Žalostna vloga Ravno te dni mineva devet let, ko se je v Trstu končala štiridesetdnevna “strahovlada osvobojenja” titovih ko¬ munistov. Tedaj je malo manjkalo, da ni prišlo do novega spopada in tedaj so prvič padle besede, da “Tito ni nič boljši od Hitlerja in Mussolinija”. Mnogi, ki so dotedaj upali, da bo Tito s svojimi partizani res osvobajal Slovensko Pri¬ morje, prinesel svobodo, so bili razoča¬ rani tako globoko, da svojemu razoča¬ ranju niti besede niso našli. Ker je pred par tedni, t. j. nepo¬ sredno pred deveto obletnico štirideset¬ dnevne partizanske vlade v Trstu, Tito objavil, da prepušča Trst Italiji, je prav, da ob tej priliki pogledamo še enkrat ka¬ ko žalostno vlogo je igral komunizem pri reševanju slovenskih, narodnih vpra¬ šanj in koliko bridkih razočaranj je pri¬ nesel. Ta žalostna vloga ni bila nič manjša ali je bil to komunizem Stali¬ nov, Titov ali Togliattijev. Tito je v prvih dneh maja 1945 pri¬ šel v Trst kot najbolj zvest učenec Mos¬ kve. Daši ga je zasedel prej kot zavez¬ niške čete, je bilo vsem poznavalcem položaja jasno, da zahodni zavezniki Trsta Titu kot moskovskemu eksponen¬ tu ne bodo dali. Lahi so tedaj že imeli syojo diplomacijo precej vpeljano, poleg tega pa so veljali zaradi demokratske vlade, ki so jo imeli in svoje, vsaj navi¬ dez spremenjene orientacije, za boljše zaveznike kot pa slugo kominterne Ti¬ ta. Nesrečna strahovlada 40 dni v Trstu pa je svetu dala tudi nedvomni dokaz, da komunistična Jugoslavija ni sposob¬ na prebaviti takega mesta kot je Trst. V javni upravi, ki jo je tedaj skušala prevzemati v Trstu, pa je doprinesla do¬ kaz, da je vzor nesposobnosti. Po umiku partizanskih čet, so se v mestu in okolici nastanili zavezniški vo¬ jaki. Trst je zopet zacvetel. Prišla so pogajanja za mirovno po¬ godbo. Končni sklep je bil, da se usta¬ novi Svobodno tržaško ozemlje. Vse je kazalo, da bi.v tej obliki bili slovenski interesi najbolje zavarovani, ko ni bilo mogoče tedaj misliti več na priključitev Trsta in Slovenskega Primorja k Jugo¬ slaviji. Toda sovjetska Rusija je začela dosledno sabotirati izvedbo ustanovitve Samostojnega tržaškega ozemlja. Pri predlogih in izbiri guvernerja za STO je sovjetska Rusija, katere nesporni za¬ veznik je bil tedaj že Tito, vedno stavi¬ la svoj veto. In čim dalj guvernerja ni bilo, tem več ugodnih pozicij so si na¬ birali Lahi. Tako so “slovanski Rusi” prvič potisnili v kot tisti del slovenske¬ ga življa ob morju, ki je tako rad upal, da ga more samo “slovanska Rusija” osvoboditi. Pa je prav ta preprečila u- stvaritev Svobodnega tržaškega ozem¬ lja. Leta 1948 so bile razpisane volitve v Italiji, za katere je vladna stranka ra¬ bila močan adut, ako je hotela zmaga¬ ti nad najmočnejšo komunistično stran¬ ko v Zahodni Evropi. Adut so ji dali predstavniki USA, Anglije in Franci¬ je 20. marca 1948, ko so slovesno izja¬ vili, da se bodo potegovali za priklju¬ čitev Trsta Italiji. Izjava je prišla tako naglo, ker so bili zahodni zavezniki ob¬ veščeni, da misli enako izjavo podati ZSSR, da tako podpre pri volitvah ita¬ lijanske komuniste. Zopet je bil Trst žrtev komunistične igre. De Gasperi je zmagal pri volitvah in izrazil željo po izpolnitvi obljube glede Trsta. Ni že tega dobro povedal, ko je bilo svetu javljeno, da je Tito 28. juni¬ ja 1948 letel iz kominforma. V novem položaju, “ptička brez gnezda”, je pri zaveznikih dosegel tiho pozabo one obljube Italijanom glede Trsta. Sam pa je tudi pozabil, da se je še kot Togliat¬ tijev borbeni sodrug z njim dogovarjal, da zamenja z Italijani Trst za Gorico. Tega njegovega mešetarjenja s Togli¬ attijem pa niso spregledali zahodni za¬ vezniki, in so videli, da bi se s Titom dal napraviti kak dogovor v svrho miru. To je bilo toliko lažje, ker je Tito drža¬ vo pripeljal na rob gospodarskega pro¬ pada in je bil tako on kot vsi njegovi podaniki odvisen od ameriških dolar¬ jev. In začela se je tekma in borba s predlogi. Nihče najbrž danes točno ne ve koliko predlogov so stavili Titovi eksponenti, da bi se pred svetom poka¬ zali kot miroljuben element. Dejstvo je, da je teh predlogov bilo do pozne jeseni lani 27, kar se pravi, da je Tito našel vsaj 27 načinov, kako prodati slovensko zemljo. Znova je dokazal, da ni zasledo¬ val nobenih ciljev .in koristi sloven¬ skega naroda, niti rešitve tistih Sloven¬ cev, katerim je laski fašizem prizadejal toliko gorja. Pri reševanju tržaškega vprašanja je hotel pridobiti v svetu, da ne izgubi ameriških dolarjev, na ugledu kot “dober diplomat” in “vseumevajoč državnik”. Posebej pa je moral še pri tem paziti, ker je vrgel na trg tip komu¬ nizma z označko “Made in Jugoslavia”, potegnil pa je iz prodaje komunizem “Made in Moscu”. V tem svojem mešetarjenju s sloven¬ sko zemljo je postal dolgočasen že tudi zahodnim zaveznikom. Lahi pa so po¬ stavljali med pogoji za vstop v evrop¬ sko obrambno skupnost priključitev Tr¬ sta Italiji in izpolnitev obljube iz leta 1948. Kot posledico vsega tega so 8. oktobra 1953 zapadni zavezniki izjavili, da bodo cono A prepustili Italijanom, nakar naj se oni dogovore s Titom o dokončni ureditvi odnosno likvidaciji Svobodnega tržaškega ozemlja. A prilili so olja na ogenj in prišlo je do rožljanja na obeh straneh. Končen sklep je bil naj konferenca petih — U S A, Anglija, Fran¬ cija, FLRJ in Italija — odloči kako in kam z nerojeno tržaško državo. A do konference ni prišlo. Pričelo se je novo poglavje dogovar¬ janja za zapitimi vrati. Vsebina in skle¬ pi teh dogovorov naj bi ostali že tajni. V veliko jezo Angležev pa je Tito to taj¬ nost prekršil in izblebetal svetu pred par tedni svoj zadnji predlog o ure¬ ditvi vprašanja glede Trsta. Po tem predlogu naj bi Tito obdržal cono B, mesto Trst in cono A z izjemo enega ali dveh krajev pa bi dobili Italijani. Po Ti¬ tovem predlogu naj bi se obe državi za¬ vezali, da nobena ne bo nikoli več po¬ stavljala novih zahtev glede ureditve tržaškega vprašanja. Jugoslavija le za¬ hteva od zapadnikov malo protiuslugo, da bi stavili na razpolago denar, da se napravi v Kopru malo pristanišče ter s Koprom zveza z nekaterimi centri v Jugoslaviji. Tito je predlagal, da se Trst priklju¬ či Italiji. To je zadnji in ne najmanjši dokaz kako žalostno vlogo igra komunizem pri reševanju bitnih vprašanj za obstoj slo¬ venskega naroda. 530 aviones civiles iran de Argentina a San Pablo Entre el 16 y el 20 del mes actual se reuniran en San Pablo en Brasil cerca de mil aviones de turismo llevando a bordo mas de 2 j 000 aviadjores civiles y familiares. Esto sera la mas grande de las concentraciones aereas organiza- das hasta ahora en el mundo, siendo pre- parada bajo los auspidos de la Prefec- tura Munidpal de San Pablo y de la Comision de Fiestas del 4 ° centenario de la fundadon de San Pablo. Se sabe ya que entre los paises par- ticipantes fugura en PRIMER LUGAR LA ARGENTINA, la que enviaia el mayor numero de aviones, es decir 530 con 1.040 personas a bordo, sigiendole Chile con 34 aparatos y 94 personas, Uruguay con 30 aviones, el Paraguay con 8 y Peru con 2. Por su parte los aviadores brasilenos concurriran con 215 aviones. Dos enormes aerodromos militares han sido preparados para redbir a los visitantes y el programa de actos du- rante la permanencia de los aviadores comprende diversas manifestaciones, en particular un almuerzo en el estadio del Club Pacaembu, al que concurriran 1.800 comensales. Los aparatos argentinos haran esca- las en Uruguayana, Santa Maria, Porto Alegre, Arangua, Florianopolis, Para- nagua, Santos y San Pablo. 530 argentinskih civilnih letal bo obiskalo San Pablo OB KRIZI V ŽENEVI Pot iz zagate iSžejo ženevska konferenca ja zašla v popol¬ no zagato. Na reševanje tistega vpra¬ šanja, zaradi katerega se je ta konferen¬ ca sešla, tako rekoč nihče več ne misli; mislimo namreč na konferenco o tem, kako se naj izvede zedinjenje obeh Ko- rej. Na drugo točko konference, na ko¬ nec sovražnosti v Indokini, pa se vali to¬ liko težav, da je koncem prejšnjega ted¬ na izgledalo, da bo konferenca sploh zastala in propadla. Zahodni zavezniki so prihajali do zaključka, da komuni¬ stom sploh ni do tega, da bi prišlo do ka¬ kega kompromisa o Indokini — konfe¬ renco v Ženevi izrabljajo samo zato, da bi med tem s svojimi vojaškimi opera¬ cijami okoli Hanoja dosegli toliko uspe¬ hov, da bi potem lahko začeli trditi, da vprašanje Indokine sploh več ne obsto¬ ja, ker so med tem že sami uredili zade¬ vo s tem, da so celo ali pa vsaj večino dežele spravili pod svojo oblast. CHURCHILL ODHAJA... V Londonu so bili zelo ponosni nad tem, da je bil Eden z Ženevi tisti, ki je kot predsednik večine zasedanj dobil po¬ ložaj tako v svoje roke, da je bil po¬ srednik med komunisti in zahodnim sve¬ tom. Pri tem so mu močno pomagali in¬ dijski delegati — angleška vlada je o- pozarjala na dejstvo, da se je ravno v Ženevi pokazalo, kako največji član družine angleškega imperija — Indija ■— sodeluje z londonsko vlado. Toda vse to je bilo preračunano tako, da bodo na¬ zadnje komunisti dopustili, da bo zma¬ gala angleška trditev, češ da bo konfe¬ renca v Ženevi rodila svoje dobre sadove in da je zato prav, da se skupna zavez¬ niška akcija odloži, dokler komunisti ravno na tej konferenci ne dokažejo, da jim je do tega, da pride do kompromi¬ sa med zahodom in vzhodom. Anglija je celo tvegala svoje prijateljstvo in zavez¬ ništvo z ZDA in v Londonu so celo trdi¬ li, da bo kar prav, če se ravno v Ženevi dokaže, da se morajo Amerikanci še mnogo učiti pri Angležih. Toda kom. popuščanja v Ženevi ni bi¬ lo. Londonski listi sedaj sami povdarja- jo, da si je treba kar priznati, da je kon¬ ferenca v Ženevi zašla v zagato in da jo komunisti izrabljajo zato, da bi pri¬ dobili na času in zasedli čim več Indo¬ kine. Sicer da v Ženevi še ni vse izgub¬ ljeno, toda angleška mednarodna poli¬ tika je dejansko doživela neuspeh. Pri tem pa se je v listih, zlasti v kon¬ servativnih začela velika debata o tem, da je treba Churchillu omogočiti odhod v pokoj. Sicer nihče ni tako brezobziren, da bi navajal, da je Churchillova teza o ženevski konferenci propadla in da je tedaj njegova krivda, da je angleška zu¬ nanja politika doživela poraz. Vendar pa omenjajo, da je postal Churchill v svojih zunanjepolitičnih izjavah tako medel, da je treba predati vodstvo vlade mlajšemu možu. Da se še bolj izkaže, da ni Churchill kriv poloma v zunanji politiki, so poslanci konservativne stranke izzvali zanimiv konflikt: angle¬ ški parlamentarci so dosedaj imeli zelo slabe plače. Churchill je zato sk.lenil parlamentu predložiti predlog, ki bi znatno zvišal plače poslancem. Toda pro¬ ti temu so se bučno uprli konservativni poslanci, ki sedaj trdijo, da je ta Chur¬ chillov predlog dokaz “diktature”, ki jo on izvaja v stranki. Poslanci ne žele po¬ višanja, ker se ne žele podvreči Chur¬ chillovemu “diktatu”. Razlog več, da naj Churchill odide v pokoj. Ker je v Žene¬ vi potek konference tak, da bo vedno več debat o angleški zunanji politiki, se mora računati, da bo morala vlada zara¬ di vseh teh zadev kmalu na volitve. Toda volilno borbo mora voditi mož mlajših let ne pa Churchill, ki bi verjet¬ no moral še iskati dosti dokazov o tem, da bi razorožil tiste, ki ga najbolj kriti¬ zirajo. Novi predsednik vlade in vodja stranke pa mora imeti dovolj časa, da se uveljavi in da pokaže volilcem že tudi prvi uspehe. Ker računajo, da bo Churchill oktobra odstopil, bi mogel Eden šele na pomlad 1955 na volitve. Eden sam ima za seboj veliko politič¬ no kariero. Poleg tega je bil vedno sma¬ tra* za Churchillovega “prestolonasled¬ nika”, zlasti, odkar je s poroko s Chur¬ chillovo nečakinjo postal član njegove¬ ga sorodstva. Toda ravno ta poroka mu skuša sedaj ustvarjati resne težave. Eden se je poročil kot ločenec. Angleška kraljica, ki je kot vladarica “protekto- rica” anglikanske cerkve, ne more dati predsedstva vlade ločencu, ker bi s tem dejanjem sankcionirala ločitev, ki j e an¬ glikanska cerkev ne priznava. Tudi ima konservativna stranka v svojih vrstah mnogo katoličanov, ki bi ne mogli voliti stranke, ki ji načeluje ločenec. BRUENINGOV GOVOR V DUESSELDORFU Težave v angleški politiki se napove¬ dujejo z odhodom starega državnika in voditelja, v Nemčiji pa se napovedujejo s prihodom drugega starega politika, ki je pred 25 leti vodil nemško državno po¬ litiko. To je bivši nemški kancler dr. Bruening. Ko j e 1. 1933 Hitler prevzel oblast, je dr. Bruening emigriral v ZDA, kjer je postal univerzitetni profesor. Tam je ostal do 1. 1952, ko ga je bonn- ska vlada povabila, da se je vrnil in postal profesor na univerzi v Koelnu. Dve leti je čakal, sedaj pa je nenado¬ ma nastopil. Odzval se je vabilu nem¬ ških gospodarstvenikov in govoril o nemški politiki na njihovem kongresu v Dusseldorfu. Napadel je Adenauerjevo Med 16. in 20. junijem t. 1. bo prilete¬ lo v mesto San Pablo v Braziliji okoli 1.000 civilnih letal, s katerimi bo dopo¬ tovalo v omenjeno mesto več kot dva ti¬ soč pilotov in njihovih družinskih čla¬ nov. To bo dosedaj največja manifesta¬ cija civilnega letalstva, kar jih je bilo dosedaj na svetu, pripravlja io pa Mest¬ na občina v San Pablo in Komisija za prireditev slavnosti ob proslavi štiristo¬ letnice ustanovitve tega mesta. Od držav, ki bodo sodelovale na teh slavnostih je NA PRVEM MESTU AR¬ GENTINA, ki bo poslala v San Pablo 530 civilnih letal s 1.040 piloti in njiho¬ vimi spremljevalci, za Argentino je Či¬ le s 34 aparati in 94 osebami, nato pa slede Uruguay s 30 letali, Paraguay z 8 in Peru z dvema. Brazilski civilni letal¬ ci bodo na slavnostih sodelovali z 215 letali. Za pristajanje tako velikega števila turističnih letal so v San Pablo pripra¬ vili dve veliki vojaški letališči. V času slavnosti v San Pablo je na sporedu več prireditev, med drugim ije predvideno tudi kosilo za 1.800 gostov v stadionu kluba Pacaembu. Argentinska letala bodo na poletu v San Pablo pristala v naslednjih mestih: Uruguayana, Santa Maria, Porto Aleg- gre, Arangua, Florianopolis, Parana- gua, Santos y San Pablo. zunanjo .politiko, ki ji je očital, da ni dovolj prožna, ker da se preveč veže na zahod. Toda zahod slabi in Nemčija se mora odločiti, da krene na pot sa¬ mostojnosti v zunanji politiki. Dr. Brue¬ ning meni, da je v tej smeri edino možna politika ta, da se Nemčija odloči za nevtralnost med vzhodom in zahodom. Z zahodom naj Nemčija obnovi varnostne mejne pogodbe v tistem okviru, kakor so že bile v 1. 1925 sklenjene lokarnske po¬ godbe, s Sovjetsko zvezo pa naj Nemčija sklene pogodbo, podobno “berlinski izja¬ vi”, ki je bila sklenjena med Nemčijo in sovjeti po lokarnskih dogovorih in s ka¬ tero se je Nemčija zavezala, da ne bo član koalicije, ki bi bila naperjena pro¬ ti Rusiji. Zahodna politika da je zašla v zagato, sovjeti pa nikdar ne bodo do¬ volili zedinjenja Nemčije, ako bo nem¬ ška vlada tla v take bloke, ki bi bili dejansko (dasi samo obrambni) le na¬ perjeni proti Rusiji. Kompromisa med vzhodom in zahodom še ne bo, vojske pa tudi še ne. Če pa vojske ne bo, se mora Nemčija med obema blokoma znati ob¬ varovati. Na mestu je tedaj sprememba nemške zunanje politike. Ta predlog pa prihaja v Nemčiji tu¬ di ob pravem času. V Bonnu se mnogo govori o tem, da je Adenauer prestar, da bi mogel še dolgo voditi poleg vlade tudi nemško zunanjo politiko. Treba jo je predati mlajšim rokam: Adenauerjev kandidat von Brentano da je premlad, največ izgledov ima sedanji finančni mi¬ nister Schaefer. Toda iz Duesseldorfa se je oglasil še Bruening, ki meni, da ni nujno nemške zunanje politike spre¬ minjati samo v osebah, ampak tudi po vsebini. JE ŠE MNOGO VAŽNEJŠIH STVARI... Na Irskem so imeli prejšnji teden vo¬ litve in tam so volilci glasovali tako, da so verjetno v definitivni pokoj posla¬ li moža, ki je nad 30 let vodil irsko bor¬ bo za neodvisnost in bil v samostojni Ir¬ ski stalni predsednik vlade (razen v le¬ tih 1949 do 1952, ko je bil predsednik vlade Costello). Eamon De Valera je se¬ daj 72 let star in skoraj da popolnoma slep. Prišel je tako do tistega prehoda, ko mu vrnitev na oblast verjetno ne bo več omogočena. Skoraj bi bila to nehva¬ ležnost, kar so irski volilci napravili De Valeri, seveda, ako bi pojmi kakor so hvaležnost, prizanesljivost in obzirnost v politiki danes še imeli kako veljavo. In hvaležnost bi De Valera zaslužil. Dasi je po očetu Španec, (le po materi je Irec), se je vendarle vrgel v borbo za irsko svobodo z večjo vnemo, kot pa kak drugi irski patriot. Bil je obsojen na smrt, večkrat zaprt, a ostal trden v svo¬ ji liniji. Zmagal je in z njim tudi ideja svobode. Pri volilni propagandi ni imel lahkega stališča. Dasi fizično na koncu svojih moči, je vse dni prebil na volilni kampa¬ nji, toda s svojo pojavo teških dejstev sodobne Irske ni mogel zabrisati. Dežela je v najhujši gospodarski krizi; brezpo¬ selnost je velika, nad 20.000 irske mladi¬ ne mora vsako leto v emigracijo, zara¬ di težkih razmer moški pred 40. in žen¬ ske pred 30. letom ne morejo misliti na poroko. Toda to še ni bilo vse. De Valeri so najbolj očitali to, da je moral povišati davke in takse. Zlasti mu niso odpusti¬ li, da je pivo tako obdavčil, da stane vrček piva na Irskem 8 pesov. Ko so mu povedali, kaj mu volilci najbolj zameri¬ jo, je De Valera resignirano rekel: “Ljudje bi morali vedeti, da so na svetu važnejše stvari kot pa. so vrčki piva.. Načrt svetovnega komunizma za osvojitev sveta brez vojne Severnoameriški republikanski sena¬ tor Knowland je predložil ameriškemu kongresu v proučevanje načrt azijskih in evropskih komunistov za osvojitev sveta brez vojne. Načrt je v glavnem sestavil kitajski komunistični diktator Maocetung in predvideva tale obdobja v komunističnem zavzemanju posameznih zemeljskih področij: Ko bo “osvoboje¬ na” Indokina, ji bosta sledili Birma in Siam. Ok. 1. 1960 bo kapitulirala Japon¬ ska pred sovjetsko grožnjo. Indija bo zajadrala v sovjetski tabor mirnim po¬ tem, z ustanovitvijo raznih zvez in koalicij ji bodo sledili Filipini in arab¬ ske države. Nato bo val revolucij v A- friki pognal evropske gospodarje s črne¬ ga kontinenta. Ker bosta tako Azija in Afrika popolnoma izločeni od kapitali¬ stične Evrope, bo evropske države zajel val gospodarskih kriz in končen gospo¬ darski propad. Kapitulacija Evrope bo tako za ZSSR le še vprašanje časa. Razvoj teh dogodkov naj bi se odigral do 1. 1937, t. j. v dvajsetih letih od časa, ko je Maocetung predložil načrt v Moskvi 1. 1963. Slovenska hiša nam je potrebna Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 10. VI. 1954 IZ TEDNA V TEDEN USA: Eisenhower je izjavil, da so ameriki poskusi pridobiti ZSSR za sode¬ lovanje z zapadnimi državami glede upo¬ rabe atomske energije ostali brez uspe¬ ha. Pozval je narode na ponovno med¬ sebojno zaupanje. — Dulles je ponovno opozoril evropske zaveznike, da bo USA v slučaju, da Francija in Italija ne bosta ratificirali evropske obrambne pogod¬ be, spremenila svojo zunanjo politiko. Sprememba da bo gotova in velika. — Posebna Varnostna komisija, ki je zasli¬ šala komunizma osumljenega atomske¬ ga strokovnjaka dr. Oppenheimerja, je objavila, da ga je smatrati za lojalnega ameriškega državljana, vendar naj se mu prepreči dostop do nadaljnih ugotovitev na atomskem polju in do drugih vojaš¬ kih tajnosti y USA. Na podlagi zasli¬ šanj Oppenheimerja je bil sedaj osum¬ ljen tudi njegov atomski tekmec dr. Condon, ki je prvi javno osumil Oppen¬ heimerja. — USA zaenkrat še ne bo po¬ segla v vojno v Indokini, čeprav ame¬ riški vojaški strokovnjaki proučujejo to možnost. Tako je izjavil Eisenhower. CHILE: Predsednik gral. Ibanez je imenoval novo — čisto uradniško vlado. Do vladne krize je prišlo zaradi slabega gospodarskega položaja. FRANCIJA: Gral. Paul Ely je bil imenovan za franc. vrh. poveljnika v In¬ dokini namesto dosedanjega grala Na- varreja, ki je bil odstavljen zaradi pora¬ za v Dien Bien Fuju. — 6. 6. 1954 je mi¬ nilo 10 let, odkar so se Amerikanci z za¬ vezniki izkrcali v Normandiji in pričeli z osvobajanjem zapadne Evrope. V Nor¬ mandiji so bile velike slavnosti, na kate¬ rih je govoril tudi Eisenhowerjev odpo¬ slanec senator Lodge. NORVEŠKA: V Oslu se je pričel pro¬ ces proti medvojnemu vodji norveških partizanov in njegovemu pomočniku, Sundeju in Asbjoernu, ker so ju zasačili v sovjetski vohunski službi. Proces je ta¬ jen. ANGLIJA: Anglija ima po vsem svo¬ jem imperiju trenutno 845.000 mož pod orožjem. ŠVICA: Zapadne delegacije v Ženevi se sprašujejo, kaj se je zgodilo vodji vietminskih socialistov Giamu, ki je sre¬ di aprila z ostalo rdečo delegacijo Viet- minha odletel v Ženevo, ni pa nikdar prispel na cilj. Med potjo je bilo objav¬ ljeno, da bo nastopal na konferenci na- sto njega Fam, v Moskvi šolan indoki- tajski komunist. Menijo, da je Giam iz¬ ginil iz delegacije, ko je letalo pristalo v Pragi. Moskva ga je ukazala izločiti iz konference, ker da ni bil dovolj za¬ nesljiv. AVSTRIJA: Sovjetski MIG-I5 so bli¬ zu Gradca v Avstriji streljali na belgij¬ sko prevozno letalo, ki je vozilo angleš¬ ke plemenske prešiče v Jugoslavijo. Ra¬ diotelegrafist letala je bil ubit, pilot in mehanik pa težko ranjena. Pomožni pi¬ lot je varno pristal s poškodovanim leta¬ lom na graškem letališču. Oblasti so u- vedle preiskavo. FLRJ: Tito se je vinil iz Grčije v Beo¬ grad. V Atenah je podpisal z Grčijo vo¬ jaško pogodbo. Ob vrnitvi je zun. min. Popovič izjavil, da se Jugoslavija ne bo nikdar vključila v Atlantski pakt. TUNIS: Francoske oblasti so pričele oboroževati civilno francosko prebival¬ stvo v Tunisu, da se bo moglo braniti pred napadi “Narodno-osvobodilne voj¬ ske”, ki so jo ustanovili pred nedavnim uporniki v Tunisu. Oddelki te “vojske” so izvedli že več napadov na osamljene kmetije v notranjosti kolonije, pobili družine in izropali poslopja. ZSSR: Moskovska radijska postaja je označila filmskega komika Chaplina, ki je bil zaradi komunizma izgnan iz USA, kot “prijatelja vseh, ki se borijo za pra¬ vico, svobodo in mir.” Govornik ga je predlagal za mednarodno mirovno odliko¬ vanje. JAPONSKA: Zaradi vladne krize, ki je izbruhnila na Japonskem, je preds. Jošida odložil nameravano potovanje v USA za nedoločen čas. Japonski parla¬ ment razpravlja o novem vladnem zuna¬ njepolitičnem načrtu, ki naj Japonsko spravi v vojaško in politično zvezo z USA. Opozicija v parlamentu je proti načrtu. INDOKINA: Francija je podelila trem indokitajskim državam, Vietnamu, Kam¬ bodži in Laošu popolno neodvisnost. Vse tri države so vstopile v francosko Unijo. Med svetom krščanske civilizacije in svetem komuni¬ stičnega brezboštva ni možno nobeno mirno sožitje gr«vriarja g. dr. Miha Krek, podpredsednik Krščanske demokratske zveze za Srednjo Evropo Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1954 je pri enkratnem vplačilu za vse leto $ 70 .— Pri plačevanju v obrokih je za pol leta $ 38 . — in za za četrt leta $ 20 .— V zadnji številki Svobodne Slovenije smo objavili poročilo o zasedanju širše¬ ga odbora Krščanske demokratske zveze za Srednjo Evropo. Naloga tega odbora je, da vsako leto pregleda delovanje izvršnega odbora, glavnega tajništva in zastopnikov ter da sklepa o navodilih in smernicah za na¬ slednje leto v smislu navodil kongresa. Zborovanje je zaradi odsotnosti pred¬ sednika Zveze Msgra Kozi Horvatha vo¬ dil poslevodeči podpredsednik g. dr. Mi¬ ha Krek, predsednik Slovenske ljudske stranke. Po pozdravnih besedah je imel na zborovanju globoko načelen govor o ciljih in namenih krščanskih demokra¬ tičnih strank ter o njihovem stališču do organiziranega sovraštva v brezbož¬ nem komunizmu. Zaradi pomembnosti objavljamo glav¬ ne misli tega govora, ki so sledeče: “Jezus Kristus je res edino upanje da¬ našnjega sveta,“ Ta stavek smo slišali in brali v letošnji velikonočni dobi po¬ gosteje kot kdajkoli poprej. Ponavljala so ga istočasno vsa sredstva za izra¬ žanje misli in čustev v najrazličnejših družbenih krogih in delih naše družbe. “Sledite mi, pojdite za menoj” se je blestelo iz luči napisov in iz velikih črk po časopisih, ilustracijah, revijah in knjigah. Nad takimi napisi pa je bila slika Odrešenikova z velikim Križem na Njegovih ramenih. To podobo in misel so popisovali in razlagali po radijskih govorih, po televiziji, pri sestankih in zborih stanovskih združenj, javnih de¬ lavcev, kmetov, obrtnikov, delavstva, med političnimi govori in v mednarod¬ nih izjavah, povsod je prišla do Izraza. Dokaza dovolj, da je to glavna misel se¬ danjega življenja. Zakaj? Človek je osupnil. Zamaknje¬ no gleda v strahovite “uspehe” svojega razuma. Bobneče eksplozije bomb napo¬ vedujejo nevarnost smrti, nasilne smrti po vsej zemlji. V istem veku, ko je človek iznašel in dovršil najpopolnejša sredstva uni¬ čenja, je izdelal tudi najmogočnejši si¬ stem, družabni sistem, ki temelji na sovraštvu, sovraštvu brez mej, sovrašt¬ vu, ki ga ne brzda noben moralni zakon in nikako plemenito čustvo. Bombe so dosegljive prebrisanim zverem. Svetovno stanje označujejo vedno globlje in na široko razpredene nape¬ tosti, vedno nevarnejši spori. Zdaj tu, zdaj tam se napetost prelomi in bruhajo krvavi in nekrvavi, a vedno usodno strašni spopadi med vedno napadalnim komunističnim imperijem in ostalim svetom, ki se se trudi in prizadeva, da bi nekako vzdržal in se izognil podjar- mljenosti. To so samo nekateri znaki sedanje stiske. Vse, kar doživljamo, sili sedanji rod k spoznanju in razumevanju skrajne ne¬ varnosti, ki je človek vanjo zabredel. Vse to je svarilo, ki vpije: “Ni sreče, kot le vdružbi pod Bogom, ni napredka k sreči kot le z Bogom, ni druge blagodejne simfonije življenja kot le v soglasju desetih božjih zapovedi.” Doba, ki jo preživljamo nas bolj in bolj prepričuje, da mora propasti vsa ci¬ vilizacija, če zapusti krščanstvo, ki jo je ustvarilo. Mi krščanski demokratje smo učenci šole, ki pravi, da je Jezus enostavno povabil vse ljudi: “Sledite mi” Ni re¬ kel: “Sledite mi v intimnosti svojih ti¬ hih molitev, v svojem čustvovanju in za¬ sebnem premišljevanju, v svojem zaseb¬ nem delu. Še manj je rekel: N e sledite mi v svojem družabnem življenju, niti v svojih delavnicah, ne sledite mi v umet¬ nosti, v kulturi, v politiki, v parlamen¬ tih in vladah ali v mednarodnih skle¬ panjih. Enostavno vsem je rekel: “Sle¬ dite mi, pojdite za menoj.” Krščanstvo obsega vse življenje. Posebno mi krščanski demokratje po- vdarjamo, da morajo krščanska načela biti vodilna kadar oblikujemo družbe¬ ne in državljanske odnose, kadar odlo¬ čujemo o narodnih in državnih zadevah, kadar določamo mednarodne zakone in obveznosti. V sedanjem tako akutnem boju za duše, za razumevanje, za razpoloženje množic z vso iskrenostjo povdarjamo, da človeštvo, ki ljubi in ceni svobodo, išče in se prizadeva za mir, nima nič druge¬ ga, edinole program krščanske demo¬ kracije obeta uspeh. Krščanska demokracija proti krvoloč¬ ni napadalnosti; Krščanska demokracija proti zaseb¬ nemu in državnemu izkoriščanju člove¬ ka; Krščanska demokracija proti vojnam, revolucijam, proti podjarmljenju in uni¬ čevanju; Krščanska demokracija kot nujno vo¬ dilo za vse ljudi, ki izpovedujejo, da je človek in njegovo blagostanje vzrok in cilj, svrha prizadevanj in to svoboden človek z vsemi svojimi neodtujljivimi pravicami, ki jih je prejel od Boga. V času po našem zelo uspešnem pr¬ vem kongresu so zastopniki, ki smo jih izvolili in določili, da delajo po naših sklepih in programu Krščanske demo¬ kratične zveze za Srednjo Evropo, zve¬ sto in vestno izpolnili svojo dolžnost. V naših lastnih Ustih in kot sodelavci pri drugih sredstvih, preko katerih smo mogli vplivati, smo bili krepke priče in govorniki za stvar naših mučeniških na¬ rodov in posebej krščanskih demokratov pod komunističnim nasiljem v Latviji, Litvi, Poljski, Čehoslovaški, Madžarski in Jugoslaviji. Časopisje, ki ga izdajajo somišljeniki včlanjenih strank, je upo¬ rabljalo gradivo, širilo resnično podobo stanja v zasužnjenih deželah, vzdrževa¬ lo smisel za vztrajnost in borbo, razla¬ galo naše stališče in naše misli povsod, kjer žive skupine naših beguncev in iz¬ seljencev, po vseh kontinentih. Prav ta¬ ko so krožile vesti o krščansko demo¬ kratskih gibanjih v svobodnem svetu preko te naše mreže. Že samo dejstvo, da jaz govorim s te¬ ga mesta danes in da tako nadomestu- jem našega predsednika Msgr. Kozi Horvath-a kaže, da je vodstvo naše zve¬ ze neprestano skušalo biti v čim tesnej¬ šem stiku s skupinami naših beguncev in z vodstvi krščansko demokratičnih strank v Evropi, ki je pravo bojno polje sedanjega boja za osvobojenje naših na¬ rodov. Gotovo želite, da predsedniku pošljemo naše pozdrave in želje, da bi imel na svojem potovanju po Evropi o- bilo srečnih uspehov. Tudi naš generalni tajnik, G. Sienie- Wicz je prepotoval skoro vse države za¬ padne Evrope in nam prinesel dragoce¬ nih obvestil prav izpred železne zavese . Nasi uradi tu v New Yorku in oni mladinske sekcije v Parizu so se razvi¬ li v važna središča delovanja in zvez med vsemi krščansko-demokratičnimi gibanji, kar jih je. Diskusijski klub in drugi pododbori izvršnega odbora naše Zveze so bili ži¬ vahni, koristni viri za medsebojno ob¬ veščanje in viri novih pobud. Najtesneje smo sodelovali z glavnim uradom Krščansko demokratične zveze v Parizu, z Krščansko demokratično zve¬ zo za Srednjo Evropo tu in s središčem Krščanskih delavskih strokovnih orga¬ nizacij v Utrechtu. Naš izvršilni odbor je krepko podpi¬ ral vse bitke proti komunističnim na¬ kanam v raznih področjih delovanja Združenih Narodov in je izdelal in pred¬ ložil številne predstavke kako naj bi se konkretno in probojno izvajala politika osvobojenja, ki jo je razglasil predsed¬ nik Združenih Držav Dwight Eisenho- wer in jo vodi državni tajnik John Fos- ter Dulles. Pri tem delu je naša Zveza uživala ve¬ likodušno podporo Odbora za Svobodno Evropo, če bi te podpore ne bilo, bi to delovanje ne bilo mogoče ali vsaj ne v takem obsegu. Prav je, da se ponovno zahvalimo za to pomoč, ki je dejansko pomoč, ki jo dajejo milijoni ameriških državljanov, ki prispevajo v sklade s ka¬ terimi se vzdržujejo prizadevanja za splošni mir, za uveljavljanje demokra¬ tičnih svoboščin, za novi red v osvobo¬ jeni in združeni Evropi. Tekom današnje seje boste 'še slišali podrobna poročila o delu, ki je bilo iz¬ vršeno. Sedaj v začetku bi rad dodal le še tole: Mi krščanski demokrati smatramo, da gre za borbo, ki je načelna, ki naj od¬ loči o osnovah življenja, da je to borba na življenje in smrt. Nobeno mirno sožitje ni možno med svetom krščanske civilizacije in svetom komunističnega brezboštva. Nobeno podpiranje, nobeno sodelo¬ vanje ni dovoljeno med svobodnimi na¬ rodi in komunističnimi vladami in nji¬ hovimi policijskimi državami. Nevtralnost, mlačnost, poravnavanje in slične zamisli in gibanja pomenijo samo in čisto škodo v taboru svobode in demokracije. Skupne fronte za obrambo miru in svobode kakršna je Obrambna Zveza v Evropi in nastaja v Aziji so neobhodna sredstva. Treba jih je podpirati in kre¬ piti z vsemi dosegljivimi sredstvi. Vsa¬ ko znamenje, vsak videz slabotnosti in omahovanja že izziva nove napade. Svobodno človeštvo mora sprejeti na svoje rame in vztrajno izpoljnjevati ogromno nalogo neprestanega in do¬ slednega podpiranja vseh borcev za svo¬ bodo in neodvisnost pod komunistično ti¬ ranijo. Vsaka komunistična policijska država ni nič dnagega kot organizirani sistem zločinstva. Niti državna meja, niti kaka druga mednarodno pravna omejitev ne sme zaustaviti poštenih lju¬ di in narodov, da ne bi pobijali tega zlo¬ činstva in skušali onemogočiti zločince. V Boga zaupamo! Nesebično in požrtvovalno, pa odločno bomo dalje nosili naš križ in upali na zmago in osvobojenje svojih bratov.” Načelna izvajanja poslevodečega pod predsednika Krščanske demokratske zveze za Srednjo Evropo g. dr. Miha Kreka, so funkcionarji te Zveze, pred¬ stavniki posameznih krščansko-demo- kratskih strank iz evropskih držav pod komunističnim nasiljem, odobrili z na¬ vdušenim in dolgotrajnim ploskanjem. NOVA ORIENTACIJA S. S. J. Skupina svobodnih sindikalistov v za- svobodnih zadrug, kjer to zahtevajo mejstvu s sedežem v Parizu je k 1. ma¬ ju 1954 izdala proglas, katerega so pod¬ pisali tudi posamezni člani delegacije Socialistične stranke Jugoslavije v za¬ mejstvu (S. S. J.). Ker proglas nakazuje v nekaterih točkah novo orientacijo S. S. J. ga v informacijo našim bralcem v naslednjem prinašamo v izvlečku: “Sedanja diktatura komunistične manj¬ šine se mora odstraniti. Ljudstvo v svoji celoti mora vzeti svojo usodo v svoje roke. Takrat bo po svoji svobodni volji, da zadovolji svoje življenske potrebe, zavrglo škodljive u- stanove vseh diktatorskih režimov in branilo to, kar so življenske izkušnje pokazale za dobro in koristno. Mi mislimo, da tu v prvi vrsti priha¬ ja v poštev: Ohranitev skupne države vseh Južnih Slovanov in nje organizacija na demo¬ kratičen način kot svobodne federacije narodov in samouprave nižjih edinic; Udeležba Jugoslavije v ustvarjanju Balkanske in Evropske federacije in nje aktivno sodelovanje v vseh mednarodnih ustanovah. V pogledu na notranjo ureditev: Obdržanje na novo ustanovljenih last¬ ninskih odnosov v kmetijstvu, v koli¬ kor so v soglasju s pravičnostjo in na¬ čelom, da zemlja pripada tistemu, ki jo obdeluje; Obdržanje gospodarskih podjetij v lastnini države, samoupravnih teles in javne potrebe; Načrtno gospodarstvo v javnem inte¬ resu pod nadzorstvom demokratičnih u- stanov; Vsestransko razvijanje in podpiranje svobodnega zadružništva; Svoboda dela in ustanavljanja gospo¬ darskih podjetij; Skrb države in javnih ustanov, da se vsem državljanom nudi osebna varnost, varnost lastnine in zaščita od vsake vr¬ ste izkoriščanja, da se jim zagotovi možnost za gospodarski obstoj, kulturni razvoj in skrb za zdravje; Socialno zavarovanje vseh delovnih ljudi; Javna skrb za pravilno vzgojo novih generacij po sodobnem sistemu šolstva in medicinsko-higienskih ustanov. Svoboda in enakost vseh veroizpovedi ob njihovi vzajemni toleranci ter odva¬ janju “verskih poslov od državnih. Da se pride do ostvarjenja teh ciljev, je treba ob prijateljski pomoči demokra¬ tičnih sil in ustanov, ustvariti koalicij¬ sko demokratično vlado v Jugoslaviji, ki bi upostavila osnovne državljanske svo¬ boščine, omogočila svobodno politično združevanje in izvedla svobodne volitve za zvezno ustavotvorno skupščino, za vse obstoječe ljudske republike in za vse samoupravne korporacije. To je edina pot, da postane Jugosla¬ vija resnična ljudska republika in da v njej ljudstvo mest in vasi, združeno v bratski edinosti, zagotovi sebi svobodo, vnanji in notranji mir in blagostanje. ARGENTINA Izjava notranjega ministra Angela Borlenghija. V zvezi z nasilnimi de¬ janji, do katerih je prišlo med dve¬ ma skupinama kovinskih delavcev, ki se nista sporazumeli glede rešitve sindikalnih vprašanj, je notranji mi¬ nister Angel Borlenghi podal nasled¬ njo izjavo: V smislu navodil Nj. Eksc. gospoda predsednika generala Perona se vlada sploh ni vmešavala v no¬ tranja različna mnenja v sindikatu kovinarjev, kajti dalekosežna svobo¬ da, ki jo uživajo strokovne organiza¬ cije, jim ne samo dovoljuje, temveč jih tudi moralno obvezuje, da svoje probleme rešijo v smislu svojih pra¬ vil ob upoštevanju volje večine. Raz¬ lične, med sabo se prepirajoče skupi¬ ne, so izrazile svoje zaupanje in pod¬ poro generalu Peronu. Strast najbolj zagrizenih je povzročila nasilna de¬ janja z odgovarjajočimi žrtvami. Isto¬ časno na je povzročila tudi vznemirje¬ nost v sosedščini krajev, kjer so se odigrali ti dogodki. Četudi vlada še naprej ostaja pri svojem stališču, da se ne bo vmešavala v ta spor, ki ob¬ stoja med dvema skupinama, se pa ne more odreči dolžnosti, da ohranjuje red med sprtimi skupinami, posebno pa še, da skrbi za varnost ostalega prebivalstva, ki s tem sporom nima nič skupnega, je pa zaradi njega vznemirjeno in razburjeno. Zaradi tega je notranje ministrstvo izdalo navodila policiji, da mora, ne da bi de¬ lala silo, uporabiti svoj veliki ugled, ki ga uživa kot peronistična policija naroda, da v javnosti prepreči vsako dejanje, ki bi lahko vodilo do nasilja. Notranji minister izrecno naglasa, da imajo kovinski delavci samo izraze odobravanja za generala Perona, kot je to razvidno iz izjav vseh skupin. Zato jih poziva naj svoja različna mnenja v strokovnih vprašanjih spra¬ vijo na normalno in mirno pot ter s tem doprinesejo svoj delež k utrditvi nove Argentine, ki temelji na social¬ ni pravičnosti. V zvezi z zadnjimi izgredi je poli¬ cija uvedla preizkavo. Takoj je bilo mogoče ugotoviti, da so bili iniciatorji- vseh zadnjih stavk po prenehanju veljavnosti kolektivnih pogodb od 1. marca naprej komunisti, ki so se vri¬ nili v sindikalne organizacije, v njih nastopali kot najbolj vneti peronisti, v resnici jim je pa bila to samo ma¬ ska za pripravljanje izgredov in ne¬ mirov ter za rušenje socialnega miru. V vse te akcije so bili vmešani tudi kom. usmerjeni akademiki. C.G.T. — Glavna delavska konfederacija je ko¬ munistične mahinacije razkrinkala v posebnem sporočilu za javnost, v ka¬ terem je tako kovinarje, v kolikor se še ne bi bili vrnili na delo, kakor tudi delavstvo ostalih sindikatov, če bi bi¬ lo še v stavki, pozvalo naj se takoj vrne na delo ter naj na miren način urejuje svoje mezdne spore z delo¬ dajalci in da naj ne naseda komu¬ nističnim agentom, ki za svoje razdi¬ ralno delo dobivajo navodila od zunaj. Policija je v tem času že pozaprla glavne komunistične organizatorje in hujskače. Argentinski paviljon na velesejmu v Limogas (Francija) je prejel prvo nagrado in zlato medaljo. Delavci tovarne Rosquiglas v kraju Nueva Alberdi pri Rosariu so kupili podjetje, v katerem so doslej delali. Podjetje je doslej bilo že precej časa zaprto, ker ni bilo več aktivno. Za¬ to je moralo vse delavce ob odpustu izplačati. Od 400 delavcev jih je 250 vložilo denar, ki so ga prejeli kot od- pustnino, v novoosnovano zadrugo, s katero bodo delavci sami pričeli po¬ novno z obratom v tovarni. V Madridu se mudi arg. delegacija z namenom oživitve medsebojne trgo¬ vine, ki je zadnja leta popolnoma za¬ stala. Največja težava sklenitve no¬ ve pogodbe je prav v arg. zahtevi, da Španija najprej poravna svoj dolg iz prejšnjega dogovora. Dolg znaša 1 milijardo peset. Pričakujejo pa, da bo Argentina pristala na odplačanje dolga v obrokih, in sicer v obliki do¬ stave raznih materialij, produktov, strojev itd. Vse demokratične sile doma in v za¬ mejstvu, ki soglašajo s temi cilji in na¬ činom boja, se morajo združiti in orga¬ nizirano nastopati. Potrebno je izkoristi¬ ti vsako sredstvo pritiska na diktaturo in vsako možnost, kjer bi se mogla vo¬ diti borba za osvojitev in razširitev go¬ spodarske in politične demokracije v Jugoslaviji.” Buenos Aires, 10. VI. 1954 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. 'Tirnice PERNE OBSOJEN NA DOSMRTNO JEČO Nedavno smo poročali o arestaciji Alojzija Perneta v Sloveniji, kamor je prišel iz Koroške kot avstrijski držav¬ ljan na smučarske slavnosti v Planici. Ta dogodek je tedaj povzročil silno o- gorčenje v Avstriji ter je avstrijsko ča¬ sopisje ostro napadalo komunistično Jugoslavijo. Za aretiranega Alojzija Perneta, ki ima na Koroškem svojo družino, je posredoval tudi avstrijski poslanik v Beogradu. Titovo zun. mi¬ nistrstvo mu je obljubilo, da bodo Aloj¬ zija Perneta postavili na mejo in vrnili avstrijskim oblastem. Kakor nešteto drugih, pa tudi te obljube komunisti ni¬ so držali. Perneta so obdržali še na¬ prej v ljubljanskih zaporih ter so dne 28, 29 in 30. aprila proti njemu vprizo- rili proces pred ljubljanskim okrožnim sodučem. Komunistični javni tožilec je Alojzi¬ ja Perneta obtoževal med drugim de¬ zerterstva od partizanov leta 1944, nato pa sodelovanja pri gorenjskem domo¬ branstvu, kjer da je bil “zelo delaven” ter je njegova dejavnost “segala na propagandno področje, delno pa je bila tudi usmerjena na sodelovanje pri voja¬ ških akcijah.” Očitali so mu tudi, da je zasliševal ujetnike, posebno pa tudi, da je delil “belogardistično literaturo ter imel govore in pisal okrožnice”. Iz predvojnega njegovega delovanja so mu šteli v zlo, da je bil zaupnik Slovenske ljudske stranke. Prav tako so mu komu¬ nisti zamerili, češ, da je bil “aspirant za župansko mesto”. Okrožno sodišče je Perneta pod pred¬ sedstvom “tovariša Jožeta Pemuša” ob¬ sodilo na dosmrtni strogi zapor in na trajno izgubo državljanskih pravic. Sodni proces titovega kom. sodišča v Ljubljani proti sed. avstrijskemu dr- državljanu Pernetu je v avstrijskem ča¬ sopisju sprožil znova celo vrsto novih napadov na sed. komunistično Jugosla¬ vijo. Dosedanji komunistični župan v Ljub¬ ljani dr. Helij Modic je odstopil. Na nje¬ govo mesto je bil postavljen dr. Marjan Dermastja, njegova sestra, ki je bila do- sedaj podpredsednica ljb. občine in pred¬ sednica gospodarskega sveta, je pa bila razrešena teh funkcij. V Ljubljani so bile aprila meseca na¬ slednje cene: jajca, komad 12-13 dinar¬ jev, mleko 30 din, surovo maslo 440, sir 200-440, kokoš 250-400, fižol 70- 100, krompir 10-12, kislo zelje 20, koru¬ za 35-40, koruzni zdrob 45-50, čebula 30-40, jabolka 40-65, limone 120-150, radič 80-150, motovilec 120-140 in be¬ la moka 53 dinarjev. V Ljubljani je umrl v 82 letu starosti znani in zaslužni slovenski šolnik in vzgojitelj dr. Josip Tominšek, biv. gim¬ nazijski ravnatelj v Mariboru. Pokojnik je bil po rodu Savinjčan. Kot kmečki sin je študiral v Celju in Gradcu, nato pa služboval kot suplent in profesor v Celju, Kranju, Ljubljani, Gorici in kon¬ čno dolga leta v Mariboru kot ravnatelj tamošnje klasične gimnazije. Pok. dr. Tominšek je znan poleg svojih strokov¬ nih šolskih del tudi po svojem literar¬ nem udejstvovanju v “Ljubljanskem Zvonu” ter kot dolgoletni urednik “Planinskega vestnika”. Pokopali so ga v Celju. Umrli so. V Ljubljani: Frančiška Ster- vt Sbtoenije^ le, Andrej Ciber, Henrik čuden, Franja Vavpetič, Srečko Kušar, šofer, Karl Ce¬ rar, žel. vlakovodja v p., Evgen Bolaffio, Frančiška Prijatelj, roj. Intihar, Martin Grad, vrtnarski mojster, Ivo Finderle, v fin. inšpektor v p., Ana Porenta, Van¬ da Kozlevčar, študentka glasbe in Peter Krničar, pos. iz Babnega vrha, Jožica Sadar v Stepanji vasi, Marija Zorko, roj. Urek v Brežicah, Franjo Modrijan, prof. v Mariboru, Ivan Drofenik na Je¬ senicah, Jakob Varl, pos. in upokojenec ,v Kamni gorici, Vinko Malus, pos. na Bi¬ zeljskem, Janez Troha, gaterist žage Belca, Mirko Černe na Viču, Marija 0- mersa v Kranju, Franc Brovč, upok. v Št. Vidu nad Ljubljano, Anton Lukec v Kašlju in Jože štupnik, pos. in biv. gost. v Račni pri Grosupljem. V nemški založbi Eduard Wancura, ki posluje na Dunaju in v Stuttgartu, so v zbirki “Europaische Dichtung aus dem Siidosten” izšle štiri knjige s prevodi del slovenskih pisateljev. V teh knjigah so nemški javnosti predstavljeni trije slovenski pisatelji Ivan Tavčar, Ivan Cankar in Milko Kranjec. Urednik zbir- 1 ke, avstrijski pisatelj Josef Friedrich Perkonig je od Tavčarja prevedel njego¬ vo “Cvetje v jeseni” pod naslovom “Herbsbluete”. Knjigi je napisal tudi uvod. Knjiga s Cankarjevimi umetnina¬ mi je izšla pod naslovom “Spuk im Flo- rianital”. V knjigi sta objavljeni dve črtici v prevodu iz Zgodb v dolini Šentflorjanski in sicer “PoUkarjL” in “Potepuh Peter” ter 5 črtic iz knjige “Moje življenje”: “Das Vogelhaus” (Tičnica), “Sterschnuppe” (Utrinek), “Strohhuete” (Slamniki), “Fremde Ge- lehrsamkeit” (Tuja učenost), “Ihr Bild” (Njena podoba). Uvod tej knjigi je prav tako napisal Perkonig. Izbor iz Miška Kranjca obsega dve knjigi. Prva ima naslov “Herr auf eigenem Grund”. V njej je objavljena novela z istim na¬ slovom ter novela “Martin Zalig auf dem Lande”, druga pa se imenuje “Sprung in die Welt’ ’in združuje no¬ veli “Lizi moechte ins Leben eintreten” ter “Lizi in der Stadt”. V Ljubljani je bila marca razstava grafike Toneta Kralja. Njegova grafič¬ na dela zadnjih dveh let so bila razpo¬ rejena v 3 cikluse “črno zlato,” “Zem¬ lja” in “Motive iz Idrije”. Razstavo so dopolnjevale tudi oljnata slika s pano¬ ramo Idrije in 3 plastike Martin Krpan, skica za spomenik” rudarjem in bor¬ cem” ter detajl istega spomenika “gla¬ va rudarja”. Jugopres navaja, da je prišlo lani v Ljubljani na enega zdravnika 320 bolni¬ kov, v Zagrebu 433, v Beogradu 375, v Sarajevu 590 ,Titovgradu 140, Skoplju 1550. Od približno 2750 zdravnikov, ki delujejo v šestih republiških mestih, jih ima zasebno prakso samo 700, t. j. pri¬ bližno vsak četrti zdravnik, dočirn so o- stali zaposleni v zdravstvenih ustano¬ vah. Po številu prebivalcev na eno bol¬ niško posteljo je Ljubljana s 43 prebi¬ valci na prvem mestu, na drugem je Zagreb s 53, nato Titovgrad s 76, Sa¬ rajevo s 87, Beograd s 79 in Skolje s 88 prebivalci. V ljubljanskem Mestnem gledališču je bila nedavno premiera drame ameri¬ - PORAVNAJTE NAROČNINO! - škega dramatika Irwin-a Shaw-a “Po¬ kopljite mrtve”. Rudarji premogovnika Trbolje-Hrast- nik so lani nakopali 877.000 ton premo¬ ga. Varnostni ukrepi v rudniku že vedno niso zadostni in je lani zaradi tega iz¬ gubilo življenje 6 rudarjev. Poročilo v ljb. listu tudi navaja, da rudarji nered¬ no prihajajo na delo, da simulirajo bo¬ lezni itd. ter da so zaradi vsega tega nakopali 40.000 ton premoga manj, ka¬ kor bi ga pa lahko. Ljubljanski godalni kvartet (Pfeifer, Dermelj, Šušteršič, Šedlbauer) so na marčnem koncertu v Ljubljani med dru¬ gim izvajali Ukmarjev “Drugi godalni kvartet”, Respighijev “Sončni zahod” za mezzosopran in god. orkester,” Jerica Portogandi je odigrala na harfi Tour- nierovo “Feerie”. Na sporedu je bil tudi Novakov Godalni kvartet v g duru. S spremembo in dopolnitvijo uredbe o nazivih in plačah uslužbencev v pre¬ težni znanstveni službi, znaša dopolnil¬ ni zaslužek za univ. profesorje in uni¬ verzitetno učno osebje 10.000 din, za iz¬ redne profesorje 8.000, docente 6.000 za predavatelje 3.000 do 5.000 in za asi¬ stente od 2.000 do 4.000 din. Slovenci v Buenos Aires PRIHOD NOVIH SLOVENCEV V ARGENTINO Z ladjo “Ana C” so 31. majj 1954 prispele iz Slovenije v Buenos Aires naslednje družine tukajšnjih novonase- ljencev in sicer: Družina g. Antona Godca, solastnika bara-restavracije “Ljubljana” na Avdi del Trabajo 5982 v Buenos Airesu in to žena gospa Nežika Godec, roj. Šircelj s hčerkama Silvo in Antonijo iz Velike Račne 39, p. Grosuplje; družina g. Jo¬ žeta Lundra, stanuječega na Avdi La Plata 2559, v Santos Lugares v prov. Buenos Aires in sicer njegova žena go¬ spa Marija Lunder, roj. Mestek s hčer¬ ko Darinko in sinom Jožekom. V Argen¬ tino so prišli iz Pugleda 2, p. Ortenek- Sv. Gregor in družina g. Franca Erjav¬ ca, stanujočega na Avdi del Trabajo 5982 v Buenos Airesu in sicer njegova žena gospa Frančiška Erjavec, roj. Mi¬ klavčič s sinom Petrom. Oba sta dopo¬ tovala v Argentino iz Potoka 12, p. Kr¬ ka pri Stični. Vsem želimo ob prihodu v Argentino mnogo sreče in osebnega zadovoljstva. Državno-pravni tečaj V nedeljo 13. t. m. ob pol deveti uri dopoldne bo na Victor Martinez 50 g. dr. Milan Komar nadaljeval v okviru državnopravnega tečaja predavanje “Po¬ men in važnost političnega dela .”Prvi del tega predavanja je g. dr. Komar imel v nedeljo 6. t. m. Misli, ki jih je podajal, so navzoči poslušali z izrednim zanimanjem in pozornostjo. V nedeljo točno ob pol deveti uri nasvidenje na Victor Martinez 50! PLANINSKI VEČER SPD v Buenos Airesu je v petek, 4. junija t. 1. imelo v dvorani bara Dekle¬ va v ulici Jorge Newbery planinski ve¬ čer, na katerem je g. France Jerman prikazal več lepih planinskih filmov iz Bariloč, to je filme, ki so jih vrteli na planinskem večeru 30. maja v Ramos Mejia. Na prireditev je prišlo 130 lju¬ biteljev planin. Uvodno besedo je imel predsednik SPD v Bs. Airesu g. Robert Petriček. Naglašal je, da je planinstvo SLOVENSKI NARODNI VERNIH DUŠ DAN Tako je leta 1952 tedanji predsednik Društva Slovencev g. Miloš Stare nazval v svojem spominskem govoru vsakolet¬ no spominsko proslavo za padle proti¬ komunistične borce in vse ostale žrtve komunistične revolucije. Narodni Vernih duš dan. Dan, ko je resnično združen v prvih junijskih dneh vsako leto ves slovenski narod v mislih na svoje sinove, ki so s svojo krvjo bla¬ goslavljali slovensko grudo z edino že¬ ljo, da bi po njihovi žrtvi na njej mo¬ gel živeti resnično svoboden slovenski rod in razvijati vse svoje sposobnosti ter izpolnjevati svoje od Boga prejeto poslanstvo. Ves narod združen v spomi¬ nu in molitvi na svoje narodne junake! Na svoje borce in pričevalce resnice! Oni doma in vsi mi zunaj v velikem sve¬ tu, razkropljeni po vseh delih zemeljske oble! Vsi smo združeni te dni v želji, da bi se s pieteto in hvaležnostjo oddolžili spominu slovenskih protikomunističnih borcev in vseh žrtev, ki so padale v sveže grobove po slovenski zemlji pod komunističnimi streli. Argentini tudi en del slovenskega bistva in da se v njem izživlja zelo močna slovenska komponenta. Omenjal je dosedanje pla¬ ninske uspehe g. Jermana in predvsem pohvalil njegovo iniciativo, da se je lo¬ til filmanja. G. Petriček se je tudi spo¬ minjal tragično umrlega Tončka Pan¬ gerca, nakar je g. France Jerman po¬ jasnjeval posamezne filme. S toplimi besedami se je tudi on spominjal pok. Tončka Pangerca predvsem kot dobrega planinskega tovariša. Povedal je tudi, da je postavitev križa na Cerro Capilla bila zamisel pok. Tončka Pangerca. Misijonstvo in sodobni svet. Tečaj Slovenske misijonske zveze se je začel. Na prvo prireditev dne 23. maja je prišlo 20 poslušalcev. Pozorno so sledili g. dr. Filipu Žaklju, ki je izluščil misi¬ jonsko misel iz sv. pisma stare zaveze in prešel na evangelij sv. Mateja. V 2. de¬ lu je g. Rudolf Smersu prikazal pomen socialnega vprašanja za razvoj misijon- stva, nato pa podal družbeno-gospodar- sko podobno sodobne Japonske na podla¬ gi poročil slovenskih misijonark na Ja¬ ponskem. Drugo nedeljo v juniju, t. j. 13. t. m. se bo tečaj nadaljeval G. dr. Žakelj bo utemeljeval misijonstvo iz ostalih e- vang-elijev; potem bo prilika videti Ja¬ ponsko v mnogih slikah, kar bo omogo¬ čil epidiaskop, aparat, ki z njim raz¬ polaga Slov. misijonska zveza. Tečaj je v ulici Granaderos 61 ob 10. uri dop. Nedelja 27. junija 1954 Dvorana Dekleva RAZSTAVA KIPOV IN RISB IVANA MEŠTROVICA Slovenska kulturna akcija Narodni Vernih duš dan. Njegovo tu¬ robno resnobo in žalost je na Binkoštno nedeljo popoldne še povečalo pravo je¬ sensko raspoloženje. Bil je že precej hladen dan. Lahni oblaki so zakrili son¬ ce. Letošnja spominska proslava Društva Slovencev je bila povsem drugače za¬ mišljena in pripravljena kot pa prosla¬ ve prejšnja leta. Ni bila v dvorani v središču mesta, ampak v Marijini bazi¬ liki v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejia. Svetišče je dalo proslavi slove¬ sen izraz. Sredi prostrane in razkošno razsvetljene cerkve je bil postavljen ka- tafalk. Pokrivala ga je slovenska zasta¬ va. Ob straneh so bili postavljeni visoki svečniki s prižganimi svečami. Začetek spominske proslave je bil na¬ povedan za pol šesto uro popoldne. Pri¬ hajali so možje in fantje, žene in dekle¬ ta. In mladina. Vsi v resnem raspolože- nju. S tiho pobožnostjo v srcu so vsto¬ pali v svetišče in zasedali klopi. Blizu tisoč jih je bilo. Možje in fantje so bili v večini. Vsak s prikrito bolečino in ži¬ vo sliko dragega bitja v srcu, ki počiva daleč preko morja, tam daleč v domači zemlji. Mirno, slovesno vzdušje je bilo v cerkvi, ko je sedel za orgije na koru g. prof. Jože Osana. Po baziliki so se raz¬ pršili prvi akordi Girolamo Trescobaldi- jevega Andantino. Svečano-resno razpoloženje se je še povečalo, ko je slovenski pevski zbor Gallus v polni zasedbi pod vodstvom svojega dirigenta g. dr. Julija Savellija zapel mogočno Gallusov “Ecce, quomo- do moritur iustus... Glej, kako umira pravični. . . ”. Silno je odmevalo po cerkvi. Glej, kako umira pravični!... In v srcih vseh je odgovarjalo: Tako so umirali naši fantje in možje, žene, de¬ kleta, starčki in otroci. Umirali za slo¬ vensko in božjo stvar. Takoj nato pa se je z vso toplino bož¬ je ljubezni razlila pesem “O, bone Je- sus. O, dobri Jezus” ter je mehko po¬ božala spomin naših dragih pokojnih. Na prižnico je stopil nato bivši domo- banski duhovnik univ. prof. g. dr. Igna¬ cij Lenček. V daljšem govoru je pove¬ ličeval ljubezen padlih protikomunistič¬ nih borcev do svoje domovine in njiho¬ vo vero v Boga. Vse Slovence v svobod¬ nem svetu je pozival, da morajo ob vzgledu na te najdražje slovenske žrtve storiti vse, da bodo ohranili vero, da bo¬ do ostali dobri Slovenci ter da bodo med seboj edini in složni. Ko je g. dr. Lenček končal svoj go¬ vor, je g. prof. Jože Osana na orgijah mojstrsko odigral Bachov Preludij in fugo v a molu. Po tej točki je bila pred katafalkom slovenska libera. Lisztove Variacije so bile naslednja orgeljska točka. Z vsem občutjem jih je dovršeno podal zopet g. prof. Jože Osa¬ na, nato je pa v poveličanje slovenskih protikomunističnih borcev in vseh osta¬ lih žrtev komunistične revolucije mogoč¬ no zadonel s kora Haendlov Aleluja. Zapel ga je Gallus. Aleluja! Aleluja je odmevalo po vsej prostrani Marijini baziliki in še daleč ven iz cerkve v hladno jesensko noč. Kot najčistejši izraz poveličanja, hva¬ ležnosti in kot srčen pozdrav Slovencev v Argentini v rodni grudi spečim ne¬ smrtnim čuvarjem in branilcem sloven¬ stva. J. D. CORO ESLOVENO "GALLUS" - Šesto leto nam poje v izseljenstvu pevski zbor Gallus, ki ga vodi g. dr. Ju¬ lij Savelli. Ob prireditvah, jubilejih, slo¬ vesnostih, cerkvenih in drugih samostoj¬ nih koncertih, smo poslušali ta naš zbor. Toda v glavnem je ostalo delovanje “Gallusa” v krogu naše slovenske izse¬ ljenske skupnosti. Coro Esloveno Gallus. Te besede pa smo v zadnjih mesecih večkrat čuli v buenosaireških radijskih postajah Ex- celsior, Pueblo, Portena. Preko teh postaj je seznajal argentinsko občinstvo “Gal¬ lus” s slovensko pesmijo. Pred par dnevi pa je šel korak naprej, lahko rečemo krepak korak naprej. Na povabilo Generalne direkcije za kulturo je imel samostojen koncert v gledališču Smart 2. junija t. 1. Ne samo pevci “Gallusa”, tudi slovenska javnost je ne¬ strpno pričakovala, da bi ta korak pev¬ skega zbora uspel, uspel tudi pred stro¬ go kritiko Buenos Airesa. . Z veseljem moremo ugotoviti: šestlet¬ no delo in požrtvovalnost zborovih pev¬ cev ter trud in napor pevovodje so bili SLOV. PEVSKI ZBOR ''GALLUS” kronani z uspehom. Tega ni dokazalo samo navzoče občinstvo, ki je koncert¬ nim točkam sledilo z zanimanjem in aplavzom, tega ni dokazoval samo lepi prenos Radia del Estado, ampak to je dokazal tudi odmev, ki ga je imel na¬ stop Gallusa pri buenosaireški kritiki. Navedemo nekaj primerov: “El Pueblo”, kat. dnevnik, je v kul turnem pregledu napisal: “‘Gallus’... pod vodstvom dr. Julija Savellija, ki je pokazal spoštovanja vredne kvalitete, izvajajoč z zborom program ki je vseboval dela resnične vrednosti, med katerimi se je zlasti od¬ likovala “Missa 4 vocum super mixoly- dium” Jakoba Petelina-Gallusa iz 16. stoletja, delo strogo zasnovanih glasbe¬ nih linij in trdne inspiracije, ki hkrati pokaže komponista kot umetnika in do¬ brega poznavalca polifonskega ustvarja¬ nja. Izvajanje te maše je bilo obzirno in uskladeno ter je izzvalo živahne izra¬ ze odobravanja. Poleg nje so bila v pro¬ gram uvrščena dela, nekatera izvirna, druga v priredbah ter so bila izvajana z jasno doslednostjo. Tako je bil pevski zbor s svojim pevovodjem deležen tople¬ ga sprejema.” Kritik lista “Freie Presse” pa povdar- ja: “Pevski zbor “Gallus” je s svojo disciplinirano ubranostjo in sposobnostjo niansiranja svojih dobrih glasov dose¬ gel zelo ugoden vtis”. Nato navaja u- godne ocene k posameznim točkam programa ter zaključuje: “Zbor in nje¬ gov dirigent so bili z uspehom svojega debuta lahko zadovoljni”. Dopisnik dnevnika “La Nacion” pravi: “ ‘Gallus’ je napravil močan vtis in pokazal pomembno stopnjo ubranosti in discipline, zvočnih kvalitet, pestrosti in barvitosti ter je izvajal pomemben pro¬ gram, ki ga je začel z važno, prvič izva¬ jano “Missa 4 vocum super mixolydium” Jakoba Petelina-Gallusa iz 16. stol. — delo, ki se odlikuje po svoji plemenitosti in globini izražanja, pa tudi po mojstr¬ sko izdelani polifonski zgradbi. Sledila so dela različnega značaja, izvirna Lajovi¬ ca, Ravnika, Tomca, p. Lichiusa (izvajan je bil njegov štiriglasni Nocturno), Draga, Geržiniča, Marolta in Osane. Vse te skladbe so bile izvajane z vsemi prej omenjenimi lastnostmi in kvaliteta¬ mi zbora in so žele toplo odobravanje poslušalcev.” Jorge D’Urbano, muzikolog in kritik, pa je porabil nastop pevskega zbora “Gallusa”, da je v dnevniku “La Critica” načel pereč problem tukajšnjega kultur¬ nega življenja. D’Urbano najprej ugo¬ tavlja, da je vsled močnega individual¬ nega povdarka bila v deželi zborovska glasba vedno rezervirana za male sku¬ pine posameznih narodnostnih skupin, dočim preprosti človek na kmetih bren¬ ka na svojo kitaro, ki ga drugi posluša¬ jo, meščan pa se razveseljuje ob tangu, ki mu ga posreduje en sam pevec. Še več: stara narodna tradicija daje pred¬ nost igri pred dejavnostjo, igri 22 mož na nogometnem igrišču, ki jo opazujejo stotisoči.” — Preiskovanje in analizo vzrokov te značilnosti kritik prepušča sociologom, povdarja pa še, da v de¬ želi manjka zborovskega udejstvo¬ vanja in v zvezi s tem pohvali pri¬ zadevanje Glavnega ravnateljstva za kulturo, ki je letos organiziralo vrsto vokalnih koncertov, na katerih nastopajo domači zbori in zbori nekaterih tujih narodnostnih skupin, ki so močno vko- reninjene v te vrste pevskem delovanju. Tako so ti koncerti glasben dogodek, še več: so družbeni dogodek, simbol današ¬ njih dni, ko se individualizem mora u- makniti skupnim naporom, brez česar ni zborovske glasbe in ničesar drugega ne.” Nato govori o “Gallusovem” koncertu, pove, da je bil posvečen izključno sklad¬ bam slovenskih avtorjev ter ugotovi, da so bila izvajanja sveža in zelo zanimi¬ va. Končno pravi: “Zbor “Gallus”, ki je kolikor mi je znano — prvič nastopil iz¬ ven kroga svoje narodnostne skupine, je zbor ljubiteljev petja, zato nima in ne more imeti kvalitet poklicnih zborov, ki jih sestavljajo zelo izbrani in v ta na¬ men posebej izvežbani glasovi. Toda bi¬ ti moramo hvaležni, da nam je zbor omo¬ gočil spoznati vsaj nekaj iz repertorja, ki nam je doslej bil popolnoma neznan in je to storil z lepoto, natančnostjo in očividnim navdušenjem, za kar gotovo nima napor zborovega dirigenta zadnje zasluge.” Kaj naj dostavimo k vsemu temu? čestitamo in vztrajajte! M. P. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 10. VI. 1954 SLOVENCI Španija V Barceloni je bila prošnja procesija s sv. rožnim vencem za preganjano Cer¬ kev za železno zaveso. Na kilometre dol¬ ga procesija samih mož in fantov je bila nad vse veličastna. Posebno mesto je v procesiji pripadalo zastopnikom naro¬ dov, ki ječe pod komunističnim jarmom. Tako so bili tudi Slovenci zastopani po naših študentih. Dva visokošolca sta no¬ sila velik napis: Marija, prosi za svo¬ bodo našim deželam! Namestili so tu¬ di 15 oltarjev, od katerih je vsak pred¬ stavljal eno skrivnost sv. rožnega ven¬ ca. Na oltarjih so bile podobe poedinih božjih poti med narodi onstran zavese. Tako je na slovenskem oltarju bila slika brezjanske Marije in pod njo napis: Ma¬ rija Pomagaj — patrona de Eslovenia. Avstralija Sporočam Vam, da sem prejel vse Zbornike-Koledarje, ki ste mi jih po¬ slali. Glede letošnjega Zbornika moram JMLendoza K brezjanski Mariji Pomagaj na Cha- llao vsako leto poromamo mendoški Slo¬ venci. Letos je bilo naše skupno romanje dne 30. maja, ko je med nas prišel č. g. Ogrin iz San Luisa in ki je tudi vodil romarsko slovesnost. Lepo sončno vreme je ogrelo dan in naše majsko raspoloženje podvojilo. Z avtobusom in peš so prihiteli slovenski rojaki iz Mendoze in okolice k prijazni kapelici, kjer stolu j e čudodelna podoba naše Pomočnice. Ob 12. uri se je priče¬ la sv. maša s pridigo in skupnim sv. ob¬ hajilom. Med sv. mašo je ubrano prepeval me¬ šani zbor, ki je privabil v kapelo mnogo domačinov, ki na Challao ne prihajajo toliko na romanje kot na izlete in so vstrajali celo med slovensko pridigo, dasi je niso razumeli, le da bi še slišali petje. Vsekakor ubrana cerkvena pesem vrši tudi svoje misijonsko poslanstvo. Popoldne smo imeli na prostem pred lui\ ko kapelico zborovanje. Po konča¬ nih govorih je č. g. Ogrin blagoslovil novo podobo brezjanske Marije, ki bo odlej romala od hiše do hiše slovenskih družin in jo bo spremljala prošnja, da bi izprosila bratske ljubezni med roja¬ ki. Uvrstili smo se nato v procesijo, med katero so fantje nosili milostno podobo, okrašeno s slovenskim šopkom. Rožni venec in ljudska pesem Mariji na čast se je razlegala po pobočju, dokler se nismo spet vrnili v kapelo, kjer smo s slovesnimi petimi litanijami in obno¬ vitvijo posvetitve Brezmadežnemu Srcu Slovenska umetniška razstava Arhitekt Viktor Sulčič, naš rojak, je tudi pomemben slikar in bo odprl svojo razstavo akvarelov dne 21. t. m. v gale¬ riji 'Witcomb. Že zdaj opozarjamo naše bralce na ta lepi dogodek, o katerem bo¬ mo še poročali. PO SVETU izraziti uredništvu globoko spoštovanje in hvaležnost, da se ni ustrašilo mnogih žrtev in naporov, ki so v zvezi z izda¬ jo tako velikega dela, zlasti pa še v inozemstvu. Zbornik-Koledar dostojno predstavlja Slovence, raztresene po vsej zemeljski obli ter bi zasluzil, da bi ga morala imeti vsaka knjižnica v vsaki slo¬ venski družini. Kajti kljub temu, da se nahajamo v inozemstvu, oziroma v no¬ vo izbrani domovini ter kljub temu, da smo pred problemom nove izgradnje svo¬ je bodočnosti, ne bi smeli opustiti stare slovenske navade — lepe domače knjiž¬ nice. S to navado moramo nadaljevati in jo prenesti na naše otroke, saj tiskana lepa domača beseda še bolj toplo zveni na naša ušesa med tujegovorečim na¬ rodom. Upam, da bo uredništvo nadalje¬ valo že s svojo tradicijo in nam bo tudi za novo leto izdalo zbornik. S prošnjo, da vstrajate pri tem važnem kulturnem delu, Vas lepo pozdravljam Marijinemu zaključili naše romanje. Še poslednjič se je oglasila navdušena pro¬ šnja pesem “Marija skoz’ življenje, vo¬ diti srečno znaš!” Fara Srca Marijinega v Mendozi, ki vzdržuje romarsko kapelico na Challao, se je odločila v letošnjem Marijanskem letu zgraditi pod vzpetino kapelice 18 razporejenih znamenj, v katera bodo vzidane slike v keramiki, ki bodo pred¬ stavljale čudežna prikazovanja v Lur¬ du. Za zgraditev znamenj se je vodstvo fare obrnilo s prošnjo na vernike, oziro¬ ma posamezne dobrotnike za prevzem stroškov. Tej prošnji smo se odzvali tudi Slovenci. Sklenili smo, da bo slovenska skupnost v Mendozi prevzela gradnjo enega teh znamenj, kot spomin, da bi to znamenje še poznim zanamcem, ki bodo živeli v Mendozi, pričalo, da se sloven¬ ski rod zateka k Mariji in jo časti, kjer¬ koli na zemlji prebiva. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Duhovno življenje. Junij 1954. Štev. 6. Vsebina: Tihi junaki (Ivan Korošec); Roža Marija (Jože Rant); El mes de flores y primeros frutos (Joe Juck); Šege na domačih tleh (Joža Kmetov); Marijine božje poti v domovini: Stara gora pri Čedadu (Marijan Marolt); Ve¬ ra apostola Pavla (Janez Kopač CM); Evangelij po sv. Luku: Začetek s Pet¬ rom (dr. Mirko Gogala); Sveti Pij X. (dr. Filip Žakelj); Svetnik v anekdo¬ tah (Branko Rozman); Žene v Jezuso¬ vem rodovniku (prof. Pavel Slapar); Ivana Arška (Vinko Flek); Verska vzgoja v predšolski dobi (dr. Rudolf Hanželič); Noč ima svojo moč (Gregor Hribar); Modemi apostol brezdomcev (dr. Ivan Ahčin); Kaj pa med nami?; Poljubi me (Vladimir Kos); Kaj pa do¬ ma?; Dve sestri (Ljubka Šorli) in otro¬ ška priloga (“Božje stezice”. Družabna pravda, štev. 81. Vsebina: Tudi socialna dolžnost (F. D.); Exi- ste un verdadero derecho al trabajo? (Por D.S. A.M.); O delavskem gibanju V USA (Dr. Miha Krek); Kardinal Ler- caro (S. R.); Vzgoja socialnega čuta (dr. Rudolf Hanželič); Marija in delo (dr. Ivan Ahčin); Slovenci in gospodar¬ ske družbe (Jože Mavrič); Šesti socialni študijski teden v Cordobi; Za božjo de¬ mokracijo kruha; Socialno-gospodarske Vesti iz Kanade (Peter Markež); Iz do¬ mačega in tujega tiska. Pravna posvetovalnica "Svobodne Slovenije" VPRAŠANJE: Za opravo svojih pri¬ vatnih poslov sem si najel avtotaksi in se peljal z njim po ozemlju province. Na nekem križišču smo trčili s tovornim avtomobilom tako nesrečno, da sem bil močno poškodovan. Od koga morem zahtevati povračilo za povzročene tele¬ sne po.kodbe ? ODGOVOR: Za povzročene poškodbe Vam jamči v prvi vrsti Vaš avtopre¬ voznik. Ako Vam prostovoljno škode ne pavrne, to je, če Vam ne plača od Vas zahtevane odškodnine, ga boste k temu prisilili s tožbo. Lahko pa zahtevate od¬ škodnino direktno od lastnika in voz¬ nika tovornega avtomobila, ki ste z njim trčili na cestnem križišču. Le — temu pa boste seveda morali dokazati, da je - on zakrivil trčenje. Iz Vašega vpra¬ šanja bi se dalo sklepati, da sta obe vozili istočasno prispeli na sredo ceste do točke, kjer se je trčenje izvrši¬ lo. Sodišče bo upoštevalo predvsem do¬ ločila cestno — prometnega reda. Ta določa, da morajo vsa vozila, predno prispejo na cestno križišče, svojo hitrost zmanjšati in da mora obstati pred križi¬ ščem vsako vozilo ter dati prednost o- nemu, ki prihaja z njegove desne stra¬ ni, da pred njim križa cesto. — Ako je torej v Vašem primeru tovorni avto, ki je povzročil trčenje, prispel z leve stra ni, bo brez nadaljnjega moral njegov lastnik in voznik plačati zahtevano od¬ škodnino, ki jo bo sodišče na zahtevo tožene stranke določilo z izvedenci. — Ako pa je tovorni avto trčil v Vas z desne strani, pa odškodnine ni dolžan plačati. V tem primeru Vam pa pristo- ja, kakor rečeno, pravica do odškodnine zoper Vašega voznika. Napad belih mravelj na Pariz Pariška predmestja in mesto je na¬ padlo na milijone in milijone belih mra¬ velj. Mestne sanitetne oblasti so priče¬ le takoj s splošno vojno proti njim. Občina je izdala opozorilo prebivalstvu, da naj neusmiljeno pokončuje nevarni mrčes, istočasno pa objavila, da zaen¬ krat ni nevarnosti, da bi mravlje uničile mesto. Mravlje so iste vrste kakor one, ki so 1. 1850 uničevale po Evropi cele va¬ si in mesta in tudi prebivalstvo. Delajo ponoči in grizejo dolge rove po zidovju in skozi cement, tako da jih ni mogo¬ če opaziti vse dotlej, dokler se stavba ne¬ nadoma ne zruši in pokoplje ljudi pod seboj. Kraljica kolonije, ki šteje samo 50 mravelj, lahko v enem dnevu izleže do 40.000 jajčec in tako 800-krat pomnoži svojo vojsko. VEČNI POPOTNIKI Ni dolgo tega, kar je ves svet pisal o taborišču v Dachau. Nekaj let po vojni ga res potem ni bilo več, sedaj pa so se vrata spet odprla. Ne za take goste kot za časa Hitlerjeve vlade, pač pa za čisto nove: begunce iz novoustanovlje¬ ne judovske države, ki so “na črno” preko Italije prišli spet v Nemčijo, kjer se počutijo bolj doma kakor v lastni državi. V Dachauu sedaj čakajo na e- migracijo v južnoameriške države. Ko- "NAŠA BESEDA" je knjiga slovenske šolske mladine! Vsak slovenski dom jo mora imeti! Samo še nekaj izvodov ima po ceni $ 15.— DRUŠTVO SLOVENCEV Victor Martinez 50, Buenos Aires Ne bojte se španščine! Prav lahko se je boste naučili! Vzemite v roke R. Riglerjev učbenik "SAM TEMELJITO KASTELJANSKO" Broširan izvod $ 40.—, v platno vezan izvod $ 50.— Naroča se pri Društvu Slovencev Victor Martinez 50, Buenos Aires taprent«, D«mgo 110*. T. E. 54-4644. Bs. Airas Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije v vsa¬ ko slovensko družino! Vse vrste ZAVAROVAN «1 A PROTI POŽARU IN TATVINAM TER ZAVAROVANJE AVTOMOBILOV ZAVAROVANJE DELAVCEV (Zakon štev. 9688) ŽIVLJENSKO ZAVAROVANJE JAMSTVO ZA ODŠKODNINO PO GRADBENEM ZAKONIKU POMORSKO. ZAVAROVANJE Prevzema VLADIMIR BENKO Zastopnik zavarovalnih družb BUENOS AIRES T. E. 31 -3494 CORDOBA 374-20 SUDEXP0RT-TRST Zastopnik KUČAN ZNANO PODJETJE ZA POŠILJANJE PAKETOV IZ TRSTA 25 de Mayo 140/1L, of. 15 - Tel. 34-86G1 in 33-7249 - Buenos Aires PRVOVRSTNO BLAGO. — Vsaka pošiljka je zavarovana ter vsako morebitno škodo povrnemo. Paketi prispejo v roku približno 25 dni. Jamčimo kot doslej za vsako delno ali popolno izgubo. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših carinskih odredbah oproščeni carine. Pošiljamo pravtako v vrečah prvovrstno moko in posode čiste masti. Z letalsko pošto pošiljamo vse vrste zdravil. Iz Republike Argentine pošiljamo pakete s hrano, tekstilnim blagom in s starimi oblekami, ki nam jih prinesejo stranke in to proti minimalni na¬ gradi, ki je mnogo manjša, kakor pa vrednost časa, ki ga Vi izgubite z odpošiljatvijo paketa. J.P. liko imajo možnosti, ni znano, pač pa se je razvedelo, da so n. pr. merodajne judovske organizacije v Braziliji pod- vzele vse potrebne ukrepe, da nobeden od teh “beguncev” ne bo prišel v Brazi¬ lijo. Teh ubežnikov je po uradnih jud. cenitvah 40.000. Da bi se jih vsaj ne¬ kaj vrnilo, je vlada objavila amnesti¬ jo. Računajo pa zaenkrat, da bi bila ta¬ kojšnja vrnitev verjetna samo pri ka¬ kih 700 severnoafriških judih ter pri kakih 3.400 indijskih judih, ki se po vr¬ nitvi v svoje nekdanje domovine niso mogli več vživeti. Za ostale pa, zlasti za vse strokovno usposobljene, ne bo težko, najti delovnega mesta v novih državah, v katere so se namenili. Christian Democratic Review Pod gornjim naslovom je v Sev. Ame¬ riki pričela izhajati v tiskani obliki u- radna publikacija Kršč. demokratske zveze Srednje Evrope (CDUCE). Tako ta številka predstavlja velik napredek v primeri z dosedaj razmnoženimi News Service, ki jih je izdajala ista organiza¬ cija. Prva številka ima naslednjo vsebi¬ no: Verski kominform — popis versko- cerkvenih organizacij pod vodstvom ko¬ munizmu naklonjenih duhovnikov in laikov - katolikov na Poljskem, Češko¬ slovaškem in Ogrskem, Strah pred svo¬ bodo — kratek popis berlinske konfe¬ rence in spomenice, ki jo je CDUCE na¬ slovila na zun. min., opozarjajoč jih na nujnost osvobojenja Srednje Evrope, Konferenca v Caracasu — navedba raz¬ logov, zakaj bi moral biti svobodni svet proti izbiri Caracasa kot mesta zase¬ danja, ker je venezuelska kršč. dem. stranka COPEI preganjana in so nje¬ ni predstavniki v emigraciji, Političen polažaj v Italiji — ob priliki prihoda Scelbe na oblast, Zveza evropskih dežel — pogled CDUCE nanjo v zvezi s pape¬ ževim govorom o nujnosti združitve Ev¬ ropejcev v skupno naddržavno.telo, Ti¬ tova demokracija -— povzetek izčrpnega članka iz Frankfurter Hefte,, Debata o človečanskih pravicah pred UNO — kratek povzetek misli, ki jih je podal gl. tajnik CDUCE Poljak Sieniewicz na za¬ sedanju UNO komisije za človečanske pravice. , OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Jakoba Sušnika in gospe Antonije, roj. Hafner v Lanusu se je rodil 22. maja 1954 sin¬ ček, ki so ga dne 6. junija t. 1. krstili na ime Ivan. Srečnim staršem naše čestit¬ ke! Društveni oglasnik Člani in članice Društva Slovencev! Stopili smo že v drugo polovico leta! Poravnajte članarino in posmrtnin- ski prispevek! Ne odlašajte s plačilom! Društvo Slovencev Krajevni odbor Društva Slovencev v Lanusu priredi v nedeljo 13. junija 1954 takoj po slovenski maši v cerkveni dvo¬ rani spominsko proslavo v počastitev žrtev komunistične revolucije v Sloveni¬ ji. Vljudno vabi vse slovenske rojake iz Lanusa in bližnje okolice, da se te pri¬ reditve udeležijo. Krajevni odbor Društva Slovencev v Lanusu CERKVENI OGLASNIK Letošnja telovska procesija bo v ne¬ deljo 20. junija, v cerkvi Marije Pomoč¬ nice, Zavod Don Bosco, Av. de Mayo 2000, Ramos Mejia. Pričetek z mašo oh 10. uri. Kraji Capital, Lanus, Ramos Mejia in San Martin bodo kot vsako leto poskrbe¬ li za ureditev štirih procesnih oltarjev. OBVESTILA Občni zbor Slovenske dekliške orga¬ nizacije bo v nedeljo 13. junija ob pol 4 popoldne v Colegio Ana Janer na J. B. Alberdi 2555. Iskreno vabljena vsa de¬ kleta, zlasti naj ne izostane nobena čla¬ nica organizacije. — Odbor. Tretji socialni dan bo letos obravna¬ val tako važno in tako aktualno tvarino — vprašanje našega zdravja —, da bi se moral sleherni Slovenec in sleherna Slovenska udeležiti zborovanja, ki bo 27. junija dopoldne v cekveni dvorani v Ciudadeli. Na zborovanju bomo iz ust slovenskega zdravnika slišali o boleznih, ki zlasti razsajajo v Argentini, in o načinu, kako naj se jih varujemo, zatem pa kakšna je argentinska zdravstvena zakonodaja in kaj je tudi našim lju¬ dem na razpolago v primeru bolezni. Mladina pa bo slišala predavanje o po¬ menu pametnega športa za mladega človeka. Slovenska kulturna akcija priredi v nedeljo 27. junija tl. v Deklevovi dvorani razstavo kipov in risb največjega hrvat- skega in sodobnega kiparja Ivana Meš- troviča, ki je kot iskren prijatelj Sloven¬ cev rad dovolil, da se razstavijo vse nje¬ gove tukajšnje, v posesti njegove ge. hčerke Marice Meštrovič-Peličarič naha¬ jajoče se umetnine z onimi vred, ki so prav te dni prispele v Buenos Aires. Raz¬ stavo bo odprla mojstrova gospa hčer¬ ka — pisateljica; to izredno kulturno slavje bodo uvedle recitacije njenih del, in sicer tistih, ki govorijo o očetu. Raz¬ stava bo odprta toliko časa, da si jo bo¬ do lahko vsi ogledali. Uro pričetka bo¬ mo sporočili prihodnjič. Razstava slovenske grafike je prelo¬ žena na sredo avgusta. VII. kulturni večer Slovenske kult. akcije v četrtek 17. t. m. ob pol osmih bo posvečen največjemu francoskemu in največjemu katoliškemu pisatelju 1. pol. tega stoletja, Paulu Claudelu. O pi¬ satelju bo govoril g. Ruda Jurčec, sle¬ dil bo življenjepisni film pod Baraulto- vo režijo; v drugem delu večera bodo recitacije iz Claudelove poezije in od¬ lomki iz njegovih dram “Oznanjenje Marijino’’, “Ivana na grmadi” in “Opol¬ danski delež”. Farna dvorana Ramos Mejia. Dr. Jose Ermenc Billinghurst 97/1. Dpto. D, Capital T. E. 62-7213 Ordinira vsak torek, četrtek in soboto od 4. do 6. ure za žen¬ ske bolezni in kirurgijo v ulici Pasteur 66 — drugo nadstropje (konzultorij dr. Rubin), druge dneve pa po predhodnem tele¬ fonskem dogovoru. Rentgen, diatermia, inhalacija kisika. ROJAKI IN ROJAKINJE! KRAJEVNI ODBOR DRUŠTVA SLOVENCEV in SLOVENSKI CERKVENI PEVSKI ZBOR V RAMOS MEJIA Vas lepo vabita na Proslavo protikomunističnih žrtev, ki bo na praznik sv. Rešnjega Telesa 17. junija 1954 ob 4. uri popoldne v Ramos Mejii SPORED; I. V župni cerkvi: Pete litanije Srca Jezusovega II. V cerkveni dvorani: 1. Nastop otrok slovenskega tečaja pod vodstvom gdč. učiteljice Anice Šemrov. 2. Petje Slovenskega cerkv. pevskega zbora pod vodstvom pevovodje g. Gabrijela čamernika. * 3. Spominski govor — g. Rudolf Smersu. "ČASA BO¥U” — urama in zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 pol kvadre od Cabilda 2300 URE vodilnih švicarskih znamk; BUDILKE zelo trpežne in zanesljive; DARILA v zlatu in srebru ohranjajo obdarovancu trajno vrednost in spomin; NAKIT moderne izdelave in oblike. Radi popolne omejitve uvoza ur in budilk, opozarjamo vse, ki jih potrebujejo, da si jih pravočacno nabavijo. POPRAVILA UR IN ZLATNINE — točno in zanesljivo (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5) v