Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 25. avgusta 2022 - Leto XXXII, št. 34 stran 2 125 let star mlin v lasti Državne slovenske samouprave Slovenec sem! Slovenka sem! Slovenci smo! stran 3 »Trbej si napraviti tak, ka ti je vredi« stran 7 Gol sem brsno ... stran 8 2 125 let star mlin v lasti Državne slovenske samouprave Državna slovenska samouprava je odkupila 125 let star mlin s pripadajočim zemljiščem na Gornjem Seniku. Podpis kupoprodajne pogodbe, s katero je nekdanji Filo mlin prešel v last krovne organizacije, je potekal v četrtek, 18. avgusta, v ožjem krogu na sami lokaciji kupljene stavbe. območje vodnega zajetja so pri- bomo to štafeto in naloge presotni tudi v strugi potoka. Vse to vzeli ter delali za dosego vseh civključuje možnost celovite ob- ljev. »Zavedamo se, da nam bo nove in rekonstrukcije. Lastnik to delo vzelo več let in ogromno Lajos Farkas je mlin kupil leta denarja, iskati bomo morali 1995, nato je začel zgradbo in finančna sredstva za obnovo,« njene notranje stroje spravljati v je še povedal. bolj primerno stanje ter obnovil Ob podpisu pogodbe je svoje mitudi mlinsko kolo. Obžaluje, da sli strnil še prodajalec Lajos Farni mogel priti do vzpostavitve kas. »S pomočjo mojih znancev tehničnozgodovinske in mi je uspelo ohraniti ta mlin.« turistične funkcije. Star Strinjal se je s predsednikom, je nad 70 let in že težko da mlin predstavlja narodnoinvestira v stavbo, zato se stno vrednost, služil je celemu je odločil, da jo bo prodal. Porabju. Izrazil je upanje, da bo Namen novega lastnika je odslej res turistična zanimivost, celovita prenova, po kateri ki jo bo obiskalo čim več turistov. bi mlin odprli za turiste. S Zaželel je veliko sreče pri rekontem bi se lahko izoblikova- strukciji in ponudil svojo pomoč, la nova turistična atrakcija saj bo še naprej živel v družinski v Porabju. Po besedah Kar- hiši ob mlinu, ki je bila stanovala Holca bi najprej izvedli nje nekdanjih lastnikov, družipotrebna vzdrževalna ne Filo. Ganjeno je še dodal, če dela in strukturno ojačitev bodo vsi zastavljeni cilji dosežestavbe, popravili bi stro- ni, bodo lahko vsi ponosni, med Nekdanji mlin na Gornjem Seniku je, staro vodno zajetje bi njimi tudi on sam, ki je začel z napolnili z vodo, saj želijo rekonstrukcijo mlina. Prodajalec je dosedanji lastnik mlinsko kolo poganjati na izvir- Karel Holec je še dodal, da bi mlina Lajos Farkas, od katere- ni način. Za vsa ta dela so že na po obnovi notranjosti mlina in ga je Državna slovenska samo- razpolago kompleksne študije in opreme želeli še na zemljišču za uprava kupila stavbo s pomočjo načrti. Po vseh obnovitvenih de- stavbo napolniti zajetje za jezom sredstev Razvojnega programa lih bi obiskovalcem predstavljali z vodo, kjer bi lahko turisti v čuPorabja je pred podpisom predsednik DSS Karel Holecz delil informacije o nakupu s prisotnimi. »Zakaj je hotela Državna slovenska samouprava kupiti Filo mlin na Gornjem Seniku? Ni naključje, da se je ta mlin uvrstil v Register porabskih vrednot, saj za porabske ljudi predstavlja ta stavba veliko vrednost. Nekoč je ta mlin leta in leta zagotavljal moko ne samo prebivalcem Gornjega Senika, Motor na paro ampak vsem vasem v Porabju,« je povedal predsednik. Obravnavana nepremičnina se mletje žita. Med idejami so še do- doviti, mirni naravi posedali na nahaja na spodnjem koncu nase- datne storitve kot vzpostavitev klopcah. S tem bi lahko postala lja ob potoku Szölnök. Zgrajena art galerije z začasno razstavo turistična ponudba v Porabju še je bila leta 1897 in so v njej mleli in kavarno, kjer bi postregli oku- bolj bogata, je povedal predsedžito, ajdo in tudi bučna semena. sno kavo in piškotke iz ajde. nik, ki ima velike načrte. Tudi v sedanjem stanju tvori za- »Čaka nas velika odgovornost (Slika na prvi strani: Nekdaokrožen gospodarski kompleks, in ogromno dela,« je bil prepri- nji lastnik Lajos Farkas in saj se za mlinom nahajajo še čan predsednik DSS, hkrati pa se predsednik DSS Karel Holecz mlinarjevo bivališče in gospo- je zahvalil nekdanjemu lastniku, podpisujeta kupoprodajno podarska poslopja, sicer v tehnično da je bil do sedaj dober gospodar godbo.) slabšem stanju, a betonska kon- mlina in ga je ohranjal v dobrem strukcija in ostanki zapornice stanju ter si zadal, da ga bo znoNikoletta Vajda-Nagy (zsilip) ter z usedlinami zasuto va spravil v delovno stanje. Sedaj Pod Srebrnim brejgom … Eno mlado damo lidge na velke v zvejzde kovejo. Zakoj? Vej je pa pri 23 lejtaj v svojom športi naprajla, ka je eške enoj nej gratalo. Nemamo ranč šegau v našom drauvnom pisanji fotografije nut dejvati, depa zavolo nje tau moramo naprajti. Janja je velka športnica, mladim eške vekša inspiracija gé. Tau se je nej dugo nazaj v Münchni vidlo. Skrak nje je pri slovenskoj himni eške Mia Krampl stala, steroj so kaulak šinjeka srebro djali. Kak je popularna, se je ranč v tom nemškom varaši leko vidlo. Na gezere lidi go je prišlo gledat. Una pa eške itak vcejlak prausna ostanola, kak bi se njoj nika velkoga nej zgodilo. Kelko pa njeno delo v športi vala, nam njeni rejsan bogati sponzori pripovejdajo. Depa kak povejdano, una tadale ena Janja iz Slovenj Gradca ostane. Janja Garnbret je v športnom plejzanji (falmászás) dobila vse, ka se leko dobi. Bila je najbaukša na svejti, dvej zlate z olimpijade ma, nazadnje je na EP v Münchni tri zlate dobila. Če malo bole po gizdavo povejmo, niške njoj do kolen ne sega. Eške kuman 17 lejt je mejla, gda je najbaukša na svejti bila. Po tom je ranč ene velke tekme nej zgibila. Vcejlak nauva-stara pripovejst se v košarki godi. Slovenska reprezentanca je znauva kompletna, takša, kakšo lidge škejo meti. V njoj zvün drugi dvej zvejzdi iz NBA lige na koš mečeta. Mladi Luka Dončič pa že legenda Goran Dragič ta na EP probala reprezentanco znauva najbole visko, do zlata, pripelati. Šport je v zadnji dnevaj prvi guč v bautaj, doma, v krčmaj pa eške nindri indri tö. Politika je nin zar ostanola pa tau tö, ka pacin pa dizel sta znauva malo menje drakšiva. Malo več se je samo od ene staro-nauve afere pripovejdalo. Od toga, ka od staroga premiera Janše ministri pa sekretari aj bi velke pejneze daubili. Prejk 10.000 evronov bi vsikšomi dali, steri so zavolo dela nej na dopusti bili. Kak povejdano, tau se je samo malo oblisnolo, ka šport je najbole naprej valaun grato. Vsigdar znauva se pri tom leko čüje: »Tak mala Slovenija pa telko velki šampijonov ma!« Tau je velka istina, depa cejli čas eno pa isto naprej goniti, tau nej najbaukše. Mauder človek je že davnik nazaj povedo: »Lidge so tak mali, za kelko male se majo. Pa, lidge so v tom velki, gda se za bole male držijo.« Dobro, zdaj smo že na raub filozofije prišli, tau pa najbole ne delamo radi. Naš Srebrni brejg dobro vej, kelko je velki pa ka višeši nigdar nede. Njemi je tau zavole, samo aj ga lidge tadale radi majo, po njem ojdijo. Eden turist se gnauk na njem stavo. Gledo je doj po dolini, li gledo, gledo pa se pito: »Po toj krajini je Baug mogo ojditi, kak nebesko lejpa je gé.« Porabje, 25. avgusta 2022 Miki Roš 3 Dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom Slovenec sem! Slovenka sem! Slovenci smo! Po koncu prve svetovne vojne je bila na pariški mirovni konferenci sprejeta odločitev, da Prekmurje pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Jugoslovanska vojska, ki je 12. avgusta leta 1919 prevzela oblast v pokrajini, je 17. avgusta upravo nad Prekmurjem prepustila civilni oblasti. To se je zgodilo na zborovanju v Beltincih, na katerem se je zbralo več kot 20.000 ljudi, ki so podprli priključitev Prekmurja v Črenšovcih. Poleg predsednika republike Boruta Pahorja so se slovesnosti udeležili še mnogi drugi visoki gostje, med katerimi je bila tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, več ministrov, državnih sekretarjev in županov. Zbrane je najprej pozdravila županja Občine Črenšovci Vera Markoja, ki je izpostavila, da ta praznik »utrjuje zavest, da smo Slovenci in Slovenke in da se za- Kulturni program je pripravilo Kulturno-turistično društvo Črenšovci matičnemu narodu. Dan združitve prekmurskih Slovencev se kot državni praznik, ki sicer ni dela prost dan, praznuje od leta 2006. Slovenec sem! Slovenka sem! Slovenci smo! Takšen je bil naslov letošnje osrednje slovesnosti, ki so jo na predvečer praznika pripravili vedamo svojih korenin«. Predsednik države Borut Pahor, ki je pred proslavo v skladu s tradicijo položil venec pred spomenikom Jožefa Klekla, je v slavnostnem govoru najprej opozoril na skupno odgovornost do skupnosti: »Ne morem, pa tudi ne znam dovolj poudariti, kako je to sicer vedno zelo pomembno, v teh časih pa še zlasti. Bolj kot smo povezani, bolj smo vitalni. Povezana, strpna in solidarna skupnost, v kateri je vedno dovolj prostora za razlike, pomeni v zapletenih razmerah odločilno priložnost za naš narodni obstanek. Zato pozivam vse nas, da skrbno premišljamo naša ravnanja, da bomo z njimi pripomogli k splošnemu občutku zaupanja v skupnosti.« V nadaljevanju je poudaril, da smo »Slovenci majhen narod in Slovenija je v zemljepisnem smislu razmeroma majhna država. Vendar smo nacija in imamo suvereno državo, to najpomembnejše orodje naše varnosti in blaginje. Moramo pa razumeti tudi pomen skupnosti, ki gre onkraj otipljivih in formalnih vzvodov naše moči, navznoter in navzven. Gre za vprašanje povezanosti naše skupnosti, ki je bistven izraz naše narodne in državljanske vitalnosti. Razdrobljena, globoko sprta in celo razklana skupnost v morebitnih usodnih razmerah pomeni resno nevarnost za naš narodni in državljanski obstoj in napredek. Nenazadnje smo to izkusili na lastni koži sredi prejšnjega stoletja v času druge svetovne vojne in neposredno po njej.« O pomenu skupnosti po Pahorjevem mnenju govorijo tudi usodni dogodki in ljudje izpred več kot sto let, ko so se prekmurski Slovenci združili z matičnim narodom. Ko bi takrat ne bilo take skupnosti, vere vanjo, pripadnosti njej, odgovornosti zanjo, Izražamo hvaležnost tedanjim rodovom in občudujemo ambicije sedanjih. Priklanjamo se velikim osebnostim tedanjega časa, ki so znale razumeti njegov duh in zgodovinske interese ljudi, ki so jih vodili. Matija Slavič, Ivan Jerič Na proslavo je prišlo veliko visokih gostov, med katerimi je bil tudi predsednik države Borut Pahor po njegovih besedah tudi ne bi bilo tega prelomnega nenadomestljivega državotvornega koraka za oblikovanje našega skupnega nacionalnega in državnega ozemlja, naše sedanje narodne in državljanske skupnosti. »Zato nocoj posebej slavimo domoljubnost, značaj in zavzetost prekmurskega človeka za našo narodno in državljansko skupnost. in Jožef Klekl sodijo mednje,« je še izpostavil predsednik države. Kulturni program je pripravilo Kulturno-turistično društvo Črenšovci. V njem so predstavili domoljubje in občutenje slovenstva ljudi ter nekoliko bolj osvetlili tudi lik Jožefa Klekla starejšega. Tekst in fotografije: Silva Eöry V šalovski občini so slavili Fontoško je, ka se podeželje ohrani Se ške spomnite, ka se je zgoudilo 11. avgustuša 1999? V enon tali Evrope je za malo več kak minuto mejsec staupo med zemlau in sunce, pa je te kmica gratala. Sunčni mrk se je dobro vido v Porabji, v Sloveniji pa je bila čista kmica samo na njenon najbole severovzhodnon tali, v vesnicaj, stere so pauleg Porabja. Zavolo toga je tisti den dosta Slovencov iz celoga rosaga Priznanje župana je dobila tüdi predsednica ZSM Andrea Kovács (Kejp: Damjana Nemeš) prišlo na Goričko. Največ jih je vküper prišlo na en travnik, pouleg kapelice v Büdincaj. Zavolo toga dogodka šalovska občina na tej den slavi svoj občinski svetek. 18. občinski svetek so v toj gorički občini letos proslavili 13. in 14. avgustuša. V soboto so pod velkin šatoron v nauvi ekonomsko-poslovni coni pripravili tradicionalno srečanje penzionistov. Zbrane sta nagučala predsednica domanjoga penzionistič- noga drüštva Ivanka Balek in šalovski župan Iztok Fartek. V Domanjševci, ob 120. obletnici blagoslovitve cerkve. Priznanje kulturnom programi so se predstavili pevska skupina Mavrica župana pa so daubili: predsednica Zveze Slovencev na MadžarDruštva upokojencev Šalovci in folklorna skupina porabskih skem Andrea Kovács (za uspešno sodelovanje in povezovanje pri penzionistk. V nedelo so na iston mesti pripravili ške slavnost- razvoji obmejnoga območja), direktor javnoga podjetja Vodovod ni djilejš občinske kotrige. Prvi je spregučo župan Iztok Fartek. On je pravo, ka je v preminauči lejtaj občina mela finančne probleme, zdaj pa je nej več tak. Izpostavo je neka najbole fontoških investicij, med sterimi je tüdi ekonomsko-poslovna cona, stera je zgotovlena in vüpajo, ka de v kratkon tüdi zaživela pa ka de pomagala pri razvoji gospodarstva v občini. Slavnostni guč je mela ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko. »Občina Šalovci ma eno ejkstra mesto v mojon srci, vej pa je tü moj rojstni kraj. Krajina je trnok lepa, lidge dobrosrčni, zatau se pride dosta Slovencov iz drügih krajov pa tüdi tihinci,« je pravla miNa srečanji penzionistov so zaplesale tüdi porabske penzionistke nistrica in cujdala, ka je fontoško, ka se podeželje (Kejp: Zavod za turizem, šport in kulturo Šalovci) ohrani. Brez pavrov pa tau nede mogauče. Poskrbeti de trbelo, ka de se zbaukšala lokalna infrastruktura, vej pa sistem B Daniel Kalamar (za vloženi trüd pri uresničitvi projekta do samo tak mladi ostali po vesnicaj in se nedo selili v varaše. pomurski vodovod) in predsednica Društva upokojencev Šalovci Prireditev je bila, tak kak je tau ob takši priliki navada, namenje- Ivanka Balek (za dobro vodenje omenjenoga drüštva). Podeljena tüdi podelitvi občinskih priznanj. Plaketo Občine Šalovci je do- na je bila ške zahvala občine, stero je dobila Alenka Kodila, stera bila Madžarska samoupravna narodna skupnost, in tau za njeni je nakvačkala grb šalovske občine. V kulturnom programi so se prispevek k ohranjanji in razvoji narodne identitete pa kulturne predstavili mlajši iz šalovskoga vrtca in šaule, pevska skupina dediščine. Podeljeni sta bili tüdi dve priznanji občine, sterivi sta Mavrica, folklorna skupina Kulturno-umetniškega društva Šadaubili Športno društvo Dolenci, za 20-letnico delovanja in za lovci pa vokalna skupina Aeternum. prispevek k razvoji športa, pa Evangeličanska cerkvena občina se Porabje, 25. avgusta 2022 4 Škofova maša v Monoštru PREKMURJE Beltinci Občina Beltinci je slavila svoj 26. občinski svetek in den združitve prekmurskih Slovencov z matičnim narodom. Zbrane občane in drüge goste je na slavnostni seji občinske kotrige, stera je bila pred občinsko zidino, nagučo župan Marko Virag. Pravo je, ka se v centri rosaga dostakrat pozabla na Prekmurje. »Tau se mora vöminiti, zatau moremo biti ške bole odločni, razvojno povezani in glasni v boji za baukši zranje v naši občini in v naši regiji,« je povedo župan in ške cujdau, ka občina dej v pravo smer, vej pa so na vsej področjih viditi spremembe. Sledila je podelitev županovih priznanj. Daubili so jih: Prostovoljno gasilsko društvo Melinci za stou let uspešnoga in aktivnoga delovanja na področji gasilstva, Kulturno umetniško društvo Beltinci za viski jubilej, vej pa so letos pripravili že 50. mednarodni folklorni festival, Društvo upokojencev Beltinci za 70 let uspešnoga in aktivnoga delovanja, ljubiteljski fotograf Boštjan Rous – Boko, steri kejpa vse fontoške dogodke v občini, pa ške sestra Ema Sobočan za več kak 50 let njenoga delovanja v redovniškon poklici. Priznanje Občine Beltinci za leto 2022 je daubilo Društvo prijateljev mladine Dokležovje za delo na različnih področjih v krajevni skupnosti in za ohranjanje kulturne dediščine. Marko Virag je nagrade dau ške tistin srednješolcon, steri so se trnok dobro pokazali pri včenje. Tau so Jan Sreš iz Bratonec, steri je kak diamantni maturant zgotovo šaulivanje na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota, Lea Pozderec, stera se je šaulivala na Gimnaziji in srednji šoli za kemijo in farmacijo Ruše in je gratala zlata maturantka pa ške Böltinčan Mark Jerebic, steri je zlati maturant grato na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota. V kulturnom programi sta se predstavila Elizabeth Adjei in Timotej Tivadar. Silva Eöry 15. avgusta praznuje monoštrska cerkev svojo »bučo«, proščenje. Ob tej priložnosti je prišel tudi murskosoboški škof Peter Štumpf, da daruje skupaj z duhovniki trijezično sveto mašo. Najprej ga je pozdravil - poleg porabskih predstavnikov, ki so bili prisotni pri maši – monoštrski župnik Imre Bodorkós v slovenskem jeziku. Rekel je, da je obnovljena monoštrska cerkev prostor za srečanja več narodov, in je zaprosil škofa, da moli za madžarske, slovenske ter nemško govoreče vernike. Pri oltarju so maševali poleg njiju še duhovnika Lojze Kozar in Krisztián Óra. V svoji pridigi je škof Štumpf govoril o Mariji: o njeni preprostosti, o tem, da je nepredstavljivo videti Marijo v takih oblekah, ki jih dandanes po- Taka je naša kraljica zdaj tudi v nebesih. Njeno vnebovzetje in življenje sta lahko zgled za vse krščanske mame: pokaza- Praznično mašo je daroval murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf gosto nosijo ženske. Ona je živela enostavno, tudi taka so bila njena oblačila: preposta, vendar elegantna in urejena. Romanje v Pusztacsatár Dr. Norbert Németh, rektor Papeškega madžarskega inštituta, je daroval sveto mašo ob prazniku Marijinega vnebovzetja v Pusztacsátáru, v edinem romarskem kraju Škofije Szombathely v Zalski županiji. Slavnostno bogoslužje je potekalo v nedeljo, 14. avgusta ob 11. uri. V Pusztacsatáru, ki administrativno spada pod Vaspör, potekajo redne maše, vendar je glavno proščenje v kapelici, zgrajeni Mariji na čast, vezano na dan Blažene device Marije, to je 15. avgusta. Svetišče na gozdni jasi običajno gosti večdnevni program ob koncu tedna, ki je najbližji cerkvenemu prazniku, in tako je bilo tudi letos. Porabski verniki v Pusztacsatáru V svetišču Pusztacsatár, ki pripada župniji Salomvár, verniki že stoletja skupaj molijo za Marijino varstvo in prosijo njenega svetega Sina za pomoč. Po starih zapisih in spominih starejših so na proščenje Blažene device Marije redno prihajali tudi porabski slovenski romarji, ki so Marijo pri sveti maši pozdravljali s svojimi pesmimi. Na povabilo škofovskega svetnika Attile Mikolása, salomvarskega župnika in pod vodstvom slovenske parlamentarne zagovornice Erike Köleš Kiss so tudi letos na praznovanje prišli slovenski verniki. V okviru slovesnosti je slovenske cerkvene pesmi, ki slavijo Marijo, zapel tudi cerkveni pevski zbor Zveze Slovencev na Madžarskem Števanovci. Ferenc Sütő la je, kakšne lastnosti bi morale imeti. Prekmurski škof je na koncu maše omenil, da je bil pred kratkim pri papežu v Rimu in mu tudi povedal, da bodo 8. oktobra v Beltincih organizirali srečanje katoličanov iz Slovenije, Hrvaške ter Madžarske. Po sveti maši, na kateri bodo maševali škofje iz vseh treh držav, bo tudi druženje vernikov. Na to prireditev, ki nosi naslov »Skupaj na poti vere in miru«, je prisrčno povabil vse porabske vernike. Sombotelski škof János Székely se je v svojem pismu zahvalil svojemu slovenskemu kolegu za prisotnost in zaželel, da bi tudi naslednje leto praznovali skupaj v Monoštru. Po praznični maši so povabili vse goste na dvorišče monoštrskega župnišča na pogostitev. Noémi Illés Na eni poti Mednarodno romanje v Monošter Kot že v zadnjih devetih letih so se porabski in prekmurski verniki tudi letos napotili, da peš poromajo do župnijske cerkve v Monoštru in skupaj molijo pri Mariji za mir v sklopu romanja z naslovom Na eni poti. Romarji, ki jih je bilo zopet veliko tudi iz Slovenije, so krenili v soboto, 13. avgusta, ob enajsti uri iz Markovcev pod vodstvom domačega župnika Dejana Horvata. Njim so se pridružili porabski verniki na Verici, v Sakalovcih in v Slovenski vesi. Na poti so skupaj molili v slovenskem in madžarskem jeziku za mir z molitvijo, ki jim jo je poslal s o m b ot e l sk i škof dr. János Székely. Na postajališčih v vaseh so domačini pogostili božjepotnike s sendviči in slaVerniki na poti dicami. Ob sedmih zvečer se je začela sveta maša v Monoštru, ki jo je daroval monoštrski kaplan Krisztián Óra. Noémi Illés Porabje, 25. avgusta 2022 5 Pisali smo pred 30. lejti V 17. številki časopisa Porabje, stera je vöprišla 27. avgusta 1992, sam avtorica té rubrike pod naslovom UMRLA JE NOROST - MEJA JE ODPRTA pisala o tom, kak je bilau, gda se je 21. avgusta goraudpro mejni prehod med Martinjom in Gorenjim Senikom: »Vroč in sončen dan je bil. Ljudje, ki so množično prihajali z obeh strani meje, so iskali senco med drevjem. Prišli so, da bi videli zgodovino. Tisti, ki so bili tu 15. avgusta 1990, so primerjali. Takrat je bilo to prvo srečanje sosedov, prijateljev, znancev po več kot 40 letih, zdaj je prišla pika na i, mejni prehod je postal stvarnost. Po 632 dneh sta predsednika Slovenije in Madžarske, Kučan in Göncz, izpolnila obljubo. Prišla sta v Martinje in na Gornji Senik. Dezinformacija je postala informacija. Tisoč let se na meji med tema krajema ni zbralo toliko predsednikov, zunanjih ministrov in politikov, je menil madžarski predsednik Árpád Göncz. „Praznujmo danes našo hrabrost in našo pametnost, da smo se v desetih letih uspeli povezati po 1,5-kilometrski poti. Malo sem žalosten, da smo morali čakati toliko let na to, kar je kmečka pamet že dolgo vedela in nakazovala. Tu je en hrib, na obeh straneh rastejo enaka drevesa, na obeh pobočjih govorijo isti jezik,” je pripovedoval madžarski predsednik in dodal: „Dovolite mi, da praznujem, norost je končno umrla.” Norost je torej umrla. Meja bo zdaj povezovala in ne več razdvajala. „Danes je za Porabske Slovence in gorički del Prekmurja velik dan. Odprta je meja, ki je tako nenaravno toliko let razdvajala ne le dva naroda in dve državi, ampak je tudi delu slovenskega narodovega telesa, ki od nekdaj živi v Porabju, oteževala človeške, kulturne, verske, gospodarske stike s svojo matico in naravnim zaledjem,” je začel slovenski predsednik Milan Kučan in dodal: „Prepričanje, da mora meja ločevati ljudi, jim oteževati, če že ne preprečevati stike, sodelovanje in povezovanje, ki zahteva neko skupno življenje, pripada nekemu drugemu času, ki je, upajmo, za vselej preteklost.” 21. avgusta 1992, nekaj pred šestnajsto uro, sta oba predsednika prerezala trakova. Mejni nami. Té dvej držini so tak, kak če bi edna bila. Onadvej sta si sestre, pa če vglih posaba majo svoje hiše, tak so kak edna držina. Helga tri mlajše ma, Ema ednoga. Emine hiše je bole skrajek pri pauti pa zavolo velke vročine sam sé v njéno hladno künjo sprajla. Kumaj sam sejdla tam 4-5 minutov, eden za drugin sé je dr- prehod je bil odprt. Sanje mnogih so se uresničile.« žina vküpzbrala, samo očevje so ostali vanej pa opravlali svojo delo. Ge tak znam, da je vaša držina pozvana v Slovenijo v edno ves, gde do slovenske držine popejvale. Kelko vas baude, steri te šli spejvat? Helga: „Müvedvej sva si sestre, máve mlajša, ovi so že skurok vsi oženjeni. Tak, ka etak nas sedem bau, steri mo šli spejvat v Slovenijo. Ge pa moja sestra, moje dvej čeri, moj zet, Emin sin pa njegva žena. Nakak zatok doma tü more ostati. „Tau je zatok rejdko, ka v držini telko lüdi zna popejvati. Pa sé podajo za tau, ke sé dér (nekje) notpokažejo. Sploj mi je pa tau lepau, ka vaši mlajši tü z vami déjo, oni tü znajo slovenske pesmi. Kak je tau? Ema: „V naši držini je pesem vsigdar doma bila. Sploj mala sam bila, sé spominjam, kak so dejdek moj lepau spejvali: „Ogradček mam zagrajeni ...” Oča pa mati sta obadva tü lepau znala spejvati.” Stari pa vaši starišje so vas včili doma spejvati? Helga: „Tau ranč nika ne guči. Za lejpe pesmi volo smo mi trnok dosta lejpega doživeli, gda smo mali bili, kakoli je te nej tak dober ZOPET PO STOPINJAH OČETOV IN DEDOV je biu naslov intervjuja, steroga je z Milanom Kučanom, predsednikom predsedstva Slovenije, napravo Ernest Ružič, steri je Kučana spaumno, ka sta té mejni prehod obečala pred malo menje kak dvema letoma, ob njegvom prvom obiski pri predsedniki Gönczi v Budimpešti. In ka bi povedo v domanjoj rejči gnesden, gda je tau obečanje spunjeno? »Če bi samo müva z Gönczon bila tistiva, od šterih je odvisno odperanje meje, bi té prehod biu odprejti že po vrnitvi iz Budimpešte. So pa za to odgovorni in pozvani drügi in prinjen se je stvar telko časa vlekla, ne bi mogeo povedati, ka samo iz najbole čistih namenov,« je pravo Milan Kučan. V rubriki Porabske družine je Irena Barber predstavila Emo Vogrinčič z Gorenjoga Senika. »Gda prideš na Gorenji Senik, komaj ka tanjaš táblo, na lejvo edna paut pela do nisterni hiš. Tüj živijo Helga Škaper pa Ema Vogrinčič s svojimi drži- svejt biu, plesala sem v plesnoj skupini, spejvala sam v cirkvi tü.”Ka pa vaša deca? Je tü kaj ojdla v skupine? „ Moji trdjé so vsi ojdli pa odijo. Nigdar ne pozabim tiste lejpe božične svétke, gda smo si krispan gorokinčali, je bilau že v rami vse sčiščeno, sküjeno pa spečeno, te smo si sedli doj v sobi, oče mati pa mi, mlajši smo cejli večer lejpe svéte pesmi spejvali tačas, ka smo nej šli k paunačnoj meši.” Dobro vem, ka vüvadvej pa vaši mlajši lepau znate nej samo svéte, litji druge pesmi tü. Od koga ste sé navčili tó lejpe porabske slovenske pesmi? Ema: „V našoj rojstnoj hiši je pesem furt navzača bila pa je eštje zdaj tü. Ne more svétek minauti brez pesmi. Če steroma dén, ali rojstni dén držimo, brez pesmi tau néde. Če masarijo doma, te tü spejvajo. Kak je lepau bilau, gda smo goščice lüpali, pérge čejsali, kukarco lüpali, te smo skauz spejvali. Zvün toga, gda smo mladi bili, nej je bila v vési takša skupina, gde bi mi nej navzauči bili. S Helgov sve dugo lejt spejvale v pevskom zbori. Pištak sé je v Varaš oženo, etak več ne more ojdti, Monika pa njeni mauž pa Žuži so člani pevskega zbora pa plesne skupine tü. Ema ma ednoga sina, on je dugo lejt odo v pevski zbor pa je pleso tü. Sneja tü lepau vej spejvati,” pravi Helga. Kak pa škéte obraniti tau velko „vrednojst”, ka jo mate? Ema: ‚’Müvedvej sve 150 porabski pesmi mele dojspisano. Gnauk je nakak proso tisto irko pa je več nigdar nej nazaj prneso. Veseli smo, ka v Porabji vsakmau edno porabsko pesem majo napisano. Hvala Mukičovi Mariji, stera sé briga za tau. Tau si tak takladémo kak zlat, zatok ka je tau trnok dosta vrejdno. Dobro bi bilau tau vküp nabrati pa edne knjige vödati. Dosta lüdi bi rado küpilo tau.”« je napisala Irena Barber. Vküppobrala: Silva Eöry Porabje, 25. avgusta 2022 ŽELEZNA ŽUPANIJA Samo menja kak pulonja prežive Leko ka je še fejst vrauče, depa pomalek mo september pisali pa pride gesen. Kak lastvice tak štorklje se vküpnaberejo pa se odnesejo v Afriko, zato ka v mrazi pa brezi djesti bi nej mogli preživeti zimau. Istina, paut do Afrike je sploj žmetna pa duga, dosta ftičof nikdar ne pride do cilja. Med tejmi je največ mladi, steri so se tisto leto zlegli. Nej bi mislili, depa med štorkljami 70 procentov ne zadobi tretjoga leta. Nej samo zavolo pauti do Afrike pa nazaj, ranč tak pri nas doma dosta nesreč se zgodi z njimi. Največkrat tašoga reda, gda štorklje na električno žnjauro sedejo. Niša baja bi nej bila, če bi samo na edni žnjauri sejdli, baja je tau, ka so velki ftiči pa vcujpridejo k drügi žnjauri ali k sojej, stera je nej izolirana. Tašoga reda plus pa minus vküpzapreta pa elektrika buje štorklje. V Železni županiji v ednom leti več gezero ftičov buje elektrika, med njimi dosta štrkov. Tašoga reda veterinarge ali narodni parki vsigdar glasijo E.ON-a, točno se dolanapiša, gde se je nesreča zgaudila. E.ON letno več milijaunov forintov pocera na tau, ka stare soje pa žnjaure izolira, depa še etak dosta lejt pa penez trbej k taumi, aj vsikša stara soja varna baude. Vse nauve soje, ka se postavlajo, izolirane morajo biti, tau je zakon, steroga so že pred več lejti sprejeli. E.ON že več lejt nazaj na izolirane soje stojale naredi, kama si štorklje gnejzdo leko napravijo, gde se njim nej trbej bojati, ka bi je elektrika strausila. Vsevküp že več kak 2800 taši gnejzd majo pa tau število de od leta do leta vekšo. Depa najbaukše bi tau bilau pa tau strokovnjaki tö večkrat pravijo, če bi vse žnjaure pod zemlauv bile, etak bi se nej trbelo bojati, ka ftiče strausi elektrika ali ka se nutra v kable odnesejo, gde si perauti leko sterejo. Tau bi nej samo dobro pa varno bilau, brez kablov bi dosta lepše bi bile vasi pa pokrajine tö. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Predsednik vlade je obiskal Prekmurje Pred 17. avgustom, dnevom združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, je Prekmurje obiskal predsednik vlade Robert Golob. Eno od vodil slovenske vlade je strpna in vključujoča družba, v kateri lahko vsakdo razvija svoje vrline, zato je bil prvi postanek delovnega obiska v Varstveno delovnem centru Murska Sobota. Ob letošnji 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika je sledil obisk cerkve Gospodovega vnebohoda v Bogojini, s katero je Plečnik regiji vtisnil trajen pečat. Popoldne si je predsednik vlade skupaj z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireno Šinko ogledal prizadeta območja zaradi suše. V Lipovcih sta se nato srečala s predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Murska Sobota, Zadružne zveze Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije in Zveze Slovenske podeželske mladine ter se seznanila z aktualnimi izzivi kmetijstva regije. Po besedah predsednika vlade so podnebne spremembe tukaj in se ne borimo več proti njim, temveč se moramo začeti boriti za blaženje njihovih posledic, pri tem pa so sistemi namakanja in vodnih zadrževalnikov ter povezovanja vodnih omrežij ključni. Ministrica Šinko je v nadaljevanju izpostavila projekt namakalnega sistema v bližini rek Mure in Ledave. Delovni obisk predsednika vlade se je nadaljeval v regijskem promocijskem centru Expano, kjer se je predsednik vlade srečal z gospodarstveniki regije, zadnji del obiska pa je bil namenjen področju lokalne samouprave. Robert Golob in ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik sta se v Dobrovniku sestala še z župani in županjami pomurskih občin. Predsednik vlade je poudaril, da je Pomurje regija priložnosti in je, tako kot vsaka slovenska regija, edinstveno. Največji potenciali so kmetijstvo, predelovalna industrija, sončna energija in geotermija. Aronija z dostafela vitamini za dobro zdravdje Slovenski narod je prej trno delavan, Slovenci so flajsni, ne menjarijo, ne poznajo trüdnost, na tejm so, aj vse baugše opravijo svojo delo. No, depa tau tü istina, ka so naše porabske Slovence drüge narodnosti ranč zatoga volo nej mele rade v fabrikaj, ka so na telke gnali delo, ka so pauleg njij eške norme gorazdigavali. Tau flajsnost, pridnost Slovencov nauvi žensk tü. Nji sem spitavala. - Iluška Krajcar iz Otkauvec, kak se ti vidi tau delo? »Véjdi se mi, dja sam eštje té pauv – aronijo – nikdar nej véjdla pa nej kauštala. Véjdiš, če si etak vcuj kanto dejem pa tak dola potegnem zrnje s picka, te nej trbej cejli grozd dola vtrgniti pa etak dola tü ne zletéj. Dja ribizli doma tü tak berem pa Éva Lazar nam čaj tü dosta odiva, ka se djéjbati tü trbej.« - Sočič Anuška, po domanjom Onzina z Gorejnjoga Senika, zdaj pa živeš v Varaši, kak si si leko privauščila čas gnes? »Že sam v penziji, depa eške odim delat. Gda zgotovimo, te mo zadvečerka za dvej vöre üšla delat, tak sam si tanaprajla. Kumik sam čakala, aj es leko pridem malo delat. Lepau smo vküp prišli, se veselimo, spejvamo, tau je lejpo delo, gda se tak vküpdržimo. Tau je strašno dobro, gda tak vküp pridemo, pa se hejcamo, roké nam déjo, delamo lepau, veselo je, tau je zamé preveč dobro.« - Kak se ti pa vidi brati aronijo? začneva piti vsakši zranjek za eno kupico pa tau cejlo zimau. Pa sva nika nej bila betežniva.« -Tej grmauvi so od lani mau eške bola višeši pa šurši. Kak na velko do rasli? »Tak so veuki zrasli! Zdaj je en Merkaner pri sinej biu, un tö ma aronijo, pa je té tanače dau, ka vsakši drugi grm mora vövzeti, tak dosta lepši pa vekši pauv de emo, ka je že preveč gausto gratalo.« - Marijana Kovač, podpredsednica drüštva, stera že velko prakso maš lidi vküp spravlati na delo. Kak se ti je posrečilo letos? »Rada sam béjla, ka se je 16 penzionistov podalo, pa sa zdaj leko Kak veselo so si spočinili, tak veselo so se vrtili med grmauvi vsi vküper gnesden najbola svedočijo naši stariške, stari stariške, med njimi slovenski penzionisti Drüštva porabski slovenski penzionistov. Naši člani se z rade vaule podajo na kakšnokoli paversko delo. Drüštvo že od 2011. leta mau má delovne programe, najprvim nas pozvala grauzdje brat naša Aranka Schwarcz v Varaši, po tistim so nas več lejt pozvali vert Ferenc Dančecz v Slovenskoj vesi kukarco brat pa tikvine guščice löjpat. Ana Kovač (Kozaulina) v Otkauvcaj nas pozvala kukarco brat pa völöjpat, Ilika Dončecz v Otkauvcaj kukarco okapat, že več lejt pauvamo tikvi z guškici v lupinjaj mi v Varaši, aj penzionsiti leko goradržijo indašnjo navado, löjpanje guškic, Imi Makoš v Sakalauvci pa nam grauzdje dá brati. Zdaj pa že drügo leto smo dobili pozvanje od mladoga verta Tomaža Lazara na Gorenjom Seniki, od sina Eva pa Lacina Lazara, na eno nauvo delo. Nauvi fela pauv je aronijja, stera raste v grmauvdjaj kak ribizli, samo dosta bola na vekše zrastejo. Vert Tomaž Lazar je letos že drügo paut (lani na tanače starišov) pozvau naše penzioniste, steri so z velkim veseldjom vzeli tau. Zvöjn držine se je 16 penzionistov, in tau od Otkauvec do Varaša pa Senika, podalo, med sterimi je bilo več zazranka tü tak pokazala. Dosta nas djé, je fejs dobro, si vsefale pripovejdamo, cajt dobro tá dé, lepau leko beremo, leko koštavamo, tau je mena nauvo. Srečo mamo, ka nam grmauvge senco držijo, nej nam trbej na krepkom sonci biti, grmauvge so söji, tak, ka je tau najbola dober den gnes.« - Anuška Doncsecz, Németh po domanjom Graberna z Otkauvec, ti si vrla, ka te na dosta programaj vidimo. »Dja sam vseposedik kreda, rada dem z daumi, Iluška nas furt opita, če mo šli pa nas te ona pela. Zdaj se töj tü dobro poznamo, delo nam dé, dosta nas je, smo spoznani, sploj dobro je. Prajli so, ka prej na Senik demo brat aronijo k Esteri Takács, pravim, vej pa té tau dja moram pogledniti, ka se je ona v bauta pri mena včejla pa je sploj flajsna béjla. Rada béjla, ka sam préjšla.« -Töj ste zdaj v senci, depa doma kak sa braniš prauti te veltje vročine? »Zdaj, gda tá éjca béjla, sam vodne v rama béjla. Zazranka pa večer sam malo vöüšla. V rama nejga éjce, tak je fajn ladno, vnoči okno oprejto mam, djé, ka je zazranka že tak ladno, ka se odéniti moram. Pes je tü vodnek v rama, ka me je vrauča vanej, te večer dé tavö pa odi kaulakvrat. Pa po goš- Eške té ta zaostanjene slejdnje zrnje prej tü ne njajmo tá, pravijo ženske (s pravoga) Iluška Krajczar, Eržika Glavanovič, Anuška Németh Doncsecz z mladim vertom Tomažom Lazarom »Ge sam v Avstriji tö brala, tam je drauvno zrnje bilau, liki tü so preveč lejpe, kak če bi kakšen grozd doj vzeo, kusto, lejpo pa zdravo zrnje je. S toga redijo prej vrastvo tö.« - Mati verta, Eva Lazar, kak ceniš letošnji pauv, gda je taša ijca pa söjča? »Ge tak brodim, ka letos je pauv lepši, bola kusto zrnje je, dosta gor geste. Fajn je brati, nej je mokro, tak, ka smo vsi veseli gé. Lani dosta bola drauvno bilau pa dosta povegnjeno tö. Ge tak brodim, vrejmen je tö baugše pa tü je sir bola sparen luft pri potauki, dosta sunce dobi pa dosta je v senci tö. Z lanjskim pauvom so mladi tü zadovolni bili, dobili so 300 litrov soka. Kak zdaj vögleda, letos eške več baude.« - Kak leko najdejo telko tjüpcov? »Strašno naleki se oda, če bi eške gnauk tjeuko melo, bi tö leko odali. Sin ma že svoje küpce, šteri so že dojzvezali, tjeuko njim trbej. Müva z možaum tö od geseni Porabje, 25. avgusta 2022 štimam, ka sam 6 nauvi leko vcuj potegnila. Ponosna sam, ka vsi zamaj, sto so obečali, so prišli. Fajn je šlau delo, pauv je eške lepši biu kak lani pa venak več gor bilau tö. Trno smo veseli bili, dosta smo se pogučavali, naprej so prišle indašnje šege, spejvali smo, tak brž nam cajt taodišo.« - Pohvalo pa hvalo so nej samo penzionisti vrejdni, litji ranč tak vert s svojo ženauv tü. »Ja, že zazrankoma so nas tak gor prijali, kak če bi kakšni ministerge prišli. Vsefele so nam ponidili, od večfele piti, do kafeja, domanje pogače, na konci pa aldomaš s fajnskim bogračom. Tomaž je skaus tau gledo, kak nam leko na volau včini kaj. Rejdko so tašni domanji, tak delavni pa radodarni kak uni. Na našo najvekšo veseldje, nas je že na drugo leto pozvo. Baug plati za vse vküper tak držini Lazar, kak našim penzionistom!« Tekst pa kejpi: Klara Fodor 7 Boštjan Berke - mladi gorički krčmar »Trbej si napraviti tak, ka ti je vredi« »Nej pice, nej čevapčičov ali kokakole, pri nas dobite samo domanjo (h)rano.« Približno tak, samo po slavsko, piše pred vhodom v krčmo Zeleni gaj, stera se drži k vesnici Fokovci, čiglij je istina gé, ka je tabla, na steroj piše, ka se začne ta gorička vesnica več kak kilometer vkraj. »Ges sam že te, gda sam biu v srednji šauli, začno brodi- Boštjan Berke ti, ka bi bilau fajn, če bi meu svojo krčmo. In te se je pred leti pokazala prilika, ka v arendo vzemem tau krčmo, v steroj so tistoga cajta samo piti ponüjali. Tüdi ges sam sprva samo piti meu, ali te so turisti, steri so tü mimo odili, začnili spitavati tüdi za gesti, pa smo začnili tüdi küjati in tau samo takše domanje, tradicionalno in indašnje gesti, kak rad pravim, brez kremic pa penic. Ponüjamo samo gesti, stero je pripravleno iz lokalnih sestavin in je slovenskoga porekla. Gesti je naše, prekmursko pa tüdi slovensko. Moja mati Helena, stera nam je na začetki dosta pomagala, zdaj pa že malo menje, je bila tista, stera me je tüdi küjati navčila,« je začno svoje pripovejdanje Boštjan Berke, steri je gorraso v vesnici Vaneča, zdaj pa že štiri leta žive v Murski Soboti: »Ške furt se mam za Goričanca. Naš ram na Vaneči stogi pod brejgom ali smo že v Krajinskom parki Goričko.« Boštjan Berke pravi, ka je bila njegva mladost lejpa. Te je ške tak brodo, ka de mogauče policaj, gda de velki, samo ka je te ovak prišlo. »Kak deca smo se fajn meli. Dosta smo se tüdi špilali, tak ka smo bunkere iz bal ali pa v gauškaj redili. Te je ške nej čednih telefonov bilau, v stere gnesden tüdi mi vözraščeni preveč gledamo, pa smo se mlajši te rejsan drüžili in se vözgonili in nabejžali,« je raztolmačo sogovornik, steri se je po zgotovleni osnovni šauli, odo je v Püconce, šaulivo na soboški srednji ekonomski šauli: »V tistom cajti smo že v krčme začnili oditi, pa se mi je te ta želja, ka bi tüdi ges delo v gostinstvi (vendéglátásban), pokazala. Te sam že tüdi malo kölnaro naokauli, pa sam vido, ka mi tau delo leži. In tak sam te, gda sam 23 lejt meu, v arendo vzeu Zeleni gaj.« In kak tau, ka ma krčmo, o steroj so dosta lejpoga napisali že v več slovenskij novinaj, oprejto samo ob petkaj pa sobotaj? Je tau zavolo nauvoga koronavirusa, steri je poskrbo tüdi za tau, ka dosta naših krčm ne more küjarov pa kölnarov dobiti, ali pa je kaj drügoga? Boštjan na moje pitanje odgovori, ka je malo rejsan kriv té »kovidski sindrom«, ovak pa on tak brodi, ka so inda svejta bili takši kölnari, steri so uživali samo dva dneva v kedni, pa tau ne drži, vej pa trbej v torek krčmo pucati pa kaj popravlati, v sredo in četrtek pa že iskati vse tisto, ka de se te cvrlo, peklo in küjalo v petek in v soboto. Krčmo pa goropre tüdi med kednom, če jo rezevera kakša vekša skupina lidi, bar deset. Ovak pa je tüdi tak, če škete v Zeleni gaj priti gejst pa pit, najbole gvüšno sto dobite, če ga prva rezerverate: »Vzememo mi vsakšoga gosta, če se li da, ali leko se zgodi, ka mamo Krčma Zeleni gaj skupino, stera si tüdi v petek ali v soboto cejlo krčmo rezervera, pa te zaman gost pride. Ovak pa si pri nas trbej vzeti cajt. K nam takši najbole odijo, steri si najmenje tri vöre cajta vzemejo, dobro gejo in pigejo, pa si V Zelenom gaji küjajo in pečejo samo domanjo prekmursko pa slovensko rano v svojom deli, zdaj pa jih skoro nega več: »Té poklic je grato podcenjeni, vüpam pa, ka de se tau pa vöminilo. Tüdi zavolo toga smo mi šli v tau butičnost, če tak povem. Če leko tau dva dneva delaš z užitkom (élvezettel), boš delo dva dneva, nej pa ka bi štiri dneve delo tau s tem, ka bi se mantrau. Trbej si napraviti tak, ka ti je vredi.« Če brodite, ka mladi krčmar dela vsakši keden ovakši, vej pa je dosta odvisno tüdi toga, ka je aktualno sezonskoga: »Gda je v gračenki bilau dosta prpla, smo filani prpeu redili. Gda dobimo kakšen dober falat mesa, recimo angusa, te steake napravimo ali pa kakšen dober gulaž sküjamo iz starane govedine. V sredo mogauče znam, ka mo v petek meli na meniji.« Boštjan Berke ma ške eno stvar, s stero se rad spravla. Tau je žga- vmejs ške pripovejdajo. Moja filozofija je takša, če prideš v krčmo, si moreš vzeti cajt. Če pa rejsan prideš pa povejš, ka si trnok fejst lačen, te pa že kakša telečja djetra brž napravimo. Tau je tüdi naš paradni konj, če tak povem, vej pa so tau gesti pri novinaj Mladina fejst pohvalili, pa po tistom dosta lidi pride, ka tau ške kauštati.« Zanimivo je, ka je jedilnik skor njekuha (pálinkafőzés). Najbole je znani po viljamovki, grüškovom žganji, steroga tüdi sam najrajši pige. »Tak kak rad küjam, mi je tüdi tau fajn. Dosta sam že vösprobavo, pa dosta sam se tüdi že navčo, tak ka brodim, ka zdaj rejsan že dobro viljamovko redim. Morem prajti, ka sam prva enomi gospaudi plačo, ka sam leko gledo, kak on küja palinko, tak ka sam vido, kak se tau dela. Tak kak zdaj ges tau delam, pa nüca dosta cajta in znanja, steroga sam daubo tüdi od Majde Debevc, stera je najbole priznana sommelierka in predavateljica na področji žganih pijač v Sloveniji. Leko se pohvalim, ka sam s svojo viljamovko, stero odavlem pod imenom Berke, daubo lani v Londoni na tekmovanji žganih pijač srebrno priznanje,« je ške povedo Boštjan Berke, steri zdaj brodi, ka de se v prihodnosti mogauče bole z žganjekuho spravlo kak pa s krčmarstvom. (Slika na 1. strani: V krčmi Zeleni gaj je prijetno tudi v večernih urah). Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv krčme Zeleni gaj Porabje, 25. avgusta 2022 ... DO MADŽARSKE Rekordna suša na Madžarskem Ekstremna suša povzroča ogromno škodo ne samo na Madžarskem, ampak tudi v vsej Evropi. Madžarska je preživela najbolj suhih sedem mesecev po letu 1901, ko je manjkala skoraj polovica povprečne količine padavin, a madžarska kmetijska skupnost lahko računa na vlado tudi med zgodovinsko sušo. Na porečjih je bilo že leto 2021 bolj suho od povprečja, prvih sedem mesecev leta 2022 pa se je ta primanjkljaj še povečal. Na območjih 10 od 12 direktoratov za upravljanje z vodami je v veljavi povečana pripravljenost zaradi pomanjkanja vode. Nikjer ni potrebne omejitve uporabe vode, vendar pa obstaja le omejena možnost za naročanje izrednih potreb po vodi - ki niso bile navedene na začetku namakalne sezone - so dodali. Iz OVF so sporočili, da se bo zaradi sušnih razmer, izjemno nizkih vodostajev jezer in rek ter povečanih potreb po namakanju nadaljevalo delo Nacionalne tehnične usmerjevalne skupine za vodne zadeve, ki na nacionalni ravni koordinira vodne aktivnosti v zvezi s pomanjkanjem vode. Madžarska vlada z vsemi možnimi sredstvi podpira kmete v tej težki situaciji, je povedal minister za kmetijstvo István Nagy. Suša je sedaj tako huda, da v jugovzhodnih delih Madžarske v nekaterih nižinskih območjih pridelka sploh ne bo. V senci vojne so madžarska podjetja prinašala rekordne dobičke Madžarska blue chip podjetja so kljub vojni v Ukrajini oziroma, kot lahko vidimo na primeru Mola, prav zaradi tega, v drugem četrtletju dosegla raven skupnega dobička brez primere. Pri tem je pomagal tudi nov rekord Mola in Richterja, a v primerjavi z okoliščinami je tudi banka OTP imela precej dober uspeh. Zvezda četrtletja je bilo očitno podjetje Mol, ki je doseglo nov rekord z dobičkom v višini skoraj 250 milijard HUF (poceni ruska nafta je delovala). Podjetje je od leta 2006 doseglo več kot šestkrat večji dobiček kot preteklo leto. 8 Gol sem brsno Slovenčarom od polonje igrišča Imre Makoš v Sakalovci živejo doma igro.« igro, tau pa, ka na tjelko gonejdaleč kraj od cerkvi, edna - Gda ste začnili igrati? Že stüvanjaj, tau pa ništje nede vauska asfaltirana paut pela od mladi lejt naprej? znau vtjüpparšteti. Bilau je vcuj k rami, gde tak, ka v Kőszegu smo igrali samo eden avto na gostüvanji v soboto, v nema mesto. Če se delo podne smo že v Kradadva srečata, te novca mogli vtjüparsprvajati. eden mora nazaj Tau smo tak rejšili, ka pulotiskati, depa stenje nas je tam ostalo v Kőszeri ma prednost, gi, drügi smo pa s taksinom steri tadola ali domau prišli.« steri tagora pela, - Vi ste vö iz kotte špilali? tau vejn samo »Kak je prišlo, poznali smo domanji vejo. kotte tö, depa te stare naute, Imena Makoša v stere smo navekše v krčmej Porabji skur vsikigrali, gda je veselica bila, tisši pozna, najte smo vse z glave znali.« bola zato, ka je - Dosta ste probali? gnauksvejta bila »Leta 1957 sem v Kosavno faedna banda, mubriko üšo delat, leta 1958 sem zikanti, steri so se že prijo igrati. Ka aj povejm, se tak zvali, ka bijo je taši mejsec, ka gnauk Makoš banda. Ta ali dvakrat smo vtjüppriImre Makoš med prebiranjom stari kejpov banda je, bi leko šli, če smo kakšne nauprajli, edna družina bila, gde »Kak pa, te, gda je starejši ve naute probali, ovak smo so štirdje bratje igrali, med brat nutraprišo v fabriko, te nej meli probe.« njimi so bili Imre tö. se je tam začno včiti igrati pri - Vi ste muzikant bili, depa - Imre, vi ste se v tau rami pihalni godbi kosine fabrike. slüžbo ste meli, kama ste naraudili, gde zdaj živete? Doma vrkar na brejgi je tü med kednom delat odli, »Nej, dja sem potistim sé pri- furtom igro, pa te tak sem dja nej? šo, gda sem se oženo, mi smo tö volau daubo.« »Mogo sem delat tö ojdti, vejse tam vrkar držali na brejgi, - Na steri inštrument ste pa te sem že emo tri deteta, steroga tü v vesi tak zovejo, igrali? žena pa nin nej delala.« ka Ciganjski brejg. Ka je pravica, dja ne vejm, kak so nas po iži zvali, leko ka smo meli ižno menje, samo sem dja tau že pozabo.« - Ka je zdaj z vašim rojstnim ramom? »Odali smo ga, z vesi ga je eden dolatjöpo, tak ka še gnesden živejo v njem.« - Kelko mlajšov je vas bilau? »Štirdje podje smo bili.« - S tauga je kelko muzikantov bilau? Imre pa Marika sta mejla štiri mlajše, dva sina pa dvej hčeri »Ka je parvica, vsi štirdje smo igrali, depa vsi vtjüpar samo te, če je kakšno vekšo »Na tropenti pa na bobeni, - Sledkar tö nej? gostüvanje bilau. Najstarejši depa ranč tak, če sila bila, »Dja sem v Števanovca sploj brat je na bobeni igro, dja na drügi so tö na več inštrumen- dosta delo kak električar, tropenti, eden na harmoniki, taj znali igrati. Gda je sprvaja- gda so pionirski tabor zidali, eden pa na saksofoni.« ti trbelo gostüvančare, tašoga na tjeden sem samo gnauk - Od oče ali od matare ste er- reda je najstarejši brat z bo- domau prišo, zato ka je trbali tau »maštarijo«? benom špilo, mi drügi pa na belo pejnaze. Gda so fabriko »Oča je iz Števanovec bijo, tau tropenti.« FAÁRU odprli, moja žena se so prajli, ka je on gnauksvej- - V dosta mejstaj ste špilali? je tü glasila, depa nej je bilau ta prej igro, depa dja se na »Ka aj povejm, po pravici tak naletja notapridti. Vse tau ne spaunim, ka bi on tü ranč ne vejm, tjelko lejt sem pavre so goradjamali, mojo ženo so za vraga nej steli. Gda so name tü v Sakalovci steli, aj párttitkár (partijski sekretar) baudem, te sem dja pravo, ka nej, pa še párttagkönyv (izkaznico) sem doladau. Zato ka mena se je nej vidlo, ka drüdje vse goradjamejo, čas tü ostane, ka dja živem.« - Zvün žene ste meli še tri lübezni, prva je bila muzika, drügi nogomet, tretja pa gasilstvo, nej je tak? »Tau je ranč tak, kak praviš, vse tri sem rad emo. Nogomet sem tö fejst rad emo, v Varaši Makoš banda je bila gnauksvejta trno irešnja po Porabji samo moja žena nej dobila delo. Na, potejm so mi samo telko prajli, aj drüdji den zazranka ženo nutrapripelam. Tak je bilau, dja sem go pripelo, ranč nika so nej pitali, tak nagnauk so naprajli papire, pa že leko začnila delati.« - Kelko lejt stari ste bili, gda ste se zdali? Zato ka fejst mladi kejp mate na stenej od svoje žene, pa tau ste prajli, ka potistim se je redo, gda ste se že zdali. »Na taum tjejpi, steri na stenej visi, je sedemnajset lejt stara bila, depa gda sva se ženila, te sem dja devetnajset lejt star bijo, ona pa še samo šestnajset, pa tau je falinga bila. Stariške so mogli dovoljenje dati, tak sva se te leko zdala.« - Kama valaum je bila vaša žena? »V Bakonysárkányi je bila doma, tak sva se spoznala, ka je tü v vesi bila svadbica, dja pa drüžban, gda se je sestra ženila od moje šogorce. Gda sem go vido, včasin se mi je povidla, tak sva se te potistim spoznala pa oženila. Petdeset lejt sva vtjüper živala, te tjejp, steri je na stejni, sem te napravo, gda je se prišla, pa do- Porabje, 25. avgusta 2022 sem začno špilati, taše tekme smo špilali, ka tau teba ranč taprajti ne vejm. Dja sem vsigdar naprej špilo, gnauk sem Bányockina v Slovenskoj vesi, steri je vratar bijo, od pulonje igrišča brsno eden gol. Vanej je stau pa tam nika zabrajo, dja pa hajt, se vužgo labdo pa više njega je nutra v kapu (vrata) spadnila labda. Vejš, kak nauri so bili Slovenčardje, z avtonom so me mogli domau pelati, ovak bi me vejn tak bujli. Tretja lübezen mi je gasilstvo bilau. Kak gasilec sem tö dosta lejpi lejti emo v gasilskom društvi v Sakalovci. Petnajset lejt sem biu poveljnik, tau se leko zahvalim Črenko Tonina, steri je te žüpan bijo. On me je proso, aj prejkvzemem gasilstvo v Sakalovci. Dja sem prejkvzejo pa zvün moškov sem še dekle tü vcujvzejo, tak je te prvič v Porabji pri nas nastala ženska gasilska ekipa. Dobro je bilau, lejpo je bilau, depa dojšlo je. Zdaj sem v penziji počivam, pa samo tašo delam, ka me veseli.« (Slika na 1. strani: Imre Makoš s svojo ženo, Mariko). Karči Holec 9 Od inda v gnešnji čas Pripovejsti o slovenski krajinaj V našom pisanji smo že dostakrat leko gorprišli, kak se eno ménje leko na vcejlak drugom mesti najde, kak je nam poznano. Tau smo skrak reke Kolpe že tö leko srečali. V Sloveniji so najbole poznani Radenci v Prekmurji, skrak steri že od davni časov mineralna voda vö iz zemle teče. Skrak Kolpe pa nej samo ene Radence leko najdemo. Tam so Gorenji Radenci, Srednji Radenci pa Dolenji Radenci tö. Vcejlak prav ste tau taprešteli. Slovenci v tistoj krajini ranč tak tau pravijo, kak če bi po Porabji ojdli pa od obej Senikov bi pripovejdali. Depa prva kak do tej trej Radencov pridemo, vö iz čunaklina trbej staupiti pa malo po brgej tagor iti. Tak v eno trno staro ves pridemo, od stere nam njeno ménje pripovejda. Na fotografiji se lapau leko vidi, ka zemlé nega dosta. Depa slejgen pedenj zemlé je kultivejrani, je travnik za maro ali pa njiva, na steroj pauv raste. Stari trg ob Kolpi je kak če bi ga nekak v pesnico stisno, aj zemlé fkraj ne »pogej«. Tau zemlau so lidge že od indasvejta radi meli. Od toga nam kamni z grobov pripovejdajo. Nisterni so 1800 lejt stari. Tadale tau vejmo, ka ranč 10. maja 1248 so svojo cerkev dobili. Na srečo kaulak Kolpe zavolé kamna geste, iz steroga so rame pa cerkve zidali Stari trg ob Kolpi Trg je nej ves pa varaš eške ranč tak nej. Inda je Stari trg mogo dosta več lidi meti, ka je leko tau ménje daubo. Gnes ji ranč malo več kak 80 v njem živé. Od toga, ka je indasvejta dosta več lidi živelo tü, nam zgodovina pripovejda. Šaulo v Starom trgi ob Kolpi so leta 1820 daubili, eške gnesden dela pa živé. V njau trno malo mlajšov ojdi. Više trga ena mala, drauvna ves stodji. Močile se zové. Njeno ménje nam vse povej: močile-močiti-namočiti … Ja, znauva staro ménje leko srečamo. Ta ves je inda tö bole bogata z lidami bila, gnes v njoj samo ji eške 12 živé. Zvejkšoga v cejloj krajini, znauva po Beli krajini klejmamo, srečamo. Neje ranč velka, 8 km je duga pa 4 km šurka. Ta dolina tö pomalek mejra, vse menje pa menje lidi v njoj volau ma živeti. Mi pa nazaj v čunaklin pa po Kolpi do tisti trej vesi, ka je že tak dugo obečavamo. Radenci Kak smo že prajli, skrak Kolpe nej samo eni Radenci stodjijo. Najprva si poglednimo, od kec tau ménje vöpride. Više Radenec se Velka radenska stena zdigava. Doj Vsigdar se probz nje leko vidimo, kak Kolpa tadale med brgami lem najde, ka se je inda nej v teče, na pravom brgej je Slovenija, na lejvom hrvaški brgauvi se zdigavajo. Iz enoga od tej slovenskoj rejči brgauv je v eno malenco vrag prišo. Lačen je biu, pisalo. Tak so timlinara je gesti proso, če nej … če nej ... Vejmo, sto hinci imena na v takši pripovejsti vsigdar lagvo obodi. Zavolé stari svoje vöobračapripovejsti kaulak Kolpe eške gnesden živé li. Dun pa leko za ta nazaj kaj lidge ne ostanejo na zemlej. vözaškrabamo. Včeni lidge Po cejloj tau našoj pauti eške nam pripovejdajo, ka Radenmo takše leko vidli. Skrak Staroga trga se dvej dolini srečata. Dolino skrak Kolpe že malo smo spoznali, više nje pa Poljansko dolino leko eške kaj vekšoga tö. Gda od trno poznani Radenec pripovejdamo pa od tisti skrak Kolpe, gvüšno ka od enoga pa istoga človeka ne gučimo. Samo ménje je tisto, zavolo steri se gnes tej kraji tak zovéjo. Kak se ta velka stejna zgotovi, ena mala ves stodji, 12 lüdi v njej živé. Znauva smo na tejm, ka njeno ménje mo tumačili. Ves se Špeharji zové. V njoj brž se leko trno žmana rejč čüje; špeh-špej-špek … Skrak vejsi eške ena menjša geste, Selce pri Špeharjih. Nazadnje sta v njoj samo dva človeka živela. Depa ta vejs je trno mlada, kuman leta 2000 je gratala, se je narodila. Mi pa znauva v čunaklin, Kolpa nas čaka. Eden čas nikšne vejsi nede skrak nje, stera pa bau, ranč tak mala je, kak smo druge že srejčali. Eške nin 8 km ali neka več tadale pa nas Vinica čaka. Ja zdaj smo že trno žedni, Vinica pa nam šké neka od vina pripovejdati. Depa od toga kaj več tam povejmo, Ja, že gda jo človek gleda, se njemi slina v lampaj nabira. Povitica njoj v Bejli krajini pravijo. Že stau pa stau lejt jo v krüšnoj peči pečejo Stari mlini na Kolpi pripovedajo, kak je inda v Radencaj bilau. Mi o vsej trej pripovejdamo, ka samo domanji lidge vejo, kak med trejmi Radencami granica dé. Ovak povejdano, kak bi vse tri vesi v enoj bile. V nji malo menje kak 80 lidi živé. Takšne mline ali tau, ka je od nji ostanolo, se skur v vsikšoj vesi skrak Kolpe leko najde. Mline pa so samo tam gor postavili, na steri mestaj so lidge njive pa paula meli. Ranč uni nam pripovejdajo, kak bogata krajina je tau indasvejta bila. Gnes je turizem tisti, steri mline biznisa na Kolpi poganja. V Beli krajini mlini malenca pravijo ci aj bi iz staroga moškoga imena vöprišli. Tau ménje je stari slavski pogan emo. Zvau pa aj bi se Radomir ali Radoslav, obema se na kratko Rado pravi. Té možakar je leko kakši glavaš biu, cejlo svoje pleme je emo, leko pa Porabje, 25. avgusta 2022 kak tau je. Dobro, ka so nam v Radencaj neka za gesti s seuv dali. Njivo trno poznano pogačo. Pomalek povitico gejmo, čunaklin sam od sebe nas naprej pela. Miki Roš 10 Takša sem kak ti, depa nej cejlak Ranč tak kak naši starci inda svejta se gnesne- Gda pa so go vözvračili, so več nej najšli njene šteriva mata skor gnake gene in sta štirideset dén mi tö čüdivamo dvojčkom (ikrek), eške po- stariše. Kak dosta drügi korejski siraut go je s lejt v ovaški kulturaj, ejkstra živela. Tau prej saba, če so enojajčni (egypetéjűek). Čednjaki sebov domau vzeu eden merkanarski zakonski sploj veuko znamenje má, vej pa eške itak djepa se zatok radi spravlajo ž njimi, ka prejk nji par - tau korejske regule dopüščajo. Dekličina nau ne vejmo, ka je tisto, ka v genaj poerbamo prej leko spoznajo, kelko pri razvoji človöka za- je gorrasla v Meriki, zmejs pa nika nej znala in ka vse se navčimo zmejs, gda gorrastémo. visi od genov in kelko od svetá kauli njega. Tr- o svojoj pravoj držini – vej so pa od toga njeni Ništerni rezultati čednjakov so bili logični, na nok na rejtki pa majo mogaučnost, ka leko viž- nauvi stariške in nauva domovina tö nika nej drüge pa so nej računali. Pri telesnom zdravdji galivajo takšiva enojajčniva dvojčka, šteriva sta vödali. je bilau na priliko dosta vküpnoga pri korejski gorrasla v dvej cejlak ovaški kulturaj. Zavolo Pred par lejtami sta se bejdvej dvojčici zglasili v ženskaj: bejdvej sta cukernivi betežnici in bejtoga je bila veuka senzacija, gda so nej davnik djužnokorejsko genetsko bazo za iskanje žlate: dvej je trbölo operérati zavolo raka na djajčpisali o srečanji dvojčic, od šteri edna v nikaj (petefészek). Najvekši razloček Djužnoj Koreji, drüga pa v Meriki živé. med sestrama pa se je pokazo v inteNjija pripovejst se začne tak: v ažijligenci: ženska, štera je gorrasla v Koskom rosagi je dvej enojajčnivi dvojčici reji, má za 15 točk višiši IQ kak njena njija babica leta 1976 s sebov vzela na merkanarska dvojčica. Tau je špajsno, tržnico, gde sta se vsemi trnok čüdivavej so pa do tega mau brodili, ka je leko li. Tak fejst, ka se je edna zgibila. Zaté razloček med enojajčnima dvojčkman so prejkpoglednili cejli plac, dekoma največ sedem točk (inteligenca ličino so več nikdar nej najšli. Njeni prej v 80 odstotkaj od genov zavisi). stariške so napravili vse, ka si človek Zdaj se je pa skazalo, ka leko ovaška leko zbrodi: kelili so plakate z njenim kultura napravi trnok veuke razločkejpom, kauli tržnice so talali brošure, ke pri pameti. Trbej pa znati, ka si je eške v teveni so pripovejdali o svojom merkanarska sestra že trikrat vdarila zgüblenom deteti. Depa zaman, dekliglavau in tak strausila mozgé – tau se čina je na vöke preminaula in se je več gi ranč tak leko pozna na IQ-ni. nikdar nej srečala s svojov držinov. Po naturi sta bejdvej sestri sploj gnaTa štorija bi se leko tü žalostno končakivi, bejdvej sta flajsnivi, delavnivi in la, če bi nej bilau moderne genetike. Z se trüdita dosegniti maksimum. Donk njenov pomočjauv leko vküppridejo pa je korejska dvojčica doma dobila takši lidgé tö, šteri bi za tau ovak nej kolektivistično mentaliteto, za mermeli šanso: korejski dvojčici sta se po kanarsko pa má vekšo znamenje in44 lejtaj donk srečali. (Zanimivo je, ka dividualnost – gvüšno zavolo ovaške je na svejti večina zgübleni in znauva kulture v bejdvej rosagaj. Ne smejmo najdeni parov doma z Djužne Koreje. pa pozabiti na tau tö nej, ka sta živeli Tau pa je nej čüda, vej je pa bojna dosv ovaški familijaj: korejska je harmota lüdi laučila od njine žlate v Sövernoj nično držino mejla, stariške merkaKoreji.) narske sestre pa so se dosta korili in Ažijski rosag, »mali tigriš«, má sploj Enojajčni dvojčki majo skor stauprocentno gnake gene – té so pomagali vküppriti končno razpitali. moderno gensko tehnologijo. Tam Tau vižgalivanje se je samo gnauk leko ženski z Djužne Koreje z dvojčicov v Meriki so napravili edno veuko podatkovno napravilo. Skor gvüšno je, ka gnešnji bazo (adatbázis), v štero leko lidgé po svojoj korejska zatok, ka bi najšla svojo zgübleno sest- čednjaki v svojom žitki več nikdar ne dobijo vauli nutpridejo in v njej prejk interneta iškejo ro, merkanarska pa zatok, ka bi kaj zvödala o eške edno takšo šanso, ka bi se leko spravlali genetske informacije. Če na priliko kisnej nut- svojoj držini. Dvej leti sta mogli čakati, končno s tak posabnimi dvojčki. Z edne same prilike spišejo kakšo žlato od nekakoga, tau algoritmi pa sta donk dobili pozitiven valas. Strašno sta pa je nej mogauče vödobiti sistemsko znanje. včasik na pamet vzemejo in raztepeni držinski se čüdivali, gda se je vöpokazalo, ka mata edno Donk se pa z rezultatov čisto vidi, ka večstaučlani pá leko vküppridejo. sestro – štera je genetski skor stauprocentno lejtno svajüvanje »natura kontra kultura« Ranč tak sta se dvej 46 lejt starivi korejskivi gnaka. nikšoga haska nema, vej pa karakter ednoga ženski leta 2018 končno znauvič srečali. Ska- Ta lüšna pripovejst bi se tü pá leko končala, človöka ne dolaučijo geni in okolje ejkstra – liki zalo se je, ka so zgübleno dvojčico najšli na če bi za dvojčici nej čüli psihologi z državne vküper in neločlivo. ednom autobusnom postajališči, kauli šteroga univerze v Kaliforniji. Gor so poiskali tevi dvej je blaudila. Od tistec so go odpelali v edne špita- ženski in jiva v preminauči par lejtaj vküper s -dmle 160 kilomejterov kraj, vej so se pa bodjali, ka padarami dostakrat prejkpoglednili. Znali so, ilustracija: ošpice (kanyaró) má. Tau je rejsan tak bilau. ka je trnok žmetno najti takšiva dva človöka, Szilveszter Bartkó Porabje, 25. avgusta 2022 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 26.08.2022, I. spored TVS 6:20 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, poletni izbor, 9:00 Otroški program, 9:45 Zadnji: Konec začetka je konec, 10:10 Ugriznimo znanost, 10:40 TV-izložba, 11:00 Čarokuhinja pri atu: Severnoafriška kuhinja, 11:20 Neznana Slovenija: Razgledi s stolpov, 11:50 Neskončni začetek, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Telo: čudesa notranjih družbenih omrežij, 14:20 TV-izložba, 14:35 Prisluhnimo tišini: Genetski vzrok izgube sluha, 14:50 TV-izložba, 15:10 Mostovi – Hidak, 15:45 Otroški program, 16:15 Infodrom, poletje 2022, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ah, ta leta!: Starši in odrasli otroci, 17:50 Družina Jazbečjak, risanka, 18:00 Čarokuhinja pri atu: Grška kuhinja, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Poletni pozdrav, 21:25 Sledi: 100 let Slovencev v Slatini, 22:00 Odmevi, Šport, 22:45 Kinoteka: Zakon Marie Braun, 0:50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:05 Napovedujemo PETEK, 26.08.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 11:15 Videotrak, 12:30 Dobro jutro, poletni izbor, 14:30 Živela Koroška! 15:40 O živalih in ljudeh, 16:20 Na vrtu, 16:45 Migaj z nami, 17:30 Aritmični koncert: Ana Pupedan, 18:55 V vrtincu ljubezni, 19:55 Panorama, 20:30 Magnet, 20:45 Lady Bird, 22:25 LP film Buldožer - Pljuni istini u oči, 23:25 Videonoč SOBOTA, 27.08.2022, I. spored TVS 6:20 Odmevi, 7:00 Otroški program, 10:40 Infodrom, poletje 2022, 10:55 Osvežilna fronta, 11:25 TV-izložba, 11:45 Ah, ta leta!: Starši in odrasli otroci, 12:15 Duhovni utrip, 12:30 Ozare, 12:35 Kaj govoriš? = So vakeres? 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 O živalih in ljudeh, 13:55 TV-izložba, 14:10 Na lepše: Divje babe in šavrinke, 14:40 Prisluhnimo tišini, 15:00 Vrtičkarji, 15:30 Obrazi naših rojakov: Erika Wrolich, 16:00 Free spirits - Samosvoji: Juul, Raneš, Dora, 16:30 Na vrtu, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Luka in Lučka, risanka, 17:30 Ambienti, 18:00 V petek zvečer, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Utrip, Šport, Vreme, 20:05 Tovarna sanj, 22:10 Poročila, Šport, Vreme, 22:40 Nedolžna, 23:40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:05 Dnevnik, Slovenska kronika, Utrip, Šport, Vreme, 1:00 Napovedujemo SOBOTA, 27.08.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:00 Najboljše jutro, 8:00 Spomini: Zora Konjajev, 10:20 Čokoladne sanje, 11:20 Avtomobilnost, 12:00 Kajak-kanu: Slalom na divjih vodah, svetovni pokal, 13:20 Gorsko kolesarstvo (Ž): Spust, svetovno prvenstvo, 14:50 Odbojka (Ž): Gruzija - Slovenija, kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2023, 16:30 Gorsko kolesarstvo (M): Spust, svetovno prvenstvo, 18:00 Jeklene ptice nad Idrijo, 19:00 Specialna enota Dunaj: Balada o Franzu in Franziski, 20:00 Callasova o Marii, 22:00 OdBita pot: Severna Amerika, 22:30 Aritmični koncert - Izštekanih 10, 0:20 Videonoč NEDELJA, 28.08.2022, I. spored TVS 7:00 Otroški program, 10:55 TV-izložba, 11:20 Ozare, 11:25 Obzorja duha, 12:00 Ljudje in zemlja, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Stopimo skupaj za slovenske gasilce, dobrodelna prireditev, 15:15 Kraljestvo vzhajajoče lune, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Bacek Jon, risanka, 17:30 Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali: Gargano in Polignano a Mare, 17:55 Joker, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20:00 Sisi, 21:10 Intervju, 22:00 Poročila, Šport, Vreme, 22:25 Diana, 23:45 Za lahko noč: Iz Noči klavirjev: Pianist Jure Goručan, Simfonični orkester RTV Slovenija in Simon Krečič (C. Saint – Saëns: Koncert za klavir in orkester št. 2), 0:25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:50 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1:45 Napovedujemo NEDELJA, 28.08.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:00 Duhovni utrip, 7:15 Glasbena matineja: AFS France Marolt: Prepletanja: Slavnostni koncert, 8:50 Čokoladne sanje, 9:50 Čokoladne sanje, 10:40 Ambienti, 11:10 #Zelena generacija/Young Village Folk: Timotej, 11:30 Kajak-kanu: Slalom na divjih vodah, svetovni pokal, 12:55 Gorsko kolesarstvo (Ž): Olimpijski kros svetovno prvenstvo, 14:30 OdBita pot: Severna Amerika, 15:10 Gorsko kolesarstvo (M): Olimpijski kros, svetovno prvenstvo, 17:05 Odpotovanja: Zambija, 18:05 Spoznajmo pingvine, 19:00 Specialna enota Dunaj: Igralnica, 20:00 Arena: Kdor poje, ne misli slabo, 21:00 Žrebanje Lota, 21:10 Starodavni gradbeni podvigi: Mont-Saint-Michel, 22:05 Umor na otoku, 23:00 Joker, kviz, 0:05 Videonoč PONEDELJEK, 29.08.2022, I. spored TVS 06:20 Utrip, ponovitev, 06:35 Zrcalo tedna, 07:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Obzorja duha, 10:40 TV-izložba, 10:55 Čarokuhinja pri atu: Grška kuhinja, 11:15 Neznana Slovenija, 11:40 TV-izložba, 11:55 Intervju, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Neverjetni netopirji, 14:30 S-prehodi: Tatjana Jercog, pianistka, skladateljica, glasbena pedagoginja, 15:00 Dober dan, Koroška, 15:40 Otroški program: Op!, 16:35 TV-izložba, Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 New neighbours - Novi sosedje: Pasja dlaka, 17:50, Kuhar Štef, ris., 18:05 Čarokuhinja pri atu, 18:25 Vem!, kviz, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Tednik, 21:00 Dokumentarna oddaja, 22:00 Odmevi, 22:40 Umetni raj, 23:10 Nikoli brez tebe, Louna, fr. nad., 00:05 Glasbeni večer, 01:00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 01:25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 02:15 Napovedujemo PONEDELJEK, 29.08.2022, II. spored TVS 06:00 Napovedujemo, 09:00 Videotrak, 10:00 Dobro jutro, 12:40 Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali, kulinarično-popotniška oddaja, 13:20 Prisluhnimo tišini, 13:50 Vaterpolo - evropsko prvenstvo: Slovenija - Madžarska, 15:00 Gorsko kolesarstvo - svetovno prvenstvo: spust (Ž), 16:15 Sledi: Marko Sluga, portret, 16:45 Ljudje in zemlja, 18:00 V petek zvečer, izbor popularnih skladb, 18:55 V vrtincu ljubezni (XVI.), nemška telenovela, 19:55 Panorama, 20:40, Črna kronika, 20:55 Magnet, 21:05 Dediščina Evrope, 22:00 Odpotovanja: Madagaskar, 22:50 Naša demokracija, TV-igra AGRFT, 23:55 Videonoč TOREK, 30.08.2022, I. spored TVS 06:20 Odmevi, 07:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Umetni raj, 10:35 TV-izložba, 10:50 Čarokuhinja pri atu, 11:10 Vem!, kviz, 11:40 TV-izložba, 11:55 Tednik, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Kraljice Oranga, dok. odd., 14:30 Duhovni utrip: Stati inu obstati, 14:45 TV-izložba 15:00 Potepanja – Barangolások, 15:40 Otroški program: Op!, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Anbot – Ohranjanje travišč Krasa, dok. film, 17:50 Niki Vrum, ris., 18:00 Čarokuhinja pri atu: Hrvaška, 18:20 Vem!, kviz, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Bolnišnica dobre karme, brit. nad., 20:55 Marilyn, dok. odd., 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Spomini: Zora Konjajev, 01:30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 01:55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 02:50 Napovedujemo TOREK, 30.08.2022, II. spored TVS 06:00 Napovedujemo, 11:10 Videotrak, 12:20 Dobro jutro, 15:20 Avtomobilnost, 16:10 Sled tisočletij, dok. film, 17:30 Gorsko kolesarstvo - svetovno prvenstvo: spust (M), 18:55 V vrtincu ljubezni, nemška telenovela, 19:55 Panorama, Porabje, 25. avgusta 2022 OD 26. avgusta DO 1. septembra 20:40 Koda, 20:55 Magnet, 21:05 Dediščina Evrope, 22:05 Izbrisana, slovenski film, 23:40 Kaj govoriš? = So vakeres?, 00:10 Videonoč SREDA, 31.08.2022, I. spored TVS 06:25 Odmevi, 07:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Anbot – Ohranjanje travišč Krasa, dok. film, 10:30 TV-izložba, 10:45 Čarokuhinja pri atu: Hrvaška, 11:05 Vem!, kviz, 11:40 TV-izložba, 11:55 Fabergéjevi predmeti poželenja, dok.a odd., 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Kdo je bila princesa Diana – zgodba o rodbini Spencer, dok. odd., 14:15 Sledi: Marko Sluga, portret, dok. odd., 14:50 Obrazi naših rojakov: Erika Wrolich, 15:10 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, 15:50 Male sive celice, kviz, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Posebne zgodbe: Disleksija, 17:50 Bela in Sebastijan, risanka 18:00 Čarokuhinja pri atu: Poljska, 18:20 Vem!, kviz, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:05 Film tedna: Pravi moški, nemški film, 21:55 Vreme, 22:00 Odmevi, Šport, 23:30 Posebne zgodbe: Disleksija, dokumentarna oddaja, 00:00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 00:30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 01:20 Napovedujemo SREDA, 31.08.2022, II. spored TVS 06:00 Napovedujemo, 07:30 Videotrak, 08:50 Vaterpolo evropsko prvenstvo: Slovenija - Izrael, 10:15 Dobro jutro, 13:20 Ambienti, 14:10 Nedeljsko popoldne, 16:00 Gorsko kolesarstvo - svetovno prvenstvo: olimpijski kros (Ž), posnetek iz Les Getsa, 17:30 Vaterpolo - evropsko prvenstvo: Slovenija - Izrael, 18:55 V vrtincu ljubezni, nemška telenovela, 19:55 Panorama, 20:30 Zdravje, 20:50 Magnet, 20:55 Žrebanje Lota, 21:05 Dediščina Evrope: Ottilie von Faber-Castell: pogumna ženska, nemška nadaljevanka, 22:10 Na utrip srca: Posnetek od blizu, filmski portret Dubravke Tomšič Srebotnjak, 23:15 Plinovod prijateljstva, dok. odd., 00:20 Videonoč ČETRTEK, 01.09.2022, I. spored TVS 06:20 Odmevi, 07:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Posebne zgodbe: Disleksija, dok. odd., 10:30 TV-izložba, 10:45 Čarokuhinja pri atu: Poljska, 11:05 Vem!, kviz, 11:40 TV-izložba, 11:55 Arena: Kdor poje, ne misli slabo, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Veliki slikarji na malem zaslonu, dok. ser., 14:30 Slovenci v Italiji: Novi Matajur, reportaža, 15:00 Brez meja – Határtalan, 15:30 TV-izložba, 15:50 Krompir: Igre brez meja, razvedrilna oddaja za mlade, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ugriznimo znanost, 17:50 Reaktivčki, risanka, 18:00 Šef doma, kuharska oddaja, 18:20 Vem!, kviz, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Tarča, 20:55 Himalaja kliče, dok. ser., 21:55 Vreme, 22:00 Odmevi, Šport, 23:20 Dediščina Evrope: Veliki slikarji na malem zaslonu, dok. ser., 00:20 Ugriznimo znanost, 00:45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 01:15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 02:05 Napovedujemo ČETRTEK, 01.09.2022, II. spored TVS 06:00 Napovedujemo, 10:00 Videotrak, 11:10 Dobro jutro, 14:10 Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali, kulinarično-popotniška oddaja, 14:50 Profil, 15:40 Gorsko kolesarstvo - svetovno prvenstvo: olimpijski kros (M), 17:20 Poletni pozdrav, 18:55 V vrtincu ljubezni, nemška telenovela, 19:55 Panorama, 20:30 Znanost in tehnologija, 20:50 Magnet, 20:55 Dediščina Evrope: Ottilie von Faber-Castell: pogumna ženska, nemška nadaljevanka, 21:55 Avtomobilnost, 22:25 Ambienti, 23:00 P. I. Čajkovski: Labodje jezero, črni labod (Rita Pollacchi, Petar Đorčevski), 23:20 Slovenska jazz scena: Round Trip, portret Zlatka Kaučiča, glasbeno-dokumentarna oddaja, 00:20 Videonoč Dragi prijatelji športa! Tokrat bi vas želel opozoriti, da se letošnje žensko evropsko prvenstvo v rokometu organizira v Sloveniji, Severni Makedoniji in Črni gori, in bo potekalo med 4. in 20. novembrom 2022 v TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Ljubljani (skupina A), Celju (skupina B), Skopju (skupina C) in Podgorici (skupina D). Vljudno vabljeni, da se pridružite rokometnemu spektaklu v Sloveniji, kjer se bosta v skupinskem delu tekmovanja pomerili madžarska reprezentanca v Ljubljani, Slovenija pa v Celju. Za več informacij (razpored tekem, programi, itd.), prosim, obrnite se na spletne strani www. eurohandball.com ali www.playwithheart.eu Vstopnice si lahko zagotovite na: tickets.eurohandball.com Se vidimo v Sloveniji! Z lepim športnim pozdravom, Mate Kozma Evropska rokometna zveza Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB