SWT fo^esM itmwlikfr stane 20 v.
m. stevükft.
Maribor, dne 7. marca 1918.
52. let
List ljudstvu v pouk in zabavo.
i^alauvb?k cetrtek vel)a ,s P°stnl"° vred 'n v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 8 K, po leta 4 K in za četrt leta 2 K. - Naročnina za Nemčijo 8 K, za druge izvenavstrijske dežele 8 K. Kdor hodi sam po njega, plača na leto samo 7 K. - Naročnina se pošilja na: Upravnistvo „Slovenskega Gospodarja« v Mariboru. - List se dopošilja do odpovedi. - Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. - Posamezni listi stanejo 16 vin. - Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. - Rokopisi se ne vračajo. - Upravništvo: Koroška cesta štev. 5 sprejema
naročnino, inserate in reklamacije.
Z» inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 48 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 36 vin. Za večkratne oglase primeren popust V oddelku „Mala naznanila-
stane beseda 10 vin. — lnserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Mir z Rusijo.
Na pustno nedeljo, 10. februarja, je Trookij v Brestu Litovskem izjavil, da je za Rusijo končano vojno stanje ter da se pričenja mirovno stanje. Na tretjo postno nedeljo, dne 3. marca, ob 5. uri popoldne, pa je boljševiška vlada po svojih zastopnikih v Brestu podpisala mirovno pogodbo z vsemi dodatnimi pogodbami.
Tri tedne, ki ležijo med tema za Rusijo usodnima nedeljama, pa je Nemčija porabila za to, da pripravi in izvrši vojaško prodiranje v Livonsko, Estonsko in druge pokrajine in tudi v Ukrajino, ki je n samo nemško, marveč tudi avstrijsko armado poklicala na pomoč. Nemško vojaštvo je na severu prodrlo do političnega okrožja Petrograd, v Ukrajini pa do mesta Kijev, ki so ga zavzele nemške in ukrajinske čete, naše čete pa so zasedle ukrajinsko obmejno pokrajino Podolijo. Plen, ki so ga na nenavadno in neverjetno lahki način ugrabile nemške čete, je velikansk. Saj se jim na prodliralnem pohodu ni u-stavljala ruska armada, ker nekdaj tako slavljene in junaške armade ni več. BoljŠeviki so jo prej razkrojili in razorožili. In ko so Rusijo razorožili in tako oslabili, da stoji pred vsem svetom kakor razgaljena. do smrti bolana sirota, so začeli z Nemčijo in njenimi zaveznicami mirovna pogajanja.
kega prebivalstva. Pa to še ni vse. O, usodi Livon-ske in Estonske še ni izgovorjena zadnja beseda, V nemškem državnem zboru so tudi nekdaj še precej z-merni poslanci zahtevali, naj se ti dve pokrajini. k Nemčiji če ne priklopita, pa vsaj prislonita. Kar pa Nemec enKrat na se prislone, tega ne da več izlepa nazaj. In še to ni vse. Tudi Turčija je začutila svojo moč napram oslabljeni Rusiji ter je zahtevala m tudi v mirovni pogodbi dosegla, da mora Rusija v Mali Aziji svoje čete umakniti ne samo iz zasedenih turških pokrajin, marveč tudi iz ruskih pokrajin E-rivan. Kars in Batum, kjer prebiva ubogo, stoletja cd mohamedancev preganjano krščansko prebivalstvo, ki je pod rusko vlado vendar dobilo nekaj zavetja. Od zdaj naprej pa dlo teh dozdaj svojih pokrajin Rusija nima več oblasti, marveč Turčija v sporazumu s tamošnjim prebivalstvom. Kakšen bo sporazum mohamedanskega Turka do krščanskega Armenca, je znano iz krvave zgodovine teh krajev. Tako so bi v Brestu Litovskem pošteno razdelili kožo ruskega medveda
Po mirovni pogodbi v Brestu Litovokem z dne 3 mar^a izgubi ruska država u -.voje^a nekdanjega državnega gospodstva Ukrajino, Poljsko, Litevsko in Kuronsko, torej vso tisto ozemlje ob robu, s katero *e nekdaj mejila na Avstrijo in Nemčijo. Rusija v bodoče ne bo več nam soseda in tudi Nemčiji ne; v-mes bodo samostojne države, kojih samostojnost bode kajpada določila in predpisala Nemčija v sporazumu z Avstrijo. Na severu in zapadu je Finska postala samostojna država, neodlvisna od Rusije. Tako izgubi nekdanja ruska država svoje najlepše in najrodo- j vitnejše kraje in 50 do 60 milijonov prebivalcev, po- i temtakem več kakor polovico vsega svojega evropo-
-~	' ~	Naša sodba o „dosledni
in močni" politiki Cerninovi je znana in mirovna po godba z Rusijo jo potrjuje kot resnično. Vsa hvala pa gre našemu cesarju Karlu, ki se sredi med men-jajočimi se svetovnimi dogodki zvesto in vneto drži načela o sporazumnem miru brez zemeljskih pridobitev. V tem načelu našega presvitlega vladarja vidimo rešitev iz sedanjih skrajno zamotanih razmer v K v ropi.
Kakšna bo bodočnost Rusije in tudi Evrope po miru v Brestu Litovskem, po miru,
ne moremo in nočemo prerokovati. Da bi Rusija mogla mirno preboleti tako velikansko izgubo, ki jo je v njenem razvoju vrgla nazaj za več ko dve stoletji in jo potisnila v Azijo, je težko verjeti. Leb 1871, ko je nemški meč podpilsal mir s Francijo, katera je morala odstopiti Alzacijo-Lotaringijo, je v tem cziru prav poduČno. Brez Alzacije-Lotaringije bi ne bilo sedanje svetovne vojne. Rusija pa je Izgubilo veliko več kakor Alzacijo-Lotaringijo. Slavni ruski pisatelj T v an Turgenjew je 1. 1880 vnaprej slutil vojno z Nemčijo ter je izjavil, da bi Rusija sicer mogla
; preboleti izgubo Poljske, nikdar pa ne izgubo baltiš-| kih pokrajin (ob Vzhodnem morju), ln od Vsenemcev oboževani nemški kanoelar Bismarck je rekel, da j razširjenje nemških mej preko reke Memel-Njemen mora na vsak način postati nesreča za Nemčijo; teh pokrajin Nemčija ne bi smela vzeti, Če tudi bi se ji podarile. Zgodovina pa je učiteljica narodov in sodnica držav.
Kmetsko mnenje o nameravanem načinu rekvirira-
irst». lit«.
(.Dopis iz kmetsklh krogov.)
Z^ ozirom na Vaš dopis ,.Nov način rekviru anja žita" v* št. 8 „Slov. Gospodarja" bi omenil, da bi bil ta način oddaje dober, namreč preračunjena enkratna oddaja žita in raznih drugih pridelkov, če se ne m preveč naložilo ali zahtevalo in če bi se oddaja pravično razdelila. Pa če bi se toliko računilo m naložilo na nektar, kakož se je lansko leto glede krompirja zgodilo, potem je ta reč neizpeljiva in naravnost nemogoča.
Nadalje bi se moralo na posamezne posestnike računati za oddajo toliko žita, kolikor je lansko leto sploh kdo svojih njiv resnično obdelal, ne pa prera-iuniti, koliko ima kdo njiv po mapi. Veliko njiv iežf seciaj neobdelanih radii pomanjkanja živine, gnoja in delovnih moči. Nekaj njiv pa tudi služi v druge namene. Tudi vrste obsejanih in nasajenih pridelkov bi se morale primerno razdeliti po lanskem popisovanju, da se ne bi zahtevala sama pšenica itd.
Na vojaško pomoč, kakor se obljubuje v Clary-jevem predlogu, se ni zanašati, ker ta pomoč v od-ftaljeaiih krajih sploh ne pride v poštev ali pa navadno pride prepozno. Nadalje bi se moralo razvrstiti dobre njive na ravnicah in slabe bregovite njt ve z rujavo zemljo, ka era vrže komaj tretjino pridelka dobrih njiv.
Nadalje bi se moralo določiti najmanjše število živine, kolikor si je sme posestnik obdržati, če hoče pognojiti in obdelati svoje njive. To živino bi mu re-kvizitor ne smel odvzeti. N. pr.: 1—3 orale njiv — dv« kravi ali vprežni živini: 3—5 oralov njiv -= tri živine nad dve leti starš: ali: toliko in toliko oralov
LISTEK.
Vojni spomini»
(Janas (roiec).
(Dalje.)
Pisal bi bil rad v onih dneh trpljenja in spo ročil na dom o svoji žalostni usodi, a nisem smel ^e. Oslabljen po telesu, obupan na duši, sem se smilil le samemu sebi večkrat do solz. Kar ¡sem užil v tem Miskolczu dobrot, podarila mi jih je le židovska roka. Nad eden in pol meseca sem bival v tej boinici ter bil prepričan, da bi bil za-me boljši večni pokoj pod gališko grudo nego te muke, stradanje in dolu-čas v madžarski bolnici. Kako neizrečeno sem se v-, zradostil, ko je došel vendar le slednjič k meni sanitetni uradnik-žid ter me nagovoril:
„'Gospod, usmilite se mi, ker vas bodo premestili iz te bolnice v neko karpatsko gnezdo, K,;er bi vam utegnilo goditi še slabejše. Ali nimate nobe tih sorodnikov in znancev, k1 bi se potegnili za vaš biagor?"
Hvaležno sem mu prikinil s pripombo, da bi že bil davno pisal dlomov, a ne smem, ker je prepovedano. Žid se je lepo odrezal:
..Znam za to prepoved. Peljem se jutri v Budimpešto, od tamkaj se lahko brzojavi, kamorkoli le hočete. Pripravljen sem storiti vse za vas, samo akJ mi povrnete stroške."
Teh besed sem bil vesel, kakor da so mi bili z ¡droben tali sami angelci. Naredniku siem obljubit
bogato nagrado po njegovem raiunu ter volji. Prosil sem ga še papirja, da napišem dve brzojavki. Srce rni je zahrepenelo j>o naši ožji domovini, sklenil sem. da vprašam za. sprejem v mariborsko bolnico. Obrnil sem se tozadevno do našega mladinoljuba, g. dr. J, Hohnjeca, naj mi poskrbi mesto v Mariboru. Drugi brzojav pa sem naperil po denar, ki je tudi v vojni vladar sveta.
Odslej sem čakal nestrpno odgovora; štel sem dan in noč ure in minute, kdaj bi pač utegnili dov peti rešilni brzojavki.
Po dveh dneh so se odprle na stežaj duri moje celice, stopil je k moji postelji s papirjem v roki štabni zdravnik. Srce mi je slišno bhnknilo v negotovosti: Boš li rešen Madžarske? Gospod je pogledal na mene ter na papir z vprašanjem: „Kdo pa je ta dr. Hohnjec?" Ko mu dam zadovoljiv odgovor v njegovem s-; mislu, je Štabni zdravnik zadovoljno pokinil ter mi prečital brzojavko, ki se je iglasila:
„„Prostor preskrbel. Pridi. Dr. Josip Hohnjec, Maribor.""
Gospod je še dodjal:
„Ce vas vabi sam poveljnik bolnice, potem -m se že lahko odpeljete, kadar hočete."
Po din Si mi je zaplesalo; prvič odkar sem bil ranjen, sem stopil trenutno na ono stopnico veselja, lci bi ga občutil z menoj le oni, ki je stal kedaj v življenju ob robu obupnega brezna. Nisem se več zmenil ne za bolečine, ne za glad. le zrl sem v duhu neprestano v rešilno zvezdo, ki naj bi me v kratkem povedla v naročje nad vse ljube domovine. Na dienar, katerega že sovražim, odkar so zavedam pameti, na
ta krivični mamon sem pač še čakal 14 dni. Kam : sem pa hotel brez krajcarja?
;	Dalje sledi.
Naš narodni pesnik.
Ga že poznamo.
Gospodidi'-M a t i j a
v.i<1 /ii | i\J/j . . etilivr. V podlistku „Slov ja" smo o njegovih pesmih že govorili. Belec je, iz Sv. Bolfenka v Slov. gor. Koj začetkom vojske je objavil zbirko pesmi podi naslovom: „Solzna A v s t r i j a." Knjiga je sedaj že izšla v tretji izdaji — znamenje, kako se je slovenskemu ljudstvu priljubila. V šest tisoč iz\odih že roma po ljubi domovini. Iskreno domoljubje odseva iz njegovih pesni. Kako navdušeno je takoj prva pesem „Avstriji v nozdrav":
Te. Avstrija, pozdravljam, Te, zvesti dom, proslavljam
Iz celega srca! Iz vse ljubezni 'vnete Želim ti sreče svete
Od vseh višav neba!
Kako ganljivo se glasijo kitice:
Bog, ki vidiš solze vroče Naše mile Avstrije, CujeŠ ljudstvo jdakajoče, Vendar ga usmili se! ... „Kje so ljubi oče zdaj? Nam povejte, ljuba mati,
'\attoi t
imaš posestva brez gozdov, toliko živine si smeš obdržati. Tukajšnji rekvizitor namreč pravi, da ima nalogo od okrajnega glavarstva, na pet oralov posestva pustiti samo eno kravo. Med obdelovanjem zemljišč v ravnicah s prhko zemljo in v bregovih s težko zemljo je velika razlika. Zato pa so ljudje z lahkim obdelovanjem in dobrimi njivami bolj nagnjeni oa enkratno oddajo in določitev žita, dočini so posestniki, ki imajo slabo zemljo, bolj za stari način re-kviriranja.
Sploh pa ponavljam še enkrat: Ta reč je neiz-peljiva in naravnost nemogoča, Če bi se oddaja žita zahtevala od vseh njiv, katere: 1. služijo drugim nasadom ali vrstam pridelkov, n. pr. od nekdanjih njiv, ki so sedaj spremenjene v pašnike, travnike, detelji-Bča. 2. Ce se obenem strogo ne določi ključ oddaje Sivine in določi živina, katera se na kmetskem pose šivu ne sme rekvirirati. Ce se bomo na eni strani zavezali oddati toliko in toliko žita, na drugi strani ra nam poberejo vso živino, potem smo izgubljeni. To je ravnotako, kakor če bi se od tistega, ki nima krave, zahtevala oddaja mleka.
F. V., kmet iz ptujskega okr.
Kmetske žene iz ptujske okolice nam pišejo: Dovolite, da se tudi kmetske žene in dekleta izrazimo o novem načinu rekvizicije žita: Naša občina se že lahko zaveže, koliko bo oddala žita, če nam država jamči, da se bo tudi toliko pridelalo, kakor ona računa. Naj skrbijo gospodje, da ne bo mraza, toče, suše, pa tudi ne preveč dežja. Ali mislijo napraviti Iz njiv tovarne? V tovarnah se lahko določi, koliko se Česa lahko izdela, če se ne pokvarijo stroji ali Če se ne prigodi kaka druga zapreka. Kakšno veselje imamo letos, ko nam vse poberejo, do setve in žr/i noreje, o tem pa drugokrat.
Cirilova.
Najprvo travnik, potem vole in vzdrževalnino
Predstavite si sledečo kolobocijo:
Nekemu gospodarju so vojaki-trenarji popasi: travnik ali pa so ga pohodili zrakoplovci, ali pa je racli silne suše lanskega leta pridelal malo sena. A kaj potem? Rekel boš: Kupi naj si sena drugod, o-ziroma. ker je sedaj vso preskrbo vzela v roke vlada, naj pomaga tudi vlada in mu nakaže sena od drugod!
Cisto napačno!
Reče se: ti imaš dva vola. Ker ju nimaš s Čim krmiti, ti vzamemo vola za vojaščino. Dobil je zanju lepo plačo v bankovcih. Kaj s papirjem? Jesti ga ne more, kupiti zanj ničesar, hoče ga shraniti, da si o priliki, če ne poprej, ko bo kogec a-ojne, kupi druga vola. Gospodar je domoljuben Človek, torej da denar za vojno posojilo. Sedaj pa pride davkar in reče: ti si prodal vola, plačaš davek od vojnih dobičkov, i-mel si osebni dohodek, plačaš osebno dohodnino. Mož
Zakaj jih ni k nam nazaj?" „Več očetov", pravi mati, „K nam nazaj nikdar ne bo, V grobu, v poteptani trati, Že počiva njih telo" . . .
Versko oduševljenje veje iz „Prošnje k Brezmadežni", iz „Romarske" in „Na vernih duš dan." Izvirne so misli v pesmi „Godci svetovnega plesa" in enako v drugih. Pesnik misli, ima bujno domišljijo, in ume svoje občutke izraziti v gladkih, lepo done-čih in prikupljivih kiticah.
Sedaj je izdal Matija Belec drugi zvezek svo jih pesmi jiod nasloviom „P e v a j o Č i slavec.-Obsega 30 pesmi. Snov je povsod resna in podučna. Oblika lepa' — vsa čast samouku, ki ni nikakili višjih Šol obiskoval, a vendar narodni jezik tako lepo obvlada. Pristno narodni duh zveni iz marsikatere pesmi:
„¡Pozdravljam te, slovenski kraj, Planina, dol in plan! Sam Bog ti mnogo sreče daj V mogočno tvojo dlan! . . . Slovenstvo vso Pozdravljeno
Si mi na vekomaj!
Ljudstvu bo posebno gotovo ugajala „Beračeva smrt," Lep nauk je v zadnji kitici:
Pošteno življenje leskeče Se lepše, kot čisto zlato: V krivicah pa malo je sreče In tudi nikdar je ne bo.
V posebnih pesnih opisuje pesnik življenje in smrt Četirih oseb: župnika g. VoduŠeka, Fr. Cigla-ria, J. Mariniča in mlade žene Terezije Pukšic Da bedo te pesmi vsi, ki so pokojne poznali, s solzami brali, smo prepričani.
Nadarjeni pevec, le vrlo naprej! Slovensko ljudstvo ti bo hvaležno za pesmi, ki mu jih zaooješ v poduk in zabavo.
Prof.. dr. Ar/ Medved.
SlaOVENSKl GOSPODAH. ^
dobi predpisano tako svoto, da se mu dela kar temno pred očmi.
A še ni konec.
Naenkrat dobi od vzdrževalne komisije listek papirja: Ker plačuješ tako veliko osebno dohodnino, si bogat človek in se ti odtegne vzdrževalnina po v-policanem sinu!
Torej: ker so mu uničili travnik, so mu vzeli .vzeli živino, ker so vzeli živino, mora plačati davek ker plačuje daveK, se mu odtegne vzdrževalnina po svojem sinu!
Pa nikakor ne misli, da je to bajka ali smešni-ča. Taki in podobni slučaji se dogajajo v naši dolini dan na dan.
„(Jugoslovan.1
7. ni a i ; a 19.18.
Priprav te nam srečnejšo domovino.
Slovensko žensttro in Jugoslavija
Že četrto leto razsaja grozota vojne v vsej Evropi, katero prav posebno čutimo mi Slovenci. Zakaj? Ker se je pri nas vojnim grozotam pridružila i krivica in nezaslišano zatiranje našega naroda. , S poznati more vsakdo, da je bil zares dozdaj najboli zaničevan, teptan in osužnjen ravno zvest slovenski narod, dasiravno je tekom cele vojne in že prej prinašal velike žrtve in še mnogo več kot drugi narodi na oltar domovine. Krivico in zatiranje je dozdaj prenašal naš rod mirno in vd|ano,.a zdaj čutimo vsi da je izplačana visoka cena, s katero smo vedno želeli odkupiti naš narod suženjstva. Odslej se damo voditi le Bogu in našemu ljudomilemu vladarju Karlu ter nočemo več nadzorstva nemčurskih valpetev in vsenemške nadpravice. Biti hočemo prosti tujeg? jarma, sami hočemo gospodariti na svoji zemlji, ljubiti se bratsko med seboj, imeti enake pravice in vb dno vdano služiti le slavnim habsburškim vladarjem. Ali ni to plemenita ideja v blagor vsemu našemu narodu?
Blaga slovenska žena! Ko ti je odhajal mož, krčilo se ti je srce odi prevelike «bolesti in gorke solze so razodevale tvojo notranjo muko; ko si potem čez nekaj mesecev zvedela, da se ne vrne niJkdai. da je dal življenje za cesarja in domovino, si se rc-vica pač zgrudila v največjo žalost in vzbudila te je le skrb in dolžnost do tvojih ljubih otročičev. Morala si se tudi z junaško silo neutrudljivo sama opri jeti vsega težkega dela v prid svojcem in vsega gospodarstva. Trudiš se od zore do mraka, da pripraviš živež domačim in drugim, in tvoje srce goji le e-dino željo, da bi zasijala boljša bodočnost vsaj tvojim otrokom. Tvoj mož je dal življenje in ti si daro vala trpljenje za domovino, torej tudi ti si pomagala odkupiti slovensko zemljo, zato pa sedaj odločno h svojo žuljavo roko podpiši majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba in zasiguraj s tem svojemu o-troku, da bo na lastni zemlji svoj gospod. Edino v lem je zadoščenje za tvoje neznosno trpljenje.
Zlata mati! Ko si ob slovesu blagoslovila sin::, ti je trepetala roka in nikdo te ne more razumeti, kaj je čutilo tedaj tvoje materino srce. Vedno in povsod so ga spremljale tvoje misli; v duhu si ga gledala, kako je bil zmučen do smrti, lačen, bled, suh, poln prahu in v vedni smrtni nevarnosti. Vse to si čutila, trpela z njim, slednjič si pa zvedela: tam in tam je poškropila njegova srčna kri bojno polje in dal je svoje življenje za dom. Nepopisna bridkost je napolnjevala tvojo dušo in nihče te ni mogel potolažiti. Oh, draga mamica, glej, to trpljenje je bilo tvoja bridka dolžnost, in za to imaš prav posebno pra vico glasovati za bodočo Jugoslavijo, katera je odkupljena tudi s krvjo tvojega sina in s tvojimi bridkimi solzami.
Ljubljena sestrica! Objela si brata, dlan na dan si se ga spominjala in gorke vzdihe v solzah pošiljala k Bogu. Kako zelo si ga pogrešala pri vsakem ovojem podjetju, kjer ti je bil on vedno moder svetovalec. Upala si na srečno vrnitev, a Bog je sklenil drugače. Ko se mu je zasadil bajonet v prša in je zazevala globoka rana, ti je zadnjikrat zaklical in svetoval: Podpiši deklaracijo jugoslovansko, saj i-maš za to veliko pravico; s tem tudi izpolniš mojo o-poroko." Samo v ustanovitvi Jugoslavije bo zasijal trajen mir in posušili se bodo potoki krvi in solza
Slovenka, poštena nevesta! Neštetokrat si drh tela v molitvi: Marija, varuj in brani ga! Imela si lep načrt za svoje prihodnje srečne dneve. Prišlo je pa drugače, vse tvoje nade so se (spremenile v tugo in žalost. Vse ti je jasno in ostane zapisano tvoj živ dan v tvoje boleče srce. Sprejela si le kratko obvestilo, da ga je ubila sovražna granata, pokopan je v tuji zemlji, žrtev za domovino. Sveto pa ti je načelo tvojega ženina, sveta njegova, ideja, za katero je živel in umrl: Samostojna jugoslovanska domovina
Torej, junaške Slovenke, priborile smo si že v polni meri s svojim trpljenjem in g svojimi žTtvami največje pravice za srečno, svobodno, narodno bodočnost. Pogumno naprej! Bog bo pomagal!; Živela Jugoslavija!
Pohorska .Tugoslovanka.
Cez tri leta se že borimo vojaki na bojnem polju za obstoj naše slavne habsburške cesajrsk.8 iii?a proti zunanjim sovražnikom. Posebno hrabri so se pokazali naši slovenski fantje in možje, katerih je že tudii na tisoče in tisoče dalo svoje mlado življenje za ccsarja in naš mili dom. Sramota je torej tla se še najdejo ljudje, kateri nam ¿lo.eneem očitajo izdajst-vo in bogve kaj še vse. Z*:» e tudi tukaj na bojišču z velikim veseljem sledimo poročilom v naših listih, kako se doma ljudstvo vzbuja in krepko tjtopa na plan z zahtevo: Dajte nam naše pravice! Dajie nam samostojno Jugoslavijo, v kaieri hočemo biti sami svoji gospodarji, ne pa sužnji ali hlapci drugim narodom!
Mi vojaki z bojnega polja kličemo vam v domo vini: Vsi, jkolikor vas je doma, korajžno na krov ter nam pripravite srečnejšo jugoslovansko domovino, v kateri hočemo po tej strašni vojni živeti mirno življenje, ne kot tlačani drugim narodom, ampak kakor samostojni gospodarji. Kakor imamo na. bojišču vs' \ vojaki enake pravice in dolžnosti za bojevanje, tako ■ se naj tudi deli pravica doma vsem brez razlike na-1 rodnosti. — J. Felicijan. desetnik gorskega strelske-| ga polka.
Pob ran je podpisov zsjego-slauifo ni preiti postavi.
Kakor na Štajerskem, tako so tudi nemškutarji-. in zagrizeni Nemci na Koroškem silovito razburjeni radi jugoslovanske deklaracije, katera je poživila na-; rodno zavest vsega jugoslovanskega naroda tja do j skrajnih točk na naši narodni meji. Naši nasprotniki grozijo s kaznimi, z ječo, z ustreljenjem in z vislicami vsem, ki agitirajo zai deklaracijo in ki isto podpisujejo. Najhujše je bilo na Koroškem. Pretekli teden je brzojavilo predsedstvo Jugoslovanskega kluba vodstvu koroških Slovencev z ozirom na pritožbe, ki so prihajale iz Koroške: „Slovenski Kori Šci, brez strahu v boj za našo deklaracijo, ki stoji na popolnoma zakoniti podlagi. Vsako oviranje tako naznanite."
Iz Dunaja se nam poroča, da je ministrstvo izjavilo, da se smejo podpisi za Jugoslavijo svobodno po b i r a t i in da nihče, ue orožniki, ne uradniki, ne policaji in ne vojaštvo ni opravičeno delati komurkoli radi zbiranja podpisov ali podpisovanje deklaracije kakršnekoli n e p r i 1 i k e. Podpisovanje za Jugoslavijo temelji na popolnoma postavni podlagi.
Ce torej kdio bega naše ljudi ali celo izgovarja grožnje, naznanite takoj ime dotičnika, besede, ki jih je rabil, priče in vse podrobnosti Jugoslovanskemu klubu na Dunaju (Parlament).
Naše žrtve za domovino.
V Kamilico pri Mariboru je došla tu-zna vest, da je na italijanski fronti padel, zadet od sovražne mine, v najboljši moški dobi mož Konrad Nerat. Padli junak se je za cesa/rja in domovino bojeval že od začetka vojne. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Vsemogočni mu bodi plačnik, žalujoči obitelji pa tolažnik!
Na italijanski fronti je padlel dne 29. januarja vrl mlailenič Franc Lelšniic iz V u r b e r g a v 34. letu svoje starosti, zadet od sovražne bom.1>e. Bil je naročnik „Slovenskega Gospodarja" in „Straže." Je služil Dri 87. pešpolku.
Na italijanski fronti je zadela sovražna Krogli1 dne 25. decembra 1917 Martina Rojko iz S p o d. D u p 1 e k a pri V u r b e r k u. Bil je takoi rnrte Eden njegovih bratov je že 31 mesecev v vjetnišb u na Ruskem.
Iz tirolskega bojišča nair. je došla tužna vest, da je dne 14. januarja 1918 uničila sovražna granata 181etnemu kmetskemu sinu Martinu Poharc iz R a č cvetoče življenje. Martin je bil edini up in o-pora blagi materi vdovi in ljubeči brat svoji sestrici. Na tirolskih gorah počiva Tvoje telo. Tvoja plemenita duša pa uživa pri Gospodu vojsjkinih trum večni mir.
Žalostno vest je pisal Rudolf Šiško rodbini Grozi pri Sv. Antonu v Slov. g o r. Padel je že drugi sin Jakob Grozi, star 21 let. Zadet je bil od laške granate dne 24. oktobra 1917, t. j. na uan sv. Rafaela. Rajni Jakob je rad prebiral lepo Čtivo; naročenega je imel tudi na fronti „Slovenskega Gos-podaria." Bil je tudi goreč Častilec Marijin.
MladeniČem-vojakom Marijine družbe pri Sv. L o v r e n o u v Slov. gor. se naznanja, kako se daruiete za vero, dom, cesarja. Vas je 53 na vojski, P vjetih, 16 že v miru počiva in 45 doma za vas dela. Imeli smo za padle že zadušnice, sedaj že le os za tovariša Jožefa Gornjeo iz Rotmana, počiTa v Knittelfeldu; za Antona Toplak iz Kukav«, Binri v
7. marca
««mnjisaii.
Celovei^ a slovesno opravilo za Martina Kočami ledini sfib iz Dragoviča), kateri je bolan prišel i a laš kega vjetništva in brez levo roke, ter je pri starših dokončal svoje življenje. Rad je pravil, da so v raz-aih laških bolnišnicah z njim usmiljeno in potrpež-Hivo ravnali, če se tudi v tujem jeziku niso razumeli, toda apozuali njegovo pošteno, nedolžno srca ter ga radi imeliin so ga poslali z raznimi nabožnimi s-pominu obdarovanega domov kot Marijinega otroka. — Res: Kakor Slovan povsod brate ima, taKO tudi Teren mož, mladenič, povsod se dobro ima, zato smo tudi ljubeznjivega Martina prav slovesno spremili k zadnjemu mirnemu počitku. — Te dni pa je umrl y ČTridentu na legarju bivši trgovski pomočnik 2.<ietni Anton Stebih iz Meliča. Tem večja žalost jo zadela domače. ker je že leta 1916 brat Frano pri Froseku bil položen v grob. Mladeniči, Marijini otroci, mi so *as spominjamo, ne pozabite med seboj na Mater feožjo!
Dne lž. decembra 1917 je padel na ital janskem Bojišču vrl mož Franc Ruhitl. Zopet lahko Udimo, da naši najboljša umirajo. Padli Franc je bil žs kot mladjenič vzor-značaj, povsod priljubljen. Pozneje je til pač najboljši mož svoji ženi in najskrbnejši oče svojim otrokom. Nesrečna vojna je uničila to druži sko srečo. Zapušča ženo in petero nedoraslih sinov.
Iz negovske župnije je žrtev za doimn ¡no v italijanski vojski Fanc Landergot, katerega ie že dne 28. januarja t. I. granata v nogo zadela in ga nevarno ranila, da je bil prepeljan v vojaško bolni-»o v Inomost, kjer je v velikih bolečinah dne 11. februarja vdan v božjo voljo, spreviden s sv. zakramenti, umrl in bil dne 13. februarja pokopan. Za njim žalujejo njegova žena s petimi otroci, kakor tu-& njegovi starši in njegove tri sestre.
Sv. Jedert nad Laškim. Dne bO januarja je ob ležal na italianskem bojišču 20 letai Fsrdo Želez nik, p. d. M kunov iz Klenovega. Služil je pri strojnicah. Dva njegova brata sta še pri vojakih, dva sta ujeta na Ruskem, peti je bil letos ootrjen. Doma na kmetiii oa mati — vdova z eno hčerjo, i
Vsem blagim slovenskim žrtvam naj bo trajen spomini	, i j l^lJI j..
Rasne politične vesti«
V sredini seji državne zbornice dne 27. februarja se je vršila razprava glede prodajanja veleposestev, takozvanih fideikomicjov. Poslaneo iaro je zahteval, da bi naj vlada predložila zbornici zakonsko predlogo, zadevajočo razlastitev obširnih lovišč veleposestnikov in grajščakov, ki po nastala na ta način, ker so se pokupila razna kmetska posestva in spremenila v lovišča, r irn bi se naj potrebno ukrenilo, da bi se porazdelila taka veleposestva, katerih se vsled prevelike razsežno.-t; ne more primerno obdelovati. — V perkovi seji dne 1. marca se je {.a vršilo drugo in tretje branje zakonske predloge o zvišanju podpore in pokojnine vcjaSkim osebam, fijui v lic vam in sirotam. K predmetu je med drugimi ,<ovoi . tudi slovenski pos.aneo (losrnčar, ki je izjavil, da mora biti najnujnejša skrb države, da dobijo invalidi kolikor le mogoče delo in zaslužek, kajU do-sedajna oskrba invalidov je tako nezadostna, iia Še sploh ne zasluži tega imena. Za invalide vsake na-rodnosti bi se morale v primernem številu ustanoviti strokovne šole. Končno je še grajal postopanje obla-lasti pri podeljevanju vojaških podpor« Zakonski načrt je zbornica sprejela v drugem in tretjem branju. V isti seji je bil tudi določen dnevni red za tekoči teden in sicer t torek, dne 5. marca, bi se naj vršil« drugo branje začasnega državnega proračuna, ki b» se naj nadaljevalo v sredo in <".	V četrtek, 7.
marca, bi se pa naj vršilo glasovanje o državnem proračunu, V preteklem tednu so se vršila številna pogajanja ministrskega predsednika dr. Seidjerja s Cehi in Jugoslovani, da bi jih pridobil za glasovanje za državni proračun. Pogajanja so potekla brezuspešno, ker vlada noče izpolniti zahtev Jugoslova nov, izraženih v znani mainiški izjavi Jugoslovanskega kluba. — Pretekli teden so vložili naši poslan oi več interpelacij o preganjanju Jugoslovanov, kut preganjanje župnika in pisatelja Fr. Ks. Meška na Koroškem, glede neznosnih razmer v vjetniškom taborišču v Brunovi na Češkem in Še več drugih.
Dr. Korošec pri cesarju. V sredo, dne 27. februarja, je bil načelnik Jugoslovanskega kluba poslanec dr. Korošec sprejet od cesarja. Av-dijenca pri cesarju je trajala pol ure.
Jugoslovanski voditelji v Zagrebu. V Zagreb so dospeli dne 2. marca jugoslovanski vodlitelji iz v-seh avstro-ogrsko-jugoslovanskih dežel, med njimi i več naših državnih poslancev, na čelu jim dr. Ant. Korošec. Ogrska in hrvatska vlada se je zbala Jugoslovanov in je hotela na vsak način po zagrebški pcličili onemogočiti sestanek, kar pa se ji ni posrečilo. Ker voditelji niso smeli zborovati v določenem hotelu, so zborovali v stanovanju predsednik Staroe-vičansde stranke dr. Paveliča. Dr. Korošec jo poročal o političnem položaju. Po živahni razpravi se je spre ela resolucija, v kateri združeni zastopniki vseh jugoslovanskih pokrajin izjavljajo, da so vsi složni v tem, d!a je možna in potrebna združitev vseh jugoslovanskih strank in skupin, ki, stoječ na načelu narodnega edinstva in se naslanjajoč na načelo narodne
samoodločbe, zahtevajo za svoj narod neodvisna, »a demokratskem temelju urejeno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov pod habsburškim ž,ezlom. Na iboro-vanje je došlo odposlanstvo hrvatske visokošolske mladino. Visokošdec Lazič se je v ognjevitem nagovoru zahvalil dr. Korošcu za dosedanje delo in prosil Jugoslovanski klub nadaljne pomoči. Dr. Korošca b pri odhodu po zagrebških ulicah in na kolodvoru \elike množice ljudstva, posebno mladine, burne pozdravljale. Ves jugoslovanski rod je navdušen za samostojno jugoslovansko državo!
*
i
, --5
% I
Dr. Korošec hrvatski mladini. Po končanem zborovanju jugoslovanskih voditeljev v Zagrebu se ie pred kolodvorom zbralo na stotine hrvatske mladine in drugega občinstva, ki je viharno pozdravljalo našega voditelja. Mladenke so obsule dr. Korošca s cvetjem. Dr. Korošec je nagovoril mladino slovenski tako: „Draga mladina! Iskreno Vas zahvaljujem za pozdrav Jugoslovanskemu klubu. Vaša ljubezen za našo vr-liko stvar nam daje vsem novega poguma. Prepričani bodite, da bomo tudi poslej z navdušencem. ki nas ga, uči mladost, delali za naše idoaie. Ce bomo vsi storili svojo dolžnost, mi in Vi, ne avomim, d naše prizadevanje ne bo zaman. Živela Jugoslavija !" — Na te besede so iz tisoč grl zadonen gro-moviti klici: Živio dr, Korošec! Zivio Jugoslavija! Prosto pot Jugoslavijil
1 javu za |ugo&K>vansko deklaracijo »o še pod pisali: vsi marilorski bogoslovni profesorji, krain šolski svet pri Sv. Krifu pri Ljutomeru, kat >ir«l. društvo pri Sv. Juriju ob j ž. in v Staran trgu pri Slov. Gradcu ; občinski odbori občin fršečki vrh v ptujskem okraju. Sv Krištof pri Laškem, Novacenev pri G»lju. Okoško pri Kon i cal> in Tolsti vrh pri Gustanju na Koroškem ?ene, možje, dekleta in fantje iz B šečkega vrha j Slov goricah (104) slovensko ženstvo pri Sv luriju ob j. ž. (1644), Bače, Šesdob, Slivn ško Pohorje in Polane (86). Morje pri Framu i 118). aetrovč« (400) Žalec (440) št Pavel pri Preboldu (575), Št. Jurij ob Taboru (673), Vransko 741 ženskih in 486 moških podpisov, 121 go^oodinj n gospodarjev iz župnije Sv Duh na O-Lem Vrhu (Boč, Veliki Boč in Vurmat). Sv. Trojica v Holozfh 211 moških in 462 ženskih (poprej že odposlanih 350), Sv. Jurij ob Pesnici (226) Moravci pri Mal Nedelji 230, slovenski vojaki delavskega oddelka v Mariboru (29). — Dilenja va3 pri Artičah 124 ženskih in 46 moškik pod pisov, Dekliška zveza Videm ob Savi.
Nemškatarji so še vedno doma. Kako veliko veselje je zavladal > med nemškutarskimi mame'uki, ko se je razglasilo, da jih bo plujski pek Ornig vodil na cesarski Dunaj. Dobre 4 tedne je že preteklo od testa, ko se je reklo, zdaj gremo, zdaj gremo. Na zbiksane čeveljčke in zlikane suknje je že padel debel prah, mnogi so jezni na mučno čakanje ter so že odpovedali svojo udeležbo. L;udstvo s prstom kaže za tistimi, k bi radi izdali svoj narod ter so se vdinjali onim, ki hočejo Avstrijo zapihati Prusakom in katerim je pruska cesarska rodbina Hohencolerncev bolj v čislih kot nasa habsburška vladarska rodbina Ko bomo imeli celoten seznam teh nesrečn h prodanih duš, bomo objavili njih imena, da jih bo slovenska zgodovina vpisala v seznam črnih izdajalcev slovenskega roda..........v
30. maj. Hovenska mladenka nam piše : Predlagam, da se že sedaj pripravljamo na dan 30. maja. t. 1. ca obletnico naše jugoslovanske deklaracije. Vsako slovensko društvo in v vsaki župniji naj priredi če ne ta dan, pa malo prei ali pozneje slavnost, na kateri se naj ljudstvo pouči o slovenski zgodovini in o ciljih našr deklaracije. Izdala bi se naj poljudna knjižica o
Jugi slavijj
Žandarji, pomagajte! „Stajerc" kliče zopor jugoslovansko deklaracijo na pomoč žandarie in policaje. Veliki junaki so naši nemškutarji. Kako so ::m hlačire tresejo pred Jugoslovani in našimi zahtevami, ki se vedno bolj približujejo svojemu uresničen-| ju! Pred tedni so klicali: K samemu cesarju gremo!
Ko niso bili spre;eti, pa se zadovoljijo z žandarji in ; političnimi uradniki. Bismarck, malik vsenemcev in i nemškutarjev, je rekel, da se Nemci bojijo samo Bo-j ga in drugega nobenega na svetu. Štajerski in kuro ški Nemci pa se strašno bojijo Jugoslavije. V ovčjem obupnem strahu se skrivajo za žandarje in niihove sabPe. Pa jim vendar ne bo nič pomagalo. Žandarji nimajo nič opraviti s podhisi za jugoslovansko deklaracijo, nimajo pravice nadlegovati nobenega nabiralca ali nabiralke podpisov, nimajo nobenemu niti najmanj žugati zavoljo podpisa ali nabiranja podpisov.
C« bi kak žandar a« vtikal vrne« aft sitnaril di
k: r uail, takoj naznanite	i i»« ... t.,,1- ^ovan-
skemu klubu. S« bo temeljito poskrbelo, da se b« taki m ljudem pomirila preveč nemirna in nemškutars*« navdahnjena kri! Žandarji imajo dandanašnji dovolj dela z vedno bolj se množečimi tatvinami, goljulija-mi in vlomi. Za tate in vlomilce se naj brigajo. Jugoslovansko deklaracijo pa na] pri miru pustijo, kei ta jih prav nič ne briga. Torej se bodo nemakuta»-jem hlačice tresle naprej. Kaj še le bo, ko bo i»amo-stojna Jugoslavija ustanovljena! Kako bo tak rac z nemškutarskimi hlačicami!
Bojiio se nas. Ves nemški tabor je v ^roz nik »traheh. Jadikujejo: Kaj bo? Kaj bo? Jugoslovani nočejo biti več naši tlačani; ustanovila se bo r.a nje \elika jugoslovanska država, v kateri bodo Slovesiei ¿amosvoji gospodarji. In v to država bodo pr¡topljena tudi mesta Maribor, Ptuj, Celje, Celovec, Veli-Kovec itd. Slovenci bodo dobili v teh mestih »»«je 8q« ie. svoje uradnike, slovenske napise, nič vefi ao bo prednjadila nemščina. In v občinskih odborik teh' mest bodo sedeli tudi stovenski zastopniki, ki bodo slovensko govorili pri občinskih sejah. Oh, lo bo — grozno; Tega ponižanja nemAki želodee ne bo prenesel. Da se torej prepreči strašina jugoslovanska nevarnost, začenjajo Nemči prirejati velike shoda proti Jugoslaviji. Tako beremo v nemških listih» da bodo v nedeljo, dne 10. marca, t. j. na dan 40 mučenikoir, zt>orovali ubogi nemški mučeniki v St. Ilju r Slov. gor., drugo nedeljo v Gradcu itd. Jugoslovanski valovi preplavljajo vsenemško golazen, ki se avija» kači id vpije proti Berolinu na pomoč . . .
Itekvizicija in deklaracija. Dobili smo naslednji dopis: V „Gospodarju" smo brali, da je neti žis vinski nakupovaleo v ptujskem okraju rekel ljudem,, ki so podpisali jugoslovansko deklaracijo, da bodejo hudiča videli, ker so podlpisali in da jim sme zaradi tega vso živino vzeti. Bodo nemški gospodje menda t.idi hudiča videli, ko v slovenskih občinah ne bodo imeli več kaj rekvirirati. Ce bo šlo naprej tako ka-kur- dosedaj, potem v par mesecih ne bo več živin-četa nikjer v hlevu. Kako pa hočemo potem obdelovati njive, kje hočemo vzeti žita, da zopet nasitimo nemško in nemškutarsko gospodo! Ali bodo gospodje iz Gradca prišli Kopat naše njive? Naj le, bod.v sai vedeli, kako se kruh služi, drugače menda misrj'), da ni treba drugega, kakor ga nesti v usta. vsonem-škega gospodstva in gospodarstva smo že siti, zato a \elikira veseljem podpisujemo izjavo za jugoslivans-ko samostojnost. Dvoje želimo, dvoje hočemo: Konea vojske in proč od Gradca! Pravijo, da ni kaj prida gosDodar, kdor se vmešuje v gospodarstvo svejega soseda. Menda je res tako. Nemci, pustite nas v miru, da bomo sami gospodarili na svoji zemlji. Vsak sebi! ^Avstrijska Jugoslavija na plan! — Mladenka od Sv. Aniona v Slov. gor.
Slovenec in Hrvat. Bratoljubje med vsemi plemeni jugoslovanskega rodu pejstaja vedno bolj prisrčno. Naši vojaki, posebno ranjenci, ki prihajajo iz Hrvatske, pripovedujejo o gosto- in bratoljubju, s katerim sprejemajo Hrvatje in Hrvatice naše slovenske junake. Istotako tudi Slovenci vedno bolj uvide* vajo, da je Hrvat res naš krvni brat. V tores, dne 12. februarja,, je prinesel v neko mariborsko bolnišnico slovenski kmet iz Murskega polja košaro jest" vin. Zal, našel je sina mrtvega. Starček se je bridko razjokal. Vprašal je vojaka, ki je ležal v postelji poleg postelje njegovega srna, o zadnjih urah svojega sina. Voak je bil rodom Hrvat. Starec ga je objel in so bridko razjokal. „Umrli Ivan je bil moj e-dini sin", je tožil, „sedaj nimam nikogar." In tedaj pravi Hrvat: „E, otac^ i jaz sem zapuščena sirota, brez otaca, brez matere." Oče-Slovenec mu odgovori: „Ker smo Slovenci in Hrvatje rodni bratje, bcdeA ti odslej moj sin." In res, odslej skrbi slovenski kmef prav po očetovsko za Hrvata-ranjenca. Ko bo ozdrar vel, ga bo vzel na svoj dom in ga namerava posino-viti. To je samo posamezni slučaj bratoljubja med Hrvati in Slovenci. Bliža !se nam čas, ko se bomo trdno strnili s svorimi rodnimi brati. PozdravPen, tisočkrat ^ozdravljen tisti srečni trenutek jugo".iovan-> skega zedinjenja!
Napad na župane. Na znanem Balčevem zborovanju v Celju &e je neki dr. Schel.esinger, mlad politični uradnik, spravil nad župane, češ, da župani r-" baje najbolj zavirajo razne rekvizicije. Očital jim je, da se ne zmenijo za uradne odloke politične otn lasti, v katerih se od njih zahteva, naj bolj odlično sodelujejo pri rekvizicijah kmetskih pridelkov, naj zabranjujejo skrivanje žita itd. Mlad mož, kakor je (Jr. Schelesinger, si menda misli, da imajo slovenski dametski župani 2,4 ur Časa na dan na razpoko, ka-< kor nekateri iz mestne gospode. Kmetski župan bi menda moral delati neprestano noč in dan in s tem podpirati lenobo gotovih ljudi po mestih. Vsakdo ve, da ie dandanes kmetski župan tako obložen z čelom, daje srečen, če more le par ur spati. §krhel bi naj za posestvo, letal in popisoval živino, drva, ssdje, vmor lovil tatove in postopače. Opravljal službo sod-nijskega biriča in slugo okrajnega glavarstva, odgovoren bi moral biti za vsakepa dezerterja itd. Da, g-dr Schelesinger, lahko je govoriti, lahko je izdajati stroge odredlbe, a nemogoče je vse to izvršjiii. Nikakor pa ni na mestu, ako političen uradnik favno napade župane.
Slovenski Štajerski poslanci se pritožujejo radi rekvizicij in krivio. V sredo je vodil poslano« drk
4.
ÄS
SL0VBM9KI GOSPODAR.
1. tt»*«a 101«.
Verstovgek kot načelnik „Poslovalnice" deputactjo k t poljedelskemu ministru in k ministrskemu predsedni- j ku; deputaoije so se udeležili štajenski poslanci: dr. j Lenkovič, Brenčič, dr. Jankovič, dr. Korošec, Pi.ek | in Roškar. Poljedelskemu ministru grofu Silva-Ta- j ruki so izročili spomenico, izdelano od „Poslovalnic I ce", v kateri opozarjajo poljedelskega ministra na j nude krivice, ki delajo razni poklicani in nepokiica- 1 ni organi kmetskemu stanu; pozivajo ministra, da i ščiti kmetski stan. Pri ministrskem predsedniku so »e sešli z zastopniki-uradniki iz poljedelskega iu voi-nega ministrstva ter iz prehranjevalnega urada. Poslanci so po.asnili neznosni položaj, ki je nastal za spodnještajerske kmetovalce; opozorili so na krivice, ki se gode pri rekviriranju sena. živine in žita ter bičali surovo postopanje raznih rekvizicijskih organov. Ministrski predsednik je obljubil, da bo pustil vse pritožbe preiskati. Ali bodo imele te pritožbe kaj nspeha, še ne vemo. Toda veseli nas, da poslanci ob vsaki priliki dvignejo svojo glavo in branijo naše vr- j le ljudi.
Poslovalnica slovenskih štajerskih poslancev.
STujno potrebno je bilo, da so se združili slovenski Štajerski poslanci v skupino, da kot taka nastopa v vseh zadevah, ki se tičejo Slovenskega Stajerja. Pritožbe iz vseh okrajev se tako množijo, da poslanci le-lajo od dne do dne in posredujejo pri oblastih o jav-ljenih slučajih. Dandanašnji pa posamezni slučaji ae r.ajdejo nikjer pravega odmeva; zato bo treba vse te siučaje zbirati in se pritoževati ter iskati pomoči t vseh zadevah skupno. Ker ima načelnik kluba ur. A. Korošec preobilo posla z vcdstvom kluba, so pojlan-ci soglasno izvolili načelnikom „Poslovalnice'' posl. dr. V e r s t o v š e k a, ki bo skrbel, da se vse pritožbe predložijo v posebnih vlogah o. kr. vladi, ces. namestniji in drugim merodajnim oblastim.
Kmetijske podružnice še enkrat opozarjamo, o a store vse, da bo število članov večje, kot i. 1914. Naj najpozneje prvi teden meseca marca poš^ejo seznam članov in članarino v Gradeo ter naznanijo svoje delegate, kateri se naj gotovo udeleže zboro- j vanja dne 20. in 21. marca v Gradcu. V interesu j kmetskega stanu kakor tudi v narodnem interesu: • vsi na delol
Za Tiskovni dom v Mariboru so darovali p.t.: Vriskova Lenika je nabrala v deka.iiji Nova cerkev i 101.40 'K in sicer so darovali: Ivanka Dokler 2, Le- j
•mrt Arlič 1, Neža Borko 1, Alojzija Arlič 4, Marija j Okrožnik 5. Pavlina Vrisk 2, Rozika Stepihar 2, F. j Ratej 1, Ljudmila Povalej, učiteljica, 2, Frančiška Strajnšak 4, Marija Stolec 2, Marija Kolar 2, Neimenovana 1, Jozeia Kra> jc 2, Matilda Selih 4, Rodbina Kok 5, Karel Goričan 10, Smolnikarjeva 3, M Knez 10. Sebastijan Klučar 40 v, Alojz Kline 1, J. ! Jekl 1, Ferdinand Dečman 2, Rodbina Podgoršek 2, f Miha Kadivnik 1, Mastnak Karolina 1, Nežca SiO- i dojnik 2, Ana Kline 1, Julka Gobeo 1, Esig Ana 1, \ Frančiška Esig 2, Mimika Vrisk 1, Jurij Vrisk 5 K, \ Neimenovana 2, Neimenovana 2, Grilec Marija 1, C. I Pečovnik i, Mihael Arčan 1, Ana Lužar 1, Ivana j * Irilec 2, Neimenovan 2, Jožefa Zlavs 5. V župniji I Slivnica pri Mariboru se je nabralo 787 K in sicer: ; Marijina družba 219.60 K, Faleževa družina 100 K. f Prane Tovornik 50, Pevci in pzvke 40, po 20 K: M i Lobnik, Anton Gojčič, Marija Gojčič, Franc Klinar, j Martin Plečko, Rodbina Jug 25, po 10 K: Anton Lo- ; bnik, Marija Tomšič, Gojčič Ivana, Janez Snuderi i nt on Mlakar, Blaž Lešnik, Ivana Lešnik, Mimic- ! Lesjak, po 5 K: Neža Plečko, Tonček Plečko, Gojčič j Nežika, Tvana Plečko, Martina Primec, Ana Hirti, l Rodbina Živko, Marija Lah, Ana Pestevšek, Neime- j rovana. po 4 K: Marija Skodič, Marija Horvat, Ma- j rija Pungartnik, Marija Pijšek, po 3 K: Terezija Cc- • lofiga, Roza Novak, Liza Ogrizek, Terezija Plečko j Alojzija Paprijan, po 2 K: Liza Falež, Ana Fingušt, • .Terezija Pauman, Antonija Mlakar, Julijana Celoti- ] ga, Antonija Frangež, Urša Zagavec, Jakob Majar \ Marija Frangež, Alojzija Tomanič, Marija Dreu, M ' Habjanič, Terezija Plečko, Marija Dolenc, Mar. So- f bernik, Alojzija Grobelšek, Marija Tomino, Terezra 1 Medved, Neža Marčinko, Alojzija Kopše, Ana Kac ■ Ema Cehe, Neža Sušeč, Julijana Dolar, Marija Pun- ? gartnik, Marija Gšelman, Alojzija Falež, Jožef Dobaj, 5 ¡Ana Vuk 1.40, po 1 K: Neža Celofiga, Marija Lah, Marija Ozimič, Terezija Setar, Janez Furek, Otilija Spendel, Anton Meglič 50-v, Valentin Celofiga 40 v, Marija Falež 40 v. Za Tiskovni dom je prispevata Župnija Sv. Tomaž pri Ormožu 405 K in sicer iz občine Sv. Tomaž: Bobnar Jožef, Kukoveo Neža, Neimenovan po 5 K: Plohi Neža, Plohi Marija po 4 K; Janžekovič Terezija., MagdiČ Marija, Magdič Neža, •Janžekovič Jožefa. Ozmec Katarina, Zmazek Jožefa, Magdič Tomaž, Ozmez Jožef, Ozmeo Vilko, Belec T., 'Janžekovič Franc, Caf Bernarda po 2 K; Janžekovič Gera, Janžekovič Ana, Vajda Ana, Mesarec Marija, Majcen Marija, Petek Matilda, Pevec Marjeta, Magdič Marija, Belec Treza, Stajnko Ana, Stuhec Marija, Stuhec, Otilija, Magdič Marija, Janžzkovič Marija, Janžekovič Kristina, Megla Marija, Mernik "M,, Janžekovič Treza, Rajh Treza, Krajnc Gera, Janžekovič Neža, Janžekovič Ivana, Janžekovič Franc po 1 K. drugi 00 v (skupaj 70.90 K); iz občine Bratone-fcice: Munda Tomaž, Munda Marija, Munda Marija ni. po 10 K; Toplak Ivana, Pintarič Jula po * K; Žmavc Vinoeno, Majcen Janez, Majcen Jožef po 4 K; Krajnc Matija 3 K; Voršič Ana, Munda Marija, F. •rašič, Lepoša Ana, Siro Ana, Jesih Janez, Gašpa-jr1« Jožef, Podolataik Erane, JajaJtokovid Manj» A-
na Munda, Petrena Liza, Kamenšak Marija, Lah ivan, Stuheo Marjeta, Stuhec Neža po 2 K; Munda Vinceno, Petek Marija, Majcen Ana, Pintarič Marija po 1 K; Rihtar Matilda 20 K .(skupaj 109 K); i'i občine Savci: Pavlinič Liza 10 K, Kukovec Marija 4 K, Kupčič Janez, Kupčič Janez, Kupčič Marija po 3 n, Cajnko Lovrenc, Pintarič Liza, Potočnik Ana, Pero Marija, Skrinjer Jožef, Kukoveo Marija, Sti-berc Marko, Osterž Marija, Zelenjak Antonija, Petek Mihael po 2 K; Ploh, Anton, Klemenčič Ana, Cajn-kar Treza, Cajnkar Peter, Raušl Janez, Novak Tre-va, Cajnko Hedvika, Potočnik Liza, Cajnko Liza, F. Majcen, Potočnik Janez, Munda Jožef Munda I reza, Janžekovič Treza, Grašič Ivana, Janžekovič Ana, A. Magdič, Cajnkar Roza, Pintarič Marija, Majcen Jozeia, Magdič Jožefa, Munda Mehtilda po 1 K; drugi v manjših zneskih 4.40 K; neimenovan vojak 5 K, (skupaj 75.40 K); iz občine Trnovci: Rodbina Majcen, rodbina Hole po 5 K; Novak Marija, Majcen Marija po 2 K, Ritonja Matilda, Markrab Marija, Vaupotič Julijana, Plesec Marija, Janžekovič Fran, Pignar Alojz, Pavlinič Jožefa, Hanžekovič Frane, R. Hanželj, Kukovec Jula, Krajnc Jula, Slana Ana, M. Kukovec, Hojnik Liza, Slana Vinko, Magdič I\pna, Anžel Marija, Belec Ana, Zemljič Alojz, Brumen F., Rep Franca, Lovreo Neža, Razlag Amalija, Razlag Gera, Majcen Franc, Ehrlich Marija, Rep Treza, Krajno Antonija, Segula Ana, Vičar Marija, Franc SimoniČ, Reis Marija po 1 K; Majcen Matilda iz Senčaka 3 K, v manjših zneskih 2.10 K (skupaj K čl.10); iz Žvaba: Dovečar Marija, Dovečar Urša, Dovečar Marija, Rajh Terezija, Rakuša Ana j.o 2 K, Dovečar Anton, Dovečar Otilija, Podgoreleo Ana, M. Krajnc, Petek Ana, Veldin Lojza, Senjor Ivana. Rakuša Marija, Rajh Ana, Stuhec Antonija, po 1 K (je skupaj 20 K); iz Ključarovec: Rajh Tomaž, 12 K, Muhič Marija nabrala 25 K (skupaj 37 K); iz Senika: Majcen Matjaž, Hebar Jurij, Ambrož Fran He-bar Marija, Hebar Jožef, Antolič Anton, Antohč G., Hebar Marija po 2 K; Kovačič Helena, Pavlinič Roza, Kociper Jakob, Dovečar Katarina, Dovečar Al., Cajnkar Liza, Hebar Martin, Gašparič Marija, Horvat Marija po 1 K, drugi v manjših zneskih 3.60 K (skupaj 28.60 K); iz Zajgorja: Munda Urša, Majcen Marija, Ozmeo Franc po 2 K; Kosi Neža, Bezjak V., Perger Ivana, Majcen Martin, Plohi Marija, Zelenjak Neža, Slana Franc po 1 K (skupaj 13 K). Klemenčič Janez, Sv. Martin pri Vurbergu, 50 K; Zaoečnik Ivan, veleposestnik, Ribtnica, 200 K; Neimenovani, Novavas, 2; Kožuhar Liza, Sv. Barbara, 2; Neimenovan, Mihovce, 22; pri c. in kr. trd. top. polku št. 5 v Tivatu V Dalmaciji so darovali: nadporočnik In-drka Jan 5, Vale Maks, ognjenik, 2, Prodan Ivan 1, Radak Dušan 2,50 K; po 1 K: Neimenovani, četovo-dia Vobner Franc, predmojster Vidmar Ivan, Guječ Mijo, Slejko Franc, Filipič Ivan, Iskra Franc Purker Franc, Fistonič Niko, Zajo Josip. Kajbič Marija, Rošpah, 2; Neimenovan, ŽupeČja vas, 10; Drevenšek Ivana, Sv. Lovrenc na Drav. polju, 4; Drevenšek M., G. Pleterje, 10; Mojzer Katarinai, Sv. Lovrenc na Drav. polju, 2; Zunkovič Katika, Zupečjavas, 2 K; Horvat Ivana, Zupečjavas, 2; Bele Ivan, Zupečjavas 2: Pintar Marija, Pleterje, 10; Na. gostiji Pliberšek v Smartnu na Pohorju 50 K; Kranjo Janko, c. i. kr topničar, 10; Ploj Alojz, c. i. kr. računski podčastnik, 2; Ulčnik Martin, župnik, Dolič, 180; Kodrič > v Smartnu pri Slov. Gradcu 239.50;- Vogrinec Ivan, kaplan, Gornjigrad, 20; Marijina dtružba Gornjigrad 30; Cerjak Zinka, učiteljica, Prevorje, 10; Dekliška Marijina Družba Šmarje pri Jelšah 242 K; Neimenovan v Mariboru, II. obrok ,20; Cizel Frano, Bojsno. 2.20: Siker Mimika, Sv. Jakob v Slov. gor., 'j K: Ekel Fani, Saarbrücken v Nemčiji, 2; Ogrizek Fran, župnik, Dramlje, 20. Dalje prihodnjič. Hvala prisrčna! — Dr. A. Jerovšek, ravnatelj Cirilov« tiskarne.
Vojaški dopusti. Domobransko ministrstvo razglaša: Vojaki nadomestnih oddelkov in marš-siotnij bodo dobili, ako so samostojni kmetovalci ali s taki-kimi v bližnjem sorodstvu, med 1. marcem in med 15. majnikom štiri tedne dopusta. Glede šest najmlajših letnikov, t. j. od 1899 do 1894 se pa določa sledeče: 1. Neizvežbani, to so taki, ki so opravljali vojaško službo manj kakor 4 tedne, pri Čemer se jim vračuna vse njtihovo dosedanje voj.aäko Službovanje, dobijo dopust in sicer tisti, kateri so rojeni v letih 1899— lj897, bodo dobili med 1. aprilom in 15. majnikom en mesec dlopusta. Tisti, kateri so rojeni v letih 1896— 1894, bedo pa dobili dopust od 8- aprila do vštetegk SI. majnika. Z ozirom na gospodarske razmere v .ivoji domovini, si v gotovih slučajih sme vsak vojak sam izbrati čas za dopust. 2. Že izvežbani, to so taki, ki so opravljali najmanj 12 tednov vojaško službo, pri Iemer se jim všteje vse njihovo dosedanje vojaško služhovanje. bodo dobili, Če so rojeni v letih i S09— 1897, dopust od 30. marca do vštetega 15. majnika ioieni v letih 1896—1894 pa dopust od 15. marca do vštetega 29. maja. Vrhutega še bodo dobili tudi tisti dopust, ki so bili oproščeni od vojaške službe, a je bilo onroščenje razveljavljeno in ki bi morali nastopiti vojaško službo dne 11. marca in dne 8. aorila t. 1, ce namree pripadajo kmetijstvu in če so izvežbani in sicer: rojeni v letih 1899, 1898 in 1897 dobijo dopust od 6. do vštetega 26. majnikal rojeni v letih 1896, 1895 in 1894 pa od o. do vštetega 25. jufiiln. Domobransko ministrstvo že sedaj opozarja, da se ti določeni dopusti ne bodo nikomur podaljšali.
Podaljšanje dopustov za vojake. "Uracfeao se naznanja, da se vojakom, ki pripadajo armadi aa bojišču, podaljša dopust za 14 dni. Dopustnilro» torej ni treba oditi dne 10. marca nazaj k svoji četi, a»pafc Žele 14 dni po poteklem dopustnem roku.
Odpust 48—501etnih. V p«rlameni.*f»ib arog-h kroži vest, da se namerama <?.—501etiw fe flvznika kmalu odpustiti iz vojaške službe.
Fronta v zaledju. Kun t s Pohorja nam piše: Vojaški gospodje tako radi povdarjajo važnost vojaške fronte. Mi kmetje pa pravimo: Važnejša kot vsaka druga lronta, je kmelska fronta t zaledju Ce nam ne boste dali možnosti obdelati našega polja — naše fronte v zaledju — bo slabo stala tudi vojaška fronta pred sovražnikom. In gosposka se še celo norčuje iz naše kmetske fronte. Vzeli ste nam pri rekvizicijah semensko žito. semenski krompir, vzeli ste nam delavske moči, vzeli ste nam potrebni živež in vzeli ste nam zadnje — našo vprežno živino. Vi izpodko-_ ujete s temtemelje najvažnejši fronti naSe do-movine.g^\ife»*.	naka-
povalci,! komisijonarji, vsi se norčujete iz naših pritožb, nočete nas slišati. Če vam prav. tudi nam !
8. vojno posojilo. Iz Dunaja poroiajo., da se i že vrSijo predpriprave za osmo avstrijske vaja« po-i sojilo, ki se razpiše baje meseca maja.
Poletni čas. Po poročilu berolinskih listov bo J tudi letos v Avstriji in v Nemčiji upeljan nov polet-| ni čas slično kakor v lanskem letu in sicer se bode ] pričel s 1, aprilom in se bo končal dne 14. oktobra.
Odlikovan slovenski učitelj Po očiiik 26 strel skega polka Jernej Paulič iz Puščave, je imenovan nadporočnikom ter ob enem odlikovan s srebrno svetinjo I razreda za častnike. To je njegovo 6. odlikovanje.
V Žalcu
se'vrši r nedeljo, dne 17. marca 1. 1918 velik
manifestacijski shod
vseh slovenskih strank za jugoslovansko idejo.
Govorita dr. Korošec in dr. Ravnihar. Ura in lokal se aaznanita pravočasno.
Gospodarske novice.
^ Skrb za semena. Komur primanjkuje semenskega žita : jare pšenice, ječmena, ovsa, rži, prosa ajde, koruze, fižola in krompirja, naj se takoj po občiDi obrne na okrajnega žitnega nadzornika pri okrajnem glavarstvu. Navede naj, koliko njiv bi rad obsejal in koliko mu manjka semena.
Skrbite za apno. Letos bo ob časa škropljenja trt zopet veliko pomanjkanj i apna. Kdor more naj si ga že sedaj spravi. Sedaj trgovci celo po časnikih-ponujajo apno. Upamo, da bo Kmetijska zadruga v Račah uletosT-naročila za vinogradnike dovolj apna.
v* Pomanjkanje cepljenih trt. Vinogradniki tožijo da letos ni dobiti cepljenk za izpopolnitev nasadov in za nove nasade. Deželne in državne trt-nice dajo letos večino trsja le meščanskim in grofovskim vinogradnikom Zasebni trsniCaiji pa nimajo letos mnogo trt. Nujno potrebno je, da bo letos dala d'žava trtničarjem-vojakom priliko, da si zopet vzgojijo trte. Treba bo tudi preskrbeti večje množine motvoza za cepljenje.
Vojaški konji za spomladanska dela. Maribor sko okrajno glavarstvo naznanja, da je letos na razpolago večje število vojaških konj za poljska dela. Prošnje se pošljejo okrajnemu glavarstvu. Prošnjik se mora zavozati, da bo dajal hrane rojaku spremljevalen in krmo konjem.
Nova dok ada k zemljiškemu davku. F nančna oblastva so te dni razglasila, da se bo letos pobirala 2°/0 doklada na zemljiški davek za fond^ iz katciega se bo plačevala odškodnina za fikodo; povzročeno po raznih uimah.
Važno glede oddaje žita. Vsled naknadne oddaje Žita so mnogi hudo prizadeti. Nekateri morajo toliko oddati, di jim ničesar ne preostaje ne za hrano, ne za seme. Krivo je, ker se je n. pr. posebno koruzo previsoko cenilo in ker se za krmo živini ni nič odračunalo. Pojdi na glavarstvo, ali pa piši, ua ti za krmo niso pustili četrtine koruze, in zihtevaj, da se ti to na poli popravi. Od 400 kg koraae, se j« mora postiti 100 kg za krmo.
' marea l&IS.
Hmelj. Na -wneljskem trgu v Žotcu tudi v pretekli dobi ni bilo nobenega popraševai.ja ne wu domačem, ne p« tujem in tudi ne po hmelju Starih letnikov. Cene za tuj hmelj, ki so bile samo na p.piitiu, so so gibale med 140 in 160 K za 50 kg.
Tobak ni dovoljeno saditi. Na mnogih krajih vlada mnenje, da je dovoljeno saditi tobak. Pri ti Hpaniai oblasti smo zvedeli, aa je gojitev tobačnih ra stli» r naših krajih j rejkoslej strogo prepovedana.
K£&£S2i£2S OGmmsm.
Sta &
Na bojiščih.
Na italijanskem bojišču je nastopile zad nje dni slabo treme, v gorah so hudi snežni zameti, v nižavah pa dežnje že teč dni. — Naš pohod v Ukrajino, s katerim smo pričeli dne Ž7. februarja, da dobi tudi Avstrija iz te dežele kaj žita, ne samo Nemčija, se nadaljnje ob Dnje stru (v Podoliji) vedno dalje proti jugovzhodu Rumunijo, s katero se sedaj vršijo mirovna po gajanja v Bukarešti, so naše čete s svojim poho 4om v spodnje dnjestrske pokrajine, obkolile sedaj 6d treh strani, tako da bo skoro gotovo prisiljena akleniti mirovno pogodbo, kakoršno ji bodeta narekovali Nemčija in Avstrija. — Na francos kem bojišču se pripravljajo Nemci na veliko ofenzivo proti Francozom in Angležem. Uvodni boji so se že pričeli.
Maribor. V sredo, dne 6. marca zjutraj je umrl c. k. gozdar g. Peter Zabovnik, star še le 40 let. Rajni je bil zaveden narodnjak iz znane vrlonarodne Zabovnikove rodbine v Ribnici na Pohorju. Pogreb se vrši jutri, v petek ob 4. uri popoldne na Pobrežje. Bodi blagemu pokojniku slovenska žemljica lahka 1
Maribor. Duhovnih vaj mariborske skupščine III. reda sv. Frančiška v baziliki Matere Milosti od 8.— 7. marca se. je udehževalb veliko število vernikov. Slovenske pridige je imel kapucin o Ladislav Hazemali iz Celja.
Marifcor. V Narodnem Domu se vrši v ne deljo, dne 10. t. m, ob 4. uri popoldne občn zbor novoustanovljenega društva stalnonameščenih Vabimo k obilni udeležbi.
Hoče. V Zerkovcih pri Mariboru je umrla pre tekli teden blaga, krščanska mati Marija Pivec v 90. letu svoje starosti. Vdano v voljo božjo je pre našala nevolje in nadloge svoje pozne starosti, ver let sem se je pripravljala z vso skrbjo na smrt tei zato večkrat prf jela doma sv. zakramente. Med ten so ji angelji v nebesih pripravljali zasluženo krone katero ji je Bog sedaj izročil za večne čase. Kak< dobro da je vzgojila svoje otroke, priča cela njeni, družina, ki je ena najbolj krščanskih in slovenski zavednih v vasi, zlasti pa njen sin Rupert, ki s< kot c. kr. nadkomisar marine, nikdar ni sramova očitno kazati svojega krsčanskega prepričanja. Ka darkoli je do*a na dopustu, je tudi v Brezju videti pri sv. maši s molitvenikom in rožnim vencem v roki. Krščanski otroci krščanske, slovenske matere kateri daj Bog večni mir in pokoj! Vsem ostalim pa izrekamo stoje odkrito sožalje!
Sv. Peter pri Radgoni. Za našo župnijo bo tridnevna pobožnost, trajajoča od nedelje, 17 marca, do praznika sv. Jožefa, 19. marca. Govor?; imata prof. dr. Hohnjec in Irančiškan o. Jeronin Knoblehar iz Maribora.
Sv. Barbara v Halozah. V nedeljo, dne 10 t. m. po rani maši priredi Slov. Kmetska Zvez shod v gostilni g. Reicher. Pridde v velikem šte vilu na shod!
Sv. Barbara v Halozah. Sleherna oseba, kg tera se je rodila na slovenski zemlji, katero je ro dila slovenska mati, katera dan za dnevom uživa kruh od slovenskih rok, se je izrazila in podpisal deklaracijo, katero so naši poslanci tako močn-izrazili v državnem zboru dne 30. maja 1917 Vse naše sosedne župnije, Šolska svetstva, občine, razna društva, duhovščina dekanij, železničarji, poštarji, žene in dekleta vseh župnij, kratko reče no: vse, kar je rojeno od slovenske matere, s giblje. Vse je navdušeno za svobodno Jugoslaviji Kaj pa pri nas? Vse spi. Naših mož in hrabrih fantov ni doma, oni so na bojni poljani, tam tvorijo živ zid nasproti sovražniku. Slava jim ' Doma ste žene in vrla dekleta Ali ve tudi spite ? ¿'budite se vendar! Voditeljice Marijine družbe kje ste? »Bralno izobraževalno društvo« ? »Bralno
društvo »Naprej««? Ali res vse spi? Srčno bi želeli, da se navdušeno zbudita naš žuoni urad in šolsko vodstvo, ter ljudem razložita, za kaj prav za prav gre, z* kaj ljudje drugih krajev tako ži vahno podpisujejo nabiralne pole za svobodo svojega naroda. Gotovo bota to rada storila. Ko se je nabiralo vejno posojilo, je bil sijajen uspeh V^a čast! Gotovo ne bo nič manjši pri podpiso vanju za svobodno Jugoslavijo. Primanjkuje nam moških moči, ki bi se za to zavzemale. Zato pa dekleta in žene, na delo! Pojdite k izobražencem, da vas o tem primerno poučijo. Upam, da bodo to radi storili. Vsak želi, da pride skoraj čas prostosti in svobode. Barbarčani živahno na delo. da ne bomo zadnji, sicer bo prepozno! Oh, kako prijetno nam zveni v ušesa: Prost mora biti. prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospod!
Slovenska Bistrica. Ugledno narodno rodbino g. S:hwarza je zadel hud udarec; po kratki a izredno mučni bolezni je umrl 12 letni sinček Mijo. ; Veličasten pogreb je pričal, da je celo mesto žalo-| valo za blagim, vedno veselim dečkom. Ker je bil \ rajni Mijo velik prijatelj lepe slovenske knjige, so i bistriški Slovenci darovali v njegov spomin tukajš ' nji »Vošnjakovi ljudski knjižnjici« okrog 180 K. — Potrti rodbini naše iskreno sožalje!
Videž pri Slov. Bistrici. Slov. Gospodar je zo pet izgubil starega naročnika. Umrl je posestnik Blaž Phberšek. rojen v prihovški žapniji leta 1846. Bil je več let župan in dolga leta cbčiaski svetovalec v občini Cigonca, v kateri si je pridobil veliko zaslug. Bil je skrben gospodar, dober - če svojima otrokoma in prijazen sosed ter zav de; Slovenec. Veliko zaslug si je stekel za nove !a porske zvonove leta 1894. Počivaj mirno ob strani svoje svakinje in v bližini svoje žene, kateri sta umrli pred 2 letoma. Na svidenje nad zvezdami !
Sv. Venčesl. Kvaterni teden je umrla v Gornji Ložnici Liza Goričan v starosti 89 let Bila je vdova čez 40 let. Od nje so se začeli šesteri trdni kmet-ski p sestniki, ko so njeni c troci pormžili in oženili. Ta rod je rodil drugi rod in ta zopet tretji rod, tako da je bila rajna Liza Goričan babica in prababica, da plakaio za njo vnufei in pravnuki. Njeno sorodstvo je dalo v svetovno vojsko 18 vojakov, sv. Cerkvi pa enega duhovnika, č. g. Jožefa Ozimič, kaplana v Cirkovcah. Veličajni 3prevod je kazal, kako priljubljena in obče spoštovana je bila ta izredna žena. N. v. r.|	«
Selo pri Ptuju. Tudi pri nas so nemškutarji močno agitirali proti jugoslovanski deklaraciji. Največ se je tradil nadučitelj Zoreč. Nadlegoval je odlične in zavedne može za Ornigovo romanje na Dunaj. Politična žilica mu ni dala miru. Sel je agitirat in lovit od hiše do hiše. Pozabil je, da živi med samimi Slovenci. Kaj pa šola pravi? In kaj pravijo starši? Sicer pa se zadnje dni vsi, ki so se mislili udelež ti nemškutarskega romanja na Duaaj, zelo kislo in grižljavo držijo. Dobili so menda nek »liksir« z Dunaja. Brzojav baje pravi: Nemškutarji ostanite doma, na Dunaju nismo nič kaj radovedni vaših obrazov.
Sv. Lenart nad Laškim. Huda nesreča je zadela pretekli teden družino Antena Gradišnik v Vel-kihgorelcah. Umrl je namreč v torek nagle smrti 18 letni pridni sin Jožef — smrtno zadet v hosti od drevesa, katero je podiral. Žalost v družini je tem večja, ker Se ni preteklo pol leta, od Kar je n& Dunaju v bolnišnici umrl naj starejši sin Anton Pa nesrečni starši se naj tolažijo z besedami sv. pisma: »Njegova duša je Bogu dopadla; zato je hitel, ga vzeti izmed hudobij«.
Najnovejša poročila.
Ruski protest proti vsiljenemu miru
Predno so ruski odposlanci v nedeljo, 3. marca podpisali mirovno pogodbo med Rusijo in čet*erozveznimi državami, je predsednik ruskega mirovnega odposlanstv , Sokolnikov protestiral, da so se kavkaški okraji Erivan, Kars in Batun odtrgali od Rusije in podredili Turčiji, ne da bi se poprej o tem vprašalo tamošnje prebi valstvo, ali je pripravljeno vstopiti 'zopet pod turško oblast ali ne. Sokolnikov je tudi po vda rja 1, da je Nemčija svoj ultimat (poslednjo zahtevo 1 stavila Rusiji, ko je ruska ljudovlada ž o razoroževala svojo armado, vsled česar je bila Rusija prisiljena sprejeti nem
ške mirovne pogoje in jih podpisati. Mir kateri se je sedaj sklenil, ni sporazum ni mir Ruski obmejni narodi se bodo pod pre tvezo, da se jim bo dala pravica samoodločbe, podvrgli uplivu Nemčije. S prelomom premirja Y m ru prisiljena Rusija podpiše predloženo mirovne pogodbo, ne da bi se udeležila podrobnih poga janj o določilih te pogodbe.
Mirovna pogajanja z Rumunijo.
V	Bukarešti se vršijo mirovna pogajanja med Rumunijo na eni, ter Avstrijo, Nemčijo, Bolgarijo in Turčijo na d?ngi strani. Avstrijo zastopa gret Černin, Nemčijo pa pl. Kuhlman. Te dni je od potoval tudi ogrski ministrski predsedn k Wekerle v Bukarešto, da se udeleži mirovnih pogajanj Ogri zahtevajo del rumunskega ozemlja onstran Karpatov, Avstrija pa kos ozemlja vzhodno od Oršove, da bi tako naša država mejda na Bol garsko. Bolgarija pa zahteva celo Dubrudžo, t. j pokrajino med Donavo in Črnim morjem, z naj važnejšo dosedanjo rumunsko trgovsko luko Kon štanco.
Državni zbor.
V	torkovi seji (5. marca) je zbornica nadalje vala razpravo o zakonski predlogi glede spre membe in uravnave vojaških podpor. K predmetu je govorilo več poslancev. Končno je zbornica v drugem in tretjem branju sprejela zakonsko predlogo. V zbornici je nato bila prečitana nujna interpelacija glede na vojne vjetnike, ki se vra čajo iz ruskega vjetništva V interpelaciji se na vsja, da zbirajo vojne vjetnike, ki se vračajo iz Rusije, v taborišču v gališkem mestu Zolkiev
Vračajoči se vjetniki bi naj vdobili vsgj trimesečni dopust. Zbornica je sklenila, da se vrši razprava o tej nujni interpelaciji skupno z razpravo o državnem proračunu. Ko je še končno pozval poročevalec dr. Steinwender zbornico, naj glasuje za državne potrebščine, je bila seja zaključena. Prihodnja seja v sredo pred poldne. Tudi v torek se pohtični položaj ni nič spremenil in vladi se še vedno ni posrečilo raz jasniti položaja in dobiti večino za državni pro račun. Pod predsedstvom zborničnega podpred sedaika Germana sa je v torek vršilo skupno posvetovanje Čehov, Jugoslovanov in Poljakov glede enotnega nastopanja Slovanov v državni zbornici.
Ustnica uredništva«
Sv. Anton v Slov. gor.: Takih pritožb dobimo toliko, da jih nikakor ne moremo priobčiti. — Slovenske gorice: Usnjar K. nima pravice
zahtevati živila za vdelavd kož. — A. T., S v. Jurij o b Pes
niči: To je čisto zasebna zadeva, bi ne spada v političen list. Dopis je pisan s svinčnikom, zato roma v koš. — Sv. Barbara v Slov. goricah: Naznanite Jugoslovanskemu klubu na Du naju ime in nadaljni naslov vojaka, ki je tako zelo ostudno nastopal proti deklaraciji. Navedite tudi besede, ki jih je rabil in priče. — Breg pri Ptuju: Vaša slika, odposlanstva nemšikutarjev na Dunaj hi bita sicer zelo zanimiva, a žal nimamo nikogar, ki bi nam izgotovil kliše. Pozdrave! — Vojak iz ptujskega okraja: Dotičnega Nemca-narednika, ki Vain ie ukradel nahrbtnik z jedili, kratkomalo naznanite vojaški oblasti. — C i r i 1 o v a: Dobro pišete. L? večkrat se oglasite. Pozdravljeni! — Vojak s Iron-te: Zadnji čas se izgubi mnogo pisem, naslovljenih na naše uredništvo, gotovo je tudi Vaše med .lotim;. — Sv. Rupert v S 1 o v. gor.: Smo potrebno u krenili, da dobijo rekvizitorji primerni pouk,. — Sv. Ana v Si. gor.: Gre nam skba za prostor. Za tegadelj moramo »Žrtve« večkrat odložiti — Šent lovrenčan in Solčava: Hvala. Dobili še le ob sklepu uredništva. Odstopili »Straži« — Planinska vas: Če je na dopustu, se vzdrževalnina ne sme odvzeti, če pa je oproščen vojaške službe se vzdrževalnina črla. — F. K.: Pri bčimo ob pri liki. — Koprinica: Dopise brez podpisa pogrez nemo na dnu urediiškega koša. — Ptuj: Prosi mo, pišite s črnilom, ker stavec ponoči ne more Citati dopisov, pisanih s senčnikom. — Oslu šovci: Začnite delovati, pa bo vse oživljeno. Za bavljanje bi malo pomagalo. — Koprivnica in PolenSak : Tjiljivo. — Konjice. Poslanec PiSek priredi pri Vas shod dne 19. t. m. oh 3. uri pop,
Stra® fi.

7. m«re*.
DoUrlJek« številk® r
Grade«, dna 27. februarja 1918 17 » 86 14 18 Lin«, die t. muca 1818 39 47 19 S 22
Eu besed* s tue 10 vinarjev.
XX Kupi se: XX ^»-^««•kiriufck
Ugašeio »pa« s« na malo preda pri
. 27«
Pozor gospodinje! Knpim vsake vrste cauj«, tud- že le čiste natrgane ia ed a«lj«v zasekana, »tare raztrgana nogavice. kapi« tadi vreče Plača« najboljše. Leapart, Tik-tringhofova al ea 11. Maribor. 287
Kislo zelje, kiile rep« ia jabelka
kapi vsake mu «kine Bttaerle, Dom-platz «, Mariber.	800
Večje plemen« svinje, Btaerle, Maribor, Stolai trg 6.	801
Mali vinograd blizu železa, postaje ▼ lepi legi želi kupiti. Nas «t: Arbeiterhtim, Grsc, K»plerstras<e
it.	804
ličen lepe hig« z aajiaaaj 2 erala zemlje za aakap i> sicer v okolici Maribora ali Celji. D piši se aaj fošlje e aa g. Aatoaije Kokol, Ga berje 6 pti Celja.	309
Dobre krave-mlekarice se kapi ali zamenja sa krave, ki je za oddati. Diferenca se naplaia. Tovarna usnja Antona Badl-aa naslednik. Maribor.	214
Iičea Banji« posestvo v okolici Celja, okoli 8 eraler rodovitne njive in travnika, blev za krave is sviaje. Naslov v upravništvu pod „Celje 216"
Kupim stala hišo z dvema sobama, vrtom in aajhno ajivo blizn železniška postaje. Cena 6 de 6000 K. Ponudbe naj se pošljejo de 14. asarca aa apravn. „Slov. Gospodarja" ped „Mala hiša št. 283".
Zelenjavo, korenje, repe, pese i.td. knpoje aa vagone pe najvišjih cenah. Ponadbe aa : Karl Rayer, agentara, Mariber, Tegetthoff u«a ulica. 67.	239
Kapi se male posestvo » dobro ohranjeni« poslopjem v bližini kakega trga aii mesta. Naslov kupca pove iz prijaznosti: Fani Matkj, Dunaj IX., W ilhringerstr. 81. 244
Kupim majnšo čedne in dobro obdelano posestvo v okolici Celja s hlevom za 2 kravi in svinje, okoli 4 oralov travnik in njive. Ponudbe pod M. S. Celje. Lava 26. 24i
Travnik in njiva v bližini mesta Maribora se kupi ali vzame v najem. Vpraša se pri tvrdki Tischler, Maribor, Tegetthoff-ova alica št. 1». 221
Kmetovalci, pozor I Mline za vsak« vi sta ž ta, kateri melje moko in idroh se nareti pri M. Šuaer. Konjice.	29«
Nov hamonil, črn, 18 register, aaerik sesalni siste«, se radi sarti poceai preda. Fran« Dobra ie, Mariber, Augasse 5.	295
Hiša na predaj, vegel Viktriaghof in Schmidova ulica, primerna za vsako trgovino. Cena 55.000 kron. Pojasnila pri govpej M. Koprivnik Badleva ulica, Vila 16.	219
Zelo dob>« mil« (Smierseife), poper in paprik« ter aoiko oblek« pr«da M. Herke, Mariber, Reicht-strasse 24, trgovina.	286
Svilena rata (ogrinjale) s« proda za 20« K. Naslov: Weiler, Stolni trg, št. 12. Maribor.	248
Na prodaj novo zidane ea« in dv« nadstropne hi e v aeitn, davka ia ebčiask'h deklad preste z velikimi ¡h «ajhaimi stanovanji preti seinen obrnjene, se predaje pod lahkimi pogoji. Vpraša se pri Jožefa Nekrep v Maribora, Mezart-gtrasse št. 59	484
Pozor!
Vrane Drobni« leen) trgov*« t Laškem tren kepi vsako mnoilat
bukovih drogov (iveisrjev) t»s plač» iste po 7*60 komad. Kapi» pa tudi >tkroge! bukov les. 7k<
Posestvo na prodaj blizn 18 oralov, vse okoli hiše, lepi travniki, velik sadonosnik, gozd, lepe njive, velika hiša, velika preša in veliki hlevi za 10 glav goveje živine in stari vinograd, nekaj zreguljeno, se proda z nekaj preničninami za 46.000 K. Posestvo leži 10 minut ed farne cerkve. Naslov se izve pri upravn.štvn „Slov. Gosp." pod „Posestvo na meji št 287."
Posestvo v največji blittnl mesta v hiši prostor sa stranke (najemnike), mlekarstvo, točilnica če* olioo, lep sadni zelenjadni vrt, se takoj preda. Naslov pove npra*> niitvo pod „Studt nci pri Kari bo ru." (znamka za odgovor.) 27
XX Stusbe: XX
Mest« oskrbnice eventueln« samostojne kubhriee želi dekle, iz-^ ežbano gospodin jstva in ki je obiskalo gospodinjsko šol«. Nsst .p lahko takoj Nataučneje ped: „Samostojnost 810" na upravništvo.
ISčem mlinarja, kateri je zmožen samostojne epravliati, vse posle v j mlinu, mogoče tadi invalid, proti dogovorjeni mesečni plači, hran« j i. t. d. na Sp. Štajerskem in sicer | na dravskem mlina I Rabim za dravski rnlia, ki je vedno dovolj vode. Lndevik Kuharič, trgovec, Omež.	298
korenje, repo,
kislo zelje, kini® repo, ■trd,
drevesne skorjo ježioe,
p« najvišjih eenah in tadi pe va-
rnih za aprovizacije. Ponudbe ¡trla Rayer, Maribor, T«-gethof-ova ulica 67.
Kupim
Yečje posestvo
* dobrimi travniki in goa-dnvi ua Jninemitajarsken (najrajše » 3av. dolini) in prosim ponudbe « podrobnim spisom Naslov ¿»ove uprava štvo „Slov. Gosp»-darja."
Pri župnijski eerkvi Sv. Parbara v Halozah se sprejme s l. majem erganist in cerkovnik Dohodki «-bojne službe so 1. 1917 snašali 12.(100 K. Stanovanje je nove in prosto.no. Orgije so iz 1. 906 ter ) so bile pred enim mesecem osna-žene in uglašene.	289
2 Mizarska pomočnika in 1 mizarski učenec se takoj pod dabrial pogoji sprensej« pri „anena Gétt-lieh, «aizarski mojster, Maribor, Koroška ulica 128.	240
Trgovski pomočnik vojaščin« prest, želi takoj nastopiti službo v špecerijski ia železninski, ezir. mešani trgovini. Ponudbe pod „Marljiv" poštaoležoče Sv. Dok —Leče Štajerske.	248
0 enec e dobrimi šolskimi spričevali «d peštene kiie se sprejme v večjo trgovino z mešanim blagem na deželi. Kateri se že nčij« imajo prednost Naslov pod št 264 na apravništvo tega lista.
Lepi novi ženski čevlji s pravimi podplati it. 87 se eamoaj. za mast. Kaetaer, Krivine štev. 167 pri Manb«ra.	279
Prodajalci kenzamnih reči in kater« tvr ike teh nočejo iskati, aaj svoj naslov petij«)« aa lnčehn« t«va-no Huge Pollak, Kralj. Vinograd, Praga. Jangaanneva eesta it. 83. telef. pisane 64M, telefon tovarne 5466.	268
Želim
n prosm
Čevljarski pomočniki dobijo dele tadi na doa vse pripravljene več parov skopej in se plača dobro, piše se aa g. Glašic, Maribor, Tegetthoff-ova cesta 30. 261
Zanesljiva samska ženska iiče zakonska brez otrok za hišnika. Gesti lna pri „Medveda" Meljska alica št. 18.	249
Kolartki učenec iz dobre kii« ia e dobrimi spričevali se takoj sprej-a« pri g. Peklar Franc, 8v. Benedikt v Slov. gor.	218
i gospode In dame, da má naanaui ! ni je imena gospodov trgeveev, ki bi prodajali komsumn» blag«. D« ; pisl na tovarn« H «g« Poilâk. \ Eral j Vinohradr. Jungosanevs si ! 8t. 38. Praga. Nov« drahj ebotr
1M8I7
XX Masna: XX
Vabilo k občnemu zboru, kmetske hranilnice In posojilnice v
KAMNICI PRi MARIBORU,
ki se vrii v nedelje dne 24. marca 1918 v prostorih Voarinčeve gostilne. Začetek po r»ni službi božji. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Volitev načelstva. 3. Odo-breuje rač. z*kl). za 1 1917. 4. Volitev nadzorstva. 6 Slučajnosti A ko bi ob napovedani uri občni zbor ne bil sklepčen, vrši se čez pol are drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa pri vsakem števila navzočih članov. 812	Načelstvo.
Hrmimca m poso ii«. v Dobiti
reg. zadr. z neona- a.
vabi
na redni oneni sfoer
ki se bo vriil, dne 24. marca 1918 ob 8 ari pop. v posojilniški sobi.
8P0RED:
1.	čitani« revizijskega zapisnika.
2.	Poročilo načejstaiu nadzorstva. 8. Morebitna volitev nekaterih članov načelstva n nadzorstva.
4. Odobrite, račansk. zakljačka
za leto 1917. 6. S.učajnosti.	281
Ako bi občni zbor ne bil sklepčen, se pol nre pozneje vrii na istem mesti občni zbor pri vsakršni udeležbi.	Načelstvo.
SOLZNA AVSTRIJA.
(3 pomnožen natis.)
Knjiga pod naslovom „Solzna Avstrija" s 27 bojnimi pesnimi, stane s p»što vred 1 K 80 vin. Knjiga „Pev joči slavec" s 80 lepimi narodnimi pesmi stane 1 K 70 vin. Pošlje se znesek v novih neobra-bljenih poštnih znamkah ali pa po poštni nakaznici. Na brezplačna naročila se ne morem ozirati 1 Na-ročuje se pri Matiju Belec, pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah, via Ptiy, Štajersko.	98
W _
vseh vrst, juta, odpadki novega sukna, krojaški odrezki, raztrgane nogavice, raztrgano moške in ženske obleke, stare posteljne odeje, koče, kosti, konjske repe, svinjske Ščetine, kupuje po najvišjih cenah M. Thorinek & Co. Celje. Trgovci in nakupovalci od hiše do hiše dobijo boljše cene.	811
Drete za čevljarje
ima v zalogi Ignac Šimenc, Celje, Graška cesta, zraven Rakuša. 307
Barva za obleke
5 zavit., z navodilom, poStoj K 8 20.
Moka ,Mehhta'
20 zavit. i. 50 gr. K 60"—. „Mehlata", Gradec, Steyrergasse 60 II. Zastopniki popust. 290
X JI*»'oit a se: X
Skoro nov zložljiv šivalni stroj se proda za š|>eh in mast Hesler, Maribor, Meljska centa 67., vrata 7.	297
Proda se dobroehranjena obleka za moške in pl.ič. Vpraša se <li-klavc, Muzartitr. 46., L nadstr. vrata 7., Mariber.	808
Konjaki in velovski hlapci (če tudi j invalidi) ter dekle k kravam so ' sprejmejo pri e kr. oskrlin.štva | (k. k Gutsverwaltaag) Wagna pri i Lipnici.	294
Iščem služb® oskrbnika. Službovat se« že kot majer z dobrim spričevalom. Kran,c Franc pri g. : Kugler, Tezne pri Mar.toru. 208
Pridna pošte ia dekla, ki zna nehaj kuhati, pospravi ati, šivati ter razume vrtna in poljska dela. se sprejme dve postaji iz Maribora. NasI iv v npravništvu pod „Dekla št 302".
Boljše d'kle, ki zna snažno pos-pravliati, likati, nekoliko kuhati in v vrtu delati »e tak ij sprejme v službo. Plača K 3H— 40. D. pise ali osebne ..redsiave želi lekarna v Podčetrtku. Štaj.	306
Za čevljarsko trgovino se za stalno in takoj sprejao p-odajalka, ki je zmožna obeh dežela.a jezikov v beseii in pisavi. Ponudbe z zahtevki plače in fotografijo sn po-iljejo na naslov: Ivan berna, Cehe, Gosposka uiioa A.	306
Ekonom - Invalid se sprejme takoj, ako je strokovnjak v vinogradništva i a lahko celi dan nadzoruje delavce ter vodi delo. Plača po dogovora. Poaadbe na npravništo SI. Gospodarja pod „Ekonom-inv,.lid it. 266"
Mf oprana stika t* naravni eetiJiosti
se Vam pošlje če mi pošljete fo-tografiio. Pesaeiek popolnoma podoben. Cena K 18 -, Prosim naročila na Marko Ernst, Gradec, Klosterwiesg 25, Parter e. 292
Apne se Kamenja za drva. Josip Negcr, Glavni trg 21, Maribor. 299
Poskrbim vsakemu železai mlin : za vsake vr»to zrsja mleti; lahke ea sam žene. Cena l<>6 K. oe si vsak sam p« nje pride, mu lahke vse razkuženi, .lanez Deutschman, Selnic a ob Muri. p. Sv. Ilj v Si. goričab.	2r>9
Koban Franc, kamnosek, Račs
: naznanja vsem ceujenuu odjeiual-! sem, da zaradi pomauikanja delavcev ne more tako hitro izvršiti vsako delo, zato prosi, kdor kaj rabi naj že ziiai naznani, da lm imel do oktobra gotove. 277
Vi «o In sad» I mošt, motno, po kvarjino, zavreto kakor tudi duh po plesn<<bi se popravi. Prosi se »aaree poslati na na»!ov. i-et« Sternec pri ne einem odbora, Gor.ta, Primorsko.	iS
Automatična mišnica
za podgane 6 K 8 v., za miši 4 K 80 v. V eni aoči r se nalovi po 40 miii. Nobene vreme ne vpliva in se sam« uredijo. Lovilnica za kuhinjske žuželke „Rapid" pelovi na j tisoče žuželk v eni noči, K 6'90 | Najboljše učinkujoč lovilec muh r „Nova K 4 < 0 komad. Povsod naj-; boljši uspehi Mnogo pohvaluih pi-J sem Se pošilja proti povzetju. Poštnina 90 v. Razpošiljalnica Tiut-ner, Dunaj III. 72. Neuburggasse štev. 2fi.	("1 I.aszlo.)
Posestnica v hi.čki fari pri Mariboru želi sprejeti za svojo deklico 14—16 let staro, ki je že vajena kmetskeg» dela. Prednost imajo deklice brez staršev. Ponadbe >e sprejmejo iz piijazaost: v župnijskem urada Hoče pri Maribora.
Po resa se od dne 10. februarja 1918 (po pretepu) pri gostilni Bru-derman v Melniku pri Sv. Petru vojak Andrej Kahoh, črnovojnik iz Št. Petra, sedaj pri c. kr. pešpolku št. 47, odd. za strojne puške v Mariboru. Od tega časa, ga ne najdemo. Ne ve se prav gotovo, kaj Be je zgodilo ž njim. Ce ga kdo zapazi v Dravi, (če ga je voda odnesla), sumi se namreč, da so ga pretepači vrgli v Dravo ali pa mrtvega kam zavlekli ali zakopali — naj naznani proti dobremu plačilu orožnikom pri Sv. Petru niže Maribora.	286


IBliO BI»
redni občni zbor
POSOJILNICE V VOJNIKU
i«j. zadr. z neea. zav«s«,
kateri se vrši ▼ torek dn« 19. «arca t. I. ob ¡S. uri popoldne t pisarniškUi prostorih.
DNEVNI RED:
1. Poročilo naCelstva, 2 Poročilo nadzorstva. 3. Sklepanje o «porabi čistega dobička. 4 Citanje revizijskega poročila.
5.	V< liter odbora.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Naaveti.
K obilni adeležbi rabi vljudne
o d b e r.
Opomba! Ake bi občni zbor ob tej ari ne bi sklepčen, vrši se eno aro pozneje drugi občni xbo&, ki je brezpogojno sklepčen.
ras	Načelstvo.
Licitacija konj.
V stabilni konjski bolnišnici r Radgoni ae vrši da« 18. marca ob 9. ari predpoldne licitacija konj, ki so potrebni odpočitka.
K licitaciji se dopnste le taki ponudniki, ki se izkažejo kot poljedelci z legitimacijo, potrjeno od polične oblasti.
oooooooooooooo
Prošnja Slovence?
¥ Nemčiii.
Slovenci v Gladbecku v Nemčiji prisrčno presti j o veleč, duhovništvo in druge dobrosrčne rojaka v domovini, ki imajo na razpolago kaj knjig, d* nam blagovolijo za povečanje naše majhne slovenske knjižnice odstopiti slov. knjige Tukajšnji Slovenci se vrlo zavedajo svoje narodnosti, a manjka jim slovenskega čtiva. Za vsak najmanjši književni dat izrekam že vnaprej v imenu gladbeških Slovencem svojo najprisrčnejšo zahvalo.
Za Slovence v Gladbecku: Kapbn Tensund«**!«, Siadbeck, Wsstfateaf Nemčiji.
OOOOOOOOOOOOOO
POSOJILMCA NA VRANSKEM
rabi svoje p. n. zadružnike k rednemu Tobčnema zborn
na nede'io, 24. marca l'Jl8 ob 3 uri popoldne v zadružno pisarno na Vranskem hišno št. 91. ]	SJ**
Ako bi občni zbor ob treh ne bil sklepčen se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati. SPORED:
1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Po-trjenje račnna za leto 1917. 4. Poraba čistega dobička. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Nasveti.
sos	Načelstvo.
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prjateljem tužno vest, da je danes, dne 6. marca ob Vž3- uri zjutraj v 40 letu svoje starosti spreviden s sv. zakramenti v Gospodu zaspal gospod
Peter Zabovnik,
o. kr. okrajni gozdar v Mar boru.
Pogreb predragega, nepozabnega rajnega se bo vršil v petek, dne 8. marc ob 4 uri popoldne iz hiše ža losti Bismarkova cesta št. 16 na pokopi» lišče v Pobrežju.
Maribor, dne 6. marca 1918.
Anka Zabovnik roj Žolgar, soprog».
Pavla in Ema, hčerki.
Janez Zabovnik, oče.
Janko in Jožef, brata.

klovmshj eosfom.
Stran
!	Ljudska			iranilnica in posojilnica v Celju F@gistB*i»««n» zadcus« c stom.		
	m •m m m	Obrestuje hranilne vloge po Daje posojila Uradne ure 3 3|4 °|o - pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, na po- vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. _ . , roštvo in zastavo Vknjižbo izvršuje poso- Za nalaganje po pošti na razpolage> polo- jjInica brezp] gtranka p]ača )e kolefee «¡»»«B* žnice poštne hranilnice štev. 92465. • • • a				m m m w
00 »HOTEL BELI VOL", Graška (cesarja Viljema) <					sesta štev«, 9. OO	
POSOJILNICA V QORNJI RADGOM1 s regiitrofana ladrilla z neomejeno zavezo«		
HPilllilnP VlntfP se «prejemajo od vsakega in Illuuiillu 1IU5D se obrestujejo po najvišji obrestni meri. Obresti se pripisujejo brez posebnega naročila koncem vsakega leta h kapitalu. Hranilne knjižnice drugih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice c. kr. poštne hranilnice št. 93.871. Rentni davek plačuje posojilnica sama.	Pft^rtiilfl 86 dajaj° pod naiugodnejšimi pogoji 1 u&UJllfl. in sicer na vknjižbo po 5°/0, na po roštvo po 5 Va %• Izposojuje se tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denar- ' nih zavodih prevzema posojilnica v svojo last. Tozadevni stroški ne presegajo nikdar 7 K. Pro šnje za vknjižbo novih kakor tudi za izbris starih posojil dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. -• e •- i	flPfldnP vinp so vsak torek in petek od 9. do 12. UiuUllu Uiu nre dopoldne. Ako pa pride na ta dan praznik, se uraduje naslednji dan. Ob uradnih urah se sprejema in Izplačuje denar. Posojilnica izplačuje tudi Otresti VOJniti DflSOjil brez vsakega odbitka. Pmflcnilfl 88 daiei°' prošnje sprejemajo in vsi rujaailiia drugi uradni posli izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Uradni prostori l£iis' a°™»
OKLIC.
A 221/16 14
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. Pri c. kr. okrajnem sodišču na Vranskem so na prošnjo dedičev dne 25. avgusta 1916 umrlega posestnika Leopolda Orožim iz Gomilskega na prodaj po javni dražbi nepremičnine vi. št, 94 kat. obč. Gomilsko s hišo pop. št. BO na Gomilskem, gospodarskim poslopjem, kozolcem, njivami, travniki in gozdi na dalje vi. št. 6 kat. občine Sv. Matevža s pravico do sorabe pašnika vaške občine na Gomilskem združeno s prvooznačeno neprimičnino —- vse to kot celota — pa brez pritiklin. Vsem nepremičninam se je ustanovila izklicna cena 21.498 K 54 h.
Dražba se bo vršila dne 18. marca 1918 ob 10. uri dopoldne v hiši, ki jo je prodati sami.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo je izročiti gospodu c. kr. notarju Mihaelu Jezovšek.
$ Dražbene pogoje se zamore upogledati pri sodišču odd. I do 17. marca 1918 in na dan dražbe pri sodnem komisarju na Gomilskem h. št. 80.
C. kr. okrajno sodišče Vransko odd. II,
dne 6. svečana 1918.	234
Kupuje
po najvišji ceni vsako množino 199
kapnin cerkvenih sveč
MIlan Hocerar
Celje, glavni trg«
delavci
BI

ae^sprejmejo za sekanje lesa na Slov. štajerju proti dobri dnevni plači. Vpraša se > Holzindustrie Adoll Wieselnrann, Gradec Jakominigasse 72. (e Kienr.)
špecerijska in kolonijalna trgovina
Ivan Ravnikar« m' Calia
kupuje po najvišji dnevni ceni
SUHO SADJE ter je za to edini nakupovalec za okraj Celje.
„Panorama Jnternational'4
Maribor, Or&jakl trg itev. 3, «raven gostiln« „k Srnam'
orla" 10 priporoča e» obilen obisk. Odprto oel dan. Vstopnina KO f otroci 20 v. Predata?« traja 25 rainnt. Vojni dogodki ls viek bojlaf pokrajine vseh dežel celega sveta ▼ »ram! velikosti, slikovit« in n •nične. Z» malo denarja in malo iignbo «asa se vidi mnogo lanimi »osti eeleg* sveta. Kdoi si enkrat ogleda „Panorame", prid« «ep»* ker so vedno nov« predstav«.
f za izvažanja lesa iz Poljčan in Rogatca se sprejmejo proti dobremu plačilu. »Holzindustrie Adoll Wieselmann, Gradec, Jakominigasse 72. (7 Kienr.)
Drva za.
trda in mehka, okrogli les, deske in stavbeni les kupuje vsako množino za kolikor mogoče visoke cene. Ponudbena: »Holzindustrie Adolf Wieselmann, Gradec, Jakominigasse 72.	(s Kienr.)
Pos®|llnica
v Gornji Radgoni
naznanja, da je že prejela
listine sedmega avstr. vojn. posojila
ter vabi vse one, kateri so podpisali pri njej to posojilo, da si pridejo čimprej po te listine. Ako pa kdo želi; da mu hrani posojilnica zaradi, varnosti pred tatvino ali zgubo te listine v svoji blagajni. mora to posojilnici naznaniti. 210
SIJAJNO BODOČNOST
imajo^turške srečke in nove srečke avstr. Rdečega križa vsled njihove vedno zvišujoče se denarne vrednosti! Vsaka srečka zadene! Glavna dobitka znašata čez
1,000.000 kfonlK
Natančno pojasnilo z orginalnim načrtom razpošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo št. 15, Ljubljana.	243
t
I
Prenapoljeni globoko z bolj) podpisani sorodniki naznanjajo vsem sorodnikom, sočutnim prijateljem in znancem pre-tužno vest o nenadomestljivi izgubi njih iskreno ljubljene soproge, oziroma matere, tašče, sestre, svakinje in tete gospe
Kunigunde Stipper roj. Iitzmano,
ki je v pondeljek, dne 4. marca 1918 ob 3. uri zjutraj, po dolgi in mučni polezni in previdena s svetotajstvi za umirajoče v 54. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Zemeljski ostanki predrage pokojnice bodo v sredo, dne 6. t. m. ob pol 3. uri popoldne v hiši žalosti Mothergasse št. 2. slovesno blagoslovljeni in potem položeni v začasni grob na mestnem pokopališču v Pobrežju.
Maribor, dne 4. marca 1918.	280
Franc Witzmann, T.»ilki i^^Sipesestaik, Bogomir Stipper,
posestnik pri Sv. Križu,	soprog.	ain.
Anton Witzmann,	Genoveta Stipper roj, Purgaj,
brata	sin aha.
Kompletne
kurjake
v vsak: velikosti, stroje za valjenje za male in velike posestnike, mline za drob ljenje kosti sa pripravo konti za krmo (na ročno ali gonilno moč), se knpi pri tvrdki Nickerl & Co, dražba i o. z. speeij&luo podjetje za racionalno gojitev perntnine in droga drobne domače iivino, Inzersdori št 84. pri Danajn. Zahtevajte velik eenik. Učna knjiga it. 84 za 1.— K v znamkah.	(Mossr i)
O6OOO
Kešeta
lastnega izdolka v .veliki izberi, vsake vrste. Za poprodajalce do-puBt. Popravila dobro in po «seiu. Samo pri Jos. A n t' g a, trgovina z jerbaa', da ribo i, Sofijin tr", Zraven mestne mostne tehtnice.	281
OOOOO

»V .
marca 1918-
filivna zaloga ročnih drobilnih mlinov za vsa kovrstno žito in moko mleti priporoča
~ ?
ARIBOR OB DRAVI
KOKOŠINEKOVA ulica št. 32 od glavnega kolodvora po Tegethof-ovi ulici naprej 5 minut hoda nasproti karčovinske šole.
[. vrste drobilni mlin z zamašnjakom ali kolesom 140 K il. vrste drebilni mlin z .	„ „ 150 K
QL vrste drebilai mlin z večjim zamašnjakom 185 K
Kakor tudi ptcinjene brzoparilnike, na željo s pripravo za žganje žgati iz zalege Mariber.
Nadalje pripo 'učam travilne Kosilne stroje, grablje in stroje aa obračanje sena
K Rajnemu nakopa se teple priporoča, ker bodo cene v kratkem zopet povišale in stroji vedno težje zn deliti. i4a Pojasnila se to-čqo in brezplačno izvrte. Na mhteranje obi ščem sam brezplačno cenjene posestnike.
U 81.17 23
V imenu Njegovega Veličanstva Cesarja!
C. kr. okrajno sodišče v Rogatcu je razsodilo tako: Obtožena Ana Gregi je kriva, da je v Kostrivnici iz-rabljaje izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem, zah-tevaia za neobhodno potrebne reči očitao čezmerne cene in sicer:
1.	za meter blaga-tiskovine („levantin-druka"), katerega nabavna cena je znaša'a kvečjemu 70 vin., meseca februarja 1917 5 kron, koncem marca ali začetkom aprila 1917 pa 8 kron;
2.	za sukanec, katerega je kupila za 1 K 40 vinarjev v začetkom aprila 1917 1 K 80 vin.
Storila je torej prestopek navijanja cen po § 18 odst. t ces. nar z dne 21. oktobra 1916 št. 261 drž. zak. in se obsodi po § 18 odst. 1 navedene ces. naredbe z uporabo § 260 kaz. zak. na
1 (eden) teden zapora, poostrenega z enim trdim ležiščem in na 700 kron denarne globe, v slučaju neizterljivosti v nadaljni en teden zapora
in po § 389 k. pr. r. v povrnitev stroškov kazenskega postopanja in izvršitev kazni.
V smislu § 23 navedene ces. naredbe se ima objaviti razsodba brez razlogov na stroške obtožene enkrat v „Slovenskem Gospodarju".	282
C. kr. okrajna sodnija v Rogatcu, dne 6. nov. 1917.
Dr. Lešnik.
Ker se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti za mnogoštevilno udeležbo dobre soproge in mame
Marije Kocuvan, roj. Belec,'
posestnict v Trotkovi,
se tem potom zahva jujemo v prvi vrsti čast. gg duhovnikoma iu ča>t. učiteljstvu, ter vsem znancem in prijatejem, ki so ji posodili zadnjo pot
Trotkova pri Sv. Benediktu, dne 28. febr. 1918. Žalujoča rodbina: Franc Kocuvan, soprog; Edvard, Milan, Adoll, France sinovi. Terezija Pihler, Ana Kajse sberger, sestri. Ignacij Belec, c. in kr. nadporočnik. Franc Belec, brata.
® olje
za mnogovrstno porabo, za mlinske in goapodarke
stroje,
O i1mast
oljnato mazilo, pod znamki »Oilfett« najboljše kakovosti,
Tehnični vit «elin
za stroje, čevlje, kože, jermene v črni in žolti barvi,
ii
A-IV 709/17 10
ID.
zak. zavarovana, najboljše ohranjuje pri porabi aa kože, jermena, čevlje i. t. d.
Lekarniški vaselln
beli in žolti za porabo pri jermenih.
Naročila v velikem in drobnem po najnižjih cenah v tovarni Hugo Pollak, Kralj Vinograd, Jung-mannova cesta št. 83, Praga. Telef. pisarne 6496, telef. tovarne 5455.	(252 „Pragi".)
BI 400 17 7
V imenu Njegovega Veličanstva Cesarja!
C. kr. okrožno sodišče v Celju kot vzklicno sodišče je o vzklicu, katerega je vložila Ana Gregi zoper razsodbo c. kr. okrajnega sodišča v Rogatcu z dne 6. novembra 1917 opr. štev. U 81/17-23 razsodilo tako:
Vzklicu obtoženke Ane Gregi radi izreka o krivdi in kazni zoper razsodbo c. kr. okrajnega sodišča v Rogatcu z dne 6. novembra 1917 U 81/17-23 se ugodi, prva razsodba spremeni in se obtoženka oprosti v smislu § 259 štev. 3 k. pr. r. od obtožbe, da je v Kostrivnici začetkom aprila 1917 izrabljaje izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem zahtevala za neobhodno potrebne stvari namreč za sukanec očitno čezmerne cene in sicer 1 K 80 vin.
Obsodi se po § 18, stavek I ces. nar. z dne 21. oktobra 1916 št. 261 drž. zak. z uporabo § 260, 261 k. z. na
700 (sedemsto) kron denarne globe, v slučaju neizterljivosti na 14 dni zapora.	283
V ostalem ostane sodba prvega sodišča neizpremenjena.
C. kr. okrožno sodišče v Celju, dne 29. decembra 1917.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ce ju je po prošnji dedičev dno 21. novembra 1.M7 u« rle Jere Gorjup na predaj po javni dražbi kmetsKO zem jišče št. 115 k. o Prožinska vas. obstoječe iz stavbenih parcel v izmeri njiv	r k
travnikov „ „
Trta	« Ti
vinogradov „ „ pažnikov
iu gozdov
2 a 03 m« 65 r 13 m« 64 a 43 m* — 90 m» 12 a 88 m* 53 a 24 m» 4 ha 52 a 40 m«
Venedikter 1. r.
Tornago 1. r.

m*JER (oskrbnik)
oženien, zane lji? in zmožen voditi samostojno večje posestvo se z zelo ugod nimi pogoji takoj spreime. Ponudbe po slati na opravcistvo tega lista pod št. 280
Veliki Hum (Wlllkommhof) pri Mariboru, postaja Pesnica, se proda na prostovoljni dražbi.
Posest\o obsega 46 ha njiv, travnikov, vinogradov in gozdov ter je popolnoma arondirano. Gradič je dobro novozidan, poleg so hlevi za govejo živino, konje in svinjerejo ter druga gospodarska po&lopja. Od Maribora je posestvo oddaljeno pol ure z vozom, od postaje Pesnica 5 minut peš.
Prostovoljna dražba posestva Veliki Ham (Willkommhof) bo 12. mar'a 1918 sa posestvu samem (;b 10 uri d poldne Izklicna cena je K 110.000'— ter more po dogovoru precejšen del kupnine ostati na posestvu vknjižen.	2n
skopaj 9 ha 52 a 01 m»
Izklicna cena se js določi!» z zneskom 3000 K za navedeno zemljišče /. pritiklino vred. med katero «e i-ahaja tudi ena krava
Dražba se bo vršila pondeljek, dne 11. marca 1918 ob 10. ari predpoldne n« licu mesta r Prožinski vasi št. 83 (Plešivc).
Ponudbe pod izklicno ceno »e ne sprejmo.
Na posestvo zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Zdražitelj mora razun kupnine dati leta 1851 rojenemu Francetu Križane dosmrtno stanovanje in hrano. Dražbeno izkukilo je položiti pri sodniji.
Vadij je položiti r znesku 1000 K.
Ob enem se hod» takrat tudi proda'e na javni dražbe razne premičnine,
Dražbene pogoje je mogoče vpog!edati pri tej sodniji v sobi št 11.
C. kr. okrajno sodišče v Celju, odd. IV., dne 1. marea 1918.
281
Surovo skorjo,
ireaio in kostanjev les kupi vsako množine Jakob Prečko,
Maribor, Cvetlična ulica U. 8. i«k
; _
| --————
Dobrnohraijenl
leseni sodi
! za petrolej, strojno olje, karbolinej, L t d. kupuje po najboljših cenah,	aa
i
i Avstr. petrolejska - prometna
¡družba z o. z., Maribor,
i
Grajska ulica št 8.
Prvi gorenjski razpošiljalnici IV*N S£VN!K, Kranj se dobi
po celem svetu znana „Gorenjska kosa", katera je izdelana iz line, srebrno - jeklene tvarine. Lahka kot pero, ž njo kosi lahko vsaka ženska.
Kdor še ni poskusil te neprekosljive kose, naj si jo naroči takoj, ker se je bati, da bodo pozneje zmanjkale. Za vsako koso SO jamči.
Dolgost in cene kos so:
cm 50 55 60 65 70 75 80 85 90 pesti 5 5 '/, 6 6 1/t 7 7' , 8 8 »/, 9
K 8.—, 8.20,8 40,8.60,8.90,9,—,9.20,9.40,9.60
Trgovci pri večjem odjemu dobe popust.
272

m
mim
Z A H U A L A.
Za mnogoštevilne dokaze sočutja ob smrti najinega ljubljenčka
Mijütü Schwarz,
učenca 4. razreda ljudske šole,
izrekava g Antonu Španu, začasnemu vodju okoliške šole, kakor drugemu učiteljstvu in sploh vsem, ki so ga spremili k zadjnemu počitku, svojo najiskrenejšo zahvalo.
Slov Bistrica, dne 3. sušca 1918.
Žalujoči starši: 276	Mihael in Tinka Schwarz,
mt % . i
•*	.VT1--i-.'
.-¡g,.' Ä-• > J
TzdajateTj in založnik: Katoligko tiskovno SrnStvo,
Odgovorni urednik: Franio Zebot.
rriak tiskana» sv* Cirila s Maribor