I / ELQ5IL0 SLOVENSKE' 11 ::iSV MARY ANN FRANCIS Captain of the Noble Cadets No. 49, Euclid, Ohio, who gave an excellent demonstration in drillwork at the convention in Pueblo, Colorado. Official Publication I of the Slovenian Women's Union of America Number 7 JULY, 1919 Volume 21 SLOVENIM WOMEN’S UNION SLOVENSKA ŽEN. ZVEZA OF AMERICA V AMERIKI Organized December 19, 1926 in Chicago, 111. Incorporated December 14, 1927 in the State of Illinois Ustanovljena 19. dec., 192G v Chicagi, Illinois Inkorporirana 14. dec., 1927 v državi Illinois MEMBER OF: / National Council of Catholic Women The Catholic Association for International Peace Women’s Action for Victory and Lasting Peace Common Council for American Unity Spiritual Advisor — Rev. Matthew F. Kebe ................ 223 - 57th St., Pittsburgh, Pa. Founder-Honorary President — Marie Prisland . 1034 Dillingham Ave„ Sheboygan, Wis. President — Albina Novak ...................... 15804 Huntmere Ave., Cleveland 10, Ohio 1. Vice-President — Josephine Livek...................... 331 Elm Street, Oglesby, Illinois 2. Vice-President — Mary Tomsic ............................. Box 202, Strabane, Penna. 3. Vice-President — Anna Pachak .................... 2009 Oakland St., Pueblo, Colorado 4. Vice-President — Mary Golik ................ 3016' Gantenbein Street, Portland, Oregon 5. Vice-President — Mary Urbas ................. 15312 Holmes Ave., Cleveland 10, Ohio 6. Vice-President — Barbara Rosandich .............. 846 E. Chapman St., Ely, Minnesota Secretary — Josephine Erjavec .................. 527 North Chicago Street, Joliet, Illinois Treasurer — Josephine Muster ............................ 714 Raub Street, Joliet, Illinois AUDITING COMMITTEE: President — Mary Lenich ............................ 609 Jones Street, Eveleth, Minnesota Joesphine Železnikar ............................... 2045 W. 23rd Street, Chicago, Illinois Auditor — Ella Starin ......................... 17814 Dillewood Road, Cleveland 19, Ohio ADVISORY COMMITTEE: President — Frances Susel...................... 15900 Holmes Avenue, Cleveland 10, Ohio Helen Corel ..................................... 67 Scholes Street, Brooklyn, New York Rose Racher .............................................. 2205 Burton St., Warren, Ohio YOUTH AND RECREATION COMMITTEE: Josephine Sumic .................................. 81 No. Chicago, Street, Joliet, Illinois Evelyn Krizay ......................................... 83—29th Street, Barberton, Ohio Mary Theodore .................................. 2529—4th Avenue, Hibbing, Minnesota Zora Yurkus ..................................... 9610 Avtenue L, So. Chicago 17, Illinois Mary J. Habjan ................................................. Universal, Pennsylvania MANAGING EDITOR — Albina Novak .. 15804 Huntmere Avenue, Cleveland 10, Ohio ZARJA-THE DAWN URADNO GLASILO SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V AMERIKI OFFICIAL PUBLICATION OF THE SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA PUBLISHED MONTHLY — IZHAJA VSAK MESEC Annual Subscription $2.00 — Naročnima $2.00 letno For SWUA members $1.20 annually — Za članice SŽZ $1.20 letno Publisher, “Zarja”, 1637 Allport St., Chicago 8, 111. Managing Editor Albina Novak Editorial Office: 15804 Huntmere Ave., Cleveland 10, Ohio Telephone Ivanhoe 8151 “Entered as second class matter November 13, 1946, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912.” All communications for publication must be in the hands of the Editor by the tenth of the month for the next issue and must be indorsed by the writer. If typewritten use double-space and if hand written use ink. Write plainly, especially names, and on one side of paper only. Vsi dopisi morajo biti v rokah urednice do 10. v mesecu za prihodnjo izdajo in podpisani po pisateljici. Pišite s črnilom in samo na eno stran papirja. Pri imenih pasite da so razlučno pisana. VOL. XXI—NO. LETO XXI—ŠT. 7 JULY, 1949 : “KONVENČNA KRALJICA — CONVENTION QUEEN" Na zadnji konvenciji je bila Mrs. Terlep že tretjič kronana za “Konvenčno Kraljico.” Prvič je bilo leta 1943, drugič leta 1946 in tretjič, v Pueblo, leta 1949. Mrs. Terlep je tudi na prvem mestu v Prvem redu Častnega imenika. Naše iskrene čestitke. Mrs. Mary C. Terlep, treasurer of branch no. 20, Joliet, Illinois was honored for the third consecutive convention as “THE QUEEN.” First was in Pittsburgh, the second time in Indianapolis and the third time was now in Pueblo, Colorado. Mrs. Terlep is also the most distinguished member on the SWU Honor Roll. (Names of the Honor Roll appear in this edition page 203.) Our deepest admiration to Mrs. Terlep and may God bless her with happiness. 'Zbira Ivan Zorman: f/ s TTVc i i:—I 255 x -£r- - o^r-' oL*~ —- ^-A— . c/-a^ W- * - l is ydSC0. -------- # w -7C^~ ■t^ ifc /±1 r • c—<—. CUL*,? te * ■ y& f ZmZZ .<&-_ s i s cirut^v-7 'V-cr y^«a_ r~ r- p ±==± f ^-d-- /LjLcr- — IpH^ cLs^jh^s- nj-tr' i SLOVENIAN WOMEN’S UNION IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE NAJVECJI reveži Iz zla more priti samo zlo. Zato je tudi naj večje zlo, kar si jih moremo zamisliti, vojna, pustila za seboj nepregledne vsakovrstne bridkosti. Vsled tega moramo obsoditi povzročnike vojne za največje zločince. Toda kaj nam pomaga besedičenje, ki bi bilo pred vojno bob v steno, sedaj pa že stara povest. Vendar! Opustošila je v veliki meri polja, vničila gozdove, deloma senožeti, gospodarska poslopja in stanovanja. Vproprastila je denarne zavode, prihranke, penzijske sklade. Vničene so seveda tovarne, trgovine, ki nimajo časa prodajati. Skopnele so ljudske delovne moči, in kar se je rodilo med in po vojni, je sušičavo, slabo. Domače živine je nestalo. Vse je šlo. Vse bi morali obnoviti, toda s čim, ko je vse v razvalinah. Gozdovi bodo zopet zrasli, živina se bo namnožila, polja se bodo popravila. Za vse to je pa treba časa. Kako naj se ljudje preživijo zdaj? Prišel je nov gospodarski in politični red v deželo. Država je prevzela v svoje lastništvo vse vrednote. Zemljo in kar je na njej in pod njo; vode in kar je v njih; delo, jelo, odelo; življenja ljudi. Največ je dela; odela sila pičlo; jela samo na odmerke. Vemo pa, da kjer jela ni dovolj, tam niti delo ne gre ispod rok. Ker pa delo proizvaja jelo in odelo, zato preti nevarnost, da bo i jela i odela vse manj. To ni prigovaran j e, to so dejstva, ki eno drugemu neizprosno slede. V takih razmerah postajajo ljudje samosvoji, sebični. Vsak se boji zase, za drugega nič, za državo le v toliko, v kolikor je ono malo njegovega jela in odela v nevarnosti. Tega je pa že kar pri koncu. Ljudje morajo imeti to troje: stanovanje, jed in obleko. To so temeljne potrebe človeka, če hoče človeško živeti. Ako eno ali drugo, ali vse troje odpade oziroma, se brezupno manjša, morajo ljudje propasti. Toda, kam gredo pridelki, ker, navsezadnje, dežela je poljedelska. Država potrebuje tujih valut, denarja onih držav, kjer si hoče nabaviti stroje in druge potrebščine. Za te pa mora dajati pač to, česar ima v hitrici največ na razpolago. In to so poljski pridelki. Morda bo šlo enkrat pozneje, ko se vse nadomesti, dogradi in obnovi — ako bodo ljudje vzdržali. Za sedaj vlada revščina. Kar dve, tri pokolenja bodo morala biti žrtvovana prej ko bo kaj. Zgodi se pa lahko, da bo praksa dokazala, kako je bila teorija kriva. Vse skupaj je na tehtnici, zato je tudi slovenski sedanji rod na tehtnici — bo ali ne bo; kdo ve. Med takim narodom in v takih razmerah žive duhovniki, ki so ostali na svojih mestih v domovini. Najtežje je za obleko, perilo, obutev, saj teh stvari itak vsemu prebivalstvu primanjkuje. Eden mi piše, da že dve leti hodi bos, in ta je v katneni-tem gorskem kraju. Takih primerov bo veliko, kajti, če nedostaja obutve in obleke prebivalstvu nasplošno — in to je resnica — potem trpe vsled tega nedostatka posebno duhovniki. Državne tr- govine bodo namreč z onim malim, kar imajo na razpolago, najprej oskrbele delavstvo. To je samoumevno, dosledno. Zato prav vsak duhovnik v starem kraju potrebuje obleke in obutve; za tem tudi prav vsi v prvem redu povprašujejo. Potreba teh stvari je tam tako velika, ker Jugoslavija še ne proizvaja dovolj blaga za obleke in kož za čevlje, da bi zadostovalo domači potrebi in izvozu. Za izvoz pa mora biti, vsaj kože gredo drugam. Ljudstvo se pritožuje: Denarja nam ni treba, ga imamo, toda nimamo česa kupiti zanj. Duhovniki niti denarja nimajo, da bi kupili, če bi bilo kaj naprodaj. Kako jim pomagati? Dobrota bo našla načine pomoči. Vsekakor jih boš bolj razveselil, ako jim pošlješ obleke, perila, obutve. Prej pa premisli, kakšna pota imajo tam — v podeželju, pozimi. Za tamkajšne ceste je treba močnih, prostornih čevljev, ki naj segajo vsaj čez gleženj; najboljši bi bili z botami. Pošlji tudi žebljev, da si bodo lahko podplate okovali. Nekaj podplatov ne bo škodilo. Enako naj bo trpežna tudi obleka in perilo, izvan, ako hočeš vsako leto vsaj eno obleko poslati. Človeka obleci od temena do podplatov njegovih nog. Tudi preobleke bo treba. Mislim da so duhovniki v starem kraju, eden z drugim, najrevnejši sloj ljudi v celi Sloveniji. Takih revežev bo teško kje najti. Od naj višjega do najnižjega jih sumljivo gledajo, postrani. Tam ima uradništvo besedo, in vsled svojega poklica bodo pri uradništvu slabo zapisani. Paziti morajo na vsako kretnjo, besedo, delo, da ne bo sumljivo. Nikomur se ne smejo zameriti. Zagovarjati jih ne sme nihče, ker bi dotičnik sam postal sumljiv. Na vse to so zapadli silni revščini; ugled jim izpodkopavajo; pri ljudskih sodiščih nimajo zaščite, ker tam imajo odločilen glas uradniki, čuvarji državne “linije”. Zde se mi kot izobčenci, tujci na domačih tleh, na tihem pa obljubljeni pri Bogu in pri ljudeh — dokler ne pride dan plačila. To so božji partizani, heroji, junaki svojega poklica; s svetim Paulom, stepeni in vendar ne umorjeni, brez vsega in vendar vse obogatujoči. Slava jim, ki raztrgani in bosi ostajajo zvesti Bogu, narodu,, domovini! S pozdravom za celo družino S.Ž.Z. Matthew F. Kebe NAŠA 'ZARJA” DOPOLNILA 20 LET! Prva izdaja “Zarje" je izšla meseca julija, 1929. Torej dopolnila je 20 let svojega uspešnega obstoja. Želimo, da bi procvitala še mnogo let v svojem plodonosnem delu za našo Slovensko žensko zvezo! Živela naša “Zarja”! ZXPISNIK Osme redne konvencije Slovenske ženske zveze vršeče se v dvorani sv. Jožefa, Pueblo, Colorado 16. -18. majnika, 1949 (Nadaljevanje) TOREK 17. MAJA, 1949 Tretja seja osme redne konvencije SŽZ se je pričela v dvorani sv. Jožefa. Pueblo, Colorado, v torek ob pol desetih dopoldne. (Delegatke so prisostvovale sv, maši ob osmih, katero je daroval Zvezin duhovni svetovalec, Rev. Matthew Kebe.) Glavna tajnica čita imena glavnih odbornic in delegatk. Navzoče so vse kot prejšnji dan, razen delegatke Rose Champeau od podružnice št. 78. Duhovni svetovalec, Rev. Kebe začne zborovanje z molitvijo. Sledi čitanje zapisnika od zborovanja prejšnega dne, ki je odobren z malim popravkom. Delegatki Mary Schla-nian in Frances Puhek sta zavzeli prostor pri vratih. Konvenčna predsednica Albina Novak predstavi Mrs. Johna Gottlieba iz Chicage, urednika mesečnika “Novi Svet”, ki se je slučajno nahajal v Puebli. Mr. Gottlieb lepo pozdravi zbornico z željo, da bi konvencija prinesla veliko dobrega za organizacijo in za slovenski narod, obenem apelira, da bi se naročile na mesečnik “Novi Svet”. Naročnine sprejema tudi č.g. Koletnik. Zahvali se za priliko pozdraviti delegacijo in želi vsem srečen in zdrav povratek na svoje domove. Predsednica se zahvali Mr. Gottliebu za prijazen obisk, delegatkam pa priporoča, d1« ★ * * * a(« Konvenčna predsednica pozove zbornico k redu ob 6:15 zvečer. Tajnica ugotovi, da so navzoče vse glavne odbornice in delegatke, razen ene, ki je prosila, da se jo za eno uro oprosti. To poročilo se sprejme. Nato konvenčna predsednica pokliče odbor za pravila, da poda svoje poročilo. Predsednica in referat tega odbora, je bila Marie Prisland, ki pove, da je njih odbor pripravljen za poročilo. Dodatke in spremembe k pravilom čita v imenu odbora delegatka Mary Stušek. ki predloži sledeče: KRONANJE “KONVENČNE KRALJICE” Ta slika je bila vzeta ravno ob momentu, ko je glavna predsednica Albina Novak položila krono na glavo “Kraljice”, sestre Mary Terlep. Za Mrs. Terlep, ki je blagajničarka podružnice št. 20 v Jolietu, je bilo to tretjič, da si je s svojo marljivostjo v kampanji zaslužila naj višjo čast in naslov ‘‘Konvenčne kraljice.” Njene spremljevalki sta bili “grofici” Zora Yurkus iz So. Chi-cage in Mary Strukel, predsednica št. 14 iz Clevelanda, kateri vidimo na tej sliki in v sredi nju stoji Frances Skoff, ki v rokah drži žeslo, katero je bilo izročeno “Kraljici.” Torej na sliki so od leve na desno: Zora Yurkus, Frances Skoff, Mary Strukel, Mary Terlep Kraljica ’ ’ in glavna predsednica Albina Novak. Naše iskrene čestikte zmagovalkam in naš poklon “Kraljici in Groficama.” Bog vas živi! Naš odbor je pazno pregledal točko za točko in zbornici predloži naslednje dodatke in spremembe k pravilom. Upoštevalo se je v kolikor je bilo mogoče priporočila in nasvete, katera je poslalo 32 podružnic. K točki 10 se doda ... in prva glavna podpredsednica, črta se pa konvenčna podpredsednica. Sprejeto. K točki 15 se doda . . . ustanoviteljica in prva glavna podpredsednica. Sprejeto. K točki 19 se doda . . . Glas takih podružnic velja, ako zastopa 80 članic. Sprejeto. K točki 29 se doda . . . Ustanoviteljica in urednica. (Združi se prosvetni odsek in šport direktorice) Se doda ... in pet članic mladinskega odseka. Sprejeto. K točki 36, vse glavne odbornice, delegatke in odbornice krajevnih podružnic morajo biti praktične katoličanke. Sprejeto. Točka 37 naj se glasi, da nobena oseba ne more imeti dveh uradov. Za to točko je glasovalo 17 delegatk in proti točki je bilo oddanih 37 glasov. Torej ni sprejeta. Točka 40 se spremeni . . . Glavne odbornice morajo podati poročilo o svojem delovanju, ki naj bo objavljeno v Zarji dva meseca pred konvencijo. Sprejeto. K točki 49 se doda . . . Ustanoviteljica . . . Sprejeto. K točki 156 se doda . . . Mora biti članica Zveze eno leto, predno je lahko voljena v odbor. Sprejeto. Točka 202 se spremeni datum na 16.-17.-18. maja, 1949 v Pueblo, Colorado. Sprejeto. Te dodatke in spremembe je predložil odbora za pravila, ki priporoča, da se dajo tiskati nova pravila, oziroma knjižice, v katera naj se vključijo spremembe, odobrene na zadnji in sedanji konvenciji. Sprejeto. Koliko knjižic naročiti, pa zbornica poveri polno moč glavnemu odboru, toda naj bo število omejeno po potrebi. Želja odbora za pravila je, da častna predsednica Marie Prisland uredi in prevede pravila za v tisk. Zbornica sprejme to priporočilo. Sklep zbornice, je, da se damo slikati v sredo ob štirih popoldne. S tem konvenčna predsednica zaključi zborovanje v torek ob pol devetih zvečer. Sredo 18. maja, 1949 Konvenčna predsednica Albina Novak otvori -zborovanje z molitvijo v sredo ob pol desetih dopoldne v dvorani sv. Jožeta, Pueblo, Colorado. Resno opomni zbornico, da nas še čaka veliko dela, torej glejmo, da ne bo nepotrebnih debat, ker čas je dragocen in pričakuje se, da se bo sklenilo še mnogo koristnega za bodoče poslovanje Zveze. Glavna tajnica čita imena glavnih odbornic in delegatk. Navzoče so vse razen delegatke od podružnice št. 7S, kateri se oprosti. Sledi čitanje zapisnika od sej v torek, to je dopoldne, popoldne in zvečer. Zapisnik je odobren. Zbornica pohvali zapisnikarico, Frances Sušel za točne zabeležke. Tajnica odbora za resolucije predloži sledečo resolucijo odobreno po odboru: PRIZNANJE USTANOVITELJICI Hvaležno priznanje za vso požrtvovalnost skozi dolgo dobo obstoja organizacije gre naši pionirki in ustanoviteljici gospej Marie Prisland. Hvaležno priznanje ji tudi za spodbudne članke, katere priobčuje v Zarji. Dal ji Bog še mnogo plodonosnega dela in za svoj narod vestnega udejstvovanja. Resolucija odobrena. Glede točke o plačah glavnemu odobru ima v pretresu tozadevni odbor. Želja k temu vprašanju naj bo upoštevana tudi iz resolucijskega ozira in naj se ohrani sedanja lestvica. S tem predlogom se strinja tudi odbor za resolucije. pridno oglašuje vsako kampanjo kot je doslej. Zbornica izreče priznanje za pretekle uspehe. Glavna tajnica priporoča, da bi se pričela kampanja za mladinski oddelek. Sklep zbornice je, da se kampanja za mladinski oddelek začne s prvim avgustom. Pogoje naj pa sestavi glavni odbor na svoji pol letni seji po svoji najboljši uvidevnosti. ZARJA je prihodnja točka. Več delegatk poseže v razpravo, kje naj bi se Zarja tiskala in tudi kako zmanjšati stroške. Stavljeno je tudi vprašanje, zakaj pride Zarja tako pozno v mesecu. Urednica pojasni i oložaj ki se pa za enkrat ne more izboljšati. Pr poročilo mladih članic je, da bi se dalo več prostora mladini. Nekatere starejše delegatke bi rade, da bi bil tisk v večjih črkah. Vsa ta priporočila se bodo po možnosti upoštevala in sklenjeno je, da oblika Zarje ostane kot doslej. Tiska naj se pa v tiskarni, kjer se dobijo najboljši pogoji. ODSTOPLE ČLANICE. Vprašanje na zbornico je od več delegatk, ako bi se nazaj sprejele članice, ki so po naključju odstopile po zadnji konvenciji. Zelja je, da bi se jih sprejelo nazaj, če poravnajo za vse minule mesece. Podpirano in sprejeto, da se jih sprejme nazaj in odloči se doba do 1. decembra 1949. Predsednica vpraša zbornico, če ima katera še kakšno vprašanje, priporočilo ali sploh še kakšno zadevo, ki jo ni izročila konvenčnim odborom ali jo predložila zbornici. Ker se nobena ne oglasi, predsednica pozove odbor za plače in dnevnice za poročilo. Odbor za plače in dnevnice Jennie Krall, predsednica odbora za plače in dnevnice poda sledeče predloge za sprejem: Plača glavni predsednici $75.00 mesečno. Sprejeto. Plača glavni tajnici $280.00 na mesec. Zbornica odobri $300.00 na mesec. Glavni blagajničarki $200.00 na leto. Sprejeto. Urednici in upravnici Zarje $300.00 mesečno. Sprejeto. Prva nadzornica $30.00 letno: ostali dve nadzornici $25 letno. Sprejeto. Vse druge glavne odbornice $15.00 letno. Sprejeto. Častna predsednica in ustanoviteljica $50.00 mesečno. Sprejeto. Duhovni svetovalec $100.00 letno. Sprejeto. Dnevnice glavnih odbornic za seje in potovanje $10.00 dnevno. Sprejeto. Konvenčni predsednici za vodstvo konvencije in vse predpriprave za programe in konvencijo vsota $100.00. Sprejeto. Častni predsednici za pripravo, prevod in ureditev pravil $100.00. Sprejeto. Zapisnikarici $40.00 za ureditev zapisnika in za prestavo v angleščino $20.00. Sprejeto. Najem za dvorano za časa konvencije in za nedeljsko in večerne prireditve $200.00. Sprejeto. S' tem je bila zaključena točka, ki se tiče plač in dnevnic. Konvenčna predsednica poroča, da sedaj pride na vrsto volitev glavnega odbora in najprvo pozove poverilni odbor, tla zavzame prostor pri svoji mizi in nato pozove odbor za volitve, da vzame svoj prostor. ODBOR ZA VOLITVE Mary Poldan, predsednica odbora za volitve predstavi delegatko Evelyn Krizay, ki je bila tajnica odbora, da poroča sklep odbora in nominira kandidatke za glavni odbor: Tajnica —■ Evelyn Krizay nominira sledeče: Častna predsednica—Marie Prisland. Soglasno sprejeto; Duhovni svetovalec — Rev. Matthew Kebe. Soglasno sprejeto; Glavna predsednica — Albina Novak. Soglasno izvoljena. Glavne podpredsednice: Prva — Josephine Livek, št. 89, Oglesby, Illinois; Druga — Mary Tomsich, št. 71, Strabane, Pa.; Tretja — Anna Pachak, št. 3, Pueblo, Colorado; Četrta — Mary Golik, št. 45, Portland, Oregon; Peta — Mary Urbas, št. 10, Cleveland, Ohio; Šesta — Barbara Rosandich, št. 23, Ely, Minn. Soglasno izvoljene. Glavna tajnica — Josephine Erjavec. Soglasno izvoljena. Glavna blagajničarka — Josephine Muster. Soglasno izvoljena. Predsednica nadzornega odbora — Mary Lenich, Eve-leth, Minnesota. Soglasno izvoljena. Druga nadzornica — Josephine Železnikar, Chicago, 111. Soglasno izvoljena. Tretja nadzornica — Ella Starin, Cleveland, Ohio. Soglasno izvoljena. Predsednica svetovalnega odseka—Frances Sušel, Cleveland, Ohio. Soglasno izvoljena. Ostali dve odbornici tega odseka: Helen Corel, št. 93, Brooklyn, New York in Rose Racher, št. 54, Warren, Ohio. Soglasno izvoljeni. Nominirane in izvoljene v mladinski in izobraževalni odbor: Predsednica—Josephine Sumich, Joliet, Illinois; Evelyn Krizay, št. 6, Barberton, Ohio; Mary Theodore, št. 56, Hibbing, Minnesota; Zora Yurkus, št. 16, So. Chicago, Illinois in Mary Habjan, št. 96, Universal, Pa. Za urednico in upravnico nominirana in soglasno izvoljena Albina Novak. Sklep zbornice je, da se vrši prihodnja konvencija v Detroit, Michigan meseca junija, 1952. Častna predsednica priporoča, da bi se v letu 1952 vprašalo zavarovalin-ski oddelek v Springfieldu, če bi nam dovolili podaljšati dobo med konvencijami še za eno leto. Zbornica odobri to priporočilo. Konvenčna predsednica se prav lepo zahvaljuje vsem konvenčnim odborom za njih trud in izvrstno izvršitev naloge. Ponovno vpraša zbornico, če ima katera še kakšno vprašanje ali priporočilo predno se preide na zadnjo točko na dnevnem redu, ki je zaprisega novega odbora. Ker se ni nobena več oglasila k besedi, se zahvali vsem glavnim odbornicam in delegatkam za točno in vrlo sodelovanje, pozornost in navdušenost ter upa, da se je vse zadovoljno izvršilo in da bodo vse delegatke podale lepa poročilo svojim podružnicam. — Prečitan je zapisnik ter soglasno odobren. Konvenčna zapisnikarica nato prečita imena novo izvoljenih odbornic, predsednica pa prosi, da se uvrstijo po redu na odru, nakar vpraša č.g. Matija Kebeta, da bi on zaprisegel nov odbor po našem obredniku, kar je č. gospod prav častitljivo opravil in tudi z lepim nagovorom pozdravih nov odbor. Ko je bila zaprisega končana, poda častna predsednica z lepim navodilom kladivo bodoči glavni predsednici Albini Novak, ki sprejme kladivo in v iskrenih in toplih besedah pozdravi zbornico in se ji zahvali za zaupnico. “Bog Vas živi in blagoslovi naše delo ter zdrav in srečen povratek vsem skupaj!” — je bil zadnji pozdrav predsednice Albine Novak, ki je s tem besedami zaključila osmo redno konvencijo z molitvijo ob pol petih popoldne. Zaključni govor je pa imel Mr. John Butkovich, bivši glavni predsednik H.B.Z., ki je bil zelo prijazen in po-strežljiv skozi ves čas konvencije. Predsednica poroča, da je podružnica št. 3 v Pnebli, pripravila za zbornico slavnosti banket, ki bo ob šestih zvečer in po banketu se pa razvije domača zabava in pevski koncert, katerega bo podal pevski zbor Prešeren pod vodstvom Mr. Johna Germa. Za vse to ljubeznivost in prijaznost se ponovno izreka vsem skupaj kot posameznikom najsrčnejša zahvala. Predsednica dalje poroča, da naj bodo vse, ki se bodo udeležila zleta po coloradskih mestih in raznih zanimivosti, drugo jutro pred dvorano točno ob osmih, ker bodo čakali busi, torej nas čaka en cel dan zanimivega izleta. Posebna hvala naj bo še enkrat izrečena podružnici št. 3, in vsem odbornicam kot članicam, rojakom in rojakinjam v prijazni puebelški naselbini. Živeli! Albina Novak, predsednica Frances Sušel, zapisnikarica. Marie P risi and: • l • I ŽIVLJENJE Rojeni smo, da živimo svoj čas. Vsak si ustroja življenje po svoje. Eden išče sreče tukaj, drugi tam, vsi pa iščemo družbe, prijateljstva, udobnosti in veselja ter vsak na svoj način postavljamo cilj življenju. Naša mladost je pomlad, ko delamo načrte in gradimo za bodočnost, sejemo upe in nade. Nato pride poletje življenja . . . Opazujemo setev in se vprašujemo, boli rodila to, kar želimo in pričakujemo. Še tako dobro oskrbovana življenska njiva vedno ne obrodi tega, kar smo mislili in se nadejali. Morda je zrno nezdravo ali pa nam manjka spretnosti obdelovalca. — Jesen življenja prinese izpolnitev naših upov in nad, ali pa razočaranje. Ni nam dano iti nazaj in sejati znova ter popraviti morebitne pogreške. Kar smo pomladi vsejali, to žanjemo v jeseni. Po tem sadu bomo sojeni od ljudi kot od Stvarnika. Naglo poteče leto, naglo poide tudi naše življenje. Kratka so lete in kratka je doba, ki nam je odmerjena. Ker je toraj naše življenje tako kratko, bi ga morali porabiti kar najboljše v svojo korist, pa tudi v dobrobit svojega naroda, da bi se ob našem slovesu reklo: Svet je bil veliko boljši, dokler je živel ta človek! Trpljenje poplemeniti človeka. Veliko globje razumevanje za trpljenje bljižnjega imajo ljudje, ki so sami hodili trnjevo pot. Komur ni bilo nikdar hudo v življenju, ne razume bolesti človeškega srca. V skaljeni vodi ne moremo videti svojega obraza. Tako tudi ne spoznamo resnice v razburjenju. Ko se zadeva umiri in poleže, pride resnica na dan, kakor pride na vrh olje, pomešano z vodo. Na zadnji konvenciji so mi mnoge delegatinje povedale, da jim ta kolona ugaja in jo rade čitajo. Nekatere sicer želijo, da bi pisala kaj več o boleznih, ki mučijo nas ženske, druge bi rade več zabavnih anektod. Kakega pol ducata delegatinj je svetovalo naj spet pričnem pisati Urno Nežiko. Veseli me prav zares, da moja pisava ugaja. Že od mladosti rada pišem in v največje veselje mi je stikati j)o knjigah in revijah ter zbirati podatke, o katerih mislim, da bi naše članice zanimali. Da bi spet pričela pisati Urno Nežiko, se pa mojim letom več ne poda. Skušala pa bom to nadomestiti vsak mesec s kako šaljivko. Bilo mi je v nepopisno veselje, ko sem se po dolgem času spet sestala z mojimi nekdajnimi prijateljicami in svoje-časnimi navdušenimi delavkami za našo Zvezo. Nekaterih nisem videla več kot 10. let. Zdelo se mi je, da sem se kar pozdravila in celo pomladila — če je to sploh mogoče — ko sem stiskala roko za roko, nudeno mi v pozdrav. Marsikak obraz, tudi moj, ima morda eno ali dve gubici več odkar se nismo videle, a obrazi so pa še vedno isti: ljubeznjivi, pošteni, iskreni . . . Bog vas blagoslovi, drage sestre! V Pueblu sem našla tudi dva svoja dolgoletna prijatelja in nekdajna kolega v glavnem KSKJ. Mr. John Germ je zdaj glavni predsednik staroste vseh slovenskih organizacij, Krajnsko Slovenske Katoliške Jednote. Mr. John Butkovich pa je bil nad 20 let glavni predsednik največje jugoslovanske podporne organizacije, Hrvatske Bratske Zajednice. Oba sta bila nad vse prijazna ter skupno s konvenčnim odborom skrbela, da je bilo vse v redu s pri- pravami za našo konvencijo. Zveza jima je dolžna na j večjo zahvalo. Jaz sem stanovala pri najprijaznejših ljudeh. Mr. in Mrs. Pachak ter njih hčerka Ann so me cartljali kot bi bila iz cukra. Stregli so mi na vse načine, da se mi je res lepo zdelo in bi najrajši kar tam ostala. Veliko zahvale sem jim dolžna. Upam, da pridejo kdaj sem na obisk, da se bom lahko vsaj malo oddolžila. Zahvalo sem dolžna tudi Mrs. Frances Raspet ter njeni družini za gostoljubnost in lju-beznjiv sprejem. Sicer so pa bili vsi puebliški Slovenci izredno prijazni do nas. Prepričana sem, da te lepe slovenske naselbine naše delegatinje ne bodo nikdar pozabile, kakor ne bodo pozabile divne prirode, krasne Colorade. Povedano mi je bilo, da so pueblske kuharice za konvencijo napekle 50 potic, katere so opotičile s 130 funti orehov. Postrežba je bila res imenitna in prvovrstna in kar je največ vredno — domača. Ko smo šle na izlet v hribe* so se nekatere delegatinje postavile v pozo k trem osličkom, ki so se pasli v bližini mosta na Royal Gorge. Delegatinja Stušek mi je poslala en tak "kontrafi”, ki me je zabaval ves dan. Sploh so bile kamere zelo bizi. Upam, da še dobim kako slikco, ker “poč’le” so me večkrat. V Denverju imajo svoje vrste trgovino, ki ima “električno oko.” To, oko takoj zapazi konsumenta ko pride do vrat in mu lepo uslužno, vrata odpre. To napravo imajo sicer tudi druge novejše trgovine, kako deluje, sem se pa še le v Denverju prepričala. Moji prijatelji Mr. in Mrs. Mike Popovich (Mr. Popovich je glavni odbornik Slov. Zapadne Zveze) so. nam razkazali Denver in okolico ter nas pogostili. Prisrčna jim hvala! Upam, da se še kdaj vidimo! Na vlaku, vozečem proti Coloradi, so naše delegatinje s seboj imele vsakovrstne dobre reči. Mrs. Otoničar mi je ponudila nekake rogljičke, ali so morda bili kifeljci, z orehi in medom namazani in zelo okusni. Nekatere so imele potico in drugo pecivo. Majnkalo pa je Katrce Tri-lerjeve in njenih kolačkov, brez katerih se nobena važna zadeva ne zaključi. Kattie, kje si bila? Na vlaku je bilo tudi kakih 100 deklet-kadetk: 80 iz Jo-lieta in 20 iz Euclida šle so na konvencijo. Za prve, sta kot materi, skrbeli, gl. tajnica Josephine Erjavec in predsednica jolietske podružnice Ema Planinšek. Delegatinja Stušek je pa materinila svoje kadetke. Zares, velika je odgovornost in ogromni stroški so s potovanjem in uniformami, a navdušenje in dobra volja premaga vse. Kadetkam — malim in velikim — naše čestitke k njih lepim nastopom pa tudi hvaležnost za veliko požrtovalnost v korist in reklamo organizaciji. Najoddalnejše delegatinje so bile: Helen Corel iz Brook-lyna, Bara Kramer iz San Francisco, Mary Golik iz Portlanda in Mary Mihelich iz države Washington. Prva od atlanske obali, ostale tri od pacifiške. Razdalja — nad 4 tisoč milj. Ali ni res lepo in impozantno, da imamo ameriške Slovenke organizacijo, ki vsaka tri leta skupaj zbere zastopnice iz vse širne Amerike. Nikdar bi ena za drugo ne vedele, niti bi se ne poznale, ko bi Zveze ne bilo. Ali kdaj na to pomislimo? Podružnici št. 3 v Pueblo ter kuharicam v dvorani SV. Jožefa, moja prisrčna zahvala za poklonjene cvetke. Najlepši'je cvetlični pozdrav; dvakrat lep, ko pride iz iskrenega srca. Spomin na vas in vašo prijazno gostoljubnost nam bo vsem ostal v najlepšem, trajnem spominu. Bog vas živi! ZVEZIN DAN 17. JULIJA, 1949 Romanje na ameriške Brezje v Lemont, Illinois ima naša Zveza letos v nedeljo 17. julija. Vabi se vse članice, prijatelje in splošno občinstvo od blizu in daleč na poset. Častni red — honor roll Na konvenciji so bile predstavljene vse navzoče članice častnega reda. V prvem redu so članice, ki so pridobile nad 500 novih članic v vseh kampanjah. V drugem redu so članice, ki so pridobile nad 200 novih članic. V tretjem redu, vse tiste agitatorice, ki so pridobile nad sto članic. V četrtem redu pa vse agitatorice, ki so pridobile več ikot 50 članic za Zvezo. PRVI RED — FIRST DEGREE Odrasle Mlad. Skupaj Adults Juniors Total Mary C. Terlep (20) 439 334 773 Mary Otoničar (25) 575 128 703 Agnes Hahovlich (95) 534 35 569 DRUGI RED — SECOND DEGREE Frances Susel (10) 314 78 392 Mary Hrovat (15) 250 128 388 Frances Raspet (3) 279 67 346 Angela Strukel (24) 204 51 255 Mary Schimenz (12) 180 59 239 Anna Petrich (54) 193 15 208 TRETJI RED - -THIRD DEGREE Frances Rupert (14) 134 62 196 Mary Lenich (19) 134 49 183 Magdalena Widina (26) 179 1 180 Ursula Zaic (56) 155 17 172 Josephine Erjavec (20) 98 66 164 Pauline Ožbolt (2) 132 29 161 Mary Markezich (95) 107 59 157 Theresa Skur (14) 148 148 Karoline Kozina (56) 138 138 Mary Usnik (90) 134 134 Rose Jerome (19) 87 43 130 Mary Urbas (10) 95 33 128 Angela Schneller (65) 82 45 127 Dorothy Dermes (8) 126 126 Helena Corel (93) 116 7 123 Mary Tomazin (2) 115 6 121 Albina Novak (25) 81 38 119 Helen Tomazic (47) 94 22 116 Josephine Seelye (50) 104 6 110 Mary Sluga (10) 108 108 Mary Starika (66) 106 106 Agatha Dezman (12) 86 18 104 Mary Coghe (26) 84 18 102 ČETRTI RED — FOURTH DEGREE Frances Ponikvar (25) 95 1 96 Mary Glavan (10) 93 2 95 Anna Trdan (38) 94 1 95 Antonia Nemgar (19) 71 22 93 Emma Planinšek (20) 73 18 91 Marie Prisland (1) 75 12 87 Mary Lusin (41) 86 1 87 Josephine Muster (20) 27 59 86 Josephine Železnikar (2) 44 40 84 Theresa Cvitkovich (64) 74 10 84 Frances Kasher (61) 61 22 83 Mary Tomsic (71) 78 2 80 Helen Yurchich (2) 79 79 Frances Medved (14) 45 34 79 Barbara Rosandicr (23) 59 20 79 Johanna Dolinar (38) 77 2 79 Rose Ftacher (54) 51 28 79 Nellie Tratter (17) 78 78 Mary Meglich Yasbec (89) 54 23 77 Jennie Okolish (6) 76 76 Bara Kramer (13) 76 76 Marie Floryan (17) 44 32 76 Mary Shepel (23) 47 29 76 Frances Bresak (4) 71 4 75 Ursula Pierce (27) 69 5 74 Theresa Zdesar (32) 64 10 74 Anna Pachak (3) 32 39 71 Pauline Osolin (7) 71 203 71 Frances Martahous (61) 71 71 Christina Rupnik (1) 64 4 68 Anna Kameen (7) 55 13 68 Pauline Zupančič (15) 68 68 Helen Vodnik (12) 51 14 65 Frances Klucevsek (88) 63 63 Mary Strukel (14) 33 29 62 Frances Glac (3) 59 59 Antoinette Lucich (31) 34 25 59 Josephine Barbarich (5) 53 4 57 Gertrude Delopst (43) 32 24 56 Margaret Kozjan (3) 52 2 54 Jennie Jusina (17) 54 54 Angela Satkovich (97) 42 10 52 Frances Lovsin (34) 51 51 Frances Bradach (35) 21 21 50 Katherine Verant (35) 50 50 Mary Snezic (67) 47 3 50 Josephine Richter (79) 35 15 50 Mary Lovse (88) 21 29 50 * * * * * * PISMENE ČESTITKE K osmi redni konvenciji pošiljamo vsem delegatinjam in glavnemu odboru in posebno od št. 10, najlepše pozdrave in želeč veliko uspeha. Potrudite se storiti vse najboljše za našo SŽZ! — Mr. and Mrs. M. Baraga, št. 10, Cleveland, hOio. ****** Cenjeni glavni odbor in delegatke: Sprejmite najiskrenejše pozdrave in želimo dosti uspeha — Podružnica št. 72, Pullman, Illinois, Jennie Oražem, predsednica. ****** Bodite pozdravljene cenjene glavne odbornice in delegatke SŽZ. Želim veliko uspeha in napredka za SŽZ in srečen povratak nazaj. — Josephine Benkše, blagajničarka, št. 85, De Pue, Illinois. * * * * * * Iskrene pozdrave v imenu članic iz Canon City, Colorado izroča predsednica in delegatka—Mrs. Catherine Yekovec. ****** Bog blagoslovi osmo redno konvencijo. Pozdravljene glavne odbornice in delegatke. Moja srčna želja je, da ostanete vse po starem glavne odbornice. Želim mnogo uspešnih sklepov in srečen povratak vsaka na svoj dom. Bog naj vas živi še mnogo let! — Angelina Andolshek, tajnica št. 63, Denver, Colorado. ****** Pozdrave iz kuhinje v dvorani svetega Jožefa, 16. maja, 1949, Pueblo, Colorado. Sprejmite najlepše pozdrave in želimo, da bi ta konvencija napravila mnogo dobrih načrtov za bodočnost naše Zveze in posebno za mladino, vam želi — Frances Raspet, bivša glavna odbornica in vse naše kuharce, katere vam bodo skušale postreči z vsem najboljšim, kar premore naša kuhinja! Jennie Babich, (chief cook), Mary Zdravje (Chief Boss), Johanna Skull, Jennie Lukanich, Molly Jersin, Christine Jersin, Mary Miklich, Katherine Krašovec, Katherine Mutz, Theresa Lesar, Frances Gregorich, Frances Raspet, Rose Snider, Josephine Smrajc, Josephine Stupnik, Margaret Tomich in Johanna Kastelic. ♦ ♦♦♦♦♦ Nadalje se prosi vse naše coloradske delegatke, da bi se skupaj pomenile in sklenile nekaj za Zvezin dan, katerega bi lahko naša država Colorado imela vsako leto. Za prvi Zvezin dan se priporoča Canon City. Kaj pravite na to priporočilo, drage sestre. Malo korajže in nekoliko dobre volje, pa bo šlo. Če lahko drugje napredujejo, dajmo tudi pri nas v Goloradi, saj smo vse ponosne članice SŽZ! * * * * * * Ljube sestre SŽZ! Bodite prav lepo pozdravljene. Naj Bog blagoslovi vaše delo za bodoči uspeha naše Zveze ter želim vam vsem zdravje in veselje. Veseli me, da ste počastile naše mesto Pueblo, Colorado z osmo redno konvencijo. Bog vas živi! — Margaret Kozjan, ustanoviteljica št. 3, Pueblo, Colorado. 20-1 V' JZensKi f'Oel ŽENSKA ZAKLADNIČARKA QDKAR je delavski biro izgubil svojo tajnico, gospo Frances Perkins, ni bilo nobene ženske v višji vladni službi. Vsa izpraznjena mesta so zopet moški prevzeli in ženske so dolgo čakale na kakšno primerno imenovanje. Sedaj se je nudila prilika in predsednik Truman se je spomnil in imenoval za državno zakladničarko gospo Georgie Neese Clark iz države Kansas. Ako bo to imenovanje od senata odobreno, bomo imeli dve ženi v važni poziciji. Mrs. Clark je bila mnogo let jako aktivna v demokratski stranki in tekom zadnje predsedniške kampanje je s svojim velikim vplivom mnogo pomagala predsedniku Trumanu do zmage. Mrs. Clark je stara 49 let in ima zanimivo karijero za seboj. Po končanih študijah na Washburn kolegiju v Topeka, Kansas se je posvetila gledališču. Nastopala je v raznih igrah in po raznih odrih širom Amerike. Po očetovi smrti pa se je vrnila domov in prevzela grocerijsko trgovino, ki jo je podedovala. V tem času ji je Richland državna banka ponudila mesto pomožne ltasirke, kar je rada sprejela. Sreča ji je bila mila in po štirih letih je na isti banki postala bančni predsednik, ali bolje rečeno, predsednica. Kot taka je imela velik ugled in vpliv in tega predsednik ni pozabil. Ako jo bo še senat potrdil, kar upamo, da ne bo nobene opozicije, potem bodo nosili novi bankovci na levem voglu spodaj podpis prve žene zakladničaike. V desnem kotu pa je prostor za tajnika John W. Snyder-ja. Prejšnji zakladničar W. A. Julian se je smrtno ponesrečil z avtomobilom in tako je nastala vrzel, katero bo sedaj spolnila novo imenovana zakladni-čarka, na kar je zelo ponosna. Mrs. Clark je jako podjetna in razumna trgovka ter stoprocentna demokratinja. Skozi več let je bila v odboru demokratske stranke in v I>igi ženskih volilk. To jo je tudi spravilo v javnost in ji pripomogla do tako važne in odlične vladne službe dobro plačo $10,000. Druga odlična vladna uslužbenka pa je Mrs. Nellie Taylor Ross. Od leta 1933. je ta gospa ravnateljica v zavodu za kovan denar (United States Mint), Mrs. Ross je tudi demokratka in po moževi smrti je ona postala prva ženska governerka v državi Wyoming. Njen mož je bil governer in tako je njegova vdova nadaljevala njegovo službo dokler ni prišla v Washington, I).C. Kakor kaže, bo denar naših držav v dobri ženski kontroli. Upamo, da se boste obe dami izkazali vsaj tako vešči, kakor so bili na takih službah moški uradniki. DVE ZASLUŽNI ZDRAVNICI Dr. Martha Eliot in dr. Leona Baumgartner ste dve jako plemeniti ženski, ki se posebno zanimate za zdravje malih otrok in mater. Prva, zdravnica Eliot je celih petindvajset let služila interesom otrok v državnem biroju za otroke. S svojo veliko dobrosrčnostjo je mnogokrat izposlovala od vlade večje vsote denarja, da je lažje oskrbovala potrebne matere in deteta, ki so bili odvisni od državne pomoči. V svojem poklicu si je nabrala toliko zaslug, da bo njeno ime vedno stalo na častnem mestu in kdor pozna to blago delavko, se bo čudil njeni veliki ljubezni, s katero je vršila svoj poklic. Bolehni otroci in matere so dobili zdravniško pomoč in da so danes živi in zdravi, gre velika zasluga zdravnici Eliot in tudi njeni koleginji Baumgartner. Dr. Eliot je započela posebno študijo o preprečenju in kontroli otroške bolezni rahitis (rickets). pri kateri oslabi okostje vseld pomanjkanja apna (lime). Otroci s skrivljeno hrbtenico in skrivljenimi udi so bili predmet teh študij in kolikor je zdravniška znanost mogla, je take otroke spravila do boljšega razvoja. Dr. Elio.tt je vse take revčke posebno ljubila in skrbela, da so dobili potrebno pomoč. Svetovna zdravstvena organizacija "W.H.O.” je imela od svojega prvega osnutka vrlo pomočnico dr. Eliot. Ona je bila edina ženska, ki je podpisala pravila te organizacije. Vse njeno delovanje se je vršilo v interesu mater in detet, katerim je bila prava dobrotnica. V otroškem oddelku si je ta odlična žena s svojim neumornim in nesebičnim delom postavila trajen spomenik. S prvim junijem je odpotovala v Genevo v Švico, kjer bo pomožna ravnateljica svetovne organizacije “W.H.O.”, katera je podrejena Zvezi narodov. Tam bo nadzorovala ljudsko zdravje, zdravstveno stanje mater in detet, njihovo prehrano in sanitacijo. Zdravnica Eliot bo tudi kontrolirala mednarodno izmenjavo učenk za ljudsko zdravje. Ulagi ženi želimo srečno pot in dobrega zdravja, da bi mogla še mnogo let vršiti svoj plemeniti poklic s tako sijajnimi uspehi za blagor otrok. Izpraznjeno mesto v otroškem oddelku bo prevzela dr. Leona Baumgartner, ki je bila več let pomožna komisarka zdravstvenega departmenta mesta New York. Tukaj si je nabrala bogatih skušenj, ki ji bodo služile kot baza za njeno bodoče delovanje. Dr. Baumgartner je bila rojena v Chicagi, 111. in doktorsko diplomo je prejela na Yale univerzi v New Haven, Conn. Federalni otroški biro bo zopet v dobrih in veščih rokah. MRS. PEARL OWENS GILLIS — ČASTNA MATI ZA 1919 V Fort Worth, Texas živi družina, katero je doletela posebna čast radi matere, ki je bila letos odbrana za častno mater. Mrs. Gillis je bila povabljena v New York in na materinski dan je v Central Parku ob velikanski udeležbi meščanov prejela posebno odlikovanje. Tudi njena mala vnučica ji je pripela dišečo vrtnico in jo poljubila. Vsak je dobri materi želel vse najboljše in gotovo se je počutila jako srečno na ta dan. Povedala je, kako važno je za otroke, če imajo v svojih stariših dober vzgled, ki jim je za merilo vse življenje. Dom, kjer vlada ljubezen, je dom sreče. V takem domu vlada zadovoljstvo in srečni so otroci, ako rastejo v takih dobrih razmerah. Mrs. Gillis je poleg svojih šestero otrok našla dovolj časa in energije, da je odgojila še drugih osem otrok. Vsi so danes ponos tej materi. Gotovo se je vsak zmed teh rejenčkov veselil, da je njihova krušna mati dobila priznanje od Golden Rule Foundation v New Yorku. Vsi dobro vemo, da svet premore veliko dobrih mater, katerih zasluge še vse prekašajo to, kar se piše po raznih časopisih. Tihe in skromne in nevidne v velikem svetu, nesebično vršijo svoj življenjski poklic in ustvarjajo in odgajajo zdrav človeški rod za nove naloge bodočnosti. Naj vsem tem dobrim materam Bog nakloni otroke in večno plačilo v večnosti. MRS. ANNE O’HARE McCORMICK ODLIKOVANA Stalna reporterica od New York Times-a, je prejela zlato medaljo od Irsko-ameriške — zgodovinske družbe. Kot Američanka irske krvi, je res odlična pisateljica, ki v svojih člankih mojstrsko obdeluje tekoče svetovne zadeve. V njeni koloni dobi človek v jasno sliko od svetovnega položaja in mednarodnih intrig. V svojem govoru je avtorica želela, da bi Amerika ne silila v izolacijo. Ona vrja-me v moč Atlantskega pakta. SKRIVNOST DOBREGA ZDRAVJA Naš predsednik, Mr. Harry Truman se pri svojih 65 letih, katere je dopolnil 8. maja, kar dobro počuti. In kaj ga drži kljub težkemu poklicu, tako čilega in čvrstega? On pravi, da je jako zmeren v hrani. Zmernost v jedi je jako važen faktor za dobro zdravje. Preobilna hrana več škodi kakor pa koristi. Izbirajmo bolj priproste jedi in teh rajši manj kakor več.. O delu pa predsednik misli ravno obratno. Dela naj bo kar se da dosti. Delo ne škodi ampak drži človeka zadovoljnega. Pohajkovanje in lenu-harenje pušča slabe posledice. Delo drži človeka bolj čvrstega in duševno bolj srečnega. Vse to zopet pomaga v zdravju. Pravijo, da predsednik preveč dela in zanj se boji njegov osebni zdravnik dr. Wallace H. Graham, ki bi rajši videl, da bi si predsednik privoščil kaj več oddiha. COL. MARY AGNES HALLERAN ARMADNI ČASTNIK Ženska skupina vojakov ima sedaj svojo poveljnico, ki je postala prvi ženski častnik v naši armadi. Miss Halle-ran je bila rojena v Lowell, Mass., kjer je pohajala ljudsko šolo in tudi absolvirala učiteljišče. Učiteljski poklic ji je bil najbolj vseč, posebno pa se je zanimala za zaostale otroke, ki so imeli gotove težave pri učenju. Ta- kim je bila velika pomočnica, ker je imela nekako več usmiljenja do takih otrok. Ob počitnicah pa jo je gnalo po svetu in je veliko potovala. Učiteljske plače niso bile nikdar bogvekaj velike, a ta ženska si je že tako uredila, da je tudi na cenen način daleč prišla. Videti je hotela različne kraje in spoznati je hotela povprečne ljudi, do katerih je s svojim prijaznim nastopom prav lahko prišla. Prepotovala je Anglijo in vse evropske dežele doii do Egipta in Palestine. Tudi po Ameriki je veliko potovala. Preko gorovja Andes je jahala na poniju, ker tedaj je bila to najzanesljivejša transportacija. Ogledala si je Alasko in Kanado, teko da ji je res velik del sveta poznan. Komaj si je ogledala eno deželo, že si je želela zopet kam drugam. Malo pred drugo svetovno vojno je imela v načrtu potovanje po Kitajskem, Tibetu in Indiji. Tukaj pa ji je vojna prekrižala račune, kar je bilo vsako potovanje izven Amerike prepovedano. I)oma je ni vzdržalo in tedaj je šla v gore, kjer je živela tako primitivno, kakor je mogoče v naravi. To ji je jako ugajalo in kdo ve, kako dolgo bi bila še tam samotarila, da ni zvedela za žensko organizacijo WAAC. Leta 1942 se je vpisala in ko je končala predpisano oficirsko kadetsko šolo v Des Moines, je bila že pripravljena odpluti s prvo ladjo za novim poklicem. Tista prva ladja pa se je prikazala za njo še-le čez deset mesecev v Daytona Beach, Pia. V Londonu je Capt. Halleran poveljevala batalijonu WAAC, ki je priključen osmi zračni sili. Malo pred zaključkom vojne je major Halleran postala štabna ravnateljica pod poveljstvom generala Eisen-hower-ja. Pod njeno komando je bilo devet tisoč žensk WAACs, ki so bile v raznih službah v Angliji, Franciji, Nemčiji in Avstriji. Za številne zasluge v armadi je prejela bronasto zvezdo, hrastova peresa, francoski vojni križ z zlato zvezdo. Col. Halleran je jako ljubeznjiva in priprosta ženska in spada med tiste, ki nerade kuhajo. No, saj njej ne bo treba stati pred pečjo, ker ženska armada bo ostala in s tako prakso, ji dela ne bo zmanjkalo. Zelo vestna je in skuša spraviti svojo armado na višek perfektnosti. Do sedaj ni bila še nobena ženska vojaški ataše in to je služba, katero bi ta podjetna ženska rada dobila. PRVE ŽENSKE V VOJAŠKI AKADEMIJI Vojaška akademija v West Point, ki je okrog 50 milj iz New Yorka, je spremenila svoja pravila v tem, da je sprejela prvih devet deklet, ki spadajo v WAC, to je armado. Teh devet se je vežbalo v Camp Lee, Va. in sedaj bodo nastavljene v bolnišnici kot tehničarke, operatorice X žarkov in pri raznih drugih delih zavoda. Tem devetim bodo sledile še druge, ki se še vežbajo. Vseh skupaj bo šest in petdeset WAC, ki bodo prevzele razne službe, katere so vseskozi opravljali le kadetje. Nadzorovala jih bode saržent Elizabeth Carpenter. IIU1IIU1IIIIII ■■■■■■■■■>■■■■■ ■■■ ■■■■■■■■■■•■■■■■ HABAKUK Reimmichlova povest podomačena (Nadaljevanje) X. Drnica je svojemu rejencu hudo zamerila, da se ni menil za njene dobrohotne nasvete in da je delal čisto po svoje. Kljub temu mu je, ko je študiral, večkrat poslala kako reč in ga vedno vabila, naj prebije počitnice v domači liiši. Habakuk pa nikoli ni ostal več kakor kak dan, potem pa se je kako izgovoril in je šel. Saj mu ni ušlo, da je Cenca slej kakor prej upala, da ji bodo nameni uspeli, Marička pa se ga je tako zaljubljeno oklepala, da mu je bilo kar nerodno; in vendar ji z ničimer ni dajal pravice, da bi si mogla kaj obetati. Cenca je namreč po neumnem vtepla v vseh teh letih dekletu v glavo, da jo bo Habakuk vzel. Marička se je sčasoma res zagledala v fanta in, ko je prihajal tako čedno opravljen in je bil vedno tako moder in pameten, se je vsa zatelebala vanj. Ko je prišel Habakuk za začasnega učitelja k Sv. Juriju, sta ga Cenca in Marička večkrat obiskali in sta bili okoli njega, kar sta najbolj mogli. Cenca je tiste mali zmeraj pripovedovala, ,da sta ona in Luka sklenila, da bosta potovske posle opustila in domačijo prodala. Z izkupičkom in s tem, kar sta si na stran naložila, bosta o-nadva lahko mirno živela, poleg tega pa Marički še prav čedno doto štela. Habakuk je bil vselej zelo prijazen in je smeje se dejal, da želi Marički najboljšega moža; sicer pa se je napravljal tako, kakor da ne razume, kam pes taco moli — čeprav jo je ta krepko in razločno dovolj molel. Zdaj pa je v Drnikov dom urezalo kakor z jasnega, ko je prišlo Habakukovo pismo, v katerem je sporočil, da se misli v kratkem z Milko Trebnik oženiti. Cenca je bila vsa iz sebe, tako jo je razburilo, Marička se je jokala, Luka pa je brundal in mrmral zase, češ da je ni neumnejše reči na svetu kakor ženitev. Drugo jutro navsezgodaj se je Cenca napravila na pot in jo je ob štirih popoldne primahala k Svetemu Juriju. Habakuk se je je prestrašil in je zajecljal: "Vi, mati? Kam . . . kaj pa je vas prineslo? Ali je kaj narobe doma? "Da, narobe je marsikaj,” se je Cenca odrezala. “Govoriti moram s teboj.” Le s težavo jo je pregovoril, da je najprej malo prigriznila, in že medtem ko je jedla, je začela: "Torej ženiš se? In tujko jemlješ? Kako ti je kaj takega prišlo na misel?” človek, ki ima stalno službo in je že čez trideset, mora vendar na ženitev misliti,” je odgovoril Habakuk nekoliko v zadregi. “To, mati, vendar vidite, da moram koga imeti, ki mi gospodinji in mi za dom skrbi.” Saj sem Maričko dala učiti, da zna kuhati, šivati in vse, kar je gospodinji treba znati.” “Ali ne gospodinje, ženo hočem.” "Ali ti Marička ni dobra dovolj za ženo? Zna vse, dote ima precej in lepo dekle je, to pravijo vsi.” "Nič ne tajim. Toda Maričko sem imel vedno kakor sestro; sestre pa vendar ne morem vzeti za ženo.” “Zakaj pa si tako delal, da je na to upala? Zdaj se noč in dan dere.” “Za sveto božjo voljo! Saj nikdar nisem ne kaj rekel ne kaj pokazal, da bi si mogla delati kake upe. Vi, mati, vi ste res eno ali drugo krat kaj takega omenili, ali saj ste morali vsi videti, da mi ni za to. Kakor sestra mi bo Marička zmeraj ljuba, drugače pa ne. Midva bi bila gotovo nesrečna, če bi se vzela.” “S tole tujo žensko pa misliš biti srečen?” Mati, prosim vas, nikar tako zaničljivo ne govorite o moji nevesti! Res upam, da bom zelo srečen z njo, če je božja volja taka.” “Ali se nič ne spominjaš, da sem te pred leti že svarila, da se Trebnikove gospodične varuj?” . *D.a ~ (la — a,i saj niste imeli zakaj. In takrat sva si že bila v besedi.” “Ali tako? Tako, tako?” je zavpila Cenca. “Moj Bog, sama sem kriva nesreče! Prej bi ti bila morala vse povedati. — Zdaj je prepozno. — Ne! Še zmeraj je časa dovolj, da te obvarujem najhujšega.” “Kaj vam je, mati? Kaj pravite?” se je učitelj vznemiril. Žena je nekoliko pomolčala, potem je iztiščala iz sebe: "Ne kaže mi .drugače . . . Moram ti povedati . . v Trebnikove gospodične ne moreš vzeti. — To bi bilo strašno.” “Zakaj neki? Kako neki?” I voj oče in njen oče sta si bila najhujša sovražnika.” “Kdo je bil moj oče? Povejte vendar! Povejte mi to vendar!” je razburjeno silil učitelj. I‘voj oče se je pisal Karel Ornik in je bil gozdar na Dobrijah. — On in gozdar Trebnik sta se potegovala za službo višjega gozdarja v Orešju. Tvojemu očetu so to mesto že obljubili, da ga gotovo dobi. Vse pa so skazili hudi marnji, ki so tedaj tvojega očeta obdolžili, da si je z divjimi lovci na roko in se da od teh plačevati. Prišel je v preiskavo in ni izgubil le dobrega mesta v Orešju, ampak je bil sploh ob službo. Orešje je dobil Trebnik in tega je tvoj oče sumil, da je tiste marnje raztrosil, čeprav ta tega ni storil je to eden izmed lovskih čuvajev tvojega očeta. Ali tvoj oče je bil tako jezen in divji, da je Trebnika pričakal in zahrbtno ustrelil . . "Ooooh!” je zastokal Habakuk — potem je kar zatulil: “In očeta so — na smrt obsodili ... in potem ... na doživi jenjsko ječo pomilostili . . . Ali ni tako?” “Kaj? Ti že vse to veš?” se je Cenca prestrašila. “Kdo ti je pravil, kaj?” “Milka — Trebnikova gospodična mi je povedala.” “Kdo je Trebnici to pravil?” “Čula je pač, kaj je bilo z njenim očetom. Da je morilec moj oče, o tem se ji še sanja ne.” “Tedaj ji moraš to povedati.” "Jaz? Nikoli! Za nič na svetu ne! ... Pa povejte mi, ali je bil moj oče hudoben?” "Ne, hudoben ne . . . Bil je lep mož — ti si mu na las podoben, vsaj v obraz. Toda lahkomiseln je bil in malo prevzeten pa nagle jeze. Tvoja mati je dosti prestala z njim, čeprav sta bila le eno leto vkup; strašno rada ga je imela.” “Kdo je bila moja mati? Zakaj me je zavrgla? — Povejte! Vse mi povejte!” Potovka je nekaj časa molčala. Potem je jela počasi pripovedovati, kdo In kaj so bili Habakukovi starši in kako je bilo njihovo življenje. Karel Ornik je bil edinec imenitne družine, ki je imela graščinico na Brezju, pa je prišla precej na kant in ji je ostalo le toliko, da se je za silo preživljala. Svojega e-dinca so starši razvadili, niso ga naučili dela in resnosti. Dali so ga v šole, ali fant je študiral zdaj to zdaj drugo in ni prišel nikamor. Nazadnje je bil vesel, da je dobil službo gozdarja. Ali tudi tu je ostal stari lahkomiselnež. Ko je bil mlad gozdar na Dobrijah, si ga mnogo laže našel v vaških gostilnah kot pa v pisarni ali v gozdu. Sicer ni pil čez mero, ali rad je kvartal in ni bilo redko, da je tudi precej izgubil. Največ je presedel v Senčnikov! gostilni, kjer si je nagovoril Ančko, mlajšo Senčnikovo hčer. Senčnik, ki je bil premožen in spoštovan poštenjak, o kaki ženitvi Ančkini z Ornikom ni hotel nič čuti in mu je prepovedal, da bi še kaj prihajal. Ornik je bil ves divji zaradi tega, vrgel je Senčniku v obraz, kar mu je na jezik prišlo, Ančke pa ni pustil, ampak je storil vse, da bi mu jo stari moral dati. Potuho mladina zaljubljencema je dajala Cenca Kožuh, kuharica pri Senčniku, ki sta si z Ančko bili dobri; nosila je njuna pisma od enega do drugega. Pozneje ji je to bilo žal, da se je zaradi tega vse življenje kesala. Ančka, ki je bila čisto slepa od ljubezni, je vzela Ornika, čeprav ji je oče do zadnjega branil in ji tudi ni namenil nikake dote. Ali uboga Ančka si je učakala prav malo sreče. Čeprav je gozdar svojo ženo imel rad, je slej ko prej večji del časa presedel v gostilni, ženo pa je puščal samo doma. Deset mesecev potem je že prišla strašna nesreča. Ornik je ustrelil tovariša Trebnika, ker je bil prepričan, da je ta kriv, ker je izgubil ne le novo, lepše mesto v Orešju, ampak službo sploh. Po tej nesreči je nekaj časa taval okrog, potem so ga prijeli, obsodili na smrt in pomilostili na .doživljenjsko ječo. Pri glavni razpravi je Trebnikova vdova povedala, da je morilec tudi nanjo streljal in da se je rešila le s tem, ko se je zraven svojega ubitega moža vrgla na tla in napravila, kakor da je mrtva. Čeprav je obtoženec to zanikal, so sodniki vendarle verjeli vdovi. Tudi Ano, morilčevo ženo, so poklicali k razpravi; ali ta jim je omedlela, da so jo morali iz dvorane odnesti. Tri tedne potem, ko so ji moža obsodili, je ležala na svojem stanovanju. Oče je ni hotel vzeti pod streho, zdaj še tem manj, ker je menil, da mu je ta usiljeni zet-morilec že hčer dovolj osramotil, kaj bi še njegov pošteni in častitljivi dom! Poslal ji je hranilno knjižico s tisoč kronami in ji naročil, naj se ne prikaže več domov in naj od doma nič več ne pričakuje. Usoda nesrečne žene je bila obupna. Stanovanje so ji odpovedali. Ali bilo jo je tako sram, da si niti ni upala iz hiše; vsakega znanca se je prestrašila in je vztrepetala pred njim — povrh pa se ji je bližala še huda ura, ko bi se ji moral roditi otrok. Tedaj ji je pomagala Cenca, kuharica, ki ji je ostala v vseh teh bridkostih zvesta prijateljica. Prav na kraju Barbarskega grabna, dobro uro za Šmar-jeto, je bila samotna koča. Tam je prebivala stara Fefa, Cencina mati. Prav za prav je kaj malo prebivala tu, kajti bila je skoraj vse leto na dnini, zdaj pri tem kmetu zdaj pri .drugem, tako da je bila bajta večji del leta prazna. Tu sem gor k materi je spravila Cenca nesrečno prijateljico in je sklenila, da ostane tudi sama tu, dokler ne pride Ančka zopet k sebi. Nesrečni ženi je samota dobro dela. Ali planinski zrak ni prijal njenemu bolnemu srcu. Večkrat je bolestno hlastnila po sapi, včasih jo je kar hudo prijelo. Kljub temu ni hotela za nič na svetu kam drugam. Hudo ji je bilo le zaradi tega, ker nikoli ni prišla v cerkev; bilo je predaleč in prestrmo. O veliki noči ji je prinesel gospod župnik sveto obhajilo. Razen njega ni ve,del nihče, kdo prebiva v Fefini bajti. čez pol leta, o samem Kresu, se je Ančki rodil zdrav, krepek fantič, ne da bi kdo vedel za to — razen Cence in Fefe, ki je mimogrede spet enkrat bila doma. Ali za nesrečno ženo je prišlo novo trpljenje. Čeprav je otroka ljubila, kakor le mati more ljubiti, se ga vendar ni mogla prav veseliti. Prehudo ji je bilo, da bi ji fanta zapisali na ime očeta, ki je sedel v ječi. Srce ji je krvavelo od sočutja z otrokom, ko se ga bo vse življenje .držal madež, da je morilčev sin. Tako jo je prevzela ta bridkoba, da je minulo več tednov in še vedno ni hotela dati otroka, da ga ji nesejo v cerkev in krstijo. Tedaj je stara Fefa svetovala, naj bi otroka nesli h kakemu oddaljenemu kmetu in ga skrivaj položili pre,d kak dober, krščanski dom, zraven pa listek, da otrok še ni krščen. Čez nekaj časa bi lahko katera spet šla po otroka, češ da bi ga, siroto, iz krščanske ljubezni rada vzela za svojega. Čudno, ali nesrečni ženi je prišla ta Fefina misel kakor odrešitev, čeprav ji je bilo hudo, da se bo morala od otroka za nekaj časa ločiti. Posula ga je s poljubi in solzami, Cenca pa ga je ponoči nesla čez hribe v Podkraj, kjer ga je položila pred Mrdavsovo domačijo. Ubogi Ani pa je bilo tako hudo po otroku in vse to žalostno, kar je zadnje leto doživela, jo je tako potrlo, da je jela bolj in bolj hirati, srce ji je čisto oslabelo in že po dveh mesecih, ko jo je gospod župnik še prej sprevidel, je umrla. Pred smrtjo je izročila Cenci hranilno knjižico, ki jo je dobila od očeta, in ji naročila, naj povrne stroške družini, ki bo vzredila otroka, kar pa še ostane, naj obrne za o-troka. Pet sto kron je bilo treba tako že prej iz hranilnice vzeti, da je poplačala moževe dolgove. Po Anini smrti ni nihče več mislil na to, da bi vzel Mrdavsovim otroka, ki je bil krščen na ime Habakuk; saj je bil v dobrih rokah. Trinajst let po teh dogodkih je umrl Habakukov oče v ječi, ker so se mu pljuča vnela. Ko je Cenca končala, je Habakuk sedel tiho, kakor da je okamenel. Le zdaj pa zdaj so mu lica vztrepetala. Šele po dolgem je vzdignil glavo in zamolklo vprašal: “Ali je res vse to, kar ste mi povedali?” “Tako res, da lahko prisežem na živega Boha — na svoje zveličanje,” se je rotila žena. “Kdo drugi še ve za to skrivnost?” “Edino moja mati so še vedeli za to, pa so davno že v grobu . . . Pred petindvajsetimi leti sem to pri Sv. Križu pri spovedi povedala; potem sem gospodu tudi po spovedi še vse do kraja razložila. Ali ta mora molčati, če mu ne dovolim, da govori. Po njem sem tudi tisti denar poslala zate, ker sem menila, da med vojsko denar ni varen v hranilnici. Če mi ne verjameš, pojdiva h gospodu in ga vprašajva, če je res! Ali hočeš?” “Ne, ne! Prepričan sem, da je vse res. Zdaj mi je vse jasno ... Da, zdaj vem vse.” (Dalje prihodnjič) ZVEZIN DAN V LEMONTU! Letos se bo zopet vršil v Lemontu Zvezin dan pod pokroviteljstvom podružnic št. 2 in 20. Sveta maša se bo darovala ob enajstih pri groti Lurške Gospe. Dopoldne ob 10:15 se imamo zbirati od blizu in daleč pred semeniščem kot vsako leto. Po sveti maši se bo dobil prigrizek pri paviljonu, kakor tudi pijača in vsakovrstna okrepčila. Stojnice bodo tudi nastavljene, kjer si boste dobili razne spominke in tudi druge zabave ne bo manjkalo. Tem potom se vas vabi vse skupaj, družine, posamezne članice in prijatelje, da gotovo pridete zopet letos, da se še enkrat snidemo na prijetnem gričku. Gotovo se udeležite romanja v nedeljo 17. julija! Josephine Erjavec, glavna tajnica Št. 6, Barberton, Ohio — Ob tej priliki se želim najlepše zahvaliti vsem dragim članicam v Puebli, Colorado za lep sprejem delegacije osme redne konvencije. Bile ste v vseh ozirih zelo gostoljubne in postrežljive in vsi, ki smo imeli čast hiti v vaši sredi za kratek čas, vam bomo ostali za vedno hvaležni ter vas ohranili v vdanem spominu. Iskrena hvala naši glavni predsednici Albini Novak za ves trud in delo, ki ga je imela z nami, da smo se udobno vozile ter dobile najlepšo postrežbo skozi vse potovanje. Tudi Tvoje pridno delo na konvenciji bo ostalo dolgo v naših spominih. Čestitamo Ti, kot voditeljici naše dične organizacije! Najlepša hvala pevskemu zboru podružnice št. 2 v Chicagi za lep koncert, kateri je bil podan v soboto 21. maja, ravno ob času, ko smo se vračale iz konvencije in smo imele priliko k posetu. Iskrena hvala tudi Že-leznikarjevim, Poldanovim in sestri Kovačič za vso prijaznost in gostoljubnost, kakor tudi glavni odbornici Rose Racher, Mrs. Coghe in drugim za družbo in prijaznost. Najlepše čestitke izrekamo družini Mr. in Mrs. Frank Zupec, kjer so dobili obisk tete štorklje, ki jim je pustila v spomin krepkega sina. Vsem članicam, ki so na bolniški listin: želimo skoraj ljubega zdravja ter na svidenje med nami. Zvezin dan bo letos v Lemontu v nedelja 17. julija. Ako bi katera članica želela tozadevne informacije, naj se zglasi pri naši tajnici ali pri meni. Z najlepšim pozdravom, Evelyn Krizay, predsednica št. 10, Cleveland (Collinwood), Ohio Za,dnji mesec smo zopet izgubile dve članici, in sicer Mary Tomsich in Mary Jevnikar. Bili sta bolni dolgo časa ter veliko pretrpeli in končno ju je Bog rešil trpljenja. Prizadetima družinama izrekamo globoko sožalje. Pokojnicama pa večni mir in pokoj. Resno so bolne sestre Anna Zupančič, Frances Koci in Josephine Malnar. Slednji dve se nahajati v bolnišnici. Vsem bolnim želimo skorajšno okrevanje. Ko sem bila na potovanju v Colo-radi in drugih krajih sem se seznanila z mnogimi članicami SŽZ, posebno v Puebli, Colorado, kjer sva se nahajala z mojim soprogom več časa 'pri njegovih sorodnikih ter uživala veliko gostoljubnost. Sprevide\a sva, da so tam ljudje zelo vljudni in postrežljivi. Vse pozvsod sva bila zelo lepo sprejeta, za kar se na tem mestu vsem skupaj najlepše zahvaljujeva. To potovanje bo nama ostalo vse življenje v spominu. Še posebno zahvalo naj sprejmejo v Pueblo, naši sorodniki in sledeče družine: Pachak. Raspet, Tomsich, Centa, Pritekel, Novak. Bobek, Pavi-cek in Satino. Imena nekaterih so mi šla iz spomina, ampak naj velja vsem skupa.i najprisrčnejša hvala. Najlepša hvala puebelski podružnici št. 3, ki nam je tako lepo stregla za časa konvencije in tudi za povabilo na njihovo sejo v juniju. Zelo sem bila veselo presenečena nad tako veliko udeležbo na seji. Članice složno sodelujejo in pomagajo odboru. Le tako naprej in boste vedno imele lep uspeh. Po seji se je razvila prijetna domača zabava in vsem so prav dobro postregle. Torej še enkrat naj-lepša vam hvala! Težko sva se poslovila od prijaznega Pueblo in še posebno od svojih sorodnikov, toda v upanju, da se še vidimo. S potoma domov sva se ustavila tudi v Denverju. Tam sva videla tudi mnogo zanimivega in lepega. Šla sva tudi v Lemont. Letos imajo še vse lepše urejeno od lanskega leta. Tu,di dom za onemogle bo kmalu dokončan. Na tem prijaznem gričku se res človek lahko odpočije. Končno sva po enem mesecu potovanja dospela srečno domov. Obujala bova lepe spomine na vse kar sva doživela na potovanju. Ob tej priliki izrekam najlepše čestitke vsem novoizvoljenim glavnim odbornicam in še posebno naši glavni predsednici Albini Novak ter najlepša hvala njej za ves trud in požrtvovalnost, ki jo je imela z nami na potu in ves čas v Pueblo, kjer je tako spretno vodila vso konvencijo. Upam in želim, Invalid Car Service > 1503 ST. CLAIR AVE. 452 EA8T 152nd ST. t ENdlcott 0583 rVanhoe 3118 > Cleveland, Ohio < Za simpatično poatrelbo se obrnite na , Zakrajšek Funeral Home, Inc. \ 6016 8t Clair Avenue. Cleveland 8, Ohio 4 LICKNZIRANI POORHBNI ZAVOD 4 Invalid Car Service. Postretba noč In dan. 4 Avtomobile ao vse prilike. TeL: ENdloott 1111. < ► ► DR. FRANK T. GRILL PHYSICIAN and SURGEON Office 1858 W. Cermak Rd., Phone Canal 4955 Chicago 8, Illinois JOHN ZELEZNIKAR and SON COAL & OIL 2045 W. 23rd St. Phone VIr. 7-6891 Chicago 8, Illinois NOVIELLI MEMORIALS Nick Novlelll, Prop. Markers • Monuments • Mausoleums You will enjoy seeing our beautiful granite memorial values and will always find a pleasant wel-come here 412 S. Chicago St., Joliet Illinois DIAL 9376 GEREND’S FUNERAL HOME Phone 7012 SHEBOYGAN, WISCONSIN Bolezen nesreča smrt so tri težke skrbi, ki se jih ne more nihče ubraniti. Danes ali jutri, bolj ali manj bo vsak prizadet Ce hočefi dobro sebi ln drugim, pristopi v KRANJSKO-SLOVENSKO KATOLIŠKO JEDNOTO Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Članstvo: Posluje že. 55 leto 41,500 Premoženje: nad $7,500,000.00 Sprejema moške ln ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu ln do 16. leta pod svoje okrilje. Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 N. Chicago Street, Joliet, III. DR. MARGARET GUSTAFSON 75 Scott St. Joliet, Illinois EYES EXAMINED GLASSES FITTED LENS DUPLICATED DR. GUSTAFSON, Slovenian Optometrist. Govorim slovensko in dobili boste dobro postrežbo. Pridite na poKovor zaradi oči in dobili boste pojasnilo brez vsake obveznosti. ZEFRAN FUNERAL HOME Elizabeth Zefran, Registered Embalmer Louis Zefran — Funeral Director 1941 W. Cermak Rd. Plione Virginia 6688 Chicago, Illinois Ermenc Funeral Home 5325 W. Greenfield Ave. Phone Evergreen 3-5060 Milwaukee, Wisconsin JI. Grdina $ Sons ZA POHIŠTVO IN ZA POGREBE Za vesele ln žalostne dneve Nad 46 let že obratujemo naše podjetje v zadovoljnost naših Uudl. To Je dokaz da Je podjetje la — naroda za narod. V vsakem slučaju se obrnite do našega podjetja; prihranili si boste denar ln dobili stoprocentno postrežbo. Tel.: HEnderton 2088. Cleveland 3, Ohio. Podružnica: 153014)7 Waterloo Rd. Tel.: KEmore 1235 Cleveland 10, Ohio. Pogrebni zavod: 10S3 E. 62nd Street. Tel. HEnderton 2088 Cleveland S, Ohio.