PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu '3. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, j^jer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 117 (13.650) Trst, torek, 22. maja 1990 Danes bo o palestinskem vprašanju razpravljal tudi Varnostni svet OZN Po tragični nedelji se val nasilja na zasedenih ozemljih nadaljuje Skupaj s tremi včerajšnjimi med Palestinci v dveh dneh 17 mrtvih - Mednarodna javnost odločno obsodila ravnanje Izraela - »Povzročitelj« neredov 21-letni Izraelec Zakon o mamilih od danes ponovno v senatu TEL AVIV — Na zasedenih arabskih ozemljih je nasilje Ponovno izbruhnilo na dan z vso svojo tragičnostjo. Po nedeljskem poboju v Rišon Lecionu, kjer je 21-letni Izraelec z avtomatsko puško pobil sedem palestinskih delavcev in po Slovitih neredih, ki so izbruhnili takoj po poboju in v kate-r'h je pod izraelskimi kroglami padlo se sedem Palestincev, ranjenih pa jih je bilo na stotine, se je val nasilja nadaljeval tudi včeraj. Na celotnem področju Gaze so bili varnostni Ukrepi izredno poostreni in gibanje skoraj v celoti omejeno, kljub temu pa je prišlo do demonstracij in spopadov, v katerih so med arabskim prebivalstvom najmanj tri osebe Zgubile življenje (od tega dve ženski). V Izraelu je arabska manjšina v Galileji in puščavi Ne-9ev uprizorila splošno stavko, povsod pa so bile v znak splidarnosti s palestinskim prebivalstvom organizirane pro-Hizraelske demonstracije. Tako je do izredno hudih incidentov prišlo v Nazaretu, kjer so ves dan potekali spopadi •hed demonstranti in policijo. Izraelski tisk je včeraj obsodil pokol v Rišon Lecionu, ''Tndar pa se nihče od komentatorjev ni spuščal v ocene, v. N lahko privede brezumno nasilje, ki se je nadaljevalo 'Mi po zločinu. Včeraj so tudi zaslišali Amija Poperja, ki je jjbil sedem Palestincev, sodnik pa mu je še za 15 dni podajal pripor. Tragični dogodki pa so naleteli tudi na splošno obsodbo Mlotne svetovne javnosti. Izraelski predsednik Hercog je Rjavil, da gre za dejanje neprištevnega človeka in tragedijo °kžaloval, dejanje kot tako pa obsodil. Toda iz mednarodne NADALJEVANJE NA 2. STRANI Palestinka na ves glas grozi izraelskemu policistu, potem ko so aretirali njenega sina v Gazi (AP) RIM — Danes se bo v palači Mada-ma začelo 3, dejanje zakona o mamilih. Po odobritvi v poslanski zbornici se namreč zakon precej spremenjen ponovno vrača v senat, kjer ga bosta danes na skupnem zasedanju najprej obravnavali pravosodna in zdravstvena komisija. Zakon, ki ga je 20. maja sprejela poslanska zbornica, sestavlja 35 členov,-med katerimi so nedvomno najbolj zanimivi 12., 14. in 15. člen. Tako dvanajsti člen prepoveduje uživanje kakršne koli vrste mamila, 14. in 15. člen pa govorita o ukrepih proti uživalcem mamil. S tem v zvezi je treba omeniti tudi »poprečno dnevno dozo mamila«, ki je nadomestila »manjšo količino« v besedilu zakona. V skladu z zakonom bo vsak, pri katerem bodo dobili »poprečno ■ dnevno dozo mamila«, odgovarjal prefektu, ki bo od uživalca mamil najprej zahteval pristanek na ustrezno zdravljenje, ob ponovnih primerih pa bo proti uživalcu ukrepal najprej z upravnimi kaznimi, ki se kasneje lahko spremenijo v zaporne in denarne. Daljše zaporne kazni so predvidene za trgovino in razpečevanje večjih količin mamila. Opozicija sumi, da je volilni rezultat ponarejen in sad grobih goljufij V Romuniji presenetljiva osebna zmaga lUesca in Fronte za narodno zaščito BUKAREŠTA — Demonstracije in protesti, ki so se v Romuniji neustavljivo širili pred volitvami, se nadaljujejo tudi po njih. Odločna zmaga liderja Fronte za narodno zaščito, Ion Iliescu naj bi na predsedniških volitvah dobil več kot 83 odstotkov preferenc, njegovo gibanje pa več kot 66 odstotkov glasov. Dokončnih podatkov o volitvah še ni in jih najbrž še kak dan ne bo. Volišča, ki bi jih morali zapreti v nedeljo ob 23. uri, so ponekod, predvsem na podeželju, ostala odprta tudi do štirih zjutraj. Ljudje so ure in ure čakali v vrstah (na sliki AP), vendar ni nikjer prišlo do hujših neredov. Skrutinatorji so z delom začeli malo pred polnočjo, izredno visoko število strank, gibanj in kandidatov ter popolno pomanjkanje tehnologije, pa njihovo delo močno otežkoča. Volilni rezultat, čeprav še ni dokončen, je pa skrajno zgovoren, ni presenetil samo volilcev in tujih opazovalcev, temveč tudi same zmagovalce. Izjav zaenkrat še niso dali, očitno pa je, da je presenečenje veliko. Prav to dejstvo pa je pri ostalih kandidatih in strankah vzbudilo sum, da volitve niso potekale tako, kot bi morale, kljub temu, da so jih nadzorovali pooblaščeni tuji komisarji. Tudi med nje se je namreč vsilil sum, ki pogojuje vsakršno ocenjevanje. Edino ameriški opazovalec — senator Carruthers, ki ga je v Bukarešto poslal predsednik Bush, je navdušeno izjavil, da je Romunija naredila »zgodovinski korak naprej na poti demo-NADALJEVANJE NA 2. STRANI Letošnja zlata palma Davidu Lynchu Z — Filmski festival se je zaključil, kot običajno Let^^ in žvižgi, z odobravanjem in nezadovoljstvom. tišken'10 z!at;o vejico si je prislužil film Wild at Heart ame-ko v.^a režiserja Davida Lyncha, nagrado za najboljšo moš-igrai?9° Je dobil igralec George Depardieu (na sliki AP z Prib" Anne Brochet), ki sodi med najbolj popularne in žil ■/ r| ne filmske igralce v Franciji. Nagrado si je prislu-Mua j^9®racovim Cyranom v režiji Jeana Paula Rappe-Za f0. s,;l film je prinesel veliko nagrado za tehniko mojstru t>(iiqrapraf'i? Pierru Lhommu. Najboljšo žensko vlogo pa je Zasijte P°ljakinja Krystyna Janda v dramatičnem filmu vanje Ryszarda Bugajskega. skeqa v *et;os 50 vee priznanj dobili filmski delavci z evrop-Pa sta2*10^9' predvsem Sovjeti. Veliko nagrado Cannes 90 Strirtji j e* aequo dobila japonski film Shi no toge (Želo , n Tiiai režiserja Idrisse Ouedraoge iz Burkine Faso. režiserji in avtorji tokrat niso bili deležni na-f^hja 6prav 80 me(i pojekcijami filmov poželi številna pri-u^hch- ln P°kvale' Tudi glavni zmagovalec, film Davida W Sed' Pa kot rečeno ni bil soglasno sprejet od publike, 9fajev Pokazalo s številnimi protestnimi žvižgi med na-Mlini viem' V filmu igra stransko vlogo tudi Isabella Ros-fketekpL1 Je sicer Lyncheva žena, in že to dejstvo je v h dneh ogrelo žilico ugibanj. Referenduma o delavskem statutu ne bo Lov in pesticidi brez običajnih nasvetov strank RIM — V nedeljo, 3. junija, bomo šli spet na volišča. Tokrat bomo odgovarjali na vprašanja, ki nam jih zastavljajo referendumi, med katerimi prednjači referendum o lovu. Slednjega bi lahko imenovali kar transverzalni referendum, saj je »prizadel« vse tradicionalne politične stranke. Razen zelenih, radikalcev in demoproletarcev, je v vseh ostalih strankah prišlo do notranjih razhajanj med zagovorniki lova in zaščitniki živali. V primeru, da bi za ta referendum prevladal »da«, kar pomeni, da bi zmagali ljubitelji živali, ne bi v Italiji govorili več o lovu; parlament bi bil prisiljen izdati nov, veliko bolj omejevalen zakon. Oba referenduma o lovu se namreč nanašata na odpravo kar 34 členov sedanjega zakona in na prepoved prostega vstopa lovcem na zasebna zemljišča. Po mnenju nasprotnikov lova povzroča to poleg drugih nevšečnosti tudi veliko škodo poljščinam in dejansko krši vsa pravila o zasebni lastnini. Referenduma o lovu sta že povzročila vertikalne prelome v največjih strankah, zato je postala nevarnost o množičnem absentizmu, pred katerim je opozoril sam predsednik republike Cossiga, velika. Zato ne bo odveč pripomniti, da je referendum veljaven le, če se ga udeleži več kot petdeset odstotkov upravičencev (50% + 1). Razkoli v tradicionalnih strankah, sredstva množičnega obveščanja z RA1 na čelu pa povzročajo popolno dezinformacijo in možnost, da se bo referendum izjalovil, je kar precejšnja. Tako vsaj menijo njegovi pobudniki, ki so svojo bojazen izrazili tudi Cossigi. ' Položaj res ni rožnat: KD ima na primer med svojimi člani predsednika Federcaccie, združenja, ki brani pravice lovpev, zato stranka poziva svoje simpatizerje, naj se ne udeležijo volitev. Tudi v PSI obstajajo številne nejasnosti, tako da so razna zelena gibanja naslovila na Craxija pismo, v katerem ga pozivajo naj podpre referendumski »da«. Tako imenovane laične stranke pa so odločitev prepustile vesti posameznikov, tako kot komunisti, potem ko centralni komite, ki je zasedal prejšnji teden, ni dosegel sporazuma. Volilci naj se odločijo, kot vedo in znajo, menijo v KPI, ki se spopada z dosti bolj perečimi problemi. Sicer pa, predsednik organizacije Ar-cicaccia je iz vrst KPI. Nekoliko manj bojevitosti je okrog referenduma o pesticidih, čeprav so tudi v tem primeru v precejšnjem precepu predvsem razna kmetijska združenja. Kasacijsko sodišče pa nam je zadnji trenutek prihranilo vsaj enega od referendumov, in sicer referendum o razširitvi delavskega statuta tudi na mala podjetja. Zakon, ki ga je pred kratkim odobril senat ima namreč isto vsebino kot besedilo referenduma oziroma zadošča njegovim zahtevam in ga zato avtomatično izključuje. G. R. Ustavno sodišče bo ponovno vodil Francesco Saja Potovanje je očitno povezano z odvzemom orožja teritorialne obrambe Ugibanja ob potovanju predsednika Slovenije Milana Kučana v Beograd RIM — Sodniki ustavnega sodišča so včeraj Francesca Sajo ponovno izvolili za svojega predsednika. Saja ima 74 let, po rodu je iz Romette v bližini Messine, na čelu ustavnega sodišča pa je od leta 1987. Triletni mandat bi Saji potekel 4. junija, svojega drugega mandata pa ne bo opravljal do konca. Sredi oktobra bo moral namreč zapustiti ustavno sodišče, ker mu bo potekel devetletni mandat ustavnega sodnika. Posvetovanje sodnikov za Sajino ponovno izvolitev je bilo kratko in celoten postopek je trajal približno pol ure. Izvoljen je bil soglasno, edini, ki je oddal belo glasovnico, je bil sam Francesco Saja. V skladu s predpisi so takoj po proglasitvi izida glasovanja glasovnice zažgali, nato pa so o izvolitvi predsednika istočasno obvestili predsednika republike, predsednika senata in poslanske zbornice ter ministrskega predsednika. Pod predsedstvom Saje je ustavno sodišče uspelo odpraviti veliko večino zaostalih zadev, urejene pa so bile tudi nekatere zelo pomembne zadeve, ki zadevajo kmetijstvo, varstvo okolja, socialne pokojnine. Med odločitvami, ki jih še mora sprejeti, je tudi razsodba v zvezi radiotelevizijskim sistemom (»odlok Berlusconi«), za katero je Saja dejal, da jo bodo objavili najkasneje čez mesec in pol. LJUBLJANA — Predsednik predsedstva slovenske republike Milan Kučan je včeraj dopoldne nenadoma odpotoval iz Ljubljane v Beograd. Uradno se ni izvedelo nič, vendar je njegov obisk v Beogradu očitno povezan z orožjem teritorialne obrambe in sporom zaradi pristojnosti med zveznim in republiškimi predsedstvi. JLA je namreč ukazala, da se orožje, strelivo in druga oprema slovenske teritorialne obrambe ne sme več hraniti v njenih skladiščih, temveč da ga je treba prepeljati v skladišča JLA, kjer bo pod nadzorom armade. To so formalno upravičili s tem, češ da je treba orožje bolje čuvati, ker da je prišlo do vdorov in kraje v slabo varovanih skladiščih. Takih primerov pa v Sloveniji ni bilo. Prav nasprotno, orožje so vzorno čuvali, nekatere občine so v ta namen najele posebne stražarje. Orožje je kupila Slovenija iz lastnih sredstev, pogosto so ga preskrbele občine ali celo podjetja. Zato je pri odvzemu orožja pri- šlo do različnih reagiranj, večinoma so se odvzemu uprli, občinski predsedniki (stari, povečini pa že novi) niso pustili, da bi orožje odpeljali. Posredoval je slovenski obrambni minister Janez Janša. V petek je slovensko predsedstvo ukazalo, da se orožje ne preda in da naj ga še naprej varuje slovenska teritorialna obramba. Zdaj je orožje večinoma še vedno v slovenskih rokah, ker preprosto niso izpolnili ukaza JLA, ki pa očitno tudi ni vztrajala do konca in menda ni prišlo do večjih napetosti ali nevarnosti. Toda ostaja temeljno vprašanje suverenosti in pristojnosti. Predsednik zveznega predsedstva Borisav Jovič je mnenja, da je vse to v pristojnosti zveznega predsedstva, da ni nobene republiške pristojnosti in da je, nasprotno, treba kazalec na uri časa, ki odbija napredek demokracije, krepko zasukati nazaj, razveljaviti volitve v Sloveniji in Hrvaški in obnoviti enopartijski centralistični sistem. Očitno gre za zelo resen in nevaren spor zaradi orožja, ki pa v bistvu zajema širša vprašanja političnega- razvoja Jugoslavije. O tem bo najbrž danes govor na seji vlade, ki je za celotno zadevo prav gotovo pristojna, še zlasti pa za ukaz JLA o premeščanju in čuvanju orožja. Prihodnji ponedeljek, 28. maja, bo predsednik Borisav Jovič govoril v zvezni skupščini in predlagal ukrepe, ki so po njegovem mnenju potrebni za obnovitev ustavnosti in zakonitosti, in ukrepe, ki naj bi bili nujni zaradi varnostnega položaja v državi. Kolikor pa bi skupščina takih ukrepov ne sprejela, bi prišlo do zanimivega, povsem novega položaja: do ustavnega spora in dolgotrajnega usklajevanja med skupščino in predsedstvom, ki pa se tudi po sedanji ustavi lahko na koncu reši samo s splošnimi volitvami v novo skupščino in z izvolitvijo novega predsedstva. BOGO SAMSA V Ljubljani podelili Tomšičeve nagrade LJUBLJANA — V veliki dvorani slovenske skupščine so včeraj slovesno podelili Tomšičeve nagrade, ki so od letos vrhunske narodne nagrade za dosežke slovenskega novinarstva. Podelila jih je posebna skupščinska komisija, sestavljena iz novinarjev, uglednih znanstvenikov in strokovnjakov. Komisija je podelila osem nagrad: zlato odličje kot posebno priznanje novinarjem za delo med osvobodilnim bojem in po njem sta prejela Niko Košir in Drago Vresnik. Nagrado Toneta Tomšiča za življenjsko delo je dobil Slavko Fras, nagradi za vrhunske dosežke v novinarstvu v lanskem letu Ljerka Bizilj in Branimir Nešovič, nagrade iz sklada Toneta Tomšiča za kakovostno novinarsko poročanje pa Mirko Bogataj, Bojan Veselinovič in Darka Zvonar. V veliki dvorani so se zbrali predvsem novinarji, navzoč je bil novi minister za informacije Stane Stanič in nekateri Demosovi vodilni predstavniki skupščine, prišla je tudi Vida Tomšič. V zahvalnem govoru je vidni slovenski novinar in letošnji nagrajenec za življenjsko ustvarjalno delo Slavko Fras med drugim dejal: »So viharna in so mirna obdobja sprememb, slovenski prehod v zahodnoevropski sistem parlamentarne demokracije je mirno obdobje, kar pomeni, da je rezultat dolgotrajnega procesa, "proces demokratizacije" smo ga imenovali. Toda takšna obdobja so obdobja velikih pričakovanj in velikih zahtev, velikih besed, mednje sodijo kičasti stereotipi "mračna preteklost" in "svetla prihodnost", cvetijo težnje po preimenovanju celih obdobij, kontinuitete se sekajo, kakor da bi se moralo začeti novo štetje časa. To so obdobja vznesenosti in iluzij in resignacij. Nikdar v zgodovini človeštva in tudi v naši zgodovini se jim ni bilo mogoče izogniti in se jim tudi nikoli ne bo. Slab novinar bi bil, če jih ne bi spremljal in zapisoval, še slabši, če bi jim podlegal. Novinarjeva dolžnost je biti realist. Njegov profesionalni etos mu narekuje, da prispeva k ustvarjanju učinkovite demokracije, ki bo evforije in iluzije usmerjala v dejaven optimizem, resignacijo v ustvarjalno kritičnost.« (B. S.) Jugoslavija in Grčija skušata odpraviti vzroke za napetost ATENE — Uradna Grčija je pozdravila predlog jugoslovanskega sekretarja za zunanje zadeve Budimirja Lončarja, naj se takoj sestaneta šefa diplomacij obeh držav in preučita odprta vprašanja, ki v zadnjem času obtežujejo odnose med Atenami in Beogradom. Predstavnik grške vlade Biron Polidoras je potrdil, da Grčija ne nasprotuje srečanju šefov diplomacij obeh držav in poudaril, da bodo uradni pogovori na pobudo Budimirja Lončarja po vrnitvi ministra za zunanje zadeve Adonisa Samarasa iz Irske v ponedeljek. V zadnjih dneh so odnosi med sosednjima državama napeti, do tega je prišlo po prekinitvi pogajanj o dovoljenjih za grške tovornjake, ki preko Jugoslavije prevažajo blago v Zahodno Evropo, zaradi vprašanja priznavanja makedonske manjšine v Grčiji in zaradi sobotne blokade mejnih prehodov z Grčijo. Jugoslovanske rezerve večje BEOGRAD — Po letošnjih prvih štirih mesecih znašajo jugoslovanske devizne rezerve 8 milijard dolarjev in pol, do konca leta pa naj bi narasle že za približno 500 milijonov dolarjev. Precejšen del teh sredstev je Narodna banka Jugoslavije vložila v tuje banke in po najnovejših ocenah bo ob koncu leta na račun glavnice dobila približno 700 milijonov dolarjev obresti, kar je za 400 milijonov dolarjev več kot lani. Jugoslavija se je zavzela za dialog sporazumevanja in medsebojno spoštovanje, brez pritiskov in izsiljevanj. Predsedstvo SR Makedonije je na izredni seji kritiziralo izjavo zveznega sekretariata za zunanje zadeve ob protestih na treh mejnih prehodih s sosednjo Grčijo. Obenem je podprlo protestne shode kot upravičen revolt prebivalcev Makedonijo zaradi neučinkovitega reševanja odprtih vprašanj z Grčijo. Grška uradna politika ignorira osnovne demokratične pravice in svoboščine Makedoncev in zanika obstoj makedonsM narodnostne manjšine v egejskem delu Makedonije ter se l različnimi ukrepi, ki so v nasprotju z demokratičnimi načeli i*1 mednarodnim pravom, obnaša diskriminacijsko do SR Makedonije, makedonskega jezika, zgodovine in kulture, svobode i° enakopravnosti v sporazumevanju ljudi, blaga in idej. V nasprotju z demokratičnim odpiranjem v Evropo, vodi Grčija restriktivni režim z vizumi in potnimi listi za Jugoslovane in se neprimerno obnaša do prebivalcev SR Makedonije. Ta odnos je posebno izrazit do prebivalcev SFRJ iz egejskega dela Makedonije glede njihovih potovanj v Grčijo, pri reševanju njihovih lastninsko-pravnih problemov in drugih državljanskih pravic v tem delu. Zaradi tega predsedstvo SR Makedonije ocenjuje, da je do j revolta najširše makedonske javnosti prišlo kot posledica takega odnosa in da le-ta ne predstavlja pritiska na kogarkoli, temveč je izraz podpore demokratičnim načelom jugoslovanske zunanje politike in zavzemanje za spoštovanje osnovnih človekovih in narodnostnih pravic in svoboščin, ki so najpomembnejš6 pridobitve demokratičnih procesov, (dn) • Val nasilja na zasedenih ozemljih ne popušča Napad na avtobus s turisti v Amanu NADALJEVANJE S 1. STRANI javnosti prihajajo konkretne obtožbe na račun izraelskega ravnanja po tragediji v Rišon Lecionu. Vsi po vrsti namreč obsojajo uporabo sile proti Palestincem. Tako je zunanji minister PLO Kadoumi zahteval takojšnjo prisotnost opazovalcev OZN na zasedenih ozemljih, glede nedeljskega pokola pa je dejal, »da po svoji krutosti, spominja na nacistične pokole iz preteklosti, katerih žrtve so bili Židje«. Dogodke je obsodil tudi generalni sekretar OZN De Cuellar, ki se je zavzel za takojšen sklic mirovne konference, na kateri pa morajo sodelovati vsi neposredno vpleteni. Tudi ZDA so izrazile zaskrbljenost zaradi nasilja na ža-sedenih ozemljih. Zavzele so se za mirovna pogajanja, od Izraela pa zahtevale, da pokaže dobro voljo in preneha z akcijami, ki iz dneva v dan povzročajo nove žrtve. Obsodba nasilja pa je prišla tudi iz Farnesine. Italijansko zunanje ministrstvo ostro obsoja nasilje izraelskih vojaških oblasti, »ki s svojimi akcijami stalno podaljšujejo seznam nedolžnih AMAN — Mlad Palestinec, po rodu iz Gaze, je včeraj v Amanu napadel skupino francoskih turistov, ki so se z dvema avtobusoma pripeljali na ogled rimskega amfiteatra v Amanu. Pri tem je bilo ranjenih devet turistov in šofer enega od avtobusov. Napadalec je 28-letni Palestinec Ahmed Badwan, ki naj bi s tem želel maščevati smrt nekega svojega sorodnika, ki je bil ubit v nedeljskem pokolu v Rišon Lecionu v Izraelu, kjer je 21-letni Izraelec pobil sedem Palestincev. Badwan je turiste napadel s puško, pri sebi pa je imel tudi nož, s katerim naj bi tudi ranil nekaj turistov. Napad na avtobus je tako v Amanu kot v Tunisu obsodila Arafatova Palestinska osvobodilna organizacija. Kot je izjavil glasnik PLO, naj bi atentat na francoske turiste »služil izraelskim interesom in bi bil zato lahko delo izraelskega agenta«. Na sliki AP: enega od obeh avtobusov, ki sta bila tarča včerajšnjega napada, so po atentatu parkirali v eni od stranskih ulic Amana. Ami Poper (Telefoto AP) žrtev«. V sporočilu zunanjega ministrstva je še rečeno, da je treta na tem področju takoj najti ustrezno rešitev in priznati vse pravice palestinskemu ljudstvu. Svoje ogorčenje pa je izrazilo tudi jugoslovansko zunanje ministrstvo, ki je v posebni izjavi za jugoslovansko tiskovno agencijo Tanjug opozorilo na dolgotrajno kršenje človekovih pravic na zasedenih ozemljih. Glede prihodnosti Palestincev pa se je jugoslovansko zunanje ministrstvo zavzelo za takojšnje priznanje pravice palestinskemu narodu do samoodločbe. Zaradi izredno zaskrbljujočega položaja na zasedenih arabskih ozemljih se bo danes v New Yorku sestal tudi Varno 'ni svet OZN. Lahko se tudi zgodi, aa bodo zasedanje v zadnjem trenutku preselili v Ženevo, da bi tako ugodili prošnji PLO, ki je OZN zaprosila, da bi zasedanju prisostvoval tudi Jaser Arafat. Po vsej verjetnosti ZDA Arafatu ne bodo dovolile prihoda v New York in zato je precej možnosti, da bo zasedanje izven ZDA. Do podobnega primera je prišlo že leta 1988, ko VVashington Jaserju Arafatu ni dal vstopnega dovoljenja za prihod v ZDA in je zato razprava o palestinskem vprašanju v generalni skupščini OZN potekala v Ženevi. • Zmaga Iona Iliesca NADALJEVANJE S 1. STRANI kracije«, glede goljufij pa je prepričaj da jih ni bilo in da je »rezultat volit®' pošten in pravičen«. Carruthers je ključil možnost, da bi nedeljske voh^ ve razveljavili. Ta izjava je zelo mote" če vplivala na vseh 26 opazovale^ Evropske demokratične zveze, ki PrL segajo, da je predvsem na podeželski voliščih prišlo do grobih namernih 11 pak. j Ostre reakcije prihajajo tudi s stra^ Iliescovih nasprotnikov in tekmec^ Corneliu Coposu, voditelj Kme®1^ stranke, je izjavil, da so grobe nePr0. vilnosti zasledili na najmanj 1.700 v liščih. »Povedali so nam, da so odna j li volilne skrinjice in da so neveo^ kmetje dobivali že vnaprej prečrta glasovnice,« je poročal Coposu, ki med drugim napovedal, da bo v te današnje tiskovne konference Prelletnbna ru^ke. ki je prav tako polhih nr H?ndar Pa zaenkrat, vsaj v ea8kopraed 09u' ne bi imela možnosti dthhju zak116^9 s°delovanja pri sprejetij e 7rt, on°v, ampak možnost inici-Svoj6ga onodaje, nadzora, dajanja 2abtevfli-. nenla' predlogov, lahko bi hiai, aJa Ohrp»,r---- , uveljavljena strukturi- ^alizarj- “Uravnavo. Bila naj bi for-,lk že Qu . e9a' kar v vseh parlamen-2. s° nefo^9, se Pravi različni lobiji, Nhab in j™1®1110 postavljeni v skup-'°keftio tr, ap) 2el° velik vpliv. Mi pa Pogovor s predsednikom slovenske skupščine Dr. Bučar: Pred nedavnim je slovenska skupščina izvolila za svojega predsednika dr. Franceta Bučarja. Zaprosili smo ga za pogovor o žgočih aktualnih vprašanjih, s katerimi se bo moral spoprijeti novoizvoljeni parlament, predvsem pa o ustavi in mestu, ki bo v okviru ustave zagotovljeno manjšinam. Pogovor je bil posnet nekaj dni preden je srbski predstavnik Jovič prevzel dolžnost predsednika predsedstva Jugoslavije. PD: Če se ne motim, sta bili vaša kandidatura in kasnejša izvolitev tesno povezani s tem, da je pred slovenskim narodom sprememba usta-Ve- Katra vprašanja so po vašem •hnenju v tem okviru bistvena? bUČAR: Prvič gre za dejstvo, da je celotna državna struktura - sestava -upščine, zborov, odnos med skupšči-n° In izvršnim svetom, predsednikom n Predsedstvom, vprašanje komunal-ne9a Sistema, položaj sodstva itd. - od-raz koncepcij in ideologije, ki je prire-ena Partijskemu monizmu in že iz teh razlog0v ne ustreza pluralni sestavi s upščine. Zato je treba celotno držav-n° zgradbo povsem preurediti. Drugič, če hočemo ustvariti demok-Jabčno družbo, mora biti težišče us-^vnih določb na pravicah človeka, dr-avljana. Če se nadalje odločamo za P Uralni sistem družbe, se moramo od-P°Vedati družbenemu dirigizmu pri uenju gospodarstva, upravljanju ružbe itd. Skratka, gre za drugačen p. Sled. Če govorim v sistemskem je-Ku, gre za sistem, ki se uravnava Od ugleda Slovenije odvisen tudi ugled slovenskih manjšin Bogo Samsa f '-*UO 4- ---- V V V. IVI °rttlhlno r°. ne^ormalnost spraviti 1 raven. PD: Je to še odprto vprašanje? BUČAR: To je še vedno odprto, ampak mislim, da je tudi v tem pogledu prišlo do soglasja. PD: Pred nekaj dnevi je srbski predstavnik Jovič prevzel mesto predsednika predsedstva SFRJ. Jovič med drugim zanika legitimnost slovenskih in hrvaških volitev in trdi, da je treba najprej spremeniti zvezno ustavo, potem pa republiške. BUČAR: Sam sem prepričan, da je potrebno ravno obratno. Sicer pa je Jovičev koncept povsem logičen glede na njegov pogled na Jugoslavijo. Miloševič je v svojem programu nastopil z isto koncepcijo: izvirne pristojnosti federacije v najbolj pomembnih zadevah, kar praktično pomeni, da so republike močno okrnjene. To je v popolnem nasprotju s temeljnim pojmovanjem vsega, kar je napisano v ustavi in sicer, da vsa oblast izvira iz ljudstva. To pomeni, da je mogoče z Jovičem razpravljati tudi z legalnih pozicij, kaj je legalno in kaj ni. Gre za vprašanje, kaj vzamemo kot apriorno. Apriorna je pravica ljudi, da sami odločajo o načinu svoje samouprave in vladavine. To je priznana ustavna pravica. Zato Jovičevega koncepta ni mogoče sprejeti, ker je tudi v nasprotju z Avnojem. Jovič se nekako opira na pozitivizem, na pozitivistično interpretacijo ustave, vendar njegovo tolmačenje tudi samo s pozitivističnega stališča ne zdrži. PD: Pri oblikovanju ustave je seveda zadostna večina. Kdo bo sprejel ustavo in koliko časa bo zato treba? BUČAR: Za sprejem ustave je potrebna dvotretinska večina, ki je zaenkrat nimamo, vsaj Demos ne. Računamo pa na soglasje drugih kot na zelo realno možnost, kajti vse stranke, ki so zastopane v parlamentu, se bolj ali manj strinjajo s tem, da je potrebna nova ustava. V zboru za ustavo, ki je bil oblikovan, je poleg Demosa zastopana tudi ZSMS. Če ne bo bistveno spremenila svojih stališč, imamo zelo velike možnosti dogovora, ker Mislim, da obstaja temeljno soglasje o osnovnih ustavnih institutih. Posamezne podrobnosti so druga stvar in niso predmet političnih razprav. Skupina, ki je ta osnutek izdelala, ga je dala v neformalno javno razpravo in vrsta strokovnjakov nam je že poslala zelo kvalificirane predloge. PD: Ali je v tem postopku predviden tudi referendum? BUČAR: Ne. V samem postopku za sprejem ustave to ni predvideno. Vezani smo na obstoječo ustavo, ki ne zahteva referenduma. Predlagamo pa, da bi ustava szačela veljati šele, ko jo ljudstvo potrdi na referendumu. Na vsak način bo glede ustave razpisan referendum. Obstaja pa še ena od možnosti, o kateri resno razmišljamo, • če bi prišlo v skupščini do velikih per-turbacij, in sicer o možnosti javne razprave in referenduma o osnutku nove ustave. Če bi na takem referendumu predlog dobil absolutno podporo, potem nobena v parlamentu zastopana stranka predloga ne more več zavrniu-ti, ne da bi se s tem frontalno postavila proti volji večine volilcev. PD: Tudi nova ustava bo obravna-vanla manjšine. Kako si zamišljate manjšinsko vprašanje, kakšen bo odnos do manjšin, ki žive v Sloveniji, in do tistih izven meja matične domovine? Zanimajo me predvsem Slovenci v Italiji. BUČAR: To sta dve različni vprašanji. Najprej o manjšinah v Sloveniji sami. Manjšina je izraz, ki se mi upira in mi gre težko z jezika, ker odraža pojmovanje nacionalne države, kakršno se je uveljavilo v filozofiji preteklega stoletja. Pred nastankom sodobne nacionalne države, nismo nikoli poznali izraza manjšina. Če posebej govorim o madžarski in italijanski manjšini pri nas, moram reči, da sta bili ti manjšini zelo ogroženi in da sta veliko trpeli. Ne zaradi tega, ker bi vodili raznarodovalno politiko, ampak koncept realnega socializma je usmerjen proti individualizmu, proti uveljavljanju človeka kot induviduuma in kot gospodarskega osebka. Zato so bili v končni posledici Slovenci kot celota žrtve take koncepcije, še večje žrtve pa so bile manjšine, čeprav smo tudi v Slovenci v Jugoslaviji dobivali vse bolj status manjšine. To je logika tega sistema, ne pa raznarodovalne politike. S tem je posredno odgovorjeno tudi na vprašanje o položaju naših manjšin v Avstriji in v Italiji. Svoje manjšine lahko zaščitimo samo z dosledno de- mokracijo tako v Avstriji kot v Italiji. To je najtrdnejše jamstvo. Strinjam pa se, da so po pravni plati potrebni popolni zaščitni zakoni. Poleg zgolj pravnega vprašanja, pa velja opozoriti tudi na sociološka, ki smo jih pri nas zanemarjali. Največji raznarodovalni dejavnik Slovencev v Italiji in Avstriji smo bili Slovenci doma, ker smo naše gospodarske, civilizacijske, pravne in druge zmogljivosti zniževali pod splošno raven, kakršno dosegata Italija in Avstrija. Če smo postavljali vprašanje, ali želimo ohranjati slovenstvo ali ne, se je bilo treba vedno spopasti z vprašanjem, sli se spoznavamo vna-ciji, ki je v podrejenem položaju; še obstoječi avstrijski nacionalizem, Hei-matdienst, je to psihološko presijo tako temeljito izkoriščal, da je dobil Slovenec na Koroškem kompleks manjvrednosti, če se je razglašal za' Slovenca. Pred nekaj leti sem bil v Rutah nad Svečami pod Karavankami, v popolnoma slovenski Vasi. Otroci so morali izbirati med slovensko ali nemško šolo in vsi so se odločili za nemško. Nastale so velikanske težave, ker noben otrok sploh ni znal nemško. To je učinek psihološkega pritiska, ki ga moramo upoštevati ob vsej pravni urejenosti. Avstriji ne moremo očitati fa-šistoidne zakonodaje proti Slovencem, daleč od tega. To je pravna država, hkrati pa je socialno-psihološki vidik tako močno poudarjen, da je treba marsikaj narediti. To pa lahko naredimo predvsem mi v Sloveniji, če bo Slovenija dosegla raven, ki ho vsaj taka, kot je v vseh pogledih avstrijska. Potem bo za Slovenca v Avstriji ponos biti Slovenec. Nekaj podobnega je s Slovenci v Italiji, če hoče tamkajšnji Slovenec dobiti občutek ponosa, da je Slovenec. Čeprav so bili Slovenci zelo neodporni proti pritisku germanizacije, smo bili proti romanizaciji izredno odporni. PD: Zelo zapleteno vprašanje: prodiramo v Benečiji, postajamo pa ogroženi v Devinu in Sesljanu. BUČAR: Položaj je treba pravno urediti v deželi, kjer obstaja manjšina. Treba je ustvariti demokracijo kot podlago za pravni sistem, hkrati pa moramo Slovenijo v resnici prenoviti, jo postaviti na piedestal razvite evropske dežele, s tem bomo največ naredili za Slovence zunaj naših meja. Dr. France Bučar: zgoraj in levo spodaj med predavanjem na Dragi, desno spodaj pa med pogovorom z Lojzetom Peterletom PD: Mislite, da bi Slovenci iz zamejstva lahko sodelovali pri pripravi tistega dela ustave, ki se jih tiče neposredno? BUČAR: V slovenski ustavi ne moremo napisati ničesar, da Slovencev v Italiji ali Avstriji ne bi bilo. To, da jih republika ščiti, lahko tudi ostane, reči kaj bistvenega se pa ne da, saj so državljani druge države, odnosi z drugo državo pa so odvisni od moči partnerjev. Če bo Slovenija na kolenih, poteptana, potem tudi manjšine ne bodo imele kaj veliko ugleda. Če pa jo dvignemo na raven ugledne evropske države, potem je to najboljša zaščita naših manjšin zunaj. Ko je ugled Jugoslavije padal in dobil skoraj negativen predznak, je to na naše manjšine zelo slabo vplivalo. Priti z rdečim jugoslovanskim potnim listom v Zahodno Evropo ni prav prijetno, saj prihajaš iz države, ki ima klavrn ugled. Ko bom svoj potni list s ponosom pokazal, kar je ena izmed programskih točk, bom ponosen, da sem Slovenec, da sem pripadnik te države. PD: Kako ste se znašli v tem prvem tednu, za vas mogoče tudi nenavadnem položaju? BUČAR: Zakaj v nenavadnem? PD: Saj predsednik skupščine še niste bili... BUČAR: Predsednika skupščine ne pojmujem tako, da sedi na prestolu in sprejema svoje podanike. Predsednik usklajuje delo skupščine. Farna predsednika je bila čisto umetno ustvarjena in logično izhaja iz dosedanjega skupščinskega sistema. Zato so v preteklosti na položaj predsednika postavljali svoje ljudi, kar je bilo logično. Če je partija nosilka oblasti, je potem parlament tisti, ki naj to uresniči. Zato potrebujemo človeka, ki bo to speljal najprej skozi parlament, nato skozi izvršni svet. Izraz izvršni svet ni naključen. To ni vlada, to je izvršni svet. Danes se je obregnil Potrč, češ da podcenjujem funkcijo, ki jo je skupščina že odigrala, da podcenjujem delo izvršnega sveta, zlasti uprave. Gre za dve različni ravni razmišljanja: eno je intelektualna abstrakcija, govoril sem o modelu, ne o praksi, kar je Potrč popolnoma napačno razumel. Tisto, kar mi je podtaknil, da očitam dosedanji skupščini, lahko povzamem tudi za to skupščino, saj je kot model povsem enaka in ta model je treba spremeniti. V evropskih parlamentih je to relativno ugledna funkcija, ki jo opravljajo predstavniki vladajoče stranke in večinoma zelo ugledni pravniki, kar povsem demantira trditve, ki so jih postavljali pri nas v federaciji. Tudi usmerjevalna vloga parlamenta ni odvisna od moje dobre ali slabe volje. Vezan sem na poslovnik. PD: Mislil sem bolj na prehodno razdobje. BUČAR: Čez nekaj let bo funkcija, ki bo podobna funkcijam v zahodnih parlamentih. V Sloveniji bo zaradi njene državnosti, ki jo hočemo uveljaviti, še nekaj časa pomembna. PD: V tem kontekstu primerjava s Furlanijo - Julijsko krajino ne bi bila dobra, namreč v kontekstu uprave. BUČAR: Ja, ker mora uprava predvsem postati samostojna, kar pri nas ni. Gre za funkcijo, ki ji jo določa sistem, pa še obstoječi sistem upravi te funkcije ne daje. Že ime izvršni svet pomeni, da so to inštitucije za izvrševanje sklepov drugih. Pri tem so mnenja lahko zelo različna. V teoriji so velika razhajanja: problem — ali strokovnost ali političnost uprave — je že postavljen. Sodobna teorija odločanja zelo jasno poudarja in analizira ta proces, kar je postavilo vprašaj tudi pred celotno koncepcijo, ki izhaja iz filozofije predstavniške demokracije, formalnega nosilca in tistega, ki ustvarja predpise za odločanje. Predpise za odločanje oblikuje v veliki meri uprava, vsaj predpise o dejanskem stanju in o kavzalnosti, zato je uprava v tem pogledu ustvarjalna in samostojna, pa če ji to funkcijo priznamo ali ne. In na drugi strani je pravica odločanja, tudi skupščine same, v veliki meri načeta prav s tem procesom odločanja. Formalni nosilec v resnici ne odloča o vsem tistem, za kar je formalno pooblaščen. Dejansko, ne pa formalno, odloča tisti, ki je predpise za odločitev pripravil. To pa postavlja pod vprašaj-celotno koncepcijo predstavniške demokracije. Zato danes govorimo tudi o svetovni institucionalni krizi. Učinki znižanja eskontne mere Banke malce oklevajo, a lira še ne popusti MILAN — Znižanje uradne eskontne mere s 13,50% na 12,50%, ki ga je odredil zakladni minister Carli na predlog guvernerja Ci-ampija, seveda ni izzvalo takojšnjega odziva pri drugih denarnih zavodih. Edina dva, ki sta že sledila zgledu Rance d ltalia, sta Ranca commerciale italiana in Cariplo. Comit je znižal za 1% tako aktivne kot pasivne obresti, obresti prime rate so zdrknile s 14% na 13%, top rate pa so ostale nespremenjene pri 18,50%. Hranilnica lombardskih pokrajin pa je brž nato znižala prime rate s 14% na 13%. Kdaj bodo storile to tudi druge banke? Ranca naziona-le del lavoro in Monte dei Paschi di Siena morda jutri, Ranco di Roma morebiti že danes, Credito italiano čez par dni, Istituto ban-cario San Paolo di Torino in Ranco di Napoli najbrž proti koncu tedna, a Ranca nazionale delPag-ricoltura, Ranca popolare di No-vara in Ranco di Sicilia bodo še razmislili, kaj in kako se jim najbolj splača... Takšno oklevanje potrjuje domneve tistih, ki so se že v soboto spraševali, ali bodo banke, katerim so se posojila pri emisijskem zavodu pocenila, tudi same naglo malce pocenile denar, ki ga posojajo podjetnikom, ustanovam in posameznikom. Ublažitev eskontne mere praktično ni vplivala na položaj lire v evropskem denarnem sistemu. Nasproti marki je kotirala včeraj 735,735 (dan prej pa 735,240), nasproti francoskemu franku pa 218,180 (218,130). Zunaj EDS se je ošibila nasproti funtu šterlingu -2.066,430 ali 14 lir več - in švicarskemu franku - 863,500 ali približno tri lire več. Dolar je poskočil na vseh trgih, tako tudi v Tokiu. Predsednika Confindustrie Sergia Pininfarino obšla skušnjava, da jo preprosto odpove Industrije! proti premični lestvici Sindikalisti so ostro reagirali in jih opozorili, da bodo na ta način izzvali samo še nove stavke Sergio Pininfarina TURIN — »Obšla me je huda skušnjava, da bi odpovedal sporazum o premični lestvici, preden se odobri zakonski osnutek o podaljšanju njene veljavnosti do 1. 1991.« To je rekel včeraj predsednik Confindustrie Sergio Pininfarina in izjavo utemeljil z namigom, češ da se želita vlada in parlament sprijazniti z inflacijo, namesto da bi jo odpravila. Obtožbo je zabelil še z napadom na raztegnitev delavskega statuta na podjetja, ki zaposlujejo petnajst in manj uslužbencev: »Gre za slab zakon, proti kateremu velja napovedati sveto vojno.« Na reakcijo sindikalistov ni bilo treba dolgo čakati. CGIL ocenjuje Pi-ninfarinove besede kot sila nevarne in vabi Confindustrie, naj ne pozabi na sindikalni sporazum z dne 25. januarja letos: »Ko bi postavili v dvom duha in vsebino januarskega dogovo- ra, bi bila to makroskopska napaka; delovne pogodbe je treba obnoviti brez Damoklejevega meča premične lestvice, kajti morebitne probleme se bo dalo še zmerom rešiti na ravni posameznih pogodb.« Stanovske orga-nizacije iz sklopa vseh treh osrednjih sindikatov, ki ščitijo delavce v industriji, pripisujejo Pininfarinov "izliv" emotivni reakciji na zakon, ki prepoveduje neupravičeno odpuščanje delovne sile v majhnih podjetjih, kakor tudi na sklep (ki še ni dokončen) o zmanjšanju fiskalizacije socialnih dajatev. »Predsednik Confindustrie ima prav, ko napada vlado, ker ne spoštuje sprejetih obvez,« trdijo, »ni pa prav, da tako histerično reagira in v isti sapi napada postopek za obnovitev delovnih pogodb. Vedeti mora, da bo njegovo vztrajanje pri tem lahko izzvalo samo še nove stavke!« Gi- orgio Renvenuto (UIL) je naglasil, »da bi se moral predsednik Confindustrie upreti skušnjavam prav tako kot sv. Anton«, in brž zatem opozoril na protislovja znotraj same organizacije industrijcev: »Mnogim je Lega lombarda simpatična in to prav zdaj, ko Confindustria kaže pripravljenost na sodelovanje s sindikatom pri reševanju problemov Juga in ko sam Gi-anni Agnelli govori o možnosti soudeležbe sindikalistov v upravnih svetih industrijskih podjetij.« Sergio Pininfarina je po vsem tem sinoči ublažil svojo izjavo, češ da je bila le posledica zaskrbljenosti med industrije!. Dodal je, da ni bilo glede premične lestvice še nič sklenjenega in da o tem tudi ne bodo govorili na četrtkovi skupščini Confindustrie. D. G. Carlo Bemrni: Za vsako ceno preprečiti stavkanje cobasov TRST — Minister za prevoze Carlo Rernini bo z vsakim možnim sredstvom preprečil nadaljnje stavke cobasov na železnici - če bo treba, tudi s prisilnim vpoklicem na delo. To je dejal sam minister ob včerajšnjem zasedanju o "prevozih in industriji v severovzhodni Italiji", ki je bilo na Univerzi v Trstu. Nedavni sporazum med železniško upravo in osrednjimi sindikati ni sicer popoln, je dodal Rernini, toda nerešena vprašanja niso takšna, da bi moralo prebivalstvo še naprej prenašati posledice prekinitev dela. Sicer pa je predstavnik vlade naglasil, da predvideva desetletni razvojni program državnih železnic popoln preobrat v primeri z dosedanjo prevozniško politiko: »Zdaj mašila ne zadostujejo, treba je stopiti na novo pot v duhu tesnega sodelovanja z industrijo in biti kos izzivu, ki ga postavlja konkurenca med cesto in železnico, to pa z ovredno- tenjem priobalne plovbe, s preustrojem avtopre-vozništva in predvsem s temeljitim prestrukturiranjem posameznih tovorno-prevoznih sektorjev,« je še poudaril minister s pripombo, da bo treba vse to izvesti v optiki globalnega razvoja prevozništva. Zasedanje je uvedel novi rektor Rorruso, spregovorila pa sta še predsednik deželnega sveta Solimbergo in deželni odbornik za industrijo Saro. Prvi je podčrtal vlogo FJK kot mostu med srednjo in vzhodno Evropo oz. kot povezovalke Jadrana s čezalpskim in podonavskim zaledjem in nujo po raztegnitvi teh vezi na Rližnji vzhod in Afriko, za kar je potrebna nova, globalna vizija italijanske zunanjetrgovinske politike. Drugi pa je poudaril širjenje gospodarskih odnosov FJK z Madžarsko, "jugoslovanskim severom" in najbolj razvitimi sovjetskimi republikami. TIR - italijanski daleč za drugimi RIM — Italijanski avtoprevozniki pokažejo svojo trmo in odločnost samo na domačih tleh, ko gre za protest na meji, drugače pa še zdaleč niso tako "arogantni' kot njihovi nizozemski vrstniki, "učinkoviti" kakor njihovi zahodno-nemški kolegi (ki jim gre sicer močno na roko bonske vlada) in organizacijsko pripravljeni kot Francozi. Skratka: na tujem ao kar... plahi. To izhaja iz analize, ki sta jo opravila Confetra in Iveco po naročilu ministrstva za prevoze in kaže, da se navzočnost italijanskih kamionov TIR v evropskem prostoru polagoma oži, medtem ko se število tovornjakov iz omenjenih treh držav neprestano viša. Medtem ko je odpadlo leta 1983 na italijanske kamione 19,4% tovrstnega prometa v zahodni Evropi, znaša zdaj ta delež komaj 6,6%. Nasprotno je ustrezni delež nizozemskih kamionov poskočil z 18,19% na 20,1%, francoskih s 16,8% na 17,9% in zahodnonemških z 20,2% na 20,4%. Tujci prevladujejo zlasti v prometu z državami nečlanicami EGS. Zakon »antitrust« buri koalicijske sile v Rimu RIM — Jutri bi moral biti vrh vladne večine, na katerem bodo ocenili izid upravnih volitev in preverili razmerja med strankami koalicije. Verjetno pa bodo obravnavali še druga vprašanja, na primer zakonski osnutek "antitrust", ki tako buri duhove. Rese-dilo zakona proti divjemu monopolnemu združevanju, ki ogroža velike interese, ureja odnos med industrijo in bančništvom oziroma omejuje soudeležbo veleindustrijcev pri delniških paketih denarnih zavodov. Kopja se lomijo zlasti okoli zavodov Medioban-ca in Ranco ambrosiano ter pritiskov, ki jih izvaja Fiat na tiste, ki ne marajo, da bi to ali ono nefinančno podjetje z nakupom prevelikega deleža delnic prevzelo nadzor nad bančno ustanovo. Roj se bije predvsem okrog kratkega zadnjega odstavka v členu št. 27 besedila, ki ga je senat že odobril. Ta odstavek odreja, da sme imeti neko nefinančno podjetje v portfelju največ 15% glavnice neke banke. V finančni komisiji poslanske zbornice, kjer zdaj proučujejo osnutek, pa so osvojili predlog demokristjana Maria Usellini-ja in določili sledeče: če je 25% kapitala neke banke - oziroma 10%, če je banka kotirana na borzi - združenega v sindikalnem paktu, tedaj se vsi delničarji, ki so podpisali ta sporazum (tudi najmanjši) dokopljejo do nadzor- stvenega položaja. Z drugimi besedami: pri vsej zadevi ni važno le to, s kolikšnim deležem bančnega kapitala razpolagaš, ampak tudi to, če s pomočjo zaveznikov lahko odločilno vplivaš na poslovno politiko kreditne ustanove. To dejansko zapira bančna vrata nefinančnim subjektom (zlasti industrij-cem) v času, ko se bliža privatizacija javnih bank, kot jo predvideva zakon Giuliana Amata in ki hudo zanima Fiatov koncern. To pa tudi pomeni, da prehod Mediobance in Ranca ambro-siana veneta v zasebne roke ne bi bil mogoč brez dovoljenja Rance dltalia. Nova verzija je seveda razburila Gi-annija Agnellija in njegove sodelavce, ki so začeli zapovrstjo romati v Rim na pogovore z demokristjanskimi veljaki, ni pa všeč niti nekaterim ekonomistom, kot na primer socialistu Fran-cescu Forteju (toda socialistični predsednik poslanske komisije za finance Franco Piro je potegnil z Usellijem), tajniku liberalcev Renatu Altissimu in podpredsedniku poslanske komisije za proračun Gerolamu Pellicanoju; soglašajo sicer, da industrij ec ne sme kontrolirati banke, menijo pa, da je nova omejitev prestroga, in se sklicujejo na svarilo zakladnega ministra Guida Carlija, češ da bi pretirana strogost otežkočila kotiranje javnih bank na borzi. Roj se je potemtakem šele začel. Joint-venture Electrolux-AEG za izdelavo majhnih motorjev PORDENON — Vodstvo pordenonske družbe Zanussi je sporočilo, da sta Electrolux in AEG sklenila predhodno pogodbo o ustanovitvi mešane družbe za proizvodnjo in komercializacijo majhnih elektromotorjev, namenjenih prvenstveno gospodinjskim strojem in avtomobilom, sicer ob paritetni kapitalni udeležbi 50%. Joint-venture bo imela sedež v Oldenburgu (ZRN), sestavljala pa jo bodo tri podjetja evropskega zadiha: Sole (iz Zanussijeve grupe), ki ima proizvodna obrata v Pordenonu (Comina) in Rovigu, švedski Elmotor, ki ima tovarno v Ankarsrumu, in zahodnonemški AEG Kleinmotoren s tovarnama v Oldenburgu in Rerlinu. Nova družba bo zaposlovala 3.500 oseb, njen letni promet se bo sukal blizu 400 milijard lir, letna proizvodnja pa bo znašala 5 milijonov motorjev za gospodinjske stroje (ena tretjina evropskega tržišča), prek 2 milijona sesalk za enake stroje in skoraj 6 milijonov motorjev za drugačno uporabo. S to združitvijo bosta Electrolux (ki nadzoruje, kot vemo, pordenonsko družbo Zanussi) in AEG okrepila lasten položaj na mednarodnem tržišču malih električnih motorjev ravno v pravem času, ko se namreč bliža evropska tržna združitev in se vzporedno s tem veča mednarodna konkurenca. Študija o izvedljivosti načrta za izoblikovanje mešane družbe, ki ga morajo sicer še odobriti pristojni nadzorni organizmi in krajevna oblastva, je dokazala, da se tako narava proizvodov kakor strategija in tudi razsežnosti zainteresiranih podjetij docela dopolnjujejo. Iz tega sledi, da bodo uživala ta podjetja številne prednosti, tako na primer bodo lahko znatno povečala in kakovostno izboljšala proizvodnjo, racionalizirala potrebne investicije pa tudi same strukture, a si nenazadnje zagotovila tudi mnogo boljše pogoje za nabavljanje potrebnega blaga in opreme. Z ENIM SAMIM PODPISOM LAHKO POMNOŽIŠ POMOČ BLIŽNJEMU. NE GRE ZA ČUDEŽ, AMPAK ZA TVOJO DOHODKOVNO PRIJAVO. Stalo Chiesa cattolica Uniona Chiese cristiane avventiste del 7° giorno Assemblec di Dio in Italia ■a scopt soc,a o umamanl la scop, reiig,os, 0 cmlal-vii Z letošnjim letom lahko z dohodkovno prijavo, ne da bi moral odšteti več denarja, odločaš o tem, komu nameniti osem promil skupnega zneska davka IRPEF za socialne, humanitarne, verske in dobrodelne namene. Zadostuje tvoj podpis v enem od prostorov za- devne vrste, ki jih boš našel na obrazcih 740,101 in 201. Vrsta je ponatisnjena tukaj zgoraj, poglej jo dobro. Kot vidiš, je med možnimi izbirami tudi italijanska katoliška Cerkev. Italijanska katoliška Cerkev uporablja svoja sredstva ne samo v verske namene in za spodbu- ITALIJANSKA KATOLIŠ janje kar največjega angažiranja duhovnikov do bližnjega, pač pa tudi za družine, otroke, šole, mlade, ostarele v težavah, za zasvojene z mamili, emarginirane in za tretji svet. Ne pozabi podpisati! Tvoja dohodkovna prijava bo tako postala solidarnostna izjava- KA CERKEV CEI Italijanska škofovska konferenca Izjava deželnega tajništva stranke, ki je bila sprejeta pred dnevi SSk o novostih v Sloveniji in odprtih vprašanjih pri nas Italijani v Istri Raziskovalni »Projekt 11« KOPER — V Centru za zgodovinske faziskave v Rovinju, edini tovrstni us-anovi italijanske narodnostne skup-nosti v Jugoslaviji, pripravljajo po-n vjjeno interdisciplinarno študijo o Italijanih v Istri. Za velik in zahteven Pfojekt so se odločili v želji po celovi-1 raziskavi družbenega dogajanja na jstrskem polotoku, v katerega je 45-letaa povojna zgodovina krepko zarezala. Vse to pa bo mogoče le s prepletanjem različnih raziskovalnih vidikov ln zgodovinskih, socioloških, antropo-•oskih, vse do jezikovnih študij. »projekt 11«, tako je študiji ime, vključuje 30 projektov, uresničitev 'fseh pa bo seveda odvisna od finan-podpore in števila raziskovalcev, ^odelovali bodo redni strokovni de-*avci rovinjskega Centra in številni Prugi iz Istre, iz slovenskega in hrvaš-ksga prostora ter sosednje Italije. Posamezni raziskovalci so tudi že pripra-'PK tri letne delovne načrte, s pomočjo teh pa je sklepati o skupni vrednosti celotne interdisciplinarne študije. Vejala naj bi 236 milijonov lir, za publikacije pa bi potrebovali še dodatnih t30. Upajo tudi na pomoč Ljudske univerze v Trstu, kar bi bilo prvič za raziskovalne potrebe, kajti študija bo za-9otovo velike dokumentarne, znanstvene in tudi uporabne vrednosti. Resda “P zaključena celotna, vendar z vsemi Ptožnostmi nadaljnjega raziskovanja! Nekaj naslovov in pripravljenih de-j°vnih načrtov: Pravni položaj od 1945. leta dalje, Narodnost in socialna struktura, Eksodus, Filozofija manjšine, Šolstvo, Gospodarstvo, Kultura in književnost, Muzikologija in oblikovalna umetnost. Že zdaj pa je javnost s ^tnatiko seznanjena s publikacijama '-entra za zgodovinske raziskave. MIRJAM MUŽENIČ TRST — Slovenski narod stopa v novo zgodovinsko obdobje. Skoraj poldrugo stoletje po prvem vseslovenskem političnem programu, po dosežkih, a tudi omejitvah in razočaranjih, ki jih je prinesla dvakratna odločitev za Jugoslavijo, končno dosega tam, kjer smo Slovenci lahko organizirani v državo, resnično suverenost in demokracijo, kar prinaša tudi dolgo pogrešano spravo ter omogoča vzpostavljanje resnično enakopravnih in prijateljskih odnosov z drugimi narodi. Slovenska skupnost pozdravlja ta slovenski preporod, je zapisano v tiskovnem poročilu, za katerega si je po svojih močeh tudi sama dolgo in vztrajno prizadevala, in hkrati izraža prepričanje, da bo zdaj slovenska pomlad zacvetela tudi zunaj meja Republike Slovenije povsod tam, kjer živimo Slovenci po svetu. Zmaga demokracije v osrednji Sloveniji je zmaga vseh slovenskih ljudi in nam mora vlivati novega veselja do življenja tudi pri nas v Italiji. K utrjevanju in pospeševanju vseslovenskega preporoda bo po prepričanju SSk bistveno pripomogel tudi nov državniški, ne več, ideološki pristop, ki ga mora nova slovenska republiška oblast uveljavljati v odnosih do drugih delov slovenskega naroda. Na tak način bodo lažje zagotovljeni tudi temelji, na katerih graditi enotni slovenski narodni - in ne zgolj kulturni - prostor kot zgleden primer ustvarjalnega preraščanja meja tradicionalno pojmovanih in zasnovanih nacionalnih držav. V luči nakazanih novih razvoljnih možnosti želi SSk v tem prelomnem zgodovinskem trenutku opozoriti na potrebo, da bi Slovenci v Italiji urdili medsebojne odnose in se smotrneje lotili naših odprtih problemov. Čas je, da premagamo vse, kar nam prepreču- je, da bi bili svobodni, enakopravni in ponosni člani svobodnega, enakopravnega in ponosnega naroda. Prerasti moramo umetna ločevanja in razlike, ki so jih med nas zasejali nenaklonjeni, če že ne sovražni zunanji pvlivi in zgodovinske danosti, kakor moramo odpraviti tudi monopole in privilegije, ki so zrasli v senci nedemokratičnih razmer doma in ki še dušijo naš skupni prostor. SSk se namerava zavzeti, da bi se načela demokracije polno in dosledno uveljavile tudi v naši narodni skupnosti v Italiji na vseh ravneh. Ob tem izraža potrebo, da bi vsi Slovenci imeli pravico do demokratičnega nadziranja vsega, kar po svojem izvoru, naravi in namembnosti pripada celotni narodni skupnosti, pa naj bodo to ustanove, organizacije, podjetja ali drugo. Z ureditvijo medsebojnih odnosov v skladu s širšimi zgodovinskimi de-mokratizacijskimi procesi bomo Slovenci v Italiji pridobili tudi moralno moč, ki nam je potrebna, da bi se učinkoviteje zavzeli za naše pravice in dosegli, se zaključuje tiskovno poročilo, da bi se tudi italijanska država izkazala za resnično demokratično do nas. Seveda pa moramo voljo do življenja izpričati najprej sami. To jasneje kot doslej, brez ideoloških na-vlak, tudi in predvsem s samostojnim in kolikor mogoče enotnim političnim organiziranjem in nastopanjem, kakor pač narekujejo za naše preživetje še vedno izredne razmere ter kakor bi nas morale izučiti naše dosedanje izkušnje, pa tudi izkušnje drugih narodnih manjšin v Italiji in Evropi. Takšno jasno in neposredno nastopanje bi po prepričanju SSk nudilo tudi dragocen doprinos k odpravljanju nerazumevanja in k vzpostavljanju resnično enakopravnega in prijateljskega sožitja med narodi ob meji. Obisk v Orehovljah Dobro počutje »Pri kostanju« OREHOVLJE — Lepo vreme vabi v naravo. In v tem času prihajajo najbolj v poštev številni gostinski obrati to in onstran meje. V mislih imamo tokrat gostilno v Orehovljah, torej niti kilometer stran od mirnskega mejnega prehoda na Goriškem. Vedno ima veliko gostov tako s Tržaškega kot z Goriškega. »To smo že tretji rod, ki vodi gostilno,« sta povedala prijazna lastnika Anica in Peter, katerima pomagata hčerka Darja, ki je opravila gostinsko šolo v Izoli in nevesta Lučka ter seveda še ostali člani družine. »Pri kostanju« se imenuje gostilna, ki nudi svojim gostom vedno sveže ribe, ki jih dobiva iz Izole in Rovinja. Nudi tudi razne mesne jedi, specialitete s šparglji in domače "bleke" z golažem, in seveda pršut, domačo salamo in ob vsem tem še dobro vino. »Naši gostje so cele družbe, ki kaj slavijo, na primer krst, birmo ali druge družinske praznike. Prihajajo pa tudi manjše in bolj zaključene družbe, ki našo gostilno že poznajo in so tako rekoč že naši stalni gostje.« Dela torej ne manjka, pa tudi dobre volje ne. Gostje so zadovoljni in tako tudi lastnika z vso svojo družino rada delata in strežeta vsem, ki se v gostilni »Pod kostanjem« ustavijo. ig> p. Najbolj učinkovito poučevanje Čez približno slabega pol leta italijanščine po projektu ELLE malčki iz Škofij v novem vrtcu KOPER — Pedagoški delavci si na j^bali že dolgo prizadevajo najti na-po katerem bi kar najbolj učinko-lto poučevali italijanščino. Gre pred-'jsem za učenje italijanščine kot dru-9ega jezika (jezika okolja) na narod-pstno mešanem območju. Prav zaradi fe9a so že v lanskem letu začeli poiz-Ntsno uvajati tako imenovani projekt LLLE - zgodnjo jezikovno - logično pgojo. V dveh vrtcih (koprski Kekec i1 v Ankaranu) in v prvih razredih na vV®h osnovnih šolah (Antona Ukmarja v j^Pru in Cirila Kosmača v Piranu), so po projektu učili kakih 200 otrok. Včeraj so se o rezultatih takega po-. Pevanja italijanšine v vrtcih pogovar-1 na medobčinskem strokovnem ak-,lvn pedagoških delavcev, jutri pa se odo še o rezultatih eksperimentiranja prvih razredih osnovnih šol. Ugoto-m so, da ima učenje italijanščine po jT°]ektu ELLE, veliko prednosti in da te rnorah postopoma uvajati tak sis-ern učenja v vse vrtce in vse razrede Vp*°Vne aole- Seveda je pri tem naj-t eUa ovira denar in zagotavljanje po-rJ’onega znanja, ki ga morajo najprej v ''°jiti učitelji. Na koprski enoti Za-, 0oa za šolstvo so organizirali že tretji 'UjS seminarjev za usposabljanje uči- l6liev po omejenih metodah. Poleg tj*® pa bi morali poskrbeti za zados-ka° .evh° priročnikov za učitelje in aneje učbenikov za šolarje. lADr°iekt ELLE je nastal pri ustanovi kot *Z Pihana za učenje italijanščine Materinščine, kasneje pa so začeli po tem sistemu poučevati v vseh tistih deželah, kjer v večjem številu živijo Italijani. Projekt omogoča, da se otrok že zelo zgodaj (še pred šolo) začenja skozi igro učiti italijanščine in to na tak način, da nekako sam določa količino in obseg novopridobljenega jezikovnega znanja. Tak način učenja je primeren za tiste, ki še ne obvladajo niti besedice italijanščine, kot tudi za tiste, ki že nekaj znajo, oziroma - za tiste, ki se težje, kot tudi za tiste, ki se lažje učijo jezikov. Dosedanja opazovanja so pokazala, da so rezultati takega učenja dobri. g ŠKOFIJE — Čez slabe pol leta se bodo tudi malčki iz Škofij preselili v nov vrtec. Pred dnevi so namreč gradbinci SGP Koper zaorali v zemljšče pod osnovno šolo Oskar Kovačič in začeli s pripravljalnimi deli za gradnjo prve etape škofijskega vrtca s štirimi igralnicami, večnamensko telovadnico, razdelilno kuhinjo in drugimi prostori, ki sodijo v ta objekt. Po pogodbi bi se morala gradnja zaključiti konec oktobra. Gradnja vrtca v Škofijah je bila v programu že v dveh srednjeročnih načrtih koprske občine. Po neuspelem poskusu podaljšanja samoprispevka za obdobje 1986-1990 je počasi plahnelo upanje, da bo tudi ta vrtec kdaj prišel na vrsto. Pet minut pred dvanajsto pa so v koprski občini le uspeli zbrati nekaj čez deset milijonov din, kolikor bo vredna prva etapa gradnje vrtca. V tej fazi predvidevajo gradnjo štirih igralnic in vseh drugih prostorov, ki sodijo k vrtcu, tako da bi ob povečanju števila predšolskih otrok v prihodnje dograjevali le igralnice. V prvi etapi bo pod streho približno 700 kvadratnih metrov uporabne površine. »Predšolski otroci iz Škofij, Flavij, Tinjana in Elerjev so sedaj v varstvu v nadstropju nekdanjega združenega doma, kjer imata svoj sedež tudi pošta in krajevna skupnost, v pritličju pa je trgovina. Osemdeset otrok se sedaj stiska v nekaj manj kot na tristotih kvadratnih metrih, s tem pa v igralnicah pride povprečno na otroka le en kvadratni meter. Prostore smo že nič-kolikokrat adaptirali, saj je enkrat puščala voda, drugič streha, začel je odstopati strop.... Prostor je neprimeren tudi zato, ker se nahaja tik ob magistralni cesti, tako da je za otroke na-varen prihod in odhod z vrtca. Da so prostori nefunkcionalni pove tudi podatek, da so nadstropje nekdanjega združenega doma namenili vrtcu že pred 27 leti, v zadnjih dvanajstih letih pa je škofijski vrtec stalno obiskovalo med 80 in 100 otrok na leto,« pojasnjuje potrebo po novem vrtcu ravnateljica osnovne šole Oskar Kovačič Vlasta Jerman. i_ u_ Premalo vesti o radarskem centru na Slavniku KOZINA — Upravna togost in pomanjkanje prepričljivih informacij o gradnji hidrometeorološkega radarsko-raču-nalniškega centra na Slavniku je povzročila precej (po/Uradnem mnenju neupravičenega) razburjenja v javnosti in hkrati tudi upočasnila sicer očitno potrebno gradnjo. Zato naj bi na sestankih, ki jih v zadnjem času sklicujejo na pobudo najbolj prizadete KS Podgorje odgovorili na vsa vprašanja in s tem omogočili za vse sprejemljivo rešitev problema. Kot je dejal predsednik SK Jože Koren, Podgorce moti, da so za ves načrt izvedeli šele iz časopisov, četudi so nekateri njihovi sovaščani investitorju, Hitrometeorološkemu zavodu, že lani na hitro prodali gradbeno zemljišče. Po za naše razmere zelo učinkovitem in nekoliko skrivnostnem odkupu zemljišč so se ob začetku gradnje med ljudmi razširile tudi govorice, naj bi kasneje zaradi radarja preselili celo Tumovo planinsko kočo. Zato so se nekateri začeli spraševati, če morda na Slavniku ne nameravajo montirati kombiniranega vremensko-vojaške-ga radarja. To bi po mnenju lastnikov zemljišč v tem predelu precej otežilo kmetijsko izkoriščanje planine, ki je v celoti v zasebni lastni. Hkrati pa bi Slavnik naredilo za zanimiv vojaški cilj. Strateški objekt na vrhu bi ob siceršnjem sevanju, ki ga povzroča vsak radar, dodatno ogrozil prebivalce okoliških naselij, predvsem pa Podgorce. Sestanek Podgorcev in ljubiteljev Slavnika s predstavniki Hidrometeorološkega zavoda, sežanske občine in RK za varstvo okolja in urejanje prostora je sicer pojasnil marsikateri nesporazum, ni pa v celoti pomiril in prepričal ljudi pod planino. Ker doslej zaradi upravnih spodrsljajev krajevna skupnost Podgorje ni bila uradno seznanjena z investicijsko, lokacijsko in gradbeno dokumentacijo, so se dogovorili, da jim bodo izvajalci najkasneje v enem tednu predložili vse razpoložljivo gradivo. Dokumente bodo Podgorci dali v oceno neodvisnim strokovnjakom in se kasneje na osnovi njihovega mnenja izrekli o - sicer zapoznelem -(ne)soglasju z gradnjo, ki pa ga kot kaže investitorji sploh ne potrebujejo. JANEZ ODAR »La Battana« za demokracijo sožitja tlatt red kratkim se je novo uredništvo revije La naslana predstavilo javnosti z dvojno številko ki. °vljeno »Ethnos in država«. O tem dogodku, nji j n®kako poživil kulturno dogajanje v sosed-ljart,S ri je naš dnevnik že poročal. Danes objav-fev,.0 intervju z novim odgovornim urednikom ta^Eziom Giuricinom. Naš sogovornikom je Ig Zll, kakšna bo usmeritev novega uredništva, TcpH® P°leg Giuricina sestavljalo še Maurizio LaUt»in Elvio Bacarini' *>o m ®attana je od ustanovitve imela pretež-stv4 lerarno vsebino. Z nastopom novega vod-kaj P® se je ta videz temeljito spremenil. Za-, Ae se tako odločili? lev nN°Va usmeritev je točna in zavestna odloči-aaše °Ve9a vodstva. S to izbiro želimo posvetiti aaP°re in delo tistim problemom, ki od bli-Sitlskn VaJ° Italijansko manjšino v Istri ter manj-v Paš0 Pr°Wematiko nasploh. Ti argumenti imajo ^arad?t|1 uredniškem konceptu središčno vlogo. Hteral 'ega smo morali nekako omiliti pretežno značaj revije. Nova revija bo vprašanja 'PPiiria ■6 skupnosti skušala osvetliti z interdis-9 s porrilrn Pristopom. Razne teme bomo razloži-JšJodjvJ110^0 sociologov, psihologov, pravnikov, 8attananvfrieV. eKonomistov, politikov, itd. La ^?stati postati revija naše skupnosti, hoče N Uanieliti«, ker bi bila (sicer zasedena) dvorana CCA pretesna, pa je nedvomno dokazovala, da imajo teze in pobudo Leoluce Orlanda veliko somišljeni-‘mv in simpatizerjev tudi pri nas. Si-Cer pa gre dodatne razloge za veliko Zanimanje, ki ga je v Trstu zbudila po-ouda krožka Miani, iskati tudi v do-9?dkih zadnjih dni v zvezi z Orlando-Vlmi obtožbami odnosa sodstva do mafije in z odločnim posegom predhodnika republike Cossige, ki je za-dteval takojšnje preverjanje Orlando-v* trditev. Osnovna zahteva vsakega politične-9a delovanja je po Orlandovem mne-dju jasnost, ki temelji na priznavanju domovinske pravice kontradikcijam. ^010 preko njih je možna izgradnja drugačne bodočnosti ob prepričanju, d® drugačnost sama po sebi še ni poda za kvalitetno rast. Kontradiktorna I® tako npr. njegova pripadnost Krčanski demokraciji, saj zaradi števil-mh odločitev ni v soglasju z vodstvom stranke, še posebej pa ne z nekaterimi Jmljaki. (Znana je npr. nenaklonjenost, m mu jo je večkrat izrazil Andreotti.) ,V osebne konflikte pa Orlanda sprav-dajo tudi nekatera stališča KD, zato je Prašanje, zakaj vztraja v tej stranki, P°vsem legitimno. Nanj je Orlando, ki i6 trenutno ena najbolj znanih in pri-mbljenih italijanskih političnih oseb-I dsti, tudi v Trstu odgovarjal, češ da { treba delovati )j okviru uveljavlje-jPd strank in pripomoči, da v njih pri-dajajo do izraza kontradikcije. , Sicer pa se je in je vprašal, kje naj ,1 bil »tisti drugačni prostor«, kamor sl se lahko zatekli vsi, ki zavračajo tedanji ustroj političnega delovanja v pdbji in težko roko političnih strank. v° njegovem mnenju ga še ni, v vseh o^jih strankah so zagovorniki »nove-ki se zavzemajo za neposredno, {ej večje odločanje državljanov, in JLVPadniki »tradicionalne politične tselnosti«, ki verujejo v prevlado tank in njihovih vodstev. Tistih 70 tisoč prebivalcev Palerma, { J e volilo za Orlanda, je po njego-nt mnenju med drugim tudi neiz- podbitno pokazalo, da si želi neposredne izvolitve župana. Pravzaprav so se obnašali, kakor da je tolikanj potrebna reforma volilnega sistema že zagotovljena pravica. Samo preko te reforme se lahko začenja spreminjanje italijanskega političnega sistema in izgradnja »drugačne Italije«, ki v zasnovi že obstaja, vendar se še ne zna povezati in polnomočno izraziti. Preko kakšnih formul in načinov se lahko ta »drugačna Italija«, ki jo po Orlandovem mnenju sestavljajo ali vsaj želijo vsi, ki so prišli na včerajšnje srečanje, poveže, pa izzivalni predstavnik KD ni znal natančneje pojasniti. Težavna pot v drugačni jutri pa lahko pelje le preko tkanja mreže med različnimi stvarnostmi, preko ustvarjanja in premagovanja nasprotij, uveljavljanja vrednot preloma s preteklostjo in odkrivanja bolečih resnic. V ta zadnji okvir seveda sodi odkrit-boj proti mafiji, ki odločno nasprotuje vsakršnemu napredku. Torej je - pravi Orlando - mafija napovedala boj demokratičnem ljudem in ne obratno. Zato je boj proti mafiji neizbežen, v današnjih okoliščinah pa je treba preseči tesne vezi, ki jih je mafija trdno spletla okoli preprodaje mamil in trgovanja z orožjem, obenem pa preprečiti njeno zaznavnejše širjenje v svet velikih poslov. Sicer pa je boj proti mafiji - je zaključil Orlando - boj za kulturo življenja. Neobičajno topel aplavz Tržačanov je zgovorno povedal, da je Orlando prepričal tudi njih. (blp) Na sliki (foto Križmančič): Orlando med predstavnikoma krožka Miani. Bliža se konec šolskega leta, s tem pa se seveda približuje čas počitnic. V zadnjih letih so se tudi pri nas udomačile posebne oblike tako imenovanih dnevnih kolonij. Gre za centre, v katerih otroci preživijo večji del dneva, zvečer pa se vračajo domov. Takšno poletno letovanje prireja letos že šestič zapovrstjo tudi združenje »Udiestate«, ki bo ob začetku letne sezone ponovno domovalo v slovenskem tržaškem dijaškem domu Srečko Kosovel. Iniciativa tega združenja je namenjena predšolskim in osnovnošolskim otrokom slovenske in italijanske narodnosti, ki lahko tako skupaj preživijo nekaj tednov. Na letovanje pa se lahko priglasijo tudi prizadeti otroci. Letos naj bi bil njihov center v dijaškem domu odprt od 18. junija do predvidoma 13. julija, vendar obstajajo precejšnje možnosti za podaljšanje letovanja za nadaljnjih sedem dni. Kot ponavadi naj bi starši pripeljali otroke v center okoli osme ure zjutraj, medtem ko bi prihajali ponje okoli 17. ure. Center bo odprt od ponedeljka do petka, saj je v največji meri namenjen otrokom zaposlenih staršev, zato se bo tudi v bistvu držal običajnih urnikov občinskih vrtcev. V preteklih letih je center obiskovalo okrog 50 otrok, med katerimi jih je bilo največ starih od 4 do 6 let. Po mnenju organizatork je namreč ta doba najprimernejša za letovanje, na katerem je v bistvu poskrbljeno za razne oblike ustvarjalno-zabavnih aktivnosti. Zato letos pri združenju »Udiestate« razmišljajo, da bi uvedli tečaje jezikov, slovenskega za italijanske otroke in angleščine za slovenske. Ob jezikovnem pouku pa se bodo tokrat Na vsedržavnem tekmovanju v bližini Milana Kar tri prva mesta Tržaškega okteta na tekmovanju v liturgičnem petju Tržaški oktet je v kroniko svojih uspehov minulo soboto zapisal še enega, ki potrjuje njegove izvajalske odlike in njegov vse večji ugled po raznih predelih Italije. Na pomembnem 8. vsedržavnem tekmovanju pevskih zborov različnih zasedb za liturgično petje, ki je bilo v soboto, 19., in v nedeljo, 20. t. m., v kraju Ouartiano di Mulazzano v območju Milana, je v konkurenci sedemnajstih zborov osvojil absolutno prvo mesto in še dve nadaljnji prvi mesti kot najboljši zbor v moški zasedbi in za najboljše izvedeno posamezno pesem. Med nastopajočimi zbori so bili v večini mešani, med njimi tudi dva mladinska in eden za gregorijansko petje. Na to odmevno tekmovanje so prišli pretežno zbori iz raznih krajev severne Italije (Bellu-no, Marina di Carrara, Lecco, Crema, Voghera, Bergamo), predvsem pa iz Milana samega, med katerimi tudi dva na konservatorijski ravni. Vsak zbor je moral obvezno zapeti pet liturgičnih pesmi, ne glede na obdobje oziroma po prosti izbiri. Žirijo so sestavljali ugledni glasbeni pedagogi in konservatorijski docenti. Tržaški oktet, ki je nastopil v sobotnem delu sporeda v polno zasedeni in izjemno akustični cerkvi v Ouartianu, je zapel Palestrinovo O domine Jesu Criste, Gallusovi O Magnum misterium in Quam pulchra es, amica mea ter Anti-fono (Gloria) in Otče naš Čajkovskega. Žirija mu je prisodila prvo absolutno mesto z oceno 8,588 točke od 10 Laskav literarni uspeh slovenskih višješolk Nag mladino se marsikdo rad pritožuje, češ da nima Naziie in da je ustvarjalno skromna. Da ni tako, še po-sn • ° ,ma/° mladi primerno spodbudo in pomoč prole- q:t,ev' dokazujejo dijakinje 5. razreda slovenske klasične jJ^nazije, ki so se udeležile pomembnih literarnih nateča-jn se na njih tudi uveljavile. QrNvjbolj »prestižna« je prva nagrada, ki jo je Matejka Preiein ex aeguo z rimskim dijakom na vsedržav-itgj}. tekmovanju Montesacro v poeziji. Njene pesmi - v Urn!ianskem prevodu profesorice Marije Kacin - bodo nagradili 4. junija v Rimu. Matejka pa ni nadarjena samo na področju poezije, saj se je uveljavila tudi na deželnem literarnem natečaju, ki ga je razpisal Deželni inštitut za evropske študije iz Pordenona na temo »Evropa in mladi«. Poleg Grgičeve pa so nagrado prejele še Veronika Paulina, Majla Ozbič in Maša Bandelj, vse učenke V. razreda klasične gimnazije. Prve tri dijakinje so svoja razmišljanja podale v italijanščini, Maša Bandelj pa v slovenščini. Pri tem je zanimivo, da so organizatorji iz Pordenona sami poskrbeli za italijanski prevod iz slovenščine in se nato tudi pozanimali na šoli, ali je Maša z njim zadovoljna. Te nagrade bodo slovenske dijakinje prejele na uradni slovesnosti, ki bo v nedeljo, 27. maja, v Pordenonu. možnih, drugi za njim je bil s 7,808 točke ženski zbor »Milanello« iz Sa-vigliana (CN), tretji s 7,8 točke pa mešani zbor »Pregarcantando« iz Creme. Za prvo absolutno mesto je Tržaški oktet prejel pokal občine Mulazzano. Prva nagrada za najboljšo podano pesem je prav tako pripadla Tržaškemu oktetu za Otče naš Čajkovskega, za katero je prejel 43,5 točke od 50 možnih in nagrado predsedstva Dežele Lombardije. Drugi za njim z 42 točkami je bil spet zbor »Pregarcantando« iz Creme za izvedbo pesmi O tu spes mea, tretji pa zbor »Čoro polifo-nico Citti di Desio« (MI) z 39,5 točke za pesem Libera me. Za izvedbo pesmi »Otče naš« je Tržaški oktet zasedel prvo mesto in dobil plaketo hranilnice CARIPLO tudi kot moški zbor (43,5 točke), drugo pa deški zbor Accademie S. Cecilia Ra-gazzi cantori iz Lecca pri Comu s 26,3 točke za pesem Ave Verum. Kot dirigent absolutno najboljšega zbora na tekmovanju je posebno medaljo prejel tudi dirigent Tržaškega okteta Mirko Slosar. Očitno kompetentno občinstvo je izvajanje Tržaškega okteta nagradilo z dolgotrajnim aplavzom, deležen pa je bil tudi javnih priznanj članov drugih zborov in strokovnjakov. Hkrati s svojim uspehom pa je Oktet prejel tudi že nekaj pomembnih vabil za celovečerne koncerte. JOŽE KOREN kazprava v krožku CCA O vlogi Trsta v novi Evropi bij^ ^ali dvorani gledališča Verdi je pfjvji erai okrogla miza, ki jo je pri-ža ki 0<^sek za moralne vede Krožka 9klu turo in umetnost CCA v okviru jo(i {'a z naslovom »Trst v spreminja-Vodi] 6 Evropi«. K razpravi, ki sta jo Qdar>.aJ3recisednik Krožka Tombesi in r xviuz.^.a i umuesi 111 tettn °rn* za moralne vede Tito Fava-'laluu-i0 Povabili tržaške ali v Trstu J,M°če ^ .........._ ^ _ Andr *astaika škedenjske železarne Pids ° Pittinija, predsednika družbe ierja p1 Quirina Cardarellija, špedi-StoPnii.ederica Pacorinija, vodilne za-K^ciia Tržaškega Lloyda Roberta C>eHa L družbe Tripcovich Agostina ^lfonSa 0I?C0.1 zavarovalnice Generali P°;vevar Nr UL Maj0|jca 15/b URARNA - ZLATARNA ( }/ (/ d f 2 ^ Ul. Roma 11 - Trst - Tel. (040) 362483 Velika izbira dragocenih darl OSMICO je odprl Alojz Kante v Praprotu št. 18. OSMICO je odprl Alfredo Brajnik pri Domju št. 172. Toči belo malvazijo doc in rdeči merlot. V PREBENEGU na št. 24 sta odprla osmico Gabrijela in Boris Bandi z odlično belo in črno kapljico. NA OPČINAH pri Kvrtičevih so odprli osmico. Točijo belo in črno vino. Vabljeni. OSMICO so odprli pri Batkovih v Repnu št. 32. V RONKAH prodam embalirano slamo-Tel. na št. (0481) 778504 v popoldanskih urah. SI KOVAČ? Potrebuješ premog? Pridi k Hrovatiču na Col št. 51. Tel. 327262. IŠČEM hišno pomočnico v Križu, dvakrat tedensko. Tel. 220313 v večernih urah. IŠČEM vajenko za sezonsko delo v Trstu. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montec-chi 6, 34137 Trst, pod šifro "Sezonsko delo". • LASTNIK jadrnice nudi možnost trem ali štirim osebam za dvo/tritedensko križarjenje na otok Mljet junija_ meseca. Informacije na sedežu JK Čupa v Sesljanu, tel. št 299858, ob sobotah od 16. do 19. ure. JK ČUPA išče reditelja za sedež v poletnih mesecih. Interesenti naj se javijo ob sobotah od 16. do 19. ure na tel. št-299858. REDNO ZAPOSLITEV za nekaj ur dnevno nudimo tudi študentom z vozniškim dovoljenjem. Javiti se v uradnih urah na tel. 7796600. IŠČEMO izkušeno gospo za nego i° oskrbo starejše gospe. Tel. (040) 212436- URADNIK z dobrim znanjem angleščino in nemščine išče delo. Pisati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »URADNIK«. IŠČEMO osebo z zadovoljivim znanjem italijanščine, 45 km iz Trsta, za družb0 pokretni gospe. Nudimo sobo z osebno kopalnico, hrano in plačilo. Pisati na CP 91 - 33052 Cervignano del Friuli. PRODAM bmw 318, iniection, letnik '8'' edini lastnik, prevoženih 53.000 km-zavarovanje in taksa plačani li 17.500.000 lir. Tel. 220367 - zjutraj. Malo za šalo, malo zares s priljubljenima kabaretistoma Boris, Sergej in njuni gostje »Začnemo razgovor resno, ali malo za šalo, malo zares, kot sta vidva vajena.« sem vprašala Sergeja Verča in Borisa Kobala, potem ko sem se nasmejala njunemu zadnjemu nastopu na srečanju Humoristi vseh dežel, združite se v Zgoniku. »Kar vi odločita. Nama se v glavnem ljudje smejijo, tudi če govoriva resno« je dejal Boris. »Malo bolj resno že moreva spregovo-[tti, da bodo bralci pravilno razumeli, kaj sva hotela povedati in kaj je vse-mna in namen najinih nastopov, s katerimi slaviva že kar desetletnico kabaretnega dela« je pristavil Sergej. Pa naj bralci sami presodijo, kako je razgovor nato stekel. »Če so se proletarci v svetu izgubili, smo se pa mi humoristi dobili. In srečanje v Zgoniku - drugo zapovrstjo - je bilo kar prijetno. Nastopajoči smo si med seboj različni; vsakdo od nas se je predstavil ® svojim načinom podajanja humorja, m lahko rečeva, da smo takšni, kakr-sni pač smo, predstavljali edinstven Pojav. Glavno je, da je bilo občinstvo Zadovoljno, da smo čutili, da nam sle-dijo, da razumejo naše vice, da smo jih Zabavali.« Lani so na prvem srečanju nastopili humoristi iz Slovenije. »Ja, tokrat jih ni bilo, ker so imeli veliko dela z domačimi volitvami. Mi smo jih pogrešali, pa upamo, da se zopet srečamo vsi skupaj prihodnje leto.« Tokrat sta »obdelala« razmere v matični domovini, pa tudi naše razmere, pa še posebej razmere v Zgoniku, kjer je srečanje potekalo. Kaj pravijo in kako komentirajo vajine »žrtve« zbadljivke, satiro in druge, tako ali drugače izrečene pripombe na njihov račun. Se čutijo užaljene, ali se vsemu temu iz srca nasmejejo? »V glavnem imava več prijateljev kot sovražnikov, vsaj tako misliva, čeprav začetki najinih kabaretnih nastopov niso bili vedno lahki. Ko sva imela pred kratkim v Slovenskem klubu majhno poskušnjo tega, kar sva v Zgoniku med drugim povedala, nama je nekdo dejal, da uničujeva slovenstvo. No, midva nisva tega vzela prehudo resno, saj res ne misliva, da počenjava kaj takega. Če nekateri tako mislijo in govorijo, si misliva, da imajo probleme oni sami; midva si jih ne delava in si s tem ne beliva glave. Po- sebnih težav torej nisva še imela in če ne bo »hujšega« bova s kabaretnimi nastopi še nadaljevala.« Pa če bi bila vidva tista, ki bi se vaju nekdo lotil na tak način. Kako bi potem reagirala? »Ne vem, če bi sam nudil dovolj gradiva za takšno zadevo. Če pa bi me le nekdo pošteno obdelal, potem mislim, da imam dovolj dober značaj, da bi to dobro sprejel« je bil Kobalov odgovor. Sergej ni nič pripomnil. Pravijo, da smo Slovenci bolj resni ljudje, da se ne znamo smejati. Bo to po vajinih izkušnjah držalo, ali pa ne? »Poslušajte, če bi odgovarjala iz najinega zornega kota, potem bi povedala tako. Midva sva kar popularna. Mnogi nas poslušajo, ko nastopava na radiu, mnogi nama pišejo, ali pa nama telefonirajo. To pomeni, da že nekaj veljava in da se ljudje radi smejejo«. Kateri pa so »tipi«, ki v vajinih skečih Skorajda redno nastopajo? »O, to pa so: profesor Jože Pirhovec, pa pijanček Toni, kominformist Gigi in še drugi. Lahko rečeva, da tvorimo vsi skupaj kar pravo druščino. Nekakšni prijatelji smo že postal; in brez njih bi nama bilo kar dolgčaš.« Kje pa črpata gradivo za skeče? »No, tega pa sedaj ne manjka. Če se samo lotiva politike, imava že dovolj gradiva. Postopek pisanja posameznih skečev pa je zelo različen. Včasih pride prej vsebina, pa šele potem iščeva primeren tip in mu izbereva tudi glas; drugič se zgodi prav narobe, ali pa teče vse delo nekako vzporedno.« Pa vidva se med seboj razumeta, sta prijatelja? »Kot dvojica sva se zelo dobro ujela. Vsakdo od naju ima svojo vlogo. Sergej naj bi bil po italijansko »spalla«, jaz pa mu potem odgovarjam in vso zadevo naprej razvijam. Govorila sva že, da bi morda pritegnila k delu še žensko, saj ženska v moški družbi nikoli ne škodi. No, zaenkrat ostajava, tako kot sva: Sergej in Boris in pika.« L, 2. in 3. junija bosta natresla nekaj svojega huniorja na večerih v Kulturnem domu v Trstu. Mislim, da bo njun nastop prijetno »osvežil« tako konec sezone kot že poletno razpoloženo občinstvo. NEVA LUKEŠ Bejartova Suita osvojila gledalce v kairski Operi S svojo zadnjo postavitvijo Suite Orientale Pyramid je veliki francoski koreograf Maurice Bejart dobesedno pretresel občinstvo, čeprav brez ozadja piramid. Predstavo so namreč načrtovali v puščavi, kjer so tudi nalašč zgradili pravo gledališče. Samo 48 ur pred premiero je Bejart zaradi spora z oblastmi preklical predstavo, ki so jo nato uspeli izpeljati v kairski Operi. Predstava se odvija v petih delih, ki so posvečeni nekemu faraonu, Aleksandru Velikemu, Napoleonu in egiptovski pevki Om Khalsumi, ki je kot pravi mit - istočasno umetniška, politična in religiozna osebnost - poosebljala Orient. Povezovalno vlogo ima osebnost Ohu-L-Nun. Bejartu je uspelo, da se je izognil običajnim folklornim prijemom in še enkrat dokazal univerzalnost umetnosti. Kostume je izdelal italijanski stilist Gianni Ver-sace, izredno prožna in efektna dopolnila za telesa plesalcev, ki uspejo ustvariti ob igri luči neobičajne in izredno močne vtise. Prvi del označuje črna barva - smrt ali »življenje v temi v pričakovanju vstajenja«. Dionizov prizor je obarvan rdeče, islamsko mistično glasbo spremlja zelena barva: Tudi kostumi niso nikoli folklorni element, temveč samo ponujajo drugačen in neobičajen pogled. Predstava doseže višek v delu, ki je posvečen osebnosti Orne Khalsume. Njen pogreb je postal svojevrsta predstava, ko se je ljudstvo polastilo krste', da bi se je lahko dotaknilo. S svojo genialnostjo je Bejartu uspelo vsaj za nekaj trenutkov spet oživeti ljubljeno pevko, da ne bo ostala le »operna prikazen«. Predstava se zaključuje z Ra-velovim Bolerom, ki sicer ni nova koreografija, a je zato še enkrat očarala že itak zasvojeno občinstvo. Življenje, smrt, čutnost in še celo paleto čustvenih nians je Bejart, spretno kot vedno, nanizal na odru in jih nato posredoval dvorani s pomočjo plesalcev in njihovih gibov, gest, ki se rodijo iz izredne spretnosti in zaživijo v neobičajni enostavnosti. Chiambrettijeve potegavščine tudi za Mundial Kako bi si sploh predstavljali svetovno prvenstvo v nogometu brez Pie-ra Chiambrettija! Priljubljeni, a tudi nadležni italijanski komik se nam tudi tokrat ni izneveril. Že od danes dalje se nam bo vsak večer od ponedeljka do petka ob 20.25 pojavljal na tretji državni mreži s kratkim varietejem Prossimamente gui, ki je nekakšen uvod v Prove tecniche di mondiali (po vzorcu uspešne oddaje Prove tecniche di trasmissione). Od 7. junija dalje bo namreč Chiambretti s svojimi norimi »poskusi« vsak večer ob 19.45'spet na RAI 3 obravnaval Mundial. Norih potegavščin seveda še ni konec: zamislil si je namreč, da bo posebno pozornost posvetil reprezentanci Arabskih emiratov in da bo oddaja trajala, dokler bo arabska ekipa tekmovala. S svojo ekipo je Chiambretti že odpotoval v emirate in posnel ekipo prav v trenutku, ko se je odpravila na letalo. Da bi se izgonila neznosni vročini se je ekipa namreč zatekla v francosko mesto Nimes, kjer marljivo trenira. Med samim prvenstvom se bo Chiambretti potikal med ekipami, vdiral bo v njihove sedeže in skušal uresničiti svoje že običajne »demencialne« podvige. V pričakovanju prve tekme in torej dejanskega začetka prvenstva 8. junija ob 18. uri je tudi že popolnoma pripravljen center RAI v kraju Grottaros-sa, na severni strani Rima ob vpadnici Flaminii: 24000 kvadratnih metrov, pet trinadstropnih stavb z radijskimi in TV studii, čez tisoč telefonskih linij, parkirišče za 2000 vozil, menza za 4000 obrokov dnevno, restavracija za 100 oseb, vse za 3500 časnikarjev in tehnikov, ki bodo spremljali prvenstvo od začetka do konca. Center RAI bo povezan z zgodovinskim središčem Rima tudi s posebnim viaduktom, ki ga pravkar dograjujejo. Sem bodo prihajali TV signali z dvanajstih igrišč, kjer bodo tekme. Signale bodo nato preko satelitov pošiljali po vsem svetu. Prvenstvu bo namreč sledilo 150 TV mrež, akreditiranih pa bo 2300 tehnikov in novinarjev. III 1 RAI 1______________ Ž00 Aktualno: Uno mattina 9-40 Nanizanka: II mago j0'30 Jutranji dnevnik J0.40 Risanka: Tao Tao JI. 00 Nadaljevanka: Chateau-. vallon JJ. 55 Vreme in dnevnik ^■05 Ob nogometnem prvenstvu: Un mondo nel pal-Ione - Kolumbija ‘J.30 Dnevnik - tri minute 14- 00 Tribuna ob referendu- mu 4.20 Variete: Occhio al bi-glietto M.30 Oddaja za najmlajše: L'-albero azzurro 15- 00 Italijanska kronika -. Kronika motorjev 5.30 Mladinska oddaja: Big! iD n5 Iz parlamenta in vesti 95 Košarka - play off 0.50 Vreme in dnevnik zo.40 Tednik: TG 1 - Sette Mo Film: Toto le Moko (kom., It. 1949, r. Carlo Ludovico Bragaglia, i. 2gn Toto, G. M. Canale) 95 Dokumentarna oddaja: Atlante - Vesolje, nara- 24 no Xa' zemlia' čJovek . q'99 Dnevnik in vreme T5 Rubrika: Mezzanotte e dintorni { RAI 2 ^ RAI 3 IT TV ljubljana 1 7.00 Variete: Patatrac 8.00 Oddaja za najmlajše: L'-albero azzurro 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Tečaj angleščine in francoščine za otroke 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nad.: Ouando si ama 14.50 TV igra: L'amore e una cosa meravigliosa 15.30 73. giro (5. etapa) 17.00 Vesti in Iz parlamenta 17.10 Videocomic 18.20 Šport in Casablanca 18.40 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Film: II vizietto (kom., It.-Fr. 1980, r. Edouard Molinaro, i. Ugo To-gnazzi, Michel Serrault) 22.10 Tribuna za referendum 22.55 Dnevnik in Dosje 24.00 Variete: Ritira il premio 0.30 Knjige: Casablanca 0.45 Dnevnik in horoskop 1.05 Film: Dopo la prova (dram., Šve. 1983, r. In-gmar Bergman, i. Er-land, Josephson, Ingrid Thullin) 11.00 Tretji mednarodni salon knjige v Turinu 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - O umetnosti in zdravstvu 14.00 Deželne vesti 14.10 Dokumentarec: Dadaup-ma 14.30 Rubrika: Block-Notes -Gledališče za mlade 15.00 Izobraževalna oddaja: Ambientevivo 15.30 Videosport: ameriški nogomet, sabljanje, hoja 18.00 Nogomet in TV: II palične nella rete 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Šport: Girosera 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piu 20.25 Variete: Prossimamente gui (s P.Chiambrettijem) 20.30 Dokumentarna oddaja: La mia guerra - Ouando anche si amava 22.15 Film: La signora della porta accanto (dram., Fr. 1981, r. Francois Trufa-ut, i. Gerard Depardieu, Fanny Ardant), vmes (23.00) Dnevnik - nocoj 0.10 Nočni dnevnik 9.00 Mozaik. Zgodbe iz školjke 9.30 Šolska TV: Zgodbe iz življenja rastlin, 10.00 Kmečki upori na Slovenskem, 10.20 Dobro videti in biti dobro viden, 10.30 Nemščina -Alles Gute (11. lekcija) 11.00 O športu: Sedma steza 11.15 Mozaik. Osmi dan (pon.) 12.00 Video strani 14.30 Nemščina: Alles Gute 15.00 Žarišče (pon.) 15.30 Nadaljevanka: Shaka Zulu (zadnji del) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Šolska TV 17.50 Spored za otroke in mlade: Lonček, kuhaj!, 18.00 Pogledi (pon.) 19.05 Risanka in TV okno 19.18 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nad.: Moja poslednja sanja (5. del) 21.05 Aktualno: Razprodaja družbene lastnine 22.05 Dnevnik in vreme 22.30 Nad.: Skrivni predal (D. Thompson, i. Michelle Morgan, 1. del) 23.20 Video strani ^Canale; 7 1 a rt -- TO Nanizank vallata -Bel riso, glia am Love Boa 10 Or, ® tutto, K °'30 Kvizi: C, — -IvJ.O 15.00 V4'15 Gic uo Aktualni zia matr 16.00 ?®rcoeo ° k. n 19.00 II 20-40 TV (Bram., ter, i. p Mrie vS Ariad: 8.30 Nanizanka: Ironside - L'-assassino in TV 9.25 Filmske novosti 9.35 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.35 Azucena, 15.05 La valle dei pini, 16.05 Fal-con Crest, 17.05 Veroni-ca, 17.35 General Hospi-tal, 18.30 Febbre d amore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si -Scappa con me 20.30 Film: La bionda esplosi-va (kom., ZDA 1957, r. Frank Tashlin, i. Jayne Mansfield, Tony Ran-dall) 22.20 Nogomet: prijateljska tekma Anglija-Urugvaj 0.20 Film: V sguadriglia Hur-ricanes (vojni, VB 1951, r. G. O Ferrall More, i. Jack Hawkins, Michael Denison) ITALIA1_______________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy - L'edu-cazione sessuale, 9.30 Agente Pepper - L’ulti-mo tramonto, 10.30 Si-mop & Simon - Furto al museo navale, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.30 Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo - Gita in famiglia 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 LJncredibile Hulk, 19.30 Denise 20.00 Risanke: Bobobobs 20.30 Nanizanka: College 21.30 Variete: Candid Camera Show 22.30 Glasbena oddaja: Be Bob aLula 23.15 Šport: Settimana gol 0.15 Aktualno: Čara TV 1.05 Nanizanki: Star Trek -Gli androidi del dott. Karby, 205 Chopper Squ-ad - Caccia al fuoristrada ODEON_________________ 9.30 Nan.: Capitan Nice 10.30 Igra: La spesa in vacanza 13.00 Otroški variete: Sugar 15.15 Nadaljevanke: Rosa sel-vaggia, 16.15 Colorina, 17.15 Senora 18.15 Branko in zvezde 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke: Trasformers 20.00 Aktualno: USA Today 20.15 Branko in zvezde 20.30 Film: Truck drivers (pust., ZDA-Kan. 1977, r. Peter Carter, i. Peter Fonda, Jerrv Reed) 22.30 Šport: Excalibur 23.00 Film: 6.000 km di paura (dram., It. 1978, r. Albert Thomas, i. Marcel Boz-zuffi) THC___________________ 8.30 Nan.: Il calabrone verde, 9.00 Provaci ancora Len-ny, 9.30 Flamingo Road 10.30 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV 13.00 Športne vesti 13.15 Variete: Ale, oh-oh 13.30 Dnevnik 14.00 Dok.: Natura amica 14.30 Nanizanka: Il giudice 15.00 Film: Il club dei 39 (krim., r. Alfred Hitchcock) r~pP| TV Koper 13.45 Oglejmo si prvake: Gol-den Juke Box 15.30 Nočni boks (pon.) 16.15 Zgodovina športa po želji: Juke box (pon.) 16.45 Košarka - prvenstvo NBA (pon.) 18.15 Wrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 Stičišče 20.00 Tednik: Evropa, zakaj? 20.30 Veliki boks 21.45 Oddaja o odbojki: Su-pervolley 22.30 TVD Novice 22.45 Zgodovina športa po želji: Juke Box 23.15 Rubrika: Eurogolf | Ifr TV Ljubljana 2 16.30 Satelitski prenosi 18.05 Svet športa 18.55 Slovenska ljudska glasbila in godci: Razvoj citer 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer: film Šoah (dok., Fr. 1985, r. Claude Lanzmann, zadnji del) 16.45 Variete: Girogiromondo 17.15 Glasba: Cljp clip 17.45 Aktualno: Ženska TV 18.45 Igra: Ilparoliere 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Cercando la Garbo (dram., ZDA 1984, i. Ann Bankroft) 22.20 Rubrika o motorjih 23.00 73. giro (povzetki) 24.00 Film: Shaft colpisce ancora (krim., ZDA 1972) TELEFRIULI_____________ 11.30 Nanizanki: L'albero del-le mele, 12.00 Love Story 12.30 Potovanje po Italiji 13.00 Nanizanki: Lo zio d'A-merica, 13.30 Tenente CTHara 15.00 Musič Box 17.15 Nadaljevanki: Passioni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o obrtništvu 20.30 Variete: Buinesere Friul 22.30 Rubrika: Šport e šport 23.30 Vesti in News TELE 4 ■.__________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.10 Slovenski esej; 8.35 Južnoameriška folklora; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Veliki uspehi Beatlesov; 9.40 V znamenju sreče; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Biti človek; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Mednarodno zborovsko tekmovanje v Spittalu; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Spomini na Rainerja Mario Rilkeja; 17.26 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.20 Žabavna glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbena po-slušalnica; 14.40 Radijski merkurček; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za ...; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Žgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesplje; 11.00 Orlando dei Pupi; 11.30 Ita-liana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Koncert; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato brez prekinitve Nočna glasba. V Gradišču v obnovljeni palači beneških provediktorjev V soboto 25. deželna razstava in pokušnja vin za nagrado Noe Sodelovalo bo osem mladinskih skupin Vrtiljak mladosti v Kulturnem domu V Gradišču hitijo s pripravami na najpomembnejšo vinsko razstavo v deželnem okviru. V soboto, 26. t. m., bodo namreč v povsem prenovljenih prostorih starinske palače Beneških provediktorjev odprli 25. razstavo in pokušnjo deželnih vin za nagrado Noe. Komisija je za razstavo izbrala 231 vzorcev, od teh 160 belih in 71 rdečih vin. Obiskovalcem bo od 26. maja do 3. junija tako na razpolago kakih štirideset vrst sortnih vin, različnih proizvajalcev in iz različnih vinorodnih okolišev naše dežele, poleg kakovostnih namiznih vin. Pomen letošnje prireditve je tudi v tem, da sovpada z zaključkom del za prenovo starinske palače, kjer bo odslej tudi uradni sedež stalne deželne enoteke La Serenissima. Za prenovo poslopja so denarna sredstva prispevali Goriška Trgovinska zbornica, Dežela in Občina v Gradišču. Slovesnost ob odprtju bo v soboto, ob 11. uri na županstvu, nakar se bo celotno dogajanje preselilo v bližnjo palačo, sedež enoteke. Prireditelji so izdelali nekakšen koledar razstave in pokušnje ter spremljajočih prireditev za ljubitelje dobre vinske kapljice. V ponedeljek, 28. maja, med 17. in 18. uro bodo strokovnjaki odkrivali dobrote briških vin, 29. maja, prav tako med 17. in 18. uro bodo na vrsti DOC vina z območja Ogleja in Isonzo, 30. maja z območja vzhodnih furlanskih gričev, 31. maja bodo na vrsti vina DOC zaščitnega območja "Grave" in krasa. 2. junija bo vodena pokušnja namiznih vin z geografskim poreklom. Poleg navedenih prireditev velja posebej opozoritktudi na razna srečanja in obiske delegacij iz raznih vinorodnih okolišev v Italiji in tudi iz tujine. Tako bo v petek, 1. junija, na obisku delegacija iz Slovenije, ki bo predstavila najbolj značilne vinogradniške okoliše v tej republiki in seveda najbolj žlahtne sorte vina, ki se pridelujejo. Od 26. maja do 3. junija bodo obiskovalcem deželne enoteke ponujali tudi kulinarične dobrote. Vsak dan bo na vrsti posebna jed. Ob zaključku letošnje prireditve, 4. junija, bo še srečanje med organizatorji (Enoteka La Serenissima, Leto-viščarska ustanova, Deželni center za vinogradništvo, Občina Gradišče, Provinca in Trgovinska zbornica) in vinogradniki, katerih vzorce vin so sprejeli na razstavo. Vsem bodo izročili spominsko kolajno beneškega provediktorja Domenica Bona, ki je upravljal meste'ce, oziroma takratno trdnjavo v letih 1488/1489. Prenovljeno poslopje, stare palače bo odslej v celoti služilo deželni eno-, teki. V pritličju bodo stalne razsteve in pokušnje vin ter druge občasne razstave. Prvo nadstropje bo namenjeno vsakoletnim razstavam za nagrado Noe, v drugem pa urejajo po- sebne kabinete za degustacijo. Enoteka razpolaga še z nekaterimi drugimi prostori. Opozoriti velja tudi, mimo gospodarskega pomena manifestacije, saj gre pri tem za zelo uspešno obliko reklamiziranja za deželno gospodarstvo pomembnega sektorja, tudi na kulturno-umetniški aspekt. Sočasno z razstavo in pokušnjo vin pripravljajo namreč v prostorih enoteke tudi razstavo keramičnih in drugih izdelkov desetih obrtniških delavnic. Svoje izdelke razstavljajo Gosmi Patrizia, Marina Legovini, zadruga La felce, Nadja Makuc, progetto Idea, Carla Porrini, Elena Minozzi, Manuel, umetniška delavnica Terra incantata, umetniška delavnica La Tavolozza. Skupščina KZE spet nesklepčna V poskusu, da bi se ognili imenovanju komisarja ad acta za odobritev proračuna goriške KZE, je bila včeraj spet sklicana glavna skupščina te ustanove. Šlo je v bistvu za formalnost. Že prejšnja seja glavne skupščine KZE, v četrtek, ni bila sklepčna, saj je bilo prisotnih le trinajst članov. Sklic včerajšnje seje je razumeti kot poslednji poskus pred imenovanjem komisarja in tudi dejanskim razpustom skupščine. Vrtiljak mladosti se bo v petek, 25. t. m., še zadnjič zavrtel v tej sezoni. Potem se pač pričenjajo počitnice, poletno središče, kolonija in še kaj. Priljubljena otroška prireditev bo za zaključek, nekaj posebnega. Tako kakor se pač spodobi. Predvsem se bo zvrstilo veliko nastopajočih otrok. Prišli bodo mladi pevci iz Sovodenj in Štandreža, člani gledališke skupine KD Briški grič, dalje mladi godbeniki iz Doberdoba, gojenci Dijaškega doma, mažoretke iz Nove Gorice, in še učenci dvojezične osnovne šole iz Špetra, gojenci Mladinskega doma iz Celovca ter kar dva ansambla - Proteus iz Novega mesta in Kebri iz Kočevja. Zraven še razstava mladinskega tiska in nagradno žrebanje. Skratka natrpano bogat program za zadnji Vrtiljak mladosti, ki se bo zavrtel v petek popoldne v Kulturnem domu v Gorici. Ne pozabite! V nedeljo na občnem zboru na Trgovinski zbornici Obnovili vodstvo konzorcija za kakovostna vina »Collio« Okrogla miza o italijanski skupnosti v Istri in na Reki ter v izseljenstvu Člani konzorcija za zaščito vin s kontroliranim poreklom "Collio" so se v nedeljo zbrali na rednem občnem zboru v sejni dvorani goriške Trgovinske zbornice. Na zasedanju so izpolnili statutarne obveznosti, kot sta odobritvi obračuna in proračuna ter izvolitev novih članov organov konzorcija, še pred tem pa je o delovanju in načrtih konzorcija govoril dosedanji predsednik grof Douglas Attems. V svojem poročilu je navedel nekatere dosežke v delovanju v pretekli mandatni dobi. Posvetili so se predvsem zbiranju tehničnih podatkov, ki naj bi omogočili čimbolj racionalni razvoj vinogradništva v Brdih in s tem zagotovili boljšo kakovost vin z zaščitno oznako. Tako so na osnovi analitične raziskave pripravili "banko podatkov" o značilnostih nekaterih sort briških vin in o primernosti nekaterih področij za pridelovanje posameznih sort. Pomembne novosti so tudi glede boja proti zajedalcem in boleznim. Attems je omenil še nekatere druge dosežke glede boljšega poznavanja teritorija in njegove zmogljivosti glede na pridelovanje kakovostnih sort trt, kar zadeva tržno uveljavljanje vin pa je omenil program za t.i. "botteghe del vino", ki naj bi ga izvedli jeseni. S tem v zvezi smo že pred časom ugotavljali, da bi bilo na narodnostno mešanem območju prav, da se poleg italijanske- ga napisa na te kmečko-turistične lokale postavi tudi slovenski. Na občnem zboru so obnovili vodstvo konzorcija. Na enotni listi so bili v upravni odbor soglasno izvoljeni Douglas Attems, Karlo Buzzinelli, Paolo Caccese, Paolo Gora, Marco Fellu-ga, Giorgio Grion, Aleš Komjanc, Ni-cola Manferrari, Stanislav Radikon, Mario Schiopetto, Marco Scolaris in Emil Terpin. Pregledniki računov so Ivan Humar, Renato Keber in Giovan-ni Menotti (namestnika: Mario Catta-ruzzi in Romano Cozzarolo), člani nadzornega odbora pa Mario Benardelli Danilo Canesin in Ferruccio Sgubin (namestnika: Emilio Sfiligoi in Carlo Antonio Turco). Seja na Pokrajini v ozračju krize? Danes popoldne je napovedana seja goriškega pokrajinskega sveta. Na dnevnem redu je predvidena razprava o odstopu dosedanjega odbornika Fabbra in njegovi zamenjavi. Vprašanje je že pred dnevi bilo razlog za zaostritev odnosov med KD in PSI ne samo na Pokrajini, ampak tudi v Tržiču. Današnje zasedanje - začetek seje je napovedan za 15.30 - bo torej v znamenju negotovosti, kako se bo zadeva razvozlala. Občinska uprava v Ronkah je dala pobudo za zanimivo, rekli bi »zgodovinsko« srečanje med Italijani iz Istre in z Reke z obeh strani meje. Tako so se v petek, za isto mizo, usedli predstavniki različnih združenj in organizacij in skušali, seveda z različnih zornih kotov oceniti zgodovinski in trenutni položaj pripadnikov skupnosti, ki je ostala v domačih krajih in tistih, ki so se odločili za izselitev. Namen okrogle mize sta podčrtala ronški župan Novelli in vodja srečanja Silvio Cumpeta. "Zamisel po takem srečanju je treba uokviriti v niz pobud, ki jih je občinska uprava v Ronkah doslej uresničila v želji, da bi prispevala k zbliževanju narodnostni in nudila več informacij o naši večetnični stvarnosti." Kaj so na okrogli mizi povedali posamezni govorci? Edo Apollonio, predsednik »Associ-azione Nazionale Venezia Giulia e Dalmazia«, je v svojem izvajanju dejal, da so »ezuli« predhodniki današnje stvarnosti v Jugoslaviji, saj so se že pred več kakor štiridesetimi leti opredelili za demokracijo in svobodo. Kar zadeva kritičen položaj italijanske narodnostne skupnosti, je Apollonio podčrtal, da za to nosi prvenstveno odgovornost jugoslovanska država. Nekoliko bolj spravljiv pa je bil Pasguale De Simone, urednik revije »Arena di Pola« in nekdanji goriški župan, ki je izrazil veselje, da je prišlo do dialoga med »ločenimi brati«. V svoji oceni narodnostnega položaja pa je dokaj jasno podčrtal dejstvo, da je za to skupnost podpis Osimskih sporazumov pomenil uvod v nove težave in to ob samem nerazumevanju italijanske države. Glede bodočnosti italijanske skupnosti je De Simone dejal, da je treba najmlajše ponovno seznaniti z njihovo zgodovinsko preteklostjo in se opredeliti za stvarnejše sodelovanje med Istrani z obeh strani meje. Sergio Bozzi, predsednik Javnega večnamenskega kulturnega središča iz Ronk, je prisotne seznanil, da so pred kratkim namenili dve številki revije »II Territorio« prav vprašanju Istranov. Podrobno analizo položaja italijanske skupnosti v Jugoslaviji je podal Silvano Sau, predsednik Unije Italijanov za Istro in Reko, ki je nedavne svobodne volitve v Sloveniji in na Hrvatskem ocenil kot pozitiven pokazatelj bodočnosti skupnosti. Ob tem je podčrtal, da so v slovenskem parlamentu zakonsko dodelili nekaj mest predstavnikom manjšin in da so celo ustanovili ministrstvo za stike z manjšinami. Ne nazadnje pa velja omeniti, je še dejal Sau, da so v Kopru svobodno izvolili prvega župana italijanske narodnosti. Sicer osrednje vprašanje, kar zadeva bodočnost te skupnosti, je v prizade- vanju, da bi prišlo do,enotnega nastopanja vseh komponent italijanske manjšine. Ustanovitelj Skupine 88, Antonio Borme je v svojem izvajanju ugotovil, da je trenutni položaj v Jugoslaviji še precej labilen, da bi se lahko pozitivno izrekli o bodočnosti italijanske skupnosti. Tudi nastanek novih strank v Sloveniji in na Hrvatskem ne daje zagotovil in čudi dejstvo, je še ugotovil Borme, da so se tudi predstavniki italijanske skupnosti na volitvah opredelili za tisto stranko, ki je v vseh teh letih nosila odgovornost za njihovo ošibitev in raznarodovanje. izleti Društvo slovenskih upokojencev za Goriško priredi od 18. do 22. junija petdnevni avtobusni izlet v Sorrento z ogledom Amalfija, Caprija, Neaplja in Pompejev. Vpisovanje na sedežu društva 24-maja od 10. do 12. ure. Ker pa mora društvo še isti dan (24. maja) potrditi ali odreči rezervacijo, odbor prosi člane in druge interesente za izlet, da še pred tem datumom sporočijo odbornikom in poverjenikom svojo udeležbo. kino Gorica Priletna avtomobilistka podlegla posledicam nesreče Pevski večer KD Skala Zanimiv pevski večer se obeta konec tedna v Sovodnjah. V soboto, 26. maja ob 21. uri bo namreč koncert moškega pevskega zbora Skala iz Gabrij in lovskega pevskega zbora Doberdob. Zborovski skupini bosta nastopili ločeno, zadnjo pesem pa bosta podali združeno. Prireditelji bodo med nastopom poskrbeli za predvajanje diapozitivov iz lovskega sveta. Vstopnine ne bo, pač pa bodo organizatorji z veseljem sprejeli prostovoljne prispevke, ki bodo šli v sklad za popravilo sedeža društva Skala v Gabrjah. Prizadevni člani kulturnega društva so namreč pred nekaj dnevi vložili, na občini načrt za obnovitvena dela. Precej del nameravajo postoriti sami, udarniško, vendar potrebujejo tudi precej denarja za nakup materiala. V stavbi bodo po opravljenih prenovitvenih delih uredili svoj sedež tudi doberdobska lovska družina, ribiško društvo Vipava, krvodajalci iz Sovodenj in goriška sekcija motokluba Pri-motor. Sobotna prireditev je sad medsebojnega sodelovanja za zbiranje denarnih sredstev za ureditev društvenih prostorov. Omenjena društva nameravajo čez poletje prirediti še nekaj podobnih pobud. Obnovitvena dela naj bi stekla na jesen. Marija Marchi, 77-letna upokojenka, ki je bila hudo ranjena v prometni nesreči v soboto popoldne, na odseku avtoceste pri Gradišču, kakor smo na kratko poročali že v nedeljski številki, je v nedeljo umrla v bolnišnici na Katinari. Marchije-va se je v fiatu 500 peljala v smeri proti Gradišču. V bližini izvoza iz avtoceste za Gradišče naj bi skušala nenandoma spremeniti smer vožnje, vendar pri tem ni opazila za njo prihajajočega dostavnega vozila, ki ga je upravljal Carmelo Pelliz-zoni iz Gorice. Slednji se je sicer skušal Zaradi poškodb, ki jih je zadobil v prometni nesreči v soboto ponoči, je bolnišnici v Palmanovi v nedeljo umrl 25-letni Paolo Romanenghi iz Starancana , Ul. Udine 25. Nesreča se je zgodila v soboto nekaj po 20.30 na cesti med Palmanovo in Cervinjanom. Romanenghi, ki je vozil golf, je čelno trčil v nasproti vozečo alfasud, za volanom katere je bil 24-letni Claudio Zorat iz Rude. Slednji je v nesreči zadobil le lažje poškodbe in bo ozdravel že v nekaj dneh. Romanenghija so prepeljali v bolnišnico v Palmanovi, kjer pa je v nedeljo, v v poslednjem trenutku ogniti trčenju, vendar brez uspeha. Ob naletu je dostavno vozilo udarilo ob levi bok fiata 500, to je na stran, kjer je bila voznica, ki je pri trčenju ostala hudo poškodovana. Marchijevo so najprej prepeljali v bolnišnico v Gorico, od tam pa, zaradi hudih notranjih poškodb na glavi, prsnem košu in nogah, v bolnišnico na Katinaro, kjer je v nedeljo umrla. Pellizzoni je bil v nesreči lažje ranjen in se bo zdravil doma dva tedna. prvih jutranjih urah, umrl zaradi hudih poškodb v spodnjem delu trebušne votline. Smrtna nesreča se je v soboto nekaj pred 22. uro zgodila tudi v Selcah, v občini Ronke. Kasneje so sicer ugotovili, da ni šlo za nesrečo, ampak za premišljeno usodno odločitev. 69-letnega Renata Sca-barja iz Ronk, Ul. 7. junija, je namreč povozil vlak. Bil je na mestu mrtev. Strojevodja je opazil moškega, ki je stal na tiru in skušal kompozicijo ustaviti, vendar je bila razdalja prekratka, da bi se ognil trčenju. Javna debata: proti mamilom brez prepovedi Jutri ob 18. uri bo v Palače hotelu na pobudo Zelenih golobice javna debata na temo »Boj proti mamilom: predlog antiprohibicionistov«. Govorila bosta goriški odvetnik Roberto Ma-niacco in načelnik oddelka za umsko zdravje v Trstu psihiater dr. Franco Rotelli. Obravnavala bosta novi zakon, ki uvaja kazenske sankcije tudi za uživalce mamil, ter predstavila predloge, po katerih naj bi z odpravo prepovedi odpravili tudi ilegalno tržišče ter nadzorovali in morda omejili porabo mamil. Razpravo bo vodil predstavnik antiprohibicionističnega odbora GORA iz Trsta Paolo Radivo. Z avtom povozil srnjaka v mestu V nedeljo okrog 17. ure je prišlo v bližini železniškega podvoza v Ulici Aguileia do nenavadne prometne nesreče. Voznik dostavnega vozila je namreč povozil mladega srnjaka, ki je taval po cestišču. Žival je najverjetneje dospela s Kalvarije po železniškem mostu. Na kraj nesreče so poklicali tudi gasilce, ki so ranjeni živali skušali pomagati, vendar brez uspeha. Škodo na vozilu bo moral poravnati voznik sam. CORSO 18.00-22.00 »A spasso con DaisV®-VERDI Danes zaprto. Jutri 18.00-22.0® »Senti chi parla«. VITTORIA 17.30-22.00 »Piena di vogli8 animal«. Prep. mladini pod 18. letom- Tržič COMUNALE 20.30 Koncert iz ciklu8® mednarodnega festivala "Danubi° Nastopa Alpe Adria Ensemble. EXCELSIOR 17.30-22.00 »La voglia deO' tro«. Prep. mladini pod 18. letom. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.00 »Coctail4' 20.00 »Nevarna poznanstva«. SVOBODA - Šempeter 20.00 »Slepi beS<<' DESKLE 19.30 »Kratko srečanje«. DEŽURNA LEKARNA V GORIC1 Provvidenti - Travnik (Piazza °e Vittoria 34) - tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolo - Ul. Primo Maggio y tel. 790338. __________pogrebi____________- Danes ob 9.30 Graziano Ziani iz ^°0ti ne bolnišnice na glavno pokopališč®' ^ 11. uri Carolina Buzzi vd. De Loren ^ v bolnišnice Janeza od Boga v cera Podturnu in na glavno pokopališče- Uslužbenci in vodilno osebje P jetja MIPOT d.d. se pridružujejo j lovanju Emanuele Pieri ob iZ starega očeta. Usodno trčenje pri Palmanovi V Selcah upokojenec pod vlak Priprave na tri ljudska glasovanja o lovu in pesticidih Imenovani predsedniki volišč za referendume 3. in 4. junija Sodelovalo je deset zborov iz FJK Corovivo-priznanja slovenskim zborom . V nedeljo, 3., in ponedeljek, 4. juni-l.a, bomo šli spet na volišča, da se izrečemo o treh referendumih. Prvotno so s>cer bila napovedana štiri ljudska glasovanja, vendar bo referendum o razširitvi Statuta pravic delavcev na majhna podjetja po vsej verjetnosti odpadel, ker je Parlament pred kratkim odobril zakon, s katerim so že spremenili norme, ki so jih želeli ukiniti pobudniki referenduma. Gotovo Pa je, da bomo glasovali o treh referendumih v zvezi s problemi okolja. Dva obravnavata lov, tretji pa problem prisotnosti pesticidov v hrani. S Prvim želijo pobudniki odpraviti celo vrsto členov zakona o lovu: v primeru nspeha bi bil lov na divjad v bistvu odpravljen. Drugi referendum zadeva odpravo člena civilnega zakonika, ki danes dopušča lovcem možnost vstopa na zasebna zemljišča tudi proti volji zakonitega lastnika. Tretji zadeva zakonski člen, ki danes dovoljuje ministru za zdravstvo, da določi sprejemljivo količino pesticidov v hrani: v primeru, da bi na referendumu večina Volivcev glasovala "DA", bi bil ta člen odpravljen in bi ostal le predpis, da v brani ne sme biti sledu pesticidov in drugih strupov, to pa bi privedlo do nujnega drastičnega zmanjšanja količine strupenih kemikalij, ki jih danes uporabljajo v kmetijstvu. To so torej vprašanja, o katerih bomo odločali čez manj kot dva tedna. Organizacijski postopek za pripravo ljudskih glasovanj je že v polnem teku, na razliko od propagandne kam-Pnnje, ki je doselj v Gorici, tako kot drugod, v bistvu ni bilo. Razen gibanj Zelenih in drugih organizacij za varstvo okolja ni nobena od večjih strank se nalepila svojih lepakov na table za volilno kampanjo, prav tako ni bilo videti letakov, shodov in drugih manifestacij, ki navadno sodijo v predvolilno obdobje. Nasploh je opaziti veliko brezbrižnost političnih sil do teh vprašanj. Deloma najbrž to odvisi od "utrujenosti" zaradi nedavnih upravnih vo-utev, deloma od delitve mnenj znotraj skoraj vseh strank. Mnogi, na primer 'ovska združenja, pa se odkrito zavze-Ujajo za bojkot referendumov v upanju, da bo šlo na volišča manj kot 50 °dstotkov upravičencev: v tem prime- ru bi namreč bilo ljudsko glasovanje neveljavno in bi ostali v veljavi sedanji predpisi. V volivnih uradih občin pa kljub zunanjemu zatišju izpolnjujejo obveznosti glede priprave na glasovanje. V Gorici bo jutri drugo žrebanje za določitev skrutinatorjev po voliščih. Na morebitna preostala prosta mesta bodo imenovali občane, ki so se v ta namen prostovoljno javili v volilnem uradu. Večinoma so že znani tudi predsedniki volišč, ki jih je imenovalo tržaško prizivno sodišče. Nekaj bo najbrž še sprememb, saj lahko imenovani predsedniki odstopijo, če imajo utemeljen razlog. V Gorici in treh slovenskih občinah so bili doslej imenovani sledeči predsedniki. Gorica Volišče št. 1 - Diego Kuzmin, 2 -Fabio Barletta, 3 - Paolo Silveri, 4 -Bruno Martina, 5 - Paolo Verdoliva, 6 -Franco Bellini, 7 - Donatella Frances-chinis, 8 - Filippo Giunta, 9 - Emidio Tasca, 10 - Gloria Bregant, 11 - Ales-sandra Saurin, 12 - Alessio Donda, 13 -Giuseppina Carraro, 14 - Edoardo Bos-chin, 15 - Benedetto Di Gregorio, 16 -Venerina Caruso, 17 - Giovanni Ces-cutti, 18 - Flavio Samar, 19 - Emil Devetak, 20 - Marino Marin, 21 - Giovanni Fania, 22 - Marilisa Bombi Grego-retti, 23 - Dario Franzot, 24 - Pio Gan-dolfi, 25 - Bruno Garlatti, 26 - Benedetto Martorano, 27 - Olevenza Vitali vd. Franceschinis, 28 - Roberto Am-brosi, 29 - Antonella Visentini, 30 -Ennio Tunni, 31 - Paola Capussotto, 32 - Roberto Cevenini, 33 - Bartolomeo Vaccaro, 34 - Claudio Melchior, 35 -Paolo Mileta, 36 - Gianvico Cian, 37 -Herbert Moore, 38 - Paolo Napolitano, 39 - Claudio Moncaro, 40 - Angelo Bot, 41 - Flavio Zucco, 42 - Enea Giu-liani, 43 - Riccardo Di Pasguale, 44 -Vittorio Chiarion, 45 - Adriano Ruchi-ni, 46 - Mauro Dellago, 47 - Pierpaolo Piacenza, 47 bis - Tommaso Scocco, 48 - Raimondo Burcheri, 49 - Paolo Ma-cuz, 49 bis - Giampaolo Campestrini, 50 - Marina Pisani, 50 bis - Massimo Mugnai, 51 - Walter Manzin, 51 bis -Luigi Somma, 52 - Marco A. Roberto Marsan, 52 bis - Francesco Testa, 53 -Walter Malalan, 54 - Francesco Moise, Upravljata jo domačina Zvonka in Rudi Koršič Na Jazbinah spet posluje prenovljena domača gostilna Gostinska ponudba na območju Go-ha u ®rc* Je oc* konca prejšnjega ted-°°gatejša. Na Jazbinah, v štever-Prl' °k)fini, so namreč ponovno od-io 1KPrenovJjeno gostilno Mrak, ki pa j, bosta upravljala Rudi in Zvonka *V.0re.4 St . r J bosta pristna Jazbinca. zčetrtek zvečer so novi pobudi na-1(, seveda v prenovljenem loka- bo zadolžen, da to pomanjkljivost pokrije. Istočasno pa tudi odpadejo vse komplikacije glede trenerskih licenc in pravice vodenja tekem, ki so včasih prav neljube. Z igralci je potrebno imeti takoj n® začetku jasne pravice in dolžnosti, ki morajo biti povsem precizirane in jih je potrebno pravočasno izpolniti. . Po možnosti ohraniti enake ali vsa) podobne pogoje za delo tudi v prom0' cijskem prvenstvu, saj se bo to sigurn0 obrestovalo. Ekipi je treba zagotovit tudi stalnega spremlejvalca, ki bo ime_ vse kompetence in pravice, ko se p°ja' vijo organizacijska vprašanja. , Najvažnejše pa je, da predvsem 0°I bor obdrži tekmovalne ambicije in k° vzor vsem ostalim v ekipi postavi ostr začrtan cilj ponovno uvrstitev v D Mf; Za mene kot trenerja je bila letošn)^ sezona izjemno zahtevna. Drugič dvajsetih letih treniranja je moja ekilc izpadla v nižji rang tekmovanja. Let celo že nekaj kol pred koncem PrVf'i stva. Vsak, ki je športu blizu, bo ved ' kaj to pomeni. Rad pa bi povedal, 09 j0 nekaj fantov do konca prvenstva oSj^0. izredno korektnih in s poštenim som do tekmovanja in zato zaslug vso pohvalo. Na koncu bi se tudi zahvalil mojima sodelavcema G°r Pučniku in To""t" b'i cta 1 rucuiKu m Tonetu Pavliču, ki sta storila vse in včasih več od potre01 z3 ga, da bi ekipa dobro igrala. Cisto p, zaključek pa še malo vraževern ,e Vse košarkarske ekipe, ki so treni 5 v domu pristaniških delavcev, so 1 izpadle v nižji rang tekmovanja- „ ANDREJ ZAGAh Tudi Latisana in Arte Gorica v nižjo ligo Ki ^ Od nedelje sta znani tudi ekipi' ga-bosta pridružili Autosandri in oorPjSK° denska na »žalostni poti« v pro®?. JK9r prvenstvo. Po dodatnih srečanji -ja med štirimi ekipami sta torej naza Latisana in Arte iz Gorice. IZIDI DODATNIH TEKEM: P.°M 70;62: Latisana 73:71; Nervesa - Arte y ' Nervesa - Latisana 71:70; PGM g0:82: Arte GO 73:65; Arte GO - Latisano^A: Nervesa - POM Tržič 75:72. Lh ^ La' Nervesa 6; POM Tržič 4; Arte tisana 0. n z R00’ Naj omenimo še, da je skup00 ^6®' cadami v višjo, C ligo napredo efan) ski Virtus, ki je v dodatnem premagal San Daniele s 83:71- Izpad po 19 letih nastopanja v namiznoteniškem prvenstvu A lige Kras se bo odslej opiral na lastne moči Italijanski prvak v ženskem namiz-nem tenisu je sicilska ekipa Emaia Vittoria iz Raguse, ki je v soboto v Latini v odločilni tekmi s 5:4 premagala ekipo Coccaglia iz brescie. Za prvo ekipo Krasa se je prvenstvo končalo pred dvema mesecema v Cu-neu v polfinalni skupini play-outa, ko 3a je v borbi za obstanek v ligi izložil verzuolo. Poraz v Cuneu je pretrgal 19-letno kontinuiteto nastopanja Krasa v prvi ženski ligi, v katerih je osvojil dva državna naslova in celo vrsto drugih •nest v državi. V doslej najtežjem italijanskem namiznoteniškem prvenstvu, v katerem Je nastopalo kar 12 tujk evropskega in svetovnega slovesa, pomlajeni ekipi krasa (novinka v ligi Tanja Ravbar in dveletni prvenstveni staž Alenke Obad) ni bilo lahko. Poleg »nerealne« konkurence je bil spremenjen še tekmovalni sistem, po katerem je izpadlo Pet od 12 ekip. Krasu tako ni uspelo doseči zastavljenega cilja, obstanka v %. Matjaž Šercer, trener: »Cilj obstanek v ligi je bil postavljen predvsem faradi generacijske menjave. V štirih jetih smo kompletno zamenjali ekipo. Prenehale so Sonja Doljak, Damjana Sedmak in Sonja Milič, ki je igrala v L ligi. Značilnost letošnje sezone je brdi ta, da se je italijansko »tržišče« ^elo odprlo boljšim evropskim igralkam, ki so ojačile domače ekipe. Priliv jajk se bo verjetno še bolj povečal, ker želi italijanska federacija za vsako certo v namiznem tenisu prodreti med v°dilne države v Evropi. Glede na to ^•ho tudi mi morali prirediti naše ci- V« »Naše igralke trenirajo petkrat na teden po 2 uri in pol, vendar je to Vseeno še premalo za uspešno konku-fančnost v A ligi. S treningi, zimskimi m letnimi pripravami je povezana tudi kondicijska in psihološka priprava, fmmizni tenis je treba jemati kot sPort, pri katerem je treba biti kon- centriran in ogret tako pri tekmi pot tudi pred njo. Dogajalo se je, da se na treningih in tekmah ni dajalo vsega od sebe. Naše igralke so zgubljale tekme s slabšimi od sebe, vseeno pa moram reči, da niso že od pionirske dobe naprej igrale v raznih prvenstvih.« »Po uvodnih tekmah v A ligi, ko so bile znane sestave nasprotnikovih ekip in je postalo zmeraj bolj očitno, da prva ekipa ne bo zmogla, je kraso-vo vodstvo začelo računati na preboj drugoligaške ekipe. Zaradi nastale situacije je v ekipo vključilo Sonjo Milič, čeprav koncept ekipe v B ligi predvideva predvsem nastop pionirk in mladink. Kras Corium je res, vodil do prejšnjega kola, v zadnji odločilni tekmi proti bocenskemu Recoaru pa mu je spodletelo. Takšnega razpleta niso pričakovali.« Sonja Milič, predsednica NTO, igralka: »Obstaja verjetnost, da bi se mogoče tudi rešili pred izpadom, če bi igrala v prvi ekipi, ker bi še vedno zmagala po eno tekmo (kot se je to recimo zgodilo Alenki ali Tanji). Vendar mislim, da sem že predolgo odlašala z odhodom. Igralec se mora odločiti sam, kdaj je prišel trenutek, da preneha. Z mojo odločitvijo so vsekakor pridobile druge igralke. Na ta način postanejo bolj samoazvestne. Na svoje rame si vzamejo breme, ki so ga sposobne nositi. Naj se zavedajo, da tudi one lahko dajo kakovosten doprinos k izboljšanju namiznega tenisa pri Krasu. Tako ne bo vedno tistega zanašanja — saj bo Sonja osvojila še eno točko. Čutila sem, da je prišel trenutek: nima več smisla nastopati. V letošnji sezoni nisem več nastopala na državnih in na deželnih prvenstvih. V lanski sezoni se mi je za las izmuznil naslov v 2. kategoriji, zmagala pa sem vse naslove v deželni konkurenci. Bila sem zelo zadovoljna, da sem lahko na ta način zapustila namiznoteniško areno. Še vedno lahko dajem svoj doprinos bodisi z delom pri društvu kot organizator in kot pomočnik trenerja.« Kras kot sinonim za namizni tenis in kot edini zamejski prvoligaš izpada iz najvišje lige ne bo mogel premostiti kar čez noč. Sedaj bo potrebno takore-koč začeti znova oziroma nadaljevati delo z mladimi, ki so mu v društvu od zmeraj posvečali največjo skrb. Sonja Milič, predsednica NTO, igralka: »Naši načrti so dolgoročni. Ni naš prvi cilj, da bi se v eni sezoni prebili spet v A ligo, kjer smo uspevali in uspešno branili barve Krasa in zamejskega športa celih devetnajst let. Bodočnost vidimo v tem, da ustvarimo močno mlado zaledje. Te igralke bi si nabirale izkušnje tam, kjer lahko dokažejo največ, to se pravi v ligah, kjer so sposobne igrati t.j. v B in C ligi. V B ligi bomo nastopali samo z eno ekipo, ki bo zelo pomlajena. Vse ostale igralke in igralci pa si bodo nabirali izkušnje na državnih turnirjih 3. kategorije in predvsem pa na mladinskih turnirjih. Cilj naših igralcev (srednja starost se giblje pod 13 let) je predvsem ta, da zrastejo v tistih kategori- Odlični rezultati na šolskem področju V nedeljo je bil v telovadnici Kulturnega doma v Gorici deželni finale mladinskih iger v namiznem tenisu. Za zeleno mizo so, kot smo že poročali, nastopili tekmovalci osnovnih in nižjih srednjih šol. Rezultati so bili izjemni, saj so slovenski predstavniki zmagali skoraj v vseh kategorijah. Kras (didaktično ravnateljstvo Nabrežina) je pod vodstvom trenerja Matjaža Šercerja dosegel dve prestižni zmagi, v kategoriji najmlajših, oziroma osnovne šole. Zmagali so ekipno pri deklicah v postavi Erika Radovič in Vanja Milič, in dečkih v postavi Peter Santini in Miran Simoneta. Sedaj čaka osnovnošolce še tekmovanje na državnem finalu, ki bo 9.in 10. junija v Cecini (Livorno). Tudi nižja srednja šola Simon Gregorčič iz Doline je osvojila dva deželna naslova, in sicer ekipno z mešano postavo Elena Bandi in Peter Kermac in ženske posamezno, kjer je dosegla še eno zlato odličje Elena Bandi. Predstavnika šole Gregorčič sta si tako zagotovila nastop na državnem finalu, ki bo vzačetku septembra v Rimu. Pa preidimo kar k spletu posameznih dogajanj v tekmovalni areni. Osnovnošolke so suvereno premagale vrstnice iz videmske in goriške pokrajine z gladkim 3:0. Za mizo so pokazale boljšo tehniko, več figurnosti pri vodenju in zaključevanju igre ter dobro mero borbenosti. Nekaj težav pri osvojitvi deželnega naslova je imela moška ekipa, saj je dve tekmi zmagala s 3:1. Fantje so bili premalo zbrani in delno neučinkoviti v napadu. Kljub tehničnim napredkom je bilo delo nekoliko šibškejše in so se zato pojavile nepotrebne napake. Več tekem je odigrala šolska razprezentanca Simona Gregorčiča iz Doline, ki se je morala pošteno potruditi proti petim nasprotnim ekipam. Zapovrstjo je odpravila tržaško ekipo Čampi Elisi, dve reprezentanci z Goriškega, eno iz videmske in s pordenonske pokrajine. Zmagovita pot za osvojitev naslova je bila naporna, tekmovanja so bila izenačena in zmagovalec je bil znan šele v končnicah tekem. Lažjo nalogo je imela Elena Bandi v tekmovanju posameznic: dobro je izkoristila vse žoge v napadu in ni prepustila nasprotnicam niti enega seta. (S. M.) jah, kamor spadajo, si nabirajo izkušnje in lahko zmagujejo. Šele takrat, ko se bodo prebili iz 3. kategorije in ko jim bo zrastla samozavest ter bodo osvojili perspektivno igro, šele takrat bomo lahko načrtovali prihod v višjo ligo. To pa ne bo šlo hitro: potrebovali bomo vsaj pet let.« Matjaž Šercer, trener: »Bodočnost? Mislim, da ni nobenih dvomov. Odločili smo se, da bomo igrali brez tujke, da bomo igrali s svojimi. Naše mlajše so se iz promocijske lige kvalificirale v C ligo, z eno samo ekipo bomo igrali v B ligi. Če bo še obstajala promocijska liga, bomo sestavili še ekipo zanjo. Tako bomo imeli piramido, kot smo jo načrtovali. Kdo bo igral za ekipo bomo dočili, ko bo čas za to.« KRASOVI PROTAGONISTI V A LIGI 1989/90 BRANKA BATINIČ, 31 let, komercialni vodja, 1. kategorija tujci; ALENKA OBAD, 19 let, študentka, 5. mesto v tretji kategoriji; TANJA RAVBAR, 19 let, študentka, 21. mesto v tretji kategoriji. MATJAŽ ŠERCER, 29 let, trener prve ekipe in celotnega namiznoteniškega odseka. TEKMOVALNI SISTEM V prvenstvu je tekmovalo 12 ekip v dveh skupinah, ki so bile izbrane z žrebom. Po končanem prvem delu (vsak z vsakim) so se prve tri ekipe vsake skupine srečale v play-offu za državni naslov z direktnim izločanjem. Enaki kriteriji so veljali za play-out, iz katerega je nazadovalo 5 ekip. V play-off so se uvrstile ekipe: Vit-toria Ragusa, Comafer Coccaglio, Bar-cellona Pozzo di Gotto, Citta della Calza, Surgelati Arena Verona in Li-bertas Genova. V play-outu so so nastopile ekipe: Kras Zgonik, Ouattro Mori Cagliari, Ora Auer Platter, A4 Verzuolo, Enigma Messina, Garden Hotel Terni. Zmagal je Verzuolo in si tako zagotovil obstanek v ligi. Pregled in obračun ob izteku odbojkarskih prvenstev C-2 in D lige Prihodnje leto dve naši ekipi v državni C-l ligi c^edaj, ko imamo tudi uradne lestvi-k v moških in ženskih deželnih od-“Jkarskih C-2 in D ligah, lahko na-m^imo končni pregled in obračun j naših 8 ekip, ki so nastopale v Taveh konkurencah, veliki na začetku moramo poudariti Dn Sloge Koimpex, ki se je ^•h ^^astopanfa v C-2 lipi ri;, . a v v-1, saj je v tej konkurenci že jJ-OPala, a je v sezoni 1984-1985 iz-ittior ^ prihodnjem prvenstvu bomo Ven ltako v državm č-1 ligi dva slo-j nska predstavnika: poleg novinca ‘Oge Koimpex še Bor Elpro. 4 žensko odbojko smo se prebili izšlo , dfiželnih okvirov še z drugo še-dnu 0' kar je bržkone tudi najboljši Pri« ' Li z nekoliko drugačnim Pek iRom .in de'om lahko segli tudi s Ic-u ° vASe' še Posebej sedaj, ko bo tudi -°dnjim prvenstvom razširjeno g/r1 zensko drugoligaško prvenstvo v Qtrp«P ^“2 ligo. Dokler se ne bomo •P, 1 ozkih provincialnih pogledov kov (Verovanostl' da J® niogoče naska-•Udi naPredovania in žeti uspehe, dn;‘ ^Pristopom, ki smo ga ubrali za-ker • eta' si ne smemo delati utvar, do^l® verjetno C-l liga naš najvišji. bli* Po vsej verjetnosti bo postalo v prvpP Prihodnosti tudi tretjeligaško WPn V° "Pretesno«, ker se bo kon-Pih »?ca »ustalila« in ne bo več masov-Pe tr fred°vanj iz C-l lige kot tudi Kot 2ih iz prve deželne konkurence. japsi,,0*?ec naj še dodamo, da je itali-hojka , enska in še posebej moška od-Vostn<:,T>, 'zrednem številčnem in kako-Zeli Vt:?Vrazinahu. Odbojka v naši de-.__ oolj izgublja stik z italijansko, slovenska, ki ima še specifične probleme in težave, je še toliko bolj na udaru. Velik uspeh Sloge Koimpex nekoliko zbledi ob dejstvu, da je Breg Agrar izpadel iz ženske D lige in se tako izgubil v anonimni pokrajinski konkurenci. Nazadovanje odbojkaric iz Doline je še toliko bolj pekoče, ker smo s tem izgubili center, ki je dal naši odbojki veliko, in vsak povratek na stare položaje je iz leta v leto težji in bolj zahteven. Pri športu velja kot pribito, da veljaš toliko, kolikor si na koncu prvenstva osvojil zmag, točk oziroma setov. Vsako drugo razpredanje je prav gotovo brezpredmetno razpravljanje, ker »čeji« ne pridejo v poštev. Od nasprotnic in nasprotnikov ter športnih delavcev si upoštevan in čislan samo glede na uspehe, učinovitost in prikazano igro. Na športnem področju velja nepisano pravilo, da doseže ekipa, ki osvoji polovico možnih točk — za naših osem predstavnikov je bilo to 26 točk — že dober uspeh. Če rangiramo naše šesterke, dobimo sledeč zanimiv vrstni red: Sloga Koimpex 84,6 odstotka vseh možnih točk, Bor Cunja Avtoprevoz 73, Meblo Imsa 61,1, 01ympia Gorica 57,6, Sokol Indules 53,8, Agorest Gorica 50, Kontovel Electronic Shop 26,9, Breg Agrar 15,38. Torej tudi iz tega zornega kota je uspeh naših odbojkarjev in odbojkaric izredno spodbuden — izjema sta samo Kontovel Electronic Shop in Breg Agrar — in predstavlja izredno dober izhodiščni položaj za prihodnje prvenstvo, ker je potrebno že sedaj misliti za vnaprej in ne čakati na začetek prihodnjega prvenstva, ko bo denimo prepozno. Naš pregled še zdaleč ne more zajeti celovite problematike in težav, ki so jih imeli odbojkarji in odbojkarice med prvenstvom, saj so le-te objektivne kot tudi subjektivne. Za trenerja in vodstvo ekipe je izredno dobrodošla primerjava za opravljeno delo osvojitev točk v prvem oziroma drugem delu prvenstva. Za igralce in igralke je dokaj spodbudno, če je bila bera točk v povratnem delu prvenstva enaka, za trenerja pa največja nagrada, če je izkupičku točk na polovici poti, dodal v drugem delu kakšen par točk več, ker samo tako lahko dokaže uspešnost svojega dela in dobro programiranje in tempiranje športne forme. Vsekakor pa ne gre pozabiti tudi na morebitne druge činitelje, ki so stalni spremljevalci športnih aren, kot denimo poškodbe in bolezni,, ki nam lahko dobro zastavljeno delo povsem postavijo na glavo. Dokaj zanimiva je tudi primerjava med osvojenimi točkami v prvem oziroma drugem delu prvenstva: Sloga Koimpex je zbrala v obeh delih 22 točk, Sokol Indules prav tako 14, Agorest iz Gorice v prvem 14 drugem 12, torej dve manj, Bor Čunja Avtoprevoz 18 in 20, Meblo Imsa 12 ter v povratnem delu nič manj kot 22, Olvmpia 14 ter 16, Kontovel Electronic Snop 8 in 6, Breg Agrar pa dvakrat po 4 točke. V ženski C-2 ligi je bilo prvenstvo »nezanimivo«, ker so ga Kennedy, Fin-cantieri in Sloga Koimpex »uničili«, saj so bile te tri šesterke najmanj za razred boljše. Na končni lestvici je Kennedy zbral nič manj kot 50 točk in ostal samo enkrat praznih rok, 17. marca v Tržiču, v tekmi z drugo najmočnejšo šesterko v ligi Fincantieri-jem. Odbojkarice iz Tržiča so zaostale za 4 točke, zastopnice Sloge Koimpexa pa za 6. Na četrtem mstu dobimo CUS iz Vidma, ki je bil sicer novinec v ligi, a je zaostal za Slogo Koimpex nič manj kot 10 točk. Že ta podatek najbolj nazorno pove, da je bil med trojico, ki je napredovala v C-l ligo, in ostalimi tekmeci pravi prepad. Za odbojkarice Sokola iz Nabrežine, ki so bile novinke in so nastopale z močno okrnjeno postavo, je 6. mesto na končni lestvici velik uspeh. Več je bilo pričakovati od goriškega Agoresta, ki je s 26 točkami osvojil končno 8. mesto. Goričanke so pestile številne poškodbe, a ne glede na to dejstvo je bila njihova igra precej nihajoča. V komaj končanem prvenstvu so naše tri šesterke v ženski C-2 ligi v posameznih kolih igrale takole: 1. kolo: Sloga Koimpex - Kennedy 2:3, Sokol Indules - Juniors Casarsa 3:2, Agorest Gorica - Pieris 3:0; 2. kolo: Celinia Maniago - Agorest 1:3, Pav Natisonia - Sokol Indules 0:3, Prata - Sloga Koimpex 0:3; 3. kolo: Sloga Koimpex - Cus Videm 3:1, Sokol Indules - Kennedy 0:3, Agorest - Juniors Casarsa 3:0 4. kolo: Pav Natisonia - Agorest 1:3, Prata - Sokol Indules 3:2, Torriana Gradišče - Sloga Koimpex 1:3; ^Miigi m meddežekem tekmovanju za šolsko prvenstvo v odbojki Dijaki zavoda Galilei v finalu VeLku°S*Ca odLojkarska ekipa goriškega industrijskega zavoda Galilei je dosegla ho dijaJ36” na meddeželnem delu letošnjega šolskega prvenstva, ki je namenje-^čiln 0KmviŠjih sredniih š°L Od 14. do 18. maja so bili v kraju Salsomaggiore °dLojka - * za vstoP na državni finale, ki bo naslednji teden v Ostuniju. Goriški r6r,cI Sta i*h V0 napadalci niso zdeli iz Kašmirja (Telefoto APl Dunkerque se bo spomnil na herojske dneve ko so ribiči rešili zavezniško vojsko iz obroča LONDON — Leonard Lambert (na telefoto AP) je bil eden od angleških vojakov, ki so jih Nemci leta 1940 obkolili na plaži v francoskem Dun-kergueju. Bilo jih 340 tisoč, britanskih, francoskih in belgijskih vojakov, ki so bili na odprti plaži izpostavljeni na milost in nemilost nemškim letalom. Z akcijo, ki je bila ena od tolikih herojskih dejanj v drugi svetovni vojni, je na stotine ribiških čolnov poneslo te vojake iz Francije čez Rokavski preliv v Veliko Britanijo in jim rešilo življenje. Lambert/je odkupil eno od teh starih ribiških bark in jo posodobil. Z njo se bo udeležil velike spominske svečanosti, ki bo v Dunkergueju, ko se bodo zbrali veterani in se spomnili na dogodke izpred 50 let. Spominska svečanost bo dosegla svoj vrh v nedeljo, 27. maja, v ponedeljek pa bo tam še »ples osemdesetletnikov«, s katerim hočejo preživeli dokazati, da so še vedno čili, zdravi in poskočni. Ze prvo odkritje teleskopa Hubble GREENBEL (ZDA) — Teleskop »Hubble« je že posredoval prvo fotografijo iz vesolja in strokovnjaki ne skrivaj0 svojega navdušenja nad jasnostjo slike, ki je mnogo boU ostra, kot so pričakovali. Fotografski posnetek so v vesoljskem centru Goddard takoj računalniško obdelali in že pd' šli tudi do prvega novega odkritja. Ugotovili so namreč, d8 sta tam, kjer so doslej s teleskopi z zemeljske po vrši0® videli le eno zvezdo, v bistvu dve. Eden od glavnih strokovnjakov, ki so sodelovali pri nal črtovanju »Hubbla«, James Westphal je povedal, da že pr'r posnetek dokazuje, da se bo s pomočjo »Hubbla« lahk odkrilo mnogo novih stvari, ki bi jih bilo z Zemlje nemo9° če odkriti. Westphal je tudi dejal, da je jasnost prvega p° snetka dva do trikrat večja od pričakovane. Na prvi fotoy rafiji iz vesolja so nekatere skupine zvezd v Rimski ces Ta skupina zvezd, ki je poznana pod nazivom »NGC 353-"/ je z Zemlje vidna le z južne poloble, primerjava z »zerael> sko« fotografijo pa je privedla do odkritja dvojne zvezde-posnetka pa so strokovnjaki ameriškega vesoljskega lahko tudi ugotovili, da je vesoljski teleskop pravilno u merjen in da je postavljen celo v boljšem položaju, kot doslej domnevali. . ^ Toda prva slika po mnenju strokovnjakov še zdaleč .j najboljša, saj naj bi teleskop postopoma še dodatno izos sliko, kar naj bi omogočilo res popolne posnetke. Hudi neredi v Welkomu v JAR CAPETOWN — Po neredih v nedeljo, ko je policija ubila štiri, ranila pa osem ljudi, je včeraj prišlo do popolne policijske blokade črnskega rudarskega naselja Thabong v bližini VVelkoma. Dostopi do Thabonga so zaprti, prepoved pa še posebej velja za bele novinarje. Položaj je dokaj napet, zdravniki iz krajevne bolnišnice pa so povedali, da so še še včeraj oglašali ljudje, ki so bili ranjeni v nedeljskih neredih. Skupno naj bi bilo v nedeljo ranjenih približno štirideset oseb. Kaj je povzročilo incidente, še ni jasno. Izbruhnili so namreč po zasedanju ljudskega odbora, kjer so sklenili, da črnsko prebivalstvo prekine bojkot trgovin belcev v VVelkomu. Do bojkota je prišlo pred dnevi, ko so posebne patrulje pripadnikov skrajno desnih belih organizacij začele »krožiti« po rudarskem naselju. Po odločitvi o prekinitvi bojkota pa je v nedeljo prišlo do kamenjanja policistov, skupina mladih črncev pa je zažgala in izropala nekaj trgovin belcev v VVelkomu. Uradni viri poročajo, da je južnoafriška policija v obrambi uporabila orožje in pri tem ubila štiri ljudi. V nasprotju s temi trditvami pa predstavniki črnskega prebivalstva trdijo, da je policija začela streljati še preden je skupina mladih črncev začela obmetavati policijska vozila s kamenjem. Železniška nesreča v Gruziji V Gruziji je v železniški nesreči umrlo najmanj 22 ljudi (Telefoto AP) Gradnja napreduje REKA - Štiri kilometre doW odsek avtoceste Reka-Trst m6 Diračkim in Matulji bo, kak0 sporoča republiški ZIS za ceSjg končan do 1. julija oziroma a pričetka glavne turistične sezon_ Istočasno pripravljajo pogoj® ■ nadaljevanje gradnje še dveh k lometrov te osimske ceste od M ^ tuljev do Jušičev, ki naj bi J zgradili do začetka turistične ^ zone prihodnje leto. Na R®'*1^. okviru gospodarske zbornice P , pravljajo še ustanovitev delni’ . ga društva za gradnjo 90 kil0111 ^ rov dolge avtoceste med Rek0 Karlovcem.