Sedma seja koordinacijskega odbora sindikata Vesna Bleivseis Mercator >0 J Glasilo delavcev >’ Ui. Priprave na oceno dela V komaj zadostnem številu zbrani člani koordinacijskega odbora sindikata SOZD Mercator, so na seji izrekli oceno osnutka plana sozda za leto 1984 in osnutka skupnih osnov in meril za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v SOZD Mercator. Prav tako pa bližajoči se iztek mandata zahtevata skrbne priprave na oceno lastnega dela in skrbno pripravo vseh postopkov, ki so v zvezi s pripravami na letne občne zbore. IN ZDRUŽENIH KMETOV to XX ji! J ——————— Jc o Jr* seja izvršilnega ^dbora Ljubljana, december 1983 št.: 12 Bolj zanimiva kot ocena osnutka plana razvoja sozda v letu 1984 je bila na seji razprava o kvaliteti planiranja, ki naj se začne v temeljni organizaciji. Čisto naravnost je bila povedana misel, da bi morale sozdovske opredelitve raz- voja in vseh aktivnosti za njegovo uresničevanje konkretno zaživeti v planih in dejavnosti članic sozda. Zdaj je po mnenju nekaterih udeležencev razprave ravno obratno,, sozdov plan je nekoliko kvalitetnejši seštevek planov tozdov. k« esua Bleiweis iv#rrp i>lana 1984 določen btf' &Ml iifl> uti' ati’- r_ ii vU^r0k.ovno obdelani predlogi, ■k* so bili za dopolnitev osnutka ih Oia razvoja sozda in plana de-i - skupnosti za leto 1984 oblica ari* v javni obravnavi osnut-)0-, ’ So bili osnova za določitev Vsj °^a Plana sozda za leto vr41w^ *>rav zaradi tega izvršilni [vr^oor delavskega sveta sozda pri ji ^ def11^11 pre^loga n* imel težke- sP^aSe predloge, pripombe, stali-)g’Pa tudi zahteve po vključitvi yoi ^^aterega objekta in objekta litikrh n’ sta redno temeljito in čaj n analizirali strokovni službi u ik-tv 0vni skupnosti SOZD in de-] HfSat s^uPnosti Interne banke. lne)uveliavitev v planu je liAe,! a še sv°i strokoven »da« in ip! J> i nekaterih formalnih za-niifpn- °t so neusklajenost ali ne-c ifsn, l5nost številčnih podatkov, je fc^tek dobil tudi nekaj vsebin-^ e8a sPrernernb: povečevanje ob-i PpOrj ;ntemega prometa v sozdu na [o®ro?°^u prodaje, na loge na po-0vitk)u računalniške obdelave po-50 navedene in kvantifici-sPremenjen je odstotek za ys evanje sredstev amortizacije ° hkr'i °rganizacije, ki bodo same >pre(j ev izgubo, spremenjena je si J^Pčunska vrednost investicij, Sr6(j bodo financirale iz združenih heJteY’ in količina sredstev, na-er*ih za sovlaganje izven si-lkieia sozda. Po predlogu naj bi Sih : v letu 1984 za 1,368 milijarde •j bvesticij. »^Vg^i zahteve po spremembi ob-1 (trrT.Sredstev za delo in razvoj ko-*l°sti a-ne sluz':>e v Delovni skup-ostale brez odmeva: pri-jjrrigjbe stopnje za financiranje ko-lale so v letu 1984 nižje za ■Vit ; PPsamezno organizacijo. Ker "bfg. Posredi še organizacijska «[o v | emba, (v komercialni službi «0ri etu 1984 delovala tudi služba ^j-lotf^Pske propagande), je bilo ^|osl bn° tudi za ta del skupnega ,erb|ikVanja zagotoviti sredstva v prispe\me stopnje, kar podeli .se za komercialni sektor ^vni skupnosti SOZD kot ce-1,'ri^/edstva povečajo za 17% v ^ lWavl z letom 1983. internega blagovnega pr fanska leto 1984 kot sestavni del " Fežen 3 a.^l-a za lelo 1984 ni bil h n ,, ^ečje pozornosti, saj se ta iaiUje in eblikuje z dogo-.med članicami sozda. 1*4 bar je bilo prav ob razpravi Ih Planu izrečenih nekaj jed-^0jneEr ed na račun našega medse-'4fva, j? Poslovanja, drobnjakar-1/* vWv, be hočete, tudi tozdovske-1 Psli o fs^Va- Ce bi sodili po jed-d aterih PriP°mb. bi bilo ^Tdov„,0volj za njivo, ne samo za | ' Ski vrtiček. Na 20. mednarodnem sejmu v Bagdadu je Mercator-Mednarodna trgovina predstavila izdelke svojih tozdov ter enajstih slovenskih in ene hrvaške organizacije združenega dela. (Več na 3. strani.) Foto: Matjaž Marinček Osebno srečo in uspeh pri delu vsem kmetom in delavcem sozda želijo v letu 1984 organi samoupravljanja in DPO ter uredniški odbor glasila Praznujemo zelo različno Zelo težko bi bilo oceniti, koliko črnila in besedi je bilo porabljenih v zvezi s težkim ekonomskimi položajem trgovine na drobno z živili. Pa vendar je več ali manj ostalo vse pri starem, mnogoterim sicer objektivnim ugotovitvam niso sledili ustrezni ukrepi in dejanja. Logična posledicavsesplošnega nerazumevanja za to problematiko je tudi neustrezno nagrajevanje delavcev v naši dejavnosti. Vsa našteta dokazovanja, da pridobiva trgovec - živilec dohodek v specifičnih pogojih poslovanja, kjer je vloženo veliko fizičnega pa tudi psihičnega napora - deljen delovni čas, neugodne temperaturne razmere in izjemno povečan obseg dela v predprazničnih dnevih, ko že večina ljudi praznuje - so naletela na gluha ušesa in ostala brez pričakovanega odziva tudi v okviru širše družbene skupnosti. Večkrat smo opozorili, da v nekaterih drugih dejavnostih - tudi v trgovini - ustvarjajo delavci dohodek v znatno ugodnejših pogojih poslovanja in s podporo izjemno ugodnih tržnih in konjuktur-nih pogojev ter da so njihovi osebni dohodki pretirano visoki glede na vloženo delo. Zato se ne smemo čuditi, da tudi danes, ko ugotavljamo vsesplošno naraščanja brezposelnosti, ni pravnega zanimanja za delo v naši dejavnosti in se na objave v tisku javi le posameznik ali dva, medtem ko je odziv na objave pri ozdih, ki poslujejo v prej omenjenih dejavnostih, nenormalno velik in skoraj vedno presega število 100. V prazničnih dneh se zato še posebej pogosto sprašujemo, ali se vsi odgovorni vsah nekoliko poglabljajo v to problematiko in morda celo razmišljajo o tem, da bi preko samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in drugih ustreznih ustanov, o tej problematiki le kdaj objektivno, predvsem pa angažirano spregovorili. Sprašujemo se tudi, kateri delavec, zaposlen izven naše dejavnosti, se je v času 5 do 9 dnevnega praznovanja vprašal, kako praznične dni preživlja trgovec - živilec. Koliko od njih ve, da je ta delal v soboto, 26.11. 1983, da je potem v nedeljo 27.11. prevzemal kruh za nemoteno prodajo v ponedeljek 28. 11.; da seje v torek, 29. 11.1983 skušal nekoliko spočiti za 30. 11; ko je bil v vseh poslovnih enotah redni inventurni popis blaga, zato da bi bile 1.12.1983 lahko redno odprte vse trgovine za nemoteno oskrbo potrošnikov. Torej, en sam dan počitka le v redkih primerih praznovanja za tega delavca! Pa vendar bi ta delavec še kar strpno prenašal svojo poklicno »usodo«, če bi bil za svoje delo vsaj primemo nagrajen. Vendar ni in zato so mu še manj razumljivi raztegnjeni prazniki, katerih so vedno deležni delavci istih dejavnosti in ozdov. Povsem upravičeno se zato sprašuje, kako je mogoče, da v teh zahtevnih, za vse nas odločilnih gospodarskih razmerah, ne spoštujemo dogovora, da praznikov ne bomo podaljševali oziroma raztegovali in jih spreminjali v bolj ali manj dolge odsotnosti z dela. Ali ne dokazuje prav to dejstvo, da še mnogi ozdi ustvarjajo dohodek na dokaj lahek način, ki jim omogoča tako dolge prekinitve delovnega procesa? Velikokrat uporabljamo besedo solidarnost, a žal največkrat le verbalno, v praksi pa se obnašamo vse drugače, pogosto zelo egoistično. Da se je nerazumevanje za probleme naše dejavnosti razraslo do skrajnih negativnih razsežnosti, delno potrjuje tudi plan sozda za leto 1984, v katerem je tretman trgovine na drobno povsem nevz-podbuden, ne glede na njen velik delež v celotnem prihodku sozda. V planu namreč pogrešamo vse tiste usmeritve, ukrepe in TOZD Grand Hotel Sade ovne organizacije Mercator-Sen zeienjava so se odločili, da s Pohliže spoznajo med seboj. O Sv canju so zapisali takole: »Po ^dejavnosti smo različni, a nas ga Vsernu druži mnogo skupne-1Jr; ^si pripadamo naši samou-go^^i socialistični in bratski Ju-<^ruž' nas članstvo v igL/iS, tisti, ki ji danes s ponosom stg 0 rečemo Titova mladina. Ti-raladine, ki je svoje začetke gradila na temeljih s kivjo prelite' preteklosti in do danes neštetokrat dokazala, da je noben še tako hud sovražnik ne more premagati.« Srečanje samo je imelo tri dele. V prvem delu sta kulturni komisiji obeh osnovnih organizacij ZSMS pripravili recital, posvečen dnevu republike. V drugem delu so se mladi predstavili med seboj. Da ne bi bilo predstavljanje dolgočasno, so se odločili, da to izvedejo v obliki kviza. Tako so se mladi iz hotela Union morali učiti o problemih in delu mladih v Sadju zelenjavi ter značilnostih trgovskega poklica, medtem ko so mladi iz Sadja zelenjave morali vedeti vse o problemih, težavah, delih in nalogah, s katerimi se srečujejo delavci, ki opravljajo poklic kuharja, natakarja, hotelski receptor. Za nameček pa so dodali še probleme hotelske gospodinje. Kviz sam je bil izredno prijeten, tekmovalci pa so dokazali, da so predloženo gradivo marljivo preštudirali. V tretjem delu je bilo ob skromni zakuski še tovariško srečanje. Srečanje je lepo uspelo. Mladi so se dogovorili, da se srečajo še večkrat, tudi na drugih področjih, ter da bodo v prihodnje pritegnili tudi mlade iz drugih sredin v občini in obeh sestavljenih organizacij združenega dela. n ^ novoletni test: ^everite, ali so vaši s°člelavci za napredek l, čas prinaša ir 2 ,nih organizacijski 1 Poslovanja, stalr i' Proizvodnih in V fJ{&mriOV tržnim i j2o na Poslovna poli ^lovnm ° uvaianje 0'CuPalnSuPnprav’ še P ^°slovnike tehnike’ 30 li^tuaTf1 UsPešnosti, al 1 Skl 36’ stabilizačije ki s poti sprememb in napredka vztrajno odrivajo na pota povprečnosti in nazadovanja. Ti obrambni mehanizmi so tako trdoživi, saj vanje trdno verjamemo, da jih je mogoče razkrinkati, če že neprema-gati le s pomočjo posebej premetenih znanstvenih metod. Ena takih je test za presojo napredne usmerjenosti naših sodelavcev, ki ga v nadaljevanju predstavljam kot preizkušeno in zanesljivo sredstvo za razkrivanje vseh nazadnjaških, zakrnelih, fosilnih in bleferskih elementov v SOZD Mercator in okolici. Test temelji na petkratni postavitvi enakega ali vsaj podobnega vprašanja oziroma predloga posamezniku, ki ga želimo testirati. Vprašanje je lahko poljubno izbrano, vsekakor pa mora zadevati kakšno korenito spremembo, ki zahteva bodisi večja finančna vlaganja, ali pa, kar je še bolje, bistveno spremenjeno ravnanje testiranca. Tako vprašanje je n. pr:, »Zakaj odlašamo z uvedbo sodobnega informacijskega sistema v SOZD Mercator ali pa vsaj ne zagotovimo izdelave zahtevnejših računal- niških programov pri kakšni naprednejši Q£D ali znanstveni instituciji, saj jih sami očitno nismo sposobni izdelati?« Test daje najboljše rezultate, če vprašanje petkrat ponovimo v razmaku treh do dvanajstih mesecev. Ni odločilno, kje vprašanja zastavljamo, lahko tudi na cesti ali bifeju. Najprimernejša mesta so vendarle delavski sveti, zbori delavcev, različne komisije in drugi samoupravni organi. Odločilni so seveda odgovori, predvsem tisti, ki razkrivajo testirančev obrambni mehanizem, s katerim se je obdal, da se ubrani grozeči spremembi in hkrati zakamuflira svoj pravi namen. Taki odgovori so predvsem naslednji: 1. Zdaj ni pravi trenutek, da bi se tega lotevali. 2. Za kaj takega bi potrebovali ogromna sredstva, teh pa nimamo niti za najnujnejše stvari. 3. To je prezahtevno za kader, ki ga imamo. 4. To ne bi bilo v skladu s politiko SOZD (DO, TOZD), 5. Zakaj bi ravno mi s tem začenjali, saj nismo poskusni zajci? 6. Smo že prestari za take novotarije. 7. Smo premajhna firma za kaj takega. 8. Direktor (generalni, vodja sektorja, drugi tozdi se ne bo strinjal s tem. Iz Iraka Matjaž Marinček M na bagdadskem sejmu Član revolucionarnega sveta in podpredsednik Iraka Taha Yas-sin Ramadhan je 1. novembra v Bagdadu odprl 20. mednarodni sejem, na katerem je sodelovalo 63 držav. Jugoslavijo je na 660 kvadratnih metrov razstavne površine predstavljalo 48 delovnih organizacij, od katerih jih je Mercator-Mednarodna trgovina zastopala 12. Na razmeroma velikem razstavnem prostoru so pod okriljem Mercator-Mednarodne trgovine svoje izdelke predstavile zagrebška Astra, ljubljanske Kartonažna tovarna, Izolirka, Termika, Lek in Hermes, kočevski Inkop, celjski Emo, medvoški Donit, mengeški File, žalski Juteks, ruški Metalplast, razstavljali pa so tudi tozdi Mercator-Mednarodne trgovine iz Ljubljane. Bagdadski mednarodni sejem sodi med najpomembnejše tovrstne prireditve na Bližnjem vzhodu. Naš ražstavni paviljon je bil v štirinajstih dneh deležen velike pozornosti iraškega radia in televizije. Poleg uglednih političnih osebnosti Iraka so si sejem ogledali tudi predsednik Zveznega komiteja za promet in zveze Mustafa Nazmi, naš ambasador v Iraku dr. Vido Kneževič in drugi. Inventura Inventura - v trgovini popis blaga in zalog, navadno ob koncu leta (Verbinc: Slovar tujk, str. 309) V resnici to niti ni prava inventura - prvič, ker je blago izrazito pisarniško - napake, ki jih srečujemo ob vnetem zganjanju birokracije: drugih pa zato, ker so upoštevane samo zaloge enega tedna. Kolegica me je pocukala za rokav in mi molela pod nos dopis: »Oglej si tole!« Pogledam številke in razočara-no(!) ugotovim: »Saj je čisto v redu!« Kolegičin kazalec se ustavi na besedi likometrov, spolzi dve vrsti niže »za likometer« in še niže »skupaj likometrov« . Spogledava se in kolegica se po-muza: »Misliš, da je to kaj za pojest?« Ubogi kilometri, ki se jim je preveč mudilo, so me spomnili na »valk«, ki odpelje s polurno zamudo pa na »kanjone«, ki naj bi jih nakladali za enega izmed kupcev... Kamioni zaradi tega niso bili prizadeti, malce bolj čudno pa se verjetno počuti kolegica, ki je iz Jelke postala Jebka, ali Marko, ki je nedavno prejel dopis za tov. Mačka... Tudi, »in mu izročite ko-pije,« je dokaj obremenilen ukaz. Naslovi na dopisih so poglavje zase. Med prav zabavne prigodice sodijo prav gotovo Mr. ali Signore ali Mon-sieur, ki je namenjen čisto pravi kolegici, v katere ženskost ni moč podvomiti. Nekaj bolj laskavega je verjetno naslov Slovenija gadje, če upoštevamo za nekoga, ki se odlično znajde, slovensko reklo: »Ta je pa gad!« Primerjava s strupenjačo je lahko tudi manj optimistična. V Jugoinspektu so imeli gotovo podobne občutke, ki so od nas prejeli pošto in na njej prebrali, da smo jih prekrstili v Jugoinsekt ali pa v Vojni ustanovi »xyj<, kjer so kar hitro postali Jojna ustanova. Poznate vic o streljanju rezervnih oficirjev? Tudi v pisarni te lahko doleti kaj podobnega. Ko smo se pogovarjali o volitvah v sindikat, je predsednik povzel besedo in pribil: »Enostavno izbereš kandidate in jih en teden pred občnim zborom obesiš na oglasno desko! « No, hvala lepa, že brez tega se vsi branijo sindikalističnih funkcij! Res, težko si predstavljam, kaj vse bi prinesla inventura skozi vse leto ustreljenih birokratskih kozlov, če se že v enem tednu nabere toliko debelih: Sonja Dolinšek 9. Zakaj bi hiteli, saj tudi v Spodnjem Kašlju tega še nimajo? 10. Kaj ga pa serješ? Toliko časa si že v Mercatorju, da bi že lahko vedel, da se tukaj nič ne da. Na podlagi dobljenih odgovorov se izračuna absolutni koeficient inertnosti (upiranje spremembam) po naslednji formuli: akl = 7 n/g pri čemer imajo izrazi naslednji pomen: akl = absolutni koeficient inter-nosti n = število obrambno'naravnanih odgovorov (od 0 do 5), ki so enaki ali so smiselno enaki zgoraj navedenim in je njihov cilj upiranje spremembam g = gerontološki faktor ali po domače starosti testiranca Konstanta 7 je izračunana tako, da je starostno obdobje, ko je povprečen človek pri najboljših močeh (35), deljeno s številom postavljenih vprašanj oziroma maksimalnim številom obrambno naravnanih odgovorov (5). Skupaj z gerontolo-škim faktorjem konstanta prispeva k eliminiranju vpliva starosti, kar daje koeficientu absolutni značaj (ne glede na starost testiranca). Dobljene rezultate je mogoče sistemiziral v pet skupin: 1. Rezultat nad 1 razkriva testiranca, ki mu podedovana genska struktura v kali zatre tudi najbolj plašno misel na kakršnokoli spremembo. Testiranec bi najrašji ždel v kakšnem kotu in objokoval dobre stare čase, ki jih tako pogreša. 2. Rezultat nad 0,5 do 1 kaže na testirančev strah in nezaupanje do vsega, kar ni zraslo na njegovem inovacijskem zelniku. Ker na njegovem zelniku ne uspeva ničesar razen plevela, poudarja predvsem red in disciplino, če pa red veliko bere, se skriva za meglenimi frazami, ki jih sam najmanj razume. 3. Rezultati nad 0,2 do 0,5 kaže na testiranca, ki se jasno zaveda, da nekaj ni v redu, običajno tudi kaj je treba spremeniti, ki pa mu notranja negotovnost in strah pred rizikom jemljeta pogum, da bi napravil odločilni korak- Ve, pa si ne upa. 4. Rezultat nad 0 do 0,2 kaže na treznega človeka premišljenih odločitev, ki se zaveda, da v današnjem svetu najnevarnejše oklepanje včerajšnjega dne, vendar pa trezno upošteva razmere v okolju, kjer dela. 5. Rezultat 0 kaže na testirance, ki bi radi tudi v resnici kaj spremenili. Ti so najnevarnejši. Cim-prej se jih je treba znebiti. Se posebno opozorilo vsem bralcem, preden se lotijo testiranja. Test načelno ni omejen na določen krog testirancev in načelno ni ovir, da ga ne bi preizkusili na kateremkoli delavcu ali združene-m kmetu SOZD Mercator. V praksi se kljub temu lahko pojavijo težave ali ovire. In pred njimi svarim. m. D. Velik jubilej 60 let kamniške »Ete« Začetki kamniške »Ete« segajo v leto 1983, ko je mali obrat z izrazito obrtniškim načinom proizvodnje proizvajali gorčico, sadne sirupe, kompote in džeme. Lastnica firme je bila Melanija Žargi. V letu 1984 je bilo podjetje nacionalizirano in je v tem letu proizvedlo 91 ton marmelade, 13 ton gorčice in 6 ton sadnega sirupa. Zaposlenih je bilo 10 sezonskih delavcev. Lete 1950 ste se Eti pridružila še obrat v Mengšu, ki je proizvajal kvas, in obrat v Šmarci, ki je porizvajal testenine. Zaradi nerentebilnosti in zastarelosti opreme je bil leta 1963 obrat v Šmarci ukinjen. Lete 1972 je bila v obratu Mengeš ukinjena proizvodnja kvasa, objekt pa je bil rekonstruiran za predelavo povrtnin. Tedanji obrat Ete je stal na prostoru sedanje Metalke v Kamniku. Bil je neprimeren za živilsko industrijo in je tudi na zunaj kazal videz obrtne delavnice. Lete 1961 je podjetje zaposlovalo 62 delavcev, ki so se dobro zavedali, da si lahko le z dobrim in zavestnim delom ustvarijo boljši jutri. Kolektiv se je zavestno odrekel delu osebnih dohodkov in večinoma z lastnimi sredstvi začel graditi nov obrat za predelavo sadja, zelenjave in izdelovanje gorčice - Eta v Kamniku. Gradnja obrate se je začela v letu 1961. Dograjen je bil v letu 1963, slovesna otvoritev novega obrate je bila 7. 12. 1963, V novem obratu Ete je bilo potrebno nabaviti tudi novo strojno opremo. Izboljševali so jo vse do leta 1975. Proizvodnja v letu 1964 je bila samo 1028 ton, v letu 1975 pa 8080 ton. V letu 1968 je bila dozidana nova proizvodna hala, v letu 1973 pa grajeno novo skladišče gotovih izdelkov in polizdelkov v izmeri 2200 m2. Zgrajeno je bilo tudi regalno skladišče polizdelkov. Z novimi objekti in nabavljeno opremo so bili vzpostavljeni vsi pogoji za večjo proizvodnjo teko- Predsednica IO osnovne organizacije sindikata, Danica Zmrzlikar o Etinih 60 letih. Foto: Vesna Bleivveis čega proizvodnega programa in za preusmeritev v predelavo povrt-. nin. Z novo strojno opremo so se izboljševali tudi delovni pogoji delavcev, ki so bili v starem obratu in v prvih letih preselitve v novi obrat slabi. Prvi delavski svet v Eti je bil izvoljen januarja 1950. Delavski svet, najvišji organ upravljanja podjetja, je imel naslednje naloge: proučevanje nalog v zvezi z gospodarskim planom podjetja, dajanje pripomb nanje, vprašanje delovne sile, vzgoja kadrov in notranja organizacija podjetja. Dolenja vas pri Ribnici Maja Hočevar Nova samopostrežba S skormno slovesnostjo in v prisotnosti nekaterih gostov je Mercator-Rožnik, TOZD Jelka Ribnica v petek, 9. 12. 1983 odprl novo samopostrežno trgovino v Dolenji vasi. Trgovina je bila dolgoletna želja krajanov te in okoliških vasi. Do tega dne so se krajani oskrbovali samo v klasični trgovini v Dolenji vasi ali pa v bližnji Ribnici. Ta trgovina zaradi neustreznih prostorov, predvsem pa vlage, ni mogla nuditi tako širokega izbora blaga, še posebej prehrambenega, ki je potrebno za vsakdanje gospodinjstvo. Zato so krajani nove pridobitve še toliko bolj veseli. Prav nezadovoljiva oskrba in stanje, ki ni bilo v skladu z željami in potrebami krajanov ter dejstvo, da se Dolenja vas prav v okolici sedanje nove samopostrežne naglo razvija je odločilo v prid nove gradnje. Razgovore o gradnji so v Jelki začeli v letu 1978. V tem času so se pripravljali tudi na gradnjo nove blagovnice v Ribnici. Zato je ostalo le pri razgovorih, dokler ni v letu 1980 priskočila na pomoč Krajevna skupnost Dolenja vas, ki je krila vse stroške projekta - izdelali so ga v Mercator Investi ter brezplačno dodelila zemljišče, ki je bilo v upravljanju osnovne šole Dr. France Prešeren. Od tega trenutka so se stvari okrog gradnje začele hitreje premikati. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano že lete 1981. Celotno gradnjo in investicijska dela je opravilo SGP Grosuplje, TOZD Ingrad - gradbeništvo Vrhnika, s svojimi kooperanti. Nadzor je opravljala skupina strokovnjakov inženiring. Izvajalci del, dobavitelji opreme ter vsi sodelujoči so svojo nalogo opravili kvalitetno, v dogovorjenih rokih in tudi predračunska vrednost objekte - 16 milijonov din - hi bila bistveno prekoračena. Potrebna sredstva za gradnjo so bila zagotovljena s kreditom in sklada skupnih rezerv skupščine občine Ribnica in s krediti izvajalcev del, dobaviteljev opreme in združenih sredstev SOZD Mercator ter iz lastnih sredstev ribniške Jelke. Stavba stoji na lepem mestu, z dokaj velikim parkirnim prostorom, kmalu pa bo v njej začela delati tudi nova pošte Dolenja vas. Skupna površina trgovskega dela objekte je 237 kvadratnih metrov, čistega prodajnega prostora je 145 m2, ostalo pa so veliki skladiščni prostori ter drugi potrebni pomožni prostori. Trgovina je bila na dan otvoritve Le malo je med nami še članov kolektiva, ki se dobro spominjajo zasedanj prvih delavskih svetov. Ti delavci in naši nekdanji sodelavci - upokojenci, se prav gotovo tudi spominajo, da ste bili takrat delovna zavest višja in delovna disciplina boljša. Delavski svet se je sestajal samo popoldne, vendar kljub temu ni bil nikdar nesklepčen. Izleti kolektiva so bili organizirani s tovornjaki, toplega obroka med delom ni bilo. Kolektiv pa je bil enoten in složen in je prav zato dosegel takšne uspehe. Ko se pogovarjam z našimi nekdanjimi sodelavci - upokojenci, ugotavljam, da prav ta generacija, ki je bila v Eti v obdobju izgradnje in investicij, zaradi česar ni bilo denarja za OD, ki je veliko vlagala v našo delovno organizacijo, za svoj trud in velik prispevek ni primemo nagrajena, saj imajo nekateri naši nekdanji sodelavci - upokojenci zelo nizke pokojnine. Z razvojem delovne organizacije se je tudi število zaposlenih delavcev večalo iz lete v leto. V letu 1948 je bilo samo 10 zaposlenih, v letu 1983 pa je v Eti 395 delavcev. V zadnjih letih delovna organizacija posveča večjo skrb družbenemu standardu zaposlenih. Urejeni so družbena prehrana, letovanje in preventivno zdravljenje delavcev. Sedanje zaostrene gospodarske razmere terjajo, da vsi zaposleni z zavestnim in odgovornim delom premagujemo težave zaradi neugodnih zunanjih vplivov in da poiščemo znotraj delovne organizacije še neizkoriščene možnosti v notranjih rezervah, kar pomeni, da moramo izredno skrbno gospodariti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolagamo. Vse težave pa bomo premagali le, če bomo enotni in če se bomo zavedali, da le z dobrim in zavestnim delom lahko ustvarimo boljše delovne in življenjske pogoje. bogato založena, želja krajanov pa je, da bi tako tudi ostalo. K lepemu videzu notranjosti pa je svoje dodala tudi aranžerka Bernarda Tkalec. Samopostrežba bo poslovala z deljenim delovnim časom, zato so v njej zaposlene samo tri prodajalke. Delavci Restavracije YU - doma v Bagdadu s Sasom Žab jakom (zadnji desno), ki nan> ^ poslal te pozdrave. Vsem delavcem Mercatotsja, uspesno in sredSno leto 1984 želijo delavci Restavracije YU Doma v Baghdadu - Iraq. Kumelj Metkafj Koren Zvone Zupančič Alojzija Petrič Župan Mar jan Muhič Osman Mandli Anton 4. /Raljevic Jure I - I* - E 1 2 4 1 i 4I2 . — 5 3 3 6 1 4 3 L 1 5 4 _j -83 i t 1 25 81 C) Šifra občine KLASIČNE TRGOVINE : TRG VEČJI l 6 Q S n d 3 jf SAMOPOSTREŽNE TRGOVINE A BLAGOVNICE IN VEČJI BLAGOVNICE IN OBJEKTI -- Podatke zbral in zrisal : K HVASTI J_£- Z letom 1962 se je z združevanjem večjih trgovskih podjetij na področju mesta Ljubljane pričelo novo obdobje takratne Veletrgovine Mercator. K podjetju se je priključila vrsta trgovskih podjetij iz vse Slovenije, poleg njih pa tudi nekatera proizvodna in storitvena podjetja. V takratnem času je klasična trgovina že močno zaostajala za sodobno trgovsko mrežo samopostrežnih prodajaln, blagovnic, discontov in podobnih v svetu. Tudi razvoj, pri nas takrat še samostojnih trgovskih podjetij, se je po integracijah hitro obrnil v prid sodobnemu načinu prodaje blaga potrošnikom. Z združevanjem v sestavljeno organizacijo združenega dela je Mercator, na podlagi skupnih dogovorov, uvedel tudi obvezno združevanje sredstev tozdov in delovnih organizacij za graditev novih, večjih in najpotrebnejših objektov. Gradnja manjših poslovalnic je bila skoraj opuščena. Sprva smo pričeli graditi samopostrežne prodajalne. Oblika klasične trgovine naj bi se obdržala le še v težko dostopnih in oddaljenih krajih, predvsem v manj naseljenih. Čas je terjal svoje in posodabljanje blagovnega prometa je zahtevalo še sodobnfJ^ prodajalne - predvsem takšne, v katerih bi mogel potrošnih tako rekoč vse kupit* enem mestu. Samopostrežne trgovine blagovnice, blagovne hiše, disconti in P®d oblike centrov osnovne preskrbe, ki jih v zadnjih letih gradimo, ustrezajo sodobn kupcu, ki se s prevoznim sredstvom pripelje do takšnega centra in nakupi vse, buje. Strokovnjaki se strinjajo s tem, daje gradnja takšnih objektov po kvadratu metru cenejša od drugih, ker so komunalni priključki zelo dragi. Preglednica nam prikazuje gradnjo vseh večjih objektov v vseh občinah, v kat« smo gradili od leta 1962 dalje do danes. Zaželjeni učinki so s takšno usmeritvijo doseženi: potrošnikom nudimo najsolidb6^0 postrežbo, obenem pa stopamo v korak s trgovino v razvitem svetu. Kancijan Hvas™ Poceni zimski oddih Naš vsakdanjik Martina Hudobivnik - splošna služba DS SOZD Mirko Vaupotič - M-Sadje zelenjava »Na svoji zemlji« Za ljubitelje planin, zime in smučanja je večina članic sozda Mercator pred leti skupaj kupila apartma v počitniškem naselju »Kaninska vas« v okolici Bovca. Vsaka od teh je prispevala delež po svojih zmožnostih. Lepi avtobus Apartma je opremljen za bivanje do 10 oseb. Ima kuhinjo, kopalnico, manjši dnevni prostor in dve spalnici. Kuhinja je opremljena z gospodinjskimi aparati in posodo. Prostori se ogrevajo s termoakumulacijskimi pečmi, Topla voda je v kopalnici in kuhinji. Vsa potrebna živila in druga dnevne potrebščine je mogoče nabaviti v Bovcu. Tam je poskrbljeno tudi za zabavo starih in mladih s krajevnimi prireditvami, tam je tudi prijeten disco klub in lep hotel Alp. Počitniško naselje leži v prelepem planinskem okolju z obilo možnosti za prijetne izlete v bližnjo in daljno okolico. Za ljubitelje zimskega športa so prav v bližini lepa smučišča z urejenimi smučarskimi napravami. Zaradi ugodne lege kraja traja sezona smučanja vso zimo do pozne pomladi, čeprav je seveda najlepša smučarska sezona v prvih mesecih leta. Do Bovca vodi lepa asfaltirana casta. Iz Ljubljane v Bovec in nazaj so redne avtobusne zveze. Finančna sredstva temeljnih in delovnih organizacij sozda Mercator so bila v nabavo objekta v Kaninski vasi vložena z namenom, da bi s tem pričeli širiti skupne počitniške prostore za ceneno letovanje delavcev. Pa ne samo to, zbrana in vložena so bila, da bi družinam ali manjšim skupinam omogočili za sorazmerno majhne stroške zimsko veselje in oddih v zdravem in idiličnem okolju. Bovec oziroma Kaninska vas sta v središču naših najlepših planin, oddih v tej okolici tako pozimi kot poleti, bo ostal v nepozabnem spominu. Na podlagi pravic, ki jih ima OZD v sorazmerju s svojim deležem pri nakupu, se kandidati lahko prijavljajo v splošni službi Delovne skupnosti SOZD Mercator, Ljubljana, Aškerčeva 3. Vstopim v avtobus, proga 14. Voznik naglo spelje s postaje. Pogosto, ko avtobus brzi po ljubljanskih ulicah z veliko brzino, ne meneč se pri tem za prestrašene potnike, se nehote spomnim borbene pesmi: Naprej v boj, štirinajsta, juriš.. .! Ozrem se po potnikih, ki so bili že pred menoj v avtobusu. Zelo hitro ugotovim, da je to »lep« avtobus. Sama lepa dekleta in gospe so bile na sedežih. Lepo povprečje jfe kvaril samo starejši možakar, ki si je privoščil sedenje na prostem sedežu. Naj bo. Nekdo mora pokvariti povprečje, sem si mislil. Zakaj so v avtobusu same ženske, sem hitro pogruntal: ura je bila nekaj pred pol osmo in naš administrativni aparat se je odpravljal na delo. Napotil sem se v zadnji del avtobusa, kjer sem nato stal sam. Moj naslednji pogled je bil ponovno namenjen lepim sopotnicam. Kar priznati sem moral, da se v tako lepi družbi že dolgo nisem vozil. Nekatere so se med seboj pogovarjale, druge so bolj zaspano opazovale že na pamet naučeno okolico. Šofer je prav ponosno vodil volan, kot da bi se zavedal, kako pomemben in lep tovor vozi. Po avtobusu je vel prijeten vonj po ženskih parfemih in deodorantih. Človek bi se kar zasanjal in... No, več ne smem zapisati, ker tole lahko prebere tudi moja žena. Zagotovo bi bilo kaj narobe. Spomnil sem se vica o pijančku, ki vstopi v avtobus, se pijano nasloni na drog, se obme k potnikom in reče: »Vi na levi ste norci, vi z desne pa varate svoje žene!« Kako se to konča, verjetno veste. Glede na to, da sva od vseh zasedenih sedežih v avtobusu bila samo dva moška potnika, ta vic tako ne pride v poštev. Avtobus je nato ustavil še dvakrat, trikrat, ne vem niti kolikokrat, ko je na eni izmed postaj vstopila mlada mamica s sinčkom. Kako leto in pol je moral biti star. Pri sebi je imela večjo torbo, ki ji ne bi mogel reči potovalka, a je zanjo, ki je bila drobna po postavi, z otrokom v naročju, bila ogromna. Pogled ji je preletel avtobus in ker ni bilo prostega sedeža, je krenila po hodniku in se oprijela droga pri srednjih vratih. Delovala je precej nerodno, saj se na primer niti ni spomnila, da bi torbo odložila na tla. Očitno je pričakovala, da bo našla prostor, sedla in se lahko bolj posvetila otroku, ki je s čebljanjem zahteval njeno PoZ° nost. Takoj sem pomislil: »Pa ji ^ kdo ponudil sedež?!« Ženski del avtobusa jo je P°^u". dal, nekatere so jo kritično °ffpg ozi I le, celo prenehale govoriti, na*P^ nadaljevale s strmenjem sko okno, kot da bi bile na neve^ kakšnem čudovitem popotoval po neznanih krajih, kjer z vsa^^ sekundo lahko zamudiš kaj lepe# ali pomembnega, in ne na ulici' P kateri se dan za dnem vozijo delo. Bil sem presenečen. me je, da bi jezno zavpil: ali bo kdo odstopil sedež man*lC ' Posebej še, ker je bilo očitno, c je avtobus v hitri vožnji neusn^S no premetaval sem ter tja. PrcOj^l me je starejši možakar, ki je v zadnjem delu avtobusa. Stopil je do mlade mamice, kJ J ni opazila, jo rahlo prijel za rok® i ji ponudil prostor. Pomagal Pl do prostora, ji pridržal torbico- je lahko sedla. Odleglo mi je. Kar ponosen 5 bil, da je ta problem rešil čeprav je bil star in bi večin* P t nic lahko bil kar stari oče. VeO JL no je bil upokojenec in po vlO , sodeč bi marsikatera od damic j .|pj je stala kot on. Nehote se PrJJ|| postavilo trpko vprašanje: ail 3 res takšni? Ali nam je res vs .,i za znanca sopotnika, soseda, nca? In naposled,' ^kak^j vzgoje in pouka o bontonu r‘ našanju v avtobusu 30 deležni otroci teh dam iz avtobusa? Mercator Obiskali smo temeljno organizacijo Sergej Paternost F*reskrba Portorož - Glede na sklep uredniškega odbora, da morajo biti - straneh Nanosa v glasilu zastopani enako vsi tozdi, - čt So v sestavu Mercator-Nanosa, bomo v današnji , ,evilki predstavili tozd Preskrbo Porotorž oziroma - Negove poslovne enote. Zglasili smo se najprej v resta aciji na Belem Križu pri Porto ie Vr' ^>osl°vocije nismo našli, ke: b't' ^°^an’ zal° nismo mogli do 1 nobene informacije o tej po °vni enoti. Sicer pa je znano, dc ^ r-estavracija dobro posluje pred etn v sezoni, ko je več turistov °Poldne imajo več vrst malic opoldne pa kosila in večerje. Prostori so lepo urejeni z ličnimi pogrinjki, pa tudi rož in zelenja ne manjka. Skratka, moramo ugotoviti, da je to lepo urejena in kakovostna restavracija. Naslednja poslovna enota, ki smo jo obiskali, je bil Bistro v središču Jucije, tik ob morskem ka- nalu. Tudi tu nismo našli poslovodje, zato pa smo se pogovarjali s kuharico Albino Bizjak. Ko je izvedela, da smo od glasila, je takoj pripomnila, da do sedaj njihov tozd še ni bil v glasilu, kar pomeni, da delavci berejo časopis predvsem, če so v njem novice iz njihovega okolja. Bizjakova nam je povedala, da je zaposlena v tej enoti že polnih 18 let in da bo prihodnje leto šla v pokoj. Delikatesa Lucija je bila v letu 1982 v celoti prenovljena in povečana zmogljivost kuhinje in poslovnega prostora, tako da sedaj ni več delikatesa, ki je zaradi majhne kuhinje lahko nudila le malice, ampak je pravo gostišče, ki lahko zadovolji tudi zahtevnejšega gosta in je zaradi tega spremenila tudi ime v Bistro. Kot kuharica ima pripombe na funkcionalnost kuhinje, predvsem zaradi pomanjkanja naravne svetlobe. Imajo namreč le neonsko razsvetljavo, ki ni dobra za oči. Motijo jo tudi tlaki, ki imajo prevelike fuge, tako da natakarice ne morejo servirati gostom z vozički, saj bi zaradi tresljajev vse polile. S prenovitvijo lokala se je povečal tudi promet, predvsem v kuhinji, ki je sedaj bistveno večja od prejšnje ter sodobno opremljena. Ob odhodu smo Bizjakovi zaželeli vse najboljše v letu dela, ki ji še ostaja do polne pokojnine. Posnetke poslovalnic objavljamo na straneh Nanosovih vesti. Foto: Sergej Paternost Nanosove vesti Načrtno športno-rekreativna dejavnost Slobodan Milinkovič Izvedbo prevzel sindikat Pobuda vodilnih delavcev in DPO Mercator-Nanosa o uresničevanju načrtne športno-rekrea-tivne dejavnosti je pred kratkim končno dobila »piko na i«. Kolegij direktorjev tozdov je na svoji zadnji seji podprl to koristno akcijo. Uresničevanje bo prevzela sindikalna konferenca DO Mercator-Nanosa, ki bo na prvi naslednji seji določila vse konkretne akcije ter tudi osebe, ki bodo nosilci posameznih aktivnosti. Nabavljeni bodo osnovni športni pripomočki ter športna oblačila in obutev, poskrbljeno bo tudi za zagotovitev športnih objektov in igrišč za vse športne panoge, ki jih predvideva pravilnik o športno-rekreativni dejavnosti v sozdu Mercator. Delovni ljudje Mercator-Nanosa so zadovoljni zlasti zaradi tega, ker bo skrb za izvedbo zastavljenih načrtov prevzel sindikat, ki je nosilec interesov delavcev in na ta način konkretno uresničuje del svojih dolžnosti. Vse kaže, da se bo premik v aktivnosti sindikata nadaljeval v smeri še bolj konkretnega uresničevanja tudi drugih interesov delovnih ljudi v sklopu stabilizacijskih prizadevanj za povečanje vpliva delavcev na področju samoupravljanja, storilnosti dela, boljši organizaciji in učinkovitejšem poslovanju, nagrajevanju po rezultatih dela itd. Pričakovanja, ki so jih izražali delovni ljudje Mercator-Nanosa, se torej uresničujejo. Želeli bi, da se ta trend nadaljuje in da bo tempo še hitrejši. Albina Bizjak, vodja kuhinje v Bistroju Lucija, ki že polnih 18 let pri isti PE zadovoljuje lačne goste. Več kot 130 disciplinskih odločb Sergej Paternost Kako je z delovno disciplino V priloženi tabeli vas bomo skušali seznaniti z delom skupne disciplinske komisije in o izrečenih ukrepih, ločeno po posameznih tozdih in delovni skupnosti skupne službe. Podatki zajemajo obdobje od marca 1982 do konca novembra ■letos. Zanimiva je ugotovitev, da se je število kršitev v zadnji mandatni dobi bistveno povečalo v primerjavi s prejšnjimi, kar gre po vsej verjetnosti pripisati strožji disciplini in večji pozornosti. Prevladujejo opomini in javni opomini. Tudi sklep o prenehanju delovnega razmerja je komisija večkrat izrekla, vendar je v nekaterih primerih izvršitev ukrepa pogojno odložila za čas od 6 do 12 mesecev. Komisija meni, da je še najbolj učinkovit ukrep denarna kazen, vendar morajo biti za izrek takega ukrepa podani pogoji, ki jih predvidevata zakon in pravilnik o dis-ciplinski in odškodninski odgovornosti, zaradi česar ukrepa ni mogoče izrekati v vseh primerih. Nekajkrat je bil postopek ustavljen, to pa zaradi neznatnosti kršitve, večkrat pa tudi zaradi predča- snega odhoda delavca, proti kateremu je bil uveden disciplinski postopek. V dveh primerih je komisija preklicala pogojno izrečem sklep o prenehanju delovnega razmerja. Kakor vidite, je komisija v še nepolnem mendatnem obdobju opravila veliko delo pri urejanju discipline v DO, saj je zasedala več ko 30-krat v posameznem tozdu in izdala več ko 130 disciplinskih odločb. Menimo, da je bil namen kaznovanja dosežen, predvsem v smeri generalne prevencije, saj je najvažnejši cilj komisije, da preprečuje in da izrečeni ukrepi vzgojno delujejo tudi na druge delavce. Ukrepi disciplinske komisije v Mercator-Nanosu od III. 82 do XI. 83 Ukrep TOZD Grosist Trgovina TMI Oskrba Indus Izbira Sadje Preskrba DSSS opomin javni opomin razporeditev na druga dela denarna kazen prenehanje dela . prenehanje dela pogojno postopek ustavljen preklic pogojnega ukrepa 4 4 5 1 3 2 3 3 3 11 1 Izobraževalna tema: temelji elektronike Slobodan Milinkovič Lastnina nad sredstvi za proizvodnjo — usmerjevalec razultatov dela Poljudno pisati o pojmu lastnine ni enostavno." Osnovna ovira je v tem, da opisi ekonomskih kategorij »po domače« skrivajo nevarnost odstopanja od točnosti in se hočeš nočeš sprelevijo v nekaj, kar je samo podobno pravim ekonomskim kategorijam. Zavedam se, da se tej nevarnosti ne morem izogniti in se zavestno spuščam v nekaj, kar bi lahko imenovali bilansiranje med dvema skrajnostma: med suhoparnim naštevanjem in citiranjem ter prevelikim posploševanjem in celo vulgariziranjem. To pomeni, da bo (dobro ali slabo) padlo vse po meni. Ko gre za lastnino, je najbolj pomembno ločiti med dvema osnovnima pristopoma. Prvi je tisti, na katerega vsak od nas pomisli, ko omenimo pojem lastnine: »To je moje in jaz lahko prodam, uničim, šenkam...«. Torej pristop takoi-menovane razpolagalne pravice. Čeprav se ta pristop zdi najpomembnejši, si upam trditi, da je drugi neprimerno bolj pomemben, in sicer ko govorimo o pravici prilaščanja rezultatov presežnega dela. Precej učeno se morda zdi in komplicirano zveni to prilaščanje, vendar gre za čisto enostavno zadevo, ki jo bom poskušal na kratko pojasniti. , V času dnevnega »šihta« (8 ur) vsi pridelamo nekakšen izdelek. Za nas je nepomembno, kakšen je ta izdelek: šivanka ali lokomotiva - osem ur učenja otrok ah osem ur »izdelave neke znanstvene ideje.« Vsi se moramo enako potruditi, da bo vrednost tega izdelka tolikšna, da lahko krije vse naše izdatke za ta dan (hrana, obleka... itd. oziroma tisto, čemur pravimo »lastna reprodukcija - obnavljanje«), To je seveda prva skrb. Ostanejo potem še stroški, ki jih plačujemo za druge potrebe. Ge bi vsak od nas ustvarjal le tolikšno vrednost, ki bi pokrivala prej omenjene stroške za osnovno Sergej Paternost Pravnik svetuje Vračilo posojila Ker se v praksi večkrat ponavlja vprašanje o vrnitvi posojila za stanovanjsko gradnjo ob prenehanju delovnega razmerja, bomo skušali v tem sestavku odgovoriti nanj. Vsa problematika v zvezi z dajanjem posojila za stanovanjsko gradnjo mora biti urejena v ustreznem samoupravnem aktu in posojilni pogodbi, ki jo skleneta OZD kot posojilodajalec in delavec kot porabnik posojila. Tako je v aktu oziroma natančneje v pravilniku o uporabi sredstev skupne porabe v poglavju >• Dodeljevanje posojil za stanovanjsko izgradnjo« določeno, da mora delavec, kije dobil posojilo za stanovanjsko gradnjo, to posojilo uporabiti samo za namen, za katerega je bilo posojilo odobreno. Poleg tega pa je določeno, da OZD lahko zahteva takojšnje vračilo posojila od delavca v naslednjih primerih: - če delavec porabi posojilo nenamensko - če proda stanovanje ali stanovanjsko hišo - če delavcu preneha delovno razmerje na njegovo zahtevo - če delavcu preneha delovno razmerje po disciplinskem ukrepu - zaradi nastopa zaporne kazni. Nas zanima predvsem vrnitev posojila zaradi prenehanja delovnega razmerja na zahtevo delavca. Še predtem pa moramo ugotoviti, da zakon predvideva naslednje načine prenehanja dela., - če delavec pismeno izjavi, da ne želi delati v tozdu in da prekinja delovno razmerje - če se delavec sporazume s pooblaščenim organom tozda da mu preneha delovno razmerje. Kot vidimo, sta dejansko dva načina prenehanja delovnega razmerja, ki ju v praksi skoraj ne ločimo, a sta bistveno različna-Le na podlagi pr\’ega načina prenehanja dela, to je na podlag pismene izjave delavca, da ne želi več delati v tozdu in da prekinja delovno razmerje, je mogoče od delavca zahtevati vrnitevposojiia v celotnem znesku. Če pa preneha delovno razmerje na drugi način, to je na podlagi sporazuma med delavcem in tozdom, tedaj ni pogojev za izterjavo posojila v celotnem znesku, kljub temu, daje v posojilni pogodbi določilo, s katerim se »delavec’zaveže vrniti posojilo v enkratnem znesku v primeru prenehanja delovnega razmerja po lastni izjavi ali krivdi«. Pri tem moramo poudariti, če preneha delovno razmerje sporazumno, bi morala stranka v sporazumu opredeliti obveznosti iž posojilne pogodbe, zlasti pa glede vrnitve posojila. Končna ugotovitev je, daje potrebno pri prenehanju delovnega razmerja, predvsem ko gre za vrnitev stanovanjskega posojil3' uporabiti pravilen način prenehanja delovnega razmerja, s katerim b )0 ' končni Uniji vse vrti okrog Pre ^ nega dela in presežne vredno5’ _______________________ Nadaljevanje na 13. ----------------------- % en0 ^utk, Prijazni točajki Karmen Peric in natakarica Sonja Zajc Notranjost kuhinje v Bistroju Lucija s kuharico Albino Bizjak in njeno pomočnico. Pet ur za veselje in klepet Mile Bitenc 250 jih je prišlo Ko se v izložbah in trgovinah med dekoracijo pomešajo snežinke in dedki Mrazi, potem to zagotovo daje vtis, da se bliža Novo leto. Tudi dvorana v domu JLA v Ljubljani -čeprav že 8. decembra, je bila okrašena v novoletnem vzdušju za že tradicionalno srečanje upokojencev Mercator-Rožnika. Kakih 250 jih je prišlo; he le iz Ljubljane, tudi iz okolice, z Vrhnike in Litije, Pa iz Domžal in Logatca. Zato, da se vsaj enkrat na leto vidijo, da se srečajo in °b tem poklepetajo, se po-yeselijo, zaplešejo, zapojejo. Da, tudi ubrana pesem se je oglasila' od velikega omizja in tudi to priča, da so takšna srečanja, čeprav le enkrat na leto, potrebna, težko pričakovana. Zaživelo je plesišče, ob družabnih igricah je bilo za žvrhano mero smeha. Skratka, bilo je prijetno in tistih pet ur in nekaj minut je kar prehitro minilo. Ob takšnih srečanjih se spodobi, da naši nekdanji sodelavci vsaj v nekaj besedah slišijo o delu v novem letu, pa tudi o načrtih za naprej. O vsem tem jim je spregovoril direktor Mercator-Rožnika, Jože Čandek, ki je, tako kot tudi Alenka Tomažin v imenu sindikata, zaželel srečno in zdravo novo leto in nasvidenje ob letu dni. Razstava v Mercator Turistu Mile Bitenc Okrasne sveče, slamnate zvezdice V petek, drugega decembra zvečer, je bila v Mercator Turistu na Tavčarjevi 6 v Ljubljani zanimiva otvoritev razstave okrasnih sveč in okrasnih izdelkov iz slame. Zanimiva zato, ker se je ob otvoritvi dogajalo nekaj več. Tisti večer je bila naša turistična poslovalnica kar premajhna za vse vabljene goste. Lepo pripravljena razstava okrasnih sveč in izdelkov iz slame je vzbudila med obiskovalci veliko zanimanja, pa tudi seveda spremljajoče dogajanje. Pe- smi Nika Grafenauerja je recitirala Meta Malus, za glasbeno podlago pa je s citrami poskrbel Miha Dovžan. Sonja Kogovšek je povedala, da se z izdelavo okrasnih sveč ukvarja zadnja štiri leta. Njeno hotenje, da ustvari nekaj posebnega, nenavadnega, da izdelku doda poleg oblik tudi svoje barve. Tokrat so to odtenki zelene in »bež«, ki soji, kot sama pravi, najbolj pri srcu, so značilne za njeno ustvarjalnost. Ljubezen do takšnega dela in šola za oblikovanje sta iz mlade Sonje Kogovšek, ki ima svojo »delavnico« v Kladezni ulici v Ljubljani, izdelke pa prodaja Interier, napravila za pravo mojstrico. Majda Mavri je potarnala, da je za njene izdelke težko dobiti pravo, dobro slamo. Iz nje izdeluje okraske v obliki zvezdic, ki so lično izdelane in posebej primerne za novoletno dekoracijo. Ponekod doda še majhen storžek, kapico želoda ali kaj drugega - vendar le tisto, kar daje narava. V kombinaciji s slamo nastane pod njenimi spretnimi'rokami Majde izdelki, ki so lični in primerni za okras še tako zahtevnega človeka. Majda Mavri je naša sodelavka, zaposlena v računovodstvu tozda Contal. Njeni izdelki so naprodaj v Inter-ieru nasproti Magistrata. Ce vas kdajkoli pot zanese v središče Ljubljane, se mimogrede ustavite v Mercator Turistu. Ce že ne potrebujete turistične usluge, si oglejte razstavo. V Mercator Turistu skrbijo za to, da so njihove razstave privlačne in nekaj posebnega. Nanosove vesti iž^braževalna tema: temelji elektronike °t>oc?arj Milinlcovič Lastnina nad sredstvi za ^boizvodnjo ^ Usmerjevalec razultatov dela a- ie ga^sak v; ,g.J{iravlia] namreč najraši sam [0'tečnostjo *em c^om oziroma s to as N£ ,k< pr(^°^agi lastnine nad sredstvi 'je^stii ‘zvodnjo si je kapitalist pri-vteo ,,,.avjco upravljanja s to pre->2'Lgovn - nostj°- Delavcu izplača mezdo, ostalo pa tera Jf Po svoji presoji. Vendarle 'Tteitai; 0P°zoriti, da v sodobnem 1?rnu zadeva le ni tako eno-riljše Crn° - bela, kot smo zaradi kn0 Razumevanja poenostav-^tku^azah. V sedanjem tre-fte teko kapitalist kot dela-s Whr, Rteja kolektivna. Kapitali-P°djetje je danes last »ko- j^UVa - ------------ [tevila h kapitalistov - velikega R je ^ ,eteičarjev. Na drugi strani eku avec enako organiziral v ■ ne gu,*’ ki celo delovne pogod-teak več kot posamezni, hivno° teko imenovane »ko- kot^Pogodbe.« 'očjn i 1Rno> je tudi na tem po-Ki °teš nočeš prisotna ko-JMred0y ^a nasprotujočih si na- 'težavnih ^ eliko panog je, ki so t?cializaH-Upravlianiu’ kar vocii L^kakn? 30 Pr°cesa dela. ?uOesLPa države v kapitali-Jtealizmu et5° pačiti z državo v fteva. v ni, (na] bl ščitila) taka [teši kani?^eT Primeru so to in- 5bbe(kapitalistov) in risu— ne, v drugem pa ^Vske, ga razred, za-de- a- Iz našega poeno- stavljenega zornega kota je vsebinsko pomembno tole: Kapitalist oziroma kapitalistična država si prilasti pravico upravljanja s presežnim delom. Odtuji (odvzame, ukrade) presežno delo delavcu in upravlja z njim. Delavec nima vpliva na lastno delo in rezultate tega dela. Socialistična država v t. i. realnem socializmu v imenu delavskega razreda predpisuje način uporabe presežne vrednosti, jo usmerja pretežno v državni proračun (celo amortizacijo), od koder se potem razdeljuje v različne namene. Še vedno pa ostane tako, da je presežna vrednost odtujena delavcu in da o njej odloča državni aparat. Sredstva za delo resda niso več last kapitalista ali kapitalistične države, ampak socialistične države. Tukaj je torej državna lastnina v socializmu osnova za prilaščanje pravice do odločanja o presežni vrednosti oziroma o rezultatih dela. Kako je pri nas? Ali je naša družbena lastnina nekaj kvalitetno novega in če je, zakaj? Zakaj V neposredni bližini prenovljene delikatese je tudi večji Market Lucija. rečemo, da družbena lastnina nad sredstvi za delo porpeni, da je tudi dohodek družbena lastnina odn. lastnina vseh in nikogar? Pomeni to, da tisto, kar sem ustvaril (zaslužil) »je moje in ni moje« oziroma je last celotne družbe! Čudno se sliši, vendar je res! Takoj bomo videli, zakaj ta naš dohodek (rezultat dela - potemtakem potrebnega in preseženega dela) ima dvojni obraz. Analizirajmo našo pretežno dejavnost - trgovsko. Blago je naš končni izdelek. Mi ga, kot že vemo, nabavimo, uskladiščimo in prodamo (zelo poenostavljena in groba opredelitev naše dejavnosti - zadostuje za naš namen). Viri sredstev za opravljanje naše dejavnosti so lastni in tuji. Lastnih sredstev je vse manj (približno 16%) in smo prisiljeni najemati posojila (84%). Čigava so tuja sredstva - posojila? Denar (občanov, delovnih organizacij itd.) zbirajo banke v obliki hranilnih vlog, vlog na vpogled, vezanih vlog ipd. Banke imajo predpisane obvezne rezerve in skrbijo, da lahko zagotovijo denar za vsa potrebna izplačila (tekoča likvidnost bank). Ostanek denarja banke plasirajo med ostalim tudi v obliki posojil (spomnimo se naših 84% virov sredstev)! Kaj to pomeni? Sredstva varčevalca in drugih suficitarnih ekonomskih celic - tistih, ki več zaslužijo kot porabijo - družba preko bank preliva v deficitarne ekonomske celice, tiste, ki manj zaslužijo kot porabijo. Vprašanje obrestne mere ni predmet tega prispevka in o njej ne bomo razpravljali. Poslujemo torej z družbenim denarjem. Jasno je potemtakem, da za dohodek nimamo nobene pravice reči: to je moje in bom jaz delal z njim to, kar se mi zahoče, nikomur nisem odgoroven za smotrno uporabo dohodka. Zavedati se moramo dejstva, da je dohodek hkrati rezultat našega dela in dela tistih drugih (govorimo o družbenem delu), ki so višek svojega dohodka preko družbe (banke) usmerili k nam, da moremo ta »svoj« dohodek sploh ustvariti. Toliko torej o dvojnem obrazu dohodka in o tem, zakaj je dohodek družbena kategorija ter zakaj v na- šem sistemu govorimo o družbeni lastnini nad sredstvi za proizvodnjo in dohodkom. Dolžni smo torej upravljati s tem dohodkom v skladu z družbenimi smotri in interesi, ne pa na podlagi egoističnih interesov in hotenj. Zaradi tega si ne moremo privoščiti, da si delimo osebne dohodke, kolikor se nam zahoče, da nam ni mar, ali bo v tem ali onem skladu kaj denarja ali ne, ali bomo jutri lahko zamenjali rabljena delovna sredstva (enostavna reprodukcija) oziroma nabavili še nova (razširjena reprodukcija). V našem sistemu družbene lastnine nad sredstvi za proizvodnjo lahko govorimo o tem, da je družba (delavci, delovni ljudje) tista, ki »predpisuje«, kako se bo uporabljala potrebna in presežna vrednost! Od tega, kako se uresničuje zamisel, da družba oziroma tisti, ki ustvarja vrednost, tudi upravlja z njo (vsi skupaj in vsak posamezno), odvisna je tudi stopnja odtujenosti odločanja o potrebnem in presežnem delu. Če se zamisel ne uresničuje ali se le delno uresničuje, se dogaja, da prihiti na pomoč veliko takih, ki bi radi pomagali delavcu, neposrednemu proizvajalcu potrebne in presežne vrednosti, pri upravljanju z njo. Od teh »pomočnikov« sta za naše razmišljanje najpomembnejša dva: država, in skupinsko lastninski konglomerati. O tem v naslednjem prispevku. Nanosove vesti Nanosove vesti, priloga časopisa Mercator, glasila delavcev in kmetov SOZD Mercator Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik priloge Sergej Paternost (telefon: (067) 21-441) Nazdravimo ob Novem letu Briški Rose iz Goriških brd Goriška brda so najzahodnejše področje Slovenije in Jugoslavije, ki meri približno 5200 hektarov; od tega je skorajda 2000 hektarov vinogradov. Kamor seže oko, povsod trta pri trti. Koliko skrbnega dela je treba, da se jeseni v sod pocedi dobra kapljica, vedo le vinogradniki. V kraju, pred katerim stoji tabla z napisom Dobrovo, je velikanska vinska klet, za katero pravijo, da je največja proizvodna klet v Sloveniji. Od tam pritečejo le dobra vina, vina z geografskim poreklom. O velikosti kleti priča podatek, da vanjo lahko spravijo kar 1800 vagonov vina. Področje Goriških Brd ima ugodno zemljepisno lego; pravšnja sta tako konfiguracija tal kot tudi vremenski pogoji. Vse to seveda prispeva h kakovosti vin. Stiskajo jih v kleti Dobrovo, s proizvodnjo grozdja pa se ukvarja kar 1230 zadružnikov. Vina, ki pritekajo iz goriških preš Največ je rebule, sledijo pa merlot, tokaj in beli pinot. Med dopolnilne sorte vin štejejo malvazija, sauvignon in rizling od belih, od rdečih pa kabernet-sauvignon, re-fošk in barbera. Poleg naštetih sort lahko z mešanjem dobijo tudi druge, različne vrste vin. Prav v teh dneh prihajata na prodajne police dve novosti. To sta Namizno rdeče vino in Briški Rose. Briški Rose je kakovostno vina, predelano iz briških rdečih sort grozdja in negovano na poseben način. Kisline so zmerne. Najprimernejša temperatura za serviranje tega vina je 12° C. Namizno rdeče vino je tudi novost, ki bo zaradi kakovosti in cene navdušila prenekaterega ljubitelja vina. Namizno jdeče vino je vino z geografskim poreklom in ravninskih predelov Goriških Brd„ kjer je masovna proizvodnja grozdja. S sortiranjem grozdja pri prevzemu so prišli do nove vrste vina - do namiznega rdečega, ki ga pijemo predvsem pri jedeh na žaru, svinjskem mesu in zelo pikantnih sirih. Vino je zares namenjeno širokemu krogu potrošnikov, o čemer govori tudi cena: le 49,10 din za liter. Nazdravite Novemu letu z novim vinom - Briški Rose Izid nagradnega žrebanja križanke Do roka smo na naš naslov prejeli 813 pravilnih rešitev. Nagrade Dekorja prejmejo po pošti naslednji izžrebanci: 1. Zajec Tončka, Mercator Sostro, C. druge grupe odredov 63, Ljubljana 2. Urbančič Francka, Mercator, Tržaška 37/B, SP, 61000 Ljubljana 3. Peternel Adolf, Mercafor-KGZ Sora Žiri, 64226 ŽIRI 4. Bokal Marko, DS SOZD Mercator, Aškerčeva 3, Ljubljana 5. Kovač Dragi, DS SOZD Mercator, Aškerčeva 3, Ljubljana MERCATOR r- Velika novoletna nagradna križanka Mercator Za novo leto smo za vse reševalce pripravili večjo križanko SOZD Mercator. Nagrad bo veliko, več kot običajno, saj jih prispevajo vsi sodelujoči ter studio za ekonomsko propagando, število nagrad pa naj ostane presenečenje. Ker bo nagrad veliko, pričakujemo veliko rešitev, ki jih pošljite do 10. januarja 1984 na naslov: Mercator, Studio za ekonomsko propagando, Breg 22, 61000 Ljubljana. ' Maja Hočevar t>s. Uspešna Konditorjeva akcija »krof< Mile Bitenc Kako se sladkamo Ljubljančani J»F 2- .v O S-A 1 D A -te E3-- NAT O S 5 E K O ? AK:- P O Tst N ^ STA DAM =V \ t Es!A i)E tIPIn ' L E L A [Sp V ! C W.:.- L L W- I K K 0 R. | J M—>M A 1 o L K ,\|D s? A L pvp r t£“ a d ••s L E fcMft 1 ■S O K. A p ( ¥“--T-MATE u h 1 ■'■—Ate kjft “ Sfer V O L A A1 P l |£ A K S KOCI NA 1 N A MSfe >K E R A IM : K Ah-3? Ki -virr a v i N 6“ K L §£ S P E v SAKI 1 ■ A |0 L 1 N]S*“E K A '-"T AklMSteS v‘N A- Č E T 1 RJ KUPON ZA POŠILJANJE KRIŽA I M I | Ime in priimek. I I S ^1 Naslov iz delovnega mesta , S ko DO ali TOZD ?ko obvezno pripišite - Nagr^ križanka, sicer rešitve, cep L. križanka, sicer re--- bo pravilna, pri žrebanj bomo upoštevali. Opozorila na neugoden položaj trgovine V torek, 13. decembra, je tozd Grosist (M-Velepre-skrba) v Ljubljani obiskal član predsedstva CK ZKS, Stefan Korošec. V razgovoru, ki je sledil ogledu Predstavniki sozda so gosta po-blagovnega centra, so bile osred- sebej opozorili na neugoden polo-nje teme povezovanje trgovine s žaj trgovine, kjer se prav s politiko proizvodnjo in razporejanje ter delitve sredstev za osebne dohod-oblikovanje skupnega dohodka in ke vpliva na poslovne rezultate in prihodka, zakonodaja s področja pa na izreden skok, ki ga je Merca-oblikovanja cen ter povsem kon-' tor kot celota dosegel v izvoznih kretna politika delitve sredstev za prizadevanjih. osebne dohodke. Vesna Blehveis Druga sednica izvršnog odbora Formiran predlog plana za 1984. godinu Osnova za formiranje predloga plana za 1984. godinu bili su stručno obradjeni predloži plana SOUR i plana Radne zajednice za 1984. godinu, a koji su bili obradjeni u javnoj raspravi. To je i bio razlog zbog koga izvršni odbor radničkog saveta SOUR nije imao težak posao pri formiranju predloga. Svi predloži, primedbe, gledišta pa čak i zahteve za'uključivanje svih mogučih objekata i objektiča u plan, pažljivo so analizirale stručne službe u radnoj zajednici SOUR i radnoj zajednici Interne banke. Svaki (ne)odobreni predlog dobio je svoje stručno obrazloženo »da« ali »ne«. Pored nekoliko formalnih promena (neuskladje-nost ili ne preciznost brojačnih podataka) osnove su dobile i nekoliko promena sadržaja: povečanje internog prometa SOUR na področju prodaje, zadaci na področju elektronske obrade podataka su navedeni i kvantificirani, promenjen je procenat udruživa-nja sredstava amortizacije za one organizacije koje same pokrivaju gubitke, promenjena je predračunska vrednost investicija, koje že biti finansirane iz udruženih sredstava, promenjena je i količina sredstava koje su usmerene u udruživanje izvan sistema SOUR. Po predlogu bi trebali da imamo u 1984. godini 1,38 milijarde dinara za investicije. Zahtevi za promenu opsega sredstava za rad i razvoj komercijalne službe u radnoj zajednici, takode nisu ostali brez rezultata: procenat doprinosa za finansiranje komercijalne službe u 1984 godini manji je za 10%. Ako uzmemo u obzir organizacij sku promenu (u komercijalnu službu je integrirana i služba ekonomske propagande) bilo je nužno i osigu-ranje sredstava za taj novi deo ko- mercijale, tako da su u konač^o . zbiru, sredstva za komercij3^ j sektor u novom sestavu poveč^ [ za 17%, u odnosu na 1983. godi11,' Planu o intemoj realizaciji r° nog prometa za 1984. godinu, K . sastavnom delu planskog akta, /‘j. , je posvečena veča pažnja. Taj P1?: j se ionako uskladuje i oblikuj3 ° • rektnim dogovaranjem član1 SOUR. U diskusiji o tom planu!' . ipak, palo nekoliko ne baš 1 nih reči u vezi sa našom medup0 nom saradnjom, sitničaren]3^’ negledanjem dalje od sopstven nosa, i zatvaranja u uske inter®rn »OOUR-skog baštovanluka«- ^°-bi ocenjivali po jestkosti n31 .KiH n3 primedbi, jedi bi bilo dovoljn?'; samo za bašte nego i za cele n]iv Možda bi bilo bolje da se na P dručju tog našeg »OOUR-sog štovanluka« ponašamo po narodnoj: ne budi med da te P°! de svet, ali ne bodi ni jed da ješ svet! Prevod s 1. stran1' ILfiHtlkOV*1 KORŠ sporoča Mirko Vaupotič, M-Sadje zelenjava 7. zimska mercatoriada bo v bližini Čabra Pred nami je že 7. zimska mercatoriada - tekmovanje delavcev in združenih kmetov SOZD Mercator v zimskih športnih panogah - veleslalomu in tekih na smučeh. 7. športne igre bodo na smučišču, imenovanem Rudnik Tršče v bližini Čabra, in sicer teden dni po končanih zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu, 25. februarja. O samem programu prireditve boste seznanjeni kasneje. Današnje obvestilo je razpis za prijave na tekmovanja v posameznih disciplinah. KORŠ razpisuje naslednje športne discipline in posamezne starostne kategorije: Veleslalom 1. moški i A do 30 let (rojeni 1954 in kasneje) B od 31 do 40 let (rojeni od leta 1944 do 1953) C od 41 do 50 let (rojeni od leta 1934 do 1943) D nad 50 let (rojeni leta 1933 in prej) 2. ženske A do 30 let (rojene leta 1954 in kasneje) B od 31 do 40 let (rojene od leta 1944 do 1953) C nad 40 let (rojene 1943 in prej) Tek na smučeh Tudi pri teku na smučeh so tekmovalke in tekmovalci prvič razvrščeni v iste starostne kategorije kot v veleslalomu: 1. moški A do 30 let (rojeni 1954 in kasneje) B od 31 do 40 let (rojeni od leta 1944 do 1953) C od 41 do 50 let (rojeni leta 1934 do 1943) C nad 50 let (rojeni leta 1933 in prej) 2. ženske A do 30 let (rojene leta 1953 in kasneje) B od 31 do 40 let (rojene leta 1944 do 1953) ' C nad 40 let (rojene leta 1943 in prej) Za vsa tekmovanja velja še sledeče: - za prva tri mesta v posamezni starostni kategoriji se podeljujejo medalje - tekmuje se posamično in ekipno - ekipno je organizirano tekmovanje moških in ženskih ekip - točkovanje uvrstitev v posamezni starostni kategoriji se izvede po »FIS« sistemu in sicer: prvi prejme 25 točk, drugi 20, tretji 15, četrti 12 in nato do petnajstega mesta po točko manj. Prijave sprejema KORŠ na naslov: SOZD Mercator, za KORŠ, Aškerčeva 3, 61000 Ljubljana, do vključno 15. februarja. V prijavi navedite ime in priimek tekmovalca, letnico rojstva in kate- gorijo, v kateri bo tekmoval. Telunovalce v posamezni kategoriji razporedite po kvaliteti smučanja, ker boljšim tekmovalcem tako omogočite boljšo štartno številko. Sedma sednica koordinacionog odbora sindikata Priprema ocene rada Sa jedva skupljenim kvorumom su članovi koordinacionog odbora sindikata SOUR Mercator ocenili prednacrt plana SOUR za 1984. godinu i prednacrt zajedniČkih osnova i merila za raporedjivanje do-hotka i raspodelu sredstava za lične dohotke i zaje-dničku potrošnju u SOUR Mercator. Skorajšnji kraj mandata zahteva, medjutim, pažljive pripreme ocene vlastitog rada i svih postupaka koji su u vezi sa pri-premama godišnjih opštih zborova. Zanimljivija od ocene prednacr-ta plana razvoja SOUR u 1984. godini, bila je diskusija o kvalitetu planiranja, koje bi moralo početi u osnovnim organizacijama. Potpu-no jasno i direktno bila je izrečena misao da bi SOUR-ska opredelje-nja razvoja i svih aktivnosti za njegovo ostvarivanje, morala konkretno oživeti u planovima i delat-nostima članica SOUR. Sada je, po mišljenju nekih učesnika u diskusiji, stvar potpuno suprotna: plan SOUR je samo nešto malo kvalitetniji zbir planova OOUR. Opreznost pri planiranju, a takode i podleganje svim mogučnim i ne-mogučim lokalnim (ne) prilikama, jasno se odražava u planovima osnovnih organizacija. Pritom moramo napomenuti da je opreznost u planiranju, realno gledano, uslovljena velikim brojem objektivnih okolnosti na koje, ma koliko to želeli ne možemo da utiče-mo. Čak iako lokalnim interesima ponekad i priznamo status objek-tivnog, crvena nit plana OOUR mora biti traženje zajedničkog interesa i razvoja SOUR. Jednoglasno izrečeno pozitivno mišljenje o prednacrtu planskih dokumenata SOUR za 1984. godinu, prethodno je zahtevalo i nešto razprave, naročite o delu plana o zapošljavanju, kretanju ličnih do-hodaka i solidarnosti u SOUR. Sva ta pitanja bila su obradivana i ocenjivana u svetlu aktivnosti sindikata za reševanje pitanja zapoš-Ijavanja povezanog sa produktiv- nošču rada. Pritom je važno naglasiti da samo traženje unutrašnjih rezervi isključivo upotrebljavajuči ograničenja, nije pravo rešenje. Povečavanje zapošljavanja u funkciji povečanja produktivnosti rada je ono, našta bi trebalo staviti poseban akcenat. Razmišljanja o politici na področju razpodele sredstava za lične dohotke i solidarnosti u slučaju smetnji u poslovanju, dovela su do potrebe za konkretizacijom opredeljenja, koja bi onda uneli u zajedničke osnove i merila za razporedi vanj e dohotka i razpodelu sredstava za lične dohotke i zaje-dničku potrošnju u SOUR. Pritom je otvoreno i pitanje uloge takvog planskog akta SOUR, ne samo u sistemu i kada budu zaživeli gran-ski sporazumi o razporedi vanju dohotka i razpodeli sredstava za lične dohotke i zajedničku potrošnju, nego i pitanje o čemu i koliko smo na tu temu u SOUR spremni da se sporazumevamo i dogovara-mo. Na ta pitanja diskusija nije uspela da odgovori, izuzev sporadičnih zahteva za izradu nekoliko probnih modela, kao npr. modela minulog rada. Koordinacionom odboru sindikata u 1984. godini ističe mandat. Ključ za sastav odbora je poznat. Treba nači prave ljude i obezbedi-ti kontinuitet rada. Prihvacen je predlog po kome bi trebalo neke od dosadašnjih članova odbora, koji su u dosadašnjem radu dobro obavljali svoje dužnosti, ponovo evidentirati kao moguče kandida- te, a nove članove bi trebalo 1 e]e. ma pažljivo izabrati. ZadataK-veoma aktuelan, jer su u tokUV preme na opšte zborove Evidentiranje kandidata za ve koordinacionog odbora mandat 1984-86 je jedan od t3_, čih zadataka. Ne zaboravimo gaj Ovu sednicu je koordinat • k3° odbor sindikata iskoristio 1 n. mogučnost da se zahvali za -.j. godišnju plodnu saradnju i s%To-lački doprinos, drugarici Mir1^. lov, sekretaru Republičkog oCLj, sindikata radnika u trgoj^. Drugarica Frolov je penziorus^j Zamenio ju je drug Rudi Za j koga su predstavili baš na sednici. ovci Prevod s 1. str ,.jf Slobodan Milink0 is/lercatof Glasilo delavcev in zdrtd^ nih kmetov SOZD Mercator, ' suh. o., Ljubljana, Aškerčeva ’ Izdaja Center za obvešča*« SOZD n Uredništvo: Aškerčeva ' Ljubljana ■ Ureja uredniški odbor: stina Antolič, Jože černosa* Sonja Dolinšek, Sergej nost, Anton Kočevar, Nada b htar in Mirko Vaupotič . Odgovorni urednik Jaro F* vak (telefon: 221-044) , Novinarka Vesna Blei'V® (telefon 221-010) , Tajnica redakcije Katja Je novec (telefon: 221-010) Tehnični urednik Dušan b" jovic Oblikovna Novak Tisk CGP Delo zasnova Oproščeno temeljnega da Naklada: 12.000 izvodov