•aertfcKTCA DOMŽALE
B c n ž A L E
T O S A,
J U G O S L AV J J A	
			nuo (■OSAME	
JVFOCAAB l4iAi	
■■^■1 A -,	
K ^ i
hs.T *R-l;;-:-x';
11 • NOVEMBER 1988 • LETO

IZ VSEBINE:
•	Aktualno: Poziv slovenskemu vodstvu
•	Poslovanje: Devetmesečni poslovni rezultati
•	Vprašali ste: - O prisp. stopnjah iz BOD
- Kako poteka gradnja
•	Iz dela D PO
•	Novo: - Hranilna služba
- Avtomat za Jasmin blazinice
•	Čez ograjo: Sejem »VSE ZA OTROKA«
•	Sindikat: Izleti
•	Kotiček za upokojence
•	Šport: Četveroboj
•	Iz dela društev: Naši gasilci
•	Priloga: Novi interni telefonski imenik


Ob nedavnih dogodkih v Jugoslaviji
Poziv slovenskemu vodstvu
Poziv, poslan vsem slovenskim vodstvom, je bil v tistem času pravzaprav potreben. Bilo je to v času neposredno po dogodkih v Novem Sadu in Titogradu. Bilo je pred obetavno 17. sejo CK ZKJ. Zato smo menili, da vodstva morajo vedeti, da smo z njimi v imenu napredka in demokracije, pa tudi, da jim potrdimo legitimnost vodenja. Res je ta poziv poslala samo Temeljna kandidacijska konferenca (Sekretariat, IO sindikata, predsedstvo ZSMS in Delavski svet), toda prepričani smo, da bi to peticijo podpisal prav vsak TOSAMOVEC.


Delavci TOSAME iz Domžal, zbrani na TEMELJNI KANDIDACIJSKI KONFERENCI, dne 11. oktobra 1988, podpiramo in sprejemamo naslednja mnenja, ki jih posredujemo tudi ustreznim organom v občini in republiki:
1.	VZTRAJAMO pri avnojski Jugoslaviji, pri enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Vztrajamo pri taki Sloveniji, ki je bila začrtana že 27. aprila 1941, ponovno potrjena na Zboru odposlancev v Kočevju in prav tako na II. zasedanju AVNOJ-a v Jajcu. Na slovenskem ozemlju se je konstituirala ljudska oblast na načelih demokratičnih volitev in na načelih delegiranja. Tega načina nismo v bistvu nikoli zanikali ali kakorkoli drugače ravnali jib izboru predstavnikov politike, javnega življenja in državnega instituta. Zato ZAVRAČAMO vedno glasnejše teze o »dobrem ljudstvu« in »slabem vodstvu«. Ta vodstva so izbrana iz ljudstva po demokratični poti in kot taka tudi izpolnjujejo hotenja in želje prebivalcev Slovenije, delajo v interesu tako Jugoslavije kot celote, kot tudi v interesd SR Slovenije. Zato imajo tudi množično podporo svoje demokratične baze.
2.	ZAVRAČAMO IN OBSOJAMO vse napade na posamezne predstavnike SR Slovenije in predstavnike SR Slovenije v SFRJ, ki so nevarno skombinirani in navadno celo čiste laži, s ciljem prekiniti živo vez med njimi in ljudstvom in narodi Slovenije. Ustvarja se vtis, da niso legitimni predstavniki SR Slovenije.
Zlasti je to nevarno tudi zato, ker bo v naslednjem obdobju predsednik predsedstva SFRJ predstavnik iz SR Slovenije. Njegovo delo bo ob vnaprejšnjem diskreditiranju oteženo.
3.	POZIVAMO vso slovensko in jugoslovansko javnost, da vendarle ohranimo dostojanstvo ljudi, civilizacijske in demokratične vrednote in dostojanstvo Jugoslavije, ker že nastajajo nevarne razpoke med narodi in narodnostmi. Vezi, ki so bile v krvi stkane in razvoj dogodkov že sili čez mero, kjer bi lahko še demokratično in v skladu s socialističnimi načeli in človeka vrednimi načini reševali vse probleme, ki jih skupno življenje v SFRJ ponuja. NOČEMO državljanske vojne, razpada skupne domovine, temveč HOČEMO mir, sožitje, gospodarski, kulturni in siceršnji napredek za vse ljudi v Jugoslaviji, ne glede na narodnost.
Za dosego teh ciljev so odgovorna VSA vodstva v SFRJ, ne samo slovensko, ki očitno že deluje v tej smeri in ga zbrani na tej konferenci v CELOTI PODPIRAMO!
V_____________________________________
Odmevi med našimi sodelavci:
Fani Kodba:
Položaj v Jugoslaviji je res zaskrbljujoč, saj me skrbi predvsem za bodočnost mojih otrok, ki pa se sedaj ne kaže v preveč lepi luči. Skrbi me, kako se bo vse to uredilo, saj je eden izmed problemov, ki nas pestijo, tudi vprašanje jezika, ki ga govorimo mi, Slovenci. Bojim se, da se bodo morali moji otroci odreči materinemu jeziku, ki so se ga učili doma, v šoli. Toda prepričana sem, da se bomo tudi mi, Slovenci, znali boriti za svoje državljanske pravice.
Poročila poslušam dokaj redno, toda če hočem izvedeti kaj več o resnici, moram prisluhniti komentarjem tujih novinarjev.

Viktor Lončar:
17. kongres ZKJ ni prinesel bistvenih sprememb. Kosovo bi se moralo že rešiti, ne pa, da se je to reševalo sedem let, reševalo se je na sestankih, ne pa med ljudmi. Na kongresu je bilo preveč medsebojnih obračunavanj, ni pa bilo konkretnih predlogov za rešitev gospodarske in politične situacije. Ne mitingi in ne Miloševič nas ne bodo rešili iz nastale situacije, ampak boljše delo v vseh republikah.
Poročila spremljam redno, toda pogosteje me spravijo v bes in jezo, ker se govori eno, dela pa drugo.
Miran Zupančič:
Stanje je zaskrbljujoče. Preveč se izpostavljamo nacionalnim problemom, premalo pa ekonomskim. Energijo izgubljamo pri reševanju političnih problemov namesto gospodarskih. Gasimo požar, ne odpravljamo pa njegovega vzroka.
Poročilom redno sledim od radia do televizije, prebiram pa tudi vse časopise od Mladine do vseh ostalih.
Vinko Zalokar:
Mislim, da je najhujša kriza mimo, gospodarske težave pa ostajajo. Ravno tako tudi nacionalni problemi, saj vsak dan slišimo, da se zborovanja na področju Kosova še nadaljujejo. Zaradi vsega tega smo ljudje nestrpni in negotovi zaradi jutrišnjega dne. Življenje je
vse težje, za prejeti osebni dohodek se vse manj in manj dobi. Upam, da se bodo zadeve s strpnostjo in dobro voljo postopoma uredile, za boljši jutri pa bomo morali vsi bolj resno poprijeti za delo.
Iztok Lamberšek
Ko premišljam o najnovejših dogodkih, ki pretresajo našo državo, mi res ni vseeno, kako bomo živeli jutri. Ekonomska in politična kriza, ki je zajela naše življenje, je v ljudeh vzbudila strah in nezaupanje. Nikoli se nisem pretirano zanimal za politiko, tokrat pa vem, da moramo podpreti naše slovensko vodstvo. Torej: zmaga naj zdrav razum in delo!
V revoluciji sta dve vrsti ljudi: tisti, ki jo začnejo in tisti, ki se z njo okoriščajo.
Napoleon
juI>Iiico
Ob prazniku se pišejo hvalnice. Ode dnevu, osebam ali dogodkom. Mar lahko ob letošnjem 29. novembru napišemo nekaj podobnega?!
Seveda lahko. Toda zvenelo ne bi pristno in iskreno. Sestavek bi bil tak, kot bi ga potegnil iz naftalina, ali pa bi celo pogledali datum izida časopisa, če morda ne berete kakšnega starega.
Dogajanja v trenutni Jugoslaviji pa kljub vsemu ne zamegljujejo tega dneva. Tolikokrat ponovljeni (in mišljen zelo resno) AVNOJ in njegovo II. zasedanje je še vedno osnova za združeno Jugoslavijo z vsemi tistimi prvinami o enakopravnosti, samoodločbi narodov in narod-nosti-boriti se skupaj, zmagati skupaj in nato živeti v slogi in miru. Imeli smo mir in slogo. Dolga leta!
Pa se tako sloga in mir kalita. Že nekaj let teče ta proces, sprva počasi, v zadnjem času pa hitreje ... Tudi po 17. seji CK ZKJ ni še videti konca (Kosovo). Morda je bil to samo predah? Meni bi bil všeč predah pred bojem s povampirjenimi uradniki, ki so mimo in v imenu ljudi razpolagali z njihovim delom. Pred bojem proti nacionalizmu kot posledico takega stanja, ko so na Kosovu zastrupili ozračje v taki meri, da že postaja vlaganje v gospodarstvo vprašljivo. Če se bo to zgodilo, bo posledično še slabil stanje. Odgovorni za tako stanje so vsi, tudi Srbi in Črnogorci in ne samo in izključno Albanci. Zavladati morata razum in zavest, da edinole
sami lahko storijo kaj zase in v tem jim prav 17. seja CK ZKJ samo pomaga, ne pa odpravlja vse njihove tegobe.
Pomaga v miru Jugoslavije, 29. novembra, AVNOJA, TITA, v imenu 1, 700.000 žrtev v vojni. Pomaga v imenu razuma, sloge in napredka. Pomaga v imenu humanosti, v imenu demokracije, socializma, v imenu civilizacijskih pridobitev. Torej v imenu tistega, za kar so se zbrali v Jajcu pred 45-imi leti.
Tudi v imenu vseh, ki so se tam zbrali. Torej tudi v svojem imenu!
Jugoslovanski narodi so si svobodo izborili sami, skupaj in vsak zase. Tudi danes je treba ravnati tako, ker je to edina pot k napredku in trdni avnojski Jugoslaviji. Tudi v Sloveniji si tega ne pustimo vzeti!
Milan Drčar
Vsem delavcem in upokojencem Tosame čestitamo k Dnevu republike
Samoupravni organi in DPC



Devetmesečni poslovni rezultati
Razmeroma zadovoljivi
Ocenjevati poslovne rezultate, ob tem pa imeti pred očmi dejasko gospodarsko situacijo v Jugoslaviji in biti tem realen in objektiven, ni enostavno. Jasno je, da so veliki obeti, ki so nam jih ustvaijalci jugoslovanske ekonomske politike ob sprejemanju majskih ukrepov napovedovali, močno zbledeli in ne dajejo pričakovanih rezultatov. Lahko bi morda nekoliko grobo rekli, da stabilizacijske ukrepe imamo, da delujejo, vendar stabilizacije ni. Nehote in podzavestno se poraja bojazen, da tudi nov gospodarski sistem, ki ga napovedujejo z novim, 1989. letom, s celotnim paketom novih zakonskih predpisov, podkrepljenih z ustavnimi spremembami, ne bo učinkovit in da bo to zopet eden od vrste neuspešnih poizkusov za stabilizacijo gospodarstva. Sicer pa, novo leto je zelo blizu in nam, izvajalcem gospodarske politike v neposredni praksi, bo ostalo vsaj to, da bomo zopet veliko časa in energije porabili za obvladovanje novih predpisov in praktičen prenos v tekoče poslovanje delovne organizacije.
Navedeni podatki dajejo vsaj približno sliko našega poslovnega uspeha. Seveda je na razpolago še dosti več podatkov, vendar so le-ti prikazani v poslovnih poročilih in BILTENU, zato jih tu ne navajam. Ob analizi rezultatov moramo tudi upoštevati spremembe predpisov, zato je primerljivost posameznih elementov težja in zahteva določena preračunavanja.
Osnovni razlogi, da planskih ciljev ne dosegamo, so predvsem naslednji: močno se je zavlekla rekonstrukcija stroja za proizvodnjo hlačnih plenic za enkratno uporabo, pa tudi prodaja predvsem zaradi visoke cene in padanja kupne moči prebivalstva ni na predvidenem nivoju; na domačem trgu nismo uspeli prodati vseh zmogljivosti za netkano blago, v izvozu pa zaradi cene in kvalitete zaenkrat še ne uspemo doseči planiranih ciljev; v Jugoslaviji so prevelike zmogljivosti za proizvodnjo ovojev in zato prodaja ni na željenem nivoju. Na splošno se tudi pri prodaji naših izdelkov
_ ,	.	,	. ,	v , , , . že pozna občutno padanje realnih osebnih do-
Poslovn. rezultat, devetmesečnega obdobja hodkov pre5ivalstvaj a tudi izredno težko
so razmeroma zadovoljiv., posebno še, če jih finančno stanje v zdravstvu ima j |asmaju primerjamo z enakim obdobjem 1987. leta. naših sanitetnih izdelkov določene negativne Ta ocena pa je nekoliko slabša, če rezultate pOSiecjice
primerjamo z našimi planskimi cilji. Konkret- po| navedenih težav ri daji se dnev_ m podatki so naslednji:
-	celotni prihodek je 55 mlrd in je za 202 % nižji kot lani v enakem obdobju in 12 % pod načrtovanim za leto 1988;
-	porabljena sredstva znašajo 41,7 mlrd, kar je 210 % več kot preteklo leto in 12 % manj od letošnjega plana;
-	dohodka smo ustvarili 13 mlrd, kar je 180 % več kot 1987 leta in 9 % manj od načrtovanega;
-	čisti dohodek znaša 10,5 mlrd, kar je 212 % več kot preteklo leto in 11 % manj od letošnjega gospodarskega načrta;
-	razmeroma ugodni so rezultati na področju zunanjetrgovinske menjave, saj se je izvoz povečal za 31,6 % uvoz je manjši za 7,5 % od lanskoletnega. Tako imamo za konvertibilno področje pozitivno bilanco in je pokritje uvoza z izvozom 128,1 %;
-	fizični obseg proizvodnje se je povečal za 9 %, urna produktivnost je nižja za 4 % produktivnosti računa iz fizičnega obsega proizvodnje pa je višja za 9 %.
no srečujemo s celo vrsto problemov. Tako nam nabavno področje, sicer v grobem ocenjeno, kar dobro funkcionira, vendar ne moremo mimo dveh problemov. Prvi so cene, ki se dnevno povečujejo, lahko bi rekli v neskončnost, saj pri nekaterih materialih beležimo indekse (samo v letu 1988) tudi že preko 1000 % (tisoč). Drug pa je problem kvalitete. Le-ta se stalno slabša, predvsem zato, ker dobavitelji zaradi likvidnostnih težav ne nabavljajo kvalitetnih osnovnih surovin in če teh ni, potem tudi njihov polizdelek in naš izdelek ne moreta biti na zahtevanem nivoju. Posledice so potem večkratno negativne - poleg kvalitete še nižja produktivnost, povečani odpadki, nedoseganje norm in slaba volja delavcev.
Izjemno visoke obresti in velike investicije, ki smo se jih letos lotili, povzročajo stalne težave pri zagotavljanju tekoče likvidnosti. To se rešuje zaenkrat uspešno - seveda pa vsako najemanje kreditov povzroči dodatne visoke stroške - obresti. Stanje bi bilo dosti boljše, če bi se vsi proizvajalci sanitetnih izdelkov držali dogovorov o obnašanju na tržišču in ne bi nenormalno povečevali plačilnih rokov in povečali bonitete kupcem. Ker tega ni, konkurenci pa moramo slediti, imamo stalno velike zneske v terjatvah, stroški prodaje na račun bonitet kupcem pa se stalno povečujejo.
Omenjena je že bila investicijska aktivnost. V realizaciji sta dve investiciji, t.j. proizvodni objekt, katerega vrednost je cca 7,6 mlrd din in zamenjava kotla v kotlovnici ter priključek na plinovod, kar bo stalo ca. 800 mio din. V razvojni službi nastajajo programi za nove investicije predvsem v smeri nadaljnje rekonstrukcije kotlovnice in belilnice, pa tudi za kvalitetne posege v druga področja proizvodnega sektorja.
V letu 1987 je bil sprejet predpis, ki določa pogoje za proizvodnjo pomožnih zdravilnih sredstev, kamor spada tudi sanitetni material. Reševanje nalog, ki iz tega predpisa izhajajo in ki so obsežne in zahtevne, smo pričeli izvajati preko teama kakovosti. Poleg izdelave pravilnikov in tehnično-tehnološke dokumentacije bo potrebnih veliko posegov v delovne prostore in opremo. Največja naloga
pa nas čaka v spreminjanju našega odnosa do dela, delovne discipline, reda in čistoče in kvalitete dela ter izdelkov. Te spremembe, ki z eno besedo pomenijo kvaliteto, bomo morali osvojiti vsi, ne glede na to, kje in kaj delamo. To bo tudi kvalitetna vstopnica za svetovni, predvsem zahodnoevropski trg.
Predolg bi bil članek, če bi navajal aktivnosti na vseh drugih neomenjenih področjih poslovanja, ki so za življenje kolektiva nujna in zahtevna. Dejstvo je, da moramo vsi maksimalno težiti k čim boljšim delovnim rezultatom, saj je le v kvalitetnem in ažurnem reševanju delovnih nalog naša perspektiva in naše zadovoljstvo ter sposobnost uspešnega premagovanja vseh težav, s katerimi se srečujemo in se bomo tudi v bodoče.
Edvard Peternel, ing.
Poiskali smo odgovor:
• O prispevnih stopnjah iz bruto osebnih dohodkov
Na podlagi 7. člena Zakona o začasni omejitvi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in SIS družbenih dejavnosti za porabo v letu 1988 so se s 1. oktobrom znižale prispevne stopnje iz bruto osebnih dohodkov z 42,27 % na 34,29 %. Do znižanja prispevnih stopenj je prišlo zaradi uskladitve prilivov sredstev na računih SIS družbenih dejavnosti z dovoljeno porabo za obdobje januar-september 1988.
Ker je bilo v zvezi z znižanjem prispevnih stopenj več vprašanj, smo zaprosili za kratko obrazložitev računovodjo Marinko Repnik.
65,71 % s 57,73 % in dobimo porast neto osebnih dohodkov za 13,8 %. Seveda pa moramo povedati tudi to, da takšne prispevne stopnje veljajo le za osebne dohodke za mesec september in se bodo že pri naslednjem izplačilu povečale na 38,26 %. To pomeni, da bo-
do prispevki in davki pri izplačilu osebnih dohodkov za mesec oktober za dobrih 6 % večji. V zvezi z višino zbirnih prispevnih stopenj moramo omeniti še to, da prej navedene stopnje veljajo za delavce, ki imajo stalno prebivališče in sedež delovne organizacije v občini Domžale. Če imajo delavci prebivališče v drugi občini, imajo obračunane prispevne stopnje po domicilu v višini, kakršna velja za njihovo občino, prispevne stopnje po sedežu pa v višini, kakršna velja za občino, kjer je delavec zaposlen.
Za boljše razumevanje prikazujemo v preglednici prispevne stopnje, ki so .veljale pri izplačilu osebnih dohodkov za mesec september in predlagane prispevne stopnje do konca leta 1988 za občino Domžale.
Tako kot za delavce iz Kamnika in Ljubljane obračunavamo tudi za naše komercialne predstavnike v drugih republikah domicilne prispevke v višini, kot so predpisani v občini stalnega prebivališča, prispevki po delovnem mestu pa so enaki našim. Delavci, ki so zaposleni v naši poslovni enoti v Skopju, pa plaču-
Največ nejasnosti je bilo glede tega, za koliko so bili neto osebni dohodki zaradi znižanja prispevnih stopenj večji. Če enostavno ponazorimo s primerom, pomeni, da nam je pri 42,27 % zbirni stopnji ostalo 57,73 % neto osebnega dohodka, pri zbirni stopnji 34,29 % pa nam je ostalo 65,71 % neto osebnega dohodka. Če hočemo ugotoviti, za koliko je sedanji neto osebni dohodek večji, primetjamo
		Domž.			Domž.
Prispevki in davki	Domžale	priprav-	Kamnik	4	predi.
		niki			do 31.12.
1. Občinski davek iz DO	0,25	_	0,75	0,75	0,25
2. Republiški davek iz DO	0,60	-	0,60	0,60	0,60
3. Obč. prisp. za osnov, izobraž.	4,61	4,61	3,86	5,00	4,61
4. Prispev. za social, skrbstvo	1,55	1,55	0,59	0,73	1,55
5. Prisp. za otroško varstvo	1,71	1,71	1,00	2,66	1,71
6. Obč. prisp. za kult. skupnost	0,38	0,38	0,42	1,20	0,38
7. Obč. prisp. telesnokult. skup.	0,35	0,35	0,10	0,42	0,35
8. Rep. prispev. telesnokult. skup.	0,03	0,03	0,03	0,03	0,03
9. Rep. prisp. za kult. skupnost 10. SKUPAJ DOMICILNI PRISPEVKI	0,93	0,93	0,93	0,93	0,93
(IDO 9)	10,41	9,56	8,28	12,32	10,41
11. Prisp. skup. otroškega varst.	1,85	1,85	1,85	1,85	1,85
12. Prisp. skup. pokoj. inv. zav.	17,74	17,74	17,74	17,74	17,74
13. Prispev. za zdravstveno skup.	3,96	3,96	3,96	3,96	3,96
14.	Prisp. za zaposlovanje 15.	SKUPAJ SEDEŽNI PRISPEVKI	0,30	0,30	0,30	0,30	0,30
(11 DO 14)	23,85	23,85	23,85	23,85	27,82
16.	Dodatni prisp. solidarnosti 17.	SKUPAJ PRISPEVKI IN DAVKI	0,03	0,03	0,03	0,03	0,03
IZBOD (10 + 15 +16)	34,29	33,44	32,16	36,20	38,26
jejo prispevke in davke iz BOD v višini, kot z neto osebnimi dohodki v občini Domžale, veljajo za posamezno občino oziroma repu- je bila v naši DO dana pobuda, da bi prešli bliko Makedonijo.	na neto sistem OD. Takšna sprememba pa
zaenkrat ni možna, ker bi bil neto sistem izra-V zvezi z različnimi prispevnimi stopnjami čunavanja OD v nasprotju z Zakonom o zdru-naj dodamo še pojasnilo glede prehoda na ženem delu in našimi samoupravnimi akti, neto sistem osebnih dohodkov.	kar sta potrdili tudi Služba družbenega knji-
Ker so neto osebni dohodki zaradi različnih govodstva in strokovna služba TEB za gospo-prispevnih stopenj višji ali nižji v primerjavi darska svetovanja.
Kako poteka gradnja našega novega objekta?
Sami lahko opazimo, da delo na gradbišču lepo teče. Izza ogradnih panojev se je že pokazalo železje in beton, tako da je napredek gradnje viden že od daleč. Za strokovno oceno poteka dela na gradbišču pa smo zaprosili vodjo projekta, ing. Franca CERARJA.
Na skupnih sestankih z izvajalcem so bili doseženi dogovori, da bodo v teh poznih jesenskih dnevih maksimalno povečali število zaposlenih na gradbišču. S tem bi v novembru ob primernih vremenskih pogojih uspeli zmanjšati zamudo po planu. Ob predvidevanju, da bo gradbena sezona trajala do konca decembra (kar pa je seveda odvisno od vremenskih razmer), naj bi bil v začetku januarja objekt pokrit. S tem bi bila dana možnost za opravljanje notranjih del, vseh inštalaterskih in ostalih pomožnih. Vendar pa poudarjam, da je to optimalna ocena podanih rokov izgradnje in je v celoti odvisna od nastopajoče zime in s tem možnosti, kijih bodo vremenski pojavi narekovali izvajalcem.
Glede na terminski plan, ki je bil potrjen in priložen pogodbi, gradnja na dan 25. 10. 1988 kasni za 15 delovnih dni. Vzrok tej zakasnitvi je premajhna nosilnost zasipnega tampona. Ta tampon je bil zaradi racionalnosti ob izkopu deponiran v bližini gradbišča. Do sredine oktobra, ko se je začelo zasipati med temelje, pa gaje dododbra zmočil dež. Sedaj, ko ga vračamo, ga je z vibriranjem in valjanjem nemogoče tako stisniti kot zahtevajo predpisi za izgradnjo tovrstnih objektov.
Vsa ostala vzporedna dela tečejo po planu, s tem da so se pokazale še določene pomanjkljivosti (pri nabavi, primernosti in pravilnosti izbrane opreme za prezračevanje, klimatizacijo, določene spremembe so pri izvedbi ostrešja). Zelo podrobno moramo tudi obde-' lati določelia nadstropja po aneksu zaradi namembnosti uporabe teh prostorov ali pa dodatne, spremenjene opreme, ki bo vgrajena v te prostore. Vse te spremembe obstoječega projekta dopolnimo skupaj z nadzorno službo, s soglasjem projektantov in soglasjem izvajalcev oziroma izdelovalcev te opreme.
Pogled na gradbišče v sredini oktobra
ZK nadaljuje z izobraževanjem svojih članov
Utečena so že študijska srečanja za člane ZK in tudi ostale, ki jih te teme zanimajo. Zadnje srečanje je bilo na temo UVELJAVLJANJE TRGA V JUGOSLOVANSKEM GOSPODARSTVU, uvodno besedo pa je imel mg. FRANC KRIŽANIČ iz t.i. BAJTOVEGA INŠTITUTA.
Ne ravno bleščeča udeležba je pokazala dvoje. Nekaterim članom ZK je očitno dovolj imeti člansko izkaznico, ne pa tudi znanja, ki se jim ponuja dobesedno doma. Vsi ostali vabljeni pa so očitno menili, da gre zgolj za cehovsko zadevo. Je pa dober znak in način odprtosti ZK.
Za premagovanje vseh mogočih kriz v naši Zato pa pravzaprav rabimo predvsem zna-družbi bomo morali vsi skupaj pljuniti v roke, nje, le-to pa se ravno na takih srečanjih ponu-ne glede na »pripadnost« organizacijam. ja samo od sebe.	Milan Drčar
Mg. Franc Križanič v razpravi
Denar je os,
okrog katere se vrtijo ljudje
• Hranilna služba - novost v Tosami
V časih visoke inflacije je za vsakega posameznika eden od osnovnih problemov, kako ohranjati vrednost tekočih denarnih prejemkov. Hramba mesečnega osebnega dohodka v banki postaja vse manj zanimiva, saj npr. ob priznani mesečni inflaciji 15 % banka prizna le 3 % mesečnih obresti na sredstva, vložena v banki. Ker banka te obresti izplača šele na začetku naslednjega leta, je takšno obrestovanje še bistveno manj zanimivo. Ker je na drugi strani denar, ki si ga želi izposoditi posameznik ali delovna organizacija, zelo drag (pri omenjeni trenutni mesečni inflacijski stopnji 15 % znaša mesečna obrestna mera ca. 17 %), je razumljivo, da danes že cela vrsta delovnih organizacij izkorišča to praznino med 3 in 15 oz. 17 % za formiranje lastnih hranilnih služb. Koristi od omenjenih hranilnih služb v delovnih organizacijah so obojestranske: vlagateljem oz. združevalcem sredstev so priznane bistveno višje (pri nas 5x!) obresti kot v banki, delovne organizacije pa na ta način izboljšajo svoj likvidnostni položaj z relativno poceni sredstvi, saj plačajo le revalorizacijske obresti, brez realnih.
Ob vseh navedenih dejstvih ni zato nič presenetljivega, da smo se tudi v Tosami odločili
Rihter Breda - hranilna služba
za ustanovitev hranilne službe. Z rednim delom je pričela 11. 10. ob izplačilu osebnih dohodkov za mesec september 1988. Ob samem začetku se je v DO Tosama odločilo za tak način hranjenja trenutnih viškov denarnih sredstev 181 delavcev, seštevek vrednosti prvih pologov pa je znašal 45 mio din. Ugotavljamo pa, da se zanimanje za to obliko ohranjanja vrednosti denarnih sredstev povečuje, saj je vrednost vlog že po enem tednu narasla na ca. 70 mio din, kar je posledica dodatnih pologov sredstev. Precej delavcev je že koristilo tudi možnost, da lahko pod svojo šifro odprejo še do 9 dodatnih računov na svoje ime, na katerih lahko združujejo določena namenska prosta sredstva. Ob izplačilu rednih mesečnih OD bodo vsi delavci, ki združujejo sredstva v DO Tosama, v plačilnih kuvertah
dobili tudi izpise mesečnega prometa na njihovih računih v preteklem mesecu s pripisom obresti za pretekli mesec. Ena od bistvenih prednosti interne hranilne službe je namreč ta, da se obresti iz preteklega meseca pripišejo takoj v naslednjem mesecu h glavnici in se s tem lahko že tudi koristijo (v banki pa šele na začetku prihodnjega leta!).
Skratka, prednosti hranjenja trenutnih denarnih viškov v DO Tosatna so prepričljive, kar glede na naglo rastoče vloge očitno'ugotavlja tudi vse več delavcev Tosame. Zato smemo verjeti, da bo ta novost v Tosami zaživela v polni meri, saj to zagotavlja obojestranski interes za to obliko združevanja sredstev - delovne organizacije na eni in delavcev na drugi strani.
Marjan Mlakar, dipl. oec.
Sledimo razvoju
• Nova izvedba Jasmin blazinic
V zadnjih dneh oktobra smo postavili v posebni prostor mikalnice drugi avtomat za izdelavo vatnih blazinic, bolj znanih kot Jasmin blazinice.
Podvojitev zmogljivosti je omogočil tuji kupec Miirotex iz Miinchna, ki nam je dal stroj v zakup. Zaradi velikega povpraševanja po tem izdelku doma in v tujini je postavitev tega stroja, ki ga bomo izplačali z dobavami izdelkov tujemu kupcu, pomembna pridobitev in nova izkušnja Tosame. Izračuni donosnosti kažejo, da se bodo potrebna letna devizna sredstva za nakup z izvozom izdelka v enem letu petkrat povrnila.
Sam stroj je izpopolnjen v primerjavi s prvim, ki uporablja kartonske izsečke za označevanje števila blazinic. Le-te je treba sicer še vedno z roko potiskati v nataknjeno vrečko, ne bo pa več treba s prsti iskati kartonskega izsečka, ker bo število blazinic označeno z obarvano tekočino (magično črnilo). Tudi sicer nam v vseh letih uporabe ni uspelo dobiti dovolj kartona in so izsečki upravljalkam stroja zmanjševali delovno učinkovitost in s tem tudi plačo. Stroj je tudi varnejši, saj je
Avtomat za izdelavo vatnih blazinic
opremljen z elektromagnetno zavoro sekalne glave. S tem varuje posluževalke takrat, kadar je treba odstraniti zamašek vate iz »štan-ce«. Greti odtisni valj vtisne v blazinico cvetlični vzorec, učvrsti blazinico ter poveča vpojne lastnosti.
Na stroju bomo z izmenjavo izsekovalnika lahko delali okrogle in četverokotne blazinice. Predvidoma bo trak vate, iz katere polav-tomat seka vatne blazinice, izdelan kasneje na sklopu treh obnovljenih bombažarskih mi-kalnikov Marzoli & Hollingsvvorth. Tako bo-
do blazinice narejene iz lepše počesane vate in bodo podobne tujim.
Stroj izdeluje 60 mm široke blazinice, zato bomo star stroj prilagodili tej širini. V novembru, ko bodo dobavljene nove širše vrečke in ko bomo od dobavitelja dobili manjkajoče dokumente, bo stroj pričel redno obratovati.
Viljem Dolenc, ing.
• Novi lepotec našega voznega parka
Srečno na cesti!
Otrok je knjiga, iz katere beremo, in kamor naj bi pisali
Sejem »VSE ZA OTROKA«
V mesecu oktobru je potekal 12. razstavno-prodajni sejem VSE ZA OTROKA, ki je bil v prostorih športno- rekreacijskega centra Golovec v Celju, pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Jugoslavije in Zveze organizacij za vzgojo in skrb za otroke Jugoslavije.
Tradicionalni sejem VSE ZA OTROKA prinaša sporočilo, naj tudi v času krize poskrbimo, da bodo olroci lahko žireli polno življenje, kajti vsak človek ima le eno otroštvo. Z leti pridobiva sejem vedno bolj na ugledu, saj se vsi zavedamo, kako pomembneje področje skrbi za najmlajše. Sejem slovi kot najpomembnejša tovrstna pridobitev v Jugoslaviji, preko katere se odraža celotna skrb za otroka.
To je komercialno srečanje vseh, ki proizvajajo, prodajajo in načrtujejo za otroke, obenem pa je priložnost za poslovne dogovore, predstavitev izdelkov, ki so namenjeni najmlajšim in priložnost za številne strokovne posvete o tej problematiki. To pomeni, da je na enem mestu zbrano in prikazano vse, kar proizvajalci in trgovine nudijo otrokom od rojstva do 18. leta za zdrav razvoj, igro, vzgojo in učenje.
Tudi Tosama se je na sejmu predstavila s svojo pisano izbiro izdelkov za nego otroka: tkane plenice, plenice za enkratno uporabo (Nočne in Samo plenice), plenične predloge, bebi palčke in hlačke vseh vrst in vseh velikosti. V Tosaminem paviljonu pa so bili na široko razstavljeni tudi zavitki za novorojenca, tako da so obiskovalci imeli točen vpogled v vsebino zavitka.
Poleg bogatega izbora izdelkov za otroke, ki obsegajo prehrano, obleko, obutev, šolske potrebščine in športne rekvizite, opremo bivalnih prostorov, računalniške opreme, glasbil, je bil sejem obogaten s številnimi spremljajočimi prireditvami. Nastopili so mladi
glasbeniki, lutkarji, prikazali so radijsko vodene avtomobilčke, otroci so spuščali zmaje, mladi so tekmovali v kartingu... Razstavo proizvodov je spremljala tudi akcija o nagrajevanju »dobre igrače« in kvalitetnih izdelkov, ki so sodelovali pri natečaju »kvalitetni proizvod«. Prav tako cenjeno pa je tudi sejemsko odličje »Zlata zibelka«, ki ga je v času sejma strokovna žirija podelila najkvalitetnejšim novim izdelkom za najmlajše. Med dobitniki priznanj pa je bil tudi tov. Dušan Borš-tnar, ki je prejel priznanje za 10-letno sodelovanje s Skupnostjo otroškega varstva Slovenije pri oblikovanju zavitka za novorojenca.
Novost letošnje predstavitve področij za otroka je bila v paviljonskem prikazu razvoj otrokovih sposobnosti oz. aktivnosti, npr.: glasbena, likovna, telesna sposobnost.
V vsakem paviljonu je potekala predstavitev izdelkov, njihova prodaja in uporabnost.
Letos je bilo prvič organizirano tudi sodelovanje invalidskih organizacij, ki so pripravile posebno razstavo za predstavitev možnosti usposabljanja otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju.
Na sejmu VSE ZA OTROKA je bilo opaziti, da je bil v zadnjih letih dosežen velik napredek na nekaterih področjih, na drugih področjih pa zopet potrditev dosežkov, ki so pomenili novost na prejšnjih sejmih.
Melita Požek
C3 TOSAMA
INTERNI TELEFONSKI IMENIK 1988/89
Interna izdaja imenika po stanju: 25. oktober 1988
PROIZVODNJA
Vodja proizvodnje Podpeskar Jože dipl.ing. Pomočnik vodje proizvodnje Tomažič Stane
PRIPRAVLJALNICA
Vodja oddelka: Svetlin Marjan
Vodje izmen: Požar Anton, Zupan Rafko
Poenterka: Mohar Helena
Vzdrževalci
Škrobilnica
GASILCI	201
GASILCI - Gasilska garaža	203
VARNOSTNIKI (»Varnost«)	
VRATARNICA	200
TELEFONSKA CENTRALA	9
|- POSLOVODNI ORGAN DO | Direktor - PROIZVODNI SEKTOR
M
Vodja sektorja
-	TEHNIČNO RAZVOJNI SEKTOR Vodja sektorja
-	KOMERCIALNI SEKTOR Vodja sektorja
-	EKONOMSKO RAČUNOVODSKI SEKTOR
Vodja sektorja
-	SPLOŠNO KADROVSKI SEKTOR
Vodja sektorja
L- SEKTOR ZA ORGANIZACIJO IN NAGRAJEVANJE Vodja sektorja
216
315
241
211
264
212
231
TKALNICA ŠIROKIH TKANIN
Vodja oddelka: Potočnik Avgust Vodje izmen: Križman Oton,
Videmšek Andrej Poenterka: Mohar Helena Vzdrževalci Oddelek TŠT
TKALNICA OVOJEV
Vodja oddelka: Peterka Anton,
Cerar Ivan
Vodje izmen: Peterka Anton,
Andrejka Andrej Poenterka: Pišek Nada Vzdrževalci Oddelek TO
BELILNICA
Vodja oddelka: Drčar Milan Vodje izmen: PrenarJože,
Laznik Gregor, Grum Milena Poenterka: Rahne Mimi Oddelek belilnice Oddelek belilnice - bater
MIKALNICA
VODSTVO DO
Direktor DO: Peternel Edvard ing.	216
Berlec Vladka	214
Vodja oddelka: Vehovec Boris ing.
Vodje izmen: Svetlin Vinko
Miš Franc, Čevka Matjaž, Kerč Helena, Burja Marko Poenterki: Žebovec Olga, Tomažič Milka Vzdrževalci
VLAKNO VINSKI ODDELEK
Vodja oddelka: Orehek Marjan Vodje izmen: Cerar Franc, Antonijevič Igor, Limoni Janez, Klopčič Slavko Poenterka: Rahne Mimi Vzdrževalci Vlaknovinski oddelek
SANITETNA KONFEKCIJA
321
321
317
314
317
314
314
317
312
317
312
312
318
313
318
313
313
278
278
278
277
296
294
294
293
292
295
255
256 278 256 256
Vzdrževalci	252
OK - mostno sekalni nož	253
OK - hlačke	254
OK - tiskarna	288
PROIZVODNJA MEDICINSKIH SREDSTEV
Vodja oddelka: Zupančič Miran	206
Vodje izmen: Kočar Peter, Budnar Danijel,
Tepež Boris	273
Poenterka: Osolin Joži	206
Vzdrževalci	290
PMS -	filtri	290
PMS -	mavčevi ovoji	276
PMS -	šivalnica vlaknovine	249
PMS -	predelava vlaknovine in
staničevine, izdelava tamponov	253
PMS -	proizvodnja medicinske plastike	254
TRS = TEHNIČNO RAZVOJNI SEKTOR
Vodja sektorja: Peterlin Franc dipl. ing.	241
Domitrovič Vanda	240
RAZVOJNA SLUŽBA
Vodja službe: Cerar Franc ing.	280
Velkavrh Janko dipl. ing., Kamin Pavla	325
Vodičar Andreja dipl. ing.,
Koman Marija dipl. ing.,	♦
Dolenc Viljem ing., Dimic Alenka ing.	324
KONSTRUKCIJSKA SLUŽBA
Vodja službe: Rožič Franc dipl. ing.	242
Ceglar Milan	243
SLUŽBA GRADBENEGA VZDRŽEVANJA
Vodja službe: Dimic Janez dipl. ing.	244
SLUŽBA KAKOVOSTI
Vodja službe: Videnšek Antonija dipl. ing.	238
VHODNA KONTROLA
Gaberšek Andreja, Miš Lidija	298, 227
FIZIKALNI LABORATORIJ
Vodja laboratorija: Vodlan Vida	298
Brinšek Roberta, Budnar Janja	298
Kontrola filtrov	273
KEMIJSKI LABORATORIJ Vodja laboratorija: Presekar Marija	299
Svetlin Marija, Škrjanec Stanka	299
Novak Lidija ing., Ravnikar Karmen	299, 255
SLUŽBA ELEKTRO VZDRŽEVANJA
Vodja službe: Dolgan Dušan ing.	300
Bernot Erika	309
PS = PROIZVODNI SEKTOR
Vodja sektorja: Leskovec Janez	dipl.oec.	315
Drčar Marta	316
SLUŽBA PRIPRAVE DELA
Vodja službe: Gorenc Vojko ing.	319
Kurnik Dragica, Pungerčar Marjeta,
Kosirnik Marjeta	319
Kosec Helena	323
Kerč Joži, Hrovat Marija,
Urbanija Marinka	279
Vodja oddelka: Hribar Lojzka	246
Vodje izmen: Stupica Franc, Florjančič Vasilja,
Hribar Maja	247
Pomočnik vodje izmene: Lukman Marinka	247
Poenterki: Grošelj Angelca, Hribar Stanka	245
Vzdrževalci	248
OTROŠKA KONFEKCIJA
Vodja oddelka: Murn Maruša	251
Vodje izmen: Merkužič Marjan,
Urbanija Irena	250
Pomočnik vodje izmene: Zavbi Marinka	250
Poenterka: Pirnat Mimi	250
ELEKTRO DELAVNICA
Vodja delavnice: Jamšek Franc	281
Elektro delavnica	282
SLUŽBA SPLOŠNEGA VZDRŽEVANJA
Vodja službe: Kerč Miha	303
Strmljan Franc, Kerč Jože	304
Marinček Danica, Prelesnik Apolonija	303
SSV - rezervni deli: Križnar Peter,
Rode Janez	286
SSV - zidarji: Kump Ciril, Smrekar Anton	291
SSV - pleskar: Skubi Nande	291
MEHANIČNA DELAVNICA
Vodja delavnice: Novak Franc	284
Mehanična delavnica	285
MIZARSKA DELAVNICA
Vodja delavnice: Juteršek Bogdan	289
Mizarska delavnica	289
TERMOENERGETIKA
Vodja termoenerget.: Bergant Andrej 283, 304 TE - kompresorska postaja	310
TE - kotlarna	311
TE - inštalaterji	283
KS = KOMERCIALNI SEKTOR
Vodja sektorja: Babnik Janez oec.	211
Namestnik vodje KS: Gornik Franc dipl. ing.	205
SLUŽBA RAZISKAVE TRGA
Vodja službe: Borštnar Dušan	205
Marčun Ema, Požek Melita	205
IZVOZNO UVOZNA SLUŽBA Vodja službe: Rozman Janez	217
Štempihar Majda, Kerč Francka	218
Kokalj Zdenka	217
NABAVNA SLUŽBA
Vodja službe: Rozman Štefan ing.	239
Strehar Karel	235
Osolin*Dušan	236
Bizjak Bernarda	239
Ocepek Vinko, Štempihar Franc	233
Pele Vanja '	234
SKLADIŠČE SUROVIN
IN POMOŽNEGA MATERIALA
Vodja skladišča: Žargi Miloš	307
Grujič Peter	307
Rode Dušan. Koprivšek Marjan	305
Cedilnik Ani	308
Štiftar Nuša, Juhant Vera,
Pichler-Vehovec Zinka	306
PRODAJNA SLUŽBA
Vodja službe: Pižmoht Janez	322
Florjančič Matevž, Štrukelj Minka	210
Ulčar Matevž, Rode Neli	209
Miculinič Dušan, Razboršek Marija	208
Muhič Joži, Judež Zvonka	207
SKLADIŠČE GOTOVIH IZDELKOV Vodja skladišča: Slapar Marjan	275
Jančigaj Tone, Jeretina Marica	272
Aleš Mimi, Dernulovec Urška,
Hafner Mojca, Jerman Joži	274
TRANSPORTNA DEJAVNOST
Vodja dejavnosti: Zalokar Vinko	202
Vozniki motornih vozil: Anžlin Danijel,
Kveder Mavricij, Pervinšek Marjan,
Urankar Srečo	202
S KS = SPLOŠNO KADROVSKI SEKTOR
Vodja sektorja: Anžin Franc dipl. iur.	212
Primožič Vlasta	215
SLUŽBA ZA SPLOŠNE ZADEVE	
Vodja službe: Vodlan Feliks ing.	224
Lubinič Marjana dipl. iur.	224
Korošec Nada, Mežnar Silva,	
Pogačar Nuša	213
Pisarniški material: Breceljnik Nuša	204
Telefonska centrala: Podboršek Polona	9
Sejna soba	228
KADROVSKA SLUŽBA	
Vodja službe: Hafner Marjan	220
Repac Marjana	297
Cerar Breda, Kerč Olga, Strmšek Tonka	301
SLUŽBA VARSTVA PRI DELU	
IN ZAVAROVANJA	
Vodja službe: Marolt Franc ing.	220
Kerč Franc, Bizilj Franc	201
Gasilci	201
Gasilske garaže	203
Urejevalci okolja	227
OBRA T DRUŽBENE PREHRANE	
Vodja obrata: Štrukelj Marjan	225
Kuhinja	226
ERS = EKONOMSKO RAČUNOVODSKI SEKTOR
Vodja sektorja Mlakar Marjan dipl. oec.	264
Ogorevc Karolina	287
RAČUNOVODSKA SLUŽBA
Vodja službe: Repnik ^ferinka oec.	263
FINANČNO KNJIGOVODSTVO Vodja knjigovodstva: Vrenjak Milena	265
Urbanija Marinka, Brnot Irena	267
Hribar Tončka	265
Avbelj Julijana oec.	266
MATERIALNO KNJIGOVODSTVO
Vodja knjigovodstva: Miš Albina	269
Drobne Ljuba, Kamin Miranda	269
BLAGOVNO KNJIGOVODSTVO IN DROBNI INVENTAR
Klopčič Stanka	268
KNJIGOVODSTVO OD
Vodja knjigovodstva: Florjančič Olga	237
Mavrin Slavica, Narobe Vera,
Šarc Irena	302
Peterka Tinca	237
FINANČNA SLUŽBA
Vodja službe: Dolgan Majda oec.	270
. Sevšek Franci	271
HRANILNA SLUŽBA
Rihter Breda	271
KNJIGOVODSTVO TERJATEV IN OBVEZNOSTI Vodja knjigovodstva: Barlič Fani	261
Dobavitelji: Ferlič Cecilija	260
Kupci: Cerar Marta	261
BLAGAJNA
Kočar Bojana, Ogorevc Karolina	287
PLANSKO ANAUTSKA SLUŽBA	
Vodja službe: Resnik Olga oec.	229
Prelovšek Minka, Limoni Ana	229
ANALITSKO KALKULACIJSKA SLUŽBA	
Vodja službe: Jeretina Metka oec. Kalkulacije: Kubelj Andreja,	232
Avbelj Danica	230
STROŠKOVNO KNJIGOVODSTVO	
Vodja knjigovodstva: Drešar Pavla Kozjek Jože, Štempelj Danica,	262
Pavlič Marija, Rode Brigita	262
SON = SEKTOR ZA ORGANIZACIJO IN NAGRAJEVANJE
Vodja sektorja: Kralj Janez dipl. oec.	231
Ocvirk Tinca	231
Kosmač Albina	219
Oražem Malči oec.	231
Cerar Anton org.	259
RAČUNALNIŠKI CENTER	
Vodja RC: Merlin Danica	257
Rode Sonja, Slapar Silva,	
Korošec Tatjana, Borec Andreja	257
RC - KOPA	258
Vsem uporabnikom telefona sporočamo, da ima
Tovarna sanitetnega materiala
T O S A M A p.o.
VIR, Šaranovičeva 35
61230 DOMŽALE
naslednje veljavne številke zunanjih telefonskih linij:
(061) 721-511 (N. centrala)
723-262 (N. centrala)
Telex: 31196 TOSAMA YU
(061) 723-083 Direktor DO 723-092 Vodja TRS 723-581 Vodja KS 723-589 Izvozno-uvozna služba 723-594 Nabavna služba 721-404 Prodajna služba 723-485 Prodajna služba 723-495 Prodajna služba
| TOSAMA - SON (C. A.) Vir, oktober 1988 J
Obiskali smo
^CoirosJco imi StajGM~sk€*
Poletje se je prevesilo v jesen in napočil je čas izletov. Tudi pri nas v Tosami smo se po nekaj ponudbah za tujino in za našo ožjo domovino končno odločili za dve smeri: Štajersko in Koroško.
V soboto, 17 septembra ob 6. uri zjutraj smo se pred Tosamo zbrali udeleženci obeh izletov. Dva avtobusa sta odpeljala na Štajersko, en avtobus pa na Koroško.
Za KOROŠKO nas je bilo manj, bili pa smo kar dobro razpoloženi. Po prvi obvezni kavici na Trojanah smo se odpeljali dogodivščinam naproti. Naša vodička je bila predsednica sindikata, Danica, ki nam je poleg resnih napotkov povedala tudi marsikaj šaljivega.
Naš prvi cilj je bil Pliberk na avstrijskem Koroškem. Tu smo imeli postanek za nakupovanje in res smo kar precej izropali trgovino. Zlasti Silva kar ni in ni mogla ven. Kaj, ko so imeli pa toliko lepega in zanimivega in takooo poceni! Pomislite, krompir za ozimnico je stal le okrog sedemdeset starih tisočakov, kar je enkrat ceneje kot pri nas! Tako vidimo, da je naše življenje postalo zares dra-
go-
Povhov mlin
Zadovoljni z nakupom smo se vrnili nazaj v Slovenijo in se ustavili najprej na turistični kmetiji v Šentanelu. Tu smo imeli obilno malico z ajdovimi žganci in obaro. Z lepo urejene kmetije smo se, potešeni s hrano in pijačo, odpravili proti Kotljam. Obiskali smo Voran-čevo rojstno hišo, ki je preurejena v muzej. Zelo zanimiv je bil ogled izbe, črne kuhinje, »hiše« ..., kjer živi spomin na Vorančeva otroška leta. Videli smo zbirko Vorančevih knjig, pisem in slik. V bližini hiše stoji pisateljev kip, ki se kot živa podoba ozira v dolino.
Nekateri med nami so bili posebno zagnani in so skočili medtem še v gozd, da bi nabrali kaj gob. Vendar bera ni bila obilna in z gobjo večerjo ni bilo nič.
Šentanel, v ozadju Peca
Naš nadaljnji postanek je bil za ogled Rimskega vrelca in Ivarčkega jezera. Ogledovali smo si lepo urejeno okolico jezera in čeprav je bilo treba ogled plačati, nam ni bilo žal.
Končni postanek smo imeli v Slovenj Gradcu, kjer smo si najprej ogledali galerijo in Pokrajinski muzej revolucije. Naš vodič po galeriji je bil akademski slikar Karel Pečko, ki nam je na zanimiv način opisal dela slovenskih in tujih slikarjev in kiparjev ter izdelke umetne obrti. V galeriji je tudi nekaj njegovih slik. V muzeju revolucije so nam ponovno stopile pred oči grozote vojne. Vodič nam je opisal zadnje dni umika sovražnika preko Koroške v Avstrijo in pri tem poudaril, daje bilo v tistem času požganih več hiš kot v vsem vojnem času. Pretresel nas je ogled opreme in instrumentov v takratnih vojaških bolnišnicah in ambulantah.
Po ogledu muzeja, ki nas je kar malce zamoril, nas je spodaj pričakal pravcati ansambel. Pravzaprav ni čakal nas, pač pa mladoporočence, kajti v spodnjem delu je poročna dvorana. Tako smo imeli priložnost videti pravo koroško ohcet, celo dve. Vsaka je imela svoj ansambel. Nekaj naših razpoloženih deklet je menilo, da igrajo preveč pogrebno glasbo in z vriskanjem pokazalo, da znamo biti tudi Gorenjci veseli. Kar težko smo se odtrgali od veselih svatov in krenili proti gradu Rottenturn, ki pa je bil vreden ogleda. Ta grad so nameravali podreti, vendar so si na srečo premislili in ga obnovili. V njem ima
Spomenik NOB
svoje prostore inženirski biro Progres Slovenj Gradec. Ob ogledu njihovih pisarn se nam je kar malce meglilo, tako so urejene. V tem gradu je tudi nova poročna dvorana, ki naj bi v kratkem pričela služiti svojemu namenu.
Imeli smo že kar dovolj paše za oči in prilegla se nam je večerja v hotelu Kompas. Seveda smo se morali po večerji še malo zavrteti ob zvokih hotelskega ansambla. Še bi plesali, pa kaj, ko je treba nehati takrat, ko je najbolj
prijetno. Vendar Danica ni imela dosti težav, da nas je spravila v avtobus. Čeprav smo bili že malo utrujeni, nismo zaspali, pač pa smo si pot krajšali s šalami in petjem. V pozni nočni uri smo se vrnili domov in že blizu To-same sta nas, medtem ko smo mi »skipali« nekaj naših izletnikov, prehitela oba avtobusa »Štajercev«. Če bi se dogovorili, se verjetno ne bi vrnili tako sinhronizirano.
Izlet je bil pri koncu, ostali pa so lepi spomini nanj in obljuba, da bomo drugič še šli.
Majda Štempihar
Izlet v PREKMURJE, katerega sem se udeležil, je potekal po že vnaprej dogovorjenem programu. Najprej obisk Gornje Radgone z možnostjo prehoda državne meje (nakup poceni kave), nato obisk našega znanega dobrotnika Ivana Krambergerja iz Negove, pa ogled vinske kleti v vasi Kapela, kratek skok do zdravilišča Radenci ter na koncu večerja z zabavnim delom programa v gostišču »Muzej« v Gornji Radgoni.
Odhod izpred tovarne je potekal brez težav in zamude. Razpoloženje je bilo zjutraj sicer bolj klavrno, toda naš Franc je brž našel zdravilo. Raztegnil je svoj meh, pojavilo seje tudi sredstvo za poživitev (ali po domače »šnops«) in o zaspancih ni bilo ne duha ne sluha. Po avtobusu se je razleglo petje, ki bi nam ga zavidal marsikateri zborovodja. Z glasbo in smehom smo kar naenkrat prispeli v Gornjo Radgono. Tu je bil predviden topli obrok ter dve uri prostega časa za nakupe v Avstriji ali pa za ogled mesta samega.
Po dveh urah smo se zbrali v gostišču »Muzej«, kjer so nam pripravili obaro. Pojedli smo okusno pripravljeno jed, se malo zavrteli ob zvokih Francetove »frajtonarice« in že smo se morali posloviti od prijaznih domačinov; le-ti bi nam kmalu ugrabili našega harmonikarja Franca, tako jim je bilo všeč njegovo igranje. Potolažili smo jih z obljubo, da se zvečer zopet vidimo, saj smo imeli v tej gostilni tudi večerjo.
Pot pa nas je vodila naprej, v Negovo, kjer živi naš slovenski dobrotnik Ivan Kramberger, katerega dober glas seže tudi preko meja naše domovine. Imeli smo namen, da si od blizu ogledamo človeka, o katerem je zadnje čase toliko slišati.
Pri Ivanu Krambergeiju
Na njegovo dvorišče smo se pripeljali hkrati z drugimi avtobusi, ki so prav tako pripeljali »firbce« iz vseh koncev Slovenije. Bil je oblečen v svoja značilna črna oblačila. Kljub njegovi »črnini« pa sprejem ni bil prav nič žalosten, prav nasprotno, celo zelo zabavno si je zamislil vse skupaj. Namenil seje namreč poljubiti vse ženske potnice oz. obiskovalke, kar pa mu ni v celoti uspelo, čeprav moram reči, da se je možakar trudil na vse pretege. Verjetno ni računal, da mu bo Tosama poslala toliko dela, saj sta bila oba avtobusa polna žensk, z izjemo nas 8 moških. Naslednja njegova točka jv bila tako imenovana »hipnoza goske«, sledil je govor na grobnici ter ogled hiše, ki služi kot gostišče, delno pa kot muzej.
Opazil šem, da se mu program več ali manj ponavlja, da je njegov nastop že precej sko-mercializiran, vendar pa še vedno preprost in posrečen. Vsekakor je s svojimi dejanji dokazal, da je človek, od katerega se lahko, kljub njegovi preprostosti, veliko naučimo.
Čas nas je začel preganjati, zato smo se poslovili od našega nacionalnega junaka. Odpeljali smo se v vas Kapelo, kjer smo si pod strokovnim vodstvom ogledali vinsko klet. Seveda brez degustacije najboljših vin ni šlo. Dobre volje je bilo na pretek, ni je pokvaril niti veter, ki je prinesel s seboj že prve kaplje dežja. Drugače pa nam je bilo vreme vseskozi naklonjeno.
Rosilo je tudi v Radencih, kamor smo prispeli po ogledu vinske kleti. Že sami smo ugotovili, da naš »pevski zbor« ne sodi v hotel Radin, zato smo se pred dežjem zatekli v restavracijo, kjer je igral ansambel Vilija Petriča. Malo smo popestrili program z našim harmonikarjem, katerega so sprejeli z vidnim navdušenjem. Žal pa nam čas ni dovoljeval daljšega nastopa.
Vrnili smo se v Radgono, kjer smo imeli večerjo in zabavni del programa. Za glasbo je tudi tokrat skrbel naš Franc, kateremu bi se radi še enkrat zahvalili za prijetno razpoloženje, ki ga je ustvarjal s svojim igranjem.
V gostišču je igral tudi vokalno-instrumen-talni ansambel, tako da je bilo glasbe več kot dovolj. Plesalo seje vse do odhoda avtobusa.
Pot domov je minila zelo hitro in brez težav. Prijetno utrujeni in polni lepih vtisov smo se razšli, z željo, da bi bilo podobnih srečanj še več.


BERTI CAPUDER
V letošnjem poletju je zadnje službene kilometre prevozil naš dobri znanec BERTI CAPUDER.
Če bi ga vprašali, koliko približno je bilo teh prevoženih kilometrov v vseh letih njegovega službovanja, bi verjetno le globoko vzdihnil in zamahnil z roko. Bilo jih je nešteto. Nešteto kilometrov, nešteto ur, preživetih na cestah Slovenije, Jugoslavije, pa tudi tujine. Bilo je nešteto veselih in smešnih doživljajev, pa tudi veliko manj prijetnih, zoprnih ali včasih celo kritičnih situacij. Razmere na cesti so enkrat take, drugič drugačne, toda pri Ber-tiju se je zdelo, kot da ga le-te bolj malo motijo, da mu je vseeno ali sije sonce, pada dež ali naletava sneg. Z mirno roko je vodil »svojo ladjo«, pa naj je bil to član iz družine Renault, stari dobri mercedes, ali pa še prej kamion. Da, tudi kamion, kajti predenje postal šofer osebnega avtomobila, je Berti s kamionom razvažal naše izdelke.
Poleg vsega težkega pri tem opravilu pa je bila tudi dobra plat - vložki, plenice, ovoji, vata... so bili vsaj tiho, kar pa je bilo kasneje pri potnikih (zlasti ženskih) teže ali celo nemogoče doseči. Pa ne vzeti tega zares, kajti
kdorkoli se je vozil z njim, ve, kako prijeten sogovornik je Berti. Pa naj je to pogovor o veselju in tegobah našega vsakdana, pripovedovanje vicev in »kvantanje«, ali pa resno razglabljanje o življenjskih resnicah in izkušnjah.
Človeku, ki se zna pogovarjati in poveseliti, ki zna uživati tudi pri branju, vrtičkarstvu in v naravi, ne bo nikoli dolgčas. Tudi tedaj ne, ko budilka zjutraj miruje in več ne naznani, da bo treba za lep del dneva oditi na delo.
Zdenka
GIZELA VRHOVNIK
V kolektiv Tosame je prišla v letu 1954 in približno leto dni ostala najprej v belilnici in z delom nadaljevala in tudi končala v mikalni-ci. »Takrat je bilo v oddelku še veliko ročnega dela, ni primerjave z današnjimi tehnološkimi postopki! Pa tudi nočno delo smo opravljale; sama dolgih 19 let!
S sodelavkami smo bile v dobrih odnosih, delile prijetne ali manj prijetne trenutke in se iskreno veselile vseh uspehov in napredka, tako našega oddelka kot Tosame.
Nekaj me pa le žuli in ne morem mimo tega, da se ne bi »izpovedala«. Bila sem na seznamu prosilcev za stanovanjski kredit, vendar je bilo vedno ugotovljeno, da meni ni potreben. No, ja, hišo sem si vseeno zgradila, pa vendar...
Drugo je letovanje; tudi pri tem mislim, da sem bila prikrajšana, saj nisem skoraj nikoli dobila željenega datuma.
To bi bilo tudi vse, kar sem slabega odnesla iz Tosame. Z vsem ostalim sem bila zadovoljna in le pohvalno se lahko izrazim o delu in življenju v našem kolektivu.
In kaj bom počela v pokoju?
Kot materi, ženi in gospodinji mi dela ne bo zmanjkalo.
Imam 15-letno hčer, za katero bom šivala taka in drugačna krilca, se bolj dosledno udeleževala govorilnih ur, z užitkom gospodinjila, ker bom za to imela več časa, gojila živali in verjetno se bo našlo še kaj nujnega. Izletov z upokojenci in drugih srečanj se bom udeleževala, če mi bo le zdravje dopuščalo.«
Na vprašanje, kam bo z odpravnino..., je dejala, da bo verjetno kupila barvni televizor, za katerega jo še posebej »nagovarja« hči.
Na koncu pogovora je še enkrat poudarila, da je upokojitev prelomnica v življenju, ki je ne moreš osvojiti »čez noč«; kljub temu se bo skušala kar najhitreje vživeti v nov način življenja in se v tem mesecu tudi udeležiti prvega srečanja z upokojenci kluba Tosame.
Gizeli želimo vso srečo v nadaljnjem življenju in se ji zahvaljujemo za vse, kar je storila za naš kolektiv! SREČNO!
Dušan Rode
Vladka

Važno je sodelovati, ne zmagati!
DEKORATIVNA - INDUPLATI■ SVILANIT■ TOSAMA
V soboto, 29. oktobra 1988 je naša delovna organizacija gostila športnike in športnice delovnih organizacij Dekorativne, Induplatija in Svilanita, ki so se zbrali na športnem četve-roboju. TOSAMA se je pridružila omenjenim trem delovnim organizacijam lansko leto, tako da smo letos drugič sodelovali na tem tekmovanju. Organizacija četveroboja je taka, da je vsako leto ena delovna organizacija organizator tekmovanja in letos je bila na vrsti TOSAMA.
Tekmovanje je potekalo v sedmih disciplinah, dosežene pa so bile naslednje uvrstitve:
1.	Skupna uvrstitev:
1.	mesto Svilanit - 31 točk
2.	mesto Induplati - 27 točk
3.	mesto
TOSAMA	- 22 točk
4.	mesto
Dekorativna	- 19 točk
2.	Uvrstitve po posameznih disciplinah:
.... na športna prizorišča.
Odbojka - moški:
1.	mesto: Svilanit
2.	mesto: TOSAMA
3.	mesto: Induplati
4.	mesto: Dekorativna
Mali nogomet:
1.	mesto: Dekorativna
2.	mesto: Induplati
3.	mesto: Svilanit
4.	mesto: TOSAMA
Streljanje - mošli:
1.	mesto: TOSAMA
2.	mesto: Induplati
3.	mesto: Svilanit
4.	mesto: Dekorativna
Namizni tenis - moški:
1.	mesto: Svilanit
2.	mesto: Induplati
3.	mesto: TOSAMA
4.	mesto: Dekorativna
Šah:
1.	mesto: Svilanit
2.	mesto: Dekorativna
3.	mesto: TOSAMA
4.	mesto: Induplati
Odbojka - ženske:
1.	mesto: Svilanit
2.	mesto: Dekorativna
3.	mesto: Induplati
Kegljanje:
1.	mesto: TOSAMA
2.	mesto: Induplati
3.	mesto: Svilanit
4.	mesto: Dekorativna
Streljanje - ženske:
1.	mesto: Induplati
2.	mesto: Svilanit
3.	mesto: Dekorativna
4.	mesto: TOSAMA
Namizni tenis - ženske:
1.	mesto: TOSAMA
2.	mesto: Svilanit
3.	mesto: Indupati
4.	mesto: Dekorativna
Balinanje:
1.	mesto: Induplati
2.	mesto: Svilanit
3.	mesto: Dekorativna
4.	mesto: TOSAMA
Skupni zmagovalec: SVILANIT • Naši zmagovalci: kegljanje, namizni tenis-ženske, streljanje-moški.
12
. Št. U - november iy«8
• Tekmovanje; gasilskih enot
Tekmovanje gasilskih enot postaja že tradicionalno. Ni primerov, da bi v drugih organizacijah tekmovanje potekalo tako masovno, z udeleženci obeh spolov in v starosti od 7. do 80. leta.
Tekmovanje je ena od oblik usposabljanja in medsebojnega spoznavanja gasilskih enot z namenom, da bi v primeru nesreče pravočasno in strokovno nudile pomoč.
Čestitamo našim gasilcem!
Z razpisom OGZ Domžale je bilo v dneh 24. in 25. septembra 1988 organizirano gasilsko tekmovanje na igrišču tovarne Induplati v Jaršah. Udeležilo se ga je preko 100 ekip, le-te pa so bile razporejene po skupinah:
-	pionirji-ke A v starosti 7 do 10 let
-	pionirji-ke B v starosti 10 do 14 let
-	mladinci-ke v starosti od 14 do 18 let
-	člani-ce teritorijalci A
-	člani-ce teritorijalci B
-	člani-ce industrija A
-	člani-ce industrija B
-	starejši gasilci, starost nad 50 let
-	člani-ce industrija in KS civilna zaščita Tosama se gasilskih tekmovanj udeležuje
že desetletja. Tudi letos smo z vso resnostjo pristopili k pripravam. Z visoko zavestjo članov in malo več ali manj športne sreče so naše ekipe dosegle naslednja mesta:
-	članice v skupini industrija A - 1. mesto
-	članice v skupini CZ - 2. mesto
-	člani v skupini industrija B - 2. mesto
-	člani v skupini CZ - 4. mesto
Tako sta se pokalom v naši vitrini pridružila še dva, na katera so naši tekmovalci zelo ponosni, saj ju tudi upravičeno zaslužijo.
• Oktober - mesec požarne varnosti
Za nami so vroči poletni dnevi tega leta, katerih se bomo še dolgo spominjali. Nepozaben pa bo ostal tudi spomin na dni, v katerih je ogenj vse prepogosto gospodari! po svoje, neusmiljeno uničeval in osvetljeval človeško brezbrižnost.
V	SR Sloveniji smo v tem letu zabeležili 823 večjih požarov, ki so povzročili za 130 % več materialne škode kot lansko leto. Na po-žariščih je umrlo 8 ljudi, predvsem otropi. Manjših požarov pa je bilo verjetno nekaj tisoč. Več kot 80 % požarov je povzročila človeška nepremišljenost in malomarnost. Dnevno nam skoraj na vsakem koraku preti nevarnost požara, zato že danes storimo vse, da jutri ne bo prepozno.
V	naši TOSAMI, ki je požarno kritično ogrožena, že nakaj časa nismo zabeležili, da bi nam ogenj v obliki požara povzročil večjo materialno škodo ali zaustavil proizvodnjo. Požarni varnosti se posveča veliko pozornosti. Večina članov kolektiva se dobro zaveda, da nam nihče ne more tako hitro uničiti delovnih mest kot ravno požarna stihija. Glede na tehnologijo proizvodnje pa vseh požarov ne bomo nikoli preprečili, lahko pa zmanjša-
mo posledice, če bo na vseh delovnih mestih prisotna protipožarna kultura in samozaščitna zavest.
Opozorila je treba vzeti zares!
V TOSAMI zabeležimo povprečno 16 začetnih požarov letno in če ne bi pri tem pravočasno in pravilno ukrepali, bi nam objekti nekajkrat na leto pogoreli. V letošnjem letu smo
zabeležili 9 pojavov začetnih požarov. V mi-kalnici, ki je najbolj ogrožen objekt, je zagorelo kar 6-krat, v belilnici 1-krat, v vlaknovin-skem oddelku 1-krat in 1-krat v mehanični delavnici. Vzroki za pojav požara so različni: tehnična okvara na stroju, tujek v materialu, elektrika in neprevidnost. Vsi požari so bili pravočasno opaženi in pogašeni.
Požarna varnost postaja vse bolj zahtevna, zato z ustreznimi ukrepi poskušamo iti v korak s časom. V tem letu je bilo v tem pogledu veliko pridobljenega. Po dolgih letih smo pridobili ustrezne prostore za gasilsko dejavnost. Preurejena stavba daje človeku že na dvorišču vtis, da ima gasilstvo v DO svoje mesto. V teh prostorih smo tudi v gasilski službi odprli servis za gasilske aparate, ki je finančno in kvalitetno zelo upravičen. V tem letu se je razširil tudi sistem avtomatskega odkrivanja in javljanja požarov. Pri tem pa se je pokazala velika potreba po pristopitvi k realizaciji programa in nabave radijskih zvez. Opremljenost z gasilsko tehniko je dobra, nenehno pa moramo skrbeti za ustrezno usposobljen kader. Prisotna mora biti stalna skrb za boj proti požarom in drugim nesrečam. Z doslednim izvajanjem protipožarnih ukrepov nam je varnost zagotovljena - s tem pa tudi razvoj - delo in sreča v družini in družbi.
Franc Bizilj
• Za boljšo požarno varnost
Že leta in leta je ogenj človekov prijatelj. Z njim se grejemo, kuhamo, pečemo, itd. Lahko pa postane tudi največji sovražnik nas vseh. Prav hitro se lahko razbohoti in nam povzroči ogromne težave. Vsako nekontrolirano gorenje nam lahko povzroči hudo škodo, predvsem pa uniči materialne dobrine. Za širjenje ognja je potreben določen čas, odvisno od gorljivosti materiala, količine zraka in toplote. Ni moj namen razlagati in pisati kaj je požar, temveč dati nekaj drobnih nasvetov za boljšo požarno varnost doma.
Majhni otroci zelo radi raziskujejo drobne lučke, ki jih povzročajo vžigalice ali vžigalniki. Zato ne dopustimo, da naša mladež pride do njih, spravimo jih na taka mesta, da jih otroci ne dosežejo. Velikokrat beremo: »O-trok zažgal gospodarsko poslopje« ali »Igra z vžigalicami povzročila veliko škodo«, itd. Večkrat se tudi zgodi, da gospodinje pozabijo na vklopljenem štedilniku ponev, v kateri so cvrle, olje prekipi in se vname, posledice pa seveda poznamo. Danes ima skoraj vsako gospodinjstvo plinski štedilnik, s čimer se še poveča požarna nevarnost, zato bodimo z njim zelo previdni. Pri namestitvi jeklenke preglejmo tesnila, vsa stična mesta pa prekontroli-rajmo z milnico. S tem ugotovimo, če plin kje ne pušča. Sam plin je brez vonja in barve, zato ima dodane dišave, da ga hitreje zaznamo v prostoru. Če ga slučajno ovohamo, ne smemo prižigati nobenih luči ali vžigalic, ker lahko pride do eksplozije in do požara. Prostor dobro prezračimo in skušamo ugotoviti napako. Se bolje pa bi bilo, da bi po vsaki uporabi plina zaprli ventil na jeklenki in bi s tem zmanjšali možnost požara. Zelo pomembno je tudi,da jeklenka ni preblizu neposredni toploti, saj se v segreti jeklenki poveča pritisk in je možnost, da pride do eksplozije, velika. Če pa se jeklenka le segreje, jo čim-prej spravimo na varno in jo nato ohladimo z vodo.
Sedaj, ko se bliža kurilna sezona, se s tem poveča tudi nevarnost za požar. Zato dobro očistimo dimnike in preglejmo vratca za čiščenje le-teh. Perila nikoli ne sušimo nad štedilnikom, ker se lahko vname in povzroči požar. Tudi drv ne nalagamo preblizu peči ali štedilnika, saj bi se ob neposredni toploti lahko vnela. Prav tako ne topimo na štedilniku no-
benih past ali maž za parket. Z gretjem povzročamo namreč vnetljive hlape, ki se sproščajo po stanovanju. Ne smemo jih tudi redčiti z bencinom ali s kakimi drugimi razredčili.
Tudi električni tok je lahko nevaren za človeka in nastanek požara, če ne poznamo njegove nevarnosti. Nikoli ne krpamo slabih varovalk, ampak jih zamenjamo z novimi. Le tako bomo ob preveliki napetosti ali kratkem stiku pravilno zavarovali električne uporabnike. Vzrokov za nastanek požara je še in še, kot na primer: odvržen cigaretni ogorek, prižgana električna peč, če hodimo s prižgano svečo po podstrešju in oplazimo pajčevine. Večkrat se tudi zgodi, da človek zaspi s prižgano cigareto v roki, to pa se lahko konča s hudimi opeklinami ali celo s smrtjo. Ob hladnih dnevih zelo radi pogrejemo posteljo z električno blazino, vendar pa moramo biti pri tem zelo previdni in jo pred spanjem izklopiti.
Če pa nas kljub vsej pozabljivosti le preseneti kak plamen v stanovanju, ga poskušamo hitro pogasiti. Ne odpirajmo oken, s tem bi le povečali dostop zraka in omogočili hitrejše širjenje ognja. Zato pustimo vsa okna zaprta, poskušajmo priti v prostor v čim nižji drži in z mokrim robcem okoli ust ter ugotovimo vzrok požara. Če le-tega ne moremo sami pogasiti, ne oklevajmo in hitro pokličimo telefonsko številko 93 - poklicne gasilce, ki bodo kar se da hitro prihiteli na pomoč.
Marjan Drobne
Naša gasilska trojka
Naša vas Kranje brdo šteje 110 prebivalcev in ima 21 hiš. V vasi imamo kar veliko članov gasilskega društva. Pred štirimi leti smo se na občnem zboru društva dogovorili, da \» vasi Kranje brdo ustanovimo gasilsko trojko. Od Gasilskega društva Krašnja smo dobili rabljeno sireno, ki je na našem hlevu. Vsatko soboto jo preizkusimo. Dobili smo tudi manjšo motorno brizgalno in nekaj rabljene gasilske opreme. Prizadevnejši vaščani so se domenili, da bodo v vasi napeljali hidrantno omrežje. Zato pa je bilo potrebno zgraditi novo vodno omrežje, kar pa smo letos spomladi tudi storili. Na Razvojnem zavodu v Domžalah smo dobili sredstva za nabavo hidrantov. Zastavljeno delo bomo nadaljevali spomladi, ker bo več časa za skupno delo, kot ga je jeseni. Upamo, da bo to velika pridobitev za vas in bomo tudi mi, mladi gasilci, imeli kdaj vajo v domači vasi.
Svetlana Sušnik,
4.	razred OŠ krašnja
Požar v hiši
Neko zimsko soboto je mama pekla kruh v peči. Ko je bil pečen, ga je vzela iz peči, vanjo pa naložila drva. Žerjavice ni počistila, zato so drva začela tleti. Naenkrat so se vžgala. Iz peči je puhnil velik ogenj. Tudi saje v dimniku so se vžgale. Mama je poklicala atija, da je pogasil ogenj z vodo. Vsi smo bili prestrašeni. Star sem bil štiri leta in nisem vedel, da bi lahko pogorela hiša. Stene v kuhinji so bile okajene. Ati jih je moral prebeliti z drugo barvo. Vsa hiša je nekaj časa smrdela po dimu. O tem požaru smo se večkrat pogovarjali.
Ko sem bil še mlajši, nisem vedel, zakaj se otroci ne smejo igrati z vžigalicami, sedaj pa to razumem.
Dejan Hrovat, 4. razred OŠ Krašnja


Poročilo o gibanju osebnih dohodkov v DO TO SAM A za mesec september 1988
Poročilo o gibanju osebnih dohodkov v DO TOSAMA v mesecu septembru vsebuje podatke po oddelkih v PS, sektorjih in za celotno delovno organizacijo.
Podatki vsebujejo osebne dohodke za polni delovni čas ter osebne dohodke pripravnikov.
Podatke o poprečnem, najnižjem in najvišjem osebnem dohodku povzemamo po metologiji izdelave obrazca RAD-1.
Najnižji osebni dohodek je bil dosežen v oddelku sanitetne konfekcije na delih in nalogah, ocenjenih s pretežno tretjo kategorijo z dosegom delovne norme 111 % ter brez dodatka faktorja delovne dobe.
Albina Kosmač
POROČILO 0 GIBANJU OD V DO TOSAMA ZA MESEC______September	Štev. poročila 9/88
RAZREDI V	PROIZVODNI	SEKTOR										SKS	ERS	KS	TRS	S0N	VOD. DO	D 0 TOSAMA
000 din	PR | TO		TŠT	BE |V0		MI	SK	0K	PMS	£gD-							
^—	590		5				41	15	1	9			1					72
590- 620	5	10	4		1	35	19	6	9		1			1			89
620 - 650		4	4			19	25	13	5		5			1			74
650 - 680	4	9	5			22	^3	15	18		2	1	10				107
680 - 710	1	6	11			17	2	15	11		2	1	14				80
710 - 7^0	5	7	6			4	6	4	7		1		13	3			54
740 - 770	2	5	9			3	2	2	2		1		4	3			31
770 - 800		2	5	4	3	1	1	1	1		1	2	4	7			
rod -	5		5	2	3	1	1	2	5			2	3	5			—50	
850 - 860		1				1	2		1			1	1	2			9
860 - 890	2		1	3	2	3		1				1	2	2	1		18
890 - 920			2	2	1						2	2	2	5			16
9?0 - 980	2	1		2	2	3					5	2	2	6	1		54
950 - 930			2	6			1		1	2	4		2	5			23
980 - 1010	1	1		1	1	1	1	1		1	1		3	9			21
1010- 1040		2	5	1	2	3			2			1	7	6			27
1040j 1070	2		1	2	P	1					1	2	3	3			17
1070- 1100			1	1					8		r	1	4	6		1	18
1100- 1150				1	1	1			1				1				5
1150- 1170	1		1	2						2	4		3	2			15
1170- 112S.	2	1			1		1		1		1		5		2		14
1120				1	1	3	3	1	2	2	1	3	6	9	11	18	5	1	65
SKUPAJ	28	5?	57	30	22	157	99	63	75	8	56	26	| 94	84	7	2	841
POVPREČNI OD 761.650 NAJNIZJI OD 502.570 najvisji od 2.159.770
Darujmo kri danes - morda jo bomo že jutri potrebovali tudi sami!
Beseda KRI nas domala spremlja vsak dan, ob vsaki najmanjši poškodbi, vreznini ter večjih nesrečah, kjer so tudi posledice hujše. Število nesreč je vsak dan večje, zato so tudi potrebe po krvi večje kot kdajkoli prej. Namen krvodajalskih akcij je prostovoljno, brezplačno zbiranje krvi, kajti kri je nenadomestljiva tekočina, brez katere ni življenja.
Tudi delavci TOSAME smo z določenim številom krvodajalcev vključeni v te akcije, ki potekajo običajno enkrat letno, če pa so potrebe večje, pa Zavod za transfuzijo krvi izrazi željo po izredni akciji. Zadnja je bila organizirana 31. 10. 1988, odziv v Tosami je bil tokrat več kot zadovoljiv. Prijavilo se je presenetljivo veliko število krvodajalcev, blizu 95, za kar je treba pohvaliti organizatorje in pa same krvodajalce. Tiha želja organizatorjev je še, da bi imeli v svojih vrstah večje število mladih, ki žal zaenkrat še niso pokazali pretiranega zanimanja. Morda je vzrok temu splošna nezainteresiranost.
Želel bi kratko predstaviti nekatere podatke v zvezi s krvodajalstvom, ter s tem odgovoriti na vprašanja, zaradi katerih se morda nekateri ljudje še vedno ne morejo odločiti za vlogo krvodajalca.
Človek ima okoli 5 1 krvi. Krvodajalec običajno daruje 450 ml krvi, kar je povprečno le
ena desetina celotnega volumna krvi v telesu in predstavlja le rezervo organizma. Odveč je bojazen, da bi zaradi darovanja krvi prišli do kakšnih težav oz. motenj, saj pred odvzemom vsakega krvodajalca pregleda zdravnik.
Krvodajalec je lahko vsak zdrav človek od 18. leta starosti naprej. Moški lahko daruje kri vsake tri mesece, ženska vsake štitri mesece. Da bi zadovoljili potrebo po krvi v Sloveniji (45.000 litrov) je potrebno, da jo daruje vsak dan najmanj 300 krvodajalcev. Strah pred okužbo z AIDS-om je sicer začasno zaustavil rast števila krvodajalcev. Ta strah pa je neosnovan, sterilne igle so namreč le za enkratno uporabo in se po uporabi zavržejo.
Zmotna je tudi misel, da če daš kri enkrat, potem jo moraš dajati stalno. Organizem ne terja od človeka, da kri daje vnovič. Tudi ga k temu nihče ne more prisiliti. Po srcu in vesti se vsak sam odloči, kdaj bo zopet daroval kri.
Rode Dušan
'V s\'"°
V	lepem jesenskem, sobotnem popoldnevu smo se na dobskih Žalah poslovili od naše upokojenke LENI KURMANŠKOVE, ki je v letošnjem letu napolnila polnih osemdeset let.
V	našo delovno organizacijo je prišla že v poznih letih, ker ji prej zaradi majhnih otrok ni bilo mogoče. Njene sodelavke pri pakiranju vate - »vatarce« smo jim rekli, se je spominjajo kot marljive, tovariške, mirne in tihe sodelavke.
Vedno je hitela, povsod je bila dosledna in kljub utrujenosti jo je vselej krasil iskren nasmeh - nasmeh preproste in iskrene žene - matere in sodelavke.
»Draga LENI, beseda HVALA ne pomeni veliko - pa vendar Ti jo ob zadnjem slovesu vseeno poklanjamo.
Hvala Ti za tvoje požrtvovalno in pošteno delo, za tvojo soustvarjalnost in za vse, kar je bilo narejenega v tvoji moči in pridnosti za našo TOSAMO«!
NAJ TI BO LAHKA SLOVENSKA ZEMLJA!
Komentar brez komentarja
■ V času zasedanja 17. seje CK ZKJ je na TV dopoldne odpadel film »Zvezda je rojena«. Zvečer pa so na II. TV mreži predvajali film »Feniksov let«. Je v tem kaj simbolike?!
•	V Domžalah je v neposredni bližini zdravstvenega doma tudi pogrebna služba. Samo ne vem, kdo jo bo prej potreboval - pacienti ali zdravstvo. Če bo šlo tako naprej - najbrž oba.
•	Drznem si trditi, da Jože Smole ne more biti lovec. Dokazano je namreč, da ne loči banje od tanka, zato tudi ne loči zajca od krave!
•	Kakšen sestanek na FRUŠKI GORI neki! Bil je samo sestanek s FRUŠKOGOR-SKIM BISEROM. Tega se da dobiti tudi v Domžalah.
•	Drugi dan zasedanja 17. seje CK ZKJ so v odmoru predvajali oddajo »Kolo sreče«. Je to tudi simbolika?
•	Novi Sad je padel... Živela demokracija! Titograd ni padel... Živela demokracija! Razlika je samo v tem, da je treba histerično osebo spametovati z nekaj klofutami.
•	Tudi na Češkoslovaškem odstopajo. Čudno, pa niso bili na transparentih!
•	Kakšna razlika je med prenosi maratonskih sej in prenosi z Olimpiade? Ne velika, oboje je tudi ponoči - samo pri prvem ni bilo EPP spotov. V obeh primerih pa se gre zato, kdo bo koga premagal.
•	Mnogi voditelji so pravzaprav šele sedaj spoznali svojo bazo, tako ali drugače.
Milan
Vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka MIKALNICA ter sindikalni organizaciji TO-SAMA se iskreno zahvaljujem za poklonjeno cvetje, izraze sožalja in denarno pomoč ob smrti moje mame Jožefe Rožič.
Enako se zahvaljujem tudi za obiske in denarno pomoč v času bolniške.
Francka Cerar
Ob dnevu mrtvih
Ob boleči izgubi našega očeta Karla Streharja se iskreno zahvaljujemo sodelavkam, sodelavcem in Osnovni organizaciji sindikata za podarjeno cvetje in finančno pomoč. V najtežjih trenutkih ste sočustvovali z nami in nam izrekali sožalje. Hvala vam za vse, tudi za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Marija Cerar Zvonka Judež Karel Strehar
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete Helene Kurmanškove, roj. Majhenič iz Gorjuše, se iskreno zahvaljujemo kolektivu in KU DO Tosama, Oktetu Tosama, tovarišici Vrenjakovi za poslovilni govor, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Ob boleči izgubi mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz sanitetne konfekcije ter Osnovni organizaciji sindikata za izrečeno sožalje. Hvala tudi za darovano cvetje, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Marta Keržan
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem ter vodstvu mikalnice iskreno zahvaljujem za prelepo darilo in vso pozornost ter dolga leta, ki smo jih skupaj preživeli v razumevanju. Hvala tudi vodstvu TOSAME za knjigo in vse moje nagrade, ki jih bom ohranila v lepem spominu.
Posebna hvala tov. Marjani za vse, kolektivu pa želim še mnogo delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja
Gizela Vrhovnik


OOZS Tosama se najlepše zahvaljujem za denarno pomoč, šopke in obiske v času moje bolezni. Vse sodelavce iz oddelka tkalnice ovojev pa prisrčno pozdravljam z željo, da še naprej tako pridno in vestno opravljajo že začeto delo.
Milka Lekan
Sindikalni organizaciji Tosame se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč in izkazano pozornost v času moje bolezni. Vse sodelavce iz mikalnice lepo pozdravljam in jim želim še veliko skupnega razumevanja, celotnemu kolektivu pa veliko delovnih uspehov.
Tončka Lančaj
• Rojstni dan v mesecu novembru praznujejo
Tkalnica ovojev
Andrejka Andrej, Jamšek Marta, Pivc Martina, Rožič Betka, Marolt Tatjana, Breznik Mateja, Smolnikar Aleksander.
Belilnica
Kokalj Franc, Laznik Gregor.
Vlaknovinski oddelek Ručigaj Stanko.
Tkalnica širokih tkanin Arh Marija, Gostič Valentina, Pirc Branko, Polanc Janko, Smolnikar Štefka, Tambolaš Lidija, Tepič Tomka, Repnik Vida.
KOMERCIALNI SEKTOR Burja Vinko, Burja Julka, Jerman Joži, Kveder Mavricij, Lenček Stanislav, Vidovič Ivan, Grčar Ana, Pele Ivanka, Rožič Franc.
SPLOŠNO-KADROVSKI SEKTOR
Pogačar Nuša, Merela Andreja, Križman Nevenka
TEHNIČNO-RAZVOJNI SEKTOR
Kerč Miha, Kokalj Milan, Marinček Aleš, Novak Kristina, Rožič Franc, Rode Janez, Hribar Stojan, Grilj Franc	*
«•
EKONOMSKO-RAČUNSKI SEKTOR Drešar Pavla, Prelovšek Marija, Ogorevc Karolina
PROIZVODNI SEKTOR Vodstvo proizvodnega sektorja
Leskovec Janez, Hrovat Marija, Urbanija Marija
Proizvodnja medicinskih sredstev Arnuš Maja, Tkalec Zemka, Hribar Bogomira, Jančar Elizabeta, Kramar Joži, Pavlič Andrej, Pevc Julijana, Resnik Franc, Sankovič Stanislava, Zupančič Miran
Pripravljalnica
Jenič Ani, Osolin Franc, Kerec Andrej Sanitetna konfekcija
Erminio Joži, Florjančič Vasilija, Gostič Angelca, Kerč Martina, Kveder Nikolaja, Laje-vic Darko, Perušek Marija, Prosenc Anka, Razpotnik Anka, Slovša Branka, Lederer Elizabeta, Sušnik Cecilija, Šorn Anamarija, Zabret Silva, Capuder Stanislava.
Mikalnica
Cajhen Marija, Černelč Jožefa, Hribar Katarina, Krnc Natalija, Lončar Frančiška, Miš Lidija, Osovnik Marija, Pervinšek Jožefa, Pirnat Mira, Vrečar Katarina, Rems Marija.
Otroška konfekcija
Arnuš Elizabeta, Grošelj Frančiška, Lukane Antonija, Rihtar Silva, Smrkolj Marjanca, Štrukelj Borislava, Vehovec Marinka
• Rodili so se:
Močnik Sonji - hči Rokavec Zofiji - hči Pervinšek Marjanu - hči Šmerc Metki - sin
• Odšli iz delovne organizacije:
Bernot Rozalija - upokojena Vrhovnik Gizela - upokojena
Rešitev spodnjih rebusov vam izda imena tirih letališč v Jugoslaviji.
Odgovore pričakujemo do 25. novembra.
TUR.
Veliko število poslanih rešitev na uganko v prejšnji številki kaže, da si Tosamvci znamo pogledati v oči. Srečo pri tem pa so imeli:
1.	nagrado: Tatjana Sever, mikalnica
2.	nagrada: Julka Gaberšek, san. konf.
3.	nagrada: Miranda Kamin, ERS
Predstavljamo vam novo urednico
Naj bo še tako majhen, srednje velik ali svetovno znan časopis, biti urednik le ni tako enostavna stvar.
Časopis sicer izdaja uredniški odbor, vendar levji delež pri izdaji, v dogovorjeni obliki, vsebini in času le sloni na uredniku.
Bralci niti ne pomislimo, koliko akcij, besed je potrebno pripraviti, da dobimo v roke željeni časopis.
Zato smo menili, da bo urednikovanje uspešno nadaljevala naša sodelavka ZDENKA KOKALJ, ki sicer opravlja dela in naloge uvoznega referenta. Zdenka v uredniškem odboru sodeluje že dalj časa, tako da je z delom do potankosti seznanjena, njena delovna zavzetost pa ji bo omogočila, da bo poleg rednih nalog še uspešno vodila »našo TOSA-MO«.
Oglasi:
•	Avtomatski fotoaparat z vgrajeno bliskavico in torbico YASHICA AF-3, prodam. Interna 259 - Cerar A.
•	Prodam rabljeno sedežno garnituro in previjalno mizo. Interna 218
•	Ugodno prodam: TOMOS Avtomatik - KLS lepo ohranjen, v garanciji in TOMOS APN-6S, star 3 mesece. Interna 259 - Ocvirk T.
Naš gasilec Marjan se na dvorišču zaplete v klepet s sodelavko, z drugega konca dvorišča pa se jima približuje tovariš Požar.
Marjan ga opazi in reče: »Zdajle pa gre moj največji sovražnik v tovarni.« »Kaj tudi ti ne govoriš z njim?« ga vpraša sodelavka.
Marjan pa ji razloži, da je požar res njegov največji sovražnik, ne pa tudi Požar Tone, s katerim se dobro razumeta.
A
Uredniški odbor Tosame:
Berlec Vladka, Štempihar Majda,
Šarc Irena, Podpeskar Jože,
Vidergar Jana, Avbelj Danica • OOZSS, Drčar Milan ■ OOZK, Svetlin Darko ■ OOZSMS, Korošec Nada ■ blagajnik,
Kokalj Zdenka ■ glavni urednik.
(
tL
(
Glasilo TOS AMA izdajajo delavci delovne f, organizacije TOSAMA, Vir, Saranovičeva 35.
Uhaja enkrat mesečno v 1500 izvodih.
M: TCP »Djuro Salaj«,	_
TOZD Papirkonfekcija Krško.
Vladka