S Mercator Center Ptuj Špindlerjeva
V	petek. 11. junija od IG. do 19. ure:	2a ROJSTNI DAN
•	slovenski talent Marjan Novak z zvonci, Halgato,
Alfi Nipič in Geza Farkaš	^
V	soboto 12. junija ob 10. uri:	dvoine
•	Mercatorjevo prvenstvo v nogometu 3 na 3, napihljivi poligoni, otroške delavnice	_ J
•	Pri nakupu z Mercator pika kartico, v soboto 12.6., prejmete dvakrat toliko pik	pike kot bi jih sicer prejeli za vrednost nakupa!
Aktualno Breg • Učenka poškodovana pri vaji O Stran 32
Ptuj • Štrukelj: Jeseni ne bo zabavno Z> Stran 2
■o
i -Í ¡o !o : r^ ir^
Ptuj, petek, 11. junija 2010
letnik LXIII • št. 45 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
o>
Ptuj • Na obisku največji italijanski Cirkus
Nastopajo vrhunski artisti in kaskaderji
Od četrtka do nedelje je v našem mestu na gostovanju največji italijanski cirkus Medrano, ki je s 60 tovornjaki in bivalniki s seboj pripeljal ekipo 120 svetovno znanih artistov in akrobatov ter okoli 70 različnih živali.
RADIOPTUJ
j89,8»98.2»l04;3 www.radio-ptuj.si
SP - JAR 2010 • V
nedeljo bo šlo zares O Stran 15
Po nekajdnevnem gostovanju v Murski Soboti je eden največjih in najstarejši italijanski cirkus Medrano od včeraj naprej tudi v Ptuju. Svoj veliki cirkuški šotor so postavili na Zadružnem trgu na Bregu.
Z atraktivno cirkuško predstavo so se ptujskemu občinstvu predstavili že v četrtek zvečer, druga predstava bo na ogled v petek, 10. junija, ob 18.30, po dve predstavi pa bosta še v soboto in nedeljo popoldne. V dobri dve uri trajajoči predstavi se velikim in malim obiskovalcem predstavljajo svetovno znani vrhunski akrobati in kaskaderji, dih zastaja ob nastopu znamenite skupine brazilskih akrobatov na trapezu ali ob vratolomni vožnji petih motoristov v jekleni krogli, na ogled pa so tudi številne točke z dresiranimi živalmi, tudi z dresi-ranimi kamelami (na posnetku) za nameček pa še komične točke. V ponedeljek pa se bo cirkuška karavana iz Ptuja preselila v Velenje in nato še v Krško.
-OM
Foto: Martin Ozmec
O HOTEL MITRA
SI0RY HOIfLS" Vedno V3i dom
www.hotel-mitra.si

Vabljeni na ogled mono-komedij Tadeja Tosa, v hotel Mitra na Ptuju, na udobno hotelsko teraso
Predstave bodo: 11., 14., 15., 17., in 19. junija ob 20. uri
Cena vstopnice je 15€
r^ |1 Informacije in rezervacije T: 02 7877455 ali GSM: 051 603 069
;na bodo predstave v Mestnem Gledališču Ptuj
Obiščite naš spletni portal
www.radio-tednik.si
RAČUNAJTE NA NOVE UGODNOSTI.
VEC O NOVOSTIH IN UGODNOSTIH PREBERITE NA AVTO.TRIGLAV.SI.
triglav
Aktualno Videm • Da
za Perutninino bioplinarno
O Stran 3
PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO.
Ptuj • Srečanje z Branimirjem Štrukljem
»
Jeseni ne bo zabavno!
«
Sedmega junija, na dan, preden se je vladna stran ponovno sestala na pogajanjih s sindikati, je Ptuj obiskal glavni tajnik SVIZ Slovenije Branimir Štrukelj. Ptujski območni odbor Sindikata ga je namreč povabil, da spregovori o pokojninski reformi, plačnem sistemu in drugem aktualnem dogajanju v slovenskem šolstvu.
»Najbolj me skrbi to, da si ne morem predstavljati vzgojiteljice v vrtcu, da bo delala pri šestdesetih letih. Ker se potem izniči vse tisto delo posameznika, ki ga je opravljal kot aktivni delavec. Potem ko namreč ne moreš več, črpaš rezerve, otroci in starši pa zahtevajo svoje ... Ne bi smeli dovoliti, da bi tako pozno v starosti ljudje delali s tako občutljivo publiko, kot so otroci,« je enega izmed problemov, ki jih vidijo glede pokojninske reforme, na ptujskem območnem odboru izpostavila njegova predsednica Danica Zelenik.
Štrukelj pa je pojasnil, da bo ta reforma, če bo sprejeta, resneje posegla v življenja ljudi kot tista pred dobrimi desetimi leti. Kot je še povedal, je sindikalna stran pred tremi tedni oblikovala stališče do te
Uvodnik
reforme in ga posredovala na vlado, ta pa ga je zavrnila in predlagala svojega. Sindikalni predlog je vključeval 40 let delovne dobe za moške in 38 let za ženske. Zdaj jih tako čakajo nova srečanja.
»Jutri je sestanek s predsednikom vlade, na katerem bomo sporočili naša stališča do vladnega predloga, ki je še vedno zelo trd. Vlada vztraja pri 43 oziroma 41 letih delovne dobe - to je za sindikate nesprejemljivo. Če ne želimo, da glede vprašanja pokojninske reforme pride do konflikta, moramo poiskati kompromis - upajmo, da bo vlada to razumela. Pri tem imam občutek, da je sindikalna stran fleksibilnost do zdaj pokazala,« je pojasnil Štrukelj, ki ne izključujejo tudi možnosti referenduma: »Vlada od vsega začetka ve, da če bodo šli pre-
Ofsajd!
Tako, pa smo tu. Konec je takih neumnih zadev, kot so arbitražni sporazumi, pa pokojninske reforme, pa zakon o malem delu... Vsaj za dober mesec dni je in bo prva tema vseh in vsakega življenja posebej - nogomet.
Kako se morajo ženske, vsaj tiste, ki niso ravno ljubiteljice in poznavalke nogometa, v tem kritičnem času obnašati, je bilo že večkrat javno objavljeno in navodila so bila vsaj milijonkrat preposlana preko spletne pošte. Hudo se piše vsaki, ki tega obdobja absolutnega kralje-vanja TV-daljinca in piva ne bo upoštevala!
Ampak, se mi vsaj zdi, takih žensk in ženic niti ne bo veliko; nekatere med njimi so itak že leta za može popolnoma nevidne, nekatere pa so se očitno raje prelevile vsaj v navijačice. Ampak najbolj modre bodo pa ta čas svobodno izkoristile zase.
Po podatkih naj bi bilo na svetu že skoraj toliko ženskih kot moških navijačic, pardon navijačev; menda naj bi jih bilo že krepko čez pol milijarde. Moški čez ta navijaški feminizem vsaj zaenkrat nimajo še nič - pač so še vedno v vodstvu glede števila, pogled na tribuno z navijačicami zna biti namreč prav lep. Vsaj tako kot na igrišče.
Najštevilčnejšo ekipo navijačic ima nemška reprezentanca, če slučajno še niste vedeli. Sledijo jim vroče Brazil-ke, nič kaj dosti pa ne zaostajajo niti Južnoafričanke. Uf, bo lep pogled na tribune letošnjega svetovnega prvenstva in sploh ni rečeno, da bodo možakarji zabetonirani pred ekrani zgolj zaradi fenomenalnih iger na travi...
Kakorkoli že; vsekakor pozdravljam to čudovito obdobje svetovnega nogometnega prvenstva. Toliko kot moški v tem času uporabljajo možgansko kombinatoriko pri tuhtanju in preračunavanju, kako bi moral tisti in tisti žogobrcar brcniti, da bi se zgodila takšna in takšna podaja in potem seveda tudi gol, jo redkokdaj. Za vse drugo jim ta čas sploh ni mar, kar ima svoje velike prednosti - za tiste ženske, ki seveda niso navijačice. Ampak res velike prednosti!
Vas zanima kakšne? Ha, ha, ne povem. Bom pa uživala in gotovo še marsikatera.
Naj živi svetovno nogometno prvenstvo!
Simona Meznarič
»Morda bomo šli na prav tak referendum kot v nedeljo!«
dlogi pokojninske reforme neusklajeni v državni zbor, to zanesljivo pomeni naknadni zakonodajni referendum in glasovanje o celotni pokojninski reformi. Upam, da do tega ne bo prišlo.«
Omenil je še eno pomembno točko, glede katere se pojavljajo nesoglasja - obdobje za izračun pokojninske osnove. »Vlada želi osnovo za izračun pokojnin podaljšati na 34 let. Sindikati smo pri-
stali na najboljših 24 let, a je tudi to zavrnila,« je nadaljeval glavni tajnik.
Tudi po torkovem sestanku, ki se je torej zgodil naknadno po tem ptujskem dogodku, je jasno, da med vlado in njimi ostajajo nekatera razhajanja tudi glede pokojninske reforme. Štrukelj je tako v ponedeljek na Ptuju praviloma predvideval, da se bodo zadeve na splošno zaostrile po poletju: »Jeseni ne bo za-
bavno in prepričan sem, da bo ključni konflikt med vlado in sindikati javnega sektorja.«
Apatija med zaposlenimi?
Gost srečanja se je prav tako dotaknil plačnega sistema. Tudi glede tega so se usklajevali z vlado, ki je ugodila njihovi zahtevi, da iz predlaganih sprememb zakona umakne poglavje o napredovanju in delovni uspešnosti: »Napredovanja so po tem predlogu postajala zelo zahtevna, manj verjetna, težje dosegljiva, obdobja za napredovanje so postajala daljša ... Vlada je to umaknila in napovedala, da bo jeseni bolje pripravila ta predlog. Prav tako je umaknila predlog o delovni uspešnosti, kar nam je omogočilo, da se usklajujemo o zakonu naprej. Podpisali smo tudi izjavo usklajenosti. Nismo se pa strinjali s tistima dvema členoma, ki govorita o dodatkih za dežurstva in vodenja.«
Glavni tajnik je izpostavil
še po njegovem mnenju za srednje šole izjemno pomemben pravilnik o standardih in normativih. »Ta je na predlog ministrstva poskusil na novo opredeliti učno obveznost učiteljev letno, čemur smo nasprotovali in zadovoljni smo, da je po dveh sestankih prišlo do umika tega iz pravilnika. Pri tem ne nasprotujemo razpravi, da bi se namesto tedenske učne obveznosti opredelila letna. Ne more pa to biti predmet pravilnika, ki je lahko plen vsakokratnega ministra in političnih ambicij. Spreminjati te zadeve čez noč ni dobro za stabilno delovanje šolskega sistema,« je prepričan.
Ptujčane je tudi zanimalo, kako je s tožbami glede 5. a-člena oziroma plač, izplačanih po napačnem členu, glede katerih sedaj odloča ustavno sodišče. Po besedah Zelenikove naj bi jih bilo na Ptuju vloženih 130, nekaj pa tudi umaknjenih. »3000 ljudi je še vedno v sporu, v katerem je potencialno v igri okoli 20 milijonov evrov. Zdi se, kot da odlašajo, ker je odločitev zahtevna,« je odgovoril Štrukelj in dodal, da jih bodo o zadevi še obveščali.
V ptujskem območnem odboru, v katerem, kot je povedala Zelenikova, delujejo zelo aktivno, so bili z njegovimi pojasnili zadovoljni. »Nekoliko pa sem razočarana nad obiskom in me malo skrbi ta apatija naših članov oziroma zaposlenih,« je komentirala še majhno udeleženost šolnikov na dogodku.
Polona Ambrožič
ČS Grajena • Pred 10. praznikom četrtne skupnosti
Infrastruktura največji problem
V ČS Grajena se v tem času že pripravljajo na praznovanje 10. praznika četrtne skupnosti. Za praznični dan so si izbrali 26. julij, na ta dan so leta 2001 zakoličili novo šolo.
Z letošnjimi prireditvami so pohiteli. Že 26. junija bodo izvedli vaške igre, v nogometu se bodo pomerile ekipe vseh naselij v četrtni skupnosti za prehodni pokal. Igralo se bo v Športnem parku Grajena, kjer naj bi še letos pridobili nova zemljišča, da bi ob osnovnem nogometnem igrišču uredili tudi pomožna igrišča oziroma povečali možnosti za vadbo vseh štirih sekcij. V sklopu vaških iger bodo izvedli tudi tekmovanje v vleki vrvi, izbrali pa bodo tudi najposkočnej-šega Grajenčana in Grajenčan-ko. Osrednjo prireditev bodo letos izvedli 24. julija. Na njej pa bodo tudi podelili letošnja priznanja. V sklopu prireditev ob prazniku MO Ptuj bodo 16. julija izvedli srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki je ena od tradicionalnih kulturnih prireditev na območju ČS Grajena, na kateri vsako leto nastopijo številne skupine ljudskih pevcev in godcev od blizu in daleč. Že po tradiciji pa bodo
tudi letos v Grajeni izvedli osrednjo prireditev v okviru izbora Kmetije leta v MO Ptuj. V ta namen bodo na ploščadi pred PGD Grajena postavili večji prireditveni prostor.
V Dom krajanov Grajena je bilo v zadnjih letih vloženega kar nekaj denarja. Nazadnje v obnovo kulturne dvorane. Pred kratkim so uredili tudi ogrevanje. V letošnjem programu je še ureditev kolesarnice s skladiščnimi prostori. Kot pravi predsednik sveta ČS Grajena Andrej Reberni-šek, bodo morali z ureditvijo kuhinje v domu in zunanjosti objekta še nekaj časa počakati. Najverjetnejši datum ureditve je leto 2012. Infrastruktura, ceste in kanalizacija pa ostajajo osrednji problem te ptujske četrtne skupnosti. Na modernizacijo čaka še 21 cestnih odcepov. V ČS si želijo, da bi jih kar najhitreje modernizirali, a denarja za to nimajo, nima pa ga tudi občinska blagajna. Rešitve s
koncesionarjem, za katero se zavzemajo mestni oblastniki, še ni. Popis vseh cestnih odsekov, ki bi jih morali v MO Ptuj še modernizirati, je bil opravljen že lani. Kako se bo zgodba z izbiro koncesionar-
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Rebernišek, predsednik sveta ČS Grajena: »V programu za modernizacijo je še 21 cestnih odsekov. Naša želja je, da bi se vsi uredili, a žal v ČS za to nimamo denarja, denarja pa ni tudi v proračunu MO Ptuj.«
ja iztekla, v tem trenutku še ni znano. V Velenju, po katerem so se v tem primeru zgledovali Ptujčani, se jim je. V teku je modernizacija odcepa v Krčevini, od Črnkove kapele naprej, v dolžini 600 metrov. V letošnjem letu bodo modernizirali tudi dva krajša odcepa v Krčevini v dolžini 250 metrov in v Grajenščaku v dolžini okrog 250 metrov. V načrtu pa je tudi preplastitev ceste na Mestnem Vrhu v dolžini dveh kilometrov. Letošnji cestni program naj bi jih stal 200 tisoč evrov.
Drugi velik problem pa je kanalizacija, zlasti še na razpršenih območjih, v Mestnem Vrhu, Krčevini pri Vurbergu in delu Grajenščaka. Želijo si, da bi čim prej prišli do idejnih rešitev.
Čeprav je infrastruktura še vedno največji problem v ČS Grajena, gre za območje MO Ptuj, ki se v zadnjem času bolj poseljuje.
MG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Videm • Z zbora krajanov
Pogojni da Perutninini bioplinarni
Že pri prvi predstavitvi izgradnje sodobne bioplinarne, ki jo namerava na območju farm v Dražencih še letos postaviti Perutnina Ptuj z nemškim partnerskim podjetjem, je bilo snovalcem in lastnikom novogradnje jasno, da čisto gladko s soglasjem občine Videm ne bo šlo.
Med krajani, zlasti Lan-cove vasi, pa tudi Pobrež-ja in še kje, se je namreč pojavilo precej dvomov in negodovanja, saj da imajo smradu že sedaj preveč. In da se s potrebnim soglasjem občine Videm ne bi kaj preveč zapletlo, se je župan Friderik Bračič v ponedeljek zvečer odločil pred izredno torkovo sejo občinskega sveta sklicati še zbor krajanov Lancove vasi, Vidma in Pobrežja.
V dvorani občinske stavbe pa je namesto velike množice bojda jeznih občanov sedelo približno dva ducata dokaj umirjenih ljudi, ki so najprej poslušali kratko razlago Bojana Pahorja in Slavka Visenjaka iz PP. Slišati sicer ni bilo nič novega; PP bo gradila po Pahorjevih besedah najsodobnejšo in tehnološko dovršeno bio-plinarno s popolnoma zaprtim sistemom predelave, od koder ne bo uhajal noben vonj in tudi nobene druge (škodljive) emisije. Tudi sam sistem dovoza surovin in odvoza predelane gnojnice naj bi se vršil znotraj objekta in v vakuumsko neoporečnih cisternah, prvih nekaj let sicer še po sedanjih cestah skozi Dražence, nato pa, ob izgradnji avtoceste, po posebni dovozni poti do krožišča v Lancovi vasi s povezavo na obe strani avtoceste. Pahor je tudi gladko zanikal vedno glasnejše ljudske govorice, da naj bi imela nova biopli-narna sčasoma krepko več kot le dober megavat moči, saj naj bi se postopoma dograjevala na celo 5, 6 ali več megavatov. »To sploh ni res, to niti ni možno, poleg tega pa je za nas večja bioplinar-na popolnoma neekonomična zaradi nižje subvencioni-
Foto: Crtmomir Goznik
Bojan Pahor: »Moč bioplinarne bo en megavat in čisto nič več!«
rane cene elektrike! Sicer pa se mi zdi pomembno še to, da bo ta firma imela sedež v vaši občini, v vaš proračun se bo stekal ves denar iz naslova davkov in prispevkov, kar tudi ni zanemarljivo,« je še povedal Pahor.
Neznosen smrad iz farm Pikos ...
Kot se je izkazalo skozi uro in pol trajajočo razpravo, so zbrani v dvorani bolj kot v sam objekt bioplinarne dvomili v okolju neškodljiv način dovoza in odvoza surovin, še najbolj od vsega pa skritizirali Perutninino podjetje Pikos, kjer najemnik vzreja perutnino v štirih dra-ženskih farmah. Slišati je bilo vprašanja o tem, ali bo Perutnina z zagonom bioplinarne zaradi potreb po surovinah morda napolnila tudi ostale (zaenkrat prazne) farme in zelo veliko kritike na račun smradu, ki se širi iz teh farm, še najbolj v večernih urah, ko se zračijo. Slavko Visenjak je zatrdil, da ostalih farm ne bodo zapolnili s perutnino, tudi sedanje so v najemu zasebnika, da Perutnina že ima in še išče nove partnerje - kooperante v Madžarski in drugod, nikakor pa ne tu: »Teh farm, ki sedaj obratuje-
jo, pa ne bomo zapirali, pač pa bom še osebno preveril, ali se res širi tako hud smrad, kot trdite, in v tem primeru bomo za začetek takoj zasadili zeleno bariero!« Zbrani niso bili najbolj pomirjeni, farme pač smrdijo in smradu imajo že dovolj, zato so padle besede, da naj jih čim prej zaprejo oz. naj bo pogoj za soglasje za bioplinarno zaprtje omenjenih farm, ker se sicer potem ne bo vedelo več, ali smrdi iz bioplinarne ali iz farm.
Ptujčani s Suhe veje ogorčeni, napovedujejo protest
Zanimivo je, da je bila najbolj glasna v dvorani občanka Ptuja, doma pri Suhi veji, Milena Leskovar, ki je povedala, da tamkajšnji ljudje stanujejo celo najbližje farmam in bodoči bioplinar-ni, pa občina Ptuj sploh ni stranka v postopku: »Povem vam, da smo se ogorčeni in razočarani občani že povezali in bomo na ptujsko občino vložili protest, ker tega si pa ne dovolimo! A ne bo ostalo le pri tem! Zanima me tudi, kakšno je vplivno območje bioplinarne, saj to mora biti
Na tej lokaciji naj bi Perutnina Ptuj že čez dober mesec začela graditi bioplinarno.
določeno?!«
Pahor je odgovoril, da po novi uredbi, ki je v sprejemanju, ni pa še veljavna, to območje sega v polmeru 800 metrov in vključuje tudi smrad oz. vonj: »Veste, da uredbe ali zakona o vonju doslej v Sloveniji še nimamo, glede ostalih dejavnikov vplivanja pa obstajajo posebni izračuni, ki jih sam v tem trenutku ne poznam.« Lesko-varjeva pa se ni dala; povedala je, da skupaj s soobčani živi v razdalji 400 metrov od bodoče bioplinarne in da jih ob strahu zaradi dodatnega smradu skrbi tudi hrup. Pahor je imel odgovor tudi na to; da hrup bioplinarne ne bo presegal 50 do 60 deci-belov, kar je enako glasnemu smrčanju ali hrupu avtomobilskega motorja v teku (kakor pač za koga, op. a.), nekaj prisotnih pa je navedbe Pahorja potrdilo, češ da so si ogledali eno izmed takšnih bioplinarn in da hrup res ni sporen dejavnik. Leskovarje-va pa je še vztrajala: »Ampak, ali sedanje farme in smrad niso sporne za izgubo oko-ljevarstvenega dovoljenja, ko
bo začela veljati nova uredba?!« Pahor pa je spet odgovarjal: »Vsaka uredba predvideva prehodno obdobje prilagajanja novim zahtevam in predvidevamo, da bo tako tudi tokrat. Če se bo izkazalo, da farme res presegajo dovoljene meje emisij, jih bomo seveda sanirali.«
Sledilo je še kar nekaj »ping-pong« žogic med Le-skovarjevo in Pahorjem, med drugim tudi na račun tega, da je bilo v medijih po besedah Leskovarjeve javno zapisano, da smrdi iz novih bioplinarn, recimo v Motvar-jevcih, Pahor pa ji je vračal, da govori o neprimerljivih objektih, saj bo Perutninina bioplinarna vrhunec dovršene tehnologije in ni primerljiva z omenjeno v Motvarjev-cih: »To je tako, kot če bi vam predstavljali zadnji model audija, vi pa bi ga primerjali z zaporožcem ... Gotovo ni primerljivo, ali ne?« Pahor je povedal tudi, da bo objekt zgrajen po najvišjih varnostnih merilih in da ni strahu za okolje zaradi morebitnih okvar, eksplozije ali požara, nato pa je videmski župan
Zahteve videmske stranke Zares
Predsednik OO Zares Videm Ivan Božičko je v zvezi z gradnjo bioplinarne podal javno izjavo, v kateri med drugim piše, da naj se v kontekstu soglasja za izgradnjo objekta obvezno zahteva ekološka sanacija farm, da mora investitor/uporabnik bioplinarne poskrbeti, da v času gradnje in uporabe le-te ne bo prekomerno obremenjeval cestne infrastrukture, da bo poskrbel za pravočasno obveščanje občanov o večjih zastojih v prometu oz. zagotovil popravilo škode, ki bo nastala na infrastrukturi v sled njegovega delovanja ter še, da mora izvajalec dejavnosti dvakrat letno poročati občini oz. občanom o vplivih na okolje. Izjavo pa zaključuje tako: »Onesnaževalec naj plača odškodnino (PPP - Polutter Pays Principle). Želeli bi, da ne podcenite stroškov degradacije okolja in predlagamo, da se obremeni število proizvedenih KWh na mesec ter da se upošteva skupni prag emisij, ki jih bo z delovanjem povzročala bioplinarna!«
Friderik Bračič, ki je biopli-narno pozdravil kot dobro naložbo, tudi za občino Videm, pozval še nekaj prisotnih svetnikov, da povedo svoje mnenje.
Gradnja bioplinarne se začenja julija
Nihče od njih, ne Boris Novak, ne Ivan Krajnc, ne Venčeslav Trafela, ne Srečko Svenšek niso imeli posebnih pomislekov in so bili za izdajo soglasja, prav tako pa tudi Andrej Rožman, ki pa je želel zagotovilo, da se bioplinarna res ne bo nikakor in nikoli dograjevala, kar mu je Pahor tudi zagotovil; češ da bi potem itak potrebovali novo gradbeno dovoljenje in s tem novo soglasje, ampak tega nimajo v načrtu. »Jaz kolegu Visenjaku že zaupam, tudi navsezadnje Perutnini kot podjetju, ampak dobro vemo vsi, da Perutnina ni edini lastnik in vprašanje je, kaj se bo dogajalo v prihodnje. Naši ljudje so zaradi slabih izkušenj doslej zelo nezaupljivi in to je povsem normalno,« je še dodal Rožman, sicer pa načelno tudi podprl soglasje za gradnjo.
Ob zaključku precej mirnega in za videmske razmere zelo vljudnega zbora občanov je tako župan Bračič z olajšanjem povzel sklep, da gradnjo bioplinarne lahko podprejo s soglasjem občine oz. občinskega sveta, da pa se mora sanirati stanje farm Pikos in rešiti problem smradu.
Občinski svet je nato na torkovi seji tudi dejansko potrdil soglasje za izgradnjo bioplinarne v Dražencih; slednja naj bi se po besedah Pahorja začela graditi julija, poskusno obratovanje pa naj bi steklo decembra letos.
Foto: SM
Ormož • Kriza nagaja tudi Wienerbergerju
Čez poletje bodo ustavili proizvodnjo
Ormoška opekarna je od leta 1998 v lasti svetovno znanega proizvajalca opeke, podjetja Wienerberger iz sosednje Avstrije. V ormoškem podjetju Wienerberger je zaposlenih skupno 52 delavcev, večina v proizvodnji. Kljub dobremu in prizadevnemu delu vseh pa je tudi v njihovem podjetju gospodarska kriza pustila močne sledi, saj je prav v gradbeništvu, na katerega so neposredno vezani, prišlo do velikega upada naročil.
Foto: Viki Ivanuša
Proizvodnja je avtomatizirana in lahko teče z minimalnim številom zaposlenih.
Mag. Christian Weinhapl, ki od lanskega maja pokriva območje jugovzhodne Evrope in je zadolžen tudi za ormoško podjetje, je povedal, da je podjetje Wienerberger prisotno v 26 deželah po vsem svetu, ima preko 220 tovarn in zaposlenih okrog 12.000 sodelavcev. Gre za vodilno podjetje na področju zidne opeke in drugo najmočnejše na področju strešne kritine na svetu, v proizvodnji fasadne opeke pa imajo vodilno mesto v Evropi. »Strategija podjetja Wienerberger je, da želimo na območjih, kjer smo zastopani, prevzeti vodilno pozicijo na trgu. Podjetje Wienerberger izvira iz Avstrije, kjer je bilo pred približno 190 leti ustanovljeno. Do leta 1980 je bilo podjetje bolj lokalnega značaja, znano predvsem v Avstriji. S spremembo v me-nedžmentu in upravi pa smo naredili v začetku devetdese-
»Prehranski segment je v današnjem času izredno občutljiva tema, česar se nadvse zavedamo tudi v naši družbi. Zato so naše investicije usmerjene v implementacijo najsodobnejše tehnologije v vse pridelovalne procese, s čimer zagotavljamo konstantno vrhunsko kakovost
tih let prve korake v tujino -na Madžarsko in v Nemčijo. V Slovenijo smo prišli relativno pozno, šele leta 1998. Potem pa se je začela zares velika ekspanzija podjetja v smeri Amerike in Rusije ter poskusi prodora na indijski trg. Tako
naših živil,« je naložbo komentiral direktor Perutnine Ptuj - Pipo Čakovec Predrag Šego-vic ter ob tem pojasnil, da so pod nadzorom vsi procesi in surovine hrane; nadzor se tako začenja pri kmetijski pridelavi krme in krmnih mešanic, nadaljuje skozi rejo pri kooperantih
so nastala številna podjetja po svetu, sedež podjetja pa je še vedno na Dunaju. Podjetja po posameznih deželah operativno vodijo domači kadri, ki skrbijo, da se prisluhne regionalnim potrebam in navadam trga. To je bilo sprva pogojeno
in skozi vse postopke priprave. Od trenutka, ko živila zapustijo tehnološke linije pa vse do trgovin ima Perutnina Ptuj vzpostavljeno t. i. imenovano hladilno verigo, kjer so vsa živila nenehno shranjena v prilagojenem temperaturnem režimu, za kar je potrebna tudi ustrezna flota hladilnih vozil. »Le tako lahko zanesljivo izvajamo sistem oskrbovanja s hrano vrhunske kakovosti od njive pa vse do vilice,« je še povedal mag. Predrag Še-govic, dr. vet. med.
Pomembnost naložbe je potrdil tudi predsednik uprave in generalni direktor matične družbe Roman Glaser, ki je poudaril, da bodo vertikalno organizirani integrirani procesi pridelave tudi v bodoče strateška prioriteta Perutnine Ptuj na vseh trgih. »Dva milijona naših potrošnikov se zaveda kakovosti naših živil, kar pravzaprav vsakodnevno potrjuje s svojo nakupno odločitvijo, zato bomo tudi z bodočimi vlaganji stremeli k nenehnemu izboljševanju tako tehnologije pridelave kot tudi vseh ostalih procesov. Konstantno nadgrajujemo vse dejavnike kakovosti in jih vedno znova preizkušamo. Potrditev so nagrade, ki nam jih podeljujejo zadovoljni potrošniki in tudi stroka, ki priznava naš položaj, ter živila, s katerimi postavljamo in vzdržujemo trende zdrave, kakovostne, varne in okusne perutninske prehrane.«
SM (vir: Dialog)
z različnimi standardi, ki so veljali v posameznih deželah, drugi razlog pa je ta, da opeka ne prenese velikih stroškov transporta, zato vsaka tovarna pokriva radij okrog 150 kilometrov. Večje razdalje niso več gospodarne.«
Težave gradbeništva čutijo tudi v Wienerbergerju
Podjetje Wienerberger je organizirano decentralizirano in posamezne tovarne nosijo tudi odgovornost za svoj poslovni rezultat. Na Dunaju so nekatere skupne službe, ki nudijo določeno pomoč in usluge vsem podjetjem. Leta 2003 je podjetje Wienerberger kupilo tudi Opekarno Pragersko. »V tem času je bilo veliko investicij, povsod se je gradilo in naš tržni delež je lepo naraščal. Leta 2009 pa smo naleteli na prve težave, pogojene s finančno in gospodarsko krizo. Prodaja se je v primerjavi z drugimi deželami relativno hitro zmanjšala. Seveda je kriza globalna, a v Avstriji na primer imamo spodbude za gradnjo stanovanj in skozi njih v branžo priteka veliko denarja, ki posledice krize malo ublaži. V Sloveniji tega nimate tako urejenega, zato se je kriza zelo hitro in močno začutila. Lani je bilo minimalno za 25 do 30 % manj povpraševanja. In nekako pričakujemo, da bo letos še dodatno zmanjšanje za 10 do 15 %. To pa seveda podjetju močno oteži, da bi bilo uspešno,« je povedal mag. Weinhapl.
Mag. Weinhapl je povedal, da je bilo sprva zamišljeno, da bi nudil dodatno pomoč podjetjem v Sloveniji, Hrvaški in Srbiji le enkrat mesečno in bi pomagal pri koordinaciji in deloval v smislu strateške podpore. »Ko sem prišel v Slovenijo drugič, je proizvedena opeka stala že na parkirišču, ker je ni
bilo več mogoče pospraviti na običajnih mestih, predvidenih za skladiščenje. Situacija je bila slaba. Presodili smo stanje na trgu in ugotovili, da je zaloge enostavno preveč. Pa ne le v Sloveniji, podobno se je v tem času dogajalo po vsem svetu.« Zato so se lani odločili, da čez poletje, julija in avgusta, ustavijo proizvodnjo. Poleg tega so junija dokončno zaprli tudi Opekarno Pragersko. Kljub temu se zaloge niso uspešno zmanjševale in je proizvodnja tudi v opekarni v Ormožu stala vse do oktobra. V novembru so proizvodnjo nadaljevali le v dveh izmenah, februarja pa so se ponovno odločili za tri-izmensko delo. Kot je povedal Weinhapl, imajo težave tudi s plačili. Kar nekaj strankam so namreč zaustavili dobavo, saj so se izkazali kot nezanesljivi plačniki.
»Tudi letos bomo proizvodnjo v poletnih mesecih ustavili in upamo, da bomo tokrat uspeli zalogo zmanjšati, če stroje zaustavimo za dva meseca. Lani smo uveljavljali določbe o skrajšanem delu, en mesec nam je še ostal in ga bomo izkoristili letos. Seveda nas vse to precej stane, poslovno leto 2009 se je končalo v rdečih številkah in tudi letošnje leto ne bo veliko boljše. Za prihodnje leto pa upamo na bolj pozitiven razvoj dogodkov,« je nekoliko optimističen Weinhapl.
Stavijo na kakovost
V podjetju intenzivno iščejo tudi druge možnosti za omilitev krize. »Precej si obetamo od naših inovacij, predvsem brušene opeke Dryfix, ki se lepi s poliuretanskim lepilom. Če ne moremo rasti kvantitativno, pa lahko poskusimo vsaj kvalitativno,« je strategijo podjetja razložil Christian We-inhapl.
Sistem gradnje Dryfix je zanimiv zato, ker je opeka po-
polnoma ravna in se za gradnjo uporablja specialno lepilo. Sistem omogoča hitro in suho gradnjo po sistemu lego kock. S tem zaključenim sistemom poskuša proizvajalec gradbeniku zagotoviti hitro in cenejšo gradnjo. Pomemben prihranek časa pomeni tudi sušenje, saj takšnega objekta ni potrebno sušiti, kot je to običaj pri klasični gradnji. Gre za izboljšano kakovost in opečne izdelke z višjo dodano vrednostjo. Opeko Dryfix različnih dimenzij uvažajo iz tovarne na Hrvaškem. Milena Fištrovič, vodja prodaje, je povedala, da istočasno na Hrvaško tudi izvažajo opeko, ki jo izdelajo v Ormožu, in to precej več, kot je uvažajo. Iz Avstrije pa uvažajo tudi klinker za fasado.
V Ormožu proizvajajo opečne izdelke Porotherm različnih dimenzij za zunanje in notranje nosilne zidove, predelne nenosilne zidove, opečna polnila za polmontažne stropne konstrukcije ter klasično opeko modul blok, je povedala Fi-štrovičeva. Mag. Christian We-inhapl pa je v pogovoru povedal tudi zanimivo primerjavo o tem, kako se je kriza v branži odrazila v sosednjih državah: »V najboljših časih se je v Avstriji gradilo 67.000, sedaj pa le 35.000 stanovanjskih enot. V Nemčiji je razmerje med najboljšimi časi in danes 300.000 proti 150.000. Tako se na eni strani pojavlja potreba po stanovanjih, po drugi strani pa ni gradbene dejavnosti, ki bi to potrebo pokrivala. Zanimivo pa je, da v Avstriji kriza ni vplivala na pocenitev stanovanj, nasprotno, podražila so se.«
Sicer pa je Weinhapl zatrdil, da nameravajo tovarno v Ormožu obdržati. Surovine, ki jo pridobivajo iz hardeške šume, je namreč še za nadaljnjih 40 let proizvodnje.
Viki Ivanuša
m
Foto: dialog
Direktor PP - Pipo Čakovec Predrag Šegovic in predsednik uprave
Roman Glaser.
Čakovec • PP - Pipo z novim avtoparkom
Milijon evrov za nova vozila
Perutnina Ptuj nadaljuje z naložbami v svojem hrvaškem podjetju Pipo Čakovec. Sredi tedna je tako predala namenu več novih hladilnih vozil v vrednosti milijona evrov.
Ptuj • Posvet z ministrom za delo, družino in socialne zadeve
Domov, kot je ptujski, si ministrstvo še želi
Konec maja je v Domu upokojencev na Ptuju potekal posvet z ministrom za delo, družino in socialne zadeve Ivanom Svetlikom.
Na posvet so vabili ptujski župan Štefan Čelan v imenu kolegija županov Spodnjega Podravja, Franc Koderman, predsednik Pokrajinskega odbora Zveze društev upokojencev Spodnje Podravje, in Gorazd Žmavc, predsednik Pokrajinskega odbora DeSUS. Od županov sta se kolegija udeležila Franc Kekec, župan občine Markovci, in Marko Maučič, župan občine Podlehnik. Ministra sta spremljali svetovalka Milena Končina in Neven-ka Volk Rožič, Mija Pukl je predstavljala izvršni odbor DeSUS, v katerem pokriva socialne zadeve, iz stranke Zares pa se je posveta udeležil predsednik MO Ptuj Miro Vamberger. Na posvetu je minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik predstavil politiko ministrstva do programa izgradnje novih domov za starejše, razvojne možnosti JZ Dom upokojencev Ptuj je kot primer dobre prakse predstavila direktorica mag. Kristina Dokl, o aktivni politiki zaposlovanja pa je govoril mag. Tomaž Žirovnik. Posveta so se udeležili tudi člani sveta zavoda ptujskega doma upokojencev.
Ptujski dom upokojencev je eden od svetlih zgledov, kjer se podjetnost kaže kot lastnost in kjer so razumeli, da je razlika med javnim in zasebnim zgolj v delitvi dobička. Če si zasebniki lahko privoščijo nakupovanje jaht, vikendov in podobnega, v javnem sektorju to ni mogoče, ker je treba vse presežke usmeriti v povečanje zmogljivosti in povečanje kakovosti, je povedal ptujski župan Štefan Čelan, ki je tudi prepričan, da gre v primeru ptujskega doma upokojencev za hotel s petimi zvezdicami. Takšnega standarda, kot ga ima ta dom, ni najti v drugih institucijah, kjer bi takšen standard zagotovo bil potreben. Podpira politiko, ki take kolektive nagrajujejo, jim pomagajo, da lahko svojo podjetnost uspešno širijo bodisi v Spodnjem Podravju, bodisi tudi v širšem prostoru, če je ta smiselna in racionalna. Ptujski model dobre prakse bi bilo treba podpreti tudi v širšem prostoru. Javni interes je nekaj, kar je vredno zagovarjati.
Minister Svetlik je povedal, da je trenutno v Sloveniji v domovih in posebnih zavodih 17.147 mest, z zastavljeno resolucijo naj bi v domsko varstvo zajeli pet odstotkov starejših od 65 let. V domovih pa je po najnovejših podatkih 16.843 ljudi. Res pa je, da je v nekaterih okoljih več mest, drugje pa jih primanjkuje. Boljša pokritost je v SV Sloveniji dosežena po zaslugi regionalne in lokalne iniciative, najpogoste-
je županske oziroma lokalnih investitorjev, slabša pa v večjih mestih, na Obali in na Gorenjskem. Le na območju UE Ruše v Podravju še ni nobenega doma upokojencev. Država za novogradnje domov nima denarja, letno je za investicije v javne zavode na voljo le pet milijonov evrov. Sredstva usmerjajo predvsem v obnovo domov, ki so že starejši, da bi povečali standard, da bi prišli do približno enake kvalitete storitev v vseh domovih za starejše, kjer javna služba deluje. Ministrstvo pa se je lotilo tudi 20 milijonov evrov vredne energetske obnove starejših domov. Bodočo gradnjo pa povezujejo predvsem z različnimi oblikami javno-zasebnega partnerstva. Z novo resolucijo na tem področju naj bi odgovorili tudi na vprašanje, ali še naprej povečevati domsko izgradnjo v Sloveniji ali ne. Prebivalstvo se stara, delež starejših se bo v prihodnjih letih še povečal, zato je vprašanje, ali bo treba delež zajetja v domsko varstvo starejših povečati s petih odstotkov.
Za razvoj drugih oblik varstva in oskrbe starejših
Zakon o dolgotrajni oskrbi bo omogočil razvoj tudi drugih oblik varstva in oskrbe starejših, zato je vprašanje o novogradnjah še kako umestno, ker se bodo s temi oblikami potrebe po domovih zmanjšale, saj tudi vemo, da si starejši želijo čim dlje ostati v svojem domačem okolju. Močnejšo podporo novih oblik varstva in oskrbe starejših naj bi začeli v letu 2013, zakon o dolgotrajni oskrbi naj bi bil sprejet letos. Rešitev vidi minister v kombinaciji enega in drugega, domovih in drugih oblikah varstva in oskrbe starejših. Ministrstvo glede na pomanjkanje državnih sredstev za investicije podpira iskanje le-teh drugje. Tudi v bodoče računajo na kombinacijo več virov. To vprašanje je tudi zelo povezano z vprašanjem bodoče organiziranosti domov upokojencev. To je trenutno še odprto vprašanje, odgovor naj bi dal novi zakon o social-novarstveni dejavnosti, ki ureja to področje. V tem trenutku se kažejo štiri možne oblike za upravljanje in vodenje teh domov. Najbližje javnemu zavodu je samostojni javni zavod, ki bo imel tudi več avtonomije, več pooblastil, da ne bo več izgovorov, da se ne da dobro gospodariti, vendar ne na škodo kvalitete in dostopnosti, za kar je odgovornost na državi. Ptujski primer kaže, da je že sedaj znotraj javnega zavoda mogoče dobro gospodariti. Druga oblika je javno-zaseb-no partnerstvo, pri kateri se bo iz povsem javnega zavoda
prešlo v d. o. o., s prevladujočim javnim vplivom. Tretja organizacijska oblika so zasebne institucije s koncesijo s strani države. Četrta oblika so ustanove, povsem zasebne, ki potrebujejo predvsem dovoljenje države za delo. »Ni pomembno, kdo je lastnik, s čigavimi sredstvi je bil dom zgrajen, pomembna sta le dostopnost in kakovost storitev, torej tisto, kar moramo kot odgovorni, kot država zagotoviti ljudem,« poudarja minister Svetlik. Namen posveta z ministrom za delo družino in socialne zadeve je bil tudi ta, da bi občane in župane občin na Ptujskem seznanili z dejanskim stanjem na domskem področju in možnostmi gradnje glede na usmeritve nacionalnega programa socialnega varstva ter na kakšno podporo države lahko računajo pri tem. Udeležence posveta je zanimala tudi predvidena širitev doma upokojencev v Koper.
Kje na Ptujskem še dom upokojencev?
Doslej so za gradnjo novih domov na območju UE Ptuj interes izkazali občina Zavrč leta 2003 in občina Podlehnik v letu 2008, je povedala mag. Kristina Dokl, direktorica Doma upokojencev Ptuj. Lani pa se je tema občinama pridružila tudi občina Majšperk. Na tem področju bo potreb-
nega veliko usklajevanja, da bi dosegli en kompromis, kje bi še zgradili dom upokojencev oziroma njegovo enoto. V UE Ptuj bi glede na normo iz nacionalnega programa lahko bilo v domsko varstvo zajetih 550 ljudi nad 65 let, kar predstavlja pet odstotkov teh občanov, trenutno naj bi na Ptujskem manjkalo do pokritja le pet mest, ob upoštevanju enote v Juršincih, gradnja katere se bo pričela ob koncu letošnjega leta, bo na območju UE v letu 2011 že 605 mest v domskem varstvu starejših oziroma 50 mest več, kot je predvideno v nacionalnem programu socialnega varstva. Glede na to, da se bo število starejših še povečevalo, se bo to število zmanjšalo. Zaradi vedno večjega poudarka pomoči na domu in izvajanja ambulantnih storitev pa bo potrebnih manj zmogljivosti v institucionalnem varstvu. Ptujski dom upokojencev je zaseden, bojazni o tem, da bi bil nezaseden, ni. Še vedno imajo 13 odstotkov uporabnikov iz drugih upravnih enot. Poslovanje Doma upokojencev Ptuj je pozitivno, pri svojem delu dosegajo dobre rezultate, zaposleni imajo ustrezno znanje in izkušnje, zaposlenost je skladna s standardi in normativi. Ptujski dom upokojencev ima enoti tudi v občinah Kidričevo in Gorišni-ca. Resne načrte z izgradnjo domov upokojencev imajo na
območju Haloz tri občine, Za-vrč, Videm, Podlehnik, so povedali ministru Svetliku. Ker treh ne bo mogoče zgraditi, bi župani teh občin morali čim prej vedeti, kje se bo gradilo in s čigavim denarjem, je vztrajal Marko Maučič, župan občine Podlehnik. Zaradi centralne lege, ki jo ima na območju Haloz in bližine avtoceste, bi bila najprimernejša lokacija v Pod-lehniku. V ta namen ponujajo zemljišče, ki je v občinski lasti, ki ga lahko v kratkem tudi komunalno opremijo. Tudi v občini Markovci, je povedal župan Franc Kekec, razmišljajo o gradnji doma upokojencev, za katerega že imajo opremljeno parcelo, tako da bi lahko že naslednje leto začeli graditi. Razmišljajo o domu s 120 mesti v obliki dnevnega centra, varstva mobilnih in varstva ne-pokretnih. Mag. Miran Kerin je povedal, da Dom upokojencev in Center za socialno delo Ptuj dobro sodelujeta. Center je že pred leti začel izvajati tudi pomoč na domu, ki so jo starejši zelo dobro sprejeli. Franc Koderman je kritičen do gradnje doma upokojencev s ptujskim denarjem v Kopru, pokrajinska zveza je zaradi te gradnje deležna veliko kritik, ker se na drugi strani nič ne naredi v zvezi z gradnjo doma upokojencev v Vidmu.
Miro Vamberger, predsednik MO Zares Ptuj, je izpostavil nerazumljive velike presežke ptujskega doma upokojencev, ki naj bi jih ta ustvarjal tudi na račun cene domske oskrbe oziroma preplačanih storitev. Ministra je vprašal, ali mora res ptujski dom upokojencev sedaj namesto države graditi domove, in to celo v drugih slovenskih krajih, čeprav je po zakonu to naloga države. Vztrajal je na tem, da bi morala notranja revizija ugotoviti, za kakšna sredstva gre pri teh presežkih oziroma od kod Domu upokojencev Ptuj denar, da lahko gradi domove tudi po Sloveniji. Po podatkih, ki jim ima, naj bi dom varčeval
tudi na račun števila zaposlenih, zaradi tega naj bi trpela kakovost storitev, v ceni pa se to ne odraža. Presežek doma je v letu 2009 znašal dobrih 2,9 milijona evrov. Februarja letos pa se je cena povišala še za dva odstotka.
Pri novogradnjah domov upokojencev se je treba ravnati racionalno, da ne bi prišlo do zgrešenih investicij, je minister Svetlik odgovoril na vprašanje glede novih gradenj. Na Ptujskem je domskih zmogljivosti v tem trenutku dovolj, zato je treba razmišljati o novih oblikah dolgotrajne oskrbe, morda celo v obliki dopolnilne dejavnosti na podeželju, kar bo omogočilo, da bodo ljudje ostali blizu doma oziroma v vaškem okolju.
Ptujski dom je poseben z več vidikov, minister je izpostavil dva. Dejstvo je, je povedal, da je dom pred leti dobil določena sredstva za investicijo, ki pa ni bila izvedena, sredstva pa so mu ostala, direktorica s sodelavci pa je s temi sredstvi dobro gospodarila. »Ne bi mogli trditi, da je do teh sredstev prišlo zaradi tega, ker ljudje preveč plačujejo. Cena storitve na Ptuju je v bistvu med nižjimi v Sloveniji. Zato ljudje, ki bivajo v tem domu, cen ne preplaču-jejo. Na Ptuju smo na osnovi opozoril pregledali vse, kar je bilo potrebno. Nepravilnosti nismo ugotovili. Tudi v tem primeru se je treba vesti racionalno; če so sredstva na voljo, jih dajmo tja, kjer so potrebe večje, da po izvedenih investicijah ne bomo imeli praznih postelj. Vodstva ne gre kriviti, da zna dobro gospodariti, ampak se je treba vprašati, kako ta sredstva racionalno uporabiti naprej, ker gre v bistvu za javna sredstva.«
Janez Rožmarin se je kot član sveta zavoda Doma upokojencev Ptuj zavzel za to, da bi sredstva za novogradnjo v Kopru raje namenil za gradnjo doma na Ptujskem, ker potrebe po domskem varstvu starejših še obstajajo glede na čakalne dobe.
Trendi pri zaposlovanju so se na območju ptujske OS Zavoda RS za zaposlovanje pričeli izboljševati, je povedal novi direktor mag. Tomaž Žirovnik. Trg dela na Ptuju je specifičen, ker se hitro odziva. Prvi so začeli beležiti podatke po povišanju nezaposlenosti v Sloveniji, sedaj pa kot prvi beležijo podatke o naraščanju potreb po delavcih oziroma zmanjševanju števila nezaposlenih. Podjetji Carrera in Boxmark se že približujeta številu zaposlenih, ki sta jih imela pred recesijo. Starostniki so skupina, ki bodo v bodoče morali biti deležni dodatne pozornosti, tudi z vidika dodatnih storitev in socialne ekonomije.
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Tomaž Žirovnik (desno) je na posvetu govoril o aktivni politiki zaposlovanja.
Ptuj • Julija znova festival Art Ptuj
Poletno bogastvo umetnosti
Kulturno umetniško društvo Art Stays in Društvo za glasbeno umetnost Arsana bosta poleti ponovno združila Mednarodni festival sodobnih vizualnih umetnosti Art Stays in Glasbeni festival Arsana v skupni projekt Art Ptuj 2010. Vse od 20. do 30. julija se bosta tako na različnih ptujskih prizoriščih prepletali sodobna likovna umetnost in vrhunska glasba v družbi plesa, literature, kulinarike in zabave.
V času festivala bo več kot 60 dogodkov - dnevno bodo potekali likovni performansi, delavnice, predavanja, ob večernih urah pa koncerti. Ptuj bo obiskalo preko 150 glasbenikov in prav toliko likovnih ustvarjalcev ter literatov, hkrati bodo potekale tudi tri mednarodne poletne akademije: 2. glasbena, 1. plesna in akademija sodobne umetnosti. Drugi spremljevalni dogodki pa bodo med drugim še: seminar vokalne tehnike, Art Therapy Camp, delavnice grafike in freske za otroke ... Pri pedagoških dejavnostih bodo sodelovali uveljavljeni pedagogi iz vsega sveta.
»Veseli smo, da smo v lanskem letu našli skupen jezik z Arsano in da ustvarjamo festivalsko dogajanje, ki nima sebi enakega ne le v Sloveniji, temveč tudi širše. Art Stays se je pričel leta 2003 kot likovna kolonija za mlade evropske umetnike, danes pa predstavlja skupaj s festivalskim dogodkom Art Ptuj najpomembnejšo likovno dogajanje na širšem območju Ptuja. Letošnji program sestavlja 10-dnevno umetniško gostovanje in serija en mesec trajajočih razstav. Sodelovalo bo več kot 50 umetnikov iz 14 držav in štirih
kontinentov: Evrope, Azije, Severne Amerike in Avstralije,« je povedal Jernej Forbici, umetniški vodja že osmega festivala Art Stays.
Na Ptuju se bodo gostujoči slikarji, video in avdio umetniki, performerji, konceptualni umetniki, grafični oblikovalci in fotografi predstavljali v petih nacionalnih paviljonih oziroma ateljejih: italijanskem, slovenskem, madžarskem in slovaškem ter v petih dodatnih
mednarodnih projektih.
Likovnega festivala se bodo tako udeležili Cesare Pietro-iusti (Italija), skupina Brida, Chandrasekaran (Singapur), Marotta & Russo (Italija), Oppy De Bernardo (Češka), Marion Eichmann (Nemčija) in drugi.
»Letošnji festival bo najbogatejši doslej. Na njem bodo gostovali vrhunski umetniki, ki se bodo predstavili z izjemnimi umetniškimi projekti, pripravljenimi prav za ta fe-
stival in mesto Ptuj. Deset dni bomo priča zanimivemu artističnemu dogajanju, nato pa bomo nastala dela lahko še cel avgust občudovali na razstavah, ki bodo postavljene v več kot desetih razstaviščih na Ptuju in drugod,« je še napovedal Forbici.
Postregel je tudi s statistiko: lansko leto je ta festival obiskalo preko 10.000 obiskovalcev, umetnikov, strokovnjakov, ga-leristov, zbiralcev, kustosov,
muzeologov, kritikov, glasbenikov in seveda ljubiteljev umetnosti, kar daje po njegovem garancijo za razvoj festivalskega dogajanja Art Ptuj ter samega Ptuja, ki bo leta 2012 eno od mest Evropske prestolnice kulture (EPK).
Od Stinga na Ptuj
Glasbeni del festivala pa nam je predstavil Mladen Delin iz Arsane: »V najstarejše mesto bomo tokrat pripeljali mnoga zveneča imena iz celega sveta. Posebej bi izpostavil Stefana Milenkoviča, ki ga poznamo že kot čudežnega dečka in je nastopil pred vsemi najbolj pomembnimi imeni na svetu od ameriškega predsednika Ro-nalda do papeža Janeza Pavla II. ... Drugo pomembno ime je Edin Karamazov, ki je imel lani koncert s Stingom, na Ptuju pa bo nastopil z makedonsko pevsko divo Kaliopi. Pridružujejo se prav tako Konstantin Bogi-no, Oto Pestner, Terrafolk, Mia Žnidarič, Severa Gjurin, Maja Keuc, Crossroads, Vox Arsana in mnogi drugi.«
Delin je še poudaril, da festival združuje več umetnosti in da bo zagotovo zadovoljil vse okuse. »Želimo si, da bi postal ena eksplozija umetnosti, eno
središče. Po svetu se namreč zadnje čase vedno bolj dogaja, da se festivali prenašajo v manjša mesta, v katera umetniki radi prihajajo. Ptuj bi lahko bil eno izmed teh mest,« je prepričan.
Festival je povezan tudi s programom EPK 2012. »Oba ta festivala, združena v Art Ptuj 2010, sta spoznana in podprta na način, ki prispeva k sporočilnosti našega projekta, torej k novemu duhu v mestu,« je pristavila Maja Leber iz ekipe, ki se na Ptuju ukvarja z omenjenim projektom EPK.
Iz tega naslova bo tudi sofinancirana polovica festivala, ki je ocenjen na vrednost 100.000 evrov. Ostalo nameravajo pokriti s sponzorskimi sredstvi in prodajo vstopnic, upajo pa tudi, da bodo kak delež primaknila pristojna ministrstva.
»Bliskovito se nam pridružuje projekt EPK 2012, kjer smo znotraj programskih vsebin prijavili Art & Heritage Carnival kot osrednji dogodek in vse kulturne ustvarjalce v mestu poskušamo na nek način usmerjati v smer, da bi v letu 2012 pokazali vrhunec vse ustvarjalnosti na to temo,« pa je o tem projektu dejal ptujski župan Štefan Čelan.
Polona Ambrožič
uvrstitev ptujske komunale je dosegla ekipa v sestavi Anton Ciglarič, Vladimir Šuen in Slavko Gabrovec, ki je v delovnem tekmovanju v polaganju kanalizacijskega priključka med 71 ekipami dosegla odlično drugo mesto; najboljša je bila ekipa Komunalnega podjetja iz Velenja, tretje mesto pa je dosegla ekipa podjetja Kostak iz Krškega. V izdelavi vodovodnega priključka je ekipa Komunale Ptuj dosegla prav tako dobro 5. mesto, v aranžiranju cvetja pa 7. mesto.
Ptujski komunalni delavci pa so bili tokrat uspešni tudi v športnih tekmovanjih, saj so v generalni razvrstitvi dosegli odlično tretje mesto. V posameznih disciplinah pa so bili moški zmagovalci tekmovanja v šahu in streljanju, ženske so bile v streljanju pete, v kegljanju so dosegle 2. mesto, moški pa 13. mesto, v tenisu so dosegli drugo, v odbojki 3. mesto, v plavanju odlično 2. mesto, v ulični košarki so dosegli 5. mesto, v namiznem tenisu 7. mesto, v vlečenju vrvi so ženske dosegle 5. mesto, moški pa 12. mesto, v pikadu ženske 10., moški pa 15. mesto, v teku in bovlanju so dosegli 19. mesto, v moškem nogometu pa 20. mesto. Ob odlični uvrstitvi je vsem članom ekip Komunalnega podjetja Ptuj prvi čestital direktor Jože Cvetko in ob tem izrazil prepričanje, da bodo v bodoče pri svojem vsakodnevnem delu še uspešnejši.
M. Ozmec
Celje • 26. srečanje komunalnih delavcev Slovenije
Odlična uvrstitev ptujske Komunale
Knežje mesto je minuli konec tedna gostilo okoli 3200 udeležence 26. srečanja komunalnih delavcev Slovenije. Med njimi je bilo tudi 85 udeležencev iz Komunalnega podjetja Ptuj, ki so v ekipni uvrstitvi dosegli odlično drugo mesto in si domov pripeljali kar 10 pokalov.
V Celju je bila minuli konec tedna 26. komunalijada, tradicionalno srečanje delavcev te panoge, ki so tekmovali v raznih delovnih in športnih disciplinah, pri čemer so tudi letos dali glavni poudarek prijetnemu druženju.
Prvi dan srečanja so namenili razpravi o aktualnih temah vodstvenih in strokovnih delavcev slovenskega komunalnega gospodarstva. Opozorili so na težave, ki jih prinaša prenos komunalne infrastrukture v najem javnim komunalnim podjetjem in na s tem povezano metodologijo za oblikovanje in spremljanje cen komunalnih storitev. Kot je povedal Marijan Jedovnicki iz Zbornice komunalnega gospodarstva, bi se omrežnina morala odvajati v proračun občin in se potem vračati nazaj v obliki vložkov v infrastrukturo. Če pa se to ne bo zgodilo, se bo zagotovo pojavil problem zagotavljanja kvalitete komunalnega omrežja. Monopolni položaj, ki ga očitajo komunalnim podjetjem, pa je po njihovem za takšno dejavnost nujen, saj bi licencira-
no izvajanje dejavnosti vodilo v prosto izvajanje storitev in po vzoru iz tujine povišanje cen.
Med osnovne cilje komunalne panoge so po besedah Jožeta Cvetka, direktorja Komunalnega podjetja Ptuj, uvrstili tudi razvoj dejavnosti v smislu zadostnega financiranja projektov, ki bi pripomogli k ohranitvi komunalne infrastrukture, in izgradnja manjkajoče komunalne infrastrukture. Ocenili so, da slovenske komunalne družbe poslujejo z najnižjimi stroški, vendar ne pod stroškovno ceno, kljub nižjim stroškom pa je komunalna oskrba v Sloveniji dobra. Vodilni komunalni delavci so na petkovem strokovnem srečanju v Celju zavrgli očitek, da prav njihova dejavnost v Sloveniji povzroča inflacijo. Navajajo namreč, da je njihovo poslovanje transparen-tno in pregledno. Kot poseben problem, s katerim se srečujejo komunalna podjetja, pa so izpostavili pomanjkanje ustreznega kadra, saj so komunalne družbe po vstopu Slovenije v EU postavljene pred zelo zahtevne naloge.
Direktor celjske družbe Sim-bio Marko Zidanšek je poudaril, da so letos komunalna podjetja morala komunalno infrastrukturo oddati v najem gospodarskim uporabnikom, čeprav zadeva zakonsko še ni dorečena. Po njegovi oceni mo-
rajo namenska sredstva ostati v komunalnih podjetjih, v nasprotnem se bo srednjeročno komunalna panoga izčrpala. Zidanšek pogreša več življenjskih, oziroma manj uradniških predpisov, opozoril pa je tudi, da je marsikateri pravilnik s
področja ravnanja s komunalni odpadki nejasen in je uporabnikom potem težko razložiti, kako morajo pravilno ravnati.
Drugi dan, v soboto, 5. junija, pa je potekala 26. komunalija-da, delavsko-športna tekmovanja komunalnih delavcev, na kateri je med 3200 udeleženci iz 71 komunalnih podjetij Slovenije sodelovalo tudi 17 ekip ali skupaj 85 udeležencev iz Komunalnega podjetja Ptuj. V delovnih tekmovanjih so svoje znanje in spretnosti merili v polaganju kanalizacijskega priključka, izdelavi vodovodnega priključka, odvozu odpadkov in aranžiranju cvetja. Najboljšo
Foto: M. Ozmec
Bera pokalov iz 26. komunalijade je bila za Komunalno podjetje Ptuj izredno velika, največjega so si za drugo mesto priborili člani ekipe kanalizacije, (z leve) Anton Ciglarič, Vladimir Šuen, direktor Jože Cvetko in Slavko Gabrovec.
Ormož • Okrogla miza o drogah
Droge so v porastu
Na okrogli mizi o drogah, ki sta jo v ormoškem gradu organizirala Policijska postaja Ormož in Medobčinska lokalna akcijska skupina za preprečevanje odvisnosti na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž, se je zbralo za ormoške razmere veliko število tistih, ki jih skrbi porast pojavljanja droge na širšem ormoškem območju.
Edvard Cvetko, komandir PP Ormož, je v uvodnem nagovoru povedal, da so na postaji in v LAS-u začutili potrebo, da naredijo nekaj več, ker je problematika pereča in se ji ne morejo izogniti: „Krivca ne bomo iskali, gre za to, da se soočimo z obstoječimi dejstvi in vsak po svoji poti naredimo nekaj, da se stvari obrnejo na bolje."
Najbolj zasvoji nikotin, nato heroin
Dr. Andrej Kastelic, vodja centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Psihiatrične klinike Ljubljana, je predstavil svetovne trende in problematiko uživanja drog: „Smrtnost uživalcev drog je 40- do 50-krat večja od ljudi, ki ne uživajo droge, zdravljenje zmanjša smrtnost za petkrat, a je smrtnost še vedno 10-krat večja kot pri populaciji, ki drog ni uživala. Glavni vzrok smrti uživalcev je predozira-nje. V Sloveniji je leta 2007 zaradi predoziranja umrlo 47, leto kasneje pa 36 uživalcev. V kakšnih 10 % je predoziranje poskus samomora. Največkrat se predoziranje zgodi ljudem, ki drogo poznajo in so že leta na drogi in ne kakšnim začetnikom."
Droge uživalci jemljejo zato, da se počutijo dobro, oziroma če imajo bolečine ali depresije, da se ne počutijo slabo. Posamezniki ne razvijejo le odvisnosti do drog, ampak se podobno razvijejo tudi za-
Aktivni udeleženci okrogle mize stelic.
Foto: Viki Ivanuša
Stanislav Ivanuša, Brane Miličevič, dr. Aleš Friedl in dr. Andrej Ka-
svojenosti od hrane, telesnih naporov, poškodovanja telesa, zasvojenost s seksom, delom, igrami na srečo ... Ljudje smo različno nagnjeni k odvisnosti, k temu pripomore biološka predispozicija, ne le da so nekateri ljudje hitreje zasvojeni, so tudi taki, ki težje odpravijo svojo zasvojenost. Dr. Kastelic pravi, da odvisni ne postanemo zaradi droge same, ampak zaradi svoje osebnosti. Droga, ki najbolj zasvaja, je nikotin. Nikotin zasvoji kar 50 % tistih, ki ga poskusijo. Na drugem mestu je heroin s 40 %. Zanimivo je tudi, da alkohol in ni-
Foto: Viki Ivanuša
V imenu organizatorjev je zbrane nagovoril Edvard Cvetko, komandir PP Ormož.
kotin okvarita prav vse organe, ostale droge pa le nekatere. Opozoril je, da je odvisnost bolezen, kar je podkrepil s slikami možganov uživalcev drog, ki so utrpeli posledice. Z uživanjem drog se zviša tudi možnost okužbe z aidsom in hepatitisom.
Zdravljenje zahteva spremembo življenjskega stila
Kdor želi uiti začaranemu krogu drog, mora sprevideti, da gre za bolezen, ki zahteva zdravljenje in predvsem spremembo življenjskega stila. Teorijo dr. Kastelica je s svojimi lastnimi življenjskimi izkušnjami podkrepil Brane Miličevič, zdravljeni uživalec drog, ki je povedal, da je velikokrat nehal z drogami, se očistil, a tudi zopet našel pot nazaj do njih: „Odvisnik od droge ni nikoli dokončno ozdravljen, v njem je nenehno prisotna želja po ponovni vrnitvi k drogi."
Strategija boja proti drogam na svetovnem nivoju poteka skozi preprečevanje, svetovanje, terapije, ter aktivnosti na področju zmanjševanja škode in ponudbe droge." Vse stvari skupaj lahko rodijo uspeh, saj policija uspe zaseči le okrog 10 do 15 % drog, ki so na trgu. Uporaba drog povsod po svetu narašča, uporabniki pa so vedno mlajši. Kar 70 % žensk, ki se zdravijo pri nas zaradi odvisnosti, je bilo žrtev spolne zlorabe, tudi pri fantih je to pogosto. Zato se pri zdravljenju ne da ukvarjati samo z odvisnostjo, treba je pogledati širšo sliko. Naš cilj mora biti, da ljudje ostanejo živi. Šele potem pride
na vrsto moraliziranje, ali je kakšno zdravljenje dobro ali ne in če zasvaja ali ne. Rezultati zdravljenja niso posebno dobri. Le okoli 30 % zdravljenih odvisnih vzpostavi življenjsko abstinenco," je povedal dr. Ka-stelic. Povedal je še, da svojci pogosto zmotno menijo, da je možno to bolezen na hitro pozdraviti, v resnici pa gre pa za dolgotrajen proces. Poudaril je, da je čiščenje zelo nevaren proces, ki mu mora slediti celovit program, saj je takrat smrtnost 50 % večja. Opozoril je tudi na velik problem zasvojencev v zaporih, o katerih se v javnosti ne govori.
Dekleta kadijo enako pogosto kot fantje
Dr. Aleš Friedl iz Psihiatrične bolnišnice Ormož je predstavil anketo, ki so jo opravljali med učenci zaključnih razredov osnovnih šoli na območju UE Ormož in v Gimnaziji Ormož leta 2008. LAS je doslej izpeljal tri takšne ankete. Zanimal jih je odnos mladih do alkohola, tobaka in prepovedanih drog, v zadnji pa tudi njihov odnos do zdravil in energetskih napitkov. Sodelovali so 303 učenci (192 osnovnošolcev). V raziskavi so opazili, da je pri osnovnošolcih prišlo, v primerjavi z raziskavo leta 2004, do 10 % upada poskušanja vina, so pa zato dijakinje za 12 % dvignile porabo žganih pijač. Večina učencev zaključnih letnikov uživa alkoholne pijače enkrat mesečno ali nekajkrat na leto. Zvečal pa se je delež učencev, ki se opija več kot dvakrat na mesec, kar 51 %. Med dijaki pa
je prišlo do upada opijanja. Pri osnovnošolcih je zaskrbljujoč podatek, da kar četrtina otrok dobi alkohol v lokalih ali diskotekah. Osnovnošolci si v 21 % sami kupijo alkoholno pijačo, gimnazijci pa večinoma sami in jo uživajo na ulici ali v parku. Cigarete so v upadu, kar je morda povezano z zakonom o uporabi tobačnih izdelkov v lokalih. Kljub temu da je kajenje v skupnem številu v upadu, pa je poraslo pri dekletih, ki sedaj kadijo tako pogosto kot fantje. Pri osnovnošolcih obstaja pri 7 % zanimanje za ma-rihuano, tudi sama uporaba je pogostejša. V zadnjih 30 dneh jo je zaužilo 2 % učencev. Pri gimnazijcih zanimanje za ma-rihuano upada. Skrb vzbuja pri osnovnošolcih zanimanje za heroin, ki znaša 4 %, leta 2004 pa le 1 %. Dijaki 4. razreda so izrazili veliko dostopnost drog, predvsem spida in ekstazija, heroina in kokaina.
Droga povzroča številna kriminalna dejanja
Stanislav Ivanuša, predsednik Lokalne akcijske skupine občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž, skupine za preprečevanje odvisnosti, hkrati kriminalist PU Maribor, je povedal še številke, ki so nadgradile anketo. Lekarna Ormož je leta 2007prodala 331 inzulin-skih brizg, leto kasneje že 730 in leta 2009 570 brizg. Vzrok upada je pričetek delovanja prostovoljcev društva Zdrava pot, ki od januarja 2009 ormoško območje pokriva s kombi-jem. Intravenoznim uživalcem so v minulem letu razdelili 5400 inzulinskih brizg, 5600 alkoholnih robčkov, 720 kondomov in 40 % razdeljenega materiala se je uporabljenega tudi vrnilo, s čimer se zmanjša možnost okužbe za ostale. Narašča tudi število interventnih izvozov delavcev Zdravstvenega doma Ormož, ki so zaradi zaužitja prekomerne količine droge lani izvozili v osmih primerih. Zabeležili pa so tudi 12 takšnih primerov, za katere ne morejo z gotovostjo trditi, da je šlo za predoziranje, a je bila droga prisotna.
Ivanuša je opozoril tudi na finančno plat zasvojenosti: gram heroina stane 40 evrov, so pa uživalci, ki so sposobni zaužiti tudi po 5 gramov dnevno. To pomeni, da potrebujejo od 50 do 200 evrov dnevno za drogo, ozirosočma t ali več tisoč evrov mesečno. Ti ljudje niso zaposleni, hitro jim poide denar, pričnejo krasti, vlamlja-ti, ropati, izsiljevati, se ukvarjajo s prostitucijo. „Vse to pa pomeni nižji nivo varnosti za vse nas, zato se je treba s to populacijo ukvarjati in ji pomagati," je zaključil Ivanuša.
Problem ni droga, problem je glava
Nekdanji zasvojenec Brane Miličevič je povedal, da v njihovi družini večjih težav doma ni bilo, da je bil dober učenec, aktiven športnik. Primanjkovalo mu je morda le starševske naklonjenosti. Začele so se izkušnje s puncami, druženje s starejšimi, trava. Po začetnih
eksperimentih z drogo je postajala potreba vedno močnejša, zapustil je šolo in počasi se je pridružil še kriminal. 12 let je trajala agonija, v kateri je večkrat poskušal prenehati, a ni zmogel. Povedal je, da narkoman nima občutka za druge ljudi, da je popolni egoist. Šele ko ni imel več možnosti manipulirati in nobenega izhoda, takrat mu je uspelo. Starši niso vedeli več, kako naprej in so ga vrgli na cesto in po šestih mesecih, ko se je začela bližati zima, je spet prišel domov. Oče se je odločil in ga postavil pred dejstvo: „Ali greš v komuno ali pa si za mene mrtev." To ga je pritisnilo ob zid, saj ni imel nobene druge možnosti. „Obljubil sem eno leto in odšel z namenom, da se bom drogiral, takoj ko pridem ven, ampak po pameti. Težko bi rekel, da sem se sam odločil za komuno. Za zdravljenje potrebuješ prisilo, da te nekdo ali nekaj potisne, ker sam se ne moreš. Šele ko ni drugega izhoda, greš na zdravljenje," se spomni Brane Miličevič, ki je v svoji dolgi narkomanski karieri doživel tudi več predo-ziranj, bil celo klinično mrtev, a jo je na koncu odnesel naravnost čudežno, brez posledic. „Problem ni droga. Problem je sčistiti glavo. Čim dlje si na drogi, tem dlje tako življenje traja, bolj pozabiš vse, kar so te naučili v letih pred drogo," razmišlja Miličevič. Povedal je tudi o vulkanu čustev, ki ga je prevzel, ko se je dovolj uredil, da je bil sposoben dojeti, kaj je s svojim vedenjem naredil družini in vsem, ki so ga imeli radi. Po enem letu komune v Italiji je šel za teden dni domov in se odločil, da se vrne v komuno. Po dveh letih se je odločil, da zaključi program, ki traja 30 do 36 mesecev. Po vrnitvi domov je naredil neverjetno veliko reči. Sedaj dela za Zavod Pelikan in italijansko komuno Don Pierina. Danes ve, kaj je počel narobe in s svojim znanjem in izkušnjami lahko pomaga drugim: „Napačno življenje te pripelje do droge in ne droga do napačnega življenja."
Zanimiv je bil tudi prispevek prostovoljk skupine Zdrava pot, ki sta povedali, da so uporabniki drog v Ormožu zelo skriti. Z njimi so se pripravljeni srečevati le izven Ormoža. Eden jima je nekoč celo rekel, da je bolje, da Ormožani ne vedo, da s kombijem prihajajo tudi v to okolje, ker bi jih sicer pregnali. Takšno razmišljanje kaže na veliko stigmo. Opozorile so tudi na podatek, da se pojavlja vedno več uporabnikov, ki imajo otroke. Lokacije, na katerih se ustavlja kombi, so skrite tudi zaradi policije, da jih ne motijo, ker se uporabniki drog policije bojijo. Včasih imajo občutek, da so edine, s katerimi imajo uživalci drog stik.
V razpravi so se nekoliko razhajala mnenja, ali potrebujemo Center za ovajanje od drog in kako razvita je pri nas preventiva. Dr. Bojan Burgar je v imenu šolnikov povedal, da šole imajo preventivne vsebine za otroke in starše ter da dobro sodelujejo s policijo. Hkrati pa je opozoril, da je tudi pri osveščanju treba imeti mero. Starši se sami odločajo, koliko informacij želijo.
Viki Ivanuša
Dornava • Proslavili 15 let občine
Občina z bogato društveno dejavnostjo
Dornavčani so minulo nedeljo z osrednjo slovesnostjo v šolski telovadnici proslavili 15 let obstoja samostojne občine, dosežke in naložbe zadnjega štiriletnega obdobja pa so si lahko ogledali kar na platnu nad odrom.
Prireditev se je začela z zvoki godbe, nadaljevala pa z obvezno himno, ki jo je odpel dornavski oktet. Zatem je ne oder stopil župan Raj-ko Janžekovič in v kratkem nagovoru povedal, da se iskreno zahvaljuje prav vsem, od občinskega sveta do občanov, za vse narejeno, tako na področju infrastrukture kot na društveni in kulturni ravni: »Načrtovane in potrjene naložbe za vnaprej pa so le tiste, za katere smo že uspeli pridobiti sofinancer-ska sredstva iz različnih razpisov; kot veste, so to štirje cestni odseki, nova kulturna dvorana v središču občine in nato še vrtec. Vse, kar smo v naredili v zadnjem štiriletnem mandatu, pa si boste lahko ogledali preko projekcije na platnu!«
Sledila je podelitev plaket in priznanj Občine Dornava; letošnji prejemniki plaket so Janez Horvat, Ivan Slana in družinsko podjetje Mesarstvo Herga. Spominsko
Utrinek iz bogatega kulturnega programa, v katerem so bile predstavljene vse najbolj znane občinske prireditve.
plaketo je prejela Terezija Ci-glar, podeljenih pa je bilo še šest priznanj; in sicer Jožefu Florjaniču, Antonu Cenarju, učiteljicama Valeriji Lenart in Zlatki Zelenik, Alojzu Šo-štariču in Janezu Valenku. Tako plakete kot priznanja so vsi nagrajenci dobili kot nagrado za večletno aktivno delo na različnih področjih življenja in njihov doprinos k razvoju kraja ter občine.
Kaj vse je bilo postorjene-
ga v štirih letih, so si zbrani nato lahko ogledali na platnu ob zvokih glasbe; prikazana je bila izgradnja tretje in četrte veje kanalizacije, bloka Vila pri lipi, vaško-ga-silski dom na Polenšaku, komasacije kmetijskih zemljišč, dokončanje in odprtje zdravstvene in zobozdravstvene ambulante, delna obnova polenške osnovne šole, ustanovitev in nakup opreme za režijski obrat, modernizacija
Letošnji prejemniki plaket in priznanj občine Dornava z županom Rajkom Janžekovičem.
ceste Vodul-Polenšak, pre-plastitev ceste in ureditev novih parkirišč na Polenša-ku itd.
Kulturni program so letos namenili predstavitvi najbolj prepoznavnih in tradicionalnih dornavskih prireditev,
vodila sta ga osnovnošolca Ingrid in Aleks, ki sta s kratkim povzetkom vsebine vsakega praznika povabila na oder različne skupine nastopajočih, slednji pa so skozi petje, ples in igranje prikazali prireditve: od paše do sira
(Mezgovci), lukarski praznik (Dornava), praznik žetve in kruha (Polenšak) ter gobarski praznik (Žamenci), seveda pa niso izpustili niti znanega dornavskega fašenka s prepoznavno masko cigana.
SM
Lenart • 20 let podjetja Saubermacher
Juršinci • Srečanje starejših občanov
Dve desetletji uspehov Solze sreče v očeh
4. junija je Saubermacher Slovenija, ki je bil pred 20 leti pionir med slovenskimi oziroma jugoslovanskimi podjetji z dejavnostjo gospodarnega ravnanja z odpadki, na sedežu podjetja v lenarškem Spodnjem Porčiču pripravil dan odprtih vrat ob pomembnem jubileju.
Saubermacher je zasebna družba z dejavnostjo odstranjevanja in recikliranja odpadkov, katere začetki segajo v leto 1979, ko sta zakonca Hans in Margret Roth ustanovila podjetje, ki je sledilo trendom dinamične rasti. Danes mednarodni koncern zaposluje okrog 3.400 sodelavcev in ustvarja letno več kot 200 milijonov evrov prihodkov.
Na področju ločenega zbiranja in recikliranja odpadkov oskrbuje Saubermacher več kot 1600 občin ter 40.000 strank iz obrti, industrije in storitvenih dejavnosti ter z
več kot 40 povezanimi družbami v Sloveniji, na Hrvaškem, Madžarskem, Češkem, v Romuniji, Bolgariji, Srbiji in Makedoniji prispeva k izgradnji sodobnih okoljskih standardov v Evropi.
Njegovi začetki v Sloveniji so povezani z letoma1989/90 in izvajanjem pilotnih projektov uvajanja ločenega zbiranja odpadkov v gospodinjstvih Lenarta in Murske Sobote. Danes posluje pri nas sedem družb, ki skupaj zaposlujejo več kot 330 ljudi.
Sedaj vodita podjetje Mojca Letnik in Rudolf Horvat, idej-
Občina Juršinci je prvo junijsko nedeljo organizirala srečanje občanov, starih nad 75 let. Srečanje je bilo v lovskem domu v Juršincih. Vabilu se je odzvalo okrog 60 občanov. V občini Juršinci je 168 oseb, starih nad 75 let.
Bilo je slavnostno, med gosti je bil tudi lenarški župan mag. Janez Kramberger, podjetje pa je pripravilo marsikaj zanimivega.
ni oče projekta njegove vpeljave v Lenart pa je bil pred leti Janez Erjavec, lenarški gospodarstvenik in predstavnik lenarške občine za področje okolja, ki je navezal stike z avstrijskim poslovnežem Hansom Rothom iz podjetja Saubermacher Graz.
»20 let po tej prvi ideji lahko rečem, da sem vesel, da je ostala živa, in še posebej ponosen, da je postala tudi neko poslanstvo za družino Letnik. S tem poslanstvom pravzaprav opravljamo nekaj, kar bi lahko bil model za celotno Slovenijo,« je povedal Erjavec.
Ni pa se spominjal samo preteklosti, ampak se je ozrl tudi v bodočnost, za katero je prepričan, da bo podjetju naklonjena.
»To je dejavnost, ki ima vsekakor prihodnost, kajti odpadke bomo proizvajali tudi v prihodnje, naša civilizacija jih proizvede vedno več. Na tem področju bo potrebnega tudi vedno več znanja, kajti te odpadke bomo morali znati ne samo ustrezno odstraniti in sortirati, ampak tudi predelati in iz njih napraviti novo vrednot. To so zahtevni projekti in na tem področju imamo še veliko dela,« je zaključil.
Polona Ambrožič
Med temi je mnogo takih, ki se srečanja niso mogli udeležiti iz zdravstvenih razlogov. Nekaj jih je tudi v domski oskrbi.
Udeležence srečanja je najprej nagovoril župan občine Juršinci Alojz Kaučič, ki je poudaril, da se vodstvo občine trudi in med drugim posveča skrb tudi starejši populaciji ljudi. Ena izmed teh je tudi organizacija takega druženja. Nadalje je občane seznanil z gradnjo doma za starejše -medgeneracijskega središča -, ki se bo v kratkem pričel graditi v Juršincih. Tako bo mogoče tudi kdo od prisotnih že
v kratkem času v domu našel pomoč in oskrbo, ko bo le-to potreboval. Investitor gradbenih del bo Dom upokojencev Ptuj. Župan je na koncu govora občanom zaželel vse dobro, predvsem pa trdnega zdravja.
Sledil je lep, prisrčen kulturni program, ki so ga izvedli učenci OŠ Juršinci z mentorico Metko Pignar in Ljudske pevke iz Juršincev. Prisotni so bili vidno ganjeni, kar se je odražalo v njihovih solznih očeh.
Da je bilo razpoloženje še boljše, je poskrbel domači ansambel Stanka Plohla - Kova-čečjaka.
Članice OO Rdečega križa Juršinci so ob prihodu udeležencem srečanja na prsi pripele rožice z domačega vrta. Spekle so tudi okusno pecivo in tako poskrbele, da so se udeleženci po kosilu tudi posladkali.
V prijetnem nekajurnem druženju so se združili: zdravi-ca, klepet, obujanje spominov, občani pa so tudi zapeli, nekateri pa še zaplesali. Organizatorji srečanja upajo, da so se udeleženci na srečanju imeli lepo in so s seboj domov ponesli lep spomin.
AŠ
Foto: SM
Foto: SM
Foto: arhiv
Podvinčani za pošten in odkrit dialog
V Civilni iniciativi Podvinci so oblikovali mnenje k stališču, ki ga je v zvezi s peticijo Civilne iniciative Podvinci proti širjenju odlagališča odpadkov CERO Gajke podala komisija za vloge in pritožbe pod vodstvom Milana Čučka, s katerim so se na majski seji seznanili tudi svetniki MO Ptuj.
Podvinci • Civilna iniciativa proti širjenju Gajk
Foto: Črtomir Goznik
Janko Petrovič, Civilna iniciativa Podvinci: »Od strokovnih služb MO Ptuj še nismo prejeli nobenega odgovora na svojo peticijo.«
Še pred tem pa ga je predsednik komisije predstavil v intervjuju za Štajerski tednik. Krajane Pod-vincev je to vznejevoljilo, ker do sedaj še niso prejeli nobenega pisnega odgovora na svojo peticijo od strokovnih služb MO Ptuj, je te dni v imenu CI povedal Janko Petrovič. V MO Ptuj se sicer zavedajo vseh težav zaradi nedokončane gradnje CERO Gajke, zato je tudi nastal projekt nadgradnje regijskega odlagališča CERO Gajke, ki pa ga ne bo mogoče izvesti brez evropskih sredstev, za njihovo pridobitev pa je treba izpolniti tudi določene pogoje.
Komisija je v svoje stališče zapisala, da je MO Ptuj še naprej dolžna za celotno območje MO Ptuj in glede na pogodbo tudi širše vzpostaviti sistem odvoza, predelave in deponiranja odpadkov. Pri spremembi in posodobitvi projekta CERO Gajke je treba upoštevati vse zakonske in druge veljavne predpise, pri delovanju centra pa spremljati vsa nova dognanja in dosežke, skladno s tem pa center modernizirati. Zaradi spremenjenih pogojev je treba skleniti aneks s ČS Spuhlja, s ČS Rogo-znica pa doseči sporazum. Za
jeli smo
Kljub dejstvu, da je referendum o AS za nami in da ga je večina na področju UE Ormož z 55.10% zavrnila, v RS pa z prednostjo pol drugega odstotka potrdila, je potrebno g. poslancu, ki se do trenutnih politikov na ormoškem področju izraža predvsem zbadljivo, saj nas v svojem članku kar večkrat imenuje ormoški politični veljaki, odgovoriti.
Prvič, kar se tiče veljakov g. poslanec najbrž sebe prištevate k ljubljanskim, saj ste se nedavno v DZ zelo zavzeli za privilegije Ljubljane in njihovega župana Zorana Janko-viča. V kolikor pa se tudi sam čutite občana občine Ormož, potem morate tudi sebe prišteti k ormoškim političnim veljakom in to v sam vrh, saj ste bili od predsednika IS do župana in poslanca in to v ve-čih političnih opcijah.
Drugič, dobro je, da ste g. poslanec opisali kako je potekalo določanje meja na ormoškem področju, saj ste pri tem sodelovali in se strinjali, da Ormoško jezero pripade Hrvaški. Zanimivo
dolgoročne rešitve je treba iskati nove rešitve predelave pri deponiranju odpadkov oziroma njihovih ostankov. O posodobitvi projekta CERO Gajke je treba dodatno informirati občane, zainteresirane organizacije in skupnosti. Strokovno utemeljeni odgovor podpisnikom peticije pa bo pripravila strokovna služba občinskega urada MO Ptuj. Drugega junija je Civilna iniciativa Podvinci, oziroma Janko Petrovič v njenem imenu, poslala mnenje na stališče komisije za vloge in pritožbe Mestnemu svetu MO Ptuj, županu MO Ptuj, Skupni občinski upravi Spodnje Po-dravje in županu MO Ptuj Štefanu Čelanu.
Kot je znano, so krajani Pod-vincev že na zboru krajanov, ki je bil 8. decembra 2008, in je potekal pod vodstvom ptujskega župana Štefana Čelana, javno izrazili nasprotovanje kakršnihkoli širitvi CERO Gaj-ke in tudi višanju odlagalnih polj, ker se bo s tem kvaliteta njihovega življenja še poslabšala. Že sedaj se delovanje centra negativno odraža na njihovo življenje. Sklep zbora krajanov iz leta 2008 je za župana MO Ptuj in MO Ptuj obligatoren, saj izraža voljo lokalnega prebivalstva v zvezi s tem perečim problemom, so prepričani v Civilni iniciativi
in žalostno obenem pa je, da nihče od Ormožanov pri tem ni sodeloval. Vse skupaj je javnosti bilo le predstavljeno kot dodatna točka v obliki informacije o poteku meje na seji OS Ormož, dne 31.7.2001. Iz vašega zapisa pa se da razbrati tudi nekaj dejstev, ki so vplivala na tako odločitev. Najbolj zanimivo dejstvo je, da naj bi na odločitev vplivala višina koncesijske dajatve, ki jo plačujejo Dravske elektrarne in da je Ormoško jezero velika greznica.
Kar se tiče koncesijske dajatve je treba vedeti, da sedaj to preko cene plačujejo slovenski potrošniki elektrike. Če bi Ormoško jezero ostalo deloma tudi Slovensko, bi najbrž morali kaj koncesije plačati tudi Hrvati. Kar se pa tiče izjave o greznici, pa ta problem tako in tako ostaja, ne glede na lastništvo. Toda v tem trenutku sporazum Drnovšek - Račan itak ne obstaja. Problem bo nastal, če bo arbitraža določila, kot ste se dogovorili in sicer takrat, ko bodo Hrvati prepovedali lo-
Podvinci. Ne glede na peticijo so mestni svetniki že potrdili spremembe ureditvenega načrta za CERO Gajke, ki jim v CI ostro nasprotujejo. Svojega nasprotovanja širitvi CERO Gajke niso omilili tudi po letošnjem spomladanskem sestanku s ptujskim županom in njegovimi sodelavci, CI pa je dobila tudi širšo podporo za svoje delo, potem ko je sama organizirala predstavitev projekta nadgradnje regijskega odlagališča CERO Gajke, ki so ga mestni svetniki potrdili marca letos.
V CI Podvince so prepričani, da je skrajni čas, da se MO Ptuj in njeni predstavniki začnejo konkretno in korektno pogovarjati in dogovarjati z lokalnim prebivalstvom, pošten in odkrit dialog je edini možen način in pot napredka. Če so pred osmimi leti »izviseli« v pogajanjih z MO Ptuj oziroma v pogajanja niso bili vključeni, so sedaj trdno odločeni, da jih nihče več ne bo žejne prepeljal čez vodo. Zaradi CERO Gajke se je kvaliteta njihovega življenja bistveno poslabšala, nadaljnja širitev pa jih ponovno ogroža, ker ne verjamejo več v to, da bo novi projekt drugačen, kot je bil prvotni, ki je tudi obljubljal, da negativnih vplivov na okolje ne bo oziroma bodo minimalni.
viti v jezeru. Sicer pa pravite, da so ribe itak polne težkih kovin. Problem bo pa tudi, če bi Slovenija hotela odvzeti vodo iz jezera za kmetijske potrebe.
In še kar se tiče Gomile. Sporazum Drnovšek - Račan je res mejo zarisal tako, da bi družini Magdič in Bajuk do svojega doma vstopali po slovenski zemlji. Toda, kot že rečeno, sporazum ni uveljavljen. Z Šengenom sta omenjeni družini dobili ključe za odpiranje in zapiranje zapornic in to kar dveh. Enkrat ko gresta iz Slovenije in drugič ko gresta spet v Slovenijo. Zaradi težkih razmer je prejšnja vlada zagotovila sredstva, občina pa zgradila novo cesto. Sedaj g. poslanec grozite, da bomo odgovarjali za neracionalno porabo denarja. Me pa zanima, kaj bi bilo, če bi tam živeli Vi g. Trofenik.
To je le nekaj dejstev, sicer pa so izrazi o kondominiju in Plovaniji in še nekateri drugi v vašem zapisu nepotrebni in smešni.
Alojz Sok, župan
»Projekt in razgrnitev sta se izvajala v tajnosti ...«
Nezadovoljni so tudi zaradi informiranja za nadgradnjo CERO Gajke, razen v Spuhlji še ni bilo nič narejenega, da bi se informirali občani in zainteresirane skupnosti. Celotni projekt in razgrnitev sta se izvajala v največji tajnosti, to meče zelo slabo luč na vse, ki so pri tem sodelovali, vztrajajo v CI Podvinci, čeprav so v komisiji za vloge in pritožbe mnenja, da se ni nič delalo tajno. Kar pa zadeva iskanje novih rešitev zbiranja, predelave in deponiranja odpadkov,
Z mladimi nadobudnimi učenci, ki so željni ustvarjanja, smo se tokrat odločili sodelovati v razveseljevanju otrok. Idejo za to smo našli v ustvarjalni reviji Unikat, ki o ustvarjalnosti miklavževskih otrok obvešča celotno Slovenijo. Seveda smo takoj stopili v akcijo izdelovanja obeskov - velikoo-
bi bilo treba že zdavnaj imeti rezervne rešitve, ne pa da v komisiji za vloge in pritožbe šele sedaj ugotavljajo, da bi bilo treba iskati nove rešitve. »Deponiranje odpadkov je v razvitem svetu preživeta tehnologija. Povsod v Evropi najdemo sežigalnice odpadkov, ki so urejene po najsodobnejših standardih, hkrati pa s sežiganjem pridobivajo dodatno energijo, ki jo uporabljajo za daljinsko ogrevanje in sanitarne vode. Pri nas pa, kot sodobno razvita evropska država, delamo projekte o nadvišanju deponije za odlaganje odpadkov,« poudarjajo v CI Podvinci. Nerazumljivo se jim tudi zdi sklepanje pogodb z novimi občinami, predvsem
kih sovic.
Odločili smo se, da bodo naši obeski za ključe izdelani iz materiala, s katerim v letošnjem šolskem letu še nismo ustvarjali - iz usnja. Ker usnja v šoli nismo imeli, smo za pomoč prosili bližnja in malo manj bližnja podjetja ter privatnike, ki izdelujejo izdelke iz
zato, ker še za obstoječe uporabnike ni na razpolago dovolj kapacitet za odlaganje. Če potrebnih zemljišč za širitev ni mogoče pridobiti, ne more nihče brez soglasja lokalne skupnosti in prizadetih okoliških prebivalcev sprejeti odločitve za povišanje deponije v višino do 16 metrov. Odlagališče CERO Gajke že od svoje zasnove ne izpolnjuje vseh zakonskih predpisov in standardov pri pokrivanju odlagalnih polj, odplinjevanje, omejevanje emisij smradu v okolje, še opozarjajo v CI Podvince. Popolnoma samoumevno je, da je potrebno sprotno spremljanje vseh novih dognanj in dosežkov, glede tega ni treba sprejemati posebnih sklepov in stališč, so prepričani Podvinčani. Ogorčeni pa so tudi zaradi tega, ker se za umeščanje tako pomembnega objekta, kot je odlagališče odpadkov, uporabljajo dvojna merila. Pravijo, da sicer nimajo nič proti sklepanju aneksa k pogodbi za CERO Gajke s Spuhljo, vendar se jim zdi žaljivo, da se sočasno govori o doseganju potrebnega sporazuma s ČS Rogoznica, kar je nesprejemljivo tudi za ostale kraje, ki se soočajo z vsemi negativnimi vplivi odlagališča.
MG
tega materiala. Tako so nam z velikim veseljem ostanke usnja podarili Tap Mlinarič iz Vitana, Hiša usnja Herman iz Dolan ter podjetje Boxmark iz Kidričevega.
Tri popoldneve so učenci krojili, rezali, lepili in stiskali. Njihov trud je bil poplačan s smejočim pogledom na mizo, kamor smo zložili vseh 140 obeskov, ki so nastali.
Učenci so nato obeske zložili v veliko kuverto in jih skupaj z učiteljico odnesli na pošto v upanju, da se jih bodo otroci v Ljubljani razveselili. Seveda pa je vsak učenec eno sovico obdržal zase, da mu bo na uho prišepnila kakšno modrost, katere simbol je sova.
Simona Tomažič

Miklavž • Vrtec na obisku
Kondominij na Ormoškem jezeru? (2) Otroci odprtih src
Odmev na članek Vilija Trofenika, ki je bil objavljen v petek 4. junija 2010.
Učenci Osnovne šole Miklavž pri Ormožu, ki so vključeni v podaljšano bivanje, so tokrat z velikookimi sovami razveselili otroke v vrtcu Zavoda za gluhe in gluhoneme v Ljubljani.
Miklavž pri Ormožu • 26. srečanje ob dnevu upokojencev
H	X	|	V|||	T
Za srečanje naročili sončno vreme
Medobčinska zveza društev upokojencev (MZDU) Ormož in Društvo upokojencev (DU) Miklavž pri Ormožu sta organizirala vsakoletno prireditev, srečanje ob Dnevu upokojencev MZDU Ormož, ki je tokrat potekalo že 26. zapored.
Pod prireditvenim šotorom se je zbralo okrog 700 upokojencev, ki so bili večinoma dobro razpoloženi, saj takšno srečanje nudi dobrodošlo spremembo v njihovem vsakdanu. Zbrane je najprej v imenu gostiteljev pozdravila Slava Miho-lič, predsednica DU Miklavž pri Ormožu, ki je skupaj z vnukom Aljažem vodila prireditev. Prireditelji so zbranim upokojencem za uvod pripravili zelo lep kulturni program, ki so ga izvedli učenci OŠ Miklavž pri Ormožu, Pevski zbor DU Središče ob Dravi, folklorna skupina kulturno-turističnega društva Miklavž pri Ormožu Metla in Folklorna skupina DU Sv. Tomaž.
Župan občine Ormož Alojz Sok je najprej pohvalil upokojence, da so se zbrali v tako velikem številu, ko pa vendar delo po dolgem deževju kliče v vinograde škropit proti pero-nospori. Ker je bil volilni molk, so bili govori bolj zabavni kot ne. Ormoški župan je povedal šalo o Mariborčanu in Ljubljančanu, ki je vsebovala tudi kanček resnice v odnosu med obema mestoma. Ob zaključku mandata se je zahvalil upokojencem za dobro sodelovanje.
Zbrane sta pozdravila tudi
Foto: Viki Ivanuša
župana Središča ob Dravi in Sv. Tomaža. Jurij Borko je povedal, da gledajo pozitivno na delovanje društva upokojencev, saj s svojimi kulturnimi in športnimi dejavnostmi nudi popestritev dogajanja v občini in promocijo občine navzven. Mirko Cvetko pa je zbranim zaželel, da negujejo in ohranijo prijateljstvo in druženje, ki se je z leti razvilo. Podpredsednik ZDUS Anton Donko je zastopal Matejo Kožuh Novak, ki se srečanja ni mogla udeležiti. Zahvalil se je za vse akcije, ki so jih upokojenci podprli, da lahko ohranjajo standarde, ki so bili postavljeni, še naprej. Srečanja se je udeležil tudi Franc Koderman, predsednik PZDU
dal, da greeni niso, so pa zato for ever!
Letošnja priznanja MZDU Ormož so prejeli Frančiška Šac iz Lahoncev, Franc Škri-njar iz Mihalovcev, Mirko Škrinjar iz Kajžarja, Avgust Korošec iz Velikega Brebrov-nika, Hilda Gaberc iz Ormoža, Franc Zrnec iz Bresnice, Marjana Škorjanec iz Gode-nincev in Feliks Šeroda iz So-
dincev. Zveza združuje okrog 2300 članov. Najaktivnejši so v društvih športniki - organizirana je kegljaška liga, skupine za kegljanje, balinanje, družijo se ribiči, v modi je pikado, nekaj manj pa je šaha in streljanja z zračno puško. Člani se udeležujejo tudi pokrajinskih srečanj, festivala za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, kjer so prisotni s kakšno dejavnostjo.
Foto: Viki Ivanuša
Program je vodil nenavaden, a lepo usklajen voditeljski par - babica Slava Miholič, sicer predsednica DU Miklavž pri Ormožu, in njen nabriti vnuk Aljaž.
Organizirajo tudi letovanja na različnih krajih in izlete.
Prihodnje leto se upokojenci srečajo v Podgorcih.
Viki Ivanuša
Pri Miklavžu se je pod prireditvenim šotorom zbralo okrog 700 upokojencev in mnogo gostov.
Spodnje Podravje, ki je pohvalil uspešno delo na športnem in kulturnem področju in zagotovil pri delovanju vso pomoč pokrajinske zveze. Mirko Novak, predsednik MZDU, se je zahvalil županom za izdatno finančno pomoč in korektno sodelovanje vsa štiri leta. Upa, da bo tako tudi naprej, ne glede na to, kdo bo v prihodnje župan. Zahvalil se je donator-jem, hotelu Delfin, Ljubljanski banki in Zavarovalnici Maribor, ki so s finančno podporo omogočili srečanje, in vsem, ki so s svojim delom omogočili, da je srečanje potekalo tako uspešno. Ker upokojence pogosto dražijo z evergrini, se je Novak tokrat znašel in pove-
Foto: Viki Ivanuša
Udeleženci so si ogledali lep in raznolik kulturni program, na sliki utrinek z nastopa domače folklorne skupine Metla.
Prlekija • Sodobno skladišče s silosi za žita
Zadruga odslej s svojo susilnico in silosi
Splošna kmetijska zadruga (SKZ) Klas Križevci je v letu, ko se praznuje 125 let zadružništva na Murskem polju in 110 let križevske zadruge, bogatejSa za novo sušilnico s silosi za žita, ki so jih pričeli graditi lani maja. Njihova zmogljivost znaša 4000 ton, sušilnice pa Sest ton na hektar pri 34-odstotni vlagi. Naložba je ovrednotena na 1,4 milijona evrov, od tega je bilo 45 odstotkov zagotovljenih iz programa razvoja podeželja.
SKZ Klas sodi s 144 člani in desetimi zaposlenimi med manjše zadruge, letno pa so ustvarili iz posredništva s kmetijsko pridelavo in proizvodi, z odkupom živine, s sušenjem in skladiščenjem žitaric ter v trgovini z obnovljivim materialom do pet milijonov prometa. Letno odkupijo 5,5 milijo-
na litrov mleka, dva tisoč ton pšenice in tri tisoč ton koruze, tri tisoč prašičev ter govejo živino. Od leta 2007 SKZ Klas kot direktor vodi Jože Štuhec, predsednik pa je Franc Štuhec. »Res je, da smo majhni, vendar se kljub temu zelo trudimo, da bi zadovoljili potrebe naših članov. Naša osnovna
dejavnost in poslanstvo je nabava reprodukcijskega materiala za potrebe kmetijske proizvodnje in odkup kmetijskih pridelkov. Za potrebe odkupa žit smo uspeli dokončati pre-potrebno naložbo v sušilnico in skladiščne kapacitete. Sodobna sušilnica nam omogoča ustrezno tehnologijo, s katero
dosegamo visoko kakovost suhega zrnja, kar je osnova za kvalitetno surovino v nadaljnjih postopkih predelave žit,« je povedal Franc Štuhec.
»V Križevcih nekako v središču ravnice na levem bregu Mure je obstajal mlin, v sedemdesetih letih ga je nasledila sušilnica s silosi za žita, ki pa je bila danes tehnološko povsem zastarela. Za ohranitev pomembne dejavnosti zadruge in s tem mogočega obstoja zadruge smo s pomočjo sredstev
iz programa razvoja podeželja investirali v novo sušilnico in silose. Na ta način želimo omogočiti razvoj kmetijstva na tem območju,« je o novi pridobitvi povedal Jože Štuhec.
Na akademiji ob 125-letnici zadružništva in 110-letnici zadruge v Križevcih pri Ljutomeru, ki se je je udeležil tudi kmetijski minister Dejan Židan, so bila podeljena številna odlikovanja. Priznanja zadruge so dobili Franc Štuhec iz Gajševcev, Jožef Slavič in Jožef Balažič iz
Ob praznovanju 125-letnice zadružništva in 110-letnice zadruge so v Ključarovcih pripravili bogato razstavo goveje živine in konjev.
Predsednik SKZ Klas Franc Štuhec, direktor SKZ Klas Jože Štuhec, križevski župan Branko Belec in predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk (od leve) so s prerezom traku predali namenu sušilnico s silosi za žita.
Stare Nove vas, kmetije Belec Banovci, Marinič Berkovski Prelogi in Paldauf Vučja vas ter dolgoletna tajnica zadruge Jasna Muršič. Zahvalo za večletno sodelovanje so prejeli Alojz Štuhec iz Bolehnečicev, Alojz Ostrc iz Kokoričev, Jožef Klemenčič iz Bunčanov ter Alojz Jelen in Franc Vaupotič iz Lukavcev, zahvali za zgledno sodelovanje pa podjetje Tondach in Občina Križevci.
Osrednje slovesnosti ob odprtju sušilnice s silosi za žita v Ključarovcih v občini Križevci so se udeležili tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj, predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk in nekdanji kmetijski minister Jože Osterc. Pripravljena je bila bogata razstava konjev in goveje živine, ki so jo tudi ocenili. V posameznih kategorijah so bile v kar treh kategorijah najboljše živali Marinke Rantaša iz Bo-lehnečicev, Jožefa Slaviča iz Stare Nove vasi in Slavka Ostr-ca iz Kokoričev. Krava slednjega je postala tudi šampionka razstave.
Niko Šoštarič
Foto: NS
Foto: NS
Apače • Prenovljeno središče vasi
Nova cesta, pločnik, kanalizacija in razsvetljava
V Apačah na območju občine Kidričevo bo to soboto, 12. junija, veselo, saj bodo proslavili odprtje več pomembnih pridobitev, prenovljene in nekoliko razširjene ceste, pločnika in javne razsvetljave, blagoslovili pa bodo tudi prenovljeno kužno znamenje.
Kot je pojasnil kidričevski občinski svetnik Branko Va-lentan, so njegovi sovaščani najbolj veseli, da so Apače po skoraj letu dni razkopanosti spet lepa in urejena vas. Gradbena dela pri modernizaciji ceste od križišča pri firmi Opel Hvalec do vaško-gasil-skega doma v centru Apač so namreč pričeli konec lanskega poletja, ko so v celoti odstranili dosedanjo asfaltno prevleko in pričeli kopati jarke za kanalizacijo. Vzporedno z izgradnjo kanalizacije so na novo položili celotno infrastrukturo, vodovod, vso električno napeljavo so iz lesenih drogov prestavili v zemljo, na tem odseku pa so na novo zgradili tudi vso javno razsvetljavo. Izvajalec vseh zemeljskih in gradbenih del je bilo gradbeno podjetje Nizke gradnje iz Ptuja, njihov vodja celotnega gradbišča je bil Franc Lončarič - Bat, vsa potrebna cestna dela in asfaltno preplastitev pa so včeraj
Foto: M. Ozmec
Vodja gradbišča v Apačah Franc Lončarič - Bat (desno) med pogovorom z občinskim svetnikom Brankom Valentanom ob prenovljenem kužnem znamenju iz leta 1682.
dokončali delavci Cestnega podjetja Ptuj. Vse omenjene investicije v Apačah so občino Kidričevo veljale prek 500.000 evrov, približno toliko sredstev pa pričakujejo
tudi iz raznih virov Evropske unije.
Sicer pa po besedah župana občine Kidričevo Jožeta Murka v naslednjem obdobju v Apačah načrtujejo še poso-
dobitev ceste od centra Apač proti čistilni napravi, oziroma proti vojaškemu strelišču ter modernizacijo odseka lokalne ceste proti Lovrencu na Dravskem polju. Na slovesnosti, ki se bo to soboto, 12. junija, pričela v centru Apač okoli 16. ure, pa bodo blagoslovili tudi popolnoma prenovljeno vaško kužno znamenje, pri Muršcu sredi vasi, ki je bilo postavljeno daljnega leta 1682 v spomin na veliko kugo v tem kraju, ki je pomorila večji del tamkajšnjega prebivalstva. Prenovljeno vaško znamenitost bo blagoslovil lovrenški farni župnik Karel Pavlic, slovesnost bodo s kulturnim programom popestrili godbeniki pihalnega orkestra Talum Kidričevo ter domači godci in pevci, ob pomembnem dogodku pa se bodo Apačani skupaj s svojimi gosti, predstavniki izvajalcev del in gradbenega odbora zadržali še na vaškem druženju in veseljačenju.
-OM
CEZ POCITNICE BREZ FINANČNIH SKRBI
Prihaja čas, ko bodo mnogi, ki so se že zapodili do turističnih agencij in rezervirali počitniške aranžmaje, odrinili na zaslužen oddih. Drugi si bodo preživljanje dopustniških dni oblikovali raje po lastnih željah. Spet tretji imajo že v mislih pot, ki jo bodo naredili s svojim ali sposojenim avtodo-mom. Možnosti za preživljanje počitnic je veliko, v vsakem primeru pa je treba dobro premisliti, kakšno je stanje na vašem bančnem računu, in poskrbeti, da bo počitniško potepanje finančno čimbolj brezskrbno.
Popoln paket za brezskrbne počitnice
Za finančno neodvisnost in brezskrbnost lahko poskrbite s Paketom za počitnice Nove KBM. V
njem so zbrane vse ugodnosti, ki jih potrebujete za sproščujoči oddih. Da si boste lahko uresničili svoje počitniške želje, Paket za počitnice ponuja kredit za spočit! V paketu namreč dobite Mini kredit Nove KBM v višini do 3.000 evrov in z odplačilno dobo do 36 mesecev, denar pa takoj dobite nakazan na svoj osebni račun. Mini kredit v Paketu za počitnice dobite po polovičnih stroških odobritve in pod ugodnejšo obrestno mero, če se odločite za vsaj dve uporabni storitvi iz paketa:
•	odobritev dovoljene prekoračitve sredstev na računu, za še bolj brezskrbno dopustovanje,
•	novo plačilno kartico z odloženim plačilom Activa MasterCard ali Activa Visa, s katero si lahko privoščite še malo več,
•	spletno banko Bank@Net z vpogledom v svoje finančno stanje kjerkoli in kadarkoli,
•	storitev brezgotovinskega plačevanja z mo-bilnikom - Moneto (brezplačna odobritev), s katero lahko plačujete na več kot 7.000 mestih v Sloveniji.
Da bo dopustovanje res brezskrbno, se v Paketu za počitnice skriva še letno turistično zavarovanje Zavarovalnice Maribor za le 24 evrov.
Pot do Paketa za počitnice je enostavna: komi-
tenti Nove KBM za sklenitev potrebujejo le svojo kartico osebnega računa. Novi komitenti pa ob obisku poslovalnice Nove KBM predložijo osebni dokument in svojo davčno številko ter odprejo osebni račun, nato pa lahko takoj sklenejo Paket za počitnice.
Finančna neodvisnost za mlade
Ponudba Nove KBM obsega pester nabor paketov, med katerimi lahko izbirate skladno s svojimi željami, potrebami in načrti.
Mladi lahko za svojo finančno neodvisnost poskrbijo s SKUL paketom in INDEKS paketom.
Ful kul SKUL
Samostojno uresničevanje želja osnovnošolcev in srednješolcev je možno s SKUL paketom, s katerim Nova KBM najstniku brezplačno odpre in vodi osebni račun. Večjo samostojnost mladostnik pridobi tudi z brezplačno plačilno kartico Activa Maestro in izdajo Monete za plačevanje z mobilnikom. Na popotovanju po Sloveniji in državah evroobmočja lahko gotovino na ban-komatih dviguje brez provizije, brezplačen pregled nad porabo sredstev pa ima preko vpo-glednega dela spletne banke Bank@Net.
To pa še ni vse! S SKUL paketom mladi lahko sklenejo depozit nad 6 mesecev z višjo obrestno mero od redne ponudbe in letno turistično zavarovanje za samo 24 EUR.
Ce pa prepričajo tudi svoje frende, da postanejo komitenti Nove KBM, jim banka na račun nakaže 10 EUR za enega novega komitenta, za dva ali več pa kar 20 EUR.
INDEKS poln desetk
Za breskrben študij (bodočih) študentov, pa je Nova KBM pripravila INDEKS paket. Banka bo poskrbela za brezplačno odprtje in vodenje študentskega računa ter izdajo plačilne kartice Activa Maestro za enostavno plačevanje
^.Nova KBM
Tisoč zgodb, ena banka.
študijskih in obštudijskih aktivnosti. Za še več svobode študentje na vseh bankomatih v Sloveniji in državah evroobmočja lahko gotovino dvigujejo brezplačno, v okviru INDEKS paketa pa jim Nova KBM brezplačno izda tudi Moneto.
Z INDEKS paketom bo enostavno tudi naročanje študijskih knjig preko interneta, saj paket nudi enoletno članarino za novo plačilno kartico z odloženim plačilom (Activa MasterCard ali Activa Visa). Za še večjo sproščenost banka študentom brezplačno odobri prekoračitev stanja na računu, omogoči brezplačno uporabo vpo-glednega dela spletne banke Bank@Net, hkrati pa lahko prejmejo brezplačen nasvet pri investicijskem strokovnjaku.
V okviru INDEKS paketa študentje lahko zaprosijo tudi za ugoden študentski kredit, kredit z odloženim odplačilom za šolnino ali mini kredit,
lahko pa se odločijo za varčevanje in sklenejo depozit nad 6 mesecev z višjo obrestno mero od redne ponudbe. Zraven pa dobijo še letno turistično zavarovanje za samo 24 evrov!
Za vsakega svoj paket
Za izbiro vašega paketa obiščite eno od poslovalnic Nove KBM in se o svojih željah, potrebah in načrtih pogovorite s strokovno usposobljenim svetovalcem. Tako bo vaša odločitev precej lažja in prilagojena prav vam. Ce bi se želeli o ponudbi Nove KBM še podrobneje prepričati, lahko obiščete spletno stran http://paketi.nkbm.si/ ali pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 17 50.	(PR)
Svet je majhen
Bundes Bank čez vse
Sedaj ko je slovenski narod ponovno pokazal, da ima več modrosti od svojih voditeljev, ki so ga »vlekli za nos« dobrih dvajset let, končno za nekaj časa lahko zapremo vročo poglavje odnosov s Hrvaško. Bilaterala z Zagrebom od danes ponovno teče znotraj normalnega mednarodnega scenarija. Ponovno se lahko vrnem k analizam širšega pomena. Pred tremi tedni smo pustili nedokončano pojasnitev o dejanskem pomenu grške gospodarske krize.
Operacija Evrozaupanje je uspela. V Bruslju se je našel dogovor, podprli smo grško gospodarstvo in evru zagotovili še nekaj let prihodnosti. Zakaj je tudi Slovenija morala prispevati svoj delež? Zelo enostavno zato, ker smo del območja, ki nam s svojimi pravili zagotovi stabilnost, mir in skupne cilje. Brez zunanje kontrole in ciljev so se evropske države v zgodovini vedno nahajale v nevarnih vodah. Vojaški konflikti so bili vedno rešitev za vse težave. Evropski evro sistem je namenjen prepričevanju nemirov in zvišanju celinske blaginje, ki pa je med najvišjim na Zemlji.
Naše gospodarstvo potrebuje Grčijo. Grčija je za nas izvozni trg. Grčija je naš trgovski partner. Katera koli škoda bi se ji dogodila, bi neposredno vplivala tudi na nas in našo ekonomijo. Posojilo, ki smo ga odobrili, je nič v primerjavi s škodo, ki se nam je kazala na obzorju. Rešitev opisane krize pa ima dva nivoja interpretacije. Prvi je tehnični, drugi pa politični. Tehnično gledano smo Atenam pomagali s popolnoma novimi, v evropskih pogodbah nepredvidenimi sredstvi. Centralna evropska banka, ki ima uradno kot edini institucionalni cilj skrb za višino inflacije, bo prvič v zgodovini lahko kupovala različne državne obveznice. 123. člen pogodbe ne bo formalno kršen, ker bo nakup potekal preko nacionalnih centralnih bank. Istočasno pa so vse centralne banke - tudi ameriška Federal Reserve - podpirale vrednost naše skupne valute, kar je prava novost, če se pomisli na dejstvo, da sta do danes Washington in Frankfurt ostajal vedno nevtralna na področju valutnih vrednosti.
V prejšnjih tednih torej je bilo porušenih veliko število pisanih in nepisanih pravil. Evropska centralna banka je doživela pravo revolucijo. Do danes je bila njena edina naloga nadzor monetarne baze. Zdaj je odprla vrata - tako kot so v preteklosti vse centralne banke - do državnih obveznic. Manjka samo še neposreden kanal za nakup oz. prodajo tujih valut. Grčija se ni potopila. Zavarovanja državnih obveznic, na katere so vsi špekulirali, so padla čez noč. Vendar, kot pravijo Francozi, »a la guerre comme a la guerre«, v vojni veljajo pravila vojne.
In pridem do političnih posledic. Vsa grška kriza ni bila drugo kot delček nove svetovne vojne za tradicionalno centralno evropsko velesilo Nemčijo. Berlinu z dvema svetovnima vojnama ni uspelo osvojiti Stare celine, ki je zamenjala orožje po letu 1945 z gospodarstvom in je v zadnjih tednih pridobila še eno prestolnico in preoblikovala bojišče sebi v prid. Angela Merkel je bila pripravljena tvegati evro in celoten sistem, če vsi predstavniki, ki sedijo v Bruslju, ne bi sprejeli vsaj večino nemških zahtev in načinov reševanja. Nemci so izkoristili krizo za to, da bi dokončno oblikovali evropski sistem po lastnem BundesBank sistemu in si torej omogočili nadaljnjo širitev vplivnega območja lastnega gospodarstva, torej geopolitike.
Kaj bi se zgodilo, če ostale države ne bi sprejele izsilje-vanja?Evro bi kolapsiral. Vrnili bi se na stare nacionalne valute. Bil bi kaos, a znotraj kaosa bi imeli ponovno eno, najmočnejšo valuto: nemško marko. Berlin bi do-miniral brez ovir. Nemčija je ponovno igralec, ki ga je sploh v kriznih časih bolje držati pod drobnogledom.
Laris Gaiser
íPoítulajíz naí na íuztounzm ípíztu!
RADIOPTUJ
fut ¿fcíetu^
www.radio-ptuj.si

Navijaške strasti se bodo kmalu razplamtele, zato ne spreglejte navijaške ponudbe Nove KBM. Od 1. junija do 15. julija 2010 lahko sklenete katerikoli navijaški paket Nove KBM (Skul in Indeks ali Paket za počitnice). Ob sklenitvi vas čaka darilo: komplet za prave navijače, z malo sreče pa lahko odpotujte tudi v Barcelono na El Clasico- največji evropski nogometni spektakel!
Dornava • Letni koncert godbenikov
Godba osvaja Waterloo
Tako so naslovili še en nepozaben večer pihalne godbe iz Dornave, ki je lani že navdušila s priredbami glasbe iz filmskih uspešnic, letošnji sobotni večer pa so godbeniki posvetili priredbam uspešnic slovite švedske skupine Abba.
Dvorišče baročnega dvorca v Dornavi je bilo nabito polno obiskovalcev že krepko pred prvo zaigrano noto. Godbeniki pod vodstvom dirigenta Zmaga Štebiha so - prvič v novih uniformah - pa so nato vse zbrane navduševali in sprožali spontane aplavze z naslednjim programom: Dancing queen, Chiquititta, S.O.S., Honey, honey, The Winners take it all, I do, I do, I do, Slipping trouhg my fingers, Mamma mia, Frenando, Super Trouper s solistom Miranom Vrbančičem, I have a dream, kjer je kot gostja zapela vokalna skupina domače osnovne šole, Thank you for the music in za konec še naslovno skladbo Waterloo. Kot vokalne solistke ob godbenikih zapele še Simona Meznarič, Romana Zelenjak in Tamara Sevšek.
Tudi za tokratni koncert si dornavski godbeniki zaslužijo vse pohvale, sicer pa sami pra-
Utrinek s sobotnega nepozabnega večera dornavskih godbenikov
vijo, da imajo še velike načrte za naprej; predvsem si želijo gostovanj v tujini in se ude-
Po nekaterih podatkih naj bi bila dornavska godba na pihala ustanovljena že leta 1934, med vojno pa je razpadla. Ponovno je oživela leta 1999 na pobudo Janka Vičarja, za dirigentsko palico pa je takrat prijel Zlatko Munda. Leta 2007 je njegovo mesto zasedel Zmago Štebih, godba pa se je od prvotnih 12 članov do danes povečala na 43. Sestavljajo jo pretežno mladi godbeniki, povprečna starost je namreč 27 let.
ležiti državnega tekmovanja slovenskih godb. Brez dvoma pa bodo tudi naslednje leto ponovno presenetili na zdaj že tradicionalnem koncertu ob baročnem dvorcu.
Dirigent Zmago Štebih pa je ob tem še povedal: »Veseli me, da godba, ki jo vodim štiri leta, napreduje, postaja številčnejša in vse bolj zanimiva za našo občino ter okolico. S takšnimi
tematskimi koncerti sproščene narave skušamo približati našim poslušalcem orkestralno glasbo, v naše kroge pa pritegniti vse več mladih godbenikov. Stari komaj dobrih 10 let stopamo po poti, na kateri nas čaka še precej dela, vendar v družbi, kot jo sestavljamo danes, se za našo prihodnost ne bojimo!«
SM
Cirkovce • Ljudske pevke Žanjice
Pesmi s pase živijo dalje
Ljudske pevke Žanjice delujejo v okviru Prosvetnega društva Cirkovce. Vodi jih Anica JurSič, ki prepeva v skupini že 33 let, ostale članice pa so se ji pridružile pred nekaj leti, ko se je zamenjala skoraj celotna zasedba.
»Ljudske pevke Žanjice so bile ustanovljene na pobudo takratnega predsednika pro-svete Antona Brgleza, ki si je želel, da bi zraven zbora prepevali še ljudske pesmi. Takrat nas je bilo devet pevk, potem se je z leti skupina razšla, jaz pa sem si pridobila nove članice, s katerimi smo kar nadaljevale to pot in tako ni bilo vmes
nekega dolgega presledka,« je predstavila 33-letno zgodovino zasedbe Juršičeva.
Le-ta je zraven že od vsega začetka, že nekaj let pa jih tudi vodi. Zdaj je Žanjic tako pet, ki se med sabo dobro razumejo. »Vodim jih, odkar je prejšnja vodja zbolela in me prosila, da jo nadomeščam, dokler ne ozdravi. Ko pa je, ni več želela vo-

diti te skupine, in ker se mi je zdelo škoda, da bi šlo vse to v pozabo, sem se dela lotila jaz,« je pojasnila pevka, ki jo veseli petje že od otroštva.
Članice Jožica Kirbiš, Franč-ka Perger, Božica Ostroško in Rezi Šalamun so skupaj z Jurši-čevo stare med 50 in 65 let ter prihajajo iz različnih koncev: dve sta iz Ptuja, dve iz kidriče-

Žanjice z vodjo (prva z desne), ki prepeva v skupini že 33 let.
vske občine, ena celo iz Rač. Dobivajo se enkrat tedensko in vadijo po dve uri, veliko pa seveda tudi nastopajo.
»Največ v naši kidričevski občini, pa tudi izven po Sloveniji. Bile smo že na Madžarskem, v Avstriji, Italiji ... S to novo zasedbo smo bile izbrane tudi na medobmočno revijo,« je povedala Juršičeva, ki s svojimi članicami vsako leto pripravi še Srečanje prijateljev, kot se imenuje prireditev, na kateri nastopijo ljudski pevci, godci in plesalci iz različnih krajev. Letošnja, sedma, je potekala 15. maja v Cirkovcah, udeležilo pa se je je kar 17 skupin.
Tudi tam je bilo slišati veliko starih ljudskih pesmi, ki jih prav tako najraje prepevajo Ža-njice. »To so pesmi, ki so nam ostale v spominu od staršev. V naši družini se je na splošno dosti prepevalo, že kot čisto majhni otroci na paši smo veliko peli in že takrat smo vedeli, kaj je to dvoglasno ali trogla-sno petje,« se z nasmehom spominja sogovornica.
Polona Ambrožič
Tednikova knjigarnica
Skrivnostna lepota - knjiga piramide upanja
Podobnih občutenj, kot sem jih doživela ob jubilejni pesniško-fotografski zbirki Piramide upanja (Neža Maurer in Gregor Radonjič. Spremna beseda Lidija Gačnik Gombač in Mario Berdič. Uredila Liljana Jarh. Maribor: Založba Pivec, 2010. 123. strani. 22,5 cm), ne pomnim od srečanja s knjigo Novoletna zabava (Zdenko Kodrič. Ilustrator Dušan Fišer. Skladatelj Samo Šalamon. Pripovedovalca Iva Krajnc in Peter Ternov-šek. Ptuj: UD Stara steklarska, 2006. Zbirka Arterija. 81. strani. 27 cm). Obe namreč na nek poseben, naravno skladen način združujeta likovno in literarno izrazje v izviren knjižni monolit, ki je nedeljiv za celotno per-cepcijo navedenih umetniških objektov - knjig. Obe knjigi, Novoletna zabava in Piramide upanja, seveda nista povsem primerljivi, saj gre v prvi za prozo, v drugi za poezijo, prvo je soustvaril s podobami akademski slikar, a tudi druga nima ilustratorja v klasičnem pomenu besede, saj je podobe namensko ustvaril fotograf Gregor Radonjič.
Sam naslov zbirke, Piramide upanja, prefinjeno s skoraj minimalistično razporejenimi fotografijami in pesmimi, z lahno zamolklim zelenim odsevom v naslovih, s tanko navpično črto, ki teče niz besedila, kot bi opozarjala bralca, poglej sliko! In kot bi opozarjale, te črte ob pesmih, gledalca: beri pesem! - Sam naslov Piramide ... zadene celotni besedilni in fotografski del navedene knjige, kajti simbol piramide črpa iz sončne simbolike trikotnika, združuje koncentracijo, stabilnost in vzdržljivost, povezuje nebesno in zemeljsko vladarstvo. Pravijo, da je le malo tako impresivnih simbolov, ki jih je ustvarila človeška roka. Alkimistični simboli za zrak, ogenj, vodo in zemljo so trikotniki, piramide s črto in brez nje. Če simbolu piramide dodamo eno največjih doživljenjskih vrednot - upanje, potem je naslovna besedna zveza »piramide upanja« najbolj izvirni opis avtorske pisave in fotografije v knjigi z istim naslovom.
Na zavihku z bežečo modrino napolnjenega knjižnega ovitka, kjer se nekoliko zamolklo rdeči knjižni naslov, je ob Lidiji Gačnik Gombač, ki je natančno, poetično spremno besedo naslovila z Brezčasna kretnja Neže Maurer, je Manca Košir zapisala:
Neža Maurer je velika. Zaradi svoje modrosti. Zaradi polnosti bivanja, ki se pretaka po njenih žilah. Zaradi ljubezni, ki ji je presijala kosti in naježila kožo. Zaradi upanja, ki ga, kljub težkim uram, žari med ljudi. Zaradi pesmi, ki upovedujejo te razkošne izkušnje na način, ki je samo njen. Brez podpisa prepoznamo verze, ki jih je spesnila naša Slovenka leta in desetletij, v katerih nam daruje svoj pesniški dih. Ena in edina - Neža Maurer. Osemdesetkrat hvala za vse!
Soavtor knjige Piramide upanja Gregor Radonjič je član Fotokluba Maribor od leta 1993 in je avtor devetih samostojnih razstav (Maribor, Ljubljana, Ptuj). Sodeloval je na 37 skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini (Italija, Avstrija, Anglija, Hrvaška, Indija, Avstralija, Andora), je soavtor osmih multimedijskih perfor-mansov z diapozitivi (dva na Borštnikovem srečanju) in je dobitnik sedmih nagrad ter štirih diplom doma in v tujini. Leta 1996 je prejel naslov fotograf 1. razreda Fotografske zveze Slovenije.
Avtorja jubilejne knjige pesmi - knjige slik, Neža Maurer in Gregor Radonjič, bosta gostovala na Ptuju v torek, 15. 6. 2010, ob 19. uri v Domu kulture -Muzikafe, Vrazov trg 1. Prireditev pripravljajo Založba Pivec, Dom kulture in Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, z avtorjema se bom pogovarjala spodaj podpisana knjižničarka. Vabljeni!
Liljana Klemenčič
Foto: SM
petek • 11. junija 2010
Kultura, izobraževanje
Štajerski	13
Ormož • Koncert pevskega društva Kapljica
Dan najlepših sanj
Konec maja se je na letnem koncertu predstavilo Pevsko društvo Kapljica, ki na nek način deluje že od leta 1997, ko je v dekliškem zboru Cabaletta pričelo prepevat 20 deklet pod vodstvom Alenke Šalamon.
Ko je dekletom po sedmih letih prepevanja postalo samim dolgčas, so v zasedbo povabile tudi fante. Večinoma so se jim pridružili partnerji ali sorodniki, tako da člane poleg veselja do petja družijo tudi druge vezi, je povedal predsednik društva Franc Polič ml. Skupaj s spremembo zasedbe se je spremenilo tudi ime. Kapljica odseva mladost, življenje, lepoto, čistost, veselje in radoživost, lepe občutke, ki jih pevci doživljajo ob skupnem prepevanju. V mešanem pevskem zboru Kapljica prepevajo slovenske narodne, pesmi slovenskih skladateljev, črnske duhovne, posegajo pa tudi po tuji literaturi, najraje pa zapo-
jejo priredbe slovenske zabavne glasbe. Za letošnji letni koncert so pripravili 12 slovenskih pesmi. Glavni motor dogajanja je zborovodkinja, ki pa se pri izbiri repertoarja posvetuje s člani. Zborovodkinja Darja Žganec Horvat, ki je vodenje zbora lani prevzela od Helene Polič Kosi, je bila z nastopom zelo zadovoljna. Prav tako je navdušena nad prijetnimi in sproščenimi odnosi, ki vladajo v zboru in v veliko veselje ji je, da vsi komaj čakajo srede, ko so na vrsti vaje. Žal pa je tempo življenja tak, da nekateri člani nekdanje zasedbe trenutno v zboru ne morejo sodelovati, saj jih preveč okupirajo službene, študijske ali družinske
Foto: Viki Ivanuša
Pevsko društvo Kapljica pod vodstvom Darje Zganec Horvat na letnem koncertu z naslovom Dan najlepših sanj.
Foto: Viki Ivanuša
Gostja koncerta je bila Andreja Klinc s svojo violino in pesmijo.
obveznosti. Poleg tega so člani aktivni v več društvih in le stežka usklajujejo obveznosti. Tako šteje danes Kapljica 24 članov.
Druži jih veselje do petja, ki ga velikokrat popestrijo z glasbeno spremljavo, ki jo izvajajo člani s harmoniko, kitaro, z ustno harmoniko, baritonom, blok flavto, s flavto, klarinetom, tolkali in klavirjem. Na majski koncert pa so povabili
tudi gostjo violinistko in solistko Andrejo Klinc.
Zbor pogosto sodeluje na srečanjih pevskih zborov in drugih priložnostnih nastopih, kot so različne občinske proslave, nastopi za društva in podjetja, ki so jih povabila
k sodelovanju. Letošnji koncert nameravajo še ponoviti, saj imajo že nekaj povabil. V prihodnje pa jih vleče bolj v zabavne vode, razmišljajo, da bi naštudirali venček pesmi iz sveta zabavne glasbe.
Viki Ivanuša
Ptuj • Modna revija študentov Višje strokovne šole in centra Jager
Mladi so se uspešno sprehodili po modni pisti
Višja strokovna šola Ptuj se pogosto povezuje z različnimi podjetji v okviru najrazličnejših projektov. Eden zadnjih takšnih uspešnih projektov je bila modna revija v centru Jager na Zagrebški cesti 34 na Ptuju, na kateri so njihovi študentje ob pomoči malih manekenov predstavili oblačila znanih modnih znamk, ki so naprodaj v njihovi tekstilni prodajalni. Sicer pa ima tekstil Jager že 20-letno tradicijo.
V Višji strokovni šoli Ptuj smo se odločili, da bomo za podjetje Jager izvedli promocijske aktivnosti in skupaj z njimi tudi pripravili in izvedli modno revijo, ki je bila 5. junija pred Jager centrom na
Zagrebški cesti na Ptuju, posneli pa smo tudi promocijski filmček, je o nevsakdanji modni reviji povedala Zdenka Selinšek iz Višje strokovne šole, ki je bila tudi mentorica študentom na tej modni reviji.
Študenti Višje strokovne šole so se pokazali kot pravi manekeni
Z že omenjenimi promocijskimi aktivnostmi želimo pospešiti njihovo prodajo, predvsem pa prispevati k temu, da bi uspešno tržili svoje proizvode. Za študente je bila priprava modne revije velik izziv, povsem nekaj novega, saj se doslej s tem niso ukvarjali, v projekt pa so se vključili z velikim navdušenjem in ga v tem duhu tudi izpeljali. Pri pripravi revije jim je bilo v veliko pomoč osebje centra Jager, za make up in pričeske pa so poskrbeli kar sami. Manekensko hojo in vse, kar sodi k prikazu oblačil, pa so vadili v trgovini s pomočjo zaposlenih. Zdenka Selinšek, ki v Višji strokovni šoli Ptuj organizatorica praktičnega izobraževanja, je po končani reviji povedala, da upajo, da to ni enkratni pro-
jekt, da bodo modno revijo oblačil za mlade ponovili še v katerem od centrov Jager. S pokazanim na modni reviji je bila zadovoljna tudi Marija Jager iz družinskega podjetja Jager. Njihov namen je bil, da bi modne blagovne znamke, ki jih ponujajo v okviru njihove tekstilne ponudbe, še bolj
približali mladi generaciji. Gre za oblačila, ki so mladim dosegljiva tudi po denarni plati. Mladi so se projekta lotili zelo profesionalno in z veliko odgovornostjo, po najboljših močeh so se trudili, da bi pokazali prednosti oblačil posameznih blagovnih znamk, njihovo no-sljivost in uporabnost, pri če-
mer pa so se izkazali tudi s samim gibom in hojo, kot da bi bil manekenski oder že dolgo tudi njihov. Kakorkoli že, vsak takšen nastop, je velik prispevek h krepitvi samozavesti in tudi oblačilni kulturi, kar jim bo prišlo še kako prav pri njihovem bodočem delu.
MG
Zetale • V teku jubilejni Ex-tempore
Slikarji desetič v Halozah
V Žetalah ta teden poteka že deseti, jubilejni Ex-tempore Žetale 2010. Tudi letos slikarje čaka lep fond nagrad, uradna razglasitev najboljših platen in odprtje razstave pa bo v nedeljo.
Gasilska zaslužnih za modno revijo
Župan Anton Butolen sicer priznava, da se krizna situacija pozna tudi pri sponzorstvih za nagrade, a vseeno je organizatorjem uspelo zagotoviti letošnji Grand prix v višini 630 evrov ter še deset finančnih nagrad v vrednostih od 220 do 550 evrov ter eno praktično nagrado.
»Upamo, da se bo morda našel še kakšen sponzor in bomo nagradni fond lahko še povečali. Sicer pa so nas letos težave s pridobivanjem sponzorjev prepričale, da je organizacijo treba nekoliko spremeniti. Tako smo se odločili, da bomo letošnji, jubilejni Ex-tempore ponovno bolj približali ljudem v našem okolju. Želimo, da večina slik vendarle nastane v tem okolju, da ljudje lahko navežejo stik s slikarji, ki le tako lahko dobijo ne le sliko pokrajine, ampak tudi sliko socialne-
ga okolja, v katerem ustvarjajo. Želimo si, da teh nekaj dni občina resnično živi s prireditvijo in umetniki, slednji pa tako tudi osebno doživijo Haloze na pristen način.«
Zaradi tega je bilo možno letos platna za Ex-tempore
žigosati izključno na sedežu občine Žetale, vsak slikar pa je plačal 20 evrov vpisnine, ki pa jo je dobil povrnjeno z majico in prehrambnimi boni, veljavnimi na turističnih kmetijah ali v domačih gostiščih.
SM
V Žetalah te dni poteka deseti, jubilejni Ex-tempore, ki se bo zaključil z odprtjem razstave v nedeljo.
Foto: MG
Foto: SM
Foto: MG
Podvinci • Blagoslov vozila in kleti
Podvinški gasilci praznovali skupaj s krajani
Podvinški gasilci, člani PGD Podvinci, v letošnjem letu praznujejo že 63 let uspešnega delovanja. Šestega junija so na priložnostni slovesnosti, ki je bila na novi asfaltirani površini za gasilskim domom, temeljito so ga obnovili ob svoji 60-letnici, opravili svečano predajo novega gasilskega avtomobila GVM1 za prevoz moštva in mladine. Ob tej priložnosti so s simboličnim prerezom vrvice uradno odprli tudi vrtno uto senčnico s kletjo. Novo, okrog 400 m2 veliko asfaltirano dvorišče bo služilo kot parkirišče, prireditveni in tudi vadbeni prostor.
Na slovesnosti so se Podvin-čanom, skupaj z gasilci je praznovalo celo naselje, pridružili tudi številni gostje, med katerimi so prevladovali gasilci iz sosednjih društev. V imenu MO Ptuj je podvinške gasilce ob njihovi najnovejši pridobitvi pozdravil ptujski župan Štefan Čelan, ob njem pa še poveljnik Območne gasilske zveze Ptuj Zvonko Glažar in predsednik sveta ČS Rogoz-nica Janko Čeh. Slovesnosti pa sta se udeležila tudi Janez Merc, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije, in Branko Lah, poveljnik občinskega poveljstva Ptuj. V imenu PGD Podvinci pa je govoril predsednik Dušan Ber, ki društvo uspešno vodi že 12 let. Vseh članov je 80, skupaj z gasilskim podmladkom pa okrog 120. V posesti društva je že orodno vozilo GVC 16/25, staro tri leta, ki so mu sedaj dodali novo vozilo za prevoz moštva in mladine GVM1. Potem ko so izpopolnili opremo, bo sedaj poudarek na opremi
Foto: Črtomir Goznik
Nedeljsko slovesnost so s petjem obogatili člani moškega pevskega zbora KD Rogoznica pod vodstvom Franca Lačna.
gasilcev. Ber je povedal, da so si vedno prizadevali za delo, tako so si ob 60-letnici omisli vrtno uto senčnico s kletjo, ki so jo v 90 odstotkih postavili s prostovoljnim delom. Vsem popotnikom, ki bodo videli luč, so priporočili, da se za trenutek ustavijo pri njih, če že ne drugega na kratek klepet.
Blagoslov vozila, opravil ga je brat Milan Kvas, so združili z blagoslovom ute senčnice,
v kateri so uredili tudi klet. Zahvalili pa so se tudi vsem osemnajstim donatorjem, ki so pomagali pri nakupu vozila v vrednosti 32 tisoč evrov, od tega je 80 odstotkov prispevala MO Ptuj, preostanek pa donatorji.
Ključe novega vozila je najstarejši boter Stanko Petrovič predal šoferju Janku Arnušu, ki bo skrbel za varen prevoz. Trak ute senčnice so prerezali
Foto: Črtomir Goznik
Podvinški gasilci so dobili novo gasilsko vozilo, hkrati pa opravili svečano odprtje ute senčnice s kletjo in asfaltirane površine za gasilskim domom, ki jim bo služila kot vadbeni in prireditveni prostor.
Slavko Kekec in Mirko Ciglar, veterana PGD Podvinci, ki sta se v preteklem letu še posebej trudila pri ureditvi objekta, ter aktualni kletar Štefan Ze-
lenko. Predsednik PGD Pod-vinci Dušan Ber pa se je ob tej priložnosti zahvalil za vso opravljeno delo lanskoletnemu kletarju Jožetu Pihlerju.
Podvinški gasilci in krajani so se novih pridobitev veselili pozno v noč ob zvokih ansambla Modrijani.
MG
Cerkvenjak • Z 20. redne seje
Nič več prahu?
Drugega junija so se ponovno sestali svetniki občine Cerkvenjak in brez daljših razprav potrdili 10 točk dnevnega reda približno dve uri trajajoče seje.
Sprva so se strinjali s sklepoma o sprejemu poslovnih načrtov izvajanja dejavnosti obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo z določitvijo vodarine in omrežnine iz sistemov Komunalnega podjetja Ptuj in Mariborskega vodovoda (pri njih gre namreč za dva vodovodna sistema) ter pri prvem soglašali s ceno vode v višini 0,6337 evra na kubični meter, pri drugem pa s ceno 0,5942 evra.
»Danes se pogovarjamo o novi rešitvi upravljanja z vodovodnim sistemom, ki je seveda vezan na uredbo vlade oziroma Ministrstva za okolje in prostor
in prinaša to, da so vse lokalne skupnosti prevzele celotno omrežje na svojem področju v svojo last oziroma poslovne knjige občine. Nova cena voda vključuje hkrati tudi omrežni-no, česar v preteklosti ni bilo, tudi zaradi tega se bo znesek na položnici nekoliko zvišal,« je o tej temi povedal cerkvenja-ški župan Jože Kraner.
Svetniki so prav tako potrdili sklep o ureditvi dela občinske ceste na odseku Sp. Čagona-Kovačec-Čeh, kar bo občino stalo okoli 12.000 evrov, dodatnih 3.000 pa bodo prispevali prebivalci ob cesti (občani naselja Spodnja Čagona so
Za Cerkvenjačani je še ena mirna in tekoče izpeljana seja.
namreč vložili pisno pobudo za ureditev ceste), ki jih moti predvsem na njej dvigajoči se prah, med drugim nastajajoč zaradi velikega kmetovanja. Ob večjem prometu jim ga namreč nosi tudi v stanovanja.
Ker ta investicija ni bila načrtovana za letos, bodo sredstva zagotovili v rebalansu proračuna.
»Gre za del ceste, vezan na povezovalno cesto, ki jo tudi z evropskimi sredstvi delamo občine Cerkvenjak, Sveti Andraž in Juršinci. Približno 210 metrov tega odseka bi tako preplastili oziroma uredili asfaltno prevleko,« je pojasnil prvi mož občine. Prav tako nameravajo vzpostavili tudi avtobusno postajo, s katero bi za skoraj kilometer skrajšali šolsko pot otrokom.
Svetniki so se strinjali tudi s sklepoma o imenovanju občinske volilne komisije (ki ji bo predsedoval Boris Veberič) ter o podelitvi nagrad in priznanj v občini za to leto. Glavno občinsko priznanje - srebrni grb - naj bi tako na prihajajočem 12. občinskem prazniku (osrednja proslava bo 20. junija) prejela cerkvenjaška folklorna skupina.
Polona Ambrožič
Vitomarci • Deseti turnir malega nogometa
Uspešen nogometni vikend
Minuli petek in soboto je bil v Vitomarcih (občina Sv. Andraž v Slovenskih goricah) zelo nogometno obarvan. Domači Klub malega nogometa je namreč uspešno organiziral in izvedel že deseti tradicionalni Sandijev memorial, namenjen igralcem malega nogometa.
Nogometne ekipe iz različnih krajev so se pomerile v treh kategorijah; v petek zvečer se je začelo tekmovanje za prehodni pokal v članski konkurenci, ki je bil, kot je povedal predstavnik KMN Vitomarci Peter Gomzi, pravi »malonogometni spektakel«. Za naslov najboljšega se je namreč potegovalo kar 17 ekip, po nadvse zanimivih in napetih nogometnih predstavah pa so si zmago že drugič zapored priigrali člani ekipe Avtoservis Strašek Ob zmagovalnem pokalu so prejeli še 1000 evrov nagrade. Drugo mesto je osvojila ekipa Ultra okna - Avtošo-la Antlej iz Velenja, ki si je ob srebrnem pokalu prislužila še 500 evrov nagrade in tretje mesto ŠD Rim (250 evrov ter bronasti pokal).
Razglašena je bila tudi najboljša peterica turnirja; za najboljšega vratarja je bil proglašen Peter Ortar, za najboljšega igralca Rok Mordej, za prvega strelca turnirja pa Matjaž Vojsk, ob omenjenih pa še Mile Simeunovič in Gregor Hebar.
Sobotno popoldne pa je bilo namenjeno najprej turnirju mladinskih ekip (do 17 let), nato pa še turnirju veteranskih ekip. Med mladinci se
je med sedmimi prijavljenimi moštvi najbolje odrezala ekipa KMN Gostišče pri Antonu iz Cerkvenjaka. Turnir veteranskih ekip pa je bil spet prava poslastica za ljubitelje malega nogometa; prijavilo se je osem ekip starih nogometnih znancev, ki so kljub letom in nekoliko težjim nogam dokazali, da znajo še kako dobro podajati žogo in se lahko še vedno enakovredno kosajo z mlajšimi tekmeci. Med osmimi moštvi si je zmago drugič zapored pribrcala ekipa KMN Vinska trta, za najboljšega igralca pa je bil razglašen igralec iz zmagovalne ekipe Mladen Nemec.
Po zaključku tekmovalnega dela turnirja je sledila svečana podelitev priznanj ob 30 letnici organiziranega igranja malega nogometa v Vitomarcih, potem pa se je začela še vesela zabava do jutranjih ur.
»Tudi letos smo bili v dveh dneh priča vrhunskim predstavam malonogometnih vir-tuozov, odlično pa je bilo poskrbljeno tudi za spremljevalni in zabavni program. Člani KMN Vitomarci se zahvaljujemo vsem sponzorjem, ekipam, igralcem in obiskovalcem, saj smo skupaj preživeli res lep športni vikend, poln smeha in zabave,« je še povedal Gomzi.
SM
Nogomet
Stadioni, ki bodo v JAR gostili tekme SP
Stran 16
Nogomet
Spored SP po dnevih
Stran 16
Dejan Zavec
Po petih tednih spet v ritmu treningov
Stran 17
Kikboks
Abraham in Štefančičeva osvojila 2. in 3. mesto
Stran 17
Karting
Ogrevanje pred domačo dirko v Hajdošah
Stran 19
Triatlon
Ptujčani nastopili med svetovno elito
Stran 20
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Pred SP v JAR
V nedeljo bo šlo zares: naši čakajo Alžirce
Odštevanje dni do začetka svetovnega prvenstva v nogometu, ki ga bo letos gostil skrajni jug Afrike, natančneje Južnoafriška republika, se počasi spreminja v odštevanje ur. V petek, 11. 6., bo na največjem afriškem stadionu Soccer City v Johannesburgu uradna otvoritev in nato že kar prva tekma turnirja. V njej se bosta pomerili gostiteljica turnirja in reprezentanca Mehike.
Otvoritev bo pred TV-zaslo-ne prikovala številne slovenske ljubitelje nogometa. Ti pa bodo prvi vrhunec prvenstva hitro potisnili v pozabo in se že takoj osredotočili na nedeljski dvoboj naše izbrane vrste, v katerem se bo merila z izbranci Alžirije. V njem bodo naši nogometaši poskušali doseči prvo zmago ali vsaj točko na svetovnih prvenstvih, kar njihovim predhodnikom leta 2002 ni uspelo.
Selektor Matjaž Kek javno noče veliko govoriti o tekmecih, ampak se poskuša osredotočiti na lastne priprave. „Zadnja prijateljska tekma proti Novi Zelandiji nam je omogočila trenutni vpogled v zmožnosti ekipe, jasno pa je, da bo na SP prisotnih še veliko vzpodbujevalnih elementov. Motivacija in želja po uspe-
Foto: Črtomir Goznik
Enajsterica, ki je začela zadnjo pripravljalno tekmo proti Novi Zelandiji; selektor Kek nima razlogov za bistvene spremembe na tekmi proti Alžiriji.
hu bosta tam sama po sebi na maksimalnem nivoju. Zadnjih nekaj dni smo izkoristili za kvaliteten trening in za uigravanje linij, popravljali smo še neka-
Svetovno prvenstvo leta 2002 v Južni Koreji in na Japonskem
Naša izbrana vrsta je na svetovnem prvenstvu edinkrat doslej nastopala leta 2002, ko je prvenstvo potekalo v Južni Koreji in na Japonskem. Izbrancem takratnega selektorja Srečka Katanca zaradi znanega spora Katanec-Zahovič tam ni uspelo osvojiti niti točke in so v predtek-movanju doživeli tri poraze: s Španijo 1:3, z Južnoafriško republiko 0:1 in s Paragvajem 1:3.
Reprezentanca Slovenije 2002: Marko Simeunovič, Željko Milinovič, Marinko Galič, Aleksander Knaus, Doni Novak, Aleš Čeh, Milan Osterc, Zlatko Zahovič, Miran Pavlin, Mladen Rudonja, Amir Karič (začetna enajsterica na prvi tekmi). Igrali so še: Mladen Dabanovič, Goran San-kovič, Muamer Vugdalič, Saša Gajser, Rajko Tavčar, Senad Tiganj, Zoran Pavlovič, Milenko Ačimovič, Nastja Čeh, Sebastjan Cimerotič, Dejan Nemec, Spasoje Bulajič. Selektor: Srečko Katanec.
tere malenkosti. Predvsem pa sem vesel, da nimamo večjih težav s poškodbami, manjše pa sproti rešujemo," je povedal slovenski selektor, ki pa je svoje igralce že opozoril na Alžirce. „Gre za ekipo, ki ni po naključju prišla do polfinala afriškega prvenstva in je dobra mešanica mladih in izkušenih igralcev, ki večinoma igrajo v Evropi. Poleg tega Afričani prvič igrajo na svoji celini, zato bodo nevarni tudi zaradi tega. A to nas ne sme zmesti na poti do ugodnega rezultata - če
bomo pravi, potem se lahko nadejamo uspeha. Največ je odvisnega od nas samih."
Podobno razmišljajo tudi ostali reprezentanti, ki vsi v en glas poudarjajo, da je odlično vzdušje v ekipi njihova največja prednost. Na igrišču je to vidno tako, da si med sabo pokrivajo hrbet, da se po izgubljeni žogi hitro vračajo v obrambo ...Praktično vsi so skupaj nastopali že v kvalifikacijskem ciklusu, posledica pa je dobra uigranost. Najbolje se je to videlo v zaključku rednega dela
kvalifikacij, ko so v zadnjih štirih tekmah dosegli 13 zadetkov, prejeli pa nobenega. Če k temu dodamo še epsko zmago proti Rusiji ... Čeprav nimamo zvezdnikov svetovnega formata, imamo izredno kompaktno ekipo, ki si želi in zmore igrati. V takšni zasedbi lahko v določenih okoliščinah zablesti vsak izmed enajsterice na igrišču, kar je za tekmeca toliko nevarnejše, saj se ne more skoncen-trirati le na določene igralce.
Prva violina naše zasedbe je Milivoje Novakovič, ob njem
pa jedro ekipe tvorijo še vratar Samir Handanovič, kapetan Robert Koren in Boštjan Cesar. Le-ta tvori s Šulerjem močan zid pred vrati, na bokih pa jima pomagata Brečko in Jokič. V zvezni vrsti kraljuje Koren, ki mu na sredini največ pomaga Radosavljevič, ob avt liniji pa Kirm in Birsa. Slednji je eden od velikih upov slovenskega nogometa, opazili pa so ga tudi novinarji pri sestavljanju enajsterice igralcev, ki bi v prihodnosti lahko zablestela. Naš udarni napadalni dvojec je Novakovič-De-dič, selektor Kek pa lahko prav na tem položaju računa še na močne adute v podobi Ljubijan-kiča, Pečnika in tudi debitanta Matavža, za katerim je odlična sezona na Nizozemskem.
Tudi večina alžirskih igralcev si kruh služi v Evropi: sedem jih igra v Franciji, štirje na Otoku, dva v Italiji, trije v Nemčiji ... V nemški Bundesligi je tako Dedičev soigralec pri Bochumu Antar Yahia, izstopa pa še član Glasgow Rangersov Majid Bougherra in dva igralca angleškega Portsmoutha, Hassan Yebda in Nadij Belhadj. Puščavske lisice, kot imenujejo alžirsko nogometno selekcijo, vodi izkušeni Rabah Saadane. Za Alžirce bo to tretji nastop na SP; prvič so nastopili v Španiji leta 1982, drugič pa štiri leta pozneje v Mehiki. Takrat je bil pravi vodja ekipe znani Rabah Madjer, ki je najboljše predstave kazal v dresu Porta.
A tudi mi smo imeli izstopajočega Zahoviča. Pri sedanji generacijah pa gre vendarle za druge lastnosti in kvalitete: v nedeljo bo uspešnejši tisti, ki bo bolje izkoristil svoje prednosti, oz. bo pred tekmecem bolje skril svoje slabosti. Slovenci seveda športno upamo na prvo zmago naše reprezentance na SP!
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Slovensko reprezentanco so v JAR pospremili tudi najmlajši ... ... in nekoliko starejši navijači.
Gostinci se že pripravljajo
SP je dogodek, ki pritegne široke množice in prav tega dejstva se zavedajo tudi gostinci. Le-ti bodo v času SP s predvajanjem tekem na velikih zaslonih poskušali privabiti ljubitelje nogometa in jim omogočiti spremljanje tekem v družbi podobno mislečih. Za precejšnje število ljudi je namreč skupinski ogled tekme zelo vabljiv, saj ne manjka zanimivih komentarjev, sočnih pripomb, veliko je smeha in pravega navijanja. Vzdušje je tako še najbolj podobno tistemu na stadionu. Izmed ptujskih lokalov so se priprav na SP najbolj temeljito lotili v Saš baru, kjer so postavili celo šotor, ob nekaterih lokalih pa so objavljeni tudi sporedi tekem.
Stadioni v JAR, ki bodo gostili tekme SP
JOHANNESBURG
Stadion Soccer City, Johannesburg
Kapaciteta: 94.700
JOHANNESBURG
Stadion Ellis Park, Johannesburg
Kapaciteta: 62.567
PRETORIA
Stadion Loftus Versfeld, Pretoria Kapaciteta: 49.365
DURBAN
Stadion Moses Mabhida, Durban Kapaciteta: 70.000
POLOKWANE
Stadion Peter Mokaba, Polokwane Kapaciteta: 45.264
RUSTENBURG
Stadion Royal Bafokeng, Rustenburg Kapaciteta: 44.530
NELSPRUIT
Stadion Mbombela, Nelspruit Kapaciteta: 43.589
BLOEMFONTEIN
Stadion Free State, Bloemfontein
Kapaciteta: 48.000
CAPE TOWN
Stadion Green Point, Cape Town Kapaciteta: 69.070
PORT ELIZABETH
Stadion Nelson Mandela Bay, Port Elizabeth Kapaciteta: 46.082
Spored na SP po dnevih:
Predtekmovanje: petek, 11. junija:
-	skupina A:
16.00 Johannesburg: JAR - Mehika 20.30 Cape Town: Urugvaj - Francija sobota, 12. junija:
-	skupina B:
13.30 Port Elizabeth: Južna Koreja - Grčija 16.00 Johannesburg: Argentina - Nigerija
-	skupina C:
20.30 Rustenburg: Anglija - ZDA nedelja, 13. junija:
-	skupina C:
13.30 Polokvvane: Alžirija - Slovenija
-	skupina D:
16.00 Pretoria: Srbija - Gana 20.30 Durban: Nemčija - Avstralija ponedeljek, 14. junija:
-	skupina E:
13.30 Johannesburg: Nizozemska - Danska 16.00 Bloemfontein: Japonska - Kamerun
-	skupina F:
20.30 Cape Town: Italija - Paragvaj torek, 15. junija:
-	skupina F:
13.30 Rustenburg: Nova Zelandija - Slovaška
-	skupina G:
16.00 Port Elizabeth: Slonokoščena obala - Portugalska 20.30 Johannesburg: Brazilija - Severna Koreja
sreda, 16. junija:
-	skupina H:
13.30 Nelspruit: Honduras - Čile 16.00 Durban: Španija - Švica
-	skupina A:
20.30 Pretoria: JAR - Urugvaj četrtek, 17. junija:
-	skupina B:
13.30 Johannesburg: Argentina - Južna Koreja 16.00 Bloemfontein: Grčija - Nigerija
-	skupina A:
20.30 Polokvvane: Francija - Mehika petek, 18. junija:
-	skupina D:
13.30 Port Elizabeth: Nemčija - Srbija
-	skupina C:
16.00 Johannesburg: Slovenija - ZDA 20.30 Cape Tovvn: Anglija - Alžirija sobota, 19. junija:
-	skupina E:
13.30 Durban: Nizozemska - Japonska
-	skupina D:
16.00 Rustenburg: Gana - Avstralija
-	skupina E:
20.30 Pretoria: Kamerun - Danska nedelja, 20. junija:
-	skupina F:
13.30 Bloemfontein: Slovaška - Paragvaj 16.00 Nelspruit: Italija - Nova Zelandija
-	skupina G:
20.30 Johannesburg: Brazilija - Slonokoščena obala
ponedeljek, 21. junija:
-	skupina G:
13.30 Cape Tovvn: Portugalska - Severna Koreja
-	skupina H:
16.00 Port Elizabeth: Čile - Švica 20.30 Johannesburg: Španija - Honduras torek, 22. junija:
-	skupina A:
16.00 Rustenburg: Mehika - Urugvaj 16.00 Bloemfontein: Francija - JAR
-	skupina B:
20.30 Durban: Nigerija - Južna Koreja 20.30 Polokvvane: Grčija - Argentina sreda, 23. junija:
-	skupina C:
16.00 Port Elizabeth: Slovenija - Anglija 16.00 Pretoria: ZDA-Alžirija
-	skupina D:
20.30 Johannesburg: Gana - Nemčija 20.30 Nelspruit: Avstralija - Srbija četrtek, 24. junija:
-	skupina F:
16.00 Johannesburg: Slovaška - Italija 16.00 Polokvvane: Paragvaj - Nova Zelandija
-	skupina E:
20.30 Rustenburg: Danska - Japonska 20.30 Cape Tovvn: Kamerun - Nizozemska petek, 25. junija:
-	skupina G:
16.00 Nelspruit: Severna Koreja - Slonokoščena obala 16.00 Durban: Portugalska - Brazilija
-	skupina H:
20.30 Bloemfontein: Švica - Honduras 20.30 Pretoria: Čile - Španija
C2 -A2
H2
Osmina finala: sobota, 26. junija: 16.00 Port Elizabeth: A1: A1 - B2 20.30 Rustenburg: A2: C1 - D2 nedelja, 27. junija: 16.00 Bloemfontein. A3: D1 -20.30 Johannesburg: A4: B1 ponedeljek, 28. junija: 16.00 Durban: A5: E1 - F2 20.30 Johannesburg: A6: G1 torek, 29. junija: 16.00 Pretoria: A7: F1 -E2 20.30 Cape Town: A8: H1 - G2
Četrtfinale: petek, 2. julija:
16.00 Port Elizabeth: Č1: zmagovalec A5 - zmagovalec A6 20.30 Johannesburg: Č2: zmagovalec A1 - zmagovalec A2 sobota, 3. julija:
16.00 Cape Tovvn: Č3: zmagovalec A4 - zmagovalec A3 20.30 Johannesburg: Č4: zmagovalec A7 - zmagovalec A8
Polfinale: torek, 6. julija:
20.30 Cape Tovvn: P1: zmagovalec Č2 - zmagovalec Č1 sreda, 7. julija:
20.30 Durban: P2: zmagovalec Č3 - zmagovalec Č4
Tekma za 3. mesto: sobota, 10. julija:
20.30 Port Elizabeth: poraženec P1 - poraženec P2 Finale:
nedelja, 11. julija:
20.30 Johannesburg: zmagovalec P1 - zmagovalec P2
Atletika • AK CP Ptuj
Horvat ustaljen pod 11 sekundami
V soboto in nedeljo so imeli mlajši mladinci in mladinke državno prvenstvo v Ljubljani, ptujskim atletom pa sta uspeli dve uvrstitvi na zmagovalni oder. Veronika Domjan je bila druga v metu diska (32,58 metra), Nastja Klanjšek pa tretja v trosko-ku z rezultatom, 11,44 metra. Sledili sta dve uvrstitvi na četrto meso, Melani Hentak v metu kopja (40,58 metra) in
Veronika Domjan je disk vrgla 32,58 metra in zasedla drugo mesto na državnem prvenstvu za mlajše mladince.
štafeta deklet na štirikrat 100 metrov (59,18 sekunde). Šesta sta bila Doroteja Domjan na 400 metrov (59,68 sekunde) in Arne Korsika v metu kladiva (33,60 metrov). Pionir Aljaž Brlek se je prebil v finale teka na 200 metrov (23,81 sekunde), Nastja Klanjšek pa je zasedla sedmo mesto v skoku v daljino (515 centimetrov).
Člani pa so se v nedeljo pomerili v Postojni na drugem letošnjem mitingu mednarodne lige Atletske zveze Slovenije za veliko nagrado Vzajemne. V mednarodni konkurenci je zmagal Matic Osovnikar (10,39 sekunde), najhitrejši Ptujčan Mitja Horvat pa je zasedel osmo mesto s časom 10,95 sekunde. Pravi, da nad tokratnim izidom ni navdušen, hkrati pa tudi ne razočaran. Zadovoljen je, da se je letos ustalil na tekih pod 11 sekundami, kar je zanj velik napredek glede na lani. Boljši rezultat pa pričakujem že ta konec tedna v Mariboru na finalu atletskega pokala Slovenije. Na mitingu v italijanski Gorici je v nedeljo nastopila Nina Kolarič in zmagala s skokom 616 centimetrov.
Uroš Esih
Bowling • Podjetniška liga
Radio-Tednik Tames oddaljil od naslova ...
Predzadnji krog letošnje bowling lige je znova prinesel nekaj presenečenj in spremembo na vrhu lestvice. Ekipa Tamesa, ki je še pred nekaj krogi vodila z lepo prednostjo, je namreč izgubila z ekipo Radia-Tednika Ptuj. V slednji je blestel Črtomir Go-znik (862), odlično pomoč je imel tudi v ostalih članih. Ta spodrsljaj Tamesa sta izkoristili ekipi db Transporta in VGP Drava, ki sta sedaj poravnani na vrhu lestvice.
V zadnjem krogu se nam tako obeta prava poslastica v boju za naslov letošnjega prvaka, saj prve tri ekipe ločita le dve točki razlike! Na papirju imajo najlažje delo dravaši (igrajo z Elektrom Maribor), zagotovo pa se bosta do konca borili ekipi db Transporta (Ilkos candles) in Tamesa (MO Ptuj).
Rezultati 14. kroga: db Transport - Mestna občina Ptuj 8:0, Tames - Radio-Tednik Ptuj 3:5, DaMoSS - Talum 4:4, VGP Drava - Da-Ma-Fin 7:1, Garant zavarovanje - Saška bar 2:6, Bowling center Ptuj - Elektro Maribor 8:0, PSS - Ilkos Candles 4:4, MP Ptuj - Čisto mesto Ptuj 2:6.
1.	DB TRANSPORT 14 2824 82 169,9
2.	VGP DRAVA 14 2638 82 168,5
3.	TAMES	14 2582 80 167,3
4.	DAMOSS 14 2323 71 163,9
5.	TALUM	14 2518 71 158,9
6.	BOWLING CENTER 14 2558 66 156,9
7.	SAŠKA BAR 14 2387 61 159,0
8.	MESTNA OBČ. PTUJ 14 2445 61 155,4
9.	RADIO-TEDNIK 14 2746 59 156,4
10.	ILKOS CANDLES 14 2459 56 152,0
Najboljši posamezniki 14. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 862, 2. Seba-stijan Kotnik (db Transport) 789, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 777, 4. Aleš Korošec (db Transport) 725, 5. Andreja Pihler (BC Ptuj) 720, 6. Sebi Kolednik (Ilkos Candles) 717, 7. Zvonko Žibrat (Radio-Tednik Ptuj) 704, 8. Darko Ferlinc (Talum) 699, 9. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 691, 10. Franc Ma-lek (VGP Drava) 685.
11 PSS	14 2348	51	154,4
12.	GARANT ZAVAR. 14 1968	44	144,5
13.	ČISTO MESTO	14 2371	44	141,0
14.	MP PTUJ	14 2280	32	142,5
15.	ELEKTRO MB	14 2158	23	136,5
16.	DA-MA-FIN	14 2059	13	125,1
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Sebastijan Kotnik (db Transport) povprečje 186,2,
2.	Branko Kelenc (VGP Drava) 184,1,
3.	Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 183,4, 4. Robert Šegula (Tames) 177,4, 5. Aleš Korošec (db Transport) 174,2, 6. Andrej Vajda (DaMoSS) 174, 7. Dušan Kostanjevec (DaMoSS) 173,2, 8. Marko Drobnič (Talum) 172,5, 9. Sebi Kolednik (Ilkos Candles) 171,9, 10. Milan Berghaus (db Transport) 171,3.
Pari zadnjega kroga: ponedeljek, 14. 6., ob 19.00: Mestna občina Ptuj - Tames, Talum - Radio-Tednik Ptuj, DaMoSS - Čisto mesto Ptuj, Garant zavarovanje - Da-Ma-Fin; torek, 15. 6., ob 19.00: db Transport - Ilkos Candles, PSS - Saška bar, MP Ptuj - Bowling center Ptuj, VGP Drava - Elektro Maribor.
JM
Tekmovanje posameznikov bo v četrtek, 17. 6., ob 20. uri. Vsaka ekipa lahko prijavi enega tekmovalca in eno tekmovalko (če jo imajo v ekipi). V kvalifikacijah bodo vsi odigrali tri igre, osem najboljših posameznikov in štiri najboljše posameznice pa se bodo nato do konca merili na eno dobljeno igro na izpadanje (moški 1-8, 2-7, 3-6, 4-5 in ženske 1-4, 2-3)!
Po tekmovanju bo razglasitev rezultatov in podelitev nagrad najboljšim ekipam ter posameznikom in posameznicam.
Boks • Dejan Zavec
Po petih tednih spet v ritmu treningov
Dejan Zavec je imel v letošnjem letu precej težav s poškodbami, kljub temu pa je uspešno prestal prvo obrambo naslova svetovnega prvaka verzije IBF proti Argentincu Rodolfu Ezequielu Martinezu. Po zmagi je znova začutil bolečine v kolenu in tako je bil v začetku maja še drugič operiran in za nekaj časa oddaljen od ringa. »Dejansko sem počival dobrih pet tednov, česar v vsej svoji profesionalni karieri ne pomnim, saj sem si doslej privoščil največ dva tedna dopusta po dvobojih. A zdravniki so mi tokrat odločno zabičali mirovanje in njihov nasvet sem upošteval. Moram priznati, da mi je bilo kar tež-
HBO uvrstil Dejana med najboljše
Priznana televizijska mreža HBO, ki prenaša največje svetovne boksarske spektakle, je našega šampiona Dejana Zav-ca uvrstila med šesterico najboljših svetovnih boksarjev v velterski kategoriji. Mr. Sympa-tikus se je tako znašel v družbi zvezdnikov, kot so Manny Pacquiao, Floyd Mayweather, Shane Mosley, Andre Berto in Miguel Cotto. To je še en dokaz več, da Zavca, svetovnega prvaka po verziji IBF, vedno bolj cenijo tudi v ZDA.
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec se po operaciji počasi vrača v trenažni proces.
ko, saj tega nisem navajen: veliko bolje se počutim, ko stvari tečejo v ustaljenem ritmu treningov. Zato pa sem imel več časa za druga opravila, povezana z gradnjo domače hiše in dvorane ob Mestnem stadionu,« je povedal Dejan, ki sedaj obiskuje terapije v Celju: »Veliko časa preživim na poti, saj se skoraj dnevno vozim tudi v Ljubljano. Del rehabilitacije so namreč tudi injekcije: naenkrat mi v koleno zabodejo dve - z eno mi vbrizgavajo posebno tekoči-
no, z drugo pa jo sesajo. To je precej boleče, a zaenkrat daje dobre rezultate, napredek je viden iz dneva v dan.«
Treningi sedaj še niso zelo intenzivni in so bolj rehabilitacijske narave, vendar se njihova težavnost stopnjuje. »Moramo biti precej previdni, saj ne želimo novih zapletov. Prav zaradi tega sem se odpovedal poti na kongres združenja IBF v Portoriku, kamor sem bil povabljen. Sprva sem se ga želel udeležiti, saj bi se lahko srečal z nekaterimi bivšimi in seda-
njimi prvaki, med drugim tudi z Mayweatherjem Mosleyem, Cottom in še nekaterimi drugimi povabljenimi gosti. A skrb za zdravje je sedaj osnovna in zato sem se tej naporni poti odpovedal,« je povedal Dejan, ki bi lahko prav v Portoriku izvedel več o naslednjem dvoboju, v katerem se bo po načrtih pomeril z Rafalom Jackiewitzem, ki ga je doslej edini premagal. Verjetno bo več znanega že prihodnji teden ...
Jože Mohorič
Kikboks • Svetovni pokal - Italija 2010
Abraham in Stefanciceva osvojila 2. in 3. mesto
KBV Ptuj
Med 4. in 6. junijem se je v italijanskem mestu Rimini, v organizaciji Yama-Arashi kluba iz Piacenze in italijanske kikboks zveze ter svetovnega kikboks združenja WAKO, odvijal že tradicionalni svetovni pokal, znan tudi pod imenom »15. Best Fighter«. Tekmovanje je potekalo v disciplinah semi, light in full contactu ter low-kick light contactu kot tudi v vseh zvrsteh form. Na tem prestižnem tekmovanju, na katerem je sodelovalo nekaj manj kot 2000 tekmovalcev iz 28 držav (neuradni podatki), je nastopila tudi slovenska izbrana vrsta s 54 tekmovalci. Pokazalo se je, da je bil izbor tekmovalcev v reprezentanco pravilen in strokovno opravljen, saj je bilo osvojenih kar 31 medalj!
Klub borilnih veščin Ptuj je tokrat sodeloval s štirimi
tekmovalci in dosegel odličen uspeh, saj je v tako močni konkurenci osvojil eno 2. in dve 3. mesti.
Prvi dan tekmovanja so potekale ekipne borbe. V kategoriji starejših kladetov sta v ekipi Slovenije (šteje 3 člane in 1 članico) nastopala Luka Vindiš in Tilen Abraham. Ekipa Slovenije je po predaji nasprotnika v predkolu v četrtfinalu premagala ekipo Italije, v pol-finalu pa je klonila proti ekipi Hrvaške in osvojila odlično 3. mesto in prvo kolajno za naše na tekmovanju. Luka Vindiš in Tilen Abraham sta tako osvojila bronasti kolajni. Z nastopom sta bila naša Ptujčana zelo zadovoljna, saj sta z svojimi zmagami bistveno prispevala k uspehu naše ekipe.
Drugi dan tekmovanja, v soboto, je Tilen Abraham v posamezni konkurenci osvojil odlično 2. mesto. V konkuren-
Foto: Franc Slodnjak
Ptujska ekipa na tekmi svetovnega pokala v Riminiju
ci 21 tekmovalcev je v 1. kolu premagal Mattea Tiozza (Italija), v četrtfinalu Seisla Bede-nikta iz Avstrije, v polfinalu pa še Gealita Espozia. V finalu je po izenačeni borbi Tilen izgubil proti domačinu Mateju Mi-laniju in tako osvojil še vedno odlično 2. mesto. Luka Vindiš je v posamezni konkurenci z eno zmago in enim porazom osvojil 5. mesto.
Matic Bedenik Raušl in Sabina Kolednik sta bila tokrat manj uspešna, saj sta izgubila v prvih kolih. Sicer sta prikazala lepe borbe, ampak so tokrat bili nasprotniki boljši. Ob tem nista imela sreče pri žrebu, saj sta se oba pomerila s kasnejšima finalistoma.
Predsednik Kikboks zveze Slovenije Vladimir Sitar: »Doseženi rezultati so pokazatelj, da slovenski kikboks ne zaostaja za nekaterimi »športno« bolj razvitimi državami. Še vedno je na poti, ki vodi k uspehu, upoštevajoč sedanji način dela in strmenje po vedno boljšem načinu dela s tekmovalci ter izobraževanju trenerjev. Najbolj razveseljivo pa je, da so k temu uspehu, k skupnemu številu osvojenih medalj, še največ doprinesli mladi tekmovalci, ki »šele prihajajo«. Nastop naših tekmovalcev je tudi odličen pokazatelj njihove trenutne pripravljenosti in bo služil predvsem za analizo in nadaljnje delo z njimi v klubih, saj nekatere čaka v jesenskem obdobju nastop na kadetsko-mla-dinskem Svetovnem prvenstvu ter na članskem Evropskem prvenstvu.
Odličen je tudi uspeh Ptujča-
nov in nam daje veliko vspod-budo in motiv za delo naprej. Ptujski tekmovalci so pokazali veliko mero znanja in borbenosti, imamo pa še kar nekaj rezerv v izbolšanju kvalitete. Z ostalimi trenerji na Ptuju bomo poskušali tudi tu narediti še korak naprej.«
Na tekmovanju sta sodila tudi sodnika Mateja Erlač in Milan Breg iz Ptuja.
Franc Slodnjak
KBV Ormož
V Riminiju so barve slovenske reprezentance odlično zastopali tudi borke in borci iz kluba Power Kick Murska Sobota in Kluba borilnih veščin Ormož. V hudi konkurenci so bili doseženi odlični rezultati, ki so zadovoljili tudi pričakovanja svojih trenerjev Danila in Milana Korotaja. Blestela je Ormožanka Nuša Štefan-čič, ki je v light kontaktu med mladinkami do 50 kg dosegla 2., v semi kontaktu med mladinkami do 50 kg pa 3. mesto. Izmed Prekmurcev sta se izkazala David Žibrat z 2. mestom v light kontaktu med člani do 89 kg in Tomo Kološa z 3. mestom v kick lightu med člani do 84 kg.
Uroš Krstič
Klub borilnih veščin Ormož:
2.	Nuša Štefančič (do 50 kg - light contact mladinke)
3.	Nuša Štefančič (do 50 kg -semi contact mladinke)
8.-16. Rok Tomažič (do 37 kg -semi contact starejši kadeti)
16.-22. Dejan Kociper (do 42 kg - semi contact starejši kadeti)
Nogomet m NK Lovrenc
Športni napovednik
Prijetno srečanje ob obletnici
Po končanem prvenstvu v ve-	veteranov odigrali prijateljsko	izidom 5:5. Nekoliko slabše vre-	priložnost za čestitke ob 50-le-
teranski ligi so veterani Lovren-	tekmo z žensko ekipo Maribora,	me ni zmotilo prijetnega vzduš-	tnici njihovega člana Franca
ca za zaključek sezone ter ob	ki nastopa v 1. SŽNL. Ekipi sta se	ja in učinkovite igre, saj je padlo	Klajnška.
peti obletnici delovanja ekipe	na koncu razšli z neodločenim	deset zadetkov. To pa je bila tudi Danilo Klajnšek
Skupinska fotografija na srečanju v Lovrencu
Mali nogomet
Občinska liga Ivanjkovci
REZULTATI 1. KROGA: Avtopre-vozništvo Gaobe - ŠD Litmerk 4:0, Lordi - Kotas 7:0, Nosorogi - Stro-čja vas 1:7, Red Stars - ŠD Kog 4:2, Lordi junior - ŠRD Pristan 1:18, Avto prevozništvo Jerebič - Kava bar Ormož 7:2.
RLMN Haloze: brez presenečenj
Večjih presenečenj v 9. krogu ni bilo. Prve štiri ekipe na prvenstveni razpredelnici so z novimi zmagami ohranile svoje položaje. Dva kroga pred koncem tekmovanja je v najboljšem položaju ekipa ŠD Rim, na njihov spodrsljaj pa čakata ekipi Planjskega in ŠD As Evroavto, ki zaostajata dve oziroma tri točke. V predzadnjem krogu, ki bo na sporedu v petek, 11. junija, bo kar nekaj zanimivih dvobojev, med drugim se bo vodilna ekipa ŠD Rim pomerila z lokalnim tekmecem, ekipo ŠD Žetale.
REZULTATI 9. KROGA - ŽETALE: Picerija Špajza - Planjsko 0:3, Pice-rija Gurman - ŠD As Evroavto 1:5, ŠKD Sestrže - ŠD Medvedce 1:5, ŠD Cirkovce - ŠD Žetale 2:2, ŠD Rim - Stoperce 3:0, ŠD Stopno - ŠD Ptujska Gora 6:1.
PARI 10. KROGA, 11. 6. - STOPNO: 20.00 Stoperce - ŠD Stopno, 20.40 ŠD Žetale - ŠD Rim, 21.20 ŠD Medvedce - ŠD Cirkovce, 22.00 ŠD As Evroavto - ŠKD Sestrže, 22.40 Planjsko - ŠD Ptujska Gora, 23.20 Picerija Špajza - Picerija Gurman.
Danilo Klajnšek
DMN Lenart
B-liga
REZULTATI 24. KROGA (5. 6., SV. TROJICA, ORGANIZATOR KMN SV. TROJICA II): KMN Sv. Trojica - ŠD Kenguru-Ilkos 9:3 (3:2), ŠD Selce - ŠD Pernica 6:6 (1:5), KMN Zavrh veterani - KMN Cerkv. Pri Antonu ml. III 8:0 (3:0), KMN Vitomarci - NK Gočova 9:0 (6:0), Bavaria-IT-Perni-ca - KMN Sv. Trojica II 15:5 (7:4), DMNR Sandb. Faž-Vartom - KMN Slovenske gorice 7:2 (3:0).
REZULTATI 25. KROGA (6. 6., VO-LIČINA, ORGANIZATOR ŠD SELCE): ŠD Selce - KMN Cerkvenjak Pri Antonu ml. III 3:0 (b. b.), KMN Sv. Trojica - KMN Vitomarci 7:2 (0:1), KMN Sv. Trojica II - ŠD Žerjavci 3:8 (3:3), NK Gočova - KMN Zavrh veterani 2:8 (0:4), KMN Slovenske gorice -ŠD Kenguru-Ilkos 5:4 (2:2), ŠD Pernica - Bavaria-IT-Pernica 12:26 (5:15).
1. ŠD RIM	9	7	1	1	32:9	22
2. PLANJSKO	9	6	2	1	28:6	2G
3. AS EVROAVTO	9	6	1	2	41:15	19
4. ŠD MEDVEDCE	9	5	3	1	35:22	18
5. PICE. GURMAN	9	4	1	4	33:25	13
6. PTUJSKA GORA	9	4	1	4	27:3G	13
7. ŠD ŽETALE	9	3	2	4	26:15	11
8. ŠD STOPNO	9	3	2	4	29:3G	11
9. ŠD CIRKOVCE	9	3	2	4	29:3G	11
10. ŠKD SESTRŽE	9	3	1	5	21:31	1G
11. PiCE. ŠPAJZA	9	1	G	8	14:42	3
12. STOPERCE	9	1	G	8	11:73	3
1.	IT-PERNICA
2.	SV. TROJICA
3.	SANDB. FAŽ
4.	ZAVRH - VET.
5.	VITOMARCI
6.	ŠD PERNICA
23 19 23 19 23 18 23 14 23 14
3	197:82
4	24G:76 3	143:8G
7	116:87
8	125:8G
7.	KENGURU-ILKOS 23 1G 1 12
8.	ŠD ŽERJAVCI 23
9.	SLOVENSKE G. 23
10.	ŠD SELCE 23
11.	SV. TROJICA II 24
12.	GOČOVA (-1) 11
23 1G 3 1G 115:13G 93:88
7	4 12 62:94
7	4 12 71:1G4 6 4 13 81:139
2	2 2G 72:22G G 1 1G 34:95
58 57 56 44 43 33 31 25 25 22
8 G
UR
Ekipa Medvedce je v zadnjem krogu ugnala Sestržane in še naprej kandidra za najvišja mesta.
Nogomet m SML, SKL, U-14
NŠ Poli Drava in Aluminij v zlati sredini
1. SML
REZULTATI 30. KROGA: NŠ poli Drava - HIT Gorica 3:1, Luka Koper
-	Aluminij 1:0, Nissan Ferk Jarenina
-	Triglav 2:2, Maribor Branik - Simer šampion 3:1, Rudar Velenje - Slovan 8:0, CM Celje - Interblock 2:7, Olim-pija - Mura 05 2:1, Domžale - Bilje Renče 6:1.
1. MARIBOR BR.	3G 2G	5	5	88:29	65
2. HIT GORICA	3G 17	6	7	81:43	57
3. DOMŽALE	3G 18	2	1G	57:41	56
4. INTERBLOCK	3G 16	4	1G	9G:56	52
5. SIMER ŠAMP.	3G 15	6	9	65:34	51
6. LUKA KOPER	3G 14	2	12	48:4G	5G
7. RUDAR VELENJE 30 15		4	11	69:56	49
8. NŠ POLI DRAVA 30 14		6	1G	51:45	48
9. TRIGLAV	3G 15	3	12	62:38	48
10. ALUMINIJ	3G 14	5	11	52:47	47
11 CM CELJE	3G 1G	7	13	5G:58	37
12. OLIMPIJA	3G 1G	3	17	45:69	31
13. MURA 05	3G 9	4	17	34:69	31
14. N. F. JARENINA 30 6		6	18	39:78	24
15. SLOVAN	3G 6	5	19	31:9G	23
16. BILJE -RENČE 30 3		2	25 32:1G3		11
Skupna lestvica			
1. SML IN 1. SKL			
1. MARIBOR BR.	6G 38 12 1G	142:4G 126	
2. INTERBLOCK	6G 39 9 12	171:8G	126
3. HIT GORICA	6G 36 1G 14	15G:78 118	
4. DOMŽALE	6G 38 4 18	125:78 118	
5. TRIGLAV	6G 28 12 22	1G9:82	94
6. SIMER ŠAMP.	6G 27 12 21	1G9:82	93
7. LUKA LOPER	6G 23 2G 17	89:84	89
8. POLI DRAVA	6G 24 1G 26	93:1G4	82
9. ALUMINIJ	6G 24 9 27	86:96	81
10. RUDAR (V)	6G 22 13 25	94:1G3	79
11. OLIMPIJA	6G 23 7 3G	86:11G	76
12. MURA 05	6G 2G 12 28	77:1G9	72
13. CM CELJE	6G 17 14 29	87:123	65
14. N. F. JARENINA 60 16 14 30		91:128	62
15. SLOVAN	6G 14 11 35	69:148	53
16. BILJE-RENČE	6G 5 5 5G	58:197	2G
11. POLI DRAVA	3G 1G 4 16	42:59	34
12. ALUMINIJ	3G 1G 4 16	34:49	34
13. RUDAR (V)	3G 7 9 14	25:47	3G
14.SLOVAN	3G 8 6 16	38:58	3G
15. CM CELJE	3G 7 7 16	37:65	28
16. BILJE - RENČE 30 2 3 25		26:94	9
NS POLI DRAVA - HIT GORICA 3:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Arčon (14. z 11 m), 1:1 Kajtazi (46), 2:1 Ljubec (71), 3:1 Matjašič (75)
NŠ POLI DRAVA: Vrečko, Vinkovič, Topolnik, Roškar, Fekonja, Kukec, Kajtazi (Pauko), Ljubec, Wagner, Krajnc (Gril), Matjašič (Pernek). Trener: Tomislav Grbavac.
LUKA KOPER - ALUMINIJ 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Vukelič (41. z 11
m)
ALUMINIJ: Peršuh, Greifoner, Horvat, Cesar, Jus, Pulko, Vindiš, Petek, Letonja (Babšek), Čeh. Trener: Bojan Špehonja.
Karting
V soboto bo ponovno oživel kartodrom v Hajdošah, saj se bodo tam merili vozniki kartinga. To bo četrta dirka za državno prvenstvo, štela po bo tudi za pokalno prvenstvo in pokal Sportstilla, obenem pa bo štela tudi za Memorialni cup Željka Martinoviča. Organizatorji so prejeli prijave preko šestdeset tekmovalcev in tekmovalk iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske, ki bodo nastopili v devetih kategorijah. Predfinal-na dirka bo ob 12.00, druga pa ob 15.00. Na tekmovanju računajo na dobre uvrstitve tudi vozniki domačega AMD Ptuj.
Nogomet
Zaključek lig Medobčinske nogometne zveze Ptuj
V soboto, 12. 6., bo v Markovcih zaključek tekmovalne sezone 2009/2010, ki jo organizirata MNZ Ptuj in NK Markovci.
Program zaključne prireditve:
16.30: tekma Sodniki/delegati - Društvo nogometnih trenerjev
18.15: Reprezentanca Vzhod - Reprezentanca Zahod
19.45: podelitev nagrad, priznanj in pokalov
Danilo Klajnšek
Prireditve ob športnem vikendu v Podlehniku
ŠD Podlehnik organizira v okviru 7. občinskega praznika športni vikend, ki bo od 11. do 13. 6. 2010. V tem času bodo potekale naslednje dejavnosti:
-	kegljanje (v petek, 11. 6., od 17.00, in v soboto, 12. 6. 2010, od 9. ure dalje, na kegljišču Drava Ptuj);
-	teniški turnir (na teniškem igrišču Kidričevo - termin po dogovoru);
-	rekreacijski tek (ob ribniku, v soboto, 12. 6. 2010, ob 16. uri -vsak udeleženec teka dobi medaljo);
-	športne in družabne igre (v soboto, 12. 6. 2010, od 17. ure dalje v športnem parku - vlečenje vrvi, nošenje vode, hoja s hoduljami, skakanje v vrečah. Društva in posamezniki lahko prijavijo petčlanske ekipe na tel. številko 768-1721 ali pred prireditvijo v športnem parku);
-	rekreativno kolesarjenje (v torek, 8. 6. 2010, ob 18. uri, izpred Zadružnega doma v Podlehniku. Obenem bo v športnem parku potekalo košarkarsko tekmovanje trojk).
Po zaključku tekmovanj bo razglasitev rezultatov in podelitev priznanj, pokalov in nagrad v športnem parku, kjer se boste lahko zadržali ob prijetnem druženju.
Pred tekom bo ob 15.30 promenadni koncert Pihalnega orkestra KD Podlehnik.
Vljudno vabljeni!
tO ŠD Podlehnik
1. večerni tek čez ptujski grad
Športno društvo Tekaška akademija za odrasle (TAO) vabi na 1. večerni tek čez ptujski grad, ki bo na sporedu v soboto, 19. 6., ob 20. uri. Štart in cilj teka bo v Termah Ptuj. Prijave in informacije: www.sd-tao.si
NŠ POLI DRAVA - HIT GORICA 0:5(0:2)
STRELCI: 0:1 Bremec (23), 0:2 Bremec (38), 0:3 Pavič (51), 0:4 Ko-lenc (62), 0:5 Ščurek (74)
NS POLI DRAVA: Mavrič, Goričan ( Bezjak), Petrovič (Imeri), Rakovec, Leskovar (Ornik), Kajzer, Krajnc (Zo-rec), Pukšič (Kirič), Boškovič, Legče-vič, Trep. Trener: Damjan Vogrinec.
LUKA KOPER - ALUMINIJ 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Jerkovič (37)
ALUMINIJ: Frlež, Damše (Finžgar), Kajtna, Dvoršak-Špehar, Gerečnik, Šešo, Vujisič, Goljat (Koren), Saga-din, Korpar (Cafuta), Jerkovič (Kelc). Trener: Silvo Berko.
Liga U 14
i. SKL
REZULTATI 30. KROGA: NŠ Poli Drava - HIT Gorica 0:5, Luka Koper
-	Aluminij 0:1, Nissan Ferk Jarenina
-	Triglav 3:3, Maribor Branik - Simer šampion 0:2, Rudar Velenje - Slovan 6:1, CM Celje - Interblock 1:6, Olimpija - Mura 05 0:1, Domžale -Bilje Renče 6:0.
1. INTERBLOCK	3G 23	5	2	81:22	74
2. DOMŽALE	3G 2G	2	8	68:31	62
3. MARIBOR BR.	3G 18	7	5	55:12	61
4. HIT GORICA	3G 19	4	7	69:35	61
5. TRIGLAV	3G 13	7	1G	47:44	46
6. OLIMPIJA	3G 13	4	13	41:41	43
7. SIMER ŠAMPION 30 12		6 12		44:48	42
8. MURA 05	3G 11	8	11	43:4G	41
9. LUKA KOPER	3G 9 12		9	41:44	39
10. N. F. JARENINA 30 10		8 12		55:56	38
Foto: Črtomir Goznik
Kadeti Hita Gorice (v progastih dresih) so bili na Ptuju boljši od svojih gostiteljev.
REZULTATI 30. KROGA: Aluminij - AHA EMMI Bistrica 2:1, Maribor Branik - NŠ Poli Drava 3:0, Mura 05 - Železničar 2:2, Rudar Velenje -Pobrežje Gradis 1:0, Nissan Ferk Jarenina - Nafta 4:1, Dravograd - Dra-vinja 1:2, Tehnostroj Veržej - Brežice 2:9, CM Celje - Simer šampion 1:1.
114:12 83 60:33 62 70:32 61 66:36 50 45:46 49 50:50 48 65:41 48 64:68 46 34:49 38 50:76 37 38:66 35 46:54 35 4571 34 36:59 31 48:66 29 12:83 7
ALUMINIJ - AHA EMMI BISTRICA 2:1 ( 0:1)
STRELCI: 0:1 Štern(29), 1:1 Ko-renj (46), 2:1 Ornik (66)
ALUMINIJ: Klasinc, Finžgar, No-vačan, Buhin, Gerečnik, Podbrežnik (Ornik), Debeljak (Koren), Miložič (Cafuta), Kirbiš (Novak), Knez (Kelc), Klobučar. Trener: Vladimir Ripak.
MARIBOR BRANIK - NŠ POLI DRAVA 3:0 (0:0)
STRELCI: 1:0 Šauperl (48), 2:0 Dodlek (52), 3:0 Zver (60)
NŠ POLI DRAVA: Tetičkovič, Ja-ušovec (Fleten), Pihler, Šoštarič, Ž. Krajnc, S. Krajnc, Vrbanec (Rogina), Pajnkiher (Zamuda-Horvat), Hamer-šak, Korpič (Majcen), Zupanič. Trener: Miran Ljubec.
Danilo Klajnšek
1 MARIBOR BR.	3G	27	2	1
2. SIMER ŠAMP.	3G	19	5	6
3. BREŽICE	3G	19	4	7
4. CM CELJE	3G	15	5	1G
5. POLI DRAVA	3G	16	1	13
6. MURA 05	3G	15	3	12
7. DRAVINJA	3G	14	6	1G
8. TEHNO. VERŽEJ 30		14	4	12
9. RUDAR VELENJE30		11	5	14
1G. ŽELEZNIČAR	3G	11	4	15
11. POBREŽJE GR. 3G		11	2	17
12. DRAVOGRAD	3G	11	2	17
13. ALUMINIJ	3G	11	1	18
14. N. F. JARENINA 30		9	4	17
15. NAFTA	3G	9	2	19
16. A. E. BISTRICA 3G		1	4	25
Foto: DK
Foto: DK
Karting • 4. dirka za DP
Aleš Jurjec na stopničkah
V Ljubečni pri Vranskem je potekala četrta dirka za prvenstvo Slovenije v kartingu - Formula 2010, na kateri so v treh kategorijah nastopili tudi ptujski dirkači. Boljše vožnje so pokazali v predfinalnih vožnjah, kjer so se vsi uvrščali med naj-
boljše. Nekoliko slabše jim je šlo v finalnih vožnjah, kjer se je na stopničkah znašel le Aleš Jurjec. Priložnost za nove vrhunske uvrstitve pa bodo imeli že v soboto na domačem karto-dromu v Hajdošah.
Danilo Klajnšek
REZULTATI:
KF-3, PREDFINALE: 1. Jernej Parkelj (AMD Moste), 2. Erik Sajovic (AMD Šlander Celje); FINALNA DIRKA: 1. Erik Sajovic (AMD Šlander Celje). 2. Jakob Parkelj, 3. Jernej Parkelj (oba AMD Moste).
KF-2, PREDFINALE: 1. Urban Marolt (AMK Rokart), 2. Aleš Jurjec (AMD Ptuj), 3. Jaka Šeruga (AMD Ptuj); FINALNA DIRKA: 1. Urban Marolt (AMK Rokart), 2. Aleš Jurjec (AMD Ptuj), 3. Jura Andrijanič (ŠKD Tjašk).
KZ-2, PREDFINALE: 1. Urban Stare (AMD Moste), 2. Matjaž Dominko (AMD Ptuj), 3. Janez Preša (AK NSR); FINALNA VOŽNJA: 1. Blaž Podle-snik (AMD Šlander), 2. Denis Boštjančič (AMD Šlander), 3. Žan Humar (Šempeter), 5. Darjan Klobasa (AMD Ptuj), 10. Jožef Šeruga (AMD Ptuj).
Foto: Langerholc
Na zmagovalnih stopničkah v kategoriji KZ-2: Matjaž Dominko (AMD Ptuj, 2. mesto), Blaž Podlesnik (AMD Šlander, 1. mesto) in Darjan Klobasa (AMD Ptuj, 3. mesto)
Kolesarstvo • KK PP
Serdinšek drugi v Gabrju
V nedeljo so mladi ptujski kolesarji v Gabrju pod Gorjanci nastopili na dirki za pokal Sandija Papeža. Na razgibani progi so največ, pet krogov v skupni dolžini 24,5 kilometra, prevozili najstarejši dečki A. Perutninarji so v tej kategoriji osvojili največji uspeh, saj se je kar četverica tekmovalcev uvrstila v deseterico. Zmagal je domačin Jon Božič (Adria Mobil), drugo mesto pa je osvojil Mitja
Serdinšek. Klubski uspeh ptujskega moštva so z mesti od pet do sedem dopolnili Alen Plajn-šek, Manuel Bedenik in Simon Vogrinc. Dirka se je zaključila s sprintom glavnine.
Leto mlajši dečki B so prevozili štiri kroge v dolžini 19,6 kilometra. Prvo mesto je osvojil Žiga Kreft (Rog), najboljši perutninar pa je bil na četrtem mestu Aleš Korpar.
UG
Utrinek z dirke v Gabrju
Šolski šport • Finale DP osnovnih šol v atletiki
Dve kolajni za učence OŠ Mladika
V četrtek, 3. junija, je bil v športnem parku Šiška v Ljubljani finale posamičnega državnega prvenstva v atletiki za učence in učenke, na katerem so učenci OŠ Mladika dosegli odlične rezultate.
Da so se sploh lahko uvrstili na državno prvenstvo, so morali učenci skozi kvalifikacije na medobčinskih in področnih tekmovanjih. Slednje je bilo 20. 5. na Ptuju. Učenci OŠ Mladika so dosegli izvrstne rezultate:
Žan Malek Petrovič je dose-
gel 3. mesto in s tem bronasto kolajno, Jan Bezjak pa 4. mesto v teku na 600 m pri mlajših dečkih. Nejc Lukežič je dosegel 5. mesto, Benjamin Marin pa 3. mesto in bronasto kolajno v teku na 60 m pri starejših dečkih. Luka Medic je z veliko prednostjo osvojil zlato kolajno v teku na 1000 m, Marko Žuran je z 78,85 m premočno zmagal v metu Vortexa, štafeta 4 x 100 m pa je s časom 48,65 s suvereno premagala ostale konkurente in osvojila zlato kolajno.
S temi rezultati so se Luka Medic na 1000 m, Marko Žu-ran v metu Vortexa in štafeta 4 x 100 m v postavi Marko Žu-
Od leve: Benjamin Marin, Nejc Lukežič, Amadej Rosič in Marko Žuran.
ran, Amadej Rosič, Benjamin Marin in Nejc Lukežič uvrstili v Finale posamičnega državnega prvenstva, kamor se je uvrstilo 20 najboljših učencev iz vse Slovenije v posameznih disciplinah in 16 najboljših štafet. Marko Žuran je v Ljubljani z metom 78,27 m osvojil 2. mesto in s tem srebrno kolajno, štafeta 4 x 100 m pa je s časom 47,93 s osvojila 3. mesto in s tem bronasto kolajno. Učenci OŠ Mladika takšnega uspeha v atletiki niso dosegli že kar nekaj desetletij, zato so na dosežene rezultate zelo ponosni in so se skupaj s starši toliko bolj veselili.
Drago S. Ačimovič
Odlični rezultati atletov iz občin Ormož in Sv. Tomaž
V Ljubljani je v četrtek, 3. junija 2010, na atletskem stadionu ŽAK potekalo državno prvenstvo osnovnih šol v atletiki. Vzoren organizator je bila OŠ Vič. Lahko smo videli nekaj izjemnih rezultatov tekmovalk in tekmovalcev; v odlični luči so se predstavili tudi atleti iz občin Ormož in Sv. Tomaž. V metu vortexa je učenec OŠ Ormož Miha Kolmančič med mlajšimi učenci postal celo dr-
žavni prvak!
Uroš Krstič
MLAJŠE UČENKE: met vor-texa: 1.: Kim Barbič (OŠ Grm) 55, 26 m, 10.: Anja Prapotnik (OŠ Ormož) 44, 34 m;
MLAJŠI UČENCI: met vor-texa: 1.: Miha Kolmančič (OŠ Ormož) 68, 20 m, 2.: Žiga Hro-vat (OŠ Stična) 67, 65 m, 14.: Uroš Šerod (OŠ Velika Nedelja) 54, 07 m; daljina: 1.: Nino Celec (OŠ Grad) 5,59 m, 7.: Dejan Kociper (OŠ Ormož) 4, 94 m; tek na 300 m: 1.: Anže Apat (OŠ Šempeter) 42:56 s, 4.: Aleks Vizjak (OŠ Ormož) 43:31 s;tek na 600 m: 1. Jaka Kožar (OŠ Radeče) 1:35:35 min, 6. Niko Goršič (OŠ Ormož) 1:41:07 min;
STAREJŠE UČENKE: tek na 60 m: 1.: Kaja Debevec (OŠ Antona Globočnika) 7,81 s, 11.: Maruša Korpič Lesjak (OŠ Ormož) 8,38 s; tek na 1000 m: 1.: Anja Plaznik (OŠ Pirniče) 3:00:09 min, 5.: Mateja Pokrivač (OŠ Miklavž pri Ormožu) 3:06:65 min; STAREJŠI UČENCI: met vortexa: 1.: Matic Grmek (OŠ Solkan) 86,80 m (!), 12.: Aljaž Majcen (OŠ Tomaž) 66,77 m; štafeta 4 x 100 m: 1.: OŠ Franceta Prešerna 46,52 s, 13.: OŠ Velika Nedelja 50,14 s (Matic Bokša, David Notersberg, Leon Petek, Patrik Jaušovec).
Mini rokomet • 11. Zasavje cup 2010
Fantastični Ormožani
V	■
V Dolu pri Hrastniku in v Radečah je potekal tradicionalni mednarodni turnir Zasavje cup 2010. To je bil že 11. turnir, ki ga organizira RK Dol pri Hrastniku. Velja za najmočnejšega v Sloveniji. Letos je nastopilo 60 ekip iz 26 klubov iz Slovenije ter Hrvaške. Ormožani, ki so nastopili s tremi ekipami (deklice 2000, dečki 1999, dečki 2000), so blesteli na turnirju in osvojili dve 1. mesti in eno 2. mesto. Uspeh, ki v zgodovini Zasavja cupa še ni uspel nobeni ekipi. Mlade Ormožanke in Ormožani so na turnirju poželi številne čestitke trenerjev ostalih ekip.
Deklice 2000: nova turnirska zmaga
Čeprav so nastopile v zelo okrnjeni zasedbi in celo brez edine vratar-ke, so mlade Ormožanke v konkurenci 10 ekip po šestih zmagah osvojile 1. mesto. Ana Škorjanec in Minea Kolenko sta bili izbrani tudi v idealno peterko turnirja. Za Jeruzalem 2000 so nastopale: Lea Serec, Minea Kolenko, Eli Hergula, Nuša Kolmančič, Ana Škorjanec, Urška Rodi, trenerka Tjaša Brumen.
Rezultati: Jeruzalem - Zagorje C 13:0, Jeruzalem - Zvezda Logatec 10:9, Jeruzalem - Ptuj 9:5, Jeruzalem - Šmartno 16:8, polfinale: Jeruzalem - Zagorje A 9:6, finale: Jeruzalem - Zvezda Logatec 8:7.
Dečki 2000: Rudar uspešnejši v finalu
Mladi Ormožani so v velikem finalu treh ekip najprej izgubili proti Rudarju z 8:4, nato pa ugnali Radovljico s 15:10 in zasedli 2. mesto. V konkurenci dečkov 2000 je nastopilo kar 24 ekip, zato je uspeh Ormožanov še toliko večji. Aljoša Munda in Gašper Hebar sta bila iz vrst Ormožanov izbrana v idealno peterko turnirja. Za Jeruzalem 2000 so igrali: Ivo Belec, Blaž Zadravec, Aljoša Munda, Anže Notersberg, Niko Sovič, Gašper Hebar, trener Mladen Grabovac.
Rezultati: Jeruzalem - Cimos 9:6, Jeruzalem - Ajdovščina 15:13, Jeruzalem - Ribnica 20:7, polfinale: Jeruzalem - Krim 16:4, finale: Jeruzalem - Rudar 4:8, Jeruzalem - Radovljica 15:10.
Dečki 1999: v izjemnem finalu sreča na strani državnih prvakov
Jeruzalem, slovenski državni prvaki v mini rokometu za letnike 1999, je osvojil izredno močan mednarodni turnir Zasavje cup 2010. Na turnirju je nastopalo 16 ekip. V velikem finalu so na drugi strani stali stari znanci iz turnirjev na Hrvaškem, in sicer združena ekipa Zameta iz Reke ter Matuljev iz Opatije. Omenjeni ekipi sta letos na hrvaškem državnem prvenstvu v mini rokometu osvojili 2. in
3. mesto. Finale je bil izjemen in se je po rednem delu končal z izidom 6:6, po metanju »sedemmetrovk« pa so več sreče imeli Ormožani, ki so po dramatičnem zaključku slavili z izidom 14:13. Junaka loterije sta bila vratar Jurček Korpič Lesjak in natančen izvajalec Martin Hebar. Ta je bil skupaj z Matejem Niedorferjem izbran v idealno peterko turnirja. Letniki 1999 so osvojili vse lovorike kot njihovi predhodniki letniki 1998 minulo sezono, in če bodo nadaljevali po poti svojih predhodnikov, se Rokometni šoli Jeruzalem še naprej obetajo lepi časi. Za Jeruzalem 1999 so nastopili: Jurček Korpič Lesjak, Rene Rizman, Anže Horvat, Žan Ko-
ciper, Renato Kozel, Martin Hebar, Matej Niedorfer, Luka Voljč, Nejc Zi-darič, trener Mladen Grabovac.
Rezultati: Jeruzalem - Radeče 8:4, Jeruzalem - Ribnica 15:8, Jeruzalem - Mitol Sežana 14:8, polfinale: Jeruzalem - Dol Hrastnik 13:5, finale: Jeruzalem - Matulji Zamet 6:6, 14:13 po kazenskih strelih.
Za konec sezone mlade ormoške rokometaše čaka še nastop na mednarodnem turnirju Eurofest v Izoli. Na Obalo se iz rokometne šole Jeruzalem Ormož v času od 3. do 7. julija odpravlja okrog 50 mladih obetavnih športnikov.
KU
Dobri nastopi ŽRK Ptuja
V Hrastniku so nastopile tudi ptujske mlade rokometašice in bile uspešne, predvsem v konkurenci deklic letnik 1999, kjer so osvojile drugo mesto. V finalu so morale priznati premoč hrvaške ekipe Matulji iz Reke. Lara Čagran je bila izbrana v najboljšo peterico turnirja. REZULTATI: Mercator Tenzor Ptuj
-	Velenje 12:8, Mercator Tenzor Ptuj
-	Logatec 9:7, Mercator Tenzor Ptuj
-	Alen Miheljak 18:8, Mercator Tenzor Ptuj - Zagorje 18:8; POLFINALE: Mercator Tenzor Ptuj - Vrhnika 10:6; FINALE Mercator Tenzor Ptuj - Ma-tulji 6:7.
Za Mercator Tenzor so nastopile: Lara Čagran, Sara Čagran, Tinka
Valenko, Tina Širec, Lina Širec, Pia Knavs, Maša Živko.
Na turnirju so nastopile tudi mlajše igralke, letnice 2000, vendar manj uspešno. V skupini so bili njihovi rezultati naslednji: Mercator Tenzor Ptuj - Ormož 5:9, Mercator Tenzor Ptuj - Šmartno 11:7, Merca-tor Tenzor Ptuj - Zagorje 28:0, Mercator Tenzor - Logatec 6:10.
Za Mercator Tenzor Ptuj so nastopile: Nuša Puž, Nika Bedrač, Tja-ša Malek-Petrovič, Katja Frlež, Larisa Cartl, Lara Ivančič.
Ptujski ekipi sta vodila Ana Mihaela Ciora (trenerka) in Slavko Ivančič (pomočnik trenerja)
Danilo Klajnšek
Jeruzalem Ormož - deklice 2000
Skupinska fotografija iz Hrastnika
Motokros
Kristjan prvi, Borut drugi
Skedenj pri Slovenskih Konjicah je bil minulo nedeljo prizorišče tretje dirke pokalnega prvenstva v motokrosu. Tudi za to tekmovanje je vedno več zanimanja, o čemer priča udeležba; v devetih kategorijah je nastopilo 160 tekmovalcev. Ljubitelji tega športa iz našega območja so bili ponovno zadovoljni, saj so fantje v pravem pohodu v sam vrh. V najmočnejšem razredu je Kristjan Tadič iz Majšperka (MTD Racing team) ugnal vse konkurente. Vse to je nakazal že v vožnji za trening, kjer je imel pet sekund prednosti. V obeh
vožnjah v konkurenci je to nadgradil, saj je bil dvakrat najboljši.
V razredu R-1 do 125 ccm je nastopil Borut Bele iz Žetal (TRK Tajfun šport), ki je v prvi vožnji osvojil prvo mesto, v drugo je bil drugi. Na koncu je s tem zasedel drugo mesto z enakim številom točk kot prvouvrščeni Dejan Zver (oba 47 točk). Borut se po poškodbi odlično vrača in je na dobri poti, da odbrani naslov državnega pokalnega prvaka. V konkurenci veteranov je Leon Ferš (MTD Racing team) zasedel peto mesto.
Danilo Klajnšek
Kristjan Tadič
Šolski šport • Namizni tenis
Katja peta, Anja sesta
V Cirkovcah je potekalo državno prvenstvo v namiznem tenisu za šolska športna društva. Klubi iz našega območja so imeli na tekmovanju dve predstavnici. V konkurenci do četrtega razreda je uspešno nastopila Katja
Krajnc (OŠ Mladika), ki je osvojila peto mesto. Anja Bezjak (OŠ Kidričevo) je nastopila v višji starostni kategoriji in je zasedla šesto mesto. Odlični organizatorji so bili člani ŠD Cirkovce.
Danilo Klajnšek
Anja Bezjak
Ptuj • Z direktorico Lekarn o preventivnih potovalnih ukrepih
m* m	-	■ Va	aV ■ Vi	.	V
Da bo potovanje cim varnejše in cim lepše
Vsako potovanje je povezano z določenimi tveganji in nevšečnostmi. Če se nanj pripravimo, jih lahko v večini tudi preprečimo. Veliko Slovencev bo v času svetovnega nogometnega prvenstva obiskalo tudi Južnoafriško republiko, tudi zanje velja, da se morajo na to potovanje temeljito pripraviti. V pogovoru z direktorico JZ Lekarne Ptuj Darjo Potočnik Benčič bomo skušali predstaviti najpomembnejše, kar bi morali upoštevati vsi popotniki, ne samo obiskovalci letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva. Še vedno je namreč vse preveč tistih, ki potovanja jemljejo premalo resno in se nanje ne pripravijo, ker so prepričani, da sta potni list in denar vse, kar potrebujejo na daljši ali krajši poti. O nevarnostih, ki jim pretijo, pa ne razmišljajo.
Gospa Benčič, na kaj moramo na splošno paziti, ko se odločamo za potovanje v tuje dežele?
»Potujemo zaradi osebnega zadovoljstva. Potovanje bo izpolnilo naša pričakovanja, če se nanj ustrezno pripravimo. Urediti je treba zdravstveno zavarovanje, vedno se prepričajte, kakšno zdravstveno zavarovanje je potrebno, ali zadostuje evropska kartica, ali pa je potrebno urediti kaj več. Veliko informacij je dostopnih na spletnih straneh Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije www.zzzs.si. Pav tako se je treba pozanimati, kakšne so higienske razmere in kako je urejeno zdravstveno varstvo v deželi, kamor potujete. Informacije o tem najdete na spletnih straneh Inštituta za varovanje zdravja http://www. ivz.si._Od tega je tudi odvisno, koliko zdravil in pripomočkov bo v vaši potovalni lekarni, kako se boste zavarovali pred soncem, pred insekti in kako boste previdni pri izbiri hrane in pijače. Preventivno ceplje-
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm, spec., direktorica JZ Lekarne Ptuj: »Potujemo zaradi osebnega zadovoljstva, potovanje bo izpolnilo naša pričakovanja, če se nanj ustrezno pripravimo.«
nje je še vedno potrebno za nekatere destinacije, brez dokazila o cepljenju vstop vanje ni možen. Za nekatere druge države pa se cepljenje samo priporoča. O možnih tveganjih in o potrebnosti cepljenja se posvetujte s strokovnjaki v ambulanti za popotnike. Cepljenja izvaja Zavod za zdravstveno varstvo, najbližji Ptujčanom je v Mariboru. Treba pa je vedeti tudi, katera potrdila potrebujemo, ko potujemo v določeno državo, npr. zdravniško potrdilo o uporabi zdravila, potrdilo o cepljenju, garancije, nekatere države namreč še vedno zahtevajo garancijska pisma, katere dokumente, potni list in podobno.«
Katera zaščitna cepljenja so priporočena, kdaj jih opraviti?
»Zaščitna cepljenja so za določena območja obvezna. Gre predvsem za cepljenje proti rumeni mrzlici in cepljenje proti meningokoknemu meningitisu. Cepiti se je treba vsaj deset dni pred potovanjem. Glede na način potovanja in aktivnosti na potovanju pa se za določena območja priporočajo še naslednja cepljenja: hepatitis A, hepatitis B, tifus, steklina. Proti hepatitisu A in B obstaja kombinirano cepivo, cepiti se
je treba en mesec pred potovanjem. Za tifus je potrebno cepljenje vsaj dva tedna pred odhodom.
Na naslovu http://www. zdravinapot.net so dostopne informacije o potencialno nevarnih boleznih na posameznih destinacijah. Zagotovo boste te informacije dobili tudi preko telefona 01 586 39 00.
Pred določenimi bolezni pa se lahko zaščitimo tudi z zdravili. To zaščito imenujemo ke-moprofilaksa. Uporablja se za zaščito pred malarijo. Zdravila lahko dobite samo v ambulantah za potnike na Zavodu za zdravstveno varstvo. Zdravila so različna in za ustrezno zaščito je treba natančno slediti navodilom.«
Veliko Slovencev bo letos odpotovalo v Južno Afriko na svetovno nogometno prvenstvo. Na kaj morajo paziti v tej državi, v kateri je tudi največ obolelih za aidsom? Katera zdravila naj imajo v svoji priročni lekarni?
»V času svetovnega prvenstva je na južni polobli zima. To je čas, ko je bolj prisoten virus gripe, prisotne so tudi ošpice in vročica Rift Valley. Proti virusu gripe H1N1, za katerega specialisti pričaku-
jejo, da se bo tudi v letu 2010 širil po svetu, se lahko zavarujete s cepljenjem. Tudi zaščita proti ošpicam je cepljenje. Za slednje preverite, ali ste bili cepljeni. Zaščita proti vročici, ki jo prenašajo ovce, koze in govedo, je uživanje prekuhanega mleka in prepečenega oziroma prekuhanega mesa. Za svojo varnost boste poskrbeli tudi z izbiro varne hrane in pijače ter z zmernostjo pri uživanju alkohola. Upoštevajte, da kajenje ni dovoljeno v zaprtih prostorih.
Kaj še vzeti s seboj? Velikokrat ni možnosti, da bi si umili roke ali pa je voda oporečna. Zato vzemite s seboj manjša pakiranja razkužil za roke. Nujni sestavni del prtljage morajo biti repelenti - odganjalci komarjev in drugega mrčesa. Učinkoviti bodo samo tisti repelenti, ki vsebujejo 30 odstotkov učinkovite substance DEET. Najpogostejša zdravstvena težava potnikov je potovalna driska. Preprečite jo lahko z upoštevanjem higienskih razmer. Če bolezen nastopi, si lahko pomagate z medicinskim ogljem ali s kvalitetnimi probi-otiki v obliki kapsul ali praška. Druga pogosta težava je zaprtje. Uživajte dovolj tekočine (ustekleničena voda, prekuhana voda), v primeru hujših težav sezite po odvajalih. Če vas ta težava vedno spremlja, lahko že pred potovanjem začnete uporabljati ustrezen probiotik. Zdravila proti bolečinam, proti povišani telesni temperaturi, zdravila proti alergijam, za lajšanje želodčnih težav, obliži in razkužilo za manjše rane naj bodo zmeraj v vaši potovalni lekarni. Tudi zdravila, ki jih redno uporabljate, morate vzeti s seboj v zadostni količini. Nikakor pa ne pozabite na zaščito pred soncem. Sonce nas najde tudi v oblačnem vremenu in v senci dreves. Vedno poskrbite, da so zdravila primerno shranjena, na temperaturi do 25 stopinj Celzija in nedosegljiva otrokom.«
MG
Triatlon • Tekma za svetovni pokal v St. Poltnu v Avstriji
Ptujčani nastopili med svetovno elito
Šest ptujskih triatloncev, med njimi tudi predstavnica nežnejšega spola, je v družbi 3084 tekmovalcev iz celega sveta prejšnjo nedeljo nastopilo na tekmovanju za svetovni pokal v kraju St. Polten v Avstriji. Nastopajoči so za zmago nad progo morali 1900 me-
trov preplavati, 90 kilometrov prekolesariti in 21 kilometrov preteči. Najboljši v posameznih kategorijah so se kvalificirali na zaključek svetovnega pokala, ki bo jeseni v Miamiju (Florida, ZDA). Ptujčani so na tekmi predvsem sodelovali, prestavljali meje lastnih zmo-
gljivosti in nabirali izkušnje, profesionalcem je bil v prvem planu rezultat. V moški kategoriji je bil najboljši Čeh Filip Ospaly (3:46:02), med dekleti Nizozemka Yvonne Vanvler-ken (4:18:56)
Ko so se ob sedmih zjutraj v »osvežujočo« vodo (18 stopinj) kot prvi zapodili profesionalci, jih je ob jezeru že spodbujalo 20 tisoč navijačev. Po dobrem kilometru plavanja so prilezli iz vode, kakšnih sto metrov pretekli, nato pa skočili še v drugo jezero. To so za njimi ponovili še rekreativci in re-
kreativke v vseh ostalih kategorijah. Tekma je predvsem zaradi treh vzponov (najdaljši 8 km, 400 m višinske razlike) na kolesarski preizkušnji veljala ne za lahko, za najtežjo pa tudi ne. Od Ptujčanov je imel največ smole Zoran Malovič, ki je dvakrat predrl zračnico in izgubil veliko dragocenega časa. Na tekaškem delu pa so imeli tekmovalci največ težav z menjavami ritma po mestnih ulicah. Čas pod petimi urami je izmed članov TK Maraton (sicer je bilo prijavljenih 68 Slovencev) dosegel zgolj Bra-
nimir Komel: »Zelo sem zadovoljen z rezultatom, tega nisem pričakoval. Že prej sem slutil, da se bo praktično nemogoče uvrstiti na finale SP, saj bo tja potovalo le pet najboljših iz moje kategorije. To je bil šele moj drugi triatlon na tej razdalji. Razlika s krajšimi razdaljami je v tem, da na kolesu ni bila dovoljena vožnja v zavetrju. Služilo nam je tudi vreme; malo je deževalo, tudi ohladilo se je, a je bilo napovedano precej slabše.«
Druga in zadnja kvalifikacijska tekma bo na sporedu julija v Rotterdamu (Nizozemska), Ptujčani pa na Nizozemsko po vsej verjetnosti ne bodo potovali.
Uroš Gramc
Rezultati TK Maraton Ptuj:
604. Branimir Komel (kategorija 45-49 let, 49. mesto) 4:57:56
787. Andrej Hunjet (kategorija 40-45 let, 139. mesto) 5:05:19
793. Radoslav Ačimovič (kategorija 55-59 let 6. mesto) 5:05:29
1447. Boris Zmazek (kategorija 45-49 let, 150. mesto) 5:32:24
1656. Zoran Malovič (kategorija 40-45 let, 301. mesto) 5:43:53
Tanja Angleitner Sagadin -diskvalificirana
Marko Lah - zaradi bolezni ni startal
Brane Komel
Nagradno turistično vprašanje .
Turizem je razvojna priložnost Slovenije
Turizem je za Slovenijo izredno pomembna gospodarska panoga, v bruto domačem proizvodu je udeležen z 12 odstotki.
Ob tem pa je turizem tudi pomembna izvozna dejavnost, v plačilni bilanci Slovenije predstavlja dobrih 40 odstotkov izvoza storitev. V letu 2009 je ustvaril 900 evrov na prebivalca, celotni priliv iz naslova turizma pa je v tem letu dosegel 1,8 milijarde evrov. Po napovedih naj bi se kljub oteženim pogojem poslovanja slovenski turistični promet v letošnjem letu v primerjavi z letom 2009 povečal za enega do treh odstotkov.
Kljub recesiji je bilo leto 2009 za slovenski turizem zelo uspešno leto. Dosegel je rezultate blizu tistim iz leta 2008, ki je bilo za slovenski turizem zelo rekordno leto. Evropski turizem je bil v tem letu kar za 5,6 odstotka slabši kot v letu 2008, medtem ko je slovenski turizem zabeležil le dve odstotni padec prihodov turistov in en odstotni padec nočitev. Na minuli 13. slovenski turistični borzi so predstavili rezultate prvih mesecev letošnjega leta, ki kažejo, da se je zelo zahtevno
turistično delo dobro začelo, opazen je trend rasti tako domačih kot tudi tujih gostov. V prvih štirih mesecih letos so se prihodi turistov povečali za pet odstotkov, nočitve pa za tri odstotke v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Po najnovejših podatkih ustvarja turizem že 12 odstotkov bruto domačega proizvoda. Vlada Republike Slovenije je turizem na svoji majski seji v Lipici opredelila kot enega najpomembnejših gospodarskih sektorjev, ki generira nova delovna mesta in ima zelo pozitiven vpliv tudi na uravnoteženi regionalni razvoj. Turizem je razvojna in poslovna priložnost Slovenije. V Lipici je bilo tudi sklenjeno, da bo predsednik vlade Borut Pahor ustanovil strateški svet kot medresorsko posvetovalno telo za razvoj, implementacijo in spremljanje uresničevanja razvoja turizma.
Konec maja letos je Ministrstvo za gospodarstvo objavilo javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Višina razpisanih sredstev znaša 4,2 milijona evrov, višina sofinanciranja pa 60 odstotkov upravičenih stroškov. Prejemniki bodo sredstva lahko koristili tri leta. Namen javnega razpisa je spodbujanje izvedbe aktivnosti regionalnih destinacijskih organizacij.
Na razpis se lahko prijavi le ena regionalna destinacijska organizacija iz ene razvojne regije, izjema so le regije z več kot 30 občinami. Prvo odpiranje javnega razpisa bo že 17. junija, drugo 30. septembra, tretje pa 28. februarja leta 2011. Predvidoma konec junija ali začetek julija pa naj bi bil objavljen javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj za promocijo turistične ponudbe tematskih turističnih proizvodov na nacionalni ravni. Na voljo bo en milijon evrov, višina upravičenih stroškov bo lahko dosegla 60 odstotkov, vendar največ 150 tisoč evrov. Na razpisu
bodo lahko sodelovala gospodarska interesna združenja, društva, zavodi, zbornice in zveze društev, ki predstavljajo tematski turistični proizvod že vsaj eno leto od datuma prijave na razpisu in delujejo na nacionalni ravni ter predstavljajo turistično ponudbo, ki zajema vsaj štiri razvojne regije. Posebne aktivnosti pa bo Ministrstvo za gospodarstvo vodilo na področju trajnostnega turizma, ki postajajo v razviti turistični ponudbi nujna smer nadaljnjega razvoja, saj si tudi turisti vse bolj želijo prispevati k ohranjanju okolja in biti okoljsko ozaveščeni.
Koledar prireditev in dogodkov na Ptuju se imenuje Poletje na Ptuju. Nagrado bo prejel Aleksander Djurd-jevic, Zamušani 25. Danes vprašujemo, kako se imenuje park pri Termah Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 18. junija.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski turizem tudi v letošnjem poletju stavi na prireditve
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kako se imenuje park pri Termah Ptuj?
Ime in priimek:_
Naslov:_____
Davčna številka:
Daniel Zorko • Štajerec v Španiji (2.)
Še malo Barcelone...
Kuhinja v najinem hostlu je bila bolj ko ne neuporabna, zato sva iskala alternativo, s katero bi zadovoljila najine želodce. Priznati je treba, da so cene restavracij malce navite, sva pa imela srečo, da sva v eni stranskih ulic našla enega Alžirca, ki je delal izvrsten in poceni kebab. Kebab je turška jed, pri katerem ti sesekljano goveje ali pi-ščančje meso (muslimani ne jedo svinjine) strižejo z nabodala, ki se vrti ob grelcu. V ogromno tortiljo je nabasal kup mesa, dodal še vso mogočo zelenjavo in prelive ter vse skupaj zvil. Zadeva je skupaj tehtala blizu kilograma in ko sva ometala to čudo, sva bila kot dva prašiča na ulici. Možak si za porci-jo gotovo zasluži medaljo.
En dan sva se odločila ogledati tudi stadion. Ogromna stvar s 98.000 sedeži, prekrasen muzej in super trgovinica z vsemogočimi rekviziti. Ker je Kristijan strasten navijač Reala iz Madrida je nekako z zadržkom gledal vse pokale v vitrinah, se je pa zato meni toliko bolj smejalo. Bilo je prav po treningu nogometašev in sva zvesto čakala, da se kdo prikaže. A imeli so
več izhodov in so se pretihotapili tam, kjer je bilo najmanj navijačev, tako da sva se lahko obrisala pod nosom. Na blagajni so naju čakale tudi karte za košarkarsko tekmo v dvorani Blaugra-na. Vrsta je bila res dolga, pa sva se kar prerinila do okenca in dvignila kuverto kot kakšna dva predsednika. Temu bi lahko rekel popoln športni dan, saj je tu dvorana in navijanje čisto nekaj drugega kot pri nas. V slačilnico pa naju barabe niso pustile, da bi malo pokramljala z našima igralcema...
Kot sem že omenil, je Barcelona polna arhitekturnih mojstrovin. A kot zakleto se skoraj na vseh izvajajo neka gradbena dela, kar me sicer spominja bolj na naše konce. Cerkev Svete družine (Sagrada familia), gotska četrt, Gaudijeve mojstrovine, park Guell, Picassov muzej in trdnjava Montju-ic so le ene izmed neštetih znamenitosti. Leta 1992 so bile v Barceloni tudi olimpijske igre, zato sva obiskala tudi olimpijski štadion ter olimpijsko plamenico. No, plamenico sva skoraj zgrešila, saj stoji na ploščadi pred stadionom ena ogromna skulptura, po-
Razgled nad Barcelono in patriotski napis
Črni panter - kakšna mačka
dobna plamenici, ki so jo vsi neumorno fotografirali. Kasneje se je izkazalo, da gre za lično zamaskiran oddajnik, ki so ga namestili prav za časa olimpijskih iger.
Seveda sva tudi tu srečala znance iz Slovenije, Štajerce kakopak, in padel je predlog, da si ogledamo živalski vrt. Dobra ideja, saj smo videli kar precej bitij, ki bi naj bila živali in ki jih pri nas in v okolici seveda ni moč videti. Npr. kraljevi in indijski piton, anakonda, pingvini, gepardi, gorila, nilski konj. Najbolj pa me je fasciniral črni panter. Kakšna mačka. Imajo tudi ogromen bazen, kjer je predstava z delfini. Starši lepo pustijo svoje vozičke zunaj arene in peljejo otročičke na predstavo. Še nikoli nisem videl najmanj petdeset vozičkov na kupu. Zvečer smo šli še na večerjo, kjer bi naj imeli živo glasbo, a je bil tam le neki lokalni Jan Plestenjak, ki je uglaševal svojo kitaro. In potem na računu dobimo še postavko 4 evre za glasbenika. Vrli natakar še menda nikoli ni dobil tako po ušesih.
Vsako jutro sva začela rogovilit že pred osmo in le stežka sva se navadila, da pred deseto ni nič odprtega. In potem še ta njihova siesta. Španci namreč pavzo za malico podaljšajo na dve ali tri ure in potem kot drva ležijo po parku. Zato je pa nočno življenje podaljšano do jutra. Pogosto so se na večerje odpravljali šele po enajsti uri in potem so se ob živi glasbi zabavali do šestih ali sedmih zjutraj, ko sta Štajerca že kuhala kafe.
En dan pa sva tudi midva zjutraj okrog desetih po vseh predpisih začela razbijat s posodo, saj naju je čakalo naporno potovanje proti jugu in sva
Foto: D. Zorko
Neskončna obalna promenada v Barceloni
se pač hotela spodobno najesti. Bilo je kot da bi dreznil v sršenje gnezdo. Iz sob so se začeli oglašati kot da jih jemljejo s kože. Pa kdo na svetu vsak dan spi do enih popoldne? Ko pa sva
odhajala, pa sva iz same navihanosti ropotala, prepevala in žvižgala kot dva planinca na paši. Najbrž so bili vsi srečni, da sva šla.
Nadaljevanje prihodnjič
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
T»E»RSM»E
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
»Afriška vas v Termah Ptul« barvita doživetja Afrike ob koncih todna In ob tokmoh slovenske Ubrano vrste
Ogledi vseh tekem SP, ustvarjalne delavnice za vse generacije, glasbeno plesni dogodki, potopisi, nogometne animacije... Od 10.6. - 11.7. v Termalnem Parku in Grand Hotelu Primus
Prava baba v Termah Ptuj
Amfiteoter Termalnega Parka Sobota, 12.6. in petek, 18.6. ob 21. uri Nakup vstopnic Mestnem gledališču Ptuj in recepciji Grand Hotela Primus
Celodnevna vstopnica za odrasle
za kopanlo, savna fltnes In malico	Termalni ari«
Od ponedeljka do četrtka do 24.6., v Termalnem Parku tudi v zunanjih bazenih: 13 € Za upokojence 50 % popust!
Sezonska vstopnica za kepanle v Termalnem Parku
Otroške in dijaške vstopnice v predprodaji že od 99 €1 Več inf. na www.terme-ptuj.si Termalni - li.
Niste zadovollnl s svolo postavo?
f t v
Termalni Park
TwwPfcç
Termalni Park
VnwRtt
I
VMttttç o"
Programi za oblikovanje postave (kavitacijski programi)
Informacije: 74 94 150 in na wellness@termeftuj.si
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
A
Grand Hotel Primus» ★★★★ i
Kuharski nasveti
Grah
Grah je ena izmed najstarejših kulturnih rastlin in spada v družino stročnic. V svojem stroku izoblikuje več semen, tako kot ostale stročnice, poznajo ga po celem svetu. Ne glede na to, v katerem delu sveta se grah nahaja, ga po večini pripravljajo na podobne načine in to je tistim, ki pripravljajo jedi iz graha, zelo v prid.
Glede na stopnjo zrelosti lahko grah uporabljamo v treh različnih stopnjah. Mladi grah, ki ga lahko uporabljamo s stroki vred, oluščen sveži grah, ki dozori na rastlini in ga uporabljamo brez luščin, in suhi grah. Ko pobiramo prvi mladi lušče-ni grah, običajno poletje ni več daleč.V kulinariki je posebej cenjeni mali francoski grah, to je posebna vrsta graha, ki ostane tudi po obiranju sladek. Na sploh pa velja, da je bolj droben grah slajši. Na žalost veliko sort graha po luščenju izgubi svoj fini okus.
Sveži grah je primeren za pripravo različnih jedi. Še vedno ga najpogosteje v prvi fazi priprave kuhamo v vodi ali vodni sopari. Ker močne arome prekrijejo sladkobo v grahu, ga pripravljamo z nežnimi začimbami in zelišči ter dodatki, ki imajo blagi okus. Tako mu pogosto dodajamo šampinjone, glavnato solato, srebrno čebulico in druge dodatke. Blanširani in rahlo dušeni grah se poda h kuhani zelenjavi, dušimo pa ga
lahko tudi s slanino, česnom in ga uporabljamo za zgoščevanje zelenjavnih juh.
Grah, ki ga jemo s stroki vred oziroma stročji grah ni nič manj priljubljen kot luščeni grah. Pobiramo ga, ko se semena oziroma zrnca komaj izoblikujejo. Stroki so okusni, če jih na hitro na maslu v ponvi zdušimo, lahko jih tudi pečemo ali kuhamo in prelijemo s surovim maslom. Lahko ga dušimo tudi z vejico mete, pripravljamo v smetanovi omaki, od zelenjave se posebej lepo poda s stebelno zeleno, korenjem in paradižnikom. Jedi iz graha so še okusnejše, če jih odišavimo s sokom pomaranče, limone ali z vinom.
Tudi v svetu iz graha pripravljajo številne jedi, tako v Italiji pripravljajo rizi-bizi, v Belgiji je cenjena grahova juha, v Franciji ga kombinirajo z gnjatjo, v Avstriji pripravljajo pire z grahom, jajci in smetano. Nekoliko manj znane kombinacije pa so grah, kombiniran s kostanji in mladim krompirjem, grah s korenčkom in meto ter grah s papriko, paradižnikom in čebulo. Pri kuhanju graha pazimo, da ga ne kuhamo v močno slani vodi, ki temeljito vre, saj zrna graha rada otrdijo. Kuhani grah lahko v primerni posodi shranimo v hladilniku 2 do 3 dni, v zamrzovalno skrinjo pa več mesecev.
Iz graha tudi pri nas pripravljamo številne jedi. Uporabimo ga lahko pri pripravi hladnih uvodnih jedi, ko iz graha pripravimo številne mešane solate. Luščen grah ali grah s stroki pa je primeren tudi za juhe. Okusno grahovo juho dobimo, če
Tačke in repki
Higiena in nega naših hišnih ljubljenčkov
V dveh prejšnjih veterinarskih prispevkih smo obravnavali problematiko neprijetnih vonjav pri naših malih kosma-tinčkih. Razčlenili smo možne vzroke za neprijetne vonjave, ki izvirajo iz različnih fizioloških in bolezenskih stanj. V današnjem prispevku pa še nekaj o negi oziroma higieni pri naših ljubljenčkih, kako lahko lastniki poskrbimo in pravočasno preprečimo, da začnejo naše živali oddajati neprijetne vonjave.
Če začnemo s kopanjem živali, je treba omeniti, da je še vedno razširjeno mnenje, da psov in muc ne smemo kopati, oziroma to počnemo čim manjkrat. Z gotovostjo lahko napišem, da lahko s kvalitetnimi šamponi kopljemo svojo žival tudi vsak teden ali po potrebi še pogosteje. Kozmetična industrija v segmentu malih živali je zelo
grah kombiniramo z mladim krompirjem, zgostimo s svetlim prežganjem ali bešamelom ali pripravimo prežganje s čebulo, česnom, moko, paradižnikovo mezgo in mleto rdečo papriko. Okusna je tudi grahova kremna juha. Pripravimo jo tako, da na manjši količini maščobe pre-pražimo sesekljano čebulo, in ko čebula rahlo ovene, jo potre-semo z moko in zalijemo z večjo količino poljubne mesne juhe ali vode. Dodamo še večjo količino oluščenega svežega graha. Na en liter tekočine dodamo 60 dag graha. Po potrebi začinimo s soljo in lovorom. Ko je grah kuhan, juho pretlačimo skozi pasirko, ponovno zavremo in tik pred serviranjem dodamo kislo smetano. Po želji po vrhu juhe potresemo na maslu pre-pražene kocke žemlje.
Iz graha pa lahko pripravimo tudi veliko glavnih jedi od rižo-te, grahovih jedi, kot so grahovi kaneloni, musake, grahovi ocvrtki, enolončnice, zapečeni grah in podobne jedi. Ragu iz graha in svinjine pripravimo tako, da vzamemo enako količino svinjine kot graha. Meso narežemo na male kocke. Po-
sebej v kozici na maščobi pre-pražimo sesekljano čebulo. Na pol kilograma graha vzamemo 15 dag čebule, ko čebula rahlo porumeni, dodamo narezano meso in ga narahlo prepražimo. Nato dodamo dva fino naribana surova krompirja in zalijemo z manjšo količino vode ali mesne juhe. Dodamo grah, začinimo s soljo, timijanom, lovorom in po želji popramo. Ko je grah do polovice zmehčan, dodamo v kisu vložene šampinjone in dušimo do mehkega. Tik pred servira-njem dodamo kislo smetano in potresemo s sesekljanim peter-šiljem. Ragu iz graha in svinjine ponudimo kot samostojno jed skupaj s poljubno solato.
Po okusu se grah poda tudi s pečeno perutnino, okusna je tudi grahova omaka, ki jo ponudimo zraven pečenega mesa ali kot polivko pri testeninah, kombiniramo pa jo lahko tudi z omakami, ki jih pripravimo iz sirov. Zeleni grah pa simbolizira tudi srečo in mogoče je to eden izmed razlogov, zakaj bi si te dni pripravili kakšno jed iz graha.
Vlado Pignar
napredovala in kvalitetni šam-poni nove generacije ne razma-stijo kože pri živalih in so tako primerni tudi za pogosto uporabo. Z medicinskimi šamponi, ki se dobijo v smislu terapije pri veterinarjih, pa lahko kopljemo svoje živali tudi vsakodnevno brez kakršnekoli škode za žival. S predsodki, ali lahko kopljemo svojega kosmatinčka v domači kopalni kadi, pa moramo opraviti sami. To je pomembno predvsem v zimskih mesecih, ko je mraz in je nemogoče redno kopati našo žival zunaj na prostem, ali pa pri tistih lastnikih, ki živijo v bloku in imajo edino možnost, da okopajo svojega ljubljenčka v domači kopalni kadi. S kopanjem zelo učinkovito odpravimo neprijetne vonjave, ki izvirajo iz zanemarjenosti živali. Še enostavnejša rešitev pa je reden obisk z našim ljubljenčkom
v enem od salonov za striženje in nego, kjer bodo poskrbeli za prijeten videz in higieno naše živali. O kvaliteti posameznih salonov se moramo prepričati sami. Naslednje, kar zagotovo pripomore k izboljšanju kvalitete sobivanja, je redna ustna higiena, ki jo moramo začeti že v zgodnji mladosti živali. Neprijeten zadah je lahko zelo moteč in z redno ustno higieno ga lahko povsem preprečimo. Ušesa so naslednja, ki jim moramo nameniti pozornost. V specializiranih trgovinah in pri veterinarjih dobimo čistila za sluhovod, s katerimi očistimo sluhovod naše živali, odstranimo nakopičeno ušesno maslo in tako poskrbimo za odstranitev neprijetnih vonjav, ki izvirajo iz ušes. Pri kužkih, ki imajo težave z obanal-nimi vrečkami, je priporočljivo, da pripeljejo psa na praznjenje vrečk k veterinarju vsaj vsakih 6 tednov ali še pogosteje, če je potrebno. Spontano izločena vsebina iz pasjih obanalnih vrečk
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
nam lahko zelo neprijetno za-smrdi v prav neprimernem trenutku. Pri prepogostih težavah svetujemo operacijo, s katero se vrečke odstranijo in težave z neprijetnimi vonjavami in tudi srbenjem kože in ponavljajočimi se vnetji bodo končane.
Ostane nam še izbira pravilne prehrane, ki bo v popolnosti ustrezala našemu ljubljenčku in ne bo prihajalo do nadležnega plinjenja pri prebavljanju. V vseh sumljivih situacijah, ko nam ni jasno, zakaj naša žival oddaja neprijeten vonj, je priporočljivo, da preventivno obiščemo veterinarja in zadevo razčistimo. Kot sem že večkrat omenil, zdrav in negovan kužek ali muc ne oddaja prav nobenih neprijetnih vonjav, saj nima žlez znojnic, ki so pri ljudeh glavni razlog za težave z neprijetnim vonjem, predvsem v tej poletni vročini.
Emil Senčar, dr. vet. med.
I Z00 TRGOVINA PREMIUM PET Prem tu m </>et j
Nlercator center, Špindlerjeva na Ptuju nudi »:> * * *' * ¡|
za vas in vaše hišne ljubljenčke: j
POMLADNO-POLETNO KOLEKCIJO!
Lastniki ribnikov - POZORI Ponujamo vam super PREMIUM hrano, pripravke za pripravo vode, nasvete ter vse potrebno za vaše ribnike ter ribice v njih!
AKCIJA:
s tem kuponom vam nudimo 10% popust pri nakupu v naši prodajalni!
Foto: Črtomir Goznik
Kmetijska svetovalna služba
30. junij - zadnji dan za oddajo zahtevkov za živali za prvo obdobje za leto 2010
Kmetje lahko v času od 1. 6. 2010 do 30. 6. 2010 vložijo zahtevke za posebne premije za bike in vole ter dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi za prvo obdobje.
Zahtevki se tudi v letošnjem letu oddajajo v elektronski obliki, razen zahtevkov za posebno premijo za bike in vole, ki so bili odpremljeni v drugo državo članico EU. Posebne premije za bike in vole
V	času od 1. 6. 2010 do 30. 6. 2010 se vlagajo zahtevki za posebne premije za bike in vole, ki so bili zaklani v obdobju od 1. januarja do 31. maja 2010 v Sloveniji ali izvoženi v države izven EU.
Za živali, ki gredo v izvoz v drugo državo članico EU, je treba zahtevek za posebno premijo oddati, preden žival zapusti območje RS. V tem primeru je treba zahtevek skupaj z originalnim potnim listom poslati na ročno izpolnjenem obrazcu na ARSKTRP. V roku treh mesecev pa je treba poslati še dokazilo o odpremi v obliki izjave.
Do posebne premije so upravičene živali, ki izpolnjujejo predpisane pogoje:
posebna premija se dodeli za bika, pri katerem mora hladna klavna masa trupa ob zakolu znašati najmanj 185 kg (188,8 kg topla klavna masa) ali živa masa ob zakolu bika mora znašati najmanj 340 kg.
posebna premija se dodeli za vole, ki so ob zakolu stari najmanj 9 mesecev in manj kot 22 mesecev.
biki in voli, za katere se vloži zahtevek, morajo biti na kmetijskem gospodarstvu vsaj 2 meseca pred zakolom ali izvozom oziroma 4 mesece pri volih za dvojno premijo.
Višina posebne premije za bike za leto 2010 znaša 136,50 €, za vole pa 97,50 €. Dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi
V	času od 1. 6. 2010 do 30. 6. 2010 se vlagajo zahtevki za krave, ki so telile v obdobju od 11. decembra 2009 do 31. marca 2010.
Do dodatnega plačila za ekstenzivno rejo živali so upravičene živali, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje:
krave, za katere se vlaga zahtevek, morajo skupaj s teletom ostati na kmetijskem gospodarstvu najmanj dva meseca po telitvi, razen v primeru višje sile.
upravičene so krave, ki imajo sporočene vse podatke, premike v centralni register govedi do datuma telitve, v obdobju obvezne reje pa morajo biti vse spremembe sporočene v roku 7 dni. Teleta morajo biti označena najkasneje v 20 dneh po telitvi.
obremenitev na kmetijskem gospodarstvu ne sme presegati 1,8 GVŽ / ha (v izračun GVŽ se šteje govedo, staro nad 6 mesecev) vseh kmetijskih površin v uporabi, od katerih mora biti vsaj 30 % površin z rabo 1300 - trajni travnik, 1321 - barjanski travnik 1222 - ekstenzivni sadovnjak ali 1800 - kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.
do dodatnega plačila so upravičene krave, ki so mesne pasme oziroma križane z mesno pasmo.
Višina dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi se izračuna glede na število vlog za upravičene živali in razpoložljive višine sredstev za leto 2010.
Premijo za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi lahko vložijo tudi kmetije, ki oddajajo mleko in imajo dodeljeno individualno mlečno kvoto. V tem primeru se bo naredila razdelitev črede na krave molznice in krave za vzrejo telet za prirejo mesa, pri čemer bo upoštevana individualna mlečna kvota, število krav in povprečna mlečnost na kmetiji. Iz tega se bo izračunalo število upravičenih krav, za katere lahko vložijo zahtevek za omenjeno premijo. Roki za oddajo zahtevkov za drugo in tretje obdobje so naslednji: posebna premija za bike in vole:
za drugo obdobje za živali, ki bodo zaklane ali izvožene v času od 1. 6 .do 30. 9. 2010 se zahtevek odda od 1. 10. do 31. 10. 2010.
za tretje obdobje za živali, ki bodo zaklane ali izvožene v času od 1. 10. do 31. 12. 2010 se zahtevek odda od 1. 1. do 31. 1. 2011. Dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi: za drugo obdobje za krave, ki bodo telile v času od 1. 4. do 31. 7. 2010, se zahtevek odda od 1. 10. do 31. 10. 2010
za tretje obdobje za krave, ki bodo zaklane v času od 1. 8. do 10.12. 2010, se zahtevek odda od 1. 1. do 31. 1. 2010.
Za dodatne informacije se kmetje lahko obrnejo na svojega terenskega kmetijskega svetovalca Kmetijske svetovalne službe pri KGZ Ptuj.
Bernarda Trafela, ing. kmet.
Foto: ASV
Krvodajalci
22. april - Anja Ozmec, Cvetkovci 62; Rok Vaupotič, Pušenci 4, Ormož; Marko Mi-lošič, Klepova ul. 56, Ptuj; Klaudia Vecma-her, Markovci 93 a; Miran Matjašič, Borovci 6; Vida Hojnik, Hlaponci 10; Branko Lenart, Maistrova 24, Ptuj; Bernard Veršič, Dornava 148 a; Petra Mlinarič, Polenci 20 a; Doroteja Arbeiter, Cirkulane 11 a; Mateja Krajnc, Cirkovce 2 e; Aleš Sitar, Lancova vas 80; Genovefa Arnuš, Pacinje 32; Andrej Lamut, Slovenski Trg 5, Ptuj; Dora Lenart, Kratka ulica 1, Ptuj; Urška Horvat, Gorišnica 95; Katja Svenšek, Sela 29; Petra Filipič, Ul. 25. maja 5, Ptuj; Marko Vinkovič, Bukovci 10, Markovci; Igor Bezjak, Placerovci 4 a; Nina Vindiš, Videm pri Ptuju 36; Marija Arnuš, Rimska ploščad 3, Ptuj; Ana Nimac, Kvedro-va 3, Ptuj; Urška Mihalinec, Gorišnica 34; Zlatko Gajšek, Podlehnik 66 a; Maša Sajko, Rabelčja vas 32 b; Kaja Bračko, Spuhlja 85; Senjka Jazbec, Nikole Tesle 27, Kidričevo; Nina Gonza, Podvinci 42; Timotej Gailhofer, Ulica 17. julija 8, Maribor; Martin Brec, Volk-merjeva 7, Ptuj; Angelika Čeh, Dornava 31; Tamara Mohorko, Majšperk 7, Ptujska Gora; Sara Burjan, Ulica 5. Prekomorske 12, Ptuj; Živa Sabo, Peršonova ulica 32, Ptuj; Slavko Kolarič, Žabjak 54 a; Brigita Kac, Podova 65; Tamara Skok, CMD 11, Ptuj; Maja Miložič, K jezeru 17, Ptuj; Tamara Gajšek, Podlehnik 66 a; Vekoslav Haladeja, Videm 28 a; Urška Levstik, Zlatoličje 2, Starše; Julija Zagoršek, Mezgovci ob Pesnici 3; Stanka Lah, Pongrce 15; Stanislav Korpar, Žabjak 24; Gloria Len-dvai, Krčevina pri Vurbergu; Martina Potrč, Sovjak 7 a; Barbara Halec, Jamna 3, Sveti Jurij ob Ščavnici; Damir Šolman, Čermožiše 45 d; Barbara Šilak, Dornava 29; Janko Pi-hler, Moškanjci 27; Boris Ilec, Gorca 81 a, Zavrč; Miran Soršak, Gerečja vas 77; Anica Horvat, Podvinci 21 b; Vlasta Mlinarič, Potrčeva cesta 50, Ptuj; Boris Dreisibner, Spuhlja 101 a; Klavdija Plohl, Hlaponci 41 a; Janko Zelenik, Nova vas pri Markovcih; Andrej Frangež, Ostrčeva 7, Ptuj; Sanja Vidovič, Spodnji Leskovec 11; Gregor Bedrač, Krče-vina pri Vurbergu; Monja Merlak, Čučkova ulica 9, Kidričevo; Manuela Forstnerič, Tržec 14, Videm pri Ptuju; Andrej Kac, Prepolje 77; Andrej Polanec, Langusova ul. 5, Ptuj; Damir Pjanic, Kraigherjeva 18, Ptuj; Aljaž Majcen, Polenci 34 a; Mandy Kristovič, Nova vas pri Markovcih; Nastja Breg, Krčevina pri Vurber-gu; Ivan Grahel, Krčevina pri Vurbergu; Branko Lorenčič, Dragovič 36 b; Aleksander Lo-vrec, Peščeni Vrh 35, Mengeš; Nino Galun, Cesta 8. avgusta 3, Ptuj; Dragica Šori, Spodnji Velovlek 41; Doroteja Kelenc, Ormoška c. 92, Ptuj; Blanka Pondelak, Miklošičeva ul. 10, Ptuj; Laura Matjašič, Borovci 19 a; Aljaž Jus, Žetale 34 b.
26. april - Robert Keček, Hum 20; Val-ter Šmid, Senik 24; Zlatko Zadravec, Sodinci 60; Dušan marin, Podgorci 78; Miran Škri-njar, Frankovci 43; Dušan Rojko, Zavrč 7 a; Aleksandra Turk, Slovenja vas 34 a; Verica Inkret, Kraigherjeva 21, Ptuj; Ivica Paveo, Kungota pri Ptuju 146; Marjana Kristovič, Markovci 8; Miha Rogina, Belšakova ulica 68, Ptuj; Jožef Širec, Nadole 33; Zdravko Fajfar, Lahonci 17; Marko Florjanič, Strelci 9; Janez Štumberger, Stojnci 20; Branko Rojko, Grajenščak 28; Slavko Burjan, Hajdoše 53 a; Dušan Krapša, Nova vas 112, Ptuj; Marko Planinšek, Dornava 25; Silva Mlakar Rojs, Tr-žec 31 a; Jože Florjanič, Strelci 9; Tadej Rajh, Velika Nedelja 6; Ema Rihtarič, Brezovec 54; Valerija Lesjak, Krčevina pri Vurbergu; Klav-dija Veingerl, Nasipna ulica 3, Benedikt; Sabina Drevenšek, Ulica Heroja Lacka 2, Ptuj; Boštjan Grajfoner, Spodnja Korena 33; Jasna Mlakar, Tržec 31 a; Mojca Cebek, Podvinci 2 b; Aleš Predikaka, Doklece 18; Marijan Per-nek, Zgornja Hajdina 104 d; Franc Križnjak, Veliki Vrh 84; Franc Zajc, Sela 34 a; Janko Zamuda, Tibolci 55; Rudolf Fridl, Ločki Vrh 27; Mirjana Rodvajn, Heroja Lacka 4, Ptuj; Karin Grager, Stanetinci 3, Mengeš; Boštjan Kos, Grajenščak 36 a; Dušan Fric, Spodnji Velovlek 32 a; Bojan Krajnc, Zgornja Hajdina 7 d; Andrej Gabrovec, Skorba 27 c; Jožef Kozel, Videm pri Ptuju 5 b; Boris Blažek, Rade-hova 42 a; Mirko Šoštarič, Sodinci 5 a; Miran Gajser, Stogovci 43; Miran Paveo, Kungota pri Ptuju 146; Ivan Habjanič, Moškanjci 100; Jože Levak, Trubarjeva 2, Ptuj; Franc Len-dero, Apače 297 a; Stanka Kristovič, Nova vas pri Markovcih; Emil Požgan, Prepolje 55; Tomaž Zemljarič, Kajuhova 12, Kidričevo; Branko Selinšek, Majšperk 38; Marjan Jus, Ptujska Gora 2 a; Lenart Erhatič, Osluševci 40 a; Darko Ferlinc, Ulica Borisa Kraigherja 4, Kidričevo; Rajko Jaklin, Cesta ob ribniku 39, Miklavž na Dravskem polju; Katarin Dre-venšek, Sedlašek 64; Tomi Lendero, Apače 297; Marko Dovečar, Šardinje 7; Majda Turk, Vintarovci 64; Roman Plohl, Hlaponci 8; Štefan Ros, Kočice 36; Branko Čeh, Podvinci 73; Renata Gabrovec, Skorba 27 c; Stane Kelc, Paradiž 90; Mojca Zavec, Sakušak 28 a; Aleš Krajnc, Pleterje 26; Milan Munda, Ul. Žetalskega Jožeta, Ptuj; Feliks Kodrič, Kori-tno 19 a; Dragica Leskovar, Cirkovce 60 g; Darko Fajfar, Medribnik 25.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Dilema
Vprašanje: Kakšno vlogo ima v življenju odpuščanje?
Odgovor: Zdravilo za vse duševne težave je ljubezen. Če bi vsi imeli nasmeh na ustnicah in se veselili jutrišnjega dne, ki je zavit v tančico skrivnosti, bi bilo življenje kot dehteči cvet vrtnice. Živimo v zelo prelomnih in kriznih časih. Mnogi se bojijo za službe, štejejo evrčke in razmišljajo o tem, da je umetnost preživeti cel mesec, ne da bi posegli v zlate rezerve (če jih še imajo). V grobem je življenje sestavljeno iz materialnega in duhovnega. Oboje je pomembno, in šele ko sleherni posameznik to združi v celoto, lahko najdete moč za naprej. Cela zgodovina je sestavljena iz kriznih situacij. Vendarle je bogata učiteljica in zaupnica. Če bi nekoliko bolj pokukali v določena obdobja, bi razumeli, da so situacije podobne in da je vsak čas nekaj posebnega. Pričakovati je, da bo nekoč mavrica upanja objela vse ljudi. Užaljenost je nekaj, kar človeka blokira in spravi s prave poti. Jasno in glasno si mora postaviti meje in pravila igre. Nemogoče je, da pričakuje nekaj, kar ni v njegovi moči. Noben nima čarobne palčke, da bi spremenil tisto, kar ni dobro. Seveda se spremembe začnejo individualno in posamično. To pomeni, da je pomembno pometati pred svojim pragom. Zakaj odpuščanje? Zelo zanimivo vprašanje. V svoji »dolgoletni« astrološki praksi opažam, da je velika blokada zamera. Situacije v življenju so različne - zgodi se veliko slabega in dobrega. Na to se lahko pogleda tudi iz drugega zor-
nega kota in to je, da skozi to duhovno rastemo. Toda pojem duhovne rasti je iluzija toliko časa, dokler nekdo ne preda tistega, kar ga boli ali moti. Tudi obdobje žalovanja je nekaj časa normalno in potem gre življenje naprej. Odpuščanje je pravzaprav božji dar in kdor omenjeno zna, je na dobri poti do sreče. Drug problem je v tem, da vsak nekaj časa upa na boljše časa, in če jih predolgo ni, obupa. Tedaj se prične faza negativnega mišljenja in oddaljevanja. V samopomoč so mnoge tehnike sproščanja (narava, telovadba, meditacija ...) in tako lahko najdejo moč, da zaživijo popolno življenje. Ko enkrat pride človek do stopnje, kako pomembno je odpuščanje - ugotovi, da je življenje dar. Vse je bolj pisano in harmonično. Ravno ta pojem je ključnega pomena pri raznih družinskih obremenitvah in travmah. To lahko naredite na več načinov, ali dejansko ali v mislih ali da o dogodku zapišete. Načinov je veliko, najbolj pomembno, da to naredite tedaj, ko glas začutite v svojem srcu. Napake delati je človeško. Najtežje poti so daljše in zbiranje krajših je največkrat jalovo početje. Lep pozdrav!
Šifra: Ljubezen
Vprašanje: Imava s fantom »x« skupno priho-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
dnost?
Odgovor: Iz karte trenutka vprašanja je moč razbrati, da ste še zelo mladi in da imate pred seboj še celo svoje življenje. Omenjeni fant ostaja za vas skrivnost in neodkrita priložnost. Po eni strani vam je toplo pri srcu, ko se vam približa, in po drugi se tega bojite. Čeprav razmišljate o tem, da je z vami kaj narobe, naj vam zaupam, da je vse v najlepšem redu. Ste v fazi platonske ljubezni in tega bo sedaj na poletje še mnogo več in kmalu boste spoznali tudi resnega fanta, s katerim boste imeli prijetno poletno romanco. Poletne romance so tiste, ki nam ostanejo v spominu še dolgo po tistem, ko so že minile. Po zvezdnih namigih je čas, da stopite korak naprej in se ne bremenite s tistim, česar ne morete imeti. Sprejeti morate sebe, takšni kot ste in biti mnogo samozavestnejši. Pomembno je, da ugotovite, ali je nekdo vreden vašega zaupanja ali ne. Za nasvet lahko povprašate svoje starše. Seveda razmišljajo drugače kot vi, ampak vas imajo radi in vam želijo pomagati. Nekoč, ko boste sami mati, jih boste razumeli in tedaj boste na stvari gledali z drugega zornega kota. Mladost je samo ena in zaradi
Piše: Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (2)
Šola notranje luči
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Po tem zakonu vsaka misel, vsako dejanje, ki ga storimo, sproži vzrok; ves čas ustvarjamo vzroke. Posledice, ki iz njih izhajajo, ustvarjajo naše življenje, v dobrem ali slabem. Na Zemlji gremo skozi tisoče inkarnacij, dokler skozi pet posvečenj ali razširitev naše zavesti ne postanemo Mojstri modrosti in se rešimo kolesa rojstev in smrti.
Eden na novo odkritih velikih kozmičnih zakonov je zakon privlačnosti, ki pravi, da se podobne stvari privlačijo med seboj. Ko na nekaj pomislimo, pritegnemo k sebi podobne misli. Ljudje smo oddajniki, misli pa so magnetne sile, ki imajo svojo frekvenco. Ta zakon podpirata še dva principa, in sicer zakon premišljenega ustvarjanja, ki pravi: »To, čemur se v mislih posvečamo, in to, kar verjamemo ali pričakujemo - je.« Na kratko, dobimo tisto, o čemer razmišljamo, naj si to želimo ali ne. Na primer, če se bojimo neke bolezni in o njej nenehno razmišljamo, jo zagotovo pritegnemo k sebi. Zadeva deluje tudi v obratni
smeri. Če si želimo več denarja, moramo gojiti misli o bogastvu in obilju, kajti če premišljujemo o pomanjaknju, bomo pomanjkanje tudi pritegnili. Tretji zakon govori o točki privlačnosti in opredeljuje naša čustva kot sistem vodstva. Ko se dobro počutimo, smo usklajeni z našim Notranjim bitjem, s svojo božansko iskro, ko se počutimo slabo, nismo v ravnovesju s svojim naravnim stanjem.
To je samo nekaj temeljnih naukov večne modrosti, ki jih bo pričujoči podlistek skušal obširneje osvetliti in pojasniti.
Gospodova pesem
Bhagavad-gita ali Gospodova pesem je indijska pesnitev, ki je del starodavnega zgodovinskega epa Mahabharata. Pred pet tisoč leti se je na bojnem polju Krišna, utelešenje boga Višnuja, razodel svojemu prijatelju princu Ardžuni in mu posredoval znanost o samospoznanju. Do podrobnosti mu je razkril skrivnost o božanski nara-
Duševno zdravje
Nekontrolirano prenajedanje
Anja sodi med tiste mlade ženske, ki vsako težavo rešuje z nekontroliranim vnosom hrane. Že večkrat je sklenila, da bo temu naredila konec, a ji doslej še ni nikoli uspelo. Njeno življenje je ena sama velika zmešnjava, nikakor se ne more čustveno stabilizirati. Prepričana je, da bi, če bi ji to uspelo, bi usahnila tudi njena želja po hrani. Kaj ji svetujete?
Čustveno prenajedanje je opisano kot konzumiranje velike količine hrane (običajno sladkarij in hitre prehrane) kot odgovor na čustva in ne na občutek lakote. Raziskave nakazujejo dejstvo, da gre pri 75 odstotkih ljudi od tistih, ki se prenajedajo, za motnje čustvovanja.
Mnogim ljudem hrana predstavlja tolažbo, čeprav zelo kratkoročno. Zato tedaj, ko imajo čustveno težavo, posegajo po hrani, lahko zavestno ali podzavestno. Tako napačno reševanje težav jih omejuje pri prepoznavi, kako učinkovito rešiti določeno čustveno motnjo.
Depresija, dolgočasje, osamljenost, jeza, živčna napetost, fru-stracija, stres, težave v medsebojnih odnosih in nizka stopnja samospoštovanja so stanja, ki so podlaga za čustveno prena-jedanje.
Prvi korak k reševanju problema čustvenega prenajedanja je prepoznava stikala ali vzvoda, ki povzroča prenajedanje.
Skupinsko reševanje tega velikega problema sodobnega človeka ni možno, saj je vsak človek primer zase in kot takšnega ga je treba tudi upoštevati, preučiti in tudi razreševati.
Ključ izhoda iz začaranega kroga za Anjo je spoznanje, do katerega lahko pride sama ali s pomočjo strokovnjaka, kje je pravzaprav bistvo njenih težav, kaj so stikala, ki pravzaprav vodijo do njenega prenajedanja. Naj se torej odloči, če ne zmore sama tega spoznanja, za pomoč strokovnjaka.
Ob tem pa je zelo koristno iskanje novih interesnih dejavnosti v življenju - to je lahko vodena telesna vadba, rekreacija, meditacija ali različne druge metode sproščanja.
Mag. Bojan Šinko
tega jo morate užiti v popolnosti. Lepo se imejte in veliko se smejte!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Ce tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
vi, zavesti, karmi, reinkar-naciji, jogi in človeški biti. Najbolj znani komentator Gospodove pesmi je Šri Šri-mad A. C. Bhaktivedanta Svami Prabhupada.
Pomen in zgodba
Bhagavad-gita je prevedena v več kot 50 svetovnih jezikov in predstavlja dragulj indijske duhovne modrosti. Navduševala je številne ljudi, ki v njej niso videli samo religioznega teksta, ampak tudi umetniško delo visoke moralne vrednosti. Albert Einstein je rekel: "Ko sem prebral Bhagavad-gito, mi je ostalo neodgovorjeno samo še eno vprašanje: Kako je Bog ustvaril vesolje? Druga vprašanja se zdijo odveč." Mahatma Gandhi pa je dejal: "Ko me obhajajo dvomi, se zatečem h Gospodovi pesmi. Kdor se poglobi v nauk Gite, iz nje vsak dan znova črpa veselje in vedno nova spoznanja."
Junaški ep Mahabharata je nastajal več stoletij, in sicer okoli našega štetja. Za njenega avtorja velja Vjasa, ki je bil bolj sestavljalec različnih tra-
dicij kakor avtor v današnjem pomenu besede. Po izročilu je Krišna izgovoril Bhagavad-gito 11. decembra 3138 pr. n. š. na bojišču Kurukšetre, kjer se je zbralo 6 milijonov vojakov. Gospodova pesem obsega 700 verzov v 18. poglavjih v san-skrtu. Pogovor med glavnima akterjema, ki sta bila tedaj stara 89 let, naj bi trajal okrog ene ure.
Na začetku Bhagavadgite, ko sta se obe vojski zbrali, se je Ardžuna z grozo zavedel, da bo moral sodelovati v bratomorni vojni. Na eni strani so bili on in njegovi štirje bratje, potomci Panduja, na drugi pa njihovi bratranci, potomci Kuruja. Kurave so si na vsak način želeli prisvojiti kraljevino Pandav, zato je bil spopad neizbežen. Princ Ardžuna se je znašel v globoki moralni dilemi in je za nasvet vprašal svojega prijatelja in voznika bojnega voza Krišno. Njun pogovor je z začetne debate o splošni in stanovski morali, kmalu prešel na globja metafizična vprašanja o svetu, Bogu, človeku in njihovem medsebojnem odnosu. Na koncu se je Ardžuna odločil za boj, kajti po pogovoru je postal drug človek.
Po dogajanju v Bhagavadigiti je v nadaljevanju Mahabhara-te zares prišlo do vojne med sorodniki. Bojna sreča se je
nagibala zdaj na to, zdaj na drugo stran. Po osemnajstih dneh boja so zmagali Pandave. Vsi njihovi glavni nasprotniki so bili pokončani, spopad je preživel samo stari slepi kralj Dhr-tarašatra, na pandavski strani pa le Ardžuna in njegovi bratje. Najstarejši med njimi Judhišthi-ra je nato zavladal kot pravični kralj vsemu kraljestvu.
Nauk
Krišna je Ardžuni pojasnil bistveno razliko med začasnim materialnim telesom in večno duhovno dušo. Spregovoril je o reinkarnaciji - preseljevanju duš, zakonu karme, naravi nesebičnega služenja Vsevi-šnjemu in značilnostih človeka, ki je dosegel samospozna-nje. V materialnem svetu vsak človek deluje, naše delovanje pa nas bodisi veže na materialni svet ali nas iz njega osvobaja. Če delujemo brez sebičnih nagibov, se lahko dvignemo nad zakon karme, ki je zakon vzroka in učinka. Na tak način si pridobimo transcendentalno, duhovno znanje o duši, Bogu in odnosu med njima. To znanje je posledica nesebičnega delovanja za Gospoda, ki se mu reče karma joga. Pri tem si je zelo dobro poiskati vodstvo duhovnega učitelja ali
guruja.
Nadaljevanje prihodnjič
Slo POP novice
Tradicionalni mednarodni glasbeni Festival sunčane skale 2010 v letošnjem letu med drugim odmeva po rekordnem številu prijav.
V finalnem večeru festivala, 9. julija, v katerem bo izbrana Pesem poletja 2010, se bodo predstavili znani, že uveljavljeni glasbeniki iz vseh držav nekdanje Jugoslavije, poleg tega pa še po en glasbenik iz Švedske, Francije, Ukrajine in celo Indije. Med udeleženci finalnega večera se bo s skladbo z naslovom Nevero ti, tokrat v srbskem jeziku, predstavil tudi Rok Kosmač. Glasbo za skladbo Nevero ti je tudi tokrat napisal Rok sam, srbsko besedilo pa je prispeval znani radijski moderator Don Sergio. Festival bo od 7. do 9. julija 2010 v mestu Herceg Novi (Črna gora), prenos v živo pa si bodo lahko gledalci večine balkanskih držav ogledali neposredno prek televizijskih ekranov.»Vsekakor bo to zame nova preizkušnja in priložnost, da svojo glasbo predstavim širši publiki izven meja naše domovine,« je povedal Rok. ■k-k-k
Po 15 letih udejstvovanja na glasbeni sceni se je avtorica in pevka Mirna Reynolds odločila za korenito spremembo svojega glasbenega stila. Prvi rezultat tega je skladba Nate dajem križ, s katero se Mirna vrača na glasbeno sceno po nekajmesečnem oddihu, ki ga je preživela v daljni Aziji. Nate dajem križ je prva skladba, ki je v celoti pevkino avtorsko delo. "V zadnjih letih sem avtorsko sodelovala pri mnogih uspešnicah drugih izvajalcev, a kljub potrditvam nisem zbrala dovolj samozavesti, da bi ustvarjala tudi zase. No, zdaj so ti časi mimo, "praviglasbenica, ki je z novo skladbo zaplavala v zrele in po mnenju poznavalcev tudi kvalitetnejše vode. Pri aranžiranju in produkciji skladbe je sodeloval Tomi Valenko iz studia Tomiton, svoj pečat pa je dodal tudi Primož Grašič, kije odlično odigral kitare.
Poleg drugačnega pristopa k ustvarjanju glasbe pa si je Mirna pred kratkim končno izpolnila dolgoletno željo - okrog sebe je zbrala ekipo talentiranih glasbenikov, ki jo bodo odslej spremljali na nastopih.
MZ
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. TINA VUNJAK - V DRUGI SOBI 9. KARMEN STAVEC - PRAVIŠ, DA VEŠ 8. COTO &:RUDI;eUČAR - DAM TI JUTRO
7. ŠPELA GROŠELJ - MOČ SRCA 6. SEBASTIAN - NE MUČI ME S POLJUBI 5. IRIS - KRIVA 4. TABU - SUPERSONG 3. KALAMARI - NARIŠI VELIKO SRCE
2. ŠANK ROCK - EO 1. FLIRRT - PRED GREŠ ŠE MAL OSTAN
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Natalija uživa v nogometni vrocici!
Slovensko srce je naslov nove skladbe Natalije Verboten, ki se tokrat predstavlja v novi, navijaški luči. In četudi se zdi na prvi pogled malce nenavadno, da ženska podpira izključno moški šport, je za Natalijo to nekaj povsem običajnega, saj je bila tudi sama športnica in še danes kdaj pa kdaj tudi sama igra nogomet!
»Pa recite, da so ženske samo za štedilnik,« se smeji Natalija, ki je med drugim v najstniških letih trenirala celo streljanje z zračno puško. »Res sem velika zagovornica in tudi ljubiteljica športa in tudi pomembnejše tekme naših reprezentantov spremljam že od nekdaj. To, da je nogomet moška zadeva, je samo predsodek,« razmišlja.
S športom se sicer rada ukvarja čisto ljubiteljsko, v smislu 'zdrav duh v zdravem telesu' in tudi tako lažje premaguje stresen življenjski tempo, v katerem živimo. Poskusila je že marsikaj, najraje pa igra namizni tenis in badminton ter plava, v srednji šoli pa je zelo rada igrala rokomet, košarko, odbojko. »Nogomet igram samo na družinskih piknikih, ko se v bistvu gremo nekakšno družinsko prvenstvo. No, to so tudi vse moje izkušnje z nogometom. Seveda pa ga spremljam po televiziji, ampak
priznam, da samo takrat, kadar igrajo naši, sicer si moram v času velikih prvenstev (na pri-
mer FIFA) poiskati kakšno drugo zaposlitev kot verjetno velika večina slovenskih žensk, ker
Natalija Verboten
mož takrat zame nima časa ... Je pa moja velika želja, da bi si eno pravo nogometno tekmo ogledala na velikem stadionu sredi velike množice ... Ker mi to doslej še ni uspelo, me res zanima, kako je v živo doživeti tak spektakel.«
»Po svojih izkušnjam apeliram na vse tiste, ki mislijo, da je nogomet izključno moška domena, da se morda priključijo nogometni vročici in bodo videle ne le, da je to odlična zabava, ampak da bodo tudi njihovi moški nad tem več kot navdušeni. Sama sem razmišljala, kako naj v tej nogometni vročici 'ukradem' malo pozornosti in upam, da mi bo to s to navijaško skladbo Slovensko srce uspelo.«
Nogometno himno Slovensko srce sta za Natalijo spisala avtor glasbe in aranžmaja Zvone Hranjec ter avtor besedila Igor Pirkovič.
MZ
Filmski kotiček
Seks v mestu 2
Vsebina: Življenja Carrie, Sa-manthe, Charlotte in Mirande so se že krepko prevesila v njihova štirideseta, temu primerno pa so se spremenila njihova življenja. Z izjemo Samanthe o seksu ni več veliko govora, več o težavah v zakonih in otrocih. Ker se vsem štirim zaradi svojih težav že počasi trga in ker pogrešajo staro življenje, izkoristijo priložnost za brezplačno bivanje v dragem hotelu v Abu Dabiju, kjer si nameravajo dati duška kot nekoč, pri tem pa so kar malo pozabile, da tam vladajo drugačne moralne vrednote. Največ težav ima seveda
Sex and the City 2
Igrajo: Sarah Jessica Parker, Kim Cattrall, Kristen Davis, Cynthia Nixon, Chris Noth Scenarij: Michael Patrick King
Režija: Michael Patrick King
Žanr: komedija Dolžina: 146 minut Leto: 2010 Država: ZDA
Samantha, toda na koncu bodo punce seveda stopile skupaj in rešile vse težave
V žanru poceni grozljivk velja nenapisano pravilo, da je kakšna serija filmov v resnih težavah takrat, ko avtorji zaradi vsebinske izžetosti dogajanje naslednjega filma prestavijo v vesolje. Nihče ne ve zakaj ravno tja, a najbrž zato, ker avtorji sklepajo, da bo brezmejnost vesolja že nekako poskrbela tudi za brezmejnost zapletov in serije nasploh, za nameček pa bilo še prav zanimivo videti znane stvari v novem, eksotičnem okolju. Seks v mestu 2 je uporabil podobno finto, le da punce (še) niso šle v vesolje, ampak 'le' v Združene Arabske Emirate, toda avtorji se do te 'eksotične' dežele obnašajo ravno tako, kot bi punce res šle v vesolje: dogajanje ne temelji na dejanskem Abu Dabiju temveč bolj na zbirki vseh predsodkov, ki jih ima zahod do muslimanskega sveta.
A kaj bi to. Pomembno je, da se naše punce vsaki dve minuti preoblečejo v novo ekstravagantno obleko in se z njimi sprehajajo po puščavi. In
to je bolj ali manj vse. Film je za razliko od prvega dela precej bolj epizodične TV-narave, saj upošteva pravilo, da mora biti na koncu vse tako, kot je bilo na začetku epizode, tako da je film videti, kot bi gledali kakšne tri ali štiri dele nadaljevanke zaporedoma. Temu primerno se zgodbi nikamor ne mudi in je zaradi precej dolge minutaže (slabi dve uri in pol) tako razvlečena, da se mestoma že zdi, da je sploh ni.
To seveda oboževalk ne bo odvrnilo od ogleda, se jim bo pa po njem morda zdelo, da gre za dokaj povprečno epizodo serije. Ne torej slabo, niti ne odlično, ampak kvečjemu povprečno. Edina stvar, ki je v tem filmu v primerjavi z nadaljevanko navita do skrajnosti, je modna parada, saj dečve me-
njavajo obleke kot po tekočem traku. Navdušenci nad modo in čevlji bodo tako izdatno prišli na svoj račun, medtem ko serija zaradi tega filma vsekakor ne bo pridobila niti enega novega oboževalca oz. oboževalko.
Edina morda zanimiva stvar je obrnjen koncept filma o umiranju samskega moškega. V vsaki komediji, ki vključuje poroko, namreč doživljamo junakov strah pred poroko in nepremagljivo žalost ob koncu samskega življenja, tokrat pa, zanimivo, gledamo mučno umiranje samske ženske v Carrie, ki kar noče in noče umreti. Kakorkoli že, v tretjem delu bodo dekleta gotovo šla v vesolje. Kako lepo bodo v svojih oblekah po zadnji modi izgledale šele tam!
Matej Frece
V aplikacijo Wedding Clock vnesi svoje podatke in podatke svojega partnerja, aplikacija pa vama bo izračunala najboljši možni datum vajine poroke, glede na vnešene podatke. Naj se vajin popolni dan zgodi na popolni datum!
Pošlji: TD DAN na 3030
tmw -	*
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAntts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor. Baby Oracle in Wedding Clock sta zabavni aplikaciji in ne podajata resničnih rezultatov.
Foto: arhiv
SESTAVIL
EDI KLASINC
GOZDNO DREVO Z BELIMI CVETI
Štajerski TEDNIK
PREBIVALEC BISSAUA
FRANCOSKI PISATELJ (HENRI)
TURŠKI POLITIK (KEMAL)
STARO ODPADNO ŽELEZO
RUSKO PECIVO
PRIPADNIK SELEVKIDOV
NORVEŠKI POLITIK GERHARDSEN
LJUDSTVO NA KAMČATKI
LENOBA (STAR.)
IN
OLIO
KRAJ OB PŠATI
RUSJANOVO LETALO
NASA IN TUJA ČRKA
JUDOVSKI FILOZOF RELIGIJE
TISKOVNE NAPAKE
SNOV, MATERIJA
NAŠ KIPAR IN SLIKAR (HELMUT)
MODEL RENAULTA
UGOVOR, PRIZIV
ISTRSKI RIBIŠKI ČOLN
JELEN Z 20 ODRASTKI
JEDRSKI REAKTOR
NASA PLAVALKA (MAJA)
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (JAMES)
KRAJ NA DOLENJSKEM
RADOVAN GOBEC
FRANCOSKI PISATELJ ZOLA
NEMŠKA IGRALKA
NASAD
OB HIŠI
SLAP POD OKREŠLJEM
NEJEVOLJNA ŽENSKA
ZAPRTOST ODVODOV
REKA V ZAKAVKAZJU
GLASBENIK ALEŠ KERSNIK (VZDEVEK)
PSIHOLOGINJA TEKAVČIČ -GRAD
TRGOVSKO BLAGO
PREDIVO NA PRESLICI
IZ BESEDE GOSAR
DUŠEVNI BOLNIK, MANIJAK
RACINOVA DRAMA
UKAZ V BASICU
DEDNA ZASNOVA
KILOLITER
Ugankarski slovarček: ATREZIJA = zaprtost naravnih odvodov, manjkanje naravne odprtine; BLIN = rusko pecivo; BRAGOC = istrski ribiški čoln; BUBER = judovski filozof religije (Martin, 1878-1965); GILA = strupen kuščar bradavičar; IRI = globok tulmun; ITELMENI = paleoazijsko ljudstvo na Kamčatki; REKUrzIJA = ugovor, priziv; TEBAIDA = Racinova drama iz leta 1664.
■^emeLU 'sogje 'jeuß 'ei|epo>j '^ejep 'epeus
'i|egu 'poi 'P!>|A9|9S 'unj 'e>jU!y 'lmzji 'iun '|>j 'eqoj 'ejejje 'unq 'eHzaJie 'jeqng 'euej '^ejepsieAp '^jnieiv 'sdu 'j.eu>j 'osnessia 'poAegojA 'e||g 'oppe '|niuoy 'e>jejq :ouAejopoA la^uezu)) a) Aaijsau
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 12. junij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NA-POVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gaj-šek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekanje in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
NEDELJA, 13. junij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bez-jak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
PONEDELJEK, 14. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramdida Country glasba po izboru glasbenega redaktorja 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio). TOREK, 15. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00).
6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO: 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Koroški radio). SREDA, 16. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45,
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). ČETRTEK, 17. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škr-lec).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). PETEK, 18.junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske Gorice).
Horoskop
OVEN
Ljubezen prinaša čudovite priložnosti. Spremljala vas bo magne-tična energija in tako boste zastavljenim nalogam in obveznostim kos. Temeljito prenovo boste naredili doma in se ločili od tistega, česar ne potrebuje. Zanimivo bo na delovnem mestu, obiskala vas bo vila kreativnosti.
Sn BIK
Svoje mnenje boste zagovarjali na odločen način. Trma se bo korak za korakom prelevila v vztrajnost in tako boste dosegli mnogo več. Na delovnem mestu bo čas pomembnosti. S svežo energijo vas bosta napolnila narava in delo na vrtu. Ljubezenska sreča bo namenja samo najbolj pogumnim.
DVOJČKA
Pred vami je teden novosti in ugodnih priložnosti. Izkazalo se bo, da bo vaš trud poplačan. Morda si boste želeli še več in vendarle se počasi daleč pride. Sprostili vas bodo pogovori. Na delovnem mestu bo pred vami obdobje uspehov. Ni vse zlato, kar se sveti.
RAK
Izpolnila se vam bo srčna želja. Znali boste prisluhniti sebi in glasu svojega srca. V ljubezni se boste še naprej trudili in vnašali ravnovesje. Na delovnem mestu bo nekoliko bolj nemirno. Srečno roko boste imeli pri denarnih zadevah. Zapisujte si tiste občutke, ki vas bremenijo. Bodite ustvarjalni!
LEV
■Jj Spremljala vas bo sreča. Jasno je nakazano, da boste na platno življenja vnašali svetle barve. Prijetno se boste počutili v družbi in med ljudmi. Bližnjic na delovnem mestu ne bo. Določene reči bodo šle po svoji poti. Ljubezen: sprostili se boste in pričakovati je koristne nasvete srečnega izvoljenca.
DEVICA
Na delovnem mestu vas bo spremljala neodločnost. Počasi bo čas, da se boste znali postaviti zase. Pričakovati je nekaj neizbežnih sprememb - ki bodo nadvse koristne. Poglobili se bose tudi v skrivnosti in duhovne zakonitosti. Razdvojeni boste in rešitev vas čaka do srede. Štela bo izvirnost!
TEHTNICA
V pogledu denarja boste naredili korak naprej. Odkrili boste, kaj vas veseli in kaj bo treba še spie-meniti. V ljubezni bo imel nadvse koristne učinke pogovor. Razbremenili se boste tistega, kar vam je vlivalo nezaupanje. Pričakovati je, da vas čaka sreča in obilica ugodnih priložnosti.
ŠKORPIJON
Blesteli boste na delovnem mestu. Zdelo se bo, da vam bo življenje ponudilo mnogo možnosti za uspeh - prejeli boste tudi določeno pohvalo. Čas bo v lastnem bistvu nekoliko bolj skrivnosten in mističen. Kovali boste načrte v prihodnosti. Ljubezen: bistvo je očem nevidno.
STRELEC
Vaše srce bo ognjeno in radi boste pomagali drugim. Dogodkov ne boste smeli prehitevati. Mnogo bolje bo, da boste situacije razmislili pri sebi in šele čez čas povedali svoje mnenje. Odkrili boste notranjo moč in priložnosti. Na delovnem mestu boste razrešili nekaj iz preteklosti.
KOZOROG
Odločili se boste in naredili prerez. Zelo pestro bo v ljubezni, kajti dnevom bo vladala strast. Obdobje bo plodno in ustvarjalno. Naredili boste korak naprej pri vsem tistem, kar ste odlašali. Na morebitne probleme boste morali pogledati s svetle plati. Zdravje: varujte se stresa in mrzlih pijač.
VODNAR
Od sebe boste oddajali ma-gnetično energijo. Ljubezensko blagostanje bo namenjeno tako vezanim kot samskim. Odkrili boste, kaj vas veseli. Na delovnem mestu se bodo priložnosti nadaljevale. Pomembno bo, da boste rekli bobu bob. Sreča se skriva na strani pogumnih.
RIBI
Hrepeneli boste po prostem času. Toda na omenjeno bo treba še malo počakati. Svojih zadanih nalog se bo treba lotiti na aktiven način. Moč uspeha se bo lesketala v sodelovanju. Ljubezen prinaša obilico ugodnosti. Problemov ne pometajte pod preprogo, ampak jih rešujte^ Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Te domače viže, vsako nedeljo po 12. uri z Natalijo Škrlec.
OLJNA REPICA
ŠP. KRAVJI SIR
Prlekija • Razvoj turizma v Moravcih
Ptuj • Portugalski večer v CID
Hotel v Biotermah pred odprtjem
Majhno termalno kopališče Moravci v Slovenskih goricah je v osmih letih preraslo v ogromen turistični kompleks. Kopališču Bioterme Mala Nedelja, ki ga je podjetje Segrap iz Ljutomera odprlo leta 2004, se ob koncu tega meseca obeta še novozgrajeni hotel s štirimi zvezdicami s prenočitveno zmogljivostjo za 150 oseb.
Spoznavanje Portugalske iz prve roke
3. junija je Portugalka Lilia Canario, ki že nekaj mesecev deluje v ptujskem Centru interesnih dejavnosti, skupaj z udeleženci tečaja portugalščine in portugalske kulture predstavila svojo državo, jezik, glasbo, igre, navade, kulinariko in zanimivosti.
Pokazatelji o vlaganju v turistično infrastrukturo v tem predelu Prlekije so vsako leto boljši. V polni poletni sezoni je zunanje bazene obiskalo okoli 10 tisoč kopalcev, ko je od pomladi leta 2008 v Biotermah na voljo še zaprt bazenski kompleks, pa se je število kopalcev povzpelo na več kot 82 tisoč. Lani so skupno našteli 136.807 kopalcev, z rekordnim lanskim avgustom - 31.357 kopalcev. S pričetkom delovanja hotela pa se obetajo novi zelo dobri
Prejeli smo
poslovni rezultati. Turistični objekt na okoli 9000 kvadratnih metrih skupne površine so pričeli graditi pred dvema letoma, njegove kapacitete pa bodo zajemale tri nadstropja z 68 sobami, prilagojenimi tudi za športnike in invalide. V kletnih prostorih bodo ob kongresni in vinski dvorani tudi garaže, v pritličju pa recepcija, restavracija in sejne sobe. Sicer pa je želja odgovornih v tovrstnem projektu, da bi hotel v slovenskem prostoru pomenil nekaj po-
Foto: Ij
sebnega. Gre za doseganje prestižne znamke »zelenih« hotelov, ki jih je v Evropi nekaj več kot 50, pri nas pa še ne. Njihova težnja je tudi po pridobitvi naziva Eko marjetica, s katero so označeni bio hoteli v Sloveniji. Posebnih težav pri tem menda ni, saj so zahteve standardov že presežene, gradnja in opremljanje hotela pa je povsem v stilu materialov, prijaznih do okolja.
Niko Šoštarič
Portugalci« med predstavitvijo značilnosti te dežele, za pokušino je bila tudi portugalska hrana.
»Danes so obiskovalci tečaja pripravili točke o tem, kaj so se naučili o portugalski zgodovini, načinu življenja in podobnem. Pokazali smo video portugalske glasbe, obiskovalci so lahko poskusili našo hrano, tečajniki so odgovarjali na njihova vprašanja ...,« je naštela Lilia Canario.
Portugalka je izrazila tudi navdušenje nad pridnostjo udeležencev tečaja, saj so se naučili več, kot je pričakovala. »Predvsem portugalski naglas
je namreč zelo težek. Vesela sem, ker so tečajniki uživali in mislim, da so zadovoljni tudi oni,« je dodala.
Da je res tako, je potrdila udeleženka tečaja Katja Ko-vačič. Tečaj je obiskala zaradi bližnjega potovanja v to deželo. »Na Facebooku sem videla, da ga organizira CID in se prijavila. Med tečajem smo spoznavali portugalski jezik in kulturo - bilo je zelo zanimivo. Lilia nam je pripravljala hrano, priskrbela pija-
čo ... Zelo mi je zanimiv njihov jezik, ker je tako drugačen. Za današnjo prireditev smo pripravili predstavitev držav, ki so kakorkoli povezane s Portugalsko. Lilia je skuhala tudi veliko njihove hrane, za katero smo tečajniki prav tako dobili recepte,« je bila navdušena.
Navdušenja pa ni manjkalo tudi med obiskovalci Portugalskega večera, ki so po kratkem programu omenjene dobrote tudi poskusili.
Polona Ambrožič
Gorišnica • Letna konferenca OO N.Si
Vprašanje za 272.400 evrov Začrtali predvolilne aktivnosti in podelili priznanja
Mladina čaka na dan, ko bo lahko svojo mladostno energijo sproščala za kori stne športne aktivnosti tudi v večerni urah pod reflektorji.
Človek nikakor ne more razumeti, da je lahko kljub usposobljenosti občinskih uradnikov tako neprofesionalen pristop k investiciji razsvetljave na mestnem stadionu na Ptuju. Prebiram začasno poročilo Nadzornega odbora MO Ptuj o opravljenem nadzoru izgradnje razsvetljave na Mestnem stadionu. Čeprav gre za reflektorsko razsvetljavo, še do danes ni povsem razsvetljeno, kaj se dogaja z investicijo, in to vse od leta 2004. Vse je v nekakšni temi: zapleti z gradbenim dovoljenjem, neupravičenim nakupom štirih 40 metrov visokih stebrov brez ustreznih gradbenih dovoljenj, kot to ugotavlja Nadzorni odbor, je po moje torej nezakonito.
Začasno poročilo z dne 13. aprila 2010 ugotavlja, da je
bilo do 31. 7. 2009 s kontne kartice za ta projekt izplačanih že 245.000 evrov. Ne vem, zakaj niso zajeta vsa izplačila. Iz odgovora Oddelka za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo na vprašanje Odbora za družbene dejavnosti z dne 5. maja 2010 pa izhaja, da je bilo za nabavo reflektorjev in drugih stroškov v letu 2009 plačanih 258.000 evrov in v letošnjem letu še 14.4000 evrov za dodatno dokumentacijo. Skupaj torej 272.400 evrov.
Iz obrazložitve izhajajo tudi viri financiranja projekta: delno proračun MO Ptuj (znesek ni naveden), delno Fundacija za šport 122.200 evrov in delno NZS. Predvideno 100.000 evrov. So bila ta sredstva nakazana na račun? Iz začasnega poročila to ni razvidno.
Seveda nastaja vprašanje, kaj z že nabavljeno opremo. Odgovor: »Ker pa je uprava MO Ptuj že nabavila 40 m stebre in reflektorje ter vso pripadajočo opremo, so odgovorni v intenzivnih pogovorih in dogovorih z Občino Lendava in Nafta Lendava, d. d., za odkup nabavljenih 40 m stebrov (za NK Nafta iz Lendave)«. Zanimiva je tudi ugotovitev, da bodo s to kupnino nabavili 8 kosov 29 m visokih stebrov po seveda predhodnem pridobljenem gradbenem dovoljenju, seveda po predhodnem pozitivnem mnenju SMA in pridobljenem soglasju ZVKDS in ostalih soglasodajal-cev. Pa naj razume, kdor hoče! Ob tem pa uprava MO ugotavlja, da pri izvedbi investicije ne bo nastala škoda. Je že, ker mladina čaka.
Stanko Lepej
V zadnjem majskem tednu je bila v občinski dvorani Gorišnice letna konferenca OO-NSi občinskega odbora Gorišnica.
Po krajšem kulturnem programu je vse prisotne pozdravil predsednik Janko Šuman in orisal preteklo in prihodnje delo stranke. Na konferenci so bili prisotni vsi predsedniki OO N.Si sosednjih občin. K razpravi se je prijavil tudi glavni tajnik IO N.Si Robert lic, ki je med drugim ugotovil, da stranka dela dobro in se pripravlja, da dobi svoje mesto tudi v parlamentu, saj se članstvo iz dneva v dan močno povečuje, tudi mladi forum N.Si je na dobri poti s svojimi smelimi potezami. Zadane cilje občinskega odbora je pozdravil tudi član IO N.Si in obenem ormoški župan Alojz Sok.
Še pred letno konferenco pa so predlagali kandidate za občinsko listo in člane volilnih
komisij za bližajoče lokalne volitve. V okviru letne konference je bila tudi majhna slovesnost, saj so podelili priznanje
za nadvse uspešno in dolgoletno delo v stranki.
Priznanje sta Meliti Kelenc Žiher izročila predsednik
Janko Šuman in glavni tajnik Robert Ilc, zaželela sta ji še mnogo uspehov na mednarodnem področju, saj trenutno
zaseda zavidljivo mesto podpredsednice YEPP za celotno Evropo.
Lojze Župec
Prejeli smo
Reka tovornjakov ponovno po cesti Senarska-Ptuj, avtocesta jim je premalo ?
Ena izmed zahtev avtoprevoznikov ob napovedani in odpovedani zapori cest, pretekli petek 4. junija, je ponovno odprtje sedemnajstih, ta čas za težji tovorni promet zaprtih cestnih odsekov v Sloveniji, za njihovo uporabo. Med njimi je tudi odsek regionalne ceste Senarska (izvoz iz AC) - Ptuj v dolžini 17 km.
Če je njihova zahteva po 30 dnevnem plačilnem roku opravljenih storitev popolnoma samoumevna, kot tudi ugoden dogovor o dostopu do luke Koper, katere sestavni del pravzaprav so, je njihova zahteva po popolnem gospodarstvu nad slovenskimi cestami nesprejemljiva!
Na odseku Senarska -Ptuj, na popolnoma običajni regionalni cesti, katere le 700 m je sodobno modernizirane v tem letu, je promet za težje tovornjake nad 7,5 ton prepovedan od decembra lani, za kar smo se predstavniku Direkcije za
ceste republike Slovenije, v imenu prebivalcev živečih ob njej takrat zahvalili z željo, da tako ostane!
V času izgradnje slovensko-goriške in pomurske AC, v letih 2005 do 2008 so po tej cesti, skozi naselja in pokrajino prepeljali milijone kubičnih metrov gradbenega materiala, z razumevanjem prebivalstva in pričakovanjem.
Sledila je streznitev !Po odprtju AC se je sprožil plaz roh-nečih tovornjakov iz Balkana, vzhodne Evrope, domačih in drugih, ki so s povprečno hitrostjo 70 km na uro skozi
dolga naselja (Gočova, Biš, Trnovska vas, Ločič, Svetinci, Gomilci, Destrnik, Janežovci, Placar, Nova vas, Rogoznica in mesto Ptuj) dokazovali, kdo je gospodar. 600 do 800 dnevno, podnevi in ponoči, ponovno izpostavljam vas Gočovo, kjer so vaške hiše z najstarejšo, sto letno, bivalno pravico oddaljene le do 2 m od ceste, ki se jim je z vsako razširitvijo bližala, jim je treslo mize in postelje ter kratilo osnovno človeško in državljansko pravico do mirnega in varnega življenja v svojem domu ter jemalo človeško dostojanstvo in zdravje.
Slovenske gorice so svoj grenki prispevek za vsem potrebno avtocesto od pesniškega krožišča do Vučje vasi neizbrisno dale, v izgubi tisočletne podobe, v ljudeh, naravi in pokrajini, zato lahko trdno zahtevajo, da naj služi svojemu namenu in ne nameravajo kloniti brezsramni samovolji kapitala, ki jih želi zaradi izogiba plačila cestnine in razlike 30 km, med bližnjico Senarska -Ptuj in vožnjo po AC do Ptuja, pohoditi še v smeri sever-jug in ubiti dušo preostale pokrajine in ljudi!
Zahtevati to je neupraviče-
no, krivično in nasilno !
Kako brez vrednosti smo živeči ob tej cesti, da smo popolna kolateralna-ničvredna škoda nekih pogajanj, se je pokazalo na novinarski konferenci, sklicano s strani avtoprevoznikov, v petek 4. junija v Mariboru, katere sem se udeležil, in na kateri nihče, prav nihče ni izpostavil vprašanja volje ljudi, prometne varnosti, okoljske problematike, varovanja krajine, ekonomske degradacije, zmanjšanja migracije in drugih posledic. Moje opozorilo, da Slovenske gorice na to ne morejo pristati je bilo kot gluhem
dobro jutro!
Podpiramo prebivalce na ostalih relacijah in pozivamo odgovorne, Ministrstvo za promet republike Slovenije z ministrom Patrikom Vlačičem, ki je prevoznikom, po njihovih izjavah, obljubilo, da bo o vsaki relaciji razpravljalo z njimi skupaj, Direkcijo republike Slovenije za ceste, poslanca državnega zbora Franca Pukšiča, občine in druge, da zavarujejo pravice prebivalcev in njihovih okolij!
O problematiki bomo v tednu dni razpravljali v Gočovi.
Trnovska vas, 5. 6. 2010
Karl Vurcer
Videm • S predstavitve prazničnih dogajanj
10 dni prireditev ob desetem prazniku
V občini Videm bodo letos, po treh letih premora, ponovno praznovali občinski praznik, tokrat deseti. S sklepom občinskega sveta so namreč pred leti sprejeli odločitev, da bodo občinski prazniki organizirani vsake štiri leta in ne vsako leto, kot je to v navadi po večini ostalih občin.
Letošnje občinsko praznovanje bodo tako začeli že to soboto, ki so jo poimenovali dan športa in rekreacije; že ob desetih dopoldne se bodo v Selih začele medobčinske družabne igre društev in upokojencev, ob dveh popoldne bo odprtje razstave fotografij Dejana Zavca v Drvarnici, nato bo sledil pohod po Srakačevi poti s postankom na Petrovi domačiji, kjer bo odigran recital Ljubstava ter z ogledom muzeja noš na Pobrežju. Ob 16. uri pa se bo začel turnir v malem nogometu na igrišču z umetno travo.
V nedeljo bodo na svoj račun prišli pohodniki in planinci, saj se ob devetih dopoldne začenja pohod po videmski planinski poti z začetkom pred občinsko stavbo, ponedeljek je namenjen dnevu osnovnošolcev, ki se bodo lahko zabavali v šotoru ob zanimivem programu žonglerjev, čarovnikov in akrobatov, za konec pa se še dobro naplesali. V torek se napoveduje mednarodni rezbarsko-slikarski festival v Trdobojcih pod naslovom Pa-stirci in bo trajal do 20. junija, v sredo pa bo spet živahno v šotoru, kjer bo potekal gledali-
Župan Friderik Bračič in direktorica občinske uprave Darinka Ra-tajc sta predstavila letošnje prireditev ob občinskem prazniku
ški dan pod naslovom Oder je naš svet, zaigrali pa bodo mladi člani gledališkega krožka iz šole Leskovec in Videm kot domača igralska ekipa s komedijo Čaj za dve. V četrtek bo v gostišču Majolka potekalo šahovsko tekmovanje, popoldne pa odprtje ceste Sp. Pristava in zvečer še predstavitev zbornika Občine Videm.
Osrednja občinska proslava bo v petek ob 17. uri v šotoru, po njej bo sledila še zabava za vse, sobota pa bo namenjena srečanju folkloristov ter zvečer še orgelski koncert v cerkvi sv. Vida. Sklepni dan letošnjega
jubilejnega praznovanja bo naslednjo nedeljo s slavnostno mašo in vidovim žegnanjem, popoldne pa bo sledila še slavnostna predaja novega gasilskega vozila.
Kot je na priložnostni novinarski konferenci ob predstavitvi letošnjega praznovanja še povedal župan Friderik Bračič, se občina lahko ponaša še s prenovljenim spletnim porta-lom, kjer bodo objavljene vse aktualne novice, vse občane pa je tudi povabil na številne prireditve v prihodnjih dneh.
SM
Foto: SM
Leskovec • Ljudski pevci na odru
berger, ki je srečanje tudi posnel za Radio Ptuj.
popoldne z Mejaši, kajti tako so vsi prisotni dokazali, da
Nedeljsko popoldne z Mejaši
Mejaše iz Repišč zelo vese-	jim ni vseeno in skrbijo, da
li, da jim je uspelo pripraviti	ne bi ljudsko izročilo v pesmi
prvo, vendar upajo, da ne	in glasbi tonilo v pozabo. zadnjo prireditev Nedeljsko Marjan Nahberger
V nedeljo, 6. junija, je v telovadnici leskovške osnovne šole potekala prireditev, ki so jo skupaj z mnogimi pevskimi kolegi pripravili pevci ljudskih pesmi Mejaši iz Repišč.
Veselje do petja, skupnega druženja in razveseljevanja ljudi je 17. februarja 2009 skupaj združilo sedem Re-piščarjev. Pevce sestavljajo Branko Merc, Marija Milošič, Martin Podhostnik, Rozalija Belšak, Jože Merc, Janez Bel-šak in Elizabeta Stopajnik, ki je tudi njihova vodja. Ker je prav, da so pevci po nečem prepoznavni, so si nadeli zanimivo ime Mejaši, saj vsi izvirajo iz Repišč. Vsak izmed njih je z enim sosed in tako
mejijo eden drugemu. Pevci so se registrirali pod društvo za napredek in razvoj Kocil.
V tem kratkem času je za njimi že kar nekaj nastopov v domačem kraju in tudi drugod po Sloveniji jih je že zanesla pot. Tokrat so medse povabili Ptujske pevke upokojenke, Otroško folklorno skupino iz Leskovca, harmonikarja Aljaža Hliša, Vinogradnike iz Vidma, pevce KD Trnovska vas, pevke iz Ja-blovca, pevce Trta iz Zavrča, pevke iz Leskovca, pevce DU Turnišče in Stare prijatelje iz Kicarja. Prisotne je v polni leskovški dvorani pozdravil tudi župan občine Videm Friderik Bračič, prireditev pa je povezoval Marjan Nah-
Podlehnik • 11. policijska ribičijada
Najboljši Lenarcani, domačini drugi
Člani Policijskega športnega društva Podlehnik so v sredo, 9. junija, ob ribniku v Podlehniku uspešno izvedli 11. tekmovanje v lovu rib s plovcem, na katerem je sodelovalo okoli 100 policistov iz območja Policijske uprave Maribor.
Kot je pojasnil glavni organizator tega tradicionalnega srečanja policistov Miran Brumec, sicer predsednik Policijskega športnega društva Podlehnik, se je tokrat njihovemu povabilu odzvalo blizu 100 policistov iz območja Policijske uprave Maribor, v športnem ribiškem tekmovanju pa je tokrat svoje izkušnje pri lovu velikih rib dokazovalo 62 tekmovalcev.
Vreme je bilo naklonjeno tako organizatorjem kot policijskim športnim ribičem, saj se je ponovno pokazalo, da v lepem vremenu ribe rade pri-jemljejo. Po petih urah tekmovanja so člani tekmovalne komisije vse ribe natančno
stehtali, nato pa jih vrnili v ribnik. V času obdelave podatkov so se vsi udeleženci okrepčali, nekaj po 14. uri pa so opravili še svečano razglasitev rezultatov s podelitvijo pokalov in priznanj in praktičnih nagrad sponzorjev.
V konkurenci posameznikov je dosegel prvo mesto Miran Tuš iz Policijske postaje Lenart, ki je nalovil 10.860 gramov rib; drugo mesto je z ulovom 10.150 gramov rib osvojil domačin Miran Bru-mec iz PP Podlehnik, tretje mesto pa njegov sodelavec Silvo Gabrovec, ki je v mrežo spravil 9.850 gramov rib. Četrti je bil Vladimir Piberčnik iz PP Središče ob Dravi, peti
Foto: M. Ozmec
Najboljši med posamezniki so bili (z leve) Silvo Gabrovec iz PP Podlehnik, direktor PU Daniel Lorbek, Miran Tuš iz PP Lenart, župan Marko Maučič in Miran Brumec iz PP Podlehnik.
pa Edvard Rozman iz PP Slovenska Bistrica.
V ekipni konkurenci so slavili člani policijske ribiške ekipe iz PP Lenart, drugo mesto je dosegla domača ekipa PP Podlehnik, tretji pa so bili člani ekipe IPA Štajerska. Najbolje uvrščenim sta pokale in praktične nagrade izročila direktor Policijske uprave Maribor Daniel Lorbek in župan občine Podlehnik Marko Maučič, v imenu domačinov pa je vsem kolegom policistom zaželel prijetno počutje komandir Policijske postaje Podlehnik Uroš Ku-šar.
-OM
Podgorci • Otroci so se družili
Srečanje palčkov
Otrokom iz Vrtca Podgorci in Vrtca Rimske Toplice je uspelo, da so smuknili v čarobni svet palčkov in postali so »Prleški palčki in Rimski palčki«. Ti palčki in njihove družine se že srečujemo dve leti.
Ker pa smo Prleški palčki gostovali pri Rimskih palčkih v Rimskih Toplicah, se nam je izpolnila želja, da nam Rimski palčki vrnejo obisk, kar se je zgodilo v soboto, 5. junija 2010.
Rimske palčke smo pričakali na Dominkovi domačiji. Čeprav je ta domačija v občini Gorišnica, je bil pravi razlog, da smo se srečali prav tam, saj imamo tudi otroke v našem vrtcu iz te občine. Sledil je program mladih lukaric in voden ogled domačije. Rimski starši in palčki so bili zelo navdušeni nad tem. Tam smo bili vsi skupaj pogoščeni z domačo južino, za katero so poskrbele pridne roke naših staršev -otrok Prleških palčkov.
Pot nas je po ogledu vodila
v Vrtec Podgorci, kjer je bilo druženje na igrišču, kosilo in klepet ob sadju, pecivu, sladoledu, soku in kavi. Ker pa smo Prleški in Rimski palčki skrivnostna mala bitja, polna moči, smo se podali na pohod na Kimošak - ki je najvišji vrh v KS Podgorci in meri 318 m. Vendar to ni bil samo pohod. Na poti so nas čakale naloge. Ker pa palčki rešimo vsako nalogo, zagato in premagamo z svojo dobroto vse, kar nam pride na pot, smo tudi premagali in rešili vse naloge in prišli na vrh Kimošaka. Na poti smo si ogledali izdelavo vinskih sodov iz lesa pri sodarju g. Jožetu Petku. Pot nas je nato vodila do cilja, kjer nas je čakalo kar nekaj presenečenj. Za začetek je otroke pričakal »gozdni pal-
ček Muzikant«. Vse pohodnike je popeljal v svet ljudske glasbe in naučil palčke in njihove starše pesem Prav lepo je res na deželi. Ob koncu je palčkom podaril kape, ki so nas varovale pred toplimi sončnimi žarki, ki so polepšali naše srečanje. Sledila je malica iz nahrbtnika.
In še eno presenečenje. Na koncu srečanja na Kimošaku je pohodnike obiskala nerodna Avguština, ki se je predhodno srečala z boksarjem Dejanom Zavcem. Prikazala nam je kar nekaj borilnih spretnosti, ki sta jih natrenirala skupaj v pričakovanju, da se tudi v vrtcu Podgorci srečata. Ker Dejana zaradi poškodbe kolena na srečanju ni bilo, je nerodna Avguština v njegovem imenu izvedla kar nekaj borb s
prostovoljci, pohodnikom pa prenesla lepe pozdrave od prijatelja Dejana.
Ker pa je čas neizmerno tekel, je prišel čas, da smo se vrnili nazaj v vrtec. Tam smo se še enkrat poigrali, izmenjali darila in se poslovili v zaobljubi, da ta srečanja ostanejo tradicionalna, kajti na njih smo dobili veliko novih prijateljev.
Posebna zahvala pa gre našim donatorjem: Občini Go-rišnica in organizatorjem na Dominkovi domačiji, Žiher, d. o. o., Moškanjci, Belcont, d. o. o., Ormož in podjetju Jeruzalem Ormož, kajti brez njih ne bi mogli naših Prleških in Rimskih palčkov pogostiti in obdariti.
Še enkrat hvala vsem in vsa-
komur posebej, vzgojiteljicama iz Vrtca Rimske Toplice Jelki Kapun in Tini Počivalšek, v upanju, da nam ta naša skupna srečanja ostanejo v najlepšem spominu in da bo naše življenje otrok in družin vsaj malo čarobno v lepih in manj lepih trenutkih.
Majda Ozmec in Lidija Brumen
Foto: MO
Gorišnica • Posebno priznanje za šolo
Odličnost za glasbo
Zveza kulturnih društev Slovenije, Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti in društvo za razvoj in varovanje GEOSS-a so letos že sedmič razpisali natečaj za podelitev naziva kulturna šola in priznanja odličnost. Slednje je za izjemno štiriletno glasbeno ustvarjanje prejela OŠ Gorišnica.
»Za to priznanje se potegujejo tiste osnovne šole, ki se lahko izkažejo z nadpovprečno kulturno dejavnostjo po obsegu in kakovosti, vendar se to nanaša le na eno področje kulturnega delovanja.
Da je gorišniška osnovna šola ena izmed tistih, ki si to priznanje prav gotovo zasluži, je ugotovila tudi občina pod vodstvom župana Jožeta Kokota, ki je v obrazložitev k prijavi med drugim zapisal, da so v kraju zelo ponosni na oba šolska pevska zbora, ki sta
že zdavnaj prerasla šolske, občinske in tudi slovenske meje, saj s svojim nadvse kvalitetnim petjem posegata tudi na mednarodnih tekmovanjih po najvišjih priznanjih,« je povedala presenečena in hkrati tudi zelo vesela zborovodkinja Slavica Cvitanič, ki je priznanje z nazivom »odličnost« skupaj z učencema Meto Hunjet in Matjažem Cajnkom prejela na podelitvi v začetku junija, ter nadaljevala: »V pičlih nekaj urah, ki so po predmetniku namenjene pevskemu zboru v osnovni šoli,
prav gotovo ni mogoče pevcev tako dobro pripraviti, da bi lahko leto za letom osvajali najvišja priznanja na različnih tekmovanjih. Potrebno je veliko več vaj, kot jih nameni država v učnem načrtu, če želiš dosegati take rezultate, kot jih dosegata naša pevska zbora. In ravno v tem vidimo tisto 'odličnost', za katero menimo, da si jo naši otroci zaslužijo. Oba pevska zbora pripravita vsako leto v občini tudi dva samostojna koncerta. Dvorana je vedno zasedena do zadnjega kotič-
ka, kar priča o tem, da v naši občini spoštujemo in cenimo glasbeno udejstvovanje naših otrok in njihove mentorice.«
Sicer pa so mladi pevci obeh zborov aktivni še drugače; pod sloganom Polepšajmo starejšim božično-novoletni čas že vrsto let obiskujejo domove za ostarele v bližnji in daljni okolici in starejšim pripravljajo božične koncerte. »Ta gesta mladih nadebudnežev se nam zdi izjemnega pomena, saj na ta način osveščajo mladino, da je treba spoštovati starost,« meni Cvitaničeva.
Dve leti so se pevci udeležili tudi Festivala za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani in s svojim petjem polepšali praznovanje tega dogodka. Vsako leto zapojejo še v spomin na padle pri Toplakovi domačiji, kjer oživljajo predvsem partizanske pesmi, s katerimi popestrijo komemoracije v spomin na padle med NOB. Seveda pa ne
mine nobena kulturna prireditev v šoli, na kateri ne bi pevci vedno zapeli ob glasbeni spremljavi sošolcev. Cvitaničeva pa pravi še: »V šoli pa se potekajo tudi glasbeni projekti, ki so namenjeni najmlajšim. Z glasbeno pravljico Dogodivščine žabice Kvakice smo razveselili že okoli tisoč gledalcev. Prav tako je bila uspešna otroška opera Debela repa. K raznoli-
kosti glasbenega dogajanja pa doprinesejo še druge glasbene skupine, ki vedno popestrijo glasbene dogodke. Vodstvo šole ima izjemno razumevanje za delo na glasbenem področju, kar se odraža v moralni podpori vsem, ki se na kulturnem področju trudijo ohranjati tako ljudsko kot tudi umetno glasbeno zapuščino.«
SM
Iz Ptuja v mesta tuja • Polona Božičko o Švici
Pisanje diplome med siri in čokoladami
25-letna Polona Božičko se bo v teh dneh vrnila iz Švice, kjer preživlja spomladanski semester in se kot absolventka ljubljanske pravne fakultete posveča pisanju diplome. Ptujčanka, ki je za študijski skok v tujino sprva dolgo zbirala pogum, zdaj si pa težko predstavlja vrnitev domov, nam je tako iz prve roke med drugim potrdila, da je ta dežela res idilična in da je švicarska čokolada resnično slastna...
»Za pripravo dela diplomske naloge je predvidena doba izmenjave tri mesece. Jaz sem se jih odločila preživeti v švicarskem Fribourgu, kamor sem prispela sredi februarja. Ker pa imam še nekaj obveznosti na domači fakulteti, se na začetku junija vračam v Slovenijo,« je pojasnila Božičkova, ki je za prijavo na študijsko izmenjavo dolgo zbirala pogum.
Čeprav je o tem razmišljala že kar nekaj časa, se je pravzaprav prijavila naknadno, po roku, predvidenem za zbiranje prijav, saj je veliko mest ostalo nezasedenih. »Večina prijavljenih je namreč izbralo iste (sončne) destinacije. Kljub temu da Švica ni članica Evropske unije, sodeluje v programu Erasmus in prek tega programa sem tukaj tudi jaz. Edina razlika je le, da prejmeš štipendijo od Švice in ne Evropske unije,« je povedala.
V Fribourgu živi v stanovanju s še štirimi študentkami iz Slovenije, Belgije, Litve in Poljske, saj je tamkaj navada, da organizacija Apartis vsako leto nudi na razpolago približno 50 sob, namenjenih izključno tujim študentom, ki pridejo na izmenjavo. »Iz predmestja, kjer imam stanovanje, potrebujem približno 20 minut do fakultete in knjižnice. Večino dni preživim v bogato založeni knjižnici Pravne fakultete Univerze v Fribourgu in moram priznati, da je veliko bolje založena kot naša knjižnica v Ljubljani,« je ugotovila vedoželjna sogovornica, ki se je ob obiskovanju predavanj na fakulteti odločila še za vse študente brezplačna tečaja nemškega in francoskega jezika.
Všeč ji je tudi pestra izbira športov, ki jih nudijo vsem študentom in jih prav tako v večini ni treba plačati: »Med drugim je v ponudbi sabljanje, golf, boks, plezanje, seveda vsi mogoči zimski športi, različne vrste plesov, skupinske vadbe, borilne veščine, tenis, hokej in še in še.«
Švica je bila tako očitno prava izbira - zanjo se je v prvi vrsti odločila, ker se ji je zdela zanimiva, posebna in drugačna, pa tudi zaradi njenega jezika.
»Že na začetku sem se omejila na nemško govoreče države, da bi lahko izboljšala svoje znanje nemščine, čeprav je Fribourg dvojezično mesto, v katerem večji del prebivalstva govori francosko,« je razložila.
Prepletanje francoščine in nemščine
Kraj, v katerem živi Božičkova, je glavno mesto kantona Fribourg in je zaradi svoje dvojezičnosti nekaj posebnega, saj predstavlja zvezo med nemškim in francoskim delom Švice. »Ustanovljeno je bilo leta 1157 ob reki Sarini in je od glavnega mesta Berna oddaljeno okoli 30 kilometrov proti jugozahodu. Ob približno 30.000 prebivalcih je v mestu še nekaj več kot 10.000 študentov iz Švice in drugih delov sveta, kar ga dela precej živahnega. Večji del prebivalstva (približno 65 odstotkov) govori francoski jezik, okoli 30 odstotkov pa nemško,« nas je poučila študentka, ki jo je sprva skrbelo, ker sama ni znala niti be-
Na gradu Gruyer
Vodomet na ženevskem jezeru
Foto: arhiv Polone Božičko
Basse Ville, stari del mesta Fribourg
Foto: arhiv Polone Božičko
»Zlomljen stol« pred sedežem OZN v Ženevi, ki opozarja na žrtve kasetnega orožja in poziva k podpisu sporazuma o njegovi opustitvi.
Foto: arhiv Polone Božičko
Foto: arhiv Polone Božičko
Foto: arhiv Polone Božičko
Pogled z Mönchsjochhütte (3650 m)
sedice francosko.
Na srečo je kmalu ugotovila, da večina ljudi govori vsaj malo nemško. Tako se ji ni bilo treba zatekati h kriljenju z rokami: »Dvojezičnost je tudi glavna značilnost fribourške univerze, prav vsi programi na I. stopnji in večina programov na II. stopnji bo-lonjskega študija so na voljo tako v francoščini kot nemščini. Veliko tukajšnjih študentov, ki obvlada oboje, se zato odloči za študij »Bilingue plus«, kar pomeni, da študirajo v obeh jezikih.«
Sama se torej sporazumeva večinoma v nemščini, čeprav govori z ostalimi »erasmusovci« ponavadi angleško. »Sedaj znam povedati tudi nekaj stavkov v francoščini, predvsem to, da ne govorim francosko in vprašati, ali moj sogovornik govori nemško ali angleško (smeh). Sicer pa je schwyzerdutsch (švicarska nemščina) nekaj posebnega in je Švicarje vsaj sprva nemogoče razumeti, ujameš zgolj posamezne besede. No, jaz jih še zmeraj ne razumem,« je dodala Polona Bo-žičko in nam zaupala tudi nekaj zanimivih besednih fraz, značilnih za to območje: »Gruezi - pozdrav; (Uf) Widerluege - na svidenje, se vidimo; Merci vilmal - hvala lepa; En guete - dober tek.«
Kakorkoli, tuj jezik gor ali dol, na Švico se je do sedaj dobro privadila in vživela v tamkajšnje življenje. »Kljub temu da sem tu samo za nekaj mesecev, si ne predstavljam, da se že čez nekaj dni zares vračam v Slovenijo. Edina težava tukaj je, da je vse tako drago,« je dejala Ptujčanka, ki je sicer v tem času bila dvakrat doma na obisku, slednje pa je v tujini prejemala tudi sama.
Kazen zaradi recikliranja v nedeljo
Večina ljudi ima o Švici idilično predstavo, ki jo je sogovornica tudi potrdila: »Je izredno zanimiva in raznolika, na prvi pogled podobna Sloveniji, ampak vseeno tako drugačna. Prevladujejo griči s pašniki in seveda gore, alpski svet, ob tem pa še mnoga jezera, ob katerih imaš skorajda občutek, da si na morju, če je seveda lepo vreme. Vožnja skozi pokrajino ponuja pogled na urejena na-
selja, hiše z vedno sveže pokoše-no trato in sploh je vse natančno premišljeno. Ampak kolikor mi je to všeč, si človek včasih zaželi, da bi bilo vse skupaj malo bolj preprosto in ne urejeno do zadnje potankosti. Občasno gredo res predaleč, kot primer naj navedem, da je ena izmed študentk na izmenjavi dobila kazen zaradi recikliranja v nedeljo, ker je s tem povzročala hrup. Res nepredstavljivo.«
Švicarji so po njenih besedah zelo prijazni, ustrežljivi in vedno pripravljeni pomagati. »Vendar pa gre v resnici za zelo zaprte ljudi, s katerimi je težko navezati pristen prijateljski odnos. Švicarski študentje načeloma od tega ne odstopajo, čeprav je seveda povsod mogoče najti izjeme in jaz sem jih (smeh),« je pristavila skorajšnja pravnica, ki se večinoma druži z drugimi študenti na izmenjavi. Predvideva, da iz preprostega razloga: v družbi »erasmusovcev« je namreč vedno prijetno, ker večino časa posvetijo »žurom« in drugim zabavnim dejavnostim.
Vseeno je opazila tudi, da je študijska izmenjava v Švici nekoliko bolj resna kot v kateri drugi državi: »Tukaj te namreč obravnavajo enakovredno domačim študentom, edini privilegij, ki ga dobiš, je nekaj dodatnega časa pri izpitu, ker ne gre za tvoj ma-terni jezik. Sicer pa poteka izpit za vse enako.«
Kljub vsemu pa se najde čas za zabavo in mladi tam se tej dejavnosti posvečajo podobno kot drugod po Evropi. »Moram pa dodati, da imajo veliko več koncertov slavnih glasbenikov, ki jih pri nas skorajda ni. V poletnem času je tukaj tudi veliko različnih festivalov, če izpostavim le najbolj znana: Montreaux Jazz Festival in Zürich Street Parade,« je poudarila sogovornica.
Vojaški začetek študentske izmenjave
Pri opisu države, ki je za tri mesece postala njen dom, se težko izogneva tudi omembi hrane in pijače: »Za hrano sta potrebni samo dve besedi - sir in čokolada, in sicer v velikih količinah. Kar se tiče Fribourga, je nujno poizkusiti fondue, ki po nekaterih
pripovedovanjih izvira ravno iz tega področja, čeprav so mnenja o tem deljena. Je pa tipični fondue tukaj mešanica dveh sirov, gruyra in vacherin fribourgeoi-sa, pogosto pa se namesto kruha namaka tudi krompir. Švicarska čokolada je seveda poglavje zase, enostavno jo je treba poizkusiti, jaz je ne morem prehvaliti. Kot pijača pa prevladuje v glavnem pivo. Tukaj v Fribourgu se pije predvsem lokalno - Cardinal.«
Kljub navdušenju nad švicarsko čokolado pa jo je v tej deželi najbolj fasciniralo nekaj drugega. »Čeprav okupirana z japonskimi turisti me je navdušila gorska železnica Jungfraubahn. Vlak te pripelje na najvišjo železniško postajo v Evropi na 3454 metrov nadmorske višine. Zgrajena je bila leta 1912 in predstavlja pionirsko delo na področju zobate železnice, njen najzahtevnejši del pa sestavlja sedemkilometrski tunel. Težko si je predstavljati, kaj te čaka na vrhu: od ledenega muzeja, restavracij, pošte in trgovin ... nič, kar bi ti dalo občutek, da si na skoraj 3500 metrih. Tukaj doživiš vse: od Japonk, ki stopicajo po snegu v balerinkah, do snemanja Bollywood filma ... K sreči lahko že 40 minut vstran okusiš pravo planinsko vzdušje v Mönchsjochhütte,« je vesela.
Zanimiv je tudi prvi vtis, ki ga je dobila o Švici, ko je z nočnim vlakom po dolgih 12 urah vožnje končno prispela v Zürich. »Zelo me je presenetilo, da je bilo povsod polno vojakov s puškami, ki so se prestavljali z vlaka na vlak ... in jaz sem mislila, da sem v nevtralni državi. No, kasneje sem izvedela, da ni nič tragičnega - tukaj imajo pač še zmeraj obvezno služenje vojaškega roka in obvezne vaje vsako leto v trajanju treh tednov,« se spominja Ptujčanka, ki študijsko izmenjavo priporoča vsem, saj gre za enkratno življenjsko priložnost: »Pridobiš veliko novih izkušenj in prav zares menim, da bi morali vsi poskusiti kaj podobnega.«
Sama na splošno rada potuje in si za raziskovanje sveta želi še več časa, ki pa ga je po njenem s koncem študija vse manj. Prav zato je vesela, da je pravočasno izkoristila priložnost okusiti življenje v tujini.
Polona Ambrožič
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, tel. 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
HERCOG - krovstvo, trgovina in storitve, d. o. o, Hermanova ul. 3, Ptuj, fax 02 787 88 31, 031 500 598; ali 040 460 886. Prodaja gradbenega lesa, pokrivanje vseh vrst streh, žlebovi in kleparski izdelki, prodaja strešnih in stenskih panelov z izolacijo od 11,90 € dalje.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.s i
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
AKCIJA! Okna - vrata - garažna vrata - senčila, fasade - gips sistemi. Novo - notranja vrata. Montaže Polanič, d. o. o.,Sp. Hajdina 7 (Felnar center). Inf: 051 398 877, 031 521 446, polanicd@volja.net.
KMETIJSTVO
PRODAMO mini hišne zajčke, levja griva, stare 7 tednov. Tel. 031 424 952.
KUPIM betonske vinogradniške stebre 8 x 8. Telefon 758 03 21.
PRODAM visoko breji kravo in teli-co. Telefon 031 278 075.
KUPIMO suho luščeno koruzo. Telefon 041 825 057.
PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 25 do 110 kg, prodamo, po dogovoru tudi očistimo. Telefon 041 978 309.
PRODAJAMO bele piščance, domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri veliki Nedelji. Prodaja poteka do 11. ure in popoldan od 16. ure dalje. Telefon 713 60 33.
KUPIMO starejšo kosilnico BČS, še v delujočem stanju. Tel. 031 424 952.
PRODAM odojke, težke 25 kg. Telefon 051 245 811.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM suha drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa. Po želji drva razrežem in dostavim. Tel. 041 375 282.
PRODAM bukova drva, razkala-na, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, lahko tudi hlodovino, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
UGODNO prodam les za ostrešje, deske, late, ladijski opaž ter brune, tudi možnost dostave. Tel. 041 642 055 ali 051 325 033.
PRODAM vrtno kosilnico Husqvar-na, rabljena 1,5 sezone, samohodna, s košem, brezhibna. Cena 245,00 €. Tel. 051 311 900.
PRODAM motokultivator Gorenje Muta s frezo, je malo rabljen, priklop na dva vijaka, Acme motor. Tel. 041 212 258.
PRODAM kravo, brejo tretjega teleta, v devetem mesecu. Tel. 031 291 954, po 14. uri.
V OKOLICI Ptuja - Juršinci - oddam 8 ha košnje v enem kosu. Tel. 031 793 540.
PRODAM traktorski cepilnik za drva, silažni kombajn, škropilnico - 450 l, cisterno za gnojevko - 3200 l, izkopalnik krompirja Metulj in traktor Deutz 45 KS. Tel. 040 758 423.
KUPIMO 150-kg bikce simentalce in kravo za zakol, prodamo pašno kravo s teličkom, možna menjava za neplodno kravo z doplačilom. Tel. 041 263 537.
PRODAM odojke. Tel. 041 316 368.
PREDSETVENIK Rau, krožno brano, kosilnico SIP 165 in valjar za njive prodam. Tel. 041 936 157.
NEPREMIČNINE
V	NAJEM ODDAM več parkirišč v garažnih hišah pri Pošti in pri rdečem bloku na Ptuju ter oddam dva pisarniška prostora v velikosti 23 m2 (Vodnikova 2 in Miklošičeva 3). Milan Hebar, s. p., Miklošičeva 3, Ptuj, telefon 041 325 925.
PRODAM trisobno stanovanje v I. nadstropju na Ptuju. Cena 86.000 €. Telefon 051 337 677.
PRODAM dvodružinsko hišo v okolici Ptuja (4 km, Kicar), asfalt do hiše, lepi razgled nad Ptujem. Vse-ljiva takoj. Tel. 041 906 617.
PO UGODNI CENI oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
KUPIM HIŠO na Ptuju ali v okolici (10 km), staro največ 30 let, do 15 a parcele, dobro ohranjeno, z urejeno dokumentacijo, okoli 80.000 €. E-mail: robi.kokot@gmail.com, tel. 031 597 416.
PRODAM gradbeno parcelo na Ptuju v izmeri 773 m2, komunalno opremljeno (priključki voda, kanalizacija, elektrika na parceli) na mirnem kraju. Tel. 031 445 448.
PRODAM dvosobno stanovanje v Kraigherjevi 19, I. nadstropje. Tel. 02 768 00 25.
V	PRISTAVI, občina Cirkulane, poceni prodam 73 arov zemljišča. Možnost gradnje, voda na parceli. Telefon 031 292 474.
DAJEMO hišo v najem ali v prodajo v Vitomarcih, lega v središču trga, takoj vseljiva. Telefon 031 271 656 ali 757 06 91.
NA LEPEM, mirnem delu Ptuja prodamo takoj vseljivo 20 let staro hišo, 180 m2 z 10 ari zemljišča. Telefon 031 424 952.
DOM-STANOVANJE
APARTMANI VUŠKOVIC, Supertar, otrok Brač, inf na www.apartmani-lada.com; e-mail: lada.vuskovic@ inet.hr. Tel. ++385 91 760 94 78.
UGODNO oddamo apartma v centru Izole, zraven morja, komplet opremljen za 2 + 2 osebi, min. 45 €/dan, tel. 041 764 693.
MOTORNA VOZILA
PRODAM renault clio delux, letnik 2004, digitalna klima, dobro ohranjen. Tel. 031 721 921.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
UGODNO prodam dobro ohranjeno spalnico. Tel. 031 598 992.
Prireditvenik
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o„ Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
PETKOV VEČER
Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-1ednik.si
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
ALfA ROMEO 159 JTD	2007	11.990,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN XSARA PICASSO 1.6 HOI ELEGANCE	2007	8.790,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRN
FIAT CROMA 1.9 MJTD DYNAMIC	2007	9.550.00	AVT. DIG. KLIMA	KOV. SREBRN
FIAT STIL01.9 MW	2003	3.980,00	KLIMA	KOV. MODRA
FORD C-MAX 1.8 TDCI	2007	9.980,00	AVT. KLIMA	SREBRN
FORO MONDE01.8 TDCI TREND UMUZ.	2008	13.880,00	AVT. DV.DIG. KLIMA	BELA
HONDA CIVIC 1.4 i	2003	5.290,00	KLIMA	SREBRN
OPEL ZAFIRA 2.0 DTI	2004	5.880,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT CLI01.5 DCISTDRIA	2007	4.950,00	KLIMA	BELA
RENAULT MODUS 1.5 DCI	2007	6.690,00	KLIMA	BELA
RENAULT SCENIC 1.9 DCICONF. EXPRESSION	2008	9.550,00	AVT. KLIMA	SREBRN
TOYOTA RAV4D4D	2008	21.980,00	AVT. DIG. KLIMA	KOV. SIVA
VW BORA 1.9 TOI	2001	5.390,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI LIMUZINA	1999	3.980.00	KLIMA	SREBRN
VW PASSAT 1.9 TDI LIMUZINA COMFO.	2007	13.250,00	AVT. KLIMA	BELA
Na zalogi preko 40 vozil.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
PEUGEOT 2061,41 CITY PACK SW	2005	5.500,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CHEVROLET KALOS 1,2 SE	2004	4.290,00	63.000 PREV.	KOV. SREBRNA
FORD FIESTA 1,4 ICE PACK	2005	4.990,00	PRVI LAST.	KOV. MODRA
TOYOTA YARIS1,0WT-I TERRA	2003	4.800,00	KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT CLI01,2 SPIRIT	2005	4.500,00	PRVI UST.	RDEČA
RENAULT KANGOO1,5 DCI OASIS	2007	6.900,00	PRVI LAST.	K0V.B0RD0
RENAULT SCENIC 1,5 DCI AUTHENTIQUE	2003	5.150,00	KLIMA	MODRA
CITROEN C31,4 HDISX	2004	4.730,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
SEAT IBIZA 1,4 SE	1998	1.250,00	SERVO VOLAN	MODRA
RENAULTTWING01,216V	2001	2.190,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN PICASS01,61	2000	3.700,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
PEUGEOT 2071,41 TRENDY	2008	7.870,00	PRVI UST.	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1,6 ERN	1998	1.790,00	KLIMA	MODRA
CITROEN SAX01,11	2001	2.300,00	SERVO VOLAN	KOV. SREBRNA
TOYOTA YARIS 1,3 WT-I STELLA	2007	8.700,00	22.000 PREV.	KOV. MODRA
KIA PICANTO 1,0 LX	2006	4.190,00	PRVI UST.	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1,616V RT	2000	3.550,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01,5 DCI EXPRESSION	2002	3.800,00	KLIMA	KOV. OLIVNA
BMW316ILIMUZ.	2000	4.780,00	AVT. KLIMA	MODRA
FORD MONDEO 2,0 TDCI KARAVAN	2000	3.390,00	KLIMA	MODRA
FORD FOCUS 1,6 WAGON	1999	2.760,00	KLIMA	KOV. B. RDEČA
SEAT CORDOBA 1,4 MPI STELLA	2001	3.590,00	PRVA REG. 2002	KOV. SREBRNA
SSANGYONG EXEC. REXTONII 2,7 XDI AVT.	2006	15.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
DAEWOO TACUMA 1,8 SX	2002	2.950,00	PRVI UST.	KOV. ZELENA
Petek, 11. junij
16.00 Ptuj, CID, delavnica Retorika in javno nastopanje
19.00 do 20.00 Kog, vadba pilatesa
19.00 Majšperk, Breg 8, Tovarna umetnosti Albin Promotion, odprtje razstave Tekstilne knjige
20.00 Ptujska Gora, trg pod baziliko, koncert zagorske skupine Strmosi Cerje Jesensko
20.00 Maribor, SNG, drama Malomeščanska svatba, StaDvo, dobrodelna prireditev za Rotary klub Maribor, za izven
-	Ptuj, Termalni park, Afriška vas
-	Ptuj, CID, prostovoljno delo v počitnicah, CID vabi k sodelovanju mlade, ki bi radi sodelovali kot animatorji na poletnih uličnih delavnicah na Ptuju, prijave na telefon 041 604 778 in 780 55 40
Sobota, 12. junij
5.00 Videm, pred trgovino Žerak, pohod Jezersko-Logarska dolina,
organizira PD Naveza 10.00 Ptuj, po ptujskem mestnem jedru, povorka nastopajočih folklornih
skupin, V. Rožmarin fest 11.00 Maribor, na Grajskem trgu, Pravljica o Carju Saltanu, vstopnine ni,
če bo slabo vreme, predstava odpade 12.00 Hajdoše, kartodrom, karting dirka, predfinale 13.00 Velika Nedelja, kmetija Kogl, družabno srečanje Opus - Ljudje in vina
15.00 Hajdoše, kartodrom, karting dirka, finale
17.00 Ptuj, velika dvorana Narodnega doma, koncert Pozdrav poletju, v
izvedbi pevk Ptujskih upokojenk DPD Svoboda Ptuj, z gosti 17.00 Miklavž pri Ormožu, dnevno-nočni turnir v malem nogometu 19.00 Maribor, SNG, Gala koncert finalistov tekmovanja Ondina Otta,
VelDvo, za izven 20.00 Ptuj, CID, metal koncert Veto, Coldsnap in Novel of sin 20.00 Ptujska Gora, na trgu, Mednarodni festival folklore na trgu 20.00 Ptuj, dom kulture Muzikafe, koncert komornega zbora Kor 21.00 Ptuj, amfiteater Termalnega parka Term, monokomedija Prava baba, v primeru dežja v Mestnem gledališču
Nedelja, 13. junij
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, predavanje na temo Božanska komedija, organizira Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj 16.00 Turnišče, Dom krajanov, šest let delovanja Ljudskih pevcev Društva
upokojencev Turnišče 18.00 Budina-Brstje, dvorana, koncert Moškega pevskega zbora KD JezeroBiri, z gosti
19.30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, 7. glasbeni večer, glasba 20. in 21. stoletja za violino in klavir, Primož Novšak - violina in Simon Krečič - klavir 20.00 Slovenska Bistrica, Slomškov dom, Slovenska popevka
Kino Ptuj
11., 12. in 13. junij, ob 17.00 Ne pozabi me - drama. Ob 19.00 Iron man 2 - znanstvenofantastična akcija. Ob 21.10 Art program: Zresni se - komična drama.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena oddaja 50 zvezdic za otroke, nastopajo: ansambel Slapovi, Vitezi Celjski, Podkrajski
fantje, Štirje kovači, Navihanke, ansambel Pogum. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
miiiifiiji i
^"""02/2280110 ,
www.tednik.si
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
OKNA
VRATA
ROLETE
OKENSKE POLICE ZIMSKI VRTOVI GARAŽNA VRATA STEKLENE FASADE
MÉÊÈèl
oV

"Dasta beseda, oivejuje Tri.: 02 741 U 80, Gtm: 041116 505
Kakovost po nižji ceni.
Ne odljiajte in izberite i i nai«j.j programa oken in vrat po fresebej ugodni poletni ceni.
Belcontd.o.o.
Hardek 34/g, 2270 Ormož beicoritdoo@siol.net, www.belcorit.si
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena ;
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
PRODAJNO SERVISNI CENTER
Alta
:: Avtostekla:: Servis:: Vulkanizerstvo :: Rabljena vozila :: Nadomestni deli od A do Ž
C Audi A4 Avant 1.9 TDI	2003	7.490 €
D Audi All road quattro 3.0 V6 TDI DPF Tiptronic	2007	45.990 €
C Audi Q7 quattro 3.0 V6 TDI DPF Tiptronic	2007	39.990 €
D BMW 525d touring	2004	14.990 €
D Daewoo Nexia GL	1995	470 €
D Daewoo Nubira 1.6 SX	1998	690 €
D FiatStilol.9JTDActual	2003	4.490 €
D Ford Fiesta Budget 1,3i	1998	490 €
D Ford Mondeo CLX1.6	1995	390 €
D Hyundai Santa Fe 2.0 CRDiVGTTOD Top-K	2004	9.990 €
C Opel Tigra TwinTop Enjoy 1.416V	2006	8.490 €
D Peugeot 206 SWX-Line1.4	2005	4.900 €
D Peugeot 307 CC Dynamique 1.6 16V	2007	14.990 €
D Renault Clio Comfort 1.4	1997	490 €
D Renault Clio Fidji 1.2	1997	490 €
D Renault Laguna Break RT 1.8	1997	990 €
D Renault Scenic 1.6	1999	1.990 €
O Rover serija 800: 825si	1996	1.990 €
C Seat Altea FR 2.0 TDI	2007	16.990 €
D VW Touran 2.0TDI Highline DSG	2006	10.990 €

iliMV^
podaja vozil: 02/ 78813 8
OB REDNEM SERVISU VOZILA & VAM PODARJAMO KUPON ZA BREZPLAČNO KOSILO
servis: 02/ 788 13 82, faks:
80, rezervni deli: 02/ 788 13 81 02/ 788 13 85, mobi: 051 708 031
PSC Alta d.o.o.. Ob Dravi 3a, Ptuj e pošta: pscalta@siol.net
srp
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu \j
SPORED ODDAJ
PETEK 11.6.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 9.00 Utrip iz Ormoža 9.55 Oddaja Lepa 17.00 Utrip Iz Ormoža 18.00 Lenart ■ Binkošti na vasi 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Iz domače skrinje ■ Gorišnica 21.45 ORMOŽ - Med nami povedano 23.00 Video strani SOBOTA 12.6. 8.00 Zaključni koncert OŠ Markovci 9.00 ORMOŽ - Med nami povedano 10.00 Lenart ■ Binkošti na vasi 11.00 Imamo se fajn 12.00 Utrip iz Ormoža 18.00 Polka in majolka 19.00 Utrip iz Ormoža
20.00 Markovci - Koncert fašenk pofašenku 21.10 Polka in majolka 23.00 Video strani
NEDELJA 13.6.
8.00 Imamo se fajn 9.00 Košnja v Gerečji vasi 10.00 Utrip iz Ormoža 11.00 Videm - Igra Zakonske zdrahe 13.00 Praznik Občine Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Revija folklornih skupin 18.30 Lenart - Binkošti na vasi 19.45 ORMOŽ - Med nami povedano PONEDELJEK 14.6. 8.00 Koncert CPZ na Vidmu 9.00 Oddaja Lepa 18.00 Videm - Letni koncert Tamburašev 20.00 Zaključni koncert OŠ Markovci 21.10 Polka in majolka 23.00 Video strani
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
SPOMIN
14. junija mineva leto žalosti in praznine, odkar nas je zapustil naš dragi
Franc Golob
IZ BRSTJA 29 B, PTUJ
Pogrešamo te!
Vsi njegovi
V SPOMIN
9. junija 2010 je minilo eno leto, odkar nas je zapustila mama, tašča in babica
Marija Hren
in 28. maja 2010 so minila štiri leta, o dkar nas j e zapustil oče, tast in dedek
Jože Pihler
Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, jima prinesete sveče in cvetje ter ju ohranjate v lepem spominu.
V mislih z vama vajini najdražji
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Velimir Trifunac, dr.dent. med. V Majšperku
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK
dr. Zvonko Notesberg Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710 Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605
GMKDDTT Wh W
dUM
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Nikoli več te sonce ne zbudi, nikoli več, konec je vseh skrbi. Kjer koli si, naj angel čuva te, kjer koli si, nate bomo mislili vsi.
SPOMIN
Minevata dve leti, odkar te ni več med nami, dragi
Bojan Orovič
V naših srcih je živ spomin nate, pogrešamo te.
Vsi tvoji najdražji
Hvala vsem, ki prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem preranem grobu in se ga z lepo mislijo spominjate.
Edini, ki ostane močan nad vsemi, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
SPOMIN Ivana Bratuša
IZ KORENJAKA 3
14. 6. 1930 - 15. 6. 2006
Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, se ustavite ob grobu in prižgete svečko.
Vsi tvoji
Skromno si živela, v življenju mnogo delala in trpela. Nisi umrla zato, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da nehala bi trpeti.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše mame in babice
Antonije Klemenčič
IZ NOVE VASI PRI PTUJU 114
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter hvala za izrečeno ustno in pisno sožalje. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni pogreb, gospe Veri za molitev in besede slovesa, pevkam za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošu, nosilcu prapora, DU Rogoznica ter Komunalnemu podjetju Ptuj.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči sinova Branko in Stanko z družinama
Sonce je zašlo, mrak se je spuščal na zemljo, srce tvoje se je ustavilo. Na tvojem grobu sveče zdaj gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo. V naših srcih bolečina je skeleča, saj s teboj v grob odšla je naša sreča. Pred nami je tvoj obraz, a ti mirno spiš in čakaš nas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina in brata
Draga Maroha
IZ KRAIGHERJEVE 21, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sostanovalcem, še posebej družini Koren. Posebna zahvala tudi njegovim tesnim in iskrenim prijateljem in sošolcem. Hvala tudi najinim nekdanjim in sedanjim sodelavcem. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrekali globoko sožalje. Hvala tudi podjetju ISS iz Maribora. Hvala g. župniku za opravljeno sveto mašo. Hvala govornikoma ge. Veri in prijatelju Gregorju. Hvala pogrebnemu zavodu Komunala Ptuj, pevcem, zastavonošu, gospodu za zaigrano Tišino. Hvala, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mama, ata in brat
www.radio-tednik.si
mnP MESTNO ' Večeri pod zvezdami M,Rr GLEDALIŠČE * . ' • " • • .
PTUJ
KOMEDIJA
A* A
12. in 18. junija ob 21.00 v Amfiteatru v Termah Ptuj. V primeru dežja je predstava v Mestnem gledališču Ptuj.
informacije in rezervacije Mestno gledališče Ptuj 02/749 32 50 Terme Ptuj 02/749 45 06
Ptuj • Rimska opekarska peč
Bodo učenci dobili posnemovalce?
Rimska opekarska peč v Kraigherjevi ulici na Ptuju nasproti trgovine Rimska peč je bila zaprta cela štiri leta. Na pobudo učencev turističnega podmladka OŠ Ljudski vrt pa je od novembra lani ponovno na ogled javnosti.
Za vodenje po njej so se s pomočjo arheološke stroke kustosinje za rimsko in prazgodovinsko arheologijo Marjane Jevremov Tomanič usposobili učenci 9. razreda OŠ Ljudski vrt Pia Milič, Iva Glažar in Nejc Lazar. Mlade je pri tem vodila želja, da bi ljudem približali življenje in delo Rimljanov na Ptuju. Na vratih spomenika so številke GSM mladih vodnikov, ki po tem rimskem spomeniku vodijo vsak torek med 14. in 16. uro, ogled pa je po dogovoru možen tudi zunaj tega urnika. Pia, Iva in Nejc, ki končujejo šolanje v OŠ Ljudski vrt, so obljubili, da bodo pri vodenju pomagali tudi svojim naslednikom, če bo to potrebno. Rimsko obdobje Ptuja so mladim Ptujčanom približali tudi z vitrinmia v nekaterih ptujskih trgovinah, banki, gostilni in lekarni. Spoznavanje rimske zgodovine Ptuja in še posebej rimske opekarne peči je rodilo tudi idejo o njeni nadgradnji, da bi pridobili prostor, kjer bodo otroci in odrasli lahko izdelovali spominke, povezane z življenjem ljudi v rimski Poetovioni.
Rimska opekarska peč iz druge polovice 3. stoletja je na mestu odkritja na ogled od leta 1982, do leta 1989 je bila zaščitena s kovinsko konstrukcijo in z zvonom iz pleksi stekla. V letih 1998/2000 pa je bila nad pečjo zgrajena betonska lupi-
na. Leta 2004 so dokončali ureditev notranjega prostora. Na območju Ptuja je bilo odkritih 107 lončarskih in opekarskih peči, od vseh, ki so jih odkrili v obrtniški četrti, je na mestu najdbe ohranjena le ena, pod zaporedno številko pet, tako kot je bila odkrita. Ob peči si lahko obiskovalci ogledajo tudi izbor lončarskih izdelkov iz poetovionskih lončarskih delavnic, risbe, ki ponazarjajo lončarsko delavnico in proces proizvodnje opeke in plakat, na katerem je v besedilu in slikah predstavljena obrtniška četrt. V rimskem obdobju Ptuja je bilo največ delavnic skoncentrira-nih v obrtniški četrti v vzhodnem delu mesta na zemljiščih nekdanje Rabelčje vasi, kjer je danes stanovanjska soseska. Leta je na zahodu segala do potoka Grajena, na vzhodu do Ljudskega vrta, na severu severno od Peršonove ulice in na jugu južno do Potrčeve ceste. Obrtniška četrt je bila odkrita med obsežnimi zaščitnimi arheološkimi izkopavanji, ki so potekala v letih 1974 do leta 1981 pod vodstvom kustosov za rimsko in prazgodovinsko arheologijo Blagoja Jevremova in Marjane Tomanič Jevremov.
Martina Prejac, učiteljica geografije in zgodovine na OŠ Ljudski vrt, mentorica krožka turističnega podmladka, je pohvalila prizadevnost učencev, ki so se lotili tega projekta,
Foto: Črtomir Goznik
Po rimski opekarski peči vodijo učenci OŠ Ljudski vrt.
ki je potekal pod strokovnim vodstvom Marjane Tomanič Jevremov. Večino aktivnosti so morali opraviti v lanskih krompirjevih počitnicah, pri tem jim je pomagala tudi pripravnica Vesna, da so lahko 9. novembra že izpeljali odprtje. Od takrat dalje ni bilo torka, ko ne bi bili mladi vodniki na svojem mestu, kjer z velikim žarom predstavljajo rimsko preteklost mesta. Manjkali so le enkrat, ko je bilo zunaj minus 20 stopinj Celzija. Zadovoljni so z odzivom ljudi, včasih tudi kakšnega občana sami povabijo, da si ogleda ta izjemen rimski spomenik. Veseli so, da so med njimi tudi taki, ki so na tem območju pomagali pri raziskavah. V juniju so mladi turistični delavci pripravili tudi delavnico za učence prve triade, v kateri je bil poudarek na izdelkih iz gline.
Ptuj • Ponesrečena evakuacijska vaja učencev
Pri skoku iz nadstropja se je poškodovala učenka
V sredo je med načrtovano evakuacijo učencev v primeru požara prišlo do poškodbe učenke 9. razreda osnovne šole Breg, ki se zdravi bolnišnici.
Kot je včeraj pojasnil ravnatelj Milan Fakin, so evakuacijo učencev načrtovali v sodelovanju z dvema gasilskima društvoma, in sicer PGD Ptuj in PGD Turnišče. Načrt je bil pripravljen tako, da se izvede popolna evakuacija šole, pri tem pa skupina šestih učencev in učiteljica ostanejo ujeti v prvem nadstropju šole. Do
njih nato prispejo gasilci in jih rešujejo skozi okno s skokom na reševalno zračno blazino, ki je v lasti PGD Ptuj.
Po ravnateljevih besedah je prisotni gasilec poučil učence, kako je treba opraviti skok na zračno blazino, žal pa je učenka 9. razreda pri četrtem skoku ponesrečeno doskočila, tako da je prišlo
Foto: M. Ozmec
Na takšno zračno ponjavo je skočila učenka 9. razreda OS Breg; na posnetku pa je skok učenca na podobni vaji evakuacije, ki je bila predlani na OS Ljudski vrt.
do poškodbe. Učenka je že na blazini tožila glede bolečine v hrbtenici. Gasilci so ji takoj nudili ustrezno prvo pomoč, nato pa so jo z reševalnim vozilom prepeljali v Splošno bolnišnico Ptuj. Po neuradnih informacijah je bila nato prepeljana v Univerzitetni klinični center Maribor zaradi suma poškodbe hrbtenice. Neuradno smo tudi izvedeli, da ima počena vretenca. Ravnatelj je še dodal, da si je za skupino učencev, ki je sodelovala pri reševanju na zračno blazino, šola pridobila ustrezna soglasja staršev učencev za sodelovanje pri tej vaji. Omenjena evakuacija je bila načrtovana in izvedena v okviru zaključka preventivnega projekta Pasavček ob sodelovanju Policije in reševalne službe. Naj dodamo, da omenjeni dogodek preiskuje tudi Policijska postaja Ptuj, ki o dogodku zbira še dodatna obvestila.
-OM
Ogledi rimske opekarske peči so brezplačni, mladi vodniki pa vodijo tudi evidenco obiska po starosti in spolu. Nejc Lazar je ob našem obisku v imenu vseh povedal, da je na Ptuju še veliko stvari, ki jih ne znamo predstaviti javnosti. Veliko stvari je še skritih, pa bi jih morali odkriti, če želimo na Ptuj pritegniti še več obiskovalcev, ugotavljajo mladi. S turističnim projektom Rimska opekarska peč - nit preteklosti, sedanjosti in prihodnosti so mladi turistični nadebudneži OŠ Ljudski vrt tudi osvojili zlato priznanje v okviru letošnjega projekta Turizmu pomaga lastna glava, ki je potekal pod naslovom Moj kraj - moj ponos, s katerim so se tudi uvrstili med šest najboljših v državi. Mladi skrbijo tudi za okolico spomenika, saj ga nevestneži nenehno sme-tijo, na njihovo pobudo pa so tudi obnovili napis na njem, da je tudi na ta način postal bolj viden.
Kdo bo nadgradil betonsko lupino rimske opekarske peči?
»Projekt rimske opekarske peči smo začeli pred 12 leti,« je povedal direktor PM Ptuj-Ormož Aleš Arih. Razdeljen je bil v dve fazi, v prvi fazi se je zgradila betonska lupina, v drugi pa naj bi objekt nadgradili, pridobili prostor, za katerega pa takrat namembnost ni bila določena. Predvidevalo se je, da bi ga uredili za potrebe prodajalne spominkov oziroma informacijske točke za turiste. Dobro bi bilo, da bi nad lupino uredili nek prostor, da bi se v njem lahko zadrževali mladi vodniki, v katerem pa bi bila tudi prodajalna spominkov, in kjer bi obiskovalci lahko dobili tudi prospekte. Šolske vodnike
bi lahko še dodatno usposobili z našo pomočjo, da bi jih vodili po rimski poti. To bi bilo potrebno že zaradi tega, ker so na tej poti mitreji izjemno zapostavljeni. Mesto je nekoč že poskušalo nadgraditi betonsko lupino s podelitvijo stavbne pravice, a pri tem ni bilo uspešno. Rešitev za zgornji prostor je treba poiskati čim prej, lahko bi ga tako uredili, da bi bil spomenik viden tudi iz tega novega prostora. Morda bi se to dalo urediti z odprtino na vrhu, kar bi nadgradnji prineslo še dodatno privlačnost. »Razmišljati pa bi bilo treba tudi o delavnici za izdelovanje izdelkov iz gline, v kateri bi se tudi turisti lahko preizkusili v izdelovanju oljenk in drugih glinenih izdelkov, ki bi jih lahko zapekli v novi peči za pečenje gline, ki jo imamo v muzeju,« dodaja Arih, ki je zelo zadovoljen s tem, da so se učenci OŠ Ljudski vrt odločili za patronat nad tem izjemnim rimskim spomenikom, ki je kot eden redkih predstavljen in situ.
V MO Ptuj pozdravljajo idejo OŠ Ljudski vrt, da je prevzela patronat na rimsko opekarsko pečjo in da so njeni učenci prevzeli vodenje ogledov. Gre za izredno zanimivo pobudo, ki bi jo lahko posnemali tudi drugi. V tej povezavi bi bilo vredno obuditi predlog nekdanjega mestnega svetnika in ravnatelja OŠ Olge Meglič Ervina Hojkerja, ki je že pred leti predlagal, da bi šola prevzela patronat na Sončnim parkom, ki je prav tako potreben takšne ali drugačne skrbi. Če bi vsaka institucija, zavod, društvo ali podjetje prevzelo skrb nad krožišči, parki, nad praznimi mestnimi izložbami in drugimi objekti, ki bi jih kazalo urediti v priložnostna razstavišča, bi lahko že v kratkem Ptuj uredili v mesto, kjer si vsi prizadevajo za urejenost. MO Ptuj je še vedno pripravljena dati v brezplačno uporabo objekt rimske opekarske peči za potrebne nadgradnje. Idealno bi bilo, da bi se v nadgradnji tako ali drugače obudila preteklost. Morda pa bodo recept našle članice Društva žena in deklet občine Haj-dina s ponudbo hrane in pijače iz rimskih časov. Pot pa je odprta tudi za druge niše, še pove ptujski župan Štefan Čelan.
MG
Črna kronika
Trčenja
9.junija okoli 15.30 se je na Tržaški cesti v Mariboru, v križišču pri trgovini Rutar, zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila Volkswagen golf, bele barve in voznik osebnega avtomobila Renault espace, črne barve. Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče naprošamo morebitne očividce, da se oglasijo na Postaji prometne policije Maribor, Ptujska cesta 117, Maribor ali pokličejo na telefonski številki 02 450 20 30 oz. 113.
Isti dan, zvečer okoli 19.10 je 55-letni moški iz bližine Slovenske Bistrice vozil osebni avtomobil Opel omega, iz smeri Visol proti Slovenski Bistrici. Izven naselja Zgornja Bistrica je zapeljal na nasprotno smerno vozišče, v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal 50-letni voznik motornega kolesa BMW R 1150 RT. Voznik osebnega avtomobila je s sprednjim levim delom vozila trčil v motorno kolo, katerega je nato odbilo v obcestni jarek. Voznik motornega kolesa je bil v prometni nesreči hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v UKC Maribor. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti bodo policisti zoper voznika osebnega avtomobila podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Zrušil hišo
Kriminalisti PU Maribor so v zvezi z eksplozijo v stanovanjski hiši v Hotinji vasi zaključili z ogledom kraja kaznivega dejanja. Ugotovili so, da je 34-letni osumljeni 7. junija v kletnih prostorih hiše povzročil eksplozijo s plinom. Stanovanjska hiša je bila v eksploziji porušena, poškodovane so tudi tri sosednje hiše in osebni avtomobil. Premoženjska škoda po nestrokovni oceni znaša več kot 115.000 evrov. Zaradi udarnega vala eksplozije je bila 20-letna ženska iz sosednje hiše lahko telesno poškodovana. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti so policisti osumljenega 8junija s kazensko ovadbo privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku.
Požar zajel avto in okolico
9.junija, okoli 2.50 je prišlo do požara v osebnem avtomobilu Renault megane, ki je bil parkiran pod nadstreškom stanovanjske hiše v Miklavžu na Dravskem polju. Požar se je razširil na nadstrešnico, fasado hiše, ciprese in otroška igrala, ki so stala v bližini. Poškodovanih ni bilo, premoženjska škoda znaša okoli 15000 evrov. Policisti opravljajo ogled in ugotavljajo vzrok požara.
Napoved vremena za Slovenijo
Če trs pred Vidmom (15.) ocvete, 34/19 ! vina nadejati smete.
Danes bo pretežno jasno. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 20, na planotah Notranjske in v alpskih dolinah okoli 10, najvišje dnevne pa od 28 do 33, jutri na vzhodu do 35 stopinj C.
V soboto bo še sončno in vroče, popoldne bo v gorskem svetu možna kakšna vročinska nevihta. Pihal bo jugozahodni veter. V nedeljo bo spremenljivo oblačno, pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma plohe in nevihte. Nekoliko se bo ohladilo.