< J\ So zaključni računi res zaključeni? Že kar lep čas je minil, pdkar so v delovnih organizacijah in tudi pri nas v SOZD Iskra Pristojni organi podali zaključne račune za leto 1978. Toda, ali res lahko trdimo, da so ti 5SS \ računi in obračuni tudi vsebin-, 6. ^ sko že sklenjeni? Najbrž marsi-i.l 1 s kje še niso in tudi pri nas pov-ktvl s sem ne- Gre namreč za to, da iz JjKl s zaključnih računov 1978 pote-;asfi \ gnemo tudi zaključke za leto SJ ’979' _ 6. s O teh vprašanih so razprav-(TJ x Ijali nedavno na posvetih pred-•*"] x sednikov in sekretarjev občin- tatf skih svetov zveze sindikatov ;tin i; Slovenije in predsednikov in 16 , sekretarjev republiških odborov ’PgE sindikata v Ljubljani. Pokazalo : se je, da so sindikalni sveti v > glavnem potrebne ocene zaklju-s čnih računov delovnih organi-S zacij s svojega področja nare- < dili, hkrati pa tudi to, da po-s nekod svoje naloge niso opravili k tako, kot bi bilo treba. v Toda, ne ustavljajmo se x samo pri sindikatih! Bistveno je ^ gotovo to, kaj so storili sami v > svoji delovni organizaciji, s Kakšna so bila ta poročila v ^ zaključnih računih? Najboljša s so bila tista poročila, kjer so ne ^ samo dobro delali v teku leta, ampak kjer so to tudi izrazili v s konkretnem, splošno razumlji-\ vem in jasnem poročilu. Računi s niorajo biti čisti, poročila pa s ravno tako. Najbolje zato te-s čejo poročila tistim, ki so na-s vajeni to delati sproti, zlasti v x tromesečjih. Nekateri račune in Poročila delajo celo vsak mesec, s Na ta način je situacija vselej x Pregledna, in kjer zaškriplje, < lahko takoj popravimo. Vsak < račun lahko tu nemudoma X Preverimo. Če pa obračun ne x zavlačujemo, se dokumenti x 'zgubijo, spomin skali, dobra x volja odpade. Zato je prvi nauk } Ponovnega pregledovanja in x ocenjevanja zaključnih računov ^ ta, da vsako stvar delajmo čim S holj sproti — tudi račune in s Poročila. \ Drugi nauk, ki izhaja iz te > sedanje razprave o zaključnih računih in poročilih, pa je vse- X binski. Pri nas in v drugih delov-\ nih organizacijah smo na sploš-no lahko z dosežki zadovoljni s 'n optimistični za naprej, ker se S je povsod nekaj premaknilo na > bolje. Kljub temu pa skoraj na s splošno tudi opažamo, da se x dohodkovni odnosi še vedno \ Prepočasi uveljavljajo, da šepa x tu in tam delitev po delu, pa x tudi nedisciplina včasih delu x zmanjšuje rezultate. Nekateri bi X se upravičeno pritožili nad BO Namenske proizvodnje Kadar gre za razne odločitve, ki niso važne zgolj za nas, SOZD Iskra, ampak tudi za našo širšo skupnost in našo ljudsko armado, je potrebna toliko večja solidarnost. O ustanovitvi organizacije za namensko proizvodnjo smo se izrekali že enkrat v preteklosti, z referendumcm. Zato se zdaj znova pripravljamo, ne toliko na preštevanje glasov, ampak se skupno soočamo s tem problemom. Če bomo vse stvari gledali v polni luči, se Domo tudi čisto gotovo odločili za ustanovitev nove Iskrine delovne organizacije za namensko proizvodnjo. V tem duhu sta zelo jasno povedala svoji stališči tudi namestnik gene-ralnega direktorja Anton Stipanič in predsednik KO SOZD Iskra Janez Kem. In kot bomo z veseljem objavili v prihodnjih številkah tudi stališča drugih članov naših delovnih organizacij, smo že sedaj prepričani, da smo sklep o tem, kar nam je vsem potrebno, pa tudi gmotno koristno, že sprejeli. s ANTON STIPANIČ: Priprave za ustanovitev nove delovne organizacije namenske proizvodnje so bolj dolgo in morda predolgo potekale. Iz letnih pregledov o izvrševanju naših obveznosti do posebnega kupca, to je do naše JLA, je razvidno, da teh obveznosti doslej nismo dovolj uspešno in zgledno izpolnjevali. In drugič, da se nam tukaj bolj zatika kot pri izvrševanju naših drugih proizvodnih programov. Razlogov za to je bilo več: prvič gre za zahtevnega kupca, drugič pa za to, da na tem področju nismo nikdar bili uspešno organizirani. Ta proizvodnja je predtavljala samo del proizvodnje posameznih tovarn in ni bila zaradi tega obravnavana kot najbolj zahtevna proizvodnja, pač pa kot nekaj priložnostnega. Mogoče je v tej izjavi malce pretiravanja, vendar je dejstvo, da z izvrševanjem planov v štirih—petih preteklih letih ne moremo biti zadovoljni. Dalje gre za našo usposobitev in za razvijanje še kvalitetnejših izdelkov in njihovo proizvajanje v večjih serijah. Naša organiziranost v sedanji obliki ni zadovoljevala potreb in želja kupcev. Ko smo pregledovali proizvodne programe in izdelovali ekonomske elaborate za temeljne organizacije združe- Dogovor za akcijo Prizadevanja za organiziranje nove iskrine delovne organizacije posebnega pomena se bližajo koncu. Z odločitvami delavcev na zborih je bil razpisan referendum za sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v delovno organizacijo, ter sprejem ostalih samoupravnih aktov temeljnih organizacij. Referendum je bil razpisan za 30. marec. Za delovni dogovor o nalogah družbenopolitičnih organizacij do izvedbe referenduma so se v torek sestali predstavniki družbenopolitičnih organizacij vseh TOZD. Po obširni analizi stanja v kolektivih so se dogovorili za nadaljnje akcije, ki morajo prispevati k uspešni izvedbi referenduma. Osnova vseh akcij mora biti, da se do glasovanja na referendumu s širokimi razpravami v kolektivih odpravijo še vse morebitne nejasnosti, ki bi lahko zavirale odločanje delavcev. Zato bo potrebno v vseh temeljnih organizacijah sklicati delovne aktive ZK ter sindikalne skupine, na katerih morajo komunisti, kot tudi odgovorni poslovodni delavci ponovno seznaniti delavce z družbenim pomenom nove delovne organizacije ter z načinom razreševanja še nerešenih organizacijskih vprašanj. Izhajati je potrebno iz dogovorjenih osnov, ki pa se bodo v procesu organiziranja delovne organizacije dograjevale. Posebno pozornost obravnavam bo potrebno posvetiti v temeljnih organizacijah usmerjene zveze in žične zveze, kjer prihaja do nerazumevanja osnovnega koncepta delovne organizacije, kot tudi osnovnih načel naše socialistične demokracije. V teh temeljnih organizacijah bodo komunisti, kot tudi odgovorni delavci morali prevzeti aktivno vlogo v obravnavah in razčiščevanju nedorečenih vprašanj. Miloš Pavlica ...................................................................................................................................................................................................................................................................! osebnimi, človeškimi odnosi, pa \ še to in ono ni bilo najboljše. S x Zaključni računi torej še niso zaključeni! Poiščimo v ^ Zavestni samokritiki vse razloge : za pomanjkljivosti v lanskem letu in stvari popravimo letos! x Vsak dan si pišimo del zaključ-x nega računa. Tudi papirnatih > tozdov se moramo otresti,bolje rečeno — sleherni delovni organizaciji moramo dati res polno x vsebino dela, organizacije, disci-x Pline, dobrih vzajemnih odno-x sov in prav gotovo tudi gospo-x darske rentabilnosti. Mara Ovsenik V Iskro je v sredo, 14. marca obiskala petčlanska romunska delegacija, ki jo je vodil namestnik ministra za promet in zveze Romunije g. Airinei. Delegacijo so spremljali predstavniki jugoslovanskih PTT podjetij. S predstavniki SOZD Iskra in DO Iskre Elektromehanike so se pogovarjali o proizvodnji na področju elektronske telefonije in dobili informacije o organiziranosti in proizvodnih usmeritvah Iskre. Gostje so si ogledali tudi mednarodno tranzitno centralo v Ljubljani in proizvodne hale tovarn na Laborah v Kranju. J Kot januarja letos je tudi v sredo, 21. t. m. predsednik RS ZSS Vinko Hafner s sodelavci že drugič obiskal najprej Iskrino TOZD Instrumenti v Otočah. Po obisku v Otočah so sledili pogovori v Iskrini DO Elektromehanika Kranj in v SOZD Iskra. Z Iskrine strani so v pogovorih sodelovali družbenopolitični in poslovodni delavci omenjenih Iskrinih delovnih organizacij s predsednikom poslovodnega kolegijskega odbora SOZD Iskra Jožetom Hujsom na čelu. V zanimvnh in konkretnih razgovorih od TOZD preko DO do SOZD so najprej razpravljali o oblikovanju ocene poteka akcije o obravnavi zaključnega računa in dogovoru o metodologiji stalnega obveščanja delavcev o ekonomskih dogajanjih v TOZD, DO, oziroma SOZD. Drugi del razgovorov in izmenjave mnenj pa je zadeval obravnavo stališč in oblikovanje pripomb oziroma dopolnil na osnutek predloga sindikata o pridobivanju in razporejanju dohodka ter uveljavljanju načel delitve po delu in po rezultatih dela. (dž) ' ' " — > Sindikat o pridobivanju in razporejanju dohodka Predsedstvo KOS SOZD Iskra je v ponedeljek, 19. t. m. obravnavalo dve temi kot pripravo za sestanek koordinacijskega odbora sindikata Iskre, ki bo prihodnji ponedeljek. Tako je najprej tekla razprava o oblikovanju predloga pripomb na stališča sindikata o pridobivanju in razporejanju dohodka ter uveljavljanju načel delitve po delu. V razpravi so v celoti podprli stališča sindikata zapisana v tem dokumentu, hkrati pa so spregovorili tudi o pripravah za predlog samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih razporejanja čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke v Iskri. Sklenili so, naj Iskrin Biro za inženiring pripravi predlog omenjenega samoupravnega sporazuma do konca maja letos. Pri tem so opozorili, naj bi omenjeni predlog dopuščal širok manevrski prostor tako DO kot tozdom Iskre pri oblikovanju njihovih skupnih meril. Ko bi bil predlog samoupravnega sporazuma na ravni SOZD v tem smislu izdelan, naj bi šel v javno razpravo, dokončno pa naj bi ga sprejeli ob koncu letošnjega leta. Razprava je tekla tudi o načelnih in konkretnih pripombah k stališčem republiškega sveta ZSS. Sklenili so, da bo posebna skupina vse te pripombe uskladila ter jih predložila v obravmvo in potrditev koordinacijskemu odboru sindikata in jih nato poslala RS ZSS in DS SOZD Iskra. V nadaljevanju seje je predsedstvo tudi obravnalo potek akcije zaključnih računov ter ugotovilo, da je omenjena akcija od tozdov do SOZD v glavnem potekala v smislu priporočil in sklepov tako sindikatov kot zveze komunistov. Oceno akcije zaključni računi, ki je potekala povsod v Iskri, bodo prav tako predložili v potrditev in razpravo koordinacijskemu odboru sindikata SOZD Iskra, ki bo, kot smo že omenili, v ponedeljek, 26. marca. nega dela. ki naj bi nastale ob tej reorganizaciji, smo ugotovili, da je za vse veliko preveč dela in da bo treba na novo zaposlovati strokovnjake, da bo treba na novo razviti vse raziskovalne in druge službe in institucije. Zato menimo, da je odveč vsak strah, da nova organizacija ne bi imela dovolj dela, oziroma da bi bila socialna varnost delavcev ogrožena. Menim, da je bilo razprav že dovolj in da je nujno potrebno ravno zaradi socialne varnosti in zaradi razvoja Iskre same v širšem smislu tudi na tem področju narediti renovacijo proizvodnje. Tudi v nekaterih drugih programih smo krepko stopili v novo organiziranost in se uspehi že kažejo v zaključnih računih preteklega leta. Zaradi navedenega mislim, da bodo delovni ljudje v organizacijah združenega dela, ki se na novo organizirajo v namensko proizvodnjo, z odgovornostjo, sprejeli svojo odločitev - za -, kajti za to govorijo vsi družbeni, politični, ekonomski in drugi razlogi, po katerih se delovni ljudje lahko odločajo.“ JANEZ KERN: „Ko smo se v Iskri odločili, da bomo uresničili najširši družbeni cilj Iskre na tem programskem področju — ko smo se torej odločili za tako novo organiziranost, smo se tudi na področju družbeno-političnega dela ustrezno angažirali. Moram reči, da so bili delavci na podlagi celega niza družbenopolitičnih, samoupravnih in poslovodnih akcij temeljito informirani in tudi neposredno angažirani pri odločitvah, kako si v Iskri zamišljamo organiziranje tako imenovane namenske proizvodnje. Danes, ko smo pred referendumom, lahko ugotovimo, da so delavci osveščeni na osnovi informacij, kaj in kje je vizija njihovega razvoja, kje je zagotovljena socialna varnost njih samih v takšni bodoči novi delovni organizaciji. Konkretno pa je zdaj, pred samim referendumom, seveda potrebna širša politična mobilizacija vseh dejavnikov, da bi dejansko izrazi- li prisotne želje in interese delavcev tako, da onemogočimo nastop demagoških sil, ki so vendarle vseeno še prisotne. Na področju družbenopolitične aktivnosti v tem obdobju, ko imamo nove temelje organizacije nove DO v bistvu že konstituirane, smo tam organizirali družbenopolitično dejavnost. Predvsem pa se je pri tem izkazala zveza komunistov in ko se bodo sindikalne osnovne organizacije v temeljnih organizacijah izoblikovale, takoj, ko bodo sprejeti temeljni akti v novih temeljnih organizacijah, bodo te prav gotovo tudi prispevale svoje. V preostalih dneh pred referendumom pa je seveda potrebno izvesti politično akcijo, poenotiti in uskladiti vse tiste pozitivne sile oziroma usmeritve za dosleden doseg našega končnega cilja, to je organiziranje nove Iskrine delovne organizacije za namensko proizvodnjo. To pa bomo dosegli tako, da bomo aktivirali predvsem zvezo komunistov, ki naj se konkretno angažira med delavci samimi, da bi se tako ljudje lahko pozitivno izrazili za sprejem potrebnih samoupravnih aktov, kar pa je tako v njihovem osebnem kot v širšem interesu, saj so to cilji našega samoupravnega organiziranja.“ Mara Ovsenik Pohod na Janče MLADINSKI POHODNI ODRED „PARTIZANSKE DELAVNICE 99 d“ BO v soboto, 31.3. 1979 organiziral pohod na Janče, kraj na robu ljubljanske kotline, poznan po pomembnih borbah iz naše NOV. Vse informacije dajejo komandirji čh. Od Stuttgarta do New Yorka Industrija elementov izvaža pravzaprav po vsem svetu. Gotovo pa so najbolj zanimiva zahodna tržišča. Ravno tu je trg najbolj zahteven in konkurenčni boj neizprosen. Direktorja naših zastopstev v Zahodni Nemčiji in Združenih državah Amerike smo prosili za pogovor na to temo. Takole sta nam posedala: Direktor Iskra Elektronik g. m. b. h. Stuttgart Boris Lasič: »Položaj se vse bolj izboljšuje, to je zlasti vidno po lanskem močnem padcu prodaje elementov za elektroniko v Zvezni republiki Nemčiji. Če bo prodaja, oz. naš izvoz vztrajal pri tem tempu, Boris Lasič. v ZDA je gospodarska dinamika v 2. polletju mnogo večja od prvega pol leta. Zato smo imeli lani velik porast prodaje elementov za elektroniko zadnjih šest mesecev. Tako smo v enem kvartalu prodali več, kakor prej v dveh. Predvsem smo v ZDA uvozili diode, upore in keramične kondenzatorje. Prodaja je drugo polletje tako dobro tekla, da smo plan celo presegli. Za letos pa se v 1. polletju napoveduje manjša kriza, za drugi del leta pa strokovnjaki predvidevajo, da bo šlo na bolje. Za letos smo načrt prodaje na ameriškem trgu podvojili in potrojili v primerjavi z letom 78. Za sedaj še ne kaže najbolje, upam pa, da bomo načrt do konca leta izpolnili." Kaj bi svetovali našim poslovnim ljudem po skušnjah na ameriškem trgu? »Predvsem moramo v Iskri vedeti, da je značilnost današnje industrije velika prilagodljivost. Potrebno se je fleksibilno znajti v vsakem položaju. Zgodi se namreč, da izdelek, za katerega ni bilo več zanimanja, ponovno uvedejo v proizvodnjo. To se često zgodi v enem mesecu. Ameriški način komuniciranja je hiter, večinoma po telefonu. Kupci pričakujejo, da bo izdelek dobavljen v dveh do šest tednov. To bi v našem primeru lahko dosegli le s skladiščem v ZDA. Morda bi veljalo bolj porabiti direktno JAT letalsko linijo z New Vorkom. Tako bi lahko imeli skla- Marjan Henigman. dišče doma in po naročilu bi bila dobava zelo hitra, kar je bolj racionalno. Če bi imeli tako skladišče s kompletnim asortimentom doma v Sloveniji, bi bila dobava možna še na druge trge in ne le v ZDA. Dobavni rok pa bi bil z izkoriščanjem te letalske linije zelo kratek. Kar na Brniku naložite v sredo dopoldne in pošljete v ZDA, mi dobimo v roke v četrtek dopoldne že po vseh opravljenih carinskih formalnostih. Skratka, rad bi povedal, da moramo biti fleksibilni in predvsem hitri. Sicer je pa znano, da je naša velika »vrlina" počasnost in mislim, da ni odveč, če sem okretnost tako pouda- bomo letos dosegli zastavljeni program izvoza. Osebno sem optimist, z ozirom na položaj in sem prepričan, da nam bo uspelo. Treba pa je imeti pred očmi dve važni dejstvi: Po takem izpadu, kakršen je bil lanski, je potrebno nekaj časa, da spet prodreš na trg. Drugo važno dejstvo pa je to, da se je spet povečal pritisk dobaviteljev elementov z Daljnega vzhoda in iz držav SEV. Oboji suvereno nastopajo na najzahtevnejših trgih Evrope in Amerike in to s kvaliteto, ki je vsaj naši enaka, s cenami pa so že nižje od nas." In kakšne so po vašem perspektive? Iskra ima s svojimi elementi vse šanse na najzahtevnejših trgih. Toda predpogoj je visoka kvaUteta in zanesljivost. Na primer: na milijon uporov je en slab že preveč. Zaradi takega upora ima firma na primer pri televizorju za okrog 100 mark stroškov zaradi reklamacije. Zato so naši kupci zelo natančni pri vprašanju kakovosti in zanesljivosti. Važno je tudi, da bomo v Iskri izpopolnili tehnologijo, uvedli avtomatizacijo, na ta način bomo znižali stroške oziroma dosegU konkurenčne cene. Rekel sem že, da imamo možnosti, zdaj uvajamo tudi prodajo prek nemških grosistov. Da' smo uspešni pove že dejstvo, da prodajamo Grun-digu, AEG, firmi Telefunken in še nekaterim renomiranim svetovnim proizvajalcem proizvodov za široko potrošnjo. Za prodajo feritov smo zaposlili posebnega specialista, kar se je dobro obneslo, čeprav je to novost v načinu poslovanja. Morda bomo poskusili še s strokovnjaki za druge elemente." Direktor Iskra Elektronics, inc. New York Marjan Henigman: »Veste, Metaconta tudi v Bukarešti? V okviru obiska pri skupnosti jugoslovanskih PTT organizacij je minuli teden obiskala Iskro romunska delegacija, ki jo je vodil namestnik ministra za promet in zveze SR Romunije Airinei, v njej pa so bili še Vese Trajan, Petre Grigorescu in Konstantin Dimitrescu. Med obiskom v Ljubljani so si ugledni gostje najprej ogledali mednarodno tranzitno centralo vrste Metaconta, kjer jih je sprejel tudi generalni direktor slovenskih PTT organizacij Slavko Jakofčič. Delegacijo je zatem v Iskrinem poslovnem centru sprejel član kolegijskega poslovodnega organa Vladimir Klavs, po obisku v Ljubljani pa so si gostje iz Romunije ogledali še Iskrino tovarno telekomunikacij v Kranju. Tam so se sešli tudi z glavnim direktorjem Elektroni ehanike Aleksandrom Mihevom. Na pogovorih v Ljubljani in Kranju so gostje* iz Romunije in predstavniki Iskre izrazili željo za tesnejšim sodelovanjem med romunskim gospodarstvom in našo delovno organizacijo. Že v bližnji prihodnosti, se odpira ena od takšnih možnosti, kajti v Bukarešti načrtujejo graditev nove mednarodne telefonske centrale. Niso se še odločili, ali bo to klasična centrala vrste Pentaconta, ki jih izdelujejo v Romuniji, ali pa kakšna sodobnejša, kot je npr. Metaconta. Pogovori o tem, da bi morda tudi v Bukarešti montirali našo Metaconto, se bodo začeli v najbližnji prihodnosti med izmenjavo obiskov naših in romunskih strokovnjakov. Neke vrste dokumentacijo oz. zahtevek bo Iskra dobila že prihodnji mesec. Romuni se zanimajo tudi za Iskrin sistem telekomunikacijskih povezav na železnicah in avtomobilskih cestah, prav tako pa tudi za naše telefonske aparate in sekretarske garniture. Dokumentacijo in vzorce bo Iskra poslala v najkrajšem času. Med obiskom romunske delegacije v Iskri je bilo tudi že dogovorjeno, da se bodo romunski strokovnjaki v času sejma Elektronike na GR v Ljubljani udeležili simpozija o telekomunikacijah, sodelovali pa naj bi tudi na sejmu samem. Lado Drobež Aprila nova DO Inženiring? Delo komisije za pripravo dokumentov o združitvi v delovno organizacijo »ISKRA inženiring za organizacijo in informatiko" gre *\ Prve priprave na proslavo Čeprav nas od praznovanja dneva Iskre in dneva borca loči še dobre tri mesece, so priprave na našo osrednjo proslavo, s katero delavci manifesta-tivno izražamo pripadnost Iskri, že v teku. V torek, 13. t. m. se je v prostorih delovne organizacije Iskra—Avtomatika, ki je pokrovitelj letošnje proslave, sestal na redni seji odbor za pripravo prireditve. V razgovoru, ki so se ga udeležili tudi člani prireditvenega odbora SOZD Iskra Otmar Zorn, Miloš Pavlica, Avguštin Ciuha, Preskar Stane, Šimunovič Štefan, Munda Slavko in Kastelic Anton, so pregledali do sedaj opravljene naloge v skladu s pripravo del in prisotne seznanili: — da bo letošnja proslava dneva Iskre in dneva borca v Zajčji dobravi v Ljubljani — pregledali so okvirni program prireditev — imenovali komisije na ravni delovne organizacije (za protokol, prireditve, prireditveni prostor, prehrano, promet, personalno komisijo, propagandno in gospodarsko komisijo), ki bodo skupno s prireditvenim odborom na ravni delovne organizacije in SOZD Iskra odgovorne za pripravo in izvedbo programa. Po končanem razgovoru so člani obeh odborov in komisij sprejeli naslednje zaključke: — da se bo odbor za pripravo proslave dneva Iskre ponovno sestal 24. 4. 1979 — da bodo takrat ponovno pregledali že detajlno izdelan program prireditve — da bodo dale komisije, oz. njihovi predsedniki poročila o opravljenemu delu za obdobje enega meseca. ŠD. počasi h koncu. Pripravljen je že osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi, katerega zdaj dopolnjujejo in »brusijo", na zadnji seji pa je komisija na predlog člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra Pavleta Gantarja tudi že sprejela rokovnik za razpis referenduma. O predlogu samoupravnega sporazuma bodo 28. marca razpravljali člani družbeno-političnih organizacij v Centru za avtomatsko obdelavo podatkov, v Biroju za industrijski inženiring, INDOK službi in v oddelku za Standardizacijo v skupnih službah SOZD Iskra. Le nekaj dni zatem bodo seje delavskih svetov v teh kolektivih, referendum, ki naj bi ga razpisali 6 aprila, pa bi bil nato 23. ali 24. aprila Komisija je na zadnji in tudi prej šnjih sejah opozorila na številne pro bleme, ki bodo zavirali delo predvi dene nove delovne organizacije skupnega pomena za vso Iskro. Najhujši je vsekakor prostorski problem. Sedanje enote, ki naj bi sestavljale DO JIOI, torej CAOP, Bil, INDOK in Standardizacija so zdaj lokacijsko zelo razdrobljene po vsej Ljubljani in delno še v Kranju. Prostori, v katerih delajo, so neprimerni in neracionalni, povrh vsega pa že zdaj ne vedo, kje bodo locirali skupne službe po skoraj gotovo uspešnem referendumu. Komisija je tudi sklenila, da je treba čimprej izdelati investicijski elaborat ter ga vključiti med elaborate drugih Iskrinih kolektivov. Ta investicijski elaborat DO IIOI bo vseboval zlasti zahteve po vlaganjih v prostore, računalniško opremo, knjižnico in, nenazadnje, v šolanje kadrov. Lado Drobež ______________________________________________________^ POGODBA MED ISKRO IN PTT BEOGRAD Nove centrale Metaconta V Beogradu so predstavniki Iskre in PTT Beograd podpisali pogodbo, po kateri bo Iskra dobavila, montirala in izročila namenu šest novih avtomatskih, telefonskih central sistema Metaconta 10 C v vrednosti okoli 33 milijard starih din. Pogodba obsega izgradnjo štirih rajonskih avtomatskih telefonskih central s skupno 42.000 priključki in dve vozli-ščni ATC s skupno 8.000 priključki. Poleg mednarodne in tianzitne centrale v Beogradu, ki že obratujeta, bo Iskra po pogodbah zagotovila PTT Beograd še pet central s skupno 66.000 priključki . Dve od njih že preizkušajo, ostale pa so še v izgradnji. Tako bo do leta 1981 zgrajenih na področju PTT Beograd skupno 13 central sistema Metaconta 10 C. Dosedanje uspešno sodelovanje z Iskro na modernizaciji PTT omrežja je vplivalo na odločitev PTT Beograd, da v prihodnje uvaja samo najmodernejše sisteme, ki zagotavljajo hitrejše in zanesljivejše zveze ter nudijo niz novih možnosti tako za naročnike, kot za investitorje. Zadovoljiti tudi najzahtevnejše V našem vsakdanjem življenju je vedno bolj prisotno vprašanje kakovosti proizvodov. Tudi v Iskri se to vprašanje pojavlja neprestano in še tako dobra kakovost bi lahko bila boljša kot pravimo. Sicer pa je tovariš Lotar Kozina o vprašanju kakovosti proizvodov in storitev v Iskri povedal: „V Iskri posvečamo zelo veliko pozornost kakovosti izdelkov že od samega njenega nastanka. Pri kreiranju Iskrinih izdelkov smo vzeli za vzor izdelke razvite industrije zapadne Evrope. Zato velja, da so naši izdelki v glavnem enakovredni tujim izdelkom, ponekate-rikrat celo boljši. Z izredno ekspanzijo v proizvodnji, z vedno večjim deležem domače surovinske oskrbe in z vedno večjo konkurenco ter s pritiski na cene so začetne, vnaprejšnje tendence za visoko kakovost na določenih področjih proizvodnje popustile. Kljub temu pa je ime Iskre na domačem trgu obdržalo enako veljavo. Z mnogimi izdelki pa se je naša Iskra uspešno plasirala tudi na tujih zahtevnih tržiščih. Nekatere OZD so dosegle celo status pretežnega izvoznika, druge so proizvajale samo za domači trg, tudi v odvisnosti od dosežene kakovosti svojih izdelkov. Z izredno hitrim prilagajanjem novim znanstvenim dosežkom in modernim tehnologijam v razvitem svetu tudi izredno hitro naraščajo zahteve po kakovosti. To velja predvsem v smislu zanesljivosti delovanja. Sodobno življenje vedno bolj zahteva popolne izdelke, take, ki bi čim manj potrebovali servisiranje. Te zahteve se vse bolj krepijo tudi na domačem trgu. Nedvomno je, da Iskra tem trendom sledi, čeprav ne na celotnem področju in ne z dovolj usklajenimi akcijami. Nove velike investicije in ambiciozni programi za naslednje obdobje, predvsem pa tudi usmeritev na profesionalizacijo in še povečani izvoz pa zahteve v pogledu kakovosti še povečujejo in postajajo pogoj nadaljnjega uspešnega razvoja Iskre. Že prve grobe ocene pokažejo, da moramo in moremo v pogledu kakovosti še veliko storiti, predvsem pa se nalog lotiti bolj organizirano. Da bi pregledali dejansko situacijo in se bolj usklajeno lotili akcij, smo v Iskri pred koncem lanskega leta organizirali prvo konferenco o kakovosti. Konference so se udeležili poslovodni organi vseh TOZD, DO ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Taka konferenca je bila, kot se je pokazalo, izredno potrebna in zelo koristna, saj je nakazala vrsto problemov in tudi njihovo skupno rešitev. Ugotovila je, da Iskrina kakovost v poprečju dandanes še zadovoljuje, in da nenehno narašča. Toda naraščajo tudi zahteve. Zato, posebej pa še glede na Iskrino programsko orientacijo in obstoječo usmerjenost na zunanjih tržiščih pa je treba dati poseben pomen zagotavljanju kakovosti, oziroma njeni zanesljivosti. Iskrina kakovost naj na tržišču predstavlja enoten pojem, saj nosi neposredne stroške reklamacij proizvajalec sam, posredne stroške slabe kakovosti pa mi vsi, celotna SOZD. Zato naj bodo tudi vse akcije na področju kakovosti slej ko prej usklajene. Z ozirom na orientacijo in pomen kakovosti pa je potrebno prilagoditi zaključkom konference tudi letne plane delovnih organizacij s tem, da se z ozirom na zelo širok program določijo tudi akcije, ki bodo imele prioriteto. Predvsem je v Iskri potrebno zagotoviti integralno zagotavljanje kakovosti, ki naj bo osnovni koncept Iskrine kakovosti proizvodov, storitev in del. Zato pa je potrebno predvsem statutarno urediti celoten sistem, in organizacijsko urediti področja kakovosti delovnih organizacij in službe kakovosti v TOZD. Potrebno je razvoju novega izdelka posvetiti posebno pozornost in angažirati vse strokovne službe v celotnem procesu nastajanja novega izdelka. Bistveno pomembna pa je za proces predelave in kakovosti končnih izdelkov kakovost vhodnega materiala. Zato je potrebno okrepiti in opremiti vhodne kontrole. Seveda pa je prav tako važna kakovost v proizvodnem procesu. Potrebno je kadrovsko, metodološko in tudi z opremo okrepiti kontrolo kakovosti v procesu proizvodnje. V celotnem proizvodnem ciklusu je potrebno povečati odgovornost za povečanje kakovosti tako pri pripravi dokumentacije kot pri tehnološki disciplini. Planiranju in vgrajevanju ter ugotavljanju, spremljanju in ocenjevanju zanesljivosti izdelkov pa je treba v delovnih organizacijah posvetiti potrebno pozornost s tem, da povsod začnemo s konkretnimi akcijami za sistematično delo. Zato naj programi delovnih organizacij vsebujejo zahteve za usmeritev organizacij skupnega pomena, inženiringa za organizacijo in informatiko, za uvajanje integralnih sistemov za zagotavljanje kakovosti v Iskri ter Inštituta za kakovost in metrologijo za metrološki nadzor nad merilno in kontrolno opremo v DO Iskra in za preskušanje ter raziskave kakovosti njihovih izdelkov. Povečan obseg in modernizacijo merilnega instrumentarija v razvojnih službah in v službah za zagotavljanje, spremljanje in nadzor kakovosti pa naj prioritetno upoštevajo tudi investicijski programi. Sestavni del programov vseh delovnih organizacij bi moralo postati tudi izobraževanje vseh potrebnih profilov delavcev. V sklopu ustrezne obravnave nagrajevanja po delu pa je treba urediti tudi osnove za objektivno nagrajevanje kakovosti dela in s tem zagotoviti I potrebno motivacijo za kakovost. Potrebni pa so tudi ukrepi na področju administrativnega in poslovnega urejevanja, saj je glede na izkazano stanje to še kako potrebno. Rezultatov konference do danes še ne moremo oceniti, vendar pa je že jasno, da je aktivnost na področju kakovosti povsod narastla in bo tako morala dati tudi ustrezne rezultate. Sicer pa je na vseh nas, da realiziramo začrtani program in s tem dosežemo cilj, da bo Iskrina kakovost zadovoljila tudi najzahtevnejše kupce. Mara Ovsenik ______________________________________________________________________J I e II Ha Vi ZB' vis De ki Pr; na ti? je re ne sr vi ta st vi Ul m V tu °f st: m iz sr va V( N al de V( Pi in ■nj de m le Z£ iz T; A Pi ni g< iz ta ni de se se A vi Vi ’ zl se SI IT ja P b ti P se jr ti ti Zi Sl d n te n d P g n n g ii c ii a i s r b li ii t t B S a g c v r i Iskrin računalnik za pedagoško in znanstveno-raziskovalno delo Kot smo že poročali so na mariborski univerzi v torek, 13. t.m. slavnostno odprli Računski center VEKŠ, ki ga je opremila Iskra s svojim računalnikom Iskra Data C 1820. S tem so se tudi začele letošnje proslave 20-letnice visokega šolstva v Mariboru. Slovesnost je odprl magister Anton Hauct predstojnik Računskega centra ^EKS, ki je na kratko podal zbranim zgodovino nastanka mariborskega visokošolskega' računskega centra. Eejal je, da je VEKŠ že kot višja šola, ki je zrasla iz potreb ekonomske Prakse, upoštevala v svojem učnem načrtu razvoj mehanizacije in avtomatizacije informacijskih procesov. Tako je že ob ustanovitvi leta 1959 kot ena redkih šol pri nas uvedla predmet »Organizacija knjigovodstva z meha-nografijo11. To je bil zametek današnje srneri za poslovodno informatiko z vrsto specializiranih informacijskih in računalniških predmetov. Naslednji pomembni korak je bil storjen leta 1969 ob prehodu VEKŠ v visoko šolo. V času, ko posamezne univerze v svetu šele priznavajo računalništvo in informatiko kot znanstve- ni disciplini, ima VEKŠ v svojem učnem načrtu že naslednje predmete: mehanografska obdelava podatkov, programiranje, organizacija obdelave podatkov, upravljalni informacijski sistem in integralna obdelava podatkov. 28. junija 1974 je pedagoško raziskovalni svet Visoke ekonomske komercialne šole sprejel nov učni načrt, ki že vključuje študijsko smer za poslovno informatiko. Katedro za računalništvo so na šoli preimenovali v katedro za poslovno informatiko ter jim naložili skrb za razvijanje in izvajanje naslednjih predmetov informatike: obdelava podatkov, programiranje-programski praktikum, organizacija obdelave podatkov, informacijski sistemi, teorija informacij, podatkovne strukture, višje programiranje, dan tečaja snovanja informacijskih siste- Vtisi z Daljnega vzhoda ■ j Vselej, kadar naši predstavniki po-I tujejo po tujih deželah, si po eni strani 1 ogledujejo razmere po svetu, po drugi 1 strani pa ugotavljajo „na kraju sa-1 uiem" najbolj ugodne možnosti za 1 l izvoz in prodajo naših izdelkov. V tem smislu je izzvenelo tudi pripovedo-1 Vanje namestnika predsednika poslo- • vodnega kolegija Antona Stipaniča. I Njegova turneja je bila toliko bolj j aktualna. ker je šlo za obisk nekaterih 1 dežel v Aziji, ki so ne le dežele v raz-’ v°ju, oz. neuvrščene dežele, temveč • J Predstavljajo tudi dežele, s katerimi 1 'mamo zelo slabo blagovno sodelova-1 ' nje. Sicer pa je Anton Stipanič o tem 1 dejal: v času od 21. februarja do 13. 1 marca sem v sestavu jugoslovanske de-1 legacije, ki jo je vodil zvezni sekretar ! za zunanjo trgovino, član zveznega izvršnega sveta Metod Rotar, obiskal 1 Tajsko, Indijo, Sri Lanko, Burmo, in Afganistan. Namen obiska je bil okre-1 Pitev ekonomske vezi s temi neuvršče- • j nimi deželami, saj predstavlja delež ju- ■ | goslovanskega izvoza, oziroma uvoza iz teh dežel zelo majhno postavko in > tako ni sorazmerja z dobrimi politič- • I nimi odnosi med temi neuvrščenimi . I deželami in Jugoslavijo. Želimo pa, da ' Se blagovna menjava in gospodarsko 1 sodelovanje razširita. Poleg tega je v > ; Afganistanu še posebej zasedal med-! vladni komite za gospodarsko sodelo-, vanje. Najbrž je težko v kratkem opisu j' zbrati vse vtise, razgovore in želje, ki 50 jih izražali tamkajšnji vladni in gospodarski dejavniki, vendar je najbrž mogoče reči, da v vseh deželah obsta-I jajc neke možnosti za našo povečano Prisotnost. Če grem po vrstnem redu, potem bi najprej rekel za Tajsko, da je na ! . tisti stopnji razvoja, ko ji je vedno bolj I Potrebno naše sodelovanje, oziroma 1 sodelovanje razvitih dežel po področ-1 j" telekomunikacij in izdelkov elek-1 j tronike, ki jih Iskra sicer izvaža. V Tajski so predstavniki vlade in 1 trgovinske, oz. gospodarske zbornice 1 zelo zainteresirani, da bi navezali tesnejše gospodarske stike med obema deželama, kar je tudi v skladu z zu-’ I nanjo politiko te daljne dežele. Zaradi ’ tega mislim, da ima Iskra tukaj mož-1 j nosti za nastop. Najbrž bi v začetku j delovala preko svojega planiranega I Predstavništva v Singapuru, ki naj bi 1 I 8a letos odprli, pozneje pa tudi z di-1 1 mktnimi nastopi, bodisi preko lokalnega zastopstva, bodisi s skupnimi vla-1 Sanji, kajti tudi za to obstaja velik ’ 'nteres. Zlasti jih zanimajo naši tradi-r j tonalni programi, kot so števci, razni instrumenti, kondenzatorji, telefonski 1 aparati, telekomunikacijska oprema, itd. Burma, ki smo jo obiskali kot na-1 I slednjo deželo, je gospodarsko manj . I razvita, saj dosega njihov narodni do-1 kodek na prebivalca le okrog 120 do-j j larjev. Zaradi tega imajo najbrž manj mož-nosti za večje nakupe pri nas, čeprav tudi tam imajo plane in želje za hitrejši razvoj. Ugotoviti moram, da se , , naši izdelki v Burmi že pojavljajo, ne ' sicer z našim direktnim izvozom, j ! ampak preko Invest Exporta iz Beo-Srada, ki tam gradi razne energetske °bjekte. Mislim, da bi tesnejše sodelovanje s to našo organizacijo združe-nega dela lahko dalo nove možnosti za s izvoz. Sicer pa je uvoz v Burmo pogo- jen z njihovim nizkim izvozom in je bil v zadnjih letih celo nižji kot prej. Zaradi tega mislim, da je to deželo treba perspektivno obdelovati in spremljati pogoje na tržišču za naprej. V naših izvoznih načrtih moramo vsekakor spremljati dogajanja na teh tržiščih. Indija je že močno razvila svoje telekomunikacijsko in elektronsko industrijo in nas najbrž na nekaterih področjih že dosega ali celo presega. Zaradi tega mislim, da z dosedanjim načinom nastopanja na tem trgu ne bomo uspešni in če se želimo tukaj pojaviti v povečanem obsegu, bi se morali lotiti novih prijemov, novih vlaganj, itd., sicer v tej deželi ne bomo imeli najboljših pogojev za plasiranje naših izdelkov. Afganistan je v svoji razvojni stopnji najnižje izmed vseh naštetih dežel. Gre za deželo z okrog 80 dolarji narodnega dohodka na prebivalca, ki ima izredno neizgrajeno infrastukturo, nobene železnice, skromno telekomunikacijsko omrežje, saj ima ob približno 14 milijonih prebivalcev le 23.000 telefonskih priključkov. Zaradi tega se v petletnem planu posebej poudarja izgradnja telekomunikacijskega omrežja, vendar pri tem afganistanska vlada računa na pomoč dežel v razvoju, zlasti pa še socialističnih dežel. Glede na izredno nizek narodni dohodek in pa njihov izvoz, niso sposobni kupiti opreme, ampak pričakujejo ugodne kredite, tako po ročnosti kot po obrestni meri. Mislim da imamo pogoje, da se pojavimo pri našem zveznem fondu za financiranje izvoza v dežele v razvoju s takšno zahtevo, vendar bo treba te stvari še preudariti. ‘ Naslednji obisk je veljal Sri Lanki, kjer naj med drugim omenim, da je bil gostitelj sedanje vlade. Naj med drugim omenim, da je bil gostitelj našega zveznega sekretarja za zunanjo trgovino tamkajšnji minister za zunanje zadeve, ki je ves čas sodeloval pri delu naših strokovnjakov in vodil svojo delovno skupino. Želje so na vseh področjih, predvsem je potrebno razviti infrastrukturo, energetiko, kot so to telekomunikacije. Med drugim — prav v času našega obiska, je bila njihova delegacija ministrstva za telekomunikacije na Japonskem, kjer je prosila za pomoč v kreditih, tako da mislim, da imamo v. tej deželi možnosti, zlasti pri naših klasičnih izvoznih izdelkih, kot so števci, instrumenti, telefonski aparati; posebej moram poudariti, da sem povsod naletel na ljudi, s katerimi smo že imeli določene stike, in smo ugotovili, da so naši izdelki za njih večinoma predragi. Pri njih še vedno velja cena kot glavni faktor, kvaliteta in ostalo pa je drugotnega pomena pri odločanju za uvoz izdelkov. Na kratko rečeno, v vseh teh deželah obstojajo velike želje, da pa je od konkretne politike Iskre na področju izvoznih regij odvisno, kje bo močneje in kje šibkeje nastopila, ker je dežel v razvoju preveč, da bi nastopili z enako intenziteto in da bi lahko pričakovali povsod ugodne rezultate. Zaradi tega mislim, da bi pri naši strategiji vsekakor morali upoštevati Tajsko, Sri Lanko, in v skladu z možnostmi kreditiranja s strani Jugoslavije tudi Afganistan. mov in integrirana obdelava podatkov. Dosedanje izkušnje ter koncept usmerjenega izobraževanja pa zahtevajo ponovno preoblikovanje in dopolnitev učnega načrta smeri za poslovno informatiko in njeno razširitev z uvedbo smeri za poslovno informatiko na tretji stopnji študija. Ko je govoril o Iskrinem računalniku, je magister Anton Hauc dejal, da so konec decembra lanskega leta instalirali računalniško opremo v prostore računskega centra VEKŠ. S tem so se zaključili dolgoletni napori šole, da se prične intenzivno vključevanje računalnika v pedagoški in znanstvenoraziskovalni proces. To vključevanje se je do nabave lastnega računalnika odvijalo na načelu gostovanja na centru za avtomatsko obdelavo podatkov pri Ekonomskem centru Maribor, na TOZD Elektronski računski center pri Dravskih Elektrarnah Maribor in na računalnikih Visoke tehniške šole v Mariboru. Delo s študenti na tak način dela žal ni omogočalo tiste intenzivnosti in kvalitete, ki bi pogojevali uspešno uvajanje računalnika v pedagoški proces. Znano je, da mora to delo potekati na interaktivnem načelu dialoga z računalnikom. V srednjeročnem planu razvoja računalništva na univerzi v Mariboru 1976—1980 je v okviru računalniškega sistema univerze predvidena za VEKŠ'računalniška enota, ki bi lahko delovala samostojno, pri večjih obdelavah pa bi bila povezana s centralnim računalniškim sistemom univerze v Mariboru, ki bo instaliran na Visoki tehniški šoli. Z realizacijo nabave računalnika na VEKŠ se je pričela tudi realizacija srednjeročnega plana razvoja računalništva univerze v Mariboru. Računalnik Iskra Data C 1820 je namenjen prvenstveno pedagoškemu procesu in to na osnovi interaktivnega dela. Zato je temu primerno izbrana tudi konfiguracija, ki se bo sproti dopolnjevala. Predvsem se bo povečalo število terminalov tako, da bo delo s študenti lahko potekalo nemoteno. Postopek izbire računalniške opreme se je začel v Mariboru ob koncu lanskega leta in dokončno je o izboru računalniške opreme za univerzo v Mariboru odločal svet univerze na svoji zadnji seji lanskega leta. Izbrana je bila oprema domačega proizvajalca -Iskre. Ko je ob koncu magister Hauc spregovoril še o Računskem centru, je dejal, da je Računski center VEKŠ v sedanji organizaciji samostojna enota v okviru VTO za ekonomsko organizacijske vede. Računski center VEKŠ združuje naslednja delovna opravila: organizacijo obdelave, programiranje in operaterje na sistemu. Trenutna zasedba so trije organizatorji in operater. Organizatorji sodelujejo prvenstveno v pedagoškem in znanstvenoraziskovalnem procesu. Programer deluje za potrebe RC in deloma za potrebe omenjenih procesov. Povezava s katedrami poteka prek organizatorja do koordinatorja v katedrah. Naloga koordinatorja je priprava in planiranje obdelav na računalniku v okviru predmetov katedre. Organizator pa izvede celotno organizacijo obdelave. V okviru univerze v Mariboru je organiziranost računalništva naslednja: vso problematiko usklajuje koordinacijski odbor računalniškega centra univerze v Mariboru. V okviru univerze pa je ustanovljena enota računalniškega centra. Ta enota sodeluje s posameznimi šolami, oz. računskimi centri teh šol glede vseh' vprašanj. S tem je zagotovljen usklajen razvoj računalništva in informatike na visokošolskih temeljnih organizacijah univerze v Mariboru. D. Ž. Seja konference 00 sindikata Na zadnji seji konference OO sindikata DO Kondenzatorji v Semiču, 13. marca t. 1. so najprej ocenili razprave ob sprejemanju zaključnega računa za preteklo leto. Iz poročila, oziroma analize, ki jo je na seji podal Branko Pečjak, je bilo razvidno, da so v preteklem letu že sproti, mesečno, še bolj pa v trimesečjih redno spremljali potek uresničevanja letnega načrta. Še zlasti pa so se razprave razživele, ko so bili podatki o poslovnih dosežkih v preteklem letu objavljeni v internem glasilu Informator, skupaj z analizami o izrabi delovnega časa, nesrečah pri delu in na poti na oz. z dela, o družbenem standardu in drugem. Razprave o teh pomembnih vprašanjih so tekle po sindikalnih skupinah in na zborih delavcev, strnili pa jih bomo v nekatera stališča in zaključke, katera bo z vso resnostjo treba uresničiti pri izpolnjevanju letošnjega, od lanskega precej povečanega gospodarskega načrta DO Kondenzatorji v Semiču. Povzemamo najpomembnejše iz sprejetih stališč in zaključkov. Predvsem so razprave izzvenele v nujnost nadaljnjega povečevanja izvoza, s čimer bi lahko pokrivali razliko za večji uvoz reprodukcijskega materiala,, hkrati pa si prizadevati za čimbolj ugodne prodajne cene, seveda ob ustrezni kakovosti izdelkov, ki jo terjajo zahtevna zahodna tržišča. Oblikovano je bilo stališče, da je glede na to, da je v TOZD DO Kondenzatorji proizvodnja že tako razvita, da je ni več mogoče povečevati, nujno potrebna nadaljnja avtomatizacija proizvodnje, kakor tudi modernizacija same tehnologije. Prav tako je ob tem potrebno zaposlovanje novih strokovnih sodelavcev, katerih pa, žal, ni na razpolago. Le nadaljnja avtomatizacija proizvodnje in modernizacija tehnologije, ob nadaljnji izpopolnitvi strokovnega kadra lahko zagotovijo večje serije kondenzatorjev, ki jih potrebujejo tržišča. Lani se je celotni prihodek sicer povečal v primerjavi z načrtovanim, vendar so bili zaradi podražitve nekaterih vrst materialov za 15 do 20 % tudi proizvodni stroški bistveno večji od načrtovanih. Za dosego boljših rezultatov v tem pogledu bo treba poskrbeti za manjši izmet, predvsem pa se usmeriti na tiste izdelke, ki so najbolj akumulativni. Ob obravnavi lanskih poslovnih rezultatov pa je bila izražena tudi kritika na račun delovanja informativnih skupin. Informiranje delavcev je sicer v TOZD DO Kondenzatorji dobro zastavljeno in organizirano, kljub temu pa bo ponekod potrebno doseči večjo angažiranost posameznikov, ki so zadolženi za informiranje, pravtako pa tudi večjo angažiranost članov ZK. Poleg obravnave konkretnih postavk iz zaključnega računa, so se v razpravah pogovorili tudi o potrebni izboljšavi zdravstvene službe, z izboljšanjem katere bi prav gotovo bilo mogoče občutno zmanjšati tudi izostanke z dela in s tem povečati produktivnost dela. Pravtako je bilo sprejeto tudi stališče, da je treba obstoječi strojni park v TOZD bolj tekoče vzdrževati, pravočasno priskrbeti potrebne rezervne dele in storiti tudi po organizacijski strani vse za boljšo organizacijo vzdrževalne službe, kakor tudi samih odnosov v tem pogledu med TOZD Razprava v nadaljnji točki dnevnega reda seje konference osnovnih organizacij sindikata DO Kondenzatorji je bila posvečena vprašanju rekreacije in letovanja delavcev. V ta namen so bila prisotnim podana stališča o rekreaciji in letovanju delavcev Iskre, sprejeta na nedavnem ■ posvetovanju družbenopolitičnih organizacij SOZD Iskra v Poreču, po katerih naj bi v okviru Iskre ustanovili SIS za področje organizacije letovanja. Pri tem naj bi vse OZD Iskre združevale za to dejavnost po 2 % od investicijskih vlaganj. Prav tako so bile na seji pojasnjene možnosti v okviru dolenjske regije, kjer naj bi ustanovili posebno SIS za letovanje Dolenjske in združevali sredstva (v 5 letih) po 60.000 za eno posteljo, za izgradnjo skupnega počitniškega objekta na otoku Braču. Glede na vse te možnosti so v DO Kondenzatorji izvedli posebno anketo, iz katere pa je razvidna želja delavcev, naj bi sredstva združevali na ravni DO in z njimi zgradili lastne počitniške zmogljivosti. Ker na seji konference za vse tri inačice niso imeli konkretnih izračunov, so formirali posebno komisijo, ki naj bi do 1. aprila t. 1. zbrala podrobnejše izračune za vse tri predlagane inačice, nato pa bo šele mogoče, upoštevajoč želje in predloge delavcev celotne DO, odločiti se za eno izmed inačic. Končno so na seji razpravljali še o obveščanju in delu informativnih skupin. Pri tem se je pokazala potreba po poživitvi dela nekaterih izmed teh skupin vse pa izoblikovati tako, da bodo zaključene glede na delovne procese in bodo lahko delovale tudi med delom, ali v delovnih odmorih. Za boljše obveščanje pa se je treba posluževati tudi vseh možnih oblik, predvsem tudi oglasnih desk. Končno so na seji govorili tudi o delu na rekreativnem in športnem področju. Ta dejavnost je bila v preteklem obdobju sicer dokaj živahna, potrebno pa jo bo še nadalje širiti.c Kondenzatorji Semič: Franc Stariha, Ivan Blažič, Jože Cesar, Milan Bajec in na posebni sliki še Bojan Jakša, so ob letošnjem prazniku občine Črnomelj prejeli plaketo za upsešne inovacije na nekaterih strojih in napravah. Posrečene tehniške rešitve se bodo odrazile na večjo in boljšo proizvodnjo. Skupini inovatorjev iskrene čestitke ob V prejetem občinskem priznanju. Spomladanski leipziški sejem Tridnevni ogled Leipziškega sejma od 12. 3. do 14. 3. je za Iskraše, kot tudi za druge poslovne ljudi iz Slovenije organiziral Generalturist. To je bil tudi prvi čarteški polet in lahko rečemo, da se je organizator lepo potrudil. Z njihovimi uslugami smo lahko popolnoma zadovoljni in zaželjeno bi bilo, da bi se tudi v prihodnje tako potrudili. Tudi dijaški dom v katerem smo stanovali je bil lepo urejen. Kaj bi lahko povedali o samem leipziškem sejmu? Prevladovali so seveda razstavljale! z vzhoda. Veliko je bilo kmetijskih strojev pa tudi ostalih izdelkov je bilo kar precej. Domačini pravijo, da je za ogled vseh razstavljenih izdelkov potrebno prehoditi 120 km; kar lepa pot! Vendar pa o ne vem kako velikem vzhičenju ob pokazanih dosežkih tehnike ne bi mogli govoriti. Firme, ki so predstavile svoje izdelke bi marsikdaj lahko predstavile še dosti več - vsaj tak občutek ima opazovalec. To slednje bi lahko veljalo tudi za Iskro. Naš razstavni prostorje bil lepo pripravljen, vendar pa je bil asortiman naših izdelkov dokaj skromen. Videti je bilo, da je bil poudarek predvsem na poslovnih pogovorih, ki pa so bili v Iskrinih prostorih res pogosti. O Leipzigu pa morda še tole. Za Jugoslovane je lahko vsekakor zanimiv — še posebej, ker so ob določenih pogojih njihove usluge in izdelki za nas izredno poceni. To so nekateri naši turisti tudi lepo izkoristili, vendar pa se je marsikateremu pripetilo, da ni imel zvečer kam iti. Za vse lokale je bila namreč potrebna predhodna rezervacija in, če je nisi imel, si se zvečer lahko sprehajal samo po cesti. To je bilo za nas vsekakor malo nenavadno dejstvo. Povejmo še, da smo si pred odhodom ogledali znamenitosti mesta, ki ima zanimivo in bogato zgodovino. Tako smo zaključili tridnevni.poslovni obisk sejma in ob tej priložnosti, bi priporočili Iskrašem, da v prihodnje v večjem številu izkoristijo izredno ugodno priložnost. Zadovoljni s sodelovanjem Na velesejmu smo se pogovorili tudi z direktorjem TOZD ŽARNICE Dušanom Bi vicem. Povedal nam je naslednje: ,,Imamo že podpisano dolgoročno pogodbo o sodelovanju v proizvodnji žarnic z VE Kombinat NARVA iz Berlina. S tem sodelovanjem smo bili doslej zadovoljni in bi ga zato radi ohranili še v naprej, ali bolje rečeno, naša želja je, da bi ga v prihodnje še razširili. Imeli smo že razgovor, kjer smo sklenili pogodbo za letos in obenem proučili možnosti za nadaljnjo sodelovanje. Tu smo potem tudi ugotovili, da menjava ne sledi osnovam določil sporazuma, ker nam naši partnerji niso v stanju zadovoljiti naše potrebe. Na koncu smo lahko samo zaključili, da bo povečanje našega sodelovanja možno šele po letu 1982, do tedaj pa bo to sodelovanje v dosedanjem obsegu." Prisotnost Iskre Med ljudmi, ki so na leipziškem velesejmu imeli polne roke dela je bil tudi direktor predstavništva Iskre v NDR dipl. ing. Marjan Japelj. V malo daljšem odmoru smo,se pogovorili z njim. Zastavili smo mu nekaj vprašanj, na katere nam je rade volje odgovoril. Kdaj je začela Iskra poslovati z NDR? „Prvi začetki poslovanja Iskre z NDR so se začeli leta 1957,pri čemer se je najprej razvila naša kooperacija na področju nizkonapetostne stikalne tehnike, ki je tudi ostala eden od nosilnih poslov še danes." Bi lahko povedali kaj o zaključnih poslih za letošnje leto? ,,Nekaj podatkov bi že lahko naštel. Zaključni posli izvoza za 1979 znašajo 9 mil. dolarjev, uvoza 6 mil. dolarjev, tako da bo menjava v letošnjem letu znesla 15 mil. dolarjev. Izvozni asortiman predstavlja poleg izdelkov stikalne in regulacijske tehnike tudi elektronska komponenta (predvsem kondenzatorji in potenciometri), elektronske enote za optične naprave, optični izdelki ter razna orodja. V prihodnje bodo tudi ti programi nosUni, saj slonijo na dolgoročnih poslovnotehničnih pogodbah s firmami: ELEKTRO APARATE WERKE BERKIN, VAREL ZEISS iz Jene in drugimi. Med Iskrinimi tovarnami pa nosijo največji delež sledeče TOZD: Elektromehanika — Kranj TOZD Stikala, Vega in Elektronika, Avtomatika Ljubljana, TOZD TELA, Kondenzatorji — Semič, Upori Šentjernej itd." Kako pa v prihodnje? V naslednjem petletnem obdobju pričakujemo podvojen obseg poslovanja, pri čemer bo rast izvoza hitrejša od rasti uvoza. Tu je mišljenja predvsem blagovna menjava v okviru obstoječih dolgoročnih kooperacijskih pogodb ter realizacija v okviru novosklenjenih poslovodnotehnični aranžmajev. S povečanim angažiranjem na področju uvoza v okviru obstoječih skupin izdelkov pa se v NDR Marjan Japelj. lahko menjava, predvsem pa še izvoz bistveno poveča. NDR vlaga ogromna sredstva v modernizacijo programa elektronike oziroma mikroelektronike in v posodobitev izdelkov iz tega področja. Tu je lahko Iskra eden izmed pomembnih partnerjev, vsaj v kolikor smo v stanju nuditi ustrezne programe." Kaj bi pa lahko povedali o Iskrini udeležbi na leipziškerm velesejmu? „Iskra razstavlja samo na spomladanskem leipziškem. velesejmu in sicer na 180 kv. m. Nastopa predvsem z eksponati merilno regulacijske tehnike, elektronskih komponent, avto-elektrike in telefonije. Dodal bi še samo, da je sejemska predstavitev Iskre vedno dobro oblikovana in tudi ugodno sprejeta, vendar pa pri predstavljenih eksponatih — razen redkih izjem kot so elektronska telefonija ne zasledimo novejših izdelkov. Moje prepričanje pa je, da je LEM namenjen predvsem predstavitvam novih izdelkov in novejšim dosežkom tehnike in tehnologije." SPEKOL 20 - ZLATA MEDALJA LEIPZIŠKEGA VELESEJMA Dolgoročna pogodba CARL S ZEISS — ISKRA o poslovno- S tehničnem sodelovanju je rodila | uspeh. Spektra Ifotpmeter SPEČO L 20, ki,je namenjen fl predvsem za delo na diagnosti- \ čno-medicinskem področju in za katerega razvija in proizvaja Elektronika v Horjulu električni in elektronski del z računalnikom, je dobil na leipziškem velesejmu zlato medaljo. To medaljo dobijo razstavljale! za aparature, ki pomenijo poseben tehnični dosežek. \___________________________V POSKUŠAMO BITI PRISOTNI S ŠIROKIM ASORTIMANOM IZDELKOV Kodermac Jordan, vodja kooperacije v DO Avtoelektrika: ..Poskušamo biti prisotni s čim širšim asortimanom naših izdelkov, ki so bili doslej omejeni samo na avto-žarnice. Mi namreč dobavljamo odlitke za motorje kamionov firmi IFA, želeli pa bi izvažati še avtoelek-trične izdelke za osebne avtomobile. Vzhodni Nemci so kupili licenco za Citroenov motor, mi pa že sedaj dobavljamo Citroenu zaganjalnike, alter-natorje, vžigalne tuljave itd." Naša kooperacija z VVB—AG je vzorna Dip. ing. Kobal Peter, direktor tovarne Stikal: .Prepričan sem, da je naša kooperacija z Združenjem delavskih tovarn elektroindustrije VVB—AG vzorna s strani obeh partnerjev in sigurno zanimiva tako tehnično kot ekonomsko za daljše obdobje. Kvaliteta našega medsebojnega sodelovanja se kaže že v programski specifikaciji, s čimer smo dosegh ekonomičnejše serije. Dogovorili smo se tudi in tega se držimo, da bomo s kvaliteto in tehničnim nivojem vedno v ospredju na tem programskem področju. Proizvodi obeh partnerjev so že dobili domovinsko pravico v posameznih industrijah obeh držav, z njimi pa tudi uspešno prodiramo na tržišča drugih držav. Moje mišljenje je tudi, da še nismo izkoristili vseh možnosti za še večji obseg menjave. Predvsem bi tu omenil vklop elementov reprodukcijskih materialov, ki so kvalitetni za proizvodnjo v elektroindustriji Iskre in ki jih danes uvažamo iz zahodnih držav." B. C. Z leipziškega velesejma je poročal Boris Čenn. I O Drago Urdih, direktor TOZD Odlitki iz Komna, Jordan Kodermac, odgovoren ■ za industrijske kooperacije AE, Edo Zupanc, vodja izvoznega regiona za NDR Številka 13-24. marec 1979 ter Dušan Bivic, direktor TOZD Žarnice. Predstavnik firme Carl Zeiss kaže predsedniku PKO SOZD Iskra Jožetu Hujsu in ostalim komplet razprav za obdelavo polprevodniških plošč z elektronskim žarkom. Vzbujal je veliko pozornost: naš telefon za olimpijske igre v Moskvi. F ___ _ Na razgovorih s predstavniki UNITRE za žarnice: Barbara Jordan, Renatu Stihovska, Dušan Bivic, Jordan Kodermac, Karlo Kralj in Anuška Bogataj. Werner Buschmam, direktor kombinata v Heimsdorfu in Peter Kobal. IL- 1sKRA COMMERCE, LJUBLJANA Isk skra na Kosovem „Kaj, je Kosovo res toliko napredovalo v zadnjem poldrugem desetletju? To me pa veseli, namreč tam sem pred petnajstimi leti služil Vojaški rok pa me je hkrati začudilo in razveselilo tvoje pisanje v eni od Prejšnjih številk naše , JSKRE“ o izrednem razvoju te pokrajine.11 To vprašanje in trditev mi je pred dnevi zastavil kolega iz kranjske Elektromehanike, potem ko je prebral članek, ki sem ga napisal o delu Iskrinih serviserjev na Kosovem, v tej reportaži pa tudi nisem mogel mimo ■topredka te lepe srbske pokrajine. V pni Iglici l Ees, nekoliko nenavaden začetek tratnega zapisa o celoviti Iskrini sotnosti v Avtonomni pokrajini Osovo, čeprav sem prepričan, da je [?r Prav, da naš Iskrin prispevek temu Povoju, naše sodelovanje s to pokra-|U1° uskladimo s težnjami in zahte-' tamkajšnjega gospodarstva, ! ajšnjega delovnega človeka. L Samo podatek: ocenjujejo, da zna-JP trenutna investicijska vlaganja v austrijske objekte in infrastrukturo ia Kosovem okoli 500 milijard dinar-r- Porabili jih bodo zlasti za razvoj uarstva, energetike, v železniškem rtornetu za graditev cestnega omrežja, ^ktrodistribucijo, PTT promet, šol-^°> predelovalno, tekstilno, pre~ ^mbeno, avtomobilsko industrijo ^UKE ISKRINE MOŽNOSTI V Prištinski filiali trdijo, da je, žal, Iskri premalo zanimanja oziroma Umevanja za večji prodor na tržišče ;°soya. Izjeme so le v delovnih orga-^acijah Telekomunikacije in Široka prošnja ter delno v Avtomatiki, 'ePrav imajo vsi Iskrini kolektivi npno možnost na Kosovem. „Vsi v kri bi se morali bolj angažirati11, je !ed našim obiskom v Prištini poudaril ‘rektor filiale Iskre Commerce Bane "P „pri tem mislim na vse, od de-ivcev v filiali pa do prodajnih in tehtnih kadrov v Iskrinih proizvodnih pvnih organizacijah, kajti prepričan ,rri, da bi morala Iskra bolj spoznati dvojne možnosti Kosova. Iskra to *°ra izkoristiti, kajti naša pokrajina ' danes pravi Eldorado za vse jugoslo-ansko gospodarstvo. 11., Pp mnenju delavcev v prištinski i jUiali so mnoge druge jugoslovanske | plovne organizacije elektro in elek-I Finske industrije v tej pokrajini dosti | rti organizirane kot Iskra, imajo | Fpčna predstavništva, in so temu | r-merno tudi bolj aktivne in agresiv-| p Nekatere delovne organizacije so :,as. menda, tudi že prehitele, najhujšo | pkurenco pa imamo na Kosovem v .p^goinvestu, Radetu Končarju, p-Niš, Nikoli Tesli, Gorenju itd. Vse je organizacije so še kako prisotne po na profesionalnem področju kot r1 Prodaji blaga široke potrošnje. Pri vsem tem pa je Iskra nad vse pjen kolektiv v pokrajini in ni pdno, da predstavniki pokrajinskih rspodarskih in družbenopolitičnih jpktur vseskozi iščejo poti in mož-!°sti za sodelovanje z nami, pa naj bo ° na področju trgovine ali pa višjih .“lik sodelovanja — zlasti združevanja pla in sredstev. Pogovore o tesnejšem “delovanju so imele Iskrine tovarne r s kombinatom Trepča, s Tovarno Mtrokontaktnih materialov in z Iptalcem iz Prizrena, s Tovarno rtodij in likalnikov v Uroševcu, To-,arno nikelj-kadnijevih baterij v Gnji-anu in. drugimi. Verjetno ima Avto-“ktrika iz Šempetra pri Novi Gorici Lplike možnosti tudi za sodelovanje s S . “''arno amortizerjev iz Prištine, ki bo i acela čez 3 leta izdelovati vozila J Pe Peugeot. S v Se bi lahko naštevali naše možnosti ™ .' Pokrajini Kosovo, možnosti, ki pa M Jai žal ne izkoriščamo, delno po krivdi pmajhnega števila zaposlenih v pri-r^ski filiali, delno pa zaradi neobve- 20. oktobra še prodajalni V Prizrenu, 19. novembra pa še drugo prodajalno v Prištini. Skupno je sedaj v celotni filiali — v maloprodaji, veleprodaji ter v servisu zaposlenih 46 delavk in delavcev. OBSEŽNI NAČRTI ZA LETOS „Ocenjujemo, da bo znašala letošnja realizacija prištinske filiale okoli 95 milijonov dinarjev,11 je o letošnjih in prihodnjih načrtih poudaril direktor filiale Bane Živič. Računajo, da bodo letos odprli še industrijsko prodajalno v Peči, v Kosovski Mitroviči pa načrtujejo nakup novih prostorov za industrijsko prodajalno s skladiščem. Tamkajšnjo sedanjo prodajalno bo Iskra prodala zaradi lokacijsko neprimernih prostorov. Obsežne načrte imajo tudi na področju servisne dejavnosti. Na Kosovem je prištinska filiala doslej servisirala Iskrine izdelke po večini v Predstavništvo, servis in prodajalna v Prištini. najstrožjem središču mesta. Najpomembneje pa je to, da so kupci izredno zadovoljni z našim delom, z delom pogodbenih servisih. Delo teh servisov naših prodajalcev, ki so vsi po poklicu pa ni dalo pričakovanih rezultatov, elektrotehniki, saj drugače ne bi mogli Direktor filiale Bane Živič. ščenosti Iskrinih proizvodnih organizacij. Kje je dejanski vzrok. USPEHI IZ FILIALE V PRIŠTINI Pri vsej kritičnosti pa so delavci Iskrine filiale v tem mestu zadovoljni s svojim delom. In to, upravičeno. Od leta 1970, ko je Iskra Commerce ustanovila svoje predstavništvo v tem mestu, pa do danes, se je promet v maloprodaji in veleprodaji povečeval na leto kar za 30 do 40 in več odstotkov. Podoben napredek so zabeležili Od skupno dvanajstih je le servis v Peči delal tako kot je treba, drugi pa so gledali bolj na svoje koristi. Ti interesi pa so bili pogosto na škodo Iskrinih kupcev in s tem Iskre v celoti. .^Prepričan sem, da bi z dvema servisoma v Prištini — za široko-potro-šni in profesionalni program — ter servisi v Kosovski Mitroviči, Peči, Prizrenu in Gnjilanih za daljše obdobje rešili problem servisiranja našega blaga na Kosovem,11 je o delu Iskrinih serviserjev v AP Kosovo poudaril direktor Bane Živič. Med obsežnejše načrte je uvrstil tudi reševanje kadrovske problematike. .prepričani smo namreč,11 je dejal „da dva referenta v filiali zdaj v nobenem primeru ne moreta spremljati vseh tokov vlaganj na Kosovem, zato moramo ,pod hitno’ okrepiti našo filialo, da bi lahko kot integralna enota SOZD Iskre izpolnjevala zaupane naloge. uspešno prodajati blaga profesionalne tehnike. POLEG USPEHOV TUDI PROBLEMI Seveda pa se Iskraši na Kosovem srečujejo tudi z določenimi problemi. Naj jih kar naštejemo: v servisu se jezijo nad prostori, nad pomanjkanjem rezervnih delov, pa nad pomanjkanjem ustreznih orodij in še marsičem, v trgovinah jim primanjkuje nekaterih izdelkov, ki „dobro gredo11, problem so tudi skladiščni prostori, nadalje bi potrebovali več osebnih vozil in tovor- njak, glavni problem, ki pa bi ga bilo kljub vsemu moč odpraviti, pa je velika oddaljenost od Ljubljane, Kranja, Šempetra in drugih ..Iskrinih11 krajev. Kajti čas od naročila do takrat, ko prejmejo blago je daleč predolg, hkrati pa se pritožujejo tudi zaradi slabe obveščenosti, ki pa ni trenutno le rak rana prodajalcev in serviserjev, pač pa tudi zavira njihovo delo v družbeno-političnih organizacijah in samoupravi. Rešitev za boljše informiranje vidijo v Prištini v tem, da bi začela Iskra vsak mesec izdajati glasilo v srbsko-hrvatskem jeziku. O tem predlogu bi vsekakor morali premisliti, kajti Iskra ni več kranjska ali slovenska. Lado Drobež INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO Južnoameriško tržišče Prodajalci v novi Iskrini industrijski prodajalni. tudi v Servisu. V zadnjih 8 letih se je prodaja Iskrinih izdelkov na Kosovem povečevala od nekaj manj kot 10 milijonov dinarjev na predvidenih letošnjih dobrih 95 milijonov dinarjev, pri čemer so vštete tudi servisne storitve. Nekateri v Ljubljani dvomijo, da bo Iskrašem na Kosovem to uspelo, gotovo pa jim bodo prav oni prvi čestitali za ta dosežek. Kot že rečeno, smo Iskrino filialo v Prištini ustanovili leta 1970, in sicer 1. maja. V začetku smo imeli v filiali le, direktorja Baneta Živiča. Sprva je filiala delala še pod ..patronatom11 beograjske filiale, v začetku leta 1971 pa se je dokončno osamosvojila. Takrat je dobila tudi pisarniške prostore. Leta 1971 je Iskra Commerce odprla na Kosovem svojo prvo lastno industrijsko prodajalno, in sicer v Kosovski Mitroviči. Leto pozneje, smo Iskrino prodajalno odprli tudi v Prištini, obe pa sta se specializirali zlasti na širokopotrošni program in del profesionalne tehnike. Leta 1973 je znašala skupna realizacija filiale 32 milijonov dinarjev, lani pa je dosegla že 81 milijonov dinarjev s tem, da smo odprli Tržišče dežel Andske grupe v katero sodijo Ekvador, Venezuela, Bolivija, Peru in Kolumbija postaja vse bolj zanimivo za DO Široka potrošnja. Naš predstavnik v teh deželah Peter Žibert nam je ob prihodu iz Južne Amerike povedal o dosedanjem poslovanju, kot tudi o možnostih za razširitev prodaje naših izdelkov naslednje: „Firma je bila ustanovljena 1975 pod imenom Iskraemec, pri čemer je 51 % kapitala vložila vlada Ekvadorja, ostalih 49 % pa Iskra. V njej proizvajamo električna ročna orodja za potrebe Andske grupe. To tržišče je za Iskro vsekakor zanimivo. Ob tem bi še omenil, da je Venezuela pristopila k deželam Andskega pakta šele 1. 1975, tako da ob pričetku naše proizvodnje še ni bila urejena carinska zaščita z njo, danes pa je tudi Venezuela enakopraven član in je tudi pričela spoštovati sporazume. V teku treh let je proizvodnja električnih ročnih orodij že v celoti stekla, prav tako pa je Iskraemec že prodrl s svojimi izdelki v vse dežele Andske grupe. Analize tega tržišča so tudi pokazale, da so gospodinjski aparati zelo zanimivi izdelki za države Andskega pakta. To je potem tudi vzpodbudilo Iskraemec, da se je odločila za prvo poskusno naročilo 2500 sesalcev in 2000 mešalcev. Tudi pri prodaji teh izdelkov smo dosegli velik uspeh. Ponovno smo analizirali možnosti proizvodnje in prodaje celotnega programa gospodinjskih aparatov ter ugotovili, da je to izredno perspektivno tržišče za Iskro. Zal. 1979 predvidevamo precejšnje povečanje prodaje gospodinjskih aparatov in raširitev programa. Vendar pa je potrebno omeniti, da so za razvoj proizvodnje in prodaje potrebna dodatna finančna sredstva. Iskraemec računa, da so interesi DO ŠP dovolj veliki, da sama vloži kapital. Potrebno pa je še povedati, da pri uvajanju izdelkov Široke potrošnje na tržišču Andskega pakta nismo imeli problemov in da želimo še v naprej, da bi ostala kvaliteta njenih izdelkov na isti ravni.11 Boris Čerin ■■■■■■■■■■ Vnanji posnetek trgovine „Stara “ prodajalna v Prištini. ISKRINA PRODAJALNA - NAJLEPŠA V PRIŠTINI V našem glasilu smo na kratko že poročali, da je Iskra 19. novembra lani, na dan osvoboditve tega mesta, odprla tamkaj svojo drugo prodajalno. Naša nova trgovina se je specializirala bolj na prodajo Iskrinega profesionalnega programa, medtem ko so se v „stari“ prodajalni usmerili delno na širokopotrošni program, seveda pa niso opustili tudi programov nekaterih drugih Iskrinih organizacij. Ta specializacija je bila vsekakor dobrodošla in daje tudi že prve rezultate. Zadovoljni so tako kupci kot naši prodajalci, tako v prodajalni I, ki jo vodi prizadevni Momo, kot v prodajalni II, katere poslovodja je Petrovič Milorad. Slednjega smo zaprosili za krajši pogovor o novem objektu. Tole nam je povedal: „Naša nova prodajalna je zdaj gotovo najlepša v Prištini, to pa ni le naše mnenje pač pa domala vseh številnih kupcev. Nadvse ugodna je tudi lokacija prodajalne v tako imenovanem ,,Shopping centru11 v Besedo nazaj! Ob obravnavi zaključnega računa Iskre Elektromehanike V ljudski govorici pomeni „besedo vzamem nazaj11 to, da tisto, kar si nekdaj rekel, spreminjaš in da ne velja več, skratka, da želiš svoje besede ..popraviti11. V tem smislu je razlagati sklep poslovnega odbora in delavskega sveta delovne organizacije, ko sta ob obravnavi rezultatov poslovanja ugotovila, da je uspeh delovne organizacije izboljšan predvsem s tem, ko je telefonija, in to predvsem sistem „Meta-conta 10 C“, dosegla dobre poslovne rezultate, in tako ni ..obremenjeval11 drugih TOZD. Oba organa sta ugotovila, daje bila odločitev za ta sistem pravilna in opravičljiva, in sta dala s tem vse priznanje tistim, ki so se trudili za uvedbo tega sistema in ki so vložili mnogo truda, da je sistem postal tak, kot se je od njega pričakovalo, seveda pa je s tem dano tudi priznanje drugim, ki so solidarno pomagali k razvoju tega sistema, ki je uspel in bo tako lahko povrnil svoje obveznosti. Ob večletnih izgubah TOZD ATC in slabih rezultatih pa ni šlo brez problemov, ko so se vsi poklicani in nepoklicani vpraševali o smotrnosti nakupa licence, gradnje na Laborah, velikih zadolžitvah in ob tem grdili Jožeta Hujsa, takratnega direktorja Elektromehanike, in njegove sodelavce kot glavne „krivce“ za nastalo stanje, iz katerega ni bilo izhoda. Mislim, da je ob sedanjih dobrih poslovnih rezultatih v Elektromehani-ki prišel čas, da vzamemo besede nazaj in izrazimo priznanje za takšno poslovno odločitev, brez katere bi bila Iskra in tudi naša družbena skupnost prikrajšana za nov sistem telefonije. Prednje ugotovitve pa naj nam bodo vodilo tudi ob bodočih poslovnih odločitvah, saj nam tudi pregovor pravi, „da se brez muje še čevelj ne obuje.11 N. Pavlin ISKRA Številka 13-24. marec 1979 INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE Poraba sredstev iz združenega regresa Na referendumu 28. 12. 1977 so delavci Elektromehanike Kranj sprejeli sklep, da se del sredstev od letnega regresa združi in nameni za dodatno regresiranje letovanja (letne rekreacije) in drugih oblik rekreacije delavcev, ki so socialno ali zdravstveno prizadeti ali psihofizično izčrpani. Leta 1978 je bilo združenih sredstev 1,756.600 din Komisija za socialna vprašanja pri sindikalni konferenci Elektromehanike, ki je razporejala namenska sredstva, se je ravnala po sprejetem pravilniku za delitev združenih sredstev iz letošnjega regresa za leto 1978. Ta je vseboval kriterije za: — dodatno regresiranje letovanj — regresiranje kopališkega in klimatskega zdravljenja — regresiranje aktivne rekreacije in — dodatno regresiranje letovanj za upokojence. Pregled porabe sredstev in število koristnikov po posameznih dejavnostih: Dodatni regresi Dodatne regrese za letovanje je koristilo 292 delavcev s 599 otroci. V ta namen je bilo izkoriščenih 699.846 din. Z dodatnim regresiranjem letovanj je bilo omogočeno številnim delavcem, da so skupaj z družino preživeli dopust na morju. Kopališko-klimatsko zdravljenje Na kopališko-klimatsko zdravljenje je bilo poslanih 111 delavcev. Pri tej obliki rekreacije so bili zastopani delavci iz vseh kranjskih temeljnih organizacij Iskre. Socialna komisija je pri končni odločitvi o upravičenosti do zdravljena upoštevala mnenja zdravnikov obratne ambulante in mnenje OOS temeljnih organizacij. Na zdravljenje so bili poslani delavci z raznimi psihofizičnimi motnjami. Za delno pokrivanje stroškov kopališko-klimat-skega zdravljenja je bilo porabljeno 421.842 din. Aktivna rekreacija Je aktivna 10-dnevna rekreacija v Plavi laguni v Poreču. Zanjo se je lani odločilo 156 delavcev. Za te namene je bilo porabljenih 228.188 din. Na to zdravstveno obliko rekreacije so bili poslani starejši delavci, psihofizično izčrpani in to v štirih skupinah. Vsi udeleženci rekreacije so se zelo pohvalno izrazih o sami organizaciji in počutju med rekreacijo. Dodatno regresiranje letovanja upokojencem Dodatni regres je na podlagi predloženih računov o letovanju prejelo 191 upokojencev. Skupaj je bilo izplačanih 146.200 din. Že ti skopi podatki kažejo, da je bilo z združenimi sredstvi opravljeno veliko delo. Vse oblike regresiranja so našim delavcem veliko pomenile in jih je treba obdržati ter razvijati še naprej. Iz leta 1978 je ostalo 448.855 din neporabljenih sredstev združenega regresa. Socialna komisija pri sindikalni konferenci v letošnjem letu že porablja ta sredstva. Sindikalna konferenca se je za leto 1979 opredelila za diferencirano obliko regresov za letovanje. Zato bi letos v okviru zbranih sredstev obdržali le kopališko-klimatsko zdravljenje, aktivno rekreacijo in dodatno regresiranje upokojencev. INFORMATIVNI SESTANEK Slab obisk Prejšnji teden je bil organiziran infotmativni sestanek, na katerem smo obravnavali — poslovanje delovne organizacije, — poslovanje inozemskih firm Perles Švica, Iret Italija in Iskraemec Ekvador, — predlog bodočih investicij in — združevanje sredstev za gradnjo večnamenske dvorane v Savskem logu, torej izredno pomembne zadeve, ki so jih obrazlagali odgovorni delavci, ki so lahko podali marsikateri odgovor, ki bi zanimal prisotne, vendar prisotnih je bilo izredno malo. Na informativni sestanek so vabljeni člani samoupravnih in družbenopolitičnih vodstev ter vsi odgovorni delavci, ki morajo poznati obravnavana vprašanja. Končno lahko pride na sestanek vsakdo, saj je bilo izdano okrog 400 vabil. Na sestanek pa nas je prišlo samo 127; vzrokov za takšno stanje je verjetno več, med prvimi je premajhna odgovornost posameznikov, ki bi se morali zavedati, da je obveščanje zelo pomembno in da prav slabo obveščenost mnogokrat postavljamo kot vzrok slabemu samoupravnemu delovanju. Drugi vzrok je verjetno razpošiljanje vabil, vendar, če se je polovico vabil izgubilo, bi moralo še vedno priti 200 ljudi. Tretji vzrok pa je, da je bil sestanek v prostem času. Veliko število ljudi se sestankov udeležuje samo, če so sklicani med delom, in takrat so se pripravljeni na široko razgovoriti o problemih, ko pa je konec delovnega časa, je tudi sestankov v glavnem konec. V prostem času so v glavnem samo sestanki organizacije ZK in nekaj izjem med organi upravljanja. Takšno stanje in gledanje na samoupravno odločanje in obveščanje pa ne more zagotoviti boljših rezultatov pri delegatskem odločanju in na teh osnovah boljšega poslovanja. N. Pavlin Z.J. Invalidi po poteh AVNOJ Aktiv invalidov Elektromehanike organizira dvodnevni izlet po poteh AVNOJ, KOZARA - JASENOVAC, ki bo 26. in 27. maja. Izlet je namenjen letošnjemu praznovanju 60-letnice ZKJ in rojstnemu dnevu tovariša Tita. PROGRAM: 1. dan: Odhod iz Kranja ob 5. uri zjutraj. Vožnja skozi Ljubljano, po avtocesti do Zagreba in dalje do Jasenovca, kjer si bomo ogledali muzej, posvečen žrtvam zloglasnega taborišča iz druge svetovne vojne. Sledila bo vožnja do legendarne Kozare, na prizorišče tretje sovražne ofenzive, z ogledom spominskega muzeja. Po kosilu bomo nadaljevali vožnjo do Banja Luke, kjer bo postanek za ogled mesta in džamije. Sledi vožnja do Jajca, kjer bo nastanitev v hotelu in večerja. 2. dan: Po zajtrku bo ogled kulturnozgodovinskih znamenitosti mesta. Sledila bo vožnja skozi Ključ, Iskra poje 79 Mladi iz TOZD TEA so se tudi letos odločili, da v sodelovanju s sindikatom pripravijo zdaj že tradicionalno amatersko popevkarsko prireditev Iskra poje. V tej smeri so že stekle prve priprave, saj je dogodek predviden za 26. april, torej za zadnji predpraznični dan. Glede na to, da si je prireditev doslej pridobila med poslušalci veliko priljubljenost, določen ugled pa tudi v širši slovenski glasbeni javnosti, seveda velja, da bo treba pošteno zgrabiti za delo, saj bi bilo škoda, da Iskra poje s trudom pridobljeni položaj izgubi. Iskraši — ljubitelji petja, takšnega in drugačnega — začnite se pripravljati! Čimprej se javite Miru Krču, vodji organizacijskega odbora, na telefon 2868, kjer boste dobili nadaljnja navodila. Pri tem seveda velja poudariti, da vabilo velja za pevce in popevkarje iz celotne TOZD Iskra. In še posebna opomba: ni važno za kakšno obliko petja se odločite (sprejemljivo je vse — od zborovskega Bosanski Petrovac do Bihača. Po kosilu si bomo ogledali muzej zasedanja AVNOJ. Pozno popoldne povratek proti domu skozi Karlovac, prek Gorjancev s prihodom v Kranj do 22. ure (Ekonomska cena 920 din za osebo). Cena za invalide znaša 600 din za 1 osebo. Ostali člani kolektiva, v slučaju prostih mest, plačajo 800 din. Možnost vplačila v treh mesečnih obrokih. Za uspešno izvedbo programa izleta je del sredstev prispevala sindikalna konferenca Elektromehanike. V ceno je vračunan prevoz na navedeni relaciji, gostinske storitve po programu, vstopnice za oglede in stroški strokovnega vodstva. Prijave do zasedbe avtobusa sprejemajo na telefonskih številkah: 3280 Logar, 2817 Pavli in 3238 Jelenc (ATC). Vabljeni! Komisija za rekreacijo invalidov petja, preko narodne pesmi, popevke in tudi arije), toda izogibajte se priljubljeni „angleščini“ in podobnim „popularnim“ jezikom popevkarjev z vaških plesov. Dokažite, da znate peti slovensko! Kazimir Mohar OO ZSM TEA Prve akcije so stekle V začetku marca so se mladi iz TOZD TEA zbrali na 11. redni (prvi letošnji) seji z namenom, da se dogovorijo o novih nalogah in akcijah, ki jih čakajo v tekočem letu. Treba je zapisati, da se je vabilu odzvalo razveseljivo število mladink in mladincev in morda to pomeni, da se stvari obračajo na bolje, tako da bo letošnja mladinska dejavnost bogatejša in še bolj plodna kot doslej. Mladi so obdelali šest točk dnevnega reda. Pod prvo so bile v organizacijo sprejete tri nove mladinke. To so Slavka Kneževič, ki je vključena v komisijo za IPD, Jelka Lukner, ki bo delovala v kulturni komisiji in Vesna Jankovič, ki je okrepila vrste komisije za informiranje. Ob priliki sprejema novih članic je bilo poudarjeno, da se še zmeraj premalo stori za pridobivanje novih aktivnih članov ZSM. Mnogi mladi bi se v delo radi vključili, pa se ob prihodu v tovarno nekako ne znajo prav obrniti, verjetno iz razloga, ker so z delovanjem ZSM v tovarni premalo seznanjeni. Pod drugo točko so bile predvi- Po dvajsetih letih je odšla v zasluženi pokoj Ančka Rozman. Kar osemnajst let je razdajala svoje moči na koordinatnem stikalniku, kjer smo se od drage sodelavke tudi poslovili. Vsem mm je bila vzor pridne, tihe in skromne žene. Bila je poštena in dobra prijateljica, zato njen odhod ob-. čutimo še toliko bolj. Misli in želje, da bi bila še dolga leta srečm v krogu svojih dragih, naj bodo skromno darilo vseh, ki jo imajo radi. ISKRA Številka 13 — 24. marec 1979 Seminarji ob morju da ali ne 1 Povsod okrog nas je valovalo morje, pihala je burja in podila po nebu deževne oblake. Takšen je Portorož pozimi in takšna so več ali manj vsa naša obalna mesta. Poletni živžav se izgubi, ulice omrtvijo, sonce se skriva za oblaki, če pa se že pokaže, s svojo toploto ne more ogreti niti morja niti ljudi. Še celo slanost se izgubi. Da se ne bomo napak razumeli, morje je seveda slano kot vedno, toda cene so precej manj zasoljene; izpuhti ..neslano" obnašanje ..mularije" kot pravijo pripadniki starejše generacije, saj jim v tem letnem času mladina ne kali počitka. Tako lahko v miru opazujejo ptiča, ki se zapodi z neba v morsko globino, da bi si zagotovil svojo najljubšo in osnovno jed — ribe. Potem pa tega ptiča zelo dolgo ni videti in nazadnje se nekje drugje dvigne iz morja ptič. Gre za istega ptiča, ali je to samo pripadnik iste vrste? To ..nenavadno" dogajanje lahko opazujejo ure in ure, pa ne najdejo odgovora na zastavljeno vprašanje. Zato se jim porodi novo, še bolj zanimivo: je to množičen samomor teh tako zanimivih ptic, ali pa je njihova ..pljučna zmogljivost" tako velika? Če se že naveličajo tega opazovanja, lahko igrajo šah, odidejo na sprehod, na kopanje v bazen, si privoščijo igranje namiznega tenisa ali celo savno. Vse skupaj je zanimivo in privlačno, še posebej, če imaš vse te ugodnosti in možnosti za rekreacijo pred nosom, pa nimaš časa, da bi jih izkoristil. Prav to se je dogajalo okrog 80 mladincem, ki smo pretekli vikend preživeli v Bernardino na seminarju o informiranju. Naši prijatelji, starši, ,o-sedje in še marsikdo so mislili, da smo odšli na počitnice, resnica je bila daleč od tega. Naša edim zabava je bil ples v počitniškem kompleksu, ki smo si ga lahko privoščili po več( rji. Odgovor na vprašanja, zastavljeno v naslovu: zakaj seminarji ob morju, torej ni v zabavi; zajec tiči v drugem grmu. V Ljubljani, niti v drugih slovenskih mestih ni primernega prostora, kjer bi se lahko zbralo toliko mladincev in mladink na enkrat. Te možnosti nudi naša obala s svojimi hoteli in ker se je bivanje v njih izkazalo kot naj cenejše, smo se pač zbrali tam. .Janimivo je, da nas možnosti za zabavo in rekreacijo niso odtegovale od resnega deli. Se je spremenila struktura udeležencev, ali so bila predavanja tako kvalitetna? Verjetno bo veljalo kar oboje. Predavanja so bila res zelo zanimiva, saj so posegala na zelo pereče področje dela mladih v njihovih osnovnih organizacijah — obveščanje. Obveščanje in obveščenost sta sestavna dela mladinskega kot vsakega družbenega življenja, zato nam je nekaj navodil in podatkov o informiranju prišlo zelo prav in jih bomo lahko uporabili pri našem delu. Slišali smo nekaj splošnih stvari o komuniciranju pri nas in v drugih deželah, o izobraževanju mladih novinarjev, o reviji Mladina, o občinskih glasilih ZSM, vsebini, metodah in oblikah obveščanja in propagande v času priprav na mladinske delovne akcije in nenazadnje tudi o načinu dela mladinske redakcije RTV Ljubljana. Pojavlja se pereč problem oblikovanja novinarskih kadrov. Zelo zanimiv poizkus dene kadrovske spremembe v OO ZSM. Dosedanji sekretar OO Janez Bešter iz objektivnih razlogov ne more več opravljati svoje funkcije. Za novega sekretaija je bil izvoljen Miro Grum, dosedanji član komisije za LO in DS. Miro Grum je član ZK in je v svojem dosedanjem delu pokazal voljo in sposobnost za opravljanje nalog, Id jzhajajo iz statuta ZSMS in programov OO. Spremembe so tudi v komisiji za informiranje. Za sekretaija je bila izvoljena Valerija Kosterov, za predsednika pa avtor tega zapisa. Tretja točka dnevnega reda je prinesla poročilo o delovnem posvetu in mladinski konferenci SOZD Iskra v Poreču, ki sta ga podala Borut Dvoršak in Valerija Kosterov, sicer pa je bilo v celoti objavljeno tudi v tovarniškem glasilu Iskra. Pod točko štiri so se mladi menili o sodelovanju na letošnjih mladinskih delovnih akcijah. Za zvezno M DA v Srbiji „Vlasina 79“ sta se prijavili Lju- (Nadaljevanje na 7. strani) so napravili v Makedoniji, kjer so na teti ukinili oddelek za novinarstvo in or"| nizirali nekakšno splošno izobraževanj^ načinu in oblikah obveščanja za študen' drugih fakultet. Tako naj bi se bodoči pn niki, ekonomisti, strojniki in drugi kH ukvarjali tudi z informiranjem na svojJ področju. Te informacije bi bile vsekali kvalitetne, saj avtorji takih „strokovnin člankov pač najbolje poznajo področjes' j ega dela in njegovo problematiko. Vendar to ni rešitev problema vedno so namreč potrebni splošni novi1^ ski kadri, ki naj bi bili usmerjevalci in P budniki dela ostalih udeležencev oz. tv ; cev informiranja. J Glasila občinskih konferenc ZSMS nan bila glasila vseh mladih v občini, njih®!] vsebina naj ne bi bila omejena na dogaj3^ v samih občinskih prostorih. Pomembnin logi članov centra za obveščanje in pr®L gando naj bi bili tudi usposabljanje mla® novinarjev in obveščanje v času priprav mladinske delovne akcije ter ob P0!?, le-teh. Informativni sistem naj bi resni® temeljil na kritičnem odnosu do mla®1 skega prostovoljnega dela. Ne glede na mesto seminarja, ie namen organizatorjev, članov centra^ obveščanje in propagando pri repubi1-konferenci ZSM Slovenije, dosežen. Njln va predavanja, razprave udeležencev pa10: srečanje članov centrov za obveščanja, propagando iz občinskih konferenc ZSMj seznanjenje s problemi, ki jih srečujejo P! svojem delu in način reševanja le-teh, vsej je vsekakor dobro napotilo pri nadaljnja delu vseh, ki se ukvarjajo z obveščanjem' Majda Kni1! Luciji Valenčič v slovo Aprilskega dopoldneva le zapustila šolske klopi, vsa krhka in bleda, ne sluteč, da se ne bo nikoli vrnila. Prišla je k nam, da bi se izučila poklica kot vsi drugi učenci, ki so tistega dne sedeli v razredu. Lucija je skoraj tri leta delila s svojimi sošolci šolske skrbi z« veselje, vedno je imela dovolj dobre volje za delo in za razvedrilo. Razveseljevala nas je $ svojo živahnostjo in vedrino, 5 svojo prijaznostjo in s prirodno toplino, ki jo je prinašala 5 seboj iz gorske vasice. Tistega aprilskega dne, poldrugi mesec pred koncem njene šolske poti, nihče ni slutil, da nosi v sebi bolezen, ki ji bo tako naglo pretrgala življenje- Lucije ni več. Ostalo je la prazno mesto v šolski klopi i'\ spomin na drobno dekletce, kf je tako veselo tekalo med nami Sošolci in učitelji DA SKLEPI SINDIKATOV NE BODO ŠLI V POZABO ..Nasprotovati moramo nenačrtnemu in ekstenzivnemu zaposlovanju, ki zavira i prizadevanja za modernizacijo tehnologije . . ." ..Skrbeti moramo, da bo celotna razvojna politika organizacij združenega dela. zlasti pa njihove investicijske odločitve, v skladu z varstvom zdravega življenjskega okolja . .." ,,Celovito varstvo delovnih ljudi, ki obsega varstvo pri delu, zdravstveno varstvo, varstvo okolja, predstavlja naslednje pomembno področje, ki mu posvečamo sindikati veliko pozornost. Toda te naloge je mogoče reševati le s celovitim in programiranim pristopom, ob sodelovanju strokovno usposobljenih posameznikov j in primerno organiziranih strokovnih služb . . ." ,,Oh tem pa mora biti tudi v bodoče stalna naloga sindikatov, da dajejo pobud® za proučevanje in odpravljanje zdravju škodljivih in nevarnih del." Teh nekaj citatov iz materialov zadnjega kongresa slovenskih sindikatov navajam zato, ker nekateri naši sindikalni delavci pri svojih aktivnostih pozabljajo, da — kadar razpravljamo o problematiki invalidnosti in predčasnega upokojevanja, bi morali razpravljati tudi o varstvu pri delu, — kadar razpravljamo o investicijskih usmeritvah, bi morali razpravljati tudi o varsV j vu pri delu, — kadar razpravljamo o reorganizaciji strokovnih služb, bi morali razpravljati tudi o i službi za varstvo pri delu itd. Vendar ne le razpravljati, pa tudi ne le razpravljati o varstvu pri delu nasploh, temveč vse skozi 43. člen zakona o združenem delu. Ta obvezuje tudi sindikalne delavce. it' jo P /se1 nj* :nif e a o a c a a i s ! i 5 ! ; INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE Lani rešili 60 prošenj V preteklem letu se je Komisija za družbeni standard in varstvo pri delu v Inštitutu za prenosno tehniko srečala z vrsto problemov, ki so bili prisotni prav gotovo tudi v ostalih organizacijah združenega dela. Pereče pomanjkanje stanovanj na tržišču, veliko število prosilcev, so težave, ki jih je Komisija skupaj s strokovnimi službami skušala čim bolje premostiti, saj gre za probleme, katerih rešitev je življenjsko važna za sodelavce zato je tudi delo Komisije bilo vseskozi izpostavljeno večji kritičnosti sodelavcev. Ob zastavljanju stanovanjske politike za leto 1978 je Komisija razširila razpravo na vse sodelavce preko izvršnega odbora sindikata in preko delegatov Sveta Inštituta. Tako je dobila Komisija podporo v prizadevanjih, da se sredstva za to leto razdelijo glede na strukturo prosilcev, pri tem pa skuša v čim večji meri angažirati sredstva posameznikov. Na razpis za leto 1978 se je javilo 60 prosilcev za stanovanja ter 61 prosilcev za posojila tako, da smo skupna sredstva namenjena za reševanje stanovanjskih problemov razdelili na dva približno enaka dela. Ob nakupu stanovanj so se še posebno izkazale strokovne službe saj so uspele zagotoviti 7 stanovanjskih enot v skupni vrednosti 3.700.327,45 din. V obliki individualnih posojil za nakupe stanovanj, adaptacijo in individualno gradnjo pa je bilo razdeljeno 4.375,000,00 din med 53 prosilcev. V času razprav pred izdelavo prednostne liste je Komisija na pobudo članov kolektiva, ter na nekatere predloge Izvršnega odbora sindikata izvedla manjše popravke Pravilnika o urejanju stanovanjskih razmer, predvsem v točkovalnem sistemu. S temi popravki je omogočeno, da se prosilci, ki nimajo lastnih stanovanj, se pravi da so podnajemniki, izenačijo med seboj, obenem pa se jim omogoči lažja pot do rešitve stanovanjskih problemov. S temi popravki še ni dosežen povsem namen Pravilnika, omogočiti sodelavcem, da v čim krajšem času pridejo do rešitve stanovanjskega problema, zato bo potrebno v prihodnosti izvesti korenite spremembe v samem Pravilniku, ter dati poudarek na osebnem angažiranju sredstev vsakega posameznika, saj edino na tak način lahko učinkovito skrajšamo čakalno dobo za rešitev stanovanjskega problema. Obenem pa je treba stremeti za tem, da so najemnih družbenih stanovanj deležni predvsem tisti delavci, ki nimajo oziroma ne morejo angažirati lastna sredstva, ter delno tudi v primerih, ko gre za prehodno reševanje kadrovskih problemov. Le na tak način bomo vsako leto rešili večje število prosilcev, kar se je odrazilo v neki meri tudi v lanskem letu, saj smo skupaj rešili 60 prošenj večji del teh prosilcev pa je s tem rešilo svoj stanovanjski problem dokončno. Ž.M. Mladina TOZD TEA vabi v svoje vrste Mlad človek je poln zamisli in poleta. Rad bi kreativno posegel v svet, ki ga obdaja, pa se kljub vsem informacijam, ki so mu na voljo, nekako ne zna prav obrniti. Tako se prepogosto zgodi, da ne najde opore pri svojih idejah, zapre se vase in kar tako „visi“ okrog. Zgodi se celo, da svojo energijo med delovnim časom nesmotrno sprošča s (prikritim) preklinjanjem nad „tistimi zgoraj", popoldne pa jo nese v gostilno in misli, da je tako dan lažji. Verjetno smisel življenja ni v tem? ! Mlad človek ima pravico in mora kreativno posegati v svet! Mladi v Iskri imamo svojo mladinsko organizacijo, ki zna zadovoljiti najrazličnejše potrebe in zahteve mladih ljudi. Tudi mladi iz TOZD TEA smo njen osnovni in sestavni del in, prav tako kot drugje, tudi mi želimo dopolniti svoje vrste. Tako bomo še močnejši in naša beseda bo več veljala v tokovih samoupravljanja v združenem delu. Torej — tisti, ki bi radi pobegnili iz sivine svojega vsakdana, se nam javite! Za vsakogar se bo našlo kaj primernega. Tistega, kar bo dopolnilo vaš dan in ga napravilo bogatejšega. Verjetno koga zanima šport? Krasno! Tu je komisija za šport, rekreacijo in druge take reči, kjer boste lahko organizirano (in poceni) smučali, plavali in se sploh zabavali. Diplome, priznanja in morda celo kolajne vam ne uidejo! Javite se predsedniku Leonu Omrzelu na tel. 2545. Mnoge zanima kultura in se že zdaj ukvarjate z recitiranjem igranjem, petjem, poezijo itn. po domačih kulturno-umetniških društvih. ^ To lahko počnete tudi v okviru delovne organizacije, v okviru delovne organizacije, v okviru mladinske dejavnosti. Morda v različnih neogrevanih vaških dvoranicah celo prezebate? Pri nas vam ne bo treba. Javite se Milanki Šeruga, predsednici kulturne komisije, na tel. 2971! Seveda je med vami veliko takih, ki bi radi »spreminjali svet". To je se- PRVE AKCIJE SO STEKLE (Nadaljevanje s 6. strani) biča Ljubičič in Slava Kneževič, Za republiško MDA »Istra 79“ pa je kandidatka Saša Kavčič. Obravnavah so tudi sodelovanje na kvizu s tematiko „60 let SKOJ-a“ na ravni Elektromehanike. Težišče tekmovanja bo na proučevanju zgodovinske poti KPJ in SKOJ, vlogi tovariša Tita ter sedanjih nalog ZKJ in ZSM pri nadaljnjem razvoju socialističnega samoupravljanja. Sestavljena je bila petčlanska ekipa, ki bo ZSM TEA v primeru zmage zastopala na občinskem nivoju in tako naprej do finalnega tekmovanja na nivoju republike. Ekipo sestavljajo Jelka Lukner, Miro Krč, Ljubica Ljubičič, Miro Grum in Valerija Kosterov. Dajmo naši! Pod točko razno so mladi na predlog Mira Krča sklenili, da od koordinacijskega sveta mladine Elektromehanike zahtevajo redno poročilo o finančnem stanju in v kakšne namene se porablja denar. Komisija za IPD je zadolžena, da v določenem roku poišče možne kandidate za državna odlikovanja, ki bodo podeljena ob priliki proslavljanja tridesetletnice tovarne TEA. Nadalje pa so se mladi odločili, da bodo tudi letos organizirali že tradicionalni festival Iskrinih amaterskih popevkarjev »Iskra poje". Stekle so prve priprave, saj bo prireditev predvidoma v aprOu. Kazimir Mohar r ) UGODNA PRODAJA NAHRBTNIKOV Na pragu pomladi smo, mnogi med vami se bodo odločili za brezskrbne dni aktivnega ali pasivnega oddiha. Vsi ljubitelji planin in izletov potrebujejo tudi ustrezno opremo. Vanjo sodijo tudi razni nahrbtniki. Vsem, ki se še niso odločili za nakup tega pripomočka, svetujemo ugoden nakup izdelkov, ki jih izdeluje Srečo Porenta iz Virmaš pri Škofji Loki. 27. marca od 13. do 15. ure si lahko ogledate njegove nahrbtnike pri savski vratarni III. Navajamo nekaj cen, da bi se lahko lažje odločili za nakup izdelka, ki vam bo najbolj koristno služil pri vaših izletih v naravo: — Špik — nylon 1.000 din — Špik — platno 800 din — Lubnik — razprodaja 350 din — Lubnik — novi — nylon 400 din — Lubnik — novi — platno 300 din — Trim — nylon 350 din — Marko — otroški 150 din — Matjaž — za nošenje otrok 400 din v________________________________________________________________________________v INDUSTRIJA AVTOELEKTRICNIH IZDELKOV SKUPŠČINA KONFERENCE OOS AVTOELEKTRIKE Dvig produktivnosti — glavni letošnji cilj veda možno, vendar se z nihilističnim pristopom ne pride kaj prida daleč. Zato je potrebno, da vas o pravilih pouči Miro Krč, predsednik komisije za IPD (idejno politično delo), ki vas čaka pri tel. 2868. Pomembno je delo komisije za DEO (družbeno ekonomske odnose). Več o vsem vam bo lahko povedal Bojan Malej, predsednik komisije za DEO, tel. 3227. Gotovo ste tudi taki, ki bi vas zanimalo delo v komisiji za LO in DS (splošni ljudski odpor). Več o aktivnosti, nalogah in delu komisije vam bo razložil Marjan Gašperšič, tel. 2569. Morda pa je kdo vešč tudi novinarskega peresa, ali pa vsaj misli, da ima talent za to, in bi se rad usajal po časopisih. Če ga ni strah, da jih bo kdaj dobili tudi po prstih, naj se javi meni (predsednik komisije za informiranje, tel. 2588), in bo zvedel osnovna pravila tega posla. V TOZD TEA imamo tudi pohodno brigado, ki deluje v sklopu brigade SOZD Iskra pod nazivom »Partizanske delavnice 99 d" in ohranja tradicije NOB, tovariška srečanja mladih SOZD Iskra, RTV in PTT in še kaj. Na pohodih brigade se poleg resnih, zna zgoditi tudi obilo veselih stvari, zato smo prepričani, da boste mnogi dopolnili njene vrste, saj je prav v množičnosti njen smisel. Interesenti se javite Borutu Dvoršaku, predsedniku osnovne organizacije ZSM TEA, s katerim se lahko pogovorite tudi o delu vseh zgoraj naštetih komisij. Njegov »zeleni telefon" ima št. 2441, včasih pa se Borut nahaja tudi pri št. 2862. Takole — malce bolj mladostno sem obarval vse skupaj, da ste laže »prežvečili" in bo tako morda tudi učinek večji. Kazimir Mohar Silvu Planinšku v spomin Nihče ni mogel verjeti žalostnemu sporočilu, da je nenadoma ugasnilo življenje našega dragega in od vseh spoštovanega sodelavca in prijatelja Silva. Osuplosti je sledila resnična žalost in potrtost vseh, ki smo delali skupno z njim in težko smo razumeli, da nas je zapustil na višku svojega ustvarjanja. Naš Silvo je bil s svojo tiho, prijazno in nevsiljivo naravo vsakomur prijatelj in ni človeka, ki bi o njem mogel reči kakršnokoli žal besedo. Pri delu natančen in temeljit in vedno dovzeten za vse novosti, je bil vsem za vzgled. V družbi je bil izredno prijeten sogovornik in družabnik, kot človek pa je bil skromen, obziren in tenkočuten in je s svojim soljudem nudil veliko, pa za to ni pričakoval povračila. Svoji družini je s trudom in marljivostjo ustvaril lep dom in je z velikim veseljem in okusom marsikaj spretno in strokovno dopolnil še sam. Prav takrat, ko bi začel uživati sadove svojega dela in se nekoliko oddahnil, pa je nepričakovana smrt prekinila vse. Izguba našega dragega Silva je za nas nenadomestljiva. Vedno se ga bomo spominjali Sodelavci iz TR—ATC. Prejšnji petek so se zbrali delegati iz vseh 10 TOZD in DSSS Iskre — Avtoelektrike Nova Gorica na redni letni skupščini konference osnovnih organizacij sindikata. Prek 40 delegatov in gostov je prisrčno pozdravil predsednik konference Zmago Lasič ter predlagal dnevni red, ki so ga vsi prisotni soglasno sprejeli. Po izvolitvi delovnega predsedstva, je podal pred- Delegati na skupščini OO sindikata. sednik konference obširno poročilo o delovanju sindikata, Iskre—Avtoelektrike v lanskem letu. Njegovo poročilo je bila zaključena celota realiziranih nalog in programov zastavljenih meseca maja lansko leto. Realizirane naloge niso bile majhne, nepomembne, saj je ta najmnožičnejša organizacija, ki združuje 3200 delavcev napravila pomemben in viden korak na vseh področjih, še najbolj pa je opazen pri sprejemanju samoupravnih aktov v delovni organizaciji, temeljnih organizacijah in DSS. Na tem področju je bilo vloženega veliko dela in truda. Ta trud pa je bil skupaj z ostah-mi DPO, samoupravnimi organi, kot tudi s strokovnimi službami in poslovodnimi organi poplačan s sprejetjem samoupravnih splošnih aktov in posameznih zadev. Poleg teh sprejetih aktov pa moramo tu omeniti še sprejetje sprememb samoupravnega sporazuma za delovanje konference OOS, kakor tudi za delovanje OOS TOZD in DSSS ter sprejetje enotnih stališč v zvezi s socialno pomočjo delavcem. Sindikat je stalno spremljal delovanje delegatov v DS, SIS in DPS, poskrbljeno pa je bilo tudi za izobraževanje članov izvršnih odborov OOS in delegatov v samoupravnih organih TOZD, DO in SOZD Iskra. ŠE NEZADOVOLJNI Naloge na področju sprejemanja samoupravnih aktov in izvajanja zakona o združenem delu so, kot smo že omeniU opravili zadovoljivo, nikakor pa niso zadovoljni z zadano nalogo za dvig produktivnosti in zniževanjem stroškov poslovanja. Delovanje sindikata je bilo pri izvajanju teh pomembnih nalog zelo slabo. Ob tej ugotovitvi je predsednik pravilno poudaril, da nas je uspavala misel »saj smo pač Iskra in ne moremo slabo poslovati!!!", vendar pa kažejo rezultati doseženi v lanskem letu, da je bilo proizvodnji posvečeno premalo pozornosti, pozabljalo se je na red in disciplino in varčevanju na vseh področjih. Prav tu bo moral sindikat z ostalimi DPO, poslovodnimi organi in z vsemi zaposlenimi izvesti več razprav in aktivnosti, saj bomo le tako v letošnjem letu bolje poslovali in izboljšali družbeni standard vseh zaposlenih v Avtoelektriki. Povezano s tem je področje delitve osebnih dohodkov, čemur je bilo posvečeno tudi premalo pozornosti. Jasno je namreč, da je osebni dohodek odvisen od rezultatov poslovanja, zato so še kako potrebni večji napori v tej smeri, saj so izplačani OD v Avtoelektriki precej izpod republiškega povprečja. POČITNIŠKE KAPACITETE VEČJE ZA 460% Na področju športa in rekreacije so bili doseženi zavidljivi uspehi. V športu je množično sodelovalo preko 400 delavk in delavcev, še najbolj, razveseljiv pa je podatek, da so počitniške kapacitete povečali za 460 %.! V lanskem letu je bila posvečena posebna skrb socialno šibkim, saj je bilo izplačanih 35.900 din za socialno pomoč. Ta številka seveda ni merilo, zato bodo tudi v prihodnje nadaljevali v tej smeri tako, da se bodo tudi socialno šibki počutili kar najbolj varnega in enakovrednega člana naše družbe. Stanovanjska problematika je povsod pereč predmet obravnave. Tudi v Avtoelektriki je ta problem preveč prisoten, zato se bodo v letošnjem letu sindikalisti vklopili v vse aktivnosti, ki so predvidene s programi občinskih sindikatov in samoupravnih stanovanjskih skupnosti v smislu pozitivnega razreševanja. Tudi s krediti za stanovanja in adaptacije stanovanjskih hiš ni dosti bolje, zato bodo sprožili akcijo, da se bodo te zadeve hitreje obračale in ne bodo dovolili, da bodo prosilci čakali toliko časa kot do sedaj na kredit, ki jim je bil že odobren. (Nadaljevanje na 8. strani) V začetku aprila bodo v Beogradu odprli tradicionalni avtomobilski sejem. Na njem bodo prikazani najnovejši avtomobili domačih in tujih proizvajalcev in seveda tudi tistih, ki proizvajajo avtomobilske dele. V prototipni delavnici temeljne organizacije Inštitut za Avtoelektriko v Novi Gorici so prejšnji teden opremili z novimi izdelki motor za Z 750, ki bo krasil razstavni prostor Iskre Avtoelektrike na tem sejmu v Beogradu. Največja novost na motorju je vsekakor alternator, ki naj bi se v bodoče vgrajeval na motorje „fičotov“ namesto dosedanjega dinama. Poleg tega bo Avtoelektriko razstavljala tudi druge izdelke, novost pa bodo izdelki za ,,Zastavo 102“ in sicer zaganjalnik, vžigalna tuljava in alternator z elektronskim regulatorjem. Delavski svet: pri izvozu ni popuščanja! Industriji elementov so se delegati pomudili dlje. Prečesali so javno razpravo po TOZD in DSSS. Precej kazalcev kaže, da je bilo lansko leto zelo uspešno s finančne strani. Žal pa je bila proizvodnja prenizka in tudi izvoz ni izpolnil predvidevanj. Vzroke so delegati naštevali kar po vrsti: nizka konjunktura zlasti na zahodu, visoke norme kvalitete in zanesljivosti, ostra konkurenca držav SEV in daljnjega vzhoda pa še in še. Kritično so pogledali tudi domače vzroke premajhnega izvoza: prepočasna inovacijska dejavnost, ki je zato neučinkovita, pomanjkljiva kvaliteta in nekompletna ponudba. Da pa so bili rezultati proizvodnje V petek, 16. marca je bila seja Delavskega sveta Industrije elementov. Po dnevnem redu so razpravljali in sklepali o referendumu o Statutu 'skre, o lanskem letnem obračunu, srednjeročnem planu in potovanjih v tujino. Najširša razprava se je razvila okrog rezultatov javne razprave o lanski bilanci. Referendum o Statutu SOZD Iskra je bil že pred tedni. Rezultati so pozitivni, čeprav ni bilo visoke, zmagovite večine „za“. Referendum je v IEZE uspel v vseh TOZD in Delovni skupnosti skupnih strokovnih služb. To ugotovitev je delavski svet sprejel in potrdil. Ob rezultatih lanskega poslovanja v INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV Uspel referendum Svečano okrašena dvorana delavskega samoupravljanja v novogoriški Avtoelektriki je v četrtek, 15. marca sprejela 183 delavk in delavcev delovne skupnosti skupnih služb, ki so se že zgodaj dopoldne udeležili glasovanja — referenduma o sprejetju samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v tej delovni skupnosti. Iz podatkov, ki so nam na razpolago lahko zaznamo visoko zavest vseh udeležencev glasovanja, saj se je referenduma udeležilo 87 % zaposlenih, za sprejem pa je glasovalo kar 82,5 % delavk in delavcev. S sprejemom tega sporazuma smo delavci sprejeli izredno pomemben temeljni akt, s katerim urejamo osnove pridobivanja in razporejanja dohodka, osnove za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, samoupravno planiranje, odločanje delavcev, osnove za urejanje delovnih razmerij, osnove obveščanja delavcev in temeljne obveznosti delavcev glede ljudske obrambe in družbene samozaščite. Omenjeni sporazum so predhodno obravnavali vsi delavci na zborih, zato sta bila tudi odstotek udeležbe in odstotek „ZA“ sorazmerno visoka. Marko Rakušček Delovno predsedstvo skupščine 00 sindikata. Dvig produktivnosti — glavni letošnji cilj (Nadaljevanje s 7. strani) POŽIVITI KULTURNE AKCIJE Približati kulturo delavcem, s to akcijo nameravajo še bolj obogatiti kulturno življenje vseh zaposlenih, saj dosedanje akcije niso zajele določenega kroga posameznikov. Tu mislimo predvsem na izposojanje knjig, ki jih nudi potujoča knjižnica France Bevk, ki obišče kolektiv vsakih 14 dni. Kljub dokaj ugodnim abonmajem goriškega gledališča je udeležba preskromna, isto pa velja tudi za obisk raznih koncertov, predvsem tistih, ki jih prireja moški pevski zbor „Ciril Silič11, nad katerim ima pokroviteljstvo prav Iskra -Avtoelektrika. Aktivnosti, ki smo jih tu našteli, seveda niso vse. Predsednik Lasič je nekatere namerno izpustil zato, ker je smatral, da jih morajo že po funkciji izvršiti in tudi zato ker je želel, da ga zbrani delegati v razpravi dopolnijo. Res, v nadaljevanju konference se je razvila živahna in plodna razprava, ki je bila močno usmerjena na nadaljnji okvirni program dela konference 00 sindikata Iskre-Avtoelektrike. Program dela bomo objaviU v naslednji številki našega glasila. Marko Rakušček V februarju se je poslovila od sodelavk in sodelavcev v tovarni žarnic Ljubljana dolgoletna delavka lilka Fmpašič, ki je odšla v zasluženi pokoj. Junija letos bi minilo že 24 let njene zaposlitve na izdelavi fotocelic, nazadnje pa je dela in naloge opravljala v kontroli Veliko srečmh m zdravih dni so ji zaželeli njeni sodelavci in sodelavke, Tilka pa se je poslovila z naslednjimi besedami: ..Celotnemu kolektivu Tovarni žarnic se najlepše zahvaljujem za čudovito darilo, ki sem ga prejela 'ob odhodu v pokoj, obenem pa želim vsem še veliko delovnih uspehov." poa zastavljenimi cilji, je kriva pred-vsem nesodobna oprema in tehnologija. Ni pa manjkalo tudi organizacijskih spodrsljajev. Na rob vseh teh ugotovitev je delavski svet sprejel več sklepov: tako moramo v letu 1979 v celoti izvršiti izvozni program, po možnosti pa ga je treba celo preseči, kakovost mora biti višja in zanesljivost vgrajena. Stroški se morajo znižati za najmanj 3 %, zaposlujemo pa lahko le najnujnejše in to kvalificirane delavce. Tudi zaloge se morajo zmanjšati, investicije pa morajo biti pretehtane tako, da bodo dale načrtovane gospodarske rezultate. V razpravi o sedanjem srednjeročnem načrtu so bile ocene pozitivne. Poslovanje je na ravni, kot so načrtovali, proizvodnja raste s predvidenim tempom in prodaja gre po načrtu. Investicijska dejavnost je bila zelo živahna, tako v gradnjah novih proizvodnih prostorov, kot pri investiranju v novo strojno opremo in tehnologijo. Ni sicer vse rožnato, vendar praksa kaže, da je bil plan prav postavljen. Delavski svet je tudi sprejel rokovnik za pripravo novega srednjeročnega načrta za obdobje 1981 - 1985. Pogovor je stekel o smereh razvoja, o investicijah, ki bodo potrebne v ta namen in predvsem o programski usmeritvi v bodočem petletnem obdobju. Na dnevnem redu je bila tudi Raziskovalna enota. Na ta način naj bi v IEZE združili strokovne sile v razvojnih službah TOZD in DSSS. Osem delavskih svetov je poslalo svoje sklepe o ustanovitvi Raziskovalne skupnosti, deveti — TOZD Specialni elementi pa ne. Delegati so pojasnili vzrok negativnega stališča. Delavski svet je ugotovil, da je negativno stališče neosnovano in je naročil delavskemu svetu Specialnih elementov, naj zadevo še enkrat pretrese in pošlje sklep v enem mesecu. Sledilo je začasno poročilo o lanskem poslovanju Iskre Ltd v Londonu. Za to naše zastopstvo se IEZE še posebej zanima, ker gre velik del izvoza prek te naše ustanove. Na koncu je delavski svet sprejel tudi več sklepov v zvezi s potovanji v tujino in tako poenotil prejemke in nadomestila v TOZD in DSSS. FY Visoka stopnja avtomatizacije. TOZD UPORI ŠENTJERNEJ Še vedno manjka strokovnjakov V šentjemejski Iskri so že vse od ustanovitve skrbeli za pridobivanje strokovnjakov. Razpisi, štipendije, stanovanja in kdo ve, kaj vse so storili, da bi pridobili strokovni kader in ga tudi zadržali. In uspeh? Ni izostal, toda še vedno s stanjem niso zadovoljni. Vse večje zahteve na trgu, hiter tempo inovacij, bujni ritem tehnologije jih sili, da vlagajo vse več znanja v svoje delo. Strokovnjakov pa ni nikoli dovolj. Vseh zaposlenih je 1050. Od tega je 1 magister, 5 jih ima visoke šole, 11 višje in 85 srednje. 210 je kvalificiranih delavcev, ostali so priučeni ali nekvalificirani. Nekaj številk je lepih, zlasti v prid kvalificiranim. Seveda pa te številke malo povedo tistemu, ki ne pozna vsebine proizvodnega programa in gibanj napredka v svetu na področju uporovnih elementov. Največji problem so strokovnjaki z visoko izobrazbo, predvsem elektro in strojne stroke, nimajo pa niti enega štipendistov ne vrne s šolanja domov. Mnogi po končanem študiju ostajajo v Ljubljani in drugih večjih mestih. Marsikje so višji dohodki, boljši pogoji dela, skratka — mesto. Trenutno štipendirajo 80 študentov in dijakov na rednih šolah, 10 se jih izobražuje ob delu v „tovarniški režiji11, kakih 10 pa „na svoje11. Kar precej bi rekel, toda glede na potrebe in še bolj na verjeten osip, še vedno premalo. Drug velik problem je pomanjkanje kvalificiranih elektromehanikov. Šentjernej v glavnem tendira v Novo mesto, tu pa ni poklicne šole elektro stroke. To vrzel čuti Iskra ne le v Šentjerneju, ampak tudi v novomeških TOZD. Vsekakor bodo morale kadrovske službe v sodelovanju z izobraževalnimi inštitucijami nekaj storiti, ker je danes res nevzdržno, da se v nekem kraju pojavi več lončarjev kakor električarjev. Tudi s stanovanji so imeli pred J 1 1 1 V1 1 V*1 U 1 Viliji UV/ 11 1 IV11 ^VlVVl pravnika. S štipendijami že leta posku- časom precej težav. Nekaj delavcev je 1 '7r\ i O O t i cEri i V-fi -T ^ 1 ^ I. i 1 z-v 11 z-w »-*-« y-r z-. X : U —Ji- „ J - r šajo izboljšati strukturo zaposlenih, zlasti popolniti vrzeli v razvoju, tehnologiji in kontroli. Nekaj ljudi so pridobili, toda, žal, še daleč ne toliko, kolikor jih potrebujejo. V tej zadregi si pomagajo s tehniki tam, kjer bi morali biti zaposleni inženirji in diplomirani inženirji. To je sicer kratkoročna rešitev, ni pa niti dobra niti dokončna. Žal pa se mnogo TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK Sanacija je obrodila sadove Pred dvema letoma in nekaj nazaj smo precej pisali o nemogočem gospodarskem položaju TOZD Keramični kondenzatoiji v Žužemberku. Res se je ta tovarna takrat znašla v skoraj zirali stanje v TOZD in na podlagi rezultatov naredili sanacijski načrt za leti 1977 in 1978. V analize so vključili obstoječo tehnologijo, položaj trga, kadrovske zmogljivosti in seveda J ----- -----— - “J rvciv-ii v/ vaivv AlllVgljl V Vdll 111 vcua brezizhodnem položaju. Takrat je bilo finančno strukturo potrebnih pokritij o težavah mnogo govora in pisanja in izgub. zato je prav, da ob uspešno zaključeni sanaciji zapišemo nekaj o uspehih kolektiva te tovarne. Uspešna sanacija je plod velikih prizadevanj kolektiva, ureditve notranjih odnosov, kadrovskih sprememb in solidarnosti Iskre. Dolgoročen uspeh pa bo zagotovila šele avtomatizacija proizvodnje in nova tehnologija, ki je v tej TOZD na pohodu. Da bi laže razumeh, kako je prišlo do kritičnega položaja v Iskri v Žužemberku, je prav, da si osvežimo nekaj dejstev iz zgodovine te tovarne. Obrat je bil ustanovljen leta 1960, in sicer ga je ustanovil takratni Inštitut za elektrozveze, da bi v njem proizvajali potrebne keramične kondenzatorje za vse bolj razvijajočo se slovensko in jugoslovansko elektronsko industrijo. Ker je bila Iskra v Žužemberku edini proizvajalec teh kondenzatorjev v Jugoslaviji, je imela tudi zelo dober tržni položaj in je tudi dosegala primerne gospodarske rezultate. Izdelovali so manjše serije zelo različnih keramičnih kondenzatorjev, pač po potrebah na trgu. Ko pa so začeli večji jugoslovanski proizvajalci postavljati lastne tovarne elementov in začeli s proizvodnjo keramičnih kondenzatorjev, je postalo na trgu tesno za vse. Začel seje izbor, saj je postala ponudba večja od povpraševanja. Tu pa so stare metode dela in komerciale odpovedale in tu so korenine krize, poleg neurejenih notranjih odnosov in ne najboljše organizacije dela. Tako je morala TOZD leta 1977 v sanacijo, ki je potekala še vse leto 1978. V težkem gospodarskem položaju so se resno zavzele strokovne službe v žužemberški Iskri, strokovnjaki Industrije elementov in delno strokovnjaki skupnih služb Iskre. NarediU so načrt. Vključili so sanacijska prizadevanja v srednjeročni program 1976/80, anali- Leto 1977 bi za TOZD Keramični kondenzatorji lahko imenovali prvo fazo sanacije. Pri raziskavi trga so ugotovili, da popraševanje po keramičnih kondenzatorjih narašča 8 do 10 % letno, zaradi njihove zanesljivosti in daljše življenjske dobe, v primerjavi z drugimi komponentami. Zato so gradili na tem. Predvsem so odpravili obrtniški maloserijski način proizvodnje, ki veže mnogo delavcev in draži proizvodnjo. Dali so več poudarka mehanizaciji in avtomatizaciji proizvodnje in kvaliteti izdelkov. Poleg tega pa so z notranjimi in zunanjimi dejavniki iz Iskre in novomeške občine vzporedno naredili več kadrovskih premikov in uredili nekatere notranje odnose. Zaposhli so nekaj novih strokovnjakov in tako kadrovsko okrepili kolektiv. Uspeh ni izostal. Z načrtnim zasledovanjem trga, doslednim prizadevanjem za investicije v proizvodno opremo, zniževanjem stroškov proizvodnje, z močno in intenzivno inventivno dejavnostjo in novo organizacijo dela so pokazali rezultate in obete za dolgoročnejšo stabilnost. Te kratke misli povedo premalo o. velikem prizadevanju in vlaganju naporov kolektiva. Vsi so se zavedali življenjske nuje sanacijskih ukrepov, ki so morali biti izvršeni takoj in v celoti. Ob tem ne smemo pozabiti omeniti požrtvovalnega dela novega direktorja Dušana Lavriča, ki je vse dogajanje vodil in nesebično svetoval, urejal in usmerjal. Leto 1978 bi lahko imenovaM kar drugo fazo sanacije. Dober proizvodni in gospodarski rezultat iz leta 1977 je dal podlago in polet tudi za druge dejavnosti. Poleg notranjih prizadevanj so se utegnili ozreti tudi okrog sebe. Uredili so še nekatera notranja bilo v nemogočih prostorih z družinami. To se je uredilo, ko so v Šentjerneju zgradili dva bloka in so z njimi rešili 10 najbolj perečih stanovanjskih problemov. Prav zdaj pa gradijo tretji blok, kjer bodo dobili še nekaj stanovanjskih enot. Članom kolektiva pa pomagajo ne le z direktnim dodeljevanjem stanovanj in pomoči pri dodelitvah solidarnostnih stanovanj, ampak s posojili pomagajo tudi pri nakupih etažnim lastnikom, pri .zasebnih gradnjah zaposlenih in adaptacijah starih hiš. Tudi socialne problematike ne manjka. Zanimivo pa je, da v „srcu Dolenjske11 pijača ni kak poseben problem. Sicer so pred časom poslali na zdravljenje 5 delavcev, ki so preradi pogledali v kozarec. Na srečo so skoro vsi uspešno zdravljeni in lepo sodelujejo s Klubom zdravljenih alkoholikov v Novem mestu. Morda ne bi bilo narobe, če bi s tem še kje drugje poskusili in manj gledali „skozi prste11. Manjka tudi izobraževanja ob delu. Ne tistega, za pridobivanje novih kvalifikacij, marveč takega, za ažuriranje pridobljenega znanja, za pridobivanje in posredovanje najnovejših dosežkov po svetu. Tudi tu čakajo kadrovsko službo hvaležne naloge. KF ISKRA - INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, n.sol.o. LJUBLJANA, STEGNE 17 DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE, LJUBLJANA, STEGNE 17 objavlja potrebo po sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas s šestimi (6) delavci ali delavci — pripravniki za opravljanje del in nalog v računovodstvu in posebni finančni službi Pogoj: dokončana srednja ekonomska šola TOZD NAPRAVE IN ORODJA, n.sub.o., Ljubljana, Stegne 17 objavlja potrebo po sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas z enim (1) delavcem za opravljanje del in nalog REZKANJE Pogoji: — končana poklicna šola kovinarske stroke — eno ali dve leti delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok OD cca: 6.000 din Prevozi delavcev na delo in z dela so urejeni s tovarniškim avtobusom. Prijave sprejema kadrovska služba ISKRA—IEZE, Ljubljana, Stegne 17, v 15 dneh po objavi. Javne razprave o osnutku stališč RS ZSS Po sprejetju zakona o združenem delu, id je opredelil celovit sistem odnosov v družbeni reprodukciji, so v 2vezi sindikatov Slovenije posvetili Oajveč pozornosti urejanju načela delitve po delu in rezultatih dela. Iz tega izhaja tudi nadaljnja aktivnost pri doslednem uresničevanju načela delitve po delu in delitvi osebnih dohodkov delavcev na podlagi njihovega gospodarjenja z družbenimi sredstvi v skladu z ustvarjenim dohodkom. Stališča, ki povezujejo usmeritev aktivnosti vseh v sindikatih organizi-tanih delavcev, je sprejel republiški Svet Zveze sindikatov Slovenije, lidiodišča za nastala stališča so določila zakona o združenem delu, sprejeti sklepi zveze komunistov in zveze sindikatov, zlasti 9. kongresa in druge Usmeritve in napotila, ki smo jih v 2vezi sindikatov Slovenije že oblikovali za uresničevanje načela delitve po Stališča enakopravno obravnavajo naslednja vprašanja: ~ pridobivanje in razporejanje dohodka in čistega dohodka, " delitev sredstev za osebne dohodke, - uresničevanje vzajemnosti in solidarnosti pri uporabi sredstev sklada skupne porabe — konkretne naloge in aktivnosti posameznih oblik organiziranosti sindikatov pri uresničevanju stališč. Naloga delavcev tako temeljnih organizacij- kot delovnih skupnosti in sestavljenih organizacij pa je, da na podlagi teh stališč skozi javne razprave analizirajo, katera vprašanja v samoupravnih splošnih aktih niso ustrezno urejena in da na predlog sindikata pripravijo akcijski program dopolnjevanja le-teh v skladu z zakonom o združenem delu in omenjenimi stališči. Na ta način sindikat prispeva k odpravi odnosov, ki so marsikje še prisotni in za katere je značilno, da pretežna pozornost delavcev velja problemom delitve, ne pa ustvarjanju pogojev za pridobivanje in razporejanje dohodka ter gospodarjenja z njim. Javna razprava (v nekaterih temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih že poteka) bo zaključena s 30. marcem. Takrat bo na sestanku konference sindikata delovne organizacije Iskra—Avtomatika podana zaključna ocena o pripravi in poteku razprav. Glede na pomembnost vsebine razprave je potrebno ponovno opozoriti, da delovne skupine v sodelovanju z osnovnimi organizacijami sindikata dobro pripravijo gradivo za podajanje in razlago temeljne usmeritve sindikata na področju uveljavljanja načela delitve po delu. Sprememba rokovnika za izvedbo samoupravnih aktivnosti Predsedstvo konference osnovnih organizacij sindikata je na seji dne 16. 3. 1979 obravnavalo potek izvajanja samoupravnih aktivnosti po rokovniku za februar in marec 1979 in ugotovilo: 1. Vse predvidene samoupravne aktivnosti planirane za februar so bile izvršene v določenih rokih. 2. V začetku marca (po rokovniku: 5. 3. 1979) bi morali na podlagi javne razprave oblikovati predloge konstitutivnih samoupravnih splošnih aktov delovne in temeljnih organizacij; stanje pa je naslednje: a) usklajevanje dopolnil in spreminjevalnih predlogov zborov delavcev k osnutku predloga samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo je bilo zaključeno 15. 3. 1979. b) Na podlagi javne razprave o ..IZHODIŠČIH'' je v izdelavi delovi, jsnutek samoupravnega sporazuma o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti na nove temeljne organizacije. c) V zaključni fazi so tudi javne razprave o osnutkih predlogov statutov temeljnih organizacij. Glede na to, da so omenjene faze večinoma zaključene, se za izvedbo potrebnih samoupravnih dejanj pri nadaljnjem oblikovanju in sprejemanju konstitutivnih samoupravnih splošnih aktov delovne in temeljnih organizacij, predlagajo naslednji roki: ROKOVNIK 23. 3. 1979 Seja komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti na nove temeljne organizacije (v nadaljevanju: komisija podpisnic) — določitev osnutka predloga samoupravnega sporazuma o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti na nove temeljne organizacije 26. 3. — 30. 3. Zbori delavcev — obravnava osnutka predloga samoupravnega sporazuma o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti na nove temeljne organizacije 4. 4. 1979 Seja komisije podpisnic — obravnava pripomb, dopolnil in spreminjevalnih predlogov ter določitev predloga samoupravnega sporazuma o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti na nove temeljne organizacije 5, 4. 1979 Seja delavskega sveta delovne organizacije — določitev predloga samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo — tekoča problematika 10. 4. 1979 Skupne seje delavskih svetov in IO OOS temeljnih organizacij in delovnih skupnosti — sprejem stališča do predlogov konstitutivnih samoupravnih splošnih aktov delovne organizacije in sklepanje o sklicu zborov delavcev 16. 4. 1979 Zbori delavcev — poprejšnja obravnava predloga samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo — poprejšnja obravnava samoupravnega sporazuma o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti na nove temeljne organizacije — poprejšnja obravnava statuta TOZD oz. delovne skupnosti 17. 4. 1979 Seja konference OOS delovne organizacije — obravnava stališč Osnovnih organizacij sindikata o predlogih konstitutivnih samoupravnih splošnih aktov delovne organizacije 19. 4. 1979 Seja delavskega sveta delovne organizacije — določitev predloga samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo za sklenitev z referendumom — določitev predloga samoupravnega sporazuma o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti na nove temeljne organizacije za sklenitev z referendumom — razpis referenduma za sklenitev konstitutivnih aktov delovne organizacije 23. 4. 1979 Seje delavskih svetov temeljnih organizacij in delovnih skupnosti z dnevnim redom: — sprejem sklepa o izvedbi referenduma za sklenitev konstitutivnih aktov delovne organizacije — določitev predloga statuta TOZD oz. delovne skupnosti za sprejem na referendumu — sprejem sklepa o razpisu referenduma 7. 5. — 8.9. Zbori delavcev — obrazložitev predlogov konstitutivnih aktov pred odločanjem na referendumu — izvolitev pooblaščenih delavcev za podpis konstitutivnih aktov delovne organizacije — obrazložitev predloga statuta TOZD oz. delovne skupnosti pred odločanjem na referendumu 10.5. 1979 REFERENDUM — o sprejemu statuta TOZD oz. delovne skupnosti — o sklenitvi samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo — o sklenitvi samoupravnega sporazuma o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti na nove temeljne organizacije 11.5. 1979 Ugotovitev izida glasovanja na referendumu — izvedejo volilne komisije temeljnih organizacij in delovnih skupnosti 14. 5. 1979 Volilna komisija delovne organizacije objavi izid referenduma. 18. 5. 1979 Slavnostna seja delavskega sveta delovne organizacije in konference osnovnih organizacij sindikata — podpisovanje konstitutivnih aktov delovne organizacije Predseo k: Štefan Šimunovič l.r. Sklepi 5. zasedanja DS SOZD Iskra DS na osnovi opravljene razprave soglasno sprejme ..Letni program SOZD Iskra za I. 1979 za uresničevanje ciljev in obveznosti iz Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1976 — 1980" in ugotavlja, da jev skladu s Samoupravnim sporazumom o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1976 - 1980. DS zadolžuje poslovodne organe SOZD in skupnih dejavnosti ter priporoča DS DO, da v okviru svojih pristojnosti sprejmejo ustrezne ukrepe za realizacijo letnega programa in s tem v zvezi posvetijo vso pozornost predvsem: — izvajanju sprejetih samoupravnih aktov in krepitvi samoupravne organiziranosti ter s tem v zvezi oblikovanju novih TOZD in DO, organiziranju interne banke itd., — zagotavljanju dinamične rasti proizvodnje, intenziviranju procesa prestrukturiranja proizvodnih programov, s poudarkom na hitrejšem uvajanju modernih mikroelektronskih in računalniških tehnologij v Iskrinih proizvodih, — raziskovalno-razvojni dejavnosti in povečanju vlaganja v to dejavnost v skladu z osnovnimi programskimi usmeritvami Iskre, — zagotavljanju trajne prisotnosti na tujih tržiščih, — pospeševanju uvajanja dohodkovnih odnosov, — dvigu produktivnosti in akumulacijski sposobnosti, — zagotavljanju povečane kakovosti Iskrinih proizvodov, — delitvi osebnih dohodkov v skladu z Zakonom o združenem delu, ob uveljavljanju osnov in meril delitve, ki bo temeljila tako na prispevku delavca k delu, kakor tudi ustvarjenemu dohodku . — Delavski svet naroča vsem koristnikom sredstev, da za svoje programe za leto 1979, izdelajo mrežne plane njihove realizacije, katere bodo sprejeli izvršilni odbori za posamezna področja — Sredstva za izvedbo nalog iz organizacije in industrijskega inženiringa v višini N din 2.550.000 din se lahko koristijo akontativno. Hkrati morajo izvajalci programov te dokončno uskladiti z delovnimi organizacijami. Za ugotavljanje usklajenosti programov je pristojen Odbor za organizacijo in informatiko. — Delavski svet zadolžuje Iskra Commerce, da izdela konkretnejša poročila o dejavnosti na področju Indije, Bližnjega Vzhoda, Andskega tržišča, Španije, Ekvadorja, Francije in Anglije ter da se izdelane študije za posamezna tržišča v letu 1978 posreduje delovnim organizacijam. Delavski svet sprejema program za kadrovsko dejavnost in izobraževanje, ki ga je predložil Odbor za kadrovsko-socialne zadeve in izobraževanje Delavski svet predlaga delovnim organizacijam v sestavu SOZD Iskra, da sklenejo neposredne dogovore (pogodbe) za izvedbo naloge pod tč. 1) programa (priprava sistema za izdelavo nomenklature poklicev in profilov) z izvajalcem IIOI, v višini N din 1.000.000,00. Za potrebna sredstva za ostale dejavnosti (pod tč. 2. 3. 4. 5. programa) v višini N din 345.000,00 predlaga DS delavskim svetom delovnih organizacij, da jih odobrijo iz namenskih sredstev za izobraževanje oz. kadrovsko dejavnost. Delavski svet sprejema korigiran predlog ..Tolmačenja osnov za združevanje sredstev za združene dejavnosti v SOZD Iskra za I. 1979" (brez točke 3), kot sledi: 1. Samoupravni sporazum o osnovah plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje določa osnove in višino skupnih sredstev za dejavnosti skupnega pomena. 2. Samoupravni sporazum o združevanju v SOZD Iskra določa osnove za porazdelitev obveznosti združevanja med posameznimi delovnimi organizacijami v SOZD Iskra. 3. Dohodek delovne organizacije se ugotavlja po določbah zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka (Ur. I. SFRJ št. 62/77) in zbirnega obrazca poslovni uspeh med letom — bilanca uspeha čl. 4 Uredbe o kontnem načrtu in bilance za OZD (Uradni list SFRJ št. 19/77 in 32/77). 4. Pri ugotavljanju osnove se od dohodka (zaporedna štev. 17 obr. BU) odštejejo naslednje postavke iz bilance uspeha: 1. Zap. št. 38-41 — del skupnega dohodka, ki pripada drugim OZD, — del skupnega dohodka, ki pripada tujim osebam, — del skupnega dohodka za obresti. 2. zap. št. 55 — del dohodka za delovno skupnost 3. zap. št. 57 — del dohodka za članarine 4. zap. št. 58 — del dohodka za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito 5. zap. št. 60 — del dohodka za kazni, takse in sodne stroške 6. zap. št. 61 — del dohodka za zavarovalne premije 7. zap. št. 62 — del dohodka za plačila bančnih storitev 8. zap. št. 63 — del dohodka za povračila stroškov plačilnega prometa v državi 9. zap. št. 64 — del dohodka za druga plačila 5. Delovnim organizacijam skupnega pomena se dohodek, ugotovljen po prejšnji točki zmanjša za odstotni delež, ki ustreza razmerju med prejetimi sredstvi po združevanju na osnovi dohodka ter celotnim prihodkom (zap. št. 35 obr. BU). (Nadaljevanje na 10. strani) INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUB LJANA Sanacija je obrodila sadove dejavnost O novem tržnem pristopu naše delovne organizacije smo se pogovaljali z Asimom Pervizom, v.d. direktorjem TOZD Trženje. Kako bi ocenili dosedanje mesto Avtomatike v izvozu glede na ostale delovne organizacije v SOZD ISKRA? Res je, da premalo izvažamo v naši DO in s tem nismo zadovoljni. Razlogov za takšno stanje je več. Med drugim tudi, da leta in leta izvažamo nekaj artiklov iz takoimenovanega tradicionalnega programa Avtomatike (razne vrste relejev), ker novih programov, ki bi bili sposobni za zunanji trg ni veliko. Razlog je prepočasen inovacijski proces, kot tudi premalo vlaganja na celotnem reprodukcijskem procesu. Delno je na to vplivala naša organiziranost v preteklosti. Premalo smo se dogovarjali. Ni bilo produktov, ki bi jih več TOZD načrtovalo in izvajalo skupno strategijo za izvoz. Akcije posameznih TOZD niso mogle pripeljati do željenih rezultatov. Druga zadeva pa je, da so naši programi profesionalni in da zahteva izvoz več vlaganj predvsem v kadre, kot tudi reference na domačem trgu. To, da smo uspeli pridobiti referenco na nekaterih programih predvsem na domačem trgu je pogoj za dober nastop na tujih tržiščih. Na nekaterih programih smo reference že pridobili (železnica, hitre ceste) in pričakujemo tudi uspeh na tujih trgih. Če uresničimo naše današnje načrte po že dogovorjeni dinamiki na celi fronti od razvoja do marketinga lahko pričakujemo bistvene pozitivne premike v začetku naslednjega petletnega plana (1981—1985). Mislimo, da so naši programi dobri in, da so naši načrti realni, samo treba je trdno vztrajati na realizaciji naših načrtov. Zunanji trg se hitro modernizira na področju naše branže in ne bo sprejemljiva dosedanja praksa, da traja razvoj 3 leta in več ter kompleten inovacijski proces pet in več let. S tako prakso ne moremo nadaljevati in tega se mora zavedati vsak delavec v naši reprodukcijski verigi. Cilji so veliki, od 10 milj. dolarjev v letu 1979 priti do leta 1982 na 25 milj. dolarjev, kar pomeni povprečni letni rast 35 %. Tu so možna tudi kakšna pozitivna presenečenja, če bi uspeli na kakšnem velikem projektu, kar se ne more planirati z gotovostjo. Vemo, da je Avtomatika v lanskem in začetku letošnjega leta doživela organizacijske spremembe. Kaj pomeni organiziranje Trženja kot samostojne TOZD, ki temelji na višji stopnji kompleksnosti? Vsi delavci, ki so se ukvarjali na različnih koncih s tržno dejavnostjo v DO so formirali svojo temeljno organizacijo TOZD TRŽENJE. Razcepljenost teh kadrov v preteklosti je bila ena od hib organizacije preteklih časov. Vloga TOZD TRŽENJE v naši DO je še posebno pomembna, ker je skoraj 50 % naše ponudbe trgu v obliki kompleksnega inženiringa, kar zahteva koncentracijo kvalitetnih kadrov. Razen osnovnih nalog nuditi trgu čim bolj kvalitetne elemente, naprave in sisteme naše DO ima naša TOZD še niz pomembnih nalog. V DO smo se dogovorili, da ne bomo šli v noben nov program brez tehtne ocene tržnih možnosti, za kar je še posebej zadolžena naša TOZD. Pomembno je tudi spremljanje gibanja cen, tako naših, kakor tudi konkurence. Za to smo uvedli posebno analitsko službo. Prevzeli smo še nekaj drugih pomembnih nalog za potrebe naše DO. Mislimo, da bomo tudi strokovno pomagali k uvajanju dejanskih dohodkovnih odnosov v naši DO in ISKRI. Zastavili smo vse zasnove za to pomembno nalogo. Vse kar navajamo pomeni, da je naša TOZD pomemben vezni člen naše DO. Organizacijska sprememba bo prinesla tudi kvalitetne spremembe. Kako in v kakšni meri se bodo le-te odražale v srednjeročnem obdobju 1976-81 (povezano z investicijami, inovacijami in kakovostjo)? Treba je imeti potrpljenje. Nobena stvar se ne more zgoditi čez noč. Dobro in realno smo v preteklem letu ocenili stanje v naši DO. Zastavili smo, ali zastavljamo načrte za ozdravitev na celi fronti. Inovacijski proces je kompleksna zadeva. Spremembe se morajo (Nadaljevanje z 8. strani) nesoglasja, uredili odnose z Industrijo elementov, z domačo krajevno skupnostjo in še nekaterimi. Tako so odstranili žarišča trenj in nesoglasij. Še več pa veljajo prizadevanja na področju samoupravljanja. Tega leta so se dokončno konsolidirali po normah Zakona o združenem delu. Med prvimi so podpisali Samoupravni sporazum o dohodkovnih odnosih s kooperantom Keramiko, uredili nagrajevanje po delu in uvedli doslednejše odločanje kolektiva. Definirali so nekaj nedorečenih pristojnosti med samoupravo in tehnično-poslovnim vodenjem. Leta 1978 so tudi nadaljevali z izgradnjo prizidka, ki je dlje stal nedograjen. Tako so dobili prepotrebni prostor za nekatere spremljajoče dejavnosti in tako na enem mestu za- okrožili ves proizvodni proces, od pro-jektive do proizvodnje. Tako bo manj potov med staro in novo tovarno. Predvsem pa moramo omeniti še visok poslovni uspeh Iskre v Žužemberku v letu 1978. Z doslednim zmanjševanjem stroškov so uspeli tudi dvigniti osebne dohodke in ta stimulacija se je dobro odrazila pri proizvodnji, oz. v doseganju zastavljenih programov. Žal pa leta 1978 niso dosegli predvidenega izvoza, čeprav so izvozili kar 50 % več, kot leto prej. Zato so pa sprejeli visoke izvozne obveznosti za letošnje leto, za kar ob nenehni rasti proizvodnje pripravljajo teren na zunanjem trgu. Vse proizvodnje nikakor ne morejo prodati doma in zato je poleg pridobivanja deviz zanje izvoz tudi ekonomska nuja. F. Kotar Komercialna dejavnost (Nadaljevanje z 9. strani) čutiti na celotnem reprodukcijsken, procesu. Tekoči srednjeročni plan (1976-80) bomo kot kaže izvršili kar se tiče zastavljenega volumna. To je danes že možno realno trditi. Ta plan je -slonel na obstoječem stanju pro-gramsko-tehnološke, proizvodne in kadrovske baze ter takratne miselnosti. Druga zadeva pa je, ali smo realno načrtovali oziroma ali smo bili dovolj ambiciozni, da bi si zastavili bolj zahtevne plane, ker srednjeročni plan (1976-80) DO AVTOMATIKI ni prinesel novo kvaliteto in novo pozicijo v ISKRI in širše. Vse kaže, da bo naš novi srednjeročni plan (1981-85) zastavljen na drugih osnovah. Več kvalitetnih elementov kompleksne preobrazbe DO bomo v njem zastavili. Kakšno je trenutno stanje v TOZD TRŽENJE glede kadrov in na kakšen način bo organizirano dopolnilno izobraževanje? Ce se opremo zgolj na številčne pokazatelje kadrovske strukture v TOZD TRŽENJE je ta zadovoljiva. Približno 100 delavcev ima VS ali VŠ strokovno izobrazbo, kar je več kot 60% vseh zaposlenih. Sicer nam še primanjkuje nekaj kvalitetnih in izkušenih kadrov, ki bi znali na sodoben marketinški način pridobiti kupce za naše programe. Spet in spet je poudarek na kvaliteti. Obstoječim kadrom je treba občasno osvežiti tehnično in ekonomsko znanje. Ni rečeno, da mora biti to redni študij. Sicer se pa 25—30 % vseh zaposlenih izobražuje ob delu, v glavnem na Visoki ekonom-sko-komercialni šoli Maribor. Po končanem študiju naj prevzamejo zahtevnejše naloge. To je zelo dober in sprejemljiv način za tiste, ki si na ta način žele pridobiti znanje in ustrezno kvalifikacijo, vendarle to zahteva veliko odpovedovanja in časa. Ni ustrezno rešeno izobraževanje ob delu — kadri, ki se ob vsakdanjih nalogah in obveznostih še izobražujejo, se takega načina težko poslužujejo. To so v bistvu tisti tovariši, ki največ vlečejo. Kar se tiče posebnega izobraževanja za kadre, ki bi se vključili na en ali drugi način v našo izvozno problematiko, pa smo na začetku. Nekaj idej in konkretnih predlogov je nakazano na zunanje-trgovinski konferenci ISKRE Bled 1979 in so za našo DO sprejemljivi. Na tem področju je treba v ISKRI še marsikaj urediti. To mora biti načrten pristop. Tudi določanje kandidatov za našo zunanje-trgovin-sko mrežo mora biti stvar dogovora vseh interesnih subjektov v ISKRI in na tem področju je treba tudi kadrov- sko politiko demokratizirati. Ni nam vseeno kdo zastopa interese naše DO. Kje so tista zunanja tržišča, na katera bo Avtomatika v nadaljnjem obdobju izvažala, oz. usmerila svoj izvoz? Danes izvažamo elemente na zahod, naprave v dežele SEV in nekaj sistemov v dežele v razvoju. Naša bodoča usmeritev bi bila izvažati čimveč naprav in sistemov. Objektivno je pričakovati, da bomo v doglednem času pridobili kakšen pomembnejši projekt v deželah v razvoju. Veliko smo že vložili v ta tržišča. To bi bile predvsem naprave za opremljanje železnic, modernih cest, mogoče malo kasneje vodenje in upravljanje v energetiki in kompleksne zaščite. Pot naše odprave na Mont Everest. Naša 25-članska alpinistična odprava, skupno s šestimi spremljevalci: dvema časnikarjema, dvema radiotehnikoma, TV snemalcem in enim slikarjem te dni pešači Dežele SEV so naravni partner za avtomatizacijo v industriji (upravljanje obdelovalnih strojev, krmiljenje, industrijsko procesiranje). Elemente bomo še naprej izvažali. V to nas sili po eni strani devizno bilansiranje in predvsem proizvodnja ekonomskih serij, ki pri velikoserijski proizvodnji predstavlja bistvene elemente rentabilne proizvodnje. Pri tem pa seveda nastopa veliko vprašanj. V veliki meri je naš plan oziroma realizacija postavljenih nalog odvisna od tega, kako bomo izvedli začrtan inovacijski in investicijski program v DO; Dejstvo je tudi to, da je osvojitev tujih trgov za prodajo zahtevnejših naprav in sistemov zelo drago in da smo v tej akciji za enkrat prepuščeni sami sebi in svojim zmožnostim. Smiselno bi bilo tudi na tem področju vlagati določena združena sredstva. Š.D. po samotnih stezah in brezpotjih do vznožja najvišje gore sveta 8.848 m visokega Mount Everesta, ali po tibetansko Čomo-lungma. Poleg njih pa 700 nosačev v dveh skupinah prenaša na plečih, ali na glavi več desettonski tovor za končni alpinistični ..sprehod" na 14 km oddaljeni vrh — računajoč razdaljo po grebenu od temeljnega taborišča. Po približno 18-dnevnem pešačenju bo karavana prispela do vznožja 5.300 m visoko in postavila na moreni ledenika Khumbu temeljno taborišče. Že ta višina presega najvišjo evropsko Belo goro za skoraj 500 m, zato bo potrebna aklimatizacija. V dneh prilagajanja na višino, ki šerpam ni potrebno, bodo postavili taborišče. Računajo, da bodo ta dela trajala nekako tri dni. Postavili bodo tudi 100-vatni kratkovalovni oddajnik s sprejemnikom za neposredno povezavo s 6.400 km oddaljeno Ljubljano, oziroma Koprom. Ljubljanski in koprski radioamaterji bodo namreč prvič v zgodovini himalajskih odprav posredovali sredstvom javnega obveščanja tako rekoč sprotne informacije o napredovanju alpinistov in načrtovanem zavzetju vrha. Radijska neposredna povezava med temeljnim taboriščem in domovino bo potekala na 10-in 15-metrski amaterski valovni dolžini, tako da bodo dogodkom sledili lahko tudi drugi radioamaterji, seveda samo podnevi zaradi narave obeh valovnih dolžin. Za tehnično brezhiben prenos je dobro preskrbljeno. Tovarna akumulatorjev v Mežici je izdelala posebne suhe akumulatorje, polnili pa jih bodo z japonskim agregatom — dar ljubljanskega ..Volana". Posebne antene zaradi izredno močnega vetra, ki često doseže ali celo preseže hitrost 120 km na uro, je izdelala kamniška TOZD TRIVAL. Ob koncu marca že lahko pričakujemo prvo radijsko neposredno zvezo, čeprav bodo ljubljanski radioamaterji na RTV in njihova rezerva — radioamaterji iz Kopra že dežurali pri aparaturah od 20. marca naprej. Zanimivo je, da radijska tehnika, ki sedajle še pešačita s karavano proti Čomo-lungmi, še nimata uradnega dovoljenja od nepalske vlade za neposredne radijske zveze, vendar vsi upajo, da z dovoljenjem ne bo težav, sicer pa bo potekala zveza prek posredniške postaje v Katmanduju. Najpomembnejša bo radijska povezava med alpinisti, ki bodo naskakovali vrh. V temeljnem taborišču na ledeniku bo vključena ves čas osrednja Iskrina aparatura V TOZD TELA se je od sodelavcev ob odhodu v pokoj poslovila po 20 letih skupnega dela ZINKA DOLŽAN. Nazadnje je opravljala dela v skupini revolverskih stružnic. V sredo, 7. t.m. se je od sodelavcev v montaži TOZD SVN poslovila KA VČIČ ANICA. V omenjeni temeljni organizaciji je kot vezalka opravljala dela in naloge od 19. 1. 1976. Himalajska odprava z našimi aparaturami Sklepi 5. zasedanja DS SOZD Iskra (Nadaljevanje z 9. strani) Celotni prihodek po prejšnjem odstavku se predhodno zmanjša za znesek za delovno skupnost (točka 4 zap. št. 2 tega tolmačenja) in za nabavno vrednost prodanega blag3 (zaporedna št. 12 obr. BU). 6. Sredstva, ki so jih delovne organizacije skupnega pomena prejele iz naslova opravljanja združenih dejavnosti se ugotavljajo iz usklajenih podatkov po letnem načrtu SOZD Iskra. 7. Sredstva za nagrade Iskra in SLO se združujejo od vseh DO z izjemo Šolskega centra; osnova za združevanje je dohodek DO preteklega leta izračunan po osnovi 3 — 5 točke tega tolmačenja. 8. Dohodek ustvarjen iz prihodka iz naslova izobraževalnih storitev ne predstavlja osnove za združevanje sredstev za združene dejavnosti (Šolski center Iskra). 9. Dohodek ugotovljen po točki 3 — 8 je osnova za izračun deleža posamezne delovne organizacije, in sicer sorazmerno z deležem DO v zbiru dohodka. 10. Služba za plan in analize SOZD Iskra ugotavlja osnove po tč. 3 — 8 tega tolmačenja začasno, iz podatkov bilanc uspeha TOZD ter 30. 9. preteklega leta vse do sprejema zaključnega računa. Ro sprejemu zaključnih računov se opravi razrez obveznosti po DO v smislu 29. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra na podlagi podatkov ..zbiru bilance uspeha" delovnih organizacij in poračunajo razlike po začasnem obračunu. 11. To tolmačenje velja za obveznosti po gospodarskem načrtu za leto 1979. DS naroča Odboru za spremljanje izvrševanja programa in delovnih načrtov preobrazbe samoupravnih odnosov v SOZD Iskra, da prouči eventuelne možnosti za postopek za spremembo in dopolnitev tistih določil Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra, za katere se je v sedanji praksi pokazala takšna potreba. DS sprejema skladno z Zakonom o planiranju SFRJ in skladno s Statutom SOZD Iskra sklep o pripravi plana SOZD Iskra za srednjeročno plansko obdobje 1981 — 1985. Delavski svet zadolžuje posamezne udeležence v procesu planiranja v SOZD Iskra, da skladno z načelom o sočasnosti v procesu samoupravnega planiranja s programi dela za pripravo planskih gradiv zagotovijo, da bo celotni potek planske aktivnosti časovno in vsebinsko usklajen s programom dela za pripravo plana SOZD Iskra, in sicer v naslednjih ključnih terminih: I. Pripravljalna faza — sprejetje sklepov o pripravi planskih dokumentov v skladu z interno zakonodajo — oblikovanje delovnih programov za pripravo planskih dokumentov z nosilci posameznih nalog II. Priprava gradiv za planske dokumente — analiza izpolnitve srednjeročnega plana 1976 — 80 in dosedanjega razvoja — analiza razvojnih možnosti oz. družbeno-ekonomskih pogojev za obdobje 1981 — 85 — opredelitev ciljev razvoja TOZD v okviru razvojnih možnosti in projekcija razvoja TOZD za 1981 — 1985 (zasnova plana TOZD) — določitev elementov, ki bodo predmet samoupravnih sporazumov o temeljih planov DO — določitev elementov, ki bodo predmet samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD III. Dogovori o temeljih planov — uskladitev elementov samoupravnih sporazumov — oblikovanje predlogov samoupravnih sporazumov o temeljih planov in sprejem IV. Plani 1981 -85 — oblikovanje osnutkov planov — predlogi planov razvoja 81 — 85 in sprejem udeleženci v procesu planiranja Rok TOZD DSS DO SOZD marec 79 TOZD DSS DO SOZD marec 79 marec TOZD DSS DO SOZD april 79 TOZD DSS DO SOZD julij -sept. 79 TOZD DSS september 1979 TOZD DSS DO sept. 79 TOZD DSS DO SOZD sept. 79 TOZD DSS DO SOZD sept. — okt. 1979 DO SOZD okt. — nov. 79 TOZD DSS DO SOZD maj 1980 TOZD DSS DO SOZD sept. 80 nov. 80 Skladno s statutom SOZD Iskra vodi in koordinira delo na pripravi srednjeročnega plana SOZD Iskra za obdobje 1981 — 85 poslovodni organ SOZD. DS SOZD Iskra sprejema, skladno z Zakonom o planiranju glede na vlogo Iskre kot pomembnega nosilca družbeno-ekonomskega razvoja republike in na nujnost dolgoročnejše orientacije razvoja elektronske industrije, sklep o pripravi dolgoročnega plana SOZD Iskra za obdobje 1985 — 1995, z nekaterimi elementi do leta 2000. Hkrati s pripravo gradiv za obdobje 1981 — 1985 se pripravijo tudi elementi projekcije razvoja za obdobje 1985 — 1995 oziroma do leta 2000. Delo na pripravi dolgoročnega plana razvoja SOZD Iskra vodi in koordinira poslovodni organ SOZD. Delavski svet SOZD Iskra ugotavlja, da predloženi predlog sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 — 1980 ni v nasprotju z interesi SOZD Iskra in ga v celoti sprejema v obliki, kot je podan v ..Poročevalcu" Skupščine SR Slovenije št. 3/leto V., z dne 6. 2. 1979. Delavski svet na osnovi informacije predsednika 10 KOOOSSOZD Iskra ter stališča Odbora za spremljanje izvrševanja programa in delovnih načrtov preobrazbe samoupravnih odnosov v SOZD Iskra, daje osnutek Samoupravnega sporazuma o skupnem urejanju izrabe sklada letnega delovnega časa v javno obravnavo. Obravnava mora biti zaključena do 6. 4. 1979. Pripombe na osnutek samoupravnega sporazuma je potrebno posredovati sekretariatu DS SOZD Iskra. DS soglaša s pristopom SOZD Iskra k Samoupravnemu sporazumu proizvajalcev in uporabnikov sistemov MTK. Za podpis sporazuma pooblašča tov. Jožeta Hujsa, dipl. oec., predsednika ] poslovodnega kolegija SOZD Iskra. V koordinacijski odbor imenuje kot člana tov. Ludvika Kuharja, dipl. oec., Iskra — Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko in kot namestnika člana tov. Vladimirja Zorca, dipl. ing. Iskra — Industrija kondenzatorjev. DS sprejema predlog komisije za razpis in imenovanje ter imenuje REKARJA CIRILA za direktorja Šolskega centra Iskra Kranj. DS sprejme predlog 10 KOOOS SOZD Iskra in imenuje KOBETA MILOŠA, dipl-ing., člana poslovodnega kolegija SOZD Iskra za inovacije za delegata SOZD Iskra v svet IEVT DS na predlog sindikata SOZD Iskra soglasno podpira kandidature naslednjih tovarišev: — SERGEJA KRAIGHERJA, za člana predsedstva SFRJ — VIKTORJA AVBLJA, za predsednika predsedstva SRS — STANETA MARKIČA, za novega člana predsedstva SRS — TILKE BLAHA, za možnega kandidata za delegata DPZ Skupščine SRS — PETRA TOŠA, za možnega delegata DPZ Skupščine SRS. DS sprejme na znanje informacijo predsednika 10 KOOOS SOZD ISKRA o sestanku predstavnikov ! družbeno-političnih organizacij ter samoupravnih in poslovodnih delavcev, ki je bil v Poreču dne 18. II. 1979 ter sprejema zaključke oz. ugotovitve, sprejete na tem sestanku za svoje in so sestavni del teh sklepov (glej prilogo). DS na osnovi informacije o sprejemu samoupravnih splošnih aktov SOZD Iskra ugotavlja: — samoupravni sporazum o interni banki je bil sprejet v vseh TOZD SOZD Iskra (razen TEN); — samoupravni sporazum o organizaciji, delu in poslovanju notranje arbitraže v SOZD Iskra je bil sprejet v vseh organizacijah združenega dela SOZD Iskra Spisek arbitrov naj se objavi v glasilu Iskra — statut SOZD Iskra je bil sprejet v vseh temeljnih organizacijah SOZD Iskra. DS vzame na znanje informacijo o poteku organiziranja namenske proizvodnje v SOZD Iskra ter daje podporo dosedanjemu prizadevanju ter hkrati poziva delavce OZD namenske proizvodnje, da se v svojem lastnem in skupnem interesu izrečejo za predlagano organizacijo te dejavnosti. TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG Dobro skrbijo za strokovnjake Mokronog je za ljubljanske pojme precej odmaknjen kraj. Zato so v TOZD Elektroliti še posebej pozorni do pridobivanja strokovnega kadra. Dvajsetletne izkušnje povedo, da imajo le tisto, kar sami izšolajo, navadno pa še manj. Prav zdaj štipendirajo 22 študentov na poklicnih, srednjih in visokih šolah. In kako so zadovoljni štipendisti — bodoči Iskraši? To sem vprašal tri izmed štipendistov. SREČKO PUST, študent na elek-trofakulteti, industrijski elektroniki: Iskra zelo dobro skrbi za svoje štipendiste. Vedno veš, kaj ti pri določenem uspehu pripada in s čim lahko računaš. „Občinski“ štipendisti imajo manj reda. Predvsem pa se mi zdi prav, da je stimuliran šolski uspeh, saj smo tako že zdaj nagrajevani po delu. Tudi Iskra v Mokronogu se zelo zanima za nas. Vedno imamo živ stik s tovarno, saj se srečamo 2 do trikrat na leto in še na letni počitniški praksi. Med prakso pa so nam omogočili živ stik s kolektivom in problematiko TOZD. Tako že med študijem vsaj nekoliko spoznamo bodoče delo. JOŽICA BERDIK, študentska 4. letnika Ekonomske fakultete — Zelo sem zadovoljna z Iskrinim načinom štipendiranja in razdeljevanja štipendij, manj pa sem navdušena nad delom Kluba štipendistov Iskre. Ker ne moremo dobiti stika z njim in tudi v našem glasilu Iskra je komaj kaj slišati za ta klub. Mislim, da bi se kolegi v klubu lahko malo bolj razgibali in pritegniU širši krog študentov — bodočih Iskrašev. bodoče Tudi s prakso nisem najbolj zadovoljna. V tovarni so sicer prijazni in poskušajo narediti čimveč za nas, vendar za svojo, ekonomsko stroko v tako majhni TOZD nisem dobila veliko. Tudi ne utegnejo se preveč ukvarjati z nami, zlasti gospodarstveniki in finančniki, ki so s svojim delom preveč zaposleni. TONE JERIN učenec poklicne šole, strojni ključavničar: s šolanjem v Litostrojskem šolskem centru in štipendijo sem zelo zadovoljen. Zlasti mi je všeč redna praksa, ki jo opravljam v TOZD Orodjarna v Stegnah. Kolegi in mojster mi mnogo pokažejo in upam, da se bom naučil vsega, kar bo treba znati za bodoče delo. Med počitniško prakso v TOZD Elektroliti so nam pokazali vso tovarno in priložnost smo imeli spoznati vse poslovanje, uspehe in probleme tovarne. Tako vem, kakšno bo moje prihodnje delo. FY C ČASOPISNE NOVICE Iskra-Elektromehanika iz Kranja načrtuje letos naložbe v skupni vrednosti 3.060 milijonov dinarjev. V Kranju bodo nadaljevali z razvojem telekomunikacij, kar je usklajeno s prednostnimi nalogami srednjeročnega načrta razvoja republike in zveze. Med drugimi naložbami Elektromehanike so pomembne naložbe v TOZD Merilne naprave 66 milijonov dinarjev, TOZD Stikala 290,4 milijona dinarjev in TOZD Števci 548 milijonov dinarjev. Članek je objavil ljubljanski Dnevnik. Obširno poročilo o delovnem posvetovanju Iskre v Poreču je napisal v Delu novinar Zdravko Štefančič. V njem med drugim poudarja, da so dosedanje tri problemske konference ter delovno posvetovanje predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in poslovodnih delavcev združenega dela delavcem Iskre pripravile temeljna vsebinska izhodišča za poglobljene razprave ob zaključnih računih, nadalje kako uspešno so v minulem letu izpolnjevali letni in srednjeročni načrt in katere naloge morajo letos uvrstiti med poglavitne, da bodo prevzete proizvodne in razvojne obveznosti v prihodnje še uspešneje uresničevali. Privredni pregled iz Beograda je objavil kratek članek, oziroma spomine predsednika kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra Jožeta Hujsa na delo pokojnega Edvarda Kardelja. Članek ima naslov: „lmel je globok analitični smisel za preverjanje praktičnih dosežkov." Dolenjski list iz Novega mesta objavlja v posebnem članku, da zelo šepa delo delavske kontrole, saj v polovici delovnih organizacij in samoupravnih skupnostih novomeške občine kljub nekajkratnim intervencijam ni zaživela. Pri tem pa omenja za zgled tudi dobro povezavo združenega dela s krajevno skupnostjo. Na prste lahko preštejemo organizacije, ki tako sodelujejo. Kot dober primer omenja šentjernejsko Iskro. ______ Primorske novice iz Kopra poročajo, da je bila v prostorih Slovenijalesa v Spodnji Idriji problemska konferenca na temo: ..Delavka v združenem delu." Konference so se udeležile tudi predstavnice Iskre. V idrijski občini je med zaposlenimi 48 % žensk, vendar je njihova zaposlitev nenačrtna. Večina zaposlenih žensk ima le delovno izobrazbo, saj v neposredni proizvodnji skoraj ni delavke, ki bi imela kvalifikacijo, vsaj ne za delo, ki ga Ibarske novosti iz Kraljeva poročajo v obširnem članku o celotnem razvoju Iskre, njenem proizvodnem programu in posebej o dejavnosti Iskre-Commerce. V drugem članku posebej omenjajo, da je Iskra odprla v Kraljevu novo specializirano trgovino, oziroma mini blagovno hišo, v kateri so odslej razstavljeni vsi izdelki Iskre od profesionalnih do izdelkov splošne rabe. Kraljevčani so že prvi dan navalili na trgovino in se zlasti zanimali za dvotarifne števce. Poteklo je več kot pol leta, odkar je Elektronska industrija iz Niša sprožila akcijo za pavšalno vzdrževanje gospodinjskih in drugih aparatov pri porabnikih. Politika-Expres iz Beograda poroča, da akcija ni uspela, oziroma da kupci niso pokazali zanimanja. Kot vzrok navaja člankar morda visoke cene, saj je treba plačati za enoletno vzdrževanje barvnega televizorja El celo 2.200 dinarjev. Glas Slavonije iz Osijeka je objavil članek ..Telekomunikacijska oprema iz Slavonije". V njem daje popolno dezinformacijo o industrijski panogi telekomunikacij, hkrati pa sploh ne omenja velikanske proizvodnje industrije aktivnih in pasivnih elektronskih elementov v naši Iskri. Dobesedno navaja: ,,Telefone v Jugoslaviji izdelujeta Iskra in El ali v nezadostnih količinah. Posebno ne telefonov s tastatu-rami, serijskih in sekretarskih garnitur itd. Na tržišču ni dovolj komponent za telekomunikacije, kot so polprevodniki, upori in kondenzatorji." Očividno je, da člankar I. Meda k pripravlja javnost na organizacijo proizvodnje telekomunikacijske opreme v Osijeku z vednostjo in ob sodelovanju Nikole Tesle iz Zagreba. Privredni pregled iz Beograda je poročal o rezultatih zunanjetrgovinske konference Iskre na Bledu. Pri tem omenja lanskoletne dosežke in pa izpolnjevanje srednjeročnega programa glede izvozne dejavnosti. Delo je obširno poročalo o sodelovanju zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Metoda Rotarja o Iskrini 25-letni usmerjenosti v izvozni dejavnosti. Govor Metoda Rotarja je zabeležilo Delo po zunanjetrgovinski konferenci na Bledu. Skoraj vsi pomembnejši časopisi v državi so objavili pojasnilo Iskre glede proizvodnje dvotarifnih števcev. Tekst so povzeli po agenciji Tanjug. X________________________________________________________________________________ Kaj pripravlja Državna založba Slovenije „Med zanimivimi in pomembnimi knjižnimi zbirkami naše založbe bi omenil tudi zbirko Biografije," je nadaljeval naš pogovor o letošnjem programu Državne založbe Slovenije njen direktor Ivan Bratko. „Tako bodo v tej zbirki izšla tri dela in sicer ..Zadnji dnevi predsednika Nixona" Boba VVoodvvarda in Carla Bernsteina, „Livingstone" Tima Jeala in „Aspazija" Taylorja Caldvvella v dveh knjigah. V pripravi za to zbirko pa imamo še vrsto zanimivih knjig kot ..Augustus" Johna VVilliamsa, ,.Marija Terezija" Edvvarda Crankshavva, ..Antonio Gramsci" Salvatora Francesca Romana, ..Rommel" Davida Irvinga, ..Karel Veliki" Jacpuesa Delperrieja de Bayaca, „Jack London" Irvinga Sto na in ..Spominjam se" Georgesa Simenona. Potem je omenil tudi drugo pomembno dejavnost založbe: izdajanje slovarjev. Tako ima Državna založba Slovenije letos namen izdati šest slovarjev in sicer: tretji zvezek monumentalne izdaje Slovarja slovenskega jezika, ki ga izdaja skupaj s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, dalje ponatis malega angleško-slovenskega slovarja avtorjev Grad—Škerlj—Vitorovič, novo, večjo izdajo slovensko-francoskega slovarja v priredbi Jesenika in Dambskega, sloven-sko-španski slovar Antona Grada, Petričeva švedsko-slovenski slovar in makedonsko-slo-venski slovar. Poleg slovarjev imajo tudi poljudne izdaje v letošnjem letu kar lepo mesto. V tej zbirki bo letos izšlo enajst del in sicer: John Hadgecoe ..Knjiga o fotografiji", Reinhold Messner „Everest", C.H. Bro-novvski „Vzpon človeka," Fritz Nusslein ..Lovstvo", Vinko Strgar ..Skalnjak", ..Zemljepis sveta I—VI", Panorama sveta", ..Leksikon naravnih znamenitosti", ..Velike reke sveta", ..Kulturni spomeniki sveta I—IV" in Životič ..Zdravilno rastlinstvo v ljudski medicini". Omenili smo že, da je Državna založba tudi največja založnica in izdajateljica šolskih knjig in učbenikov za vse stopnje naših šol. Tako bo samo letos za potrebe predšolske vzgoje in olnovne šole izdala štirideset šolskih kjig in učbenikov, šti-riinštirideset enot pa štejejo šolske knjige za srednje šole. Med temi deli je tudi šest priročnikov za učitelje kot Trdina „Tudi predšolski otrok telovadi", Bahar in drug ..Razvijanje senzomotoričnih in govornih sposobnosti otrok". Pfenig ..Vzgoja likovnega mišljenja". Sivec in drugi „Učni lističi za 1., 2. in 3. razred", ..Eksperimentalni priročnik za fiziko" skupine avtorjev in Golli ..Slikovno črkovna stavnica". V tem kompleksu so zajete tudi knjige in učbeniki za višje in visoke šole, ki jih je za letos v programu kar trinajst. Tu najdemo naslednje učbenike in šolske knjige: Dobeic ..Temelji knjigovodstva II", Kladnik ..Osnove fizike I", Kladnik—Šulinc ..Zbirka fizikalnih problemov z rešitvami 11", Salvador! ..Strukture v arhitekturi", Karlsdm ..Biokemija", Vadnal ..Osnove diferenčnega SPOZNANJE Dolgo sem te iskala, tišina. Pa so ptice cvrčale, pa so misli bežale preko cvetočih polja, pa so odmevali koraki za dva, za naju dva. Nisem te mogla najti, ker te je skriva! nemir mladosti in življenja neusahljivi vir. Zdaj sem te našla, tSina. Nisi to, kar sem iskala: pokoj in mir srca. Srečala sem te, tišina in te prepoznala: ti si odsotnost misli, ti si praznina duha! • V VRTINCU Zdaj bi lahko umrla. Živela sem, ljubila. Dala sem ti vse, kar sem imela: radost, smeh, solze, neizpete sanje in mladost. Dajala sem in se razdala. In razcvetela se je roža: polna sem rose in zrelih semen. Zdaj bi lahko umrla. Postoj, ne misli na smrt! Saj šele jutro vzhaja in dolg, dolg bo še dan. PRIČAKOVANJE Morda se bova srečala nekoč na drugi strani deroče reke, sama, zasanjana v najin svet, neobremenjena, brez skrbi, brez težav in brez vesti. Sama, sproščena. Pohiti, dragi, da še ujameva najin časi Čas hiti, reka drvi in kdo ve, kako globoka je njena struga, kako daleč je njen breg. Morda bova še ujela njen utrip, nekoč, nekje. Milena Majcen računa". Prijatelj „Uvod v matematično analizo", Jamnik ..Matematična statistika," Muršič ..Mehanika I", Vadnal ..Višja matematika II", Rakovec ..Elementarna topologija", Hladnik ..Vaje iz matematične analize" in Blagnanje—Konte ..Angleška slovnica." Ob koncu pa omenimo še eno področje izdajanja Državne založbe Slovenije, ki je morda manj znano širši javnosti, a zato ni nič manj pomembno. To je področje izdajanja glasbenih edicij, ki jih namerava Državna založba Slovenije letos izdati kar trinajst. Tako bodo letos izšla z glasbenega področja naslednja dela: K. Czerny: ..Osemtaktne vaje op. 821. I. del". Bradač—Hrašovec ..Pogumno naprej II. del". Bradač—Hrašovec ..Prvi koraki la, ..Bradač—Hrašovec ..Prvi uspehi I. del", Čajkovski ..Mladinski album op. 39", Berenc ..Spretnostne etude op. 61, I. del". Bradač—Hrašovec ..Mladi virtuoz" I. del. Bradač—Hrašovec ..Mladi virtuoz IV. del", Dekleva ..Izbor iz skladb" za 1. razred, Dekleva ..Šola za klavir II. del", ..Izbor so-natin za klavir II. del", Šegula ..Mladi kitarist I. del" in Tomšič ..Vesele note I. del". r Dušan Željeznov --------“A Miha Štefe ustvarja že deset let. Piše predvsem ljubezenske pesmi, nekaj je tudi revolucionarne poezije, ki je nastala v težnji, da bi prenesel notranje občutke o dogodkih v svetu na papir. Tako je na primer nastal Vietnamski cikel desetih pesmi. Pred dvema letoma je sodeloval na srečanju pesnikov pobratenih mest v Zemunu. Svoja dela je objavljal v Na klancu in tudi v „Iskri“, izšle so tudi v brošuri „Globoko v nas“. Zadnje čase se manj ukvarja s poezijo, ker se je posvetil gledališču - igri in režiji. Igra v Prešernovem gledališču in pri Umetniškem odru KUD Naklo. • Tokrat predstavljamo Staneta Niča, zaposlenega v kranjski Iskri, rojenega 15. novembra 1952 v Preddvoru pri Kranju. Pesmi je začel pisati v osnovni šoli. Takrat so ga navduševale predvsem lepe rime, kasneje pa so se pesmi spremenile v izraze trenutnega osebnega doživljanja in mišljenja. SREČANJE Mračna cesta, dež in sneg, vsega bilo je v izobilju, ko srečavala sva se na najinih poteh, tesnoben svet nama se je zdel. Ti mlajša si od mene iskala srečo svojo vsepovsod in vendar v meni nisi našla tisto, kar našla si morda drugod — ljubezen svojo. O kje si mojster vseh sonetov? Lažnivi pesnik, ki s svojo fantazijo vlivaš v naše glave iluzijo, ki zgrabimo jo z razprtimi rokami, a, ko pride v misel našo, lažnivost svojo hitro nam oznani. Ne nismo sanje za človeštvo — — realna naj bo naša domišljija! In vendar sanje, sanje so resnica, ki v nas postanejo le plaha, plaha ptica. Tišina — neonske luči razbijajoč samoto jesenske noči. Ti in Jaz. Vroče srce v senci hladnih luči, spajajoč se v tišino moje vasi, živi-živi J Prebrali smo za vas V zanimivi in aktualni knjižni zbirki Državne založbe Slovenije Neuvrščeni je pred kratkim izšlo delo Anthonyja Sampsona »Barantači z orožjem" v prevodu Jožeta Kolarja. Ime tega znanega angleškega publicista in novinarja ni neznano našim bralcem, saj smo v isti zbirki že lani prejeli prevod njegove knjige »Sedem sester", posvečene zgodovini, delovanju in mogočnemu vplivu multinacionalnih naftnih družb. Čeprav je izhodiščno načelo našega avtorja nekakšen meščanski liberalizem s precejšnjo mero moralizatorstva, je vendar našemu piscu tudi v tem delu uspelo razgaliti in dokumentarno ter jasno prikazati tako imenovani »vojaško industrijski kompleks" ah preprosteje, tovarnarje orožja in smrti, njihove mehanizacije in vsiljevanje svojega smrtonosnega »blaga" na svetovnem tržišču vsem in vsakomur, ki je le pripravljen plačati zanj ustrezno ceno. Sampson svoje knjige »Barantači orožja" ni zastonj podnaslovil »od Kruppa do Lockheeda", torej zgodovinsko postavil svojo knjigo v obdobje zadnjih sto let, ko so veliki proizvajalci orožja tako ah drugače vplivali in odrejali politiko svojih držav in s tem tudi mednarodne razmere in dogajanja. Sampson je s svojim posegom v zgodovino teh velikih družb in podjetij, v glavnem zahodnega sveta (podatkov z vzhoda je imel pač bolj malo na voljo) prikazal stanje na tem področju, ki je prav tako usodno povezano z zdajšnjim dogajanjem in vpliva tudi na vrsto dogodkov in »omejenih" vojn našega časa, v katerih imajo svoje mesto in seveda svoj dobiček tudi barantači z orožjem. Sicer pa je avtor sam v uvodu najbolj razložil namen in strukturo svojega dela, ko je zapisal: »Ta knjiga poroča o trgovini z orožjem in o njenem razvoju v zadnjih sto letih, ki je dosegel svoj vrh v današnjem razcvetu prodaje orožja. Poroča o podjetjih, ki izdelujejo orožje, in o pogledih in metodah mož, ki ga kupujejo in prodajajo ali ga skušajo nadzorovati. Noče pa analizirati samega orožja ali načina vojevanja, kateremu je namenjeno. Snov o orožju se križa z mnogimi drugimi pomembnimi problemi - s tekmo v oboroževanju med Združenimi državami Amerike in Sovjetske zveze, z načrti Atlantskega pakta ali z nadzorstvom nad jedrskim orožjem, ki vsi presegajo okvir te knjige. Vendar izvoz konvencionalnega orožja, zlasti v dežele tretjega sveta, sproža zmerom znova specialne moralne in diplomatske probleme. Nekateri so bili akutni že v 19. stoletju. Te probleme poskušam prikazati tako, kakor sta udeleženi strani gledali nanje v kritičnih trenutkih kupčij. Značilno za te kupčije je, da potekajo na skrivnem, in zategadelj je težko prodreti vanje. Toda zmeraj so prišla krajša obdobja, ki so prizorišča bliskovita osvetlila, kakor na primer v letih 1913 in 1934 ter znova v letih 1975 in 1976. Sukcesivna odkritja o Lockheedu in Northropu niso zgodovinsko zato pomembna, ker so prišla na dan podkupovanja, ki so izzvala neposreden škandal, njihov pomen je marveč v izčrpni dokumentaciji in izpovedih prič, ki omogočajo enkraten vpogled v dnevno delovno prakso in naravnanost tovarn orožja in trgovcev z orožjem po vsem svetu. Nasploh sem puščal, da osebe in situacije govorijo same zase, in sem opozarjal samo na podobnosti in protislovja. Predvsem je bil moj namen, da pokažem ozračje, kakor ga občutijo trgovci z orožjem in njegovi izdelovalci ter njihovi nadzoravalci. S pridom sem uporabljal časnikarjev privilegij, da popotujem in se sestajam z odgovornimi ljudmi, ker sem želel probleme prikazati tako, kakor različni ljudje gledajo nanje v različnih krajih sveta." D.Ž. J Himalajska odprava z našimi aparaturami (Nadaljevanje z 10. strani) traffic (z rezervo) z 1-vatnim sprejemnikom in 11-13-vatnim oddajnikom, medtem ko bodo alpinisti imeli 12 ročnih sprejemno-oddajnih postaj vrste commando, tudi naše proizvodnje. Vse aparature so bile do sedaj že neštetokrat preizkušene, saj jih uporabljajo kar množično, npr. miličniki, gasilci, gradbinci, lovci, narodna zaščita in številni drugi, ki imajo delo na terenu. Tako ni bojazni, da ne bi dobro služile tudi alpinistom. Iskra je vse aparature posodila odpravi brezplačno. Vsi pogovori na daljavo bodo potekali prek teh postaj na dveh, oziroma štirih različnih kanalih, približno dvometrske valovne dolžine. V rabi bodo ob. vsakem vremenu, tudi v izjemno nizkih temperaturah — alpinisti računajo, da se bo živo srebro spustilo tudi na — 35 stopinj Celzija. Če ne bi imeli sprejemnikov — oddajnikov, bi morala odprava uporabljati kurirje, ki bi tavali od enega tabora do drugega, kar pa bi pomenilo izgubo do osem dni za vsako sporočilo (hoja šest dni navzgor in dva nizdol). Odprava bo tako napredovala od tabora do tabora neprimerno hitreje, delo bo usklajeno po že vnaprej predvidenem načrtu z morebitnimi spremembami, ki se bodo pojavile čez noč (npr. obolenja). Skraja bo zveza potekala le trikrat na dan, bolj ko se bodo bližali alpinistično zahtevnejšim strminam in večji višini pa bodo zveze češče. 25. maja, tako je odprava predvidela, prav na rojstni dan maršala Tita, naj bi zavzeli najvišji himalajski in hkrati zemeljski vrh. Tega dne naj bi se torej oglasila naša beseda prek zvočnikov o največjem jugoslovanskem alpinističnem uspehu doslej. Če se bo to zagotovo uresničilo — posredovale naj bi jo naše aparature — še ne vemo, kajti vmes bo treba premagati še silne telesne napore z nizkimi temperaturami, ledene stene in previse, stalno grozeče plazove, redko ozračje in končno neznane vremenske razmere. Marjan Kralj Letni občni zbor Osrednja tema rednega letnega občnega zbora Iskrinega Planinskega društva, ki je bil v četrtek, 15. 3. 1979 proti večeru v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani, je bila v tem, kako zagotoviti večjo množičnost na planinskih izletih, ki jih organizira naše osrednje planinsko društvo. Udeležba na lanskoletnih izletih je bila namreč več kot premajhna. Ro mnenju mnogih, je treba premajhno zanimanje za izlete pripisati več vzrokom. Menda je prvi vzrok prav v premajhni obveščenosti, ker ljudje premalo berejo glasilo Iskra, če pa že zasledijo obvestilo o kakšnem izletu, je ta notica preskopa in bi jo bilo treba razširiti s podatki o dolžini izleta, krajih in znamenitostih, kjer bo potekala tura, ter še o marsičem. Verjetno je eden od vzrokov za premajhno udeležbo na izletih tudi v tem, da je program izletov prirejen za bolj telesno pripravljene ljubitelje planin, pogrešajo pa krajše in lažje izlete, pa čeprav je zanje v okolici Ljubljane in drugih krajev, kjer ima Iskra svoje tovarne, veliko možnosti. Gotovo sta vzroka tudi v tem, da marsikdo pogreša tako imenovane družinske planinske izlete, ter v tem, da so se nekateri ljubitelji gora v Iskri že odločili za izlete v lastni PD Iskra režiji, ter se odpovedali množičnosti. Po mnenju pisca teh vrstic pa je vzrok za stagnacijo, če ne kar nazadovanje dela PD Iskra, v nedelavnosti njegovih članov, zlasti pa tistih funkcionarjev, na katerih je doslej slonelo glavno breme aktivnosti Planinskega društva. Na občnem zboru so izvolili tudi novo vodstvo in upravni odbor. Za predsednika so ponovno izvolili Janeza Šilca, za podpredsednika pa Bredo Jančarjevo. Na predlog Vilija Tekavca so sprejeli tudi letošnji program planinskih izletov, ki ga objavljamo posebej. Ob tem naj vas spomnimo, da bo naše planinsko društvo ob koncu leta proslavilo deseto obletnico ustanovitve in bi bil morda tudi ta jubilej lahko vzpodbuda za boljše in marljivejše delo v planinskem društvu ter za prebroditev številnih problemov, ki pa imajo vsi skupni imenovalec v premajhni udeležbi na naših izletih. Ob tej kritiki, pa velja zapisati tudi pohvalo: za razliko od drugih, so bili Iskrini štipendisti v minulem letu izredno aktivni; organizirali so več uspešnih izletov ter pod mentorstvom znanega slovenskega alpinista Toneta Sazonova izvedli tečaje o osnovah hoje v hribe. Lado r -\ IZLETI PD ISKRA V LETU 1979 1. Lipanica — Debela peč 2. Turni smuk izpod Kriške stene 3. Športni dan PD in smučarske sekcije 4. Turni smuk s Kotovega sedla 5. Srečanje s Korošci 6. Turni smuk za Cmirom 7. Od Plešivca do Raduhe 8. Triglav 9. V tuje gore 10. Prisojnik 11. Bovški Grintavec 12. Špik 13. Rateške Ponc£ 14. Rombon 15. Izlet v neznano in prostavalO. obletnice PD Iskra 24. - 25.3. 21. -22.4. 13.5. 20.5. 2. - 3.6. 15., 16. in 17.6. 14. - 15.7. 18. avgusta (7 dni) 1. -2.9. 15.9. 29.9. 6.10. 20.10. IZLETI PLANINSKE SEKCIJE ELEKTROMEHANIKE JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER Dražgoše Podljubelj—Kofce—Veliki vrh Golnik—Poljana—Tolsti vrh—Križka gora Stol Viševnik Porezen Kladje—Sivka—Žiri za Cmirom . . turni smuk Hochalmspitze . . .turni smuk Sorica—Lajnar—Kobla Komna—Krnsko jezero . . .turni smuk Zasavje (vel. Kozje, Janče) Gospodična—Trdinov vrh Pohorje (3 dni) Zelenica—Roblek—Begunjščica—Draga Bosna (3—4 dni) Ortler (3 —4 dni) Rombon Paški Kozjak Viš Tamar—Mojstrovka—Vršič Triglav (2 dni) Kamniško sedlo—Okrešelj—Ledine (2 dni) Dolomiti Dobrča Reiskofel Za Akom Izlet v neznano IZLETI SEKCIJ PD ISKRA Triglav, Bleščeča planina, Roblek - Begunjščica, Toško čelo - Katarina -Grmada — Govejek, Davča — Blegoš — Poljane, Bohinj — Komna — Bogatin — Krn — Lepena, Kofce, Kališče — Storžič, Triglav, Jalovec — Špik, Krn, Kum, Ratitovec, Krvavec — Kokrško sedlo. Nanos, Okolica Ljubljane — Katarina,. Golica, Sedmera jezera — Triglav, Črna prst — Vogel — Bohinj, Draga — Begunjščica — Dobrča, Jezersko — Ledine, Lipanica — Debela peč, Goljaki — Trnovski gozd, Ratitovec, Snežnik, Jerebica, Tuje gore, Srebrnjak, Kepa, Ponče, Donačka gora. Polhograjski dolomiti, Vogar Planina IZLET NA JANČE Planinska sekcija Iskre Elektromehanike Kranj bo priredila v soboto, 31. marca izlet na priljubljeno izletniško točko Zasavja — na Janče. Zbrali se bomo pred kranjskim hotelom Creina, od koder bo odpeljal avtobus od 7. uri. Začetna točka pohoda bo Jevnica ob Savi, od koder je na Janče dobri dve uri hoje. Na cilju našega izleta je prijeten planinski dom, kjer bomo našli primerno zatočišče, do vrnitve, ki bo predvidoma prek Litije. Cena prevoza je 30 din. Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk, tajništvo ERO, tel.: 28-22 do srede, 28. marca. Srečno! PLANINCI ELEKTROMEHA-NIKE SO ZBOROVALI Pred nedavnim je bila letna konferenca planinske sekcije Iskre Elektromehanike. Na njej so pregledali delo sekcije v minulem letu in načrte za naslednjo sezono. Kratko poročilo o delovanju planinske sekcije je podal njen načelnik Igor Kloar. V letu 1978 so organizirali 22 samostojnih izletov. Udeležilo se jih je skoraj 600 planincev. Iz leta v leto dosegajo večjo množičnost na izletih, kar je tudi eden od ciljev sekcije. Izleti so bili dobro izbrani in skrbno pripravljeni, tako da ni bilo večjih težav pri njihovi izvedbi. Razdeljeni so bili na lažje in težje ture. Poleg tega sta bila organizirana dva tečaja o varovanju in nevarnostih v gorah, ki se bodo na željo tečajnikov v bodoče še izvajali, saj so potrebni. Varnost mora biti zagotovljena tudi na planinskih izletih, ki so le tako uspešni. Za uspešno vodenje izletov in nesebično pomoč pri delu v sekciji, je dobilo nekaj planincev priznanja planinskega društva. Konferenci so se odzvali tudi predsednik Planinskega društva Kranj Franc Ekar in predsednik Planinskega društva Iskra iz Ljubljane, s katerim dobro sodelujemo. Konferenco smo zaključili s predavanjem diapozitivov z lanskoletnih izletov sekcije. Edvard Erzetič SREČANJE NA SNEGU V soboto, 10. marca je bilo v Martuljku športno tekmovanje delavcev TOZD TEL z Blejske Dobrave, ki ga je organiziralo OO ZSM in je potekalo v treh disciplinah. REZULTATI: TEKI: 1. Baloh Marjan 11.62,00, 2. Peterman Jože 15.30,00, 3. Ločniškar Janez 17.61,00. SANKANJE: ŽENSKE: 1. Smolej Zinka 0.42,01, drugi in tretji pa sta bili Oven Olga in Balanč Erika 0.47,70 MOŠKI: 1. Šoran Igor 0.34.50, 2. Ločniškar Janez 0.35.20, 3. Baloh Marjan 0.36.50. VELESLALOM: V ženski konkurenci sta tekmovali samo dve sodelavki, skupni rezultat obeh tekov je bil: Slivnik Žora 2.29,10 in Balanč Erika 3.27,00. V moški konkurenci je nastopilo 17 tekmovalcev, skupni rezultat obeh tekov pa je: 1. Ozebek Janez 1.15,40, 2. Šoren Igor 1.17,10 in 3. Benedik Rudi 1.17,40. Rezultati kombinacije: Prvo mesto je zasedel z 21 točkami Šorn Igor, druga sta bila z 19 točkami Ločniškar Janez in Baloh Marjan, tretji pa je bil z 11 točkami Špendov Ljubo. ^ jua ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta JANEZA DOBRETA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz DSSS Industrije Široke potrošnje za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti sin Janko Dobre. ZAHVALA Ob smrti dragega očeta RADIVOJA ZDRAVKOVIČA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem obdelovalnice TOZD TEA za izraze sožalja in denarno pomoč hčerka Vida Račič z družino. ZAHVALA ob smrti moje drage mame URŠULE LAZAR se iskreno zahvaljujem sodelavkam na pod-sestavu trifaznega števca za izraze sožalja, podarjeni venec in denarno pomoč hčerka Jožica Dagarin ZAHVALA ob boleči izgubi mojega dragega očeta CIRILA ERŽENA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD TEA — rele, za podarjeni venec, izraze sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti žalujoča hčerka Metka Dolenc. ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame ANE JEŠE se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD Vzdrževanja — elektrodelavnice za izraženo sožalje, podarjeni venec in denarno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti sin Edo Ješe. r ISKRA - glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektro-mehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. V.d. glavni urednik Mitja Tavčar, odgovorni urednik: Dušan Željez-nov, tehnični urednik: Janko Čolnar — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela D.ttrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Boris Čerin DO (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE) in Marko Rakušček (Avtoelektrika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon: 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. \____________________________________y r NA HANNOVERSKI SEJEM 3 dni z posebnim letalom Odhod: 23. aprila 1979 Program potovanja: 1. dan: 2. dan: — 3. dan: — 25. aprila: Odhod avtobusa na letališče Ljubljana—Brnik ob 5,30 uri izpred Univerze, Trg osvoboditve v Ljubljani. Zbor vseh udeležencev na letališču ob 6,15 uri. Polet letala IAA ob 7,30 uri. Pristanek v Hannovru ob 9,00 uri. Prevoz ž avtobusom do velesejma. Ves dan na voljo za ogled velesejma. Zvečer individualna nastanitev v privatnih sobah v Hannovru. Prenočišče. Zajtrk pri stanodajalcih. Ves dan na voljo za ogled hannoverskega velesejma. Prenočišče pri zasebnikih. Zajtrk pri stanodajalcih. Ves dan na voljo za ogled hannoverskega velesejma. Zbor vseh udeležencev pred glavno železniško postajo (vogal Ernst August Platz-Luisenstrasse) ob 16,30 uri. Potniki morajo biti na letališču ob 17,15 uri. Polet letala IAA za Ljubljano ob 18,25. Pristanek na Brniku ob 19,55. Po opravljenih obmejnih formalnostih prevoz v Ljubljano z avtobusom. je povratek iz Hannovra kasneje, točen čas bo objavljen naknadno. Cena strokovnega potovanja je: 4.500 dinarjev. V ceni je vračunan prevoz z posebnim letalom na relaciji Ljubljana Hannover in nazaj, vsi prevozi z avtobusom po programu, letališke takse, vstopnina na sejem ter stroški organizacije in vodstva potovanja. ROK ZA PRIJAVO JE 31. MAREC 1979, oz. do zasedbe mest. Ob prijavi je treba vplačati akontacijo 1.700 din oz. predložiti naročilnico podjetja z zagotovilom plačila v zakonskem roku. .^Splošni pogoji" so sestavni del tega programa. Želimo vam prijetno potovanje! ISKRA INVEST SERVIS dejavnost za rekreacijo in letovanje Ljubljana, Ilirska 27 tel.: 325-587, 325-589 V. gl/ X. MONTA2IADA NA VOGLU Sindikalni športni aktiv TOZD MSO Ljubljana je priredil X. jubilejno monta-žiado na Voglu nad Bohinjem v času od 16. 2. do 20. 2. 1979. Vreme nam ni bilo najbolj naklonjeno, vendar vsaj snega je bilo veliko in dobre volje tudi. Na dan tekmovanja se je megla dvignila in tako smo tekmo izvedli v dokaj dobrih pogojih. Udeležba je bila polnoštevilna, saj se nas je zbralo skoraj 50. Proga je bila dolga 400 m in je imela 125 vratc. Postavil jo je Janez Škorjanc. Rezultati: ženske: 1. Metka Ribič 19,8, 2. Danijela Novak 26,4, 3. Zlata Pohleven 52,3, 4. Metka Maležič, izven konkurence Agi Breznik. Moški nad 30 let: 1. Janez Završnik 27.4, 2. Jože Škorjanc 28,1, 3. Martin Podvratnik 28,9, 4. Mirko Kepic 29,15, 5. Srečo Žnidaršič 30,15, 6. Ivan Brezovnik, 7. Stane Skubic, 8. Franc Podrepšek, 9-Zdravko Gorjanc, 10. Lado Lampič, 11-Nace Prebil, 12. Janez Prebil, 13. Alojz Pšaker; moški do 30 let: 1. Berto Ribič 25.5, 2.) Drago Puš 29,2, 3. Miloš Zakraj- šek 29,3, 4. Aleš Perčin 29,4, 5. Mavrici) Košir 30,0, 6. Burja, 7. Miran Breznik, 8. Sandi Košir, 9. Ivo Cerar, 10. Veljko Krivokapič, 11. Karel Kozlevčar, 12. Marko Mlakar, odstopili: Darko Zupan, Boris Rink, Igor Cilenšek, Vojislav Zlatkovič, Drago Zupančič. Jože Škorjanc 8. VELESLALOM ISKRA - MSO: PTT MARIBOR V nedeljo, 11. 3. 1979 je montažni sektor priredil že 8. tradicionalni dvoboj v VSL med ekipami PTT Maribor in Iskraši na Veliki planini. V precej hladnem vremenu se nas je na startu zbralo skupaj 34 tekmovalcev. Na približno 400 m dolgi progi s 25 vraticami je tokrat zmagala ekipa PTT Maribor — pred Iskra MSO in to v sestavu: Rožič, Sevšek, Osrajnik, Kleindienst Franc in Korbus, pred Iskro v sestavi Ribič, Završnik, Škorjanc, Zakrajšek, Peršin. Razdelitev rezultatov je bila v domu v Kamniški Bistrici. Direktor tozda tehnične službe PTT Maribor tov. Lampe je pozdravil udeležence tega tovariškega sodelovanja in poudaril poseben pomen takih srečanj tudi v bodoče, tako na športnem kakor tudi na delovnem področju. Rezultati posamezno: 1. Berto Ribič 38,45, (Iskra), 2. Tone Rožič 39,9, (PTT), 3. Franc Sevšek 39,95 (PTT), 4. Miran Osrajnik 40,5 (PTT), 5. Janez Završnik 40,9 (Iskra), 6. Jože Škorjanc 41,00 (Iskra), 7. Franc Kleindienst (PTT), 8. Miloš Zakrajšek (Iskra), Aleš Peršin (Iskra), Drago Puš (Iskra), Franc Korbus (PTT), 12. Leopold Wais (PTT), 13. r* ■*> \ i V* Berto Ribič med vožnjo. Miran Ketiš (PTT), 14. Jože Erlač (PTT), 15. Vinko Lužar (Iskra), 16. Darko Zupan (Iskra), 17. Srečo Žnidaršič (Iskra), 18. Ivan Brezovnik (Iskra), 19. Marjan Seršek (PTT), 20. Mirko Kepic (Iskra), 21. Stane Skubic (Iskra), 22. Lado Grandorec (Iskra), 23. Metka Ribič (Iskra), 24. Miran Mencinger (PTT), 25. Breda Novak (PTT), 26. Mavricij Košir (Iskra), 27. Janez Cerk (Iskra). Skupni čas zmagovalne ekipe PTT je 205,75, čas Iskre-MSO je 206,95. Rivali PTT in Iskre-MSO v veleslalomu. VEČ POZORNOSTI ŠPORTNE MU ŽIVLJENJU ISKRA-ELEKTROMOTORJI iz Železnikov se aktivno vključuje v življenje in delo njihove krajevne skupnosti, obenem pa si prizadeva, da bi bilo to sodelovanje čim širše. V tem smislu je Iskra pokrovitelj športnega društva v Železnikih, katerega tudi materialno podpira. Pred kratkim so na občnem zboru izvolili nove organe društva. Predsednik je postal dr. Jože Možgan, njegov namestnik pa direktor ..Elektromotorjev" Tone Rakovec. Po občnem zboru je društvo zastavilo svoje delo z novim organizacijskim konceptom tako, da bo odslej delo razdeljeno po sledečih komisijah: — komisija za alpsko smučanje — komisija za sankanje — komisija za organizacijo tekmovanj — gospodarska komisija — komisija za akte, kadre, vzgojo in propagando — sodniški zbor. Tako bo dosežena boljša organiziranost, ki bo lahko omogočila športnemu življenju še širši razmah. „ a - Boris Čerin