Leto IV., štev. 25 r osmina parsanram*. V Lfubljanr, sreda dne 3f. januarja 1923 Posamezna na«, stana i oni <«h«|» ob 4 zlutraf. Stane mesečno (O— Um ta inozemstvo 20~— m Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št 72 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upfavnlitves Ljobl|ana. Pieieiuor* «L it 64. Telet «t 88- Podruznlce: Maribor. Barvarska ali« st. t TeL št '¿2. Celje. Aleksaadr. Mata Račun prt pota. čelco* savoda štev. 11442. izvedel Vaš poročevalec, se je vlada odločila, da ne skliče več finančnega odbora. Merodajno za to postopanje je, da vlada ne upa dobiti nobene odobritve za kredite razven sklepa za regulacijo uradniških doklad. Ravno v tem vprašanju pa radikalski ministri nočejo. da bi sodelovale tudi druge stranke. Zato namerava vlada sama odobriti nekatere kredite in tudi povišanje draginjskih doklad ter pravi, da bo te izdatke predložila novemu parlamentu v naknadno odobrenje. To je seveda prazen izgovor, ker ta vlada novega parlamenta sploh videla ne bo. Kar se tiče uradniških doklad. sc zatrjuje, da bo vlada zanje uporabila J-.ibljana. 30. januarja. Od volitev v ustavotvorno skupščino do dan^s se je v Sloveniji število političnih strank in skupin malodane podvojilo. Na novo nastopajo republikanci, šusteršičijanci. narodovci, vele-srbski radikalci, koliko socijalističnih frakcij, pa sc še ne ve. Kakor izgleda, bo vloženih v Sloveniji pri prihodnjih skupščinskih volitvah v glavnih dveh volilnih okrožjih najmanj po deset kandidatskih list. Voliti bo 25 poslancev, a za to bo postavljenih čez 500 kandidatov in n-mestnikov. Kako daleč za nami so Angleži in Amerikanci! V Zedinjenili državah ameriških nastopata pri volitvah v kongres v glavnem le dve stranki. republikanska in demokratska. Na Angleškem vidimo v volilnih bojih konservativce, liberalce in delavce. Male stranke in strančice v teb najnaprednejših in politično najzrelejših državah na svetu so nemogoče. Slovan-cu pa se, skoraj hi rekli, kar širijo prsa v i>onosu. da ga «politiki» postavljajo ffred tako izbiro. Razvila se je prava virtuoznost v kovanju programov in vsako omizje ima ambicijo, da postav; «samostojno kandidaturo». Ali naj iz angleškega vzgleda še posebej izvajamo dedukcije? Menimo, da govori sarna ugotovitev dovolj jasno o nolitični zrelosti naše javnosti. V ostalem se ni treba sklicevati na tuje dežele. Pogled na politične razmere v naši domovini nam kaže dovolj jasno, kam vodi politično cepkanje. Jngoslavija je parlamentarna država. Vlada je v stvari odbor parlamentarne vf činp. Naše privremeno narodno predstavništvo. kakor tudi zadnja narodna skupščina sta laborirali baš na tem, da ni bilo zadostno jakih parlamentarnih strank, od katerih bi m orle eno prevzeti vlado, druge pa zavzemati kontrolno stališče resne in stvarne opozicije. Bila je mogoča le demokratsko - ra-dikalska koaliera. opozicija pa radi malih strankarskih drobcev sploh ni resno prihajala v pošfcv. Naravno, da se zato ni motrlo razviti zdravo parlamentarno življenje in tla jo vzlurnlo delovanje vlade med narodom toliko nezadovoljstva. Naravnost nevzdržna je bila pozicija demokratske stranke v tem položaju. Iz višjih državnih ozirov primorana hjtj v koaliciji z radikalci. je bila istočasno v nopre^ani opoziciji proti radikalski stranki. Da bi jo podpirala v parlamentu zadostna opozicija.. bi mogla dosezati veliko večje usnehe. Niti zemljoradniki. niti klerikalci. ki so šteli 27—32 mandatov, niso mogli ničesar tucat eocijalistov se je izprehajal po BeoTradu, da o dm-dh drobcih no govorimo. Četudi je kratka zgodovina našera parlamentarizma, vendar je dovolj instruktivna za volilce. da spoznajo, da se na veliki državni posel, ki ga predstavljajo volitve. ne sme gledati s stolpiča domače cerkvice. Zanimivo je. da Je v času sadnie narodne skupščine slonelo vse pozitivno slovensko parlamei^arno delo le na trojici demokratov, ker je ta trojica bila član velike soodloču.jo-če stranke. Da l i še ti trijo demokrati zašli v o'X)zicijo. bi ostala Slovenija takorekoč brez vsake ^ ^ ,avila v nlskem okrožj-n 1; časopisi brošure in letaki, ki hu:ska.k) proti Francozom, so prepovedani. V Koblenzu so nameravali Frrtneori odpeljati 13 železniških lokomotiv; nemški železničarji pa so lih odvedli, pred no so jih mogli Francozi zadržati, v smeri poti Nemčiji. Nato so fr;;reoskt čete podrle v okolici Sieza okoli C00 m ie loriškega tira, tako da počH-.i ves promet. Zasedbene oblasti so aretirale in odvedle vse osebe, ki so posipale obsojene veleindustrijalce na povratku s cvetlicami. Zupana so izgnali. Danes so poslali Francozi neki marokanski oddelek strojnic v Boppard, kar je privedlo do novih spopadov s prebivalstvom. Podrobnosti še niso znane. General Deioutte je prepovedal javne razglase o železničarskih stavkah in izdal povelje, da mora ostati osebni promet normalen in morajo železničarji slediti vsem francoskim zahtevam. Vsak, ki bi se upiral, pride pred vojno sodišče. ANGLEŠKI PREMOG ZA NEMČIJOi London, 30. januarja, s. Kljub opeto-vanim dementijem se potrjuje, da se na- bave premoga z nemške strani dnevno množijo in jih cenijo za prihodne 3 do 4 tedne na 300 tisoč ton. «Dailf Tele-graph» javlja, da je kupil samo Stinnes že skoro milijon ton premoga na Angleškem. POLNCARE O ZASEDBI PORUHRJA Pariz, 30. januarja, s. litično dovolj zreta, bi moralo zato j»ri bodočili volitvah že v naprej odkloniti vse kandidature, ki so dejansko le izliv izumetničenih programskih ambicij ali pa osebnih interesov. Pozitivno in plodonosno sodelovanje Slovencev na državnih podlih >e omo-ročeno le potom edine stranke, kl je jugoslovanska in državna obenem. To je demokratska stranka. da se mednarodna kontrola v Bolgarski in Madžarski poveri Mali antanii. Države Male antante so to zahtevale na predlog francoske vlade. POVRATEK KRALJICE MARIJE. Beograd, 30. Januarja, r. Nocoj ob 19. je dospela z dvornim vlakom iz Bukarešte kraljica Marija v spremstvu prve dvorne dame gospč Gjungjerske. Na kolodvoru so jo sprejeli kralj, minister prometa, maršal dvora, general Zečevlč in več višjih častnikov. MARIBORSKI VELIKI ŽUPAN OSTANE V REPARACUSKI KOMISIJI. Beograd, 30. Januarja, n. Minister no-tranih del je sporazumno z ministrom zunanjih poslov odredil, da ostane novi veliki župan v Mariboru dr. PloJ še nadalje na svojem mestu kot izvedenec re-paracijske komisije v Parizu. NEPRESTANI BOLGARSKI VPADI Beograd, 30. januarja, n. Dasi so storjeni vsi koraki proti bolgarskim četa-škfm napadom, ne preide niti dan, da ne bi prekoračile naše meje bolgarske čete vojvode Vrla. Večja orožniška patrulja je raletela na komitaše pri samostanu sv. Panteliia ter ilia oresnala. Praga, 30. januarja, s. Na današnji seji zunanjega odbora poslaniške zbornice je podal zunanji minister dr. Bene? izčrpna poročila o dogodkih v ruhrskem ozemlju in razvoju reparacijskega problema. Omenjal je. da vse socialistične kakor tudi nekatere meščanske stranke Nemčije, Francije in oficielna mesta Češkoslovaške. Anglije, Amerike in nevtraicev poleg jasnega mnenja vsega sveta priznavajo pravico Francije, da se opnstoienl kraji severne Francije obnove na stroške Nemčije. Minister je govoril nato obširno o ma- \ džarskem vprašan:u, pri čemer je omenil celo vrsto incidentov na madžarskih me-"ah, številne aretacije češkoslovaških državljanov na Madžarskem, legitimistič-na gibanja raz!ičn;h tajnih organizacij in nato izjavil: «Mi zasledujemo vsa ta početja jako pazno. Ne moremo dopustiti, da bi se z orožjem ali vojaškimi pripravami zgodilo kaj proti mirovni po- godbi. V splošnem položaj nI tak, da bi grozili resni konfliktu Vendar pa nas trano nekoliko napet položaj sili. da smo na straži, ker madžarska vlada ne bo imela dovolj moči in odločnosti, da zatre gotova stremljenja. Iz tega pa ne sledi, da moramo mi kaj podvzetL Vse govorice o vo:aških pripravah z našs strani so izmišljene. Nato je govoril dr. Beneš o lansann-skih mirovnih pogajanjih, kjer se trudijo v>e stranke, da čimprej izravnajo konflikte. V debati je poslanec Ceh označil iž-vajanja zunanjega ministra za nedovolj-na in je predlagal, da se češkoslovaška, vlada cbrne na angleško in ameriško vlado zaradi takojšnjega posredovanji v nemško-francoskem sporu. Poslanec Kalina je menil, da je.govt» ril dr. Beneš bolj v francoskem kakor v češkem interesu. Pred angleško-iuršklm spopadom v Mezopotamiji ANGLEŽI RESNO RAČUNAJO S TURŠKIM NAPADOM NA MOSUL OGROŽEN TUDI GRŠKO-TURŠKI MIR. V Londonu London, 30. januarja, ud, ne pripisujejo posebne važnosti grško-turškemu sporazumu, ki je bil dosežen ba turško grožnjo z oboroženim vpadom v mosulsko ozemlje, ki ga je napovedal v Lausanni Izmet-paSa, vzeti resno. Vo- v Lausanni. Londonski krogi so mnenja, jaška uprava je tudi že ukrenila potreb-da mir med OrčiVo in Turčijo ne nore ; ne varnostne odredbe in ojačila posadke biti stabilen, dokler ne pride do sporaz- j v Mosulu in okolici. V obmejno "zemlje uma tudi med Turčijo in Anglijo. Med tema dvema državama pa je razmerje ravno v zadnjem času vedno bolj n.ijie-to, ker vztraja Turčija na svojih zahtevah pa 'akojšnji vrnitvi mosulskjga ozemlja in noče priznati mednarodnega mandata, ki je bil nad tem .teritorijem poverjen Angliji. V vladnih krogih izjavljajo, da jc tre- med Mosulom in Sirgatom je na novo odšel en bataljon z artiljerijo in večimi letali. V Londonu pričakujejo mirno nadaljnjega razvo;a dogodkov. Ni izključeno, da vsled poostrenega anileško-tnrškega konflikta sploh ne pride do podpisa mirovne pogodbe med Grčijo in Turčijo. Sporazum med Rusifo in Rumunifo glede Besarabife? MALOVERJETNA MADŽARSKA VEST. Dunaj, 30. januarja, ds. Madžarski do- ' ravno besarabsko. Zato je madžarska pisni urad v Budimpešti trdi, da so se vest, Čeprav izhaja iz uradnega vira, ma-vršili med rumunsldm zunanjim mini- lo verjetna in gotovo vsaj preuranjena. strom Duco in ruskim glavrim delegatom , čičerincm v Lausanni ponovni razgovo- ; t . _ rt, ki so naposled dovedll do popolnega 1 NAPAD NA ANGLEŠKEGA sporazuma med Rusijo In Rumunijo v KRALJA. vpraSaniu morskih ožin. London, 30. januarja. I. V pondeljek Dunajski krogi do nocoj še niso do- , zvečer, ko Je angleški kraljevski par ns bili tozadevno nikakih vesti. Znano je sicer, da sta se Duca in Cičerln v Lausanni res ponovno sestala, vendar pa se smatra za malo verjetno, da bi moglo priti že danes do iskrenega sporazuma med obema prizadetima državama v tako perečem in težkem vprašanju, kakor ie potu iz Sandringhama v London stopil Iz vlaka pri S. Pancratia v avtomobil, se ic ! približal avtomobilu mlad angleški vojn! 'nvalid in vrgel svojo bergljo v kralla. Vojaka so takoj zaprli. Preiskali so ga tudi zdravniki, kl so ugotovili pri nJem nagnlenie za hude živčne napade. Tajna pogodba med Turčijo in Rusijo g. Beograd, 29. januarja. Današnja «Tribuna» poroča, da so je * Lausanna med Turčijo in sovjetsko .Rusijo sklenila tajna pogodba, naperjena predvsem proti Angliji. Podpisala sta jo Čičerin in Izmet paša. Rusija se je obvezala, da bo v primeru nove peško * turške vojne in eventualnega oboroženega konflikta med Turčijo in Anglijo poslala nekoliko divizij v Mezopotamijo, kjer bodo kooperirale s turškimi četami proti angleški vojski. Ako bi Romunija intervenirala v korist Anglijo ali Grške, se Rusija obve-iuje, da bo zasedla Besarabijo. Turčija se obvezuje, da bo v oboroženem konfliktu Rusije s kako evropsko državo zaprla morske ožine ladjam onih držav, ki so v vojni z Rusijo ter da na svojem ozemlju ne bo trpela nobene organizacije proti režimu v Rusiji. čičerin je zaključil tudi posebno tajno pogodbo s Stambolijskim. po kateri Bolgarija ne bo delala nobenih ovir, sko se ruska vojska izkrca v bolgarskih lukah na Črnem morju. (?) palatiks s. Beograd, 29. januarja, te Sofije poročajo: Ministrski predsednik Stambolijski je ime! 29. t. m. v sobranju, ko jc odgovarjal na razne interpelacije, daljši ekspoze o zunanji politiki Bolgarije ter je izvajal med drugim: «Boj med starim režimom in novo dobo se bliža svojemu koncu. Zunanji po-tcža? Bolgarije se je zadnja tri leta znat-ao izboljšal. Vendar pa bo treba še mno-?o napraviti Reparacij sk! problem bo maral rešit! ves svet». Glede odnošajev Bolgarije do sosednih ■iržav je izjavil ministrski predsednik: tTemelfni kamen za sporazum je že po-•ožen. Nihče ga ne bo smel odstraniti. Pri svojih obiskih v Beogradu in Bukarešti sem smatral za potrebno izjaviti, da je treba pričeti z novo politiko skupnosti. Bil sem zadovoljen z uspehi, kt sem jih dosegel pri svojih obiskih v teh .'•veh glavnih mestih Danes smo z Ru-iiunijo, Jugoslavijo in Grško v najboljših odnošajih. V Lausanni sem mogel ugotoviti, da danes ne obstoja več borzen, da bi mogla biti Bolgarija napadena. Ta nevarnost je izginila. Temni» wčko tvori le še vprašanje manjšin. Vendar se to vprašanje ne more rešiti s ietniškimi boji, proti katerim sem se izja ril kar najstrožje. Ako more kdo dokazati, da sestavlja bolgarska vlada čet-ciške tolpe, sem pripravljen podati svojo ostavko. Politika sedanje vlade je bita vedno proti vsakršnim provokacijam.» Stambolijski je končal svoj govor z 'atrdilom, da bo ostala Bolgarija tudi v bodoče zvesta svojim dosedanjim političnim smernicam. Zbor je po obširni debati soglasno ob-1 dikaina stranka «sporazumno s krono sodil odlok ministrstva pravde, da se | dosegla razpust narodne skupščine». beograjska tovarna za sladkor proda j Kakor da bi vlad; na licitaciji, ker je to neumestno in škodljivo za držav0 in za celo naše domače gospodarstvo Izven dvoma je, da se hoče tovarne polastiti tuji kapital. Sklenjeno jo bilo, da se proti nameravani prodaji uvede ostra protiak-cija. s katero je bil poverjen poseben akcijski odbor. Po mišljenju udruženia naj bi se tovarna izročila delniški družbi, pri kateri bi sodelovala država iii domači kapital. Kongres za tujski promet Zagreb, 29. januarja. V nedeljo dopoldne se je začel v sa-bornici kongres za tujski promet v naši kraljevini. Udeležba je zelo velika. Zastopane so tudi vse oblasti, ki so udeležene pri tujskem prometu: ministrstvo za socialno politiko, za nar. zdravje, za trgovino in za železnice, trgovsko-obrt-na zbornica, južna in državna železnica itd. Navzoči so bili dalje zastopniki na Sih letovišč in zdravilišč ter gostilničar skih in hotelirskih organizacij. Kongres je otvoril predsednik društva za tajski promet v Zagrebu g. Milic, na čegar predlog je bil s kongresa poslan brzojavni pozdrav kralja. Za predsedni ka kongresa je bil nato izvoljen Sef zdravstvenega odseka v Zagrebu dr. Lo chert, za podpredsednika pa dr. Rudolf Andrejka, dr. Joksimovič in inž. Tončic. G. Gojkovič je pozdravil kongres v imenu pokrajinske uprave v Zagrebu, zagrebški župan Inž. Keir.zel pa v imenu zagrebške mestne občine. Nato je kongres prešel k stvarnemu delu in izvolil najprei 5 odsekov (promet -no-carinski, kopališki in zdravstveni, fi nančni, gradbeni, organizacijski). Rav-natelj Dragoma no vlč je referiral o razvoju tujskega prometa v Jugoslaviji od prevrata do danes. prof. Zdenko Vernič o prosvetnem momentu v tujskem prometu, ravnatelja dr. Fr. Šter in Ivo Fuchs o državni organizaciji tujskega prometa itd. Včeraj popoldne in danes ves dan so delali odseki. Kongres bo zaključen v sredo dne 31. januarja. bil njen zaveznik! Volitve v narodno skupščino da oe bodo vršile s parolo: za državo ali proti državi, s čimer hoče seveda reči: za radikalno stranko, ali proti njej. Gospodje radikali ooividno ne vedo, da je bilo pri nas nekaj ljudi za državo že v času. ko še nismo imeli sreče, da je radlkalska stranka nas spoznala za vredne, da nas osreči. Naravnost drzno je zagotavljanje, da je najmočnejša stranka v državi radikalna. Znano je že vsakemu političnemu otroku, da je demokratska stranka najjač.ia, ker je dobila v vseh delih države čez 40.000 glasov več kot radikalna. Slovencev so se radikalei spomnili šele pri levu Objave • Športni večer, ki se vrši danes v ljubljanskem Narodnem domu, vzbuja vseobčo pozornost in vlada zanj splošne zanimanje. Prireditev jc izredno dobre zamišljena In bo gotovo vsakdo prišel na svoj račun. Plesaželjno občinstvo se bc lahko cel večer vrtelo po mehkih taktih škoslovaške oblast! so našle pri njem orke$tra Dravske divizije in pod vod-mnoffn nhtržilr^ffn jrMcMv* stvom plesnih mojstrov gg. VlCka in i»er- tlsei delavcev }e korakala po mestnih' ulicah pred parlament. Delavstvo je nosilo zastave in napise pToti vojnim hujskačem. V parlamentu je bila deputacija delavstva sprejeta od socialističnih poslancev. Do Izgredov ni prišlo. — Aretacija nemšfco-nacionalnega emisarja. V Znojmu na Češkoslovaškem Je bil aretiran tajnik vsenemške zveze v Gradcu, bivši učitelj Josip Hoyer. če- mnogo obtežilnega gradiva, zlasti mnogo pisem in listin, iz katerih je razvidno, da Je aretiranec hotel vršiti nemško-na-cionalno, proti Češkoslovaški naperjeno propagande. — Angleški kralj pride, kakor poroča londonski list »Evening Standard«, tekom meseca aorila na oddih v R!m, kjer poseti za mandate. Mesto citiranega uvodni- italijanskega kralja. Obisk ima baje poka bi bih rajše čltali, kaj pravijo naši |itično ozadje. Obravnavali se bodo oh «radikala» rta izvajanja glasila svoje- tej priliki odnosaji med Angino in Italijo ga odličnika g. ministra Jarikoviča katerih govorimo na drugem mestu. 4- Kompromisni kandidat klerikalcev in komunistov v Ljubljani? Kakor kakor tudi razmere Velike Britanije do Vatikana. neta, ki sta iz prijaznosti prevzela plesni aranžma. Preskrbljeno Je tudi za občin, stvo, ki ljubi šalo, smeh ln neprisiljene družabno zabavo, kateri bodo češki gost-je «stisnili slovanski značaj. Živahnost zabave bodo v veliki meri povzdignile maske, ki bodo skrbele za predpustno razigranost. Prireditev se bo vršila v znamenju športnega pobratimstva in mla-dostnega predpustnega razpoloženja. — Športni večer se otvori z overturo «Prodane neveste» točno ob 8. zvečer. • Ples Zveze godbenikov za Slovenijo iltlftne MtíMz Sladkorna tovarna Cukarfci Beograd, 28. januarja. «Regensburger Industrie - Gcsell-schaft» je pred vojno ustanovila srbsko ielniško družbo, ki je na Čukarici v Beogradu zgradila moderno tovarno za sladkor. Med vojno je bila tovarna precej poškodovana, kmalu po njej pa !e bila popravljena in je začela obratovati. V glavnem se je njen proizvod upodabljal za regulacijo cen sladkorja. Tako se je vsa gospodarska javnost fcljuh pogreškam v upravi že privadila na misel, da tovarna ostane trajno v državni upravi in da bo kot državna svoj:na. čim se izpopolni s pridobitvami moderne tehnike, mogla jx>stati navzdol regulator cen sladkorne pese. na-"zgor pa merodajni faktor za določitev cen sladkorja, ki ga bi sicer kon-'umentu v vsej državi poljubno predpisoval sladkorni kartel. Že leta 1919. so prizadete tuje banke s pomočjo domačih «slamnjakov» skušale osvojiti tovarno, ki kot nerado podjetje po mirovnem dogovoru pade pod likvidacijo, rešiti za Nemce. Pri tem so se poslnžili čisto navadnih sleparij, da pridejo v dragoceno posest. Pozneje so se ti poskusi ponavljali. Zdaj stojimo že pred javno dražbo pod j >tja. Na prvi hip bi rekli: če je dražba, se je labko udeleži vsakdo, komur ni prav, naj ponuja. A stvar je drugačna: tvrdk niti z vsemi domačimi bančnimi zvezami poiprtih. ki bi mogle jutri položiti na mbo 50 milijonov dinarjev, nj Zato je izklicna cena lahko nižja (20 bilijonov) in še ne bo resne konkurence. Jasno je. da pride znova tuji kapital. Kaj mu je, dati v frankih par milijonov. da dobi v roko podjetje, ki se mu bo obrestovalo v zlatu? Pri tem bo izločena državna kontrola cen. Udarjen bo producent - seljak in konsnment vobče. Država pa bi dobila nekaj milijonov v blagajno, a kaj to izda? Vsa javnost v Srbiji je razburjena zoper ponovni poskus potuj&enja podjetja, ki ga je srbski kmet z nizko ceno sladkorne repo Nemccm še pred vojno izplačal. Kaznovati bi morali vse one sleparje, ki so z mabinaci.iami že leta 1919. poskusili ugrabiti drli v j vsako pravic© do tovarne. Tem bolj pa javnost danes zahteva, da se dražba prekliče in z odločitvijo o tem vprašanju počaka ugodnejših gospodarskih razmer. ko bo mogoča^ končna sodba. V nedeljo se je vršil v Beocrradu ¿bčni zbor Udiuženia induatriialaca. -f- Ljuba Davidovič t Sloveniji, «Slov. Narod» je že opetovano poročal. da namerava prvak naše stranke gosp. Ljuba Davidovič posetit: v dobi volilne borbe tudi Ljubljano in Še druge slovenske kraje. Na tem poročilu je ie toliko resnice, da je gosp. Davidovič svoj čas izrazil namero, da obižče tudi svoje slovensko prijatelje, napoved, ki smo jo slovenski demokrati seveda z veseljem vzeli na znanje. Zal je gosp. Davidovič z volilnim delom v Srbiji tako preobložen, da se bo težko moeel odtrgati za nekaj dni, da pride v Ljubljano. Na njegov prihod zaenkrat ni računati. «Slovenski Narod» naj si ne beli glave, kako ga bomo sprejeli in naj ne žali čast demokratskega voditelja, kateremu pripisuje namen, da bi se eventualno mimo svojih somišljenikov ali celo proti njim obračal — na politične nasprotnike. Goep. Davidovič jo gotovo mož, pred katerim naj bi imeli politični nasprotniki vsaj toliko rešpekta, da mu ne imputirajo stvari, kakršnih bi se sami sramovali. «Oster spor» med Davidovičem in Pribičevi-čem je seveda le pobožna želja vseh. ki bi radi videli demokratsko stranko oslabljeno. Fronta demokracijo pa stoji enotno, dočim se druge stranke nahajajo v odprtem razcepu. -f- Onim. ki prihr.jajo z volilnimi parolami v Ljubljano. V B^ocrradu izhaja list. ki se imenuje «Baikan» in je postransko glasilo radikalne stranke. Kot tak očita Slovencem in Hrvatom prav rad protidržavne tendence, sam pa spada po svoji pisavi med najbolj protidržavne liste in se prav lahko primerja radidevskim in fran-kovskim listom. Te dni je ta radikalski list priobčil članek, v katerem obialuie. da se Srbija leta 1918. ni držala londonskega pakta in «okupirala» vsega onega ozemlja, ki ji ie po tem paktu bilo prisojen o. Pa bi bila ostala v prijateljstvu z Italijo. Tako pravi slavni «Balkan», ki je posebej še orcrari g. ministra saobraeaja Vel. Jankoviča: «Mi moramo ceniti prijateljstvo Italijanov. Ne riskiramo ga zavoljo Zagreba, ki se ni pokazal vrednega naklonjenosti Beograda. Zakaj smo. v ostalem, morali priti mi Srbi v spor z Italijo, ko nimamo z njo nolx>ni!i nasprotnih interesov?» Ne rečemo, da govori «Balkan» v imenu srbskega dela našega naroda. nasprotno, mi dobro vemo, da je ogromna večina term dela našetra naroda prožeta jugoslovanske demokratske ideologije. aH morali smo citirati ta radikalski list. ker prihajajo v Ljubljano radikalci. ki bi nas radi učili državne ideje. Hvala lepa! Smo v tem bolj podkovani kot gospodie, ki bi nas radi učili svojega «radikalizma». -f Uvodne besede radikalskega dnevnika. Včeraj je izšla prva številka volilnega glasila velesrbske radikalne stranke, po svoji vsebini zelo skromna in le v «uvodni besedi» polna hiperbol in pretiravanj. Srbska radjValna stranka reklamira rase vse zasluge, da je uresničila združenje Slovencev, Hrvatov jn Srbov v enoten političen nnrod. Ravnotako smela je pavšalna trditev, da so po izvršenem osvobojenju in uje-dinjeniu pokazali «osvobojeni Slovenci in Hrvati svoje poj>olno nerazumevanje» za delo za bodočnost. Radikal-sko sdasilo jatriuie nadalie. da ie ra- smo izvedeli, je zveza med klerikalci i vrSi|e volitve v občinske zastope. Pri vo-m komunisti tudi za skupsčinske volit-j ,itvah so brez izjcme proJr,e samo , ve ze gotova. Kandidat bo župan g. dr. j j-siovs^ ¡¡ste L. Perič. V slučaju izvolitve dr. Peri-1 —--1 Prosvcfa Liuhlinnska drama. ča bo izvoljen za župana dr. Stanov- j nik. Klerikalci računajo, da se jim bo: nato posrečilo razveljaviti komunistič- j ne občinske mandate ter tako popol-' c noma zavladati na mestnem magi- £r*fl?\ . %ojiček». D-~tratu j Četrtek, 1.: cCudež sv. Antona» !n «Cr- + ' Načelstvo narodno - napredne _ na, dama 'z sonetov». C. stranke (skupine okrog «Slov. Naro- i Pc,tek' «L0b I5" *Svatba Krečinskega». da») je sklenilo, da postavi v Ljubljani j zv" 0b 20-: «Madame Sans Gene., za skupščinske volitve samostojno _ zv; , „ kandidaturo. j Sobota- 3-: «Vojiček». B. -f- Socialistično zborovanja za volit- i Liubljanska oper«, ve v Mariboru. V nedeljo se je vršilo: Sreda, 31.: «Nižava». E. v magistratni dvorani izredno oblastno t Četrtek, 1.: «Mefistofeles». A zborovanje socialistične stranke za ; Petek, 2.: «Carmen». I z v. mariborsko oblast. Zborovanja so udeležili delegati iz vse spodnje Šta- jerske. Navzoči so bili tudi zastopnici «oeijalistične stranke «Delovnega ljudstva» ter takozvane Bernotove skupine. Glavno strankino vodstvo je zastopal dr. Živko Topalorič iz Beograda. O glavni točki dnevnesra reda. o volitvah in taktiki je govoril bivši poslanec Golouh. ki je poudarjal, da pojdejo socijalisti samostojno v volilno borbo na načelu, označenem v obeh strankinih proglasih, ter da fi žele sporazuma z vsem razrednim proletarija-tom Slovenije. V svrho skupner* nastopa pri volitvah na j bi se utrdil sporazum tudi s pokrajinsko r>rgar;izaciio socijal¡stične stranke Jugoslavije (Ber-notova skupina). Ustanovitev nove socialistične stranko «delovnega ljudstva» pozdravlja zbor v pričakovanju, da bi v tej novi stranki združeni pro-letariiat našel j»ot do skupnega soei-jalističnega pokreta v državi. V tem smislu predložena resolucija je bila sprejeta. Izvoljena je bila posebna ko- misija. ki na.i utrdi volilni sporazum z f ostalimi socialističnimi skupinami. Za j! . - nosilca kandidatne liste socijalistične in pet;em zopet ;ako ugajal. Ga. Lov«e-stranke Jugoslavije v mariborski obla-! ov\£ Ma »ekohko prehladna, vendar sti je bil sosrlasno izvolien g. Rudolf Je »hčinstvo gg Betettu. Balabanu, ge — '. . , ... - t,... f.nvS^mvi in <» 7,ininn fivnhnn »ViicV,. Golouh. Glod" srezkih kandidatorv bodo odločevali ?ele krajevni čir.itelji. j Pobožne želje ministra dr. Suplía, — Bolonjske občine v rokah iašl- , .\TS . . Q „r„cf„H1, Stov. Te dni so se v belonjski provinci 4\ ^uarja ob 3 v vseh prostorih hotela Union. Operni orkester. V restavraciji posebna salonska kapela. Pred plesom Dvorakov Carneval ln Slovanski plesi (dirigent A. Balatka). Plesni aran-žerji gg. Vlček in Černe: tango, shimmy, one-step, two-step in seveda valčki, be-I seda, četvorka itd. Vstopnina 10 Din za osebo, 25 Din za družino (3 osebe). * Cvetlična reduta v Llabljani. Sportn? klub Primorje priredi 3. februarja v veliki dvorani Narodnega doma pod pokroviteljstvom častnega komiteja primorskih dam svol elitni ples. Začetek točne ob 20. uri, oficljeini sprejem gostov k j od 20. do 20.30. Vstop samo proti vabilu. : akademiki in člani proti Izkaznici. Ako se Je pri razpošiljanju vabil v naglici po-i motoma koga prezrlo, naj se blagovoli j obrniti po dopisnici na naslov: cand. med j Perpar Stanko, Dunajska cesta 29. ! * Društvo prijateljev humanistične gimnazije vabi vse člane in prijatelje na 2. občni zbor, ki se bo vršil v srede, 31. Januarja, ob 15. v posvetovalnici I. drž. gimnazije v LJubljani z običajnim dnevnim redom. Pred občnim zborom, odborova seja ob 14. In pol! — Odbor. * Opozarjamo na predpustno veselico j naprednega, političnega in gospodarskega društva za Vodmatski okraj v LJubljani, ki se vrši v nedeljo 4. lebruarja ob 7. zvečer v gostilni Drašček, Bohoričeva ulica 9. Sodeluje godba Dravske divizije. Čisti dobiček Je v korist društveni javni kniižnici. * *Sokol Brdo-' priredi predpustno veselico one 4. februarja v dvorani pr •Slaparju» v Lukovici. Pričetek ob pol «1 popoldne. Vabimo k obilni udeležbi. * Društvo «Soča--, podružnica Jesenice bo imelo svoj občni zbor dne 2. februarja i. L ob 3. popoldne v hotelu «Pošta' na Jesenicah. Občnega zbora se udeleže tudi ljubljanski odbornik;. ' MnssolM v Sloveniji? Z Bleda poročajo: Iz zanesljivega vira smo zvedeli, da pride Mussoliri v začetku svečana na Bled. kjer si hoče malo ohladiti prevroče kri. Ker pa navaden blejski mrar ne zadostme za ohlajerje italijanske vroče krvi. pripravljajo sobe za njega v Je-klerievi ledenici. Baje pride iz previdno- Sobota, 3.: «Triptychon». D. Nedelja. 4.: Ob 15.: «Gorenjski slavček». Izv. Mariborsko narodno gledališče. Srede, 31.: «Traviata». A. Četrtek. 1.: «Cvor». B. • Zanimivo predavanje v društvu «So-1 ča» v Ljubljani. V soboto dne 8. febiu-arja bo predaval v društvu «Soča» gospod vseučiligki profesor dr. Ilešič o temi: «Pravljice o začetkih slovanskih narodov in držav», na kar odbor opozarja svoje člane, prijatelje in drugo cenjeno občinstvo. Sodeluje oddelek pevskega zbora jugoslovanskih železničarjev. Začetek ob pol devetih. Vstop prost. Znarl pianist g. Ciril Ličar priredi dne 19. februarja 1923 klavirski koncert v dvorani Filharmonicne družbe v Ljub-! Vini. Vstopnice bodo v predprodaii v Matični knjigarni. Natančen program koncerta priobčimo prihodnjič. Ljubljanska opera. Tudi sinočnja predstava Rossinijeve opere «Seviljski brivec» je bila prav dobra. Novi bari-tonist, Rus, g. Balaban je s svojo igro Lovšetovi in g. Zupanu živahno ploskalo. kakor pri vsaki predstavi. Partitura za «Seviljskega brivca*, ki I Iz Beograda poročajo, da jo ministerPJ^I,.! to]iklm nsP?hom j>oIjoprivTede g. dr. Gjivo Supiio po svojem povratku h Hrvatske v Beograd referiral m molilni konferenci ra-dikalnih ministrov o stanju radikalne stranke na Hrvatskem. Gosp. minister ie prepričava! svoje kolege, paviljonih: pod Rebrom, na Zeleni livad1 v Škrilju, na Razgledu, na Beli P^Ttlrrirr pri Mrzlem studencu boš užival lahko najfinejši trtni sok In si s!a. na Taboru. Sokoisko društvo Ljubljana II. priredi v četrtek, dne 1. februarja, ob 20. uri v salonu pri Mraku (Rimska cesta) poslovilni večer onim bratom, ki odhajajo letos k vciakcm. Vse članstvo se vabi k obilni udeležbi. Zdravo! Sokoisko društvo Ljubljana II. poživlja vse svoje člane in članice, da se zanesljivo v teku tega tedna zglasijo med 6. In 7. zvečer v odborov! sobi telovadnice na realki pri br. Franc Ber-gantn. Gre za zelo vaino zadevo in Je zglasitev obvezna. Br. Bergant posluje vsak dan do vštevšl 3. februarja med n. m 7. v odborov! sobi. Občni zbor beograjskega Sokola se je vršil v nedeljo. Za starosto ie bit izvoljen arhitekt Momir KozunovU. za podstarosto pukovnik Berislav Todorovii za tajnika dr. Janko Otip. za načelnika M. Vojinovič, referent min. prosvete, za načclnico .Mila Jovanovičeva. stud. ubil. Domače vesti * Vse cenjene nove naročnike prosimo, ta plačajo nemudoma naročnino po položnicah, ki so jih prejeii, da se jim list ne ustavi. Prosimo tudi stare naročnika, da poravnajo naročnino za januar, ako tega niso še storili. Kdor pa je še za preteklo leto na dolga, naj tudi to poravna, da se knjige zaključijo in da se pošiljanje lista ne prekine. — Uprava 'Jutra*. * Proslava Strossmayerjevega rojstnega dneva. Dne 4. februarja se bo v Zagrebu na svečan način proslavil 107. rojstni dan velikega Jugoslovana bis-knpa Josipa Juraja Strossmayer-j a. Pri tej priliki prirede krajevni odbor Orjune, Zveza dobrovoljcev. Narodna obrana in Sokolsko društvo L v zagrebškem narodnem gledališču svečano proslavo, na kateri bo govoril znani književnik dr. Lujo Vojnovič. Sisti dohodek prireditve je namenjen za Strossmayerjev spomenik v Zagr> bu. Ta kulturna proslava ima splošno narodni značaj in stoji nad strankarsko politično borbo. * Kralj protektor akademskega plesa. Dvorna pisarna je pokrajinsko upravo v Zagrebu obvestila, da je kralj prevzel protektorat nad plesom Jugo- listo 6 fašistov, določenih za predsednika, podpredsednika, tajnika in odbornike in potom otvoril občni zbor, poudarjajoč, da bo knjižnica sicer že nadalje obstojala, a brez «političnega značaja», kakor doslej. Izjavil je, da je prepričan, da bo predlagani odbor sprejet, nakar je zaključil občni zbor in določil tudi že prihodnjo orlborovo sejo. Protesti naših ljudi proti tako nečuvenemu protizakonitemu postopanju so bili seveda brez uspeha. Scoppi in tovariši s0 kratkomalo izjavili, da so zastopniki vlade in da se mora zgoditi. kar oni ukažejo. * Zdravstveno stanje v LJubljani. Glasom uradnega zdravstvenega izkaza se jo v mestni občini ljubljanski v dobi od 21. do 27. januarja rodilo 22 otrok, umrlo pa je 11 moških in 17 žensk, skupaj torej 28 oseb in sicer: 6 oseb za jetiko, 5 za srčno hibo, 4 za pljučnico, 2 za rakom, 1 za življensko slabostjo, 1 za davico, 8 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 1 pa vsled slučajne smrtne poškodbe. Na nalezljivih boleznih je obolelo 8 oseb: 3 na davici, 3 na škrlatici, 1 na griži, 1 pa na dušljivem kašlju. * Umrl Je v Beogradu sanitetni po!- dovanskega akademskega podpornega kovT)ik dr Roman Sondermajer, eden oružtva na zagrebški univerzi, k se; naiboljših kin2rg0v v Beogradu. Pokoj-— 6. februarja v zagrebškem ¿ je bJ1 rodom Po!;.k, a je že nad 35 vrši dne Glasbenem zavodu. Kralja bo najbrž zastopal princ Pavle. * Imenovanja na ljubljanski univerzi. Iz Beograda nam poročajo, da je aa praznik sv. Save na predlog prosvetnega ministrstva podpisal kralj ukaz o imenovanju vseučiliških profesorjev. Med drugimi sta bila imenovana dosedanja docenta na ljubljanski univerzi dr. Izidor Cankar in dr. Fr. Weber za izredna profesorja; za docenta na tehniški fakulteti ravnatelj Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani inž. B o n c e 1 j; za docenta za biologijo na filozofski fakulteti profesor dr. Pavel G r o š e 1 j in na medicinski fakulteti za izrednega profesorja fiziologije nivši ruski vseučiliški profesor dr. K a n s k i. _ * Novi akademiki. V nedeljo popoldne se je vršilo slovesno vstoličenje novoizvoljenih članov beograjske Akademije znanosti dr. Nedjelka Košanina in prof. P. Pavlovida. Sejo je otvoril predsednik dr. Cvijid, nakar je novi akademik dr. Kašanin prečital svojo študijo «Življenje terciarnih rastlin v ;edanii flori», dr. Pavlovič pa svoje delo «O razvoju neogenov v Srbiji». Oba sta bila nato slovesno proglašena sa prava člana Akademije znanosti. * Spomenik na Kumanovem. Ob priliki proslave desetletnice osvobodilne bitke pri Knmanovem, je ministrski svet sklenil, da se na Kumanovem postavi dostojen spomenik padlim junakom v znak priznanja in hvaležnosti za njih .junaške čine Vlada je določila znesek 300.000 Din za zbiranje zgodovinskega gradiva o razvoju kumanov-ske bitke in za popularizacijo te bitke med narodom. Obenem je vlada prevzela v svoje roke inieijativo glede postavitve spomenika na Kosovem. 4 Smrt slovenskega legijonarja. Dne 27. januarja je v brežiški bolnici umrl dobrovoljec eksportni akademik Ivan Ogorelc iz Dobo ve. Pokojnik se je z brati Srbi boril na solunski fronti, kjer si je nakopal zavratno bolezen, kateri je sedaj podlesrel. Bodi mu lahka let delovai v Srbiji in si pridobil velike zasluge zlasti v balkanski in svetovni vojni kot sanitetni šef. * Smrtna kosa. V Lescah je umrl g. Jean Fabiani, mag. pharmacije, brat gospe Hedvike šubiceve, soproge ravnatelja tehniške srednje šole v Ljubljani ! Ivana Subiea. Truplo bo prepeljano v škof jo Loko, kjer bo položeno dne t. februarja ob pol 5. uri popoldne v rodbinsko grobnico. — V Borovnici je umrla v starosti 94 let ga. Marija Gabrijel, vdova viS. oficiala južne železnice. — V štepanji vasi pri Ljubljani je umrl g. Josip Potokar, revident dohodr,r>t-.-ene-ga urada. Blag jim spomin! * Poroka. Včeraj popoldne se ie poročil nar. posl. prof. Josip Reisner z gdč. Milico Virantovo. Poroko je izvršil v trnovski cerkvi župnik F. Finžgar. ! Odličnemu političnemu delavcu in par- j lamentarcu iskreno čestitamo. Mlademu i paru obilo sreče! * Za brata-demokrata, ki mu je pogorela hiša, je invalid in preganan od klerikalcev, so darovali gg.: Ivan A5ič, notar v Mariboru 100 Din; A. Koder, notar v Murski Soboti 100 Din: dr. Ci-merrnan iz Mirne 25 Din. Dr. 2erjav je poslal denar takoj poškodovanemu. Prosi se še nadaljnjih darov na. naslov dr. Žerjav, Ljubljana, Vegova ulica 2. Is- j krena hvala dosedanjim darovalcem, ki j uvažujejo, da treba brate v stiski vsaj I nekoliko podpreti. * Zahvala. Pred enim tednoH je pogorela hiša Franca Kupnika v Gačerev- ; cu pri Logaicu; da sa ogenj ni razširil j in uničil še druga gospodarska poslop- > ja, je preprečilo s svojo požrtvovalnost- i jo «Gasilno društvo» iz Gor. Logatca, j zskar mu izrekam najsrčnejšo zahvalo. Franc Rupnik. * «Ciiller Zeitung» pred sodUčem. «Cil lier Zeitung» je prinesla svoj čas članek, v katerem je dolžila pod naslovom «Eine merkwflrdige Jagdgeschiehte» laškega župana nečastnega dejanja, češ da je iz-dražbal občinsko lovišče občine Sv. Krištof iz dobičkaželjnosti. To vest je po- jugoslovanska zemlja, za katero je J natisnila seveda tudi Pokojna nizkt^a tečaja dinarja izvot pri sedanjih cri-inskib postavkah mogoč, čim s« d nar zopet popravi, se bo izvršila levi zija violi carin. Nadalje je finančni mi ni-tp,- tz-avil da se bo izvozna caim« na Vastove prage znižala na 85 »lsfc.. ker «o j« j "kazalo, da ja izvo» pr! K 'n tretjino odst carinski postavki nemogoč. =* Novosadskl sejem se vrii v prvi polovici avgusta 19231 Prijavilo se je tu di nekaj inozemskih razstavljalcev. Ros za prijave poteče dne 28. februarja. Ra-stava bo trajala 14 dni. —■ Spor med južno železnico in spefff-terjl. V pondeljek se je vrSila v Generalni direkciji carin ▼ Beograda konferen ca zastopnikov ministrstev za promet in za 6ocialno politiko, trgovske zbornice, zveze špediterjev in carinskih posredni kov z zastopniki južne železnice. Raz pravljalo se je predvsem o vprašanja, v koliko ima južna železnica pravico, ds sama odpravlja spediterske posl«. Spo-traja že nad eno leto. Carinski posredniki naglašajo, da je južna železnica ts-korekoč monopolizirala posle carinski^ posrednikov, tako da so špediterji brer posla. Južna železnica stoji nasprotno na stališču, da more kot privatno pod jetje lahko po svoje razlagati Člen 10 bernske pogodbe, da lahko poveča sro;> dohodke. Pričakuje se, da bo spor po ravnati v korist špediterjev. => Italijanska zunanja trgovina. V pr vih 7 mesecih 1922 je maSala vredno«' italijanskega izvoza 8,847,600.288 lir Pasivnost trgovinske bilance ▼ teb ni' secih znaša 3,977,228.000 lir. Borza dne 30. jas. Zagreb, devize: Dunaj 0.151 — 0.154 Berlin 0.25 — 0^0. Pešta 4.10 — 4^0 Mlan 515 — 525, London 510 — 512. Newyork 107 — 108.50, Pariz 680 — 690. Praga 315 — 320, Švica 2075 — 2125 valute: dolar 102 — 108, avstr. kron» 0.145 — 0.150, češke krone 310 — 315, lire 510 — 513, efekti: Ljub. kreditna 215 — 235, Praštediona 1142.50 — 1160. Sla venska 103 — 104, Slov. eskomptna 150 Trbov. premog. 6S0 — 710. Beograd, devize.- Bukarešta 43 — 44. Berfin 0.25 — 0.27, Pešta 4.10 — 4.2ft Pariz 660 — 680, Praga 305 — 310, Ženeva 2030 — 2090, Milan 510 — 525. London 507 — 510, Newyork 106 — 10S valute: dolar blago 1C5, franki blago 66f Ieji 44 _ 45. čurih: Berlin 0.0125, Nevvork 536.25. London 24.82, Pariz 32.50, Milan 25.40 Praga 15.40, Budimpešta 0.2025, Bukarešta 2.10, Brograd 4.60. Sofija 3.30, Varšava 0.01625, Dunaj 0.0074, avstr. žig krone 0.0074. Praga: Dunaj 4.475. Berlin 6.75. Rim 164.75, Budimpešta 129.875, Pariz 211.75. London 160.25, Newyork 34.44, Curit-646.25. Beograd 30.75, avstr. žig. krone 4.55, Ure 165.25. Berlin: Dunai 55.11, Budimpešta 1450 MIlan 185.555. Praga 114.213, Pari? 242.891, London 182.043.75, Newyorl. 39.650.62, Curih 738.050, Beograd 23.915 Odgovorni urednik Fr. Brozovič Lastnik in izdajatelj Konzorcij «Jutra». Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubljani iitr.hljana, 30 iaanirji 19'3 Vremensko poročilo Ljubljani) 30fi ta rnd «'"■riet. Kraj onamvan ja Ljubljaua LjuMjacs Ljubljana 7-sgreh . Bei >t rad milj . 1'raga . I ootnosi. ob 7. 14. 21. 7. 7. 1. 7. 7. Zralni tlak 7633 7H0-7 765-8 ?«.•9 76C-7 757 5 /59 5 764 5 Zrarna terarveritnrs — 1-7 7-0 82 1-0 1-0 40 0-0 -10 Veter ge». gap. Jug. «h. se», »za. zapad ▼zbod br« ¿vetra Oblačno 0-10 več obi, dei obi M oblačno megla del sn»f oblačao Csdaviuf mm 1-0 2-0 V Ljobllan: barometer višji temper vitoWa. Solnee vzbaji ob 7 27 «shaja ob 1701 A L Podpisano ravnateljstvo naznanja, da je njega zvesti oslnl-benec, gospod Jožef Potokar preglednik MS dne 29. t m. preminnl. Pogreb se vrži v sredo, dne 31. t m. ob pol peti ari k Štepanje vasi (Eodeljevo) na pokopališče k Božjemu groba. V LJUBLJANI, dne 30. januarja 1923. Ravnateljstvo mestnega dohodarstvenega urada. B. Zcvacos 31 »Krvavi kardinal" Zgodovinski roman Toda vrata... vrata so zares zu-ftaj zaprta. Solidna vrata. Zatvorje-na in zapahnjena so, kakor v tistem Času vrata vseh večjih in solidnejših fcgradb, zaklenjena tako, da se je za takimi vrati vsak čas mogla braniti manjša četica ali četudi le pocdinec proti napadom večje čete... Trcn-cavel razgleda vrata in zatvor, potem pa ne izgublja časa, marveč se odpravi po palači, da io preišče in najde drugje izhod. Toda izhoda ni, Iz pritličja ni mogoče pristopiti v prvo nadstropje, ker je tudi tukaj vsak dohod skrbno zatvorjcn, in mchanTč-no se Trencavel vrne k zaklenjenim vratom. «Pa kaj je hudič zaklenil ta vrata za nami?» zamrmra. «Da, hudič!» se odzove Corignan ln se prekriža, ter doda v svoji latinščini: «Ostium clausit diaboius». «Hudič naj nosi tvojo Iatinšč!no», renči Rascasse in se obrne k Trcn-cavelu: «Jaz pa mislim, monsinjor.» «Kaj vraga gobezdaš o monsinjo-ru?» zarohni nanj Trcncavel nestrpno. «Kaj misliš, da sem takšen lopov, kakor tvoj kardinal?» «Ojoj,» si misli Rascasse ves presenečen, «kdo neki je ta junak, ki noče, da ga nazivljam z visokim naslovom monsinjora?» In ta skromnost ga še bolj preseneča, kakor prej Trcncavelova velikodušnost. Da, zares, kdo je bil zaprl vrata? V trenutku, ko je TrencavcI svoja jetnika gnal tja proti salonu, stopili so iz ulicc des Quatre Fils trije možakarji skozi glavna vhodna vrata v Gviško palačo. Eden njih je nosil šop ključev v roki. Oblečen je bil v li-vrejo Gviških in poln spoštovanja je korakal za prvima dvema, ki sta očividno plemiča. Ta dva korakata umerjeno, govorita s tihim glasom, kakor da nočeta, da bi ju kdo slišal; vsi trije stopijo skozi vrata, ki jih je že Trcncavel našel odprta, in eden pravi onemu tretjemu, ki prenaša ključe: «Bourgogne, ali ste dobro pregledali notranjost palače?» «Od vrha do kleti, gospod,» odvrne vprašani in se prikloni. «Nič druzega ni več treba, ko da zatvo-rimo še ta vrata tukaj, pa smo gotovi, da ne bo nocoj nikogar, ki bi motil visoke gospode, ki bodo gostje mojega presvetlega gospodarja.» S temi besedami zaklene Bourgogne vrata, polagoma in dostojanstve- no, kakor da prenaša kakšne svete relikvije. «Evo ključ,* pravi sedaj in se zopet prikloni pred svojim gospodarjem, «nič druzega ne preostane, kakor da gospod vojvoda in gospod grof odobrita moje dispozicije ali pa da mi blagovolita drugače ukazati V častni dvorani so naslonjači razpostavljeni v najlepšem redu.. V sosednji sobi sem pripravil dovolj dobro obloženo mizo za slučaj, da se pri presvetlih gospodih gostih pojavijo znaki teka ali žeje ... Žal mi je, če pomislim, da se bo gospoda v tem slučaju morala sama postre-či in z lastnimi rokami, ker je za-branjen služinčadi pristop... Če bi vsaj jaz smel ostati tukaj do jutri, da strežem____» Te besede je čestiti Bourgogne izrekel z nekakšno dostojanstveno ali svečeniško resnobo, pomešano z nekakšnim obžalovanjem, toda brez začudenja. Na to sc prikloni, ne da bi čakal na odgovor, in se polagoma umakne, ne da bi svojima gospodarjema pokazal hrbet. Oba plemiča pa še marširata okrog palače in skozi vrt, da se prepričata, ali je res vse povsem zapuščeno iu varno, toda njuno pregledovanje je površno, brez točnosti in sega samo v neposredno bližino palače. Zato ne zapazita sledov okrog vrtnih vrat.. TCmafn nato stopita zopet na ulico des Quatre Fils in izgineta. Eden njiju je kazal kakšnih dvain-trideset let, bil je živahnih kretenj, | na čelu sledove skrbi in nekakšnih velikih tajnih teženj. Brado ima pristriženo na način Henrika IV. in jc na ta način temu velikemu kralju mnogo bolj sličen kakor vladajoči kralj Ludvik XIII. in tudi mnogo bolj sličen kakor kraljev brat, monsinjor Gaston d' Anjou. Naš plemič jc tudi zares brat obeh, sin Henrika IV. in Gabrijele d' Estrces. Jc kavalir najvišjih redov, guverner v Brctanji i» nosi naslov in ime Cezarja Bourbon-skega, vojvoda Vendome. Drugi jc še mlajši ima kakšnih šestindvajset let, je zelo eleganten v svoji obleki in svojih kretnjah, ima posebno lepe oči z dolgimi trepalnicami, na licu pa izraz neke mladcni-ške otožnosti... Ime in naslov sta mu: Henrik de Talleyrand, vojvoda Chalais. «I, pa naj!» zaključi Trcncavcl. «Torej smo zaprti. Ne preostane nam tedaj nič druzega, ko da čakamo, da nam odpro. Ce ne pridejo prej do čez štirinajst dni in če dotlej ne najdemo sredstva, s katerimi razbijemo ta vrata in si jih odpremo, bomo pač gladu umrli. Stvar jc zelo enostavna.» | Ta enostavnost pa pretrese našega i Rascassa, ki jc zelo vešč dedec. Tudi Corignanu to premišljevanje n« vzbuja najbolj gorečih občutkov. Trcncavel pa koraka po veži gor in dol in razmišlja, kje bi se našlo | sredstvo za pobeg iz te mišje pasti, i ne da bi kdo vedel zanj. Kajti zanj | vprašanje ni toliko v tehnični strani | pobega, v tem, kako se najboljše iz-| muzne iz kakšne višje line ali iz okna, marveč v tem, kako se izmuzne odtod, ne da bi ga zapazili razni vohuni in stražarji, ki brezdvomno pazijo na palačo in čakajo nanj. «Gotovo je,» tako si misli, «da so stražniki za menoj udrli na vrt in videli, da sem se spravil semkaj. Oni so torej tudi najbržc zaprli vrata in palača je sedaj obdana od vseb strani. Treba je torej, da počakam na noč.» Tako se odloči, potem pa se spravi v kot, kjer je dolga hrastova klop. Nanjo sede, se nasloni na zid in zapre oči, da se nekoliko odpočije. «Kaj delate, gospod?» vsklikneta oba njegova policaja, vohuna in varovanca. «Ali... ste obupali? Ali ne boste iskali izhoda?» «Obupal!» odgovori z grobnim glasom Trencavel. «Saj vidita, da ni nikakršne možnosti. Pripravljam sc na smrt Pojdita in storita tuaj vidva tako.» Članom Slovenskega lovskega društva! Prejeli smo: Tradicijonelno Je, da se vrši, kadar imamo lovski ples, ta dan tudi redni občni zbor našega društva. Tudi letos je odbor določil občni zbor za Svečnico, razglasil to v časopisju in izposloval za udeležence občnega zbora polovično vožnjo na železnici. Sedaj pa je.odbor naenkrat tri dni pred občnim zborom dobil pomisleke, če se ne more vršiti občni zbor na Svečnico, češ da n! bil razglašen 14 dni prej v «Lovcu», kateri da ni mogel do danes iziti vsled tehničnih težkoč. Tako razglaša odbor, da se občni zbor vrši šele dne 25. marca, io Je zadnjo nedeljo, ko je sploh mogoč, ker se mora občni zbor sklicati po pravilih do L aprila. Obenem pošilja predsednik tovarišem dopise z datumom od istega dne, naj se gotovo udeleže občnega zbora na Svečnico, ali pošljejo njemu pooblastila. Nejasno je torej, če je preklic občnega zbora po odboru resno mišljen, ali ne. Sploh ima stvar drugo ozadje. Dosedanji odbor je začutil, da je zapihal v društvu drug, nekaterim odbornikom ne posebno prijeten veter. Več dosedanjih odbornikov je odklonilo odborniška mesta r;a listi sedanjega odbora. Da zadobi časa za izvršitev svojih namer, noče del starega odbora, da bi se občni zbor vršil na Svečnico. To je poseben udarec za člane iz dežele, ki pridejo na ples in bi ss obenem udeležili občnega zbora ter nc Smeli stroškov z dvakratno potjo v LJubljano. Znano nam je, da «Lovec» dose-daj ni izšel vsled tega, ker še ni rokopisov v tiskarni, ne pa vsled tehniških težkoč. Tudi pred 11 dnevi je odbor vedel, da ni izšel «Lovec» in bi bil moral že tedaj preklicati občni zbor, če je že tako tankovesten glede pravil. Sploh jc dolžnost odbora, da poskrbi, da «Lovec» feide pravočasno pred občnim zborom, kakor je bilo dosedaj vedno. S takim postopanjem se ne strinjamo in se vrši kljub odborovemu preklicu zborovanje nepreklicno na Svečnico cb 3 Mri popoldne v Narodnem domu. Udeležite se ga zanesljivo vsi, katerim ja do procvita društva. Odborniki In čl-ni, t! se ne strinjajo s preložitvijo občnega zbora. Domače dobroidoče podjetje rabi za spopclnitev svojega obrata večjo vsoto. Obrcstovanjs |e visoko, garancija prvovreuza. ¿asebniki, ki razpolagajo z večjo vsoto, naj stavijo ponudbe pod «Visoke obresti» na upravo «Jutra». Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče kaj kupiti Kdor išče siužbe itd. ^ — inseriraj v „Jutru" g kakor jopice, zimsko perilo, nogavice, rokavice t veliki izberi pri lv [I. linhrcic nos!, i!. Soss Ljubljana, Mestni trg štev. 18. Slovenci ! V Beogradu poselite slavsasba restavracijo „TRIGLAV" na Zelenem venca. Domača slovenska kuhinja! 09 Sol dna postrežba. Hiša 141 s trgovino in gostilno, gospodarska poslopja, sedem oralov travnikov in njiv, v prometnem kraju z obširno okolico, btez konkurence, pripravna /a skladišče manufakturnega blaga, v mariborski okolici, se zaradi družinskih razmer takoj proda. Naslov v podružnici „Jutra" v Maribora. Izredna priliha! Za neko dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom na deželi seieiMiiliiMia s kapitalom približno Din 50.000*—. Za le Cm«. g-—, •»•<<» ..A. umih a »nli < Oi«. — »aKti. MgiMn.1« «•* «» 80 6 Oin. mil« MflaniOl» • ■•»< 9 O!» - aa mcmI (llttt >u<* • ' «namkari.) N« .pr.t.n;. aa .dgo«.r|« a. aka la .praiaalo »rHotwia anamaa «a adpow. - nvroega in dobrega obnašanja I želi dopisovanja z go-podičuo primerne statosti ali v.lcv«» l>rcz otrok v svrho ženitve, ie mngoro z ne oliko prenio-ienja. Prednost je po-t'nost in pridne roko. Na »lov «Ti. J.», poitnoležeče Trbovlje II. Absolvent Amerikanski la angleški šivalni stroji. dvora», trg. io'e. Pčo prakse v veji ireovini z me an;m blag' m v mo:-tu n li na dež>di. I'n hrani in stanov mu sc na pličilo v /a^etku no re-tlektira. 1'oiiu ha na upravo «Jutra» pod «Pomočuik 307». Zidarski poiir išče službo, z večletno prakso v betonskih, želozobetungkih kakor v visokih zgradi >ali. Cen;eno poDudl>e je vposlati upravnišUu «.lutra» pod «l'n lir č98». 398 Enodružinsko btâo v L ubijam ali pa v okolici fe kupi. Cenjen» ponudbe poi «lH>ber pla-'nik 3J2» na upravo «Jutra». 3.12 Singer :§!e io nitasto! ftli. Singer olje. sukanec, svila Itd. Leslna mehanična delavn.oa. > Prodaja na obroke, Singer šivalni stroji Bourne & Co., New-York Centrala ia SMS: Zagreb, Uaruličsva ulica bra) S. Podružnico: Ljubljana, Šelenburgova ulica 3, Maribor, Zagreb, Karlovac, Varaždio, Osijek, Vinkovci, Djelovar iu Drod na Savi, Subotica, Novi SaJ, Sarajevo, Mostar, Banjaliiks, Tu/.la, Innrovuik, Todgorica, Beograd, Krušuvac, Nil, Skoplje, Vele», Bitolj, Kragujevae, Zajoear in Stip. UO Zastopa itva v vseb večjih mestih. BlagaJ&lčarka S8oa trgovino z mešanim blagom na deželi se takoj spr.jme, Prednost imtijo, katere znaio Šivati. !Vn idbo poil »Zanesljiva £85' na pravo « iutra». Eot tehnični uradnik želim vstopiti v stavbeno poil etio. Cenjrne poumllie ni upiavo «Jutr»» pod «Tehnik 301». Proda se bita ln hlev, velike kleti, krasen vinograd, blizu mesta Krapine. zasigu-rana gostilniška koncesiia. pet minut od letovi&i-a ua zelo prometnem kiaju. Cena Zinltna ponudba. 30 letrn, intelige iten iu soliden gospod. ptijaznez naj-no ti i<če znanci s samostojno gospodirno (nilida vdova a!i ločeni ž-na ni izkliučcna). Picmoženio postranska Btvar, 6200ii0 K. Ponullie naj po i -dorensko in nemško govoreče pošljejo lasto'ku v Krapini i ima o pre nost. Kenionimco št. 3'J. 3ùl Majhno poiestvo prodam, eno uro od laljeno kolodvora Jlohtcpolje, ni slavui cesti proti Strugam Vprašati pri posestmei Ivaui Ai ko v 1'oilguri, po-ta \ iiletn D"brepol,e. 3j4 'lopiso pod ,.Bt ži- ss spom-j lad 370" 1 juhliaua I, po tno leže-e. 370 Pisarniška moč 377 ! se iSčo za tako Snii n-stop G sp- dje ali gospodi.ne, per-I fektm v s o.enèéini in nem ščini, zmožni sti nogr tije in strojepi"ia nai prinesejo spl«i| sprii eva'a in se oglase os lin" v tovarni n k ej v Ljubljani Gospod, 373 banino in trgovsko izobražen, jeilaj uradnis iVe zuan;'a z g.ispodi) no ali trgovko v svrho žeuitve. t'onudbe poč „I'rgovim 372" ni uprav ništvo ..Jutra". Stanovanje t Marlborn. iilwtnjeie i/, solve ia kuhinje dobi, kdor kupi skoraj novo Pozodlm vrôjl znes k „ , , . na novo liiii» z vrtom proti opravo. ruuiMi« ns podruz- , . .. . , , r _ vk dii'lii m dobavo stanovania hiM, kjers tKwii Slovenije. uico «Jutra» v Mariboru pol «Oprava» 3U Cccetoa zaupno» pismi pod ua upravo «strogo •Jutra». S3Ä Sameo, 3'J .S 33 let star, delavec, in mali posestnik, srednje po lave. Vžlgaln» vrvlo» (ZOii.isčh.iur) naicene.e pri tvrdki J. Ka'b.>ršek, Šmar,.io pri Liti i. 3'j7 Izjava. Izjavljam, da sem v «Poslanem» t dne 7. januarja 1921 dolžit £. Kararo tudi de-nuncljantstva na podlagi napačne informacije, oziroma tolmačenja drugih dokazanih dejstev. Murska Sobota, 26. januarja 1933. Franjo Čuček. i; Zahvala. Za vse dokaze sooivstvovanja o priliki smrti nepozabne naše soproge, matere, stare mamico in tašče, gospe e.sransî^ Francoska linija __m htgi najkrajša linija, samo 6 dni sez morje. Glavno zastopitvo: ts Slaieüsla fcanSs, d. d. s Zagreb. Vazrs lisiict la isjadtns rqj^ni a i rja zastopnik 2m Jîraksr Ljubljana, Kolod.orska ollca 41. ari izražamo tem pot-m na?o prloboko zahvalnost. Zahvaljujemo se vsi m, ki so pokojnico spremljali na zadnjo pot, pos ono pa družinam gospodu Josipa Ž'irančič.1 in Frana Lukiča za njihovo ljubezen, dokazano v težki uri, ki nam ostane v trajnem. Jivaležnrm spominu. Ne moremo pozabiti požitvovalnosti gospoda profesorja dr. Zalokarja, ki je kot zdravnik in prijatelj storil vso mosoče, da očuva našo dr;go pokojn.co neizprosne usode, za kar sc mu najtoplejšo zahvaljujemo. 142 Družine: Hrnpiič, VesEl, Radifeon. Zlopr, Koîou, .n S ^' * ''V.'. '