Ljubljana, nedelja, 13. oktobra 1946
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. i TELEFON 31-22 do 31-2S
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA
Leto VIL, štev. 240 — Posamezna številka 2 din
INSERATNl ODDELEK - LJUBLJANA.
SELENBURGOVA ULICA ST. S TELEFON 38-32. 38-33 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST. 11.739
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 45 DIN
N E
N
HI
N
E
Po ivdni poit
V prvi polovici novembra bo izročena v vzhodni Bosni prometu nova, nad 90 km dolga železniška proga. To progo so začeli graditi proti koncu letošnje pomladi, dobro leto po osvoboditvi vse Jugoslavije. Proga je normalnotirna, čeprav je v Bosni. Začenja se pri Brčkem in teče najprej po južni Savski ravnini, nato pa se vije po ovojih, usekih, mostovih in tunelih v bosansko gričevje do mesta Banoviči. Največji tunel na progi je dolg 400 metrov, zadnji most, ki je bil pravkar dovršen, je dolg 50 metrov, visok 17 metrov in ga nosijo trije betonski nosilci. Končna postaja v mestu Banoviči bo dolga 370 metrov, imela bo šest tirov in 30 pomožnih zgradb. Na nekem kosu proge je bilo treba na majhni dolžini 300 metrov premetati 40.000 m3 zemlje.
Na progi je od pomladi do sedaj delalo 60.000 ljudi. Ti ljudje niso bili po poklicu graditelji prog, niso bili zidarji, progovni delavci z utrjenimi rokami; to so bili fantje in dekleta Titove Jugoslavije. Tem fantom in dekletom so prišli pomagat njihov: tovariši iz sveta: iz Bolgarije, iz Češke, iz Poljske, iz Francije, iz Grčije. Prišli so iz vasi in mest, z njiv in od knjig. Tudi vso organizacijo dela je imela mladina sama v rokah, preskrbo, nastanitev vseh teh deset tisočev. In ti ljudje niso samo delali proge, tudi učili so se, igrali igre, peli, prirejali velike fizkultume nastope. Inženirji in nepogrešljivi strokovnjaki so jim bili tovariši.
Sedaj prihajajo ljudje iz vsega sveta gledat, kaj se godi v Titovi Jugoslaviji. Prihajajo diplomati, pesniki, pisatelji. Časopisi vsega sveta pišejo o Mladinski progi. Pred leti so pisali, kako se jugoslovansko ljudstvo v brezprimer-no težkih razmerah junaško bori za svojo svobodo, danes pišejo o Mladinski progi.
Mladinska proga za nas ni čudež. Mladinska proga je za nas samo nadaljevanje poti, na katero je stopilo jugoslovansko ljudstvo spomladi leta 1941., nadaljevanje zmage iz predlanske spomladi, nagrada z brezprimer-no vztrajnostjo priborjene svobode.
Mladinska proga je zmaga zbujenega, enotnega, organiziranega ljudstva. Mladinska proga je zmaga svobodnega ljudstva nad vsemi njegovimi sovražniki, je zmaga mlade jugoslovanske republike nad imperialisti v svetu, je zmaga ljudske oblasti nad domačo reakcijo, je zmaga ljudstva, ki se je zavedelo svojih sil, nad vsemi zakrknjenimi skeptiki, nejeverneži, majhnimi sebičnimi ljudmi, ki gotovo že iščejo senc, da bi jih zagnali nad Mladinsko progo, vlak pa bo po njej vendarle stekel.
Mladinska proga je naša velika zmaga in simbol naših brezštevilnih zmag: novih modernih odsekov cesta, rečnih nasipov, prekopov, novih mostov in tovarn, iz rečnih tesni rastočih hidro-central, simbol obnavljajočih se in oživljenih mest in vasi.
Vse zmage v osvobodilni vojni pa smo dosegli tudi zato, ker smo vedno odločno in dosledno tolkli sovražnika, tujega in domačega. Popolnoma napačno bi bilo, če bi v dobi obnove in izgradnje svoje domovine na tega sovražnika pozabili.
Sovražnik je trdoživ, ne odneha, je vztrajen, se skriva, napada za hrbtom, čeprav je v bistvu šibak. Toda majhna iskra ti uniči hišo, lopov ti v uri podre most, ki ga je mesec dni postavljalo sto ljudi, zlobna beseda zavre delovni polet utrujenih delavcev.
Zato bodo naše delovne zmage tem večje, zato bodo vsi naši veličastni uspehi v obnovi in izgradnji zavarovani in trdni tem bolj, čim bolj bodo ljudski sovražniki razkrinkani, čim bolj znani in za svoje zločine kaznovani. Borba proti ljudskemu sovražniku ni nič več in nič manj kot zvestoba naši trdni poti, po kateri korakamo.
Vrste ljudskih sovražnikov se izza osvoboditve v bistvu niso izpremenile. čeprav so se seveda silno razredčile, ker je bil temeljit njihov poraz v oboroženem boju. Marsikateri zapeljanec je izpregleda' svojo zablodo in zmoto in je doslej s svojim de-
lom opral krivdo, ki jo je nosil nad svojim narodom. Marsikateri zakrknjenec pa se je prvi čas potuhnil, potem pa je začel rovariti naprej, spočetka natihoma, potem zmeraj bolj drzno. Postal je nestrpen zaradi uspehov nove republike, ki so njegove upe na vrnitev starega zmeraj bolj oddaljevali in zmanjševali. Poiskal je zaveznike onstran meja in začel polagoma rovariti tudi doma, dokler seveda ni bil odkrit.
Gotovo ni slučaj, da je med temi zadnjimi tudi precejšnje število duhovnikov. Protiljudski d u ho v n i k i nosijo velikansko krivdo za neštete žrtve našega ljudstva že v osvobodilni vojni in tudi po njenem zaključku. Sodne razprave so pokazale, da so zavzemali ti duhovniki svoje prötiljudsko stališče iz osebne pobude in po navodilih svojih škofov. Nekateri od njih so lansko spomlad pobegnili s svojo družbo. Drugi so ostali doma. Ljudska oblast je priprla in postavila pred sodišče samo tiste, katerih krivda je bila le prevelika in preočita, da bi mogli ostati na svobodi. Drugi so se vrnili na svoja službena mesta. Toda pokazalo se je, da se mnogi med njimi niso spremenili, da so še naprej ostali sovražniki ljudstva in ljudske oblasti, zagrebška nadškofija pa središče, od koder so se organizirale in oskrbovale oborožene tolpe, ki so ponovno klale in morile.
Tako označujeta v naši drugi svobodni jeseni naše ožje gospodarsko in politično življenje polog priprav za bližnje volitve predvsem dve stvari:	izredno
ugodna bilanca obnove in izgradnje domovine in dosledno razkrinkavanje in kaznovanje nepoboljšljivih sovražnikov naše svobode.
Z uspehi na gospodarskem področju smo v resnici lahko zadovoljni. Velika dela, ki so doslej zahtevala leto časa, dve leti ali celo tri leta, so bila letos opravljena v nekaj mesecih. To je bilo mogoče samo zato. ker je Jugoslavija ljudska država. Za rako državo skrb: ljudska oblast, ki preskrbi načrte, kredite, material, za tako državo skrbi ljudstvo, ker jo ima rado Posebne zasluge za letošnje uspehe pa ima predvsem naša miadina, ki je poslala na vse večje gradnje svoje delovne brigade.
Sadove teh uspehov čutimo že danes. Naša država, tako opustošena v vojni, je oživela. Gospodarska podjetja in tovarne dosegajo in presegajo najboljše predvojne mere. Ti uspehi pa nam odpirajo še posebno lepe poglede v prihodnost V vseh naših delovnih ljudeh je danes trdna zavest in trdno spoznanje: V nekaj letih bo Jugoslavija lepa, močna in srečna domovina veselih ljudi!
Ni nam v prav nobeno zabavo, da se mora ob takem delovnem poletu vršiti proces za procesom. Naši sodniki bi prav gotovo z veseljem delali tudi kaj drugega, kot pa da morajo dan za dnem tehtati krivdo in odmerjati kazen. Pošteno smešni in zares trde glave so tisti, ki še mislijo, da bodo tako državo, kot je Jugoslavija, podrli. Skrajno slabo razumejo novi čas tisti, ki so še vedn o mnenja, da lahko brez skrbi živijo na račun drugih. Popolnoma nerazumljiv nam je že vernik, ki še vedno verjame pri-šepetavanjem, da je vera v nevarnosti. Zakoni in življenje so za nekatere zaprta knjiga.
Skrajno -neodgovorni in lahkomiselni pa bi bili mi, če bi tem sicer maloštevilnim, a vendar nevarnim ljudem pustili, da bi počeli, kar se jim v njihovih brez'-glavih naklepih zljubi. Nihče pe more dovoliti, da mu nekdo podira, kar sam s tako požrtvovalnostjo in trudom gradi. Zato smo hvaležni organom UDV, ki razpletajo in podirajo mreže, ki jih pleto nepoboljšljivi protiljudski elementi, hvaležni smo našim sodnikom, ki kaznujejo, a dajejo premnogim še vedno možnost in priliko, da spregledajo svoje zmote
Pot svobodnega ljudstva pa je trdna. Že več kot pet let je začrtana in skozi težke preizkušnje je šla. Vedno je obstala. Neomajno bomo šli po njej, zmeraj več ljudi bo z nami. In tako bo prav!	ekr
MIROVNA POGODBA Z BOLGARIJO PRED PARIŠKO KONFERENCO
Koristi mini na Balkanu in v Evropi zahtevajo, da se preneha vmešavanje v notranje zadeve balkanskih narodov
Govor jugoslovanskega delegata Moše Pijada
Pariz, 11. okt. (Tanjug) Ko so včeraj razpravljali na plenarni seji mirovne konference o mirovni pogodbi z Bolgarijo, je imel jugoslovanski delegat Moša Pijade govor, v katerem ■je rekel med drugim:
Osnovna misel jugoslovanske delegacije pri njenem sodelovanju v komisijah, ki šo razpravljale o mirovni pogodbi z Bolgarijo, ie bila, naj da mirovna pogodba novi Bolgariji, ki je postala med mirovno konferenca s -oglasno voljo svojega ljudstva demokratična ljudska republika, mednarodne pogoje za utrditev in nadaljnje razvijanje njenega sedanjega demokratičnega reda. Menili' smo, da je neobhodno potrebno, da postane ta država v odnosih dobrega sosedstva in prijateljstva z ostalimi balkanskimi državami eden izmed varnih opornikov miru in tesnega sodelovanja med narodi v tem dein Evrope. Zato stališče je govoril že sain položaj Jugoslavije kot države, ki je ' središču Balkanskega polotoka. Še bolj pa je takšno stališče vsiljevala Jugoslaviji želja, da fci bili obvladani tudi zadnji ostanki težke dediščine preteklosti, ki je balkanske narode, ki so med seboj tako blizu, večkrat
potisnila v mednarodne spopade in bratomorne roine in sicer v nasprotju z njihovimi življenjskimi interesi, ki so zahtevali tesno sodelovanje in prijateljstvo zaradi skupne obrambo njihove nacionalne in ekonomske neodvisnosti.
Osvobodilno gibanje Jugoslavije ni nikdar pozabljala, da ne sme istovetiti lašistični režim v Bolgariji z bolgarskim narodom samim. Že med vojno smo storili vse, da bi prišli v -tik z demokratičnimi -ilam' bolgarskega naroda in pomagali, kolikor je v naši moči. da bi se okrepile m zmagale. Zato so narodi Jugoslavije pozdravili z velikim veseljem zlom Fašističnega režima v Bolgariji meseca septembra I 1941. in njen novi demokratični red kot zmago demokratičnih sil bolgarskega naroda. Ker if bil s svoje strani novi demokra tični red v Bolgariji iskreno navdahnjen s podobnimi težnjami in željami, da popravi, kolikor mogoča bolj popolno grehe' starega fašističnega režima, je bilo mogoče, da sta «asi dve državi tako hitro zamenjali medsebojno borbo z bratskim sodelovanjem na bojnem polju in s prisrčnimi prijateljskimi odnosi.
Jamstvo miru, svobode In neodvisnosti balkanskih narodov je v njihovi demokratski skupnosti
Nova Bolgarija je mobilizirala vse ljudske sile, da bi s svojo udeležbo v vojni proti Nemčiji prispevala svoj delež k zmagi zavezniških G Združenih narodov. Pričela je na svoji zemlji in na ozemlju Jugoslavije vojne operacije proti Nemcem že pred sklenitvijo premirja v Moskvi. Na pravila je vse. da bi kaznovala svoj'e vojne zločince in tiste osebe, ki so odgovorne za m. da je bila Bolgarija v službi nemške napadalnosti. Priče smo od septembra 1944. da je izpre-memba. ki.je bila izvedena v Bolgariji zares globoka in da ie egremna večina bolgarskega nareda trdna opora novega demokratičnega reda ki je tako radikalno m iskreno pretrgal vezi' s politiko starih oblastnikov. Izprememba je takšna, da so lahko ostali balkanski narodi sigurni, da ne bo več nobenemu balkanskemu
narodu pretila s te strani nobena nevarnost napada
Vse to je imela pred očmi jugoslovanska delegacija, ko je določala svoje stališče glede na mirovno pogodbo s to državo. Nismo zapirali oči pred preteklostjo, toda trpke preizkušnje v preteklosti so nam dale edin« pravilen nauk: rešitev balkanskih narodov in zajamčenjs njihovega miru, njihove svobode in neodvisnosti,'' njihove sreče in blagostanja je samo v njihovi tesni bratski skupnosti
Sodelovanje in bratstvo balkanskih narodov ni samo sen, s katerim bi se ponašali najboljši duhovi vseh balkanskih narodov to je danes stvarnost. Današnje zbližanje balkanskih narodov je eden izmed velikih uspe-hov minule vojne.
Prijateljski odnosi Jugoslavjje z Albanijo, Bolgarijo in Rumunijo
Srbi in Albanci so večkrat v'preteklosti imeli krvave spore. Danes uživata obe ljudski republiki. Jugoslavija in Albanija, srečo najbolj pristnega in neporušljiTega prijateljstva in najbolj tesnega sodelovanja.
V medsebojnih spopadih balkanskih narodov je bil osnovni problem razdor med Jugoslavijo in Bolgarijo zaradi makedonskega vprašanja. Jugoslavija je priznala makedonskemu narodu pravice do samostojnega nacionalnega obstanka v njenih mejah. V sestavu FLRJ je makedonski narod ustvaril svojo ljudsko republiko, ki bo dobila jeseni svojo demokratično ustavo. To sta sprejela z velikim navdušenjem tudi nova Bolgarija in vse bolgarsko ljudstvo. Na ta način je bil odstranjen med narodi Jugoslavije in Bolgarije glavni vzrok bratomorne borbe. Zmaga resnične demokracije v obeh državah je ustvarila pogoje za bratske odnose, ki jih ne more motiti več nobena stvar.
K temu novemu iskrenemu prijateljstvu med balkanskimi narodi prispeva svoj delež tudi nova demokratična Rumunija. Med Rumuni in Srbi, ki so z jugoslovanskimi narodi neposredni sosedi, ni bilo nikdar v zgodovini bratomornih vojn. Nasprotno sta se često ta dva naroda bratsko podpirala, tako da je njuno tesno prijateljstvo trajalo stoletja.
Vprašanje Južne Dobrudže. ki je ločilo Rumune in Bolgare.' je bilo končno rešeno z medsebojnim prijateljskim sporazumom. Danes se razvijam med Rumuni. Jugoslavijo in
Bolgarijo odnosi pravega prijateljstva in sodelovanja. Narodi Jugoslavije so srečni, ker je sprememba, ki je prinesla v Rumuniji zmago demokratičnih sil, ustvarila pogoje, da tudi ru-munsko ljudstvo v polni meri ustvarjalno sodeluje za napredek pomirjenega Balkana Rumunsko ljudstvo je drago plačalo grehe svojih bivših fašističnih voditeljev, toda obračunalo je z njimi in pokazalo, da je pripravljeno prenašati žrtve za dosego demokracije. Pri svojem demokratičnem razvoju uživa Rumunija vse simpatije Jugoslavije, na katere prijateljska čustva in tesno sodelovanje more vedno računati.
Na tem mestu želim izraziti obžalovanje šefa jugoslovanske delegacije tov. Kardelja, ker je bil v kratkem času, ki mu je preostaja) v debati o rumunski mirovni pogodbi, prisiljen posvetiti svojo pozornost samo vprašanju Donave in ni mogel izraziti iskrenega prijateljstva, ki ga goje narodi Jugoslavije do nove Rumunije.
Vsled novega položaja na Balkanu je Jugoslavija pripravljena svoje posamezne interese podrediti veliki stvari zbližanja in sodelovanja med balkanskimi narodi. Naša prostovoljna podreditev temu velikemu interesu. ki je istočasno interes evropskega in svetovnega miru, je najboljše pojasnilo celokupnega našega stališča glede na mirovno pogodbo * Bolgarijo.
Edina temna točka v vseh odnosih med balkanskimi narodi je sedanji položaj v Grčiji, poleg stališča, ki ga je na tej konferenci zastopala grška delegacija.
Dvojno merilo za bivše sovražne države
Zaradi vsega tega in ker je smatrala. da načrt mirovne pogodbe z Bolgarijo daje v glavnem podlago mirovni pogodbi, ki bi po vsem prostovoljno vodila račun o teh novih dejstvih, ni jugoslovanska delegacija predložila niti enega predloga k načrtu pogodbe o vprašanjih, ki jih je načrt pogodbe pustil odprta. Jugoslovanska delegacija' je pričakovala,, da bo pravilna ocenitev sprememb, ki so se izvršile v Bolgariij, omogočila najti rešitev, ki sem jo prej omenil. Toda na žalost se to naše upravičeno pričakovanje ni izpolnilo. Med razpravo o uvodu pogodbe je politič-
rio-teritorialna komisija za Bolgarijo odklonila z 9 glasovi proti 4 predlog delegacije Beloruske SSR. da bi BIgarijo priznali kot sobojujočo se stranko. S tem je bila storjena novi Bolgariji Telika krivica brez upravičenega razloga, tem bolj. ker to ni veljalo istočasno za Italijo. To je viden izraz dveh različnih meril, ki jih nekatere države članice uporabljajo nroti bivšim sovražnim državam.
Tak postopek je prišel d0 izraza v celi vreti vprašanj. Mislili smo, da je dovolj ugotoviti dejstva in na podlagi tega priti do pravilnega zaključka, toda dočim dejstev samih ni
nihče pobijal, je večina kljub vsemu glasovala za stališče, ki ni v skladu z dejstvi.
Nato je Moša Pijade navedel vrsto značilnih primerov, ki osvetljujejo, kako 9o se zapadne velesile posluževale dvojnih meril, kadar je šlo za določbe v zvezi z Italijo ali z drugimi bivšimi sovražnimi državami. Večina je odklonila celo popravek v 3. odstavku uvoda pogodbe z Bolgarijo v tem smislu, da se Bolgarija ni aktivna udeležila vojne proti Nem--čiji šele po sklenitvi premirja dne 28. oktobra 1944. kakor je Filo na-Dačno zapisano v osnutku, ampak že prej, ne da bi čakala na sklenitev premirja. Če se to besedilo ne bo izpremenilo. bo vsebovala pogodba netočnost, ki bo prikrivala, da sta se Jugoslavija in Bolgarija našli na lastno pobudo pot sporazumu in so-
delovanja v boju proti Hitlerjevi Nemč.iji in da bolgarska- vlada Domovinske fronte ni čakala, da bi rabo sodelovanje ukazali s pogodbo o premirju, kakor je bil primer z Italijo. Poleg tega so na britanski predlog dodeli v načrt pogodbe z Bolgarijo nov člen, ki se Tiče zaščite Židov, čeprav v Bolgariji ni bilo nikoli antisemitizma, na drugi strani pa take obveznosti ne zahtevajo od Italije. Povsem nerazumljivo je nadalje priznavanje prednosti Italiji tudi z odklonitvijo predloga polj;ke in ukrajinske delegacije, naj bi se sprejela v pogodb0 z Italijo določba o prepovedi fašističnih organizacij, dočim je taka prepoved v vseh ostalih štirih pogodbah. Tako bi bila Italija edina bivša sovražna država, ki ji niso hoteli izrečno prepovedati obnove fašističnih organizacij.
Izjemne vojaške določbe za Bolgarijo
Vzemimo vojaške določbe. Tudi te so strožje proti Bolgariji kakor proti Italiji. Večina je sprejela grški predlog. ki prepoveduje Bolgariji gradnjo stalnih utrdb severno od grške meje, ne da bi določili globino ozemlja, na katerem utrdbe niso dovoljene. Ako bo plenarna seja spre-
jela ta predlog, ki je bil v komisiji izglasovan z navadno večino, se bo znašla Bolgarija v težkem položaju, težjem kakor katera koli druga bivša ovražna država. Tako določbo predlagajo izključno za Bolgarijo in niti za eno drugo bivšo sovražno državo.
Dvojno merilo za reparacije
Dvojno merilo je bilo uporabljeno tudi za reparacije. Pri Italiji so priznane Jugoslaviji in Grčiji reparacije, ki znašajo manj kakor 1% povzročene škode. Če bi hoteli enako ravnati z> Bolgarijo, bi morala Bolgarija plačati JuJgJosIaviji 45 in Grčiji 10 milijonov dolarjev. JuJgoslovanska delegacija je tako tudi predlagala, toda večina je sprejela sklep, da mora
Bolgarija plačati Jugoslaviji in Grčiji 125 milijonov. Istcčamo bi morala Italija v' smislu sklepov te konference plačati Jugoslaviji in Grčiji skupno samo 200 milijonov. Zopet se daje prednost Italiji in opušča vsaka obzirnost do Bolgarije, kjer je živ-Ijenski standard med nainižjimi v Evropi.
Grške zahteve po bolgarskem ozemlju
Končno gre za vprašanje mej. Med delom konference je grška delegacija postavljala svoje teritorialne zahteve na škodo Bolgarije in Albanie. Grška delegacija nj predložila nobenega predloga k čl. L, ki govori o bolgarsko-grški meji. Ko je bila med razpravo prisiljena formulirati svoje zahteve do Bolgarije, je predložila predlog, ki je v najbolj ostri obliki izražal njeno poželenje po tujih ozemljih. Grška delegacija je vztrajala na tem, da ne bo sama predlagala konkretno določene nove meje. To nalogo je hotela preusti na vojaško komisijo, pri čemer jo je ve.ina podpirala, toda vojaška komisija je povsem upravičeno odklonila razpravo o grških teritorialnih težnjah. Na ta način je ta manever propadel.
Po predložitvi poročila vojaške komisije je politično teritorialna komisija odklonila grški predlog z S glasov proti 2. dočim so se 3 delegacije vzdržale. Predlog Sveta ministrov, naj ostanejo bolgarske meje takšne, kakršne so bile v začetku leta 1941., j bil sprejet z 10 glasovi proti 1. Dve delegaciji sta se vzdržali. Svojo zahtevo po dodelitvi dela ozemlja južne Bolgarije je grška delegacija opra-včvala s potrebo zavarovanja meje pred bolgarskim napadom. Toda od evakuacije Grčije po nemških četah in od vstopa Bolgarije v borbo proti Nemcem, so se stvari na Balkanu znatno spremenile. Bolgarija je postala ljudska republika in kot taka ne grozi nobenemu sosedu več z napadom.
Mir na Balkanu ograža samo sedanji režim v Grčiji
Razvoj Grčije gre nasprotno v povsem drugo smer. Če je danes na Balkanu možu osa novega napada s strani kake balkanske države proti sosedom, potem velja to samo za današnji grški režim, ki meče svoje pohlepne poglede preko mej svojih balkanskih severnih sosedov. Jugoslovanska delegacija ugotavlja z obžalovanjem, da stališče sedanje grške vlade do drugih balkanskih držav onemogoča grškemu ljudstvu aktivno udeležbo v novih odnosih, ki vežejo vse ostale balkanske narode s prisrčnim prijateljstvom in sodelovanjem. Mislim, da to ni v interesu niti po željah grškega ljudstva. s katerim sc narodi Jugoslavije povezani s skupno borbo in trplje-
njem. Moramo tukaj opozoriti na nekatere pojave, ki so največjega pomena za mir na Bolkanu in po vsem svetu.
V svoji bližnji preteklosti so bile balkanske države često orodje imperialističnih sil, ki sb imeie med seboj nasprotujoče si interese v tem delu Evrope. Izginil a je Avstro-Ogrska, ki je najgloblje prodrla na Balkan. Tudi Turčija ni več balkanska država. Propadel je poizkus Hitlerjeve Nemčije, ki je hotela obvladati balkanski polotok. Končno je bila odstranjena tudi Itaiija kot zadnja sila. ki je bila še iz časa Avstro-Ogrske njen tekmec in ki se je hotela zasidrati na Balkanu.
Ali so balkanski narodi rešeni tujega pritiska?
Reči bi mogli, da je končno nastopil trenutek, ko so balkanski narodi rešeni pritiska tujih interesov, da so varni pred velikimi silami izven Balkana, toda ali je položaj, res tak, da bi se balkanski narodi *ahko počutili varne?
Balkanske države so se često v 19. stoletju prav do te vojne naslanjale na imperialistične sile, ki so znale izkoriščati en balkanski narod proti drugemu, toda ražen Bolgarije med zadnjo vojno in Grčije po vojni ni nogbena balkanska 'neodvisna država dopustila navzočnost tujih čet na svojem ozemlju v dobi miru. Tudi n; nikoli kaka balkanska država pozivala tuje čete, da bi z njihovo pomočjo reševala svoja notranja vprašanja. V tem pogledu imamo danes slabši položaj, kakor kdaj koli doslej v zgodovini balkanskih držav od začetka njihove osvoboditve v 19.
stoletju. Britanske čete so v Grčiji, a ameriške vojne ladje v grških vodah.
Balkanski narodi, ki eo dosegli v tej veliki vojni zrelost in postali sposobni da sami varujejo svojo politično in gospodarsko neodvisnost, in ki žele, da bi po porazu svojih starih sovražnikov posvetili vse svoje sile mirnemu razvoju, morajo biti vsled tega zaskrbljeni. Koristi miru nä Balkanu in v Evropi zahtevajo, da se preneha vmešavanje v notranje zadeve balkanskih narodov.
Molotov je sprejel Girala
Pariz. 11. okt. (Tass) Sovjetski zunanji minister V. M. Molotov je sprejel šefa španske republikanske vlade in zunanjega ministra Girala. Imel je z njim daljši razgovor, ki je potekel v prijateljskem ozračju.
Neodvisnost slovenskega naroda je plod junaške narodno osvc bodilne borbe vseh narodov Jugoslavije!
Naj živi bratska skupnost narodov Jugoslavije — jamstvo m odvisnosti in uspešnega razvoja slovenskega naroda!
Proslave obletnice vstale makedonskega naroda
Na velikem zborovanju v Skoplju je ljudstvo Makedonije ponovno manifestno bratstvo
in enotnost narodov FLR Jugoslavije
Skoplje, 11. okt. Dopoldne je bilo v okviru proslave petletnice vstaje makedonskega naroda v Skoplju pred glavnim mestnim parkom veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo okrog 30.000 prebivalcev in gostov iz vseh krajev Makedonije.
Dolgi sprevodi iz vseh mestnih
iz
okrajev in sindikalno organiziranih delavcev in nameščencev iz vseh podjetij in ustanov z jugoslovanskimi in makedonskimi zastavami ter slikami maršala Tita, predsednika vlade LR Makedonije Lazarja Koliševske-ga in prvoboritelja makedonskega naroda Goce Delčeva so prihajali na zborovanje med petjem partizanskih pesmi.
Ob 10. dopoldne so prispeli na častno tribuno predsednik Prezidija Narodnega sobranja Makedonije Bogo-je* Fctev, podpredsednik vlade LR je Fotev, podpredsednika Prezidija dr. Pavao Satev in Abdurahman Me-med, predsednik vlade LR Makedonije Lazar Koliševski z ministri, sovjetski veleposlanik v Beogradu Lavrentijev, generallajtnant JA Kosta Nagy, ministra zvezne vlade Vicko Krstulovi«? in Bane Andrejev ter generalmajor RA Ivanov.
Zborovanje je otvoril predsednik mestnega ljudskega odbora Dimce Zografski, nakar je podpredsednik vlade Ljubče Arsov prebral pisma maršala Tita makedonskemu narodu, ki ga je ljudstvo spremljalo z vzkliki: »Heroj Tito — Heroj Tito!«
Nato je spregovoril predsednik vlade Lazar Koliševski, ki je v svojem govoru med drugim dejal:
»Letos so bile na dan našega največjega narodnega prazm.ka prenesene kosti Goce Delčeva v svobodno Makedonijo in je bil odkrit prvi spomenik Goe: De.čevu. S prenosom kosti in s tem spomenikom želi ljudstvo republike Makedonije še enkrat vidno üzraziti priznanje našega naroda velikemu narodnemu sinu Gcci Delce vu»
Nato je Lazar Koliševski govoril o pomenu H. oktobra za makedonski narod ter o njegovih pridobitvah.
Predsednik vlade se je dotaknil pomena proučevanja revolucionarne preteklosti makedonskega nareda in je poudaril:
»Sam tov. Tito nas je učil in nas uči, naj proučujemo svojo preteklost in naj razvijamo naše najboljše tradicije. Dosiedni s .tem želimo na ta svoj zgodovinski dan izraziti dolžno spoštovanje vefckemu narodnemu sinu, borcu in organizatorju borbe našega naroda preko nindenske epopeje — Goce Deičevu. Ko odkrivamo spomenik. vas pozivam, da vzkliknete: Večna slava Goce Deičevu!«
Zbrano ljudstvo je nato pozdravil v imenu Sovjetske zveze veleposlanik Sovjetske zveze v Beogradu Lavrentijev.
Minister za delo zvezne vlade Vleko Krstulovič je v svojem govoru dejal:
»LK Makedonija tarna vse pogoje,
da postane bogata, napredna in kulturna dežela. To bo tudi dosegla s požrtvovalnostjo in vztrajnim uciom svojega ljudstva ob polni pomoči
1
bratskih narodov Jugoslavije.«
Nato se je dotaknil dela mirovne konference, ob koncu pa je govoril o nalogah v letu 1947.
V	imenu Jugoslovanske armade je zborovalce pozdravil generallajtnant Kosta Nagy, v imenu Ljudske fronte Srbije pa Rista Antunovič.
»Srb»ki narod,« je rekel Rista Antunovič, »Se zaveda, da more biti močna in združena Makedonija samo v okviru FLRJ. Zaradi tega srbski narod gleda s simpatijami na borbo Makedoncev v Egejski Makedoniji za osvoboditev Grčije; kajti, ako se osvobodi Grčija, se bo osvobodila tudi Egejska Makedonija ter se bo priključila svoji bratski skupnosti Makedoniji. Borba za združitev Makedonije ni samo stvar makedonskega naroda, ampak je tudi stvar srbskega naroda in vseh narodov Jugoslavije.«
V	imenu ljudstva Pirinske Makedonije in v imehu oblastnega komiteja Domovinske fronte in bolgarske delavske partije za gornjo džumajsko oblast je govoril Aleksander Kačev, ki je izjavil:
»Makedonci Iz Pirinske dežele gledamo z navdušenjem na to, kar je bilo doseženega v Vardarski Makedoniji, a reči vam moram še nekaj: Ne želimo si samo združitve Pirinske dežele v Vardarsko Makedonijo, ampak se tudi z vsemi silami borimo za popolno združitev Makedonije. Vemo, da popolne združitve Makedonije ni mogoče doseči na drug način kakor na podlagi bratskega sporazuma med balkanskima narodi. Zato delamo z vsemi silami za popolno demokracijo na Balkanu, da bi popolna združitev lahko postala zgodovinsko dejstvo.«
Ob koncu sta govorila Prodanov Božil, predstavnik Hindenske organizacije v Bolgariji, in Aleksander Martinovski, predstavnik Ljudske mladine Makedonije.
Nato je podpredsednik vlade LR Makedonije Ljubčo Arsov . sporočil, da- je vlada LR Makedonije na predlog ljudskih odborov in Ljudske fronte mesta Velesa in veleškega okrožja predlagala Prezidiju Narodnega sobranja LR Makedonije, naj bi se od danes mesto Veles imenovalo Tito v-Veles v znak priznanja voditelju in velikemu sinu naših narodov Josipu Brozu Titu.
Ljudstvo je z navdušenim in dolgotrajnim vzklikanjem sprejelo ta predlog.
Obljuba makedonskega naroda maršalu Titu
Z veličastnega zborovanja je bila poslana maršalu Josipu Brozu Titu naslednja brzojavka:
»Tovariš Tito! Z veličastnega zborovanja ob proslavi naše narodne vstaje Ti pošiljamo goreče pozdrave. Naš narod si je v svoji težki zgodovini pridobil veliko izkušenj in prepričanje, da sta bratstvo in enotnost skovana v borbi, edino jamstvo za svobodo in enakopravnost našega naroda, za svobodo in neodvisnost FLRJ.
Zaradi tega Ti, tovariš Tito, makedonski narod obljublja, da bo čuval kot zenico svojega očesa to bratstvo in enotnost, ta temeljni kamen FLRJ. Obljubljamo Tt, da bomo vložil) vse svoje sile za obnovo naše dežele, naše močne in slavne domovine FLRJ. Obljubljamo, da bomo izvršili vse naloge, ki nam jih bosta postavila Ti in naša zvezna vlada.
Naj živi močna tn slavna FLRJ!
Naj živi naš voditelj in učitelj maršal Jugoslavije Tito!«
Fašisti uničujejo imetje antifašistov v Gorici
Opustošili Ib zažgaB so prostore SUM!
Ü- ofct (Tanjug}. Včeraj %» se v Gorici zopet razvneli italijanski
šovinisti, ko so zvedeli za sklep plenarne seje mirovne konference, ki prepušča Gorico Italiji. Tolpe teh šovinistov so se ves dan zaganjale v posamezne Slovence in antifašiste po go-riških ulicah ter nasilno vdirale v stanovanja Slovencev. Na Korza Verdi je skupina pobesnelih šovinistov vdrla v prostore SIAU-a v zapadnem kvartn, razbila vso opremo in zažgala prostore. Niti nastop gasilcev ni mogel preprečiti da požar ne bi uničil eelotne opreme in arhivov.
Aretacije protifašistov se množe
Gorica, 11. okt. (Tanjug). V zadnjem mesecu so polcijske oblasti v Soški dolini aretirale toliko ljudi, da so te aretacije povzročile napeto ozračje. kakršnega so bili ljtfdje vajeni le v letih najhujše nacistične okupacije. Aretacije se izvajajo navadno brez vsakega povoda in policisti aretirajo predvsem antifašistične funkcionarje in bivše partizane. Tako so v zadnjih
dneh aretirali tajnika knjamega odbora SIAU v Ročinja tov. Bavdaža,
nekega demobiliziranega partizana iz Doblarja, Cvetka Staniča iz Deskel in mnoge druge.
Podoben položaj je tudi na Bovškem, kjer policija stalno preiskuje sedeže antifašističnih organizacij in ljudskih odborov. Pri preiskavi sedeža okrajnega odbora SIAU je policija zaplenila del arhiva. Preiskavo je policija izvršila tudi v stanovanju tajnika okrajnega odbora SIAU-a in v oddelku za razpečevanje časopisov, kjer je prav tako zaplenila arhiv.
žene kanalskega okraja odklanjajo protiljudske učitelje
Gorica, 11. okt. (Tanjug). Na konferenci žen kanalskega okraja ob Soči so razpravljali o vprašanju šol glede na ukrep ZVU, ki je odpustila iz službe skoro vse slovenske protifašistične učitelje in nastavlja sedaj begunce iz Jugoslavije. Po daljšem razpravljanju so žene sklenile, da
ne bodo pošiljale svoja otrok T otta,
kjer bodo poučevali protiljudski učitelji. temveč jih bodo zaupale samo ljudskim učiteljem, ki jih bodo, če bo treba, tudi same vzdrževale.
ZVU varuje fašistične zakone
Tret, 11. okt. (Tanjug). Med drugimi fašističnimi zakoni, ki so ostali v veljavi na področju Julijske JcrajL ne pod upravo ZVU, jč tudi zakon o izpreminjanju slovenskih imen v italijanska. Čeprav je ZVU že davno izjavila, da bo izdala zakon, s katerim bodo Slovenci, katerim so itall-jianske fašistične oblasti poitalijančile slovenska imena, dobili možnost, svoje priimke zopet izpremeniti v slovenske, tega ZVU doslej še ni storila. Ko je pred dnevi prosil pri ZVU neki Slovenec«, da bi mu poitalijančeno ime spremenili zopet v slovensko, so mu odgovorili, da bi mu obratno pač lahko storili, namreč, da bi slovensko ime izpremenili v italijansko, tega, kar prosi, pa ne morejo.
Veliko predvolivno zborovanje v Ljubljani
Kandidati OF na predvolivnih sestankih v svojih volivnlh enotah
Prenos posmrtnih ostankov makedonskega prvoborca Delčeva v Skoplje
Skoplje, 10. okt. Popoldne so prenesli v Skoplje posmrtne ostanke velikega makedonskega revolucionarja in prvoborca za osvoboditev Makedonije Goce Delčeva.
V	sprevodu so nosili vence vlade FLRJ, predsedstva Narodnega sobranja Makedonije, vlade LR Makedonije, pokrajinskega odbora Ljudske fronte Makedonije ter mnoge vence raznih organizacij.
V	cerkvi Sv. Spasa so sprejeli posmrtne ostanke člani predsedstva Narodnega sobranja Makedonije predsednik vlade LR Makedonije Lazar Koliševski z ministri, sovjetski veleposlanik Lavrentijev in drugi.
Glasovanje o mirovni pogodbi z Romunijo
k\ g oameriški glasovalni stroj je zavrnil vse sovjetske predloge za zagotovitev gospodarske obnove in neodvisnosti Rumunije
Pariz. 11. okt. (Tanjug) Ko je bila razprava o mirovni pogodbi z Ru-mun:jo zaključena, je plenarna seja 10 oktobra zvečer pričela pregledo-veti po -amrzne člene mirovne pogodb. z Romunijo.
Razen nekaj določb, ki skušajo škodovati rumunski suverenosti in omogočiti vmešavanje v notranje zadeve Rumunije. so bili skoraj vsi členi politično - teritorialne vsebine sprejet: na plenarni seji brez večjih sprememb po jklepih komisije.
bogiasno so bile sprejete tudi vojaške določbe
Ostra nasprotja med delegacijami angloameriškega bloka in predstavniki drugih držav so se pokazala šele tedaj, ko so prišle- na vrsto eko-n<v” ke določbe mirovne pogodbe z (farski razvoj Rumunije.
Kakor znano, streme angloamerički predlogi in predlogi angloameričkih satelitov- v ekonomski komisiji za Balkan in Finsko za tem, da bi v različnih vprašanjih plovbe po Donavi, reparacij, nadomestila in povračila čim bolj zaščitili interese tujega kapitala v Rumuniji in da bi čini bolj zavrli samostojen gospodarski razvoj Uumunije.
S pomočjo angloameriškega glasovalnega stroja so bili preglasovani vsi predlogi Sovjetske zveze, ki so zahtevali zagotovitev gospodarske obnove in neodvisnosti Rumunije. Sprejeti so bili različni angleški, ameriški in francoski predlogi, ki vsiljujejo rumunskemu gospodarstvu najtežje pogoje in do skrajnosti ščitijo interese tujega kapitala v Ru-munije.
Razprava o mirovni z Bolgarijo
Poljski delegat za spremembo krivičnih določb v načrtu pogodbe
Pariz- 12. okt- (Oanjug)- Na plenarni seji mirovne konference so včeraj zjutraj pmčeli splošno razpravo o načrtu mirovne pogodbe z Bolgarijo.
Prv' govornik ie bil predstavnik Poljske RzimovsKy, ki je poudaril, da mirovna konferenca, k; mora imeti pred očmi načela pravičnosti, ni upoštevala izjave bolgarske delegacije-Zirto ustreza načrt pogodbe z Bolgarijo .kakršnega ?e predložila komisi ia samo delno načelu pravičnosti. Krivica je bila storjena Bolgariji že v uvodu pogodbe, v katerim ni bilo izrečeno priznanje iunaški borbi bolgarskega naroda čigar partizani so bili v vojni naši zavezniki.
Nadalje je Rzimovsky ostro kritizira; ekonomske odredbe načrtne mirovne pogodbe z Bolgarijo. Rekel ie-»Fo mirovni pogodb; mora plačati Bolgarija Grčiji 125 milijonov' dolarjev. Ta vsota je pretirana, ker gre za bolnarski narod, k; ru nikoli vodil rušilne vojne in ki se je tudi boril na strani zaveznikov- Kako krivico delajo Bolgariji te doolčbe, se vidi iz tega, da bb dobrla Grčija od Italije samo 100 milijonov dolarjev, čeprav eo se borile i tali janske fašistične čete na grškem ozemlju-Rzymovski je obširno govoril tudi o nepravičnosti nekaterih vojaških določb in i° ■’■bhteval cd plenarne seje, naj spremeni omenjene določbe pogodbe, ki pomenijo v sedanji
obliki veliko krivico za bolgarski narod.
Za poljskim delegatom je govoril grški delegat C^ldaris. ki ie brez kakršnega koli učinka iskal izhoda iz svojega brezupnega položaja in se trudil, da bi uveljavil ponovno svoje propadle zahteve po bolgarskem ozemlju. Čeprav je takoj v začetku rekel, da se strinja z vsemi členi načrta pogodbe, ki so bili izglasovan1 soglasno ali pa z dvetretjinsko večino, je prišel kakor po navadi že v v devetem stavku v smešno protislovje. ker je izjavil, da se ne strinja s predlogom komisije glede prvega člena pogodbe, ki se tiče meje Bolgarije- Toda celo Caldarisu ie bilo znano- da je bil grški predlog za »po-prnfc-O" grško-bolgarske meje v ko-ir$3$ popolnoma upravičeno odklonjen z ogromno večino glasov ki da je bil izglasovan predlog prvega člana .kakor ga je izdelal Svet ministrov. skoraj soglasno, ker je glasovala samo grška delegacija proti-Toda Caldarisa ni ničesar oviralo, da ne bi pobijal v svojem govoru samega sebe in to. kar je izjavil pred nekaj trenutki.
Najboljši odgovor na te ostre napade in manevre grške delegacije, ki se pojavljajo vsak dan in na vsaki seji konference, je dal v svojem odločnem in pomembnem epvoru jugoslovanski delegat Moša Pijade.
Ko je predsednik ilindanske organizacije za Bolgarijo Stevan Avram izročil posmrtne ostanke Goce Delčeva vladi LR Makedonije, je poudaril, da so Iljindanci 25 let čuvali kosti Goce Delčeva, ker pa se je izpolnila njegova prisega »Svobodna ljudska republika Makedonija v mejah FLRJ«, naj njegove kosti počivajo v Makedoniji.
Predsednik Narodpega sobranja Bogoje Fotov, ki je nato govoril, je poudaril, da je 43 let živel v duši makedonskega naroda svetli lik tega velikega heroja. V Pirinski Makedoniji, v Bolgariji med makedonsko emigracijo je bolgarska vladajoča klika izkoriščala njegove veliko popularnost m skušala prikazati njegovo veliko osebnost kot borca »za nacionalne ideale bolgarskega plemena«, toda poskusi sovražnika svobode mar kedonskega naroda, da bi zbrisal spomin na Goce Delčeva, niso uspeli Čimbolj so se stiskale verige suženjstva, tem bolj je rasla veličina imena Goce Delčeva med širokimi množicami makedonskega naroda in postajala bakla, ki je v najtemnejši dobi naše zgodovine razsvetljevala težko zgodovinsko pot narodno osvobodilnega gibanja.
Velik del makedonskega naroda ne more prisostvovati tej proslavi in sicer prav tisti del Makedonije, odkoder je izšel Goce Delcev in ki je dal našemu osvobodilnemu gibanju tudi mnoge druge velikane. V tem delu Makedonije še vedno besni teror kakor še nikoli doslej.
Prepričani smo, da bodo napredne sile v svetu premagale pobesnelo reakcijo ih da bodo narodi prišli do svojih pravic in svobode, za katero so dali že toliko žrtev. Tedaj bo naš narod v Egejski Makedoniji, ki se srdito bori skupno z demokratičnim grškim narodom proti monarhofaši-stičnim imperialističnim tolpam za svoje nacionalne pravice, uresničil svoje težnje: združitev makedonskega naroda v jugoslovanski skupnosti'.
Nato so predsednik Prezidija Narodnega sobranja Bogoje Fotov in podpredsednik dr. Satev, predsednik vlade Lazar Koliševski in. minister v zvezni vladi Vicko Krstulovič prenesli krsto s posmrtnimi ostanki na marmornato ploščo, ki je na dvorišču cerkve sv. Spasa, minister za delo Makedonije Karo Potrušev pa je položil Gocevo puško preko krste.
Posmrtnim ostankom velikega prvoboritelja se je prišla poklonit velika množica prebivalstva.
Ljubljana, 12. okt. Nocoj je bilp v Ljubljani veliko predvolilno zborovanje. Ob 17. se je zbrala na Kongresnem trgu ogromna množica Ljubljančanov, da glede na bližnje volitve izrazi svoje navdušenje za ideje, s katerimi gre Osvobodilna fronta na volitve v Ustavodajno skupščino LRS. Že pol ure pred pričetkom zborovanja so na Kongresni trg prihajale številne skupine delavcev iz tovarn, nameščencev državnih in zasebnih uradov, mladine, vojske in ostalih prebivalcev Ljubljane. Glasni vzkliki in številni napisi so izražali odločnost in borbenost delovnih množic Ljubljane, ki odklanjajo vse odkrite in prikrite poskuse domačih proti-ljudskih klik in tuje reakcije.
Zborovanje je otvoril sekretar Mestnega odbora OF tov. Žiga Kimovec in predal besedo predsedniku vlade LRS
i.n kandidatu 9. volilne enote tov. Mihi Marinku. Množica je z odobravanjem spremljala govor tov. Marinka, v katerem je poudaril, da Osvobodilna fronta ne gre na volitve z nemoralnimi gesli in obljubami, temveč z uspehi svojega dosedanjega dela. Ti rezultati onemogočajo reakciji vsak uspeh pri poskusu, da bi zbegala naše ljudstvo ali vrinila med kandidate svoje protiljudske elemente. Z jasnimi in krepkimi. besedami je razkrinkal te poskuse notranjih in zunanjih proti-ijudskih klik.
S posdbnim odobravanjem je množica sprejela poročilo o gospodarskih uspehih naše oblasti, ki izključujejo vsak strah in dvom v znižanje življenjske ravni v naši republiki, pač pa jamčijo, da se bo ta raven še naprej iz dneva v dan zviševala.
V Domžalah
Predvolivnega zborovanja v Domžalah 9. t. m. so se udeležili številni volivci in volivke, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano doma kulture. V svoji sredi so pozdravili kandidata za domžalsko vo-livno enoto ministra za delo tov. Toma Brejca. Minister tov. Tomo Brejc je v svojem govoru poudaril utrditev našega gospodarskega in političnega položaja. Med drugim je dejal:
»živimo v zgodovinskih dneh in ustvarjamo to, za kar so se borih in po čemer so hrepeneli najboljši sinovi naše domovine. Gradimo Slovenijo v okviru Jugoslavije. Našo novo državo gradi v močno domovino velika večina slovenskega prebivalstva, to bo potrdila na volitvah v ustavodajno skupščino LRS. Štiriletna narodno osvobodilna borba, nam ni prinesla le narodnostne svobode, ustvarila nam je tudi pogoje za boljše življenje. Kljub temu, da smo bili najbolj porušena država v Evropi, ni bilo v tako kratkem času po' osvoboditvi nikjer toliko storjenega, ustvarjenega in obnovljenega kakor pri nas. K našim uspehom in napredku nam je pripomogla naša enotnost, naša vera v boljšo bodočnost, zaupanje v našo ljudsko oblast. Danes so naše največje bogastvo delovne roke našega kmeta, delavoa, delovnega in-teligenta. Bogastvo si ustvarjamo z delavnostjo, z delom smo si izboij-ašli življenjski položaj. Urejeno je
Koroško ljudstvo zahteva najstrožjo kazen za vojnega zločinca Kaibitscha
Zloglasni vojni zločinec Maier-Kai-bitsch, ki so ga v juliju angleške vojaške oblasti izročile sodišču v Gradcu, se bo moral v kratkem zagovarjati zaradi svojih zločinov nad slovenskim življem na Koroškem pred ljudskim sodiščem v Celovcu. Maier Kaibitsch je čisto sistematično delal na Iztrebljenju slovenskega naroda na Koroškem. Neizmerno je gorje, ki so ga on in njegovi pomagači povzročili našim rojakom pod nacistično diktaturo, posebno pa med svetovno vojno. Mnogi so umrli mučeniške smrti kot talci ali v koncentracijskih taboriščih, cele družine so bile izseljene z rodnih tal in poslane na težko delo v Nemčijo, drugi zopet so morali prenašati mučenje ali pa so gladovali po taboriščih, odkoder se jih mnogo ni vrnilo.
V zvezi z bližnjo sodno obravnavo pošiljajo prizadete slovenske občina deželni vladi in sodišču v Celovcu resolucije, kjer naštevajo vse zločine, ki so jih zagrešili Kaibitsch in nje-
govi pomagači, zahtevajoč, za zločince najstrožjo kazen.
Tako je v Žitari vasi končalo nasilne smrti 8 oseb 'z župnikom vred, 6 družin so izselili v Nemčijo, aretirali pa. so 22 oseb in jih odgnali v koncentracijska taborišča.
V	Škofičah so izselili 5 družin (skupno 16 oseb), zaprtih in mučenih po gestapovskih zaporih in taboriščih pa je bilo 24 domačinov. Eden se ni vrnil iz Dachaua.
Občina Hodiše ima naslednje žrtve med vojno: '3 smrtne žrtve, 1 na smrt obsojen, 9 družin (skupno 47 članov), je bilo izseljenih, 23 oseb pa interniranih in zaprtih.
V	Kotmari vasi je bilo izseljenih 7 družin (33 članov), 2 osebi sta umrli v koncentracijskih taboriščih v Nemčiji, 18 domačinov pa je bilo zaprtih.
Koroški Slovenci z vso upravičenostjo zahtevajo, da naj zadene Kaibitscha in njegove pomagače stroga in pravična kazen.
socialno zavarovanje, pokojnine, starostno in nezgodno zavarovanje. Z agrarno reformo je dobil zemljo tisti, ki jo obdeluje. Z nadaljnjo gospodarsko izgradnjo pa bo še bolj izboljšan položaj našega delovnega ljudstva. Vseh teh uspehov in napredka ne bi bilo, če ne bi bilo pri nas množičnega sodelovanja, če ne bi bilo pri nas ljudstvo in njegova oblast eno.« Minister tov. Brejc je svoj govor zaključil z besedami: »Ko govorimo o naših uspehih, dvigu gospodarstva in novih načrtih, pa ne smemo pozabiti, da bo treba še mnogo izboljšati. Eden teh pogojev pa bo naš pirvi svobodni slovenski parlament, ki ga bomo postavili na volitvah 27. oktobra.«
Z manifestacijami Osvobodilni fronti, njenemu vodstvu, svojemu kandidatu ministru tov. Brejcu je domžalsko ljudstvo manifestiralo svoj enotnost in poudarilo, da bo šlo 27. oktobra strnjeno na volitve.
V okraju Šmarje
10.	t. m. je bila v šmarskem okraju konferenca aktivistov OF. Na konferenci je imel daljši govor o naši obnovi in gospodarskem načrtovanju kandidat okraja tov. dr. Miha Kambič. V svojem govoru je najprej razkril umazano politiko v bivši Jugoslaviji, izkoriščanje naših narodov po imperialističnih klikah in domačih izdajalskih vladah ter popolno nasprotje v naši novi ljudski državi. V drugem delu svojega govora je poudaril naše bodoče delo, predvsem gospodarsko izgradnjo naše države, pri čemer je potrebno sodelovanje vsega našega ljudstva za dvig splošnega blagostanja.
Po njegovem govoru je Mi» prava, v kateri so posamezni aktivisti prikazali uspehe in težkeče ljudskih oblasti. Prikazali so tudi delo množičnih organizacij. — Nekje skuša protiljudska duhovščina odvajati mladino od sodelovanja v organizacijah LMS in vpliva v nekaterih krajih na starše, naj ne puste brati otrokom našega časopisja. Take primere so aktivisti razkrinkali in obsodili.
Po diskusiji je sledil govor tovariša Sergeja Krajgerja, ki kandidira v Kozjanskem okraju. Tov. Sergej Krajger je v svojem govoru pokazal način, kako naj aktivisti rešujejo posamezne probleme in kako naj izvršijo vse priprave za volitve v skupščino. Po krajšem zaključnem govoru okrajnega sekretarja tov. Balcha je bila konferenca zaključena.
V	murskosoboškem okraju
V	Mursko-soboškem okraju je v teku zelo aktivna volivna kampanja. V zadnjih dneh je bilo mnogo sestankov, na katerih so ' govorili izbrani kandidati Vsepovsod je bila udeležba zelo številna in ljudje se na predvolivnih sestankih seznanjajo o pomenu volitev in razpravljajo o gospodarskih vprašanjih. Tudi v zvezi z razpravo proti izdajalcu Jeriču so zavzeli odločno stališče. Tisti, ki so bili zapeljani priznavajo, da je bilo prav to vzrok slabemu rezultatu novembrskih volitev.
Posebno se živahno udejstvuje mladina, ki se je posebno izkazala pri nabiranju votivnega fonda. Tudi žene se številno udeležujejo vseh sestankov. Sovražniki naše enotnosti so širili govorice, češ da žene ne bodo sm.ele voliti, in da razkrinkujejo protiljudske klike prihajajo žene še šte-vilneje na sestanke. Vsepovsod je videti, da bodo te volitve velika manifestacija enotnosti našega ljudstva.
Tudi v okraju Ljutomer se mladina prav šlevlino udeležuje sestankov. Na več sestankih je govoril sekretar SNOS-a tov. Lubej.
Danes referendum v Franciji
Denes bo v Franciji vseljudsko glasovanje (referendum) o ustavi, ki jo je sprejela dne 2. junija izvoljena ustaivodajna skupščina.
Za odobritev ustave se zavzemajo Komunistična partija Francije, socialistična stranka, MRP (Ljudsko republikansko gibanje). Generalna konfederacija dela, Liga človečanskih pravic, »Front National«, »Republikanska mladinska zveza Francije« in federacija majhnih trgovcev. Tri glavne stranke. Komunistična partija, socialistična stranka in MRP, ki podpirajo novo ustavo, so dobile 75 odstotkov glasov na volitvah, ki so bile 2. junija. Politični krogi pa pričakujejo, da se bo nekaj volivcev, ki so takrat glasovali za socialistično stranko in MRP, vzdržalo glasovanja, alj pa bodo glasovali proti ustavi. Nadalje je treba pripomniti, da propagirajo tri glavne stranke odobritev ustave vsaka iz svojih lastnih razlogov. Kot glavni motiv eo navajale vse tri stranke potrebo, da se napravi konec nevarnemu začasnemu režimu, ki traja že predolgo, v vseh ostalih stvareh pa se ne strinjajo.
Predstavniki MRP so. poudarjali, da smatrajo novo ustavo za začasno in
da bo stranka v bližnji bodočnosti zahtevala njeno izpremembo, zlasti povečanje oblasti predsednika republike in pravic spodnje zbornice, z drugimi besedami, zmanjšati hoče razliko med nov0 ustavo in de Gaulle-ovVn načrtom. V svoji kampanji za sprejem nove ustave se je MRP vzdrževala vsake kritike generala de Geulle-a. V kampanji za novo ustavo je odklanjala MRP skupno delo s Komunistično partijo, češ da resne razlike onemogočajo skupno delo.
Čeprav so socialisti proti načrtu ustave, ki ga je predlagal de Gaulle, pa pripravlja Blumovo zagovarjanje zdTužitve mest predsednika republike in ministrskega sveta tla za revizijo ustave v duhu de Gauile-ovih zahiev. Nadalje podpirajo socialisti de Gaul-le-ove argumente za močno predsedniško oblast
Proti novi ustavi so: »Republikanska stranka svobede«, »Združenje levičarskih republikancev« (radikalci m UDSR), »Union des de Gauliistes«, »Albance democratique«, »Socialistična in demokratska stranka« ler -Republikanska in socialistična stranka sprave«.
Dve zma9i Jugoslavije na baikaniadi
Tirana, 12. oktobra. Spored današnjega tekmovanja na balkanskih igrah v Tirani je obsegal partizanski marš in nogometno tekmo med Jugoslavijo in Bolgarijo. Naši reprezentanti so zmagali v najnovejši disciplini lahkoatletskega tekmovanja, napornem- partizanskem maršu na 45 km, dobili pa so tudi tekmo z bolgarsko nogometno reprezentanco.
Edina lahkoatletska točka današnjega sporeda je bil partizanski marš na 45 km dolgi progi. Jugoslovansko ekipo so sestavljali Franjo Krajcer, Valter Steiner, Miroslav Benedičič in Ladislav Kalafatovič. Deset minut pred drugoplasirano romunsko ekipo so naši tekmovalci prispeli na stadion, toplo pozdravljeni od 25.000-gla-ve množice gledalcev. Tako si je Jugoslavija v najtežji lahkoatletski disciplini prvič osvojila prvenstvo Bal-kana.
Po partizanskem maršu je sledila nogometna tekma med reprezentancama Jugoslavije ih Bolgarije.
Jugoslavija : Bolgarija 2:1 (1:0)
Po nogometni tekmi, ki jo je v petek izgubila naša reprezentanca z izbrano enajstorico Romunov, je bilo za današnje srečanje med jugoslovan-
sko in bolgarsko reprezentanco veliko zanimanje, ker so razen Bolgarije ša vse tri ostale države imele možnost, osvojiti si balkanski šampionat v nogometu. S tesno zmago 2:1 nad Bolgarijo ima Jugoslavija še možnost, osvojiti si prvenstvo, toda le v primeru, če bosta Romunija in Albanija igrali jutrišnjo tekmo neodločeno.
Jugoslovanska reprezentanca je za današnjo tekmo nastupila v delno spremenjeni postavi, in sicer je moštvo izpopolnil igralec beograjskega »Metalca« Sandiš, ki je dal oba gola za Jugoslavijo. Reprezentanca Jugoslavije je bila boljše moštvo in je zmago zaslužila. Vsf igralci so dali dobro partijo. Prvi uspeh je dosegel Sandiš v 35. minuti prvega polčasa, drugi gol za Jugoslavijo pa je padel po istem igralcu v 25. minuti po odmoru. Dve minuti pred koncem se je Bolgaru Laskovu posrečilo znižati razliko na 2:1.
V nedeljo so na sporedu preostale lahkoatletske discipline in nogometna 'tekma Aibanija-Romunija, lri bo odločila, katero moštvđ si bo letos priborilo balkanski šampionat v nogometu.
VREMENSKA NAPOVED 1 ZA NEDELJO 13 OKTOBRA, Dopoldne meda in zelo hladno, popoldne jasno in topleje.
wr. t» / nhdnLia, a
SCO TERSKI
f &* O C ET-Ä I E C
fronte za volitve v Ustavodajno skupščino Ljudske republike
I. OKROŽNO MESTO LJUBLJANA
Mestna volivna komisija Ljubljana je potrdila naslednje od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske- republike Slovenije.
Prva volivna enota;
L kandidat: Ocepek Angela, delavka. predsednica Glavnega odbora AF2, Ljubljana, namestnik:	Kačar
Jože, delavec, Ljubljana.
II.	kandidat; Bolta Janez, kmet, Ljubljana, namestnik: Alič Stefan, delavec. Ljubljana.
Druga volivna enota:
L kandidat: Kardelj Edvard, podpredsednik vlade FLRJ, namestnik: Stcpar Viktor, strojni ključavničar, Ljubljana.
Tretja volivna enota;
I.	kandidat: Kraigher Boris, minister za notranje zadeve vlade LRS, namestnik; Nedeg Janez, študent. Ljubljana.
II.	kandidat: Pokovec Stefan, grafik, , Ljubljana, namestnik:	Vidmar
Ivan, kmet, Ljubljana.
Četrta volivna enota:
I.	kandidat:	dr. Brecelj Marijan,
podpredsednik vlade LRS, Ljubljana, namestnik:	Zdešar Henrik, učitelj,
Ljubljana.
II.	kandidat: Kajtna Pavel, delavec, Ljubljana, namestnik: Repovž Edvard, lesni trgovec. Ljubljana.
Peta volivna enota:
I.	kandidat: Kimovec Franc, sekretar MGGF, Ljubljana, namestnik; Pipan Franc, kmet, Ljubljana.
II.	kandidat: Marenče Anton, krojač, Ljubljana, namestnik: Merhar Blaž, mizar, Ljubljana.
Šesta volivna enota;
I.	kandidat: Avšič Jaka, general-tajtnant, Ljubljana, namestnik: Kumar Andrej, delavec, Ljubljana.
II. kandidat: Kalin Ljudomil, knjigovodja, Ljubljana, namestnik: Jeromen Vinko, kmet, Ljubljana.
Sedma volivna enota;
I.	kandidat: Kocbek Edvard, profesor, podpresednik Prezidija SNOS-a, Ljubljana, namestnik: Krese Leopold, krojač, inspektor KK za mesto Ljubljana.
II.	kandidat: Tarman Ivo, upokojenec. Ljubljana, namestnik: Klemen Peter, nameščenec, Ljubljana.
Osma volivna enota;
I.	kandidat: Kidrič Boris, minister zvezne vlade FLRJ, namestnik: Albreht Franc, književnik, Ljubljana.
Deveta volivna enota:
I.	kandidat: Marinko Miha, predsednik vlade LRS, namestnik: Kidrič Zdenka, nameščenim, Ljubljana.
Deseta volivna enota;
I.	kandidat: Zupančič Oton, pesnik in književnik, Ljubljana, namestnik: Kušlan Marička, delavka, Ljubljana.
II.	kandidat: Černivec Miro, geometer, Ljubljana, namestnik: Bemot Ciril, profesor, Ljubljana.
Enajsta volivna enota;
I.	kandidat: Vidmar Josip, književnik, predsednik Prezidija SNOS-a, na-' mestnik; Zupet Gustav, dentist, Ljubljana.
Dvanajsta volivna enota:
I.	kandidat: Tomšič Mira, profesor,
Ljubljana, namestnik:	Tuma Brane,
industrijalec, Ljubljana.
II.	kandidat: Čopič Venčeslav, profesor, Ljubljana, namestnik: Cimperman Karla, gospodinja, Ljubljana.
Trinajsta volivna enota;
I.	kandidat: dr. Melik Anton, uni-
verzitetni profesor, Ljubljana, namestnik:	Ziherl Ana, gospodinja,
Ljubljana.
II.	kandidat: Kamavli Simon, vrtnar, Ljubljana, namestnik; Perme Martin, nameščenec, Ljubljana.
n. CELJSKO OKROŽJE
1.
Okraj Celje — mesto
Okrajna volivna komisija CeLje -eneMo je potrdila naslednje od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije.
Prva volivna enota:
I.	kandidat: Leskovšek Franc, minister za industrijo in rudarstvo LRS, Ljubljana, namestnik: Draksler Jakob, sekretar okrajnega odbora OF, Celje.
II.	kandidat: Gradišnik Fedor, lekarnar, Celje, namestnik Žgan k Franc, ključavničar, Celje.
Druga volivna enota:
I.	kandidat: Kidrič Bc-ris, minister industrije pri vladi FLRJ, namestnik: Popit Franc, sekretar okrožnega OF odbora, Celje.
2.
Okraj Celje — okolica
Okrajna volivna komisija Celje-ckoiica je potrdila sledeče, od Osvobodilne freute predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije:
Prva volivna enota:
I.	kandidat: Ocvirk Ivan, kmet, Celje, namestnik: Marinko Mica, delavka, Ljubljana.
II.	kandidat: Vodovnik Ivan, krojač,
Letuš, namestnik:	Švajger Avgust,
mehanik, Braslovče.
Druga volivna enota:
I.	kandidat: Hribar Rudi, delavec. Celje, namestnik: Aubreht Jcžef, uradnik. Žalec.
II.	kandidat: Trobiš Štefan, učitelj, Celje, namestnik: Funker Rafko, obrtnik in kmet. Griže.
Tretja volivna enota;
L kandidat; Lampret Jožef, duhovnik, Maribor, namestnik:	Štefančič
Vinko, kmet. Velika Pirešica.
II. kandidat: Koren Alojz, nameščenec, Dobrna, namestnik:	Sevčnikar
Stane, kmečki sin. Št. Janž.
Četrta volivna enota:
I.	kandidat: Štante Peter, delavec, polkovnik JA. Celje, namestnik; Pre-keršek Anten, kmet, Smarjeta pri Ce-lju.
II.	kandidat: Zupanek Alojz, mizar, Smarjeta, namestnik: Borovnik Valentin, kmečki sin, Lipje.
Peta volivna enota:
I.	kandidat: Gabrovec Milica, na-meščenka. Celje, namestnik: Pocajt Franc, mlinar, kmet, Teharje.
II.	kandidat: Zupanc Albin, ključavničar, Slance, namestnik: M er Slavic Anton, kmet. Sv. Primež.
Šesta votivna enota:
I.	kandidat: Brilej Jože. načelnik političnega oddelka ministrstva za zunanje zadeve vlade FLRJ, Beograd, namestnik: Romih Mihaei. kmet. Planina.
II.	kandidat: Zdolšek Ivan. kmet, Planina, namestnik: Doberšek Ivan, kmet. Planina - Dobropolje.
Sedma volivna enota:
L kandidat: Lešnik Alojz, upravnik Naproze, Laško, namestnik; Sušič Jožef. rudar. Huda jama.
II. kandidat: Jančič Cenko, tajnik OLO, Celje, namestnik: Horjak Jakob kmet, Mačkovec.
3.
Okraj Konjice
Okrajna volivna komisija Konjice je potrdiia naslednje, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Usatvodajne skupščine Ljudske republike Slovenije:
Prva volivna enota:
I.	kandidat: Selih Ivan, kmet, Dobrova. namestnik; Gorenjak Ludvik nameščenec, škalce. -
II,	kandidat; Drofenik Jurij, kovač. Žiče, namestnik: Klokočovnik .Anton, kmet. Špitalič.
Druga volivna enota:
I.	kandidat: Diacci Alojz, rudar Ljubljana, namestnik: Trobina Stanislav, župni upravitelj, Cadram.
II.	kandidat:	Beškovnik Karel,
kmet, Skomarje, namestnik: Golčman Kari, agrarni interesent, Oplotnica.
4.
Okraj Mozirje
Okrajna volivna komisija Mozirje je potrdila sledeče, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za Bud ske- poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije:
Prva volivna enota:
I.	kandidat: Vrabič Olga, studeni medicine, Ljubljana, namestnik: Vrabič Jože, jamomerec, Pesje.
II.	kandidat: Lempl Ivan, kmet, Ša-lek, namestnik: Kranjc Jože, delavec, Šoštanj.
Druga volivna enota:
I.	kandidat: Venišnik Milan, pravnik, Celje, namestnik: Miklavc Lado. kmet, Mozirje.
II.	kandidat: Lotrič Hinko, personalni referent zdravilišča Topolščica, namestnik: Krefel Ivan, kmet, Dohle-tine.
Tretja volivna enota:
I.	kandidat: Kovač Stane, načelnik oddelka za izgradnjo ljudske oblasti pri PVLRS, Ljubljana, namestnik: Glojek Ivan, kmet, Zgornji Kras.
II.	kandidat: Zupan Anton, delavec Gomjigrad, namestnik Janžovnik Karl, kmet, Čreta.
5.
Okraj Šmarje pri Jelšah
Okrajna volivna komisija Šmarje pri Jelšah je potrdila naslednje od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije:
Prva volivna enota:
I.	kandidat: Baloh Pavle, sekretar okrajnega OF odbora Šmarje pri Jelšah, namestnik: Kidrič Ivan, nameščenec, Šmarje.
II.	kandidat: But Franc, nameščenec, Šmarje pri Jelšah, namestnik: Žličar Franc, kmet, Ponikve.
Druga volivna enota;
I.	kandidat: dr. Kambič Miha, minister za gradnje vlade LRS, Ljubljana, namestnik; Štancar Avgust, župnik, Sv. Križ pri Rogaški Slatini.
II.	kandidat:	Kos Jože, profesor.
Rogaška Slatina, namestnik:	Kokoli
Franc, kmet. Kostrivnica.
Tretja volivna enota;
I.	kandidat: Kraigher Sergej, predsednik Načrtne komisije pri Predsedstvu VLRS, Ljubljana, namestnik: Čepin Franc, nameščenec. Kozje.
II.	kandidat: Zvar Ernest, nameščenec, Šmarje pri Jelšah, namestnik: Lah Jože. kmet in mlinar, Sodna vas.
6.
Okraj Trbovlje
Okrajna volivna komisija Trbovlje je potrdila naslednje od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije:
Prva volivna enota:
I.	kandidat: Alič Anton, rudar, Trbovlje, namestnik: Toplikar Alojz, na tr.eščenec. Trbovlje.
II.	kandidat: Naglav Oskar, rudar, Trbovlje, namestnik- Seme Ernest, nameščenec. Trbovl je
Druga volivna enota:
I.	kandidat: Ribič Alojz, rudar, Tt-bovfje, namestnik: Skalin Mirko, učitelj, Trbovlje.
II.	kandidat: Brečko Adam, rudar. Trbovlje, namestnik; Pust Janko, kmet. Trbovlje.
Tretja votivna enota;
L kandidat: Šentjurc Lidija, profesorica, Ljubljana, namestnik: Povše Avgust, ključavničar, Hrastnik.
IL kandidat: ' Jug Viktor, kmet, Okroglj ica. namestnik: Vendaj Ferdo, rudar, Hrastnik.
Četrta volivna enota:
I.	kandidat: Vipotnik Janez, predsednik glavnega odbora LMS, Ljubljana, namestnik: Skolj Alojz, kmet, Dole pri Litiju
II. kandidat: Burkeljc Viktor, rudar. Zagorje, namestnik: Ustar Vinko, rudar, Zagorje.
Peta volivna enota:
I.	kandidat; Marinko Miha, predsednik vlade LRS, Ljubljana, namestnik: Skvarča Ivan, gozdar. Znojile.
m. LJUBLJANSKO OKROŽJE
Okraj Grosuplje
Okrajna volivna komisija Grosuplje je potrdila sledeče, od Osvobodilne fronte predlagane kandidate za ljudske poslance Ustavodajne' skupščine Ljudske republike Slovenije:
Prva volivna enota:
I.	kandidat: Maček Leopold, pred-
sednik okrožnega Izvršnega odbora za Ljubljansko okrožje, Ljubljana, namestnik:	Dir. Podkoritnik Franc,
zdravnik, Grosuplje.
II.	kandidat: Gale Ivan, kmet, Grosuplje, namestnik:	Pavčič Anton,
kmet, Gatina.
Druga volivna enota;
• I. kandidat: Krevs Ivo, nameščenec, Ljubljana, namestnik; Hrovat Ivan, posestnik, Zagradec.
II. kandidat: Zajc Pepca, nameščen-ka, Ivančna gorica, namestnik: Avsec Venceslav, poslovodja, Št. Vid.
Tretja volivna enota:
I.	kandidat: Maleršič Matija, podpolkovnik JA, Ljubljana, namestnik: Hočevar Ivan, študent, Vel. Lašče.
lir kandidat: Blatnik Ludvik, mesarski pomočnik, Videm-Dcbrepolje, namestnik: Gale Herman, kolar, Turjak.
2.
Okraj Jesenice
Okrajna volivna kem i sij a Jesenice je potrdila naslednje, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupne Ljudske republike Slovenije;
Prva volivna enota:
I.	kandidat: Kardelj Edvard, podpredsednik vlade FLRJ, Beograd, namestnik; Dolinšek Anton, delavec, Ljubljana.
Druga volivna enota:
I.	kandidat: Dr. Potočnik Miha, direktor KID, Jesenice, ' namestnik: Zvan Janez, tovarniški delavec, Sp. Gorje.
II.	kandidat: Vidic Ivan, železniški delavec, Selo pri Žirovnici, namestnik: Kajžar Jakob, kmet, Rateče.
Tretja volivna enota:
I.	kandidat: dr. Rus Jože, podpredsednik Prezidija skupščine FLRJ, Beograd, namestnik; Kersnik Stane, delavec, Ljubljana.
II.	kandidat: Kunstelj Peter, kmet, Bohinjska Bela, namestnik; Medja Jakob, kmet. Ravne 10.
Četrta volivna enota:
I.	kandidat: Toman Tone, pomočnik ministra za soc. skrbstvo LRS, Ljubljana, namestnik: Torkar Janko, elek-troinženir, Lesce.
II.	kandidat: Legat Jože, kmet, Begunje, namestnik: Pirc Vinko, tovarnar, Lipnica.
Okraj Kamnik
Okrajna volivna komisija Kamnik je potrdila naslednje od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajane skupščine Ljudske republike S.ovenije:
Prva volivna enota;
I.	kandidat: Bester Mara, študentka, Ljubljana, namestnik; Karba Dušan, lekarnar, Kamnik.
II.	kandidat: Drolc Alojzij, delavec, Homec, namestnik: Kralj Janez, kmet, Radomlje.
Druga volivna enota:
I.	kandidat; Zavašnik Franc, kmečki sin, Kamnik, namestnik: Repinc Ivan, nameščenec, Kamnik.
II.	kandidat: Rebolj Anton, kmet, Kamnik, namestnik: Hribar Jakob, kmet, Kamnik.
Tretja volivna enota:
I.	kandidat: Svetina Ivo, pomočnik ministra za notranje zadeve GRS, Ljubljana, namestnik; Klopčič Martin. kmet, Kokošnje.
II.	kandidat: Razpotnik Jože, ekonom, Kamnik, namestnik:	Orehek
Franc, kmet, Lačni vrh - Krtina.
Četrta volivna enota:
I.	kandidat; .Brejc Torno, minister za delo LRS, Ljubljana, namestnik: Varšek Anton, ključavničarski mojster, Domžale.
H.	kandidat: Giovanelli Ivan, delavec, Sp. Jarše, namestnik: Jemec Janez, kmet, Trzin.
Peta volivna enota:
I.	kandidat; Blej^ Anton, delavec.
Mengeš, namestnik:	Kent Franc!
kmet, Breg pri Kamniku.
II. kandidat: Ciperle Lovro, zidar, Vodice, namestnik: Kvas Jože, delavec, Zalog.
4.
Okraj Kranj
Okrajna volivna komisija Kranj je potrdiia sledeče, od Osvobdilne fronte predalagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skuoščine Ljudske republike Slovenije;
Prva volivna enota:
I.	kandidat: Fajfar Tone, minister za trgovino in preskrbo vlade LRS, Ljubljana, namestnik: Završnik Stane, šolski upravitelj, Kranj.
II.	kandidat: Kramar Alojz, nameščenec, Ljubljana, namestnik: Macarol Stane, obrtnik, Kranj.
Druga volivna enota: .
I.	kandidat: Stegnar Andrej, delavec, Bistrica pri Tržiču, namestnik: Lavička Zdenko, lekarnar, Tržič.
II.	kandidat: Naš>č Karol, poročnik JA, Kranj, namestnik; Rep im; Miha, kmet. Sp. Veterno.
Tretja volivna enota:
I.	kandidat: dr. Kržišnik Anton, minister za socialno skrbstvo vlade LRS, Ljubljana, namestnik: Rozman Franc, posestnik, Mavčiče.
II.	kandidat: Mlakar Janez, delavec, Šenčur, namestnik: Mohorič Jožef, kmet, Podblica.
Četrta volivna enota:
I.	kandidat: Por Janez, vrtnar, Grad-Strmel, namestnik; Snedle Janez, posestnik, Sp. Bela.
II.	kandidat: Ribnikar Jan«, kmečki delavec, Praprotna Polica, namestnik: Kaštrun Rudi, žagar. Preddvor.
5.
Okraj Ljubljana — okolica
Okrajna volivna komisija Ljub)jana-okolica je potrdila naslednje, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije:
Prva volivna enota:
I.	kandidat: Kozak Lado, urednik »Kmečkega glasa«, Ljubljana, namestnik; Kaplja Jernej, predilniški mojster, Litija in predsednik KLO Litija.
II.	kandidat: Zore Anton, kmet, Tirnusfiamcstnik: Savšek Ivan, kmet, Zg. Log.
Druga volivna enota:
I.	kandidat: Mojškerc Franc, tajnik OLO, Ljubijana-okolica, Ljubljana, namestnik; Kavšek Ignac, predsednik KLO Prežganje.
II.	kandidat: Prelogar Miloš, krojač, Šmartno prj Litiji, namestnik: Sirk Pavel, kmet. Velika Kostrivnica.
Tretja volivna enota:
I.	kandidat: Maček Ivan, generalmajor JA, .podpredsednik vlade LRS. Ljubljana, namestnik: Pavšič Štefan, major JA, Zadvor.
II.	kandidat: Ložar Edvard, kmet, Beričevo, namestnik; Strgar Milica, študentka, Škofljica.
Četrta volivna enota:
I.	kandidat: Ziherl Boris, publicist, Ljubljana, namestnik: Kalan Franc, delavec, Medvode.
II.	kandidat: Pirkovič Boris, delavec, Tacen, namestnik: Bedenik Jože, kmet, Črnuče.
Peta volivna enota:
I.	kandidat: Kavčič Stane, delavec, Ljubljana, namestnik: Škraba Rado, študent, Novo mesto.
II,	'kandidat: Kumše Angela, tajnica KLO Tomišelj, namestnik; Škulj Rudolf, delavec, miličnik, Borovnica.
Šesta volivna enota:
I.	kandidat: Furlan Franc, kmet, Verd, namestnik: Grabelšek Karel, pcm. urednik »Ljudske pravice«, Vrhnika.
II.	kandidat: Zdešar Tone, predsed-
nik KLO, Vnanje Gorice - Brezovica, namestnik:	Stržinar Franc, kmet,
Vrhnika.
Sedma volivna enota:	-
I.	kandidat: Hribernik Rudolf, podpolkovnik JA, Radovljica, namestnik: dr. Logar Cene, profesor filozofije, HorjuL
II.	kandidat: Podviz Anica, delavka, Kozarje, namestnik; Knez Andrej, kmet, Suj ica.
6.
j Rakek
Okraj
Okrajna volivna komisija Rakek je potrdila naslednje od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skup-čine Ljudsk republike Slovenije:
Prva volivna enota:
I.	kandidat; Rudolf Janko, podpolkovnik JA, Ljubljana, namestnik: Mel« Jože, delavec, Cerknica.
II.	kandidat: Šega Andrej, žagar, Zerovnica-Cerfcnica, namestnik; Stražišar Ivana, kmečka delavka, Rakek.
Druga volivna enota:
I.	kandidat: Pehaček Rado, generalmajor JA, DoL Logatec, namestnik: Suhadolnik Janez, delavec, Dol. Logatec.
II.	kandidat: Lenarčič Ciril, tapet-nik, Dol. Logatec, namestnik: Simčič Antbn, delavec, Laze. •
Tretja volivna enota:
I.	kandidat: dr. Lavrič Božidar, uni-vezitetni profesor, Ljubljana, namestnik: Strle Franc, član OOOF. Ljubljana.
II.	kandidat: Bavec Franc, kmet, Podcerkev, namestnik: Turk Peter, kmet, Studenec-Bloke.
Okraj Škofja Loka
Okrajna volivna komisija Škofja Loka je potrdila nasleonde, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine ljudske republike Slovenjie;
Prva volivna enota:
I.	kandidat: dr. Pokorn Jože, minister za pravosodje LRS, Ljubljana, namestnik: Cegnar Janez, donet, Zab-nica.
Druga volivna enota:
I.	kandidat: Krmelj Maks, kmet, Hotovlje, namestnik: dr. Gregorčič Milan, zdravnik, Gorenja vas.
II.	kandidat: Blažič Ivan, kmet, Do-bračeva, namestnik: Peternelj Anton, žagar, Koprivnik.
Tretja volivna enota:
I.	kandidat; Trojar Ivan, gozdni delavec, Ojstri vrh, namestnik; Prezelj Ivan, kmet, Davča.
II.	kandidat: Globočnik Boris, kmet, Železniki, namestnik: Hrast Oskar, učitelj, Bukovščica.
??; «Steber -7- A*n svobodnih volitev v prvo Ustavodajno skup-
IV. MARIBORSKO OKROŽJE
1.
Okraj Lendava
Okrajna volivna komisija Lendava je potrdila naslednje, od Osvobodilne fornte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije: Prva volivna enota:
I.	kandidat: dr. Ahčin Marijan, mi-
nister za zdravstvo LRS, Ljubljana, namestnik:	Rapoša Ludvik, tajnik
CkLO Dolnja Lendava.
II.	kandidat: Ciček Stefan, nameščenec OkLO v Dolnji Lendavi, namestnik: Ježek Ferdinand, sodni uslužbenec, Dolnja Lendava.
Druga volivna enota:
I.	kandidat: Verbič Andrej, sekretar okrajnega odbora OF, Dolnja Lendava, namestnik; Lebar Štefan, predsednik okrajnega sodišča. Dolnja Lendava.
I.	kandidat:	Petek Jožef, kmet,
Filovci, namestnik:	Drave« Jožef,
kmet, Turnišče.
Tretja volivna enota:
L kandidat: Litrop Ignac, kmet, Velike Polane, namestnik; Kranjc Ivo, nameščenec, OkLO, Dolnja Lendava.
II.	kandidat:	Klajderman Jože,
kmet, Srednja Bistrica, namestnik: Jeneš Jože, kmet, Odranci.
2.
Okraj Ljutomer
Okrajna volivna komisija Ljutomer je potrdila naslednje, od Osvobdilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije:
Prva volivna enota:
I.	kandidat: Lubej Franc, učitelj, sekretar Prezidija SNOS-a, Ljubljana, namestnik: Skuhala Franc, kmet, Križevci.
II.	kandidat: Slavič Joško, kmet, Ljutomer, namestnik: Habjanič Mafija, zadružnik, R ričetova graba.
Druga volivna enota:
T.	kandidat: Fajdiga Ivan, sektretar okrajnega odbora OF, Ljutomer, namestnik; Meško Maks, kmet, Laho-nec.
II. kandidat: Hodžar Martin, vinogradnik, Strezetina, namestnik: Štuhec Franc, posestnik, Radosiavci.
3.
Okraj Maribor — mesto
Okrajna volivna kemisija Maribor-mesto je potrdila naslednje, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske -poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije:
Prva volivna enota:
I.	kandidat: Pete jan Jože, član OOOF, Maribor, namestnik: Linzner Anton, trgovec, Maribor.
H.	kandidat: Trpin Milko, barvar. Marioor, namestnik; Mahovne Anica, delavka, Maribor.
Druga volivna enota:
I.	kandidat: Kardelj Edvard, pod-
predsednik zvezne vlade FLRJ, namestnik:	Avbelj Viktor, sekretar
OOOF, Mariaor.
Tretja volivna «nota:
I.	kandidat: Grajf Tine, major JA, Maribor, namestnik: Markič Janko, kapetan JA, Maribor.
II.	kadidat:	Rant Franc, kovino-
str.vgar, Maribor, namestnik: Babič Josipina, gospodinja, Maribor. !
Četrta volivna enota:
I.	kandidat: Polič Zoran, minister za finance VLRS, Ljubljane, namestnik: Kocmut Jože, učitlj, Studenec pr: Mariboru,
H.	kandidat: Grgič Edo, član javnega tožilstva, Studenci, namestnik; Batagelj Avgust, mizar, Maribor.
Peta volivna enota:
I.	kandidat: Reberšek Karel, ključavničar, član OOOF, Maribor, namestnik; Dolenc Emil, predsednik Med«trakovnega zveznega sveta, Maribor.
II. kandidat: Porapat Ivan, mizar, Tezno, namestnik:	Židanek Janko,
učitelj, Maribor.
Šesta volivna enota:
I.	kandidat: Šumrada Vinko, sekretar MOOF, Maribor, namestnik: Ban Albina, nameščenka, Pobrežje pri Mariboru.
n. kandidat: Mahnič Ciril, nameščenec, Maribor, Pobrežje, namestnik; Stropnik Marija, gospodinja, Maribor.
4.
Okraj Maribor — okolica
Okrajna volivna komisija Maribor-' okolica je potrdila naslednje, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske- poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije:
Prva volivna enota:
I	kandidat: dr. Štor Stanko, član oddelka za izgradnjo ljudske oblasti PVLRS, Ljubljana, namestnik; Globočnik Jože, pas. sin, Maribor.
II.	kandidat: Stariha Jakob, kmet, Kaniža, namestnik: Cračič Franc, de-’ lavec. Selnica ob Muri.
Druga volivna enota:
I.	kandidat: Zalaznik Franc, delavec, predsednik OkLO Maribor-oko-lda, Maribor, namestnik; Brus Franc, kmet, Svečina.
II.	kandidat: Dobaj Ivan, delavec, Janšev vrh, namestnik; Tomišič Matej, delavec, Kamnica.
Tretja volivna enota:
I.	kandidat: Zorko Edo, kmet, sekretar OkLO Maribar-o&olica, Maribor, namestnik: Arko Miljutin, učitelj, Remšnik.
II.	kandidat; Uran Hinko, delavec, Josipdol, namestnik: Pogorelec Franc’ delavec, Josipdol
četrta volivna »Krta:
L kandidat: Čeme Franc, delavec, član OOOF, Maribor, namestnik: Piščanec Rudolf, nameščenec, Ruše.
II. kandidat: Štibler Fenek», ekonom, Hoče! namestnik: Zidarič Peter, tekmec, Smolnik pa Rušah.
Peta volivna enota:
I.	kandidat: Uh-ih Tone, absolvent kmetijske šole, tajliik OLO, Maribor, namestnik; Rogi Franjo, učitelj, DoL Lendava.
II.	kandidat: Ceh Jože, mehanik, Sv. Lenart v Slov. Goricah, namestnik: Kurečič Slavko, kmet, Zamar-kovo
5.
Okraj Murska Sobota
Okrajna volivna komisija Murska Sobota je potrdila sledeče, cid Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republik© Slovenije.
Prva volivna enota:
I.	kandidat: Zupančič Tone, posestnika sin. Murska Sobota, namestnik: Erjavec Stefan, kmet. Lipovci.
H.	kandidat: Kržišnik Anton, upravitelj državne: gozdne uprave. Tišina, namestnik: Benko Alojz, delavec, Ižakovci
Druga volivna enote:
I.	kandidat: dr. Kozak Ferdo, minister prosvete vlade LRS, Ljubljana, namestnik: Jug Karel, kleparski mojster, Murska Sobota.
IL kandidat: Rogan Rudolf, kmet, Scdišinci, namestnik; Kološa Franc, zidar, Murska Sobota.
Tretja volivna enota:
I.	kandidat: Košmelj Miran, načelnik oddelka za notranje zadeve, Maribor, namestnik: Barbarič Karel, učitelj, Murska Sobota.
II.	kandidat: Flisar Ludvik, kmet, Košarovci, namestnik: Škerget Karel, učitelj, Zenavlje.
Četrta volivna enota:
I.	kandidat: Šiftar Jože, kmet, Petanjci, namestnik: Bokan Joge, kmet, Gornja Lendava.
II.	kandidat: Horvat Janez, čevljar,
Moščanci, namestnik:	Sukič Janez,
kmet, Otovci.
Peta volivna enota:
I.	kandidat:	Bergles Bela, kmet,
Murska Sobota, namestnik; Lulik Ludvik, kmet. Strukovci.
II.	kandidat: Špilak Štefan, kmet, Ocinje, namestnik; Skledar Kristina, gospodinja, Rcgaševci.
6.
Okraj Prevalje
Okrajna volivna kemisija Prevalje je potrdila naslednje, oi Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance . Ustavodajne skupščine LjudUre republike Slovenije:
Prva volivna enota:
I.	kandidat: Ledinek Miloš, učitelj, Ljubljana, namestnik: dr. Gulič Vladimir, zdravnik. Muta.
IL kandidat: Pitino Jože, nameščenec, Dravograd, namestnik: Pušnik Anion, kmet, Sv. Primož na Pohorju.
Druga vol,ivna enota:
I.	kandidat: Sekirnik Janko, podpolkovnik JA, Ljubljana, namestnik: Aberšek Karl,. kmet, Farna vas.
II.	kandidat: Fišer Franc, vrtnar, Guštanj, namestnik: Hudopisk Ivan, kmet, Kotlje.
Tretja volivna enota:
I.	kandidat: Jurač Jože, delavec, Ljubljana, namestnik; Arko Andrej, nameščenec, Prevalje.
II.	kandidat: Ravšer Anton, rudar, Črna, namestnik: Križanovski Olga, nameščenka, Mežica.
Četrta volivna enota:
I.	kandidat.-- Gričar Jože, nameščenec, Prevalje, namestnik: Britovšek Anten, nameščenec. Prevalje.
II.	kandidat: dr Pohar Maks. zdravnik, Slovenjgradec, namestnik; jur-jec Jože, delavec, Slovenjgradec.
Okraj Ptuj
Okrajna volivna kemisija Ptuj je potrdila naslednje, od Osvobodilna fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije: Prva volivna enota:
I.	kandidat: Kveder Dušan, generalmajor JA, Ptuj, namestnik; Kojc Mihael, elektrcmcnter. Ormož
II.	kandidat: Kolarič Martin, kmet,
Ormož, namestnik:	Kajnš Avgust,
kmt, Drakšle.
Druga volivna enota:
I.	kandidat: Simonič Franc, agronom, Ptuj, namestnik: Donai Alojz, kmet, Moškanjci.
II.	kandidat: Arnuš Alojz, ključavničar, Rogoznica, namestnik: Horvat Peter, kmet, Muretinci.
Tretja volivna enota:
I.	kandidat: dr. Potrč Jože, zdravnik, član OOOF, Maribor, namestnik: Ritonja Franc, kmet, JuršincL
H.	kandidat: Vrbnjak Jože, krojač, Ptuj, namestnik; Golob Edo, učitelj, Sv. Andraž.
Četrta volivna enota:
I.	kandidat:	Belšak Franc, kmet,
Ptuj, namestnik: Fijačk« Franc, delavec, Borle-Dolane.
II. kandidat: Majcenovič Jože, viničar, Zavrče, namestnik: Bedrač Franc, kmet, Vel Okiče.
Peta volivna enota:
I.	kandidat: Bohinc Rozika, učiteljica, članica OOOF, Maribor, nsmestnik: Vobič Ivan, uslužbenec, Ptuj.
II.	kandidat: Dolenc Vincenc, delavec, Medvedci, namestnik; Prevoljšek Janez, kmet. Kočice.
Šesta volivna enota:
I.	kandidat: Bratko Ivan, urednik »Ljudske pravice«, Ljubljana, namestnik: Kirbiš Ivan. kmet, Prepolje.
_ Ü. kandidat: Skaza. Saša, nameščenec, Ptuj, namestnik: Lorger -Anton, kmet, Dragonja- vas.
8.
Okraj Radgona
Okrajna volivna komisija Radgona je potrdila naslednje od Osvobodilne fronte predlagane kandidature aa ljudske- poslance Ustavodajne Skupščine Ljudske republike Slovenije:
Nadaljevanje na-4. strani.
Obvestilo Kontrolne komisije Ljudske republike Slovenije o pregledu krajevnih ljudskih odborov na področju LRS
Zvezna kontrolna komisija je v zar četku julija t_ L odredila pregled dela in organizacije krajevnih ljudskih odborov v vseh ljudskih republikah. V Sloveniji se je ta pregled izvršil v času od 15. juh ja do 19. avgusta 1916.
Naloga komisije za pregled HLO je bila, da na terenu ugotovi:
. a) v koliko so krajevni ljudahl odbori preobremenjeni z nepotrebno administracijo,
b)	kakšna je stopnja poznavanja administracije pri naših krajevnih ljudskih odborih.
c)	kakšni so odnosi krajevnih organov državne oblasti do ljudstva,
d)	kako se rešuje vprašanje tertto-abie razmejitve krajev,
e)	kakšen je proračun krajevnih ljudskih odborov.
V celoti je bilo pregledanih 19 ljudskih odborov, upoštevajoč pri izbiri krajev zemljepisne, gospodarske in politične prilike.
Pregled krajevnih ljudskih odborov v naši republiki je pokazal, da 90 bili v izgradnji in delu ljudske oblast) v času od osvoboditve do danes doseženi veliki uspehi ter rešene številne in težke naloge. Vendar pa so se pokazale tudi nekatere pomanjkljivosti, kz'nre je treba v cilju utrditve na-šuh ljudskih, zlasti krajevnih odborov, čimprej odpraviti. Kontrolna komisija je na podlagi svojih ugotovitev postavila konkretne predloge, ki naj poleg zboljšanja v izgradnji in delu KLO pripomorejo tudi k čimprejšnji izvedbi splošnega zakona o ljudskih odborih ter izdelavi statutov za posamezne ljudske odbore.
Glavne ugotovitve
L Administrativno poslovanje KLO
Krajevni ljudski odbori so dejansko preobremenjeni z administracijo, po drugi strani pa člani in nameščenci ljudskih odborov ne poznajo v zar dostni meri zakonskih in drugih predpisov ter na obvladajo administrativne tehnike. Vzroki takšnega stanja so predvsem naslednji:
1.	Osnovni vzrok je staro, v temelju zgrešeno pojmovanje naše nove ljudske oblasti pri nekaterih naših, tudi vodslnejših nameščencih javne uprave, k| ne razumejo, da naša oblast oz. uprava raste iz resnične velje in resničnih interesov ljudstva, v čemer je bistvena značilnost revolucionarnega preloma od stare, lažne samouprave do resnične uprave in oblastj delovnega ljudstva samega.
2.	Višji odbori in organi uprave dostikrat ne upoštevajo zmogljivosti in stopnje razvitosti KLO ter prilik na terena. Njihove okrožnice često vsebujejo naloge, katerih izvrševanje povzroča pri krajevnuh ljudskih odborih samo nepotrebno administracijo. (Primer: poseben popis prebivalstva v okraju SIiov. Bistrica poleg popisa, ki se je že izvajal po odredbi ministrstva za notranje zadeve).
3.	Za izvršitev važnih in potrebnih nalog so mnogokrat postavljeni prekratki roki; enake naloge se krajevnim ljudskim odborom nalagajo z več strani hkrati; vsebina okrožnic včasih ni dovolj jasna. Vse te pomanjkljivosti otežkočaje pravilno oz. pravočasno Izpolnitev postavljenih nalog.
(Primeri: Okrajni XX) Rakek je zahteval, noj se popis interesentov za kolonizacijo na Kočevskem izvrši v enem dnevu. — V okraju Ljubljana-okolica so KIX) prejeli glede najemnin za stanovanjske in poslovne prostore okrožnice po treh različnih linijah.)
4.	Birokratsko reševanje postov se
kaže zlasti v tem, da se veliko število okrožnic v nespremenjeni obliki pretipkava od foruma do foruma. (Primer: Okrožnica o gasilski službi in varnostnih ukrepih, ki jo je izdala izredna komlisija za avtopromet pri vladi FLRJ, je bila v nespremenjeni obliki in v srbohrvaščini razposlana na vse KLO.)
Večkrat se krajevnim ljudskim odborom postavljajo naloge brez vednosti in mimo okrajnega izvršnega odbora. V zvezi s tem je treba opozoriti na škodljivost takoimenovane uradniške Unije v poslovanju, za katero je značilno, da se zadeve urejajo mimo izvoljenih organov oblasti, to je ljudskih odborov. (Primer: Stanovanjski referent pri okrajnem IX) Maribor-okolica je na svojo roko odredil popis vseh stanovanjskih prostorov in - stanovalcev na področju celega okraja. — Združenje gostinskih obratov v Mariboru je od vseh KLO zahtevalo podatke o gostilnah na področju mariborskega okrožja.)
5.	Člani ljudskih odborov in nameščenci ne študirajo zakonov in drugih splošnih predpisov. Za ureditev in vodenje administracije se na splošno premalo zanimajo.
6.	Naštete okolnosti ln še nekateri drugi razlogi (na primer: velikost, kraja, vpliv prejšnjih načinov administracije, premajhna pomoč, ki jo nu-
dijo višji odbori) 80 imen za posledico neenotno ureditev administrativnega poslovanja krajevnih ljudskih odborov.
1L Delo KLO in odnosi do
ljudstva
L Sestav krajevnih ljudskih odborov ne ustreza vselej socualno-gospo-darski strukturi kraja. (Primer;. V liti ji, kjer tvori delavstvo 54% prebivalstva, sta v ljudskem odboru samo 2 zastopnika delavcev. — Podobno je tudi v Poljčanah, kjer predstavljajo delavci, viničarji in bajtarju 60% prebivalstva, pa je med 9 člani KLO samo 1 (železniški) delavec.)
2.	V odboru samem je delo mde-ljeno po posameznih upravnih panogah (kmetijstvo, preskrba, finance, socialno skrbstvo, prosveta itd.). Taka šablonska delitev dela marsikje zavira pobudo, ki bi jo pri reševaiiju vprašanj iz svoje pristojnosti moral dajati ljudski odbor kot celota. Kjer se tej pomanjkljivosti pridružuje še nedelavnost poedinih odbornikov, moremo ugotovuti naslednje nevarnosti: povezovanje dela v odboru s privatnimi koristmi, šibka povezava odbora s svojimi volivci, ozko gledanje na vprašanja, ki jih odbor mora reševati.
3.	Vključitev širokih ljudskih množic v sodelovanje pri oblasti je bila precej uspešna. Poudariti pa je treba, da je način, s katerim se je to skušalo doseči, v dolinskih, nepartizan-skih krajih še izrazito star.
4.	Zbori volivcev se z izjemo partizanskih krajev, kjer imajo že tradicijo, sklicujejo precej neredno, mnogokrat so slabo pripravljeni in vodeni. Vse premalo razpravljajo na njih o važnih vprašanjih, za katera bi se zanimali vsi volivci. Imamo pa tudi dosti primerov dobrih zborov volivcev, na katerih pride do izraza sodelovanje ljudstva pri oblasti bn zdrava ljudska kritika.
5.	Množične organizacije ne nudijo vedno zadostne in učinkovite podpore KLO pri njihovem delu. Kako koristno bi htšo to sodelovanje, dokazujejo pozitivne posledice takšne prakse pri nekaterih pregledanih odborih, kjer funkcionarji množičnih organizacij vedno prisostvujejo sejam KLO; na ta način dobijo pregled nad vsemi problemi kraja in potem tudi lahko pomagajo pri izvajanju sklepov in nalog KLO. Posebej moramo opozoriti na vlogo sindikatov, ki so se doslej vse premalo zanimali za delo ljudskih odborov, ter na pritegnitev žena v organe oblasti, kar ima izreden pomen
Kandidati OF za volitve v Ustavodajno skupščino
Okraj Radgona
Prva votivna enota:
I.	kandidat: dr. Modic Heii, pod-
predsednik Vrhovnega sodišča, Ljubljana. namestnik:	Kaučič Franc,
uslužbenec, član ILO, Sv. Ana.
II.	kandidat: Pušenjak Rudolf, kmet zadružnik, Stogovci, namestnik: Polanec Marica, kmetica, Sv. Benedikt v Slov. Goricah.
Dnjga v olivna enota:
I.	kandidat: Nemec Ivan, načelnik
oddelka za zadružništvo pri ministrstvu za kmetijstvo vlade LRS, Ljubljana, nemestnik:	Stranjšek Janko,
predsednik ILO, Janžev vrh.
II.	kandidat: Korošak Anton, kmet, VidenvSv. Jurij ob Ščavnici, namestnik: Dokl Ludvik, kmet, Hrašenski vrh - Murščak.
9.
Okraj Slovenska Bistrica
Okrajna volivna komisija Slov. Bistrica je potrdila sledeče, od Osvobo-
dilne fronte predlagane kandidature
za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije:
Prva volivna enota:
L kandidat: Verbovec Alojz, polkovnik JA, Ljubljana, namestnik: Stvarnik Jože, ekonom, Slov. Bistrica.
II. kandidat: Kranjc Ludvik, delavec, Slov. Bistrica, namestnik: Saga-din Antonija, gospodinja, Maribor.
Druga volivna enota:
I.	kandidat: Hojnik Franc, trgovec,
Slov. Bistrica, namestnik:	Strehar
Ivan, kmet, Zg. Prebukovje.
II.	kandidat; Legat Riko, delavec. Slov. Bistrica, namestnik; Bera Pavle, delavec, Zg. Bistrica.
Tretja volivna enota:
I.	kandidat: Ingolič Anton, pisatelj, Maribor, namestnik; Mustafa Franc, kapetan JA, Rače.
II.	kandidat: Kac Alojz, obrtnik, Hotinja vas, namestnik: Kašper Til-čka, gospodinja, Maribor.
V. NOVOMEŠKO OKROŽJE
1.
Okraj Črnomelj
Okrajna volivna komisija Črnomelj je potrdila naslednje, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije;
Prva volivna enota:
I.	kandidat: Kidrič Boris, minister industrije vlade FLRJ, Beograd, namestnik: Jakac Božidar, akademski slikar, Ljubljana.
Droga volivna enota:
I.	kandidat:	Belopavlovič Niko,
predsednik okrožnega odbora LMS, Maribor, namestnik:	Žunič Janez,
član okrožnega ILO, Novo mesto.
II.	kandidat; Kopinič Julij, gostilničar, Metlika, namestnik; Brodarič Martin, posestnik, Rosalnice.
Tretja volivna enota:
I.	kandidat: jakofčič Niko, predsednik okrožnega ILO. Novo mesto, namestnik: Fortun Jože, posestnik, Damelj.
II.	kandidat: Romanic Peter, uslužbenec okrožnega ILO, Novo mesto, namestnik: Veselič Peter, posestnik, Purga.
2.
Okraj Kočevje
Okrajna volivna komisija Kočevje je potrdila naslednje, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije:
Prva volivna enota:
I.	kandidat: Setn«č Stane-Daki, polkovnik JA Ljubljana, namestnik: PabuUe Blaž. zidar, Kočevje.
II.	kandidat: Cuk Karol strojevodja, Kočevje, namestnik: Mikulič Janez, kmet. Slovenska vas.
Druga volivna enota:
I.	kandidat: Knol Vinko, sekretar Fizkulturnega odbora za Slovenijo, Ljubljana, namestnik: Kordiš Franc, delavec, Kočevje.
II.	kandidat: Kovačič Ivan, kmet, Sodražica, namestnik; Lovšin Franc, tesar. Kot.
Tretja volivna enota;
I.	kandidat: Klarič Jože, tajnik okrožnega LO. Novo mesto, namestnik: Dekval Ciril, učitelj. Ljubljana.
II.	kandidat: Jurjevič Alojzij, kmet, Vrh, namestnik: Bradač Ivan, kmet, Dolga vas.
3.
Okraj Krško
Okrajna volivna komisija Krško je potrdila naslednje, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne Skupščine Ljudske republike Slovenije: Prva volivna enota:
I.	kandidat: Hribar Janez, minister vlade LRS, Ljubljana, namestnik: Bajc Martin, čevljar, Krško.
II.	kandidat: Zlatic Anton, kovač,
Krško, namestnik:	Železnik Ivan,
kmet. Bučka.
Druga volivna enota:
I.	kandidat: Dragan Franc, kmet, Kostanjevica, namestnik: Prestar Jože, čevljar, Brežice.
II.	kandidat: Kodrič Milan, kmet, Krška vas, namestnik: Štraus Tilka, gospodinja, Kostanjevica.
Tretja volivna enota;
I.	kandidat: Dernač Jakob, učitelj,
Artiče, namestnik:	Šetinc Martin,
kmet. Sv. Lenart-Brežice.
II.	kandidat: Agrež Ivan, delavec, Brežice, namestnik; Habinc Anton, kmet, Kostanjek.
Četrta volivna enota:
I.	kandidat: Colarič Alojz, delavec, predsednik OkLO, Krško, namestnik; Pečnik Gustav, učitelj. Bizeljsko.
II.	kandidat; Radanovič Franc, kmet, predsednik KLO. Kapela, namestnik; Žokalj Alojz, kovač, Velika Dolina.
Peta volivna enota:
I.	kandidat; Šterban I^arl, delavec, Senovo, namestnik; Radej Joško, kmet. Dolsko.
II.	kandidat: Vilčnik Alojz, delavec, Senovo, namestnik: Meši£ek Jože, kmet. Poklek.
Šesta volivna enota:
L kandidat:	Kovačič Slavko, čev-
ljar, Krško, namestnik:
kmet, Boštanj.
II. kandidat: Dolinšek Mirko, hanik, Sevnica, namestnik: Boršič Stane, delegat tovarne kopit, Sevnica.
4.
Okraj Novo mesto
Okrajna volivna komisija Novo mesto je potrdila naslednje, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije:
Prva volivna enoto:
I.	kandidat: ing. Levstik Jože, San Kontrolne komisije LRS, Ljubljana, namestnik; Vale Maks, načelnik kontrolnega oddelka ministrstva za notranje zadeve. Št. Jernej.
II.	kandidat; Franko Jože, kmet, Hrastje, namestnik; Robek Ivan, delavec, Goriška vas pri Škocjanu.
Druga volivna enota:
I.	kandidat: Potočar Stane, polkovnik JA, Novo mesto, namestnik: Somrak Franc, pos. sin, Kuzarjev KaL
IL kandidat: Počervtaa Franc, les. manipulant, Birčria vas, namestnik: Florjančič Ana, gospodinja. Št Peter. Tretja volivna enota;
L kandidat; Tomšič Vida, predsednik Kontrolne komisije, Ljubljana, namestnik:	Pavlin Martin, mizar,
Orehovica pri Št. Jerneju.
II.	kandidat: Hlede Alojz, delavec, Novo mesto, namestnik; Gačnik Franc, posestnik, Brod.
Četrta volivna enota:
I.	kandidat: Šiško Franc, kmet, Češnjice, namestnik: Aš Franc, kmet, Gorenja Straža.
II.	kandidat: Mirtič Martin, kmet, Brezova rčber. namestnik; Nose Janez, kmet. Bela - Hinje.
Peta volivna enota:
I.	kandidat: Tavčar Franc, podpolkovnik JA, Ljubljana, namestnik: Zupančič Viktor, kmet, Dobindol.
II.	kandidat: Kastelic Franc, kmet, Jama, namestnik; Bradač Alojz, delavec, Podhosta.
5.
Okraj Trebnje
Okrajna volivna komisija Trebnje
je potrdila naslednje, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske 'poslance Ustavodajne Skupščine Ljudske republike Slovenije:
Prva volivna enota:
I.	kandidat: Osolnik , Bogdan, sekretar OOOF* Novo mesto, namestnik: Bukovec Alojz, kmet. Vel. Loba.
II.	kandidat: Vavtar MÜan, kmet, Krtina-Št. Lovrenc, namestnik: Slak Franc, kmet. Gor. Vrhe - Dobemič
Druga volivna enota:
I.	kandidat: Štrukelj Karol, sekretar okrajnega odbora OF. Trebnje, namestnik; Brce Vladimir, šolski nadzornik. Trebnje.
II.	kandidat: Sila Ignac, poslovodja Napreže, Trebnje, namestnik: Zavrl Ignac, delavec, Moravče.
Tretja volivna enota;
I.	kandidat: Majcen Nace, major JA, Mokronog, namestnik; Knez Ciril, kmet, Skrovnik.
II.	kandidat; Tisu Rafael, rudar, kmet. Polje, namestnik; Zupančič Jože, kmet. Slovenska vas.
KULTURNI
Tržaška slikarja Cesar m Lukežič
Razstava v Jakopičevem paviljona
Našo umetnostno sezono sta letos
odprla dva nadarjena tržaška slikarja.
Cesar in Lukežič. Zbrala sta okrog 50 del in jih okusno razstavila v treh sobah Jakopičevega paviljona. Z razstavo nameravata obiskati vsa glavna središča Jugoslavije, in pokazati svoja umetnostna stremljenja, ob enem pa kot žive priče opominjati na našo veliko bolečino: Trst Kakor kaže vsa ta umetnost, akcija na veliko, naravnost neugnano voljo po življenju, tako se ta volja dokumentira tudi v njihovem umetnostnem delu. Oba sta kot slikarja mlada človeka in sta prav za prav šele na začetku tiste težke potk ki jo mora prehoditi slikar v svojem življenju, če je seveda pravi umetnik.
Če pomislim na svoje zadnje izkušnje.
BI, Upravno -
razdelitev
T fnMto, M bo bfR v tarna vojne osvobojeno alf potosvobojeoo ozemlje,
so bile upravne enote zelo majhne, kar je ustrezalo nalogam odborov v narodno osvobodilni borbi. V t»Mii krajih se kaže popolnoma zdrava težnja po združevanju v večje upravne enote.
V	ostalih predelih pa opažamo
stremljenje k upravni razdelitvi po zgledu starih občin. V takih hrajta je treba množicam pojasniti pomen upravne razdelitve v zvezi z načeli, na katerih se gradi nova, ljudska oblast.
V	mnogih primerih streme ljudje za tem, da se z novo upravno razdelitvijo popravijo različne nesmotrnosti in krivice prejšnje, predvojne ureditve.
Takšno je bilo stanje pred Izidom novega zakona o upravno-teritorialni
razdelitvi naše republike. Medtem je SNOS na svojem H. zasedanju sprejel in izdal zakon o upravni razdelitvi LRS. S tem je vprašanje razmejitve med kraji končno vel javno rešeno
IV. Gospodarska delavnost KLO
Dosedanje delo in uspehi krajevnih ljudskih odborov na gospodarskem polja so šele začetek tega, kar bodo ljudski odbori organizirali in urejali, ko se bodo v celoti ostvarile določbe splošnega zakona o ljudsku h odborih. Komisija je v svojem poročilu navedla nedostatke, ki so bili ugotovljeni pri pregledu gospodarske delavnosti krajevnih ljudskih odborov, in sicer v pogledu financ in proračuna, upravljanja ljudske imovine, izvedbe agrarne reforme, zadružništva, obnove in obrtništva. Vse te pomanjkljivosti kažejo, da poznavanje naše splošne gospodarske politike pri krajevnih organih oblasti še ni zadostno, zaradi česar cb pomanjkanju izkušenj, poguma in pouka niso bili vselej dosežem takšni uspehi na gospodarskem polju, kakor bi lahko bili. Spričo dejstva, da se danes že pričenja bolj ostra borba proti silam, ki skušajo zavirati naš družbeno-gospodarski razvoj in nadaljnjo izgradnjo demokratične ureditve naše države, mora vsakomur biti razumljiva potreba po utrditvi krajevnih ljudskih odborov ter nujnost, da se jim da vsestranska in zadostna pomoč pri iskanju in ustvaritvi osnove za njihovo lastno gospodarsko delavnost. Zadostna lastna gospodarska podlaga pomeni za ljudsko odbore zagotovitev dejanske oblasti na njihovem področju. Tema KLO doslej niso posvečali potrebne pažnje.
Najvažnejši zaključki ki predlogi Kontrolne komisije
V	cilju razbremenitve krajevnih ljudskih odborov z nepotrebno administracijo je Kontrolna komisija predlagala:
da višji «ugani oblast) ta uprave
posvečajo posebno pozornost okrožnicam, s katerimi se postavljajo naloge vsem krajevnim ljudskim odborom; v zvezi s tem morajo ministrstva vsako takšno okrožni«» prej predložiti v odobritev Oddelku za izgradnjo ljudske oblasti pri Predsedstvu vlade LRS, okrajni in okrožni iizvršni odbori pa nuditi krajevnim ljudskim odborom čim večjo pomoč pri izvrševanja nalog; postavljenih z okrožnicami;
da se poveča strokovna usposobljenost nameščencev, zaposlenih pri. ljudskih odborih;
da so vsi KLO naroča na »vezni in
republiški Uradni list;
da se pri ljudskih odborih brez odlašanja prične študij zakonov in uredb, upoštevajoč pri tem važnost poedinih zakonov za delo KLO, za nameščence pa določijo obvezni izpiti;
da Oddelek za izgradnjo ljudske oblasti pri Predsedstvu vlade reši vprašanje upravnih šol oz. tečajev, namenjenih nameščencem pri ljudskih odborih in tistim odbornikom, ki se bavijo tudi z administracijo;
da okrožna izvršni odbori vsaj vsaka dva meseca skličejo po okrajih člane KLO na študijske konference, na katerih naj se obravnavajo važnejši novi zakoni ter kontrolira, v koliko ljudski odbori proučujejo, poznajo in v svojem delu izvajajo naše zakone in druge predpise.
V	pogledu uredlitve administrativnega poslovanja KLO je treba:
da Oddelek za izgradnjo ljudske oblasti pri Pre«lsedstvu vlade v soglasju s Komitetom za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti FLRJ izdela okvirna navodila za vodenje administracije, upošteva joč pri tem razlike med posameznimi KLO, ki se bodo poznale tudi v načinu administratije; za izvršitev te naloge naj se pri omenjenem oddelku osnuje 'posebna komisija.
V	cilju zboljšanja dela KLO ter v pogledu odnosov do ljudstva in množičnih organizacij je Kontrolna komisija predlagala:
da se stalna skrb posveča zboljše-vanju sestava krajevnih ljudskih odborov, za kar je primerna vsaka prilika, ne samo ob volitvah, ampak tudi na zborih volivcev in ob pregledih po višjem odboru;
da se pri delitvi dela v okviru krajevnega ljudskega odbora upošteva sorodnost m posebna važnost nekaterih poslov v poedinem kraju, razdelitev odgovornosti med člani odbora pa izvede glede na njih primernost, sposobnost in voljo do dela;
da krajevni ljudski odbor o vseh važnejših zadevah razpravlja in sklepa skupno na svoji seji;
da okrajni izvršni odbori kontrolirajo, ali se soje KLO in zbori volivcev više redno, volivci pa pouče, da so seje ljudskih odborov javne;
da OF in množične organizacije (sindikati, AFŽ, mladina), podpirajo krajevni ljudski odbor v vsem njegovem delu z večjo politično aktivizaci-jo za izvajanje nalog, ki jih ima KLO;
da se najdejo in oživotvori jo čim primernejše oblike povezave ljudskih
Jože Cesar: Podob»
ki «ra» #K
prezentativne razstave jugoslovanske umetnosti v Beogradu, če si n. pr.
prikličem v spomin umetnostno delo kakega TartagLie, potem mi je jasno, kako težka so življenja vseh pravih umetnikov, koliko trnda je potrebno predno nastane dobra slika. In potem ima vsaka slika še svoje posebno življenje. Nastane ob gotovem časn, ki je ali globok, ali plitev, revolucionaren ali malomeščanski; tu dobi svoj pečal in potuje v zgodovino. In potem se prične velika preizkušnja, ali bo slika
vzdržala, se bo obdržala na povrSni ali bo v tonila. Toda so sinke, ki so takorekoč nesmrtne Če te skrbno analiziramo, potem vidimo, da so nastale
v	trenutkih najbolj iskrenega umetnikovega doživljanja, ob veliki uri ustvarjanja in potem še ob skrbni, virtuozni obdelavi in realizaciji. Mislim, da se bodo morali vsi naši slikarji ob tem slikarskem vprašanju temeljito zamisliti in zavzeti neprimerno bolj skrbno in temeljno stališče do svojega poklica.
Te misli prav za prav niso v neposredni zvezi z našo razstavo. Ko sem pregledoval dela Cesarja in Lukežiča, sem prišel do prepričanja, da bo mar. sikatero njihovo delo napravilo dolgo pot v zgodovino. Oba sta resna sLi-karja-umetnika in se skrbno trudita za čim popolnejšo obliko svojega slikarstva. Po slikarskem temperamentu pa sta zelo različna. Cesar je izrazit kolonist Njegova paleta živi v krepkih, včasih naravnost surovi tonih. Žarko nebo naše primorske obale, sončna luč in slikovitost motivike ga sugestivno potegnejo za seboj. Predme# kot tak, slopa včasih v ozadje pred slikovito govorico njegovih barv. Zdi se da zaide ponekod Cesar predaleč. Marsikatera poteza s čopičem bo v kasnejših Cesarjevih slikah odpadla. ko se bo slikar točno razmejil med barvnim hotenjem in zahtevami, ki jih postavlja trdno zgrajen in omejen predmet.
Lukežič je psu» »atynogje Cesarjo-
vi	umetnosti. Umirjena, včasih celo monotona barvna skala njegovih pokrajin služi za globoko čustveno pripovedovanje o naši. kraški zemlji. Vas njegovo slike so polne nežne, lirične nastrojenosti. To je slikarstvo, bi človeka nehote pritegne da bi pisal ob slikah novele ah pesmi v slogu Kosovela ali Cankarja. Je to pripovedi» umetnost, ki je ta in tam maice v nevarnosti, da se ponavlja, da postane monotona. Drugo, zelo svežo piaS Lukežičevega slikarstva oredstavliajo tihožitja. Tu se barvna «kal» razSsš, tu se slikar intenzivneje bavi z lokalnimi barvami predmetov in so to vrste slikarske rešitve izvršene z vo-T£kim znanjem in tenkim okusom.
Dr. S. Mikal
K začetka sezone v ljubljanski Drami
Prizor ta Kreftove »Velike pantorijec
Vprašanja
AH advokat lahko zastopa stranko pred Kontrolno komisijo? (Boris >L, Maribor.)
Odgovor: Kontrolna komisija je bila ustanovljena zato, da s svojim delom pomaga pravilno graditi ljudsko oblast, državno upravo, da pravilno usmerja organizacijo in metode dela in da učj naše kadre kritično gledati na svoje delo. Kontrolna komisija je tesno povezana z ljudsko oblastjo, je zastopnica te oblasti in sl je izven te oblasti, ki jo je vzpostavila, tudi misliti ne moremo. Kontrolna komisija nikakor ni neki organ, ki bi stal izven ljudske oblasti in ki bi delal in presojaj delo naših kadrov po drugih načelih, kakor vodijo ljudsko oblast
V teh ugotovitvah je tudi že po-
odborov z množicami (na primer sveti državljanov, komisije, odbori za reševanje posameznih gospodarskih in drugih nalog).-
V pogledu gospodarske utrditve krajevnih ljudskih odborov je Kontrolna komisija predlagala:
da se izvede razmejitev občeljud-ske imovine in dodelitev v upravo po-edinim ljudskim odborom;
da se ljudskim odborom prikažejo naloge in možnosti, ki jih imajo v pogledu svoje gospodarske in finančne politike,
ljudski pdboife sami pa glavno skrb posvete ustvaritvi lastne gospodarske osnove in delavnosti, upoštevajoč pri tem dejanske potrebe svojega kraja;
da pristojni organi v zadnjem četrtletju 1946 izvedejo vse priprave za ureditev lastnega gospodarskega udejstvovanja krajevnih, pa tudi višjih ljudskih odborov v prihodnjem proračunskem letu;
da se čimprej odpravijo nedostatki, katere je komisija ugotovila v dosedanji gospodarski delavnosti krajevnih ljudskih odborov.
To so najvažnejši zaključki Kontrolne komisije LRS v zvezi s pregledom krajevnih ljudskih odborov. Ker se je tak pregled izvršil tudi v ostalih republikah, bo Zvezna kontrolna komisija na osnovi celotnega zbranega gradiva napravila še razširjene zaključke za vso državo.
Ljubljana, 10. oktobra 1946.
KONTROLNA KOMISIJA SKE REPUBLIKE SLOVENIJE
in odgovori
•dan odgovor. Kontrolna komisija sa bori proti napakam in stvarnim ne. zakonitostim. Ker opravlja to svojo nalogo v intesresu delovnega ljudstva in njegove oblasti, se mora oslanjati na čim širše plasti delovnega ljudstva. Zato ne potrebuje nobenega posrednika. Ljudstvo samo mora s svojim sodelovanjem pomagati Kontrolni komisiji, da učinkovita, pravilno in pravočasno zaščit; njegove interese, ki so utrjeni v naših zakonih in v naši ustavi. Zato advokat nima pred njo ničesar iskati, razen kadar bi hotel kakor vsak drugi pomagati Kontrolni komisiji v smislu povedanega
Vendar se običajno to ne dogaja Primerilo se je pa že v Sloveniji in v drugih republikall, da so se pred Kontrolno komisijo pojavljali advokati kot zagovorniki tistih, ki so s svojilni protiljudskimi, izdajalskimi in špekulativnimi dejanji škodovali delovnemu ljudstvu. Popolnoma v duhu predvojnih razmer so hoteti pripraviti Kontrolno komisijo, da bi omilila ali pa celo uničila posledice, ki so zadele te ljudske škodljivca Jasno je, da je tako delo in nastopanje advokata brezplodno jn da so take pritožbe, čeprav nosijo advokatski podpis, zaman. Kdor hoče Kontrolno komisijo opozoriti na napake in zlorabe, ki škodujejo ljudski oblasti in interesom delovnega ljudstva, ta ne potrebuje nobenega zastc-pstva, ker se lahko ob vsakem času neposredno obme na Kontrolno komisijo.
Organizacija splošne državne kontrole omogočuje vsakemu brez kakršnihkoli formalnosti, da pred njenimi organi iznese svojo pritožbo ali predlog (bodisi osebno, telefonsko ali pismeno) teF je radi tega popolnoma jasno, da ne postoji tu potreba kakih advokatskih posrednikov. Vsakdo ima pravico, da se radi poljubne stvari obrne do kontrolne komisije. Iz tega pa sledi, da mera kontrolna komisija vzeti v pretres tudi vloge advokatov v zadevi njihovih klientov. Ker so pa posredniki odveč, Kontrolna komisija v praksi pri takih slučajih stopi neposredno v stik s pritožnikom samim in nima. z advokatom ničesar opraviti. Saj je po zakonu dano kontrolni komisiji sami v presojo, da odloča, komu m koliko smatra za potrebno odgovarjati na posamezne vloge ,
Novi predpisi za preskrbo z racioniranimi živili
minister za trgovino in preskrbo Je na podlagi 1. člena Uredite o načrtni razdelitvi to potrošnji blaga Izdal pravilnik o potrošniških listih za preskrbo z racioniranimi živili in drugimi gospodinjskimi potrebščinami (zvezai Uradni list št 76), ki bo veljal od 1. novembra t 1. naprej. S tem dnem bodo prenehali veljati: pravilnik o legitimacijah za preskrbo in o potrošniških knjižicah z dne 21. julija 1945. z navodilom z dne 15. avgusta 1945, nadalje odredba o zamenjavi obrazcev potrošniških knjižic z živilskimi nakaznicami z dne 11. maja 1946. in navodilo o izdajanju živilskih nakaznic z dne 11. junija 1946. Vsi drugi predpisi, ki se nanašajo na racionirano preskrbo in niso v nasprotju z določbami novega pravilnika veljajo še nadalje.
Prebivalstvo v mestih in delavskih naselbinah se preskrbuje z raci oniranimi živili in drugimi, gospodinjskimi potrebščinami na podlagi potrošniških listov (živilskih nakaznic in potrošniških knjižicah za gospodinjstvo). Potrošniški listi se izdajajo: a) vsem prebivalcem tistih mest in naselbin, ki jih določi zvezni minister za trgovino in preskrbo po predlogih republiških ministrstev za trgovino in preskrbo; b) delavcem in nameščencem ter njihovim rodbinskim članom, ki so zaposleni v podjetjih splošnega zveznega pomena ne glede na sedež podjetja; c) delavcem in nameščencem ter njihovim družinskim članom ne glede na kraj, kjer je podjetje, če je to podjetje važnejšega pomena (važnost ■podjetja določi v tem primeru zvezni minister za trgovino in preskrbo po predlogu ministrstva, pod čigar vodstvom je podjetje); d) državnim uslužbencem ter njihovim družinskim članom, ki ne stanujejo v krajih pod a), če se po sodbi republiškega ministra za trgovino in preskrbo pokaže za to potreba, Prebi-vastvo tistih krajev, ki po gornjih predpisih nis ozajeti, se preskrbujejo po posebnih predpisih.
Potrošniški listi se dele v dve vrsti: v živilske nakaznice za preskrbo z racioniranimi živili in na potrošniške knjižice za gospodinjstvo za nakup drugega blaga, ki je potrebno za gospodinjstvo.
»vilato
ifflknznice za preskrbo z radoniranlmi žtvCi so naslednje:
1.	Za delavce I. razreda ter z njimi izenačene osebe po obrazcu »TD«;
2.	za delavce DL razreda ter z njimi izenačene osebe po obrazcu »SD«;
3.	za delavce m. razreda ter z njimi izenačene osebe po obrazcu »Ul«;
4.	za osnovni razred potrošnikov
ter z njimi izenačene osebe po obrazcu »M«;
5.	za otroke do 2 let po obrazcu
»Olt;
6.	za otroke od dovršenega 2—14 leta po obrazcu »O 2«.
Predpise o razvrstitvi prebivalstva v posamezne potrošniške razrede izda zvezni minister za trgovino in preskrbo s pritrditvijo zveznega ministra za delo. '
živilske nakaznice za radonirana živila se izdajajo ločeno; a) za kruh
in moko, b) za meso in maščobe, c) za sladkor, sol in razno. Za potrošnike, ki prejemajo vsa navedena živila, se lahko po potrebi izdajo vse tri nakaznice skupaj.
Potrošniški listi so enotni na vsem območju FLR Jugoslavije. Obrazce teh listov in vse druge obrazce v zvezi z izvajanjem pravilnika predpiše zvezni trgovinski minister. Na živilskih nakaznicah mora biti v tisku označeno, kateremu potrošniškemu razredu so namenjene, na odrezkih pa mora biti označena vrsta blaga, na katero se odrezek glasi in koliko časa veljajo odrezki, živilske nakaznice se morajo izdajati potrošnikom najkasneje do zadnjega dne v prejšnjem mesecu.
Potrošniške knjižice za gospodinjstvo »H« se izdajo za nedoločen čas, a najmanj za leto dni. V knjižici m na odrezku mora biti označeno število članov dotičnega gospodinjstva. Na te potrošniške knjižice se izdaja blago, ki je potrebno gospodinjstvu (drva in podobno). Gospodinjstvom, ki nimajo električne ali plinske razsvetljave, se smejo po potrebi izdati tudi posebne potrošniške izkaznice za petrolej.
Pravilnik vsebuje še podrobne določbe o načinu izdajanja živilskih' nakaznic in o prodaji racioniranih živil in o preskrbi prodajalcev na drobno z racioniranimi živili.
CMredba o razvrstitvi prebivalstva v potrošniške razrede
Na podlagi pravilnika o potrošniških nakaznicah za preskrbo z racioniranimi živili in z drugimi gospodinjskimi potrebščinami z dne 10. septembra 1946 in odredbe zveznega ministrstva za trgovino in preskrbo o razvrstitvi prebivalstva v potrošniške razrede z dne 13. septembra 1946 (Ur. list FLRJ štev. 76) objavlja ministrstvo za trgovino in preskrbo 'LRS odredbo o razvrstitvi delavcev in dragih zaposlenih oseh v potrošniške razrede za TD. SD in LD pri posameznih gospodarskih panogah.
Po tej odredbi se razvrstitev delavcev in drugih zaposlenih oseb v 1. razred delavcev »TD«, 2. razred delavcev »SD« in 3. razred delavcev »LD« izvede v posameznih gospodar-ekih panogah takole:
L Kmetijstvo (poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo). Za delavce 1. razreda se štejejo vsi kmetijski delavci. ki so v mezdnem razmerju in eo neposredno zaposleni pri opravljanju kmetijskih del.
IT. Električna industrija in električne centrale. Za delavce 1. razreda se štejejo vsi delavci, ki so zaposleni neposredno v osnovnem proizvajalnem postopku, za delavce 2. razreda pa vsi drugi fizični delavci, zaposleni pri pomožnih delih, če niso s posebnimi predpisi zaradi svoje strokovne izobrazbe uvrščeni v 1. razred.
ID. Proizvodnja nafte (predelovanje in čiščenje nafte). Za delavce 1. razreda se štejejo delavci, zaposleni pri osnovnem proizvajalnem postopku, za delavce 2. razreda pa vsi drugi fizični delavci, zaposleni pri pomožnih delih, če niso s posebnimi predpisi zaradi svoje strokovne izobrazbe uvrščeni v 1. razred.
IV.	Rudarstvo (kopanje rud in premoga). Za delavce 1. razreda se štejejo vsi delavci, zaposleni neposredno pri osnovnem proizvajalnem postopku, za delavce 2. razreda pa vsi drugi fizični delavci, zaposleni pri pomožnih delih, če niso s posebnimi predpisi zaradi svoje strokovne izobrazbe uvrščeni v 1. razred.
V.	Črno kovinarstvo — in VI. Svetlo kovinarstvo. Za delavce 1. razreda se štejejo vsi delavci, zaposleni neposredno pri osnovnem proizvajalnem postopku. t. j. v topilnicah, livarnah, valjarnah. pri izdelovanju kovnega železa. jekla in barvnih kovin; za delav-
ce 2. razreda pa se štejejo vsi drugi fizični delavci, zaposleni pri pomožnih delih, če niso s posebnimi predpisi zaradi svoje strokovne izobrazbe uvrščeni v 1. razred.
VII.	Težka industrija. Za delavce 1. razreda se štejejo vsi delavci, zaiposle-ni neposredno pri izdelovanju železnih konstrukcij, lokomotiv in vagonov, letal. avtomobilov, motornih koles, strojev, parnih kotlov,- kmetijskih strojev in velikih električnih strojev ter v ladjedelnicah. Za delavce 2. razreda pa se štejejo vsi drugi fizični delavci,. zaposleni pri pomožnih delih, če niso s posebnimi predpisi zaradi svoje strokovne izobrazbe uvrščeni v 1. razred.
VIII.	Lahka industrija. Za delavce 1. razreda se štejejo vsi delavci, zaposleni neposredno pri predelavi izdelkov težke industrije, kovači, kotlarji, kleparji (zunanji in stavbeni), inštalaterji vodovodnih in kanalizacijskih naprav ter parnega in centralnega ogrevanja, strojni ključavničarji in ključavničarji na zunanjih montažah, mehaniki eksplozivnih motorjev, mehaniki in avtomehaniki, električni in avtogenski varilci, livarji, topilničarji, brusilci in strugarji kovin, ki delajo samo na kovinah, strugarji na težkih stružnicah, montažni zakovičarji, monterji, delavci pri industrijskih pečeh, emajlerji, strčalci, lužilci s kislinami, kurjači, strojni kovinorezači, orodjarji. jeklarji ter prvi pomočniki omenjenih delavcev.
Za delavce 2. razreda se štejejo vsi drugi delavci, ki so zaposleni pri pomožnih delih, razen urarjev, zlatarjev, zlatarskih kovačev, optikov in njim sorodnih delavcev, ki so uvrščeni v 3. razred.
IX.	Industrija za narodno obrambo
(tovarne za orožje in strelivo). Za delavce 1. razreda*še štejejo vsi delavci; ki so zaposleni pri osnovnem proizvajalnem postopku, za delavce 2. razreda pa vsi drugi delavci pri pomožnih delih, če niso s posebnimi predpisi zaradi svoje strokovne izobrazbe uvrščeni v 1. razred.
X.	Gradbena industrija. Za delavce 1. razreda se štejejo v kamnolomih vsi delavci. v proizvajalnem postopku (minerji, pomožni delavci, lomilci kamna, odnašalci in podobno); delavci pri izdelovanju cementa, samotne opeke (kopači, mlinarji, delavci pri
pečeh, pri pakiranja to pri prevoza),
Pji izdelovanja keramike (delavci pri kopanju, oblikovanja, pečenju in od važamja izdelkov), pri izdelovanju zidne in strešne opeke ter preipeke — klinkerjev (kopači, gnetilci, vozači, skladalci to žgalci), pri kuhanja apna, pri izdelovanju mavca (kopači, mlinarji, delavci pri pečeh, pri pakiranju in pri prevozu) in delavci pri drugih delih, kakor kopači prsti, peska in gramoza, vodnjakarji, delavci pri graditvi predorov in železniških prog (in sicer pri delih v samem predoru, pri pripravljalnih zemeljskih delih, pri kopanju presekov in pri polaganju tračnic in pragov), delavci pri neposrednem delu za gradnjo cest, pri tolčenju in drobljenju kamenja, delavci pri gradnji mostov, tesarji na krovnih Ln mostovnih konstrukcijah, kamnoseki pri grobih kamnoseških delih (izvzeti so kamnoseki v delavnicah pri lažjih delih), zidarji, tesarji, sadrarji, fasaderji in vsi pomočni delavci pri težkih delih (nosači opeke, malte ih drugega materiala), mizarski in ključavničarski delavci na visokih zgradbah ter delavci pri betonskih delih (pri armiranju betona).
Za delavce 2. razreda se štejejo vsi delavci pri delih, "ki niso zgoraj omenjena, če niso' s posebnimi predpisi zaradi strokovne izobrazbe oziroma vrste posla nnvrščei v 1. ali 3. razred.
XI.	Gozdarska dela in lesna industrija. Za delavce 1. razreda se štejejo delavci pri sekanju gozda; delavci pri obdelavi lesa: sekači, tesači, cepilci, spravljal« hlodov in podobno (razen pisarjev in manipulantov, ki se štejejo za delavce 2. razreda), delavci na žagah; nakladalei in razkladal« hlodov, zarobijevalci, žagarji pri pol-nojarmenikih in vodje tračnih žag, za_ znamovalci, cirkularji in njihovi pomočniki, raznašal« lesa in odpadkov, delavci v sušilnicah in kuhalnicah in vsi drugi delavci pri podobnih poslih; delavci pri izdelovanju ščetk (ki delajo samo z dlako); delavci pri izdelavi sodov (v sodarskih delavnicah kjer ni strojev). Vsi drugi delavci se uvrščajo v 2. razred, če niso s posebnimi predpisi uvrščeni v 1. ali 3. razred.
XII.	Kemična industrija. Za delavce 1. razreda se štejejo: delavci pri izdelavi in predelavi gumija, pri izdelavi modre galice, sode, amonjakove kisline plina, tanina, pri destilaciji lesa, pri inpregniranju lesa, pri izdelovanju lakov, barv, kleja, oljnatih barv, kolomaza, Sidola in podobno ter katrana in strešne lepenke. Nadalje se štejejo za delavce 1. razreda vsi delavci pri osnovnem postopku izdelave oziroma predelave mila, pri izdelovanju papirja (pri mlinu, v belil-nicah, polnilci, zavijači, odnašalci, nosači surovin in kuharji), pri izdelovanju stekla (mojstri, pomočniki, topilci, celičarji, izdelovalci steklenih trakov, pregledniki, brusilci, graverji, generatorski mojstri in smolarji; pri izdelovanju zdravil in kozmetičnih sredstev (v ampulnih in tabletnih oddelkih in varilci ampul), pri izdelo- , . vanj« azbesta (delavci pri neposredni
čistilci; pri dato • tekstilnimi odpadki:' delava pri odbiranja in sortiranju cunj in tekstilnih odpadkov v podjetjih. Vsi drugi delavci se uvrščajo v 2,- razred, če also s posebnimi predpisi uvrščeni v 1. ali SL razred.
XV.	Industrija usnja, krma in obutve. Za delavce 1. razreda se štejejo: pri strojenju: vsi delavci v oddelkih za namakanje in luženje kož (v apnenicah); pri barvanju: delavci, zaposleni neposredno z barvanjem usnja; delavci pri dein s ščetinami v podjetjih; pri izdelovanju obutve: delavci pri ščipalnih strojih (cvikarji) in na tol-kelnih strojih in delavci pri nespored-, ni isJelavi, opank. Vsi drugi delavci spadajo v 2. razred, če niso po posebnih preddpisih uvrščeni v 1. in 3. razred.
XVL- Živilska industrija. Za delavce 1. razreda se štejejo v podjetjih za izdelovanje sladkorja, olja in ledu, v mlinih, pekarnah in klavnicah: delavci pri pranju in rezanju sladkorne pese, pri stiskanju oljnatih semen z ročnim delom, pri izdelovanju ledu v ledamah, pr polnjenju vreč z moko, pri ročnem mesenju testa in pri peki kruha, pri klanju in odiranju živine; končno osebe, ki jim je ribolov glavni vir dohodkov in so člani ribiške zadruge, in osebe, ki delajo kot. najemniki za tisti čas, v katerem se dejansko in redno bavijo z lovljenjem rib.
Vsi drugi delavci v imenovanih industrijah, ki niso gori navedeni, se uvrščajo v 2. razred, če niso s posebnimi predpisi uvrščeni v 1. ali 3. razred. Za delavce 2. razreda se štejejo delavci v naslednjih industrijskih panogah: pri izdelavi čokolade in podobno, pri predelavi mesa, rib in sadja, pri izdelovanju pijač in škroba, pri delu v konjedernicah in črevarji. Za delavce 3. razreda pa se štejejo pri izdelovanju testa pomožni delavci in slaščičarji.
XVII.	Promet. Za delavce 1. razreda se pri železniškem pomorskem, rečnem ih zračnem prometu štejejo vsi delavci in uslužbenci, zaposleni neposredno pri tehničnem vršenju prometa. Drugi fizični delavci pri pomožnih delih v navedenih panogah se štejejo za delavce 2. razreda, če niso s posebnimi predpisi uvrščeni v 1. razred. Upravno osebje se razvršča kakor se razvrščajo državni uslužbenci.
Pri cestnem prometu spadajo v 1. razred šoferji tovornih prevoznih kamionov in avtobusov. Pri uličnem prometu spadajo v 2. razred tramvajski vozniki in sprevodniki ter avtobusni šoferji in sprevodniki, v 3. razred pa tramvajski pregledniki, progovni nadzorniki in kretaiki.
XVIII.	Pošta telegraf in telefon. Pri telegrafskih tehničnih oddelkih se štejejo za delavce 1. razreda: delavci pri napeljavi višinskih kablovskih omrežij, delavci gradbenih del pri TT oddelkih, čuvaji TT linij, če opravljajo terensko službo ter delavci pri postavljanju linij. V 2. razred pa spadajo dežurni mehaniki avtomatičnih telefonskih naprav in šoferji iz teh oddelkov. Pri telegrafu in radiotelegrafu spadajo v 1. razred: uslužbenci pri telegrafskih in radiotelegrafskih aparatih,
izdelavi azbesta, azbestnih tesnil, ple-tilci azbestnih tkanin in izdelovalci kovinoplastienih tesnil), pri delu s kisikovimi steklenicami (nosači in polnilci steklenic), pri izdelovanju platnenih kolut (delavci pri izdelavi kolut, ki imajo neposredni stik s krpami in tekstilnimi odpadki), pri izdelovanju suhih barv (delavci, neposredno zaposleni pri osnovnem postopku izdelave, pri strojih, mlinih in valjih) in delavci pri izdelovanju vžigalic (pri osnovnem postopku izdelave in pri delu s fosforjem in žveplom).
Za delavce 2. razreda se štejejo vsi drugi delavci, če niso s posebnimi predpisi uvrščeni v 1. ali 3. razred.
XIII.	Grafična industrija. Za delavce 1. razreda se štejejo črkolivci, livarji svinca, stereotiperji, rastirarji, strojni stavci, stalni obrezovalci pri nožu, tiskarski in rotacijski strojniki, cinkografi (fotografi, jedkanji, kopisti, litografij predtiskovalci, strojniki za ovset in za tisk izdolbenine, kamnoti-skarji, pomožni delavci v delavnici, vsi vajenci, knjigovezi, knjigoveške delavke, graverji, pečatorezci, črko-stavci in vlagalke. V 2. razred pa spadajo pantografi, tehnični faktorji, litografski risarji, monterji klišejev, ksiloerafi, fotografi in lepenkarji.
XIV.	Tekstilna in oblačilna industrija. Za delavce 1. razreda se štejejo: delavci v svilarnah, pri predelova-. nju umetne svile, volne in bombaža, pri pripravljanju lanu, konoplje, jute, bombaža in volne (trgalci, karbonizer-ji, belilci, barvarji, kotlarji, parilci svilenih kokonov, delavci pri močenju, trenju in mikanju lanu in konoplje, čistilci mikalnih in trgainih strojev), nadalje pri izdelovanju konfekcije izdelovalci vreč, likalci s parnimi stroji, oblikovalci moških in žepkih nogavic, kjer je delo v zvezi izpari-vaffljem); pri izdelovanju trikotaže: pletilci na ročne pletilne stroje; pri kemičnem čiščenju pralci in kemični
no službo, v 2. razred pa uslužbenci, ki opravljajo terenska dela oziroma raznašajo brzojave. Pri glavnem telefonu spadajo v 1. razred vse osebe, k; delajo v medkrajevnih telefonskih centralah Ln imajo tudi nočno službo.
Za delavce 2. razreda je šteti pri pošti vse manipulativno osebje na poštah. ki opravlja dnevno in nočno službo, uslužbenci v potujočih ambulantnih poštah ter pismonoše, pri radijskih postajah pa/vsi uslužbenci, ki imajo- dnevno in nočno službo. Vse ostale osebe, ki niso zgoraj navedene, spadajo v 3. razred.
XIX.	Trgovina. V ‘3. razred spada vse pomožno osebje v zadružnih in zasebnih trgovinskih podjetjih (trgovinskih agencijah, birojih, potrošniških zadrugah, skladiščih in podobno).
XX.	Gostinstvo in hotelirstvo. V 1. razred spadajo perice perila v velikih hotelih in restavracijah, ki jim je pranje reden in'stalen posel. V 3. razred spada vse drugo osebje v hotelih in gostilniških podjetjih, če ni s posebnimi predpisi uvrščeno v 2. oziroma 1, razred.
XXI.	Socialno skrbstvo. V L razred spadajo: vsi zdravniki in veterinarji, ki nimajo zasebne . prakse (če so državni uslužbenci in imajo tudi zasebno prakso, veljajo zanje predpisi za državne uslužbence), osebje pri bakterioloških preiskavah in pri pobijanju epidemij, poklicni krvodajalci, stalne dojilje v socialnih ustanovah, perice v bolnišnicah in podobnih ustanovah, pomožno osebje v radijskem in rontgenološkem kabinetu, desinfektor-ji ter desinsektorji. Z delavci 1. razreda so izenačeni vojni invalidi in invalidi dela. z več kakor 60% invalidnostjo.
V 2. razred spada vse osebje pri negi bolnikov. Sem spadajo tudi vojni invalidi in invalidi dela s 30 do 60% zmanjšano sposobnostjo za delo. V 3. razred pa spadajo delavci pri sterili-
zinaju mleka to sobni tehniki, invalidi z do 30% zmanjšano sposobnostjo
za delo ter končno vdove in sirote borcev iz, narodno' osvobodilne borbe.
XXII.	Tobačna industrija. V 1. razred spadajo pri izedlo-vanjši tobaka: delavci pri fermentaciji in klasifikaciji. rezači, delavci pri sejanju, pri sortiranju listov na postajah in v skladiščih vzornih postaj, pri delu v oddelku za cigarete, Se ta oddelek ni ločen od oddelka za sejanje, pri pripravi in preiskušanju cigaret; pri delu. v laboratoriju: osebje pri neposrednem preiskovanju tobaka; pri izdelovanju tobaka za njuhanje in nikotina: delavci, ki izdelujejo tobak za njuhanje in delajo pri visoki temperaturi in delavci pri izdelovanju nikotina in tobačnih izvlečkov. Y 2. razred spadajo delavci pri izdelovanju cigaret, če je ta oddelek ločen od oddelka za sejanje, delavci pri sortiranju listov v tovarnah in terenski uslužbenci, ki opravljajo terensko manipulativno delo v prostorih. V 3. razred spadajo vsi drugi delavci, če niso s posebnimi predpisi uvrščeni v L ali
2.	razred.
XXIII.	Komunalna đela. V 1. razred spadajo delavci pri keoalizacij-skih delih (pri gradnji, vzdrževanju in pri delu v kanalih), pri gradnji tramvajskih • prog. smetarji, vsi fizični delavci pri težkih prevoznih delih, pristaniški delavci in asfalterjl, v 2. razred delavci pri čiščenju ulic, v 3. razred pa vsi drugi delavci.
XXIV.	Obrtne proizvajalne zadruge. V 2. razred spadajo člani obrtnih proizvajalnih zadrug, če redno in stalno delajo v zadrugi, v 3. razred pa pomožni delavci v teh zadrugah.
XXV.	Druga dela. V 1. razred spadajo inženirji in tehnični strokovnjaki, ki opravljajo svoj posel ne glede na strokovno izobrazbo, če so zaposleni v gospodarskih pangah od I do XXIII oec^tedno pri osnovnem proizvajalnem postopku, nadalje kurjači pri velikih kotlih v tovarnah, odstranjevalci žlindre, kurjači pri centralnem ogrevanju na tri ali več kotlov, traktoristi in žerjavovodje.
V i razred spadajo kurjači centralnega ogrevanja na največ dva kotla, kcčijaži, nočni čuvaji, avize rji, perfektni strojepisci in stenografi, če jim je strojepisje ali stenografija stalen posel, ter šoferju V 3. razred pa spadajo čuvaji, sluge, hotelski vratarji, hišni vratarji, kurirji, fotografski, frizerski, manikerski delavci, hišno pomožno osebje, snažilke pisarn, stopnišč in prostorov, prodajalci časnikov, konjarji, vrtnarji, delavci v menzah to hišniki, ki opravljajo samo ta posel v hišah z več kakor 10 stanovanji.
XXVI.	Organi državne oblasti in državne uprave. Z delavci 1. razreda se izenačijo vsi vodilni uslužbenci po
12.	členu zakona o državnihh uslužbencih nadalje predsedniki, tajniki in poverjeniki izvršilnih ljudskih odborov ter ljudski poslanci Zveznega sveta in Sveta narodov ter skupščin ljudskih republik, Z delavci 2. razreda se izenačijo samostojni upravni in samostojni strokovni uslužbenci po 12.
členi zakona d državnih uslužbencih, z delavci 3. razreda pa upravni,- strokovni, pomotah in jzvrritoi uslužbenci po 12. čletoi , zakona, ter oaebai upokojenci.
XXVII Prosveta in znanost Z delavci L razreda se izenačijo člani ekar demije znanosti in profesorji visokih šol s stopnjo vseučilišča, redni in izredni vodje kulturno umetniških in znanstvenih ustanov, najznačilnejši zastopniki znanosti, književnosti iz vseh panog umetnosti, glavni in drugi uredniki dnevnikov ter uredniki mesečnikov ni tednikov v sedežih ljudskih republik.
Z delavci 2. razreda se izenačijo priznani umetniki, igralci, kiparji, slikarji, glasbeniki, književniki, pesniki in podobno (po mnenju pristojnih strokovnih organizacij) ter uredniki dnevnikov, tednikov in mesečnike*-, ki ne izhajajo v sedežih ljudskih republik.
Z delavci 3. razreda pa se izenačijo sodelavci vseh dnevnikov ki drugih listov, ki jim je to stalen poklic, korektorji, duhovnik; in drugi uslužbenci verskih družb, dijaki srednjih šol nad 14 let stari, študentje visokih šol ter vsi uletniki, ki niso uvrščeni v 1. ali 2. razred.
XXV1I1. imetniki redov, Z delavci
1.	razreda se izenačijo imetniki reda narodnega heroja, če niso pripadniki Jugoslovanske armade, ia^imetnfei reda za delo 1. stopnje.
XXIXX. Splošne ljudske ustanove in organizacije. Z delavci 1. razreda se izenačijo člani zveznih in federalnih glavnih odborov enotnih sindikatov ter člani osrednjega odbora to glavnih odborov Rdečega križa.
Ostale določbe
Vse osebe, kj opravljajo upravno službo v zadružnih in zasebnih podjetjih,, uradih in ustanovah, pisarnah in podobno, ter vse drugo pisarniško osebje spada v 3. razred.
Po potrebi se lahko določi, da se vsi delavci važnejših pedjetij v posameznih gospodarskih panogah, omenjenih oi L do XXIX.. uvrste v enega izmed višjih razredov, e čemer odloči zvezni minister za trgovino in preskrbo. Delavci, ki so zaposleni v industrijskih, trgovskih, obrtnih aS drugih obratih in podjetjih, ki ne delajo po proizvajalnem načrtu ali pt> palogi, se štejejo za delavce 2. razpreda, če je njihovo delo sicer uvrščeno v 1- razred; ča pa je uvrščeno v
2.	razred, se štejejo za delavce3. razreda.
Vajenci se uvrščajo v tiste razrede, v katere so uvrščeni tudi delavci pri istih poslih. Dijaki strokovnih to obrtnih srednjih šol. k; opravljajo tudi fizično delo, se izenačijo z delavci 2. razreda.
Za delavce po tej odredbi se štejejo vse tiste osebe, ki so v mezdnem razmerju s stalno plačo in določenim delovnim časom in so zavarovane pri ustanovah socialnega zavarovanja, razen tistih, ki po veljavnih predpisih niso zavezane zavarovanju.
Postopek za izdajanje živilskih nakaznic TD, SD in LD
Osebe, ki so izenačene s posameznimi razredi delavcev TD, SD dn LD, se prijavljajo pri krajevnih oziroma uličnih odborih svojega stalnega bivališča s predložitvjo potrošniškega potrdila v enem izvodu. Potrošniško potrdilo mora obsegati: 1. označbo potrdila za določeni potrošniški razred, 2. priimek to ime osebe; 3. rojstne podatke; 4. stalno bivališče; 5. vrsto dela;
6.	poklic opirema dolžnost, ki jo ta oseba opravlja v podjetju ali ustanovi; 7. žig podjetja in podpiis predstavnika podjetja; 8. žig sindikata m podpis predstavnika delavskega sindikata; 9. kraj, dan, mesec, leto izdaje potrdila.
Opozarjamo, da predstavnik podjetja in predstavnik delavskega sindikata odgovarjata za pravilnost potrdila, posebno glede označbe določenega potrošniškega razreda to dolžnosti, ki jo ta oseba opravlja v podjetju ali ustanovi.
Invalidom, kj prebivajo v krajih, kjer ni invalidskih društev, ter osebnim upokojencem overi potrošniško potrdilo tajnik krajevnega ozirema uličnega odbora na podlagi invalidske izkaznice ozirema potrdild to dokazila o dobljenih prejemkih. Na potrdilih vojnih invalidov to invalidov dela mora biti naveden tudi odstotek invalidnosti ozirema nesposobnosti za delo.
Potrošniška potrdila je treba oddati najkasneje do 20. v mesecu za naslednji mesec, to to v bodoče za vsaki mesec pdsebej brez predhodnega poziva.
Na podlagi potrošniških potrdil sestavijo krajevni ljudski odbori oziro-
ma ulični odbori za posamezne potrošniške razrede:
1.	»Prijavo delavcev, zaposlenih pri. težkem delu TD« (obrazec I in ID za prvi razred delavcev in z njimi izenačenih oseb.
2.	Za drugi potrošniški razred SD sestavijo »Prijave oseb zaposlenih pri SD«. obrazec I. in II. (uporabiti je tiskovine »Prijave ossb zaposlenih pri lahkem delu LD« z izpremembo naziva te tiskovine v »Prijave oseb zapo-slenihh pri SD«).
3.	Za tretji potrošniški razred ID sestavijo »Prijave o&sb zaposlenih pri lahkem delu LD«, obrazec I to II.«
Tako izpolnjene prijave mora predložiti krajevni ozirema ulični odbor s potrdili za posamezne potrošniške raz^. rede okrajnrmu ljudskemu odboru najkasneje do 25. v meseca za prihodnji mesec. Obrazec L in potrdila okrajni ljudskih odbor zadrži, obrazec II. z živilskimi nakaznicami izroči krajevnemu ozirema uličnemu odboru, kj razdeli živilske 'nakaznice onim osebam, ki so predložile potrdila. Krajevni oziroma ulični odbor ri morajo vrniti obrazce II. s pedpisri upravičencev v roku pet dni z nevro-čenimi živilskimi nakaznicami okrajnemu ljudskemu odboru.
Večji obrati smejo za dva ali več upravičencev izdati namesto posameznih potrdil sezname oseb za določene potrošniške razrede skupaj, če stanujejo na področju enega in istega krajevnega ozirema uličnega odbora.
Vse okrajne ljudske odbore opozarjamo, da morajo biti mesečni obračuni živilskih nakaznic dostavljeni ministrstvu do 10. dne v mesecu.
Strnimo vse sile okrog OF za načrtni dvig našega gospodarstva in naše ljudske oblasti!
Šahovski turnir v Groningenu
(Iz predavanja prof. dr. Milana Vidmarja ljubiteljem šaha)
(Nadaljevanje)
Dobro uro Po prihodu v Amsterdam smo zasedli avtobus, ki nas je zapeljal v mesto. Vožnja je bila dokaj dolga. Kmalu sem ugotovil, da je Amsterdam lepo mesto, polno nasadov to parkov, polno vrtov in cvetja, mesto, ki mu je vojna prizanesla. Uničila pa mu je le velik del ogromnega pristanišča in pa tudi letališče, ki ga zdaj mrzlično popravljajo.
Ustavili smo se pred amsterdamskim uradom holandske zrakoplovne družbe. Tam so nam izročili prtljago to pomagali so nem, ko smo začeli spraševati po hotelskih sobah. Težko dobiš sobo v Amsterdamu to. če je nisi telegrafsko naročil, je ne dobiš. Seveda nisem naročeval, zato sem zaman spraševail po hotelih. Obupan sem aa zaupal portirju, ki mi je priporočil sobo v majhnem zasebnem penzionu. Toda dobiti telesi v Amsterdamu! Nemci so Holandcem temeljito pobrali vsa vozila od kolesa do železniškega vagena.
Trajalo je dolgo, preden sem vjel avtomobil. Potem pa sem bil kar zadovoljen, ko sem zasedel skromno soideo, čeprav sem se začudil, ko sem zvedel ceno; 7 goldinarjev z zajtrkom! Telefoniral sem dr. Euweju, ki me je prosil, naj takoj drugi dan potujem v Groningen m mi nemudccna poslal vozni listek. Potem pa sem ri poiskal večerjo, plačal nekako 7 goldinarjev zanjo, brzojavil domov, da sem že v Amsterdamu, in šel, resnično izmučen, spat.
Naslednjega dne sem opoldne že sedel v brzovlaku. Iz Amsterdama v Groningen je po zraku matij ko dvesto kilometrov. Vlak pa vozi po ovinkih, ker mcustovj še niso vsi popravljeni. Holandci ne pospravljajo tako udarniško kakor mi pohlevni Slovenci.
Vlak je bil poln. Vagonov še ni dovolj na Holandskem. Ko sem pa prestopu v Amarsfoortu po prvi uri potovanja, sem zašel v obupno gnječo.
Na hodniku vagona sem moral sesti na svoj kovčeg. Tako sem potoval nedaljne tri to pol ure. Seveda sem se oddahnil, ko smo dospeli v nesrečni Groningen.
Na kolodvoru me jte sprejel mojster Kmoch. Naši šahisti se ga gotovo še spominjajo: vodil je blejski veleturnir. Tudi v Groningenu je prevzel tehniško vodstvo tuhnirja< Prijazni Dunajčan, ki se je na Holandskem že popolnoma udomačil, me je spravil v naš turnirski hotel (Hotel Frigge). Da bcm že v petek popoldne v Groningenu, si v torek, ko mi je tov. Šiška na verandi pod Rožnikom prigovarjal, naj grem, nisem mislil.
Zs na kododvbru se je začelo fotografiranje. Dr. Euwe je s svojimi uspehi šalu silno razširil med Holandci. Časopisi oblegajo znane mojstre s svojimi poročevalci, ki so z aparati dobro oboroženi. Kolodvor je bil pota navdušenih in radovednih šahistov, pred hotelom Frigge pa prava pravcata šahovska gnječa. Hotel je bil ves v zastavah. Le moja je manjkala. To je bilo moje prvo veliko razočaranje, to seveda sena mu dal takoj duška.
Holandci ne poznajo naše zastave, poznajo pa nekdanjo jugoslovansko. Morda so jo celo obesili, toda holandska je menda ravno taka. Ko sem se takoj pritožil, so me zaprosili, da naj narišem novo jugoslovansko zastavo. Ustregel sem. Svoje zastave pa le nisem dobil. Najbrže Holandcem ni di--šala naša rdeča zvezda. Toda izjavil sem kategorično, da naj me iščejo pod rusko zastavo, dekler svoje ne dobim, to Rusi so mi radi poklonili svojo gostoljubnost.
Hotel Frigge! Prvo razočaranje mi je prinesel s preskromno sobico, ki sem jo dobil. Komaj 3X3 kvadratne metre je premogla, okno je imela na obupno dvorišče, vrata pa na dokaj miren hodnik. V tej sobici sem preživel velik del onih štirih tednov, ki jih je zahteval turnir. Nikoli se nisem dobro počutil v nji. Pred polnočjo ni dovoljevala počitka, ker je bil hodnik prehrupen, po osmi uri zjutraj pa tudi ne.
V soboto in nedeljo po mojem prihodu So začeli prihajati ostali mojstri. Iz Buenos Airesa sta priletela Najdorf to Guimal. Pripovedovala sta, da je bila dolga vožnja v letalu 1
udobna, da sta pristala v Dakkarju na afriški obali, v LAzbcni in Parizu in da stane vožnja 2000 dolarjev. Iz Los Angelesa je priletel H. Steiner, iz New-Yorka Denker, iz Montreala Janovsky. Za polet iz Amsterdama v New York plačaš 380 dolarjev. V nedeljo sta priletela iz Stockholma Stoltz in Lundin.
Kar pohleven sem postal s svojtoi poletom iz Beograda v Amsterdam, ko sem poslušal te velike Malce. Uvidel sem, da smo v tej svetovni vojni preživeli zaton železniškega potovanja. Letala so danes neprekos-ljiva potovalna sredstva, in ves svet jim popolnoma zaupa. Argentinci nameravajo prirediti prihodnjo spomlad velik turnir v Buenos-Airesu. Vabili so me in ponujali vožnjo z letalem. Saj plavajo v denarju.
V nedeljo 11. avgusta popoldne so prišli Rusi z M. M. Bot v tonikom n& četo. Gnječe pred hotelom Je bila nepopisna: ves Groningen je hotel videti zastopnike nareda, kj je s svojimi uspehi v zadnji svetovni vojni presenetil ves svet.
'Rusi so dospeli v ogromnih ele-gataih avtomobilih iz Haaga. Rusko
poslaništvo jih je v Haagu prevzelo pod svoje okrilje. Dodalo jim je tajnika, ki je kakor skrbna mati skrbel za svoje varovance. Rusko moštvo pa je imelo celo svojega šahovskega tajnika, mojstra Veresova. Ko sem ga zagledal, sem se takoj spomnil tov. Šiške. »Tudj jaz ne bom zapuščen,« sem si mislil. Ko pa sem zagledal Bot-vinnikovo soprogo to njegovo štiriletno hčerko, mi je postalo tesno pri srcu. »v takšni oskrbi«, sem si dejal, »mi bo Botvinnik nedosegljiv«. Zvedel sem, da noski prvak brez te oskrbe sploh ne gre na velik turnir.
Rusi so. pripeljali s seboj velite- zabode, polne presnega masla, marmelad, konzerv, kaviarja, kave, čokolade, sladkorja. Ruski borci so prinesli tudi po 2000 goldinarjev za neizbežne dnevne izdatke. Povedali so, da je dobila tudi Botvinn kova soproga. 2000 goldinarjev, hčerka pa 1000. Kaj mi je bilo tistih 100 goldinarjev, ki sem jih še imel v žepu, ko san dospel v Groningen! Kctnßj so zadostovali za cigarete in pivo po večerji. Takrat pa niti slutil nisem, kaj mi grozi.	_ S
S I O T.E H S r !
P- O tO e E ▼ A L E G
g, ofeagpgsA, tm
Sedaj se oblikuje žena novega tipa
Jb dejal maršal Tito ženam iz
dmHce Kranja, ko se je letos poleti nandtl pri nas v Sloveniji.
Kaj označuje ženo novega tipa? Ne označuje jo samo dejstvo, da je enakopravna po ustavi. Kajti če bi žene to enakopravnost dobile v dar, bi se v svojem bistvu nič ne spremenile in bi z enakopravnostjo ne vedele kaj početi. Bistvo nove žene je prav v tem, da si je to enakopravnost priborila s tem, da se je leta 1941. z vsem svojim ljudstvom vred uprla nasilju, da je podprla borbene cilje Osvobodilne fronte. Že leta 1941. in vsa leta pozneje je žena ustvarjala svoj novi lik, ki ga danes, ko gradimo v naši republiki zadnjo stopnjo njene državnosti, iz dneva v dan bolj oblikuje in izpopolnjuje. Ženo novega tipa označuje
najbogatejša žena okrog sebe svoje znanke in prijateljice bi potem tam šivajo in se pogovarjajo o gospodinjskih stvareh itd. Izven doma pa ne sega njihov pogled. Oblast v Angliji stremi za tem, da bi tudi moški vplivali na žene v tem smislu, češ, žena je samo za dom itct Edino Komunistična partija je napravila v tem pogledu prelom. Začela je žene organizirati in jih vzgajati v novem, resnično demokratičnem duhn. Izdaja tudi ženski list ,ki ga kljub temu, da še nima velike naklade, žene željno prebirajo. Reakcionarni elementi po skušajo ženo mamiti z Usti, ki vzgajajo ženo v reakcionarnem duhu, kakor so na primer razni »magazini«, ki prinašajo storije o filmskih divah, o avanturah, ki jih doživljajo lepotice z raznimi lastniki tovarn; seveda do-
ajena politična razgledanost, njeno J živijo tako kariero samo lepotice. S
zanimanje za politične dogodke vsega sveta, ki tako občutno odmevajo v naši deželi, ženo novega tipa označuje njena požrtvovalnost v času borbe, ko je zavestno pozabila na sebe in svojo družino, da je lahko sprostila svoje sile za osvobojenje širše družine, za veliko družino vseh jugoslovanskih narodov, ženo novega tipa označuje tisto navdušenje, s katerim je naša kmetica oddajala svoje priboljške vojski, sama pa. je z družino jedla močnik. Označuje jo tisto navdušenje, s katerim je nosila orožje preko blokov; tisto navdušenje, s katerim je delavka v tovarni kvarila stroje, ki so izdelovali dobrine okupatorju. Označuje jo dosledna zvestoba Osvobodilni fronti, ko je v mučilnicah stiskala zobe, da ld ne izdala besedice o svojih sodelavcih, o svojem delu za svobodo. Ta zvestoba je segala do same smrti. To je zvestoba Vide Janežičeve, Malči Beličeve, Francke Župančičeve in nešteto drugih, ženo novega tipa označuje junaški pogum naše bolničarke, ko se je v najhujši toči bomb in krogel pognala za ranjenim borcem, da mu reši življenje ali da reši vsaj truplo, da ga pokoplje s častmi, ki pripadajo junaku, ženo novega tipa označuje vojaška spretnost naših ženskih vojaških funkcionarjev, kakor so bile Mica Šlan-drova, Maruša Sajetova, Gabrovec Milica-Lenka in mnoge druge. Ozna-. čuje pa jo tudi tista tiha hrabrost, hi jo je pokazala kurirka Lenčka Mrzeljeva, ki je divje skočila v gestapovca, mu iztrgala iz rok dragoceni dokument in se vrgla z njim v valove. Ženo novega tipa označuje tiha vztrajnost naših partizanskih peric, ki so podnevi in ponoči — mnogokrat brez prestanka — v ledeni vodi izpirale okrvavljeno perilo naših borcev, ki so ure in ure daleč prinašale vodo na svojih hrbtih za ljudi, ki so jih prvič srečale v svojem življenju.
Danes žena Jugoslavije vredno bolj izpopolnjuje ta svoj lik, kf ga je ustvarila naša velika vzgojiteljica Ljudska fronta Jugoslavije. Siaša žena prejema svojo državljansko vzgojo ob svojem delu. ko sodeluje polnopravno pri vseh delih oblasti. To je najboljši način njene vzgoje, ki ji ga nudi naša ljudska država. Danes je pri nas v Jugoslaviji dotok novih množic žena v produkcijo vedno večji, dotok v vsa javna dela je vedno širši, vedno nove množice žena prihajajo na dela, o katerih se jim v stari Jugoslaviji še sanjalo ni. Naša oblast omogoča in podpira ustanavljanje vseh takih ustanov, ki olajšujejo ženi materi sodelovanje v produkciji. Drugače je v drugih državah, ki se s svojo demokracijo že tako dolgo postavljajo. »Naša žena« prinaša v svoji oktobrski številki članek, v katerem je jasno razloženo, kako je z enakopravnostjo žena v »demokratični« Švici. Tam so žensko volivno pravico odklonili in to po dolgi debati, ali je žena telesno in umstveno sploh sposobna zanjo. Nekateri so celo dejali, da žena ni za politiko, ker je »predobra« zanjo. Proti temu so napredne švicarske žene cstro nastopile, češ, kako je mogoče trditi, da se žena poniža, če se bavi s politiko. Urejanje države je vendar za vsakogar čast, ne pa sramota in ponižanje.
Poglejmo, kakšen je položaj žena v Angliji. Pred kratkim so bili pri nas trije mladinci iz Anglije, ki so prišli z namenom, da si ogledajo novo Jugoslavijo, zlasti graditev proge Brčko—Banovici. Ustavili so se tudi v nafiem uredništvu in oni so nam povedali, kako je v Angliji, kar se tiče ooložaja žena. V času vojne proti Hitlerju so žene množično stopile v produkcijo, ker je bila potreba po delovni sili velika. Vlada je te žeae podpirala s tem, da ie ustanavljala socialne ustanovu, kakor jasli, dečje domove itd., da so se žene lažje posvetne delu v produkciji, žene so bile tudi včlanjene v sindikalne organizacije ki pa so bile dvojne vrste in so še danes. Ena organizacija je vključevala nekvalificirane delavce, druga pa kvalificirane. V obeh, zlasti v organizaciji kvalificiranih delavcev, žene niso imele enakih član. skih pravic kot moški. In ravno tako je tndi danes, le s to razliko, da je danes velika večina tistih žena, ki so v času vojne bile v produkciji, zapustila tovarne in so spet le gospodi-nje in matere. Po vojni je vlada ukinila vse tiste ugodnosti, ki jih je imela delovna žena, Id je delala v tovarni. Zdaj država ne podpira in ne ustanavlja dečjih jasli in podobnih ustanov. Samo žene s fakultetno izobrazbo so ostale na svojih mestih, velika večina drugih pa je svoja delovna mesta zapustila in njihov položaj je občutno slabši od onega v času vojne. Kar se tiče vzgoje angleških žena, so angleški gostje povedali, da Izven šole žena ne uživa nobene posebne vzgoje. V Angliji nimajo take organizacije, kot je naša AFŽ, ki vzgaja žen« v duhu državljanske vzgoje. Tam imajo., po, vaseh in več-Jh krajih nećake krožke, kjer zbere
takim čtivom hoče reakcija v Angliji preprečiti, da bi delovna žena Anglije spregledala veliko resnico novega, demokratičnega sveta. Nov tip jugoslovanske žeae se odraža prav v tem, da se ta razsaja kulturno, gospodarsko in politično skupno z vsem svojim ljudstvom, da raste ob naporih naše mlade države za izboljšanje življenjskih pogojev delovnega človeka, da raste ob veličastnih uspehih našega dela.
Naši ženi se iz dneva v dan širi njeno obzorje, s tem postaja tndi drugačna mati in vzgojiteljica svojih otrok, izstopa iz ozkega kroga svoje hiše in zato je v stanju, da tudi svojim otrokom nudi več, kakor je lahko nudila svojemu otroku mati pretekle Jugoslavije. Danes naša žena ne more več nasedati našim sovražnikom, ne more več verjeti, da je v šemo preoblečena špekulantka, ki je za to svojo goljufijo dobro plačana — mati božja, kakor se je to zgodilo v Moravicah v Kočevskem okraju. Danes naša žena z gnusom obsoja
da mo r mgpebški cerkvi križarji ukradli leseno soho, naprtili tatvino vašenm delovnemu ljudstvu 'm da hočejo soho prodajati po koščku kot nekaj, kar je verska dragotina, nekaj, kar je posvečeno zato, k«* je bila »ukradena«. Bes je bila ukradena, toda kdo jo je ukradel in zakaj jo je ukradel? S tatvino In s prodajanjem delov svetniških podob hočejo naši sovražniki podlo izkoriščati verska čustva naših žena. Toda žene se ne dajo varati, kajti številni procesi so dovolj jasno pokazali, kdo so ti ljudje. Vedo, da to niso le politični sovražniki naše mlade oblasti, temveč da so to navadni tatovi in kriminalci, kar je tako jasno odkril jeseniški proces. In naša žena je po svojem bistvu nova, druga, tudi pa tem, da ne dopušča, da bi taki duhovniki vzgajali njene otroke, da bi jih trapili s tako vzgojo, nad katero smo . me same bile tako bridko razočarane.
Naš najboljši vzgojitelj je Osvobodilna fronta, ki nas je povedla v boj, ko je okupator zasedel našo deželo, ki nas danes vodi v delih obnove in načrtnega gospodarstva, z edinim ciljem, da bo življenje delovnega človeka lepše. Zaupanje žena tistim duhovnikom, ki ne vršijo svojega poklica tako kot treba — je prenehalo. Kajti naše žene dobro ločijo med tistimi, ki so res ljudski duhovniki in med tistimi, ki v spovednicah pripovedujejo ženam, da je greh, če gredo na volitve», da je sramota, če se žena bavi s politiko, kakor dela to med drugimi tndi župnik in kaplan v Lučah v Savinjski dolini. Odklenkalo je takim duhovnikom, ki iz svojega verskega poklica kujejo nakane proti ljudski oblasti. Odklenkalo zato, ker je žena nove Jugoslavija postala človek, ki misli z lastno pametjo.
Z. V.
V Mariboru so se končali nabod
Te dni so bili v Mariboru zaključeni nabori, na katere so fantje prihajali z gelom: >Služiti v Jugoslovanski armadi je čast in ponos, vsakega mladinca.«
Večina mladincev iz Maribora in okolice, ki bo sedaj stopila v Titovo armado, še ni sluzila v nobeni vojski. Mnogi teh mladincev so preživeli vojna leta po nemških internacijah, kjer so, izpostavljeni fašističnemu preganjanju, hrepeneli, da bi tudi oni doprinesli k zmagi domovine. Ti mladinci so na letošnjih naborih zatrjevali, da so ponosni, ker morejo postati vojaki Titove armade, ki ni klonila pred nobenim sovražnikom.
Rekruti so prihajali na nabore s cvetjem v gumbnicah, 6 pesmijo in z zastavami na čelu skupin. Nikjer ni bilo videti pijanih ali razgrajajočih rekrutov, kot je bilo to v nekdanji Jugoslaviji, ko so se naborniki napili in z razgrajanjem po mestu razodevali pred javnostjo, kakšna je njihova notranjost ob misli, da morajo v vojsko, kjer ijih ne čaka nič dobrega.
Mladinci so 6e naborov udeleževali polnoštevilno in so se nekateri pri-glašali celo brez pozivov. .Zgodilo se je, da so nekateri mladinci 15 let izrazili željo, da bi lahko že letos stopili v Jugoslovansko armado.
Pevski zbor moravskih učiteljev v Sloveniji
Pevski zbor moravskih' učiteljev je že več dni na koncertni turneji po naši državi. Sredi prihodnjega tedna pride tudi v Slovenijo.
Zbor moravskih učiteljev uživa v svoji domovini sloves prvega, reprezentativnega zbora Češkoslovaške in je nesel češko umetno in narodno pesem po vsem svetu. Pred kakimi 50 leti ga je ustanovil profesor učiteljišča v Brnu. Ferdinand Vach. S svojimi vzornimi izvedbami je navdušil naj-znamenitejše češke skladatelje, da so napisali vrsto novih, modernih zboro-vih skladb, ki so prinesle preobrat v zborove koncerte. Nastopi obeh Vac-hovih zborov, moškega in ženskega, so postali vzor vsem koncertantom doma in tudi v tujini.
Slovenci smo pozdravili prvič v svoji sredi moravske pevce dne 29. decembra 1907. leta v Unionski dvorani. Tudi pri nas so dosegli takrat ogromen uspeh in priznanje.
Za letošnjo svojo koncertno pot po naših republikah so pripravili spored, ki obsega nad 50 umetnih in narodnih pesmi in iz te zakladnice bodo izbirali spored za posamezne kon-erte.
Zbor moravskih učiteljev bo nastopil na naših koncertih s 64 «flani pod vodstvom svojega zborovodje Jana Šou-pala.
V	Slovenijo pridejo v sredo 16. t m. opoldne v Zidani most, odkoder se odpeljejo v Maribor, kamor prispejo isti dan ob 19. uri.
V	četrtek, 17. t m. bo koncert v Mariboru (ob 20. v dvorani Fiskul-ture),
v petek, 18. t. m. koncertirajo v Ptuju (ob pol 20. v Titovem domu), v soboto, 19. t. m. v Celju, ob 20. (v domu OF).
v nedeljo, 20. t m. ob 15. uri na Jesenicah (v Domu kulture), v nedeljo, 20. t. m. ob 20. uri v Kranju (v Narodnem domu) in v ponedeljek, 21. t. m. ob 20. uri v Ljubljani (v Unionu).
Naslednje jutro odpotujejo bratski pevci na Reko.
Slovenija pripravlja bratom iz Češkoslovaške topel sprejem, ki naj pokaže našo medsebojno povezanost. — Koncerti moravskih učiteljev naj bodo naša najlepša in najmočnejša kulturna manifestacija češkoslovaškega in jugoslovanskih narodov.
Sodba
V IMENU LJUDSTVA,
Divizijsko vojaško sodišče v Ljubljani je na javni ustni razpravi dne 20. septembra 1946
RAZSODILO
Obtoženi JAVORNIK NIKOLAJ,
rojen 21. novembra 1926. v Ljubljani, sin Ivana in Frančiške Anžin, Slovenec, jugoslovanski državljan, samski, mesarski pomočnik v Ljubljani, Domobranska cesta št. 7, pristojen v Ljubljano, vstopil v JA 10. 9. 1943, po činu starejši vodnik, nekaznovan, v priporu od 30. 6. 1946,
JE KRIV,
da je dne 30. junija 1946 ob 23.10 v Ljubljani' na Celovški cesti z avtomobilom znamke »Fiat Topollno« evid. št. S-0264 s prekoračeno brzino 40 km na uro, ne da bi imel avto predpisano razsvetljen, zavozil v kolono vojakov, ki je šla. pred njim tik ob desni strani, pr. čemer je bil en vojak smrtno poškodovan, eden težko ranjen, osem pa lažje poškodovanih.
S tem je zakrivil kaznivo dejanje ogražanja varnosti javnega prometa in se po Zakonu o vrstah kazni
OBSODI
na odvzem svobode s prisilnim delom za dobo 8 (osmih) let in na trajno prepoved izvrševanja vožnje z vsemi motornimi vozili. Poškodovancem mora plačati zahtevano odškodnino in pogrebne stroške v enem mesecu po pravomoćnosti sodbe.
V kazen se vračuna prestani pripor od 30. 6. 1946 do 20. 9. 1946.
Sodba se objavi javno v časopisju.
*
Armijsko vojaško sodišče je s svojo odločbo z dne 30. septembra 1946, potrdilo sodbo Divizijskega vojaškega sodišča s to ižpreinembd’,
da se Javornik Nikolaj obsodi še na 20.000 (dvajset tisoč dinarjev) Din denarne kazni, prepoved izvrševanja vožnje z motornimi vozili pa znižalo na 5 (pet) 'let, zasebnega udeleženca, ki je zahteval odškodnino za smrtno poškodvanim, pa je zavrnilo na civilno pravdo.«
Krvodajalci
V	zavodu za tranzfuzijo krvi v Ljubljani (Klinične bolnice, vhod za Ljubljanico) naj se Javijo naslednji:
Izjemoma 14. t. m. (ponedeljak) ob 7150 zaradi zdravniškega pregleda dajalci krvi iz Ljubljane krvnih skupin A in B, ki bi želeli dati kri (direktna transfuzija) skupine A: Dolenc Slavica, Filipič Radivojl, Horvat Pavel st., Hrastnik Silva, Lukner Milena, Lavrinc Stanka, leayer Josip, Rupnik Milica. Skok Franc, špicar Bojan, Zupan Ježe, žebovec Marija. Krese Franc, iz skupine B: Gorenc Zorica, Hlastan Francka, Novak Mara. Plevnik Albina.
V	dneh 14., 15. iu 16. t. m. naj se javijo zaradi pregleda in odvzema krvi vsi dajalci krvi iz Ljubljane krvne skupine O, ki so dali kri pred enim ali več meseci. V teh dneh naj se javijo tudi tisti tovariši in tovarišice, ki žele prvič dati kri.
Z dežele naj se javijo tisti krvne skupine O, ki smo jih pozvali v časopisu (»Poročevalec« 29. sept. in »Pravica« 30. sept.), ipa se pozivu še niso mogli odzvati. Glede povrnitve stroškov za prevoz z železnico naj se ravnajo po navodilu v časopisu (29. in 30. sept.) — vozne listke naj zadrže in oddajo v zavodu. Ostali tovariši in tovarišice z dežele, ki žele prvič dati kri. naj se ob privatnem opravku v Ljubljani zglase v zavodu;
Opozarjamo vse dajalce krvi. da na dan pregleda-odvzemal krv; ne zajtrkujejo nič mastnega.
šahovski turnir v Pragi
V	šestem kolu praškega turnirja so se končale samo tri partije. Jugoslovanski prvak dr. Trifunovič je v 10. potezi s prostim kmetom premagal Opočenskega. Gligorič je prišel proti angleškemu mojstru na damskem kril« v premoč, vendar je šele po sedemurni borbi osvojil kmeta in ima v trdnjavski končnici še upanje na zmago. Kottnauer Je v 30. potezi izsilil remis proti vodečemu rojaku Foltysu, Pachman pa je prisilil slovaškega prvaka Rohačka v 41. potezi k predaji. V prekinjenih partijah se Žita bori s Stdlzom za remi. Katetov In Guimard pa bosta po vsej verjetnosti točki delila. Najdorf ima dotajen položaj proti šajtaru ter bo dalje ogrožal vodeča. — Končane so tudi lz prejšnjih kol prekinjene partije. Žita se Je vdaš Rohačku in Guimard Golombeku,
F1ZKULTD&A
Ljubljana vodi 1:8
N« igriščih pod Cekinovim gradom se je včeraj pričel teniški dvoboj med Ljubljano in Varaždinom. Zaradi poznega prihoda zastopnikov Varaždina v Ljubljano se je turnir pričel s precejšnjo zamudo, tako da je bila končana samo ena partija, dve pa sta morali biti zaradi mraka prekinjeni. Po prvih igrah sodeč so moči obeh nasprotnikov precej izenačene, zato so ••partije zanimive- Rezultati včerajšnjih srečanj so naslednji:
Banko : Petrovič 8:3, 6:4
Skuhala : Razhoršek 8:10, 6:2, 5:5,
inž. Goldoni - Helebard : Bogataj - Stolar 6:2, 4:6, 5:5-
Slednji igri sta bili zaradi mraka prekinjeni in se bosta nadaljevali danes poleg preostalih štirih singlov'm dveh iger parov. Dvoboj se nadaljnje danes ob pol 18.	1
Krim: Rudar
Danes ob pol 11 bo prvenstvena nogometna tekma med vodečima moštvoma v prvenstveni tabeli. Kril» je dosedaj še edino nepremagano moštvo, vendar so jim Trboveljčani tik za petami in v slučaju nedeljske zmage bodo imeli enako število točk. Rudar je v Ljubljani vedno pokazal borbeno igro in se ni dal nikoli odpraviti brez velikega odpora. Rudar goji poletno, hitro igro preko kril, ki sta obenem tndi realizatorja skoraj vseh zgoditkov. Izvrstne moči imajo v levem krilu, vodji napada, srednjem krilen in branilcu Povhu.
Tekma bo na igrišču Krima s predtekmo rezervnih moštev domačina in Borca ob 9-
_ Svoboda : Edinost
V	nedeljo ob 15 se bosta na igrišču Svobode srečali v borbi za točke v slovenski ligi dve ljubljanski društvi. Edinost, ki se popravlja od tekme do tekme, bö skušala proti Svobodi doseči čim boljši rezultat. V moštvu so mladi igralci, ki bodo zaigrali z vso svojo ambicijo in voljo. Postava Svobode še ni znana, vendar lahko upamo, da bo enajstorica predvedla lepo igro.
V	predtekmi ob 14 nastopita v prvenstveni tekmi mladini Partizana in Svobode« Mladinske tekme nudijo gledalcem vedno mnogo športnega užitka in bodo tudi tokrat prišli na račun.
Prvenstvo v streljanju
V	četrtek se je v Kragujevcu nadaljevalo tekmovanje za- državno prvenstvo v streljanju. Na ekipni tarči številka 5- so sodelovali -po dva strelca iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, ter po trije iz Srbije in Hrvatske- Najboljše uspehe (iz treh položajev po 30 strelov) so dosegli Dragan Tošmič 435 krogov. Milan Cukič 411, Milovan Mihorko (»Polet«, Maribor) 391. Anton Gorup 380, Pero Cestnik (Udarnik, L j.) 373 krogov. Stjepan Prauhart 320, itd. Na tarči štev. 7 so streljali s precizno pištolo- Rezultati so bili naslednji: Pero Cestnik 290 krogov. Franc Planinc (oba Ljubljana) 289, Radovan Petrovčič 260. Dragan Tosnič 252. Radoslav Kajzer (Maribor) 248 krogov.
V	petek je bilo zaključeno streljanje na tarčo štev. 5 za ekipno prvenstvo države- Prvo mesto je zasedla ekipa LR Srbije, ki je dosegla 1687 krogov. Zastopniki Slovenije so osvojili drugo mesto s 1442 krogi. Sledi Hrvatska s 1309 ‘krogi ter Bosna in Hercegovina s 769 krogi. V te rezultate so všteti uspehi štirih .prvo plasiranih strelcev. Vrstni red posameznikov na tarči štev 5 je bil naslednji: Nemanja Markovič 439 krogov, Dragan Tosnič 435, Milan Cukič 411, Momir Markovič 402, Milovan Mihorko (Slovenija) 391. Anton Gorup 380. Pero Cestnik (Slovenija 373 progov.
Slovenci! Vsi narodi Jugoslavije praznujejo ta mesee
Dan avtomobilizma in motociklizma
Republikanski odbor za avtomobilizem in motociklizem priredi v nedeljo fl. t. m-v Ljubljani miting avtomobilistov in motociklistov Slovenije na Kongresnem trgu, združen z avtomobilskimi in motociklističnimi tekmami na novi cesti Ljubljana—Ježica. V najožji povezanosti z vojsko boiho manifestirali za našo' novo motorizacijo.
Republikanski odbor za avtomobilizem in motociklizem
DROBNE ZANIMIVOSTI
Lahkoatletske tekme FD Železničarja.
Dne 9. oktobra so bile na stadionu TD Železničarja interne tekme v lahki atletiki. Člani so dosegli naslednje najboljše rezultate: Tek 100 m Košir Milan in Battelino Mito 13 sek.,800 m Razbornik Franc 2.17 min., skok v višino Slanina Edo 1.60 cm. skok v daljino Slanina Edo 5-48, met krogle Kajfež Karol 9.60 m, met diska Kajfež Karol 33-95 m- Članice so imele naslednje najboljše uspehe: 60 m Prelc Mira 9.4 sek., višina Prelc Mira 1.23 m. daljina Prelc Mira 3 80 m, krogla Vehar Iva 7.20 m, disk Vehar Iva 32 85 metrov.	N
V primorsko-goranskem okrožja se je prijavilo 558 tekmovalcev za ZREN-a. Od teh se je prijavilo za mladinski znak 256 tekmovalcev, za bronasti znak 26, za srebrni 35, za zlati pa 20.
Prva smučarska skakalnica v Primorju Smučarska sekcija »Jedinstvo« na Sušaku je sklenila zgraditi manjšo skakalnico.
•
Predavanje o pomenu ZREN-a bo v
sredo 16. oktobra ob 20. uri v dvorani Šercerjevega doma. Prebivalstvo Šiške naj se predavanja v polni meri udeleži. Referent za fizknltnro.
FD BOREC. Danes ob 9. uri zjutraj naj bodo na glavnem kolodvoru radi prvenstvene tekme v Celju Šefran. Ban, Piskar I. in II-, Karič, Zavrl, Humar, •Strgar, Žigon, Roth, Vesel, Kramer in Šefic. — Načelnik.
FD Partizan opozarja svoje članstvo, da se je društvena pisarna preselila v žensko bežigrajsko gimnazijo na Vodovodni cesti. Tam se dvigajo društvene izkaznice vsako soboto od 15. do 18. ure-Upravna seja bo v ponedeljek 14. t. m. ob 20. uri v društveni pisarni. Za nedeljsko prvenstveno tekmo, morajo vsi igralci priti točno ob 9. uri na Stadion. Ostale nogometaše opozarjamo, da so redni treningi vsak torek in petek od 16. do 19. ure.
FD Svoboda — nogomet. Pozivajo se za nedeljo 13. t- m. ob 9.30 igralci rezervnega moštva« Plečko. Martinčič, Pišek, Rihtar, Vrenjak, Božič, Cetin, Belič, Hader II., Gjuran, Steiner in vsi ostali, ki ne bodo igrali v juniorskem moštvu. Popoldne ob 13-30 morajo biti v garderobi vsi jnniorji za prvenstveno tekmo proti Partizanu. Vsi igralci prvega moštva: Lindtner, Pupo. Bajc, Perharič, Turšič, Volavšek, Smole, Lah. Keržan, Kroupa, Potočnik, Martinčič, Kalan morajo biti v garderobi ob 14.30. Vse tekme se vrše na našem igrišču na Tyrsevi cesti.
FD Svoboda. Radi sodniških izpitov iz košarke naj bodo v nedeljo 13. t. m. ob 9. uri na igrišču na Taboru I- in II. moštvo košarke. — Referent za igre-
Telovadni urnik FD Boree. Obveščajo se vsi telovadci četrti Moste, da prične redna telovadba v ponedeljek 14. oktobra v telovadnici v Mostah, Zaloška cesta štev. 101 (Ljudski dom), po naslednjem urniku:	ponedeljek in četrtek ženski
oddelki, od 18. do 19. ure, za pionirke, od 19. do 20. ure, mladinke in od 20. do 21. ure za članice; torek in petek moški oddelki ob istih urah kot ženski oddelki. Vabljeni vsi, ki se zanimajo za fizkultu-ro-
FD Krim — nogometna sekcija. Igralci rezerve naj bodo najkasneje ob pol 9. na igrišču prvo moštvo istotam, ob 10 radi prvenstvenih tekem. — Načelnik.
Opočenski je iagubil partiji z Golotn-bekom in Saj tarom.
Po šestem kolu je stanje: Foltys 5. Gligorič 4V* (1). Najdorf 4 (1), Golombek 3** (1), dr. Trifunovič 3Vs, dr. Katetov 3 (1) Saj tar 3. Pachman. Stoltz in Kottnauer 21/: (1) itd.
V 7. koki'sta Gligorič in Trifunovič-remizirate.
DNEVNE VESTI
KOLEDAS
Nedelja, 13. oktoteac	Koknum,
Kugolin. Rosica,
Ponedeljek, 14. oktobre: Kalbst, Sestrena-Torek, 15. oktobra; Terezija, Raddslav, Avre&ja.
SPOMINSKI DNEVI
13.	okt. 1942: Dr. -Natlačen kaznovan s smrtjo; v Ljubljani ustreljenih 24 talcev.
14.	okt. 1909: Napoleon ustanovi Ilirske province, ki so obsegale večino slovenskih dežel z delom Hrvatske tn z Dalmacijo. Iz dela teh ipokrajin le bilo kasneje osnovano Ilirsko kraljestvo. V njem so videli naši predniki ooijubo naše prihodnje narodne države, kateri Je Valentin Vodnik že L1811. zapel svojo »Iltrijo oživljeno«.
DEŽURNE LEKARNE Danes; Prva državna lekarna, Marijin trg 5- lekarna Gartus, Moste, Zaloška cesta 47.
Jutri: Lekarna Trakoczy, Mestni tajg 4; lekarna Bohinc, Rimska cesta 31. Nedeljsko dežurno zdravniško službo v Ljubljani vrši do ponedeljka do 8. zjutraj dr. Igličar Vinko, Tržaška cesta 14, telefon št. 22-89.
Nedeljsko dežurno zdravniško službo v Celju vrši do ponedeljka do 8. zjutraj dr. Starc Franc, Ipavčeva 10 (bolnica).
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Drama
13. oktobra, nedelja, ob 20. url: Kreft: Velika puntanja, Premiera. Izven. Otvoritev sezone 1946/47.
15.	oktobra, torek, ob 20. uri: Kreft: Velika puntanja. Red: Dramski I.
16.	oktobra, sreda, ob 20. uri: Krleža: Gospoda Glembajevi. Izvem.
Otvoritev sezone 1946/47 v ljubljanski
Drami bo danes v nedeljo, dne 13. t. m. s Kreftovo dramo »Velika puntanja«. To učinkovito delo je bilo na sporedu ljubljanske Drame leta 1938, toda cenzura ga je tik pred premiero po generalki prepovedala. šele sedaj so dane možnosti, uprizoriti to pomembno delo modeme slo venske dramatike. Dramo je zrežiral In insceniiral inž. arh. Bojan Stupica, nastopa skoraj ves dramski ansambel. Premiera bo izven abonmaja.
Vodstvo Drame sporoča, da ho v letošnji sezoni zaradi velikega števila abonmajev mogoče igrati predstave izven abonmaja le v manjšem številu. Zato priporoča občinstvu, da se posluži predvsem predstav izven abonmaja takoj spočetka in predstav za red Dramski I.. pri ka terem je polovica vstopnic v prosti prodaji pri dnevni blagajni.
Opera
13. oktobra, nedelja, ob 20 .uri: Verdi: Traviata. Gostovanje Zlate Gjungjenac in Draga čudna. Izven.
15.	oktobra, torek, ob 20. ud: Rossini: Seviljski brivec. Red Torek.
Verdijeva »Traviata« z gostoma Zlato
Gjungjenac in Dragom Čudnom v glavnih vlogah bo uprizorjena danes ob 20. uri. Ostala zasedba: Flora — Poličeva, Anina — Pa tikova. Georg Germont — Janko. Grof Gaston — Brajnik. Baron Douphol — Anžlovar. Marki Obigny — Langus, zdravnik — Korošec, slugi — štu-lar in Škabar. Dirigent: D. Žebre. Režija: E. Frelih. Koreograf: P. Golovin. Scena: inž. Franz.
PROGRAM DRAMATIČNIH DRUŽIN ZA PROSVETNI FESTIVAL
13.	oktobra. Vidmar: Rdeče rože«, ob 20. uri. Ježica. — Rakovndk-Galjevica: »Plavž«, ob 16. url. Moste. — Zg. št. Peter: »Kupčija s smrtjo«, ob 20. uri, Rokodelski dem.
14.	oktobra. Bežigrad: »Do zadnjega diha«, ■ob 20. uri. Frančiškanska dvorana.
15.	oktobra, Teren Stare «pravde: »Glavni dobitek«, ob 20. uri, Mestni dom.
16.	oktobra. D. E. S.: »Dr.«, ob 20. un, Moste žrebčarna. — KOZ poštnih usLuž bencev: »Kralj na Betajnovi«, ob 20. uri. Dom sindikatov.
17 oktobra, Vič, teren VII.: »V podkopu«, »Zadnje srečanje«,, »Dobrodošli«, ob 20. uri. Prosvetni dom Vič.
18.	oktobra, št. Jakobsko gledališče: »Gospa ministrica«, ob 20. uri. Mestni dom.
19.	oktobra. Polje: »Hlapec Jernej«, ob 20. uri, Prosvetni dom Polje.
20.	oktobra. Rudnik: »Raztrgane!«, ob 15. uri, Rudnik. — Vič, teren I2L: »Hlapci«, ob 20. uri Vič.
21.	oktobra: Glavni odbor ESZDNS: »Na dnu«, ob 20. uri, Zg. šiška.
22.	oktobra, Rakovnik - Trnovo: »Ženitev«, ob 20. uri. Mestni dom.
23.	oktobra, železničarji: »Novi dom«, ob 20. uri. Dom sindikatov.
SPOREDI DRŽ. KINEMATOGRAFOV
LJUBLJANA — UNION: Sovjetski film »Vrnitev«, filmski »Obzornik«. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. — MATICA: Francoski film »Vroča ljubezen«, tednik. Predstave ob 15., 17., 19 in 21. uri. SLOGA: češki film »Pri ipetih vever: cah«, tednik. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. — KODELJEVO: Sovjetsk film »Viborski okraj«, tednik. Predstav ob 14.30, 16.30, 18.30 in 20.30.
ŠT. VID: češki film »Plesalka«. Predstave ob 18. in 20. uri.
MARIBOR—.ESPLANADE: Francoski film »Strup«, tednik. — GRAJSKI: Ameriški film »Kopači zlata«, tednik.
CELJE — METROPOL:	Ameriški fil?
»Otroci matere Carey«, tednik. — DOM: španski film »Stari mladenič«, tednik. KRANJ: Sovjetski film »Volga — Vo!ga< tednik.
PTUJ: Ameriški film »Oni z dna žir*
' ljenja«, tednik.
•
Iz Sovjetske Zveze- Tov. inž. Bloudek, ki se nedavno mudil, na daljšem potovanju po Sovjetski Zvezi, bo predaval v torek 16. t- m. ob 19. uri v Frančiškanski dvorani o svojih vtisih na tej poti, posebej pa še o fizkulturi v Sovjetski Zvezi. Udeležite se tega predavanja vsi zlasti mladina!
Kemike in farmacevtke ljubljanske univerze, ki so prevzeli mize v kvalitativnem laboratoriju in še niso pričeli z delom, pozivamo, da to store do 14- t- m. do 12- ure, sicer bodo njihova mesta dana na razpolago ostalim interesentom * — SKK.	2257-n
Zdravstven* šolska kuhinja pri Šolski polikliniki v Ljubljani poziva slabotne, bolehne in bolne dijake srednjih in strokovnih šol, ki nimajo primerne hrane, da vlože prošnje pri šolski polikliniki v Ljubljani do 20- oktobra t. I.
Medieinci! V torek 15. oktobra ob 8-uri zjutraj volilni sestanek 2. letnika v’ predavalnici anatomskega instituta. Udeležba obvezna!	2858-n
Vstopnice za koncert pevskega zbora Moravskih učiteljev, ki bo v ponedeljek 21- v Unionu, so v predprodaji od torka dalje v Knjigarni Glasbene Matice.
Dirigent Samo Hubad, nastopi s simfoničnim orkestrom Ljubljanske radijske postaje v sredo 16- ob 20. uri v Filharmoniji. Izvajal bo Beethovna, Havdna, Debussija, Mjaskovskega in Bravničarja. Kot gost solist nastopi francoski pianist Gilles Guilbert, ki igra 6 skladb za klavir in Debussijeve Fantazije z orkestrom.? Koncert otvarja letošnje) orkestralno sezona, kf obeta biti po* zaslugi Radijskega vodstva zelo bogata. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice.	22a4-n
Akademija za glasbo v Ljubljani sporoča: Da se omogoči naknaden vpis na Akademijo vsem onim, ki so iz Taznih vzrokov zamudili redni vpisni rok, se podaljšuje rok za prijavo k naknadnemu sprejemnemu izpitu iz vseh- predinetbv do zaključno 25. oktobra t. 1- 'Naknadni sprejemni izpiti J>odo od 28- do 30. oktobra. Po 1. novembru t. 1. v nobenem primeru ne bo več mogoč vpis na Akademijo. Vsa navodila se dobijo na rektoratu Akademije za glasbo v Ljubljani, Gosposka ulica št. 8.	2261-n
Strojniki! Volilni sestanek bo v sredo 16- oktobra t 1. ob 19.30 v strojnem institutu- Poravnajte obveznosti (članarino) pri tov. Treppo v klubski sobi v stroj, inštitutu Vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne. Zadnji rok je do 15. t- m-Ljudsko prosvetno društvo »Vodnik« v Zgornji šiški priredi Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi« danes 13. t. m. ob 20% uri v domu »Bratstva« v Zgornji šiški- Vsi vljudno rabljeni!	2249-n
Nedeljski plesni tečaji v »Ljudski plesni šoli« ob "pöl 10. uri dop. začetniški,’ °b pol 4. uri pop. nadaljevalni in ob 8. un rfrit retfopolhjewafcSi S vajfcASNfcri čiaiu-oe se ie »prejemaj*.	2256-n
v Ciril Metodovi ulici
\ ;
Vse. prebivalce Ljubljane vabimo, da
počasti spomin padlim žrtev s svojo udeležbo danes. 13- t. m. ob 10. uri pri spomeniku padlim talcem- v Ciril-Metodovi ulici, kjer bo žalna spominska svečanost ob četrti obletnici streljanja.
Strojepisni pouk za posameznike po uspešni desetprstni metodi s spisova-njem pisarniških del. Učne ure dopoldne, popoldne ali zvečer po želji. Praktično znanje za vsako zasebno aLi javno službo. Najpopolnejši zasebni pouk te vrste. Stroji raznih sistemov. . Primeri i* prakse. Uspeh zajamčen. Informacije, prijave dnevno: Specialni zasebni individualni pouk. Domobranska 15 (vodi ravnatelj Christoff Drago).	2255-n
Fizkulturno društvo »Razlag« v Brežicah vabi vse svoje člane na redni občni zbor, ki bo 29. t. m. ob pol 20. uri v dvorani Narodnega doma.
Namesto cvetja na grob očeta Mr. ph-Berkopec Vide nakazujejo lekarniški nameščenci 1500 din za socialni fond. 2251-n
Poenoteno knjigovodstvo prične v ponedeljek dne 14. t. m- Pouk v popoldanskih urah. — Naši preda vatel ji. komercijalisti. Vam y prosti debati pojasnijo še tako komplicirane slnčaje iz prakse in \ am individualno pokažejo, kako naj-racionalneje premagate s** ;e knjigovodske težave. Prijave: »Ins., akcije«. Kongresni trg 2/II. tel. 23-91.	2259-n
Strojepisje in stenografije se naučite v najkrajšem Času temeljito od začetnih vaj. do popolne izvežhanosti. Izberete si lahko za Vas najprikladnejše učne ure dopoldne, popoldne ali zvečer. Pouk v središču mesta, zato dostopen vsakomur. Prijave in pojasnila: »Instrukcije«, Kongresni trg 2/II. tel. 23-91.	2260-n
OBVEZNOST IMETNIKOV RADIJSKIH APARATOV
Dogajajo se primeri, da imetniki neprijavljenih ali že odjavljenih radijskih aparatov še vedno poslušajo na njih radijske oddaje- Opozarjamo ljudske množice, da je poštna direkcija, izhajajoč s stališča, da mora biti zapečaten brez izjeme vsak aparat, za katerega se ne plačuje naročnina, izdala sledeč postopek:
L
Vsak imetnik je dolžan prijaviti .pristojni^ pošti vse svoje radijske aparate, tudi če jih trenutno ne üporablja. Za vsak aparat, sposoben sprejemanja, mora imetnik plačevati predpisano radijsko naročnino.
Ta naročnina se plačuje redno naprej za celo koledarsko tromesečje in to najkasneje do 10. vsakega meseca prvega koledarskega četrtletja, to je do 10- januarja, 10. aprila, 10. julija in 10. oktobra.
Tistim radijskim naročnikom, ki do 10. ne bi plačali radijske naročnine, bo pošta poslala še opomin in kdor še po prejemu tega v petih dneh, najkasneje pa do 20. v tistem mesecu ne bo plačal predpisane naročnine, mu bo odvzeto dovoljenje za instalacijo sprejemnega aparata-
Njegov aparat se bo smatral kot brezpravno instaliran m bo zanj uveden za-plembeni postopek. Dolžna radijska naročnina pa se bo izterjala ‘prisilno po čl- 3 zakona o poštnih, telegrafskih in telefonskih taksah s pomočjo izvršrfih organov ljudske oblasti.
IT.
Vsak imetnik prijavljenega radijskega aparata, ki ga ne želi več uporabljati (če je postal nesposoben za sprejem ali iz drugih razlogov), ga mora odjaviti svoji pristojni pošti pismeno z 10 din kolkovano vlogo in vrniti dovoljenje za uporabljanje radijskih aparatov.
Vsak tako odjavljen radijski aparat bo pošta takoj zapečatila tako: Iz aparata se odstrani vsaj 1 žarnica. Ta se izroči imetniku radijskega aprata. ali pa se dobro zamotana shrani v aparatu- Aparat se vloži v vrečo, ki si jo mora priskrbeti hnetnik aparata sam- Nato se vreča zapečati ali plombira. Ko imetnik zapečateni aparat zopet prijavi, je le pošta upravičena dolžna odstraniti pečat vsa- . kemu radijskemu aparatu, ki ga stranka želi dati v popravilo. Cim ga imetnib prejme iz popravila ga mora seveda takoj zopet prijaviti.
Zapečatenje * in odstranitev pečata ali plombe izvrši poštni organ v prostoru, v katerem se aparat nahaja. Kjer se dostava poštnih pošiljk sploh ne vrši, pa mora imetnik prinesti svoj radijski aparat pristojni pošti.
Poštna direkcija bo smatrala odslej vsak aparat, za katerega ne plačuje imetnik naročnine in ki ni zapečaten v vreči, za brezpravno inštaliran, ga bo zaplenila, imetnika pa kaznovala s predpisano globo.
Ljubljana, 3. oktobra 1943-
Poštna direkcija v Ljubljani-
RAZGLAS O ZAKUPU LOVIŠČ
Okrajni ljudski odbor v Kamniku razpisuje oddajo v zakup okrajnih zakupnih lovišč v skrajšanem roku 7 dni v uradnih prostorih OLO Kamnik po sledečem vrstnem redu:
Dne 15. oktobra t. 1. ob 9. uri dopoldne za lovišča:
površ. najvišje letni ha št. čl- zakup.
		din
1. Županje njive 4ft(KI 2fi		3600
2. Kamnik	3500 26	3150
3. Motnik	3950 26	3555 -
Dne 15. oktobra t	I. ob 9. uri	dopoldne
za	lovišča:	
4- Zg. Tuhinj	4100 27	‘ 3690
5- Sr. vas (Loke 2160 14		1944
6. Vodice	2340 15	2106
Dne 16. oktobra t	1. ob 9. uri	dopoldne
za	lovišča:	
7. Moste	1750 11	1575
8. Zalog	2090 14	1881
9. Mengeš	2920 20	2628
Dne 16- oktobra t.	1. ob 11. uri	dopoldne
za	lovišča:	
10. Domžale	1920 13	1728
11. Dob	1980 13	1782
12- Blagovica	3170 21	2853
Dne '17. oktobra t.	1. ob 11. uri	dopoldne
za	lovišča:	
13. Lukovica	2730 18	2457
14. Radomlje	2180 14	1962
15. Ihan	1140 8	1026
Dne 17. - oktobra t.	L ob 9. uri	dopoldne
za	lovišča:	
16. Moravče	2450 16	2205
17. Peče	2960 19	2664
18- Št. Ožbald	1090 7	981
Lovišča se bodo oddala v zakup za 5 let. in sicer do 31. marca 1952. Pismene ponudbe, ki morajo biti kolkovane po predpisu, naj prinese, s seboj zastopnik lovske družine in sicer starešina in gospodar, ki bosta podpisala zakupno pogodbo,» plačala enoletno zakupnino v naprej ^ter poravnala pogodbeno takso v višini 2 •/• skupne denarne vrednosti za vso dobo zakupa. Za lovišče, ki bo ostalo brez zakupnika, se bo razpisala ponovna oddaja. y' zakup. Vse ostale informacije se dobe na okrajnem LO v Kamniku, referent za ^gozdarstvo.	2248-n
Bivšim internirancem taborišča Dachau
Slovenski knjižni zavod pripravlja za zbirko ,>Dokumentk knjigo o Dachauu. :ki 'jo bo sporazumno z redakcijo Dokumentov uredil pisatelj Ludvik Mrzel. K sodelovanju so vabljeni vsi dachauski interniranci. V teh dneh bo uredništvo Dokumentov razposlalo pisma, v katerih je okvirni načrt za zbiranje gradiva o posameznih oddelkih dachauskega taborišča in življenja v njem. Naslovljenci naj v Svojem območju pridobe čim več sodelavcev (vsem ni mogoče poslati pisem, ker niso znani njihovi naslovi), da se s knjigo o Dachauu čim dostojneje oddolžimo spominu svojih umrlih tovarišev.
Pisma 'z vabilom k sodelovanju je: i	v..-9eeh* iKd*Ä8*-
cah SKZ.

SLUŽBENE OBJAVE
OPOZORILO SKRBNIKOM VOJNIH ' SIROT
V smislu člena 15. zakona o vojnih invalidih predpisuje uredba o invalidskih prejemkih v čl. 6, da pripada otrokom padlih umrlih ali pogrešanih borcev kakor tudi otrokom umrlih vojnih' invalidov od I. do VIII. skupine (<rfP|50•/• do 100 V« ne invalidnosti) z zakonom določena invalidnina. To invalidnino prejemajo otroci brez staršev in enostranske vojne sirote, katerih mati (oz. oče) zaradi zaposlitve ne prejema invalidnine po padlem zakonskem tovarišu. Podpora znaša za enejra otroka HUM »lin. za vsakega nadaljnjega pa še 2«h» din. Otroci v zavodih in tisti otroci, ki imajo na 1700 din mesečnih doho«lkov, prejemajo polovico invalidnine. Podporo prejemajo do izpolnjenega 17 leta, če se šolajo do 23 leta. če pa so za delo nesposobni, vse dotlej, dokler nesposobnost traja.
\ zvezi s to ure»H>o pozivamo rejnike sirot in uprave vseh mladinskih »lomov, naj takoj prijavijo svoje upravičence.
Prijave se dobe pri Združenju vojnih invalhlov (pri okrajnem ali krajevnem odboru). Oddati jih je treba Invalidski sekciji vojnega okrožja, ki jih bo poslala 'Invalidski komisiji pri Štabu IV. Armije v Ljubljani. Rok za prijavo poteče 7. junija 1947. Pravočasno prijavljenim pripada invalidnina od 1. julija 1946. dalje. Zato oddajte prijave takoj!
Invalidski zakon je objavljen v Uradnem listu FLRJ št. 44 z dne 31. maja 1946. Združenje vojnih invalidov ga je izdalo tudi v posebni brošuri.
Iz pisarne Ministrstva za «oelalno skrbstvo TU-1127
PODALJŠANJE VPISNEGA ROKA V TEČAJ ZA ZDRAVSTVENE NADZORNIKE
Ministrstvo za Ljudsko zdravstvo vlade LRS razpisuje natečaj za vpis v šestmesečni tečaj za zdravstvene nadzornike-
Pogoji za sprejem: 1. starost, do 30 let. 2. srednja šola z višjim tečajnim izpitom. 3. politična neoporečnost.
Stroške oskrbe meri šolanjem ho nosilo Ministrstvo za ljudsko zdravstvo. Z 10 din kolkovani prošnji, naslovljeni na tnk. ministrstvo (Gledališka št. 11). je treba priložiti krstni list. zadnje šolsko spričevalo in opis življenja. Rok za vložitev prošnje se podaljša do 25-oktobra 1946.
1 deleženci tec'aja, ki bodo položili vse Izpite z uspehom, bodo takoj nastavljeni za okrajne zdravstvene nadzornike pri okrajnih lju»lskih odborih v Sloveniji.
Zdravstveni nadzornik bo razbremenil okrajnega zdravnika, njegova dolžnost bo: 1. sanitarna inšpekcija. 2. na»lzor nad živili, 3- zdravstveno — statistična "lužba.	TU-1134
KAZNOVANJE 2ELEZNIŠKO-PROMETNIH PREKRŠKOV
Na železniških postajah in njenih objektih se kljub večkratnim opozorilom še vedno dogajajo razne kršitve železniško-prometnih predpisov, ki v mnogih slučajih škodijo normalnemu pote.ku našega prometa in čestokrat povzročajo škodo železniški, t. j. ohčelj.udski imovini.
Zato je za zavarovanje splošne varnosti v železniškem prometu nujno potrebno pripraviti občinstvo do tega. »la upošteva železniškoprometne predpise. Ministrstvo za notranje zadeve je v sjnirazu-Tuu 7 železniško upravo izdalo posebna navodila, ki določajo za prekršitelje teh predpisov kazen na mestu kršitve. Za lahke kršitve, ki se »lajo takoj ugotoviti, izrekajo službujoči organi železniške milice denarne kazni na kraju, kjer se prekrši predpis s tem. da pozovejo kršilca s predložitvijo kazenskega listka, »la plača dolečeno kazen. Lažje prekrški n. pr. prestopanje proge na nezavarovanih prelazih. prihajanje na peron brez peron-skega listka bodo kaznovani z 10 »lin: z 20 »lin oni. ki prihajajo na nedovljenih mestih preko tirov na postajo, s 30 din vsi. ki prestopajo progo na železniških prelazih pri zaprtih zapornicah, ki skačejo na vozeči vlak ali z vozečega vlaka; s 40 »lin oni. ki prevažajo preko železniške proge predmete, ki utegnejo zaradi teže ali obsežnosti (motorni plugi, hlodi itd.) poškodovati železniške naprave in niso izpolnili potrebnih varnostnih naprav ter oni. ki ho»lijo po prostorih in krajih v območju železnice, kjer je prepovedano hoditi; s 50 din pa oni, ki zlorabijo zasPne zavore, ine«l vožnjo odpirajo vrata na potniških vozovih, plezajo v vagon ali iz vagona skozi okno ali na streho vagona, se vozijo na strehi, na stopnicah vagona ali med vagoni.
Za kaznovanje železniških prekrškov se začasno uporabljajo bloki za kaznovanje eestno-prometnih prekrškov, ki jih kršilcu predloži službujoči miličnik.
Orl discipliniranosti in samozavesti nas samih je odvisno, »la bodo v bo»Ioče ti važni predpisi bolj upoštevani kot do sedaj in potem ne bo potrebno izrekati nobenih kazni. Zavedati se namreč moramo. da je varnost prometa in očuvanje železniške t- j. občeljudske imovine, eden izmed glavnih pogojev za »iosego čimprejšnje obnove in utrditev naše ljudske oblasti.	TU-1132
AVTOBUSNA PROGA L J l B L J A N A—ŠT* S A K
Obveščamo potujoče občinstvo, da Ho avtobusna proga Ljubljana—Šušak še nadalje obratovala, dokler bodo vremenske razmere dopuščale- Presta nek obratovanja bo objavljen v časopisju.
TU-1129
POZIV PODJETJEM
Pozivamo vsa podjetja pod upravo MLO Ljubljana, ki so prejela od MIR-a obrazce za načrt proizvodnje za 1. 1947 <Pl-1. Pl-2. Pl-3 in Pl-4), da jih izpolnjeno oddajo najkasneje d*> ponedeljka 14 t. m. no 12. ure v Načrtni komisiji MLO na Mestnem trgu št. 2. soba št- 38-
VM GRADBENI INTERESENTI ki nameravajo r letu 1947 začeti ali nadaljevati na področju okrožnega mesta Ljubljana kakršnokoli gradnjo, za katere bodo potrebovali gradbeni material in strokovno gradbeno delavstvo, morajo zaradi omogočenja pravične in načrtne razdelitve razpoložljivega gradiva vseh vrst po prioritetnem načrtu najpozneje do 31. oktobra 1946 na posebnem obrazcu na kratko prijaviti to delo MLO — oddelku za gradnje (Nabrežje 20. septembra št. 2/II-) z navedbo vrste in količine potrebnega gradiva v smislu podrobnih navodil, ki so na vpogled pri vseli četrtnih in terenskih (krajevnih) LO. pri vseli gradbenih in tesarskih podjetjih na ozemlju okrožnega mesta Ljubljane ter pri podpisanem MLO — 0»ldelku za gradnje (soba št. 30). Pri slednjem se tudi dobijo potrebni obrazci in morebitna pojasnila med uradnimi urami od 8-do 14. ure.
Kdor nameravane gradnje z zahtevanimi podatki v navedenem roku ne bo prijavil. prihodnje leto sploh ne bo mogel graditi, ker ne bo mogel priti v poštev pri razdelitvi gradiva in strokovnih gradbenih delavcev-
MLO za okrožno mesto Ljubljana Oddelek za gradnje.
OTVARJA SE RUDARSKI ODSEK TEHNIČNE SREDNJE ŠOLE
Na Državni tehnički srednji šoli v Ljubljani bo v šolskem letu 1946-47 odprt rudarski odsek. Reden pouk na rudarskem odseku prične 4- nov. t- L ob 8. uri.
Prijave za vpis sprejema šolska uprava do petka dne 25. oktobra, ki iztiaja tu»li vzorce za prijavo.
Prijavi za vpis je priložiti: 1. rojstni list, 2. potrdilo o državljanstvu. 3. spričevalo o dovršeni nižji srednji šoli in spričevalo o nigjem tečajnem izpitu. 4. kratek življenjepis s podatki o udejstvovanju med okupacij»} in delom od osvoboditve «lalje. 5. »lokazilo o zaposlitvi od položenega nižjega tečajnega izpita dalje, 6. karakteristiko LMS. če prihaja učenec neposredno iz šole ali pa od sindikalne ali politične organizacije, če "je že vključen v delo, 7. izvid o aktivnem delu v mladinski delovni brigadi
Vpisovanje in plačila šolskih pristojbin (kavcija, zdravstveni sklad, zavarovanje itd.) je v ponedeljek, dne 28. okt. t. L od 9. «lo 11. ure v šolski pisarni.
Učenci, ki hočejo obiskovati rudarski odsek Tehničke srednje šole v Ljubljani, marajo imeti nižjo srednjo šolo z zaključnim izpitom in ne smejo biti nad 18 let stari. V poštev pridejo torej letniki 1931 do 1928.
Na rudarskem odseku Tehnične srednje šole v Ljubljani traja pouk kakor na ostalih odsekih štiri leta in je teoretičen in praktičen. V tretjem letniku se »leli pouk ha: 1. oddelek za rudarstvo. 2- oddelek za fužina rstvo, 3. strojno-ru-»larski oddelek. Na koncu četrtega letnika polaga učenec diplomski izpit in postane s tem rudarski tehnik. Najsposobnejšim -rudarskim tehnikom bo po izkazani »lelovni dobi v rudarski indu-striji omogočen nadaljnji študij na tehnični fakulteti.
Za socialno šibke učence je Zvezno ministrstvo za rmJarstvo določilo 20 štipendij po lUOft »lin mesečno. Zato naj reflektanti na štipendijo obenem s prijavo za vpis vlože tu»li prošnjo za štipendijo, ki ji morajo priložiti davčno potrdilo o imovinskem stanju staršev in sebe.
300 nepremičnih stotov
prodamo ali zamenjamo za dobro ohranjene premične stole. V poštev pridejo za kino ali gledališke dvorane. Obrnite se na FD Škofja Loka.
TEDEN
RDEČEGA KRIŽA
OD 1. DO. 7. DECEMBRA
1 predilniška mojstra
za bombaž s prakso iščemo za takojšen nastop. Ponudbe poslati na škofjeloško predilnico, Škofja Loka.
RADIOAPARATE
vseh vrst po maksimiranh ce vseh vrst po maksimiranih cenah — prodaja
RADIOCENTRALA A. TASSOTI, Zagreb, Ilica 146, lokal. Tel. 41-26
Pogonski plinski motor
15 ks, na pogon z ogljem, s transmisijo in jermeni, kompleten, poraba 5 kg oglja na uro — naprodaj !
JEVŠČEK, mizarstvo
NOVO MESTO
r

POZIV VSEM VOJNIM OBVEZNIKOM-ZAMUDNIKOM
Vsi vojni obvezniki-7.amu»lniki, iz okrožnega mesta Ljubljane, rojeni leta 1920—1927, ki se niso iz kateregakoli razloga do sedaj še niso odzvali naboru in niso ^služili v nobeni vojski, naj se javijo redni naborni komisiji v Mestnem domu. Krekov trg. dne 14- oktobra 1946.
RADIO LJUBLJANA
569 ni/449 m
SPORED ZA NEDELJO
8 Ne«leljski jutranji spored. 8.30 Napoved časa. vesti, objave in pregled sporeda- 8 45 Lahko glasbo izvajajo godbe na pihala. 9 Sindikalna ura. 9.30 Umetne slovenske in ruske pesmi poje Komorni zbor RL iK>d vodstvom Cirila Cvetka. 10 Jz slavnih dni naše borbe za svobodo.
10.30	Pesmi jugoslovanskih narodov. 10.45 Reproduciran simfonični koncert. 11 Beethoven i Prometej — uvertura, Beethoven: Klavirski koncert štev. 5 v es »luni. Igra Newyorska filharmonija, dir. Fritz Reiner, solist Rudolf Serkin. 11.30 Iz življenja bratskih narodov naše domovine. 12 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 12.30 Napoved časa in poročila-12-45 Glasbene stike in intermezzi. 13 Pol ure za najmlajše 13-30' Kar si kdo želi.
14.30	Napoved, časa in poročila. 14-45 Poje vojaški zbor bolgarske armade. 15 Radijsko netieljsko popoldne. 18 Pester spored lahke iu plesne glasbe, izvaja Plesni orkester RL pod vodstvom Bojana Adamiča. 18-30 Vprašanja naših dni: O tujih četah na tujih nesovražnih ozemljih (iz 'Pravde ). 18-45 Jugoslovanske narodno pesmi- 19 Iz obnove in izgradnje naše domovine. 19.30 Četrt ure lahke glasbe. 19.45 Napoved časa in poročila. 20 Pren-os iz ljubljanske opere. Verdi: »Traviata«. 22 Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda. 22.15 Glasbena medigra. 22-20 Današnje športne vesti. 22.25—24 V plesnem ritmu »lo polnoči.
SPORED ZA PONEDELJEK
6 Veselo na «lelo. 6.15 Napoved časa, vesti in pregled sporeda. 6.30 Zgodnji jutranji koncert- 6.45 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 7—8 Pisan koncert na ploščah, vmes ob 7.30 Napoved časa, vesti in radijski koledar. 12 Lahko glasbo izvaja Trio RL. 12-30 Napoved časa in poročila. 12 45 Glasbene slike. 13 Lahka glasba, mali oglasi in objave- 13.30 Reportaža iz fizkuhture. 13.45 Slovanske operne arije- 14 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjetsko zvezo. 14.15 Glazunov: Stenka Razin — simfonična pesnitev. 14.30 Napoved časa in poročila. 14 45—15 «, Otroške pesmi Musorgskega in Grečaninova poje Majda Lovšetova, pri klavirju Samo Hubad.
17.30	Smetana:	>Šarka«. Iz simfonične
pesnitve -Moja domovina«. 17.45 Ljudstvo zahteva kazen za vse vojne zločine. 18 Lahka glasba na ploščah. 18-15 Literarna ura: Fojan Peček, bere »Rusko humoresko . 1830 Robert Schumann:	Otroški
prizori — skladbe za klavir. 18.45 Mladina v boju in delu za srečno bodočnost-19_ Bolgarske narodne pesmi. 19.15-vProučujmo naše zakone. 19.30 Skladbe za orgle 19.45 Napoved časa in poročila. 20 Vokalni koncert Rudolfa Francla. pri klavirju Mito Zebre. 20.20 Schubert: VIII. Simfonija v H molu. 20.45 Glasbena medigra. 21 Violinski koncert Alija Der-melja. pri klavirju- prof. Pavel Sivic. 21.20 Pester spored brez odmora. 22 Napoved Časa. vesti, objave in pregled sporeda. 22.15—23 Iz del Sergeja Prokofjeva.
ZAHVALA
V žalosti javljamo, da je odšel za ljubljenim zetom moj ljubi mož
Franc Grm
Zato vsem. ki so nam pomagali in ga na njegovi zadnji poti počastili, srčna hvala!
ZAGORJE OB SAVI, dne 11. oktobra 1946.
RODBINA GRM-GEHERT IN OSTALO SORODSTVO
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega ljubljenega dobrega očeta, strica
m svaka
Josipa Pintarja
sodnega uradnika
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakor koli sočustvovali z nami in spremili predragega pokojnika v tako lepem številu na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, zlasti pa še predsedniku sodišča tov. Kostanjevcu za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu ter vsem njegovim tovarišem.
Zahvaljujemo se tudi Čč. duhovščini, primariju bolnice tov. dr. Kiiharju in bolniškim sestram, ki so mu lajšali trpljenje v njegovih zadnjih dneh.
V PTUJU, dne 10. oktobra 1946.
ŽALUJOČA ŽEJNA JULIJANA, OTROOI IN OSTALO SORODSTVO
OPOZORILO!
Vse, ki se pismeno čajo na nas s prošnjo, naj jim sporočimo NASLOVE MALIH OGLASOV prosimo, da priložijo
4.- din
za o dgovor.
(lahko v znamkah).
Obveščamo vse, da bo vsak odgovor izostal, ako znamka ae bo priložena.
OGLASNI ODDELEK SLOV. POROČEVALCA, 3ELENBURGOVA UL. S Lv	- J
Večja papirna industrija
na deželi
išče za čimprejšnji nastop
1
strojnega
tehnika
z absolvirano srednjo tehnično šolo —- strojni ali elektrotehnični oddelek. Lahko tudi brez prakse.
Ponudbe na oglasni oddelek Slovenskega poročevalca« pod značko »Papirna industrija«.
Sindikat rudarjev svinčenega rudnika v Mežici
zaposli
pevovodjo
in za izpopolnitev svoje godbe sledeče
godbenike:
FLAVTISTA
ES-KLARINETISTA
B-KLAKINETISTE
KRILOVKO
EUFONISTA
ROG
ES-TROBENTARJA
B-POZAVNISTA
F-BASISTA
Prednost imajo godbeniki, ki obvladajo poleg navedenih pihal še kakšno godalo (violino, violo ali čelo). Pismene ponudbe je nasloviti na: »Sindikat rudarjev svinčenega rudnika v Mežici«.

Po težki bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari oče in brat
LEOPOLD JUH
žel. uradnik v pokoju
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 13. t. m., ob 15.30 uri z žal, kapele sv. Marije, k Sv. Križu.
Ljubljana, Litija, . .
dne 12. oktobra 1946.
Globoko žalujoči: MARIJA, žena; MILENA, ERNA, hčerki; ANA JUH, sestra, in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili na zadnji poti našega nesrečnega, nadvse ljubljenega sina, moža
Pepija Gabra
mu poklonili obilo najkrasnej-šega cvetja in nas na kakršen koli način tolažili, iskrena hvala!
Zahvaljujemo se tvrdki »Sadje« in njenim nameščencem, posebno še tov. Steblovniku in tajniku Gorjupu za ganljiv poslovilni govor.
Trnovlje, 11. oktobra 1946.
Žalujoča žena MARICA, starši In ostalo sorodstvo.
PROŠNJE — VLOGE
informacije, intervencije, kalkulacije, poenoteno računovodstvo, agrarna reforma — ter vsa trgovsko-obrtna posredovanja ZAJC LOJZE, kornere, pisarna, Gledališka uL 7, teL 46-14.
Rožiče
zmlete in druge dišave, kavin nadomestek dobavlja
L NEMET
ZAGREB. Primorska 5 — Tet 41-94
Kotlarskega ali kleparskega pomočnika
spre j me
JOSIP OTOREPEC
ZA GRADOM 9

Tehnika
išče za takojšnji nastop
TOVARNA „SETA“ Tacen
St. Vid nad Ljubljano

DIVJI
KOSTftNJ
prevzema v dopoldanskih urah Semenarna za Slovenilo,
Gosposvetska c. št. 5
Kupimo
DVOSTANOVANJSKO
VILO
oddaljeno kakih 15 minut od centra v Ljubljani
Ponudbe na
GOSPODARSKI URAD FZSZ
Ljubljana, Levstikova 25
llimilllllllllllllllllMIIIIMIIIIIIIIIIIIIUIHIIIIIIUlM
Večja papirna industrija na deželi
išče za čim prejšnji nastop: 1 RAČUNOVODJO 1 OBRATNEGA KNJIGOVODJO
1 KORESPONDENTA, PO MOŽNOSTI PRAVNIKA 3 PISARNIŠKE MOČI Z ZNANJEM STROJEPISJA IN STENOGRAFIJE
Ponudbe na oglasni oddelek »Slov. poročevalca« pod značko »Papirna industrija«.
________miiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii
DRŽAVNO TRGPVSKO PODJETJE
»KOLONIALE«
CENTRALNA
UPRAVA
LJUBLJANA TYRSEVA 31
špecerijsko
kolonialno
delikatesno
blago
Podružnice:
CELJE, Kidričeva ulica 2, teL 226 HRASTNIK št. 230 JESENICE, Gosposvetska cesta 28 KRANJ, Prešernova ulica 1, teL 347 LJUBLJANA, Vodnikov trg 4,
tel.	35-87
MARIBOR, Gosposka uJL 7, tel. 20-88 MARIBOR, Meljska c. 2, teL 23-52 PTUJ, Slomškova ulica 9 GORNJA RADGONA, Spodnji Grl« 3 SLOV. BISTRICA, Mestni trg 12 SLOVENJGRADEC, Francetova uL štev. 35
SLOV. KONJIC® št. 42 ŠOŠTANJ, Prešernov trg 5, teL 7 ZAGORJE, Toplice 152
Vse naše delo — za ljudstvo!
Dr. Beniamin
specialist za ženske bedemi in porodništvo v Mariboru — Tomšičev drevored 13
zopet ordinira
Kolesarji, pozor!
Pohitite z nakupom refleksnih stekel, s katerimi morajo biti po odredbi Narodne milice v Ljubljani
opremljena vsa dvokolesa.
Cene komadom od 8.— do 43.— din. Mehaniki in trgovci dobijo popust. Za nakup se priporoča
„TRIGLAV“
RESLJEVA 16
Sporočam eenj. strankam, da ženski FRIZERSKI SALON
»KARMELA«
RIMSKA CESTA 24 zopet redno posluje. Se priporočam.
V
rovarna ▼ Ljubljani
potrebuje
skladiščnega
uradnika
(vodjo skladišča)
Potrebno delno poznanje kovinske stroke. Nastop takoj! — Pismene ponudbe na ogl. odd. »Slovenskega poročevalca«'- pod značko »Nujno«.
SIRKOVE METLE
Z DOLGIMI ROČAJI NUDI V PRVOVRSTNI IZDELAVI PO ODOBRENIH CENAH V VELIKIH KOLIČINAH TVRDKA BRACA ŽTVANOVTC, ZEMUN, ALEKSANDROVA CESTA 4
alkoholni kis
od 8 din za liter nudi
SIRENA D. D.
ZAGREB — BUŽANOVA 22
TELEFON 76-82 i...................
PROIZVAJALEC je najboljši porok za solid)* in najcenejši nakup PREPROG
PROIZVAJALNA ZADRUGA PREPROG Z O. J. IZ VASI MRZOVIC BO ODPRLA V KRATKEM SVOJO LASTNO PRODAJALNICO IN POPRA VLJALNICO PREPROG
V LJUBLJANI, MESTNI TRG is
V? *
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
S NOVA ŠTEVILKA
»MLADINSKE REVIJE«
V teh dneh je izšla nova številka »Mladinske revije«. Poleg bogatega leposlovnega dela prinaša tudi zanimive članke s področja znanosti, umetnosti in kulture. Revijo so ilustrirali naši najboljši likovni umetniki.
»Mladinska revija« je list za književnost in kulturo naše srednješolske, študentske, delavske in kmečke mladine. Dobite ga v vseh knjigarnah, naročite pa pri upravi, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6.
Znane SARAJEVSKE PREPROGE
stalno na zalogi. Garniture za spalnice v vseh barvah in vzorcih, ročno delo, čista volna, impregnirane proti moljem, stalne barve, bo najcenejše.
Državnim uslužbencem in nameščencem sindikalnih organizacij dajemo na dolgoročna odplačila v 24 mesečnih obrokih.
Vsa popravila vseh vrst preprog izvršujemo strokovno.
Prodajalna Državne tkalnice preprog, Sarajevo, LJUBLJANA, Dalmatinova ulica štev. 13, zraven hotela Štrukelj
ZAHVALA
Vsem, ki so sočustvovali z nami ob smrti naše ljube •
mame,
ji poklonili lepo cvetje in vence, ji zapeli v slovo, jo pospremili na zadnji poti in molili zanjo, se iskreno zahvaljujemo.
Ljubljana, 10. oktobra 1946.-FAGANELOV!
Državno podjetje »SEMENARNA ZA SLOVENIJO«
Nakup in prodaja
SUHIH GOB '
oddelek PREČNA ULICA 4, LJUBLJANA
(GOSAD) — Telefon štev. 23-29
stalno kupuje snhe gobe letnika 1946, jesenske in poletne, ter jih plača po najvišjih, od Urada za cene pri predsedstvu vlade LRS določenih cenah.
Iščemo za takoj
1 elektromotor
s 60 Ks., napetosti 380 V od 50 Hz.
Po možnosti s 750 obrati.
Ponudbe poslati na:
PARNA CIGLANA PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE Cerje Tužno pošta Cerje Tužno
Zahvala
Vsem, ki ste globoko sočustvovali z nami, ko je prenehalo biti zlato krce našemi nepozabnega
Berger Ivana ml.
vsem, ki ste mu izkazali pozornost ip dobroto v težki bolezni, ga spremili v poslednji don^ in ga zasuli z gomilo cvetja in vencev, se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom tov. dr. Jenšterlu za neumorno požrtvovalnost in tov. dr. Krasniku, dalje pevskemu društvu »Zarja«, rudarski godbi, tov. Gradišniku in inž. Pinteriču za lepe, v srce segajoče poslovilne besede.
Ob tej težki uri so nam bila dejanja in zadržanje njegovih zvestih prijateljev v veliko uteho.
Vsem tisočera hvala!
TRBOVLJE, dne 10. oktobra 1946.
ŽALUJOČI OSTALI
j Jka&Loj§&4.
SLUŽBO IŠČEJO
MESTO NATAKARICE kjerkoli, najraje na deželi, iščem. Naslov y podruž. »Slov. poreč.« Trbovlje pod »Vsestransko zanesljiva«.	22.733-1
PISARN IŠKA MOČ s 15 letno prakso v knjigovodstvu, blagajniških delih, obračunavanju mezd in vseh drugih pisarniških delih, išče zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Bodočnost«.	22.70C-1
BOUSE DEKLE, vajeno hišnih in gh-spodinjskih del išče zaposlitve za dop. ure za hrano in majhen mesečni honorar. Ponudbe na egi. odd. »Slov. poročevalca« pod značko »Vsestransko zanesljiva«.	22.694-1
BRIVSKI POMOČNIK, prvovrsten delavec, starejša moč, išče stalno službo.' Nastop laliko takoj ali po dogovoru. Naslov: Filip Sečnik, Guštanj št. 2. 22.715-1 FRIZERKA, perfektna za vsa ženska dela, išče samo stalno službo. Nastop lahko takoj ali po dogovoru. Naslov: Elizabeta Počivalnik, frizerka. Dravograd -Meža.	22.716-1
SAMOSTOJNA KUHARICA, ki opravlja vsa hišna dela, pridna, poštena ln zanesljiva išče mesto pri manjši rodbini v Celju ali bližini. Nastop takoj. Naslov v podr. »Slov. poroč.« Celje. 22.816-1 ŠOFER. 22 let star. z nekoliko prakse v mehaniki, 'išče službe. Naslov v ogl. odd. Slov. poročevalca«.	23.034-1
PRVOVRSTEN HARMONIKAR (kroma tič-na harmonika) išče primemo službo v kavami ali kjerkoli (tud: izven Ljubljane). Razen tega se želi pridružiti tovarišem godbenikom. Ponudbe na ogl. odd. -Slov. poročevalca« pod »Harmonikas«.	22.964-1
KOLAR, vajen vseh strojev z-% obdelovanje lesa in dela pri avtomobilih, išče službe. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Kolar«.	23.041-1
16 LETNO DEKLE, pošteno, delovno, se želi izučiti v trgovini z mešanim blagem. Po možnosti hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na Leda Ferfolja. Harenberg 97.	23.047-1
TRGOVSKA POMOČNICA, vestna 'in zanesljiva, zmožna tudi samostojnega vodstva v vsakršni panogi, išče takojšnje zaposlitve. Ponudbe £od značko »Polda« zia ogl odd' »Slov. poroč.« 22.993-1 FRIZERKA moške in ženske stroke išče. takojšnje zaposlitve v Ljubljani. Rezi' Fermolšek, Poljčane.	22.957-1.
KUHARICA, spretna, mirna, čista, išče mesto k samski osebi alj kamorkoli. Naslov v ogl. odd. «Slov. por.« 22.926-1
SLUŽBO DOBE
MLAJŠO GOSPODINJO, pošteno in pridno za takoj išče trgovec. Ostalo pismeno. Ponudbe z naslovom na Trgovina vreča Glibe, Zagreb. Vlaška 31.	22.723-2
ZA IZDELAVO FINEGA SPEHANEGA POHIŠTVA dobita dva izurjena pomočnika takojšnjo namestitev. Polak Jifrij. mizarstvo Kranj.	22.804-2
VEČ SAMOSTOJNIH RADIOTEHNIKOV IN KONSTRUKTERJEV za orodje, enega samostojnega rezkarja m enega strugarja za struženje sprejmemo takoj v službo. Obširne podatke o dosedanji praksi ln zaposlitvi poslati na tovarno za elektrotehniko ln fino mehaniko »Iskra«. Kranj.	22.653-2
KNJIGOVODJO-KINJO - BILANCISTA, z večletno prakso, veščega poenotenega knijgovodstva in ostale administracije, ln BLAGAJNIKA-ČARKO s prakso, dobro izurjenega v obračunavanju mezdnih izplačilnih list. išče za takojšen nastop »USTROJ«, drž. traktorska postaja v Brežicah. Prošnji je treba predložiti der kaze o službovanju ln karakteristiko. Plača po dogovoru.	22.645-2
MOJSTRA (vremega) za tovarno kvasa iščemo. Nastop takoj. Tovarna kvasa, A. Kanc. Mengeš.	22.170-2
RAZPIS! Okrožna zveza živinorejskih zadrug v Novem mestu razpisuje mesto veznoga mlečnega nadkontrolorja. Ponudbe z navedbo šolske izobrazbe in dosedanje prakse poslati na naslov zveze.	22.-±8 7-2
ŽAGARJA, zmožnega del na žagi veneci-janki na turbinski pogon, sprejmem takoj-. Stanovanje v hiši! Eriah Valentin, Zg. Plavž 15. Jesenice. 22.657-2 IZVEŽBANEGA ŽREBČARJA. konjarja in hle-varj a-mclzača išče Državna kmetijska šola Sv. Jurij pri Celju za takoj.	22.821-2
DEKLE ZA SLAŠČIČARNO iščem. Prednost imajo trgovsko izobražene. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	22.97G-2
DOBRA FRIZERKA dobi stalno zaposlitev. Fr. Žabjek. Ljubljana, Krakovski nasip 26.	22.838^2
ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj za boljša dela. Prednost ima samo boljša moč. Krmelj Andrej, splošno čevljarstvo Škofja Loka.	23.007-2
AVTOMEHANIKA - ŠOFERJA, samo preizkušena. sprejmemo takoj za Maribor, za kontrolo vozil in 4 delavce za Ljubljano. za splošna dela v podjetju. Ponudbe pod »Mehanik-šofer-delavec« na • ogl. odd. »Slov. poroč.«.	23.006-2
POSTREŽNICO za štiri dopoldanske ure iščem. Pogoj je dobra perica. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 23.C4G-2 HIŠNIKA, samskega, veščega oskrbovati centralno kurjavo, sprejmem takoj. Zglasi naj se v Cigaletovi ul. 5/1.. levo.	22.994-2
INDUSTRIJSKO PODJETJE v Ljubljani sprejme mlajšo pisarniško moč. začetnico s popolnim znanjem stenografije in. strojepisja. Lastnoročne ponudbe pod »Kemija« do 15. t. m.	22.995-2
KLJUČAVNIČARJA z znanjem železostru-garstva išče za takojšen nastop. Belokranjska železo livar na. Črnomelj. Stanovanje in hrana preskrbljena. 22.937-2 SEDLARSKE IN TORBARSKE POMOČNIKE sprejmemo takoj. Prednost imajo demobiliziranci iz JA. Pismene ponudbe z navedbo strokovne kvalifikacije in življenjepisom dostaviti osebno ali pismeno Mestni sedlarski in torbarski delavnic:. št. Vid (preje Koščak). 22.8912 SAMOSTOJNI PRECIZNI MEHANIK, vešč v popravilu pisalnih in računskih strojev. dobi stalno namestitev pri Narodnem magacinu v Ljubljani, Wolfova 1. Tehnični odsek.	23.019-2
RAZNAŠALCA ALI RAZNAŠALKO za raznašanje časopisa po mestu v popoldanskih urah takoj sprejmemo. »BORBA«. Poljanški nasip 10.	*	22.742-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem.
Zglasiti se Sv. Petra cesta 12.	23.033-2
DVA KROJAŠKA POMOČNIKA za splošna dela sprejmem takoj. Dolinšek, krojač, •Tržič.	?	22.935 2
TRGOVSKA POMOČNICA izvežbana v delikatesni in špecerijski stroki, dobi službo. Ponudbe" na ogl. odd.’ »Slov. poroč.« pod »Špecerijskastroka«. 22.978-2 NATAKARICO za takoj išče restavracija Šmartno pri Slovenjgradcu. 22.960-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO, samostoj-• no. ki ima veselje do malega urejenega gospodinjstva, sprejmem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na »Slov. poroč.« pod značko »Na Gorenjsko«.	22.946-2
SLUŽKINJO za vsa kmečka dela iščem. Zavašnik Alojz, Glince 12 pri Drav ljah.	22.943-2
ORODNEGA IN STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA iščem za takojšen nastop. Naslov v podužnici Celje.	22.952-2
PRIKROJEVALKO PLETENIN iščem za takoj. Ponudbe pod »Izvežbana« na ogl. odd. »Slov. poroč.«	22.921-2
VAJENCI
KOVAŠKEGA VAJENCA sprejmem takoj, najrajše z dežele. Bolta Stanko. Hrastje št. 13 pri Ljubljani.	23.014-3
17-LETNO DEKLE z 1 letom učne dobe se želi nadalje izučiti v šiviljski obrti, najraje v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«	22.982-3
ZASLUŽEK
ŠIVALNI STROJ Vam očistim, popravim. Oddajte naslov v ogl. odd.' »Slov., poroč.« pod »Poceni Vas obiščem«. 22.885-4
PRODAM
PERJE VSEH VRST do naj finejšega belega puha kupite pri tVTdki Vončina. Pre_ šemova ulica št. 16.	S. P. 98-5
DVE NOVI, SVILENI ODEJI prodam. Kogej, Mestni trg 20/1.	—/5
STRUŽNICE excencei stiskalnice shapin ge. vrtalne ln druge stroje dobavlja Gustav Levičar Ljubljana Medvedova 14. telet. st. 34-61.	S. P. 92
PUH PERJE, prodajamo. Trgovina »Julijana«. : Frančiškanska ulica št. 3. hotel »Slon.«	S. P. 15-5
2 ŽELEZNI PEČI in gasper prodam. Primemo za lokal ali delavnico. Naslov v ogl. odd. Slov. poroč.«	22.925-5
ŠIVALNI STROJ prodam. Ogled od 13. do 14.30 ure. Naslov v ogl. odd. »Slovenskega poročevalca«.	22.924-5
DOJENČKOVO POSTEUICO na koleščkih prodam. Ogle dod 13. do 14.30 ure. Naslov v ogl- vdd. »Slov. porvć.« 22.923-5 MOŠKO KOLO, malo rabljeno, po ugodni ceni prodam. Štefanova 7.	22.922-5
ŠEST OKEN, rabljenih, v dobrem stanju, s steklom, ugodno proda Remškar, Ljubljana, Vič 77.	22.920-5
SPALNICO, orehov furnir, .politlrano, proda mizarstvo’Gutnik, Poljane štev. 30. Št. Vid	22 919-5
MOŠKI ZIMSKI PLAŠČ, temnosiv. za srednjo postavo, prodam. Cirü-Metodo-va 23/III. levo.	22.918-5
OTROŠKO POSTELJICO z 2 predal., mre žo in modrecem predam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«	22.917-5
MOŠKO ŠPORTNO KOLO »Zenit« in' globok predvojni otroški voziček prodam. Parmova 22 /II, desno. *	22.916-5
PSIČKO FOKSTERJERKO prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«	22.933-5
SESALEC na prah ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.« 22.931-5 MOŠKO ZIMSKO SUKNJO za srednjo postavo, otroško stajico ugodno prodam. Naslov v 'ogl. odd. »Slov. por.« 22.930-5 ČEVUARSKI STROJ znamke »Singer«, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Polakova 13, Pančur.	22.928^-5
ŠTEDILNIK, kroman, za vzidavo proda Šetina. Zaloška 10.	22.927-5
PLOČEVINASTA SEDEŽNA BANJA se proda. Naslov v ogl. odd. Slovenskega poročevalca«.	22.941-5
.ČEVUARSKI ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen .prodam. Proizve se: Stražar. Domžale, Kolodvorska cesta.	22.940 a
JEDILNICO, črno. dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. prce.«	22.939-5
GLOBOK VOZIČEK, nov, prodam. Igriška ul. 6. dvorišče levo.	22.938-5
HARMONIKO, diatonično, -3vrstno, skoraj novo, pro dam. Zajc Majda, Medvedova. 23 (od 11.—15. ure).	22.959-5
UMIVALNIK ,z marmornato ploščo, veli ko ogledalo, umivalno posodo, zastavnik za peč. stiskalnico za domačo porabo radi selitve ugodno proda Stibernik,* Ljubljana VII, podaljšek Aleševčeve ul. št. 40.	22.958-5
ROČNA STANCA in skobelnik se proda.
Turk Štefka. Malgajeva 10.	22.912-5
SPALNICO, dobro ohranjeno, kompletno, z modreci, (prodam, šmartinska c. 62, bivši blok.	22.97S-5
RADIO APARAT znamke Philips, 6-cevni, 4 valovi, leipe oblike, prodam. Zelena jama, Tovarniška 11, klet. 22.976-5 GUMI VOZ, nosilnost 3000 kg. proda Pirš.
Tesarska 7.	22.975-5
PISALNI STROJ, velik, prodam. Ljubljana,'Zrinjskega c. 7. priti. levo. 22.974-5 NOVE DEKLIŠKE ŠKORNJE štev. 37—38, nov dekliški plašč, predvojno blago, zavese za 2 okni, črno suknjo. 2 stara plašča in nekaj obleke za deklico prodam. Pugljeva 25. Kodeljevo.	22.973-5
KRMILNO PESO proda Marija Pečar, št. Vid 10.	22.900-5
SPALNICO IN KUHINJSKO OPREMO proda mizarstvo Velkavrh, Krekovska ul. 7. Ljubljana.	22.991-5
SPALNICO, kompletno, dobro ohranjeno, ugodno proda Golob,- Vodovodna ulica št. 66.	22.99G-5
ZIMSKO ČRNO SUKNJO prodam. Vič, Tržaška 107.	22.989-5
KRAVO prodam. Naslov v ogL odd. »Slov.
poroč.«	22.988-5
PIANINO odličnega tona. skoraj nerabljen. metalna plošča, naprodaj. Jurčičev trg 3/II. od 14.—17. ure.	22.987-5
löoo ČEBULIC GLADIOL z velikim eve-vom. tulipane, krokus. muscari, narcise, klematis modre in rdeče in visoke vrtnice oddaja Polše Malavas 40, p. Ježica. Istotam nove lesene stopnice, napol zavite.	22.986-5
ŽFLEZNO PEČKO s cevmi, skoraj novo, .prodam. Jerančič. Karlovška 8. 22.985-5 KROŽNI PLETILNI STROJ št. 8 za nogavice, skoraj nov. prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«	22.984-5
ŽENSKO KOLO, nemške znamke, prodam.
Celovška cesta 55-1.	22.981-5
KOŽUHOVINAST - OVRATNIK (skunks), dobro ohranjen, in žimnico prodam. Naslov v ogl. odd. »Slovenskega poročevalca«.	23.017-5
ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen, poceni prodam. Podjunska 12.	23.012-3
KUHINJSKO OPRAVO, novo. prodam.
Naslov v ogl. odd. »Slov. por.« 23.011-5 18 NOVIH LEPOSLOVNIH KNJIG "prodam. Kavčič, Večna pot 32.	23.010-5
HARMONIKO Hohnher, 24 basov, otroško in Radioaparat Körting, 4+1-cevni prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	22.992-5
GLOBOK VOZIČEK, slamnat, provvrsten material, prodam. Groharjeva 21 (srednji zvonec).	23.026-5
ŠPORTNI VOZIČEK, dober material, prodam. Groharjeva ulica 21 (srednji zvo nec).	*	23f.025-5
ŠIVALNI STROJ »SINGER«, v odličnem stanju, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«	23.023-5
FRIZERJI! Inventar za ženski in moški salon naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Slovenskega poorčevalca«.	23.021-5
ŠIVALNI STROJ prodam za 3000 din. — Frankopanska 11. priti, desno. 22.883-5 JEDILNICA. »Biedermeier«, kompletna, prekrasna, hrastova, kompletna spalnica iz mehkega lesa, lepa masivna ku hinja ter druge različne gospodinjske potrebščine na »prodaj. Informacije vsak dan od 9. do 14. ure Koiinšek. Tyršera c. 17. dvorišče. .	22.876-5
ZIBELKA za otroka do leta starosti, pravkar izgotovljena, poslikana v narodnih ornamentih, naprodaj. Naslov: Gubčeva ul. 10/1.	22.872-5
ROČNI VOZ, nosilnost 600 kg, prodam. Informacije se dobi: Ekspediit. šelenbui-gova 6/1.	22.875-5
PLINSKI ŠTEDILNIK na štiri plameni s pečnjakom, najboljše ohranjen, prodam. Ogled v skladišču. Plinarne, Resljeva cesta.	22.889-5
FADIO. prvovrsten. 3 valovne dolžine, z magičnim -očesom. naprodaj. Ogled dnevno od 17. ure dalje. Jamikova ulica 15. visoko pritličje.	22.887-5
PAPIGI, dve mladi samički, poceni odstopim. Naslov v ogl. odd. »Slovenskega poročevalca«.	22.881 5
TRGOVINA »OGLED«, nakup in prodaja rabljenih predmetov, Mestni trg 3. vhod skezi vežo, proda: 2 omari, poljsko posteljo, kuhinjske omarice, belo klopco, razne mize. mizico za pisalni stroj, kuhinjske stole, pupo za šiviljo, električne svetilke, nagrobne svetilke, plinski rešo s 3 grelci, volneno žimnico, šport ni voziček, otroški košari, lepo otroško posteljo, sobno kredenco, stensko uro in drugo.	22.880-5
RADIO »MINERVA« 4+1, magično oko z jeklenkami prodam. Orel. Vidovdanska 22, trgovina.	22-866-5
PISALNI STROJ »Stoewer«. prenosljiv, skoraj nov. prodam. Naslov v ogl. oddel. »Slov. poročevalca«.	22.857-5
PISALNI STROJ, skoraj nov, prenosljiv, ugodno prodam. Ambrožev trg 3/1.. levo. Cukrarna.	22.856-5
JEDILNICA, hrastova, zelo poceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Sloven, poročevalca«. Ogled od 12.—16.	22.840-5
PRVOVRSTNI ČELO z lokom prodam. Poizve se Florijanska 21. Šavel ali Šugi, Murska Sobota.	22.832-5
NEKAJ JAVORJEVIH IN LIPOVIH PLOHOV prodam. Ankerst Franc. Vopolje 1. Komenda pri Kamniku.	22.824-5
LICITACIJA. »Kot-eks«, Direkcija Ljubljana. Pred škofijo št. 1 bo v svojih pisarniški hprostorih prodala na licitaciji rabljene vreče iz jute dne 16. oktobra 1946. ob 10. uri. Naprošamo interesente za udeležbo. Uprava.	22.810-5
HARMONIKO, diatonično, skoraj novo. prodam. Ahčin Marija, gostilna. Sv. Duh 10. p. Škofja loka.	22.803-5
MOTORNO TR3KOLICO za razvaža nje blaga do 700 kg v zelo dobrem stanju ugodno proda Ileršič. komisijska trg. strojev. Ljubljana, Rimska cesta 13. tel. štev. 37-55.	22.756-5
SPALNICA -hrastova, masivna s trodelno omaro in spalnica iz mehkega lesa. ple-skana v narodnem slogu, zelo malo rabljeni, prodam. Sever. Gosposvetska cesta 5.	22.684-5
STANCO, ročno tlačno črpalko z manometrom in navojna rezila, prodam Prezelj, Resljeva 30, dvorišče.	22.665-5
WERTHEIM BLAGAJNA, večja, ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Sloven, poroč.«.	22.564-5
PERJE — PUH, kemično čiščeno. dobite pri »OBNOVA«. Maribor. Jurčičeva ulica 6.	22.056,5
RADIJ SEŽE APARATE najboljših svetov, nih tovarn. Blaupunkt, Telefunken. Minerva.. Ingelen. Siemens itd. prodaja »Nova Tehnika« Zagreb, Ulica Crvene Armije br. lla. (bivša Zvonimirova).	21.746-5
ŠIVALNI STROJ z okroglim čolfiičkoni prodam. Naslov v ogL odd. »Slov. poročevalca«.	22.777-5
MEHKO ŠPERANO SPALNICO ugodno prodam. Naslov v podr. Celje. 22.592-5 KOŽUHOVINAST PLAŠČ (zajček) ženski za manjšo postavo prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 22.683-5 VELIKO IZBERO RADIJSKIH APARATOV (po ugodnih cenah dobite pri »Kristal«, Rade Končara 48.	22.654-5
IZLOŽBO v premeru 2.30X2.05 svetlobe, 1 vrata, 1 okno s steklom 1J50X1.05 in 1 roleto 2.60X2.20 v dobrem stanju ugodno naprodaj. čirče, številka 110. Kranj.	22.618-5
KRMILNO PESO »rumeno« prodam. Poizvedbe v trgovini štular. nasproti Sv. Krištofa«	*	22.776-5
MOŠKO KOLO, skoraj novo, naprodaj-Ogled delavnica Goreč, Gosposvetska c. 14. r	22.744-5
PISALNI STROJ. Rheinmetall, prenosljiv, rabljen, prodam. Ogled Goreč. Tyr ševa 1.	* 22.743-5
VINSKE SODČKE 40—45 1, brezhibno tehtnico 1000 kg, lep železen štedilnik znamke »Zenith«. parilni kotel, lege in drug vinski - inventar proda v. Braz, Medvedova 7. Ogled od 3.—6, popoldne. Informacije Puharjeva št. 3. samo dopoldne.	22.649-5
PHYLODENDRON, lep, visok, primeren za okras slavnostnih dvoran ali predsobe. prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov, - poročevalca«.	22.713-5
KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ »Singer« in delovno mizo prodam. Ogled do 2. popoldne. Ivanka Remškar. Tržaška cesta 79.	22.714-5
DVE OMARI, kuhinjsko kredenco, salonsko garnituro z mizo. pisalno mizo. posteljne blazine in električni štedilnik prodam. Carja Dušana štev. 18. Beži-• grad.	22.829-5
BELO ČISTO SVILO, primerno za poročno obleko in blago za srajce predam. Naslov v ogl. odd. »Slov. pereč.« 22.828-5 MED. cvetlični dobite v prosti iprodaji v Medarni. Ljubljana. Židovska ul. 22.826-5 ŽAGO, venecijalko na električni pogon ln nemontiran polnoj armen,ik širine 45 cm prodam. Naslov v oodruž. Celi e. 22.815-5 MOŠKE KLOBUČEVINASTE ŠKORNJE, nove, štev. 43. pripravne za branjevce, ugodno prodam. Naslov v oglas, oddel. »Slov. poročevalca«.	22.793-5
OTROŠKO POSTELJICO, zložljivo, nov izum, prodam. Cankar, mizar. Gunclje. Št. Vid.	22.781-5
KOMISIJSKA TRGOVINA HINKO PRIV-ŠEK, Sv. Petra nasip 29, pri Zmajskem mostu tel. 33-43, prc-da: pisalne, šivalne, vrtalne stroje, primež sporedni ustje 10 cm, harmonike klavirske, diatonične otroške, citre, gosli, salonske in ročne gramofone, likalnik na oglje in plin, slike, lestenc, sesal ko za prah. preproge. odeje, otročje, ženske in moške plašče, obleke ženske in meške, čajne mizice, pleskane v raznih barvah, žepne ure, medeninaste- možnarje. daljnoglede, fotoaparate, otročje vozičke, plinski rešo fotelje tapecirane, radio ap&rate, ogledalo, apajalne svetilke, razmnoževalni aparat z matricami, nagrobno svetilko, kovčeg, večji. usnjen, šah. pečico na petrolej, ženski krznen plašč, svetilka za obsevanje (Kvarzlampe orig. Hanau) 110 in . 220 volt 600 svečno. nalivno pero, el. namizne svetilke in’ kar. bidke za ribolov.	22.833-5
ŠIVALNI STROJ Singer ali samo glavo, zelo dobro ohranjen in PISALNI STROJ prenosljiv, znamke »Invicta«. predvojni materijal, skoraj nov. poceni naprodaj. Ogled:	Ulica Stare pravde številka 1.
klet.	22.969-5
ŠPORTNI VOZIČEK in kanarčka pe;vca preda Modic. Ilovški stradon 37. 22.8G5-5 DVA KOMATA, slavnostna, za težke konje in starejšo kobilo za kmeta, poceni prodam. Trnovska, št. 4.	,	22.854-5
MOŠKO VOLNENO OBLEKO, novo za srednjo postavo' proda krojač Pagon, Židovska 8/1.	22.851-5
PLETILNI STROJ (Vederman) na 72 igel v dobrem stanju prodam. Triglavska ul. 6.	23.028-5
MOČNA VRATA prodam za 500.—. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«.	23.030-5
ELEKTRIČNI HLADILNIK 350 Itr.. ame riške znamke, brezhiben. naprodaj. Ljubljana, Zaloška 21.	23.031-5
OSEBNI AVTO Ford, tipa 1935. amerikan-ski. malo rabljen, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 23.036-5 LEPEGA PLEMENSKEGA BIKA v starosti 2 let prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca «.	23.035-5
BIK - PLEMENJAK star 2 leti in pol, težak 500 kg, zaradi pomanjkanja krme, ugodno naprodaj. Bilban. Repne. Vodice nad Ljubljano.	23.008-5
MLATILNICA, rabljena, znamke »Lanz« v zelo dobrem stanju, ugodno napredaj. Oglasiti se pri .Pogačar (Mirtu). Ljubljana. Vodnikova cesta.	23.009-5
ŽELEZNO BLAGAJNO Wertheim. štev. 4 proda dr. Hacin Josip. Bleiweisova cesta 25/1. (tel. 35-69). Vprašati dnevno med 14. in 16. uro.	22.965-5
OTROŠKE ŠKORENJČKE in snežke od štev. 20—25 iprodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	22.966-5
SMUČARJI! Prodam nerabljene »kanda-har« vezalke in. bambusove palice. Koroška 6/IH., stanovanje 7.	22.968-5
OTROŠKI VOZIČEK — globok — prodam.
Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 22.967-5 ČRNO SUKNJO, dobro ohranjeno, za. manjšo osebo, prodam. Meše, Jarnikc-va 3.	.22.999-5
RADIO. nov. vodilne znamke, prodam. Vokal. Ciglerjeva 26. Moste.	23.000-5
KRASNO PISALNO MIZO — orehova korenina. prodam. Naslov v oglas, oddel. »Slov. iporočevalca«.	23.001-5
SPALNICO, lepo orehovo, politlrano. proda Janez Rcžmanec. Gerbičeva ul. 51. Kolezija.	23.002-5
ŠKORNJE štev. 44. dobro ohranjene ugodno prodam. Poljanski nasip £6, stopnišče VI., vrata 1. Rdeča hiša. 23.003-5
Vabilo!
Dne 20. X. 1946 ob 9 uri dopoldne bo otvoritev novo preurejene
II
DIVASKE JAME
it
Dopoldne :
Spored bo. siedet:
1.	Govor sekretarja odbora SXA.XJ Divača tov. Potočnika.
2.	Razvitje sindikalne zastave podružnice Divača.
3.	Obhod in ogled jame.
Popoldne:
1.	V jamidrama v 3 dejanjih »Razvalina življenja«.
2.	Prosta zabava s plesom v jami m obhod jame. K otvoritvi prelepe »Divaške jame« vabimo vse, ki se zani- ■
majo za najlepšo jamo v Julijski krajini.
Za jedačo in pijačo poskrbljeno.
ODBOR SIAtT IN SINDIKAT ŽELEZNIČARJEV, DIVAČA
DR. Jlfcl BE N ES:
79
V nemškem suženjstvu
Vsako izmed teh dejanj bi že samo na sebi zadoščalo, da Jbi katerega koli tujega ujetnika takoj obesili %li ubili. Tu pa je šlo za nemškega kapa in zato je taboriščni poveljnik odločil, naj dobi Raabe, ki so ga medtem pripeljali iz predora, samo petindvajset udarcev, nato ja naj ga pošljejo h kazenskemu poveljstvu. Taboriščni poveljnik se je sevraa izrazil bolj jeder, nato.
»Po riti in v kamnolom z njim!«
Poklicali so obe taboriščni starešini, da bi krivea odvedli in prisostvovali izvršitvi kazni. Oba sta ga bila že doslej sita in zato sta ga pretepala An brcala vso pot do vodje delovne službe, kjer bi moral biti uradno pretepen, potem pa bi ga v spiskih premestili h kazenskemu povejlstvu. Aleks je vse to videl in se je vrnil v predor z obrazom, ki je kar žarel od čistoče in zmagoslavja:
»Raabeja smo se znebili l<	.
Toda Litvanec je neupravičeni preskočil tok dogodkov. Medtem ko se je on spodaj postavljal, ste. zgoraj čez dvajset minut potrti odšli obe starešini iz pisarne vodje delovne službe. Gez nadaljnih deset minut pa je vstopil kapo Raabe, veselo se je smejal in vodja delovne službe mu je vpričo vseh pomembno stisnil roko.
* Kapo se je vrnil, ne da bi bil tepen in brez kazni in je takoj vpeljal še hujšo strahovlado. Tedaj je moj sum o Aleksu dozorel v prepričanje, Kajti ni se zgodilo, kar smo vsi pričakovali: kapo ga ni ubil Samo spre, govoril ni ž njim.
Ponoči smo stali v predoru pri zboru, ki ga je vodil pomočnik vodje delovne službe. Ko je prišel do .našega poveljstva, je z listkom prebral imena vseh petih prič in Litvančevo. jih poklical'preji vrsto in izjavil:
MALI TOVORNI AVTO do 1000 kg nosilnosti. ugodmo naprodaj: Rebolj, Vegova ul. 8*	. .	23fc005r5
RADIO - APARATE sprejema v popravilo »Radioma«, Miro Anaeic, šušteršičeva ul. 26 (poslopje kina Moste). 23.038-5 FRIŽIDER, elektroa.vtoma.tski, gospodinjski. orig. ameriški v odličnem stanju, ugodno proda Slaščičarna »šport«. Pra-žakova 12.	23.039-5
HARMONIKO ßcandall. novo, 96 basov. 4 registre, prodam. Naslov v ogl. oddel. »Slov. poročevalca«.	23.042-5
PNEUMATIKO 7.50X17 90%. zamenjam za 5.50X19 ali prodam. Naslov v oglas, odd. »Slov. poročevalca«.	23-043-5
KRAVO, lepo simondolko. 4. tele. dobro mlekarico prodam. Ježica 20.	23.044-5
MOŠKO KOLO. štra/pacno, novo, ugodno prodam. Naslov v ogl. oddel. »Sloven, poročevalca«.	23.046-5
MOŠKO ZAPESTNO URO »Anker«, 15 rubinov, prodam. Naslov v oglas, oddel. »Slov. poročevalca«.	22.996-5
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, predvojni in šivalni stroj za domačo uporabo prodam. Oboje lepo in prav dobro ohranjeno. Naslov v ogl. odd. »Slovenskega poročevalca«.	22.905-5
KAVČ po ugodni ceni prodam. Kralj, Prijateljeva ul. 1.	22.871-5
DVE LEPI PREPROGI za spalnico, enaka, vzorca, ugodno prodam. Naslov v ogl-odd. »Slov. poroč.«	22.906-5
KLAVIR, dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. -odd. »Slov. poroč.«	22.910-5
ROČNI VOZIČEK, nosilnost 500 kg, za 3000 din prodam. Grudnovo nabrežje Št. 21.	22.913-5
KORENJE, peso. buče. ajdove pleve in " kravo mlekarico prodam. Fr. Rakovec.
Notranje Gorice 8. Brezovica. 22.842-5 GLAVE, nove, za skobeini stroj z krogli čas timi ležaji ugodno proda Bernik. Rožna dolina c. XI/28.	22.914-5
KUPIM
KNJIGE KUPIM: »Velhagen u. Klasing« in »Westermanns Monatshefte«, vezane ali broširane letnike. Kuipim:	zbrane
spise, kompletne. I. izdaje:	Levstika,
Stritarja, Trdine in Tavčarja. Pogoj, vso lepo -ohranjeno. Pismene ponudbe z ceno na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod značko »Bibliofil«.	23.037-6
V KOMISIJSKO PRODAJO SPREJMEM vsakovrstna, samo dobro ohranjena oblačila. Josip Rojina. Ljubljana. Aleksandrova cesta 3.	S. P. 90/6
STARE AKUMULATORJE avto 6 V kupujemo. Goreč, Tyrševa cesta 1.	22.783-6
KOPALNO BANJO kuipim. Ponudbe na ogl. oddel. »Sloven, poročevalca« pod »Banja«.	22.617-6
ROČNI VOZ cca 500 kg nosilnosti z navadnimi ali gumijastimi kolesi in 2 skladični dvokolici »Rudi«, kupimo. Ponudbe na Juigopetroi. Ljubljana. Tyrše-va 33.	22.831-6
VEČ VOZ STELJE, stoječe, kupim. Zaloška cesta 28 .	22.799-6
KOMISIJSKA TRGOVINA HINKO PRIV-ŠEK. Sv. Petra nasip 29, pri Zmajskem mostu. tel. 44-43. kupi in prevzame v komisijsko prodajo: pisalne stroje, linolej, tekače, predpesteljnike, brisače, zavese. pregrinjala moške in damske obleke. plašče, damsko, moško in otročje perilo dežne plašče, razne servise: jedilne. kavne, čajne in za liker, jedilni pribor, kuhinjske tehtnice, daljnoglede, foto- in radio aparate, el. svetilke, likalnike in kuhalnike, posteljno perilo vseh vrst. petrolejke.	22.834-6
GUMIJAST IN ELEKTRIČEN termofor, dobro ohranjen, kupim. Naslov v oglas, oddel. »Slov. poročevalca«. 22.902-6 RADIO, dobro ohranjen, s čistim glasom, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Sloven. poroč.« pod »Radioaparat 5000«. 22.425-6 USNJEN PLAŠČ in rokavice za srednje močno postavo kupim. Ponudbe pod »Motorist« na ogl. oddel. »Sloven, poročevalca«.	22.867-5
ČRPALKO na Visok tlak. s prigrajenim elektromotorjem. 1COO 1 v minuti, 10 Atm., kupimo. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »črpalka«. 22.860-6 NIKELJ PLOČEVINO, kotličke ali podobno kupujemo po na j višji dnevni ceni. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Sloven, poroč.« pod značko »Nikelj«. 22.849-6 KOKOSOV TEKAČ 8.5 m kupdmo. Drogerija Ivan Kanc, Nebotičnik. 23.032-6 TENOR SAXOFON kupim ali zamenjam za harmoniko. Kosec, Mengeš, številka 50.	22.998-6
AVTOPLAščE in zračnice 4.00X15 za Topol ino kupimo. Levičar, Medvedova 14, telefon 34-61.	22.893 6
NAPRAVO ZA REZANJE NAVOJEV na cevi »Excelsior« ali §lično od H navzgor, m KLEPARSKE STROJE za izboči van j e (Wulstmaschine) kupimo nujno. Gustav Levičar, Medvedova ulica 14, tele fon 34-61.	22.894-6
GOJZERICE št. 41. nov« ali dobro otira, njene, kupim. Ponudbe na ogl. oda. »Slov. por.« pod »Gimnazijec«. 22.870-6 MOTORNO KOLO od 250 do 350 ccm. novo ali malo rabljeno, naj raj« NSÜ ali BMW kupim. Ponudbe na -ogl. odd. »Sl. poroč.« pod »BMW«.	22.879-6
PISALNI STROJ znamke »Torpedo«, velik, pisarniški, dobro ohranjen, kupim za takojšnjo gotovino. Rudolf Zore. Ljubljana, Gledališka 12.	23.020-6
KOPALNO BAANJO in peč kupim. Ponudbe na A. Kraigher, Beethovnova ul. 9/H.	23.022-6
KNJIGO STRMŠEK: Slov. Sprache ali Sket-Podboj: Slov. Übungsbuch ali Pečnik: Slov. Sprache kupi Slovenski knjižni zavod. Ljubljana, Pred škofijo št. 5,	23.015-6
LEPEGA MEDVEDKA, snežke ali škornje št. 31—32 kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. (poroč.« pod »Medvedek«. 23.016-6 NOVE ALI RABLJENE KNJIGE slovenske stenografije (dr. Svetelj) kupimo. Prinesti takoj naslovu: Christof, Domobranska 15.	23.018-6
MOŠKE ČEVLJE 44. ženske škornje 40. deške čevlje 38, moške srajce 37—38 in 4 zimske rjuhe kupim. Bizovičar, Fran-kopanska 12.	22.980-6
KALINŠEK:	»SLOVENSKA KUHARICA«
kupim. Knjigama Janez Dolžan. Ljubljana, Stritarjeva 6.	22.983-6
NEKAJ DOBRO OHRANJENIH VALCEV, gladkih, dolžina 35—50 cm. kupi mlin, Sv. Pavel pri Preboldu.	22.963-6
DENTIST - ZOB AR
LETONJA FRANC
odpre s 15. oktobrom
§
zobno ordinacijo
V GROSUPLJU
RADIO APARATE najbolje in najugodneje kupujete pri »Val«, trgovina radio-aparatov, Zagreb, Frankopanska ulica 2a.	22.955-6
SADNO ŠKROPILNICO (samokolnico), dobro ohranjeno, s priborom kupim. Leopold Šuštaršič. Pernica 29* p. Sv. Mar j e ta ob Pesnici.	22.956-5
RABLJENE SODE. v dobrem stanju od olja in slično, vsebine ca. 250 1. z železnimi obrači, kupimo. Ponudbe poslati na Tovarno strojil, Majšperk. 22961 6 KRMILNE BUČE prodam. Naslov v ogl.
odd. »Slov. iporoč.«	22.948-5
CESTNI MOTORNI VLAČILEC (šleper), lahek, kupim. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«	22.945-6
JABOLČNICE. sprešane po naročilu. <pcl-drugsto litrov, zimska jabolka, nekaj sto kg. kupim. Ponudbe na' ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »Rakek«.	22.954 6
ZAMENJAM
2-SOBNO STANOVANJE v sredini_ Ljubljane zamenjam za enakega v Beogradu. Naslov v.; ogl. odd. »Sloven, poročevalca«.	22.794-7
POSEST
HIŠO Z VRTOM in prostim stanovanjem kupim kjerkoli za ceno 200—250.000 din. Naslov v ogl. odd. »Slov. por.«. 22.697-8 HIŠO z vrtom m vinogradom, v skupni izmeri 76 ar. primemo za upokojenca, ležeče med Rajhenburgom in Vidmom, prodam. Pojasnila daje F. Rostohar, trafika, Rajhenburg.	22.658-8
DORBO ZIDANO HIŠO z večjim vrtom ali malo posestvo z dobro zidano hišo v ožji in širši okolici okraja Maribor desni breg. izvzemši Tezno in Pobrežje, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. por.« pod »Prosto stanovanje«.	22.570-8
VILO Z VEČJIM VRTOM event, plažo v Opatiji kupim. Naslov /v oglas, oddel. »Slov. poroče valca«.	22.641-8
ENOSTANOVANJSKO HIŠO in nekaj vrta. v bližini gozda v št. Vidu, Podgori ali Peržanu, kupim. Naslov v ogl. cddel. »Slov. (poročevalca«.	23.004-8
VILO ALI HIŠO. tudi večstanovanjsko, blizu centra, takoj kupim z gotovino. Nujne ponudbe na ogl. odd. »Sloven, poročevalca p;;d »1.200.000.—«.	23.045-8
GOSPODARSKO POSLOPJE bom prodajal interesentom v nedeljo. 20. t. m. Vsi interesenti naj se oglasijo 2C. t. m. v Podgorici št. 3 od, 10. do 16. ure. Jakob Jemec.	22.890-3
HIŠE. vile. posestma in parcele v Ljubljana in v raznih krajih Slovenije -rađam. Realitetna pisarna Zajec Andrej, j ana. Tavčarjeva ulica 10, telefon 34-86.	23-013-3
HIŠICO in nekaj vrta v Celju ali okolici kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. nor.« v Ljubljani pod -Kupim«.	22.942-8
V NAJEM
LOKAL dam v najem v središču mesta.
Pcgoj: odkup nekaj inventarja. 23.024-9 KUUČAVNIČARJI! Dam v najem z vso opremo in nekaj stroji stavbeno ključavničarsko delavnico. Prednost imajo starejši mojstri od 40—50 let. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poreč.« pod šifro «Samski«.	22.962-9
RAZNO
UGLAšEVALEC glasovirjev, J u r a s e k .
Zrinjskega 7/n. telefon 39-23. S. P. 2-14 DVA VISOKOŠOLCA iščeta oskrbo. Ponudbe ja ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Nujno« 1«.	23.027-14
KDO POSODI ŠIVALNI STROJ oroti Odškodnini. Ponudbe na ogl. odd. >*Slov. poroč.« pod »Okrogel čolniček«. 23.029-14 OČALA Z ETUIJEM sem izgubila 10. okt. na poti od kina Sloge do šiške. Najditelja prosim, da jih za nagrado odda vratarju Vseučiliških klihik. 22.977-14 VSO OSKRBO pri dobri družini išče novinar. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »1. november«. 22.937-14 PSICA, nemška kratkodlaka, ki sliši na ime »Beka«, znamka št. 517. se je izgubila. Javiti za lepo nagrado Maksu Turku, Glinška 3, Ljubljana. 22.929-14 1000 DIN NAGRADE dobi tisti, ki izsledi tatu. ki je ukradel stensko uro iz zdrav niške čakalnice.	22.932-14
AKADEMIK išče oskrbo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« cod »Oskrba«.	)	22.934-14
NIŽJE- ALI SREDNJEŠOLCA sorejmem v vso dobro oskrbo. Ponudbe na ogl. cdd. »Slovenskega poročevalca-« pod »Bežigrad gimnazija«.	22.935-14
VSO OSKRBO iščem ip-ri dobri družini v centru. Ponudbe na ogl. odd. >Slov. poroč.« pod »Novinarka«.	22.938 14
OPOZARJAM VSE. ki raznašajo o meni podle in neresnične vesti.- da bodo odgovarjale na ‘'pristojnem mestu. Šimenc M.	22.915-14
POIZVEDBE
POIZVEDBA. Badjura Milan, rojen leta 1921. v Ljubljani, je bil na koncu decembra 1.1944. prareljan ~z Dachau-a v Leanberg pn Stuttgartu,, odkoder nismo prejeli^ nobenega glasu od njega. Popolnoma neznano nam je. kakšna usoda ga je tam doletela. Zato prosimo vse internirance .ki so se vrnili, če kaj vedo o njem, da sporeče na naslov: Badjura Ciril. Ljubljana. Privoz, številka 8.	22.901-15
»Sedaj vas bomo poučili, da v bodoče ne boste oyajali enega izmed naših najboljših kapov!<
Potem je šel od enega do drugega in jih pretepel d« krvi Aleksa si je prihranil za konec in ga je obrcal tako, da niti koščka kože ni ostalo celega na njem. Zjutraj je Litvanec izginil iz našega poveljstva. Kapo mu je ukazal, naj grem naznanit, da je pobegniL Toda v pisarni so se mi smejali. Litvanca so medtem pridelili h poveljstvu »Transport III.«, v katerem je napredoval v kapa.
Šele čez pol leta sem zvedel, kaj je bil vzrok vsem tem skrivnostim. Kapo je bil ogleduh vodje delovne službe, ta pa ogleduh organizacije, ki se je imenovala »Varnostna služba«. Litvanec je bil ovaduh taboriščnega poveljnika, ta pa spet poveljnik osesovskega oddelka. Esesovska policija in varnostna služba pa sta bila dva petelina na taboriščnem smetišču.
Ko je sedaj odšel Aleks, sem imel še več dela. V Dori so medtem zgradili zasilen krematorij in poleg njega zasilno mrtvašnico. Po Litvancu sem podedoval tudi dolžnost, da sem moral v mrtvašnico in tam ugotoviti istovetnost kakega mrliča. Samo enkrat sem bil tam. Še dolgo potem mi je bilo slabo, kadar koli sem se nato spomnil. In nikoli več me ni mogel nihče prisiliti, da bi še kdaj vstopil tja.
V	mrtvašnici so bili pod strop trije trami. Vanje je bilo zabitih več vrst železnih kavljev z navzgor zakrivljenimi zaostrenimi konicami. Na vsakem- kavlju je visel, naboden na spodnjo- čeljust, nag premrl ujetnik. Tam so čakali da jih zažgo. Kakor pošastni suhi prišiči pri mesarju.
XV.
V	Oswieczymu in prav posebno še v podzemski tovarni Mittelwerk pri Nordhausenu (taborišče Dora), sem imel mnogo priložnosti, da sem opazoval nemško delovno organizacijo. Vsi smo živeli v prepričanju, da so Nemci sijajni organizatorji. Sedaj pa jih presojamo drugače.
Nemci znajo delati v ogromnih razmerjih. Pri tem po so zmožni, da se ne zmenijo niti za najosnovnejše človeške pravice in stremljenja in zmorejo marsikaj s svojo discipliniranostjo, ko nanje čimbolj surovo vpije nekdo, ki je dovolj močan, da jim vsili svojo voljo. Delo samo pa so organizirali zelo slabo. Nekoč sem se pogovarjal o tem z nekim nemškim majorjem, ki tu bil
rad spoznal moje mneje o tem. To je bil major Dutzmann, poveljnik vojaške komisije v Mittelwerku. Bil je nemški major, toda po poreklu je bil Letonec in je v trenutkih potrtosti kaj' malo verjel v možnost nemške zmage. Takrat sem mu rekel:
»Veste, gospod major, pri nas v Pragi imamo magistrat ki je strašno birokratično podjetje. Če pa bi samo en teden posloval tako. kakor te vaša tovarna, bi Pražani kupili dinamit in ga vrgli v zrak.«
Tako so na primer v predoru B polagali ujetniki tračnice, po katerih naj bi se pomikali montažni vozovi kakor na tekočem traku. Delali so po dva in dva. Pod vodstvom petih inženirjev so položili tračnice na betonsko podlago in nato so še zabetonirali ves tlak v predoru. Komaj pa se je v našem delu predora beton strdil, je nastopil šesti inženir in nam ukazaL naj tračnice iztrgamo in jih namestimo petinsedemdeset centimetrov bolj na levo. To je bilo težko delo, ker se petnajst centimetrov debela betonska plast v dolžini dveh kilometrov ni dala razbiti z dleti v nekaj dneh. Tedaj nas je zelo zabavalo dejstvo, |da so v južnem delu predora ujetniki že začeli trgati tračnice medtem ko so jih v severnem delu še polagali in niso prenehali z delom, dokler niso končali.
Končno so bile tračnice vendar že prestavljene za petinsedemdeset centimetrov na levo in iz Dunajskega Novega mesta so nam poslali montažne vozove. Izkazalo pa se je, da so okorni in neuporabni. Takrat so pričakovali drugih montažnih, voz iz Suinemiinderja. Prišli so, toda to so bili vozovi za ozkotirno progo, kakršne so po navadi vojaške železnice. Zanje smo med staro široko vzidali novo ozkotirno proso. Ko pa smo prišli do kretnic, nismo vedeli, kaj naj storimo. Pisali smo zato po tistega šestega inženirja, ki je res prišel in z nekaj pomočniki vse skrbno izmeril, potem pa je odločil, naj del ozkotirne proge iztrgamo in spet vzidamo v srednjem delu predora poleg širokega tira., V prednjem delu smo ozki tir sploh iztrgali, pustili smo samo širokega. Zanj pa smo naročili montažne vozove z daljšimi - osmi. Končno- so na prvih tristo metrih uporabljali široke tirnice, v približno kilometer dolgem srednjem delu pa so se posluževali ozkotirne in dveh normatnctirrfih prog. Druga ozkotirna proga pa je ostala sploh neizkoriščena. V zadnjem delu predora pa so kar iztrgali vse tračnice in preuredili prostor v tovarno za letalske motorje.
•prejema uiedniitv* »Storonakeg» poročevalca«. Ljubljana, Knaflja*»
m. spL
■zadajat»» la
at. XL42 d» KM*.
■rednik L«v Modla.