URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 11	Ljubljana, 31. marca 1971	Cena 5 dinarjev
Leto XXVIII
49.
Na podlagi drugega odstavka 13. člena, prvega odstavka 20. člena ter 16. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni Ust SFRJ, št. 12/67 23/67, 40/68, 11/69 in 15/70) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o	ukrepih neposredne družbene kontrole cen za stori, ve v cestnem prometu ter za radijske in televizijske naročnine
I
Delovne organizacije, ki opravljajo javne storitve v cestnem prometu, morajo za vsako povečanje ali novo določitev cen storitev v cestnem prometu dobiti soglasje Zavoda SR Slovenije za cene.
Zavod SR Slovenije za cene lahko izda skupno soglasje k tarifam za delovne organizacije, ki so se o cenah dogovorile s sporazumom.
II
Zavod SR Slovenije za cene daje soglasje za povečanje naročnin za radijske in televizijske sprejemnike.
III
Delovne organizacije iz 1. in 2. točke tega odloka morajo poleg cenika predložiti Zavodu SR Slovenije za cene tudi dokumentacijo iz katere je razvidna upravičenost zahtevane ravni cen.
IV
Zavod SR Slovenije za cene odkloni izdajo soglasja k cenam, če predlog ni ustrezno dokumentiran ter v primeru, da cene odstopajo od odnosov določenih v družbenih planih, če bi utegnile povzročiti motnje na tržišču ali močneje ogroziti življenjski standard delovnih ljudi.
V
Ta odlok začne veljati a dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 38-2/6 64
Ljubljana, dne 25. marca 1971.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Stane Kavčič 1. r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 291.
Na podlagi 19. člena zakona o bankah in kreditnih poslih (Uradni list SFRJ, št. 12/65, 4/66, 1/67, 17/67, 54/67, 26/68, 13/69, 42/69, 55/69 in 28/70), prve alinee
22.	člena in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 21. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. marca 1971 sprejela
ODLOK
o	usmeritvi sredstev posebnega dela kreditnega sklada Ljubljanske banke za leto 1971
1.	člen
S tem odlokom se določajo temeljne smernice, po katerih se uporabljajo sredstva posebnega dela kreditnega sklada Ljubljanske banke, ki se formira s plačili obresti od poslovnega sklada komunalnih delovnih organizacij, ki imajo pomen za mesto Ljubljana (Urad-in Ust SRS, št. 45/70).
2.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se uporabljajo za kreditiranje naslednjih komunalnih dejavnosti na ureditvenem območju mesta Ljubljane:
a)	za izgradnjo osnovne kanalske mreže;
b)	za izgradnjo primarnega omrežja in naprav mestnega vodovoda;
c)	za izgradnjo novih kapacitet za proizvodnjo mestnega plina;
d)	za nabavo delovnih sredstev pri vzdrževanju in urejanju zelenih površin ter parkovnih gozdov;
e)	za sanacijo in ureditev ljubljanske centralne tržnice;
' f) za modernizacijo pekarske dejavnosti.
3.	člen
Roki vračila kreditov iz posebnega dela kreditnega sklada znašajo:
—	za investicije pod a) do 20 let;
—	za investicije pod b) do 15 let;
—	za investicije pod c) do 10 let;
—	za investicije pod d) do 5 let;
—	za investicije pod e) do 25 let;
—	za investicije pod f) do 5 let.
4.	člen
Obrestna mera za kredite dodeljene po tem odloku znaša največ 2 odstotka.
5.	člen
Uporabniki kreditov po tem odloku so dolžni predložiti investicijske programe v predhodno potrditev svetu za komunalno gospodarstvo in mestni promet.
Svet za komunalno gospodarstvo in mestni promet se pooblašča, da se s sklepom izvaja eventualne spremembe usmeritve sredstev posebnega dela kreditnega sklada banke, ki bi nastale zaradi spremenjene dinamike izgradnje komunalnih naprav in nabave delovnih sredstev ali zaradi nepredložene investicijsko-tehnične dokumentacije.
Ce uporabniki kreditov v letu 1971 zaradi premajhnega preliva sredstev posebnega dela kreditnega sklada ne bi mogli izkoristiti planiranih kreditov, se nerealizirana kreditna sredstva iz 2. člena tega odloka obvezno prenesejo v naslednje leto.
Uporabniki kreditov, ki sredstev ne bi izkoristili zaradi razlogov, ki so odvisni od njih samih, morejo ponovno zaprositi svet za komunalno gospodarstvo in mestni promet, da ponovno presodi upravičenost zahtevka in odloči o eventualni ponovni uvrstitvi med uporabnike kreditov v letu 1972.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po bojavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-039/71
Ljubljana, dne 25. marca 1971.
Predsednik skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
Predsednik	Predsedujoči zboru delovnih
mestnega zbora	skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r.	Stane Grča 1. r.
292.
Na podlagi 20. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) in 7. člena odloka o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena in imajo pomen za mesto Ljubljana (Glasnik, št. 31/67) je skupščina mesta Ljubljane na 21. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. marca 1971 sprejela
ODLOK
o pooblastitvi sveta za komunalno gospodarstvo in mestni promet za odločanje o soglasju k cenam za komunalne storitve in proizvode
1.	člen
Skupščina mesta Ljubljane pooblašča svet za komunalno gospodarstvo in mestni promet, da lahko izdaja soglasja k cenam za komunalne storitve in proizvode.
Pooblastilo velja le za primere, ko je potrebna sprememba cen zaradi predpisov in ukrepov zveznih ali republiških organov in v obsegu, ki jih ti predpisi ali ukrepi zahtevajo.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-040/71
Ljubljana, dne 25. marca 1971.
Predsednik skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
Predsednik	Predsedujoči zboru delovnih
mestnega zbora	skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r.	Stane Grča 1. r.
293.
Na' podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 21. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. marca 1971 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljane za del območja zazidalnega otoka ŠM 1 — i Industrijsko servisna cona ob kamniški progi — za gradnjo industrijskega obrata gradbenih konstrukcijskih elementov
1.	člen
V petem odstavku 1. člena odloka o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljane (Glasnik, št. 39/67) se pri območju zazidalnega otoka SM 1 — Industrijsko servisna cona ob kamniški progi izloči območje s parcelnimi številkami: 375 del. 381 del, 384 del, 388/3 del, 387 del, 730 del, 393, 394/2 del, 701 del, 400/1 del, 400/6, 400/7 del, 400/4 del, 400/8 del in 400/5 del k. o. Spodnja Šiška, 282 del k. o., Kapucinsko predmestje ter 1644 del, 701/1 del, 701/2 del, 700/2 del, 699 del, 698 del, 697 del in 696 del k. o. Dravlje.
,	2. člen
Za del območja zazidalnega otoka ŠM 1 — Industrijsko servisna cona ob kamniški progi iz I. člena tega odloka ne velja splošna prepoved graditve ter prepoved parcelacije zemljišč, zato se ustrezno popravi' tudi grafični prikaz iz 4. člena citiranega odloka.
3.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-041/71
Ljubljana, dne 25. marca 1971.
Predsednik skupščine mesta	A
Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
Predsednik	Predsedujoči zboru delovnih
mestnega zbora	skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r.	Stane Grča 1. r.
294.
Na podlagi 1. alinee 6. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70), je skupščina mesta Ljubljane na 21. skupni Seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. marca 1971 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi območij, za katera se izdelajo zazidalni načrti, za del območja zazidalnega otoka SM 1 — Industrijsko servisna cona ob kamniški progi — za gradnjo industrijskega obrata gradbenih konstrukcijskih elementov
1.	člen
V petem odstavku 1. člena odloka o določitvi območij, za katera se izdelajo zazidalni načrti (Glasnik, Št. 39/67), se pri območju zazidalnega otoka ŠM 1 — Industrijsko servisna cona ob kamniški progi, izloči območje s parcelnimi številkami: 375 del, 381 del, 384/3 del, 388/3 del. 387 del, 730 del, 393, 394/2 del, 701 del, 400/1 del, 400/6, 400/7 del, 400/4 del, 400/8 del in 400/5 del k. o. Spodnja Šiška, 282 del, k. o. Kapucinsko predmestje ter 1644 del, 701/1 del,' 701/2 del, 700/2 del, 699 del, 698 del, 697 del in 696 del k. o. Dravlje.
2.	člen
Za izločeno območje iz 1. člena tega odloka se ne izdela zazidalni načrt, zato se ustrezno popravi tudi grafični prikaz območij iz 2. člena citiranega odloka.
3.	člen
Izločeno območje iz 1. člena tega odloka se ureja na podlagi lokacijsko-tehnične dokumentacije, ki se izdela v skladu z urbanističnimi osnovami za območje zazidalnih otokov SP 2 in SM 1, ki jih je pod šifro projekta 1308/70 v juliju 1970 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod in katere v detajlu grafično in tehnično ponazarja urbanistični načrt mesta Ljubljane za to območje.
4.	člen
Lokacijska dovoljenja za graditev objektov industrijskega obrata gradbenih konstrukcijskih elementov se smejo izdati potem, ko svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane izda sklep o skladnosti lokacij-sko-tehnične dokumentacije za to območje ž urbanističnim načrtom mesta Ljubljane.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-042/71
Ljubljana, dne 25. marca 1971.
Predsednik skupščine mesta Ljubljane '
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
Predsednik	Predsedujoči zboru delovnih
mestnega zbora	skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r.	Stane Grča 1. r.
295.
Na podlagi 75. člena temeljnega zakona o financiranju druibeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64, 28/66, 1/67, 54/67, 30/08, 56/69, 32/70 in 60/70) in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70), 8. člena odloka o ustanovitvi sklada za komunalne investicije mestnega pomena v Ljubljani (Glasnik, št. 16/68), 20. člena statuta sklada: za komunalne investicije mestnega pomena v Ljubljani (Glasnik, št. 20/68) je skupščina mesta Ljubljane na 21. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. marca 1971 sprejela
SKLEP
o potrditvi finančnega'načrta sklada za komunalne investicije mestnega pomena v Ljubljani za leto 1971
1
Skupščina mesta Ljubljane potrjuje finančni načrt sklada za komunalne investicije mestnega pomena v Ljubljani za leto 1971, ki izkazuje
dohodkov ......	3,500.000 din
izdatkov ......	3,500.000 din
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-033/71
Ljubljana, dne 25. marca 1971.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
296.
Na podlagi 86. in 87. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64, 28/66, 1/67, 54/67, 30/68, 56/69, 32/70 in 60/70), 9. člena pravilnika o sestavljanju zaključnih računov skladov in sredstev za gospodarske investicije družbeno-političnih skupnosti za leto 1969 (Uradni list SFRJ, št. 6/70 in 9/71), 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) in 20. člena statuta sklada za komunalne investicije mestnega pomena v Ljubljani (Glasnik, št. 20/68) je skupščina mesta Ljubljane na 21. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. marca 1971 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa sklada za komunalne Investicije mestnega pomena v Ljubljani za leto 1970
1
Skupščina mesta Ljubljane potrjuje zaključni račun sklada za komunalne investicije mestnega pomena v Ljubljani za leto 1970, ki izkazuje
dohodkov....................... 11,459.435,05 din
izdatkov ...................... 11 058.067,00 din
in presežek dohodkov
nad izdatki . , . ... . ,	401.368,05 din
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-034/71
Ljubljana, dne 25. marca 1971.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
297.
Na podlagi 75. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64 28/66, 1/67, 54767, 30/68, 56/69, 32/70 in 60/70),
163.	člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) in 8. člena odloka o ustanovitvi sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOB, ki živijo na območju petih ljubljanskih občin (Glasnik, št. 13/69) je skupščina mesta Ljubljane na 21. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. marca 1971 sprejela
SKLEP
o potrditvi finančnega načrta sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOB za leto 1971
1
Skupščina mesta Ljubljane potrjuje finančni načrt sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOB za leto 1971, ki izkazuje
dohodkov................ 39,000.006 din
izdatkov................ 39,000.000 din
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-035/71
Ljubljana, dne 25. marca 1971.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
298.
Na podlagi 86. in 87, člena temeljnega zaKona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64, 28/66, 1/67, 54/67, 30/68, 56/69, 32/70 in 60/70), 9. člena pravilnika o sestavljanju zaključnih računov skladov in sredstev za gospodarske investicije družbeno-političnih skupnosti za leto 1969 (Uradni list SFRJ, št. 6/70 in 9/71), 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št, 14/70) in 9. člena odloka o ustanovitvi sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOB, ki živijo na območju petih ljubljanskih občin (Glasnik, št. 13/69) je skupščina mesta Ljubljane na 21. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. marca 1971 sprejela
SKLEP
O potrditvi zaključnega računa sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOB za leto 1970
1
Skupščina mesta Ljubljane potrjuje zaključni račun sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOB za leto 1970, ki izkazuje
dohodkov....................... 24,322.238,19 din
izdatkov ...................... 20,895.397,45 din
in presežek dohodkov
nad izdatki.................. .	3,426.840,74 din
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-036/71
Ljubljana, dne 25. marca 1971.
Prednednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. L r
299.
Na podlagi 13. in 17. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67), 22. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 21. redni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 25. marca 1971 sprejela
SKLEP
o potrditvi programov investicij in planov investicijskega vzdrževanja komunalnih objektov in naprav za leto 1971, ki jih financirajo komunalne delovne organizacije
1
S tem sklepom skupščina mesta Ljubljane potrjuje programe investicij in plane investicijskega vzdrževanja za leto 1971 za naslednje komunalne delovne organizacije: Mestni vodovod, Kanalizacija, Mestna plinarna, Komunalno podjetje Snaga, Elektro Ljubljana — poslovna enota Ljubljana mesto, Komunalno podjetje Ljubljanski živilski trgi, Komunalno podjetje Rast, Toplarna, Ljubljana — enota komunalne energetike, Ljubljana-transport — ekonomska enota mestni promet, Komunalno podjetje Zale in Komunalno podjetje Javna razsvetljava.
2 *
Komunalne delovne organizacije so dolžne do 31. julija 1971 predložiti skupščini mesta Ljubljane polletno poročilo o izvajanju programov investicij in planov investicijskega vzdrževanja.
3
Spremembe in dopolnitve programov investicij in planov investicijskega vzdrževanja komunalnih objektov in naprav morajo navedene komunalne delovne organizacije predložiti v predhodno potrditev svetu za komunalno gospodarstvo in mestni promet pri skupščini mesta Ljubljane.
Komunalne delovne organizacije morajo po predhodnem soglasju sveta za komunalno gospodarstvo in mestni promet v enem mesecu po uveljavitvi tega sklepa objaviti v Uradnem listu SRS programe investicij in plane investicijskega vzdrževanja.
Objavljeni programi investicij in plani investicijskega vzdrževanja so sestavni del tega sklepa.
4
Ta Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem. listu SRS.
St. 010-038/71
Ljubljana, dne 25. marca 1971.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
t
300.
Na podlagi 17. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) in 32., 78. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14'70), je skupščina mesta Ljubljane na 21. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti 25. marca 1971 sprejela
SKLEP
o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov občinskega sodišča II Ljubljana
I
Občinsko sodišče II v Ljubljani ima 270 sodnikov porotnikov.	/
II
Za sodnike porotnike občinskega sodišča II v Ljubljani se izvolijo:	>
1.	Alič Franc, roj. 1910, upokojenec, stan. Brezovica 24
2.	Avbelj Marija, roj. 1923, srednja izob., upokojenka, stan. Topniška 21
3.	Avguštin Franc, roj. 1934, srednja izob., zaposlen v štud. domu fakultete za sociologijo, pol. vede in novinarstvo, stan. Titova 104
4.	Bedi Franjo, roj. 1915, srednja izobr., upokojenec, stan. Trg. prekomorskih brigad 6
5.	B e 1 a n č i č Vanda, roj. 1929, srednja izob., Krajevna skupnost Stadion, stan. Crtomirova 1P
6.	Benet Herbert, roj. 1915, srednja izob., upokojenec, stan. Strbssmayerjeva 14
7.	Bežal Nataša, roj. 1948, študent, stan. Fabianijeva 25
8.	Bitenc inž. Dušan, roj. 1935, višja izobr., zaposlen Gozdno gospodarstvo Ljubljana, obrat Škofljica, stan. Škofljica 44
9.	Blažko Bogomil, roj. 1924, višja izobr., upokojenec, stan. Šišenska 41
10.	B o j a n e c Miha, roj. 1913, srednja izobr., RTV Ljubljana, stan. Vodnikova 96
11.	Bokal Avgust, roj. 1920, nižja izobr., zaposlen Litostroj, stan. Ulica Pohorskega bataljona 213
12.	B o 1 č i č Viktor, roj. 1927, višja izobr., zaposlen Litostroj stan. Andreaševa 5
13.	Boštjančič Rudi, roj 1913, srednja izobr., upokojenec, stan. Vojkova 22
14.	B o ž n a r Srečko, roj. 1936, srednja izobr., zaposlen HOJA, obrat pohištva Polhov Gradec, stan. Polhov Gradec 15
15.	Breznik Cirila, roj. 1919, srednja izobr., upokojenka, stan. Tacen 39
16.	Burnik Jože, roj. 1938, srednja izobr., zaposlen Iskra-naprave Ljubljana, stan. Skaručna — nova hiša, p. Vodice
17.	dr. B u s a r Stane, dipl. inž. — roj. 1932, III. stopnja izobr., zaposlen Geološki zavod, stan. Spodnji Rudnik, cesta 4/14
18.	Ceglar Vinko, roj. 1921, srednja izobr., upokojenec, stan. Na jami 5/3
19.	Centa Alojz, roj. 1925, KV delavec, zaposlen Mercator, stan. Turjak 27
20.	Cerkovnik Jernej, roj. 1919, upokojenec, stan. Rodičeva 15
21.	Cigale Janez, roj. 1936, višja izobr., zaposlen Titovi zavodi Litostroj, stan. Goriška 61
22.	C a m e r n i k Franc, roj. 1928, nižja, zaposlen HOJA Ljubljana, stan. Polhov Gradec 27
23.	Čebular Franc, roj. 1933, srednja izobr., stan. Einspielerjeva 2
24.	Čuček Pavla, roj. 1914, zaposlena vrtec Malči Belič, stan. Jamova 54
25.	Dasič Ljubo, roj. 1931, visoka izobr., zaposlen Intertradne IBM, stan. 'Rožna dolina c. X/17a
26.	Dernovšek Alojz, roj. 1917, višja izobr., zaposlen SDK Ljubljana; stan. Šarhova 26
27.	Devetak Cveto, roj. 1926, srednja izobr., upokojenec, stan. 'Topniška 21
28.	Dobovšek Srečko, roj. 1948, nižja, zaposlen TIKI, stan. Ulica padlih borcev 14
29.	Dobravec Vera, roj. 1928, nižja izobr., gospodinja, stan. Šmatrno pod Šmarno goro 49
30.	Dolgan Ana, roj. 1920, višja izobr., upokojenka, stan. Ruska ul. 3
31.	Dolinar inž. Pavel, roj. 1932, višja izobr., zaposlen. Metalka Ljubljana, stan. Rakovniška 2
32.	Dolničar Anton, roj. 1913, srednja izobr., zaposlen Delavnice Tobačne tovarne Ljubljana, stan. Tržaška 6
33.	D o stal Samo, roj. 1941, srednja izobr., zaposlen Ljubljanska banka, stan. Dolenjska cesta 84
34.	D r ž a n i č Jože, roj. 1927, nižja izobr., stan. Aljaževa 22
35.	Džapič Marija, roj. 1929, srednja izobr., gospodinja, stan. Vodnikova 38
36.	Fon Slavkp, roj. 1928, KV radiomehanik, zaposlen Iskra Avtomatika Pržanj, stan. Pržanj 33
37.	Fras Anton, roj. 1915, srednja izobr., zap. Šolske del. tehn. šol, stan. Tesovnikova
38.	Funkelj Alojz, roj. 1929, nižja izobr., zaposlen Titovi zavodi Litostroj, stan. Djakovičeva 14
39.	Furlan Rudi, roj. 1927, upokojenec, stan. Gorki-. čeva 18
40.	Fuks Andreja, roj. 1930, srednja izobr., zaposlena RTV Ljubljana; stan. Titova 8
41.	Gaber Jakob, roj. 1922, višja izobr., zaposlen Tovarna celuloze Medvode, stan. Goričane 11
42.	Gabrovšek Jože, roj. 1905, srednja izobr., upokojenec, stan. Medvedova 7
43.	Galič Ivan, roj. 1911, srednja izobr., upokojenec, stan. Bežigrad 18
44.	G a n o n i Lado, roj. 1928, nižja, upokojenec, stan. Zapotok 14, Turjak
43. Godec Alojz, 1922, nižja izobr., upokojenec, stan. Marjekova pot 27
46.	Golob Franc, roj. 1925, višja izobr., stan. Rožna dolina c. XXI/7a
47.	Gombač Bruno, ioj. 1923, stan. Cesta na Vrhovce V/3
48.	G o s p e t i Antonija, roj. 1938, višja izobr., zaposlena »Drogerija« Ljubljana, stan. Verovškova 41
49.	Gospodarič Alfonz, roj. 1929, nižja izobr., zaposlen Tonosa, stan. Pavlovičeva 8
50.	Grad Matevž, roj. 1920, srednja izobr. zaposlen SOb Ljubljana-Siška, Stan. Ul. pohorskega bataljona 227
51.	Gruden Alojz, roj. 1934, srednja izobr., zaposlen Litostroj, stan. Djakovičeva 26
$2. Gumilar Lojze, roj. 1932, VK delavec, zaposlen Avtomontaža, stan. Vodnikovo naselje 26
53.	Hercigonja Milan, roj. 1918, srednja izobr., zaposlen Litostroj, stan. Djakovičeva 11
54.	Humski Jože, roj. 1926, srednja izobr., zaposlen Uitostroj, stan. Obirska 101
55.	J a k o š Viktor, roj. 1922, srednja izobr., zaposlen Tobačna tovarna, stan. Oražnova 6
56.	Jakša Jože, roj. 1920, srednja izobr., upokojenec,
stan. Celovška 72	1
57.	Jamnik Jože, roj. 1921, nižja izobr., upokojenec, stan. Rob na Dolenjskem 12
58.	Janežič Hilda, roj. 1912, srednja izobr., upokojenka, stan. Brdnikova 17
59.	Jankovič Franc, roj. 1914, nižja izobr., zaposlen Cestno podjetje Ljubljana, stan. Pijava gorica 36
60.	Janc dr. Miha, roj. 1937, visoka izobr., zaposlen Veterinarski zavod SRS Ljubljana, stan. Cesta v Mestni log 47
\
61.	Jelen Tatjana, roj. 1947, zaposlena Tobačna tovarna Ljubljana, stan. Ulica pohorskega bataljona 35
62.	Jelovšek Ida, roj. 1917, srednja izobr., upokojenka, stan. Celovška 349
63.	Jerala Slavko, roj. 1920, VK fotograf, upokojenec, stan. Ulica pohorskega bataljona
64.	Jereb Janez, roj. 1927, srednja izobr., zaposlen 2TP postaja Ljubljana, stan. Pijava gorica 4
65.	Jerman Jože, roj. 1911, nep. srednja, upokojenec, stan. Vojkova 6
66.	Jezeršek Boris roj. 1933, zaposlen Slaščica sport, stan. Zbašnikova 4
67.	J o v a n i č Dane, roj. 1927, višja izobr., upokoje-neq, stan. Trg prekomorskih brigad 6
68.	Jovičevič Dolfka, roj. 1914, srednja izobr., zaposlen PTT podjetje Ljubljana — prehodni dom, stan. M. Krpana 16
69.	Juh Jože, roj. 1926, srednja izobr., zaposlen Cen-tromerkur, stan. Ig — nova hiša ,
70.	Jurca Anton, roj. 1937, srednja izobr., zaposlen IMP Ljubljana, stan. Sarhova 16
71.	Jurečič inž. Franc, roj. 1913, visoka izobr., zaposlen Zavod za urejanje kmetijskih zemljišč, stan. Tržaška 61
72.	Kamnik Janez, dipl. inž., roj. 1943, visoka izobr., zaposlen Avtomontaža, stan. Podrožniška 2
73.	Kastelic Anica, roj. 1928, srednja izobr., zaposlena Kmetijski inštitut Slovenije, stan. Škofljica 127
74.	Katič Milan, roj. 1919, višja izobr., upokojenec, stan. M. Vrhovnikove 10
75.	Kavčič Matija, roj. 1937, nep. st. izobr., zaposlen Iskra elektronika Horjul, stan. Horjul, Šentjošt
76.	Kern Veljko, roj. 1927, srednja izobr., zaposlen Litostroj, stan. Djakovičeva 16
77.	Klobčič Stanc, roj. 1920, srednja izobr., upokojenec, stan. Trg prekomorskih brigad 7
78.	Kocijan Marko, roj. 1932, VK strugar, zaposlen Center strokovnih šol, stan. Šišenska 44
79.	Kocjan Franc, roj. 1910, srednja izobr., upokojenec, stan. Pod Krimom 4, Kamnik
30. Kočar Avgust, roj. 1926, nep. sr. izobr., zaposlen Titovi zavodi Litostroj, stan. Obirska 23/a
81.	Kočevar Anica, roj. 1913, nižja izobr., upokojenka, stan. Rakovniška 2
82.	Koderman inž. Venčeslav, roj. 1931, visoka izobr., zaposlen Utensilia, stan. Črnuče 219
83.	Kolar Vilko, roj. 1911, srednja izobr., zaposlen osn. šola Franca Rozmana Staneta, stan. Plemljeva 5
84.	Kolenc Božidar, roj. 1938, KV delavec, zaposlen Utensilia, stan. Kolezijska 2
85.	Kopač Ivan, roj. 1914, stan. Samova 14
86.	Korošec Alojz, roj. 1915, nižja izobr., upokojenec, stan. Jamova 70
87.	Kosec Anton, roj. 1914, nep. sr. izobr., upokojenec, stan. Sinkov Turn 52, Vodice
88.	Košir Alojz, roj. 1912, nižja izobr., upokojenec, stan. Hruševo 16, Dobrova
89.	Koželj Marjetka, roj. 1924, srednja izobr., zaposlena Hotel Ilirija, stan. Na jami 7
90.	Krajnovič Miloš, roj. 1915, srednja izobr., zaposlen ZZTP Ljubljana, stan. Velikovška 1
91.	Kralj Ivan, roj. 1910, nep. sr. izobr., zaposlen ^ Belinka, stan. Podgorica 3
92 Kraljič Edo, roj. 1923, upokojenec, stan. Dermo-tova 3
93.	Kramar Janez, roj. 1912, nižja izobr., stan. Crna vas 319
94.	K r e č Anton, roj. 1914, srednja izobr., upokojenec,
stan. Rašica 5	'
95.	Krek Jaka, roj. 1939, visoka izobr., zaposlen Litostroj, stan. Goriška 57
96.	K r e v e 1 Anka, roj. 1929, srednja izobr., zaposlena DOM export Ljubljana, stan. Rožna dolina c. IV/18
97.	Kr h in Zalka, roj. 1921, višja izobr., Zaposlena SOb Ljubljana-Bežigrad, stan. Celjska 13
98.	Krmelj Ivan roj. 1925, srednja izobr., stan. Ro-dičeva 27
99.	K u č 1 e r Vinko, roj. 1926, upokojenec, stan. Hudičeva 31
100.	Kuhar Franc, roj. 1947, višja izobr., zaposlen Agrokombinat Barje, stan. Cesta na Bokalce 32
101.	Kuhar Taša, roj. 1925, srednja izobr., Zaposlena hotel Ilirija, stan. Konrada Babnika 19
102.	Kumer Cveto, roj. 1924, upokojenec, stan. Tolstojeva 43
103.	Kuna vte r Franc, roj. 1932, zas. obrtnik, stan. Tcsovnikova 96
104.	Kušar Franc, roj. 1925, višja izobr., zaposlen JLA V. P. 2050, stan. M. Vrhovnikove 4
105.	K u,š a r Brane, roj. 1931, zaposlen ZŽTP, stan. Triglavska 30 b
106.	Kušar Jano, roj. 1925, zaposlen Tobačna tovarna, stan. Orožnova 4
107.	Kušar Vinko, roj. 1910, stan. Tržaška 41, zaposlen Mercator
108.	Kutin Julij, roj. 1920, srednja izobr., upokojenec, stan. Linhartova 66
109.	L a m p e Vilko, roj. 1906, visoka izobr., upokojenec, stan. Apihova -23
110.	Lavriha Tone, roj. 1914, zaposlen na IS SRS, stan. Ižanska c. 36
111.	Leban Slava, roj. 1922, srednja izobr., zaposlena Zavod za zdravstveno varstvo, stan. Kalanova 7
112.	Lemut inž. Tine, roj 1931, visoka izobr., zaposlen ZŽTP, stan. Triglavska 30 E
113.	Lenassi Peter, roj. 1929, srednja izobr., zaposlen Rašica, stan. Črtomirova 1
114.	Lezarini Nada, roj. 1926, upokojenka, stan. Sojerjeva 48
115.	Ličan Karel, roj. 1921, srednja izobr., upokoje-, nec, stan.' Sp. Rudnik 4/12;
116.	Lipi čar Mira, roj. 1927, višja izobr., zaposlena Z2TP, stan. Na jami S/11
117.	Lis j ek Jože, roj. 1930, višja izobr., zaposlen Titovi zavodi Litostroj, stan. Ljubeljska 22
118.	Lokar Miro, roj. 1912, višja izobr., stan. Vodnikova 44
119.	Lukežič Polona, roj. 1936, srednja izobr., zaposlena RTV Ljubljana, stan. Podmilščakova 45
120.	Lunder Franc, roj. 1924, zaposlen skupščina SRS, stan. Linhartova 62
121.	Lužnik Marija, roj. 1926, srednja, zaposlena ) osn. šola Vita Kraigherja, stan. Posavskega 14
122.	Mali Silva, roj. 1927, upokojenka, stan. Linhartova 66
123.	Maraž Darinka, roj. 1930, sr ednja izobr., zaposlena VVZ Jelka, stan. Hubadova 6
124.	Maraž Milan, roj. 1918, srednja izobr., upokojenec, stan. Bohlnjčeva 7
125.	Markovič Miodrag, roj. 1919, srednja izobr., upokojenec, stan. Rašiška 13
126.	Markuž Viljem roj. 1916, nižja izobr., zaposlen Titovi zavodi Litostroj, stan. Vodnikovo naselje 43
127.	M a r o 1 d Viktor, roj. 1927, zaposlen Mercator, stan. Viška 29
128.	Martinec Silva, roj. 1921, srednja izobr., gospodinja, stan. Črtomirova 15 a
129.	Matoh Jožica, roj. 1914, nep. sr. izobr., gospodinja, stan. Dolomitska 2
130.	Melik Francka,' roj. 1923, nižja izobr., upokojenka, stan. Jamova 66
131.	Merlak Mira, roj. 1911, srednja izobr., upokojenka, stan. Apihova 24
132.	Meti jak Marija, roj. 1926, srednja izobr., upokojenka, stan. Runkova 10
133.	M i č k a Berta, roj. 1925, višja izobr., zaposlena IS SRS, stan. Jakšičeva 13
134.	M i n a t i Nuša, roj. 1930, višja izobr., zaposlena Galant, stan. Zibertova 26
135.	Mirtič Julka, roj. 1927, nižja izobr., zaposlena Mestni svet zveze sindikatov, stan. Kalanova 7
136.	Mladenič Marjan, roj. 1922, srednja izobr., upokojenec, stan. Majde Vrhovnikove 6
137.	Mlakar Olga, roj. 1926, srednja izobr., upokojenka, stan. Cesnikova 12
138.	Mohar Anton, roj. 1926, nep. sr. izobr., zaposlen Agrostroj, stan. Vižmarje 72/b
139.	Mole Dušan, roj. 1934, višja izobr., zaposlen Mercator, stan. Oražnova 8
140.	M o s e r Janko, roj. 1921, srednja izobr., zaposlen Tehniška založba Slovenije, stan. Jamova 32
141.	Mramor Vera, roj. 1923, nižja izobr., zaposlena Kmetijska zadruga Velike Lašče, stan. Male Lašče 4
142.	Miller Angela, roj. 1917, srednja izobr., upokojenka, stan. Verovškova 45
143.	Notar Karel, roj. 1923, nep. sr. izobr., zaposlen Krajevni urad Medvode, stan. Medvode 30
144.	Novak Jože, roj. 1925, višja izobr., oficir JLA, stan. Majaronova 14/3
145.	Novak Jure, roj. 1934, srednja izobr., zaposlen Lesnina, stan. Tacenska 129
146.	Oberstar Vlado, roj. 1933, nižja izobr., zaposlen Agrostroj Ljubljana, stan. Bregarjeva 37
147.	Oblak Anton, roj. 1914, nižja izobr., upokojenec, stan. Notranje Gorice 110
148.	Ogrin Nuša, roj. 1922, višja izobr., stan. Pleterš-nikova 10
149.	Osredkar Josip, roj. 1913, upokojenec, stan. Glavarjeva 44
150.	Ošaben Ivanka, roj. 1910, srednja izobr., zaposlena Moderna galerija Ljubljana, stan. Rožna dolina c. IX/21
151.	Pegam Franc, roj. 1912, višja izobr., zaposlen uprava inšpekcijskih služb Ljubljana, stan. Stefanova 17
152.	Perovšek Vinko, roj. 1914, srednja izobr., upokojenec, stan. Majde Vrhovnikove 24
153.	P e t a n e r Marija, roj. 1918, nižja izobr., gospodinja, stan. Carja Dušana 20
154.	Pertovt Miloš, roj. 1928, višja izobr., zaposlen Agrokombinat Emona, stan. Linhartova 8
155.	Pervanje Edvin, roj. 1914, srednja izobr., uoo-kojenec, stan. Cesnikova 24
156.	Petek Alojz, roj. 1910, upokojenec, stan. Tolstojeva 17
157.	Petelin Milan, roj. 1928, nižja izobr., zaposlen SVP Ljubljana, stan. Redelonghijeva 33
158.	Petrov Pavla, roj. 1924, srednja izobr., gospodinja, stan. Devinska 4
159.	Pirc Vito, roj. 1923, višja izobr., upokojenec, stan., Gorjančeva 3
160.	Pirnat Miha, roj. 1912, nep. sr. izobr., upokojenec, stan. Trg prekomorskih brigad 13
161.	Pirkovič Boris, roj. 1917, srednja izobr., upokojenec, stan. Koroška 26
162.	Piškur Rado, roj 1909, srednja izobr., upokojenec, stan. Rodičeva 9
163.	P i z z u 1 i n Rudi, roj. 1949, zaposlen Agrotehnika, stan. Mencingerjeva 49
164.	Podlogar Rado, roj. 1926, nižja izobr., stan. Ig pri Ljubljani, Zelimlje 62
165.	P1 a t n a r Franc, roj. 1920, nižja izobr., stan. Ig pri Ljubljani, Kot 12
166.	Podpadec Marta, roj. 1928. nep. srednja izobr., zaposlena DOM Ljubljana, stan. Herbersteinova 31
167.	Pogačnik Karol, roj. 1921, zaposlen Jugoteh-nika, stan. Nade Ovčakove 4
168.	P o 1 i m a c Miloš, roj. 1927, srednja izobr., zaposlen »ISKRA-APARATI«, stan. Linhartova 70
169.	Pojjak Marija, roj. 1934, srednja izobr., zaposlena SOb Ljubljana-Center, stan. Dolenjska cesta 34
170.	P o n g r a c Avgust, roj. 1920, nižja izobr., zaposlen TZ Litostroj, stan. Djakovičeva 14
171; Perovinja Dušan, roj. 1949, zaposlen Tovarna vijakov, stan. Jamova 62
172.	Popovič Branko, roj. 1919, višja izobr., zaposlen Libis, stan. Zvezda 4 — Šentvid
173.	Popovič Josip, roj. 1929, nižja izobr., zaposlen TZ Litostroj, stan. Goriška 57
174.	»Pritekle j Franc, roj. 1934, zaposlen Mestni vodovod, stan. Kleče 17
175.	Pucihar Milan; roj. 1935, srednja izobr., zaposlen Kovinska industrija IG pri Ljubljani, stan. Ig 159
176.	Rebec Lojze, roj. 1925, srednja izobr., upokojenec, stan. Ulica padlih borcev 7
177.	Rehberger Otmar, dipl. inž., roj. 1914, visoka izobr., zaposlen — podjetje za obnovo prog, stan. Cepelnikova 16
178.	Remnikar Nataša, roj. 1939, visoka izobr., zaposlena SOb Ljubljana-Šiška, stan. Vižmarje 445
179.	Repar Zvonka, roj. 1928, srednja izobr., zaposlena Rep. sekretariat za prosveto in kulturo, stan. Dolenjska c. 56
180.	Rojec Feliks, roj. 1935, nižja izobr., zaposlen Transportno podjetje Postojna, stan. Robbova 20
181.	Roš Ivan, roj. 1941, zaposlen kom. sklad. Vič, stan. Pot k ribniku 4
182.	Rozman Draga, roj. 1910, srednja izobr., gospodinja, stan Einspielerjeva 25
183.	Run ko Venčeslav, roj. 1914, nižja izobr., upokojenec, stan. Aljaževa 22
184.	Rupnik Kristina, roj. 1915, nižja izobr., upokojenka, stan. Korotanska 6
185.	Rutar Stane, roj. 1926, visoka izobr., zaposlen Chemo Ljubljana, stan. Aleševa 26
186.	Saksida Jože, roj. 1920, nižja izobr., stan. Šišenska 40
187.	Samardžija Selma, roj. 1931, srednja izobr., stan. Pokopališka 1
188.	S e 11 a k Bogo, roj. 1919, višja izobr., stan. Gasilska 4
189.	S krt Franc, roj. 1926, višja izobr., zaposlen Gostinsko podjetje hotel Slon, stan. Celovška 127
190.	Skubic Julijana, roj. 1909, srednja izobr., gospodinja, stan. Koroška 8
191.	S m a d i č Dominik, roj. 1921, upokojenec, stan. Ul. pohorskega bataljona 49
192.	Smrekar Stane, roj. 1927, srednja izobr., stan. Medenska 25
193.	Snoj' Silvo, roj. 1913, nep. sr. izobr., upokojenec, stan. Cesta na Bokalce 28
194.	Snoj Vera, roj. 1934, srednja izobr., zaposlena VVZ — H. Ch. Andersena, stan. Šišenska l/a
195.	Sodja Alojz, roj. 1921, KV delavec, zaposlen Avtomontaža Ljubljana, stan. Gospodinjska 25
196.	Starec Anton,'roj. 1935, višja izobr., zaposlen Avtomontaža, stan. Adamičeva 12/18
197.	Steblovnik Stanko, roj. 1908, srednja izobr., upokojenec, stan. Tržaška 35
198.	Stermensky Dada, roj. 1922, srednja izobr,, zaposlena skupščina občine Ljubljana-Šiška, stan. Celovška 123/IV
199.	Stopar Brane, roj. 1917, srednja izobr., zaposlen »Tekstil«, stan. Apihova 25
200.	Strgar Danilo, roj. 1924, nep. sr. izobr. zaposlen Alpe Adria, stan. Pržan 23
201.	Suhadolnik Andrej, roj. 1936, nižja izobr., zaposlen Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna, stan. Rakitna 23
202.	Savnik Tomaž, roj. 1908, uslužbenec SOb Ljubljana-Center, stan. Malgajeva 10
203.	S č e p a n o v i ć Jovo, roj. 1908, srednja izobr., upokojenec, stan. Vojkova 24/1
204.	Šercer Miroslav, roj. 1917, visoka izobr., zaposlen Libis, stan. Šišenska 29
205.	Šetinc Martin, roj. 1946, študent, stan. Malgajeva 10
206.	Šifrer Franc, roj. 1917, srednja izobr., upokojenec, stan. Vnanje Gorice 84, p, Brezovica
207.	Spi n gl er Stane, roj. 1915, srednja izobr., zaposlen Gradbeni šolski center »Ivana Kavčiča«, stan. Einspielerjeva 20
208.	S t a m c a r Rozi, roj. 1917, nižja izobr,, gospodinja, stan. Tržaška 284
209.	Štih Ivan, roj. 1928, srednja izobr., zaposlen Prosvetni servis Ljubljana, stan. Majaronova 2
210.	Štoka Cijan, roj. 1923, srednja izobr., zaposlen Muzej ljudske revolucije, stan. Scopolijeva 15
211.	Šušteršič Franc, roj. 1909, KV delavec, upokojenec, stan. Tacen 104/a
212.	Ta car Miha, roj. 1918, KV delavec, stan. Sr. Gameljne
213.	Tomažič Alfred, roj. 1921, srednja izobr., zaposlen TZ Litostroj, stan. Verovškova 54
214.	Tomšič Kati, roj. 1930, srednja izobr., zaposlena Krajevna skupnost Litostroj, stan. Obirska 9
215.	Tomšič Milan, roj. 1922, nižja izobr., upokojenec, stan. Velike Lašče, Stope 7
216.	Toplišek Janez, roj. 1941, zaposlen UJV Ljubljana, stan. Crtomirova 16
217.	Tratnik Dragica, roj. 1923, srednja izobr., upokojenka, stan. Železnikar jeva 16
218.	Troj er Bogo, roj. 1933, nižja izobr., zaposlen Elektro Ljubljana, stan. Koroška 16
219.	Turk Majda, roj. 1931, srednja, zaposlena WZ Jelka, stan. Vojkova 7
220.	Uhan Mirko, roj. 1914, VK delavec, upokojenec, stan. Frankopanska 29
221.	Ukmar Božena, roj. 1931, srednja izobr., zaposlena RTV Ljubljana, stan. Vilharjeva 37
222.	Umbreht Franc, roj. 1927, srednja izobr., zaposlen Izobraževalni PTT center, stan. Krimska 14
223.	Usenik Gojko, roj. 1948, srednja izobr., študent, stan. Malgajeva 12
224.	V a d n j a 1 Marjan, roj. 1922, srednja izobr., zaposlen Živalski vrt Ljubljana, stan. Postaja Jelenov žleb
225.	Vajgnerl Lojzka, roj. 1913, nižja izobr., zaposlena Tobačna tovarna Ljubljana, stan. Oražnova 2
226.	Venturini Alojz, roj. 1912, nižja izobr., upokojenec, stan. Velike Lašče 106
227.	Verstovšek Zdenko, roj. 1949, študent, stan. Crtomirova 16
228.	V i d r a j z Ladislav, roj. 1912, srednja izobr., upokojenec, stan. Šišenska 87
229.	Vidrih Ivan, roj. 1927, VK delavec, zaposlen Gradbeno podjetje Bežigrad, stan. Cesta na Vrhovce 75
230.	V i/r ant Anton, roj. 1926, nižja izobr., kmet, stan. Velike Lašče, Dvorska vas 24
231.	Vodopivec Bogo, roj. 1919, KV delavec, zaposlen Tiskarna ljudske pravice, stan. Linhartova 68
232.	Zajc Ivan, roj. 1922, višja izobr., upokojenec, zaposlen RTV Ljubljana, stan. Pod hribom 64/d
233.	Zalar Emil, roj. 1935, visoka izobr., zaposlen SOb Ljubljana-Center, stan. Jezero 71, Preserje
234.	Z a v e c Anica, roj. 1922, srednja izobr., zaposlena Zveza prijateljev mladine Ljubljana-Center, stan. Gregorinova 12
235.	Zevnik Anica, roj. 1939, nižja izobr., zaposlena Rep. skupnost otroškega varstva, stan. Dolenjska cesta 55
236.	Zevnik Jože, roj. 1920, srednja izobr., upokojenec, stan. Sp. Rudnik št. IV/15
237.	Zilkerbah Mojca, roj. 1926, srednja izobr., gospodinja, stan. Labejeva 5
238.	Zlatnar Vašo, roj. 1936, srednja izobr., zaposlen Geodetski zavod, stan. Milčinskega 66
239.	Zorc Stane, roj. 1916, nižja izobr., upokojenec, stan. Gaberje 13
240.	Zupančič Edo, roj. 1940, srednja izobr., zaposlen PAP, stan. Celovška 181
241.	Zupan Štefka, roj. 1926, srednja izobr., zaposlena skupščina občine Ljubljana-Bežigrad, stan. Posavskega 14
242.	Zupet Štefka, roj. 1939, srednja izobr., gospodinja, stan. Livarska 11
243.	Žagar Emanuel, roj. 1915, srednja izobr., upokojenec, zaposlen IMP — industrijsko montažno podjetje Ljubljana, stan. Linhartova 88
244.	2 a r g i Lojze, roj. 1925, srednja izobr., zaposlen Avtoservis Domžale, stan. Medvedova 9
245.	Železnikar Jože, roj. 1911, nižja izobr., upokojenec, stan. Polhov Gradec 60
246.	Žgajnar Vida, roj. 1904, srednja izobr., upokojenka, stan. Langusova 33
247.	Žnidar Maks, roj. 1925, VK delavec, obrtnik, stan. Utik 18, p. Vodice nad Ljubljano
248.	Žnidaršič Janez, roj. 1934, srednja izobr., stan. Celovška 106, zaposlen PAP
249.	Žorž Manja, roj. 1917, srednja izobr., zaposlena Jugoslovanska loterija, stan. Topniška 2
250.	Žužek Janez, roj. 1936, KV delavec, zaposlen »DOM« Ljubljana, stan. Velike Lašče, Rašica
III
Za sodnike porotnike posebnih senatov za mladoletnike se izvolijo:
1.	Benedetič Anka, roj. 1930, visoka izobr. zaposlena Tajništvo univerze v Ljubljani, stanujoča Draga 43
2.	Bukovec Viktor, roj. 1933, VK, zaposlen Kom-merce Ljubljana, stanujoč Titova 81
3.	Kočevar Vlado, roj. 28. 2. 1943, visoka izobr., zaposlen Tovarna dekorativnih tkanin, stan. Vrhovnikova 21
4.	Komotar Jožica, roj. 1936, višja izobr., zaposlena VVZ Frana Milčinskega Smlednik, stan. Smlednik 27
5.	Levak Magdalena, roj. 1911, srednja, zaposlena osnovna šola Zvonka Runka, stan. Malgajeva 12
6.	M i c i č Milan, roj. 1935, VK delavec,' zaposlen Rog Ljubljana, stan. Savlje 79
7.	Oprčkal Jasna, roj. 1928, višja izobr., zaposlena WZ »Mladi rod«, stan. Peričeva 6
8.	O s e 1 i Marija, roj. 1933, srednja izobr., zaposlena osnovna šola Simona Jenka Smlednik, stan. Smlednik 74
9.	Ovsenik Janez, roj. 1907, nižja izobr., upokojenec, stan. Hotimirova 14
10.	Pevec Rihard, roj. 1933, višja izobr., zaposlen Co-lor Medvode, stan. Medvode 114
11.	Pirnovar Hardvik, roj. 1922, višja izobr., zaposlen osnovna šola dr. Vita Kraigherja, stan. Pod-milščakova 30
12.	Plaznik Ernestina, roj. 1941, višja izobr., zaposlena Prehodni mladinski dom Lj., stan. Dolenjska c. 58
13.	Požarnik Hubert, roj. 1937, visoka izobr., zaposlen Klinična bolnica Ljubljana-Polje, stan. Dolenjska c. 62
14.	Rupnik Jakob, roj. 1911, srednja izobr., upokojenec, stan. Koroška 18/a
15.	Senčar Zofija, roj. 1912, srednja izobr., upokojenka, stan. Sojerjeva 63
16.	Simič Milan, roj. 1925, višja izobr., zaposlen osnovna šola Jožeta Potrča, stan. Topniška 14
17.	Stanič Marija, roj. 1943, visoka izobr., zaposlena Zmaj Ljubljana, stan. Kraška 12, Ljubljana
18.	Savbert Marica, roj. 1931, višja izobr., KS Savsko naselje, stan. Belokranjska 6
19.	Tel min Stefan, roj. 1929, srednja izobr., osnovna šola V. Kraigherja, stan. Celovška 351
20.	Zalar Franc, roj. 1948, študent, stan. Podpeč Preserje
St. 010-043/71
Ljubljana, dne 25. marca 1971.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
301.
Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20'65) in 32., 78.' in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/71), je skupščina mesta Ljubljane na 21. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. marca 1971 sprejela
SKLEP
o razrešitvi sodnika občinskega sodišča I Ljubljana
Fedor Kosem se v soglasju s skupščino občine Litija z dne 31. marca 1971 razreši dolžnosti sodnika občinskega sodišča I Ljubljana.
St. 010-044/71
Ljubljana, dne 25. marca 1971.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
302.
Na podlagi 12, člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) in 32., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70), je skupščina mesta Ljubljane na 21. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. marca 1971 sprejela
SKLEP
o izvolitvi sodnika občinskega sodišča I Ljubljana
1
Za sodnika občinskega sodišča I Ljubljana se izvoli
Franc R u p r e t, dipl. pravnik.
2
Ta sklep velja, ko enak sklep sprejme tudi skupščina občine Litija.
Št. 010-045/71
Ljubljana, dne 25. marca 1971.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
303.
Na podlagi 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70), je skupščina mesta Ljubljane na 21. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. marca 1971 sprejela
SKLEP
o razrešitvi člana sveta za stanovanjsko gospodarstvo
Dolžnosti člana sveta za stanovanjsko gospodarstvo se razreši
Slavko Lamberga r.
St 010-046/71
Ljubljana, dne 25. marca 1971.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
304.
Na podlagi 22., 78. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) in drugega odstavka 11. člena odloka o komunalnih d-’ vnih organizacijah posebnega družbenega pomena in imam pomen za mesto Ljubljano (Glasnik, št. 31/67 in 2/68), je skupščina mesta Ljubljane nu 21. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. marca 1971 sprejela
SKLEP
o soglasju k imenovanju direktorja komunalnega podjetja Plinarne Ljubljana
Skupščina mesta Ljubljane soglaša s sklepom delavskega sveta Plinarne Ljubljane, s katerim je imenoval Slavka Lambergarja za direktorja podjetja.
St. 010-047/71
Ljubljana, dne 25. marca 1971.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. ing. I. r.
305.
Na podlagi 22., 78. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14'70) in drugega odstavka 11. člena odloka o komunalnih delovnih organizacijah posebnega družbenega pomena in imajo pomen za mesto Ljubljano (Glasnik, št. 31/67 in 2/68) je skupščina mesta Ljubljane na 21. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. marca 1971 sprejela
SKLEP
o soglasju k imenovanju vodje enote komunalne energetike v delovni organizaciji Toplarne Ljubljana
Skupščina mesta Ljubljane soglaša s sklepom delavskega sveta Toplarne Ljubljana, s katerim je imenoval Milana Štruca, dipl. oec. za vodjo enote komunalne energetike.
St. 010-948/71
Ljubljana, dne 25. marca 1971.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
306.
Na podlogi 22., 78. ter 163, člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) in 1. člena odloka o sodelovanju predstavnikov družbene skupnosti pri upravljanju komunalnega podjetja »Ljubljanski živilski trgi« (Uradni list SRS, št. 35/70) je skupščina mesta Ljubljane na 21, skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. marca 1971 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v delavski svet komunalnega podjetja »Ljubljanski živilski trgi«
Za predstavnike družbene skupnosti v delavskem svetu komunalnega podjetja »Ljubljanski živilski trgi« se imenujejo
Dragica Dolinšek,
Pavle Godec,
Lojze Mežnarič,
Roman Rojc.
St. 010-049/71
Ljubljana, dne 25. marca 1971.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
307.
Na podlagi drugega in tretjega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) ter 1. člena odloka o določitvi območij, za katera se izdelajo zazidalni načrti (Glasnik, št. 39/67) je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na 18. seji dne 10. februarja 1971 sprejel
SKLEP
o potrditvi programskega dela zazidalnega načrta
za območje zazidalnega otoka CO 1/15 — Sumi
1
, • S tem sklepom se potrjuje programski del zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO 1/15 — Sumi, ki obsega predel med Titovo cesto in Gorupovo ulico na zahodu, Aškerčevo cesto na jugu, Vegovo ulico na vzhodu in Trgom revolucije na severu in katerega je pod šifro projekta 1366 v mesecu januarju 1971 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod.
2
Programski del zazidalnega načrta se navezuje na generalni plan — urbanistični program in urbanistični načrt mesta Ljubljane in vsebuje analizo urbanskih funkcij območja, prostorska in programska izhodišča za izrabo območja ter ekonomsko tehnično presojo stroškov za urejanje zemljišča.
3
S tem sklepom potrjen programski del zazidalnega načrta je osnova za izdelavo tehničnega dela zazidalnega načrta.
Tehnični del zazidalnega načrta z elementi, ki jih določa četrti odstavek 8. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) izdela Ljubljanski urbanistični zavod.
4
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-05/71
Ljubljana, dne 16. marca 1971.
Predsednik sveta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane Marijan Kolarič, dipl. ing. 1. r.
308.
POROČILO
volilne komisije mesta Ljubljane o izidu nadomestnih volitev v 11. volilni enoti za volitve odbornika mestnega zbora skupščine mesta Ljubljane v smislu 101. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 5/69), ki so bile dne 14. marca 1971.
Mestni zbor
V volilni enoti št. 11 je bil 1 kandidat: a) Dane D o v j a k , Ljubljana, Pražakova 6, ki je dobil 2475 glasov.
Neveljavnih glasovnic je bilo 205.
Za odbornika je bil izvoljen kandidat Dane D o v j a k.
Ljubljana, dne 15. marca 1971.
Volilna komisija mesta Ljubljane Tajnik	Predsednik
Peter Dular 1. r.	dr. Živko Zobec 1. r.
Član
.lože Dimnik 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE 309.
Na podlagi 9., 14. in 19. člena temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, št; 13-141/70) in 9., 14. in 20. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69, št. 40/69, št. 26/70 in št. 46/70) ter 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27-305/70) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1971 sprejela
ODLOK
o prispevkih in davkih občanov (prečiščeno besedilo)
r. sploSne določbe
1.	člen
Prispevki in davki se v občini Brežice določajo — obračunavajo in predpisujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah tega odloka in po predpisih, izdanih na njihovi podlagi.
• 2. člen
Občani prispevajo iz osebnih dohodkov in premoženja za materialne potrebe družbene skupnosti s tem, da plačujejo prispevke in davke. Iz dohodka, doseženega z osebnim delom, plačajo občani prispevek.
Iz dohodka, ki ga dosežejo z uporabo dopolnilnega dela drugih, iz dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic ter na premoženje, ki ga imajo ali pridobijo, plačajo občani davek.
3.	člen
Stopnje prispevkov in davkov v občini Brežice se določajo s tem odlokom za tiste vrste prispevkov in davkov, za katere je po temeljnem in republiškem zakonu o prispevkih in davkih občanov pristojna občina.
II. VRSTE PRISPEVKOV IN DAVKOV
4.	člen
Prispevki, ki se plačujejo iz osebnega dohodka, so:
—	prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja,
—	prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti,
—	prispevek iz osebnega dohodka od gozda,
—	prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
—	prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,
—	prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav,
—	krajevni samoprispevek.
5.	člen
Davki, ki se plačujejo na dohodke od premoženja in na premoženje, so:
—	davek na dohodke od stavb,
—	davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic,
—	davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih,
—	davek na dobitke od iger na srečo.
III.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA
OD DELOVNEGA RAZMERJA
6.	člen
Občinski prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja in občinski prispevek za izobraževanje iz osebnega dohodka od delovnega razmerja se plačuje po stopnji 4,63 odstotka od osnov določenih s. posebnimi predpisi.
7.	člen
Na podlagi pavšalne osnove se plačuje prispevek od delovnega razmerja za naslednje kategorije dohodka :
din
—	za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih.......................155
—	za gospodarske pomočnike, zaposlene pri
zasebnih kmetijskih proizvajalcih .... 155
—	za osebe, zaposlene pri krajevnih skupnostih 500
IV.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA
OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
8.	člen
Za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se območje občine razdeli v dve skupini in dve podskupini katastrskih občin. Pri določitvi skupin se upoštevajo ekonomski in tržni pogoji, "tp je način in možnost obdelave, kakovost tal, oddaljenost od tržišča in prometnih zvez ter kupna moč prebivalstva.
Posamezne skupine in podskupine zajemajo območja naslednjih katastrskih občin.
Ila skupina zajema katastrske občine:
Brezina, Brežice, Črne, Loče, Mihalovec, Mostec, Rigonce, Sentlenart, Trnje in Zakot.
Ilb skupina zajema katastrske občine:
Arnovo selo, Artiče, Bregana, Brezovica, Bukošek,
Čatež, Dečno selo, Drenovec, Dolenja vas - del, Gaberju, Globoko, Jereslavee, Kapele, Krška vas, Podvinje, Rakovec, Sela, Slogonsko, Velika Dolina, Veliki Obrež, Vrh j e, Zgornji Obrež in Župelevec.
lila skupina zajema katastrske občine:
Čerina, Cerklje, Mali vrh, Stara vas, Sušica.
Hib skupina zajema katastrske občine:
Blatno, Bojsno, Brezje, Bukovje, Bušeča vas, Cur-novec, Dednja vas, Globočice, Gornja Pohanca, Korit-no, Križe, Orešje, Oklukova gora, Pavlova vas, Pišece, Podgorje, Piršenbreg, Silovec, Stojanski vrh, Sromlje, Vitna vas in Volčje.
9.	člen
Občinski prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje:
1.	od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč
v Ila skupini	po stopnji	20 "/o
v Ilb skupini	po stopnji	17 »/o
v lila skupini	po stopnji	14»/»
v Hib skupini	po stopnji	10 »/»
2.	od vrednosti lesa določenega za posek, ki predstavlja osebni dohodek iz gozda
po stopnji 20°/o
Prispevek se odmeri po stopnji, ki velja za katastrsko občino, v kateri ima zavezanec pretežno višino katastrskega dohodka od negozdnih površin.
10.	člen
Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč:
Let
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so
z vloženimi investicijami zavezanca postala uporabna ...................................10
2.	na katerih se zasadijo novi vinogradi ....	4
3.	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki:
a)	novi nasadi črnega ribeza...................4
b)	novi nasadi breskev in marelic..............5
c)	novi nasadi drugega sadnega drevja ...	8
Oprostitve po prvem odstavku tega člena se priznajo samo, če so dela opravljena po navodilih strokovnih organov, prizna pa se s 1. januarjem naslednjega leta po preteku leta, ko so bili izpolnjeni pogoji za oprostitev.
11.	člen
Poleg oprostitev, določenih z republiškim zakonom, so oproščeni prispevka od kmetijstva zavezanci iz višinskih krajev, če jim je kmetijstvo edini vir preživljanja, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če skupni katastrski dohodek teh zavezancev od negozdnih površin ne presega 1000 dinarjev.
Med višinske kraje v smislu prvega odstavka tega člena spadajo naselja v katastrskih občinah Hib skupine navedenih v petem odstavku 8. člena tega odloka, razen naselij v katastrskih občinah: Globočice (naselja: Globočice, Kraška vas, Kamence, Cedem, Stankovo in Mali Cirnik), Koritno, Križe, Pavlova vas, Silovec, Stojanski vrh (Izvir, Poštena vas) ter naselja v katastrskih občinah Ilb skupine Bregana (naselje Brezje), Čerina (naselje Dobeno), Velika Dolina (naselje Cirnik in Gaj).
V	naseljih, navedenih katastrskih občin so oproščeni prispevka od kmetijstva zavezanci, katerih katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 3000 dinarjev.
12.	člen
Zavezancem prispevka od kmetijstva, ki vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se ne glede na višino osebnih dohodkov po republiškem zakonu o prispevkih in davkih občanov lahko prizna posebna olajšava. Olajšava se prizna, če zavezanec vloži v te namene sredstva v višini Vsaj 50 °/o katastrskega dohodka od svojih zemljišč, vendar najmanj 2000 dinarjev.
Olajšava po prvem odstavku tega člena znaša: 20 "/o od vloženih sredstev, vendar pri nabavi mehanizacije največ toliko, kot znaša 3-letna odmera za ostalo pa največ toliko, kot znaša 5-letna odmera.
To olajšavo upravičenec uveljavlja s pismeno zahtevo pri davčni upravi v letu, v katerem je nabava ali gradnja izvršena.
Vrednost opravljenih del bo ocenila posebna strokovna komisija pristojnega upravnega organa,
V.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
13.	člen
Občinski prispevek od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se plača po naslednjih stopnjah:
Od osnove nad din			Se plaču prispevc •/.
	do	20.000	8
20.000	do	22.000	8,5
22.000	do	24.000	9
24.000	do	26.000	10
26.000	do	28.000	11
28.000	do	30.000	12
30.000	do	32.000	13
32.000	do	34.000	14
34.000	do	36.000	15
36.000	do	38.000	16
38.000	do	40.000	18
40.000	do	42.000	20
42.000	do	44.000	21
44.000	do	46.000	22
46.000	do	48.000	23
48.000	do	50.000	24
50.000	do	52.000	25
52.000	do	54.000	26
54.000	do	56.000	27
56.000	do	58.000	28
58.000	do	60.000	29
nad		60.000 14. člen	32
Osnova za odmero prispevka se lahko zniža do SO0/« za naslednje obrti: lončarstvo, kolarstvo, sodar-stvo, popravljanje čevljev, sedlarstvo, krovstvo in šiviljstvo.
Zavezanci, ki so stari nad 60 let ženske in nad 65 let moški, pa opravljajo storitveno dejavnost in ne zaposlujejo tuje delovne sile, so oproščeni prispevka od obrtne dejavnosti.
15.	člen
Naj večji oziroma poprečni letni osebni dohodek od delovnega razmerja na podlagi katerega se določi pavšalna in minimalna osnova za odmero prispevka od obrtnih dejavnosti znaša za posamezne obrti letno:
•stroka	Znesek s 4 r ° k a	poprečni		v din najvišji
I. Obrtno predelovanje kovin:		
1. kovaštvo		25.000	30.000
2. kovinostrugarstvo ....	30.000	34.000
3. orodjarstvo		30.000	34.000
4. ključavničarstvo ....	30.000	34.000
5. avtomehanika		34.000	38.000
6. kleparstvo, kotlarstvo, avto-. kleparstvo in vodoinstala-		
terstvo		30.000	34.000
7. precizna mehanika . . .	28.000	34.000
8. urarstvo		26.000	32.000
9. kovinska galanterija . . .	30.000	34.000
10. ostale neimenovane kovin-		
1 ske obrti			32.000
II. Elektro-tehnične obrti		
11. elektro-inštalaterstvo . .	32.000	36.000
12. elektromehanika in avto-		
električarstvo		30.000	36.000
III. Kemične obrti		
13. vulkanizacija		25.000	30.000
14. izdelki iz plastičnih mas .	34.000	38.000
IV. Predelovanje kamna, stekla, in zemlje		
15. steklarstvo 			28.000	32.000
16. kamnoseštvo in		
teracerstvo ......	28.000	32.000
17. lončarstvo		15.000	18.000
V. Stavbne obrti		
18. zidarstvo .......	36.000	46.000
19. tesarstvo		30.000	36.000
20. krovstvo		15.000	18.000
21. soboslikarstvo in		
pleskarstvo			36.000
22. pečarstvo			18.000
VI. Obrtno predelovanje lesa		
23. kolarstvo		15.000	18.000
24. sodarstvo .......	15.000	18.000
25. mizarstvo .......	2-4.000	28.000
26. parketarstvo		28.000	34.000
27. druge neimenovane obrti	20.000	24.000
VII. Tekstilna stroka		
28. pletilstvo		24.000	24.000
29. moško krojaštVo ....	24.000	24.000
30. šiviljstvo .......	20.000	22.000
31. druge neimenovane obrti	22.000	24.000
VIII. Predelovanje usnja		
32. čevljarstvo		12.000	15.000
IX. Živilske obrti		
33. pekarstvo .......	30.000	36.000
34. slaščičarstvo		26.000	32.000
35. mesarstvo		30.000	36.000
36. valjčni mlini .....	45.000	45.000
X. Osebne storitve		
37. brivsko 'frizerska stroka .	24.000	26.000
XI. Druge stroke		
38. fotografska		32.000	32.000
39. tapetništvo ......	28.000	32.000
40. avtoličarstvo		34.000	38.000
41. druge obrti ......	30.000	36.000
	Stroka	Znesek poprečni	v din najvišil
XXI.	Izdelovanje in popravljanje raznih izdelkov 42. zlatarstvo	34.000	36.000
	43. cvetličarstvo in vrtnarstvo	- 22.000	26.000
XIII.	Gostilne 			28.000
XIV.	Cestno prevozništvo 44. a) s tovornimi vozili do 1 tone ... . . .	16.000	
	nad 1—3 tone . . , .	24.000	—
	nad 3 tone . ... .	32.000	—
	45. b) avtotaksi			15,000	20.000
Letna pavšalna osnova je lahko nižja od največjega .osebnega dohodka po tem odloku zaradi zmanjšanja delovno sposobnosti zavezanca, če ne opravlja storitev polni delovni čas ali iz drugih posebnih razlogov.
16.	člen
Občinski prispevek od obrtnih dejavnosti, ki ga plačajo obrtniki v pavšalnem letnem znesku določi pristojni upravni organ, upoštevajoč naslednja merila: stroko, kraj obratovanja oziroma prometne pogoje, opremljenost delavnice, pridobitvene sposobnosti zavezanca in podobno.
Določi se najnižji in najvišji pavšalni letni znesek prispevka od obrtnih dejavnosti, ki znaša za posamezne stroke:
Stroka
Letni znesek prispevka
najnižji najvišji
1.	kovači........................... 300	2400
2.	avtomehaniki....................  500	2500
3.	kleparstvo in vodoinštalaterstvo 400	2400
4.	ključavničarstvo.............' , 400	2400
5.	finomehanika	. .......... 500	2400
6.	urarstvo......................... 200	1000
7.	elektroinštalaterstvo............ 400	2500
8.	soboslikarji..................... 400	2500
9.	pečarji.........................  200	2000
10.	tesarji.......................... 500	2000
11.	zidarji . ;...................... 600	3000
12.	mizarji . ....................... 400	2000
13.	kolarji	200	1800
14.	sodarji . ...	:.........  200	1800
15.	krojači .	   200	1400
16.	šivilje..................... . . 200	1200
17.	čevljarji........................ 150	1200
18.	električni mlini	....... 300	2000
19.	potočni mlini.................... 120	500
20.	brivci •......................... 500	1200
21.	frizerji......................... 500	1200
22.	tapetniki . .	. i......... 400	1500
23.	šolarji.......................... 250	1000
24.	apnarji	500	1500
25.	druge obrti .	. .'......... 300	2000
26.	žganjekuha	. - . . . .	. . 700	2000
27.	žaganje drv .	 .......... 300	1000
28.	pretiskanje tkanin . ... . 120	200
29.	popravljanje nogavic ....	80	150
30.	fotografi.......................  250	1500
17.	člen
Občinski prispevek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (v nadaljnjem besedilu: prispevek po odbitku) se plačuje:
•/.
L od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in pri lotu, ki jih organizira Jugoslovanska loterija . . . . . . . . . ‘10
2.	od dohodkov transportnih delavcev in od drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če ne plačujejo prispevka v pavšalnem znesku . ... 15
3.	od dohodkov od prevozništva kot postranske
kmetijske dejavnosti..........................30
Izjemoma se plača prispevek po odbitku od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske
dejavnosti:
•/.
1.	prejetih izključno za prevoz mleka in kmetijskih pridelkov ter	smeti.................10
2.	prejetih za prevoz gozdnih asortimentov
(vključno vleka) ...............................15
3.	od dohodkov, ki jih prejmejo kmetje, če pre-
našajo drva ali drug material na tovornih konjih, oslih ali mulah po gozdnih poteh, prekopih ali usekih...........................  10
4.	od dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe, delovne in druge organizacije,
pa niso z njimi v delovnem razmerju ... 20
5.	od dohodkov, ki jih imajo zbiralci odpadkov, s prodajo le-teh gospodarskim organizacijam
s katerimi niso v delovnem razmerju .... 10
6.	od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od-priložnostnega opravljanja drugih storitev za državne organe in druge delovne organizacije in hiše v družbeni upravi, če se za takšne storitve ne sklene delovno razmerje po ustreznih predpisih in če taki dohodki niso zavezani drugim oblikam prispevka od obrtne
dejavnosti....................................15
7. od dohodkov potujočih zabavišč................15
18.	člen
Občan lahko dobi dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti, če izpolnjuje predpisane pogoje, poleg tega pa mora predložiti pismeno izjavo vsaj enega občana, s katero le-ta prevzame poroštvo za njegove obveznosti iz naslova prispevkov in davkov, kolikor jih ni bilo mogoče niti prisilno izterjati iz njegovega premoženja.
Poroštvo po prvem odstavku tega člena velja za celotno premoženje poroka in njegove osebne dohodke do tiste višine, kot to dovoljujejo predpisi, Občinska davčna uprava lahko glede na okoliščine primera zahteva, da se porokove obveznosti zavarujejo z vknjižbo zastavne pravice v zemljiški knjigi v korist občine Brežice.
19.	člen
Občani, ki so do pričetka veljavnosti tega odloka že dobili dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti, lahko še naprej opravljajo to dejavnost, če. predložijo najpozneje do 31. maja 1971 izjavo o poroštvu po prejšnjem členu tega odloka organu, ki je pristojen za izdajo dovoljenja.
če zavezanci ne dostavijo poroštvene izjave pristojnemu organu v roku, navedenem v prejšnjem odstavku tega člena, jim preneha pravica opravljanja gostinske dejavnosti.
20. člen
Stopnje amortizacije zgradb, strojev, orodja in inventarja katerih trajanje je daljše kot eno leto, znašajo:	.
•/.
1.	stavbe — zidane i .	«	1	»	»	«	2
2.	stavbe — lesene ..•>!»<	5
3.	cestna motorna vozila	.	•	>	I	.	20
4.	gradbeni stroji ..«»»•«» 20
5.	zidarski odri ..,«;»*»*25
6.	mlinarske naprave 1	<	<	:	<	.	5
7.	pekarske peči ..<>>«>.	5
8.	ostali stroji in naprave	.	.	«	I	,	15
9.	orodje...............;i.25
10.	specifični gostinski inventar ... 20
11.	ostali inventar in oprema .... 10
21.	člen
Zasebnim gostiščem se lahko prizna posebna olajšava, kadar vložijo večje zneske za nabavo takih osnovnih sredstev in inventarja, s katerim občutno izboljšajo splošni in kulturni nivo poslovanja v gostinskem obratu. Sem ni šteti stroškov za redno vzdrževanje poslovnih prostorov in inventarja, obnove drobnih potrošnih predmetov in ne investicijskih vlaganj v nove gradbene objekte, kakor tudi ne adaptacij na zgradbah, ki niso v neposredni zvezi z ureditvijo poslovnih lokalov. Šteje se, da gre za večje zneske, kadar nabave v ta namen znašajo najmanj 5000 dinarjev. Olajšava se prizna z znižanjem prispevne osnove do višine 50 odstotkov vloženih in odobrenih investicij, vendar znaša znižanje največ 40 odstotkov določene prispevne osnove.	^
Upravni organ, pristojen za dohodke na podlagi mnenja sveta za finance odloča o priznanju posebne olajšave tudi za posamezne obrtne obrate v smislu prejšnjega odstavka, kadar uporabijo večje zneske za nabavo takih sredstev za delo, s katerimi se more na sodobni tehnični osnovi doseči znatno večji proizvodni uspeh. Merila za obseg priznanja take posebne olajšave veljajo kot za gostinske obrate.
22.	člen
' Izvrševalci storitvenih obrtnih dejavnosti, ki so na novo oziroma prvič priglasili obrt, so lahko oproščeni prispevka od obrtnih dejavnosti za dobo do 12 mesecev od začetka opravljanja take dejavnosti.
VI.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
23.	člen
Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev, ki se odmerijo po letnih osnovah znaša:
Od osnove nad din		Se plačuje prispevek •/.
do	20.000	2
20.000 do	25.000	5
25.000 do	30.000	11
30.000 do	35.000	17
35.000 do	40.000	22
40.000 do	45.000	26
45.000 do	50.000	30
50.000 do	55.000	33
55.000 do	60.000	36
nad	60.000	39
24.	člen
Osnova za prispevek od intelektualnih storitev ne sme znašati manj kot znaša enoletni poprečni kosmati osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe, ki je v delovnem razmerju pri državnem organu oziroma v delovni organizaciji v občini, ki po ugotovitvi znaša letno 42.000 din.
25.	člen
Občinski prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) se plačuje po stopnji 15 odstotkov.
VII.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
26.	člen
Občinski prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plača po stopnji 3 odstotkov.
Izjemno od določbe prejšnjega odstavka se ta prispevek plačuje po stopnji 10 odstotkov od osebnih dohodkov od avtorskih pravic:
1.	doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi reprodukcijskih del;
2.	od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del;	v
3.	artistov, plesalcev in podobnih, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah;
4.	reproduktivnih umetnikov od izvedb glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, gostinskih obratih in podobnih prireditvah.
VIII.	DAVEK NA DOHODKE OD STAVB
27.	člen
Davek na dohodke od stavb (v nadaljnjem besedilu: davek od stavb) se plačuje od vsake stavbe na območju mesta Brežice ne glede na to, ali stavbe uporablja lastnik sam oziroma uživalec, ali pa jo daje v najem.
Stavbe izven območja mesta Brežice, razen poslovnih stavb ali delov stavb, ki se dajejo v najem, so oproščeni davka od stavb.
28.	člen
Del stanarine ali najemnine, ki je namenjena za amortizacijo ter stroške vzdrževanja in upravljanja stavb in se pri določanju davčne osnove odbija od kosmatega dohodka, se določa na 60 odstotkov od stanarine ali najemnine, oziroma od stanarinske ali najemninske vrednosti. Navedeni odstotek se v določeni višini priznava ne glede na dejanske stroške, ki jih je zavezanec med letom imel v zvezi z vzdrževanjem stavbe.
29.	člen
Zavezancem, ki izvršijo na starih stavbah večja popravila ali adaptacije, se na prošnjo odpiše davek delno ali v celoti za 1 do 5 tet. Šteje se, da gre za večje adaptacije, kadar znesek vloženih sredstev presega vrednost 5.000 dinarjev.
Olajšava se prizna v višini 50 % vloženih in odobrenih investicij in to za toliko časa, da se vložena sredstva v tej višini konpenzirajo z višino davčne osnove za posamezno leto. Oprostitev traja lahko največ 5 let.
30.	člen
Davek na dohodke od stavb se plačuje po stopnji 40 odstotkov.
IX.	DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
31.	člen
Davku na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek od premoženja) so zavezani dohodki od nepremičnin ali premičnin oddanih v zakup, dohodki od podnajemnin, priložnostni dohodki, doseženi s prodajo stvari večje ali trajnejše uporabne vrednosti, dohodki od drugih premoženjskih pravic, če se od takih dohodkov ne plačuje kakšen drug prispevek ali davek.
3'2. člen
Pri določanju davčne osnove za davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic se kot davčni odbitki priznavajo dejanski stroški, če so ti izkazani, pri zakupninah premičnin pa se priznava amortizacija v višini 25 odstotkov od dosežene zakupnine.
33.	člen
Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic se plača po naslednjih stopnjah:
Od davčne din	osnove	Stopnja •/.
do	5.000	12
5.000 do	10.000	15
10.000 do	15.000	18
15.000 do	20.000	21
20.000 do	25.000	24
25.000 do	30.000	27
,30.000 do	35.000	30
35.000 do	40.000	33
40.000 do	45.000	36
45.000 do	50.000	40
nad	50.000	45
XII. KONČNE DOLOČBE
37.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list, št. 7-99/68, št. 12-173/68, št. 5-60/69, št. 12-154/69 in št. 31-409/69).
38.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1971, razen 13., 34. in 35. člena, ki se uporabljajo tudi pri odmeri za leto 1970.
St. 422-18/71
Brežice, dne 30. marca 1971.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
310.
Na podlagi 5. in 15. člena temeljnega zakona O prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14/65, št. 29/65, št. 33/65, št. 57/65 ,št. 52/66, št. 31/67, št. 54/67, št. 26/68, št. 48/68) in 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27-305/70) je skupščina občine Brežice na seji občinskega Zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1971 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku
1. člen
V tarifni številki 3 Tarife občinskega prometnega davka (Skupščinski Dolenjski list, št. 5-61/69) se v 5. točki za besedo potočni mlini vstavi vejica, črta in ter za besedo urarji vstavi kemične čistilnice in mehaniki gospodinjskih strojev.
X.	DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH
34.	člen
Osnova za davek na tujo delovno silo je dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb.
Dohodek dosežen s tujo delovno silo se določa v odstotku na izplačani bruto osebni dohodek oseb, s katerimi je sklenjeno delovno razmerje in znaša 20%>.
35.	člen
Davek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb, se plača po stopnji 10 odstotkov.
XI.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
36.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plača po stopnji 10 odstotkov.
2.	člen
Crta se tarifna številka 4.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 421-5/71-3
Brežice, dne 30. marca 1971.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
311.
Na podlagi drugega odstavka 26. člena, 27. člena in drugega odstavka 28. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16-115/67) in 46. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27-305/ 1970) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1971 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja
t.
1.	člen
V prvem členu odloka o določitvi sredstev za vzgojo in izobraževanje (Uradni list SRS, št. 12-132/70) se leto 1970 nadomesti z letom 1971.
\
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 402-16/71-1
Brežice, dne 30. marca 1971.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA
312.
Na podlagi sklepa 22. seje sveta krajevne skupnosti Loška dolina, sklepa delavskega sveta Kovinoplastike Lož, delavskega sveta Lesne industrije »Gaber«, Stari trg in soglasja občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine občine Cerknica na redni seji dne
12.	marca 1971 sprejmejo
DRUŽBENI DOGOVOR o sofinanciranju komunalnih potreb na območju krajevne skupnosti Loška dolina
I
Udeleženci tega družbenega dogovora ugotavljajo:
—	da na območju krajevne skupnosti iz leta v leto nastajajo večje komunalne potrebe, bodisi pri urejanju elektrifikacije in kanalizacij, asfaltiranja cest po vaseh in med vasmi ter za urejanje drugih komunalnih del za zadovoljevanje potreb,
—	da brez zagotovljenih minimalnih sredstev krajevna skupnost Loška dolina ne more izvrševati programskih del,
—	da skupščina občine Cerknica ne more v letnih proračunih zagotoviti zneska dotacije Krajevni skupnosti Loška dolina, ki bi pokrivala potrebe komunalne dejavnosti.
II
Udeleženci tega družbenega dogovora soglašajo:
—	da se mora za pokrivanje obveznosti in odplačevanja anuitet za izvršena asfaltna dela v letu 1970 zagotoviti vire financiranja.
III
Udeleženci tega družbenega dogovora se obvezujejo:
—	da bodo prispevali Krajevni skupnosti Loška
dolina za kritje potreb komunalne dejavnosti po 0,5 % od bruto izplačanih osebnih dohodkov v letu 1970 do vključno 1978. leta,
—	obveznost po tem dogovoru se obračuna po zaključnem računu za vsako preteklo leto,
—	znesek obveznosti se vplača z virmanskim nalogom na žiro račun Krajevne skupnosti Loška dolina.
IV
Skupščina občine Cerknica soglaša:
—	da celotna zbrana sredstva iz naslova po tem dogovoru ostanejo Krajevni skupnosti Loška dolina za zadovoljevanje potreb komunalne dejavnosti in za odplačevanje anuitet najetih kreditov.
V
Krajevna skupnost Loška dolina se obvezuje:
—	da bo z zbranimi sredstvi pokrivala prvotno obveznosti anuitet od najetih kreditov,
—	da bo z zbranimi sredstvi po tem družbenem dogovoru upravljal svet krajevne skupnosti,
—	da bo letno obveščala udeležence tega družbenega dogovora o natečenih sredstvih in načinu porabe teh sredstev.
VI
Ta družbeni dogovor so delavski sveti že sprejeli:
Kovinoplastika Lož na redni seji DS dne 16. VII. 1970 in
Lesna industrija Gaber Stari trg na redni seji DS dne 14. VII. 1970.
Ta dogovor začne veljati, ko ga potrdita oba zbora skupščine občine Cerknica.
VII
Vsaka delovna organizacija prejme po en izvod tega dogovora, en izvod prejme skupščina občine Cerknica in dva izvoda Krajevna skupnost Loška dolina.
Krajevna skupnost.'	Kovinoplastika Lož
Loška dolina	Direktor
Jože Stanič 1. r.	Franc Perušek 1. r.
LI »Gaber«, Stari trg Direktor
Jože Sterle, ing. 1. r.
Skupščina občine Cerknica daje soglasje k temu družbenemu dogovoru.
St. 402-13/71-1
Cerknica, dne 12. marca 1971.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. ing. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER
313.
Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 46/64, št. 43/67, št. 40/68 in št. 43/70) in 92. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 16/70) je skupščina občine Ljubljana Center na 23. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. marca 1971 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1971
1.	člen
Predvideni dohodki proračuna občine Center v letu 1971 znašajo
Razporejeni dohodki proračuna znašajo
Nerazporejeni dohodki (tekoča proračunska rezerva) znašajo
2.	člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča v predvidenem znesku 2.250.000 dinarjev se v celoti izloča na poseben račun občine, s katerim razpolaga svet za komunalne in stanovanjske zadeve.
Skladu za komunalne investicije mestnega pomena se izloča 30 °/o zbranih dohodkov iz 1. odstavka tega člena v predvidenem znesku 675.000 dinarjev
3.	člen
Medobčinskemu skladu za pospeševanje turizma Ljubljana se izloča 70 °/o dohodkov, ^branih od turističnih taks, v predvidenem znesku 600.000 dinarjev.
4.	člen
Premije za zavarovanje proti požaru, ki bodo v letu 1971 predvidoma znašale 650.000 dinarjev, se v celoti izločajo v mestni gasilski sklad.
5.	člen
V rezervni sklad se vlaga 1 “/o od vseh tekočih proračunskih dohodkov v predvidenem znesku 350.000 dinarjev.
6.	člen
Od dohodkov, ki se zberejo na računih službe družbenega knjigovodstva od prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, se pred delitvijo na temeljno izobraževalno skupnost Ljubljana in proračun občine Ljubljana Center izloči dohodek, ki presega 110,8 °/o zbranih dohodkov iz tega prispevka za oba koristnika v letu 1970, na račun posebne rezerve občine Ljubljana Center po zakonu o izločanju dela dohodkov od prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, prometnega davka, carin in sodnih taks v letu 1971 na posebne račune (Uradni list SFRJ, št. 57/70).
Nadaljnja delitev dohodka iz tega prispevka se opravi v razmerju, ki ga določa odlok o spremembah odloka o stopnjah prispevkov in davkov (Uradni list SRS, št. 2/71).
7.	člen
Sredstva za izgradnjo in investicijsko vzdrževanje objektov osnovnih šol in vzgojno-varstvenih zavodov se zagotavljajo na posebnem računu proračuna.
Posebni račun iz 1. odstavka tega člena ima razen sredstev, ki se zagotavljajo v proračunu, lahko še druge dohodke, zlasti sredstva, ki jih daje svet za otroško varstvo pri Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana in sredstva, ki jih prispevajo delovne in druge organizacije.
" S Sredstvi posebnega računa po 1. odstavku razpolaga svet za kulturo, telesno kulturo, vzgojo in izobraževanje.
Sredstva za 'investicijsko vzdrževanje objektov osnovnih šol in vzgojno-varstvenih zavodov se nakazujejo neposrednim uporabnikom.
8.	člen
Poleg sredstev iz 2. do 5. člena in 7. člena tega odloka se dodeljujejo sredstva na ustrezni račun še naslednjim uporabnikom, ki z njimi samostojno razpolagajo v skladu z namenom, za katerega so dana:
—	občinskemu svetu zveze kulturno-prosvetnih organizacij,
—	občinski zvezi za telesno kulturo,
—	centru za socialno delo občine Ljubljana Center — za redno dejavnost in posebne namene,
—	skladu za družbeno varstvo,
—	skladu za varstvo borcev NOV,
—	upravnim organom občinske skupščine — za redno dejavnost in posebne namene,
—	krajevnim skupnostim in družbenim centrom,
—	družbeno-političnim organizacijam in društvom,
—	pogodbeni skupnosti za izdajanje lista »Občan«,
—	domu upokojencev Tabor namensko za dograditev prizidka,
—	»Festivalu« Ljubljana namensko za adaptacijo cerkve v Križankah.
Sredstva za redno dejavnost po prejšnjem odstavku se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih zneskov.
9.	člen v
Državni organi V skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Kot svoja sredstva uporabijo tudi sredstva, ki jih ustvarijo s svojo dejavnostjo.
Samoupravni organi upravnega organa skupščine občine Ljubljana Center morajo pri razporeditvi sredstev v glavnem namenu 07 na postavki »sklad skupne porabe« do zneska 200.000 dinarjev upoštevati predlog predsedstva občinske skupščine.
10.	člen
Nosilec sredstev, razporejenih:
— v glavnem namenu 03 — kultumo-prosvetna dejavnost je svet za kulturo, telesno kulturo in vzgojo in izobraževanje,
—	v glavnem namenu 12 — dejavnost krajevnih skupnosti na postavki: civilna zaščita pri krajevnih skupnostih je svet za finance in družbeni načrt.
Nosilci sredstev samostojno odločajo o njihovi
uporabi.
11.	člen
O razporeditvi oziroma porabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih proračunskih izdatkov, odloča svet za finance in družbeni načrt in o tem naknadno poroča občinski skupščini.
12.	člen
Sredstva, ki niso navedena v 8., 10. in 11. členu tega odloka, se uporabljajo neposredno iz proračuna. Odredbodajalec za njihovo koriščenje je tajnik skupščine.
Izplačila iz sredstev za delo upravnih in drugih komisij se opravijo na podlagi naloga tajnika skupščine ali na podlagi civilno pravne pogodbe, ki jo v imenu skupščine podpiše tajnik skupščine. Višina plačila oziroma način ugotavljanja višine plačila mora biti določen v pogodbi.
13.	člen
- , Svet za finance in družbeni načrt se pooblašča, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada v smislu 2.
39.824.500	din
38.591.500	din 1.233.000 din
točke 1. odstavka 96. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji, za ostale namene iz 96. člena v zvezi z določbami 98. člena citiranega zakona pa do višine 1.500.000 dinarjev.
14.	člen
Svet za finance in družbeni načrt lahko v primeru, če dotok proračunskih dohodkov ne bo dosežen v višini, ki je predvidena v bilanci dohodkov, začasno zmanjša koriščenje proračunskih sredstev, razporejenih za posamezne namene v posebnem delu proračuna.
15.	člen
Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. trimesečju 1971 (Uradni list SRS, št. 45/70) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev v posebnem delu proračuna.
16.	člen
Bilanca dohodkov, splošni razpored dohodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka.
17.	člen
Splošni del proračuna in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS.
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971 dalje.
St. 400-01/71
Ljubljana, dne 24. marca 1971.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Center
Anton Kolar 1. r.
Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna
dohodka °°hodkl		Skupaj	St. glav. namena	Razpored dohodkov	Skupaj
1	Prispevki 		26.571.500	01	Dejavnost izobraževanja in vzgoje .	5.200.000
2	Davki		6.954.000	03	Kulturno-prosvetna dejavnost . . .	1.325.000
3	Takse		2.905.000	04	Socialno skrbstvo		8.334.700
5	Dohodki po posebnih zveznih predpisih	2.250.000	05	Zdravstveno varstvo .......	1.039.000
6	Dohodki organov in razni drugi do-		06	Komunalna dejavnost		, 3.183.000
	hodki	J .... .	900.000	07	Delo državnih organov		6.355.600
9	Prenesena sredstva		244.000	12	Dejavnost krajevnih skupnosti . . . Dejavnost družbeno-političnih organi-	1.584.500
	/		13		2.489.200
				zacij in društev		
			14	Negospodarske investicije		6.589.500
			15	Gospodarske investicije		380.000
	jS		16	Gospodarski posegi		1.711.000
			17	Obveznosti iz preteklih let ....	50.000
	/S		18	Vlaganje v rezervni sklad .....	350.000
	/		19	Nerazporejeni dohodki		1.233.000
	Skupaj 			39.824.500		Skupaj		39.824.500
314.
Na podlagi 14. člena zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46/70) in 92. člena, statuta občine Ljubljana Center je skupščina občine Ljubljana Center na 23. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. marca 1971 sprejela
> /
ODLOK
o načinu upravljanja in sestavi skupščine sklada skupnih rezerv občine Ljubljana Center
1.	člen
Sklad skupnih rezerv občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: sklad) upravlja skupščina sklada.
2.	člen
Skupščino sklada sestavlja zbor delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Center.
4.	člen
Dosedanji upravni odbor sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij:
—	pripravi konstituiranje skupščine sklada,
—	pripravi osnutek statuta sklada.
5.	člen
Skupščina sklada sprejme statut sklada v 30 dneh po konstituiranju.
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 02-02/71
Ljubljana, dne 24. marca 1971.	_
Predsednik
skupščine občine Ljubljana Center Anton Kolar L r.
3.	člen
Skupščina sklada se mora konstituirati do 31. marca 1971.
315.
SMERNICE
za gospodarska in družbena gibanja na območju Ljubljane v letu 1971
Prva konferenca ZKJ je začrtala osnovna izhodišča nadaljnjega gospodarskega razvoja naše države, ki temeljijo na zmanjšanju pristojnosti federacije in drugih oblastvenih organov na področju ekonomske politike in na krepitvi ekonomskih in samoupravnih funkcij gospodarstva. Odprta je bila vrsta perečih vprašanj in zahtev, da se nenormalna gospodarska in družbena gibanja preanalizirajo in urede. Nujna posledica sklepov prve konference so bili stabilizacijski ukrepi zveznega izvršnega sveta, na osnovi katerih naj se stanje normalizira. Vendar samo ukrepi zveznih organov za uravnovešanje ekonomskih tokov še niso” zagotovilo, da se bodo gospodarska in družbena gibanja stabilizirala. Brez zavestne volje, hotenja in pripravljenosti posameznikov in družbe v celoti, postavljenih ciljev, stabilnega in hitrega gospodarskega razvoja in razvoja samoupravnih družbenih odnosov, ne bo možno doseči.
Zavestno izvajanje sprejetih ukrepov mora postati spoznana hujnost delovnih ljudi, če želimo ustvariti realno osnovo za dvig življenjske ravni. Te misli so bile vodilo pri izdelavi osnutka smernic za gospodarska in družbena gibanja v Ljubljani v letu 1971.
Namen tega dokumenta ni, da bi začrtal kompleksno družbeno ekonomsko politiko, ki naj velja za daljše obdobje, temveč da poda le nekatere osnovne smernice, po katerih naj se ravnajo gospodarska in negospodarska področja Ljubljane v letu 1971. Že s spoštovanjem in upoštevanjem teh smernic bo dano zagotovilo, da smo se pripravljeni boriti za uresničitev stabilizacije na vseh ravneh. Čeprav v nekaterih smernicah nakazujemo omejitve tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu, tega ni moč razumeti za administrativne restriktivne ukrepe, temveč kot napore družbe, da se tudi v življenju in v našem delu materializira ekonomski aksiom, da morata biti proizvodnja in potrošnja usoglašeni.
Zavedati se namreč moramo, da v prvem obdobju stabilnejših in bolj umirjenih gospodarskih gibanj ni moč pričakovati hitre rasti osebnega in družbenega standarda. Tak navidezen korak nazaj pomeni le strateški umik na realne in trdne temelje racionalnega gospodarjenja na vseh ravneh in zagotovilo, da bo že v bližnji prihodnosti prišlo do izraza proklamirano načelo vrednotenja dela in nagrajevanja po vloženih naporih.
Zahteve, da naj še delovne organizacije in družbeno politični dejavniki intenzivno vključujejo v razprave o zakonu o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o delitvi dohodka, izhajajo predvsem iz ugotovitve, da je pomanjkanje družbenih ukrepov za usmerjanje delitve dohodka, kakor tudi različni odnosi delovnih kolektivov do delitve dohodka, povzročilo neupravičene razlike v višini in rasti osebnih dohodkov in s tem tudi nesocialistično socialno diferenciacijo. V smernicah je zato poudarjena zahteva za objektivno vrednotenje rezultatov vloženega dela.
Za ublažitev že nastalih socialnih razlik vsebujejo smernice nekaj napotil za reševanje problemov socialnega in otroškega varstva, stanovanj za določeno kategorijo občanov itd.
Osnutek smernic je dan v razpravo v času, ko še niso znani vsi ukrepi za stabilizacijo in še ne poznamo
vplivov že sprejetih ukrepov, vključno devalvacije. Zato bo naloga družbeno političnih skupnosti in družbeno političnih organizacij, da tekoče spremljajo vsa gospodarska in družbeno politična dogajanja, jih analizirajo in vrednotijo. Na podlagi teh ugotovitev bo potrebno sprotno odstranjevati vse nastale probleme bodisi z neposrednim sodelovanjem z delovnimi organizacijami, njihovimi grupacijami, družbenimi organizacijami ter samoupravnimi skupnostmi, ali pa zahtevati od višjih družbeno političnih skupnosti spremembo ukrepov, ki zaviralno vplivajo na pozitivna gospodarska in družbena gibanja.
Ko se bodo izoblikovali vsi stabilizacijski ukrepi in bodo sprejete vse sistemske rešitve za posamezna področja, bo potrebno pripraviti nov dokument, ki naj začrta pot perspektivne ekonomske politike tako na gospodarskem kot negospodarskem področju. Ta dokument bo moral imeti trajnejšo vrednost, kot-jo imajo te smernice. Postati bo moral osnova za enotnost volje in akcije vseh družbeno političnih, samoupravnih in gospodarskih dejavnikov v mestu.
Na osnovi tega dokumenta pa naj bodo zasnovana tudi izhodišča za izdelavo srednjeročnega in dolgoročnega programa gospodarskega in družbenega razvoja Ljubljane.
Prepričani smo, da bo aktivnost delovnih organizacij pri razpravi ob teh smernicah dala jasnejšo orientacijo v posameznih delovnih kolektivih za sprejem takih lastnih programov, ki bodo uzakonili načela teh smernic v vsaki delovni organizaciji. Razvita pobuda delavcev v iskanju rešitve in njihov odločilni vpliv pri vseh sprejetih odločitvah, bo zagotovilo stabilnejših gibanj in odnosov.
Predloženi osnutek naj služi kot gradivo za javno razpravo v okviru SZDL in na zborih volivcev. Osnutek smernic, dopolnjen in korigiran v javni razpravi, bo postal solidna osnova za delovno usmeritev vseh dejavnikov gospodarskega, družbenega in plitičnega življenja v mestu.
I. GOSPODARSKA GIBANJA
Prognoza gibanj v letu 1971
Gospodarstvo Ljubljane je kot integralni del jugoslovanskega gospodarstva podvrženo istim pozitivnim in negativnim silnicam, ki pospeševalno ali zaviralno vplivajo na gospodarska gibanja v naši državi. Negativni vplivi, ki zmanjšujejo učinkovitost gospodarjenja nasploh (zvišanje cen, nelikvidnost itd.) se odražajo tudi v gospodarstvu našega mesta.
Nominalni družbeni proizvod je sicer v zadnjih letih v Ljubljani zelo hitro naraščal, pri čemer pa moramo upoštevati, da je ta dvig v precejšnji meri posledica nenehnega dviga cen in drugih inflacijskih pojavov. Zato je realna vrednost družbenega proizvoda dejansko nižja kot to kažejo podatki nominalnega družbenega proizvoda. Kljub nestabilnim gospodarskim gibanjem v pretečenem obdobju, pa je ljubljanskemu gospodarstvu uspelo izločati znaten delež svojih sredstev za enostavno in razširjeno reprodukcijo. To je imelo za posledico dvig fizičnega obsega proizvodnje in blagovnega prometa in s tem krepitev njegove reproduktivne sposobnosti.
V letih 1968 in 1969 je bila reproduktivna sposobnost ljubljanskega gospodarstva taka:
v tisoč din Indeks
Gospodarstvo	1969	1969/1968
družbeni sektor
—	družbeni proizvod............... 5,464.966	125
—	amortizacija...................... 519.814	131
—	dohodki......................... 4,945.152	124
—	skladi.......................... 1,079.592	115
—	bruto osebni	dohodki .... 2,920.599	127
Družbeni proizvod se je v enem letu povečal za 25 %> in sredstva za sklade za 15 "/o ob istočasnem povečanju cen za 9,6 °/o.
Ljubljansko gospodarstvo je imelo v letu 1969 1,283 milijonov dinarjev sredstev za enostavno in razširjeno reprodukcijo, kar je za 23,4 %> ustvarjenega družbenega proizvoda. Ce se od tega odštejejo obveznosti po anuitetah, je v tem letu ostalo gospodarstvu 999 milijonov dinarjev razpoložljivih sredstev. Razpoložljiva sredstva so večja kot so bila v prejšnjih letih, zato izgleda, da na gospodarstvo'v tem letu povečanje družbenih obveznosti še ni delovalo tako, da bi občutneje zmanjševalo njegovo reproduktivno moč.
V tem letu so porasle:
—	pogodbene obveznosti za 27 °/o
—	zakonske obveznosti za 33 °/o
—	prispevki iz OD za 23 °/o.
Za leto 1970 podrobnejši podatki o reproduktivni sposobnosti ljubljanskega gospodarstva še niso znani, iz nekaterih globalnih kazalcev o poslovnem uspehu v letu 1970 pa sklepamo, da se njegova reproduktivna • moč ni bistveno zmanjševala. Tako se je realizacija povečala v primerjavi z letom 1969 za 30°/o, celotni dohodek za 28 »/o, dohodek za 34 °/o itd.
Izhajajoč iz večletnih gospodarskih gibanj, sedanjega stanja in upoštevaje vplive stabilizacijskih ukrepov v federaciji in republiki predvidevamo, da se bodo stopnje rasti že v letu 1971 v primerjavi s prejšnjimi leti umirile.
v •/•
1971/1970		1970/1969	1969/1968
— nominalni družbeni proizvod	25,0	35,0	17—19
— realni družbeni proizvod . .	14.0	23,0	8—9
— zaposlenost		4,5	5,5	3,2
— sklad nominalnih osebnih dohodkov 	 .	24,0	19,0	15—16
Da bi zagotovili taka gospodarska gibanja bo v spremenjenih težjih pogojih gospodarjenja nujno, da delovne organizacije ponovno preverijo svoje razvojne programe, poslovno politiko, politiko delitve dohodka in pripravijo ukrepe za povečanje lastne konkurenčne sposobnosti, torej, da vse delovne organizacije izdelajo svoj program stabilizacije.
V programih je nujno:
—	da delovne organizacije posvete skrb povečani proizvodnji v skladu z zahtevami trga,
—	da upoštevajo razširitev svoje dejavnosti in s tem omogočijo odpiranje novih delovnih mest,
—	da delovne organizacije pri oblikovanju cen zaradi spremenjenih pogojev poslovanja poiščejo vse možnosti zniževanja stroškov in ocenijo primernost dosedanje akumulacije ter vložijo vse napore za zadržanje cen na sedanji ravni,
—	da oblikujejo svojo politiko delitve dohodka in osebnih dohodkov na osnovi načel zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju
o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov.'Pri oblikovanju te politike je posebno pozornost posvetiti naj nižjim osebnim dohodkom, ki ne bi smeli biti nižji kot 900 din na zaposlenega delavca,
—	da zagotovijo sistem štipendiranja in sredstva za izobraževanje članov kolektiva in novih strokovnih kadrov,
—	da skrbe za povečanje izvoza,
—	da se pri nabavi nekaterih reprodukcijskih materialov, orodja itd. preusmerjajo na domače proizvajalce,
—	da v sodelovanju z znanstvenimi institucijami posvetijo še več skrbi raziskavi tržišča,
—	da delovne organizacije na skupščinah svojih bank ponovno prouče poslovno politiko in financiranje gospodarstva s strani bank.
2. Osnovne smernice za gospodarjenje v letu 1971
Leto 1971 predstavlja prelomno leto v izpopolnjevanju samoupravnega družbeno-ekonomskega sistema Jugoslavije. Federacija del dosedanjih funkcij prenaša na republike oziroma na samoupravno združeno gospodarstvo. S tem prevzemajo republike, občine in delovne organizacije nove ekonomske funkcije in naloge. Odločilno vlogo pri razpolaganju z ustvarjeno akumulacijo in pri investicijskih odločitvah dobivajo nosilci združenega dela.
To narekuje v letu 1971 naslednje usmeritve:
— Glavna naloga mesta je izdelati srednjeročni in dolgoročni program gospodarskega in družbenega razvoja Ljubljane.
— Pri programiranju razvoja Ljubljane pa se ne moremo ustaviti samo na politično-teritorialnih mejah Ljubljane, temveč moramo program zasnovati kot integralni del slovenskega razvojnega programa in kot sestavni del programa ljubljanske regije. Delo na izdelavi programa razvoja Ljubljane je treba pričeti že v letu 1971.
— Podpirali bomo napore republike v njeni skrbi zasskladen nacionalni, gospodarski in družbeni razvoj. V skladu s sprejetimi programi razvoja prevzema republika tudi nekatere funkcije koncentracije sredstev, za izvajanje enotne ekonomske politike.
— V programih delitve sredstev republiških skladov (vodni sklad, sklad za ceste itd.) mora biti uveljavljeno načelo, da se sredstva teh skladov uporabijo predvsem tam, kjer bodo doseženi najugodnejši efekti, pomembni za celotno nacionalno gospodarstvo. Pri ugotavljanju gospodarskih učinkov investicijskih naložb iz teh sredstev in pri odločitvah o razdelitvi sredstev je potrebno upoštevati strokovna dognanja o nujnosti in prioriteti posameznih investicijskih odločitev.
— Skladno z zahtevo krepitve ekonomske moči gospodarstva sprejeti za leto 1971 načelo počasnejše rasti proračunske in splošne potrošnje v primerjavi z nominalnim porastom družbenega proizvoda v gospodarstvu.
Proračunske viške iz leta 1970, kakor tudi morebitne viške iz naslednjega leta je treba v skladu s splošnimi družbenimi normativi na ustrezen način vrniti v gospodarstvu. Pri tem naj se upošteva načelo selektivnosti; sproščena sredstva naj se usmerjajo predvsem v propulzivne delovne organizacije.
— Vsi gospodarski in družbeno politični dejavniki v mestu naj se intenzivno vključijo v razpravo o zakonu o samoupravnem sporazumevanju in družbenem
dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov. Na osnovi tega zakona je treba priti do meril, ki bodo zagotavljala, da bodo razlike med osebnimi dohodki delavcev istih ali sorodnih poklicnih skupin zaposlenih pri enakih ali sorodnih delih, predvsem odraz razlik v delovni storilnosti, v delovnih pogojih in poslovne uspešnosti. DoseOi bo treba, da bodo delovni ljudje v organizacijah združenega dela lahko po enotnih vidikih presojali uspehe svojega dela in gospodarjenja.
V razpravah o višini minimalnega osebnega dohodka za nezaposlene, naj se zagotovi načelo, da naj na področju Ljubljane minimalni osebni dohodek znaša najmanj 700 din, kar predstavlja pokritje najosnovnejših življenjskih stroškov v mestu.
— Družbeno politični in gospodarski dejavniki mesta se morajo zavzeti, da bo na podlagi temeljnega zakona o usmerjanju in izločanju za stanovanjsko izgradnjo čimprej sprejet republiški zakon, s katerim naj se v celoti urede razmerja s področja financiranja stanovanjske graditve. V republiškem zakonu naj se uzakoni določilo, da se sprostijo še neangažirana sredstva iz naslova subvencioniranja stanarin. Ta sredstva naj se uporabijo za pospešitev stanovanjske graditve, predvsem pa za gradnjo stanovanj tistih kategorij občanov, za katere je družbeno politična skupnost dolžna posebej skrbeti.
— Prispevek za uporabo mestnega zemljišča mora dobiti ustreznejšo ekonomsko in razvojno funkcijo. Glede na potrebe komunalnega urejevanja mesta je namreč sedanja višina tega prispevka premajhna. Višina prispevka naj bo vse bolj odvisna od dejanskih koristi, ki jih občan oziroma delovna organizacija uživata na komunalno urejenih zemljiščih. Izdelajo in sprejmejo naj se predpisi, da bo postal prispevek za uporabo mestnega zemljišča pomemben instrument zajemanja mestne zemljiške rente.
II.	NAČELA INVESTICIJSKE POLITIKE V LETU 1971
Obseg investicijskih naložb je v veliki meri odtisen od splošne ekonomske politike, predvsem pa je od kreditno monetarne politike.
Za leto 1971 niso še znane podrobnosti te politike, zato ni mogoče podrobneje ovrednotiti konkretnih investicij predvidenih za leto 1971. Investicijska potrošnja se je v letu 1970 gibala že v dokaj realnih okvirih, vendar je nesorazmeren porast cen na področju Investicijskih stroškov povzročil, da se pojavljajo tendence, ki so značilne za prekomerna in finančno nepokrita investicijska vlaganja.
Osnovna načela investicijske politike za leto 1971 zahtevajo, da naj investicijska potrošnja ostane tudi v letu 1971 v realnih okvirih, tako z vidika sredstev kot z vidika kritja nujnih potreb.
a)	Investicije v gospodarstvu
Na področju gospodarskih investicij naj se upoštevajo naslednja načela:
—	čimprej dokončati že pričete investicijske objekte,
—	takoj bo potrebno pregledati vse investicijske programe, po katerih dela še niso pričeta, predvsem z gledišča ekonomskih učinkov novih pogojev gospodarjenja in zagotovitve realno potrebnih finančnih sred-
stev. Na'tej osnovi bo potrebna ekonomska selekcija investicijskih programov, pri čemer naj imajo prednost tisti programi, ki zagotavljajo hitre in večje ekonomske učinke. Pri izbiri in preverjanju ekonomskih programov morajo sodelovati neposredno delovne organizacije in banka,
—	ne začeti z gradnjo novih investicijskih objektov, če sredstva niso v celoti zagotovljena,
—	izkoristiti vse možnosti za zagotovitev dopolnilnih investicijskih sredstev, bodisi na osnovi dogovorov med posameznimi grupacijami ali z najemanjem posojil pri inozemskih poslovnih partnerjih,
—	pri določitvah o usmerjanju investicijskih sredstev naj se da prednost vlaganjem za modernizacijo in nabavo nove opreme.
1. Investicije v stanovanjsko gospodarstvo
Nezadovoljiva rast stanovanjske graditve v letu 1971 narekuje vrsto ukrepov za oživitev dejavnosti tega področja v taki meri, da bodo postavljeni temelji za uresničitev programa stanovanjske graditve v letih 1971—1975 s katerim predvidevamo, da bomo v tem razdobju dogradili najmanj 15.000 stanovanj.
Zato bo potrebno:
—	zagotoviti sredstva, da se že pričeti objekti čimprej dokončajo in da se na ta način zmanjša število odprtih gradbišč na območju mesta.
Obseg stanovanjske izgradnje je treba prilagoditi materialnim možnostim. Dinamiko dotoka sredstev za stanovanjsko izgradnjo je nujno uskladiti z obsegom in dinamiko izgradnje stanovanj. Za zagotovitev nemotene izgradnje stanovanj je potrebno izdelati srednjeročni program komunalno-stanovanjske izgradnje za obdobje 1971—1975. S programom je treba točno določiti vlogo posameznih dejavnikov. Pri tem pa ne gre prezreti, da se integralno povezuje tudi razvoj industrije gradbenega materiala in gradbenega obrtništva,
t— pripraviti program za stanovanj sko-komunalno graditev za leto 1971, ki naj ga sprejme koordinacijski odbor v sodelovanju s SZDL in sindikati. Pri izdelavi programa naj sodelujejo banke, delovne organizacije, stanovanjska podjetja in organizacije za urejanje mestnih zemljišč, da bodo v programu nakazani in zagotovljeni realni viri sredstev za uresničitev planirane dinamike organizirane stanovanjske graditve v Ljubljani,
—	za pocenitev stanovanjske izgradnje je nujno zagotoviti osredotočeno gradnjo stanovanj na velikih kompleksih. Stanovanjska izgradnja se mora odvijati prvenstveno v okviru etapne izgradnje mesta, v soseskah, ki so že komunalno opremljene,
—	stavbna zemljišča za usmerjeno blokovno gradnjo bi morali oddajati brez natečaja in po dejanski stroškovni cepi. Prednost izgradnje sosesk naj se določi v okviru programa etapne izgradnje, katerega morajo upoštevati vsi dejavniki,
—	zavzemati se moramo, da še v letu 1971 preidemo na stroškovne stanarine, ki bi zagotavljale enostavno reprodukcijo stanovanjskega fonda. Hkrati s tem bi morali pripraviti kriterije in merila za subvencioniranje stanarin tistim občanom, ki take stanarine ne bi zmogli plačati,
—	z družbenimi dogovori bo potrebno zagotoviti trdnejše sodelovanje med investitorji in proizvajalci stanovanj z namenom, da zagotovimo stalen dotok sredstev za stanovanjsko gradnjo v pogojih, ko so ta
l
sredstva decentralizirana, — Ljubljanska banka — podružnica za kreditiranje stanovanjsko-komunalnega gospodarstva mora postati osnovni nosilec sredstev za stanovanjsko izgradnjo delovnih in drugih organizacij. Zbrana sredstva naj dodeljujejo samo na podlagi programa komunalno-stanovanjske graditve, katerega bi sprejela skupščina mesta v sporazumu z občinami in banko,
—	za zagotovitev primernega števila lokacij za blokovno in individualno gradnjo, je potrebno ponovno preveriti in uskladiti posamezne zazidalne načrte. Prednost naj imajo tisti zazidalni načrti, kjer se predvideva gradnja na zemljiščih, ki so komunalno že urejena. Uvede naj se postopek za odvzem pravice uporabe komunalno že opremljenih zemljišč tistim, ki z zazidavo teh zemljišč odlašajo,
—	kreditna politika poslovne banke mora predvsem podpirati gradnjo cenejših in racionalnih stanovanj,
—	stanovanjska podjetja in delovne organizacije naj v svojih programih v večji meri kot doslej predvidevajo gradnjo najemnih stanovanj, predvsem za občane, ki z lastnimi sredstvi ne morejo rešiti svojega stanovanjskega problema. Stanovanjska podjetja in delovne organizacije naj ne razprodajajo družbenega stanovanjskega fonda.
2. Investicije v komunalno gospodarstvo
— Komur>alne investicije naj se v letu 1971 odvijajo na osnovi sprejetih in potrjenih programov. Komunalne delovne organizacije, ki so nosilec uresničitve teh programov, morajo z znižanjem stroškov svojega poslovanja in z boljšim izkoriščanjem lastnih zmogljivosti realizirati programirane investicije,
—	z namenskim zbiranjem sredstev v komunalnih organizacijah, ki so določena že v delu tarife, naj se zagotavljajo sredstva za oročanje ter tako preko bančnega mehanizma doseže čim večja koncentracija kapitala za financiranje komunalnih investicij,
—	za financiranje investicij na področju kolektivne komunalne potrošnje naj bi se poleg sistemskih virov, to je prispevka za uporabo mestnega zemljišča, proračuna, cestnih pristojbin in komunalnih taks, angažirala tudi sredstva ukinjenih družbenih investicijskih skladov, ki so pri poslovni banki,
—	komunalne delovne organizacije smejo razvijati stranske dejavnosti le do take mere, da bo zagotovljeno normalno in ekonomično poslovanje osnovne dejavnosti, ki ima poseben pomen za mesto,
—	analizirati in proučiti dosedanji način zbiranja in porabe sredstev za cestno omrežje. Prizadevanja bodo usmerjena na aktivno sodelovanje pri snovanju republiškega zakona o cestah in opredelitev vloge cestnega omrežja Ljubljane v republiškem programu vzdrževanja in rekonstrukcije cest.
b)	Investicije v negospodarstvu
Investicijsko potrošnjo v negospodarstvu je potrebno uskladiti s splošno ekonomsko politiko in izhodišči za zbiranje in porabo sredstev za kritje splošno-družbenih potreb za leto 1971 kot jo je nakazal republiški izvršni svet. Zato bo potrebno izdelati realne programe razvoja vseh dejavnosti s področja splošne porabe in uskladiti investicijsko potrošnjo z maso razpoložljivih sredstev.
Pri financiranju konkretnih programov je potrebno upoštevati predvsem že začete investicije.
Neangažirana investicijska sredstva naj se uporabijo predvsem za izgradnjo najnujnejših šolskih objektov s telovadnicami in vzgojno-varstvenih ustanov, na osnovi programov, ki so jih sprejele občinske skupščine. Med najpomembnejše investicije, ki jim mora družba v prihodnjem obdobju posvetiti posebno skrb je izgradnja kliničnega centra v Ljubljani. S primerno finančno konstrukcijo je treba zagotoviti, da se ta investicijski objekt čimprej zaključi in v celoti preda svojemu namenu.
Skrb za starejše občane zahteva razširitev domskih kapacitet. Ta naloga je predvidena v že sprejetem programu. Da se zagotove potrebna sredstva, naj skupščina mesta postane iniciator in organizator združe^ vanja sredstev iz dela stanovanjskega prispevka iz pokojnin, proračunskih sredstev družbeno-političnih skupnosti in sredstev iz drugih virov. Stanovanjska podjetja naj v okviru svojih letnih programov izgradnje najemnih stanovanj zagotovijo določeno število stanovanj za upokojence in druge ostarele občane, ki so potrebni posebne družbene nege.
Povečati je potrebno napore za realizacijo že sprejetega programa prioritetnih investicij mestnega pomena.
III.	ZAPOSLOVANJE
Na območju ljubljanskih občin je v letu 1970 prebivalo 257 tisoč prebivalcev. Prirast prebivalstva je v zadnjih letih dokaj enakomeren, poprečno letno se giblje od 5 tisoč do 6 tisoč ljudi. Naravni prirastek je že nekaj let konstanten ter znaša okoli 2 tisoč oseb letno. Selitveni prirast kaže nekoliko bolj razgibano dinamiko, peprečno je okoli 4 tisoč oseb na leto.
Pričakujemo, da bo stopnja natalitete (17 živorojenih na 1000 prebivalcev) in mortalitete (8,8 smrtnih primerov na 1000 prebivalcev) ostala neizpremenjena ter zato tudi naravni prirast v višini 2 tisoč oseb letno. Selitveni prirast bo v veliki meri odvisen od zaposlitvenih potreb.
V	družbenem sektorju je bilo v ljubljanskih občinah zaposlenih ob polletju 1970 122 tisoč delavcev. Poprečna stopnja rasti zaposlenosti je dosegla v zadnjih treh letih višino 3,5 “/o. Gospodarske organizacije, na katere odpade 78 °/o zaposlenih, predvidevajo v prihodnjih letih povečanje zaposlenih za okoli 20 tisoč oseb oziroma poprečno letno rast 3,2 "/o. V negospodarstvu moramo računati s tem, da bo ob zmanjšanju proračunskih sredstev število zaposlenih ostalo nespremenjeno ali se bo celo zmanjšalo.
Ce upoštevamo v negospodarstvu isto število zaposlenih kot doslej, bo novo zaposlitev predvidoma dobilo poprečno letno okoli 3500 do 4000 oseb. Iz tega sledi, da bo v Ljubljani dovolj delovnih mest za prebivalce Ljubljane.
Za okoli 2000 prostih delovnih mest predvidevamo, da jih bodo zasedli delavci iz širše ljubljanske regije. Že sedaj prihaja na delo v Ljubljano iz širšega ljubljanskega območja dnevno precejšnje število zaposlenih. Število takih delavcev bo v prihodnje še naraslo, ker so viški delovnih moči v širši ljubljanski regiji v prvi vrsti navezani na delo v našem mestu. Zato bo selitveni prirast delavcev v Ljubljano verjetno upadel.
Družbeno-politična skupnost, delovne organizacije In zavod za zaposlovanje bodo mouali pri nadaljnji politiki zaposlovanja upoštevati predvsem naslednje:
— da se bo z boljšim gospodarjenjem in organizacijo .dela še povečala produktivnost z dosedanjim številom zaposlenih;
—	zagotoviti je potrebno tako kadrovsko politiko, da bodo na strokovnih in vodilnih mestih zaposleni strokovni delavci, ki naj bodo stimulativno nagrajeni, kar bo preprečilo fluktuacijo in odhajanje v tujino;
—	število in kvalifikacijska struktura novih delavcev bo morala biti usklajena z realnimi potrebami delovne organizacije.
IV.	POLITIKA CEN V LETU 1971
Nestabilnost našega gospodarstva se je v pretečenih letih odražala predvsem v nenehnem dviganju cen vseh proizvodov in storitev. Zato je bil eden izmed prvih stabilizacijskih ukrepov predpis o zadržanju c_o na vseh področjih gospodarstva. Ta ukrep opa je lahko le začasen, dokler ne bo na tem področju vzpostavljeno ravnovesje.
Zato bo v letu 1971 potrebno:
—	pri oblikovanju in usklajevanju cen upoštevati realne ekonomske kriterije in vpliv stabiliziranega tržišča. Cene naj se oblikujejo predvsem na osnovi splošnih družbenih izhodišč in sporazumov o cenah tako v okviru organizacij združenega dela kot med posameznimi delovnimi organizacijami in grupacijami;
—	delovne organizacije naj v okviru splošnih ukrepov stabilizacije ponovno pregledajo in uskladijo svoje pravilnike o oblikovanju cen. Pri usklajevanju pravilnikov je potrebno zlasti upoštevati načelo, da se v določilih pravilnika zagotovi pred eventualno spremembo cen predhodna presoja upravičenosti stroškov in akumulacije v ceni proizvoda ali storitve ter s tem onemogoči avtomatično dviganje cen;
—	usklajevanje drobnoprodajnih cen zaradi sprememb cen v proizvodnji ali odkupu lahko uveljavljamo le na podlagi sporazuma v okviru določil pravilnika Gospodarske zbornice SRS, ali na osnovi zveznih in republiških predpisov;
—	za zagotovitev redne preskrbe mesta s plinom in toplotno energijo ter urejenim sodobnim javnim mestnim potniškim prometom, bo potrebno v letu 1971 oblikovati cene teh komunalnih storitev do višine predvidene v sprejetih razvojnih programih in na osnovi načel in sklepov, ki se bodo izoblikovali v javni razpravi z neposrednimi koristniki teh storitev;
—	cene obrtnih izdelkov in storitev rtaj se oblikujejo v soglasju z Zavodom za analize in cene Ljubljana po predpisanem postopku;
— Zavod za analize in cene Ljubljana bo še posebno spremljal gibanje cen izdelkov in storitev v blagovnem prometu, ki niso pod neposredno družbeno kontrolo cen. Po potrebi bo predlagal skupščini mesta in njenim organom primerne ukrepe za umiritey in stabilizacijo teh cen;
—	samoupravni organi delovnih organizacij naj pri določanju poslovne politike cen za leto 1971 upoštevajo stališča in ukrepe s področja tržišča cen, ki so jih in jih bodo sprejeli skupščina mesta ter republiški in zvezni izvršni svet;
—	inšpekcijske službe naj poostrijo nadzor nad izvajanjem pozitivnih predpisov s področja cen in rigorozno ukrepajo proti vsem kršilcem.
V.	ZEMLJIŠKA POLITIKA V LETU 1971
Eno izmed neurejenih področij na območja mesta je neizdelana in neenotna zemljiška politika. Negativni pojavi, ki so posledica sedanjega stanja, se kažejo predvsem na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, urbanizma in na področju gospodarskih in
negospodarskih investicij. Bistvena značilnost za pretečeno obdobje je razdrobljenost tega področja in neenotni kriteriji za pridobivanje, urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč ter neurejeno financiranje. Tako Stanje je povzročilo, da se je večkrat zanemarilo dejstvo, da je mestno zemljišče družbeno bogastvo, s katerim je potrebno pametno gospodariti. Dohodki, ki so se ustvarjali v prometu z zemljišči in stavbami, so se namreč v mnogih primerih prelivali v druge sfere potrošnje in s tem izgubljali svojo namembnost.
V takih pogbjih ni bilo možno uveljaviti občinskih statutarnih določil, ki govore o skrbi za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč. Zemljiška renta bi morala postati stalen in čvrst vir dohodkov za urbano-komu-nalni in stanovanjski razvoj.
Za dosego stabilizacije na tem področju bi bilo potrebno izdelati kompleksen sistem za ugotavljanje izvorov in višine zemljiške rente, njenega zajemanja in usmerjanja.
Pri oblikovanju enotne zemljiške politike je potrebno upoštevati:,
—	občinske skupščine naj v sodelovanju z mestno zasnujejo enotno zemljiško politiko na območju mesta Ljubljane, ki naj se oblikuje s konkretnim programom urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč v Ljubljani. V tem programu naj bo nakazana etapnost urejanja zemljišč in njihova namembnost ter izvori in višina sredstev za uresničevanje programa. Pri sprejemanju tega programa naj se zagotovi načelo javnosti;
—	izvajanje programa je poveriti strokovni organizaciji, ki bo za to delo kadrovsko usposobljena in ki bo poslovala s statusom komunalne delovne organizacije, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena;
—	z davčnimi in drugimi ukrepi je treba preprečiti materialni interes za špekulacijo s stavbnimi zemljišči;
—	z delom sredstev pridobljenih s prometom in uporabo stavbnih zemljišč naj se subvencionirajo cene stavbnih zemljišč in njihova komunalna opremljenost za gradnje stanovanj tistih občanov, za katere je družbeno politična skupnost dolžna posebej skrbeti;
—	vplivati je na republiko, da čimprej sprejme predpis o pravični odškodnini, ki mora postati močan stabilizacijski dejavnik pri določanju realne cene zemljišča.
VI.	PRORAČUN IN SPLOŠNA POTROŠNJA
Občinske in mestna skupščina, drUžbeno-politične organizacije, samoupravne in interesne skupnosti v družbenih dejavnostih, morajo s svojim delom prispevati k učinkovitemu izvajanju stabilizacijskih ukrepov, zlasti na področju proračuna in' splošne porabe. Kadrovsko in materialno je potrebno okrepiti davčno službo, da bo sposobna dosledno izvajati predpise s področja davkov in prispevkov.
Samoupravni organi s področja zdravstva, šolstva, kulture in družbenega varstva, morajo kritično pregledati svoje programe ter jih prilagoditi stabilizacijskim ukrepom. Pri tem ne gre samo za izvajanje že sprejetih načel in zakonskih obveznosti, ki omejujejo splošno potrošnjo, temveč za uvajanje večje gospodarnosti na teh področjih.
Obseg proračunske potrošnje družbeno političnih skupnosti in skladov lahko določimo samo v okviru realnega povečanja predvidene rasti proizvodnje povečane za dvig cen v letu 1971 in v okviru splošnih sistemskih ukrepov.
Predvidena gibanja v letu 1971 v primerjavi z letom 1970 in ukrepi, na katerih bo opredeljen obseg splošne potrošnje, so naslednji:
—	nominalni porast dohodka za 17—19 %>,
—	porast mase nominalnih osebnih dohodkov 15 do 16 %>,
—	mesto naj sodeluje pri oblikovanju dogovora z občinami Slovenije o znižanju stopnje občinskega prometnega davka od prodaje blaga na drobno in storitev,
—	sproščeni del blokiranega presežka proračunskih dohodkov iz leta 1970 naj se v letu 1972 usmeri v ustvarjanje pogojev, ki jih je mestna skupščina dolžna zagotoviti gospodarstvu za njegov nadaljnji razvoj in za prednostne investicije mestnega pomena, kakor jih določa program mestne skupščine. Ta presežek se lahko uporabi tudi za sanacije v gospodarstvu in za izdatke, ki bi nastali zaradi izrednih okoliščin,
—	prispevna stopnja za zaposlovanje naj ostane v letu 1971 nespremenjena. Povečani izdatki zaradi zvišanja cenzusa za pridobitev nadomestila za nezaposlene, naj se pokrivajo iz rezerv ustvarjenih v preteklih letih,
—	skupnost zdravstvenega zavarovanje delavcev Ljubljane je za leto 1971 sprejela prispevno stopnjo od bruto osebnih dohodkov v višini 7,34, kar je za 0,24 %> več kot je znašala prispevna stopnja v letu 1970. Povečan obseg storitev zdravstvenega zavarovanja, ki po eni strani izvira iz zakonitih pravic zavarovanca, po drugi strani pa iz večjih potreb novozgrajenega kliničnega centra, bo predvidoma zahteval več sredstev kot jih bo socialno zavarovanje zbralo s prispevno stopnjo za leto 1971. Glede na to, da bodo zbrana sredstva na osnovi nove prispevne stopnje prekoračila limitirano višino 10,8, ki jo predpisuje zakon »o izločanju dela dohodkov od prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, prometnega davka, carin in sodnih taks v letu 1971 na posebne račune« za približno 6 “/o, je potrebno, da odgovorni družbeni dejavniki čimprej rešijo to problematiko. Področje zdravstvenega zavarovanja pa se bo moralo tudi kot ostala področja splošne potrošnje vključiti v stabilizacijske ukrepe z racionalizacijo poslovanja zdravstvene službe. Zato bo še v letu 1971 potrebno izdelati konkretne analize stanja zdravstvenega in lekarniškega omrežja v Ljubljani in na tej osnovi precizirati resnične potrebe zdravstvene službe. Program razvoja zdravstvene službe mora upoštevati predloge in zaključke, ki jih bodo zavarovanci dali v javni razpravi o tem programu,
—	sredstva za otroško varstvo se v letu 1971 ne smejo zmanjšati. Potrebno je takoj sprejeti občinske odloke o povečani prispevni stopnji za otroško varstvo v višini zmanjšanja stopnje republiškega prispevka. Občine si bodo prizadevale z neposrednimi dogovori z delovnimi organizacijami povečati materialno osnovo za otroško varstvo. Družbeno politične organizacije (SZDL, sindikati, društva prijateljev mladine itd.) pa naj bodo pobudniki za organizacijo in izvedbo namenskega samoprispevka občanov za pospešeno uresničitev programa izgradnje vzgojno-varstvenih ustanov v Ljubljani. V to akcijo naj ti družbeni dejavniki vključijo tudi namenske prispevke družbeno političnih skupnosti in delovnih organizacij. Le na ta način bo do leta 1975 zagotovljeno organizirano otroško varstvo za najmanj 50 °/o otrok, ki jim je ta družbena skrb nujno potrebna. Osnovni nosilec tega programa naj ostane temeljna izobraževalna skupnost Ljubljane. Občinske in mestna skupščipa naj bodo tudi pobudnik za spremembo zveznega predpisa v tem smislu, da se otroško varstvo izvzame iz sistema limitiranja.
Na podlagi predvidevanj o možnostih za ustvaritev dohodkov v letu 1971 ter predvidenih ukrepov bodo proračunski dohodki Ljubljane, vključno s sredstvi za temeljno izobraževalno skupnost porasli v prihodnjem letu za približno 6 °/o v primerjavi z realizacijo v letu 1970 oziroma za 15 °/o v primerjavi s planiranimi sredstvi za leto 1970. Tako predvideno povišanje je počasnejše od predvidene rasti dohodka v gospodarstvu.
Pri razporeditvi proračunskih sredstev pa je potrebno upoštevati zlasti:
—	da je področje vzgoje in izobraževanja pomemben faktor razvoja gospodarstva in družbenih dejavnosti.
Pred leti začeta sanacija materialnega položaja osnovnega šolstva naj se nadaljuje, prilagojena realnim finančnim možnostim, ki jih določajo stabilizacijski ukrepi. To pomeni, da porast osebnih dohodkov ne bo mogel preseči 15 °/o lanskoletnih osebnih \dohodkov, materialni izdatki pa ne 20 "/o. Temeljna izobraževalna skupnost mora z organizacijskimi in vsebinskimi posegi prispevati k zmanjševanju stroškov za to področje. Neurejeno stanje na področju tekočega investicijskega vzdrževanja srednjih šol in dijaških domov je povzročilo, da so ti objekti v slabem stanju in da zahtevajo velike adaptacije. Za sanacijo tega problema je potrebno izdelati konkretni program vzdrževanja šolskih objektov in dijaških domov, določiti prioriteto in združiti del razpoložljivih sredstev amortizacije teh ustanov s proračunskimi sredstvi, sredstvi republiške izobraževalne skupnosti in sredstvi delovnih organizacij,
—	v prihodnjem letu je treba slediti naporom za izboljšanje materialnega položaja kulture in ji nameniti sredstva večja od poprečnega povečanja proračunov.
Ljubljana potrebuje program razvoja kulturnih dejavnosti, ki bo usklajen z realnimi možnostmi gospodarstva in s stabilizacijskimi napori družbe. Pri sprejemanju programa razvoja kulturnih dejavnosti morajo aktivno sodelovati občani in družbeni dejavniki.
Ljubljana je nacionalno, kulturno in znanstveno središče Slovenije, zato si moramo tudi na področju kulture še naprej prizadevati za čim višjo kvalitetno raven kulturnih institucij v mestu.
Sredstva, ki jih je vlagala Ljubljana zadnja tri leta za kulturno dejavnost, so sicer znatna, vendar so zaradi zaostajanja v preteklosti še vedno prenizka za normalno in nemoteno delovanje kulturnih institucij v Ljubljani. Tudi kulturni objekti so dokaj iztrošeni in vsako odlašanje rednega vzdrževanja povzroča družbi veliko materialno škodo.
Zato menimo, da je potrebno:
—	povečati prispevek iz proračunskih sredstev za kulturno dejavnost do 24 °/o,
—	izdelati merila, ki bodo omogočila objektivno dodeljevanje sredstev za kulturo in preprečevala njihovo nesmotrno uporabo;
—	izboljšati gospodarjenje kulturnih institucij tako, da se znižajo upravni in materialni stroški v korist redne programske dejavnosti,
—	da si kulturne institucije prizadevajo povečati sredstva, ki jih ustvarjajo s svojo dejavnostjo.
Profesionalne kulturne institucije v Ljubljani bodo še vnaprej snovalec in nosilec kulturnega življenja v mestu in s tem tudi nosilec uresničitve programa razvoja kulturnih dejavnosti v Ljubljani.
Proučiti je treba tudi vse možnosti integracije posameznih kulturnih institucij, kar bi odpravilo dvo-
*
tirnost in omogočilo izvajanje enovitega programa na ožjem kulturnem področju. V okvir organizacijskih nalog sodi tudi ustanovitev enotne posredniške službe za kulturne stike in izmenjave.
Skrb za boljše zdravstveno stanje in telesno sposobnost občanov zahteva hitrejši razvoj športa in rekreacije. Občinske skupščine naj še vnaprej skrbijo za množično telesno vzgojo, mesto pa naj skrbi za vrhunski šport. Omeniti pa je potrebno tudi vlogo Ljubljane kot središča mednarodnih športnih prireditev.
Za dosego tega je potrebno:
—	zagotoviti večja sredstva za redno dejavnost, kvalitetni šport in rekreacijo;
—	razvijati šolska športna društva;
—	krepiti in širiti klube in sekcije v delovnih organizacijah ter razvijati rekreacijske centre v posameznih občinah;
-— zagotoviti ustrezna sredstva za organizacijo pomembnih športnih in drugih prireditev, ki popularizirajo Ljubljano v svetu;
—	zagotoviti enotno in programsko uporabo sredstev športne stave in LOTA, ki bo združena in povečana lahko predstavljala pomemben faktor pri izgradnji novih športnih objektov;
—	zagotoviti sredstva za redno vzdrževanje športnih in rekreacijskih objektov;
—	proučiti možnost in koristnost ustanovitve samoupravne skupnosti v telesni kulturi.
Na področju tehnične vzgoje je potrebno povečati skrb predvsem za tiste panoge tehnične vzgoje, ki so pomembne za krepitev strokovne in obrambne sposobnosti naše socialistične skupnosti;
—	ena izmed pomembnih nalog mesta je skrb za kolektivno komunalno potrošnjo. Zahteve po sredstvih za te namene so zaradi rasti mesta vsako leto večje. Za to področje naj se namenijo sredstva, ki bodo vsaj do neke mere izpolnila zahteve enostavne reprodukcije. Potrošnja teh sredstev mora biti usmerjena na osnovi sprejetih in od skupščine potrjenih programov. Izvajalci kolektivnih komunalnih storitev morajo z racionalizacijo svojega poslovanja, z relativno pocenitvijo svojih uslug in boljšo kvaliteto opravljenih del prispevati k stabilizaciji;
—	za učinkovitejše in razširjeno delo državnih organov predvideti povečanje osebnih dohodkov za 15 odstotkov ter zagotoviti sredstva za pokrivanje materialnih izdatkov skladno s povečanjem cen in storitev v letu 1970.
Osnova za* dodelitev sredstev za narodno obrambo je osvojeni program za to področje. Povečanje sredstev za te namene ne more biti višje od 15 "/o plana iz leta 1970;	.
—	vsi ostali uporabniki proračunskih sredstev morajo svojo dejavnost uskladiti z možnostmi, ki temeljijo na potrošnji leta .1970 in sredstvih za leto 1971;
—	vsi uporabniki družbenih sredstev morajo posvetiti posebno skrb realnemu finančnemu planiranju in izvrševanju sprejetega finančnega programa. Finančna disciplina uporabnikov družbenih sredstev je njihova osnovna naloga pri vključevanju v proces stabilizacije. Spoštovanje teh načel izključuje ustvarjanje primanjkljajev in s tem pritiska na dodatna družbena sredstva.
Št. 030-03/71
Ljubljana, dne 24. marca 1971.
Predsednik
skupščine občine Ljubljana Center
Anton Kolar 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
316.
Občinska volilna komisija za volitve odbornikov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje podaja na podlagi 101. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin
POROČILO
o izidu nadomestnih volitev odbornikov v zbor
delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Nadomestne volitve v zbor delovnih skupnosti so bile 17. marca 1971.
V	volilni enoti št. 24, v kateri se voli en odbornik sta bila kandidata:
Viktor Pavlič, Ljubljana, Čufarjeva 3, ki je dobil 195 glasov in
Karel Strekelj, Ljubljana, Ulica 15. aprila 7, ki je dobil 199 glasov.
Neveljavnih glasovnic je bilo 7.
V	volilni imenik je bilo vpisanih 66.'i volivcev.
Za odbornika je bil izvoljen
Karel Štrekelj, Ljubljana, Ulica 15. aprila 7.
Ljubljana, dne 23. marca 1971.
Občinska volilna komisija Tajnik	Predsednik
Majda Stupica 1. r.	Fedor Kosem 1. r.
Član-nam.
Franci Bricelj 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA ŠIŠKA
317.
Na podlagi 138. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/67 in št. 36/67) in 33. člena statuta krajevne skupnosti Vodice in sklepa zbora volivcev za vas Vodice z dne 28. II. 1971 je svet krajevne skupnosti Vodice na seji dne 6. marca 1971 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za vas Vodice
I
Uvede se krajevni samoprispevek namensko za vzdrževanje in asfaltiranje krajevnih cest na območju vasi Vodice in za boljšo napeljavo javne razsvetljave skozi vas Vodice.
Krajevni samoprispevek se plačuje v denarju, in sicer plača vsako gospodinjstvo prvo leto po 500 din. naslednja štiri leta pa po 300 din.
II
Krajevni samoprispevek izpolnjujejo občani, ki imajo stalno prebivališče v vasi Vodice.
III
Krajevni samoprispevek se uvaja za čas od 1. aprila 1971 do 1. aprila 1976.
IV
Skupna investicijska vrednost pri cestah in javni razsvetljavi v Vodicah znaša 500.000 din.
Krajevna skupnost Vodice prevzame skrb za fi" nanciranje del iz 1. odstavka te točke s sredstvi krajevnega samoprispevka in v isti višini s sredstvi skupščine občine Ljubljana Šiška.
V
Krajevni samoprispevek se z zato posebej zainteresiranimi občani in posebnimi kriteriji še lahko dodatno obogati.
VI
Občani, kateri ne bodo izpolnili krajevnega samoprispevka v denarju, bodo svoje obveznosti izpolnili z delom obračunanim po trakrat veljavnih cenah.
VII
Odbor za vzdrževanje in asfaltiranje krajevnih cest po Vodicah in za boljšo razsvetljavo po vasi Vodice se zavezuje, da skrbi za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka.
Denarna sredstva krajevnega samoprispevka se zbirajo na računski knjižici krajevne skupnosti Vodice in se ločeno evidentirajo.
Glede prisilne izterjatve krajevnega samoprispevki se uporabljajo določbe zakona o prisilni izterjavi prispevkov in davkov občanov.
VIII
Gradbeni odbor za vzdrževanje in asfaltiranje krajevnih cest po Vodicah in za boljšo razsvetljavo po vasi Vodice skrbi za čim ekonomičnejšo izpolnitev krajevnega samoprispevka in sodeluje s krajevno skupnostjo Vodice pri navedenih delih.	-	'
IX
Ta sklep začne veljat* osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Vodice
Franc Logar 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA
318.
Na podlagi 33. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 46/70) je ustanovna skupščina temeljne kulturne skupnosti na svojem zasedanju dne 18. marca 1971 sprejela
SKLEP
p ustanovitvi temeljne kulturne skupnosti Sevnica
I
Ustanovi se temeljna kulturna skupnost Sevnica.
II
Temeljna kulturna skupnost deluje po zakonu, statutu in poslovniku.
III
Konstituiranje skupnosti je izvršiti v roku enega meseca od dneva zasedanja ustanovne skupščine.
IV
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-71
Sevnica, dne 18. marca 1971.
Delovni predsednik ustanovne skupščine TKS
Tomšič Mihael 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE 319.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-153/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 23. marca 1971 sprejela
RESOLUCIJO
o smernicah gospodarskega in družbenega razvoja občine Slovenske Konjice za leto 1971
I
1.	Razvoj v letu 1970
Uspehi gospodarskega razvoja občine se v letu 1970 odražajo predvsem v nadaljnji rasti proizvodnje, povečanju izvoza in zaposlenosti ter porastu življenjskega standarda. Doseženi so bili tudi drugi pomembni uspehi glede prilagajanja proizvodnje tržnim zahtevam, sodobnejše organiziranosti gospodarstva ter ostalih dejavnikov, ki so vplivali na povečano gospodarsko aktivnost.
Na gospodarski razvoj občine je v preteklem letu vplivala močnejša nestabilnost na domačem tržišču ter stalne težave z nelikvidnostjo, katera je močno zavirala še hitrejši razvoj celotnega gospodarstva. Rezultati gospodarjenja pa so bili odvisni tudi od ekonomskih ukrepov za stabilizacijo gospodarstva.
Na podlagi predhodnih pokazateljev se je v letu 1970 družbeni proizvod celotnega gospodarstva občine povečal za okoli 20 % — oziroma realno za 8—9 %>. Na povečano gospodarsko aktivnost je vplivala zlasti industrija, katera je povečala proizvodnjo po fizičnem obsegu za 11,8%. Izrazit porast proizvodnje je dosegla predvsem kovinska industrija, in sicer za 22,9% — industrija predelave nekovin za 24,9% — ind. gradbenega materiala za 20,9% — lesna industrija za 12,4% in industrija usnja za 4,6%.
Dinamika porasta proizvodnje in ostalih dejavno^ sti v letu 1970 je bila naslednja — v indeksih:
UHO
196»
—	fiz. obseg ind. proizvodnje..........* * 111,8
—	izvoz............................ * , , . 112,8
—	promet trgovine — skupaj	122,0
—	prodaja na debelo ..**»***. 113,7
—	prodaja na drobno	5. 123,2
—	odkup kmetijskih pridelkov in lesa — skupaj 139,6
—	kmetijski pridelki..................  128,3
—	odkup lesa • •  .................* . 155,2
—	poprečno število zaposlenih v občini . 5 . 100,9
—	št. zaposlenih (po stanju 31. decembra) . . . 102,7
—	poprečni nominalni osebni dohodki v občini . 119,9
—	v gospodarstvu......................  120,2
—	v negospodarskih dejavnostih ..... 117,3
—	realni osebni dohodki	107,6
—	investicije.............................  132,0
— Na področju kmetijstva se je vršila širša akcija postopnega usmerjanja zasebnih kmečkih gospodarstev na specializirano proizvodnjo. V ta namen je bilo danih nad 1 milijon dinarjev kreditov. Celokupna kmetijska proizvodnja, ustvarjena v preteklem letu je bila delno nad poprečjem. Višjo proizvodnjo je doseglo zlasti vinogradništvo. Napredek pa je zabeležen tudi pri razvoju živinoreje.
Dohodek zasebnega kmetijstva od prodaje kmetijskih pridelkov ter prodaje lesa se je v letu 1970 povečal nominalno za 39,6% in je dosegel 7,451.000 dinar-
jev. Dohodek od prodaje lesa se je povečal za 55,2 °/o
—	od kmetijskih pridelkov pa za 28,3 °/o.
V	preteklem letu je bilo odkupljeno od zasebnih kmetovalcev 470 ton goveda, kar je za 3,4 °/o manj kot v letu 1969. Količina odkupljenega lesa pa se je povečala za 8,5 »/o in je znašala 19.086 m3.
— Na področju trgovine so v letu 1970 z adaptacijami pridobljene nove prodajne in skladiščne površine za okoli 260 m2. Preurejene oziroma novoure-jene so bile naslednje prodajalne — Draža vas, Stranice ter v Zrečah.
Skupni promet trgovine se je v preteklem letu povečal za 22 %i in je dosegel vrednost 66,940.000 dinarjev. Prodaja blaga na drobno se je povečala za 23,2 °/o
—	prodaja na debelo pa za 13,7 Vo. Ob upoštevanju porasta cen se je fizični obseg prometa na drobno povečal za 10,4 “/o.
Promet gostinstva se je povečal v preteklem letu za 19%>. Ce odbijemo porast cen gostinskim storitvam v višini 15,9 %> — se je dejanski obseg gostinskih storitev povečal le za 2,7 °/o.
Turistična dejavnost se je gibala v glavnem na doseženi ravni iz leta 1969. Nočitvene kapacitete se niso povečale. Število domačih gostov je bilo isto kot leta 1969. Število tujih gostov pa se je zmanjšalo za dobro četrtino. Skupno število nočitev se je povečalo za 5,7 fl/o — pri domačih gostih so se povečale za 7,5 Vo
—	pri tujih gostih pa so se zmanjšale za 2,5%. Z doseženim številom nočitev so bile nočitvene kapacitete izkoriščene le z 49 %.
Obseg dejavnosti obrtnih podjetij se je po predhodnih podatkih povečal po vrednosti za nad 30 %. Istočasno pa se je izboljšala tudi njihova akumulacij?.
— V letu 1970 se je izvozna dejavnost, ki predstavlja važen element nadaljnje rasti industrijske proizvodnje povečala za 12,8 % — tako da je znašala vrednost izvoza 5,632.600 dolarjev. Delež izvoza v skupni vrednosti industrijske proizvodnje pa je znašal 17,4 odstotka. Od celotnega izvoza, doseženega v preteklem letu je 81,9% odpadlo na konvertibilno področje. Razmerje med izvozom in uvozom je preteklo leto znašalo po oceni 100 9 75,5 v korist izvoza. Visoko stopnjo porasta izvoza je doseglo zlasti les. ind. podjetje, kovaška industrija ter Comet Zreče.
— Na področju zaposlovanja v preteklem letu ni bilo večjih premikov. Poprečno število zaposlenih v občini se je povečalo le za 0,9 % ter je znašalo 4061 zaposlenih. Porast delovne sile je zabeležen le v obrti, gradbeništvu ter trgovini. V industriji, prometu in gostinstvu .je število zaposlenih ostalo na ravni iz leta 1969. V kmetijstvu, gozdarstvu in komunali pa se je število zaposlenih delno zmanjšalo.
V	negospodarskih dejavnostih pa je zabeležen porast delovne sile za 3,8 “/n — oziroma za 14 zaposlenih.
— V letu 1970 so se sredstva za neto osebne dohodke v občini povečala za 20,6% in so znašala 56,159.000 dinarjev. Poprečni mesečni nominalni osebni dohodek na zaposlenega je v preteklem letu dosegel 1174 dinarjev in je bil za 19,9% višji kot leta 1969. V gospodarstvu znaša ta porast 20,2 % — v negospodarstvu pa 17,3 %.
Ce upoštevamo porast življenjskih stroškov (11,5 odstotka) so se realni osebni dohodki v občini povečali za okoli 7,5 %.
— Obseg investicijske dejavnosti se je po predhodnih pokazateljih povečal v letu 1970 za okoli 32%, kar je znatno višje kot znaša stopnja rasti družbenega
proizvoda. Za investicije je bilo porabljeno skupaj okoli 25 milijonov dinarjev, od tega 18 milijonov dinarjev za razvoj gospodarstva ter 7 milijonov za investicije v negospodarstvu.
Planiran obseg investicijskih naložb v industriji preteklega leta ni bil ustvarjen, ker zaradi pomanjkanja sredstev ter ostalih faktorjev ni prišlo do pristopa oziroma do realizacije investicijskega programa pri ind. kombinatu KONUS.
Od skupnih investicij v gospodarstvu je odpadlo na industrijo nad 90 % — od tega pa pretežni del na kovaško industrijo in ind. kombinat KONUS. Ostale gospodarske dejavnosti pa so investirale le v manjšem obsegu.
Investicijska sredstva za razvoj negospodarskih dejavnosti okoli 7 milijonov dinarjev (ali 28% skupnih investicijskih naložb) pa so se porabila za razvoj stan. komunalne dejavnosti v višini 63 %, ostalih 37 % pa za ostale dejavnosti kot šolstvo, zdravstvo in drugo.
Stanovanjska izgradnja (individualna) se je v preteklem letu še nadalje intenzivno razvijala. Skupno je bilo v gradnji 300 stanovanjskih zgradb ter 10 vikendov. Dokončanih pa je bilo 53 stanovanj.
Z naložbami na področju šolstva se je dokončala gradnja telovadnice pri novi osnovni šoli v Slov. Konjicah ter izvajala rekonstrukcija osnovne šole Vitanje ter v Špitaliču.
V	Zrečah se je uredil objekt za otroško varstvo, v Slov. Konjicah pa se je pristopilo k nadaljevanju gradnje zdravstvenega doma.
Sprejeti programi razvoja in urejanja komunalnih objektov na območju občine so bili večinoma v celoti realizirani. K temu je pripomogla prizadevnost krajevnih skupnosti ter sodelovanje občanov.
Ko ugotavljamo dosežene rezultate razvoja gospodarstva, rasti proizvodnje ter razvoja ostalih dejavnosti lahko ugotavljamo, da so bila kljub objektivnim težavam ustvarjena predvidevanja, ki jih je nakazovala resolucija družbeno-ekonomskega razvoja občine za leto 1970. To bo tudi osnova za nadaljnji dinamični razvoj.
2.	Osnovne smernice in predvidevanja družbenoekonomskega razvoja občine v letu 1971:
V	letu 1971 se bo razvoj gospodarstva odvijal v okviru ukrepov stabilizacijskega programa ter ekonomskih ukrepov, ki so že sprejeti oziroma bodo sprejeti tekom leta. Glede na stopnjo razvoja ter prilagoditve pogojem reforme, ki jo je gospodarstvo občine že doseglo, računamo, da se bo v letu 1971 intenzivnost gospodarske rasti na vseh področjih nadaljevala. V ta namen bo potrebno, da delovne organizacije pospešijo prilagojevanje proizvodnje tržnim zahtevam ter da investicijske naložbe usmerjajo zlasti v modernizacijo proizvodnih zmogljivosti. Istočasno pa povečati poslovno sodelovanje ter pristopiti k temeljitejši raziskavi potreb notranjega trga ter zunanjega tržišča. Ob istočasni modernizaciji proizvodnih zmogljivosti pa izboljšati organizacijo dela.
Ob upoštevanju dosežene stopnje proizvodnih zmogljivosti, uresničitve predvidenih ciljev stabilizacijskih ukrepov, predvsem pa s povečanjem akumulativne sposobnosti delovnih organizacij računamo, da se bo družbeni proizvod občine v letu 1971 povečal nominalno za 17,7% oziroma realno za 7—8%. Odločilni vpliv na gospodarski razvoj bo imela predvsem indu-
strija, ki ustvarja nad 69 Vo celotnega družbenega proizvoda v občini.
Pričakovane stopnje rasti po glavnih področjih
dejavnosti so naslednje:
1971
1970
—	fizični obseg	ind. proizvodnje .....	11,7
—	izvoz ......................................... 12,2
—	kmetijska proizvodnja	4—6
—	promet trgovine na drobno.................... 15
—	zaposlenost	 ................................  3,2
Pričakovano povečanje proizvodnje bo doseženo z učinkovitejšim in smotrnejšim izkoriščanjem notranjih rezerv, povečano produktivnostjo dela, z izboljšanjem tehnološkega procesa proizvodnje ter z nadaljnjim izboljšanjem kvalifikacijske strukture zaposlenih.
— Industrija kot najmočnejša gospodarska dejavnost v občini bo po predvidevanjih povečala proizvodnjo za okoli 11,7 %>. K takšni stopnji porasta bo pripomogla predvsem kovinska industrija, ki predvideva porast proizvodnja za 20 °/o. Prav tako pa tudi lesna industrija s 13,8 °/o povečanjem.
— Kmetijstvo, katero ustvarja okoli 15 %> družbenega proizvoda občine bo predvidoma povečalo proizvodnjo za 4 do 6 “/o, kar pa bo odvisno od izboljšanih pogojev prodaje živine ter od ostalih pogojev, od katerih je odvisna poljedelska ter sadjarsko-vinogradni-ška proizvodnja.
V	cilju intenziviranja kmetijstva pa bo potrebno, da se zagotovijo pogoji za nadaljevanje postopnega usmerjanja zasebnih kmečkih gospodarstev na specializirano proizvodnjo. S širšim vključevanjem kmetijskih proizvajalcev v družbeno organizirano proizvodnjo pa ustvariti možnosti za večjo blagovno proizvodnjo.
Da bi se kmetijstvu omogočila čim hitrejša preobrazba pri preusmerjanju proizvodnje, bo skupščina občine tudi v letu 1971 vodila v ta namen ustrezno davčno politiko.
V	letu 1971 bo dana možnost za preusmeritev tudi kmečkim gospodarstvom v nižinskem predelu. Do sedaj je bilo to omogočeno le kmetovalcem iz višinskih predelov. Za te namene bo kmetijska zadruga zagotovila določena finančna sredstva za posojila. Za kritje dela obrestne mere od teh kreditov pa bo skupščina občine določila sredstva iz svojega proračuna.
— K izboljšanju pogojev za preskrbo prebivalstva s potrošnim blagom bo v večji merj prispevala izgradnja novega trgovskega objekta v Slov. Konjicah ter modernižacija trgovine v Boharini in v Zrečah. V teku pa so tudi razgovori z zainteresiranim investitorjem izven občine o gradnji večje trgovske hiše v Slovenskih Konjicah.
V	cilju zmanjšanja odliva kupne moči izven občine bo potrebno, da trgovina v večji meri izboljša založenost s kvalitetnejšim potrošnim blagom — zlasti s trajnimi potrošnimi predmeti ter da ustvari večjo konkurenčnost cen s cenami, ki so v bližnjih večjih središčih.
Promet trgovine na drobno se bo v letu 1971 predvidoma povečal za okoli 15 %>.
— V cilju povečanja gostinsko-turistične dejavnosti bo potrebno, da se z modernizacijo obstoječih gostinskih objektov ustvarijo pogoji za nudenje kvalitetnejših gostinskih storitev. To velja za gostinska podjetja kot tudi za zasebna gostišča.
V Slov. Konjicah že dalj časa obstaja potreba po večjem sodobnejšem gostinsko-turističnem objektu. Ker pa za takšen objekt ni na razpolago finančnih sredstev v občini, bi bilo potrebno zainteresirati investitorja izven občine.
Skupna vrednost prometa gostinstva se bo v letu 1971 predvidoma povečala za okoli ll°/o.
— V letu 1971 se pričakuje, da se bo obseg celotne obrtne proizvodnje in storitev povečal J>o vrednosti za okoli 22% Za realizacijo takšne stopnje rasti pa je potrebno, da obrtne delovne organizacije hitreje usklajujejo proizvodnjo s potrebami tržišča, da investicijska sredstva usmerjajo prvenstveno v modernizacijo in da izboljšajo organizacijo dela. Poleg tega pa bo potrebno omogočiti hitrejše usposabljanje zaposlenih.
K povečanemu obsegu obrtne dejavnosti bodo prispevala predvsem podjetja kovinske stroke, katera predvidevajo porast proizvodnje za nad 40 %> (zlasti podj. Kovinar in Komos).
Razvoju zasebne obrti, pri kateri se opaža tendenca upadanja števila obrtnikov bo potrebno posvečati več pozornosti. Z ustrezno davčno politiko ter z ostalimi ukrepi bo treba omogočiti predvsem razširitev obrtne mreže storitvene dejavnosti.
— Izvozno dejavnost, kot pomemben element porasta proizvodnje bo potrebno še nadalje okrepiti, k čemur bodo pripomogli tudi ukrepi in predpisi, ki jih bo sprejela zveza.
Na osnovi predvidevanj industrijskih delovnih organizacij se bo v letu 1971 celokupni izvoz povečal za 12,2 °/o in bo dosegel vrednost 6,321.000 dolarjev. Pri tem bo treba stremeti za nadaljnje povečanje udeležbe konvertibilnega področja v skupnem izvozu. Relativno najvišji porast izvoza predvideva Kovaška industrija in Kostroj. V les. ind. podjetju ter v ind. kombinatu »Konus« pa se bo obseg izvoza gibal na ravni izvoza v preteklem letu.
Za dinamični razvoj izvozne dejavnosti bo potrebno, da delovne organizacije, katere izvažajo, pristopijo k temeljitejšim raziskavam zunanjih tržišč.
— Osebni dohodki zaposlenih, ki so tudi važen faktor pri uresničitvi predvidene stopnje gospodarske rasti, morajo naraščati le v skladu z doseženimi uspehi gospodarjenja in morajo biti v skladu z merili družbeno dogovorjene politike dohodka.
Življenjski standard naj se v letu 1971 giblje v mejah razpoložljivih sredstev.
Na osnovi predvidevanj del. organizacij ter z realizacijo pričakovane stopnje rasti družbenega proizvoda in povečanja produktivnosti predvidevamo, da se bo v letu 1971 povečal poprečni nominalni osebni dohodek na zaposlenega v občini za okoli IS0/«.
Poprečni osebni dohodek v občini bi s predvideno stopnjo povečanja znašal 1350 dinarjev.
— Po predvidevanjih bodo v letu 1971 ustvarjeni pogoji, da se zaposlenost v občini poveča za okoli 3,2 odstotka. Poleg zaposlovanja v družbenem sektorju pa si bo potrebno prizadevati, da se s prilagojeno davčno politiko ter z drugimi ukrepi ustvarijo možnosti za širše zaposlovanje v zasebni obrti.
Večji porast zaposlenosti se predvideva predvsem v družbeni obrti ter v industriji. V ostalih dejavnostih se število zaposlenih ne bo bistveno spremenilo.
Na območju občine bo v letu 1971 zaposlenih skupno okoli 4200 delavcev — od tega 3820 v gospodarstvu in 380 v negospodarskih dejavnostih.
— Investicijska potrošnja se sme v letu 1971 gibati le v okviru dejanskih razpoložljivih sredstev in ostalih materialnih možnosti. Pri tem pa bo potrebno dati prednost investicijam za modernizacijo in rekonstrukcijo.
Po oceni bodo skupne investicijske naložbe v letu 1971 znašale 26 milijonov dinarjev, kar bo približno na ravni iz preteklega leta.
Investicije za razvoj gospodarstva bodo znašale okoli 20 milijonov dinarjev, negospodarske investicije pa okoli 0. milijonov dinarjev.
V	industriji je okoli 90 °/o predvidenih sredstev namenjeno za opremo in modernizacijo tistih proizvodnih zmogljivosti, ki bodo vplivale na rentabilnejšo proizvodnjo, delno pa za preusmeritev.
V	kmetijstvu družbenega sektorja so invest. sredstva namenjena za nadaljnje urejanje sadovnjakov, ureditev 3 ha vinogradov ter za nabavo opreme. V zasebnem kmetijstvu pa bo potrebno nadaljevati s preusmerjanjem gospodarstev v specializirano proizvodnjo.
V	gozdarstvu pa se bo nadaljevalo z gradnjo gozdnih cest.
Naložbe za razvoj trgovine pa so v glavnem namenjene za izgradnjo novega trgovskega objekta v Slov. Konjicah ter za razne manjše rekonstrukcije nekaterih trgovskih prodajaln.
V	gostinstvu bodo vložena le manjša sredstva za opremo ter manjše adaptacije obstoječih gostišč.
Po predvidevanjih bodo obrtna podjetja vložila okoli 450.000 dinarjev za modernizacijo in opremo, in sicer:
—	Pekarna »Rogla«
—	nabava opreme, ureditev garderobnih in sanitarnih prostorov;
—	Mizarstvo »Dravinja«
—	nabava strojne opreme, sanitarije;
—	Komos
—	rekonstrukcija hale, strojna oprema;
—	Mizarstvo »Skala«
—	nabava opreme;
—	Kovinar
—	dovršitev rekonstrukcije kovaške delavnice, nabava stiskalnice, gradnja transformatorske postaje.
Naložbe za razvoj negospodarskih dejavnosti so v letu 1971 namenjene predvsem za stan. komunalno dejavnost, šolstvo, zdravstvo in otroško varstvo.
V	tekočem letu se bo nadaljevala intenzivna stanovanjska izgradnja. V gradnji bo okoli 300 stanovanj. Dokončanih pa bo okoli 80 stanovanj. Poleg navedenega pa se bodo vršile adaptacije in popravila večjega števila stan. objektov — za kar so predvidena znatna sredstva kot krediti borcem NOV.
Izgradnja in rekonstrukcija šolskih objektov se bo s sredstvi delovnih organizacij ter s krajevnim samoprispevkom nadaljevala tudi v letu 1971.
Predvidena je rekonstrukcija II. osnovne šole v Slov. Konjicah ter adaptacija osnovne šole v Tepanju.
V	letu 1971 je predviden tudi pričetek gradnje otroškega vrtca v Slov. Konjicah. Nadaljevala pa se bo tudi gradnja zdravstvenega doma.
Celotni razvoj komunalne dejavnosti ter gradnja komunalnih objektov ter vzdrževanje istih pa se bo odvijal v okviru programov dela, ki so ga sprejele posamezne krajevne skupnosti. Realizacija teh progra-
mov pa bo poleg sredstev občine v večjem obsegu odvisna od prizadevnosti svetov krajevnih skupnosti ter od sodelovanja zainteresiranih občanov posameznih območij.
Svet za gospodarstvo in družbeni plan bo med letom redno spremljal gospodarska gibanja ter obveščal skupščino občine o gospodarskem in družbenem razvoju ter o-odstopanjih od začrtanih smernic ter predlagal ustrezne ukrepe.
St. 30-1/71-1
Slovenske Konjice, dne 23. marca 1971.
Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tcpej, dipl. Ing. 1. r.
320.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 47. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, št. 43-334/67 in št. 40-302/68) in 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 23. marca 1971 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1971
1.	člen
Proračun občine Slovenske Konjice za leto 1971 obsega dohodke, ki znašajo skupaj . . 7,158.547 din. Od tega:
— prispevek za uporabo mestnega zemljišča 240.300 din Razporejeni dohodki v znesku .... 6,918.247 din.
2.	člen
Od dohodkov proračuna občine Slovenske Konjice pripada:
—	skladu za financiranje investicij družbenega standarda 1 ‘Vo prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja,
—	občinskemu skladu za zadeve borcev in invalidov 100 u/o dopolnilnih sredstev SR Slovenije,
—	občinskemu gasilskemu skladu 100% premije za zavarovanje pred požarom,
—	rezervnemu skladu občine 1 % vseh dohodkov proračuna iz 1. člena tega odloka,
—	komunalnemu skladu občine 100 % plačanega prispevka za uporabo mestnega zemljišča iz 1. člena tega odloka,
—	temeljni kulturni skupnosti vsa sredstva, ki j ib je SR Slovenija po zakonu o financiranju kulturnih skupnosti in kulturne dejavnosti (Uradni list SRS. št. in kulturne dejavnosti (Uradni list SRS, številka 46-258/70) odstopila temeljni kulturni skupnosti za financiranje njenega programa.
3.	člen
Od dohodkov občinskega proračuna v letu 1971 so zagotovljena sredstva:
1.	za dejavnost zavodov, družbenih služb in drugih organizacij, katerim se po predpisih ali pogodbah zagotavljajo sredstva v občinskem proračunu ali ustreznem skladu;
2.	za druge potrebe, obveznosti in naloge, ki imajo splošen pomen za občino Slovenske Konjice;
3.	za odplačevanje posojil, za katera se sredstva zagotovijo v občinskem proračunu;
4.	za potrebe državnih organov.
4.	člen
Sredstva za sofinanciranje medobčinskih zavodov, skupnih služb ter drugih potreb po sklenjenih pogodbah in sprejetih obveznostih, se bodo izločala na žiro računu teh organizacij v skladu s sklenjenimi pogodbami oziroma sprejetimi obveznostmi. • ‘ ' ‘
5.	člen
Sredstva, zagotovljena v posebnem delu proračuna, za dejavnost družbeno političnih organizacij, društev in strokovnih združenj, se bodo nakazovala neposredno iz proračuna po dvanajstinah na žiro račune teh organizacij.
G. člen
Sredstva, ki jih pridobi občinsko sodišče v Slov. Konjicah iz naslova stroškov kazenskega postopka in poprečnin v kazenskem postopku, predstavljajo dohodek za funkcionalne namene sodišča.
Dohodke, ki jih dosežejo državni organi za geodetska, administrativna opravila ter računsko tehnične, finančno izvršilne in podobne storitve za občane, delovne in druge organizacije, razporedijo ti organi za redno dejavnost ali za posebne namene.
Lastne dohodke, ki jih doseže medobčinsko javno pravobranilstvo s svojo dejavnostjo, razporedi ta organ za svojo redno dejavnost.
7.	člen
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1971 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področ-
ja, v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena. Za to morajo občinski organi storiti posebne ukrepe, da bi z racionalizacijo dela dosegli primerno znižanje stroškov za opravljanje svojih nalog in s tem v okviru zagotovljenih sredstev boljše nagrajevanje svojih delavcev.
8.	člen
Za finance pristojni občinski upravni organ opravlja kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja proi-ačunskih uporabnikov, katerim so zagotovljena sredstva iz občinskega proračuna in na ta način ugotavlja skladnost uporabe proračunskih sredstev z njihovo namembnostjo.
9.	člen
Svet za finance in proračun je pooblaščen, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada občine v smislu 96. člena zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji.
10.	člen
Dohodke občinskega proračuna za leto 1971 in njihov razpored po glavnih namenih, določa bilanca dohodkov in splošni razpored dohodkov občinskega proračuna za leto 1971, ki je sestavni del splošnega dela proračuna občine.
11.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 400-4/71-1
Slovenske Konjice, dne 23. marca 1971.
Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. ing. 1. r.
Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1971
dohod-	Dohodki	Znesek
kov
1	Prispevki......................... 3,388.726
2	Davki..................................2,611.853
3	Takse ................................... 669.397
5	Dohodki po posebnih	zveznih	predpisih	240.300
6	Dohodki organov in razni	drugi	dohodki	53.471
7	Dopolnilna sredstva............  194.800
Prenesena sredstva .
Skupaj :
7,158.547
Štev.
glav Razpored dohodkov namena
01	Izobraževanje in vzgoja
03	Kulturno-prosvetna dejavnost , . .
04	Socialno skrbstvo...................
.05 Zdravstveno varstvo..............  ,
06	Komunalna dejavnost.................
07	Delo državnih organov . . . , l .
08	Narodna obramba.....................
12	Dejavnost krajevnih skupnosti . . .
13	Dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev.........................
14	Negospodarske investicije...........
15	Gospodarske investicije.............
16	Gospodarski posegi..................
17	Proračunske obveznosti prejšnjih let
18	Rezervni sklad......................
19	Nerazporejeni dohodki ......
Skupaj.;.................. . . . . •
Znesek
1,036.847
436.700 1,038.900
168.700 548.800
2,955.485
257.500
451.820
121.040
71.670
71.085
7,158.547
321.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 9„ 10., 14., 15., 17. in 19. členu temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (prečiščeno besedilo — Uradni list SFRJ, št. 13-141/70), 1. členu zakona o podaljšanju
rokov za določitev višine prispevkov in davkov občanov za leto 1971 (Uradni list SFRJ, št. 60-696/70), 9. in 14. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-32/69, 40-251/69, 26-155/70 in 46-246/70) ter* 116. členu statuta občine Slovenske Ko-
njice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 23. marca 1971 sprejela
ODLOK
o prispevkih in davkih občanov
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Prispevki in davki na območju občine Slovenske Konjice se določajo, obračunavajo, predpisujejo in izterjujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, temeljnega zakona o davku na dobitke in iger na srečo (v nadaljnjem besedilu: zveznih in republiških predpisih), po določbah tega odloka in po določbah predpisov, izdanih na njihovi podlagi.
2.	člen
Za izvrševanje nalog in za opravljanje služb, kj jih je po ustavi dolžna financirati občina in za kritje drugih družbenih potreb, občani prispevajo s tem, da plačujejo prispevke in davke.
Iz dohodka, ki ga dosežejo z osebnim delom, plačujejo občani prispevek iz dohodka, ki ga dosežejo z uporabo dopolnilnega dela drugih, iz dohodka od premoženja in premoženjskih pravic ter na premoženje, ki ga imajo ali pridobijo, pa plačujejo občani davek.
A.	Občinski prispevki:
1.	prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja,
2.	prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti,
3.	prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
4.	prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,
5.	prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav.
B.	Občinskj davki:
1.	davek na dohodek od stavb,
2.	davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic,
3.	davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih,
4.	daVek na dohodek od iger na srečo.
3.	člen
Stopnje občinskih prispevkov in davkov so lahko progresivne ali proporcionalne ter se ne morejo med letom spreminjati.
II.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA
4.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plačuje po stopnji 2,43%.
5.	člen
Za kategorije osebnih dohodkov, od katerih se plačuje prispevek od delovnega razmer j a na podlagi pavšalnih osnov, se določijo naslednje pavšalne osnove:
Pavšalna
Vrsta zavezancev	osnova
din
1.	Od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih	.	500
2.	Od osebnih dohodkov gospodarskim pomoč-
nikom pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih ...................................600
3.	Od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih pri
krajevnih skupnostih.....................500
4.	Od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev....................600
5.	Od osebnih dohodkov ribičev in lovcev,
zaposlenih v ribiških in lovskih	društvih	.	.	700
III.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
6.	člen
Glede na proizvodne in ekonomske pogoje ter oddaljenost od prometnih zvez se katastrske občine na območju občine Slovenske Konjice .razvrstijo v tri skupine in sicer:
I.	skupina:
Slov. Konjice Konjiška vas ^kalce Rađana vas Zg. Zreče
II.	skupina:
Bezina
Perovec
Tepanje
Jernej
Loče
Žiče
Koble
Zbelovska gora
Preloge
Stranice
III.	skupina:
Vitanje Križevec Tolsti vrh Lipoglav Ostrožno Zg. Laže
7.	člen
Sp. Grušovje Li čenča Padeški vrh Resnik Skomarje Hudinja Paka — del Sp. Dolič — del Brezen Stenica Ljubnica Loška gora Kunigunda Stare Slemene
Stopnje občinskega .prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti so proporcionalne in znašajo:
v I. skupini 30 °/o,	,
v II. skupini 24%, v III. skupini 15 %.
8.	člen
Ce ima zavezanec katastrski dohodek v katastrskih občinah, ki so razvrščene v prvo, drugo in tretjo skupino, se odmeri prispevek po stopnji skupine, kjer ima zavezanec nad 50% katastrskega dohodka.
9.	člen
Prispevek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se obračunava od osnove, ki jo predstavlja vrednost odkazanega lesa, določenega za posek v letu, za katero se prispevek odmerja. Osnovo za odmero prispevka od gozdov določi občinski • finančni organ glede na količine lesa in poprečno ceno lesa na panju, ugotovljeno na območju gozdne organizacije, ki je gospodarila z gozdom v preteklem gospodarskem letu, po vrstah lesa in vrednostnih razredih.
Gozdne organizacije morajo predložiti davčni upravi do 15. februarja v letu, za katero se prispevek odmerja, seznam vseh, ki jim je bil odobren posek lesa za to leto, po količini, vrstah lesa in vrednostnih razredih, za naknadno odobren posek pa v roku 15 dni po izdaji dovoljenja.
10.	člen
Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od gozda je proporcionalna in znaša 20%.
IV.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH
IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
11.	člen
Po pavšalni letni osnovi plačujejo prispevek od obrtnih dejavnosti občani, ki samostojno in trajno opravljajo storitveno obrtno dejavnost, če letni čisti dohodek ne presega 15.000 din, in če ne zaposlujejo tuje delovne sile.
12.	člen
Pavšalna letna osnova se določi za eno leto naprej tako, da sme dosegati najvišji letni znesek osebnega dohodka, ki ga doseže iz delovnega razmerja delavec določene ali podobne dejavnosti na območju občine ali v sosedni občini.
Koliko znaša letni kosmati osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe iste dejavnosti, na podlagi katerega se določa pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevkov od obrtnih dejavnosti in intelektualnih storitev ugotavlja za finance in proračun pristojni svet občinske skupščine za vsako leto posebej s posebnim sklepom.
13.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku plačujejo zavezanci, ki se ukvarjajo z obrtno proizvodnjo, gostinstvom in drugi zavezanci, ki prispevka od obrtnih dejavnosti ne plačujejo po pavšalni letni osnovi ali po odbitku.
Osnova za prispevek od obrtnih dejavnosti, ki se določa po zavezančevem dejanskem osebnem dohodku, praviloma ne sme znašati manj kot znaša enoletni poprečni osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe iste ali podobne dejavnosti na območju občine ali v sosedni občini za redni delovni čas.
14.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (v nadaljnjem besedilu: »prispevek po odbitku«) se plačuje od tehle dohodkov in po stopnjah:
•/.
1.	Od dohodkov prodaje srečk in vplačil pri
športni napovedi ter pri lotu, ki jih organizira Jugoslovanska loterija.....................10
2.	Od dohodkov zavarovalnih poverjenikov ...	10
3.	Od provizij zastopnikov zavodov za varstvo
malih avtorskih pravic....................... 10
4.	Od provizij poslovnih agentov in poverjenikov
ter Uličnih prodajalcev od prodaje časopisov, knjig, revij in podobno, zbiranje oglasov ter naročil za take publikacije...................15
5.	Od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo ter prenašajo ob pretežni uporabi lastne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če ne plačujejo prispevek v pavšalnem znesku . . . . . . . . 15
6.	Od dohodkov od prevozništva kot postranske
kmetijske dejavnosti, tovorjenja lesa in drugega materiala ...................................15
7.	Od dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe, delovne in druge organizacije,
če z njimi niso v delovnem razmerju . ... 30
8.	Od dohodkov od priložnostnega opravljanja storitev, ki jih opravljajo posamezniki državnim organom, delovnim in drugim organiza-
cijam ...... t *...........,.30
9. Od žaganja drv ..............15
10. Od dohodkov potujočih zabavišč in prireditev 10
Prireditelji potujočih zabavišč in prireditev morajo pred začetkom prireditve na območju občine prijaviti zabavišče ali prireditev upravi za dohodke.
15.	člen
Zavezancem, ki plačujejo prispevek od obrtnih dejavnosti po pavšalni letni osnovi in ne zaposlujejo tuje delovne sile, se lahko določi nižja letna pavšalna osnova, kot znaša najvišji letni znesek osebnega dohodka delavca določene gospodarske organizacije, če je njihova storilnost zaradi starosti, bolezni ali zaradi neprimerne lokacije poslovnega prostora zmanjšana.
Pri zavezancih, ki plačujejo prispevek iz osebnega dohodka po dejanskem dohodku, se lahko minimalna osnova, ki ustreza poprečnemu osebnemu dohodku ustrezajoče stroke iz tega člena zmanjša le v primeru:
—	če gre za dejavnost, ki ima v obrti sezonski značaj,
—	če se dejavnost izvršuje v izrazito slabih prometnih in drugih razmerah,
—	če ima zavezanec podpoprečne pogoje za delo (starost), zaradi drugih razlogov, zmanjšana storilnost in drugi činitelji, ki vplivajo na možen obseg njegove dejavnosti.
16.	člen
Amortizacija in stroški vzdrževanja strojev, orodja in inventarja, katerih trajanje je daljše kot eno leto ter stroški vzdrževanja poslovnih prostorov, ki niso zavezani davku na dohodke od stavb, se predpišejo po
naslednjih stopnjah:
Stopnje znašajo:
•/.
1.	za orodje ...............................20
2.	stroji za obdelavo lesa..................12
3.	stroji za obdelavo kovin in ostali stroji 15
4.	stroji za obdelavo plastike..............18
5.	za gostinsko opremo......................20
6.	za ostalo opremo.........................15
7.	za stavbe — poslovne prostore — zidane 3
8.	za stavbe — poslovne prostore — lesene 6
9.	za motoma vozila.........................15
Kolikor se dokaže, da so bili stroji prek celega leta v pogonu v dveh ali celo treh izmenah, je možno amortizacijo ustrezno zvišati, vendar sme to zvišanje znašati največ do 150 %.
Pri strojih, ki so se v letu uporabljali manj kot 50%, se osnovna stopnja amortizacije ustrezno zniža.
17.	člen
Stopnje prispevka za storitveno in proizvodno obrt, gostinstvo ter avtoprevozništvo so enotne in znašajo:
Osnova	din
do 20.000 od 20.000 do 25.000 od 25.000 do 30.000 od 30.000 do 35.000 od 35.000 do 40.000 od 40.000 do 45.000 od 45.000 do 50.000 nad 50.000
Stopnja prispevka •/.
8
10
13
17
21
25
30
35
Prispevek od obrtnih dejavnosti plačujejo tudi osebe, ki imajo od izkoriščanja zemljišč v druge nekmetijske namene ((kopanje peska, gramoza, žganja opeke, oglja, apna in druge postranske dejavnosti) razen prevozništva, več kot 2000 din letnega čistega dohodka.
18.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se določi vnaprej tistim zavezancem, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu, priložnostno ali brez stalnega poslovnega mesta, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost pa opravljajo le postransko ali občasno in zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve pretežno s svojo fizično silo. Prispevek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi osebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika, kot postranskim poklicem v nasledniih dejavnostih:
—	električarji, kleparji, vodni inštalaterji, inštalaterji centralnih kurjav, ključavničarji, parketarji, zidarji, soboslikarji, mizarji, tesarji in kamnoseki (samo popravila);
—	kovaštvo in podkovsko kovaštvo (samo okovanje in podkovanje kmečkih vozov, konj in orodja);
—	fotografi, krojači, šivilje, čevljarji, sedlarstvo, žaganje drv, čiščenje obutve, ročno pletiljstvo, prepisovanje in razmnoževanje.
Prispevek v pavšalnem znesku ne sme presegati 800 din.
Pri določanju prispevka v pavšalnem letnem znesku upošteva davčna uprava vrsto obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, pogoje in obseg dela, ter pomen take dejavnosti za zadovoljitev potreb občanov.
19.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku vnaprej plačujejo zasebni gostinci (Vaški gostilničarji), ki opravljajo gostinske storitve v manjšem obsegu in imajo za takšno opravljanje gostinskih storitev ustrezno dovoljenje pristojnega organa.
Poslovne knjige morajo poleg zavezancev določenih v 29. členu zakona o prispevkih in davkih občanov voditi tudi ostali zavezanci prispevka od obrtnih dejavnosti, ne glede na te ali dosegajo 15.000 din prispevne osnove.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka morajo voditi . knjigo prejemkov in izdatkov.
V.	PRISPEVKK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
20.	člen
r Stopnje prispevka iz osebnega dohodka intelektualnih storitev od letnih osnov znašajo:
OKnnvjk	Htn	Stopnja prispevka
2 5 11 17 22 26 30 33 36
39 f
21.	člen
Prispevek od intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) plačujejo občani, ki opravljajo državnim organom ter delovnim in drugim organizacijam priložnostne storitve, če ti dohodki ne izvirajo iz delovnega razmerja od avtorskih pravic ali od opravljanja intelektualnih storitev zavezancev, ki plačujejo prispevek od letne osnove. Stopnja prispevka na ta dohodek je 30°/«.
22.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev v letnem znesku plačujejo:
—	verske skupnosti, duhovniki in druge osebe od dohodkov, doseženih z opravljanjem verskih obredov in drugih podobnih dejavnosti v znesku do 700 din.
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev v pavšalnem letnem znesku določi pristojni upravni organ za davčne službe, pri čemer mora upoštevati naslednje:
—	obseg in kraj izvrševanja intelektualnih storitev, starost in ostale okoliščine, ki vplivajo na višino dohodka.
VI.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
23.	člen
Občinski prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic se plačuje po stopnji 3 “/o.
Ne glede na določila prvega odstavka tega člena se plačuje občinski prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic po stopnji 10 “/o od osebnih dohodkov od avtorskih pravic:
1.	doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov 'in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del;
2.	od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del;
3.	artistov, plesalcev in podobnih, doseženih na zabavno glasbeni prireditvi;
4.	reproduktivnih umetnikov od izvedb glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, gostinskih obratih in podobnih prireditvah.
Ce se osebni dohodki od avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka, ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, znaša prispevek od avtorskih pravic SVo.
Osnova za prispevek od avtorskih pravic je osebni dohodek iz naslova avtorskih pravic, patentov ali tehničnih izboljšav, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni. Za stroške, ki so bili potrebni, da se je dosegel osebni dohodek od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, se odštejejo od prispevne osnove 30*/n, če se ne dokažejo višji stroški.
Ce nastane dvom ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči o tem svet za finance in proračun. Svet lahko v ta namen imenuje posebno komisijo.
od 20.000 od 25.000 od 30.000 od 35.000 od 40.000 od 45.000 od 50.0i)0 od 55.000 nad 60.000
do 20.000 do 25.000 do 30.000 do 35.000 do 40.000 do 45.000 do 50.000 do 55.000 do 60.000
VII.	KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK
24.	člen
Krajevni samoprispevek se lahko uvede po posebnem postopku ter ob pogojih navedenih v zakonu o prispevkih in davkih občanov ter v skladu z 41. členom statuta občine Slovenske Konjice.
VIII.	DAVEK OD DOHODKA OD STAVB
25.	člen
Davku na dohodek od stavb so podvržene vse stavbe na območju, ki ga zajema urbanistični načrt Slovenskč Konjice in Zreče ter naselji Loče in Vitanje, v mejah urbanističnega reda.
26.	člen
Stroški za vzdrževanje in upravljanje ter amortizacijo stavb se priznajo v odstotku od bruto stanarine ali najemnine oziroma stnnarinske ali najemninske vrednosti, in sicer:
—	za zgradbe, zgrajene do leta 1945 . . 70 %>
—	za zgradbe, zgrajene po letu 1945 . . 60 "/o
—	lesene zgradbe, ne glede na to, kdaj
so bile zgrajene.................80 Vo
27.	člen
Davek na dohodek od stavb se plača po stopnji
Davka cd stavb so oproščeni dohodki:
—	od lesenih stavb, ki so stare nad-100 let,
—	od zgradb, ki so zgodovinsko in kulturno zaščitene.
IX.	DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA IN OD PREMOŽENJSKIH PRAVIC '•
j
29.	člen
Davek od dohodka od premoženja in premoženjskih pravic se obračunava po določbah 135. in 136. člena republiškega zakona o prispevkih in davkih Občanov (Uradni list SRS, št. 7-32/69, 40-251/69, 26-155/70 in 46-246/70) in sicer po tehle osnovah in stopnjah:
Od	osnove		Po stopnji
	din		%
od	2.000		20
do	4.000		25
do	6.000		30
do	8.000		35
» do	10.000		40
nad	10.000		50.
30.	člen
Zavezanci, ki dosegajo dohodek z oddajanjem opremljenih sob podnajemnikom, plačajo davek od teh dohodkov po stopnji 20 Vo.
Davka na dohodek od oddajanja opremljenih sob Se oprbste zavezanci, ki oddajajo opremljene sobe turi-storp in prehodnim gostom.
X.	DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH OSEB
31.	člen
Osnova za davek na tujo delovno silo je dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb.
Dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb se ugotavlja v odstotku tem osebam izplačanega osebnega dohodka in to:
Vrsta dejavnosti	_ Odstotek
—	proizvodna obrt in gostinstvo................30
—	storitvena obrt in intelektualne storitve . . 20
—	od kmetijstva.............................. . 10
Stopnja davka na tujo delovno silo znaša 15%.
XI.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
32.	člen
Stopnja davka na dobitke od iger na srečo nad vrednostjo 100 din znaša 10%.
XII.	OPROSTITVE IN OLAJŠAVE
33.	člen
Razen oprostitev, ki so določene v republiškem zakonu o prispevkih in davkih, so začasno oproščeni prispevka od kmetijske dejavnosti tudi dohodki od zemljišč:
let
1 ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna za 10
2.	na katerih nasadi ali obnovi zavezanec
vinograde za...................................5
3.	na katerih nasadi ali obnovi zavezanec sadovnjake:
—	visokodebelne za........................»..10
—	srednjedebelne za...........................7
—	nizkodebelne za.............................5
Oprostitev po prejšnjem odstavku se prizna, če so izpolnjeni posebni pogoji:
a)	če obsega površina, navedena v tem času:
—	pod 1. točko več kot 50 arov zemljišča
—	pod 2. točko več kot 20 arov zemljišča
—	pod 3. točko več kot 30 arov zemljišča
b)	če so bila vsa dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom za kmetijstvo pristojnega organa.
34.	člen
Prispevka od kmetijstva so oproščeni lastniki /.emljišč, če skupni letni katastrski dohodek teh zavezancev od negozdnih površin ne presega:
a)	do 200 din vse katastrske občine na območju občine;
b)	do 1000 din naselja: St. Slemene, Zbelovska gora, zaselek Zaburk v naselju Stranice, Ljubnica, Sp. Dolič, Sojek, Črešnova, Kunigunda, Boharina, Ličenca, zaselek Graben, zaselek Čretvež v naselju Preloge, zaselek Gračič v naselju Rađana vas, zaselek Burg v naselju Zg. Zreče in Loška gora;
c)	do 2000 din naselja: Paka, Stenica, Hudinja, Skomarje, Resnik, Padeški vrh, Kamna gora, Bezovje, Koroška vas, Brezen, Konjiška vas — del, ki meji na naselje Tolsti vrh;
č) do 3000 din naselja: Planina, zaselek Mala gora v naselju Stranice, zaselek Zg. Brezen v naselju Brezen.
Oprostitev pod točko od b) do č) tega člena velja le za davčne zavezance, ki jim je kmetijstvo edini poklic in če znaša od zemljišč, ležečih v navedenih naseljih jn zaselkih nad 50% katastrskega dohodka.
Oprostitev prispevka iz tega člena se ne upošteva na osebni dčhodek iz gozdov. »■
35.	člen
Zavezancem prispevka iz kmetijstva, ■ ki jim je kmetijstvo glavni poklic ih vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in v preureditev stanovanjskih
in gospodarskih prostorov v turistične namene se ne glede na višino dohodkov iz kmetijstva prizna posebna olajšava.
Ta posebna olajšava se prizna v odvisnosti od zneska naložbe, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva v višini vsaj 50 %> katastrskega dohodka od svojih zemljišč, vendar najmanj 5000 din.
Olajšava po tem členu pripada zavezancu tudi, če skupaj z drugimi zavezanci nabavlja oz. vlaga sredstva za take namene, če njegova vloga presega v prejšnjem odstavku navedeni znesek.
36.	člen
Olajšava po predhodnem členu se prizna v odvisnosti od vloženih sredstev, in sicer:
Prispevek od negozdnih
din	površin
■/.
od 5.000	do	10.000	40
od 10.000	do	20.000	50
od 20.000	do	30.000	60
od 30.000	do	40.000	70
od 40.000	do	50.000	85
od 50.000	in dalje	100
Navedene olajšave se priznajo za investicije oz. nabave v tekočem letu za katere se prispevek odmerja.
37.	člen
Zavezancem prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se prizna posebna davčna olajšava v te namene:
a)	preusmeritev rastlinske proizvodnje v košno-pašni sistem,
b)	ureditev intenzivnih nasadov,
c)	zamenjava čistopasemske plemenske živine,
č) nakup ustrezne kmetijske mehanizacije in opreme,
d)	obnova in novogradnja gospodarskih poslopij,
e)	obnova in preusmeritev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene po programu razvoja turizma v občini.
38.	člen
Olajšava prispevka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti pripada le tistim prispevnim zavezancem, ki imajo izdelan in odobren preusmeritveni načrt oz. načrt za preusmeritev gospodarstva v specializirano proizvodnjo ter gradbeno dovoljenje za preusmeritev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične' namene.
Preusmeritveni načrt oz. načrt za preusmeritev gospodarstva v specializirano proizvodnjo mora biti strokovno izdelan, predhodno pregledan po pristojni kmetijski organizaciji, v konkretnem primeru kmetijski zadrugi in potrjen po svetu za kmetijstvo in gozdarstvo. Načrt za preusmeritev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene pa mora predhodno potrditi komisija za razvoj turizma.
Ne glede na določila iz prejšnjega odstavka tega člena se za nakup ustrezne kmetijske mehanizacije in opreme (točka č) 37. člen tega odloka) olajšava prizna na podlagi odobritve za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega sveta občinske skupščine.
Pred iztekom normalne življenjske dobe stroja in kmetijske opreme, za katero je bila priznana olajšava, zavezanec ne more ponovno uveljavljati olajšav za nakup strojev in kmetijske opreme, ki služi istemu namenu. ,
39.	člen
Kmetom-borcem NOV se pri odmeri prispevka iz gozda priznajo iste olajšave, kot so določene v 11. členu republiškega zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 46-246/70).
Kmetom-borcem, ki so bili udeleženci narodnoosvobodilne vojne, pa imajo čas udeležbe ali čas aktivnega in organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju . neprekinjeno od
1.	januarja do 15. maja 1945, se odmerjeni prispevek od kmetijstva zniža za 10 "/o.
40.	člen
Davka na tujo delovno silo so oproščeni kmetje za toliko zaposlenih delavcev, kolikor imajo za to delo nezmožnih odraslih družinskih članov ali družinskih članov v JLA zaradi odsluženja kadrovskega roka.
41.	člen
Eavezancem prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se priznajo naslednje olajšave pri odmeri prispevka:
1.	zavezancem-borcem, ki so bili udeleženi v NOV, pa imajo čas udeležbe ali čas organiziranega dela v NOV priznan v dvojnem trajanju s pričetkom pred
9.	septembrom 1943 oz. 13. oktobrom 1943 do 15. maja 1945, se odmerjeni prispevek zniža za 30 "/o;
2.	zavezancem-borcem, ki so bili udeleženci NOV, 'pa imajo čas udeležbe ali čas aktivnega organiziranega
dela v NOV priznan v dvojnem trajanju najmanj od
1.	januarja 1945 pa do 15. maja 1945, se odmerjeni prispevek zniža za 20 °/o.
42.	člen
Zavezancem prispevka iz osebnega dohodka storitvene dejavnosti, ki prično svojo obrt na novo, se prvih šest mesecev ne predpiše občinski del prispevka iz osebnega dohodka od obrtne dejavnosti. Olajšava po tem členu pripada le tistemu zavezancu prispevka, ki najmanj eno leto opravlja obrt storitvene dejavnosti.
43.	člen
Zavezancem prispevkov in davkov, ki zaposlujejo delavce-invalide, se davek na tujo delovno silo zniža za odstotek invalidnosti. Ce invalidnost delavca znaša nad 50 %>, so zavezanci od teh delavcev oproščeni davka na tujo delovno silo.
Skupina invalidnosti se dokazuje z listino pristojnega organa.
44.	člen
Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki tudi po dopolnjenem 65. (moški) oziroma 60. (ženske) letu starosti opravljajo obrtno storitveno dejavnost, se oprostijo občinskega prispevka, če delajo brez tuje delovne sile.
XIII.	POROŠTVO
45.	člen
Dovoljenje za določene obrtne dejavnosti dobi občan, če zagotovi poroštvo za svoje obveznosti iz naslova davkov in prispevkov, če jih ni bilo mogoče niti prisilno izterjati iz njegovega premoženja.
Poroštvo pred izdajo dovoljenja se zahteva za naslednje dejavnosti:
—	avtoprevozništvo,
—	gostinstvo,
—	zidarstvo in fasaderstvo,
—	izdelovanje kovinskih in okrasnih predmetov,
—	izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in umetnih smol.
PoroStvo je podano, če da eden ali več občanov pismeno izjavo, s katero prevzame poroštvo, da s svojim premoženjem jamči za spolnite v obveznosti zavezanca iz naslova prispevkov iri davkov.
Tisti, ki prevzamejo poroštvo, jamčijo z vsem premoženjem do določene višine obveznosti.
Višina obveznosti, za katero morajo jamčiti poroki, je enaka letni poprečni osnovi, na podlagi katere je bil v občini odmerjen, zavezancem prispevek od obrtnih dejavnosti, po dejanskem osebnem dohodku v zadnjem letu, v dejavnosti, za katero se zahteva dovoljenje.
Višino obveznosti iz predhodnega odstavka tega člena ugotovi občinska davčna uprava.
XIV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46.	člen
Pojasnila glede izvajanja tega odloka daje občinski upravni organ, ki je pristojen za dohodke.
47.	člen
Zavezanci, ki so dolžni vložiti napoved za odmero prispevka oziroma davka, morajo letno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta na davčni upravi občine Slovenske Konjice.
48.	člen
Občani, ki so do 1. januarja 1971 že dobili dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki so naštete v 44. členu tega odloka, lahko po tem datumu še naprej opravljajo to dejavnost, vendar morajo do 30. junija 1971 zagotoviti poroštvo organu, ki je pristojen za izdajo dovoljenja.
49.	člen
Osebe s stalnim prebivališčem v občini Slovenske Konjice morajo pismeno priglasiti občinski davčni upravi naslednje premoženjske predmete, ki jih imajo izven območja občine:
—	počitniške hiše,
—	stanovanjske hiše in stanovanja v etažni lastnini,
—	poslovne stavbe in prostore,
—	stavbne in druge zazidalne parcele v naseljih ter za gradnjo namenjene parcele zunaj naselij.
Določbe drugega odstavka tega člena ne veljajo za kmečke stanovanjske hiše, za kmečka gospodarska poslopja in za zemljišča, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo.
Prijavo je treba vložiti v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka.
50.	člen
Ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov (Uradni vestnik Celje, št. 2-4/69, 19-226/69 in 7-68/70).
51.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 422-13/71-3
Slovenske Konjice, dne 23. marca 1971.
Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. ing. 1. r«
322.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 14. členu zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46-24/70) in 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. marca 1971 sprejela
ODLOK
o načinu upravljanja in sestavi skupščine občinskega sklada skupnih rezerv
1.	člen
Občinski sklad skupnih rezerv (v nadaljnjem besedilu: »sklad«), upravlja skupščina sklada.
2.	člen
Skupščino občinskega sklada sestavlja 11 delegatov, ki jih izvolijo v skupščino organi upravljanja samostojnih organizacij združenega dela, ki vlagajo sredstva v sklad ter 4 predstavniki, ki jih izvoli občinska skupščina.
3.	člen
Katere samostojne organizacije združenega dela volijo predstavnike in koliko predstavnikov v skupščini sklada se določi s statutom sklada.
4.	člen
Svet skupščine občine Slovenske Konjice za gospodarstvo in družbeni plan, ki je doslej opravljal posle organa upravljanja sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij, pripravi konstituiranje sklada do 31. marca 1971.
5.	člen
Ustanovna skupščina sklada sprejme statut sklada.
S	statutom sklada se določijo organi sklada, njihovo delovno področje, način oblikovanja teh organov teli udeležbo pri skladu zaposlenih delavcev v upravljanju določenih zadev sklada, kakor tudi način in pogoje, pod katerimi se dajejo v uporabo sredstva sklada.
6.	člen
Z dnem, ko prevzame novoizvoljeni upravni odbor sklada posle sklada, preneha funkcija dosedanjemu organu upravljanja sklada.
7.	člen
S 1. januarjem 1971 je prenehal veljati odlok o določitvi višine prispevka, ki gre v skupne rezerve gospodarskih organizacij v občini Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 4-53/68, št. 9-133/69 in št. 4-42/70).
8.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-11/71-1
Slovenske Konjice, dne 23. marca 1971.
Predsednik skupščine občine 'Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. ing. 1. r.
323.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 23. marca 1971 sprejela
ODLOK
o prenosu presežka dohodkov občinskega proračuna
za leto 1970 v občinski sklad skupnih rezerv
1.	člen
Presežki dohodkov občinskega proračuna za leto 1970 v znesku 198.320,05 din, izločeni na računu posebne rezerve pri službi družbenega knjigovodstva po določbah zakona o obveznem izločanju dela proračunskih dohodkov v letu 1970 v posebno rezervo (Uradni list SFRJ, št. 32-372/70 in št. 53-596/70), se prenesejo v občinski sklad skupnih rezerv.
Sklad skupnih rezerv vodi ta sredstva ločeno od drugih svojih sredstev.
2.	člen
Pogoji in način za uporabo sredstev, ki se po 1. členu tega odloka prenašajo, se določijo s pogodbo med občino in skladom skupnih rezerv.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-7/71-1
Slovenske Konjice, dne 23. marca 1971.
Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. ing. 1. r.
324.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 4., 27.> 28., 29. in 30. členu zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69), 8. in 12. členu zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 43-335/67) in 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-‘ 154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti 23. marca 1971 sprejela
i	ODLOK
o oblikovanju sredstev za izobraževanje in vzgojo v letu 1971
1.	člen
Za financiranje vzgoje in izobraževanja v letu 1971 plačujejo občani občine Slovenske Konjice občinski prispevek za izobraževanje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja ter občinski prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od samostojnega -opravljanja intelektualnih storitev, od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav ter od skupnega dohodka občanov.
2.	člen
Stopnja občinskega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka iz delovnega x-azmerja znaša: 3,20 °/o
od osnove po prvem odstavku 27. člena zakona o izobraževalni skupnosti in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69).
Razen sredstev iz prvega odstavka tega člena, se med sredstva za izobraževanje steka še . . . 28,13 Vo občinskega prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav in od skupnega dohodka občanov.
3.	člen
Sredstva za izobraževanje iz virov, ki so določeni v 2. členu tega odloka,'so sredstva temeljne izobraževalne skupnosti Slovenske Konjice ter namenjena tudi za financiranje potreb za dnevno varstvo otrok skupnosti otroškega varstva.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o oblikovanju sredstev za izobraževanje in vzgojo za leto 1970 (Uradni vestnik Celje, št. 12-72/70).
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 402-12/71-1
Slovenske Konjice, dne 23. marca 1971.
Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. ing. 1. r.
/ ______
325.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 5. členu zakona o sredstvih za financiranje kulturnih skupnosti in kulturne dejavnosti (Uradni list SRS, št. 46-258/70) in 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti 23. marca 1971 spre-jeia	^
ODLOK
o stalnih sredstvih občine Slovenske Konjice za financiranje programov kulturne dejavnosti temeljne kulturne skupnosti Slovenske Konjice
1.	člen
Občina Slovenske Konjice prispeva za financiranje programov kulturne dejavnosti kulturne skupnosti Slovenske Konjice stalna sredstva.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena zagotovi občina Slovenske Konjice vsako leto v občinskem proračunu ter se vsako leto zvišujejo za stopnjo zvišanja proračunskih dohodkov občine.
Za leto 1971 se za namene iz prejšnjega odstavka tega člena zagotovijo v proračunu občine sredstva v znesku 92.400 din.
3.	člen '
Za izvrševanje tega odloka skrbi svet za finance in proračun skupščine občine Slovenske Konjice.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 402-13/71-1
Slovenske Konjice,, dne 23. marca 1971.
Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. ing. 1. r.
326.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 23. marca 1971 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o povračilu stroškov odbornikom in drugim kolegijskim organom skupščine občine Slovenske Konjice
1.	člen
V	odloku o povračilu stroškov odbornikom in drugim kolegijskim organom skupščine občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 14-211/66, št. 17-243/67 in št. 13-174'68) se izvršijo naslednje spremembe:
V	drugem odstavku 2. člena odloka se znesek »70« N din nadomesti z »90« N din.
2.	člen
V	drugem odstavku 5. člena odloka, v tretji alinej se znesek »0,70« N din nadomesti z zneskom »0.30« N din.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 113-5/71-1
Slovenske Konjice, dne 23. marca 1971.
Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. ing. L r.
327.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 92. členu in 3. odstavku 99. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-32 69, št. 40-251/ 69, št. 26-155/70 in št. 46-246/70) in odloka o prispevkih in davkih občanov ter 116. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-142/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 23. marca 1971 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi letnih kosmatih osebnih dohodkov delavcev za leto 1971
I
Ugotavlja se, da znaša letni kosmati osebni dohodek dejavna ustrezne strokovne izobrazbe iz rednega delovnega razmerja pri delovnih organizacijah iste dejavnosti, na podlagi katerega se bo določila pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevkov od obrtnih dejavnosti in dejanska osnova za odmero prispevkov od intelektualnih storitev za leto 1971:
Letni kosmati osebni
Dejavnost	dohodek	v din
1. Predelava nekovin:	poprefni	najvišji
— lončarji 		13.500	16.200
—	vse ostalo iz te panoge . . 2. Predelava kovin: —	kovinostrugarstvo in strojno ključavničarstvo in izdelovanje kovinske galan-	12.200	16.200
terije	 — avtomehanikarstvo, avto-		—
kleparstvo, ključavničar-		*
stvo		24.000	__
— livarstvo		20.000	
—	galvanizerstvo	 —	precizna mehanika in me-	20.000	
hanika		28.000	
— kleparstvo		24.000	
— urarstvo			17.000	18.000
— kovaštvo		18.000	19.000
—	orodjarstvo	 —	vse ostalo iz predelave ko-	22.000	—
vin	 3. Izdelovanje električnih aparatov in priprav:		23.000
— elektroinštalaterstvo . . ■.	25.000	
— elektromehanika ....	25.000	
— vse ostalo iz te panoge . . 4. Predelava lesa:	22.000	22.000
— strugarstvo in mizarstvo .	20.000	21.000
— kolarstvo — sodarstvo . .	13.000	14.000
— parketarstvo		18.000	18.000
— izdelovanje rolet ....	19.000	19.000
— vse ostalo iz te panoge . .	16.000	17.000
5. Proizvodnja tekstilnih izdel.:		
— klobučarstvo 		14.000	15.000
—	krojaštvo	 —	šiviljstvo in izdelovanje		15.000
perila 	 — pletilstvo, izdelovanje tri-		16.000
kotaže	, . . .	10.000	11.000
— vse ostalo iz te panoge . .	10.000	11.000
6. Predelava usnja: — izdelovanje usnjene galan-		
terije			21.000	—
— tapetništvo, sedlarstvo	16.000	17.000
■— čevljarstvo 		14.000	14.500
—	vse ostalo iz te panoge . . 7. Proizvodnja živilskih izdelkov: —	mesarstvo in izdelovanje	13,000	16.000
klobas		28.000	—
—	slaščičarstvo in mletje žit —	izdelovanje sodavice in	13.000	17.000
drugih brezalkoholnih pijač	24.000	—
— vse ostalo iz te panoge . . 8. Gradbena obrt:	16.000	17.000
— vodoinštalaterstvo in in-		
štalacija centralne kurjave — kamnoseštvo, izdelovanje umetnega kamna in izdelkov iz prirodnega kamna,	27.000	
teracerstvo	 — izdelovanje cementnih iz-	24.000	—
delkov		20.000	—
—	zidarstvo, izdelovanje fasad —	slikarstvo, pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje plo-	24.000	
ščic			21.000
Letni kosmati osebni
Dejavnost	dohodek	v din
	poprečni	naj višji
— tesarstvo	14.600	15.000
— vse ostalo iz te panoge . .	15.000	16.000
Obrtne osebne in druge usluge:		
— frizerstvo žensko ....	16.000	17.000
— frizerstvo moško ....	12.000	13.000
— dimnikarstvo 		18.000	19.000
— cvetličarstvo		16.000	—
— gostilničarstvo		16.000	\ 	
— kemično čiščenje tkanin .	18.000	19.000
—	fotografiranje	 Transportne storitve: —	prevoz z motornimi tovor-	13.000	16.000
nimi vozili		25.000	
— prevoz z osebnimi vozili .	19.000	
—	prevoz s konjsko vprego . Izdelovanje ostalih izdelkov: —	izdelovanje predmetov iz	18.000	
plastičnih mas		30.000	
II
Ugotavlja se, da poprečni letni kosmati osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe, po katerem se določa osnova za prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev znaša:
—	za odvetnike................ 35.000	—
—	za ostale.................. 15.000	—
III
Osnove, določene s tem sklepom, veljajo za odmero prispevkov iz osebnih dohodkov za leto 1971.
IV
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 113-4/71-1
Slovenske Konjice, dne 23. marca 1971.
Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. ing. 1. r.
VSEBINA:	Stran
49. Odlok o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za storitve v cestnem prometu ter za radijske in televizijske naročnine  ............................339
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
291.	Odlok o usmeritvi sredstev posebnega dela kreditnega sklada Ljubljanske banke za leto 1971 (Ljubljana) . . 339
292.	Odlok o pooblastitvi sveta za komunalno gospodarstvo in mestni promet za odločanje o soglasju k cenam za komunalne storitve in proizvode (Ljubljana) . 3<i0
293.	Odlok o spremembi odloka o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljane za del območja zazidalnega otoka SM 1 — Industrijsko servisna cona ob kamniški progi — za gradnjo industrijskega obrata gradbenih kon-
strukcijskih elementov (Ljubljana).....................36#
294.	Odlok o spremembi odloka o določitvi območij, za
katera se izdelajo zazidalni načrti, za del območja zazidalnega otoka SM 1 — Industrijsko servisna cona ob kamniški progi — za gradnjo industrijskega obrata gradbenih konstrukcijskih elementov....................361
295.	Sklep o potrditvi finančnega načrta sklada za komu-
nalne investicije mestnega pomena v Ljubljani za leto 1971 (Ljubljana)..................................371
Stran
296.	Sklep o potrditvi zaključnega računa sklada za ko-
munalne investicije mestnega pomena v Ljubljani za leto 1970 (Ljubljana) ................................
297.	Sklep o potrditvi finančnega načrta sklada za reševa-
nje stanovanjskih vprašanj borcev NOB za leto 1971 (Ljubljana) .............................................
298.	Sklep o potrditvi zaključnega računa sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOB za leto
1970	(Ljubljana) ............................ 362
299.	Sklep o potrditvi programov investicijskega vzdrževanja komunalnih objektov in naprav za leto 1971, ki Jih financirajo komunalne delovne organizacije (Ljubljana) 362
300.	Sklep o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov občinskega sodišča II Ljubljana (Ljubljana) . . 363
301.	Sklep o razrešitvi sodnika občinskega sodišča I Ljubljana (Ljubljana) ...........................................
302.	Sklep o izvolitvi sodnika občinskega sodišča I Ljubljana (Ljubljana) .................................... 363
303.	Sklep o razrešitvi člana sveta za stanovanjsko gospodarstvo (Ljubljana) .................................. . . 368
304.	Sklep o soglasju k imenovanju direktorja komunalnega podjetja Plinarne Ljubljana (Ljubljana) ... 368
305.	Sklep o soglasju k imenovanju vodje enote komunalne
energetike v delovni organizaciji Toplarne Ljubljana (Ljubljana) .............................................
306.	Sklep o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti
v delavski svet komunalnega podjetja »Ljubljanski živilski trgi« (Ljubljana) .................... . . 363
307.	Sklep o potrditvi programskega dela zazidalnega na-
črta za območje zazidalnega otoka CO1/15 — Sumi (Ljubljana) .............................................
308.	Poročilo volilne komisije mesta Ljubljane o izidu nadomestnih volitev v 11. volilni enoti za volitve odbornika mestnega zbora skupščine mesta Ljubljane . . 360
309.	Odlok o prispevkih in davkih občanov (prečiščeno besedilo — Brežice) ...........................................
310.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku (Brežice) ........ 374
311.	Odlok o spremembah odloka o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja (Brežice) ... 375
312.	Družbeni dogovor o sofinanciranju komunalnih potreb
na območju krajevne skupnosti Loška dolina (Cerknica) ...................................................
313.	Odlok o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1971 375
314.	Odlok o načinu upravljanja in sestavi skupščine sklada skupnih rezerv občine Ljubljana Center ... 377
315.	Smernice za gospodarska in družbena gibanja na območju Ljubljane v letu 1971 (Ljubljana Center) . . 378
316.	Poročilo o izidu nadomestnih volitev odbornikov v
zbor delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje .............................................
317.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za vas Vodice (Ljubljana Šiška) ......................................
318.	Sklep o ustanovitvi temeljne kulturne skupnosti Sevnica ....................................................aga
319.	Resolucija o smernicah gospodarskega in družbenega
razvoja občine Slovenske Konjiče za leto 1971	. . 385
320.	Odlok o proračunu občine Slovenske Konjice za leto
1971	....................................................
321.	Odlok o prispevkih in davkih občanov (Slovenske
Konjice) ................................................
322.	Odlok o načinu upravljanja in sestavi skupščine občinskega sklada skupnih rezerv (Slovenske Konjice) 395
323.	Odlok o prenosu presežka dohodkov občinskega pro-
računa za leto 1970 v občinski sklad skupnih rezerv (Slovenske Konjice) ..................................396
324.	Odlok o oblikovanju sredstev za izobraževanje in vzgojo v letu 1971 (Slovenske Konjice).......................396
325.	Odlok o stalnih sredstvih občine Slovenske Konjice za financiranje programov kulturne dejavnosti temeljne kulturne skupnosti Slovenske Konjice ..... 396
326.	Odlok o spremembi odloka o povračilu stroškov od-
bornikom in drugim kolegijskim organom skupščine občine Slovenske Konjice ...........................  397
3*7. Sklep o ugotovitvi letnih kosmatih osebnih dohodkov
delavcev za leto 1971 (Slovenske	Konjice)............397
Izdaja časopisni zavod »Uradni list SRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča«! vsi v Ljubljani — Naročnina za teto 1971, 64 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana, Veselova 11* poštni predal 379/VII — Telefon: direktor, uredništvo, uprava In knjigovodstvo: 20 701. prodaja* preklici In naročnine 23 579 — Čekovni račun 501-3-60
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 11
Register podjetij in obrtov
Vpisi
Okrožna gospodarska sodišEa razglašajo
Besedilo:	»Intcr«, podjetj'e za
obrtne usluge in transport, Ljubljana, skrajšano: »Inter«, Ljubljana, (Ptujska 3).
Poslovni predmet:	opravljanje
prevozov blaga z motornimi vozili v javnem prometu, opravljanje poslov špedicije, opravljanje komercialnih poslov v zvezi s prevozniško dejavnostjo, preskrbovanje in posredovanje tovora za lastna in tuja vozila, preskrbovanje in posredovanje storitev za lastne in tuje gradbene stroje, izvajanje storitev iz plastičnih mas in umetnih smol, opravljanje zidarskih in fasaderskih storitev, izdelava in polaganje podov iz umetnih mas, elektro in vodovodnoinsta-laterske storitve ter izolacijske storitve.
Direktor podjetja v ustanavljanju je Podlipec Slavko.
Podjetje je ustanovil upravni odbor Poslovnega združenja »Atika-, Sežana dne 22. II. 1971.
Rg XIV 1401/1	440
Besedilo:	»Siloplet«, Ribnica —
industrija žičnih in plastičnih tkanin ter kovinske in plastične galanterije
(Opekarniška 45).
Poslovni predmet: izdelava žičnih in plastičnih tkanin fine izvedbe (iz železa, medenine in plastike) ter galanterijskih proizvodov na bazi predelave -tkanin in pletiva.
Direktor podjetja v ustanavljanju je Anton Lesar.
Podjetje je ustanovila skupščina občine Ribnica s sklepom št. 023-6-71-01 z dne 15. II. 1971.
Rg II 160/1	449
Ljubljana, 3. marca 1971.
Besedilo: »Eurotrans« — podjetje za transport in špedicijo, Ribnica
(Gorenjska 3).
Poslovni predmet: transport blaga, špedicija in posredovanje tovora.
Direktor podjetja v ustanavljanju je Cuk Dušan.
Podjetje je ustanovila skupščina občine Ribnica s sklepom št. 023-3-71-0 z dne 15. II. 1971.
Ljubljana, 4. marca 1971.
Rg II 161/1
Razglasni del z dne 31. marca 1971
Besedilo: »Baj^er — Pharma Jugoslavija«, tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov, Ljubljana, skrajšano: *>Bayer — Pharma Jugoslavija«, Ljubljana (Celovška 135).
Poslovni predmet: proizvodnja in prodaja farmacevtskih, kemičnih, veterinarskih in kozmetičnih izdelkov.
Direktor podjetja v ustanavljanju je Avgust Breskvar.
Podjetje je ustanovil DS podjetja »Lek«, tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov Ljubljana s sklepom z dne 4. marca 1971.
Ljubljana, 10. marca 1971.
Rg XIV 1403/1	442’
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Besedilo: Obrtno podjetje »Kreator«, Celje.
Vpiše se pripojitev Obrtne delavnice »Vezenina«, Celje k temu podjetju.
Vpiše se razširitev predmeta poslovanja podjetja na podlagi pripojitve še na: šivanje, vezenje in pre-tiskarija ter prodaja ter izdelkov, prodaja raznih vezenin in narodnih izdelkov domače obrti.
Zaznamuje se predložitev statuta podjetja z dne 27. 12. 1969.
Na podlagi pripojitve se vpiše nova organizacija združenega dela: »Vezenina«, Celje, Prešernova 10, ki ima takle poslovni predmet: šivanje, vezenje in pretiskarije ter prodaja teh izdelkov, prodaja raznih vezenin in narodnih izdelkov ter izdelkov domače obrti. Poslovodkinja je Jožica Križnik. Organizacija združenega dela nima samostojnih pravic ter posluje v imenu in za račun podjetja.
Celje, 8. marca 1971.
Rg IV 92/11	382
LETO XXVIII
Besedilo: Trgovsko podjetje »Center«, Celje.
Pri organizaciji združenega dela
—	poslovalnici Otok, se izbriše poslovodja Ivan Filipčič in vpiše Anica Hren, vršilka dolžnosti poslovodje.
Celje, 16. marca 1971.
Rg I 10/21	406
Besedilo: »Dalmacijavino«, Split.
Izbriše se prodajalna Ljubljana, Kajuhova 4 zaradi ukinitve.
Ljubljana, 11. januarja 1971.
Rg XI 1266/4	439
Besedilo: Gostinsko podjetje »Vino Koper«, Ljubljana.
Vpiše se gostilna »Pri Marnu«, Ljubljana, Rožna dolina, C. II/3, ki toči vse alkoholne in brezalkoholne pijače, prodaja vse vrste jedil, prodaja tobačne izdelke in spominke. Poslovodkinja je Žnidaršič Angela. Gostilna nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS podjetja dne 23. IX. 1970.
Ljubljana, 10. februarja 1971.
Rg IV 694/6	340
Besedilo: »Progres«, preduzeče za medjunarodnu trgovinu, turizam, zastupanje inostranih firmi i proizvodnju gradjevinskog materiala, Beograd.
Pri predstavništvu Ljubljana, Gradišče 4/II se vpiše sprememba naziva in skrajšan naziv, ki sta odslej: »Progres«, preduzeče za medjunarodnu trgovinu, turizam, zastupanje inostranih firmi i proizvodnju gradjevinskog materiala Beograd — Direkcija za medjunarodnu i unutrašnju trgovinu posredovanje i zastupanje inostranih firmi, Beograd
—	predstavništvo v Ljubljani, skrajšan naziv: »Progres« — Direkcija za
NOVE USTAVNE AMANDMAJE
bomo s pripombami izdali takoj, ko bodo sprejeti. Na zalogi imamo v platno vezano knjižico USTAVI SFRJ in SR SLOVENIJE z dosedanjimi amandmaji in pripombami pri členih obeh ustav. — Cena br. 22, pl. 25 din.
Uradni list SRS
450
medjunarodnu i unutrašnju trgovinu Beograd — predstavništvo v Ljubljani.
Ljubljana, 25. februarja 1971.
Rg XIV	1375/2	354
Besedilo: Tovarna motornih vozil »Tomos«, Koppr.
Pri prodajnem skladišču v Ljubljani se vpiše razširitev predmeta poslovanja še na prodajo na debelo in drobno koles ter njihovih sestavnih in nadomestnih delov.
Rg VII	973/5	437
Besedilo: »Iskra«	— Tovarna	elek-
trotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj — V Združenem podjetju »Iskra«, Kranj.
Izbriše se dosedanji direktor organizacije Kryštufek Boris in . vpiše direktor tovarne Hujs Jože, dipl. oec.
Vpišejo	se novi	pooblaščenci	za
podpisovanje: Grčar Alojz, dipl. ing., pomočnik direktorja, ki v odsotnosti direktorja podpisuje z vsemi pooblastili kot jih ima direktor, Cvar Ivan. šef kadrovske službe, ki v odsotnosti direktorja in njegovega pomočnika podpisuje z enakimi pooblastili kot jih ima direktor in njegbv pomočnik, Gogala Miroslav, ing. org. vodja računovodstva, ki v odsotnosti šefa finančne službe podpisuje z enakimi pooblastili in Pavlin Nace, dipl. pravnik, vodja pravnega oddelka tovarne, ki podpisuje v sodnih in upravnih zadevah.
Rg III 377/4	4 445
Besedilo: »Mladinska knjiga«, založniško grafično podjetje, Ljubljana.
Pri organizacijah združenega dela:
papirnici Mladinske knjige, Ljubljana, Titova 3 se vpiše razširitev predmeta poslovanja še na prodajo na drobno blaga v trgovskih strokah: vrVarski izdelki ter izdelki iz konoplje in jute, obutev, ribiški material in potrebščine, športne potrebščine ure in izdelki iz plemenitih kovin, cvetlice, drogerijsko blago, tekstilno blago, kratko in pleteno ter konfekcija od tega: tkani tekstilni proizvodi (odeje, preproge, tekači, brisače, robci), tekstilna konfekcija (obleke, perilo, čepice, klobuki, prevleke), gumbi in zaponke, tekstilna galanterija (dežniki, kravate, robci, pozamenterija, čipke, naramnice, pasovi in podobno), volnena tn bombažna trikotaža (jopice, puloverji, šali, rokavice, nogavice ipd.), konfekcija iz umetnih snovi (obleke, namizni prti), usnjena in krznena konfekcija, ki služi kot oblačila (usnjeni plašči, kožuhi, hlače, vetrovke, čepice, rokavice, ipd.), železnina in kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in potrebščine, od tega: kovano železo. jedilni pribor, svetilke, zaščitno steklo za svetilke, lesena galanterija za gospodinjstvo, kuhinjske in hišne potrebščine, posode vseh vrst,
kakovosti in velikosti, mešalci in drugi kuhinjski stroji in sploh kovinska galanterija, baterije in baterijske svetilke, britvice in britve ter brivski aparati, elektrotehnični material, od tega: električne naprave za gospodinjstvo, ventilatorji, elek-troakustične naprave, električni gospodinjski strojčki in pripomočki, električna svetilna telesa, brivniki, darilna prodaja vin, naravnih in žganih pijač v zaprtih steklenicah, barve, laki, kemikalije in potrebščine, od tega slikarske potrebščine in slikarske barve vseh vrst;
papirnici Mladinske knjige, Ljubljana, Nazorjeva 3, se vpiše razširitev predmeta poslovanja še na prodajo na drobno blaga iz trgovskih strok: ribiški material in potrebščine, športne potrebščine, ure in izdelki iz plemenitih kovin, cvetlice, drogerijsko tJlago, tekstilno blago, kratko in pleteno ter konfekcija, od tega: tkani tekstilni proizvodi (odeje, preproge, tekači, brisače, robci), tekstilna konfekcija (obleke, perilo, čepice, klobuki, prevleke), gumbi in zaponke, tekstilna galanterija (dežniki, kravate, robci, pozamenterija, čipke, naramnice, pasovi in podobno), volnena in bombažna trikotaža (jopice, puloverji, šali, rokavice, nogavice ipd.), konfekcija iz umetnih snovi (obleke, namizni prti), usnjena in krznena konfekcija, ki služi kot oblačila (usnjeni plašči, kožuhi, hlače, vetrovke, čepice, rokavice in podobno), železnina in kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in potrebščine, od tega: kovano železo, jedilni pribor, svetilke, zaščitno steklo za svetilke, lesena galanterija za gospodinjstvo. kuhinjske in hišne potrebščine, posode vseh vrst, kakovosti in velikosti, mešalci in drugi kuhinjski stroji in sploh kovinska galanterija, baterije in baterijske svetilke, britve in britvice ter brivski aparati, elektrotehnični material, od tega: električne naprave za gospodinjstvo, ventilatorji, elektroakustične naprave, električni gospodinjski strojčki in pripomočki, električna svetilna telesa, brivniki, darilna prodaja Vin, naravnih in žganih pijač v zaprtih steklenicah, barve, laki, kemikalije in potrebščine, od tega: slikarske potrebščine in slikarske barve vseh vrst.
Vpiše se nova organizacija združenega dela: Center pisarniške opreme— skladišče na debelo, Ljubljana, Titova 145, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na debelo blaga v trg. strokah; pisarniški material papir, pisalne in šolske potrebščine, galanterijsko in bazarsko blago ter igrače, fotografski In optični aparati, Instrumenti in potrebščine, glasbila, radijski aparati in potrebščine, ure in izdelki iz plemenitih kovin, knjige in muzikalije, elektronski računski stroji in stroji za knjiženje, mali in srednji računalniki s priključki. Poslovodja je Lupša Bogomil. Organizacija nima samostojnih pravic.
Organizacijo je ustanovil DS podjetja dne 30. XII. 1970.
•	Rg IV 694/102	435
Ljubljana, 3. marca 1971.
Besedilo: Obrtno podjetje »Gra-lik«, Trbovlje.
Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Kotar Franc in vpišeta: Andrejaš Božo, kot namest-niknik direktorja in Plevnik Stane, predsednik delovne skupnosti, ki podpisuje v odsotnosti direktorja.
Ljubljana, 4. marca 1971.
Rg IV 35/17	453
Besedilo: Gostinsko podjetje »Vič«, Ljubljana.
Vpiše se pripojitev Gostišča »Pol-hovgrajski dom«, Polhov gradeč.
•Pripojeno gostišče se vpiše kot organizacija združenega dela s podatki:	Gostinsko podjetje »Vič«,
Ljubljana — obrat »Polhovgrajski dom«, Polhovgradec, ki nudi gostinske usluge. Poslovodja je Zakšek Alojz. Obrat nima samostojnih pravic.
Pri obratu »Otok Vis«, Ljubljana, Tržaška 46 se izbriše Zakšek Alojz in vpiše Vogrinčič Anton, novi poslovodja.
Rg V 791/10	436
Besedilo: »Jugoinspekt«, podjetje za kontrolo kvalitete in kvantitete blaga, Beograd.
Pri filiali Ljubljana se zaradi spremembe statusa te organizacije v samostojno organizacijo združenega dela — pravno osebo, vpiše: sprememba naziva, ki je odslej: »Jugoinspekt«, podjetje za kontrolo kvalitete in kvantitete blaga, Beograd, samostojna organizacija združenega dela — pravna oseba »Jugoinspekt Ljubljana« v Ljubljani; izbrišejo se dosedanje samostojne pravice organizacije, ki so bile vpisane v register s sklepom Rg III 524/12 z dne 2'2. VIII. 1966 ter vpiše subsidiarna odgovornost: samostojna organizacija združenega dela — pravna oseba »Jugoinspekt Ljubljana« odgovarja za svoje obveznosti s sredstvi, ki jih koristi in s katerimi’ razpolaga, s sredstvi, ki jih je iz svojega dohodka vnesla v skupne fonde podjetja in s sredstvi, ki jih je vložila v druge samostojne organizacije združenega dela — pravne osebe v sestavu podjetja. Ce se obveznosti na ta način ne morejo pokriti ostale samostojne organizacije združenega dela — pravne osebe v sestavi podjetja poplačajo kot poroki obveznosti te samostonje organizacije združenega dela — pravne osebe glavnega dolžnika.
Rg III 524/17 .	433
Ljubljana, 8. marca 1971.
KAZENSKI ZAKONIK
s pojasnili in sodno prakso
Profesorja dr. Peter Kobe in dr. Ljubo Bavcon sta pripravila novo izdajo, napisala obširna pojasnila, navedla sodno prakso, prečiščenemu besedilu zakonika pa je dodano tudi stvarno kazalo. — 72 din.
Besedilo: Jugotekstil impex, Ljubljana.
Pri proizvodnem obratu »Tulon-«, Ljubljana-Moste, Poljanska pot se vpiše nova pooblaščenka za podpisovanje Podgornik ing. Silva, šefinja kontrolne službe, ki podpisuje v odsotnosti direktorja obrata v zadevah tega obrata.
Rg II 247/43	431
Besedilo: Obrtna delavnica »žim-nica-s Ljubljana.
Vpiše se pripojitev podjetja Splošno tapetništvo Ljubljana, Poljanska 77.
Rg IV 596/10	434
Besedilo: Udruženi zavod za osiguranje i reosiguranje, Zagreb.
Pri predstavništvu Ljubljana, Erjavčeva -6 se vpiše sprememba naziva, ki je odslej: »Croatia«, zavod za osiguranje i reosiguranje s sedežem v Zagrebu, Miramarska 22 — poslovna enota Ljubljana, Erjavčeva 6.
Rg XI 1254/3	438
Ljubljana, 10. marca 1971.
Besedilo: Slaščičarna in pekarna »Bežigrad«, Ljubljana.
Vpiše se prodajalna Ljubljana, Titova 119, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno vseh vrst slaščic, peciva in sladplega, izdelkov iz sladkorja in kakava, pasteriziranega mleka in pasteriziranih mleč-nh izdelkov, vseh vrst alkoholnih pijač v originalnih steklenicah, vseh vrst tobačnih izdelkov in vžigalic, priprava in prodaja sendvičev in toastov, točenje vseh vrst brezalkoholnih pijač, kave, čaja in vseh vrst mrzlih in toplih napitkov. Poslovod-kinja je Kermolj Slavka. Prodajalna nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS podjetja 24. II. 1971.
Ljubljana, 12. marca 1971.
Rg II 308/21	432
Besedilo: »Hepok«, Mostar.
Vpiše se bife v Mariboru, Radvanjska 65, ki toči alkoholne in brezalkoholne pijače ter streže z najnavadnejšimi predvsem hladnimi jedili, - Poslovodkinja je Hiršenhau-zer Justina, ki podpisuje v mejah Poslovanja bifeja. Enoto je ustanovil kombinat s sklepom DS z dne 26. XI. 1970. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja.
v Rg 574/1-8-2’	177
Besedilo: »Ilcpok«, Mostar.
Vpiše se bife Rače, Rače 31, ki toči alkoholne in brezalkoholne pijače tor streže z najnavadnejšimi predvsem hladnimi jedili, prodaja tobač-ue izdelke, vžigalice in potrebščine. Poslovodkinja je Iglar Erna, ki Podpisuje v mejah poslovanja bifeja. Enoto je ustanovil kombinat s sklepom DS z dne 26. XI. 1970. Enota
nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja.
Rg 280/II-2	178
Maribor, 20. januarja 1971.
Besedilo:	Veletrgovina »Verna«,
Maribor.
Vpiše se organizacija združenega dela — prodajalna št. 6 »Samopostrežba Razvanje«, Razvanje, ki prodaja na drobno po trgovskih strokah: živila in gospodinjske potrebščine; mešano industrijsko blago; alkoholne in brezalkoholne pijače v zaprtih steklenicah; delikatese; tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; živina in krma, od tega samo krma; zelenjava, sadje in njihovi izdelki; semensko blago v originalnih zavitkih; prodaja poštnih in taksnih vrednotnic; železnina, kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in potrebščine; meso in mesni izdelki ter konzerve; zaklana perutnina v predpa-kirani embalaži po dobavitelju, jajca in perje; mleko in mlečni izdelki. Poslovodkinja je Klemenčič Marija, ki podpisuje v mejah poslovanja prodajalne. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 27. II. 1970. Enota nima samostojnih pravic; prodaja v imenu in na račun podjetja.
Izbriše se prodajalna »Hrana 6« v Razvanju 60 zaradi ukinitve.
Pri prodajalni »Hrana 23« v Pernici 22 se izbriše dosedanja poslovodkinja Koletnik Irena in vpiše nova poslovodkinja Šantl Marija.
Rg 62/1-237	391
Besedilo: Vinogradniško živinorejski kombinat, Ljutomer.
Pri mesnici št. 4 v Ljutomeru, Glavni trg 2 se izbriše dosedanji poslovodja Gajšek Albin in vpiše novi poslovodja Jureš Alojz.
Maribor, 9. marca 1971.
Rg 56/11-173	395
Besedilo:	Združeno železniško
transportno podjetje Ljubljana, Transportno podjetje Maribor.
Iz poslovnega predmeta se izbrišejo tele dejavnosti: opravljanje špe-diterskih poslov v zvezi z medna-
rodnim in tuzemskim prometom; opravljanje gostinskih storitev v železniških restavracijah, okrepčevalnicah, v vlakih, v spalnih in jedilnih vagonih ter opravljanje prenočitvenih storitev.
Izbriše se Kolodvorska restavracija v Mariboru, ker se je pripojila k Turistično — gostinski organizaciji Ljubljana, kot organizaciji v sestavi Združenega	železniškega	transport-
nega podjetja Ljubljana.
Rg 346/1-76	389
Maribor, 2'. marca 1971.
Izbrisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Besedilo:	Obrtna delavnica	»Ve-
zenina«, Celje.
Zaradi pripojitve k podjetju »Kreator«, obrtno podjetje v Celju.
Celje, 10. marca 1971 »	Rg I 111/5	411
Zadružni register
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Besedilo:	Kmetijska zadruga,
Reče.
Vpiše se hranilno kreditna služba Kmetijske zadruge Rače, Rače 51, ki zbira hranilne vloge, daje kredite in opravlja vse druge posle v zvezi s hranilno-kreditnim poslovanjem. Vodja službe je Furlan Vlado. Enoto je ustanovila zadruga z aktom o prilagoditvi z dne 27. XII. 1969. Za službo podpisujeta: Furlan Vlado, vodja službe, v mejah 15. čl. pravilnika o poslovanju hranilno kreditne službe skupaj z eno po odboru pooblaščeno osebo Vodušek Julijano, računovodkinjo zadruge. Samostojne pravice: služba posluje v mejah čl. 55 statuta zadruge in 4. in 5. člena pravilnika o poslovanju hra-nilno-kreditne službe.
Maribor, 10. marca 1971
Zadr 245/1-58	405
Stran 90
Register zavodov
Vpisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Besedilo: Medobčinski radiodifuzni zavod občin Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah, skrajšano: Radio Šmarje pri Jelšah (Šmarje pri Jelšah 6).
Poslovni predmet: Radio Šmarje pri Jelšah bo oddajal informativni, zabavni, izobraževalni in oglasni spored.
V. d. direktorja je Vinko Strašek, Ustanovitev:	skupščina občine
Šmarje pri Jelšah je sprejela odlok o ustanovitvi zavoda, št. 010-71/70-1 na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. XII. 1970. po sporazumu, sklenjenem med občinami Šmarje pri Jelšah, Šentjur pri Celju in Slovenske Konjice, kot ustanovitelji medobčinskega radiodifuznega zavoda Radio Šmarje pri Jelšah z dne 23. XII. 1970.
Celje, 2. februarja 1971.
Rgz X 65/1	180
Spremembe
Okrožna gospodarska todtSfca razglašajo
Besedilo: Nižja glasbena šola Radeče.
Izbriše se pooblaščenka za podpisovanje Joža Zupan in vpiše Anton Vodenav, pooblaščen za šopodpiso-vanje v finančnih zadevah.
Colje, 12. marca 1971.
Rgz IX 71/4	410
Besedilo: Osnovna šola »Simon Gregorčič-, Kobarid.
Izbriše se ravnatelj Drofenik Toni in vpiše, da dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Volarič Vlado podpisuje odslej kot v. d. ravnatelja, ki zavod zastopa in zanj podpisuje v smislu zak. določil in statuta.
Koper, 5. januarja 1971.
Rgz 97/8	117
Besedilo: Kmetijski zavod Gorica, Nova Gorica.
Izbriše se pooblaščenec za podpisovanje Markočič Franc, računovodja ter vpiše Martelanc Miriam, računovodkinja.
Koper, 4. marca 1971.
Rgz 149/6	422
Besedilo: Nižja glasbena šola, Tolmin.
Izbriše se dosedanji ravnatelj Fon Zorko in vpiše Ličer Ludvik, ravnatelj.
Pri že vpisani pooblaščenki za podpisovanje Batistič Mirjam se vpiše sprememba priimka v »Battisti«. Koper. 5. marca 1971.
Rgz 67/4
Besedilo: Tehniški muzej Slovenije, Ljubljana.
Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Ivanka Ošaben in vpiše Juvančič Marija-Irena, računovodkinja, ki podpisuje finančne dokumente.
Ljubljana, 24. decembra 1970.
Rgz II 152/2	46
Besedilo: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Vile Bernik in vpiše Mara Rems, računovodkinja.
Ljubljana, 9. marca 1971.
Rgz I 21/5	457
Besedilo: Dijaški dom Kranj.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Vpišeta se Pipp Anton, pomočnik direktorja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja in Markič Mlarija, računovodkinja, ki sopodpisuje v vseh finančnih zadevah.
Rgz IV 494/1	464
Besedilo: Delavska univerza »Boris Kidrič«, Ljubljana.
Vpiše se razširitev predmeta poslovanja še na tiskarsko dejavnost.
Rgz III 306/6	459
Besedilo: Dijaški dom Oton Župančič, Ljubljana.
Izbriše se Justin Ivica in vpiše Pleša Justina, novi direktor.
Vpiše se nova pooblaščenka za podpisovanje Jakopec Sonja, kot podpisnica vseh listin, predvsem pa listin finančnega značaja, ki podpisuje kolektivno z računovodjem.
Rgz III 297/3	456
Besedilo: Fakulteta za strojništvo, Ljubljana.
Vpiše se pripojitev Inštituta za strojništvo Ljubljana.
Rgz II 140/5	458
Besedilo: Gradbeni center Slovenije, Ljubljana.
Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Popov Branislav, dipl. pravnik.
Rgz III 330/2	460
Besedilo: Splošna bolnica Trbovlje.
Besedilo odslej: Splošna bolnišnica Trbovlje.
Rgz I 62/5	462
Besedilo: Čevljarski šolski izobraževalni center, Žiri.
Dosedanji pooblaščenec za podpisovanje ing. Zavrl Janez je odslej ravnatelj.
Dosedanji ravnatelj Peter Naglič podpisuje odslej kot predsednik UO in kot sopodpisnik finančnih listin.
Rgz I 11/5.	461
Ljubljana, 10. marca 1971.
Besedilo: Zdravstveni dom, Murska Sobota.
Izbrišeta se dr. Palanosai Janoš, direktor in Podlesek Koloman, upravitelj ter vpišeta dr. Dominik Komadina, direktor, ki za zavod podpisuje samostojno v mejah zakonitih določil in statuta zavoda, in dipl. pravnik, upravitelj zavoda, ki v odsotnosti direktorja podpisuje z enakimi pooblastili.
Maribor, 15. februarja 1971.
Rgz 19/1-19	309
Besedilo: Vinarsko-sadjarska šola, Svečina.
Besedilo odslej: Poklicna kmetijska šola, Svečina.
Poslovni predmet odslej: daje prak-tinčo in teoretično znanje za poklice: vinogradnik, sadjar, vinar, kmetovalec in kmečka gospodinja (kmetica); bavi se z lastno kmetijsko proizvodnjo; opravlja gostinske storitve.
Maribor, 23. februarja 1971.
Rgz 239/1-5	402
Razglasi sodišč
Dražbeni oklici
I 500/70	2100
Dne 4. VI. 1971 bo ob 8. uri v sobi št. 15 pri tem sodišči) dražba nepremičnin vi. št. 151 k. o. Dobrina, Cenilna vrednost je 30.433,90 din, jamščina pa 3044 din.
Naročite knjigo:
Ekonomika SFR Jugoslavije
od dr. Franceta Černeta. Četrta predelana izdaja ima 286 strani — 28 din.
ČZ »Uradni list SRS«. Ljubljana Veselova 11, p. p. 379/VII
420
V tisku je knjiga
Predpisi o izvajanju kazenskih sankcij
Poleg drugih predpisov bo v knjigi tudi zakon o organizaciji izvrševanja kazenskih sankcij, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 39.
Sprejemamo prednaročila.
Uradni list SRS Ljubljana, Veselova 11
Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe, je treba priglasiti najkasneje na dražbenem naroku, preden se začne dražba, ker se sicer te pravice ne bodo mogle več uveljavljati na škodo zdražitelja v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski tega sodišča.
Občinsko sodišče v Celju, dne 17. marca 1971.
•
Oklici dedičem
O 880/69	1685
Movh Vincenc, sin Marije, upok., roj. 2'0. VII. 1909, nazadnje stan. Zagrad 35, Celje, je umrl 12. X. 1969. Bil je solastnik stanovanjske hiše z vrtom. Pravico do dediščine ima na podlagi zakonitega dedovanja tudi sin zapustnika Vinko Hamler, ki živi nekje v Kanadi. Sodišče vabi Vinka Hamlerja, da se v enem letu od tega oklica javi sodišču. Sicer bo sodišče po preteku tega enoletnega roka opravilo zapuščinsko obravnavo po izjavi skrbnika, ki bo Vinku Hamler ju postavljen ter na podlagi podatkov, s katerimi bo takrat razpolagalo.
Občinsko sodišče v Celju, dne 21. februarja 1971.
O 418/70 .	1464
Knavs Neža, roj. Novak, hči Jožeta, gospodinja, roj. 2(1. IV. 1901, nazadnje stanujoča v Jelovem 22, p. Radeče, je umrla 21. V. 1970. Pokojna Knavs Neža je bila solastnica do polovice okrog 12 ha velikega posestva v Jelovem. Med drugimi ima pravico do dediščine na podlagi zakonitega dedovanja tudi sin zapust-nice Jože Knavs roj. 1936, ki je neznanega bivališča, živi pa verjetno nekje v Kanadi. Sodišče vabi Jožeta Knavsa, da se v enem letu od tega oklica javi sodišču. Sicer bo sodišče po preteku tega enoletnega roka opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave začasnega sferbnika. ki bo odsotnemu Jožetu Knavsu postavljen, ter na podlagi podatkov, s katerimi bo takrat razpolagalo.
Občinsko sodišče v Celju, dne 23. februarja 1971.
Razne objave
Razpisi
Št. 2/4	2140
Fakultetni svet fakultete za elektrotehniko v Ljubljani razpisuje:
1 delovno mesto fakultetnega učitelja za predmete: elektrarne, sti-kalnice, elektroenergetske naprave, energetsko gospodarstvo, projektiranje stikalnih naprav;
1 delovno mesto fakultetnega učitelja za predmete: relejna zaščita, avtomatizacija v energetiki, tehnika
stikalnih aparatov, daljinsko upravljanje in merjenje, zaščitna tehnika:
1 delovno mesto fakultetnega učitelja za predmete: zanesljivost, teorija preklopnih vezij, logična vezja, avtomati, digitalna tehnika;
1 delovno mesto asistenta za predmete: statistične metode v tehniki, teoirja magn. in magn. merjenja, teorija merilnih pogreškov, električni in magn. standardi, električne meritve;
1 delovno mesto asistenta za predmete: električne napajalne naprave, električne merilne naprave, bioki’-bernetika, medicinska elektronika, elektronski sestavni deli, elektronske naprave, električne meritve;
1 delovno mesto asistenta za predmete: linearna elektronika, nelinearna elektronika, napajalne naprave, osnove elektronike IV.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa statut univerze v Ljubljani in fakultete za elektrotehniko. Pravilno kolkovane vloge a priloženimi biografijami in bibliografijami ter dokazili o strokovnosti naj kandidati vložijo v 30 dneh od objave v tajništvo fakultete, Ljubljana, Tržaška 25.
Fakultetni svet
Razpisi
javnih natečajev za graditev investicijskih objektov
St. 449/71	2336
Komunalni sklad občine Ljubljana Vič-Rudnik razpisuje po sklepu 9. redne seje upravnega odbora sklada z dne 23. XII. 1970 ter 10. do 12.
člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66) 13. do 17. člena odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju mesta Ljubljana (Glasnik, št. 2/67) in 2 ter
5.	člena odloka o urejanju in oddajanju zemljišča na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 9/70)
javni natečaj
za oddajo stavbnih zemljišč ob Orlovi ulici v Ljubljani.
Ob Orlovi ul. se oddaja 2 parceli za gradnjo individualnih stanovanjskih stavb in 39 parcel za gradnjo vrstnih stanovanjskih hiš.
1.	Parcele za gradnjo individ. stan, stavbe merijo do 600 m2, za gradnjo vrstnih stanovanjskih hiš pa do 340 kvadratnih metrov,
2.	Rok za začetek gradnje je ne prej kot 1. IX. 1911 in ne kasneje kot 1. XII. 1971, za končanje pa 3 leta po pravnomočnosti odločbe o oddaji parcele.
3a) Izklicna cena zemljišča kot odškodnina znaša 35 din/m2.
b) Stroški komunalne ureditve znašajo 136 din /m2.
4.	Roki za plačilo odčkodnine za zemljišče in plačilo stroškov komunalne ureditve so: 60 % obeh zneskov v 8 dneh po pravnomočnosti odločbe o oddaji zemljišča; 20% obeh zneskov do 1. XII. 1971 in 20 %, obeh zneskov do 1. VII. 1972.
5.	Ponudnik je hkrati s ponudbo dolžan vplačati na račun sklada St. 501-652-33/3 varščino v višini 2.000 din. ki se ob uspeli ponudbi zadrži in vračuna v tretji odplačilni obrok, ob neuspeli ponudbi pa se ta znesek ponudniku vrne. Kolikor ponudnik v natečaju uspe, pa kasneje odstopi od ponudbe zapade varščina v korist sklada.
6.	Ponudbe se dostavijo v zapečateni ovojnici na naslov: Komunalno
podjetje Vič, Ljubljana; Vrhovnikova 2. Rok za dostavo pismenih ponudb je do 21. IV. 1971 do 24. ure. Na ovitku se mora označiti: »Javni natečaj za zemljišče«.
7.	Pri vrstnih hišah je pogoj »Skupina 4 vrstnih liiš«, hkratni pričetek gradnje, ki se določi s pogodbo.
8.	Ponudba mora vsebovati: podatke o ponudniku; številko porcele oziroma po vrstnem interesnem redu za več parcel; ponuđeno ceno odškodnine za. zemljišče po m2, roke plačil in rok za dokončanje gradnje.^
Natečaja se lahko udeležijo fizične’ in pravne osebe: Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi: višjo ponudbeno ceno-— odškodnino za zemljišče; krajše roke plačila odškodnine za zemljišče in plačila stroškov ureditve: krajše roke za dokončanje gradnje. Najugodnejši ponudnik'kot pridobitelj pravic parcele je tudi zavezanec .plačila davka na promet z nepremičninami. Pravočasne pismene ponudbe bo posebna komisija javno pregledala dne 28. IV. 1971 v prostorih komunalnega podjetja Vič. Vse druge informacije glede parcele, zazidalne podatke, vrste in tipe načrtov predvidenega objekta ter ostale pogoje dobe interesenti vsak ponedeljek in sredo od 8. do 12. ure v sobi št. 12. Komunalnega podjetja Vič, Ljubljana, Vrhovnikova 2.
Komunalni sklad občine Ljubljana Vič-Rudnik
Izgubljene listine
preklicujejo
Agrokombinat Krško, pečat velikosti 40 X 10 mm z besedilom: Agrokombinat Krško Mesnica — Kostanjevica.	873
Aletič Nuraga, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 2'216
Alič Ahmet, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 2217
Aličkaj Rama, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2147
Arnuš Tone, Domžale, Miševa 16, zaključno spričevalo o pomočniškem izpitu ključavničarske stroke. 2109
Avguštin Rajko, Blejska Dobrava, *p. Jesenice, zdravstveno izkaznico, št. 336121.	2141
. Babič Mijat, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 483047.	2190
Bajramovič Mumir, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2110
Bambič Jože, Goriča vas, p. Ribnica na Dol., zdravstveno izkaznico, št. 670805.	.	2262'
Bečiri Ahmed, Ljubljana, Djako-vičeva 57, zdravstveno izkaznico. 2111
Belak Karel, Ljubljana, Poljanska 30, delovno knjižica	2218
Benedik Ljuba, Preska 73, zdravstveno izkaznico.	2112
Bergoč Marta, Ljubljana, Tesov-nikova 64b, zdravstveno izkaznico.	2191
Bezič Breda, Ljubljana, Praprot-nikova 7, zdravstveno izkaznico. 2219
Bjelica Rado, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 115242.	2'251
Blažič Slavko, Ljubljana, Tržaška 41, zdravstveno izkaznico. 2148
Božič Milena, Ljubljana, Hubadova 8, dijaško avisto vozovnico, št. 13725 za relacijo Zupanova—Šentvid, izdano od . podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	2252
Brecelj Marijan, Nova Gorica, Prešernova 15, indeks filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, izdan leta 1951.	1862
Bregant Stane, Ljubljana, Zagrebška 5, zdravstveno izkaznico. 2113
Bregar Miha, Ljubljana, Lužiško-Srbska 66, zdravstveno izkaznico, št. 405446.	2220
Brezovar Ilija, Ljubljana, Cesta na Poljane 26, zdravstveno izkaznico, št. E 145403.	.	2114
Cerar Vladimir, Ljubljana, Ptujska 17, spričevalo o kvalifikaciji za natakarja in spričevalo o kvalifikaciji za skladiščnika.	2221
Cokal Marija, Vrbje 43, zdravstveno izkaznico.	2222
Čebular Jože, Sad 8, Šentvid pri Stični, spričevalo ' o opravljenem osnovnem in nadaljevalnem tečaju za varilca.	2149
Čemelo Ana, Filovci 105, Bogojina, zdravstveno izkaznico krpetijske-ga zavarovanja, št. 299812.	2176
Čibej Alenka, Ljubljana, Tesarska . 4, delovno knjižico reg. št. 11195.	2113
Dane Marjan, Trzin 117, zdravstveno izkaznico.	2'150
Dečko Leopold, Domžale, Perkova 2, zdravstveno izkaznico. 2151
Denžič Franci, Krška vas 105, zdravstveno izkaznico, št. 509138 na ime Teodorovič Viktor.	2136
Devič Vaskrsija, Gozno gospodarstvo Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2214
Doberšek ing. Drago, Dornava 2c, Moškanjci, zdravstveno izkaznico.	2010
Doberšek Olga, Lešje 28, p. Majšperk, zdravstveno izkaznico, št. 046094.	1793
Djokič Savo, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 2116
Draščić Iza, Vižmarje, Ul. Marije Mlinar 15, dijaško avisto vozovnico,
št. 12872 za relacijo Trata—Aškerčeva, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	2’192
Droč Danica, Izola, Ulica oktobrske revolucije 29, prepustnico VS, št. 5431/68489.	2143
Drolc Jana, Češnjica 20, zdravstveno izkaznico, št. 001987.	2152
Drvarič Mira, Murska Sobota, Borisa Kidriča 16, zdravstveno izkaznico, št. 403096.	2177
Erjavec - Marija, Ljubljana, Ale-ševčeva 50, • zdravstveno izkaznico, št. 302913.	2193
Fabjan Dominik, Koboli 9, p. Štanjel, zdravstveno izkaznico, št. 204592.	1864
Ficko Marija, Ljubljana, Cesta v gorice 21, delovno knjižico in spričevalo o končanem dveletnem strojepisnem tečaju.	22’23
Frank Marjan, Ljubljana, Legato-va 3, zdravstveno izkaznico, št. 061359.	'	2117
Gerenčer Franjo, Dolina 74, p. Lendava, zdravstveno izkaznico.	2118
Golob Rozina, Ljubljana-Polje S/3, delovno knjižico.	2253
Goltes Marija Ana, Ljubljana, Erjavčeva cesta, zdravstveno izkaznico.	2153
Golubovič Milorad, Čitluk b. b., kod Dokobanje, zdravstveno izkaznico. ‘	2119
Gombač Emil, Izola, Kajuhova 2, zdravstveno izkaznico na ime Gombač Adrijano.	2178
Gorišek Jože, Grajena 30, p. Ptuj, zdravstveno izkaznico, številka 809141.	2264
Grad Andrej, Ljubljana-Vevče 163, zdravstveno izkaznico, številka 163283.	2194
Grgurevič Jurij, Ljubljana, Kolegijska 19, zdravstveno ’ izkaznico, št. 193295.	2195
Gros Vanja, Ljubljana, Šarhova 34, zdravstveno izkazniep.	2120
Gruden Jakob, Podpeč 21, zdravstveno izkaznico.	2121
Gruden Mihael, Ljubljana, Poljanska 15, zdravstveno izkaznico.	2254
Hafner Janez, Ljubljana, Kvedrova 16, zdravstveno izkaznico na ime Hafner Janez.	22’55
Halj Nataša, Ljubljana, Beethovnova 11, indeks pedagoške akademije.	2224
Hamiti Batije, Ljubljana, Celovška 134, zdravstveno izkaznica 2196
Harazovič Roman, Ljubljana, Cesta na Brdo 96, zdravstveno izkaznico, št-. 08831.	.	2197
Kranjc Antonija, Pleše 9, zdravstveno izkaznico.	2201
Kregar Andrej, Vižmarje 72a, dijaško avisto vozovnico, št. 3366 za relacijo Vižmarje—Aškerčeva, izdano od podjetja »-Ljubljana-transport-«, Ljubljana.	2229
Krošl Martin, Brezina 86, p. Brežice, zdravstveno izkaznico, ' št. 594692.	2146
Kršmanec Amalija, Dragomer 12, Vrhnika, zdravstveno izkaznico, št. 012824.	2158
Krumpester Anica, Podgorica 3/a, zdravstveno izkaznico, številka 076013.	2257
Kvartič Efna, Duplica 28, Kamnik, spričevalo II. letnika vzgojiteljske šole v Ljubljani.	2238
Lapornik Silvo, Vransko 16, zdravstveno izkaznico, številka 569330.	2268
Levec Anton, Stari trg pri Ložu, vozno knjižico za vožnjo s 75 % popustom, izdano od Zveze slepih.	2259
Lindič Franc, Ljubljana, Celovška 99, delovno knjižico.	2159
Linke Zlata, Ljubljana, Devinska 5, zdravstveno izkaznico, številka 360789.	2160
Lovec Zvezda, Ljubljana, Ane Ziherle 6, dijaško avisto vozovnico, št. 1030 za relacijo Stegne—Aškerčeva, izdano od podjetja »Ljubljana-trans-port«, Ljubljana.	2161
Lovka Boštjan, Ljubljana, Resljeva 2'4, zdravstveno izkaznico. 2162
Majhen Ivan, Selnica 32, zdravstveno izkaznico.	2163
Mandelj Ladislava, Ljubljana, Smoletova 12, zdravstveno izkaznico, št. 424363.	2202
Mandura Pava, Koper, šalara 18, zdravstveno izkaznico, številka 42512.	2181
Meznarič Lojzka, »Sigma-«, Ptuj, Rajšpova 12, zdravstveno izkaznico.	2182'
Mičič Nada, Ljubljana, Hruševska 64, zdravstveno izkaznico.	2230
Mujič Hasib, Delavsko naselje Stanežiče, zdravstveno izkaznico.	2164
Mujič Hrusto, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2165
Mustič Sead, Koper, Solinska 3, zdravstveno izkaznico.	2248
Nikolič Milonka, Ljubljana, Koseskega 29, zdravstveno izkaznico.	2260
Novak Antonija, Ljubljana, Rudnik 13, zdravstveno izkaznico, št. E-363239.	2232
Novak Božidar-Jurij, Ljubljana, Linhartova 2'0, diplomo gradbenega tehnikuma LRS, št. 11/1948.	2166
Novakovič Milenko, Ljubljana, Topniška 27, zdravstveno izkaznico, št. 16232.	2204
Ober Branislav, Kamna gorica 3a, zdravstveno izkaznico, številka 352452.	2104
Omerzel Mojca, Ljubljana, Gerbičeva 64a, dijaško avisto vozovnico, številka 5168 za relacijo Stan in dom—splošna bolnica, izdano od podjetja »Ljubljana-transport-, Ljubljana.	2127
Ovčarič Darinka, Koper, Stara pošta 3, spričevalo III. letnika Ekonomske srednje šole, številka 198/1263.	2’184
Ovniček Slavko, Dolž 65, Stopiče, delovno knjižico, št. 18889.	2107
Pališka Bruno, Izola, Prečna 9, zdravstveno izkaznico, številka 27437.	2017
Pesjak Karlo, Kovar 110, Tržič, spričevalo 8. razreda osnovne šole Heroja Bračiča, Tržič?	2205
Peternelj Terezija, Dol. Novaki 41, Cerkno, zdravstveno izkaznico, št. 086239.	2185
Pirš Stane, Loke 1, Šmartno v Tuhinju, spričevalo o kvalifikaciji za poklicne voznike motornih vo-\ zil.	2167
Podgoršek Marjan, Selo 24, p. Vodice, zdravstveno izkaznico, številka 1722.	22’33
Hotaj Sokol, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2154
Hozjak Franjo, Ljubljana, Jamova 54, zdravstveno izkaznico.	2155
Hren Pavla, Berlin 10, Deutsch-land, spričevalo ESŠ, št. 12, leto 1965.	2265
Ivančič Fabio, Izola, Ulica oktobrske revolucije 16, delovno knjižico, reg. št, 2'300, ser. št. 423814. 2215
Izgoršek Ivo, Prapreče 2, Trbovlje, zdravstveno izkaznico, številka 532182.	2266
Jaklič Aleksander, Celje, Jenkova 17, indeks medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.	2198
»
Jakovljevič Tomislav, Plažane b. b., zdravstveno izkaznico.	2122
Janežid Rudolf, Šentvid 33, delovno knjižico, št. 362457/8.	2156
Javorac Miladinka, Koper, Kovačičeva 25, zdravstveno izkaznico.	2144
Jenčič Milan ml. Mengeš, Glavni trg 5, zdravstveno izkaznico. 2225
Jevnikar Janez, Izlake 65, žig z besedilom: Avtoličarstvo kleparstvo Izlake 65.	2267
Junuzovič Ramo, Ljubljana-Moste, zdravstveno izkaznico.	2123
Jurak Damir, Ljubljana, Gbirska 19, zdravstveno izkaznico, številka A-234980.	2226
Kabaši Mustaf, Ljubljana, DjakO-vičeva 57, zdravstveno izkaznico.	2250
Kajišič Stjepan, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 712562.	2199
Kanc Milena, Vižmarje 5, dijaško avisto vozovnico, št. 16595 za relacijo Vižmarje—Privoz, izdano od podjetja »Ljubljana-transport-«, Ljubljana.	2227
Kandič Mehi, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 467872’.	2124
Kene Franc, Globoko 62, zdravstveno izkaznico, št. 285684.	2180
Kmetič Jože, Jagnjenica, p. Radeče, zdravstveno izkaznico, številka 044850.	2125
Kočič Petar, Ljubljana, zdravstveno izkaznico in zdravstveni izkaznici na ime Kočič Zagorka in Kočič Zla-tomir.	2200
Kociper Franc, VeJika Nedelja 8, zaključna spričevala Kmetijske strojne šole v Mariboru.	1687
Kočar Janez, Cankova 60, p. Cankova, zdravstveno izkaznico. 1360
Koprivec Majda, Kranj, Ul. mladinskih brigad 2, diplomo šole za umetno obrt v Ljubljani.	2157
Kostadinovič Čedomir, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2228
Mijatovič Milovan, Vuhred, zdravstveno izkaznico, št. 551895 na ime Mijatovič Gospova.	2126
Mitoni Marjan, Litija, Predilniška 26, delovno knjižico, številka 854411/4128.	2231
Mrak Vinko, Kavnica 4, p. Kamna gorica, spričevalo II. letnika obrtne vajeniške šole.	2064
Muhadjeri Muharem, Piran, Sa-vudrijska 19, zdravstveno izkaznico na ime Vrešak Nuša.	2138
Mujagič Muharem, Ljubljana, Kančeva, zdravstveno izkaznico.	2203
Polajnar Ciril, Ljubljana, Vidmarjeva 25, zdravstveno izkaznico, št. 1092.	2234
Polanc Izabela, Ajdovščina, Zupančičeva 7, zdravstveno izkaznico, št. 715514.	1900
Pončnik Oton, Ljubljana, Dalmatinova 2, zdravstveno izkaznico.	2169
Pontelli Silvestčr, Male Lašče 3, zdravstveno izkaznico.	2128
Potočnik Janez, Ljubljana, Vrhovci C. IV/l, zdravstveno izkaznico in člansko izkaznico slovenskega zdravniškega društva.	2Ž35
ZA DELOVNE ORGANIZACIJE IN ZASEBNIKE I Izšla je knjiga, prva te vrste v Jugoslaviji:
^	Univ. prof. dr. Stojan Cigoj:
Odškodninska odgovornost avtomobilista m zavarovame
Iz vsebine navajamo poglavja:
1.	Uvod
2.	Odgovornost brez krivde (objektivna odgovornost)
3.	Krivda (subjektivna odgovornost)
4.	Odgovorna oseba
5.	Vzročna zveza
6.	Skoda
7.	Odškodnina
8.	Razmerje med odškodnino in zavarovalnino
9 Razmerje med kazensko in odškodninsko odgovornostjo
10. Zavarovanje odgovornosti 11 Razvojne smeri v teoriji
Poglavja imajo številne podnaslove, delo pa vsebuje tudi sodne odločbe. Knjiga vsebuje še: zakon o odgovornosti za škode iz obratovanja motornih vozil: izvleček zakona o obveznem zavarovanju prometa: neuradno prečiščeno besedilo temeljnega zakona o varnosti prometa na javnih cestah ter stvarno kazalo Cena 56 din — Opozarjamo še na knjigo istega avtorja: TRANSPORT — PREDPISI O POMORSKEM.
Železniškem cestnem in letalskem prevozu, ki
jo imamo na zalogi. — Cena 33 din. Za naročila se pripo-ročanto 1
CZ Uradni list LR Slovenije
Povirk Gašper, Vrh 9, zdravstveno izkaznico. *	223C
Pregrad Marija. Ljubljana, Šolska 7, zdravstveno izkaznico, številka 080136.	2129
Puh Jožefa, Ljubljana, šišenska .27, zdravstveno izkaznico, številka 310478.	2169
Pukl Boris, Ljubljana, Lepodvor-ska 2, dijaško avisto vozovnico, št. 11960 za relacijo Tivoli—Stan in dom, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	2237
Pušaver Ivan, Stari grad 67, p. Makole, delovno knjižico, reg. št. 4765, ser. št. 754218.	1868
Puželj Andrej, Ribnica, Kolodvorska 21, zdravstveno izkaznico. 2’238
Raonič Marija, Ljubljana, Rašiška 13, delovno knjižico, številka 81288/46157.	2239
Rejac Avdulj, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2170
Rodin Ljuba; Ljubljana, Kvedrova 22, zdravstveno izkaznico na ime Dumančič Marija.	2206
Rutar Dare, Ljubljana, Šišenska 2, dijaško avisto vozovnico, št. 643 za relacijo Stegne—Razstavišče, izdano od podjetja »Ljubljana-trans-port«, Ljubljana.	2130
Sarač Milan, Gederovci 32, p. Tišina, delovno knjižico, številka 142'47/948447.	2186
Simič Velko, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2172
Slamič Breda, Ljubljana, Milčinskega 74, diplomo gradbenega teh-nikuma v Ljubljani, izdano leta 1951.	2131
Slijepčevič Dušan, Laško, zdravstveno izkaznico.	2171
Soban Jože, Lokavec 110, zdravstveno izkaznico, št. 718307.	1870
Šporar Alojz, Arto 18, p. Studenec pri Sevnici, zdravstveno izkaznico.	1871
Srebrnjak Štefan, Vel. Slatnik 6, Novo mesto, zdravstveno izkaznico, št. 281272.	2108
Stančič Delma, Grintovec 5, p. Šmarje pri Kopru, prepustnico, št. 3003.	2187
Starič Miroslav, Ljubljana, Celovška 99b, vojaško knjižico.	2173
Stevanovič Slobodan, Zalog, zdravstveno izkaznico.	2132
Stolnik Slavko, Voča Donja, 99, zdravstveno izkaznico.	2240
Škec Martin, Ljubljana, Jeranova 9, zdravstveno izkaznico.	2241
Škerl Janez, Ljubljana, zdravstveno izkaznici), št. 308096.	2133
Škrinjar Lino, Izola, zdravstveno izkaznico.	2249
Šušteršič Marjeta, Ljubljana, Za-vetiška 10, dijaško avisto vozovnico, št. 17160 za relacijo Vič—Ajdovščina, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	2261
Toboljevič Mjaks, Ljubljana, Lepi pot 28, diplomo fakultete za arhitekturo, geodezijo in gradbeništvo Univerze v Ljubljani, izdano leta 1954.	2242
Veliach Egidio, Piran, Trinkova 28, zdravstveno izkaznico.	2’250
Vengust Majda, Vižmarje, Ulica Rezke Dragarjeve 6, zdravstveno izkaznico, št. 302234.	2207
Verhovec Borut, Ljubljana, Rožna dolina Cesta VII/16, indeks večerne tehniške šole.	2134
Vinkovič Tomo, Ljubljana, Šmar-tinska 135, zdravstveno izkaznico, št. 559336.	2209
Vozel Viktor, Ljubljana-Polje, Rjava cesta 22, zdravstveno izkaznico.	. 2209
Vrečič Erika, Ljubljana, Podlim-barskega 43, zdravstveno izkaznico, št. 2'97596.	2210
Zajc Terezija, Šentpavel 3, zdravstveno izkaznico, št. 217758.	2211
Zorko Karel, Cundrovec 24, p. Brežice, zdravstveno izkaznico, št. 600480.	2188
Zupan Aleš, Pangeršica 8, p. Golnik, izkaznico za znižano vožnjo VVI.	.	2243
Zupančič Anton, Spodnja Slivnica 14, zdravstveno izkaznico.	2212
Zilič Sefudin, Ljubljana-Moste, zdravstveno izkaznico.	2135
Žurga Ivan, Debeče 2, p. Šmartno pri Litiji, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja.	2189
Izdaja »Uradni Ust SRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani