Številka 167 Trst v ponedeljek 19 junija 190S. Tečai XXX mm- Ishajk. 16 anielian in praznikih ob 5. uri ob ponedeljkih oo t nn ziutrm). pM*mi#a* fttevllke «e prodajajo po 9 movi. (6 nounk * MBOcih tohakarnah v Trnu ta okolici. Ljubljani. Uonct. 3el|l Ertr u. Mariboru. Celovcu. Idriji, At. Petru. Seiani Vabrežini. Nomninntu itd. lfU*f ta aar*e¥e n>reirma uprava iinta „Edino«", ultra Jlanri« tiaiattl it. 1*. — 1 radne are au od 2. pop. d« ir^fr. — Cene irivom 16 st na Trato netit; poslanice javne zahvaie in domaći ofiaai po pogodbi. TELEFON I ter. 1147. Edinost glasilo političnega društva ,,Edinost4' za Primorsko. V edi icmti e m h I ^aroćnina. zcaia :» v»e leto .'1 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Ni-sarocbe Dret aopo«iane naročnine se uprava ne otirf. 7ni dopisi na ste uošiljaju ua uredništvo li> ta Nefrankoraa• jhma ue ne sprejemajo in rokopisi ae ne vračijo. Naročnino, ciriaae m res amucije je pošiljati na uoravo 'i*ta UREDNIŠTVO: al. Oformio Ua'attl IS. (Narodni dom 1 Izdajatelj in odgovorni uredr.ik ŠTEFAN GODINA. Lastn V lonsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna kousori i a '.ista „Edinost*4 v Trstu, ulica Giorgio Calatti it. 18. Poltno-hranllničnl račun št. &»2.S41. Vojna na skrajnem Vztoku. (Brzojavne vesti). Boji v Mandžuriji. PETKOGkAI) 18 »Petrogr. brz. agencija« poroča iz Godsiadana od 17. t. m.: Včeraj je bil en ruski oddelek zapleten v šeslurni boj z močnimi japonskimi oddelki in dvema baterijama, ki so prodirali proti Liaovapingu. Rusko topništvo je sovražnika prisililo, da se je moral na vsej črti umakniti Istočasno se je opazilo, da je oddelek Japoncev obšel ruski levi bok pri Dunljaha. Ena baterija je pričela streljati na ruski bok, toda bila je kmalo prisiljena, da se je morala umakniti. Pozneje je bilo opaziti, da je en japonski polk pehote in dvajset švadron topništva obšel desno rusko krilo. To poslednje se je moralo umakniti iz |x>zic»je pred Liao-vapingom, da se pripravi napad s konje-ništvom. I>očim je ruski oddelek na višinah se vero vztočno od Liaovapinga nekoliko časa počival, je njihov vodja opazil, da prodira močna sovražna kolona infan-terije. Kusi so imeli le šest ranjencev. TOKIO 18. (I radno). Kn Japonski oddelek je 16. t. ni v centru mu napadel rusko pozicijo in jo po Ijutem boju zavzel. Sovražnik je bil ob velikih izgubah odbit. I iaovaping je bil po izjavah vjetnikov, zaseden od 3000 mož konjeništva in uo to|>ov. laponci so imeli 30 mrtvih, 135 ranjenih l/gube Rusov niso znane, zdi se [>a, da so velike. W&shington, mesto z* mirovna pogajanja. PETKOC.RAD 18 riio/ Lamsdorff je obvestil poslanika ameriških Zveznili držav, da Rusija |>opolnoma pristaja na to, da se \Vashington določi kakor mesto, kjer naj se sestanejo ruski in ja-l«>nski pooblaščenci. Pogreb Dely*nniaa. ATENE 18. Včeraj se je vršil pogreb Delvannisa, katerega so se vdeležili kralj, kraljeva rodbina, diplomatični zbor in izredno velika množica ljudstva. Na pokopališču je bilo več govorov, v katerih so govorniki "povdarjali izredne lastnosti, nadarjenost in velike zasluge pokojnika. Požar na ladiji. BK iS K TKE 18. Po noči je na parniku >Clara«, avstro-ameriške družbe, ki je tukaj usidran, izbruhnil požar, ki je uničil polovico tovora, obstoječega iz bombaža in olja za stroje. Škode je 5000 luntov šterl. Ogenj še ni pogašen. Is Španske. MADRID 18. Finančna komisija zbornice je z 20 proti 3 glasovi sklenila nadaljevati pretresavanje proračuna za 1905. Sodi se, da je kriza vsled desorganizacije večine neizogibna. -> • < Brzojavne vesti. Staro in novo ogrsko ministerstvo. BUDIMPEŠTA 18. Cesar je |>opo-ludne vsprcjel ministerstvo Tiszovo, ki se je v avdijenci |>oslovilo. Nato so bili členi novega ministerstva Fejervarv zapriseženi. Vedenje liberalne stranke. BUDIMPEŠTA 18. Izvrševal ni odbor liberalne stranke je imel včeraj sejo, na kateri se je posvetoval, kako stal išče naj zavzame nasproti novemu ministerstvu Fejervarv. Posvetovanje se danes nadaljuje. Postavimo se na više politično stališče! 1 l>opi* k Kranjskega) ,Wl'iui Manncr sich entz\veien, halt man billig dcn klugsten tur den schuldigen!" Tako pravi Schillcr. le besede nam prihajajo na misel vselej, kadar se spominjamo našega domačega političnega pre pira. I11 kadar razmiš jamo, kako bi vsaj ublažili to — divjanje ! ! V smislu gori navedenega izreka velikega nemškega pesnika moramo prevda-riti najprej katera znanih slovenskih strank v naši deželi je modrejša ? Ali naj na [travi mo liberalcem ta poklon ? Zakaj ne ? Za to ne, ker sami ne taje, da so se v deželnem zboru združili z Nemci. Ti-lc so še vedno pri polnih loncih v naši Avstriji. Nemci niso še nikdar stradali narodno ozir. politično, in ne stradajo niti sedaj, kar se dostaja uživanja političnih pravic in kulturnih potreb. Za onega, ki se nahaja v njihovi bližini, ki biva v njihovi senci, ki se raduje njihovega pokroviteljstva, za tega je to godovo modro in praktično z materialističnega stališča. Sedanje razmerje med narodno-napred-110 stranko in Nemci v deželnem zboru kranjskem ugaja seveda tudi vladi, to je, onemu faktorju, ki zalaga nemške jasli iti ki pa tudi skrbno gleda, da ne odpada iz teh jasli preveč drobtinic za Slovence, stoječe v bližini, pa naj so že ti liberalci ali klerikalci. Po tem dosedanjem izvajanju bi se torej moralo misliti, da so le liberalci krivi našega domačega prepira. Teinu pa zoA et ni tako, če opazujemo stvar z drugega vid ka. Kranjski klerikalci imajo večino med ljudstvom na Kranjskem in so najmočneja stranka v deželnem zboru. Znali so se svojo spretno agitacijo potegniti za sabo veliko večino naroda v naši osrednji pokrajini. Tako so prišli v zbornico kakor najmočnejša stranka. Toda tu jih je zapustila njihova modrost, tu niso znali vpoštevati reka, da modrejši odnehuje in da navadno ravno s tem doseza svoje namene. Niso znali priti do kakega znosljivega razmerja do svojih rojakov narodno-napredne stranke. Sovražtvo, ki so je gojili proti poslednjim pred in med volitvami, so prenesli z liberalci vred tudi v zbornico, ki je že 4 leta mrtvorojeno dete. Ceni u izvajamo to ? Ker menimo — in tega mnenja je gotovo mnogo Slovencev — da bi se mi Slovenci morali že enkrat dvigniti nad to nizko politič no stališče, ki je zavzemati obe politični stranki na Kranjskem že toliko let! Na obeh stra neh vidimo vse polno političnih grehov iz minolosti in sedanjosti. Iz minolosti vidimo na katoliško narodni stranki neodpustno napako, d a j e bila svoje d 11 i zapustila narodno stališče, katere napake pa še danes noče pripoznati. V sedanjosti pa gri še na-prednjaki ker paktirajo z Nemci v deželnem zboru, torej v naj več i ustavni korporaciji v deželi. Z Nemci je izključeno v s a k o p a k t i r a n j e. Vaša „Edinost" je vstrajala vedno na tem stališču z železno doslednostjo in vzlic vsemu zasmehovanju. Ce je bil kdo v dvomu poprej, sedaj, po Domžalah, mu mora biti jasno, da je jednostavno nezdružljiv z našim narodnim interesom in našim narodnim dostojanstvom kakoršen si bodi stik z ljudmi, ki v svojem sovražtvu do našega naroda najprej izzivljajo taka tolovajstva, a potem — kakor da v tem ni še dovolj krivice — še obrekujejo po svojih listih ta naš narod, ki so ga tolovajsko napadli v njegovi "lastni hiši. Obe stranki na Kranjskem vstrajati v svoji zmoti morda največ iz kljuboval-nosti ene proti drugi. A v tem vidimo mi ravno tisto nizko stališče, ki bi je mi za mičljivo prezirali, ako ne bi videli na obeh straneh — svojih bratov, svojih soborite-Ijev [»roti večitn sovražnikom, ki stoje nasproti nam in - obema slovenskima strankama na Kranjskem. Za to ne gledamo prepirljivo na svoje prepirajoče se brate, ampak rotimo jih, PO 1) LISTE K. Prokletstvo. %(l}JoviBsk] roman ArfCiU t«ao« — Nadaljeva' in iovrlil I. S. Tomi«. 'revel M. O £ — Podvizaj se, Lukrecija ! je zaklical < avagnoli srdito, 11a kar ga je ženska srdito ošinila z očesom. — Da, da ! je [»otrdil odposlanec precej ostro, prosim te signora. Oprosti da te nadlegujem, ali treba nam je opraviti jako \*ažcn, jako nujen posel. Lukrecija se je poklonila koketno in je odgovorila, mehko smeje se : — Evo me, pripravljene na vsako službo! Signore, v slast mi bo, če ti mo rim poslužiti s čem. — Ne bom trosil mnogo besed, signora, je odrezal Badoer jako ostro. Jaz nisem trgovec, ampak odposlanec beneške oblasti, člen beneškega sodišča — ta človek tu ni zdravnik Cavagnoli, ampak lekarničar Rustelli, ti fignora nisi njegova sestra ampak priležnica Lukrecija ona ista žen.-ka, ki je zastrupili novčarja Michiela na Rialtu. Povprašuj tu svojega tovariša, potrdi ti, da vem jaz za vso vajino historijo. — Kes je ! je potrdil zdravnik [»ovešene glave. Suhi, ostri očesi Benečana sta pretresli žensko od g ave do pete. Nategnila je rameni, zatisnila nohte v svoje [trsi, na rdečem obrazu ni več igral sladak nasmeh, ampak strah in srd sta tresoče pisala grozne črte po uvelih licih, a iz očesa jej je švigal plamen za plamenom na nemilega gosta, kakor da ga hoče zastrupiti s [»ogledom. Slednjič je obrnila glavo, a iz smrti podobnega obraza sta jej /ijali srepo veliki očesi na Badsorja toda Lukrecija ni rekla ni besede. Bila je to nema glava Meduze, prikazen toli strašna, da je zazeblo tudi ptujca. Badoer je poseguil v nedra ter potegnil iz istega srebrno razpel«* in je za-povcdal ostro : — Pokleknita ! Zdravnik in Lukrecija sta se v hipu spustila na koleni brez vsacega prigovora. — Vajini glavi visita na lasu, je nadaljeval odposlanec, v moji roki sta. Ne treba druzega, nego da stisnem pest in da vaju strem. Ce bosta pametna, ne storim tega. Od tega hipa dalje morata biti moja sužnja z dušo in telesom, sužnja Venecije ! Vse, kar želim izvedeti od vaju, kar se dogaja tu, vse mi morata javiti. Vse, kar vama zapoveni, morata izvršiti do zadnjega lasu brez hinavščine in prevare. .V če vaju zalotim 11a najmanji laži, ako ne storita vsega na las, kakor sem vama zapovedal, zgodi se, kar sem vama rekel, odleti vama glava. Svet tu ne sme vedeti, da sem odposlanec beneški, pred svetom sem samo trgovec. Samo vi dva vesta, kdo da sem v resnici, ako me izdata pade vama glava. Tu je staro razpelo, a na sredi mu kristal, pod katerim so relikvije svetega Marka. Položita nevredne roke na to posvečeno znamenje ! Tresoča se sta položila oba roke na razpelo. — Prisezita na iz veličanje grešnih duš svojih, na tisto krvavo sekiro, ki bi vama morala [»o pravici odsekati glavi, da mi bosta poslušna sužnja. — Bova ! sta dahnila oba. — Da mi bosta služila z dušo in te lesom, da me ne izdata in da bosta vršila vsako mojo za[jo ved ! — Prisegava. — Brez hinavščine in prevare ? ! naj se v časih, toli kritičnih za naš narod, povzdignejo na više politično stališče, k i ne dovoljuje m e d s e b o j nega k re-g a in p e h a n j a, k a d a r j e skup n a ob r a m b a e kzistenčna [t o t r e b a ! Rusko-japonska vojna. TltiST, ilnc IS. juniju l!Mj.> Poročevalec lista »lius« je imel razgovor z generalom Batjano 0111, povelj nikom tretje mandžurske armade ozirom na možni izid vojne. General Batjano v se je izjavil: »Naravno, da Japonci izkoristijo poletje, da se izkrcajo na otoku Sahalinu in tla obkolijo Vladivostok. Slednjič bo Japonska vendar prisiljena, da sklene mir. Ce torej ne porabi tega ugodnega momenta za sklep miru, bodo imele korist le druge vlasti. Rusija položi na sibirski železnici drugi tir in bo vsled tega v stanju, da z m a g o 11 o s 11 o dovrši to v o j 11 o. Nič ne bo škodilo, ako bo gradnja želez niče tudi dve leti trajala, kajti Rusija bo imela od tega tudi gospodarsko korist. Sicer pa meni general Batjanov da bodo Japonci še to zimo iztisneni iz Mandžurije. Obleganje Vladivostoka bo le malo časa trajalo. Ruska armada je sedaj spo polnjena po mladih ljudeh ; njihovemu du-1 ševnemu razpoloženju dosedanji nevspehi niso škodovali. Ruska armada hrepeni [»o napadu. Japonska armada je postala na kvaliteti slabi ja. Vojna na morju je sicer izgubljena, vojna na kopnem pa še le začenja. To ve Japonska in zato išče miru ! Kdor je pridno in z razumom sledil izvajanjem našega vojaškega sotrudnika o polož ju v Mandžuriji od početka pa do v • • danes, poreče gotovo prečitavši gornje izjave generala Batjanova : tedaj to je sin teza vsega tega, kar je strokovnjaško pero v »Edinosti« ali slutilo, ali napovedovalo kakor zelo verjetno, ali pa trdilo pozitivno. Te izjave poveljnika 111. ruske armade potrjajo na kratko, ali v lapidarnem stilu nazore, ki jih je naš strokovnjaški sotrudnik povdarjal in dokazoval z železno doslednostjo in ne da bi se bil dajal begati po različnih epizodah 11a bojišču, ki so toliko njih spravile popolnoma iz duševnega ravnotežja. Kolikrat, ko so kričali vse vprek, da je sedaj vsemu konec in da Rusiji ne preostaja druzega, nego da se prizna za premagano — je naš sotrudnik menil nasprotno in trdil s tisto hladnostjo, ki jo podel ja samozavest in lastno, na stvarnih razlogih fundirano pre- — Brez hinavščine in prevare ! — Na Boga živega ! — Na Boga živega ! — I11 11a vajino grešno dušo ! — I11 na najino grešno dušo ! — Amen! Dobro je! se je nasmehnil Badoer, skrivši razpelo v nedra. Vzdignila se. ( avagnoli je skočil po konci in vzdahnil. Na čelu so mu stale debele kaplje znoja, znaki strahu, ki ga je bil pretrpel. Lukrecija se je dvigala počasneje ; tresla se je po vsem telesu in je gledala pred-se kakor omamljena. — Še eno, je rekel Badoer, potegnivši iz listnice list papirja in pisalo, podpišita mi to le pismo. — Pismo? Kaj je to? je vprašal < a-vagnoli. — Nič posebnega ni je odgovoril odposlanec nemarno, le priznanje je ti>, da je Lukrecija s tvojo pomočjo zastrupila starega novčarja, da sta ga oplcnila in pobegnila semkaj z njegovim blagom. Podpiši ! Cavagnoli je zatrepetal, stisnil ustnici in si z roko otrl znoj na čelu. Lukrc-cija pa je skočila nazaj, kakor da jo je kača pičila. — No, podpiši ! je zapovedal Badoer, ponujaje zdravniku pero. (Piide še.) piuaiij«, ti .1 vojna 11 a kopnem s e modroslovni, pravoslavni, mcdicinski in > i le prav prič n e, ker se Rusi bogoslovni oddelek. Temu poslednjemu pa j .t e 1 e pripravlja za to v o j n o so bili podrejeni vsi trije ostali oddelki. Nekdo je — anonimno seveda, kar Tedaj je nastopila reformacija in pa j,rt menda «> posebnem junaštvu — na rcncsanca. Prva je zahtevala povrnitev v ] piMii« i, poslani na>emu uredništvu dajal prvotno krščanstvo in dosledno temu šolski na -emu strokovnjaškemu sotrudniku nasvet, pouk na podlagi istega. Renesanca pat da naj -re krave past na Kras. Ker imamo se zopet uvede nekdanja »rško rimska i . volj p a m e t n e j e g a posla, nismo uteg- šolska uzgoja. Obe sta se pa vjemali v ml«, da bi možu povedali, kakov efekt je zahtevi, da bodi šola pristopna im la njegova sentenca na nas. Res, danes, vsakomur, brez razlike stanu in brez ko smo /.j- pri tem, mu lahko povemo, da razlike spola, torej tudi ženskam, je bil ta efekt velikanski, kajti ona dopis | Tu je govornik omenjal delovanje ni a n,is je res poparila iti mi jo hranimo raznih reformatorjev, kakor Martina Lutra, ■ danes zvest,o kakor viden znak d u Hisa, Primoža Trubarja in Komenskega. s c v n e t o r j a. p r i t 1 i k a v o s t i nje a v k IIus da ni bil le verski reformator, ampak .... ustvaril je Cehom pravopis. Kajti refor- y ^^ ' macija je zahtevala, naj se bogoslužje vr*i ne le edino v latinščini ampak v vsakem hroltllr polilil'IU' \«ksii. narodu v njegovem materinem jeziku. Dogodki v Makedoniji. Iz S<>- iste zasluge, kakor jih ima Hus mej iun.i poročajo, da j* bila srbska četa vsta- Cehi, jih ima Primož Trubar mej Slovenci. močna 8o mož teh dni pri vasi Pe- Xa tedanjih šolah se je skrbelo edino t . t v skopeljskem vilajetu, uničena. |Cj da se je mladina pridno učila latinščine, V-t. -i so ulx'žali v vas, kjer so jih obko- ne pa, da bi si pridobivala vedno več ! 1 turske čete. Zvečer so ustaši zažgali znan;a, vedno širše obzorje. No, renesanca 1»i—- t« r skušali ubežati, toda bili so vsi jc pa imela cilj, odpraviti ta nedosta-u' ;ti v boju, ki se je anel. Na turški tek. Veliki pedagog Komcnsky*) je stavil strani sta bila ubita dva častnika in ii sledeče zahteve: m« »ž. drugih ii je bilo pa ranjenih. \ Izobrazba mora biti pristopna Koln. Zeitung« j>a [>oroČa iz Sofije, 'vsakomur, brez razlike stanu in brez ■ ii s<- je nedavno vršil med Florino in 1 razlike spola. V e s pouk se mora Kastorijo krvav boj med grškimi in bol- vršiti na podlagi materin e-garskimi četami. Grška četa je imela g a jezika. Ves pouk mora biti nazo-znatne izgube. Zdi se, da sa kucovalohi rcn. Poleg učenja jezikov se morajo uve V Opatiji je bilo od i. septembra 11 jo}. pa do 14. junija 1905. HJ4-4 oseb. Od S. junija 1905. pa do vštetega 14. junija 1905. jc prirastlo 236 oseb. Dne 14. junija je bilo navzočih 762 oseb. Vfonil Včeraj popoludne malo pred uro so prišli trije približno 15 letni m'a-deniči k sv. Andreju, kjer se zasiplje morje. Čuvaj Jurij Gavalotti jim je povečal da je tam prepovedano kopati se. Sli so od t?m, a malo dalje so se vstavili in eden njih se je slekci in skočil v vodo. Bodisi pa, da ni znal plavati, ali pa, da se je za ril v blato, dejstvo je, da sta ga njegova tovariša zaman i'akala par minut na obrežju, a ko sta videla, da ga le ni nazaj na površje, sta pa pobegnila. O tem je bila takoj obveščena prista-niščna oblastnija, kt jc poslala na lice mesta dva moža z enim potapljačem. Ta poslednji je šel pod vodo in tam precej časa iskal utopljenca, a ga nt našvl. Danes bodo zopet skušali najti truplo utopljenega mladeniča, o katerem se ne ve še ničesar, kdo da je bil. M. SALARIN1 v ulici P on te della Fabbra it. ---- —=-^=11 (Vogal vi. Torrevte.) — ~ ----- Pomlad! Poletje! na strani liolgarov. ljavljati tudi drugi učni predmeti. Poleg Odstop generalnih inspek- duševne, mora se uveljavljati tudi telesna t 'j r je v čet. Vojaški nared beni list javlja,' izobrazba. Sploh pa se mora upoštevati d.t sta odstopila generalna inšpektorja čet individualnost, oziroma individualna spo-Kheinl tnder in \Valdstatten, ter da jima ' sobnost pojedinih učencev. ]• hilo teni {hj vodom izrečeno najviše pri- Kardinalne zahteve rcncsance glede znanje. šo stva so bile : Pouk ne sme biti na raz- Hrvatski poslanci in novu polago le privilegiranim ampak tudi nižjim, g rs k o m i n isterst v o. Kakor poro- ! Si rs in? delavskim slojem. Pouk se ne sme Budimpešte, so imeli hrvatski po- vršiti lc v latinščini, ampak v jeziku slanci v ogrskem državnem zboru sejo, ; n a r o d a. Pedagog Pestalozzi**) je v svojih pe-dagogičnih delih vedno povdarjal, da, poleg uma, sc mora izobraževati tudi srce. V 19. veku so pa pridobile veljavo izlasti naravoslovne vede. Vsled velikih iz- i Razne vesti. Odklonjen dar. Ameriški milijanlar '"ar-negie je ponudil vseučilišču v državi Mis-sissipi 25 milijonov dolarjev za u reje nje knjižnice. Guverner in rektor vseučilišča sta pa ta dar odklonila, izjavivši, da vseučilišče nc potrebuje denarja, po katerem se cedi „kri 111 znoj delavcev". Nov učni predmet na vseučilišču. Privatnemu docentu na vseučilišču v Curihu, dr. O. \Vettsteinu je vlada dovolila, da sme predavati na vseučilišču o zgodovini, pravu in tehniki tiska. To jc prvu vseučilišče, kjer je časnikarstvo priznan učni predmet. Imena ameriških vojnih ladij. V Ameriki je krst novih vojnih ladij že določen po zakonu Oklopnjače prvega reda ino rajo nositi ime ene izmed držav, one drugega razreda dobe ime kake reke one tretjega razreda ime kakega glavnega mesta. 1 .adijam četrtega razreda da ime na kateri je bilo na predlog jkjsI. Nikole lomažiča sir njeno, počakati na progranino izjavo kabineta Fejervarv in še lc potem skleneti, kako stališče da zavzame klub hrvatskih poslancev. Švedski kralj U s k a r jc odklonil: brzojavko, v kateri mu je nor vež ka vlada | čestitala (lovodoui j>oroke princa Gustava: Adolfa. Brzojavko so neodprto i>oslaIi j na/a 1 v Kristijanijo. Protest Židov, iz Petrograda po- Mslvo s*mc *biti cerkvena naprava, statistika pravi, da se je v zad rocajo, da seje v petek vršil v tamošnji kajti /nanost ni ne katoliška, ne prote- »etih letih na Angležkem šte ž.dovsk. sinagogi protestni shod proti na- stantskri iuL> ampak Poscbno se meri vlade, ki hoče vse Zide izključiti od volilne pravice in prihodnjega narodnega zastopstva. Domače vesti. Predavanje prof dra Lončarja Na binkoštni ponedeljek p red pol ud ne jc g. prof. dr. Lončar zaključil svoj ciklus predaj s predavanjem o »razvoju Šole«. Kvo to predavanje v glavnih potezah. predsednik po svoji volji. Najveće polje ni svetu obsejano s pše-najdeb so se premenile prometne, trgo- j "ico Jc v Argcntiniji in meri 100 kvadrat- sploh gospodarske razmere. A 1 milj. Najstareje vseučilišče na svetu je v Pekingu in se imenuje ..šola za sinove cesarstva". Milijonarji ra A. glezkem. Neka angležka zadnjih petde-vilo milijo narjev popeterilo. Poljakov živi v Berolinu okolo qo.ooo. Davek na vozne listke. Kako otežuje davek na vožne listke promet, dokazujejo svote, ki jih dobiva država od tega davka. Leta 1903. so znašali dohodki iz tega Zaloga oblek in površnikov za gospode, dečke ln otroke, velik izbor platnene obleke iti kostumov, raznovrstne jope ter rumena in ■ modra obleka za delavec. ■ Nov dohod blaga za obleke po meri. koje se izvt.ie točno in bilro po zelo nizkih cenah. Xn deželo vzorci brezplačno in franko. PODRUŽNICA: rALLA CITTA Dl LONDRA" tli. Poste nuove j3t. 5. {vogal ul. Torre biama) - Prodajalnica ur Anton Bucker TRST - Barriera veechia nj - TRST. ilC Velik izbor žepnih, srebrnih in zlatih ur. Zidne ura. — Budilaice otl gold. 1 50. Prodaja tudi na obroke ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedeneo. Trst - Czrlo Gohlonijev trg ti. - Trst. Zastopnik: tovarne koles in motokoles „Port". Napel java in zaloga električnih zvorčkov Izključna prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za popravljunje šivalnih .strojev, koles, motokoles itd. Velika zaloga prlpadkov po tovarniških oenah TELEFON štev. 1734. Kdor se hoče dobro in z veliko ekonomijo obleci, naj se poda v prodajalnico izgotovljenih oblek I. FARCHI Barriera veccMa5 kjer se vsaki dan izdeluje obleka __v lastni krojačnlcl. _ vinski: in iola jc morala to upoštevati. Vsled tega so navstale takozvane strokovne šole : obrtne, trgovske, poljoticlske itd. Ji£ tega je pa na vstala zahteva, da jc pa povzdignila do veljave zahteva glede pouka na ljudski šoli, da se mora ta pouk vršiti v materiiščini. Namen ljudske šole je vsposobiti č'oveka a to je možno le na podiagi materinega jezika. Na ljudski šoli se bude v otroku ćuti, a to sc more vspešno delati le v jeziku, ki ga otrok umeje. Ako slovenskega otroka začenjajo učiti z laščino ali nemščino, je to, kakor da bi ga pitali s prazno skledo. Dalje je govornik povdarjal, da bi ; Pravilo gr.ško-rimskega šolstva je bilo: moral v šolskih stvareh odločati narod naznanjata cenjenem 11 občinstvu, da sta prevzela na lasten račun trgovino in avtorizovano krojačnico Alla Citta di Trieste v ul. Torrentc št. 40 (nasproti gledišču Goldoui). Tam se vdobiva velika zaloga izgotovljenih oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve vrste k;ikor tudi blago vseh vrst in najposlednejše novosti. ---- Lepa redka prilika! Mlin, žaga in gostilniška obrt z jako lepim posestvom, obstoj cei ni iz nj:v, travnikov in gozda, vse skupaj okoli HO oralov, davka 16431.13« kron. Največ je plačala J gozd v jako bogatini kraju, Nižt Češka 2. cija, namreč 178 kron blizo mesta na STiže Avstrijska, namreč 9 752-75° kron.' Dolenjskem se odda s 1. julijem t. 1 v najem tx 1 oziroma nroda. — \ eč nove pismeno Josip eška 2 776 kron, naimam pa Dalma- Ir' . I 1 .. r 1 . 1 .. . . , r ^csKa y , j j Tavčar, posestnik v St. Jerneju na Dolenjskem. Lepo telo in lepa du^a«. (irško-rimska eolska uzgojn sc jc vršila v naravi, pod milim nebom. Spartanska vzgoja jc imela /i^olj vojaški značaj : vzgajalo se je telo. Mladeniči so sc vadili v dirjanju, v luča nju. Spali so na tlračju in so bili večkrat inčani, da se jim je na ta način telo t ri vadilo trpljenju. Atenska vzgoja je bila pa i olj obrtna, vsaki seje moral učiti kakega dela. No, velika množica ljudstva, nižji mora biti socijalno, sloji namreč in pa ženske sploh, niso bili vere ali premoženja deležni te šolske vzgoje. Revnejši sloji ljudstva niso imeli pravice do kulture : šola je bila lc za aristokracijo, Srednjeveško šolstvo je b.lo urejeno na podlagi vere in je bilo pod direktnim vplivom cerkve. A tudi tu ni prihajala v poštev masa ljudstva. Le boljši sloji so bili deležni tega šolskega pouka ; vsemu temu iK)uku pa je bila cerkev sredotočje. V srednjem veku so že bila vseučilišča, ki so. kakor današnja, imela 4 oddelke : sam po svojih zastopnikih. Smemo in moramo zahtevati, ne le, da se nam da šolski j pouk v materinem jeziku, ampak tudi da ! odlučujemo sami kakor najviša kompe-tenca sploh v vseh šolskih vprašanjih. ^ Šolstvo bodi ločeno od politike ! Država naj bi skrbela lc za finančno stran. Tako bi bil kapital veliko bolje naložen, nego pa kakor je sedaj - - v kationih. Šolstvo brez razlike spola, Pouk bodi pa tudi praktičen in se oziraj na značaj učenca. I Rojen ilne marca 1. 15'»— v Odrskem HroJO . v Naarden-u pri Amsterdam-u. Rojen dne I-. januvarja 1. 174f» v Curigu. študiral jc teologijo in pozneje pravo. L. 1775- jc v s\tiji Itiši ustanovil šolo za otroke ubožnih stari^cv. Spiisal jc mnogo pedagogičnih tlel. Njogova vila ga jc pa zakopala v dolgove, v;de.0i<0'i0)i0li0l'0it0ii0'i0l Dragotin Vekjet - zlatar v Trstu, Corso štv. 47 " ""j priporoča vsakovrstne i^zlatenine in srebrnine = ter žepne ure. ■V Sprejema poprave ter kupuje zlato. — Cene zmerne. — Priden Živi« tehnikar alL inženjer pritlohi dol»ro prihodnost. Oglasiti se pri in tir.i. trgovinska ulica 'J. , (roSni kolek je •M pri upravi ,£oir.cs! TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5 KLBLmHJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. »SLAVIiA" sprejema zavaroTanja človeškega življenja po najraznovftnejiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena •lr jgs rararovalnica. Zlasti je ugodno /»varovanje na doživetje in ."»mrt T zmanjHujtrimi «e vplačili. Vaak član ima |