plot (source: KOVAC et al. 2000) Slika 2: Vidnost mehanskih poš­kodb drevja je odvisna od mesta rane in pozornosti popisovalca (foto: Mitja Piškur) Figure 2: Visibility of mechanical tree injuries depends on a wound location and surveyor's attention (photo by Mitja Piškur) 70 Koncentricn a permanentna Ploskve M6 ploskev -KPP M6p/ots Concentric perma ne nt plot ~---------~----------­ ~9 02 3' 2.2 Merila in znaki za popis mehanske poškodovanosti drevja 2.2 Criteria and parameters for inventorying the mechanical tree injuries Namen popisa vidnih poškodb drevja v okviru Popisa 2000 je bilo pojasnje­vanje znanih vzrokov hira nja drevja pri propadanju gozdov zaradi daljinskega onesnaževanja. Namenu popisa je bila podrejena metodologija zbiranja podatkov, ki je opisana v prirocni ku za terensko snemanje podatkov pri popisu poškodovanosti gozdov in gozdnih ekosistemov ( KOVAC et al. 2000). Enota popisa vidnih poškodb drevja zaradi znanih vzrokov je drevo, pri katerem so bili opredeljeni ali ocenjeni naslednji znaki (KOVAC et al. 2000): -vzroki vidnih poškodb iglic/listov, vej in ostalih poškodb krošnje, -najpomembnejši biotski, abiotski in antropogen vzrok lahko dolocljivi h poškodb debla in korenicnika, -'sveži na' poškodb debla oz. koren icn ika, -skupna površina poškodovanega dela debla oz. korenicnika. Poudarek je bil na razvršcanju vidnih poškodb glede na domnevne vzroke poškodb ter položaj in stanje ran na drevesu. Nekateri podatki se nanašajo na posamezno poškodbo z najvecj im vplivom na vitalnost drevesa (vzrok poškodb), drugi na vse vidne poškodbe na dol ocenem podrocju drevesa (skupna površina ran na deblu in koren icn iku) . Pojem 'svežina' poškodb opredeljuje okvirno starost in zaraslost vseh vidnih ran na drevesu ter raz­likuje 'sveže/nezaceljene', 'stare/nezaceljenje' , 'stare/zaceljene' rane in njihove kombinacije. Za mehanske poškodbe drevja v metodologiji Popisa 2000 ni podane definicije, med vidne poškodbe se štejejo tudi spremembe skorje drevesa zaradi podlubnikov in rakastih tvorb, kar ni uveljavljeno pojmovanje mehan­skih poškodb drevja (Tree Wounding and Decay Guidebook 1997). Uporab­ljena metodologija (KOVAC et al. 2000) ne daje podrobnih meril za poeno­tenje prepoznavanja mehanskih poškodb {slika 2), za ugotavljanje površine ran (slika 3) in za razlikovanje med posameznimi vzroki poškodb. Ker ima vecina lahko doloclj i vih poškodb debla in koren i cnika znacaj mehanske poškodbe, smo za mehansko poškodovano drevo v tem pri­spevku šteli pri Popisu 2000 evidentirane mersko drevo z opredeljenim vzrokom vidne poškodbe debla ali koren icnika, ne glede na število in velikost Gozd V 59 12001) 2 Robek. R.: The extend and the characteristics of mechanical wounds to trees in slovene forests according to .. ran. Dreves z mehansko poškodbo iglic/listov nismo šteli med mehansko poškodovana drevesa. Zaradi slabe vidljivosti poškodb vej in krošenj ter majhnega deleža antropogenih vzrokov njihovih poškodb, dreves s takimi poškodbami nismo šteli med mehansko poškodovana, vendar bomo njihove znacil n osti predstavili v nadaljevanju. Ker v metodologiji dela (KOVAC et al. 2000) razmejitev med deblom in korenicnikom ni podrobno opredeljena, uporabljamo izraz drevesa z mehansko poškodbo debla, ceprav zajema izraz tudi drevesa s poškodbo korenicn ika. Za razliko od preteklih popisov stanja gozdov na mreži 4 x 4 km, Popis 2000 ni zajel popisa mehanskih poškodb tal. Glede na popis poškodb drevja na mreži 4 x 4 km leta 1995 (ROBEK 1 MEDVED 1997) sta bili pri popisu vidnih poškodb drevja zaradi znanih vzrokov v Popisu 2000 uveljavljeni dve spremembi: -pri antropogenih vzrokih poškodb debla in korenicnika se je poenostavil šifrant gozdarske dejavnosti; -na KPP so bili popisani sklep, mešanost in vrste poškodb mladovja. V Popisu 2000 so bile poškodbe mladovja opredeljene na tistih osred­njih površinah KPP, kjer je bil ocenjen sklep mladovja in kjer so poškodbe zajemale vec kot 25 % površine mladovja. 2.3 Ocena obsega mehanske poškodovanosti drevja v gozdovih 2.3 The assessment of mechanical tree injuries to trees extent in the forests Delež mehansko poškodovanega drevja pomeni delež števila dreves z mehansko poškodbo v sestoju. Povprecje deležev mehansko poško­dovanega drevja reprezentativnih sestojev do l ocene kategorije gozdov predstavlja oceno povprecnega obsega mehanske poškodovanosti drevja v teh gozdovih. Drevesa z vsaj eno evidentirana mehansko poškodbo debla ali korenicnika smo v Popisu 2000 šteli za mehansko poškodovana. Za trakte smo izracu n ali delež mehansko poškodovanih dreves, z njimi pa i zracunal i interval ne ocene obsega mehanske poškodovanosti sestojev v izbranih stratumih. Izracuna vali smo skupen obseg mehanske poškodovanosti sestojev in obseg mehanske poškodovanosti sestojev zaradi izvajanja gozdarskih del. Mehanska poško­dovanost sestojev ne zajema mehanskih poškodb mladovja. Pri primerjavi dobljenih rezultatov mehanske poškodovanosti sestojev po podatkih Popisa 2000 s preteklimi popisi stanja gozdov na mreži 4 x 4 km smo uporabili podatke iz študije Poškodbe drevja zaradi izvajanja gozdarskih del po podatkih popisov propadanja gozdov v Sloveniji (ROBEK 1 MEDVED 1997), kjer so podrobno opisani tudi postopki terenskega dela in obdelav popisov mehanskih poškodb drevja na mreži 4 x 4 km leta 1987, 1991 in 1995. 3 REZULTATI 3 RESULTS 3.1 Osnovne znacilnosti podatkov Popisa 2000 o mehanskih Slika 3: Ocenjevanje velikosti poškodbah drevja rane pri ogledu stojecega dre­vesa je lahko zelo nezanesljiva 3.1 Basic characteristics of the lnventory 2000 data regarding (foto: Mitja Piškur) mechanical tree injuries Figure 3: Estimating the wound size during the visual inspection of Popis 2000 zajema 20.025 zapisov o drevesih na 709 traktih. 10.315 the standing tree can be vety inac­ zapisov se nanaša na drevesa na KPP, 9.710 zapisov pa na drevesa na curate (photo by Mtija Piškur) GozdV 59 (2001 ) 2 71 Robek, R : The extend and the charactensbcs of mechan1cal wounds to trees in slovene forests according to .. Preglednica 1: Porazdelitev šte­vila dreves in traktov v bazi Popisa 2000 za analizo vidnih poškodb drevja po razredih las­tništva in skupinah drevesnih vrst v gozdnogospodarskih obmocjih (GGO) Table 1 Distribution of the number of trees and tracts in the Survey 2000 database used for the evident tree injury analysis according to the ownership and tree species categories within Forest Management Areas (FMA) ploskvah M6. Ker je šlo pri popisu stanja na ploskvah M6 za ponovitve meritev, je bilo na teh ploskvah v letu 2000 zaradi izpada in vrašca nja dreves na ploskve dejansko le 8.552 dreves s prsnim premerom debla nad 10 cm. Po izl ocitvi traktov z manj kot 5 merskimi drevesi, ploskev KPP, ki so bile manj kot 30 % v gozdu ter izloci tvijo vseh dreves na osrednji in zunanji površini KPP, smo oblikovali bazo Popisa 2000 za analizo vidnih poškodb drevja s 16.491 drevesi na 678 traktih mreže 4 x 4 km (preglednica 1 ). Zasebni gozdovi zajemajo gozdove fizicn ih oseb ter ob cinske in cerkvene gozdove. Izstopa majhno število traktov v državnih gozdovih brežiškega, kranjskega in celjskega gozdnogospodarskega obmocja , kar je vzrok za nezanesljive ocene populacijskih parametrov v teh stratumih. Skupino neo­predeljenega lastništva smo zaradi majhnega števila traktov iz loci l i iz obde­lav obsega mehanske poškodovanosti drevja. Ime in šifra GGO Name and codeofFMA Lastništvo 1 Ownership število dreves v vzorcu No. of trees in a sample Državno State Zasebno Private Neopredeljeno Undefined Skupaj Total Dreves Trees Traktov Tracts Dreves Trees Traktov Tracts Dreves Trees Traktov Tra et s Dreves Trees Traktov Tracts lglavci Conifers Li stavci Broadleaves Tolmin (1) 880 35 974 40 33 1 1.887 76 454 1.433 Bled (2) 341 13 594 27 - - 935 40 527 408 Kranj (3) 18 1 968 40 89 3 1.075 44 562 513 Ljubljana ( 4)_ 240 11 1.656 77 18 1 1.914 89 699 1.215 Postoina (5) 516 20 644 25 - - 1.160 45 457 703 Kocevje (6) 954 37 485 20 - - 1.439 57 499 940 N. mesto (7) 391 17 860 35 54 2 1.305 54 433 872 Brežice (8) 105 4 918 40 - - 1.023 44 88 935 Celje (9) 86 4 900 40 - - 986 44 366 620 Nazarje (10) 152 5 695 29 - - 847 34 600 247 Sl. Gradec (11) 318 11 532 19 - - 850 30 707 143 Maribor (12) 400 16 1.171 45 g1 4 1662 65 645 1017 M. Sobota (13) 153 5 326 12 - - 479 17 133 346 Sežana (14) 305 12 624 27 - - 929 39 282 647 Skupaj 1 Total 4.859 191 11 .347 476 285 11 16.491 678 6452 10.039 V nadaljevanju predstavljamo pregled zgošce nih osnovnih podatkov Popisa 2000 o vidnih poškodbah drevja z znanimi vzroki. Na ta nacin lahko nazorno pokažemo majhno število dreves v posameznih stratumih in opo­zorimo na negotovost posploševanja v takih primerih. Med 16.491 drevesi so bile poškodbe vej opažene pri 548 drevesih in ostale poškodbe krošnje pri 1.106 drevesih. Dreves, ki so imela samo poškodbo vej ali krošnje je bilo 1.211 (7,3 %). Pri poškodbah krošnje je bila v celotnem vzorcu dreves le pri 47 drevesih kot vzrok poškodbe navedena secnja. Med 16.491 drevesi je imelo 3.669 dreves (22,2 %) mehanske poškodbe debla, katerih vzrok je bil v 1.488 primerih bodisi biotski ali abiotski, v 2.072 primerih antropogen in v 108 primerih kombinacija prvih dveh in drugega. Njihov delež po razredih lastništva (grafikon 1) kaže na relativno veliko število evidentiranih dreves z antropogenimi poškodbami debla na traktih v državnih gozdovih. Pri biotskih poškodbah debla prevladujejo bolezni skorje-raki, pri abi­otskih pa mehanske poškodbe zaradi kamenja (preglednica 2). Cep rav neposredne primerjave med osnovnimi podatki niso dopustne, prikazani podatki nakazujejo, da povsod izstopajo antropogene poškodbe nastale pri pridobivanju lesa. Izstopa majhno število mehanskih poškodb drevja zaradi gradenj in majhno število poškodb zaradi podlubnikov (suši ce so bile i zlocene iz obdelave). Ker so na posameznih drevesih prisotne poškodbe 72 GozdV 59 12001) 2 Robek. R.. The extend and the characteristics of mechanical wounds to trees Jn slovene forests accord1ng to 14000 "' e 'C o ~ 2 40 cm DBH Raznodobni sestoji 1 Uneven aged stands Državno 1 State 1 St. traktov 1 No. of tracts n/ha 1 300* 36 182 63 176 59 144 21 143 Zasebno 1 Private 1 St. traktov 1 No. of tracts n/ha 17 15 89 80 150 133 87 111 77 76 Skupaj 1 Total 1 St. traktov 1 No. of tracts niha 18 31* 125 109 213 146 146 125 98 90 Leto popisa Survevvear St. traktov No. of tracts St. dreves v vzorcu No. of trees in sample % pošk. dreves % of iniured trees Zajete poškodbe lniuries included 1987 1.152 25.004 12,9 Vse mehanske poškodbe All mechanical iniuries 1991 549 13.159 7,5 Poškodbe zaradi gozd. dejavnosti lniuries caused bv forest operations 1995 679 16.083 13,2 Poškodbe debla zaradi gozd. dejavnosti Stem iniuries caused bv forest operations 2000 678 16.491 12,2 Poškodbe debla zaradi gozd. dejavnosti Stem iniuries caused bv forest operations 2000 678 16.491 22,2 Mehanske poškodbe debla in korenicnika Stem and root col/ar mechanical injuries .. * NezaneslJIVa ocena 1 Unreltable esttmate 3.3 Spremembe deleža mehansko poškodovanih popisanih dreves v vzorcu 3.3 Changes in the share of mechanically injured trees in the analysed sample Primerjava rezultatov popisa mehanskih poškodb drevja leta 2000 s preteklimi popisi stanja gozdov na mreži 4 x 4 km je zaradi spreminjanja inventurnega modela, spreminjanja opredelitve mehanske poškodovanosti drevja in spreminjajoce velikosti vzorca dreves otežena. V zadnji tovrstni analizi (ROBEK 1 MEDVED 1997) smo za primerjavo med razlicnimi popisi na ravni celotne Slovenije vpeljali kazalec delež mehansko poškodovanih popisanih dreves, kjer z deležem izrazimo razmerje med drevesi, ki so bila v vzorcu mehansko poškodovana in vsemi drevesi v vzorcu. To je tockovna ocena povprecne mehanske poškodovanosti drevja v slovenskih gozdovih, za katero ni mogoce izracunati vzorcne napake. Na razlicne nacine in iz razlicnih popisov izracunani deleži mehanske poškodovanosti popisanih dreves so prikazani v preglednici 6. Najnižji delež mehansko poškodovanih popisanih dreves je bil ugotovljen leta 1991 , vendar je ocenjena kakovost podatkov mehanskih poškodb drevja tega popisa nizka (ROBEK 1 MEDVED 1997). Ce upoštevamo vse mehanske poškodbe debla, kažejo podatki Popisa 2000 višji odstotek poškodovanih dreves kot zadnji primerljiv popis leta 1987, vendar so bile takrat mehanske poškodbe popisane na bistveno drugacen nacin. Ce pa obravnavamo samo mehanske poškodbe, ki izvirajo iz secnje , spravila in gozdnih gradenj, so vrednosti primerljive s popisom leta 1995, kljub temu, da vec kot 50% dreves vzorca izvira iz KPP, ki so bile tokrat prvic popisane. 4 RAZPRAVA IN SKLEP 4 DISCUSSION AND CONCLUSION Velikoprostorski popisi stanja gozdov so pri nas (ROBEK 1 MEDVED 1997) in v tujini (INNES 1 SCHWYZER 1994) uveljavljen nacin ocenjeva- Preglednica s· Število mehan­sko poškodovanih dreves na hektar (n/ha) po razvojnih fazah in sektorjih lastništva (n = 7.092 dreves) Table 5: Number of mechanically injured trees per hectare (niha) according to the stand develop­ment stage and ownership class (n = 7.092 trees) Preglednica 6: Delež mehansko poškodovanih popisanih dreves v vzorcu po popisih na mreži 4 x 4 km Table 6: The share of mechani­cally injured trees in the analysed sample on the 4 x 4 km grid sur­veys Go7nV s~ I?001 ,.? Robek, R.: The extend and the charactenstics of mechanical wounds to trees in slovene forests according to ... nja mehanske poškodovanosti gozdov. V letu 2000 izveden popis poško­dovanosti gozdov in gozdnih ekosistemov na mreži 4 x 4 km je obsegal ocene vzrokov lahko dolocljivih poškodb drevja, ki omogocajo ocene obsega mehanske poškodovanosti drevja v slovenskih gozdovih. Na podlagi podatkov Popisa 2000 smo ugotovili podobne vrednosti pov­precnega deleža števila dreves z mehansko poškodbo debla in podobno strukturo vzrokov in z nacil nosti mehanskih poškodb drevja kot v preteklih popisih stanja gozdov na 4 x 4 km mreži. Vrednosti deleža mehansko poško­dovanih dreves se zelo razlikujejo od tistih, ki jih ugotavljajo v ta namen usmerjene raziskave (ROBEK 1 KOŠIR 1996, KOŠIR 1998). Košir (2000) je za 51 delovišc v državnih gozdovih z redno secnjo ugotovil povprecno 60 odstotno poškodovanost preostalega drevja zaradi secnje, spravila lesa in gradnje vlak, kar je skoraj trikrat vec, kot je povprecje Popisa 2000 za vse mehanske poškodbe. Zveze med osutostjo krošnje in velikostjo mehanskih poškodb nismo potrdili, popis poškodb mladovja pa je pokazal vec metodoloških pomanj­kljivosti. Obstojeca metodologija popisovanja vidnih poškodb drevja zaradi znanih in lahko dolocljivih vzrokov je relativno nenatancna, saj omogoca preveliko subjektivnost pri opredelitvi mehansko poškodovanega drevesa. Z vidika celostne analize mehanskih motenj v gozdnem prostoru ostaja Popis 2000 okrnjen in pomanjkljiv, saj ni zajel poškodb tal. To bi bilo treba po našem mnenju nujno opraviti (ROBEK 2000). Ker gre za podatek, ki ga je na posameznem traktu mogoce pridobiti v nekaj minutah, upamo, da bo ob naslednjem popisu na mreži 4 x 4 km to izvedeno. Tako bo omogo­cena poglobljena analiza vzrokov mehanskih poškodb drevja in mehanskih poškodb drevja v gozdovih zaradi izvajanja gozdarskih del. Mehanske poškodbe drevja in tal so neizogibna posledica rabe gozdov (DYKSTRA/ HEINRICH 1997, SPINELLI1996), njihov obseg in znacilnosti pa so kazalci dosežene ravni kakovosti dela z gozdovi. Pri pripravi nasled­njega popisa poškodovanosti gozdov in gozdnih ekosistemov na 4 x 4 km mreži bo potrebno pretehtati namen popisovanja mehanskih poškodb drevja. Glede na prevladujoci delež mehanskih poškodb, ki izvirajo iz proizvodnih procesov pridobivanja lesa in gradenj gozdnih prometnic, na katere gozdarji moramo in moremo vplivati, predlagamo, da se tovrstna problematika v bodocih velikoprostorskih popisih stanja gozdov ohrani, vendar celovito posodobi in vsebinsko nadgradi. Tako bi lahko periodicno dobili velikopro­storsko oceno mehanske poškodovanosti gozdov, ki je tudi v evropskih meri­lih pomemben kazalnik stopnje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. The Extent and the Characteristics of Mechanical Tree lnjuries in Slovene Forests According to the Forest Condition lnventory in the Year 2000 Summary Within the Slovene Forest Condition lnventory in the year 2000 (lnventory 2000) the evident tree injuries due to known causes have been assessed. Collected data enabled some analysis of the mechanical tree injury characteristics and the share of mechanically injured to trees assessments in Slovene forests. The inventorying model comprised two stage sampling of the trees on the tracts (combination of the M6 plats and a concentric permanent plot) located on the systematic 4 x 4 km grid within the forests. The methods for surveying the evident tree injuries due to known causes were similar as in the Slovene Forest Condition lnventory from 1995. When the share of the mechanically injured trees in a stand was calculated the trees with the evident injuries of the stem including root collar reg ion were considered mechanically injured. The database for the evident tree injuries due to known causes from lnventory 2000 comprised 16,491 trees on 678 tracts. Among them 548 trees had injuries with known causes on branches and 1,106 trees injuries with known causes in a tree crown mostly due to the biotic causes. 3,669 trees had mechanical 76 Gozd V 59 12001 l 2 Robek. R. · The extend and the characterist1cs of mechanical wounds to trees 1n slovene forests according to injury in the stem and root collar reg ion and for 1 ,488 trees the estimated causes of injuries were biotic or abiotic facto rs, for 2,072 trees the estimated ca use of injuries was human activity, and for 1 08 trees the estimated ca use of wounding was a combination of biotic, abiotic, and human factors. The old overgrown wounds on the stem and root collar with the size of 1-5 dm2 caused by wood harvesting prevail. The mechanical injuries of the young forest were found on the 68 out of the 61 O concentric permanent plots, but only on 30 of them the injuries were evident in the over 25 % of a young forest area. According to the lnventory 2000 data the average share of the trees with mechanically injured stem or root collar has reached 29.6% in Slovene state forests and 19.8% in the private forests, respectively. The largest share of mechanically injured trees in stands has been found in Kocevska region (SE Slovenia), and the smallest one in Prekmurje (NE Slovenia) and Low Karst region (SW Slovenia). The comparison of the share of mechanically injured trees among the surveyed sample of trees in the year 2000 with the corresponding share from the 1987 survey has revealed a considerable increase, however the criteria for wounded trees was changed in the meanwhile. The comparison of the share of the mechanically injured trees due to forest operations in the sample from the year 2000 with the corresponding share from the survey 1995 does not show a significant difference, although over 50 % of the sampled trees in the lnventory 2000 were surveyed for the first time. ln the lnventory 2000 the complex analysis of the mechanical disturbances in Slovene forests is incomplete due to a lack of a soil disturbance data, and relatively superficial tree wound surveying methods. ln future Forest Condition lnventories on the 4 x 4 km grid in Slovenia, the survey of the forest soils mechanical disturbances, and the tree injuries can provide an important qualitative indication of the sustainable forest management but the existing surveying methods have to be thoroughly revised and upgraded. Viri BATIC, F., 1997. Propadanje gozdov v Sloveniji, pogled na proces in stanje po desetih letih aktivnosti na tem podrocju.-Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52, s. 5-22. DYK STRA, D. P./ HEINRICH, R., 1997. Forest Harvesling and Transport: Old Problems, New Solutions.-Produclive Functions of Forests, Proceedings of the Xl World Forestry Congress, 13-22 October 1997, Antalya, Turkey, s. 171-186. GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE, 1995. Monitoring propadanja gozdov in gozdnih ekosislemov. Prirocnik za terensko snemanje podatkov.-Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 64 s. INNES, J. L./ SCHWYZER, A., 1994. Stem Damage in Swis Forests: lncidence, Causes and Relations to Crown Transparency.-Eur. J. For. Path., 24, s. 20-31 . HOCEVAR, M., 1990. Poškodovanost in rast smrekovega gorskega gozda na pokljuške-jelovški planoti.· Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34, s. 21-25. HOCEVAR, M., 1993. Dendrometrija-gozdna inventura.-BF, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 274 s. KOŠIR, B. / CEDILNIK, A., 1996. Model narašcanja števila poškodb drevja pri redcenjih.· Zbornik gozdarstva in lesarstva, 48, s. 135-151. KOŠIR, B., 1998. Poškodbe gorskih smrekovih sestojev zaradi pridobivanja lesa.-Zbornik referatov, XIX. gozdarski študijski dnevi-gorski gozd. Logarska dolina, marec 1998, s. 95-107. KOŠIR, B., 2000. Poškodbe drevja zaradi pridobivanja lesa v državnih gozdovih Slovenije.-V: Zbornik povzetkov na znanstvenem posvetovanju Vpliv mehanskih poškodovanj na rast drevesa in kakovost lesa, Ljubljana, november 2000, Gozdarski inštitut Slovenije, s. 8-9. KOVAC, M. 1 MAVSAR, R. 1 SIMONCIC, P. 1 BATIC, F. 1 HOCEVAR, M., 2000. Popis poškodovanosti gozdov in gozdnih ekosistemov ­prirocni k za terensko snemanje podatkov.-Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 74 s. MAVSAR, R., 1999. Popis stanja gozdov v Sloveniji lela 1998 na 16 x 16 km mreži, spremembe stanja v obdobju 1987-1998 in stanje gozdov v Evropi.-Zbornik gozdarstva in lesarstva, 58, s. 139-163. PRODAN, M., 1968. Punktstichprobe fOr die Forsteinrichtung. Forst u. Holzwirt, 11, s. 225-226. ROBEK, R. 1 KOŠIR, B., 1996. Razvoj metode vzorcnega ocenjevanja motenj gozdov pri pridobivanju lesa. Zbornik mednarodnega posvetovanja 'Izzivi gozdne tehnike', 8.maj 1996, GIS in BF, Odd. za gozdarstvo in Sveucilište u Zagrebu-šumarski fakultet, Ljubljana, s.73-81. ROBEK, R. / MEDVED, M., 1997. Poškodbe drevja zaradi izvajanja gozdarskih del po podatkih popisov propadanja gozdov v Sloveniji.­Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52, s 119-136. ROBEK, R., 2000. Predlog snemanja poškodb gozdov zaradi gozdarske dejavnosti v l. 2000.-Tipkopis, Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 29. 2. 2000, 2 str. SPINELLI, R., 1996. The Environmental Consequences of Harvesting Operations: a Bibliography. A Report from the Concerted Action »Cost-Effective Early Thinnings« AIR2-CT93-1538.-Horsholm, DK, 193 pp. ZEGLEN, S., 1997. Tree Wounding and Partial-cut Harvesting. A Literature Review for Britsh Columbia.-Pest Management Report, No. 14, Ministry of Forests-Forest Health-Vancuver Forest Region, 40 s. • -, 1997. Tree Wounding and Decay Guidebook.-Forest Practise Cede of British Columbia Act, Offline version. URL: http:llwww.for.gov.bc.ca/tasbnegsregs/fpc/fpcguide/Decay/Tw-toc.htm. -, 1994. Manual on Methods and Criteria for Harmonised Sampling, Assessment, Monitoring and Analysis of the Effects of Air Pollution on Forests.-Hamburg, UN 1 ECE, 177 s. GozdV 59 (2001} 2 Znanstvene razprave L----------------------------­ GDK: 416.4 + 852.17 : 174.7 Abies alba Mili. Odziv skorje jelke na mehanske poškodbe1 Response of the Bark in Si/ver Fir to Mechanical Wounding Primož OVEN• Izvlecek: Oven, P.: Odziv skorje jelke na mehanske poškodbe. Gozdarski vestnik, št. 2/2001. V slovenšci ni, s povzetkom v anglešcini , cit. lit. 22. Prevod v anglešcino : Primož Oven. Raziskovali smo proces kompartmentalizacije v poškodovani živi skorji jelke (Abies alba Mili.). Preiskali smo zaporedje anatomskih in histokemicnih sprememb pri ranitvenem odzivu navidezno zdravih in prizadetih jelk ter hitrost odziva v odvisnosti od casa poškodovanj. Kljucne besede: živa skorja, poškodba drevja, mehanska poškodba, odziv skorje, ligno-suberinski sloj, ranitveni periderm, Abies alba, zdravstveno stanje dreves, hitrost sezonskega odziva. Abstract: Oven, P.: Response of the Bark in Silver Fir to Mechanical Wounding. Gozdarski vestnik, No. 2/2001. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 22. Translated into English by Pi mož Oven. Compartmentalization ina wounded living bark of the silver tir (Abies alba Mlii.) was investigated. A research focused on the sequence of the anatomical and histochemical changes in the apparently healthy and the affected silver firs after wounding, and a relationship between the rates of response and the time of wounding. Key words: living bark, tree wound, mechanical wound, response of the bark, ligno-suberised layer, wound periderm, Abies alba, tree health status, rates or seasonal responses. 1 UVOD 1 INTRODUCTION Poškodovanja biotskega, abiotskega in antropogenega izvora so stal­nica v življenju gozdnega in urbanega drevja. Pri poškodovanju se prekine površinska zašcita drevesa, tj. lubje in sklenjen periderm, z vodo nasicena živa tkiva (skorja, kambij in les) pa pridejo v stik z okolico. Kompleksen odziv drevesnih tkiv na mehanska poškodovanja poizkuša pojasniti vec teoret ic­nih modelov, ki jih je kriticno soocil Tore lii (2001 ). V primerjavi z odzivom lesa (SHIGO 1986, SHORTLE et al. 19966, LIESE 1 DUJESIEFKEN 1996, TORELLI et al. 1994) so bili ranitve ni procesi v živi skorji doslej relativno skromno raziskani, še zlasti variabilnost v odvisnosti od zdravstvenega stanja dreves in casa poškodovanja. V okviru raziskav o kakovosti lesa zdravih in prizadetih jelk (TORELLI et al. 1986, TORELLI et al. 1990) smo na Katedri za tehnologijo lesa (BF, Oddelek za lesarstvo) posvetili pozornost tudi neugodnemu ucinku poško­dovanj lesa in skorje. V nadaljevanju bomo predstavili raziskave odziva žive skorje jelke (Abies alba Mili.) s poudarkom na zaporedju anatomskih in histokemi cn ih sprememb, ki se izvršijo po poškodovanju, ter na hitrosti odziva v odvisnosti od zdravstvenega stanja dreves in v odvisnosti od letnega casa , v katerem so bila drevesa poškodovana. • dr. P. 0., univ. dipl. inž. les., 2 MATERIAL IN METODE BF, Oddelek za lesarstvo, Rožna 2 MATERIAL AND METHODS dolina Vlll/34, 1000 Ljubljana, SLO e-mail: primoz.oven@uni-lj.si 2.1 Poskusi za raziskave zaporedja dogodkov v poškodovani skorji 1 Prispevek je bil predstavljen in morebitnih razlik v odzivu pri zdravih in prizadetih jelkah na posvetovanju Vpliv mehanskih 2.1 Experiments for research of sequence of events in wounded poškodovanj na rast drevesa in bark and possible differences in response of the healthy and kakovost lesa, 23. 11. 2000 v Lju­bljani the affected sil ver fi rs Poskus smo izvedli na jelkah v (takrat še) GG Bistra (TOZD in TOK 78 GozdV 59 (2001) 2 Oven, P .. Odz1v skorJe jelke na mehanske poškodbe gozdarstvo Vrhnika). Živo skorjo debel petih navidezno zdravih (oznake dreves: 6, 17, 27, 124 in 143) in šestih mocno prizadetih (oznake dreves: 5, 56, 69, 99,105, 139) kodominantnihjelk smo s 5,5-milimetrskim svedrom poškodovali v drugi polovici julija 1991. Pri vseh drevesih smo na deblu razporedili pet poškodb. S s ved rom smo zavrtali skozi najmlajši periderm in v živo skorjo tik pod njim, prevodnega floema pa pri tem nismo poškodovali. Pri vseh drevesih smo prvi vzorec poškodovanih tkiv odvzeli po 6 dneh, drugega po 9 dneh, ostale pa na 16., 23. in 40. dan po ranitvi. Pri tem smo pridobili grobe vzorce, ki so vsebovali nekaj branik lesa skupaj s poškodo­vano skorjo in med njima kambijevo cono, in jih takoj shranili v mešanici formalina, ocetne kisline in etanola -fiksativ FAA (GERLACH 1969). V mizarski delavnici smo izrezali tine, strogo orientirane vzorce primernih dimenzij za nadaljnje laboratorijske postopke. 2.2 Poskusi za raziskovanje hitrosti odziva žive skorje na poškodovanja v razlicnih letnih casih 2.2 Experiments for studying the rates of response of a living bark to wounding in different times of the year Poskuse smo osnovali na 64 jelkah (višina 8-10 m, premer 8-13 cm) v krajevni enoti Kocevska Reka, gospodarska enota Briga. Drevesa smo razdelili v štiri skupine s 16 drevesi, vsako skupino pa smo leta 1995 poško­dovali v razlicn i h letnih casih, februarja, aprila, junija in septembra (pregle­dnica 1 ). Na deblih smo naredili kvadrataste poškodbe v izmeri 3 x 3 cm, tako da smo odstranili skorjo skupaj s kambijevo cono. Material smo vsakic odvzeli po naslednji casovni shemi: štiri drevesa smo posekali po 14 dneh, naslednja štiri po 28 dneh, nato po 42 dneh in zadnjo skupino štirih dreves po 56 dneh (preglednica 1 ). Poškodovane dele debel smo prepeljali v delavnico ter najkasneje naslednji dan izžagali vzorcke, ki so tudi v tem primeru vsebovali les, kambijevo cono in poškodovano skorjo. Tudi tokrat smo vzorce za najmanj 30 dni shranili v fiksativ FAA. 2.3 Anatomske in histokemicne metode 2.3 Anatomical and histochemical methods Fiksira ne vzorce smo prepojili s polietilenglikolom 1500 (GERLACH 1969}, nato pa z drsnim mikrotomom narezali 20-25 11m debele rezine v precni in vzdolžni radialni ravnini. Za klasicne anatomske preiskave smo tkiva obarva li "' .. z barviloma safranin in fast green (GERLACH 1969). Prisotnost lignina in suberina smo dokazovali s fluorescencno mikroskopsko tehniko v kombinaciji Slika 1: Jelka (Abies alba Mili) ­precni prerez poškodovane žive skorje; s povecanjem in nam­nožitvijo celic pod površinskim odmrlim tkivom je v 9 dneh po poškodovanju nastala "paren­himska blazina" (-+) F1gure 1 Si/ver fir (Abies alba Mili) -cross-section of the wounded living bark; with hypertrophy and hyperplasia of parenchyma below the superficial necrotic tissue "parenchyma pad" (-+) formed Preglednica 1· Jelka (Abies alba Mili.) -nacrt poskusov za razis­kave hitrosti odziva žive sko~e na poškodovanja v razlicnih letnih casih Table 1· Si/ver Fir (Abies alba Mili.) -experimental design for studying rates of responses of the living bark after wounding in different times of the year Odvzem vzorcev: datumi in število dni po poškodovanju (vedno po 4 drevesa) Removal of samples: dates and number of days after woundino (allwavs 4 trees) Datum poškodovanja (vedno 16 dreves) Date of wounding 1 (allways 16 trees) l. odvzem Remova/1. 11. odvzem Remova/11. 111. odvzem Remova/111. IV. odvzem Removai/V. Skupno število dreves Total number of trees 13.2. 1995 27.2.1995 14. dan/day 13. 3. 1995 28. dan/dav 27. 3. 1995 42. dan/day 10.4. 1995 56. dan/dav 16 10.4.1995 25.4. 1995 15. dan/dav 8. 5.1995 28. dan/dav 22.5.1995 42. dan/day 5.6. 1995 56. dan/day 16 19. 6. 1995 3. 7. 1995 14. dan/day 17. 7. 1995 28. dan/day 31. 7.1995 42. dan/day 15. 8.1995 57. dan/dav 16 20.9.1995 6.10.1995 14. dan/day 20. 10. 1995 28. dan/dav 3. 11. 1995 42. dan/day 17. 11. 1995 56. dan/dav 16 GozdV 59 12001\2 Oven, P Odz1v skorJe Jelke na mehanske poškodbe z naslednjimi metodami {BIG GS 1984, OVEN 1 TORELLI1 994, WOODWARD 1 PEARCE 1988): (a) polikromatsko kombinacijo barvil acridin-crysoidin red/ astra blue (v nadaljevanju ACA), (b) potlacitveno autofluorescencno tehniko (selektivna uporaba reagenta phluoroglucinol + HCI in barvila sudan black B), (c) prisotnost suberina smo potrdili z ekstrakcijskimi postopki: klor dioksid za ekstrakcijo polifenolov, KOH za saponifikacijo suberina, topne lipide smo odstranili z acetonom. Po ekstrakcijah smo tkiva obdelali po prvih dveh metodah. Preiskave smo opravili z mikroskopom Olympus BH2. Za opazovanja v ultravioletnem spektru (UV) smo uporabili vzbujevalni filter UG-1 in dikroicno ogledalo U (DM-400 + L-420). 3 REZULTATI 3 RESULTS 3.1 Zaporedje dogodkov v poškodovani skorji in razlike v odzivu pri zdravih in prizadetih jelkah 3.1 Sequence of events in wounded bark and differences in response of the healthy and the affected si Iver firs Prvi odziv jelove skorje na poškodovanja je bil pojav smole na površini poškodb, vendar samo v primeru, ko smo s svedrom poškodovali smolne žepke, ki pri jelki nastajajo pod najmlajšim peridermom. Mikroskopske prei­skave so pokazale, da je bilo zaporedje tkivnih sprememb v poškodovani živi skorji jelk enako, ne glede na njihovo zdravstveno stanje. Celice na površini poškodbe so odmrle. Pod odmrlim tkivom so se vse nadaljnje spremembe najprej pojavile v najmlajšem delu skorje (bližje kambiju). S povecanjem {hipertrofija) in namnožitvijo {hiperplazija) osnih in trakovnih parenhimskih celic je med odmrlim tkivom in kambijevo cono v devetih dneh po poškodo­van ju nastala »parenhimska blazina« (slika 1 ). Po 16 dneh so bile stene celic v »parenhimiski blazini« odebeljene in lignificirane. V posameznih lignificiranih ce licn ih stenah je bil prisoten tudi intracelularni suberin. Pri dveh navidezno zdravih drevesih (št. 17 in 27) in eni prizadeti jel ki (št. 1 05) suberinizacije ni bilo mogoce dokazati pri 16 dni starih poškodbah. Z nadaljnjo lignifikacijo in suberinizacijo je po 23 dneh pri vseh prei­skovanih jelkah, tudi pri drevesih št. 17, 27 in 105, nastal sklenjen sloj lignificiranih in suberiniziranih celic (v nadaljevanju: ligno-suberinski sloj), ki je razmejil odmrla površinska in notranja živa skorjina tkiva (sliki 2, 3). Ligno-suberinski sloj je bil sklenjen s suberiniziranimi plutnimi celicami najmlajšega periderma. Pod ligno-suberinskim slojem se je iz parenhimskih celic razvil nov felogen (plutni kambij), ki je omogocil nastanek ranitve nega periderma (slika 2, 3). Do zak ljucka poskusov se ranitveni periderm pri nobenem preiskovanem drevesu ni združil z najmlajšim peridermom, ki smo ga poškodovali pri indukcij! poškodb. Razvoj sklenjenega ligno-suberinskega sloja in tudi pojav ranitvenega periderma sta pri zdravih in prizadetih jelkah potekala enako hitro. 3.2 Hitrost odziva žive skorje jelke v odvisnosti od casa poškodovanj 3.2 Rates of response of the bark in silver fir in different times of the year Za ovrednotenje hitrosti odziva jelove skorje na poškodovanja v razl i c­nih letnih casih (februar, april, junij in september) smo izkoristili možnost primerjave izvršenih tkivnih sprememb v enakih vzorcnih intervalih, tj. 14., C'::nn1V !i!'l 1?001 \ ? Oven, P.: Odziv skorje jelke na mehanske poškodbe Tkivne spremembe Tissue changes Datum poškodova13. februar/Feb. 10. april/April nj 1 Date s of wounding 19. junij/June 20. sept./Sept. Hipertrofija parenhimskih celic Hypertrophy of parenchyma cel/s 56. dan/day Hipertrofija in hiperplazija parenhimskih celic Hypertrophy and hyperplazia of parenchyma cel/s 14. dan/day Odebelitev in lignifikacija sten parenhimskih celic Thickening and Jignification of parenchyma cel/ walls 28. dan/day 14. dan/day Suberizacija lignificiranih sten Suberization of lignified cel/s 28. dan/day 14. dan/day 28. dan/day Sklenjen ligno-suberinski sloj Continuous Jigno-suberized layer 42. dan/day 28. dan/day 42. dan/day Nov felogen 1 New phelogen 42. dan/day 28. dan/day 42. dan/day Sklenjen ranitveni periderm Continuous wound periderm 56. dan/days* 42. dan/day 56. dan/day** • pn treh dreves1h/m three trees .. pn enem drevesu/m one tree 28., 42. in 56. dan po poškodovanju (preglednici 1, 2). Ne glede na cas poškodovanja so se tkivne spremembe v odzivu izvršile v enakem zaporedju {glej poglavje 3.1 ), hitrost odziva pa je bila odvisna od ranitvenega trenutka. Pri ranitvah v obdobju mirovanja (februar) je bil odziv najpocasnejši , saj je bilo mogoce v živi skorji zaslediti skromno povecanje parenhimskih celic šele po 56 dneh (preglednica 2). Hitrejši je bil odziv na poškodbe, ki smo jih inducirali aprila. 14. dan po poškodovanju sta bili vidni hipertrofija in hiperplazija parenhimskih celic (preglednica 2). Odziv žive skorje je bil najhitrejši pri poškodbah, ki smo jih povzrocili junija: v 14 dneh po poškodovanju se je v sko~i že zacela suberizacija odebeljenih in lignificiranih sten parenhimskih celic (preglednica 2). Zaceten odziv skorje na poškodbe, ki smo jih povzrocil i septembra, je bil hitrejši kot v aprilu, vendar pocasnej ši kot pri junijskih ranitvah (preglednica 2). Razlike v odzivu skorja na poškodovanja v razl icnih letnih casih kaže tudi hitrost nastanka ligno-suberinskega sloja in ranitvenega periderma. Ligno-suberinski sloj se je najhitreje (po 28 dneh) razvil pri poškodbah, ki smo jih povzrocili junija, pri poškodovanjih v aprilu in septembru pa se je ta ce li cni sloj razvil v 42 dneh (preglednica 2). Tudi sklenjen ranitveni periderm se je najhitreje (po 42 dneh) razvil pri ranitvah, ki so bile inducirane junija (preglednica 2). Pri aprilskih in septembrskih ranitvah je bil ranitveni periderm prisoten pri 56 dni starih poškodbah, vendar ne pri vseh poskusnih drevesih (preglednica 2). 4 RAZPRAVA 4 DISCUSSION Naša raziskava je pokazala, da je v odzivu jalove skorje na poškodo­vanja mogoce razlikovati dva tipa tkivnih sprememb: prve so povezane z nastankom ligno-suberinskega sloja, druge pa z nastankom ranitvenega periderma. Ligno-suberinski sloj se je razvil iz živih parenhimskih celic, ki so v skorji prisotne že v trenutku poškodovanja. Na poškodovanje se paren­himske celice najprej odzovejo s hipertrofijo in hiperplazijo, nato se celicne stene odebelijo in lignificirajo ter v zadnji fazi odziva tudi suberinizirajo. Relativno hiter nastanek ligno-suberinskega sloja, ki ima predvsem zaradi suberina nepropusten (OVEN 1 TORELLI 1994) in zašciten karakter, pre­precuje izsuševanje in vdor patogenov v živo skorjo pod njim in tako ohra­nja okolje, v katerem se lahko razvije ranitveni periderm (MULLICK 1977, BIG GS 1985, RITTINGER et al. 1987, WOODWARD 1 PEARCE 1988, TRO­CKENBRODT 1 LI ESE 1991, BIGGS 1992, OVEN 1 TORELLI 1994 ). Nasta- GozdV 59 12001\ 2 Preglednica 2: Jelka (Abies alba Mili.) -hitrost odziva žive skorje na poškodovanja v razlicnih letnih casih Table 2: Si/ver fir (Abies alba Mil/.) -rates of responses of living bark to wounding in differ­ent times of the year 81 Slika 2: Jelka (Abies alba Mili.) ­precni prerez poškodovane žive sko~e . 40. dan po poškodovanju; ranitveni periderm (RP) se je razvil pod ligno-suberinskim slojem (LS); tkivo je obarvano z ACA in slikano v svetlem polju (prime~aj s sliko 3) F1gure 2: Si/ver tir (Abies alba Mil/.) -cross-section of wounded living bark, 40 days after wound­ing; wound periderm (RP) devel­oped under the ligno-suberised layer (LS); a tissue is stained with the ACA and photographed in bright field (see a/so Fig. 3) Slika 3: Jelka (Abies alba Mili.) ­precni prerez poškodovane žive sko~e . 40. dan po poškodovanju; ligno-suberinski sloj (LS), kot je viden pri fluorescencni mikrosko­piji (primerjaj s sliko 2); tkivo je obarvano z ACA Figure 3: Si/ver fir (Abies alba Mili.) -cross-section of wounded living bark, 40 days after wound­ing; a ligno-suberised layer (LS) as seen at the fluorescence microscopy (see a/so Fig. 2); a tissue is stained with the ACA Oven. P.: Odziv skorJe Jelke na mehanske poškodbe nek tega cel icnega sloja je zato pogoj za razvoj ranitvenega periderma oz. po Mullicku (1977) nekrofilakticnega periderma. Tik pod ligno-suberinskim slojem se z remeristemizacijo parenhimskih celic razvije najprej nov felogen, ki nato na notranjo stran prispeva nove felodermske, na zunanjo stran pa plutne (felemske) celice. Odziv skorje na poškodbo se zakljuci, ko se ranitveni periderm združi z najmlajšim peridermom (slika 4 ). Ligno-suberinski sloj, ki nastane v živi skorji po mehanskem poškodovanju, je mogoce inter­pretirati kot nujno, vendar zacasno kompartmentalizacijsko prepreka (prim.: TORELLI2001 ), saj ga relativno hitro nadomesti trajnejši ranitveni periderm (OVEN et al. 1999). Tudi v skorji torej poteka kompartmentalizacija (ome­jitev) poškodb, casovni pojav in zašciten karakter tkivnih sprememb pa daje slutiti, da je kompartmentalizacijski potencial skorje vecji od lesa. Znano je, da je kompartmentalizacija poškodb v lesu pri zdravih drevesih ucinkovitejša kot pri prizadetih jelkah (TORELLI et al. 1989). Presenetljivo, razlik v razvoju ligno-suberinskega sloja in ranitvenega periderma v poško­dovani skorji prizadetih in navidezno zdravih jelk v naši raziskavi nismo zabeležili, vendar ne gre pozabiti, da so bile relativno majhne poškodbe inducira ne med rastno sezono. Zdi se verjetno, da je fiziologija nastajanja ligno-suberinskega sloja in ranitvenega periderma odvisna od fiziologije drevesa, kot jo dolocajo npr. fotoperioda, temperatura, padavine, relativna zracna vlažnost in znacilnosti rastišca (MULLICK 1 JENSEN 1976, BIGGS 1992). Naša raziskava kaže, da sta bili tako hitrost razvoja inicialnih tkivnih sprememb v odzivu kot tudi hitrost kompartmentalizacije (nastanek skle­njenega ligno-suberinskega sloja ter ranitve nega periderma) odvisni od let­nega casa, v katerem so bila drevesa poškodovana. Odziv jelove skorje na poškodovanja v obdobju mirovanja (februar) je bil najpocasnejši, z nastopom rastne sezone (april) se je odziv pospešil in potekal najhitreje pri poškodo­vanjih na višku rastne sezone O unij), po ranitvah v septembru pa je postajal pocasnejši in se zakljucil v dormatni dobi (preglednica 2). Presenetljivo je, da se poranitveni procesi v skorji, ki je poškodovana v dormantni dobi, zacnejo pred rastno sezono oz. zacetkom redne kambijeve aktivnosti, ki smo jo pri preiskovanih jelkah zabeležili 25. aprila (OVEN 1997). Preiskava poškodb, ki smo jih inducirali 20. septembra, ko je bila redna delitvena aktivnost kambija že koncana (OVEN 1997), pa kaže, da se odziv nadaljuje tudi po zakljucku rastne sezone. Letno oscilacijo poranitvenih procesov v skorji je mogoce pojasniti s temperaturno pogojeno fiziološko aktivnostjo parenhimskih celic (BRAUN 1998). S približevanjem rastne sezone oz. ob koncu mobilizacijske faze (transformacija škroba v sladkorje) se fiziološka aktivnost parenhimskih celic poveca (BRAUN 1998), s tem pa tudi njihova sposobnost aktivnega odziva na poškodbe. V primeru, da bi poizkus nada­ljevali, bi bil odziv verjetno podoben kot pri poškodovanjih v aprilu. Poškodovanja v aprilu smo inducirali v mobilizacijski fazi, odziv pa sprem­ljali v prvi polovici rastne sezone. lntenzivnejša reakcija (hipertrofija in tudi hiperplazija) parenhima, ki smo jo pri ranitvah v aprilu (10. aprila 1995) zabe­ležili štirinajst dni kasneje (25. april), sovpada z zacetkom rastne sezone, tj. z delitven o aktivnostjo kambija. V nadaljnjem poteku poskusa smo nato zabe­ležili nastanek sklenjenega ligno-suberinskega sloja 42. dan po poškodbi (22. maj). V naslednjih 14 dneh (do 5. junija) pa se je pri treh drevesih razvil sklenjen ranitveni periderm. Pri enem poskusnem drevesu je ranitveni periderm sicer bil prisoten, vendar se še ni sklenil z najmlajšim. Domnevamo, da bi se razvoj ranitvenega periderma nadaljeval v drugi polovici rastne sezone. Pri poškodbah, ki smo jih inducirali na domnevnem višku rastne sezone 82 GozdV 5912001\? Oven. P Odz1v skorJe Jelke na mehanske poskodbt:. (19. junij), je bil zaceten odziv jelove skorje najhitrejši, poškodba pa se je najhitreje kompartmentalizirala. Že 14. dan po poškodovanju (3. julij) smo zabeležili suberinizacijo, ki je sklepen dogodek v razvoju ligno-suberinskega sloja. Slednjega smo zabeležili 28. dan po poškodovan ju (17. julij), v nasled­njih 14 dneh (do 31. julija) pa se je pri vseh drevesih razvil tudi sklenjen ranitveni periderm. Ranitve v septembru smo inducirali v depozicijski (založni) fazi, ki se po Braunu (1998) zacne avgusta in traja do konca oktobra, odziv pa smo spremljali v dormantnem obdobju. V depozicijskem obdobju se asimilati transporti rajo in odlagajo v parenhimske celice skorje in lesa (BRAUN 1998). Poudariti je treba, da smo poškodbe jeseni inducirali 20. septembra, ko je bila redna delitvena aktivnost kambija že koncana (OVEN 1997). Naše raziskave kažejo, da se parenhimske celice skorje v tej fazi še vedno lahko intenzivno odzovejo. Zaceten odziv na poškodovanja v septembru je bil celo hitrejši kot pri poškodovanjih v aprilu. V prvih 14 dneh (do 6. oktobra) so se stene hipertrofiranih parenhimskih celic odebelile in lignificirale, medtem ko so bile pri aprilskih ranitvah celice po 14 dneh v fazi hipertrofije in hiperplazije. V pogledu kompartmentalizacije, tj. nastanka sklenjenega ligno-suberinskega sloja, pa med tema dvema ranitvenima trenutkoma ni bilo razlik, saj je v obeh primerih ligno-suberinski sloj nastal v 42 dneh. S Slika 4: Jelka (Abies alba Mili.) -prehodom v dormantno stanje konec oktobra postanejo tkivne spremembe precni prerez poškodovane sko~e; odziv na poškodovanje se zak­ vse pocasnejše in se koncno zakljucijo. Samo pri enem drevesu je v nasled­ ljuci, ko se obnovi sklenjenost njih 14 dneh (od 3. do 17. novembra) nastal sklenjen ranitveni periderm. sekundarnega krovnega tkiva, tj., Domnevamo, da bi poškodbe pri ostalih treh drevesih "prezimile" samo z ko se ranitveni periderm (RP) zacasno ligno-suberinsko zašcito, odziv pa bi se nadaljeval šele z zacetkom združi z namlajšim peridermom nove rastne sezone ob koncu aprila naslednjega leta. (PP), ki je bil poškodovan (OVEN V nadaljevanju bi bilo potrebno raziskati, kakšen je odziv skorje na poško­1997) (vse foto: P. Oven) dovanja med novembrom in aprilom, saj se zdi, da se odziv mocno upo­F1gure 4. Si/ver fir (Abies alba Mil/) casni ali celo izostane. Zaradi domnevno pocasnega razvoja zašcitnega -a cross-section of the wounded bark; a response to wounding ligno-suberinskega sloja in ranitvenega periderma ali celo njunega izostanka is completed when continuity of pri odzivu na poškodovanja v dormantnem obdobju pa bi se utegnila pove­ a secondary protective tissue is cati verjetnost vdora patogenih organizmov v poškodovana tkiva. Informacije restored, i.e., when the wound o sezonskem odzivu skorje, prav tako pa tudi kambija in lesa (OVEN 1997), periderm (RP) merges with the bodo osnova za ovrednotenje ucinka premaznih sredstev na kompartmen­youngest periderm (PP), that had talizacijo poškodb. been wounded (OVEN 1997) (all photo: P. Oven) Response of the Bark in Silver Fir to Mechanical Wounding Summary Compartmentalization in a wounded living bark of the silver fir (Abies alba Mlii.} was investigated. A research has focused ona sequence of the anatomical and histochemical changes in the apparently healthy and the affected si Iver fi rs after the wounding, and on the rates of responses as in dependance of the time of wounding. A chronology of the anatomical and histochemical changes in the responses was the same in the apparently healthy and the affected silver firs. Below a superficial necrotic tissue a ligno-suberised layer has been formed with a thickening, lignification and suberisation of the celi walls of hypertrophied phloem parenchyma. A ligno-suberised layer was a temporal compartmentalization barrier that has been replaced with a more durable wound periderm. The rates of occurrence of the initial tissue changes as well as the rates of compartmetalization after wounding in different times of the year were investigated in silver firs wounded on February 13, April 10, June 19, and September 20, in 1995. lrrespective of the time of the wounding, plant material was sampled after 14, 28, 42 and 56 days, respectively. The response was triggered before the onset of the growing season and continued after its termination. The responses in silver firs wounded in the dormant season in February was the slowest, with the onset of the growing season in April when rates of response gradually GozdV 59 (2001) 2 R..'l Torelli, N.: Odziv drevja na globoke in površinske poškodbe na primeru bukve (Fagus sy/vatica L.) s poudarkom ... površina Figure 1: Beech (Fagus sy/vatica L.) -smooth bark as writing sur­face Slika 2: Bukev (Fagus sylvatica L.) -odtis napisa na skorji v lesu Figure 2: Beech (Fagus sylvatica L.) -a print of the bark inscription in the wood Waldo Emerson, ameriški pesnik in esejist: »Kaj je plevel? Rastli na, katere vrlin še nismo odkrili.«). Zdaj ji spet priznavamo laskav naziv »gozdna mati« in jo z odprimi rokami vabimo nazaj (Thomas Campbell, škotski pesnik: »Prizanesi, gozdar, prizanesi bukvi.« ). Njeno gosto hladno senco je angleški konzervativni politik in premier Stanley Baldwin slikovito in nepravicno primerjal z diktaturo: »Diktatura je kot velika bukev, lepa na pogled, vendar nic ne uspeva pod njo.« 2 MORFOLOŠKA IN FIZIOLOŠKA OZNACITEV 2 MORPHOLOGICALAND PHYSIOLOGICAL CHARACTERIZATION Deblo in veje predstavljajo tipicen simpodij. Rast novih poganjkov je determinativna (tip Quercus oz. tip 8). Ob ugodnih asimilacijskih pogojih odženejo kasneje še kresni poganjki. Bukev ohrani svoj prvi (površinski) felogen (plutni kambij) in njegov derivat periderm (sekundarno krovno tkivo) vse življenje. Zato je njena skorja gladka in brez lubja {slika 1 ). Takšna naj bi se nekoc (in še danes) uporabljala za zapisovanje. Nekateri prav zaradi te lastnosti išcejo zvezo med imenom za drevesne vrsto in knjigo. Pri mocnejšem vrezovanju v sko~o se praviloma rani tudi kambij, zato se zapis ohrani tudi v lesu (slika 2). Plutni kambij in skorja pod njim sledita de belitvi debla s površinsko rastjo in dodajanjem ekspanzijskega {dilatacijskega) tkiva. Pri vecini dreves se skorja prilagaja debelinski rasti tako, da v krajših ali daljših presledkih tvori nove (notranje ali globinske) felogene oziroma periderme. Vsa tkiva zunaj najglobljega(= najmlajšega) periderma odmro (lubje ali ritidom). Pri bukvi se maloštevilne celice fe/ema (plute, tj. zunanje plasti periderma) zelo pocasi in neopazno odstranjujejo s površine (kot odmrle celice pri cloveški koži). Planinske markacije na bukovi skorji se zato lahko zelo dolgo ohranijo, le da se zaradi debelitve debla precno razširijo. Odziv bukove skorje na poškodovanja je opisal Oven s sodelavci (OVEN et al. 1999). Mesto odloma vej na skorji oznacujejo kitajski brki, ki so pravzaprav vejna skorjina guba, ki nastane v pazduhi med deblom in vejo. Pod njimi je pecat ali bradavica, ki nakazuje samo mesto odloma veje. Z debelitvijo debla se sprva mocno navzdol usloceni brki vse bolj izravnavajo, pecati pa tangencialno podaljšujejo. Zato je mogoce iz naklona brk in oblike pecata dokaj zanesljivo sklepati na globino odloma in premer veje (slika 3). Bukovina je difuzno porozna. Trahejni omrežji sosednjih lesnih prira­stnih plasti oz. branik ne komunicirata neposredno, temvec posredno preko vlaken. Ob koncu in zacetku rastnega obdobja zunajkambijska intruzivna rast opeša in z njo bocen (tangencialen) tlak na trakove, ki se zato kolenasto razširijo. Zaradi sklerenhimskih cepov, ki segajo iz širših floemskih trakov v lesne, so kambij in letnice stožcasto vbokli. Tkivo trakov je heterogeno, tip 111. Aksialni parenhim je apotrahealno difuzen. Les bukve je evolucijsko dokaj primitiven, saj prevajalna in mehanska funkcija tkivno oz. prostorsko nista povsem loceni. To pomeni, da osnovno vlakneno tkivo delno še prevaja vodo. Zaradi difuznega razporeda dokaj drobnih trahej in majhnih razlik v gostoti med ranim in kasnim lesom je bukovina zelo homogena. Krcitvena anizotropija je velika in dimenzijska stabilnost je dokaj neugodna. Gostota v absolutno suhem stanju (p) je približno 700 kg/m3. Ustrezno visoke so tudi vrednosti za mehanske lastnosti. Rastne napetosti, ki se vgrajujejo v les v kambijevi coni v zadnji fazi dife­renciacije, so pri bukvi zelo velike in se po poseku in razžagovanju kažejo v nastanku srcnih razpok in veženju. Fiziološko sušenje v debelni sredici in v obmocju poškodb ter sušenje žaganega lesa na zraku spremlja otiljenje, ki 86 GozdV 59 (2001) 2 Torelli. N.: Odziv drevja na globoke in površinske poškodbe na primeru bukve (Fagus sylvatica L.) s poudarkom ... zmanjšuje permeabilnost lesa. Les sušine in rdecega srca (ki se razvije le na mestu predhodno nastale sušine) se zato težko impregnira, lušci in suši. Bukev nima jedrovine. Debelna sredica starejših dreves se vidno fizio­ loško izsušuje, pri cemer nastaja svetleje obarvana sušina ali zre/ina (nem. Reifholz, angl. ripe wood), ki so jo do nedavnega enacili z mocno dehi­ drirano neobarvano jedrovino pri smreki in jelki (HOLZLEXIKON 1962). Danes vemo, da sušina pri smreki in jelki izpolnjuje kriterije jedrovine (HOLZLEXIKON 1988), sušina pri bukvi pa ne. Tipicno za proces ojedritve je med drugim inkrustiranje celicnih sten z nizkomolekularnimi »jedrovinskimi« snovmi. Zaradi njih je lesna ravnovesna vlažnost nižja in krcenje jedrovine je manjše kot pri beljavi. Bukova suši na in rdece srce, ki nastane na lokaciji sušine po poškodovanju, teh lastnosti nimata {TORELLI et al. 1994). Hipoteticn o bi lahko bukev tudi ojedrela, vendar je pri bukvi padanje vitalnosti parenhimskih celic v smeri proti str­ženu, razen v sušini, zelo pocasno (NECESANY 1966). Isti avtor naj bi pri zelo stari bukvi opazoval celo majhno temnordeco crnjavo (?!). Morda ... To dovoljuje zakljucek , da sodi bukev, tako kot beli gaber in jelša, po Bosshardovi terminologiji (1968) v kategorijo vrst z zadržano ojedritvijo. Težava je v tem, ker je Bosshard sam opredelil bukev kot vrsto s fakulta­tivno obarvano jedrovino. Možna je tudi razlaga, da poškodba in zaradi nje Slika 3: Bukev (Fagus sylvatica L.) -kitajski brki nastalo rdece srce preprosto prehitita ojedritev. Le malo verjetno je, da bi Figure 3: Beech (Fagus sy/vat­ bukev nepoškodovana docakala za ojedritev potrebno (zelo) visoko starost ica L.) -chinese beard or angle­ (300-400 let). Shigo s sodelavci (1973, 1977) je bukev uvrstil med tipicne mark taksone, ki ne tvorijo jedrovine, pac pa le diskolorirani les, ki ga sproži ranitev (wound initiated disco/oured wood). Diskolorirani les je mrtev. Razi­skovalci se strinjajo, da pride v živem drevesu do razkraja le v tkivih, ki so se predhodno diskolorirala (SHORTLE 1 SMITH 1990). Rdece srce je potemtakem z ranitvijo induciran diskolorirani les. Spocetka , ko še ni okužen, naj bi imel, tako kot jedrovina, zašciten znacaj , kar pa je problematicno . Sam menim, da je proces ojedritve, tako kot dehidracija sredice, predvsem element abscisije, tj. proces odstranjevanja odsluženih ostarel ih tkiv. Ucinek ojedritve in dehidracije je podoben: respiracija in poraba energije se ustavila oziroma drasticno zmanjšata. Drevo tako izloca »nekoristne jedce«, da bi preživelo. Zanimivo je, da navaja Addicott (1991, str. 273) kar 24 tipov abscisij, ne omenja pa eliminacije z ojedritvijo in dehidracijo. V obeh primerih resda ne gre za tipicno abscisijo s prehodno nastalo anatomsko diferenci­rano abscisijsko cono (kot npr. pri listih in skorji), vendar s povsem enako funkcijo. Vrste brez kemicno zašcitene odporne jedrovine (poleg bukve npr. lipa, javor, topol) se razmeroma hitro izvotlijo, vendar njihovo prežive­tje praviloma ni ogroženo. lzvotljeno drevo, seveda brez vecjih odprtin, mehansko ni manj trdno. Je celo bolj fleksibilno od polnega debla. Še vec, nastanek dupline je preživetveno zelo smotrno, saj v trohneco sredico penetrirajo adventivne korenine. Drevo se hrani z lastnimi odmrlimi tkivi. Kanibalizem? Samorecikliranje? (prim. THOMAS 2000, str. 252). Ob koncni ali celo zmanjšujoci se velikosti asimilacijske površine in ob nezmanjšani debelinski rasti bi brez abscisije in odmira nja obnova prevodnih tkiv in fruktifikacija zastali. »Vecno« mladost ohranja drevje z abscisijo osta­relih in bolnih tkiv ter z njihovim vsakoletnim nadomešcanjem. Drevo vsako leto obnovi svoj listni aparat, sistem finih korenin z mikorizo, sekundarni ksilem (les) in sekundarni floem (licje). Abscisija je element homeostaze, kar v naši miselni zvezi pomeni vzdrževanje dinamicnega ravnovesja med Slika 4: Bukev (Fagus sylvatica strukturami in procesi. Bamber in Fukazava (1984, str. 125) sta bila morda L.)-sušina (zrelina) prva, ki sta ojedritev oznacila kot abscisijo, s katero drevo uravnava kolicino Figure 4: Beech (Fagus sylvatica L.) -ripe wood beljave. Kot rezultat notranjega nadzora, ki ga uveljavljajo vodni režim, r.n,.rtll <;Q t?nn1 1 ? Torelli. N.: Odz1v drevja na globoke Jn površinske poškodbe na primeru bukve (Fagus sylvalica L.) s poudarkom ... ogljikovi hidrati, dušik in hormonalno ravnovesje, se v drevesu vzpostavlja razmeroma stabilno razmerje med listno površino, beljavo in aktivnim delom koreninskega sistema z mikorizo. Ce se poškoduje koreninski sistetn, se zaradi zmanjšane oskrbe z vodo, minerali in hormoni ustrezno zmanjša rast poganjkov. Nasprotno pa lahko zmanjšanje krošnje povzroci redukcijo koreninskega sistema in beljave. lnherentna težnja po homeostazi poleg tega omogoca tudi hitro in ucinkovito »popravilo« manjših neravnovesij znotraj krošnje, koreninskega sistema in beljave. Tako lahko drevo odlom veje nadomesti tako, da pospeši rast preostalih poganjkov ali pa da sproži odganjanje epikormskih poganjkov iz specih in adventivnih popkov. Posebej zanimivo je nadomešcanje poškodovane beljave (TORELLI 1 SHORTLE 1 OVEN, neobjavljena). Poleg težnje vzdrževanja dinamicnega ravnovesja v strukturah in procesih pa oba tkivna kompleksa, les in licje , razpolagata tudi z zašcitnimi mehanizmi, s katerimi se beljava in živ del skorje odzoveta na poškodbe. Takoj povejmo, da drevo ne »zna« pozdraviti rane in njenih ucinkov (disikoloracija, kolonizacija in razkroj), temvec jih lahko le bolj ali manj ucinkovito lokalizira in zavre. 3 KOMPARTMENTALIZACIJA 3 GOMPARTMENTALIZATION Teorija kompartmentalizacije predpostavlja, da se živa beljava aktivno odzove na poškodovanje in kolonizacijo s formiranjem fizicnih in kemicnih barier. Teorija kompartmetalizacije razkraja v drevesih (GODIT, Gompar­tmentalization Of Decay in Trees, SHIGO 1 MARX 1977) interpretira bariere kot stene. Steno 1, ki omejuje širjenje ucinkov poškodb v vzdolžni smeri drevesa, predstavljajo razne okluzije (zapore) v aksialnih elementih (tile pri listavcih, aspirirane obokane piknje pri iglavcih, gumozne snovi, suberizirani sloji). Je najšibkejša od vseh. Neinducirana stena 2, ki je rezultat normalne kambij eve aktivnosti, je povsem fizicna in jo tvori gostejši kasni les. Omejuje širjenje v radialni smeri. Radialno usmerjene parenhimske celice trakov predstavljajo praviloma zelo mocno steno 3, ki omejuje širjenje v tangencialni smeri. Steno 4, kljucen element GODIT-a, imenovano tudi barierna cona, tvori kambij po ran itvi. Zanjo je znacilen povecan delež parenhima. Loci les, ki je nastal pred ranitvijo, od lesa, ki je nastal po njej. Shigo poudarja, da lahko nastane barierna cona bodisi kot odziv na infekcijo ali pa kot reakcija na mehansko poškodbo. Dejavniki, ki uravnavajo velikost in ucinkovitost barierne cone, niso znani (SHIGO 1986, str. 43 in 267). Etiologija barierne cone je vec kot desetletje za poslovala raziskovalce. V Katedri za tehnologijo lesa BF smo interpretirali anatomijo »mehanske« barierne cone kot odziv na sprošcanje skorjinega tlaka po ranitvi (TORELLI et al. 1994, TORELLI 1995). Problem barierne cone pri bukvi je v tem, da se razvije le v nepo­sredni bližini poškodbe, zato je njena vloga problematicna . Ocitno pri locitvi lesa, nastalega pred poškodovan jem, ki je podvržen razkroju, od zdravega, nastalega po poškodovanju, ne sodeluje vselej le barierna cona, temvec tudi dejavniki, ki jih ne poznamo. Liese in Dujesiefken {1989, 1996) sta razširila pomen GODIT-a. Menita, da strukture, ki nastanejo kot odziv na poškodbe, predstavljajo oviro, ki najprej p reprecuje vdor zraka v les in šele nato vstop mikroorganizmov. Avtorja predlagata, da se spremeni pomen crke D v akronimu GODIT. Pomenil naj bi poškodovanje (angl. damage), kot ga predstavljajo izsuševanje {desikacija), disfunkcija in šele na koncu razkroj (angl. decay). Trije D-ji, torej ... Shain (1967) loci »barierne« cone in »reakcijske« cone. Tako razlikuje tipicno zelo odrezane demarkacijske cone s spremenjeno anatom ijo (»bari- GozdV 59 (2001) 2 Torelli, N.: Odziv drevja na globoke in površinske poškodbe na primeru bukve (Fagus sylvatica L.) s poudarkom erne« cone), ki se pojavijo na lokaciji Shigove stene 4, in bolj difuzno obar­vane demarkacijske regije (»reakcijske« cone), ki mejijo na živo beljavo, prisotno v casu poškodovanja. Alternativen koncept kompartmentalizacije temelji na vzdrževanju (visoke) vlažnosti beljave, ki prep recuje razvoj gliv brez kemicne inhibicije (BODDY 1 RAYNER 1983; RAYNER/ BODDY 1988, str. 325). Vtem se oba koncepta bistveno locila (SHORTLE, W. 1 SMITH, K. T. 1990). 4 HOMEOSTAZA IN AKTIVNA BELJAVA PRI BUKVI 4 HOMEOSTASIS AND ACTIVE SAPPWOOD IN BEECH Razlicne anatomske in kemicne locnice ter visoka vlažnost vsaj zacasno prep recijo širjenje patogenov. Pomembno pa ni le izoliranje poškodovanih tkiv, temvec tudi njihovo hkratno nadomešcanje z novimi. Odmiranje osta­relih ali poškodovanih tkiv pomeni zmanjšanje respiracijske porabe in tako vec energije za kambijevo aktivnost, tvorbo semen in obrambne reakcije. Eliminiranje lahko poteka kot »prava« abscisija s predhodno tvorbo absci­sijske cone (listi, lubje) ali brez nje in brez možnosti odstranjevanja, kot to poteka v debelni sredici, programirane z ojedritvijo, ali pri vrstah brez jed rovi ne z dehidracijo (bukev). Širino beljave pri jedrovinskih vrstah home­ostazno dolocajo velikost listne površine in njene založne potrebe ter anatomsko-fiziološke znacilnosti beljave. To potrjuje primer hrastove beljave (ZIEGLER 1968). Pri prevajanju vode je praviloma udeležena le zadnja branika (prevodna beljava, nem. Leitsp/intholz, angl. conducting sapwood), ostalih nekaj branik z oti ljenimi trahejami pa le skladišci asimilate (skladišcna beljava, nem. Speichersp/intholz, angl. storage sapwood). Omeniti je treba, da je hrast vencastoporozna drevesna vrsta z zelo zmogljivim trahejnim omrežjem. Pri difuznoporozni bukvi je situacija manj jasna. V kolikor drevo nima rdecega srca (kjer so parenhiske celice odmrle), predstavlja ves les beljavo, tj. tkivo z živimi parenhimskimi celicami. Tako sta Moller in MOller (1938) še v »globini« sto let dokazala dihajoce parenhimske celice. Stras­burger (1891 , str. 275) je odkril škrob v 80 let stari braniki 124-letne bukve. Vemo tudi, da pri prevajanju vode (transpiracijski tok)pri starejšem drevju sodeluje le manjši del branik (13-24 branik, MOLLER 1949). Na splošno je respiracija najbolj intenzivna v kambiju in njegovi neposredni bližini (prim. KOZLOWSKI / PALLARDY 1997, str. 146). Magelova (1993) je ugotovila, da vsebuje periferen del beljave pri bukvi najvecje kolicine adenin nukleo­tidov. Na splošno velja, da mlada tkiva, vkljucno s kambijevo cono, dihajo intenzivneje kot starejša. Funkcionalno izlocanje je še zlasti ucinkovito, ce ga spremlja intenzivna dehidracija debelne sredice (NECESANY 1966). Zdi se, da sušina vidno oznacuje neaktiven del bukove beljave. Sledi, da aktivnost beljave v centripetalni smeri hitro upada in da potrebuje odrasla bukev za svoje delovanje razmeroma ozek pas aktivne beljave, ki ustreza velikosti listne površine in znacilnostim beljave. To je povsem v skladu z dejstvom, da se od dolocene starosti naprej ob sicer nezmanjšani debelinski rasti listna površina ne povecuje, temvec celo zmanjšuje. Aktivni del beljave se zato umika proti periferiji, neaktivni pa stopa iz funkcije. Ne vemo, v kolikšni meri sovpadata prevodni in skladišcni del aktivne beljave. Približno širino aktivne beljave smo skušali doloci ti tako, da smo z vrta­nem skozi deblo, ne da bi poškodovali kambij na nasprotni strani, (od zadaj) odvzeli del aktivne beljave. Predpostavka je bila, da z odvzemom tkiva aktivne beljave zmanjšamo respiracijsko porabo v beljavi in ustrezno pospe­šimo kambijevo rast. Rezultat je bil pricakovan (TORELLI 1 SHORTLE 1 OVEN, neobjavljena): bolj ko smo se približali kambiju, bolj se je povecal OD Torelli, N.: Odziv drevja na globoke in površinske poškodbe na primeru bukve (Fagus sylvatica L.) s poudarkom ... Slika 5: Bukev (Fagus sylvatica L.)-napad bukovega lestvic arja (Xyloterus spp.); povecana debe­linska rast po poškodbi aktivne beljave Figure 5: Beech (Fagus sylvat­ica L.) -attack by Xyloterus spp.; increased growth in thickness due to damage of the active sap­wood Slika 6: Bukev (Fagus sylvatica L.) -zašcitni les na izpostavlja­nem delu lesa po 5 letih Figure 6: Beech (Fagus sy/vat­ica L.) -protection wood on the exposed xylem after 5 years debelinski prirastek. Ce smo odvzeli le neaktivno beljavo, poveca nja prira­stka ni bilo. Hkrati ti eksperimenti dokazujejo, da drevo hitro nadomesti s homeostazo uravnoteženo kolicino aktivne beljave. Na sliki 5 je zanimiv primer povecanja prirastka, ki ga je povzrocil napad bukovega lestvicarja (Xyloterus spp.). 5 ODSTRANITEV SKORJE-NASTANEK ZAŠCITNEGA LESA 5 REMOVAL OF BARK-FORMATION OF PROTECTION WOOD Po odstranitvi skorje na izpostavljeni površini lesa in pod skorjo in na robu rane nastane zelo u cinkovi t zašcitni les (nem. Schutzholz, angl. protection wood) (FRANK 1884), ki sestoji iz tanke (0,5 mm) izsušitvene cone in 4,5-6,5 mm debele disko/oracijske cone pod njo (GROSSER et al. 1991) (slika 6). Traheje diskoloracijske cone vsebujejo tile (v izsušitveni coni manjkajo). Traheje, tile in vlakna so zapolnjeni z gumoznimi snovmi. Parenhimske celice, tile in trahejne obloge so suberizirane. Zašcitni les lahko nekaj let uspešno šciti les pod seboj. Ko pade njegova vlažnost pod to cko nasicenja celi cnih sten (TNCS, FSP), se zacne krcit i in prekinejo ga radialne razpoke. Lahko ga predrejo tudi insekti. Pot okužbi in razkroju je odprta. Zaradi zmanjšanja skorjinega tlaka v pazduhah površinske poškodbe nastane nekaj neurejenega kalusa, ki je na površini suberiziran. Ti picna barierna cona ali stena4 v smislu modelnega koncepta GODIT, kot jo njen avtor Shigo opisuje npr. pri javorju ali smreki, se ne razvije. Najverjetneje zato, ker je skorja s sklerenhimskimi cepi dobesedno pribita na les. Naši rezultati kažejo, da je vsaj mehanski tip barierne cone posledica sp rošcanja skorjinega tlaka. To nazorno kažejo tudi poskusi s skorjinimi »jeziki« , ki omogocajo nemoteno oskrbo s hrano in hormoni, vendar ob sprošcenem skorjinem tlaku (TORELLI et al. 1994, BROWN 1 SAX 1962). Zaradi sorazmerno velikega deleža parenhima sodi bukev med vrste z visokim kompartmentalizacijskim potencialom (DUJESIEFKEN 1991). 6 NASTANEK IN EKOLOGIJA RDECEGA SRCA 6 FORMATION AND ECOLOGY OF RED HEART Rdece srce se vselej razvije na lokaciji predhodno vidno fiziološko osu­šene sušine (slika 7). Izsuševanje debelne sredice poteka najhitreje pri hitro rastocem drevju s kratkimi krošnjami, tj. na rodovitnih tleh v gostem sklopu, in pocasneje pri skromno rastocem drevju z globokimi krošnjami, tj. na nerodovitnih tleh v redkem sklopu (gozdna meja). Nastanek rdecega srca poteka v dveh fazah: 1) dehidracijski in 2) disko­loracijski, ki je izrazito fakultativna in odvisna od potencialnega vdora atmo­sferskega kisika v predhodno izsušeno sredico. To se lahko zgodi, ce se veja odlomi brez predhodno nastale zašcitne cone. Ce veja odmre naravno, potem se v zadnji fazi nekajletnega hiranja v vejni bazi v bližini debla in vzporedno z njim izoblikuje do 5 mm debela temno rjava zašcitna cona, ki je zelo podobna opisanemu zašcitnemu lesu po odstranitvi skorje. Troh neca veja se slednj ic odlomi tako, da ostane zašcitn a cona na drevesu in zatesni mesto odloma. Ker je zašc itna cona rezultat delovanja živih celic, njena tvorba v sredici debelejših vej z odmrlimi celicami izostane. Veje, ki se odlomijo brez predhodno formirane zašci tne cone ali s pre­kinjeno zašcitno cono, predstavljajo globoke rane. Zlom lahko povzrocila sneg in veter, najpogosteje pa ga povzroc i podiranje sosednjega drevja. Zlasti nevarne so krepke, pod ostrim kotom izrašcajoce debele loge veje metlastih bukev. Tanjše ko so veje, bolj so upogljive in težje se zlomijo. GozdV 59 12001 \ 2 Slika 7: Bukev (Fagus sy/vatica L.) -rdece srce se vselej razvije na mestu predhodno dehidrira ne zreline (sušine) Figure 7: Beech (Fagus sy/vatica L.)-red heart always deve/ops in the position of previously dehy­drated ripe wood Vcasih naletimo na visoko in debelo bukev s kratko krošnjo brez rdecega srca. Ker so vse veje odpadle po predhodnem nastanku zašcitne cone, se sicer obsežna sušina ni obarvala. Poseben primer so v rasti zaostali kapniki. Ker imajo kratke krošnje, poteka izsuševanje sred ice zelo hitro, do »bolecega« od loma vej pa praviloma ne pride, ker so veje tanke in upogljive. (Proces ci šcenja vej je pri iglavcih drugacen. Vejna osnova se med rastjo vse bolj prepaja s smolo in odmrla trohneca veja se ne odlomi ob deblu, temvec na mestu, do koder sega zašciten ucinek smole, navadno 10 do 20 cm od debla.) Pri bukvi mesto odloma uspešno zatesni zašcitna cona. Ce pa se živa veja odlomi brez predhodno nastale zašcitne cone, potem predstavlja odlom pot za izsuševanje, infekcijo in vdor zracnega kisika. To se najveckrat zgodi pri podiranju sosednjih dreves. Obarvanje ima znacaj encimskega oksidativnega obarvanja. Da bi prišlo do obarvanja, morajo priti v stik encimi, fenol ni substrat in zracni kisik (kot pri prerezanemu ja bol ku). Ker je parcialni tlak kisika v debelni sred ici zaradi dihanja nižji kot v ozracju, kisik dobesedno vdre skozi odlomljene veje brez predhodno nastale zašcitne cone {ali skozi veje z nesklenjeno zašcitno cono). Rdece srce je mogoce tudi umetno inducirati. ce izpostavimo disk z izrazito sušino v visoki relativni vlažnosti, v 3-4 dneh prekrije sušino površinsko rdece srce (sliki 9,10). Slika 14 prikazuje pet testnih bukev in njihovo nagnjenost k tvorbi rdecega srca. Za visoko in debelo bukev s kratko krošnjo (št. 14) sta z na cilna hitra dehidracija debelne sredice in zgoden nastanek obsežnega rd ecega srca. Slika 8: Bukev (Fagus sy/vatica L.)-tipicno mozaicne rdece srce Figure 8: Beech (Fagus sylvatica L.) -typica/ compaund red heart Torelli, N.: Odz1v drevja na globoke 1n površinske poškodbe na pnmeru bukve (Fagus sylva/lca L.) s poudarkom .•• Slika 14· Bukev (Fagus sylvatica L..)-dehidracija debelne sredice kot uvodna faza nastanka rdecega srca: delež plinov in kapilame vode W (%)na višini 1/5 h101 (m) v odvisnosti od drevesnih dimenzij in dolžine krošnje; h,"' (m) -total na višina drevesa; h,00 (m) -višina drevesa pri 100 letih; A (m2) -obojestranska listna površina; A.,. (m2) -obojestranska listna površina. potrebna za hipoteticen prirastek debla v enem letu za 1 m3; i. (m3) -volumenski prirastek; i(m) -višinski 11 prirastek (spremenjeno po TORELLI1994) Figure 14: Beech (Fagus sylvatica L.) -dehydration of the stem core as introductory ph ase of the red heart formation: gas and free water proportion W (%)at 1/5 htot (m) in relation to tree dimensions and crown length; htot(m)-total height; h100(m) -height at 1 OO years; A (m2) -leaf area; A, (m2) -leaf area needed for the hypothetica/ one-stem vo/ume increment of 1 ml; i. (roJ) -vo/ume increment; ih (m) -height increment (modified after TORELL/1994) Torelli. N.: Odziv drevja na globoke 1n površinske poškodbe na pnmeru bukve (Fagus sylvatica L.) s poudarkom ... Potrebna listna površina za hipoteticen letni prirastek debla za 1 m3 (AJ (5.400 m2 ), prav tako kot dosežena višina pri 100 letih {h100 = 39,5 m) in zgodnja kulminacija višinskega (i) in volumenskega prirastka (i) nakazu­jejo zelo rodovitno rastišce. Drevo št. 73 z zgornje gozdne meje je pravo nasprotje. Tanko in nizko deblo z globoko krošnjo ima kljub visoki starosti majhno sušino brez rdecega srca. Na sliki 15 je prikazana ekologija rd ecega srca na primeru profila Kokra­Kamniška Bistrica {TORELLI1984 in 1992). Zgodnji nastanek rdecega srca je praviloma vezan na dobra rastišca z gostim sklopom in obratno. Fiziološko izsuševanje debla pri bukvi poteka hitreje pri debelih in visokih deblih s kratko krošnjo, tj. na dobrih rastišcih z gostim sklopom. Možnost od loma debelih tog ih vej in vdora kisika je tukaj zelo velika. Bukve so že pri 1 80 letih praviloma » rdece« . Skromne dimenzije, globoka krošnja in tanke ~ nezlomljive, fleksibilne veje zadržujejo nastanek rdecega srca. Takšne so npr. bukve na zgornji gozdni meji. Tukaj je mogoce najti zelo stare »bele« bukve (preko 200 let). Obširna literatura vsaj posredno nakazuje dokazano (TORELLI 1984, 1985) pozitivno zvezo med starostjo, premerom in zn acilnostmi krošnje ter pojavom rdecega srca (npr. DENGLER et al. 1972, KOTAR 2000, KREMPL 1 MARK 1962, RACZ et al. 1961, VASILJEVIC 1974 itd.). Response of Trees on Deep and Superficial Wounds as lllustrated by Beech (Fagus sy/vatica L.) with Particular Emphasis on Aetiology and Ecology of Wound lnitiated Discoloured Wood ("Red Heart"). A Review. Summary Beech is a typical tree species with a potential of forming only discoloured wood ("red heart") initiated by wounding ("wound-initiated discoloration"), but no heartwood. An attempt was made to functionally differentiate the outer active sapwood from the dehydrating inner one. Removal of the active sapwood results in a greatly increased cambial growth. Dehydration of the inner sapwood is considered to be a dynamic shedding (abscission) process analogous to heartwood formation asa mechanism by which a tree regulates the amount of sapwood. Anatomical and functional similarities of the protection wood on the exposed wood surface and branch protection zone are stressed. As opposed to heartwood, formation of the red heart in the beech is initiated environmentally. It proceeds in two stages: (a) in the introductory or dehydratig phase and {b) in the discolouring phase, which is decidedly facultative depending on the potential entry of oxygen in the already existing dehydrated core through the broken branches without the previously formed protecting zone. The results obtained clearly indicate that the shorter the crown and the higher and thicker the stem, the more intensive is the dehydration and the more probable the red heart formation, or vice versa, the lower the crown and the shorter and thinner the stem, the slower is the dehydration and less probable the red heart formation. It can be concluded that the absolute and the relative dehydration are fastest in trees in dense stands on the fertile soils exhibiting a fast growth in height and thickness with short crowns. ln dense stands on fertile soils red heart is expected to appear at the approx. 80 years. ln slow growing trees on poor soils in hardly closed stands, e.g. at the timber line or in thin suppreseed specimens on otherwise good soils red heart fomation is retarded. The discolouration is a process of enzymatic browning. ln the series of experiments on the untreated stem and branch discs with a cl early differentiated ri pe wood it was possible to induce an intensive superficial reddish brown discolouration by a slow drying in 3-4 days. Typically the discolouration always occurs on the site of a ripe wood, leaving a narrow dehydrated zone around it which resembled the transition zone in the true red hearts in the living trees. GozdV 59 120011 2 Torelli N : Odz1v drevJa na globoke in površinske poškodbe na pnmeru bukve (Fagus sytvaltca L.) s poudarkom •• Viri 1 References ADDICOTT, F. T., 1991 . Abscission: Shedding of Parts.-ln: A. S. Raghavendra, ed., Physiology of Trees, John Willey, New York, s. 273. BAMBER, R. K. 1 FUKAZAWA, K., 1984. Sapwood and Heartwood-a Review.-Proceedings. IAWA, Pacific Regional Wood Anatomy Conference, Tsukuba, lbaraki. BODDY, L./ RAYNER, A. D. M., 1983. Origins of Decay in Living Decidous Trees: the Role of Moisture Content and Re-appraisal of the Expanded Concept of Tree Decay.-New Phytol. 94: 623-641. BOSSHARD, H. H., 1968. On the Formatlon of Facultatively Colored Heartwood in Beilschmiedia tawa.-Wood. Sci. Technol. 2: 1-12. BROWN, C. L. 1 SAX, K., 1962. The Influence of Pressure on the Differentiation of Secondary Tissues.-American Journal of Botany 49(7): 683-691. DENGLER, A. 1 BONNEMANN, A. 1 ROHRING, E., 1972. Waldbau auf ckologischer Grundlage, 2. Teil.-Paul Parey, Hamburg. DUJESIFKEN, D., 1991. Der Kronenschnitt in der Baumpflege.-Neue Landschaft 36: 27-31. FRANK, B., 1884. Ober die Gummibildung im Holze und deren physiologische Bedeutung.-Ber. Dt. Bot. Ges. 2: 321-332. GROSSER, D. 1 LESNINO, G. 1 SCHULZ, H., 1991. Histologische Untersuchungen uber das Schutzholz einheimischer Laubbaume.-Holz als Roh-und Werkstoff 49: 65-73. HOLZLEXIKON 1962, 1. Aufl.-DRW-Verlag, Stuttgart. HOLZLEXIKON 1988, 3. Aufl.-DRW-Verlag, Stuttgart. KOTAR, M. 2000. Vpliv starosti in debeline dreves na donos gozda.-XX. gozdarski študijski dnevi, zbornik referatov: 169-200. KOZLOWSKI, T. T. 1 PALLARDY, S. G., 1997. Physiology of Woody Plants, 2. ed.-Academic Press, San Diego. KREMPL, H./ MARK, E., 1962. Untersuchungen uber den Kern der Rotbuche.-Allg. Forstztg. 73: 186-191. LIESE, W. 1 DUJESIFKEN, D., 1989. Wundreaktionen bei Laubbaumen.-2. Symposium "Ausgewahlte Probleme der Geholzphysiologie" in Tharandt/Sachsen, Proceedings: 75-80. LI ESE, W./ DUJESIFKEN, D., 1996. Wound Reactions of Trees.-ln: Forest Trees and Palms-Diseases and Control. Ed. S. P. Raychaudhuri 1 K. Maramorosch, Oxford & IBH Publ. Co. Pvt. Ltd., New Delhi, Calcutta. MAGEL, E. A. 1 HOLL, W., 1993. Storage Carbohydrates and Adenine Nucleotides in Trunks of Fagus Sylvatica L. in Relation to Discoloured Wood.-Holzforschung 47 (1 ): 19-24. MOLLER, C./ MOLLER, D., 1938. Die Atmung in akten Stammteilen.-Det forstlige Forsogsvasen i Danmark 15: 113. MOLLER, D., 1949. Arbeitsteilung im Buchenholz.-Physiologia plantarum 2: 197-299. NECESANY, C., 1966. Die Vialitatsveranderung der Parenchymzellen als physiologische Grundlage der Kernholzbildung.­Holzforschung und Holverwertung 20: 49-56. OVEN, P./TORELLI, N. / SHORTLE, W. C./ ZUPANCIC, M., 1999. The Formation of a Ligno-suberized Layer and Necrophylactic Periderm in Beech Bark (Fagus sylvatica L.).-Flora 194: 137-144. RACZ, J. 1 SCHULZ, H. 1 KNIGGE, W., 1961. Untersuchungen uber das Auftreten des Buchenrotkerns.-Der Forst-u. Holzwirt 16(19): 1-5. RAYNER, A. D. M. / BODDY, L., 1988. Fungal Decomposition of Wood.-John Wiley & Sans, Chester etc. SHAIN, L., 1967. Resistance of Sapwood in Stems of Loblolly Pine to lnfection by Fomes annosus.-Phytopathology 61 : 301-307. SHIGO, A. L., 1984. Compartmentalization. A Conceptual Framework for Understanding how Trees Grow and Defend Themselves.­Ann. Rev. Phy1opathol. 22: 189-214. SHIGO, A. L., 1986. A New Tree Biology inA New Tree Biology Dictionary.-Shigo and Trees Associates, Durham, New Ham­pshire. SHIGO, A. L./ HILLIS, W. E., 1973. Heartwood, Discolored Wood, and Microoganisms in Living Trees.-Ann. Rev. Phy1opathol. 11: 197-222. SHIGO, A. L. / MARX, H. G., 1977. Compartmentalization of Decay in Trees.-USDA For. Serv. Agr. lnf. Bull. No. 405. SHORTLE: W. C. 1 SMITH, K. T., 1990. Decay Column Boundary Layer Formation in Maple.-Biodeterioration Research 3: 377-389. SHORTLE, W. C./ SMITH, K. T./ DUDZIK, K. R.PARKER, S., 1995. Response of Maple Sapwood to lnjury and lnfection.-Eur. J. For. Path. 25: 241-252. STRASBURGER, E., 1891. Ober den Bau und die Verrichtung der Leitbahnen in den Pflanzen.-Jena 1891 . THOMAS, P., 2000. Trees: their Natural History.-Cambridge University Press. TORELLI, N., 1984. The Ecology of Discoloured Wood as lllustrated by Beech (Fagus sylvatica 1.).-IAWA Bulletin n.s. 5(2): 121-127. TORELLI, N., 1985. Okologische und waldbauliche Aspekte der fakultativen Farbkernbildung bei der Buche.-Mitteilungen der Bundesforschungsanstalt tur Forst-und Holzwirtschaft Nr. 150: 182-204. TORELLI, N., 1992. Relationship between Tree Grow1h Characteristics, Wood Structure and Utilization of Beech (Fagus sy/vatica L.).-International Congress on Beech, Pamplona, Proceedings, l. del: 121-132. TORELLI, N., 1995. Reaction of Beech and Silver Fir to Mechanical Wounding in View of GODIT Model Concept.-Acta Pharm. Supp. 45: 209-212. TORELLI, N./ KRižAJ, B. / OVEN. P., 1994. Barrier Zone (GODIT) and Wound-associated Wood in Beech (Fagus sylvatica L.).­Holzforschung und Holzverwertung 45(3): 49-51 . VASILJEVIC, J., 1974. Osržavanje bukve na podrucju Zrinjske Gore.-šum. List 98: 475-520. ZIEGLER, H., 1968. Biologische Aspekte der Kernholzbildung.-Holz als Roh-und Werkstoff 26(2): 61-68. Q4 GozdV 59 1200112 GDK: 561.2: 945.9 Dendrokronološki markerji1 Dendrochronological Markers Tom LEVAN IC* Izvlecek: Levanic, T.: Dendrokronološki markerji. Gozdarski vestnik, št. 2/2001. V slovenšcini , s povzetkom v anglešcini , cit. lit. 10. Prevod v anglešcino: Tom Levanic. Obravnavani so razlicni vplivi, ki jih ima okolje na debelinski prirastek drevesa, in osnovna terminologija, ki jo dendroe­kologi uporabljajo za opis in ovrednotenje dogodkov v branikah. Poudarek je na možnosti uporabe znacilnega anatomskega odziva kambij eve cone na poškodovanje. Posledica je barierna cona, ki jo je mogoce uporabiti kot dendrokronološki marker. Barierno cono se da datirati, to pa je osnova za primerjalno študijo debelinskega prirastka pred in po poškodovanju. Kljucne besede: debelinski prirastek, vpliv okolja,dendrokronologija, anatomija lesa, terminologija, definicija pojma, znaci l no leto. Abstract: Levanic, T.: Dendrochronological Markers. Gozdarski vestnik, No. 2/2001. ln Slovene with a summary in English, lit. quo t. 1 O. Translated into English by Tom Levanic . Described here are the influences of the environment that affects a tree ring formation; terminology, which is used by dendroecologists for describing events in tree rings are also explained. Special emphasis is given to describe the wounds as possible dendrochronological markers. This is based on a fact that every wound leaves traces on a tree ring. A dated wound is a base for evaluating radial increment before and after wounding. Key words: radial increment, environmental influence, dendrochronology, wood anatomy, terminology, terms definiton, pointer year. 1 UVOD INTRODUCTION Dendrokronologija je veda, ki preucuje širine branik, z namenom izlušcit i iz njih karseda veliko informacij o rasti drevesa, o motnjah v rasti in o vplivu razlicnih zunanjih dejavnikov na rast drevesa. V tem smislu lahko drevo prikažemo kot neke vrste trajen pomnilnik, kamor se z letno locljivostjo shranjujejo dogodki, ki so vplivali na rast drevesa. Izmed številnih dogodkov (slika 1 ), ki vplivajo na rast drevesa, so razlicne poškodbe kambijeve cone zanimive predvsem zato, ker se pojavljajo izredno in jih zaradi tega lahko interpretiramo v smislu dendrokronoloških markerjev. V pricujocem prispevku obravnavamo: -identifikacijo dendrokronoloških markerjev, -locevanje dendrokronoloških markerjev po nacinu nastanka, -osnovno terminologijo in definicije s tega podrocja ter -interpretacijo in datacijo pojavov v branikah. 2 TERMINOLOGIJA IN DEFINICIJE 2 TERMINOLOGY AND DEFINITIONS Dendrokronolog prvenstveno preui§uje debelinsko rast drevesa. Nanjo vplivajo številni dejavniki' okolja, ki so lahko v dolocen ih letih izjemni. Izjem­nost dolocenega leta se vizualno odraža v specificn i širini ali izgledu branike, * doc. dr. T. L., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slove­ zaradi cesar se kolicinsko in kakovostno razlikuje od sosednjih branik. nije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, Takšne branike zaradi posebnega izgleda v splošnem imenujemo dendro­SLO, tom.levanic@gozdis.si kronološki markerji. Po definiciji je to branika, ki po vizualnih, kolicinski h , 1 Prispevek je bil predstavljen anatomskih ali kakšnih drugih znacilnostih jasno odstopa od sosednjih na posvetovanju Vpliv mehanskih branik. Dendrokronološki marke~i imajo v dendrokronologiji posebno mesto, poškodovanj na rast drevesa in saj znatno olajšajo sinhronizacijo in datacijo dendrokronoloških krivulj. kakovost lesa, 23. 11. 2000 v Lju­Z vidika stati sti cne analize dendrokronoloških podatkov je potrebno bljani GozdV 59 (2001) 2 95 Levan1c . T.: Dendrokronološki markerJI zasnova Rastišce Slika 1: Najpomembnejši dejav­niki, ki vplivajo na debelinski pri­rastek drevesa Figure 1: Most important factors that influence the tree-ring width Mesto odvzema Klima Sampling location Forest management Climate along the stem Konkurenca Gospoda rje nje z gozdom Competition Genetska Onesnaževanje okolja Gene tie Environmental differences pollution Site poudariti, da gre pri ovrednotenju dendrokronoloških markerjev za analizo nesklenjenih casovnih vrst (SCHWEINGRUBER 1993), zato pri analizi ne moremo uporabljati metod za analizo casovnih vrst, ampak najveckrat upo­rabimo kar klasicne parametricne in neparamet ricne statisticne metode. Po nacinu nastanka delimo dendrokronološke markerje v grobem v dve skupini: v prvi skupini so tisti markerji, ki nastanejo kot posledica delovanja zunanjih dejavnikov okolja na drevo, v drugo pa sodijo tisti, ki so posledica delovanja cloveka v gozdnem okolju. Marsikdaj delitev v ostro locene skupine ni možna; tako na primer ne moremo vedeti, ali je požar povzrocila strela ali cloveška neprevidnost, saj je posledica v braniki enaka. Nadalje delimo dendrokronološke markerje na tiste, ki so vezani na prirasten odziv enega drevesa, in na tiste, kjer se na isti dražljaj iz okolja socasno odzove vec dreves. V prvem primeru gre za dogodke, ki so povezani z enim samim drevesom v sestoju, na primer udar strele ali poškodba drevesa z gozdarsko mehanizacijo. V drugem primeru pa gre za kazalce, ki so vecinoma okoljsko pogojeni, na primer suša, drsenje tal, velikoprostorski napadi škodljivcev ali propadanje gozda. 2.1 Kazalci, vezani na eno drevo 2.1 Terms related to a single tree-ring sample Termina kazalno leto in nenadna sprememba rasti se nanašata predvsem na opticno zaznavo nenavadnih pojavnih oblik branike ali njene anatomske zgradbe. Termin kazalno leto (an. event year) se nanaša na branika, ki po svojem izgledu odstopa od branik pred njo in za njo (SCHWEINGRUBER et al. 1990). Pri opisu kazalnega leta gre za povsem kakovostno oceno vizualnega izgleda branike (bolj/manj temen kasni les, ožja/širša branika, vec/manj tra hej. travmatski smolni kanali prisotni/odsotni, kompresijski ali reakcijski les prisoten/ odsoten, poškodba kambija prisotna/odsotna ... -glej npr. sliko 2). V novejšem casu se kakovostnemu opisu izgleda branike pridružuje tudi kolicinski opis, kjer dolocen pojav natancno izmerimo, ponavadi s pomocjo programov za avtomatsko analizo slike. Tako lahko izmerimo velikost, število in porazdelitev trahej v braniki (VAGANOV 1990, SASS 1993), širino ranega/kasnega lesa, gostoten profil branike, število smolnih kanalov v braniki (WIMMER 1 GRABNER 1997, LEVANIC 1999), velikost travmatskih smolnih kanalov ipd. Termin nenadna sprememba rasti (an. abrupt growth change) se nanaša na potek prirašcanja v dolocenem obdobju (slika 3). Gre za kakovostno in ko li ci nsko oceno rasti v dolocenem obdobju. O nenadni spremembi rasti govorimo takrat, ko zac ne drevo nenadoma bolje/slabše rasti kot prej. Po definiciji lahko govorimo o nenadni spremembi rasti, ko je povprecna širina štirih GozdV 59 (2001) 2 Levanic , T.: Dendrokronološki markerji 100 80 ..: o .s 'ti 60 (IJ n:: ...: ·;:: 40 c. .o Q) o 20 o o 5 10 15 cas 1 Time zaporednih branik za 40 % ožja oz. za 160 % širša v primerjavi s povprecjem predhodnih štirih branik (SCHWEINGRUBER et al. 1990) (grafikon 1). 2.2 Kazalci, vezani na skupino dreves 2.2 Terms related to a group of cross-dated tree-ring sequences Kazalca znacilno leto (an. painter year) in znaci ln i interval (an. painter interval) sta vezana na skladen odziv vecje skupine dreves na nek dražljaj iz okolice (grafikon 2). Odziv dreves je lahko pozitiven ali negativen, v prvem primeru govorimo o pozitivnem znacil nem letu, v drugem pa o negativnem znacilnem letu. Dražljaj, ki povzroci pojav znaci lnega leta, je lahko klimatskega izvora, lahko pa je tudi skupen vsem drevesom, ki ležijo ob neki vlaki in imajo zaradi spravila poškodovana debla in korenine. Po definiciji je znacilno tisto leto, ko 80 % od najmanj 13 dreves reagira s povecanjem ali zmanjšanjem debelinskega prirastka v primerjavi s predhodnim letom (SCHWEINGRUBER et al. 1990). Po potrebi lahko kriterij 80 % zvišamo na 90 ali 1 OO %. Znacilni interval je zaporedje vec znaci ln ih let. O znacilnem intervalu govorimo takrat, ko je sestavljen iz najmanj 4 zaporednih znac i lnih let. Pojavlja se zelo redko, a je ravno zaradi tega izjemno dobro orodje za datiranje in sinhroniziranje; tako je na primer pri jel ki v Sloveniji sekvenca let od 1959 do 1962 znaciln i interval. 3 DENDROKRONOLOŠKI MARKERJI 3 DENDROCHRONOLOGICAL MARKERS Pri makroskopskem opazovanju lesa se dostikrat srecamo s posebnostmi branik, ki so posledica razlic n ih biotskih, abiotskih in antropogenih dejavni­kov na rast drevesa. Te pojave lahko kakovostno in kolicinsko ovrednotimo. Za dendrokronološko analizo najpomembnejši dendrokronološki markerji so zbrani v preglednici 1 (SCHWEINGRUBER et al. 1990, KAENNEL 1 SCHWEINGRUBER 1995). 3.1 Dendrokronološki markerji, ki so posledica poškodb kambijeve cone 3.1 Dendrochronological markers, a consequence of cambium zone damage Odziv kambijeve cone na poškodovanja je kompleksen prostorski in casovn i proces nastajanja zašcitnih tkiv in regeneracije sistema sekundar­ 20 25 Grafikon 1: Shematski prikaz nenadne pozitivne spremembe v rasti -širina branik je posko­cila za vec kot160 %, hkrati pa je sprememba daljša od štirih let; prirastek je prešel na novo raven Graph 1: Schemantic representa­tion of the abrupt growth change -tree-ring width had increased for more than 160 % and the duration of the change had /asted over4 years 1920 1930 1940 Grafikon 2: Shematski prikaz znacilnega leta (pušci ca gor, dol) in znacilnega intervala -podpisa (vodoravna pušcica) Gra ph 2: Schematic representa­tion of the painter year (arrow up, down) and painter interval-sig­nature (horizontal arrow) 97 GozdV 59 (2001) 2 Preglednica 1: Najpomembnejše posebnosti v bra nikah, ki se lahko uporabljajo kot dendrokro­nološki markerji Table 1: The most significant events in tree-rings which can be used as dendrochronological markers Levanic, T.: Dendrokronološki markerji lglavci Coniferous trees Li stavci Broadleaved trees smolni kanali resin ducts reakcijske cone reaction zones smolni žepi resin pockets gumozni depoziti gum ducts gum deposits travmatski smolni kanali traumatic re sin ducts tenzijski les tension wood kompresijski les compression wood "kino vein" kalusno tkivo, mrazne branike, netipicen rani in kasni les, nihanje gostote lesa v braniki, branike z neizrazitim kasnim lesom ("light rings"), branike z izrazitim kasnim lesom ("dark rings") cal/us tissue, frost rings, atypical early-and latewood, density fluctuations, light rings, dark rings Slika 2: Smol ni žep pri smreki kot posledica ranitve (zgoraj), bari­ema cona in poranitveni les pri bukovini (spodaj); poškodbo se da datirati in ugotoviti, kdaj je nastala (vzorec smrekovine -arhiv oddelka za gozdno tehniko G IS, vzorec bukovine-ksilotom­ska zbirka Katedre za tehnologijo lesa) Figure 2: A resin pocket in the spruce is a result of wounding (upper picture), barrier zone and wound wood occure after wound­ing in the beech -both events could be da ted and thus a year of wounding could be established nega vaskularnega kambija (OVEN 1999). Z vidika dendrokronološke analize je pomembno predvsem dejstvo, da pride po poškodovanju kambijeve cone do pojava barierne cone (stene 4 po modelu GODIT), ki ostane jasno vidna tudi potem, ko drevo poškodbo že preraste (SHIGO 1991 ). Branika, v kateri je barierna cona, je tako v smislu definicije pravi dendrokronološki marker, ki omogoca natancno datacijo nastanka poškodbe. Na osnovi pozicije barierne cone znotraj branike se da celo sklepati, v katerem letnem cas u je nastala poškodba (SHIGO 1991, OVEN 1999). Barierna cona iglavcev je drugacna kot pri listavcih. Pri iglavcih barierno cono najpogosteje sestavljajo jasno vidni travmatski smol ni kanali, ki se lahko združijo v smolne žepe (OVEN 1999) (slika 2). Pri listavcih je barierna cona ponavadi sestavljena iz vec deset celic debele plasti s polifenoli zapolnjenih parenhimskih celic. Odvisno od drevesne vrste je možen tudi pojav suberinske plasti, travmatskih kanalov gume, pigmentov in fenolov (OVEN 1999). Za dendrokronološko rabo je na vizualni ravni (tj. pod binokularno lupo) bolj od anatomskih lastnosti poranitvenega lesa pomembno to, da je barierna cona jasno vidna in da je zaradi tega mogoce datirati leto nastanka poškodbe. 4 DATIRANJE POŠKODB IN INTERPRETACIJA REZULTATOV 4 DATING OF THE WOUNDS AND INTERPRETATION OF THE RESULTS Pri preucevanju poškodb, ki so nastale zaradi antropogenega dejavnika, je pomembno, da najprej izlocimo skupne dejavnike (v smislu Cookovega modela) (COOK 1985), ki so vplivali na rast dreves v preucevanem obdobju in v bližini preucevane ploskve. V ta namen izberemo 10-15 referencnih dreves, ki so primerno oddaljena od naše raziskovalne ploskve, ki niso Slika 3: Pojav nenadne spre­bila pod vplivom preucevanega dejavnika (npr. spravila lesa) in ki se po membe rasti -macesen je oku­ žila gliva, ki povzroca rjav osip zunanjem izgledu ne razlikujejo bistveno od dreves, ki so jedro problema. macesnovih iglic (Mycosphaerella Na osnovi meritev letnih prirastkov referencnih dreves izdelamo referen­ laricina (R. Hartig) Neger); v letu cno krivuljo, ki bo služila primerjavi individualnih rastnih vzorcev dreves v mocne okužbe (pušcica A) je prizadetem obmocju. prišlo do mocne redukcije krošnje Sledi vzorcenje prizadetih dreves oz. dreves, ki ležijo ob vlaki. Obseg in debelinski prirastek je sunkovito vzorcenja teh dreves je odvisen od vzorcnega nacrta, smiselno pa je, da upadel vzamemo vsaj dva izvrtka, enega na "prizadeti" in drugega na "neprizadeti" Figure 3: Occurence of the strani. Pri merjenju je koristno, da posebne znacilnosti branik markira mo in abrupt growth change -the larch was infected by a fungi opombe shranimo skupaj s podatki. (Mycosphaerella laricina (R. V naslednjem koraku sledi primerjava referencne kronologije s posa­ Hartig) Neger); in the year of meznimi vzorcenimi drevesi. Tako locimo splošne dejavnike od preucevan ih the infection the crown was com­ in si omogocimo ovrednotenje nekega vpliva (v našem primeru spravila pletely defoliated and abrupt lesa). S pomocjo referencne krivulje poškodbe datiramo ter ko li cinsko in reduction of the tree-ring width kakovostno ovrednoti mo vpliv poškodb na debelinski prirastek. Pri preuce­had occured vanju vpliva poškodb zaradi spravila lesa na debelinski prirastek nas zanima predvsem, kakšen je odziv debelinskega prirastka na poškodbo, kako dolgo se pozna vpliv poškodbe na rast in koliko casa je trajalo, da se je debelinski prirastek povrnil, ce sploh, na raven pred poškodbo. Nadaljnja aplikacija dobljenih podatkov je odvisna od ciljev raziskave. Viri 1 References COOK, E. R., 1985. Time SeriesAnalysisAproach to Tree Ring Standardization.-Doktorska disertacija, Tucson, University of Arizona, LaboratoryofTree-Ring Research, 171 s. KAENNEL, M. 1 SCHWEINGRUBER, F. H., 1995. Multilingual Glossary of Dendrochronology.-Berne, Stuttgart, Vienna, Paul Haupt Verlag, 467 s. LEVANIC , T., 1999. Vertical Resin Ducts in Wood of Black Pine (Pinus nigra Arnold) asa Possible Dendroecological Variable.-Phyton, 39, 3, s. 123-127. OVEN, P., 1999. Odziv drevesnih tkiv na poškodbe in infekcijo -2. kambijeva cona.-Zbornik gozdarstva in lesarstva, 58, s. 189-217. SASS, U., 1993. Die Gefasse der Buche als ckologische Variable.-Dissertation, Hamburg, Germany, Universitat Hamburg, 172 s. SCHWEINGRUBER, F. H., 1993. Jahringe und Umwelt-Dendrockologie. -Birmensdorf, Eidgencssische Forschunganstalt fOr Wald, Schnee und Landschaft, 474 s. SCHWEINGRUBER, F. H./ ECKSTEIN, D. 1 SERRE-BACHET, F. 1 BRAKER, O. U., 1990. 1dentification, Presentation and lnterpretation of Event Years and Painter Years in Dendrochronology.-Dendrochronologia, 8, s. 9-38. SHIGO, A. L., 1991. Modern Arboriculture -a System to Approach to the Care of Trees and their Associates.-Durham, New Hampshire, USA, Shigo and Trees, 424 s. VAGANOV, E. A., 1990. The Tracheidogram Method in Tree-Ring Analysis and lts Application.-V: Methods of Dendrochronology -Application in the Environmental Sciences. Cook, E. R. 1 Kairiukstis, L. A. Dordrecht, Boston, London, Kluwer Academic Publisher, s. 63-76. WIMMER, R. 1 GRABNER, M., 1997. Effects of Climate on Vertical Resin Duet Density and Radial Growth of Norway Spruce (Picea abies (L.) Karst.).-Trees, 11 , s. 271-276. GozdV 59 (2001 ) 2 99 v casu in prostoru Smrekovec in Koroška skozi doživetja na strokovni ekskurziji delavcev gozdarske knjižnice V letu 2000 smo v delovanju Gozdarske knjižnice postavili dva pomembna mejnika. Prvi je preselitev starejšega gradiva v novo pridobljen kletni arhiv, ki smo jo izvedli spomladi 2000, drugi pa prehod na avto­matizirano izposojo, s katero smo priceli oktobra 2000. Pri obsežnih delih so nam s svojim pri zadevnim delom pomagali študentje gozdarstva: Katja Konecnik, Aleš Kresevic, Filip Nebrigic , Marko Puschner, Kristjan Jami, Igor Rener in Zdenko Pumat. V zahvalo za njihovo prizadevno delo smo organizirali strokovno ekskurzijo. Izbrali smo Koroško, udeležencem nepo­znan svet, n atancneje Smrekovec, kjer so ohranjena ras tišca divjega petelina (Tetrao urogallus), o katerem smo želeli izvedeti kaj vec. Mag. Miran Cas, strokov­njak za ekologijo gozdne favne pri Gozdarskem inšti­tutu Slovenije, se je prijazno odzval mojemu povabilu za vodenje ekskurzije. Odpravili smo se 20. septembra 2000 zjutraj. Posadko smo izpopolnili v Kamniku, prem leli vremen­sko napoved, ki ni bila prevec obetavna, in se zapeljali na Crni vec. Na postanku na Crn ivcu smo zaskrbljeni opazovali vremensko fronto nad Menino planino in ugotovili, da se vremenoslovci tokrat verjetno niso zmotili. Urno smo nadaljevali pot na Koroško. Usta­vili smo se lucaj pred Ljubnim in se razgledali po Kamniško-Savinjskih Alpah. Skrit za njimi nas je rahlo razkrivajoc se v svoja nedrja vabil Smrekovec. Koroška nas je pricakala v soncu. Siti vožnje smo si z veseljem oprtali nahrbtnike in se od koce na Smre­kovcu podali na pohod. Vulkanske bombe (prednikom vecj ih dimezij podobna strojena lava), l ežece ob poti, so nas spominja le na burno preteklost specega (ali uga­slega?) ognjenika. Na skrajnem vzhodnem delu temena Smrekovškega pogorja, imenovanem Roma, smo pri­sluhnili bogati razlagi mag. Casa o zgodovini nastanka današnje koroške krajine, o gospodarjenju z njo v pre­teklosti in o ostankih naravne dedišcin e, ki bi jih bilo vredno zavarovati. Ponujal se nam je cudovit razgled na temne smrekove gozdove Pohorja in svetle pašni­ške zaplate -pohorske planje dalec na vzhodu. Proti severu se nam je razkril pogled na priljubljeno gorsko izletniško tocko Korošcev, goro z dvema imenoma. Urš lja gora je poimenovana po cerkvi sv. Uršule, zgra­jeni 1602. leta, Plešivec pa je ime, veljavno za televi­zijski oddajnik, ki dela družbo Sv. Uršuli. Dejansko je teme 1.699 m visoke Uršlje gore zaradi pašnikov nad zgornjo gozdno mejo podobno pleši na glavi. Proti severozahodu se je bohoti la Peca s svojimi kopastimi vrhovi in nas vabila v deželo kralja Matjaža. Drugic, smo rekli, drugi c, ampak zagotovo. Ocarani smo bili od lepot Koroške, vidnih z vrha Smrekovca. Proti zahodu je pogled sledil podkvi neokrnjenih gozdnatih planin vse do gozdne meje in cez, ki jo tvorijo Smrekovec (1.577 m) in Kamen (1.684 m) skupaj z Raduho (2.062 m), Olševo (1.929 m) in Peco (2.126 m). Proti jugo­zahodu smo opazovali Veliki Rogatec (1.557 m) in Menino planino (1.508), na jugovzhodu pa so našo pozornost vzbudile goljave s mucišca Go Ite na po bocju Boskovca (1.587 m). Iz bogate razlage mag. Casa smo izvedeli, da so prvotne bukovo-jelove pragozdove Smrekovca zaceli izsekovati v obdobju od Il. do 13. st. na legah, primer­nih za kmetijsko rabo. Razvili so se znameniti celki. Kasnejši razvoj oglarstva in fužinarstva v 16. in 17. st. je povzrocil izsek bukve in pospeševanje gospodarsko donosnejše smreke s fratarjenjem in zasajanjem pašni­kov. Iz raziskav zgodovine gozdov na Smrekovcu je ugotovljeno, da predstavlja strmo in za naselitev manj primerno severno pobocje Smrekovca naj vecji ohra­njen gozdni kompleks v vzhodnih Alpah v Sloveniji. Med smrekovirni gozdovi so mestoma še ohranjeni avtohtoni gozdovi bukve z gozdno bekico ali z rebre­njaco na kisli geološki podlagi. Stoteri studenci poši­ljajo bistro vodo v dolge strme jarke, ki se zbirajo v cudoviti alpski dolini Bistri. V teh gozdovih prebi­vajo gamsi, gorska srnjad in jelenjad, ruševec in divji petelin, beli zajec in belka, gozdni jereb, kuna, vrhove dreves pa preletavajo planinski orli, planinske kav ke in krokarji. Še je slišati redke, ogrožene vrste sov in žoln. Pestrost avtohtone vegetacije (bukev, jelka, siva jelša, na Koroškem imenovana olša) in živalstva nakazuje ohranjenost naravnih gozdov. V dokaz navedenemu je tudi pero planinskega orla, ki smo ga našli na poti in ki ga z veseljem in lepimi spomini na ekskurzijo hrani avtorica tega zapisa. Pot smo nadaljevali med pašniki gorskega slemena in uživali v pogledu na v rahlem vetru valuj oce dolge trave. Sklanj ajoc se nad neredke šope borovnicevja, na Koroškem imenovanega crni cevje, in brusnicevja, smo prestregli nekaj od predhodnih obiralcev pozabljenih 100 GozdV 59 (2001) 2 Gozdarstvo v casu in pros1 o jagod in si z njimi veselo razdražiti želodce. Ustavili smo se nad Podrto bajto, ledinsko poimenovanem pobocju v sedlu med Smrekovcem in Kamnom, kjer je bilo izhodišce za naš spust v rastišca divjega petelina. Z raziskavami je bilo ugotovljeno, da so ohranjene populacije divjega petelina v starih iglastih gozdovih alpskega sveta tukaj na Koroškem štev ilcno najmoc­nejše, veliko bolj kot v dinarskem svetu na Kocevs kem, v Postojni in drugod v Sloveniji, ali kot na avstrij­skem Koroškem. Zato smo z velikim upanjem, da ga bomo videli, precesali severno pobocje Smrekovca nad Podrto bajto v širini 100 metrov. Splašiti smo zeleno žolno, divjega petelina pa nobenega. Svoje je nedvo­mno opravila gozdarska mehanizacija, ki je na bliŽnji vlaki z ropotom kalila planinski mir. Zadovoljiti smo se morali z Miranovim oponaša­njem petia divjega petelina, ki pa ga je eden od udele­žencev ekskurzije, ociten poznavalec, potrdil kot zelo verodostojnega. Iz bogate razlage o ekologiji divjega petelina smo izvedeli, kaj so cigare, in jih kasneje kot dokaz bivanja petelina na tem mestu tudi našli ter raz­vozlali terminološko uganko, da petelin vozi kocijo. Pohaj ajoc med smrekami strmega severnega pobo­cja, smo se razgledovali proti s soncem obsijanemu južnemu pobocju Pece. Cudovite alpske doline Bistra, Koprivna in Topla, položene ob vznožje Smrekovca in mogocne Pece, so vabile v svoj spokojen svet. Kot da se je cas ustavil. Bile so nam na dosegu roke; do naj­debelejšega cemprina v Sloveniji in do Najevske lipe mehko speljana siva cesta je razbila enovitost zelenega sveta, ki nas je tako zelo ocara l , in vabila, da smo si res želeli samo še tia. Toda Miranov program nam je to pobliže doživeti namenil kasneje. Naša pot se je nada­ljevala proti Koncnikovim lužam. Dolgo smo hodili in dalec pod Kamnom (1.684 m) smo odkrili biser Smre­kovca. Med ogromnimi balvani, razmetanimi vsevprek, divje zarašcenimi z mahovi in ostalo skalnato vegeta­cijo, na težko prehodnem terenu je poci valo jezerce z otockom. Po ljudskem pricevanju naj bi bil to krater vulkana, nam pa se je zdela to prav lj icna dežela. Vrhovi okoliških smrek so odsevati v temni gladini jezera in spoznali smo, da lahko smreke rastejo tudi z neba. Cas se nam je ustavil. Ko smo se prebudili iz zamaknjenosti pravljic n ega sveta, smo ugotovili, da je ura že zelo pozna. Naš pro­gram pa je obsegal še veliko tock. Zato smo planili v strmino, kaj strmino, previs pod Kamnom, uporabili vse svoje plazilne in plezalne sposobnosti za preboj po divje razgibani neprehodni pragozdni strmini cez GozdV 59 (2001) 2 vrb, nekateri pa mimo srebmo crn ih andezitnih skal, na sleme. Koncnikove luže so bile vredne tudi takšnega povratka. V koc i na Smrekovcu smo si pri vošcil i poci­tek. Fikaje bila tokratdorna, lepo mu je bilo prisluhniti. Topel, prisrcen, dobrovoljen korošld clovek . Po lepi ustaljeni navadi smo se vnaprej najavili korošldm gozdarjem, Id so nas pricakovali na Pudgar­skem, vendar smo zaradi casovne zamaknjenosti pro­grama morali srecanje z njimi odpovedati, in v poznih popoldansldh urah smo sami obiskali najdebelejši cem­prin v Sloveniji. Raste na pašni planoti na Pudgarskem (1.030 m) in ima premer 53 cm. Nabrali smo nekaj storžev in prikrajšati ptice za nekaj hrane, saj smo vsi po vrsti želeli doma vzgojiti svoj cemprin iz našega velikana. Potomcev domnevno samoniklih cemprinov, ki rastejo na Smrekovcu, zaradi pomanjkanja casa in nedostopnosti terena nismo poiskali. Obiskali smo tudi Najevsko lipo na Ludranskem vrhu, lipo vseh lip, ki nas je pricakala v rahlem polmraku. Legenda pravi, da skriva pod svojimi koreninami zaklad turšldh ropov. Zrasla je iz sedmih debel, mnoga so že votla. V svojih najboljših letih je imela kar 13,5 m obsega v prsni višini. Veli castna gospa zavidljive starosti (po priceva­nju domacinov 780 let) kljubuje cas u in vztraja, sploh se ne zmeni za polemiko o svojem imenu, lipa ali lipo­vec, njej je vseeno. Že stoletja kljubuje raznim preiz­kušnjam, tudi cloveški nevednosti ... Prevzel nas je tudi lep, znamenit korošld »špeutnat« plot, ki naj bi zadržal obiskovalce v primerni razdalji od lipe in ji prizanesel teptanje po prstih. Kot spomenik arheološke dedišc ine na Koroškem se lepo ujema z Najevsko lipo. Med potjo v C rno na Koroškem smo se ustavili v Podpeci pri Sv. Heleni, v dolini Mitnek, kjer februatja vsako leto zraste caroben svet snežnih gradov kralja Matjaža. Kulturni dogodek, kij ih na tem koncu Koro­ške ni malo. Med pobocja vzhodnih Karavank stisnjeni krajani C rne na Koroškem ne živijo odmaknjeni od ostalega sveta. Težko življenje hribovskega kmeta na celkib in dolinarjev, v preteklosti pretežno zaposlenih v mežiškem rudniku, si znajo polepšati z raznimi kul­turnimi in turisticnimi prireditvami. Poleti organizirajo koroški turisticni teden in na njem predstavijo življe­nje kraja mnogim obiskovalcem, predani rekreaciji pa vsako leto organizirajo maraton kralja Matjaža. Topli in prijazni Korošci gostoljubno sprejmejo vsakega obi­skovalca, kljub natrpanem programu smo bili tega dele­žni tudi mi. 101 V jesenske barve odeto borovnicevje preplavlja vulkanske bal­vane na ~lemenu Smrekovca Polni prijetnih vtisov smo se prek Šoštanja in Trojan vrnili v Ljubljano. Miranu je uspelo nama domac koro­ški svet živo približati vsem udeležencem ekskurzije in jih navdušiti nad cudovito krajino in ljudmi. Potegnil Najdebelejši cemprin v Sloveniji raste na Pudgarskem na Koroškem (obe foto: Miran Cas) nas je v ta svet in na glas smo si zagotavljali, da bomo sem še prišli, po tihem pa smo vsak pri sebi premlevali, koga bomo še pripeljali s seboj ... Teja Koler-Povh 3. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov Po biatlonskem svetovnem prvenstvu na Bledu (ceprav je bilo dejansko na ozemlju obcine Bohinj) je Gorenjska gostila še eno pomembno tekmovanje -tretje in lahko recemo tudi že tradicionalno sekaško državno tekmovanje lastnikov gozdov. Ta pomemben dogodek se je ponovno zgodil v Kranju, 24. marca 2001, v casu 40. mednarodnega sejma kmetijstva, goz­darstva in prehrane in ponovno sta ga organizirala Zavod za gozdove Sloven Ue in Gorenj ski sejem, d. d., iz Kranja. O dogodku je prijetno porocati zaradi treh stvari. Tekmovanje je v vseh pogledih uspelo, nikomur se ni nic pripetilo, vreme pa je bilo res cudovito. Otvoritvena slovesnost se je pricela ob deseti uri z zbiranjem ekip in z nekaj govori, za katere upamo, da niso bili predolgi, tekmovanje samo paje odprl direk­tor ZGS, Andrej Kermavnar, ne samo s spodbudni mi besedami za tekmovalce, ampak tudi tako, da je sam od otvoritvenega debla odžagal dva kolobarja, kar je tekmovalcem v lilo še dodatno zaupanje. Tako kot prejšnja leta je tudi letos tekmovalo 14 ekip, ki so jih izbrali in pripravili po obmocnih enotah ZGS. Nac in izbora tekmovalcev je bil razlicen, od obmocnih izbirnih tekmovanj do sestave ekipe po vede­nju o tem, kdo je na nekem obmocju dober. Ne glede na to paje bil pri tekmovalcih v primerjavi s prejšnjima dvema letoma viden napredek, kljub temu da je bilo nekaj vec diskvalifikacij (trema kaj rada pobere svoj davek tudi na takih tekmah). V letošnjem letu pravil tekmovanja še nismo spreminjali, poudariti pa moramo, da bo vnaprej to verjetno potrebno narediti. Vsaka ekipa je bila sestavljena iz štirih tekmovalcev, ki so tekmovali vsak v eni disciplini; te so naslednje: -zasek in podžagovanje, -podiranje droga na balon, -kombinirano prežagovanje bl oda, -klešcenje. r.mrlll fiA l?nn 11 ? Gozdarstvo v casu in prosto Prav prva disciplina je med tekmovalci zahtevala velik davek, saj so se diskvalifikacije kar vrstile. Da bi bila krivda v pravilih, je težko verjeti, saj v prejšnjih letih ni bilo tako veliko diskvalifikacij, zato je prej omenjena trema dokaj verjetna razlaga. Vsaj za mlajši in gozdarsko manj izobražen del gledalcev je podiranje droga na balon najbolj atraktivna disciplina. Tekmo­valci so bili neverjetno natan cn i in trenirani, kajti kar nekaj balonov ni preživelo, prvi paje svoje delo opravil v picli h devetih sekundah. Pri kombiniranem prežago­vanju hloda smo videli res natan cno izvedene akcije, pri klešcenju paje šlo vse tako hitro, da c lovek komaj vetjame. Ker je bil dogodek tekmovanje, smo na koncu seveda dobili zmagovalce, tako v posameznih discipli­nah kot ekipno. Prvi trije so dobili pokale -letos smo tudi pri pokalih uvedli sonaravnost, saj niso bili vec v obliki smreke, ampak so ponazarjali avtohtone listavce -ter prakticne nagrade, ki so jih prispevali razni spon­zorji. Vseh tu ne moremo naštevati, naj omenimo le generalnega, podjetje Intergozd iz Kranja. Po disciplinah in skupno so bili doseženi naslednji rezultati (našteli bomo le prve tri, ostali so dostopni na spletnih straneh): zasek in podžagovanje: l. Matija Gabrenja, OE Postojna 2. Leopold Zorjan,OE Murska Sobota 3 Brane Muhic, OE Novo Mesto Zasek in podžagovanje (obe foto: Jurij Beguš) klešcenj e z motorno žago: l. Marko Kranjec, OE Postojna 2. Stanko Go licnik, OE Nazalje 3. Igor Lovren cic, OE Celje podiranje droga na balon: l. Franc Svetanic, OE Murska Sobota 2. Ivan Plecko, OE Maribor 3. Brane Ilc, OE Kocevje kombinirano prežagovanje: l. Franc Sodja, OE Bled 2. Marjan Zupanc i c, OE Novo Mesto 3. Zvonko Fifer, OE Maribor EKIPNI VRSTNI RED: l. OE Postojna 2. OE Murska Sobota 3. OE Slovenj Gradec 4. OETolmin 5. OE Novo Mesto 6. OE Kranj 7. OE Nazarje 8. OE Maribor 9. OE Brežice 10. OE Ljubljana Il. OE Bled 12. OE Kocevje 13. OE Celje 14. OE Sežana Naj se na koncu zahvalimo vsem, ki so kakorkoli prispevali k temu, da je tekmovanje uspelo, vsem lju­biteljem takih dogodkov pa nasvidenje prihodnje leto, pa naj bo to v Kranju ali kje drugje v Sloveniji. Jurij Beguš 103 ;ozdarstvo v casu in prostoru Sejemska prireditev: 13. dnevi KWF (Kuratorium fur Waldarbeit und Forsttechnik), 13.-17. 9. 2000, Celte, Spodnja Saška Milja PIŠKUR*, Jaka KLUN** 1 UVOD V casu od 13. do 17. septembra 2000 je v nemški zvezni deželi Spodnja Saška, v okrožju Celle, potekala tradicionalna prireditev 13. dnevi KWF. Gostiteljica 13. dnevov KWF je bila spodnjesaška deželna gozdna uprava. Kot je že ustaljeno, so dneve KWF sestavljali trije glavni sklopi: posvetovanje oz. kongres s sedmimi delovnimi skupinami, strokovna ekskurzija s predsta­vitvami razlicnih aktualnih gozdarskih del in sejemska predstavitev gozdarskih strojev, opreme, novih tehno­logij in novosti v gozdni tehniki. 2 KONGRES Na samem kongresu je sodelovalo 850 udeležencev. Tema Gospodarjenje z gozdovi v sozvocju s clovekom , naravo in tehniko ni bila nova, saj je že vec kot stoletje prisotna v harmoniziranju razli cnih aspektov gozdnega gospodaijenja in naporov pri zbliževanju cloveka in narave. Kljub vsemu pa še vedno ostaja temeljna in trajna naloga znotraj socialno-ekonomskih okvirov, stopnje znanja in tehnicnih zmožnosti. Ker smo se udeležili le strokovne ekskurzije in sejemske predstavitve, ju bomo podrobneje predsta­vili v nadaljevanju clanka. Pred tem pa nekaj besed o pomenuKWF. K WF (Kuratorium fur Waldarbeit und Forsttechnik) ali v prostem prevodu Nadzorni svet za gozdna dela in gozdno tehniko je v Nemciji krovna organizacija, katere glavni cilj je izboljšanje gospodarnosti dela v gozdarstvu. Podporo za delovanje ima tako na zvezni ravni kot tudi v posameznih deželah. Delovanje KWF je strnjeno na štiri podrocja: -testiranje in normiranje (aparatov in orodja, gozdar­ skih traktorjev in drugih strojev v gozdarstvu, pode­ ljevanje znaka za ustreznost za varno delo in upora­ bno vrednost-FPA); -procesne in sistemske raziskave (gozdna tehnika, gojenje gozdov); -gozdnotehnicna informacijska centrala (gozdarsko informacijsko upravljanje); -clovek in delo/izobraževanje in izpopolnjevanje (goz­darske šole, clovek in delo). Dnevi KWF vsaka štiri leta podajo dober pregled dosedanjega dela in dosežkov ter nakazujejo smeri v razvoju gozdne tehnike in organizacije gozdnih del. 3 SEJEMSKA PREDSTAVITEV GOZDNE TEH­ NIKE Gospodarjenje z gozdovi v sozvocju cloveka, narave in tehnike je bilo vodilo prireditve. In predsta­vitev gozdne tehnike je zvenela bolj glasno. Obsežno podrocje gozdne tehnike je enostavneje predstaviti, ce jo razdelimo na posamezna podrocja. Sprehod preko nj ib je prikazan v nadaljevanju. 3.1 Gozdarski vitli Locimo lahko tri skupine gozdarskih vitlov. V prvo skupino štejemo vse vitle s tritockovnim vpetjem na standardni priklop kmetijskega trakt01ja. Ti vi tli obsegajo moci do 1 O t, navadno so enobobenski, pritrjeni na kompaktni naletni deski in so najpogostejši v zasebni uporabi. Vedno pogostejše so izvedbe z elek­trohidravl icnim upravljanjem in lastnim hidravl i cnim poganom. Ponudba dodatne opreme obsega možnost daljinskega vodenja vi tla, možnost zveznega dodajanja plina pri pogonskem traktorskem motorju in možnost aktivnega in pasivnega klica v sili. V tej skupini se je predstavil slovenski proizvajalec TAJFUN, tudi z novosljo, dvobobensk.im elektrohidravlicno krmiljenim vitlom moci 2 x 5 tin daljinskim upravljanjem. Druga skupina so profesionalni vitli, ki so pritrjeni na ohišje traktorja. Navadno so dvobobenski, s hidra­vlicnim poganom, hitrejši, najpogosteje z daljinskim upravljanjem in navadno s serijsko vgrajeno prej naš­teto dodatno opremo. Ti vit li imajo navadno vecjo sre­di co bobna zaradi manjših izgub vlecne sile in lepšega navijanja ž icne vrvi. Možne so tudi izvedbe z elek­trohidravlicnim krmiljenjem navijanja žicne vrvi, kar omogoca njeno daljšo življenjsko dobo, vecje dolžine navitja in lažje razvijanje (S+R). Zadnja naletna deska * M. P., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO ** J. K., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO GozdV 59 12001) 2 Gozdarstvo v casu in prost , je od teh vitlov fiz icno locena s hidrav licno vodenim spušcanjem in dviganjem, kar omogoca dobro sidranje traktorja in enako višino vhoda žicne vrvi pri privla­cevanju . V tretjo skupino lahko uvrstimo ti. na ti cne oz. nasa­dne vi tie, ki so tako kot vi tli iz druge skupine namenjeni profesionalni uporabi. Ponudba obsega eno-in dvobo­benske vitle moci do 8 t. Omogocajo hitro pripenjanje na kmetijske traktorje, ki pa morajo biti opremljeni vsaj z dvopotnim hidravlicnim krmilnim ventilom in pripadajocimi prikljucki za sidranje z lomljeno nale­tno desko. Pogon teh vitlov poteka preko traktorske priklj ucne gredi brez vmesnega kardanskega prenosa; vitel pa se natakne na posebne nosilce ob standar­dnem tritockovnem priklopu. Po odklopu vitlaje tako mogoce traktor spet uporabljati za vse kmetijske stroje, saj ostanejo vse funkcije priklopa in h idravl icnega krmiljenja nespremenjene. Vitel ohranja vse prednosti vgrajenega profesionalnega gozdarskega vitJa, pred­vsem pa manj premika težišce traktorja proti zadnji osi kot tritockovno pripeti vitli. Namenjeni so predvsem kmetijam, strojnim krožkom ali drugim skupnostim, kjer je velika raznolikost del in s tem potreba po raz­licnih traktorskih prikljuckih, gospodarnost pa zahteva uporabo le enega univerzalnega pogonskega stroja. Proizvajalci profesionalnih gozdarskih vitlov ponu­jajo tudi izvedbe z navijalnim bobnom na sprednjem delu traktorja in izhodom žicne vrvi nad zadnjo na letno desko. Tako postavljen vitel povec uje težo na spred­njem delu traktorja, nad zadnjo osjo pa dobimo potre­ben prostor za vgradnjo zadnjega hidravl icnega trak­torskega nakladalca z iztegljivo teleskopsko roko in vrtljivimi klešcam i . Takšen nakladalec je postal del potrebne opreme na prilagojenih kmetijskih traktorjih. Na specialnih gozdarskih traktorjih pa spada že med standardno opremo. 3.2 Drugi gozdarski traktorski prikljucki Traktorski hidravlicni nakladalec, pritrjen na zad­njem delu traktmja, nima le funkcije pri zbiranju in via­cenj u lesa. Uporaben je tudi pri nalaganju kratkih sor­tirnentov na gozdarske traktorske prikolice. Te so lahko tudi same opremljene s hidravlicno dvižno napravo vecjih moci. Prikolice se razlikujejo po nosilnosti (do 12 t), lahko imajo lasten, tudi hidrostatski, pogon koles in nihajno vpeto osovino. To omogoca lažje premago­vanje neravnega terena. Pri gozdarski opremi traktorja sprednjo rampno desko pogosto zamenja uporabnejši hidravlicn i nakladalec. Namesto vitla pa so lahko na tri tockovni priklop traktorja pripete vlac ilne klešce. Na sejemskem prostoru so bili predstavljeni tudi traktorski gozdarski mu lcerji, rezkalniki panjev, dro­bilci kamenja, prikljucki za rekonstrukcijo cest ter pro­cesorski stroji za izdelavo tanjših sortimentov. 3.3 Gozdarski traktorji Združevanje proizvajalcev traktorjev v globalne konceme je opazno tudi pri ponudbi prilagojenih kmetijskih traktorjev za gozdno proizvodnjo (CASE-STEYR). Vec proizvajalcev ponuja izvedbe sistemskega univerzalnega traktorja z gozdarsko opremo (WF, JCB, MAHLER, DOPPSTADT, FENDT, CLAAS). To je tudi posledica vecjega števila p rikljuc­kov, ki se uporabljajo v gozdni proizvodnji. Ti traktorji imajo sredinsko postavljeno kabino in tri prikljucna mesta, kar omogoca lažji priklop hidrav l icnega nakla­dalca in njegovo krmiljenje. Med specialnimi gozdar­skimi traktorji je bil predstavljen Vilpov WOODY 2000 z novimi ergonomskimi rešitvami, izboljšano hidra­vliko sprednje ram pne deske, dodanim zadnjim hidra­vlicnim nakladalcem LIV in novimi izboljšavami krmi­ljenja. Podoben traktor s hidrostatskim pogonom je predstavil tudi slovaški ZTS TEES in nemški proizva­jalci UTC, NOE in TBM, kar prica o veliki konkurenci, ki vlada na trgu gozdarskih specialnih strojev za spra­vilo dolgega lesa. Med zgibne traktorje s klasicnim pogonom pa prodirajo izboljšave pogonskih preno­sov, ki prihajajo s podrocja gradbenih strojev (Power Shift). Nove zgibne stroje so predstavili CATERPIL­LAR, romunski IRUM in VALMET. Kot novost je vec proizvajalcev predstavilo nosilne hidravlicne klešce, na katere strojnik s hidravlicn im nak.ladalcem dvigne prve konce sortimentov dolgega lesa, jih objame s klešcami in vlaci na gozdno cesto. Nosilne kl ešce so lahko pri­trjene na zadnji naletni deski (HSM), nad gozdarskim vitlom ali pa celo na podvozju (WELTE). Tak stroj z oplenom na treh oseh pa glede na težo že meji na kom­binirane stroje za spravilo kratkega in dolgega lesa. 105 GozdV 59 (2001) 2 darstvo v casu in prostoru 3.4 Drugi stroji za spravilo Letošnja novost, kombiniran stroj za vožnjo krat­kega lesa in v lacenje dolgega lesa, je našla mesto skoraj pri vseh proizvajalcih iz srednje Evrope (DASSER, FORCAR, HSM, FMA, UTC). Gre za križanca med gozdarskim zgibnim traktorjem in zgibnim traktorjem s polprikolico. Predstavili so razl icne izvedbe pri polo­žaju vitlov, zadnjih naletnih desk in prijemalnih plo­šcadi . Zanimivo izvedbo ponuja PFANZELT s spre­menljivo medosno razdaljo pri stroju FELIX, ki omo­goca vožnjo kratkega lesa (dolga medosna razdalja) ali pa vlacenje dolgih sortimentov (kratka medosna razdalja). Proizvajalci iz severne Evrope pa so posvetili vec pozornosti spremljanju strojev za spravilo kratkega lesa preko komunikacijskih povezav GSM in GPS. Predstavili so logisticno verigo med secnj o, spravi lom, transportom, lastnikom in kupcem lesa. Gre za opti­mizacijo podatkovnih in materialnih tokov pri prido­bivanju lesa ter podporo GIS in GPS. Prenovljene in izboljšane stroje za spravilo kratkega lesa, zgibnike s polprikolico, je prikazal švedski VALMET. DASSER in HYPRO sta predstavila tudi samovozna stroja na gosenicah z daljinskim vodenjem za spravilo lesa iz težko dostopnih terenov. Zanimiva je bila predstavitev dela pri ž i cnicnem spravi lu. Ž icn i žerjav WANDERFALKE je bil posta­vljen na podvozje zgibnik.a s polprikolico PONSSE. Tako lahko stroj postavimo tudi v bolj razgiban teren, za odmikanje sortimentov pa uporabimo h idrav l icno roko na nosilnem stroju. Predstavljen je bil vozicek za žicnicno spravilo KOLLER MSK 3 z lastnim pogonom in nosilnosljo 3,5 tin novi 4-tonski žicni žerjav K 500, kombiniran s hidravli cno iztegljivo roko in procesorsko glavo WOODY 60 z daljinskim upravljanjem postav­ljen na eno nosilno vozilo. • n o;: 3.5 Konjsko spravilo Interesno združenje za konjsko spravilo v Nemc iji predstavlja in promovira možnosti za spravilo lesa s konji (predspravilo dolgega lesa do vlake, predspravilo kratkega lesa do dosega hidravlicne roke stroja za spra­vilo, spravilo lesa s konjsko vprego s prikolico s hidra­vl icno dvižno napravo). Združenje spodbuja razvoj novih nacinov uporabe konj pri delu v gozdu ter organi­zira seminarje in tecaje. Kombinacijo strojne secnje in spravila z rocno sec njo in predspravilom s konjem smo si ogledali na ekskurziji. Prikazani sistem omogoca nacrtovanje redkejšib sec no-sprav ilnih linij pri stroj ni secnj i in spravilu ter povecuje u cinke dragih strojev pri redcenju. 3.6 Stroji za secnjo Med najvecje stroje za secnjo in izdelavo sortimen­tov spadajo gosenicni stroji, ki izhajajo iz velikih grad­benih bagrov (ATLAS, UEBHERR). Namenjeni so kon cn im in pomladitveni.m secnjam. Nagibna meha­nika med podvozjem in pregledno dvižno kabino s pogonskim motorjem omogoca delo na naklonih do 60 %, kjer postane problem spravilo na liniji secnje koncentriranega dolgega lesa. Predstavljeni stroj KONIGSTIG ER (IMPEX) tehta 28 t, njegova zmoglji­vost secnje in izdelave pri povprecnem prsnem premeru 40 cm pa je 28 m3/du. Velika teža (15-30 t) strojev omogoca velik doseg hidrav licne roke, vendar nizko hitrost pri prernikib in vecje poškodbe tal. Za strojno secnjo debelih dreves (premer na panju do 100 cm) so potrebne tudi primerne procesorske glave (LAKO X50, WARATAH, SP MASKINER, SILVATEC). Pro­izvajalci procesorskih glav so predstavili tudi novosti pri merilni tehniki in racunaln iški obdelavi podatkov o izdelanih sortimentih. Vecina proizvajalcev strojev GozdV 59 (2001) 2 za sec njo razvija svoje procesorske glave, merilno in krmilno tehnologijo ter simulatorje dela za ucenje in predstavitve. Stroji za secnjo (NOK.KA, PONSSE, TIMBERJACK, VALMET, ROTTNE, HEMEK, CATERPILLAR) so namenjeni predvsem redcenjem v homogenih sestojih. Ponudba je zelo pestra, stroji so lahko 4-do 8-kolesni, zgibni ali togi, težki od 6 do 20 t, s hidravlicno roko ob kabini ali loceno na podvozju. Izdelujejo tudi kombinacijo sec­nega in spravilnega stroja (WOLF). Relativna novost so kolesno-koracni stroj i za secnjo na velikih stlminah (KAISER, MENZI MUCK). 3.7 Hidravli cne dvižne naprave Vodilni proizvajalci (CRANAB, EPSILON, WARATAH, LOGLIFT) so predstavili paleto dvižnih naprav za traktorje, stroje za secnjo in spravilo, trak- Gozdarstvo v casu in pr torske gozdarske prikolice in gozdarske kamione. Kot novost je bila predstavljena vrtlj iva glava (INTER­MERCATO RV 100) z vgrajeno tehtnico bremena in podatkovno povezavo za PC. Namenjena je predvsem dvižnim napravam na gozdarskih kamionih. Proizvajalci dvižnih naprav razvijajo tudi hidra­v licne klešce z vgrajenim hidravlicno gnanim listom motorne žage. Namenjene so bodisi dodatnemu kro­jenju hlodovine na skladišcih bodisi delu v ekstrem­nih razmerah (vetrolomi, snegolomi ... ) in uporabi na gradbenih siTOjih (npr. HULTDINS SuperGrip, Cranab forte). 3.8 Gradbeni stroji Od vodilnih proizvajalcev gradbenih strojev sta bila prisotna CASE in CATERPILLAR, posebej pa so bili predstavljeni traktorski prikljucni stroji za popra­vilo cestišc (KIRPY, BUGNOT, SUOKONE, HAVEN­MOSE). 3.9 Gozdarska informatika Velik poudarek sejma je bil na sodobnih komuni­kacijskih sredstvih. Predstavljeni so bili sistemi daljin­skega upravljanja strojev, njihovo spremljanje in korek­cije gibanja z GPS, sistemi klica v sili, povezovanje GIS in podatkov gozdnogospodarskega nacrtovanja, velikoprostorskih inventur ter pridobivanja lesa, tran­sporta in prodaje. Predstavljeni so bili tudi racunalniški programi za fotoreal i sticne terensko vizualizacijo in modeliranje kot pomoc pri nacrtovanju izvedbe del in njihovih posledicah izgleda krajine. 3.1 O Merilni instru menti Glede na realno nujnost sledenja lesa (npr. pri cer­tificiranju) in potrebo po racionalizaciji merjenja lesa je uporaba elektronskih merilnih k! up nujnost tudi v slo­venskem prostoru. Na sejmu KWF sta zanimanje vzbu­dili predvsem elektronski klupi MANTAX (Haglot) in DATAFOX 2000 (PAV). Klupa MANTAX je sve­tovno najbolj uporabljena klupa (v uporabi v Rusiji, na Švedskem, v Kanadi ... ). Elektronska klupa omogoca zajemanje in hranjenje podatkov glede na namen upo­rabe (gozdne inventure, merjenje hlodovine) in kas­nejši pretok na osebni racunalni k. Uporaba je enosta­vna (meniji), uporabljajo se tri tipke. Teža takih klup je prib!. en kg, odvisno od izvedbe in proizvajalca. In cene? Gibljejo se od 3.500 do 4.000 DEM. Dobra las­tnost tovrst11ega zbiranja podatkov na elektronski medij (bodisi v sistemu s klupo bodisi rocno, npr. PSlON, DEKA DATA, EG-20) je možnost sledenja lesa preko crtne kode (proizvajalec Latschbacher). 107 .....___-_,.,.r7darstvo v casu in prostoru Zanimivo je ugotavljanje trohnob (in defektov) na stojecem drevju s pomocjo instrumenta RESI (podje­tje IML GmbH). Temelji na ugotavljanju mehanskega odpora notranjosti drevesa pri prodiranju tankega vrtil­nega svedra. Instrument omogoca izris in shranjevanje podatkov o posameznem drevesu. Uporabnost je ver­jetno omejena na trohnobe, kjer je že prišlo do meban­skili sprememb v lesu. 3.11 Druga gozdarska oprema Kot novost lahko izpostavimo mec za motorno žago z vgrajenim na vojnim mehanizmom (OREGON, DOLMAR), ki omogoca enostavno napenjanje verige. HUSQVARNA je predstavila novi motorni žagi 357XP in 359 in motorni obvejevalnik 325P4x. Kot pomoc pri podiranju "vi secega" drevja je bila prikazana hidra­v licna zagozda MAMMUT©C (teža 12,5 kg, dvižna sila 40 t). Velika pozornost je namenjena zašci ti in var­nosti gozdnega delavca, ceprav je ta v klas icni obliki v gozdu ob vsej strojni secnji in spravilu vedno red­kejši. Prihaja pa zaradi tega do druga cnih psihofizicnih obremenitev delavca, ki so podobne tistim iz pisarne. 3.12 Varnost in zdravje Varnost gozdnega delavca postaja prvi pogoj dela v gozdu. To omogocajo tudi novo razvita komunikacijska in varovalna sredstva. Vec proizvajalcev je predstavilo sisteme informiranja v primeru nezgode. Klic v sili je posredovan prednostno na izbrana mesta, obenem pa posreduje tudi položaj delavca z uporabo signala GPS ipd. Vecina sistemov je vgrajenih v že obstojeca osebna varovalna sredstva {celad a, slušalke). Sistemi omo­gocaj o tudi neposredno in nemoteno komuniciranje znotraj delovne skupine. Novosti so tudi pri varovalnih delovnih oblekah za gozdne delavce. V uporabo prihajajo vedno lažji mate­riali iz kevlarja in funkcionalno sestavljanje ob lac i l glede na pogoje dela in vrsto del. Vec novosti je tudi pri obutvi. Predstavili so delovno obutev za dela v gozdu z vgrajenim "spominom" za obliko noge in klimatskim sistemom. Predstavljen je bil tudi opticni ci talec za noge (www.foot.de), ki omogoca racunalni ško obde­lavo slike nog ter nasvet pri izbiri optimalne obutve preko kataloga. 3.13 Ergonomija Razvoj novih delovnih sredstev je povezan tudi z novimi ergonomskimi rešitvami. Z uveljavljanjem hid­ravlicnih teleskopskili kl ešc na gozdarskih traktorjih je povezano njihovo upravljanje z igralno palico, ki mora s ciro manjšim številom gibov roke zagotoviti c im vec 108 funkcionalnih operacij. Prav tako se zaradi uporabe dvigala vgrajuje vrtljive sedeže (vsaj 180°), bolj pre­gledne kabine in razporeditev svetlobnih teles. Pomem­bna je tudi komunikacija med delavcem in strojem o stanju in delovanju prikljuckov, napakah, potrebnih popravibh ter o meritvah (masa, dolžina, premer, pre­racuni) izdelanih gozdnih lesnih sortirnentov. 3.14 Gojenje gozdov Gojenje gozdov je bilo predstavljeno predvsem na demonstracijskih tockah, kjer so veliko pozornosti posvetili pravilni sadnji sadik zaradi pravilnega raz­voja koreninskega sistema. Prikazane so bile strojne in rocne oblike sajenja in gojitvenih posegov, kot novost so predstavili orodje za obrockanje dreves {držalo z jekleno šcetka in rezilom). Izredno zanimiva je bila demonstracija obvejevanja duglazije s pomocjo pnev­matskih škarij na meter dolgem rocaju (do 3 m: 14 dreves/uro -5,2 DEM/drevo; 3-6m: 9 dreves/uro-8,09 DEM/drevo). Predstavljali so se tudi veliki proizvajalci sadik goz­dnega drevja (in okrasnega), s pregledoimi katalogi in cenami glede na vrsto in starost sadik. Tako se npr. cene sadik skorša (Sorbus domestica) za triletne pre­sajeoke (1/2) in višine 50-80 cm gibljejo med 4-5 DEM/sadika. 3.15 Priprava in raba lesne biomase Skoraj petina razstavnih mest je bila namenjena pro­izvajalcem sodobnih tehnologij rabe in priprave lesne biomase (kurilne naprave, sekalniki, procesorji). Med tehnologijami priprave polen je prisotna velika pestrost izvedb posameznih operacij izdelave (razža­govanje, cepljenje), od enostavnih rocnih naprav do popolnoma avtomatiziranih strojev. Pogon je bodisi tra­ktorski (preko prikljucka PTO) ali z elektromotorjem. Število proizvajalcev procesotjev za izdelavo polen se veca, kar kaže na porast povpraševanja po tovrstnih strojih. Prežagovanje goli (ali metrskih polen) na želene koncne dolžine opravlja krožna ali verižna žaga avto­matsko. Podajanje surovine lahko poteka preko tran­sportnih trakov ali pa rocno . Za povecanj e ucinkovi­tosti so že prisotne izvedbe z dvojno cepilno udarno glavo (POSCH). Upravljanje in krmiljenje je v vec ini primerov hidravlicno. Zanimiv je bil tudi predstavljen sistem pakiranja drv (WOODMAX), ki omogoca lažji transport (euro paleta) in skladišcenje polen. Med sekalniki so bili poleg manjših sekalnikov (vecino ma kot traktorski prikljucki) predstavljeni tudi vecji in zmogljivejši stroji za izdelavo razlicnih GozdV 59 12001) 2 Gozdarstvo v casu in prost vrst sekancev, s pogonskimi agregati okrog 300 kW (BRUKS, TIMBER CHIPPER, ERJOFANT), ki lahko m3 dosegajo ucinke do 100 sekancev/h. Podjetje BRUKS, ki je na tržišcu sekalnikov prisotno že 50 let, je predstavilo (in demonstriralo) delovanje sekal­nika BRUKS 803 CT, ki je lahko vgrajen na razl icne osnovne stroje (npr. na zgibnik s pol prikolico) in lahko izdeluje sekance iz delov dreves s premerom do 62 cm. Isto podjetje omogoca možnost menjave nožev na rotorju z udarnimi kladivi, ki so namenjeni razbijanju tudi nelesnih surovin, npr. na deponijah. Širjenje ponudbe je prisotno tudi pri kotlih na polena. Kotli s sodobnimi tehnološkimi rešitvami (lambda sonda, primarno in sekundarno izgorevanje, hranilnik toplote ... ) dosegajo vecje ugodnosti za upo­rabnika tako glede izkoristkov pri kurjenju kot tudi pri cišcenju (cišcenje izmenjevalnika toplote od zunaj -sistem WOS) in vzdrževanju pec i ter pri casu nakla­danja ( 1-2-krat/dan). Rezultat težnje po povecevanju izkoristkov je trelji izgorevalni prostor (v obliki dvojne vrtincaste izgorevalne komore), ki omogoca dodatno intenzivno mešanje plinov in dokoncno izgorevanje pri visokih temperaturah (HOV AL PUROLYT), s cimer lahko izkoristek preseže 90 %. Podjetje BUDERUS je poleg svojih kotlov predstavilo tudi sistem ogrevanja s pomocjo lesne biomase in drugih vrst goriv (olje, plin), ki avtomatsko krmili tako procese izgorevanja kot tudi optimalno izbiro vrste goriva glede na potrebe. Predstavljeni so bili tudi veliki sistemi za ogrevanje na lesno biomaso (predvsem na sekance). Zanimiva je tudi ponudba kaminov, krušnih peci in drugih manjših kot lov, ki imajo poleg ogrevanja tudi izrazito estetsko funkcijo, zato so deležni velike pozor­nosti dizajna. Seveda tudi tovrstni kotli omogocajo (glede na izvedbo, predvsem pa ceno) visoke izkori­stke pri gorenju, saj imajo lahko vgrajene tehnološke rešitve iz kotlov za centralno ogrevanje (primarno i.n sekundarno izgorevanje, lambda sonda). 3.16 Certificiranje Certificiranje v gozdarstvu je tržni instrument, ki mora biti ucinkovit in ki teži k doseganju dveh pogla­vitnih ciljev: trajnostnemu in vecnamenskemu gospo­darjenju z gozdovi ter razpoznavnosti in dostopu na tržišce. Namen certificiranja je povezati okoljevars­tveno orientiranega potrošnika in proizvajalca, ki že uporablja ali paje na poti do uporabe okolju prijaznega gospodarjenja z gozdovi. Predstavljena sta bila dva certifikacijska sistema, ki sta aktualna v Nemciji, in sicer: PEFC (Pan Euro­pean Forest Certification) (preko PEFC Deutschland) in FSC (Forest Stewardship Council) (preko FSC Arbe­itsgruppe Deutsch! and). PEFC je evropska pobuda za certificiranje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi na osnovi helsinških kriterijev (oz. Lisbona 1998), ki se je konstituirala leta 1998. FSC je mednarodni certifikacij­ski sistem, ki skuša preko svojih kriterijev certificirati gozdove ne glede na geografski položaj. Sistem PEFC je zlasti prilagojen drobni zasebni strukturi gozdov v Evropi (ki je eden od vzrokov za nastanek sistema), ker preko t.i. regionalnega pristopa omogoca partici­pacijo tudi za manjše individualne lastnike gozdov, ki pa so seveda lahko zdmženi v raznolike organizacij­ske povezave. Stroškovno je ugodnejši (v Nemcij i : 20 DEM zacetne takse + 0,20 DEM/ha/leto); sistem FSC pa zaenkrat ne nudi realne rešitve in jasnih usmeritev za majhno in razdrobljeno privatno gozdno posest, poleg tega so stroški certificiranja glede na PEFC izrazito visoki (v Nemciji za velikost gozda do 500 ha v razlic­nih oblikah (en lastnik, združenje lastnikov ... )-okrog 5 DEM/ha/letno in vec). V procesu certificiranja gospo­darjenja z gozdovi v sistemu PEFC sodeluje 17 evrop­skih držav (s skupno površino gozda preko 100 mio ha). V Nemciji predvidevajo, da bi konec leta 2001 imeli certificiranih 5 mio ha gozdov, še posebej zaradi optimisticnega, velikega interesa lastnikov gozdov. 4 STROKOVNA EKSKURZIJA Za ekskurzijo si je bilo potrebno rezervirati skoraj ves dan. Potekala je približno 30 km severneje od mesta sejemske predstavitve, na obmocju gozdarske enote Unterli.if3. Obmocje spada med bolj gozdnata (41 %) na Spodnjesaškem, na nekaj vec kot 1 O. 000 ha gozdne površine paje 70% gozda v zasebni lasti. Nadmorska višina se giblje med 35 in 135m. Delež iglavcev, pred­vsem bora (65 %), presega 80 %, se pa zmanjšuje s pospeševanjem bukve in hrasta. Na ekskurziji so želeli predstaviti gozdno tehniko predvsem kot instrument gojenja gozdov. Zato je bil velik poudarek (9 prikazov) v tematskem bloku na osnovan ju sestoja (priprava tal in sadnja) in negi mla­dovja ter vrednostnem obvejevanju ( 4 prikazi). Temat­ski blok o negi sestoj ev pri redcenjih in o pridobivanju lesa je na sedmih prikazih demonstriral manj agresivne nacine spravila lesa, organizacijo dela v delovni skupini ter pripravo lesne biomase za kurjavo. Posebej je bila predstavljena logistika v gozdarstvu (6 prikazov) v smislu povezovanja med pridobivanjem lesa, primarno predelavo in prodajo. Poudarjena je bila možnost upo­rabe GIS in GPS za spremljanje, napovedovanje in vrednostno optimiranje toka podatkov in materialov pri 109 GozdV 59 (2001) 2 .. :stvo v casu in prostoru delih v gozdu. Cettti tematski blok je pokrival obsežno podrocje varstva gozdov, varovanja okolja in odnos clovek-delo. Na desetih ekskurzijskih tockah so bile prikazane možnosti npr. zacasnega skl adišcenja lesa v gozdu, zašcite pred požari, hranjenja in prevoza gorlji­vih snovi, izobraževalne možnosti s podrocja tehnike, varnosti, ergonomije, uporaba sodobnih komunika­cijskih sredstev, pogoji uspeha v delovni skupini pri gozdnem delu ipd. Strokovna ekskurzija je ponudila široko paleto mož­nosti in znanj ter odgovorov na probleme gozdarstva v praksi. 5 SKLEP Dnevi KWF predstavljajo najvecjo srednjeevropsko gozdarsko sejemsko predstavitev v gozdu. Letos jo je obiskalo 31.000 obiskovalcev iz 43 držav. Predstavilo se je skoraj 400 razstavljalcev iz "gozdarskega" sveta. Sejemska predstavitev se je raztezala na površini 37 ha ob 4-kilometrski krožni poti. Strokovna ekskurzija je Predstavitev programa EUFORGEN Hojka KRAIGHER* Evropski program varovanja gozdnih genskih virov (EUFORGEN) je nastal kot posledica zahtev ministr­ske konference o varovanju gozdov v Evropi decembra 1990 v Strassbourgu. Ustanovitev programa zahteva resolucija S2: Varovanje gozdnih genskih virov, ki pre­dvideva tudi izvršitev zahteve resolucije z ustanovi­tvijo mednarodnega centt·a, ki naj "pospešuje in koordi­nira in si tu in ex si tu metode varovanja genetske pestro­sti v evropskih gozdovih, izmenjavo reprodukcijskega materiala in monitoring razvoja na teh podrocj ih". Aktivnosti za izvedbo resolucije je prevzel med­narodni odbor ob pomoci Oddelka za gozdarstvo FAO, Mednarodnega inštituta za rastlinske genske vire (lPGRI) in Evropske komisije. Predlog za ustanovi­tev programa EUFORGEN v okviru IPGRl v Rimu je bil sprejet na drugi ministrski konferenci o varovanju gozdov v Evropi v Helsinkih leta J 993, kjer je nepo­sredno vsebovan v resoluciji H2: Splošna navodila za ohranjanje biodiverzitete v evropskih gozdovih, nave­zuje pa se tudi na resoluciji št. HI (Splošna navodila za trajnostno gospodatjenje z gozdovi v Evropi) in H4 (Strategije za dolgorocno prilagoditev evropskih gozdov na klimatske spremembe). *doc. dr. H. K., nacionalna koordinatorica za EUFORGEN, Gozdarski inštitut Slovenije, 1000 Ljubljana, SLO 110 na 36 tockah prikazala prakticne procesne itl tehnicne rešitve. Ekskurzijske tocke je stalno povezovalo 70 kombijev, kar je omogocalo stalen krogotok 4.000 obi­skovalcev ekskurzije. Te številke lahko nekoliko ilustrirajo velikost, orga­nizacijo in pomen prireditve, ki povezuje interese vseh pomembnih ciljnih skupin, gozdarjev, lastnikov gozdov, gozdarskih podjetij, gozdnih delavcev in industrije. V okviru gozdarstva pa so bile prikazane tudi tematike, posebno aktualne v današnjem casu (npr. pridobivanje energije iz lesne biomase, varstvo pred požari, inovacije pri nacrtovanju logisticne verige, pa tudi evropsko tek­movanje voznikov zgibnih traktorjev s polprikolico). J Tema prireditve je sledila projektu clovek-narava -tehnika letošnjega sejma EXPO 2000 v Hannovru. Gozdno gospoda1jenje v sozvocju s clovekom, naravo in tehniko je iskanje prave poti, je trajna in temeljna naloga pri pridobivanju in rabi lesa. To je bila glavna pobuda prireditve KWF, ki želi povezovati gozdarsko prakso, industrijo gozdne tehnike in znanost za vecfun­kcionalno gospodarjenje z gozdom v novem stoletju. -H. faza Na osnovi resolucij S2 in H2je bil leta 1994 usta­novljen EUFORGEN. Prva faza programa je potekala od leta 1995 do 1999, druga faza od leta2000 do 2004. Program je do januarja 1998 podpisalo 28 držav. Izvaja se v okviru petih mrež: -mreže za iglavce (od marca 1995, sprva imenovana mreža za smreko), -mreže za topole (od oktobra 1994 kot mreža za crn i topol), ... -mreže za mediteranske hraste (od decembra J 994 kot mreža za hrast plutovec), -mreže za plemenite listavce (od marca 1996), -mreže za sestoj ne ("socialne") listavce (od oktobra 1997). Rezultate sodelovanja predstavljajo tehnicna navo­dila za ohranjanje gozdnih genskih virov, do lgorocne strategije in metodologija varovanja, redna izmenjava informacij in pregledov nad delom, deskriptorji, baze podatkov, uspešni predlogi skupnih projektov, izme­njava genetskega materiala, mednarodni proveniencni poskusi, testi potomstva in mednarodne zbirke, pre­gledi literature (tudi t. i. sive literature, ki ni dostopna v javnih knjižnicah, npr. elaborati, ekspertize, popisi itd.) in osvešcanj e javnosti. GozdV 59 (2001 ) 2 Gozdarstvo v casu i~ p Na osnovi kriterijev, indikatorjev in izvedbenih navodil o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi, ki so bili sprejeti na tretji ministrski konferenci o varovanju gozdov v Evropi leta 1998 v Lizboni v okviru resolu­aktivnosti imajo v skupnem pregledu še vedno pomem­cije L2, se poudarki v drugi fazi programa EUFOR­bno, a manj poudatjeno mesto, odvisno od stanja v GEN delno spreminjajo glede na prvo fazo, odvisno posamezni mreži. od razvoja v posameznih mrežah. Velik poudarek je V letu 2001 so predvideni delovni sestanki sodelav­na izmenjavi informacij, koordinaciji in promociji dol­cev štirih mrež: za plemenite listavce, sestoj ne listavce, gorocnih strategij ohranjanja genskih virov, pripravi iglavce in topole. tehnicnih navodil, osvešcanju javnosti, monitoringu Dopolnilo Prispevek o kongresu IUFRA v Maleziji (GozdV, 59,1, avtor ž. V.) dopolnjujemo z navedbo, daje dr. Hoj ka Kraigher poleg predstavitve posterja na kongresu nastopila tudi z referatom o slovenski gozdni genski banki. Dejavnost sekcije sodnih izvedencev 2000 Delo clanov sekcije v letu 2000 se je v marsicem odvijalo na osnovi Zakona o spremembah in dopolni­tvah zakona o sodišcih, ki je stopil v veljavo 14. 04. 2000. Omenjeni zakon doloca, da so sodni izvedenci in cenilci dolžni po preteku petih let od dneva imeno­vanja in ob preteku vsakih nadaljnjih pet let, predlo­žiti ministru, pristojnemu za pravosodje, dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 87 . c l ena Zakona o sodišcih. Ta pa doloca, da se morajo sodni izvedenci in cenilci strokovno izpopolnjevati in sproti seznanjati z novimi dognanji in metodami na posvetovanjih in strokov­nih izobraževanjih, ki jih organizira pristojni državni organ, pooblašcena organizacija ali strokovno združe­nje. Minister, pristojen za pravosodje, lahko doloci , da morajo izvedenci v dolocenem roku opraviti posebne preizkuse znanja glede novih dognanj in metod dela v stroki. Ce se izvedenec ne prijavi k preizkusu ali ce preizkusa ne opravi, se ga razreši. Vse to pomeni, da se tudi na tem podrocju nekaj spreminja in da izvedenstvo -cenilstvo ne more biti nekakšna ljubiteljska zadeva, ampak mora biti trdno vpeto v stroko in zakonodajo. To dokazuje tudi interes izvedencev in cenilcev naše stroke, ki so se udeležili strokovnega izobraževanja dne Il. 1 O. 2000 v Ljubljani na temo Vrednotenje gozdov s posebnim namenom. Vseh udeležencev je bilo 65, kar je glede na prejšnja podobna srecanja prav uspešno. Taka zakonodaja pa obvezuje tudi našo sekcijo, da v povezavi z Ministrs­tvom za pravosodje, Biotehnicna fakulteto, Gozdar-Uredništvo m cenilcev gozdarske stroke v letu skim inštitutom Slovenije in še s kakšno drugo inšti­tucijo vsaj enkrat na leto pripravi strokovna srecanja. Predavatelja na tem srecanju sta bila inž. Anton Breznik (ZGS, OE Nazarje) in inž. Tomaž Hrovat (ZGS, OE Ljubljana). Prvi je v svojem prispevku pred­stavil sistem izlocanja varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom v gozdnogospodarskem obmocju Nazarje. Drugi pa je predstavil primer izracuna odško­dnine za gozd, v katerem je postavljeno crpališce pitne vode. Lastnik je bil pri uživanju svojega gozda omejen z obcinskim odlokom. Predavatelj je predstavil pravne vidike in vse elemente, ki jih mora vsebovati odško­dnina. Naj omenim še nekaj. V letu 2000 je dobilo status izvedenca oz. cenilca 18 kolegov, ki so naredili preiz­kus strokovnosti pred komisijo, tako kot to zahteva že omenjeni Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodišcih, od leta 1995 do leta 1999 pa 5 kolegov. Dokazil o izpolnjevanju pogojev iz 87. clena Zakona o sod i šcih je bilo poslano na Ministrstvo za pravosodje 58. To pomeni, da je na ministrstvu evidentiranih 81 izvedencev in cenilcev, nekaj pa je seveda tudi takih, ki iz razlicnih vzrokov dokazil niso poslali. To je lahko neinformiranost ali pa odlocitev, da ne bodo vec delo­vali na tem podrocju. Vsekakor pa je vse to korak naprej k razcišcevanju dejanskega števila sodnih izve­dencev in cenilcev v naši strold. Damjan Pavlovec Gozd V 59 (2001) 2 111 braževanje Jesenkova priznanja za leto 2001 Biotehniška fakulteta je 14. marca 2001 v zbornicni dvorani Univerze v Ljubljani že devetindvaj setic podelila Jesenkova priznanja. Prejeli so jih: redni profesor Tone Wraber, doktor znanosti, za raziskovalno delo, ki predstavlja trajen prispevek k poznavanju fiore in vegetacije Slovenije ter za izjemno strokovno in poljudnoznanstveno pub l ic isticno dejavnost, redni profesor Niko Torelli, ca s tni doktor, za dolgoletno izjemno uspešno vzgojno-izobraževalno delo na dodiplomskem in podiplomskem študiju lesarstva, za pomembne prispevke pri oblikovanju sodobnega študija lesarstva, za obsežno bibliografija in izjemne znanstvene dosežke po mednarodnih merilih ter za neprecenljivo vlogo pri promociji slovenske lesarske znanosti doma in v tujini; redni profesor Janez Pogacar, doktor znanosti (posthumno), za življensko delo na podrocju selekcije govedi in dolgoletno pedagoško delo, Katarina Groznik Zeiler, magistrica znanosti, za izvrsten študijski uspeh na podiplomskem študiju, Urška Repnik, univ. dipl. biologinja, za izvrsten študijski uspeh na dodiplomskem študiju, Anja Meszaroš, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, za izvrsten študijski uspeh na dodiplomskem študiju. Vsem dobitnikom Jesenkovih priznanj iskreno cestitamo in jim želimo uspešno nadaljnje delo. Uredništvo Gozdarski vestnik, LETNIK 59 • LETO 2001 • $TEVILKA 2 Gozdarski vestnik, VOLU ME 59 • YEAR 2001 • NUMBER 2 Glavni urednik 1 Editor in chief Borut Urankar Uredniški odbor 1 Editorial board prof. dr. Miha Adamic, dr. Robert Brus, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar, prof. dr. Ladislav Paule, prof. dr. Heinrich Spiecker, dr. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Živan Veselic, prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetlicic Tehnicni urednik 1 Technical editor Blaž Bogataj Lektorica 1 Lectar Vita Novak Dokumentacijska obdelava / lndexing and classification mag. Teja Cvetka Koler-Povh Uredništvo in uprava 1 Editors address ZGD Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 01 2571-406, 2571-407 E-mail: gozdarski. vestnik@gov.si Domaca stran: http://www.dendro.bf.uni-lj.si/gozdv.html Žiro racun 1 Cur. acc. 50101-678-48407 Tisk in izdelava fotolitov: Euroraster d. o. o., Ljubljana Poštnina placana pri pošti 11 02 Ljubljana Letno izide 10 številk / 10 issues per year M ali skovik (Giaucidium passerinum) Posamezna številka 1.000 SIT. Letna individualna narocni na 7.000 SIT, za dijake in študente 4.000 SIT. Letna narocnina za inozemstvo 1 OO DEM. Letna narocnina za Avtor fotografije leta: HCN podjetja 22.000 SIT. Izdajo številke podprlo 1 Supported by Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS, Ministrstvo za šolstvo in šport RS, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Gozdarski vestnik je efe ri ran v mednarodnih bibliografskih zbirkah 1 Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databases: GozdV 59 (2001) 2 CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA Naslednja številka izide v zadnji dekadi maja Mnenja avto~ev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališc založnika niti ured­ 2001 niškega odbora. 1 Opinions expressed by authors do not necessarily reflect the policy of the publisher nor the editorial board. v SOSKO GOZDNO GOSPODARSTVO TOLMIN d. d. Brunov drevored 13, 5220 Tolmin tel.: 386 5 3'8 10 700 faks: 386 5 38 81 820 v v Z VEC KOT 50 LETNIMI IZKUSNJAMI • OPRAVLJAMO SECNJO IN SPRAVILO LESA­SPECIALIZIRANI SMO ZA ŽICNICARSKO SPRAVILO TUDI NA NAJBOLJ ZAHTEVNIH TERENIH, • IZVAJAMO NEGOVALNA IN VARSTVENA DELA GOZDOV, • PROJEKTIRAM O, GRADIMO IN VZDRŽUJEMO GOZDNE CESTE IN VLAKE TER OPRAVLJAMO MINERSKA IN DRUGA ZEMELJSKA DELA, • NUDIMO SERVISNE STORITVE ZA GOZDARSKE, KMETIJSKE IN GRADBENE STROJE, • ODKUPUJEMO LES NA PANW IN NA KAMIONSKI CESTI, • PRODAJAMO GOZDNE LESNE SORTIMENTE RAZNIH DREVESNIH VRST IN KAKOVOSTI TER DRUGE GOZDNE PROIZVODE, • OMOGOCAMO, DA TUDI VI DOBITE REVIJO CENEJE. 1 J J