Izhaja od meseca oktobra 1965 List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno
Leto izhajanja: XVI
St. 2
glasilo delavcev tosame
februar
1980
Stabilizacijski
STABILIZACIJSKI ukrepi — NALOGE pri uresničevanju resolucije
Občinska skupščina je na sejah zborov dne 24. in 25. januarja 1980 sprejela naloge, s katerimi zavezu-)e vse nosilce planiranja. Te nalo-”e narekuje predvsem izvajanje zvezne, republiške in občinske re-,akcije o politiki izvajanja plana — 1980 v letu 1980. Naloge so naslednje:
, E Osnovni napori organizacij nruzenega dela bodo usmerjeni v Povečanje izvoza, da bi izboljšali unanjetrgovinsko bilanco. Organi-, a?lJe združenega dela bodo v ma-srrnalni možni meri skušale nado-‘nescati uvoz surovin in reproma-nalov z domačimi nadomestki.
^ Sredstva za osebne dohodke v g.nnizacijah združenega dela ma-nalne proizvodnje naraščajo lah-n le do višine, ki zagotavlja 25% -nostajanje za rastjo dohodka in Počasneje od čistega dohodka.
3. Osebni dohodki bodo rastli neproizvodnih dejavnostih sklad-z rastjo osebnih dohodkov v nterialni proizvodnji, vendar v i asi največ za 16% glede na maso
.,‘b'ncanih osebnih dohodkov v letu 1979
E Nosilci planiranja ne morejo i Vecati osebnih dohodkov na za-sl?nega do sprejetja dogovora o n-r jenem usmerjanju razporejala dohodka in osebnih dohodkov v letu 1980.
vil,?' Organizacije in skupnosti pra-(i P^a ne bodo izplačale osebnih nodkov ob zaključnem računu. x. ^n sredstev za izplačilo pora-no1Pr{1h , osebnih dohodkov ni mož-iah 17' °čiti v vseh tistih organizaoi-n in skupnostih, kjer se niso dr-
žali delitvenih razmerjih v letu
1979	(10%	zaostajanje	osebnih	dohodkov in	sredstev	za	skupno	po-
rabo za dohodkom, do 2 % rast realnih osebnih dohodkov).
6.	Sredstva za skupno porabo v organizacijah in skupnostih se bodo povečale v masi največ za 15 % glede na leto 1979.
7.	Sredstva za zadovoljevanje
skupne porabe v samoupravnih interesnih skupnostih	družbenih	de-
javnosti bodo porastla največ za 16%-
8.	Usmeritve glede gibanja oseb-
nih dohodkov in skupne porabe bodo delavci v organizacijah in skupnostih	vgradili	v	planske	do-
kumente za leto 1980 in jih sprejeli do konca februarja.
9.	Interesne skupnosti bodo svoje programe za leto 1980 ponovno preverile in zagotovile izvajanje prioritetnih nalog v Okviru sredstev, ki jih zagotavljajo prispevne stopnje, ki bodo veljale od 1. 3.
1980	do 31. 12. 1980.
10.	Na področju negospodarstva ne bo možno začeti z novimi investicijami, razen tistih investicij, ki se financirajo na osnovi samoprispevkov in imajo v celoti pokrito finančno konstrukcijo.
11.	Na področju materialne proizvodnje je potrebno preveriti programirane investicije za leto 1980, predvsem z vidika zagotavljanja večjega izvoza in manjšega uvoza, z vidika zaposlovanja in zagotavljanja minimalnih živi j eniških pogojev, ki jih je potrebno obravnavati kot del stroškov predvidenih investicij.
12.	V materialni proizvodnji ni možno pričeti z gradnjo neproizvodnih objektov.
ukrepi
13.	Stanovanjska gradnja in spremljajoča komunalna infrastruktura se mora izvajati le v okviru potreb združenega dela v skladu z dogovorom o racionalizaciji stanovanjske gradnje.
14.	Delavci v organizacijah in skupnostih bodo sprejeli v okviru plana za leto- 1980 plan zaposlovanja in pri tem poskrbeli za odpravljanje notranjih kadrovskih rezerv, boljše izkoriščanje delovnega časa, odpravljanje neproduktivnih del in opravil in upoštevali materialne možnosti za zagotavljanje minimalnih življenskih pogojev.
15.	Izven neposredne proizvodnje bo moč povečati število zaposlenih le tam, kjer je to neogibno, zlasti zaradi aktiviranja novih zmogljivosti.
16.	Število zaposlenih v občini v iglobalu ne sme preseči 2 % porasta.
17.	Izvršni svet občine bo zagotovil dosledno izvajanje dogovora o urejanju cen v letu 1980 iz svoje pristojnosti.
18.	Do konca februarja bo izvršni svet sprejel program o izvaja nju politike cen iz svoje pristojnosti za leto 1980.
19.	Do 15. februarja bo izvršni svet sprejel program tržnih rezerv.
20.	V vseh organizacijah in skupnostih bodo do konca januarja pripravili stabilizacijske programe, v katere bodo vnesli navedene naloge in konkretne ukrepe za zmanjšanje proizvodnih stroškov, bolniških in drugih izostankov, zmanjšanje stroškov za dnevnice, kilometrino, reprezentanco, potovanja v tujino in tako dalje.
Izvršni svet skupščine občine bo tromesečno, za določena področja pa mesečno, spremljal izvajanje navedenih nalog in poročal o ugotovitvah zborom skupščine.
Janez Kralj, dipl. oec.
Izhodišča za stabilizacijski program TOZD Saniteta
Najpomembnejša naloga, ki jo moramo razrešiti v letu 1980, je vsekakor uravnoteženje zunanjetrgovinske bilance. Dosedanji razkorak med izvozom in uvozom se mora že v letu 1980 zmanjšati na najmanjšo možno veličino, ki pa ne sme presegati zneska 9 milijonov din, kar sodimo, da je v smislu sprejetih dokumentov še sprejemljiv zunanjetrgovinski primanj-klaj.
To bo doseženo, v kolikor se bodo gibanja v okviru širše družbene skupnosti razvijala v začrtanih okvirih. Če pa se bodo neugodna ztmanje-trgovinSka gibanja nadaljelvala, potem lahko realno računamo le na tolikšen uvoz, kolikor deviznih sredstev bomo ustvarili z izvozom.
Če se ozremo na predvidevanja, ki so začrtana v GN za leto 1980 vidimo, da je planiran za TOZD SANITETA primanjkllaj v zunanjetrgovinski menjavi v višini 23.836.586. Talko visoko planiran primanjkllaj ni spremejmljiv, kar pomeni, da je resno ogrožena proizvodnja, ki temelji na uvoženih surovinah in samo izpolnjevanje GN za leto 1980. Zato se morajo s stabiiiizacdijiskim programom na tem področju postaviti Sledeči cilji:
—	zmanjšati uvoz za najmanj 7 miljonov din
—	povečati izvoz za okoli 8 'miljonov din
—	s samoupravnim povezovanjem s poslovnimi partnerji in v o-kviru različnih združenj pridobiti manjkajočih 9 milijonov din.
Možnosti za zmanjšanje uvoza obstojijo predvsem na sledečih področjih:
—	uvoz polipropilenSkega vlakna iz klirinškega področja oziroma nadomestitev z domačimi surovinami
—	uporaba domače inovacije za predelavo odpadkov in nakup finske celuloze
—	nadomestitev uvoženih PVC in PE folij z domačimi
—	nakup obližev tosamaplast strip pri firmi »Gotha« NDR
—	nakup embalažnih papirjev na domačem tržišču (za mavčeve ovoje, komprese)
—	zamenjava uvoženih dispenzor-jev za dispenzorje kupljene na domačem tržišču
S srednje ročnim planom pa moramo začrtati pat za nadomestitev uvoza z domačimi materiali predvsem za naslednje materiale:
—	celuloza
—	mikropor
—	laminat
—	fiksirni ovoji
—	aluplast
—	pritiskači
Povečanje izvoza je možno pred-
vsem pri tistih izdelkih, kjer obstajajo še proste kapacitete v proizvodnji. Pregled obstoječega plana izvoza po posameznih programih nam narekuje siledeče možnosti za povečanje izvoza:
—	Zaradi velikih potreb na domačem tržišču je povečan izvoz gaze in izdelkov iz gaze močno vprašljiv, ker moramo domače kupce redno oskrbovati s temi izdelki. Povečan izvoz je možen le s povečano proizvodnjo. Oce-nijujemo, da bi z izvozom izdelanih količin gaze preko plana pridobili 2 miljona din deviznih sredstev.
—	Za izdelke za žensko in otroško higieno potrebujemo velika devizna sredstva, ki presegajo 50 % celotnega uvoza TOZD Sanitete. Nadatjni razvoj proizvodnje teh izdelkov je močno odvisen od večjega pokrivanja z deviznimi sredstvi pridobljenih z izvozom izdelkov iz tega programa, kajti doslej se z izvozom pokriva le okoli 20% potrebnega uvoza. Zato moramo izvoz tovrstnih izdelkov povečati najmanj za 100%. V ta namen moramo čimpraj pričeti z izvozom hlačnih plenic, vložkov Vir 55, otroških hlačnih in bebi palčic.
Večje možnosti obstajajo tudi pri izvozu netkanega blaga. Da bi lahko pristopili k izvozu le-toga, moramo najprej doseči konstantno kvaliteto. V ta namen se mora čimpreje zamenjati »prim bonder« in od dobavitelja opreme zahtevati dokončno ureditev linije. Po ureditvi linije je treba ponovno animirati potencialne kupce v tujini iin plasirati dodatno še 1 miljon m2 netkanega blaga.
Prizadevanja za večji izvoz naj bi šla tudi v naslednjih smereh:
—	povečanje izvoznih cen
Proizvodni program TOZD-a je v celoti odvisen od uvoznih osnovnih surovin, saj le-te predstavljajo do 78% od skupnih materialnih stroškov izdelkov. Nadomeščanje uvoznih surovin in pomožnih materialov ni možno, ker proizvajalcev tovrstnih surovin ni v Jugoslaviji niti na Vzhodu. Zamenjava z domačiim substituti ni možna, ker acetatnega kabla kot osnovne surovine za filtriranje tobačnega dima, ne moremo zamenjati, lahko
—	razširitev asortimana izdelkov za izvoz
—	prodor na tržišče, kamor še ne izvažamo
—	dogovori z inozemskimi dobaivi-telji o kompenzacijskem izvozu naših izdelkov
Splošni ukrepi za izboljšanje našega gospodarjenja naj bi se nanašali predvsem na sledeča področja in naloge:
—	spoštovanje sprejetih ukrepov za varčevanje na zvezni in republiški ravni, ki se nanašajo na osebne dohodke, skupno P°' rabo, reklamo, propagando, reprezentanco in druge Stroške
—	proučitev poslovnih procesov z vidika varčevanja
—	prizadevanja za večji red in disciplino
—	izboljšati organizacijo dela
—	povečanje izkoriščanja kapacitet iin zmanjšanje zastojev
—	pospeševanje inventivne dejavnosti
—	varčevanje in gospodarno ravnanje z reprodukcijskim materialom.
Kratek pregled nalog, ki naj bi jih izvršili v procesu stabilizacije kaže na to, da bomo morali k izvajanju vsakdanjih nalog pristopiti z drugačno odgovornostjo in zavzetostjo kot doslej, saj hi neizpolnjevanje nekaterih nalog, imelo direktno posledico rv tem, da hi morali zaustavljati proizvodnjo določenih izdelkov. Dosežki na področju stabilizacije našega poslovanja pa so predvsem odvisni pd lastnega strokovnega znanja splošne pripravljenosti in odločenosti vseh članov kolektiva, da nekatere pomanjkljivosti trikrat za vselej odpravimo in s tem povečamo možnosti za naš nadaljni razvoj.
direktor TO Saniteta: Janez Leskovec, dipl. ol-
jili zamenjamo s papirji dicko, za katere pa ni proizvajalcev v Jugoslaviji.
1.	Z ozirom na obvezno pokrivanje uvoza je nujno povečati izvoz do take višine, da bomo pokrivali uvoz, v skrajni možnosti tudi za ceno zmanjšane prodaje na domačem tržišču. Zavestno bi se morMi odpovedati domačim kupcem, te kapacitete pa izvoziti.
Stabilizacijski program TOZD Filtri za leto 1980
(Nadaljevanje s strani 2)
Komercialni sektor je plan izvo-za zastavil široko, v tem tremut-*u Pa. je pomembno oceniti situacijo in se takoj odločiti in ukrepati v teh okvirih.
— Možnosti prodaje v SZ (za konvertibilna sredstva) preko delovnih organizacij, ki so v SZ prisotne dalj časa. Dolgoročna povezava s kupci bi o-mogočala, da to tržišče oskrbimo perspektivno, po infor-macijah obstojajo prodajne možnosti.
Zaradi visoke izvozne stimulacije prodreti na tržišča držav, ki še nimajo lastne proizvodnje s takimi cenami, da krijemo samo materialne stroške.
Dohodkovno povezovanje (v smeri izboljševanja devizne bilance) je vprašljivo, ker so največji kupci devizno defi-citni, ostali, ki pa ustvarjajo devize z izvozom cigaret in tobaka, pa so že povezani v svojih združenjih, do katerih imajo obveznosti.
Devizno pokrivanje s strani teh združenj je vprašljivo, ker je cena tako pridobljenih sredstev tako visdka, da ogroža rentabilnost proizvodnje.
Strokovne službe v TOZD-u so ^Pravile sledeče programe za tttanjšarije materialnih stroškov:
~~ ^ delno spremembo dozirnih na-Prav in s spremenjeno specifikacijo surovin bomo v letu 1980 Prihranili 2,0% osnovnih uvoz-n}h surovin, kar znaša pri pla-turani porabi 28 ton kabla.
Dogovorjen sistem preventivnega vzdrževanja bo zagotovil, da °b kvalitetno slabši sestavi pobožnih sredstev (lepilo, papir, trakovi) količina odpadkov ne Pp narastla, ampak ostala na Planirani višini 3%.
Popolna odvisnost nakupa rezervnih delov pri proizvajalcih strojev je strošek, ki ga mora-b0 zmanjšati vsaj za 30%, s tem da poiščemo možnosti za sodelovanje pri oblikovanju (konstruiranju) in izdelavi delov doma. Prvi poizkusi skupnega sodelovanja z Iskro so dali spo-dibudne rezultate.
vii. .^tete so nekatere izmed šte-val' nal°8' ^1 J Ih bomo uresniče-neix ua^°i’ vee morda pomemb-sko*1 nal°g Pa bo treba rešiti tim-ir,0, .? sodelovanjem ostalih stro-fj: Vnib služb. Tu so mišljeni Skup-nihnaPi°ri za uresničonje dohodkov-niu O(anosov, v skupnem sodelova-Pro zagotovltve novih proizvodnih Johnov, ureditev normalnih de-non*h Pdgojev, kar pa bo obdela-sj ,^v skupnem programu vseh
Ob - 70 letnici rojstva Edvarda Kardelja
Sedemindvajsetega januarja je minilo sedemdeset lat od rojstva Edvarda Kardelja; istočasno pa tudi malo manj kot leto dni od njegove smrti.
Z njegovo smrtjo smo izgubili enega izmed najpomembnejših tvorcev samoupravljanja in politike neuvrščenosti. Vendar smisel njegovega življenjskega dela nikakor ne sme postati preteklost. Pri reševanju vsakodnevnih vprašanj in nalog ne smemo pozabiti njegovega temeljnega vodila: oblasti in upravljanja delavskega razreda. Res je, da bi nekatere probleme mnogo laže reševali, če bd bil še med nami, ampak še tako kruta izguba nas ne sme niti malo odvrniti od naših ciljev.
Sedanje stanje svetovne politike vse bolj potrjuje njegove pravilne napovedi o razvoju socializma v svetu, kot tudi problem stre-menja obeh blokov za širjenje, tako v ozemeljskem, kot tudi v ideološkem pomenu. Že zelo zgodaj je opredelil bistvo oblasti delavskega razreda in nujnost krepitve in razvoja lente. Ob trenutnem položaju v svetu, ko je spet na površini neusmiljena bitka po čim boljši in modernejši oborožitvi in preizkušanju moči nad nedolžnimi prebivalci, moramo še posebej izpričati vso našo enotnost in enakopravnost. Slediti moramo Kardeljevi misli, da je bistvena moč države v enotnosti in povezanosti.
Tovariš Kardelj je več kot pet-
deset let svojega življenja posvetil boju za napredek delavskega razreda, za razvoj samoupravljanja, prav tako je aktivno sodeloval pri razvoju politike neuvrščenih in že zaradi tega moramo nadaljevati njegovo delo. Bil je velik teoretik, vendar so njegove teorije sprejemljive in mnogokrat so nam pokazale pot iz še tako zamotanega položaja.
Zahvaljujoč visoki obliki izobraževanja, imamo veliko sposobnih kadrov, ki bodo znali ceniti njegovo delo kot osnovo za še na-daljmi razvoj naše socialistične samoupravne republike. Seveda pa mora biti pred nami dejstvo, da tudi ti ne bodo sami kos vseh problemom, zato si moramo vsi prizadevati za čim boljši razvoj naše države.
S. Graiš
Občni zbor IO OOS TOZD Filtri
Občni zbor 10 OOS TOZD FILTRI je bil sklican 25. 1. 1980, poleg naših delavcev so prisostvovali še tov. glavni direktor, direktor TOZD in predsednik konference.
Po predlaganem dnevnem redu smo najprej določili delovno predsedstvo in skupaj ugotovili, da ima sindikat na podlagi nove ustave pomembno vlogo pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, zato smo naše rezultate primerjali z zadanimi nalogami in ugotovili, da smo se v preteklih dveh letih srečevali z raznimi problemi, ki pa smo jih le reševali v Skladu z določili Zakona
o	združenem delu in po navodilih 9. kongresa ZSS.
Predvsem smo skušali na naših sejah reševati vprašanja in probleme, ki so plivaH na naše delovno področje. Kateri so ti problemi bi se lahko vprašali, pa ni potrebno, saj jih v našem TOZD-u prav vsi poznamo, vsi bi imeli iste želje, enotne predloge in ista vprašanja. (Ali bomo izvažali, ali bomo imeli devizna sredstva za vse leto, ali bomo dobili razvojni program, ki nam bo nudil socialno varnost, kako je z odobreno investicijo — me-
(Nadaljevanje s strani 3)
dicinsko plastiko, kdaj se nam bodo zboljšali delovni pogoji, kdaj bodo urejeni dohodkovni odnosi med TOZD-oma in DSSS ...)
Glavni direktor je poudaril, da je trenutno gospodarsko stanje v naši državi težko, predvsem zaradi nelikvidne devizne bilance, otežujejo pa ga še politični problemi.
Nakazal je rešitve zgoraj omenjenih vprašanj, perdvsem pa je poudaril, da se ne smejo poj avlj a-ti zastoji v proizvodnji: pomanjkanje materiala, slabo vzdrževanje strajev; za kar smo vsi odgovorni. Prav tako se moramo v času stabilizacije gospodarstva in deviznega deficita racionalno vesti do surovin.
Prihodnost TOZD Filtri, je nakazal z razširitvijo proti Tkalski ulici, s tem, da se zgradi nova proizvodna hala, ki bo dobrodošla vsej naši OZD.
Tov. Bajec je v govoru dejal: »Mnogo ste pomagali TOZD-u Saniteta, kar je prav in lepo, zdaj
Obveščamo vse delavce delovne organizacije Tosama, da bodo prejeli obračun izplačanega osebnega dohodka v letu 1979 (136. člen Zakona o združenem delu).
Ker bodo obvestila o obračunu izplačanih osebnih dohodkov v letu 1979 izdelana deloma strojno (neto izplačila po oznakah 1 do 10, pribitki in odbitki), deloma pa ročno (obračun prispevkov delavca iz osebnega dohodka in poprečni delež skupne porabe na delavca), bo obvestilo vsebovalo dva dela. Vsak del obvestila pa bo označen s številčno oznako (šifro).
V ta namen dajemo opis in pomen posamezne oznake — šifre:
oznaka	pomen oznake -
šifra	šifre
1	izplačilo osebnega dohodka za redno delo
2	izplačilo osebnega dohodka za delo po učinku (norma)
3	nadomestilo osebnega dohodka za praznike
4	izplačani osebni dohodek za nočno delo
5	nadomestilo osebnega dohodka za redni letni dopust
6	nadomestilo osebnega dohodka za izredni dopust
7,8 izplačani osebni dohodek za nadurno delo
pa ste na vrsti vi.« Vsi delavci TOZD Filtri smo bili veseli teh besed in pričakujemo tudi uresničitve le-teh.
Družbeno politična organizacija sindikata mora biti glavna gibalna sila v odnosih v samoupravnem združenem delu, zato smo nekaj časa posvetiti tudi samoupravljanju v TOZD-u.
Potrdili smo še kandidatno listo z novo predlaganimi člani IO OOS Filtri, ter jim določili nove delovne naloge.
Ob koncu smo vsem članom OOS, predvsem pa novim kandidatom IO zaželeli, da bi v tej mandatni dobi še uspešneje reševali zadane naloge in se zavedali vloge ZSJ.
Vedeti moramo, da je sindikat najširša družbeno politična organizacija delovnega razreda, v kateri se združujejo delavci prostovoljno, da bi kar najbolj organizirano in neposredno uresničevali svoje osebne in družbene interese.
Ocvirk T.
9	izplačani osebni dohodek zaradi razlik na drugem delovnem mestu
10	izplačano nadomestilo osebnega dohodka za bolezen nad 30 dni
11	izplačani čisti osebni dohodek (SKUPAJ + PRIBITKI)
12	plačani! prispevki iz osebnega
dohodka delavca za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb
13	izplačani osebni dohodek
(H + 12)
14	poprečno porabljeni znesek deleža za zadovoljevanje skupne porabe na delavca: prehrana, regres za letni dopust in za druge namene v skupni porabi
PRIBITKI: — stimulacija, minulo delo, stalnost, proračuni ipd.
DODATKI: — otroški dodatki ODBITKI: — potrošniška in druga posojila, sodne in druge prepovedi, članarine, samoprispevki ipd.
Opozarjamo vse delavce Tosa-me, da to obvestilo uporabijo kot pripomoček za tolmačenje in boljše razumevanje »Obračuna o izplačanih osebnih dohodkih v letu 1979«.
Naš uvoz v letu 1980
Ob razmišljanju kako najuspešneje zadovoljiti potrebe našega u-voza v tekočem poslovnem letu, smo praktično že v februarju. To pa nas seveda še zdaleč ne sme zavajati, da je naša problematika uvoza za 22 delovnih dni lažja.
Če bi hoteli pokriti naš plan u-voza reprodukcijskega materialla, surovin in rezervnih delov, bi morali krepko povečati naš izvoz iz-delkov na konvertibilno tržišče (ga' za, izdelki iz gaze, higienski vložki, filtri za cigarete). Naš izvoz zlasti izdelkov, ki jih proizvaja TOZD Saniteta smo že toliko povečali, da gre to na račun domačega trga-Dodatno bi morali izvoziti v letošnjem letu še 500 milionov filtrov. Kljub vsem naporom ostaja naš deficit v 1980 velik, tako velik, da moramo resno razmišljati o manjšem uvozu, večji angažiranosti pri iskanju in nadomeščanju uvoznih surovin iz konvertibilnega področja z domačimi ali rapromaterialom
iz klirinškega uvoza. To je prvenstvena naloga nas vseh in ne samo delavcem v Tosami katerim je to strokovna dolžnost. Naloga, ki je pred nami ni lahka, treba j^ zmanjšati naš izračunani deficit, ki znaša 50 mil. dinarjev na minimum, da bi lahko naša delovna organizacija izvršila poslovne naloge za tekoče leto. Ne bi razpravljal o tem, da je to naloga nas vseh temveč da je potrebno pristopiti k etapnemu reševanju nadomeščanja uvoznega repromateriala s tistimi iz klirinškega področja oziroma z repromateriali iz domačih virov-Tisto kar lahko rešimo letos z nadomestitvijo je seveda prvenstvena naloga. Vsekakor pa je pomembno, da se sprovajanje politike zamenjave uvoznega repromateriala tam kjer je možnost dana, nadaljuje-tudi v naslednja leta s čimer bi lahko bistveno popravljali našo u-vozno — izvozno bilanco. Ta misel naj bo prisotna tudi pri odločitvah naših bodočih investicij.
Le s takim konceptom dela se bomo lahko vključevali v planske smernice zunanjetrgovinske menjave, ki nam jih načrtuje prihodnost.
Janez Rozman
Podatki o izplačanih osebnih dohodkih v letu 1979
8. februar - slovenski kulturni praznik
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi.
Prepir iz sveta bo pregnan,
da rojak
Prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!
Le kdo ne bi vedel, da je te vrstice napisal France Prešeren, naijvečji slovenski pesnik, ki se ga vsako leto posebej spomnimo ob s. februarju — kulturnem prazni-
. Njegov pomen je bil in je velik, toliko večji, ker je upal misli in fvoja čustva preliti v verze, oblikovati jih v slovenskem jeziku. V svojem času je hotel dokazati, da Je tudi slovenski jezik talkšen, da se tudi z njim, kakor z drugimi, književno že bogato oblikovanimi Jeziki drugih narodov, lahko izrazi najglobje misli in čustva. V našo književnost je uvedel mnogo novih Pesniških oblik in tako slovensko Poezijo pripeljal na raven takratne b v rope.
Vendar pa se njegov pomen ne konca pri novih pesniških oblikah, j^jegov pomen je še mnogo večji, o svojilni pesmimi je izpovedoval evolucionarno demokratična, soci-
alna, filozofska gesla svoje dobe, verze, ki nosijo v sebi resnico, velikokrat bridka spoznanja, visoke misli o življenju, človeku, ljubezni,
pesniškem poklicu, domovini in svetu.
Na vse to se bomo spomnili ob prazniku slovenske kulture, dnevu, ko se spominjamo smrti največjega junaka slovenske poezije. Mogoče bomo prebrali tudi kakšno njegovih pesmi, obiskali kulturno predstavo? Le zakaj ne? Obogatili se bomo s kančkom dediščine bogate slovenske kulture in se zavedli, kolikšno vrednost, pomen ima slovenska poezija, in tudi kolikšen je prispevek Franceta Prešerna.
Za konec še kitico njegove Zdravljice, ki je poznana vsakomur, pa vendar pesem, katere se nihče nikoli ne bo naveličal brati. Kako globoka je njegova želja, hrepenenje po sreči, ki jo želi narodu! Koliko narodov po svetu se še danes s takim hrepenenjem ozira za svojo srečo, pa je nikakor ne more doseči.
Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo!
Otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast, in z njo čast,
ko pred, spet naša bosta last!
S sej samoupravnih organov
SKUPNI delavski svet Investicije
Zaradi dotrajanosti se je poka--aja potreba nabave 4 novih stolov vrtiljakov v splošni Službi. V ta namen se odobrijo sredstva v viši-m 7.444,- din.
Z ureditvijo mehanične delavni-„e je bila urejena tudi garderoba, tedanje lesene garderobne omari-i .so skrajno nehigienske in dodajane, zato se odobrijo sredstva
vašini 19.140,— din za nakup 24 K°m garderobnih omaric.
Za ureditev skladišča za rezerv-ne dele bi potrebovali regale močnejše izvedbe. Regale, ki so jih u-Ppnabljali v ta namen do sedaj, bi bdržali vzdrževalci v oddelku mi-vainice. Odobrijo se sredstva v vi-ln' 29.516,— din za nakup elemen-t0V Za regale.
, V novo urejenih prostorih me-narnčne delavnice je bila urejena udi pisarna vodje mehanične de-avnice. Za dopolnitev opreme v Pisarni sta potrebna še dva nava-una stola, za kar se odobrijo sred-stva v višini 1.400,— din.
Odpis osnovnih sredstev
nja in dotrajanosti se odpiše in odproda:
—	osebni avtomobil MERCEDES inv. št. 1463
—	tovorni avtomobil TAM 4500 reg. št. L J-650-23, po ceni, ki jo bo" določil uradni cenilec. Osnovna sredstva se odproda DO Slo-venijaaivto.
Praznovanje 10-letnice okteta TOSAMA
Oktet Tosama praznuje v letošnjem letu svoj jubilej — 10-letnico obstoja, katero bodo počastili z revijo oktetov. Organiziranje proslave je velikega reklamno propagandnega pomena za našo DO, zato je SDS imenoval pripravljalni odbor za pripravo proslave in odobril stroške, ki se bodo v zvezi z njim pojavili.
GOSPODARSKI ODBOR
Odobritev službenih potovanj
Odobri se službeno potovanje v Avstrijo in Nemčijo in sicer obisk firme Werik VVindeck v Kblnu in Auatro-Hahn v Salzburgu. Potovanja v Zahodno Nemčijo se bo udeležil tov. Babnik Janez, vodja ko-
mercialnega sektorja, namen obiska pa so dogovori za izvoz vložkov Vir 55. Potovanje bo trajalo 5 dni.
Odobri se službeno potovanje v Avstrijo k firmi Austro-Hahn, kjer se bodo vodili razgovorili v zvezi z zaključiitvijo izvoza vložkov za leto 1980. Potovanje bo potekalo 3 dni, udeležila pa se ga bosta tov. Slavko Bajec, glavni direktor in tov. Capuder Albert, šofer osebnega avtomobila.
DELAVSKI SVET TOZD FILTRI
Kreditiranje
Zaradi slabe likvidnosti se podaljša rok vračila kreditom TOZD Saniteta do 31. 3. 1980 s tem, da mora biti do takrat sestavljen samoupravni sporazum o srednjeročnem planirariju 1981-85, v katerem naj bodo podrobno opredeljeni odnosi med TOZD Filtri in TOZD Saniteta.
V LB-Banki Domžale se najame kredit za trajna obratna sredstva
za dobo 8 let po 4% obrestni meri s triletnim moratonijem v višini 324.000 din.
Nakup osnovnih sredstev
Za TOZD Filtri je bilo nujno nabaviti Instrument za merjenje
(Nadaljevanje s str. 5)
proipusnosti cigaretnih filtrov. O-menjeni instrument ije dobavila firma BORGVVALDT iz Zahodne Nemčije, cena pa je DM 6.215,00. Odobrijo se sredstva v višini 55.543,45 din.
Sprejem samoupravnih sporazumov
Sprejme se samoupravni sporazum o skupnem nastopanju na tujih tržiščih, združevanju ustvarjenih deviznih sredstev ter pospeševanje ekonomskih odnosov s tujino, za podpisnika se imenuje tov. Slavko Bajec, glavni direktor.
S. Graiš
DELAVSKI SVET TOZD SANITETA
1.	Delavtski svet tozd Saniteta je ugotovil na podlagi poročila volilne komisije, da so delavca tozd Saniteta na referendumu z dne 8.
1.	1980 sprejeli:
Spremembe sledečih aktov:
—	Statut tozd Saniteta
—	Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev tozd Saniteta,
—	Pravilnik o osnovah in merilih za razporeditev čistega dohodka tozd Saniteta
Sprejme se Samoupravnii sporazum o združevanju v Poslovno skupnost tekstilne industrije Slovenije. Za podpisnika se imenuje tov. Slavko Bajec.
2.	(Potrditev novih cen
Na predlog komercialnega sektorja se sprejmejo nove cene izdelkom:
—	Jasmin blazinice cca 80 kom
v vrečki	13,50 din/kom
—	Higienski vložki Vir
a 20 kom	15y80 din/pkit
—	metlkano blago 30 g/m2 3,80 din
—	netikano blago 44 g/m2 5,10 din
—	netkano blago 55 g/m2 6,10 din Tekstilna tovarna Senožeče je z
dopisom opozorila na slabe rezultate poslovanja ob polletnem in devetmesečnem obračunu in ocenjujejo, da bo, če se pogoji ne bodo izboljšali, poslovno leto zaključila z izgubo. Zato se je obrnila na vse poslovne partnerje s predlogom, da se povečajo cene za 15 procentov od 1. 1. 1979.
Ekonomsko-planski sektor je izdelal analizo o upravičenosti predloga TT Senožeče in izhajal iz predpostavke, da bi bile vse faze predelave od vhoda surovin do prodaje gotovih izdelkov, opravljene v DO Tosama.
Komisija za sodelovanje s TT Senožeče je skupaj s predstavniki TT Senožeče obravnavala predlog cen in prišla do zaključka, da je predlog TT Senožeče previsok in sklenila predlagati samoupravnim organom povečanje cen na osnovi
analize EPS za obdobje 1. 1. 1979 do 31. 12. 1979.
V zvezi s tem je delavski svet zavzel naslednje sklepe:
.1. Odobrijo se nove cene za obdobje od' 1. 1. do 31. 12. 1980.
—	za gazo 12/8 om	din 2,02
—	za tetra 28/20 80 cm din 5,64
2.	Razlika v ceni se poveča še za znesek 200.000.— din.
3.	Cene, navedene pod točko 1 veljajo tudi za leto 1980 s tem, da se v letu 1980 odnosi med Obema partnerjema uredijo z u-streznim samoupravnim sporazumom.
Ob sprejemanju zaključnega računa se posebej sklepa o nekaterih postavkah, med drugim tudi o izrednih stroških. Večina se nanaša naporačune za leto 1978 in stroške iz rednega poslovanja, ki časovno pač niso mogli biti zajeti v zaključnem računu za leto 1978, zato se v breme izrednlih izdatkov knjiži din 1,902.436,24 izrednih stroškov.
Izplačilo nagrade
Potrdi se izplačilo nagrade za inovacijo št. 54 — snemalka zaruke z nosom in predlog št. 55 — lovilec vhoda votka na igelnem tkalskem stroju z dvojnim votkom avtorja Franca Rožiča, dipl. ing. v višini 23.234,20 din. Nagrada za leto 1978 se razdeli talko, da prejme 25 % nagrade 5.808 din Ivan Cerar, 17.425,70 din pa avtor.
Potrdi se izplačilo nagrade za inovacijo št. 54 in št. 55 avtorja Franca Rožiča za leto 1979 v višini 21.205.— din. Od tega se nagrada razdeli tako, da prejme 25 % nagrade 5.301,— din Ivan Cerar,
15.904 din pa avtor.
Obravnava pritožbe
Glede na pojasnilo strokovne službe je delavski svet zavrnil pritožbo tovariša Marjana Peleta, v kateri navaja nepravilnosti na Sklep komisije za delovna razmerja, ko so bili razporejeni na delovno me-
Prejeli smo to le prijazno pismo mamice, ki se je kot mnogo drugih odločila za paket za novorojenčka, namesto denarnega prispevka.
»Qb prejemu paketa za novorojenčka sem bila iz srca navdušena, kako ste z ljubeznijo pripravili vse nujno potrebno za ugodno počutje malega otročička.
sto pomočnik vodja izmene v oddelku belilnice tov. Dimič Peter, Berdajs Franc, Klopčič Srečo. V svoji pritožbi ugotavlja, da je bil tov. Dimič Peter vršilec dolžnosti voijja izmene v oddelku belilnice 18 mesecev, kar ni v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih. Nadalje ugotavlja, da so bili imenovani trije delavci iz oddelka belilnice na delovno mesto n i očnik vodje izmene brez predhodnega razpisa — internega ali zunanjega, za kar meni, da prav tako ni y skladu s samoupravnimi preduisi-
DELAVSKI SVET DSSS
Delavski svet DSSS je ugotovil na podlagi poročila volilne komisije, da so delavci DSSS na referendumu z dne 8. 1. 1980 sprejeli spremembe -sledečih aktov:
—	Statut DSSS
—	Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v DSSS
—	Pravilnik o osnovah in merilih za razporeditev čistega dohodka DSSS
2.	Sprejme se sprememba Akta o organizaciji, sistematizaciji delovnih mest in odgovornosti služba varstva pri delu in zavarovanja in sicer:
—	vratar
spremeni se naziv delovnega mesta in sicer: varnostnik doda -se delavna naloga:
— organizira in vodi gašenje požara do prihoda za to zadolženih delavcev oziroma enot
—	(poklicni gasilec
spremenijo se pogoji za uspešno opravljanje delovnih dolžnosti:
a)	šola za poklicne gasilce RSNZ SRS
b)	šofer B kategorije — opravljen izpit za strojnika gasilskih črpalk in tečaj prve pomoči
c)	natančnost zanesljivost
Dela in naloge ostalih delovnih mest v službi varstva pri delu in zavarovanja ostanejo nespremenjena.
S. Mežnar
Predvsem mi je všeč ležišče, katero je res lepo in pa praktično. Zato se vam zahvalim in upam, da bo vsaka mamica takšnega paketa vesela, vam pa še mnogo delovnih uspehov. SE ENKRAT HVALA v imenu male Suzane, omica Regina.
Pečnik Regina iz Maribora

S sej skupščin
TEMELJNE delegacije zbora ZDRUŽENEGA dela
odlok o merilih za razvr-fmlTEV OBJEKTOV, ki so že v OPORABI, PA SO BILI ZGRAJENI “REZ LOKACIJSKEGA DOVOLJENJA
. Zakon o spremembah in dopolnitvah zaikona o urbanističnem Planiranju narekuje določitev me-F"’ P° 'katerih bi se razvrstili ob-o .iL z8raje,ni brez lokacijskega in gradbenega dovdljanlja.
»Črni objekti« naj bi se delili '^niterijih na tri osnovna dejst-
legalizacija je možna legalizacija je nemogoča in bo objekt porušen, ko bo to potrebno
~~ objekt se takoj odstrani
y primerih, ko je legalizacija jr Ozna, gre za objekte na oibmoč-bn, ki ise urejajo z zazidalnim nartom in po urbanističnem redu. ,,,.10 kategorijo Vključujemo tudi jekte, iki služijo izključno kmeč-■ omu gospodarstvu, če izpolnjuje-Pogoje sanitarnih predpisov in k znatni meri ne kvarijo podobe či .f2-ne- ^. to kategorijo se ivklj u-n; 1 'JO tudi stanovanjski in poslov-k Oojokti, ki so na območjih, za atere je po urbanističnem progra-, občine predvidena izdelava za-• dalnega načrta. Pogoji za legali-. , lr1JO teh objektov so: mnenje po-tascene urbanistične organizaci-J o yključitvi objektov v zazidal-načrt, mnenje saniitame inšpek-r;|c Jn zahteva, da objdkti ne kva-Jo izgloda krajine.
.,'drugo kategorijo so uvrščeni jekti, ki se bodo sicer morali l^tran'iti, vendar se to lahko od-r Zl za določen čas. Gre za prime-ali’ J<0 Sradnj a sploh ni dovoljena .'l gre za varnostne pasove, dolo-n£ ? urbanističnim programom. y oj ek ti, ki pa se morajo takoj stramti, so tisti, ki so postavlje-,u območjih, kjer je na isti lo-r-liplP načrtovana gradnja družbe-n objektov ali izvedba kakšnih niLlnalnih del, dalje tudi objekti,
. so locirani v izviru pitne vode v v rezervatu spomeniškega varst-„1 ’, oojekti, ki močno kvarijo diz-stavi • Krajine An objekti, ki pred-^Jajo neposredno nevarnost za m ‘J^je in zdravje ljudi, za pro-t ^o^ednje objekte in okolico, cir ^ • 9H se odstranijo objekti, lo-iaven naselij in zaselkov na _ njenih njivskih površinah, da bi Sl ;S.tani zaščitili najboljši kmebij-oKi , mPelksi. listo velja tudi za lierf’ e’ 90 bili grajeni z dovo-tY,,. Jorn> vendar pa jim je anivesti-spremonil namen.
ip^hfz^nni vseh nedovoljeno zgra-n objektov mora biti končan ”
6	mesecih, izjema velja za nekatere objekte, ki jih bo treba porušiti v določenem času. Za le-te se namreč lahko izda lokacijsko dovoljenje, če se odstranitev objekta odloži vsaj za 10 let, investitor pa se zaveže, da bo objekt sam odstranil. Ta obveznost se vpiše v zemljiško knjligo.
OSNUTEK ODLOKA O ORGANIZACIJI UPRAVNIH ORGANOV IN STROKOVNIH SLUŽB
Organizacije občinskih upravnih organov in strokovnih služb se vsebinsko in organizacijsko prilagaja spremembam v družbenopolitičnem sistemu.
Nova organizacija odstopa od stare le tam, kjer je to potrebno iz razlogov popolnosti, učinkovitosti in racionalnega opravljanja funkcij občinskih ulpralvnih organov. Ne ureja se področje inšpek-cijslke službe, ker je leda v fazi preoblikovanja v medobčinsko inšpekcijsko službo (za občini Domžale in Kamnik).
Predvideva se ustanovitev dveh 'kolegijskih upravnih organov:
—	komite za družbeno planiranje
iin družbenoekonomski razvoj
—	komite za urbanistične, gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja.
Sprememba je predvidena tudi za področje požarne Inšpekcije, ki naj bi se prenesla iz oddelka za notranje zadeve v novoustanovljeno upravo za inšpekcijske službe skupščine občine Domžale in Kamnik.
Odlok obsega splošne določbe, našteva občinske upravne organe in strokovne službe ter njihovo delovno področje in prehodne in končne določbe.
ODLOK O VARSTVU ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE DOMŽALE
Odlok velja za Vsako dejavnost, ki kakorkoli onesnažuje zrak na območju Občine Domžale.
Urbanistični program in zazidalni načrti morajo vsebovati ukrepe za varstvo zraka. Skupščina Občine Domžale je dolžna voditi kataster onesnaževalcev, le-ti morajo javiti vsako spremembo onesnaževanja pristojnemu organu. Subjekti, ki prekomerno onesnažujejo zrak, morajo Azdelati sanacijske programe. Uporabniki peči na tekoča goriva so pred kurilno sezono dolžni naravnati gorilce pri pooblaščenih servisnih organizacijah, ki izdajo potrdila.
V primeru prekomerne onesnaženosti sanitarna inšpekcija odredi izredne ukrepe. Izredno stanje nastopi, če je polurna koncentraci-
ja žveplovega dioksida 1 mg/m3 (prva stopnja) oz. 1,5 mg/m3 (druga stopnja) oz. 2 mg/m3 (tretja stopnja). Pri prvi stopnji je izveden ukrep priporočila, pri drugi omejitev in pri tretji stopnji prepoved.
Na območju občine Domžale je prepovedano sežiganje gorljivih in delno gorljivih snovi, industrijskih odpadkov, strupenih snovi in snovi pri katerih sežiganju bi prišlo do emisije strupenih snovi.
Dovoljeno pa je: kurjenje kresov, tabornih ognjev, ognji gostišč, rekreacijski ognji na površini žara 0,5 m2, sežiganje suhih poljščin izven naselij, sežiganje z namenom gasilskih vaj — to pod nadzorstvom gasilskih strokovnjakov enkrat mesečno v trajanju ene ure. Prekrški se primerno kaznujejo.
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST
PROGRAM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA ZA LETO 1980
V okviru programa zdravstvenih ukrepov bo zdravstvena organizacija:
—	zagotavljala takojšnja sprejem urgentnih primerov
—	uresničevala tako notranjo organizacijo, ki bo zagotavljala nudenje medsebojne smiselno povezane zdravstvene storitve strokovnih enot ali služb brez nepotrebnih zastojev
—	omogočala medsebojne posvete zdravstvenih delavcev pri reševanju strokovnih in delovnih vprašanlj, dvig strokovnosti in kvalitete dela
—	zagotavljala sodelovanje z drugimi zdravstvenimi organizacijami
—	izboljševala organizacijo dela in vplivala na počasnejšo rast stroškov zdravstvenega varstva.
Posebna prednost bo dana zdravstvenemu varstvu v združenem delu, utrjevanju zdravstvene službe v pogojih ljudske obrambe in družbene samozaščite in izboljšanju ginekološke službe.
Do leta 1980 so dogovorjene investicijske gradnje zdravstvene postaje Mengeš (predračunska vrednost 7.020,000,— din) in zdravstvenega doma Domžale — trakt C (predračunska vrednost 17.230,000,-din). Investicijska sredstva za leto 1980 so planirana od Skupščine občine Domžale in Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana.
PROGRAM
ZOBOZDRAVSTVENEGA VARSTVA ZA LETO 1980
Zobozdravstveni delavci si bodo prizadevali realizirati srednjeročni program kadrovske zasedbe, opredeljene z Aneksom za leti 1979 in 1980.
(Nadaljevanje s str. 7)
Organizacijski ukrepi bodo u-smerjeni v vzpostavitev oz. zagotovitev čim večje dostopnosti, /učinkovitosti in racionalnosti zobozdravstvenih storitev.
Posebna prednost bo dana zobozdravstvenemu varstvu nosečnic
V letošnjem letu praznuje naš oktet TOSAMA deseto obletnico obstoja. Zato je Skupni delavski svet imenoval pripravljalni odbor, ki bo imel nalogo organizirati primerno praznovanje tega jubileja.
Pripravljalni odbor sestavljajo: Anžin Franc, predsednik Arnuš Franc, član Borštnar Dušan, član Graiš Sonja, član Vodilan Feliks, član Potočnik Avgust, član Juteršek Dano, član Kerč Franc, član Presekar Marija, član
Jubilejni koncert našega okteta bo 25. aprila letos v dvorani na
Upokojitev
KRISTINA AVBELJ pravi, da je ravno pravi čas ostala doma, da bo lahko pometala sneg pred pragom, saj odmetavati ga ne more, ker je zanjo prenaporno in prav zato so jo tudi invalidsko u-pokojili.
in žena po porodu (zobozdravstvena prosveta in vzgoja nosečnic se vključi v program materinske šole), mladinskemu zobozdravstvenemu varstvu in tesnejši povezavi z dispanzerjem za borce NOB in ge-rontološke službe.
Marjana Lubinič
Viru. Na koncertu bodo sodelovali še:
Koroški akademski oktet Šentjernej ski oktet in Oktet bratov Pirnat
Seveda bomo pred koncertom vse člane sodelujočih oktetov povabili na ogled naše delovne organizacije, člani kolektiva in tudi drugi občani pa bomo z veseljem poslušali njihovo petje.
Z organizacijo te proslave se želimo našemu oktetu vsaj malo oddolžiti za njihov trud in jih vzpodbuditi, da bodo še naprej tako vneto skupaj vadili in nastopali na prireditvah in s tem pokazali, da imamo v Tosami tudi kulturno življenje.
Marija Presekar
»Komaj čakam pomladi, da bom lahko delala na vrtu. Ne veš, koliko dela imam z rožami na vrtu in na oknih predno vse zalijem, jih pregledam in se malo z njimi pogovorim. Najraje sem zunaj, v naravi in to ne le doma. Imam
že odrasla sinova in včasih me eden ali drugi vzame s seboj na daljše sprehode. Včasih pa se vsi zapeljemo z avtom proti Rovam, Prevojam in Moravčam in se potem peš potikamo po okoliških gozdovih. Vedno vidiš kaj novega, lepe rože, slišiš ptice. Prav zaradi vseh teh lepot se včasih bojim, da se ne bi preveč razburila ali naprezala in bi se mi vid še poslabšal.«
Kristina se je namreč upokojila zaradi zvišanega pritiska, ki ji P°' vzroča vse večje okvare na že tako bolnih očeh. Ne sme gledati televizije, ne more se kratkočasiti z ročnim delom, ki zahteva napor oči, le bere lahko pri dnevni svetlobi.
»Če ne preberem kaj več, Pa prav gotovo dnevni časopis. Moram biti na tekočem kaj se dogaja okoli nas in po svetu. Dokler sem hodila v tovarno, smo se s sodelavkami o vsem pogovorile in nisem čutila take potrebe po branju.
Ko sem izvedela, da sem upokojena, sem sprva mislila, da me je vse zapustilo, da nisem nikomur več potrebna. Nisem bila pripravljena, da se poslovim od tovarne, toda počasi pa sem le sprevidela, da je to edina rešitev, če hočem še dalje negovati moje rože in jm občudovati.
Zelo rada sem delala in zato sem težko zapustila svoje sodelavke in jih ne bom pozabila. V Tosami sem delala od marca l95o-leta in sicer 10 let v tkalnici ovojev kot kvalificirana tkalka. Kasneje sem bila v konfekciji v večini pri konfekcioniranju stamce-vine. Saj je bilo vse v redu, le ? mlajšimi je danes težje delati, bolj so nedostopni in nastaja pregrada med sodelavci, katere včasih m bilo.
Najbolj sem bila vesela, ko smo se konfekcioneike preselile v prej; šnjo tkalnico ovojev. Zdelo se im je kot bi prišla domov, se vrnila v stare čase, v prva leta zaposlitve v Tosami. Zelo sem bila zadovoljna v tem prostoru.«
Mož je pripeljal domov tudi psa in seveda ga ima na skrbi Kristina pa gospodinjiti je treba za sinova in moža in morda je dela več kot dovolj, poleti bo ostalo malo časa za kakšen klepet na vrtu.
»Želim si, da ne bi bila popolnoma odrezana od tovarne in u-pam, da bom dobivala vsaj časopis »TOSAMO« tudi še naprej.«
Vsem upokojencem pošiljamo časopis in ga bo gotovo tudi Kristina prejemala vsak mesec, mi 5? ji želimo čim več zdravja in uživanja lepot narave.
Upokojitev
. Kdor bere naš časopis, lahko v, ’ je rubrika o upokojencih S	v vsaki številki. Naše
sodelavke in sodelavci, ki so bili v tovarni na začetku njene poti, v naJtežjih dneh, odhajaljo v pokoj.
Mnogo je takih, ki jim bolezen prepreči nadaljnje bivamje za ropotajočimi stroji ali delovnimi mi-'arru, nekateri pa le dočakajo sta-*°stno upokojitev. Med njimi je tud, MICI JAZBEC, ki je prišla k takratnemu lastniku Kocjančiču že ktobra 1939. leta. Delala je v kon-reiceijj jn poivsod kjer je bilo tre-ua. Takrat so marali prijeti v to-arn, za vsako delo in Vse znati, ? vso hoteli obdržati delo in zaslužek.
Mici je bila med najboljšimi, saj je bila tudi udarnica. Delali pa niso le v tovarni, ampak so udarniško pomagali tudi po drugih krajih kmetom pri pospravljanju sena in poljskih pridelkov.
»V tovarni sem takrat naredila tudi kvalifikacijo za tkalko in sem delala v tkalnici ovojev do 1954. leta, ko sem morala ostati doma. Takrat ni bilo urejenega otroškega varstva in svojih otrok nisem mogla nikjer pustiti. Z možem sva pričela graditi hišo, primanjkovalo je denarja. Tako sem doma ročno delala opeko za vso našo hišo, pa še prodali smo jo drugim.
Ko sta otroka nekoliko zrasla, sem se ponovno zaposlila. V začetku mi je bilo težko, ker nisem bila v tkalnica, zato pa je bilo zadovoljstvo tem večje, ko sem kasneje le prišla nazaj med svoje. To-
Mlci v krogu svojih sodelavk
•	»14. julija 1943. leta pa so nas
-selili v Schvvarzenberg v Nemči-J°> od koder smo se vrnili točno P° dveh letih. Naš oče, ki je bil ra-tar na Viru je v tistih napetih uneh vojne večkrat dejal, da bo kar mimo doma, če bo videl, a !e kaj narobe. Toda to ni nič Pomagalo, saj so šli najprej ponj tovarno, nato pa so prašili po nas u odpeljali vse, le sestra Julka, je bila pri teti, je ostala doma.
. Ko smo se vrnili, sem šla kma-u. nazaj v tovarno. Tista leta po v°.]nii so bila naporna. Delali smo ,reh izmenah, vse sobote in mno-soicrat ge ob nedeljah. Delali smo ‘ko udarniških akcij za izbolj-sl “k6 delovnih pogojev. Imeli smo , aP material, premalo smo nare-,,! • m vse to smo hoteli nadokna-11 ob nedeljah.«
liko let smo že delale skupaj, da smo se takoj razumele. Še nekaj let in ta generacija bo odšla v pokoj. Saj so mladi tudi delovni, vendar mislim, da ne znajo biti več tako medsebojno povezani.
V novi tkalnici sem se dobro počutila, saj je prostorna, vendar mislim, da bodo klimatske naprave marsikateri sodelavki povzročile več bolniške odsotnosti.
Rada se bom spominjala vseh sodelavk in sodelavcev. Ko sem odhajala, mi je tov. Vulkan napisal poslovilne besede, katere pa bi zaslužila prav vsaka naša sodelavka. Moja največja želja je, da bi bila zdrava in bi vsi živali v miru.«
Tudi mi si želimo miru v svetu, zato pa njej še posebno želimo, da bi bila še dolgo let zdrava in delala na vrtu, katerega nima tako malo in bo dela več kot dovolj.
POPRAVEK
Opravičujemo se zaradi napake, ki je nastala v članku Nova rubrika. Pravilna formulacija
tretjega odstavka (2. in 4. stavek) je »... vrednosti PRIPADAJOČEGA STANOVANJA.« — in ne stanovanjske hiše, kot je napisano.
Zahvale
Ob smrti dragega očeta se iskreno zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje, spremstvo na zadnji poti in denarno pomoč. Enako se zahvaljujemo sindikalni organizaciji za denarno pomoč.
Murič Rozi, Gregorin Milena in Merlin Danica
Ob izgubi mojega dragega očeta FRANCA HRENA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz konfekcije I in II za darovano cvetje in denarno pomoč.
Iskrena hvala vsem, ki ste se ga kakorkoli spomnili in ga spremili na njegovi zadnji poti v njegov večni dom.
Še enkrat iskrena hvala vsem, hvaležna Ivanka URANKAR.
Vsem sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice ovojev se iskreno zahvaljujem za prejeto darilo ob odhodu v pokoj in jim še vnaprej želim mnogo zadovoljnih skupnih dni in delovnih uspehov.
Mici Jazbec
Ob boleči izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz ekspe-dita za darovano cvetje ter denarno pomoč.
Franc Poharič
IZID NOVOLETNE KRIŽANKE
Novoletno križanko je oddalo 22 reševalcev, nekaj jih je bilo napačno rešenih, žreb pa je izmed pravilnih izbral naslednje:
1.	nagrada KRASNIK Mari, TOZD Filtri
2.	nagrada ULČAR Ani, TOZD Saniteta
3.	nagrada CERAR Tone, DSSS Čestitamo!
Osebne vesti
ROJSTNI DAN PRAZNUJEJO OD
12.	2. DO 11. 3. 1980
TOZD SANITETA Otroška konfekcija
19. 2. Cerar Marija, 28. 2. Hafner Joži, 24. 2. Moeniik Tilka, 8. 3. Peterka Ljubica, 2. 3. Murn Maruša, 24. 2. Kosmač Albina, 20. 2. Menku-žič Marjan, 2. 3. Jemec Stanka,
Sanitetna konfekcija
22. 2. Cerar Marta, 16. 2. Cerar Jerca, 6. 3. Cestnik Mira, 27. 2. Hu-ber Dragica, 4. 3. Janoik Tončka, 7. 3. Lampret Irena, 28. 2. Pivec Fani, 27. 2. Prašnikar Mici L, 1. 3. Poidimilijšak Pepi, 15. 2. Rus Angelca, 17. 2. Starbek Tinca, 3. 3. Šabič Rada, 16. 2. Us Danica, 13. 2. Zore Tinca, 23. 2. Zupan Francka, 26. 2. Zajc Albina, 5. 3. Prenar Jože,
Mikalnica
22. 2. Cerar Majda, 13. 2. Bajde Marta, 17. 2. Cerar Ivanka II., 24. 2. Grilj Bernarda, 5. 3. Jemec Joži,
21.	2. Kodjančič Joži, 26. 2. Klopčič Francka, 7. 3. Krašovec Fani, 15. 2. Kolenko Tončka, 19. 2. Mer-kužič Milena, 3. 3. Mujdrica Marija, 20. 2. Prašnikar Ivi, 24. 2. Purič Tilka, 1. 3. Rokave Albina, 22. 2. šošter Ivanka, 23. 2. Štrukelj Marija, 11. 3. Šuštar Pepca, 23. 2. Žav-bi Marija, 12. 2. Merkuži-č Franc, 18. 2. Urbanija Milena,
Tkalnica ovojev
13.	2. Rožič Vera, 22. 2. Košir Ani,
14.	2. Bolhar Valča,
Avtomatska tkalnica
28. 2. Bonšek Slavko, 12. 2. Cerar Tinca, 20. 2. Grintal Jožii, 1. 3. Mejak Tilka, 12. 2. Jesenko Tatjana, 5. 3. Modlic Zlato,
Pripravljalnica
24. 2. Rems Janez, 9. 3. Brodar Franc, 25. 2. Prelovšek Cita, 22. 2. Lisjak Marjeta,
Belilnica
24.	2. Gorjup Franc,
Vlaknovinski oddelek
25.	2. Žordani Stanko,
TOZD FILTRI
28. 2. Lončar Viktor, 17. 2. Mutič
Ivo, 10. 3. Brodar Francka, 25. 2. Brodar Dani, 6. 3. Ulčakar Francka, 5. 3. Zalaznik Marija,
DSSS
Pomožni obrati
3.	3. Cerar Marjan, 6. 3. Kosirnik Franc, 16. 2. Pavlič Ivan, 27. 2. Stare Anton, 22. 2. Vidmar Jože, 25. 2. Cerar Ciril,
Uprava
16. 2. Avbelj Julijana, 21. 2. Bajec Slavko, oec., 21. 2. Dimic Janez, 14. 2. Hanzlavsky Tine, 6. 3. Juvan Mara, 3. 3. Limoni Anka, 20. 2. Miš Albina, 6. 3. Pavlič Pepca, 22. 2. Pečnik Marica, 3. 3. Vidergar Ad-rijana, 22. 2. Kosirnik Marjeta,
Komerciala
4.	3. Cerar Milan, 10. 3. Dečman Albin, 11. 3. Jovičič Boško, 4. 3. Radež Peter, 16. 2. Slapar Maksa, 21. 2. Stare Tine.
RODILI SO SE:
Jeras Tanji — hči
Svetlin Marjanu — sin Purič Tilki — sin
ZAMUDNIKI V MESECU JANUARJU
PIŽMOHT Janez: 8. L, 9. L, 10. 1. in 30. 1. 1980
DEČMAN Albin: 22. L, 24. L, 25. 1. 1980
PIŠEK Nada: 11. L, 29. 1. 1980
RADKOVIČ Vinko: 8. 1. in 15. 1. 1980
Humor
Prav imaš, juha ni tako presoljena, kot sc mi jc zdelo prvi trenutek ...
Ja* jih Im&m tuk*j W*t, Mlrfco... koliko P*
L« kaj ti j«*, da na spomlad sodno tako shujiat ?
Izdaja: TOSAMA
Uredniški odbor:
Franc Arnuš — OOZK Franc Kerč — KOOS Janez Kerč — OZSM 'ože Podpeskar — dipl. ing., Mojca Jarc, Julijana Avbelj, Martin Kos Tone Stare — fotograf Marija Presekar — korektor Dušan Borštnar
Glavni urednik:
Vladka Berlec
Naklada: 1400 izvodov. Tisk: Papirkonfekcija Krško