v\ ;a koristi delav-ltudatva Delav-•o opravičeni do kar prod utiralo. Thl« paper la devoted IO tha intereete of the working olaaa. Worker« ara entitled to ali what they produce. Enured »h Moood-olaM uau*r. Ooo. é. IVWT, »t Iba post offlço »t Ctno»fo III uud«i th« aoioti ob«r«»> of Marob Srd. IHTO. Office: 2146 Blue Uland Ave. "Delavci vseh dežela, združite se PAZITE! na številko v oklepaju ki ae naha)a poleg va šega naelova. prilepite, nega «poda) ali na ovitku. Ako (194 te številka . . tedat vam e prihodnjo številko našega lista poteče naročnina. Prosi-m o ponovite to tako). Stev. (No.) 1»3. Chicago. III., 23. ma|a (May), 1911. Leto (Vol.) VL Hlapec bo ostal hlapec Te besede je zapisal v "Aiuer. Slovencu" človek, ki je duhovnik, na«lednik Krista, ki je učil: Ljubi tvojega bližnjega, kot samega sebe." Nihče bi »e ne »podtikal, če bi kaj takega zapisal svobodomis-lee, Človek, ki verjame, da ima močnejši pravico izkoriščati slabe j«e^a. V besedaih "hlapec bo ostal hlapec" ae zrcali golo samoljubje, materializem najnižje vrste in za-eno zaničevanje do delavskega stanu. Krist je tolažil vboge, siromake, bil je prijatelj vseh zatiranih in tlačenih in v njih srcih je vne-mal up na boljše čase — na božje kraljestvo na zemlji. V * 4 Amer. Slovencu," v slovenslkem katoliškem listu pa slovenski "duhovnik" pove cinično : hlapec bo ostal hlapec. To pomeni z drugimi besedami: "Delavci ste! Vaài otroci bodo zopet delavci. Vi ste zato na svetu, da umirate za nas, da stroji trgajo vaše zdrave ude, da vas ra^strelbe ubijajo v premogo-kopih, da vaše hčere postajajo prostitutke — nam v zabavo. Mi smo na svetu, da uživamo io stanujemo v dobro opremljenih stanovanjih, radi česar morate vi prebivati v kočah, ki so podobna brlogom, v katerih so gojišča za vsakovrstne bacile, ki se zajedajo v vas in vam nosijo vsakovrstne bolezni. Tako je povedal človek, ki se nazivlje duhovnikom, ki laže ljudstvu. da je naslednik Krista — v štirih besedah. In ni ga oblila rdečica sramu, ko je javno priznal, da nosi dvojno lice: V cerkvi, ke-dar čita evangelije, se hlini vernikom kot Človekoljub, ki so večinoma po njegovem izrazu hlapci — delavci. Javno, kot časnikar pa nastopa kot lažnjivec, sploh kot laanjivec najnižje vrste, ker ne verjame v besede, ki jih je zapisal. Res ni velike razlike med hinavcem in lažnjivcem. Obe lastnosti le spopolnujete druga drugo. Hinavsčina je v sorodu z lažjo, z materjo vseh poglavitnih grehov. Hinavec in lažnjivec je tudi sposoben za vsak drugi greh, sploh za vsako hudodelstvo. In tak člo vek naj bi bil namestnik Krista? Krščansko etično načelo se glasi: Kdor ne dela, naj tudi ne jé. Duhovnik, ki je zapisal v'4'Amer. Slov.": hlapec bo o«tal hlapec, ne verjame tudi v to načelo. Ako bi verjel v to načelo, ne bi bril norcev iz delavcev, ki delajo, da on jé — ne psoval bi jih s hlapci in jim lagal, da bodo ostali vedno hlapci. Krsti, poroke, pridige, mase itd niso produktivno delo, pa tudi ne koristijo ljudem v tem smislu, da bi se ustanovilo božje kraljestvo na zemlji. To delo spada v dušobrižje. Afi duhovnik, ki je zapisal, da hlapec bo ostal hlapec, je vzel tu d i dušo brižje za navaden hum bug. Odprto je povedal, da je vsakdo norec, če moli in hodi v cerkev. Hlapec bo ostal hlapec pomeni, da bo hlapec vedno hlapec Hlapec bo v življenju in hlapec bo po smrti. Torej vekomaj l Ali je po tem očitnem in jav nem priznanju slov. duhovnika, ki je župnik slo*, fare v Ameriki, še potrebno hoditi delavcem v cerkev, plačevati za mase, hoditi k jLjpûTedi in hobhajilu, ko bodo mo- vera na boljše čase po smrti navadna sleparija. Ako se duhovniki strinjajo, da 'hlapec bo ostal hlapec, tedaj niso nič boljši, kot njih tovariš in priznajo, da je vera navaden hum-bug, ki nhna druzega namena kot obdržati delavce v kapitalistični sužnesti, da bodo požrli kapitalisti in duhovniki, kar so pridelali pridni delavci. Splošen pregled. — Gompersu, Mitachellu in Morrisu ne bo treba iti na ritfet. Afera Gompersa. Mitschella in Morrisa, ki so bili obsojeni na zapor, ker se niso ozirali na sodnjis-ko prepoved, zavoljo bojkota proti "Buck Stove and Range", družbe, ki je čitateljem " Proletarca " povsem znana, ker smo večkrat poročali o tej zadevi. Razveljavljenje obsodbe po višjem sodišču ni moglo iznenaditi nobenega delavca, ki misli dlje kot od Ohicage do Jolieta ali pa od škofije do farovža. Oompers, Mitschell in Morris reprezentirajo nekakšno nazadnjaško strugo v ameriškem delavskem gibanju. To vedo kapitalisti in višji sodniki. In kapitalisti in višji sodniki pa tudi niso tako neumni, da bi delali progando za socializem. V Ameriki so takozvani merodajni krogi prišli do prepričanja, da se tembolj množi število socialistov, kolikorbolj pritiskajo na delavce. To je bil'tisti vzrok v interesu kapitalistične družbe, da Gompersu, Mitschellu -in Miorrisu ne bo treba v ječo. Vzlie tej razsodbi ne verjame mo, da bi se število socialistov manj hitro množilo. Saj je znamenje, da se bojijo organiziranih delavcev, ako sodniki izrekajo razsodbe v korist organiziranih delavcev a e — "Pobožni metodistovski pridigar" — župnik Francis Rawel, je v cerkveni .pridigi priporočal, da bi bile vse omožene ženske na vidnem mestu tetovirane, da bi jih pregrešni m ozki ne zalezovali. To nesmisel je pa neki kapitalistični časnik koval v zvezde kot pameten in razsoden nasvet. Ni čudo! Živimo pač v Ameriki, kjer čestokrat največje budalosti priznajo za višek človeškega razuma. Mi nimamo nič proti temu, če omenjeni pridigar in lastnik kapitalističnega časnika dasta tetovirati svoji boljši polovici. Pametni ljudje jim ne bodo sledili, ker je tetoviranje omoženih žensk navadi le pri divjakih. e e o — Najvišje zvezno sodišče je razpustilo trust za olje. Tako so poročali rmeni časniki z najdebelejšimi črkami, kar jih je bilo do/biti v tiskarni. Trust za olje razpuščen? Kdo verjame temu sodnjiskemu odlo kil t Ali je sptih mogoče razpustiti trust za olje T • Kdor si domišlja, da v današnji družbi lahko razpusti trust za olje, je vseeno, ako si domišlja, da lahko izpije Atlantiški ocean. Trust za olje bo padel, ko bo padla kapitalistična družba. kapitaliste, sploh živeti v tistih lnstnih razmeralh, kot živijo «lan danes na tem grešnem svetu t In tak duhovnik, ki uči ,očitno brezverstvo, ki je 'brezverec od temena do pete, lasže, da «hočejo socialisti vzeti vero ljudstvu, ker nčijo delavce, da so med duhovniki tudi lumpje, ki delavce prodajajo kapitalistom. Ali je tak duhovnik še vreden kakšnega spoštovanja? Mar na. njemu še kdo kaj verjame! Al nsj sploh kdo še verjame kakšnemu duhovniku, ker duhovniki nimajo toliko poguma, da bi se zne- neresnične, zaeno pa prizna, da so — John Dietza, znanega brani-v stranskih potih (alleys) razmere telj* Cameron jeza je porota spo-grozne in da je stanarina previ- znala krivim, na kar ga je aodiš-sojca t Če ol>sodilo v dosmrtno ječo. Dne No? Ali je treba Se kaj dru- 17. maja ga je šeriif odpeljal v je-zega? čo. Na kolodvoru so mu njegovi • •• sosedje priredili ovaeijo. Pred je- — "Zakonodajalci" za državo j čo je pa čakalo nad 1000 oseb, da Illinois so res sami Soloni. Takih vidijo, zadnjikrat Diet/.a, ki je s pametnih ljudi ni dobiti nit v Ab- deri. Za zakone v varstvo delavcev se ne brigajo, dasi se imajo delavcem zahvaliti za vse, kar so. Ako kapitalisti vsled zanemar-,enja varnostnih naprav vbijejo vsaki dan 100 delavcev, je to ne-7 57.507 500 »» Nemčija..... .. 8.412.408 »» .. 1,195.349 272.616 »» 8.933 »» 2.237 »» 24.555 »* Skupaj 21,386.823 K Milijone in milijone tedaj požre nenasitni moloh — 18 miliard letno v Evropi — ali za socialne potrebe ljudstva, za bedne in nesrečne, za te se najde kvečjemu nekaj drobiža. In če se usodimo na vse to reči, da je kapitalistična kultura v svojem bistvu najrafi-niranejši barbarizem, potem zagrešimo s tem največji greh in zločin. seveda v očeh — sitih . . . sebe, ljubezni do svobode in nje nem velikem imenu, da omenjeni stranki ne pusti vajeti niti za eno minuto." Tako je svojedobno govoril južni sužnodržec proti republikancem. In danest No, danes je pa treba zamenjati beaedo republikanec s socialist. Kako* je nekdaj južni sužnodržec grmel proti republikancem, tako grmijo danes kapitalisti in kapitalistični časniki proti socialistom, ker se bojujejo za osvoboditev razkrinkanja čutil potrebo izja- delavcev iz kapitalistične sužno- Laž in resnica o socialistični upravi v Milwaukee; (Po Carl D. Thompsonu.) bili tovariša, ki očitno trdi, da je viti, da so obdoUitve fcergerja at. Kapitalistično časopisje po celi Ameriki je pričelo s široko kam-panjo laži in zavijanj proti sooiali-njenem dostojanstvu^ «o «amega | ^^ upiavi v- Milwaukee. Kaj takega je naravno bilo pričakovati. Resnici na ljubo in v interesu delavskih slojev je pa treba vse kapitalistične dolžitve glede upra ve v Milwaukee prikazati v pravi luči : M Prva laž: Socialisti zvišujejo davke Resnica je: Socialisti nimajo ničesar opraviti z narekavanjem davkov. Tudi ako bi hoteli, ne morejo, kajti državni zakon in charter - konvencija dopuščata zviša-vanje mestnih davkov in bondov le do gotove meje. V kolikor so davki ^liki, krivi so toga le bogataši, ki se z vsemi mogočimi zakonitimi sleparstvi i'zogibljejo polnemu plačevanju davkov. V Milwaukee je na railione dolarjev vrednih posestev, ktera niao v polni meri o4>davvena in socialisti se navsomoČ triki i jo, da storijo konec temu sleparstvu. Druga laž: Mesto gubi kredit. ^Fakt je: Mesto Milwaukee ni še nikoli imelo tak kredit kakor ga ima danes. Družbe za razpeča-vanje bondov (zadolžnic) kupujejo milwauske bonde kakor še nikdar poprej. "The Economist", vodilni finančni list v Ameriki, je pisal pred kratkim: "Milwauš-ki bondi se prodajejo za dve stopnji boljše kakor bondi iz Phila-delphije." Zadnji bondi, ktere je mesto dalo na trg, so prinesli ♦14.365 premije, več kot se je pričakovalo. Tretja laž: Socialisti so povzročili lokalno industrialno krizo. Resnica je: Trgovinski in inau-strialni položaj v Milwaukee se je izboljšal. Lokalna industrialna produkcija je znašala prvo leto socialistične uprave v vrednosti $6,171.884 več kot pa prešnje leto; kapitala se je vložilo $6,683.-649 več kakor prešnje leto. To dokazuje/ da kapitalisti se sedaj še ne morejo pritoževati. V mezdah se je izplavalo $3,795.218 več kot v prešnjem letu; vposlenih je bilo 3602 delavcev več in poslovalo je 137 tovarn več kakor za časa prešnje demokratične uprave. (Te številke je obelodanil 4 4 Milwaukee Sentinel's Annual Trade Review" 1. jan. 1911.) Ali je to torej kakšen znak krize? — Otto H. Folk, predsednik "Merchants' |n Manufacturers' Association of Milwaukee", kteri je brez dvoma velik nasprotnik socialistov, je nedavno rekel: "Ne-ktere naše industrije izven železa in jekla poslujejo celo leto s polnim parom, tako da lahko korape-tiramo z večji iztočnim delom republike. Industrialna depresija, kolikor se pokaže, ne izvira iz lokalnih razmer, marveč je odmev industrialne razburkanosti1 v splošnem po Ameriki." Četrta laž: Socialisti škodujejo trgovini. Resnica je: Blagajnik trgovske komore (Chamber of Commerce) poroča v republikanskem listu 44The Evening Wisconsin" sledeče: "Skupni dohodki trgovin v prvem Četrtletju 1911 znašajo $16,381.46 več kakor v istem času leta 1910. Nove investacije v letu 1911 zelo naraščajo. Prve štiri mesece so investacije dosegle kapital $14,216.000. Trgovina v Milwaukee prospeva". Kje torej aocialisti škodujejo trgovini? Peta lai: Vsled nesposobnosti zdravstvenega oddelka se širijo bolezni. Fakt je: Epidemične bolezni, kakor"škrlatica — kar trdijo nasprotniki — se ne širijo. Za časa dr. Baldinga, zdravstvenega komisarja bivše demokratiške administracije, je bilo 349 slučajev škrlatiee več v zadnjih štirih mesecih 1. 1909 kakor pa koncem minulega leta pod vodstvom doktor Krafta. zdravstvenega komisarja socialistične uprave. Skoro vsak mesec je povprečno sto slučajev epidemičnih bolezni manj kakor pa je bilo za časa bivšega komisarja v zdravstvenem oddelku, gesta laž: Socialisti zapravljajo -w,. _ _ A „ , /titno v --uiesim ueiuu. Resnica je: Socialistična uprava je takoj prvi mesec svojega poslovanja prihranila mestu $30.000 pri konstrukciji cest. Knpovalni oddelek je prve tri mesece prihranil $18.000 in z gotovostjo računa, da I bo prihranil $48.000 na leto. Oddelek mestnega pravdništva je i«-* tožil do danes $465.000 v mnogih pravdnih slučajih naperjenih proti mestu. Oddelek mestnega kler-ka je prihranil $3800; comptrol-lerjev oddelek $1200 samo na plačah in županski oddelek $1000. (Konec prih.) Južna Meksika v plamenu. Danes se že sme za gotovo reči, da revolucionarji so popolni gospodarji položaja v Meksiki. Južne pokraine v Meksiki, na ktere je Diaz stavil največ upanja, da mu ostanejo zveste, so danes v največjem plamenu revolucije. Položaj med ustaši samim se je zadnje dni nekolko zasukal. Diaz je pod pritskoni svojih ministrov končno <4obljubil," da odstopi od predaedništVa okrog 1. junija. Madero je vsled tega razglasil zadnji petek petdnevno premirje, da se dožene pod kakšnimi pogoji namerava Diaz odstopiti. Diaz je baje pri volji, da njegovo mesto takoj zaaede De La Bara, sedanji minister notranjih zadev kot začasni predsjednik dokler se ne vrše volitve; dalje dobe ustaši • nekoj Članov v kabinetu in deset governorjev. Madero je bil s tem zadovoljen in podpisali so premirje zadnjo soboto v »Juarezu, nakar so boji v severni Meksiki prenehali. Toda ustaši v južnih pokrajinah nikakor niso zadovoljni s premirjem in jeze se na Madera, češ, da ga Diaz še vedno vodi za nos. Figueroa, vodja revolucije na Jugu, neee ničesar slišati o premirju in njegove čete nadaljujejo boj s federalisti. On zahteva, da se ustaši niti malo več ne ozirajo na Diazeve obljube, marveč Diaz mora takoj iti, če ne zlepa pa zgrda in Madero naj zasede njegovo mesto. Ako pa Madero hoče kakšno premirje, tedaj bo šla revolucija na jugu svojo pot naprej ne oziraje se na Madero ve ustaše. Figueroa, kteri vodi 13,000 mož, pravi, da lahko sam vzame Meksiko Citv, prežene Diaza.in obenem pretepe Madera če je treba. V soboto so ustaši zasedli brez boja mesti Colima in Manzanillo, dve najvažnejši postojanki južno-zapadne Me&sike. Od vseh strani se bližajo močne ustaške čete proti glavnemu mestu in zadnji, odločilni napad se ima vsak dan izvršiti. Najnovejša vest se glasi, da bo Diaz — ko mu voda že teče v grlo — naznanil svoj odstop takoj jutri, t. j. 24. maja in obenem odstopi ves njegov kabinet. PROTIDELAVSKA POSTAVO-DAJA. Wisconsiiiska postavodajna zbornica je bila zadnji teden zopet morišče delavskih zakonskih predlogov. Več socialističnih predlog je bilo zadušenih po sovražni kapitalistiški večini. Najvažnejše meti temi so: prepoved nočnega dela za peke; deseturno' delo za pekovske delavce; uzakonjenje "piketiranja" ob «asu strajka, odprava sodnih brambnih nalogov (injunction) in neodgovornost unij za dejanja svojih posameznih članov; oglaševanje štrajka (zakon, po kterera bi morali delodajalci omeniti štrajk, kadar oglašujejo za delavce — skebe — v slučaju istega) in odprava črnega imenika (blacklist). Vse te važne predloge, ki so neizmerne koristi za delavstvo, so propadle v obeh ^>ornicah. Predložili so jih socialisti in glasovali zanje samo oni, ogromna veČina kapitalističnih poslancev — republikanci in demokratje — jih je pa nadglasovala, potolkla. - V bodoče bodo delavci v W«-eonsinu znali bolje: izvolili bodo večirio socialistov v zakonodajno zbornico, kajti šele tedaj se zamo-rejo vresničiti delavski zakoni. Tone Sojar, župnik slov. fare v Chicagu še ni prišel z imeni na dan. da bi povedal kdo je tat in ničvredne!. Sojar! zgeni se! Ste že obnovili naročnino "Proletarca"? — Če jo Se niste, storite to takoj, da se Vam ne ustavi lista \ j C* p Q L E T A R BO prepričal, da niftl kapitaliiti in , delavci zija nepremostljiv prepad, UW ZA IMT.MKMLAV.OCA ,,, ^ ^ % /n ;,.„, ki, go IZHAJA VSAKI TOREK. V°rÍ '".¡^ " t»*>ti°» dobi, 88() glñaoy. EHiv kandi. napadih, hočejo nezavednim de- dat flu¡je pa 3f)7 Khmoy Vefinft laveem prikazati oba brata kot U*.]« Hanega landidata: 413 hudodelca najtemnejše vrste - ghtóOV, w s Snvder S(>cialkíti¿. kot izmeeek človeške družbe. De- ni kaildkiat za kJerkat g4i..nje. laveem je treba sistematično su-L^v proti kandidat pa 405. Socia-«estirati strah pred dinamitardU listi^na ve¿illa: m p|a<40V> Cela da.bii ju. delavci pustiii na cedilu, socialistična kandidatska lista je I prinesle temeljitega izboljšanja, da bi bilo kapitalistom, ki so se zmai?aIa z dveraa proti enpmu Pretlvsem pa se mora delavstvu vdelezili zarote igracica spraviti Tako ^ (M,^V(irili razrednoza. dati krajši delovni čas, kajti sa oba brata na morisce. vwíni nwlarj¡ na kapitalisthu- nao na ta način bo možno tlelavst- Resuica je da kapitalistom ni dobl> Kar je 7zgoji toliko zato da bi brata umrla na ru yfíoáüo ^ b() enknit v eeli dr. SVojih otrok. Boljše postave za vislicah ako bi od njiju smili ne Colorado in v e; j0 «^«listov v mestno upravo. — /.»neimirjcnosti v prvi vrsti kriv tozencu, ako j.h do.bl amlmk ali | Kar je b¡u enkra( dlfcvB I izkoriščajoči kapitalizcnJ nas delavcih. Ker se vedno bolj uporabljajo delavke v tvoruicah, ker je delavna doba predolga, zato je naravno mnogo premalo časa za vzgojo otrok doma. Nedelja in samo nedelja je tisti čaa, ko je vsa družina skupaj zbrana in tlelj časa. Koliko stotisoč delavskih očetov in mater odide zjutraj zgodaj na delo, ko otroci še spe, in se vrnejo domov še le zvečer, utrujeni, zbiti, tla je njih najsrčnejša želja — počitek. Kako naj bi se potem otroci vzgajali! In delavske žene so tudi preveč zajHislene, da bi imele dovolj ča sa za vzgojo. Dolge delovne dobe ki jih hočejo podjetniki- obdržati na vse kri pije, te dolge delovne dobe ne škodujejo samo tlela v cem in delavkam» ampak ¿kodu-jeje tudi močno vzgoji otrok, kar provzroča pomanjkanje dobrih navad pri mladini. Kako prežive delavski otroci svoja mlada leta, ki jih vedo op* vati pesniki v tako zbranih besedah? Prežive jih v temnih, za-duhlih prostorih, prežive jih v pomanjkanju in zanemarjenosti na duši in teleau. Vsled pomanj kanja stanovanj in vsled stanovanjske bede ne trpe samo delavci, ampak še hujše trpe njih otroci. Prenapoljnjena stanovanja, kjer spe skupaj moški in ženske, odrasli in nedorasli, provzročajo jako nezdrave razmere, Ako se ozremo samo na te pojave, tedaj vidimo, k'ga zadene prva krivda radi zanemarjene mladine: sedanji kapitalistični družabni red. Ker je delavstvo nečloveško izkoriščano, je oškodovano s tem tudi njih potomstvo. Brezuspešni so vsi načrti in vse gli mirno pak, počitka je potreba že v sejalce hudičevega semena m po-J gledati socialiste, ki grado meni to, ker nedeljo so nam clev vrneš v naša srca mir in pokoj, nič tebi nič propagirat med slov. ,ki mi rit a not ,navili ... pa kteri drugi uradnik, ki ima 0- rado za delavske persekncije, to Rudar". Dopisi. praviti s preiskavo. In Burns je, Medaj obljn,blja Mti Californijai dobil grozilen list v prav po vzor- ^ A ^ y CaIifornjji cn črne roke, na katerem so bili • u„_ • ., , . • .j, A ,, je danes to, kar je bil pred nekaj . mirr"a ,b,'(l,,lB' ",r,varke leti Vietor in nektera dn«. me-glave m tort,, katerega je po.lpi-1 tft y Colora(ln Barb.r,ko „Krab- sal neki Schmidt, k; so ga tainiJ »• ,r v , ~ . , . . . . ..J . * Mjcnje bratov McNamara preti ne- ofieielni in neoficielni pohea.u m ku- • TtlX , , ,.x .. , . .... ' kaj tetini je višek kapitalističnih 1 *4 . 4 . vohuni proglasili za nevarnega di- r- T 4 1 x v Amerikami , v listu za bo- .. , ? . • « , zloemov v Los Angelesu. Mogoče__. • » . , , . . namitartla že pred meseci. Seveda i„ „ ♦ 1 x • j 1 . . ^ ga boječe osebe kuhajo skoraj vsa-., , „ tla v tem slučaju delavstvo izgubi . , 1 - • i, .. . . ,. se je v pismu grozilo poleg Burn- , , V kl t-'1«- ----------- 1.....u K . i« . » it bitko; mogoče da nagromdena su tudi državnemu pravdniku v sleparska —-s- — - 'r Los Angelos s smrtjo. Da pa go- IZ ŽIVLJENJA BOGABOJEČIH OSEB Cenjeni sodrug urednik! ki teden kašo in godlo, ki jo beli , .• , . , par v Ameriko privandranih evKienda proti brato- 1 -u r 1 J . 1.. kranjskih farjev, katerim so radi „ 1 ,, , , . ma McNamara in kupljena poro-1 n-i ,, ' ..' . , A1 spoda ni blodila v temi. kdo je L avi oba delavcar Jn, vislice, r*^ U J I)08,a " tla T" Schmidt, je Schmidt " prost o volj. y ¡ulktRni državj in v kapi-T?? " '«^m paradižu onkraj no" izpovedal v pismu, da je star ^ • , ? . Bežali so, ker jim je .. ... , . , talistisfko-prostituiranih podilni- u-, , . . . mamitanl, katerega posel je, da h . bila roka pravice za petami. ošilja ljudi s pomočjo dinamita , J * , V . Zadnji članki in dopisi v "i „ j____r ; «j v . Angelesu se prihodnjo jesen vrše -i_____• , 1 \me peresa zlumpa- n« drugi .vet, d. pojde že drugi I''J«-en «... , rik(ln„ An , " občinske volitve m delavstvo bo • , ... , . ... . - dan a parn.kom v Evropo da ga K dv(>jb(, kr ,ko od?„vor|lo ° h kranjakih farjev laglje vjamejo s pomoijo br- . •• ,,J„ . !.. . . \ . . «i «o zvmdi vee grehov, kot znan IiMplttlttom Za nj,h hud(1delatva.|r(,I)llr ^ Kranjske de- žele, so me silno užalostili. ker sem se prepričal, tla vlada med tem v .. t, . I In nekega bližnjega dne bo delav Oberspijon Burns je pa pol . r „ .. „ , / . i; • • mi« stvo v celi Californiji soglasno od- sprejetju lista izjavil "pogum- „^„«.-i . _ * »» i « , J v , • govorilo v znamenju vsemogoč no , da bo vedno zvrseval svojo „„ , , . R T 4 .v .v.,. . nega kanona: — glasovnice. In .V*' ."' ' Z,?' SV°Je 1V" t»krat bo Californija socialist ie- Orozilno pismo izjava Burnsa je navadna komedija, ki ima namen obdelati javno mnenje proti ugrabljenima bratoma. na. našimi ljudmi res velika moralna propalost. Cenjeni sodrug urednik! Kar je res je res, pa magari če se posta« „. _______ vite na glave. Jaz opažam, da se ZANEMARJENJE MLADINE. I ™še dobro verno ljudstvo preveč Pogosto čujemo tožbe o zane- zanima za brošuro ljubljanskega Zdaj bodo kapitalistični zarot- HT"'1" > ' ^ (1fl pr°inR,° bere "Živ niki nekoliko počakali, da vidijo ^ JT ™per>™e J*^ benje svetnikov in svetnic bo-kakšen včinek bo imel ta trik I volje je treba. Po me dianstvo se bo ponavljalo, dokler P ^iJ- ^ J,t,, 3° "T" -,em mmnju so Poklicane bo končana obravnava pred so- ^ 'J?™™ na <,R ZRr*n° 1 ddom, diAeem. Kapitalistični zarotniki ™n<>- rft8te hi Pravijo,,da je bil Kristus pr-bodo pnrahili imnečedna-iredat-i t*^- - * kako aocialist. Posncmajmo ga! va, da dosežejo svoj peklenski^l?' ^l*™??. ml^ina Mur°va ^T Tem' (,a V*™ več namen. Tudi /denarjem ne bodo "anja' inJ^,Tn0 ^ » vlečejo, ker s* se že zdavnej k tee vzdigne sveta vojska. imajo imeti |>o "božjih" postavah pHl Cenjeni sodrug urednik! Če le oni pravico. Ta oskrba so inte- v tem sobotnem prostem tf Vam dra^o, sem pripravljen oPK resi, združeni z denarjem in vsemi sem se podal v predmestje na sati življenje nekaterih bogaboje- dobrotami že na te» svetu. St.e a- vano • da si ogledam toi eih oseb knjige pa pokloniti na- Mistični nauki, pa intereai cerkve- ono. Naenkrat mi pade v glavo semu ljudstvu, po katerem Ante- ne posvetne vlade, pa seveda ne da sem čital v meščanskih listih krwt steza svoje kremplje, da bo Uredo vkup; ako ravno tega ni L razstavi umetnin - ročnih de ¡■rpalt. iz njih nove življenske si- treba naglasati ali eelo komu trdi- dečkov. Ker so me umetnosti ved-le in se tako obvarovalo pohujsan- ti. Ti interesi so si različni v siste- no zanimale, zlasti umetnosti ja in razuzdanosti. Vsebini pri- Uu uma samega. Čimbolj se de- mladine, se odločim da grein na merno Vam navajam nekaj našlo-havstvo razvija umstveno, tembolj razstavo vov: 1. Pater Sega, duhovni vod- so interesi cerkvenih glavarjev v Izložene umetnosti so me nema-ja pnsilne delavnice ali simbohč- nevarnosti. Io izneTiadi,e. Iz marsikaterega ni pomen lilije 2. Fajmoster Sker- Kranjc in Sojar se napr. goto- premeta je odsevala dovršeni janc ali navodila za vzgledno za- Vo malo brigata, koliko Kranja- mlade duše konsko življenje. 3, Ivan Stefe in kuh duš bosta spravila v nebesa, Najbolji utis na Vsakega obis-čudodelni revolver. 4 Rožice m tembolj pa ju skrbi, če bo za nji- kovale« je naredila brezdvomno orehi. Čudežne dogodivščine iz ju vedno dost šampanjca, cigar, mala hišica, zgrajena s hlodov življenja bivšega ižanakega faj- tort, kolačev itd. Današnja drui-L posnetek koče, kjer se je rodil mostra Mavnnga 5 Kako je far ba je pa že taka, da kdor hoče!človekoljubni predsednik Abra-ukanil satana ali minski kamen imeti te stvari, mora ali delati; ham Lincoln brez luknje. Odlomki iz moralne imeti bogatega očeta, premožno TTŽitka je bilo precej teologije slov. duhovnika Po vi- teto ali sestro, Ali pa neukih ljudi, Samoumevno je, da stariši slo-nh ursulinskega kateheta J. Ker- da mu no^denar za tisto, kar venskih otrok o tej razstavi niso hneta. 6. Gorenjec ima trde pesti ni od^egitsveta; are, da se dobi ničesar vedeli. V šolah kamor Zgodo\Mnska črtica izza časa Pi- -something for nothing."« pošiljajo svoje otroke se'za take brove kauilulature. Iz spominov fQ ge tisti kruh, 9 ktehem bi reči ne zmenijo. Glavni predmet u vsega kranjskogorskega kapla- Soja> rad goyofil 2 n^kako ironi. za p^ življenja smatrajo te na troehhch^ 7. Nikdar v fav-Ho, pa se mn prav nič 4e poda, ker učiteljice le katekizem, jenju več! 600 komadov za groš! „e prihaja in ne rm/re prihajati Z zadovoljstvom, da ni cel svet nročna knjiga za sejmarje. špe- od zdravega m/un.:, ' tako črn in zaostal kot v krogu kulante in brzojavee m vse one. Ampak boj je naraven. Slut- ozkosrčnih "našihse vsedem na ki se pečajo s prodajo piltkov pa- nja, tla pomeni tO več ali manj ci- karo, da me odpelje v idil in sre-tanostrov iri odpustkov v šolah. V gar, vina, pišk, tort itd. če bodo dišče "naših", kjer pravzaprav znak hvaležnosti poklonjcno me- socialisti rogovilili po farach, ju ja7 stanujem «tnemu katehetu J Sinrekarju. 8. je vzdignila, da sta začela z na- Ne malo se fwi začudim, ko sto-Knegstrick. Praktična raz- padi najnižje vrste; prav po po- pim s kare in zagledam cerkev Uiga Liguorija za enoletne prosto-1 balinski. Oba vesta prav dobro, Lv. Vida vso okinčano z mlaji Da voljce. Po b r. Terseglavu. 9. Od- da grdo lažeta in da sta hote ali dam svoji radovednosti duška, jentalska zenitba. Obrovska do- nehote na umazanem, nekultur- stopim urnih korakov v bližnji sa-godi vse: n a "Slovei.eevega" poro- nem delu, ko pobijata socialiste in Ion, kjer sem poprašal po clevc-cevalca Pm*a. Praktieno navodilo I socializem, ampak ker sta mate- landskem revolver žurnalu iz kte-za mladeniče, ki še nimajo postav- rialistiŽna egoista, si ne moreta rega bi biKvstanu kaj iivtnleti ne starosti. 10 Naraščaj na kato- pomagati; Darvinova teorija tri- Toda varal sem se. Vzlic temu, da kako so socialisti umfira nad njima v vsi svoji na- mi je prijatelj salonar izročil naj-napodili predsednika krščansko got i. In tako daleč je njiju boj zadnji "edišen", vendar nisem socialnega društva ko je na popolnoma umeven vsakemu iz- mogel ničesar najti, kar bi mi ta Kmonsk, cesti lezel cez planke. 11. obražencu. izvanredni kinč pojasnilo. Nečedne podobice gt>sp. Vraneiča Način njiju boja je seveda je- Podal sem se domov. Drugo j* staroste katoliškega rokodelake- zuittten. Ker mislita, da bi ne po- tro sem vstal na vse zgodaj me-' ga društva v Ljubljani. 12. Samo- magalo pisati v krščanskem tonu neč, da me l>o iznenadilo zdajpa-mor zene raežnarja iz Spodnje U apelacijo na tiste, ki so že izven zdaj streljanje z možnarjev. Kot Siske na državnem kolodvoru ali njiju kontrole, se poslužujeta le prijatelj svežega zraka se podam vzgledno zakonsko življenje. 13. osebnih okoliščin, katere skušata z mojim prijateljem "Proletar-Smrt mežnarja iz Spodnje Siske zabeliti z iročnimi priveski, mi- cem" v "Gordon Park" od koder alikaks^močrmašnops^ 14. Boj sleč, da tako ust režeta vsaj tisti Le ob 11 uri predpoldne vrnem na z vinskimi m alkoholičnimi duho- veČini, ki je še lojalna in ktera St. Clair Ave vi na 18 ulici in Blue Island Ave. omogočuje njima, da ne bo zmanj- Ko pridem blizu cerkve, vidim ali kako je kranjski far klical sv. kalo torte, vina in cigar pa pisk. gručo ljudi, ki se gnete semter-l rha na pomoč vspneo sturih s<»- Naj pripomnim, tla se je na te t je, kakor otroci okrog Taljana z c m listov ob uri duhov. 15. Prmej- reči do zdaj preveč resno odgo- mrcino. fllle 1M Hn^ nI.' 1.___V "_ I .1 i . .. - . . iii.-.. - ------------------------i Ostalo nam je namreč še nekaj ali kako je tar pisal copermku. tje malo pobrskata kot petelin na "Proletarea" in tega so delili soda naj mu pride pomagat igrati gnoju, misleč si: "pa smo jih spet drugi pred cčrkvirjo. Ta pretlrz-fovs na karte. 17. Sv. Urh in kri- malo pošegetali". Njiju napadi in nost naših sodrugov je pa " Wu-žev pot ah kako je kranjski far odgovori morajo biti pač taki, da da" in ene podrepnike tako užga-klical sv. rha na pomoč, ker so se dopadejo ljudem, ki imajo v 1«. da so jih hoteli s silo pregna-mu alkohol.čni duhovi branili do- njiju še zaupanje. Kam bi pa pri- ti> kar se jim pa ni posrečilo. So-konoati k rižev pot. 18-. .Boj za sla, če bi hotela stvarno slediti d miri s.11 W1 na*' inielili on -je (IrU- privaten .. , , . . . , ... I-., --------------I s,.,n..j ... na m ur bilo do- al. kako je mati ne^ratnn» h»e. d.la na kieftu. na kruhu. voljeno deliti "Proletarea". ki je nadavecemca boginje Venere ku- Kakor povsod, tako ao tudi tu- v prid vaeht Mrm«k,°»r Hi^ oreh a "t n nn t V ^ rBZre<'ni V -'Irogi ao ae vedli doatoj. aiTako^e ^ kl^ r , o,'.^! -f?"**' W te0,0fi " ♦»•«« f«n«.iina banda. ki ^ in ka LT o n ih a j, "'61' '"" ,,a bi U «»vala na ao,lruge otrok,-. P, M? 21 »LEmČVT"* Va,,en0 Jahk0 PUiiU d0bre <,en eorkvonih ofetov ae je eelo lo ominl In lartk ln k^ l I"*""/ imeli ,0rt° in "iAkp ~ Pr«l«nil zahrfati kamen za od-vl'liT ola ^ dekan kanTan^ ^^ ^ Mnj" dfla,i ~ h«W««»» -Imgi. Da se mu ni in av rfPer«n.en.no.ti aodru- triie kraniski far« KliU , ^ '' ' ie Je Prulob Uov- ki nis0 »neli namena izzivlja- *nj« Kranj"» farji, a ,ke iz živ- |jeno v ))ot„ ol(razil . b k Ijenja farjev, ki ao jih alov. du-1 1 r"""Rn- hovniki pregnali v Ameriko. oeeana. korak vsak trik kapitalističnih kpo|rff k mi gledamo, kako potem ni dvom« da bi to silno zarotnikov bodemo razkrinkali in hi «p dni« t»m . i! , . V?' ^ ji - U. I 1)1 •• tem žalost mm pojav .m včinkovalo in bi se ljudstvo pri- temAljito, vsestransko odpomoči. čelo vračati nazaj h Kristusu N ravnih nedostatnrsti naše kralju — postavimo luč na mer- mladinc ni zakrivila toliko po- nik in obsvetimo novodobne svet- manjklivosti vzgoje kakor ne- nike, da jih bo ljudstvo poznal* možnost» vr*o)e. V vsakem dni- Svetnikov, da svetnikov nam je gem razredu družbe je več časa treba, da jih bo ljudstvo videlo, in prilike za vzgojo kakor pa pri slišalo, pošlatalo in duhalo Oh potrudili se bomo, da bo širša ljudska javnost zvedela za zločinske načrte kapitalističnih zarotnikov. • v > J Vprav sfers nsših tovarišev Mke1' ,ia Valijo vsi I Popoldne so imeli na St. Clair Kakor vidte cenjeni sodnic Sl°V' <,uh/)Vnik1i.v Ameriki tako, Ave. "parado". Eden «e je igral urednik bo to nrav lena S ^T Jlh kl VRe to vidijo Imel je pripet pankelc urednik, bo to prav lepa zbirka | imajo 0 cHi (lanašnji l1redbj (jru. trr j(t ^ Tl0]Jun]{or. ge pojme, n si vsled sistema ne miranih topniearjev sv. Alojzija, bo p re n eh a"l' zapo 1 j aVaTr 'n aA». Z\7T !T"\ ^ V -T*" je PS 'PP° mar'"''"a " k»kor brnin verno bol ^ "ii,W l'!1"' z " Deteljieo ". ker tii ^ ™ dku k 7 k, z,v,jo ie dane, v Amer.ki. živi! in neizopi.on svobodno pot V Ameriki ne bodo morali kma nega gibanja ne napadajo, ampak če so se Angleži spogledovali s posmehom in drug drugemu šepe- svetniki pa vlečejo. tali: "Polaks, Polaks/' gotovo ai;__• . , i . . v. ' --------------...... gredo pomnožiti Diazevo vojsko. Ali cenjen, amtrug urednik! Ne lu ravnati a aoeialiati le kapHali- Pri tem aem ae .pomnil na mar- bojte «e, da bom pr.Sel , poatn ttl, ampak tudi t»ti, lrterim «e-' a.kterega begunca, ki «i je Mel PROLET AltEC ¿rečnega, »i« j«' odnesel prte i suknji ti «t- gredo pa solza ¿pits in sramoto vsem. temi "federbajsarji"' je kola knleica bizuisiiicuov in ta-nih h - TELE - gencijo. ■g pisana parija je sla naproti . ki je imel priti delit sv. pravovernikom. Toda [»arija ¿man paradirala. Prebrisani | se pse ni hotel mešati s "su-' v amerikanskem mestu, pa je na tihem in neopaženo pri-vratil po stranskih potih v ifT. Očividno ga je bilo sram "pajaeev". polnim zadoščenjem, da bo jniška izdaja v glavah naših inih naredila eksplozijo, sem se al domov v svojo soibo. t" sosedu so obhajali botri jo b glasno govorili o dogodkih ¿seva, ki se je prav kar nagibal h koneu. Govoriii so zelo glasno * iu popolnoma razločno se je Pulo, kako so prerešetavali te presnete socialiste. Obrali so tudi prav pošteno prevzetnega škofa, ki jih je useknil kar brez robca, o dohrih kapitalistih, vojakih in žalostni materi božji. r Čez en čas je zapel grafofon vsem znano pesem "Pridi Go jen je" itd. Premišljal sem delj časa. če je še kje na svetu tako trapastih ljudi kot so tu, da gredo v maju, ko je vendar že dolgo po predpustu. uganjati po ulici tako mačkarado. , f Nak, ni jih; kajti za taka početja mora biti posebne vrste (selekcija) ljudi. Toliko za danes. J. J. Chisholm, Minn. [Cenjeni sodrug urednik! £ /Po tukajšnih "openpitih" je čedalje več novih strojev ki kopljejo in nakladajo železno rudo. I Čimveč je teh novih delavnih sredstev, temmanje je treba delavcev. In to pomeni, da so delav-,ci prepuščeni samim sebi na milost iu nemilost. To je svoboda, o kteri se toliko govori, da vlada v Ameriki .Prav divja svoboda je r Tako se nam je zgodilo tukaj [na Chisholmu, da je zgubilo dne 7. maja 160 ljudi delo. Ne daleč ed tu je majna, kjer je bilo vsled novih granikov — lopat odpuščenih 50 delavcev itd. itd. Tako gre danes po vseh industrijah. Delavci narede mašine, da nimajo potem sami posla. Delavec mora na cesto, kapitalist se pa bahato smeje v pest, ker fci je nabavil železnih delavcev — •troje v. • t OČividno kapitalistom ni všeč, ker se delavci združujejo politično in stem kažejo svojo osveto, ko •»dpnščajo delavce od dela. Toda nič ne dč, čas bo prišel, ko bo delavstvo tako zavedno, da bo volilo. da se imajo vsa produktivna sredstva podržaviti in takrat šele bo konec gospodarskim šikanam. ki jih čuti delavstvo danes pod ^kapitalističnim sistemom. J/Zato pa delali vseh deiels združite se. zgulTiti nimate niče-Mr, pridobite pa lahko celi svet! Geo Brinsek. Collinvvood, Ohio. Cenjeno uredništvo Proletarca! ^ Tukajšni slovenski socialistični klnb št. 49, je priredil dne 1. maja veselico, v spomin edinepiu delavskemu prazniku. Naši' sodrugi tsmburaši so nas kratkočasili, zaigrali so nam več lepih komadov kakor na pr.: marzeljezo itd. Veselica se je začela seveda šele zvečer, ker čez dan smo bili vsi pod enim kapitalističnim jarmom. Vsa č««t našim sodrugom tamburašem njih požrtovalnost in trud. Le tako naprej! V slogi je moč! So-drtig Jože Kunčič, organizator, nam je v kratkem govoru pojasnil namen 1. maja in našega skup-nei| delov»n jn za zboljšanje ds-lav«%S stanu, nam in našem potomcem. Veselili smo se še pozno v noč, tako da nas je še 2. maj t*m našel, potem smo se razšli zadovoljni, da smo edinemu prazniku delavstva «kazali čast. Tudi majniške Štev. "Proletar-je nekoliko poplavljene po Collinwoodu m upam, da bo ob-dober sad. tako da bomo r^rogo leto še bolj počastili prvo-Pn^niški praznik trpinov. Pozdrav vsem zavednim delavcem. D. B. St. Louis, Mo Kakor drugod, tako so tudi tu enaki prizori od strani kapitalistov in od, strani delavcev. Prvi žive lepo udobno brezdelno v velikih palačah, drugi se pa pote v plavžih m stanujejo v Isrrih kočah. Vsspovsod eni in isti prizori. In spričo vsega tega se Človek pač opravičeno upraša: kako dolgo naj trpi Še da blazni sistem, ki vse to omogočujet — Vseh zavednih delavcev je torej dolžnost, da se zanimajo za socialistično organizacijo. Usta-novljajte nove klube, kajti le potom organizacije bo mogoče odpraviti ta krivični družabni red. V. S • • * IZJAVA. ; ■ »• ■ V " Amerikanskemu Slovencu" z dne 19. maja t. J. je priobčil Anton Sojar, župnik slov. fare Članek "Kranjskim" socialistom na znanje, v katerem se med drugimi stavki nahajajo tudi naslednji: "Sram te bodi, podla duša Zavrtnik. da vabiš duhovnike na svoj shod. Iu da bi jaz na Zavrt-nikovem shodu gledal tistega socialista, o katerem mi je njegova žena jokaje pripovedovala, da jo pretepa in da je podoben zverini? Veliko let je prebil v gozdovih — tako je rekla — in zato se je od živali več naučil kot od ljudij." Anton Sojar je omenjene stavke tako previdno sklepal in skrpucal skupaj, da bi neuki in ne mojega soproga poznavajoči ljudje mislili, da je moj soprog Jože Zavertnik tista zver, ki me pretepa po zverinsko. Omožena sem devetnajst let in imam 6 sinov in eno hčer. V vseilL tem dolgem zakonskem času — v katerem nobeni delavski družir ni ni postljano na rožicah — sem živela v takem dobrem sporazumu s s vojim soprogom, da želim, da bi tak mir vladal tudi pri vseh zakonskih dvojicah, ki jh je poročil Anton Sojar. Nadalje izjavljam, da Antona Sojarja sploh ne poznam osebno, da nisem nikdar govorila ž njim, da nisem nikdar prestopila prag slovenskega farovža v Chicagi. Vsled tega pozivljem Antona Sojarja, župnika slov. fare v Chicagi,- da se izrazi bolj določno ali kazalni zaimek "tistega" pomeni mojega soproga Jožeta ZaVertni-ka ali katerega druzega. Ako se bo župnik Anton Sojar izognil temu uprašanju z molkom ali se pa zopet dvoumno izrazil, tedaj ga smatram za strahopetnega obre-kovslcs. Nisem farška kuharica, a la kuharica s Črnega vrha pri Idriji, ki je v zvezi z župnikom pred prihodom ljubjansketga škofa Misije vbila novorojeno dete in ga pokopala v družbi župnika pod vinskimi buteljkami v kleti, marveč sem poštena slovenska žena iu za-tegadel zahtevam odgovora. Helena Zavertnik. SOCIALISTIČNE VESTI — Kongresnik Berger je kot član zborničnega odseka za Di-strikt of Columbijo pronašel, da vlada v Washingtonu v gospodarskem oziru velika gnjib^ba, zanemarjenost in korupcija. Nektere stranske ulice so take. da bi delale sramoto zadnjemu mestu na deželi. Sodr. Berger je sestavil tozadevno poročilo, ktero predloži v kongresu. Politična klika v Washingtonu deloma priznava Ber-gerjeva razkritja. — Sodr. Fred Merrich, urednik novega socialističnega tednika "Justice" v Pittsburgh, Pa., je bil pred nekaj dnevi aretiran, ker je v listu brez o vili ko v povedal nekaj resnice na račun nekterih tamosnjih sodnikov. Dečkom, ki prodajajo časopise na ulicah, je prepovedano, klicati ime lista "Justice", a dečki si pomagajo na dmgi način. Na prsih imajo pnpet napis "They may muzzle the newsboy, but they can't muzzle the paper. Justice 1 cent" (Lahko strahujejo prodajalce listov, toda lista ne morejo straho-vati, Justice 1 cent). Ko se deček obrne, pokaže se mu na hrbtu drugi napis "Don't ask me to talk. I'll be arested if I do. Justice 1 cent" (Ne vpraAaj me ničesar, ksjti aretiran bom, če spregovorim, Justice 1 cent). Na ta način prodajajo dečki do 35.000 iztisov lista 11 Justice" vsak teden. Sodišče dela izvrstno reklamo za socializem.____________________________ — Angleška vlada je razburjena vsled krepko naraščajoče socialistične p ropa ga tule med po-morskimi vojaki. Na tisoče socialističnih spisov in časopisov se sistematično od časa do časa razdeli med moštvo lia bojnih ladi-jah. Nazadnjaški poslanci nameravajo spraviti zadevo pred parlament. x ■ , . C — Coeialisti v Michiganu so pri spomladanskih volitvah za vrhovne sodnike dobili čez 20.000 glasov. Socialistična stranka v Michiganu je sedaj glede glasovne moči na tretjem mestu. KAPITAUSTIŽKI DETEKTIVI PRAVI DINAMITARDI! Duevo Časopisje poroča, da je neki Jamu* Elliot, železarsko -stavbni delavec v Pittsburgu. Pa. 18. t. m. dal izjavo pred notarjem, da je bil v službi W. J. Burnsa, znanega detektiva, kteri je aretiral brata Me Namara. V svoji izjavi je Elliot izpovedal, da so — kolikor je njemu znano — detektiv Burns, Walter Drew, newyor-ški advokat in tajnik "National Erectors' Ass'n" (zveza stavbnih tvrdk), John Bushey, lokalni zastopnik omenjeen zveze in Wm. Tanney, vodja lokalne detektivske age-nture, odgovorni za dina-mitne razstrelbe poslopij in drugih stavb, kterih so obdolženi delavci železarsko - stavhne unije. "National Erectors' Association" je najela detektiva Burnsa — pravi Elliot —, da je razstrelil in raz-djal njih stavbe, zgrajene po ne-unijskih delavcih, i nsicer na tak način, da je izgledalo, kakor da bi zločine izvršili unijski železarsko-stavbni delavci. Namea4a di-namitne zarote je bil, da se na-hujska ljudstvo proti železarsko -stavbni uniji, ktero bi bilo potem potom sodnih progonov in potom javnih antipatij lahko uničiti. Elliot završuje, da je Burns kriv vseh dina mit niti razstrelb na železnih stavbah, kar se jih je izvršilo zadnja tri leta v Ameriki. To senzančno izjavo je podal Elliot vpričo odbora lokalne železarsko -stavbne unije v Labor Temple v Pittsburgu, Pa. Tako torej kapitalisti grade "evidenco" proti delavskim unijam in njihovim voditeljem. Na ta m\čin je nastal slučaj Haywoo-da in ravnotako hočejo sedaj "spraviti s pota" John J. Mc Na-maro iu njegovega brata James B. Mc Namaro. Tretji "sokrivec" John Mc Manigal je bil — kakor se kaže — tudi v službi morilskih detektivov, da ga kapitalisti porabijo kot drugega Oreharda. * Zadnji četrtek je J. J. Mc Namara podal javnosti svojo prvo izjavo, odkar je bil šiloma ugrabljen in odpeljan v losangelško ječo. Pravi, da ima popolno zaupanje v delavstvo, da potom boja za pravično obravnavo dokaže njegovo nedolžnost. Obenem se zahvaljuje socialistični stranki za ubljubljeno pomoč. V ječi ima dobro postrežbo. Eksekutiva American Fédération of Labor je izdala apel na vse organizirano delavstvo v Ameriki za prispevanje v obrambni sklad za pol iniliona dolarjev. Di-striktni pravdnih Frederickson v Los Angelesu je dejal pred nekaj dnevi, da sodna obravnava proti bratoma Mc Namara se najbrž prične enkrat v septembru. VESTI IZ 800. POLJA. I. Socialistični kongres Slovakov se vrši v Clevelandu v dneh 28, 29 in 30 maja v Clevelandu, Ohio. Program za kongres je sledeči: I. Organizacija socialistične stranke med Slovaki; II. Časopisje: II. Organizacija in taktika. Kakor čirjemo, žele tudi Slovaki nastaviti pri stranki svojega tajnika. Naši zapiski. Dvojna števila 4—5 za april in maj, ki je pravkar izšla, ima sledečo vsebino: Uvodnik. — Dr. HTTuma: Sek-suelni problem. — Abditus: Kaj je torej s socializmom? — Priv. doc. dr. Bor« Zarnik: O uspehih ženskega vseučiliškega študija. — Etbin Kristan: Ivan Grohar. — Vladimir Knaflic: Quousque tan-dem? — F.: Politično življenje in naziranje antike. — Živko Topa-lovič: Agrarni nemiri v Bosni in Hercegovini. — I*reglevsiflra 13. avgusta Trstu. Vožnja bode za Vsacega jako zanimva kakor tudi poduč Ijiva. Ugodnosti izleta pa so da se iz letniki vozijo v kabinah tretjega razreda (kabine imajo "prostor za 2, 4. 6 in 8 oseb) da bodo dobi vali posebno hrano in da jih bode spremljeval posebni uradnik pa robrodarske dmžbe (Slovenec), kateri bode skrbel da bodo izletniki vse obljirbjene dobili in da bode vozil posebni vlak iz Trsta v Ljubljano. Vožnja iz New Yo'rka v Ljub lano in nazaj v New York stane samo $77.78 za one kateri niso državljani, za ameriško državljane pa $73.78. Vozni listki za po-vratek so veljavni za eno leto Kdorkoli se želi udeležiti izleta ali bi rad kaj vec pojasnil na, se zglasi (v slovenskem jeziku) pri "Austro Americana. 2 Washington St., New York, N. Y. Bivši republikanski governor v Indiani je vzel v zaščito ubeglega eksgovernorja Tavlora iz Kentu ekv, kteri je bil obtožen umora. Sedanji demokratski governor je pa izročil železarskega delavca McNamaro privatnim detektivom, da so ga ugrabili v drugo državo. V čegavih rokah je vladat — Za delavce v kamnolomih je bila minula zima najslabša, kar jih pomnijo že mnogo let. Velika prednost. Prejšne čase je bilo navadno pripravljati zdravila groznega o kuaa, ki so zahtevale junaštva, da se jih je vživalo. Kemija pa se dandanes trudi, da iznajde nove načine, vsled kterih bi različna zdravila bila bolj pripravna za u žitek. Eno, našemu narodu že leta znano zdravilo ima to veliko pred nost, da ima lahek, prijeten gre nek okus in ktero zamore prenašati vsak želodec. To je Trin$rjevo ameriško zdravilno grenko vino Njegovi učinki na želodec in dru ge prebavne organe so znameniti Grenka zelišča, iz kterih je izgo tovljeno, so znana zaradi svojih zdravilnih faoči in rdeče vino, ki je podlaga temu zdravilnemu sredstvu, je dobro povspešilo in toni-ka. V slučaju bolezni želodca, jeter, drobovja in krvi donaša ono zaželjeni uspeh. Rabite ga takoj, ko zapazite premembo v vašem teku, zgubo močij, spremembo v obličju. V lekarnah Jos. Triner, izdelujoči kemist, 1333—1339, So. Ashland Ave. Chicago, HI. • look Out! You'd bett take care of Iburself Glavobol, bolečine v grlu, v prsih in straneh, slabe žleza iu drugi .znaki prehlade ne bodo imeli nevarnih posledic, če bodete rabili Dr. Richterjev Pain-Expellcr po prcdpuih, ki so 25c. i na na natisnjeni omotu. 25c. in 60c. steklenice. < n vejte se ponsredb in pazite sidro in naše Ime. f. SO. RICHTER S 09.. „.. Ytffc „ Importiran starokrajski tobak vsake vrsie za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane eigsre in cigarete. Vse pristno in po zmernih censh. VAC. KROUPA, 1225 W. 18th St. Chicago. HL » j. n ■ i, POZOR! POZOR! IG. KUSLJAN GOSTILNIČAR 229 lit Avt., Milwaukee, Wit. Itn» ii«)bolj« in v.dno pripravlja pri- grlMk. po iraarnOi o*n»h —Lokalnim poiuj«.či ru i»kI—dobrodošli I L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chics«* Dl Im« veé jo zalogo ar, * oribe, u*)v La dragih drago t in. Isrrluje mkorratu pop ra ril* v tej stroki telo nitki ObiMiie (»t Dr. W. C. Ohlendorf, M. D Zdravnik sa notranje bolezni in ranooelnlk. Isdravnilka pretakava bresnlatao—pla ¿ati j« la zdavila, 19S4-2S Blue Islaaá Ave. Chicago. Za dna aro: Od 1 de I popol Od T do 9 t večer. Isvm Ohieaf« ftiveéi bolniki maj páMo rtov Za dobre fotografije dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne In na|flne|*e slike: otroke, družine, skuoine, ženitve in drultvene skupine. Fotogrsfirs tudi zvečer po nsročilu. 1438-1440 BLIE ISLANHTEr CHICAGO. NA VOOAXU 14. PLAČIL THLBFON CANAL 887. USTANOVLJENO 1888. wmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^mmmmmmmm Skladišče čevljev za dame, moike in otroke Domača tvrdka Izdeluje nove čevlje po meri in prevzame vsa popravljalna dela, spadajoča v čevljarsko obrt! Za obila naročila se priporoča si. občinstvu JOSIP JECMENJAK, lastnik 1831 So. Centre Ave.. CMcsgo. 11!. "NATURALIZACIJSKI ZAKON" se imenuje knjižica, ki je namenjena za tiste rojake, Id žele postati državljani Zed. držav. Zakoni za naseljence so Čedalje bolj strogi, treba je, da si vsak nabavi tozadevno knjižico, v kteri se razlaga, kako se postane ameriški državljan. Knjižica stane 16 ct. s poštnino in se jo narodi pri sodr. Pr. Petri-ču, 1830. So. Center Ave., Chicago, Dl. DOBRO SLUŽBO lahko dobi vsak mladenič ali gospodična na železnici ali pa pri "brezžičnem brzojavu". Odkar je osemurni delavnik postal zakon in se množe brezžične postaje, primanjkuje približno 10.000 brzojavnih vslužbencev. Začetniki dobivajo $70 do $90 mesečno. Nasa šola je pod nadzorstvom višjih brzojavnih uradnikov. Vsem, ki dokončajo šolo s povoljnim vspehora, so službe osigurane. Pišite za podrobnosti šolskemu zavodu, ki vam je najbližji. National Telegraph Institute, Cincin nati, O., Philadelphia, Pa., Memphis, Tenn., Columbia, S. C., Davenport, la., Portland. Ore. Stara navada je zdraviti rev-mutizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Expeller". Pravi Pain Expeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodo v ice, mineralne vode in raznih neopojnih pijač. 1837 So. Pisk St. Tel. Canal 1406 A.A.A.A.A.A.A.aa^A A Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico. FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave., Chicago, 111. www ■P "P 'f'f NAJBOLJŠA KUHINJA! Billiards, Pool Table, Prenočišča za potnike. M\ pripravljen« po domače. Odprto po diovi in po noti. P. Perič« 1412 W. 18. SL, Ckkag«. RL Cmal uos Naznanilo. Občinstva naznanjamo, da je nala pomladanska zaloga moiklh in deikih oblek z novo zalogo spopolnjena in sicer s novim in zadnje mode blagom najboljle kakovosti. Pridite in poglejte 1 «I. J. DVORAK & CO. 1853-55 Blue laland Ave. edini izdelovalec nnijskih oblek in prodajalec na zapadni strani Chicage. NAREJENE OBLEKE. Želimo tudi. seznamiti občinstvo z naAo veliko zalogo po meri narejenih oblek, zadnje mode v mestu za svoje blago jamčimo, ker vemo, da je vlak na* odjemalec zadovoljen, kdor nas obišče. ČEVLJI! Pridite in ogleite si nalo veliko zalogo nnijskih čevljev vseh vrst in kakovosti. ____ J. J. DVORAK, lastuik. AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA. Najpripravnejia in najceuejla paro-brodna črta za Slovence in Hrvata. Regularna vožn|a med New-Yorkom, Trstom In Reko. Brzi poitni in novi parobrodi na dva vijaka: Martha Washington, Laura, Alice, Argentina In Oceania Druge nove parnike. ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parni ki odpln jejo iz New Yorka ob sredih ob 1 popoldan in is TrsU ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vsi par-niki imajo brezžični brzojav, električno razsvetjavo in so moderno nrejeni. —Hrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatako. Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naie zastopnike ali pa na: . PHELPS BROS. & C0. 6on'l Agt's, 2 Washington St., Nov York. Zastopnik za Zapad: K. W. Kempf, 120 N. La Salle 8t., Chicago, m. Zdravljenje v 5 dneh «E* ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ BREZ NOŽA I BOLEČIN Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, 8tructuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrnpljenje, iivčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičočih se molkih. Ta prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali ie velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da posedujem le jas edino sredstvo, s katerim zdravim vspešno. ' Popravite Vaše zdravfe Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili boste najboljše nasvete in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letni i praksi kot epecialist v boleznih pri moftkih. Ce je upanja v vali zadevi, vam pojasnem, kako se treba zdraviti. ' Ozdravim pozitivno ielodec, pljuča, ledice in neprilike v Jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati). Zastrupljale in vseh drugih kožnih bolezni, kakor priiče, lucije, onemoglost itd. Ženske bolezni beli tok, bolečine v o za ture, garje, otekline, po-dju in druge organske] bolezni zdravim za stal- Na|več|a trgovina z žganjem, vinom in smodkami na debelo Vse blago prve vrste! Dve proda|alne: J08EPH H. MILLER et Comp., 917 Woodland in 6030—6038 St. Clair ave. Cleveland, Ohio. Telefon: Cujahoga C. 4254 R in Princenton 2002. Blago, poliljamo tudi izven Cleve-landa. Pilite slovensko! Cene nizke. Potrežba točna! POZOR DELNI( ki ie niso dobili delnic T upravniatvu je 4« nic B., katere čakajo. da» poSljejo tiatim delničarjem tte niso oglasili zanje. Naj »e to stori prej ko da bo stvar glede delnic B. Odbor J. D t Jako važno vpn "Ali sem že poslal zaostalo ročnino na "Proletarca"! 6e ne! — Podpirajte socialistično piije! Naročajte, fcitajte in 'Proletarca'! Priporočajte skim delavcem 'Eadničko Spomladanske ii letne "Nobby obleke ssaBass:s3BaBas='==B=assa po zmerni ceni za odraščene in mladeniče Najnovejše mode. IAWNDhou; $WCorner 26ti&Centnl Pn Rudolph Layer, lastnik. prva slovenska Vinarna in Gostili v Kaliforniji, kjer m U*M dobr» vin« in inportirmno pta. pivo. Prodaj, vin. n. r&Junc in n. drobna Ant Schnabl, eor. Trumbull avt. ii 26. Str., Chicago, N Najboljše in najfinejše obleke •o po nizki ceni na pro^j pri H. SCHWAKTZ, 16—18 N. Halsted St., Chicaga Velika zaloga klobukov, iepie, fe. vljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarje?, doki darilo. ^^ = Dolžnost vsakega socialista je, podpirati svoje časopisje. Agft raj te sa "Proletarca". Pridobit« mn nove naročnike. POZOR! SLOVENCI! P0Z0I SALOON s modernim keglji&es Svete pivo v .odčki k la 4« drage m—oiislao pijač, ter —odka Potniki dobe Mm éiéfte sa aiako mm. Poatresba totea la labe» ▼•en SovMeen ia dragim 81« M toplo priporoéa MARTIN POTOK AR, 1625 So. Centre Ave. Chi< Valentin Potisel gostilničar TAJNE moške bolezni zfiiba nafors. tMleim v lediesh in Jclrili zdravim hitro za stalno in tajno. Sivčene onemoglosti, slabost, napor, zastrnpljenje in zguba vode. PLJUČA naduho, Bronchitis, srč-bolezni in pljučne no. ne _____ _ _ zdravim po moji'najno vejli metodi (Praitktfisj« brezplačno) M kar teU ozdravim vsakogar, kdor mi zaupa njegov položaj. Moie zahteve so dostopne in primirne napram na- RN^iU»enjU Ín °ki ,Ähki' Prldit® dÄne* ln bolečine. DR. ZINS, 183 N. Clark Str. med Kandolph m Llsrk Chicago Odprto: 8 «JitraJ d« 8 »veler. Ob nndeljah od 8 aj«tr. da 4 pop. v VVaukeganu! Če k očete piti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k B. Malutich-u, 714 Market Street. Hankegan. Pri njemn je vae najbolje. Kdor ne vijame, naj ae prepiča. dobra, domaČa gostilna v Clevelandu, Ohlo J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clslrave tot<*no. plr. ialcMj.prrcw.to. S mod k« prr. kvalitoto s» n. prafej. Z. mnorohrojm poMt a. pripori, rojakom v CWv»Undu, p. Potnikom Lnatnik. 1237-lst St., La Salle, To« VM, gootUai podrejMO toM priporoča rojakon aa oMUs M. A, Weisskopf, M. D. Izkušen sdravnik. Uraduje od 8—11 p red pol dne in od 6—9 zvečer. 1842 So Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, III ----- 1 J. Kosirnik, krojač izdeluje nove obleke, čisti, lika in j popravlja. Cene smerne. J. Kosirnik. 3708 W. 26th St. Tel. Lanwdale 1761. Ch(oe«o.4 LOUIS RABSEL moderno urejen salun RA 410 8RAI0 ME., K EROSHA. VIS Telefon 1199.