Leto 1882.
531
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LI. — Izdan in razposlan dne 3. oktobra 1882.
131.
Dopustno pismo od 23. avgusta 1882,
za železnico od Mödlinga v Vorderbrühl.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti 11 ožji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, saleburŠki, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je priv. družba južne železnice zaprosila da bi ji se dala dopustitev ali koncesija v delo in rabo lokalne železnice od postaje Mödling Dunajsko-Tržaške proge v Vorderbriihl, vzvidelo Nam seje z ozirom na občno korist tega podjetja imenovani družbi po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in postavi od 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 56) to dopustitev podeliti tako le :
§• 1.
Dajemo družbi priv. južne železnice pravico narediti in uživati po elektriki gonjeno železnico kot lokalno železnico s pravilno medkolesno širino od postaje Mödling skozi mesto Mödling in na Klausen v Vorderbriihl, ki se utegne podaljšati v Hinterbrühl.
(Slovonisoh.)
§■ 2.
Železnici, ki je predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila:
a)	oprostitev od štempljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala in vršbe do časa, ko se začne vršba vožnje, in za pridobitev zemljišč, za delo in opravo železnice do konca prvega vršbenega leta ;
b)	oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic in predstvenih obligacij z interimalnimi listi vred, in za vknjižbo predstvenih obligacij kakor tudi od presnemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišča;
c)	oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustnice;
d)	oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja štempeljskih pristojbin kuponom in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, na trideset (30) let od dne današnjega.
§. 3.
Družba južne železnice je dolžna, delo železnice od Mödlinga v Vorder-briihl precej začeti, in najdalje do 15. julija 1883 dokončati, dodelano železnico precej v občno službo izročiti ter vožnjo po nji ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati. Da bode zgornjega roka za delo držala se, dolžna je družba na zahtev državni upravi dati varnost, položivši primerno kavcijo v gotovem novci ali v vrednotnicah, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
§• 4.
Da izdela dopuščeno železnico, priteza se družbi južne železnice pravica razlastitve (razsvojitve) po določilih dotičnih postavnih propisov.
Ista pravica se družbi dodeli tudi zastran tistih krilnih železnic, ki bi se imele narediti do posameznih obrtniških zavodov, in o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
§• 5.
Družbi južne železnice se je ob delu in rabi dopuščene ceste držati tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, in dopustilnih uvetov, ki jih postavi trgovinsko ministerstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti železnocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in že-leznocestni krétni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od. 1852 št. 1) kolikor se trgovinskemu ministerstvu vzvidi, da so dotična določila uporabna z ozirom na gonilno moč in na konstrukcijo te železnice, in pa zakonov in ukazov, kateri se morebiti pozneje dadö.
§• 6.
Ako bi družba južne železnice za lokalno železnico, katera je predmet tega dopustnega pisma, izdala delnice (akcije) in predstvene obligacije, potrebuje tako
nominalni iznos, kakor tudi obrazec dotiönib delnic in predstvenib obligacij posebnega odobrenja državne uprave.
§. 7.
Grledé vojaških transportov in drugih oprav ali storitev za vojstvo naj se določila na ostalih progah južne železnice vsak čas veljavna uporabljajo tudi na tukaj koncesijonirano lokalno železnico v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z ozirom na gonilno moč in konstrukcijo te železnice zdi biti zvršljivo, o čemer razloka pristoji trgovinskemu ministerstvu.
Družba južne železnice,se zavezuje, da se hoče pri oddajanji služeb v zmislu postav od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60) ozirati na doslužene podoficirje iz vojstva, vojnega pomorstva in deželnega brambovstva.
§• 8.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) železnocestnega dopustnega zakona izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja do 31. decembra 1968 in mine po tem roku.
Državna uprava sme tudi izreči, da je koncesija pred iztečajem zgornjega roka izgubila svojo moč, ako se ne bi dostale dolžnosti v §. 3 ustanovljene o začetku in zvrŠetku delanja in ter o začetku in vzdržbi vožnje, in bi se prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §. Il8', lit. b) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami.
§• 9.
Državna uprava si prihranja pravico, da more vselej koncesijonirano železnico, ko se dodela in v službo izroči, odkupiti za odškodnino v gotovem, ki jo dâ družbi južne železnice.
Da se določi odkupščina, seštejd se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti dohodki dveh najslabejših let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se izračuni.
Ako bi vendar tako najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine potrebne za obresti po 5% resnične napravne glavnice, ki jo je dovolila državna uprava, in za nje odplačilo o času, za katerega veljâ koncesija, — tedaj se ta letnina vzame kot čisti donos odmeri odkupščine v podlogo. To veljâ tudi za slučaj, če se železnica odkupi pred sedmim letom vršbe.
Odškodba naj se po izboru državne uprave dâ ali v renti, enaki zgornjemu srednjemu, odnosno minimalnemu donosu, ki naj se družbi v dobi še ostali koncesije poluletno, 1. januvarja in 1. julija vsako leto po dospetji plačuje, ali pa z enkratnim plačilom tistega iznosa, ki je v času odkupnje primeren kapitalni vrednosti računsko najdeni na temelji petodstotnili obresti letnih rent, kar jih do iztečaja koncesije za izplačilo dospé.
Imenski napravni kapital po cifri je podvreči odobrenju državne uprave.
96 *
Za načelo naj pri teni veljâ, da se razen troskov na sestavo projekta, na delo in opravo železnice in za nabavo vozil res uporabi jenih in prav izkazanih troskov z interkalarnimi obrestmi po pet od sto, ki so bile med delanjem res izplačane, ne smejo v račun postavljati nikakersni drugi, po imenu nikaki trosvki za dobavo novcev.
Ako bi se pa vendar v zmislu §fa 6 te dopustnice s posebnim dovoljenjem državne uprave v dobavo resničnega kapitala za železnico izdale delnice ali predstvene obligacije, to se smejo za prej ustanovljeni resnični odkupščini troski za dobavo novcev, za katere bi bilo moči izkazati, da so se natekli, in to do desetih odstotkov resnične napravne glavnice največ došteti.
Ako bi po izteku prvega vršbenega leta bilo treba se drugih novih staveb, ali bi se pomnožile vozne oprave in vozila, smejo se dotični troŠkovi prišteti nap ravnemu kapitalu, ako je državna uprava privolila v gori omenjene nove stavbe ali v pomnožitev voznih oprav, in če se troskovi ti, kakor veljâ izkažejo.	’
Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država izplačavši od-kupŠčino brez drugega odmenila ali vračila v last in užitek te tukaj koncesijoni-rane z vsemi prej omenjenimi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, — tudi vozil in zalog materijala,
§• io.
Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brez vračile neobremčnjena svojina in užitek dopuščenih železnic, in vse premične in nepremične pritikline, tudi vozilnega parka in zalog materijala (§. 9).
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica (§. 9), ostaja družbi last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar ima denarjev terjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, katere je sezidala ali si pridobila vsled pooblastila od državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo pritiklina železnici.
§. 11.
Državna uprava ima pravico, uvčriti se, da so dela železne ceste ter tudi vršbena oprava, po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po cesarskem komisarji, ki je postavljen za družbo južne železnice, pregledovati gospodarjenje, kolikor se tiče tu konce-sijonirane železniee.
Za tu ustanovljeno nadziranje železnocestnega podjetja, družba ne plačuje v državno blagajno povračila, takisto se družba odvezuje dolžnosti, izrečenih v §. 89 reda železnocestne vožnje od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od J. 1852 Št. 1) gledč povračila večjih troškov, ki bi so nabrali po policijskem ali doho-darstvenem nadzoru, in gledč dolžnosti, zastonj nabaviti in vzdržavavati uradne prostorije.
§• 12.
Družba južne železnice se zavezuje, da hoče za železnico, ki je predmet pričujoče dopustnice, pisati poseben račun o delanji železnice in o vršbi vožnje.
V izogib težkočam, ki so združene s samostalnim pisanjem ločenega računa o vrsbenih troskih, dopušča se vendar, vpostavljati vršbene troškove na temelji srednika (srednjega Števila) po ključi, ki ga odobri trgovinsko ministerstvo.
§• 13.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnici, v do-pustilnih uvetih ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom ter po okolnostih — še predno izteče koncesija, — izreči daje ista ugasnila.
Resno opominjâje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta do-pustnica, in dodeljujoč družbi južne železnice pravico, zastran izkazne Škode pred Našimi sodišči zahtevati odméne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
Y dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, tri in dvajsetega dne meseca avgusta, v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem drugem, Našega cesarjevanja tridesetem četrtem.
Franc Jožef s. r.
TaafFe s. r.	Pino s. r.	Dunajewski s. r.
132.
Dopustno pismo od 26. avgusta 1882,
za lokomotivno železnico od Kremsmttnstra v Michldorf.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, g-ališki, vladiinirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi groi habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je družba pokremške železnice zaprosila, da bi ji se dala dopustitev ali koncesija v delo in vrŠbo lokalne železnice od Kremsmiinstra v Micbldorf, vzvi-delo Nam se je z ozirom na občno korist tega podjetja imenovani družbi po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in postavi od 25. maja 1880 (Drž. zak. št 56) to dopustitev podeliti takö le:
§• 1.
Dajemo pokremške železnice družbi pravico narediti in uživati lokomotivno železnico, ki jo bode izvesti kot lokalno železnico s pravilno medkolesno širino od Kremsmiinstra v Micbldorf.
§. 2.
Železnici, kije predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila:
1.	oprostitev od štempljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala in vrŠbe do časa, ko se začne vršba vožnje, in za pridobitev zemljišč, za delo in opravo železnice do konca prvega vršbenega leta;
2.	oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic in pred-stvenih obligacij z interimalnimi listi vred, kakor tudi od presnemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišča;
3.	oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustnice;
4.	oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja štempeljskih pristojbin kuponom in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, na trideset let od dne današnjega.
Oprostitev od dohodârine in štempeljske pristojbine za koncesijo po izte-čaji dobe, v kateri bode starejša proga pokremške železnice davkov oproščena, izvede se tako, da se bode imenovani davek s pristojbinami vred opravljal po razmeru dolžine v kilometrih med novo in starejšo progo.
§• 3-
Daužba je dolžna, delo železnice precej začeti, in najdalje v dveh letih od današnjega dne dokončati, dodelano železnico precej v občno službo izročiti ter vožnjo po nji ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati.
Da bode zgornjega roka za delo držal se, dolžna je družba na zahtev državni upravi dati varnost položivši desettisoč (10.000) goldinarjev kavcije bodi v gotovini ali vredotnicah, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Položnina se vrne, ko bode kolavdacija brez spotike opravljena, odnosno ko se odstranijo kaki pri kolavdaciji najdeni pomišljaji.
§• 4.
Vozila, vse železnične sestavine, in vsi opravni predmeti naj se samo in edino v domačih fabrikah dobivajo.
Izimek od tega določila sme trgovinsko ministerstvo zgolj gledé šin v toliko dovoliti, kolikor bi domače fabrike ne mogle dotično blago oddati pod enakšnimi uveti v oziru na ceno, svojstvo in čas, kakor jih ponudijo vnanje fabrike.
§• 5.
Družba ima dolžnost, tako v oziru na kos železnice, kateri je predmet pričujočega dopustnega pisma, kakor tudi na starejši kos pokremške železnice, — podvreči se naumljeni uredbi odnošajev med državnimi telegrafi in lokalnimi železnicami, katera se izvede ukazoma.
§• 6.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9. lit. b) železnocestnega dopustnega zakona, izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, štejoč od dneva, katerega je podeljena koncesija za progo Linc-Kremsmiinster (30. junija 1880) in mine po tem roku. Državna uprava sme tudi , izreči, da je koncesija izgubila svojo moč, ako se ne bi dostal rok, v §. 3 ustanovljen začetku in zvršetku delanja in začetku ter vzdržbi vožnje, in bi se prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §. llga, lit. b) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami.
§• 7.
Družba ima dolžnost, v slučaji mobilizacije in vojske vršbo po koncesijoni-rani železnici vsak čas brez pravice do odŠkodbe v toliko in dotle ustaviti, kolikor in dokler bi se vojaškemu oblastvu vzvidelo potrebno za premik vojaških krdel ali za druge vojaške operacije na javnih cestah, katere železnica rabi ali križa.
§• 8.
V ostalem naj se na železnico, ki je predmet pričujočega dopustnega pisma, zmisloma uporabljajo določila obsežena v dopustnem pismu od 30. junija 1880, (Drž. zak. št. 94) za lokomotivno železnico od Linea v Kremsmünster, razen §§foy 1, 2, 4, 5 in 18.
Železnica od Kremsmünstra v Michldorf naj veljâ za celokupen del pokremške železnice tako, da naj bosta stara in nova družbina proga eno edinstveno podjetje.
Resno opominjâje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta dopustnica, in dodeljujoč družbi pravico, zastran izkazne škode pred Našimi sodišči zahtevati odméne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, šest in dvajsetega dne meseca avgusta, v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem drugem, Našega cesarjevanja tridesetem četrtem.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Pino s. r.	Dunajewski s. r.
133.
Ukaz finančnega ministerstva od 19. septembra 1882,
o prenaredbo uradnih, po lestvici 1. oštempljanih meničnih golic ali blanketov goldinarske vrste.
Počenši od 1. januvarja 1883 začno se prodajati nove uradne s štempeljskim znamenjem po lestvici I. opravljene menične golice vrst od 1 do vštevno 15 goldinarjev v nemškem in laškem jeziku.
Njih črtanje ali zrisck sestoji iz renesančne obkrajnice (kartuše) s cesarskim državnim orlom in opisom : „Stämpelbetrag“ in „Gulden“, odnosno: „Importo del Bollo“ in „Fiorini“ o kraji istega kot osredje cele podobe. Nad njim so renesančni ukrasi, pod njim prilastki trgovine: Hermesova palica, okoli katere se ovijata kači, in dva venca trofejev, katera obešena na srednji kartuši — nosita iznos štemplja v brojkab.
Ospodje dela z pantografom narejen vzorec s pravokotno prepletenimi traki, katerim vmes so ponameščene rožice.
V sredi ospodja je medaljon z besednim oznamenilom menice v brojkah in pismenih. Medaljon je z obeh strani napolnjen z malečimi se rožicami. Rob ospodja nareja čipkasto predrt oklep.
To ospodje tiskano je za nemške menice z višnjavo a za laške menice z zeleno barvo.
Uradne menične golice te vrste, kakeršne so se prodajale do zdaj, smejo se uporabljati, dokler ne pogré zaloga.
IMmajevv.ski s. r.
184.
Ukaz finančnega ministerstva »«I 19. septembra 1883,
o prenaredbi štempeljskih inamk ali mark.
Od 1. dne januvarja meseca 1883 začnd se prodajati drugačne Štempeljske znamke ali marke vseh vrst razven znamk za časnike po 1 kr. in po 2 kr.
Iste razločujejo se od zdanjih, v ukazu od 8. oktobra 1878 (Drž. zak. št. 132) popisanih po barvi in po tem, daje na dolnjem barvovitem polji natiskana izdat-bena letnica „1883“.
Barve štempeljskih podob in ospodij (fonds) so naslednje :
	Barve štempeljskih podob.					Barve ospodij.
pri štempeljskih znamkah po				1	gl d- )	
TJ	7)	n	n	4	„ 1 rjava	svetlozelena
tj	TJ	n	TJ	10	. )	
n	TJ	TJ	TJ	2	” )	
tj	TJ	V	TJ	5	„	' temnozelena TJ	'	rumena
tj	TJ	TJ	TJ	12		
n	TJ	TJ	TJ	2 V,	” )	
ri	TJ	T)	n	6	„ višnjava (modra)	rožnata
tj	TJ	TJ	TJ	15	« )	
TJ tj	7) n	TJ n	V TJ	3 7	” j vijolčna » )	pomarančasta
T	TJ	TJ	TJ	20	„ škerlatasta	siva
r>	TJ	TJ	TJ	V*		
tj V)	TJ V	TJ TJ	V 7)	4 12	kr. 1	. rjava ” 1	svetlozelena
tj	TJ	TJ	n	50	» !	
tj	»	V	T)	1	” j	
tj TJ	n TJ	TJ rj	TJ r	5 15	”	/ višnjava » (	svetlo rjava
v	TJ	r»	TJ	60	„ )	
TJ	*	-	TJ	2	* j	
TJ JI	TJ TJ	TJ TJ	TJ TJ	.7 25	”	siva ” (	rožnata
TJ	TJ	TJ	TJ	75	” )	
TJ	TJ	TJ	V	3	” Ï	
V TJ	TJ	7) r	TJ TJ	10 36	” temnozelena » l	siva
TJ	J)	TJ	n	90	\ T9	J	
TJ	koledarskih znamkah		TJ	6	„ višnjava	rjava.
Štempeljske znamke, kakeršne se zdaj prodajejo, preklicane so z 31. dnem januvarja 1883 popolnem ter se ne bodo več prodajale.
Ako bi se torej po 31. dnevi januvarja 1883 kje porabile preklicane znamke, bilo bi to enako, kakor ko bi se Štempeljska dolžnost ne izpolnila, ter bi imelo škodljive posledice, katere so po pristojbinskih postavah s tem združene.
Kar preklicanih znamk ostane, da niso bile uporabljene, bodo se po zakonitih določilih in propisih od 1. februvarja do vstevno 30. aprila 1883 pri Štempelj-sko-založnih uradih zastonj zamenjevale za nove znamke štempeljnice.
Prodajavci stempeljskih znamk imajo dolžnost, zalogo preklicanih znamk, kolikor preseza potrebo za mesec januvar, pravočasno zamenjati za nove znamke. Po 30. dnevi meseca aprila 1883 ne bodo se preklicane znamke več zamenjevale niti se bode kaj povračevalo za-nje.
Obrtniške in trgovske bukve ali knjige, po tem golice (blanketi) za menice, računi itd. na katere so bile starejše znamke štempeljnice prilepljene in ki so se
(Slovonlsoh.)
97
pred dnem 31. januvarja meseca 1883 po propisih uradno preštempljale, smejo se brez spotike tudi po dnevi 31. januvarja 1883 v porabo vzeti.
Tudi na štempeljsko znamenje, ki se nahaja na postnih spremnicah in že-leznocestnih voznih listih, vtiskuje se letnica 1883; vendar se smejo omenjene poštne spremniee in železnocestni vozni listi z vtiskanim prejšnjim štempeljskiffl znamenjem uporabljati dotle, dokler po vsem ne pogredö.
Dunajewski s. r.
133.
Ukaz ministerstva za pravosodje od 27. septembra 1882,
s katerim se za leta 1883, 1884 in 1885 ustanavlja, koliko naj kaznjenci v kaznovalnicah po«
vračajo na dan troskov za zvrševanje kazni.
Na podlogi §§r“T 43, 44 in 46 zvršitvenega propisa h kazensko-pravdnemu redu od 23. maja 1873, danega z ukazom pravosodnega ministerstva dne 19. novembra 1873 (Drž. zak. št. 152), ustanavlja se iznos troškov za zvrševanje kazni, katere so kaznjenci pokoreči se v kaznilnicah, po §. 388 kazensko-pravdnega reda dolžni povračevati, za leta 1883, 1884 in 1885 na kaznjenca in dan takö le: gledé kaznilnic za moške
v Gradišči			45 V,	nov.	kraje.
„ Kopru 				43 V,	n	r
„ Karthausih			43 V,	r.)	V
„ Miirau			42	n	V
» Polžnji			38 V,	v	V
„ Ljubljani			38	n	r>
v Gradci (Karlau)			36 V,	r>	n
« Pragi			35	v	n
„ Višnjici			34 V,	r>	r>
„ Subenu 		T)	33	r	n
„ Garstenu			32	n	n
„ Göllersdorfu			27 V*	r)	r>
„ Steinu			27 V,	r>	v
„ Levovu 			26 V,	n	»7
gledé kaznilnic za ženske v Kepah 			38	n	n
„ Valaškem Meziričji (Mejrečji)	V	36 V,	n	n
„ Levovu 			36 V,	n	n
* Svacu 			34 V,	n	n
„ Neudorfu		•••	V	34	J)	v
„ Begunjah			32	V	ri
Pruzàk s. r.