i Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto Lastnik In Izdajatelj: Okrajni odbor SZ DL Novo mesto. — Izhaja vsako sredo. Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške dolarje. — Tek. račun pri Komunalni banki v Novem mestu, it. 60-KB-16-2-24 fltev. 19 (373) Leto Vili NOVO MESTO, 8. MAJA 1957 Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnlk, Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta SO. Post pred. Novo mesto 33 Telefon uredništva in uprave: Št 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Casopisno-založnisko podjetje »Slov. poročevalec« v LJubljani. Za tlak odgovarja F. "'evel ODLIKOVANJA ZA PRAZNIK DELA Tudi letos je predsednik republike Josip Broz — Tito ob 1. maju odlikoval številne zaslužne državljane za njihove uspehe in prizadevanja v socialistični izgradnji. V novomeškem okraju je biiilo tokrat odlikovanih 28 tovarišic in tovarišev, katerim je visoka priznanja izročil 30. aprila dopoldne predsednik OLO Franc Piikovič, v Črnomlju pa podpred" sedniik ObLO Jože Hu-tair. RED DELA IT. STOPNJE STA DOBILA: Luka Dolenc, direktor tovarne Novoteks, Novo mesto, in dr. Tone Hočevar, šef sanitarnega inšpektorata OLO Novo mesto. BED DELA HI. STOPNJE SO DOBILI: 1. Ivan Brsan, kontrolor, »Gorjanci«, Novo mesto; 2. ing. Jože Grein, projektant GP »Pionir« Novo mesto; 3. Albin Gutman, skladiščnik Tehnične sekcije Novo mesto; 4. Jože Knap, delovodja GP »Pionir« Novo mesto; 5. Bogo Komelj, upravnik Studijske knjižnice Novo mesto; 6. Košir Franc, načelnik oddelka pri ObLO Črnomelj; 7. Kari Lampe, ključavničar Podjetja za vzdrževanje prog Novo mesto; 8. Anton Markovi?, avtokaroserist, »Gorjanci«, Novo mesto; 9. Franc Piletič, šofer, »Gor- janci«, Novo mesto; 10. Jože Strugar, vodja del, GP »Pionir«, Novo mesto. MEDALJO DELA SO DOBILI: 1. Slavko Benčič, livar, »BELT«, Črnomelj; 2. Marija Biček, tkalka. »Novoteks«, Novo mesto; 3. Anton GraŠič, mojster, »Motomontaža«, Novo mesto; 4. Kežman Vladimir, šef gradbišča GP »Pionir« Novo mesto; 5. Franc Ki m, miner Podjetja za vzdrževanje prog Novo mesto; 6. Janez Klobučar, kopač, Rudnik rjavega premoga, Karoi-žarica; 7. Alojz Košir, obratovodja, GP »Pionir« Novo mesto; 8. Milan Kukevec, avtomehanik »Motomontaže« Novo mesto; 9. Jožica Okrogli?, knjigovodkinja »Moto-montaže« Novo mesto; 10. Franc Podržaj, vodja oddelka »Motomontaže« Novo mesto; II. Franc Poglajen, progovni delavec Podgetja za vzdrževanje prog Novo mesto; 12. Ivan Raj gel j, gaterist, Lesno ind. podjetje »Zo* ra« Črnomelj; 13. Milena Sajevic, uslužbenka. »Novoteks« Novo mesto; 14. Franc Udovč, delovodja GP »Pionir« Novo mesto; 15. Alojz Udovi?, že-lezostrugar, »Gorjanci« Novo mesto; 16. Angelca Zupan, merilka blaga, »Novoteks« Novo mesto. Odlikovanim tovarišem in tovarižicam iskreno čestitamo! NA 13. SEJI OBEH ZBOROV 0L0 NOVO MESTO SO RAZPRAVLJALI 0 ZDRAVSTVU in SOCIALNI POliTIKI Dnevni red 13. redne seje obeh »borov OLO Novo mesto 29. aprila je obsegal poročila svetov za zdravstvo, aa socialno varstvo, ra delo, upravnih odborov splošne bolnišnice, okrajnega higienskega zavoda, zdravilišča Dolenjske Topliee In reševalne postaje ter porodila komisij »a predpise za prošnje in pritožbe, za gospodarstvo in komisije za volitve in imenovanja. Sejo je vodil v odsotnosti predsednika podpredsednik Niko Be-lopavlovič. oaocx>ccaoooc>ooocx): ~nl zbor Okrajne zadružne sveze z zelo dobro udeležbo zastopnikov vseh kmetijskih zadrug našega okraja. Na njem so pregledali delo, uspehe in pomanjkljivosti zadružništva v okraju aa leto 1956. O glavnih vprašanjih s tega področja je poročal predsednik OZZ Viktor Zupančič, medtem ko je dal finančno poročilo tajnik OZZ Stane Somrak. V razpravljanju je sodelovalo 25 delegatov; zelo tehten prispevek je dala skupščini pred- Z občnega zbora okrajne Trgovinsko zbornice Novo mesto: Stari, še vedno nerešeni problemi Cestokrat knjtiz&rajo potrošniki trgovino zaradi premajhne izbire blaga, da morajo zato v Ljubljano, če hočejo kupiti boljše blago, tu in tam bi radi imeli trgovino bližje, vsi želijo hd-tro in dobro postrežbo in, ra-z umi j ivo, kolikor moigoče poceni. Take želje potrošnikov so pravilne, kritika na račun trgovine pa ponavadi ne zadene pravega krivca, ki je vzrok, da' trgovina še ni tisto k»r žalimo in kar bi bdla'v drugih pogojih lahko. Razvoj gip© naprej tn tudi okus in želja potrošnika gresta vzporedno z njim. Industrija in obrt dajeta vsako leto več po-trošnega blaga in s tem možnost izbire po okusu. Trgovina je tiste .ki posreduje blago med proizvajalcem in potrošnikom in obratno, — proizvodnji posreduje želje potrošnikov. Posredovanje, če lahko tako imenujemo vlogo trgovine v našem gospodarstvu, pa mora biti čim hitrejše in čim cenejše. Za to nalogo mora imeti trgovina potrebne pogoje. Teh pa v novo- meškem okraju v pretežni meri še nima. O teh stvareh je predvsem tekla razprava na letnem občnem zboru 27, aprila. Premalo trgovin In skladišč V okraju je premalo trgovin. V občini Šentjernej pride ena trgovina komaj na 626 prebivalcev, povprečno v okraju pa na 418 prebivalcev. Na podeželju pride ena mesnica na okoli 5.250 ljudi, ena trgovina z obutvijo na 22.000 prebivalcev in ena trgovina z mešanim blagom na 1.037 prebivalcev. Premalo Je pekari j, mesarij, trgovin s sadjem in zelenjavo, premalo je delikatesnih trgovin, trgovin z elektromaberla-lom in drugim blagom. Vprašanje trgovskih lokalov in njihove opreme obravnavamo že vrsto let, vendar doslej ■brez uspeha. 67°/» togovskih lokalov je v zasebnih stavban, oprema pa je stara tudi do 60 tn več 3et. Vse trgovine z živili v okraju imajo samo en hladil ni k. vsi trgovski lokali pa le 35 blagajn; povprečno pride na trgovino ena in pol tehtnice. Vsa trgovska mreža razpolaga z 22 tovornimi avtomobili, od katerih Je vefliko Izrabljenih. Vea zidana skladišča trgovin v okraju lahko spreomejo le 112 vagonov kmetijskih pridelkov te-r 31 vagonov industrijskega blaga. Poleg tega so vsa skladišča, razen skladišča kmetijske zadrug« Črnomelj, nesodobna in slabo opremljena. V takih pogojih, to je s slabimi lokali, s s>labo opremo in skoraj brez primernih skladišč, trgovina ne more izpolnjevati vloge, kakršna ji pripada in kot jo od nje pričakujemo. Tako stanje v trgovini je, odkrito povedano, v v*liiki meri posledica zapostavljanje *rgovtne pri vlaganju družbenih sredstev v po-samozne panoge gospodarstva. Investicij za napredek trgovine v povojnih letih skoraj ni bilo* Navzlic temu moramo priznati, da je trgovina napravila velik korak naprej, kar zadeva postrežbo in preskrbo potrošnikov in jo tudi lani 'kot prejšnja leta izpolnila v celoti postavljene obvez* do družbe. Potrebno J«, da že vendar preidemo od samih ugotavljanj, kaj trgovini! marajka, za konkretno reševanje odm. odstranjevanje ovir za nJen napredek. Nad 3 milijarde dinarjev, kolikor je znašal promet v trgovini flani, je skoraj poloviica vrednosti vsega brutto produkta, to Je potrebno rdg rd m dg dgr ustvaTjenega lani v okraju. Te številke dovolj poudarjajo veliko vlogo trgovine. Zato je potrebno čimprej uredit) vprašanje (Nadaljevanje na 3. strani) sednica Zveze žena zadružnio Slovenije ljudska poslanka ing. Vilma Plrkovič. S predlogi in sklepi, ki so jih dali udeleženci zbora, lahko štejemo letošnjo skupščino zadružnikov med najbolj uspele v zadnjih letih. Obširneje bomo o poteku skupščine in njenih zaključkih poročali v prih. številki priloge »Dolenjsko kmetijstvo«. Večji Izvoz V prvem četrtletju so dz Slovenije izvozili" blaga v skupni vrednosti 4655 milijonov dinarjev ali za okoli 1700 milijon, din več kot lani v istem času. Največ smo izvozili lesa in lesnih izdelka VAŽM0 OPOZORILO Male oglase, objave, razpise, in različna obvestila lahko naročit'- -\ teden najkasneje v ponedeljek dopoldne. Uprava lista 64.000 prostovoljnih gasilcev. Od teh je 9-315 žena. Največ žena imajo vključenih v gasilske organizacijo v ptujskem in murskosoboškem okraju, pa tudi v okraju Kočevje Jih imajo precej. V kočevskem okraju imajo celo 17 ženskih gasilskih častnikov, 13 Žena pa je lani napravilo strojniška tečaj. Tovariš Hace je poročal o različni pomočj občinskih ljudskih odborov gasilskim društvom. Med drugim je omenil občino Trebnje, ki je predvidela v proračunu za 14 prostovoljnih gasilskih društev 1« 80.000 din podpore, občima Postojna pa milijon din. * Iz poročila podpredsednika D i mira ,je razvidno, da ima 1.330 gasilskih društev v Sloveniji 150 igralskih skupin, okoli 300 stalnih in občasnih pevskih skupin, okoli 100 godb, skupno pa okoli 1000 različnih kultu r-nopifosvetnih skupin, ki delujejo v okviru prostovoljnih gasilskih društev. Člani prostovoljnih gasilskih društev so naročeni skupno na 99.000 izvodov raznih časopisov in revij, od tega prejemajo 26 000 dnevnikov, 30.000 tednikov, 7.000 dih ie naročeno ma Mohorjeve, 10.000 pa na Prešernove knjige. Najmanj je naročenih na Gasilski vestnik. ki izhaja le • v nakladi 4.000 izvodov. V razpravi na poročila Je sodelovalo 16 delegatov. Sklepi plenuma bodo objavljeni silskem vestniku. Ga- Ustanovljeno je Društvo stenografov in strojepiscev V sredo 24. aprila je bil v sejni sobi OLO ustanovni občni zbor novega Društva stenografov in strojepiscev, ki ga je ustanovila skupina interesentov iz Novega mesta in Črnomlja. Razen 40 članov sta se ga udeležila tudi tajnik Zveze stenografov in strojepiscev Slovenije tov. Chriatof in predsednik ljubljanskega društva ravnatelj ESS tov. Toš. Oba sta pozdravila ustanovitev novega društva, ki bo za vzgojo stenodaktiilografskega kadra in razvoj birotehnike lahko opravilo pomembno delo, če bo na- MSodlno trebanjske občine bo proslavila Dan mladosti na Čatežu Mladina trebanjske občine Je v zadnjem letu dosegla lepe uspehe in viden napredek. Medtem ko je imela organizacija LMS prej v občini le dva aktiva, so zdaj prav delavni mladinski aktiv; v Dobrniču. Knežji vasi, Trebnjem, Nemški vasi, Vejiki Loki. Sentlovrenou in šolski aktiv na Mali Loki, medtem ko ga na Gabru ustanavljajo. V aktivih je po 25 do 40 fantov in deklet, ki so v svojih krajih doli že prenekatero pobudo M napredek. Zadnja sejp obć komiteja LMS je bila ena najbolj-*th. odkar obstaja organizacija v Trebnjem. Plodno so razpravljali o delu aktiva mtadlh zadružnikov v Dobrniču in Trebnjem, o pripravljanju iger, medsebojnih gostovanjih in obiskih ter podobno. Zmenili ?o se tudi. da bo mladina trebanjske občine proslavila 25. maj — Dan mladosti n* Čatežu. Izlet na Čatež, kjer gradijo novo osnovno šolo, bo manifestacija s tekmovanji v od-boiki. streUsnJu in kulturnih trtkfh. Mladina bo poka7.a!a kje vse se udejstvuje. v dru-^ahrpm stečanju pa se bo tudi razveselila. Med It ti h no vasjo in Dobravo se obrisi razširjene teste Novo mesto—Sme Lini k že dolu o poiMJfl S pomočjo modernih strojev bodo dela na modernizaciji za naš okraj zelo pomembne ceste hitro napredovala, 20. junija pa bo na odsek med Novim mestom in MaČkovccm prišlo na pomoč še 300 mladincev in mladink. letelo pri merodajnih činitelj:h na potrebno razumevanje in podporo, v vrstah strojepiscev, stenografov in drugih administrativnih uslužbencev v okraju pa na zaželeno sodelovanje. Člani novega društva so sprejeli društvena pravila, načrt dela in izvolili potrebne odbore. Društvo ima sedež v Novem mestu, kjer bo razvilo glavno delavnost, V Ornomlju pa ima samostojen klub, ki bo združeval tamkajšnje scenografe, strojepisce in ostale administrativne uslužbence. OLO Novo mesto in ObLO Novo mesto sta mlademu društvu že obljubila prvo pomoč. Podjetja, ustanove in kolektivi naj bi jima sledili, da bi društvo lahko začelo s tečaji za stenografijo in strojepisje, s seminarji za razvoj sodobne birotehnike in i uresničevanjem ostalih načrtov, ki jih je sprejelo. Prijave za sprejem v članstvo sprejema tajnica društva Vilka Tomazin, OLO Novo mesto. Okrajna skupščina Rdečega križa V nedeljo dopoldne je bil v Novem mestu letni občni zbor Rdečega križa za novomeška okra]. Razen delegatov iz vseh občin se ga je udeležil tudi predsednik GO RK Slovenije tov. Jeras, pozdravili pa so ga šo zastopniki gasilcev, tabornikov, Zavoda za soc. zavarovanje in delegacija pionirjev — pod-mladkarjev. O zboru bomo obširneje poročali prihodnjič. Teden Rdečega križa Nad dva milijona članov Je v vrstah Rdečega križa Jugoslavijei ki je zadnje leto znatno napredoval tako glede razširjanja organizacije kot glede svojega dela. Zares ni več kraja v naši domovini, kjer ne bi poznali t« aH one plati vsestransko koristnih področij dejavnosti Rdečega križa. V zdravstvenem prosvetl.ieva* nju ljudptva, organizaciji ftoilsk?h kuhinj, boju prrl'1 tuberkotozi in alkoholizmu, organiziranju krvodajalstva, tečajev za prvo pomoč in nego bolnikov, drugih tečajev za mladino na vasi, v mestih ln tovarnah, v čedalje SirSem obsegu malih asanacij. v uspehih podmladka *K In v vsej ostali dejavnosti Rdečega križa se zrcali nesebično in požrtvovalno delo organizacije, ki Jo upravičeno prištevamo med najuspešnejše. To dejavnost pa lahko Se znatno raiKiTilmo. V novomeškem okraju ima RK nekaj nad §WM» odraslih članov, načrt okrajnega odbora pa Je, da bi organlzaem le letos naituda na 1<* članov. Za Izvrševanje Številnih važnih nalog je notranja moč organizacije zelo važna, pravtako pa tudi njeno finančno-gospedarskn poslovanje. Prenos Številnih pristojnosti na občinske odbore RK ln razširjen delokrog osnovnih oreanizaeii RK dajeta tem nalogam Se poseben poudarek. Mimogrede povejmo, da Je n. nr. samo lani okrajni orlhor RK v Novem mestu dobil J.ivll, obleke, obutve. zdravil In Šolskih potrebSčln iz mednarodne pomoči za skoraj 45 milijonov dinarjev, od česar so Šolske kuhinje dobile za več kot 36 mi'iionov din živil. Pomoči RK je b'1n lani deležnih v okraju 4.230 socialnih upravičencev. V zadnjih 2 letih i* bilo v okraju zgrajenih 2« objektov na področju malih asanaetf (vodnjakov, periiič, napaJališr. urejenih izvirkov, gnnjlič greznic« lokalnih vodovodov itd.) Družba Je zanje prispevala 4.942 024 din medtem ko je sk»ona vrednost zgrajenih objektov skoraj 19 miliinnov. Pomen ln organizacijska sposobnost Rdečega križa, ki ie znal k takim delom povabiti zainteresirane prebivalce vasi In politične organizacije, sta bila s temi uspehi pač na.lbolje potrjena. Posebej Je treba omeniti, da v .naSem okraju male asanarl.Te nlsr> samo tehnično delo Rdečega križa In vaščanov. So hkrati začetek preobrazbe v miselnosti ne-razvfite» dostikrat tanMale vasi. sa.l se v skupnem delo za blagostanje kraja aH naselja premagujejo v stoletjih zakoreninjena sebičnost, nevoSčMlv*«t In Škodo" željnost. T>oseženi usn^hl navdušujejo ljudi za nove napore in delo za nadalinji dvig blagostanja. Vse to pa Je mimo gornjih nalog namenjeno zdravju in prosvet-l.ievaiMu delovnih ljudi, preprečevanju bolezni in ostalim humanitarnim ciljem Rdečega križa. Delati za blnglnjo naS>ih narodov ln boriti se za mir na svetu Je in ostaja Klavna naloga delavnosti Rdečega križa. Naj letoSnjI Teden RK pripomore, da bo sadov nti uresničevanju te plemenite naloge čimvečt VREME ZA CAS OD 10. DO 19. MAJA V zadnjih dneh tekočega tedna ln v zadnjih dneh prihodnjega tedna kratkotrajne padavine z nevihtami in ohladitvijo. V ostalem (nekako 12. maja dalje) v splošnem ugodno, deloma jasno vreme ln so v tem razdobju možne le manjše krajevne padavine aH nevihte. Temperatura se bo postopno dvignila. Nadaljnji izgledi: proti 20. maju pričakujemo ponovno močno ohladitev s padavinaiu Delavsko upravljanje v Kanižarici Pregled sestav* delav»kilh svetov priča, da so bile ženske zastopane minimalno ali pa splon ne. Slednje opravičuje sorazmerno maloštevilno zaposljeva-nje ženske delovne sile, kar izvira iz specifičnosti dela v rudniku. Delavski svet Je v obdobju dveh let in pol zasedal redno vsak mesec, po potrebi pa tudi večkrat, v svoj delokrog je zajel vsa dogajanja v podjetju ter redno zasledoval problematiko proizvodnje, investicijskih ter cstaliii pokazateljev v zvezi z uspešnim gospodarjenjem v podjetju. Na vseh zasedanjih 1e posLušail poročila o delu upravnega odbora, razpravljal o predloženih predlogih in jih dopolni evad ter sproti odobraval delo upravnega odbora. Delavski svet rudnika je redno zasledoval gibanje proizvodnje in doseganje mesečnih, kakor tudi letnih planskih nalog. Na podlagi Izdelane obširne dokumentacije geoloSkih dn stati-graJBskih razmer črnomaljske premogovne kaduroje, je podjetju uspelo dohiti uradno priznanje Rudarsko-rnetailurSkega inšpektorata LRS za definitivne zaloge našega premogovnika. Ob tej priložnosti naj priipornnim, da jo bilo vseskozi do let« 1955 evidentiramo, da znaAaJo zaloge premogovne substance nekaj nad 5,500.000 ton. Vse republiške institucije so gledale na rudnik KaniBarioo kot na rudnik s ao-lazmeroma siromašnimi zalogami premoga, ki ga bo moč odkopati mimogrede, brez kakih večjih investicijskih del. Danes p« lahko trdimo in imamo tudi že flitest, da imamo v naši premogovni kaduniji gotovo 10,000.000 ton premoga, z vso verjetnostjo pa lahko ocenimo zaloge na ckoli 13,000.000 ton premoga. Z dokaznim, da res obstojajo omenjene zaloge premoga, smo veliko laže nastopali pred skupnostjo in zahtevali pomoč za obsežna odpiralna dela in povečanje zmogljivosti rudnika. Čeprav smo bili v obdobju, na katero se nanaša to poročilo, primorani odkopavati premog le na ozkem sektorju celotne premogovne kadainje v območju sedanje Nove jame ter se ob puščanju obsežnih in na premogu bogatih vaamostnih stebrih poglabljati v najnižje lege premogovnih naslag, smo uspešno izpolnjevali zadane planske nalože. Delavski svet je večkrat razpravljal o veliki primitivnosti rudarjenja na našem rudniku in vedno znova ugotavljal, da bo nujno treba začeti z uspešnejšim- "metodami odkopa- Ing. Branko Peternelj vanja in mehanizacije dobival-, nih del ter transporta. Pogoo pa je seveda dograditev novega izvoznega vpadnika. ki bo omogočil povečanje kapacitete proizvodnje in nas tako rešil ozkega grla v proizvodnji, to je izvoza iz jame in prevoza ljudi. Glede mehanizacije proizvodnje smo naredili prve korake r. uvedbo poizkusnih eno verižnih trans,, porterjev. Medtem ko so naši rudarji skeptično gledali na *e-lezje, ki smo ga spravili v jamo, 90 kasneje ugotovili, kako koristen je s'troj kot pomočnik pri delu. Tako se je izboljšala pro- izvodnja tudi na odkopnih delo-viščih, kjer je bil dosežen precejšen napredek, saj beležimo danes že povprečno odkopmo storitev okoli 3,9 t/šiht, kar je za naše prilik« v«ekakor ugodno. Delavski svet je vedno znova ugotavljal, da podjetj« ne more proizvodne nalege izpolnjevati v rednem delovnem času, zato je s soglasjem kolektiva uvedel tudi nedeljsko obratovanje. Pri tem poudarjam, da smatramo pod nedeljskim obratovanjem sobotno nočno izmeno, saj ostale delavnike na nočni izmeni ne obratujemo v polnem obsegu. Udeležba članov našega kolektiva pri nedeljskem delu je bila zelo dobra, v čemer se odraza deloma zavest rudarjev za pomoč industriji in široki potrošnji, katerim vedno primanjkuJa premoga, deloma pa tudi nedeljski zaslužek. Razen doslej omenjenih stvari, je delavski svet reševa'1 še številne probleme, ki so ee pojavljali in wirall normalni tok proizvodnje. Lastno mater je ubil V vasi Skemljevec pri Mei'Ui-ki je prišlo 2. maja do nepomembnega prepira med posest-nico Popoviičevo in njenim duševno omejenim sinom Nikom. Slednji je pograbil kol in ma- SPET NESREČA Z BOMBO ll-letnl Alojz StarešiniČ Iz Krasino* v Beli krajini ■ je 23. aprila našel na pašnJiku staro italijansko bombo. Odnesel jo je domov, drugi dan pa Jo je vze>i s seboj v šolo. Med potjo jo je vrgel v tla. Ker mi eksplodirala, j.0 je pobral. Takrat Je počila in ga težko poškodovala. Pripeljan je bil v novomeško bcflniišniioo. V Krko ga je pahnil Ko se je dobro razpoložena družba vračala z zabave na Loki 1. maja, je S. K. Iz Novega mesta lz tame objesnosti pahnil v Krko I. M. Tega Je neprostovoljne kopeli v Krki resll v bližini se nahajajoči vojak. Pod vplivom alkohola so ljudje res vsega zmožni. ŠTEFAN SIMGNCIC, predsednik okrožnega sodišč«! PKAVItt STRANI v splošnem upravnem postopku Po preteku Štirih mesecev od dneva objave v Uradnem listu FLRJ je začel 19. aprila letos veljarti Zakon o splošnem upravnem postopku. S tem zakonom, po katerem se morajo ravnati vsi organi državne uprave, samostojni zavodi in organizacije ter drugi družbeni organi kadar odločajo v upravnih stvareh, je odpravljena vrzel v našem pravnem redu, ki je otežkoeala delo upravnih organov. Pogoj za pravilno uporabo tega zakona pa je, da so uradne osebe, kd ukrepajo v posameznih upravnih področjih, z njim dobro seznanjene. Tega so se prav dobro zavedali tudi pri okrajnem ljudskem odboru Novo mesto. Le-ta je imenoval posebno komisijo za organizacijo in nadzor študija Zakona o splošnem upravnem pottopku. Ta komisija, ki je pritegnila k sodelovanju pravnike iz upravne in pravosodne stroke, je v minuLih tednih organizirala tečaje na sedežu okraja in na vseh sedežih občin novomeškega okraja ter tudi že izvedla kontrolna razpravljanja. Uspehi teh tečajev so zelo zadovoljivi, saj so skoraj vsi uslužbenci pokazali razveseljivo zanimanje že med predavanjem, pri zaključkih pa solidno znanje. Prav pa je, da se tudi državljani izven kroga uradnih oseb seznanijo z glavnimi pravicami, ki jih jim daje ta upravni zakon. Poznavanje teh predpisov jim bo prihranilo marsikatero nevšečno pot, nepotrebno godrnjanje in pohajanje od vrat do vrat. Temu namenu služi tudi ta sestavek. 1. Pravice državljanov, k?i so kot izraz doseženih socialističnih družbenih odnosov utrjene v ustavnih določilih, poglablja tudi Zakon o sploš, uprav, postopku, ko določa, da morajo organi v postopku in pri odločanju omogočiti državljanom, da čim laže zavarujejo in dosežejo svoje pravice. Temu namenu služijo tudi nadaljnja določila o zasliševanju strank, t. j. da se jim omogoči, da se seznanijo z zadevo že pred odločbo in z ekonomičnostjo postopka, ki ga je treba voditi hitro in s čim manjšimi stroški, pa vendar popolno, in o pomoči neuki stranki, t. j. da mora organ, ki vodi postopek, poučevati nevešče stranke o njihovih pravicah. Seveda pa nora uradna oseba paziti, da pravice, ki jih uveljavljajo državljani ali organizacije, niso v nasprotju z javnimi koristmi aJi v škodo pravic drugih. 2. Mnogo težav imajo državljani, katerim je tuje pojmovanje o stvarni in krajevni pristojnosti. Pri reševanju določene zadeve je treba vedno najprej ugotoviti, ali je dotični organ stvarno pristojen (kateri organ n. pr. občina ali okraj ali republiški upravni organ, bo odločal), ugotoviti pa tudi krajevno pristojnost (kateri stvarno pristojni organ bo vodil postopek — n. pr. ali organ v Novem mestu ali v Metliki itd).-Medtem ko je stvarna pristojnost urejena v zakonitih predpisih, ki urejajo dotično upravno področje, daje Zakon o splošnem upravnem posopku smernice za določitev krajevne pristojnosti. Tako se ta določa: a) po kraju, kjer leži nepremičnina, Če je predmet postopka nepremičnina, b) po sedežu organa, če gre za delovanje ali poslovanje takega organa, c) po sedežu obrta odroma po kraju, kjer se dejavnost opravlja, če gre za stvari, ki se tičejo obrta ali poklicne dejavnosti posameznikov, č) po stalnem prebivališču strank v ostalih stvareh. v (Nadaljevanje prihodnjič) ter tako pretepel, da Je zaradi težkih posledic umrla v novomeški bolnišnici. P0 dejanju s« je oborožil s sekiro, viiamri in podobnim orodjem, ce zaprl v hišo in ni pustil nikogar k sebi. Odšel Je n* podstrešje ln zažgal hišo. Sele po daljšem prizadevanju so ga dobili iz hiše, kli je pričela že goreti ter ga spravili na varno. Niko Popovi? je bil že v bolnišnici za umobolne, od koder se Je vrnil pred dvema letoma. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Zasedanje pododbora OZN za razorožitev v Londonu se Je po prekinitvi nadaljevalo, zunanji ministri sveta atlantskega pakta so končali delo v Bonnu, Sovjetska zveza je storila spet en korak naprej, da bi ugodila sahodne zahteve glede razorožitve, britanski ministrski predsednik Macmillan pa uradno še premišlja, ali bo šel na uradni oblak v Sovjetsko zvezo ali ne, čeprav se je že odločil, da bo šel. Sel pa bo, ko bo imel vodikovo bombo, da se bo lahko razgovarjal s sovjetskimi voditelji kot enak z enakimi. Mednarodno prizorišče Je, kot po navadi, zelo pisano in zanimivo, ker skriva v sebi številne kali prihodnjega razvoja, ki mu je sicer lahko napovedovati splošno smer, a ga je nemogoče podrobneje prerokovati. Trenutno je Sovjetska zveza tista, ki sili zahodne države, naj prenehajo s atomskimi poskusi. ZDA odgovarjajo, da bodo nadaljevale s poskusi, dokler ne bo o tem sklenjen zadovoljiv sporazum. Zadovoljiv sporazum pa bi bil sklenjen, če hI SZ pristala na uspeino nadzorstvo nad proizvodnjo in poskusi. Velika Britanija, ki bi spet rada postala velika, a baje ne more bres lastne vodikove bombe, se nikakor noče odreči poskusom na Božičnih otokih v Tihem oceanu. Celo Francija se je zganila in bi rada spet postala velesila. Pravi, da mora tudi ona dobiti svojo vodikovo bombo. Nekateri ne-vernežl sicer dvomijo, da bi vodikov* bomba že zadostovala za to, da bi neka država postala velesila, toda vodilni krogi v Angliji ln Franciji tako računajo ln zato poskusov še ne bo konec. Kar zadeva sovjetski predlog o zračnem nadzorstvu nad vzhodno Sibirijo in zahodnim delom ZDA ter delom evropske Rusije v zameno za nadzorstvo nad Evropo, pomeni ta predlog korak naprej. Kolikšen korak naprej, pa bomo videli, ko bomo slišali odgovor ameriškega delegata na PRIHODNOST JE SAMO V MIRU zasedanja razorožltvenega pododbora Stkssena na ta predlog. Odgovor bo moral biti dober, sicer se Zahod ne bo mogel tako lahko znebiti očitka, da ni kos ponovni sovjetski mirovni ofenzivi ln da ni dovolj to ofenzivo imenovati zgolj propagandno, čeprav v precejšnji meri je. Propagando uporabljata obe strani, toda pod njo se skrivajo resnejše zadeve, ki so odločilne za človekovo prihodnost. Drži, da je Sovjetski zvezi potrebna daljša doba miru in koeksistence, da bi ustvarila svoje dolgoročne cilje, kakor je v Bonnu dejal britanski zunanji minister. Ti cilji pa so po besedah istega govornika svetovni komunizem. Toda če so cilji SZ svetovni komunizem, so cilji Zahoda ln predvsem ZDA nekaj, kar je popolno nasprotje svetovnega koma« nizma. Cilje imajo 1 eni i drugi. Toda svet bi bil nadvse zadovoljen, če bi se za uresničenje teh ciljev odpovedali vodikovi bombi in vsej klasični oboroženi sili, s katero so močni v preteklosti uresničevali svoje »upravičene« cilje. Tako je na obeh straneh precej hl-navščine in propagande, toda motil bi se tisti, ki bi mislil, da je prav vse hinavščina In propaganda. Tolikokrat ponovljena trditev, da ima človeštvo samo dve izbiri: uničenje po vodikovi bombi aH koeksistenca, nI zato nič manj resnična ln usodna, če jo slišimo vsak dan. Morda bi bilo bolje, če bi jo vsi slišali tudi po večkrat na dan. Te resnice se zavedajo tudi na Vzhodu. V nekem predavanju je sovjetski obrambni minister Zukov govoril o silni moči sovjetske vojske, ki ne zaostaja za zahodno, ln o tem, da je ta oborožena z najmodernejšim orožjem, vštevši vodikovo bombo. Zukov je dejal, da lahko Sovjetska zveza s svojo napadalno močjo doseže vsak kotiček na ozemlju sovražnih držav v primera vojne. Modro pa je pripomnil, da to lahko stori tudi sovražna stran. To pomeni, da ae tudi na Vzhoda zavedajo dvoreznosti vodikovega orožja. 7e davno se je preživela sovjetska trditev, da bi nova svetovna vojna pomenila konec kapitalizma ln popolno zmago socializma. Prihodnost človeštva in socializma je samo v mira. Spremembe v gozdarski službi Na predzadnjem zasedanju je Ljudska skupščina Slovenije sprejela utemeljene predloge za spremembo v gozdarski službi. Med temi spremembami so najvažnejše: PRO'METNE NEZGODE 28. aprila dopoldne J* prišlo do težje prometne nezgode v Mirni peči. Potniški avtobus podjetja SAP Ljubljana, ki vozi na progi Ljubljana—Zagreb, Je pri srečanju z drugim vozilom v Mirni peči zavozil preveč na rob ceste, zaradi česar se Je rob ceste vdal, avtobus pa prevrnil ln naslonil na breg. Od 3« potnikov, kolikor Jih Je bilo v avtobusu, so bili poškodovani štirje, od teh eden težje. Na avtobusu je bilo škode za pol milijona dinarjev. Do nezgode Je prišlo zaradi neprevidnosti Šoferja. • Prvega maja Je vozil v novomeško bolnišnico nekega bolnika avtomobil rešilne postaje Kočevje. Pri Rumanji vasi Je šofer zavozil v obcestni kamen, zaradi Česar ga Je zaneslo pod cesto. K sreči ni bil nihče poškodovan, bolnika »o takoj odpeljali naprej v bolnišnico, za Šoferja po so ugotovili, da je bij vinjen, zaradi česar Je očlvidno tudi priSlo do nezgode. Smrtna poškodba pri delu V Spodnjih Lakencah pni Mokronogu so 23. aprila prevažali traime nekega starega kozolca. Pri nakladanju so bili navzoči le trije, od teh tudi posestnik Vincenc Knez iiz Gornjih Lakenc, ahar 63 let. pri delu jim Je težak tram zdrsnil na tla, pri Čemer je Knez dobil tako hude poškodbe, da Jim Je v boHnišniai podlegel. B. maja Je popival no gostilnah v Semiču šofer tovornega avtomobila Jože Korošec. Opozorila miličnika, da v takem stanju ne sme voziti, ni upošteval. To še mu Je hitro maščevalo. V vasi R/sber Je izruval dva obcestna kamna ln zdrknil čez oporni zid pod cesto. Po nezgodi Je pobegnil ln se. »kril, toda organi ljudske milice so ga s pomočjo službenega psa takoj odkrili. V bodoč« bodo kmetijske zadruge »kupno z gozdarskimi poslovnimi zvezami prevzele skrb zn nego, gojite^ in posek lesa v zasebnih gozdovih. Gozdarske poslovna zvez« bodo tudi pooblaščen« za odkup lesa v nedržavnem ia-stnistvu. Zadruge bodo zbirale predloge za dovoljenja za posek, priskrbele s pomoč jo gozdarske poslovne zveze ustrezno strokovno dokumentacijo ter sodelovale z Občinskimi ljudskimi odbori pri izvajanju predpisov o gospodarjenju v gozdovih. Sn--»membe so tudi glede gozdn« takse, ki jo plačujejo zasebni lastniki za posek lesa Samomor in požig v GotnI vasi Ko Je v nedeljo 28. aprila okoli poldne rotovska sirena naznanila požar, pač nihče ni sluti00 din. Voli so bili po 48.000 do 75.000 din, ma vago od 120 do 140 din za kilogram. Krave so d me le ceno od 30.000 do 70.000 dan, na vego od 60 do 90 din za kilogram- Junci-telice od 20.000 do 43.000 diin. Zaradi slabega vremena Je bil promet slab. Za prašiče je pa bilo izredno veliko kupcev. v svojih gozdovih. Sklad s* bo v bodoč« delil na sredstv za' gojitev, varstvo 'n nego gozdov in na sklad za investicije v gor.diarstvu. Prav tako Je poenostavljena odmera in plačilo gozdne takse. Ta se bo odmerjala na osnovi .tairiife, kj bo imela samo dve postavki, to je tehnični les in drva. Tako bo vsak lastnik sam najbolj zainteresiran, da izdela iz posekanega lesa sortimente, ki imajo večjo vrednost. Žigosanj« ^aa J« odpravljeno- Kolikor bo to potrebno, ga bodo žigosalP gospodarske organizacij« za svojo potrebno evidenco. Prispevek za gozdni eklad se *te plača od lesa, ki ga lastnik na podlagi «ečnefra dovoljenja poseka v svojem! gozdu ter neposredno uporabi 7a potrebe lastnega gospodarstva aH gospodinjstva. Izvršni svet predpiše, ob kakšnih pogojih s« lahko zavezanci oproste prispevka od lesa, ki ga posekajo v svojem gozdu in oddajo brezplačno za javne namene. Požig v BorSlu 2. maja ponoči j« gorelo gospodarsko poslopje Janeza Pe-zddroa if BorSta pni Gradacu v Beli krajini. Poslopje Je zgorelo do tal. Škode je okoli 600 tisoč diin. Ogenj Je bil podtak-* njen. NoEnf napad Neznan napadalec Je v noči od 4. na 5. maj na cesti med Semičem in Strekljevcem napadel Jožeta Udovica iz Vrtače pri Semiču. Prizadejal mu je t ni vbode z nožem v obe roki in poškodbe na glavi. Udo-vič je bil pripeljan v novomeško boLnisnico. Jamstva In krediti Na seji OLO 29. aprila je občina Novo mesto dobila jamstvo za kredit v višini 2,320.000 din. ki ga je občinski ljudski odbor najel za nakup osebnega avtomobila. Prav tako je OLO dal jamstvo za najetje obratnega kredita okrajnemu zavodu socialnega zavarovanja v viSini 6 milijonov din. Obveznosi OLO do podjetja »Slovenijavino« za prevzeto tovarno Belsad, znašajo 25 milijonov din. OLO je dal iz kreditnega sklada sedaj podjetju »Slovenija vino« 5,200.000 din, ki Jih bo podjetje porabilo za dograditev destilacije in ureditev naprav za proizvodnjo raznih sokov. Prav tako je OLO iz tistega sklada dal posojilo trgovskemu podjetju »Rog« — 4.500.000 din — za nakup tovornih avtomobilov. OPOZORILO VSEM, KI KUPUJEJO ELEKTRIČNE ŠTEDILNIKE« PEČI IN DRUGE GOSPODINJSKE STROJE Po pravilniku o splošnih dobavnih pogojih za preskrbo z električno energijo lz Javnega omrežja LRS (Ur. list štev. II-38-1-53 dn« U. decembra 1M2 člen 2 torka 11 in 13) Je dobavitelj električne energije upravičen zahtevati od odjemalca, to Je od potrošnika električne energije, da v danem rnku odstrani vse ugotovljen« napake in pomanjkljivosti, k) motijo ali bt utegnile motiti redno dobavo elektrtfne energije ali obralovanje elektrifnih naprav doba* vltelja In drugih odjemalcev. Nadalje Je dobavitelj upravičen odkloniti priključitev instalacije ali jo odkloniti v vseh primerih, ki so določeni v tem poglavju. Zlasti opozarjamo odjemalce električnih Instalacij (Jugoslovanski standardi), ki dovoljujejo prfklop do 3 kw na enofazni vodnik, 3 do 6 kw na dvofazni vodnik, vsako vefjo obremenitev pa na trofazni vodnik. Zato opozarjamo vse talntereslrane stranke, da se pred nakupom električnih peči, ste r! i I-nlkov ln drugih strojev poprej posvetujejo s pristojnim elektrO podjetjem, Če Instalacija ustreza osnovnim zahtevam tehOJCne in požarne varnosti. Večina hišnih Instalacij, zla«ti starejših Izvedb, ne zadošča današnjim zahtevam, ker napeljave niso zadostno dimenzionirane. Da se prizadeti Izognejo vsem nevšečnostim. Jih pozivamo, da si pred nakupom električnih strojev oskrbe potrebna pojasnila med uradnimi urami v tehničnem oddelku podjetja ELEKTRO v Novem mestu, Ljubljanska cesta 3. UPRAVA PODJETJA »ELEKTRO«, NOVO MESTO. # KRATKE # IZ RAZNIH # STRAN? • Na nedeljskih predsedniških volitvah so Avstrijci ls-volili za novega predsednika republike socialističnega kandidata dr, Adolfa Srhaerfa. Valilo je i milijone 600 tisoč volivcev, ker Je udeležba na volitvah predsednika republike v Avstriji obvezna. Za neudeležbo brez opravičila znaša kazen i.Ono šilingov. 9 Sirijski zunanji minister Šalah Bltar je izjavil, da sirijska vlada proučuje precejl-nje koncentracije turških čet na svoji meji. Turška vojska nadaljuje z manevri ob sirijski meji. Hkrati. Je turški uradni zastopnik v Ankari Izjavil, da Sirija nt poslala Turčiji nobenega protesta za-rarli preletanja turških letal nad avstrijskim ozemljem med manevnf. • izredni kongres radikalne stranke Francije je sklenil, da bo umaknil svoje mi' nlstre lz koallcljskp sorlall-st.ično-radikalne vlade Guva Molleta, če ta ne bo vskladU svoje politike z zahtevami radikalov, ki obsojajo vladno politiko v Alžiru in drugod. Ker Je Mollet 2e odklonil radikalne zahteve, Je tako socl-nlisrlčno-radlkalna koalicija, ki Je trajala is mesecev, ras-bita. • .Ti!ffoqlova,nsM veleposlanik v Franciji dr. Aleš Bebler Je v Maroku obiskal maroškega sultana SMdi Mohameda V. in zunanjega ministra Balafreja, s katerim se Je zadržal v daljšem razgovoru. Jugoslavija In Maroko sta pred mesecem dni navezala redne diplomatske stike. Zdaj pniekajo pogajanja o ranie-iii.ivi diplomatskih predstavnikov med obema državama. • V Jordanu se nadaljujpjo aretacije in Izredno stanje, Vlarla le rarpustllft tudi Štll-dontovsko organizacijo, ki Jo Je označila za levičarsko. Hkrati pa vlada prlčakule dolarsko pomoč od Zda, da bi bila kos hudim *o*podar-kim težavam, ki tarejo Jordan. NEVAREN POŽAR V četrtek, 25. aprila, okrog pol 10. ure dopoldne so novomeški gasilci z vso naglico zdrveli v Harinjo vas nad otočeem. V pičlih 25 minutah so bili že na po-žarišču in gasili in reševali. Dela so imeli veliko, kajti v ognju je bilo kar sest objektov, ena hisa in 5 gospodarskih poslopij. Gorelo je hkrati pri dveh posestnikih. Jožetu Alojziju je zgorel hlev, skedenj, kozolec in drvarima. Kljub poizkusom, nI bilo mogoče rebiti iz gorečega hleva krave. Jožetu Francu pa je zgorela hiša, skedenj, hlev, drvarnica, eno tele in prašič. Obema pa >*-veda veliko krme, žita in sploh živeža ter kmečkega orodja. Ker je bilo požarišče nekako sredi vasi, so bila ogrožena tudi vsa okoli stoječa poslopja, od katerih so nekatera krll.i s slamo. Gasilci kljub velikemu trudu niso mogli rešiti nobenega od gorečih poslopij, ker so bila vsa v tako hudem ognju, da je bilo reševanje nemogoče, zato so se omejili samo na gašenje. Motorka Je Iz velikega vaškega vodnjaka nenehno bruhala curke vode v gline plamene, hkrati pa so gaHlIcl branili pred morebitnim vžigom druga poslopja. Tudi gasilci lz otofea, ki so prišli za novomeškimi so Imeli dosti dela, medtem ko gasilci iz Smihela pri Novem mestu niso več stopili v akcijo, Skoda znaša okroR dva milijona dinarjev in je delno krita z zavarovalnino, vzroke požara raziskujejo organi notranje uprave. Kaže pa, da so bile že zopet po sredi vžigalice v rokah otmk. Zato moramo *> ln še poudarjati: starši, skrivajte vžigalica pred otroki! —r— Svoje Izdelke priporoča čevljarsko podjetje »Planina« ČRNOMELJ Kupujte naše izdelke prepričali se boste o dobri kvaliteti! fitev. 19 (373) •DOLENJSKI LIST« Btran 3 15. maj - praznik občine Trebnje Četrtič bodo 15. mala v Trebnjem proslavili krajevni praznik — spomin na »lavni dan leta 1944, ko so enote Can-karjevcev in Gubcev napadle belogardtstično postojanko v Trebnjem in jo pognale v paničen beg. Trebanjska občina se spominja te zmage z novimi delovnimi uspehi, predvsem pa z obsežnimi načrti za nadaljnji gospodarski in kulturni dvig Trebnja in občine. Med deli, ki so v ospredju zanimanja trebanjskih občanov, je zdaj prav gotovo gradnja nove šoie na Čatežu, o čemer smo pred tedni že poročali. Dodati moramo le še, da domačini na gradbišču prav pridno opravljajo zemeljska dela,' postavili so apnenico, na-voziii so precej gradbenega lesa in kamenja, obljubili pa še več prispevkov, v gradbenem materialu, vožnjah in prostio-v oljnem delu. Po okrajnem družbenem planu ie predvidenih za oatesko šolo letos 5 milijonov dinarjev. S tem denarjem in s prostovoljnim delom b: letos spravili stavbo pod streho. Solo na Čatežu obiskujejo tudi učena iz nekaterih vasi 'litijske občine; zalo bo tudi ta prispevala k novogradnji. Zanimanje in delo gradbenega odbora, organizacij in prebivalstva za novo šolo je prav zadovoljivo. Se lepše bi bilo, ko bi k tem naporom prispevali vsi vaščani, tudi tistih nekaj izjem, ki so doslej stali ob strani. V okviru pomoči orgam-zarije UNICEF je na Čatežu predvidena tudi zgraditev krajevnega viodovoda, ki bo dajal šoli in nasediju zdravo pitno vodo. Bo vodovod ob t! tal na občinski moji? 2e pred leti so se TrebanjcI ln vsi drugi prebivalci krajev od Stične navzdol do Dobrniča nadvse razveselili začetka del za novi vodovod, kd naj bi Sneg na zelenju Po prvem maju se je ozračje močno ohladilo, 5. maja pa je pričela med drobnim pršenjem pihati burja. Proti večeru* je postalo prav hladno. V noči od nedelje na ponedeljek je pričelo med grmenjem snežiti. Že do zjutraj je v Novem mestu zapadlo okoli 15 cm onega, v višjih predelih pa znatno več. Majski sneg je napravil veliko škodo, ki bo v celoti vidu* šele ko nastopi spet lepo Vreme. Mnogo drevja je sneg polomil, prav gotovo bo škoda po vinogradih še večja; brez škode tudi ne bodo posevki. Lepa proslava na Fratt V počastiitev 27. aprila in 1. maja so se pred prazniki zbrali pred Partizanskim domom na Frati pionirji ajdovske šole. Pred spomenikom so imeli kratko proslavo, na kateri jim je tovarišioa učiteljica pripovedovala, zakaj praznujemo 27. april in Praznik dela. Zapeli so več partizanskih pesmi in deklami-iisli, nato pa so bili pogoščeni. Zadovoljni in veseli so se žogali in igrali vse do odhoda. Obiščite z mladino Partizanski dom na Frati, kjer jo prav zdaj najlepša pomladi oskrbel te kraje % dobro vodo, vendar pa dela ne napredujejo tako, kot bi želeli. Zlasti za Trebnje je vprašanje prav pereče, saj so zelo pogosti glasovi, da bo vodovod speljan le do meja trebanjske občine, naprej pa »naj se briga vsak zase«. Republiški prispevki za ta vodovod so letos odpadli, čeprav občina te ljudje še vedno upajo, da bo republiška pomoč v višini 15 milijonov dinarjev za ta vodovod le podeljena. Skupno s prostovoljnimi prispevki in delom domačinov bi to zadostovalo, da bi vodovod do letošnje jeseni pobegnili do Trebnjega. TrebanjcI pričakujejo od bližnjega občnega zbora Vodne skupnosti, ki bo tokrat v Trebnjem mnogo odgovorov na razria, tudi pereča vprašanja. Kanalizacijo In ureditev vodnjakov V načrtu je preureditev ceste I. reda skozi Trebnje, pred njegovo uresničitvijo pa »bo treba položiti glavni cevovod. Ostale vasi, ki jih novi vodovod ne bo dosegel, želijo prav-tako imeti pitno vodo za ljudi in živino. S pomočjo okrajne- ga odbora Rdečega križa in Higienskega zavoda v Novem mestu skuša občinski ljudski odbor postopoma urediti vodnjake, zajemališča in cisterne. Dobro pitno vodo so na ta način že dobili na Gornjem vrhu. v Rihpovcu, na Repčah m v Cešnjevku. Letos so predvidena dela v Rodinah in na Dolnjem vrhu. Posebno so se postavili vaščani Rodim, ki so s prostovoljnim delom pripravila potreben pesek in gramoz. Se ta mesec bi radi glavna dela dokončali. Prizadevni so tudi na Dolnjem vrhu, kjer imajo pripravljenega že precej gradiva za vaško kapnico. Sodelovanje oblasti in organizacij rodi lahko lepe uspehe Kaj lahko dosežemo s pravilnim sodelovanjem občinskih in krajevnih odborov z organizacijami Socialistične zveze, se je znova pokazalo v trebanjski občini. Občinski ljudski odbor je razdelil vsa sredstva občinskega cestnega sklada za popravilo občinskih cest in poti krajevnem odborom. Večina krajevnih odborov je ta sredstva (milijon dinarjev) z dobro organizacijo prostovoljnega dela povečala na 3 do 4-kratno vrednost. To velja predvsem za Knežjo vas, Čatež, Sentlovrenc in Dobrnič, kjer je bilo sodelovanje s Socialistično zvezo delavnega ljudstva najbolj plodno. Tudi v trebanjski občini so ostale brez elektrike vasi, ki so od transformatorjev najbolj oddailjene, so pa tudi gospodarsko naijšibkejše, kot n. pr. Rihpovec, Smaver, Bitnja vas in druge. Tu bo pomoč v kreditih še potrebna. Letos bodo elektrificirali samo kraje, kjer so dela že lani začeli, kot n. pr. v Bitnji vasi. Radni vasi in v Stehanji vasi. Obilna s petimi železniškimi postajami Malo je občin, kjer bo hkrati gradili kar 5 železniških postaj, v trebanjski jih pa! Postajni poslopji v Vel. Gabru in Štefanu grade prebivalci teh krajev sami; prav bi pa bilo, če bi jih tudi železniška direkcija pri tem podprla. Postajno poslopje v Trebnjem*, za katero je po dolgem in težkem čakanju le prišla končna odločitev, bo gradila železnica sajna. Kot povsod, seveda tudi v Trebnjem dobro poznajo stanovanjska krizo. Lani so porabili stanovanjski sklad za gradnjo 5-stanovanjske stavbe, v katero se bodo preselile stranke iz upravnih prostorov ObLO, letos pa bodo ta sredstva namenili predvsem delavcem in uslužbencem za gradnjo stanovanjskih hii. Prebivalcem trebanjske občine za letošnji praznik iskre, no čestitamo in predvsem želimo mnogo uspehov pri delu za nadaljnji dvig njihovih krajev! Letna skupščina Zavoda za socialno zavarovanje N« letni skupščini Zavoda za socialno zavarovanje za okraj Novo mesto je poročal o poslovanju zavoda predsednik Izvršilnega odbora Jo*e Padovan, direktor zavoda Miha Potrvlna pa o zaključnem računu za leto 1956. Lansko leto je zavod zaključjl finančno poslovanje z Izgubo nad 18 milijonov din. Pokril Jo je lz rezervnega sklada, enako pa tudi zviSanega prispevka posameznim podjetjem, ki so Imela najvišji odstotek obolelih. Izguba Je nastala predvsem zaradi podražitve zdravstvenih storitev In manjše zaposlenosti v gradbeništvu. Letos so predvideni prispevki podjetij, zavodov, ustanov In zasebnih delodajalcev za socialno zavarovanje v višini 830,750.000 din. So torej za 68 milijonov večji, kot »o bili predvideni za lansko leto, odnosno nekaj milijonov večji, kot so bili vplačani lani. Obširneje bomo poročali o delu socialnega zaravovanja v posebnem članku. Prvomajsko slavje na Trški gori Vreme nam letos za 1. maj tudi udeležba na ravnih večjih kot druga leta. V Novem mestu akademijo, 1. maj pa s slavjem vzltc meglenemu popoldnevu zb Prazniku dela je govoril tova mestna godba na pihala, moški klorna skupina vojakov novome ni bilo naklonjeno. Zato .ie bila prireditvah na prostem manjša so 27. april počastili s slovesno na Trški gnrl. kjer ee je ralo približno tristo ljudi. O riš Riko Clgoj, sodelovali pa so zbor PD Dušan Jereb ln fol-ške garnizlje JLA. (Foto: Polde Pungerčar) Stari, nerešeni problemi Deset let »KROJAČA« V septembru 194* Je začela delati v Nov«*m mestu krojaška delavnica, ki sta jo iz svojih prejšnjih podjetij ustanovila mojstra Lojze Zupančič in Gustav Burgar. To je bila ena prvih občinskih delavnic, ki se je v letih razviia v največji socialistični obrat oblačilne stroke v okraju. Od prvih 12 delavcev je naraslo število zaposlenih nad 30, v preteklem desetletju pa Je podjetje »KRO-.TAC* vzgojilo tudi vrsto novih pomočnikov in pomočnic. De-iavci so pokazali vzgledno mero požrtvovalnosti ln vztrajnosti, da sa prebrodili dostikrat nemajhne težave, ki so ovirale mlado podjetje. V teh naporih niso odnehali in letošnji 1. maj — Praznik dela so počastili (hkrati s proslavo desetletnega obstoja podjetja) z novo in pomembno delovno zmago: odprli so nov obrat konfekcije. V njej bo zaposlenih za začetek 14 kro-jačev. kasneje pa bo tud] ta oddelek zaposloval do 30 ljudi. Izdelovali bodo fino konfekcijo, predvsem ženske plašče in kostume. Novost bo način naročanja konfekcije v njihovem podjetju: stranka bo po želji izbrala vzorec biaga ali pa ž« skoraj dogotovljeno obleko, zadnje mere pa bodo vzeli po naročniku in mu obleko v nekaj urah izgotovlli. Podjetje bo imelo svojo trgovino na Glavnem trgu št. 1. delovne prostore pa ima v prostorih prejšnjega vajenskega Internata. Naročil mu ne bo zmanjkalo, saj so sedaj prišta iz Kočevja ln Srbije. Kolektiv je proslavil 10-l«tni-co obstoja in otvoritev novega oddelka v torek 30. aprila. K uspehu so mu čestitali predsednik ObLO Maks Vale, zvezni ljudski poslanec Avgust Jazbin-šek in predsednik obč. sveta za gospodarstvo Janez Kevarik, slavja pa so se udeiežili tudi načelnik tajništva za gospodarstvo ObLO Niko Križanec, ravnatelj vajenske šole Jože Zam-ljen, major Sepetavc r.a garni-zijo JLA in drugi. Goste in delavce podjetja Je ob Jubileju toplo pozdravil upravnik »Krojača« Lojze Zupančič, medtem ko Je o dosedanjih uspehih. Se 30.000 ton surove nafte Na, novem naftnem polju pri Jermenovćih v Banatu ata na Praznik dela začeti obratovati prvi dve zbiralni postaji za n»f-to, kar pomeni začetek pridobivanja nafte v novem podjetju »Naftagas«. Računajo, da bo podjetje letos pridobil« 30.000 ton surove nafte. problemih in načrtih poročal soustanovitelj delavnic« mojster Gustav Burgar. Iz majhnih in skromnih začetkov se je »Krojač« v desetih letil razvil v pomembno podjetje, ki mu k dosedanjim uspehom čestitamo. Pokazal je pot, kakršno naj bi šla tudi mnoga druga naša obrtna podjetja, k uspehi pa potrdil tudi znan. pa včasih premalo upoštevan ljudski pregovor, da iz malega raste veliko. RAZPIS za sprejem v šolo za bolničarje UPRAVA SOLE ZA BOLNIČARJE v Novem mestu razpisuje 30 ženskih mest za vpil v šolo za šolsko leto 1*37-88. Pogoji: dovršeni 4 razredi nll« Je gimnazije ali „ popolna osemletna šola, dovršenih 18 let do 21 let starosti. Pravilno opremljene ln koleko-vane prošnje sprejema do li. Junija uprava Sole za bolničarje v Smihelu pri Novem mestu. Proš« nji je treba prUožiti: zadnje šol« sko spričevalo, izpisek li matične knjige, zdravnHko spričeval« ln življenjepis. Vsaka priJavljenka bo morala opraviti sprejemni Izpit iz slovenskega Jezika in matematike. (Prenos s 1. strani) investicij za trgovske lokale ln opremo, predvsem Pa za skladišča. Potrebno j« rešiti vprašanje investiranja v zasebne lokali«, vprašanje najemnine in gradnje novih lokalov povsod, kjer s« grade stanovanjska poslopja« Odkup kmetijskih pridelkov narašča lz leta v leto, toda kaj pomaga veliko pridelkov, č« Jih nimam« kje dobro vskladiščitj in pripraviti za trg. Nemogoče Je zahtevati od trgovine, da ima na zalogi zadostno izbiro blaga, če ga nima kje imeti ln če je to blago vedno izpostavljeno okvari. Neodpustljiva napaka Je (čeprav vsa leta po vojni razpravljamo in govorimo o potrebi gradnje primernega skladišča v Novem mestu), da diosedaj niti načrtov *a ta skladišča nismo dmeli l Delo Trgovinske zbornice O tem Je poročal predsednik Jož« Gričar. V petih letih obstoja j« Zbornica veliko storila zlasti z« strokovni dvig kadra in ae tudi drugače trudila, da bi dala trgovini tisto vlogo in mesto, ki ga mora imeti v na- šem gospodarstvu. Zbornica ima sedaj 84 včlanjenih trgovskih podjetij. Res pa je, da je bHo delo zbornice premalo povezano z delom ljudskih odborov, oziroma: ljudski odbori so se premalo obračali na zbornico glede raznih vprašanj, ki zadevajo trgovino. Medtem ko je bilo sodelovanj« z okrajnim ljudskim odborom zadovoljivo, t«ga ne bi mogli trdiM za sodelovanje z občinskimi ljudsk'mi odbori. Celotno delo zbornic« in stanje trgovine v okraju z vsemi podrobnimi podatki ln prikazi je zbornica zbrala v posebni brošuri. Skrbno sestavljeno in dokumentirano gradivo nudi lep pregled vsega dela ln stanja trgovin« v okraju. Prav bi bilo, da bi ga proučili zlasti sveti za blagovni promet pri ljudskih odborih. Potrošniške svete so samo omenili . Na občnem zboru s« obravnavali še vprašanje prevedb« delavcev v trgovini. T« J« pereče vprašanje, ki dosedaj ie ni bilo rešeno- Sedaj je čas zato, vendar prihajajo prijav« zelo počasi. Čeprav j« rok *a prijavo tr> potekel, t>o zbral) komaj 64 odstotkov prijav. Na občnem zboru so ostro grajali vsa pod- jetja, ki imajo tako malomaren odnos do svojih delavcev m uslužbencev glede prUnanja strokovne kvalifikacije. Omenili so tudi potrošniške 6vete, kt jih j» v okraju 24. Njihovo delo dosedaj nI bilo kaj posebno zaznavno. Sam izbor članov potrošniških svetov ni bil povosd dober, pa tudi! njih detokrog ni bil točno določen. Zmanjševanje kriminala v trgovini kaže, da se Je poslovanje trgovin Izboljšalo in da so je izboljšal odnos kadra do ljudskega imetja. Glede odkupa j« bil lani zabeležen še prav posebno lep napredek, potrebno pa j*, da trgovina hkrati tudi išče trz'šče za to blago, zbira želje in potreb* potrošnikov in Jim prilagaja svojo dejavnost. Na občnem zboru 50 Izvolili 21-čla,n*ki upravni odbor trgovinske *born'ce, častno razsodišče in delegat© za republiško zbopnieo. Za predsednika okrajne zbornice j« blil ponovno izvoljen Jože Grjčar, direktor »Zeleznine« v Novem mestu. Občnemu zboru So prisostvovali tudi številni predstavniki OLO, obč. LO, sindikata in drugih or*a»-naclje šteje 11 članov lz vseh osnovnih organizacij RK v. občini. Predsednik te komisije Je dr. Debeljak, tajnik pa Ljudmila Pir-čeva. Komisija za PRK ln krvodajalstvo imata po tri člane, izvoljen) pa so bili Se člani komisije za bližnjo loterijo RK. Občni zbor je dal vse priznanje požrtvovalni tajnici Mar^ Lavri-čevi. Pri ObLO pa bo zaprosil za manjši znesek, da bo z njim kril razne manjše izdatke. Nazadnje so biU sprejeti sklepi za delo v letošnjem letu. Z majhno pogostitvijo Je bil občni zbor zaključen. Organizaciji RK pa želimo več pomoči, razumevanja ter dosti uspehov. M. K. Rdeči križ v Šentfemeju Organizacija Rdečega križa v Šentjerneju je v zadnjem letu zaradi vestnega 1n požrtvovalnega dela odbora zelo zaživela. Članstvo je naraslo na 300, občnega zbora se je pa udeležilo nad 1«0 članov. Poročila upravnega odbora so prikazala vse delovanje RK v preteklem letu. Ustanovljen Je bil pododbor vasd Dobrava in odbor za male asanacije. ki namerava v vaseh Vrbovec, Rakovnik, Vole-kova vas in Gruča zgraditi vodnjake in tako prebivalstvo oskrbeli z dobro pitno vodo. Glavni odbor RK bo pri teh delih nudil vso materialno in strokovno pomoč. Pred dnevi Je spet prišla nova pošiljka care paketov in obleke. Vse šole v opčini so prejele milo. Tudi moka in mleko za šolske kuhinje se deli preko organizacija RK. V zadnjem času Je prispelo toliko moke, da bodo hrano lahko dobivali vsi otroci, ki so se prijavili. Skrbeti bo treba, da se bodo mlečne kuhinje uredile tudi po vseh okoliških šolah, kjer Je tn mogoče. Člani so izrazili zadovoljstvo, da bodo vsi Interesenti dobivali v mlečni kuhinji dodatno hrano, saj so Je potrebni tudi otroci z večjih posestev, ki zaradi prezaposlenosti staršev večkrat ne dobe toplega obroka hrane preden gredo v šolo. Velike uspehe Je dosegel RK s sodelovanjem pri fluorografiranju ln nabiranju krvodajalcev. Novi odbor sestavljajo! predsednica Anica Stembergerjeva, tajni- ca Kraljeva, blagajndčarka Ko- strevčeva. Slrsi odbor: Marija Bučar iz Vrbovca, Zagore Pepca 19 Šentjerneja, Marija Zoretič iz Drče, Milka Podjed lz Orehovice, Jožica Mohorič iz Dobrave. Rudi Slmončič lz Cerovega loga, Ivanka Klun iz Zameškega, Pepca Ran-gus iz Zadrež. Pavla Ličar iz Bele cerkve, Franc Kalin iz Gor. GradlSča, Anton Fabjan iz Dol. Gradišča, KarMna Hribar iz Dol. Brezovice. V nadzornem odboru pa so: Stanko Kušljan lz. Šentjerneja, dr. Boris Gjurln iz Šentjerneja, Tončka Skerle i« Šentjerneja. V. ODBOJKA Preteklo nedeljo se je pričel pomladanski del republiške moške in ženske odbojkarske lige. Novomeška moSka vrsta je gostovala v Ljubljani in je brez težav premagala novinca »Poštarja« z rezultatom 3:0. Z enakim rezultatom Je zmagala v Kamniku tudi novomeška ženska vrsta, kar Je skoraj majhno presenečenje, saj Kamničanke poleg Novome-ščank veljajo za glavne favorite v ligi. Prihodnjo nedeljo bodo novomeški odbojkarji igrali na domačem igrišču. Moška vrsta se bo pomerila z ekipo ljubljanske »O-lhnpije«. ki je še vedno med najboljšimi ekipami v republiški ligi. Spoznajmo napore in uspehe Partizana! Naša organizacijska pomanjkljiv vost je. da o življenju m delu ter uspehih telesnovzgojnih društev Širša javnost le prav malo zve. Kolik« kolektivnega dela m truda, koliko znoja, na tisoče in tisoče vadbenih ur, koliko predelav, tečajev, koliko uspelih nastopov, akademij, tekmovanj in podobno, vrhu vsega pa Se toliko in toliko nepremagljivih ovir gre mimo naše javnosti skoro neopazno. Zato tudi ni prav nič čudnega, če se delo v Partizanu dostikrat ne ceni tako, kot delo v drugih organizacijah. Smelo lahko trdimo, da telovadna društva v okrajni zvezi Novo mesto v okviru danih možnosti prav pridno delajo in dosegajo prt svojem članstvu velike vzgojne in vadbene uspehe. Prav tako moramo poudariti, da imajo društva pri svojem delu najrazličnejše težave, ki jih premagujejo z veliko požrtvovalnostjo ln nesebičnim delom svojih članov. Letna skupščina okrajne zveze Je o tem delu ln uspehih razpravljala ln dala priznaje društvenim upravam. Kratek pregled društvenega delovanja Partizan v Črnomlju ima vse pogoje za uspešno delo, ki pa ne poteka tako, kot. bi moralo, ker Je preveč razdrobljeno po sekcijah. Društvena uprava naj to sta. nje zbolJSa v korist redne vadbe, k1 naj bo osnova in izhodišče za gojitev posameznih panog. Navzlic temu pa je društvo priredilo samostojno telovadno akademijo, pionirski smučarski dan, tekme v smuškth skokih, več tekmovanj v odbojki, Se več pa v malem rokometu 1n nogometu. Društveni upravi lahko zamerimo, da napol dograjena stavba za garderobo propada, ker Je nepopolno pokrita. Članom društvene uprave Partizana v Dol. Toplicah ni uspelo preprečiti, da se ne bi hišna goba razširila na lesenih delih doma. Težave ima z vodniškim kadrom. zlasti pogreša društvo načelnika, ki je odšel na odsluženje roka. Društvo je sodelovalo na proslavah občinskega prazniKa. Partizan v Kostanjevici Je eno najmlajših društev v okrajni zvezi, zatr, pa toliko bolj prizadevno, saj se Je udeležilo vseh nastopov ln pripravilo samostojni telovadni nastop v Kostanjevici, Razne tekme v odbojki so pritegnile za seboj precej mladine ln gledalcev. Društvo se namerava lotiti tudi vodnih Športov Težave ima le s prostori za redno vadbo. Upamo, da bo še v letošnjem letu usposobljena telovadnica dobro služila svojemu namenu. Svojo 50-letnico obstoja bo partizan Metlika proslavil s sektor-skrim zletom in razvitjem društvenega prapora. Tudi lani Je društvo prav lepo izvedlo svoj letni nastop. Lastna telovadnica dobro služI vsem oddelkom, ki na sploh kažejo zanimanje za redno vadbo, poleg tega pa še za druge panoge: Partizan na Mirni ima lastni dom za redno vadbo in planinsko kočo na Debencu. Toda s tem se društvo še ne zadovoljuje, temveč hoče imeti še športni plavalni bazen, za katerega so že pred časom Izkopali zemljo. Ker. nikakor ne more najti sredstev za nadalleva nje gradnje, se je bati. da bosta že začeto delo en pripravi leni material neusmiljeno propadla, Društvo je redno vadilo in izvedlo smučarske tekme, sodelovalo pa tudi na vseh proslavah. Tudi ob slabih materialnih pogojih je mogoče delati. To dokazuje Partizan Mirna peč. kt nima lastnega telovadnega doma ne orodja Gostuje v dvorani zadružnega doma, vendar na to ni oviralo, da ne bi pridnn vadil in Izvedel samostojni letni telovadni nastop. Pod enakimi pogoil živi Partizan v Mokronogu, vendar je bil lani manj uspešen. Upamo, da bo Šlo odslej bolje, ker so priprave za letošnje prireditve pritegnile k vadbi precej mladine. Matično društvo Partizan Novo mesto se Je ob pomanjkanju telo- vadnic za redno vadbo odločilo zgraditi lastni dom. Gradbeni odbor že vodi vse priprave. Razen redne vadbe goji društvo predvsem še atletiko, odbojko, rokomet, košarko in smučanje. Priporočati bi bilo, da se prične ukvarjati tudi z vodnimi športi. Društvo je doseglo več vadbenih uspenov, priredilo samostojno telovadno akademijo, izvedlo smučarske tekme, več atletskih, odbojkarskih, košarkarskih in rokometnih tekmovanj. Letos ae namerava društvo udeležiti vseh večjih zletov in razviti svoj društveni prapor. V Otočcu ob Krki Je partizan lepo povezal telesnovzgojno in kulturno dejavnost. Razen dvorane ie adaptiral tudi oder. Nabaviti bo moral ie nekaj kosov težkega orodja za telovadbo, za orodje in rekvizite pa bo moral skrbeti bolj kot doslej. Društvo redno vadi. organiziralo pa ie tudi društvene smučarske tekme, ki so lepo uspele. Prav lepe uspehe je lani dosegel Partizan Semič, čeprav Je delal pod težkimi pogoji. Število članstva bo moral vsekakor povečati. Od prireditev Je treba omeniti telovadno akademijo in telovadni nastop, od ostalega dela pa sodelovanje na vseh proslavah. Dvorane zadružnega doma se poslužuje kot telovadnice tudi Partizan Straža-Vavta vas, namerava pa obnoviti svoj dom, za kar ima Že zbranih nekaj sredstev in materiala. Na samostojnem telovadnem nastopu Je društvo pokazalo sadove svojega dela. Partizan v s« opica h le najmlajle druStvo okrajne zveze Novo mesto. Povsem pravilno Je pričelo vadbo s pionirji ln je Že doseglo nekaj razveseljivih uspehov. Re. dna vadba bo v šolski telovadnici. Najslabše pogoje za rpdno vadbo Ima partizan v Šentjerneju, ker nima telovadnice. V letnem času Ima na razpolago telovadlšče. Med uspehe mu je šteti društveni telovadni nastop. v Trebnjem Partizan za svoje delo od občine ni dobil nobene podpore. Ob sodelovanju z oblast- niml forumi ln ostalimi organizacijami ter s požrtvovalnim delom vseh članov uprave ln vodnikov ima društv^ veliko možnosti za nadaljnji razvoj. Sodelovalo Je pri vseh krajevnih proslavah in organiziralo društven« smučarske tekme. partizan v Žužemberku se bori s težavami, ki mu Jih nalaga gradnja telovadnega doma, a kljub temu ni opustil redne vadbe. Se več: kot edino telovadno društvo v okrajni zvezi Novo ment<-, J« tekmovalo za pokal »Ljudske pravice« in v končni oceni doseglo II. mesto. Priredilo Je smučarski tečaj za pionirje in mladince, dalje smučarske tekme in letni telovadni nastop Tudi ni odreklo svojega sodelovanja pri najrazličnejših proslavah, zlasti še, ker Je znalo uspešno rešiti vprašanje sožitja telesnovzgojne in kulturne dejavnosti Žužemberka. Svojih uspehov in težav naj društva ne drže zase! To bi bil le bežen pregled dose. danjega dela in uspehov naših društev, zlasti v preteklem letu. Želeti bi bilo. da bi društva nekoliko več skrbela za objavljanje svojih uspehov na sploh ter o njih poročalo okrajni zvezi. Z meddru-štvenimi tekmovanji, t zleti, nastopi in akademijami ter podobno bodo društva opozarjala nase. Vadbenim uspehom se bodo Dri-družili moralni in finančni, vse skupaj pa bo ugodno vplivalo na na-daUni razvoj telesne vzgoje. Jože Klemenčič ROKOMET »PARTIZAN« Jastreharsko - * »PARTIZAN« N. mesto 23:17 (t2:10) Po daljšem obdobju smo 1. maja v Novem mestu spet gledali rokometno tekmo med ekipam« domačega Partizana ln Partizana lz Jastrebarskega (Hrvatska). Tekma Je bila kolikor toliko zanimiva, gostje lz Hrvatske pa so bili boljši ln so zasluženo zmagali s 23:17 (12:10). V soboto in nedeljo So se v Dolenjskih Toplicah pomerili za prvenstvo okraja najboljši pionirji - šahisti iz vseh naših občin. T0 je bil Siv-žav. ko *o se v soboto popoldne pozdravljali na. straSki postaji, pa v zdraviliškem parku, kjer so na številnih deskah razpostavili svoje kralje, kraljice, trdnjave, lovce, konjenico in pešce! Mnogi &o se prvikrat videli, zato ni manjkalo ugibanj, kdo bo močnejši, kdo se je na turnir bol] pripravil in kdo naj bi zmagal. 2© na občinskih tekmovanjih 60 mnogi dokazali z lepo in živahno igro. da so v šahu napredovali, zato je bila radovednost toliko večja.' Ze pred »uradnim začetkom« »o najvnetejšl posedli za mite in preizkusili moči. Predstavniki posameznih moštev so previdno »tipali« za močjo nasprotnikov, prijatelji so j'*h opazovali, drugi spet so se meni H s kom vse bo treba igrati, »kratka — bilo je pravo festivalsko vzdušje. Ko je tehnično vodstvo razporedilo ekipe, je zbrane pionirje toplo pozdravil pokrovitelj turnirja tovariš Jože Borštnar. predsednik okr. odbora Socialistične zvpze. Želel jf) m'ad'.m igralcem, da bi napredovali v plemeniti šahovski igri in pozneje dostojno predstavlja) naš slovenski in jugoslovanski šah. Tajnik okrajnega šahovskega odbora tovari* Miikec je dal nato znak za začetek — prvi pešci •o začeli ob podpori konjičkov, lovcev in kraljic prodirati v polja nemirnih nasprotnikov. Vse je bilo tiho. le sodniki in gostje »o hodili ob mizah in se tiho menili o igralcih- ki so se docela poglobili v igro. Prve partije si bile hitro zaključene, prva srečanja kmalu končana. Rezultati prvega kola so dali nekaj presenečenj, ki so rodila le še več ugibanj, kako bo tekla igra v naslednjih kolih. Med drugim kolom so pionirje obiskali člani delegacije Zveze borcev iz Poljske, ki so prav tedaj prišli v Dol. Toplice. Reči je treba, da pionirjev tudi ta visoki obisk nI prav nič zmedel. čeprav so mnogi prav radovedno ogledovali uniformo poljskega generala 'In tovariše, k; so se ustavljali za 40 deskami, na katerih so se razvijali vroči boji. Pioninii tudi tudi niso vedeli, da je med gosti, ki so spremljali Poljake, predsednik Šahovske zveze Slovenije tovariš TAo Turnher. ki je organizatorjem festivala izrekel odlično pnhva.'o za usipeli turnir, posebej pa tudi pohvalil vse udeležence -Igro pionirjev so si ogledal tudi OMA! prvoborci tovariši Tone F?.ifer. Janez Vlpo'nl'k Polde Krese. Tvo Klanlšek-Vasja. Jp*.* Borš'nar. Franc Pirkovič. Maks Vale. Mart'n Zugel.j, Marjan Berton-r-pH tli drtiai iz Ljubljane in Novega mesta. Mračilo se Je že. k0 so bila tekmovanja vseh kol zaključena. Znani so bili tud; finalisti 23 končna tekmovanja: Novo me- Pionirski šahovski festival je pokazal lep napredek naših naj mlajših šahistov — 85 pionirjev se je borilo na 40 deskah la 11 občin — Obisk visokih gostov iz Poljske In Ljubljane sto T. ki je zbralo 12,5 točke, Mirna (3.5). Straža-Toplice (3.5), medtem ko sta se ekipi iz Šentjerneja ln Trebnja pomerili za 4. mesto predfinalnega tekmovanja v posebnem dvoboju. Zmagali so Semtjernejčani s 3:1. Ostale ek;pe so bile določene za tekmovanje od 5. do 14. mesta. V nedeljo zjutraj so se pionirji kopali v zdravilišču (pohvaliti je treba ustrežljivost zdraviliškega vodstva, ki je Pionirjem dalo brezplačna prenočišča in kopanje, RK pa je prispevaj nekaj hrane), nato pa so se začela borbena zadnja tekmovanja. Šentruperški pionirji -zmagovalci! Dopoldne so bili znani tudi končni uspehi festivala. V skupini starejših pionirjev so bile zmage ra?.dnliene takole: PRVAK OKRAJA za leto 19" jr. postala ekipa pionirjev občine Mirna, v kateri »o igrali Šahisti nižje gimnazije Sentru-pert. V prvi skuo:ni so priborili 9.5 točke, medtem ko si drugo ln tretje mesto delita ekipi pionirjev iiz Šentjerneja in Straža-Toplice (po 5,5 točk*). 4. mesto pa ima ek/ipa pionirjev lz Novega mesta I. Ostali so dosegli tele uspehe: 5, Trebnje, fl. Novo mesto IT, 7. Metlika. 8. Mirna peč, 9. Črnomelj. 10. Žužemberk. 11. Vinica. 12. Mokronog, 13, Semič ln 14. Kostanjevica. V skupini mlajših pionirjev pa So bili najboljši črnomaljski pionirji (6 točk), medtem ko si pionirji i« Smihela in Novega mesta delijo 2. in 3. mesto (vsak po 3 točke). Po zaključenem turnirju je predsednik dkr. šahovskega odbora Niko Belopavlnvič razdelil zmagovalcem in vsem udeležencem turnirja pokale dn darila. Pohvalil Je pridne pionirje za pokazano vztrajnost v igri in jim želel novih uspehov, ki bodo za nadaljnji razvoj šaha prav pomembni. Darila so prispevala nekatera novomeška podjetja in ustanove, okrajni svet Zveze Svobod dn prosvetnih društev. OSO in svet za kulturo in prosveto OLO Novo mesto. V zgodovini razvoja šahovske igre na Dolenjskem bo Topliški festival za.pisan kot pomembna prireditev, ki bo prav gotovo mnogo pripomogla k nadaljnjem razširjanju šaha med mladino. cev. Prvo mesto Je znova zasedel Peter Gerbec (7.5 točke), drugo in tretje mesto pa Metllčana Janez Skrinjar in Ilija Stipanović (oba po 7 točk). Četrto mesto Je zasedel Igralec Podzemlja Jože Križan, ki Je zaostal za«pre1injima samo za pol točke ln vseskozi pokazal zelo dobro in borbeno igro. Peti Je bil Metličan Mirko Skrinjar (5,5 točke), Gerbec Je bil ob zaključku tekmovanja za svojo uspešna igro nagrajen s šahovsko garnituro, ostali štirje pa so dobili lepe knjižne nagrade, hkrati pa je bil nagrajen s knjigo tudi prvak Gra-daca Ivan Kambič. Pet najboljših prej imenovanih Je tudi sodelovalo na okrajnem šahovskem pionirskem tekmovanju 4. in 5. maja v Dolenjskih Toplicah. Šahovsko pionirsko prvenatvo v Metliki, ki ga je bil organiziral tov. Franc Brancelj, Je bilo prav lepo Izvedeno: omogočilo ga 1o Društvo prijateljev mladine, ki je poskrbelo za nagrade in pogostitev mladih igralcev. -ar Oba prvenstvena naslova — v Črnomelj! Tekmovanje pionirjev v metliški občini Na metliški gimnaziji je to šolsko leto močno naraslo zanimanje za šahovsko iero. Mnogi pionirji so se vključili v šahovski krožek, ki ga vodi tovariš Franc Brancelj. ln v aprilu so se najboljši med njimi pomerili v pionirskem turnirju. Med dvanajstimi tekmovalci Je zmagal z 9,5 točke četrtošolec Peter Gerbec In tako postal prvak nižje gimnazije v Metliki. V tprek, 23. aprila Je bilo v Metliki med šolami metliške občine izvedeno tekmovanje za naslov najboljše pionirske šahovske ekipe. Zal so tekmovali samo igralci treh šol: Metlike, Gradaca in Podzemlja, medtem ko so druge ekipe niso prijavile, več šol pa gploh nima šahovskih krožkov. V skupni oceni Je Metlika zasedla prvo mesto z 10 točkami, za njimi so bili pionirji iz Podzemlja z 8 točkami, medtem ko je Gradac pobral 2 točki. Pripomniti pa Je treba, da so za Metliko igrali dijaki tretjega ln četrtega razreda gimnazije ln tudi za Podzemelj so nastopili učenci višjih razredov Osnovne šole, medtem ko so osnovno šolo Gradac zastopali samo učenci tretjega ln četrtega razreda, ki pa so se kljub temu obema močnelšlma nasprotnikoma žilavo upirali. Hkrati z ekipnim tekmovanjem Je bilo ta dan odigrano tudi občinsko šahovsko prvenstvo, pri ka*r>rem pa so nastopili le Metll-čanl In učenci Iz Podzemlja, in sicer lz vsake ekipe po pet igral- Okrajno šahovsko brzopotezno prvenstvo za I. tromeseeje J957 Je pokazalo, da v okrajnem merilu premoč novomeških šahistov le ni tako očitna, če ne nastopijo Sila, Skerlj ali Sitar. Novomeško šahovsko društvo Je postavilo dve solidni ekipi (v prvi so bili sami drugokategornlkil), pa je vseeno moralo prvenstveni naslov okrajnega moštvenega prvaka prepustiti borbenim Crnomaljčanom. Tudi med posamezniki se Je Ko-bler lz Črnomlja dobro odrezal in osvojil prvenstvo s točko naskoka pred drugoplasiranim Zabu-kovcem. Na moStvenem tekmovanju Je nastopilo 7 ekip. Vrstni red moštvenega prvenstva: L—2. SD Črnomelj ln SD Novo mesto A 25 točk. 3. SD Novo mesto B 17. 4. SK Trebnje 12, 5. Svoboda-Straža 11 točk, 6. Svo-boda-Bršljln 8 točk. 7. Gimnazija Novo mesto 7 točk. Ekipa SD Črnomelj je prejela pokal Okrajne šahovske zveze Novo mesto. V tekmovanju posameznikov Je nastopilo 28 šahistov, ki so bili porazdeljeni v štiri skupine; prva trojica se je plasirala v finale. V finalu se je že takoj v začetku videlo, da bo glavna borba za prvenstvo med Koblerjem ln Zabukovcem. Vse do zadnjega kola sta bila oba po točkah enaka, takrat pa je Zabukovca pre- magal Avsec tn tako Je Kobl«r postal novi okrajni brzopotezni prvak. Vrstni red prvenstva posameznikov: 1. Kobler Ivan (Crn.) 9 točk 2. Zabukovec 8, 3.-4. Sara-novlč ln Bartolj 8 ln pol, 5.-6. Gajskl Iri Avsec (vsi N. m.) 8 točk. 7.-9. Vitanc (Svob. Bršljln). Ma-lerič tn Vanovič (oba Cm.) 5 ln pol, 10. Klemene (Crn.) 4 ln pol, 11. Ilc (Trebnje) 2 in Kregar (Straža) 1 točko. — Štirje prvopla-sirant so prejeli diplome in knjižne nagrade. F. M. ŠAH V ČRNOMLJU . 14. aprila 1S57 Je bil pionirski Šahovski turnir za prvenstvo Črnomlja. Pionirji so dosegli sledeča mesta: gimnazija Črnomelj 93 točk — 1. mesto, gimnazija Vinica 14,5 točke — n. mesto, osnovna šola Črnomelj 14 točk — III. mesto, osnovna šola Dragatuš to točk — IV. mesto in osnovna šola Marin-dol 7,5 točke — V. mesto. Razveseljivo Je, da so se začeli zanimati za šah tudi v Marlndohi, kjer sicer nI možno nobeno drugo kulturno-prosvetno udejstvovanje. Na . brzoturnirju 23. aprila je dosegel prvo mesto Boris Bol-hovac, Prvo mesto za prvenstvo Črnomlja je dosegel Zvonko Novak z 8 in pol točkami. Vinko Tanca* Btev. 19 (373) »DOLENJSKI LIST« Stran 9 Z ljubeznijo za dvig kmetijstva DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC Na obisku pri Francu Dolenšku v Spodnjem Lakencu Krneta Franca Dolenška iz Bpodnjega Lakemca pri Mo-krociogu- nasi bralci že poznajo, saj je napisal te marsikaj s področja, kmetijstva in s tem pođrvdovaH svioje bogata i|z-kuimje iz dolgoletne prakse druglim kmetovalcem. Obiskali smo ga in ga prosili, da nam odgovori na nekatera vprašanja glede splošnega napredka v kmetijstvu in podobno. Našli smo ga pri rezanju krme za živina; zelo rad je ustregel naši prošnji in se za nekaj minut odtrgal delu ter ob litru domaćega cvičica pričel neprisiljen razgovor. Povedati je mnogo; ker vsega ne moremo naenkrat povedati, borno zato izluščili le nekatere odgovore. Na vprašanje, koliko let ie gospodari in kako in kdaj je pričel c naprednejšim gospodarjenjem, je povedal: »Moj oče mi je dal zeAo zgo- daj priložnost, da sem začel samostojno gospodariti. 2e preden sem odšel k vojakom, mri. je prepuščal vodstvo raznih del. Bil tem tudi v kmetijski šoli na Grmu in sem po končani šoli hotel doma uvaljati razne novotarije. Ni bilo lahkio, ker Msaika nova stvar naleti pri siarejiiih na nerazumevanje. Pri vojakih, služil sem v Avstriji, pa sem videl še marikbj pri tamkajšnjih kmetih in, ko sem se vrnil, sem oborožen s teorijo in tudi s ski-omno prakso prevzel gospodarstvo v svoje roke.« Kaj ste najprej pokrenili za boljši način dela? »Takrat, leta 1917, sem najprej nabavil okopakiike. To so bili prvi okopalniki daleč naokrog. Potem sem uredil vrtiljak Za rezanje krme, da ni bilo treba več rezati vsega z rokami. Pozneje sem stikal po raznih strokovnih listih m revijah, prebiral članke in na-Unvijal ramo orodje in tudi stroje za laže in httrejise delo. Sam »eni zgradili 5 silosov, urejeval hleve in gospodairskb poslopje. Pri kmetu je že tako, da mora najprej smotrno in temeljito pripraviti gospodarsko poslopje z vsemi pritikli-:t:im , potem še3e stanovanjsko hišo. Sčasoma sem uvidel, da bi rwl elektrika biLa v veliko korist ln pomoč, pa sem si še to napravil«. Kako pa gledate na kmetijsko zadrugo in njeno delo? »Od kmetijske zadruge si mnogo obetam. Saj je zlasti v zadnjih letih vedno bolj čutili njeno pomoč za boljši in hitrejši razvoj kmetijstva. Zdi se mi pa, da bi morala zadruga ko dela propagando za uporabo umetnih gnojil, hkrati tudi nagovarjati kmetovalce, naj si urede gnojišča in gnojmične jame. Knjti brez vsakega hlevskega gnoja tudi umetno gnojilo nima pravega učinka. Seveda bi bilo kmetom pri teh delih treba pomagati.« O bodočem napredku kmetijstva pa je dejal: »Imam veliko upanja, da se bo napredek hitro stopnjeval, ker imamo danes dovolj strokovnjakov, ki naj bi preko zadrug še v večji meri posredovali svoje znanje kmetom, zlasti z raznimi praktičnimi vajami. Naš k|met pa bi moral dobiti tudi splošno Izobrazbo, nato šele strokovno. Mene je dal oče najprej v meščansko šolo, nato šele na Grm. Mislim, da bi bilo edino pravilno, da bi vsak kmet, preden prevzame gospodarstvo, dovršil osemletno šolo, nato pa krrvetijskio šolo. Tak kmet bo laže razumeval in sprejemal razna agrotehnična navodila in jih pravilno izkoriščal.« Na koncu je še povedal, da Je tudi on svojega sina Mar- Naprednega kmeta Doleit&kft poznajo daleč po Mlrenski dolini jana po končani osnovni šoli poslal na Grm in je fant danes »bnihten« in napreden, da je veselje. Vsak čas mu daje prildnost, da obiskuje tudi razne tečaje in seje upravnega odbora kmetijske zadruge, kjjor je odbornik. S ponorom je tudi povedal, da je drugi sin na agronorhsk'1 fakulteti. Tako Dolenškova družina po vzgledu očeta — naprednega kmeta — z vso ljubeznijo dela za napredek kmetovanja. V. V. h Šentjerneja in Orehovice Za dva moža visoke so bile Dolenškove sončnice Prečna je slavila Pre čemel pravijo, du že do ligo niso proslav:«U Prvega maja tako slovesno kot letos. Piionilrji eo pred prazmikom najprej zasuli- grobove bar cev s- cvetjem, nato pa so Obiskali delavce v opekanni in jim toplo čestitali za praznik; tudi zapeli so tova-rlbšem. V nedeljo 28. aprila je bila prečenska dvcirana prepolna. Nastopili so domači piomir-ji, zptlo je zadovoljili pevski zbor bršljinske Svobode, pre-čenski rigralrj p"a so za zaključek aaišrali Bonovo enodejanko »Klic zemlje«. Pred praznikom ep zagoreli na bližnjih obronkih kresovi, 1. maja pa je bilo precej Izletov in zabave. -tj- V vsako hišo na Dolenjskem DOLFNJSK1 LIST! Jttrjevanje Na Jurjero, M. apnifta, sta osnov na sola in ^inrvnaizija v Seatrjerneju proslavili prihod pomladi. Sredi zelenega travnika i« ovefcočetga sadnega direvja s,, otroci »prejeli Zelenega Jurij«, kil j« v spremstvu deklic z verniki na glavah priseli iz gozdiča ob potoiku, pozdravil obrane ptioniirje dn cicibane ter z njimi ve-selo zapel in zairajail. Prvomajska proslav* Na predvečer 1. maja je bika v Šentjerneju proslava delavskega praznika. Po govoru in deklamacijah je bil koncert pri-Bnartega pevSkeg» »bora iz Orehovice. Mešani in ženski pevski zbnr sta pod vodstvom po-žrtvovallnegia in odličnega pevo-vodje tov- Marjana Missona Izvedla krasen program — 18 p*" sini. Zeilo je ugajala uvodna pesem z recitacijo učiteljice Podi jedove, gegavo » Vipavsko« pa »o morati ponoviti. Pevci ln pevke, krj, redno lin z veseljem prihajajo na vaje trikrat v tednu. «o res lizvrstno izvežbani-Nastopajo samozaivestino, pojejo precizno, z občutkom in — brez not. Navdušen aplavz, ki Je sledili vsaki pesmi, je najboljši dokaz, kako zelo *o bili ljudje zadovoljni s tem res Izredno lepim koncertom. Pevovodja in pevci zaslužijo vse priznanje. Za lep glasbeni užitek Se jim Setjernejčani prisrčno zahvaljujemo. Odkrit jo »ptotmenlka v Orehovi«! 1. maja dopoldne je mnogo odraslih in šolske mladine kljub slabemu vremenu pohitelo v Orehovico k odkritju spomenika žrtvam nasilja. Ob spomenik »o biLi položeni krasni venci. Po Kov onih, dekla maca j ah, godbi Mn balistinkuh ki Jih je zapeli onehovškl pevski zbor, so odkrfln lep spomenik, v katerega so vklesana imena padlih borcev in drugiih žrtev fašističnega terorja- P0 enominutnern molku je odjeknilla salva v počastitev padlim. Spomenik je sprejela v varstvo »entjernej-ska občina, predsednik Diodo MajzelJ pa Je v ;ime>nu občine izročil krajevnemu odboru Zv*-ze borcev namesto venca denarni prispevek za spomenik- V kratkem bodo postavili spomenik tudi v Šentjerneju. v« Prvi maj v občini Žužemberk Proslave so se začele v Žužemberku ln okolici 27. aprila. Na vseh šolah v občini so govorili o prazniku OF ln prvem maju. Otroci so bili pogoščeni. V Žužemberku so v prelepem pomladnem Jutru utertcl osnovne sole In dijaki nižje gimnazije ob zvokih harmonike skupaj odšli na bližnja Morkšča. Tu Je bila kratka proslava. Medtem Je bUo v Žužemberku šahovsko občinsko tekmovanje pionirjev. Udeležilo se ga J« šest tekmovalcev t Ajdovca, 4 z Dvora ln 3 iz Žužemberka. Brez poraza so zmagali pionirji lz Žužemberka. Osrednjo proslavo 1. maja Je s sodelovanjem organizacij ln društev pripravil občinski sindikalni svet v Žužemberku. Na predvečer so v okolici zagoreli kresovi. Pripravila Jih je mladina. Prvega maja dopoldne Je bilo tekmovanje strelskih družin Dvora in Žužemberka. Popoldne Je bila na zasilno urejenem nogometnem igrišču na Loki nogometna tekma meri Dvorom ln Žužemberkom; končala se Je z zmago Zužemberčanov. Ob dveh popoldne se Je začela proslava pod lipo na trgu vI Žužemberku. O pomenu 1. mala Je govoril Jože Suhadolnik, sledil Je kulturni spored, za nJim pa prijetna zabava. Na Lopati je mladi akttv pripravil veseloigro »Okence«, o 1. maju pa Je govoril občinski odbornik Jože Roje. Ljudi Je bilo mnogo. Igro ao zadnjo nedeljo ponovili. Na Rebri pri Žužemberku je mladina za nedeljo S. maja pripravila Igrico »Analfabet« ln mladinsko veselico. M. K. Pometanje cest Pometanje cest Je v mestu nujno potrebno, toda mestni delavci pometajo ceste okrog 7. ure zjutraj, ko gre največ ljudi v službo in po drugih opravkih. Znano je, da se taka dela opraivljajo po drugih mesti h v naj zgodnejših a 1 i noč-nih urah. kar je edino praviil-no. Pa bi se ta ne dalo uvesti tudi v Novem mestu? -r- Naroeajte In berite »DOLENJSKI LIST«I Kako dolgo še nered na igriščih? RUDAR (KOCKVJE) : ELAN (N. MESTO) 1:0 (0:0) Ni Se dolgo tega, kar smo slikali nič kaj razveseljive novice lz črnomaljskega nogometnega igri-6ča. V tekmi dveh pretendentov za prvo mesto v dolenjski ligi — med kočevskim Rudarjem ln domačo Belo krajino Je prišlo do splošnega pretepa, kjer tudi gledalci niso ostali mirni, ampak so nasprotno imeli celo glavno besedo. Intervenciji Ljudske milice ln vodstev obeh klubov se Je zahvaliti, da ni bilo večjih posledic, kot nekaj bušk pri pristaših obeh taborov. Nekaj podobnega kot pred kratkim v Črnomlju se je v nedeljo, ai. aprila, zgodilo tudi na novomeškem igrišču, na srečo pa v manJSem obsegu. Kočevarjl so priSli v Novo mesto trdno odločeni, da osvojijo obe točki, ki sta Jim bili potrebni za prvo mesto. Prav zato niso izbirali načina, da si priborijo zmago. Ko so več kot eno uro zaman oblegali gol Elana, ne dr. bi le enkrat potisnili žogo v mrežo, so sklenili ubrati drugo pot. Ze precej grobo Igro so zamenjali z načrtnimi napadi na najboljše obrambne igralce ELana, z Jasnim namenom, da Jih onesposobijo alt kako drugače onemogočijo. Seveda pri vsem tem Jim tudi domači niso ostali dolžni ln tako Je počasi napetost na IgriSču rastla ln se ob okleva-Jočem sodniku razvila v majhen pretep, ki pa Je bil na srečo kmalu minit n, oba krivca pa Je sodnik izključil. Tudi po izključitvi obeh igralcev se ozračje nI pomirilo ln tako Je ostalo vse do konca. Kočevarjl so medtem enkrat le uspeli ukanitl domaČega vratarja, ki Je vse do tedaj uspeSno odklanjal nevarnosti, ln tako dosegli zmago, ki Jih Je dvignila na prvo mesto v lestvici. Priznati moramo, da so bili boljSi od Ela-novcev, saj so večji del tekme oblegali njihova vrata, toda če niso znali zabiti gol, ne bi smeli Se tudi laven Kočevja rabiti sredstva, ki ne spadajo v športno borbo. Omeniti moramo tudi nešpoitno ponašanje dela gledalcev, ki so Jih gostje pripeljali s seboj. Ti niso Izbirali besed pri vzpodbujanju k grobostim, zato ni čudno, če so povzročili pretep tudi v Črnomlju. K sreči je bilo novomeško občinstvo hlad-nokrvnejše, toda vseeno lahko rečem, da ni dostt manjkalo, da nI tudi med gledalci prlSlo do spopada. V pogledu izzivalnih in nedostojnih gledalcev bi bilo treba v bodoče ostrejših ukrepov. Najbolje bi bilo, da se Jim prepove vstop na IgrISče. Navijači ln Igralci Rudarja so znani po svoji vro-čekrvnostl ln nesramnosti sedaj Kros glmnozljt Črnomelj AMD crnome!) V soboto, 20. aprila. Je avto-moto društvo v Črnomlju Imelo občni zbor. Zbrali so se vsi av o-mobllistl in motoristi lz Črnomlja ln Vinice ter krenili v kolom proti Gradacu In Metliki, kjer so se povsod pridružili novi vozači. OD 19. uri so prišli v Semič, kjer Je bil občni zbor. Uvodno besedo Je imel predsednik Dominik Bogataj. Delo v AMD Je bilo v preteklem letu zelo uspešno, čeprav vsi odborniki niso bili najbolj delavni. Vozni park le še vedno pomanjkljiv za potrebe članov-tečajnikov, kar se Je zlasti pokazalo pri tečajih, ki Jih obiskujejo pripravniki — Šoferji pred vojaške vzgoje. Uspeh tečajev je bil zadovoljiv. Posebno pa je pohvalil delo AMD Črnomelj član predsedstva Avto-moto zveze Slovenije Franc Novak. Na koncu so sprejeli Se več sklepov", poudarili pa so, da naj bo mesec maj mesec tehnike. Za Dan mladosti 25. maja se bodo udeležili vseli proslav v Blhaču Tudi Športna lanmlslla bo Izvedla več ocenjevalnih voženj, patruljnih tekov in tekmovanj. Tov. No-\'flk je pohvalil tudi oreanlzacHo Titove Štafete v letu 1956, ki je najbolj uspela v Črnomlju. M-K 84. aprila 1OT7 sta črnomaljska gimnazija In vajenska Sola Izvedli tradicionalni spomladanski tek. Proga za vse ekipe je potekaj a po težkem terenu. Tekmovalcev Je bilo 402 (dijakov in dijakinj), kar pomeni, da se Je krosa udeležilo 96*/» dijakov. Mladinci so pretekli 74* m dolgo progo. Tekmovalcev Je bilo 72. Mladinci: i. Slmonič (8. razr.) 2.4.2, 2. Mohorko (vaj. Sola) S.06, 3. Grahek (vaj. šola) 3.0R. Ekipni vrstni red: III. letnik vajenske Sole, VIII. razred gimnazije, II. letnik vajenske Sole. Zelo zanimivo ln razveseljivo Je to, da se Je vajenska mladina tako visoko povzpela in dosegla tako dobre rezultate. Mladinke 5*1 m — tekmovalk 36: 1. Anica Zunlč (8. razr.) 2.33, 2. Kočevar («. razr.) 2.45, 3. Pere (6. razr.) 2.48. Ekipni vrstni red: VIII. razred. VII. razred, V. razred. Pionirji 551 m -. tekmovalcev PARTIZAN ČRNOMELJ v Ljubljani V nedeljo. 21. aprila, Je bil v LJubljani turnir za moške v malem rokometu za prvenstvo Slovenije. Ekipa Partizana Črnomelj Je osvojila III. mesto. Prvo mesto Je osvojila ekipa Odreda iz Ljubljane, drugo Svoboda Iz LJubljane, tretje pa Partizan Črnomelj. Slednji Je vložil protest Drot! sodniku In ekipi Svobode iz Ljubljane. Na tem turnirju so Crnomalj-čam premagali prvaka Gorenjske »Mladost« iz Kranja z rezultatom 17:3. M-K 172: 1. Sopčlč (II. a) 2.15, 2. Ovnl-ček (}}. C) 2.20. Ekipni vrstni rpd: r. c razred, II. c razred, III. b razred. Pionirke 374 m — tekmovalk 134: 1. Wals (4. b razr.) 1.32. 2. Carman (III. a razr.) 1.34, S. Kozan (II. c razr.) 1.35. 4. Turllč (II. p razr.) 1.36. l-.kipni vrstni red: li. a razred, IV. b razred, II. c razred. Organizacija tekmovanja Je bila brezhibna. Za zaključek pa te nekaj o domačih nogometaših: Igrali so slabo, nepovezano, zato nI čudno, če so Jih gostje stisnili v kazenski prostor. Njihov napad Je bil popolnoma odrezan od zaledja in Je le sem ter tja napravil kako potezo, ki Je Imela neki smisel, toda bila Je navadno nenevarna. Obramba se Je precej lovila In če ne bi bilo dobrega vratarja, bi liila zrnata gostov gotovo neprimerno vlSJa. kajti ti so imeli več lepih priložnosti za gol (poleg vsega tudi enajstmetrovko!), pa niso nobene Izkoristili. Tudi tokrat se Je ponovil primer lz prejš-nlh tekem. Elan Je Sele pred začetkom tekme skrpal moštvo, ker so nekateri določeni Igralci odpovedali nastop. Take posameznike, ki se ne zavedajo, da je tekma morda ravno zaradi njih bila Izgubljena, Je treba kaznovati, pa čeprav so to standardni Igralci prvega moštva.. Prav tako Je treba izločiti iz moštva vse, ki so nedtseipltnlrani alt za moštvo nekoristni (če prelgravajo toliko časa, dokler ne Izgubijo Žoge). V moštvu je treba napraviti red, pa čeprav bo morda moštvo pri tem Izgubilo kakega dobrega Igralca in bo zato oslabljeno. Tako ne bo šlo več naprej. F. M. Okrajno šolsko prvenstvo v orientacijskem teku Na okrajnem prvenstvu Je sodelovalo 10 patrulj lz Novega mesta: lz gimnazije, učiteljišča, trgovske ln vajenske Šole. Črnomelj so zastopali samo gimnazijci. Vsaka patrulja Je štela tri člane, ki so morali po danih navodilih teč! okrog Novega mesta. Pred pričetkom pohoda so morali tudi stieljati. Vrstni red moSklh patrulj: 1. Gimnazija Novo mesto 199 točk, 2. Učiteljišče Novo mesto 144,8 točk, 3. Gimnazija CrnornelJ 123,8 točk, 4. Vajenska Sola Novo mesto 122 točk in 5. Trgovska iola Novo mesto 114,9 točk. Med moškimi so bili v teku najboljši gimnazijci IZ Novega mesta, ki so potrebovali za vso pot 36:20. Pri streljanju so bili prvi učiteljiščnlki, ki tO zbrali 68 ločk. Dane nalogi so najbolje opravili spet gimnazijci lz Novega mesta In so prejeli 52 točk. Vrslni red ženskih patrull: 1. Učltellišče I. 202 točki 2. Učiteljišče II. 181 točk, 3. Gimnazija Novo mesto 142,2 točk, 4, Trgov- ska šola II. 141.3 točk, 5. Trgovska šola Novo mesto I. 129,4 točk. Patrulja Učiteljišča I. Je bila tudi najboljša v teku z rezultatom 30:56 in v streljanju; zbrala je 60 točk. Dane naloge so najbolje reSIle dijakinje Trgovske šole I. ln dosegle 41 točk. Zmagovalne patrulje bodo konec tega meseca nastopile v Ljubljani na republiškem šolskem prvenstvu v patruljnem teku. Atleti so nastopili v Ljubljani Atleti »Partizana« Iz Novega mesta so zadnjo nedeljo nastopili na otvoritvenem mitingu v LJubljani. , Kotnlkova Je spet skočila 138 cm v višino in Je bila prva med mladinkami. Goršlnova je bila v teku na hoo m druga z odličnim rezultatom 1:46,3. Potrč Je skočil V vlSino 170 cm Znrc pa v dalltno 601 cm ter Je pretekel 100 m v času 12,3. Lah Je prvič tekel 3000 metrov v času ]0:04, kar Je zadovoljiv rezultit za začetnika. prodam /at.o VENE CM ANKO v Novem mestu v polnem obratovanju. Pismene ponudbe na upravo Dolenjskega lista pod »Žaga«. Sreda, 8. maja — MIha Četrtek, 9. maja — Dan zmage Petek, 10. maja — Izidor Sobota, 11. maja — Žiga Nedelja, 1». maja — PankraclJ Ponedeljek, 13. maja — ServaclJ Torek, 14. maja — Bonifacij SONCE: 11. maja vzhaja ob 4.35 ln zahaja ob 19.22. Dan je dolg 14 ur in 47 minut. LUNA: 13. maja ob 23.34 polna luna. Ljubljana. Smartlnska cesta 64/b. (Zadnja tramvajska postaja Zale.) Sprejmemo zidarske vajence. — Hrana in stanovanje preskrbljeno. Javiti se pri »Graditelj«, Ljubljana, Smartinska c. 64 b. (Zadnja tramvajska postaje Zale.) 19 Kmetijska zadruga Podbočje razpisuje meeto knjigovodje (knji-govodkinje). Nastop službe' 1. Junija 1957. Plača po dogovoru. — ReflektanU naj predlože ponudbe takoj. Sprejmemo takoj ali pozneje zidarje, priučene zidarje in delavce. Možnost priučevanja v zidarski stroki. Javite se pri »Graditelj«, Zahvaljujem se primsrtlu ginekološkega oddelka novomeške bolnišnice dr. Slavku Perku, zdravnikom: dr. Krečiču, dr. Jerebu, dr. Obrezu, sestrama Francki ln Jelki ter strežnemu osebju za uspešno opravljeno operacijo in zdravljenje. Marija Zamlda, Dol. Toplice 48. ■ KRKA« — NOVO MESTO s Od 7. do 9. maja ameriški barvni film »Mirni človek«. — Od 10. do 13. maja ameriški barvni film »Velika nagrada«. Od 14. do 16. maja ainerlSkt barvni film »Upor na ladji Caine«. DOM jla — NOVO MESTO: Od 10 do 13. maja angleški film »Zvezda Indije«. Od 14. do 16. maja »Na robu pločnika«. »JADRAN« — KOCKVJ K: 8. in B. maja ameriški film »Dama s ka-melljaml«. Od 10. do 12. maja ameriški barvni /Um »Človek s puško«. CRNOMKLJ: 10. do 12. maja ameriški film »Marija Walewska«. 14. ln 15. maja ameriški film »Žrtvovani«. MKTLIKA: 8. maja »Kogar sonce greje«. 11. in 12. maja ameriški film »Dama a kamelijaml«. KOSTANJEVICA: 8. maja avstrijski film »Potepuhi«. 12. maja ameriški film »Skrivnost zapuščenega vrta«. DOL. TOPLICE: 8. in 9. maja avstrijski film »Sanjave ustnice«. 11. in 12. maja ameriški barvni film »Karneval v Texasu«. TREBNJE: n. ln 12. maja brazilski film »Slnha Moča«. ŠENTJERNEJ; a. ln 12. maja ameriški film »Z vragom so trije«. MOKRONOG: 11. ln 12. maja — ameriški film »Žongler«. STRAŽA: 11. in 12. maja francoski film »Madame X«. POTUJOČI KINO NOVO MESTO prerivala ameriSkl film »TAJNA INDIJANKE«: v četrtek 9. maja ob 20. url v Blrčni vasi; v petek 10. maja ob 20. uri v Gaberju; v soboto 11. maja ob 20. uri v Beli cerkvi; v nedeljo 12. maja ob 15. uri na Suhorju, ob 19. uri v Pod-gradu. if Novo mesto Gostovanje v Birčnl vasi; nedelja, 12. maja ob 15. In 16. url: »Meh za smeh«. P ircem posti-no GOSPODINJSKO POMOČNICO, lahko začetnica. Naslov v upravi lista. (224-57) UGODNO PRODAM moško kolo. Naslov v upravi Usta. (225-57) PRODAM SREDNJE TEŽAK, nov vpiežni voz: Mesojedec Alojz, Biika vas, p. Mirna peč. PRODAM HUDEGA PSA, starega dve leti, volčjaka, dober čuvaj. Kastelic Prsne, Mirna peč 8. gospodinjsko pomočnico — pridno in pošteno, sprejme takoj k petčlanski družini. Dolintek, Koper, Semedela, blok 21. PRODAM 2 TEMNI HRASTOVI KREDENCI (velika dolga 2 m), veliko ovalno mizo ln stensko uro. Vprašati: Novo mesto, Prešernov trg 7, pritličje. 29. APRILA ZJUTRAJ sem Izgubil nove moške čevlje od Novega mesta do Jurke vasi. Najditelja 'prosim, naj Jih vrne v upravo Dolenjskega Usta. NA CESTI TALCEV v Novem mestu je bil najden moder otro-Skl plašček. Dobi se ga v upravi Dolenjskega lista. PRODAM SKORAJ NOVO otroško posteljo: Zabkar Justin, Smihel »t. 2«. izgubil sf.m žepno uro — ŽELEZNIŠKO, znamke »Corttl-b*rt« v Volavčah. Najditelj naj jO vme za nagrado v Kurilnico ieleenlške postaje Novo mesto. MOKRONOG Aprila so se poročili: BorStnar Jože, rudar iz Skovea in Repovž Magdalena, pletarka iz Gor. Lak-nlc. Majcen Ciril, kmetijski tehnik iz Mokronoga in Urbane VI-LJea&ina, ekonomski tehnik iz Ri-toznoj a. Umrl je: Udovč Jože, osetenl upokojenec, 86 let, iz Mokronoga. STRAŽA TOPLICE V času od 20. marca do 20. aprila sta se poročila: Mlrtlč Valentin avtoelektrlčar, In Pemper Nada, krojačlca, iz Gorenje Straže. Zlato poroko pa sta slavila in jo na svečan način potrdila pred ObLO Straža Jakse Jože*in Ro-zallja roj. Trpine lz Dol. Straže. Umrla sta: Zupančič Jože, mizarski mojster, 63 let s Potoka in Jalovec Terezija, gospodinja. 80 let, iz Gor. Straže. NOVO MESTO V času od 20. aprila do 5. maja Je bilo rojenih 18 dečkov in 1» deklic. Poročili se se: Sever Bogomir, klepar Iz Blrčne vasi, ln Povše Jožica, uslužbenka lz Novega mesta. Senlea Rudolf, uslužbenec, in Slak Vida, gospodinjska pomočnica, oba iz Novega mesta. Bajuk Janez, knjigovodja lz Irce vasi, in Jenko Marija lz Dol. Težke vode. Vidmar Stanislav, ključavničarski pomočnik i/. Stranske vasi, in Ko. kllč Ana, hči kmetovalca lz Rakovnika. RukSe Stanislav, delavec lz Gaberja, In Avguštin Terezija, delavka iz Vel. Slatnlka. Bobnar Ludvik, sin kmetovalca \ jedi v mlečni Šolski kuhinji. Na poizkušnjo pa smo povabile predstavnike RK, ObLO ln KZ. ?.ene zadružnice ee zbiramo od, časa do ča&a na sestanka h. Tu :mamo predavanja, katerih se navadno udeležuje 50 do 60 članic. Tako smo slišale lepo in razumljivo podano predavanje gospodinjske učiteljice Počkarjeve, ki je govorila o higieni in pomenu mleka, o koristi šolskih mlečnih kuhinj ter o zdravi, pravilni prehrani. Ob predvajanju filma sta predavali tova-rišici Poiakova in Cudovanova o prašičereji, mlekarstvu, perut-ninarstvu, vrtnarstvu in pletarstvu. Na zadnji seji organizacijskega odbora Zveze žena zadružrnic pa smo si odbornice še posebej zadale nalogo, da bomo pospeševale kmetijstvo, vsaka na svojem področju. Propagirale bomo čiščenje in beljenje kijrnic ln hlevov, rejo štajerskih kokoši in kirškopoljskih prašičev, v vrtnarstvu pa čimprejšnjo ureditev šolskega vrta, za katerega je dala kmetijska zadruga 120.000 dinarjev. Torej vidite, da tudi v Kostanjevici na Krki žene ne spimo, temveč se udejstvujemo pri gradi fcvii naprednejšega gospodin j* stva in gospodarstva na našem področju. Pepca ColajriB predsednica ZtZ Tudi v Ivonji vasi smo praznovali V naši vnsi smo lepo praznovali prvi maj. Kako ne. saj smo delovni ljudje in vemo, kaj pomen! ta praznik. Prav ta dan je tudi praznovai v krogu svoje družine osemdesetletnico življenja Florjan Lužar. Štirje sinovi z družinami ln dve hčerki so prisostvovali slavju. Dva sinova ata bila v pa rezanji h. od katerih je Ludvik padel za domo- vino. Na slavju so«e spomnili vseh padlih partizanov, ki to • svojimi žrtvami pripomogli k lepšemu življenju. Lužarjev oče je praznoval svoj življenjski jubilej v prijetni zavesti da Ja vzgojil svoje otroke v pridne ln poštene državljane. Vesel Ja tudi, da je v naši domovini sedaj tako. da ima vsak delo 'jj> kruh, včasih pa tega ni bilo. KRI IN SLAVA REVOLUCIJE Pred zletom v Bihać — za letošnji Dan mladosti Poročali amo že, da bo .dolenjska mladina proslavila letošnji Dan mla&os'tl\— 25. m a j z Izletom v Bihać, kjer bo velika telestirevzgojna manifestacija mladine lz Hrvatske ter Bosne in Hercegovine, medtem ko bo Slovenijo zastopala mladina novomeškega okraja. Na to veliko slavje bralstva in edintttva se naša mladina in njene organizacije že tenteljtto pripravljajo. Da bi udeležencem zleta v Bihač predstavili pokrajine, »koal katere bodo potovali, smo naprosili, tovariša polkovnika Simo Livada, komandanta .novomeške garnizije JLA, da je za bralce našega tedni ka napisal, kaj vse bo mladina na tej poti videla Jn srečala. Takole\nas tovariš polkovnik Livada vodi v slavni Kordun: Od Karlovca do Bihaća nas bo peljala Pot Po večini skozi Kordun. KoTdtm je majhna pokrajina, omejena z reko Uno, planino Plesevico, z Veiiko iti Malo Kapelo, s spodnjim tekom reke Dobre in deloma s Kupo. Prebivalci Korduna so večina Hrvati ln pa močna etnična skupina Srbov. Razen Karlovca so na Kordunu še važnejši kraji Vojni č, Vrgin Most, Topusko, Slunj, Rakovice in Duga Resa. Vse to področje je sedaj v ae-•tavi karlovžkega okraja. Kdor potuje po glavni cesti čez Kordun za Bihać, gre skozi Kanovec, mesto pri izlivu Ko-rane v Kupo. Karlovcu so bili temelji položeni na 900 turških glav leta 1570. Mesto je bilo v prvi polovici 19. stoletja med najmočnejšimi gospodarskimi in kulturnimi središči Hrvatske, kajti v njem se jjc stekaia trgovina iz Srbije, Vojvodine in Bosne. Blago, ki se je zbiralo v Karlovcu, so pošiljali dalje m Senj in Reko. Karlovec je mesto, kjer sleherni kamen, sleherna ped zemlje ©redstavjija svojo posebno zgodovino, zgodovino trpljenja jn nadlog generacij skozi stoletja. Danes je to lepo urejeno mesto a številnimi parki in preoej razvito industrijo. Današnji parki so na nekdanjih obrambnih okopih, ki *o varovali mesto pred Turki. Razen Dug© Rese je aedaj Karlovec edino industrijsko mesto Korduna. Valovito gričevje Korduna ie pretežno poraslo s pleve- lom (resa in praprot). So .pa tudi kraji, kjer na desetine kra! lahko gres s kamna na katmen, ne da bi stopil na zemljo: Pa tudi na tem krasu si prebivalci pridelajo svojo skorjo kruha 'za življenje. Pomnik, k; potuje čez Kordun, se prav gotovo ozre na Petrovo Goro, ki se je nekoč imenovala Gvozd. Na tej gor; je v 1L stoletju Hrvatska izgubita samostojnost. Petrova Gora Je bila poprišče tudi v drugih usodnih dneh naše zgodovine. Posebno mesto Pa ima v slavni epopeji naše revolucije 1941—194S. Kordun je prav posebno reven in pasiven kraj. Kakor da je narava nalašč tako skopo delila svo'e daeove tej pokrajini. Razen plevela in grmičevja, kamenja in po večini slabe rodovitne zemrje mu ni dala 'nič drugega. Od rek naj omenim Korano. ki izvira 5z Plitvičkih jezer, in Mrežnico, kj izvira blizu Slunja, pri Karlovcu pa se izliva v Korano. čez del Korduna tečeta tudi Dobra in Kupa. Na Kordunu ni rud, razen nekaj železa na Petrovi Gori (zato so ji včasih rekli Gvozd) in nekaj nekovinskih rud. Od naravnih lepot je treba omeniti toplice v Topuakem. znane že za časa Rimljanov po svojih toplih." zdravilnih vrelcih. Z gozdovi je Kordun precej bogat, čeprav so veliki gozdovi le na Petrovi Gori. Toda Kordun ima> neksrj, kar ne more in ne smešiti očem, pozornosti in spominu udi 1 ki gradijo sedanjost in temelje lepše prihodnosti na bogati in nepozabljeni preteklosti tega kraja. Zgodovina Korduna, presečišča važne strategijske poti Karlovec^ Bihać, spada med naj-pomebnejše izseke naše nacionalne zgodovine skoraj v vseh dobah in razdobjih. Sleherna ped te zemlje je natopljena s krvjo in posuta s kostmi sinov tega kraja v boju za svobodo od najzgodnejših dob. posebno od vpada Turkov, pa do II. svetovne vojne. Poseben pomen po svoji množičnosti, vztrajnosti in preziru, ki ga je to ljudstvo izpričevalo do vseh te4kočT1ma njegova brezkompromisna borba v letih naše revolucije. Popotnik vidi raizvaVine franko panskih gradov, razsute po vsem Kordunu, okope, ki »o nastal i še za časa Vojne Krajine, ko je Siehero.1 moški od 16 do 60 leta bil neprenehoma vojak, pripravljen žrtvovati življenje za svobodo. To je bila krajina, o kateri tako zgoščeno pravi ljudski stih: Krajino, krvava haljino — Krajina v krvavem oblačilu. Potnika očarajo lepot« kora Tiskih kanjonov in slapov, posebno lepote slapa Slunjčice pri izlivu v Korano pri Slunju, nadvse pa naravno čudo: Plitvička jezera s svojimi 16 jezeri in, okolico. To je lepota, ki je ni mogoče opisati, treba jo je le videti in doživeti! Poznavalcu zgodovine, pa tudi drugim, ne more uiti pozornosti spomenik Evgenu Kvaterniku v Rakovici, postavljen v spomin na znani upor 1871 leta in na pogin »naših komunarjev«. Zanimive so razvaline na Cetinjgradu, kjer je Ferdinand I. leta 1527 bil priznan za dednega vladarja in so bili- položeni temelji Vnjne Krajine. (Konec prihodnjič) Tak nogomet si še želimo Pokal pokrovitelja tov. Jožeta Boršfnarja so osvojili nogometaši Garnizona JLA Novo mesto, medtem ko je okrepljeno moštvo ELANft zasluzeno zasedlo drugo mesto, — Tokrat smo videli kvaliteten nogomet, kakrSncga bomo vedno radi obiskovali. Na letošnjem prvomajskem turnirju za pokal pokrovitelja — predsednika okr. odbora SZDL — Jožeta Borštnarja. sta sodelovali dve domači in dve tuji enajsto-rici. Žreb je določil, da se najprej srečata Garnizon in Bela krajina (Črnomelj). GARNIZON JLA (N. m.) : BELA KRAJINA (Črnomelj) 4:0 (2:0) Prva polfinalna tekma se je končala s prepričljivo zmago vojaške ekipe, ki se je odlikovala s solidno tebniko in borbenostjo. Poleg vsega so znali Izkoristiti Na poti v Bihać si bomo ogledali tudi čudovita Plitvička jezera Vojaki pošiljajo pozdrave V preteklem tednu so naie borce v odredu JNA v Egiptu zamenjali tovariši iz domovine. Komandant sil OZN je naše vojake ponovno pohvalil b» vzorno izvrševanje dolžnosti. — Na sliki: naši ob Sueškem kanalu S Pegi v Kosmetn pošiljajo pozdrave: Jože Zagone, Franc Sladic, Tone 'Kosmač, Ludvik Rifelj, Stene Srebrnjak in Tone Sašek, vojaki V. P. 3647. Fantje, ki služijo vojasM rok, v Beogradu se spominjajo domačih ln pozdravljajo: Tone Žagar, Polde Raitajc, Jože Kafrle, Albin Ilovar, Jožo Lakner, Rudolf Jerič, Karol UdovČ, vojaki V. P. 2977/1. Dolenjski fantje Iz Beograda, ki so sodelovali na prvomarjsfki paradi, lepo pozdravljajo vse bralce: Miko 2unič, Jože MuišiČ, Stane Tteov, Franc Turk, Vladimir Puhek, ViadUmlr Kočevar, Stanko Lipa j in Anton Kraševec Iz Benkovca v Dalmaciji pošiljajo tople pozdrave: Jože Ban, Franc Bučar, Franc Gnidovec, Joie RehJbenger, Alojz StebljaJ, Alojz Rupert, Alojz Baje. Belokranjca Frane Pirkovie tn Martin Krštinc, Boi služita rok na Visu pozdravljata vse domače An marace. Dolenjski fantrje, ki služijo vc~ Z Reke vas pozdravljajo Skupina dolenjskih fantov, ki služi vojaiki rok na Reki, pošilja vsem Dolenjcem in bralcem Dolenjskega lista lepe pozdrave. Tudi nas redno obiskuje naš domaći list, ki ga z veseljem prebiramo in zašle-dujemo novice iz domačih Jcm-jeu. Zahvaljujemo se Avtomoto društvu iz Novega mesta, ki nam je dalo prve osnove našega poklica in tako smo postali dobri Šoferji v JLA. Iskreno se zaht>aljujemo kapetanu Mo-harju, Uyv. Mikliču, Moretu in Savriču. ki so nas učili. Novemu odboru AMD pa želimo mnogo uspehov pri nad al j -njem de ki. Končno pošiljamo lepe pozdrave tudi vašim dekletom, vsem pa kličemo nasvidenje! Stane Mišmaš, Janez Mar-kovič, Božo Mrvar, Alojz Se-nožetnik, Marijan Sitar, Janez Turk, Rudi Župevec, Zoran Zic vojaki V. p. 3450, Reka. JaSki rok v Som boru pri Jugoslovanskem vojnem letalstvu, se opominjajo domačih dn znancev ter jih prav lepo pozdravljajo: Alojz P«Dd!fcrc, Jože Jakiič, Tone Jerič, Marijan TelartJko, Andrej Košiček, Anton Gal, Primož Dular, Anton Gole, Jože Gorjanc, Anton Benčlč in Drago Klemen- Žalostno, pa resnično Komu se ne razveseli srce ob pogledu na lepo cvetje, urejene parke, čedne klopi, zelene gredice in številna okrasna drevesca v Novem mestu? Obilo naporov in sredstev je bilo potrebno, da je mesto dobilo tako lepo lice, da je poskrbljeno tudi za prijeten oddih v parkih v mestu itn Ragovem logu ter drugod. Skrb za lepotno ureditev mesta ima prizadevno Olepševalno društvo, pod čigar vodstvom 30 delavci in vrtnar vse to uredili m stalno skrbe, da bi lepoto mesta še povečali. Izkušnje so pokazale, da je mogoče z dobro voljo tn nekaj sredstvi veiiko napraviti. Izkušnje pa prav tako kažejo, da so v mestu še ljudje, ki nimajo prav nobenega čuta do vsega lepega, nobene srčne kulture vn nobenega spoštovanja do tistega, kar je večvni drago in ljubo. Člani Olepševalnega društnm se stolno pritožujejo nad pravim pobalinstvom posameznikov v mestu. Čedalje več je namenoma polomljenih okrasnih dreves, potrganega cvetja, poteptane trave, izpuljenih količkov in strgane žice. Ni malo primerov, ko otroci vpričo mater trgajo cvetje na gredicah in se valjajo po travi tam, Jcjer ni dovoljeno. Gorje tistemu, ki bi opozoril tako mater, da tega ne bi smela dopustiti! Takrat je tak človek vse. kaj drugega kot dobro nameren državljan, ki mu je pri srcu lepota mesta. Imamo dovolj lepe prostore za najmlajše, kjer se lahko po miU volji igrajo vrv skačejo. Izven tega prostora pa je treba paziti na otroke; da ne delajo Škode. Vsi, ki jim je lepa podoba mesta pri srcu, pa bi se morali zlasti boriti proti pobalinstvu, kot je načrtno lomljenje dreves, odnašanje količkov, trganje lice in podobno. Na Olepševalnem društvu so sklenili, da bodo v bodoče javno ožigosali vsak primer nespošto-vanja veljavnih pravil in predpisov o javnih nasadih in parkih, Ce ne bo mogoče ugotointi ime JcrSUca ali JcrsUlke, bodo objavili natančen kraj in čas dogodka in opis osebe. Preurejena cesta iz Ljubljane in Zagreba bo odprla Novo mesto Številnim tujim gostom, ki se bodo za krajši ali daljši čas u&tavili v mestu. Urejeni javni nasadi in parki so poleg spomenikov tisto, kar najbolj privlači gosta. Kqj si bo tak gost mislil o mamici, ki pusti otroku, da uničuje te javne nasade, kaj si bo mislil o kulturi naših ljudi ob pogledu na polomljene veje in vršičke dreves? Ali nam je vseeno, kakšen vtis bo vse to naprannlo na tujca? Vseeno nam ni in ne more biti, zato odločno nastopimo proti takim nekulturnim dejanjem posameznikov! zrele priložnosti ln so kar Štirikrat potresli mrežo Crnomaljoa-n»v. Tako Je Garnizon postal prvi finalist in najresnejšl kandidat za končnega zmagovalca. V drugi polfinalnl tekmi so se srečali stari znanci — Partizan iz Kočevja ln domači Elan. ELAN : PARTIZAN (Kočevje) 1:0 (0:d) Elanova ekipa Je že v prvi tekmi nastopila v popolnoma spremenjeni postavi, ki se .ie prav dobro obnesla. Vratar Reba, Kožuh, Pavlic in Sonc so bili velika okrepitev za Elanovo enajstorico. Sedaj skoraj ni bilo v moštvu slabega mesta, vendar kljub lemu vse pomanjkljivosti še niso bile odpravljene. Obramba je bila precej bolj.ša od napada, ki je vse prevoč kombiniral, in ni znal izkoristiti včasih 100-odstotne možnosti. Predvsem Je manjkalo zaključnih strelov na gol. Medtem ko je bil v polju Klan veliko boljši od Kočevcev (predvsem po zaslugi odličnega ofenzivnega krilca Kožuha), je napad prod go so zasluženo zmagali z rezultatom 2:0. Finalna tekma za prehodni pokal je bila mnogo lepša in zanimivejša. GARNIZON JLA : ELAN 2:0 (1:0) Obe ekipi sta nastopili v enakih postavah kot v dopoldanskih tekmah. Za Klan so nastopili: Reba, Cujnik, Tadič, Kožuh, Pavlic, Turk, Sonc, Kovačlč, Vesel, Ra-dojčič in Hrovat. Ze prvo minute igre so kazale, da bo igra ostra in lepa. Vrstili so se napadi na eni ln drugi strani, toda golov nI bilo. Elanova ekipa je bila v glavnem enakopravna fizično močnejšim vojakom, edina razlika je bila v napadih. Iznajdljivejši vojaški napad Je odločil tekmo v svojo korist. Tako ho pokal za eno leto ostal v rokah Garnizona. Tekma Je bila ostra in borbena, toda v mejah dovoljenega. Tekmo je zelo dobro sodil Maver iz Kočevja. Elanovcl tako dobro res le dolgo niso zaigrali. Posebno je zadovoljila obramba in. Če bi bil. napad bolj iznajdljiv, bi pokal lahko ostal v tudi v rokah prireditelji, lom preveč kombiniral ln okleval" kajti v polju sta bili obe moštvi streljanju. Prav zato Jp bila zmaga tako tesna. Edini gol za domače Je dosegel Radojčlč. S to zmago je Elan postal drugi finalist. Prva popoldanska tekma — med dopoldanskima poražencema Belo krajino in Partizanom ni bila toliko zanimiva, predvsem zato, ker sta obe ekipi nastopili pomlajeni. V borbi za 3, mesto so bili CrnomaljČani nekoliko boljši ln več aH manj enakovredni. Brez dvoma Je bil najboljši Kožuh, ki Je odMčno gradil igro in razbijal napade. V obrambi se je odlikoval tudi Pavlic, ki Je nastopil kljub poškodbi, seveda pa ne smemo pozabiti vratarja In obeh branilcev. V napadu je bil med najboljšimi Sonc, ki Je prvič po dolgem času spet nastopil v nogometnem dresu in je zato ugodno presenetil. F. M. Izžrebanci prvomajske križanke V nedeljo 5. maja dopoldne je bilo v uredništvu našega iista žrebanje prvomajske nagradne križanke, na katero smo dobili 143 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrada — 3000 din: Olga Andrejčič, Novo mesto, Muzejska 10. KOLIKO JE VREDEN MOŽ 34-letna ]VLargery Bodensieck v Clevelandu je vložila tožbo proti svojemu možu in njegovi ljubici. Moža toži za plačevanje vzdrževalnaine za sebe in dva otroka, njegovo ljubico pa za 50 tisoč dolarjev odškodnine, ker ji je odtujila moža. HITRA RAST Bambus na otokih nekaterih azijskih držav izredno hitro raste. V nekaj tednih zraste tudi po več metrov visoko. Najvišji bombuaovi trsi dosežejo 35 do 40 metrov višine in debelino več deset centimetrov. Avtomotoristično meddruštveno tekmovanje V lepem sončnem popoldnevu Je priredilo Avtomoto društvo Novo mesto 28. aprila meddruštveno ocenjevalno tekmovanje v počastitev delavskega praznika — 1. maja. Tekmovanja so se udeležili Člani AM društev Novo mesto, Kočevje ln Črnomelj. Ocenjevalno tekmovanje se Je razvijalo po športnem pravilniku AMS Jugoslavije. Člani posameznih društev so startali vsak iz svojega kraja po določeni progi. Clanl AMD Novo mesto so imeli progo Novo mesto—Jugorje—Metlika ter cilj križišče pri Semiču. Člani AMD Kočevje Kočevje—Li-vold—Kanlžarica — Črnomelj ter cilj križišče pri Semiču, člani AMD Črnomelj pa progo Črnomelj—Metlika—Jugorje ter cilj križišče pri Semiču. Na vsaki progi je bila postavljena Javna kontrola. Tekmovalci so imeli določeno po kategorijah vozil povprečno brzino ter čas, v katerem so morali voziti do kontrole in cilja. V končno oceno so priSli tekmovalci, ki so imeli najmanj kazenskih točk. Po končanem tekmovanju so se vsi sodelujoči Člani odpeljali v koloni na Jugorje, kjer so bili objavljeni rezultati tekmovanja. Prvo nagrado Je dopil Kalčič Pavle, drugo Tesar Slavko, tret.io pa Vire Franc. Vsi nagrajeni so člani AMD Novo mesto. Omenjenega tekmovanja se Je udeležilo nad 60 motoristov in av-tomobillstov. Tekmovanja se je udeležil tudi Nlko Belopavlovič, podpredsednik OLO in predsednik okrajnega odbora Ljudske tehnike, J. F. 2. nagrada — 2000 din: Bnže-na Jordan, Novo mesto Glavni trg 5. 3. nagrada — 1000 din: Majda Pavlin, Ljubljana, Hrenova 4. 7 v platno vezanih knjig »Svet humorja in satire« ■ def-be: Janez Rus, dijaški dom Kočevje; Milena Stravs, »Novoles«, Novo mesto; Vinko Pavlin, Ljubljana. Večna pot 21; Bine Novak, študent. Ljubljana Moj-zerjev dom; Viktorija Cejvan, Ljubljana Novi trg Ivanka Rus. Hrib 41, p. Loški potok, in Franc Podržaj, Novo mesto, Karlovška c. 2 c. Rešitev križanke: Vodoravno: 1. popisovalec, 11. kapitalizem, 21. Rjavlna. 22. oll-čltl, 24. rdečilo, 25. vera, 26 elegantno, 27. udav, 23. dih. 29. Anam,, 31. omilim, 33. sama, 34. Milano, 38. talon, 37. motim, 38. ali, 39. Ag. 40. Ivan, 42. Ime, 43. jezimo, 45. koii, 46. oni, 47. i. d., 48. gaz, 49. Crna gora, 55. imam, 57. tur, 59. AA, 60. trideset, 61. literat, 64. klor, 6fi. mik, 67. ro, 68. noreti, 69. talen, 71. majav, 73. ad, 74. dih, 75. Ibar, 77. kino, 78. taki, 80. vrvi, 82. Al, 84. mirim, 8fi. lupi, 89. strt, 91. etatizem, 94. Jim, 95. narava, 97. IIE, 98. Ni, 99. imenujem, 100. zanetiti, 101. Mn. Navpično: l. Prvi maj, 2. oje, S. paraliza, 4. Ivana, 5. Si, t. one, mogočim, 7. val, 8. log, 9. Ela io. cin, II. kinoteka, 12. atoma. 13. pi, 14. Trdina. 15. Adam, 16. lev. 17. lč, 18. zidati, 19. eliminirati, 20. Mohamed, 23. C(ufar) T(one). 27. ulovim. 3". Anam, 32. Iliri. 33. so-Iiter. 35. ilegala. 41. nominativi. 44. iztrebiti, 50. rdim. 51. nekak, 52 as, 53. geraniie, 54. otvorim. 56. Al. 58. urediti, 59. aktiven, 62. toda. r>3. tihoten, 65. oliva, 70. Na, 72. Jim, 76. raze, 79. KS, 81, rti, 83 len. B5. I(van) M(inattl). 86. lan. 87. ure, 88. pot, 90. Rim, 92. IM. 93. mu, 95. Na, 96. At. V DOBI NARAŠČAJOČEGA PROMETA »Očka. saj ni bil prebit zvočni zid, temveč le zid garaže — mamica je priSla'.« VENČISLAVA 29. Gregec ae je spustil pod hišo. preskočil plot in stekel v gmajno. Sneg je hreščal pod njegovimi nogami. Stopal je v mehko, zdaj pa zdaj se mu je noga udrla, da jo Je s težavo Izvlekel. Zašel je v močvirje. Ogledoval se je- Saj mu Je bil vendar znan vsak kotiček. V premočene noge ga je zeblo. Prijemal se je za grmovje in oprezoval na vse strani. Ne, ne gredo za njim. Ril ,je skozi grmovje, da bi našel stezo. Mrak je legel na zemljo, htza grmovja so rasle težke sence. Spomnil se je na mater, na Ivana, na Tinco! Mar hi šel z njimi! Zdaj so na varnem, ta obzidjem. Potem je sllsnil ustnice Ne, jokal ne bo. Trpba !m> pač potrpeti K Mihi se vrne in v?rova!a bosi a živino, dokler ne odidejo Trrki 2*otem je pr'sliinnll V uho mu je udaril žvenket orožja. Spet gredo .,. 30. Po poti pod hribom se je pomikala črna vrsta jezdecev. Potajll se Jc v grmovje. Dolga vrsta, počasi gredo. Prevzel ga je strah, niti pomislil ni, da ga ne morejo videti, ker ždi v mraku nizkega grmovja. »Zbogom, Miha!« je vzkliknil nenadoma. Obrnil se je po stezi in pričel bežati. Padel je in se zopet pobral. Komaj se je zavedel, da beži proti gradu Nadlišku. Videl je, da tudi na drugi strani že gorijo hiše. Potem se je spomnil na oskrbnika in tovornike. Saj še ne morejo biti v gradu. Pribežal ,|e do raviiiških hiš. Vse je lulo prazne, vrata hiš na stežaj odprta. Ljudje so že zbežali. Ozrl se je v rastoči mrak in poskočil. Zasopel in ntru.ien se je pognal v breg 7* va>jo. »Kdo si?« se jc nenadoma vzdignila pred njim temna postava. 31. Gregec je široko odprl oči. Korak mu Jo omahnil. »Gospod Andraž!« je zahropel. Oskrbnik je povesil meč in se naslonil nanj. Telo se mu je treslo, izmučen je sopel in se oziral v mrak. »Kje ima konja?« je obšla fanta slutnja. Oskrbnik je bil raztrgan ln si je z levico brisal rano na obrazu, »Ta nemarna golazen!« je zaškripal. Nekje blizu so zarezgetali konji, rrhnita sta vsak na svojo stran. Greiee se je zavalil po grmovju in obsedel v jarku. Od Rod je prišel? Ugibal je In se tiual po -lavi. Nekoliko se ie potolkel Na vrhu ,ie čul smeh in krik tu.iih l.uidl. Zganil s* je. Ne, noče jim pasti V roke. Naj se kar obrišeji* .32. Nekaj časa je poslušal, nato se je skušal splaziti na drugo stran. Videl je sij gorečih vasi, Toda zdaj mu ni bilo do tega, da bi štel in ugibal. Kri na oskrbniknvem obrazu ga je popolnoma vzdra-mila. Zdaj gre pravzaprav za življenje. Hropeč in prezebel je prilezel do vrha. Na vrhu se je vzravnal, da mu je v oči butnil sij velikega ognja. Trenutek kasneje ga je prijelo nenanoma dvoje rok. Pridušen krik se mu jc izvil iz grla. Hotel se je otresti železnega prijema, toda moči so ga zapustile. Ko se Je spet zavedel, je ležal zvezan oh ognju. Tuji ljude so čepeli okrog nJega. Zaječal je od bolečin. Počasi je obrnil jrl:ivo in u^Vdal tik poleg sebe spačen obraz oskrbnika Andraža ■>■ Nnrtliška.