■
A
Aleš Culli
VRNIL SEM
I/ DOLINO
šentflorjansko
SALON POHIŠTVA!
Obrezija 19, 61411 Izlake tel.: 0601/73 631


KUHINJE
-	DNEVNE SOBE
-	MLADINSKE SOBE lili
-	PREDSOBE
-	SEDEŽNE GARNITURE -JEDILNICE
i.	spalnice
-	PISARNIŠKO POHIŠTVO
• AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ MARLES {22% POPUST GOTOVINSKO PLAČILO).
-	AKCIJSKA PRODAJA DNEVNIH SOB ALPLES (30% POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO).
-	SPALNICE ŽE OD 67.000 SIT DAUE.
Äiv.^X'Xv.vXx.vXviv:___________________________________________________'

-	KLUBSKE MIZE, STOJALA ZA ROŽE, STOJALA ZA TELEFON, VSE IZ MEDENINE
-	PISARNIŠKI STOU IZ UVOZA
delovni čas: 9.00 -12.00,14.00 -19.00; soboto: 9.0012.00 v
KMETIJSKA ZADRUGA ' IZLAKE z.o.o.
pos/ova/nfca A/IiD£A
V poslovalnici MEDEA na Izlakah imamo bogato izbiro moške, ženske in otroške obutve.
NA ZALOGI JE ŽE JESENSKA ZIMSKA OBUTEV PO UGODNIH CENAH:
- ženski salonerji od 2.600 SIT dalje - ženski semiš visoki škornji od 4.900 SIT dalje - dekliški semiš visoki škornji od št. 31 dalje od 4.400 SIT dalje - otroški gumijasti škornji od 840 SIT dalje ■ Goratex - neprem. otroški čevlji od 3.800 SIT dalje - otroški copati (zimski) od 571 SIT dalje
NUDIMO VAM MpŽNOST PLAČILA NA CEKE:
nad 3.000 SIT na DVA ČEKA nad 5.000 SIT na TRI ČEKE nad 8.000 SIT na ŠTIRI CEKE
ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure.
TELEFON: 0601/73 696 VABLJENI! i
Podjetje za trgovino, gostinstvo in turizem, d.o.o. Pugljeva 25, Ljubljana, PE zagorje, Kolodvorska 6
Vas obvešča, da smo odprli diskont
Ìli:
kjer vam po ugodnih cenah nudimo:
- tekstil
- keramiko - porcelan - kristal
- kuhinjske pripomočke - igračke
Nudimo vam možnost plačila na več obrokov! Pri gotovinskem nakupu nad 30.000 SIT imate 10% popusta!
lil
VSE ZA
.. V JU Lui
;X;X;X;X;X;X;X;Xv
sli
II
*X\\SS\S\\\\\SSS-X
11
RAČUNALNIK
MIŠKE OD 2.290,00 SIT DALJE PODLOGE ZA MIŠKE 590,00 SIT IGRALNE PALICE 2.065, 00 SIT
1
•v
DISKETE SONY 1.2 MB 1.290,00 SIT« DISKETE SONY 1.44 MB ].890,00 SIT PROGRAMI ZA WINDOWS PROGRAMI ZA DOS
PROGRAMI ZA VODENJE j POSLOVNIH KNJIG
jfetì ir
KNJIGE
TISKALNIKI EPSON, STAR, FUJITSU
IN
V|"
RAČUNALNIKI ZA VSE
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje telefon: 0601 61 611, 64 611

—i
	
■:«»»»»»»:•
---------------------------------------^
• UVODNIK •
Odslej torej vsak petek, drage bralke in bralci.
Upamo, da se bomo na spremembo izhajanja našega in vašega časopisa kmalu vsi skupaj navadili. In bo petek dober začetek...
Ta teden smo dobili v uredništvo spet nekaj zanimivih pisem. Med njimi tudi tistega, ki opozarja na odnos do mladih. Res se v nobeni občini za mladino nihče več ne briga kaj prida. Se tisti, ki bi nekaj počeli, nimajo kam- Predvolilne obljube so pozabljene, politiki so Si svoje točke nabrali. Pred novimi volitvami jih bodo spet polna usta skrbi za mlade.
Dejstvo pa je, da v Zasavju ni niti enega mladinskega kluba, da ostaja zatočišče mladih diskoteka in gostilna. Mlade mečejo iz prostorov, zasedli so jim jih za druge dejavnosti. In ob tem vsi, ki danes odločajo o življenju v občinah, veselo pozabljajo, da so bili enkrat tudi oni mladi. Hitro so se postarali, hitro...
HmU PL**"**
r~7D
Li
ire
S
p!;:;!;:;:;:
V	ogledalu: Stane Kolmančič Ob dnevu mrtvih Zapuščene avtomobile odpeljali
V	Zagorju bodo odločali občani Svečarstvo in dan mrtvih
Pisma bralcev
Prijazna šola:
(Mi se imamo fula fajn)
Aleš Gulič: Vrnil sem se v dolino Šentflorjansko
Lepota, ki ne izginja
S"»: «-i-"" 1"

je Rudis GmbH v katerem ima trboveljski Rudis večinski dele*, podpisal se v,.o pogodbo. Gre za posel z nemško
*
Saudski Arabiji Za okrog 800 ton zahtevne opreme bodo pr„v ,.,K„	s luven Ut. „.Kij,,).,__________________
Spomin
NASLOVNICA: AD Uroš Kfetmn FOTO: Tomo Brezovar
Cesar odkriva Slovenijo Krvavice
Gimnastika na razpotju
Služenje v policiji Hiša, stara 200 let
H
KOLEDAR
DOGAJANJ
18.	oktobra, - Radio Trbovlje se tega dne ne oglasi na novi frekvenci. Za vse so krivi v Ljubljani, ker jim ni uspelo pravi čas najti nove frekvence za Radio Žiri. Kajti Kum daleč nese - ne veste? V Hrastniku pa se jezijo nad hrvaško vojsko v "svoji" Pineti.
19.	oktober - Torek je 292. dan letošnjega, Saturnovega leta, in v T rbovlj ah opozicij a še kar razmišlj a, kako bi vrgla vlado. O konstruktivni zaupnici pa razpravljajo pri Združeni listi socialnih demokratov. Žal nihče ne sluti, da naslednjega dne skupščina spet ne bo sklepčna.
19.	oktobra - Rudarji zasavskih premogovnikov in ostalih rjavih, seveda tudi, pisarijo na vlado - naravnost dr. Drnovšku. Plače zamujajo, in v zraku diši "po neki drugačni varianti"...
20.	oktobra - Kot ste že enkrat prebrali: skupščina v Trbovljah to sredo spet ni bila sklepčna. Tokratje "zamočil" zbor združenega dela. Pa toliko zadev bi imeli za rešiti.
21.	oktobra-V zagorskem Delavskem domu osebj e nekoliko zmrzuje. K sreči so temperature še kolikor toliko zmerne in dvoran še niso ohladile. Bodo pri Stanovanjskem podjetju v Zagorju spregledali dva milijona dolga za ogrevanje še iz lanske kurilna sezone?
21. oktobra - Zagorski župan vabi novinarje v Medijske toplice. Vesti niso nič vspodbudne: do 1. januarja morajo zbrati 1,5 milijona mark za vse lastnike svojih občinskih obveznic. Ker že zdaj vedo, da bo to zelo, zelo težko, jih bodo skušali prositi za obročno odplačevanje ali za odlog izplačil do leta 99.
23. oktobra - Pri trbovelj skem Rudisu se pohvalijo z dvema pomembnima pogodbama v zadnjem času. Po eni bodo "gradili" supermarket v Rusiji, po drugi tehnološko linijo za steklarno v Saudovi Arabiji.
Rudarji dobijo zaslužene plače. Kdo si je najbolj oddahnil?
25. oktobra - Vse tri zasavske občine bodo za svoje projekte plinifikacije prejele posojilo Svetovne banke za obnovo in razvoj. Denar naj bi v te kraje prišel še pred kurilno sezono 94/ 95.
Polona Malovrh
UJÄQ3J00V
STAME KOLMANČIČ
Triinsedemdesetletni Stane Kolmančič je človek, ki ga je zgradilo življenje. Kot sedmi otrok trinajstčlanske družine je zgodaj doživljal poleg osnovne šole tudi prve poti grenke šole življenja. Pri desetih letih se je v rojstnem Ljutomeru vključil v organizacijo Sokol. Leta 1938 je kot uniformirani Sokolovec zastopal stališča Dravske banovine na vsesokolskem srečanju v Pragi. V mladeniških letih je igral v odrski predstavitvi Desetega brata, Miklove Zale, Dobrega vojaka Švejka...
Vojaški škorenj iz severa ni stopil le na njegovo rodno grudo, poteptati je hotel tudi njegov nazor in napredno prepričanje. Leta 1941 je pobegnil iz zapora v Ptuju. Vojna vihra gaje zanesla do Normandije, od koder se je v svobodi vrnil v Trbovlje. Delo pri Rudniku gaje povezalo z okoljem. Pričel je kot predsednik SZDL v svojem okolju. Kot izkušen Sokolovec seje vključil v oživljanje partijskih celic. SDP je zvest še danes.
V humani gasilski organizaciji je spoznal svoj smisel. Od leta 1960 neprekinjeno deluje kot operativec, društveni funkcionar, sodnik, predvsem pa kot človek za človeka. Njegovi življenski pogledi in zaupanje okolja so ga privedli, dajepostal leta 1985 predsednik Društvainvalidov v Trbovljah, kjer se odlikuje z izredno pozornostjo do ljudi. V sodelovanju s socialnim skrbstvom je prevzemal tudi skrbniške obveznosti. Pozna delovanje slovenskih psihiatričnih bolnišnic. Kot vsestranski človek z bogatimi izkušnjami Stane Kolmančič opravlja precej dela: je podpredsednik IGD Cementarna, tajnik Prosvetnega društva Zasavje, kjer občasno deluje dramska sekcija, ansambel Čmi bliski ter knjižnjica.
In spet se mu mudi. Kam? K invalidom. Pripravljajo izlet na Madžarsko. Posebne pohvale pa j e vredno predvsem to, da opravlja Stane Kolmančič svoje družbene naloge prostovoljno kot hobi. Pa zdravje? Odkar so ga pozdravili kot srčnega bolnika, se z zdravjem lahko samo še pohvali in upa, da bo lahko napravil še marsikaj dobrega za ljudi, h katerim se v svojih mislih in dejanjih vedno vrača.
Danijel Amon

B
Obilno deževje j e tudi letos pred 1. novembrom zapretilo ■ s poplavami. Ponekod je Sava prestopila bregove. Fotografija Toma Brezovarja je iz litijskega konca.
Obveznice dušijo občino
Zagorje - Ni daleč od dneva, ko bo občina Zagoije morala odplačati prvi obrok, dolg iz obveznic. Z odlokom je občina izdala obveznice v vrednosti deset milijonov mark. Sredi decembra 1990 je odlok izšel v uradnem listu in od takrat tudi teče njegova valjavnost. Do začetka letošnjega leta ko je bila prodajazagorskih obveznicustavljena so jih prodali za 5,5 milijona DEM. Denarje bil porabljen za infrastrukturo in podjetniške programe, kar milijon DEM pa je bilo izgubljenih na borzi zaradi podcenjenega tečaja Neprodane obveznice so zamrznjene.
Občinadolguje imetnikom obveznic skoraj 8 milijonov DEM, ki jih mora vrniti v letih od 1994 do 1999. Obveznosti za obresti za leto 1992 in 1993je že poravnala na vrsti je glavnica z obrestmi. V proračunu za prihodnja leta do 1999 mora občina vsakega prvega januarja zagotoviti po okrog milijon in pol mark. V Zagorju ta obveznost pomeni kar četrtino letnega proračuna. Predsednik skupščine
Matjaž Švagan je na nedavni tiskovni konferenci povedal, da imajo dva predloga za rešitev problema. Prvi je, da obveznost, ki zapade 1. 1. 1994, prolongirali na vse prihodnje leto. Druga varianta pa je dolgoročno prolongiranje obveznosti, seveda s pripadajočo obrestno mero.
Vsekakor se obveznice, ki so jih snovalci v letu 1990 popularizirali kot najlepšo varianto prihodnosti za reševanje problemov na področju komunalne infrastrukture in zaposlovanja ljudi izkazal kot draga naložba. Tistim, Id so za popotnico dobili v malho matematično formulo z mnogimi neznankami, gotovo ni lahko. Od kod bodo dobili ves denar, je še vprašanje. Kot ena od možnosti je priprava sanacijskega načrta, ki v prvi fazi vključuje predajo nekaterih nepremičnin. S popisom naj bi bilo znano, kaj vse si lahko občina lasti, kakšni so lahko njeni izvirni prihodki. Druga, mordapravtakopičla spodbuda, pa je nova sistemizacija upravnih organov, la bo pripravljena na podlagi predvidene lokalne samouprave.
Ivana Laharnar
Komemoracije ob dnevu mrtvih
Radeče: Komemoracija v spomin talcem, padlim borcem in ostalim, bo v nedeljo, 31.10 ob 9. uri na centralnem pokopališču.
Hrastnik: Žalna svečanost bo v petek, 29.10 ob 16. uri pred spomenikom v Hrastniku.
Trbovlje: Žalna komemoracija za umrlimi in padlimi občani bo v soboto, 30.10. ob 15.30 uri na pokopališču v Gabrskem.
Zagorje: Žalni slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve bosta v nedeljo, 31.10. ob 13.30 uri na Lokah in ob 15.00 uri na pokopališču v Zagorju.
Litija: Komemoracija bo v petek, 29.10. ob 17. uri na litijskem pokopališču.
Končna ocena suše
Litija - Občinska komisija za ocenjevanje škode elementarnih nesreč v občini Litijaje izdelalazbimoporočilo o končni oceni škode, ki jo je naredila suša v letošnjem letu naobmočju občine in ga posredovala v sprejem IS. Katastrofalna suša je julija, avgusta in delno še septembra letos prizadela celotno območje občine. Pravzaprav se je začela že septembra 1992, saj je vseh mesecih padlo matij padavin kot je dolgoletno povprečje.
Najbolj prizadeti so višinski predeli občine. Namakanje kmelijskihpovršin ni organizirano, namakajo izjemno redki kmetje. Naobmočju KGZ Litija je ocenjena škoda 92.814.857 SIT, na območju KGZ Gabrovka in Dole pa 76.898.437 SIT. Škoda, ki jo je v letošnjem letu povzročila suša, je ocenjena na podlagi prijav v višini 169.713.294 SIT, skoraj polovica
pridelka, kar predstavlja 2,7 odstotka družbenega proizvoda občine za leto 1992. Kmetijske površine proti suši niso zavarovane.
K.Š.
Novi bančni prostori
Trbovlje - V Trbovljah je pričela poslovati nova agencija 3 LB Banke Zasavje d.d., Trbovlje. V bivši konfekcijski trgovini v okrogli hiši, na Sallauminesu 2, je ta agencija dobila precej večje prostore od tistih, ki jih je doslej imela v zgradbi Sallaumines 4. Tam so bili utesnjeni tako bančne sodelavke kotobčani. V novih prostorih deluje odslej tudi odsek za potrošniška posojila. Brez dvoma so novi prostori precejšnjapridobitev tako za strokovne delavce Banke Zasavje kakorzanjihove komitente.
T.L.
narodni
demokrati
Janez Janša v Trbovljah
Trbovlje - V sredo je potekal v restavraciji hotela Rudar v Trbovljah večer opozicije Trbovelj. Večer so pripravile SDSS ko organizatorica, SKD, Narodni demokrati, Zeleni Slovenije in SLS. Gost večera je bil Janez Janša, predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša. Pogovarjali so se o aktualnih slovenskih In svetovnih problemih.

T.L., Foto: Danijel Amon
11
Zapuščene avtomobile odpeljali
Hrastnik - Končno bodo očistili tudijavne površine, kjer so brezvestneži odlagali stare avtomobile, gospodinjske stroje in podobno kramo. V Hrastniku so prvi v zasavskih občinah sprejeli primeren odlok, ki daje inšpektorjem tudi zakonsko podlago za ukrepanje. Po besedah komunalnega inšpektorja Danijela Jermana so se najprej lotili zapuščenih avtomobilov. Po javnih pozivih lastnikom so izdali prvih deset odločb (6 znanih lastnikov, 4 neznani) za odvoz avtomobilov. Odpeljalajihje pooblaščena firma Komunala Hrastnik. Po odloku sojih dolžni hraniti 60 dni, potem pa jih bodo prodali na javni držabi. Če j ih seveda ne bodo prej prevzeli lastniki. Če lastnikov ne najdejo, krijejo stroške odvoza in varstva z denarjem, iztrženim na licitaciji, razliko krije proračun.
V	začetku akcije so v Hrastniku našteli 30 zapuščenih avtomobilov. Kar precej so jih lastniki po opozorilih odstranili sami, nekateri pa očitno tega niso hoteli storiti. V Hrastniku bodo odslej redno skrbeli za to, da javna mesta ne bodo tudi odlagališča navlake. Podobno akcijo že pripravljajo vTrbovljah, kjer so našteli okrog 35 zapuščenih avtomobilov, v Zagorju pa morajo najprej sprejeti še ustrezen odlok. S tem bodo vsaj malo stisnili nesramneže, ki odložijo avto, vzamejo prostor drugim voznikom in onesnažijo okolico.
Odlok seveda ne velja le za avtomobile. Po istem odloku bodo očistili iz javnih mest tudi drugo nesnago: različne skladovnice drv, na hitro sklepane barake, razne stroje in drugo navlako.
Marko Planinc
Ekološka akcija
Trbovlje - Zasavska ekološka skupina (Ekos)je preteklo soboto izvedla očiščevalno akcijo v okolici Gimnazijske ceste 22 v Trbovljah. Člani so si zastavili vprašanje, kdaj bodo morali zopet očistiti okolico, saj v bližini prostorov Študentskega servisa in ekološke skupine (samski dom) živijo začasno begunci, ki precej pripomorejo k nečisti okolici. Za lepši izgled ne storijo ničesar pozitivnega, tudi opozorila ne pomagajo. Tudi Komu naia Trbovlje ne oprav lj a svoje vloge kot je potrebno, saj morajo člani ekološke skupine in študentski servis sami izpraznjevati smetnjak. Na Komunali pravijo, da je smetnjak preveč oddaljen od cestišča in zanj igubijo preveč časa. Kljub temu morajo plačevati odvoz...
V	okolici je bilo odvrženih precej raznih oblek, posod in drugih uporabnih stvari, ki sojih veijetno dobili begunci od Rdečega križa. Ekologi so nabrali za dva polna smetnjaka različnih odpadkov. V nekaj tednih se jih bo verjetno nabralo za nova dva polna smetnjaka.
A.M.
I
Čas beži, in dobro boste morali premisliti, preden boste veijeli, da novo pokopališče v Trbovljah stoji že dvajset let. Ne smemo zanikati, daje eno najlepših, daje kraj, ki počitku najdražj ih daj e vso vrednoto. Obiskovalcu omogoča spoštljivi mir, kije na takšnem mestu potreben.
Pri Zasavcu se nismo zmotili, ko smo namesto svetilke narisali pranger. Pod pokopališčem je namreč veliko parkirišče, kjer ima svoje postajališče mestni avtobus. Vsakdanji potniki so bolj redki, v večini starejši ljudje. Morda ste kdaj že komu pomagali prilesti z avtobusa ali pa mu pomagali pri vzponu. Zakaj? Ker je od platoja do prve stopnice avtobusa tako visoko, daje plezanje na avtobus za tiste, ki nimajo moči v nogah in rokah, pravo mučenje. Na vsej planjavi namreč ni nikjer vsaj malo dvignjenega mesta. Dvajset let. Nekateri, še posebej invalid, ki mu je avtobus rešitev za dolgo pot v dolino, se poda na pot do Komunale peš, tam pa potem stopi na avtobus, da se odpelje morda le še eno postajo. Potrebuje okoli deset centimetrov in za teh deset centimetrov mora trpeti.
Kdo je kriv? Parkirišče je občinsko. Dokončna ureditev je bila predlagana v zazidalnem načrtu leta 1974. Avtobusno postajališče naj bi bilo pred cvetličarno, ki naj bi jo tja prestavili takoj, ko ob prejšnjem pokopališču ne bi bila več potrebna. To se ni zgodilo. Vse rešitve so bile začasne. Sedaj nov objekt v privatni lasti že stoji, kvadrati za avtobusno postajo so odmeijeni. Ureditev platoja je še vedno le na papirju, saj občina nima denarja, da bi se spustila v naložbo. To razumemo in verjamemo besedam župana, da se bodo v vodstvu potrudili, da bi bila ta naloga vključena v proračun prihodnjega leta. Vodstvo občinske skupščine, IS in upravni organ za urejanje prostora pa vseeno privezujemo na pranger. Za tistih dvajset let in nekaj kubikov betona, ki gaje moč ob končni ureditvi parkirišča brez škode razbiti.
I.L.
Foto: Danijel Amon
A
Sofije
II!!/J

V Zagorju bodo odločali občani
Občina Zagorje meri 147 kvadratnih kilometrov. V dvanajstih krajevnih skupnostih biva 17.000 prebivalcev. Ali bo tudi v prihodnje enovita občina, ali pa se bo razdelila na več manjših, je odvisno od volje krajanov, ki se bodo na referendumih odločali o bodoči organiziranosti. Trenutno krajani še niso izrekali svojih namer, nekateri posasmezniki po krajevnih skupnostih pa izražajo željo, da bi njihova krajevna skupnost postala občina.
Cilj reforme
O tem, kaj bi dosegli zu novo lokalno samoupravo, smo se pogovarjali z Branetom Omahnetom, sekretarjem skupščine in članom komisije SO za lokalno samoupravo: "Cilj reforme komunalnega sistema in uvedbe lokalne samouprave je bil predvsem ločitev tipičnih nalog za državo (obramba, notranje zadeve, inšpekcije, gradbena dovoljenja, geodetska služba) od nalog, ki so tipične in specifične za posamezne občine (komunalna in cestna infrastruktura, upravljanje z lastnim premoženjem, lokalna kultura, šport, upravljanje s prostorom.)... Ob delitvi omenjenih funkcij države in občine bi se tako primerjalno približali razvitemu svetu. Do tu vse lepo in prav, vendar je v fazi priprave zakonodaje prišlo do nekaterih odlokov, ki me skrbijo in navdajajo s sumom, da zakonodajalec oz. vodstva političnih strank ne želijo občin kot suverenih in polnopravnih subjektov bodoče politično teritorialne ureditve Slovenije. Naj omenim samo nekatere: sistem financiranja bodočih občin je popolna neznanka, merila in pogoji za ustanovitev občine so v predlogu Zakona o lokalni samoupravi izpuščeni, zato obstaja možnost oblikovanja velikega števila zelo majhnih in fizično šibkih območij, predlog Zakona prepušča, da se urejanje pristojnosti občin in države rešuje z vsakokratnim sprejemom posameznega področnega zakona, pogoji za dodeljevanje sredstev države za vzpodbujanje čimbolj enakomernega regionalnega razvoja so nejasni in nedefinirani, vsa pozornost se počasi usmerja v to, na koliko občin bodo razpadle slovenske občine, kar pa ni osnovni cilj zakonodaje.
Glede na gornje ugotovitve o ekonomski šibkosti občin, neurejenosti in nekonsistentnosti zakonodaje, republiškega centralizma in aktualnih političnih spopadov menim, da bi moralo uvajanje lokalne samouprave teči postopno v treh do štirih letih. Spomladi naj se izvedejo volitve v enodomne lokalne skupščine v okviru obstoječih občin; eventuelno delitev občine na več občin naj poteka pretehtano in na osnovi objektivnih ocen ekonomske moči
občine oz. bodočih občin. Izogniti seje treba nekritičnim in pavšalnim ocenam "small is beautiful". V statutu nove občine je mogoče okrepiti funkcijo in vlogo krajevnih skupnosti na komunalno - cestnem področju (denar, pristojnosti), kar bo zagotavljalo še naprej "policentrični razvoj "znotraj občine. Državne službe, ki jih zaenkrat za državo opravlja občina, naj ostanejo na sedežih sedanj ih občin, saj bi se v nasprotnem primeru dostopnost teh služb poslabšala. Država s 1. 1. 1994 ni sposobna prevzeti vseh državnih funkcij, ki jih sedaj zanjo opravlja občina, zato je prehod potrebno opraviti postopno (npr. najprej obrambne, notranje zadeve, inšpekcije in geodetske službe, nato postopoma vzporedno s sprejemom področne zakonodaje tudi ostale). Bojim se, da bomo tudi na področju lokalne samouprave, kot na gospodarskem področju, najprej vse razbili na majhne enote, da bomo čez nekaj let te enote ponovno združevali. Če pogledamo naše sosede, lahko rečem, da razumem željeRadečanov, dapostanejo svoja občina, ne razumem pa potreb za oblikovanje več občin znotraj današnje občine Zagorje ob Savi. Upam, da iz reforme občin ne bodo izšli bogati še bolj bogati in revni še bolj revni."
Izlake bodo občina
Janez Vidmar, predsednik KS Izlake: "Občina Izlake naj bi bila usmerjena v kamniški oziroma domžalski okraj, ker je tam več denarja, tam je center, pa tudi zaradi konstantno slabih političnih in gospodarskih odnosov v Zasavju, poleg tega pa sc tudi gospodarsko vključujemo izven zasavskega področja. Občina Izlake bo sposobna opravljati vse funkcije, saj ji ostaja le še komunalno področje, s čimer pa se danes ukvarja krajevna skupnost. Zborov krajanov še nismo organizirali, zato ne vemo, kakšno j e mnenje v kraju, sicer pa bi bilo to trenutno brez zakonodaje prazno govorjenje. Občina mora imeti takšno razsežnost, da župan ureja vse ' zadeve in v občini poznajo vsakega občana, ne pa, daje občina upravni organ, kjer se mora občan klanjati uradnikom. Občina bo mesto za stičišče vseh krajanov pri reševanj u vsakodnevnih problemov."
Postopne spremembe
Matjaž Svagati, župan Zagorja: "Sem za lokalno samoupravo, vendar je najprej pomembno vedeti, kaj ta samouprava prinese obstoječim občinam v finančnem smislu. Še vedno ni ocene, koliko bo ta novost stala. Novo samoupravo bi morali uvajati postopoma. Bil sem na seminarjih, kjer so predstavniki zahodnoevropskih držav predstavljali lokalno samoupravo, in tam je potekalo pet, pa tudi deset let ob stabilnejši gospodarski situaciji. Menim, da ljudi sedaj okrog novih občin ne rabijo beganja. Sem pa za postopno ureditev. Posamezniki v nekaterih KS razmišljajo o majhnih občinah, niso pa o tem še spregovorili v organih KS. Na Izlakah je trenutno ta politična usmeritev najbolj intenzivna. Sam sem proti političnemu izvajanju, zavzemam se za seznanitev občanov z možnostmi lokalne samouprave tako v pozitivnem kot- negativnem pomenu. Na referendumih pa ,naj ljudje povedo svoje mnenje.
V sem KS smo že posredovali dopis. Najprej bodo razgovori v svetih KS, kjer bomo člane seznanili s konceptom nove lokalne samouprave, zakonom o volitvah in o upravnih okrajih. V novembru načrtujemo razgovore na zborih krajanov. Skupščina občine Zagorje ježe imenovala komisijo, ki pripravlja gradiva in bo strokovno nadzorovala izvajanje lokalne samouprave v občini, vanjo so poleg strokovnjakov vključeni tudi vsi predsedniki KS. Skupščina je na republiko poslala tudi pripombo, naj bi bil sedež upravnega okraja v Zagorju, vanj pa naj bi vključili tudi Litijo in Radeče. O tem bo odločal državni zbor. Seveda je naše stališče jasno, naj bo okraj v tem koncu in ne v Ljubljani. Če bo sedež upravnega okraja v Trbovljah, bomo zahtevali, da bodo funkcije v njem rezdeljene enakomerno, tako funkcionalno kot kadrovsko. Ena od različic republike je tudi, da bi nam mandat podaljšali do jeseni. Ocenjujem, da je podaljševanje mandata obstoječim skupščinam brezsmiselno, saj več kot polovica skupščin v republiki ne deluje. V mesecu aprilu oziroma maju bi morale biti volitve v enodomne skupščine. Menim tudi, da bi morala naša občina ostati takšna kot je, saj je to osnova, da dobi Zagorje status mestne občine in s tem večje pristojnosti. Majhni niso bolj pomembni. Če pa bodo ljudje tako hoteli, se bodo odločali na referendumih."
B.O. in I.L.
Ogorčeni nad predlogom
Zagorje - Člani zagorskega IS so obravnavali zadnji predlog besedila zakona komisije za pripravo Zakona o postopnem prenehanju proizvodnje premoga in izvedbi zapiralnih del v rudnikih Zagoije, Senovo in Kanižarica. Z njim so bili zelo nezadovoljni, saj predlog ne upošteva stališča in pogledov občine o postopnem zapiranju zagorskega rudnika. Tričlanska komisija bo pripravila predlog dopolnitve zakona. Člani se bodo pri delu povezali tudi s predstavniki krške in Črnomelj ske občine glede njihovih pogledov na predlagano besedilo. Občinska skupščina bo o postopkih seznanjena na seji 17. novembra, kamor nameravajo Zagorjani povabiti tudi državnega sekretaija za energetiko Borisa Soviča.
IS je na torkovi seji obravnaval še predlog pogojev za dobavo plina uporabnikom, člani vlade pa so tudi naročili podrobno študijo o vplivu pepela in rudniške jalovine na okolico. Študije bodo opravili v Inštitutu Jožefa Štefana. Rezultati bodo znani v začetku prihodnjega leta.
I.L.
Litijtt - Izvršni svet je na seji 21. oktobra sprejel osnutek odloka o proračunu za leto 1994 in ga ponudil vsem trem zborom v obravnavo. Osnutek je pripravljen tako, da ni že v naprej predviden proračunski primanjkljaj.
J. K.
Cemšenik - V Čemšeniku v teh dneh zaključujejo asfaltiranje dveh cest, krajevno cesto od Gamberka do Pušav in cesto od Čemšenika preko Dobrljevega do konca vasi Brezje. Za prvo je milijon tolarjev prispevala KS, velik delež so dodali krajani, opravili so tudi veliko dela, nekaj sredstev je prispevala tudi občina. Za cesto od Čemšenika do konca vasi Brezje je KS prispevala sredstva za razširitev ceste, asfalt občina, KS pa še dodatnih 1,8 mio SIT. Krajani Brezij so sami pripevali dodaten denar za asfalt dokonča vasi, saj jebilo predvideno le asfaltiranje do srede Brezij.
T.S.
Trbovlje - IO SKS je pripravil v dvorani občinskega doma v Trbovljah razgovor o lokalni samoupravi, volitvah v lokalne oz. občinske organe v prihodnjem letu ter organizaciji državne uprave. Razgovora so se udeležili predvsem člani svetov KS. Udeležencem sta govorila župan Franc Majnardi in sekretar skupščine Franc Amon.
T.L.
Trbovlje - Pretekli torek j e bila vpredavalnici Delavskega doma javna tribuna o lastninskih certifikatih. Na javni tribuni sta govorila gosta dr. Etelka Korpič - Horvat in mag. France Križanič. Organizacijo je imela na skrbi ZLSD Trbovlje.
T.L.
Izlake - Dom starejših občanov Polde Eberl Jamski je s 1. septembrom postal ena od rehabilitacijskih enot za usposabljanje starejših občanov za vrnitev v normalno življenje po zlomu stegnenice in drugih kompliciranih zlomih ter kapi. To določa sporazum z Ortopedsko kliniko Ljubljana in Rehabilitacijskim centrom SOČA Ljubljana, ki izvaja nadzor rehabilitacije. V domu so pripravili vrsto aktivnosti, s katerimi si krajšajo čas, prebit v domu.
M.K.
Končno asfalt
Partizanski vrh - S cesto P otoška vas - Partizanski vrh so bili vedno problemi. Od 16. oktobra jih bo veliko manj, saj je cesta asfaltirana. S tem so seveda veliko pridobili vaščani sami, prav tako pa bodo bolj zadovoljni ljudje, ki jih pot zgolj slučajno pripelje mimo. Ne bo večh zoprnih lukenj na cesti, ne prahu. Asfalt so financirali krajani sami s prispevki in s prostovoljnim delom. Opravili so mnogo delovnih ur, porabljenega precej denarja. Možje so večinoma delali na cesti, žene pašo skrbele za hrano in pijačo. Vsakje pomagal po svojih močeh in takrat, ko je bil čas. Dobrodošle so bile vsake delovne roke, čeprav jih nikoli ni manjkalo. Asfalt sam je financirala občina Trbovlje, položili pa so ga delavci iz Novega Mesta. Asfalt je širok tri metre, v teh dneh pa naj bi dodali še mulde. še enkrat priznanje vsem vaščanom Partizanskega vrha, Čebin in drugim, ki so pomagali.
Urška Izlakar foto: Andrej Izlakar
Razdeljen denar
Litija - V občini Litija, kije skoraj vsa na demografsko ogroženem območju, so bila na podlagi razpisa razdeljena sredstva iz državnega proračuna. Vse prispele vloge na občino Litija so razporedili po prioriteti in jim predložili sklep IS, da se zaprošena dejavnost podpira. Podjetniki so poslali 6 vlog, obrtniki pa 8. Vrednost zaprošenih sredstev za področje podjetništva in obrti je bilo 35.275.267 SIT. Iz področja kmetij st vaje prispelo 12 vlog, vrednost zaprošenih sredstevje 31.131.492 SIT, razpoložljivih pa 4.500.000 SIT. Iz področja gospodarske infrastrukture so prispele 4 vloge. Vrednost zaprošenih sredstevje 16.5 84.478 SIT, razpoložljivega denarja pa 12.000.000 SIT.
IS občine Litija je predlagal ministrstvu, da se prosilcem za področje kmetijstva, obrti in podjetništva odobri po 10 odstotkov zaprošene vsote, da bi bilo rešeno čimveč prispelih vlog. Ministrstvo za ekonomski razvoj je odobrilo sredstva naslednjim prosilcem: Borovnik d.o.o. Račiča - Šmartno (1.181.600 SIT), Silvo Hribar, Gabrovka (1.400.000 SIT), Anton Jelenc Borovak - Polšnik (300.000 SIT), Tatjana Mantel Gabrovka ( 1.800.00 SIT). Za rekonstrukcijo ceste Cerovica - Jablaniške Laze - Bukovica so odobrili 7.050.000 SIT, za gradnjo 11. faze vodovoda Polšnik 4.850.000 SIT, rekonstrukcijo vodovoda Černe Franc Gozd pa 600.000 SIT. Odobrena sredstva bodo pripomogla k hitrejšemu razvoju posameznih dejavnosti na demografsko ogroženih območjih.
Vloge, ki letos niso dobile finančne pomoči, bo občina Litija prioritetno predlagala prihodnje leto. Tako kot so imeli lanskoletni prosilci, ki jim lani niso bila odobrena sredstva, prioriteto v letošnjem letu.
Karolina Šušteršič

ywfl "iäiS
B
Zelenjava v Zasavju
V Sloveniji ima pridelovanje zelenjave kar dolgo tradicijo: Samo v zadnjih desetletjih seje Slovenija v precejšnji meri oskrbovala z vrtninami, pridelanimi v južnejših republikah (predvsem z zgodnj imi in toplotno zahtevnimi vrtninami), ter le v manjši meri z doma pridelanimi. Zaradi te usmeritve, ter zaradi tega vezane trgovine, paludi manjšega interesa zaorganiziranjepridelavevSloveniji, je bil slovenski proizvodni prostor nezadostno izkoriščen - kljub ugodnim pogojem za pridelavo večine vrtnin.
Z osamosvojitvijo ter prekinitvijo ustaljenih preskrbovalnih tokov se skušajo oskrbeti slovenskega potrošnika z uvoženo zelenjavo iz držav zahodne Evrope. Obstaja resna nevarnost, če se bo uvoz še razvijal, da bo kot v dosedanjem obdobju slovenski proizvodni prostor (kmetijska zemlja) ostal neizkoriščen. Pri analizi klimatskih in proizvodnih razmer strokovnjaki ugotavljajo, da so pri nas ugodne pridelovane razmere za gojenje večine znanih in manj znanih vrtnin.
Konkretno za Zasavje pridejo v poštev toplotno manj zahtevne rastline kot so paradižnik, bučke, solata vseh vrst, endivija, radič, motovilec, špinača, mangold, zelje, ohrovt, cvetača, brokoli; med korenovkami in gomoljnicami korenček, zelena, peteršilj, pastinak, rdeča pesa, čmi koren, podzemna
koierabica, redkvica; izmed stročnic fižol, grah, bob in med čebulnicami čebula, šalotka, por, drobnjak, česen. Vso zelenjavo v Zasavju pridelujemo na prostem za gospodinjstva (na kmetijah in drugod). Večjih pridelovalcev zelenjave v Zasavju praktično ni, čeprav je pridelovanje zelenjave ena od naj intenzivnejših panog v kmetijstvu. V optimalnih razmerah dosežemo največje pridelke na enoto površine. V zaščitnem prostoru lahko ustvarimo zgodnejšo pomlad, podaljšamo jesen, skrajšamo zimo in tako pridelamo zelenjavo v času, ko je v naravi ni.
Za vsakega dobrega gospodarja je vedno najvažnejši finančni učinek proizvodnje. Na splošno s pridelovanjem zelenjave za domačo potrebo profiliramo. Ugotovljeno je, daje vrednost pridelka z domačega vrta 4 krat večja od stroškov za seme, gnojila in ostalega. Če pa se odločimo za tržno pridelavo, moramo proučiti predvsem dva vidika: ali obstajajo naravni pogoji za določeno pridelavo in ali obstaja možnost trženja pridelkov.
O naravnih možnostih je bilo že nekaj napisanega. Lega za pridelavo vrtnin naj bo zavetrna, južna, prisojna, omejitev je tudi nadmorska višina (700 - 800 m). Glede tržnih možnosti pa je najbolj pametno sodelovanje kmeta oz. pridelovalca s kmetijskimi zadrugami. Začetna naložba ni tako visoka, da se takšna proizvodnja ne bi plačala. Sicer pa kmetijska svetovalna služba v prihodnjem mesecu načrtuje sklop predavanj na to temo in takrat bo rečenega še kaj več o tem.
Nada Grešak
Zakon in nove
občine
Danes je mogoče precej gotovo trditi, da bomo spomladi prihodnje leto volili nove lokalne organe v obstoječih občinah. To, kar je že nekaj časa viselo v zraku, je zdaj malodane potrjeno. Formal noje vzrok temu pomanjkanje časa z§ sprejem svežnjazakonov o bodoči upravi in lokalni samoupravi. Parlament je v tolikšni zamudi z osvajanjem prav tako pomembnih zakonskih aktov, da jih je prisiljen ‘spraviti* pod streho in zakone s področja lokalne samouprave sprejemati šele januarja ali februarja, če ne še pozneje. Neformalno pa je jasno, da o svežnju teh zakonov ni bilo soglasja nekaterih strankarskih vodstev.
Zdaj je prvenstvenega pomena čimprejšnji sprejem zakona o referendumu. Brez njega novih občin
sploh ne bo mogoče ustanoviti, kajti po dosedanjem zakonu o referendumu se občani o tako pomembnem vprašanju, kot so nove občine, pač ne morejo odločati. Po vsem sodeč tudi tega zakona ne bo mogoče sprejeti še letos. Najprej ga je treba oblikovati, ker pa iz izkušenj vemo, da gre za listino, ki mora vsebovati vsa ustrezna določila, povrh vsega pa upoštevati še izhodišča, ki jih je pripravila posebna skupina v okviru ustavne komisije, ni kdo ve koliko možnosti, da bi bil sprejet v parlament.
Po vsej verjetnosti volitve v občinah bodo. Vendar v obstoječih, ne še v novih občinah, ker jih še ne bo. Za nekatere pomeni to neke vrste umik pred formiranjem novih občin, pravzaprav njihovo predstavljanje na kasnejši čas, zadrugepremišljen korak, saj ne moremo sprejemati nekaj, kar bi se pozneje izkazalo za nepopolno oz. pravno vprašljivo.
Milan Vidic
Dol pri Hrastniku - Takšno gobje čudo, kot ga vidite na fotografiji, je našel vnet gobar Jože Klemen zDola pri Hrastniku: "Letošnje leto nas je presenetila prava eksplozija gob. Ker gobe zelo hitro rastejo, pride lahko do zelo čudnih in hkrati enkratnih pojavov. Npr.: strupena goba zraste čisto zraven užitne, ali pa zrasteta dve gobi iste vrste ena na drugi." Jože Klemen nabira gobe že 40 let, letos je našel preko 800 jurčkov. Takšnega jurčka, kot ga vidite na sliki, pa še ni našel niti videl nikoli doslej.
K.B. foto: Branko Klančar
Pipa z zrakom
Obstaja preprosta naprava, ki jo namestite na vodovodno pipo in prihrani veliko vode. Normalno steče iz pipe lido 20 litrov vode na minuto. Če namestimo zračnik za nizek pretok, zmanjšate porabo za polovico. Oslabljen curek vode je videti močnejši, saj je z vodo pomešan zrak. Pri uporabi glavice z nizkim pretokom bo pretok pri prhi le še 12 litrov na minuto, pri navadni steče do 28 litrov vode. Zračna glavica za prho je najučinkovitejši način varčevanja. Porabo energije in stroške ogrevanja vode zmanjšate za dobro polovico. S to glavico bi štiričlanska družina, ki se dnevno prha 5 minut, prihranila najmanj 55.000 litrov vode. Če namestite zračnike za nizek pretok v kuhinji in kopalnici, boste prihranili vročo vodo. Poraba vode se bo zmanjšala za okoli 1000 litrov na mesec. Večina modernih vodovodnih pip ima na koncu navoj, ki ga lahko odvijete in tja namestite zračnik.
Pripravil: Aleš Matko
V	ji
äffcßsc
m
i
Seminar borznikov
Portorož - Za borznike je bil najpomembnejši dogodek v preteklem tednu 8. tradicionalni seminar Ljubljanske borze d.d. v Portorožu. Avditorij je od 17. do 19. oktobra gostil rekordno število udeležencev, kar okrog štiristo, ki so z zanimanjem prisluhnili zanimivim temam.
V nedeljo je bil v središču pozornosti referat guverneija Banke Slovenije, dr. Franceta Arhaija, z naslovom "Aktualna finančna slika Slovenije". Poleg ostalega je omenil, daje kar nekaj institucij, ki nezakonito opravljajo funkcijo bank. Kakšnim bankam lahko zaupamo, saj smo v zadnjem času zabeležili dva stečaja hranilnic. Sicer je pri množici bank (teh je že kar triintrideset) resnično potrebna previdnost. V prihodnje bomo morali preiti na take sisteme zavarovanja depozitov, kakršni veljajo v Evropi. V bankah, ki so delniške družbe, lahko zavarujejo depozite le z jamstvenim kapitalom posameznih delničaijev. Sicer si bo Banka Slovenije tudi v bodoče prizadevala za kar najbolj stabilen tolar in kar najnižjo inflacijo.
Zelo zanimivo je bilo tudi predavanje s področja privatizacije. Čeprav lastninskih certifikatov dve leti ne bi smeli prodajati, seje posel z njimi, kot kaže, na nek način kljub vsemu že začel. Tako je državni sekretar za privatizacijo in razvoj Tone Rop povedal, da so že zabeležili prve tako imenovane "terminske posle" s certifikati. Ponedeljek je bil v znamenju predstavitve kanadskega trga vrednostnih papirjev s poudarkom na borzi v Alberti, poleg tega pa smo slišali tudi nekaj o centralnem depoju, kliringu in dematerializaciji vrednostnih papirjev, ki bo pomembna predvsem v obdobju uvajanja
lastninskih certifikatov. Zadnji dan borznega seminarja paje bila še zanimiva tema o angleški terminologiji s področja vrednostnih papirjev in na koncu še prispevek predsednika komisij e za vrednostne papirje Jovana Lukovca o delu te komisije.
Milan Povirk
Odločbe o dohodnini
Zagorje - Prejšnji teden so še poslednji Zasavčani prejeli odločbe o odmeri dohodnine za preteklo leto. Kar nekaj Zasavčanov pa še ni sestavilo niti oddalo svojih napovedi za odmero dohodnine za prejšnje leto. V zagorski občini je teh okoli tristo. Vsem so poslali prvi oziroma drugi poziv, naj končno le izpolnijo svojo dolžnost. Največkrat gre za ljudi, ki nimajo nikogar, ki bi jim sestavili te listine, ljudi izrepublik nekdanje Jugoslavije in druge.
Približno petsto je Zagorjanov, ki se niso držali časa, odmerjenega za poravnavo oziroma plačila dohodnine, bodisi, da so hote ali nehote pozabili izpolniti to obveznost. Tudi njim so, marsikateremu že drugič, poslali poziv, naj plačajo zneske, izpisane na položnicah na račun odmerjene dohodnine za leto 1992. Ti bodo morali poravnati tudi obresti Res niso kdove kolikšne, so pa in še večje bodo, če bodo predolgo odlašali. Posebej vsi tisti, ki morajo odriniti večje zneske.
Vsaj dvesto je državljanov, ki so zaprosili za oprostitev plačila odmerjene dohodnine. Za prvih sto je uprava za dohodke že pripravila vse potrebno, občinska vlada naj bi že v teh dneh dala soglasje. Toje tudi njena pristojnost. Za preostalih sto prosilcev bodo pripravljeni predlogi naslednjič.
M.V.
Ne kurite z odpadki
Pogosto se dogaja, da ljudje v svojih centralnih ali gospodinjskih pečeh poleg premoga, drv in papirja sežigajo tudi druge stvari. Nekateri zato, da varčujejo z gorivom, drugi spet, da se tako rešijo odpadkov. Pred parimi leti smo imeli težave zaradi sežiganja starih, s kreozotnim oljem impregniranih železniških pragov. V ognju pa končajo tudi čevlji, obleka, ostanki talnih oblog, guma, polivinil, stara olja in barve, ipd.
V domačih kurilnih napravah so temperature prenizke, da bi organske spojine zadovoljivo zgorele, zato v okoliški zrak izhaja množica bolj ali manj strupenih snovi. Omenim naj samo "najbolj strupene med strupi", kot pogosto omenujejo
dioksine. Ti nastajajo ob nekontroliranem gorenju aromatskih in klorovih spojin, torej tudi ob sežigu barv, lakov, olj (ali z njimi prepojenih krp oz. papirja), kablov, plastike, polivinilklorida, gume,... Dioksini se kopičijo po prehranjevalni verigi. V človeka prodrejo preko dihal, kože ali s hrano (predvsem z živalskimi maščobami) in že v izredno nizkih koncentracijah povzročajo rakasta obolenja, bolezni srca in ožilja, vnetja dihal in sluznic, glavobole ter psihične motnje. Leta 1976 je v Italiji ušlo v zrak nekaj sto gramov dioksinov. Zato je več sto ljudi hudo zbolelo, poginilo je 75000 (petinsedemdeset tisoč) glav živine in v naslednjih letih se je rodilo nadpovprečno število prizadetih otrok.
N.V.G.
POGLED "
parketa
Borzno
kesanje
Zaradi borznega seminarja v Portorožu je torkov borzni sestanek odpadel. Bolj živahen je bil zato četrtkov sestanek, kije bil že v novih prostorih, na novem borznem parketu na Slovenski cesti 56. K visokemu prometu z vrednostnimi papirji, ta je bil okrog 4,4 mio DEM, so prispevale delnice kar dobrih 2,7 mio DEM prometa, obveznice pa 1,7 mio DEM prometa. Zvezdi četrtkovega sestanka sta bili obe delnici SKB banke, ki sta skupaj prispevali kar 1,3 mio DEM prometa. Medbrokeiji so krožila različna razmišljanja o tem, kaj je vzrok za velik promet z njima in kaj je povzročilo porast njunih tečajev. Poleg Arharjevega komentarja v Portorožu, da bi se morale cene bančnih delnic na borzi približati njihovi knjigovodski vrednosti, lahko kot možen vzrok omenimo tudi to, da se borzno trgovanje odvija v najetih prostorih SKB banke in bi tudi to lahko "vplivalo" na rast cene teh delnic.
Režime dogajanj preteklega tedna na borznem parketu lahko strnemo v Tristanovo misel: "Skesam naj se, gospod? Za kakšno hudodelstvo?" in se pri tem spomnimo na poletne dohodke z delnicami, ki so "zavili v črno" mnoge investitorje. Očitno se bomo morali sprijazniti s takšnimi nihanji na področju delnic in sprejeti to kot normalni del poslovanja s temi lastniškimi papirji. Delnice bodo postale namreč vedno bolj prevladujoč segment trgovanja z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi.
Milan Povirk
PETEK

"PLOTUNOM PALI"
Na postavke predloga proračunskega memoranduma streljajo z vsemi topovi; še debelo Berto naj bi pripeljali nanj tako, da bo razcefran do nespoznavnosti. Revež kaj dosti možnosti za obrambo nima. Sicer še vztraja za okopi, ampak kako dolgo bo vzdržal le malokdo ve. Frontna črta težkega orožja za obstreljevanje je čedalje širša, prihajajo nove okrepitve, zato ni naključje, da je le obrambna postavka vzdržala pri zapisanem odstotku, kako pa bo z njo, kot tudi drugimi predlogi bodo povedali državni možje.
Gospodarstvo skuša sicer obdržati vsaj tiste pozicije, ki so vsebovane v obleganem dokumentu. Kot je videti, ni kdo ve koliko možnosti, da bi obdržali fronto na sedanji liniji. Zadnjič so se napadalci odbora za infrastrukturo obregnili celo ob subvencijo za izkop rjavega premoga. Rekli so, da ne gre za strateško blago, zato naj bi predviden denar dali za ekološko sanacijo. Vse lepo in prav; vsi, ki so to predlagali, si bodo zaslužili posebno oblikovanje - predvsem pri zelenih... Kaj bodo šele rekli, ko bodo morali soglašati za denar, predviden za zapiranje premogovnikov, ki bo šel tja v deset miljard tolarjev in več. Knapi sami dobro vedo, da se približuje konec subvencioniranja pridobivanja premoga, zato bodo morali ugriznitiv še kakšno kislo jabolko (nadaljnje zmanjševanje zaposlenih), še dosti bolj premišljeno ravnati Z denarjem itn. Zato jih predlogi o tem, da bi že prihodnje leto opustili delno subvencioniranje izkopa premoga, morajo prizadeti.
Da končamo v slogu, v kakršnem smo začeli. Od napadalcev na proračunski memorandum za zdaj še prav nihče ni skušal povedati ali razložiti kako vanj nabrati več prihokov; zgolj vztrajanje na svojih pozicijah si lahko razlagamo tudi tako, da vsak vleče na svojo stran, le na proračun streljajo z združenimi močmi.
Milan Vidic

Jj
Svečarstvo in dan mrtvih
Razlag o dnevu mrtvih je veliko. Očitno so si postali edini, daje vse svete ali dan mrtvih krščanstvo postavilo na keltski praznik mrtvih - Samhain. Marsikje ta dan sovpada z novim letom - 31. oktober je bil začetek keltskega novega leta. To je bil čas kaosa, duhov, strahov, smrti, vedeževanja, tudi porok. Nekje so žrtvovali živali in drugo, v zameno za srečo, dobro letino... Na Slovenskem gospodinje na ta dan postrežejo s posebnimi kruhki. Odnos do mrtvih je tradicionalen, še vedno zelo živ. Ne le, da ljudje urejajo grobove, marveč se tudi sorodniki med seboj obiščejo in pogostijo. V teh dneh imajo poleg drugih veliko dela tudi svečarji. Splošna navada je, da se na grobovih prižgejo svečke ali prinese različno cvetje.
Na demografsko ogroženem področju v Cirkušah blizu Ponovič ima svečarstvo tradicijo. Alojz Trdin je povedal, daje tovrstno obrt tja zanesel neki Hauptman, pri katerem je delal še njegov oče. Delavnica je bila v Piškovem mlinu. "Dejavnost je podvržena ognju," je povedal Trdin, kije svečarstvo zastavil pred štirimi leti in sveče prodaja večinoma po trgovinah in cvetličarnah v Litiji in Zagorju, "Konkurenca je velika, dosti je takšnih, ki se s svečami pojavijo le pred prvim novembrom. Takrat cene sveč znižamo." Svečarji opažajo, da kupci, ki kupujejo le za dan mrtvih, gledajo bolj na ceno kot kvaliteto. Občutljivejše so stalne stranke, ki so že med letom tedensko na pokopališču. Te sveče bolj poznajo in jim ni žal dati tolar več za svečo, za katero iz izkušenj vedo, da bo lepo gorela.
Izdelovanje sveč je videti enostavno: ne potrebuješ strojev, le prostor in denar za material. Za izdelavo potrebujejo svečarji stenj ali taht, ki se dobi v Avstriji, za zalivanje sveč rabijo naftni derivat - parafin. Svečo trikrat zalivajo, saj se parafin zelo skrči. "Kvaliteta sveče je v tem, da pogori do konca in pri tem stali ves parafin, ki je v posodi," je pojasnil Trdin. "To je odvisno od tahta in parafina. Sveče ločimo na zimske in poletne. Poleti, če je premočan taht, sveča zgori s plastiko vred." V tahtuje svinčena nitka, ki taht drži pokonci, da sveča lepo gori in izgoreva sproti s svečo. Trdin izdeluje petnajst vrst sveč in vložke. "Poleti ob kotlu ni luštno delati, zaradi podvojene vročine - od taljenja parafina in sonca." je še dodal, "Zraven imam gasilni aparat, pri tem se je že marsikdo opekel. Tudi sam imam grenke izkušnje s požarom." Ker se kvaliteta sveč ne da ugotoviti na prvi pogled, se Trdin trudi, daje stalno prisoten na istih prodajnih mestih. S tem kupcem omogoči zamenjavo sveč.
Da le ne bi bilo prehude burje in dežja - z običaji vred mora tudi sveča goreti še drugega novembra, ko je dan vernih duš.
Tekst in foto: Petra Radovič
ametiste
Teror na vasi
Texas je največja zvezna država v Združenih državah Amerike, ki meri natanko 692.381 kvadratnih kilometrov in ima nad 11 milijonov prebivalcev - belcev, črncev, Indijancev. Prebivalci Texasa so v ameriški zgodovini sloveli kot agresivni, hitropotezni in pretepaški. Vse, kar je prihajalo iz te daljne dežele, je zbujalo strah in trepet. Vse to je daleč stran od nas ali pa tudi ne. Pri nas v Zasavju, v Hrastniku, v krajevni skupnosti Dol pri Hrastniku, je zasebna gostilna Texas. Njeno ime izhaja iz bogate pretepaške preteklosti in se je na "vasi" ohranilo vse do danes. Če vas bo pot mimogrede zanesla v to gostišče, boste kot gost lepo postreženi in sprejeti. Če boste hoteli ob koncu tedna rajati, vam bo to uspelo, ničesarvam ne bodo odrekli. V tem gostišču so zares pozorni do gostov. Niso pa obzirni do sostanovalcev, ki živijo v posojilnici, to je stari stavbi, ki je bila zgrajena leta 1904.
Če je bilo v petdesetih letih na Dolu veliko gostiln, okoli cerkve so bili kar štirje oštirji in vsi so imeli dovolj prometa, je zdaj nekaj podobnega. Včasih po nedeljski jutranji maši so šli naši dedje na kozarček rujnega, danes hodimo na "drink" kadar se komu zahoče. Če je nedelja zares gospodov dan, dan počitka, naj to tudi bo. Nedelja se prične ob polnoči. Tega pa ne vedo vsi. V Texasu imajo morda ameriški čas, saj so za šest ur zamaknjeni.
Veselice ob hrupni muziki vse do jutranjih ur se vrstijo ena za drugo. Dišave po ribicah, šampinjonih, olju, vzbudijo lačnemu tek in sitemu obrnejo želodec. Ljudje, ki stanujejo v okolici Texasa, pozno v noč gledajo zvezde in opazujejo luno, padanje kometov, saj jim ob hrupni glasbi spanje ne tekne. Upokojenci lahko prečuto noč nadoknadijo s poležavanjem podnevi, bolj težko je tistim, ki morajo zjutraj sesti v avto in priti na delo.
Parkiranje in promet sta zgodbica zase. Če ima človek le srečo, potem se lahko zapelje celo do garaže. Vendar teh redkih trenutkov je težko deležen. Morda ob nedeljah, ko Texas ni (uradno) odprt. Tudi zabave ob nedeljah niso izključene. V hrastniški občini prav zares podpirajo zasebništvo. Nekaterim privatnikom je dovoljeno prav vse. Kljub sprejetim
sklepom poslanske skupščine, kljub sestankom z odgovornimi v krajevni skupnosti, policisti in prizadeto teksaško lastnico ter pritožbam, gredo veselice ob cerkvi Sv. Jakoba svojo pot. Vprašanje je doklej in do kam?
Vojka Povše Krasnik, Dol pri Hrastniku
Zavračanje mladinske alternative
Morda ste slišali ali pa prebrali v Zasavcu, da se je v Trbovljah začelo nekaj premikati. Po Open Air festivalu, ki se je zgodil 3-julija letos pri Kantini in pa koncertu Not the Same ter Kmečke godbe, so se 15. oktobra obudila upanja mnogih mladih ljudi, da bo seme morda le vzklilo in se razvilo vsaj v marjetico, če že ne v lepo cvetočo vrtnico.
Toda, počakajte no malo! V rdečih Trbovljah je treba vsako mladinsko delovanje takoj zatreti. Izjema bi lahko bila le ZSMS (Zveza socialistične mladine Slovenije), vendarta v prejšnji obliki seveda ne obstaja več. Vsi si zastavljajo vprašanje ZSMS (Zakaj So Mladi Slabi), vendar doslej še niso našli prave alternative. Tako se je zgodilo tudi tokrat. Tako imenovani dosmrtni predsednik Delavsko prosvetnega društva Svoboda Dobrna Karel Gorjup nas je v svoji absolutistični samovolji izgnal iz prostorov in nam onemogočil vnaprejšnje delovanje. Naj pripomnim, da ta dom kulture ni v njegovi lasti, da je bil zgrajen že pred mnogimi leti s prispevki in delom občanov iz Trbovelj, in da so še največ pridali k domu ljudje, ki živijo v krajevni skupnosti na Dobrni. Dokumentacija in foto material dokazujeta, da je bilo to društvo v preteklosti zelo kulturno in politično aktivno. Temu sedaj ni več tako. Člani, ki so bili prej aktivni, ne delajo več ali zaradi starosti ali pa jih več ni. Tako je delovanje društva prepuščeno enemu gospodarju, ki je okoli sebe namestil sorodnike ali prijatelje, ki z njim ideološko popolnoma soglašajo in mu ne nasprotujejo.
Tako nas s sten še vedno pozdravlja prijazen Titov nasmeh, s stropa padajo snežinke ometa, stene kažejo svoje razpoke, na oknih pa so železne mreže ovite v pajčevino ter vestno branijo zaledje in preprečujejo vhod novim idejam in pobudam. Edino dogajanje, če izvzamemo skupino Jantar, ki praznuje svojo dvajsetletnico in jo lahko postavimo ob bok legendarnim Rolling Stonesom, je klubska gostilna. Ta je namenjena članom in prijateljem društva, vendar ti ne počno drugega, kot veselo kartajo in šahirajo ob svojem
gssaac
vsakodnevnem špricerju ali pivu. Seveda so občasno tudi kakšne prireditve, na katerih sodelujejo skupine drugih kulturnih društev. Navzven se tako kaže lepa slika društva, ob blestečih govorih predsednika, ki najraje rakupitulira dogodke iz preteklosti svoje že 40-letne vladavine.
Vendar, gospod Gorjup in vaš upravni odbor! Na lovorikah iz preteklega obdobja se ne da živeti in mislim, da je vaš čas že potekel. Zato pravim, da je čas, da svoj stolček prepustite nam, mladim, da bomo lahko živeli in ustvarjali kot mislimo in vemo, da je prav. Pa čeprav se kdaj tudi zmotimo in naredimo kakšno napako. Pred nami je še dolga pot truda in dokazovanja, vi pa ste svoj dolg ljudstvu že odslužili in mimo si privoščite počitek.
Boris Kerimov, Trbovlje
Opravičilo
V	sestavku Pank vrača udarec sem ime ansambla Not the Same zamenjal z Not for Sale. Ker Not the Same ni isto kot Not for Sale, se skupini globoko opravičujem.
Jure Nagode, Trbovlje
Sijalo je sonce
V	nedeljo, 10. oktobra 1993 je sijalo sonce in mnogo, mnogo sončec. Tisto prvo na nebu je kot zanalašč ponagajalo vremenoslovcem (ki so že od srede napovedovali nedeljski dež in nevihte). Tista druga sončeca pa so sijala v radostnih, nagajivih očeh naših najmlajših - cicibanov, ki so se zbrali v gledališki dvorani Delavskega doma. Zanetila jih je Romana Krajnčan s svojim Ferdom in Huba-Hubom.
Priznati moramo, da se tudi malo večji otroci niso dolgočasili in ni jim bilo žal, da so kosilo premaknili na malce poznejšo uro. Zaključna prireditev Tedna otroka je prijetno vzdramila male in velike Trboveljčane.
Hvala organizatorjem WZ Trbovlje, vzgojiteljicam, hvala sponzorjem - Dezamu, ZPM!
Marija Novak, Trbovlje
Pojasnilo
Pri postavljanju in obdelavi prispevka v številki 36 z naslovom Proslava ob stoletnici SDP je prišlo do dveh napak. SPD smo spremenili v SDP, manjka pa tudi čas in kraj proslave. Avtorju in bralcem se iskreno opravičujemo.
Uredništvo
			
			
Juretova
razgaljenost
Na Štajerskem je zmiram luš'n blo. To je na prireditvi, znani pod imenom Festival narečne popevke, veselo v kvazizasavščini prepeval Aleksander Jet. In ne samo to. Po nekem čudnem kozmičnem naključju je prepeval prav na Štajerskem. Vzbudil je zanos v vseh lokalpatriotskih štajerskih srcih in prepričljivo zmagal. Čestitam. Še sreča, da Zasavje ni štajerska provinca. Če bi bila, bi se Aleksander Jel v svoji popevki grdo lagal. Namreč, pri najboljši volji ne morem ugotoviti, kaj bi bilo tako lepega v naši soteski ob Savi, da bi o tem kdo prepeval. No, kakšen sadist bi si le lahko spesnil kakšno veselo popevčico o pravkar odpuščenih delavcih, o veseli drulbi zamorjenih in zakompleksanih drulinskih očetih, ki visijo z debelim štrikom obešeni dol z drevesa ali nemara o prelepih luknjah na cestah. Vendar so ti sadisti le svetle izjeme. Kakorkoli obračamo, v Zasavju res ni ravno perspektivno. Za Štajersko nič ne rečem. Tam je fino. Vince teče v potokih, ljudje so zdravi, veseli, kmetje imajo debel krompir...
Pustimo lokalne zadeve ob strani in se posvetimo malce še popevkam. Ni mi jasno, v kakšnem narečju je bila peta zmagovalna skladbica na festivalu narečne popevke. Razmišljal sem, da je bilo to nemara primorsko narečje. Vendar mi manjka kakšna mona, dio porko ali vsaj oštja. Tudi dolenjščino sem odpisal, saj je v besedilu premalo a-jev (saj veste obramba, ablejka...). Pomislil sem tudi na bogovšečni jezik zasavskih domorodcev, vendar se ne izide. Nekaj besed je zvenelo prav slovensko, in to knjižno slovensko. V besedilu ni bila omenjena oseba ženskega spola, ki ima potomce in si služi kruh na družbeno nesprejemljiv ali vsaj moralno sporen način. Očitno ima Slovenija v svoji zakladnici lokalno regijskih narečij nov biser, ki je še neraziskan in splošno nekam neznan. Nagrado zasluži tisti, ki ta jezik ohranja.
Še sreča, da nisem Štajerc. Poleg tega, da bi moral svojo ožjo domovino pač zaradi velikoštajerskega kompleksa hvaliti na vsa usta, bi moral vsakič, ko srečam kakšnega novega sočloveka poslušati približno tako bedarijo: "Ejga, toti Štajerc, kak si lepo rekel mat kurba. "Alipa: "Mona, dio porko, ma kaj si ti Štajerc ke mat kurba govoriš? " Ne, hvala. Ko govorim, vsi takoj vejo, kje je moja pradomovina. Zasavje. Ostalo so le še nianse. Ali sem iz Hrastnika, Zagorja ali Trbovelj, to ni važno. Važno je, da je moj lokalpatriotski ego potešen s tem, da me vsak takoj opredalčka v Zasavje in ne na Štajersko. Mogoče je pa to material za veselo popevčico o prelesnih lepotah Zasavja.
Kua bojo ti Štajrci, Zsauci, Zsauci smo tprau Idje. N ja me s Štajrci filat. T'm ubeu pa u drve skreu.
Jure Ngude

Milanova
kost
Na prste ene roke bi lahko pršeli podjetja, kjer so si vzeli malce več časa in pobliže seznanili zaposlene vsaj z najpomembnejšimi določili zakona o sodelovanju delavcev pri soupravljanju. Sliši se, da prvič zategadelj, ker je bil sprejet poleti, v času, ko širšega zanimanja za kakršnokoli zakonsko besedilo ni bilo. In drugič: delavci so vse preveč okupirani s svojim preživetjem, zato ni naključje, če so marsikje "prezrli" omenjeni zakon.
Jesen je gotovo čas, ko mora zakon o delavskem soupravljanju dobiti svoje mesto v praksi. Kaj se bo v resnici Zgodilo, je še prezgodaj ugibati. V podjetjih so sredi lastninske prenove, zato se utegne zgoditi, da bo izvajanje te listine potisnjeno v ozadje. To ne pomeni, da si ne bi zaposleni vzeli nekaj časa in se s pomočjo sindikatov vsaj seznanili z določili, ki so skorajda življenjskega pomena zanje. Iz dosedanjih, resda redkih razprav o vsebini zakona je mogoče ugotoviti, da vendarle omogoča razmeroma pomembno sodelovanje delavcev pri soupravljanju v podjetjih. Res pa je, da brez poprejšnjega spoznanja, da je v sistemu, ki ga uveljavljamo, konflikt med delom in kapitalom nekaj samo po sebi razumljivega ali celo naravnega, ne bo mogoče z kdo ve kolikšno zanesljivostjo uveljaviti črke in duha tega dokumenta.
V sedanjih razmerah se bo moral uveljaviti povsem drugače n način premišljanja, pa tudi delovanja pri uveljavljanju delavskih pravic. Če je v prejšnjem sistemu država kar preko svojih teles nalagala vodilnim v podjetjih ter sindikatom, naj z združenimi močmi pripravijo in speljejo volitve v delavske svete ali druga telesa, ki jih je navajal zakon o združenem delu, je v današnjih pogojih to naloga delavcev samih. Oni sami, združeni v svojih sindikatih, bodo morali organizirati volitve v delavske svete, direktor podjetja jim bo dolžal omogočiti dogovarjanje o tem, kako bodo odstranjevali ali ublaževali nasprotja med delom in kapitalom. Tam, kjerjeSl odstotkov kapitala že olastninjenega, lahko zadržijo delavski svet do poteka njegovega mandata, drugje jih bodo morali na temelju zakona čimprej na novo imenovati. Menda so svobodni sindikati že izdali posebna navodila sindikalnim zaupnikom, ki naj bi jim bila v oporo v pripravah na volitve.
Četudi je v teh sila razgibanih časih, ko se marsikje odvija bitka za najpomembnejše - zagotavljanje dela, zaposlitve, golo preživetje, resnično malce nesmiselno razglabljati o tem, da bo od delavcev samih odvisno ali bo upoštevana njihova beseda, je treba povedati še to: zakon v 107. členu pravi, da se pravna oseba kaznuje z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolarjev, če vzemimo ne objavi dogovorov s svetom delavcev, če onemogoča delo delavskemu zaupniku ali pa ne organizira volitev tako skrbno, da se jih ne more udeležiti večina zaposlenih.
Milan Vidic
asafisc
Naslov sem si izposodila s plakata na steni OŠ. Tja SO Učenci od prvega do četrtega razreda izpisali svoja mnenja o tem, kako se imajo v šoli. “Dober dan, jaz sem Anja" (ali pa je bila Urška, lahko, da sem imena pomešala). Ponudila mi je roko in me povabila v razred. Tam sem se rokovala še z drugimi učenci, vsak je znal roko prijetno stisniti In pogledati v obraz ter glasno izreči svoje ime. Kako prijeten je občutek, ko se zaveš, da je sproščenost vstopila v šolo. Ob prvem tovrstnem spoznanju je človeku dejanje malce tuje, saj se navadno učenci, pa tudi učitelji, na nenavadnega prišleka tudi ozrli niso. Torej, časi so se spremenili. Kje je to? Morda tudi na vaši šoli, sicer pa boste to najbolje vedeli sami. Da ne? Tudi to verjetno veste. Malo drugačen dan za otroke in starše smo doživeli na šentlambrški šoli v zagorski občini. Tu so drugačni tudi vsi ostali dnevi. Zato smo v prejšnjem Zasavcu napovedali obisk v waldorfski šoli. Tako ji namreč pravijo v dolini. Pa smo naredili veliko napako. Res sta učitelja - zakonca Prestor uvedla določene elemente waldorfske šole, ni pa se potegovala za uvrstitev v ta program. Je pa vendar nekoliko drugačna kot druge šole in zanimivo je, da so vanjo vključili svoje otroke nekateri starši iz mesta. Če ji je še pred leti grozilo, da bo ukinjena, v želji, naj bi se vsi selili v dolino, bo sedaj skoraj pretesna za vse, ki zahajajo vanjo. Recimo tej obliki dela šentlambrška šola. Gostja dneva, znana psihologinja in pedagoginja Katarina Lavš, je ob koncu malo drugačnega dneva dejala: "Današnji dan je bil zame praznik."
svojih močeh trudijo v razrede pripeljati življenje. Povedala sta tudi, daje dobra vrlina ravnateljice Majde Brvar na matični šoli ta, da učiteljem omogoča velike možnosti izobraževanja in prenosa novega znanja vkolektiv in razrede. Nikogar v Zasavju ne želimo užaliti, ko nismo napisali statističnih podatkov in aktivnosti v vseh številnih osnovnih šolah po dolinah in hribih. Teme smo se tokrat lotili drugače. Obiskali smo delček življenja sila majhnega števila zasavskih otrok. Po tem, kar smo videli, bi želeli, da bi takšno obliko pouka obiskovali vsi učenci Zasavja.
Že vabilo staršem na malo drugačen dan je bilo drugačno, kot smojih vajeni. Na levi stranikopija teksta zadnje strani platnic knjige Katarine Lavš Šola za starše, na desni z roko napisan potek dela skozi dan. "Pridite, zanimivo bo! Vaši učenci in učitelja."
Že nekaj dni prej so se pripravljali. Nalepili so vlak zdravja in pripravili spisek, kaj vse morajo kupiti in nabrati na vrtu, da bodo lahko delali. Seveda tisti dan niso le kuhali, cvrli, pekli, sočili, strgali, jedli in pospravljali. Skozi to obliko dela so spoznavali naravo, se naučili angleških besed... Skupaj so delali
Malo drugačen dan
OŠ Senožeti je enota šole Toneta Okrogaija. V dveh kombiniranih razredih se šola 28 otrok, osemnajst v prvem in drugem ter deset v tretjem in četrtem. Kar šest otrok se v Šentlambert vozi iz Zagorja. V sklop Okrogarjeve šole sodi tudi
petrazrednica v Kisovcu, tam se šola 154 otrok. Matična jih šteje več kot petsto. Ni naš namen izpostavljati to šolo kot nekaj posebnega. Boža In Janez Prestor sta dejala, da so učitelji povsod dejavni, in da se po
vsi, otroci, kuharica, učitelja, vzgojiteljica male šole. Takšna je pri njih navada. Skuhali in pojedli so odlično enolončnico, ocvrli jabolka, spekli slastne korenčkove piškote, polnjene z marmelado in stisnili sok iz pese. Ko so prišli popoldan starši, so si na stenah ogledali, kaj vse je nastajalo zjutraj. Ob kavici so si privoščili tudi piškote, ki so jih spekli njihovi otroci. Čepravjeroditeljski sestanek ob malo drugačnem dnevu, so ob mizah s prti, šopki in kavi lahko pogovarjajo veliko bolj sproščeno in domače.
Kaj ste danes počeli
Lahko kar odgovorite. Koliko dejanj ste našteli? Saj veste, kakšni so odgovori. Navadno pravimo: ah, nič; brez veze; kaj pa vem; toliko vsega, da še sama ne vem; dosti, pa nič. Katarina Lavš je potem, ko so se otroci najedli in jebilo v jedilnici vse pospravljeno, sedla z učenci na tlain jim postavila to vprašanje. Popoldan je dejala staršem: "Neverjetno, vaši otroci so v dveh minutah povedali dvajset glagolov, vrsto samostalnikov, načinov, kako so naredili, to je tako bogat pojmovni svet, da bodo vse življenje vedeli, kaj so počeli." Med delom niso bili napeti. Smejali so se in tekali gor in dol po šoli, nihče jih ni priganjal ali grajal, pa se vendar ni nikomur zdelo umakniti se v nedelo. Na koncu delovnegadneje skupinica pripravila še igrico, v kateri so prodajah robota. Besede so jim letele iz ust kot pravim igralcem.
Šola naj najprej uči
To je bil odgovor Katarine Lavš na vprašanje, kakšna naj bo šola. "Uči naj in nauči. Kakšno metodo bo učitelj izbral, je popolnoma vseeno. Ah bo otroke naučil dehti, seštevati in množiti, ko bodo kuhalr enolončnico, ah si bodo vse bolj zapomnili, ko bodo gospodu Prestorj u premerih trebuh, ah se bodo več naučih, če bodo to videh na grafoskopu, je vseeno. Šola mora najprej učiti in naučiti in potem bo dobra. Veliki kombinati so ovira za dober pouk. Tam ni preglednosti, pa tudi učitelji ne najdejo medsebojne povezave. Predvsem pa bo dobra šola takrat, ko bodo učitelji zaupah staršem in starši učiteljem. Dobra šola bo tudi takrat, kadar bodo starši bolj pripravljeni sprejeti dejansko shko svojega otroka. Vsekakor ne drži, da bo šola dobra takrat, ko bo več denarja. Rudolf Steiner v svoji teoriji pravi, da bi morah biti starši, učitelji in vzgojitelji podobni vrtnarju. Vrtnar ve, kdaj je treba zemljo zrahljati, kdaj pognojiti, kdaj kakšna bilka počiva in kdaj je njena bujna rast," trdi Lavševa.
Steiner je walfdorsko šolo vodil do svoje smrti leta 1925. Šola je bila v Stuttgartu, nato pa seje razvila tudi v drugih državah Evrope. Rudolf Steiner je bil rojen leta 1861 v Kraljevcu nedaleč od Zagreba, na Dunaju je študiral liziko, kemijo, matematiko in naravoslovje, doktoriral pa iz filozofije. Njegova šola je nastala iz stiske tedanjega povojnega časa. V pedagoški osnovi waldorfske šole, ki danes deluje tudi

že v Sloveniji, je zapisano, da mora v duhu njene pedagogike in njenih metod delovati idealizem. Vendar idealizem, ki ima v sebi moč, da v doraščajočem človeku prebuja sile in sposobnosti, ki jih ta potrebuje v kasnejšem teku življenja, in ki jih ima zato, da bi ga naredile zmožnega za delo v današnji družbi. Pa tudi zato, da bi ga podprle za življenje. Seveda v šolah, ki nimajo značaja waldorsfke šole, ni prepovedano takšno delo. "Drugačno delo zahteva ogromno poguma," pravi Boža Prestor. Veliko več časa je potrebnega za takšno delo, starši morajo bolj bedeti nad svojim otrokom. In razumeti je treba, da niso vsi otroci enaki, da je vsak drugačna osebnost.
Šola ni raj na zemlji
Tako je v svoji knjigi Šola za starše zapisala Katarina Lavš. Današnja tema v Zasavcu ni reklama za njeno knjigo, saj je ta izšla že leta 1985. Vredno jo je prebrati. Na dostopen način izraža svoje poglede na odnose v družini, šoli in širšem okolju, zna prisluhniti življenju staršev in otrok, njihovim stiskam in radostim, zna pomirjati in svetovati, kadar so bojazni staršev pretirane. V knjigi trdi, naj otrok ostane otrok tudi tedaj, ko je že šolar in nikar mu kar
naprej ne pripovedujmo, daje konec igranja in daje šola resna stvar. In ne vtepajmo mu nenehno v glavo, da so danes časi hudi, in da bo jutri še huje.
Vsaj malo mu poskušajmo pomagati, da se bo dobro počutil v sedanjem trenutku, s sedanjimi uspehi, da bo lažje premagoval tudi sedanje poraze in padce, se naučil pobrati in jo mahniti naprej." Postati in ostati šolar ni preprosto. Težki so tudi prehodi iz ene v drugo šolo, od ene k drugi učiteljici. Med šolami so velike razlike. Tudi med učitelji. In med otroki. Učitelji enake programe
izvajajo različno. Če želijo, uvajajo spremembe, če ne, ostanejo na prejšnji ravni. Nobeno dodatno delo ni dodatno nagrajeno. Vsekakor pa starši ne morejo trditi, da nimajo nobenih možnosti pri uvajanju novosti. Tam, kjer starši s šolo sodelujejo, se je tudi življenje njihovih otrok na šoli močno spremenilo. Na bolje, vsekakor.
Idealen otrok -pravi dolgčas
"Velik dolgčas je imeti idealne otroke, še večji dolgčas je imeti idealne starše," je na roditeljskem sestanku v šentlambrški šoli dejala Katarina Lavš. Kakšen dolgčas bi šele bili idealni učitelji. Ne biti idealen pa ne pomeni biti slab. Žalostno sliko kaže anketa, ki kaže, da je v Sloveniji 63 odstotkov osnovnošolskih	učiteljev
nezadovoljnih in bi ob prvi priložnosti poiskali drugo zaposlitev. Morda bi prav ti v svojih razredih radi gledali idealne otroke. Otroci so različni. Janez Prestor je dejal, da želijo s temi različnimi osebnostmi, ki hodijo na njihovo šolo, vsaj toliko uspeti, da bi na koncu vsi doživeli uspeh, pa čeprav na različnih nivojih. "Najslabše je deset nog trpati v en čevelj in ne trudimo se, da bi kaj takega počeli. Zato tudi pripravljamo oblike dela, v katerih se vsi česa naučimo," je dejal. Nekdo je bolj sposoben od drugega, nekdo hitreje dojema kot drug, nekdo zmoti uglašen ritem v razredu, kar nekateri učitelji dovolijo, spet drugi ne. Pa niso ti otroci zato nič slabši. Različni so. Prav tako kot čas, ki ga živimo, pa nekateri zanj trdijo, da še nikoli ni bil slabši, drugi pa, daje veliko boljši od včerajšnjega. "Ta čas je preprosto drugačen in vsaka generacija ima "ta" čas," razloži Katarina Lavš.
Otroka moraš imeti rad
Največ, kar naredimo za svojega otroka je to, da ga imamo radi takšnega, kakršen je. Tako vedno pove staršem pedagoginja in psihologinja Katarina Lavš. Dejansko življenjem predstava, ki si jo izdelamo o njem, ne gresta skupaj. Dejala je, da je bil zanjo silno lep stavek matere nekega prestopnika, preproste ženske, ko je dejala sinu po končani obravnavi: "Veš, ne prenesem več tvojih večnih kraj, ampak te imam vseeno rada. " Veliko staršev otrok ne mara. Vsak ima seveda čustva, in če ne maramo
nečesa, lahko v določenem trenutku tudi otroka ne maramo. Seveda pa je to lahko le trenutek in del, ne moremo pa človeka zavrniti kot celote.
Šola za starše
Mar znamo vse? Starši dostikrat ponavljajo vzorec svojega otroštva rekoč - kdo se je pa z menoj ukvarjal v šoli. "Nimam časa", je kratek stavek, ki ga znamo največkrat izgovoriti. Poznam mamo, ki je svojemu otroku dovolila jesti le v kadi in kopalnici, da ji ni packal po hiši. So starši, ki pretepajo svoje
otroke, jih pošiljajo za vsako malenkost po večkrat na dan v trgovino, zahtevajo od njih same lepe ocene v šoli, jih večno primeijajo z drugimi, "idealnimi" otroki, pripovedujejo najuspešnejše slike svojega življenja kot primer. Gotovo se še nismo vsega naučili in ne bi nas smelo biti sram pogledati v knjigo, obiskati predavanja, se razbremeniti občutka krivde in se zavedati svoje odgovornosti. Izkazalo seje, da ljudje želijo, da šola skrbi zanje in razgovorov, kijih šole organizirajo s pomočjo strokovnjaka, se starši radi udeležijo. Doslej je Katarina Lavš obiskala že več kot tisoč šol. Program iz leta v leto dopolnjuje in
pravi, da ji starši na pogovorih ogromno dajo, tudi oni, ki ne sprašujejo, so pa zraven. Vse, kar počne, počne v smislu kulture miru in nenasilja. Trdno upa, da bi začele delovati tako imenovane delavnice, kjer bi starši in otroci počeli skupaj različne stvari. V šentlambrški šoli o takšni delavnici že razmišljajo. Tudi to bo ena od ob Uk šol za starše, kjer bodo njihovi otroci veliko pridobili. Ljudje se morajo poskušati združiti, pa ne le enkrat.
Večina dni je delovnih
"Današnji dan je bil zame praznik," je Katarina Lavš odgovorila na vprašanje o vtisu, ki gaje dobila ob obisku šentlambrške šole. "Če imaš občutek, da si sprejet, potem veš, daje iskreno. To je dan, ki jih ni veliko - in morda je dobro, da jih ni, sicer se razvadiš." V Zagorju ni bila prvič. Obiskala je tudi šolo Toneta Okrogarja in dejala, da je začutila, da se tu stvari dogajajo. Lepa ocena, ki bi jo želeli slišati tudi za druge šole, saj so povsod otroci, ki jih moramo imeti radi, ki naj ne bi bili deležni razlik. Nev osnovnih, ne v srednjih šolah. Krepak delovni dan, po katerem močno trpi utrujeno telo, je pa misel svetla, je res praznik. Za današnjo temo sem obiskala OŠ v Šentlambertu, OŠ v Kisovcu (učiteljico 4.c razreda Romano Mumelj pri projektu "Halo, tu gozd" ter vodjo oddelka Zlatko Ban -Završnik) in matično OŠ Toneta Okrogarja v Zagorju (ravnateljico Majdo Brvar in pedagoginjo Jolando Srnel - Kamnikar). Vsega, kar smo v razgovorih dejali in med otroki doživeli, ni bilo moč zapisati. Pomembnoje, da so to doživeli otroci in starši.
Ivana Laharnar, foto: Tomo Brezovar
Ljudje imajo Aleša Guliča - Lekota za svojevrstnega človeka, ki bi ga težko spravili v določen kalup. Na Radiu Trbovlje službuje deseto leto. Trboveljsko gimnazijo je obiskoval skupaj z Ladom Lindičem, Mičo Kožuh, Juretom Božičem, Brankom Ikico... Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani (slavistika in primerjalno slovansko jezikoslovje). Na faksu je bil generacija 72-76. Delal je v . Slavističnem društvu Slovenije. Že med študijem je predaval (profesorji so umrli, pravi). Predaval je na mednarodnih šolah, ki so jih prirejale jugoslovanske univerze (Dubrovnik in Zagreb). Štiri leta je učil v takratni Srednji ekonomski šoli v Trbovljah, vmes sem bil v vojski v Titogradu. Potem ga je dr. Vatroslav Kalenič povabil na fakulteto za asistenta k dr. Janezu Rotarju. Delal jez dr. Bredo Pogorevc in sodeloval pri pripravi novega slovenskega pravopisa. Na faksu je bil štiri leta, naredil dve reelekciji in odšel. Pravi, da mu je bilo na fakulteti malo dolgčas, vožnja ga je ubijala, stanovanj ni bilo, plače so bile slabe. Skratka bolj zaradi socialnih razlogov je šel nazaj v Trbovlje. Kot študent je dobil Prešernovo nagrado za Semantična polja v Cankarjevem Pohujšanju v dolini Šentflorjanski. Kot je povedal, je to tudi eden od razlogov, da se je v te doline vrnil, da proučuje zadeve naprej. Predvsem pohujšanje.

In vi, pohujšanju niste zapadli?
Seveda sem, malo moraš tudi izkusiti in ne le teoretizirati.
Kako ste se s ploh znašli na Radiu Trbovlje?
Z radia je takrat odhajal direktor Slavko Stošicki in rekel, da je na radiu grozno "fajn", da vse klapa, da nimaš kaj delati, in da si gospod. In sem si rekel - bom pa enkrat poskusil biti gospod. Pa sem se nasankal. Najprej sem bil direktor in urednik, ne dolgo. Nato sem bil samo še urednik, ko smo pa Ave Mario zavrteli, sem bil pa vse kaj drugega, tudi snažilka. Predvsem pa lektor. Zdaj sem odgovorni urednik. Vmes sem bil pa nič oziroma vsi smo bili nič. Froljebil v.d. direktoija, jaz sem bil v.d. programskega direktorja, kar je pomenilo odgovornega in glavnega urednika.
Se danes počutite kot novinar na radiu Trbovlje?
Nikoli se nisem počutil kot novinar. Novinarskega dela je na radiu Trbovlje ali v vsaki takšni hiši, ki se ukvarja z okoljem, v katerem živi, sorazmerno malo, če gledamo količinsko. Čeprav vzame veliko časa. Bolj se počutim programskega delavca, ki mora skrbeti tudi za razvedrilne zadeve, ki niso novinarske, za izobraževalne, ki so bolj pedagoške, pa tudi za novinarske. Zato raje govorim o programskih delavcih kot o novinarjih. Se pa počutim novinarja, ko delam to ,kar naj bi delali novinarji. Ampak to je le segment celotnega kompleksa. Na radiu počnemo več ali manj vse - pišemo reklame, kar sicer ni v kodeksu, ampak danes, če
citiram Kučana, moramo skrbeti za preživetje in ne, kako bomo živeli.
S kolegi drugih radijskih postaj se veliko srečujete. Verjetno primerjate pogoje dela. Se vam zdi, da je drugače biti novinar v Zasavju kot v Prekmurju ali na Gorenjskem?
Ne, ni bistvenih razlik. Vsi počnemo iste stvari, prilagajamo se okolju, moramo ga upoštevati, ker tam iščemo svoje poslušalce in si na ta način dvigamo poslušanost. Za nič slabšega se nimam kot novinarji iz velikih hiš. Kvečjemu za boljšega, ker svet tukaj veliko bolj obvladamo. Med novinarji velikih hiš poznam tako izgubljene kot zelo dobre duše. Mislim, da te tisto, kje delaš, ne določa. Določa te tisto, kar si.
Katere oddaje na radiu so najbolj poslušane?
Poslušanost zelo variira. Odvisno je od ciljne publike. Zelo dobro so poslušane nedeljske oddaje, ampak niso najbolj. Takrat imamo največ poslušalstva, verjetno zato, ker so ljudje takrat prosti. Takrat so pred radijskimi sprejemniki tudi ljudje, ki nas sicer ne poslušajo. Dobro so poslušani gostje tedna, sobotne oddaje. Ne morem mimo športa in sredinih oddaj o upokojencih. Snoopy je postal izotroške družinska oddaja. Ankete, ki smo jih naredili, kažejo, da so odstopanja od dne do dne zelo majhna. Poslušalci imajo radi oddaje, kjer so kakšne nagrade. Pa tudi skupne oddaje združenja slovenskih radijskih postaj, ko gostimo predsednika vlade ali predsednika republike.
Glede na to, da je okolje, iz katerega črpate, majhno - kako si zamišljate radio 12 ur na dan. Je to smela poteza?
Seveda je smela poteza. Glede na to, da bomo delali z istim številom zaposlenihin sodelujočih. Vendarto ni stvar novinarskega dela, to zadeva razvedrilni, glasbeni, tudi izobraževalni program, saj informacij ne bomo bistveno širili. Nekaj drugega bomo naredili. Povezujemo se z agencijami, od katerih bomo črpali informacije. Naša poročila odslej ne bodo samo zasavska. Poslušalci bodo dobili približno toliko, kot na Radiu Slovenija, plus lokalne zasavske novice. Z Zasavjem mislim na širše geografsko področje. Se pravi, od začetka vstopa Save v savsko dolino do izstopa.
Do Beograda...
Ne, do Sevnice.
Bo s tem tudi konkurenčnost večja?
Trg moramo obvladati. Če bi pokrivali le Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Radia Trbovlje ne bi bilo več. Financiranje je takšno, da so občine obubožane. Mogoče bomo letos s proračunskim denarjem pokrili štiri odstotke stroškov. Sem spada zakupljen program za poročanje iz skupščine in IS, vse ostalo moramo zaslužiti na krutem liberalnem kapitalističnem trgu.
Vas zakupljen program veže pri delu, da ne morete delati, kot veli novinarska vest?
Pritiskov še ni bilo. To me čudi, saj drugje težave imajo. Želje vplivati na program seveda so, kar
človek upošteva ali ne. V glavnem problemov nimam, ker to ne bi bili problemi z okoljem, temveč problemi, ki bi jih imel sam s seboj.
Kaj je tisto, kar vam je pri radiu posebej všeč in kaj vas jezi?
Jezi me, da poslušalstvo jemlje radio kot nadomestek časopisa. Če nečesa kdo ne sliši, zahteva, naj ponovimo. To je stvar, ki me jezi, ker je neumna. Radio ne more za vsakega posebej pripovedovati, da nekdo prodaja petdeset kilogramov težkega prašiča. Ljudje pa kličejo, češ, dajte še enkrat povedati. Veseli me pa mnogo zadev. Predvsem to, da je radio ena redkih inštitucij, ki lahko deluje dvosmerno - s poslušalcem direktno. In, da je radio tisti medij, ki je omogočil Slovencem, da so spregovorili naglas in jasno. Pokazalo se je, da je slovenščina v redu jezik ne samo za pisanje, ampak tudi za govorjenje. Daje to jezik, ki prenese in psovko in lepo besedo in poklon. Jezik, ki ta svet obvlada. Včasih se je namreč govorilo, da slovenščina ni "fajn” jezik, češ, glej kako znajo drugi to bolje povedati. Slovenščina je v redu, le uporabljali je nismo. V šoli smo se učili pisati in postavljati vejice, govornega koda se pa nismo učili. Šola tega še danes ne počne. Radio pa to ljudem omogoča.
Večkrat setudivoditelj na vašem radiu zateče k zasavščini. Kako kot urednik gledate na to?
Bolj slabo. Ampak, stvar se zgodi. In ko je stotjena, je storjena. Človek lahko delujele preventivno. Trenutek ali dva, beseda da besedo in domine se podrejo tudi pripovedovalcu ali
voditelju oddaje. Sploh, če gre za spontan pogovor, ki si jih želimo. Vendar to ni tako hudo, saj so to osrednji slovenski govori, ki so razumljivi tudi poslušalcem, ki niso iz teh krajev.
Čedalje več poslušalcev se javlja v oddaje v živo. Se vam zdi, da se njihov odnos do jezika spreminja, da stvari lepše povedo?
Ni lepše, ni boljše, je pa veliko več truda. Govorijo počasneje, razločno, ponavadi dvignejo svoj govor, poiščejo primernejšo besedo. Ko človek govori, kar pač govori, niti ni nujno, da uporablja knjižni govor. Splošni pogovorni jezik, mislim, je splošno zadostujoč za radijski medij, ker je hitrejši, bolj gibčen. No, krajevni govor svojim ljudem odsvetujem, če ne prepovedujem.
Ali radio pozna omejitve, politične ali druge?
Političnih omejitev na radiu Trbovlje ni. Pri nas so lahko v predvolilnem boju nastopale vse stranke s petimi minutami zastonj, ostalo pa pač toliko, kolikor so imele denarja. So pa etične omejitve, ki jih postavlja tudi odgovorni urednik. Osebno sem proti, da bi poročali o nesrečah. V teh krajih, s približno 12.000 gospodinjstvi, je to, da rečeš ■I.K. z Dola isto, kot bi povedal s celim imenom. To je omejitev, ki je bolj stroga kot je zakonska iz čisto človeške skušnje. Razen, če gre res za nevemkakšno katastrofo, o kateri poročamo zgolj preventivno. To je bolj stvar programske politike kot pa omejitev. Tu so še kakšne vulgarne zadeve pri glasbi, ki niso prepovedane, ampak pravim, čim manj.
Se pravi, da nimate komisije, ki bi ocenjevala primernost besedil?
Ne.
Se vam zdi tovrstna komisija na Radiu Ljubljana pametna?
Mislim, da bi lahko glasbeni uredniki delovali brez komisij. Saj !majo odgovornega in glavnega urednika. Stvari je treba načeloma določiti in ne pregledovati besedila *n reči, da ima nekdo trikrat v besedilu kure, zdaj pa se to ne sme predvajati. Beseda, kakršna že je, lahko dobro učinkuje znotraj besedila. Ponavadi gre bolj za to, da je celo besedilo zanič, ne pa samo kakšna beseda. Pri nas ni cenzure, res pa je, da se kdaj o kakšni stvari pogovorimo. Sem za to, da se stvari ne gledajo samo iz enega vidika.
Ali vaš radio dopušča
zvezdništvo?
Imamo zvezdnike in mislim, da to
Radio Trbovlje mora gojiti. Oziroma vsak radio. Pa naj bodo v kulturni, športni redakciji, čeprav mi teh redakcij nimamo, pač govorim o področjih. Recimo Bogdan Barovič ima svojo publiko, ki ga ceni, ki mu gre na roko in mu kakšno stvar tudi spregleda, ki ga ima rada in si ga želi. To velja tudi zaSnoppyja v novejšem času. Mislim, da to ni nič slabega. Seveda, če zna zvezda svetiti.
Kje je mesto radia - v spremljanju ali vodenju življenja?
Gotovo radio vpliva na ljudi. Kakršnokoli medijsko ali programsko delovanje je manipulacija z ljudmi. Gotovo radio tudi vodi, hočeš nočeš. Če je radijski komentar zadosti argumentiran, spremeni mnenjeljudi. Je pa res, da se mora radio prilagajati okolju. Kar ne pomeni pristajati na okus, navade, saj se bo sčasoma sam izničil in tudi okolje se bo izničilo. Se pravi, da čestitke poslušalcev ne smejo biti edini kriterij za glasbene urednike. Željaljudi, ki te ustavijo na cesti, ne sme biti edini kriterij. Je kriterij, ni pa edini. Radio mora biti nad publiko, zato, dajo s tem dviguje.
Kako je na radiu s sodelavci?
Zaposlenih nas je enajst in moram reči, da smo kar team. Dobro sodelujemo, da se znamo pokriti, ko komu ne gre najbolje. Kar se pa zunanjih sodelavcev tiče, to so vsi napovedovalci, glasbeni uredniki, dva tehnika, športni dopisniki in občasni sodelavci iz različnih društev, nimam posebnih pritožb.
Kakšen bo radio Trbovlje čez dve leti, ob svoji tridesetletnici?
Ob tridesetletnici bo radio še boljši kot je sedaj. Takrat bomo imeli za sabo dve leti izkušenj dopoldanskega dela. Računam, da se bo združenje slovenskih radijskih postaj takrat začelo tudi programsko povezovati. Očitno bomo tudi novinarski del programa pripravili znotraj združenja, s čimer se bo sodelovanje z radiom Slovenijo nehalo. Radio pa
bi bil boljši predvsem zato, ker bo lahko delal brez "mašil" Radia Slovenije.
Prehajate na jutranji program, kaj pa nočni program Radia Trbovlje?
Nočni programje prevelik zalogaj in se finančno ne splača nikomur, razen satelitskim radijskim programom in nacionalkam, ki pobirajo denar iz naročnin. Tudi Radio Slo venija ima le en nočni program in ne treh. Je pa možnost, da bomo šle vse slovenske regionalne in lokalne radijske postaje v skupni nočni program.
Osebno ste precej vpeti v dogajanje v Zasavju. Koliko vam to pomeni?
Kot urednik moram biti vpet. Če ne bom vedel, kako ta svet diha, naj bo to v gostilnah, pri godbi, na Dolu. Izlakah, Gabrskem, Kumu..., potem nisem urednik. Ne zanimajo me stvari kot posamezni dogodki, ampak kakšna je "štimunga" tega. In dobro je, da se človek srečuje s svojim poslušalstvom. Tudi zveš kaj več, da lahko reagiraš, kadar se res kaj zgodi.
Dosti ljudi je že reklo, da je vašega potenciala škoda za Zasavje. Se s tem strinjate?
Za Zasavje je itak vsega škoda, ha, ha. Ko sem bil na fakulteti sem porabil 20 odstotkov svojega znanja, tukaj pa ga rabim recimo 60 odstotkov. Pač nisem tak človek, da bi bil enosmeren. Zanima me mnogo stvari, ne le, da bi gledal, hodil v galerije. Če prebereš kakšno knjigo, prelistaš še kak drug časopis, si ravno tako v metropoli ali Španiji. Zasavjeje čudna reč, to je tista dolina Šentflorjanska iz začetka - vse napake ima, ampak kljub temu se razbojnik Peter vrne v tisto dolino, da še malo pohujšuje.
Vas te doline kdaj dušijo?
Seveda me. Če se le da kdaj za kakšen čas izginem. Sicer me ne dušijo vse enako. Kljub temu, dasem
Trboveljčan, me prav Trbovlje najbolj duši, ker sem največ tu. Rad grem v Zagorje, na Izlake ali na Dol. V Hrastniku je že podobno kot v Trbovljah. Povsod pa imam veliko dobrih znancev in znancev -navadnih. Tudi slabih znancev. Imam pa tudi prijatelje, s katerimi se lahko vsedem in klepetam. Podobno, kot zdajle.
Stekdaj opazovali generacije,ki prihajajo, se morda kaj '-reminjajo?
Mislim, da se je začelo Zasavje bolj vklapljati v Slovenijo. Tudi zasavsko podeželje, ki je bilo grozno zapostavljeno in zanemarjeno, oživlja. Ko sem bil pred kratkim v Tirni, sem opazil, da so se otroci zunaj igrali. Še pred časom tam niste videli nikogar. To se pozna tudi na Dobovcu. Del Zasavja se vsekakor odpira. Je pa del tudi takšen, da bi radi turizem na ta način, da bi turisti kar nakaznice pošiljali, brez da bi prišli na obisk.
Kaj bi v Zasavju spremenili?
V glavnem človeške navade, ki nas najbolj tepejo, samoljublje, "hohštaplarija”, pa tisto "ti, matr, ta pa u Lublano hod u šulo, ta pa u Trboule, to je pa kure". Ta naša nizkost na eni strani, in horukarski odnos "mi smo pa" na drugi strani.
Kako gledate na odnos Slovenije do Zasavja?
Mislim, da Slovenija niti ne ve, da Zasavje ima, ga ne čuti. To je nekaj od Zidanega Mosta naprej, grozno grdega. Je neka bela lisa. Pa ne, da bi imeli negativen odnos, sploh ni odnosa.
Pred 1. novembrom smo. Greste na pokopališče?
Seveda grem. Tam imam pokopano staro mamo in stare starše svoje življenjske sopotnice. Navadno grem kak dan prej ali kasneje, ampak grem.
Če bi bila danes nedelja in čestitke poslušalcev - kakšno čestitko bi namenili in komu?
Kaj pa vem, saj včasih to tudi naredim za kakšnega prijatelja, če vem, da bo to dobro sprejel. Čeprav to ni mestna navada, to je navada drugega sveta, ki ga je v Zasavju nasploh malo. Recimo kakšnega Jima Morrisona bi dal vsem sošolcem iz Gimnazije, ki so zbežali iz Zasavja. Za njih bi bila pesem: "The End, my friend..."
Petra Radovič in Marko Planinc Foto: Branko Klančar
sme
:-:-x*x*x*x-x*>x
Akcija na Mrzlici
Mrzlica-V soboto, 16. oktobra je potekala na Mrzlici delovna akcija. Številni društveni odborniki in drugi člani PD Trbovlje so opravili veliko delo. Očistili so ožjo in širšo okolico doma, Štorovo raven, očistili žlebove in odtočne cevi, popravili strešno izolacijo na domu, v sobah montirali dodatne pitne vode iz zajetja in rezervoarja, namestili orientacijske table za novo razgledno pot okoli vrha Mrzlice in še kaj. Po končanem delu so se poveselili ob kostanju in drugih dobrotah.
Naslednji dan je društvo pripravilo kostanjev piknik pri planinskem domu na Mrzlici. Ob kostanju .moštu in harmonikarju so se številni izletniki dobro počutili. Društvo je ob tej priliki organiziralo srečolov. Ves čisti dohodek iz tega srečanja je namenjen številnim drušvenim dejavnostim.
T.L
Planinska
razstava
Laško - V Laškem dvorcu bodo 5. novembra odprli razstavo planinskega gradiva z našega območja v počastitev 100 letnice Slovenskega planinskega društva in organiziranega slovenskega planinstva ter 140 letnice rojstva njenega prvega predsednika prof. Frana Orožna. Pri zbiranju gradiva za razstavo aktivno sodeluje Meddruštveni odbor zasavskih planinskih društev. Zbirajo slike, razglednice, diapozitive z vsemi potrebnimi podatki o izgradnji, obnovah, novogradnjah ipd., kar bo zelo zanimalo obiskovalce razstave. Vsa zasavska planinska društva, ki so povezana v MO zasavskih PD, so bila povabljena k sodelovanju na razstavi.
T.L
Savski planinci
Sava - Letos je zagnani planinski vodnik Marko Derno všek s Save pri Litiji dodobra razmigal tamkajšnje planinsko življenje. V soboto, 16. oktobra so savski planinci na Polšniku pregledali opravljeno delo in strnili načrte za prihodnje leto. 45 udeležencev je na prijetnem pohodu pogozdovihodJavorskegapila preko Velike Preske do Polšnika nabiralo kostanj in gobe. Bera ni bila slaba, najlepšega jurčka je našla Manca Hostnik iz Tržiča.
V letošnjem letu so se Savčani množično udeležili izletov na Golico, Raduho, Sleme nad Tamarjem, Jalovec, Lubnik in seveda že
tradicionalnega izleta v neznano. Posebej kaže omeniti tridnevno potepanje po Kamniških Alpah od Krvavca do Korošice. Tudi program za leto 1994 je zanimiv: 1. januarja se bodo že po tradiciji zbrali na Zasavski gori, v marcu bodo obiskali Kal in Mrzlico, aprila bodo šli v neznano, maja pa nameravajo občudovati narcise ob poti na Golico. Tudi vsakoletni izlet na dan državnosti je že tradicionalen, tokrat bo na vrsti Ratitovec. Tridnevnemu izletu v avgustu so dali naslov "Čez Pohorje zeleno". Avgusta nameravajo v manjših skupinah osvojiti Triglav, Jezersko in Kokršno, Kočno ter Begunjščico. Septembra bosta na vrsti Nanos in Predjamski grad. V oktobru savski planinci pripravljajo akcijo "gremo na kostanj", za zaključek pa se bodo udeležili obeh tradicionalnih planinskih pohodov v litijski občini (Levstikov pot in pohod na Tišje). Vztrajnost in trma Savskih planincev in njihovega vodnika sta porok, da bodo načrt tudi uresničili.
Borut Vukovič
Zabava na Polšniku
Polšnik - Savski planinci so se v soboto, 16.oktobra zbrali v prijazni Majcnovi gostilni na Plošniku. V sak udeleženec je pripravil bolj ali manj duhovito darilce v vrednosti od 0,0 SIT do 99999,99 SIT (tako je pisalo v vabilu), ga zavil v časopisni papir, naPolšniku paje bilo potem žrebanje. Darilca so bila ločena za odrasle in otroke, pri njihovem odpiranju je bilo obilo smeha in komentarjev. Presenečenje sta doživela Vida in Rudi Lukač, ki sta prav ta dan praznovalaenajstoobletnico poroke. Gospodinja v Majcnovi gostilni je spekla odlično kostanjevo torto. Na harmoniko so zaigrali poročno koračnico, slavljenca sta prejela šopek in čestitke. Bil je že mrak, ko so se planinci večinoma peš odpravili protiPasjeku, od tam pa zavtomobili domov.	B.V.
PD Hrastnik - 45 let
PD Hrastnik Je v petek, 22. oktobra zvečer proslavilo svoj 45 jubilej. Skromna obeleži tev tega praznika je potekala v bivšem rudniškem samskem domu, sedaj stanovanjsko - poslovnem objektu. Povezana Je bila z otvoritvijo novih društvenih prostorov. Hrastniškl planinci so v vsem času svojega obstoja opravili ogromno delo na številnih področjih. Na Kalu so zgradili svoj planinski dom, vseskozi skrbijo za markiranje poti, delo z mladino, Izobraževanje kadrov, pred leti Je deloval alpinistični odsek, delajo tudi na drugih področjih.
Hrastniški planinci so bili najprej včlanjeni v PD Trbovlje, ki jim je pri ustanavljanju pomagalo. Šest trboveljskih planincev (Ante Beg, Viktor Simčič, Slavo Šentjurc, Milan Cerlnšek, Tone Škoberne In Tine Lenarčič) seje 13. februarja 1948 z vozom čez Ostenk pripeljala v Hrastnik do rudniškega konzuma. V konzumski dvorani je Ante Beg pripravil predavanje Domače gore v sliki in besedi s čmobelimi diapozitiviv. Po končanem predavanju so izvolili iniciativni odbor za ustanovitev PD Hrastnik s predsednikom Mirkom Kovačem na čelu. Temu je prisostvovalo okoli sto navzočih. Odbor je pričel s pripravami za postavitev koče na Kalu. PD Trbovlje je 8. julija 1948 poslalo OLO Trbovlje prijavo o ustanovitvi novega PD Hrastnik. Tri dni kasneje je bila neuradna otvoritev nove planinske koče na Kalu. Uradna otvoritev je bila 15. avgusta 1948. PD Hrastnik je bilo ustanovljeno 4. aprila 1948 in je v začetku štelo 120 članov. Izvoljen je bil pripravljalni odbor, ki ga je vodil predsednik Albin Dušak, ostali vidnejši odborniki pa šobili Alojz Sivec, Mirko Kavšek, Mirko Kovač, Edi Toplak, Tine Pfajfer, Martin Funkl, Hubert Plaznik In Silvo Rejc. Pravi ustanovni občni zbor je bil 11 .julija 1948 v še ne povsem dograjeni planinski koči na Kalu. V letu 1950 so v kočo napeljali vodo, v naslednjih letih do leta 1964 pa so zgradili povsem nov, zidan planinski dom na Kalu.
Tine Lenarčič
Šmartno pri Litiji
Ob 100 - letnici planinstva na Slovenskem so litijski planinci pripravili kulturno - planinsko prireditev, ki je bila preteklo soboto v kulturnem domu Šmartno pri Litiji. V bogatem kulturnem programu so sodelovali MePZ Zvon Šmartno pri Litiji, plesna skupina ŽU-ŽU GŠ Litija in oktet Vasovalci iz Žirovnice, svoje akvarele s planinskimi motivi sta razstavljala zakonca Marija In Pavel Smolej, program paje povezovala Lojzka Koritnik. O pomenu planinstva, gorništva in planinskega pohodništva so spregovorili litijski župan Mirko Kaplja, podpredsednik PZS Jože Stanovnik in predsednik PD Litija Albin Jesenšek.
J. K.
PREDAVANJE
Trbovlje: PD pripravlja v torek, 2. novembra ob 18. uri v predavalnici DD planinsko predavanje Franca Horvata iz Celja: Sončni zahod na Matterhornu (4477).
PLES
Zagorje: V Stekleni dvorani Delavskega doma Zagorje bo v soboto, ó.novembra ob 20. uri gasilski ples. Goste bo zabaval ansambel Veseli Zasavci.
AKCIJA
Zagorje: Kinološko društvo Zagorje organizira v soboto, 30. oktobra od 9. do 13. ure delovno akcijo. Uredili bodo poligon za pse in okolico doma. V vodstvu vabijo vse člane društva in ostale prijatelje psov k sodelovanju. Delovna akcija je lahko tudi prijetno doživetje.
«
Mladim
Zasavcem

P P eavci'
Zajčja kuga
Bilo je poletje. Z bratom Gregorjem sva bila na počitnicah v Savinjski dolini. Tam sva se imela zelo lepo. Hodili smo na izlete po prelepih Savinjskih Alpah. V hladni Savinji smo se enkrat celo kopali. Teden lepih počitnic je kar prehitro minil. Prišla je sobota, ko sta po naju
prišla ati in mami. Veliko smo si imeli povedati, največ Gregor in jaz. Potem pa sem se spomnil na zajčke. Mamico sem vprašal, kako kaj zajčki. Mami je prebledela in takoj sem vedel, daje nekaj narobe. Povedala mi je, daje nekaj zajčkov poginilo zaradi kuge. Sploh si nisem upal vprašati, ali je poginil tudi moj pisani čmobeli zajček. Vso pot
do doma smo bili bolj tiho. Ko je ati zapeljal na dvorišče, sem takoj stekel k zajčkom. Hitro sem lahko videl, daje hlev, kjer je bil moj zajček, prazen. Obrnil sem se stran in šlo mi je na jok. Takrat je poginilo sedemnajst mladičev, ostala je le zajkla s tremi mladiči. Od takrat nimam več svojega zajčka.
Gašper Mohar, OŠ Sava
V zaklonišču
Vojna v Sarajevu seje začela ponoči 1992. Mamica nas je zbudila in hitro oblekla. Vprašala sem jo, zakaj nas dviguje, ker je tema. Povedala je, da se zunaj strelja in da se moramo skriti v zaklonišče. Začela sem jokati od strahu. Pohiteli smo ven iz hiše in začeli teči v zaklonišče. S sabo smo nesli malo hrane in še druge potrebščine, ki jih bomo potrebovali. V zaklonišču seje gnetlo veliko odraslih in otrok. Vsi so bili prestrašeni. V šolo nisem več hodila, ker je ni bilo. Sedem dni smobili v zaklonišču. Zatem smo se vsi umaknili iz Sarajeva.
Martina Mijič, OŠ Sava
V kuhinji
Osebe: muha, hladilnik
Muha:"Ah, kako lep dan je. Za začetek bomo nekaj pojedli ! " (Odleti proti hladilniku).
Hladilnik: "Tebi ne dam nič!”
Muha: "Ti reva, ti!"
Hladilnik: "Sem pa večji od tebe."
Muha: "Pa kaj, se pa ne premikaš!"
Hladilnik: "Kaj pa vrata?!"
Muha: "Prav, grem pa k tvoji sestri hladilni torbi!" (Hladilnik si oddahne).
Muha: "Kakšen skopuh!"
Aljaž Topolini, OŠ Sava
V topli vodi
Za teden otroka so nas povabili na brezplačno kopanje v Rimskih Toplicah. Naredila sem anketo in ugotovila, da seje v popoldanskem času udeležilo okrog štirideset učencev od 5. do 8. razreda. Vsi so ostali čili in zdravi, nihče se ni prehladil.
Adriana Pečnik, 8.a, Dol

Svojevrstni kulturni dogodek, še ena potrditev potrebnosti razstavnega prostora kot je galerija Radeče papir. Nepozabno srečanje s slikarskim opusom, ki zasluži pozornost,še posebej, če se predstavi slikar amater, domačin Jože Barachini.
Tako bi lahko strnili misli ob otvoritvi razstave umetnika Jožeta Barachinija, ki ni končal likovne akademije, kaj šele, da bi prej kaj več vedel o kakšnih slikarskih tehnikah. Se več, vse se je začelo bolj po naključju in ne načrtno. Daje nemimi duh, kaže že njegova življenska pot, ki gaje z Dola pri Hrastniku vodila do Steklarne Hrastnik, pa v Radeške obrtne delavnice, kasneje v radeško Obnovo in končno v obrt, kjer je dosegel vse, kar pravzaprav obrtnik lahko doseže.
Na Celjskem obrtnem sejmu je dobil Lobetovo nagrado kot inovator. Jože je eden izmed pomembnih strokovnjakov s področja orodjarstva. Leta 1989 se je pričel ukvarjati s slikarstvom. Takrat niti ni mislil, da bo kdaj prirejal samostojne razstave. Rajko Mlinarič iz Celja, eden izmed organizatorjev 1. mednarodnega slikarskega ex-tempora, kije bilo v Celju, je o njem zapisal: "V današnjem svetu in nedorečenih zadev, ko vrline merimo v kovancih in človeka po videzu, nas slikarjev realizem prevzame. Realno posneti svet in ustvariti vzdušje s toplino je nit, ki jo Jože sledi skozi svoje izražanje. Prisili nas, da se ustavimo pred njegovo sliko in si ogledamo lepote sveta,
Zagorje
Knjižne novosti: 1.
Šikovec S.: Vinarstvo, 2. Musek J.: Znanstvena podoba osebnosti, 3. Bajt Drago: Pišem, torej sem, 4. Vox Populi: Zlata knjiga pregovorov vsega sveta, 5. Žnidaršič J.: Slovenski vinogradi, 6. Slovenci in prihodnost, 7. Musek J.: Osebnost in vrednote, 8. Goody J.: Med pisnim in ustnim, 9. Slovenske filmske zvezde, 10. Vesnaver M.: Contacts (angleščina za
poslovne, strokovne in dmžabne stike).
Litija	|
Knjižne novosti: 1. Novak B.: Sinko nagajivi, 2. Wehrmann A.: Smolček in Špela počasnela, 3. Polanec J.: Sonce je dobilo pege, 4. Makarovič S.: Zajčkovo leto, 5. Poniž D.: Zgodbe za eno stran, 6. Poniž D.: Zmaj v Postonjski jami, 7. Andrews B.: Žalostni princ, 8. Frelih E.: Čarindijskegajuga, 9. Zalar A.:Dežele na koncu sveta, 10. Poniž D.: Esej in šolski esej.
ki izginjajo. Potrebujemo takšne umetnike, ki nas silijo v razmišljanje o stvareh, ki jih gledamo, a ne vidimo. Med težnjami slikaijevpo vedno novem nam Jože kaže pot, na katero smo že skoraj pozabili."
Daje temu res tako, pričajo tudi naslovi slik: Srnjak pozimi, Tok gorske reke, Divji lovec, Radeče 1963, Reka ob gozdu,... Če bi naštevali še sponzorje, ki so podprli razstavo, na čelu z generalnima sponzorjema podjetjema Radečepapir in Commerce iz Ljubljane, je očitno, da je slikarjev pristop širšega pomena. Umetnik skuša z razstavo privabiti ljudi, ki želijo ne samo kulturnega, ampak tudi drugačnega povezovanja. S tem misli predvsem na gospodarske stike centra s podjetji izven njega. Ob vsem tem naj omenimo še nastop tria klarinetov radeškega pihalnega orkestra pod vodstvom Jožeta Rusa, recitacije pesmi Milene Prešlenkov iz Ljubljane in številne goste, ki so s prisotnostjo Jožetu dali posebno priznanje. V soboto je torej praznovala kultura. Vsem velja povabilo na razstavo, ki bo odprta vsak dan do 13. novembra v galeriji podjetja Radečepapir, tudi ob sobotah dopoldan.
Franci Kadunc
Mlin na kolpi
Slika Jožeta Barachinija: Radeče leta 1963

ZABEL eien O
Hrastnik
Instrumentalni krožek deluje na dolski šoli že več let. Tudi letos igra in ustvaija na Orffova glasbila okoli deset učencev od 4. do 8. razreda. Vodi jih Alenka Razpotnik.
Mesec knjigesovhrastniški knjižnjici zaključili z žrebanjem bralcev, ki so odgovaijali na vprašanjao Francetu Bevku. Med številnimi pravilnimi odgovorije žreb prisodil lepo knjižno nagrado Petri Aškerc, učenki hrastniške šole.
F.M.
GLEDALIŠČE
Hrastnik: 2. novembra ob 19.30 uri bo prva abonmajska predstava v letošnji sezoni - Kaj pa Leonardo, tragikomedija Evalda Fliseija.
FILMSKO
GLEDALIŠČE
Zagorje: 2. novembra bo 12. filmsko gledališče. Ogledali si boste ameriški thriller Rt strahu. Režiser filma je M. Scorsese. V njem igra odlična igralska ekipa: Robert de Niro, Nick Nolte, Jessica Lange, Gregory Pečk, Robert Mitchum...
RAZSTAVE
Zagorje: V delavskem domu je odprta razstava akademskega slikarja GregoijaKokalja iz Ljubljane.
Trbovlje: Člana likovne skupine Relik Trbovlje Ivan Žgalin in Iztok Perme razstavlj ata 24 del v likovnem salonu Razvojnega inžencringa Trbovlje. Prodajna razs tava bo odprta mesec dni.
Trbovlje: Od 1L do 31. oktobra je v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja odprta samostojna razstava slikarke in oblikovalke Severine Trošt-Šprogar, absolventke ljubljanske Akademije za likovno umetnost.
Trbovlje: Od 15. do 28. oktobraje v Likovni galeriji Trbovlje v DD na ogled skupinska razstava del članov ^likovnega kluba Dolik z Jesenic.
Trbovlje
ZKO je 21. oktobra v DD organizirala prvo gledališko abonmajsko predstavo za osnovnošolce. Predstavilo seje SMG iz Ljubljane z musicalom Borisa A. Novaka - Živalski kabaret.
T.L
Zagorje
Pihalni orkester Svea je 16. oktobra sodeloval na prireditvi na Medijski kapeli na Izlakah, kjer so odkrili spominsko ploščo baronu J.V.Valvasorju. Ob tej priložnosti je orkester pod vodstvom dirigenta Edvarda Eberla zaigral tudi Schubertovo mašo, ki so jo prvič igrali pred štirimi leti v Avstriji. Program celotne prireditve je oblikoval Nande Razboršek.
Dosedanjemu	dolgoletnemu
predsedniku Pihalnega orkestra Svea
Vladu Kojniku je oktobra potekel štiriletni mandat. Odločil se je, da bo predsednikovanje prepustil komu drugemu.
V Avli DD je danes, 29. oktobra ob
18.30 uri otvoritev razstave akademskega slikaija Gregorja Kokalja iz Ljubljane. Na otvoritvi bo sodeloval Zagorski oktet, ki ga vodi Simona Steban. Razstava bo odprta do 20. novembra, v času kino predstav in drugih prireditev, za skupine tudi dopoldan.
Pretekli teden je na Vidergi bival Nizozemski pevski zbor pod vodstvom rojaka Iva Kropivška. Pevci so koncertirali v Rogaški Slatini in na Ptuju. Ogledali so si tudi Izlake in se slikali ob reklamnem panoju cvetličarne Vijolica, ki je last dirigentove soimenjakinje Hilde Kropivšek.
D.H., M.K.
Litija
Litijski in šmarski otroci so spet prisluhnili pravljicam v obeh knjižnicah. Pravljičarki Vanja in Joži sta pravljice pripovedovali v torek, 26. oktobra. Tokrat so otroci narisali risbe in jih obesili v bližnjih trgovinah.
Knjižnica v Šmartnem vabi ob mesecu knjige vse prebivalce, da se brezplačno včlanijo in izberejo primemo čtivo za deževne jesenske dni. Knjižnica je v Kulturnem domu in je odprta vsak torek in četrtek od 12. do 18. ure.
J.K.
1						■A
Parnasova nota	
Maks Marinčič, upokojeni rudar iz Zagorja, ne more skriti dveh stvari - da je Dolenjec, in da piše pesmi. Mnoge zna na pamet in jih vpleta v pogovore z znanci in prijatelji. Verze si včasih v veseli družbi kar sproti izmišljuje. Piše o vsem, kar se dogaja okrog njega in kar čuti o sebi. Je pravi ljudski pesnik. Poleg veselih in hudomušnih, se mu pogosto zapiše tudi kakšna resna in razmišljujoča pesem. Taka je tudi Ostani človek, ne robot.	
	Franci Lakovič
Maks Marinčič Ostani človek, ne robot Ko večerna zarja ugaša tam za gričkom nad vasjo, in ko fantje še po starem dekletom pesem zapojo, po licih mamam solza steče, očete spomni pa na čas, ko še oni so hodili zvečer k dekletom brhkim v vas.	Prelepi stari običaji -za njih več danes časa ni, s pločevinastimi konji vsak zase naokrog drvi. Nekoč prijetno sta kramljala soseda vedno med seboj, dandanes pa čepiš doma in buljiš v televizor svoj. Človek vase se zapira, kmalu bo postal robot, vse se avtomatizira... Kakšen bo prihodnji rod? 			

		
		1
m
m

lili
(Tanjug) Dne, 22. oktobra je bil na strogo uradnem obisku v republiki Sloveniji Njegovo veličanstvo Iggy Pop. Med drugim je obiskal halo Tivoli, kjer se je sestal s približno 4000 eminentnimi gosti iz cele Slovenije. Ameriški cesar je bil z obiskom zadovoljen, kar je izrazil z neštetimi besedami fuckin'! Ob koncu obiska je izrekel željo po tesnejšemu sodelovanju njegovega imperija z republiko Slovenijo.
Kaj imajo skupnega bivša takozvana in takoimenovan Jugoslavija,
David Bowle, Goran Bregovlč in Igor Vidmar? Skoraj nič. Razen Iggyja Popa. Njegov koncert je združil tisto, kar se na prvi pogled ne da združiti niti vkoncentracijskem taborišču.Toje šarm ameriškega rock’n'roIla, balkanskega ljudstva in neopisne energije, ki se odraža na norenju na odru in pod njim.
James Jewel Osterberg je s svojo 25 - letno prisotnostjo na rock sceni in s svojimi enajstimi albumi pustil v Ljubljani del sebe. Njegov drugi koncert na tem odru ni bil samo živa reklama za Lewis kavbojke, ampak tudi živ dokaz o neminljivosti
rock'n'rolla.
Kot vsak soliden koncert je imel tudi ta pred skupino. Neznane ženske (moški ego mi ne da zapisati njihovega imena) so ogrevale publiko. Vsaj skušale.Kljub ženskosti se publika ni dala zapeljati. Večina je hladnokrvno čakala, da se prikaže Iggy. Kdor čaka, tudi dočaka. Prišel je cezar, mogoče cesar. Čeprav premore veliko manj čarov kot predstavnice predskupine, je njegova pojava dvignila tlak v žilah. Dobrih 60 kilogramov dinamita, znanega pod imenom Iggy Pop je eksplodiralo. V soju bornih žarometov, bornega ozvočenja in prekleto dobre publike so se vrstile intravenozne pesmi. Še nikoli nisem na nobenem koncertu videl, da bi ljudje noreli od vznožja odra do mešalne mize. Na tem koncertu so. Dlje je trajal koncert, več energije se je sprožalo. Več se je sprožalo energije, bolj je Iggy norel. Na trenutke se je zdel, kot daje najstniški kozliček, ki je pravkar ugotovil, da svet obstaja tudi izven ograje.
Strast, znoj in dobra glasba. Dolgi lasje, ki se zlivajo preko na videz slabotnega, brazgotinastega života, premorejo toliko strasti in energije kot malokatero truplo kakšnega mori sovca tam globoko v Kočevski reki. Ko drvi od želje, da bi bil želel biti tvoj pofukan
pes, do dolgčasa, je vesolje v mirovanju. Dobra ura je pet minut. Hvala, o cezar, za koncertne podaljške. Za skladbo In thè dead car so bili obiskovalci film art festa prikrajšani. Obiskovalci koncerta niso bili. Tudi Loui, Loui je bilo slišati. In za poslastico je Iggy poskrbel skupaj z majhno kitajsko deklico. David je zaradi tega verjetno ljubosumen. Po dveh dodatkih se je njegovo veličanstvo Iggy Pop umaknilo z odra. Za seboj je pustil večer dobre glasbe, naelektrenega ozračja in sank brez kapljice piva. Najboljše zapravljen denar zadnji mesec, ni kaj.
ŠKIJC in Igor Vidmar tudi tokrat niso brcnili v temo. Dober teden po mega špageti popevkarju Erosu se je v tivolski dvorani spet (res da tokrat v mali) zbralo veliko, veliko ljudi. In nihče tokrat ni smrdel na dvajset metrov daleč po overdozi macho-ta. In še zadnja pripomba. Če Marcel Štefančlčjr. misli, daje v filmu Giengary glenn ross velikokrat izgovorjena beseda fuk, se moti.
Tekst in foto: Jure Nagode
KINO PROGRAM
Trbovlje - Delavski dom
29.-31.10. VRNITEV CASANOVE- LE RETOUR DE CASANOVA (fran. ljub. drama- vrnitev Alaina Delona). pet., sob., ned. ob 17. in 19. uri.
2.-4.11. JURSKI PARK (am. film), tor., sre. ob 16., 18.in 20. uri, čet., pet. ob 16. in 18. uri, sob., ned. ob 10. in 16. uri, pon. ob 16. uri.
5.11. NESPODOBNA PONUDBA (am. film), pet. ob 20. uri.
Zagorje - Delavski dom
2-5.11. JURSKI PARK (am. fant.), tor., pet. ob 17. uri, sred.,čet. ob 17. in 19. uri.
2.11. RT STRAHU (fri. gled.), tor. ob 21. uri.
Izlake - dom
31.10. NUNE POJEJO (am. komedija) ob 19.15____________
Hrastnik - Delavski dom
29.10. RT STRAHU (am. tri Her), pet. ob 17. uri.
29.-31.10. SOSTANOVALKA (am. krimi.), pet. ob 19. uri, sob., ned. 17. in 19. uri.
3.-5.11.	VRNITEV
CASANO-VE (am. ljub. drama), sre., čet. ob 19. uri, pet. ob 17. uri.
5.11. NINA (am. akcija), pet ob 19. uri.
29.10.-2.11. NESPODOBNO POVABILO (amer. erot. drama), pet., pon., tor. ob 19. uri, sob., ned., ob 17. in 19. uri.
Dol - kinodvorana
3.10. RT STRAHU (am. triller), sob. ob 18. uri.
ZfSflMC
Sl*
ISIillii
s
"KaJ loti ljudi od Živali;'" V	mislimo. Kaj nam	O v	odgovorni	- službeni avto
osnovni Soli smobili prepričani.	torej U ostane?	Sl I C fl	urednik, ki je	- takojšen ogled	vsaj dveh
daje to govor. Potem smo trd Ul,	Film! Ljudje VUZ>U. . . $lavfca,	v od pednjih filmov: Big Gun,
da je to OBLO in na koncu še snemajo filme! m Ta	uvodniku 35. Whaf$ LoveGotToDoW.fi!
lililllii!!!!
živali pa ne. Tako je veljalo časovno omejena. SONYjeve uvrščam v to vrsto tudi sebe:	Fugi tl ve.
Še tovarišice) učiteljice niso za uporabo, da bomo na MTVju in zahtevam:	-raotivadjozaInspiracijo..
petialevžKnlskivrt	zdaj zdaj v,dcfispot, k, so ga,>a„de	Ifitr^e menjava,fie fi Imov, - priznanj Vnesla,
Vse živa» komunicirajo In posnele na uspešnico Agropopov da si bom lažje prislužil kak tolar. dajelzMarsaindaneznapeli
..„..... -■£?*-________________ .dam,Markopove,kje
med njimi delajo In Izdelujejo Ja, pa še eno zadevščino - štirinajsto plačo (zaradi dobijo vse tiste slike, ti jih
......................................................vraže vernosti Je 13. preskoči
iom tokrat - takšne honorarje, kot k ,e nas Izplačuje Jana ali Lady


i
1966	- John Lennon je le dan pred svojim rojstnim dnem prvič srečal v Indica Gallery v Londonskem West Endu Yoko Ono. Yoko se je pripravljala na svojo razstavo avantgardne umetnosti. Pritegnila ga je s posebnostjo, čeprav ni vedela, kdo je bil njen obiskovalec.
1967	- Aretirali so Joan Baez in še 123 demonstrantov, ker so
blokirali vhod v Oaklandskem (Kalifornija) vojaškem rekrutnem centru. Joan in ostali demonstratorji so bili zaprti deset dni.
1969 - Aretha Franklin je dobila sedmo zlato single ploščo za I Say a Little Player. John Sebastian je
zapustil skupino Lovin Spoonfull in začel solo kariero.
1969 - DJ na radiu WKNR v Detroitu je sprejel nenavaden telefonski klic, v katerem mu je nekdo sporočil, da pri poslušanj u skladbe skupine The Beatles "Revolution
number nine" v drugo smer slišal govoriti "TURNMEDEADMAN".
1970- Premierarock opere Jesus Christ Superstar v luteranski cerkvi Sv. Petra v New Yorku. Tam sta avtorja Andrew Lloyd Webber in Tim Rice predstavila svoj projekt.
1971 - Blanca Jagger je povila hčerko Jade. Oče je seveda Mick Jagger.
Rudi Špan - Muc
Izvedeli smo, da so skupini 12. nasprotje iz njihove sobe ukradli solo in bas kitaro. Verjetno so mislili, da bodo imeli fantje sedaj bend brez kitaristov.
Najlepša Zasavka 93 Janja Bočko se nekaj časa ne bo sprehajala po modnih pistah, saj ima na nogi mavec. Upajmo, da bo z njeno nogo kmalu vse dobro in bo lahko spet kazala svoje dolge noge po modnih pistah.
Ana Kareninije privlačna bas kitaristka Don Mentony banda, je pa tudi dekle njihovega novega kitarista Jimmyja, ki je bil prej pri težkometalnih Bambah. Sedaj je pri Mentonovcih, tako kot njegova Ana in tako lahko veliko časa preživita skupaj.
Pop designovci se bodo konec novembra začeli predstavljati tudi izven naših meja, saj bodo fantje na Dunaju predskupina Erosa Ramazzotija, pred dobrim dobrim tednom pa so na avstrijski televiziji že snemali oddajo o njih.
Člani skupine Californija imajo sedaj na večjih žurih posebno atrakcijo, saj enega od svojih članov z glavo porinejo v torto. Zato, da bo njegovo življenje bolj sladko.
Skupina Spin sedaj, ko je izdala prvo kaseto Samo za tvoje oči, ne bo nič več predskupina	Pop
designovcev, temveč bodo po nadaljni glasbeni poti zakorakali sami skupaj z oboževalci in skladbami s kasete.
S.G.

(f	.""1	_m	'
........'..... "...............
=	S
tak. a». . k-.».. „M,.,lenimi k,m„m, ,.™|==mi nabili .
ki težijo in veselijo mlade. K sodelovanju ste vaöljenl vsi ki Imate ostra panna .Ja. Upam,d. .m. ta a.,..i ^mba
arbaanejžema iivljBn|e mladih a Zasavja. Za začetek pIBeme o
3Sr	latra
Ženski kromosomi na strojni
košarkaško ligo GSBL (Grammar School Basketball League). Ta poteka že drugo leto. V novem parketu naše telovadnice bo branilo barve razreda 12 ekip (11 gimnazijskih in 1 ekonomska). Novost v ligi je ekipa profesorjev in "profesorjev", ki so se poimenovali Veterani. Za to ekipo ne moremo reči, da branijo čast profesorjev. Poleg 3 ali 4 profesorjev (2 sta večinoma v rezervi) sestavljajo ekipo soprogi profesoric in očetje učencev, ki pač dobro igrajo košarko. Učenci smo večinomaproti takšni sestavi ekipe "profesorjev", saj imamo na šoli kar nekaj profesorjev, ki ne igrajo v ekipi in bi jih prav radi ».V
P
videli v kratkih hlačah in z žogo (prof. Kozjek, prof. Šiles,...). Druga novost je spremenjen termin tekem. Po pogajanjih s gospo ravnateljico so tekme sedaj ob sobotah dopoldne ter ob sredah in ponedeljkih ob 18.45 (kadar imamo	gimnazijci	pouk
popoldne). Naša telovadnica je tudi prostor, kjer ob petkih zvečer 4. letniki gimnazije vadijo osnove plesapodbudnim očesom gospoda Šinkovca. Sedaj lahko plešemo v plesnih čevljh, prej smo morali v copatah.
V petek 29.10. 1993 pa bo v naši telovadnici modna revija, ki so jo	organizirali	člani
novinarskega krožka. Vabljeni!
Petra Žagar
Kako se počutim kot človeško bitje z XX (ženskimi) kromosomi na srednji strojni šoli? Preprosto, kot bi se moški v tovarni, katere glavni proizvod je ženska, če bi takšne tovarne seveda obstajale. Z eno besedo super!!
Fantovjekotmušic v (Šukritovi) prodajalni sadja. Nekateri so celo po naj novejši modi, čeprav pri tako množični izbiri vrhunskih izdelkov postaneš izbirčen. Izbirčnost se mi veča in veča. Že stara mama napoveduje, da bom ostala sama do konca svojih dni. Vsa panika samo zato, ker so se v strojništvu preveč namnožili XY (moški) kromosomi. Vse, kar je narobe s to staro stavbo je to, da so hodniki še vedno preširoki in se moraš zelo potruditi, da se zaletiš v enega od dveh tipov, ki jima tvoj, že zelo kruti kriterij, še ni prišel do živega. Na šoli nas je samo 9 deklet ali žensk. Kljub temu imam še vedno težave. Kamorkoli se obrnem, vedno vidim vsaj eno izmed njih. Vendar mi teoretični izračuni malce preženejo ta pesimizem. Na šoli je namreč 141 živcežerov moškega spola. Če jih razdeliš med 9 deklet, jih dobi vsaka ravno 15 celih in še 6 desetink enega, ki pa se ponavljajo v neskončnost.
Drugih problemov na šoli ni, razen pri praksi. V modrem delovnem kombinezonu se počutim kot delavec Zasavja. Skoraj v navado mi je že prišlo, da si ob vikendih čistm "špene" ali kakorkoli se že reče tistemu šitu, ki ostane od prakse. Te "špene" pa "prido-
bivamo" z neko plosko, le včasih zelo dolgo in skoraj vedno preozko paličico, ki deluj e kot pila za nohte v povečani obliki. Po takem očiščevalnem vikendu sledi potem spet ponedeljek, z njim pa tudi nova seansa matematike, kj er nam predava najbolj sexi tovariš naše šole, gospod... Pa saj dekleta že vedo. Fantje so seveda prikrajšani za te užitke ob matematičnih urah. Pa saj se nikoli ne ve (Rozati). Mislim, da se bo na strojni šoli nekako dalo preživeti, pa čeprav v "šihtnih" oblekah. Kdo ve, mogoče bo še žur ! !
Polona Teržan
Ura je 12.05. Pravkar je odzvonilo konec 6. ure in učenci se vsujemo skozi vrata. Vpitje po hodniku, kot po navadi, vendar danes malce glasneje. Vsi nazaj v razrede!!!
Kaj je zdaj to? Odpiramo okna in gledamo na cesto. Pred vhodom Gimnazije-ekonom-ske šole stojita dva službena vozila policije in osebni avto, s katerim sta se pripeljala kriminalista.
Zvrsti se tisočero vprašanj,
Gimnazijska 11
V pritličju Gimnazije -ekonomske šole na oglasni deski že visi znanje fizike, izraženo v procentih. Toje zanesljiv znak, da se je pouk na šoli začel in da se okrog 70% gimnazijcev ŠE NE uči (prof. Bojan Pajk: "Velikoje še praznih glav na tem svetu!"). Vendar pouk ni vse, kar se dogaja v tej rumeni zgradbi z rdečimi vrati.
Ker vemo, da smo gimnazijci športni narod, imamo tudi svojo
WöC
kaj se dogaja na naši šoli. I Mogoče iščejo mamila ali | orožje? (to ne bi bilo nič čud-| nega v teh časih). Napetost v j razredu narašča. Profesorji tudi
—	sami ne vedo, kaj se dogaja,
■	zato kukajo skozi rahlo odprta
■	vrata. Kaj če mi kdo kaj pod-I takne v čevlje ali jakno? Sledi | tisoč in ena krepka zasavska | kletvica in obljube, kaj se zgo-
—	di potem ("Jaz bi ga tako na 5 gobec..."). Učenci odhajamo iz " šole v skupinah eden za dru-I gim. Ko pridemo končno ven,
I—— —-
izvemo, da je na šolo nekdo anonimno klical in sporočil, daje nekje v šoli bomba.
"V šoli je bomba? Super! Ko bi jo vsaj pol odtrgalo -šole namreč!" se sliši od vsepovsod (zraven pa še vedno kletvice). Hvala gre našim profesorjem in pa seveda organom javnega reda in miru (čeprav so ti prišli celih 20 minut po pozivu), da so uspešno in predvsem BREZ PANIKE opravili evakuacijo ljudi iz stavbe. Slediljetemeljit pregled šole, v kateri pa so našli samo stare omare, izgubljene stole in klopi, nekaj razbith epruvet, o bombi pa ne duha ne sluha.
V si smo odšli mogoče malce razočarani domov, ampak s sto vprašanji v mislih. Ali bodo pri naslednjem pozivu policaji sploh še prišli? Koliko časa bomo evakuirali šolo? (30 minut je po mnenju nekaterih ravno prav, da 3. ali 4. razredi "dobijo krila"). In pa seveda, KDO je sploh klical????????
Ali na našem prostoru res obstaja kakšna nova teroristična organizacija (naprimer: SRA - Slovenska Republikanska Armada), ali pa je bilo zopet nekomu dolgčas in je bil ta poziv eno samo SRAnje.
Aleksander Lavrini
gH§r
TRBOVLJE

: ::i$'Vsàlidàli.:.
PROGRAM
ila Ràdili Ti-bovljl
« v	.»g	#	.	#	4
od scstsh z j isi£i?žii do
IMPORT-EXPORT
PRODAJA
NA DEBELO IN DROBNO
(Kolodvorska 17, Trbovlje)

MALOPRODAJA:
KOLODVORSKA 17,
TRBOVLJE (Sušnik)
PRODAJNI CENTER,
Trg revolucije 26 (Kupola)
POSLOVALNICA HRASTNIK,
Aleša Kaplje 6
KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o.
MA£K£.TAJDA
UGODEN NAKUP
KAVA ORIENT 100G SLADKOR OLJE ZVEZDA ČOKOLADA MILKA PRAŠEK REMI ULTRA 10/1 SVEČE
57,70 SIT 89,20 SIT 132,90 SIT 79,80 SIT 2.650,00 SIT OD 81,90 DO 157,00 SIT
NAKUP OZIMNICE, TEKSTILA IN BELE TEHNIKE JE MOŽEN NA ČEKE:
nad 3.000 SIT na DVA ČEKA nad 5.000 SIT na TRI ČEKE nad 8.000 SIT na ŠTIRI ČEKE
ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 7.00 do 12.00 ure,
OB NEDELJAH OD 8.00 do 12.00.
SE PRIPOROČAMO!
' Gimnastika

Mnadi&v« ptvtn.lv. vslm».«llia.

Simone Izgoriek, Petre Nadrag, Katje Dolenc, Stanke Krivec,..,državni
mednarodnih tekmovanjih). Tud«
Primož tiai In Ajia Ruški nista tekmovalno tako uspešna kot sta bila.
aerobike, GZS seje preveč mačehovsko Obnašala do Trboveljčanov, zato ni več volje, da bi vztrajali v vrhunski gimnastiki Toliko	-
telovadkam in trenerjem, sezgodl redko
občinskega proračuna v zadnjih letih
I®.......

j. »
P J
m
= “ä
Partizana vsakodnevno prihaja okrog

besedah predsednice GK Tine Trugjtr bo klub lahko deloval, ee bo dosedanji
rrs-ri’S
gimnastiki. Trenerski kader je že
riSn“:rtovyskeslmnas-
zanemarjena, NI „aklučje, da potem, ko je trenersko kariero končal Ivan Glavač, v Trbovljah ni nikogar (razen
profesionalnega trenerja Romana Vodeba), ki Jii nadaljeval deJo v moški
gimnastiki. Zato sta vprašljivi iiadal j m - '
Kadrijeviča. Zlati časi trbovljske
Sin: rzt:
Uspel
turnir
Litija - V Tenis parku AS je bil odigran teniški turnir "Dnevnik KIM". To je bila spet lepa priložnost za vse, da si izboljšajo svoj položaj na rekreativni A TP lestvici in nekateri so jo izkoristili. Lilijani ne, saj so se že v prvem kolu poslovili Aleš Ahčin, Bojan Bric, Blaž Rozman, Sašo Dobravec in Marjan Pajer, kije nesrečno izgubil v tie breaku. V drugo kolo se je prebil le Mitja Strme.
Porazov ni treba šteti za neuspeh, saj je bil to najmočnejši teniški turnir v Litiji doslej, ki so se ga udeležili najboljši z Radom Vengustom na čelu. Skupno je v treh starostnih kategorijah tekmovalo 76 udeležencev. V kategoriji 25 - je bil naj uspešnejši Slavko Kralj iz Grosupljega, ki je v finalu	premagal
Trboveljčana Petra Goloba. Peter je imel veliko smolo, saj se mu je med dvobojem strgala struna, tako daje igral z izposojenim loparjem. Tretje in četrto mesto sta si razdelila Seljak (Vrhnika) in Anžin (Ljubljana). V kategoriji 35 - sta bila tretji in četrti Šmigoc (Lj.) in Židan (Grosuplje), v finalu pa sta se pomerila Izidor Selak (Šk. Loka) in Milan Nadižar (Tržič), ki je bil na koncu uspešnejši (7:6,6:3). V kategoriji 45 -sta bila 3. in 4. Andrejančič in Por (oba
Kranja), v finalu sta se srečala Mirko Janškovec iz Kranja (bivši zvezni trener ženske namiznoteniške reprezentance) in Štefan Seme iz Ljubljane (bivši hokejski reprezentant), kije zmagal zrezultatom 6:2,6:3.
Sponzotja turnirja slabila Tenis park AS Litija in ELMA Rowenta iz Ljubljane. Tekmovalci so bili zadovoljni zorganizacijo turnirja, zelo pa so pohvalili tudi samo teniško dvorano.
Stane Kokalj
Strelci
pričeli
Trbovlje - Minuli konec tedna se je začelo državno prvenstvo v l.in 2.1igi za strelce. V 1 .ligi je SD Alojz Hohkraut ugnala SD Trzin (1719:1676).	V
trboveljskem prvoligašu se vidi konkurenca že v samem klubu, saj so se njihovi rezultati razlikovali za vsega dva kroga. Sašo Korbar je nastreljal574, Oto Strakušek 573 in Martin Strakušek572 krogov.	Zasavski
drugoligaši so imeli slab dan, saj so vsi, ki tekmujejo v 2. ligi - sever klonili. SD Steklar Hrastnik je doma izgubil proti SD Celje z 1599:1622, strelci iz Hudinje vasi pa so premagali SD STT za 78 krogov (1586:1664). SD Rudnik Hrastnik je doživel poraz v Vidmu ob Ščavnici. Z tamkajšnjo SD Jovo Jurkovič so izgubili za 45 krogov (1647:1602). Edini zasavski drugoligaš, ki je
dosegel zmago, je SD Kisovec, ki tekmuje v 2.1igi-JUG. Premagali so SD Ljubo Šercer z 1616:1566 krogov. Ob tem velja omeniti tudi prizadevne delavce v tem športu, ki bodo kljub pomanjkanju finančnih sredstev izpeljali prvenstvo Zasavja.
Zvezde so rojene
Litija - Preteklo nedeljo je bilo na Tenis parku AS v Litiji še posebno lepo. Igrišča so zavzela dekleta in dame, ki so z Masters turnirjem najboljših zaključila žensko letno teniško ligo, kjer je v treh skupinah sodelovalo 43 žensk. Najboljša je bila Brigita Zebič, 2. Maruša Bokal, 3. in 4. mesto pa si delita Olga Vrhovec in Barbara Doblekar. Tenis park AS je vse tekmovalke povabil na zaključni večer, kjer so jim pripravili prigrizek, pa tudi šampanjec ni manjkal. Nagrade Zlatarstva Todorovič bodo najboljše prejele na Večeru prvakov, ki bo soboto, 30. oktobra na Tenis parku AS.
S.K.
Smučarski
almanah
Trbovlje - SD Trbovlje želi svoj jubilej proslaviti
tudi z izdajo almanaha. Odseku veteranov so naložili nalogo, da pripravijo gradivo za izdajo. Gre za arhivsko gradivo, fotografije s tekmovanj, rezultate tekmovanj, ustnapričevanja ipd. Znano je, da so se prvi smučarji pojavih v Trbovljah leta 1912, ko so ustanovili prvo podružnico SPD. Znano je, da je bil 8. januarja 1929 ustanovljen pri trboveljski podružnici SPD prvi smučarski odsek. To je bila prva organizirana oblika smučarskega športna v Trbovljah. Že 14. januarja 1931 so ustanovili pri tej podružnici, katere naslednik je PD Trbovlje, prvi smučarski klub. Prvi načelnik je bil Jože Plevčak, ki je štel 80 članov, od tega 42 aktivnih smučarjev. Leta 1934 so ustanovili še SK Kum, ki se je udejstvoval predvsem na območju Kuma. Svoje smučarske odseke pa so ustanovili še Sokoli, Svoboda, Prijatelji prirode in drugi.
T.L.
»
Nogomet
Trbovlje: 30. 10. ob 14.00 Oria Rudar -Korotan Suvel (2. liga) - stadion Rudarja.
Kisovec: 30. 10. ob 14.00 Svoboda - Tabor 69 (3 Ji ga) - igrišče Svobode.
Rokomet
Litija: 30. lO.ob 16.00 Zagorje - Pomurka Bakovci (2.1iga), ob 20.00 Presad - Velenje (1 .liga) - športna dvorana.
Košarka
Litija: 30.10. ob 20.00 Litija - Smelt Olimpija (ml) (l.liga) -športna dvorana.
Tenis
Litija: 30.10. ob 19.00 Večer prvakov -tenis park AS.
Kegljanje
Trbovlje: 30.10. ob 13.30Rudar- Korotan (l.liga ženske), ob 16.00 Dadas Rudar -Žalec (l.liga moški).
Mali nogomet
Litija: 3 l.lO.ob 16.002. kolo zaključnega turnirja - športna dvorana
Paint bali
Prvine pod Čemšeniško planino: 30.10. ob 13.00 demonstracija paintball-a. Sodelovanje bo brezplačno!

Nogomet
Odloöü
Holešek
ETI EE - Dravinja 2:1
(1:1)
Zagorje,	igrišče
Proletarca, gledalcev 600, sodnik Ras tov ec (Ankaran). Strelci: l:OPetrušic (11), 1:1 Bezenšek (24), 2:1 Holešek (80).
ETI EE: Ahlin, Kurež, Grešak (Šink), Brečko, Borštnar, F.Kranj c, Grden (Povšnar), Kern, Holešek, Petmšič, Grčar.
Dravinja: Zver, B.Hrovat, Bezenšek, T.Kranjc (Čeklic), Vogelsang, Lovrič, Jelenko, Ribič, Kuk, Topič (Tanjšek), Krašovec.
Zagorjani so tekmo dobro začeli in že v 11.minuti je po akciji Kerna in Holeška Petrušič iz bližine premagal gostujočega vratarja. Hitro Vodstvo jih je uspavalo, tako da so pobudo prevzeli gostje in sredi prvega dela izenačili Po kotu in napaki vratarja Ahlina. Ta je obtičal v blatu, kar je Bezenšek izkoristil in ž°go potisnil v mrežo. V nadaljevanju so pobudo znova Prevzeli domačini, toda pravih Priložnosti niso imeli. Deset minut pred koncem pa so vendarle dosegli zmagoviti Zadetek. Po predložku Šinka re je na pravem mestu znašel Holešek in z glavo ugnal Zanesljivega Zvera. Sodnik je Svoje delo slabo opravil, Pokazal kopico rumenih kartonov ter izključil Konjičana Kraševca in v zadnji minuti znova tudi nepazljivega Kerna.
S.F.
Slab vratar
ERA Šmartno - ORIA Rudar 3:2 (2:2)
Šmartno ob Paki, gledalcev sodnik Glaiar (Ptuj). 1‘reici: 0:1 Jesih (11), 1:1 Z“rej (17), 1:2 Čuk (23), 2:2 Hruškovic (27), 3:2 Mašič (61).
ERA Šmartno: Kalšek, Stojko (Rudnik), Maglica, Grobelšek, Fajdiga, Jerman, ^ašič (Štefančič), Delameja,
Druškovič, Žurej
ORIA Rudar: Dizdarevič, Čuk, A.Ranzinger, Zaimovč, Štok, Košak (Florjane), Breznikar,. Sotenšek, Žlak, Herman, Jesih.
Trboveljčani so tudi v Šmartnem ob Paki čeprav oslabljeni zaigrali dobro, dosegli dva gola in bili celo dvakrat v vodstvu, kar pa ni zadostovalo za prvo točko v gosteh. Slabši del moštva je bila znova obramba na čelu z nezanesljivim Dizdarevičem, kijebranil namesto Mudriniča (stavka). Zanimivo, da seje že v svojem prvem nastopu po daljšem premoru med strelce vpisal Sandi Čuk, prvi zadetek na tekmi pa je dosegel ta čas najnevarnejši trboveljski nogometaš Dejan Jesih.
S.F.
Barbek
štirikrat
Litija - Svoboda Kisovec 5:2 (1:2)
Litija, igrišče Litija, gledalcev 300, teren nemogoč za igro, sodnik Drnovšek (Trbovlje). Strelci:	1:0
Poglajen, 1:1 Račič, 1:2 Karamarkovič, 2:2 Barbek, 3:2 Barbek, 4:2 Barbek, 5:2 Barbek.
Litija: Grošelj (Pograjc), Groboljšek, Mele, Rozina, Ocepek, Fele, Martič, Zajc, Poglajen, Props (Horžen).
Svoboda: Povšar, Vozelj, Hodak, Gošte, Kurež, Uranič, Račič, Karamarkovič, Kovač, Vozelj, Agatič.
V zasavskem derbiju na izredno težkem igrišču zaslužena zmaga domačih. Že začetekje bil izredno zanimiv, saj smo v prvih 10 minutah videli 3 zadetke. Potem se je igra malo umirila, vendar pa so bili gostje nevarnejši. V 40 minuti je sodnik Drnovšek pravilno razveljavil gol domačim zaradi offsida, ki ga je pravilno nakazal mejni sodnik Klopčič iz Zagorja. Ta razveljavitevje prinesla veliko razbuijenja v domačih vrstah, vendar je bil gol pravilno razveljavljen. Drugi polčas je bil precej bolj zanimiv in uspešen za domače. Kmalu so izenačili in prevzeli pobudo.
Sodnikje v 65 minuti izključil gostujočega igralca Račiča popolnoma zasluženo, kajti za svoje vedenje ni zaslužil drugega kot pot v slačilnico. Domači so potem preko Barbekadosegli še 3. in 4. gol. Posebnost je bil 4. gol, ko so gostje postavljali živi zid, Barbek pa je s takojšnjim strelom zadel gol. To je poskušal še 5 minut kasneje vendar neuspešno. Zadnji gol je Barbek dosegel iz 11 metrovke, potem ko je sam pobegnil s polovice gostov, ga je Kurež ujel že skoraj na gol autu, ga nepotrebno zrušil in sodnik Drnovšek je brez oklevanja pokazal na 11 m.
O sodniški trojki le to, daje delo opravila dobro, pravilno razveljavila gol domačim, glavni sodnik pa je veijetno težko čakal konec tekme, saj mu je bil to prvi takšen derbi, z nekaterimi igralci pa je do pred kratkem še aktivno igral.
S.K.
Poraz
Papirničarja
Pobrežje - Papimičar 1:0
(1:0)
Maribor, igrišče Pobrežja, gledalcev200, sodnik Kolarič (Ptuj). Strelec: Mohorč (43).
Pobrežje: Tošovič, Labaš, Pungartnik (Toplak), Trdin, Žnuderl, Mitov (Lešnik), Jelenko, Brnič, Gligorič, Peki ar.
Papirničar:	Kelenc,
Trebše, Ramovš (Sotlar), Molan, Plazar, Cetin, Kačičnik, Ribič, Kirbiš, Guček, Lazar.
Igralci Papirničaija so imeli ob dokaj dobri in borbeni igri spet obilico smole. Prejeli so gol v 43. minuti kljub temu, da so prikazali lepoigro. Razmere so bile praktično nemogoče, saj je dež ves čas motil srečanje. Sodnikje pokazal le dva rumena kartona, kljub temu, da so domači prikazali izredno grobo igro. Nenehni prekrški so močno načeli živce trenerju Papirničarja Janku Benčini, ki je od sodnika zahteval korektno sojenje. Zaradi omenjenega je moral Benčinazapusitiigrišče. Kljub porazu Papirničarja upa na dobrouvrstitev v 3.SNL.Problem na katerega opozarjajo že dlje časa je slabo sojenje nekaterih sodnikov, kar za razvoj nogometne igre gotovo ni v prid.
F. K.

Naj nogometaš
Zasavja
Zasavc in Portess Trbovlje izbirata naj nogometaša Zasavja. V zadnjem kolu sta se najbolj izkazala Dženan Zai movič in Franc Kranjc. Strelci v zadnjem kolu pa so bili : Holešek, Petrušič, Jesih, Čuk, Račič, Karamarkovič, Poglajen, Lilijan Tomaž Barbek pa je dosegel kar 4 zadetke.
Ocene - 8. kolo: Eti: 5 - Franc Kranjc, 3 -Andželko Petrušič, 1 - Igor Holešek- Ona Kadar 5 - Dženan Zaimovič, 3 - Aljq$.a RànzàngčfJvì.afkò
Herman.
_ j
Skupno: 21	20:i§ote.p*: 17 - Petmšič,
- 4 - Žibret, U - gaimovič, 10 - Grčar, 8 - Štok in Ppvšflar, Herman, ? - Borštnar, 6 - Jesih, F. in J.
Kranjc itn.
Strelci: 8 - Agatič (SK), 6 - Barbek (LI) 5 -Sotenšek (OR), Holešek (ETI) in Poglajen (LI), 4 -Kačičnik (PR) 3 - Žlak (OR), Kirbiš (PR), Kovač (SK), Petmšič (ETI) 2 - Kem in Buovski (ETI), Ribič in Lazar (PR), Jesih (OR) in Karamarkovič (SK) itn.
PORTESS d.o.o.
61420 TRBOVLJE
Trgovina da debelo in drobno
Ulica 1. junija 4, tel.: fax. 26 702
Trgovina Junior
Ulica 1. junija 25, tel.: 26 602
- novoletni program - sprejemamo naročila Lego - nagradna igra
^Etisie
Rokomet
Slab drugi del
TAPI Zagorje - Sava Kranj 17:23 (8:8)
Trbovlje, dvorana OŠ, gledalcev 50, sodnika Vovk in Okanovič (oba Trbovlje).
TAPI Zagorje: Žerko, Sedej 5, Klopčič 2, Čibej 2, Lebar, Smole 1, Kolenc, Poglajen 7, Vozelj, Nedeljko, Remic, Ahlin
Sava:	Gote z, Gros,
N.Fireder, Kert 4, Jereb 1, Bertoncelj 3, Čufer, Pišljar, Janša 7, Mrak 3, Hafner, M.FirederS
Zagoijanke so bile v prvem delu povsem enakovreden tekmec Kranjčankam. Ko je že kazalo, da bodo osvojile svojo prvo točko v tem drugoligaškem prvenstvu, pa so v nadaljevanju močno popustile in doživele še en poraz. Pohvaliti velja vratarko Majo Žerko, za igro v obrambi pa tudi Uršo Čibej.
S. F.
Košarka Zopet poraz
Litija - Idrija 89:95 (45:48)
Litija, športna dvorana, gledalcev 100, sodnika Lindič in Turk (oba Ljubljana).
Litija: Merčon 19, Peterlin 14, Dolanec 12, Jocovič 15, Bošnjak 13, Deležan 4, Šiško 12.
Idrija: Rupnik 16, Kržišnik 2, Mržek 16, Katarič 12, Maček 20, Šantelj 24, Eijavec 5.
Nov neuspeh Litije v domači dvorani, vendar pa sta tokrat k porazu vsaj malo pripomogla tudi sodnika, ki sta s svojimi odločitvami oškodovala domače igralce, saj sta jim že v prvem polčasu napiskala 19 osebnih napak, gostom pol manj. Po izenačenem kriteriju sojenja v drugem polčasu smo videli izenačeno igro brez pravih obramb, saj so si vsi nabrali veliko osebnih napak. Domači so se dobro minuto pred koncem gostom približali na 2 točki, vendar pa hiter in
neizdelan napad ni prineslo točk in upanja na zmago je splavalo po vodi. Pri domačih so manjkali koši Bošnjaka. Idrija pa je imela pomoč v bučnih navijačih, ki so pokazali kako se navij a za svoj klub, kajti Lilijani imajo na svojih tekmah gledališko publiko.
S. K.
Tovornik
sam
Branik Satex - Litija 102:79 (44:34)
Dvorana Tabor, gledalcev 150, sodnika: Vučkovič in Sabljič (Lj).
Satex: Kupni k 2, Madžarac 11, Benaček 14, Tovornik 55, Radan 4, Zinrajh 2, Žebeljan 2, Potisk 7, LeričS.
Litija: Merčon 14, Peterlin
2,	Polanec 8, lluši 6, Mirtič 2, Jocovič 13, Bošnjak 19, Deležan 15.
Že v uvodu smo napisali, da je veteran pod slovenskimi koši Matjaž Tovornik, ki gaje selektor Sagadin ponovno povabil v reprezentanco, sam premagal Litijo saj je dosegel več kot polovico košev za svoje moštvo, litijani pa ga niso znali zaustaviti. Sicer pa so bili domači skozi celo tekmo veliko boljši in so zasluženo zmagali.
S.K.
Derbi
Tolminu
Zagorje - Tolmin 81:83 (37:42)
Dvorana OŠ L Skvarča, gledalcev 60, sodnik Matjačič (Kranj).
Zagorje: Bassin 20, Turbič 18, Košnik6, Koren 10, Kovač
3,	Kofol 8, Čop 6, Murn, Omahne, Krofi, Kranjc, Mandič.
Tolmin: Sušič 35, Mavrič 28, Ozobek 8, Jug 9, Galič,...
Zagoijani so spet doživeli doma poraz. Vse kaže, da se bodo le težko kosali s tekmeci, ki so se prav na mestu centrov, kjer so Zagoijani najtanjši, najbolj okrepili z igralci zjuga. Očitno bo lep uspeh, če se bodo uvrstili med prvih pel v ligi.
R.M.
Kegljanje Prva zmaga
Dadas Rudar-MDL Celje 6:2 (5301:5290)
Gantar - Klinar 894:851,
ROKOMET
Kadetska liga: Omnikom Rudar - AFP
Dobova 26:7 (15:2), Dol TKI Hrastnik - Brežice 29:12(18:5).
KOŠARKA
Člani: Podčetrtek -Rudar 75:79 (35:47), Komet B - Hrastnik 74:84 (46:48).
Kadeti: Zagorje -Garant Polzela 69:82 (31:21), Rudar - Helios Domžale 28:65 (16:25), Helios Domžale - Rudar 110:44(57:24), Hrastnik
-	Prebold 65:58 (40:29).
Kadetinje: Celje - Litija 80:39 (43:16), Litija -Kozmetika Afrodita 36:57 (20:27).
Prijateljske:	OŠ
Trbovlje - Litija 32:46 (14:16), Trbovlje -Pivovarna Laško 35:33 (16:13).
KARATE
I,	liga: 1. kolo: David Kranjc - Radenko Novakovič 6:0, Kranjc -Petek 6:3, Kranjc - Tršan 6:2.
NAMIZNI
TENIS
II.	NTL ženske - 4 kolo : TKI Kemičar - Vesna
. Zalog 3:4; III.NTL moški
-	4 kolo: Tki Kemičar -EGP Škofje Loka 6:1.
KEGLJANJE
3. liga vzhod: Ingrad -Dadas Rudar II 3:5, EHO Hrastnik - Krilato kolo Maribor 6:2, MTC Maribor -Rudnik Hrastnik 6:2.
Po6.kolih zvsemi zmagami vodi EHO Hrastnik.
MALI
NOGOMET
Hrastniška liga - 20,kolo:
Liljani-ŠD Čeče 8:1, Juventus
-	Mesarstvo Koprivnik 5:0, Gostilna Texas - Gamsi 9:0, PP Hrastnik - Steklarski frisi 5:3, Čvek - Steklarna preloženo. Trenutni vrstni red: Gostilna Texas 33, Čvek 27, ŠD Čeče 23, Juventus 22, Steklarna 19, Liljani 18, PP Hrastnik 17, TKI 13, Mesarstvo Koprivnik 12, Gamsi 5, Steklarski frisi 1 točka.
Lige Zagorja: 1. liga (8. kolo): Paradox-Trgovina Čop 8:1, Šentlambert - ŠD Mlinše I. 3:2, Malo po malo - Merli 10:0, Bistro Cerar - Intera 3:3, Izlake I. - ŠD Čolni še 9:2, Inženiring Šarbek - Kotredež 3:0. Trenutni vrstni red: 1. Inženiring Šarbek 15 točk, 2. Izlake I. 13 točk, Malo po malo- Dimn. A. Lepoša 13 točk, 4. Bistro Cerar 12 točk, 5. Paradox 9 točk, 6. Šentlambert 7 točk... Naj strelec: 20 Pišek (Izlake).
2. liga (8. kolo): TE-VE Varnost - Izlake II 8:1, Jazbeci
-	ŠD Prapreče I 3:1, Jastrebi -Topličani Veterani 2:5, ŠD
Mlinše II - Zlatorogi -Ultra 1:1, Tapi - Antimon-Bistro 91 2:2. Trenutni vrstni red: 1. TE-VE Varnost 12točk,2. Buldožer) ena tekma manj) 12 točk, 3. Topličani Veterani 10 točk, 4. Jastrebi 9 točk, 5. Tapi 8 točk, 6. Jazbeci 8 točk. Naj strelec:
11 Končar (Jastrebi).
3. liga (9. in 10. kolo): ETI El.Element - Izlake vet. 4:1, Hors - AFŽ 7:2, ŠD Behar -Gostšče Maček 9:0, Gami hotel - Bisto Tina 5:3, Podkum II
-	Polj e-S varog 2:9, ŠD Prapreče II - Tirna 1:5, Siporex
-	ETI El.Element 1:0, Bistro Tina - NLP-Eurotr. 6:0, ŠD Behar - Gami hotel 8:3, Hors -ŠD Prapreče II 4:3, Polje-Svarog - Tirna 2:1. Izlake vet.
-	Podkum 11 1:3. Trenutni vrstni red: 1. ŠD Behar 20 toč k, 2. Tirna 16 točk, 3.Hors 16 točk, 4. Polje-Svarog 14 točk, 5. ETI El. Element 11 točk, 6. BistoTina 11 točk, 7. Gostišče Maček 10 točk, itd.. Naj strelec: 26 Fazlič (Behar).
ŠAH
Kvalifikacijeza evropsko prvenstvo: fantje 12 do 14 let -
l.Niko	Praznik
(Dragomelj) 7,5, 8. Robi Goršek (Zagorje) 5, 21. Igor Glavač (Sevnica) 3, 23. Damjan Zdole (Trbovlje) 1 točka. Tekmovalo je 24 dečkov; dečki do 12 let - 1. Uroš Kavčič (Domžale) 8,23. Domen Anžur (Zagorje) 5,31. Aljaž Dušak 4,5, 46. Igor Nikolič 3, 47. Damjan Bunta
3, 48. Primož Vozelj 3 točke (vsi iz Trbovelj). Igralo je 53 dečkov; deklice do 12 let -1. Darja Kapš (Starega trga ob Kolpi)5,16. Renata Anžur (Zagorje) 4 točke. Tekmovalo 23 deklic.
2. slovenska liga 4. kola: MOSS Celje -Zagorje 3:3 F. Mlačnik -Oto Kranjc remi, J. Mlačnik - Janko Hribovšek remi, Žnuderl - Ivo Hribovšek 0:1, Vertačnik - Marko Jurič 1:0, Rezi Sorter - Marija Sešlar 0:1, Zvomarek -Marko Bajda 1:0.
Vrstni red po 4. kolu: 1. Fužinar 7 (15), 2. Šentjur 7 (14), 3. Gornja Radgona 6 (13), 4. Sl. Konjice 6 (12,5), 5.-6. Zagorje, Hoče-Ledinek5 (13,5),7.-8. Rudar, Branik 5 (13)...
Rudar - Sevnica 4:2 Hinko Jazbec - Martin Povše 1:0, Jože Lovar -Bojan Kuzmič 1:0, Oto Kranjc ml. - Zvonko Mesojedec 0:1, Andrej Novak - Bojan Smrdelj 1:0, Špela Ulaga - Polona Kunšek 1:0, Tomaž Kus -Igor Blas 1:0.
Veteransko prvenstvo:	1.Ivačič
(Domžale) 7,5 točk, 9. Franc Kotnik (Trbovlje) 5,5 točk, 10. Rudi Regancin (Zagorje) 5,5 točk. Bilo 34 udeležencev.

/Z

Naj košarkar Zasavja
Zasavc v sodelovanju s tenis parkom As Litija izbira naj košarkarja Zasavja. Med Lilijani seje v 8. kolu najbolj izkazal Deleža n, v 9. kolu spet Lojze Šiško, med Zagorjani pa tokrat Zoran Kofol.
Ocene
Litija: 8. kolo: 5 Deležan, 3 Merčon, 1 Šiško; 9. kolo: 5 Šiško, 3 Merčon. 1 Peterlin.
Zagorje: 8. kolo: 5 Kofol, 3 Bassin, 1 Koren.
Skupno: 34 Bassin, 32 Šiško, 11 Deležan in Koren. 10 Bošnjak in Košnik, 9 Merčon, 5 Soršak in Kofol, 4 Turbič, 3 Čop in Omahne, 2 Peterlin, 1 Jocovič, Mirtič, Pavliha, Kovač in Kranjc.
Strelci: 210 Bassin, 184 Bošnjak, 95 Jocovič, 87 Turbič, 75 Koren, 73 Deležan, 70 Omahne, 69 Peterlin, Merčon 63, 60 Šiško itn.
TENIS V DVORANI Telefon: 061/881-817
Buija - Lešnik 857:884, Novak
-	Salobir 844:893, Goljuf -Cene 923:897, Mažgon- Sivka 882:873, Stoklas - Brglez 901:892.
V izenačenem srečanju so Trboveljčani z uspešnim nastopom zadnjega para dosegli prvo letošnjo zmago. Najboljši posamezniktekmeje bil domači kapetan in najbolj izkušeni kegljač Oto Goljuf, ki je podrl kar 923 kegljev.
S. F.
Na pragu presenečenja
Konstruktor - Dadas Rudar 5:3 (5158:5078)
Hribar - Burja 848:875, Truntič - Novak 846:864, Nareks - Goljuf 885:819, Težak - Mažgon 822:863, Pihlar - Gantar 864:838, Kirbiš
-	Stoklas 893:819
Trboveljčani so bili v tekmi s svetovnimi prvaki zares blizu Presenečenja. Po dveh parih so vodili s 3:1, le en uspešen nastop zadnje dvojice pa bi že Pomenil neodločen izid. Toda Gantar in Stoklas sta bilaprecej slabša od Pihlarja in Kirbiša, tako da od velikega Presenečenja ni bilo nič. Vseeno pa si Dadas Rudar za Poraz s 5:3 zasluži čestitke.
S.F.
Prvakinje
boljše
Rudar - EMO Celje 0:8 (2410:2541)
Burja - Šeško 409:411, Sobočan - Zupanc 396.409, Tušek - Tkalčič 417:436, Lopan - Grobelnik 369:415, Hočevar - K ardi nar 395:446, Podlesnik - Petak 424:424.
Državne prvakinje niso blestele, a so kljub temu dosegle maksimalno zmago. Omeniti velja 240 zrušenih kegljev Marike Kardinar v drugih 50 lučajih ter da so sodniki mladi Nini Podlesnik odvzeli častno točko, ker Biserki Petak niso razveljavili lučaja zaradi drugega prestopa.
S.F.
Odločil zadnji par
Konstruktor - Rudar 6:2 (2349:2286)
Dolenc - Burja 387:402, Kukovec - Mlakar 388:374, Ružman - Tušek 393:382, Grohar - Sobočan 363:387, Čeh - Hočevar 424:377, Vargazan - Podlesnik394:364.
Tudi v ženski tekmi dvoboja Konstruktor - Rudar gostje niso bile daleč od uspeha. Izid 2:2 in prednost 14 kegljev po nastopu štirih kegljavkje dajal upanje na zmago, znova pa je
odločila boljša igra zadnjega domačega para.
S.F.
Gimnastika
Radeče - V soboto in nedeljo je bilo v Radečah Državno prvenstvo v športni gimnastiki v članski,mladinski in kadetski konkurenci. Trboveljsko zastopstvo je štelo tri telovadke. Ajša Ruši d je med mladinkami zasedla 7.mesto, hkrati pa seje uvrstila še v dve finali na posameznih orodjih. Nabradljijebila2., na parterju pa 6. V kadetski konkurenci je bila Maša Mihelec 10. in 6. v finalih na bradlji, Eva Štorman pa 11. Primož Baš pa se je z novim trenerjem Romanom Vodebom odločil, da ne bo nastopil saj po dveletnem stagniranja še ni nared.
S.B.
Teki
Rotarjeva
odlična
Mežica - Na mednarodnem tekaškem maratonu v Mežici na 21 km je Heda Kotar v konkurenci žensk dosegla absolutno prvo mesto. Bojan Kotarje bil v svoji kategoriji sedmi.
C.B.
Kros na Dolah
Dole - Učenci iz osnovnih šol Kosterevnica, Šmartno, Sava, Primskovo, Vače, Gradec, Gabrovka, OŠ Milan Borišek in dole so se že drugič zapovrstjo udeležili krosa na Dolah, ki gaje za učence od 1. do 8. razreda pripravil Igor Medved, kordinator in vodja krosa. Po kategorijah so zmagali Matija Tori, Samir Handanagič, Barbara Jolič, Jan Lajovic (vsi Litija), David Hribar, Mihaela Resnik, Nina Resnik (vsi Gabrovka), Marija Marcia, Uroš Rebolj (oba Vače), Gorazd Dol še k, Vesna Paternoster in Tanja Mrzel (Šmartno), Dejan Simič (Gradec) in Lea Povše (Dole).
J.V.
Mali
nogomet
Zmaga
Šarbka
V litijski športni dvorani se
je pričel zaključni del lige malega nogometa za ljubljansko področje s katerega se bo zmagovalec uvrstil na zaključni del za prvaka Slovenije, ki bo v januaiju. Organizator je KMN Inženiring Šarbek, sodeluje pa 8 najboljših ekip z ljubljanskega področja. Iz predtekmovanja so 4 prvo uvrščene ekipe prinesle že bonus točke med njimi tudi domači igralci, ki so v prvi tekmi zasluženo zmagali s 3:2. Vse 3 zadetke je dosegel TomažBarbek.Domači šobili boljši, povedli z 2:0, pred koncem polčasa so gostje zastreljali 6 metrovko oziroma jo je ubranil rezervni vratar Majcen. Na začetku drugega polčasa so gostje izenačili, potem pa so domači s pametno igro do konca prišli do novih točk. Sicer pa so se preostale tekme končale s pričakovanimi rezultati. Velja omeniti presenetljivo velik obisk saj se je na tribunah zbralo preko 300 gledalcev, naprimer več kot kdaj koli na
kakšni košarkarski tekmi, čeprav Litija igra v 1 SKL.
Rezultati 1. kola: Avtofonish - Lipa- Bar Jama 4:2, V.S. Diamond - Koren Time 5:4, Inžiniring Šarbek -Vuko3:2, Barakuda - Rakova Jelša 1:2. Lestvica po 1 kolu: Avtofinish4. V.S. Diamond 4, Inžiniring Šarbek 3, Rakova Jelša 2, Barakuda 1, Vuko, Koren in Lipa 0 točk.
S.K.
Gostilna Texas naprej
Dol - Nogometaši Gostilne Texas, vodeče ekipe hrastniške lige v malem nogometu, so dosegli lep uspeh tudi v tekmovanju za Pokal občinskih prvakov. V odločilni tekmi svoje predtekmovalne skupine so na igrišču OŠ Dol z zadetkoma Isičain Haraloviča z 2:0 premagali neposredne tekmece - ekipo Jurček iz Sodražice in se uvrstili v ligo prvakov, ki bo stekla na pomlad prihodnje leto.
Steklar : ETI Elektroelement 2:1 (0:0)
Rogaška Slatina, igrišče Rudarja, gledalcev 250, sodnik Borošak (Mb). Strelci: 0:1 Holešek (55), 1:1 Kukič (71), 2:1 Ickovič (90)
Steklar: Lešnik, Turnšek (Kukič), Neskič, Marguč, A. Vršič, T. Vršič, Zdovc, Kidrič, Ickovič, Horvat, Gotlin.
ETI: Ahlin, Kurež, P. Kranjc, Brečko, Borštnar, Žibret, Grden,(Povšnar), Razboršek, Holešek, Petrušič, Grčar (Šink).
Zagorjani so bili enakovreden tekmec domačinom, vendar vseeno izpadli izpokalnega tekmovanja. Holešek je povedel iz protinapada, po izenačenju Kukiča pa so domačini po napaki vrataija Ahlina (dotlej je branil odlično) dosegli zadetek prav ob koncu tekme.
S.F.
Odlično
Orla Rudar : Istra gas Jadran 2:0 (0:0)
Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev300, sodnik Špiler (Laško). Strelca: 1:0 Sotenšek (55), 2:0 Vas tič (63)
O ria: G. Ranzinger, Kic, A. Ranzinger, Zaimovič, Štok, Rižner, M. Breznikar, Sotenšek, Žlak, Herman, Jesih (Vastič).
Jadran: Germek, Zonta, Pohlen, Ban (Bordon), Toš kan, Šprager, Koradin (Knafelc), Ščulac, Marš, Nikič, Breznikar.
Trboveljčani so imeli v prvem delu pobudo, gostje pa izrazitejše priložnosti. Koje Marš v začetku nadaljevanja s 5 metrov neoviran streljal mimo gola, so Trboveljčani silovito napadli. Povsem so nadigrali prvoligaša in se z lepima zadetkoma Sotenška in Vastiča zasluženo uvrstili v četrtfinale pokala.
S.F.
» ................... ............................—
7/WC
Služenje v policiji
Od osamosvojitve Slovenije ni več klasičnega služenja vojaškega roka. Pobuda, da bi vojaški obvezniki lahko služili vojaški rok v policiji, kar ni isto kot vojaška policija, je že uresničena. Toni vojaška policija. In tudi ni isto kot so kadeti, čeravno še ni popolnoma jasno, kako bo študij rezevnih policistov potekal naprej. Letos je namreč na praktičnem preizkusu prva generacija rezervnih policistov. Kot je povedal komandir Postaje milice Zagorje Alojz Klančišar naloge opravlja aktivni sestav policije, ki ga sestavljata uniformiran in civilni del. Vojaške obveznike, ki služijo v policiji, razporedijo v rezervni sestav, lahko pa se aktivirajo tudi naprej. Fantje se lahko že pri naboru, ko izpolnjujejo vprašalnik, odločijo, v katerih vrstah bi služili vojaški rok.
Vse, ki so razporejeni za služenje vojaškega roka v policiji, napotijo v učni center vTacnu, kjer izvajajo tečaj, nabit s teorijo. Ko znanje osvojijo, jih čaka usposabljanje na policijski postaji v kraju bivanja. Dnevno prihajajo na delo in opravljajo naloge pomožnega policista, ki pa nima nobenih pooblastil za vodenje samostojnega postopka, ne vozi službenega avtomobila ter ima svojega mentorja in vodjo usposabljanja. Za usposabljanje v
vrste policistov so kriteriji enaki - biti moraš psiho-fizičnozdrav, imeti slovensko državljanstvo, srednjo izobrazbo ter ne smeš biti obravnavan za kazniva dejanja.
Boštjan Bokal, 19-letni Zagorjan, je stopil v prvo generacijo rezervnih policistov in bo v tem poklicu tudi ostal. Končal je Rudarsko tehnično šolo, poklic policista pa ga je vseskozi zanimal. "Najprej sem se v uniformi čudno počutil,"
je povedal, "a sem se privadil. Najrajši delam na terenu. Po trimesečnem tečaju so me poslali na različna usposabljanja na posebne prometne in policijsko postajo - pri varovanju zelene meje." Policijske patrulje opravljajo tudi posebne naloge, v sedemmesečnem roku gredo rezervni policisti skozi različne naloge. "To je zanimiv poklic,"je dodal Boštjan, "delo je lahko zelo razgibano, sploh zaradi komunikacij z ljudmi."
Delo vsebuje veliko elementov varovanja. Naloge opravlja z aktivnim policistom, ki vodi postopek, rezervni policist pa ščiti postopek. "Bilo je že nekaj intervencij,‘ješe omenil. "Vedno je tako, da te nekateri upoštevajo, drugi pa sploh ne. Na meji v Ormožu sem bil na primer zraven pri problemih s požigalci. Sicer pa je v notranjosti države več kriminala. Pri samoobrambi je potrebna psihofizična vzdržljivost, nikoli ne veš, od kje jih lahko dobiš. Nekatere osebe pri samem postopku zelo komplicirajo, nesramni so in vljudnost ne zaleže. Takrat pridejo v poštev ostrejši ukrepi." Enkrat bi jih kmalu dobro skupil, a to ga od dela ni odvrnilo. Upa le, da bo lahko prispeval k varnosti ljudi, saj je kriminala vsako leto več.
Tekst in foto: Petra Radovič
Vrnite policiste
Že nekaj v Radečah na oddelku tamkajšnje policij e ni več dežurstev. Nekaj časa sej e govorilo celo o tem, da bodo oddelek policije ukinili. Na pogovorih, ki jih je že pred nekaj meseci organizirala KS, sta obe strani povedali svoje argumente, ki pa žal niso prinesli bistvenega premika. UNZ iz Celjaje takrat navajala argumente kot so: premalo kadra za dežursta v Radečah in Laškem, preveliki stroški vzdrževanja, če uvedejo dežurstva, ne bo mobilnih terenskih ekip in podobno. Radečani so med argumente med drugimi uvrstili tudi bližino prevzgojnega doma Radeče, oddelka KPD iz Doba, bližino prometno železniškega križišča Zidani Most, omrežno telefonsko skupino 0601, ki otežuje komunikacijo s sedežem policije v Laškem, pa trenutno naj večje gradbišče HE Vrhovo in specifično proizvodnjo v podjetju Radečepapir.
Med sklepe, ki sojih takrat sprejeli, sodi zahteva, da se takoj uvede dežurstvo in se oddelek kadrovsko ojača, ter obveza, da UNZ Celje pripravi oceno ogroženosti omenjenega teritorija. Ne le na osnovi kazalcev UNZ Celje, ampak tudi na osnovi argumentov, ki jih je podala KS Radeče. Nič od tega se žal ni zgodilo. Razen dejstva, da se je ogroženost teritorija še povečala. Zadnji dogodki v Radečah, ki so razburili tamkajšnje prebivalce, kažejo, daje zahteva krajanov gotovo upravičena. Brez stalnega dežurstva na policij ski postaj i gotovo nebo šlo. Kakšen bo odgovor UNZ Celje na javno vprašanje, ki jim gaje zastavila tamkajšnja KS, ni znano. Res pa je, da so krajani Radeč najbrž redki, ki si policije želijo. Menda jim bodo v Celju le ustregli pri tej njihovi skromni želji.
Franci Kadunc
Bomba
na
Gimnaziji
Trbovlje - Na policijsko postajo Trbovlje so 19. oktobra okoli dvanajste ure dopoldan poklicali s trboveljske gimnazije in sporočili, da je nekdo po telefonu zagrozil s podtaknj eno bombo v prvem nadstropju šole. Policisti so temeljito pregledali objekt in okolico, vendar bombe niso našli. Šlo je za neslano šalo, drznega klicatelja policija še išče.
G.N.
Promet
18.	oktobra ob 21.13 uri je j.n.
vozil od križišča Kamnikar proti Trgu revolucije v Trbovljah. V levem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo in trčil je v betonsko ograjo ob cesti. Vozilo znamke citroen GS je uničeno, voznik pa je zaradi hudih telesnih poškodb ostal na zdravljenju v bolnici.
19.	oktobra ob 14.15 uri je voznik
osebnega vozila B.T. vozil iz Zagorja proti Litiji. Zaradi prevelike hitrosti gaje v ovinku zaneslo in zapeljal je na nasprotni pas kjer je trčil v vozilo U.S. Škoda znaša 600 tisočakov.
22. oktobra ob 13.40 uri je d.š.
vozil od križišča Sušnik proti savskemu mostu. Pri parkirišču Tike je iz neznanega vzroka zapeljal levoin trčil vnasproti vozeče vozilo, ki gaje upravljal J.N. Povzročil je za 300 tisoč tolarjev škode in kazal očitne znake vinjenosti.
22. oktobra ob 13.30 uri je H.N. iz Hrastnika vozil škodo po regionalki od železniške postaje proti Hrastniku. Na cesti 1. maja pri Steklarni je dohitel voznika Zastave 128 R.B. iz Trbovelj, ki je ustavil za voznikom osebnega avtomobila. H.N. ni Upošteval varnostne razdalje, ni se mogel pravočasno ustaviti, temveč je s prednjim delom trčil v zadnji del avtomobila, ki gaje Potisnilo v vozilo pred njim. Materialna škoda znaša okoli 40 milijonov tolarjev.
Brez akumulatorja
Hrastnik - Ž.J. izHrastnikaje 23. oktobra Popoldan pred garažo popravljal osebni avto Opel Kadet, last N.U. iz Trbovelj. Ko je vozilo za nekaj časa zapustil, mu je neznan storilec iz njega ukradel akumulator. To je opazil šele tedaj, ko je hotel vozilo ponovno Zapeljati v garažo. Oškodoval gaje za 5.000 tolarjev. Policisti za storilcem še zbirajo obvestila.
Kradejo kot srake
Ostri vrh - V vikend je 19. oktobra vlomil neznanec in odnesel hladilnik in nekaj tuanjših stvari. Ohladitve željnega roparja Še iščejo.
Trbovlje - V noči na 23. oktober je •teznani ljubitelj cigaret vlomil v kiosk pri Hami. Odnesel je več zavojčkov cigaret in nekaj drobnarij.
Trbovlje -Iz vikenda nad Ribnikom je neznanec 24. oktobra skozi okno odnesel dve plinski jeklenki in manjši radijski sprejemnik.
Zagorje - Na tržnici je 19. oktobra neznani storilec vlomil v trgovino Agromarket. Odnesel je plen v vrednosti 15 tisočakov.
Litija - V trgovini z usnjeno konfekcijo Gala je 20. oktobra neznanka pomerjala usnjeno jakno in odkorakala iz trgovine ne da bi jo plačala. Neznanke še niso prijeli.
Litija - Na Ponoviški cesti so v noči na 23. oktober vlomili v Delov kiosk. Neznani vlomilec je s seboj odnesel več drobnarij.
Litija-Vcvetličamo Vijolica so vlomili v zgodnjih jutranjih urah 26. oktobra.
Neznanec je razbil okensko steklo, splezal v notranjost in na silo odprl registrsko blagajno, v kateri je bilo nekaj drobiža. Odnesel je več raznih prodajnih artiklov. Storilcu so na sledi.
Požar v stanovanju
Vintarjevec - V stanovanju P.A. iz Vintarjevca je 22. oktobra izbruhnil požar. Hči je na štedilnik pristavila posodo z oljem in nanjo pozabila. Olje se je vžgalo, pri tem pa je zgorela večina kuhinjskega pohištva in leseni strop. Ogenj so pogasili sosedje.
itrrr
Aufbiks	I
'j» Kaj bi se še naprej šli stavko. Je ja boljše kakšnega zvrniti vase, pa kakšno nase, pa je luštno pri hiši. Da bi le naši prijatelji bili mirni kot med štrajkom. Samo to, pa bo veselje.
»J' Preden je J.D. 20. oktobra .A stopilvBambusbarvTrbovljah Je že zlil svojo jezo na natakarico. Ko pa je prišel v bar, ga je A.A. po predpisih obdelal. J.D. so odpeljali v primerno bolnico v Ljubljano.
Natakarice so včasih prav čudne. V baru Valentino 23. oktobra po deseti ni pustila velikega gosta A.F. mimo oditi iz lokala. Pomislite. Nadlegovala ga je s tem, da naj plača zapitek. A.F. ji je plačal v naturalijah - lopnil jo je okrog ušes. O tem, kako bo plačal sodniku zaprekrške, zgodovina še ne poroča.
A Na Žabjeku je M.G. 23. oktobra pričela nadlegovati avto, ki ga je pustil tam gost ene od hiš. Z leseno palico je počasi udarjala po njem. Brat lastnika ji je hotel dopovedati, da to ne gre. Pa je z leseno palico počasi udarjala še po njem. Hougwh.
yt V Henri baru si 23. oktobra /A popoldan niso mogli pomagati dmgače, kot da so pogledali najprej v Delo. Ko so z listanjem sprevideli, da ta plau ne stavkajo, so odhiteli do telefona, zavrteli številko in vljudno zaprosili za intervencijo. V lokalu si je namreč dajal duška KJ. iz Hrastnika. Opozoril ni hotel upoštevati. Seveda so ga odpeljali, med vožnjo pa seje spravil nad državo. Seveda - razbijal je osnovno sredstvo države, našo marico, za katero takorekoč vsakodnevno delamo in odvajamo naše težko zaslužene denarje. Lump je z uničevanjem države nadaljeval tam, kamor gredo rade volje le zaposleni (pa še ti ne vedno). Tolkel je, razbijal, se zaletaval v steno, zmerjal takorekoč državne uslužbence in izrekal grožnje. Kar z lisicami so ga skušali umiriti, pa celo zdravnik je prišel in ga napotil v primerno bolnišnico blizu Ljubljane.
V Dobovici so od 17. do 21. oktobra vlomili v dva vikenda. J.S. so odnesli 10 kg mesa, vejnik in sekiro, R.A. pa 14 steklenic piva. Lakota in žeja je bila grozna. Z vejnikom so se lotili mesa, sekiro pa so rabili za odpiranje piva. Čez dva dni je nepovabljene goste v svojem vikendu našel C.H. Po predpisih napojenega K.I. iz Radeč si je lastnik vikenda drznil rahlo zbuditi.
•ž/
V zelo strnjeni obliki se vam, drage bralke in bralci Zasavca, predstavljamo stranke opozicije v skupščini občine Trbovlje z željo, da se aktivno priključite našemu delovanju. Prav gotovo so vaše želje in ideje blizu našim pojmovanjem demokracije in resnično boljšemu današnjemu življenju z vizijo prihodnosti. Nismo še vsi skupaj - pa bomo!
PTT - p. p. 29
Narodni demokrati smo pravni nasledniki SDZ slovenske demokratične zveze in s sporazumom povezani kot krilo z S KD ter drug i-mi opozicijskimi strankami v Trbovljah.
Narodni demokrati smo slovenski državi v tem času potrebni enako kot v času osamosvajanja zato, ker nismo obremenjeni s preteklostjo in ne vpleteni v grdobije sedanjosti. Zato smo lahko slaba vest vsakogar, ki pozablja na pravno, socialno in pravično državo. S tem namenom utrjujemo zavest pripadnosti slovenskemu narodu, sebojujemo proti izkoriščanju slovenskega delavca, kmeta, upokojenca in intelektualca,	divjemu
lastninjenju. Večina je že lastninjena s strani novo nastalih "kapitalistov" iz vrst neokomunistov, ki so kot oblastniki že zdavnaj sestopili...
Za Slovenijo je zato še daleč dan, ko bosta moralnost in etika stopila v dušo človeka in premagala zlo. Pred temi grozodejstvi si Narodni demokrati ne zatiskamo oči. Dokazov za to je dovolj. Naš namen je odpirati oči tistim, ki tega nočejo ali ne morejo videti. Ubogi naš človek, ki živi pod to nevidno tiranijo in s strahom pred brezposelnostjo, čeprav bi lahko pošteno živel v deželi obilja. Mi smo zato v tem političnem prostoru, ko je samostojnost še vedno le navidezna - nujnost.
Takšni smo, takšni bomo tudi v integrirani Evripi. Smo zmerno konservativna stranka z vizijo svobodnega podjetništva in ohranjanjem kulturne dediščine tudi za naše vnuke. Zahtevajte program.
IO Narodnih demokratov
SKD
Trg F. Fakina 2a
Slovenski krščanski demokrati smo politična stranka, katere delovanje izhaja iz krščanskega etosa. Stranka deluje na celote-nem področju Slovenije, med Slovenci v zamejstvu in med izseljenimi po svetu. Sedež občinskega odbora SKD Trbovlje je v prostorih doma Svobode, Trg
Franca Fakina 4. Uradne ure imamo vsak ponedeljek in četrtek od 17.-19. ure. Simbol -razpoznavni znak je jadro z napisom Slovenski krščanski demokrati. Stranka uporablja tudi stiliziran izpis SKD.
Za nas je človek kot oseba prvo izhodišče in cilj družbene ureditve. Izhajamo iz krščanskega občutenja neprecenljivosti človekovega življenja, iz načela o pravici do osebne svobode, nedotakljivosti in temu ustrezne odgovornosti	vsakega
posameznika. Dmžinaje temeljna
celica družbe. Vzgoja otrok je osnovna pravica in dolžnost staršev. Mladini mora biti omogočena aktivna in enakopravna vloga pri reševanju njenih problemov. Kulturo naroda pojmujemo kot posebno dinamično ravnovesje njegovih ustvarjalnih sil. Naravna in kulturnadediščinaje ena naj višjih in najdragocenejših narodnih vrednot in kot taka dokaz narodne samobitnosti, (iz programa)
Smo politična organizacija, ki želi z demokratničnimi sredstvi povezovati vse ljudi, ki v javnem političnem delovanju sprejemajo temeljne občečloveške vrednote in krščanski etos. Naš skupni cilj je, da na osebni in družbeni ravni dosežemo višjo duhovno in materialno blaginjo.
SKD OO Trbovlje
«SDSS
OO Trbovlje
Socialnidemokrati razumemo človeško družbo kot rezultat človekovega delovanja. Čeprav se vsak posameznik rodi v že ustvarjeno družbo, ki seji mora prilagoditi, to ne pomeni, da ne more vplivati na njene spremembe. Demokracija, kakršno hočemo socialdemokratke	in
socialdemokrati, ne more obstojati sama po sebi. Pogoji za njeno uresničevanje in s tem naše temeljne vrednote so: SVOBODA, PRAVIČNOST, SOLIDARNOST.
V pravni in socialni državi mora biti osrednja vrednota svoboden človek, ki mu je zagotovljen oseben razvoj. Podpiramo tako socialno politiko, ki daje sistemsko podporo dobri vzgoji v družini. Socialdemokrati se zavzemamo za proporcionalni volilni sistem, ki volilcem omogoča opredelitev za programe in ne za posameznike. Nasprotujemo absolutni oblasti managerj ev ter takim sanacij skim ukrepom, ki škodujejo izključno zaposlenim. Zahtevamo sistemsko sankcioniranje ob neuresničevanju kolektivnih pogodb. Izobrazba je najpomembnejša podlaga za poznejši človekov položaj v družbi. Zato se stranka zavzema za to, da je šolanje do končane sredje stopnje brezplačno. Za višje in visoko izobraževanje pa je treba vpeljati sistem štipendijskih posojil.
Spoštovane bralke in bralci. Naš namen je, da vam predstavimo stranko SDSS. Smo stranka socialdemokratov in ne prodajamo neokomunizem kot socialdemokracijo.
Zeleif
Gimnazijska 22
Okoljevarstveno gibanje v Trbovljah sega precej nazaj, saj so se nekateri že dolgo zavedali (in se še) stanja in posledic ekoloških razmer.
Trboveljska dolina je eno najbolj onesnaženih in ekološko ogroženih območij v državi, zato ni čudno, da se je tudi v naši občini rodila zamisel o ustanovitvi Zelene stranke.
Na volitvah leta 1990 smo nastopili skupaj z Liberalnimi demokrati in dobili v družbenopolitičnem zboru eno mesto. Moto našega programa je črno dolino postopno spremenimo v zeleno.
Programsko in tudi operativno je delo naše stranke usmerjeno predvsem: - zagotoviti žesprejeto sistemsko izvajanje nacionalnega ekološkega programa za zmanjšanje količine 802 iz termoelektrarne; strokovni celovit pristop reševanja ekoloških problemov ter zagotovitev sredstev za sanacijo zraka; zahteva po obvezni vgraditvi števcev za ogrevanje in toplo vodo zaradi varčevanja
in realnegaplačevanja; postopna
sanacija individualnih kurišč s prehodom na čistejša goriva (plin, olje); postopno priključevanje večjih objektov in individualnih hiš v neposredni bližini voda na toplovod; urediti odlagališče posebnih odpadkov; za vse pomembnejše posege v prostor zahtevati soglasje Skupščine.
Naše geslo je:
"ZA LEPŠE TRBOVLJE"
ZELENI Trbovlje Predsednik Anton Ahac

Kmetijska zadruga
Slovenska ljudska stranka (SLS) je stranka, ki je na slovenskem političnem prizorišču že od samega začetka porajanja novih demokratičnih procesov.
SLS je v svojih prizadevanjih dostikrat osamljena, a v svojih načelih vedno dosledna in kot takaostaja odprta za sodelovanje s strankami podobne programske usmeritve.
Pri oblikovanju njene politike je nenehno izpostavljeno zavzemanje za pravno državo, reševanje brezposelnosti in ohranjanje kvalitete življenja. Zavzema se za novo davčno politiko, ki bo vspodbujala odpiranje novih delovnih mest. Poudarek dajemo razvoju obrti, podjetništva in turizma. S socialno stabilnim podeželjem in ohranjanjem poseljenosti hribovskih območjih bo mogoče zagotoviti dovolj zdravo Pridelane hrane. Tako dajemo velik poudarek ekologiji in skladnejšemu razvoju mest in podeželja. Pa tudi novemu sistemu lokalne samouprave, ki naj pomeni obliko decentralizacije oblasti.
Torej, drage bralke in bralci: Vse, ki vas posebej zanima delovanje posameznih zvez v okviru stranke (kmečke, delavske, ženske, gospodarske, upokojenske, nacionalne, mladinske, zveze razlaščencev in zelene zveze), pridružite se nam in okrepite naše vrste!
V
OBČINA ZAGORJE KOMISIJA ZA OCENO SUŠE
OBVESTILO
Obveščamo vse kmetovalce, ki so prijavili škodo po suši, da lahko na podlagi računa o nakupu krmnih žit (koruza, ječmen,...) uveljavijo regres na občini Zagorje Lavtar Francu. Zaključek je 1. decembra 1993.
Osnova za uveljavitev regresa je 1 GVŽ, kar pomeni:
GOVEDO:
1 krava je 1,2 GVŽ 1 pitane je 0,7 GVŽ 1 tele je 0,2 GVŽ
PRAŠIČI:
1 pitane je 0,1 GVŽ 1 tekač je 0,05 GVŽ 1 plemenska mladica je 0,25 £VŽ 1 plemenska svinja je 0,3 GVZ 1 plemenski merjasec je 0,4 GVŽ
KONJI:
1 pitanec in 1 plemenski konj je 1,2 GVŽ 1 žrebe je 0,7 GVŽ
DROBNICA:
na glavo drobnice 0,1 GVŽ
Najmanjša količina krmnih žit za uveljavitev regresa je 50kg/GVŽ.
Komisija za oceno suše
Računalniško informacijske storitve
Trg revolucije ITE, TRBOVLJE, teL: 0601/21-772
OSEBNI RAČUNALNIKI
PC 386-486 notesniki, tiskalnikimiške, modemi, streamerjl, zaščitni filtri, scanerjl, multimedija (CD-ROM, zvočne kartice) .
PROGRAMI
DOS 6.0, Windows 3.1, Wordstar 7A> SLO, Dokument Manager 1.0, Word 6.0, Quattro Pro 5.0, programi za Windowse, programi za obrtnike in podjetja, video šola računalništva.
ERGONOMSKO POHIŠTVO
Računalniške mize, police, stoli.
UGODNE CENE - PRODAJA NA OBROKE
«M

Pipili
TRBOVLJE
od *0 oktobra dalie
_______L.__
Letos na Izlakah ne slavimo le obletnico smrti J.V.Valvasorja, pač pa tudi obletnico izgradnje najstarejše hiše na Izlakah. To je iziaška domačija na Gornjih Izlakah 16, ki letos v novi obleki praznuje svoj častitljivi jubilej - 200. rojstni dan. Obletnica je toliko bolj pristna, saj je domačija ves čas v rokah domačih ljudi - Prašnikarjev, ali kot jim po domače rečejo Izlaških ljudi. Njenemu gospodarju namreč domačini še vedno pravijo Izlaški Jaka.
Zgodovina o nastanku domačije je zanimiva. Hišo je zgradil svobodni kmet, "ledirar” Janez Prašnikar leta 1772 in jo do današnje velikosti dogradil leta 1793, kar je razvidno iz baročno občutenega kamnitega portala in kamnitih oken. To kaže na precejšnjo veljavo tedanjega lastnika. Zgradil je nekakšen kmečki dvorec v dveh nadstropjih, kije nudil udobno zavetišče tako kmetu kot gosposki, ki se je tu ustavila, saj je bila tu furmanska gostilna. Furmani, ki so tovorili svoj tovor v vozovih s konjsko vprego proti Trojanom ali Gamberku so se lahko tu ustavili, kaj pojedli in popili in tudi prenočili. Domačija je imela v ta namen hlev s pelimi pari konj, ki so nadomestili utrujene konje prihajajočih furmanov in vozamico za shranitev vozov in tovora.
Takratni hlev je še danes ohranjen v takšnem obsegu kot nekdaj, le streho iz slame je zamenjala sodobnejša - opečnata. Tako 200 let star les še vedno neomajno drži zgornji del hleva, čeprav ni v njem niti enega kovinskega žeblja - vsi so namreč še vedno tisti 200 let stan leseni klini. Iziaška hiša ima tako črno kuhinjo, shrambo, obokano vežo, hišo kot osrednji prostor in nekaj kamer. Hišo z lončeno pečjo najdemo tako v pritličju kot tudi v zgornjem nadstropju. Prav tako kot sam portal na vratih, je tudi oblika lončenih peči kazala na veljavo lastnikov. Še posebej v gornjem nadstropju je peč prav posebne -okrogle oblike. V pritličju je hiša služila včasih za gostilno, kamra pri vhodu pa za trgovino, ki jo je odprl naslednik graditelja domačije Alojz Prašnikar (1821 - 1889).
Alojz Prašnikarje omenjen tudi v Slovenskem krajevnem leksikonu (DZS 1976), saj je bil gospodarstvenik in graditelj mnogih železniških prog. Na Izlakah je poznan predvsem po tem, daje leta 1868 kupil nekdanjo Valvasorjevo posest in obnovil kopališče. Zgradil je bazen, salon in dve manjši vili, uredil pot do izvira in
postavil pomnik v slavo J. V. Valvasorja, kije prvi omenjal Medijske toplice in hvalil zdravilno vodo, ki naj bi pozdravila sto in eno bolezen. Alojz Prašnikarje bil dejaven tudi pri uvajanju šolstva v ta kraj, saj so se tu z njegovo pomočjo leta 1884 prvič odprla šolska vrata.
Sedanji lastnik Izlaške domačije - Prašnikar Jakob Jože (vnuk Alojza) je povedal, da so bili njegovi predniki učeni ljudje, saj so vse do II. svetovne vojne na podstrešju hranili skrinjo z rokopisi o življenju na domačiji in na področju celotnih Izlak. Med vojno pa se je to, kot še mnogo drugih vrednot naših domačij, izgubilo. V se do II. svetovne vojne je bila tu gostilna, kjer so prenočevali ljudje vseh stanov, do odprtja župnijskega urada pa tudi tedanji župniki, ki so maševali v cerkvi svetega Jurija že od leta 1665.
Vaške legende
Izlaški Jaka je povedal tudi legendo o imenovanju kraja Izlake. Po pripovedovanju naj bi bilo na področju današnjih Izlak veliko jezero
-	mlaka. Ljudje, ki so živeli tu okrog pa so bili seveda iz mlake. Od tod tudi ime Iz(m)lake. Prvobitne Izlake pa so ravno tu - na Izlaški domačiji. Daje temu res tako, pravijo tako legende kot tudi starejši prebivalci Izlak, ki še vedno pravijo prebivalcem današnjega centra Podšentjurci, saj žive pod cerkvijo svetega Jurija, zavetnika cerkve in Izlak, ki je bojda rešil Gamberško grofico, ko se je s čolnom vozila po jezeru. Da pa vse le ni iz trte zvito, kažejo podometne freske cerkve sv. Jurija, kijih strokovnjaki uvrščajo med gotske mojstrovine
-	torej v obdobje 11. - 15. stoletja.
Izlaškahiša je po II. svetovni vojni pod spomeniškim varstvom, saj je edinstven kulturni spomenik gosposke kmečke arhitekture 18. stoletja. Sem spada tudi kapelica, ki stoji na dvorišču domačije. Na dvorišču domačije stoji tudi stara mogočna lipa - simbol slovenstva, ki je kljub svojim častitljivim letom še vedno vsa v zelenju, tako kot domačija, ki se ne ukloni letom.
Mojca Kunšek Foto: Jože Ranzinger jr.

Kaj je step-aerobika? Z vstopom v novo desetletje so tudi privrženci fitnessa priča novemu telovadnemu programu, ki bo povzročil revolucijo v industriji fitnessa. Step-aerobika je vadbeni program, narejen za izboljšanje pogojev aerobike, mišične moči in vztrajnosti ter voljnosti in zgradbe telesa. Ta visoko- intenzivni program vključuje stopanje na posebej v te namene Izdelan pripomoček - desko, hkrati z istočasnim gibanjem zgornjega dela telesa. Vadbo lahko kombiniramo tudi z uporabo ročnih uteži. Pri vztrajni redni vadbi se intenzivnost poveča s povišanjem višine deske in povečanjem teže uteži.
Ta oblika aerobike postaja v Ameriki ena izmed najbolj popularnih oblik telesne vadbe, saj omogoča unikaten program, ki zagotavlja: visoko - intenzivno vadbo, dovršen in uravnotežen program fitnessa, prepro ste pa vendar zabavne gibalne vzorce, ki pomenijo izziv, pomeni pa tudi primer varnega in efektivnega telesno-vadbenega programa.
Medtem, ko se moški bolj navdušujejo nad določenimi oblikami športa (baseball, košarka, ameriški nogomet.. ), se ženske kar precej navdušujejo za aerobiko, še posebej za step-aerobiko, ki se zadnje čase kot novost pojavlja tudi pri nas.
Raziskave so pokazale, da so koristi vadbe step-aerobike približno enake tistim, ki jih pridobimo s tekom pri približno sedmih kilometrih na uro. Step-aerobika je enkratna alternativa za zdrave ljudi katerih osnovni cilj je povečati športne sposobnosti brez tveganja mišičnih poškodb.	*
Vadba poteka ob glasbi. Večinoma agresivni moderni techno glasbi. Tempo korakovje vezan na glasbeni ritem. Izvajamo korake s stopanjem na desko, in sicer iz različnih smeri: od spredaj, s strani, z vrha, s konca deske. Koraki se potem kombinirajo na najrazličnejše načine. Najbolj učinkovita je vadba ki traja vsaj 20 minut naprekinjeno s poprejšnjim ogrevanjem, ki naj bi trajalo 5 do 7 minut in ohlajanjem na koncu vadbe.
Prijetno telesno vadbo Američani radi povežejo še s koristnimi dobrodelnimi prireditvami, npr. Step-a-thon - oblika maratona v step-aerobiki, od katerih imajo tako udeleženci kot tudi prireditelji dvojno korist.
Katja Božič
Če vas v Beograd slučajno zanese v času prometne gneče, raje odmislite vstop v vozilo mestnega prevoznega podjetja "Beograd". Pa čeprav ste mladi in krepki in čeprav bi raje čimprej spoznali Beograjčane ter njihovo življenje. Če boste kljub temu, da vam nihče ne more zagotavljati varnosti, vztrajali pri tej avanturi, vam svetujemo, da prej zberete vse dokumente in listine ter se poslovite od svojih dragih.
V starih dobrih časih smo se dokaj neudobno prevažali v 1100
............... ..................
avtobusih, tramvajih in trolejbusih. Za udobno vožnjo bi potrebovali 1500 vozil. Zahvaljujoč dejstvu, da danes ni novih avtobusov, ni plač za voznike in ni rezervnih delov, gum, denarja, nafte, po ulicah vozi le 600 teh vozil. Od teh jih skozi dan dobršen del obstane zaradi okvare ali pa ostanejo brez nafte. Prejšnji vikend je bilo na ulicah le 200 vozil.
Takšne gneče si ne morete niti predstavljati. Množice na postajališčih zavidajo tistim, ki so že v avtobusih in se na vsak način želijo in hočejo prebiti poleg. Tisti, ki se
brez uma stiskajo v notranjosti, nosove pritiskajo ob stekloin hlastajo za zrakom, pa si od vsega najbolj želijo izvleči se iz te klavstrofobične kletke. Ko so že znotraj, se borijo za obstoj. Prepiri so normalni, tudi pretepi se vrstijo. Zmikavti delajo elegantno, nasilneži pa kar odkrito trgajo ženskam zlate ogrlice, često ob strinjanju lačnih potnikov. Živčni šoferji kdaj potnike pretepejo, zgodi pa se, da se potniki spravijo na šoferje. Po grozljivi smrti neke Beograjčanke tudi sedeži niso več vabljivi. Njen sedež je bil namreč nad kolesom. Ko je razneslo gumo, se je pod odprl, potegnilo jo je pod kolo in jo zmečkalo. Odkar so jezni potniki pretepli kontroloije, le-ti v avtobuse ne zahajajo več.
Prevoz potnikov je resnično neudoben, je pa tudi zastonj. V se več potnikov je na prisilnem dopustu, ne
dobivajo mesečnih vozovnic, karte so drage in jih nihče ne kupuje. Ljudje na postajališčih so prepričani, da sta za vse kriva Köhl in Genscher. Pred nekaj dnevi so med potniki izvedli anketo, kaj menijo o uvedbi privatnega prevozništva. Odgovor je bil enostaven - še naprej rajši tako, da je le brezplačno. Ker je čas tisti, ki nam ga od vsega še največ ostane (neskončno čakajoč konca ukrepov), se. je razvilo pravo gibanje vračanja k naravi. Namesto, da bi zaman čakali na prevoz in se izpostavljali nevarnostim, spoznate, da je mestni prevoz pravzaprav odveč, in da je veliko bolj zdravo pot ubrati kar peš.
Vlado Babič
Srn®
STANOVANJA, GRADBENE PARCELE
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le | I priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, B B Cesta zmage 33,61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase |
I (največ 20 vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Omrežno ■
| skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, | * ne iz 0601.	j
Suhadol, p. Zidani most, za trisobno stanovanje ali bivalni vikend. Tel.: 81-484, do 19.ure.
PRODAMO ali MENJAMO večje število stanovanj, hiš, gradbenih parcel, kmetijskih zemljišč v Trbovljah, Hrastniku, Radečah, Litiji z okolico. Opravljamo tudi cenitve. CIC, d.o.o.. tel.: 26-242.
ODDAMO ali PRODAMO večje število lokalov, delavnic, pisarniških in skladiščnih prostorov v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju, Litiji z okolico. CIC d.o.o., tel.: 26-242.
NAJAMEMO več stanovanj v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku. CIC d.o.o., tel.: 26-242.
V NAJEM oddam hišo blizu Izlak. Tel.: 62-380 dopoldne.
PRODAMO hišo na Dom in vrt 33 Trbovlje (središče mesta), lepa lokacija. Tel.: 25-826.
PRODAM dvosobno konfortno stanovanje v Trbovljah, staro 4 leta v bloku pri IBT-ju. Tel.: 27-121 popoldan.
PRODAM kozolec, dvojnik s trupom, šestokenski, letnik 1968.Tel.: 81-484.
PRODAM parcele za vikend, hišo ali postavitev lokala v naselj u Suhadol, pošta Zidani most, cena m2: 0,5 do 5 DEM. Urejen dovoz, sončna lega, elektrika, telefon, asfalt.Tel.: 81-484, do 19. ure.
PRODAM ali ZAMENJAM
1 AVTOMOBILI IN DELI 1
E ...	*
PRODAM P126 letnik 84,74.000 km. Tel.: 73-733.
PRODAM Vugo 45 letnik 88, Tel.: 43 808.
kmetijo, 23 ha ( 17 ha gozd), v naselju
za brezplačni mali ogla®
Tekst:.
Moj naslov:

gorenjese/v/s d.o.o.
OBVESTILO
Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili na Rudarsko c. 2A, to je nasproti bivše blagovnice I^Centromerku^VTrbovyah^^^^^^^^^^^^


PRODAM avtomobilsko prikolico. Te!.: 62-480.
PRODAM APN 6, zelo dobro ohranjen. Cena 300 DEM. Tel.: 75-139.
UGODNO PRODAM fičota, voznega, reg do 3/94. Tel.: 42-136.
g	RAZNO	j
PRODAM teniški lopar. Cena 100 DEM. Tel.: 61-013.
DVE postelji 1.90 krat 90 PRODAM, in otroški stolček CAM. Tel.: 62-487.
PRODAM enofazni dvofazni števec (6.000 SIT), ter uro za števec (6.000) in el. štedilnik s pečici 2 plin, 2 elektrika vse 5 let staro (15.000 SIT). Tel.: 22-617.
PRODAM commondore 64 s kasetnikom, igralno palico in tremi super igrami. Tel.: 61-549.
SAT antene, pace, lasat že od 449 DEM dalje. Tel.: 24-351 v pon., sre., pet. od 16. do 18. ure.
PRODAM 4-delno - novo omaro za dnevno sobo in rabljen pralni stroj. Tel.: 21-
714.
UGODNO PRODAM malo nošen ženski krzneni plašč, ter novo usnjeno jakno. Tei: 27-253.
PRODAM nov sokovnik ne rabljen za 6.000 SLT. Naslov: Dragi Grlica Naselje Aleša Kaplje 7 /d Hrastnik.
PRODAM računalnik Commodore 64, dva yostik, osmemik mudi, televizor in še kasete. Tel.: 24-419.
ODDAM mladega mucka navajenega na čistočo, živi v stanovanju, vajen vožnje. Naslov: Vidgaj Mateja, Gabrsko 18c, Trbovlje ali tel.: 061/881-886 dopoldan.
PRODAM otroški voziček kombiniran hauck, povijalno ,mizo, torbo za nošenje dojenčka- vse skupaj 400 DEM. Tel.: 22-249.
PRODAM malo rabljen kolo. Tel.: 24-705.	__________________________
j	INŠTRUKCIJE	I
INŠTRUIRAM	matematiko,
fiziko,angleščino za osnovne in srednje šole. Tel.: 61-627.
NUDIM INŠTRUKCIJE angleščine za osnovno in srednjo šolo, ob vikendih. Tel.: 061/577-522 med tednom v popoldanskem času ali 61-013 ob sobotah med 10. in 12. uro.
|	ZAPOSLITVE	|
DELO NA DOMU, pošljite kratek
življenjepisin dobili boste potrebna navodila.
Naslov: Jože Baš, Čolnisce 6 Zagoije O/S.
AGENTE za prodajo raznih artiklov zaposlimo. Dober zaslužek in možnost napredovanja. Tel.: 73-792.
RIEU0
RIELLO RENOMIRANI ITALIJANSKI'Ì’ROIZVAJALEC OGREVALNE IN HLADILNE TEHNIKE
KAKOVOST, ZANESLJIVOST, VISOKA ZMOGLJIVOST PROIZVODOV
HIŠNI IN INDUSTRIJSKI GORILNIKI
S CERTIFIKATOM KAKOVOSTI ISO 9001, OUNI IN PLINSKI
HIŠNI IN INDUSTRIJSKE PEČI
LITOŽELEZNE, JEKLENE, AVTOMATSKE, BREZ AVTOMATIKE
POOBLAŠČENI REGIJSKI DISTRIBUTER:
y— FRÄHCI VIDMAR
tl
ELEKTR0INSTALATERSTV0
61411 IZLAKE» IZLAKE 11 • TEL./FAX: 0601 74 014
IZVAJAMO MONTAŽE, PRIKLOPE IN MERITVE:
•	VSEH VRST OLJNIH IN PUNSKIH GORILNIKOV
•	ENERGETSKIH IN INFORMACIJSKIH NAPELJAV
•	STRELOVODNIH NAPELJAV
Ob izdaji biltena "Nasveti za kurilno sezono 93/94", ki gaje izdal in založil Finvest d.o.o. Ljubljana za program Riello za Elektroinstaiaterstvo Vidmar , je prišlo do napake pri tisku.
Distributer "ELEKTROINSTALATERSTVO VIDMAR FRANC m d.o.o.
FINVEST ^
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK IN DISTBIBUTi*:!
FINVEST d.o.o. .VAUHUNOVA1 .61000 LJUBLJANA »TEL.: 061 125 215 «FAX.: 061 126225
$Sß5C
EURI
«
❖
FORUM
d.o.o.
ZUNANJA - NOTRANJA TRGOVINA
TEL.FAX. 0601/64 235, 61 425
VELEPRODAJA MALOPRODAJA - KOCKA AVTOPREVOZNISTVO RENT AGAR
VUGO, R4, OPEL ASTRA, FORD ESCORI
Rezervacija vozil ob delavnikih med 7h - 15h.
Obiščite nas tudi v trgovini KOCKA v Trbovljah na Opekarni 2A,
kjer boste lahko kupili:
POSTELJNE GARNITURE VZGLAVNIKI
PRESITE ODEJE
OBLAČILA IN MODNE DODATKE
VSI IZDELKI SO PO ZELO UGODNIH CENAH!

dnevni bar trgovina
I
I
I
i
c. 1. map 76, tel Al 621
HRASTNIK 61430
Point 21 nudi v najem še nekaj poslovnih prostorov v 1. nadstropju stavbe, kjer se poleg ostalih
dejavnosti nahaja še dnevni bar in trgovina.
POSTANIMO POSLOVNI PARTNERJI PRI OBLIKOVANJU POSLOVNEGA CENTRA V HRASTNIKU!
Informacije na telefon 0601/41 621 pri g. VESNA OJSTRŠEK.
m
|
i
mesnica-delikatesa
ferdi
61410 Zagotje ob Savi, Kidričeva tel.: 0601/61 344
Delovni čas: ponedeljek zaprto
torek 7.30 do 12.00,
sreda, četrtek 7.30 do 12.00, 15.00 do17.00 petek 7.30 do 17.00
sobota 7.30 do 12.00, nedelja 8.00 do 11.00
A

-1^0 D°L PRI HRASTNIKU, U.O.O. TEL.: 42 232
UGODNO UGODNO UGODNO
STREŠNIKI BRAMAC: KLASIK 1 kom 92.70 SIT	i
DONAVA 1 kom 92.70 SIT oO ADRIA 1 kom 97.70 SIT SIVEC 1 kom 68.30 SIT V°
LEPILA UNIHEM (za Winker, keramiko, mozaik, siporex ...): kerafix (notranje lepilo) 30/1 907,20 SIT flies urit (zunanje in notranje lepilo) 30/1 1.209,60 SIT maltex (lepilo za siporex) 30/1 820,80 SIT
NA ZALOGI GOZDARSKE VITLE 3 IN 4 TONSKE
-	UGODNA PONUDBA KOSILNIC BCS 622 DIESEL
-	KRMILA IN ŽITA
VSAK DAN: vsak dan od 8h - 12h, 14.30h sobota od 8h - 12h.
19.00
OSTANEK
DAVNE
ZNAK
PREDVA-
JALEC
FILMOV
SIBIRSKA
REKA
SESTAVIL
SVET
SOSS
ZODIAKU
KAMNINAH
NASEDU BROD j
MOZOUA-
VOST
VRED-
NOSTNI
PAPIR
POSODA ZA PRANJE PERILA
ŠPANSKI
SPOLNIK
PESEM
HVALNICA
ANGLEŠKI PISATELJ [ARCHI BALT JAMES)
VODILNO
UPRAVNO
SREDIŠČE
MITO
TREFALT
MLETJE
DEL
VODOVO-
DNE
NAPELJAVE
TISKARSKA
TEHNIKA
OR. JUNAK PRED TROJO
SOL
OCETNE
KISLINE
DEL
VOZA
BAJESLO-
VNO
BITJE
MLADINSKA
SLOVESNA
PODELITEV
KNJIGA
NAZIVA
ZVER IZ
VERGILOV
MAČK
PAPEŽEVA
KRONA
VRSTA
LOKVANJA
MADŽ.
ŽENSKO
IME
ZMAGA PRI TAROKU
NAMIZNO
PREGRI-
NJALO
DOMAČE
VOLNENO
SUKMO
VRH NAD SOŠKO DOUNIO
NEBESNI
POJAV
SVINČNICA
PEVKA
PRODNIK
NAUK O MORALI
JOŽE
OLAJ
DRŽAVA
ALBERT
ŽERJAV
PRIPADNIK
BALKAN.
NARODA
SLEPO
VANJE
BLAGO
PODLOGE
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 3.11.1993 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade, ki vas čakajo;
1.	nagrada: Bon v vrednosti 4.000 tolarjev , Avtomalerial AS Trbovlje
2.	nagrada: Bon v vrednosti
2.500	tolarjev, Avtomalerial AS Trbovlje
3.	nagrada: Bon v vrednosti
1.500	tolarjev, Avtomalerial AS Trbovlje
fy/rehanci nagradne križanke 35/93
1.	nagrada: Varnostno okovje Titan s kljuko za vhodna vrata, TSG Zagorje, Petra Marinko, Trg svobode 32, Trbovlje
2.	nagrada:	Varnostni
cilindrični vložek Titan K2 - 66 mm, TSG Zagorje, Majda Florjane, Golovec 20, Trbovlje
3.	nagrada: Kljuka (komplet za notranja vrata) AL - Hoope, TSG Zagorje, Malči Bombek, Log 22, Hrastnik
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C.
zmage 33, Zagoije,do4.11.1993. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke
36/93;
KARINA, OBI, BOLEZEN, ZEV, ČAKALNICA, RA, Gl, LADA, TIRAN, OKORN, AREKA, JEČA, TARIFA, ERNA, OL, PLJUČA, HAZENA, KOTAU, RAN, IPERIT, ATO, ELISA, TANDEM, RAMONA, TIHE, JUTA, AKCIJ, SOK, ETON, MEHTA, AS, STA, AMAR, ANT, TULIPAN, PIVO, SKI, ARIZONA, ARKA, TOK, RAMADAN.
gssfiac
swjfflraniì
C. zmage 37, ZAGORJE telefon: 61 468
ZASTAVA, RAT, RENAULT, LADA, ŠKODA, WV.
■ smortrzerf MONROE za »karaj vie vrst« avtomobilov,
•večke NGK (Japonski) OLJU ČISTILCI, ZRAČNI ČISTILO, IZPUŠNI LONO In CE«, GRT. ZA POPRAVILO UPUNJAČEV, ZAVORNE OBLOGE, OLJA, PREVLEKE ZA SEDEŽE,
DODATNA OPREMA, ORODJE.
POPRAVILO: PVC ODBOJAČEV, ARMATUR, HADUiKOV IN ŽAROMETOV.
POPUSTI ZA OBRTNIKE IN STALNE KUPCE ZA NAROČENI MATERIAL KRATKI DOBAVNI R0KL
NA 'ČUDEŽE' JE TREBA POČAKATI TEDEN DNI.
m
Opisi k izpoinjevanki
1.1370metrov visoki, že iz rimskih časov znan prelaz čez Karavanke med Begunjščico in Velikim vrhom
2.	vezenina
3.	pred leti popularni nemški plesalki, sestri dvojčici
4.	starorimsko svetišče, posvečeno vsem bogovom, pozneje cerkev z grobnico italijanskih kraljev
5.	razkropitev rudnine pri segrevanju
6.	pijača, zmešana iz različnih žganih pijač, z dodatkom limone, sladkorja ipd.
7.	italijansko mesto ob ligurskem morju, s pomorsko akademijo ter razvito metalurgijo in ostalo industrijo
8.	severno predmestje Ljubljane

Lepotica dvojina
Topogledni naslov kaže, da je tudi nas zagrabila splošna mrzlica raznih tekmovanj za MISS... Povsod namreč beremo članke, ki izražajo strah, da se bo lepotica med števili - dvojina - izgubila. Ohranjena je le v dveh najmanjših slovenskih jezikih -lužiškosrbščini in slovenščini. Večina drugih indoevropskih jezikov joježedavno izg ubila, če pogledamo slovenska narečja, ugotovimo, da se je ohranila dvojina le v obrobnih pokrajinah - v Soški dolini, delno tudi v koroški štajerski in panonski narečni skupini. Središčni narečni govori -gorenjske, rovtarske, dolenjske in delno štajerske narečne skupine - pa so dvojino že pred stoletji izenačevali z množino.
Torej se moramo zavedati svoje dolžnosti, da v knjižnem govoru in pisavi dvojino ohranjamo, čeprav je v svojem narečju ne poznamo.
Od besed prehajamo k dejanjem. Pred vas bomo stresli nekaj jezikovne solate, ki jo boste vi lepo sortirali. Obkrožite tiste črke, kjer menite, da so povedi v dvojini rabljene pravilno:
A V jabolčni zavitek namažemo tudi dve kisle smetane.
B Navadno imamo samo dve domači nalogi.
C Soseda je prestala že dve težke operacije.
C S prijateljem sva pospravila dve čokoladni torti.
D Trenutno berem kar dve knjige naenkrat.
V boj
1.	Iztok jih je brez besed vodil navzdol. Noben kamenček se ni sprožil, da bi se zakotalil v dolino. Tonili so neslišno po strmini in kmalu dospeli do mladega, gostega lesa.
2.	Na pisk so rasle iz tal postave tovarišev, iz vsakega grma, izza vsakega debla, iz trave, čez skale in iz kotanj, vsepovsod so se dvigali vrli mladci.
3.	Od ondod je bila najboljša razdalja za strelice, ki bi jih sprožili v dolino. Ukazal jim je, da se raztegnejo v dolgi trojni vrsti po rebri in poležejo vtravo in grmičevje. Vsi naj čakajo njegovega povelja. Dokler on ne sproži, se ne sme nihče ganiti.
4.	Pol jutra je že prevozilo sonce, ko se je ustavil mladi poveljnik in z jastrebjim piskom naznanil, da so prišli na določeno mesto. Stal je v gostem hrastovem gozdu na strmem pobočju, kjer je bila dolina najožja.
Naloga: Gotovo ste že opazili, da s tem tekstom nekaj ni v redu. In še prav imate. Odstavki so pomešani, zato so zaporedne številke napačne. Berite še enkrat in odstavke uredite. Takozapišite tudi številke. Napišite tudi naslov romana, iz katerega je odlomek, in pisatelja.
14.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 15.00 OTROŠKI PROGRAM, 16.00 100 NA URO -MLADINSKI PROGRAM. 17.00 SATELITSKI PROGRAM
18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 1930DNEVNIKTV BEOGRAD, 20.15100 NA URO, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 1930 DNEVNIK TV BEOGRAD, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
«SfiFITA-l 11
SREDA 3.11«
18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 1930DNEVNIKTV BEOGRAD, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.30 FILM, 23.00 SATELITSKI PROGRAM
18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, vmes od 1830 do 19.00 Slovenski program radia BBC London, 19.30 DNEVNIK TV BEOGRAD, 20.15 REZERVIRANO, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, vmes od 1830 do 19.00 Slovenski program radia BBC London, 19.30 DNEVNIK TV BEOGRAD,	20.15
NADALJEVANKA,	21.00
SATELITSKI PROGRAM
-bbaui .p
SOBOTA 30.10.
8.00-14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00
INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
8.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE. OBVESTILA. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
6.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 SNOOPY, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
6.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA,
14.45	OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT,
18.45	POROČILA, 19.00 SLOVO
6.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI
MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
6.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 PROGRAM MAJ, 1430POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
6.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 PROGRAM MAJ, 1430POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00
INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
I W StUnAL
9.30 RISANA SERIJA, 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA; CELOVEČERNI FILM.
Zdravstveno varstvo: 24 - urno
dežurstvo v zdravstvenih domovih
Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagoije (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna
ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7.-19. ure.
Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 29.oktobra - 4. novembra je dežurni veterinar Marko Kastelic, dr. vet. med., 5. novembra je dežurni veterinar Liza Pokorn, dr. vet.
med..
Naša
bodočnost
Rojstva v trboveljski bolnišnici od 15. do 21. oktobra:
15.10.	Darja Čop, Zagoije, sin Aljaž; . Renata Benko, Radeče, sin Goran;
16.10.	Metka Ovčar, Slov. Konjice, hči Jerneja;
17.10.	Zlatka Mešič, Zagorje, sin Mehmed;
18.10.	Svetlana Rab reno vič, Laško, hči Sara; Natalija Anderlič, Laško, sin Patrik;
19.10.	Julijana Majerič, Laško, hči Ines; Nevenka Orešnik, Sevnica, sin Janez;
20.10.	Darinka Hluplč, Celje, hči Nina; Alenka Šuster, Celje, hči Nika; Nada Matko, Trbovlje, sin Boštjan;
21.10.	Marjana Mastnak, Hrastnik, sin Timotej; Vesna Korbar, Trbovlje, sin Nejc; Anita HrlbarO, Sevnica, sin Benjamin.
Iskreno čestitamo!
^ ^
Kdo praznuje
Oktober - november

30.	DORICA (Dora, Dorka), grš. doron - dar;
31.	BONLFENK; SMILJAN (Smiljanko, Ceene, Milko, S miljo); DAN REFORMACIJE, MEDNARODNI DAN VARČEVANJA;
1.	SEVERIN glej 23. oktober; GORAZD; DAN SPOMINA NA MRTVE;
2.	DUŠA izp. iz Dušana (Dušica, Duška, Duškica, Dula), iz samostalnika duša; JOŠT;
3.	VIKI glej 16. oktober; ZMAGO;
4.	DRAGO izp. Dragomir (Dado, Dragi, Dragiša, Draže, Dragee), iz samostalnika drag in mir;
5.	H ARI (Harika) angl. Harry iz Henry; LIZA izp. iz Lizelota (Lizelotica, Lizika, Loti, Lizica);
OVEN Po mirnem obdobju se obeta nekaj novega. Ugotovili ste, kaj vam najbolj leži in v tem boste uspešni. Posvetili se boste svojemu telesu. Številka: 111.
BIK Zaradi osebe, ki ima v vašem življenju večjo vlogo, kot si priznate, se boste znašli v delikatnem položaju. Za pomoč pri odločitvi prosite partnerja. Številka: 120.
DVOJČKA Zaradi položaja Marsa se vam odpira uspešen posloven teden. Če boste ravnali po lastnem občutku, se boste izognili neuspehu proti koncu tedna. Številka: 107.
RAK Zdravje vam povzroča preglavice, kar slabo vpliva na vaš utečeni bioritem. Bodite pozorni na osebo, ki se pogosto "vrti" okoli vas. Nameni, ki jih ima, niso najboljši. Številka: 116.
LEV Odzovite se povabilu na zabavo. Spoznali boste ljudi, ki vam bodo podobni po načinu razmišljanja. Ker že dolgo niste bili v družbi, bo to prijetna sprostitev. Številka: 99.
DEVICA Izkopali ste se iz finančnih težav. Bodite ponosni nase, saj vam je uspelo brez tuje pomoči. Bioritem se dviguje. Presenečeni boste nad pozitivnim tokom dogodkov. Številka: 100.
TEHTNICA Izogibajte se pogovorov s partnerjem. Če bo beseda nanesla na skupno življenje, uporabite najbolj verjeten izgovor in se vsaj za ta teden umaknite. Številka: 113.
ŠKORPIJON Za tiste škorpijone, ki so starši, je ta teden ugoden za ponovno navezovanje razrahljanih vezi z otroci. Otroci od vas že dolgo niso odvisni drugače kot finančno. Številka: 121.
STRELEC V sebi odkrivate talente, o katerih ste prej le sanjali. Pričakujte pomoč prijatelja iz drugega kraja. Komaj odkritih sposobnosti pa se odkrito veselite in jih cenite. Številka: 119.
KOZOROG Kozorogi ste prvi pri tistih, ki imajo največ energije. Čeprav je ne boste vlagali tja, kamor pričakujejo drugi, se boste odlično počutili. Nova simpatija v soboto. Št.: 93.
VODNAR Čeprav ste okrog življenjske poti že odločeni, šene veste, če je, kar si resnično želite. Dobili boste ponudbo, ki bo razburkala ustaljeni tok vašega življenja. Št.: 103.
RIBI Krizno obdobje se skoraj na vseh področjih končuje. Predvsem ribe prve dekate pazite na bolezni glave in grla, ni pa nič zelo kritičnega. Številka sreče je 97, dan pa torek.
Saška
Sposojeno iz BBS
Radoveden medvedek
Medvedek zvečer pride k mami: "Mami, a sem jaz res medvedek?" Mama medvedka mu odgovori: "Seveda si. Pojdi nazaj spat." Medvedek gre nazaj v posteljo. Ne mine deset minut in spet pride k mami : ‘Mami, pa sem jaz zares medvedek?" Mama medvedka mu odvrne: "Ja seveda si. Ne sprašuj me in se vrni nazaj v posteljo." Medvedek ne more zaspati, se vrne k mami in jo spet vpraša: "Mami, a semjaz zares pravi medvedek?" Mama medvedka reče : "Ja. Zdaj mi pa že povej, zakaj misliš, da nisi?" Medvedek pa ji pojasni: "Zakaj me pa potem zebe kot psa?"
Zrezki
Nekega dne so se otroci v šoli pogovarjali, kaj so prejšnji dan jedli za kosilo. Vsi so jedli zrezke, pizze in ostale stvari, Janezek pa je pač povedal, daje jede! krompirjevo čorbo. Naslednji dan so se pogovarjali zopet isto, tretji dan pa so se Janezku začeli smejati. Doma je Janezek to povedal mami, ona pa mu je rekla, naj pač pove, da je jedel zrezke.
Naslednji dan je Janezek ves vesel prišel v šolo. Sošolci so ga vprašali: "Kaj si pa danes jedel?" "Zrezke," jim je odgovoril Janezek. "Koliko si jih pa pojedel?" so bili sošolci radovedni. "Dve "šefle"!"
Pekel
Nekega dne umre direktorvelikega računalniškega koncema. Ko pride do svetega Petra ga ta išče po knjigah: "Za v nebesa nisi, na listi za v pekel pa te tudi ni! Torej lahko izbiraš!" Direktor ga vpraša:" A bi jaz lahko najprej videl eno in drugo, pa bi se potem odločil?"
"Seveda!" mu odvrne sv. Peter.
Sveti Peter mu razkaže nebesa: lebdeči oblački, harfe, angeli, ženske v tančicah, mir. Razkaže mu še pekel: vročina, žurke, miss topless, rockovska glasba, light show,... Po ogledu se direktor odloči za v pekel. V tem trenutku pa se pod njim odpre zemlja in pade v kotel vrelega žvepla.
"Auuu! Počakajte malo, prej pa tole ni bilo videti takšno!" Pa mu odgovori Lucife r :" Pa kaj pizdiš, tisto je bila le demo verzija! “
ŽIVA
prebivala » Adamovih hlačah.
"PernisH, vsakič, ko izdihnem, umre
■UI33UOS mmpoqoAS po<j	■£ ‘z ‘p :foq \
'5 ‘3 seujfoAp Bapodaq pos mfuuSft eSanpra :j b>|ubSq
■piA 3LUA if B5jojod Epoj ‘t:da[s af ua'/aqnPq :joao8oj<j 'OIA1N3S ‘ONHOAIT ‘TfVlNON ‘HOdSVKI ‘NOSJLNVd ‘H33SS3X ‘3IN3Z3A ‘113300 :B>|UBAaru|odzx
V.
*‘UiPU

llpp;
X Revirske anekdote
medklici, bom vrgel izdvorane!"Obtoženec: "Hura, / hurafH	M
X
M
•Jokaj mi vedno grozite?" "Oh ne, soj vatn/č
^arfl7Ìm 7 irti n m n h n m vri mn -riln dri ve mi "nnevtnri
'>Zim. Z roko maham samo zato, da se mi zttpesli
Viotti f C	M, «ujc
čisto navadna opica. Ali je to res?" "Seveda je to j
"Go y člov
res, samo tega nisem rekel jaz! "	1
***
Pri izpitu vpraša profesor kandidata: "SetiZj mi pa še povejte, kaj veste o delovanju vranice?" 1 'Gospod profesor," jeclja v zadregi kandidat," ' v^Hel sem to, a sem popolnoma pozabil. " 'Nesrečnež," zagrmi nad njim profesor," edini človek ste bili na svetu, ki je to vedel, in še vi ste pozabili!"
***
Sodnik; "Če so izpovedi prič resnične, potem je vaša vest bolj črna kot vaši lasje. "Obtoženec: "Če bi vi sodili po laseh, gospod sodnik, potem vi sploh ne bi imeli vesti. "
Frača, da te kap.
Foto: Jože Razinger
jeTìrniCe or
Stroški. Prvi zasavski rudar Aljoša King - Štuk nima sreče. Ko so rudarji čakali na plače, je bil v Bruslju. Vse dnevnice je porabil za telefonijo, ko je nenehno spraševal Zdravka Stradarja - Blokiranega ali že ima denar za plače.
Konec dopusta. Šef trboveljske vlade Franc Beravs - Iskrica je vse slabše volje. Upravljiteljica proračuna Staša Baloh - Železna lady mu bo spet prepustila vladanje. V tolažbo mu je edinole, da bo verjetno šla k ministru Maksu Tajnikarju - Vsegospodarskemu skrbet za malo gospodarstvo. Po logiki bi potem lahko skrbela tudi zanj, saj je njegovo gospodarstvo vse manjše.
Pametnjakoviči. Strankarske razprtije najbolj izvirno umirjajo v Zagorju. Da strasti ne bi pregorele, so nekaterim malce priprli toplovodne pipe.
V ministrstvu bi lahko zaposlili tudi litijsko poslanko Marjeto Karner - Lukač. Že doslej se je ukvarjala predvsem s socialo, objavljena fotografija pa nakazuje, da bi lahko uspešno delovala na področju otroškega varstva.
Foto: K.Š.
I | Zobje I. Bo pa bolj vroče v Trbovljah. Zobozdravniki so s številkami dokazali, da njihova skrb za zobe od roj stva naprej daje odlične rezultate. Zato se bodo lahko še bolj grizli.
Zobje II. V Litiji tudi ne vlada preveč prijateljsko vzdušje, vendar se grizli med sabo ne bodo. Še takšni ugrizi bi bili pravi amaterizem proti medvedki iz tamkajšnje diskoteke Slovenija, ki si bo, če bo šlo tako naprej, kmalu nabrala prstov za celo roko.
"Trboveljski nogometaši najbolj prepričljivo proslavljajo sedemdeset let delovanja nogometnega kluba na igrišču. Igrajo, kot bi bili stari sedemdeset let."
Navijač iz Trbovelj
Depresija. Šef zasavske banke Zdenko Fritz - Desetdin je očitno, potem ko mu je finančni minister Mitja Gaspari - Vsefinančni naložil sanacijo trboveljskega in zagorskega proračuna, padel v globoko depresijo. To je krepko izkoristil direktor izlaškega Elektroelementa Stane Gošte -Stanley, in si na glavo posodil lovorjev venec, ki gre v tenisu najbolj podučenemu managerju. Slednji je zaradi same sreče zaposlene obdaril z boni.

Že nevemkaterič nesklepčna seja trboveljske skupščine.




ČE SE OGLASITE PRI NAS,
VAM SVETUJEMO IN IZDELAMO knjige, brošure, plakate, letake, reklame skeniranje, izdelava filmov za tisk ... VSE, KAR JE POTREBNO ZA REKLAMO VAŠE PODJETNOSTI.

od vašega pogovora z nami do izdelka v vaših rokah...
\
LANCIA
HRIBAR
61410 Zagorje ob Savi Selo 72, tel.: 0601/64 033
Prodaja novih vozil znamke FIAT, LANCIA
MA ZALOGI:
FIAT UNO 1.1 iE 60S FIAT TEMPRA 1.800 SW - karavan "KREDIT, LEASING"
Prodaja rabljenih vozil vseh znamk z možnostjo kredita.
HA ZALOGI:
1.3 QTI 16V /91 12/90
1500 5V /91
SUZUKI SWIFT FIAT TIFO 1.6 LADA SAMARA R-4GTL /91 Z-750 /84 Z-750 /84 VUGO 55 /85 LADA 1300 /83
MA VSA RABLJENA VOZILA GARANCIJA!
/01JHmUKrn MALGAJ
3L,„
BI
§
RENAULT
KREDITI:
R+15.5% ZA IMETNIKE PL KARTICE LB KREDITI: 1,2,3 ALI 4 LETA
NA ZALOGI VSI MODELI RENAULT ;
V RAZLIČNIH IZVEDBAH, OPREMI IN BARVI:
-	RS CAMPUS od 978.960 SIT daljo
-	TWINGO 1.278.321 S/T^ÄJÄ. '
-	CUO če od 1.248.000 SIT dajjeW
-	R-19 od 1.700.940 SIT dalje "
-	R-21 GTX 2.0 že od 2.156.000 SIT dalje
RABLJENA VOZILA:
.....
- JUGO 55 7/88 269.640 SIT	. xO'-
• ■Z 101 5/89 292.110 SIT
mm
-	HYUNDAI PONY 1.3L 8/90 783.300 SIT
-	YUGO 45 2/89 285.915 SIT	\0
-	GOLF JXD 7/91 1.213.380 SIT ■	..
-	FLORIDA 1.4 11/90 509.250 SIT /TT/Tl
-	OPEL OMEGA CD 2.0i 9/89 1.426.950 SIT
-	PASSAT GL TURBOD 2&1 1.925.700 SIT fl-5 SL 1/88 639.650 SIT
*****
-	HYUNDAI PONY 1.3 /90 737.016 SIT
-	AX TGD 7/90 840.378 SIT
-	YUGO 45 KORAL /90 357.210 SIT
-	R-5 CAMPUS 3V /89 705.600 SIT
-	CUO RT 1.4 6/91 29.500km 1.282.575 SIT
m
Prodaja; 0601/24-031, servis: 0601/21-525
TP LIPATRADE d.o.o.
POSLOVALNICA AVTOMATERIAL Cesta 1. maja 19 - HRASTNIK tel.: 0601/43 274
REZERVNI DELI:
-	Zastava, Vugo, LADA, VW Golf,
Škoda, RENAULT
-	kozmetika, prevleke, dodatna oprema
-	olje ESSO, CASTROL
-	ugodno izpušni lonci, antifreez
-	gume - obnovljene - garancija SAVA-SEMPERIT, NOKIA (montaža brezplačna)
MOŽNOST NABAVE REZERVNIH DELOV PO NAROČILU.
DELOVNI ČAS: 8-17h, SOB. 8-12h

Celje - skladišče
s
s
COBISS ©
Banka Zasavje d.d. Trbovlje -e banka, ki dela z ljudmi za l|udi.
mm v ms di:,',i
Izpolnite naročilnico in kupujte Zasavca 10% ceneje.
Nudimo vam tri oblike plačevanja:
vsak mesec sproti po tekočih cenah,
trimesečno po zajamčeni ceni v začetku tromesečja in polletno po zajamčeni ceni v začetku polletja.
1 wmSSÄÖHtlÄMSÄ I
I
UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi
I
I Nepreklicno naročam časopis ZASAVC. |
......................... I
| Ime in priimek..........................
| mesto........................ poštna št,
ulica....................... telefon...................
datum....................... lastnoročni podpis
NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno(ustrezno obkroži)
/O ljubljanska
D-Per
6/1993
Banka Zasavje d.d., Trbovlj
, 5000006276,37