ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commerical Prinling of All Kinds EQUALITY NEODVISEN" DNEVNIK. ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMŠRIK! OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ^OL. XXXVIII._LETO XXXVIII. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK,) FEBRUARY 7,1955 ŠTEVILKA (NUMBER) 25 цШ atctdDi F'R ANK smith T zvečer je preminil v Uttle Acres hiralnici Frank mith (Schmidt), star 80 let Med Slovenci je dobro poznan ter 3® pred leti igral na harmonike po slovenskih zabavah. Dolgo let Зе bival na Saranac Rd., zadnja ta pa pri hčeri na 15511 Water-00 Rd. Rojen je bil v Insbruku v vstriji. Bil je član društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J. Tukaj zapušča hčer Mrs. Rose e ers in sina Charles, v Floridi C ' Califormji hčer »B. Molly DelZoppo, štiri vnute Pravnuke. Soproga Amelia LT иекај leti in je po- t№ekzjub*job9. unizpo- ^k.478E.152 8t.,vcerkevMa. * ^J^THONY ZACK preminil v sobo-tomnK s svojim av- S,,1™»; 7509 St riq- A na let je 33 zapušča Co. Tukaj j otroke netT°T štiri v sndo Рпр-рдк ' IZ Grdinovega St v zavoda, 1053 E. 62 ra' sv. Filipa in nato PokopaKSčeCalvarf. fr^ces skebe be J bolnišnici Frances Ske-880 E. 218 St. Voda T 'Z pogrebnega za- g 152 2^4e in sinovi, 458 ročali 1"°- MENDES-FRANCE JE PADEL! POPOLNA ZMEŠNJAVA V PARIZU PARIZ, 6. februarja—Včeraj je predsednik francoske vlade Pierre Mendes-France doživel v francoski spodnji zbornici nezaupnico. Za njega je glasovalo 273, proti 319 poslancev. Izid glasovanja je Mendesa-Francea prisilil, da je s svojo vlado vred odstopil. Predsednik republike Francije*" ima a-'daj nalogo, da izbere no- francosko vlado. Javil je, da se vega politika, kateremu bo po- bo z njo predstavil ta četrtek in veril sestavo nove vlade. Že pred glasovanjem so se po program. Parizu širile vesti, da je padec Mendesa-Francea neizogiben, ražen, je dejal, da bo moral vsak Proti sebi je imel francoske kato- predsednik francoske vlade na "mesečnem bivanju v Veterans Admini- Johnnv Д je povrnil 398nftL svoj dom na zahvali, Najlepše se Priinf vsem sorodnikom, ^ posebno še sose- Vošpif^ obiske, cvetlice, darila in So -j l^artice ter prijaznost, ki (jj.yw Izkazali njemu in njegovi iiin 'T ^asa njegovega bivajo v bolnišnici. premeščen se je podal Pvt. ftih M sin splošno pozna- 297 F ^ ' Vatro J. Grill ' ^^4 St., v Monterey, Calif., 12 bil službeno premeščen odde^r ^O'^Gljen je bil jjji za učenje kitajščine. ? g j® odpotovala tudi njego-gj^v^. žena Caroline. V vojaški ŽeV ' nahaja devet mesecev. srečo v novem fJa Operaciji 1501*9"^"^ James Robich iz clVi o ^ve. se nahaja v Eu-^ ■ lenville bolnišnici, kjer je srečno prestal operaci-oh' , se v sobi št. 507 in 'ski 80 dovoljeni od 2. do 3. e popoldne in od 7. do 8. ure iafT- ^ sobi ima telefon in pri-e ji ga lahko kličejo telefonič- 1°90 telefona je KE П. Želimo mu skorajšnjega Okrevanja. ličane, ki so politično organizirani v "francoskem republikanskem gibanju," del francoske sredine, nazadnje pa vse "degoliste," naravno tudi francoske komuniste, ki so močna politična stranka, dobra organizirana in ki Mendesu-Franceu ni odpustila, da je hotel oborožiti Zapadno Nemčijo. O Mendesu-Franceu se je trdilo, da ima zaslombo med fran-cokim ljudstvom, da pa nima za-slombs med francoskimi politiki. Francozi na deželi so vpili nad francoskimi parlamentarci poslanci, ki pa so zopet dejali, da je Mendes-France itak dolgo živel, saj je bil na vladi 33 tednov, francoski vladi pa je usojenih povprečno le osem mesecev. Odmev padca francoske vlade je bil velik povsod po svetu, posebno značilen v Zapadni Nemčiji. Kancler zapadnonemške vlade Konrad Adenauer je zaskrbljen, padca pa se veselijo zapadno-nemški socialisti, ki so itak zoper ponovno nemško oborožitev. Naloge kanclerja Adenauerja so postale težavnejše. Ne doma v Nemčiji, ne v Franciji pogodba o nemški samostojnosti in njeni oborožitvi še ni perfektna. Za vse zapadnc evropske prestolice pa je spričo ponašanja Francozov glavno tole: Kaj pomaga, če ena ali druga država sprejme gotove mednarode pogodbe, pa jih ena, kot na primer Francija ne sprejme ! Zopet je vsa stavba v zraku. Pinay sestavlja vlado PARIZ, 7. februarja — Bivši predsednik francoske vlade v letu 1952, Pinay, sestavlja novo iskal zaupnico za vlado in svoj Mendes ■ France, ki je bil po- daljevati z njegovim programom. Sledovi vojne BON" 0 februatjd—v&a Nemčija je bila v zadnji svetovni vojni bojno polje. Nemške oblasti so postavile posamezne komisije, ki naj iščejo, kje so še nerazpoČP"e bombe in drugi .... л.чл iinega orožja. Delali so ria tem polju skoraj deset let, odstranili milijone in milijone eksplozivnih ostankov in so pri tem ugotovili, da je prišlo ob življenje skoraj 300 ljudi, ko so se vršile nepričakovane eksplozije. Vkljub desetletnemu delu pa Nemčija še ni očiščena. Računajo, da bo treba še nadaljnjih pet let... če med tem časom ne pride do nove vojne. * V Italiji so rešiU spor, ki ga je imela italijanska vlada z nekim Luigiem Girriem v kraju Cuneo. Luigi Girri je hibovec, samotar, in je živel, kakor živi še danes, v vojnem času, v preprosti luknji, katero si je izkopal v skalah. To "stanovanje" so Nemci v zadnji vojni v bojih s streli razbili. Luigi Girri je zahteval od italijanske vlade, da mu plača odškodnino. Pravda je bila sedaj končana in italijanska vlada mu je priznala v dolarski valuti $100 kot odškodnino za razbito luknjo in za stroške, da si bo napravil novo. Seja direktor! j a Jutri zvečer ob osmih se vrši redna seja direktorija Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Vabi se vse direktorje, da se je udeleže. NIXON SE SREČA Z MARGARETO Ameriški podpredsednik Richard Nixon je odšel na daljše potovanje po republikah ob Karibskih vodah. Združene države so v zadnjem času poslale v latinske države Južne in Srednje Amerike posebne komisije, posebne strokovnjake. Tam je bil ?jrat predsednika Eisenhowerja, Milton Eisenhower. Tam je bil ameriški državni tajnik John Foster Dulles, sicer na politično-gospodarskih konferencah. Tam so se nahajali razni ameriški in-dustrijci in so se z nekaterimi vladami tudi sporazumeli, da bo ameriški kapital postavil z lastnim denarjem svoje tovarne. Podpredsednik Nixon bo na potovanju kar mesec dni in se bo interesiral za vse vrste življenja v teh republikah. Na vsak način pripisujejo Južni Ameriki veliko vlogo v bližnji bodočnosti. Če tako delajo Amerikanci, kaj pa Angleži ? Anglija je v zadnjem času doživela nekaj novega. Pisali smo o državi Pakistan na vzhodu in na zapadu Indije, ki ima okrog 80 milijonov prebivalstva. Vsa Indija je bila popre je britanska kolonija. Leta 1947 sta dobila tako Indija Nehruja, kakor Paki- stan položaj britanskega domini-jona. Indija Nehruja je bila v zvezi britanskih domini jonov edina, ki se je oklicala za republiko in ne pripozna vsakokratnega angleškega vladarja ali vladarico za svojega. Indiji Nehruja je sledil Pakistan, ki je na konferenci britanskih domini jonov, ki so aborovali prejšnji teden v Londonu, oklical doma republiko. Pakistan torej britanske kraljice Elizabete ne pripoznava za svojo kraljico in Elizabeti v Londonu ni preostalo drugega, kakor, da je sprejela predsednika vlade v Pakistanu Mohameda Alija v poslovilni avdijenci. Njena sestra princezinja Margareta se nahaja v britanski ko-lonijalni posesti, ki je raztresena doli na jugu v karibtskih vodah. Angleški dvor je namreč še edina ustanova, ki še druži britanski kolonijalni imperij. Tudi Margareta je morala ugrizniti v kislo jabolko in odpotovati v Zapadno Indijo v britansko propagandne namene. Potovanje je določeno za cel mesec dni; tam doli na jugu bo enako cel mesec dni potoval, seveda v ameriško propagan-d n e namene, podpredsednik Richard Nixon. Kje se bosta se-rtala s princezinjo Margareto? DOVOLJ MEST ZA IZŠOLANE... V zlati viktorjanski dobi v Veliki Britaniji je bilo za študente, ki so končali šole, lahko pri izbiri bodočega poklica. Na razpolago je bila debela knjiga, kakor kaka telefonska knjiga velemesta, pa so si študentje izbirali, kam da gredo, ali doma, ali po velikem britanskem imperiju. Nekaj sličnega imajo velike ameriške univerze, to je urad, na katerega se obračajo podjetja in kulturni zavodi s povpraševanjem, ali bo letos kaj diplomiranih študentov na razpolago za njihove potrebe. Urad cle-velandske Western Reserve javlja, da je povpraševanje po diplomiranih študentih v Clevelandu veliko. Več tam, kjer gre za podjetnost kot tako, še več pa tam, kjer ni plača visoka, pomanjkanje strokovnih moči pa zelo veliko. To je predvsem vprašanje ameriških šol in učiteljev. Zadnjih povsod manjka. Ali pa so diplomirani študentje pripravljeni na trdo življenje? V neko podjetje v Clevelandu se je javil na delo tak diplomiranec. šef urada mu je dal prvo delo, da poišče v telefonskem imeniku številko telefona VVillianja Kos-wella. Po preteku štirih ur je šef povprašal nov'ega kandidata, ali je že našel številke Koswella, študent, sedaj na službi, mu je mirno odgovoril, da še ne, je pa že i)ri črki "G" telefonskega imenika ... Šel je torej kar po abec(4lnem redu, češ, nekje bom že naletel na ime Williama Koswella. V grocerijsko trgovino v CIe\'elandu je stopil v soboto moški, ki je naročil funt kave v zrnih in dva funta graha. Prodajalki je naročil, da naj kavina in grahova zrna zmeša skupaj in napravi en zavitek. Prodajalki se je čudno zdelo, zakaj ta mešanica. Možakar ji je od\T-nil: "Jutri bo slabo vreme; doma imam pet otrok, pa naj nekaj delajo, da zopet ločijo kavina in grahova zrna."— NA DALJNEM VZHODU SESTRELJENA LETALA; OTOČJE TACHEN SE MORA IZPRAZNITI! ANGLEŽI, SOVJETSKA ZVEZA IN INDIJA-SKUPNI BLOK? WASHINGTON, 6. februarja—Predsednik Eisenhower je že uporabil pooblastilo, katero mu je dal ameriški kongres. Naročil je admiralu Alfredu Prideu, ki je poveljnik ameriškega sedmega brodovja, naj pomaga pri izpraznitvi otočja Tachen. S tem je indirektno rečeno, da mora Čiang Kajšek to otočje prepustiti komunističnim Kitajcem. To je bil eden važnih dogodkov zadnjih dni. Drugi dogodek, ki zna imeti"*: važne posledice, pa sta bila dva; mara splošne vojne. Četudi sov-sestreljena lovska letala, o ka-1 jetski in kitajski komunistični terih 33 trdi, da sta bila naprav- bila na nebu nad Rumenim morjem v bližini Koreje. Sestrelili so ju ameriški piiotje. Šest od ostalih letal sovražnega zračnega konvoja je spremenilo smer in odletelo v neznano smei-. Afera sama je zagrnjena v vojaš.ko tajnost. To je gotovo, da naj 33 najprvo ugotovi ali so bili letalci na sestreljenih letalih Rusi ali Kitajci, ali severni Korejci. Pri tem radi večje jasnosti naj navedemo slučaj, da je bilo dne 7. no vembra lanskega leta na nebu nad severno Japonsko sestreljeno ameriško letalo. Letalci s padali so bili sicer rešeni, voditelji ne gredo vedno roko v Ijena v Rusiji. Sestreljena sta^roki, ki gre za skupno politiko, je vendai položaj Sovjetske zveze boljši od onega na Kitajskem. Kitajska je odvisna od sovjetske pomoči, ne pa obr^,tno. In če je namera Sovjetske zveze, da se vsaj za enkrat ohrani svetovni mir, resna, Kitajska pa hoče voditi lastno politiko, ali bo Sovjetska zveza odrekla svojo pomoč, na katero je Kitajska tako navezana? Kitajska je namreč navezana na ruski vojni material, na letalstvo in na rusko težko orožje. Zopet pa je vprašanje ali bo Kitajska sledila uradni ruski politiki. KrušČJ^v govori Glavni tajnik ruske komuni- eden od njih pa je kasneje pod-1 stične stranke Nikita Kruščev se Prestala operacijo V Huron Road bolnišnici je srečno prestala operacijo poznana Mrs. Caroline Skočaj iz 1034 E. 171 St. Prijatelji jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnjega okrevanja. Poroka Dne 22. januarja sta se poročila Miss Florence Barbara Jans in Mr. Frank A. Urankar, sin Mr. Frank Urankarja iz 15008 Saranac Rd. Poroka se je vršila v cerkvi sv. Stanislava na E. 65 St., poročna slavnost pa zvečer v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Čestitamo! Nove odbornice Gospodinjski klub Slov. del. dvorane na Prince Ave je izvolil za leto 1955 sledeči odbor: Predsednica Angela Magovac, tajnica Štefanija Mahnič, blagajni-čarka in zapisnikarica Mary Tau-char, nadzornice Rose Vatovec, Anna Kreševič in Antonija Rolik, zastopnica Doma Rose Vatovec, poročevalka Rose Bergoč. Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu ob 7.30 uri zvečer. legel poškodbam. Takrat je ameriško letalsko poveljstvo odredilo, rla naj ameriški piiotje ne t opustijo, da bi se znašli vedno samo v obrambi. Na vsak napad naj takoj odgovorijo s protinapadom. Ko gre za Formozo . . . V Londonu se je te dni posvetovala britanska vlada, posvetovali pa tudi predsedniki vlad britanskih domini jonov. S ceje britanske vlade je izšlo svarilo komunističnim Kitajcem, da bi njihov napad na otočje, ki ga ima pod oblastjo Čiang Kajšek, ogrožal mir na svetu. Splošni vtis јз ta, da se trudijo Indija Nehruja, Sovjetska zveza in Velika Britanija s Kanado vred, da se najde neka rešitev, da v kitajskem sporu le pride do premirja. Neka j popusta bi bilo treba na obeh straneh. V Londonu so pozdravili sklep Eisenhowerja, da se otočje Tachen izprazni. S tem, da je hotel Eisenhower prisiliti Čiang Kajšeka da uboga in se otočju odpove. Menda ni bilo tedna kot je bil pretekli, ki bi bil tako zaseden z raznimi političnimi in diplomatskimi konferencami, kot so bila razna posvetovanja v Londonu. Agilen je bil tako Winston Churchill, kakor njegov zunanji minists! Anthony Eden. Angleži so bili ves čas teh konferenc pre- je zopet oglasil k dogodkom zadnjih dni. Če vlada v Ameriki splošno prepričanje, da je mir potrevojne ne bo. Sovjetska zveza je z drugimi državami vred zainteresirana, pa tudi na delu, da se odvrne kaka večja vojna. Kruščev hoče za morebitne bodoče neuspehe napraviti odgovorno Ameriko, ker da se ona vmešavc, v notranje razmere Kitajske. Kruščev je tudi povdaril, da ima Sovjetska zveza pripravljen načrt kako priti do premirja. Značilnost zadnjih njegovih izjav pa je bil povdarek na Kitajce in Kitajsko. Mislil je na državo, ki je po številu prebivalstva—čez 600 milijonov ljudi I'achcn izpraznjujejo Ameriško sedmo brodovje je začelo izpiaznjevati otočje Tachen. Ciang Kajšek je s protestom končno pristal na ameriško zahtevo, da se to otočje izprazni. Računajo, da bo prevažanje vojaških in civilnih oseb iz tega otočja na Formozo trajalo dva tedna. Otočje Tachen je oddaljeno od kitajske obale 14 milj, od Formoze pa 200 milj. Komunistični Kitajci so označili ameriško pomoč Čiang Kajšeku kot izzivanje na vojno, vendar do sedaj niso posegli vmes ko otočje Tachen sedmo brodovje izpraz-njuje. Ameriško vojaško poveljstvo je danes javilo, da gre vsa akcija popolnoma po načrtu. Z dogodki okrog Formoze je omeniti najnovejše slučaje: Danes bo državni tajnik John Foster Dulles pričal pred odborom za zunanje zadeve v senatu in se bo bavil s Formozo. V Londonu je Churchill sklical predsednike vlad dominijonov na izredno sejo. Dnevni red—dogodki v zvezi s Foi mozo. V Moskvi je glavni tajnik stranke Nikita Kruščev trdil, da bodo ameriški zaprti piiotje na Kitajskem takoj svobodni čim Amei'ika prizna današnji režim na Kitajskem. - Zadnje vesti Po })olnoči je začelo v Clevelandu in v Ohiju sploh zmrzova-ti. Ceste so splozke. Tudi glavne ceste. Za danes se napoveduje mrzlejše od včerajšnjega vremena. Najvišja temperatura dneva bo 34 stopinj, najnižja na večer 13 stopinj, sicer pa je ves ameriški severozapad izpostavljen snegu in semintja dežju. Včeraj bi naj se v Ports-mouthu, Ohio, vTŠil simfonični koncert. Člani orkestra, ki so bi- največilnalveti^^ nlKitajce, ki » namenjeni v mesto, so imeli s ,0 velik in ponosen narod in ho>^«j"» avtobusom kavambol m čejo biti glede svoje domovine|.i«bilol7lgralcevranjemh.Ron. samostojni. so morali odpovedat.. (Zdi se, da zvezda Kruščeva pada. Vrhovni svet Sovjetov je ^ Orangeburgu, S. C., je v prepustil njegovo strankino po- tukajšnjega ženskega litiko, ki je bila ta, da je treba kolegija za cr^e nastal ponoči več skrbi za rusko prehran jeva-j 1^4 študentk je v spalnih nje, kot pa za oboroževanje. Vr-; oblačilih v paniki slo iz gorečega hovni svet Sovjetov je namreč I Ranjenih m b, o, pa sklenil, da je treba dati prven- j Ј" pretrpelo velik strah. J 4. ■ ■■ „ V Cliicagu so odnesli v nezave- stvo zopet tezki industriji, ne pa ' ' srednji industriji, ki naj skrbi i f " »»k''. >'»'»'» »■°- И dvis standarda ljudskega živ- » •^iiisv.lK Ку., J.- re- Ijenja Vrhovni svet Sovjetov je kot Lou,«- W.B.a,„s, tudi sklenil, da se stroški » vo-;У P""""« ' jaštvo in oboroževanje v bodo-1 P? čem proračunskem letu povišajo niti cigareto, ki je tlela in končno kar za 12 odstotkov. O Kruščevuj ^^palila preprogo, nato se poste,-tudi zunanji diplomati trdijo, da pričani, da Sovjetska zveza ne preveč govori KAJENJE IN ALKOHOL Ali kajenje povzroča raka na pljučih ? Da se reši to vprašanje, se vodijo še vedno raziskovanja. Ameriška industrija tobaka je liko paketov cigaret na dan, koliko cigar, ali pa vlečejo pipo. Kakšni so občutki po kajenju? Ko gre za alkoholizem v Ame- močno zainteresirana na tem, da riki, je menda slika že dognana se znebi očitkov, da sedanji način produkcije cigaret povzroča raka na pljučih. Ali bo potrebna druga mešanica tobaka? Ker gre za narodno zdravje, so na istem vprašanju zainteresirane ameriške uradne oblasti. Te so se odločile, da bodo v teh dneh povpraševale ameriške ka- V Jadranskem morju je prišlo med jugoslovanskimi in italijanskimi ribiči do prepira lovi rilie pravilno v svojih vodah. Konec prepira je bil ta, da so Jugoslovani odpeljali nekaj italijanskih ribiških čolnov, Italijani pa nekaj jugoslovanskih ribičev. Statistični urad v Washingtonu je zbral podatke, da se udaja alkoholnim pijačam od prilike do prilike okrog 50 milijonov Ame-rikancev. Dva milijona je takih Amerikancev, ki so res pijanci, pijejo preko potreb. Pravih kroničnih pijancev, ki pijejo prav do nezavesti, pa je v Ameriki dilce in kadilke, kako kadijo, ko- 750,000. Ponesrečena pri padcu Mrs. Mary Cebiil se nahaja na svojemu domu na 466 E. 143 St. pod zdravniško oskrbo. Pred dve-mi tedni ji je spodrsnilo na sploz-kem pločniku, pri čemur si je zlomila roko. Prijatelji jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnjega okrevanja. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by TlIE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCKIFI'ION KATES — (GENE NAROĆN1JN1J By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_________ ' t or Six Months—(Za šest mesecev) ____ For Three Months—(Za tn mesnce)_____ ____ .$10 00 6.00 . 4.00 t oi Canada, Jb-urope ana Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). h or One Year—(Za eno leto)____' 1; or Six Montns—(Za jejt mesecev) ___ tor 'ihree Months—(Za tri mesece)___ _$12.00 . 7.0C - 4.50 tnierea as Second Class Matter April 26th, 191« at the Post Office at Ueveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3. ШЖ K PADCU VLADE MENDESA-FRANCEA (1) na- Valentine ples EUCLID, Ohio — Pociružnica ^g g hladilnico za živila. V pr-1 ker smo bili ravno pri latinščini, štev. S Slovenske moške zveze v ^g;^ nadstropju bodo pisarne, I sem se pa tudi jaz hotel posta-Euclid, O., priredi svoj letni ples I laboratorij za živila in stano-! viti m sem mu kar v rimah hek-V soboto, dne 12. februarja v vanjski prostori. jsametra odgovoril; Quid-quid Amer'cau Yugoslav Center (Slo-j Na dvorišču bo pokrita tržni-|agis, prudenter agas et-respice venskem društvenem Dom-u.) ca s prodajnimi mizami. Te bodo} finsm." Česar koli se lotiš, bodi Piejšnji teden je padla francoska vlada, kateri je čeloval ivienaes-i^rances. Mendes-i^rance je bil na vladi 35 leclnov. Mjegova vlada je bila 21. po številu po zadnji svetovni vojni, fri nas v Ameriki izvolimo na vsaka štiri leta preasedmka m predsednik ostane štiri leta, razen, če umrje, ali se pripeti kaj izrednega. Francija obratno "krizari" in izmenjuje vlade kakor nekam plašč po vetru, namreč, zelo kratkotrajno. Ali je v taki državi mogoč kak red, kaka stalnost, tako se lahko sprašujemo. Mendes-France je formalno padel radi vprašanja francoskih kolonij. V resnici pa je šlo za Mendesa-Francea kot —Juda. Pierre Mendes-France je namreč po pokolenju ud. l\jegova družina je v časih španske inkvizije zbežala iz Španije na Portugalsko, kjer je mislila, da je varna. (^GŽja pod kap. Preselila se je iz Portugalske v Francijo. ^ Pierre Mendes-France se je čutil kot Jud,' todl ilto-casno kot Francoz. V Franciji je hotel izvesti temeljite notranje m zunanje reforme. Znana je njegova ideja o mleku, ki naj se pije mesto vina. Znan je njegov načrt francoske finančne davčne reforme, da bi Francozi končno kot bogat narod le plačevali primerne davke. Francija naj se gospodarsko osamosvoji, da ne bo večno prosjačila za ameriško pomoč. ^ Francija naj uredi svoja kolonijalna vprašanja. Morda je v tej točki največja tragika današnjih Francozov, s tem pa tudi Mendesa-Francea. Mendes-France je sklenil premirje v Indokini, pristati pa je moral na to, da odstopi del te francoske kolonije dokončno komunistom. Francoska trdnjava Dein Bien Phu v severnem delu Indokine je padla. Padale so tudi druge postojanke. Francozi kot Francozi sami se v Indokini niso hoteli bojevati, a so zamerili Mendesu-Franceu, da v Indokini ni znal braniti francoski ugled. Torej na eni strani Francoz, ki ni priprav-1 ČASI SK SPKEMINJAJO Ijen ne na materialne, ne na človeške žrtve, očita svojemu I Mihec se vrne iz otroške druž-, ^^nin Trenutno ,e оотЉо zat'a'Naf t Г vodi jbe in pripoveduje doma, da se ni „režiški trg med najdražjimi, politiko zajca. Naj takoj tu pristavimo, da je Francija radi;dobro zabaval. "Sosedov Jurcek% dovolj intervencije so svojega strateškega položaja in zgodovinskih tradicij v dotakniti s^jcialističnega sektorja, pa tudi UREDNIKOVA POŠTA Collinwoodčanka v Calif or ni j i SANTA ANA, Calif. — Vsem prijateljem pošiljamo lepe srčne pozdrav iz sončne Californije . Tu jc lepo in toplo kot v Clevelandu sredi poletja. Posebno lepo pozdravljam sosestre društva Združene Slovenke št. 23 S.D.Z. m krožka št. 1 Progresivnih Slovenk. V Hot Springs, Ark., sem bila en mi sec, tu sem pa že tretji teden. Tukaj smo moj mož, Marta Orlič in jaz. Kraj je zelo lep, a nam je pa le dolg čas po naših starih znancih in prijateljih. Pa Enakopravnost tudi pogrešam, ker je ne dobivam vsaki dan kot ko sem bila doma na Waterloo Rd. Torej, vas vse skupaj najlepše pozdravljamo. Upamo, da se kmalu zopet vidimo in da se bomo vsi bolje počutili potem ko nas bodo ogreli topli žarki kalifornijskega sonca. Ako pa kdo prijateljev želi nam pisati, je tu naslov našega bivališča: 437 S. Sycamore Ave., Santa Ana, Calif. Kosie >Iatyasich, (preje Zupančič) V Brežicah bodo zgradili moderno tržnico Brežice so znano gospodarsko središče spodnjega Posavja, ki ima zelo prometne sejme in tržne dneve. Tržni dnevi so tu že nad 600 let, ko so bili določeni z mestno ustanovno listino. Do nedavnega so bili tržni dnevi vsako sredo in soboto, sedaj so pa vsak dan. Sedanji tržni prostor ob zgradbi mestne občine ni primeren, ker ni pokrit in so pridelki ter živila izpostavljeni vsem vremenskim neprihkam. Razen tega je prostor že za današnji promet mnogo premajhen in bo z zradnjo nove Bizeljske ceste sploh odpadel. Zato se sedaj resno pripravljajo na gradnjo nove moderne tržnice. Ta je nameravana v novem naselju ob bodoči Bizeljski cesti. Gradili jo bodo po idejnem načrtu ing. Emila Medveška iz Ljubljane. Pri izdelavi načrta je ar h. Medvešek upošteval sodobna arhitektonska načela, tako da bo nova brežiška tržnica ena najlepših v državi. V glavni zgradbi, ki meji na ulice, bodo trgovski lokali za špecerijo, manufakturo in gospodinjske potrebščine, mlekarna, slaščičarna, papirnica, brivec in drugo. V kletnih prostorih bodo ogrevalne naprave in shram- PO VIHARNEM MORJU IZ TRSTA V LIVORNO Po neskončno dolgem napovedovanju in obtovaljanju, ki je med Tržačani vzbujalo varljive upe, so se anglo-ameriški zavezniki po podpisu londonskih dogovorov končno odločili, da prepu-ste Trst svoji usodi. Nadvse čudna pota menda te iste usode so tudi mene potisnila v zmešnjavo tega izpraznjeva-nja in sem tako imel priložnost pobliže spoznati ne samo zapleteni način in za naše pojme kar nerazumljivi manever uničevanja in odvažanja, temveč tudi sedanje pojmovanje v obeh dr-javah, ki sta si upravljali Trst in njegovo okolico skoraj deset let. Ne bom vam opisoval dvotedenskega razbivanja, požiganja in metanja v morje ter kraške jiLme za nas navadne ljudi tako dragocenega materiala, ker to baje sodi med vojaška ^vede in je tudi vam prav gotovo več ali manj znano. Začel bom kar tistega usodnega večera, 24. oktobra, ko mi je ameriški major, komandant moje sekcije, z resnim obrazom izjavil: "Alea iacta est (kocka je padla), jutri opolnoči morate odlašanje ni bilo časa. Zasilno sem mu uravnal in povezal zlomljeno nogo med dve deski, ki sem ju v naglici odtrgal od postelje. Dvignili smo zastavni signal za zdravniško pomoč in z vso brzino zapluli proti Rovinju. Sporočil sem po radiu v Trst ta neljubi dogodek, ki vsekakor ni bil predviden v prvotnih odredbah in medtem ko smo se naglo približevali jugoslovanskemu pristanišču, sta me novinar Harry in mladi odvetnik iz Seattla zaskrbljena vpraševala, kaj se bo sedaj z nami zgodilo. Ne vem, kakšno mnenje sta ta dva mla- odgovornost. Spi va sem se temu zelo čudil, kasneje pa sem na take l azmere naletel v marsikaterem italijanskem pristanišču in še posebno v Livornu. Pristanišče Bari, v katerega nas je pognala huda nevihta, ni doživelo razdejanja zračnih napadov kot ostala pristanišča na Jadranu; v starem mestu pa je siromaštvo tudi tukaj doma. Pristali smo v severo-zahod-nem delu pristanišča, kamor se naslanja najjužnejši predel starega mesta Barija. Da bi prišli v središče mesta, smo imeli na izbiro dve poti: prvo vzdolž pristanišča in drugo skozi omen je- odpluti." Takrat je v mojih očeh ta major zrastel v velikana. Ka-1 DOMAČ SPREJEM V ko pa tudi ne, saj do tedaj nisem ROVINJU vedel, da zna tudi latinsko. No da Amerikanca imela o Jugoslaviji in očitno sta se pomirila, ko no staro mesto. sem jima i"azlozil, da je narod, v AMERIŠKA RADOVEDNOST cigar pristanisce plovemo, star y BARIJU pomorski narod, ki so mu prav gotovo znane razne konvencije, ki predvidevajo vsestransko pomoč ponesrečenim pomorščakom, ne glede na zastavo, pod katero plovejo. To moje predvidevanje nas nikakor ni razočaralo, temveč je daleč prekosilo vsa naša pričakovanja in pri mladih zaveznikih popolnoma spremenilo podobo države, ki jima jo je tržaško časopisje tako čudno nashkalo. V rovinjskem pristanišču nas je sprejela številna gruča radovednežev, katerim nihče ni branil pristopa do našega broda in še celo ne obiska na njem. Pristaniške in policijske oblasti so nam šle s tako vnemo na roke, I obložene s teraco ali keramični-; previden. Malo čudno me je po- j smo ponesrečenca že po de na 20713 Recher Ave. Sv'ral bo naš nadarjeni rojak j mi ploščicami, tako da jih bo I gledal in nisem bil prav prepri-Jos. Luzar in njegov orkester, j mogoče čistiti in bo zagotovljena I čan, ali me je razumel; skoro ne- setih minutah prepeljali v ro-vinjsko bolnico, kjer sta mu nad- Ples prične točno ob 9 uri zv. Delili bodo tudi Valentine voščila, kakor tudi dobitke pri vratih. Za okrupčila bo preskrbljena pijača И) jestvine. Vstopnina je $1.00. Podružnica obhaja letos 15-letnico svojega obstoja. To raj na svidenje. Stoloravna-telj ta prireditve je vaš stari prijatelj John F. Jadrich. Vabi Odbor. pravilna in zdrava prodaja živil. | slišno je zamomljal: "Yes, prijazna gospoda primarij Na severni strani bodo pokriti yes . . . se zavrtel na petah in j dr. Horvat in zdravnik dr. Pejič ............kdo ga je potem v zmedi še vi- j dala potrebno prvo pomoč. Proti del! I večei-u je prišel iz Trsta še ame- zaprti prodajni boksi za mesarje in prodajalce kruha ter ostalih živil. Nameravana je tudi moderna ribarnica s tekočo vodo. Seveda ne bo manjkalo shramb za kolesa, vozičke in embalažo ter stranišča in umivalnice. Brežiško tržnico oskrbujejo kmetijski proizvajalci bližnje in daljne okolice ter sosednje Hrvatske. Upravičeno se pričakuje, da se bo s povečano prodajo na mestni tržnici tudi kmetijska proizvodnja preusmerila na pri- Tako sem se naslednjo noč znašel na krovu male ameriške riški vojaški zdravnik in vsi skupaj smo bili gostje bolniške- izviJniške ladje z nalogo, da jo'S^ osebja, kjer so nam postregli odvedem v Livqrno, Za popotne tovariše sem imel že staro po- s prav razkošno večerjo. Dr. Horvat, ki obvlada perfektno sadko tržaških domačinov in angleščino, se je s svojim tova-snega ameriškega narednika ter | J'išem kaj kmalu spustil v stro-dva kaplarja. Vsi razen narodni- j l^ovno razpravo, dočim smo si ka smo se že dolgo časa poznali i ostali ogledali moderno oprem- in posebno me je veselila družba obeh kaplarjev, izmed katerih Ijeno bolnico. Tako domače prijaznega sprejema pač nismo pri- se vedno ameriška zaveznica očeh Amerikancev reda.. .. Mendes-France je Jud. Jud naj bo v velikih vpraša njih predsednik francoske vlade, tiste vlade, ki pravzaprav v Franciji mnogo pomeni, ker predsednik republike pač zelo malo pomeni! Ce je bil pred njim v letih 1936 preje in kasneje drugi francoski Jud Leon Blum politična glava in predsednik vlade, je imel za seboj francoske socialne politične stranke, združene v znani Ljudski fronti. Mendes-France izhaja iz francoske meščanske družbe, ki še vedno goji namišljeni francoski ponos, ki pa ne doume časa. Toda ta družba se ne pusti voditi "od kakega Juda, če-tudi je v Pranciji. Ta družba tudi ne razume časov, v katerih živimo. Ne more zapopasti, da je današnja doba na-lodnosti in socialnosti, konca kolonijalnega gospodstva. Tam v Afriki naj se vlada s francosko policijo, žandarme-njo in vojaštvom. Torej nobene samouprave domačinom, četudi bi bila ta samouprava omejena. Francozi so se radi posluževali francoskih Judov, ki naj plačajo za grehe drugih. Leta 1894 je francoska reak-Сјја obtožila nekega judovskega stotnika v francoski voj-ski po imenu Alfreda Dreyfusa, da je prodal vojaške taj-ncsti nemškemu generalnemu štabu. Afera je postala ne samo francoska in evropska, marveč svetovna. Stotnik Jud Alfred Dreyfus je bil obsojen na življensko ječo. Nekaj let kasneje, ko so se zbrale vse potrebne informacije se je iz-kazalo, da je bila obsodba Dreyfusa pravni zločin. Afera Dreyfus je bila dokončno njemu v prid leta 1906 razčišče- njegovih igrač, prvega bil #4* zato, ker pritiska na ta kraj jaz otrok, se I Zagreb kot vehko potrošno sre- oglasi oče, bi kaj takšnega nej % usposobitvijo nove tr bil trpel. Vzel bi čepico in pri priči odšel." "Očka, časi so se od takrat spremenili," odgovori Mihec. "Jaz sem mu prisolil par zaušnic in sem ostal v družbi." GALKBt NA KLLl.S ISLANDU Elli j Island je bil doslej najža-lostnejši kraj na svetu. Na tem otočku v newyorskem pristani- , šnice bo odpadlo današnje vse preveč razširjeno prskupčeva nje in zato bodo cene zmernejše. To bo vsekakor ugodno vplivalo na življenski standard delovnih ljudi. j Tržnico, ki bo stala okrog 40 I milijonov din, bodo gradili v treh eta}>ah. V kolikor en sam investitoi^ ne bo zmogel sredstev za celotnjo gradnjo, bodo razpisah kolektivno gradnjo, ta ko da bodo podjetja, ki bodo tu šču so namreč temeljito pregle-j imela svoje poslovne prostore, dali vse priseljence in mnoge, ki prispevala ustrezne deleže. Vlo-niso izpolnili predpisov, neus-jžena sredstva se bodo amortizi-miljeno poslali nazaj, pa naj so i rala z najemnino. imeli kaj jesti ali ne. Koliko tragedij Г '„ je odigralo na tem otočku, najbrž nikoli ne bo znano. Nekatoi - priseljenci so morali čakati po cele mesece ali celo več let, preden so ameriške oblasti ugotovile, kaj bo z njimi. Zdaj je ta otoček samo še zbirališče galebov. Na njem stoji ("Slovenski poročevalec") RABIMO 24 MILIJARD DOLARJEV NEW YORK, G. februarja — Ko gre za napoved, kakšno bo leto 1955 v ameriškem gospodarstvu, ali dobro ali slabo; ali bo-27 poslopij, v katerih so strogi i odpravili brezposelnost, al! ameriški predjMsi v zadnjih 62 le-: 1 a doživimo pravo krizo, so tih marsikoga pognali v obup alij ameriški gospodarstveniki pričelo v/ smrt. Ameriške oblasti, -li do zaključita, da Amerika rab na^ n em moramo imenovati šp eno drugo letnico, nam- pregledujejo zdaj dokumente; milijard dolarjev novega kaleč leto 190o, ko se je v Franciji izvedla popolna ločitev i priseljencev že v pristanišču alij pitala. Ta vsota bi se porabila za cerkve od države. Potem je bil Dreyfus svoboden' I pa kar med vožnjo na ladji, če se riove tovarne in njihovo moderno Pierre Mendes-France je imel v francoskm parlamcn ' priseljenci, ki notranjo opremo lu najhujše nasprotnike v vrstah francoskih katoličanov I i ЧП du, so dobili do preklica dovo- K) so politično organiziram v tako imenovanem "Franco- £kem republikanskem gibanju." Razplet nove francoske državne krize je neznanka. Ali se lahko kar čez noč zbriše iz dnevnega reda, kar je hotel reformirati Mendes-France in francosko življenje bo mirno teklo dalje. ... L C I jen je, da so smeli stopiti na ameriška ila. Enakopravno&t Oizlaiajte v Le če se bo ameriška industrija razvijala u to naglico s pomočjo takega kapitala, bo mogoče zadostiti vsem prosilcem, ki bodo spričo silnega rarastka prebivalstva iskali delo in zaslužek. Najmanj pa je na leto potrebnih 12 milijard novega kapitala, če naj se stanje kot je, vsaj obdrži. je eden bil mlad, komaj pečen j čakovali in moja ameriška pri-odvetnik iz Ssattla, in drugi no-! jatelja sta ga ob našem prihodu vinar iz San Diega v Kaliforniji, j ^ Livorno na dolgo in šoroko Izpluli smo točno opolnoči in to baje zato, da bi naš odhod ne Radovedni Američan me J® potegnil na pot skozi staro mesto. Ozke, s kamnom tlakovane ulice, iznad katerih le s težavo vzreš košček modrine neba, ker od okna do okna kar čez ulico visi večno se sušeče perilo, so polne kričeče mladine, prepiri jočih se žensk, klatežnih mačk in psov. Vsepovsod ti udarja pod nos zatohel vonj po mokrem P®' rilu, odpadkih hrane in luž mij, čez katere le s težavo vodis svoj korak. Temne odprtine vedno odprtih vrat odpirajo pogled na žalostne prizore sožitja ne samo več rodov iste družine, a®' pak tudi domačih živali, od katerih je najpogosteje opaziti pr'" sotnost osla, ki je pravo boga* fctvo teh siromašnih družin. Američana sta obstala ob pi*' zoru, ki ga težko pozabiš. Stal' smo pod malim napuščem, da se obranimo nevšečnega deževnega prša, ki ga je megleno nebo pO' šiljalo v ta, že tako razmočen' kraj. Od razpetega perila,' ki s® je nad našimi glavami kljub de^ ju sušilo, je neugodno curlja o po naših jiovršnikih. Umazan^ (|eževnica nam je silila za vra in čevlje, medtem ko smo opa2°" vali gručo bledih, kuštravih i" razcapanih otrok. Nasproti našega zaklonišča se je odpira'® nekaka obokana odprtina, i^^ katere se nam je v žaru žalos no brleče petrolejke odpiral P'^ zor, ki nas je tako prizadel. ^ V najtemnejšem kotu stoji si roka železna postelj, na kate'| spi ves srečen v svoji nevednost najmlajši član družine—-ne opisala svojim starešinam. Preden smo naslednjega dne I kot leto star dojenček. Pred P°' padel preveč v oči že tako raz-1 zapustili prijazno mestece, ki le- steljo miza; na njej brli petrolj^ bur jenih Tržačanov. Komaj раЛ' sredi zelenih borovcev, smo sej ka, ki daje še mračnejše obeležja smo obpluli Sandrijski rt, je na- j ^ahko prepričali, v kako vzor- j zakajenemu prostoru. Med poSt®' ša ladja začela neusmiljeno po- soglasju tamkaj žvita na- j Џо ш mizo, ki je manjka еп^ skakovati na valovitem morju. ki ga je jugovzhodnik dodobra ] jezikov in kako so se v tržaškem razburkal, kot bi nam hotel pre-1 časopisju na žalost prepogosto prečiti izplovitev iz Tržaškega j Pojavljale novice s prav nasprot-zaliva. Vedel sem, da bo vetei' i vsebino. ob sončnem vzhodu s še večjo j najlepšimi vtisi smo zapu-silo zadivjal in ker so nas visoki! malo istrsko pristanišče, na-valovi kar nevarno prelivali, sem' "cenjeni, da lorcplovemo ša ved-po radiu zaprosil za dovoljenje, razburkano Jadransko mor- Wnostni skupini dveh različnih noga, se stiskata dva mladoletni /-&17 1 Irrtl*-^ r, ^ ^ ^ Sil----------_ . , . . T Jrt lU zaljubljenca in vse izgleda, j I^ri tem ne moti prav nič, kar s® je in zavijemo v Ancono, kjer naj bi, so sešli z ostalimi ameri- da se zopet vrnemo v Trst. Odgovor, ki sam ga takoj sprejel,,, . . je bil kaj kratek in jasen: "Na-! pomorskimi edinicami, ki daljujte s plovbo in držite se prvotnih navodil!" Kazalo je. :la je zaveznikom Trst kar čez noč postal prepovedani raj. V lakem položaju smo nadaljevali potovanje, medtem ko so vse ribiške in tudi večje tovorne ladje hitele v varno zaklonišče istrskih pristanišč. LADJA J p] LE PREVISOKO POSKOČILA so kakor mi zapuščale Trst, VOJNI SLEDOVI V ORTONI Ancona, Oi tona in Bari so bila naša nadaljnja pristanišča, kamor smo se morali zateči pred slabim vremenom na morju. Prvi dve sta na nas napravili zelo čuden vtis, saj smo v njih še na vsakem koraku odkrili sledove zadnje vojne, ki je tod divjala. Posebno Ortona, ki je razen deloma obnovljene glavne ulice in cerkve še ))opolnoma po-rušana. Se danes v tem mestu I dogaja okrog njiju. V druge ^ i kotu, ki je predeljen z nekaksn ogrado iz trsa, se ponižno stis sivi osliček in sodeč po skronfi nem prostoru, ki mu je dodeljeP; siromaku gotovo ni dano, da ^ se ulegel. Tik pri vratih se sejanja vsa zgrbljena starka nad železnim kotlom polente. Ognj'SC. je kar na tleh in v njem nekaj koščkov lesnega oglja- ^ je tudi vse. Mati in oče nebogU^ nega dojenčka ter enega teh ljubljencev se bogve kod pc^a za vsakodnevnim zaslužko^! medtem ko so ostali mlajši cla"^ družine gotovo pomešani kričečo gručo do kože premoge' nih pobalinov na ulici. Starka je ne meneč se za šo prisotnost in u|)adljivo zac dene obraze z utrujenimi kre njami izvrnila rumeno vsebin kotla na desko, ki je že bila P*"' Ko smo malo po deveti uri bili nekaj milj južneje od Rovinja, je pa naša ladja tako nespretno __ _______ . ______________________________ ... ^___ poskočila na velikem valu, da i živi več kot polovica prebivalcev j pravljena na pragu. Polenta mo vsi, ki smo tedaj bili na kro- v na pol porušenih hišah ali pa i je naglo razširila po površin vu, popadali po tleh; iz podpa- celo v samih ruševinah. S Harry-1 deske in na vseh krajih silila e® lubja pa se je v tem trenutku za- jem, ki ga je njegova novinar-i njo na umazana tla. Sestradal^ čulo obupno klicanje na pomoč. | ska zvedavost gnala prav pov- j šcene, ki je prav tedaj ne vc ^ Takoj sem obrnil premec ladje v smer valov in zapovedal ustaviti motorje. Spustil sem se v notranjost ladje in v mornarski kajuti naletel na narednika, ki se je zvijal po tleh, obupno rjovel in z roko kazal na svojo desno nogo. Nagel poskok ladje ga je vrgel z ležišča pod strop in od sod, sta tu odkrila prav žalostne od kod pricapljalo, je za trenU primere bede in nezanimanja oblasti do onih, ki so v vojni gotovo ne po svoji krivdi izgubili imetje. V neki nevarno nagnjeni ruševini je v enem samem, kleti podobnem prostoru, živela številna družina, ki je, da bi si zagotovila vsaj ta brlog, morala tam na pod, kjer si je siromak' pri oblasteh |)od|)iBati izjavo, da na treh krajih zlomil nogo. Za'bo v njem prebivala na lastno tek povohalo kadečo se jed. Podobne bede je še mnogo * starih pristaniščih Južne ItaliJ^' Morda je bil ves ta moj opis o več, ko vendar srečaš dovo J takšnih prizorov v italijanski^ realističnih filmih, ki so po voJ ni zasloveli po vsem svetu Komaj smo v Bariju zapus (Dalje na 3. strani) itili ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Tuzla se pogreza Skoraj tretjina mesta leži nad votlinami, ki so nastale zaradi črpanja slane vode Mestni ljudski odbor v Tuzli je postavljen pred izredno težavno nalogo. Pomanjkanje stano-У&иј je spričo naglega razvoja industrije v tuzlanskem industrijskem bazenu že itak dovolj občutno, zdaj pa je nastala še potreba, izseliti iz dosedanjih bivališč veliko število ljudi, ker.se del mesta pogreza. Mestni ljudski odbor je sestavil posebno ko-®iisijo, ki proučuje problematiko ogroženega dela mesta, prišla pa je tudi komisija, ki jo je poslal Izvršni svet Bosne in Hercegovine. Obe komisiji sta ugotovili, da je skoraj tretjina mesta ogrožena, ker kaže teren pod tem delom mesta zaradi izkoriščanja slane vode za potrebe so-l^arne v Kreki in tovarne sode v Lukavcu čedalje večje votline. Strokovnjaki so izračunali, da so doslej iz načrpane vode na tem področju pridobili v sedemdesetih letih 3.6 miUjona ton so-1- Nastale votline se polagoma Usedajo, kar povzroča pogrezale zemlje na površini. Sestavili so že načrt za izselitev stanovalcev iz vrste stanovanjskih objektov. Tega načrta pa ljudski odbor ne more v celoti izvršiti] pri najboljši volji ne najde nadomestnih stanovanj. Drugi predlog gre za tem, da se zmanj-®a ali sploh ustavi črpanje slane Vode iz revirjev Hukalo in Trno-vac, sicer se bo pogrezanje tere-še nadaljevalo. Po drugi sbmmiiw ter& Tovarmi sode v u avcu, ki je znatno razširila oje proizvodne naprave in po-ecak svojo zmogljivost, čeda-J vecje količine slane vode. Že e dvema mesecema se je es^ ni ljudski odbor obrnil s pomoč Zve%M> a or Republiškemu visnemu svetu. ljudski odbor je ukrenil vse, kar je v njegovi moči, vendar brez pomoči vprašanja ne bo mogel rešiti. —Ljudska Pravica KITAJSKI ZIU Dve sto let pred našim štetjem je cesar Ch' in Shih-huang zavojeval vse kitajske fevde in jih združil v enotno kraljestvo. Za mejo, v velikih puščavah na severu, so prebivali divji tatarski rodovi, ki so spet in spet pridrveli na svojih konjih v deželo in napadali prebivalstvo. "Zavarovati moram svoje ljudstvo pred temi divjaki," je dejal cesar in ukazal generalu Meng T'ienu, naj zgradi velik zid, ki bo popolnoma zaščitil kraljestvo, in naj pri tem ne varčuje ne z ljudmi ne z denarjem. Tako so začeli graditi veliki Kitajski zid, ki stoji še dandanes. Teče po prostranih ravninah, vzpenja se na visoke gore in dolg je na tisoče kilometrov. Velika gradnja je trajala dolgih deset let in sodeloval je pri njej vsak tretji odrasel moški. Delavce so poslali na mrzlo severno mejo, kjer so mnogi pri tem delu umrli. Mrtvecev niso pokopavali, ampak so jih metali kar med zemljo in opeko. Zaradi tega pravijo včasih Velikemu zidu tudi "najdaljše pokopališče na svetu." # O Velikem zidu je nastalo mnogo pripovedk, ki se jih kitajske matere nikoli ne naveličajo pripovedovati svojim otrokom. Ste že kdaj slišali tisto o začaranem konjičku, ki je narisal načrt za gradnjo zidu? Ta konjiček je imel na repu privezano sedlo, ki ga je vlekel za seboj po tleh, zidarji pa so gradili kar po sledi, ki jo je puščalo sedlo. Pravijo, da so se delavci dosti- j krat ustavili in pili čaj, iskri i konjiček pa je tekel naprej brez Najbolj vidne so posledice'po-1in zato je zid tako zemlje v Ulici in e v Ulici bratstva j Ste slišali o čarovnem biču, ki sel't^ so morali že iz-j je pomagal ljudem pri delu? Iz- 1 Dom industrijske šole. VI mučenim delavcem je nebo po-, J' Glasbeni šoli se dnevno slalo vsakemu po eno nitko, ki Zlafi jubilej znane ustanove Letos v novembru je poteklo 50 let, odkar je bila ustanovljena znana ameriška organizacija National Audubon Society. Namen organizacije je zaniteresira-ti državljane za važnost očuva-n ja naravnih lepot in zanimivosti dežele. Napredujoča industrijali-zacije preti uničiti razne ptičje in druge živalske vrste, istotako nekatere ;zanimive vrste rastlin. V glavnem se trudi, da se vrstam, katerim preti pogin, ohrani ali preskrbi gotova zavetišča ali rezervacije, v katerih je dotičnim vrstam omogočen neoviran razvoj, da se na ta način ohranijo še poznim rodovom. Nekatere so važne vsled tega, ker so redke ali skoro izumirajoče, druge zato, ker v naravnem procesu vzdržujejo ravnotežje. Mnogim vodnim in drugim pticam je pretil pogin, ker so jih ljudje streljali zaradi mesa ali lepega perja ali samo za zabavo. Slična nevarnost je pretila nekaterim sesalcem, ki so jih pobijali zaradi kožuhovine. Zasluga Audubon Society je, da so nekatere ptičje in druge živalske vrste postavno zaščitene, to je, da se jih sploh ne sme pobijati, ali pa da je odstrel dovoljen le v določenem času in za določeno število. Leta 1910 je Audubon organizacija dosegla, da je legislatura države New York sprejela postavo, ki prepoveduje prodajo perja večine divjih ptic. Lepo perje takih ptic so ženske tistih časov rade nosile na svojih klobukih. Tri leta рожеје je omenjena organizacija dosegla, da je bila sprejeta federalna carinska postava, ki je skoro onemogočila import ptičjega perja za okraševalne svrhe. S takimi ukrepi je bilo omogočeno, da so se ohranile nekatere vrste zanimivih vodnih ptic, ki prezimujejo v naših južnih krajih, zlasti v Floridi in Теха-su, kjer so jim na razpolago var- so si jo privezali okrog zapestja in jim je tako spet dala neomejeno moč za delo. Cesar je te nitke na njihovih rokah zapazil in jim ukazal, naj mu jih izročijo. Iz njih je spletel močan bič. Treba je bilo le udariti z njim in že je reka spremenila tok, že ni useda teren. Vrat У, več zapirati in če jih ~ ^ drugi dan spet za- 13ok kaže veUke raz- G, deloma pa se je nagnilo. j® tudi zgradba Napoved je že pre-•jjj. . ^ Vožnjo s kamioni po m z,c Jt- хелл spiciin=j ci bratstva in enotnosti, kajti i se je premaknil hrib. resi, ki jih povzročajo težki j Nič manj ni zanimiva pripo-j. pospešujejo pogrezanje | vedka o tem, kako je neki vedež V Ulici Miška Jovanovi-! dejal cesarju, da bo zid zdržal deset tisoč let, če bo vzidal vanj deset tisoč mož. Toda trinog bi težko pogrešal toliko delavcev. Nazadnje se je domislil zvijače in žrtvoval enega samega človeka. Ta je imel nesrečni priimek "Wan," ki v kitajščini pomeni "deset tisoč"! ^ ("Slovenski poročevalec") Iv Ugotovili, da se je na do-cenih mestih teren pogreznil t)ol^^ Metra. V tej ulici je novega Doma kulture več anovanjskih zgradb. V ogro-nem področju so tudi gimna-Ja, Dom JLA, zgradba mest-ga ljudskega odbora in neka-'"i objekti bolnišnice. Mestni ne rezervacije. Tisti kraji so močvirski, zato ni nikomur v škodo, če so dolečeni za zavetišča redkih ptičjih vrst. Največja ameriška ptica je kondor, ki tehta okrog 20 funtov in ki meri z razpostrtimi perutmi 9 čevljev, kateremu pa je pretila nevarnost, da izumr je. Po zaslugi Audubon Society ima zdaj ta ponosna ptica varno zavetišče v posebnem goratem delu narodnega parka Los Padres v Californiji. Kondor se izogiblje civilizacije in, če je nadlegovan, se tudi ne množi; zato je njegovo zadnje in edino zavetišče v tej deželi zastraženo po stalnih paznikih. Baje živi tam samo še kakih 60 teh velikih ptičev. Nekoč so bili razširjeni od reke Columbia v Washingtonu do južne Ca-lifornije. V gornjem so navedene samo nekatere aktivnosti, ki jih vrši National Audubon Society. Sirom dežele ima organizacija okrog 300 klubov za odrasle in mladino, da potom istih seznanja prebivalstvo o potrebi čuvanja naravnih lepot in zanimivosti. Predavanja naturalistov v teh klubih posluša letno do pol milijona ljudi. Organizacija izdaja tudi razne publikacije in potom svojih zastopnikov skuša prepričati narodne in državne postavo-dajalce o potrebi očuvanja vsega, kar nam lepega in zanimivega nudi narava. —NEW ERA, glasilo ABZ DELO DOBIJO MOŠKI TOOL & DIE MAKERS Morajo biti zmožni napraviti TOOLS, JIGS & FIXTURES HEAVY FORMING & BLANKING DIES vsake vrste Plačane počitnice in prazniki Prispevajoča bolniška zavarovalnina in penzijski načrt OLIVER CORPORATION 19300 EUCLID AVE. KE 1-0300 PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT — Seltzer—Crozier Flooring Сотрппу 15315 WATERLOO ROAD — IV б 1225 POPOLNA ZALOGA VSAKOVRSTNEGA LINOLEJA IN PLOŠČIC ZA KRITJE PODOV IN STEN, Prodajamo :ia drobno in na debelo. — Cene so zmerne. i' ^ t liiizz 'N' Bill Back On KDKA ■ ■ ■■ - :S;TAKiq%!a<%/: IVoml^e ) ■■ Tuesd(tr?!<^^ vf ' Picture by William O'Neill (left) and Bill Hinds (right) are back ■ acre they started their Buzz 'n' Bill show in post-Wo on KDKA - ------------------ -- ----------- in post-World War П famous "harmony pair" worked out their routines while i Army and after their return, the show became a rcRu- " feature. A few years ago they took their show to television. Now -КЛ1П tlu-y are back as a Monday-through-Friday feature at 7:00 P 'H. with the added attraction of the Joe Negri Trio. * "Why I'm proud my Mother enrolled as a Practical Nursing Student" "Now that our family is grown, she has time to help other.'?. In 12 to 18 months she will be ready for a new career she can follow the rest of her life—with an income that will as.'iure her independence." Tf YOU arc under 55, write: Niirsiny Careers, c/o Local Postmaisicr. Ask about Schools of Practical Nursing. ENAKOPRAVNOST ^ PO VIHARNEM MORJU IZ TRSTA V LIVORNO (Nadaljevanje s 2. strani) žalostne predele starega mesta, nam je na malem trgu korak obstal pred lepo cerkvijo, okrog katere se je na lesenem ogrodju znetlo nešteto delavcev z namenom, da bi jo prepleskali. Na isto dejavnost smo naleteli v njeni notranjosti, kjer nam je prelat na dolgo razkladal, koliko milijonov bodo porabili za obnovo tega božjega hrama. Nisem nikak brezverec in v težkih trenutkih svojega živje-nja na kopnem in na morju prav rad izmolim kak očenaš za odre— šenje svoje duše. Toda ne gre mi v glavo, zakaj so v Ortoni najprej obnovili eno izmed številnih mestnih cerkva, ko bi s tem denarjem lahko pomagali pod streho stotinam nesrečnežev in zakaj prelat troši milijone za lepšanje svoje že tako lepe cerkve na pragu osiromašenega predmestja v Bariju. S polno glavo podobnega raz-! mišljanja sem se vrnil na ladjo, j v kajuti so mi na pisalni mizi slučajno obtičale oči na zadnji številki tržašega dnevnika, ki sem je kupil pred odhodom in v kateri so bile objavljene z debelimi napisi obljube, tržaškemu prebivalstvu. Milijoni in milijarde—visoke številke, ki jih do sedaj ni bilo deležno nobeno mesto. Tedaj sem prvič podvomil, in sicer ne v obljube, temveč v stvarno izvršitev teh. Drago Tolminski. —Gospodarstvo VAS MUČI NADUHA? Pri nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo za to mučno bolezen- Zdravilo je jamčeno ali pa do» bite denar nazaj. MANDEL DRUG CO, 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034 Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. Priletna ženska želi dobiti stanovanje z 2 ali 3 sobami, opremljene ali iieoprem-Ijene. V okolici East 185th Street v Euclidu. Pokličite IV 1-3272 AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER Pri čevljih je razlika v označbi 32 J/2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih. Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11. Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4. Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere. STAREJŠA ŽENSKA se sprejme na stanovanje, da bi bila v družbo bolehni ženski. Samo lahka dela. Dobi tudi plačo. Za podrobnosti pokličite SU 1-7830 PRODA SE HIŠA ZA ENO DRUŽINO; 6 SOB, 3 SPALNICE, FORNEZ NA PLIN. VSE UDOBNOSTI. Vpraša se na 6929 HECKER AVE. BRIVNICA NAPRODAJ Proda se brivnica, ki ima zelo dober promet na East 40th Street in St. Clair Avenue. Dajte ponudbo. TOMSIC CAFE 4016 St. Clair Avenue Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10 11 točk razlike.) * Približna metrična dolžina po ameriški meri: 1 centimeter — 0.3S37 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali 1.0936 jarda. 1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje. 1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje. Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20. * Moške srajce; št. 35 ]e ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17. DELO DOBIJO ŽENSKE IŠČE SE ŽENSKO ZA ČIŠČENJE HIŠE PO ENKRAT NA TEDEN. Na Addison R,d. Pokličite kadardoli EN 1-4853 HIŠE NAPRODAJ NOVE BUNGALOW HIŠE od Lake Shore Blvd. Lepa izbera krasnih novih hiš z 2, 3 ali 4 spalnicami, skoro do-gotovljene v enem najlepših krajev v Euclidu; nekatere imajo po 2 kopalnici; pritrjene garaže. Vse imajo klet pod vso hišo in gorko-to na plin. KOVAČ REALTY i960 East 185th St.—KE 1-5030 ★ ★ X * .X ★ ★ ★ ★ ★ ★ ,— SAYS: . DWIGHT D. EISENHOWER ' " -i ; "Scientists and doctors have just prepared a list of first-aid supplies which can save thousands of lives in our city in the event of atomic attack—or any other grave emergency, such as a tornado, flood, fire or major explosion. Disasters happen suddenly, with little or no warning. They happen when you're least expecting them. And when they do , happen, everybody needs help at once. We are proud of our facilities for dealing with these emergencies—our Civil Defense organization, our doctors, nurses and ambulance crews, our fire department—but we cannot all expect their help at the same moment. It may be hours and hours before all our casualties can get professional aid. Me&nwhile, each household wiU have to look after its own injured. Any drug counter can supply the disaster first-aid items. I regard them as a "must" in every home, for the sake of our famiUes, our neighbors and our whole community." Be sure you have these official disaster first-aid items in your home I I 4 Triangular Bondages П 12 Sterile Gauze Pads (3" x 3") П 1 Gauze Bandage (2!" x 10 yds.) r~l 1 Gauze Bandage (1" x 10 yds.) П 2 Large Emergency Dressings (УУг" x 8") ri 100 Water-Purification Tablets (4 mg.) r~l 3 oz. Antiseptic, Benzalkonium Chloride □ 1 oz. Aromatic Spirits of Ammonia [~] 1 oz. Castor Oil Eye Drops П 50 Sodium Chloride Tablets (10 gr.) П 50 Sodium Bicarbonate Tablets (5 gr.) ■j M 12 Wooden Tongue Blades - Get free booklet "Emergency Action To Save Lives" from your drug counter or local Civil Defense Director« E N A K O P R A V N O S T STRAN 4 ENAKOPRAVNOST igminnmDnminnii[]iiiniiiminiiiiniiimt]niniminniimiiiinic]HimiiinininmimiiniimimiiiniMiiiiiiiiic]itiimiiiiinniiniiiiii[»> MICHEL ZEVACO | IRAlJEyi IIIEZ I i ZGODOVINSKI ROMAN | .................................................................................................................................. Š (Nadaljevanje) "Dobro!" je pomislila. "V An-goulemski dvorec pojde! Rešena sem!" Odslovila je vohuna in šla v pred,sobo. Tam je čakalo dvoje plemićev; eden je bil vikont de Lux, drugi vitez de Brain. Bila sta oborožena do zob. "Ali vaju pošlje kraljica Marija?" je vprašala Leonora. "Ona, madame," je odgovoril de Brain. "Kakšno povelje imata od nje?" "Da naj ravnava nocoj po vaših naročilih, kakoj- bi bila njena lastna." "Ali vama je kraljica povedala, za kaj gre?" "Njeno veličanstvo je reklo, da pojdeva aretirat neko dekle, ki je osumljena zarote." Markiza je srepo premerila Braina z očmi. "To je tista," je izpregovorila s poudarkom, "ki je nedavno odšla zvečer v vajinem varstvu iz Louvra." Plemiča sta se naklonila. CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 GEORGE EISELE PHARMACIST tor HIGHEST QUALITY and Lowes* Price on Prescriptions, Vitamins and Drugs. Mail Orders Promptly Filled 176 W. Adams St. Phone FRanklin 2-8935 WANTED TO RENT RESPONSIBLE Catholic Business Woman needs 2-5 room unfurnished apartment. No basement. Good location W. Moderate rental. AUstin 7-1620 RESPONSIBLE Couple, 2 children, need 4-5 room unfurnished Jieated apartment. 1st floor preferred. N.W. or N.W. suburb. Moderate rental. Fllmore 3-8086 BUSINESS OPPORTUNITY Good Chance to buy MEAT MARKET - GROCERY. Widow selling due to other interests. See to appreciate. Jarosh Market 1030 Milwaukee Ave. HUmboldt 6-7628 CAFETERIA — Good buy, downtown section. Call owner. Tom Ballas 624 S. Michigan Closed Saturdays and Sundays Good Buy — GROCERY - DELICATESSEN. 21 years established business. Next door to Colony Theatre. Selling, leaving town. Come out and see. GRovehill 6-9634 Good Chance to buy TAVERN — 2 years present owner. Over 30 years established business. Building for sale also. See to appreciate. GRovehill 6-9005 Schiller Park — TAVERN — For sale by owner. In heart of town 4 nice rooms in rear. Fully equipped, modern. Well established. Excellent business. Ideal set-up for couple. See this value to appreciate. Call GLadstone 5-4471 9645 West Irving Park Rd. DELICATESSEN - GROCERY Z Well established business. 4 living rooms. Selling due to health. See to appreciate. $2,500 - $500 down. 4503 S. Whipple St. LAfayette 3-9737 "Ljudje, ki bi jih morala vidva ubiti, ee počutijo dobro!" je povzela Galigajka s tako srditim glasom, da sta morilca preblede-la. "To sta mi lepa varuha državnih koristi! Glejta, da nocoj odslužita svojo zanikarnost, drugače ne jamčim za vajini glavi." "Ne bojte se, madame!" je zagodel de Lux. "Eh, če bi bila vedela, da zna dekle plavati—" "Ali vesta, kam pojdeta?" "V Progarsko ulico, madame. Njeno veličanstvo nama je povedalo." "Koga imata s seboj?" "Dvajset obešenjakov naju čaka deset korakov od tiste." .. "To je preveč, dosti preveč," je živahno vzkliknila Leonora. "Prav nič ni treba plašiti spečih meščanov. Ravnajta tiho; dejanje, ki ga izvršita, ne sme pustiti nikakega sledu. Pustita svoje razbojnike zunaj in ne kličita jih, ako ne bo odpora." "Slušava, madame," je rekel de Brain. "Toda, v katero ječo naj spraviva zarotnico?" "Semkaj!" je odgovorila Leonora s tako mrklim poudarkom, da je izpreletel morilca mraz . . . Vojvoda Angoulemski je bil prispel v Dauphinsko ulico; hitel je v prvo nadstropje, krenil brez sveče skozi dolgo vrsto prostorov in se ustavil nazadnje v kabinetu, kjer si je napravil luČ. Odprl je kovano skrinjo, ki je stala v kotu, in jo potegnil k mizi. Bila je prazna. Stopil je h Chicago, 111* ATTENTION HOME OWNERS Beat the Rush and Save Money SCREENS PAINTED AND REPAIRED 50c and Up Call DIversey 8-9872 for appointment DOMESTIC HELP GOOD HOME for COMPETENT WOMAN, who likes children. General housework. BEyerly 8-1047 kaminu ter videl, da je poln zoglenelih papirjev. "Cinq-Mars je dobro opravil nalogo!" je zamrmral vojvoda sam pri sebi. "Vse nevaine listine požgane, vsak košček pepela zdrobljen; ni ga, ki bi izgrebel našo skrivnost iz teh ostankov!" Pomij-jen se je spustil v naslanjač za mizo, naslonil glavo v dlan ter se izročil sanjariji, ki ga je odnesla hipoma v višave kraljevskega sijaja: "Končano je! Še dve uri, in poroka moje hčerke s Cinq-Mar-som bo izvršeno dejstvo. Vsi prijatelji starega markiza stopijo na mojo stran. Priprave so v redu. Guise in Conde me podpirata. Že se nahaja v Parizu tritisoč mož, ki čakajo mojega znamenja. Pomoč Leonore Galigai mi je poroštvo, da zmagam. Še dva dni, in bom francoski kralj. Kralj! O, velike reči so pripravljene zame . . . Toda čas je, da se vrnem h Gizeli." Vstal je in upihnil svečo. Pla-riienček se je utrnil, in vojvoda je vztrepetal od groze. Sveča je bila upihnjena, kabinet pa je ostal svetal! Vojvoda Angoulemski je planil kvišku in vrgel oči nazaj. Odrevenel je, bled kakor smrt; še vzkrik se je zadušil v njegovem grlu. Štiri! korak? za njegovim hrbtom je j stal nepremično mož z golim me- i čem v roki. Za tem človekom je| stalo sedem, osem drugih oboro-žencev; eden izmed njih je držal gorečo voščenico. "Concini!" je zavpil vojvoda. In oberoč je zgrabil mizo, treščil jo med sebe in maršala, da bi si napravil zaslon, ter potegnil meč. i "Gospod vojvoda," je hladno velel Concini, "v imenu kralja I ste moj jetnik." "Vaš jetnik! Vaš! Vaš?" "Primite ga!" je zarjul Concini, da bi prevpil vojvodov glas. Sabljači so se zaleteli. Ob prvem sunku, ki ga je zadal Angou- j leme, se mu je zlomil meč ...t Pograbili so ga, zamašili mu| usta, zvezali ga in ga odnesli. De- j set sirovih rok ga je vrglo v ko-1 čijo, Ici je čakala pred dvorcem. Padel je v nezavest. Ko se je vzdramil, je ležal v tesni sobi z debelimi, golimi zidovi. Ozko zamreženo okence je puščalo nekaj zraka v ta kameniti grob. Vojvodi so se na jezili lasje, srce mu je zastalo, krik strašnega obupa se je utrgal iz njegovih prsi ter se izgubil v gluho noč: "Bastilja! Bastilja!" česar zoper Capestanga. Toda lotimo se vrat. Treba jih je odpreti brez hrupa." "Saj imamo pripravo s seboj. Eh, svetlost, vse gre, ako človek zna. Vi-ata, vidite, so vsaka takšna, da komaj čakajo, kdaj jih bo kdo odprl . . . zlasti pa," je dodal nenadoma, "zlasti pa . . ." "Kako? Kaj je?" se je vznemiril Concini ter pristopil k Rinal-du, ki je bil začel iztikati okrog vrat. ". . . zlasti pa, če sploh niso zaklenjena!" je končal pomagač. "Le glejte, svetlost!" "Odprta!" je kriknil Concini in prebledel. Planil je v hišo; Rinaldo in ostali so mu sledili. Kakor ris se je zaletel po stopnicah in skočil v dvorano, kjer je gorelo polno sveč. Pograbil je eno in dirjal iz sobe v sobo, pregledal hišo od vrha do tal; zaman! Bila je prazna in zapuščena. Concini je treščil bronasti svečnik ob zid in zarjul: "Prekletstvo je nad menoj!" "Ptičica je odletela," se je zarezal Parižan iz Kalabrije. Ne da bi ga zavrnil, je planil I maršal iz hiše, tekel na kraj, kjer i so čakali konji, skočil na svoje-1 ga žrebca in mu zasadil ostroge { v bok. I "Louvignac!" je kriknil Rinaldo, spustivši se v kalop za gospodarjem, "spravi ljudi domov. Tu nimamo več česa iskati!" Za pičle četrt ure sta razjahala Concini in Rinaldo pred dvorcem v Tournonski ulici. Ko sta stopila skozi mala vrata in krenila bas mimo stražnice, sta jima prišla naproti dva tuja plemiča. Za-gledavši Concinija, sta se zdrznila; toda bilo je prepozno. Concini ju je bil zagledal in gotovo tudi spoznal, zakaj njegov besni obraz se je umiril po bliskovo in ustnice mu je zverižil neslišen smeh. "Gospod de Brain!" je vzkliknil z najslajšim glasom ter ustavil plemiča z migljajem roke. "In gospod de Lux! čemu se imam zahvaliti za vajin poset ob tej pozni uri?" "Svetlost," je odvrnil de Lux, "njeno veličanstvo naju je poslalo s sporočilom do gospe mar-šalke." "Prekrasno!" je povzel Concini. "To je zame kakor nalašč! Tudi jaz bi namreč rad poslal kraljici važno sporočilo. Bodita tako ljubezniva, gospoda, in vze-mita ga kar s seboj." "Kakor velite, svetlost," je rekel de Brain ter se nemii no spo-gledal s; tovarišem. "Dobro, gospoda. Izvolita počakati, da napišem pet vrstic." To rekši je odprl duri v stražnico in zgovorno pogledal službujočega oficirja. De Lux in de Brain sta se željno ozrla na ulična vrata; ali pri njih sta videla Rinalda, ki je stal malomarno križemrok in potuhnjeno čakal, kaj bo. Vstopila sta. In že se je razpostavilo pol tucata mož kakor po naključju, tako, da se nista mogla približati niti oknu niti izhodu. Zunaj je stopil Concini k Ri-naldu: "Ostani tu!" je zarohnel. "In kol ji, kdorkoli bi hotel iz hiše!" To i-ekši je zdirjal po stopnicah. Bela pena mu je visela iz ust. Z nogo je vdrl prva vrata in planil v ženino sobo. Z desnico Dva pogrebna (avoda Zrn zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo po CENAH.'ki ЈШ VI DOLOČITE pokliči!« AjGKDINA^fSONS niNERAL. Directors HOUSEKEEPER — under 50; to do general housework, plain cooking; top salary; own room, bath and TV; Glencoe home. Other help on premises. References. CLiffside 4-5616 REAL ESTATE 600 dinarjev za en dolar! Vlada Jugoslavije je izdala 28. decembra odločbo o izplačilu posebne nagrade za vsak dolar, ki pride KOT DARILO IZ TUJINE. Gospodarskih težav, pomanjkanja in draginje v stari domovini še ni konec. Ameriška vlada bo poslala tja velike količine žita in drugih potrebščin, toda s tem še ni rečeno vse, POMAGATI MORAMO TUDI М1Г Nam se kak dolar ne bo preveč poznal, sorodnikom doma bo pa veliko pomagano! Za vsote do $100 stane poštnina $1.50, za vsote preko $100 pa $2.00. DENAR PRIDE ZELO NAGLO in je zato primeren zlasti KOT POMOČ V SILI. Ne pozabite tudi na PAKETE. Prenekatero blago je tam še vedno zelo drago in ga ni lahko dobiti. Tega pošljite od tu. Mi Vam bomo pri tem radi pomagali! Obisk rojstnega kraja nam je v veliko veselje. Iz leta v leto odhaja več rojakov na počitnice preko morja. Vsi, ki imate za leJos tak načrt, se javite čim prej, da boste lahko dobili mesto na LADJI ali LETALU. Mi Vam bodo šli radi v vsem na roko! AUGUST KOILANDER 6419 St. Clair Ave. HE 1-4148 je izdil bodalo, z levico je stisnil Loonorino zapestje. "Nič laži!" je zahropel. "Nič izgovorov! Imeti jo hočem. Domenila si se z Marijo ter jo odpeljala. Lux ill Brain sta mi pravkar priznala vse." Leonora se je zdrznila in skomignila z rameni. "Govori, kje jo imaš? Govori tako mi Krista, ali pa te ubijem! Zavihtil je bodalo. "Ubogi moj!" je zamrmrala Leonora s krotkostjo, v kateri m bilo niti senčice strahu. "Odgovori!" je vpil Concini kakor iz uma. "Ali ne vidiš, da je trenot'3k odloga vsa milost, ki ti jo morem izkazati, preden te zakol jem?" Lenorina muka je bila stras-na. Prvikrat v življenju ji je soprog glasno priznaval svojo strast do druge! Železna Conci-nijeva roka ji je drobila zapestje. Toda ona se ni zmenila. Pobesila je glavo, dve solzi obupa sta se utrnil iz njenih oči, in tiho je za-mrmrala: (Dalje prihodnjič) V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA ljubljenega SOPROGA IN OČETA FRANK BODLA; KI JE UMRL 5. FEBRUARJA 1954, LETA Eno leto že Te zemlja krije, truplo Tvoje v grobu spi, nam pa težko je pri srcu, ker Te več med nami ni. Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka ne bolesti, v raju tam—nad zvezdami! žalujoči ostali: ANA, soproga , ,va ANN por. COOKE, hčer*" Cleveland, O., dne 7. feb. 195^. $15,500 — Oriole Park — Gas heat 2-car brick garage, 5-room brick town house, corner, carpeting, aluminum, combination windows and doprs, patio. Cyclone fence, near school, parks, and shops. NEwcastle 1-9521 BRICK APARTMENT BUILDING —4600 N., near lake; 8 rental units and 2 car garage. Need $5,500 cash. Yearly income $5,770. Owner ill. EDgewater 4-4932 HOMETOWN: 4 rooms, 2 bedrooms, oil heat, garage, lawn. Ideal for children. $1,100 down for G.I. $68 a month. 9016 S. Main GArden 4-5941 SARASOTA, Florida — New 2 bedroom brick and block house; attached carport; ceramic bath. Close to town. $9,500. . H. J Domanski ^^irview. Downers Grove Phone Downers Grove 4308-W IDEAL 20-ACRE_ FLORIDA FARM 5 rniles off city limit of De Funiak Springs, in Northwestern Florida. Three room house, 3 chicken houses, carpenter shop. Barn for 10 cows, fruit trees, vegetable, orchard, etc. Plenty of water. On new highway school bus, mail delivery. Ideal for active, health retirement. Reason for selling; Father is too aged for ownership. Price only $10,000. Write or call Mrs M Boehm, 10549 S. Talman. Chi-cago, 111., phone Hilltop 5-2131 Ko je Concini s svojimi poma-gači oddal vojvodo v Bastilji, so odhiteli peš proti Progarski ulici. Dva moža sta bila določena, da odvedcta konje za uzdo na majhno namestje med Progarsko ulico in Sekvano, tretji pa je zapeljal kočijo, ki je služila pri aretaciji Gizelinega očeta, tik do hišnih vrat. Concini se je ustavil pred dur- j mi, trepeta je od divje strasti. | "Kam jo zapeljemo?" ga jej vprašal Rinaldo. "V vaš dvorec?" "V mojo hišo v Reuillyju," je velel Concini, s težavo loveč sapo. "Rinaldo, poslušaj me. Treba je, da se vrnem v dvorec, ker slutim ;ia jutrišnji dan dogodke . . . in razen tega hočem sam naznaniti kralju, da je vojvoda prijet. Ti in Montreval pa glejta, da jo spravita v Reuilly. Kraj je varen. Niti markiza ne ve, da imam tamkaj hišo. Montrevala pošlji domov, ti pa ostani in mi jo straži." Rinaldo je skremžil obraz ter zagodrnjal: "Pozabili ste, svetlost, da nam je prijeti še nekoga: prekletega Capestanga. Kolnem vam, ako mi ne daste biti zraven, da zgrabim lopova prvi za vrat, se odpovem vaši službi in se prodam Guisu, Condeju ali magari Bour-bončku v Louvru!" "Potolaži se, Rinaldo. Stražil jo boš samo do jutri, medtem pa, to ti obljubim, ne storim ni- Invest in U. S. Savings Bonds — the best-guarded securities in the world! Tlioogh most Americans like to take a risk now and then, everyone wants some money safely tucked away for future needs. When you're saving for your retirement, to put a child through college, for possible emergencies — you want your money in the safest possible investment. That's U. S. Series £ Savings Bonds Because these Bonds are backed by America — by the talent and work of 160 million Americans—there is no surer investment in all the world! And, as you know, Savings Bonds pay good interest: 3%, compounded semiannually, when held to maturity. Security through Savings Bonds —that's something you owe yourself, and your family. So invest in Bonds steadily — through your bank, or by joining the automaric Payroll Savings Plan where you work. Start now to save for your future—and America's future—with U. S. Savings Bonds! Jf you want your interest as current income, ask your banker about 3% Series H Bonds which pay interest semiannually by Treasury check. Tht V. S. Government do9M not pay for thi$ advertising. The Treatury Department thanke, for their patriotic donation, the Advertimntt Council and E N A K O P R A V N OST