43. Številko.
V Domini • MrteK. ZO. febraarlo 1908
XLL leto.
Izhaja vsa * dan zvečer izvzemal nedelje in praznike ter velja po poiti prejeman za avatro-ograke dežele za vse lete 25 K za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Mnbliano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za poigieta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K, Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h - Za Nemcito celo leto 28 K. Za vse draga dežele in Ameriko ;elo leto 30 K. Na naročbo brez Istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, Če se oznanila Uska enkrat, po 12 h, Če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In npravnistvo je v Knaf lovih ulicah it 5. — Uprav ništvu Jnaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari
Uredništva telefon &t 34. Posamezne številke po 10 a, Upravnistva telefon št 85.
Shod volicev noredno-na-predne strnnke v Kamniku.
n.
Pozivu župana g. dr. Krauta je sledilo burno ploskanje in živio-klici. — Nato da predsednik na glasovanje kandidaturo g. dr. J. Vilfana — in kakor en mož se je dvignilo vse, g. predsednik konštatuje večino, nato pa odredi protiglasovanje, in glej ira spaka, živ krst se ni zglasil. Temu glasovanju je sledilo tako ploskanje in živio-klici, da je človeku naravnost po glavi bobnelo; g. kandidat pa se vsestransko zahvaljuje.
Ko se je polegel šum, se oglasi k besedi trgovec g. Ivan Košir. Cenjeni someščani, gospodje volilci! Vsi ste čuli, govor g. kandidata in nihče ne more trditi, da bi ne bila vsa vprašanja, ki nam jih je našteval g. kandidat v proč vi t in blagor našega mesta, zatorej mislim, da ga ni kamniškega volilea, ki bi se ne navduševal za takega poslanca, ki hoče tako vsestransko zastaviti svoje moči v korist našo in našega mesta. Polagamo celo nasprotnikom na >rce, saj je že vendar čas, da se spametujejo. Komu niso znani jeseniški boji? Vodja jeseniške klerikalne stranke, župnik g. Z a b u k o v e je še začasa uvidel, kam vodi tak boj in danes nastopata na Jesenicah obe slovenski stranki složno. To je vesel pojav; tako naj bi bilo tudi pri nas. Želeti je tedaj, da gredo vsi kamniški Slovenci brez razločka političnega prepričanja z navdušenjem v boj za slovenskega kandidata g. dr. Janka Vilfana. (Zivio - klici). — Nato dobi besedo g. Saks, ki apeluje na vse navzoče, naj delujejo vsak v svojem krogu z vsemi močmi, kajti bilo bi več kot škandal, da bi se vsedla slovenska mesta na limanice nem-škutarju. Detela ni neodvisen kandidat, on je kandidat — ponavljam — nemškutarja Šusteršiča. Pojdimo na delo in povejmo to pristašem S. L. S., saj morajo končno vendarle uvideli, da se v tem slučaju morajo pozabiti vsa nasprotstva.
G. Ivan P o 1 a k polaga g. kandidatu na srce, naj, ako postane naš poslanec, deluje na to, da se doseže ugodna in bližja cestna zveza s Cer-kljami in naj bi se nekatere na tej progi bližje Kamniku kakor Kranja ležeče vasi pri klopi le kamniškemu okraju; pritožuje se proti krošnarje-nju in malini prekupovaJcem, ki delajo trgovcem in obrtnikom veliko škodo, ne da bi se jih obdačilo.
K temu vprašanju sta še pritrje-
val no govorila gg. dr. Vilfan in župan Hribar.
Ker se ne oglasi nihče več k besedi, se predsednik g. Močnik toplo zahvaljuje zborovalcem, jih bodri na delo za kandidata g. dr. Vilfana in zaključi 3 ure trajajoči shod, pevci pa so navdušeno zapeli »Morje Adri-jansko«.
Lepo, mirno in stvarno se je za-vršil ta shod, želimo, da bi obrodil obilo dobrega sadu.
Gospodje volilei mesta Kamnik,
razmotrite položaj, pridite 28. vsi do zadnjega na volišče in oddajte odprte glasovnice za našega kandidata g. dr. Janko Vilfana, odvetnika in župana v Radovljici in pokažite celemu svetu, da ste umeli pravi čas preprečiti nakano, spraviti v naš deželni zbor 12. Nemca. — Kamnik, ki velja po vsej Sloveniji za popolnoma slovensko mesto, naj ne dobi sedaj pečat neinškutarstva. Če so znali volilci mesta Kamnik vreči Nemca ob tla v časih, ko je bilo Slovenstvo še takorekoč v povojih, bi bilo pač sramotno za vsakega Kamničana, ne glede na politično prepričanje ali mišljenje, da bi se nam vsilil kandidat Nemec, kojega se nam danes ponuja takorekoč zahrbtno.
Tu naj prenehajo politična nasprotstva, ponehajo vse osebnosti, pred očmi naj nam bode le eno, in to je misel, da nam hočejo Nemci ukrasti zopet eno naših postojank. — Slovenec sem! naj reče vsak kamniški volilec in naj ponosno stopa dne 28. proti »Gasilnemu domu«, tam odda svojo glasovnico, na koji naj bode z debelimi črkami zapisano:
Dr. Janko Vilfan, odvetnik in župan v Radovljici.
Gospodje volilei! tu se danes ne gre več za liberalizem in klerikali-
zem, tu se gre, da preprečimo nemško nakano, če bi bil kandidat pošten slovenski pristaš duhovniške stranke, bi se mi ne prerekali mnogo, a vladnemu Nemcu odrekamo vsako pravico do naše posesti in z glasovnicami ga udarimo dne 28.sve-čana 1908 po tisti grabežljivi roki, ki jo steza po tujem imetju, tako da mu omahne za vedno.
Čast mesta Kamnik, slovensko njegovo ime, naj se ne omadežujeia. Ali se Vam gg. volilci ne zdi, da bi se obračali naši predniki v groben, če bi naj danes dobil Kamnik nemški pečat? Nikdar se to ne bode zgodilo, za to ste nam porok Vi. kamniški možje vol i h-i!
Volilrf bo] na Belokranjskem.
Ni ga kmečkega okraja na Kranjskem, kjer bi bile deželnoz^or-ske volitve razvnele duhove v toliki meri, kakor na Belokranjskem. Tako velikanskega pojava ni nihče pričakoval. Ta pojav pa tudi ni zanesen, ni umetno narejen, to je elementaren pojav iz ljudstva samega. Tu se ne gre za liberalce, ne za klerikalce, tu se je dvignilo ljudstvo z vso svojo eneržijo in je šlo v boj za svoje pravice in za svojo korist, proti onim, ki so se vedno šli jerobe in varuhe tega ljudstva, pa so je samo izkoriščali in niso zanj ničesar storili.
Daleč je Belokrajina od Ljubljane. Gore jo zapirajo od vseh strani, ločena je takorekoč od drugega sveta, ker ne teče tam nobena železnica, in precej redki so tisti, ki so imeli priliko, spoznati te ljubke kraje, te prijazne ljudi, ki se tako težko bore za življenje.
Zdaj je pa vsa pozornost obrnjena na Belo Krajino in strme sluša slovenski svet glasove, ki prihajajo od tam.
Belokranjsko ljudstvo se je vzdignilo za svojo pravico in za svojci korist.
Klerikalci so Belokranjcem ukazali, da morajo voliti Šukljeja. Nikogar niso vprašali, kar ukazali so, kakor bi bil kmet živina, ki nima ne pameti, ne volje. Ukazali so, da morajo Belokranjci glasovati za Šukljeja, dasi kriče do neba tisti grehi, ki jih je storil ravno Šukljo zoper Belokranjce in dasi se skoro ne da poravnati škoda, ki jim jo je Suklje prizadejal.
Ošabnemu ukazu klerikalcev, da morajo Belokranjci voliti Šukljeja, se je ljudstvo uprlo. Kar završelo je pp Belokrajini, kar nenadoma je sa-grmelo, pa tako, da se tresejo strahu tisti, ki so hoteli velikega grešnika Šukljeja vsiliti Belokranjcem.
Ljudstvo se je oprlo in je dvignilo na ščit domačina - kmetovalca. Proč z dvornim svetnikom Šuklje-jem, kmet s kmetom Maceletoni —
to je postal bojni klic in takorekoč Čez noč je bila pokonci vsa Belokrajina.
Nastopila so županstva belokranjski!] kmečkih občin. Izjava je sledila izjavi, kmečki župani in občinski možje" so povzdignili svoj glas in so rekli: Ne maramo dvornega svetnika Šukljeja, proč s Šukljejem, naš poslanec bodi Maeele. In ljudstvo se je v čedalje večjih trumah zbiralo
okrog svojih županov in občinskih mqz.
Zdaj so posegli v ta boj ljubljanski klerikalci in poslali svoje največje hujskače v Belokrajino. A slabo se jim je to obneslo, in dobili so za ostudno, nadvse podlo pisarjenje v »Slovencu« in v »Domoljubu« odgovor, ki ga bodo pomnili vse žive dni.
Prva bitka je bila v Gradacu. O njej se nam poroča:
Za torek dopoldne je bil napovedan shod v Gradacu. Neki moži-Ček, hujskač iz Ljubljane, imenom dr. Lampe, glavni urednik »Slovenca«, ki je zabavljanja tako privajen, kakor madžarski želodec paprike, je hotel prav pred domom našega kandidata g. Maceleta grditi, zoper njega agitirati in vsiljevati starega, bolnega profesorja Šukljeja, ki je za vsako delo popolnoma nesposoben.
Vsaka sila do vremena. Hujskač Lampe je spoznal, da za njegovo huj-skarijo na Belokranjskem tla niso zrela. Skupil jo je pošteno.
Ker je mislil, da je na ciganskem semnju, je hvalil Šukljeja, kakor cigan svojo robo. Mi Belokranjci dobro vemo, da Šuklje za nas kmete ni še nič storil, pač pa za svoj globoki žep, zato Lampe ta nismo dolgo poslušali, posebno še ne, ker se je hotel vmes vtikati tudi metliški mežnar in organist Mihelčič.
Pri glasovanju, kdo je za Šukljeja, se je vzdignila samo mežnar-jeva roka, ki pa ni iz Gradac a. Drugi nihče. Lampe je debelo gledal, ker mu kmetje iz Gradaca niso nič verjeli. Ker ni maral prenehati s svojimi oslarijami, se odpro vrata ter se mu pokaže pot zlepa iz hiše. A ni šel. Zdaj se je nekaj zgodilo; kar naenkrat se sam od sebe prične bomba r-dement z jajci. Črnosuknjar Lampe in bradati mežnar pričneta brisati rumenjak in jajčne lupine s svojih obrazov. Pa črnosuknjar Lampe je ptiček prave sorte. Možiček kratkih tačic, bil je po bliskovo pod klopjo. Tako delajo junaki! Skril se je v kot pod klop kakor ščurek v luknjo. Ker je bil neki posestnik tudi toliko nesrečen, oziroma srečen, da je dobil rumenjak na svojo suknjo, seže pod klop ter privleče dr. Lam pet a tako izpod nje, kakor mlado mačko iz peharja. Prizor za bogove! Lampkova črna suknjica pa je služila za obri-sačo, tako da je revež skoro jokal za njo. Nihče ni klical Lampeta iz Ljubljane, kar je iskal, je našel. Da smo pa kmetje ž njim olikano ravnali, je dokaz, da se mu ni nič hudega pripetilo. Če se ga je prijel strah in bo imel slabo spanje, naj pride po lase,
katere mu damo, da ga njegova mamka z njimi pokadi.
Ker se mora takega gospoda, kot je možiček Lampe, počastiti s primerno odhodnico, smo mu napravili zavedni kmetje primerno časa. V navzočnosti cele vasi mu je igrala gradeanska domača godba. Udarci bobna, ren, kravjega zvonca, klici »proč z njim«, so udarjali, dokler se je videla njegova kočija. Voznik je dobil dober svet, naj voz zavaruje za vožnjo dr. Lampeta, ker v Gradacu so letela jajca, drugod se zna pripetiti, da se jajca spremene v kaj tršega.
Na hujskarije »Domoljuba« se tako odgovarja. Lahko je lagati v Ljubljani pri peči, a kmetu so te hujskarije že zoperne. Pričel bode odločno govoriti, pričel nositi glave pokoncu. Z belokranjskimi volilci in kmeti se ne dela tako, kakor z ljubljanskimi šnopsarji.
Za Gorjanci se svita, za Gorjanci se dela dan.
Tako poročilo iz Gradaca. Pa tudi drugod so bile že borbe. V Podzemlju je sklical metliški kaplan shod, a ogorčeno ljudstvo je hujskače razpodilo.
Na Belokranjskem sta vihar in toča že začela leteti na glave tistih ljudi, ki so to ljudstvo vedno samo zatirali in izkoriščali.
„Sokol" v Kranju in starosta »Slovenske sokolske zveze11.
Dne 18. t. m. je imel »Sokol« v Kranju izredni občni zbor. Udeležilo
se ga je 54 članov.
Starosta brat Janko Saj o v i e je otvoril zborovanje, konstatiral sklepčnost občnega zbora ter pojasnil pomen dnevnega reda, ki določa razgovor 1. o razmerju med kranjskim Sokolom in Slovensko s&kolsko zvezo in 2. o slučajnostih.
Na to se je oglasil za besedo brat dr. Jos. K u š a r , ki je izvajal sledeče:
Dragi bratje Sokoli!
Ko se je leta 1862. ustanovil v Pragi pod egido Miroslava Tvrša in Jindriha Fugnerja prvi slovanski »Sokol« in mu je sledil takoj leta 1863. »Južni Sokol« v Ljubljani, takrat ni nikdo od daleč mislil na to, da bode kdaj mogoč slučaj, da bi pod rdečo srajco se našlo srce, katero bi bilo zmožno paktirati z našimi naj-ljutejšimi sovragi, s sovražni mi oholimi Nemci!
In vprašam Vas, zakaj nikdo ni mogel na kaj takega misliti! Zaradi
LISTEK.
Ljubezen Konfonoue Kline.
(Dalje.)
X.
V ljubljanski škofiji poleg stolne cerkve ni bilo nikdar takega življenja, kakor tedaj, ko je tamkaj stanoval guverner Ilirije maršal Marmont vojvoda Dubrovniški. Živeli so pač včasih v tem poslopju prej in pozneje tudi prav veseli škofje, ki so ljubili posvetna razveseljevanja in sprejemali v svojih dvoranah tudi lepe, a ne vedno krepostne dame in tudi greha se je mnogo storilo v teh prostorih, toda takega razkošja, kakor za časa maršala Marmonta, razkošja v vsakem oziru niso ti zidovi niti poprej niti kasneje videli.
Maršal Marmont je hrepenel po tem, da postane kralj mlade Ilirije. »Če je moj tovariš, Murat, nekdanji pikolo v marziljskih kavarnah, |m>-stal kralj neapoljski, če je moj prijatelj Bernadotje, nekdanji odvetniški pisar, postal kralj švedski, zakaj M jaz slavni zmagovalec v velikih bitkah, ne smel hrepeneti po kraljevski kroni ilirski?« To je odgovoril Marmont na očitanje Napoleonovega odposlanca,   da   si  hoče posaditi na
glavo kraljevsko krono in samozavestno je dostavil; »Morda bi meni kraljevska krona bolje pristojala, kakor pustolovskemu harlekinu Morata, gotovo pa bolje kakor smešnemu Jeromu,« (bratu Napoleonovemu ).
Marmont je imel res mnogo kraljevskih lastnosti. Kraljevski je bil njegov ponos in kraljevski njegov nastop; ljubil je kraljevsko bogastvo v svojci)] stanovališču in pri svojih priredbah, in je s polnimi rokami razsipal denar, kadar je želel, da se pokaže v kraljevskem sijaju.
»Kostunmi ples,« ki ga je priredil v škofiji, je presegal po svojem bogastvu in po svoji krasoti vse, kar so kdaj videli Ljubijančanje in stari ar i stokrat je, ki so doživeli mnogo dvornih zabav na Dunaju, so pripo-znali, da je Mćiniiontovji maskerada daleč nadkrilila celo dvorne priredbe v cesarski prestolnici.
Škofija je bila vsa v zelenju in v cvetlicah in razsvetljevalo jo je na tisoče voščenih sveč in lampijonov v vseh barvah. V stranskih prostorih so bili pripravljeni buffeti, pri katerih so stregle odlične dame, če so se naveličale plesa, kateremu je bila odmenjena dvorana, kjer sedanji prebivalci škofije v velikem tednu starčkom noge moče.
Udeležba pri tej slavnosti je bi-
la ogromna. Nihče ni hotel izostati, eelo največji sovražniki Francozov so se trgali za vabila na to priredbo in ženski svet je tekmoval kakor nikdar, da z dragimi in krasnimi oblekami poveča sijaj tega večera.
Maršal Marmont je bil pozoren gostitelj vsem svojim gostom, zlasti pa markizi Heleni (V Aureville. od katere se kar ni mogel ločiti, ki pa je šele pozno prišla in je nameravala zgodaj oditi, ker je bila prišla sama s svojo taščo. Znanci in znanke so jo povpraševale po možu, a odgovarjala je samo, da je zadržan priti in ni hotela niti namigniti, kaj ga je zadržalo. Tekom večera pa se je vendar ra zvedelo, iz katerega vzroka je marki d' Aureville ostal doma iu je pustil svojo ženo iti samo s taščo mi ples. Najprej se je o tem vzroku samo šušljalo med oficirji, a kmalu je vedela vsa dvorana, da je imel marki d* Aureville dvoboj, pri katerem je bil ranjen na roki.
»Nič posebnega,« so pripovedovali oficirji. »V gledališki kavarni se je sporekel z nekim nadležnim nemškim graščakom od nekod z Dolenjskega, nekim baronom Gallom, in ker je bil marki slabovoljen in za-dirljiv, je prišlo do dvoboja na sablje, pri katerem je bil marki r#njen.«
Govorica je bila utemeljena, samo tega ni nihče vedel, zakaj je bil
marki slabovoljen in zakaj je bil za-dirljiv in osoren z baronom Gallom. Najmanj je to slutila markiza Helena. Prestrašila se je resnično, ko se je marki z obvezano roko pripeljal domov in ji povedal, da mu je bilo meso presekano do kosti. Hotela je ostati doma in mu streči, a marki tega na noben način ni hotel dopustiti.
»Kaj vendar misliš,« ji je rekel, »saj bi se ljudje iz mene norca delali, če bi zaradi take malenkosii ostala doma.«
»Kdo pa je ta baron Gall?« je vpraševala Helena. »Slišala sem že to ime, a videla tega človeka še nisem.«
»Zarobljen nemški aristokratek s kmetov, ki ima vslcd svojih slabih manir vedno prepire. Zadel me je ne vslcd svoje spretnosti, marveč vslcd nesrečnega slučaja.«
V daljše pogovore o baronu Gallu pa se marki ni hotel spuščati, nego le silil svojo ženo, naj gre na slavnost v škofiji ter to naposled tudi izsilil. V slovo je marki svojo ženo poljubil in markiza si je odhajajo priznala, da zna njen mož še vedno sladko poljubljati.
S plahim srcem se je odpravila markiza Helena na veselico v škofiji. Odkar jo je bil maršal Marmont v njeni sobi poljubljal, se ga je ogi-
bala in zdaj se je bala, da se mu na njegovem domu ne bo mogla umakniti.
Toda ko je stopila med to pestro množico, ki je polnila vse prostore škofije, so bili pozabljeni vsi njeni pomisleki, pozabljen je bil poljub njenega moža, da, celo njegova v dvoboju dobljena rana. Markiza Helena je bila pač prava ženska: ko se je šla za to, da napravi dober vtisk na maršalove goste in da s svojo masko obrne nase občno pozornost, je vse drugo stopilo v ozadje. Z zadoščenjem je poslušala komplimente vsakovrstnih znancev in vlekla na ušesa, kar so o njej govorili neznanci. In bila je vsa srečna in vesela, da je vsem ugajala in da so jo vsi laskavo hvalili.
Hoteč se skriti maršalu Marmont u, ki jo je bil zapazil med gosti in poskušal priti do nje, je stopila v stransko sobo, kjer je bila okrog buf-feta velika gneča. Iz skupine kostu-miranih dam je slišala svoje ime. Postala je in poslušala. Govorilo se je res o njej.
»Zala je ta markiza, prav pre-srčna in ljubezniva,« je rekla ena dotičnih dam. »Res, obžalujem jo, da ima tako nesrečo v zakonu.«
»Tako je, če ima žena preveč lepega in preveč zabavnega in veselega moža.«
4ega ne, ker se je »Sokol« s svojo vzvišeno idejo ustanovil baš radi tega, da varuje, čuva in ščiti meje Slovan-stva napram predrznim naskokom nemštva.
Zgodovinska resnica je, da je »Sokol«, osobito na Češko-moravskih tleh, to svojo nalogo vedno zvesto vršil — saj se »Praški Sokol« niti strašil ni zapustiti mesto, ko je Prago posetil cesar — in tudi »Južni«, pozneje «Ljubljanski Sokol« in za njim vsa druga sokolska slovenska društva, so si bila vedno v svesti, da je poleg gojitve telovadbe v svrho telesne moči, njihova poglavitna, prva in edina naloga braniti pravice naroda slovenskega.
Kdor pa hoče to nalogo vršiti in izpolnjevati, ta ne sme in ne sme nikdar v zvezo stopiti z našimi prvimi, in zgodovinsko najhujšimi sovražniki, Nemci! Za »S o k o 1 a« — da se izognemo vsakemu zofistične-mu izgovoru — je vse eno, če je taka zveza direktna ali indirektna, ker take stvari se dajo morda zavijati v političnih listih, pred vrsto sokolskih čet se pa ne morejo, ker za take izgovore mi Sokoli nimamo ušes!
In sedaj se spominjam dne 8. septembra 1905.
Takrat se je ustanovila »Slovenska Sokolska Zveza« in takrat se je volil prvi odbor in prvi predsednik te zveze.
Ali se še spominjate viharja na tem zborovanju. Nas člane »Gorenjskega Sokola« so skoraj takrat po stopnicah metali.
In zakaj?! Vprašam! — Zaradi tega, ker smo imeli dober vid in dober voh za bodočnost. — Pa smo tudi dobro videli in dobro slutili.
Ali se še spominjate občnega zbora v Brežicah?! Takrat smo bili mi iz Kranja mirni radi bratov Hrvatov in oddali smo prazne listke. Zakaj smo to storili?! Zato, ker predsedniku, ki nam je bil znan kot neso-kolski »štreber« nismo zaupali. »Sem Slovan in nič drugega«, toda njegove besede me niso navdušile, ker mi ravno niso šle v srce, ker niso prišle iz srca, nego iz formalnega razpoloženja.
Hudo mi je, da moram kot star Sokol tako sodbo izreči.
Izrečem jo pa, ker mi je na stvari, ne pa na osebi, ker se ravnam po pregovoru »non quis, sed quid«. Pri tem se pa opiram na razlog, da bi tako sodbo izrekel o zadnjem najsia-bejšem članu Sokolstva, ker smo si vsi enaki. Ce bi pa najslabšega obsodil, moram tudi tistega, ki stoji kot prvi med enakimi na čelu slo ven. Sokolstva.
In to je gospod dr. Vladimir Kavnihar, predsednik »Slovenske Sokolske Zveze«.
Vi vsi veste, kaj se dandanes godi.
Bije se političen boj za deželni zbor in delijo se ljudje v stranke. Naj se pogleda na to ali na ono stran — ki se naziva in je slovenska — potem bi obsodba odpadla, ker »Sokol« v naših notranjih bojih ni poklican delati politike; po pravilih sploh ne smemo delati politike; toda če se zgodi, kar se je zgodilo na in v osebi predsednika »Slovenske Sokolske Zveze«, je to madež na slovenskem Sokolstvu, kojega madeža ne sme in ne more nobeden prepričan Sokol deležen biti in ostati.
Notorično in vsakemu znano jo, da gospod dr. Vladimir Kavnihar, ki je po zaslepljenosti ali lahkovernosti večine zborovalcev žalibog predsednik zveze Sokolske, kandidu-je za poslanca v deželni zbor na podlagi podpore nemških, oziroma nemškutarskih glasov prestolice naše, bele Ljubljane.
Ni nam Sokolom mari, kaj ga k temu koraku sili, ali častihlepnost ali
»In vi veste gotovo, da ima ljubezensko razmerje s princezinjo Dietrichstein ?«
»Imel je tako razmerje, draga prijateljica, a končano je, popolnoma končano.«
»In kdo je stopil na njegovo mesto?«
»Baron Gall, močan velik mož, silno močan, nekak slon.«
»Po duhovitem in elegantnem markiju ta zarobljeni velikan... princezinja ljubi pač prav znatne premembe. A za markizo Heleno mi je res žal, da jo njen mož tako vara.«
»Tudi meni in pravzaprav mu odsrca privoščim, da ga je baron Gall v dvoboju ranil.«
Trepetaje je poslušala markiza Helena ta pogovor, ki ji je razkril stvari, katerih doslej niti slutila ni. Spekla so jo ta razkritja, da bi se bila najraje razjokala in zbežala je iz sobe, da poišče kotiček, kjer bi se mogla odpočiti vsaj nekaj trenotkov.
Nikdar ni mislila, da ji je njen mož zvest, a sodila je, da ima vendar le njo rad, z drugimi pa se samo kratkočasi. A da se je zaradi druge celo dvoboje val s svojim tekmecem, to jo je bolelo toliko bolj, ker je čutila, da
je osmešena in ponižana,
(Dalje prihodnjič.}
kaj drugega, ni nam mari, če je v svoj politični karijeri nastopil kot protikandidat napram dvema stare j -šema bratoma Sokoloma, ker ima vsak pravico se oglasiti v javne zakonodaj alske zastope kot kandidat, toda mari nam je, da vsak brat Sokol čuva v srcu svojem narodnost slovensko.
Ne čuva je pa, če nastopi kot kandidat nemških, oziroma nemčur-skih glasov.
Rekel sem, da se je Sokolska ideja ustvarila v obrambo slovanskih meja; kako bode pa to idejo zastopal predsednik Sokolske zveze, ki je v zvezi z Nemci, oziroma nemšku-tarji.
Da je temu tako, je registriralo nemško, nam sovražno časopisje. In gospod dr. Vladimir Kavnihar tega dejstva ni dementiral na način, ki bi vsak dvom razpršil, dasi bi bil moral odločen dementi v svet poslati v prvih 5 minutah, ko se je tako poročilo zaznalo.
Tega on ni storil in sedaj Vas vprašam bratje Sokoli, ali more tak gospod biti še predsednik Sokolske zveze Slovenske!!
Ne in nikdar ne!
Ker je pa več kot gotovo, da prav prostovoljno ne bode odložil svojega častnega, po sokolskih bratih poverjenega mu predsedniškega mesta, predlagam:
1. Telovadno društvo »Sokol« v Kranju skleni izstopiti iz »Slovenske Sokolske Zveze« za toliko časa, dokler bode tej zvezi na čoln ali v odboru gospod Vladimir Kavnihar, odvetnik v Ljubljani.
2L Ta resolucija našega društva se priobči vsem slovenskim sokolskim društvom in pa tudi »Vseslo-vanski Sokolski Zvezi« v Pragi na roke predsednika brata dr. Scheiner-ja, ki naj ta pojav »Sokola« v Kranju intimira vsem Sokolskim zvezam.
Obe resoluciji brata dr. Kušarja sta bili soglasno sprejeti in se stavljeni predlog potom intimacije izvrši.
Ker se k slučajnostim ni nihče oglasil, je starosta zaključil izredni občni zbor.
Ricmon
J
skn afera in ovenec".
Znano je vsemu slovanskemu svetu, da je rimski priganjač »Slovenec« vedno pisaril proti zahtevi Ricmanjcev po samostalni župniji in slovanskem bogoslužji.
Pred par dnevi je »Slovenec« čutil potrebo napasti ne samo Rie-manjce, temveč tudi njihovega »a g e n t a« bivšega državnega poslanca Plantana, ki se je že pred leti odločno zavzel za pravične zahteve Ricmanjcev in to iz prepričanja in povsem brezplačno. Hotel je pač častivredni »Slovenec« osmešiti zastopnika Ricmanjcev Plantana, češ, da itak nima nobenega vpliva in ne more Ricmanjcem nič pomagati.
Resnici na ljubo pa konstatuje-mo sledeče dejstvo:
Danes je g. Plantan sprejel lastnoročno podpisano pismo škofa Antona Bonaventure  nastopne vsebine:
Štev. 841.
Blagorodnemu gospodu Ivanu Plantanu c. kr. notarju
v
Ljubljani.
Iz Rima sem dobil zadnji dobro premišljeni odlok sv. Očeta v zadevi Ricmanjcev. Naroča se mi, naj Vam ta odlok priobčim v prepisu meni poslanega lista.
Visokemu naročilu se ' odzivajoč Vam pošiljam prepis imenovanega lista. Prosim Vas izvolite razburjene Ricmanjce pomiriti in jih s Svojo vplivno besedo nagniti, da se podvržejo odloku sv. Očeta; odvračajte jih od naklepa zapustiti sveto vero svojih očetov in dedov.
Blagoslova iz nebes Vam želi -f- A nton Bonaventura 1. r., škof.
V Ljubljani, 17. febr. 1908.
S tem pismom je dokazano:
1. Da smatra sam sveti Oče v Rimu g. Plantana zastopnikom in zaupnikom Ricmanjcev v njihovi cerkveni zadevi;
2. da je sv. Oče v Rimu g. Plantanu kot zaupniku Ricmanjcev potom knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani dobro premišljeno rešitev v ricmanjski zadevi z dne 11. februarja t. 1. podpisan po kardinalu Merry de Val dostaviti pustil in
3. da smatra tudi knezoskof Anton Bonaventura Plantana toliko vplivnim, da on lahko pomiri razburjene duhove v Ricmanjih, kajti sicer bi ne bil knezoskof Anton Bonaventura notarja Plantana prosil, da naj izvoli Ricmanjce pomiriti in jih s svojo vplivno besedo nagniti, da se podvržejo sv. Očetu in jih odvrne od naklepa zapustiti sveto vero svojih očetov in dedov. — Toliko pravici in resnici na čast. Roma 1 o c u t a! zadnje dejanje ricmanjske tragedije pričenja in bode v kratkem
končano, kajti vse je pripravljeno za zaključek.
Odgovornost prepuščamo tistim, ki so s svojo trdovratnostjo in verskim fanatizmom vso komplikacijo pred sedmimi leti zakrivili!
Avstrijska delegacija.
Dunaj , 19. februarja. V plenarni seji avstrijske delegacije se je nadaljevala danes razprava o rednem vojnem proračunu. Del. Nemec je dokazoval, kako malo vrednosti imajo manevri, dasi veljajo tako ogromne svote. Zahteval je reformo vojaškega kazenskega zakona na principu javnosti, izrekel se je za zvišanje plače moštvu, a proti zvišanju plač častnikom. Končno je izjavil, da bo njegova stranka glasovala proti vojnemu proračunu, ker vidi v današnji armadi naravnost nevarnost za narode in za državo. — Po plenarni seji je bilo zaupno posvetovanje o spremembi poslovnika za delegacije. Poslanec dr. Urban je nasvetoval, naj se delegacijsko zasedanje ne zaključi, temuč le odgodi, da se lahko delegacija zopet skliče k posvetovanju o važni politični stvari (poglavitno pa zato, da obdrže delegatje dijete!) Dvajset delegatov lahko sproži pri predsedniku avstrijske delegacije misel, naj se delegacije skli-Čejo. Predsednik izroči predlog skupni vladi, ki ga pošlje predsedniku ogrske delegacije. Ako sta obe delegaciji sporazumni, se vrši takoj zasedanje, ne da bi bilo treba cesarjevega sklicanja. — O predlogu se bo še razpravljalo.
Iz proračunskega odseka.
Dunaj, 19. februarja. Proračunski odsek je danes dognal poglavje »t a b a k« ter sprejel tudi vse resolucije, ki so bile stavljene k tej točki, med drugimi tudi resolucijo, naj se na Južnem Štajerskem začne za poskušnjo saditi tabak. — Tak predlog je stavil posl. dr. Ploj. — Posl. Žitnik je priporočal želje delavcev in delovodij v tobačnih tovarnah ter denunciral oblasti, da gledajo pri podelitvi trafik na deželi na politično mišljenje prosilcev. — Popoldne se je začelo razpravljati o poglavju »finančna uprava«. Posl. dr. Ploj je priporočal v interesu pravočasne rešitve proračuna, naj se deli na dva dela, stalne in vsakovrstne stvari. Le o prvem delu naj razpravlja proračunski odsek, dočim se naj drugi del takoj izroči v plenarno razpravo. Nadalje je sprožil ustanovitev kompatfbilitetnega zakona. — Finančni minister dr. vitez K o r y -t o w s k i je pozival poslance, naj ne bodo preveč zaupni in postrežni napram državnim uradnikom, ker se je izkazalo, da mnogo predloženih želj uradništva ni več utemeljenih. Potem je govoril o saniranju deželnih financ in o kreditu 4 milijonov za uradniška stanovanja. Za telefonske namene je minister vsak hip pripravljen dovoliti 6 milijonov kredita. Nadalje se je izrekel proti časovnemu napredovanju uradnikov in proti temu, da bi se državnim slugam znižala službena doba na 35 let, češ, da tega -sluge sami ne žele, ker pri vpokojenju izgube aktivitetno doklado in druge ugodnosti.
Deželnozborske volit e na Češkem.
Praga, 19. februarja. Jutri se izbojuje pri volitvah v kmečkih občinah odločilen dvoboj med klerikalci in agrarci. Mladočehi so se skoraj popolnoma umaknili ter se potegujejo le za tri mandate, ki so jih imeli že pred 20 leti. V 49 čeških kmečkih okrajih je 160 kandidatov. Grof S t e r n b e r"g kandidira kot klerikalec v dveh okrajih. V 36 čeških mestnih okrajih je 131 kandidatov. Praško staro mesto ima kar deset kandidatov, socijalni demokrat je so postavili svoje kandidate v vseh kmečkih in mestnih okrajih. Ženski kandidaturi 'sta dve. Med Cehi in Nemci bo volilni boj le v mestni skupini v Budjejevicah. — Ustavoverno veleposestvo je izdalo volilni oklic, v katerem opozarja na saniranje deželnih financ, na volilno reformo ter zahteva narodno avtonomijo.
Italijanska pravna fakulteta.
Dunaj, 19. februarja. Odbor italijanskih poslancev brez razlike strank je bil danes pri ministrskem predsedniku zaradi italijanskega vseučilišča. Ministrski predsednik je izjavil, da podrobnosti, ki so prišle v javnost o ustanovitvi italijanske pravne fakultete na Dunaju, niso odgovarjale resnici. O tozadevnem zakonskem načrtu še ministrski svet sploh ni razpravljal. Kadar se to zgodi, obvesti o izidu ministrski predsednik italijanske poslance.
Madžarska armada.
Budapešta, 19. februarja. Glasilo ministra Kossutha »Buda-pest« piše: »Neodvisna stranka stoji na jasnem stališču reforme le tedaj, ako se doseže   ž   njimi samostojna
madžarsko-narodna armada. V visokih in najvišjih vojaških krogih se antipatija še ni toliko ublažila napram tej zahtevi, da bi bila resna rešitev nujna. Zaradi tega so se pri sestavi narodne vlade vojaška vprašanja izločila. Od takrat se razmere niso spremenile.«
BjOrnson za nemadžarske narodnosti na Ogrskem.
Rim, 19. februarja. Urednik rumunske »Tribune« je imel razgovor z Bjornsonom, ki mu je rekel, da bo kmalu zopet izdal celo vrsto člankov v prilog nemadžarskim narodnostim, češ, svet mora zvedeti o madžarskih krivicah.
Pogodba med Anglijo in Rusijo.
London, 19. februarja. V ofi-cijalnih angleških krogih ni ničesar znanega, da se kuje kaka pogodba med Anglijo in Rusijo o Balkanu. Anglija ne misli na Balkanu nikoli igrati drugačne politike kakor humanitarno. Dasi je železniški projekt Avstro-Ogrske skozi Sandžak uterne-ljen v berolinski pogodbi, vendar se angleškim vladnim krogom ne zdi sedanji čas primeren, da je baron Aehrenthal ta načrt razvil.
Dopisi.
Iz Zagorja ob Savi. V četrtek, dne 13. t. m. se je po prizadevanju zaslužnega nadueitelja g. Frana Kozjaka zbralo ueiteljstvo zagorske doline in imelo na Topliei svoj prvi krožek. Namen učiteljskih krožkov je zelo pomemben, zato se je njegovemu vabilu odzvalo tudi ueiteljstvo sosednih šol, tako iz Zagorja, Trbovelj-Vod, Save, Št. Lamberta, Sv. Gore, Vač in Izlak. Na vsestransko željo se je ob 3. popoldne vršilo v topliški šoli zanimivo predavanje nadzornika g. Ludovika Stiasnega o Severnem rtiču in Spitzbergen, kojega se je udeležilo došlo ueiteljstvo ter poleg mnogega odličnega občinstva tudi okrajni glavar litijski, g. V. Parma in baron \Vinkler iz Litije. Za predavanje, katero je gospod nadzornik ponazoroval z mnogimi skioptiškimi slikami, so se mu koncem tega vsi zbrani burn> zahvaljevali. S trudom, ki ga je imel, je vidno pokazal, da želi pospešiti napredek uČiteljstva v njegovem okraju. Hvala mu. Ob 5. popoldne se je pričel L učiteljski krožek v prostorih g. P. Stepišnika. V prijaznem, kolegialnem razgovoru so jako hitro minevale ure. Na predlog g. nadueitelja Fr. Kozjaka se je zedinilo zbrano učiteljstvo v tem, da priredi prihodnji mesec II. učiteljski krožek na Izlakah pri Zagorju in je pozval zbrane, naj sc tudi tega udeležijo polnoštevilno. Čimbolj se združimo in navdušujemo drug drugega, tem močnejša vez nam bo pričala, da le v složni organizaciji in energičnem skupnem delovanju je bodočnost. Bil je zares večer, ki nam ostane v spominu in želeti je, da se na prihodnjem krožku snidemo vsi.     —x—
Iz Št. Petra na Krasu. Kako velike simpatije uživa gasilno društvo, je pokazala veselica ,katera se je vršila v nedeljo, 16. t. m. v prostorih g. M. Žofreda. Veselica je bila nepričakovano dobro obiskana. Veliko jih je odšlo, ker niso našli več prostora. Zastopani so bili vsi sloji, brez razlike stanu. Gostje so prišli iz vseh krajev, kakor iz Postojne, Zagorja, Knežaka, Kala, da celo iz Štajerskega imeli smo dragega gosta. Poskočna mladina se je ves čas pridno sukala na plesišču. Četvorko je vodil g. Ferdo Spilar s krasnimi figurami. Med odmorom so zabavali občinstvo z izbornim petjem pevci iz Kala in Zagorja. Pri plesu je igrala godba iz Postojne, in sicer i zborno, tako da se lahko kosa z vsako mestno. Ta veselica gasilnega društva je nadkrilila vse druge prejšnjih let, bodisi v moralnem, kakor v gmotnem oziru. Gasilnemu društvu pa kličem le tako naprej. Neplesoč.
Pozor somišljeniki!
Prosimo somišljenike po deželi, da ob veste v petek brzojavno naše uredništvo o izidu volitev v kmetskih volilnih okrajih, oziroma v po-samnih občinah.
Uredništvo.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 20 februarja
— Neka I spremembo. D ose daj
se je vedno bobnalo, da sta Ravnibar in Gregorio prva talenta, da v Ljubljani ne ostane ničesar, ako bi morala ta dva slučajno zapustiti nade mesto. Toliko lepih lastnosti in Čednosti Še ni bilo alepa na dveh osebah dobiti, kakor na teh dveh neodvisnih kandidatih. Vsaj „Nova Doba" tako piše, in potem mora še resnioa biti 1 Sedaj
•ir
pa je glasilo slovenske gospodarske stranke vpeljalo Še tretjega v to kolo nedosežnih talentov in neumornga dela. In to ni nihče drugi kakor dr Robida, ki je popolnoma preosno-val deželno blaznioo. ter jo tudi s „svojimi lastnimi sredstvi" m >demi. ziral. Dr. Ravnihar in dr Gr**goiis sta torej dobila vrednega tovariša iQ mi radi priznamo, da propadata dr. Tavčar kakor dr Triller, 6e nastopi proti njima — dr. Robida. Mi ž Je bil sicer radi stvari, ki je bda tudi sodnijsko dokazana — zapoden iz de. želne službe, a to mu po mnenju go. spoda Rugtana sluti le v čast, in kot agitator je na svojem mestu, odkoder strelja s kartečami. Bog nam po. magaj!
..— Dr. Tavčar — molči I Agi.
tacija dr. Ravmharja postaja otročja. Kakor znano, napravil je deželni pred« sednik pri nastopu svoje službe obisk pri vseh deželnih odbornikih Ti obiski se potem vračajo parkrat v leta. Zadnji petek je imela baronica ScLwnr. zova svoj sprejem, in obiskal jo je tudi dr. Tavčar s svojo žeuo, ker a« ni bil vrnil novoletnega obiska. Pri tem ni bilo o baronstvu niti naj. manjše govorice, in tudi nikake 6« stitke ni bilo. Iz te nedolžne zadeve je skoval naš kremenit zna5*j dr Rav. nihar celega slona, eeŠ, da se dr Tavčar na trebuhu valja pred baro nom Sohwarzem. Taka n zkotua agi. tacija je dr Ravmharja vredna in « pač sama sebe obsoja.
— »Sokol« in dr. Tavčar. 0la silo dr. Ravniharja   je   začelo k: groziti   dr.   Tavčarju   s Sokoli prav kakor bi bilo sokolstvo že jH» polnoma  orodje  dr. Ravniharja. > temi grožnjami je potrjeno, kar » je že davno vedelo, kar pa je dr. Ravnihar  vedno  tajil:  da namre išče dr. Ravnihar politične zasloni K pri Sokolih  in da bi rad sokolstvi porabljal za svoje osebne politični namene. Doslej je veljalo načelo, da ostani Sokolstvo izven političnih bo jev in strank, ker je nepolitična . • ganizacija in dr. Tavčar se je tega zvesto in vestno držal. Nikdar ni zanašal politike v Sokolstvo in nikdar ni v Sokolstvu iskal politične pod] re. Sploh se ni nikdar usiljeval So-kolom. Bil je pač mnogo let starosta, a nikdar se ni za to častno in odlični mesto potegoval, nego se branil ko-likor je le mogel ter se le vdal pro* njam in željam Sokolov samih, ki a ga želeli imeti kot starosto.  Naj -iskali Sokoli dr. Tavčarja že zarad reprezentacije ali ker niso imeli dni gega staroste, to stoji, da s.;» dr. Tai čar ni nikdar ponujal in nikdar p( tezal za častna mesta v Sokolstvu marveč je bila zanj žrtev, da je tuli ko let fungiral kot starosta. Pri dr, Ravniharju se pa vidi, da je iuiel r: sto jasne, pozitivne politične in ose ne namene,  ko se je posvetil Si stvn in ker so to zdaj spoznali tu<i širši   krogi,   zato   tak   odpor prol njemu.
— Gospodarsko delo dr. Greg riča. »Nova Doba« kar planili na vdušenja za gospodarsko delo dr Gregoriča in je kuje v deveta nebi sa, dasi je to gospodarsko delo t aKt da bi se človek nad njim zjoka ter dokaz popolne nezmožnosti dr, Gregoriča. Vse gospodarsko delo dr Gregoriča se omejuje na to, da je bi predsednik »Vzajemnega jx>dp<>rn ga društva«, ki s svedrom dere n srečne žrtve, ki mu pridejo v roke i da je predsednik stavbne druži »Union«. Pri Vzajemnem podporni1 društvu« so klerikalci že sami dr, Gregoriča posadili pod kap; odstl vili so ga od predsedstva in ga ik pedirali iz odbora, vse seveda sara njegovih izrednih gospodarski zmožnosti. In dr. Gregorič joka, d ni več predsednik, a menda mu ni H liko za predsedstvo, kakor za neki drugega. In šele »Union«. Če govori s kakim klerikalcem, se mu vlij^j debele solze po lici in zabavlja ti » nesposobnost in nezmožnost dr. Gr gorica, da se kar kadi. »Gregorič r.i je zapeljal,« ti vzdihuje in ti obŠirn razloži, da je »Union« skrajno nestt čno zidan, da je pri stavbi in VT uredbi družbo drl kdor je hotel, i da je sploh »Union« hotel, ki ne li nikdar niti vinarja nesel, tudi ee b bile vsak dan vse sobe oddane in £ stilna in kavarna natlačeno poln Vsak klerikalec, če ni na glavo p del, ve, da je »Union« sicer lep, a t* ko nesrečno urejen, da morejo d hodki kvečjemu režijo pokriti, m kdar pa ne bo nesel niti vinarja obr? sti od investiranega kapitala. » kot milijon je naložen v tem hote a ljudje, ki so svoj denar naložili teh delnicah, ne bodo nikdar vid«1 obresti, kapitala pa tudi ne morej nazaj dobiti. To so uspehi gospod*' skega dela dr. Gregoriča, tu je Gregorič sijajno dokazal svojih spodarskih zmožnosti veliko —^ vrnost. Če bi Slovenci imeli kaj v takih gospodarskih talentov, kak je dr. Gregorič, bi bili kmalu na beraški palici. Gospod Kauschegl ki je bil zastopnik »Ljudske posoJ1
(Dalje v prilogi.)
>
Priloga »Slovenskemu Narodu" it. 43., dae 20. febraarja 1908
uice« v upravnem odboru »Uniona«, 1L. že davno izstopil — zaradi gospodarskih   zmožnosti   dr. Gregoriča.
£auschegg zna gospodariti in denar služiti, to ve vsakdo in ta mož je kar ašel iz odbora »Uniona«, tako so mu imponirale gospodarske zmožnosti tir. Gregoriča. In te zmožnosti so za-;vele imponirati tudi drugim klerikalcem, tudi ljudem, ki se na kupčijo ne razumejo tako, kakor Kau-k'kcgg in, posledica tega je bila, da $o hoteli tudi pri »Unionu« odstaviti jr. Gregoriča od predsedstva. To bi $e bilo tudi že zgodilo, ko bi se klerikalci ne bali, da jih bo vsa javnost zasmehovala in se norca delala iz njih. Samo strahu klerikalcev pred javnostjo se ima dr. Gregorič zahvaliti, da sme še svoje gospodarske zmožnosti uporabljati v »Unionu«, a kmalu bo konec potrpežljivosti klerikalcev in že danes je gotovo, da bodo klerikalci v kratkem dali tudi v »1'nionn« slovo dr. Gregoriču.
— Obljuba dela dolg. Star in moder je ta pregovor in ljudje se navadno ravnajo po njem in smatrajo za švadronerje tiste ljudi, ki radi več obetajo, kakor morejo izpolniti. Kar velja za vsakdanje življenje, velja tudi za politiko. Kdor v politiki več obeta, kakor more izpolniti, je švadroner in prav nič drugega, zakaj kdor obeta, česar v obstoječih razmerah ne more izpolniti, sip-lje ljudem pesek v oči. Nekaj takega smo doživeli zadnjo soboto na shodu, ki sta ga priredila pokrovitelj Čukov dr. Gregorič in starosta Sokolske zvezo dr. Ravnihar. Kar deževalo je obljub, poslušalcem se je delala kar tema pred očmi, toliko je bilo t betanj. In te obljube in ta obetan j a o bila takega značaja, da so ljudje hitro našli najprimernejši izraz za njih označen j a in krstili Gregorič;: za političnega — Kunci č a II.
— Premersteinov volilni shod na Velikem polju se je vršil dne 17. t. m. ob obilni udeležbi volileev. Shod ni bil napovedan, a kakor hitro se je po naši občini raznese! glas, da je med nami prijatelj kmetov Kajetan Premerstein, sešlo se je hitro obilno število volileev pri g. Sušu. Z veseljem smo volilci sledili Premerstei-novemu govoru, v katerem nam je razjasnil mnoge kmečke potrebe, za katere se hoče on potezati v slučaju izvolitve. Iz njegovega govora smo se prepričali, da ima poseben dar, s katerim bi kot deželni poslanec za-mogel marsikaj storiti v prospeh boljšega blagostanja kmetijstva. Storil bo za kmetijski stan toliko, kar bi le najboljši poslanec za kmeta storiti zamogel. Vsi smo se razšli s trdnim prepričanjem, da je Premerstein res pravi prijatelj kmetov in delavcev in radi tega pa tudi dne 21. t. m. oddamo glasove temu zagovorniku kmečkih potreb.
— Samostojni kmečki kandidat Kajetan Premerstein je sklical te dni več volilnih shodov na Vipavskem. Vsi so se izvršili impozantno. Ljudstvo je navdušeno za Premer-steina in celo najhujši klerikalci mu ne morejo ničesar očitati. Zato pa se sedaj razlega glas: »Proč z Lavren-čičem, kandidatom farovžev! Mi hočemo le kmeta Premersteina, to je, našega moža!«
— Deželnozborske volitve v kmečkih občinah letos posebno razvnemajo volilce v vipavsko - idrijskem volilnem okraju. Duhovščina je posegla z vso silo v volilni boj, da bi pripomogla k zmagi svojemu kandidatu Janezu Lavrenčiču, krčmar ju z Vrhpolja. Kmetje pa se nočejo vdati farovškemu terorizmu in vse je navdušeno za samostojnega kmečkega kandidata Kajetana Premersteina, kmeta z Jeličnega vrha. Geslo vipavskih in idrijskih kmetov je: »Kmetu kmeta, njemu pravice!«
— Gostinčarjevo mnenje o Ljuo-ljani. V ponedeljek, dne 17. t. m. je klavrni državni poslanec G o s t i n -čar sedel v nekem javnem 1 o -k a lu in se tam ustil, da »ni nikjer na svetu, niti pri Culukafrih tako sirovih in hudobnih ljudi, kakor so Ljubijančanje.« Ne verno, v koliko pozna Gostinčar razmere med Culu-kafri, vemo pa natančno, v kakih krogih in s kakimi ljudmi občuje Gostinčar v Ljubljani. Z Gostinčar-jem občujejo duhovniki in klerikalni delavci in delavke. Z drugimi ljudmi ne pride v doti ko, in ker drugi ljudje tudi ne marajo ž njim občevati, jih Gostinčar sploh ne pozna. Vsak človek more imeti mnenje le o tistih ljudeh, ki jih sam pozna in če izreka sodbe, se morejo tikati samo tistih, s katerimi občuje in ki jih pozna. Sirovi in hudobni morejo torej v smislu Gostinčarjeve izjave biti samo duhovniki in klerikalni delavci in delavke. Mi s temi krogi nimamo dotike in jih ne poznamo, Gostinčar pa živi med njimi že več kot 125 let in bo že vedel, kaj govori. Kar se tiče vobče Ljubljančanov, so pa ti znani kot prijazni in ljubeznivi, postrež-ljivi in dobrosrčni ljudje, samo Gostinčar o njih ne more govoriti, ker jih vidi samo od daleč in jim ne sme priti v bližino.
— Poslancu Marckhlu, zastopniku celjske mestne skupine, dela bodoče slovensko vseučilišče mnogo skrbi in oglasil se je v »G r a z e r T a g b 1 a 11 u« zoper ustanovitev slovenskega vseučilišča. To itak vemo, da od ljudi Marckhlovega kalibra ni pričakovati drugega kot največjega nasprotovanja vsaki slovenski, če še tako potrebni napravi. Zato nas pušča tudi Marckhlovo zavijanje čisto hladne, zlasti ker je že danes gotovo, da pride Marckhlov mandat pri prihodnjih volitvah gotovo v socialno-demokratične roke.
— Dr. Vinko Gregorič — star Krakovcan. Vsak klerikalec bi že rad bil Krakovcan! Posebno veliki klerikalec dr. Gregorič. Ta se kot »mogočen« klerikalec vozi s kočijo po Kra-kovem, kajti če bi peš hodil, bi ga ljudje videli, in moža bi bilo sram. In dr. Gregorič se ljubeznjivo približuje in poklanja in pozdravlja, otrokom deli sladčiee, a starim in mladim ženicam pa nekaj, kar je podobno Marijaceljskim kapljicam, a ne vemo prav. Možem se posebno globoko priklanja, stiska jim roke, pa pravi: »Kaj ne, gospod, saj me še poznate in me boste volili, saj sem jaz star Krakovcan.« Bes vedi, kaj vse bi še rad bil dr. Gregorič! Ce bi Zulu-kafri imeli na Kranjskem volilno pravico, dr. Gregorič bi jim rekel: Volite me, saj me poznate, saj sem jaz star Zulukafer. Kar hočeš, je in bode on; samo to gotovo vemo, da ni samostojen kandidat, da je klerikalec, da bi rad bil poslanec in da ni odkritosrčen. Zato pa ne zasluži, da bi ga zaveden ljubljanski volilec volil.
— Dr. Gregorič v Trnovem. Nismo verjeli, ko smo zapazili, da se dr. Gregorič s kočijo vozi po Krakovem in Trnovem. Mislili smo si, saj tod ni nobene epidemije, da bi ljudstvo klicalo političnega nesamostojne-g a odrešenika dr. Gregoriča na pomoč, in če bi tudi v Trnovem razsajala epidemija, to bi Trnovei in Kra-kovci prej klicali vsakega drugega zdravnika, kakor klerikalca dr. Gregoriča, Je pač tako. Krakove i in Trnovei so že taki, da v teh hudih političnih bojih ne zaupajo klerikalnemu dr. Gregoriču, zato bi mož pač bolje storil, če bi doma ostal, ne pa po nepotrebnem nadlegoval s a m o s t o j-n i h Trnovcev in Krakovcev, ki ga prav nič ne marajo.
— Dr. Ravnihar in klerikalci.
Na shodu neodvisne (?) stranke dne 16. t. m. je dr. Ravnihar zavračal z vso odločnostjo zvezo s klerikalci, a danes mu postrežemo z novim dokazom, ki jasno govori, koliko je verjeti njegovim s tako slovesnostjo danim besedam, da nima pakta s klerikalci. Velemožni gospod „neodvisni" kandidat, ali Vam je mogoče dokazati, da imate pri svojih zaupnih sestankih okr o g s e b e s am o „Novodobase", ali vsaj neodvisne svetovalce, ali morete izjaviti, da se ne poslužujete pristno klerikalnih agitatorjev, ki so navzoči pri Vaših tajnih večernih sejah tam nekje v Sodnijskih ulicah?
— Kaj je s 300 zemškimi in 500 klerikalnimi glasovi? 0.1 sobote sem je dr. Ravniharjevo glasilo molčalo, kakor riba na očitanje, da prijatelji dr. Ravnihar.a javno zatrjujejo na svojih agitacijskih poholh, da mu je zagotovljenih 300 nemških in 500 klerikalnih glasov. Šele danes se je dr. Ravnihar ojunačil, da je spregovoril o tem kočljivem vprašanju. In kako je to storil? Mesto da bi rekel: „Nihče izmed mojih ožjih pristašev ni nikdar zatrjeval, da mi je zasiguranih 300 nemških in 500 klerikalnih glasov," mesto da bi odločno vsak dvom izključujoče izjavil, da niti on, niti kdo izmed njegovih ožjih somišljenikov ni imel kakšnega pogovora s tukajšnjimi nemškimi in klerikalnimi politiki, mesto da bi slovesno izpovedal, da on ne mara nobenega nemškega glasu in da kot „neklerikalec" ne reflektuje na klerikalne glasove, se zavija kakor jegulja in je po 5 dnevnih bolečinah s težko muko porodil tale nadvse klavern odgovor, ki bi naj veljal kot dementi naših očitanj: „Na vsako neumnost pa res ne bomo odgovarjali. „Narod" snoči že zopet prihaja s trditvijo, da se dr. Ravniharjevi pristaši bahajo, da imajo 300 nemških in 500 klerikalnih glasov. V soboto si je izmislil neko govorico, ki baje kroži po mestu, da računa dr. Ravnihar na 300 nemških in 500 klerikalnih glasov. To laž ponavlja sedaj v vsaki številki, pridava pa še diugo laž, ker trdi da se ta njegova trditev ni demontirala. Dr. Ravnibar je na shodu javno in jasno povedal, da računa z vso sigurnostjo ravno na glasove napred-njakov v Ljubljani." Ali ni to klasično pohleven dementi? Da je kaka trditev laž, je prav lahko reči, a dokazati to, je težko. No, dr R vni-har niti ne skuša z dokazi ovreči naSe trditve, marveč si misli pomagati iz zadrege z je-guljastimi zavijanji. Dr. Rav-
nihar „računa z vso sigurnostjo ravno na glasove naprednjak o v," kako
previdno je to povedano! Med naprednjake se štejejo tudi tukajšnji Nemoi in Če dr. Ravnihar govori samo o napredujakih, na katere z vso
sigurnostjo računa, pri tem jih pa previdno „pozabi" označiti za slovenske naprednjaka, je jasno, da misli v prvi vrsti na — Nemce! In s tem se je dr. Ravnihar ujel sam v svojo zanko. Hotel je demontirati, da ne reflektira na nemške glasove, a je v svoji zmedenosti sam priznal, da računa v prvi vr s ti na Nemce! To je velik maler, gospod starosta „Slovensko sokolsko zveze!" Heil!
— Vlada na dela za svojega kandidata g. okr. glavarja Detelo
Iz Kamnika so nam poroča: C. kr. deželno predsedstvo je glede volilnega imenika za deželnozborsko volitev v Kamniku „končnoveljavno" razsodilo, da je vpisati vse kmečke okoličane med volilce v mestni skupini iz sledečih razlogov: „Res je sicer, da volijo na Kranjskem v volilskem razredu mest in trgov praviloma kraji, navedeni v §3. volilnega reda za deželni zbor, ne pa selske občine enakega imena. Terminologija volilnega zakona je v tem oziru žali-bog jako omahljiva, ker govore za gori navedeno pravilo določila §§ 3., 4 in 20. dež. vol. reda, medtem, ko bi se dal nasprotni nazor na podlagi § 9 alinea 2 dež vol. reda tembolj zagovarjati, ker tudi § 3. dež. reda govori o primerjanju „mest in trgov" V „drugih občinah" vojvodino Kranjske. Pri presojanju deželnozborske volilne pravice kranjskih mest in trgov je treba v ozir jemati na ratio legis (?) in na prakso. Pri tem se kaže, da obstoji po dolgoletni z mnogobrojnimi pravilnimi (?) sklepi deželnega zbora sankcijonirani praksi v meščanskih volilnih krajih Idrija, Kamnik in Metlika izjema, hi ima svoj vzrok v tem, da so interesi dotičnih z navedeoimi mesti sovoleČih zunaj pravega obmestja tako bližni in tako eno vrstni, da so lako govori o .skupnosti in toresov" in vsled tega tudi o pravici do „s kupnega zastopstva" v deželnem zboru. Posebno v Kamniku volijo občinski deli Fužine, Kosiše in Ravne, Perovo, Žalje in Zaprice, kateri so z mestom večinoma tudi stavbno neposredno zvezani že skozi 25 let vselej v mestni kuriji, t. j. z mestom Kamnik" — Taki so torej vladni razlogi, — enako slabi glede jezika in svoje veljavnosti. Bližina mesta že pretvarja kmete v meščane in pomeša obojne interese v eno vrstno skupnost? To je originalno, še bolj pa to, da so vasi Kcsiše, Ra^ne, Perovo in Žale s Kamnikom „stavbno neposredno" zvezano Kdor je to zapisal, Kamnika in njegove okolice ne pozea. Fužine so z mestom res v zvezi, a teh in njih volileev nihče ni ločil od mesta in mestuih volileev. Sestavitelj „feončno-veljavne" vadne razsodbe tore) tudi akta ne pozna, toda kaj na tem! Edino pravo pa je le zadel, ker je razsodba v prilog vladnemu kandidatu Detel i.
— „Neodvisni71 kandidat bi rad vedel, kdo izmed njegovih pristašev se baha, da je dr. Ravniharju zagotovljenih 300 nemških in 500 klerikalnih glasov. Naj gosp« d doktor Ravnihar izpraša vest svoji najbližji okolici, pa bo imel takoj svojega somišljenika, ki je izblebetal veliko skrivnost, o kateri je mis il predsednik „Slovenske Sokolske zveze", da je skrita na najglobokejšem dnu njegovega srca!
— Nemci za „neodvisne" kandidate! Trditev, da igrajo Nemci pod eno odejo s takozvanimi „neodvisnimi" kandidati in da bodo šli v boj za dr. Ravnihar j a in dr. Gregoriča, je postala meso. Glasilo dr. Egerja in nemško stranke na Kranjskem „Deutsche Stimmen" je izdalo v svoji današnji številki parolo, na) Nemci glasujejo za dr. Ravniharja In dr. Greg riča. „Nemški narodni svet za Kranjsko" utemeljuje svoj ukrep takole: „Izmed volilnih govorov, s katerimi so se gospodje priporočali volilcem, je našel pri nemških volilcih najvoč odziva govor dr. Gregoriča, kije razvijal zdrav gospodarski program, ki ga lahko podpišejo tudi Nemci. Njegov sokandidat dr. Ravnihar je govoril o drugih zadevah, pri katerih morda smatra za resno geslo o ravnopravnosti, dasi smo bili s tem že večkrat osleparjeni. Toda iz njegovega govora posnemajo nemški volilci vsaj to, da se bo tudi on. zavzemal za dogovorjeno volilno reformo ln zato bodo tndl združili svoje glasove na dr. Gregoriča In dr. Ravnikarja". Tako pišejo „Deutsche Stimmen". Sedaj pa vprašamo slovensko javnost, če ni to očiten pakt „neodvisnih" kandidatov dr. Ravniharja in dr. Gregoriča z Nemoi. Ali je mis iti, da bi računajoči in spekulativni naši Nemci šli kot en mož v boj za „neodvisna" kandidata sgolj radi lepih odi
dr.   Vladimirja Ravniharja?!
Pač al zastonj sedel starosta .»Slovenske sokolsko zveze11 dr. Vladimir Ravnikar dae 3. t. m. v kazini pri eni mizi z voditeljem kranjskih Nemcev dr. Egerjem! i Karte se razgrinjajo in no kažejo igralca v baŠ najlepši luči!
— Na danainll volilni akod v/. Vodmatu, ki ga priredi ob 8. zvečer „Politično, gospodarsko in izopraževalno društvo za vodmatski okraj" v gostilni pri Pavšku na Martinovi cesti, opozarjamo somišljenike, naj se ga udeleže v čim največjem številu. Na shod prideta tudi kandidata gg. dr. Ivan Tavčar in dr. Karel Triller in gosp. državni poslanec Ivan Hribar.
— Volilni akod bo jutri v petek dne 21. t m ob 8. zvečer v hotelu „Južni kolodvor" (Seidel). Razpravljalo se bo o deželnozborskih volitvah s posebnim ozirom na želez ničarje. Shoda se udeležita kandidata narodno - napredne stranko gg. dr. Ivan Tavčar in dr. Karel Triller, da slišita želje železničarjev. Gospodje železničarji in somišljeniki narodno-napredne stranke so vljudno vabljeni na ta shod.
— Volilci za šentjakobski okraj innajo volilni shod v nedeljo, dne 23 februarja točno ob treh popoldne v gostilni g. J. Maj on a pri „Ribiču" na Dolenjski cesti št. 4 nasproti gostilne češnovar. Gg. dr. Ivan Tavčar in dr. Karel Triller so predstavita volilcem kot deželoozborska kandidata za Ljubljano. Pristop imajo le somišljeniki !
— Politično društvo „Vodnik11 ¥ Sp. Siftkl naj topleje priporoča svojim som-šljenikom kandidaturo gosp. Jak. Kolenca, posestnika in trgovca v Goričanah namesto dr. ŠusteršiČa.
— Kočevski Slovenci. Razburjenje duhov se jo že precej poleglo. Sedaj se mnogo govori, da bodo Slovenci kupili tudi pivovarno Ferlesovo in da bodo kmalu še par hiš prešlo v slovenske roke. Naravno. KoČevarji sami sprevidijo svoje grehe v narodnostnem oziru. Teh par ošabnih kiamarjev, ki o pravi trgovini dosti sploh ne razumejo, Čuti, da bi bil za nje najhujši udarec etabliranje dobrega slovenskega trgovca. In ravno tu zopet čutimo pomanjkanje višjih trgovskih šol, pomanjkanje trgovskega naraščaja. — Treba pa bo, da svoje pozornosti ne odvrnemo več od gibanja, katero se jo započelo tu doli med Slovenci. Kočevje, v katerem se pred 15 leti, da, pred 10. loti, o kakem nemškem duhu še vedelo ni, ki je bilo pa sedaj tako zagrizeno ekskluzivno deutsoh — primerjaj samo imena Tomič, Mihič, Arko, Vršeč (= Worschitz), Medic, Jaklič, PeCe itd., itd. —, dobi svojo narodno gostilno, trgovino, posojilnico in Čitalnico. V hribih se dela dan ... Ob tej priliki pa opozarjamo naš narod: i odvetniški naraščaj na dejstvo da bi v našem mestu ne samo eden, tudi dva S'ovocca odvetnika našla siloo mnogo posla in jako lep zaslužek, in to ne na škodo svojih Slovencev - kolegov, ampak na stroške narodnih nasprotnikov. Tudi ošabni ultragerman notar dr. Karničnik, a pardon, Garnitschnigg! bi nekoliko moral popustiti v svoji nacijonalni strupenosti. Treba bi bilo seveda, da pride sem narodno odločen in v nastopu energičen odvetnik. Podpore bi našel obilo, torej na delo. Gospod naddavkar Nitsch, Vas pa opozar jamo, da je za Slovenca skrajno sramotno, ako se združi iz strahopetno-sti s svojimi narodnimi nasprotniki v Turnvereinu. Glejte torej, da ta madež popravite, da vas ne bode lastno sorodstvo, lastna družina — prezirala. Isto Vam, g. davkar O Heul! Takim brezzoačajnostim ne prizanašamo. Vzgledujte se nad drugimi, ki so po 17 in 19 let nastavljeni v Kočevju in so ostali neomadeževani, Vi pa, g. Nitsoh, ste so za pol leta tako omadeževali.
— V Rrastniku je vpeljana najstrožja preiskava zlasti zoper uči-teljstvo radi nekaterih falotskih dopisov v nemških listih. Po končani zadevi izpregovorimo nekoliko več, za sedaj izražamo le mnenje, da gospoda iz Celja in Trbovelj vso preveč pretirava. No ženite nas predaleč, da se ne obrnemo in ne udarimo parkrat tudi mi!
— Ali le dvorni svetnik Fran Šuklje prodal svojo graj&čino na
Kamnu? Nehote se vriva to vprašanje pazljivemu čitatelju klerikalnih listov, kjer vsa mogoča reklamna sredstva uporabljajo, da bi spravili svoje kandidate pri bodoČin volitvah pod varno streho klerikalne nadvlade! Tako udarja „Sloveneo" na svoj veliki bobon v zadnjih številkah, da: „naj belokranjski — kmetje ne volijo za svojega poslanca graščaka Jul. Mazelle, ampak državnega poslanca Fr Šukljeta!" Ali ni g. dvorni svetnik Fr. Šuklje več lastnik gradu na Kamnu pri Rudolf jvem, ker „Sloveneo" s nekako čudno sovražno tendenco pou-
darja, da je njegov nasprotni kandidat, gosp. Mazelle — grašČak!! „Slovenoc" in njegovi tovariši naj pa pomislijo, da ne pišemo sedaj 1525. leto, ko so kmetje tlačanje napadali gospodske domo, ampak leto 1908. napredka in pr os vete!
— Zmagal bode napredni slovenski učitelj! Splošno je znano, kako so vsi nemški listi brez izjeme pisali o avstrijskem porazu 1866. leta pri Kraljevom gradcu ozir. pri Sadovi na Češkem, Češ, zmagal je prusko-nemški učitelj s pomočjo prosvete nad mračnjaštvom avstr. birokratatva! — Brez vsake podlage gotovo ni taka trditev; kajti prosvetlene ša armada gotovo nadkriljuje v ku'turi zaostalega zopernika, to je eklatantno dokazala zadnja rusko-japonska vojna! Tudi pri nas bodo zmagalo napredno misleče slov. uSiteljstvo, ako ne jutri, pa z vztrajnim delom nekoliko pozneje!! Ne moremo si torej misliti, da bi tudi le eden učitelj-na-prednjak pri bodočih volitvah so zbal onega žuganja Črnih, da jih bodo dali v retorto in prekuhali! „Ako smo lačni in brezpravni —-pa smo vsaj pošteni" tako piše „Učit. Tovariš" in to naj bode geslo vso£a učiteljstva!
— ,,Naš list11! ki ga izdaja s hvalevredno požrtvovalnostjo že 4 leta gosp. Slatnar v Kamniku, ima nekaj mesecev s m uredništvo, ki pri vsej neodvisnosti tega tednika prav krepko in odločno zastopa napredna in svobodomiselna načela. To nas veseli. Kakor hitro se je iznebil „NaŠ list" tistega hermafroditskega slepomišenja, ki je danes zatočišče „Novo dobo", vidimo v „Našem listu" le dobrodošlega sobojevnika proti klerikalizmu in vladnemu terorizmu. Ta tednik jo prav dobro informativen, prinaša iz vseh slovenskih dežel zanimiva poročila, v vsaki številki po več političnih Člankov in podlistkov ter jo pisan vseskoz dostojno. Zato ga svojim somišljenikom priporočamo.
— Novi deželni volilni red za Goriško-Gradišćansko je v vsakem oziru strahovito skrpucalo. To se vidi zlasti sedaj, ko se zakon izvaja. V splošnem volilnem razredu volijo „osobe moškega spola", kakor pravi § 19 tega zakona, ali za mesta in trge ter za kmečke občine volijo tudi ženske. Glavarstva si sedaj zakon različno tolmačijo. V enem sodijo, da volijo ženske s pooblastilom, v drugem, da morajo pri voliti osebno; za to slednje govori pravzaprav zakon. V skupini mest in trgov volijo volilci iz prvega in drugdga razreda za občinske volitve ter iz tretjega oni, ki plačujejo 20 K neposrednega, ali pri volitvah — v kmečkih občinah so pa izključeni volilci tretjega razreda za občinske zastope. Ali ni lepa ta? — V takozvani listi slovenskih veleposestnikov je volileev 144 — med temi okoli 40 Lahov. Slovensko beseddo pravi, da voli v tej skupini, kdor plača 100 K realnega davka za svoje zemljiško posestvo, laško besedilo ima pa „possesso fondiario", to jo zemljišča in hiše. Odtod toliko „velo-posesfcnikov" v Gorici. V tej skupini utegnejo Slovenci priti celo ob svojo poslance, če ostane pri tem vo'ilnem redu. Volilni red ima Še polno drugih nedostatkov. To je strašno zmašilo. Pa seveda: v pol uri se ne da sklepati boljših zakonov. NajžalostnejŠe na vsem pa je to, da je na tako hudih udarcih za Slovence kriv slovenski sin, dr. Anton Gregorčič maš-nik edinozveličavne katoliške cerkve!
— Konfereeca glede Pulja in Istre zopet na Dunaju Pred tednom dni so so vršila v Trstu pogajanja med Italijani in Slovani Istre na eni in med primorsko vlado na drugi strani glede volilne reformo za deželni zbor istrski, kakor tudi glede preuredbe volilnega reda za puljsko mestno občino. — Pogajanja, kakor znano, so ostala brezuspešna in stranke so se razšle. Vlada je nato zopet sklicala konferenco na Dunaj, katera se vrši ves ta teden pri ministrskem predsedniku Beoku. Do kakega rezultata bo ta zopetna konferenca dovedla, se seveda ne moro naprej presoditi. — Upamo pa, da bodo naši zastopniki tudi tam gori na Dunaj i nastopili tako moško in neustrašeno, kakor v Trstu. Kajti v tem trenutku bi bilo lahko vsako popuščanje od naše strani usodno za Slovanstvo Istre. Mi moramo iti s stališča, da po naravnem potu, po kojem hodimo in bijemo boj danes, ne moremo nič izgubiti, pač pa še mnogo pridobiti. Nasprotno pa Italijani nimajo ničesar več pridobiti, temveč veliko izgubiti, ako ostanemo neizpravni in ako bomo povračali po zaslugi: „milo za drago". Nasprotniki posedujejo mnogo našega, a mi prav nič njihovega. Zatorej pa nikake popustljivosti! Slovanov jo v Istri preko dve tretjini, zato smo pa opravičeni zahtevati temu številu nasproti primerno zastopstvo in pravioe, katere nam gredo po zakonu in naravnem pravu. Vsakemu svoje — pa mirna Bosna!
— Socialnodemokratičnl kan-didatje v LJubljani. Sooialnodemo-kratična stranka bo na volilnem shoda v soboto postavila kandidate za deželnozborske volitve v Ljubljani.
— Gosp Fr. Prijatelj ia Trži-Sca pri Mokronogu nam javlja, da ne misli nastopiti kot kandidat v okraju Mokronog - Trebnje - Radeče-Litija-Žužemberk- Višnja gora.
— Ia Celja« — Piše se nam: Popravek verončitelja na dež. meŠČ. šoli v Celju, g. dr. M. Slaviča, naše notice v 34. štev. „Slov. Naroda" nikakor ne ovrže. Mogoče, da doktor Slavič citiranega stavka čisto dobesedno tako ni govoril, a smisel pa je vendar prava, v kar imamo dokaze in priče. — Postopanje učitelja dr. Slaviča ni bilo na mestu; to smo hoteli pribiti in to stoji, g. doktor Slavič, in tega Vaš popravek — po znanem receptu — ne predrugači!
— Slovenska zmaga. V Svetni vasi na Koroškem so zmagali pri občinskih volitvah v vseh treh razredih Slovenci. S tem je padlo gospodarstvo enega najhujših nemškutarjev na vzhodnem Koroškem, znanega Jožefa Krassniga, p. d. KoŠiČevega Pepčka.
— Socijalno demokratski kan« didatje za deželnozborske volitve na Goriškem so v splošnem razredu sledeči: Peter Bevk, posestnik v Otaležu, Peter Leban, železniški delavec v G-orioi in Anton Vrčon, trgovec v Škriljah na Vipavskem.
Č6. gg. dopisnike prosimo naj ne zamerijo, Če odložimo ali sploh ne priobčimo raznih dopisov. V časih volilnega boja nam primanjkuje prostora za lokalne zadeve, ki nimajo večjega pomena. Tudi dopise o volilnih zadevah v okrajih koder ni narodno - napredna stranka postavila kandidatov, moremo vsled pomanjkanja prostora le tedaj priobčiti, če so kratki. V takih časih moramo prostor porabljati za aktu-valne važne stvari.
Iz gledališke pisarne. Jutri, v petek (nepar) se uprizori tretjič Anton Dvor ako v a lirična opera „Rusalka" z gdč. Collignon v naslovni partiji in g. Orzelskim kot princem. KraljiČno poje gdč. Groszova, prvo gozdno vilo gdč. Škrdlikova, čarovnico gdč. Perš-lova, kuharčka gdč. Thaler jeva, povodnega moža g. Vaši če k, logarja g. Kratochwil. — V nedeljo popoldne se ponovi zadnjič v sezoni Hervejeva opereta „Mamzelle Nitouche", za zvečer pa se pripravlja Moli er ova burleskna komedija „N a mišljeni bolnik".
50 letnica skladatelja Viktorja Parme je danes. Parma ima velike zasluge za slovensko glasbo. Prvo njegovo delo je bilo opera „Urh grcf Celjski", ki je dosegla velik uspeh. Opera „Ksenija" ima Še danes privlačno silo kakor tudi opera „Stara pesem". Komponiral je dalje opereti „Caričine amaoonke" io „Nećak", za „Rokovnjače" in „Legionarje" je pa uglasbil pesmi, ki so postale čisto narodne z vsemi melodijami. „Mlade vojake" zna vsak otrok po Slovenskem. Razne slovanske melodije so mu bile podlaga za^ krasne potpourrije. Tudi nekaj poskočnih plesnih komadov je njegovo delo. Parma je mojster instrumentacije in neizčrpljiv v melodijah, zato smemo gotovo Še marsikaj pričakovati od njega na polju glasbene umetaosti. Vodstvo slovenskega gladališča naj bi v proslavo Parmove 50 letnice dalo eno ali drugo njegovo delo na oder, saj že tako dolgo dolgo nismo slišali priljubljene njegove muzike n. pr. „CariČinih amaconk" ter prvih dveh njegovih oper.
Veliki pustni korzo- Gotovo ste že čuli o velikih pustnih korzih, ki se vrše v predpustnem času po velikih francoskih in italijanskih mestih in letoviščih, kdor pa je sam imel priliko prisostvovati tem prekrasnim prireditvam, se je divil nad velikansko iznajdljivostjo in vsestransko živahnostjo, ki vlada na takih korzih,* pa bodi to že na elegantnih triumfalnih  vozovih  kakor  tudi pri posameznih maskah in skupinah, ki tvorijo skupno nad vse čaroben sprevod,  kateri  traja pozno  tja v noč. Ih to življenje zaide povsem v razdražene ž.vce gledajočega občinstva, da se hote ali nehote poda v veseli vrtinec hrupne zabave, smejoč in ob sipaj oČ se s cvetkami, serpentinami, konfetijem itd., itd    Kot verna slika takega življenja bode letošnja Slav-Čeva maskarada na pustno nedeljo, dne 1. marca, pri kateri bodo sodelovale tri godbe in sicer „Ljubljanska društvena godba", „Ribniški unifor-mirani orkester", kapelnik prof. V. ReŠetarskv,   ter   izvirna „kmetska godba".   Pustni korzo pa se razdeli tako-le:   Maskarada   in veliki ples na korzu ali „Ena noč v Flo-renoi", „kmetski plesu v nPekluu, „Na verandi"  „Narodne kavarne", koncert   „ Ribniškega  orkestra- na „Veliki terasi". Sprevod mask po vsem korzu, pri katerem sodelujejo vse godbe, ter razni dragi pri-zori in nastopi. Več o navedenih pri-
zorih in skupinah prihodnjič, vendar pa je že omenjenega razvidno, da je letošnja Slavčeva maskarada zasnovana na široki podlagi in naj ' nihče ne zamudi se udeležiti kot maska ali kot gledalec tega velikega pustnega korza.
SUvbinsko društvo o. kr. državnik uradnikov. Opozarjajo se še enkrat vsi Člani na občni zbor, ki
bo v soboto 22. t. m. ob 8 v prostorih n Uradniškega gospodarskega društva" na Kongresnem trgu. Zaradi važnega dnevnega reda je potrebna polnoštevilna udeležba. Istotako se vabijo vsi državni uradniki, ki še niso prijavili svojega pristopa, da pridejo na občni zbor, kjer se lahko vpišejo pred zborovanjem, da bodo imeli pravico glasovati. Zanimanje za društvo je prav živahno. Prijavilo se je toliko Članov, da je društveni obstoj zagotovljen. Kakor se je izvedelo od zanesljive strani, podpirala bo vlada taka društva na ta način, da bo dajala posojilo po 3% na drugo mesto, kar je zelo ugodno. Društvo namerava zidati članom posamezne hiše in tudi skupne, kjer bodo stanovanja cenejša. Ustreženo bo torej tudi onim Članom, ki si ne bodo zidali lastnih hiš.
Pri glavnem gospodarskem sestanku pri g. Češnovar u se je nabralo za Ciril-Metodovo družbo 10 K, katera vsota se bo plodonosno naložila toliko časa, da postane snujoče se gospodarsko društvo pokrovitelj.
V ookrltje deficita pri „Glas-benl Matici4 je poslal g. dr. VI. Ravnihar 50 K neke kazenske poravnave.
Konknrz razglaša dež. sodišče nad premoženjem zapuščine po umrli Frančiški Kham v Ljubljani. Upravitelj konkurzne mase je odvetnik dr. Papež.
Pred upravnim sodiščem bo
v sredo 26. t. m. javna ustna razprava o pritožbi Viljema Pollaka in Franca Dena v Tržrcu proti kranjskemu dež. odboru zaradi veljavnosti nekega sklepa obč. odbora.
Nedeljska predpnstna veselica „Olepševalnega društva" v Rožni dolini je bila dobro obiskana vkljub temu, da je bilo v nedeljo mnogo plesnih veselic Gostilniški prostori so bili napolnjeni; g. Končan pa je poskrbel za točno in dobro postrežbo gostov. Veselica je uspela v vsakem oziru povoljno.
Vrhniška čitalnica priredi dne 23. t m. v svojih prostorih plesni venČek. Vabila je že razposlala. Vstopnina za Člane 1 K, za nečlane 1 K 60 v. Sodeluje „Društvena godba" ljubljanska. Maske dobro došle. Obleka promenadna.
Čebelarska podružnica v Kamniku priredi 23. t. m. ob 3 uri popoldne svoj cbmi zbor pri „Petru" (Žerovnik). Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi predavanje gosp. Ant. Likozarja o naprednem čebelarstvu. Čebelarji kakor tudi prijatelji čebelarstva se vabijo, da se predavanja v obilnem številu ude'eže.
Nov O društvo. Ustanovilo se je „Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Škofja Loka" s sedežem v Škofji Loki.
V Šmartaem pri Litiji priredi ondotno prosto v olj vo gasilno društvo svojo običajno predpustno veselico v nedeljo, dne 23 februarja v gostilniških prostorih g. Ivana Robavsa Za če tek ob 8. zvečer. Vstopnina za osebo 80 v, z družino 2 K. K mnogobrojni udeležbi vabi vse prijatelje društva odbor.
V Zatičinl se vprizori v nedeljo, dne 23. februarja 1908 v gostilni „Poličanski", g. Fritz, veseloigra: „Dobrodošli! Kdaj pojdete domu?" Začetek igre ob štirih popoldne. Po igri prosta zabava.
Umrla Je vdova ga. Neža Zupančič, posestni c a iz Jurjevice pri Ribnici.
Narodna Čitalnica v Krškem
priredi dne 3. sušca t. j. na pu9tni torek v dvorani g. K. Schenerja II j veliko   maskerado,    pod naslovom Barnum & Baillev.   Svira ciganska godba. j
Dosluženi vojaki v Mokronogu
prirede v proslavo šestdesetletnioe cesarjevega vladanja dne 23. t. m. v v prostorih g. Blaža Mevžlja plesni venček.
Sad   „svetoga"   misijona. V
Povirju na Krasu je   bil  „sveti" misij on.    Sad   „misijona* je ta,   da sta dve ženski  znoreli,   neka   žena in dekle   Ivanka   Kasi ž.   Po Krasu misijonarjjo v volilne namene; v tem pogledu   ne   opravijo sioer nič, ome- J njena   žalostna  slučaja v Povirju  pa I naj opogumita ljudstvo   dru godi,   da I ne hodi  poslušat,  marveč zapodi od sebe svoje Črne sovražnike, ki prinašajo v občine  le  nesrečo,  razdor in i hinavšSino.
Štrajk korlstk. V Mariboru so stopile koristke ondotoega gledališča I v štrajk, ker niso bile zadovoljne s kapelnikom Weinerjem. Intendant je I hitel posredovati in res se mu je posrečilo, da so koristke prenehale štrajkati Eno so odpustili, pa baje ne zaradi štrajka. I
j KaprH SO v Mariboru 86Utnega Evgena Muli er j a is Segedina, ker je dva Človeka opeharil za par dese tako v. Miiller je izgnan iz Avstrije.
I VOS le padel v Strasgojncih na Štajerskem na 171etno Terezijo Hleb, ki so jo po daljšem trudu mrtvo potegnili izpod njega. Dekle je bilo deloma zmečkano, deloma se je pa zadušilo v obcestnem jarku, napolnjenem z vodo, kamor je padel voz.
I      »Slov Čitalnica" v Maribora
priredi družinski zabavni večer dne 22. t. m. (v sjboto)   ob zvečer v mali dvorani  „Narodnega doma" Iz prijaznosti sodeluje oddelek salonskega orkestra slov. trg. društva.
Gorelo Je oktobra lanskega leta v Pirchovi tovarni v Ptuju Pri tem so znosili pohištvo na dvorišče soseda Lozinška, Po končanem požaru so spravljali reči nazaj, pri tem pa dognali, da je ukradenih raznih vrednostnih stvari za 247 K. Sumili so pek. pomočnika Andreja Golino in pek. vajenca Ivana Šeraha, ki sta zato tudi stala pred sodiščem, a bila obsojena le vsak na teden zapora, ker sta ukradla posodo ribizljevega soka.
Krvava zabava. V Župetinoih ca Štajerskem je bila v Boro viče vi gostilni zabava, pri kateri je pa tekla kri. Fant Martin Zelenko je streljal s samokresom in zadel pri tem nekega Pradla v nogo. Pri splošnem pretepu je bilo več krvavih glav. Razgrajači so kmalu nato v neki drugi gostilni razbijali s koli in ko so jih pometali na cesto, so bombardirali hišo s kamenjem. Obsojeni so bili: Anton Lovrec in Franc Rižnar vsak na 4, Lovrenc Kukovec na 3 Martin Zelenko na 2 meseca ječe, j Ludvik Rižnar pa na 14 dni zapora.
Tatuski poročni par V neki nemški trgovini v Celju so aretirali nekega ključavničarja iz Žalca in njegovo nevesto iz Frankolovega, ker so spoznali na njima obleko, ki je bila nedavno pokradena pri veleposestniku Ježovniku (Vervega) v Arji vesi.
Spominsko plOŠČO namerava vzidati šmarsko - rogaško učiteljsko društvo na šolskem poslopju pri Sv. Petru na Medvedovem selu na Štajerskem umrlemu nadučitelju V e k o-slavu Strmšku.
Akad. tebn. društvo „Tabor" ▼ Gradcu naznanja, da se vrši V. redni občni zbor dne 22. t. m. ob pol 8. v društvenih prostorih (Brand-hcfgasse 12 ) z običajnim sporedom. Slovanski gostje dobrodošli!
Brezsrčnež. Voznik Konrad Maier ii Peska pri Št. Vidu na Koroškem je v soboto s težko obloženim vozom pevozil starega berača, ki je ves krvav in z zlomljenimi udi obležal v snegu in blatu. Brezsrčnež se pa ni nič brigal za reveža, ampak peljal dalje. Še le Čez dolgo Časa so našli ljudje berača skoraj nezavestnega na cesti in ga spravili na gorko ter potem v bolnišnico.
Vilice Je požrla. Pri Sv. Krri na Koroškem so pred dobrim letom zapazili pri neki kravi, da ima na prsih poleg leve noge veliko lnkojo, skozi katero je prihajala najbrž iz želodca klaja in voda Krava je imela okoli luknje veliko bulo, ki ji je povzročala pri dotikanju velike bolečine, kakor se je videlo iz gibanja živali. Ni se vedelo, odkod vse to. Zdaj sta se pa pokazali pri luknji dve železni konici kot namiznih vilic in ko so ju vlekli ven, so res potegnili z njima Še ostali konec vilic, držaj Dva roglja manjkata. Uboga žival je najbrž že pred več leti na paši požrla vilice.
POSkUŠen samomor. V Celovcu je oddal tri strele v se neki artiljerijski poročnik iz Gradca. Ranil se je smrtno.
Umrl Je v Gorici gA n d r e j
Kopač, blagajnik „Goriške ljudske posojilnice" in 'upokojeni orožniški stražmešter. Pokojnik, rodom iz Škofje Loke, je prišel kot mlad orožnik na Goriško ter se tam udomačil. Vsled svoje pridnosti in vestnosti se je pospe! do orožniškega stražmeštra. Složboval je največ v tolminskem političnem okraju, kjer si je ohranil v težki službi po svoji razsodnosti in možatosti najboljše spomine. Istatako je v Gorici vse čislalo mirnega in vljudnega moža Dosegel je starost 53 let.
Učiteljsko društvo za sežanski Šolski Okraj  ima 27. t. m. ob
10. dop. na Repentabru svoje zborovanje.
B Poskusen samomor.  V Trstu
je skočil 331etni delavec Stanislav M r a s skozi okno in se smrtno pobil.
Delavska zavarovalnica zoper nezgode ¥ TrstUi Za predsednika razsodišča te zavarovalnice je imenovan predsednik trgovskega in pomorskega sodišča v Trstu Emil pl. Nadamlenzki, za njegovega namestnika pa dež. sodni svečnik trg. in pomorskega sodišča v Trstu dr. Anton P o v š i č.
Obrtno sodišče ▼ Trstu. Dunajski uradni list j« priobčil včeraj
odredbo justičnega ministrstva, d« se
ustanovi v Trstu obrtno sodišče.
Sreč« fF moreči. V Bazovici so imeli v poslopja nad premogokopom bliza železne zakurjene psči spravljenih nekaj dinamitnih patron. Paznik, strojevodja in Še tretji usluž benec so bili komaj trt metre oddaljeni cd peči. Kar je nastal silen pok. Dinamit se je užgal in razgnti peč na ne broj koscev. VeČ zidov je po rušenih, streha podrta, vrata je pa odneslo daleč proč. Uslužbencem se pa ni zgodilo nič posebnega. Dva sta sicer nekoliko ranjena, a ne nevarno, tretji je pa ostal docela nepoškodovan.
Vojaški konji v Furlanljl. Domobransko povelj ništvo št. 4. v Celovca razdaja brezplačno posestnikom in dragim po Furlaniji, ki morejo vzdržati konje, močne gorske konje visoke 140-160 cm. Po šestih letih postane konj last dotičnega posestnika. Oni, kateri dobijo konje, so obvezani na zahtevo vojaškega povelj ništva v Gorici postaviti mu konje na razpolago tekom 24 ur. Vojaška komisija bo pregledovala konje vsako leto ter bo za one, ki bodo najlepši, dajala premije po 10 K.
Volka J ustrelil blizu Črvinjana na Furlanskem neki kmet v trenotku, ko je hotel pobegniti volk s kuncem v gobcu skozi okno hleva. Volk, ki se je pritepel z gorovja, je bil pro-vzročil že mnogo škode med drobnico v celem okraju.
Istrski železniški projekti.
Mestno zastopstvo v Omaku je poslalo na železniško ministrstvo spomenico, v kateri se zahteva graditev železniške proge, ki bi vezala mesto Omak in pristanišče v Reki in v kateri spomenioi se poudarja gospodarski pomen projekta zvezne železnice Reke z enim najboljših istrskih pristanišč. Upa se, da se po zgraditvi projektne proge Poreč - Kai faoar ta združi z imenovano progo Omak-Reka, tako da bi bil Poreč zvezan z Reko, s čimer bi istrska železniška mreža bila kompletirana, kot se ž»ii.
102 leti stara je umrla pri Če dadu v Italiji gospa Ivana Trli-k a r   (oČividno   slovenskega pokoljenja).
Koliko piva se Je popilo v Avstriji 1907? Samo 20,711.621 hI nasproti 19,981 952 hI prejšnjega leta. Davka se je plačalo od te pijače 79 552 270 K proti 76602.381 K leta 1906. Na Kranjskem se je popilo 100 759 hI, za 16 787 hi več od 1906, ter se je plačalo od tega 410.283 K davka, za 68 748 K več nego leta 1906.
„Cement in železo-beton" je
ime novega časopisa, ki se bavi s konstrukoijami iz navedenih tvarin. Uporaba cementa in betona se v novejšem času vedno bolj razširja v vseh strokah stavbarstva, posebno pa tam, kjer sta jo prej nadomeščala kamen in železo. Povsod po drugih večjih državah izhajajo strokovni Časopisi, ki se bavijo z betonom in železo betonom, dočim v celi Avstro-Ogrski doslej ni š^ niti enega, temveč so posamezni članki iz te stroke raz-streseni tuintam po raznih Časopisih. Zgoraj navedeni časopis bo torej prvi, ki se bo natančneje posvečal tej stroki. Prinašal bo tudi Članke iz drugih polj inženerstva v vseh slo vanskih jezikih, in bo seznanjal svoje bralce z važnejšimi delavci na polju slovanske tehnike, in se bo oziral ne samo na konstruktivno temveč tudi na gospodarsko stališče. Priporočamo torej ta velevažni časopis; naroča se pri: Administraciji Časopisa „Cement a železo-beton", Praha Vinohrady, Hal-kova tfida, 56.
Samomor. Na Reki je skočil v morje 701etni Simeon TkalČiČ iz Lipe. Zavezal si je pred samomor m oči. Najbrž se mu je zmešalo.
Semenj. Dne 19. t m je bilo na tedenski semenj prignanih 106 volov, 64 krav in telet, skupaj 170 glav. Kupčija je bila dobra. Cene so bile 60 —70 v kg žive vage.
Samomor. Včeraj okoli 5. pop. se je ustrelil v hotelu „Stadt Wienu upokojeni domobranski st tnik iz Trsta g. Leopold Zanardi. Zadel se je v levo stran prsi, toda ni bil takoj mrtev. Na lice mesta došla zdravnika gg. drja. Prossinagg in Illner sta mu dala prvo pomoč, potem pa odredila, da so ga prepeljali z rešilnim vozom v garnizijsko bolnico, kjer je danes ob 5. zjutraj umrl. Povod samomoru so baje neke zasebne zadeve.
Kanal se Je udri danes ponoči v Kolodvorskih ulioah, katerega bo že popravili.
Ponoćni oblaki Danes ponoči se je priklatil na Sv. Jakoba nabrežje neki nepoklican gost ter začel pri nekem starinarju preiskovati omaro. Starinar se je še pravočasno zbudil ter nepoklicanega grsf,a prepodil.
Delavsko gibanje. Včeraj se
je z južnega kolodvora odpeljalo v Bregenc 20 Hrvatov, iz Amerike pa je prišlo 1656 Sloveooev, Hrvatov in Macedonoev.
UrO| ki je bila izgubljena na Šmarni gori, je našel g. Borštner, adjunkt još. železnic* ter jo oddal v I
upravništvo Siov. Naroda. Lastnik naj se izvoli oglasiti tam.
„Društvena  godba IJubljan ska" sodeluje danes zvečer pri do* mači veselici v hotelu  „Južni kolo. dvor« (A. Seidel). Začetek ob a zve. čer. Vstopnina 30 kr.
„Društvena godba ljubi jaQ. ska" koncertu je jutri popoldne y kinematografu „Edisonu, Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa" iQ sioer pri predstavah ob 4., 5., 6., 7 in a
Telefonsko h tozojro
Volilni boj na Belokranjskem.
Gradac, 20. februarja. Položaj za klerikalnega kandidata je skrajno neugoden. Po Belokranjskem hodijo trije tuji klerikalni agitatorji in razširjajo volilne lepake, ki rote volilce, naj volijo Šukljeta. Volilci pode agitatorje izpred svojih hiš. Tudi v Gradaeu so poskusili svojo srečo, a niso nič opravili. Ko so odhajali, niso mogli nikjer dobiti voza.
Črnomelj, 20. februarja. Vlada je priskočila v nevarnosti se nahajajoče«! u klerikalnemu kandidatu Šuk-ljetu ter po posredovanju klerikalne stranke izposlovala pri državnem pravdništvn v Novem mestu, da je izdalo odredbo, s katero so konfisku-je 1. številka »Đelokranjca«, dasi je vsebina tega lista popolnoma nedolžna in je v njem povedana samo resnica o Šukljetu. Konfiskacija je popolnoma protizakonita, a tudi ne bo imela željenega uspeha, ker je že vsa naklada razdeljena med volilce. Zaplemba je nov dokaz za pristranost deželne vlade, sad pakta, ki so ga klerikalci sklenili z vlado, da bi spravi-li samo svoje mameluke v deželni zbor.
Konflikt med vlade in Cehi.
Dunaj, 20. februarja. Parlamentarni položaj je zelo resen. Odkar zboruje proračunski odsek, delajo Čehi na to,, da se pojasni razmerje med njimi in vlado. Od rešitve tepa vprašanja je odvisno, ako Cehi ostanejo v vladni večini, odnosno, aku ostaneta v kabinetu češka ministra dr. Ficdler in Prašek.
Praga, 20. februarja. »Narodni Listv« javljajo, da se v torek sestane na Dunaju parlamentarna komisija čeških strank, ki so združene v češkem »Narodnem klubu«, da se po svetujejo o političnem položaju in o stališču čeških poslancev napram Nemcem in vladi.
Dunaj, 20. februarja. Poslani'-dr. Kramar je imel konferenco i dr. Pa cakom, dr. H u r b a n o m in U d r z a 1 o ni , na kar je imel dolgotrajen razgovor z ministrskim predsednikom   baronom   B e c k o m.
Praga, 20. februarja. »Naroilm Listy« poročajo, da se   je politični položaj nevarno poostril in da so te ga v prvi vrsti krivi Nemci,  ki neprestana rovarijo proti Čehom. Na čelu tega rovarjenja stoji nemški mi-nister-rojak P e s c h k a , ki je s svojim šovinistiškim govorom v Gradcu vzbudil silno nevoljo   in ogorčenj* med Čehi. Vsi češki poslanci so složni v tem, da tako ne gre naprej in da je že zadnji čas, da se temeljito raz bistri razmerje med vlado in Čehi.
Dunaj, 20. februarja. Poslanca dr. Kramar in dr. P a c a k sta da nes konferirala s  pravosodnim ministrom dr. K 1 e i n o m glede imenovanj pri sodiščih na Češkem.
Kadi vseučilišč,
Dunaj, 20. februarja. »Reicbs-post« javlja, da je imel ministrski predsednik baron Beck dolgotrajno konferenco z ministri dr. Gess-ni a n n o m , dr. E b e n h o c h o m in dr. M a r c h e t o m. Konferenca je veljala vseučiliškeniu vprašanju. Državni zbor.
Dunaj, 20. februarja.   Iz zanesljivega vira se   potrjuje, da bo državni zbor sklican v torek 17. marca. Obstrukcija v o<rrsko-hr vaškem parlamentu.
Budimpešta, 20. februarja. Di*i denti SO pričeli v današnji seji drž. zbora z obstrukcijo radi revizije poslovnika, ki ima priti jutri na dnevni red. V to svrho je umaknil ministrski predsednik dr. \V e k e r 1 e vae vladne    predloge.    Zbornica   je po daljši debati z veliko veoino sklenila, da ima revizija poslovnika priti jutri na dnevni red. Seja je bila kon čana opol dna Sprememba ustave na Norveškem. Kristijanija, 20. februarja. Kon slitucijski  odsek  norveškega parlamenta je sklenil, da se iz ustave odpravi kronanje kralja.
Proti verskemu poduku v Šolah.
Rim,  20. februarja. Parlament je danes nadaljeval   razpravo o odpravi verskega pouka iz šol. Za predlog je govoril posl. M o s c h i n i. Rodbinska drama.
Dunaj, 20. februarja. Trgovka Ana D e g e n , ki je bila loeena od svojega moža, je zastrupila sebe, svojo 9let no hčerko in Gletnega sina s svetilnim plinom. Vzrok — beda*
CRANC JOŽEFOVA [GRENKAVODA
\otiiirno nurtmnu »DVAJAJOCE SREDSTVf
i+S^ Se dobi povsod I
neobhodno potrebno zobna Creme
zdržuje zobe ćisio, bel« in zdrave.
7\
Prof Pavlov označuje
na podlagi točnih preiskav sir a. t tek s* najmo-ročnejseea rbuievalea sekretorskih želodčnih r:v»er. Prav odlično pa abujajo tek, krepe ie-lodeo in olajšajo bolečine pristne Bradjje ve želodčne kapljice. Pospešujejo opravila prebavnega dela, slast do jedi, odstranjajo telesnemu dobrobitu škodljivo napenanje, čezmerno tvtiritev kislin, telesno zaprtjn, želodčne bolečine in drugo motenje prebav«. Dobi as v lekarnah. C. Bradj, lekarnar, Dunaj I., Fleschmurkt 1/386 razpošilja 6 steklenic s* K 6-—, 3 dvoj nate steklenice za K  4-60 franko.
a razpc ^ ki en *
3610—8
Oslabelost
naj bo telesna aH vsled bolezni, hitro premaga
emulzija.
icottova emulzija se lahko označi za čisto redilno in zdravilno sredstvo, ki ima izredno velik učinek, pa je obenem tudi izredno lahko prebavna in slastna.
Tudi najsvojevoljnejši pacient se hitro navadi na Scotta in celo najboli oslabelemu želodcu Scott ne povzroča najmanjših težkoč.
Izvirna steklenica
'ristna samo s to
znamko - ribi- 22 SO vin.
sem - Kot Jam- Naprodaj po vseh
zvenim  znaiora lekarnicah.
3cattovega ravnanja! * <W3_9
Borzna poročila.
Ljubljanska
^Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni karzi dan. borze 10. ftbruarja 1908.
Blago
99 9 i 9? 90 •16 90 94 20 112 40 89 90 Ibl 6^ 100*86
naioiceni papirji.
majska renta. . . . ^iđ/0 srebrna renta   .  . .
5/# avstr. kronska renta. . ft    „    zlata        »    . • i9 ogrska kronska renta . *f9     n zlata 0% posojilo dež. Kranjske i f**U posojilo mesta Spljet n - Zadar
***/,•/♦, bos.-herc. železniško posojilo 1902 .  . . i»-f češka dež. banka k. o.
&    • -  , ŽJ °*
iNt*U **st- pisma gal. dež.
hipotečne banke . . Pe5t- kom*  k. o. z
10° U pr......
>/,•/, zast pisma Innerst.
hranilnice.....
#Yi*/a zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice .
z. p is. ogr. hip. ban.
obl. ogr. loKalnih železnic d dr.       . .
R,% obl. češke ind. banke e prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
■ft% prior, dolenjskih žel. . »/, prior. juž. žel. kup. Vi Vi
V»*/o
avstr. p o s. za žel. p. t).
Srečke.
3rtčke od 1. 1860V« .  . -od 1. 1864 .  .  . .
tizske......
zem. kred. 1. emisije
-      • • \ ,» ogrske hip. banke .
srbske a frs. 10O—
turške......
fatilika        srečka . . .
|(reditne 9    . • .
bomoške , ...
Krakovske 9 ...
ljubljanske       , ...
Avstr. rdeč. križa „ ...
»        m     m      •   • •
^udolfove » ...
Salcburške a ...
Dunajske kom.  ,    . • .
Delni*«.
Južne železnice ..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ ... Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Iraške žel. ind. dr.   .  . ,
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe češke sladkorne družbo
Valuta.
C. kr. cekin ......
30 franki.......
10 marke.....• .
iovereigns.......
" rke........
bankovci.....
DeD»r
t7 7i 99-75 *7?0 •16 70 94 — U2 2
97 *9t
99 8
98 "5
97 T5 97 7fe
99 35
I
li U2 60
i
*9 —
l| 99-|   .9 25
98 50
99 76
9990 9H 75 2 9 7? 99
:5i 4f i6275
50 275 — 4 6* 50 ?49 1C3 75 184
2* 26 465 1'6' 102 '0
65
61
3» 25
66 110-608 -
14^60 '68*76 1717-
772-240 — 740 — 630 — *632 63 76 2t9 60 M9--151 -
i9 7* £875
98- 75
10:; 3 i
103 60
ico —
100 — 1 0 25
99- fO 100 76
k9*7: 30175
11 3b 19U 2H 50 24i 9 117 60 96 70 261 484
15*i 40 266 75
163 80 281 — 274 60 2i»ft — 1(9 75 18d
24 25 456 -112 — V 860 69 — 65 -32 23 97-ai 104-— 518 -
141 F0 66976
1727-— 637 — 773 -241 — '41 -<5M-
2642 — 633 76 17 >60 I20-—
164 —
1139 19 14
23 56
24 1« 1178'
96 «0 2 62 b
žitne cene v Bud»mpeitl.
, Dae lu. fobrssrji 19.8 Termin
fitAiea sa april . ... za ^0 kg K 11*65 Piosiea sa oktober . . . za oO kg K 10 le Bi sa april . ... u 60 kg K 10 40 ■a maj 1908 . . sa bu kg K 67■* sa april .... sa 60 kg K 7*76 EflVktlv.
nespremenjeno.
HeteorolotKno porodilo.
*iiiua   nad morjem »06. Srednji urtont tlak 786 9 mm
In
-O
opisovanja
Stanje baro metra ▼ mm
o. >
H i.
Vetrovi
Nebo
19 20.
9. iv.
7. «j. 2. pop.
7280
730 0 7*d7
9 9 sr. szahod ^ jaano
I r
-1*6 al. j zahod pol oMac.
7 6; m. Btah. I .
Srednja včerajšnja temperatura: 6*1° nor-jialna l>'2°. — Padavina v mm l>*j.
639
Tužnega srca naznanjamo vsem prijateljem in znancem vest, da je naša nepozabna mati in sestra
]f eža Zupančič
(vdova)
posestnica
dne 19. t. m. previđena s zakramenti za umirajoče v 36. letu njene dobe po dolgi mučni bolezni zaspala v Gospodu.
Pogreb bode dne 20. svečana ob petih popoldne iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Križu
Rajnico priporočamo v blag spomin in molitev.
Jurjevica pri Ribnici, dne 19. svečana 1908.
0rillnocllaod9.-ll.dop
Ttltf o« iti«. 44.
Zahvala.
Prostovoljno gasilno društvo ¥ Krtke m se zahvaljuje vsem, ki »o pripomogli z obiskom in diposlaoimi lepimi dobitki, da je letosuji ^nsilski plesni venček s srečolovom tuko lepo uspel; zlasti gre posebna zahvala go spioam, ki so tako marljivo razproda jale v prid društva. 6>i Na pomoči
V Krškem, 19. februarja 1908
Odbor.
JCajem
Žalujoči ostali.
za 2 konja, spredaj nekaj prostora, prostorna Šupa za vozove in prostor za seno se odda takoj. Vprašati je pri hišniku v Slomškovih ulicah it« 12. 6 6 2
Hej! V Portorose pri Piranu (Istra). Kam?
Pension MVittoriaM
v čudolepi leži, nov, opremljen z vsemi udobnostmi, nasproti pristaniškemu mostu in obrežnim kopališčem. Izborna dunajska kuhinja; sobe od 3 K naprej. Poslužnik pri vsakem parniku, ki pristane v Portorose. Pojasnila daje
Viktorija Reisser
644 lastnica dunajskega bufeta flDora".
LJUBLJANSKI
ZVON
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD
LETNIK XXVII C1907).
Iznaj* po 4 pole obsežen v veliki osmerk po eden pot na mesec v zvezkih ter stoj »se leto 9 K ao h, pol leta 4 K 60 h, Setr
leta s K 30 h. Za vse neavstrijske dežele u K ao b ne leto Posamezni zvezki se dobivajo po 80 b.
;.Narodna Tiskarna*' v Ljubljani
Zaradi obiteljskih odnošajev se daje v najem na pet ali več let
enonadstropna hiša
v Fntioi z izvrstnimi obokanimi prostrani m pivnicami in s potrebnimi gospodarskimi zgradbami, vrlo sposobna za vsako trgovino, prodajalnico, hotel z gostilno in stanovanjem; istotako se daje v najem za isti čas tudi več njiv in travnikov. Hiša je novozgrajena, leži na dobrem kraju ob glavni cesti ter ima zadaj prostran travnik, jako ploden, pa se eventualno tudi, lahko porabi za prirej nje raznih zabav. — Železnišk kolodvor blizo, živa voda v neposredni bližini.
Pojasnila daje lastnik Jakov Plese, Lokve na Hrvaškem. ro -1
Povodom preselitve iz
hotela „VEGA"
v gostilno gospoda
POGAČNIKA
v Spodnji Šidki
bode
«soboto, dne ZZ. februarja
otvoritvena plesno
veselica
s kor i j and oti.
Začetek ob 8.        Vstop prost.
Za. obilen obisk se priporoča
J. Reberšak
gostilničar.
€56 1
Okoli 250 hektolitrov
belega vina
Je naprodaj y grdih pri Gorici po Jako ugodni coni.
Več pove upravništvo „Slovenskega Naroda".
B54 — I
Ravnokar došle
krasne kravate, najnovejše bluze, "ii£>£g» fina vihnia in spodnja krila
3335
priporoča po znano nizkih cenah tvrdka
fi. Uivod-jViozelič j
S3 v Ljubljani, Stari trg št. 21EK modna trg. ter salon za damske klobuke.
—r=   Filijalka v Kranju, Glavni trg.
M pollr
spreten in zanesljiv, šthl stalnega posla pri stavbnem mojstra Roberta Smielowskem v Ljubljani.    em 1
Iščei
649 1
učenko
■a manufakturno prodal«Ino, veščo slovenskega in nemškega jeziaa.
T. Ogrin v Novem mestu.
Prodajalna
so sprejme takoj v trgovino gosp. Franca Senica v Motoiku pri Kamniku, C50 1
Motorno dUOkOlO
80 proda po nizki ceni. Moč dve in pol konjski sili ter je skoro novo. Ogleda se ga lahko pri lastniku
Vojtebu Forticu ▼ Slomškovih uli c ah što v. 10. 641 1
Jzjava
Podpisani J diet Ogulin, posestnik v Metliki Št  126,  preklicem, da je gdč Marija Rus iz Metlike Št. 134 prisegla po krivem in izjavljam, da sem to izrekel le v razburjenosti.
Metlika, 18 februarja 1908.
655 Jožef Ogulin.
Bla$oine3.
proti  poiaru   in vlomu, .Fux* pisalni  stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje neg« kjerkoli. — Bečko  skladišta m blagajna,   delničarsko   drust?o 1 Zagreb, Hica 22.        3424—* 8 |
Kolodvorska restavracija
(Jo s. Schrey.)
U peteb. dne il februarja
Izbrano poleđino
različnih rib
pri kateri sodeluje
priljubljeni ljubljanski sekstet.
Toči se tudi plzensko pivo (urazdru). I Začetek ob osmih.      Vstop prost.
Za obilen obisk se priporoča
64? Jos. Schrcy.
na lepem kraju, z lepim razgledom ter i.l 1 iu dveh tovarn, SO proda. Na zahtevo se odda tndi nekaj vrta.    f>48— 3
Kje, pove oprav. „Slov. Naroda4*.
Kupim majhno
posestvo ali hišo
z velikim vrtom pri kaki postaji na Gorenjskem   od  Medvod   do Leseo.
Pi-ma in ponudbe na- se poš Ijajo pod šifro ,,J 3. 99fli na upravništvo „Slov. Naroda". 627—2
Ura z verižico
za samo K 2*—■
zaradi nakupa velike množinu ur razpoftilia šle-ejjska r&zpošiljalnica : prekrasno pozlačeno i6-urno precizuuko uro ankenco z lepo veri-fcico sa samo 14 kakor tndi 31etno ga-
rancijo  — Po povzetju razpošilja Prnsko-alezifaka razposllievalnlca
P WINDI :CH v Kra^u U/38.
S H. Za nengaisJ°^e denar nazal
646
esarji!!!
V najem se da
mesnica
ozir. prodajalna z vso opravo, napolnjeno ledenico ter eventualno tudi pripravnim stanovanjem s kuhinjo in 2 sobama ter s hlevom. 652 (
Pojasnila daje Josip A t man, gostilničar na Bledu*
Št. 4802.
616-3
Vrt v najem!
K mestni hiši št. 16 na Poljanskem nasipu spadajoči veliki vrt s rastlinjakom, v katerem je tudi sta*
no vanje, se da s 1. malem 1908 v najem.
Pogoje je izvedeti pri mestnem gospodarskem uradu v navadnih uradnih urah.
NestnI mogfstrat ljubljanski
dne 7. februarja 1908 Zaradi preselitve se proda
posestvo
na deželi, oddaljeno 20 nrnat od železnice, kjer je ie nad 50 let objtneca
gostilna in mesarija Z-a?ea je lep *eaeoat vrt, njivo, travniki m dva
gozda.  Proda se tndi SSmO gospodarsko poslopje. Natančne Sa poiasmla daje Josip
Kremžar v Ljubljani, Gledališka
StOlba   3. 648-1
Ne I 262/8/1
Razglas.
610-8
Okrajno sodišče na Vrhniki naznanja, da se na prršnjo Janeza De-bevca, posest, v Borovnici st 6, sedaj v Denver v Ameriki, dovon m vrsi
prostovoljna javna dražba
zemljišča ?loŽ št. 1167 kat obč. Borovnica za vzklicno ceno 4200 K ter se doloćj draiba pri c kr. okrajd sod m 11 na Vihniki
na dan 14. marca 1908 ob 9. uri dopoldne.
Kupec m ra pred pristopom k dratbi zal ž ti v roke g. drainenega komisarja vad j v zneska 42> K, to je 10 del izkhc ie cene v gotovini, ali v do mačih, dižavmh ah na borzi zaznam vauih vrednostnih papirrh, v kat nh se smejo po predpisih vel.ajočih o tem nalagati novci varovance/ ali vloinih knjižicah comaČih hranilnic ali posojilnic.
Ker se dražba vrši prostovoljno in na zemljišča niso vkojiiena nikaka bremena, se ne viši delitveni narok.
Najvišji ponndek je poravnati tekom 8 dni po sprejeti in odobreni najvišji ponadhi ter ga je obrestovati po 5 odstotk >v od dneva dražbe.
Draiheni pogoji se Ubko vprgledajo v uradnih urah pri c. kr. * krainem sodišču na Vrhniki ali v pisarni dr Kari Trilterja in dr Fran Novaka v L'ahljani.
C. kr. okrajno sodišče na Vrhniki, oddelek I.
dne 15. februarja 1908
Podružnico u spiletn. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani   podružnica v celoocu
prlatora^a
promese na komunalne srečke M?Xdob^ promese na Jfiljj5J9£ ,*s iw' ^
ii .        K T»
lSOOCO
vloge na knjižice in na tekoči račun
proti A\ °jo nim obrestim.
81—SI
G4
06». kr. avstrijske državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1, Odhod trn UublJ.o« fni. iaLi
706 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, luž. žet, Gorica, d. Trst, c kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
•-OO predpoldno.  Osebni vlak v smeri Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
M-4X> pred poldne.   Osebni vlak  v smeri Jesenice, Trbiž, Beljak Juž  žel., Gorico drž. žel., Trs drž tek Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
r-oo popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
S.46  popoldne.   Osebni   vlak   v smeri Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
T-iO rvoder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7*30 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice Trbiž, Beljak, (Čez Podrožčico) Celovec, Praga.
KJ-40 ponooi.  Osebni vlak v smeri: Je lenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica drž let, Trst  drž, že L, Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod ls Ljubilano dri. kolodvori
7*28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. S-00 popoldne. Osebni vlak v Kamni 7 \0 * večer. Osebni vlak v Kamnik fo oo ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Sam ob nedeljah In praznikih v oktobru.)
oktobra 1907. leta.
v Ltuhllano |*s. ioLi
o-oa zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka jui
žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. 8-34 zjutraj. Osebni vlak lz Kočevja, Straže
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11-10 predpoldno.  Osebni vlak   iz Prage
Celovca, Beljaka juž. žel., Čez Podrožčicc
in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic 2-32 popoldne.  Osebni vlak iz Kočevja
Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4-38  popoldne. Osebni vlak iz Beljaki
juž. žel., Trbiža   Celovca, Beljaka (čes
Podrožčico) Gorice drž. žel., Trsta drl
žel Jesenic, o-oo zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca
Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic 8.37 zveoer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže
Toplic, Rudolfovega. Grosuplja. 8 48  zveoer. Osebni vlak iz Beljaka juž
žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod
rožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel.
Jesenic
u ao ponooi. Osebni vlak iz Trbiža, Ce lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsa drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic
Dohod v LtttDliano dri. kolodvor*
o*48 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika, i o o v* predpoldno. Osebni vlak iz Kamnik* «■ o zveoer. Osebni vlak iz Kamnika, o-eo ponoOl. Osebni vlak iz Kamnika. (Saev ob nedeljah In praznikih meseca oktobia
(Odhodi in dohodi so naznačeni v »redi^v evropejskem Času.)
80 sprejme tekel v trgovino i me-iauim blagom na deteli.
Kje, pove upravni št ?o »Slovenskega
Naroda. 588 S
Pozor!
Koncesionirana
4 do 5 mož, naj si bodi v mestu ali na deželi, se naroča pri      f8u S
Franjo Vitniku, Mestni trg 9.
C. *r. av£atei]siv» nri^^h železen * trsti«
Jutri, v četrtek, ZO. t. m.
domači ples
V večji občini
blizu železniške postaje,  — vsa občina šteje okoli 8000 prebivalcev — je izpolniti
mesto zdravnika, doktorja medicine
Ponudbe pod „W. Z. Mil", posreduje Rudolf Mosse na Dunaju. I, Seilerstitte 2. ,2
j Vožnja traja
j    dni 0 dni ^]t^oaPr,U^po^no^ z najnovejšimi !eta1905in (izgrajenimi vel i Hansom i parnimi
in velik
KONCERT
Ljublj. društvene godbe. I ZoCeteR ob osmin.      Vstop 60 vin.
Za obilen obisk se priporoča
Skupina
O oblek
po gld. 7 50 jš že došla!
Največja zalega sveže dospelega blaga za soomladnjo sezono in sicer: otroške obleke po gfd. 1 50, deške obleke po g d. 3 50. Svršniki in mornarske jopice, mošKe obleke modnih bar/ z všitim trakom, svršniki, 'aglani in plaščki Damski in dcklišk kostimi! jopice, raglani in mantilje ter svs nate in čipkaste b uze in krila.
Vse Je naj fini j se Izršeno.     Originalni pariški modeli vsekdar v zalogi.
idovito
Iz
..ANGLEŠKO JRLAD1ŠČE OBLEK", 0. BernatOVlČ
Cjnbljana, jtiestni trg Štev« 5
6^7-1
6?8
Scidel,
hotelir
5000 kron zaslužna
plačam onemu, Id ml dokaže, da moja čudesna zbirka
600 kosov samo za fl. 2 50 nI priložnostni naknp in sicer:'
Pristna Švicarska pat. sist. Roskopl žepna
ara, točno regul. in ki natančno gre, s Hl etno tvorniško pismeno garancijo; ameriška double-zlata oklepna verižica; 2 amer. doab e-zlata prstana (za dame in gospode); angl. pozlačena garnitura: maošetni, ovratoiŠki in naprsni gum bi-hdelni amer. žeoni nožek; elegantna svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po želi; prekrasna naprsna igla s simili-briljantom; mična damska damska broža, poslednja novO*t, koristna žepna toaletna garnitura; elegantna pristno usnj. denarnica; par amer. bntonov z imit. žlahtnim kamnom; pat. angl. vremenski tlakomer; salonski albnm 8 36 nmero. ter najlepšimi pogledi sveta; prekr. kolje za na vrat
ali V lase iS pristnih jutrovsfcih biserov-5 indiskih čarovnikov - razvedre vsako dražbo in še 3h0 razi. predmetov, koristnih in neu-trpljivih pri vsaki hiši zastonj. Vse sknpaj z eleg. sist Roško f žepno UTO, ki j« sama dvakrat toliko vredna, samo gld. 2'50, Po povzetju ali denar naprej (tudi znamke) pošilja
S. DR BACH, svetovno razpošiUalnica
14 ml* o % mm***
N. B. Kdor naroči ? zavitka, ion pridenem zastonj prima angl. britev ali rt najfin. Žepnih robcev. Za neug jaoce denar takoj nazaj, vsak liziko torej izključen. 366
Ubijana JfJIodvoreHe-uliceštv.28
Odhod izjjubljanc vsaKj ponedele^org^Incdrtgk^v tednu.
Dognano je
in vsak bolnik že ve, da zavzem je dandanes električnost v zdravniški umetnosti prvo mesto, le škoda, da še večma bolnikov ne ve, da eksistira električki životni aparat, s katerim se vsakdo lahko na pripraven način doma sam
elektrizira.
Elektro-UitalizV
avst. p .23912, ogr. p. 34972, nem. d. p. 181785
se zove ta aparat, ki je s sijajnim uspehom preizkušen pri skoro vseh boleznih, zlasti za nervoznost, ne vraste nijo, revmatizem, bolezen v krltn in v glavi, želodčne  in   črevesne   slabosti,   onemoglost srca,
Ohromelosti in VSe Slabosti, kar sijajno izpričujejo premnoga zahvalna pisma, katerih izvirniki so razpoloženi
v naši ordinaciji.
Kdor se torej zanima za ta izborni način zdravljenja, naj spodnji kupon popolno izpolnjen čimprej pošlje  na našo ordinacijo, na kar mu nemudoma pošljemo v
zaprti kuverti gratis in franko našo
torezpistno fca igo
640
raspravo O moderni ektro-terapiji   64 strani obsežno, lepo ilustrovano.
EleKtroteropevtKKa ordinacija, "-rrJ.ttvzz Ur*"
7 Jfupon za brezplačno knjigo    8 febr 1908
m Elektroterape.liška ordinacija na Du< a u I., Neuer Marki 14,1., odd. 6t.
^ Prosim, pošljite mi knjigo „Rasprava o moderni
V elektroterapiji" gratis in franko pod zaprto kuverto.
L
I Ime:..............................
W Naslov:
Obrtno naznanilo.
Vdano podpisani, lastnik tvrdke  M. KlirtC V Ljubljani« si usojam svojim cenjenim  naročnikom in slavnemu občinstvu
javiti, da otvorim z dnem 20. februarja t. L v
prodajalniških prostorih, Dvorski trg 3, na oglu Židovskih ulic
A. KUNC „
veliko in moderno zoloso oblek za josoode in dečke @3
iz lastnih in tujih izdelkov. Kot strokovnjak, v zvezi z najboljšimi tvrdkami, mi bode mogoče z nizkimi« stalnimi in na vsakem predmetu
Označenimi Cenami« zahtevam kupujočega občinstva v vsakem oziru zadostiti.
NaroČila po meri bodem izvrševal kakor doslej v mnogoletnem obrtovanju, po najboljših močeh v zadovoljstvo svojih naročnikov. Priporočevaje svoje, sedaj povečano podjetje blagonaklonjenosti slav. občinstva bilježim f«7 5
z velespoštovanjem
A.  KUNC. Dvorski trg St. 3.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Basto Pnatoalemiek.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".
5639