Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 28. februarja 2024 6 Cena: 1,61 EUR Leto: XXVI Za odstranitev 144 objektov v naši dolini 8 Tolkalni festival navdušil že šestnajstič ŠT. 1 I 31. januar 2024 24 Ni treba, da je porod travmatičen. Je prečudovita izkušnja. Zlato in bron za Timija L. GROBLER STA/SZS mični konkurenci po petkovih prvih dveh serijah nasmihalo celo zlato, saj je vodil, v edini sobotni seriji zaradi težav z vremenom pa sta ga za las prehitela Stefan Kraft in Andreas Wellinger. Športna sreča, ki jo je krojilo vreme, tokrat ni bila na Timijevi strani, a tudi bron je žlahten dosežek, skupaj z nedeljskim zlatom, še posebej po Timijevi zelo težki sezoni, pa nov zapis z zlatimi črkami v njegovi bogati tekmovalni beri. Več na str. 21 B. P. Naš vrhunski smučarski skakalec in letalec iz Hramš Timi Zajc je na zadnji januarski vikend naši dolini ponovno prinesel nekaj žlahtnega leska. Na svetovnem prvenstvu v poletih v Kulmu je v soboto osvojil tretje mesto v posamični konkurenci, v nedeljo pa skupaj s Petrom in Domnom Prevcem ter Lovrom Kosom ekipno zlato za Slovenijo. Fantje so ubranili ekipno zlato s prejšnjega svetovnega prvenstva, kar je po besedah trenerja Hrgote redkost. Timiju se je sicer v posa- Športa, kulture in pustnih norčij LUCIJA GROBLER Zlata ekipa svetovnega prvenstva v poletih: Timi Zajc, Domen in Peter Prevc in Lovro Kos. O razvitosti občin K. R. Vlada je konec decembra lani potrdila uredbo o metodologiji za določitev razvitosti občin za leti 2024 in 2025. Na podlagi uredbe je ministrstvo za finance izračunalo in objavilo koeficient razvitosti za vseh 212 občin, kar je po zakonu o financiranju občin merilo za sofinanciranje investicij iz državnega proračuna. Do stoodstotnega financiranja investicij iz državnega proračuna je upravičenih 34 občin. 53 občin je upravičenih do sofinanciranja investicij v višini 90 %, 77 občin do 80 %, 36 do 70 %, 11 do 60 % in dve do le 50-odstotnega sofinanciranja, to sta Komenda in Trzin. Ljubljana je s koeficientom 1,20 upravičena do 60-odstotnega sofinanciranja investicij iz državnega proračuna. Kaj pa spodnjesavinjske občine? Braslovče imajo koeficient 1,06 oz. 80-odstotno sofinanciranje, Polzela koeficient 1,08 oz. 80 %, Prebold koeficient 1,17 oz. 70 %, Vransko in Tabor koeficient 1,04 oz. 80 % ter Žalec koeficient 1,08 oz. 80-odstotno sofinanciranje. Sončen zadnji januarski vikend je sklenil tudi Utripov januar. Na pragu najbolj »kulturnega« meseca v letu februarja se že sprašujemo, ali nam bo leto spet odbrzelo izpred oči, preden ga bomo lahko dodobra izkusili. Narava nam je januarja vendarle naklonila nekaj snežnih radosti, čeprav jih je bolj skopo odmerila. Ravno prav, da se je aktivirala vojska »lopatarjev«, ki smo tisti najbolj sneženi petek v januarju uspeli v več poskusih odmetati svoja dvorišča v s snegom, vsaj zdi se, bolj bogato obdarjeni Spodnji Savinjski dolini v primerjavi z okoliškimi kraji. A vsaj nekateri malčki so sploh videli, okusili in potipali, kaj je to sneg. In medtem ko se ta v teh dneh že pospešeno tali, po družabnih omrežjih pa krožijo fotografije s prvimi pomladnimi cvetovi, se pripravljamo na februarsko mešanico kulturnega praznika in pustnih norčij. S podobno hitrostjo, kot nas zapušča januar in nas z vremenskimi skoki preseneča narava, nas presenečajo naši športniki. Seveda ne moremo mimo našega rojaka Timija Zajca, ki je po nekoliko slabšem začetku sezone prišel v »žlahtno formo« prav minuli vikend na svetovnem prvenstvu v poletih in tudi naši dolini priboril zlato in bron. Ja, razumemo Timijevo sobotno razočaranje, ko se mu je posamično zlato tako nesramno izmuznilo, ampak vseeno smo strašno ponosni Človek zgradi preveč zidov in postavi premalo mostov. Joseph Fort Newton nanj – za nas je dvakrat zlat. Zlate pa so tudi slovenske skakalke, ki so se v zgornjem delu naše doline na Ljubnem tako ustoličile na vrhu. Niso nas razočarali niti naši rokometaši, med njimi Blaž Blagotinšek, po rodu iz Arje vasi, pa Tilen Kodrin, ki je z dolino povezan tudi preko svoje mame Simone Kodrin, ki posluje v Šempetru. Z evropskega prvenstva se vračajo na šestem mestu, a na poti, na kateri sta jim ponagajali tudi športna sreča in bolezen, so premagali aktualne evropske podprvake in svetovne prvake Dance. vost. Pustne maske, upam, ne bodo samo kratkoročno zamenjale tistih, ki jih mnogi nosijo vsak dan za dnevne potrebe. Verjamem, da bo pust raje prinesel kakšno sprostitev, veliko veselje, in da bo poleg zime vsaj začasno odgnal slabo voljo in negativno energijo ter morda obračunal tudi s kakšno dnevno masko. Kakor koli že, naj bo vaš februar kulturen v odnosih, bogat v kulturnih užitkih slovenskih odrov in prizorišč, pustno norčav in navihan pa le toliko, da vas sprosti za izzive tega leta. Morda se tu in tam malo Naj bo vaš februar kulturen v odnosih, bogat v kulturnih užitkih slovenskih odrov in prizorišč, pustno norčav in navihan pa le toliko, da vas sprosti za izzive tega leta. Morda se tu in tam malo le ustavite in si privoščite utrinek miru, počitka in vdiha. Še bi lahko naštevali, nekaj zlatih dosežkov naših športnikov lahko vedno najdete na naših športnih straneh. Verjamem, da bomo nadaljevali tudi februarja in druge mesece, a najprej se bomo počutili prešerno v mesecu kulture, ko praznujemo slovenski kulturni praznik. Prešernosti bomo nekaj dni kasneje, za pusta, dodali še nagajivost in norča- le ustavite in si privoščite utrinek miru, počitka in vdiha. Naj vas razveseli še kaj, kar se ne dogaja na odrih in je zrežirano, naj vas razveseli kaj spontanega, naj vas prijazno preseneti kaj nenačrtovanega. Naj vas morda preseneti prestopni 29. februar, ki ga lahko »prestopite« samo enkrat na štiri leta. Od 1. februarja nov delovni čas v trgovini v Žalcu: pon.-pet.: 9. do 17.00, sob.: 8. do 12.00. Oglasite se, pomlad kliče k obnovi! TRGOVINA JUTEKS, HMELJARSKA 3, ŽALEC, + 386 (0)3 71 20 758, TRGOVINA@JUTEKS.SI 2 OBČINA ŽALEC ŠT. 1 I januar 2024 Ob 145-letnici novo gasilsko vozilo D. NARAGLAV Polovico za pol milijona vredno specialno gasilsko vozilo je prispevala Občina Žalec, polovico pa so zbrali šempetrski gasilci sami. Med nagovorom župana Janka Kosa, nato pa so nazdravili. Župan z duhovniki T. TAVČAR Župan Občine Žalec Janko Kos je s podžupani in sodelavci tudi letos organiziral ponovoletno srečanje z duhovniki, ki delujejo v dekaniji Žalec–Braslovče, na izletniški kmetiji Rotovnik v Gotovljah. Uvodoma jih je nagovoril žalski župan Janko Kos in poudaril nekaj pomembnih pridobitev na področju gospodarstva, turizma in novih investicij, ki so v teku. Med pomembne vsekakor sodi nov otroški vrtec, ki bo predan svojemu namenu v prihodnjih dneh. Zahvalil se je tudi vsem duhovnikom, ki skrbijo za obnovo Med nagovorom predsednika PGD Šempeter Petra Četina Na predzadnji dan minulega leta 2023, v katerem so praznovali tudi 145-letnico delovanja, so se člani in članice PGD Šempeter v Savinjski dolini razveselili novega gasilskega vozila, s katerim so po dolgih letih posodobili svoj vozni park. To vozilo je bilo v prazničnem času tudi najdragocenejše darilo v zgodovini njihovega društva in prostovoljnega gasilstva nasploh v Spodnji Savinjski dolini in najbrž tudi v Sloveniji, saj je njegova vrednost z opremo presegla pol milijona evrov. Vozilo je izdelano na podvozju SCANIA s 4×4 pogonom. Opremljeno je v skladu s tipizacijo in opremo za tehnično reševanje. Ima tudi dvigalo za dvigovanje večjih bremen, z vgrajeno manjšo cisterno in sistemom za gašenje s peno pa bo uporabljen tudi ob gašenju vozil. To tehnično-reševalno vozilo (TRV-D) z gibnim dvigalom omogoča razteg roke, na katero se lahko namestijo reševalna košara in drugi pripomočki za dvigovanje večjih bremen in materialov, sega pa 18 m v višino. Poleg tega je vozilo opremljeno z vsestransko gasilsko in reševalno opremo, ki je namenjena posredovanju na tehničnih intervencijah. Nakup vozila je bil za prostovoljne gasilce precejšen finančni zalogaj, saj je skupna cena vozila na koncu znašala kar pol milijona evrov. Pri tem je 250.000 evrov zagotovila Občina Žalec, preostali del denarja pa so zbrali šempetrski gasilci sami – s pomočjo donacij krajanov in podjetij. S tem so presegli tudi sami sebe, saj pred dvema letoma, ko so podpisali pogodbo za dobavo in nadgradnjo vozila s podjetjem Gasilska vozila Pušnik, še niso bili povsem na jasnem, kako izpeljati ta zahteven finančni zalogaj, da se njihova dolgoletna želja na koncu tudi uresniči. Praznično ob predaji Sobota, 30. decembra popoldan, je bila za gasilce PGD Šempeter in ostale krajane KS Šempeter ter tudi za Gasilsko zvezo Žalec resnično nekaj nepozabnega. Na prostoru pred gostiščem Rimljan se je zbrala velika množica ljudi, ki so z nestrpnostjo čakali na prihod novega gasilskega vozila. Tega sta s sirenami naznanili njihovi starejši vozili, ki so ju kupili ob 120- in 130-letnici društva, za njima pa je na prireditveni prostor z vso signalno tehniko pripeljalo novo vozilo, v katerem je bil poleg šoferja Antona Kotnika tudi župan Občine Žalec Janko Kos, ki je kasneje tudi nagovoril gasilce in ostale. Ob tem je izpostavil, da gre za najsodobnejše tehnično-reševalno gasilsko vozilo, kot ga nima še nobeno prostovoljno gasilsko društvo v Sloveniji. Izrazil pa je tudi zadovoljstvo, da so s skupnimi močmi uspeli uresničiti ta zahteven finančni projekt, na katerega so gasilci in ostali Šempetrani ter tudi KS in občina lahko resnično ponosni. »Da se danes lahko veselimo prihoda novega vozila, je bilo treba premagati kar nekaj ovir, uskladiti ogromno mnenj, potrkati na mnoga vrata ter žrtvovati ogromno svojega časa. Gasilke in gasilci našega društva lahko danes s ponosom rečemo, da nam je uspelo nekaj neverjetnega, saj to naše vozilo ni običajno vozilo, nakupa kakršnih se prostovoljna društva poslužujejo. Vse to nam zagotovo ne bi uspelo brez mnogih, ki ste nas pri tem podprli, tako idejno kot s finančnimi sredstvi …« pa je v svojem nagovoru med drugim povedal predsednik PGD Šempeter Peter Četina. O pomenu te pridobitve sta z nagovoroma svoje dodala še poveljnik Gasilske zveze Žalec Ludvik Meklav in predsednik KS Šempeter Mitja Tavčer. Ob zaključku uradnega dela, ki ga je vodila članica društva Katja Dolinar, so gasilci in gostje družno nazdravili novi pridobitvi, si ogledali delovanje dvigala ter se seznanili z vso opremo, ki jo to vozilo ima. Prinesli luč miru T. TAVČAR Luč miru s taborniki in županom Jankom Kosom Vabljeni na osrednjo proslavo Občine Žalec ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo 6. februarja 2024 ob 19. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Podeljena bodo Savinova odličja za ustvarjalnost na kulturnem področju za leto 2023. Slavnostna govornica bo Manica Janežič Ambrožič. BREZPLAČEN OGLAS V kulturnem programu bodo nastopili: duet Hostnik pa Krečič, Komorni dekliški pevski zbor I. osnovne šole Žalec in plesalka Lučka Robič. Novi pridobitvi so nazdravili s penino. kapelic in cerkva. Besede zahvale je izrazil tudi upokojeni škof dr. Stanislav Lipovšek, ki je poudaril, da naj se takšno sodelovanje med občinami in duhovniki nadaljuje naprej, ter vsem zaželel zdravja, sreče in miru, nato pa so nazdravili in zapeli. V neformalnem delu srečanja, ki je bilo združeno s kosilom, je bilo v sproščenem pogovoru povedanega še veliko zanimivega in tudi humornega, kar je naredilo druženje še toliko prijetnejše. Tudi konec lanskega decembra so taborniki Rodu Bistre Savinje iz Šempetra v Občino Žalec prinesli luč miru iz Betlehema. Že 33 let jo taborniki in skavti prinašajo v Slovenijo. Plamen miru so prevzeli 9. decembra 2023 v avstrijskem Linzu. Letošnja poslanica betlehemske luči je Premostimo in razsvetlimo. Kot so povedali taborniki, lahko vsak izmed nas prispeva k boljšemu svetu tudi tako, da premostimo razlike med ljudmi in zgradimo mostove do sočloveka, tj. ko se en drugemu nasmehnemo ali objamemo, most pa nastane tudi takrat, ko se odzovemo klicu na pomoč. V prazničnih dneh so vsem zbranim zaželeli, da naj jih preživijo v miru in duhu letošnje poslanice, saj vsako še tako majhno dejanje prinaša luč v svet teme. Župan Janko Kos se jim je zahvalil za njihov vsakoletni obisk in plemenito dejanje, ki ga opravljajo. Povabil jih je, da jih naslednje leto spet obiščejo in prinesejo plamen miru z novo poslanico, ki vsako leto v ljudeh zaneti ogenj dobrote in topline. OBČINA ŽALEC ŠT. 1 I januar 2024 3 Tradicionalno s predstavniki medijev LUCIJA GROBLER T. TAVČAR Župan je na sprejemu poudaril, da se Občina Žalec uravnoteženo razvija tako na gospodarskem kot na negospodarskem področju. Župan Občine Žalec Janko Kos je v MC kavarni v Žalcu skupaj z občinsko upravo in podžupani pripravil tradicionalen ponovoletni sprejem za predstavnike medijev. Novinarjem se je zahvalil za korektno poročanje. Ob tem je spregovoril o projektih, načrtih, aktivnostih in črpanju sredstev v letu 2024. Župan Janko Kos je nagovor za prisotne predstavnike medijev začel z najbolj izpostavljeno zgodbo lanskega leta: »Lansko leto so zaznamovale poplave. Žalec se po oceni škode uvršča visoko, na sedmo ali osmo mesto med vsemi občinami, ki so utrpele škodo v poplavi. 76 milijonov evrov je ocena škode (Braslovče, za primer, 31 milijonov). Imeli kar 800 poplavljenih objektov, stanovanjskih in poslovnih, z nekaj centimetrov pa do metra in pol vode. Hvala bogu nihče ni umrl. Zdaj nas zanima sanacija vodotoka Savinje, želimo dobiti konkretne odgovore, kaj bo s sanacijo na dolgi rok in s poplavno varnostjo, da se kaj takega v prihodnje ne bo ponovilo. Pomemben je DPN.« Ena večjih investicij bo izgradnja mostu proti Grižam. Ocena vrednosti projekta je med štiri in pet milijonov evrov. Vodenje projekta je Občina Žalec prenesla na Direkcijo za infrastrukturo RS. »Izkoristili smo možnost, da smo vodenje tega projekta prenesli na Direkcijo za infrastrukturo RS, ki je naš že obstoječi projekt dala v recenzijo. Pri njih gredo stvari nekoliko počasneje, kar nas sicer skrbi, ker smo vezani na koriščenje sredstev. Oni naj bi zagotovili vodenje in nadzor, mi pa finance. Za most smo že pridobili akontacijo 1,6 milijona evrov. Računamo, da bomo del preostalih sredstev še dobili.« A enako pomembno kot sanacija škode po poplavah je delo na protipoplavnih ukrepih, sanaciji vodotokov in Državnem prostorskem načrtu, je prepričan Janko Kos. »Zavedamo se, da če se ne bo voda nekje razlila, potem bo Celje v prihodnje še bolj plavalo, tudi Laško. Cena bo tukaj za kakšno razlivno območje v naši občini sorazmerno manjša, kot pa je gorvodno v Braslovčah, kjer bodo morali za dva milijona kubikov razlivnega območja preseliti 137 objektov. Tam bo izjemno visoka – finančno, logistično, vsebinsko in še kako drugače.« Poplave odnesle tudi načrtovane investicije Janko Kos je izrazil razočaranje, da so zaradi sanacije poplav začasno iz načrtov umaknjeni tudi nekateri že dlje časa načrtovani projekti v Občini Žalec: »Poplava nam je še nekaj vzela, kar mi ni všeč. Ministrstva krčijo investicije; iz plana investicij je Občina Žalec izgubila krožišče v Šempetru pri Sparu in del potrebne ceste, izgubili smo križišče za priključek na avtocesto, izgubili smo krožišče v Petrovčah, ki je zelo pomembno za prometno varnost in pretočnost, ter krožišče v Drešinji vasi. Ne vem, ali je vse to treba črtati, saj je morda poplava tudi izgovor. Računali smo na to, da se bo ministrica Alenka Bratušek, ki je rojena v tej občini, spomnila, da je kakšna investicija že dolgo v planu. Ko se je gradila avtocesta od Vranskega proti Arji vasi, je bilo obljubljeno, da bo najkasneje v petih letih zgrajena cesta skozi Šempeter. Zdaj pa je več kot dvajset let, pa se to ni zgodilo. To je še dolg za to, ker je takrat Šempeter trpel zaradi neverjetnega prometa.« Projekti leta 2023 Med ostalimi projekti, ki so obeležili leto 2023 in so zaključeni ali se zaključujejo, pa je Janko Kos na sprejemu za novinarje omenil vrtec v Žalcu: »Končujemo Vrtec Žalec Župan je omenil, da je občina tudi v postopku javnega naročila za projektiranje vrtca na Ponikvi. »Računamo, da bi izbiro izvajalca dokončali do začetka počitnic, jeseni pa začeli z gradnjo. Za dokončanje potrebujemo približno eno leto. Upamo tudi na kakšen razpis ministrstva za šolstvo.« Med uspešnimi projekti, ki so se zaključili v letu 2023, pa je Janko Kos omenil še projekt oskrbe s pitno vodo, v katerem je sodelovalo vseh šest spodnjesavinjskih občin, Letos se je sprejema udeležilo še več predstavnikov medijev kot običajno zahod, ki bo devetoddelčni vrtec. Dobro je, da bo imel tudi razvojni oddelek, saj so morali do sedaj starši otroke voziti v Celje ali na Dobrno. Tudi tu nam jo je malce zagodla poplava, ker so bili nekateri izvajalci poplavljeni in so imeli cel kup težav z dobavo opreme. Računamo, da bo vse dokončano in dovoljenje pridobljeno do začetka februarja, ko bomo vrtec tudi naselili. Ko se bodo otroci in vzgojiteljice navadili novega objekta, pa bomo naredili tudi uradno otvoritev.« BREZPLAČEN OGLAS Žalski župan se je novinarjem zahvalil za korektno poročanje v minulem letu. z njim pa je 15.000 ljudi dobilo bolj kakovostno oskrbo s pitno vodo. Posebej pomembno je tudi, da so uspeli počrpati vsa predvidena sredstva s strani Evropske unije. V začetku januarja so dobili tudi gradbeno dovoljenje za vodovod v Šempetru: »Skupaj z občinama Prebold in Polzela se bomo prijavili na razpis za rekonstrukcijo vodovoda na območju Šempetra, kjer smo imeli težave z oskrbo z zdravo pitno vodo…« V letu 2023 je Občina Žalec končala tudi projekt izgradnje gospodarske infrastrukture v PC Arnovski gozd. »Zdaj pričakujemo, da bodo začeli investitorji svoje objekte umeščati v prostor. Tudi iz drugih občin, ki so bile poplavljene, se zanimajo za to področje v naši občini, ker to ni poplavno ogroženo območje, logistično pa je zelo ugodno ob avtocesti. Obstaja tudi velik interes, da se poslovna cona še širi.« Priznanja in načrti Janko Kos se je pohvalil tudi s tem, da se Žalec uravnoteženo razvija na področju gospodarstva in negospodarstva: »Tu in tam dobimo tudi kakšno priznanje, denimo zlati kamen, da ustvarjamo prijazne pogoje za razvoj gospodarstva, da smo naklonjeni zaposlovanju. Priznanje smo dobili od filantropije, podaljšujemo pa tudi naziva mladim prijazna občina in invalidom prijazna občina. Všeč mi je, da dobimo priznanja tudi tam, kjer se ne prijavimo, da sami opazijo, da dobro delamo …« Župan je omenil tudi, da je v občini zelo velik interes po stanovanjski gradnji. »Med drugim je v načrtu kompleks s 26 stanovanjskimi objekti v Šempetru nasproti Spara, prav tako je interes za tovrstno gradnjo na območju nekdanjega Hmezad kmetijstva, kjer je potencial za 240 stanovanj.« »V tem smislu bomo morali najbrž v občini razmišljati še o širitvi šole v Šempetru in še kje …« Svoj nagovor je zaključil z mislijo, da če je poplava tako zarezala in oškodovala vse občine ob Savinji, zakaj jih ne bi od Laškega do Zgornje Savinjske doline tudi povezala v eni dobri turistični skupni zgodbi, saj imajo za to skupaj čisto vse. Župan Janko Kos je na srečanju malo za šalo, pa tudi zares omenil, da je Občina Žalec očitno dolgoživa občina, saj ima kar štiri občane, ki so stari sto in več let. »Gospa Marija Sajovic, nekdaj babica v teh krajih, ki je stara že 103 leta, mi je ob obisku za visoki jubilej dala kar nekaj dobrih nasvetov, ki se jih velja držati za dobro življenje: zaupati svoji intuiciji, skrbeti za svoje zdravje in ne delati tistega, za kar ne želiš, da bi drugi delali tebi.« 4 OBČINE ŠT. 1 I januar 2024 Slovenske županje na Vranskem T. TAVČAR Županja Vranskega Nataša Juhart je v petek, 12. januarja, gostila 3. srečanje Kluba županj, ki deluje pod okriljem Skupnosti občin Slovenije (SOS). Dejan Crnek, predsednik Športne unije Slovenije, podžupanu Občine Polzela Igorju Pungartniku podeljuje certifikat Zdravju prijazna organizacija. Prva občina s srebrnim certifikatom ZPO T. TAVČAR Slovenske županje so se tokrat srečale na Vranskem. Od 29 županj se je srečanja udeležila dobra polovica. Glavna vsebinska tema pogovora je bila prilagajanje na podnebne spremembe in organiziranje pomoči v kriznih razmerah. Dr. Vlasta Krmelj, županja Občine Selnica ob Dravi in direktorica Energetske agencije za Podravje, je kolegicam županjam prestavila pomen prilagajanja na podnebne spremembe glede na razsežnosti ranljivosti slovenskih lokalnih skupnosti. Na podlagi izkušenj iz Občine Selnica ob Dravi, ki jo sama vodi, je županjam prestavila strategijo prilagajanja na podnebne spremembe in možne ukrepe za zmanjšanje ranljivosti ter ukrepe za prilagajanje, vključno s primeri pravilnega sajenja dreves, Slovenske županje so se tokrat srečale na Vranskem. zelenih obcestnih zadrževalnikov in drugih sonaravnih rešitev. Županje so opravile tudi temeljito razpravo o pripravljenosti ekip civilne zaščite in organizaciji poziva v primeru kriznih razmer. Po vsebinskem delu srečanja so županje izkoristile priložnost in preizkusile svoje spretnosti na poligonu AMZS Centra varne vožnje v dveh skupinah. Strinjale so se, da je takšen preizkus spretnosti dobrodošla preverba lastnih vozniških sposobnosti in poznavanja odzivnosti vozila, predvsem za vse, ki se dnevno podajajo na ceste. Klub županj deluje sedaj že deseto leto in je nastal z večanjem števila žensk na ključnih mestih odločanja v lokalni politiki. Županje znotraj njega izmenjujejo izkušnje, delijo izzive in nasvete, se medsebojno podpirajo in rešujejo marsikatero strokovno dilemo. Srečanje so sklenile s kosilom in druženjem v znani gostilni na Vranskem, kjer se je županja Nataša Juhart zahvalila Skupnosti občin Slovenije za pobudo in pomoč pri organizaciji srečanja, kolegicam županjam pa za udeležbo. Gasilci steber zaščite in reševanja T. TAVČAR Županja Občine Vransko Nataša Juhart, predsednik Gasilske zveze (GZ) Žalec Milan Pustoslemšek ter predsedniki prostovoljnih gasilskih društev (PGD) Prekopa–Čeplje– Stopnik, Vransko, Tešova in Ločica pri Vranskem so v petek, 5. januarja, podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za leto 2024. Ob tem se je županja Nataša Juhart zahvalila gasilcem za požrtvovalno delo, prav tako GZ Žalec, v katero so vključena tudi prostovoljna gasilska društva iz Občine Vransko. V imenu GZ Žalec sta se za dobro sodelovanje zahvalila predsednik Milan Pustoslemšek in poveljnik Ludvik Meklav ter gasilcem Občine Vransko zaželela čim manj intervencij. Nekaj vzpodbudnih besed je udeležencem podpisa pogodbe namenil tudi poveljnik občinskega poveljstva Vlado Reberšek. V skladu s podpisano pogodbo bo Občina Vransko v proračunu za leto 2024 za izvajanje lokalne javne gasilske službe skupaj namenila 69.257,14 evra, od tega 1.000 evrov za izobraževanje članov. Skladno z medobčinsko pogodbo Občina Vransko zagotavlja sredstva za delovanje GZ Žalec in sofinanciranje strokovne sodelavke v višini 6.200 evrov. Glavnino predvidenih sredstev bo občina namenila za sofinanciranje nabave dveh novih gasilskih vozil za gasilski društvi Ločica pri Vranskem in Prekopa–Stopnik–Čeplje, in sicer v višini 42.857 evrov. Preostala sredstva so namenjena za redno delovanje vseh štirih gasilskih društev v občini. Občina Polzela se je vključila v projekt »Zdravju prijazna organizacija« (ZPO), ki deluje pod okriljem Športne unije Slovenije in je zasnovan kot celosten pristop k zdravju in gibanju na delovnem mestu. Pridobljeni certifikat Zdravju prijazna organizacija temelji na družbenoodgovornem principu sodelovanja z zaposlenimi in je priznanje za vlaganje v varnost in zdravje zaposlenih ter hkrati kaže družbeno odgovornost vodstva podjetja do svojih zaposlenih s poudarkom na zdravi vadbi, uravnoteženi prehrani in stabilnem duševnem zdravju na delovnem mestu in v zasebnem življenju. V sredo, 10. januarja, sta na krajši slovesnosti certifikat ZPO podžupanu Občine Polzela Igorju Pungartniku podelila Dejan Crnek, predsednik Športne unije Slovenije, in Polona Štajner, strokovna sodelavka. Občina Polzela je s tem postala prva občina, ki je prejela srebni certifikat ZPO. O Zdravstvenem centru Braslovče T. TAVČAR Braslovški občinski svet je na 7. redni seji, ki je bila zadnja v lanskem letu, razpravljal in sklepal o osmih točkah dnevnega reda. Najprej je bil svet seznanjen s poročilom Nadzornega sveta Občine Braslovče, ki ga je podal predsednik Franc Rančigaj, nato pa je prvič obravnaval predlog Odloka o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo novogradnje Zdravstvenega centra Braslovče. O tem sta svet seznanila Petra Ferk z Inštituta za javno-zasebno partnerstvo Turjak in župan Tomaž Žohar. Zdravstveni center Braslovče naj bi zgradili na zemljiških parcelah Spodnje Gorče v skupni izmeri 1.838 kvadratnih metrov. Vsebina projekta vključuje tudi projektiranje, pridobitev vseh potrebnih upravnih dovoljenj ter ureditev okolice, dostopnih poti in parkirišč; priključitev objekta na komunalno, prometno in energetsko infrastrukturo; upravljanje z zgrajenim objektom in vzdrževanje skozi celotno koncesijsko obdobje, razen v delu izvajanja zdravstvenih programov. Končna vsebina, obseg in dinamika izvedbe projekta bodo dogovorjeni v postopku izbora koncesionarja. Po krajši razpravi so predlog odloka dali v 20-dnevno javno obravnavo. Občinski svet je v nadaljevanju seje po krajši razpravi dal pozitivno mnenje, da se Občina Braslovče včlani v Združenje občin Slovenije. Prav tako so dali soglasje Zdravstvenemu domu Jožeta Potrate Žalec k nakupu poslovnih prostorov na naslovu Petrovče 33 (posamezni del stavbe), pod pogojem, da se ZD Žalec vknjiži kot lastnik. Proračun 2024 v javno obravnavo T. TAVČAR Pogodbo sta najprej podpisala županja Občine Vransko Nataša Juhart in predsednik GZ Žalec Milan Pustoslemšek, nato pa še vsi štirje predsedniki PGD v Občini Vransko, za PGD Ločica pri Vranskem Jernej Vodlan, za PGD Teševa Luka Pikl, za PGD Vransko Niko Stojakovič in za PGD Prekopa–Čeplje–Stopnik Robert Novak. Na 9. redni seji občinskega sveta Občine Polzela, zadnji v letu 2023, so svetniki največ časa namenili poročilu delovne skupine za izvajanje protipoplavnih aktivnosti in civilne iniciative Ločica ob Savinji in Breg ter prvi obravnavi proračuna Občine Polzela za leto 2024. Poročilo delovne skupine za protipoplavne aktivnosti je podala Saša Kovač in poudarila, da nivelacija nasipa dolvodno na levem bregu Savinje že poteka. S tem bodo zagotovili vsaj minimalno začasno poplavno varnost, vendar po besedah Kovač prepočasi. Z osnutkom proračuna Občine Polzela za leto 2024 sta svet seznanila župan Jože Kužnik in računovodkinja Monika Hauptman. Planirani prihodki za leto 2024 so 9.566.078 evrov, odhodki 11.545.617 evrov, proračunski primanjkljaj pa znaša kar 1.979.539 evrov. V računu financiranja se izkazujeta zadolževanje v višini 300.000 evrov in odplačilo dolga v višini 548.000 evrov. Proračunski primanjkljaj se bo kril s prenosom sredstev preteklih let. Svetniki in svetnice so po krajši razpravi dali proračun v 30-dnevno javno obravnavo na krajevno običajen način. OBČINE ŠT. 1 I januar 2024 5 Potrdili programa kulture in športa Potrdili proračun D. NARAGLAV D. NARAGLAV Za šport je v Občini Prebold v letu 2024 namenjenih 68.150 evrov, za kulturo pa 285.570 evrov, od tega največ, slaba polovica, za dejavnost MSK Žalec in nakup knjig ter občinsko knjižnico. Na letošnji prvi redni seji Občinskega sveta Občine Prebold, že 13. po vrsti v tem mandatu, ki je bila minuli četrtek, so svetniki obravnavali 14 točk dnevnega reda. Med drugim so potrdili letni program športa in letni program kulture v Občini Prebold za leto 2024, se seznanili s poročilom o notranji reviziji Občine Prebold za leto 2022 in sprejeli več drugih sklepov. Na seji so svetniki potrdili tudi prejemnika letošnjega občinskega priznanja na področju kulture. Plaketo Janka Kača bo na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku prejel kipar Ciril Kočevar iz Kaplje vasi. Tako so sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda UPI – Ljudska univerza Žalec in odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec. Dali so tudi soglasje k brezplačni uporabi športnih prostorov – velike športne dvorane za že izvedene dogodke, kot sta bila smučarski sejem in božični koncert, ter za izvedbo turnirja v namiznem tenisu, ki je tudi že bil minulo soboto, 27. januarja. Poleg tega so imenovali novega predstavnika Občine Prebold v Svet lokalnih skupnosti CSD Savinjska–Šaleška. Za predstavnico so imenovali Alenko Kočevar iz občinske uprave občine, ki je s tem nadomestila prejšnjo zaposleno Vanjo Čeligoj Zajšek. Letna programa kulture in športa, ki sta bila na decembrski seji dana v 14-dnevno javno razpravo, je predstavil Boštjan Herodež, predsednik Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti. V javni razpravi ni bilo danih nobenih pripomb ali dopolnitev na ta programa, tako da ostajata v predlagani vsebini. Za namen športa je tako v proračunu občine za letošnje leto namenjenih 68.150 evrov, od tega gre 4.150 evrov za vzdrževanje športnih objektov. Poleg tega bo na podlagi sprejetega Odloka o proračunu občine za letošnje leto še 108.000 evrov namenjenih za investicije v gradnjo, obnovo oz. vzdrževanje športnih objektov. V to so vključeni energetska sanacija športne dvorane v višini 10.000 evrov, športna in otroška igrišča v višini 5.000 evrov in športno igrišče Šešče v višini 93.000 evrov. Na področju letnega programa kulture je za letošnje leto namenjenih 285.570 evrov, od tega največ, 106.630 evrov, za dejavnost MSK Žalec in nakup knjig ter še 30.650 evrov za občinsko knjižnico. Za dotacije kulturnim društvom je namenjenih 22.800 evrov, za sofinanciranje prireditev 21.000 evrov, za stroške proslav in prireditev pa 29.000 evrov. Toliko je namenjeno tudi za odkup izvodov časopisa Utrip Savinjske doline za gospodinjstva Občine Prebold. Za komunikacijo z občani je namenjenih 14.500 evrov, za radio in televizijo pa 6.000 evrov. Dobrih 23.000 evrov je namenjenih še za Dom krajanov Šešče (8.770) in Dvorano Prebold (14.300). Pri 11. točki dnevnega reda o notranji reviziji Občine Prebold za leto 2022 je župan Marko Repnik povedal, da so jo opravili zunanji revizorji iz podjetja Loris iz Dravograda. V tej reviziji so preverjali stroške dela občinske uprave in obračun sejnin občinskega sveta. Ob tem ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, danih pa je bilo nekaj priporočil v zvezi z Registrom tveganja občine, ki ga je treba dopolniti oziroma posodobiti, prav tako pa je treba dopolniti in uskladiti Pravilnik o računovodstvu z vsebino predpisov, ki po letu 2011 vplivajo na pravila o računovodstvu občine. Tokratno sejo so svetniki sklenili še z ukinitvijo javnega dobrega na zemljiščnih parcelah v Kaplji vasi, pa z vprašanji in pobudami. Župan Sprejeli dvoletni proračun Na zadnji lanski, 12. redni seji Občinskega sveta Občine Prebold so svetniki obravnavali in sprejeli proračun občine za leti 2024 in 2025. Sprejeli so tudi akcijski načrt za izboljšanje in uresničevanje enakih možnosti invalidov za obdobje 2023–2027. Obravnavali so poročilo o delovanju bazena Prebold v minuli sezoni ter sprejeli več sklepov, s katerimi so dali soglasje k prvemu rebalansu programa dela, financiranja in kadrovskega načrta ZD dr. Jožeta Potrate Žalec za leto 2023, soglasje k nakupu poslovnih prostorov za potrebe ZD Žalec in soglasje za brezplačno uporabo športnih prostorov (velike športne dvorane in male telovadnice v OŠ Prebold za dva športna dogodka v odbojki) v organizaciji OK Prebold in OK Šempeter. Ob proračunu za leto 2024 in leto 2025 je župan mag. Marko Repnik povedal, da je iz javne obravnave s strani občanov, organizacij in odborov prispelo nekaj pripomb oziroma predlogov za spremembe. Nekaj so jih tudi sprejeli in jih vnesli v nova predloga proračunov, ki pa sta tudi sicer zaradi nekaterih sprememb financiranja nekoliko drugačna, kot sta bila sprva predlagana, saj so se spremenile določene proračunske postavke tako na prihodkovni kakor tudi na odhodkovni strani. V obeh proračunih ostale vse večje investicije. Vrednost proračuna za leto 2024 in tudi za leto 2025 je nekaj več kot 7 milijonov evrov. Po razpravi sta bila oba proračuna tudi sprejeta skupaj z vsemi prilogami, kot sta Načrt razvojnih programov za obdobje 2024–2027 in 2025–2028 ter Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine za leto 2024 in za leto 2025. Župan in Metka Šribar iz občinske uprave sta svetnike in ostale navzoče seznanila, da so s strani Upravne enote Žalec v zadevi denacionalizacije Pavlin prejeli poziv za opredelitev do zahtev pravnih naslednikov po pokojnemu Alešu Pavlinu. Zahtevajo namreč primarno vračilo podržavljenega premoženja, o katerem še ni bilo odločeno v naravi, oziroma prekinitev postopka denacionalizacije zaradi ugotovitve ničnosti pravnih poslov za pozidana zemljišča na območju Osnovne šole Prebold in Zdravstvenega doma Prebold. je podal tudi nekaj informacij v zvezi z denacionalizacijskimi upravičenci Pavlini, ki so lastniki graščine Prebold in vrste zemljišč. Povedal je tudi, da bodo na cesti Latkova vas–Trbovlje namestili dva radarja za merjenje hitrosti, začele pa so se tudi priprave z razpisom za ureditev fasade na stavbi Medgeneracijskega centra v Dolenji vasi. N OV I ČK E T. T. Dodatni oddelek v Vrtcu Vransko Prostore v »stari šoli«, ki so bili do nedavnega v uporabi Nogometnega kluba Vransko, so preuredili v prostore dodatnega oddelka vrtca za otroke prvega starostnega obdobja. Za potrebe predšolske vzgoje so tako dodatno pridobili 76 m2 površin, in sicer garderobo, predprostor, dve igralnici, sanitarije in hodnik. Sredstva za celotno investicijo skupaj s projektno dokumentacijo je zagotovila Občina Vransko, del pa je prispevalo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje iz sredstev Javnega razpisa za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu v Republiki Sloveniji v proračunskem obdobju 2021–2024. Načrtujejo, da bodo sedanji prostori zadostovali do izgradnje novega vrtca. Obdarili 160 otrok Občina Vransko že vsa leta posveča pozornost obdarovanju najmlajših. Letos je bilo v Kulturni dom Vransko povabljenih 160 otrok v starosti od dveh do šestih let, ki imajo stalno ali začasno bivališče v Občini Vransko oziroma so iz drugih občin in obiskujejo Vrtec Vransko. Na prireditvi so otroci najprej prisluhnili pripovedovalcu Boštjanu Gorencu - Pižami, ki jim je v avtorski interpretaciji predstavil svoji pravljici Kaj se skriva očku v bradi in Pozabljiva kapica. Priznanja za posebne dosežke Županja Občine Vransko Nataša Juhart je v petek, 19. januarja, sprejela občane in organizacije, ki na različnih področjih s svojimi dosežki poleg svojega imena ponesejo v svet tudi ime Občine Vransko. Eni so ekstremni športniki, drugi so dosegli lepe uspehe na področju izobraževanja, tretji puščajo sledi na kulturnem področju ... Županjino priznanje za posebne dosežke v letu 2023 je prejelo 12 posameznikov, pa tudi Muzej motociklov Grom za nagrado italijanske zveze za starodobna vozila ASI za življenjsko delo na področju ohranjanja premične tehniške dediščine in literarno društvo LiVra Vransko, Zohn teater, za zlato plaketo za predstavo Štrikec v Sloveniji na srečanju lutkovnih in otroških gledaliških skupin Slovenije na Ptuju. Županja je vsem prejemnikom priznanja podarila tudi knjigo Je moje življenje gora, ki jo je napisala Irena Štusej. Na zadnji, 8. redni seji Občinskega sveta Občine Tabor so svetniki potrdili proračun občine za letošnje leto in skupaj s tem tudi Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine. Potrdili so tudi Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe zavetišča za zapuščene živali in živali v oskrbi na območju Občine Tabor. V nadaljevanju je bilo sprejetih še več drugih sklepov. Najprej so sprejeli sklep, s katerim so soglašali, da se odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o enkratnem denarnem prispevku za novorojence v Občini Tabor obravnava po hitrem postopku, po razpravi pa so ta odlok tudi potrdili. Obravnavali so tudi investicijski projekt (DHP) za investicije v vodovodne sisteme. Ob tem so sprejeli tri sklepe, in sicer so potrdili dokument identifikacije investicijskega projekta, dokument investicijskega programa in sklep, da so projekti Rekonstrukcija vodo- voda TA3 (od Tabora 44 do Tabora 46), Rekonstrukcija vodovoda TA4 (Pondor–Kapla) in Gradnja vodovoda Miklavž pri Taboru usklajeni in uvrščeni v Načrt razvojnih programov Občine Tabor. V nadaljevanju so svetniki sprejeli sklep o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za območje občine za leto 2024. Ta višina znaša za zazidano stavbno zemljišče 0,00475 evra na leto, za nezazidano stavbno zemljišče pa 0,0060 evra na leto. Poleg tega so sprejeli še dva sklepa v zvezi z Zdravstvenim domom dr. Jožeta Potrate Žalec (Občina Tabor je soustanoviteljica zavoda). Dali so soglasje ZD Žalec k nakupu nepremičnine za potrebe širitve zdravstvene dejavnosti na naslovu Petrovče 33 v Petrovčah ter soglasje k prvemu rebalansu Programa dela, finančnega in kadrovskega načrta ZD Žalec za leto 2023. Župan in predsednik GZ med podpisom pogodbe Podpisali pogodbo z gasilci D. NARAGLAV V sredo, 17. januarja, so v sejni sobi Občine Prebold podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za leto 2024. Na območju Občine Prebold je sedem prostovoljnih gasilskih društev: Kaplja vas, Groblja, Latkova vas, Sveti Lovrenc, Šešče, Matke in Prebold–Dolenja vas–Marija Reka ter eno industrijsko gasilsko društvo, ki so združeni v Gasilsko zvezo Prebold, ki z gasilskimi društvi pokriva več kot 40 km2 veliko območje, od tega je večji del hribovit teren. Podpisa pogodbe so se poleg župana in direktorice Občinske uprave Tjaše Skočaj Klančnik udeležili predsednik in poveljnik GZ Prebold ter predsedniki in poveljniki prostovoljnih gasilskih društev. Udeležence je uvodoma pozdravil župan mag. Marko Repnik in se gasilcem zahvalil za vse že opravljeno delo v preteklosti, še posebej pa je izpostavil njihovo požrtvovalnost in strokovnost ob lanskoletni uničujoči poplavi. Povedal je tudi, da se je dan pred podpisom pogodbe sestal z vodstvom gasilske zveze, kjer so razpravljali o njihovem nadaljnjem sodelovanju in tudi o tem, kako lahko skupaj še izboljšajo svoje delovanje. Zbrane sta nato pozdravila tudi predsednik in poveljnik Gasilske zveze Prebold Marjan Golavšek in Klemen Verk, ki sta na tej funkciji od lanske skupščine GZ Prebold, ki je potekala v Matkah. V svojih govorih sta izrekla zahvalo županu in njegovemu timu za odlično sodelovanje ter povedala, da bo letos zveza več sredstev in aktivnosti namenila izobraževanju, saj sta prav izobraževanje in usposabljanje članov ob ustrezni tehniki in opremi bistvenega pomena za uspešno in strokovno opravljanje javne gasilske službe. Za delovanje PGD in zveze je Občina Prebold v letošnjem proračunu zagotovila 116.000 evrov, od tega je 75.000 evrov namenjenih za investicije. S tem denarjem bodo kupili brezpilotno zračno plovilo – dron v vrednosti 15.000 evrov, s katerim bo upravljalo PGD Groblja. Skupno 60.000 evrov pa je namenjenih za nakup novega gasilskega vozila GVM za PGD Prebold–Dolenja vas–Marija Reka. LOVSKA DRUŽINA PREBOLD ODDA V NAJEM LOVSKI DOM POD GOLAVO PRIJAVA MORA VSEBOVATI: - kratko predstavitev najemnika in vizijo delovanja doma, - ponujeno mesecno najemnino, - izjavo, da izpolnjuje pogoje za delovanje. Prijave sprejemamo na naslov: LD Prebold, Matke 37a, 3312 Prebold, do 15. 2. 2024, s pripisom: ne odpiraj, prijava na razpis. PO DOLINI 6 ŠT. 1 I januar 2024 Za odstranitev 144 objektov v naši dolini K. ROZMAN T. T. Začenjajo se individualni pogovori z lastniki poplavljenih objektov. Služba vlade za obnovo po poplavah in plazovih je 8. januarja objavila seznam območij in objektov, ki so po poplavah 4. avgusta lani predvideni za odstranitev. Poplavno in zaradi plazov ogrožena območja ter objekte na njih, iz katerih se bodo morali prebivalci preseliti, je evidentirala Državna tehnična pisarna. Največ objektov, predvidenih za odstranitev, je v Občini Braslovče. Ta teden so se individualni pogovori z lastniki objektov pričeli tudi v Spodnji Savinjski dolini. Na seznamu je skupno 348 objektov, od tega 137 objektov v Občini Braslovče (130 na območju Letuša, dva v Preserjah in eden v Malih Braslovčah), v Občini Polzela pa sedem. Seznam se bo še dopolnjeval oziroma spreminjal, saj se nekatere študije poplavne in plazovne ogroženosti ter ugotovitvene ocene posameznih objektov na nekaterih območjih še izvajajo, pravijo v Službi vlade za obnovo po poplavah in plazovih. To pomeni, da bodo lahko objekti bodisi dodani bodisi umaknjeni s seznama. Državna tehnična pisarna mora za vsak objekt, ki je naveden na seznamu, izdelati podrobno oceno in podati strokovno mnenje, pri čemer lahko vključi tudi druge strokovnjake. V noveli Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 je opredeljen postopek odstranitve objektov, ko bi zaradi visoke ogroženosti zaradi poplav, erozije, zemeljskega ali hribinskega plazu kot posledice poplav in plazov ter s tem povezane visoke nevarnosti porušitve ali znatnega poškodovanja objek- tev. Na podlagi strokovnega mnenja bo Služba vlade za obnovo pripravila osnutek sklepa za vsak objekt posebej, sledil pa bo 15-dnevni rok javne razgrnitve za morebitne pripombe oziroma pritožbe. Po javni razgrnitvi bo Služba vlade za obnovo skupaj s strokovnjaki pripravila odgovore na vse prejete pripombe in jih objavila na svoji spletni strani ter na krajevno običajen način. Po objavi odgovorov in javni razgrnitvi ter na podlagi pripomb in predlogov bo Služba vlade za obnovo V Letušu je največ objektov, ki so predvideni za odstranitev. »Država bo lastniku nepremičnine z objektom za odstranitev zagotovila lastninsko pravico na enakovredni nepremičnini (lastnik nepremičnine sam poišče nepremičnino, ki jo država odkupi ter nanj prenese lastninsko pravico), če ta sprejme ponudbo, pa sledi podpis pogodbe (v pogodbi bodo jasno zapisani vsi pogoji in roki). Če lastnik ne sprejme ponudbe, je možna tudi razlastitev.« tov lahko nastale škodljive posledice za življenje in zdravje ljudi. Na podlagi naloga Službe vlade za obnovo bo Državna tehnična pisarna izdelala podrobno strokovno mnenje za vsak posamezni objekt, za katerega bodo na podlagi strokovnih mnenj ugotovili razloge za nujno odstrani- zavarovanja življenja in zdravja ljudi odstranitev objektov nujno potrebna in v javno korist. Po sklepu vlade bo vsak lastnik prejel odločbo za izselitev, nato pa bo imel šest mesecev časa, da se popolnoma izseli iz objekta. Vsak objekt, namenjen za odstranitev, oceni uradni cenilec. Po prejemu sklepa in po opravljeni cenitvi se bodo pričeli pogovori za nadomestitev nepremičnine in sprejem ponudbe za nadomestitveni objekt, odškodnino, nakup nadomestne nepremičnine in prenos na fizično osebo oziroma lastnika po poplavah in plazovih pripravila predlog sklepa in ga posredovala Svetu vlade za obnovo, samo potrjeni predlogi sklepov s strani sveta pa bodo posredovani vladi. Nepremičnine za odstranitev bodo tako določene s sklepom vlade, v katerem bo utemeljitev, da je zaradi (nadomestno nepremičnino lastniku nepremičnine ponudi država). Država bo lastniku nepremičnine z objektom za odstranitev zagotovila lastninsko pravico na enakovredni nepremičnini (lastnik nepremičnine sam poišče nepremičnino, ki jo država odkupi ter nanj prenese lastninsko pravico), če ta sprejme ponudbo, pa sledi podpis pogodbe (v pogodbi bodo jasno zapisani vsi pogoji in roki). Če lastnik ne sprejme ponudbe, je možna tudi razlastitev. Namesto nakupa aparatov souporaba BINA PLAZNIK Za izposojo je v Mladinskem centru Žalec na voljo 15 aparatov za različne potrebe. Kako si izposodimo aparat? Aparati za izposojo Oglejmo si konkretni primer za izposojo visokotlačnega čistilnika. Cena izposoje za nečlane je 15 evrov, člani imajo izposojo brezplačno (ker predhodno plačajo članarino). Kavcija (za člane in nečlane), ki je povrnjena, je 100 evrov. Cene veljajo za sedem dni izposoje. Trenutno je v katalogu za izposojo na voljo 15 izdelkov: dva prenosna računalnika, visokotlačni čistilnik, akumulatorski vrtalnik, udarni akumulatorski vrtalnik, vijačna žaga, projektor, prenosni zvočnik, zvočniki za računalnik, skener za diapozitive in negative, blue-ray predvajalnik, tiskalnik, plastifikator, televizor in kruhomat. dobili kot donacijo od okoliških podjetij. »Seveda pa vse posameznike vabimo še naprej, da prinesejo predmete, ki jih ne uporabljajo več in bi jih lahko prispevali za skupno rabo.« Kaj, če aparat uporabnik po nesreči pokvari? Zoja Lešnik razloži: »V ta namen smo uvedli kavcijo in se v primeru okvare ne povrne oz. se povrne le delno. Ker še nismo zares začeli z izposojo, takšnega primera še nismo imeli, tako da bomo potem to sproti reševali. Seveda se bo kdaj zgodilo, da se tudi kaj pokvari, zato pa se za izposojo tudi nekaj plača, da lahko potem mi to pošljemo na popravilo.« Na vas čakajo predmeti za izposojo. BREZPLAČEN OGLAS Zagotovo ste se kdaj znašli v položaju, ko bi potrebovali kakšen kos orodja ali elektronsko napravo za enkratno uporabo. Iz zagate vas lahko rešijo v žalskem mladinskem centru, kjer vam v tem trenutku za izposojo nudijo kar nekaj aparatov, multimedijske opreme in orodja. Predmete si lahko izposodi kdorkoli. Projekt je zasnovan s ciljem spodbujanja trajnostne rabe elektronskih naprav ter zmanjšanja odpadkov, ki nastanejo zaradi prehitre menjave in odstranjevanja teh naprav. Zoja Lešnik, projektna vodja iz MC Žalec, nam je podala nekaj praktičnih informacij za izposojo. »Souporabo predmetov je možno urediti v naših prostorih in je brezplačna. V primeru, da si ljudje predmete želijo izposoditi, lahko to storijo s članstvom ali brez. Brez članstva ob vsaki izposoji pokrijejo izposojnino in kavcijo, medtem ko z veljavnim članstvom pokrijejo le kavcijo, ki jo ob vrnitvi predmeta v tehnično brezhibnem stanju povrnemo. Morebitno članstvo in plačilo uredijo ob izposoji predmetov na recepciji našega mladinskega centra. Redna članarina znaša 20 evrov na leto, za študente in upokojence 10 evrov na leto, za brezposelne 5 evrov. Izposoja poteka preko kataloga na naši spletni strani: https://mc-zalec.si/tocka-souporabe/. V katalogu je možno označiti predmet, ki bi ga želeli rezervirati, in datume izposoje. Po rezervaciji na mail dobite potrdilo, mi pa vas potem kontaktiramo glede podrobnosti. Če v katalogu ne uspete narediti rezervacije, nam lahko pišete na sharing@ mc-zalec.si ali nas pokličete na telefonsko številko 03 710 22 30.« Točka se bo v času projekta dopolnjevala, predmete pa so do sedaj Človek zgradi preveč zidov in postavi premalo mostov. Joseph Fort Newton PO DOLINI ŠT. 1 I januar 2024 7 Sprejem DPN do konca leta 2025 K. ROZMAN T. T. Pričenja se priprava DPN za zmanjšanje poplavne ogroženosti za Spodnjo Savinjsko dolino. Vlada je na redni seji prejšnji četrtek sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrtovanja (DPN) za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Z njim naj bi zmanjšali poplavno ogroženost urbaniziranih območij v Spodnji Savinjski dolini in na širšem vplivnem območju. Sprejem DPN, ki v veliki meri vključuje že pred časom v Žalcu predstavljene ukrepe, je predviden do konca leta 2025. Tekst: Kot so zapisali v sporočilu za javnost po seji vlade, je priprava protipoplavnega DPN za območje Spodnje Savinjske doline eden od ukrepov, s katerim ob upoštevanju podnebnih sprememb država prehaja v fazo trajnejšega in celostnega urejanja vodotokov ter zagotavljanja odpornosti na ekstremne dogodke. Do danes so izredne ukrepe, ki zajemajo zlasti vzpostavljanje pretočnosti vodotokov, izvedli že na skoraj 600 kilometrih vodotokov, ostane jih še nekaj več kot 200, tako da je zaključek izvajanja izrednih ukrepov po poplavah predviden do sredine letošnjega leta. Fazi izrednih ukrepov sledi celovito urejanje vodotokov, ne le na poplavljenih območjih. Plan dela za leti 2024 in 2025 je v pripravi in bo v naslednjih nekaj tednih ob obiskih vodstva Ministrstva za naravne vire in prostor na terenu predstavljen in usklajen z občinami, kot je bilo dogovorjeno na srečanju ministra Jožeta Novaka z županjami in župani prejšnjo sredo na Brdu pri Kranju. S tem se bo v Sloveniji končno začelo trajno in temeljito urejati področje vodotokov, ki je bilo leta zanemarjeno, so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da bo ključno vodilo podnebna odpornost. Prostorske ureditve za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini načrtujejo na območju Mestne občine Celje ter občin Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Šmartno ob Paki, Tabor in Vransko. Predvidene so: izgradnja suhih zadrževalnikov ob Savinji in Bolski, ureditve strug in nasipov ob Savinji na območju Vrbja, ob Bolski Narava naredi svoje, vsi se strinjajo, da so razlivna območja potrebna. Letos 13 krvodajalskih akcij T. T. V letu 2024 RKS – Območno združenje Žalec v Spodnji Savinjski dolini organizira 13 krvodajalskih akcij, ki so jih načrtovali z ZTM Ljubljana in TC SB Celje. Pri tem upoštevajo uravnavanje zalog, kar pomeni, da skrbno pazijo, da ne bi prihajalo do prevelikih zalog krvi, in krvodajalce takoj pozovejo, ko potrebujejo kri točno določene krvne skupine. RKS – Območno združenje Žalec je v letu 2023 s pomočjo prostovoljcev krajevnih organizacij RK Žalec, RK Šempeter, RK Prebold, RK Polzela in RK Vransko organiziralo 13 terenskih krvodajalskih akcij. Skupaj je kri darovalo 980 krvodajalcev (Šempeter 127, Polzela 290, Žalec 266, Prebold 129 in Vransko Matjaž Črešnovar Z akcije na Vranskem 168 krvodajalcev). O tem, koliko bo akcij in kdaj bodo letos, nam je sekretar Območnega združenja RK Žalec Matjaž Črešnovar povedal: »Tudi letos bo na območju Spodnje Savinjske doline naše združenje s krajevnimi organizacijami RK pripravilo 13 krvodajalskih akcij za ZTM Ljubljana in TC SB Celje. V Šempetru 9. 2. in 5. 9., na Polzeli 21. 3., 12. 6., 18. 9. in 23. 12., v Žalcu 27. 3., 25. 7. in 4. 11., v Preboldu 6. 6. in 17. 10., na Vranskem pa 20. 6. in 19. 12. 2024. Termini akcij so objavljeni na spletni strani, teden pred vsako akcijo pa krvodajalce povabimo še s SMS-vabilom.« O poplavni varnosti se politika in zainteresirana javnost pogovajata že desetletja. in Perišnici v Latkovi vasi, ob Bolski na območju Kaplje vasi, Dolenje vasi, Prebolda, Lapurja in Gomilskega ter ob Ložnici, ureditev drugih potrebnih nasipov, umestitev večnamenskih zadrževalnikov (na primer Vršca in Gozdnica) ter proučitev povečanja kapacitet večnamenske akumulacije Žovnek in drugih ureditev, ki omogočajo tudi rabo vode za namakanje kmetijskih zemljišč, izgradnja in preureditev gospodarske javne infrastrukture ter vse druge potrebne spremljajoče ureditve, povezane z načrtovanimi ureditvami, ki so potrebne za njihovo izgradnjo in delovanje. Končni cilj teh ureditev je celovito zmanjšanje poplavne ogroženosti naseljenih območij v Spodnji Savinjski dolini in tudi na širšem vplivnem območju. Pobudnik priprave DPN je Ministrstvo za naravne vire in prostor, investitor je Direkcija RS za vode. Pobuda za pripravo DPN je bila med 8. decembrom 2022 in 7. februarjem 2023 javno objavljena na spletnih straneh Ministrstva za naravne vire in prostor in v Prostorskem informacijskem sistemu. Po končani javni objavi je bila izdelana analiza prejetih smernic, usmeritev in podatkov nosilcev urejanja prostora, oblikovali pa so tudi stališča do predlogov in pripomb javnosti. Obenem so bili pripravljeni predlogi potencialno izvedljivih variant, seznam in obseg potrebnih strokovnih podlag ter časovni načrt in načrt sodelovanja javnosti. V pobudi za pripravo DPN sta bili sicer za vrednotenje in primerjavo predlagani dve varianti, ki sta se med seboj le malo razlikovali in smo ju predstavili tudi v Utripu. Na ministrstvu pa pravijo, da so vse analize pokazale, da ob upoštevanju vseh omejitev in hidroloških izračunov, konkretnih prostorskih razmer, zadnjih podatkov o visokih vodah (avgust 2023) ter upoštevanju zahtev na prilagajanje podnebnim spremembam ni smiselno obravnavati različnih variant, ampak je treba načrtovati eno samo rešitev, ki izhaja iz predhodno obravnavanih variant in bo v nadaljevanju priprave DPN dopolnjena in optimizirana glede na cilje in podane usmeritve za načrtovanje. Sledile bodo izdelava vseh potrebnih strokovnih podlag, študije variant kot utemeljitev najustreznejše rešitve in priprava DPN. Za DPN bo v skladu z zakonodajo izvedena celovita presoja vplivov na okolje. 8 OSREDNJE TEME ŠT. 1 I januar 2024 Tolkalni festival navdušil že šestnajstič BINA PLAZNIK, L. GROBLER BINA PLAZNIK V vseh 16 izvedbah je festival obiskalo več kot 23.000 ljudi, od najmlajših do najstarejših, gostili pa so najboljše tolkalce že iz 24 držav, letos prvič s Portugalske. 16. mednarodni festival tolkalnih skupin BUMfest je od 19. do 21. januarja v Žalec privabil okoli dva tisoč ljubiteljev tolkalne glasbe. V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu je v treh dneh na dveh matinejah, dveh večernih koncertih in na družinskem koncertu nastopilo pet skupin iz treh držav. Festival organizirajo člani in prostovoljci SToP-a – Slovenskega tolkalnega projekta skupaj z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec. V šestnajstih letih si je BUMfest ustvaril ime. Umetniški vodja festivala Dejan Tamše pravi, da se tolkalisti zaradi tega dobro odzivajo na vabila, saj »dober glas seže tudi v vsako tolkalistično vas« in tudi mesto. Proračun festivala ostaja okoli 20.000 evrov, pri čemer ostaja festivalu tradicionalno »zvesta« domača pojasnil dolgoletni umetniški vodja in gonilna sila festivala Dejan Tamše, bi razprodali še tretji matinejski koncert, če bi imeli termin zanj, ne glede na to, da dvorana sprejme kar 420 ljudi. A je tudi res, da sta za nastopajoče dve matineji dovolj. »V tem delu ne moremo več rasti in s tem smo zadovoljni. Šole rade pridejo, na srečo so tolkala taki inštrumenti, da je vedno nekaj novega. Po navadi so tudi ti glasbeniki bolj sproščeni od klasičnih. To je naša sreča, ker s tem nagovorijo tudi drugačne poslušalce, torej ne le tistih, ki že tako obiskujejo koncerte,« je na novinarski konferenci dober teden pred festivalom povedal Dejan Tamše. Na novinarski konferenci pa je dobrodošlico najbolj glasnemu festivalu v Žalcu, Sloveniji, izrekel tudi direktor soorganizatorja, ZKŠT Žalec mag. Boštjan Štrajhar. Dobrodelna nota festivala je predaja donacij poplavljeni glasbeni šoli iz Nazarij. Nejc Boškovič, mojster za servis bobnov Direktor festivala Dejan Tamše (levo) in letošnji ambasador Peter Poles sta nasmejala občinstvo s svojimi pripovedmi, saj se poznata že iz mladosti. Mladi tolkalci iz Nazarij na nastopu v prvem večeru Louie’s Cage Percussion so prikazali že skoraj cirkuške spretnosti. Občina Žalec s 4.500 evri, od ministrstva za kulturo, na čigar razpis so se prijavili, pa pričakujejo dobrih 7.000 evrov, tako kot lani. Ostalo prispevajo sponzorji, z veliko prostovoljskega dela pa predvsem skupina STop, katere člani skrbijo za organizacijo, instrumente, logistiko in še kaj, pa je vrednost še višja. Dvorana je v Žalcu na voljo še kak dan več kot le tri festivalske dni, in to brezplačno. Vseeno pa gre za skromen budžet, je povedal Dejan Tamše: »Za tak denar na Dunaju ne moreš dobiti niti dvorane za tri dni, kaj šele vse drugo,« je dejal Tamše. Razprodani že petkovi matineji Že pred petkovim večernim uradnim odprtjem festivala sta bila dopoldne dva matinejska koncerta za šole. Oba sta bila razprodana že dolgo pred začetkom festivala. Kot je Drugi večer v znamenju tolkalske klasike Festival odprli z dobrodelno noto Občinstvo je ob odprtju festivala v petek pozdravil Dejan Tamše. K besedi je povabil Marjeto Malus, predstavnico Avstrijskega kulturnega foruma, ki je med drugim povedala, da z BUMfestom že od samega začetka sodelujejo s številnimi avstrijskimi glasbeniki, da z veseljem podpirajo mlade glasbenike, ki potrebujejo podporo, in da si želijo tako dobrega sodelovanja tudi v prihodnje. Kot ambasador in podpornik je festival odprl Peter Poles. Ob tem je povedal, da ni tolkalec in da edinokrat, ko bobna, je to s prsti po volanu, kadar je živčen v prometu. Povedal je, da je bolj pihalec, saj se je vrsto let učil igranja na saksofon. S sabo je prinesel okarino in na navdušenje publike nastopil s tolkalci iz skupine poplava, je organizator poskrbel, da sta jih po nastopu presenetila dva donatorja in jim predala vsak svoj bon v skupni vrednosti 1.000 evrov. Sledil je nastop avstrijske skupine Louie's Cage Percussion, ki je odigrala tudi dve matineji. Korenine glasbe, ki jo izvajajo, so zelo razvejane in se razprostirajo od klasične glasbe, jazza in elektronske glasbe vse do drame in komedije, ki je najbolj zaznamovala njihov nastop in navdušila staro in mlado. Ob koncu resnično zabavnega tolkalnega nastopa se je njihov član Krištof Hrastnik, ki je Slovenec, zahvalil organizatorjem, publiki in celotni ekipi za oblikovanje zvoka in luči. Louie’s Cage Percussion iz Avstrije so do solz nasmejali občinstvo. SToP. Pred osrednjim večernim petkovim koncertom se je kot predsku- pina predstavila tolkalna skupina iz Glasbene šole Nazarje. Ker jih je močno prizadela lanska avgustovska V drugem večeru je kot predskupina nastopila mlada slovenska tolkalna skupina Glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta z imenom MuvaRuvaGruva. Njeni začetki in izvor imena segajo v leto 2001, ko sta se združila energija takratnih zavzetih učencev in njihovo gibanje (moving), nastala je MUVA; ker so verjeli, da so zakon, so dodali RUVA; ker so bobnarji, so za boljšo rimo dodali GRUVA. Od tod izvor njihovega imena. Na osrednjem sobotnem koncertu je nastopila portugalska skupina Simantra Percussion Group, ki deluje kot umetniški laboratorij in si prizadeva za interakcijo različnih umetniških izrazov, umetnosti telesa in vizualne umetnosti s sodobno glasbo. Priča smo bili bolj umirjenemu, melodičnemu koncertu na tolkalih. Umetniški vodja festivala Dejan Tamše je že ob napovedi te skupine na novinar- OSREDNJE TEME / INFORMACIJE ŠT. 1 I januar 2024 9 Prvič so na BUMfestu gostovali Portugalci. manjkale kuhalnice, stare posode, žoge ipd., kar je najmlajše zagotovo navdihnilo za kakšen domači koncert. S svojo pisano opravo, hudomušnim programom in ogromnimi baloni, ki so jih spustili v dvorano, so zabavali družine in jih pospremili v sončno nedeljo. Odlična obiskanost tolkalskih delavnic Mladostno razigrana predskupina drugega festivalskega večera MuvaRuvaGruva ski konferenci sredi januarja povedal, da je to najbolj klasična tolkalska zasedba. Ricardo Monteiro, član Simantre, je dejal, da jim je zelo všeč v Sloveniji: »Imate lepo mesto, veliko snega, ki ga v naši deželi nimamo, prav tako pa je zelo mrzlo. Všeč nam je vaše pivo.« Hvaležni so Dejanu Tamšetu za povabilo na čudovit festival BUMfest ter vsem članom SToP-a za prijetno druženje. Izrazil je hvaležnost ekipi za oblikovanje zvoka in luči. Večer so zaključili z nastopom, ki so ga pripravili z udeleženci njihove delavnice na tolkalih. Poimenovali so ga »trash rhythm« ali »odpadni ritem«, saj so pri igranju uporabili različne konzerve in lonce porabljene hrane. pa skrbijo že vseh šestnajst njegovih izvedb. Na svojih ritmičnih koncertih predstavljajo celo paleto klasičnih, etnoloških in drugih tolkal. Tudi tokrat na njihovem nastopu niso Letošnjih sobotnih delavnic, ki so stalnica mednarodnega festivala tolkalnih skupin, se je udeležilo presenetljivo število obiskovalcev vseh starosti. Delavnice so končali v tolkalnem krogu pred večernim koncertom s Francijem Krevhom. Novost in posebnost 16. BUMfesta sta bili tudi dve praktični delavnici. Ena je bila prikaz menjave open in uglaševanja bobnov. Nejc Boškovič iz podjetja Bone je povedal: »Na praktičnih primerih smo pokazali tisto, kar je največji trn v peti vsem bobnarjem, in to je menjava open Gorazd in Marko Markovič, mojstra v izdelovanju cajonov Vedno odlično razpoloženi Dejan Tamše, direktor festivala in član skupine SToP, je bil zadovoljen z obiskom in odzivom na tokratni festival. SToP na nedeljski matineji Zadnji dan, v nedeljo, so na oder stopili člani SToP-a, Slovenskega tolkalnega projekta, ki so med drugim tudi prostovoljci in organizatorji festivala, za nemoteno delovanje Domači »piskri« so lahko glasbila. Zabavna nedeljska matineja s »Stopovci« Poseben nastop udeležencev delavnice, ki so ga poimenovali »trash rhythm«. in uglaševanje bobnov. V našem podjetju smo naštudirali svoj sistem, kako to storiti hitro in učinkovito. Iz občinstva so mi pri tem pomagali otroci, ki so to storili sami. Če lahko to razložimo otrokom, potem je tega sposoben vsakdo.« Druga je bila izdelava »cajona« (izg. kahona), ki jo je izvedel Gorazd Markovič skupaj s svojim sinom Markom Markovičem in je bila prvič plačljiva, saj so si udeleženci izdelali svoj cajon in ga odnesli domov. Gorazd Markovič je povedal: »Želim, da naši otroci ohranjajo ročne spretnosti, ki jih vedno manj uporabljajo. Po navadi skupaj z otroki pridejo tudi starši in to je pomembna vez, ko skupaj nekaj ustvarijo.« Desetletni sin Marko je dodal: »Jaz znam izdelati cajon, izdelave se lahko loti vsakdo, samo material in orodje moraš imeti. Če se ne znajdeš, lahko prideš k nam v delavnico na Koroško.« Dejan Tamše je ob koncu festivala povedal: »Zadovoljni smo z izvedbo koncertov in tudi z obiskom, saj je letošnji festival obiskalo okrog dva tisoč gledalcev in udeležencev delavnic. Menim, da smo še enkrat dokazali, da je takšen festival v tem okolju pomemben in da ga lahko gojimo tudi naprej. Gledalci so bili navdušeni in organizatorji tudi. Nismo še pokazali vsega in to je tisto – poleg obiska – kar nas žene naprej. Ob takšni ekipi je zelo prijetno delati in sooblikovati kulturni utrip Savinjske regije ter negovati tolkalno glasbo v širšem slovenskem prostoru.« 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 1 I januar 2024 Dve desetletji TD Tabor D. NARAGLAV Ob dvajsetletnici so izdali jubilejno publikacijo Turistično društvo Tabor: »Mi smo tu« že 20 let. Bazen Prebol je lani deloval 56 dni. O poslovanju bazena D. N. Del Ojstriške gospode na gradu Dvor v Preddvoru, kjer so večkrat gostje Florjana Sušnika in Tanje Šubelj, grofa in grofice Preddvorske, ki sta pred tem pet let delovala na dvorcu Štatenberg. Pred dobrimi dvajsetimi leti je v Občini Tabor uradno začelo delovati Turistično društvo Tabor. Postalo je spodbujevalec in izvajalec turističnih, kulturnih, okoljevarstvenih in ustvarjalnih aktivnosti v lokalni skupnosti, v zadnjih nekaj letih pa sekundarno tudi za vso zainteresirano javnost po vsej Sloveniji in tudi v tujini. Program, ki ga izvajajo člani društva in pridruženi člani, je namenjen občanom in ostalim Savinjčanom ter vsem ljudem, ki se v dejavnostih prepoznajo in so jim ljube. V letu 2022 je društvo pridobilo tudi status nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture in postalo član Turistične zveze Slovenije. Vse aktivnosti društva se od leta 2019 izvajajo v okviru treh sekcij: Sekcije za promocijo turizma, Sekcije za ohranjanje kulturnih običajev in Dramske sekcije Ojstriška gospoda, ki je tudi njihova najbolj prepoznavna v slovenskem prostoru in v tujini. Ob koncu leta so praznovali okrogli jubilej in ob tem podelili zahvale najprizadevnejšim članicam in članom. Izdali so tudi jubilejno publikacijo Turistično društvo Tabor: »Mi smo tu« že 20 let. V okviru jubilejnega leta so bile izdane tudi zloženke za promocijo TD in vsake posamezne sekcije, ki so uspešne vsaka na svojem področju. Tako publikacija kot zloženke tvorijo bogat mozaik aktivnosti društva, ki ga od leta 2019 vodi Hani Zamuda. Ta je ob tem povedala: »Odločitev članov društva je bila, da dvajsetletnico delovanja društva obeležimo z izdajo tematske publikacije, v kateri bi bila prikaz zgodovinskih dejstev, na katerih temelji delo naših članov društva, in opis dela v društvu v teh letih. Publikacijo smo razdelili v tri dele; prvi je zgodovina preteklih dni, ki je krojila dediščino krajev v Spodnji Savinjski dolini, in ta zajema čas Rimljanov, Savinjsko marko in svobodne gospode Savinjske, svobodne grofe Žovneške, grofe – kneze Celjske, zgodovino srednjeveškega gradu Ojstrica in novoveškega dvorca Ojstrica ter grofe Schrattenbache. V drugem delu je predstavljena zgodovina društva vse od novembra 2003, ko so krajani sedli za skupno mizo in ustanovili Turistično društvo Tabor, pa do sedanjega časa, ki vključuje tudi predstavitev in delovanje vseh naših treh sekcij. V zaključnem delu publikacije smo spregovorili o prihodnosti našega društva, za katerega lahko rečem, da imamo natančno določene cilje, za katere upam, da jih bomo s skupnimi močmi tudi uspešno uresničevali.« Zelo aktivne so posamezne sekcije O posameznih sekcijah Hani Zamuda pove: »Dramska sekcija Ojstriška gospoda se predstavlja z zgodovino iz začetka 17. stoletja, ko je grad Žovneških kupil grof Schrattenbach. Ta je dal ob vznožju hriba, na katerem je bil grad, kasneje postaviti mogočen dvorec. Spomine na dogajanje na dvorcu obujamo s predstavitvijo skupine, v kateri vsak posameznik igra svojo vlogo. Med nami je tudi trebušna plesalka, ki rada zapleše grajski gospodi. V skupini imamo tudi tri glasbenike, ki igrajo glasbo tistega časa bodisi skupaj bodisi v solo izvedbi na tri različne inštrumente … Pomemben del sekcije je tudi zgodba o nesrečni ljubezni med Friderikom II. Celjskim in njegovo drugo ženo Veroniko Deseniško, ki so jo umorili na gradu Ojstrica.« Hani Zamuda je tudi vodja dramske skupine ter kreatorka in izdelovalka unikatnih kostumov Ojstriške gospode in drugih dodatkov, ki predstavljajo oblačilno kulturo rodbine Schrattenbach vse od konca 16. stoletja pa do prve polovice 18. stoletja. V veliki meri se z Dramsko sekcijo Ojstriška gospoda prepleta tudi dejavnost Sekcije za ohranjanje kulturnih običajev. V domačem kraju ter drugih krajih po Sloveniji organizirajo ustvarjalne delavnice za najmlajše in odrasle. Za izdelavo raznih izdelkov večinoma uporabljajo naravne in že uporabljene materiale. Z njimi na podlagi bogate zgodovine ustvarjajo miniaturne lutke, ki so jim dali ime Veronike Ojstriške, izdelujejo pa tudi Veronikine klobučke, Ojstriške palčke in še marsikaj. Prav tako skrbijo, da se ohranjajo stari običaji. V ustvarjalne delavnice tako vnašajo pridih preteklosti in pripovedi, ki so nekoč krožile od ust do ust. Imajo pravljične junake, ki se nanašajo na zgodovino in s katerimi sodelujejo tudi na natečajih. Pri prepoznavanju kulturne identitete so posegli tudi na področje kulinarike. Med drugim delajo medenjake v obliki Jurijevega zvona, ki pripada njihovemu farnemu zavetniku sv. Juriju in je tudi v grbu Občine Tabor. Vse to in še mnogo več predstavlja delovanje Turističnega društva Tabor, ki je v tem pogledu nekaj posebnega, saj presega svoje osnovno poslanstvo. Zaradi tega so sprejeli odločitev, da se ime društva dopolni oziroma se društvo preimenuje v Kulturno, turistično in zgodovinsko društvo Tabor, skrajšano Društvo Tabor. O tem, kako pestre so njihove aktivnosti, pa govori tudi letno poročilo, v katerem je nanizanih kar preko 120 najrazličnejših dogodkov in aktivnosti, ki so jih imeli v okviru vseh treh sekcij v letu 2023. Nič manj (ali pa še več) aktivnosti pa bo tudi v letošnjem letu, o čemer pričajo že številna povabila iz Slovenije ter tudi iz tujine, zlasti za sodelovanje Dramske sekcije Ojstriška gospoda na prireditvah v Sloveniji, Češkem, Hrvaškem ter Bosni in Hercegovini. Poročilo o delovanju bazena Prebold v sezoni 2023 je pripravil Matija Jager, na zadnji lanski seji, 12. seji občinskega sveta Občine Prebold pa predstavil pa župan Marko Repnik. Iz naslova prodaje kart je bilo realiziranih cca 35.000 evrov prihodkov, vseh stroškov z delovanjem bazena pa je bilo za okrog 74.000 evrov. Bazen je v sezoni 2023 deloval 56 dni. Strojnica je delovala brezhibno, analize odvzetih vzorcev so bile zadovoljive – nekajkrat je bila povečana motnost. Gostinski lokal je deloval celotno sezono in gostje so bili na splošno zelo zadovoljni z uslugami na bazenu. Ob neurju v mesecu juliju se je na prostore kopališča podrlo drevo na severni strani, ki pa na srečo ni povzročilo velike škode ali celo kakšnih poškodb. Nesreča je bila hitro sanirana, posledice pospravljene in popravljene. Kot je v svojem poročilu še zapisal Matija Jager, pa je do prihodnje sezone treba sanirati vstopni bazenček, povečati ploščad ob zunanjih tuših in urediti zelenico na bazenski ploščadi. Razmisliti velja tudi o spremembi izhoda iz bazena ter o načinu prodaje kart. Zaradi onesnaževanja bi bilo treba odstraniti drevje ob vhodu v bazen. Za nemoteno delovanje bazena so poskrbeli za vso potrebno dokumentacijo, službo za reševanje iz vode, pripravo in skrb za kvaliteto vode. Za dostavo klora je ponovno skrbelo PGD Groblja, gasilci pa so pomagali tudi pri čiščenju platoja ter s posojanjem črpalke za prečrpavanje vode. Poskenirajte spodnjo QR kodo in nam pošljite svojo prijavo! https://uniforest.si/zaposlitev Glej, služba! Smo inovativno tehnološko napredno podjetje, ki je svojo zgodbo razvoja in proizvodnje večkrat nagrajenih, varnih, okolju in uporabniku prijaznih gozdarskih strojev in opreme začelo ustvarjati že pred več kot tremi desetletji. Zaradi nadaljnje širitve proizvodnje in povečanega obsega dela zaposlimo: - razvojnika (m/ž) - konstrukterja varilnih priprav (m/ž) - tehnologa - programerja za krivljenje pločevine (m/ž) - vodjo oddelka za razrez in krivljenje pločevine (m/ž) - operaterja laserskega razreza (m/ž) - operaterja krivilnega stroja (m/ž) - operaterja varilnega robota (m/ž) - monterja strojev (m/ž) - monterja elektro opreme (m/ž) - traktorista (m/ž) - viličarista (m/ž) - pomoč v lakirnici (m/ž) Naš kolektiv je mlad, dinamičen in ima mentaliteto rasti ter razvoja. Cenimo znanje, strokovnost in izkušnje ter vzpodbujamo zavzetost, samoiniciativnost in kreativnost. Zaposlenim zagotavljamo prijetno in sodobno delovno okolje ter številne priložnosti za dodatno izobraževanje in razvoj. Nudimo redno zaposlitev za nedoločen čas s poizkusno dobo 6 mesecev in redno stimulativno plačilo. Svojo prijavo in življenjepis nam pošljite na kontaktni obrazec na spletni strani https://uniforest.si/zaposlitev ali poskenirajte QR kodo. PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 1 I januar 2024 PRIMER IZ PRAKSE: DOM Z BARVITIM INTERJERJEM IN ODLIČNO IZKORIŠČENO PODTALNICO Dr. Dean Besednjak iz KRONOTERMA poudari, da je toplotna črpalka ETERA enostavna tako za vgradnjo, kot tudi za porabo in vzdrževanje. “Z njo dosegamo maksimalno učinkovitost. V tem primeru iz ene kilovatne ure električne energije proizvedemo osem in pol kilovatov toplotne energije, kar pomeni, da po učinkovitosti bistveno presega vse ostale tipe toplotnih črpalk.” vzdrževanja in delovanja toplotne črpalke. Tako vrt kot vodna vrtina sta simbol trajnostnega in ekološko ozaveščenega načina življenja, ki prinaša koristi tako za trenutne kot tudi bodoče generacije. Gre za skrbno uravnoteženost med naravo in tehnologijo. Tudi za hlajenje in ogrevanje sanitarne vode Prednost toplotne črpalke voda - voda je tudi ta, da jo lahko pozimi uporabljamo za ogrevanje, poleti pa za hlajenje prostorov, poleg tega naprava vseskozi zagotavlja tudi pripravo tople sanitarne vode. Lastnik toplotne črpalke Navzven je hiša uglajena in moderna, znotraj pa nas preseneti s pisano opremo, slikovitim stropom in izjemnim udobjem. Poglejmo, kaj vse se skriva za devetimi vrati tega doma. Učinkovita hiša z učinkovitim ogrevanjem Hiša je zasnovana kot nizkoenergijska in opremljena z najučinkovitejšim sistemom ogrevanja in hlajenja, v notranjosti objekta so namreč vgrajeni stensko in stropno hlajenje, kot tudi talni ogrevalni sistem. Kotlovnica, ki stoji ločeno od glavne stavbe, je opremljena s KRONOTERMOVO toplotno črpalko ETERA, sistema voda/ voda. “Zaradi visoke ravni podtalnice se je izkazalo, da je toplotna črpalka voda/voda najbolj logična izbira. Z njenim delovanjem sem izjemno zadovoljen in ne bi je zamenjal za nobeno drugo rešitev,” poudarja lastnik. Tudi Roman Zemljarič zagotavlja, da je uporaba in upravljanje toplotne črpalke zelo enostavno. “V vsakem prostoru lahko nastavimo svojo temperaturo. Vse kar moramo narediti, je, da vzamemo telefon, odpremo KRONOTERMOVO aplikacijo in ustrezno preklopimo na hlajenje ali ogrevanje.” Vrtina kot investicija Moderna družinska hiša dolgoročna S konstantnim virom iz zemlje ta sistem ne samo izboljšuje učinkovitost ogrevanja in hlajenja doma, ampak pomeni tudi dolgoročno investicijo. “Vrtina bo koristila več generacijam. Ko bo življenjska doba toplotne črpalke potekla, jo bo možno enostavno nadgraditi z najnovejšo tehnologijo,” pojasnjuje strokovnjak iz KRONOTERMA. S tem se zagotavlja, da bodo tudi prihodnji lastniki oz. uporabniki nepremičnine uživali v nižjih stroških Etera toplotna črpalka se spoji z interierjem Za več informacij kontaktirajte podjetje KRONOTERM na info@kronoterm.com ali na 080 23 22. www.kronoterm.com 11 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 1 I januar 2024 Praznično druženje krajanov pred Rimsko nekropolo Božič na vasi D. NARAGLAV Uprizoritev božične zgodbe pod farovškim kozolcem Božična zgodba pod kozolcem D. NARAGLAV Turistično društvo Galicija se v svoje delovanje nenehno trudi vnesti kakšno novost in takšna je bila tudi božična zgodba z živimi jaslicami pod njihovim »farovškim« kozolcem, ki so jo prvikrat uprizorili v času božičnih praznikov, ponovili pa tudi v prvih dneh novega leta na gostovanju v cerkvi sv. Danijela v Celju. Pri uprizoritvi prve božične zgodbe z živimi jaslicami je glavno vlogo odigrala družina Florjanc, svoje pa so prispevali otroci in drugi krajani ter Mešani pevski zbor Galicija. Idejna voditelja uprizoritve, ki so jo 6. januarja odigrali tudi v Celju, sta Ljudmila in Gvido Par. Njima in vsem ustvarjalcem ter članicam društva se predsednica TD Galicija Gabrijela V TD Šempeter so kar 20 let organizirali tradicionalno prireditev z živimi jaslicami, imenovano Božična zgodba v Jami Pekel. Zaradi vedno težje organizacije in problemov zagotavljanja nastopajočih skupin so začeli razmišljati o novi obliki božičnega dogajanja, ki pa zaradi pandemije koronavirusa ni ugledala luči sveta. Dvodnevno prireditev v Jami Pekel pa je v minulem veselem decembru zamenjala prireditev Božič na vasi, ki so jo pripravili na prostoru pred Rimsko nekropolo. V razstavnem paviljončku so postavili tradicionalne hišne jaslice, sam prostor pred nekropolo pa se je za en dan spremenil v prijetno praznično druženje krajanov ob toplih napitkih in raznih dobrotah ter sproščujoči glasbeni spremljavi. Nastopi domačih vokalnih skupin Moškega pevskega zbora Zvon Šempeter ter pevk in pevcev Društva upokojencev Šempeter so druženje naredili res lepo in praznično. Svoje so k temu dodali tudi koledniki. Med udeleženci prireditve je bil tudi navihan Hmeljko, ki je pozdravljal obiskovalce in jim delil nove destinacijske kataloge Spodnja Savinjska dolina – Dolina zelenega zlata. Najmlajše udeležence je razveselil tudi Božiček z darilci. Osrednji božični prizor ob rojstvu Jezusa Sedminek iskreno zahvaljuje, hkrati pa upa, da bo božična zgodba pod njihovim kozolcem postala tradicionalna, tako kot vsakoletno martinovanje in drugi tradicionalni dogodki. Za božično vzdušje so bile v razstavnem paviljonu TD na ogled tudi jaslice. Skriti kotički Spodnje Savinjske doline Doline zelenega zlata Kaj je to in kje se nahaja? Zgodba štirih prijateljev iz prejšnjega Skritega kotička je bila očitno pretežka, zato vam dajemo dodatni namig. Katera družinska pivovarna, ki se nahaja v centru Žalca, vari piva z imenom UDARNIK, ŠTANGAR, FURMAN in KAMERAT? Trije kralji z vojščakoma, ki so prinesli darila. Iznenada SALoMÉ Autorski stand up kabaret Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice: TIC Žalec in zkst-zalec.kupikarto.si BREZPLAČEN OGLAS BREZPLAČEN OGLAS Sreda, 14. 2., ob 19.30 Vaš odgovor nam pošljite do 16. februarja na naslov uredništva: Utrip Savinjske doline, Šlandrov trg 25, 3310 Žalec ali po e-pošti utrip@zkst-zalec.si s pripisom »SKRITI KOTIČKI« Obvezno dodajte še kontaktne podatke (telefon, e-naslov). Med prejetimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali srečnega nagrajenca, ki bo prejel slastno nagrado. ŠT. 1 I januar 2024 PO DOLINI / IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA 13 Brali gore D. NARAGLAV V počastitev mednarodnega dneva gora 2023 so v razstavno-prireditvenem prostoru Doma Svobode Griže pripravili literarno-glasbeni večer pod naslovom Brati gore. K temu sta organizatorje nagovorili Alpska konvencija in Planinska zveza Slovenije, ki sta že devetič organizirali festival Brati gore. Festival spodbuja praznovanje kulturne raznolikosti in hkrati podobnosti v Alpah ter ustvarja povezave med gorami in kulturo. Festival Brati gore je bil prvič zasnovan leta 2015 z namenom obeleženja mednarodnega dneva gora. Tema minulega mednarodnega dneva gora je bila obnavljanje gorskih ekosistemov. Literarni dogodek v Grižah so zasnovali Tanja Kastelic in člani gledališke skupine Pika na i (Blanka Pantner, Alja Kot, Alenka Drevenšek, Andrej Drevenšek, Urška Zakošek, Jerneja Medved, Lidija Tamše, Igor Kastelic in Matevž Čadej), ki so v družbi Ubranih strun (Božo Trnovšek in Januš Grobelnik) poskrbeli, da so se obiskovalci sprehodili po slikoviti slovenski alpski literaturi. Nastopajoči so jih preko slovenskih alpskih mitov in legend kralja Matjaža in mladega pastirja dobrega srca Kekca popeljali do začetnika planinske poezije Valentina Vodnika, ki je zaslužen, da danes Triglav predstavlja slovensko identiteto, ponos in povezanost z naravo. Z razstave Zanimiva razstava Zorana Didka T. TAVČAR V Savinovem likovnem salonu bo do 2. marca odprta razstava Zorana Didka. Razstavo je pripravila in posredovala Galerija Božidar Jakac − Muzej moderne in sodobne umetnosti, Kostanjevica na Krki, ki poleg pomembnih del slovenskih likovnih umetnikov poseduje tudi zbirko Zorana Didka. O umetniku in njegovem delu je na otvoritvi razstave 25. januarja spregovoril direktor Galerije Božidarja Jakca in kustos razstave Goran Milovanović. Zoran Didek (1910−1975) sodi med vidne slovenske likovne ustvarjalce druge polovice 20. stoletja. Bil je študent zagrebške akademije za likovno umetnost (1928−1933) in član skupine Neodvisnih, ki so pred in po vojni bili pomembni akterji Ustvarjalci prireditve Brati gore v Grižah ob zaključku prireditve Partljičev socialistični kulak kot izmenjava D. NARAGLAV PRVI DOM n e p r e m i č n i n e Letos 20 let Gimnazije Celje – Center T. T. Eden od prizorov gledališke komedije v Preboldu V okviru gledališkega abonmaja za odrasle je KUD Svoboda Prebold v goste povabilo Kulturno društvo Mah teater z Vrhnike, ki sodobnega likovnega izraza. Njegovo delo je od vsega začetka razpeto med empiričnim raziskovanjem in artikulacijo duha, ki polzi od barvnega realizma v predvojnem obdobju prek razvoja moderne v likovno čistost, utelešeno v spontani, s svetlobo prežeti barvni strukturi dolenjske pokrajine, ki je bila njegov najljubši atelje. V njej je našel zavetje, mir, identiteto in liričnost obenem. A slikarstvo ni edina Didkova mojstrovina. Občudujemo ga tudi kot risarja, pedagoga in likovnega teoretika, ki je s potezo in besedo iskal red v likovnem polju, kjer je lahko uglasil zunanji svet s svojo intimo. V kulturnem programu sta nastopila baritonist Lovro Korošec in pianistka Barbara Verhovnik. je pred letom dni pod režiserskim vodstvom Matije Milčinskega na oder postavilo Partljičevo komedijo Moj ata, socialistični kulak, po POSREDOVANJE V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI IN GRADBENI INŽENIRING Svoje stranke z veseljem obveščamo, da jim bomo odslej s svojimi storitvami na voljo v Žalcu. Vabljeni v našo novo poslovalnico. Prvi dom d.o.o., Mestni trg 6, Žalec, 070/577-577, info@prvidom.si kateri je bil leta 1987 posnet tudi slovenski celovečerni film. V okviru običajne izmenjave, ki vlada med gledališkimi skupinami, so jo po več uprizoritvah doma in v drugih krajih po Sloveniji gledališčniki z Vrhnike sedaj predstavili tudi preboldskemu občinstvu. To je nadvse uživalo ob izvrstnih igralcih in prizorih te Partljičeve »žalostne komedije o agrarni«, kot jo označuje sam avtor. Kot vemo, zgodba sega v čas po drugi svetovni vojni, v čas, ko se je začela izvajati agrarna reforma in ko je prišlo do spora s Sovjetsko zvezo in Stalinom. Glavni junak te zgodbe ata Malek se znajde v vrtincu »svobode«. V svoji naivnosti in poštenosti te svobode ne razume najbolje. Najprej so častili Stalina in Sovjetsko zvezo, potem pa je čez noč to bilo bogokletno in za zapor. Prav tako je zmedo pri Maleku delala parola »Zemljo tistemu, ki jo obdeluje«. Postal je agrarni lastnik – kulak, kmalu zatem pa je bil razlaščen v okviru »kolektivizacije kot najvišje stopnje socialistične zavesti«. V zgodbi Tone Partljič do potankosti izrisane junake premetava sem ter tja, enkrat v komično in drugič v tragično situacijo. Preboldski gledališčniki bodo vrnili obisk Mah teatru na Vrhniki s komedijo Zakonci stavkajo, ki jo imajo v svojem programu. Na domačem odru pa bodo v okviru otroškega abonmaja 16. februarja zaigrali igrico Gospodična pospravlja. V avli Doma II. slovenskega tabora bo do 4. februarja na ogled razstava likovnih izdelkov dijakov Gimnazije Celje – Center. Razstavljeni so likovni izdelki, ki so nastali v tem šolskem letu pri predmetih bivalna kultura in osnove varovanja dediščine (mentorica Maja Rak) ter risanje in slikanje (mentorica Andreja Džakušič). Na Gimnaziji Celje – Center v šolskem letu 2023/2024 praznuje 20-letnico programa umetniška gimnazija – likovna smer. Dolgoletno in zgledno sodelovanje z ZKŠT Žalec bo izraženo tudi z jubilejno razstavo v Dvorcu Novo Celje. Po njenem odprtju 16. maja bo razstava na ogled do 9. junija 2024. Z razstave v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu 14 PO DOLINI ŠT. 1 I januar 2024 Tradicionalno blagoslovili konje D. NARAGLAV Na Gomilskem, kjer imajo edino cerkev v Spodnji Savinjski dolini, ki je posvečena svetemu Štefanu – zavetniku živine, so člani Konjeniškega društva Mustang Gomilsko tudi letos na praznik sv. Štefana, 26. decembra, ko praznujemo tudi državni praznik samostojnosti in enotnosti, organizirali blagoslov konj. Starodavni običaj blagoslavljanja konj, ki je pred desetletji zaradi majhnega števila konj v Sloveniji že skoraj izumrl, so na Gomilskem znova obudili pred več kot 30 leti. Konjeniki se vsako leto zberejo na kmetiji Rančigaj, ki se nahaja približno kilometer stran od prireditvenega prostora, in nato v povorki prijaha- Koledniki iz župnije Polzela pod mentorstvom Anuše Slokar, Klare Jug in Aleksandre Jurak so na praznik vseh treh kraljev obiskali številne domove Koledniki tudi letos Prihod konjenikov in kočije z duhovnikoma na prizorišče blagoslova že od leta 2007, od lani februarja pa tudi lipicance; ukvarjali se bodo tudi z vzrejo te slovenske pasme. Sv. Štefan je bil jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem, za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili, ker je nadomestil neko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje in živino. Vsak konj je dobil košček kruha s soljo. jo do doma krajanov. Spotoma pri cerkvi na voz naložijo tudi duhovnike, ki na prireditvenem prostoru pred domom krajanov opravijo obred blagoslovitve. Tudi letos so ta obred opravili domači župnik Martin Cirar z ministranti in duhovnik Viki Košec, ki izhaja iz teh krajev, a kot župnik že veliko let živi in službuje v Lučah. Pred blagoslovom konj in konjenikov je bila v cerkvi sv. Štefana sveta maša. Ob blagoslovitvi je vsak konj prejel košček kruha s soljo, konjeniki pa posebne spominske medalje konjeniškega kluba Mustang Gomilsko. Slednjega od letos vodi Urška Kramar, ki ima od lani v svojem hlevu tudi tri čistokrvne lipicance. Kot je povedala, imajo konje pri hiši T. TAVČAR Lastovka, Cerkveni otroški pevski zbor Cekinčki, Vokalno-instrumentalna skupina Margareta, Otroški in mladinski pevski zbor OŠ Polzela, Moški pevski zbor Polzela, Citrarski duet Neli in Karmen Zidar Kos, Združeni mešani pevski zbor Polzela in Mešani pevski zbor župnije Andraž. Trikraljevsko koledovanje, ki je vpisano v register nesnovne kulturne dediščine, je star ljudski običaj, ki v Spodnji Savinjski dolini še vedno živi. Koledniki iz župnije Polzela so tudi letos na praznik vseh treh kraljev obiskali številne domove, prinesli veselo sporočilo božičnega časa in zaželeli srečo v novem letu, obenem pa so zbirali darove za misijone in povezovali ljudi v župniji. O božičnih kolednikih je prvi poročal že Primož Trubar leta Ob koncu je zbrane pozdravil domači župnik Urban Lesjak, ki se je vsem nastopajočim zahvalil za pripravljen program in obiskovalcem za obisk. Po koncertu je sledilo še sproščeno in prijetno druženje vseh pred cerkvijo. Žive jaslice na Vranskem Ponovno žive jaslice T. TAVČAR Po nekajletnem premoru so na Vranskem pri župnijski cerkvi pripravili žive jaslice. Praznovanje na predvečer praznika Jezusovega rojstva z uprizoritvijo živih jaslic so pripravili Folklorno društvo Vransko, župnija Vransko in Občina Vransko. Vse navzoče obiskovalce je najprej pozdravila podžupanja Kristina Reberšek, ki je poudarila pomembnost širjenja upanja in ljubezni iz družinskega okolja v lokalno skupnost. Zaželela jim je ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter veliko poguma in navdiha pri soočanju z SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV S.P. ANDRAŽ NAD POLZELO 358, 3313 POLZELA Tel. 035720673, gsm. 041 216 214 Otroški in mladinski pevski zbor OŠ Polzela, ki ga vodi Mija Novak. 1575. Božično, novoletno in trikraljevsko koledovanje se je nato pred prvo svetovno vojno začelo spajati v trikraljevsko. Po drugi svetovni vojni je bilo prepovedano, zato je začelo zamirati. Koledovanje, kot ga poznamo danes, ko otroci, preoblečeni v kostume, pojejo kolednice in uprizarjajo kratke dramske prizore, se je začelo po osamosvojitvi Slovenije. Na pobudo Misijonskega središča Slovenije ga spremlja trikraljevska akcija, s katero zbirajo denar za misijone. Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja neki rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal polihistor Janez V. Valvasor. Trikraljevski koncert Tudi letos so v polzelski župnijski cerkvi sv. Marjete 7. januarja pripravili trikraljevski koncert. Gre za že tradicionalni praznik prepevanja in igranja božičnih pesmi. Na letošnjem trikraljevskem koncertu so nastopili: Polzelski trikraljevski koledniki, Vokalna skupina D. NARAGLAV www.terglav.si izzivi v letu 2024. Nato je duhovnik Matej Užmah blagoslovil žive jaslice. Uprizoritev Jezusovega rojstva so pripravili učenci verouka in mladi animatorji župnije Vransko. Samo uprizoritev je spremljala čudovita glasbena spremljava z božičnimi pesmimi z Veroniko Vadlan Pikelj (vokal) in Jernejem Piklom (harmonika). Poslikavo jaslic je ustvaril Jože Has Napotnik. Po končani uprizoritvi so bili vsi navzoči povabljeni k stojnici folklornega društva, kjer so se lahko okrepčali s kuhanim vinom, toplim čajem in domačim pecivom. PO DOLINI ŠT. 1 I januar 2024 15 V Kaplji vasi gasilci pripravili pester konec leta K. R. IVAN LIPIČNIK Prostovoljno gasilsko društvo Kaplja vas je poskrbelo za posebej prazničen december v vasi. 8. decembra so prvič pripravili prižig prazničnih luči na vaški smrečici, na obisk so povabili Božička in organizirali skupno silvestrovanje. Že ob prvem prižigu lučk na vaški smrečici je bilo vzdušje odlično, zato si želijo, da bi ta dogodek postal tradicionalen. 18. decembra pa jih je, tako kot je obljubil, obiskal Božiček. Obdaril je kar 43 otrok, in sicer otroke s stalnim prebivališčem v Kaplji vasi, tiste, ki so doma v bloku Titanik v Dolenji vasi, in otroke članov PGD Kaplja vas, ki sicer ne živijo več v vasi, vendar so še člani društva. Starostna omejitev je bila do dopolnjenega 10. leta starosti, potrebna pa je bila tudi predhodna prijava, tako da so otroci 14 dni prej prejeli personalizirana vabila na srečanje z Božičkom. Poleg tega so člani in članice PGD Nagajivi Grinč je nadvse zabaval otroke. Božiček je razveselil najmlajše in tudi malo manj mlade. Kaplja vas za otroke pripravili kratko igrico z naslovom Srečen božič, sneženi mož, prirejeno po istoimenski slikanici. Veselo druženje so nadaljevali s praznično čajanko. Na zadnji dan leta, 31. decembra, so gasilke in gasilci poskrbeli še za druženje skozi najdaljšo noč v letu in skupen skok v novo leto 2024. Nagajivi Grinč in dedek Mraz D. NARAGLAV Športno društvo Latkova vas je za konec leta poskrbelo tudi za nepozabno doživetje na in ob drsališču v Preboldu, ki ga je občina postavila na športnih površinah pri osnovni šoli. Že pred tem se je na tem prostoru zvrstilo več zanimivih dogodkov, vključno s hokejsko tekmo. Za zadnjega v minulem letu pa so v sodelovanju z Zgodovinsko-narodopisnim društvom Prebold poskrbeli člani Športnega društva Latkova vas. Poleg drsanja so otroci ta popoldan in zvečer lahko uživali ob obisku in vragolijah nagajivega Grinča, ki je lik priljubljene otroške knjige Dr. Seussa »Kako je Grinč ukradel božič«. Po literarni predlogi je bil posnet tudi najdonosnejši božični film vseh časov, ki je v svetovnih kinemato- grafih zaslužil več kot 511 milijonov ameriških dolarjev. Lik Grinča je tudi v Latkovi vasi nadvse razveseljeval otroke, ki so se z njim želeli igrati in fotografirati. Pravo radost pa je po njegovem odhodu prinesel dedek Mraz, ki je med njih prišel na pobudo Zgodovinsko-narodopisnega društva Prebold. Njegov lik je namreč še zadnjič v svoji dolgoletni karieri odigral njihov član Janko Napotnik. Kot sam pravi, je postal »pomočnik dedka Mraza« leta 2006, ko je nadomestil več desetletij delujočega dobrega moža s sivo kučmo, ki ga je upodabljal Avgust Dobriha. Člani športnega društva so poskrbeli tudi za slastne palačinke in tople napitke ter za glasbo, tako da je bilo druženje še toliko prijetnejše. Članice in člani PGD Kaplja vas so konec lanskega leta poskrbeli za obisk Božička in obdarovanje otrok. Leto zaključili z druženjem skupin D. NARAGLAV V veselem decembru so se v dvorani Društva upokojencev v Grižah zbrale vse skupine Društva Most Žalec. Na zaključku leta sta jih obiskala Božiček in gledališka skupina Pika na i iz KUD Svoboda Griže. Predsednica društva Špela Jovan se je vsem zahvalila za odlično izpeljane programe čez vse leto ter članicam, ker z vztrajnostjo in empatijo skupaj gradijo mostove med generacijami ter krepijo medsebojno razumevanje in povezovanje. Skupine, ki tvorijo Društvo Most Žalec, so postale zgled timskega dela, saj vsak prispeva svoj delček in skupaj ustvarjajo močnejšo vez. Pozdrav je prispevala tudi pomočnica direktorja Centra za socialno delo Savinjsko-Šaleška, enota Žalec, Metka Prevolnik. Izrekla je veliko lepih besed o srčnosti Za prijetno druženje je poskrbela tudi gledališka skupina Pika na i. in požrtvovalnosti voditeljic Mosta, uspešnem izvajanju programa, vključevanju in sodelovanju članov. Druženje je po uradnem delu in kosilu z večno pravljico Zvezdico Zaspanko povezala skupina Pika na i, s simbolnimi darili in z voščilnico pa je vsako članico ob koncu igrice obdaril tudi Božiček. Nekaj težko pričakovanega je bil prihod dedka Mraza. www.zagozen.si 16 PO DOLINI ŠT. 1 I januar 2024 Tradicionalen pohod za začetek leta D. NARAGLAV Letošnji pohod v Marijo Reko je bil že 47. po vrsti in je po dostopnih podatkih tudi najstarejši množičen zimski pohod v Sloveniji. Prvi ali drugi januarski vikend je vsako leto v znamenju številnih planinskih in spominskih pohodov ter srečanj ljubiteljev narave in planin. Eden takšnih je tudi vsakoletni pohod občanov Občine Prebold in drugih ljubiteljev pohodništva iz Savinjske doline in tudi od drugod do planinskega doma Planinskega društva Prebold v Mariji Reki. Letos so se tja odpravili 14. januarja. Pohod v Marijo Reko ima že res častitljivo tradicijo, saj je na primer leto starejši od pohoda v spomin na padli Pohorski bataljon pri Treh žebljih na Osankarici in dve leti starejši od spominskega pohoda po poti Cankarjevega bataljona in srečanja v Dražgošah. Tudi letos so se udeleženci pohoda podali na pot iz različnih smeri. Na cilju je za vse udeležence bil na voljo brezplačen topel čaj, manjkalo pa seveda ni niti kuhanega vina in drugih pijač ter kulinarične ponudbe oskrbnikov planinskega doma. Za vsestransko ponudbo doma že več kot dve desetletji in pol skrbita Stane in Ivanka Pišek, že sedmo leto pa tudi njun zet Rok Potočnik, ki je že nekaj let tudi uradni nosilec oskrbniške dejavnosti planinskega doma. Ta je v tej funkciji šele od leta 1972, saj je bil objekt prej podružnična osnovna šola. »Ta zimski pohod je takšen, da ljudi ni smo bili mi aktivni že takoj po novem letu na našem tradicionalnem novoletnem pohodu na Dobrovlje.« Tako kot Petra je med rednimi udeleženci pohoda tudi Sandi Jelen iz Grajske vasi, ki se je skupaj s svojimi sovaščani podal do planinskega doma mimo Šmiglove zidanice. »Danes sem tukaj s sinom, prejšnja leta pa je bila na pohodu vsa družina. Tudi tokrat smo krenili na pot iz naše vasi, mimo Šmiglove zidanice, čez Jelenov greben, mimo domačije Lobnikar in do planinskega doma. Za našo družino, ki se rada udeležuje raznih pohodov, je to prvi pohod v novem letu in s tem tudi začetek novega planinskega leta. Letos imamo v planu obdelati več visokogorskih hribov in se že veselim Matic Pečovnik Skupina pohodnikov iz Grajske vasi, ki je na pot šla mimo Šmiglove zidanice. Petra Kumer Lesjak Rok Potočnik Sandi Jelen teh poti in novih doživetij. Vsekakor pa se ob letu osorej zagotovo vidimo spet tu v Mariji Reki.« Dosedanji pohodi so bili izpeljani v različnih vremenskih pogojih, od tistih pravih zimskih, ko je pokrajino obdajal sneg, do prav toplih spomladanskih, ko so že kukale na plano najzgodnejše znanilke pomladi. Vmes je bil marsikakšen pohod v dežju, blatu, s poledenelo potjo … Letošnji je bil nekje vmes, brez snega in ledu, a je pihal neprijazen veter, ki je nekoliko kvaril nadvse veselo vzdušje v tem planinskem raju pod Reško planino, kjer bo znova veselo v sredini meseca junija, ko bo tu več dogodkov v okviru tradicionalne prireditve Pod Reško planino veselo živimo. Prihod pohodnikov iz Latkove vasi, med katerimi je tudi župan Občine Prebold mag. Marko Repnik. treba več vabiti nanj, saj je močno zakoreninjen v zavest mnogih ljubiteljev pohodništva in planin. Tudi letos številni pohodniki to dokazujejo, tako da smo lahko zelo veseli in zadovoljni,« pove predsednik PD Prebold Matic Pečovnik. Z obiskom so zelo zadovoljni tudi oskrbniki na čelu z Rokom Potočnikom, ki pa bi si želel, da ne bi tako pihal mrzel veter, ki je marsikoga hitro odgnal nazaj v dolino, ker v domu ni bilo prostora za vse. Udeleženka pohoda in planinska vodnica iz PD Dobrovlje–Braslovče Petra Kumer Lesjak je o pohodu povedala: »Ta pohod je tudi nam, braslovškim planincem zlezel pod kožo. Udeležujemo se ga vsako leto in vedno se imamo lepo. Letos smo se na pot podali iz Tabora in mimo lovske koče taborskih lovcev, nekateri smo se podali preko vrha Reške planine, kjer je Adijev bivak, drugi pa direktno do koče, kjer se bomo okrepčali in se nato vrnili domov. Vsekakor je ta pohod med prvimi takoj po novem letu in zato še toliko bolj priporočljiv po prazničnih dnevih, da se naužijemo svežega zraka. Sicer pa Pohodniki so se pri omizju planinskega društva lahko evidentirali in dobili žig. 300 pohodnikov na Goro Oljko T. TAVČAR Ena izmed skupin vodenega 41. pohoda Zdravju naproti na Goro Oljko Planinsko društvo Polzela je tretjo soboto v januarju pripravilo 41. tradicionalni zimski pohod Zdravju naproti na Goro Oljko. Idilična zimska pokrajina in nizke temperature (30 cm snega, –10 stopinj Celzija) so ponudile prave užitke na pravem zimskem pohodu. Pohoda se je, kot je povedal predsednik PD Polzela Sandi Mlakar, udeležilo okrog 300 pohodnikov iz raznih krajev Slovenije. Vodeni pohod je bil s Polzele, zbrane pa je pozdravil in jim zaželel varno in srečno pot predsednik Sandi Mlakar. Pohodniki so prišli na Goro Oljko tudi iz smeri Šmartnega ob Paki, Velenja, Šoštanja, Andraža nad Polzelo in od drugod. Že po tradiciji so pohodniki na cilju pri Planinskem domu na Gori Oljki (726 m nadmorske višine) dobili trdo kuhano jajce v čast sv. Neži, zaščitnici kokoši, čaj, obesek za ključe, podelili pa so tudi priznanja. NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 1 I januar 2024 Vesele urice pletenja in 9.00–11.00 kvačkanja, HSD Žalec Vsak ponedeljek 16.00–17.00 Telovadba za otroke - Sabina Persolja, HSD Žalec 17.00–18.00 Nemščina - Marija Šuster, HSD Žalec 19.00–20.30 Plesni tečaj v parih, HSD Žalec Torek, 20. 2. Vsak torek 15.00–16.30 18.00–19.00 Vsako sredo Vsak četrtek Vsak petek Vsako soboto Vsako nedeljo Četrtek, 1. 2. Sobota, 3. 2. Nedelja, 4. in 18. 2. 8.30.–9.30 16.30–17.30 10.00–11.00 17.00–18.00 18.30–19.30 9.00–11.00 10.00–12.00 16.30–17.30 8.00-12.00 8.30–9.30 16.30 19.00 20.00 18.00 12.00–14.00 18.00 18.00 18.00 Torek, 6. 2. Sreda, 7. do 21. 2. Sreda, 7. 2. 18.00 19.00 … 18.00 18.00-19.30 9.00 Četrtek, 8. 2. 14.00–18.00 17.00 Nedelja, 11. 2. 14.00 17.00 Ponedeljek, 10.00–12.00 12. 2. Torek, 13. 2. do 3. 3. … 14.00–16.00 16.00 Torek, 13. 2. 17.00 18.00 19.00–20.30 Sreda, 14. 2. Četrtek, 15. 2. Petek, 16. 2. Sobota, 17. 2. 19.30 16.00–17.00 18.00 9.00–15.00 19.30 19.00 Druženje študijsko-bralnega kluba, Občinska knjižnica Žalec Kavarniški večer: Jernej Ježovnik in Žan Žuraj, MC Kavarna Večer za salso, MC Kavarna, Razgibanica, živa glasba in ples in Društvo MUC Proslava ob slo. kult. prazniku s podelitvijo malih Savinovih odličij za učence OŠ Občine Žalec, Dom II. slovenskega tabora Žalec Računalniška delavnica - Rok Soderžnik, Martin Puhek, HSD Žalec Akrojoga, MC Žalec Proslava v počastitev slo. kult. praznika, dvorana Hmeljarskega doma KZ Šempeter, KUD Grifon in KS Šempeter Proslava ob slo. kult. prazniku, OŠ Petrovče, KD Petrovče Brezplačna vadba, MC Žalec Proslava Občine Žalec ob slo. kult. prazniku s podelitvijo Savinovih odličij, Dom II. slovenskega tabora Žalec Razredni nastopi učencev GŠ Risto Savin Žalec, dvorana GŠ, točen razpored na www.gszalec.si Jezikovni tečaj francoščine, MC Žalec Prireditev ob slov. kult. prazniku, Kulturni dom Liboje, KD Liboje 25. Prešernov pohod na Šmohor, PD Liboje, zborno mesto BS Frece Liboje Dan odprtih vrat v Savinovi hiši in ekomuzeju, ZKŠT Žalec Brezplačni vodeni ogled razstave Zorana Didka, Savinov likovni salon Žalec Otroško pustno rajanje s čebelico Majo, POŠ Trje, Veseli Pruhovčani Kvartet Svit z Marino in Tomažem, koncert za citrarski abonma in izven, avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Valentinova ustvarjalna delavnica, HSD Žalec Razstava NA KRILIH DOMIŠLJIJE IN PISANIH BARV Z GASILCI V LEPŠO PRIHODNOST, KUD Polzela in KUD Žalec, avla Doma II. slovenskega tabora, GZ Žalec Pustna poslikava obraza, HSD Žalec Pustovanje v Petrovčah, TD Petrovče Žalski pust hrust, Podeželska tržnica v Žalcu, ZKŠT Žalec in MC Žalec Bobnarska delavnica, MC Žalec in Društvo MUC Vodena meditacija z Andrejo Sentočnik Shrestha, HSD Žalec Iznenada Salomé, avtorski stand up kabaret, Dom II. slovenskega tabora Žalec Gledališka delavnica za otroke in družino, Medeja Mahnič, HSD Žalec Meditacija, MC Žalec Uvodno usposabljanje za prostovoljce, HSD Žalec Koncert Maraaya, Dom II. slovenskega tabora Žalec: RAZPRODANO Večerja bedakov, komedija, Dom II. slovenskega tabora Žalec 19.30 16.00–17.00 Četrtek, 22. 2. 19.00 19.30.–21.00 Petek, 23. 2. 20.00 Sobota, 24. 2. 19.00 Dnevnik Ane Frank, dramska predstava za gledališki abonma ponedeljek in izven, Dom II. slovenskega tabora Žalec Moč vizualizacija - meditacija z Natašo Meznarič, HSD Žalec Izdelava rastlinskega terarija, MC Žalec Dnevnik Ane Frank, dramska predstava za gledališki abonma torek in izven, Dom II. slovenskega tabora Žalec, ZKŠT Žalec Predavanje o ZDRAVI PREHRANI, HSD Žalec Gledališka delavnica za otroke in družino, Medeja Mahnič, HSD Žalec Kavarniški večer: Tanja Lončar, MC Kavarna Vodena meditacija z Andrejo Sentočnik Shrestha, HSD Žalec Fejmiči: Sama sta najboljša, komedija Gašperja Berganta in Žana Papiča, Dom II. slovenskega tabora Žalec 4. koncert Sofijinega koncertnega abonmaja: Petar Dimov - klavir, Cmereška gorca, Pristava pri Mestinju, odhod iz Žalca ob 17.30 Zimski počitniški tabor, HSD Žalec Četrtek, 15. 2. Petek, 16. 2. Sobota, 17. 2. 18.00 Torek, 27. 2. 18.00 19.00 Sreda, 28. 2. 10.00 Četrtek, 29. 2. 18.00 Vsak torek Vsako sredo Torek, 20. 2. Četrtek, 22. 2. Petek, 23. 2. Vsak četrtek Četrtek, 1. 2. Petek, 2. 2. 18.00–21.00 Sobota, 3. 2. do 2. 3. … 16.00 – 21.00 18.00 Zvočna kopel z gongi, MC Žalec Četrtek, 29. 2. Občni zbor PD Prebold 19.00 Uporaba barv in izdelava osebnega barvnega pravila - strokovno predavanje, Valentina Grobelšek, Občinska knjižnica Prebold OBČINA TABOR Četrtek, 1. 2. Nedelja, 4. 2. Kvačkanje in pletenje, DC Marof, 19.00 10.00–12.00 Plesi s srcem - raziskovanje sebe skozi 15.30–17.00 MCP - Mojca Pečovnik 18.00–19.30 18.00 Torek, 27. 2. 18.00–19.30 gib, DC Marof, MCP - Katja Titovšek Telovadba SK Prebold, DC 17.00–18.00 18.00–19.30 Rock Žur Šešče, Dom Kulture Sobota, 19.00 Šešče, KUD ŠMRKL 24. 2. Od nedelje, Smučarski tečaj, smučišče 25. 2., do 7.00–15.00 Kope, SK Prebold srede, 28. 2. 19.00–20.00 Marof, MCP - SK Prebold 9.00–10.30 19.00–20.30 Geopark Karavanke - potopisno predavanje, Jožef Kladnik, Občinska knjižnica Prebold Otroški gledališki abonma, GOSPODIČNA POSPRAVLJA, Dvorana Prebold Osebna rast, DC Marof, MCP - Amalija Rojc Odrasli gledaliski abonma in izven, ALFONZ ZA PREDSEDNIKA, gostujejo KD SVEČINA, Dvorana Prebold Tekma v veleslalomu za pokal občine Prebold, smučišče Golte, SK Prebold Meritve krvnih vrednosti, prostori RK, KORK Prebold Srečanje društva Zimzelen, DC Marof, MCP Telesno ravnovesje - homeostaza je prvi pogoj za ohranitev zdravja! DC Marof, MCP - Metka Močnik Košenina, up. dipl. fizioth Kako do več prejemanja denarja, DC Marof, MCP - Goga Pečnik Skrivnostna skrinja - otroška predstava, gledališka skupina Pika na i, Občinska knjižnica Prebold Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, tekmovanje mladih pevcev, športna dvorana OŠ Prebold, Jerneja Lobnikar in Bojana Hrovat Obred ljubezni s kakavom, DC Marof, MCP - Amalija Rojc Po pravljici diši: pravljična ura, Občinska knjižnica Žalec Bobnarska delavnica, MC Žalec in Društvo MUC Utrip domoznanstva: KD Petrovče se predstavi, Občinska knjižnica Žalec Okrogla miza Kmetica - uveljavljanje pravic iz naslova pokoj. in invalid. zavarovanja, MDI Žalec z DPŽ Občine Žalec in MDDI Celje Orientalski ples, DC Marof, 17.00–18.00 18.00–20.00 Sreda, 21. 2. 18.00–19.00 17.00–18.30 MCP - Darja Vita 9.30–11.00 17.00 9.00–10.00 OBČINA PREBOLD Vsak ponedeljek 19.00 Nedelja, 9.00–13.00 18. 2. Ponedeljek, 18.00–19.00 19. 2. Od poned., 8.00–16.00 26. 2., do četrtka, 8.00–12.00 Počitniške delavnice, MC Žalec 29. 2. Pravljično druženje knjižnice z društvom Ponedeljek, 17.00 Sožitje, Občinska knjižnica Žalec 26. 2. 18.30–19.30 Joga - Jasna Mikola, HSD Žalec 11.00 Ponedeljek, 5. 2. Glasbena delavnica - Rok Mlakar, HSD Žalec Angleščina - Natalija Štefančič, HSD Žalec Okrepimo hrbtenico - Laura Banko, HSD Žalec Koronarni klub - vadba za člane, HSD Žalec Cardio vaje - Sabina Persolja, HSD Žalec Španščina nadaljevalni - Anja Cimperman, HSD Žalec Joga - Jasna Mikola, HSD Žalec Likovna delavnica - Erna Kumperger, HSD Žalec Seniorski debatni klub, HSD Žalec Koronarni klub - vadba za člane, HSD Žalec Podeželska tržnica v Žalcu, ZKŠT Žalec Joga - Jasna Mikola, HSD Žalec 18.00 Sreda, 21. 2. 18.00–20.00 Telovadba - skupina 9.00–10.00 zeliščarjev, HSD Žalec 10.30–11.30 Cardio vaje - Sabina Persolja, HSD Žalec 19.30 17.00–18.30 Kvačkanje hobotnic, Marija Vidmajer, 9.00–11.00 Hiša sadeži družbe Žalec (HSD Žalec) 12.00–14.00 Soderžnik, Martin Puhek, HSD Žalec Dekleta z Marofa, pevske vaje, DC Marof, MCP Pogovorna angleščina, DC Marof, MC Prebold, Goga Pečnik Zavestno plesanje z dojenčki, malčki in pogovor o čustvih, DC Marof, MCP - Doris Polak Kuder Joga s Sožitjem, DC Marof, MCP - Društvo Sožitje Lahkotnost v trenutku, DC Marof, MCP - Anita Boršič Poetični večer z Ervinom Fritzem, Občinska knjižnica Prebold v sodelovanju s KUD Svoboda Prebold in KUD Svoboda Griže Kanaliziranje, DC Marof, MCP - Amalija Rojc Lego dežela - razstava izdelkov iz lego kock Gašperja Črnila, Občinska knjižnica Prebold Kavarniški četrtkov večer: koktaili za zimske dni z Jakobom Kovačičem, Kavarna Lisjak 18.00 20.00 Komedija Slovenska vicoteka, Dom krajanov Tabor Občinska proslava ob slov. kult. prazniku, Dom krajanov Tabor Predavanje pranoterapevta Tomislava Brumca, sejna soba občine Kulturni dan: Lisjakove fige za vse obiskovalce in branje poezije, Kavarna Lisjak 25. tradicionalni valentinov ples, Dom krajanov Tabor, DPM Tabor 15.00 Otroška maškarada - pustno rajanje, Dom krajanov Tabor, TD Tabor 8.00 Kmečka tržnica, Jurijev trg, TD Gušt Tabor Torek, 6. 2. 18.00 Sreda, 7. 2. 18.00 Četrtek, 8. 2. Sobota, 10. 2. Nedelja, 11. 2. Sobota, 17. 2. Ponedeljek, 19. 2. … 13.00 Torek, 20. 2. 18.00 Torek, 27. 2. 9.00 Četrtek, 29. 2. Sobota, 3. 8.00–10.30 Kmečka tržnica, DC Marof in 17. 2. Ponedeljek, 9.00–10.30 Joga, DC Marof, MCP - Amalija Rojc 5. 2. 18.00 … Preventivna obravnava, brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja, svetovanje, Dom krajanov kuhinja, ZD Žalec Pravljična urica s poustvarjanjem, Občinska knjižnica Tabor Pohod 50+ po obronkih Občine Tabor, start izpred KZ Tabor, DU Tabor Obdaritev smolčkov ob rojstnem dnevu, Kavarna lisjak Srečanje društva Zimzelen, DC 9.00–10.00 Marof, MCP - Društvo Zimzelen Torek, 6. 2. Predstavitev knjige Samoupravni 18.00–19.30 tajkun, DC Marof, MCP - Dežmah Zvone, Kolar Srečko Slovesnost ob slo. kult. prazniku, Dvorana Prebold Proslava ob slo. kult. prazniku, Sreda, 7. 2. 7.30–9.05 športna dvorana OŠ Prebold Ženski krog zaupanja, DC 18.00–19.00 Marof, MCP - Goga Pečnik Sreda, 7., 14. in Nadaljevalni tečaj šivanja, DC 28. 2. 19.00–22.00 Marof, MCP - Marija Terpin 20. zimski pohod na Četrtek, 8.2. 8.00 Mrzlico, PD Prebold Osebna rast, DC Marof, MC 18.00 – Petek, 9. 2. Prebold, Amalija Rojc 20.00 19.00 Sobota, 10. 2. KONCERT KLEMEN SLAKONJA & SMALL BAND: NI DA NI 10.00–12.00 Pustno rajanje v Dvorani Prebold cel dan Petrin memorial, OŠ Prebold, OK Prebold Proslava ob slo. kult. prazniku, Dom pod Reško planino, KD Marija Reka Nedelja, ... 11. 2. Ponedeljek, Kuhamo in pečemo v 12., 19. in 9.00–13.00 MCP, DC Marof, MCP 26. 2. Torek, 13. 2. BREZPLAČEN OGLAS OBČINA ŽALEC Četrtek, 15., 18.10–19.40 Nastopanje v javnosti, DC Marof, MCP - Hedvika Dermol Hvala 22. in 29. 2. Računalniška delavnica - Rok Ponedeljek, 19. 2. 16.30 Otroška maškarada, Latkova vas gasilski dom, PGD Latkova vas 8. marca 2024 ob 19. uri BREZPLAČEN OGLAS Februar 17 Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice: TIC Žalec in zkst-zalec.kupikarto.si www.zkst-zalec.si KULTURA 18 ŠT. 1 I januar 2024 Srebrni jubilej galiških pevcev T. T. ARHIV ZBORA V prazničnem decembru so v Galiciji obeležili 25 let tamkajšnjega mešanega pevskega zbora. Na zaključnem koncertu je zapel tudi MPZ Gotovlje. Koncerta za zaključek T. TAVČAR Mešani pevski zbor Galicija prepeva že 25 let. Tradicija cerkvenega petja v Galiciji je bila zelo bogata, vendar je zaradi bolezni dolgoletnega organista Martina Novaka za kratek čas zamrla. Zaradi želje po obnovitvi mešanega cerkvenega zbora je pevke in pevce pesem ponovno ujela pred več kot 25 leti na pobudo Anice Arnšek in Stanka Žagarja. Umetniško vodenje je prevzela Milica Hrovatič, ki je v sodelovanje privolila le, če ji bo pri tem pomagala Anita Žolnir. Prvič so njihovi glasovi zadoneli pri vstajenjski maši na veliko noč leta 1998. Zboru se je leta 2002 pridružila organistka in korepetitorka Marjeta Ježovnik, leta 2005 pa Jan Grobelnik. Oba sta še danes nepogrešljiva pomoč zborovodkinji Aniti Žolnir. Poslanstvo zbora je petje pri mašah in drugih cerkvenih svečanostih. Mešani cerkveni zbor bogati tudi kulturno življenje v domačem okolju. V zadnjih letih je stopil izven okvirjev kraja in postal prepoznaven v širšem slovenskem prostoru. Med najbolj odmevnimi so bili vsekakor Carmina Burana, kantata Blagoslovljena med ženami v petrovški baziliki, sodelovanje ob 150-letnici slovenskega tabora v Žalcu in pri Božični skrivnosti v Jami Pekel. Zbor že od samega začetka sodeluje tudi na revijah cerkvenih zborov v dekaniji, zadnjih 10 let pa tudi na območnih revijah odraslih pevskih zborov. Posebnost gališkega zbora je tudi združevanje različnih generacij. Mladi pevci se začnejo kaliti že v šolskih zborih, radi pa sodelujejo tudi v otroškem cerkvenem zboru in mladinski skupini. Upravičeno lahko trdimo, da je zbor kot »valilnica« mladih talentov, od katerih nekateri člani že stopajo na samostojno pot in se uveljavljajo v ožjem in širšem slovenskem prostoru. Pevke in pevci so med drugim sodelovali na 5. srečanju zborov in vokalnih skupin Zapjevajmo Prejcu in na Veronikafestu v Desinicah pri Velikem Taboru v hrvaškem Zagorju. Članom zbora veliko pomeni tudi, da je njihovo delo opaženo v občini in kraju. Predlani so prejeli Savinovo priznanje, lani pa plaketo Krajevne skupnosti Galicija za doprinos h kulturi. S pomočjo številnih mladih, ki se kljub študijskim in drugim obveznostim še vedno radi vključujejo v zbor, v zboru neprestano snujejo nove projekte. Poleg Jana in Marjete v zboru pomagata še mladi Janja in Ana, ki uspešno vodita tudi Cerkveni otroški zbor. Srce in duša Mešanega zbora Galicija je zagotovo njihova umetniška vodja Anita Žolnir, ki zbor vodi že več kot dve desetletji. Kot sama pravi, zanje tudi velja: »Enkrat pevec, za vedno pevec!« Kulturno društvo Gotovlje je tik pred novim letom v dvorani PGD Gotovlje izvedlo tradicionalni skupni zaključni letni koncert obeh pevskih sekcij kulturnega društva – Ženskega pevskega zbora Savinjski cvet Gotovlje in Moškega pevskega zbora Gotovlje. Vsako leto se koncert odvija v času zadnje pevske vaje v letu, zato so ga poimenovali kar »Vaja zbora«. Obiskovalce na letošnjem koncertu je pozdravil predsednik Kulturnega društva Gotovlje Bojan Pevec. Oba zbora sta predstavila svoje delo predvsem v drugem polletju 2023. Zaradi službenih odsotnosti obeh mladih zborovodij Eve Kundih in Matevža Pušnika sta na koncertu dirigentsko Citrarska žetev s Klemnom Matkom T. TAVČAR Slikarska perspektiva z vrha D. NARAGLAV Posebno razstavo z deli s Hmezadove stolpnice z veliko sliko panorame Žalca je ustvarilo 15 članov likovne sekcije. V Občinski knjižnici Prebold je bila od konca minulega leta do konca januarja na ogled posebna razstava z deli članov Likovne sekcije KUD Žalec, ki deluje pod mentorstvom akad. slikarja Uroša Potočnika. Člani likovne sekcije KUD Žalec si vsako leto izberejo skupno likovno temo, ki jih poveže k skupnemu cilju, predstavijo pa jo na letni razstavi ob občinskem prazniku Občine Žalec. Kot motiv za to temo so si izbrali pogled na Žalec z visoke Hmezadove zgradbe. Žalskih vedut, razgledov ulic z zgradbami, so doslej naredili že veliko, pogled s Hmezadove zgradbe pa jim je ponujal nove možnosti, nove poglede na isti motiv z drugačne perspektive. Kot je povedala vodja Postavljena slika v preboldski knjižnici s postavljavci sekcije Marta Vošnjak: »Izbrali smo si kader, ki zajema velik del Žalca, ga razrezali in razdelili na posamezne dele. Vsak član našega društva je dobil svoj segment tega kadra. Ob tem nam je bilo jasno, da bo v ospredje prišla igra barvnih ploskev in da bo barva tista, ki bo pridobila glavni položaj pri likovni obravnavi motiva. Pomembna pri obravnavi taktirko prevzela kar člana zborov, in sicer Smilja Verbovšek, ki je vodila ženski zbor, in Bojan Pevec, ki je vodil moškega. Vsi obiskovalci so ob odhodu lahko prevzeli tudi novi koledar Kulturnega društva Gotovlje za leto 2024. Leto so člani društva tako zaključili na najlepši možni način, s koncertom in druženjem. 25. maja 2024 bo Moški pevski zbor Gotovlje s slavnostnim koncertom v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu in s spremljajočimi dogodki obeležil že 130-letnico svojega delovanja, kar sočasno pomeni tudi 130-letnico organiziranega zborovskega petja v Gotovljah, s tem pa tudi zborovskega petja v Občini Žalec, kar zbor uvršča med najstarejše zbore v Sloveniji. Klemen Matko med koncertom barve je bila seveda tudi kompozicija izseka, ki ga je posameznik dobil v obravnavo. Izbira same kompozicije ni bila opcijska … Kar je posameznik dobil, je dobil,« je poudarila Vošnjak. Mentor Uroš Potočnik je in predstavil tri različne pristope, ki jih lahko opazimo na razstavi te velike slike, ki je kot kolaž, sestavljen iz 15 manjših slik, segmentov, ki tvorijo skupno sliko izbranega motiva Žalca, posnetega z vrha Hmezadove stolnice. »Prvi pristop se ukvarja s potenciranjem barvne krome; to pomeni, da se barva intenzivira in nasiči ter na ta način odmakne od realizma. Drugi se ukvarja s komplementarnimi kontrasti in iskanjem kombinacij dveh nasprotujočih si barv. Tretji pristop se ukvarja s toplo-hladnim odnosom in uporabo barv celotnega barvnega kroga, ki jih ureja znotraj barvnih triad, tertrad, pentad in heksad …« V nedeljo, 14. januarja, je bil v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec tretji koncert citrarske glasbe v sezoni 2023/2024. Nastopili so citrar Klemen Matko in vokalna skupina Oktet Žetev. Klemen Matko je ponosen kmet iz Zgornje Savinjske doline. Kmetija Matkovih se nahaja na 1.165 metrih nadmorske višine in je kotu pod Savinjskimi Alpami pred stoletji dala tudi ime – Matkov kot. Klemen poleg dela na kmetiji rad zaigra tudi na citre in popestri kakšno urico oddiha sebi, svoji družini in obiskovalcem. Citre igra že od malih nog. Na začetku se je učil pri solčavskem citrarju Alojzu Lipniku, nadaljeval pa le s svojim talentom in navdušenjem nad citrami. Na koncertu je nastopil s citrami in kot pevec v vokalni zasedbi Oktet Žetev. Oktet deluje od januarja 2010. Člani so prekaljeni pevci, ki so svoje glasove pilili na urah solo petja in jih delili s številnimi pevskimi sestavi. Za oktet trenutno skrbita korepetitorki Valentina Rosc in Tadeja Robnik. Številna priznanja potrjujejo njihovo visokokakovostno petje. Sodelovali so z mnogimi slovenskimi glasbeniki doma in v tujini. Na začetku koncerta v Žalcu je ljubitelje te zvrsti glasbe v imenu ZKŠT Žalec pozdravil umetniški vodja citrarskega abonmaja Peter Napret. Naslednji, četrti koncert bo v nedeljo, 11. februarja, ob 17. uri, nastopil pa bo Kvartet Svit z Martino in Tomažem. KULTURA ŠT. 1 I januar 2024 19 Godba Liboje z odličnima solistoma D. NARAGLAV Novoletni koncert je bil lep uvod v njihovo jubilejno leto 2024, ko praznujejo 90-letnico svojega obstoja. Pevska gosta Nataša Zupan in Matic Zakonjšek med skupnim nastopom z godbeniki V soboto, 6. januarja, je bila dvorana Doma II. slovenskega tabora v Žalcu v znamenju tradicionalnega novoletnega koncerta Godbe Liboje pod vodstvom dirigenta Gašperja Smisla, ki je na njihovem programu že vrsto let. Že pred tem koncertom so se na božični dan, 25. decembra, godbeniki predstavili občinstvu v svojem domačem kraju v dvorani Doma Svobode Liboje. Za obogatitev tokratnega koncertnega programa na novoletnem koncertu v Žalcu so poskrbeli solisti, sopranistka Nataša Zupan in tenorist Matic Zakonjšek ter članica libojske godbe Urška Gubenšek, ki igra klavir in na veliki boben. Tokratni koncert so libojski godbeniki, med katerimi že vse od leta 1959 igra tudi njihov najstarejši član Feliks Srebot, pričeli s slovenskim valčkom št. 2 skladatelja Jožeta Privška. V nadaljevanju koncerta je dvorano preplavila filmska glasba. Koncert je potem s svojim igranjem na belem klavirju nadaljevala njihova članica Urška Gubenšek. Romantično razpoloženje, v katerega je zaziba- la občinstvo, je nato nadgradil tenorist Matic Zakonjšek, solist operne hiše Hrvaškega narodnega gledališča v Osijeku. Zapel je arijo Marjana, srce vklenila si mi, iz operete Melodije srca skladatelja Janka Gregorca, ki je bila nazadnje v celoti izvedena leta 2007 – prav v tej žalski dvorani. Zadnja skladba prvega dela koncerta pa je bila napitnica iz opere Traviata skladatelja Giuseppeja Verdija, v kateri se je Maticu Zakonjšku pridružila domačinka in sopranistka Nataša Zupan (roj. Krajnc). Drugi del koncerta se je pričel s skladbo Centuria, nadaljeval pa s skladbo iz muzikala My Fair Lady, ki jo je zapela pogosta gostja žalskega odra Nataša Zupan. Sopranistka je svojo glasbeno pot začela prav na Glasbeni šoli Risto Savin v Žalcu, poleg solističnega udejstvovanja s številnimi zasedbami pa je zaposlena kot učiteljica petja na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Nato so godbeniki svoje igranje znova posvetili filmski glasbi, in sicer glasbi iz filma Zorro, potem pa je sledila še romantična skladba Lippen Schweigen, kjer je duet Nataše in Matica na violini spremljala Dejana Sekulič. Koncert, ki ga je povezovala Jolanda Železnik, so godbeniki zaokrožili s Silvestrskim poljubom Jožeta Privška in seveda z dodatnim igranjem, ki ga je z bučnim aplavzom izprosilo občinstvo. Še prej se je godbenikom in ostalim izvajalcem za izjemen kulturni dogodek zahvalil župan Janko Kos. Ervin Fritz je z veseljem tudi sam prebral eno od svojih pesmi, v ozadju Manja Petrovec in Olga Markovič. Fritzeve Savinjčanke navdušujejo po dolini D. NARAGLAV Potem ko so pronicljive pesmi v savinjskem dialektu ljubiteljski kulturniki interpretirali že decembra in 12. januarja, bodo z njimi jutri, 1. februarja, nasmejali obiskovalce v Občinski knjižnici Prebold. Božično-novoletna koncerta Godbe Prebold in Godbe Zabukovica Z najdaljšo tradicijo božično-novoletnih koncertov se lahko pohvali tudi Pihalni orkester Prebold pod vodstvom dirigenta mag. Marka Repnika, ki vedno poskrbi za nadvse bogat koncertni program, s katerim navdušuje številno občinstvo. Tako je bilo tudi na minulem božičnem koncertu, ko je bilo veselo in nadvse doživeto v nabito polni športni dvorani OŠ Prebold. Njihova gostja je bila tokrat pevka Ana Golavšek s svojim bendom. Koncert pa je vodila Simona Žvikart Repnik. Pesmi preboldskega rojaka Ervina Fritza Savinjčanke, ki so izšle leta 2019 in so pisane v savinjskem dialektu, so po koronskem obdobju spet zaživele v polnem zamahu po zaslugi dveh kulturnih društev oziroma njunih članic Manje Petrovec iz KUD Svoboda Prebold in Olge Markovič iz KUD Svoboda Griže. S svojo pojavo ter izostrenim gledališkim zanosom in humorjem sta začeli nastopati v raznih krajih po dolini in predstavljati pesmi v savinjski govorici. Svoje k temu prispeva tudi avtor, ki sam predstavi kakšno pesem in nasmeji občinstvo, hkrati pa uživa na teh dogodkih, ki so posvečeni njegovemu literarnemu ustvarjanju in so obogateni tudi z glasbo. Tako je bilo na prvem takšnem dogodku, ki so ga pripravili v začetku lanskega decembra v organizaciji Kulturnega društva Gomilsko v knjižnici njihovega doma krajanov, in na drugem, ki so ga v petek, 12. januarja, pripravili v razstavno-prireditvenem prostoru Doma Svoboda Griže. V Grižah je udeležence v imenu Kulturnega društva Griže in predsednice Lilijane Ježovnik Jančič pozdravil Danilo Basle. Ob tem je posebno pozornost in dobrodošlico namenil pesniku, dramatiku, dramaturgu, prevajalcu in avtorju pesniške zbirke Savinjčanke Ervinu Fritzu, Godba Zabukovica, ki je tudi najstarejša od vseh treh spodnjesavinjskih godb, pa je svoj praznični koncert tako kot vsako leto imela na državni praznik samostojnosti in enotnosti, 26. decembra, v športni dvorani OŠ Griže. Pod vodstvom dolgoletnega dirigenta Boštjana Mesarca, za katerega je to tokrat bil zadnji nastop v vlogi dirigenta, so zaigrali 12 slovenskih in tujih skladb. Koncert je tudi tokrat povezovala Katarina Mesarec. Praznično s taborskimi pevci D. NARAGLAV ki je močno navezan na Savinjsko dolino in še posebej na svoj rojstni kraj »Šempavel«. Je tudi častni občan Občine Prebold. Tu je leta 2018 na občnem zboru Zgodovinskega narodopisnega društva Prebold, katerega član je tudi sam, prvič postregel z nekaj pesmimi, ki jih je napisal v savinjskem »šempavskem« dialektu. Takrat je povedal, da mu je pisanje pesmi v dialektu svojstven izziv in da jih bo izdal tudi v posebni pesniški zbirki. To je kasneje tudi uresničil, hkrati pa omogočil organiziranje takšnih literarnih dogodkov s prebiranjem njegovih pesmi v savinjski govorici. »Savinjski dialekt doslej ni bil jezik kakšne poezije. Po dolgem stažu slovenskega pesnika sem hotel biti tudi savinjski pesnik in sem za pokušino naredil nekaj pesmi v savinjščini,« je takrat v Preboldu in sedaj v Grižah med drugim poved Ervin Fritz. K temu je dodal, da so pesmi nastale na osnovi pripovedovanj, nekaj pa tudi iz lastnih izkušenj. Vse je spletel v verze, ki z zanimivo interpretacijo poslušalcem aktivirajo smejalne mišice. Z gledališkim znanjem to zelo dobro počneta Manja Petrovec in Olga Markovič, ki sta nasmejali občinstvo tudi v Grižah. Da je dogodek bil še prijetnejši, je poskrbel tudi sam pesnik. Z glasbenimi vložki na citrah je prireditev obogatil tudi Božo Trnovšek. Skupni nastop vseh nastopajočih pevk in pevcev ob zaključku koncerta ki so pred dobrim letom zaokrožile že 10-letnico svojega delovanja, hkrati pa so pevke v Mešanem pevskem zboru Pevskega društva Tabor. V nadaljevanju so cerkev preplavile pesmi Cerkvenega pevskega zbora sv. Jurij ob Taboru pod vodstvom zborovodkinje Gabriele Gojznikar. K cerkvenim pesmim je svoje dodala še sopranistka Nina Kreča. V zadnjem delu koncertnega prazničnega večera so na plano stopili pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Pevskega društva Tabor z zborovodjem Karlom Leskovcem. Zapeli so šest božičnih pesmi in domoljubno Domovino skladatelja Benjamina Vipavca. Za glasbeno spremljavo koncerta je poskrbel Tilen Slakan, skozi program pa je koncert povezovala Barbara Černec, ki je ob koncu vse nastopajoče pozvala še k skupaj zapeti pesmi ter vse povabila na druženje na Jurijev trg pred cerkvijo, kjer so pod sponzorstvom Občine Tabor članice Društva žena in deklet poskrbele za tople napitke, čaj in kuhano vino ter tudi za razno pecivo. citrarski abonma KVARTET SVIT BREZPLAČEN OGLAS Tudi ob lanskem zaključku leta, na praznik samostojnosti in enotnosti, je v taborski župnijski cerkvi sv. Jurija pevsko društvo pripravilo praznični koncert. Pevsko društvo Tabor, ki ga že nekaj časa vodi Janez Černec, praznične koncerte organizira že veliko let. Tokratni koncert je pričel Otroški cerkveni pevski zbor pod vodstvom zborovodkinje Gabriele Gojznikar ob pomoči Nine Mak Lopan, Mateje Jezernik in Alenke Zupančič. Za njimi so praznično vzdušje v cerkvi obogatile članice vokalne skupine OK!tete, Z MARINO IN TOMAŽEM 11. februar 2024, 17.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice za izven na voljo v TIC Žalec in na zkst-zalec.si 20 ŠPORT ŠT. 1 I januar 2024 Taekwondoisti nizali uspehe D. NARAGLAV Tekmovalci KBV Sun Šempeter so bili nadvse uspešni tudi v jesenskem delu sezone. Tim Jevšnik Tim evropski podprvak T. T. Udeleženci 33. državnega prvenstva v ITF taekwondoju na Ponikvi pri Šentjurju, kjer so osvojili kar 13 naslovov državnih prvakov. Člani KBV Sun Šempeter so bili tudi v jesenskem delu sezone izredno aktivni in uspešni. Sredi oktobra so bili organizatorji mednarodnega odprtega prvenstva SLO OPEN 2023, ki je potekalo v športni dvorani OŠ Žalec. Tekmovali so še na Češkem, v Srbiji, v Bolgariji in na Balkan Cupu v Podčetrtku, decembra pa tudi na državnem prvenstvu na Ponikvi pri Šentjurju. Od povsod so se vračali z izvrstnimi rezultati in s tem potrjevali svoje dosežke s predhodnih tekmovanj. Na mednarodnem odprtem prvenstvu, ki je potekalo v Žalcu, so med 415 tekmovalci iz devetih držav člani domačega kluba osvojili kar osem zlatih medalj, kar je zadostovalo za končno skupno 2. mesto med 39 klubi. Posamezno sta se najbolje odrezala ter postala tudi najboljša posameznika v svojih kategorijah Ana Jan in Žan Kovačič s po dvema zlatima medaljama tako v formah kot tudi v borbah. Zlate medalje so osvojili še Lea Prodanović in Ajda Zupanc Pančur v formah ter Tilen Pogorevc v borbah. Prav tako lepo število uvrstitev na stopničke so v oktobru in novembru dosegli na odprtih prvenstvih v Srbiji, na Češkem ter Balkan Cupu v Podčetrtku in na odprtem prvenstvu v kickboxingu Slovenia Open v Zagorju. Drugi vikend v novembru je v Plovdivu v Bolgariji potekalo mednarodno prvenstvo v taekwondoju. Tudi tu so člani KBV Sun med več kot 700 tekmovalci iz 14 držav ponovno nastopili izredno uspešno. Matevž Basle je osvojil tretje mesto v borbah, Brad Flis je osvojil tretje mesto v borbah in prvo mesto v formah, Ana Jan je osvojila prvo mesto v borbah in drugo mesto v formah, Žan Kovačič pa je osvojil dve prvi mesti – tako v formah kot tudi v borbah – ter naziv najboljšega mlajšega mladinca. Konec novembra so Simon Zajec, Urh Černivšek in Simon Jan skupaj s Kickboxing zvezo Slovenije odpotovali v Albufeiro na Portugalskem, kjer je potekalo svetovno člansko prvenstvo v kickboxingu. Urh je nastopal v disciplini »full contact« –67 kg in je bil v prvem krogu prost. V drugem krogu je naletel na zelo neugodnega nasprotnika s Poljske in je moral priznati poraz. Simon Zajec je nastopal v disciplini »light contact« in v prvem krogu premagal domačina iz Portugalske, v drugem krogu pa nasprotnika iz Lihtenštajna. V četrtfinalu je po poškodbi moral priznati premoč nasprotniku iz Bosne, tekmovanje pa je zaključil na kljub vsemu odličnem 5.–8. mestu. Simon Jan je bil član trenerske ekipe, ki je bila z rezultati na koncu kljub vsemu izjemno zadovoljna. V Slovenijo je reprezentanca prinesla tri naslove svetovnih prvakov, pet naslovov svetovnih podprvakov ter štiri tretja mesta. Prvi vikend decembra pa je v dvorani OŠ Ponikva pri Šentjurju potekalo 33. državno prvenstvo v ITF taekwondoju za leto 2023. Člani KBV Sun Šempeter so se kljub kar nekaj odpovedim nastopov zaradi bolezni ponovno odlično odrezali. Tretja mesta so osvojili Tjaž Basle in Lea Prodanović v formah ter Nik Pritekelj, Denis Pajić, Ajda Zupanc Pančur, Martin Pevec in Mirsad Beganović v borbah. Druga mesta so osvojili Ana Jan in Simon Zajec v specialni tehniki, v formah Boštjan Šketa in Simon Zajec ter v borbah Mirsad Beganović. Državni prvaki so v svojih kategorijah postali Liora Imamović (borbe +42 kg), Lan Amon (forme rumeni pas), Luka Tajnšek (forme modri pas in borbe –30 kg), Nea Drakšič (forme rumeni pas in borbe –35 kg), Alina Privšek (forme zeleni pas in borbe –45 kg), Samo Tajnšek (forme modri pas in borbe –35 kg), Marina Banfič (borbe –60 kg), Matevž Basle (forme črni pas I DAN in borbe –65 kg), Ana Jan (forme črni pas I DAN in borbe –57 kg) in Lea Prodanović (borbe –65 kg). Najboljši posamezniki so postali Nea Drakšič in Samo Tajnšek med kadeti ter Ana Jan med mladinkami, v skupnem seštevku pa je KBV Sun Šempeter osvojil odlično tretje mesto. OSEBNI ARHIV V italijanskih Alpah v vasici Sansicario je Tim Jevšnik s Polzele pred časom postal evropski podprvak v »field« lokostrelstvu. Potem ko je Tim v začetku leta v Franciji podrl tudi državni članski rekord v dvoranskem tarčnem lokostrelstvu na 18 m (597 krogov od 600 možnih), je v sestavljenem loku v januarju na domači tekmi izboljšal državni rekord na 599, kar ga uvršča med le nekaj lokostrelcev na svetu, ki so to dosegli. Poln rezultat 600 krogov od 600 možnih sta doslej zadela le dva lokostrelca na svetu. Na letnem turnirju zmagal Š. Šincek iz ŠD Savinjčan T. T. ŠPORT NA KRATKO ODBOJKA V tekmi 3. kroga zelene skupine 1A. Sportklub odbojkarske lige za moške sta se v športni dvorani OŠ Šempeter pomerili domača ekipa SIP Šempeter in ekipa Šoštanj Topolšica. Zmaga je s 3 : 1 pripadla ekipi SIP Šempeter. V tekmi 4. kroga modre skupine Sportklub prve odbojkarske lige za ženske sta se v športni dvorani OŠ Šempeter pomerili ekipi SIP Šempeter in Luka Koper. Zmaga je pripadla gostjam, ki so zmagale s 3 : 2. KOŠARKA Hopsi s Polzele so v 17. kolu Lige Nova KBM gostovali v Rogaški Slatini in srečanje izgubili z rezultatom 77 : 69. Pri Hopsih je največ točk, 23, dosegel Matic Grušovnik. Na lestvici so na zadnjem mestu. Prvi trije z letnega turnirja, na levi predsednik ŠD Polzela Tomi Šincek Šahovsko društvo Polzela je lani pripravilo 42 hitropoteznih turnirjev. V letu 2023 se je število udeležencev oziroma šahistov povečalo, tako da je v povprečju na turnirju sodelovalo 30 udeležencev iz več šahovskih društev Spodnje Savinjske doline. Prvo mesto je osvojil Štefan Šincek iz Šahovskega društva Savinjčan iz Šempetra, ki je na vseh turnirjih skupaj zbral kar 500 točk (zmag in remijev), na drugo mesto se je uvrstil Ivan Lorenčak s 415 točkami in na tretje Radovan Krajnc s 402 točkama (oba člana ŠD Griže). V nedeljo, 24. decembra, so pripravili še zadnji – novoletni turnir, na katerem je med 22 nastopajočimi zmagal Grega Grčar iz ŠD Polzela pred Milanom Vidicem in Ivanom Lorenčakom (oba ŠD Griže). Srebro mladi žalski tekačici T. T. Na prvenstvu Slovenije v dvorani za pionirje in pionirke U16V so se minulo soboto, 27. januarja, v Novem mestu dobro odrezali tudi mladi tekači ATD Savinjčan. Najbolje je šlo Neli Kramaršek, ki je med letniki 2010 z rezultatom 43.11 na 300 m osvojila srebrno medaljo. Med letniki 2010 je Izak Miglič z rezultatom 3:10:02 osvojil peto mesto, Miha Šorn pa je bil šesti. Pri štafeti (4×200 m) v sestavi Kaja Rezman, Eva Zdolšek, Ema Podpečan, Neli Kramaršek in Neli Atelšek (rezerva) je bilo nekaj smole, saj jim je na tla padla palica, vseeno pa so osvojile 22. mesto od 37 prijavljenih štafet. ŠPORT ŠT. 1 I januar 2024 21 Ekipno zlati slovenski letalci, Timi še bronast D. NARAGLAV STA/SZS Timi Zajc je z dvema medaljama najuspešnejši slovenski letalec tega prvenstva. prednosti pred Avstrijci, pred Nemci pa že 45,2 točke. V drugi seriji so bile slabe razmere in je bilo kar malo loterije. Avstrijci so se tako v prvi skupini druge serije približali našim fantom z uspešnim skokom Hayböcka (224,5 m) na 10,5 točke razlike. Lovru Kosu je namreč ponagajal veter in zato je pristal pri 208 metrih s kar 15 točkami dodatka zaradi vetra v hrbet. Vetrovne razmere se niso izboljšale niti v drugi skupini letalcev. Manuel Fettner za Avstrijo je pristal pri 210 metrih, takoj za njim pa je bil Peter Prevc še za 3,5 metra daljši. Najstarejši od bratov Prevc je prednost pred severnimi sosedi povečal na 16,8 točke. Naši fantje so prednost močno povečali v tretji seriji, ko so bile razmere še slabše. Čeprav Domen Prevc ob doskoku pri 194 metrih ni bil zadovoljen, pa je naskok pred Avstrijo povišal na 43,1 točke. Jan Hörl je namreč ob vetru v hrbet zmogel do 177 metrov. Stefan Kraft je kot zadnji Avstrijec doskočil pri 221,5 metra, a to ni bilo dovolj, da bi svojo ekipo popeljal do zlata. Na vrsti je bil samo še Timi, ki je z 202 metroma potrdil slovensko točkovno prevlado in zasluženo zmago, s katero so se poklonili svojemu letošnjemu najboljšemu skakalcu Anžetu Lanišku, ki zaradi poškodbe kolena ni mogel na svetovno prvenstvo. Z zlato in bronasto medaljo je Timi na tem prvenstvu postal najuspešnejši slovenski skakalec ter k svojim dosedanjim sedmim medaljam z velikih tekmovanj dodal še ti dve iz Kulma. Naj spomnimo, Timi je poleg številnih dosežkov tudi olimpijski prvak na mešani tekmi ekip in podprvak na ekipni tekmi (Peking 2022), svetovni prvak na veliki skakalnici posamično in ekipno (Planica 2023), svetovni prvak v smučarskih poletih ekipno in podprvak posamično (Vikersund 2022), sedaj pa še svetovni prvak v smučarskih poletih ekipno in bronasti posamično. Vsekakor bosta ti medalji znova priložnost za slavje v Hramšah in v Občini Žalec, kot je to običajno po osvojitvi kakšne Timijeve medalje na velikih tekmovanjih. Nastopilo 600 mladih odbojkarjev T. TAVČAR V Šempetru, Preboldu in Braslovčah je na štirinajstih igriščih tekmovalo 56 ekip iz Slovenije in Hrvaške. Timiju Zajcu se je po petkovih dveh serijah nasmihalo zlato, a je žlahtno tudi njegov bron. Lovro Kos, Peter in Domen Prevc ter naš savinjski orel Timi Zajc so Sloveniji ekipno prileteli nov naslov svetovnih prvakov. Timi se je okitil še z bronasto medaljo v posamični konkurenci, čeravno z grenkim priokusom, saj se mu je dan prej nasmihal naslov svetovnega prvaka v poletih. Je pa to skupaj z ostalimi fanti udejanjil na ekipni tekmi, s čemer je ekipa Roberta Hrgote ponovila uspeh izpred dveh let, ko so slavili zmago in postali svetovni prvaki na letalnici v Vikersundu na Norveškem. Kot bi se hoteli tekmecem maščevati za izgubljeno zlato medaljo v soboto in oddolžiti slovenskim navijačem doma in na samem prizorišču na Kulmu, so dali vse od sebe in na koncu slavili z lepo prednostjo pred drugo- in tretjeuvrščenimi Avstrijci in Nemci. Slednji so za slovenskimi fanti zaostali kar za 65 točk, naši severni sosedje s Kraftom pa za dobrih 26 točk. Za Slovenijo je prvi skočil Lovro Kos, ki je pristal pri 231 metrih in po prvi skupini zasedel drugo mesto. Z 2,1 točke prednosti je vodila Nemčija, za katero je nastopil Pius Paschke, Avstrija pa je po poletu Michaela Hayböcka zaostajala 3,4 točke. Avstrijci so zaostanek za Slovenijo povečali po drugem skoku. Peter Prevc je s poletom, dolgim 226 metrov, prednost povišal na 9,3 točke, Nemčija pa je imela zgolj 0,7 točke naskoka. V tretji skupini je bil izjemen Domen Prevc, ki ga je veter v prsa v zaključku poleta ponesel do 232 metrov in vodstva. Stephan Leyhe je namreč doskočil pri 198,5 metra, Nemčija pa je zaostajala za 36,7 točke. Na drugo mesto so se po poletu Jana Hörla prebili Avstrijci, ki so imeli 25,9 točke manj od naših orlov. Kot zadnji je v prvi seriji za Slovenijo poletel še Timi Zajc, ki je z vetrom v hrbet pristal pri 226,5 metra. Andreas Wellinger je bil sedem metrov krajši, svetovni prvak Stefan Kraft pa osem. Slovenci so imeli po prvi seriji tako 31,9 točke Odbojkarski klub SIP Šempeter je v nedeljo, 7. januarja, organiziral 6. odprto prvenstvo v mini odbojki U-11 za deklice in dečke, letnik 2013 in mlajše. Skupaj je bilo aktivnih preko 600 mladih odbojkaric in odbojkarjev. Prav vse tekme so se odvijale v duhu »fair-playa«, zato je bil glavni cilj turnirja s tem že dosežen. Pri deklicah je v konkurenci 32 ekip prvo mesto osvojila ekipa ŽOK Ivanec, druga je bila ekipa Nova KBM Branik, tretjega mesta pa se je veselila domača ekipa SIP Šempeter. Pri dečkih je v konkurenci 10 ekip zmagala ekipa Žužemberka, druga je bila ekipa Panvita Pomgrad, tretja pa domača ekipa SIP Šempeter. Prvič so odigrali turnir za začetnike, kjer je med 13 ekipami prvo mesto osvojila ekipa KLS Ljubno, drugo mesto je osvojila ekipa Calcit Kamnik III. in tretje mesto ekipa ŽOK Ptuj. Pokale in kolajne je podelil pred- stavnik generalnega pokrovitelja turnirja ISKRA AMS in predsednik Odbojkarskega kluba SIP Šempeter Boštjan Pražnikar. Na koncu turnirja se je strokovni vodja obeh šempetrskih odbojkarskih klubov Sebastjan Cilenšek vsem udeležencem zahvalil za udeležbo ter jim čestital za prikazano igro in borbenost. Hkrati je vse skupaj povabil na 7. odprto prvenstvo v mini odbojki 2025, ki bo prihodnje leto v nedeljo, 12. 1. 2025. Ekipi SIP Šempeter (dečki in deklice) ter vodstvo obeh ekip z medaljami in pokaloma za tretji mesti INFORMATIVNI DAN v petek, 16. 2. in soboto, 17. 2. SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA : - Aranžerski tehnik - Hor kulturni tehnik - Fotografski tehnik - Cvetličar - Vrtnar WWW.HVU.SI VIŠJA STROKOVNA ŠOLA : ŠOLA ZA HORTIKULTURO IN VIZUALNE UMETNOSTI CELJE - Hor kultura - Snovanje vizualnih komunikacij in trženja 22 HOROSKOP / PISMA BRALCEV / MLADI ŠT. 1 I januar 2024 OVEN Še pred polovico meseca bo vaš vladar Mars vstopil v vaš znak, kar vam bo prineslo ogromno energije in elana. To bo odlično za delovno področje in uresničevanje vaših ambicij. Veliko lažje in bolj sproščeno boste delovali, zato vam bo vse šlo lažje od rok. Samski se lahko v teh dneh zaljubite do ušes, vezani pa boste v svoja razmerja vnesli poglobljen in svež odnos. Priznajte si svoja čustva in se jih prenehajte sramovati. BIK Zanimiv, dinamičen mesec je pred vami, veliko se bo dogajalo. Pospešena komunikacija in sklepanje dogovorov bosta vsakodnevna tema. Ogromno časa boste posvetili drugim ljudem, zato vam ga bo zmanjkovalo zase. Sicer pa vam zadnje čase prihaja že v naravo, da se postavljate na zadnje mesto. Vse lepo in prav, vendar pa bo treba posledice stresa sprotno odpravljati, če želite, da vam bo zdravje služilo. DVOJČKA Kar je, to pač je. Skušajte iz vsega skupaj potegniti najboljše. To vam sploh ne bo težko, saj so obeti več kot odlični, sonce v sorodnem znaku vas ščiti v prvih treh tednih meseca. Ne prehitevajte in preženite notranji nemir s čim koristnim, tudi s športom in rekreacijo. Na čustvenem področju se obetajo zelo prijetni dnevi v drugi polovici februarja. Vi sami boste zelo živahni, družabni, povsod vas bodo veseli. RAK Vaša energija bo nekoliko v upadu, dobro je, da se tega zavedate. Dodatnih vitaminov, mineralov, več gibanja na svežem zraku, vse to je odlična naložba za boljše počutje. Po mlaju, ki nastopi 9. 2., boste zelo aktivni. Ponudba, ki jo boste dobili, bo vsekakor mamljiva. Sprejeli jo boste, vendar boste veliko razmišljali o pogojih. Kljub vaši diplomaciji se ostali ne bodo v celoti strinjali z vami. LEV Večje število planetov v vam nasprotnem znamenju bo od vas v tem času zahtevalo bistveno več prilagajanja ljudem in okoliščinam. Dobro boste organizirani, zato vas lahko razjezi, da bo nekdo prišel nepovabljen in vam prekrižal račune. Opogumite se in ga postavite pred vrata. Počutili se boste veliko bolje. Neko poglavje še ni zaključeno, čeprav ste mogoče to mislili. Nič hudega, v novem krogu boste bistveno bolj pripravljeni! DEVICA V sredinskem delu meseca boste izjemno pronicljivi na delovnem področju, pripravljeni boste tudi kaj tvegati, kar ni tipično za vas. Vaša zaloga denarja se bo občutno zmanjšala. Nič hudega, saj znate živeti tudi skromno, če je to potrebno. Venera vas je prijetno grela že konec preteklega meseca in prinašala nove priložnosti na čustvenem področju, zato bo toliko bolj nenavadno, da bo nekdo zavlačeval z obljubami, kar vam bo šlo močno na živce. TEHTNICA Na delovnem področju boste blesteli prvo polovico meseca, ko boste zelo uspešni, polni notranje moči in zadovoljni sami s seboj. Mogoče boste zaradi svojih načel postali malce manj priljubljeni, vendar nič zato. To je zadnji čas, da se tudi vi postavite zase. Sprva ne bo lahko, kasneje pa se bo vzpostavil avtomatizem. Boste pa za prijatelje in sprostitev našli več časa v drugi polovici meseca, ko bo večkrat prav veselo. ŠKORPIJON To, da so vas postavili ob zid, vam vsekakor ne ustreza. Brez skrbi, situacija se bo hitro obrnila na glavo in ponovno boste vi tisti, ki boste diktirali tempo in postavljali pravila. To velja še zlasti za rojene v prvi dekadi znamenja. Sicer boste v prvi polovici meseca zelo uspešni in samozavestni na delovnem področju. Prav tako se vam zvezde prijazno nasmihajo na čustvenem področju v prvem delu februarja. STRELEC Vaša pozornost bo usmerjanje na ureditev financ in resnično se vam že v prvi polovici februarja obeta izboljšanje. Vaše sposobnosti komuniciranja bodo izredne in ogromno se boste lahko dogovorili, obeta se uspeh. V družinskem krogu se kažejo manjše težave. Tokrat ne boste imeli velikega vpliva na umiritev odnosov. Poiščite družbo prijateljev, v kateri se boste nasmejali do solz. KOZOROG Še vedno je večje število planetov v vašem znaku, kar vam prinaša veliko energije. Zaključuje se eno obdobje, prihaja novo, ki se ga lahko veselite. Vaša stališča so jasna kot že dolgo ne. Ne bo se vam težko odločati in ravnati v skladu z novo pridobljenimi pogledi. Finančna situacija se bo izboljšala. Romantika se obeta v prvi polovici meseca, ko vas čakajo prijetne in vesele urice. Sprostite se! VODNAR RIBI PISMA BRALCEV Zahvala V nesreči, ki nas je prizadela 6. maja 2023, ko nam je v neurju narasla voda poplavila in uničila celotno stanovanje ter del gospodarskega poslopja, bi bila škoda lahko še večja, če ne bi bilo hitre pomoči dobrih ljudi. Bili smo kot v kokonu, vpeti v reševanje, čiščenje in sušenje. Opravljenega je bilo ogromno dela ob pomoči srčnih ljudi, ki ste nam priskočili na pomoč, ko smo nemočno zrli v kaos, ki nam ga je povzročila poplava. Težko je najti prave besede hvaležnosti, ki te prežemajo, ko ti prvi priskočijo na pomoč gasilci in sosedje, ki se jim pridružijo prijatelji, sorodniki, bivši sodelavci, podjetja, Občina Prebold, Civilna zaščita, izpostava URSZR Celje, humanitarne organizacije … Takrat veš, da živiš med dobrimi ljudmi, ki jim je mar zate. Za vso nesebično pomoč smo vam iskreno hvaležni in verjamemo, da se dobro z dobrim vrača. Vsem vam gre zahvala, znanim in anonimnim darovalcem ter popolnim neznancem, ki ste nam pomagali. Vsem iskrena hvala za hitro, nesebično, fizično, materialno, denarno in moralno pomoč pri reševanju imetja in odpravljanju posledic razdejanja. Iskrena hvala! Jože in Štefka Herodež, Prebold EKOMUZEJ Brezplačni ogled muzejskih zbirk v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Tradicionalno je februar vaš mesec in tudi letos bo tako. Še zlasti po mlaju, ki nastopi 9. 2., bodo vaši načrti dobili pravi zalet in uresničevali jih boste kot za stavo. Prilagodite se splošnemu vzdušju, sicer vas bodo imeli zaradi distanciranosti še za čudaka. Izjemno privlačni boste v drugi polovici meseca februarja, ne ostajajte v ozadju, v osami, doma. Prav obratno, naj vaše družabno življenje polno zaživi. V prvi polovici februarja se obetajo dobri časi tako na zasebnem kot tudi delovnem področju. Upoštevati pa je treba nekaj pravil. Najbolje bo, da obveznosti čim prej poravnate, sicer bo zamera. Partner bo terjal od vas konkretne odgovore in bo želel priti na čisto. Ne boste pripravljeni izdati vseh adutov, ki jih skrivate. To velja zlasti za čas okoli polne lune 24. 2., ki bo tokrat nasprotovala vašemu soncu! HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES, KI JE DOSEGLJIVA NA 041 519 265 IN NA FB ASTRO DOLORES. Slovenije OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU DAN ODPRTIH VRAT SAVINOVA HIŠA četrtek, 8. februarja 2024, Brezplačni ogled muzejskih med 14. in 18. uro zbirk v Savinovi hiši Ob 17. uri vabljeni v Savinov likovni salon na brezplačno vodenje po razstavi Zorana Didka z mag. Alenko Domjan. BREZPLAČEN OGLAS Cena minute pogovora je po ceniku vašega operaterja. UTRIPOV HOROSKOP ZA FEBRUAR 2024 MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 1 I januar 2024 23 Praznično za zadnji šolski dan NELI KRAMARŠEK, 8. RAZRED, OŠ PETROVČE Božični cirkus in Košarkarska akrobatika sta slavila na prireditvi Petrovče imajo talent. Župan Tomaž Žohar z zlatimi maturanti. Sprejem za zlate maturante T. TAVČAR Telovadnica OŠ Petrovče je utripala v predprazničnem vzdušju. Zadnji šolski dan v letu 2023 je na OŠ Petrovče potekal več kot odlično. Prvo presenečenje nas je čakalo že za malico, saj smo se nekateri lahko posladkali s sladoledom, drugi pa s čokoladico. Po malici smo se vsi zbrali v telovadnici, kjer smo s proslavo obeležili dan samostojnosti in enotnosti. Sledila je prireditev Petrovče imajo talent, na kateri so nastopili mladi talenti naše šole, in sicer od najmlajših do najstarejših učencev. Naša šola ima res veliko izjemnih talentov, vendar je bilo treba izglasovati zmagovalca in podeliti pokala. Na razredni stopnji je zmagal Božični cirkus, ki je s svojimi akrobacijami naredil pravi spektakel. Na predmetni stopnji pa je pokal ponosno v zrak dvignila ekipa Košarkarska akrobatika, katere člani so se dvigali visoko v zrak in zabijali koše. Po talentih se je dogajanje preselilo nazaj v matične učilnice in sledila je razdelitev božične pošte, ki je marsikomu polepšala dan. Učenci nekaterih razredov so imeli tudi medsebojno obdarovanje, drugi pa so se zabavali ob igranju družabnih iger in drugih aktivnosti. Po okusnem kosilu smo se odpravili domov, vendar to še zdaleč ni bil konec zadnjega šolskega dne, saj je sledil še šolski božično-novoletni ples za tretjo triado. Ples se je pričel ob 18. uri, tema plesa pa je bila »božični odtenki«, kar pomeni, da je moral vsak udeleženec plesa imeti na sebi kakšen odtenek božično-prazničnih dni. Ples se je zaključil ob 22. uri. Bilo je odlično in vse pohvale in zahvala naši šoli, saj je ena redkih šol, ki omogoči in organizira takšen ples za svoje učence. Ob tem smo se spomnili, da sreča ni v papir zavita. Zame je sreča namreč čas, ki ga lahko preživim s tistimi, ki jih imam in me imajo radi. Sedmošolka s prvo razstavo fotografij L. G. B. P Avtorica razstave Nina Miklič Na Gradu Komenda na Polzeli so v petek, 26. januarja, odprli prvo fotografsko razstavo osnovnošolke Nine Miklič s Polzele. Dogodek je organiziralo Društvo Dobra ideja v sodelovanju s TIC Polzela. Nina Miklič je sedmošolka na OŠ Polzela. Zanimajo jo motivi njej ljubih stvari, ljudi in dogodkov. Je velika ljubiteljica živali, še posebej konjev. Tudi sama je navdušena jahačica, zato njene fotografije prikazujejo prizore iz maneže. Skupaj s prijateljicami so posnele kreativne portrete. Za razstavo je izbrala tudi nekaj prizorov iz narave in portrete ležernih mačkonov. Kulturni program ob odprtju so pripravile Nina in sošolke Goja Lajlar, Mia Perklič, Glorija Satler, Ela Trkaj in drugošolka Julija Žohar. Med razstavljene fotografije je avtorica umestila natisnjene misli o družini ter o fotografiji znanih in neznanih avtorjev. Mlada fotografinja je svoje občutke opisala: »Pred odprtjem in že nekaj dni prej sem imela malo treme. Ponosna sem nase in na svoje prijateljice, ki so mi pomagale pri odprtju prve razstave. Vesela sem, ker sem 'prebila led'. Sedaj bom še naprej ustvarjala.« Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar je 8. decembra pripravil sprejem za dijake, ki so se ob zaključku srednješolskega izobraževanja v šolskem letu 2022/2023 še posebej izkazali z doseženim rezultatom na maturi in zaključnem izpitu. Dva maturanta sta bila zlata na poklicni maturi, in sicer Nejc Zadnik in Urh Račnik. Ana Mia Bedjanič je bila zlata na splošni maturi. Gaja Riga, ki se sprejema zaradi neodložljivih obveznosti ni mogla udeležiti, pa je dosegla še posebno pohvalo na zaključnem izpitu. Župan je zlatim maturantom izročil posebno darilo knjiga Klemna Selakoviča Aidea in jim zaželel, da bodo nekoč tako uspešni tudi na poklicni poti. Hkrati pa izrazil upanje, da bi to svojo pot nadaljevali v lokalnem okolju. Z ustvarjalne delavnice barvanja mandal z Marijo Medved (stoji prva od leve) Vsestransko ustvarjanje z otroki D. NARAGLAV V Medgeneracijskem centru Prebold se vsak dan izvajajo najrazličnejše aktivnosti. Nadvse ustvarjalno je bilo zadnje dni minulega leta, od 27. do 29. decembra, ko so ustvarjali skupaj z otroki. Prvi dan so se lotili ustvarjanja iz tulcev papirnatih brisač in toaletnega papirja. Iz njih so delali Božičke, kužke, angelčke in še mnoge druge domiselne stvaritve. Naslednji dan so se posvetili barvanju mandal z Marijo Medved. Zadnji dan, v petek, 29. decembra, so se lotili peke prazničnega peciva. Pekli so potico iz suhega sadja in čokoladne razpokančke, po končani peki pa tudi z veseljem jedli to praznično pecivo. DVA SPECIALISTA OKULISTA OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA VSAK TEDEN NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL 24 SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 1 I januar 2024 Ni treba, da je porod travmatičen. Je prečudovita izkušnja. BINA PLAZNIK Sedemindvajsetletna mamica treh otrok Kristina Pančur iz Latkove vasi je »doula v treningu«, ki s svojim delom razbija tudi tabuje o porodih. »Porod je intenzivno doživetje, v katerem se ne rodi le otrok, pač pa tudi nova mama, nov oče in nova družina. Zato ženska v tem čustveno zelo bogatem času potrebuje čvrsto podporo in individualno celostno oskrbo,« so zapisali na spletni strani slovenskih doul. Kdo je doula in kakšna je njena vloga pri porodu, smo se pogovarjali s Kristino Pančur iz Latkove vasi, ki je trenutno »doula v treningu«. Po izobrazbi je gradbenica in je v procesu prekvalifikacije v zdravstveno smer. Je mati treh otrok. Šele pri zadnjem porodu, ki si ga je zaželela doma, si je omislila doulo, ki jo je treba dodatno plačati. Kasneje se je tudi sama odločila za izobraževanje ter sedaj že opravlja delo doule in skrbi za žensko pred, med in po porodu. Na spletni strani slovenskih doul dodatno pojasnijo: »Beseda doula (izg. dula) sicer izvira iz stare grščine in v približnem prevodu pomeni žensko, ki služi. Doula je usposobljena in izkušena ženska, ki nudi čustveno, informacijsko in fizično podporo porodnici in njenemu partnerju v času nosečnosti, med porodom in po njem. Sama nima nujno medicinske izobrazbe, dobro pa pozna fiziologijo poroda in je v večini primerov tudi sama rodila. Da bi razumeli vlogo doule, moramo njeno delo razlikovati od dela drugih, ki pomagajo pri porodu. Doula ni zdravnik, medicinska sestra ali babica, saj ni izurjena za odločanje o medicinskih posegih ter za dajanje medicinskih nasvetov. Doula tako ni konkurenca babicam in drugemu medicinskemu osebju v porodnišnici, pač pa je ob porodu prisotna kot neprekinjena opora za bodoča starša.« Kristina Pančur je trenutno lastnica potrdila o opravljenem izobraževanju in je na poti, da postane certificirana doula. Vsa svoja izobraževanja je opravila v organizaciji Balkan Birth Workers (BABW). »Organizacij za izobraževanje doul je več in vse imajo precej stroga pravila,« pojasni Kristina. Tudi pri BABW ni dovolj, da ženske opravijo le izobraževanje, ampak morajo opraviti tudi t. i. mentorski program. To pomeni, da morajo najprej opraviti prakso – določeno število porodov v obdobju treh let. Za vsak porod prejmejo »evalvacijski list«, ki ga mora »doula v treningu« posredovati svoji mentorici, in šele potem lahko prejme certi- fikat. Za certifikat je namreč najprej potrebnih veliko izkušenj v praksi. Kristina, pri svojih mladih letih ste mati trem otrokom, Karolini, Bonu in najmlajšemu Nikolaju. Vsak vaš porod je bil verjetno izkušnja zase? »Seveda! Za sabo imam tri porode, ki so popolnoma različni. Torej, prvega, v porodnišnici, ki je bil popolnoma 'nemedikaliziran', če odmislimo manjšo epiziotomijo, in je bil precej lep. Drugi porod, zelo travmatičen, z vsemi možnimi posegi v telo in medikalizacijo, prejela sem res širok spekter protibolečinskih sredstev, ki seveda niso pripomogla, saj tako otrok kot telo še nista bila pripravljena na porod. Porod se je zaključil s sicer uspešnim oživljanjem otroka. Tretji porod je potekal v udobju doma z usposobljeno ekipo in meni ljubimi osebami ter je hkrati tudi meni najlepši porod.« Kako ste pri tretjem otroku začutili potrebo po douli in kasneje želje, da bi to tudi sami postali? »Sama sem potrebovala precej časa, da sem pričela sploh govoriti o svojem drugem porodu, tako travmatizirana sem bila. Kljub temu da sem si še želela imeti otroke, sem bila strogo prepričana, da ne bom več noseča, ker ne želim spet doživeti takšnega mučenja. Pa vendar se je zaščiti navkljub zgodilo, da sem ponovno zanosila. Ko sem zagledala pozitiven nosečniški test, je bila moja prva misel: 'Rodila bom doma.' Takrat nisem vedela, kakšno je delo doule ali kako potekajo porodi na domu. Pri spletnem raziskovanju devet mesecev, mi je to pomenilo ogromno. Tako se je tudi v meni porodila želja pomagati bodočim mamicam kot doula.« Kakšna je vaša vloga pri pomoči bodoči mamici oziroma kar obema staršema? »Doula je oseba, ki med nosečnostjo in porodom ter v poporodnem obdobju nudi fizično in čustveno oporo, predaja znanje ter opolnomoči žensko in njenega partnerja. Zelo dobro mora poznati samo fiziologijo poroda, kljub temu da ni babica ali zdravnik. Vem, kako izgledajo faze poroda, določeni posegi in indikacije, zato lahko družino pomirim, pripravim in dodatno informiram, kaj se dogaja pred, med ali po porodu. Zelo dobro spoznam žensko, ki sem ji v podporo, tako da že vnaprej vem, kakšne so njene želje, zahteve. Tako se potrudim po vsej svoji moči, da ji ugodim. Med porodom zanjo predstavljam fizično in emocionalno oporo. Vedno stojim ob strani 'svoji' nosečnici, njenemu partnerju in kasneje še novorojenčku. Seznanjena sem tudi s pravicami žensk in otročka.« Kako poteka delo doule? »Delo je predvsem terensko, poteka po celi Sloveniji, ne samo v naši regiji. Vedno sem dosegljiva za nosečnico za kakršno koli vprašanje ali nasvet. Od 34. tedna dalje sem pripravljena na njen klic 24 ur na dan. Sestanke s parom med nosečnostjo imamo kar pri njih doma. Pogovorimo se o porodnih željah, o strahovih, če to ni prvi porod, obudimo tudi spomine na prejšnje porode in na to, kaj bi si »Če nosečnica želi, ji doula med porodom pomaga pri dihanju, jo masira, ji svetuje, pripravi prostor, ustvari ambient, ki si ga želi, poskrbi, da ni žejna ali lačna, včasih tudi partnerja malo pomiri. Skratka, poskrbi za fizično in psihično podporo, da se počuti ljubljeno, mirno in varno; če želi, lahko tudi fotografiram porod.« teme 'porod na domu' sem zasledila, da za porod doma potrebuješ usposobljeno babico, ki ima dovoljenje s strani ministrstva za zdravje, za porajanje otrok na domu, torej nosi naziv samostojna babica. Vendar pa je babici v veliko pomoč tudi doula, da lahko sama opravlja svoje delo povsem nemoteno, saj doula v celoti prevzame potrebe nosečnice. In ko sem doživela, kako zelo mi je bila v pomoč in podporo moja doula vseh Doulini prijazni in mehki kvačkani pripomočki za praktični poduk o posteljici, velikosti dojenčkovega želodčka, velikosti odprtosti pred porodom in dojkah. morebiti želeli spremeniti. Podajam informacije glede protibolečinskih sredstev, položajev in pravic med samim porodom. Napišemo porodni načrt, ki ga sproti dopolnjujemo. Spregovorimo o poporodnem obdobju in dojenju. Partnerja naučim protibolečinskih tehnik in masaž. Pogovorimo se o tem, kje nosečnice želijo roditi, kakšen naj bo ambient ... En celoten obisk posvetimo tudi temi dojenja. Če nosečnica želi, ji doula med porodom pomaga pri dihanju, jo masira, ji svetuje, pripravi prostor, ustvari ambient, ki si ga želi, poskrbi, da ni žejna ali lačna, včasih tudi partnerja malo pomiri. Skratka, poskrbi za fizično in psihično podporo, da se počuti ljubljeno, mirno in varno; če želi, lahko tudi fotografiram porod. Po porodu jo ponovno obiščem. Namesto nje opravim kakšno opravilo, ki ga sama še ne zmore, skuham kakšno jed (jaz najraje spečem laktacijske piškote), svetujem glede dojenja, nege otročka in nege nje same. Še enkrat se po porodu posvetiva celotni izkušnji poroda – t. i. regresija poroda, da ga ubesedi, zaključi s tem poglavjem in se stoodstotno posveti novorojenčku.« Kako z bodočo mamico stkete »zaupanje na prvi pogled«? »Bistvo dela doule je v ljubeči neprekinjeni podpori, ki temelji na znanstveno utemeljenem znanju, izkušnjah in bogati praksi doul po svetu.« »Ko me par kontaktira, imamo informativni sestanek, na katerem se malce spoznamo. Predebatiramo želje za porod, stil življenja, in potem nam je kar hitro jasno, ali se ujamemo. Jaz vedno pravim, da se pari in doula najdemo popolnoma intuitivno, potem pa se ta vez tke skozi celo nosečnost. Vsaka ženska, ki jo spremljam skozi nosečnost, mi priraste k srcu in pomembno mi je, da vsakdo z njo lepo ravna. Tako sem za 'svoje' nosečnice pripravljena narediti čisto vse. Vsekakor pa mora obstajati obojestransko zaupanje, da se vse lepo izteče.« Kako vas sprejme bolnišnično osebje, ko pomagate nosečnici pri porodu – je pri nas sistem še tog in vas gledajo postrani kot nebodigatreba ali vas brezpogojno sprejemajo? »Moram pohvaliti naše porodnišnice, da nas res precej lepo sprejemajo. Sicer še obstajajo posamezne porodnišnice, v katerih imamo doule vstop prepovedan, ampak se kljub temu lahko z mamico kakovostno pripravimo na porod in poporodno obdobje. Naloga doule je namreč med drugim tudi, da nosečnico pripravi tako dobro, da sama opazuje svoje telo in ve, kaj mora v kakšnem trenutku storiti, in popolnoma zaupa vase. Porod je namreč nekaj povsem naravnega in prav tako dojenje.« Kdo se dandanes odloča za porod doma, kako izgleda in kaj, če pride do zapletov? »Porodov na domu nikoli ne vodi doula, ampak jih samo spremlja. Če bi doula vodila porod, bi bilo to kaznivo dejanje! Za porod na domu mora biti prisotna samostojna babica, ki ima dovoljenje s strani ministrstva za zdravje. Število porodov na domu se je drastično dvignilo v času covida, saj so bili ukrepi v porodnišnicah zelo strogi in so bile ženske zelo strogo obravnavane. Zaradi teh pogojev so bile ženske pod velikim stresom, kar ni dobro za dober potek poroda. Dokazano je, da so porodi na domu bolj varni kot pa porodi v porodnišnicah, če nosečnica izpolnjuje vse pogoje, ki so potrebni za porod na domu. Ti so zelo zahtevni: nosečnica mora biti popolnoma zdrava, prav tako potek nosečnosti in otrok. Ko se porod na domu začne, mora izbrana babica o tem obvestiti najbližjo porodnišnico. Ob zaključku poroda mora porodnišnici podati poročilo o vseh podrobnostih in tudi o stanju matere in otroka po porodu. Do zapletov seveda lahko pride. Porodna babica morebitne težave in zaplete že prej opazi in pošlje porodnico v najbližjo porodnišnico. Tam ima ženska dovolj časa, da rodi otroka vaginalno s pomočjo medikalizacije ali pa s carskim rezom. Precej zapletov lahko porodna babica reši sama, za kar ima potrebne pripomočke. Skratka, nosečnica naj gre rodit tja, kjer se bo počutila varno, šele takrat bo porod uspešen.« Mnoge mlade ženske, šele ko prvič postanejo mamice, preseneti dejstvo, da dojenje morda ne steče takoj. Kakšna je vaša izkušnja z dojenjem in kaj svetujete mladim mamicam? »Tudi sama sem kot prvorodka bila mišljenja, da dojenje pač steče samo od sebe. No, po rojstvu prvega otroka sem bila zelo presenečena, ko sem ugotovila, da to vendarle ni tako. Kljub temu da je dojenje nekaj povsem naravnega, se je treba nanj malo pripraviti. Nosečnice več pozornosti posvečajo porodu, dojenju pa bolj malo. Dobro je, če si nosečnica že pred porodom prebere informacije SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 1 I januar 2024 o dojenju, o bolečih dojkah in bradavicah, o določenih izzivih, na katere lahko naleti. Veliko jih prehitro obupa in ponudi otroku stekleničko. Tudi pri dojenju ima porod veliko vlogo. Ob svetovanju na domu vedno najprej povprašam o porodni zgodbi, saj nam sam način poroda lahko veliko pove, zakaj je kakšna težava nastala. Dobro je, če je ženska obveščena o tem, kaj kakšna indikacija ali poseg v telo med porodom pomeni za dojenje. Ob obisku na domu med drugim preverim, kako mati pristavi otroka, v kakšnem položaju, kako otrok sesa in ali ima dober sesalni refleks, ali se vse obrazne mišice lepo premikajo, ali je jeziček prav nameščen; potem podam navodila za uspešno dojenje ter mamico podprem in jo spodbujam, dokler dojenje ne steče v polni meri.« V našem času obstaja veliko predsodkov do dveh najbolj naravnih dogodkov v življenjskem krogu človeka – rojstva in smrti. S kakšnimi komentarji ali morebitnimi obsodbami se soočate vi osebno, saj ste na svojem družbenem omrežju objavili fotografije in posnetke, ki jih marsikdo ne prenese? »Rojstvo in smrt sta v naši družbi res postali tabu temi. Ampak eno brez drugega ne obstaja. Pri nas doma se o teh temah odprto pogovarjamo, zato sem tudi želela, da sta oba otroka prisotna pri rojstvu mlajšega bratca. In to je bila odlična izkušnja v njunem življenju. Zavedata se čudeža rojstva in česa vsega smo ženske sposobne. Mene sta popolnoma presenetila z izjavami, ko se je porod zaključil. Oba sta jokala od sreče. Za celo našo družino je izkušnja poroda na domu pomenila nepopisno srečo in ljubezen. Kar se tiče obsodb, pa vedno so in bodo obstajale. Prej ko to dojamemo, bolje nam bo. Meni je za mišljenje drugih vseeno, saj je to moje telo in sprejemam svoje odločitve. Zaradi izkušnje mojega drugega poroda se v porodnišnici žal nisem več počutila varno. Najlepše mi je doma z osebami, ki sem jih izbrala jaz. Oba z možem sva bila za to stoodstotno odločena in nama niti za trenutek ni žal. Z vsemi svojimi zapisi in fotografijami na socialnih omrežjih želim deliti in ozavestiti ženske, da zmoremo lepo roditi. Da ni treba, da je porod travmatičen, in da je to prečudovita izkušnja za žensko. Če sem samo eni ženski spremenila pogled in ji vlila zaupanje vase, je moje srce polno radosti. Ker je pomembno, kako (se) rodimo!« Kako vaše odločitve sprejemajo najbližji – mož, otroci, sorodniki? »Mož in moja mami sta moja največja podpornika v vsem, kar počnem, ko imam slab dan; ko mogoče kaj ne gre, tako kot si zamislim, me moja mami vedno bodri, da naj ne obupam. Vedno mi pravi, da se borim za ženske in da naj delam to, kar mi srce narekuje. Vsi moji bližnji to zelo dobro sprejemajo in mi vedno pomagajo tudi pri varstvu otrok. Tudi otroci razumejo, ko mora njihova mami kakšen nastop ali trening izpustiti, ker jo nujno potrebuje druga mamica. Vedno me potem izprašajo, kako je bilo in ali mi je uspelo. Menim, da če delaš dobro in s srcem, se vse uspešno konča.« Kaj bi torej svetovali mladim ženskam, mamicam, moškim, da bo zanje prihod novega življenja nekaj najbolj doživetega? »Naj se pripravijo na porod. Naj raziskujejo, naj berejo, se obrnejo na kakšno doulo, babico, svetovalko … Naj raziščejo vse svoje možnosti in pravice. Najbolj pomembno je, da si zaupajo in poslušajo sebe in svoje telo, saj sami zase najbolje vemo, kaj potrebujemo.« 25 Ples je moja strast BINA PLAZNIK BINA PLAZNIK IN OSEBNI ARHIV N. BLAŽAN Dvaindvajsetletna plesalka in plesna koreografinja Nija Blažan, ki se je lani med drugim podpisala tudi pod trenerstvo mladih svetovnih plesnih prvakinj, evropskih podprvakinj in državnih prvakinj, pravi: »Moj sanjski dosežek bi bil, da bi lahko plesala na velikih odrih s svetovno znanimi pevci in izvajalci.« 18. decembra so v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu uprizorili božično-novoletno plesno predstavo Zaline božične sanje. Gre za predstavo, namenjeno najmlajšim in mladim po srcu, ki verjamejo v čarovnije božičnega časa. V predstavi so sodelovali Plesni center TBA, Glasbena šola Svet glasbe in komorni zbor I. osnovne šole Žalec. Taktirko je prevzela mlada koreografinja Nija Blažan iz Zgornjih Grušovelj. Ker je predstava doživela tako dober odziv in ker mlado in zavzeto Nijo čaka še svetla prihodnost, smo z njo opravili pogovor o njenem delu in pogledu na ples. Po predstavi v Žalcu je povedala: »Z izvedbo predstave sem bila več kot zadovoljna. Izpolnila je vsa moja pričakovanja in še več. Med občinstvom smo uspeli pričarati pravo praznično vzdušje.« Kje ste dobili navdih za plesno predstavo? »Predstava je bila uprizorjena že leta 2014, v njej pa sem glavno plesno vlogo deklice Zale odplesala jaz. Že od nekdaj sem si želela postati trenerka in svojim plesalkam omogo- perspektivna mlada plesalka, moja jazz solistka, ki jo poučujem. Vedela sem, da se lahko zanesem nanjo in da bo svojo vlogo odplesala in odigrala, tako kot sem si zamislila in od nje pričakujem. Vlogo deklice Zale je več kot odlično uprizorila. Ostale plesalke so plesalke plesnega centra TBA, kjer jih poučujem jazz, plešejo in tekmujejo pa tudi v drugih art disciplinah.« Kako je prišlo do sodelovanja s I. OŠ Žalec in Glasbeno šolo Svet glasbe? »Samanta Kunšt je moja dobra prijateljica, je izvrstna glasbenica in pevka. Ko sem vedela, da želim predstavo nadgraditi tudi na glasbenem nivoju, sem takoj vedela, kdo bo prava oseba za to. Samanta je učiteljica glasbe na I. OŠ Žalec in učiteljica solo petja, kitare in klavirja na privatni glasbeni šoli. Tako sva združili moči in skupaj ustvarili najlepšo božično predstavo, Zaline božične sanje.« Kdo je v vas spodbudil ljubezen do plesa? »Že kot mala deklica sem plesala in oboževala glasbo. Sprva sem obiskovala plesni vrtec in kasneje plesno »Ples mi predstavlja notranji mir, je moja najljubša oblika kreativnosti in izražanja. Življenje brez njega zagotovo ne bi bilo tako izpopolnjeno, kot je. Ples je nekaj najlepšega, kar lahko izraziš s svojim telesom. Ples mi dopušča svobodo, me ne omejuje, mi ne sodi, temveč me motivira. čiti plesne izkušnje, kot sem jih imela sama. Ideja o ponovitvi in nadgradnji predstave je bila v meni že dolgo, da pa jo uprizorimo ravno to leto, je bilo čisto spontano. Vedela sem, da imam čudovite plesalke, glasbeno podporo Samante Kunšt, ki je bila zadolžena za celoten glasbeni program, in svoje družine, zato sem bila prepričana, da nam bo uspelo.« Kako ste določili glavno vlogo in kdo so ostale plesalke? »Izbira glavne vloge je bila enostavna, saj je dvanajstletna Laščanka Lija Kolar izjemno talentirana in šolo, kjer so trenerji zelo kmalu v meni videli velik potencial. Že 13 let plešem in se gibam v vodah 'art' disciplin, zadnja štiri leta pa sem koreografinja in trenerka solistov, mladink in članic, ki so lansko leto dosegle naziv državnih prvakinj, evropskih podprvakinj in svetovnih prvakinj. Res sem ponosna na njih! Vsa ta leta me podpira in mi stoji ob strani družina, brez katere danes ne bi bila to, kar sem.« Imate kakšnega plesnega vzornika? »Imam, Nika Kljun in Žiga Sotlar Plesalke pod Nijinim vodstvom so se odlično ujele. Nija Blažan (desno) z glavno plesalko Predstave Zaline božične sanje Lijo Kolar. sta mi velik navdih in tudi sama si želim nekoč priti na takšen nivo plesa. Oba sta Slovenca, ki ustvarjata in sta zelo priznana koreografa tako doma kot v tujini.« Poučujete ples v plesnem centru TBA? Kaj pomeni biti plesni koreograf, kako se razporedijo deleži ustvarjanja, znanja in organizacije? »Ja, poučujem ples v plesnem centru TBA. Poučujem art discipline. Sem licencirana zumba trenerka in poučujem tečaj La zumba v Celju. Koreograf je odgovoren za oblikovanje in usklajevanje plesnih elementov, ustvarjanje izvirnih gibov ter zagotavljanje harmoničnega poteka koreografije. Najprej poišče ustrezno glasbo, sledi sestavljanje koreografije, kar zajema ogromno časa in truda s strani koreografa in plesalca. Ko je točka sestavljena, se pričnejo intenzivni treningi in oblikovanje kostuma. Vsaka plesna točka je zame izziv, saj v vsako vključim del sebe, in ko gledam odplesano točko, je moje srce polno.« Kaj vam pomeni ples? »Ples mi predstavlja notranji mir, je moja najljubša oblika kreativnosti in izražanja. Življenje brez njega zagotovo ne bi bilo tako izpopolnjeno, kot je. Ples je nekaj najlepšega, kar lahko izraziš s svojim telesom. Ples mi dopušča svobodo, me ne omejuje, mi ne sodi, temveč me motivira. Skrbi za naše mentalno in telesno zdravje. Je moja največja ljubezen, ki mi omogoča umik od realnosti – in da sem lahko točno to, kar sem, brez sramu. S plesom napolnim praznine, ki se skrivajo v meni. V enem stavku – ples je moja strast.« Kdaj je treba pričeti z učenjem plesa? »Začetek učenja plesa je odvisen od osebnih želja in zmožnosti. Nikoli ni prepozno, da bi začeli! Če želite, lahko začnete kadarkoli, bodisi kot otrok ali odrasla oseba. Pri otrocih je treba počakati na motorične sposobnosti za osnovne gibalne aktivnosti. To se običajno zgodi okoli tretjega ali četrtega leta starosti. Če starši opazijo navdušenje za ples, je to dober znak, da je morda čas, da otroka vpišejo v plesno šolo.« Kaj bi bil vaš sanjski plesni dosežek v prihodnosti? »Moj sanjski dosežek bi bil, da bi lahko plesala na velikih odrih s svetovno znanimi pevci in izvajalci.« Vas mika tujina? »Zaenkrat me tujina ne mika, saj imamo v Sloveniji ogromno potencialnih plesalcev in možnosti za plesne projekte. Sem pa vedno odprta za nove izzive.« Vam je pomembno, da imate v zasebnem življenju partnerja, ki rad pleše? »Trenutno nimam partnerja; ne bi bilo slabo, če bi tudi on znal plesati.« Kaj pripravljate v letošnjem letu? »V pomladnih mesecih pripravljam malo večji plesno-glasbeni projekt in priznam, da mi bo kar velik izziv. Decembra pa seveda ponovimo Zaline božične sanje, kjer izvemo, kaj si je Zala zaželela za letošnji božič.« 26 NAŠA DEDIŠČINA OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5 3310 ŽALEC obvešča, da je oziroma bo v naslednjih dneh objavila spodnje razpise, ki so ali bodo na www.zalec.si objavljeni v celoti. ŠT. 1 I januar 2024 JAVNI RAZPIS O DODELITVI FINANČNE POMOČI NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA IN MEDNARODNEGA SODELOVANJA ZA LETO 2024 Finančna pomoč je enkratna in se lahko dodeli za: dodiplomski in podiplomski študij doma in v tujini, študijsko izpopolnjevanje doma in v tujini, sodelovanje v mednarodnih projektih. Višina finančne pomoči: od 316,36 € do 474,54 € bruto. Javni razpis bo odprt do porabe sredstev (prvo odpiranje vlog predvidoma v marcu 2024). Več informacij o pogojih za pridobitev finančne pomoči, potrebnih dokazilih k vlogi in o razpisu dobite v celoti na spletni strani www.zalec.si ali po telefonu 03/713 64 32 (kontaktna oseba Matej Pinter, višji svetovalec za vzgojo in izobraževanje). JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROGRAMOV LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI V OBČINI ŽALEC V LETU 2024 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje javnih kulturnih programov društev s področja ljubiteljske kulture: redna dejavnost društev oz. njihovih sekcij, status pravne osebe zasebnega prava v javnem interesu na področju kulture, redna dejavnost Zveze kulturnih društev, redno vzdrževanje društvenih prostorov ter investicijsko vzdrževanje društvenih prostorov in opreme. Rok za predložitev vlog je 19. februar 2024. Vloge pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec ali oddate osebno v glavno pisarno Občine Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Blažu Tkalcu, po telefonu 03 713 64 33 ali po elektronski pošti blaz.tkalec@zalec.si. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NAPODROČJU SOCIALNO – HUMANITARNIH DEJAVNOSTI V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2024 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti v Občini Žalec za leto 2024. Rok za predložitev vlog je 21. februar 2024. Vloge pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec ali oddate osebno v glavni pisarni Občine Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Alešu Kramaršku, po telefonu 03 713 64 38 ali elektronski pošti ales.kramarsek@zalec.si. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA ZA LETO 2024 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov športa za leto 2024, ki so v javnem interesu Občine Žalec: športni programi, športni objekti in površine za šport v naravi, razvojne dejavnosti v športu, organiziranost v športu, športne prireditve in promocija športa. Rok za predložitev vlog je 12. februar 2024. Vloge pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec ali oddate osebno v glavno pisarno Občine Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Blažu Tkalcu, po telefonu 03 713 64 33 ali po elektronski pošti blaz.tkalec@zalec.si MALI OGLASI Predmet javnega razpisa bo pokroviteljstvo nad pomembnimi humanitarnimi, kulturnimi, športnimi, strokovnimi in mednarodnimi dogodki/projekti. Javni razpis bo odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30.11.2024. Vloge se po objavi javnega razpisa pošljejo po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec oziroma se osebno oddajo na Občino Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite na Občini Žalec, na Uradu za negospodarske javne službe, po telefonu 03 713 64 30 ali po elektronski pošti na naslov glavna.pisarna@zalec.si. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV VETERANSKIH ORGANIZACIJ IN PROGRAMOV DRUGIH POSEBNIH SKUPIN V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2024 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje in vrednotenje programov: A - veteranskih organizacij (Društvo izgnancev Slovenije Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Žalec, Veteransko društvo Sever, Združenje borcev za vrednote NOB Žalec in ostalih društev na področju delovanja veteranskih organizacij) in, B - drugih posebnih skupin (Upokojenska društva Občine Žalec, Univerza za III. življenjsko obdobje Žalec, Filatelistično društvo Žalec in ostala društva) v Občini Žalec za leto 2024. Rok za predložitev vlog je 21. februar 2024. Vloge pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec ali oddate osebno v glavni pisarni Občine Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Alešu Kramaršku, po telefonu 03 713 64 38 ali po elektronski pošti ales.kramarsek@zalec.si. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE STROKOVNEGA KADRA NA PODROČJU ŠPORTA V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2024 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IN PROJEKTOV S PODROČJA MLADINSKE DEJAVNOSTI V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2024 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje strokovnega kadra na področju športa v društvih, ki igrajo v prvi članski ligi v kolektivnih športih. Predmet javnega razpisa bo sofinanciranje vsebin programov in projektov s področja mladinske dejavnosti v Občini Žalec za leto 2024, ki so v skladu s cilji Lokalnega programa za mlade v Občini Žalec 2014-2020+. Rok za predložitev vlog je 12. februar 2024. Vloge pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec ali oddate osebno v glavno pisarno Občine Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Blažu Tkalcu, po telefonu 03 713 64 33 ali po elektronski pošti blaz.tkalec@zalec.si. Vloge se po objavi javnega razpisa pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec oziroma se osebno oddajo na Občino Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite na Občini Žalec, Uradu za negospodarske javne službe, tel. 03 713 64 30 ali po elektronski pošti na naslov glavna.pisarna@zalec.si. utrip@zkst-zalec.si • 03 712 12 80 PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Nudim PEDIKURO NA DOMU. Info.: 041 821 218 (Mateja) Kupimo POČITNIŠKO PRIKOLICO, lahko je stacionirana in stara do 30 let. Info.: 031 391 972 Iznenada SALoMÉ Autorski stand up kabaret Sreda, 14. 2., ob 19.30 BREZPLAČEN OGLAS JAVNI RAZPIS ZA SPREJEM POKROVITELJSTVA V LETU 2024 Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice: TIC Žalec in zkst-zalec.kupikarto.si AKTUALNE INFORMACIJE – FEBRUAR 2024 JAVNI RAZPISI V TEKU Javni razpis za dodeljevanje pomoči za spodbujanje razvoja malega gospodarstva v Občini Žalec za leto 2024 Občina Žalec je objavila javni razpis za dodeljevanje pomoči za spodbujanje malega gospodarstva za leto 2024. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih proračunskih sredstev, ki se bodo dodeljevala po pravilih, določenih v razpisu, za naslednje ukrepe: UKREP 1: Pomoč za odpiranje novih delovnih mest in za samozaposlitev UKREP 3: Pomoč za spodbujanje udeležbe na sejmih in drugih poslovnih dogodkih ter pomoč pri trženju izdelkov in storitev UKREP 5: Pomoč pri trženju storitev lokalne turistične ponudbe (incoming turizem) Upravičenci do pomoči so: -mikro podjetja, vključno s samostojnimi podjetniki in zadrugami, ki imajo sedež podjetja na območju Občine Žalec in imajo v celoti izpolnjene vse obveznosti iz davkov in prispevkov; -fizične osebe s stalnim bivališčem v Občini Žalec, kadar gre za samozaposlitev; -mikro in mala podjetja, vključno s samostojnimi podjetniki in zadrugami, ki imajo sedež v Občini Žalec, registrirana za področje turizma, kadar gre za ukrep 5. Skupna višina razpisanih sredstev za leto 2024 je 80.000 EUR. Prijave so možne do 1. marca 2024. Javni razpis je objavljen na spletni strani Razvojne agencije Savinja (https://ra-savinja. si/domov/razpisi/) in Občine Žalec (https://zalec.si/za-obcane/razpisi/). Dodatne informacije za posamezne ukrepe: - Petra Centrih, Občina Žalec, za ukrepa 3 in 5, e-mail: petra.centrih@zalec.si, 03/713 63 28 - Dejan Jazbinšek, RA Savinja, za ukrepa 1 in 3, e-mail: dejan.jazbinsek@ra-savinja.si, 03/713 68 62 KRIŽANKA / PO DOLINI ŠT. 1 I januar 2024 Nagradna križanka Pokrovitelj križanke v januarju je podjetje VRTINE PALIR, d.o.o., Zgornje Grušovlje 12, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Rešitve križanke (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Šlandrov trg 25, 3310 Žalec, do 19. 1. 2024. Nagrajenci bodo prejeli simbolične praktične nagrade. Nagrajenci decembrske križanke (geslo: DARILNA KOŠARICA LOKALNIH DOBROT) pa so: Stane Holobar, Griže 30i, 3302 Griže; Ana Čadej, Gotovlje 103d, 3310 Žalec; Henrik K. Zlobec, Dolenja vas 130, 3312 Prebold. Izžrebanci lahko svoje nagrade prevzamejo v TIC-u Žalec, Šlandrov trg 25, 3310 Žalec. Številka ena v Sloveniji in podjetje z več kot 25 leti izkušenj na področju geotermalne energije VRTINE PALIR Geotermalna energija Vrtine Palir, d. o. o. Zgornje Grušovlje 12 3311 Šempeter v Sav. dolini info@vrtine-palir.si www.vrtine-palir.si 27 28 PO DOLINI POMAGAMO ŠT. 1 I januar 2024 Pomagajmo dojenčicama Agati in Veri B. PLAZNIK, D. NARAGLAV Šestnajstmesečni deklici, enojajčni dvojčici Agata in Vera Šemrov iz Žalca imata težke zdravstvene težave z redko gensko mutacijo GRIN2B, kar predstavlja zahtevno nego pri hranjenju, higieni in spanju. Deklici sta pogosto v bolnišnici tudi zaradi epileptičnih napadov, kar je ob vseh težavah še toliko težje za njuna starša, mamo Elo in očeta Jureta Šemrov, ki se vsestransko trudita za svoji malčici in skupaj s sorodniki upata, da se bo našla kakšna rešitev za izboljšanje njune bolezni. Upe za to polagata v roke znanosti in razvoj potencialnih zdravil doma in v tujini. Dvojčici sta že prijavljeni na klinični preizkus zdravila, ki se odvija v nekaj evropskih državah. Računajo na povabilo iz Münchna, kdaj bo to, zaenkrat še ne vedo, upata pa, da čim prej. Vsekakor bo to zahtevalo veliko dodatnih stroškov, ki jih je že sedaj veliko zaradi doplačevanja terapij in preureditve bivališča za gibalno ovirane. Potrebujejo tudi prilagojeno vozilo, kar je starša nekako tudi pripeljalo do tega, da sta se za pomoč obrnila na Območno združenje RK in širšo javnost s posebnim pismom, v katerem predstavljata svojo situacijo. Rojeni s hudo poškodbo možganov V prvem delu pismu sta Ela in Jure med drugim zapisala: »Sva Ela in Jure Šemrov iz Žalca. Na vas se obračava z upanjem na vašo podporo. Zato bi z vami želela deliti del najinega življenja, ki je šlo v smer, ki je ni nihče priča- koval. Najini dvojčici sta na svet prišli avgusta 2022. Trenutke blaženosti je čez nekaj dni zamenjala nočna mora. Prihodnost naše družine je v trenutku postala zelo negotova. Zdravniki so nama povedali, da sta dvojčici utrpeli hudo poškodbo možganov. Genska preiskava je pokazala, da sta najini dvojčici razvili redko gensko mutacijo, imenovano GRIN2B, ki povzroča različne motnje v razvoju in močne epileptične napade. Preprosto povedano, Agata in Vera sta hudo prizadeti. Njuna stopnja duševnega in gibalnega razvoja je le pri treh mesecih starosti. Težko razumeva in sprejemava zdajšnjo prognozo, da najverjetneje ne bosta nikoli samostojno govorili, hodili ali sedeli in da bosta vse življenje popolnoma odvisni od drugih. Ob tej črni napovedi nama ostaja le upanje, da se bo zgodil kakšen 'čudež' in se sedanja predvidevanja ne bodo povsem uresničila.« Denar za zdravljenje in vozilo »Veliko dnevnih rutin in načrtov je bilo treba spremeniti in opustiti. Dnevna nega najinih deklic zahteva več kot samo dva para rok. In res imava veliko naklonjenost babic, družine in prijateljev, ki nas podpirajo. Brez babic bi bilo, preprosto povedano, težko preživeti dan. Moja sestra Suzana intenzivno išče druge možne oblike zdravljenja, razvoj potencialnih zdravil doma in v tujini. Hvaležni smo tudi ustanovam, ki so nam priskrbele osnovne pripomočke in opremo za gibalno ovirane otroke,« izkazujeta hvaležnost oče Jure, ki je sicer po poklicu strojni inženir, doma iz Latkove vasi, in mama Ela, ki je Žalčanka in katere glavna naloga je sedaj predvsem vloga matere 24 ur na dan. »Če se ozreva na svoje prvo leto, lahko rečeva, da nama je uspelo premostiti nekaj večjih izzivov. A tako kot rasteta deklici, tako rastejo tudi njune potrebe. Zaradi tega morava zagotoviti vozilo, ki bo prilagojeno za prevoz dveh invalidnih oseb. To ni luksuz, ampak nuja, ki nama bo omogočala pogoste obiske bolnišnic, vsakodnevne vožnje v vrtec in številne terapije, ki jih imata najini deklici. Stroški nakupa in predelava takšnega vozila bodo znašali okoli 70.000 evrov. Žal takšnega cilja ne moreva doseči sama, zato je solidarnost skupnosti v tem težkem času najino edino upanje,« sta ob zaključku pisma še zapisala Ela in Jure ter dodala, da bosta neizmerno hvaležna vsakršne pomoči bodisi v obliki denarnih sredstev bodisi z deljenjem njune zgodbe z javnostjo, prijatelji, sodelavci in znanci. Darilo za praznike Za pomoč pri zdravljenju in nakupu prilagojenega vozila za Agato in Vero lahko nakažete finančna sredstva na humanitarni TRR RKS – OZ Žalec: SI56 6100 0002 7180 620, sklic: SI00 26, namen: Pomoč Agati in Veri, koda: CHAR, ali pošljete sporočilo SMS s ključno besedo DAM5 na številko 1919 in prispevali boste 5 EUR za Agato in Vero. Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, Telemacha, T-2 in A1. Obdarili 245 otrok T. TAVČAR Mnogi občani Spodnje Savinjske doline ne bodo nikoli pozabili petka, 4. avgusta, ko je reka Savinja prestopila bregove in poplavila veliko hiš, poslovnih in drugih objektov ter povzročila ogromno gmotno škodo. Zelo hudo je bilo tudi pri družini Šalamun v Ločici ob Savinji, ki ima hišo med avtocesto in reko Savinjo. Na ta dan so imeli v stanovanju več kot meter in pol vode, pomešane z muljem. V petek, 22. decembra, se je ob pomoči dobrih ljudi končala sanacija spodnjega dela njihove hiše. Družini je preko Društva upokojencev Andraž na pomoč priskočil samostojni podjetnik Branko Goričan iz pobratene Občine Destrnik. Ob tej priložnosti so jih obiskali še župan Jože Kužnik, podžupan Igor Pungartnik in Tone Mešič iz upokojenskega društva, da so se zahvalili podjetni- Starša Ela in Jure s svojima malčicama ter hišnim ljubljenčkom si želita sočutja in pomoči. T. T. Že šesto leto zapored je dobra vila v božičnem tednu obiskala otroke občin Spodnje Savinjske doline. Tokrat ji je uspelo obdariti 245 otrok. »Poleg paketov, ki so jih pripravili dobre vile in vilinci, smo s pomočjo donatorjev obdarili tudi 21 varovancev Varstveno-delovnega centra MUC. Prisrčna hvala vsem, saj smo zopet dokazali, da skupaj zmoremo več,« je povedala Liza Hočevar, vodja projekta Dobra vila. Podžupan Igor Pungartnik, solastnik stanovanjske hiše Stanko Šalamun, podjetnik Branko Goričan, solastnica stanovanjske hiše Jožica Šalamun, župan Jože Kužnik in predstavnik DU Andraž Tone Mešič ku za izvedena slikopleskarska in druga potrebna dela v hiši, ki jih je opravil povsem brezplačno. Podjetje Murexin je nudilo strokovno svetovanje in doniralo ustrezen material za izdelavo novega ometa za okoli 190 kvadratnih metrov površin. Sledila so slikopleskarska dela in polaganje talnih oblog. Ko smo jih obiskali, so potekala še zadnja dela v kurilnici in polaganje zaključnih letev. Ob koncu obiska so bile še enkrat izrečene besede zahvale in želje, da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo ter da bi leto 2024 minilo mirno, brez vremenskih ujm in drugih nesreč. Hiša je bila v avgustovskih poplavah 1,5 m v vodi. Pri pripravi daril Liza Hočevar PO DOLINI / KRONIKA ŠT. 1 I januar 2024 29 Poslovil se je dr. med. Ivan Dolinar D. NARAGLAV V sedemindevetdesetem letu starosti se je 27. decembra za vedno poslovil častni občan Občine Prebold Ivan Dolinar. Bil je doktor medicine, specialist kirurgije in dolgoletni predstojnik na Oddelku za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo Splošne bolnišnice Celje, po upokojitvi pa zagnani krajevni in ljubiteljski zgodovinar. Od njega smo se v velikem številu poslovili v sredo, 3. januarja, na preboldskem pokopališču, kjer so pokopani tudi njegovi starši. Vse od njegove smrti je na Občini Prebold bila vpisna žalna knjiga, dan po pogrebu pa je ta bila tudi v prostorih Občinske knjižnice Prebold, kjer je bila njemu v spomin kot častnemu občanu Občine Prebold, zaslužnemu doktorju, ljubiteljskemu zgodovinarju in piscu krajevne zgodovine organizirana žalna seja občinskega sveta. Direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik je na njej povedala: »Spoštovani žalni zbor, sledi Ivana Dolinarja, dr. med., častnega občana Občine Prebold, bodo ostale za vedno. Do vseh njegovih zapisov gojim veliko spoštovanje. Pomiri me, da je dočakal svoje zadnje izdano delo – knjigo z naslovom Zgodovina rudarsko-kmečke vasi Zabukovica v Spodnji Savinjski dolini. Kot bi rekel: 'Samo še to opravim, samo še to postorim, potem se spočijem in umirim' (T. Kuntner). Zagotovo bomo vsi pogrešali Zadnje slovo na preboldskem pokopališču njegove modre, dragocene življenjske nasvete, dobrovoljne telefonske klice, srečanja, duhovite izjave ... Ostajajo nam lepi spomini nanj. Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo (J. W. Goethe). Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu (T. Pavček) … Zdaj sveti ena več,« je svoj nagovor sklenila Železnik in izrekla sožalje družini in sorodnikom. Župan Občine Prebold mag. Marko Repnik je spregovoril o delu in življenju dr. Ivana Dolinarja in med drugim povedal: »Verjetno je edinstven primer, da bi zdravnik bil hkrati tudi zagrizen zgodovinar, ki je z vso vnemo brskal po številnih arhivih in raziskoval tudi področja, ki jih je uradna zgodovina, napolnjena s številnimi podatki, zaobšla. Za svoje početje je nekoč dejal, da čuti notranjo dolžnost, da vse to razišče. V svojih zrelih letih je brez težav svoja odkritja zapisoval na računalnik, brskal preko svetovnega spleta po arhivih in nabiral informacije. Zapisi Ena zadnjih fotografij dr. Ivana Dolinarja, ki je nastal ob srečanju starejših občanov v OŠ Prebold lani novembra. Povedal pa jih je v svojem stilu, v preprosti poštenosti in konstruktivnem duhu. S svojim pisnim opusom je odlično zajel ljudi in navade v Občini Prebold in širše ter s tem pomembno prispeval h kulturni dediščini našega kraja. Njegovi zapisi so bistvenega pomena za spoznavanje in ohranjanje spomina na družine, posameznike in okolje nekega preteklega časa,« je še poudaril župan in sklenil svoj nagovor z nekaj svojimi verzi in besedami sožalja. Z violino je žalno slovesnost pospremila Neža Zagoričnik. Ob zaključku žalnega zbora so se vsi udeleženci, ki tega še niso storili, vpisali v žalno knjigo in s tem izkazali še zadnje slovo svojemu častnemu občanu, ki je nadvse ljubil, cenil in spoštoval svoj »Šempaul«, kot je vedno rekel Preboldu, in si tudi želel ter prizadeval, da bi se imenoval sv. Pavel, kot je to bilo do leta 1952. Primarij Ivan Dolinar, dr. med., častni občan Občine Prebold, se je rodil 14. maja 1927 v rudarski družini v severni Franciji, kamor sta s trebuhom za kruhom odšla oče Jože (rojen 1900) in mama Antonija (rojena 1902). Leta 1934 se je družina vrnila v Savinjsko dolino in se naselila v Latkovi vasi. Pet let osnovne šole je Ivan dokončal v Preboldu, gimnazijo v Celju. Vpisal se je na medicinsko fakulteto, ki jo je dokončal leta 1953. Istega leta se je zaposlil v celjski bolnišnici, kjer je delal vse do upokojitve leta 1993, dolga leta kot primarij na oddelku za ušesa, nos in grlo. Od upokojitve dalje se je predajal raziskovanju in pisanju lokalne zgodovine. V tem času je Ivan Dolinar, čigar oče izhaja iz rudarske Zabukovice, mama pa iz Stopnika pri Vranskem, raziskoval zgodovino krajev, zbiral dokumente, pričevanja in napisal knjige z naslovi: Pogled v preteklost vasi Sv. Lovrenc (1997), Zgodovina župnije Sv. Pavel v Savinjski dolini (1998), Zgodovina Kaplje vasi v Spodnji Savinjski dolini (2000), 110 let podružnične cerkve Marija Lurd – Griže (2004), Zgodovina Latkove vasi v Spodnji Savinjski dolini (2004), Kraj Prebold skozi čas (2013), Vaška skupnost Kasaze (2013), Vas Matke skozi preteklost (2015), Vas Šešče skozi preteklost (2015), Zgodovina Marije Reke (2016), Zgodovina Dolenje vasi v Spodnji Savinjski dolini (2017), Zgodovina vasi Sv. Lovrenc v Spodnji Savinjski dolini (2018), Liboje od davnin do današnjih dni (2020) in Zgodovina griške župnije sv. Pankracija (2021). Lani, decembra 2023, le dobrih 14 dni pred njegovo smrtjo pa je izšla še njegova 15. knjiga Rudarsko-kmečka vas Zabukovica v Spodnji Savinjski dolini. Menda sta skoraj dokončani še dve knjigi. Kdo, če sploh kdo, se bo lotil dokončanja in izdaje, pa ostaja odprto vprašanje. V preboldski knjižnici so za žalno sejo pripravili tudi panoja s 15 Dolinarjevimi knjigami. V Trnavi skupaj starejši D. NARAGLAV Udeleženci srečanja so z veseljem prisluhnili programu in povezovalki Ireni Štusej. o preteklosti so s časom postali njegova strast in njegov drugi poklic. Rad je spremljal delo in razvoj ljudi, društev in njihovih sekcij. Udeleževal se je prireditev in koncertov, rad je zahajal v knjižnice. Tudi preboldska knjižnica hrani domoznansko gradivo, ki je tesno povezano z lokalnim okoljem in predstavlja raziskovalni utrip kraja. Posebno pozornost tradicionalno namenijo domačim avtorjem, kakršen je bil dr. Ivan Dolinar, ki je prispeval k ohranjanju spomina na kraj in ljudi, ki so živeli v njem. Za nastanek tovrstnih knjižnih del je treba namreč imeti korenine, ljubezen do ljudi in mnogo znanja …« Ob tem je nadaljeval: »Z zgodovino je živel, jo zapisoval in s tem ohranjal. Za nas in za naše potomce, za ljudi, ki prihajajo in bodo izvedeli. Zaradi Tebe, dragi Ivan. Bil si moder človek, hitrih misli in trdnih besed. Dal si nam ogromno naukov, anekdot, misli in nasvetov. Ko je bil v septembru zadnjič pri meni na občini, mi je rekel: 'Posluš, pob, v življenju je treba velik delat, dobro jest pa zmerno pit. Kot mlad je treba ljubit, kot star pa babo poslušat.' Pogrešali bomo vse znanje in interpretacijo le-tega, pogrešali bomo upravičene kritike, ki jih je znal povedati na račun marsikoga in marsičesa, vendar je za to izbral primeren čas in primeren prostor. Med nastopom učencev POŠ Trnava Tudi v KS Trnava so pred prazniki organizirali tradicionalno predpraznično druženje starejših kraja- nov, starih 70 let in več. Srečanje v prostorih PGD Trnava je organizirala krajevna organizacija RK Trnava, ki poleg Trnave deluje še na področju Šentruperta in Orle vasi. Uvodni del druženja s programom je tudi tokrat vodila prostovoljka Irena Štusej. S svojimi nastopi so druženju dali prijetno kulturno vzdušje učenci in učenke POŠ Trnava z učiteljico Vlasto Svatina. Glasbena gostja je tokrat bila citrarka Cita Galič, s katero se je Irena Štusej pogovarjala tudi o knjigi Cita – S citrami po lestvici življenja, ki jo je spisal njen mož Jože Galič. Na srečanju so zbrane pozdravili tudi sekretar RK OZ Žalec Matjaž Črešnovar, predsednica RK Trnava Marija Žnidar in župan Občine Braslovče Tomaž Žohar. 30 KRONIKA ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka BRANKOTA HRIBERŠKA (15. 12. 1938–13. 12. 2023) se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, Društvu za vrednote NOB, Društvu izgnancev Slovenije, ŠD Partizan Griže in DU Griže za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi ŠT. 1 I januar 2024 Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala, in večno lep spomin nate. Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA ZAHVALA ANA ARH (8. 3. 1942–14. 1. 2024) Ob boleči izgubi drage mamice, mame in tašče se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za izrečeno sožalje in darove. Iskrena hvala dr. Rezarjevi ter sestrama Ani in Maji. Žalujoči sin Tomaž z družino ob izgubi moža in očeta JANIJA PRIMOŽIČA iz Šempetra v Savinjski dolini (12. 1. 1940–25. 12. 2023) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem in šempetrskemu župniku Mirku Škofleku za izrečena sožalja, podporo ob izgubi in darove. Vsi njegovi Srce tvoje več ne bije, bolečine hude ne trpiš, in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal. V SPOMIN ZAHVALA ZAHVALA V mesecu januarju je minilo pet let, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica, sestra in teta Poslovil se je naš dragi mož, oče, dedi in pradedi Ob boleči izgubi dragega moža, strica, svaka, soseda in prijatelja FANIKA ORTER FRANC DERČA iz Šešč pri Preboldu (31. 3. 1938 – 13. 1. 2024) KONRADA KOSA Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu in jo skupaj z nami nosite v svojem srcu. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, nesebično pomoč ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala g. župniku mag. Srečku Hrenu za opravljen cerkveni obred, pevcem skupine Eros za ganljivo odpete pesmi, gasilcem Prostovoljnega gasilskega društva Šešče, govorniku, praporščakom in pogrebni službi Ropotar. Iz srca hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga skupaj z nami pospremili k večnemu počitku ter vsem, ki ste ga imeli radi in se ga boste spominjali. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene ustne in pisne besede sočutja, tople stiske rok in besede tolažbe. Zahvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev v Mariji Reki. Zahvala osebju doma upokojencev na Polzeli za nesebično pomoč in nego ter dr. Pozniču. Zahvala pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku mag. Srečku Hrenu, ljudskim pevcem iz Marije Reke za odpete pesmi ob slovesu ter ge. Citi za odigrane pesmi slovesa na citrah. Vsi njegovi Žena Ida in ostalo sorodstvo iz Matk Vsi njeni Solza se ne posuši … Srce še vedno trpi … Le spomin živi in moč daje mi … iz Marije Reke (22. 8. 1934–6. 12. 2023) V SPOMIN 4. januarja sta minili dve leti, odkar nas je zapustil IVAN PERINOVAC (14. 7. 1956–4. 1. 2022) Kruta bolezen je premagala tvoje življenje, a ljubezni ne bo nikoli. Po dveh letih še vedno boli, ker te z nami več ni … Hvala vsem, ki se ga spominjate in ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi naše mame, babice in prababice Za vedno je zaspal naš dragi ata VERONIKE GROBELNIK, roj. KOLAR JOŽEF RAKUN - Trapov Jože (19. 12. 1937–5. 1. 2024) Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja ter za spremstvo na zadnji poti. Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. V SPOMIN Minilo je že 19 let, odkar nas je za vedno zapustila naša ljubljena TEREZIJA VENGUST iz Hramš Tako kot iskre v naših srcih žarijo spomini nanjo, saj je bila del naših življenj, vedno jo bomo pogrešali. Hvala tudi vsem, ki se kadarkoli spomnite nanjo, tako bo skupaj z nami v naših srcih večno živela. Snaha Jožica ter vnuka Marijan in Martin z družino ZAHVALA Vsi njeni UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Grobler; uredništvo: Darko Naraglav, Bina Plaznik, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica: Lucija Zupanc; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s.p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.100 izvodov. Cena časopisa je 1,61 EUR s 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in ob sredah od 13. do 17. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Prebold in Tabor. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. iz Trnave (1940–2023) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom za vsa izrečena sožalja, cvetje, sveče, darovane sv. maše in ostale darove ter vso pomoč v težkih trenutkih. Iskreno hvala g. župniku Martinu Cirarju za lepo opravljen obred in sv. mašo, članom Prostovoljnega gasilskega društva Trnava, Konjeniškemu društvu Mustang in Društvu upokojencev Prebold za udeležbo ob slovesu ter pogrebni službi Ropotar za vse opravljene storitve. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegov poslednji dom. Žalujoči: hčeri Cvetka in Andreja ter sin Peter z družinami 15 % gotovinskega popusta KRONIKA ŠT. 1 I januar 2024 Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob izgubi našega očeta, dedija, pradeda, tasta, strica ANTONA NEMIVŠKA iz Črnega vrha 4 (3. 1. 1931–13. 1. 2024) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, stiske rok, cvetje, svete maše in dar za cerkev. Zahvala osebju ZD Vransko, dr. Alojzu Pirnatu za opravljen obred, pevcem skupine Lirika, Dragu Jambreku za zaigrano pesem, vnukinjama Tadeji in Jasmini za lepe besede slovesa, govornici ge. Magdi Šalamon, pogrebni službi Ropotar, pogrebcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Hotel sem uloviti ptico – pa je odletela. Hotel sem utrgati cvet – pa je ovenel. Hotel sem vam nekaj reči – pa sem odšel. ZAHVALA Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 ob izgubi dragega moža, očeta in dedija V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan (15. 8. 1943–22. 12. 2023) … in naše sonce je zašlo … JOŽEFA KVEDRA Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče, ostalo podporo in pomoč. Zahvala ambulanti dr. Lubej in Bolnišnici Topolšica za zdravstveno svetovanje in pomoč, pogrebni službi Morana, JKP, pevcem in govornici za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste Jožeta skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči žena Ivanka in sin z družino ZAHVALA Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi, ker dom je prazen in molči. ZAHVALA MARINKA UGOVŠEK (1. 8. 1941–6. 11. 2023) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje in sveče. Zahvala dializnemu oddelku Splošne bolnišnice Celje, osebju ZD Žalec in ge. Mileni za njen trud in prijaznost. Zahvala g. župniku, cerkvenim pevcem, govorniku in vsem ostalim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. V 105. letu je mirno zaspala naša draga ALOJZIJA - SLAVKA LESKOVŠEK iz Ojstriške vasi – Tabor (12. 6. 1919–22. 12. 2023) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in članom društev, ki ste se poklonili njenemu spominu. Zahvaljujemo se za vsa izrečena sožalja, stiske rok, besede tolažbe. Hvala za darovane sveče, cvetje, svete maše in darove za domačo cerkev. Hvala zdravnici dr. Pavli Rode Zalokar, patronažnima sestrama Anici in Tamari ter negovalkam Zavoda sv. Rafaela z Vranskega za zdravljenje, zdravstveno nego in pomoč. Hvala praporščakom, pevkam, govornici Magdi Šalamon, župnikoma g. Cirarju in dr. Pirnatu za lepo opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. S hvaležnostjo, da smo jo imeli, ji želimo večni mir. Vsi njeni Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče. ZAHVALA Ob boleči izgubi MARTE (BEBE) STANTAR iz Šempetra v Savinjski dolini (2. 7. 1939–27. 11. 2023) Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Svakinja Romana Vsi njeni Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo. ZAHVALA ZAHVALA V 83. letu se je od nas poslovil dragi mož in ata JOŽE JELEN iz Šempetra BORISLAVA STRNAD Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala domu starejših na Vranskem in zdravstvenemu osebju. Hvala vsem praporščakom, pogrebni službi Ropotar, pevcema, govornici Magdi Šalamon in g. župniku Alojzu Pirnatu. Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, iskren stisk roke, objem in tolažilne besede. Posebna zahvala Čebelarskemu društvu, upokojenim obrtnikom, pogrebni službi Ropotar, g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni Vsi njegovi (1950–2023) Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) V SPOMIN Zahvale za februarsko številko Utripa sprejemamo do 19. februarja oz. do ZAPOLNITVE STRANI na utrip@zkst-zalec.si in po telefonu 03/712 12 80. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MARTE VENGUST (15. 6. 1942–10. 12. 2023) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Janku Cigali za opravljen pogreb, pogrebni službi Ropotar, pevcem za odpete žalostinke. Vsem za izrečena sožalja, sveče in cvetje. Posebna zahvala gre nevrološkemu oddelku SBC za vso skrb in trud ob njeni težki bolezni. Vsi njeni Vrača se pomlad, a življenje ne … Le spomini kakor jata ptic znova ožive … ZAHVALA 30. januarja je minilo leto dni, odkar se je od nas za vedno poslovil naš dragi Ob smrti našega ata ALOJZ URANJEK KONRADA KOTA Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, prižigate svečke in na grob polagate cvetje, in hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi, tako kot je on imel rad vas. Ohranite ga še naprej v svojem spominu. se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. iz Podloga v Savinjski dolini Vsi njegovi 31 (1926–2023) Vsi njegovi ZANIMIVOSTI 32 ŠT. 1 I januar 2024 Za praznike trije pohodi T. TAVČAR Planinska društva v Spodnji Savinjski dolini so v počastitev božiča, dneva samostojnosti in enotnosti ter novega leta pripravila tri tradicionalne planinske pohode. Skupaj se je pohodov udeležilo več kot 200 planincev. Prvi, tradicionalni božični nočni pohod na Čreto, ki je bil po vrsti že šestindvajseti, so 25. decembra pripravili vranski planinci, udeležilo pa se ga je okoli 100 pohodnikov. Drugega je 2. januarja pripravilo PD Dobrovlje–Braslovče. Pohod je bil že 35. po vrsti, zbrane pa je pred pohodom na startu na Skupnem placu nagovoril predsednik PD Dobrovlje–Braslovče Franci Kumer. Izrekel je voščila za novo leto in zaželel, da bi vsi pohodi, ki jih pripravlja društvo, bili množični in varni. Cilj letošnjega pohoda je bil pri Domu borcev na Dobrovljah, kjer so bili pohodniki deležni toplega obroka, vseh skupaj pa je bilo 102. Člani PD Liboje so se na 26. novoletni pohod podali dan po novem letu. Predsednik libojskih planincev Adolf Teržan jih je ob začetku pohoda na zbornem mestu pri mostu čez Savinjo nagovoril in jim zaželel srečno in zdravo leto 2024, nato pa je kakih 25 planincev krenilo na kočo na Brnici. Sredi januarja snežena pravljica Sredi januarja snežena pravljica S pohoda libojskih planincev na Brnico Drsališče v parku Šenek T. TAVČAR Medtem ko so v Žalcu, Preboldu in Braslovčah odprli drsališča že decembra, Polzelani že tradicionalno odprejo drsališče januarja. Do zdaj je drsališče trikrat stalo na parkirišču pred občinsko stavbo v središču kraja. V TIC-u Polzela so se tokrat odločili, da ga postavijo v parku Šenek, na prireditvenem prostoru, kjer je med letom pod krošnjami dreves kar nekaj občinskih dogodkov. Za prikupno animacijo ob otvoritvi je poskrbela domačinka Bina Plaznik, ki se je prelevila v palčico drsalčico Cvetko. Ta z najmlajšimi drsa tudi vsako soboto med 17. in 18. uro. Drsališče je sicer odprto vsak dan od 17. do 20. ure vse do začetka februarja, ob sobotah in nedeljah pa že od 10. ure naprej. Drsanje in izposoja drsalk sta popolnoma brezplačna. Ob koncih tedna sta na voljo tudi čaj in kuhano vino. Na dan otvoritve Za jamarje drugačno leto D. N. G. R. Za preboldske jamarje, ki upravljajo s Snežno jamo, je bilo minulo leto nekoliko drugačno kot običajno, vsaj kar se tiče njihove turistične dejavnosti. Zaradi avgustovskih poplav in udora plazu v jamo so morali Snežno jamo zapreti za turistični ogled. Nekoliko je bila okrnjena tudi jamarsko-raziskovalna dejavnost, sploh na področju Zgornje Savinjske doline. So pa vseeno imeli kar nekaj akcij. Med drugim so nadaljevali raziskave v Jelenovi jami na Raduhi, kjer se še vedno odpirajo nove možnosti prodiranja v globino. Bili so tudi v Breznu presenečenj na Dobrovljah, imeli tradicionalni raziskovalni tabor Vodotočnik v Savinjskih Alpah … njihovi zadnji akciji pa sta bili ob koncu leta. Na dan praznika samostojnosti in enotnosti so imeli na Podolševi nad Solčavo tradicionalen prednovoletni spust v 317 m globok Golarjev pekel, starejši člani kluba pa so se ob koncu leta podali na ogled in preverjanje sedanjega stanja v jamo Vranja peč v Ložnici pri Šentilju, ki je nekakšen 60-metrski tunel v obliki črke S, skozi katerega teče potoček. Ker gre za vodoravno jamo, za njen ogled plezalna oprema ni potrebna. Med spustom v Golnarjev pekel T. TAVČAR Pa smo tudi v letošnji zimi v noči s četrtka, 18. januarja, na petek, 19. januarja, dočakali izdatnejšo snežno pošiljko. Pričakovano so se je najbolj razveselili otroci, na cestah pa je spet povzročila nekaj težav. Nekaj deset centimetrov debela snežna podlaga je pokrajino spremenilo v pravo zimsko idilo, ki je ljudi kar klicala na prosto. Med temi, ki so se snega najbolj razveselili, so gotovo najmlajši. Otroci in tisti, ki uživajo v športnih aktivnostih ali zabavnih radostih na snegu, bi si gotovo želeli, da bi snežna pravljica trajala kaj več kot teden dni. Tisti pa, ki skrbijo za čiste ceste in pločnike ali čistijo zasebna dvorišča, bodo otoplitve teh dni bolj veseli. Bos do Trsta T. T. OSEBNI ARHIV Da je Ivan Hrastovec z Vranskega v tekaških krogih poznan po bosonogem teku ter sto-in-več-kilometrskih preizkušnjah, že vemo. Tokrat pa je to dvoje kar združil. Leto 2024 je začel z udeležbo na S1 Trail – La Corsa della Bora 2024 dolžine 100 milj oziroma 164 kilometrov, pri čemer je trasa v večjem delu potekala po Sloveniji. Tekači so s preizkušnjo začeli 2. januarja na Ljubljanskem gradu in tekli do cilja v Trstu. Tekma je potekala v petih etapah: 1. etapa Ljubljana–Vrhnika (49 km), 2. etapa Vrhnika–Javornik (30 km), 3. etapa Javornik–Nanos (33 km), 4. etapa Nanos–Pliskovica (33 km) in 5. etapa Pliskovica–Trst (27 km). Ivanov cilj ni bil le preteči traso; zadal si je še dodaten izziv, ki se ga doslej na tak način še ni lotil. Celotno traso je želel preteči bos. To mu je tudi uspelo. V Trst je kot šestnajsti tekmovalec pritekel 6. januarja s časom 30 ur, 35 minut in 13 sekund. Svoje doživljanje je opisal z besedami: »Užival sem ob tacanju po blatu, prečkanju potočkov, dotikanju mahu. Kljub podplatom, ki postanejo razdraženi, to še vseeno ni območje trpljenja.« Bosonogi Ivan Hrastovec