111. številka. Ljubljana, sredo 15. maja. XI. leto, 1878. ENSKINAR iahaja vRfik dan, isviemši po^.frJoijiia m (iaevo po praamoih, tor velja po poiti »rejetnan sa ivitro-otferake deiolo ta colo leto 16 gld., za pol leta 8 i ld. , «a emiri, leta 4 gld. — Za LjtlbljaRO h^es poJujanja aa dom SS oolo loto IS gid., wa četrt ieta 3 gld. 30 kr., M on bdoboc 1 gld. 10 kr. Za poSiljunj« na lom ae rafeuua 10 kr. sa meaoo, W) kr. aa fcetrt lota. — Za tej o def ele toliko veo, kolikor po&tnina ir.naAa. —Za gospodu nčitolje tih ljudskih SoIaIi in i *> 4l j a k- velja sni Žana oena in aioer: S« Ljubljano »H Bolrt leta 9 ffid. 60 kr.. po polil prejenutn ta četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plučnje od oetiriBiopuo potrt- trato t> kr., će a»e osna&ilo enkrat tiaka. G kr.. eo ae dvakrat in 4 kr. če ho tri- ali vockrat tiska. Dopisi naj se n ok v;.h-.-m ~ li^fcopioi ae i»o vračajo. — Đr ođnli troje v Ljubljani v Frr.no Kolmanovej hiii #*. 3 „glodaliSka stolba". Opr^» vnilt vo . na katero - aj t)IaafOTOaQo poAiljati oa<»;enioe. rrklamaeije, onnumla, J. j. administrativne roći, jo v „Narodni tiskarni" v Kolumnovej biši. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Dunaj 14. maja. V poslanskej zbornici državnega, zbora je ministerski predsednik: odgovoril na interpelacijo Grohol-skega in tovarišev, ali namerava vlada vmarširati v Bosno in Hercegovino, zakaj in s kom v sporazumljenji. On je rekel: nazori vlade se nijso nič izpremenili, niti kar se tiče ciljev in namenov, ki se imajo dosegati niti ne kar se tiče sredstev. Vlada ni j vprašanja Bosne in Hercegovine nikoli z druzega stališča ogledovala, nego se stališča silne potrebe, da se z vso odločnostjo kake take rešitve išče, katera daje gotovih poroštev, da se od časa do časa ne povrnejo zopet take razmere, kakoršne so dandanes, in katera rešitev bi mogla monarhijo varovati pred nevarnostmi, ki so s temi razmerami združene. Kar se tiče namere vlade, evropskemu kongresu, ki je v prvej vrsti poklican definitivno urediti razmere v orijentu, odtegovati razsodbo o tem stališči, ali pa rešitev tega vprašanja po potu skupnega delovanja s kako posamezno oblastjo dosezati: so to vesti, na katere se interpelacija opira, ki pa nijso vere vredne. Vlada je v stanji izjaviti, da so vsa ona poročila in tudi kombinacije, ki se na to opirajo, brez resnične podloge. (Pohvala.) Dunaj 13. maja. Budgetni odsek je razpravljal o pokritji šestdesetmilijonnega kredita. V teku debate je rekel finančni minister, da more trenotek za akcijo priti v smeru, ki ga je naznačil grof Andrassv, če ravno on zdaj kakor prej skuša doseči shod kongresov in se mu verjetno zdi, da se tudi snido. Vlada misli delegacije sklicati precej, ko bode poslanska zbornica kreditno predlogo sklenila. Andrassv ostaje pii svojem nazoru o miru san-štefanskem, a si vse prizadeva, zabraniti občno vojsko. Na zadnje je bil sprejet nasvet dr. Giskre, ki se glasi: O predlogi se ne razpravlja tako dolgo, dokler se delegacijam ne razloži, zakaj se terja kredit. Budapešt 13. maja. Konferenca liberalne stranke je posvetovala se o predlogi šestdeset milijonnega kredita. Ministerski predsednik je razvijal vladno politiko in namene zahtevanega kredita. Stranka je poslušala pomirjena ministrove izjave in je pritrdila jim. (Kjer Magjari pritrjujejo, tam je za nas druge gotovo slabo. Ur.) Uradniki in narodna stranka. . . . dumi will es u ti.s selifi-nen, dass aucli der Bo a m te dir-sem Turtoitreiben g.'geullher die Ilando nicht ruhig in den Schosa legon darf; . . . er, dan dio Sta.its-vorvaltung erkoren umi dv filr bezali 11, »lasa er ihroZ\veko ftirdorn holfe . . . Članek v oncijalnem organu naše nemške ustavoverne stranke Sckrev Kaltenegger Dež mauove, kateri pobija izrek in obljubo c. kr. deželnega namestnika o nevtralnosti in objektivnosti, obrača se proti koncu k uradnikom in pravi, da zlasti ti, uradniki ne smejo biti objektivni, morajo odloČiti se: ali riba ali meso biti, ne smejo na busoli neprimerne (unzeitig) objektivnosti sem ter tam lavirati, ne smejo zdaj s tem zdaj z onim koketirati, ker sicer prav spoštovana imena pričajo, da si tak uradnik z obema pokvari. Uzrok, zakaj mora po „Tagblattu" uradnik brez vsake »nepravočasne o bj ek ti vite te" le na nem* škej strani biti in slovenskej narodnej stranki brez ozira na kako nevtraliteto protiven, — uzrok in povod zato išče „Tagblattovec" v zgoraj citiranem državoslovnem svojem aksiomu : da je državna u pr a v a (Staats v er wa lt un g) izvolila uradnika in ga ona (uprava) plačuje za to, da njene namene pospešuje. V prejšnjih treh člankih smo dokazali, kako per fiden in hudoben strankar ter obre-kovalec je pisatelj onega strupenega članka v organu Kaltenegger Schreveve stranke. Denes nam je dokazati, da je tudi njegovo državo-slovno argumentiranje čisto napačno, nem-škutarsko, samovoljno a ne resnično, ne zna* nostno. Je li res, da je državna uprava uradnika izvolila? In pa da njene namene pospešuje? Ni j res, ni jedno ni drugo. Državo-slovci katerim je za pravo in pravico, a ne za nemškutarjenje iu naroino zatiranje, drugače govore. Oni pravijo, "da suveren t. j. pri nas cesar, ne uprava, daje uradnikom nalog državne (na pa upravne) namene vršiti. „Die neuere Staatsvvissenschaft nennt Staatsdiener diejenigen Personen, Avelche durch einen be-sonderen Auftrag des Souveriins zur Realisi-rung bestimmter Btaa tlicher Zvvecke berufen sind," pravi nemšk državoslovec. „Tagblattov" nauk, da so uradniki od uprave — ver-waltung— imenovani ali izbrani, in tudi samo da nj en e namene pospešujejo pa nij le državoslov- Leon Brcssy. (Povest, poslovenil Fr. Kr.) I\'biajsto poglavje. (Dalje.) Karla se je strahu komaj zavedla, čuvši te Karnarjeve besede. A trudila se je strah, kateri jo je napadel, nadvladati. On pa stopi zopet pred njo. „Nič vam ne pomaga, ako se sami goljufate," jo sedaj opomni, „vaše oči in vaša pamet vam morete razodeti, da nijste vc& črez se vladarica." Uboga se je stresla pri glasu in malomarnosti, s kojo je te besede izgovoril. „Z eno besedo," je nadaljo val, „vaša pot Be bode od sedaj zanaprej z mojo združila, Vaš dobri oče želi, da postanete moja žena ia vas tu blizu pričakuje. Ako se pa predrzne te upiti, potem bodem z grdo ravnal z vami. Udaj te Be v svojo osodo. Od BroBsvja ne pričakujte nič več. Halo, na pot tedaj!" Šestnajsto poglavje. Ko je Ruy Feruandez videl biserolovca vesljati k obrežju, od koder si je on namenil Karlo njenim, njo težko pričakujočim, sorodnikom pripeljati, je izginil zadnji strab zavoljo dveh tisoč dolarjev. Takoj se je njegova prejšnja resnoBt v veselje spremenila. Mej tem, ko je Palo svojemu staremu utrujenemu očetu pomagal vsesti se v čoln, je Fernandez premišljeval o svojej reči, ki se tako po sreči vrši. Mej tem je privesljal Brossv do obrežja. „No, sennor Marino, sedaj sem se uže dovolj veselil, da se je vse tako dobro izšlo," reče črez nekaj časa Fernandez, „ sedaj hočem pa kako delo si poiskati." — „Uelo, sedaj v temnej noči ?" odgovori Palo, „kaj hočete s tem reči?" — „Jaz hočem denar izkopati," reče Fernandez na to, „ko sem nocoj ta dva hudobneža v gozdu zasledoval, sem Karnarja čul, da ima skoro ves denar v starej cerkvi pod veliko skalo zakopan, in ker bode njegovo posestvo kmalo oskrbnika potrebovalo, sem si namenil jaz to službo prevzeti." — „Li gotovo veste, da ste prav slišali ? Ali bi mogli kraj natanko poiskati, kjer je zaklad zakopan?" — „Menim, da morem. Vse jedno bodem poskusil. Lejtenant Strato mi morete za par ur kako Bvetilnico posoditi ?" pridene Fernandez, videvši lejtnanta, kateri je na površje prišel. — „Gotovo, kar se bode na ladiji našlo," odgovori kapitan, veselivši se novih znancev, in ukaže slugi takoj za sennor Fernandeza svetilnico prinesti. — »Lepa hvala," reče za-kladokopec, skrivši luč pod plaščem. ,,Sedaj mi manjka še čolna, v katerem bi ae do obrežja pripeljal." Lejtenant Strato ukaže, smeje Be, častniku na povr.šju, da naj se tujcu prošnja izpolni. „Srečno, don Ruy," reče Palo, „uparn, da se vam vaše okolščine ravno tako posrečijo, kakor so se nam naše. Ne pozabite po možu, čegar premoženje si hočete prilastiti, malo pogledati, in pazite, da vam od nič hudega ne stori." — „Jaz bom uže povsod posledil. Pa ko bi mi sennor Marino hoteli dvocevke vrniti, katere sem vam v ne- nim naukom, temuč tudi proti našej ustavi samej, na katero so tu mi sklicujemo, da si nam očitate, ka smo protirniki njeni. Sicer si naj pa ustavoverna stranka Schrev - Dežman - Kalteneggerjeva dobro za pomni, kedaj je, in da je tako učila v svojem ofioijalnem organu „Laibacher Tagblattu'. Kadar se vlada in uprava izpremeni, kakor se je bila ob Belkredijevem in Hohcn-vvartovem času (in nobena stvar vekomaj ne traje), kaj če so pot .'in mi drugi po primemo tarih načd, kat-?re zdaj „ustavoverci" proti nam pridigmvjo? Totem bode uem škutarsku stranka na Slovenskem izginila kakor kafra. Mi, ki mislimo, da imajo od cesarja, četudi neposredno postavljeni uradniki zastopati državne interese, ne zahtevamo, da bi bili kedaj slepo orožje te ali one uprave, ali celo stranke, ki je baš na upravi, kakor to „Tagbl." zahteva. Pri nas v Avstriji 6e ne vlada sistema uradniške patronaže. Mi hočemo svobodo za se, a tu Ji spodobno svobodo za same uradnike, — vsakako pa objektivnost in nepristranost od njih za nas, in tudi za nje od strani uprave. In s tem Ichko vse razumne na razsodbo kličemo, katero stališče je pravičneje, naše ali naših nemškutarskih nasprotnikov. Streljanje na nemškega cesarja. O napadu Ho dela na nemškega cesarja Vilhelma poroča se raznim listom dalje iz Berlina: Iz prvega zaslišanja Hotela je do kazano , da je on ud s o c i j a 1 i s t i č n e stranke; našli so pri preiskava nji njegovega stanovanja več Bocijalističnih spisov, časopisov itd.; izvedelo se je tudi, da je prej napravil v Skevdici več socijalističnih shodov. IloJel pa jedenkrat trdno taji, da bi bi bil ud katerega socijalističnega društva; pravi, da je prosil vodjo krščansko-socijali-stičnc stranke, dvornega pridigarja Sto* ckerja, podpore, a ker mu je ta nij hotel dati, strelil je ..pod lipami" sam na-se; kako da mu manjka drugih treh strelov, ne ve si tolmačiti ; drugi pot pa zopet pripozna. da je bela in Liebknechta. — Preiskavanje proti njemu vodita svetnika mestne sodnije, Johl in II o 11 m a n ; pri preiskavi so navzočni minister Kulenburg in Friedberg, Lothar, Bucher, TessendorrT, višji državni pravdnik Luck, predsednik mestne sodnije Krtijer, kriminalni komisar Pick. Prvo preiskavanje je bilo soboto zvečer ob 10. uri končano. Dru-zegr* njetnika, Krit^erjt, v katerem ss je sumilo, da je s Ilblelom o zvezi, izpustili so uže soboto iz ječe. Cesar Vilhelm je Sel zvečer v gledal šče, kjer je bil z navdušenjem pozdravljen iu se je n-irodna himni pela. Na uiicah je veliko navdušen e Mnogo predmestij je razsvetljenih. Od vseh stranij dohajajo cesarju Vilhelmu čestitanja, od nemških knezov in evropskih vladarjev. Predsednik državnega zbora, Forckenbsck, je v nedeljo osobno cesarju čestital. V državnem zboru se bode (ali se je mej tem uže) sklenilo, naj se cesarju udnno-stna zaupnica izroči. Cesar je sprejel tudi vso cesarsko rodbino, ki mu je prišla čestitnt. UJanost do njega izraža se od vseh stranij, in tudi časopisi vsako barve nemškemu carju svojo lojalnost izrekajo. Socijalistična „Đerliner freie Presse" n itisnila je pa posebno izdajo, v katerej odločno odbija odgovornost svoje stranke za takov zločin, češ, da nij ž njim socijalna demokracija v nobenej zvezi. Uredniki omenjenega časo pisa pravijo, da je liti del agitator takozvane krščansko socijali-tične (napol vladne) stranke, in da je v uredništvu „Beri. fr. Fr." enkrat dejal, da je sicer ud omenjene stranke, a da je anarhist, na kar so ga iz sobe izpodili; zaradi njegovega vedenja so ga tudi pred kratkim iz delavskega društva za severno vzhodnji kraj, izbrisali. Ali je to, ali spredaj povedano istina? — Cesar Vilhelm je pri dobrem zdravji. je to nalogo, ker sta z Gambetto dobro ?n ana, Še ko je ta bil v Toursu diktator. Ko predstavi lord Lyons Gambetto ansleSkernu prestola nasledniku, seže mu ta v roko ter se oba nekoliko od d nizih gospodov oddaljit«. Gambetta rb princu za njegovo prija7no izjavo o francoskem narodu zahva'u;e, ter pravi: V imenu cele stranke, h katerej pripadam, upam si vaSej visokosti izreči, da čuti f edinosti in sprave, katere ste izrazili, našim željam in nadejam popolnem ugajajo." — „Tudi jaz to mialim," odgovori princ, „in kar se mene tiče, ni j sem nikdar neh al bi ti prijatelj Francoskej, nikdar in ob nobednem času." (Torej tudi ne ob vojaki z Nemčijo.) Pogovarjala sta se potem skoro 3 četrt ure. Na to pravi francoski časopis: Mislimo, da je Gambeta prav storil, ko je Rvoje in vseh (francoskih) politikov zadovoljstvo o tem izrazil, da hoče Angleška prin-cipije pravice (?), katerih skrunenje je bilo našei domovini tolikanj osodopolno, podpirati. Ustavne navade ne dopuščajo angleškemu pre8tolnemu nasledniku, v vseh točkah svojega mnenja izreči, a je? sploh znano, da prnc spada k onim, ki, kakor je Thiers dejal, novega oživi jenja Evrope želijo, Gambetta in princ "NValeski pogovarjala sta se tudi o notranje j politiki Francoske. Gotovo je princ dejal, d* je slišal, „da naSa previdnost ne bode dolgo trajala." Potem je pa princ \Valeski tudi gotovo verjel, ako mu je Gambetta zatrdil, da je nesreča naša, in izgled Angleške, ki le korakoma stopa naprej, naš značaj in navade naše za veke izpremenila. Princ je potem Gambetto svojemu svaku, danskemu kraljeviču predstavil in izrekel željo, da bi Gambetto kmalu na Angleškem videl. Gambetta in angleški naslednik. Francoski republikanci se tem bolj smešno Angležem prilizujejo, tem bolj Nemčija Ruse podpira v orijentaluih stvareh. Francoski časopis „Courner de Pariš" prinaša poročilo kako sta se angleški princ \Valeski in Gam ud krščansko-socijalistične stranke, a da jeibetta seznanila. Princ Wales je izrekel na sicer zoper vsako vladanje, t. j. popolen anarhist. Pri njem so tudi našli mnogo sprejemnic berlinskih socijalističnih društev, kakor tudi podobe socijalno demokratskih poslancev Be- obedu pri ministru vnanjih stvarij željo, Gam betto izpoznati. Minister Vaddington je hotel kot hišni gospodar Gambetto osobno predsta viti, a angleški poslanik lord Lyons prevzel Politični razgled. Notranje* dežele. V Liubljani 14. maja. 4'vtti praznjujeio jutri odkritje spominka svojemu narodnemu buditelju in pisatelju Josipu Jungtnanu. "Vsa Češka društva bodo zastopana pri slavnosti. — Pri tej priliki se je senat praške univerze izkazal zopet Čehom sovražnegn. Nij namreč privolil, da bi se bilo v uuivermej sobani čitalo predavanje o Jung-mauu, da si je bil ta sam univerzai profesor, češ, da bi bila to ^enostranska" narodna demonstracija. V Ofjeirstceim zboru je bila oni teden na vrsti ra'govora peticija peštanskega mesta, varnosti posodil....." — „Se ve da, midva jih nič več ne potrebujeva. Hvala za posojeno." Po teh besedah starega Marina mu dasta oba puške nazaj. — „Kinalo se bodem vrnil. Upam, da vas tu dobim." — „Da, midva tu ostaneva, dokler naše sovražnike vjamojo." Fernandez vtakne puške v stranski žep plašča, in se poslovi. Strato je spremljal tujca na površje, du bi videl Fernandeza odjadrati, kateri je kmalo vesljal proti obrežju. Svetil-nico je postavil pod sedež. Vesljal je pa tako tiho, da se uže, ko je bil kakih dvajset korakov od šalupe, nič slikalo nij. Bila je še temna noč in naš vesljač je komaj par korakov okolo sebe videl in razločil. Šalupa se je kmalu v črno piko izpreme-nila in tudi popolnem izginila. Njegov tanki sluh in njegova čuječnost ste mu vse nado mestile. Bil je uže blizo obrežja, ko čuje, kakor bi nekdo veslal in z nogami ropotal. Na-Blednji trenotek, naslon i vsi Be na veslo, zagleda črno podobo, podobno čolnu, na vodi. Sedel je tudi neki človek v njem. Ostrašen zavoljo te prikazni, katera se je bolj naprej [»umikala, spusti veslo v vodo in se malo nazaj pomakne, od koder bi lehko neviden čoln opazoval. Počasi se je čoln premikal, in zdelo se mu je, kakor bi mož, kateri je v njem sedel, pred vsako nevarnostjo, zasačen biti, skušal odtegniti se. „To ne gre," Bi misli Fernandez trepetajo, „jaz moram svoje mesto premeniti." Veslja tedaj naprej, čoln se pomika nazaj, ako zavesla na levo, gre čoln na desno, in tako narobe. Človek v čo nu si je veliko prizadeval Fernandeza se znebiti. Z jedno besedo, premikanje čolna je razodevalo, da ima človek v njem slabo vest in strahopezljivo srce. Fernandez je opazoval dolgo prečudnega veslača, kateri Be je nemirno s čolnom sem ter tja pomikal. „Tukaj mi je zopet nekaj na potu mojih naklepov," si misli Fernandez, „Bkoraj gotovo je ta človek kak roparski stcahopezljivec, čegar dela so desetkrat slabejša nego moja." Fernandez se nij motil, kajti — kakor je bralcu znano — bi je Moratin. Čolna sta nekaj minut nepremakljivo obstala in lastnika sta se gledala, kolikor je noč pripustila se strahom, le tla je bil Fernandez sičnejši. Nijsta še zinila besedice. Moratin se jame zopet premikati. Fernandez je izpoznal, da tu nij nevarnosti in videl je, da se da lehko ostra'iti. Namenil si je to storiti.. Kmalu je imel zvijačni način. Zavesla proti sovražniku, poklekne in reče v svoj čoln obrnivši se: „Vse sem videl, mladenci, kvisko Karlos! Pripravite se Beltram ! Zbudite se vsi, sedaj velja." Hitro priveslja do Morati nove ladij e. „Stojte!" vsklikne, „udajte se, ako ne vas ustrelimo. Nastavite Karlos! Ga uže imamo !" Fernandezu se je posrečilo. Moratin zgrabi veslo in vse žile napne, da bi na obrežje dospel. Zlomi se mu veslo in malo da se nij v vodo prekucnil pa takoj zagrabi drugo in se napenja, da bi napadu neznanega sovražnika všel in pred njim na obrežje dospel. Kmalu >oaj vlada oporeče svojo naredbo proti zdru-ževanjskej pravici. Govorilo se je silno ostro. Desider Szilagvi je na primer dejal: „lz temeljnih načel konstitucijonalne države izhaja, da je silovit upor zoper nepostavne na redne javne obla-ti s cer obžalovanja vredno aH ne prepovedano dejanje." Govornik obžaluje, da je zbornica o tej njegovej izjavi raz ■burjena. Mnist*»r Tisza se ustavlja temu izreku, kateri revolucijo pridiimje, pa vendar sam minister pristavlja: „Jaz ne rečem, da nema kak narod nikoli pravice poseči po sredstvih obupanja, če se njegove svobode z nogami teptajo in če je uže vse diugo poskušal." Vmiiijo države. O novem ftnto£<>»iji9 ki seje naredilo zdaj mej Rusijo in Anglijo in ki obeta mir, nij denes nobenega pojasnila. Glasovi novin pak so precej Bložni v tem, da mir drugače nij mogoč nego če Rusija velike odstopke naredi. Angleži pa mnogo terjajo. Nekov londonski telegram pravi, da bi b li oni pri volji parno tnko Bolgarijo trpeti ki bi bila 1500 kvadratnih milj velika. Kakor so jo Rusi v san-stefinskem miru obrisali imela bi pa 38O0, torej bi več kot polovica večja bila. Nij verjetno, da bi se Rusi tako udali. Mlti*k€> „Peterb. Vedomosti" pišejo: Mi ne moremo čisto nič računiti na govorico, ki se Širijo in mir prorok uje j o. Če je mir še mogoč, bil bi le na taki podlogi, za take žrtve in tako udanjo od strani Rusije doseči, — da moramo rajši voliti vojsko. Vladno fitski* glasilo „Agence Russe" konstatira, da se ne ve, kakšne predloge ima Šuvalov, in da so ti le njemu in potem londonskemu kabinetu znani. A ozirati se morajo ti predlogi le na vprašanja: ali se bode turška država razdelila, ali se naj najde možnost, po katerej bi mogla Turška še na dalje obstati, zraven bi pa ostali kristijani neodvisni, a bi Turškej le danj (tnbut) plačevali. „Agence Itusse" dokazuje, da je le to Turčiji ugodno, in pravi, da bi delo ne bilo le na pol storjeno, nnj evropski kongres upravo Bosne Avstriji izroči, ker Bosna bi svoje vlade zaradi nemirnih begov ne mogla imeti. Tudi Ruska ne želi razkosanja Turške, in zato želi porazuun-Ijeoja z Augleško, in misli, da je to doseči mogoče. V f t'dtieotfic; zbornici bo republikanci glasovali za postavo, s katero bo se vojski hoteli prikupiti, namreč o penzijoniranji oficirjev. Po tej postavi dobi polkovnik 4500 frankov stotnik 2300 frankov in lejtnant 1500 frankov penzije. Toleg tega je dobil vojni minister še en milijon za podporo oficirjev. — S tem jemlje republika bonftpartovcem najnevarnejše orožje iz rok. je stal na suhem. Skočivši na zemljo, sune čoln in beži, ne ozrši se po sovražniku. Fernandez se je delal, kakor bi pošiljal ljudi za njim in je neizmerno kričal Begun mu je kmalu izginol izpred očij. Beg v čolnu je bil uničen za Moratina in Karnar ja. „IIa, ha," se smeje Fernandez, „to pokaže kaj človek z malo pogumnostjo opravi, ko bi ti ne bil bežal, bi bil pa jaz. Sedaj pa hočem malo svoj plen pregledati. Privleče svetilnico izpod klopi in začne preiskovati tujo Indijo. Nij nam treba njegovega čudenja popisavati, ker je on v tuji laiiji tako mnogobrojne bnže živeža in dru/.ih rečij našel. „No, to se pravi, da sem enkrat dober plen zasačil," pravi sam sebi, ,,klo je mogel neki oni biti, iii kara se je bil na menil?" nKakor se mi zdi, je ta čoln njegovo stanovanje, prav po kitajskej in japonskej šegi." Se nekaj treuotkov se je čudil nad plenom potem pa je hotel svoj plen odpeljati. Pa čoln se nij premaknil z mesta. „No, tudi dobro, bom p% tukaj pustil, dokler se ne vrnem!" Dopisi. Wk Tr^ttl 13. maja. [Izviren dopis.] Veselico, katero so odloČili napraviti nabrežin-ski rodoljubje za včerajšnji dan, morala se je vsled neugodnega vremena na prihodnjo ne del jo 10. t. m. odložiti. NabreŽina je bila, akoravno je dež lil. praznično oblečena, prostor pred cerkvijo in vbod v dvor, kjer je imela biti veselica, natakn^n je bil ves z vejami, vihralo je 50 slovenskih zastav. Godba iz Tržiča (Monfilcone) v lovskej opravi, svirala je v zgorenjih prostorih er. Tanceta, kamor se je narod skupil, da je bila gnječa. Došlo je pri vsem slabem vremenu nekoliko daljnih gostov iz Vipavskega, iz Trsta itd. Dva pevska zbora, nabrežinski in križki, mnogobrojno znstopana, vrstila sta so v narodnih pesnih; mej prenehavanjem je svirala godba, ali so se vršili krepki slovenski govori, kateri so navduševali zbrane rodoljube. V dolžnost si štejem, da izrečem pohvplo narodnemu županu g. Zaharijis kajti nabrežinska županija je lehko vsakej v izgled. Kjer ere kaj za narodno reč, je ta spoštovani mož vedno na mestu. Da se je ta veselica ustanovila, gre naiveč hvale g. učitelju Ilrovatinu, kateri se vedno trudi ne-umrliivo za naroduo stvar. Sosedje Križani počastili so ta naroden večer z obilo udele-žitvijo, pevski zbor, kateri mojstru vso čast dela in spričuje, da železna volja in blago narodno srce moreta tudi na neugodnem polji zaploditi seme, katero bode obilo vspeha imelo, akoravno včasi nevihte groze. Te dni je zopet več ko 1000 komadov zavitkov rnzne vrste od družbe „rudečega križa" šlo v Črno goro, morda je to znamenje miru? — V Dalmacijo pa se vkrcava teden za tednom strelivo za našo armado. K €*«►■'«'n i*»f4<'*;i» 12. maja. [Izviren dopis.] Angleška vlada je sč svojim vojnim vpitjem tako daleč privela, da ne more več lebko najti izhoda brez krvave vojske, ako hoče ohraniti svojo čast in veljavo. Tako stanje kakor je Bedaj, ne more dolgo trajati, prej ali slej se mora začeti vojna, katera ima odločiti, ali bode Anglež ali Rus bolj vplival mej orijentalnimi narodi, ali bode angličanska dobičkaželjnost še vedno odirala po teh kra jih in gradila pot vsakej kulturi, ali pa rusko-slavjanska omika blažila vzhodne narode. Angličani dobro znajo, da mnogo izgube, Če si misli, zavozi svoj čoln zraven uplenjenega, vtakne, skočivši na suho, svetilnico pod pazduho in korači kamor se je bil namenil. Sedemnajsto pofjlarjr. Dasiravno bi bil imel Karnar po vsej pravici uzrok bati se zavoljo Brossvja, vendar mu ta še na misel nij prišel. V trenotku, ko je on ribiča prijel in ga v vodo vrgel, se je ta toliko zavedel, da je zgrabivši nož, prerezal vrv na koji je visel kamen, ki ga je imel potopiti, in jasno mu jo bilo, kako se mu jo zgodilo iu kdo je vse to učinil. Ker je bil pota pij alec, mu nij bilo težko pod vodo ostati nekaj sekund. Vedel je, da bo Karnar nekaj časa gledal na površje, tedaj je plaval pod vodo in ko je na zrak prišel je bil uže zelo daleč od obrežja. Glava ga je bolela, a vse to mu nij bilo mar. Misel, da se bode Karnar Karle polastil bila mu je strašna. Plava tedaj k šalupi, da bi pomoč dobil. Daljava je bila precejšnja in skoro takrat ko je Karnar na obrežje dospel, se orijentalna ljudstva osvobode angleško-tur-ikega jarma in v kulturi povzdignejo ter sami zavz^^i0 važno rolo v trgovini in obrtniji? Angličanom v škodo; pa tndi dobro znajo, da nijso sami v stanji zadržati narodnega gibanja v orijentu in zmagati v rusko angličan-skej vojski. Zato iščejo v sedanjem kritičnem Času po vseh kotih zaveznikov. Pri V3eh evropskih vladah uže preseda angličanska sebičnost in gospodstvoljubje v svetovnej trgovini. Zatorej nobena evropska kulturna država neče stopiti na stran Angležev; le Francozi iz starega sovraštva do sveto Rusije in iz sovraštva do Trusije še nekoliko simpatizi-rajo z Angleži. A ker so osnovali svetovno razstavo, bodo rajši čas in vse delovanje posvetili napredku znanosti, umetnosti, in ober-tniji, nego bojevali za angleške interese. Mag-jarji in naSi nemškutnrji sicer odobrujejo angleška postopanja, pa zavoljo notranjih avstrijskih prepirov, množine nerešenih notranjih vprašanj in slabega avstrijskega finančnega stanja ne morejo začeti na zunaj tako velikanske akcije, in tudi naš presvitli cesar bi gotovo ne privolil v nobeno protirusko politiko, ker bi ta šla na našo škodo, in je večina Avstrije zoper njo. Ker mej rednimi evropskimi silami za nje nij zaveznikov, zato jih iščejo pri raznih roparskih druhalih in se poslužujejo vseh mogočih, Se tako nenoštenih sredstev proti Rusiji. Mej divjimi Čerkezi, turškimi mahome-danskimi begunci in bašibozuki si nabirajo) prostovoljcev za ongličansko vojsko; turško vlado skušajo pridobiti na svojo stran, a ker se sultan ne da zapeljati po priliznjenih angleških besedah in obetanjih, proti njemu podpihujejo zarote, katere .nameravajo odstraniti sedanjega sultana in ga nadomestiti z bolj fanatičnim in Angležem prijaznim, posebno se skušajo sprijazniti s turško vojaško stranko, kar se jim je baje deloma posrečilo. V Rumeliji so poi-pihali mej mahomedanci vstajo proti Rusom in vstajnikom poslali potrebnih denarjev, orožja in celo oficirjev. Albanske narode so podšun-tali in podkupili, da protestirajo proti združenji s Črno goro; nkoprem bi poslednja za njo boljše skrbela, nego je prej Turška. Enake nepoštenosti doprinašajo v Aziji, kjer so armensko mohamedansko prebivalstvo na-šuntali, da bi oviralo Rusom vmarširanje v Batum, kadar ga turška vojna zapusti. Grke je na smrt truden naš junak, pomoči klicaje, do ladije priplaval. „Na pomoč, pomagajte, ako ne utonem," je klical naš junak. K sreči je bil lejtenant Strato ravno na površji. Hitel je začuvši omagujočega, h kraji in ga z vode izvlekel: „Vsegamogočni Bog, kaj je to, lejtenant Brossy, kaj se je pripetilo, kje ste bili, govorite?" Tako je silil ves ostrašen lejtenant Strato. Ko se malo naš junak oddahne, začne z velikim trudom: „Hitite na obrežje, vzemite toliko ljudij, kolikor jih morete soboj, ona je v nevarnosti —Karla!" — »Ljubi Bog in vi?" — „Karnar se je hoče polastiti, ali se jo je pa uže!" Sennor Marino jo šel v knjito in vprafial kaj da je. Palo pa j« bil na površji in je dovelj čul. „Kako se je zgodilo," vpraša podpiravši Brossvja, „kje ste bili?" — ..Menim na dnu jezera," je odgovoril, „Karnar me je na suhem pričakal, me na pol ubil in me z kamenom v jezero vrgel. O pravem času sem se zavedel, odrezal vrv in priplaval semkaj." (Daljo prili.) to celo tako oslepili, da so bo v rumeljskej vstaji v zvezi z mohamedanci proti njih etli-novercem Rusom vojevali, llumunom hote odgovarjati, ne se udati ruskim željam v besarab Bkem vpra.-a.uji. Celo v notranjo Uusijo so sku fali zasejati prepire, osobito mej Poljake in r* i In 11 -t U ne zarotnike, kateri so se zdaj nahajali v Uusiji, so bili morda podpirani od angleških sebičnjakov. Uui izrazujejo čuvstva do ruskih nižjih stanov, mej tem, ko doma delavci v fabrikah trpe pomanjkanje in njih podložniki ? Indiji mrjd od lakote. Vsa ta nepoštena, hinavska postopanja angleških državnikov ne bodo dosegla svojega namena a se bodo razbila nad rusko odločnostjo, hrabrostjo in hladnokrvnostjo. Zato se sudi mi Slovani ne bojimo tako vojske, ako bi tudi k razvitku Slovanstva bil jako potreben mir; ona bo povzdignila narodno zavest in slovansko vzajemnost mej slovanskimi rodovi in Evropi, kakor vsemu kulturnemu svetu pokazala, kako Bile v svo-jej sredini Slovanstvo hrani. rt. mor gre. Ali zaprtemu možu v ledenici nij dopadlo zaprt biti pri živem življenji. Zato Bi odpaše remen, poišče nekje na zidu mitik in — se obesi. Ko ga žandarm poišče, da bi ga iz ledenice v redni zapor odvel, bil je ujetnik uže mrtev. Poskušali so ga k življenju obuditi, a nij šlo. — (Kužna bolezen.) Pri bv. Andreji poleg Gorice prikazala se je strasna bolezen, katere tudi zdravniki ne poznajo. V dveh dnevih umrlo je 5 osob in nobena nij bila dalje časa bolna nego 48 ur. Ljudje ne vedo, kako bi o tej bolezni sodili, a so opazili, da je jednaka bolezen tudi v Črnicah uastala. — To poroča laški časopis „Eco del Litorale". — (Teško poškodovan) je bil v Trbovljah pri razstreljevauji v rudniku, dečko Peter Agutou, ker ga je zadel odluščen debel kamen apnenik. pusti, kateri porabi to priliko in zbeži skozi vrata v svoj predel. Medved se pa boječe pred Bvojim goapodom in tresoč so v kot stisne. Občinstvo, ki je gledalo, je pogumnega Bidtlna z rokoploskom pohvalilo. Domače stvari. — (Proti izselje vanj u.) Oni dan smo prinesli v svojem listu obširnejši dopis izpod Nanosa, ki je pripovedoval kako kupljeni tuji agenti po Notranjskem ljudi pregovarjajo in zapeljujejo, naj se v Ameriko selijo, in kako ljudje vsem lepim obljubam verjemo ter pro* dajejo kar imajo in se v daljno negotovost ali morda pogubo napotujejo. Kakor smo slišali iz več virov, imel je dotični naš dopis ta učinek, da so okrajna glavarstva na to opozor jena bila in dalje opozorila duhovnike, župane in druge veljake, naj ljudem po moči odgovarjajo izseljevanje. — (V glavniodbor za obdelovanje ljubljanskega močvirja) izvolile so obline Jezero, Tolmišelj, Loka, Studenec, Pijava gorica, Laniše in Orle sledeče gospode: Martina Perucij a, enoglasno. Z večino glasov pa: Janeza Gamsa in Janeza Šenka. Za namestnika je bil izvoljen A. Kraljic. Vsi ti so posestniki. — (Pred porotno sodišče) v Ljubljani prideta, razen uže v našem listu naznanjenih, še 20. maja Matija in Blaže Zelnik zarad hudodelstva uboja. — (Pred porotniki) je bil v ponedeljek tu Martin Slemec uboja kriv izpoznan, in na 4 leta ječe obsojen. — (Katoliška rokodelska družba) ▼ Ljubljani je imela v nedeljo 12. t. m. svoj občni zbor. (rez dve leti bode tu družba obhajala uže 251etnico svojega obstanka. — (Katoliška družba) se je iz Vi-rantove hiše preselila v Garlicijevo hišo v gospodskih ulicah, ter ima svoje prostore v I. nadstropji z razgledom v judovske ulice. — (Gozdni požar.) Več dni je gorel gozd kneza Rosenberga blizu Beljaka. Uničeno je bilo do 10. t. m. uže 15 oralov Btoječega lesa, 50 delavcev je gasilo. — (IJrzovlak) se bode vstavljal od 15. t. m. črez poletje zarad kopelišč v Laš keiu trgu in Rimskih toplicah za jedno minuto. — (Žandarmu pod roko poginil.) Poroča Be nam 13. t. m.: V Zagorji je žandarm včeraj bil ulovil necega znanega lu-pežnika. Ker se je hotel čuvaj pravice še nekje pomuditi, improviziral je za Bvojega ujetnika zapornico, t. j. vteknil ga je v neko ledenico, misleč si : potem kadar bodem utegnil, vzamem ga uže ven in ga tiram ka- lia/du* vesti. * (Kača pičila.) Vtorek minolega tedna so napravili realkiui učenci v spremstvu svo jih učiteljev izlet iz FUrtha na kmete. Dva učenca najdeta kačo in se pričneta prepirati, kateri jo bode ujel, in čegava bode. Akopram bo ju drugi učeuci svarili, naj ne prideta preblizu s kačo v dotiko, nijsta ubogala, in v resnici jo kača oba ugriznila. Akopram so učitelji hitro prišli v pomuć, vendar so se rane, ker nij bilo kmalu zdravniške pomoči, hudo vnele, posebno pri dečku, katerega je kača prvega piknila. Kača je bila strupena in jedua najnevarnejših, tako zvana vipera berus — pisani gad. Jeden dečkov je zdaj nevarno obolel. * (Kmetje sam os o d ci.) V Telso-Olčvaru na Magjarskem je 25. onega meseca vas pogorela. Kmetje so brž zaceli soditi 2G let starega fanta iz vasi, da je on požgal ia so rekli, da ga noto ubiti. Fant to zve in ubegne v Kašavo, da bi se rešil ter Be oglasi pri sodniji in pove kako ga po nedolžnem dolže zločina. Državni pravdnik naredi preiskavo in ker se je dokazalo, da je fant nedolžen bil je nekriv izpoznan. Ali kmetje se s tem nijso dali potolažiti. Uže prvo noč ko je fant zopet doma spal, prišli so kmetje z vaškim županom na čelu v njegovo izbo, potegnili bo ga iz postelje, zvezali in ga vlekli na potok ter tam tako dolgo tepli da nij nobenega znamenja življenja več v Bebi imel. * (Boj z žandarmom.) Po noči 11. t. m. je žandarm Brandler v Stadelauru pri Du-naji dobil tatu ko je kradel. Tat se uij dal prijeti, temuč se je z nožem v roci z žandarmom v boj spustil, teško ga ranil in nazadnje še ubegnil, da si je tri udarce s sabljo dobil. * (Pravda zavoljo oBtrupIj en ja.) Poročali Brno ondan, da je v Parizu lekar Dauval na zatožnej klopi zato, ker je obdolžen, da je ostrupil svojo ženo. Preiskovanje je zdaj dokazalo, da je on surov človek, ki je svojo ženo močno trpinčil. Vprašanje, je li zatoženec res zavdal svojej ženi, uij se še rešilo, ker tu morajo zdravniki pričati, ki so jo zdravili in oni, ki bo zdravila pripravljali. A ravno zdravniki tako jeden proti drugemu govore, tako vsak drugače misli, da se ne more do konca priti. Jedni trdijo, da je žena arzenika zaužilu, drugi zopet, da ga nij dovelj za smrt, ker se je v mrtvem truplu premalo našlo in ker arzenik na nekih telesuih delih znamenja naredi. 8 zdravnikov in lekarjev je bilo zaslišanih, a vsak svoje trdi. Sodnijski zdravnik llergeron dokazuje, da je tu pravo ostrupljenje. * (SrčnoBt.) V Madridu ima znani kro-tivec zverij, Bidel, svoj i-vcriujak ali mena žerijo. Te dni se splazi po neprevidnosti necega služabnika, velik leopard v oni oddelek zverinjaka, kjer je bil velik medved zaprt. Takoj se boj prične mej zverinama. Uže bi bil medved skoraj leoparda zmogel, ko skoči Bidel mej nja, zgrabi nit d veda za tilnik, ter ga z bičem toliko časa tepe, da leoparda iz- I turli v •A|tit>IJa*in. 5. mnjti: Janez Smnkavec, deželni uradnik 5.'t 1. sv. Petra nasip, po uirtudii v možganih. — U. maja: Jofta 1'cin, sin uotivca v fabriki za tobak, '_' ui. tižaška cesta št. 20. hydrocephalus. — 8. maja: Marija Verbič, posostnikova žena 7G 1. poljanska ceBta št. 32. na oslabljenji pljuč. — Poja Valand, lici poštieščeka, 8 m. rožne ulico fit. 3. na kapil-jarnej hronehitis. — i), maja: Jožo 1'olc. ponz. c. k, notar I 1. cojzova cesta št. 2. na vodenici. V deželnej bolnici: 28. aprila: Andrej Knlčič, goslač, 56 I. na staroj pljučnej bolezni; Tomaž rraprotuik, gostač, »HI, na pipičnej tuberkulozi. — 30. aprila: Tilen Meznar gostač, 84 I. na raku v goltanci; Urša Erjavec, goa-taška &4 I. so Jo umirajočo prinesli. — 1. maja: Anton Z.lić. delavec, 64 I. na iuarasmu; Ignacij Sadla, to-kavuki pomočnik, na pljučnej tuberkulozi. — 2. maja: France Volk, delovec OH. 1. na pljiičnoj tuberkulozi; Marija Črno, gostaška 78 I. na munumu; Joliana Podiogar, delavska hči, 7 I. na tuberkuloz i. — 3. maja: Ni /, i Putija, gostaška, na srčnem pokažonji. — 4. maja: Marija lialoh, dekla, 20 I. r.a vneteci trobu-šnico; Anton Doles, težak, 44 I. na pljučnej tuberkulozi. — 7. maja: Neža 1'ervinšek, gostaška, 49 I. na okrvljenji možgan. — i>. maja: lloluua Subi, do-lavka, 69 1. carciuoiua ventrieuli. Znano je, da celo najboljše reči potrebujejo nekaj časa, da se pri občinstvu prikupijo, tako tudi, da ho v znanosti dolgo znana in upotrobovana sredstva podvržena tej osodi. Uvođenje (iuvotovib ternib kapsul je doživelo enako izkušnjo in še te ko se jo svet prepričal o izvrstnej zdaj priznanoj dobroti za vso bronhialne in katarrhaličnc ftfekclie, pro-hhijcnja in bolezni v vratu, je njih raba splošna postala. — 4tl<'iijsl44>iii. Tu jo poštna in telegrafska štacija. 8 ur od najbližjo železniške postajo Ljubljana-, Litija-, Videm-Korško; — 30" It. gorka voda; koplje se lehko v banji v mineralnoj in v vodi iz smrekovih iglic, doiirho; za zdravljenje po inhalaciji (sopenji) mineralnih parov, in za zdravljenje ue siratko priporoča se udaui (i4i-3) A. Kulavic, najemnik kopolji in praktični zdravnik. J« lidstelj u urednik Jomp Jurčič. JLastmoa in. tisa .Narodne tiskarne".