Leto LXVL, št. 40 Lfabljana, sobota 18. februarja 1053 Cena Din 1.- VENSKI Izdaj« vsa* dao popoiane, izvzemal nedelje m praznike. — inseraa do 80 petlt a Dtn 2.— do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 8__, već jI inserati petit vrsLa Din 4.—. Popust po dogovoru, inscratci 'lavek poseoej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se oe vračajo. UREDNIŠTVO IN CIPRA VN18TVO LJUBLJANA« Knafljeva ulica St. 6 Telet on bu 0123, »jub m Podrožnice: MARIBOR, Grajski trg st~ 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon ftt, 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem Čekovnem zavoau v Ljudi jam s t. 10.351 PRED OSTAVKO AVSTRIJSKE VLADE Zaradi odločnega nastopa Anglije in Francije v hirtenberški aferi bo moral DollSuss podati ostavko — Vznemirjenje v Italiji Dunaj. 18. februarja. V tukajšnjih poUtičnih krogih se že delj časa govori, da je vlada v krizi. Nasprotstva med krščanskimi socialci in kmečko zvezo so se zaradi finančne in gospodarske politike vlade zelo poostrila, tako da je kmečka zveza že ponovno zagrozila z izstopom iz vladne koalicije. Ojačanje heimwehrovskega vpliva v vladi po za-vladanju Hitlerja v Nemč.iji je obstoječa nasprotja še poglobilo. Drugi nič manjši povod za krizo vlade pa je iskati v hirtenberški aferi. Dollfuss je, zanašajoč se na Italijo, dajal na prve demarše velesil površne odgovore, kar pa se je pozneje, ko se je ta afera razkrila v pravi luči, hudo maščevalo. Baš v času, ko gre za to, ali naj se posojilo Društva narodov Avstriji izplača ali ne, sta bili Francija in Anglija prisiljeni z novo energično demaršo zahtevati od avstrij- ske vlade točnih pojasnil. V vladnih krogih ne taje več, da je bila ta demarša izredno ostra ter da je vsako nadaljnje izbegavanje nemogoče. Izplačilo avstrijskega posojila je začasno odgođeno, dokler se ta afera ne razjasni. S tem pa je prizadet Avstriji najtežji udarec Zaradi tega se v političnih krogih zatrjuje, da bi morala Dollfussova vlada odstopiti in računajo s tem, da se bo to zgodilo že prve dni prihodnjega tedna. Silno razburjenje je izzvala v vseh političnih krogih objava note, ki sta jo izročila pri zadnji demarši angleški in francoski poslanik v zadevi hirtenberške afere. Vsi današnji listi objavljajo besedilo te note in podčrtavajo v komentarjih oster ton, v katerem je sestavljena. Desničarski listi seveda branijo vlado, dočim vidi levičarski tisk v postopanju kancelarja Dollfussa glavno krivdo, da je prišla Avstrija, ki bi mogla uživati položaj nevtralne Švice, v docela nemogoč položaj. Vsekakor pa listi soglasno ugotavljajo, da bo imela ta nota tudi v notranje političnem pogledu za Avstrijo dalekosežne posledice. Rim, 18. februarja. Italijanski tisk se obširno bavi z noto Anglije in Francije v hirtenberški aferi in vidi v tem tudi proti Italiji naperjeno ost. »Giornale d' Italiac piše, da je Italija s tem prav tako prizadeta, kakor Avstrija, ker se je udarilo po šibkem, da bi se zadelo močnejšega. List seveda brani avstrijsko vlado in predstavlja hirtenberško afero kot nedolžno trgovsko stvar, ki pa da jo je Mala antanta izkoristila za svoje cilje. Vsekakor pa je iz pisave glavnega glasila fašizma in ostalih italijanskih listov razvidno, da jim gre hirtenberška afera zelo na živce. Japonska In Društvo narodov Pred važno odločitvijo v Ženevi o sporu na Daljnem vzhoda — Umik japonskih čet ob ruski meji Tokio, 18. februarja. AA. Kakor je znano, je janponska vlada odbila priporočila odbora devetnajstorice za ureditev ki tajsko-japonskega spora in bo zato zavzela stališče do nadaljnjih dogodkov, kakor ga ^e že naznačila v svoj in pripombah k Lyt-tonovemu poročilu. Japonska vlada namreč zahteva direktna pogajanja s Kitajsko in priznanje nove .mandžurske države brez vsake druge intervencije. Ce bo izredna skupščina Društva narodov potrdila priporočila odbora devetnajstorice, sodijo tukajšnji vladni krogi, da bo japonska delegacija v ženevi podala protiizjavo v zmislu odstavka 5 čl. 15 pak_ ta o Društvu narodov, ki dovoljuje vsake, mu članu Društva narodov, da poda javno izjavo. Nato bodo japonski delegati glasovali proti poročilu odbora devetnajstorice. Iz ženeve bodo najbrž odšli v London ali Pariz, da počakajo na nove dogodke. Tokijska in druge japonske borze so začasno zaprte. Pariz, 18. febr. AA. Iz šanghaja poročajo, da je japonska vlada umaknila svoje garndzije iz mest na mandžursko-mski meji. Sydney, 18. febr. AA. Več veleizvoznikov avstralskega žita je dobilo preko Šanghaja opozorilo, naj nakar ne pošiljajo žita na Kitajsko, češ, da se je bati oboroženih spopadov v vodah Daljnega vzhoda. Te vesti se ne potrjujejo, vendar pa so izvozniki žita prejeli od londonske vlade nasvet, naj se zavarujejo proti >vojni nevarnosti«. London, 18. febr. č. Z Daljnega vzhoda prihajajo vedno bolj protislovne vesti. »Dailv Ejcpress« je objavil danes senzado. nalno poročilo svojega posebnega paroce. valca, da nameravajo Japonci že v ponedeljek pričeti z ofenzivo v Jeholu. Prihodnjo soboto pa bo japonska delegacija v ženevi po nalogu svoje vlade sporočila tajništvu Društva narodov, da Japonska izstopa iz DN. Japonsko vrhovno vojno povelj, stvo je sklenilo, da bo Japonska tudi po svojem izstopu iz DN obdržala mandat nad bivšimi nemškimi kolonijami na Tihem oceanu, ki so ji ga poverili v ženevi. >Times« poroča nasprotno, da se je boj. no razpoloženje v Japonski znatno poleglo. Japonska vlada za sedaj še ne namerava izstopiti lz Društva narodov. Tudi japonski krogi v ženevi so mnenja, da je pričakovati japonski izstop iz ženevske mednarodne ustanove le v primeru najhujše potrebe. O japonskih pripravah za ofenzivo v jehol-ski pokrajina poroča list, da je bilo doslej mobiliziranih 25.000 mož redne japonske in 31.000 mož madžurake vojske. Japonci so oboroženi tudi s težko artiljerijo m tanki. Novo jamstvo za mir Francoski in angleški komentarji o novi pogodbi Male antante — Le Italijani so nezadovoljni Klerikalci se ponujajo Hitlerja Berlin, 18. februarja. AA. Napadi cen-truma na nemško politiko po Bruningovem padcu so izzvali ogordeno replvko desnričar-skega tiska, ki protestate proti najnovejšemu manifestu katoliških društev. Ta manifest pravi, da so poiitnčni dogodki od srede lanskega leta katastrofalna za nemški narod. Desna carski Hsti tudn napadajo izjavo predsednika wurtemberSke vlade Boltza na kongresu cen truma v Ulmu, kjer je napadel Huganburga, češ da je protesten t in jun-ker. Včeraj je Hitler v Stuttgartu ostro napadel to Boltzovo izjavo. Zaradi nje je prišlo tudfl v Raveaisbairgu na WiirteartberSkem do shoda nacionalnih socialistov, nemških nacionalistov in jeklenih čelad, ki so izglasovala resolucijo, v kateri obsojajo tako obrekovanje nemške narodne vlade Vsenemško glasilo »Deutsche Zeitung« vida v kompromisu, ki je včeraj do njega pmislo v državnem svetu, taktično potezo centruma. ki bi rad obaoviLl etike z vladnimi strankami in zaSel pogajanja za koaKci-jo. List celo zatrjuje, da je cenfcrum že poslal tajno ponudbo vladi v tem smislu, češ da pripisuje hitlerjevcem, da bodo brez dvoma razbili habsburško fronto in ali ▼ parlamentarno koalicijo, če vladne stranke pri prihodnjih volitvah ne bi dosegle absolutne večine. »Deutsche Zeritung« zaključuje svoj članek z besedami: In to je tista cen trum, ki se v državnem svetu igra z enotnostjo države. Obtožba proti atentatorju Zangj Pariz, 18. febr. AA. »Ere Nouvelle« priobčuje uvodnik o pravkar zaključenem paktu med državami Male antante in pravi med drugim: Nova pogodba med državami Male antante pomeni ustvaritev še tesnejše zveze med Jugoslavijo, Češkoslovaško in Rumunijo za ohranitev sedanjega političnega in pravnega ustrojstva v srednji Evropi. Obenem bo ta pogodba jamstvo za spoštovanje mednarodnih pogodb. Z eno besedo, novi pakt Male antante predstavlja še eno novo jamstvo za mednarodni mir. Pakt pa bo prisilil k premišljevanju tudi vse tiste, ki sanjarijo o nasilni izpremembi sedanjega ustroja v tem predelu Evrope, in bo napravi tudi konec njihovim mahinacijam. Sklepi zastopnikov držav Male antante so v popolnem skladu z ženevskim duhom in s paktom Društva narodov. Želeti bi bilo, da bi mogle tudi Nemčija in Italija nekaj podobnega povedati o svojih medsebojnih pogajanjih London* 18. febr. g. >Times« se bavi jo danes z novim v Ženevi sklenjenim paktom Male antante ter izjavljajo, da se je s tem edinost teh treh držav še bolj utrdila. Poleg tega se je povečala neodvisnost te državne zveze napram velesilam. S tem so se izjalovili vsi poskusi, da bi se ena ali druga teh držav odcepila od ostalih dveh. Ni izključeno, da je ojačenje hitlerizma v Nemčiji pospešilo ta pogajanja. Odločilni pa so bili vsekakor poizkusi v zadnjem času, da bi osla- bili Malo antante Končno so torej trige zadnjih 7 mesecev imele baš nasprotni učinek, kakor so si ga želeli ini-cijatorji teh intrig. Rim, 18. febr. s. Pretvoritev Male antante v zvezo držav z lastno mednarodno pravno samostojnostjo, tvori tudi danes predmet razprav v političnih krogih in v tisku, ki se pa drža še precej rezervirano. Orlcijozni »Giornale d' Italiac izjavlja v uvodniku, da bi mogla nova pogodba pri drugih narodih, ki se čutijo z njo ogrožene, dati povod za protiukrepe. List meče odgovornost za na-daljni razvoj dogodkov na Francijo in Malo antanto, ki sta instalirali politiko blokov v Evropi in jo izpopolnili. List govori na drugem mestu o noti francoske vlade dunajski vladi glede hirtenberške afere in zastopa v tej zvezi še enkrat znano italijansko stališče, da so bile pošiljke orožja izvršene od zasebne italijanske strani, da je šlo za orožje, ki je bilo potrebno popravila in ki bi bilo po popravilu postalo predmet kupčije. To pa je po mednarodni pogodbi dopustno. K noti sami piše list, da je njen ton nezaslišan, da je njena vsebina ultimati vnega značaja in da predstavlja poskus ponižati Avstrijo. Take intrige se dajo uporabiti le proti vazalskim državam. Nota je bila po mnenju italijanskega lista inspirirana od Male antante. List se čudi angleški vladi, ki je faktor odgovorne politike v Evropi, da je pristala na to noto. aru Washington, 18. februarja. V pravniških krogih mnogo razpravljajo o kazni, ki bo doletela atentatorja Josipa Zangara zaradi napada na drž. predsednika Rooaevelta. Verjetno je, da bo obsojen na smrt ali pa na SOIetno ječo. Zarada govoric, da bo prebivalstvo Im-čaio atentatorja, je policija odredila obšir* ne varnostne odredbe. Razen krimmaJnih in policijskih uradnikov ne sme nihče stopiti v jetnišnico. Straža je bila ojačena. Miami, 18. februarja. AA. Formalna obtožba atentatorja Zingare bo jutri vložena. Sodišče je določilo tri odvetnike, ki bodo obtoženca zagovarjali. Vremensko oorocilo JZSS Slarne-Plani ca. Temp. —150 st., vreme jasno, cmroo na podlagi 50 cm snega, sneg suh prsdc, smufca idealna, izgledi za nedeljo in smuške ture prav dobri. Koče pri Tamarju v Planici. Temp. —11 at-, mirno, jasno, snega na podlagi 60 cm 10 cm, smuka idealna, izgledi; za nedeljo zelo dobri, za emuške ture Tamar zelo dobri. Kranjska gora. Temp. —10 st-, barometer pada, 8—10 cm pršiea, smulra ugodna. Bled. Temp. —5 st., brez oblakov, 10 cm sreza, ledu 20 cm, led grapav. Višnja gora. Temp. —5 st., sneg pršič, severni debi smučarskega terena pri Sv. Duhu nad Višnjo goro za smuko naravnost ideami. Sodražica. Temp. —8 st^ jasno, veter sever, 25 om snega, smuka idealna, sokična stran brez snega, izgledi za nedeljo in smu-ške tore prav dobri. Ribnica Temp. —10 st., jasno, veter severovzhodni. 25 om snega, smuka idealna, drsališče umetno, ledu 5 cm, izgledi za s m uske ture prav dobri (severna stran VeL gm). i Prva desetieiitka smrti dr. Ivana Tavčarja LJubljana, 18. februarja. Jutri mine 10 let, ko je >Slovenski Na. rod« na prvi strani prinesel črno obrobije_ no vest. da je za večno zatisnil svoje oči eden največjih in najzaslužnejših sinov, kar jih je rodila slovenska mati, g. dr. Ivan Tavčar, ustanovitelj Narodno napredne stranke, bi vsi državni poslanec, dolgoletni župan ljubljanski in slovenski pisatelj. Po koledarju je šele 10 let, odkar je umrl dr. Tavčar, v resnici je pa ta doba silno dolga in dolga, kakor bi se v tem ca. su obrnilo že celo stoletje. Tako naglo divja sodobnost in tako naglo vstajajo in padajo dogodki ter se izpreaninja zgodovina, da ji kronist le komaj sledi. In po kratkih 10 letih smo že globoko preverjeni, kako so imeli prav vsi oni. ki so ob njegovi smrti slavili tega moža in ga smatrali za ne- smrtnega. Marsikomu smo že dali ta lepi epdteton, ki je pa je že čez leto dve obledel in skopnel, da je bil mož v kratkem prav lahko pozabljen. Dr. Ivan Tavčar je pa da. nes mnogo večji in še mnogo višji, kakor je bdi tedaj. Iz statistike javnih knjižnic vemo, da je dr. Ivan Tavčar tisti slovenski pisatelj, ki ga ljudje najraje bero. Tako so stopili v ozadje vsi drugi naslovi, ostal je na prvem mestu pisatelj. Tudi kot politik je bil dr. Ivan Tavčar iz dna dude romantik in se je boril vedno pogumno in krepko kot vitez z viteškim orožjem in tudi z njim dosegel velikanske uspehe ter pripeljal naš narod do pravie in svobode, že na novo leto pred svojo smrtjo je dr. Ivan Tavčar za svoje novo. letno voščilo v >Slovenskem Narodu« na. pisal prav za prav tudi svoj politični te. staanent, ki Še danes velja. In kakor je tedaj težko bolnemu junaku privrelo iz srca, tako tudi še danes njegov bronasti glas grmi *z groba ter kliče: >Odprite vendar svoja srca! Spominjajte se v vseh časih tistih dud, ko so netnske m avstrijske tolpe s pomočjo zavratnega bolgarskega soseda plenile in morile po Srbiji! Spominjajte se dobe, ko je naš kralj 3 svojo junaško vojsko lazil čez albansko pogorje, kjer so jugoslovenski sinovi umirali od mraza in gladu, a vzlic temu niso obupava!i. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev se je rodila v teh junaških vrstah in kralj Peter jo je že nosil s sabo tiste dni, ko je stradal in trpel s svojimi junaki po albanskih sneženih vrhovih! Takrat se je rodila naša velika jugoslavenska domovina... Tisti, katerih kosti re belijo po albanskih pečinah in tisti, ki so bolgarsko izdaj, stvo plačali s svojim živi jen jem. se danes ogflašajo is svojih zapuščenih grobov in njihov glas se združuje v stilno grmenje: [j nočemo, da bi propadla država, kateri smo žrtvovali svoje življenje!« Kakor zmagovalec se je dr. Ivan Tavčar poslovil od svoje Ljubljane m se v triumfu peljal na Visoko med svoje rojake, med svoje Poljance, med Wulffinge in Khalla. ne, kjer še vedno tudi vse nam z Gradnd. kom šepeta: >Jade! Tesno pri vas je — a je mimo. mirno.« Slava dr. Ivanu Tavčarju! Odgovor Narodne skupščine punktašem Na kosteh padlih junakov zgrajena, s krvjo napojena država se ne da rušiti s papirnatimi punktacijami Beograd, 18. februarja. Včeraj in danes je Narodna skupščina razpravljala o novem občinskem zakonu. Ob pri Četku včerajšnje seje Narodne skupščine je podal notranji minister g. Žika Lazič obširen ekspoze, v katerem je pojasnil pomen tega zakona in podrobno raztolmačil posamezne določbe poudarjajoč, da gre pred vsem za izenačenje občinske zakonodaje, ki je bila dosedaj razdeljena na sedem pravnih področij. V nato sledeči debati so narodni poslanci izkoristili priliko in dali odločen odgovor na najnovejše punktacije v senatu, ki jih je na včerajšnji seji Narodne skupščine ponovil tudi narodni poslanec dr. Preka. Že med govorom dr. Preke je prišlo v Narodni skupščini do viharnih protestov. Stališče punktašev je najprvo energično zavrnil narodni poslanec in bivši minister dr. Gtrga Andjelinović in je naglasil, da je za Hrvate vprašanje Jugoslavije razčiščeno. Vprašanje narodnega in državnega edin-stva je osnovno načelo celokupne narodne in državne politike, o katerem ne more biti več debate Početje bivših ministrov in nosilcev šest o januarskega režima samo škos duje državi in bo služilo za propagando našim zunanjim neprijateljem, ki b\ radi razkosali našo državo. Kot iskren Hrvat mora zaradi tega početja dr. Preke in tovarišev, v katerem vidi izdajstvo, najodločneje zavrniti. V imenu Slovencev je razgalil punkta-ške cilje in metode narodni poslanec dr. Bogumil V o š n j a k, ki je pokazal sliko bivših ministrov gg. Sverljuge, Frangeša m tovarišev izza polpretekle dobe in odločno protestiral proti temu. da bi se sedaj taki bankokrati izdajali za zaščinike in zago vomike kmetskih interesov. V imenu Srbov je spregovoril narodni poslanec Ign jat Štefanovi č, ki je poudarjal, da bo narod, ki je za svojo državo toliko žrtvoval, znal to državno tudi oču* vati. Narodno in državno edinstvo je iznad vsega. Ustvaritev tega edinstva ni zasluga te enega plemena ali ene same stranke, marveč uspeh žive narodne zavesti cele plejade narodnih borcev. Meje naše države so bile določene na mirovni konferenci v Parizu in vsakdo, ki hoče te meje spreminjati, mora biti pripravljen dati za to toliko krvi, kakor smo je vsi mi dali da smo si te meje priborili. flegemonjia. separatiezm, amputacija, vse to so izrodki raznih mozga, nov, ki jih narod odklanja. Nočemo hege* monije, ne separatizma, ne amputacije, marveč eno enotno državo z enim kraljem, eno vlado in eno skupščino. Naj ve vsak naš prijatelj in neprijatelj, da smo mi za to našo drža\x> dali milijone žrtev in da smo vselej pripravljeni dati še enkrat toli" ko, da jo ohranimo in očuvamo pred napadi od znotraj in zunaj. Besede govornika so izzvale gromko pritrjevanje in dolgotrajne ovacije narodncrrm in državnemu edinstvu. Danes dopoldne je Narodne skupščina nadaljevala debato o občinskem zakonu, ki se bo v ponedeljek še nadaljevala. Poplave v Italiji Rim, 18. februarja, g. Zaradri močnega deževja v zadnjih dneh je Tevera v bližini Peruggše prestopila bregove ter poplavita velika ozemlja. Več nasipov se je porušili o. V severni Italiji )t nasprotno še vedno huda zima z močnimi snežnimi viharji. Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE. Curi h: Pariz 20.2375, London 17.74, Newyork 515.62, Bruselj 72.20. Milan 26.3750, Madrid 42.75, Amsterdam 206, Berlin 123.1250. Dunaj 73.18—60, Sofija 3.75, Praga 15.29, Varšava 57.90, BukaKečta 3.06. Obravnava proti Lombarju preložena Ker so potrebne Se nove poizvedbe, se bo obravnava nadaljevala 1. marca Ljubrjana, is. februarja. Včeraj ee je obravnava -proti Lonibar-5u nadaljevala šele ob 11.30, ker se je še prej wsila razprava proti Ivanki Sevškovi, o čije izida amo le včeraj poročali. Raz-pravna dvorana st. 79 je bila zopet nabito polna, jo je dal pa predsednik viSjeiga senata pred pricetkom razprave proti Lombarju izprazniti ki je dovolil vstop le onim, Si do imeli vstopnice. Zaslišan je bil naoprej podnad-zornik policijskih agentov v Ljubljani Ivan Mirhar. Ta je večinoma vodi-1 preiskavo in zasliševanje prič glede Lom bard«.. Podrobno je opisal fcartco »o Lom-bartfa aretirali. Ko mu je napovedal aretacijo, je Lombar dedal: — Saj vem, zakaj me tečete. — Kako to veste? — No, zaradi tistega, ki ste ga na£li. Mrhar se tudi točno spominja, da ni imeda obtoženceva sestra Mihaela ničesar v roki, ko Je Lombarja arettrad v gsramos-ni jami pole« Locnbarjeve hiše. Tudi ni videl, d« bi imela kaj v roki, ko je Sla is hiše. Mihaeda je namreč pri zasliševanju izpovedala, da je prišla iz hiše povsem slučajno in da je imela v rokah lonec s pomijami. Mprikomandira< vročina in naj pogoltne tri cigarete. Potrdil je tndi rajavo Kremžarju, da je ta rekel: >Nedolžne obsodifte, morilce p«, izpušča te. < Nato so bile prečrtane izpovedi raznih prič, večinoma kazneJicev. Razprava je bila zaključena ob 14. in se je nadaljevala oh 15.30. Predsednik seno>ta je prečita! zapisnik o lokalnem ogledu in o obdukciji. Poseben ■vodnjakar je pri tean preiskal dno vodnjaka, kjer so našli Vojnikoviča, vendar je moral Lombar sekirico »kriti nekje drugje. Prečitani so bili zapiski policijskih ovadb. Ljubljana, 18. februarja Ljubljana je velika m bo baje še >Ve-rtka<. ko se Ji bo prikUJuČila okolica. Pri nas postaja vse vedlko m .velikopotezno. Ko eo podrli tiato" ograjo ob Prešernovem spomeniku, ki Je ločila Mudi od Prešerna v nekakšni arvtoritetni razdalji, in ko so zgradili Ob novih mostovih prostorne ploščadi, se je tudi Marijin trg znactno razširil Vse se širi in veča. Ljubljančani so pa ponosni. Pri vsej veJikopoteznosti pa nismo pomislili na problemček, ki se je pojavil re6 tako nepričakovano, da ga nismo mogli predvidevati. To je problemček, ki vsaj navidezno vznemirja nekatere po vsem sveta: ljudi je preveč! 'Ljubljana je dolga in Široka, kaže pa, da je premajhna. Ali je pa premajhen samo Marijin trg? Z glavne-ga kolodvora prideš po velemestni Miklo šičevi cesti v mestno središče, pred Prešerna Med potjo si občudovail neštete znatee našega napredka, šel sS mimo >ponosnih< palač in mogočjiih hotelov, na desni se je šopiril nebotičnik, ki ima tudi strelovod več nadstropij visok. Toda prava paša za oči se ti je nu-dila šele na Marijinem trgu. Prešeren na čudnem piedestalu, nekakšni grmadi.. . okrog spomenika široke stopnice, ki kar vabijo človeka, da sede na nje... na njih je kar črno ljudi ... in kamor pogledaš, stoje ljudue v gručah, vsi prostori so zasedeni. Tromost>a niti ne opaziš zaradi množice ljndi. *In tromostje je bilo zgrajeno zato, da ga občudujejo tujci in aploh ljudje, ki so udarjeni na umetniško stran. Premišljuješ in premišljuješ, čemu in zakaj se je zbrala ta množica ljudi ob spomeniku. A dolgo ti ni treba ugibati, kam uvrščajo te ljudi. Množica brezposelnih na Marijinem trgu napravi na človeka, ki je prišel v mesto po Miklošičevi cesti prvi globKji vtis. Pri tem celo pozabi, da je ze videl mod potjo nebotičnik. V Lru'bJjJaffii je torej tudi preveč rjudi, sklepaš. Ljudje se gretjejo na solncu. Nekateri dremljeoo na spomeniških stopnicah, nekaj jih sloni ob ograji pri tromost j u in ob zidu pri lekarni in banki. Drugi stoje v krogih. Vsi so brezbrižni za vse okrog sebe, za meščane, ki jih gledajo mimogrede napol začudeno, napol prezirljivo. Nekateri meščani gredo mimo zelo oprezmo, da bi se ne zadeli ob koga Morda se bode uši, ali pa je to nekaj podobnega tistemiu strahu višje indijske kaste. Ta ali oni meščan mom-tJa, da človek kmalu ne bo mogel več naprej in da bo treba napraviti red. Kaj ee to pravi, postajanje na trgih bi moralo biti prepovedano! Toda meščani niso se zadovoljni niti, ko pride pred Prešerna pro motni stražnik, ki poziva brezposelne, da se naj razidejo. Nekateri se niti ne ganejo zaradi tega in se posmehuje jo. Kam pa naj gremo, pravijo. V kavarno pojdimo, svetuje nekdo. Ali pa v nebotičniK v kavarno, pravi drugi. Stražnik zviša glas in rezko dopoveduje, da ni dovoljeno postajati v gručah. Nekateri ga ubogajo, toda trg se ni izpraznil Dokler je vsaj majhna lisa solnca na trgu. Je na njem še vedno množica ljjndi, ki love solnčne žarke v nekakšnem strahu, kot da delajo kaj nezakonitega će misliš, da so v Ljubljani samo takšni ljudje, ki predstavljalo tako lepo njeno številnost na Marijinem trgu, si moraš ogledati L j ubijano še od druge strani. Naša promenada je ob solnčnih dneh vedno tivahna Tudi ob delavnikih vse popoldne je v Seienburgovi ulici tolrko ljudi, da zo pet pomisliš, da je Ldubljana preobljudena m da meščani ne >sbradajo< rjubega ča&a Nekateri se gnetejo od jutra do večera pred nebotičnikom in Skftijo v vežo kot v Sodišče je tudi prejelo dve anonimni pismi, pisani v hrvaščini, češ, da so trije Bosanci ubili Vojnikoviča. Obe pismi imata poštni žig Ljubljana I. Podpisan je neki M ©hm eri, ki ga pa navzlic iskanju policije niso mo gdi najti, čeprav je ta pregledala vsa prenočišča. Dognalo se je, da v tistem času niso nikjer ložirali Bosanci. Zagovornik dr. FrJan je predlagal, da be zasliši se Imbrićević Husein, ker bosta ti pismi dobili večji pomen. Tudi naj ae izvrše nadaljnje poizvedbe gflede Malija. Za pričo naj se pozove tudi mizarskega pomočnika Franceta K oma na. Ponovno naj se vrši ogled vodnjaka z izvedenci, ker je povsem izključeno, da bi mogel podnevi Lombar vreči svojo žrtev v vodnjak, kanti glo bel se točno vidi iz okoliških hiš. Državni pravnik dr. FelJacher se ne protivi zagovoru i ko vemu predlogu, glede trupla pa pravi, da nihče ne trdi, da je Lombar truplo podnevi vrgel v vodnjak, nasprotno dokazuje praprot in trava, t katero je bilo truplo ovito, da ga je moral Lombar čez dan skriti in ga je šele ponoči vrgel v vodnjak. Predlaga, da se poizve, če se je 29. septembra 1930 res igraj v kino Matici kak Tauberjev fikm, kakor to trdi Lombar. Po njegovem, da je to izkl;r.-čeno. ker je Tauber začel v zvočnem filmu peti šele 1. 1931. Predtlagal je zaslišanje še nekaterih prič. Senat se je umaknil k posvetovanju, nakar se je pripetil dvorani komičen incident. Priča KremžaT, ki je bil precej vinjen, je napadel poročevalca >Slovencac in protestiral proti načinu njegovega poročanja, češ, da mu je uničil eksistenco. Nato Se je obregnil tudi ob >Slovenski Narod< in ob >Jutro< ter so ga le s težavo pomirili. Predsednik je razglasil, da se bo razprava v svrho nadaljnjih poizvedb nadaljevala šele 1. marca ob 8.30. Glede Tauberjevega filma smo dognali, da je bil L 1930 v kinu Matici na sporedu od 25. septembra do 27. septembra film >TLger<, od nedelje 28. septembra pa do ne deJJe 5. oktobra se je pa predvajal v resnici Tauiberjev film >Pot k slavi« in so «e v ponedeldek 28. septembra vršile predstave ob 16., 18.15 in 21.15. Sinoči so se nenadoma razširile govorice, da je Lombar po razpravi pobegnil. Vprašali smo na merodajnih mestih in so nam to odločno zanikali, Lom bar je še vedno v zaporih. deveta nebesa. Nokaj časa se niso utpali približati, zdaj so pa od dne do dne bolj domači in veža je vedno polna radovedne zev, ki buljijo v marmornate stene in ki se ne morejo načuditi dvigalom V četrtek so ocenjevali in podcenjevali kavarniške mizice, ki so jih delavci spravljali z dvigalom v višino. In v glavnem tivolskem drevoredu je tudi veselo ter velemestno. Ljudi je kar črno, a med njimi ni brezposelnih. Največ je paradnih otroških vozičkov in otrok in zopet otrok z mamicami. Ta drevored bi Lahko brez pomisleka imenovali za Mate rinsko cesto, saj še nima imena. Lahko bi ga pa tudi krstili po naraščaju; vsekakor bi bilo treba javno priznati 'Ljubljani, da skrbi za s»voj naraščaj. >Propaganda< za nekakšno kugo pri nas očividno nima uspeha. Na pohodu je pa kult otroških vozičkov. Mamice >šofirajo< otroške vozičke, pa hudi njihovi dojenčki že potiskajo sve je vozičke. V Newyorku najbrž nimajo niti toliko avtomobilov kot pri nas teh častnih vozičkov. Samo po sebi se razume, da je v Materinskem drevoredu vse moderno, od otroških vozičkov, lepo oblečenih otrok do mamic, ki paradirajo z otroki, oblečene v plašče, na katerih se blešče svetli gumbi. Nismo si pa ogledali Ljubljane tudi od druge strani morda zato, ker smo pričakovali, da bo kdo razganal meščane, ki se soLnčijo v Tivoliju. Ni vseeno — Tivoli in Marijin trg. šentjakobčani za brezposelne Ljubljana, 18. februarja. Menda ni treba delati Sen tj ak občanom poklonov, saj jih vsi poznate m cenite. Poznate jih kot prave umetnike, čeprav si ponižno laste samo naslov dtletantov. Cenite jih kot idealiste, ki so vztrajali v tisti tesni »hilcnji« pri florijanski cerkvi ter nam nudili kljub vsemu plemenito zabavo in se dvigali v svoji umetnosti neprestano više in više kot pravi umetniki. Poleg tega je pa tudi šentjakobski oder tako priljubljen, ker ima vedno na programu zabavne, sodobne igre, ki dosežejo vedno popoln uspeh. Zato ta oder res ne potrebuje reklame in ni treba zaradi tega posebnih apelov na meščane. V zrasel je tako v naše življenje, da je prava življenjska potreba širokim krogom njegovih obiskovalcev. E>a so Sen tjakobčani res idealisti, jim ni treba še dokazovati posebej. Zato so »e od* loč i M. da bodo igrali dre vi v korist brezposelnih. Pri svojem plemenitem stremljenju pač niso pozabili, da jih je med nami mnogo, ki jkn zaradi kritičnih časov ni mogoče več živeti človeka vredno življenje. Kdor dandanes ne opazi bede, je popolnoma »lep. S tem računajo tudi Šentjakobčani ter pričakujejo, da bodo Ljubljančani drevi napolni Vi dvorano Mestnega doma, kjer bodo priljubljeni igralci šentjakobskega odra zaigrali »Zadevo Kaiser«. Ta igra je ena najboljših, kar smo jih videli na tem odru. Duhovita je in v nji lahko pokažejo igralci vse vrline. Vstopnina je za šentjakobski oder tako nizka, kot ni nedvomno pri nobenem umetniško tako visoko stoječem odru. Mislimo, da ni treba se trkati na plemenita srca me* ščanov. Pač pa opozarjamo Ljubljančane samo na njihovo dolžnost, ki je v tem po- gledu tako prijetna, da se je ne bo nihče o tresel. Posebno pa opozarjamo na to priljubljeno igro vse one, ki je se niso videli Storili bodo dobro delo, za kar bodo bogato odškodovani. Šentjakobčani pa tudi zaslužijo, da jim izkažemo hvaležnost, ker so posvetili Igro tako plemenitemu namenu Zvočni kino Ideal Heinz Ruhmann Tooy van Eyck gorju ob Savi. Zborovanje &e je pričelo ob 9. v aolaki aobi zagorskega Sokolakega doma Na dnevnem redu je bilo poročilo odbora, referat g. Aničica s Podanika, na«top pevskega zbora mladih. Zagorjanov, ki jih je velbal agilni učitalj g. Ivan Kopriva; učitelj in pisatelj g- Adamič Netko je pa povede I udeležence v starodavne Čase Zagorja Zborovanja se je udeJeiil tudi litijski prosvetni inšpektor g. «Ivan Be*zeljak — Ko ae začno cevi poapnjevati, deluje upor aha naravne > Fran z Josefove« grenćice na redno iapraznjende črevesa in zmanjša visok naval krvi KOLEDAR DANES: Sobota ^ebruaija, katoličani: Simeon, DragosJav. Dobrana; pravo, slavni S. februarja. JUTRI: Nedelja 19. februarja, katoličani: Konrad Julijan, Bratomil; pravoslavni 6. februarja. OANASNJK PR1KK13ITVE KINO MATICA: Beli demon. KINO IDEAL: Boj za zmago. KINO DVOR: Na milost m nemilost. ZKD: >Divne laži Nine Petrovne« ob 14. v kinu Matici. KINO SISKA: »Izlet v življenje.« ZVEZA RUSKIH AKADEMIKOV: Tatja*. n:n veCer ob 20. v velika dvorani Kazine. KRAJEVNA ORGANTZ. JRKD za dvorski okraj: I. redna letna skupščina ob 19.20 v gostilni >Pod lipo«. Borštnikov trg. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: -Zadeva Kaiser« v prid brezposelnim someščanom ob 20.15 v Mestnem domu. JRKD za Bežigrad: Občni zbor ob 19.30 v gostilni >Fortuna<, Vodovodna ce^ta. PR1KEDITVK V NEDELJO KUNO MATICA: Beli dom. KINO IDEAL: Boj za zmago. KINO DVOR: Na milost in nemilost. ZKD: >Divne laži Nine Petrovne« ob 11. dop. v kinu Matici. KINO SISKA: »Izlet v življenje,« ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: >Drzna plavac« ob 15. v Mestnem domu. LUTKOVNO GLEDALIŠČE na Taboru: >Gašperćek zmagovalec* ob 15.30. KRAJEVNI ODBOR Rdečega križa na Viču: Prireditev »Zimskega dneva< ob 20. v dvorana Sakolakega doma. SPORT SK ILIRIJA : ASK PRT MORJE ob 15. na igrišču SK Ilirije. KAC (Celovec) : SK TT.TRIJA: Hockey na ledu ob 10. na drsališču SK Ilirije. DE2UKNE LEKARNE DANES IN JTJTRI: Bobinec, Rimska cesta 24, dr. Kmet, Tvrseva 41, in Leu-stek, Resljeva cesta 1. @2tp€>d sita in rešetu Iz uradnega poročila ljubljanskega mestnega fizikata o zdravstvenih prilikah v lanskem letu: »Najboljši dokaz, Ja lanska regulacijska dela niso škodovalo zdravju prebivalstva* je bil v tem, da je bilo števi:o um-i-rJh m želodčnih bolezni nižje kot druga leta.« Ker nam je pri srcu zdravje Ljubijan* čonov in ker želimo, da postane Ljubljana s\*eto\'no zdravilišče za črevesne m želodčne bolezni, pro>im y in pozivamo vse ugledne faktorje, da nam preskrbe in za-gotove tudi letos zadoster. trmrad m da skrbe za to, da regulacijska dela v Ljubljanici rte bodo končana še v tem stoletju. Morda bi bilo tu d t umestno, da bi nam letos omislili kakšno napravo za ekonomično širjenje smradu po vsem mestu, menda bi bito najbolje, da bi kar z gnojnico škropib ceste. Živel naš zdravstveni napredek, živela reigulacija Ljubljanice/ Iz Novega mesta — CE ŠE NISTE NAROČENI NA »SLOVENSKI NAROD«, se takoj naročite, da ne zamudite začetka novega romana »DVE SIROTI«, ki vam prinese užitek, kakršnega še niste bili deležni. Ta roman je tako lep in pretresljiv, da bo marsikdo plakal, ko bo z drhtečim srcem spremljal glavni junakinji na njuni poti skozi burno življenje. — Izleti po morju pridejo na razgovor nocoj na občnem zboru Jadranske atraie ob 30. v mestni posvetovalnioi. Vabljeni vsi člani in prijatelji naiega pomorsko obrambnega pokreta. Čuvajmo naše morje! — Prelepa je, okolica Novega mesta, o čemer so imeli precUinočnjun prilLko prepričati številni poslušalei pri predavanju učiielja Vitorja Piraata. v klubski yobi obrtnega društva v Sokolske m domu. Skoro dve uri jih je vodil po prelep) »Dolini gradov« in po Rogu in po goricah in sledn>ić še po bajnih naših 0»»rjaj:cih. — Napredovanje. V Vil. skupino >o napredovala ga. Ivana Jelene, učiteljica v bližnji Prečni. — Pevski zbor ljubljanskih uči tel j imenikov nastopi jutri popoldne v telovadnici osnovne šole lzvaj.il bo koncert narodnih in umetnih pesmi, s kater ini je v Liubljani že ponovno dosegel velike uspehe Okoli seočlanski zbor naiih bodočih učiteljev iai učiteljic vodi prof. Ivan Repovi Dopoldne bodo s petjem spremljali enajsto mašo prt frančiškanih. — Zima se kaže le še v neprijetnem hladu, snega skoro več ni. Nebo je večino* ma jasno, dnevi .sončni, noči pomladanske. Mačice po grmovju so že v cvetju, travniki se kraso z belimi zvončki. Vsak dan glasneje se javlja pomlad. Hockey na ledu JKAC (CELOVEC) : ILIRIJA Name slu gr^aškeg^a kluoa Kasiner & Oehier bo gostovala jutri v Ljubljam eki. pa znanega celovškega KAC, ki ge je prav_ kar vrnil z uspešne turneje po češkoslo. vaški. KAC nam je znan iz lanskega gostovanja, ko je porazil Ilirijo s 14:0. V moštvu je znani internacijonalec Egger. ki je bil tudi član nemške reprezentance na zimski olimpijadi v Lacke Placidu. Ilirija je po zadnji tekmi sodeč od land precej napredovala in je verjetno, da bo nudila gostom trši odpor, kakor lani. Prčakovati je prav lepe in zanimive borbe. Tekma se bo vršila ob 10.30 na drsališču Mrlje. Ljudje, ki so povsod v napotje Na Marijinem trgu, na promenadi in v Tivoliju spoznaš obe strani Ljubljane Občni zbor Solidarnosti Ljubljana, 18. februarja. V četrtek 16. t. m. so se zbrali na prvi redni občni zbor delegati registrirane pomožne blagajne »Solidarnost« v Ljubljani Občnega zbora »o se udeležili skoro vsi delegati, opravičila sta se le dva radi bolezni. Delegati so s tem pokazali svoje živo zanimanje za humanitarno ustanovo, kakršna je »Solidarnost«, Prvo načelstvo j-e podalo delegatom izčrpno poročilo o dosedanjem delovanju te posmrtninake blagajne, iz katerega posnemamo, da je »Solidarnost* vložila prva pravila že 24. decembra 1931 in so bila rudi potrjena in v »Uradnem listu« razglašena, vendar do poslova* nja blagajne ni prišlo, ker so nastopili v oni dobi znani dogodki z nekaterimi nerednimi takimi ustanovami in je oblast zahtevala, da se predlože nova pravila. Ustanoviteljem a« je posrečilo sestaviti taka pravila, da jih je pristojna oblast lahko pot cd i la in lani 1. junija je pričelo rednu delovanje »Solidarnosti«, Nadzorna oblast je v pol leta dvakrat revidirala blagajno in je našla vse v najlepšem redu. »Solidarnost« ima strogo po pravilih začrtan delokrog in sprejema v zavarovanje izključno le svojce zavarovan* cev in tudi te samo do 70. leta starosti Blagajna je doslej izp4ačala 80.(XX) Din po-smrtoin, četudi je komaj dobro potekla karenčna doba, po kateri imajo člani pravico do posmrtnine. Pri razpravi o poročilu prvega načelstva so posamezni delegati izrekli prav toplo zahvalo ustanoviteljem in prvemu načel-stvu, ki je vse delo opravljalo brezplačno in pokazalo s tem, da se še najdejo idealisti, ki jim je blagor ljudstva pri srcu. Občni zbor je po razpravi soglasno izrekel razreš-nico prvemu načelstvu in sklenil izreči za* hvalo vsega Članstva za re« vzorno vodstvo poslov. Občni zbor je izvolil novo načerstvo, v katerem so skoro vsi člani prvega načelstva, dalje je izvolil nadzorni odbor, volilno komisijo in razsodišče. Iz Kranja — ROMAN »DVE SIROTI«, ki so ga naši čitatelji nestrpno pričakovali, je začel danes izhajati. Prečitajte pazljivo začetek in prva nadaljevanja, potem pa opozorite svoje prijatelje in znance, ki še niso naši naročniki, naj se brž naro-če na »Slovenski Narod«, da bodo lahko čitali roman, ki jim bo ostal vse življenje v spominu. _ Gledališki oder Narodne čitalnice pripravlja za zaključek predpusta izvrstno komedijo >Drzni pl«vač<, ki je že v Lflub-ijani polnila cel mesec dvorano Šentjakobskega odra. V naslovni vlogi g. Hlebš Ruda, ki mu pomagata gg. Res Maks in Vajt Jerta, Smeha bo torej dovolj. Tudi ostale vloge ©o v najboljših rokah. Iz Litije — Nesreča litijskih učiteljic. Zadnjič si je zvila nogo na smučairskem izletu litijska učiteljica gdč. Iva Kodermanova. y družbi učitetjev^smučardev je odšla na vež-banje šolskega smuškega krožka in soko!-dkega smučarskega odseka v Gradec pri Lfi-tiji, pa jo je doletela na Cisteirrjevem klancu nezgoda. Komaj se je gdč. Koder-manovi noga toliko pozdravila, da je spet nastopila službo, pa je že zadela neareča že drugo učiteljico. V nedeljo je prevrnila burja vkak, ki je vozil s Sušaka v luko. Med ponesreCenci je tudi litijska učiteljica ga. Eppich Balbina. Eppichova je poučevala vee prejsniji teden še v Litiji, *o pa je nastopila v »oboto bolezen-aki dopust, se je napotila v Baker, kjer študira njen sin na tamkajšnji pomorski akademiji. Na poli k sinu pa jo je doletela neereča. — Smrtna kosa. V Gradcu pri litiji je umrla gospa Vladikova. V krogu naoožjih sorodnikov so med drugim tudi g. Franci Vladika, član finančne kontrole in gospa Weilgonijeva z Grbina, ter učitelj g. Veno Taufer. žalujočim naše iskreno sožalje. — Z živahnega repertoarja naših dramatičnih odrov. Sokolski oder v Litiji je v režiji br. Bena Pečaika, litijskega sodnega uradnika, vprrzoril >Tri vaSke svetnike^ ki so jih pokazali že naši polšniski in šmarski publiki. Igralci s šmartna pa so spravili pred gledališko publiko >Slabo veat<. Litijski gasilci pa so si nedavno ustanovili tudi lastno gledališko družino, ki pripravlja >C i gane i. Zabave in razvedrila nam torej ne manjka, ker nam tudi agilni lastnik ton kina Drage g. Draga i skrbi za zanimiv spored. _ Učiteljsko zborovanje. JUU, sresko društvo v Litiji, je zborovalo danes v Za- j Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri. Sobota, 18. februarja: Voda. Red A. Nedelja, 19. februarja ob 15.: Pastir Peter in kralj Briljantin. Mladinska igra. Premiera, izven. Ob 20.: Slava in njeni me šetarji. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 20. februarja: Zaprto. Opozarjamo Da nocojšnjo dramsko predstavo, ki začne ob 20. uri. Vprizori «*e Vombergrarjeva ljudska komedija »Voda« za red A. Nedelja v ljubljanski drami. Popoldne ob 15. uri bo v drami premijera mladinske igre >Pastir Peter in kralj Briljantin«. Dejanje je izredno zabavno in gledalci ne bodo prišli iz smeha. Kar se tega tiče, je to deloe eno najbolj zabavnih, kar se jih je dalo iz mladinske literature na našem odru. Zato opozarjamo ne to premijero starše, da pripeljejo k tej mladinski predstav, mladino. Mnogo zabave pa bodo našli tudi odrasli. Premijera je pri običajnih dramskih cenah. Zvečer ob 20. uri se ponovi francoska igra Slava in njeni mečetarji, po znižanih dramskih cenah. Popoldansko premi jem režira prof. Sest, zvečer pa je režija Skrbinškova. OPERA Začetek ob 20 uri Sobota, 18. februarja: Viktorija in njen fruzar Izven. Globoko znižane cene. Nedelja. 19. februarja ob 15.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Baletni večer Mlakarjev m ansambla. Izven. Ponedeljek, 20. februarja: Zaprto. * Za nocojšnjo operetno predstavo Viktorijo in njen buzar veljajo izredno znižane cene: sedeži so od 30 do 5 Din. Viktorija in njen huzar je izvrstna opereta, ki je v Ljubljani zelo priljubljena. Dejanje je zanimivo in zabavno, nekaTere melodije pa so si osvojile ves svet Zasedba običajna. Nedelja v open Popoldne ob 15. »e ponovi opereta »Pri belem konjičku«. Dirigira g. šušteršič, režija j« prof. Sestova. Zvečer ob 20. pa se ponovi izvrstno uspeli baletni večer, na katerem se izvaja Bajerjev balet »Punčka«, razni solo plesi umetni* škega para Pija in Pino Mlakar ter ansam-belski nastop. Celotni baletni večer sta na-študirala Pia in Pino Mlakr. Predstava je izven abonmana. Ljubljanska opera pripravlja za prihodnji teden Šantkovo opereto »Blejski zvon«. Opereto študirata kapelnik Neffat in režiser Kreft. Koncert Mirana Viher ja Ljubljana, 18. februarja Snoči je priredil mladi vijolinist Miran Viher pred slabo obiskano dvorano Filharmonije vijolinski koncert, ki je zelo dobro uspel. Na dokaj zanimivem sporedu so bili zastopani klasiki Corelli (viol. sonata op. o. Mozart: sonata št. 8, c-dur in sodobni komponisti Paganini-Szymanowski: trois caiprices, Chaminade - Kreisler: serenade espagnole in Cassado: danse du diable vert.) Prvi del je bil v razmerju s sledečim drugim delom šibkejše predvajan; to je pa razumlijvo, kajti klasiki zahtevajo svoj specifični študij. Mislim, da bi bilo bolje nadomestiti pri ponovnih nastopih mladega koncertanta klasike z modernejšimi kompozicijami, ki so mu, kot smo videli, manj tuje. Na tem mestu bi tudi opozoril mimo grede, da so bili tempi, predvsem pri Co reMiju, nedostatni, kajti naznačene metro nomizacije klasičnih kompozicij so večkrat netočne in pomanjtkltjive. Mozartova sonata je bila malo pretežka zanj. Pri prvem stavku (allegro vivace) je bila arhitektonska, t. j. forma in notranja struktura, nejasna zaradi nepodčrtavanja obeh tem. Čudimo so, da ni toliko važnosti polagal ravno na to, ko je vendar s svojo igro tehnično (za njegovo stacost) izčrpal in do detaj.lov precizno podal predvajane kompozicije. V drugem delu smo slišaili tri Pagaui-nijeve caprice (op. 20, 21, 24) v apreUV koloristični obdelavi za klavir, ki jih ;e mladi vijolinist, čeprav so preceij težke, zelo dobro podal. Isto moramo reči tudi o zadnjih dveh toe?kah. ki ju je moral ponoviti. Mimogrede povedano, je bil glavni namen demonstrirati nadarjenost, ki jo ima v veliki meri. Iz tega vidika moramo tudi gledati in presojati njegovo snočnjo glasbeno prireditev, taJco da moramo z navdušenjem priznati njegove zmožnosti, posebno pa podčrtati njegov lepi in fini sočni ton, izvrstno predvavanje, posebno v kan-tUenah, in za njegovo starost zelo veliko spretnost. Mladi koncertant je, kot sem že omenil, svojo težko nalogo zek> dobro rešil. Pri klavirju ga je spremljala ga. Mirca Sanci nov a dobro, vendar mestoma (posebno pri Mozartu) premočno, tako da mladi Viher, ki je igral menda na V« goslih, ni mogel priti do veljave. D. G. 5 Ponikev — Nova cesta. Kmalu za en o graditi novo cesto Ponikve — Dečja vas. Včeraj je prišel o inženjer iz Ljnbljane od bonske uprave in ie že vse premeril za novo cesto. Upamo, da se delo začne v najkrajšem času, kar bo velikega pomena za našo Do lenjsko. posebno za Dečjo vas, saj sedaj niso imeli nobenega dobrega pota. Otvoritev nove ljubljanske carinarnice I^MLtJaaa, 28. februarja. Jutrišnja nedelja bo sa vee nas promet, trgovino m mdustrijo ter obrt pomem-daoi. Na alatuugten naotn bo namreč grajena, jutri bo pa in— izročena svo-jbbm namero. Carmarmea je bSa grajena na zemljišču međ dovozno in novo Vtibarje-ro cesto. ocvorjezm nova. carinarnic«, ob VIHjarjevt cestC M odgovarja vsem zahtevam moder, nega prometa. Carinarnico so začeti graditi v poletju 1981, lani 13. jumja so pa polagali temelj, ne kamne. Delo je lepo napredovalo, delali so tudi pozimi, v kolikor je pač dopuščalo vreme tn danes je carinarnica z vsemi priključenimi objekti, bo je stanovanjsko hišo B& earlnčke ta stanovanjsko kolonijo, do- Poleg- upravnega poslopja, t katerem bodo rami uradi mestna kontrola, laiboratorij, oddelki za posrednike, carinski muzej, tre-sor itd., je bila zgrajena tudi stanovanjeka kolonija s približno 40 stanovanji, poleg tega pa tudi stražnica finančne kontrole ln malo poslopje mestnega dob,oda retvenega urada. Vse te naprave je zgradila Stavbna družba v razmeroma kratkem časa solidno in dovrdeco, za kar JI gre vse priznanje. Jubilej vzornega gospodarskega strokovnjaka Danes se Je srečal z Abrahamom generalni tajnik SCIK dr. Cvetko Gregortč Beograd, 16. februarja. Danes obhaja 501etrKCo najboljši gospodarski strokonvjak v prestoKci dr. Ove tko Grogorič, generalni tajnik Centrale saveza industrijskih korporacij. Morda na Slovenca, ki si je takoj izpočetka svo* jega bivanja v prestolici pridobil toliko simpatij in odkritih priznanj pri Beograjčanih, ko prav dr. Grogorič. K temu mu je pripomogla njegova nenavadna delavnost in sposobnost, čajih sadove je videti na vsej organizaciji gospodarskega življenja Beograda. Jubilant je bil rojen pred 50 leti v Kostanjevici. Po dovršenih visokošolskih študijah je teta 1905 nastopil mesto praktikanta pni finančni direkcij i v Trstu, kjer je ostal do leta 1912, ko je bil premeščen k finančnemu ministrstvu na Dunaj. Takoj po prevratu je nastopil službo pri poverje-nišrvu za finance v Ljubljani, a je bil že januarja 1919 poklican za inšpektorja v fi* nančno ministrstvo v Beograd. Oez dve leti je bi-J imenovan za načelnika ministrstva za sociamo politiko. L. 1922 je bil izbran za tajnika Zveze industrijcev z nalogo, da osnuje centralo industrijskih korporacij in je tedaj zapustil državno službo. Z novim letom 1923 je postal generalni tajnik osnovane centrale, katero mesto še danes vodi. Dr. Gregorič si je pridobil kot tajnik centrale m austrijskih korporacij sloves izrednega strokovnjaka ne le za industrijska, temveč tudi za splošna, gospodarska in gospodarsko politična vprašanja. Zaradi tega je pogosto v komisijah, ki pripravljajo gospodarske zakone in njegovo mnenje je vedno avtoritativno. Država ga je pogosto poslala v inozemstvo, posebno, kadar so se vodili važni razgovori za sklepanje trgovinskih pogodb. Tako je sodeloval kot delegat pri izdelavi trgovinskega dogovora z Avstrijo na Dunaju, s Češkoslovaško v Pragi itd. Prav tako pogosto zastopa našo državo kot sef ali član delegacije poslodav« cev pri delavskem urad« v Ženevi. Njegova delavnost je vzrok, da je daleč preko meja poznan kot velik ekonomski strokovnjak, k čimer je doprinesla tudi njegova velika publicistična delavnost Mnogo in pogosto paše v vseh naših in rudi inozemskih gospodarskih listih m revijah. Njegova dela obravnavajo vsa gospodarska vprašanja, največ seveda vprašanja naše mlade industrije in praktične gospodarske poli* take. Poleg te svoje vsestranske zaposlenosti m delavnosti pa je dr. Gregorič velik pobornik za zbližan je balkanskih narodov. Bil je med osnovaca Balkanske konference in je kot San glavnega odbora bil delegiran na prvo veliko balkansko konferenco v Atenah, kjer je kot glavni gospodarski referent prvi i znesel tezo o možnosti balkanske carinske zveze. Bil je tudi predsednik nase delegacije na balk. gospodarski fcioufcceooi v Carigradu in član gaerije na prodftansdri balkanski konferenci v Bukarešti. Ni čuda, da se ga je pri tej delavnosti v Beogradu prijel priimek človek — stroj. Beograjski časopisi prinašajo o njem in njegovem dehi tople članke, pome odkritih priznanj. Občudujejo njegovo delavnost, ki zahteva dnevno po 16 m več ur m ugotavljajo, da je to »aktivnost, o kojoj večina nas ne može ni da sanja. I, dok je ovakva — da tako kažemo — anomalija kod nas na Balkanu redja od zlatnih majdana, mi možemo samo da se divimo i da razmišljamo.« In dalje, da bi bilo koristneje, da vsi oni, ka tako z naslado čita jo S maji* sa, Fordovo avtobiografijo, Emersona in Cornegija, da wsaj teden dni sledijo dehi dr. Gregoriča in s« ga ogledajo od blizu. V tem težkem času bi bilo dobro, da bi se tak človek makar tudi le dvakrat mesečno pojavil na ljudski univerzi in povedal, kaj je tisti dan napravili. Bržkone bi se tudi med nami potem marsikaj spremenilo. Našemu ožjemu rojaku, ki daje z svojim delom tako dober zgled rn lepo spričevalo slovenski delavnosti in sposobnosti, tudi naše iskrene čestitke. Danes ob 14. in jutri ob 11. uri dop. Divne laži Nine Petrovne BRIGITA IIELM FRAN Z LEDERER kot zvočni film v ELITNEM KINU MATICI I Lep večer „Krke" Ljubljana, 18. februarja Ob nenavadno lepi udeležbi se je snoči vršilo v društvu »Krka« pri Mikhču drugo predavanje iz cikla »Zastopniki svetovne literature«. Predavatelj prof. France Vod* nik je v poljudnem govoru o Sofokleju podal zelo pregledno sliko, v čem je človeška in pesniška veličina tega veličastnega tvorca in kakšno je bilo njegovo gledališče. Pri tem se je dotaknil tudi nekaterih splošnih potez tistega časa, v katerem je Sofo klej živel in ustvarjal, in je tako pobliže seznanil poslušalce s kulturo tistega časa, brez katere si Sofoklejeva dela niti misliti ne moremo. Prof. Vodnik je za zaključek spregovoril rudi o ogromnem vplivu, ki ga je imel Sofoklej na poznejši čas. V novem veku sta njegov vpliv oživila zlasti Corneill in Voltaire, pri Nemoih pa je in-spiriral Schil* lerja. Pri nas Slovencih so sledovi manj vi dnu Neizmeren je sicer vpliv, ki ga je Sofoklej utegnil imeti na posamezne naše ljudi, ki so ga čitali v naših klasičnih gimnazijah. Obogatil je dalje naše prevodno slovstvo, zakaj poleg del trageda Evripida, imamo prevedenega tudi Sof oklejevega »Kralja Ojdipa« in to ceko dvakrat Pa tudi v naši domači književnosti je Sofoklejev vpliv viden zlasti v nekaterih pesnitvah Josipa Stritarja, Za profesorjem Vodnikom je režiser Ciril Debevec recitiral dva odlomka iz »Kralja Ojdipa«. Občinstvo je bilo radi jasne in dovolj glasne izgovorjave obeh govornikov izredno zadovoljno. Dvorana »Krke« pri Mikliču je namreč zelo velika in je treba že precej močnega glasu, da sledijo poslušalci predavateljem. Užgala je zlasti recitacija g. Debevca. Pri prosti zabavi je mnogo prispeval k razpoloženju akademski pevski zbor. Bil je že zopet prav lep v dialektu. Zaradi tega izrazitega losa kolorita, je roman tudi tako pridom ač in tako čisto savinjski, tako sir in resničen. Slike te prirode so ostre in bogate, a tudi mehko poetične, vendar pa brez fraz, ki jih tudi kmet ne pozna, čudovito je Kač skiciraj kmeta in ga s širo-potezami napravil plastičnega m tu- Slavospev naši zemlji in rodu na nji Kafier roman »Grunt« je zato tako priljubljen, ker Je roman naše zemlje ki našega kmeta Izubijana. 1«. lebroerfta. Janko Kač je svoj roman yGruntc iav dad tudi w knjigi, še predme je zaključen t >Ju*ot<. U ga prinaša v nederjekih ftte-vtfkah. Nikdo ne more tajiti, kako veHk napah ima >Gmnt< v mesta in na kmetih« saj ga r vseh krogih prebivalstva čita jo s največjim užitkom. Siki o napet je in poki dajanja, ampak tega imamo dosti tudi v drugih romanih. Zato, ker je >Grunt< n as roman, romam našega kmeta in nase zemlje, prav zato ima toHko čitalcerr in tale uspeh toaikor ga menda še ni imel noben drug slovanski roman. Jurčič. Tavčar, Pmzgar so tudi opisov ah našega kmeta, Martima Krpana je pa nstivaril edini Levstik, čebelarja edini Golar in Aleša z Ra-aora ter Hlapca Jerneja edini Cankar. S temi je v ilahti >&nrnt<: >zadnji svet onrandajoči nurterio, skrivnosten kakor egipčanska Izida in nenasiten, kakor ee-mirtski Mol o h. c Na široko je zajed Kač in daleč nasad prav do Napoleona in celo do eovneSfcm gospodov, pra»v do korenin rodu na grunta đe šel. yskozi šest stoletij. Granit pa Je ostal, iker je zemloa več kakor J/Judje, postave in bogovi.< Toj naši zemlji in rodu na noed je Kač napisal edatvospe^v. Veličasten ep ob, kar tesnega še nismo čitali, in tudi s tako odkritimi In krepkimi besedami, da smo z >Gruntom< dobili najbolj naš kmečid roman. Vsebine in dejanda ni treba opisovati, saj roman vse čita, sicer je -pa vsa vsebina zadeta Se v mofchu: P rtv o je grunt, za ntiim denar. Potem pridejo postave, Bog pa Je zadnji. Taka je kmetska postava. NSkrjer nl zapisana, nikjer dovoljena V vseh deželah, pri vseh narodih in v vseh verah pa je biLa in bo ista, dokler je zemlja osebna last človekova Pagani so Se Kačevi ljudje in tudi Kač obožuje zemljo in njene sile. Marija Petrov -Sta, mati doline desetih fara, sama pravi o svojih varovancih: vPonoena so njiho-wt srca, da se meni ne potožijo z besedo svojih težarv. Sama veš, česa nam je treba, si mislijo, če smo vredni, nam darj brez eitnarjenja po zasražendn, kar si nam namenila . . .< Razburkana, neusmiljena in krvava je vsebina romana, saj je »grunt tisto, kar zahteva žrtve, krvaive žrtve. . . Vse bolezni, zločini in pesmi imajo svoje korenine v požrešni zenilji.< >TJn homme su/perbec celo Napoleon pravi Savvmjčanom in take nam je svoje rojake orisal tudi Kač ter naslikal vse njihove boje z grudo in krvjo, vse njihovo delo na gruntu in vse njihovo življenje v družini, vse stare in sedanje običaje, ki so mnogi kakor verska opravila. Barve za to mogočno sliko je Kač vzel iz njih samih, saj rabi povsod tako srečno lokalizme, da se roman na večih mestih čita, kakor bi bil vieoko nad sentimentalno stjo, vendar pa vedno praivičen, kakor so pravične postave grunta. Imponira n-**" ta kmet, saj >je čudovit kmetski obraz, ko gleda sad svoje zemlje m svojega potu. Trgovec, obrtnik in gospod zrejo ▼ vsakem blagu najprej denaT, kmetu je rja pj>vo rast in lepota blaga. Kmet živi s svojo grudo, kakor da je sam 3« del od nje in ljubi njene darove zaradi njih «m»Tniii, ne pa zaradi njih denarne vrednosti .. . Vse to neizmerno bogastvo neplačanega znoja in skrbi se steka nasad t zemrjo in raste iz roda v rod a krvavimi ohresfcmi v tisti čudežni kapital, ki mru kmet pravi — grunt! čudovita skrivnost se drži te besede. Grunt je zadnje božanstvo in kmet je poslednji veliki duhovnik, ki daruje svojemn božanstvu vsak dan samega sebe v žrtev, da živi in raste od grunta ves svet. čim bo stopila tudi na mesto tega misterija nova trojica: Denar — Čas — Dobiček, bo sledil konec sveta, ker vse človeštvo živi le od žrtev, ki jih daje kmet svojemu božanstvu — gruntu .., Kakor večni stražarji grude se izmenjujejo rodovi, grunt pa ostane isti, poleg eolu-ca edino večno božanstvo. —< Prastara je ta religija našega kmeta, religija dela, zveličavna vera človeštva. In Kač je visok njen učitelj. A. G. Žalostne posledice vogljarjenja Napada na svate in orožnike. — Dva ranjenca. aretirani Glavni krivci Krško, 16. februarja. Surov napad na svate in orožnike, ki so si ga pripravili nekateri fantje iz vasi pod Gorjanci, je vsega obsojanja vreden in le žalosten dokaz podivjanosti mladine, ki se je prekomerno vdala pijančevanju. V vsem obširnem okolišu Krškega polja so o tem nastale naravnost pravljične govorice, brez pravega jedra, ki v resnici obstoja v takozvanem »voglarjenju«, ki je imelo to pot še žalostnejše posledice. Voglarjenje obstoja namreč v tem, da se tako zvani voglarji, ici so večinoma mladi fantje, sami povabijo na svatbo. Je to star običaj, ki ga Dolenjci posebno v vzhodnem delu še ponavljajo. Voglarji sicer v hišo ne gredo, a čakajo vselej, da jim postreežjo v veži. Ce tako vabilo od strani gospodarja ali starešine izostane, naravnost »zahtevajo« pijačo. Ker pa je kakor rečeno, to že v navadi, se temu noben spodar ne upira in v ta namen že v naprej pripravijo v precej obilni meri pijačo in drugih dobrot. Običajno pripravijo za vo-glarje škaf vina kar v vežo. Da pride pri voglarjenju do tako pogostih pretepov in pokolja, je največkrat vzrok ta, da se ob takih prilikah snidejo fantje iz raznih vasi in tam v pijanosti rešujejo medsebojne spore s koli in noži. Včasih postanejo tudi za svate nasilni in se je že dostikrat dogodilo, da so gospodarju, ki je ob svatbi zagrnil okna, ista razbili, svate pa razgnali. Ob takih prilikah je prišlo do žalostnih pobojev. E>a se temu izognejo, se posebno v zadnjem času pametni ljudje poslužujejo svatovanja na Brezjah, ali pa zaprosijo za orožniško asistenco. Slednjega načina se je poshižil posestnik Vinter Fran iz Gornje Pirošice, v katerega hiši se je v ponedeljek večer vršila svatba. Bil je že preje obveščen, da name* ravajo voglarji iz bližnjih vasi napasri svate. Zaprošeno asistenco je dobil od strani orožnikov iz Krške vasi. Komaj se je dodobra stemnilo, se je svatovski hiši pričela bližati družba, blizu 50 fantov, oborožena s koli, puškami, revolverji in gorjačami. Nasilneži so čez dvorišče hoteli vdreti v hišo. a so jih orožniki zavrnili. Videč, da tako ne bodo dosegli svojega namena, so začeli orožnike zmerjati, kmalu so pa začeli nanje streljati iz neposredne bližine. Napadeni orožniki so bili primorani rabiti orožje in so proti napadalcem oddali nekaj strelov, od kave-rih sta bila zadeta glavna krivca napada Pešec Peter z Vrnjega vrha, ki je dobil strel v trebuh in nogo, m pa Kuhar Mihael s Stojanskega vrha, ki je bil zadet v nogo. Oba sta po prvih strelih obležala, ostala družba, ki so jo tvorili fantje s Stojanske* ga vrha, Vin je vasi. Poštene vasi. Gor. in Dol. Pirošic in Bušeče vasi se je pa umaknila in še bežeč streljala na orožnike, katerim so krogle žvižgale krog glav, a k sreči nobena ni zadela. Orožniki so takoj nato oba ranjenca pobrali in ju prenesli k Vmterju v hišo, ju za sik> obvezali in od-redHi takojšen prevoz v brežiško bolnico. Zanimivo in posebej značflno je pa to, da sta baš oba ranjenca imela pni sebi puške, na katerih se je ugotovilo, da so bili naboji sveže izstreljeni. Dočim so pri težko ranjenem Pešcu dobili puško na mestu, kjer je ranjenec obležal, jo je Kuharju odnesel njegov brat. Pešec Peter je zadobljeni rani naslednjega dne podlegel, drugi ranjenec pa se še leči v brežiški bolnici. Takoj uvedena stroga preiskava je ugotovila glavne krivce tega nepremišljenega napada, med katerimi sta posebno obre* m en j ena Pešec in Kuhar, poleg njiju pa je bilo aretiranih še 7 krivcev, ki so soodgovorni za napad. Ljudstvo obsoja divjaško početje neodgovornih fantalinov, ki bi v svoji objestnosti gotovo zagrešili ta vei^r zločine, posebno še za ti, Ktr so baje že v naprej napovedali krvav obračun. Samo energičnemoi nastopu orošništva, ki je bilo samo v življenjski nevam,>sri, se je zahvaliti, da do napovedanega pokolja ni prišlo Iz Krškega — Preprečen samomor. Toplo pomladansko solnce je v nedeljo izvabilo v prosto naravo mnogo ljudi. S probujajočo ©e naravo ©o se ogrele še najbolj srca nekaterih mladih ljudi, ki jim je s prvim solncem zagorela tudi ljubezen. Ni čuda, da preveč ogreta ljubezen kaj rada naleti na razočaranja, ki se obi&ajno končajo z lizolom ali pa s skokom v Savo. Da ni bilo v nedeljo slučajno pazijfrvega reševalca, bi bili imeli prvo tako žrtev, ki pa je po zaslfugi junaškega reševalca g. Anžurja danes živa. Kakor druge, je pomladansko solnce izvabilo v nedeljo tudi družbo dveh služkinj in enega sla-ščioaTskega pomočnika v krško okolico, kjer je družba v nekem vinotoču reševala vinsko krizo Služkinja R. K. se je s tega sprehoda vrnila tako razočarana, da je obupala in sklenila skočiti v Savo. Odšla je na breg, sezula čevlje in slekla pulover in hop v Savo. Pekovski r*jn>oenik, ki se mru je vedenje domače shižkinje zdelo sumljivo, je pohitel za nt jo in }o dohitel še o pravem času, da jo ie rešil iz objema valov, za kar je morel tudi sam okusiti rrwzlo februflTsloo Savo. Će se je po rej mrzlri kopelji služkinja premislila še kdaj trenirati ekoke v tako neprikladnem letnem Času. nam ni znano. — Božičnega zajca §e ni! Uradniku sre-skega načete*va v Krškem g. Zabkarju je že lani 20. decembra poslal sorodnik divjega zajca za božični pribolj-šek. Sicer je iz Bosanske Krupe do slavnega KrSkega precej dolga pot, ki pa bi jo dolgouhec gotovo že trikrat brez s»fave pretekel: ker pa niso zaupali v njegove dirkalne zmožnosti, so ga poverili pošti in sprovod nem u listu. Zadnjii je res v redu v treh dneh dospel v Krško, toda brez zajca, ki ga še do danes ni od nikoder. Morda je šel prej na oddih v Dalmacijo v kraj Krk. srez krčki (slici krški), ker je tam pač topleje. Ce je pa slučajno ubral le pravo smer, je revček spotoma zmrzn-il, ker ni imel zadostne opreme, na-«k>vrjenou pa je povzročil le obilno mero 8rrn. — Opozorilo kolesar jem. Vsi kolesarji, ki so svoja kolesa prijavili v občinskem uradu, se pozivajo, da ietotem dvignejo že izpolnjene legi tima ci je čim prej. — Popravek, Zadnji občni zbor moške podružnice GMD je storil pok dr. Gal laseh u krivico s tem, da je bJ mnenja, da dr. GaHaech, ki je umrl dne 1. decembra 1932, ni bid San podružnic. Pri pregledu se je ugotovilo, da je bil pokojnik že od leta 1908 ustanovni čkni podružnice CMD in je r svoji oporoki volil CMD znesek 5000 Din. Izleti „Soče" Ljubljana, 18. februarja. Prh-editveni odsek društva Soče si js osvojil predlog, da prične prirejati društvene izlete. Izleti bodo imeli namen člane in prijatelje »Soče« seznaniti z naravo; udeleženci si bodo ogleda ln razne važne zgodovinske znamenatosti, nadalje bo namen izletov, da se članstvo naveže na medsebojno prijateljstvo in na domeči razgovor o dnevnih gospodarskih in političnih dogodkih. Prvi tak izilet bo jutri 19. t. m. in sicer na Katarino. Zbirališče ob osmih pred staro cerkvijo v Šiški, odhod točno ob osmih. Izlet bo vodil tovariš Pavštič. Za razgovor med potjo bo skrbel tov. prof. Bačič. Drugi izlet bo 36. t. m. v Logatec, čas in zbirali-š&e pravočasno javimo. Izlet bo vodil tov. Sfiligoj. Dne 38. t. m. na pustni torek ee zberemo pri »Levu« v resra-vraeriji g. §tol-fe, da obudimo spomine našega atarege pustnega primorskega običaja. Na daljna izleti so predvideni: Skofj« Loka. Crnigrob. Jošt ali Smarjetna gora, potem Skofja Loka ogled Škofje Loke in njenrih zgodovinskih znamenitosti, od tu na Visoko, da se poklonimo našemu nepozabnemu pisatelju in večletnemu županu pok. dT. Tavčarju. Za ta izlet bomo naprosili našega tov. in prijatelja Ante Gabra kot strokovnjaka in poznavalca Škofje Loke, da nam bo povedal kaj zanimivega. Predviden je izlet na Iško graj-ščino, naprosili bomo sedenijega lastnika g Pa 1 meta, da nem razkaže ta grad in nas seznani z njegovo zgodovino. NadaVje so predvideni izilet i, kadar dobimo poiovične vožnjo, v Begunje, ogled razvaline starega zgodovinskega gradu in og4ed poboljeeval-nroe. Nadaljnji izlet Vintger - Bled in se več enakih izletov. Odsek ime za letošnjo sezono obširni program. V programu ima tudi našo letno ljudsko prireditev rn Se več drugih i-žlebov. Za vse izlete bodo pravočasno določeni vodniki rn pa strokovnjaki, ki bodo udeležencem pojasnjevali razne zanimivosti. Odsek prosi, da se člmvtvo m prijatelji »Soče« teh izietov polnostevilno udeležujejo. Iz ŠkoSfe Loke — Poroka ngrl^dnoRa snkolskeaa para, V pravoslavni cerkvi v Ljubljani se je poročil v nedeljo dopoldne poročnik 1. planinskega polka iz Skofjo Loke g. Gvozd našemu Juriju Msojenih Še prav mnogo zdravih in najsrečnejših let — Dan Rdečega kriša je bil v nedeljo ▼ Skofj i Loki. Priredili so ga krajevni odbor RK in Podmladka RK z meščanske in deške oenovnse šole. Uvodni nagovor je imel predsednik krajevnega odbora RK g. Avgust Blaznik, nato pa je imel vzorno predavani* predsednik obl. odbora RK yl Ljubljane g. dr. Kregči, ki je do podrobnosti obrazložil vse panoge udejstvovanja tega humanitarnega društva in smotre RK. Ob zaključim je več otrok prav ljubko deklamiralo. Taka je bila torej proslava. Kaj pa udeležba? Sramotna, drigače ne moremo reci. Daa RK je bil razglašen v Narodu, po lepakih, deci in &e klican je bil, pa je izostalo prav vse, kakor bi Skofja Loka in njena okolica RK ne poznala, tistega RK, ki je ob strašnih poplavah razdelil ljudem v škofjeloškem okraju skoro pol milijona dinarjev v gotovini, ne upoštevajoč ugodnosti pri brezobrestnih posojilih. RK ne tirja pretirane hvaležnosti, toda toliko pozornosti pa menda že zasluži, da se obišče vsaj skromna, RK namenjenna prireditev. Tako ponašanje nI tepo in radi zagovarjati se ga ne more. Poznati društvo samo takrat, kadar sta nesreča in gorje v hiši, je pač bresobzitroo in vse obsodbe vredno. >Reenica ▼ oŠ bodoč, zalo smo jo II a ii* Albers v Uflnem filma napete borbe, viteštva ln zmagovite ljubezni! Danes premiera! Ob i, V48. 10*410. vri jutri ob 3., 5., %8 m %10 tiri zvečer Ta film je bil prvotno v Nemčiji prepovedan, ker daje ljudem izčrpen vpogled v po-gubonosno delovanje mednarodnih zločincev in tihotapcev s kokainom Maunu Trude v. Molio Elitni kino Matica Telefon 2124 MON Nesrečne žrtve kokaina. Razpredena organizacija mednarodnih prekupčevalcev mamil. Senzacionalna sredstva, katerih se poslužujejo lopovi pri svojem nečednem poslu. Sled za zločinci in opasna borba s pajdaši. V Parizu, v Barceloni in na velikem prekooceanskem parniku. Pred-soored najnovejši Foxov zvočni tednik. — Prodaja vstopnic od 11. do 12. ure. evne vesti — Seje finančnega odbora banovinske-ga aveta. Finančni odbor banovinskegu sveta dravske banov:* ie je imel od 15. t. m. naprej dopoldne in popoldne seje, na katerih se je podrobneje razpravljalo o predlogu ba-novinskega proračuna dravske banovine za 1 1933—1934. V finančnem odboru so do zdaj obravnavali vse personalne zadeve, proračun občega oddelka, glavne pisarne, upravnega oddelka, oddelka za kmetijstvo, prosvetnega oddelka, tehničnega in oddelka za socialno politiko in narodno zdravje. Seje finančnega odbora so se danes opoldne odgodile ter se bodo nadaljevale v ponedeljek dopoldne. Seja plenuma banovinskoga sveta, ki je b !a določena za ponedeljek 20. t m, je odgođena na sredo 22. februarja ob 10. dopoldne. Po otvoritvi banovinskoga sveta se bo vršila seja kruha čtonov banovinskoga sveta. — Izp rase val na kom'sija za graditelje. Bon dravske banovine je odredil, da se Imenuje za predsednika izpra sevalne komisije za gradifeljn pni banski upravi dravske banovine tehardni inspektor ing. Rudolf Zajec, za Stene komisije iz vrst uradnikov tehničnega oddelka bonske uprave tehnična inspektor ing. Viktor Skaberne kot predsednikov nucnestmik in tehnična viš. Svetnika ing. Leo Mencinger in ing. Josip Ota-hal, iz virst profesorjev tehnične fakultete ljubljanske univerze prof. dr. bog. Alojz Krat ing. Alojzij Hrovat, ing. Ciril Žni-daršic in arh. !oslp Plečnik, iz vrst profesorjev Tehnične srednje šole prof. ing. Pavel Krvi in ing. Leon N'ovak; iz vrst pooblaščen h inženjerjev in arhitektov ing. Stanko Dimnik, rng. Milko Pirkmajer in ing. arh. Rado Kregar; iz vrst graditeljev graditelja v Ljubljani Ivan Bricelj in Miroslav Zupan ter graditelj v Cetju Konrad Gokvgranc _ Izpraševalna komisija za zidarske, tesarske, klesarske in studenčarske mojstre pri banski upravi dravske banovine je sestavljena tako-le: Predsednik tehnični inspektor inž. Viiktor Skaberne. čiani izpra-ševalne komisije za zidarske mojstre inž. Leon Mencinger, inž. Ladislav Bevc, oni v. prof. inz. Jaros.lav Forstno*, prof. inž. Rudolf Škof. zidarski mojster Jernej Hleba in zidarski mojstor Kan Vižintin. člani komisije za tesarske mojstre: inž. Leo Mencinger, inž. Ladislav Bevc, nniv. prof. inž. Jaroslav Forster, prof. inž. Rudolf škof in tesarska mojstra Franc Ravnikar in Karo! Kavka; člani izpraše valne komi sine za klesarske mojstre: inž. Leon Mencinger, inž Ladislav Bevc, prof. inž. Jaroslav Forster. prof. inž. Rudolf škaf, klesarski mojster v LjubMani Alojzij Jankovič in klesarski mojster v Tomačevem Franc Ki.ia-ver; člani komisije za studenčarske mojstre prvi štirje, kakor zgoraa, poleg tega pa zidarski mojster Jernoj Hlebš in stmlen-čarski mojster v Poženku p^i Kranju Rudolf FrantaT. _ Carinjenje na meji. Finančni minister je izdal vsem podrejenim carinarnicam strog nalog, da morajo avtomobile in potnike, ki prihajajo preko meje ali odhajajo iz države, hitro in uslužno odpraviti, da ne bo slišati pritožb. Zlasti je treba crledati na točno in hitro obavljanje carinjenja v Času tujskega prometa. _ Zakon o kmetijskih zbornicah. V kmetijskem ministrstvu posebna komisija že delj časa sestavlja načrt zakona o kmetijskih zbornicah Ker ta načrt ne vsebuje nobenih odredb o gozdarstvu, je minis^r za šume in rudnike naprosil kmetijskega ministra, naj ma načrt tega zakona po končni sestavi dostavi v svrho izpopolnitve glede gozdarstva. Pred vsem pa je potrebno, da se o* 11 oči, ali naj se določbe o gozda r-atvu vnesejo v zakon o kmetijskih zbornicah, ali pa naj se osnujejo posebne gozdarske zbornice — Razpust drašter. Dražtvo kmečkih fantov in doklet v Kostanjevici, Podružnica NSZ v Logatcu, Podružnica Svobode, delavsko kulturne in telovadne zveze za Slovenijo v Dravogradu, Glasbeno društvo Krekova godba v Mariboru, pevsko društvo Slavec v župniji Unec, Katoliško prosvetno družtvo v Preddvoru, Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo v Grosupljem, Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Starem trgu pri Ložu, Podružnica splošne delavske izobraževalne zveze Svobode za Slovenijo v Pobrežju pri Mariboru, Društvo vinarska podružnica v Hočah, podružnica Sladki vrb ob Muri, Osrednjega društva kemičnih delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju. Kmetijsko peruminarsko društvo v Radvanjn, Društvo za otroško varstvo in skrb v aurtnrtM okraju Lož, Pro- svetno društvo v Šmartnem pri- Litiji, Izobraževalno društvo v Hrastju in Katoliško prosvetno društvo v predosljah so uradno razpjšoena. — Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve: posestnikov sin v Sv. Lovrencu pri Preboldu Ljudevit Breznik, posestnikov sdn v Čermožišah Anton Plav-čak, posestnik v Podlež ju Anton Leskov-šek, žagar v Radmirju Lovrenc Nerat, na. jemnik pri Sv. Roku Jurij Jazbec, mlinar v Dobrni Franc Ravter, delavec v Spod. Hudinj: Martin Pečnik, zasebnik v Celju Anton Jost. delavec v Celju Jožef Teržan, posestnik v Stenici Anton Pungartnik, vi. ničar v Založah Jakob Gracej. posestnik v Bosaera Anton Pšeničnik, posestnikov srn v Bregu Franc Radej, najemnik v Gor. njem vrhu Anton Žohar, posestnik v Spod. T nskem Jakob Murn, posestnik v Dedji vasi Štefan živdč, posestnik na Vrhu Anton Kostanjšek, zasebnik v Lopati Jožef Zmajšek, žagar v Mislinjah Alojz Oder, posestnik v Zgor. Sečovi Jakob Vodušak, zasebnik v Gaberjah Franc Rek, najemnik v Sotelskem Franc Potočnik, delavec v Stari vasi Ivan Nepužlan, rudar v Nemčija Ivan Smrečnik, delavec v Celju Frane Standeker. posestnik in kovač v Sevnici Martin Puc, delavec v Dona&ki gori Jožef Poselj, posestnik pri Sv. Štefanu Rudolf Podrepšek in poljedelec pri Sv. Lenartu Jožef Cestnik. Vsi so odšli v začetku vojne na bojišče in se niso vrnili. _ Iz »Službenega lista<. > Službeni list kr. banske uprave dravske banovine< at. 14., z dne 18. februarja, objavlja zakon o sporazumu o znanstvenih, šolskih in umetniških razmerjih, sklenjenem med kraljevino Jugoslavijo in republiko Poljsko, navodila o načinu pobiranja dohodkov, knjiženja in vršenja izplačil v breme podpornega sklada pomočnega osobja v državni službi, pravilnik o banovinskih pristojbinah oa ribarske izkaznice, odredbo o imenovanju komisije za opravdanje izpita za graditelje visokih in nizkih zgradb, odredbo o imenovanju komisije za opravljanje izpita za zidarje, tesarje, klesarje in studenčanje, odredbo o imenovanju komisije za opravljanje izpita za elektrotehnike, odredbo o imenovanju komisije za opravljanje izpita za elektroinstalaterje in objavo banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v 1. 1933. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 1. do 7. t. m. je bilo v dravski banovini 31 primerov t i faznih bolezni, 47 škrla-tinke (.smrten 1), 12 ošpic (smrtna 2), 2S dušljivega ka&ljia (smrtni 3), 187 davice (smrtni 3), 24 šena, 6 otrpnjenja tilnika in po 1 vraničnega prisada, nalezljivega vnetja možganov in otročnične vročice. — V marcu otvoritev zračnega prometa. Letos se prične potniški zračni promet v naši državi šele v marcu. Sredi marca bo otrorjena redna zračna zveza med Zagrebom in Beogradom, ki se bo v aprilu podaljšala do Dunaja, potem se pa ortvori zračni promet med Beogradom in Skop-ljem in ta proga se bo pozneje najbrže podaljšala do Soluna, ljetos bo tudi Praga z zračno progo zvezana s Trstom preko Zagreba. Tako bo imel tudi Zagreb zračno zvezo preko Sušaka s Trstom. Letala se bodo ustavljala na Sušaku, od koder bodo nadaljevala pot v Trst. Naslednjega dne se bodo vračala na Sušak, v Zagreb in pre>ko Bratislave v Prago. — V Zagrebu se kruh poceni. Ban savske banovine dr. Perovič je sklenil, da bo sam uredil vprašanje cen kruha. Zagrebški peki so bili ponovno kruh podražili, Si sicer tako občutno, da se je čutil ban primoranoga vze4j to stvar v roke, češ, da se ne sme dovoliti, da bi katerikoli kartel, najmanj pa kartel mlinov, diktiral ceno kruha, in sicer baš oni vrsti kru-ha, ki je dnevna hrana načširših slodev prebivalstva Zanimivo je, da niso vsi zagrebški peki zvišali cen kruha, kar pomeni, da ga lahko eni prodajajo ceneje od drugih. Ban hoče rešiti to vprašanje tako, da bodo zadovoljni najširši sloji prebivalstva. — V počastitev spomina blagopokojne gospe Marije Hieng je darovala rodbina inž. Franja Štiglica, nadupravitelja v Kočevju, Din 100 (en sto dinarjev) v »Sklad osrednjega pomožnega odbora dravske banovi-ne< za podpiranje brezposelnih delavcev. Najlepša hvala. — Iščemo in oddajamo. Dan na dan dobivamo od siromašnih staršev iz mesta in z dežele prošnje za namestitev ukaželjnih dečkov za razne obrti. Za oddajo imamo več vajencev za trgovino, mehaniško stroko, krojaštvo, modisrioje, brrvnice, hotelirje, tesarstvo, kovaštvo itd. Za vse te poklice so nam zlasti dobrodošli šefi, oz, mojstri, ki bi sprejeli vajence z vso oskrbo. Nadalje pa iščemo vajence za pekovsko in mesarsko obrt Stariši, ki bi oddali vajence za ta dva poklica, naj se javijo takoj. Ponovno pa pro- simo tuda mojstre za ostale poklice, da se nam javijo, kakor tudi vajence za katerikoli poklic. Prosimo, pišite na: Dobrodelno društvo >Varstvo<, Ljubljana, Tvrševa cesta 17. _ V Zagrebu Je 15.000 Slovencev. Zagreb Staje zdad 230.741 prebivateev. Med ndimi j« nad 15.000 Slovencev. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremealffrvo m barj mrzlo. Včeraj je bilo jasno eatmo v Zagreba, drugod pa dedoma oblačno. Narjviej& temperatura je znašala v Zagrebu in Splitu 5, r Skopju 2, v Ljubljani 1.6, v Mariboru 0.8, v Beogradu in Sarajevu 0. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.1, temperatura je znašala —5.8. _ čudne sanje. V vasi Miletiči-Klano- vica v Hrvatskem Primorju je požar uničil vse imetje siromašni družini Tome Mi-letiča. Miletičeva žena pripoveduje, kako se ji je pred polnočjo sanjalo, da se bori z ognjenimi zublji in ko se je prebudila, ji je zasmrdelo po dimu. Pred no se je prebudil mož, je hišica že tako močno gorela, da sta siromašna zakonca rešila komaj golo življenje. — Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Magdi c, ki opozarja na razprodajo raznega modnega in konfekcijskega blaga v Frančiškanski ulici št 1. — Že v otroških letih morate misliti na stalno negovanje zob s chlorodant zobno pasto. Taba Din 8. -1 -—■——- Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izniraniu prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi, izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, ^rogerijah in špecerijskih trgovinah. 28. n. 1933 (PUSTNI TOREK) velika tnaškerada Ljubljanskega Sokola V NARODNEM DOMU Iz Ljubljane —lj Gospa Anči Kramerjeva, soproga ministra g. dr. Alberta Kramerja, je na prošnjo odbora prevzela iz prijaznosti patronat nad častnim damskim komitejem Crno - bele redate, kar jamči za uspeh le naše največje predpustne prireditve. —lj »Krajevna organizacija JRKD za dvorski okraj (IX. in X. volišče) v Ljubljani vabi svoje članstvo in somišljenike na I. redno letno skupščino, ki bo dan?« ob pol S. uri zvečer v gostilni >Pod lipo< na Borštnikovem trgu. Na skupščini bo poročal tatfi minister g dr. Albert Kramer. —lj Glasniki pomladi se že javljajo v prezgodnjem petju ptičkov, v padanju cen jajc na ljubljanskem trgu in v drugih podobnih okoliščinah, najbolj očitno pa po trafikah in v izložbah, kjer so se že pojavile velikonočne razglednice. Prav veseli nas, da so tudi naši nagboljši amaterji mnenja, kako potrebno je, da izločimo iz p»ometa tuje razglednice, zato je pa javnost prav simpatično pozdravila mojstra prof. Janka Ravnika, ki se je za Veliko noč pni oglasil s serijo svojih odličnih posnetkov. Sedaj je pa za njim prišel drugi fotograski umetnik, namreč Peter Kocjančič, ki je napravil za Veliko noč štiri krasne karte. S izredno moderno fotomontažo je povdaril motiv velikonočnih zvonov, oziroma pogled iz sobe, kamor nas je zaprla zima, v pomladno prirodo. Skozi lino zvonika, kjer zvoni velikonočni zvon, vidimo težke oblake, ki jih pomladni veter žene od juga čez naše kraje, ki jih markira samo košček Kamniških planin v kotu line. Na drugi karti naš vaški zvonik — menda je zvonik cerkvice pri Božjem grobu, kamor o Veliki noči roma vsa Ljubljana — spominja pomladanskega praznika, na tretji pa razpelo z leskovimi in vrbovimi inačicami, a v majni-ško pomlad gledan«) skozi okno proti naš: dragi Sv. Katarini. Zami6lek je prav originalen, a montaža in fotografija je povsem umetniška. Dosedanjim razglednicam naj se pridružijo dela še drugih najboljših amaterjev, da čimprej pometemo s tujim kičem. —Ij Prulski most je dobil razsvetljavo. Pri nas gre vse počasi od rok in dolgo so ljudje čakali, da so jim temeljito popravili pruiski most. Ta most je zelo ozek in je sreča vanje vozov -na njem nevarno že zaradi tega, 6icer je pa tudi nedopustno, ker bi bil most preveč obtežen. Ker most doslej ni imel razsvetljave, se je lahko pripetilo, da je voznik zavozil na most proti drugemu voznik. Te dni so montirali sredi mostu med ograjo na železnem drogu obločnico, ki bo dovolj razsvetljevala most. —lj Živilski trg je bil danes založen in zaseden primerno tržnemu dnevu. Trg ni Lil menda še nobeno leto tako dobro zaseden v februarju kot je letos. Kmetice, ki pripeljejo živila na trg po S., se doslovno bore za boljše prostore. Nekatere izpodrivajo jerbase in košare drugih, te pa zopet dokazujejo svojo prvenstveno pra-vico, zato se nazadnje zvrne nekao košar po tleh. To je pač razumljivo, saj je na trgu takšna konkurenca, da se nobena prodajalka ne more pohvaliti z dobro kupčijo in ljudje tako krvavo potrebujejo denar. Nekatere prodaijalke čakado k u po val k zaman vse dopoldne in nazadnje ponujajo živila za vsako ceno, samo da jim jin ni treba voziti nazaj. Vendar ta ali ona vrata živil ni baš poceni. Preceij drage so slasti zel>nate glave, ker jih je malo. Danes so jih prodagali sredivje debele po 3 Din komad. V splošnem 80 pa labko danes gospodinje bolj baran-tsJe, ker je bila izbira večja, zato je bilo to in ono nekoliko cenejše. Gospodinja, ki s* Je potrudila, je lahko kupila radič po 1.85 Din merico, spinsčo po 1.50 Din. motovileč pa tn in tam tudi po dinarju. Dobro je tudi, da se ne podraži krompir, ki js slavna meščanska hrana. Zdaj ga je še vedno dovolj na Sv. Petna nasipu, kjer ga prodajajo na debelo. Kmetje zahtevajo v splošnem dinar za kg, vendar prodajajo krompir tudi po 90 par, ker je pač malo kupcev. Na trgu je bilo danes zelo mnogo zelenjave iz južnih krajev, kar seveda ugodno vpliva na cene. Cvetača je bila po 4.50 Din kg, endlvija pa po 7 Din. Razveseljivo je tudi, da so se pocenila ja.lca. Danes jih je bHo nenavadno mnogo. Prodajali so jih cek> po 75 par komad in po 1.76 Din par. Zelo lepa so bila po dinarju Kmetije imajo neizčrpno zalogo jabolk, ki Jih Je bilo danes zopet toliko na trgu, kot da je sel« minila jesen. Cene ao še nespremenjene, seveda so pa jabolka čedalje slabša BELd NOC JE NASLOV MAŠKARADI, KI BO NA pustno soboto 25. II* 1933 V VSEH PROSTORIH NA TABORU. —lj Redna avtobusna zveza Ljubljane i Grosupljem bo zopet otvorjena po starem voznem redu. —lj Umrli so v Ljubljani od 10. do 16. t m. Simčič Anton, 73 let, drž. uradnik v p., Dalmatinova ul. 7; Vojska Jakob. 68 let, bivši prevoznik, Japljeva ul. 2; Knez Marija, roj. Vagaja, 78 let, zasebnica, Hradecke-ga c. 36; Milavec Antonija, 70 let. poštna uradnica v p„ Poljanska c. 16; Paumgarten Marija, roj. Valenta, 72 let, zasebnica, Gradišče; Sesek Marija, 88 let, zasebnica. Ko-menskega ul. 21; Bezjak Terezija, 64 let. delavka tobačne tov., Verovškova ul. 63; Jančar Jožefa, 79 let, posestnica. Pred škofijo 11. — V ljubljanski bolnici so umrli: Lo-kar Neža (Janja), roj. Prijatelj. 70 let, vdova drž, uradnika, Karlovška c. 15; Petrač Krimhilda, 3 mesece, hči artistinje, Tvrševa e.; Kunaver Franc, 3 leta, sin delavca, Dr-tija, srez Kamnik; Zdešar Jož:ca, 6 mesecev, hči posestnice. Vič 31; K6sl Heda, 20 let. živilja, Vižmarje 87; Homar Ludvik, 6 mesecev, sin delavca. Potok 14 pri Kamniku; Stenovec Ana, 22 let, dninarica, Moše 21 pri Smledniku; Loj Leo. 3 in pol leta, sin trtiovca, Kočevje; Kavčič Janez, 43 let. hlapec, Sp. Pirniče 15, obČ. Medvode; Kamor Franc, 48 let, davčni kontrolor, Prevalje 77; Šonta Marija, 43 let, žena služitelja, škofja Loka. Glavni trg 9: Kavčič Marija, 63 let, žena vežbalca poklic, gasilcev, Krekov trg 2. —lj V Tivoliju sade mestni vrtnarji mlade kostanje, kjer so podrli trhle. Ljubijaa-čanom se torej ni treba bati, da j'm bodo posekali vse drevorede. Žalostni usodi je pa zapisan park Zvezde, kjer se podirajo trhla drevesa sama, mladih pa ne sade več, ker bo treba Zvezdo prej ali slej temeljito preurediti. — Na Muzejskem trgu ob Valvasorjevem spomeniku je tudi nekakšen park, nekoliko travne ruše. Doslej j^ bila ta trata ograjena z nizko ograjo, da ljudje niso hodili po nji. Zdaj so ograjo podrli, najbrž zato, ker je bila že precej poškodovana in bi bilo s popravilom preveč stroškov. Če ne bodo postavili nove ograje, bo trata kaj kmalu uni6ena —lj Sedmo poljudnoznanstveno preda fa-nje Prirodosolovne sekcije Muzejskega društva za Slovenijo se bo vršilo prihodnji če-tetrk, dne 23. t. m., ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Za to predavanje je sekcija pridobila primarija infekcijskega oddelka javne bolnice, g. dr. Valentina SfTSola. ki bo govoril K) malariji«. Predavanje bodo spremljale številne skioptione sike in je aktaalno tudi za nas Ljubljančane, saj imamo v naši najbižji okolici endemično malarijo, čeprav le v redkih primerih. Posebno aktualno pa je predavanje o malariji za naše bivše in bodoče vojake, ki so bili ali pa ki bodo prišli v malarične kraje. Zato naj nihčv? ne zamudi tega nad vse zanimivega predavanja. Vabljeni so najširši krogi. Vstopnina običajna. —lj Otroški zdravnik dr. Dragaš sporoča, da ni zdravnik trgovske bolniške blagajne >Merkurc. KINO LJUBLJANSKI DVOR Telefon 2730 TIM MC COY v vratolomnem filmu najnapetej-ših pustolovščin Na milost in nemilost Predstave danes ob 4., %8 in 9. uri zvečer, jutri ob 3., l/>5^, 6., H8. in 9. uri zvečer" —Ij Rajanje otrok na pustno nedeljo v Unionu se vrši od 16. ure dalje. Prijavnice se dobe v soboto, 5. t. m., od 15. do 18. ure v damski sobi kavarne >Emone<. V nedeljo od 10. do 12. v Unionu in pred začetkom zabave, ki je namenjena deci v obliki pred pust nega ringaraja. Starši, pripeljite mdadež k teki okraj se vrši dne 22. febr. 1933 ob 19. uri v gostilni g. Svetica, Gerbioeva ul. 7. Vsi gg. odborniki se pozivak), da se te seje zanesljivo udeleže. Tajnik —li Krajevna organizacija JRKD za XI. in XII. volišče Dvorskega okraja t Ljubljani vabi svoje članstvo in somišljenike ua I. redno letno skupščino, ki bo v soboto dne 18. t m. ob pol 8. uri zvečer v gostilni »Pod lipo« na Borštnikovem trgi. —lj Ljubljanski Sokol opozarja in vabi svoje članstvo na zanimivo predavanje, ki bo v Četrtek 23. febr. točno ob po! 9, zvečer v društven1 sejni dvorani v Narodnem domu. Predaval bo br. dr. Frtinta M is; snov predavanja: »O zdravstvenem pomenu pravilnega i^živetja v sokolsK.m dHu«. —lj Ljubljanski Sokol naznanja, da priredi letos da pustni torek svojo tradicionalno maškerado v Narodnem domu. —lj Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani. Severni del. ima občni zbor 19. febr. ob pol 10. dop. v ao-stilni Kačič. Po občnem zboru predavan B o ureditvi domačega vrta. Vabljen vsi Mani, pa tudi vsi prijatelji lepegi vrta. 102-n —lj Esperantski tečaj po zabavni <*>-metodi brez knjig se bo vrši! v šoli pri Sv. Jakobu. Začetek v ponedeljek 20. t. m. ob pol 20. Po.ičuje diplomirani učitelj. —lj Občni zbor Podpornega društva na T. dr. realni gimnaziji v Ljubljani se bo vršil dne 21. t m. ob IS. v gimnazijski posvetovalnici v Vegovi urci 4. —lj Popisne pole davčnih zavezancev. So niso vse vrnjene. Zato še pozivajo vsi, kateri Še posedujejo te pole, da jih nemudoma, a najkasneje do vštetega torka 21. februarja 1933 vrnejo v mestno posvetovalnico. Mestni trg 2-1. da se izogneijo nepotrebnim potom. —lj Podporno društvo železniških nsluž-bencev in upokojencev ▼ Ljubljani bo imelo svoj redni letni občni zbor dne 5. marca t. 1. ob 8. uri zjutraj v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Lj.ibljani, Miklošičeva cesta 20. Udeleženci — samo člani — naj prineso članske izkaznice s seboj in prejmejo ob vstopu v dvorano z društvenim žigom opremljen listič, ki bo po potrebi služil kot volilni listek. Članom brez Članskih izkaznic bo vstop v dvorano zabranjen. K obilni udeležbi vabi odbor. —lj Plesni turnir z* prven*tvo Dravsko banovine 1933 in proslaTa Jenkove 10-let-nic© kot plesni mojster bo v soboto 4. marca ▼ Kazini. Prijave tekmujočih parov za brezplačno jvežbanje, ki se prične ▼ nedeljo 19. t. m. ob 20. v Jenkovi Šoli. Nedeljski popoldanski teeaj< ob 3/44. V torek >za ključek nadaljevalnega točajac 100-n —lj Društvo industrijcev in veletrgov-c©v v Ljubljani inu* svoj letošnji redni občn-zbor v ponedeljek, 20. t. m. ob pol 11. uri dopoldne v veliki dvorani >Trgovskega do-ma< v Ljubljani. Ker «e na zboru ne bo razpravljalo le o notranjih društvenih zadevah, marveč tudi o velevažnih problemih sodobnega gospodarstva, je v interesu društvenih čanov samih, da se zbora udeleže v čira večjem številu in da dado z živo silo strnj«*-nih vrst poudarka svojim želiam m zahtevam. Rooseveltova o vzgoji deklet Ana Eleanor Rooseveltova, ki postane kmalu gospodinja v Belem domu, jo zelo inteligentna in pametna žena. Njeni nazori so zdravi, njene sodbe pravilne. Prvotno je bila učiteljica in spadala je med tiste, ki niso samo poklicane, temveč tudi izvoljene za vzgojiteljice. O tem priča tudi njena razprava »Kako vzgajati naše hčerke«, objavljena te dni v londonskih »Times«. Proti staremu načelu, da se da upog-niti samo mlado drevesce, je Rooseveltova mnenja, da niti otrok ne smemo siliti, da bi delali karkoli, kar se jim instinktivno upira, čeprav bi šlo za koristne in dobre stvari. Otroke moramo počasi navajati, da premagajo svoj odpor. Stari nazori o brezpogojni pokorščini staršem in starejšim ljudem zdaj niso več dobri. Prisiljena disciplina nima prave vrednosti. Mladini ne smemo vte-pati zunanje discipline, pač pa jo je treba navajati v notranjo samodisciplino in se po tem ravnati. Nič ne de, Če dela mladina napake, saj se na napakah človek najbolj uči. Mlada dekleta zdaj ne smejo pozabljati niti na sport, kajti moderna doba zahteva utrjene, zdrave ljudi. Telesno zdravje je eno glavnih pogojev uspeha v življenju. Dekle naj naveže stike s čim večjim številom ljudi vseh stanov in starosti, kajti samo tako si lahko ustvari pravo sliko o svetu in ljudeh, samo tako bo vedelo, komu sme zaupati in koga se mora izogibati. Večja svoboda, ki jo uživa zdaj mladina, spravi dekleta često v položaj, ko mora samo odločati. V takih primerih bo gotovo ravnalo prav, če so ji nudili starši dovolj prilike opazovati življenje in seznaniti se z njim. Velika napaka mater je bila doslej, da so hotele svoje hčerke oblikovati po svoji podobi, namestu da bi jim priznale pravico do svobodnega razvoja. Moderna mati mora biti svoji hčerki prijateljica, ki ji je bila do 15. leta mati. In prijateljica ji mora ostati do smrti. Na pot v življenje lahko da pametna mati hčerki samo en nauk, in sicer: »Ne boj se nikoli storiti to, kar smatraš za pravilno, pa čeprav nasprotuje vsem tradicijam in pred?odkom. Nikoli pa ne stori ničesar takega, česnr bi se morala sramovati.« V šoli. Učitelj: Mihec, če ena služkinja pospravlja stanovanje dve uri, koliko časa potrebujeta dve služkinji, da p^°nravita stanovanje? — Štiri ure, gospod učitelj. Varčnost — Koliko stane likanje obleke? — 20 Din. — Polikajte mi torej samo za 10 Din eno stran, ker se dam fotografirati v profilu. Moderna mladina — Taka nesramnost! No, fante, če bi bH jaz tvoi oče ... — Saj >ahko postanete, gospod, moja masti je ločena. SELE PROTI JUTRU SE JE ZAVEDEL NEKDO IN OPAZIL, DA JE SKORAJ VSO NOC dTAL ROMAN PROKLETSTVO LJUBEZNI TAKO JE NAPET EN PRETRESLJIV. ROMAN, KI GOVORI O NJEM STARO EN MLADO, DOBITE PRI UPRAVI »SLOVENSKEGA NARODA«, IN SICER OBA DELA ZA DIN 30.— (PO POŠTI DIN 35.—). (Besed t - jaaruxtti nase športne sile a i; ne Kakšne bi bile dobre strani združitve naših športnik sil Cenj. g. urednik! K besedi v zgornjem vprašanju se oglašam kljub temu, da je bilo iz dosedanjih člankov dovolj očito, da trezrri športni delavci in tudi drugn, ki sicer s svojdmi imeni ne blesee v športnih rabrkah, odobravajo združitev naših športnih sil v Ljubljani. Neverjetno ali resnično: Baš oni. ki vedno vpijejo proti »klubski politikic ter mečejo na druge krivdo za grehe, ki se v tej polit.ki store, so bili grozansko proti temu, da bi se naše športne sile združile! človek nehote dobi pri tem vtis da se boje. da bi neprijetne klubske borbe izginile z dnevnega reda. ker bi potem ne imeli na. ciomestila za ta užitek! Na občnem zboru Ilirije smo čuli govornike proti fuziji, o katerih pa vemo. da so v našem športnem pokretu prav malo storili — nasprotno so temu pokretu mnogokrat Škodovali. Mate_ rinemo je malokateri od teh govornikov ?r»ort izdatno podprli, res se pa o onih. M so fuzik> zagovarjali, ve baš nasprotno, vsaj o pretežni večini! Vsakemu je torej jasno, da so fuzijo zagovarjali ljudje, ki imajo smisel za športni pokret. ki so zanj mnogo žrtvovali materijelno in kako drugače in ki še vedno nudijo svoje moči našemu sportu, želja njihova je le, da bi se gojil sport, ki bi dosegal svoj namen, a ne današnji naš domači sport... Toda ti po_ borni ki pravega sporta so morali zapustiti pozicije v klubu, za katerega so naravnost žrtvovali zelo. zelo veliko. Značilno za one, ki so bili proti združitvi, so bili letaki, ki so se pojavili, odnosno izdana spomenica. Z vsebino teh letakov in s spomenico so si sami napisali izpričevalo. Spuščati se v podrobnosti trditev in zavijanj spomenice bi bilo ne samo odveč, temveč naravnost otročje in izguba časa za vsakega, ki športno in narodno čuti. Raje podcrtajmo dobre strani združitve naših športnih sil. — Evo v kratkem: I. sportno-moralna pridobitev (odstranitev vseh zadevic. ki sport profani rajo: medsebojna mržnja, gnusno kapranje in s tem dosledno kvarjenje značajev, neferni boji pri zeleni mizi, podtikavanje itd.); 2. su_ nanje športna: jaka kvaliteta in kvanti te. ta tako da bi noša banovina tudi v tem pogledu mnogo ponaenfla; 3. finančna okrepitev kluba, s čimer bi se moglo naša igrišča napraviti res moderna in času prL merna ter bi mogli vzdrževati več sposobnih športnikov pri njihovi nadaljnji športni izobrazbi (visoka šola za sport in slično >. Vsega tega contra-fuzijonaši niso hoteli! To ostane pribito in nobeno zavijanje dej. stev, nobeno sofistično razlaganje in nobeno blatenje nasprotnega kluba ne bo izbrisalo tega dejstva! Ti ccntra^f\«2djonaši si oči vidno žele i nadalje naših visokih športnih porazov, uničevanja značajev, umazanih domačih aferic, bretz katerih ne morejo živeti. Toda pokazati je treba tem gospodom, da si niso vzeli monopola na naš sport. Povedati jim je tudi treba, da niso oni z malo častno izjemo ničesar storili za razne športne naprave, o katerih se radi trkajo na prsa! In klicati v tem prizadevanju proti združitvi naših športnih sil na pomoč še javne korporacije, je precej — milo rečeno — predrzno! V tej atmosferi, ki je nastopila po občnih zborih obeh vodečin ljubljanskih klubov, se je s precejšnjim zanimanjem pričakovalo izida izrednega občnega zbora Ilirije. Po demisiji uglednih in v javnosti znanih osebnosti v prezidi ju Čiri je, je bil vsakdo radoveden, kdo si bo upal naprtiti vodstvo tega kluba. In pripetilo se je to, kar se je pričakovalo: Vodstvo je bilo poverjeno go_ spodu, ki je dal svojo hrbtenico proti-fuzijonašem! V odboru pa vidimo še nekaj gospodov, o katerih smo doslej vsaj bili prepričani, da se s taktiko razkrajanja na_ ših športnih sil ne strinjajo. Da so ond v tem odboru ostali tudi še potem, ko je padla izjava — zelo. zelo vodena —, v kateri se pravi, da je javnost napačno razumela stališče protifuzijonašev. nas zelo čudi! Mnenja sem, da bi ne bilo odveč slišati izjave n. pr. g. polk. Sokolovića, g. dr. Berceta. g. Kosa T. S tem bi se morda pojmi še bolj razčistili m bi bdi — morda — storjen korak naprej h konkretiziranju ide. je združitve Posebno je znano, da se je nekoč zelc zavzemal za bratsko sožitje obeh klubov g. dr. Bercer ki pa je moral v trenutku, ko bi se naj ta ideja uresničila, oditi na — ledeno ploščo in vodstvo kluba je tedaj prešlo v druge roke. Vseka, kor se pa mora ostro odbiti izjava novega odbora Ilirije glede odklonitve združenja športnih sil, posebno tam. kjer pravi, da je vsakemu odprta pot v klub. Taka snubitev prvič nima raisona de etre. z drugimi besedami: moralnega fundamenta, ker cika na vabljenje, ki v sportu nima oslona. in drugič našemu sportu to ne bo doneslo nobenih koristi! Nasprotno bi morali čutiti dolžnost do našega sporta v tem. da ustvarimo edinico. s katero se ne bo nihče ba_ hal. da je matica sporta, a ki bo usmerila športni pokret tako. da bo donašal več koristi v vsakem pogledu kot dosedanje raz. ne matice, za katere se izdajajo naši klubi. Torej opustimo bahavost. ki nima na sebi prav nič športnega, in se raje vrzimo na delo, ki naj obrodi zdrave sadove! Naši javnosti je pa tudi dobro izdati, da so v vseh večjih mestih naše države, kjer se goji sport, pazno za^edevali potek okoli združitve naših športnih bu! Celo na dan. ko sta se vršila občna zbora klubov, so iz bližnjega športnega centra telefonično povpraševali, kako stoji z akcijo za združitev. Združitev bi jim bila - prav gotovo »slabo došla«, kajti potem bi imeli proti sebi jakega protivnika in malo verjetno je, da bi se ponavljali porazi 14:0. 10:0 itd. Tudi ne bi mogla družba okoli zelene mize z lahkoto anulirati prvenstva in prvenstvo in pokali bi ostali doma — v naši beli Ljubljani. Gospodom ,ki se igračkajo z usodo našega sporta, pa je treba dokazati, da so še tu sile, ki zmorejo krivi pravce dovesti v pravo smer. Navdaja nas vesela m-sel, da prejšnje vodstvo Ilirije, znani javni delavci in možje na uglednih socijalnih položajih, ne bodo stali križem rok v trenutku, ko se odloča o usodi našega sporta. Isto. tako tudi upajmo, da se na primorjanski strani niso postavili po odigranih zadnjih dogodkih na stališče proti združitvi. Kajti: Vsi vemo, kdo so in kaj so protifuzijonaši in njih mnenje in delo ne more biti mero. dajno! Morda so si želeli še dveh zadnjih tekem, da se po svoje razkričijo in da ob_ čudujejo boksarsko sposobnost nekega igralca ( tudi to je produkt cepitve športnih sil!). Ali ideja združitve naAih športnih sil je zdrava in čast onim. ki so jo pokre-nili in se za uresničenje iste bore! K—a. Udje se vdekacruxhMtxjg. in Jyer so vulni/iLaAati. o tlita;o naši čitatelji Ali je to varčevanje? Te dni je razposlala zadruga brivcev in lasuljarjev brivskim tvrdkam poziv, naj do konca tega meseca nabavijo nove napisne table s popolnim krstnim imenom in priimkom lastnika ter z navedbo obrti, sicer bodo lastniki tvrdke kaznovani z občutnimi denarnimi kaznimi. Vprašamo: Ali je to potrebno? — V Či-gavo korist? In to vprav v času splošnega pomanjkanja ko povsod venomer priporočamo skrajno varčevanje! Ali dosedanje table in brivski emblemi ne označujejo dovolj jasno obrti? Ali ne zadostuje, da je krstno ime označeno le z začetno Črko. dočim je priimek popolnoma izpisan in celo 6 pristavkom >briveczakonca« prosila zanj vsak pod drugim imenom. Za eno družino je bilo določeno po 100 kg premoga ali drv. »koruzna« družina je pa dobila po 200 kg kuriva. Pri nekaterih družinah stanujejo brezposelni, podnajemniki ,ki so tudi dobili kurivo poleg družine. Prav se mi tudi ni zdelo, da so dobili samci prav toliko kuriva kot družine. Tudi dmgačni primeri ao še, ki bi jih morali odpraviti, če hočejo res pomagat: brezposelnim. Zgodilo se je že, da je prišla žena po podporo, mož je pa delal. Z moževo poselsko knjižico je dokazala, da je mož brez dela. V nekaterih družinah pa dela žena .dočim hodi mož vse mesece po podporo. Na ta način pa seveda trpe tem bolj druge družine pomanjkanje. Zato sem se odločil v imenu vseh res podpore potrebnih brezposelnih predložiti mestnemu socialno političnemu uradu to javno prošnjo: Evidenco brezposelnih je treba temeljito izpopolniti. Predlagamo, da naj mestni so_ cialno politični urad odredi za vsak mestni okraj enega ali dva brezposelna izmed tistih, ki jih že pozna kot poštene. Ti naj bi zbirali podatke o brezposelnih iz svoje okolice ter vsak dan prihajali na socialni urad kontrolirat, kdo se prijavlja za podporo. Na ta način bi socialni urad dobil zaneslj;vo evidenco brezposelnih, saj delavci pač najbolj poznajo svojo okolico. Stroškov bi pa s tem tudi ne bilo. Brezpo. selni bi bili zadovoljni, če bi za to delo prejemali vsaj podporo, ki jim pripada zaradi brezposelnosti. Prosimo, da gospodje dobro premislijo to zadevo! Nam se zdi glavno točna evidenca brezposelnih, da se ne izrabljajo Še tista skromna sredstva, ki so namenjena za lajšanje najhujše bede in gorja, ki je že doseglo višek. Čudimo se, da se jemlje pri nas brezposelnost za nekaj vsakdanjega, da se resno ne lotijo tega tako resnega vprašanja. Morda čutimo krizo samo ml brezposelni T Brezposelni v Imenu bednih. Prijazna očesca Higienski zavod in neke specialne ambulante zbirajo vse leto podatke o prime-r h gotovih vrst bolezni. Pa ugotavljajo iz leta v leto večje številke in se, kakopak, čudijo tej popularnosti, ki narodu ne obeta nič dobrega. Tavajo po temi in iščejo vzroke, ki pa so nam vsem na dlani. že podnevi nas več K. rat doieti sreča, da nas ošvrkne na ulici kako prijazno očesce in nam malo pomežikne, da kar nehote zakoprnJmo po njem. Take napade je težko odbiti, pa prijaznemu očescu kar nehote pričnemo slediti. Itd. Ta kočljiva oćesca pa še bolj pogosto srečavamo od prvega mraka do ranega jutra. Na ulici, v zelo finih lokalih, v manj finih, v gostilnah .v buffetih in povsod. Sede v kotičku in izvrtajo v časopisu luknjico, skozi katere ugotove »zmožnost* posameznih gostov. Ko se odločijo za enega, odlože časopis in očesca prično streljati izvoljenca. Tudi kak sramežljiv smehljaj pošljejo včasih za nameček in morda se Jim glavica malo nagne proti vratom Dostojanstveno se nato ta očesca zavijejo v boljših lokalih v krzno, v slabših pač v slabšo robo in se poslove. Pred kavarno še malo postoje in počakajo, brez uspeha le redko, kajti so ta očesca jako izvežbana in se nikdar v svojem ljubljenem izvoljencu ne zmotijo. Do prvega ogla se potem ta zadeva razvije v živahen pomenek, za oglom pa v, kakor je Župančič zapel: poljubi me, objemi me, tesno in še tesneje. Zavesa pade. Tu oko navadnega zemljana nima več pravice vtikati se v stvar, kvečjemu bi to smel gotovi oddelek policije. In končno, kaj nas se vse to tiče? Hoho. v tem grmu, tu in ravno tu tiči zajec, ki smo ga iskali mi in gotove zdravstvene ustanove. Cez dva do tri tedne se po takih pripetljajih navadno povečajo neke statistike nekih bolezni. Tako gre iz dneva v dan, desno in levo, naprej in nazaj. Kdor ima denar, je vedno lahko iskreno ljubljeni izvoljenec. Ne tri 11 morda kazalo včasih malo po. gledati za takimi očesci in ugotoviti njihove poklice, pa jih morda vrniti na pravo pot? Prepričan sem, da bi kotički v kavarnah osameli, očeoca bi izginila, zdravstvene ustanove bi imele manj dela 8 statistikami naša morala pa bi se tudi malo dvignila, ker je danes poštenega človeka Že skoro sram Iti v nekatere lokale. Samo energije in brezobzirne strogosti je treba. Y. Stanje živinoreje v Beli Krajini ŠtevHo goveje živine in drobnice je v zadnjih letih katastrofalno nazadovalo Ljublrjana, 18. februarja Ako pogledamo soraz manje med koše-nicami Ln travniki in živinorejo v Beli Krajini, moramo z največjim začudenjem ugo toviti, da je število glav mnogo manjše, nego bi ga zemlja mogla preživeti. Še boJd pa nas mora začuditi dejstvo, da živinoreja v teh fcraših iz leta v leto bolj nazaduje Ni temu morda kriva malomarnost Bolokranjcev ali njihovo nerazumevanje in neznanje, pač pa oslabela zemlja, ki večjega števila živine ne bi mogla prezimiti. V Bedi Krajini Je danes okrog 12.000 ha njiv, od katerih je ena četrtina uporabljena za košenice poleg že obstoječih košenic in travnikov v obsegu okrog 10.000 ha. S krmo, pridobljeno na tem zemljišču, Bela Krajina preživlja okrog 700 konj. 14.000 goved in 1500 ovac. Će računamo enega konja za tri glave goveda in p&t ovac za eno g-iavo goveda, bi to iznašaLo 17.400 glav, ki prezimitfo in če to število zopet primerjamo z 12.500 ha zemlje, vidimo, da je potrebno 72 arov košenine. da prezimi ena glava. Iz tega lahko sklepamo, da so travniki in košenice premalo racijonalno oskrbovani, oziroma da so zaradi dolgoletnega izčrpavanja oslabeli. To se da sklepati tudi iz dejstva, da v vsakem desetletju od 1900 naprej, od katerega dalje imamo na razpolago potrebne podatke, pada število glav za okrog 2000. Belokiranjci ne morejo večjega števila preživljati in so zato moraJi v tako velikem obsegu opustiti govedorejo in ovčjerejo. Ako primerjamo nadalje pašo, vidimo, da 12.500 ha pašnikov, ali bolje rečeno belokranjskih stelnikov, poraščenih z reso, steljo in brinjem, bomo preživi od maja do septembra 15.300 glav (računajoč okroglo pet ovac na eno govedo). Torej na vsak ha zembje le ena glava in še ta bi ne obstala pri pičli paši brez pokladanja doma v hlevu. Nazadovanje živinoreje v Beli Krajini je nujno potrebno zajeziti, ker bo sicer imeio zelo težke gospodarske posledice. Pri malo racijonalnejsi oskrbi zomlde bi se Lahko število glav podvojilo, kar bi v nekao letih prineslo ogromne dobičke. Enako se ne sme zanemariti ovčjereja, ker so kratka zima, suha tla in milo podnebje Bole Krajine za ovco zelo ugodne. Zlasti so najboljši tereni za ovco kameniti solnčui pašniki z nizko travo, kakršnih je v Beli Krajini v izobilju. Ker je živinoreja v metliškem srezu še vedno zaradi boljše in rodovitnejše zemlje na višji stopnji od one v črnomeijskem, bo treba glavno pozornost posvetiti temu poslednjemu, dasiravno ne smemo nrti prvega zanemariti. Glavno pozornost je treba posvetiti ovojereji, od katere more Bela Krajina pričakovati največjih koristi glede na kulturno stanje svojih zemljišč. Nabava plemenskih vrst ovce bi bila nujna, kakor tiudi izboljšanje terena za pašo, enako pa je treba posvetiti pozornost tudi izboljšanju vrst goveda, dočim konjereja za tamošnje kraje nima posebnega pomena. Ilja Erenburg: Umetna noga Mala črnooka Margot je lep model. Kadar ne pozira in ne spi, jo je moči najti v zakotni kavarni »Rotonde«, kjer se zbirajo umetniki. Tu se je mesec dni pred pričetkom vojne srečala s postavnim Normandcem Corvaijem, kiparjem-kubistom. Tu sta si nežno šepetala, časih sta se prav po otročje prepirala in se v temnem kotu poljubovala. Prve dni mobilizacije je moral Corvai na vojno. Margot je plakala — jedva je zopet na-pudrala objokano ličece, že so se ji znova vlile solze. Potem je delala. Francoski umetniki so bili na fronti, inozemei so odpotovali na vse konce in kraje, akademije so bile zaprte. Margot je pletla nogavice, krpala vojaške hlače, zaslužene groše je lepo spravljala in vsako soboto pošiljala Corvai ju kako malenkost — jestvine, cigarete, čokolado, prevezano z višnjevim trakom. Pisma mu je pisarila, seveda v »Rotondi« se je posvetovala s prijatelji, kako naj napiše, da bo lepše. Vpraševala me je: — Kako misliš — »moja nežna živalca, poljubljam tvoje oči« — to je premalo laskavo, kajne? Ko je Corvai prišel na dopust, je mala Margot visela na njem, žejno lovila sleherni njegov pogled, vsako redko besedo. Še celo kavarnar v »Rotondi«, stari krčmar, nagnjen k skepticizmu, je bil ves ganjen: — Za vraga, ljubiti pa zna — to dekletce! Jeseni petnajstega leta ni Corvai na-mah nič več pisal. Margot je čakala, plakala, tekala po vsakojakih uradih, nato pa umolknila. Ta klepetuljica, ki pet minut ni mogla posedeti na enem mestu, ne da bi poljubila starega lakaja ali pa prevrnila zaradi novega prijateljičinega klobuka kozarec, je zdaj po cele ure sedela v kotu in molčala. Tako je minila zima. Spomladi pa je nekega jutra Margot pritekla v kavarno, jokala je in se smejala, niti besedice ni mogla izpregovoriti, samo z zmečkano dopisnico je mahala kakor z zastavo. Corvai je pisal, da je bil v Argonnih ranjen in ujet. Odrezali so mu levo nogo. Odleglo mu je in zdaj jo prosi, naj se ne razburja. Cez tri tedne, ob prvi izmenjavi invalidov, se vrne domov. — 2iv je!... Kako sem vesela!... Moj ubogi, veliki slon! ... Vrne se!... Spet bom z njim!.. In med smehom in solzami mi je dejala: — Če bi mu tudi obe nogi odrezali, bi ga imela še zmerom rada! ... Pričela se je pripravljati na sprejem, stotič je že popravila svoj stari klobuček, študirala vse mogoče barvne kombinacije. — Kaj misliš, mu bo ta trak všeč? Corvai se je vrnil še vse bolj molčeč in mračen. Njegove oči so bile kakor ugasle. Večer je presedel v »Rotondi« pri čaši piva, nič ni slišal prijateljskih pozdravov in navdušenega Margotinega ščebetanja. Naslednji dan ga ni bilo. Zvečer je prišla Margot in med ihte-njem povedala: —Ne mara me več. Da, da, dobro vem! Dejal je, da mora imeti nogo in še ... Se ... duševno družico . .. Umetna noga je zelo draga, duševna pa... preneumna sem, da bi vedela, kaj je to »duševna družica« ... Zaman smo jo tolažili. Zaman ji je i»ucy svetovala, naj predela klobuček, zaman ji je Gabrijela prigovarjala, naj si s komurkoli omisli majhen roman-ček. Margot je kakor jeseni znova umolknila v težTd boli. Tako so minevali dnevi. Nekega večera pa je ozračje »Rotonde« pretresel nepričakovan dogodek. Margot, tista neutešljiva Margot, je ves večer pila šampanjec in se poljubljala s starim, bogatim Američanom, svinjskim trgovcem iz Chicaga, ki je bil prišel »pogledat Evropo med vojno« in se spotoma ustavil v »Rotondi«. Potem pa se je odpeljala z njim v avtomobilu. Lucy se je prezirljivo nasmehnila: »No, zdaj je spet potolažena.« Margote tri dni ni bilo v »Rotondo«. Prišla je zjutraj — mirna je bila, malce zamišljena, z višnjevimi kolobarji okrog oči. Odvedla me je v stran, mi pokazala pismo in me vprašal" ! — Je dobro napisano? Evo, kaj je stalo v pismu: »Družbi za izdelovanje umetnih nog »Selekt«. Prilagam tristo frankov in vas prosim, da pošljete eno umetno nogo na naslov mr. Corvai ja .. . Prilagam mero. Prosim vas tudi, ne pišite mu, da ste prejeli kak denar, recite, da pošiljate noge za reklamo___« »Prečitala sem oglas v časnikih. Te noge so kakor prave, še spoznati jih ni moči. Samo nikomur ne povej, če ne bo izvedel. Zdaj bo imel nogo... duševno družico si bo na že sam našel... Ni res?...« Vsekakor ae pa mora ukreniti vse potrebno, da se zajezi nazadovanje živinoreje v Beli Krajini in ista zopet povzdigne na stopnjo, na kateri je bila pred desetletji, ker bodo sicer posledice staJiiega nazadovanja za naše kmetovalce nedogledne. Bela Krajina se bori že 30 let za pc-vzdigo svoje Živinoreje, pa je zlasti pokojni zaslužni nadučitelj na Vinici, Prane Lovšin, napisal mnogo referatov in prošenj na oblasti. Do danes Se ni bilo nobenega ukrepa od katerekoli oblasti. Potrebno bi bilo ustanovili strokovne zadruge in ukreniti vse drugo, da ne bi Bela Krajina zaradi stalnega nazadovanja živinoreje Se bolj obubožala. ZVOČNI KESO „SOKOLSKI DOM" v Stški (za mitnico), telefon S3-87 Danes ob 18. in 20. uri CHARLOTTE SUSA in FELEX BRESSART v filmu „Izlet v življenje44 Pride: »PESEM LJUBEZNI« z C^eljs — OPOZORITE SVOJE PRIJATELJE IN ZNANCE, ki še niso naročeni na »Slovenski Narod«, da smo zaceli danes priobčevati nov krasen roman »DVE SIROTI«, poln nepozabnih, iz resničnega življenja zajetih prizorov. Junaki in junakinje tega romana so tako živo izklesani, da jih vidimo pred seboj, dogodki tako pretresljivi, da nam zastaja kri v žilah. Opozorite tiste, ki jih še nI v krogu naših naročnikov, naj se takoj naroče na »Slovenski Narod«, da ne zamude začetka našega novega romana. —c Prihodnja seja celjskega občinskega sveta bo predvidoma v petek 24. t. m. ob 18. Na dnevnem redu so poročila odsekov. —c Razrešeni občinski odborniki. Nedavno smo poročala, da je banska uprav« razrešila več članov občinskega sveta za Celje - okolico. Z odlokom z dne 15. t. m, so bili razrešeni še naslednji štirje občinski odborniki: Franc Dorn, Ivan Glinšek. Josip Pišek m Jurij Strenčan. —c Zanimivo predavanje bo v ponedeljek 30. t. m. ob 20. na Ljudskem vseučilišču v risalndci meščanske šole. Predaval bo g. dr. Cvetko Šribar iz Celja o fašizmu, bit-lerjan-stvu in komunizmu. —c Zvesti služabniki umirajo. V četrtek smo poroča H. da je umrla v Celju 671etna Marija Iskračeva, ki je službovala pri celjski rodbini Egersdorferjevi - Honigmanno- vi vzorno nad 46 let. Dne 16. t. m. pa je umrl na Bregu pri Celju v starosti 71 let Franc Gejšek, Ici je do nedavnega odpusta služil okrog 40 let tvrd ki D. Rakusch v Celju. Uglednemu služabniku bodi ohranjen časten spomin! —c Narodni poslanec Ivan Prekoršek med narodom. V nedeljo 19. t. m. ob 9. dopoldne se bo vršil v gost i lin i Košenina na Vranskem velik shod JRKD, na katerem b^> poročal o poHtičnem in gos poda raketn položaju nerodni poslanec g. Ivan Prcfcoi**k, ki se bo ob 15. udeležil tudi konference zaupnikov JRKD za vranski sodni okraj v Soli na Gomiiskem. Somišljeniki «>.. pozivajo, da se zanesljivo udeleže shoda na Vranskem in konference na Gom lskem. —c Nočno lekarniško službo ma do vš o-tega petka 24. t. m. lekarna ;»Pri križu« nt Kralja Petra cesti. DREVI VSI NA Tat janin večer VELIKO DVORANO KAMNE PO KONCERTU PLES Začetek ob 20. uri Rtrss flL SLOVENSKI NAROD«, dne 18. ftfcraarja 13» Sinova L. N. Tolstega o svojem očetu Slavni ruski mislec je bil velik idealist, in nI zapustil svojim otrokom ničesar Sinovi slavnega, ruskega misleca Leva Nikolajeviča Tolstega, Lev, star zdaj 67 let, kipar svetovnega imena, zdaj pisatelj, in Mihael, živita v Parizu, 70-letni Bja živi v Ameriki in se preživlja s predavanji, 70-letni Sergej pa živi v Moskvi in nima stikov s svojimi sorodniki, pre- življa se z literaturo tn glasbo. Ena hčerka Tolstega Tatjana živi v Rimu in je omožena z nekim Italijanom, druga hči Aleksandra je pa v New Yorku novinarka. Lev Lvovič Tolstoj stanuje v Parizu v privatnem hotelu- Je visoke, sloke postave, deloma sivih las in gladko obrit. Neki novinarki je pravil: > Globoka tragika je v tem, da je moj oče, vitez evangelija, s svojim ogromnim vplivom na rusko ljudstvo pripomogel k propadu Rusije, če bi imel na višku svoje slave toliko možatosti, da bi se bil odrekel nekaterim svojim fanatičnim idejam, bi se bila morda bodočnost Rusije izoblikovala drugače. Če bi bil moj oče doživel strahote svetovne vojne in ruske revolucije, bi se mu bile morda odprle oči za realnost življenja. Gotovo bi ne bil podpiral protiverske Druga bel Tolstega Aleksandra politike sovjetov in ne bH bi se strinjal s pobijanjem nedolžnih ljudi. Malo je tudi verjetno, da bi bil ostal pri svojem nauku, da se zlu ne smemo upirati. Ko je pisal moj oče »Vojno in mire, je bil poln moči in domišljije, vesel, poln navdušenja za svoje delo, bil je središče gostoljubnega doma, zanimal se je za vse, hodil na lov, pil vodko, imel je notranje ravnotežje in sigurnost, bil je Indijsko zlato teče v Evropo 2e več mesecev teče v Londonu zlato iz pravljično bogatih indijskih zakladnic, iz Londona pa v evropske banke, da se zapolnijo vrzeli v evropskih zalogah zlata. V zadnjih 18 mesecih je prodala Indija v Londonu za dobrih 15 milijard Din zlata, ne da bi se indijske zaloge zlata občutno skrčile. Zaloge zlata v Indiji cenijo še zdaj nad 120 milijard. Tok zlata iz Indije je napravil na svetovnem trgu čisto nov položaj za zlato. Dočim je kazala Indija skozi stoletja, zlasti pa v zadnjem stoletju, nenasiten pohlep po zlatu in ga je neprestano kupovala za zakladnice svojih knezov in bogatih zasebnikov, nastopa zdaj kot prodajalec, kar mora pokazati dvojne posledice na trgu zlata. Indijska prodaja zlata se razlaga s tem, da sta Anglija in Indija opustili zlati standard. In kdor prodaja zdaj zlato za močno omajan funt šter-lingov, doseže dobiček okrog 30%, ki pa niti ne mora ostati nominalen, če se naloži kupna cena smotreno v deželah z nizko valuto. Le neznaten odstotek indijskega zlata ostane v Angliji. V Londonu samo prekladajo te zaklade, ki so jih doslej večinoma prodajali v Francijo in Holand-sko, nekaj tudi v Ameriko. Vendar je pa nakup zlata znatno utrdil funt šterling in rupijo. Indijsko zlato je poživilo kot mlada kri angleško gospodarstvo in njegovi učinki se v mnogih pogledih primerjajo z učinki indijskih posojil med svetovno vojno. Lani so pripeljali iz Indije v Anglijo za dobrih 10 milijard zlata, večinoma v obliki zlatih kosov ali zlatega prahu. Predlanskim je bil uvoz zlata za dobre tri četrtine manjši. V januarju so prodali v Londonu za dobrih 600 milijonov Din indijskega zlata. Indijski knezi, pa tudi pripadniki nižjih stanov so r enaki meri skrivali drage dosleden v besedah in dejanjih, okrog sebe je širil svetlobo in radost. Nas otroke je sam poučeval v matematiki Odpotoval sem med svetovno vojno iz Rusije, najprej v diplomatski misiji v Francijo, pozneje pa v Ameriko, in nisem se več vrnil v domovino. V Ameriki sem predaval in modeliral, godilo se mi je dobro in oženil bi se bil lahko zelo bogato Toda pred leti sem zahrepe-nel po stari Evropi, zapustil sem Ameriko in se naselil stalno v Parizu. Mihail Lvovič Tolstoj, ki živi že dolga leta v Parizu, je pa pravil isti novinarki: Leta 1918 sem zapustil Denikinovo armado, svojo ženo in otroke sem odpeljal s Kavkaza, naselil sem se v Jugoslaviji in potoval sem kot agent z dragulji po evropskih velemestih. 14 let sem razmeroma dobro preživljal sebe in družino, zdaj je pa naše življenje težko. Skromna trgovina z nepremičninami mi prinaša zelo malo. Oče nam ni zapustil ničesar. Zapustil je vse, kar je imel, ljudstvu, toda posledica te idealistove oporoke je bila, da noben založnik noče izdajati del našega očeta, ker za nje ne velja avtorsko pravo, S svojim plemeni- Mlfaall Tolstoj tim dejanjem je torej dosegel moj oče ravno nasprotno, kar je hotel. Naš rodni dom, Jasnaja Poljana, je postal muzej in nihče izmed nas se vanj ne more vrniti. Dva moja otroka, sin, mnogo obetajoči arhitekt, in hči, ki se zanima za kmetijstvo, živita v Maroku. Mojega očeta niti v Rusiji niso razumeli. Neki moskovski profesor je prišel nekoč k mojemu očetu v Jasno Poljano s svojimi dijaki in dejal mu je: »Vsi smo socijalisti in prihajamo k vam kot k somišljeniku.« Moj oče je pa vzkliknil nato: »Kaj ne veste, da sem bil vedno nasprotnik scKnjalizma? Soči jalizem je m a te rij a listi čen, jaz sem pa pristaš čistega nauka evangelija in to bi morali biti tudi vL Opustite svoje socijalistične ideje, ki so v življenju brez prave vrednosti, c Ena hčerka Mihail a Tolstega se je omožila nedavno v Parizu s sinom slavnega predstavnika ruske gledališke umetnosti Stanislavskega, nadarjeni arhitekt, prvorojeni sin Mihaila Tolstega, Ivan, je pa zelo priljubljen kot predavatelj o ruski literaturi. Samo ena neomo-žena hči Mihaila Tolstega živi pri svojem očetu v Parizu. kovine vseh vrst. Mnogi indijski knezi imajo več zlata, nego nekatere evropske Narodne banke. Najbogatejši mož sveta, Nizam iz Hajderabada, ima baje v svoji palači pri rokah za 2 milijardi 500 milijonov Din zlata. Koliko ima draguljev in drugih dragocenosti, si lahko mislimo. Blamirani znanstvenik V neki pariški knjižnici so hranili že več let dragocen rokopis, ki je bil zabeležen v knjižničnem katalogu pod imenom »Knjiga divjakov«. Bil je zvezek, ki so bile v njem naivne risbe, predstavljajoče razne živali, vojake in geometrične figurine. Po mnenju nekaterih učenjakov je šlo za dragocen rokopis nekega indijskega plemena in naivne risbe naj bi predstavljale prizore iz indijanskega verskega življenja in pravljic. Dozdevni indijanski rokopis je vzbujal med učenjaki splošno zanimanje in tako je bil izdan v obliki biblio-filije. Knjižica je bila lepo opremljena, obsegala 200 strani in vezana je bila v permagent. Priložen ji je bil komentar, ki ga je preskrbel bivši misijonar in član znanstvenega društva, V komentarju je bilo rečeno, da je knjižica divjakov sestavljena iz 14 delov in da se je posrečilo samo v nekaterih primerih ugotoviti, kaj pomenijo risbe. Tako naj bi ena risba kazala, kako je prodrlo krščanstvo med Indijance Severne Amerike, druga risba naj bi predstavljala, da se mu je posrečilo odkriti pomen raznih tajnih znakov Indijancev, tako četvero-kotnika, ki pomeni s spiralo presekan nebo in blisk. Bibliofilska knjižica je izšla v omejenem številu izvodov, vendar je pa* prišel en izvod v Nemčijo v roke ravnatelja draždanske knjižnice dr. Petzgolda. Ta je *™ji*"^ pregledal in presenetila ga je podobnost indijanskih črk z nemškim alfabetom, čeprav je pisala indijanske črke in znake na prvi pogled okorna roka. In kmalu se je izkazalo, da je pripadal zvezek v začetku 19. stoletja nekemu ameriškemu dečku, oči-vidno sinčku narezkih izseljencev. Deček je napravil risbe, pod njimi pa znake, ki naj bi pomenili njihova imena. Večino teh zagonetnih besed je dr. Petzgold prav lahko pojasnil. Bibliofilska »Knjižica divjakov« je torej iz znanstvenega vidika velika blamaža. Lepotica na lepotico Medsebojna ljubosumnost lepotic je bila vedno velika. Lepotica smatra navzočnost druge lepotice često za žalitev. In če je še dobre volje, če je malo pogledala v kozarček, ima lahko tako srečanje slabe posledice, kakor se je zgodilo s filmsko zvezdo Lily Damito. V kazinu Havane na Kubi je srečala drugo zvezde, varijetetno igralko Minio Pearsono-vo, ki nastopa v Ziegfiedl-Folies. Dami-ta je sedela pri eni mizi z milijonarjem Sidnevem Smithom in Pearsonova je sedla kar k njeni mizi, ker ni bilo drugega prostora. To je pa smatrala Lily D a mita za izzivanje najbrž že na svojega kavalirja, ki je spregovoril nekaj prijaznih besed tudi z varijetetno zvezdo, čeprav je sedel pri mizi s filmsko zvezdo. Ubogi milijonar je bil kakor polna luna med dvema zvezdoma. Naenkrat je pa filmska zvezda energično mrknila in ko ji je začelo vedenje Pearsonove presedati, je pograbila šampanjsko steklenico in jo treščila ob tla. Potem sta se začeli obe zvezdi prepirati, beseda je dala besedo in končno so stopili v akcijo krožniki, steklenice in kozarci. Ljubosumni lepotici sta se začeli obmetavati tako srdito, da ju niso mogli rx>miriti. Končno sta se spopadli celo s pestmi in spopad bi bil nedvomno senzacija dneva, če bi ga bili poprej napovedali v listih in pobirali vstopnino v prid brezposelnim. Tako je pa prihitela samo policija in prišla je baš v trenutku, ko je film zmagal nad varijetejem, tako da je Damita strgala obleko s Pearsonove. Lepo in temperamentno zmagovalko so zaprli, bitka bo pa imela epilog pred sodiščem. C, PUSTNO SOBOTO PLES ■)RA\)FIUK)E V KAZINI — ORKESTER GRAFIKE Fedor Saljapin slavni ruski operni pevec Je praznoval te dni 60 letnico rojstva, Na sliki ga vidimo v vlogi Don Qirichotta v istoimenskem zvočnem filmu. Spodaj v krogu je pa Saljapino-va naravna slika ob 60 letnici. Beli gospodarji, zamorci sužnji Najjužnejše ozemlje Afrike z glavnim mestom Kapstadtom je kaos plemen, kjer so najpomembnejši belokožci, zamorci, Indi in Malajci. Razmerje med temi plemeni se je uredilo tako, da so vladajoči gospodarji Angleži in potomci starih holandskih priseljencev Buri, Indi in Malajci so trgovci in obrtniki, zamorci, ki so bili prvotno svobodni prebivalci tega ozemlja, so pa faktični, čeprav ne pravni sužnji. Inde in Malajce, ljudi svetlejše polti od zamorcev, so pripeljali v najjužnejšo Afriko Buri, da bi izpodrinili in nadomestili z njimi zamorce. Po odpravi suženjstva je pa šlo za ohranitev zamorcev kot cenenih delavnih moči in to se je posrečilo. Vsi poklici, razen najtežjega dela, so južnoafriškim zamorcem zaprti. V Kapstadtu stanujejo v notranjosti mesta, kjer so same lepe stavbe, izključno belokožci, vse druge rase morajo stanovati v malajskem okraju, Indi in Malajci na periferiji notranjega mesta, zamorci pa celo po kočah in kolibah za mestom. Ob 9. zvečer se tam vse zapre, ob 6. zjutraj pa ljudi zopet izpuste. Pod strogo kaznijo se zamorci brez posebnega dovoljenja ne smejo muditi v okraju, kjer prebivajo belokožci, Malajci in Indi smejo v noči 24. decembra hoditi po glavnih ulicah in tudi po hodniku Longstreeta, toda samo po levi strani. Desni hodnik glavne ufice je pridržan samo belokožcem. V tekmi s smrtjo zmagal človek Edini človek na svetu, ki ga je pičila strupena kača mamba, pa je ostal živ V Angliji so doživeli oni dan dogodek, ki spominja po svoji pustolovščini in dramatičnosti na najfantastičnejši domislek pustolovske literature. To je bila prava drama eksotične džungle v Evropi, čije junak je prvi človek, ki je preživel pik najnevarnejše strupene kače mambe. O tem smo kratko že poročali. Ker je pa to menda edinstveni primer napete tekme s smrtjo, ko je zmagal Človek, hočemo spregovoriti o njeni nekoliko podrobneje, John Ryan. asistent stare, po vsej Angliji znane trgovine z živalmi v Glas-gowu, je nekega dne nič hudega sluteč odprl aluminijasto posodo, ki jo je bil poslal brez posebne deklaracije tvrdki v Glasgow njen zastopnik na Holand-skem. Ker rabijo take posode za prevoz plazilcev, je asistent domneval, da najde v nji nestrupeno kačo, morda drevesno kačo ali pa javanskega zelenca. Namestu tega je pa prilezla iz posode temna kača in čim je asistent segel po nji, ga je pičila. V naslednjem trenutku jo je asisent stlačil nazaj v posodo. In komaj je posodo zaprl, se je zgrudil, kakor bi ga bila zadela strela. Prepeljali so ga brž v bolnico, kjer so takoj ugotovili, da ga je pičila strupena kača, toda pomagati mu niso mogli. Utripanje srca mu je vidno pojemalo, vse telo mu je začelo strašno otekati. Zdravniki so bili že obupali nad njim, saj proti strašnemu strupu te kače navadno sredstvo nič ne pomaga. Pač, bila je še ena možnost, če bi dobili serum proti kačjemu strupu, ki ga pa izdelujejo samo v londonskem zoološkem vrtu v posebnem zavodu. Toda od Glasgowa do Londona je dobrih 400 milj, a tu je šlo za ure, morda celo za minute, človeško življenje je viselo na niti. In tedaj se je pričel fantastični lov za to edino pomočjo, začela se je edinstvena tekma s smrtjo, ki je že iztezala svojo koščeno roko po mladem človeškem življenju. Ta čas, ko so napenjali zdravniki vse sile, da bi nesrečnega asistenta rešili iz objema smrti, ko so mu dajali najrazličnejše proti-strupe, ne da bi imeli najmanjše upanje, da bi ga iztrgali smrti, je drvel asistentov prijatelj v dirkalnem avtomobilu za. škotskim ekspresom, tem najhitrejšim vlakom na svetu, ki je bil pravkar odpeljal iz Glasgowa, Banditova ljubica v samostanu Iz Londona poročajo, da se je Edith Halford Nelsonova, bivša ljubica znanega korziškega bandita Spade, ki je brez sledu izginil, naenkrat odrekla pustolovskemu življenju in se zatekla v samostan Sv. Vincenca v Florenci. Ko so pred meseci francoski orožniki z vojaštvom organizirali zasledovanje nevarnega tolovaja in njegovih pajdašev, je poslala Nelsonova Spadi pismo, polno občudovanja njegovega junaštva in plemenitosti. Pisala mu je, da vidi v njem mučenika, ki ga po krivem preganjajo. Spada ji je odgovoril s pravo tradicijo-nalno vljudnostjo korziških bandi tov in povabil je Nelsonovo na obed v bandit-sko taborišče. Nelsonova je ostala kar med banditi in se je šele čez več mesecev vrnila med poštene ljudi. Ko so pa orožniki z vojaštvom navalili na bandite, je bil Spada ujet, toda posrečilo se mu je pobegniti. Francoske oblasti so potem aretirale Nelsonovo, ker je bila osumljena, da skriva bandita. Zdaj je Nelsonova našla mir v samostanu, kjer je pa priznala, da še vedno misli na bandita in da se boji za njegovo usodo. Bo torej vzorna redovnica. Tragedija med boksarji To je bil obupni poskus, ki se je zdel vsem zaman. Brzojavnim potom je pa letela istočasno vest ravnatelju zavoda v londonskem zoološkem vrtu, naj brž pripravi vse potrebno in pričakuje asi-stentovega prijatelja, ki utegne prispeti v London ponoči, če pojde vse gladko in po sreči. In res je požrtvovalni prijatelj še iste noči srečno prispel v London. Njegov dirkalni avto je dohitel ekspresni vlak, drveč v noč s strahovito brzino, mož s kaseto, v kateri je bila spravljena smrtonosna kača, je skočil v vlak v trenutku, ko je slednji nekoliko zmanjšal svojo hitrost. V londonskem zoološkem vrtu v oddelku za plazilce ga je že pričakoval rav^ natelj dr. Barret, ki je takoj spoznal v kači mani bo, najstrašnejšo strupeno kačo, ki je pomenil njen pik doslej neizogibno smrt. Po srečnem naključju pa pozna zdravniška veda serum proti strupu te strašno kače. Učenjaki so ga odkrili šele nedavno. In s tem serumom, z edinim sredstvom, z edino nado, je nastopil zvesti asistentov prijatelj drugo etapo odločilne tekme s smrtjo, odpeljal se je nemudoma nazaj v Glasgovv. Zopet je drvel ekspres, zopet je dirjal dirkalni avto in v prvih jutranjih urah je bil rešilni serum v rokah zdravnikov, ki se jim je bilo končno vendarle posrečilo zadržati iskro življenja v asistentovem telesu tako dolgo, da je prišla pomoč, ki je pa seveda niso pričakovali. Vsak trenutek bi bil lahko prinesel smrt in zato se je bilo treba požuriti. Takoj so pripravili instrumente in vbrizgnili serum umirajočemu asistentu v žile. In čez pičlo uro je bil boj s smrtjo končan, zmagalo je življenje. Čudno! Najbrž ni mnogo primerov v zgodovini človeštva, da bi v tako napeti borbi s smrt> jo zmagal človek, da bi zmagalo življenje, kajti po izjavi šef-zdravnika je šlo samo še za pet minut, pa bi bil asistent mrtev. Slušatelji zoologije se zbirajo sedaj v Londonu okrog steklene posode, kjer je spravljena strašna strupena kača, zdravniki in medicine! v Glasgowu pa okrog postelje asistenta Johna Rvana, ki počasi okreva in bo v doglednem času zopet lahko opravljal svoje posle. Mož je lahko ponosen, saj je prvi človek na svetu, ki ga je pičila ta kača, pa je ostal živ. Z mirujočim motorjem čez Alpe Nomftko mmmŠM rokoborec 25 letni Ernie Scbaaf Je dobil med rokoborbo proti orjaka Oaraeri tako težko poškodbo na glavi, da Je Švicarski igralec Willy Farner (zgoraj), ki se Je dal v letalu svojega rojaka Fretza (spodaj) is Zuricha iz višine 4000 do 5000 metrov na Jekleni žici peljati cez Alpe. Tik pred Milanom se Je letalo odklopilo bi se Je čez 10 minut kot navadno letalo gladko spustilo na tla. Dokaz Mož: Vse življenje je polno odpora. Žena: Jaz ti pa pravim, da to ni res, V vlaku Sprevodnik: Gospod, ali bi ne mogli sesti malo bližje k tej dami. Potnik: Vprašajte, prosim, mojo ženo, saj sedi tu nasproti. Razlika — Kakšna je razlika med optmvz-motn in pesimizmom? — Ce reče opthnist »toeračrt pojdi-*no* £& vpraša pesjmist »h komo«. »SLOVENSKI NAROD*, dne IS. februarja 1933 Strun 7 Seja občinske uprave ljubljanske Stara tramvajska proga bo obnovljena — Stavbišče za Novinarski dom — Druge tekoče zadeve Lđnbljana, 18. februarja. Na četrtkovi seji ljubrjanskega občinskega sveta je župan dr. P u c takoj po otvoritvi sporočil, da so bili z odlokom notranjega ministrstva od 9. februarja 1933 razrešeni svojih dolžnosti naslednji občinski svetniki: Debevc Fran, dr. Gosar Andrej, dr. KILnar, Krvina, Martinčič, Musar, Rajner. Rutar, Jenko, Orehek in inž. Diet-rich. Razen tega so v zadnjem času umrli se trije občinski svetniki, in sicer Kregar, Mihelčič in Saša Knez Obnova stare tramvajske proge Načelnik finančnega odseka obč. svetnik Ivan Tavčar je poročal 0 pripravah za obnovo stare tramvajske proge v Ljubljani od glavnega kolodvora do garnizijske bolnice in zgradbo zvezne proge od glavnega kolodvora do Hrvatskega trga. Po opisu razvoja tramvajskega omrežja v Ljubljani in dolgotrajnih težavnih pogajanjih, ki so se vršila posebno v zadnjem času o tej zadevi, je utemeljeval nujno potrebo, rta ee prvotna start« proga temeljito prenovi, ker bi lahko prišlo do nenadne ukinitve prometa na njej. kar bi pomenilo katastrofo iz gospodarskih, prometnih in socialnih ozirov. Določeno je, da se stara proga obnovi najprej od glavnega kolodvora do Hrvatskega trga ob šentpeterski cerkvi in v zvezi s tem izgradi zvezna proga od Zaloške ceste po Jegliče.vi in Masarykovi cesti do glavnega kolodvora. Obnovljena in nova krožna proga bosta dvotirni. le preko šentpeterBkega mostu bo enotirna. Na-<*elnik finančnega odsoka je predložil tudi iosovor Splošne maloželezniške družbe z zastopniki tvrdke Siemens-Schuckertwerke na Dunaju, ki bo izvedla to delo. Ia dogovor pravi med drugim: 1. Splošna maloželezniška družba d. d. sprejme ponudbo tvrdke Oesterr. Siemens-Schuckert-Werke na Dunaju o obnovi stare tramvajske progo v Ljubljani od glavnega kolodvora do gamizijske bolnice in zsradbi zvezne proge od glavnega kolodvora do Hrvatskega trga z naslednjimi iz-premembami: Za obračun cen in glede ostalih pogojev je merodajna okvirna pogodba z dne 28. septembra 1931, v kolikor v naslednjem niso določeni dostavki. Stranki sta si edini v tem, da se ima obnova stare proge od glavnega kolodvora do Hrvatskega trga in zgradba zvezne proge od Hrvatskega trga do glavnega kolodvora izvršiti dvotirno po že oblastveno odobrenih načrtih. Računi, ki jih bo polagala tvrdka Siemens Splošni maloželezniški družbi v smislu okvirne pogodbe, odnosno današnjega dogovora, so plačljivi v mesečnih obrokih, prištevši 10% zamudne obresti od dneva zapadlosti, v zaporednih mesečnih obrokih po najmanj Din 250.000. tekočih od prvega meseca potem, ko bo cela obnovljena, oziroma novo zgrajena proga postavljena t promet. Ta mesečna plačila so dogovorjena na predpostavki, da ostane vrednost dinarja bistveno neizpremenjena in so izračunana tako, da je predvideno s tem mesečnim plačilom po-jx>lno odplačilo cele gradbene glavnice v prvih štirih letih, dočim bi obroki v petem letu služili odplačilu med tem naraslih obresti. Obrestna mera 10% Je določena na rodlagi sedanje obrestne mere avstrijske Narodne banke, ki znaša sedaj 6% in pristaja Splošna maloželezniška družba na to, da se obrestna mera dvigne za toliko, za kolikor bi se zvišala obrestna mera avstrijske Narodne banke, in sicer od dneva, ko se bančna obrestna mera izpremeni navzgor za ostali del doLga in to samo za dotični čas, ko bo v veljavi višja obrestna mera pri avstrijski Narodni banki. Za plačilo teh računov in plačilnih obrokov prevzame poroštvo mestna občina ljubljanska. Vsa plačila, ki jih izvrši tvrdka Siemens za izvršena dela in dobave sublife-rantom v Jugoslaviji v dinarjih, se na dan plačila preračunajo v dolarje in vknjižijo v breme Splošne maloželezniške družbe. Prav tako se vsi mesečni obroki na dan plačila preračunajo v dolarje in vpišejo Splošni maloželezniški družbi v dobro. Za preračunan je vseh teh zneskov je merodajen povprečni dnevni tečaj dinarja na curiški borzi. Dobave, ki jih izvrši tvrdka Siemens preko okvirne pogodbe, n. pr. gramoz, kamenje, drogove, cement, nosilci in s temi dobavami zvezano delo, bo tvrdka Siemens obračunala po originalnih fakturah s 5% režijskim pribitkom. Vsa stavbena in gradbena dela bo tvrdka Siemens oddala domačim tvrdkam, samo polaganje tračnic bo izvršila v lastni režiji z domačimi delavci in s sodelovanjem svojih specialistov, t. j. enega inženjerja in treh preddelavcev. Vso carino in tovornino od avstrijske meje pla- ča Splošna maloželezniška družba sama. Ce bi proti pričakovanju do 1. aprila t 1. izplačilo zneska po Din 2,000.000 na račun starih terjatev tvrdke Siemens ne bilo mogoče, bo tvrdka Siemens plačilni rok podaljšala najdalje do 1. junija t. I. proti temu, da prevzame za to plačilo poroštvo mestna občina. Takoj po ratifikaciji tega dogovora bo pričela tvrdka Siemens z gradbenimi deli. če bo tvrdka Siemens s 1. marcem t. 1 mogla pričeti z deli, bo predvidoma v šestih mesecih obnovljena, oziroma razširjena proga šla v obrat. Ta dogovor postane pravomočen, čim ga odobrita upravni svet Splošne maloželezniške družbe in občinski svet ljubljanski. Splošni maloželezniški družbi je pridržana pravica plačati obveznosti za obnovo stare in zgraditev zvezne proge tudi prej kakor pa v dogovorjenih obrokih Končno se stranki sporazumeta tudi o tem, da se izvrši oddaja onih del, ki se imajo razpisati sporazumno s tvrdko Siemens, po upravnem svetu Splošne maloželezniške družbe. Predsednik maloželezniške družbe obč. svetnik dr. Fettich je utemeljeval nujno potrebo obnovitvenih del, razjasnil obširno dogovor med Splošno maloželezniško družbo in tvrdko Siemens ter naglašal korist, ki jo bo imela od njega Ljubljana, ker preide po pogodbi 1. 1941. vse tramvajsko omrežje z vsemi investicijami in z vsem inventarjem v i>opolno last mestne občine. Končno je govornik toplo priporočal, naj občinski svet sprejme predlog finančnega odseka. Podžupan E. J are je utemeljeval in predložil dve resoluciji, v katerih se naroča gradbenemu uradu: 1. da izdela načrte in proračune za ureditev cest in trgov ob progi cestne železnice in ga predloži gradbenemu odseku, ki naj čim prej poroča občinski upravi; 2. da naj gradbeni urad poskrbi, da bodo ob progah cestne železnice pravočasno izvedene vse potrebne napeljave vodovoda, plina itd. Pri glasovanju je bil predlog finančnega odseka, da se odobri dogovor s tvrko Siemejis-Schuckert, z resolucijami podžupana Jarca po krajši debati soglasno sprejet. Stroške za srednji steber mostu pod Trančo, ki znašajo 92.000 Din, je odbor za regulacijo Ljubljanice izločil iz svojih računov, zaradi česar jih mora prevzeti mestna občina. Tvrka Ivan Zakotnik. ki je postavila nove lesene stopnice v magistratnem poslopju, je vložila prošnjo, naj bi se ji doplačal znesek 30.000 Din za boljšo in fi-nejšo izdelavo. Finančni odsek ni pristal na ta znesek, ker je bilo delo oddano v licitaciji, pač pa je upošteval, da so bile stopnice izvršene iz boljšega materijala, in si-ier iz slavonskega, namesto domačega hrasta, zaradi česar je predlagal doplačilo zneska Din 12.505, kar je občinski svet odobril. Prodaja stavbišea v Gajevi ulici Potom zamenjave jo mestna občina v Gajevi ulici nasproti nebotičniku pridobila stavbno parcelo v obsegu ok^>glo 500 m-. Občinska uprava je razpisala prodajo te parcele pod pogojem, da mora kupnina biti plačana v gotovini in parcela zazidana najkasneje letos. Finančni odsek je predlagal, naj se sprejme ponudba inž. Dukića po 1025 Din za m-. Ker je obseg parcele, ki naj se proda, sporen, ker se je pri merjenju zgodila mala pomota, se proda parcela za pavšalno vsoto Din 5SS.000 ne glede na natančno kvadraturo. Obč. svetnik Tur k: Ker izhaja iz poročila finančnega odseka, da je kvadratura parcele izmerjena manjša, nego je v resnici, prosim g. župana, naj strogo postopa proti uradniku, ki je to zagrešil. Zupan dr. P u c je pripomnil, da se je zgodila napaka, ko se je svet meril Prepričan je, da se ni to zgodilo zlonamerno. Zgodila se je, ker je parcela še deloma zazidana in so bile ovire pri merjenju. Pogreška pa ne bo prinesla mestni občini ni-kake škode, će bomo dognali, kako in zakaj se je to zgodilo, bomo dotičnega izročili disciplinskemu odseku. Nato je bil predlog finančnega odseka sprejet soglasno. „Peglezen" Finančni odsek je prejel ponudbo ge. Elize Prelovškove za nakup mestne parcele št. 300-13 k. o., poljansko predmestje, po Din 200 za m2, pod pogojem, da bo stavba po predloženem in odobrenem načrtu dovršena do konca 1933. Stavbišče leži na vogalu med Poljansko cesto in Kapiteljsko ulico, kjer je stal svojčas znani -Peglezen«. Ceno je finančni odsek postavil, kakor jo je določil gradbeni urad. Ker je odprodaja te parcele v zvesi z izpremembo regulacije ob >Pegleznn<, Je na poziv župana načelnik gradbenega odseka inž. Bevc poročal, da obsega parcela približno 193 m2. Napram že določeni gradbeni črti na Poljanski cesti, bi nova projektirana ozka stavba stopila nekoliko nazaj, tako da bi se pridobilo nekaj prostora v korist Poljanske ceste. V prid sosedom te parcele se je tudi določilo, da se Kapiteljska ulica, ki bi se morala po prvotnem načrtu odstraniti in zazidati, obdrži v sedanjem stanju. Ostala bi tudi sedanja Črta vogalne hiše Krekov trg št. 11, last Perdanovih dedičev, tako da bi imela nova hiša arkade, oziroma prehod po prvem nadstropjem v širini nove regulačne črte za Kopitarjevo ulico. Isto velja tudi za sosedne hiše, ki se morajo umakniti, ali pa zgraditi arkade v stari črti ali pomol do prvega nadstropja. Proti zazidavi >PegIezna< je poslala krajevna organizacija JRKD protest, ki je bil prečitan. Obč. svetnik Pippenbacher je menil, da je cena 200 Din za meter odločno prenizka, ker trdijo poznavalci razmer, da bi bila primerna cena po 600 Din. Obč. svetnik dr. Klepec je izjavil: Parcela št. 300-13 k. o., Poljansko predmestje, je tako zvani >Peglezen<, ki leži na levi strani ob začetku Poljanske ceste. Odprodaja tega sveta in zazidava istega tako, kakor je nameravano, pomeni znatno zo-ženje že itak ozke Poljanske ceste. Stavba bi segala čez dosedanji hodnik v cesto samo ter bi nastala tam taka ožina, da bi izdatno otežkočila promet po Poljanski cesti. Potreba vsakega mesta, ki se razširja, pa je, da svoje komunikacije razširja in ne zožuje. Tudi naš občinski svet je upošteval doslej ta princip in je v mnogih slučajih žrtvoval težke denarje, da Je ustregel zahtevam javnega prometa. V predmetnem slučaju pomeni predlog finančnega odseka v zvezi s predlogom gradbenega odseka po izpremembi regulacije ob >Pegleznu<, ki Je tudi danes na dnevnem redu. gaženje tega principa. Sprejetje teh dveh predlogov bi bilo v eklatantno škodo koristim Mestne občine in njenega prebivalstva, zlasti onega poljanskega okraja. Že enkrat je ljubljanska občinska uprava pod gerentstvom pred sedanjo obč. upravo napravila velik greh, ko je kupila hišo na Ambroževem trgu 7, kj je ni podrla, ampak tej hiši dozidala nov del in tako za nedogleden čas ustvarila ono ožino pri Lichtenturnu, ki gotovo ni niti v okras mestu niti v ponos onega, ki je to ustvaril. Sedaj se pa hoče na novo enako grešiti, češ, da >Peglezent, kakor je sedaj, kazi videz mesta, ker je tam nezazidan prostor. V manjšo škodo mestu in njenemu prebivalstvu bi bilo, če ostane Peglezen še vedno nezazidan, kakor pa, če se ga zazida na ta način in ustvari na Poljanski cesti ožina, ki bo ogrožala promet in javno varnost pasantov. Izguba hodnika in cestnega sveta na levi strani ceste se hoče po Že napravljenem načrtu kriti s tem, da se regulacijska črta na desni strani ceste, ki je doslej potekala ravno čez vogal finančne direkcije, umakne za par metrov nazaj, toda ta pridobitev je samo fiktivna, ker finančna direkcija gotovo najmanj še dve človeški dobi ne bo podrta in s tem tudi ne odstranjena ožina, ki bi nastala če se >Peglezenc tako zazida, kakor je nameravano. Kot zastopnik predvsem poljanskega okraja bom iz teh stvarnih razlogov glasoval proti predlogu. Obč. svetnik Zaje se je strinjal s pred-govornikom in zagovarjal stališče, naj se parcela proda z razpisom. Obč. svetnik T u r k je zagovarjal predlog finančnega odseka z dodatkom, da se cena parceli zviša na 350 Din za m5. Obč. svetnik TJ r b a s je predlagal, naj se razpiše prodaja pod pogojem, da se parcela zazida do konca leta. Poročevalec gradbenega odseka inž. Bevc se je izjavil proti vsem predlogom predgovornikov. Glede cene je opozoril, da je bil svet uradno cenjen m* po 150 Din. Ker se tiče zahteve, naj se prodaja sveta razpiše, je stvar taka, da je mogoča zazidava tega stavbišča samo po gotovem načrtu, ki je zasebna tast in zaščiten po avtorskem pravu, mestna občina pa ne more dopustiti, da bi kak zasebnik gradil na tem mestu, kakor bi sam hotel. Razen tega mestna občina tudi ne sme navijati cen stav-bišč, ker bi bila sama prizadeta na drugi strani v primerih, kadar bi bila prisiljena kupovati zemljišča za javne potrebe Kar se tiče ožine Poljanske ceste, bo po %azi-davi mnogo širša, kakor je sedaj pri Aloj-zijevišču, poslopje finančne direkcije pa bi moralo pasti tudi po sedaj veljavni regu- lacijski črti. Končno je prosil, naj se odobre predlogi gradbenega odseka o izpremembi regulacije v Kapiteljski ter Kopitarjevi ulici in v okolici Poročevalec finančnega odseka obč. svetnik Tavčar se je »rekel proti javnemu razpisu, ker je prodaja zvezana s predloženim originalnim načrtom, ki ga drug kupec ne more prevzeti, pač pa se je strinjal s predlogom, da se cena dvigne na 360 Din za kvad. meter. V tem smislu sta bila nato tudi sprejeta predloga finančnega in gradbenega odseka „Novinarski dom44 Zadruga >Novinarski dom« je zaprosila za stavbišče v Tomanovi ulici poleg Poštne hranilnice nasproti Narodnega doma, kjer namerava postaviti reprezentativen dom za novinarje v Ljubljani. Finančni odsek je predlagal, da se omenjena mestna parcela št. 136-3 k. o., kapucinsko predmestje, v obsegu 1065 m2 drži za dobo petih let na razpolago stavbni zadrugi kovinarski domc Lastninska pravica se prepiše šele tedaj, ko bo zgradba tega doma zasigurana. Obč. svetnik dr. Fettich jo toplo priporočal predlog finančnega odseka, ki je bil tudi soglasno sprejet. Razne finančne zadeve Pritožbe Josipa Zupančiča, Frančiške Prebil in Janeza Kolnika proti predpisu pasje takse so bile odklonjene. Prošnji predstojništva cerkve sv. Jožefa za odpis plačila napravljenega trotoarja se je ugodilo v tofiko, da se odpiše od celotne vsote 32.745 Din le 12.745 Din pod pogojem, da se ostanek odplača v enakih zapadlih mesečnih obrokih v teku petih let. Nadalje se je ugodilo prošnji za odpis brezobrestnega posojila Francu Zabukovcu v znesku 2000 Din za prisilno stanovanjsko barako ob poti na Rakovo Jelšo, ker je lastnik umrl. vdova pa je ostala brez sredstev. Nekemu slikarju se odpiše najemnina za slikarski atelje na Poljanski cesti št 15, obenem pa se mu odpove zakup ateljeja, ker ni izpolnil svoje obljube me stni občini, da bo plačal dolžno najemnino kot kompenzacijo s slikami. Oddaja ateljeja se bo razpisala. Sklenjeno je bilo nadalje, da se polovica vsote 4S00 Din, kolikor znašajo stroški za električni kabel pri čevljarskem mostu, poravna napol iz sredstev mestne občine, napol pa iz stroškov za napravo mostu. Zgradba trgovske akademije Na zadnji seji je občinski svet sklenil, da najame pri državui Hipotekami banfd posojilo 6.5 milijona dinarjev za zgradbo poslopja za trgovsko akademijo in dvo-razredno trgovsko šolo v Ljubljani pod pogojem, da odplačuje mestna občina to posojilo z anuiteto 250.000 Din. da se zagotovi letni prispevek banovine 100.000 Din in da bo plačevala država 20 let letno najemnino 400 000 Din Z društvom za zgradbo poslopja Trgovske akademije je bi)a sedaj dogovorjena pogodba, po kateri se mu novo poslopje odstopi za nedoločen čas. Društvo mora prepustiti stavbišče ob Blei-weisovi in Simona Gregorčiča ulici brezplačno v last, obenem pa se mora zavezati, da bo izopslovalo pri državi plačevanje 201etne najemnine po 400.000 Din in pri banovinski upravi plačevanje 201etnega prispevka po 100.000 Din. Na drugi strani se občina obvezuje, da ne bo zahtevala izročitve poslopja, dokler bo država redno plačevala najemnino. Občinski svet je to pogodbo soglasno odobril. Nato so bile odobrene razne parcelacije. Personalno-pravne zadeve Za personalno-pravni odsek je poročal podnačeinik dr. š u b i c. župan dr. Puc je sporočil, da se razprava o inkorporaciji sosednih občin odgodi, ker je občinski svet že 1. 1931 sklepal o tej zadevi in se je sedaj ugotovilo, da je ostalo stališče občinskega sveta isto, kakor je bilo svoječasno. zaradi česar ni potrebno ponovno sklepanje. Rešene so bile razne prošnje za sprejem v ljubljansko domovinsko zvezo. Soglasno in z odobravanjem je bil sprejet predlog, da se podeli upokojenemu učitelju Ivanu Beletu ob njegovi 801etnici za zasluge na kulturnem polju ljubljansko meščanstvo, pristojbine prosto Ustanove dr. Koš-merla in ljubljanskega mesta za gojence srednje tehnične šole v Ljubljani so bile podeljene, kakor je predlagalo ravnateljstvo te šole. G o rt a no v Sond Obč. svetnik Cotar je vložil samostojni predlog, naj se Gortanov fond poveča od 30.000 na 50.000 Din. Svoj predlog je obširno utemeljeval, nakar ga je župan odkazal finančnemu odseku. Po javni seji je občinski svet sklepal o raznih prošnjah mestnih uslužbencev. Aforizmi Sile, ki nas vodijo v življenju, bi lahko vodili sami, če bi ne verjeli v njihovo magično moč. * Vsi bi radi zapovedovali drugim, sam sebi pa noče nihče. Med ljudmi je več volkov kot ljudi. * Človeka lažje obsodiš kot sodiš. * Narava oblikuje človeka, njo pa Človek lahko samo kvari. Čim več si odpustil, tem bolj si plemenit. V človeku bi ne bilo nič lepega, če bi ne bilo misli. In zato je v njem tako malo lepega, ker je misel pastorka v življenju. Nedelja, 19. februarja. 7.30: Konjereja (dr. Veble); 8: Nasveti za kmetovalce. 8.15: Gimnastika (Dobov-sek); 8.45: Poročila; 9: Versko predavanoe; 9.30: Prenos cerkvene jrla^be iz Sentpeter-ske cerkve; 10: O elektriki (dr. Vidmar); 10.30: Reklama pri rras in drugod: 11: Ura slovenske lahke glasbe Jji;ika Gregorca; 12: Cas, poročila, piošče; 15: Zlata Praga (Martelanc); 15.30: Tamburaški .ekstet: 16.15: Ljudska igra »Utopljenec«, igra Ljudski oder: 20: Koncert orkestra »Triglav«; 21.30: Slovenski vokalni kvintet; 22.15: Cas, poročila, plošče; 33: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 20. februarla. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Esperanto; (Kozdevčar); 19: Srbohrvaščina (dr. Rupel); 19.30: Zdravstvena ura: O raku II. (dr. Korbar); 20: Prenos opere rz Beograda; 22.30: Cas, poročila, napoved programa za nasledon dan. Torek, 21. februarja. 11.15: Šolska ura: Tu4s«i promet i« njegov pomen za naše kraje (dr. Bohinec); 12.15: Radio kvartet; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, radio kvartet, borza; 1730: Salonski kvintet; 18.30: Nemščina (dr. Grafe-nauer); 19: Korčula in Orebič (dr. Andrej-ka); 19.30: Junaki našega Časa: Ga. Rich-mond Brown med nepoznanimi Indijanci (Kunaver): 20: Koncrt orkestra Zarje; 21: Samospevi gdč. Jeanette Perdan: Ameriške pesmi; 21.30: Prenos iz kavarne Zvezda; 22.30: Cas, poročila, plošče; 23: Napoved programa za naslednji dan. Sreda, 22. februarja. 12.15: Pk>šče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 1730: Otroški kotiček (Zupane): 18: Angleška glasba na ploščah; 18: Otroške pesmi, poje gdč. Korenčanova; 19: Ruščina (dr. Preobraženskii); 1930: Literarna ura (Narte Vel'konja 6ka svoie zabavne črtice: 30: Prenos a Prage; 22: Cas. poročila, plošče; 22.30: Na/poved programa za nasledinM dan. Četrtek, 23. februarja, 12.15: Radio kvartet; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, radio kvartet borza; 17.30: Salonski kvintet: 1830: Italijanščina (dr. Leben): 19: Zgledi za posamezne tipe smrti (prof. Pengov); 19.30: Pogovor s poshtšai-ci (prof. Kuret); 20; Plošče; 20.15: Sevrtj-ski br.vec (Rossfari), prenos iz Varšavi; 23: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan. ^ Petek; 24. februarla. 11.15: Šolska ura: Med brati mnsfttnani (Pirnat); 2.15: Plošče: 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 1730: Sakmski kvintet; 1830: Slovenske govorice (dr. Capuder); 19: Francoščina (prof Kuret); 19.30: Zdravstveno vnrašartje za družino in dom (dr. Simec); 20: Večer češke glasbe, izvaja salonski kvintet, sacnospve noje gdč. Hanuš; 2130: Prenos z kavarne Zvezda; 22.15: Cas, poročila; 2230: Napoved programa za naslednji dan. Sobota, 25. februarla. 12.15: Plošče; 12.46: Dnevne vest*: 13: Cas, plošče: 1730: Salonska kvintet; 1830: Angleščina (Orihaber); 19: Delavski zaupnici in pravica združevanja delavcev (R. Sme rs u); 19.30: Yz zgodovine filozofije (dr. Veber); 20: Prenos opere iz Zagreba; 2230: Cas, poročifla. plošče; 23: Napoved programa za naslednji dan. A. D Ennery: (Ove Roman Prvi del I. Proti koncu vladanja Ludvika XV., v času, ko je bil prišel naslednik Ludvika Velikega tako daleč, da se je branil dovoliti žitni monopol nastopajoč sam kot verižnik z žitom, je težila Francijo silna beda. Da bo nesreča še hujša, je pritisnila še zima, kruta zima. kakršne so v Franciji zelo redke, ki pa se je žal ponovila čez nekaj let in imela še hujše oosledice. Nemir, bolje rečeno, nekakšna groza ie vladala povsod. Sam Pariz, navadno tako poln življenja in vrvenja, to središče vrvenja, dela in najizbranejšega veselja, ta Pariz Te bil dobil žalostno lice. Cim ie nastopila noč, so ugasndle vse luči in zavladala je mučna tišina. V stari hiši v ulici de ia Mortefle-rie, ki je bila takrat ena najmračnej-ših in najstarejših ulic starega Pariza, ie stanovala v šestem nadstropju delavčeva družina, zelo srečna, da je našla zavetišče za trideset dukatov letno; naiemnine so bile že takrat jako visoke! Stanovanje zares ni bik) razkošno*; tesna podstrešna sobica, stene pobeljene z apnom, strop, ki si ga prav lahko dosegel z roko, niti sledu po peči, namestu okna pa tako ozka odprtina, da sta se morala dva objeti čez pas in se tesno stisniti skupaj, 6e sta hotela vdihavati svež zrak ali veseliti se sokičnih žarkov. Mlada zakonca, stanujoča v tej sobici, nista videla v tem nič nedostojnega, prav tako. kakor se nista pritoževala, ko sta zapuščala ulico, da bi se vrnila domov, da sta morala hoditi roioo v roki pod Nizkim, vlažnim obokom po vijugastih, v vsakem nadstropju samo skozi okroglo okence razsvetljenih stopnicah; okenca so bila obrnjena na dvorišče, če lahko tako imenujemo nekakšen vodnjak, kamor se je stekala vsa nesnaga, kar so je stanovalci zanemarjene hiše nametali in izlili čez dan skozi okna. Pohištvo je bilo v vsakem pogled« dostojno stanovanja. Postelja iz navadnega lesa. ne posebno široka, s slamnjačo in blazinico, kjer sta lahko ležala zopet samo dva in sicer le če sita se tiščala skupaj; dva stola, miza, nekakšna nizka kredenca, kamor sta spravljala iestvkie in perilo m kjer je stal velik umivalnik s kamnitim loncem, vrč za vodo in dva svečnika. Na stenah ie bilo nekaj kaveljčkov, kamor sta obešala obleko, pri oknu ie pa stal štedilnik ki na njem velik lonec za juho. In to je bilo vse, kar sta imela mlada zakonca, ko sta združila svoje prihranke in si spletla skromno družinsko gnezdo. Za srečo nista potrebovala nič drugega. Imela sta mladost, veserje do dela. in oboževala sta se! Mož, Mihael Gerard, je bil doma iz Evreuxa in starši so bili napravili iz njega dobrega, poštenega delavca. Nesreča je pa hotela, da mu je bilo komaj dvajset let, ko mu je sibia epidemija v nekaj dneh ugrabite očeta m mater. Po smrti skrbnih roditeljev se je mogel zanašati samo nase ia na svoje dek>. Ubogi fant je preživel dve ali tri leta v globoki žalosti; varčevai je, kar se je le dalo, da bi si prihranil nekaj denarja, ki bi mu omogočil uresničiti že dofeo sanjane sanje: ogledati si Pariz. Prijatedtfr so si na vse načine prizadevali odvrniti ga od tega koraka. Opisovali so mu Pariz kot žrek> propasti, kjer je bflo življenje neizmerno drago in kjer je bio na tisoče nesrečnikov, obsojenih na bedno životarenje, ker ni*^ mogli dobiti dela. Toda Mihael se ni dal prepričati in nekega jutra je oovezaJ svojo obleko in orodje v cirlo, skočil veselo na streho poštnega voza in pomahali v slovo svojim tovarišem, ki so ga spremljali in mu klicali: »Obifo sreče in na svidenje U Cez dva dni — v tistih časih je bilo namreč treba potovati trideset milj daleč dva dmd — je Mihael Gerard končno zagledaj Pariz. To je bilo edino veselje, ki ga je bil deležen odkar so mu bili urnrh starši. Naslednjega dne se je predstavili lastniku umetno obrtne delavnice, ki mu je bil dal prrporočiimo pismo zanj evreuxski mojster in ki ga je takoj sprejel v svojo delavnico. Dve leti pozneje se je Mihael za-Ijubfi v dražestno in pošteno dekte, ki je biio rudi brez roditeljev in se je preživljalo z delom svojih rok. Lastnik delavnice, kjer je bil zaposlen, mu je zaman dopovedoval, da bi bila največja neunmost, če bi se tako mlad oženil m da bi bito mnogo pametneje, če bi počakal, da doseže ugodnejši potožaj; Še to pot je stori] Mihael po svoje. Vzel je za ženo Te-rezo. In ljubila sta se tako, da je moral Mihael že čez dobrega pol leta opozoriti ženo, da postane kmalu nujno potreben nov kos pohištva, zek> važen kos; ženina zunanjost se ie namreč močno izprerninjala. — Ah, torej si končno le opazil to, — ie odgovorila; — sicer je pa trajalo dolgo, predno si začel misliti na to. Jaz sem mislila že od prvega dne na tvoj kos pohištva in da boš vedel, imeti hočem vse, kar je v tem najboljšega; lepo zibelko za prva dve leti, iz finega lesa, noge iz imitiranega mahagonija; saj se spoznaš na to, gospod mojster v umetnem mizarstvu. — Bogme, izdelal sem že mnogo posteljic za male kneginje. Nič ne skrbi, najino dete bo spalo v posteljici princa. In naša zakonca sta cele tedne marljivo delala. Mihaed je delal zibelko, pravo umetniško delo, Tereza je pa pripravljala lepe prtičke, obrobljala pieuice, otroške oblekce, vezala čepice iz mehkega sukanca, nogavičice Iz bele volne in sploh vse, kar bi mogla potrebovati velika osebnost, ki sta jo s toliko radostjo pričakovala. — Da bi le bila punčka! — sta že-le4a oba in se vsa srečna gledala. Mihaelove in Terezine slutnje so se izjpolnfle: nebo je jima naklonilo hčerkico. Zdravo, cvetoče dekletce, ki je do-bflo pri krstu ime Henrika. In ko >e končal svoje vsakdanje delo, je delal Mihael vsak večer dve aH tri ure več, ne da bi se zmenil za utrujenost. Detel je za svojo hčerko. Vse je šlo v mladi domačin srečno in gladko. Toda fcorje — sreča prvih dni ni trajala dolgo. Zamolklo in neprestano bobnenje, oznanjajoče socialno krizo na predvečer izbruha, je imelo za prvo posledico velike zmešnjave v finančnih in k*dtrs*rijtakih krogih. »SLOVENSKI NAROD«. 18. fdbi uarje. T933 ostiihinil id 2"- nogaiice flor od 9"-foalard svil „ 17-- čiphe valenc „ V-r foilBFd nalili „ 26"- glavnih gen. N 15"-taft cisra siila „ 48"- bluze popilii „ 15"-cpbps de chiBB „ 16"- bluze svilene „ 45' mousBiin „ 28"- ulozecrtoedecu. „120"-franc. platno „ 19'- obleke pooelin „ 45'-pralna svila ,, 26'- obleke ueo.DoliSe120'-etanin „ 10'- dom. flan. halja „ 65'-cripe , 7'- plašči „ 60'-flaneia „ 5"- Mt\ m\. blaoo., 120'-flanela boljša „ 9'- brila velnena „ 50"-Stoft „ 22'-štofi boljši „ 40'- moške srajce nd 20'-voln. obleka „ 95'- moške sr. boljSe,. 25'-voln. jopica „ 15*- spalne srajce H 30'-*c$K puloverji n 20'- ' blačE spodnje „ 15'-sžp* puloverji boljši „ 25'- čeoice športne „ 10'- SAMO kratek čas cepiče naj. „ 10'- klobuki „ 30'- S » MO naša delna zaloga nogavice olr. „ 4'- ovratniki „ 1*- SAMO o Frančiškanski ul.l. n»m tam ston LJUBLJANA V bloku hiš tičnika se oddajo v najem LOKALI, PISARNE in stanovanja s 3 sobami, kuhinjo, kopalnico in ostalimi pritiklinami Pojasnila daje Pokojninski zavod Gledališka ulica S/111., »oba tU. 2 Večja množina makulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove oprava ^Invenskesrs Naroda rehanje v drž. razr. loteriji Dne 14. februarja 1983 bo bih" izžrebani naslednji dobitki: 10.000 Din štev.: 62.264. 1.000 Din štev.: 123, 5.952, 10.878, 23.402, 23.42S, 23.449, 23.488, 23.498, 35.555, 35.563, 35.599, 37.090, 45.709, 45.786, 51.577, 51.583, 58.348, 62.252, 62.285, 73.323, 73.349. 73.375, 84.426. 84.447, 84.466, 88.201, 88.222, 88.224, 88.273. Dne 15. februarja so bili izžrebani naslednji večji dobitki: Din 30.000 srečke stev.: 52.156, 61.002, 80.148, » 10.000 > > 1.993, 4.798, 14.509, 14.736, 16.886, 20.312, 26.026, 27.716, 46.749, 47.071, 48.071, 60.283, 66.328, 72.370, 82.794. Din 6.000 srećke štev.: 3.726, 3.362, 18.058, 19.227, 22.515, 23.299, 26.091, 37.146, 53.774. 55.354, 62.980, 64.119, 64.673, 67.953, 68.923, 76.593, 90.589, 95.371, 97.000. Din 5.000 srečke štev.: 144, 3.159, 9.512, 10.282, 166.593, 24.454, 26.475, 29.792, 41.487 44.778. 45.738. 51.980, 55.903, 59.723, 61.742, 7.178, 64.368, 88.350, 92.198, 94.024. 3.000 Din štev.:84.451 1.000 Din štev.: 4.419, 4.443, 4.474, 5.969, 10.890, 22.734, 22.747, 35.579, 37.013, 37.018, 37.032, 37.056, 37.059, 51.555, 58.303, 62.208, 62.248, 62.271, 62.275. 65.335, 665.345, 65.392, 84.412, 84.424, 84.452, Dne 16. februarja so bili izžrebani naslednji večji dobitki: Din 40.000 srečka štev.: 2.044 » 30.000 srečki > 21.767, 96J.71 » 20.000 srečka > 87.232 » 10.000 srečke > 1.671, 6.431, 7.088, 8.199, 8.804, 17.301, 26.412, 26.027 , 52.583, 53.077, 57.520, 74.597, 74.495, 83.113, 92.987, 94.812 Din 8.000 srečke štev.: 8.325, 11.803, 14.258, 16.468, 31.846, 34.715, 49.504 Din 6.000 > > 7.201, 8.371, 9.397, 21.019, 21.800, 29.711, 29.830, 44.122, 48.472, 51.829, 53.184. 71.039, 80.390, 87.254, 89.134, 95.615 Din 5.000 srečke štev.: 66, 15 981, 25.639, 26.146, 27.934, 28.221, 33.845, 36^562, 37.806. 40.221. 41.543. 51.771. 52.302, 58.414, 60.360. 72.635, 78.818, 97.726 Dne 17. februarja so bili izžrebani naslednji večji dobitki: Din 20.000 srečka štev.: 11.886 Din 10.000 srečke > 7.307, 12.406, 14.855, 29.202, 39.560, 40.266, 43.577, 50.828, 68.474, 74.566, 80.862, 92.329 Din 8.000 srečke štev.: 10.506, 14.850, 19.465, 20.785, 22.677, 27.760, 40.315, 55.755, 57.672, 59.983. 60.973. 72.610, 92.484 Din 6.000 srečke štev.: 4.153, 20.620, 21.347, 26.762, 32.058, 32.688, 40.020, 52a07, 61.245. 68.545. 70.593, 74.641, 77.387, 79.521, 82.044, 85.147, 95.635, 99.920 Din 5.000 srečke štev.: 4.566. 6.710. 10.793, 18.156, 20.319. 37.547, 55.590, 66.946, 68.140, 72.615, 76.910, 79.344, 80.330, 85.239, 87.377, 98.040, 99.342 zaradi telefonskega sprejemanja ne jamčimo za točnost številk. Žrebanje se bc vršilo vsak dan do 27. L. m_ Komur bo srečka izžrebana za majben dobitek, mu jc oomo na željo zamenjali za še oeizzrebano srečko, tako da bo mogel igranje nadaljevati na visoke dobitke. Zamenjavali bomo le toliko časa. dokler bo kal neizzrebanib srečk razpoložljivih. Manjše dobitke bomo objavljali naknadno. Zađrv'"^ hramilmiea *% s. t ©. x- Liublfana, Sv s Petra c; 19 22.759, 35.543, 62.215, 62.236, 88.251. 24.646, 24.987, >a4tfcnli €>£lasi< Vaaha bcacda &0 pnur. Ploča ma lahko auti » znamkah, ta odgovor znamka! — Na vprašanja brc* znamka m» —— od»»o—W fnm£% hJašmard** a&Tn* I>1» K*—. ■ POUK STROJEPISNI POUK Večerni tečaj sa začetnike to izvežbance. Vpisovanje vsak dan. Učne ure od 6. ure dalje domina nizka. — Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska c 15, 587 SLUZ9E GATERISTA sprejmem v službo. — Zuraj, lesna industrija, Slovenska Bistrica, 1143 MLINAR. POMOČNIKA sprejmem v službo proti plači po dogovoru. — Valjčni mlin, Radeče pri Zidanem mostu. 1114 KUPIM GOSTILNIŠKE MIZE (okrogle) in stole v dobrem stanju kupim takoj. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Dobro ohranjeno 1073«. PLETTLNI STROJ kupim. — Ponudbe: Vezir, Do-manjševci-Križevci, Prekmurje 1121 KOZE vsakovrstne divjačine po najvišji dnevni ceni kupuje Fi-scher, Zagreb, Gundullčeva 3 i 4. 1093 V AVSTRIJI POTREBUJEM 2500 šilingov, katere plačam tukaj v dinarjih. — Ponudbe: Raebler, strojno pletilstvo, Radovljica. 1133 TKO BI IMAO i želio prodati rabljenu ali u dobrom stanju se nalazeču RTJCU neka se javi sokolskom društvu Gola, župa Bjelovar. 1108 PRODAM LEPO LAHKO KOČIJO enovprežno takoj prodam. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 1124 PUHASTO PERJE Din 15.—, čohano Din 32.—, puh Din 140.— kg, ter VOLNO IN ŽIMO za modroce prodaja izredno poceni: Sega, VVolfova ulica 12 (dvorišče). 761 ZA KOVA ČNICO prodam popolno opremo. Schmautzer, Slovenjgradec. 1120 IZVANREDNA PRILIKA« Vunena ćebad od 65.- do 85.-Din prodaju se hitno zbog licitacije. Fabrika čebadi, Beograd, pošt. fah 108. 1106 MOTOCIKL A. J. W. prodam. Vzamem v račun drugi motocikl z desno prikolico. Vprašanja: Janekovič, Zagreb, Trg Washlngtona br. L 1107 PRODAM 4 KOLESNI ROČNI VOZIČEK (dira), dvokolnice (cize) in sa-mokolnico. — Petkovšek, Ljubljana, Holzapflova ul. 21. 1153 SLADKEGA SENA 10.000 kg poceni prodam. — Maks Eršte, Vič, Tržaška cesta št. 51. 1151 MODISTTNJE POZOR! Poceni naprodaj modistarija s predtiskarijo. Pojasnila: Kraš-ner, Ptuj, Krekova 1. 1147 LEP HRASTOV PODSTAVEC za sode, pasja u ti ca, hišna lestvica naprodaj. — Pojasnila: hišnica, Bleiweisova cesta 9. 1150 ™~~ 15 KAMNOLOME (štange) za kg 7.50, proda — Stepančič, St. Vid št. 16. 1145 KAVARNO moderno opremljeno oddam takoj v najem. — Ponudbe na upravo »Si. Narodac pod »Kavarna 1142«. LOKAL na e^ankarjevem nabrežju 7/1 oddam s potrebnim Inventarjem (mize, stelaže, pulti) za pisarno, skladišče, knjižnico ali društveno sobo. — Pobeška, 1156 MAJHNO POSESTVO blizu Celja kupim. — Ponudbe na naslov: Cesar, Celje, Cankarjeva št. 7/TL 1148 POSESTVO pri St. Janžu prodam. Pojasnila: Paper, Radeči pri Zidanem mostu. 1146 KRASNO VELIKO SOBO prazno, v Stritarjevi ulici, oddam takoj. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. KLAVIRJI, PIANTN1 prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000 naprej. — »MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40. 9/L IZPOSOJAMO plošče, gramofone, radio-aparate. »SLAGEIU, Aleksandrova c 4. (prehod »Viktoria« palače) Klavirji Planini! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: Bb-sendorfer, Steinway, Forster, .Vtrof. H o »7.1, Stingt original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika. > Pro-rtaja jih izključno le sodni izvedenec m bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta št. 7 (vogal Beethovnove ulice) PAzrso OBLEKE in SUKNJE Kupite najbolje pri A. Presker, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. 11/T DANES ZVEČER v gostilni Draga Guštin, Kapiteljska ulica št. 3 — sveže morske ribe, rižoto s školjkami (caporocoli) in artičoki. 1154 PRIDITE NA POKUŠNJO pristnih, direktno iz vinogradov dobavljenih vin, katere točimo po konkurenčnih cenah. Liter od 8 do 12 Din. — F. K. Kovačič, Miklošičeva cesta. 1139 POHIŠTVO JM3AVA« najceneje: Spe rane spalnice Din 6500.-pleskane spalnice » 2100.-omare, pleskane > 425.— postelje » 225.- kuhinje kompletne » 950.-kuhinjske Kredence » 475.-Vse drugo pohištvo se dobi najceneje in na obroke. Sprejemajo se vsa popravila po k on kurenčnib cenah. Mizarstvo »SAVA«, Ljubljana. Kolodvorska ulica 18, Dunajska cesta 36, Miklošičeva cesta 6 Telefon 27-80. 130. ZA MESTO KOČEVJE prevzamem vsakovrstno plakatiranje po lastnih deskah. — Anton Fabjan. 1149 PREMOG, DRVA. KOKS najboljše kakovosti najceneje: RUDOLF VELJEP1C. Ljubljana VD. .lernejeva cesta št. 25. Telefon 2708 Sveže, najfinejše aorveSko RIBJE OLJE iz lekarne DR G. f*U t ol.UA V LJUBLJANI _ se priporoča bledim to slabotnim osebam. izdelujejo se najnovejši moden otroških to lgračnih vozičkov, tnciklji. razna najnovejša dvokolea*, šivalni stroji in motorji. Velika izbira Najnižje cena — Ceniki franku. »TRIBUNA« F. B. U tovarna dvokolee tn otro&u. i vozičkov, LJUBLJANA Kartovftka a 4. Nebotičnik — družinski pension Soba za enodnevno bivanje s kopalnico, apartementi s kopalnico, popolna oskrba, dijetna kuhinja, centralna kurjava, lift. — Vse v V. nadstropju. Predpustni ples in domača zabava se bo vršila v nedeljo 19. februarja v gostilni „FRANKOPANSKI DVOR" ( Rei ninghaus ) Pridite vsi, ker za zabavo, pijačo in dobra jedila bo preskrbljeno. Vstopnine ni. VABLJENI. Speciielni entel oblek ažuriranje, predtisk, najhitrejša, postrežba, najfinejše delo pri Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. * • ■ i Umrla nam je naša nadvse ljubljena -■ - mama, gospa ■ *•*•-■'«• * FRANJA PFEIFER, * • vdova po inšpektorju fin. kontrole Pogreb bo v nedeljo, dne 19. februar- ■ ja 1933 ob 2. uri popoldne iz hiše Rim- ska cesta št, 12, na pokopališče k Sv, Križu. V Ljubljani, dne 18. februarja 1933. ŽALUJOČI OSTALL 0b6ma Ljubljana Mt^uu oj^t*»i>ii- wvoc PLAKATE H m TISKARNA IZVRŠUJE RAZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE, DIPLOME, REVIJE, VREDNOSTNE PAPIRJE. KOLEDARJE, SREČKE, KNJIGE I. T. D. ENOBARVNI IN VEC BARVNI TISK. PISMA, RAZGLEDNICE. SLIKE, OSMRTNICE. OVITKE. JEDILNE LISTE, CENIKE. VIZITKE. RAČUNSKE ZAKLJUČKE. POROČNA NAZNANILA IN VABILA m Z > O v^Ž (O KATALOGE jfl ARODNA I1SKARNA LJUBLJANA. K \ A F L J F V A ULICA 5 T jUrejuje; Jomp Zupančič, 2a »Narodne tiskarno«: Fran J — u^raro m ingeraini aei usta; utot* unnatut, — ha v ujuDijam,