st. 29 mm vrana vinmran chhbi mehto v Tram, v cetriMc »• lamiananu. Posamezni Stevflka 20 cent. Litnlk L tevMfnfl pondeljek. vsak daa zjatrij. Urednlltvo: altet it. P" Asifkegi it 20, L nadstropje DopU se pošiljajo ured«!* plctra se ne sprejemajo, rofco^ , ae ne Trajajo. — ° rf>rof. F. Peric. — Lastnik ' t Ediaost. Tlak tisk* lirat* m mesec L 7.—, 3 vS&fc L 19.501 pol leta L 32.-2a Inozemstvo mesečno 5 — Telefon uredni«ra v. .i- o J is-"5, , -.3 fe»* • . «iat L — rava it. 11-57 EDINOST itevOke ▼ Trsta la okofld po 90 cent — Oflast ae raCunaM v (72 mM — Ogka bgcwrco in obrtnikov nun po 40 cent poslanica In vnHa po L L—, oftast desimJk »arodot mm pp L 2. — MaH oglasi po 90 cent beseda, najmanj pa L 1 — Oglasi, naročnina tal reklamacije ae pošfl)afo lnkl|n£no oprav* Edinosti, v Trst*, nlica sv. PraniCflka Aatfkega Hev. 90, L iiaiaiiiniIn. — Telefon urednUtva in npcavn U« Dr. Fortnnat Mikuletič, IHrskaJBistrica. Nekoliko resnice (Žalostne razmere na naših sodniiah) Velecenjeod gospod ure cinik! Zdi se mi umestno, da nekoliko podprem Vaša izvajanja vsebovana v članku «Sanje in resnica* objavljenem ,v « Edinosti* z dne 22. januartja t. 1. Napisal bom svoje stavke s tistto objektivnostjo s katero sem se vedno dičil, in ki nalaga človeku v kritiki tisto smer, da kot Slovenec skuša pomagati svojemu narodu, a kot državljan skuša zbodšati javno upr.2wo s tem, da pokaže na njene nedostatke. Mogoče bo tudi mojih par resnic, katere doživljamo ,wsak dan, pomagale, da bo «Piccola» stopil v -svojih pruznanjih še en korak naprej; kajti kljub gorostasnosti Piccolovih izvajanj, vidim jaz v njih nekatera ■priznanja, ki jih v «Pic-calo» še nikoli nismo čitali. «Piccoio» se čudi, da mi n. pf. vedno tožimo, da javni uradniki ne razumejo našega jezika in da je slovenščina izključena iz javnih uradov. Prosim: Pred par dnevi, ko sem bil ravno na sodniji, je prihitel tja kmet iz Jelovic (35 km od Bistrice) ter prinesel s seboj italijansko povabilo. Tisti, katerim je dal povabilo čitati, so samo videli sodni pečat in razumeli po številkah, da je za določen dan klican ob 9. uri. Vabilo pa je glasilo na zapuščinsko razpravo, ki se je imela vršiti na Ircu mesta v vic ah! Sličen slučaj se je Plodil n^ki kmebici iz Koritnic (12 km od Bistrice). Ob istr uri, ko je orna vsa zasopla potrkala na moja vrata, naj ji razložim, kaj hoče od nje sodnija, jo je sodnik čakal na njenem domu za zapuščinsko razpravo po njenem možu. _ Pri drugih sličnih slučajih sem pozabil na kraje in osebe, ker so taki slučaji, skoro bi rekel, vsakdanji; toda če bi hoteli vsa moji tovariši in posebno pa prizadete stranke navesti vse primere, ki so se pripetili, to bi «Piccok>i» gledal. Na naši sodniji so trije sodniki, uradnikov je sicer premalo, toda izhajalo bi se za silo. Delo pa ne gre in ne gre najprej. Zakaj? Enostavna pravdica, kjer se imata zaslišati dve, tri priče, traja po pol dneva. Take stvari so se drugače opravile v pol uri. Če znajo stranke aH priče nekoliko italijanščine, traja stvar še dtje časa: Najprej stranka po svoje izmenca svojo izpoved; lcatera enemu ali drugemu zastopniku ni po.godu ali pa je sploh nerazumljiva, nato mora povedati isto stvar še enkrat v slovenščini, nato -se prevaja, nato enemu zastopnikov kaj ni prav in se kako vprašanje ponavlja, nato je s odmaku kaj nejasno in se zopet vprašuje, eden vprašuje slovensko, drugi italijansko, priča se priduši po slovensko, potem zajeclja po italijansko — prava Babilona. Končno pride vendar protokotlacija. Že pri prvih stavkih se oglasi zastopnik, da tega priča ni rekla^ in vprašanja, pridušanje in jecljanje se začne z nova. V premnogih slučajih pa se ves razgovor (ne zaslLšba) med pričo in zastopniki razvije v slovenščini in sodnik mirno čaka, dokler se kdo spomni nanj in mu na kratko pove, kaj se sploh godi. Ne pretiravam. Talci plesi s pričami trajajo pa cele ure, in čas je na sodniji res zlato, plačujejo pa ga — brez potrebe — naši ljudje In potem naj se ne pritožujemo! Posebno hudo je tedaj, kadar je pravda zrela za poravnavo. Kratka beseda sodnikova je tedaj večinoma odločilna. Odvetnikov'a ne zaleže, ker nasprotna stranka vedno predpostavlja kako zahrbtno st. Toda rešilne sodnikove besede ni in ni. Spominjam se neke razprave na licu mesta, kjer sta bili stranki skoro že dogovorjeni. Besed je bilo seveda dosti, manjkal je samo še zadnji, bodj psihologični impuls s strani sodnika. Toda sodnik, Italijan iz Trentina, je tačas stal zapuščen na strani in opazoval kokoši, ki so brskale po gnoju. In to je bil izboren sodnik, ki je bil z dfcušo in te-lesoun pri svojem poklicu, in katerega premestitev smo vsi obžalovali. — Značilno je, da je ena edina sekcija naše sodni je brez zastankov in to radi tega, ker se je sodnik z "zredno j oižrtvovalnastjo posvetil učenju našega jezika, tako da imajo razprave pri njem sedaj že skoro normalen potek. Exempla trahunt, še par primerov. Pri neki razpravi je nastopila žena meni nasprotne stranke kot priča. Pričakoval in vedel sem, da bo izpovedala le nasprotniku v prilog. Priča je poznala dobro nemški "jezik in sodnik jo je pozval, naj izpove nemško, samo da jo bo razumel. Priča je sramežljivo opazila, da fi gre bolje slovenščina, in tedaj sem jaz vstal ter zahteval, naj se upošteva želja priče. Moj namen je bil ta, da bi preprečil neposredno občevali®- med sodnikom in .neni nasprotno pričo. To sem tudi vlj»segel. Ali je prav, da so na sodrtiji mogoče take špekulacije? — Preteklega septembra smo imeli razpravo pred stanovanjsko komisijo. Duhovi razpadi, kakor je navada pri teh razpravah. Poskusth smo z italijanščino in kmalu spoznali, (h bo na ta način trajala razprava par dni, ker je tu nastala potreba prevar jan/a še napram članom komisije. Naenkrat nam je zabliskalo: Vsi smo poznali nemški jezik. Udarili smo v Schillerjevem Jeziku, in v kratkem je bila razprava končana. Od leta 1668., ko je, če me spomin ne vara, končala strahovita ponemčevalna Bachova doba, do septembra 1924. ni bilo pa bistriški sodniji nemške razprave. Moja izvajanja na omenjeni razpravi so» bila prvi, favni nemški govor mojega življenja! Vesel pečat na protokol te nenavadne razprave je pritisnila moja stranka, že pred leti eesn priseljeni Italijan z lepim italijanskim imenom, ki je hotel tudi svojo povedati ter izjavil uvodoma, da ne bo govoril ne italijansko, ne nemško, ampak slovensko. Tolmačev ni. Tudi glede tolmačev bi lahko povedal kako veselo, toda mogoče drugič. Predstavništvo sodmje jih je večkrat zahtevalo od predpostavljenih; odgovor je bU dviganje ramen. — Naravnost unično je odvetniku, če nasprotna stranka ni zastopana od odvetnika. Odvetnik jc v tem primeru edini sposobni tolmač med strankami in sodnikom in zelo človeški bi bil očitek, da se je protokolirailo, kar se je hotelo. Tta bi bilo le par primero)vi. Protokolarne tožbe, ki so bile nekdaj po deželskih sodni-jah v večini, so papodnoma izginile. Kako pridejo stranke do tega, da morajo za vsako malenkost k odvetniku? In kako pridejo odvetniki do tega, da morajo včasih reševati stvari, pri katerih so podobni zdravniku, katerega kliče « bolnik*, češ da ga čevelj tišči? Priznavam, da bo sedanji način sodne uprave v 20-30 letih mogoče dosegel, da bo marsikateri naš kmet za salo lomil italijanščino. Toda ta «uspeh* bo drago plačan. Popolna propast sodnijske avtoritete bo plačilo* «Piccolovega» urednika pa vabimo, naj pride enkrat sem; prepričal se bo z lastnimi očmi in ušesi. Razen tega je Bistrica izven sodnije prav čedna in prijazna. — Senat proti načrtu za preuredbo vojske RIM, 28. Tudi včeraj se je sestala v senatu osrednja komisija za proučevanje zakonskega načrta za preuredbo vojske. Sen. Giardino je prebral svoje poročilo, ki ga je komisija sprejela z 12 proti 2 glasovom. Ta poročilo je natsprotno načrtu Di Giorgio za reformo armade in je tedaj skoro neverjetno, da bi vlada v očigled temu glasovanju stavila vprašanje zaupnice na reformo, predLagano po vojnemu ministru, in to tudi radi tega, ker so se proti tej preuredbi izrekli najuglednejši strokovnjaki, ki sedijo v senatu. Poro^T&en. Giardino bo jutri izročeno tisjcajnai senata in se bo razdelilo v senatu v sobg£o ali nedeljo. Senat odobril proračun ministrstva za pravosodje RIM, 28. Po predložitvi nekaterih zakonskih načrtov se je na današnji seji senata nadaljevala razprava o proračunu justičnega ministrstva. Prečitana je bMa resctlucija senatorja Garofalo, s katero se vlada z ozirom na vedno večje naraščanje števila zločinov poziva, da nujno izd* primerne določbe za zatiranje potratnih zločinov; vlada naj preuredi postopanje z umobolnima zločinci in sistem sodnikov na način, da se bo utrdilo zaupanje v kazensko justico. Sen. Garofalo je v tej zvezi omenil tudi porotna sodišča ter izjavil, da je treba v občinstvu vzbuditi zavest, da čaka zločince ječa ali norišnica, in ne svoboda. Justični minister Rocco je izjavil, da je že predložil zakonski načrt za zboljšanje kazenskega zakonika. Ako ne bo vlada dobila pooblastila za to, bo treba za to posebnega zakona* Po zaključit vi splošne razprave je dal predsednik prečita ti postavke proračuna za justico in za upravljanje verskih fondov. Pri tem je sen. Cannavina omenil, da jo svota za odškodnine in za premestitve prenizka ter nastopil z oziram na današnje življenjske zahteve za zvišanje dijet za priče m za porotnike. K temu je minister Rocco pripiamnil, da bo uvaževal izvajanja senatorja Cannavinija, nakar je bil proračun ministrstva za justico sprejet s 176 glasovi proti 42. Seja je bala nato zaključena. Prihodnja seja se bo vršila jutri ob 15. Posoli zo dravinjske doklade državnim uradnikom RIM, 28. Zadnji ministrski svet se je bavil s položajem kategorij državljanov s stalnimi prejemki z ozirom na draginjo. Niso še znani ukrepi za državne uradnike. Vprašanje proučuje sedaj državni računski urad. O tej zadevi piše «Tribuna*: < Ako so naše informacije točne, obstoja predlog za stalno mesečna odškodnino, ki naj se odmeri v razmerju števila oseb, ki jih preživlja uradnik; je pa tudi drugi predlog, da bi se ta odi&odnina določila na podlagi gotovega odstotka stalne plače; končna obstoja še tretji predlog, ki je za uradnike še najugodnejši in ki predvideva pravo zvišanje plače in bi tedaj vplival tudi na visino pokojnine. Kakor je razvidno iz omenjenega, ni še nič določenega za te priboljške, pa se zagotavlja, da bo o vprašanju končnoveljavno sklepal prihodnji ministrski svet». RIM, 28. V zvezi z govoricami o možnem zboljšanju gmotnega položaja državnih uradnikov poroča agencija «Stefani», da je to zboljšanje odvisno od nadaljnjih rednih dohodkov proračuna aH od skrčenja izdatkov v posameznih upravah, tako da bi se novi troček že predhodno kril z novimi sredstvi. _ Sestanek osrednjega odbora opozicij RIM, 28. Za* današnjo seja osrednjega odbora opozMajosudnih strank vlada v vseh krogih, posebno v fa&stovskih, velikansko zanimanje, ker oe pričakuje, da bo prišlo tu do zelo važnih sklepov, 400 delavcev stavka v Piacenzi PIACENZA, 28. Včeraj «o se podaH delavci — kakih 400 po Številu — tukajšnjih mehaničnih delavnic kakor običajno na delo. Kmalu potem so pa jeli trumoma zapuščati delo. Vzrok «Urvke je treba iskati v zali te vi večjega števila delavcev za odškodnino radi naraščanja draginje. Danes bo upravni mret mehantčmh delavnic sklepal o tej zadevi; medtem pa je naznanil delavcem, da ostanejo delavnice danes zaprte ter jih pozval, da se povrnejo v četrtek v izogib neljubih ukrepov na deio. Strate poji. dr.lo Krofto ral rapusfiti Poslanik OkSunasa So Beograd? BEOGRAD, 28. Hrvj Zadeva z nemSkim poslanikom Okihaust ?am, ki je aktivno posegel v dogodke ob oapadu na voditelja nemške stranke Krafia, je vzbudila v diplomatskih krogih veliko senzacijo. Po informacijah opotefcijosudnah listov se poslanik Oklhausen radi napada na poslanca Krafta ni udeležil praznovanja sv. Save. Beograjski tisk zahteva, da zapusti nemški poslanik Oldhausen Beograd v najkrajšem času. Oldliatcsen sicer zanakuje govccice, da bi bil posredoval za dr.ja Krafta, vendar je pa postalo njegova nadaljnje bivanje v Beogtaudu skoraj onemogočeno. Kar se tiče t&r.ja Krafta, fe dobil notranji mamster obvestilo, da se stanje ranjenega poslanca boljša in da bo dt. Kraft v 14 dneh lahko zapustil bolnico. V ostalem je politični položaj v Beogradu nespremenjen. _ Radić «ima čisto vest» BEOGRAD, 28. (Izv.) Današnja «PcB-tika* in «Vreme* prinašata razgovor svojih dopisnikov, ki sta ga imela z Radićem o priliki njegovega običajnega izprehoda po dvorišču zagrebškega sodnega stota. Na vprašanje o njegavi krivdi se je Radič vzporedil s pok. biskupom Strassmeyerjem in ponovil njegovo znamenito izjavo: «Moja vest je čista!® Na vprašanje, kako se počuti v zaporu, je Radić oc^govoril: «Vrlo dobro; posebno sprehodi mi koristijo*. Pokazal je nato svojo celico ter dejal: «S*daj pa grem v hotel Central. Svoja celico smatram za hotel, ki bi se morsl prav za prarv? imenovati kotnklave: kajti z menoj sedi tam predsednik, ki bo tudi izvoljen za predsednika republike.® Čndaa izmišljotina ZAGREB, 28. (lav.) DfejiaJnji «Hrvat» objavlja na prvem mestu napoved, da bo notranji minister naročij vsem velikim županom, da dajo aretirati za dan voibtev vse ugledne člane opazicijonalnega bloka in da jih pridržijo v policijskem zaporu 24 ur, dokler bodo volitve pri kraju. Vest je seveda izmišljena. Beneška konferenca zopet odgođena BEOGRAD, 28. (Izv.) Danes je italijanski poslanik Bodrero konferiral z ministrom za zunanje stvari dr .jem Ninčićem. Pri tej priliki je Bodrero sporočil Ninčiću, da je bilo nadaljevanje italijansko-jugo-slovenske konference v Benetkah odgo-deno. _ Ahmed beg Zogu predsednik albanske republike? BEOGRAD, 28. Iz Piizrena je prispela vest, da je albanska narodna skupščina v Tirani izvolila Ahmeda bega Zogu za predsednika republike. Povsod vlada vie-lika navdušenje. Narod proslavlja to izvolitev. Ahmed beg Zogu razpusti vso vojsko. Organizira samo 12.000 mož broječ orožniški kor, ki ima naloga skrbeti za jarvni red in varnost v Albaniji. V zunanjem ministrstvu še niso prejeli uradnega potrdila o izvolitvi Ahmeda bega Zoga za predsednika. Povratak Jugoslovanov iz Rusije BEOGRAD, 28. Jugoslovanski poslanik v Varšavi Scmić se zavzema za veliko akcijo povraftka jugoslavenskih drža/vija-nov, ki se še vedna nahajajo v Rusiji. Te dni se pripelje zopet večji transport Jugo-slovenov v domovino. , Največja "berkev v Čekosiovaiki PRAGA, 28. Ministrski avet je odobril kredit v znesku 4 milijctaov kron za dovršit ev zgradbe cerkve »Sv. Vida na Hrad-čanih. Cerkev se ima dovršiti do 28. septembra 1929, ko bo ravnokar poteklo tisoč let, odkar je bil ubit češki knez Vaclav Sveti. Cerkev sv. Vida bo največja cerkev v Čehoslov aški. V njej bo imelo prostora 10.000 oseb. Stanje prebivalstva v Čehoelovrtki PRAGA, 28. Glasom podatkov čehosk*-vaškega statističnega urada se je rodilo v Čehoslovašks v drugi polovici leta 1924. 186.314 otrok, a umrlo jih je v isti dobi 96.881. V istem času se je poročilo 65.344 parov. V leta 1934 je poskočilo število prebivalstva v čehoelovaški za 179.426. Poljski odnoftjl napram ZSSR Kafinin in Kentrzjnski za sodelovanje VARŠAVA, 28. Poljski poslanik y Moskvi, profesor Kentrzynski, je predložil predsedniku izvršilnega odbora Kalininu svoja porveridna pisma. Poslanik je izrazil v svojem nagovoru upanje, da bo sovjetska vlada podpirala stremljenja PotMce, ki hoče utrditi temelje miru in vzpostaviti prijateljske odnošaje med Poljsko in ZSSR. Zemljepisni položaj, kakor tudi skupna meja obeh držav kažeta na vzajemne interese, kojih razvoj bo brezdvomno mnogo pripomogel k prijateljskemu sožitju poljskega ki ruskega naroda. Predsednik KaRnm je odgovoril, da bodo poijska stremljenja našla primerna razumevanje in uvaževanje pri sovjetski vladi. Ovire, ki so v preteklosti otežkočevale dosego tega c&ja, se odpravijo, tako se nadeja predsednik Kalinin, v najkrajšem času, nakar se vzpostavijo gospodarski odnoša^i, ki bodo prinašali obema državama velike k ori sli. Češko-poljska pogajanja prekinjena VARŠAVA, 28. Pogajanja med Cehoslo-vasko in Ptcdjsko za sklenitev železniške konvencije so se prekinila. Nadaljevala se bodo po povratku načelnika čehoslovaiške komisije Dvoračeka, ki je odpotoval v Pragp«, da se posvetuje s svojo vlado o definkivnem načrtu dogovora. nemški odgovor zaveznikom radi zavlačevanja izpraznitve koelnske cone — Nemčija je izvedla popolno razorožitev BERLIN, 28. Nemška vlada je izročila danes zavezniškim poslanikom odgovor na njihovo poslednjo spomenico. V otigo-voeru izraža nemška .vdada globoko obžalovanje, da spomenica zaveznikov nikakor ne olajšuje rešitve koekiskega vprašanja, ki je izredne važnosti ne le za Nemčijo, marveč za vso Evropo. Zavezniške vlade, Poostrena diktatora o Španiji Primo de Rivera naznanja brezobzirno preganjanje sleherne opozicije BERLIN, 28. Kakor poroča list «Mon-tagspost», je imel te dni general Primo de Rivera pred veliko množico ljudstva v Madridu govor, tekcan katerega se je izrazil o položaju tako-le: Diktatura mora biti močna ter mora zaničevati vse svoje nasprotnike. Ne potrebuje sodelovanja prejšnjih politikov, ki so zaigrali svoje pravice. Vsi člani direktorija so odločni, da vršijo tudi v bodoče svete dolžnosti napram domovini. Diktatura je bila uvedena iz štirih razlogov in sicer v svrho pobijanja separatizma, sindikalizma, v svrho izboljšanja gospodarskega položaja dežele in rešitve maroškega problema. Vsi štirje problemi so dosedaj še nerešeni. Radi tega bo Primo de Rivera z vso ostrostjo nastopal proti separatističnim težnjam posameznih pokrajin. Kdor ne ljubi Španije nad vse, ne sme izvrševati v deželi nikake duhovne ali vojaške službe; tudi v deželi ne sme ostati. Proti kršiteljem scacijalnega reda se bo posluževal najskrajnejših sredstev. Kar se tiče gospodarskega položaja dežele, je nastopilo izboljšanje v toliko, v kolikor je bil znižan državni primanjkljaj od 1000 milijonov na 400 milijonov*. V Maroku se mora boriti Španija z največjimi težkočami, predvsem pa v tan-gerski pokrajini. To so javno pokazali zadnji dogodki na bojišču. Maroško vprašanje mora ostati raditega zaenkrat nerešeno. Kdaj se zopet sestane parlament, ni še mogoče napovedati. Podrobnosti o španskih pogajanjih z Abd E1 Krimom MADRID, 28. Direktorij poroča o pogajanjih med špansko vlado in Abd El Krimom sledeče: Poveljnik uporniških čet v Maroku Abd El Krim je patom svojih zastopnikov večkrat zaprosil špansko vlado, da mu odpošlje svoje predstavnike v svrho pogajanj. Ker pa je Abd El Krim nadaljuje nemški odgovor, prikrivajo ka- . ^ . . , .... kor nemški vladi, tako tudi javnemu J Pf1 pogajanjih nastopal s pretiranimi za mnenju razloge, s katerimi hočejo opravi- Revami ter se vedel arogantno, ,e span- BERGAMO, 28. P!o več dndi lepega vremena je včeraj začelo hudo deževati Iz province aa ponoča o snežnih ramrtih Ponekod je zapadel sneg za 20 cbk, čiti zavlačevanje izpraznitve koelnskega odseka. Poleg tega abdolžujejo zavezniki nemški narod, da ni izvršil prevzetih mirovnih obveznosti, a mu ne nudijo prilike, da se lahko brani pred temi neutemeljenimi očitki Nemška spomenica poudarja, da je razorožitev Nemčije tako popolna, da zavezniki nikakor ne morejo opravičiti svoje neprimerno postopanje v koelnskem vprašanju. V zajemni ' interesi pedi Ličnega sodelovanja ne dovolijo, da se sedanje stanje stvari podaljša v nedosledno dobo in puščajo v negotovosti veliki nemški teritoriji m njihovo prebivalstvo. Zato se nemška vlada nadeja, da bodo zavezniki v najkrajšem času dostavili potrebno gradiva glede nešzpraiznitve koe&nskega odseka ter tako ixudi& prve elemente za rešitev spora, ki je nastal rada zavlačevanja izpraznitve koelnske cone. Zavezniki ae bodo odgovorili na nemško noto PARIZ, 28. Kakor zatrjuje list «Petit Parisien», zavezniki ne bodo odgovorili na včerajšnjo nemško noto. Brezplodno bi bilo nadaljevanje take korespondence, pravi «Petit Parisaen*, in to tembolj, ker bodo zavezniki v teku 14 dni prejeti od kontrolne komisije definitivna poročilo. Šele na podlagi tega poročila bodo zavezniki odposlal? nemški vladi izčrpen dokument o nemški razorožitvi Francosko-nemška trgovinska pogajanja PARIZ, 28. Včeraj zvečer je francoska delegacija izročila .vodji nemške delegacije von Trentelenburgu odgovor na njegovo vpraišaJno polo. Trgovski minister Rey nald je izčrpna odgovoril na posamezna vprašanja. Čeprav se je splošno razpoloženje zboljšalo, obstojajo še vedno občutne diference. Francoska delegacija se posebno boji, da bo skušala Nemčija nadomestiti določbe bodoče trgovske pogodbe s široko zasnovanim dumpingom. Trendeleaburg odpotoval PARIZ, 28. Trendelenburg, načelnik nemške gospodarske delegacije, je odpotoval danes v Berlin. Reforma sovjetskega volilnega sistema MOSKVA, 28. Izvršilni odbor ZSSR objavlja, da se bo sovjetski vodilni sistem vsestransko reformiral. Po določbah novega volilnega sistema se bodo sovjetske volitve, katerih se udeleži manj kot 35 odstotkov volilnih upravičencev, razveljavile. Enako se zgodi tudi v slučaju, da bi volilci vložili prizive radi protizakonitega postopanja .varilnih komisij. Iz Madžarske BUDIMPEŠTA, 28. Ministrski predsednik grof Bethlen je napovedal velik govor e političnem položaju, v katerem bo ob-raodožil svoj delovni program. Med drugim bo razpravljal tudi o zakonskih osnutkih glede ustanovitve zgornje zbornice ter volodne reforme. Opozicija se še vedno deli v aktiviste in pasiviste. Aktivisti pod vodstvom Rassaya so za to, da se neha s pasivnim s&afrščem. Ministrski predsednik odpotuje dne 3. februarja na ženevsko kanfereneov _ Priznanje vlade Ahmeda bega Zoga TIRANA, 28. Grška in italijanska vlada ste odgovorile na obvestilo vlade Ahmeda bega Žoga glede spremembe režima v Albaniji, da Grška m Italija priznavate sedanji ceifca vlade Ahmeda bega Zoga. ska vlada odpoklicala svcjjc predstavnike ter prekinila sleherne pregovore. Abd El Krim je med drugim zahteval, da izročijo na maroškem ozemlju se nahajajoče španske čete ves vojni materijal in orožje. Španija se ne more pogajati z nobepira poglavarjem upornikov, če ne izroči orožja; še manj pa z onim, ki zahteva, da mu Španija preda orožje in vojni materijal. Z druge strani se mora pripomniti, da s a se nekatera plemena v Maroku že predala ter izročila orožje, španski direktorij za<-hteva od Abd El Krima predajo orožja, ker hoče imeti v Maroku trajen mir. Medzavezniški dolgovi pred angleškim ministrskim svetom LONDON, 28. Davi se je vršila običajna tedenska seja vlade. V uradnih krogih se zatrjuje, da se pričakuje novo odločitev, ki naj pomeni korak naprej v reševanj1« vprašanja medzavezniš-kili dolgov. Predno bo odposlan odgovor na predloge francoske vlade se bo vsa zadeva ponovno proučila. Spomenico o tem vprašanju je Churchill že sestavil, vendar bo tozadevna nota Franciji utrpela kak teden zamude. Število brezposelnih v Angliji se krči LONDON, 28. Na zadnjem uradnem štetju se je ugotovilo, da se je število brezposelnih v Angliji znižala napram preteklemu tednu za približno 10.000. Ugodna tla za angleško posojilo Romuniji LONDON, 28. Romunski finančni minister Bratiami je zapustil danes London in se povrne kmalu skozi Pariz v BukareŠt Tekom svojega bivanja v Londonu je Bra-tianu imel več pogovorov z angleškim finančnim ministrom Churchillom in z drugimi državniki ter velikimi bankirji in industrijalci. «Morning Post» pravi, da je Bratianu zelo zadoščen nad uspehi tega svojega potovanja. Nemčiji je zabranjeno izdelovanje slehernega vojnega materijala PARIZ, 28. V posebni noti, predani nemškemu zastopniku, poudarja konferenca poslanikov, da čl. 192 versailleske pogodbe zabranjuje Nemčiji izdelovanje slehernega vojnega materijala. Nota se nanaša na naročila kotlov za torpedovke, katera je prejela Kruppova tovarna od argentinske vlade. Poslaniška konferenca je obvestila argentinska vlado o vsebini note, ki je bila predana nemškemu zastopniku v Parizu. Liga za pravice človeka proti fašizmu PARIZ, 28. Včeraj se je vršil v dvorani kulturnega društva v Rue D'Anton sestanek lige za pravice človeka. Razni italijanski govorniki, med temi Campclonghi in NatoK, publicista, veliki mojster frama-zonstva Triaco ter general Ricciotti Gari-baJdi 'so v svojih govorih protestirali preiti metodam fašizma, kateremu so očitali, da uničuje že zadnje svoboščine državne ustave. Do incidentov ni prišlo. (Štefani). Slabi Krasinovi uspehi v Parizu PARIZ, 28. Krasin je pred svojim odhodom v Moskvo sklenil z ministrstvom za mornarica pogodbo za dobavo 25.000 ton težkega olja. To je edina kupčija, ki se je Krasinu posrečila za časa njegovega bivanja v Parizu. Njegova pogajanja za dobavo ruskega lesa Franciji z najvišjimi ugodnostmi so se izjalovila. Tudi prizadevanja, da bi dobil kredite za Rusijo, niso imela uspeha. Senator Hosconl o drngoroticlli v Italili Danes podajamo tisto poglavje iz knjige bivšega generalnega civilnega komisarja za Juljfskc* Krajina, senatorja Mosconija, IcS se bavi z vprašanjem naše narodne manjšine. Na -splošno smo se bavili z vse-tasnd rečene knjige že v par člankih. Tu naj »ledi omenjeno poglavje v polnem obsegu. Gla-si. se: — Najsrpretnejše v izrabljanju narodnih aporov\ te posledice nje mnogolične narodnostne sestave, je država Haburgov-cev v Trstu, v Ju&jski Krajini in v Dalmaciji podpirala Slovane na vse načine. Kajti ni koristilo samo ciljem njenega triali-etičnega programa, marveč je bilo tudi najboljše srecMvo za nje poizkuse, da bi zadušila italijanski iredentizem, tako ne-.poruien in tako žilavo upirajoč se vsaki vabi vlade. S pcjdporo in odkrito pobudo od strani vlade je slovanska masa, vedno številnejša spričo neprestanega priseljevanja, malone skrčila italijanske pase in je bila podžigana k borbi proti našim bratom; zlasti v Trstu. Vse to je ostalo nepozabno. Od tod je moralo neogibno nastati neko čustvo medsebojnega nezaupanja in na-sprotstva, ki se je izkazalo tudi v nasilnih manifestacijah, kakor na pr. povodom izgredov v Trstu meseca maja leta 1914, in ki se je poostrilo, ko se je v letu 191S .bližal zlom Avstrije in so) se zahteve jugo-slovenskega imperijalizma očitno obračale napram Trstu. Po naši zmagi so še drugi ivzroki utrjali tako- duševnost. Slovani se 'še nrso mogli' prepričati, da je novi režim necdpravJjiv. Od te in -ene strani začasne meje so -se jun vzbujale prazne nade z ozirom na težavni mednarodni položaj. En del Slovanov, delavci v večjih središčih, so pomnožili in ojačili socialistično stranke* iker so jo smatrali kot zaveznico v skupnem nasprotstvu proti Italiji. Tako je bilo v Slovanih nek-ci ra^pciloženje neprestane nemirnosti, grozeče in nevarno. V italijanskih patrijotih pa naraščajoče ozlovoljenje, namen reakcije v obrambo lastne sakro-sanktne prar»iice. To čustva je prišla o prvi priliki do silne eksplozije. Znani dogodki v Splitu, ki «o zahtevali življenje enega italijanskega častnika, ubojstvo nekega meščana na nekem protestnem zborovanju, ki se je pripisovalo kakemu Slovanu, je izzvalo- v Trstu, v nc£i dne 13. julija 1920-, tisti silni ljudski izbruh, ki je dovedel do požiga palače Balkana, ali Narodnega doma, kjer je bil sedež vseh organizacij in ognjišče vsakega delovanja Slovanov. Do požiga je prišlo kljub temu, da je oblasf javne varnosti poizkušala z vsemi sredstvi, da bi preprečila požar! Tedaj sem se nahajal jaz v Rimu, kamor rpe je bila vlada pozvala. Kmalu potem sem imel buren razgovor z nekaterimi slovanskimi ' voditelji. Tedaj nisem le branil delovanje oblastev, katere je vedenje tistih, ki so se nahajali v Balkanu, postavljalo, na težko preizkušnjo, marveč sem tudi rezko obsojal postopanje tistih, ki so bili odgovorni za nesrečno propagando, ki je podžigala plemensko sovraštvo ter žalila naš narodni čut. < < Gotovo so bili oni čini nasilja vredni obsodbe in sem to odkrito izjavil. Ta bolestna epizoda — kar mora priznati vsakdo, kdor bistro presoja dejstva — je pa imela v lokalnem političnem življenju tako široke in globoke posledice, da so presegale meje učinkovanja čina nasilstva. Podžgala je zdravi del prebivalstva'in*mu priklicala v zavest njegovo moč tudi nasproti napadalnemu in predrznemu prevratništvu; z druge strani pa je opozorila nasprotnike, kako gori neprestana patrijotični plamen Trsta, četudi se je vse poizkušalo«, da bi se udušil. Te navedbe zadostujejo v dokaz, kako je vprašanje dru gor ode ev za predstavnika vlade ena najpomembnejših in najtežavnejših strani političnega vprašanja. Treba samo pripomniti, da tvorijo Slovani izHaten del prebivalstva Julijske Krajine, kajti od 913.000 prebivalcev je okolo 404.000 Slovanov. Takoj sem si določil točne kriterije, ki jih morem zbrati' v te-le besede: z dru-gorodci treba postopati po zahtevi enakosti in pravičnosti, obenem pa odločno zahtevati odj njih lojalnost in absolutno spoštovanje države in naše narodne zavesti. V prvi dcibi je bila 'strogost neogibna, vsaka sovražna manifestacija se je morala hitro in resno udušiti. Bil je trenutek, proti poletju leta 1920, ko se je bilo resno bati upornega gibanja. Tedaj soi se v sporazumu z vojaškimi oblastvi določila sredstva za obrambo in udušeetje. Toda top, ki je grmel pri Sv. Jakobu, je bil poučen tudi za Slovane. Posebno drugotrodcem je morala vlada pokazati, da je močna, da se zaveda svoje moči ter da se mora nje avtoriteta spoštovati popolnoma in vsekdar. Na drugi strani pa je morala vlada pokazati, da ni vlada tiranskega zatiranja, marveč, da stremi le za tem, da se ustvari stanje ve dre g a in mirnega sožitja, fer da hoče postopati z vsemi na podlagi enakosti, ne glede na njih narodnost, na predpostavi pa, da lojalno vršijo svoje državljanske dolžnosti! Vlada je biita vlada velike drža-ki sloni na lastni etnrški enoti, kjer naravne meje, tiste, ki jih je dobila RaBja iz zemljepisnih in zgodovinskih razlogov od zma£ovaine vojne in pa vrhne potrebe nje varnosti kot v etike drža ve. In hitro se je začela kazati drugačna orijentacija v veftkem delti tistega prebivalstva — dobrodušnega, delavnega, bavečega se s poljedelstvom. To prebivalstva je polagoma spoznalo potrebo v svojem lastnem interesu, da se prilagodi novemu stanju stvari da se približa Italiji, ki ni bila tista dežela biigantov in razcapencev, kakor so mu jo predočale avstrijske oblasti. In nekoliko mesecev potem, dne 3. julija 1921, se je vršila v Postojni, v slovanskem središča, proslava aneksije, kjer je 14 slovanskih____ ________^_^__ županov slavilo združitev z Italijo. Govo- i tenja, a veliko bo prispevala tudi vojaška rilo se je in pisalo, da fe bilo to !e politično | služba. SIcer pa na mere šola sama za-se tvoriti cikajte nevarnosti, pač pa duh v nji in delo učitelja. V utftelj&tih naj se skrbi za ofcra-z ovuje duše. Naj le govorijo slovansko, poučujejo pa naj v italijanskem duhu. lata velja glede duhovnikov, ki naj prihajajo k semenišč ne kot iredentistrčni politikanti, marveč ko-t oznanjevalci ljubezni in miru. Marsikaj se je že storilo v tem smislu, posebno za učitelje. In še več bi se bilo storilo, če ne bi bilo nedostajalo sredstev. Ko sem se nahajal nasproti nepoboljšljivim rovarjatn, duhovnikom in učiteljem, sem brezobzirno ukrepal potrebno. Iz Šole in cerfcve bo mogla prihajati v bodoče največja pomoć za delo pomirjenja in pobra- presenečenje, prirejeno po spretnosti krajevne vlade. Ril® pa je v resnici prvi sad semena zasajenega po navodilih, ki so se dajala. Toda če bi ss delali prevelike iluzije bi bila tedaj m tudi sedaj veđika pogreška. Samo delo more dosiesti radikalne spremembe. V vsakem Sfofanu je naredni čut globoko ukoreninjeni in ga treba — v pravičnih mejah — spoštovati! Vsako sovražno postopanje bi ga le ntrfalo in poostrilo, V tem pogledu je poučno, kar je dosegla Avstrija proti iredentizmu bratov s svojo nezmiselno politiko. Posebno treba z neko širokogrudnostjo dovoliti rabo lastnega jezika, zlasti v osnovnem pouku. Jaz menim, da se, posebno tam kjer je drugo rodna masa kompaktna, ne more odrekati slovanska ljudska šola, ki odgovarja globoko čuteči potrebi posameznih družin, pač pa naj bi se uvedel v nji obvezen pouk italijanščine. In vsled zopetna otvoritve slovanskih šol mislim tudi na kak srednješolski zavod! Tudi to bi bilo koristno. Kajti slabše bi bilo, če bi rodbine — kar se je godilo — pošiljale svoje otroke preko meje. kjer se s poukom vceplja otrokom sovraštva proti nam. Poleg tega naj naobraženi sloji poznajo in znajo rabiti državni jezik, kajti v javnih uradih mora biti na splch uradni- jezik italijanski. Omenjam, da se Je v poletju 1920 nekdo pvedts&arvljaJ v Rimu z absurdnimi načrti za opustitev nemških na/bororv v Zgornjem Poadažju, Jaz 9 svoje strani sem se uprl odločno. In na srečo je ta ideja dobila tisti konec, ki ga je zasluzila. Jaz pa sem zahteval in dosegel pri vojnem ministrstvu, da se slovanski novinci predvsem v skupinah pošiljajo v večja italijanska mesta, ^^ da dofcžjo tam pravo . Na polju zunanje politike vzbujajo še vedno pozornost polemike med italijanskimi in francoskimi listi zaradi položaja italijanskih izseljencev v Tuniziji. — Slovanske države, V Jugoslaviji je osredotočeno vse politično življenje okoli volitev, ki se bodo vršile dne 8. februarja. Volilna borba je zelo živahna. Obžalovanja in obsojanja vredno je, da je bil na volilnem shodu v Vojvodini napaden in ranjen poslanec tamkajšnje nemške manjšine dr. Kraft. Kandidatske liste Radičeve stranke da sedaj niso še bole razveljavljene. — V Bolgarski Čehoslova&ki In na Poljskem ni bilo v zadnjih treh dneh pomembnejših dogodkov. Vsled norve orijentacije čehasiovaških narodnih socijalistov v razmerju napram katoliški cerkvi je nastala v sedanjem večinskem bloku v Čehoslo-vaški zbornici lahka kriza, ki pa ne bo imela večph posledic. — Rusija je sklenila pred kratkim važno politično pogodbo z Japonsko. Ta pogodba je ustvarila na Daljnem vzhodu povišem nov položaj, ker si je Rusija zagotovila hrf>et. To kaže, ;vihiih oblaste v. namerava sovjetska vlada obrniti vso moč svoje politike proti evropskemu zapadu. Razmere med ZSSR na eni in Poljsko, Ro- >ari, naj se prouči vprašanje možnosti „^o ter baltiškimi državami na drugi tesnejšega sodelovanja med aventinsko ^^ ^ že vedno zelo nezdrave. — Nemčija ima polne roke notranjih sporov, ki se vršijo od proglasitve wei-marske ustave neprenehoma med pristaši republike in monarhisti, kar pomeni obenem isto, kakor če bi rekla med pristaši vsaj silo vestnega izvrševanja versail-leske mirovne pogodbe in njenimi nasprotniki. S to borbo pa so zvezali monarhisti svoje čisto reakcijoname načrte. Vprašanje razorožitve Nemčije je povzročilo med nemško .vlado ki zavezniki par novih dipJomatičnih incidentov. Zahtevo Nemčije po izpraznitvi Koekia so zavezniki odbiii, opozicijo (to so torej poslanci, ki so zapustili zbornico) in opozicijo v zbornici (liberalci pod vodstvom Salandre, GicJittija in Orlanda). Ta nastop popolarov se smatra v nekaterih političnih krogih kot začetek razpadanja opozicijonalnega bloka ali vsaj kot znamenje; da, se je opoziciji nannilo vpra-šanje, ali bi ji ne kazalo se zopet vrniti v zbornico m tam nadaljevati borbo proti fašizmu. Drugi pa vidijo v nastopu popolarov posledico skrbi, ki jim jih povzročajo bodoče volitve. Načrt popolarov je kakor se zdi, da bi se vse opozicijonalne utemeljujoč svoje zadržanje s trditvijo, da stranke dogovorile za skupen nastop pn Nemčija posebno glede vprašanja razoro-volitvah. Ker bi biH maksimalisti kot re-! -itve ne izpolnjuje zadosti vestno mirovne .vciucrjonarna stranka izključeni iz tega; načrta, je naravno, da jih je nastop popolarov razjezil. V opozicijonaJnem bloku je nastala torej kriza, vsled katere bo v kratkem sklican njega osrednji odbor, da razr čisti položaj s primernimi ukrepi. Krizo v opozicijonalnem bloku smatrajo liberalci za uspeh svoje kampanje za povrnitev opozicije v zbornico. To kampanjo je vodil s posebno vnemo «Giomale d'I-talia*. Za fašiste pa je kriza v vrstah opor zicije znak, da bo imela Musssolinijeva politična poteza z volilno reformo, ki jo je prinesel na dan ravno z namenom, da razbije opozicijo, tisti uspeh, ki ga vlada pričakuje. Pritisk, ki se je začel takoj po zadnjem Mussolrnijevem gorvoru koncem decembra, se nadaljuje. Po raznih pekrajvnan se vršijo dalje hišne preiskave, aretacije m zaplembe listov. Fašistovski listi so začeli v zadnjem času srdito gonjo proti osrednjemu vodstvu udruženja italijanskih bojevnik cw. Radi tega namerava predsednik udruženja posl. Viola odstopiti. V notranji politiki je doživela vlada majhen neuspeh z načrtom o preuredil v 1 armade. Senatna komisija. 3d oroučuie na- pogodbe. — Francija je sklenila, da odpravi poslaništvo pri sv. stodici. Ker pa .velja glede francoskih novih pokrajin Še vedno konkordat, ki ga je bila sklenila pred vojno nemška vlada, namerava poslati Herrio-tova vlada k sv. stolici posebnega odposlanca, ki bo uredil tudi to vprašanje. Politika sedanje francoske vlade sloni, kakor se vidi, na načelu popodne in dosledne ločitve držajve in cerkve. V parlamentu pride vsled tega vprašanja še do hudih spopadov, toda vse kaže, da je Herriotu zagotovljena večina. Med francoskimi in ameriškimi tisti se vrši dalje polemika o medzavezniških dolgovih. Medtem ko bi hoteli Francozi doseči, da bi jim Amerika brisala vsaj en del vojnih dolgov, stojijo Amerikanci neomajno na stališču, da mora Evropa plačati do zadnje stotinke. V zadnjem času se je pofavala precejšnja napram zapadnim državam, katerim dol - $ guje okoli 37 milijard zlatih frankc-v. —- V Angliji se ie pojavila kriza, v libe-raiii straaiki zaradi vprašanja, kdo naj bo ▼oditelj stranke. Ker Asquith pri zadnjih volitvah ni bil izvoljen, je prevzel vodstvo Lk>yd George, toda razna znamenja kažejo, da je stranka z njegovim vodstvom nezadovoljna. — V Belgiji se napoveduje vladna kriza zaradi vprašanja uradnikov in ženske volilne pravice. — V Avstriji se je zopet pojavilo gibanje za priključitev k Nemčiji, ki pa ne bo imelo uspeha. — Amerika, posebno Zedmjene države stojijo še vedno pod vplivom rusko-japon-ske pogodbe. Sporazum med sorvjeti in Japonsko je napravil v Zedinjenih državah globok vtis, posebno vi bankirskih in trgovskih krogih, Id vidijo v njem resno nevarnost za razvoj ameriške izvozne trgovine na Daljnem vzhodu. Vsled tega se nadaljuje agitacija za priznanje ZSSR tudi s strani vlade Zedinjenih držav. SvetosavsKa proslava o Trstu Predvčerajšnjim je kolonija jugoslovenskih državljanov, živečih v Trstu, slavila tradicijo-naini praznik sv. Save. Ob 11. uri predpoldne se je vršil cerkveni del proslave v pravoslavni cerkvi. Udeležilo se ga je številno občinstvo slovanskega sveta tržaškega. Po cerkvenih slavnostih je bila v prostorih pravoslavne občine za deco proslava s tradicionalnim pre-sekanjem kolača. Zvečer pa je priredilo «Ž;n-sko podporno društvo jugoslovenske kolonije v Trstu* sijajen koncert v krasni dvorani Dreherjeve pivovarne. Na. programu, ki se je izvajal s svečanostno vnemo, so bile točke vokalne in instrumentalne glasbe in deklamacija «sv. Savi». Naval je bil tolik, da dvorana niti z daleka ni mogla sprejeti vseh došlih gostov. Mnogi so morali ostati v stranskih sobah in na hodniku. Prireditev je počastil s svojim obiskom tudi gosp. prefekt Moroni, ki je tudi po koncertu ostal dolgo časa v jugoslo-venski družbi. Kakor je bilo na koncertu razpoloženje svečanoetno, tako je na poznejši prosti zabavi vladalo tisto prisrčno-gestoljubno razpoloženje, ki je običajno in častno za Ju-goslovene. Čestitamo našim bratom najiskre-nejše na tej, tako lepo uspeli proslavi sv. Save. — Od Sv. Jakoba. Na dopis v «Malem listu» z dne 23. t. m. sem kot tajnik šentjakobski «Čitalnice» pooblaščen izjaviti, da ta dopis ne odgovarja resnici. Na občnem zboru je res neki član omenil, da zastopniki trž. pol. društva bojkotirajo našo dvorano, za kar pa je bil od celokupnega občnega ztvona ostro ^zavrnjen, nakar je popravil zgrešeno nerodnost, ker njegova izjava ni odgovarjala resnici. Tako je, gospod — prečastiti dopisnik, in ne kot je pisal «MaIi list». Ravnotako ie iz trte izvita vaša trditev, da je «Edinost» potvorila poročilo občnega zbora, ker je bilo poročilo soglasno sestavljeno od odbora «Citalnice» in ni «Edinost» niti besede izpustila ali pa dodala. — Kdor ne verjame, temu je zapisnik vedno na razpolago in si ga lahko ogleda. — Tajnik. — Pomlad v zimi. Mesec januar je navadno najhujši zimski mesec. Leta in leta nas je učila skušnja, da je to pravilo neoporečno. Leta in leta do letos, ko imamo tako nenavadno in čudno zimo, da ne pomnijo take niti najstarejši ljudje. 2e pred kakimi tremi tedni smo poročali v našem listu, da nam je bila poslana v uredništvo iz vipavske doline prva vijolica. Včeraj pa smo prejeli drug pomladanski dar, ki nas je moral v sedanjem in priznanem zimskem mesecu ravno tako presenetiti. G. Zdenka Mrcina iz Goč pri Vipavi nam je poslala nekoJiko krehljevih vejic s prav pomladansko razvitim cvetjem. Iz drugih krajev nam poročajo, da se nahajajo tu pa tam črešnje, hruške m mandeljni tudi že v bujnem cvetju. — čudna zima, zares! Proslavitev ustanovitve brigade «Sassari». Včeraj je praznovala brigaga «Sassari» dve obletnici: deseto obletnico ustanovitve in osmo obletnico zmage na Col del Rosso. Ob tej pril&i so včeraj predpoldne častniki omenjene brigade priredili v sedežu oficirskega krožka v ul. Ghega slavnost, h kateri so bili povabljeni zastopniki raznih vojaških in ci Društvene vesti — Zveain pevski zbor. Goriški krožek imA vajo v nedeljo, 1. februarja ob 8. v prostorih prosvetne zveze (Mladika), Corso Verdi 37. Tržaški krožek istega dne ločno ob 9. na starf policiji. — Pevsko društvo «.flirija» pri Sv. Jakoba javlja cenjenemu občinstvu, priredi nai pu«tno nedeljo, 22. febr. veliko pustno pme-i ditev v vseh prostorih Del. kons. društva. Dvorana bo krasno okrašena. Poslovala bo garderoba, bufet, šaljiva pošta. Pa bo Že mnogo drugih lepih in novih iznenadenj. —^ Pevska vaja se bo vršila v petek ob navadni uri. Ker se bomo učili nekaj novih zborov, je potrebno, da pridejo pevci polnoštevilno iir da so točni. Vaja prične ob 20.30. — Društvo «Zora». Kakor že javljeno, se bo vršil dne 7. febr. v dvorani *Modugno» veliki zabavni večer. Vabila, brez katerih je vstop nemogoč, so že razposlana. Ako kdo pomotoma ni dobil vabila, naj se blagovoli oglasiti v nedeljo od 10—13 v dvorani ^Modugno*' Zabavni večer obeta lep uspeh, ker vlada med vsemi krogi veliko zanimanja in tudi povpraševanje po vabilih je veliko. — Na vabilih je pomotoma izostalo; vstop za družine L 25. — T. V. K. Sirena vabi na predpustno zabavo, ki se bo vršila s sodelovanjem domačega Mlad. godb. krožka dne 1. febr. v dvorani «Excelsior» v Barkovljah. Pričetik zabav« ob 18. uri. Obilno udeležbo priporoča - Odbor. — Javna knjižnica šentjakobske «Čitainice» posluje redno vsako nedeljo od 10.—11. ura predp. v poslopju stare policije pri Sv, Jai kobu, kjer se tudi vpisujejo novi člani. Knjižnica je preskrbljena z lepim številom raznovrstnih knjig, zato se vodstvo nadeja, da jo bo občinstvo pridno obiskovalo. Stroški za izposojevanje knjig so neznatni in vsakomur dostopni. — Ker mnogi čitatelji niso vrnili v predpisanem roku izposojenih knjig, se K-r» potom ponovno opozarjajo, naj to n-mudoma storijo, ker nepotrebno zadrževanje kn;ig ovira dobro poslovanje knjižnice in to na škodo drugih čitateljev. — Okoličani se lahko vpišejo v podružnico knjižnice v Rocolu, ki posluje vsako nedeljo od 10.—12, ure v hiši tamošnjega gosp. društva. SPORT Škof dr. Karlin obolel. Mariborski škof dr. Karlin je obolel na želodčnem in črevesnem katarju. Bolezen sicer ni nevarna, vendar je moral bolnik ostati v postelji. _ Promet na Donavi ustavljen. Pri Novem Sadu je Donava tako upadla, da je stanje vode prišlo pod ničlo. Že več desetletij Donava ni bila taito nizka. Med Vukovarom in Zemunom so vse ladje ustavile promet. —Potres na hrvatsko-slovenski meji. Jutranji list poroča iz Stojdrage ob hrvatsko-slovenski meji, da vladajo tamkaj perijodični potresi. Zemlja se trese skoraj vsak dan; dne 18. januarja pa je potres bil tako močan, da se je v Gabrovici nek strmi breg sesul na cesto ter onemogočil za par dni promet. Ker se potresi najbolj čutijo v bližnjih Cateških toplicah, so tamkaj ponovno izmerili toplino vode in ugotovili, da je voda sedaj za tri stopinje bolj gorka, kakor je bila v prošli kopalni sezoni. Val teh perrjodičnih potresov sega približno deset kilometrov zračne daljave okoli epicentra na hribu Crniku. — RatKćev akt tehta že 12 kg. Hrvatski listi poročajo, da so bili spisi predloženi ban-skemu stolu v zadevi Stjepana Radića 9.40 kg težki. Sedaj, ko je spisom policija predložila druge dokumente, tehta Radičev akt že 12 kg. Ob tej ugotovitvi vprašujejo: Ali dobi Radič toliko let, kakor bodo tehtali njegovi spisi? — Jngodovenski kovani denar pride junija meseca v promet. Jugosl. vlada je sklenila z neko francosko-belgijsko tvrdko pogodbo, glasom katere se tvrdka zavezuje, da izdela in dobavi kovan denar po pol, eden in dva dinarja. Prvi del tega denarja se mora izročiti najdalje 1. julija, po 8. mesecih pa ostanek. S prvim delom se bo stavil v promet tudi kovani drobiž po 5 in 10 par, ki ga hrani jug. država že od leta 1920., ki se do danes še m stavil v promet. Kovani denar po 25 par se sploh ne bo stavil v promet, ker predstavlja njegova zlitina mnogo večjo vrednost. _ Caruga bo obešeni Iz Osijeka poročajo: Prošnja Jove SUnsavljeviča Caruge za pomi-lottenje je bila odbita, dočim so vsi trije njegovi tovariši pomiloščeni. Sararjevski krvnik Mauzner, ki bi moral izvršiti justi- S. K, Val, Barko vije; M. D. Zarja, Rojan 2 : 1, Ob lepem številu občinstva se je odigrala v nedeljo na Trsteniku prijateljska nogometna tekma med «Zarjo» in "Valoma Nismo se motili, ko smo pretekli teden predvidjali, da bo igra napeta, ker da sta si obe četi približna enaki. «Zarja» je vključila v svojo četo nekatere igralce, ki so dali igri popolnoma novo lice. Napadalna vrsta obstoji iz hitrih in v streljanju gotovih igralcev a nič manj d^bra se je izkazala obramba, kjer je posebno briljira! branilec Turk. Če bo nastopala Zarja s to četo tudi pri bodočih tekmah, lahko računa že danes, da bo imela malo tekmecev. Nasproti taki četi je moral tudi «Val > dati vse, da se je vzdržal na površju. Po prvem polčasu, ki je končal 1 : 0 v prid *Zarje», so se vrgli Valaši z vso silo v nasprotni prostor in zabili dva gola, vkljub temu, da so i^l^l^ z desetimi možmi. Posamezni igralci *.Tv«ia» so v resnici izdatni, a njihovi igri manjka one skupnosti, hi jc za dobro četo — in med take se sme «Val» prištevati z vso pravico — predpogoj. Tako n. p. ni znala v nedeljo napadalna vrsta izkoristiti lepe prilike, da bi izgledal rezultat povsem drugačno. Obramba «Vala^( ki se je izkazala pri vsaki tekmi za naše razmere prvovrstna, je irnžla y nedeljo slab d?n. Dobili pa smo po nedeljski tekmi utis, da s« naše nogometne čete lepo razvijajo. »Športne udruženje» naj že danas pripravlja tla za prvenstvene tekme, kar bo d-lo našim društvom nove vzpodbude za nadaljni razvoj. Pred očmi moramo imeti namreč dejstvo, da so naše nogometna čete šele v povojih in da je ravno sedaj največja potreba, da se jim stavi cilj, do katerega se bodo morali preriti šele s smotre-nim delom. Če bomo prepustili mladino svoji usodi, sa boco nogometne čete kmalu zredčila tn naš sport bo umrl kot ned-rastlo dete. Naj o tem malo več razmišlja »Športno udruženje*, ki do danes ni še pokazalo v teri pogledu resne volje. Iz Sržaikesa živBJenia — Samomor uvruic mesrtne bolniš-ice. Radi hude bolezni, ki 'to je smatral za naoz-dravljivo, si je preč nočnjim vzel življenje 37-letni uradnik mestne bolnišnice Rudolf Ongaro. V svoji zasebni sobi v bolniškem poslopju je zavžil večjo količino v kronala. Ke so ga pozneje našli, se je nesrečni mož že boril s smrtjo, in kljub zdravniški pomoči jc kmalu nato umrl. — Vest o žalostnem koncu Ongara je napravila na vse nastavljene * bolnišnice, kjer je bil mož priljubljen in Čislan, globok in mučen utis. _ Avtomobil trčil ob mlekarski voz. Mle* karica Marija Umek iz Lokve je včeraj zjutraj pedala z vozom mleko v naša mesto. Z njo se je vozila tudi njena hči Katarina, ki je vodila konja. Ko se je voz premikal navzdol po precej strmi cesti na Montebellu, ja pridrvel avtomobil. Šofer je s trobljea,em opozoril mlekarici, naj se umakneta na desno, toda konj, najbrž zbegan radi trobljenja, ja krenil na levo in tako zaprl pot avtomobilu, ki je s precejšnjo silo trčil ob roz. Voz ie od-letel v stran in mlekarici sta z vrči vred popadali na cesto. Marija Umek si je pri tem izpahniJa levo roko, sicer pa ni imela nezgoda hujših posledic. Z istim avtomobilom je b.la j nesrečna miekarica prepeljana v mestno bolnišnico. kjer so ji podali potrebno pomoč. . i-uuuV4»u ac pu^esma p. .. JVla-HKfH napetost z Rosa jo. ^ Sovjetska vlada o^taj Caruge. je stopil v stavko m izjavil, francoski, da po opna obmejne države j ^ svojega «posla» toliko časa ne izvrši, do-(Podjsko, Rotil unsko itd.) proti ZSSR. Naj- j kler sa mu ne plača honorar za obešenje v važnejši vzrok tef napetosti pa tiči v dej- j Palanki. Zahteva tuđi 1500 dinarjev predujma, stvii da Rusiia noče pn^^ti svojih dokbov Carutf? bo obešen orihodni* dni. Iz tržaške pokrajine _ Dutovije. Stokov Vedaž je v svojem letošnjem koledarju pomaknil sv. Blaža za en dan naprej. Obhajali pa ga bomo vseeno na 3. februarja, kakor druga leta. — Isti dan se vrši tu veliki sejem svetega Blaža. Toliko v znanje sejmarjem in drugemu občinstvu. — Smrtna kosa. Dne 22. t. m. je po kratki bolezni preminul obče spoštovani -d priljubljeni cerkovnik Franc Brundula. Opravljal je svojo službo že nad 37 let v popolno zadovoljstvo cerkvenih oblasti in obč.nstva. Pokojnik je bil obč2 priljubljen in spoštovan človek, o čemer je pričala tudi zelo velika udeležba pri njegovem pogrebu. Kdor je mogel, )£ prihitel, da izkaže zadnjo čast uzornemu občinarju. Naj mu bo zemljica rahla} Naslednjega dne je usodna smrt ugrabila tudi obče znanega 85-letnega starčka Josipa Candek, vzornžga in marljivega delavca, k» je že nad 40 let služil pri ravnokar razpu-ščenem cestnem odboru. Tudi njemu bod* 7? mli" biKk31 — Sežana, «Prostovoljno gasilno društvo », uprizori dne 1. in 2. februarja t. 1. anamenito Tolstojevo dramo v petih dejanjih «Moč teme». Začetek dne 1. feb. ob 3. uri pop., dne 2. feb. ob 7. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I. L 5, II. L 4. stojišča L 3. Šoloobveznim otrokom vstop ni dobljen. — Odbor, Drama «Moč teme» je visoka spokorna pesem, klic Gospoda proti Sodomi in Gomori. S krvavo plamenečo bakljo je posvetil Tolstoj na dno greha in zločina med narodom. Z grozo in & studom je hotel kmeta zbuditi iz moralne letargije ter ga dvigniti k solncu, k Bogu. «Narodna drama« je imenoval svojo «Moč teme», ker jo je spisal resnično le v strašilni zgled in svarilo svojim kmetskim rojakom. Moč teme je v tej drami moč dveh slabih žensk. Nikita je spočetka le lahkomiseln in v mladostni razuzdanosti nezaiačajen J>jubi-arnec; vda se torej zapeljivosti mlade in podle kmetice Anisje ter postane prešest-nik, ko fe že onesreči! blago deklico Mamo. Nikita pa ima tudi lakonmo* in brezvestno mater, zločinskih namenov, pravcato zver, Matrjano. Ta ženska, deloma iz ljubezni do sina, deloma pod pritiskom bede, deloma iz hrepenenja po boljšem življenju, zavede strastno Anisjo, da zastrupita že itak smrtno bolnega- kmeta Pjotra. Vzameta mu ves denar, ki je namen/en otrokom iz Pjotrovih obeh zakonov. Matrjonin načrt se uresniči: Anisja in Nikita postaneta mož in žena. Toda sreče s tem ne dosežeta. Kmalu izve Nikita, kdo in čemu je umoril Pjotra. Začne ga peci vest, zato pase lenobo, pijančuje ter zapelje pastorko Akulino. Nikita svojo ženo morilko pač zaničuje, a odtegniti se ji ne more več, ker živi od njenega premoženja. S tem se izpremeni življenje v Nikitovi družini v peklo. Akuiina rodi ctroka prav v noči, ko je prišel v hišo njen snubač. Zopet je Matrjona na delu, in Aiiisja jej pomaga. Akulino je treba vse-kako omožiti in jo spraviti iz hiše, da se javno prešestovanje med očimom in pastorko ne nadaljuje. A kaj z otrokom? Matrjona že ve za »svet: Dete naj se umori in zakoplje. S tem — si misli — se spravi živi dokaz greha s sveta in vse pojde v redu, na srečo Nikite in Anisje. In živinska moč dveh žensk, žene rn matere, je na Nikito tako silna, da vzlic uporu vendar umori sam svoje dete, in ga zakoplje v jamo, katera je izkopal z lastnimi rokami. Tako je Nikita sokrivec že drugega umora. Tedaj so duševne sile Nikitove tudi pri kraju. Pekoča vest mu ne privošči nobene mirne ure več v življenju, kakor blazen tava okrog in: vedno sliši ječanje svojega umorjenega otroka. Ko se vrši Akulinina poroka, se sreča po dolgem času zopet z Marino, s katero« sta se resnično ljubila. Tedaj izprevidi Nikita, kaj je izgubil in kako globoko je padel zaradi Anisje. Glas vesti mu zmeša misli in v obupu se hoče cbesiti, da stori konec svojim duševSnim mukam. Vesti z Goriškega ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV — Slovensko gledališče t Gorici. V ponde-Ijek, 2. februarja, ob 4. pop. uprizori Dram. društvo v Gorici vdrugič Cankarjevo farso v treh dejanjih ^Pohujšanje v dolini šentflori-janski*, ki je dosegla kot 25. slavnostna predstava tako lep uspeh. Dvorana je bila pretesna za toliko občinstva in mnogi so morali oditi, ker niso dobili prostora. Tako je sedaj dana prilika vsem, ki so morali oditi — pa tudi posetnikom iz daljne okolice — da si ogledajo to krasno Cankarjevo delo. — Vodstvo gledališča je poverilo vloge najboljšim močem in povabila kot gosta v glavni moški vlogi g. Terčiča iz Trsta. Ostale vloge so razdeljene tako-le: , da se bo za to točko spremenil oder v akvarij, da je že naročena pristna gorska voda in da bo pred to točko oddal odbor ribolov-sko pravico v tem akvariju najboljšemu ponudniku. Kot strogo zaupno mi je isti PM zaupal še eno točko, t. j. rajalni nastop mešanega zbora. Soprani in alti plešejo na galeriji, tenorji v dvorani, basi pa v podzemeljskem bufetu, tako da bo tudi oni, ki nima bogve kake glasbene izobrazbe, koj že po plesu spoznal, kje plešejo ženski glasovi in kje moški. Zato pa v soboto vsi v Trgovski dom, sicer vam bo žal! — Sveti gaji na Goriškem. L. 1921., po zaključku IV. gozdarskega kongresa, je sprožil predsednik furlanske «Pro Montibus et Sil-vis», dr. Biasutti, načrt, da naj se nasadijo na vseh onih gričih in hribih, na katerih so se odigravali v poslednji vojni krvavi boji, sveti gaji, katere bi tvorili nasadi posebnih, v dotičnih krajih neobičajnih dreves. Sedaj je gozdarski nadzornik v Gorici, inž. Fasan, že sestavil tozadevni načrt, po katerem naj bi se nasadili sveti gaji na Sv. Gori, na Sv. Gabrijelu, v Panovcu, na Kalvariji, na Sv. Marku, na Rafutu, na mirenskem gradu, na Fajtovem hribu, na Vrhu sv. Mihaela in na Sabotinu. Po tem načrtu bi bilo potrebno za nasade 332.240 dreves, od katerih bi odpadlo 206.240 na svobodne cone, 126.000 pa na one cone, ki so bile proglašene za svete, t. j. na one, ki so nedotakljive ter morajo ostati vedno v istem stanju, kakor jih je pustila vojna. V svobodnih conah se bedo nahajali sveti gaji bodisi na vrhu gričev in hribov ali pa neposredno pod njimi in bodo imeli posebno obliko, v svetih conah pa bodo zasajena drevesa samo ob robovih dotičnih con. Na Sv. Gori se bo n. pr. nahajal sveti gaj na jugovzhodu samostana, za kar je svetogorski pater-gvardjan že dal tozadevno dovoljenje. Sploh se bodo morali sveti gaji nahajati na takih mestih, kier je bila fronta in odkoder bodo vidni daleč naokoli. Stroški se bodo krili potom narodnih zbirk. — Še o gozdnih požarih. V poslednjem času se po Goriškem množe gozdni požari, ki groze uničiti še ono boro gozdno bogastvo, s katerim razpolaga goriška dežela. Mnogi pripisujejo gozdne požare neprevidnosti, toda nam se zdi, da gre v mnogih slučajih, ako že ne za zlobo, pa prav gotovo za zlobno lahko-mišljenost. V soboto je gorelo na Kalvariji, v nedeljo pa na pobočju Sv. Gore, na Sv. Gabrijelu in na Sv. Katarini, torej kar na treh straneh. Značilno je, da nastajajo ti požari vedno v šole prostih popoldnevih, iz česar precej jasno sledi, da jih povečini povzročajo šolska mladina in drugi izletniki iz mesta, kateri se potem očividno naslajajo s pogledom na požar, katerega so oni povzročili. Radi tega bi bilo neobhodno potrebno, da učiteljstvo v mestu svari šolsko mladino pred podobnimi dejanji ter da ji predoči vse one škodljive posodice, katere povzroča podobno lahkomiš-ljeno postopanje. Sicer je sedaj, vsled nasto-pivšega deževja, nevarnost novih gozdnih požarov zaenkrat minula, toda navzlic temu bi biia pouk in svarilo zelo umestna in koristna za bodočnost. Tudi varnostna oblast in poljski čuvaji bi morali ob takih dnevih uvesti strožje nadzorstvo. — Sneg na Goriškem.. V pondeljek in torek je zapadel na Goriškem precej obilen sneg, ki je pobelil gorske vrhove. Beli gost se je po soški dolini bližal Gorici, toda dospel je samo do Plavi in še od tamkaj bo moral pod pritiskom južnega vremena odstopiti na gorske grebene, dokler ga tudi od tam ne prežene njegov sovražnik — jug. Se jje pač prepozno spomnil na obisk! — Volitev župana v Kanalu. V četrtek, 22. t. m. $e imel starešinski svet svojo prvo sejo, na kateri se je izvolil župan in občinski odbor. Za župana je bil izvoljen g. Karol Angeli, trgovec v Kanalu; za podžupana g. I. Kr. Brandaž in g. Berlot Franc. Namestnika: g. Gorjup Franc in g. Lovišček Aston. Pričakujemo od novega župana in od njegovih svetovalcev, da bodo v teh težkih časih z vso vestnostjo in ljubeznijo šli na delo in tako pripomogli, da se bo kanalska občina tudi nadalje lepo razvijala in da nam bo ohranjen mir, ki ga tako potrebujemo. Na dan volitev župana je bil predložen po nekaterih nezadovoljnežih neke vrste utok proti izvolitvi treh starešin. Utok je bil seveda od starešinstva enoglasno zavrnjen, ker je bil način priglasitve nasproten zakonu občinskega reda in ker ni odgovarjal resnici. — Po izvolitvi je nagovoril zbrane starešine g. komisar Asnedeo Numis, kateremu se je zahvalil novi župan g. Angeli. Imenom starešinstva .je govoril tudi bivši župan g. I. Kristijan Baudaž, kateri s i je spomnil delovanja g. komisarja v prid kanalske občine, ter pozdravil nov aga g. župana, želeč mu uspeha v urado-vanju rn obljubljajoč mu složno pomoč starešinstva v vseh občinskih zadevah. — Po tem uradnem opravilu so se zbrali vsi navzočni starešini z g. tajnikom vred v gostilni novega župana pri okrepčilu ter je bil ob tej priliki nabran tudi večji znesek za reveže kanalske občine. — Podmelec. Naša * Kmetska čitalnica* priredi v nedeljo, 1.- februarja veselico. Igrala se bo igra «Deseti brat* ter dva pevska in dva tamb. komada. Začetek ob treh pop. Vsa bratska društva se vljudno prosijo, da posetijo prireditev v čim večjem številu. - Odbor. — Iz Bukovice. V nedeljo smo imeli v iiaši vasi velezanimivo predavanje; predaval nam je g. učitelj Koglot iz Vrtojbe o živinoreji. Navzočnih je bilo nad sto oseb. ki so z velikim zanimanjem sledile izvajanjem predavatelja, kateremu se prav prisrčno zahvaljujemo za trud. Čeprav je bila udeležba pri predavanju nadvse častna, vendar si želimo, da se prihodnjič udeležijo predavanja tudi vsi oni, ki niso bili zastopani na tem predavanju iz tega ali onega, opravičenega ali neopravičenega vzroka. — Deskie. Gosp. Zimic Rafael, gostilničar in trgovec, je daroval Goriškemu zelenemu križu svoto L 25 za nabavo novega avtomobila za prevažanje bolnikov in ranjencev. *Blagor onemu, ki vpleta svoje rože v drugih trne»! — Idrija, V nedeljo dne 18. t. rn. se je vršil redni letni občni zbor Pogrebnega društva sv. Jožefa v Idriji®, v dvorani hotela Didič. Udeležba je bila nasproti številu članov skrajno slaba, kakor je menda na vseh -občnih zborih. Ob 10. uri dopoldne je otvoril predsednik g. Valentin Vidmar občni zbor z običajnim pozdravnim nagovorom, nakar je bil prečitan zapisnik zad njega občnega zbora. Nato je poročal tajnik Pavel Poeenel o delovanju. društva. Med letom se je vršil 1 redni občni zbor; odbor pa je imel 13 rednih in 4 izredne seje. Članov je bilo začetkom leta 1924. 4668, med letom jje pristopilo 155 čflanov, izstopili so 4 člani, umrlo je 96 članov, 56 pa jih je bilo izključenih, tako da šteje društvo- koncem leta 1924. 4667 članov. Blagajnik Matija Seljak poroča, da je imelo društvo v letu 1924 dohodkov 25.406*84 L in 24.727*30 L stroškov, in izkazuje blagajna 681*54 L prebitka. Poročila so bila 'soglasno sprejeta in se je nato prešlo na volitev novega odbora^ Za .predsednika je bil soglasno izvoljen dosedanji predsednik gospod Val. Vidmar, ki je že dve leti izborao vodil delovanje imenovanega društva. Nadalje so bili izvoljeni v odbor sledeči gospodje: SvetEčič Ivan, Seljak Matija, Lampe Ignac, Eržen Ivan, Klemenčič Anton, Ncr/ak Alojz. Za pregledovalce računov Troha Rafael, Čibej Lovre, Vončina Valentin. Društveno premoženje znaša v denarju 20.549*62 L, v premičninah in inventarju 2405*40 L, skupaj 22.955 02 L, Iz navedenih poročil je razvidno, da je društvo lansko leto zelo napredovalo in živahno delovalo. «Pogrebno društvo sv. Jožefa v Idriji» je bilo ustanovljeno leta 1871. Ustanovil ga je Anton Jež, rudniški pisar. Ob ustanovitvi so imeli še razni drugi Idrijčani obilo zaslug. Prvi odbor je bil tako-le sestavljen: Anton Jež, preds., Josip Serjun, blagajnik, Franc Dk£č, preglednik. Prva članica1 je postala Uršilč Frančiška. Društvo je pričelo poslovati meseca septembra ustanovitvenega leta. Članov je bilo prvo leto 108. Dohodkov je imelo društvo Juat leto na članarini 268 gld. 90 kr., v darovih 100 gld., skupaj 268 gld. 90 kr in 6 gld. 33 kr. stroškov. Društvo je leta in leta napredovalo, toda ob razsulu bivše vladavine bi biki vsled podpisa vojnih posojil in takratne slabe uprave skoro propadlo. Vsled izpre-membe upravie — posebno pa se je takratnemu novoizvoljenemu predsedniku pok. Ivami Ferjančiču — zahvaliti, da je društvo obstalo in si zopet opomoglo. K dru- štvu pristopi lahko vsak italijanski državljan moškega ali ženskega spala med 15. in 55. letom starosti. Članarina se odmerja po starosti člana. Najmanjši letni prispevek je L 3'80, najvišji pa L 11*85. Vstopnina je najmanj 2 liri in največ 10*05 L. Pravico do prejema pogrebščme ima vsak član po poJletnem članstvu. Do leta 1875. je znašala pogrebščina 30 gld., katera pa se je višala z ozirom na premoženjsko stanje društva. Danes znaša pogrebščkia za odrastlega člana 150 L, za otroke 30 L; to se izjplača pa le v slučaiju, če sta člana oba zakonca in to do »starosti 15 leta. Pravico do pogrebščine izgubi vsak član, če zamudi s plačilom, prispevkov 3 mesece. Članarino je treba vnaprej plačati — plačuje se poljubno, na mesec, polletno ali celoletno. Izstopsvšemu članu se članarina, katero je vplačal, ne vrne. Društvena pisarna se je lansko jesen preselila vsled vlažnosti prejšnjih prostorov in se nahaja, danes v via Trieste prej Rožna ulica v pritličju hiše št. 137 (Srečko Kogej). Uradu je se vsako sredo, soboto in nedeljo od 8. do 11. ure dopoldan. Društvo je velikega pomena, posebno za revnejše sloje, ker poleg pogrebščine v denarju svojim članom nudi brezplačno mrliško opravo in svečnike; ter posojuje sveče proti odškodnini porabe. Želimo tudi nadaljni procvit tega tako potrebnega društva. GLASOVIR JE v vsakem ______ uglašuje, kupuje in ceni. Pečar Molino a vapore 3-II. stanju popravlja, , Trst, V; iz 44 DVA ključavničarja, neoženjena, krepka mladeniča, se sprejmeta. Plača po zmožnosti in dogovoru. Naslov pri upravništvu. 139 ŠIVILJA izdeluje krasne domino, pierrots,. pierettes z velikim ovratnikom L 50. Izdeluje vsakovrstne kostime za plese po najzrnen nejših cenah. Zovenzoni 5, I. 14t PRIZMATIČNE daljnogled« kupuj Giusto Hirsch, optik, via Mazzim Trst 87 MESEČNI SEMENJ V HERPELJAH za kra-; marijo, gove}o živino, konje, prašiče i. t. d.» ki je bil do sedaj zaprt radi kužne bolezni živine, se spet odpre dne 3. februarja t. 1. namesto 2. februarja, ker je ta dan praznik. Načelništvo. 129 VRTNARJA izvežbanega tudi za druga dela, sprejmem. Ivan Muha, Sv. Peter na Krasu. 149 BABICA sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Stroga tajnost. Via Madonnina 10, II. 145 KUHARICA, izvežbana, se sprejme v ulici Aleardi 320, IV., vrata 13, (blizu Piazza Scorcola). 147 Poslano*) PREKLIC IN SVARILO. Ker se je rnc^a žena Ana Kocjančič roj. Huso prostovoljno odstranila iz moje hiše, izjavljam tem potom, da nisem plačnik za doJgove, ki bi jih naredila, ter svarim vsakega, naj ji ne da ničesar na upanje. — Vse premično in nepremično premoženje je moja last in moja žena ni upravičena razpolagati čez to. V Dekanih, dne 28. januarja 1925. (148) Andrej Kocjančič, Dekani št. 133. -1 ustanovljena leta 1892 izyršuje vsako elektrotehnično delo. Na željo proračuni. Via Mazzini 3. ee Telefon E-16 § M. Steiner D. z o. z. Via Geppa štev. 15-17 POHIŠTVO zajamčene kakovosti po najbolj ugodnih cenah. POSEBNOST: popolne opreme za pisarne. Velike zaloge v prosti luki. Skladišče 2 A in skladišče 7. 48 M. ŠOLA BERUTZ TraS - Via Torre bianca St. 21. NOVI TEČAJI ANGLEŠČINE FRANCOŠČINE ITALIJANŠČINE NEMŠČINE ŠPANŠČINE PORTUGALŠČINE SRBO-HRVAŠČINE SLOVENŠČINE ia« Vpisovanje: ob delavnikih 9-21. % Zlato, srebro« krone« # 2 platin, zobovje *e £ ifp Kupuje fj % a Trst, Via Ha zini 46 « & £7 tf iS W&in*Jif nupujc f) Zlatarna ALBERT pquH| Via Geppa štev. 15-17 ') Za. ilsJLk« pod tem naslovom odgovarja ur*4* Blitvo 1« toliko kolikor mu zakon veleva. Mali oglasi SOBA se da v najem. Via Guido Brunner 9, I. 149 VILA v Trstu, via S. Marco, blizu železnice, enonadstropna, s štirimi sobami, dvema kuhnjama, se proda za L 30.000, na saldo L 18.000. Peter Malalan, Općine, nasproti mir odiln ic e, 136 20.000 LIR na razpolago na prvo vknjižbo, za pet let 8%. Pisati pod «20.000» na uprav-ništvo. 137 8AB1CA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpplago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajuost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 64 vabi na latni občni zbor ki se bo vršil v soboto. 14. februarja 1925, ob 19. uri v lastnih prostorih. DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Prečitanje revizijskega zapisnika. 4. Volitev načelništva in nadzorništva. 5. Slučajnosti. i5i ODROR. .> -.i. ZAHVALA. Podpisana izreka svojo najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so pripomogli, da se je zadnja pot naše nepozabne soproge oz. matere URŠULE PANGEI& vrnila v tako ogromnem spremstvu. Pos bno se zahvaljujemo C. g. Župniku Piščancu in č. g. župniku Cvcjnu, obč. kom. g. vit ScialpI, obč. uredništvu, g. učitelju Venturiniju za vodstvo petja, pevskemu društvu »Vodnik* in vsem drugim udeležencem pogreba. DOLINA, 27. januarja 19;5- 150 Družina Josipa Pargerc. i PODLISTEK Collina; &RE2 I/VlEflA Romaš. Nenadoma se je okrenila od mize, kamor ie stopila, ter šla k stolici. Nehote jo s svo-licu zadnjimi besedami opozoril na njeno težk0 dolžnost, da mu mora povedati zgedbo svojega življenja. Niti najmanje ni dvomila o svoji dolžnosti. Samo" ena misel sa je je držala, ko je skušala priti k stvari: < Ali me bo še tako ljubil, ko zve resnico? Rekla je: ^Pustimo moje občutke. Imam tehten vzrok, da ne morem proč od tu, dokler nisem gotova, da vas zopet vidim. Vi imate sveto pravico zvedeti, kako sem prišla semkaj brez vednosti mojih, in kako je prišlo do t^ga, da ste me našli v takšnem propalem stanju.* «Ne zahtevam tega,» je rekel hlastno. «Ne maram nič takega vedeti, kar bi težko po-vedali.» «Vi ste vedno napravili svojo dolžnost,® je odgovorila z lahkim usm^vom. ^Dovolite mi, da vas posnemam in da napravim tudi jaz svojo.» «Dovolj sem star, da bi mogel biti vaš oče,» ji adgovoril trpko. «Izpolnjevanje dolžnosti je v moji starosti laže IcakoT v vaši.» Njegova starost se mu je tako vpila v misel, °a si i« domneval, da mora tudi ona o tem razmišljati. Toda ona ni nikoli na kaj takega pomislila, in njegova sedanja pripomba je ni predmeUU Za trinotek oddaljiti od njenega «Vi ne veste, kakšno vrednost ima zame vase dobro mnenje o meni,» je začela Ur zbrala ves svoj pogum. «Kako naj si zaslužim j vašo dobroto, kako naj bom vredna vašega ! spoštovanja, dokler vam nisem odprla svojega srca? Oh, nikar ne dajajte potuh» moji grdi slabosti! Pomagajte mi, povedati vam resnico, prisilite me k temu zavoljo mene in sebe.» Bil je globoko ganjen. »Povedali mi boste resnico,* je rekel. «Vi ste imeli prav in ne jaz.» Crez nekaj časa je rekek «Ali bi vam bilo laže pisati kakor pripovedovati?* «Ve liko laže pisati!* ji vzkliknila z veseljem pograbivši to miseL «Ce pišem, sem gotova, da ne bom ničesar zakrila.* Toda takoj ji je padlo v glavo, da se ne sme odreči svojemu os^bnem-u vplivu nanj, zato je naglo dostavila: «Ne pišite mL Počakajte, da se zopet vidiva in potem mi porečete, kaj mi- slite o menila «Kje naj vam to reč£m?» «Tu. Tn, kjer ste me našli brez moči, tu, kjer ste me priklicali v novo življenje in kjer sem vas prvič videla. Najtrše besede iz vaših ust bom lahko prenesla v tej sobi. Več kakor mesec ne morem biti odsotna; en mesec bo popolnoma zadostoval. Ko se vrnem. — Toda jaz mislim samo nase,* je nadaljevala v zadregi, «morala pa bi misliti na vas. Vi imate svoja opravila, svoje sorodnike. Ali hočete vi določiti, kdaj in kje?» «Bodi, kakor si vi želite. Ce sc vrnete črez mes3C dni, me boste našli tu.* «Ali ne bo to za vas prevelika žrtev?* »Nobene, razen vožnje v City. Moram še enkrat tja, sicer se ne bi mogel pravočasno semkaj vrniti,* rekel in vzel klobuk. «Torej je vse dogovorjeno med nama?* je rekla in mu podala roko. ^Dogovorjeno,* je odgovoril nekoliko slabe volje. Kakor neznatna je biia senca na njegovem obličju, vendar jo je zbodla. Skrb, da bi ga razveselila, je premagala vse pomisleke in prisrčno mu je stisnila roko. mu to ne razodene resnica,* je pomislila, «tedaj je ae bo nifcofc zvedel.* Ni mu razodelo resnice, vendar pa se je pojavilo v njem vprašanje, ki si ga ni nikoli stavil: «Govori hvaležnost ali ljubezen iz nje? Če bi bil mlajši, bi skoraj upali na zadnje.* Razlika v starosti ga je začela vnovič vznemirjati, ko je šel i% hiše, in po vsej poti do pisarne brodolastnikov v Coruhillu je odšteval dvajset od enainštiridesetih. Magdalena je medtem stopila k mizi, da napiše gospodični Garth odgovor, to je, da hvaležno sprejme njeno ponudbo. Šele sedaj ji je padlo v oči drugo pismo. Odprla ga je brez odloga in pogledala podpis. V svoje nepopisno začudenje je spoznala v dopisniku starega gospoda Clarejaf Pismo filozofa je šlo preko vs^h pisemskih oblik in uvodnih stavkov takoj k predmetu. «Morem Vam sporočiti vsakojake novosti o ničvrednem psu, mojem sinu. V kratkih besedah Vam jih tu podajam. «Če se spominjat*, sem Vam vedno pravil, da je Frank ničvreden vetrnjak. Prva sled za njim, ko je utekel svojim -gospodarjem na Kitajskem, ga kaže v tej luči. Kaj mislite, kam se je podal? Skril se je za žitnim tovorom na neki angleški ladji, ki je imela odpluii iz Hongbonga v' London. «Ime ladje je bilo Deliverance in njen kapi- tan je bil neki Kirke. Namesto da bi postopal kot razumen mož in bi vrgel Franka črez krov, je bil kapitan Kirke tako nespameten, da je poslušal njegovo zgodbo. Slikal je, kakor si lahko mislite, svojo nesrečo v živih* barvah, bil je napol izstradan, bil je Anglež, v tuji zemlji, brez znancev, izgubljen. Edina možnost priti domov je bila ta, da se je podal pod zaščito angleške ladje — in tako se-je vtihotapil na ladjo dva dni pred odhodom iz Honkonga. Tako je povedal. Kdorkoli na njegovem mestu bi naletel na drugačnega kapitana in bi bil občutil vrv. Toda Frank, ki ni zaslužil najmanjšega sočutja, je našel v kapitanu zaščitnika, mornarji so ga pomilovali, potniki so ga tolažili. Prehranjevali so ga, oblekli in dobil je prosto vožnjo do doma. Rekli boste, da je bilo te sreče dovolj. Nikakor ne, za rao-, jega ničvrednega sina ni nikdar dovolj: sreče. »Ladja je pristala pri rtiču Dobre nade. K ostalim neumnostim je kapitan Kirke dodal še to, da je tam vzel na krov neko žensko^ postarao vdovo nekega bogatiga kolonista. Ali naj kaj še posebej omenim, da se je za-) Čela takoj zanimati za nesrečno usodo rno-) jega sina? Ali naj povem, kaj je sledilo? IZ TOLMINSKEGA OKRAJA — f Luka Sorli Zopet je zamahnila neprizanesljiva morilka, med naše vrste. Zopet je padel list z našega narodnega dxe-ivesa. Umrl je dne 21. t. m. ob 6. uri zvečer g. Luka Sorti v 40 letu svojega življenja. Bolehal je že nekaj mesecev na hudi za^ \ ratni bolezni, toda kljub temu nas je njegova smrt globoko presunila. Z rrjim smo izgubili požrtvovalnega m neutrudljivega moža iz naših vrst. Zopet nova praznota med našimi borci. Pokojni je bil vzor narodnjaka, neomah-ljivca. Bil je brat Tome Šorlija, -notarja (v Podgradu, ki je tudi pred dvema letoma umrl. Kakor on, tako je tudi naš Lu-ka. odločino propagiral tašo mi sel j tse boiil in branil pravice našega ljudstva, spodbujal in bodril svoje prijatelje in znance k skupnemu delu za dosega naših narodnih ciljev. Bil je neustrašen, ni klonil duhom tudi v najžalostnejših časih. Bil je že od svoje zgodnje mladosti delovni član. Rok. bralnega društva in njega večletni odbornik. Udejstvcrvail se je zlasti v petju in dramatiki, kjer je bil prvovrstna moč. Z njim je izgubilo Rokodelsko bralno društvo v Tolminu enega najbolj agilnih delavcev in praznota, ki je zazijala z njegovo izgubo, je nenadomesitna. Zlasti pa ga bodo občutno pogrešali1 vojni oškodovanci iz celega tolminskega okraja, kajti bil je pok. Šorli tajnik zadruge vojnah oškodovancev in storil v tem o žiru veliko dobrot. Marsikateremu oškodovancu je priboril s svojo spretnostjo vojno odškodnino, ali predujme, ter jim tako pomagal iz težkih gmotnih razmer. Ni ga več med nami, a njegov duh bo živel še med nami, njegove delavnosti in požrtvovalnosti ne bomo pozabili. Povsod je nastopal kot zaveden narodnjak in kot tak je tudi umrl. Njegova zavednost mu je prinesla marsikatero grenka uro, toda omajati ga ni mogel nikdo, ostal je trden kot hrast, vzor neupogljivega značaja do groba. Pogreb pok. Luke Šorli se je vršal v petek popoldne dne 23. t. m, ob veliiki udeležbi vseh onih, katerim je bil drag in priljubljen. Pevski zbor Rokodelskega društva je izkazal zadnjof čast svojemu članu in odborniku s tem, da mu je zapel dve žalostinki, pred hišo «BJagor mu» in na pokopališču «Vigred». Naj mirno spava v ljubljeni domači zemlji — Iz Slapa ob Idrijci. (Srebrna so zasledili opazno, je netopirju opazno in zato se more izogniti Toda to pojasnilo ni povaesn zadostno. Namesto žic »o poltem ohlapno razpredli po sobi svilene nitke, ki gotovo niso mogle valovati a& reflektirati zvok, a tudi teh se oslepljeni netopir ni dotaknil, dasi je frfotal neprestano okoli po sobi in iskal izhoda* Potemtakem poseduje neki poseben čut, ne&ak šesti čut, ki mu to omogoči. Netopir, ki z zalepljenimi očmi ne nvore videti nobene stvari, leti proti steni a ne zadene vanjo pač pa šine ob njej navzgor, na desno ali na levo in takoj naijde luknjico v steni, ki vodi na prosto. In tu vidimo novo čudovitost. Če je luknja v steni dovolj ,velika zanj, takoj smukne skozi, če je pa premajhna, niti ne poskuša. Kako more on to presoditi, je uganka. In če je poftern preko dovolj velike luknje napeta žica, tudi ne bo poskušal skozi, kakor da ve, da je vsak trud zaman. Pred potresom v Rivieri leta 1897, so zasnamovali nič manj kot 42 autentičnih slučajev, koi so konji, psi, opice in celo race pokazale nenavadno vznemirjenje eden, dva in celo tri dni pred potresom. Potresi, kakor hude nevihte, povzročajo paniko pri živalih. Gotovo ni pripisofvaiti tega gramu, pač pa kakemu eteričnemu nemiru, ki je nam neopazen. Ali posedujejo živali, ki to čutijo šesti out? Na Švicarskih planinskih pašnikih se goveda niiti ne zmenijo za bližajočo se ne-vihtov če ima biti mile vrste, toda naravnost pridrvijo domov, če ima izbruhniti nenavadno huda ujma. Izprememba zračnega tlaka začne mnogo ur pred nevihto, mi ga na svojem telesu ne občutimo, živali pa ga očividno občutijo!; posedujejo li zato šesti čut? Nekoč so delali v Ameriki poskuse s poštnimi golobi. Zaprte na paroiku so pripeljali skoro do evropske celine — nad 3000 km daleč od doma — in jih izpustili. Živali niso hotele odleteti proti bližnji državljana sme priti mere priti tudi inozemski mož apicriike državljanke brez ozira na to, da-b je osa nastanjena v Združenih državah ali ne. Otroci nastanjenega ameriškega državljana do starosti 18 let smejo priti izven kvote, oni pa, ki so v starosti med 18. in 21. letom, uživajo prednost v okvirju kvote. —_____ — 16-letna deklica umorila svojo Uutno Policijske oblasti v Los Angelesu v Združenih državah, kjer se nahajajo ogromni filmski atelijeji so zaprle 17 mladih gospo-dičev, ker so obdolženi, da so zapeljali mladostno morilko Dorothy na kriva pota. Do-rothy je umorila lastno mater, ker ie nasprotovala modernim plesom ia nemoralnemu življenju svoje hčerke. — Odtise prstov preMvrfstvm New-Yorka namerava vpeljati tamošnja policija, ker se v zadnjih časih strahovito množe zločini. Strokovnjaki menijo, da se to lahko izpelje, ker je že Buenos Aires uvedlo splošni popis m dolžnosti prstnih odtisov. _ Farma angleškega prestolonaslednika. Angleški prestolonaslednik je dobil v dar že več farem. Sedaj poseti Južno Afriko in bo dobil v dar farmo, ki bo vredna okoli 4500 funtov šterlingov. Velikopotezno darilo se izvrši s prisilnim posojilom za domače rodove. — Beg z dežele v mesta se opaža v vedno večjem obsegu v Ameriki. Prof. Gilet z vseučilišča Severne Dakote je na svojem predavanju ugotovil, da se je v Zedinjinih državah tekom zadnjih deset let 5 in pol milijona podeželskega prebivalstva preselilo v mesta in se je tako mestno prebivalstvo povišalo za 45 odst. Obeta se še številnejši beg v mesta. Znanost In umetnost F. S. Finžgar: Prerokovanja, Slike iz svetovne vojne. Zbranih spisov V. zvezek. Založila Nova Založba v Ljubljani. V petem zvezku svojih spisov je Finžgar zbral eno povest in več črtic, ki jih je med svetovno vojno objavljal v -rDotnu in svetu», ki se pa prijetno razlikujejo od običajne med-povojne literature. Epičnega duha kot priseljenka izve« Ima Tance, Caharija It., Terčon Josip, God-kvote. Kot prednostni priseljenec more priti mč Slavko, Dr. Gruden Josip, Franc Nemec, . _ .. . porič Caharija, Slavko Caharija, M. Caha- rija, Jos. Terčon, Nečitljiv, Pertot Celestin, Ratvič, Kakes, vsak po 5 lir; Ivan Caharija, Leopold Pertot, Silvester Caharija, Lambert Pertot, Vincenc Grilanc, Franc Caharija, Franc Kosmina, Peter Tame, Pertot Marij, Alojzija Pertot, Slavko Caharija, Ivan Mihahč, Košuta Kristjan, Ida Pertot vsak po 2 liri; Caharija Anton, Gruden Franc, Marij, Marta, Svetlič, Kojanec, Pertot Eliza, Olga Milič, N. N., Fanči Terčon, Kralj Zofija, Marija Gruden, N. N., Pertot Pavlo, Mad. Tance vsak po liro, vkupno 164 lir. Bodi tem potom izrečena najsrčnejša zahvala vsem cenjenim darovalcem kakor tudi požrtvovalni nabiralki. Bog plati! Trnovski srnojedci v počastitev g.e županje, ker se ve kdo je srno spekel, msdtem ko se ne ve, kdo jo je ustrelil L 104 za cSolsko društvo*. Anton Gržina — Salin, Vrbica po dr. Miku-letiču kot zadoščenje za neko kazensko poravnavo L 100 «Šolskemu društvu*. Gospodarsko podporno društvo v Trebčah daruj s «£ol. društvu* L 200. V nedeljski «Edinosti» je bilo pomotoma javljeno, da je g. V. P. daroval Sv. Jakobski podruž. «Šoi. društ.* 20 kg testenin; popravljamo v toliko da je imenovani gospod daroval 2 zaboja testenin t. j. 52 kg. Za isto podružnico nabral g. Drago Pahor med svojo družbo L 20. V proslavo Sv. Save daruje g. Just Mavrič L 25.— za Dij. Matico, (denar hrani D*). Srčna hvala vsjml Za božićnico svetoivanske ga vrtca so darovali na polo g.čne Anice Mahničeve: Franc Trampuž L 10, Zupančič L 5, Počkar in Zad-nik po L 3, Lenardon in Router po L 2 in Križman L 1; skupno L 26. Hvala lepa! Vedno darežljiva g.a Amalija vd. Čeme iz Tomaja pa je istemu vrtcu darovala 20 kg belega zdroba in vrečo kostanja. Srčna hvala njej, kakor tudi g. Emiliji Sonc tudi iz T omaja, ki je darovano blago pripeljala brezplačno v Trst. Bog plati! Za svetoivansko podr. Šol. društva so da- ALOJZIJ POVH urar Ha zlatar PIbzzd Garfoptfl z, i. d. Tel. 3-29 Lastna tovarna in delavnica. Prodaj«, kupuje, popravlja vsakovrstne predmet«. — Korist vsakega je, da s« prepriča o cenah. 62 VpraSaJte povsod IpstaUa R. Crismancich M\Mm in Mini Ha.w Najviši« ceno pSažujem za V voine in . r , .. I kakršen je Finžgar in ki ga vedno mogočnost Evropi pač pa so se v par mmutah or»jen- | zunanjega dogodka spodbods k pisateljske«u tirale in odletele proti Ameriki. Njihov | oblikovanju, je najprej prevzela sila onih polet nazaj jc trajal noč in dan. Kako so, pretresljivih časov, da je leto za letom revčeki v temi vedfeli, če gredo v pravo (1915—1919), skoraj kakor kronist, zapisaval ,, . ' .v ° , . ,. i i . i, • , r__________mnA U/mtir\ ali ne, ko niso ničesar videli okoIi smer sebe? Posedujejo li šesti čut? F. M. KRATEK PREGLED NOVEGA PRISELJENIŠKEGA ZAKONA V ZEDINJENIH DRŽAVAH Novi priseljeniški zakon, ki je stopil v Zed. državah v veljavo dne 1. julija 1924, v nika- ruda.) Pred dobrim mesecem so za&ioa^uj kem pogiedu ne menja predpisov splošnega V neki jami pol ure od vaisi Slap pcid ro- , priseijoniškega zakona od 1. 1917, edino zame-nik\iami žilo srebrne rude. Sicer je bilo že nja starj zakon o kvoti, ki je bil v veljavi od našim dedom znano, da se nahaja v tej j L 1921, do 1. 1924. Dosledno se novi zakon fami srebrna ruda, kajti že pred 50 leti je nanaša samo na število oseb, ki smejo priti neki kavač kopal v tej >aimi to dragtoceno' v Združene Države iz poedinih ianozemskih rudo jo 'sam doma na ognjišču topU in iz-1 dežel, katero število zovemo kvota, in na pode W1 iz nje uhane. Pozneje sta še druga stopanje, po katerem se namenjeni pr^elje-L*_Luvai - - - . , & nec mora ravnati, da bode pnpusčen v Zdru- žene države. Radi tega treba v prihodnjosti pozabiti na stari zakon o kvoti in na njegove predpise in ravnati se po predpisih novega zakona o kvoti. Glavne spremembe: V prvem redu je novi zakon drastično zmanjšal število oseb, ki smejo prihajati v Zed, drž. vsako leto, zlasti iz južnih in vzhodn. držav Evrope; z druge strani novi zakon odstranjuje nekatere tižkoče, ki jih je prejšnji zakon povzročeval kot odločevanj« glede pripadnosti h kvoti tekme parnikov preko oceana, da pridejo pred drugimi parni-ki v ameriško luko m izkrcajo svoje potnike predno je kvota izčrpana itd. Novi zakon deli priseljence v dva glavna razreda: v izvenkvotne priseljence in v kvot- dva posestnika kopala m iskala srebro, toda ko jima je pretila smrtna nevarnost, ker se je jama nekolika posula, sta se prestrašila in pustila delo, Od tedaj ni nihče več kopal. Sedaj pa so se nekateri zopet opogumili in začeli znova prek kovati in kopati. Neki inženir je dognal s precejšnjo gotovostjo, da je ta žila »srebrne rude naj-brie v zvezi z idrijskimi rudniki Na podlagi te izjave je neki italijanski podjetnik stavil precejšnjo vsoto denarja na razpolago za kopanje. Že mesec dni so 4 delavci pridno na delu. Do sedaj čistijo jamo (ker se je, kakor je rečeno, pred leti zaisula), ki naj bi služila za glavni nefv. Kakor upajo, dogodke in duševne dispozicije med v<>jn° Tako s^ mu je posrečilo, da je ustvaril kijub oviram avstrijske cenzure, ki mu je začeto povest konfiscirala in tako nje nadaljnje dozorevanje preprečila, celotno razvojno sliko našega medvojnega življenja od mobiliazcije do politične osvoboditve. Čeprav se opis teh zunanjih doživljajev (na pr. mobilizaciji in ju-goslovenske opojenosti po polomu) odlikuje po epični nazornosti in moči, ki ji v sedanji naši prozi ni para, bi se ti spisi m razlikovali bistveno od ostalega podobnega, ko bi ne bil Finžgar v tem zunanjem okviru izdelal slike, ki po svoji splošno človeški in nadčasovni vsebini dviga celotno delo nad minljivo zgodovinsko interesantnost. To je slika notranjih razporov, v katerih sredi splošne pokvarjenosti vendarle zmaguje dobrota človekove narave in krepost, v kateri se sredi zablod in razbrzdan osti vseh strasti živo udejstvujejo zdrave moči človeške duše. Jedro tega zvezka zbranih spisov tvorijo žila tcga^rekoS^ tUznoRllo preselite Goriško krojaško podjetje Anton Kni$ič& sin se je preselilo iz ulice Nazario Sauro (prej Dogana) na Corso Ulttorio Emanuele 11 33 Tvrdka se priporoča Slovencem v mestu in na deželi. Tržaška pt>50]Uslca in Ulniai registrovana zsdrnga z omejenim poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 13, 1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje O Kupujem ^ bi se dalo marsikaj, toda počakajmo raje, kaj nam prinesejo bodoča raziskolvanja. To in ono Obstoja li šesti čut? Petero čutov posedujemo, namreč vid, isluh, vonj, okus in tip. Toda ne obstaja v naravi morda še šesti čut? Pri živalstvu naletimo tu pa tam na neumljiv pojav\ ki sii ga ne moremo drugače tolmačiti kot z domnevo, da tiste živali posedujejo Šesti čut, ki je nam neznan. Nekatere živali imajo na primer čuden instinkt, da najdejo pot proti do^i iz vca^ ^^ ke daljave. Domačega goloba lahko v za- ^Jicirbeli «pcrmit», ali, ako ga nimajo prtem zabojčku odnesemol sto kilometrov JTaj0 tujt dobiti od ameriškega konzulata iz- venkvotno oriselieniški vizum. Povratnik, ki tek v Združene države od generalnega komisarja (Commisioner General of Immigration) v Washingtonu, ali le tedaj, ako je bil poprej zakonito pripuščen v Združene države. 3. Duhovniki vsake veroizpovedi, profesorji kolegijev, akademij, seminiič ah vseučilišč in njihove žene in neporočeni otroci, mlajši od 18 let, ako prihajajo ž njimi ali k njim. # ; 4, Dijaki, najmanj 15 let stari, ki prihajajo v Združene države v izključno svrho, da pohajajo kak priznani učni zavod. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA v TUSTU ulica. Raffiaeri* št. 7 ima v zaloga: Sevena: Zajamčeno same karfijola snežna kepa, špinača po L 6.50 kg, zgodnji nizki grah, seme salatine, solate, radiča, čebulček, solatno peso, redkvico rdečo okroglo in rdečo podol- gasto; , . t Detelje: inkarnatno, domačo in lucerno; Trave: laško ijulko, francosko pahovko, mačji rep in travniško bilnico; Umetna gnojila: Tomaževo žlindro «CoIu- meta», rudninski superfosfat, kalcijev ciianamid ali apneni duših in kalijevo aol, amonijev sulfat; Kmetijsko orodje: pluge, Sape, strpače, za-lezne grablje. srpe, kortelače, gnojne vile, drevesne škarjj, cepilne nože «Kunde» m vrtne žagic, krivce odprte, za radič in zaprte; Amerikansko leptvo ca sadno drevje: «Tree Stichy». „ Krma za živiaos koruzno moko, klajno apno 2 ve plene trakce za zvepUa>e aodov. Med v vrcldh od pol kg po L 6 Bisulin, zdravilo za na spolovilih obolelo govejo živino. . Zamaške za steklenice in vehe za sode vsake velikosti, tudi na debelo. Cepljene trte in sadna drevesca za večje število sprejema naročila. Kmetovalci iz tr- 135 domačih in divjih živali (lisic, kun, vider, divjih mačk, dihurjev, jazbecev, divjih koz, zajcev Ltd. Lovci in nabiralci kož splača se vam vprašati predao prodate vaše blago! Franc Stres, Kobarid (Caporet'o) Zaloga usnja in vseh čevljarskih potrebščin. Zaloga raznovrstnega obuvala, ročnega in tovarniškega izdelka. - Cene, da se ni bati konkurence. - V zalogi imam vedno stroj ene jaačkove in druge kože za kožuhe. IIBaillflBBIIIHHBIl večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. mm ufe za slrssks otf 9 do 13 Ob nedeljah in praznikili je urad zaprt Št. telef. 25-S7. I6 inserirslts o „Edinosti" hajajo kak priznani učni & ^^ ^ ^ ^^ narotiti kake vrste Priseljenca ki spadajo h katensib^i izmed ( drevesc, naj prijavijo število teh petih skupm, smejo prihajati v Združene j Tržaški kmet. družbi v Trstu, ul. države v neomejenem številu. Ali on. morajo gJF^f št 7^naročitvijo pri nas odpadejo od najbližjega ameriškega konzula izprositi m si. naro« v dobiti takozvani izvenkvotni priseljeniški vi-Izvzeti so le oni povratniki, ki 1 GIUSEPPE SPECHAR - TRST | 1 Via S. Caterina 7, vogal Via Mazzini | ■ naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel ! veliko izbero tu- in inozemskega blaga j xa moška in Ženske obleke po konkurenčnih cenah, Specialiteta: ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO. 45 | so si mo- daleČ in ko ga izpustimo, bo malo po krožil v zraku in jo poteon urezaJ naravnost proti domu. Kako otn ve, v katero smer mora leteti, če hoče priti domov? Naravoslovci so delaili z živalimi vsaiko-vrstne poskuse in za nase vpra,šanje zelo zanimive poskuse so napravili z netetpir-jem. Vjetemu netopirju so pri4epili čez oči majhen obliž, da ni mogel videti, potem so ga izpustili v sobi, ki je bila vsa prepre-z napeto žico. Vsak bi mislil, da bo prevozni in drugi stroški. zena živa.1 med letanjem zadevala v žice (in druge ovire, ki so1 jih nastavili), ki jih ni mogla videti. Toda nič takega se ni zgodila. Netopir je frfotal sem in tja po sobi a ni zadel nc v steno, ne v žice niti v drugačne ovire, še obrsnil ni ob nje. Nekateri znanstveniki so takocj poskušali pojasniti to stvar. Med letanjem, so rekli, povzroča netopir zvočne valove, ki so preslabotni ali previsokega tona za človeško uho, kajti zvoka, ki napravlja več nego 35.000 valotv na aekundo, človeško uho ne sliši, s tem pa še ni rečeno, da £a tudi netopil ne sKši. Ko torej netopir povzroča take valove, valovijo tudi napete žice na isti način in z isto hitrostjo) in morda tudi stene ali ovire trepečejo tako. To valovanje ali trepetanje, ki je nam ne- venkvotno priseljeniški . posiduje epermit* za povratek ne potrebuje konzularnega vizuma, kadar se povrne v Združene države. Kadar v Združenih državah nastanjeni ameriški državljan želi dobiti iz starega kraja svojo ženo in otroke, mlajše od 18 let, on morav ložiti prošnjo na generalnega priseljeniškega komisarja, da se jim dovoli vstop. Kvotni priseljenci: V drugo vrsto priseljencev spadajo oni, ki ki se vštevajo v kvoto. Ti so podeljeni v dve skupini: v prednostne kvotne priseljenca in navadne kvotne priseljence. Prednostni kvotni priseljenci (preferrcd quota ^mmigrants) imajo pra\» co do prve polovice kvote, zato ameriški konzul v inozemstvu uvažuje njihove prošnje prej kot prošnje navadnih priseljencev. Kdo so prednostna kvotni priseljenci? V prvem redu neporočeni otroci, mlajši od 21 let, oče, mati, mož ali žena državljana Združenih držav, ki je sam vsaj 21 let star, nadalje priseljenec, ki jc izkušen poljedelec, njegova žena in odvisni otroci, mlajši od 16 let, ki prihaia-jo ž njim ali k njemu. Tu sc zopet omenja žena ameriškega državljana, namreč kot prednostna kvotna pri-seljenka. To pomenja, da ameriški državljan, vsaj 21 let star, kateri ni nastanjen v Združenih državah, more dobiti svojo ženo kot prednostno kvotno priseljenko, d očim žena Bonna poročila« DEVIZE Amsterdam od 960.— do 980—; Belgija od 122 - do 124 - ; Pariz 129.25 do 129 75; "London od 114 50 do 114.80 ; New York od 23 90 do 24 — ; Španija o i 337.— do 342.- : Švica od 458— do 462.— ; Aten« od 40.— do 43—; Berlin od 560 — do 570 — ; BukareSt od 12.25 do 12./o; Pranja od 7075 do 7125: Ogrska od 0.0330 do 0 0340 ; Dunaj od 0.0335 od 0.0345 ;Zagieb od 3« 90 do 39 15 , _ VALUTA; Avstrteks krone od 0 033d do 0.034o; dinarji od 38.75 do 39.10 ; dolaiji od 23.80 do 23.95; novci po 30 frankov od 9->,— do 93 — fuut šter-linjf od 114.40 do 114.70. Benečijske obveznice 80.15. Cene na trgu Cavour dne 28. t. m. (Oddaja na debelo) Česen L 900, pomaranče (100 komadov) 80—130, rdeča pesa 60—80, kislo želji 130 do 165, karfijol (100 kom.) 80—170, kapus 80—140, čebula 120—170, suhe fige 220, salata 60—360, limone (100 kom.) 6.70; jabolka 90—280, krompir 58—80, hra&ke 100—250, paradižniki 220—280, radič 160—350, radič (rdeč) 160 do 280, repa 20—30, špinača 140—260. III lili Predno kaj nakupite, obiščite Veliko skladišče pohištva tvrd k o __ ALESSANDRO LEVI MINZI • ______ 3E A m Ul« ** 1.11 Via Rtttorl St. 1 — Via Makanton it. 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki Izberi. DAROVI Potom gdčne Leopolde Gruden so nekateri zavedni Nabrežinci darovali Lit 164.— za «Na-šo decov. Darovali so kakor sledi: _______j_____ -_____' Arhitekt Rad ovi č L 20, Anton Radovič in Združenih državah nastanjenega ameriftkega Ivan. Caharija po 10. Josip Vodopivec, Karo- TISKARNA .EDINOST' v TRSTU, ........... i, "*•»» j tzvr&uis vsa tiskarska dela v nalmodBrnejem_stilu kakor \ | tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodamejitnl stroji, • l črkami. Lynotype. stereotypUo ter rotacijskim strojem, j točno in po zmernih cenah, t Ulica S. Francesco d'Assisi 20 BSISf