izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors,slovenia, yugoslavia - ® ,letnik 22, ljubljana, 1978 izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors, slovenia, yugoslavia , letnik 22 , str. 231-291 , 1 ju bljana, december 1978 , udk528=863 Uredniški odbor: Predsednik uredniškega odbora - Stanko Maj cen, glavni in odgovorni ured- nik - Vlado Kolman, urednik za zncmdvene prispevke - dr. Florijan Vodo-- pivec, urednik za strokovne prispevke - Boris Bregant, urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti - Peter Svetik, član Božo Demšar, tehnični urednik - Marjan Smrekar Izdajate! jski svet: - delegati I i ubl jenskega geodetskega društva: Tomaž Banovec, Teobol d Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza - delegati mariborskega geodetskega društva: Ahmed Kaleč, Zlatko Lavrenčič - delegati celjskega geodetskega društva: Gojmir Mlakar, Srečko Naraks - delegat dolenjskega geodetskega društva: Franc Jenič - delegati uredniškega odbora: Stanko Majcen, Vlado Kolman, Peter Svetik Prevod v angleščino: Jurij Beseničar Lektor: Božo Premrl Izhaja: 4 števi I ke na I eto Naročnina: Letna kolektivna narocmna za prvi izvod ie 600 din, za nadaljnje izvode 300 din. Letna naročnina za nečlane Zveze geodetov Slovenije je 60 din. Naročnina za čla­ ne Zveze geodetov plača v članarini. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50100-678-000-0045062 - Zveza geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavnega oziroma odgovornega urednika: Geodetska uprava SRS, Cankarjeva 5, 61000 Ljubljana, telefon 23-081 in 23-082. Prispevki naj bodo za- radi lektoriranja tiskani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Tiska Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani. Naklada 700 izvodov. l:z;dajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 4210-35/75 z dne 24.1.1975 je naše glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proizvodov. 231 131t Vsebina Stran Uredništvo bralcem 233 11. geodetski dan (Stanko Majcen) 235 Priprava prostorskih planov v občini in vloga geodeta pri tem planiranju (Franc Jenič) 241 Vloga geodetske službe in stroke v prostorskem vidiku družbenega planiranja (Milan Naprudnik) 244 Geodetska služba in stroka v procesu družbenega planiranja (Tomaž Banovec) 247 Geodetska dela v procesu izdelave zazidalnega načrta lokacijske dokumentacije in realizacije zazidalne zasnove na terenu (geodetski inženiring)(Franc Ules) 250 Določevanje deformacij pri obstoječih železniških predorih (Franc Čeme) 256 Sodobni pripomočki pri geodetskih delih v inženirstvu (dr. Florijan Vodopivec) 260 Inženirska geodezija pri gradnji cest (Erik Jeglič) 263 Vključevanje fotogrametrije na področje raziskav v gradbeništvu (Jože Boštjančič) 266 Uporaba geodezije v inženirstvu pri gradnji elektrovodov (Dušan Vicentic) 270 Gradnja jedrske elektrarne Krško (Dušan Vicentic) 273 Razprave po referatih v zvezi s prostorskim planiranjem (Krško, 1978) 276 Izvlečki Pregled gradiva objavljenega v letu 1978 po avtorjih Content 281 287 Editorial Board to the Readers 233 11 th Geodetic Day (Stanko Majcen) 235 Preparation of Spatial Aans in community; the Role of Geodesist in spatial planning (Franc Jenič) 241 The role of geodetic service and geodesy in the spatial component of social planning (Milan Naprudnik) 244 Geodetic service and geodesy in the process of social planning (Tomaž Banovec) 247 Geodetic works in the proces of elaboration of development plan, location documentation and realisation of building base in the terrain (geodetic engineering) (Franc UI es) 250 Deformation determination at the existing railway tunnels (Franc Čeme) 256 Nowadays tools at geodetic works in engineering (Dr. Florijan Vodopivec) 260 Engineer's surveying at road construction (Erik Jeglič) 263 The role of the photogrammetry in civil engineering research (Jože Boštjančič) 266 Engineer's surveying at building of electrical power lines (Dušan Vicentic) 270 Construction of the nuclear power piant in Krško (Dušan Vicentic) 273 Discussion on the regional planning professional papers (Krško, 1978) 276 Abstracts 281 Overview of contributions pubi ished in the year 1978 (authors) 287 232 UREDNIŠTVO BRALCEM Današnji uvodnik posvečamo geodeziji v inženirstvu. K temu nas i e vzpodbudilo dejstvo, da premalo pišemo o problemih na tem področju, po drugi strani po se je vendarle nekaj premak- nilo, saj je bil en dan letošnjega Geodetskega dneva posvečen prav geodeziji v inženirstvu. Žal zaradi časovne stiske ni bilo razprave, ki bi bilo vsekakor zanimivo. Zato pozivamo bralce, naj sporočijo svoja ~tališča o mislih, ki so bile izražene v referatih, in dodajo še vse, česar niso mogli povedati v Krškem. Tudi delo v sekciji za geodezijo v inženirstvu pri Zvezi geodetov Slovenije je bolj ali manj simbolično. Vsako leto sprejemamo sklepe, ki po jih seveda ne izpolnjujemo. izjeme so le pol- dnevni ogledi velikih gradbišč, ki so sorazmerno pogosti in dobra obiskani. Vse ostalo pore- šuj ejo posamezniki brez prave medsebojne povezave. Instrumenti in postopki, ki jih pri tem uporabljamo, so pogosto še iz časov, ko smo drgnili šolske klopi. S tem, do smo zamenjali merski trak z razdaljemerorn, se je pri večini modernizacija končala, vse ostalo po nas ne bri- ga. Kot primer naj nam služi laser. Ta koristni pripomoček se že vrsto let uporablja predvsem pri inženirskih delih. Skoraj vse tovarne geodetskih instrumentov ga imajo v svojem programu. Tudi v Sloveniji ga že dolgo uporabljamo, vendar ne geodeti, ampak rudarji v Velenju. Lahko bi še dalje naštevali pripomočke, ki se jim hote ali nehote izogibamo in skušamo vse reševati na klasične načine. Da bi to odpravili, bi bilo potrebno dopolnilno izobraževanje geodetov :z rednimi vsakolet- nimi tečaji o najnovejsih dosežkih. Dokler pa tega ne bo, je izobraževanje s članki v Geo- detskem vestniku najcenejši, najhitrejsi in najbolj razširjen način. Zato ponovno pozivamo vse, ki delajo no tem področju, naj sodelujejo s svojimi članki v Geodetskem vestniku. GV 23(1978) 4 Za uredniški odbor urednik za strokovne prispevke dr. Florjan Vodopivec 233 Stanko MAJCEN* 11. GEODETSKI DAN 6. in 7. oktobra 1978 je bil v dvorani delavskega doma Krško že 11.geodetski dan. Tokrat so bi- li organizator oziroma gostitelj slovenskih geodetov lani ustanovljeno Dolenjsko geodetsko društ- vo in geodeti Krškega, "vajeti" pa je imel v rokah tovariš Franc Jenič, načelnik Geodetske up- rave Krško. Da je geodetski dan pognal trdne korenine med geodeti širom po Sloveniji, kaže u- deležba, ki je vsako leto večja. Tako se je geodetskega dne v Krškem udeležilo okrog 300 geo- detov, to pa je več kot ena tretjina vseh geodetskih strokovnjakov Slovenije. Kot je v uvodnem pozdravnem nagovoru poudaril tovariš Jenič, najbrž ni primera v Sloveniji in ne v Jugoslaviji, da bi se tako velik del strokovnjakov določene stroke zbral na enem mestu. Tako velika udelež- ba pa vsekakor obvezuje prihodnje organizatorje geodetskih dnevov, da bodo posvetili vso pozor- nost vsebini in organizaciji geodetskega dne, je tudi poudaril tovariš Jenič, in udeležba na geodetskem dnevu mora postati redna oblika strokovnega izobraževanja. V imenu Skupščine občine Krško je pozdravil udeležence geodetskega dne in jim zaželel obilo us- peha njen predsednik Silvo Gorenc. Ob tej priložnosti je tudi izroči! Zvezi geodetov Sloveni- je plaketo mesta Krško z zbornikom Krško skozi čas. Plaketo in zbornik je prevzel predsednik Zveze geodetov Slovenije Boris Kren in se je za prejeto priznanje in darilo lepo zahvalil. Geodetski dan pa sta še pozdravila predstavnik Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije, ki je po- hvalno govoril o aktivnosti slovenskih geodetov, ter dr. Paško lovric v imenu Zveze GIG Hrvat- ske, ki je dejal, da so po vzoru slovenskih geodetov tudi v Hrvatski začeli organizirati srečanje hrvatskih geodetov; poudaril i e še, da so taka srečanja pomembnejša od splošnih posvetov. V imenu republiške sekretarke tovarišice Vičarjeve je naslednjega dne pozdravil geodetski dan njen pomočnik Jože Erjavec. Omenil je, da je geodetska dejavnost prva poklicana, da se aktiv- no vključi v proces prostorskega planiranja in govoril je tudi o predvidenih novih zakonih in pod- zakonskih predpisih, ki zadevajo tudi geodetsko službo. Letošnji geodetski dan je bil posvečen dvema strokovnima področjema, in sicer vlogi geodetske službe oziroma geodeta v prostorskem planiranju in inženirski geodeziji. - Franc Jenič je govoril o pripravi prostorskih planov v občini ter o vlogi geodeta pri tem plani- ranju; - Milan Naprudnik je podal prispevek o vlogi in nalogah geodetske službe v prostorskem planira- nju na sploh; - Tomaž Banovec pa je razvil misli o temi"geodetska služba in stroka v procesih družbenega pla- niranja. V razpravi, ki so jo organizatorji žal, morali prehitro zaključiti zaradi popoldanskega programa, so sodelovali: - Janez Kobilica je kritično govoril o izvajanju posameznih nalog geodetske službe, ki so še po- sebej pomembne za izvajanje prostorskega planiranja; - Ivan Urh je poleg terminološke razprave razmišljal o urbanističnem planiranju v občini; - Peter Svetik je govoril o izvajanju nekaterih trenutno aktualnih nalogah geodetske službe za * 61000 Ljubljana, Geodetska uprava SRS, dipl .ing.geod., pomočnik direktorja Prispelo v objavo 1978-11-08 GV 23(1978) 4 235 potrebe prostorskega planiranja; - Marjan Smrekar je govoril o nekaterih problemih kartografije pri nas; - Ivan Gaber je omenil nekatere probleme v zvezi z organizacijo geodetske službe in neenotnost- jo stanja po občinah; - Tomaž Banovec je razmišljal o nalogah geodetskeslužbe v občinah v procesu planiranja z vidika podatkov, ki naj bi i ih ta si užba zagotovi jola in koko; - Vinko Pušnik je govoril o razvoju geodetske službe v zadnjih desetih letih ter o vrednotenju geo- detskih evidenc. Drugi dan, ki je bil posvečen inženirski geodeziji, so bili podani naslednji prispevki: - Franc Ules, Geodetska dela v procesu izdelave zazidalnega načrta, lokacijske dokumentacije in realizacije zazidalne zasnove na terenu; - Franc Černe: Določanje deformacij pri železnicah v tunelih; - dr. Florjan Vodopivec: Sodobni pripomočki pri geodetskih delih v inženirstvu; - Erik Jeglič: Inženirska geodezija pri gradnji cest; - mag .Jože Boštjančič: Vključevanje fotogrametrije na področju raziskav v gradbeništvu; - Dušan Vicentic: Uporabo geodezije v inženirstvu pri gradnji elektrovodov in Gradnjo jedr- ske elektrarne Krško. Zaradi časovne stiske organizatorji drugi dan sploh niso odprli razprave. Na programu je bil namreč ogled impozantnega gradbišča prve jedrske elektrarne v Jugoslaviji, ki se gradi v nepo- sredni bližini mesta Krško. Graditelji so nas že pred ogledom obsimo seznanili s tehničnimi, fi- nančnimi in drugimi podatki in problemi gradnje te jedrske elektrarne. Udeleženci 11 .geodetskega dneva pa so si ogledali tudi Kostanjevico, Dolenjske Benetke, z vr- sto razstav v cistercijanskem samostanu iz 13.stoletja, in sicer: stalne zbirke Jakca, Gorjupa, Kralja, pletersko zbirko starih mojstrov, formo vivo. Geodetom v pozdrav po je ubrano zapel v kopeli samostana kostanjeviški oktet. Ta kulturni program je vsekakor mnogo pri spevol k družab- nemu razpoloženju udeležencev geodetskega dne v Krskem. Tako razpoloženje se je nadaljevalo še pozno v noč na družabnem večeru, ki je bil v novem hotelu Sremič. Pa še to: bili smo prijetno presenečeni nad prijaznostjo organizatorjev, ko so nas pri vhodu pozdravili v narodnih nošah pio- nirji in pionirke in nam pripeli značko Krškega s tribarvnico. Nimam namena kritično ocenjevati geodetskega dneva, mislim pa, da se razvija v pravo smer,da postaja zbor vseh slovenskih geodetov, da nas združuje in povezuje, ne pa razdvaja. Glede na tako veliko udeležbo pa na geodetskem dnevu ni možno vsega doreči;, to noj bi storili v ožjih te- matskih razgovorih po geodetskem dnevu, ki bi najbrž morali biti v okviru sekcij Zveze geode- tov Slovenije, soj jih zato tudi imamo, mar ne? Geodetski dan pa naj bo resnična manifesta- cija - praznik - vseh geodetov Slovenije s še večjo udeležbo. Noj poročilo z 11 .geodetskega dne sklenem z ugotovitvijo, kot je bilo zapisano v časopisu Delo, ko je poročal o srečanju geodetov v Krškem pod naslovom Geodeti v samoupravnem planiranju, da lahko geodeti v veliki meri pripomorejo k hitrejšemu oblikovanju naše prihodnosti, soj so prav oni najboljši poznavalci prostora in zato bi moralo biti njihovo mesto v raznih komisijah, strokov- nih skupinah in na javnih razpravah ko bo govor o prostorskem planiranju. Torej,kolegi geodeti, na delo in obilo uspeha! 236 GV 22(1978) 4 POZDRAVNI NAGOVOR PREDSEDNIKA DOLENJSKEGA GEODETSKEGA DRUŠTVA TOVARIŠA FRANCA JENIČA Dovolite mi, da v imenu Dolenjskega geodetskega društva in v imenu Zveze geodetov Slovenije otvorim 11 .geodetski dan. Organizator letosnjega geodetskega srečanja je Dolenjsko geodetsko društvo, ki združuje geodete iz vseh posavskih in dolenjskih občin in je bilo ustanovljeno lani novembra. Ko začenjamo novo desetletje geodetskih dnevov, je prav, da se ozremo na prehojeno pot in si začrtamo novo. lahko rečemo, da so postala ta srečanja tradicionalna, iz leta v leto bolj obiska- na in ena izmed oblik dodatnega izobraževanja in seznanjanja z novostmi v nosi teoriji in praksi. Zadanja leta se geodeti srečujemo izven republiškega središča po manjših mestih v naši republiki in se tako seznanjamo z naravnimi danostmi teh krajev in delovnimi uspehi naših ijudi. Ob današnjem obisku, po prijavah sodeč, nas je skoraj 300, se mi vsiljuje misel, da bi morali or- ganizac1p vsebine geodetskih dnevov posvetiti v prihodnje vso pozornost. Zavedati se moramo, da se malokatera stroka lahko pohvali s tem, da se na leto sestane polovica njenih strokovniakov. To je priložnost, da lahko še bolj načrtno strokovno usposabljamo in seznanjamo naš kader z najno- veisimi strokovnimi novostmi oziroma ga seznanjamo z najbolj aktualnimi družbenimi tokovi. Prepričan sem, da bi bilo o tem vredno še razmišljati. Preden se lotimo dela, mi dovolite, da vam vsem izrečem toplo dobrodošlico in med nami pozdra- vim nase najstarejše stanovske tovariše in naše učitelje. Z velikimi obeti za prihodnost se veseli- mo obiska najmlajših kolegov, ki sodelujejo prvič na geodetskem dnevu, in tovariško stiskamo ro- ko vsem tistim, ki so z instrumentom na mmi pustili del svojega minulega dela v naših krajih. V naši sredi iskreno pozdravljam predstavnike občine Krško in sosednjih občin ter predstavnike med- občinskih institucij. Izjemen pečat daje našemu srečanju udeležba predstavnikov republiških insti- tucij ter udeležba kolegov iz bmtskih republik in predstavnikov Zveze geometrov in geodetskih inženirjev Jugoslavije. Vsem prisrčen pozdrav z željo, da bi se med nami počutili kar najbolje. Da bo današnji in jutrišnji dan v redu potekal, mi dovolite, da predlagam delovno predsedstvo. predsednik Zveze geodetov Slovenije Kren Boris predsednik li ubljanskega geodetskega društva Brinovec Radko predsednik Celjskega društva Gaber Ivan predsednik Mariborskega društva Rubinšak Rihard predsednik Dolenjskega geodetskega društva Spoštovani udeleženci . Preden predam besedo delovnemu predsedstvu, mi dovoli te, da povem še eno misel. Naše srečanje poteka v Delavskem domu, ki je bil zgrajen s samoprispevkom naših de- lovnih ljudi in je bil lani slovesno izročen genemciji, ki je začela graditi šesto stoletje našega mesta z željo, da bi bil ta Delavski dom fokus, v katerem bi se zbirale vse napredne misli in ide- je, v katerem se bo naš delovni človek duševno in kulturno izpopolnjeval in se kalil za življenje. Bodimo tudi mi tu dobrodošli, bodimo generacija, ki bo oblikovala in ustvarjala jutrišnji dan ne samo za naše mesto, temveč prihodnost celotne naše družbene skupnosti. G V 22(1978) 4 237 POZDRAVNI NAGOVOR PREDSEDNIKA SO KRŠKO TOVARIŠA SILVA GORENCA Veseli nas, da ste se slovenski geodeti letos sestali v Krskem, zato vam vimenu vseh nasih občanov in naših institucij izrekam prisrčno dobrodošlico. Želim vam, da bi se v našem mestu in v naši občini kar najbolje počutili. Vase srečanje, ki je letos že 11.po vrsti in ki ga prirejate širom po Sloveniji, priča o izredni aktivnosti društev in Zveze geodetov Slovenije. Taka aktivnost zago- tavlja nenehno prizadevanje za strokovno izpopolnjevanje, za izmenjavo izkusenj in spoznanj ter novih dosežkov, na drugi strani pa pomeni družbeno uveljavljanje geodetov in njihove funkcije v našem samoupravnem sistemu, predvsem v celovitosti vaših nalog pri načrtovanju našega nadalj- njega razvoja in gospodarjenja s prostorom ter z drugimi pogoji našega življenja. Menimo, da vam je treba čestitati k takšni strokovni in družbenopolitični aktivnosti. Občina Krško spada med tiste slovenske občine, kjer si delovni ljudje z velikimi lastnimi napori in s sodelovanjem širše družbeno- politične skupnosti razmeroma naglo utirajo pot k hitrejsemu razvoju materialne osnove in boljših življenjskih pogojev. Videli boste, da so bile v desetletju, ki se izteka, zgrajene nove tovarne in modernizirane in razširjene stare. Moderni čas je začel utripati ne samo v naših mestih, ampak tudi na vasi. Modernizirane so ceste, problemi oskrbe z vodo in električno energijo so rešeni. Gradimo nove šole, kulturne domove in športne objekte. Na področju naše občine se gradi prva jedrska elektrarna v Jugoslaviji. Takšen razvoj nam zastavlja vrsto zelo velikih problemov, od strukturnih neskladnosti gospodarstva pa do probl erna smotrne izrabe prostora. Zato smo probl emorn prostorskega planiranja v naši občini posvetili kar največjo skrb. Iti tem sem dolžan povedati, da so bili prav vodilni in drugi delavci iz vrst geodetov zelo aktivni pri reševanju te problematike. Spoštovani tovariš predsednik, želim, da bi 11.dan geodetov kar najbolje uspel. Zvezi geodetov Slovenije želim veliko uspehov pri njenem nadal j nj ern delu. V spomin na naše srečanje poklanjam zvezi v imenu skupščine občine in družbenopolitičnih orga- nizacij spominsko plaketo in zbornik Krško skozi čas. ZBOR JE POZDRAVIL TUDI TOVARIŠ JOŽE ERJAVEC, POMOČNIK REPUBLIŠKE SEKRETARKE ZA URBANIZEM Imam prijetno dolžnost, da vas v imenu republiške sekretarke tovarišice Vičarjeve lepo pozdravim. Iz programa dela je razvidno, da ste pretežni del svojega časa namenili prostorskemu planiranju, torej tistim vprašanjem, s katerimi se sedaj ukvarjamo in s katerimi se bomo srečevali v prihodnjih letih. Veseli nas, da ste obravnavali tako pomembna vprašanja, katerih resevanje se s podružablja- njem planiranja prenaša iz strokovnih v družbene roke in za katera ste zadolženi tudi geodeti. Na- loga je tem pomembnejša in tudi odgovornejša, ker srno dolžni dajati nosilcem planiranja ustrezne podloge, osnove, na podlagi katerih bodo lahko planirali. Jasno je, da ste prav geodeti v prvih vrstah, da nam boste prav vi dali podlago, na kateri planerji obdelujejo nadaljnji razvoj. Mislim, da ni nič novega, če ugotavljam, da je vosa stroka dobro strokovno in tehnično razvita, z dolgoletno tradicijo, da lahko pomaga v občinah ne samo z geodetskimi podlogami, temveč tudi z drugimi nasveti in izkušnjami in je lahko v veliko oporo planerjem in tudi ostalim nosilcem raz- voja oziroma celotni družbeni skupnosti. 238 G V 22(1978) 4 Opozoriti želim na to, kaj vse nas še čaka v prihodnosti - poleg tega, kar ste ževčeraj in danes sami ugotavljali in kje pričakujemo vaše sodelovanje. ftipravljajo se spremembe urbanistične za- konodaje. Najprej moramo pripraviti novi Zakon o urbanističnem planiranju. ftav pri tem pričaku­ jemo vaše sodelovanje, predloge, pobude in izkušnje. Naslednja skupina predpisov je s področja varstva kulturne in naravne dediščine. Čeprav to področje ni zelo pomembno za vašo aktivnost, pa le pričakl{jemo določene predloge o tem, saj tudi to področje želimo v "končnici" prikazovati na vaših osnovah - kartah. Bliža se tudi sprejem predpisov o narodnih parkih in spominskih par- kih itd. Z njimi želimo doseči to, da bi za to področje skrbela bolj smotrno celotna družba. Vaša vloga v prihodnje bo zelo pomembna, zato smo prepričani, da bo vaš prispevek v tem tre- nutku še vedno pravočasen, vzpodbuden. Do na dalj njega Geodetskega dneva vam želim še veli ko delovnih uspehov. V IMENU ZVEZE INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SRS JE ZBOR POZDRAVIL TOVARIŠ MARCEL ŽORGA Spoštovane tovarišice in tovariši, tovariš predsednik! Dovolite mi, da vas v imenu Zveze inženirjev in tehnikov na vašem današnjem zboru najlepše po- zdravim z najlepšimi željami za uspešno delo. Ko sem pregledal vaš delovni program, sem se ustavil ob tem Občina in prostorski plan - interdis- cip! inarnost pristopa. lnterdisci pl inarnost drustva smo prej poznali po tem, da sta Drustvo za zašči­ to materiala in Društvo varilcev (samo ta dva sta tokrat obstajala) združevala v svojih vrstah stro- kovnjake najrazličnejših strok celotne industrije. Danes imamo številna strokovna društva in vse mogoče ustanove, v katerih delajo strokovnjaki. Ko smo se lotili interdisciplinarnega dela, smo odprli naše delo inženirjev in tehnikov in ga želimo povezovati z najrazličnejšimi področji. Inter- disciplinarnost pomeni združevanje tehničnih, organizacijskih, finančnih in drugih dejavnikov in interesov, ki dobro in pravilno usklajeni pomenijo rezultanto dela, dajejo najboljše rezultate in upravičujejo vložena sredstva. Zveza inženirjev in tehnikov se ukvarja tudi s časopisno-založniško dejavnostjo. Iščemo novo vse- bino te dejavnosti, želimo ustvariti povezavo med raziskovalno in društveno dejavnostjo in združe- nim delom. Izdali smo dva zvezka: Cesta I in Cesta 11. Upam, da nam bo uspelo organizirati inter- disciplinarni simpozij, na katerem bi lahko povedali svoje mnenje strokovnjaki vseh strok in kra- jevne skupnosti. Dovolite mi, da vam na koncu še enkrat zaželim uspešno delo. GV 22( 1978) 4 239 TOYARIŠ PAŠKO DR. LOVRIČ JE POZDRAVIL ZBOR V IMENU ZVEZE GEODETSKIH INZENIRJEV IN GEOMETROV HRVATSKE Tovarišice in tovariši, dragi kolegi in prijatelji ! Iskreno sem vesel, da sem prišel med vas in da vam lahko v imenu Zveze geodetskih inženiriev in geometrov in v imenu predsednika ter v svojem imenu zaželim popoln uspeh 11. Geo- detskega dne. fbsebno smo veseli, da vasesrečanje poteka tu na Dolenjskem, ki nam je tako dra- ga, da jo pogostokrat obiščemo. Žal mi je, da nas ni prišlo več sem, toda i boste, da je tega sestanek, o fotogrametriji, ki se začne pojutrišnjem v Šibeniku, in našGeodetski ki bo čez kakšnih deset ali petnajst dni v fbreču. Toko si je težko utrgati se kakšen dan, da bi prišli v večjem števi I u sem. Prepričan pa sem, da bomo rezultate vašega srečanja pazljivo proučili, kakor smo jih še vedno doslej. Poudariti moram, da je bil način vašega dela v društvu za nas zmerom zelo poučen. Brez sramu moramo odkrito priznati, da po vašem zgledu organiziramo šele tretje srečanje hrvatskih geode- tov, da smo potrebovali dolgo časa, za spoznanje, da je to najprikladnejši način za srečanje blanov. Rezultati, ki jih dosegamo na takšnih zborih, so mnogo pomembnejši kot rezultati sploš- nih strokovnih posvetovanj Poleg reševanja strokovne problematike je tu še zmerom dovolj časa tudi za človeške, prijatelj- ske stike, brez katerih ne more bi ti uspešnega razvoja stroke. Še enkrat se vam najprisrčneje zahvaljujem in želim temu posvetovanju popoln uspeh. 240 GV 22(1978) 4 Franc JENIČ* PRIPRAVA PROSTORSKIH PLANOV V OBČINI IN VLOGA GEODETA PRI TEM PLANIRANJU Z družbenim planom občine se na podlagi potreb in interesov delavcev in vseh delovnih ljudi in na podlagi splošnih interesov oblikuje skupna politika ekonomskega in družbenega razvoja v ob- čini, kar pomeni tudi razvijanje komunalnih dejavnosti, prostorske in urbanistične ureditve, iz- koriščanje kmetijskih zemljisč itd. Družbeni plan občine je rezultat družbenih dogovorov o temeljih plana, pri čemer je najpomemb- nejše to, da nastaja iz temeljev planov samoupravnih organizacij in skupnosti. Pri tem je izredno pomembno, da je planiranje in urejanje prostora kot prostorska komponenta sestavni del družbene- ga plana, kar pomeni, da so prostorske rešitve odsev družbenoekonomskih ciljev oziroma prostor- ske možnosti pogosto opredeljujejo ekonomsko-socialne smeri razvoja. Prostorski plan občine je del celote, usklajen z vsemi ostalimi vidiki ekonomskega in socialnega planiranja v občini in prav urejanje prostora in varovanje okolja mora vsebovati dolgoročne stal- nice in se ne sme podrejati srednjeročnim in kratkoročnim interesom, temveč se mora opirati na resolucije republiške skupščine o urbanistični in zemljiški politiki, zaščiti vode, zraka itd. S tem, da smo v ustavi leta 1974 postavili družbeno planiranje na samoupravno osnovo in delov- nega človeka opredelili kot temeljnega nosilca planiranja, tam kjer dela, to je v združenem de- lu, in tam,kjer živi, se pravi v krajevni skupnosti, smo postavili formulo kako realizirati plani- ranje in s tem seveda tudi prostorsko planiranje v praksi. fo pomeni, da prostorski plan občine ni samo produkt planskih ali administrativnih skupin, ki ga sprejme občinska skupščina z odlokom, temveč je dogovor med nosilci planiranja, to je krajevnimi skupnostmi, tozdi in SIS, ki ga občinska skupščina ie potrdi. Določila ustave, Zakon o združenem delu in zvezni Zakon o temeljih sistema družbenega planira- nja in Zakon o družbenem planu SFRJ, začasna enotna obvezna metodologija, Odlok o izvajanju priprav prostorskih planov v SR Sloveniji in v zadnjem času se Resolucija VIII. kongresa Zveze komunistov Slovenije določajo bistvene spremembe tako v sistemu kot v procesu prostorskega plani- ranja in bistveno vplivajo na izdelavo prostorskih planov v občinah. Pri tem pa seveda ne smemo prezreti stalnih drugih vzrokov in ciljev, ki pogojujejo obnovo že obstoječih prostorskih dokumen- tov ali izdelavo novih. Le-te želim osvetliti predvsem s stališča občine Krško in sočasno v kratkih obrisih predstaviti že opravlieno delo pri izdelavi prostorskega plana pri nas. Veljavna urbanhtična dokumentacija (UP, UN, UR) je bila sprejeta že leta 1968. V tem času je prišlo v občinah in izven njih do številnih sprememb (dinamika gospodarskega in tehnološkega razvoja, socialnodemografske spremembe itd.). lokacija JE Krško z vsemi spremljajočimi omejit- vami in trasami energetskih naprav pomeni element, ki bistveno vpliva na koncept prihodnje po- selitve in celotno urejanje prostora. Kot bistven element, ki vpliva na prihodnji prostorski in * 68270 Krško, YU, Geodetska uprava Krško ing.geod., načelnik geodetske uprave Prispelo v objavo 1978-10-13 ** fo prispevek je bil podan na Geodetskem dnevu v Krškem 6.-7.10.1978 GV 22(1978) 4 241 družbenoekonomski razvoj, so zakonsko opredeljene zahteve po zaščiti kvalitetnih kmetijskih po- vršin in zagotovitvi pogojev za hitrejši razvoj kmetijstva. Na Krškem polju, ki je osrednje, naj- večje in najkvalitetnejše kmetijsko območje občine, se križajo interesi kmetijstva z interesi šte- vilnih drugih uporabnikov: potrebe po izkoriščanju gramoza, varovanje zalog pitne vode, rekon- strukcijo magistralnega in regionalnega prometnega omrežja, zahteve po industrijski coni, veliki pritiski za poselitev itd. Veljavna urbanistično dokumentacija še ni izhajala iz razvojnih načrtov organizacij združenega dela, SIS in krajevnih skupnosti. Hitri družbenoekonomski razvoj v občini Krško zahteva sprotno usklajevanje gospodarjenja s pro- storom z družbenimi cilji ter gospodarskim razvojem. Vse bolj je očitna potreba po medobčin­ skem dogovarjanju in usklajevanju pri reševanju številnih prostorskih in gospodarskih problemov. Na osnovi navedenih zakonskih določb, problemov in vzrokov je Skupščina občine Krško spreje- lo novelacijo temeljne urbanistične dokumentacije kot nalogo, ki jo je treba rešiti v tem srednje- ročnem načrtu. Oblikovali smo delovne komisije tako pri izvršnem svetu kot pri občinski skupščini, katerih naloga i je bila usklajevati in usmerjati delo. Skupščina občine Krško je na seji dne 26.6.1978 sprejela Odlok o pripravi prostorskega plana, iz- vrsni svet pa je sprejel operativno shemo s terminskim planom za izdelavo plana in finančni načrt. V okviru realizacije posameznih delovnih faz po operativni shemi je bilo julija in avgusta 1978 izdelano Strokovno gradivo za pripravo smernic in elementov prostoskega plana. Izdelala sta go Urbanistični institut SRS in pooblaščena delovna organizacija IGM SAVA Krško v sodelovanju s strokovnimi organizacijami, nosilci planiranja v občini, družbenopolitičnimi organi in občinskimi strokovnimi službami. Strokovno gradivo sestavljajo: l) Strokovne osnove 1, ki obsegajo med drugim dolgoročno projekcijo prebivalstva, poselitev in opredelitev funkcijskih območij, regionalne vplive s sosednjimi občinami, družbenogospodar- ski razvoj, naravne danosti itd. 2) Strokovne osnove 2 - izhodišča za prostorski razvoj - s posebnim poudarkom na: - skupnih usmeritvah in osrednjih ciljih nadaljnjega razvoja, - variantah prostorske razmestitve prebivalstvo in organizacije prostora, - oceni površin potrebnih, za poselitev. 3) Povzetek strokovnih osnov kot gradivo za javno obravnavo, ki zgoščeno povzame pomembnej- še probleme vseh planskih območij, variantne možnosti spontanega ali usmerjenega razvoja (socialno-demografskega, prostorskega) in nakazuje prihodnje naloge in usmeritve. O strokovnih gradivih sta razpravljala izvrsni svet in občinski komite in sta o problematiki pros- torskega planiranja zavzela idejno-politična stališča in izhodišča, ki so sestavni del gradiva za javno obravnavo. Skupsčina občine Krško je no zadnji seji, tj. 28.9.1978, sprejela sklep o jav- ni obravnavi strokovnih osnov za pripravo smernic in elementov prostorskega plana občine Krško, ki bo trajala od 10. do 31 .oktobra 1978. Javna razprava je torej namenjena odločanju o dolgoročnih smereh razvoja v okviru možnih vari- ant. Na osnovi Strokovnih osnov izbranih variant predlogov in pripomb v javni obravnavi bomo izde- lali predlog smernic prostorskega plana in družbenopolitična izhodišča, ki jih bo izvršni svet no- vembra letos predložil občinski skupščini v sprejem. 242 GV 22(1978)4 Smernice, ki naj izražajo skupno oceno razvojnih možnosti, okvirno razvojno pol iti ko ter izbor prioritetnih nalog in ciljev, pomembnih za prostorski vidik planiranja,bodo vodilo pri izdelavi ele- mentov za sklepanje dogovorov o temeljih prostorskega piano, ki jih pripravijo in sprejmejo samo- upravne organizacije in skupnosti. Prepričan sem, da bomo skupno na podlogi strokovnega dela, napredka tJrbanistične teorije in ust- varjalnega sodelovanja vseh nosilcev planiranja pri skupnih susmeritvoh v prostoru pripravili in sprejeli tak pros.torski plan občine, k.i bo zagotovil policentrični sistem razvoja kot osnovo za pro- storsko distribucijo prebivalstva in proizvodnje in da bo namenska izraba prostora usklajena med vsemi interesenti in da se bomo uspešno upirali tudi stihiji v izrabi prostora in prevladovanju inte- resov posameznikov in ožjih skupin nad družbenimi interesi ter da bomo z razvojem v prostoru iz- boljševali človekovo okolje itd. Če se povrnemo k temi Občina in prostorski plan,vidimo, do je prostorski plan rezultanto strokov- nega dela, iskanj in idej 1"er samoupravnega dogovarjanja in odločanja delovnih ljudi in občanov in da je vloga občine stalno usklajevanje in vzpodbujanje ustreznih družbenih in strokovnih sil, od katerih je odvisen razvoj zdravega okolja in humanih življenjskih pogojev občana, človeka. Tovarišice in tovariši 1 Dovolite, da ob današnji temi nam vsem zastavim vprašanje: kje in kaksna je vloga geodeta? Tu ne mislim samo na naše evidence, načrte in karte. Kje smo geodeti kot stroka, kje kot občani - nosilci planiranja? Spoznali smo teoretični in realizotorski del planiranja, tudi prostorskega! Medtem ko se prvi vse bolj odpira interdisciplinarnem delu in prerašča ozke kroge administrativnih skupin, drugi dobiva značaj samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja tako delavca v združenem delu kot obča­ nov v krajevnih in drugih skupnostih. Mislim, da je naša nalogo, do smo kot strokovnjaki člani strokovnih delovnih skupin, kot občani pa smo po ustavi nosilci planiranja oziroma v krajevnih skupnostih usklajujemo skupne interese in cilje. Znotraj stroke je prav gotovo bilo veliko storjenega (imamo veliko uporabnih načrtov, evidenc), vendar mislim, da se moramo bolj odpreti "navzven" in produkte svojega dela in svoje znanje ponujati povsod, kjer je potrebno. Menim, da je drnžbeno nedopustno, da smo geodeti kot odlični poznavalci prostora in njegovi in- terpreti aktivni samo pri izmerah terena in izdelavi geodetskega načrta in da sodelujemo zopet, ko že sprejeti dokument prenašamo v naravo. Naše sodelovanje je nujno, po ustavi in z vsemi zakon- skimi določbami utemeljeno, tudi pri skupnem odločanju in sprejemanju tega dokumenta. Noše mesto je v raznih komisijah, strokovnih skupinah, na javnih razpravah itd. Zavedati se moramo, da to niso enkratne naloge, temveč proces dela, ki traja, soj od splošnih konceptov planiranja vedno prehajamo h konkretnemu delu, kar je v bistvu podobno nasemu načelu "od velikega k ma- lemu". Dovolite, da se na koncu samo bežno dotaknem pomembnih družbenopolitičnih akcij, pri katerih bo moralo sodelovati tudi naša stroko. Fted nami so naslednji srednjeročni program razvoja 1980- 85, dolgoročni načrt razvoja do I eta 2000, srednjeročni program in dolgoročni razvoj geodetske sllJžbe. Mislim, da te akcije zelo obvezujejo tako strokovnjake v združenem delu in upravnih organih kot v krajevnih sklipnostih, obenem pa nam omogočajo dvoje: da s svojim strokovnim in družbe- nim delom prispevamo k oblikovanju nase prihodnosti in da v tem interdisciplinarnem delll in ši- rokih družbenopolitičnih usmeritvah najdemo smernice za razvoj geodetske stroke. Noj končam z mislijo, do nos je morda prav prostorsko planiranje kot komponenta samoupravnega družbenega planiranja opomnilo, da mora tudi naša stroko hitreje iskati nove usmeritve, nove iz- razne možnosti in organizacijske oblike, da se bo lahko aktivno, kot celota in kot posamezniki, pri družila trasi ranj u naše prihodnosti . GV22(1978) 4 243 Milem NAPRUDNIK* VLOGA GEODETSKE SLUŽBE IN STROKE V PROSTORSKEM VIDIKU DRUŽBENEGA PLANIRANJA Ni prvič, da skupaj razpravljamo o tako pomembni aktivnosti našega delovanja. Pred 10 do 15 leti smo sprejeli kot novo družbeno orientacijo premik z "fiskusa v prostor" - vendar smo se od vsega začetka zavedali, da ostajamo v osnovi informativna dejavnost - uporabo naših podatkov po moramo usmerjati s področja obdavčevanja no področje urejanja prostora. Če analiziramo to sicer kratko, vendar izredno odločilno obdobje, za nadaljnji razvoj celotne službe in stroke, lahko zapišemo, do smo v obdobju pred gospodarsko reformo v takratnem sistemu urbanističnega planiranja sodelovali z načrti za tehnično-urbanistično dela pri načrtovanju mest in naselij, po letu 1967 po smo vzporedno s širjenjem urbanističnega planiranja v prostorsko pla- niranje sodelovali z osnovami za urejanje širših območij in republike kot celote, to je s topograf- skimi in kartografskimi osnovami od merila 1:25.000 do 1:750.000. Iztočnico za noš nadaljnji razvoj v smeri urejanja prostora moramo iskati v letu 1974, ko smo z novo ustavo v mladi zgodovini samoupravnega planiranja prostorsko planiranje opredelili kot ne- ločljivo sestavino sistema družbenega celovitega planiranja, v letih dozorevanja pa tudi spozna- li, da je prostorsko planiranje predvsem dolgoročno, da je dolgoročne stalnice treba vključevati v srednjeročne družbene plane, ne po podrejati interese, in da moramo uveljavljati instrumente samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja tudi v pmcesu prostorskega planira- nja. Ta stališča smo podrobneje opredelili v stališčih, sklepih in priporočilih za reševanje problemati- ke varstvo dobrin splošnega pomena in vrednod človekovega okolja v SRS v letu 1977 in stališčih, sklepih in priporočilih za oblikovanje in izvajanje prostorske, urbanistične in zemljiške politike v SR Sloveniji v letu 1978, predsednik Sergej Kraigher po jih je razčlenil v svoji razpravi no skupščini Skupnosti slovenskih občin septembra letos v Kopru. Neposredno iztočnico za naš družbeni priključek pa moromo iskati v ustavnih določilih o družbe- nem informacijskem sistemu, ki smo go prvič utemeljili kot ustavno kategorijo, za razliko od pro- storskega planiranja, ki je bilo zajeto z raznimi poimenovanji in opredelitvami v vseh povojnih ustavah. Tudi na tem področju dozorevamo in po štirih letih uveljavljanja nove ustave smo spoz- nali, do je treba ločiti sistem od sredstev. Tovoriš Kardelj v svoji študiji Smeri razvoja politične­ ga sistema socialističnega samoupravljanja obrovnova vključevanje informacijskih dejavnikov v politični sistem in poudarja, do je treba razvijati avtonomnost informacijskih nosilcev, sistem or- ganizirati od občin navzgor, nosilci pa se morajo med seboj povezovati - vse to po se v celoti nanaša tudi no delovanje geodetske službe. Končno je zvezni svet za vprašanja družbene uredit- ve sprejel osnovna izhodišča o namenu in vlogi tega sistema z razlago, da potrebujemo neodvisno in objektivno informacijo v procesu samoupravljanja, upravljanju, planiranju za potrebe funkcio- niranja družbenopolitičnih skupnosti na vseh ravneh. V SR Sloveniji že nekaj časa pripravljamo družbeni dogovor in zakon za to področje, vsako leto vlagamo dokajšnja sredstvo v raziskave, v občinah je vedno več pobud za praktične pristope.Lah- * 61000,YU, Ljubljana, Geodetska upravo SRS dipl .ing.geod.,direktor Geodetske uprnve SRS Pri spel o v objavo 1978-1 O- 13. ** Ta prispevek je bil podan na Geodetskem dnevu v Krškem 6.-7.10.1978 244 GV 22(1978) 4 ko trdimo, do obv!acbmo vsebln$ki okvir sistemar razveier.ega v socia!no-d·:amografske, ekonomske in fizii:no-prostorske se;;.tavine,. d:::i obvladamo tudi račur1olniške rešitve, manj po smo napredovali pri i::kanj,,; orgcmizccijskih prijemov in samouprc1vnem povez.ovorij1J. lzvrsn~ svete občin in SRS !'er upn::ivne orgar,e čakajo tako konkrnl'W-J ndoge pri vzprJstst meh,dologije in minirnuma kaz:olcev ter nedorečenost tvorita, glede na podrob- r,o opredelitevvsobinedo!.:pvorov o temeljih in samih planov, v-endarle praktično osnovo za dolgo- ročnejšo reprodukcijo in nadgr:1dnjo nafih osnovnih podatko,v" Ce utemeljujemo te ob primerih s področj 1:i orgomizocije proslora, !ahko i·egistriramo, de1 člen[mo v procesu izdelave prostorskih pla- nov naselja na 9 tipov po številu prebivohtva, na 15 tipov po funkcijah in 4 tipe po površini. To 11e skupaj 28 členitev, od teh p'.l jih danes pmktično zajemamo !e slabo tretjino. Če pa utemelju- j1;;mo te, ob primedh iz,obe p0vršin ~ uporabe prostora, lahko ugotovimo, da členimo pri tej kom„ ponenti planircmj,1 7 tipov poselitvenih obm:.1čij, 4 tipe gozdnih območij, 6 tipov območij z:a pri- C:obivcmje rudnin, 15 tlp,)v nevc.rn;h obrnočq, območja za rekreacijo, v zvezi s prikazovanjem bil,:mc vrsto č:11:;.,nitev znotrcij prlmarnih in :::ekundornih oblik uporabe prostora, vse to pa je danes I,~ v nezm;;l·ni me,ri upodobl1en,a na noiiih kartcih ,v katm;trih in evidencah, GV 22(1978) 4 245 Kot primer pri ovrednotenju zemljišč po lahko vzamemo členitve na primernostna, varstvena in omeiitvena območja, od katerih členimo na primer območja za kmetijsko proizvodnjo na 5 kate- gorij s po 5 kriteriji, od katerih so trije tipično geodetski (nagib, osončenje, nadmorska višina), ali na primer območja za rekreacijo v zelenju, kjer nastopajo 4 kategorije s po 4 kriteriji, ki so vsi tehnično-geodetski . Tako nas čakata dve nalogi: dopolniti členitve podatkov iz topografskih in katastrskih osnov in jih hkrati ovrednotiti glede na prostorske kriterije. Te naloge bomo lahko uspešno izvedli v so- delovanju s strokovnjaki drugih strok~ gradbenimi, komunalnimi, gozdarskimi, ekološkimi,vodno- gospodarskimi strokovnjaki, strokovnjaki iz vrst ekonomistov in pravnikov ter drugimi glede na specifiko. Za izvedbo teh nalog bo treba razvijati postopke in metode, od ugotavljanja lokacij- skih pogojev, določanja kriterijev in njihovega agregiranja do ovrednotenja v posamezna območja. Zato moramo člmprej usmeriti v to smer raziskave in ustrezno tudi dopolniti učni program na FAGG. Ob sklepu lahko izrazimo ustavno misel o pravici delavca v tozdu in krajana v krajevni skupno- sti, da sam planira in odloča. To pa bo lahko le, če bo imel na voljo zadostne in sistemizirane podatke, da bo resnično lahko objektivno presojal v procesu usklajevanja interesov. To mora po- stati osnovno vodilo geodetske službe in dejavnosti pri uresničevanju ustavnih načel. 246 GV 22(1978) 4 Tomaž BANOVEC* GEODETSKA SLUŽBA IN STROKA V PROCESIH DRUŽBENEGA PLANIRANJA 1. Uvod Takoj moramo ugotoviti, da smo geodeti predvsem stroka in služba, in ne panoga ali grupacijo; združenega dela. To pomeni, da smo predvsem neke vrste družbeni servis, kar potri ui e tudi enot- na klasifikacija dejavnosti. To funkcijo, ki je zakonsko urejena (Zakon o geodetski službi) za sedaj financiramo pretežno iz sredstev splošne porabe, torej svobodne menjave v veliki meri še ne poznamo. Zbiranje večjega dela sredstev za realizacijo zadev geodetske službe v proračunih lah- ko razumemo tudi tako, da smo dali geodetski službi status "'informacijske službe". Tudi zadeve geodetske službe - čeprav nekatere še nedefinirane - določene s tem zakonom, v bistvu zadeva- jo splošno družbeno potrebo po organiziranem pridobivanju podatkov in izkazovanju stvari in dej- stev v realnem prostoru, predvsem s sredstvi lokacije (lokacijski aspekt) 1) Geodetska si užba i e pravzaprav bistvena nosil ko podatkovnega sistema za potrebe družbenega in zlasti prostorskega planiranja. Razmerij med prostorskim in družbenim planiranjem v tem referatu ni treba posebej opredeljevati .2) To je splošno vprašanje različnih pogledov (aspektov) na druž- beno reprodukcijo, med njimi je tudi prostorski kot temeljni .3) Že Ma;x i e ugotovi 1, da je družbena reprodukcija prav tako opazna v prostoru in ni egovi preob- razbi; podobno lahko razni teoretiki opazujejo družbene oblike reprodukcije v različnih prosto - rih; geografski prostor je glede tega samo najbolj razumi jiv in v bistvu konkreten s svojimi loka- cijami .4) Novi Zakon o temeljih sistema družbenega planiranja in o planu SFR Jugoslavije poznamo dve le- ti. Vse v zvezi z njimi smo začeli vendar v celoti še nismo uspeli. Tudi razumevanja tega zakona so različna, prostorski vidik je v njem le deloma zaobsežen. V večini republik bomo npr. pri pri- pravi svojih zakonov o sistemu planiranja prostorski vidik še naprej ločevali in ga opredeljevali s posebnimi zakoni, kot smo do pred kratkim že delali v SR Sloveniji. 1) Geodezija zbira prav tako podatke o stanju stvad in dogodkih s poudarkom na lokaciji. To rej ima vse možnosti, da se razvije v neke vrste statistiko o prostoru z vsemi, najmanj pa dvema temeljnima funkcijama (upravljalsko in statistično). 2) Glej: Nekatera družbenoekonomska izhodišča za pripravo prostorskih planov v SR Sloveniji, Tomaž Banovec (posvet planerjev na Bledu 1977, 17 str. ali pa T .Banovec, Družbeni plan SR Slovenije in varstvo okolja, Slovenija paralele, posebna številka, posvečenci okolju (1977, str. 22 in 23). 3) Tomaž Banovec: Savetovanje, kartografija u opštini, Dubrovnik 1977, referat. 4) Santos: "A Marxistical approach to spatial planning", KSS, dokumeni·aciia Zavoda SR Slove- nije za družbeno planiranje. * 61000, YU, Komite za družbeno planiranje,Ljubljana dipl .ing.geod. Pri spelo v objavo 1978-10-13. ** Ta prispevek je bil podan na Geodetskem dnevu v lmeni, da se na isti ravni srečajo in usklajujejo obdelovalci urbanizma, geodezije, komunale, prometa, arhitekture, tehnologije in ekonomije. Geodezija ima v procesu izdelave zazidalnega načrta nemajhen delež, od priprave kvalitetnih geodetskih načrtov, geodetsko-analitične obdelave zazidalnega načrta, visinske regulacije, izde- lave detajlnih zbirnih in uskladitvenih načrtov komunalnih napeljav, katastrskega elaborata zazi- dalnega načrta do geodetskih terenskih opravil, ki so potrebna pred realizacijo zazidalnega na- črta na terenu. Za večino naštetih geodetskih del je treba pripraviti kompleksno analitično obdelavo z uporabo računalnikov. Opravljena dela pomenijo tako višjo kvaliteto predvsem glede natančnosti realiza- cije zazidalnega načrta in hitre praktične uporabnosti podatkov. V nadaljevanju želimo na kratko prikazati v tehnologiji izdelave zazidalnega načrta in lokacij- ske dokumentacije tiste elemente, kier je potrebno delo geodetskega strokovnjaka. In končno že- limo prikazati tudi geodetsko delo v fazi zakoličevanja in izmeritve na novo zgrajenih stavb, na- prav in drugih objektov po končani gradnji zaradi tehničnega pregleda. 2.0. Zazidalni načrt vsebuje tele elemente, ki jih morata pripraviti geodetska služba in opera- tiva: - geodetski načrt obstoječega stanja, - zakoličbeni načrt objektov in zunanje ureditve, - obodno parcelacijo zaseženega zemljišča, - načrt parcelacije zemljišč, - višinsko regulacijo, - zbirni in uskladitveni načrt komunalnih napeljav. 2.1. Geodetski načrt obstoječega stanja Kvalitetno prostorsko in urbanistično planiranje je zelo odvisno od kvalitete razpoložljivih geo- detskih načrtov. Brez sodobnih geodetskih načrtov, ki bodo kvalitetno izdelani in ki bodo vedno prikazovali dejansko stanje na terenu in dajali načrtovalcem potrebne informacije o fizičnih ele- mentih prostora, tudi urbanistično načrtovanje ne bo moglo doseči zahtevane kvalitete. Geodetski načrt, ki naj bi služil kot osnova za izdelavo zazidalnega načrta, mora biti izdelan v mernlh 1:1000 ali 1:500, oziroma v merilu 1:250, ko se izdeluje dokumentacija za realizacijo zazidalne zasnove. Načrt naj bo izdelan za celotno obdelovalno območje na enem ali na več listih, in sicer na pokalon foliji. Če je več listov, naj bo njihov format določen tako, da se upo- števa prihodnja zasnova zazidave in da je med njimi najmanj 10 cm prekritja. GV 22( 1978) 4 251 Kot osnova za izdelavo geodetskih načrtov za potrebe zazidalnega načrl·a služijo lahko načrti geo- detske službe, ki so izdelani po numerični izmeri terena ali fotogrametrični metodi. Iz teh načr­ l·ov se izdela enotna fos kopija, ki jo je treba za potrebe zazidalnega načrta dopolniti: - z reambulacijo dejanskega stanja objektov, komunalnih napeljav in naprav in ažurno katastrsko vsebino; - z zgostitviio višinske izmere terena kot osnovo za izdelavo visinske regulacije obravnavanega kompleksa; - vkartirani morajo biti podatki o potrjenih projektih, vendar se ne izvedenih objektih in napra- vah, ki zajemajo vse vrste vidnih posegov, tj. zazidalnih, ureditvenih, vodnogospodarskouredit- venih, prometnih in komunalnih; vsi projekti, ki še niso izvedeni, vendar so verificirani, mora- jo bii-i vrisani v geodetski nc1črt z ustrezno geodetsko tehniko s točnostjo, ki jo ima geodetski načrt; - z izmeritvijo markantnegci drevja; - z ostalimi informacijami o prostoru: geotehničnimi podatki, višina podtalnice, višine in starost objektov, hišne številke itn. Posamezni elementi geodetskega načrta so lahko prikazani na več folijah po oieatnem sistemu. 2.2. Zakoličbeni načrt, ki se izdela na podlagi arhitektonske zazidalne situacije, pomeni geo- detsko-analitično obdelavo zazidalnega načrta. Rezultat te obdelave je pro·ekt zakoličenja, ki se iz:dela z upoštevanjem: pogojev zazidal nega načrta (odmiki med objekti, cestami, peš potmi itn.); •- obstoječih objektov, ki jih zazidalni načrt ohranja; - potekom obstoječe in predvidene prometne in komunalne mreže; - zunanje ureditve kot sestavnega delo dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove; - idej ni h zasnov objektov. Na podlagi teh pogojev in obstoječe geodetske mreže se izračunajo koordinate sistema osne mreže in ostalih detajlnih točk zazidalnega načrta. Posamezne osne točke pomenijo izhodišče koordinat- nega sistema za zakoličevanje stavb, cest, komunalnih vodov ter ostalih detajlov zunanje uredit- ve. Osna mreža se pred začetkom gradnje soseske predvidi in zakoliči na mestih, kjer bo možno izvesti trajno stabilizacijo (betonski stebri z marko). Betonski stebri se pos1·avijo na nivo bodoče- ga urejenega terena. Tako stabilizirana osna mreža se vključi v register poligonskih točk dotočne katastrske občine in služi pozneje za registracijo in vodenje nastalih sprememb na terenu in za poz- nejše vzdrževanje načrtov. Natančnost sistema osnih točk mora biti najmanj na stopnji poligonske mreže in mora 1Jstrezati predpisom. V okviru izdelave dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove, ki predstavl!a izvedbeno fazo in se izdeluje v merilu l :250 aii l :200, se projekt zakoličenja izkartira v teh merilih. lzkartirani zazidalni nočrl' v merilu l :250 služi kot osnova projektantom urbanizma za izdelavo izvedbenega zazidalnega načrta. Tako izdelan načrt izključuje vsako možnost nastanka neuskla- jenih podatkov. 2.3. Izdelava obodne p rcelacije zasežen a zemljišča Obodna parcelacija pomeni zemljiškopravno dokumentacijo za pridobivanje zemljišč za realiza- cijo zazidalnega načrta. Kontura obodne parcelacije je določena analitično v skladu z zazidal- nim načrtom; obodne točke se na terenu zamejničijo po polarni in koordinatni metodi iz obstoje- če poligonske ali osne mreže. Obodni katastrski delilni načrt deli vse obodne zemljiške parcele, prek katerih poteka meja razlastitev, na dva dela, tj. del, ki se razlašča, in del, ki ostane biv- šemu lastniku. Postopek izdelave obodnega načrta se izvede v skladu z ustreznimi predpisi. 2.4. Načrt rcelaci"e zeml"išč nove zazidave mora opredeliti celotno površino v zazidalnem 252 kompleksu po namenu v posamezne parcele, ki imajo poleg površine določene tudi podatke za prenos na teren . GV 22(1978) 4 Načrt parcelacije zemljišč opredeljuje celotno zemljišče soseske v štirih osnovnih kategorijah, in sicer: - stavbna zemljišča, - zemljišča v skupni uporabi, - zemljišča za javne namene, - izločena zemljišča. Stavbno zemljišče je zemljišče, na katerem je predviden objekt stanovanjskega, proizvodnega ali družbenega pomena (šole, VVZ, trgovine itn.) z ustrezno funkcionalno površino. Zemljišče v skupni uporabi: to so zemljišča, ki imajo značaj skupne uporabe za enega aii več zaključenih stanovanjskih, industrijskih ali javnih objektov. V to kategorijo spadajo: skupne ze- lenice v stanovanjskem naselju, skupna otroška igrišča, skupne peš poti, dostopi itn. Zemljišče za javne namene: v to kategorijo spadajo javno cestno omrežje, servisne ceste, javne zelenice, parki, parkirni prostori z dovozi itn. Izločena zemljišča pomenijo aglomeracije starega naselja, ki je sicer vključeno, zaradi definira- nja javnega programa in komunalne opreme soseske, v zazidalni načrt, ni pa ,obdelano arhitekton- sko-urbanistično. Načrt parcelacije zemljišč je glede podatkov za parcele podobno obdelan kot zakoličbeni načrt za objekte. Posameznim vogalom parcel so določeni analitični podatki; pri čemer se uporablja ortogo- nalna metoda, ki omogoča poznejše računanje koordinat ogljišč posestnih meja in površine parcel. Površine parcel so določene računsko iz merskih podatkov. Kontrola izračuna površine se izvede z računanjem površin parcelnih skupin oziroma z obodno parcelacijo. Istočasno se izvede tudi ošte- vilčenje posameznih parcel, ki skupaj s površinami in koordinatami vogalnih točk parcel služijo kot osnova za izdelavo delilnega načrta nove zazidave. Zamejničenje parcel se izvaja časovno različno, odvisno od načina gradnje. Pri individualni grad- nji, kjer se gradi v lastni režiji, se parcele zamejničijo takoj, ko je urejena pravna dokumentacija, pri organizirani individualni ali blokovni gradnji pa po dokončanju gradnje oziroma pred predajo gradbenega zemljišča investitorju. Zatto fazo dela, tj. prenos parcelacije na teren, je v Ljublja- ni pooblaščen Ljubljanski geodetski biro. 2.5. Višinska regulacija območja zazidalnega ncčrta se izdela na podlagi detajlne višinske izme ritve in proj~kta izravnave zemeljskih mas. Upoštevati je treba tudi ostale pogoje, kot so vi- šina podtalnice, globina kanalizacije itn. Frojekt višinske regulacije podaja osnovne nivelete objek- tov, cestnih osi ter osnovne nivelete ploskev zazidalnega kompleksa. 2.6. Zbirni in uskladitveni načrt komunalnih napeljav se izdela na podlagi idejnih zasnov poteka nove komunalne mreže. Tudi ta načrt vsebuje podatke za zakol ičevanj e posameznih komunalnih napeljav. Elementi za zakoličenje so prav tako navezani na enotni sistem osne mreže. Vsi podat- ki se morajo prikazati grafično in analitično z nedvoumno rešenimi konflikti pri podzemnih kri- žanjih posameznih vodov. Načrt služi kot osnova za zakoličenje komunalnih napeljav na terenu, zato ga morajo poprej potrditi vse komunalne organizacije, ki bodo gradile naprave na obravnava- nem območju. 3. O. lokacijska dokumentad i a. Eden od pomembnih urbanističnih dokumentov, ki jih pripravlja urbanistična strokovna služba, je lokacijska dokumentacija. To je strokovno gradivo, ki služi kot osnova za izdajo lokacijskega do- voljenja. To dokumentacijo predpisuje Zakon o urbanističnem planiranju iz leta 1967, ki določa vsebino in pogoje, na osnovi katerih je mogoče v upravnem postopku izdati lokacijsko dovoljenje. Lokacijska dokumentacija se izdela v skladu z zazidalnim načrtom, če ta ni predviden, pa v skla- du z elementi iz sprejetega urbanističnega programa, urbanističnega načrta ali urbanističnega GV 22(1978) 4 253 re•do. Ti elementi so !udi del vsebine lokacijske dokumentacije, ki je predpisana z 22.členom za- kona, saj mora lokacijska dokumentacija poleg geodetskega načrta sedanjega stanja vsebovati tu- di eodetski načrt rihodnje stan·a terena, ob"ektov in komunalnih na rov. Pri izdelavi loka- cijske dokumentacije je treba 1Jpoštevati tudi soglasje pristojnih organov in organizacij ter vse od- 1 oke in predpise, ki veljajo za zadevno območje. Priprava geodetske dokumentacije, ki je po zakonu potrebna za lokacijsko dokumentacijo, je pod- robna kot pri zazidalnem načrtu. Pri tem pa so izvzeta območja s predpisanim urbanističnim redom, kjer se predpisana dokumentacija poenostavi: Geodetski načrt se izdela z lokalno izmero, elementi lokacijske dokumentacije so obdelani brez ana I iti čn e obdelave itn . Naš zavod, ki je od Sk1Jpščine mesta Ljubljana pooblaščen za izdelavo lokacijske dokumentacije za pet· ljubljanskih občin, je izdelal za svoje pol'rebe strokovno navodilo za izdelavo lokacijske dokumentacije, v katerem je tudi detajlno obdelano geodetsko področje lokacijske dokumentacije. 4.0. Zakoličevanie stavb in objeklov Zakon o urbanisličnem planiranj1J iz leta 1967 obravnava zakoličevanje v 44. in 34. členu. iz zakona sledi, da se zakoličenje opravi, ko ie končan lokacijski postopek, ni pa navedeno, ali se zakoličenje izvede pred lzda10 gradbenega dovoljenja ali po njegovi izdaji. O tem ne govori niti Zakon o graditvi objektov (Udist SRS št. 43/73),o zakoličenju govori tudi Zakon o geodetski služ- bi (Ur.list SRS št. 23/76), vendar le o tem, da je zakoličenje dejavnost geodetske službe, za ka- tero je pristojna občinska geodetska služba. Občinska skupščina pa lahko po tem zakonu poveri to dejavnost tudi pooblaščeni delovni organizaciji. V skladu s to določbo Zakona o geodetski službi je Skupščina mesta Ljubljana sprejela odlok o po- oblastilu Zavoda za družbeni razvoj Ljubljane - TOZD Urbanizem za opravljanje zakoličb na ob- močju 5 iiubljanskih občin. Zavod je na podlagi tega pooblastila izdelal svojo metodologijo, ki je v skladu z zakonskimi predpisi, obsega pa mnogo praktičnih izkušenj, ki jih ima zavod na tem področju dela. Glede dileme kdaj izvajati zakoličenje se je zavod postavil na stališče, da se zakoliči pred izda- jo gradbenega dovoljenja. V tej fazi je namreč možno ugotoviti, ali je projekt za pridobitev grad- benega dovoljenja, ki ga mora investitor predložiti ob naročilu zakoličenja, v skladu z določbami lokacijskega dovoljenja ali neo Prav tako se, v skladu s 33.členom Zakona o urbanističnem plani- ranju, lahko v tej fazi ugotovijo morebitna neskladja med dejanskim stanjem na terenu, lokacij- sko dokumentacijo in glavnim projektom objekta. V tem primeru se zakoličenje ne izvede; o tem se obvestita investitor in organ, ki je izdal lokacijsko dovoljenje. Izdaja gradbenega dovoljenja se odloči do časa, ko so usklajena zgoraj navedena neskladja. 4.1. Opis dela in opravil pri izvajanjuslužbezakoličevan·a,kijesprejetpri Zavoduzadružbeni raz- voj Ljubljane - TOZD Urbanizem V celotnem procesu dela pri zakoličevanju nastopajo v glavnem tale opravila: a) pripravljalna dela: - sprejem naročila, identifikacija gradbenega namena po veljavni urbanistični dokumenta- ciji, investitor mora ob naročilu predložiti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in lokacijsko dovoljenje; - preveritev skladnosl'i glavnega projekta objekta z določbami lokacijske dokumentacije in lokacijske odločbe; - zakoličbeni načrt objekta z višinsko situacijo ter načrta parcelacije zemljišč se prevzame iz elaboratov, ki so sestavni del zazidalnega načrta, pri tem se upoštevajo gabaritni podatki ob- jekta po gradbenem projektu objekta; b) zakoličenje objekta na terenu: - pred zakoličevanjem objekta jena terenu treba razvrstiti osnovno geodetsko ali osno mrežo, iz katere bo objekt zakoličen; - zakoličenje glavnih točk objekta in zavarovalne točke po podatkih zakoličbenega načrta; 254 GV 22(1978) 4 - določitev nivelete objekta; - ugotovitev skladnosti zakoličbenega objekta z dejanskim stanjem na terenu po 33.členu Za- kona o urbanističnem planiranju; c) opravila po zakoličenju na terenu: - izdelava skice in zapisnika o zakoličenju ter predaja zakoličenega objekta investitorju ozi- roma nadzornemu organu; - spremljajoče dejavnosti: evidenca zakoličenj na preglednih kartah, arhiv itn. Pri gradnji večjih stanovanjskih sosesk v Ljubljani (MS 4,5 Fužine, MS 3/2 Štepanjsko naselie, ŠS 7/1 Šiška), kjer se istočasno gradi več objektov, se polagajo komunalni vodi, izvajajo razne de- ponije materiala itn., je v navadi, da se za sosesko določi posebna geodetska ekipa, ki je v glav- nem stalno na terenu. Ekipa je v celoti pristojna in odgovorna za vsa geodetska dela v soseski, kot so: - zakoličenje stavb, - zakoličenje komunalnih vodov, cest in zunanje ureditve, - dajanje podatkov višinske regulacije, - izmeritve na novo zgrajenih objektov in komunalnih naprav in njihova registracija v geodetskih načrtih in katastru naprav. Na gradbišču vodi geodetska služba dnevnik, v katerega se vpisujejo za vsak dan vsa opravljena geodetska dela. Na preglednih kartah pa se vodi registracija izvršene zakoličbe in nove izmere. Predi ogi sklepov V sklepih naše informacije ugotovi j orno: 1. Delo geodetskih strokovnjakov pri regulacijah mest in naselij je potrebno od prve faze zbira- nja podatkov, priprave geodetskih osnov, geodetske obdelave urbanistično-tehnične in komu- nalne dokumentacije do njihove realizacije na terenu ter končno izmeritve izvedenega stanja. 2. Nekatera delovna opravila v tem procesu so sicer urejena~odrobnejsimi navodili, vendar ne vsa. Zaradi tega nujno prihaja do različnih metodoloških pristopov, odvisno od vsake delovne organizacije posebej. 3. Predlagamo, naj se za vso odprto problematiko izdelajo enotna metodološka navodila, kot zah- teva 46.člen Zakona o urbanističnem planiranju. Ta navodila lahko pripravi geodetska služba v sodelovanju z geodetskimi delovnimi organizacijami, organizacijami, pristojnimi za urbani- stično načrtovanje, občinami, Republiskim sekretariatom za urbanizem itn. Po našem mnenju bi bilo treba sprejeti navodila o naslednjem: - navodilo o vsebini geodetskih načrtov za potrebe urbanističnih programov, urbanističnih načrtov., zazidalnega načrta in lokacijske dokumentacije, - navodilo o zakoličenju objektov, - navodilo o obvezni vsebini urbanistične dokumentacije s področja geodetske dejavnosti (geodet- ski inženiring), - navodilo za izdelavo geodetskih načrtov s horizontalnim in višinskim prikazom lege na novo zgra- jenih stavb, naprav in drugih objektov po končani gradnji za potrebe tehničnega pregleda. Ob sklepu bi radi povedali, da smo za navedene predloge vsi, ki se na mestnem območju Ljublja- ne ukvarjamo z urbanističnim načrtovanjem, zelo zainteresirani, da bi se realizirali. Ob tem pa v imenu Zavoda za družbeni razvoj Ljubljane zagotavljamo, da bomo na delovnem pod - ročju naše organizacije kot tudi pri samoupravnih organih mesta Ljubljane ta prizadevanja vsestran- sko podpirali . GV 22(1978) 4 255 Franc ČERNE* DOLOČEVANJE DEFORMACIJ PRI OBSTOJEČIH ŽELEZNIŠKIH PREDORIH Železniško gospodarsko podjetje Postojna - Sekcija za vzdrževanje prog je pri našem zavodu naro- čila izmero treh železniških predorov: Ležeče, Jurgovec in Križišče, v katerih so zaradi pritiska skalnih gmot nastale deformacije. Kako prostorsko zajeti vse te deformacije i e pomenilo dovolj zahtevno nalogo. Analiziranih je bilo več metod, med njimi tudi fotogrametrične. Zaradi kratkega roka, ki ga je zahteval investitor, in glede na razpoložljivi instrumentarij smo se odločili za preizkušeno klasič­ no metodo merjenja podolžnih in prečnih profilov obloge predorov, da bi z njimi pokazali nasta- le deformacije. Pred delom je bilo treba rešil"i še nekaj organizacijskih problemov. Skozi predore poteka dvotirna železniška proga, ki je elektrificirana. Z investitorjem je bilo domenjeno, da bo med meritvami uporabljal zc1 prevoz samo en tir, tako da se bo lahko nad drugim tirom odklopil električni tok in da se bo ta tir uporabil se za prevoz in,;trumentarija. Kljub tem ukrepom delo še vedno ni biio lahko, saj sta električni tok nad sosednjim tirom in stalen promet po njem zahteva- la stalno previdnost in popolno zbranost pri delu. Potek dela Terenska dela Za navezavo in snemanje podolžnih in prečnih profilov je bilo treba najprej stabilizirati in izme- riti osnovno mrežo. Ker ŽTP opravlja promet laže po levem tiru, gledano proti Sežani, smo si za izmero osnovne mreže izbrali desni tir. Na premem delu predora smo na začetku predora in na začetku krivine stabilizirali v prag dve točki, situirani točno v simetrali tirnic. To sta bili istočas­ no že točki dveh prečnih profilov. Vse ostale osne točke prečnih profilov so bile zakoličene v li- nijo med ti dve točki. Razdalje med osnimi točkami oziroma prečnimi profili so ca. 25 m. Za del predora v krivini pa smo za vsak prečni profil osno točko označili kot sredino obeh tirnic. Med te- mi osnimi točkami v krivini smo izmerili horizontalne kote in s simetralo horizontalnega kota orien- H rali prečni profi 1 • Prek teh osnih točk smo izmerili poligon tako, da so bile v osnovni poligon vzete le točke začetka in konca preme in le toliko točk v krivini, kolikor je sama krivina predora dopuščala direktno merjenje kotov in dolžin. V okvir osnovnega poligona smo se nato navezali ostali poligoni, ki so vsebovali vse osne točke prečnih profilov. Poligon~ kakor tudi vse razdolje med osnimi točkami smo izmerili z elektrooptičnim razdaljeme- rom ELDI 2 firme Zeiss Opton in teodolitom 010 A firme Zeiss. Viziranja so se izvajala na tarče. Uporabljeno ie bilo prisilno centriranje. Istočasno z merjenjem poligona smo označili prečne profile tako, da smo na obeh straneh predora na višini 25 cm od tal zavrtali luknjo, vanjo vložili plastičen vložek in vanj privili vijak z ma- tico s premerom 12 mm. To je pomenilo zakoličbo in istočasno zavarovanje prečnega profila.Da- lje smo na sosednjem tiru približno v os tira stabilizirali pomožno stojišče "S" (priloga 1), ki naj bi kasneje služilo za izmero levega dela prečnega profila. V osi profila smo odmerili še odmike do posameznih tirnic glede na obe osni točki S in Z. Ta odmerjenja smo izvedli z metrskim tra- kom do milimetra natančno. * 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS di pl . i nž . geod. , vodja oddelka za za osnovna dela in inženirsko geodezijo ** Ta prispevek je bil podan na Geodetskem dnevu v Krškem 6.-7. 10.1978 256 GV 22(1978) 4 Tako smo dobili na vsakem prečnem profilu 8 osnovnih točk. Vsem tem točkam so se kasneje dolo- čile koordinate v lokalnem sistemu tako, da je bila kot· os x vzeta smer predora. Vse osnovne točke so bile nivelirane. S tem je bila osnova za snemanje prečnih in podolžnih profilov pripravljena. Kot instrument za snemanje profilov je bil uporabljen elektrooptični laserski tahimeter AGA 710 z registratorjem GEO 700. Lastnosti tega instrumenta so: ~ daljnogled vrtljiv okoli osi y za 360°, ~ viden žarek pri viziranju, ~ avtomatsko čitanje razdalje, horizontalnega in vertikalnega kota, ~ avtomatska registracija na osemkanalni luknjani trak. Instrument s takimi lastnostmi je omogočil, da smo nalogo v danih pogojih sploh lahko izvedli. V vsakem prečnem profilu je bilo treba posneti ca. 40 detajlnih točk, in sicer od ene strani pre- dora prek celega svoda do tal na drugi strani. Tako so bile detajlne točke posnete na vsakih 40 m profila. Snemanje detajlnih točk profila je bilo izvedeno tako, da se je os daljnogleda orientira~ la v os prečnega profila. Nato se je na prizme, ki so jih tu zamenjala mačja očesa, usmerjal la- serski žarek oziroma obratno: na mesto, kjer je zadel laserski žarek steno predora, se je postavila prizma (mačje oko) in so se nato izmerile in registrirale razdalje, vertikalni kot in horizontalni kot, ki pa je za en profil isti. Ker so prečni profili le na vsakih 25 m, ne bi imeli kompletne slike deformacij, ker ne vemo,kakš- ne so deformacije predora med posameznimi prečnimi profili, če ne bi posneli na obeh straneh pre- dora na višini 3, 75 m nad tiri še podolžnega profila. Ta višina je v predoru najbolj kritična pri prevozu kontejnerjev. Prav snemanje obeh podolžnih profilov se je izkazalo za najbolj zahtevno, ker smo morali zagotoviti kontinuiteto snemanja, ne glede na to, da je bil profil posnet iz veli- kega števila stojišč. (Priloga 2) Da je bila zajamčena stalna višina podolžnega profila na višini 3, 75 m, smo izdelali nekak lesen pravokotni trikotnik, katerega ena kateta je bila dolga 3,75 m. Na vrhu je bila pritrjena prizma (mačje oko), ki je bila ca. 20 mm odmaknjena od roba trikotnika, ti. istočasno od stene predo- ra. Ker pa je tudi objektiv laserja ekscentričen za enak iznos glede na os viziranja, se nam ti dve ekscentričnosti v enem položaju instrumenta uničujeta, v drugem pa seštevata. Zato smo morali vedno paziti, da smo meritev izvedli v položaju instrumenta, ko sta se ekscentričnosti uničevali. Pripomniti moram, da je terensko delo potekalo januarja, da smo marali na dan delati po 10 ur, ker je toliko časa trajala dnevna zapora enega tira in je bilo treba ta čas v celoti izkoristiti. Pisarniška dela Za vse glavne točke prečnih profilov, ti. za obe stojišči '"S in Z", obe bočni zavarovanji ter za štiri točke na tirnicah, smo izračunali koordinate v lokalnem sistemu. Prov tako smo za l'o točko izračunali višine v lokalnem sistemu vokviru enega predora. Te rezultate smo zbrali na posel:nem seznamu in so služili kot podatki za nadaljnjo računalniško obdelavo (prilogo 3). Noto smo prek računalnika Burroughs L 2000 izvršili izpis vsebine terenskih luknjanih trakov. Ta protokol nam je služil kot pomoč pri programiranju računalnika za nadaljnjo obdelavo podatkov, ki je po- tekala tako, da so se najprej izračunale prostorske koordinate za vse točke podolžnih profilov in le ploskovne koordinate za vse prečne profile. Rezultati so se izpisovali na protokolu in luknja- li no osem kanal nem tranu. Računanje je potekalo po stojiščih. Ker pa so bili s posameznega stojišča posneti vedno le deli profilov (tako prečnega kot podolžnega), je bilo treba posamezne dele vsakega profila sestaviti v celoto. Z ozirom na skromno spominsko kapaciteto omenjenega računalnika ni prišla v poštev ra- čunalniška resitev te naloge. Postopali smo mehanično tako, da so se po končanem računanju tra- kovi razrezali in se ponovno zlepili skupaj tako, da so posamezni trakovi dajali podatke samo za levi in desni vzdolžni profil oziroma za posamezne prečne profile. GV 22(1978) 4 257 Pri prečnih profilih smo morali združevati levi in desni profil predora, poleg tega so se tem profi- lom se ročno dodali podatki za 8 glavnih točk. Tako smo dobili v končni obliki za en predor dva trakova za vzdolžna profila in dodatno se toliko trakov, kolikor je bilo prečnih profilov. Vsebina teh trakov je bila prirejena za avtomatsko kartirno mizo koradomat firme Corradi, tako da je bilo mogoče s tem strojem izrisati v tušu na pokalonsko folijo prečne profile v merilu 1 :20 ter podolžne profile v dveh merilih, in sicer v vzdolžnem merilu 1:100 in prečnem 1:20. Pri prečnih profilih je bila istočasno kartirana še poldecimetrska mreža, ki olajšuje grafično dolo- čevanje pozicije in velikosti deformacije predorov. Profilom smo dodali še ustrezne opise; s tem je bila naloga, ki nam jo je postavil naročnik, dokon- čana. + + + + ·+ ' + + + + + + + + + + + + + + + + + + + PROFIL-1 1 JO + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + /, + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 1 t ~i --+------=::o:i:o::m:i;n:p.- ·- .. -e------------.----------c------~~-- ----------------+-------------=---r------~-i-- 258 GV 22(1978) 4 Tunel: LEZEŠ KI Priloga 3 Prof.št. Oznaka Šifra Stac. 57888,180 Odmik 4,345 5,764 6,484 7,199 9,282 Višina 3,522 3,451 3,319 3,454 3,415 3,261 3,420 3,786 y 4,345 X lo,ooo l. L 22ol T4 2. S 2lol T3 T2 z Tl D L T4 s T3 T4 z Tl D L T4 s T3 T2 z 2ool 23ol 22o2 2lo2 2oo2 2.3o2 22o3 2lo3 2oo3 " II II II 57863,623 II II II II II 11 57835,977 II II II II II lo,ooo lo,719 11,919 4,575 5,772 6,484 7,2o5 9,289 lo,ooo lo,725 11,930 4,4o5 5,776 6,512 7,210 9,295 lo,ooo 3,510 3,312 3,175 3,314- .3,276 3,125 3,278 3,544 3,236 3,142 3,ol2 3,144 3,lo7 2,944 6,484 lo,ooo 11,919 4,575 6,484 lo,ooo 11,930 4,4o5 6,512 lo,ooo II 11 34,557 II 62,203 II 11 /~[ pogled proti Sežani O r T4 T3 T2 Tl',,. D ,iJ / ~ ...... z ..... M"' __ 'f_s _ ..... 'R ;........i... _____ :i_-~ _ r_z __ .s1_-==r1~l),j /// /' / /_/// /,·· i J ' .·/ 1'0 / f I ' I I Levi tir Desni tir Pomen oznak: L levo zavarovanje profila /vijak v steni/ T4 leva tirnica levega tira S ekscentrično stojišče v profilu /žebelj v pragu/ T3 desna tirnica levega tira T2 leva tirnica desnega tira Z glavna točka profila - polig. točka /žebelj v pragu/ Tl desna tirnica desnega tira D desno zavarovanje profila /vijak v steni/ 1 259 Dr.Florjan VODOPIVEC* SODOBNI PRIPOMOČKI PRI GEODETSKIH DELIH V INŽENIRSTVU Inštrumenti, ki iih uporabljamo pri inženirskih delih, so večinoma običajni geodetski instrumenti, ki pa jih uporabljamo v posebnih pogojih, nekaj pa je takih, ki so prirejeni za posebne probleme. Vse te instrumente lahko na kratko delimo na tri skupine: - terenski merski instrumenti, - računski -pri pomoč ki, - kortirni instrumenti. Vsi instrumenti se neprestano razvijajo in izpopolnjujejo, Ta razvoj pa ni linearen, ampak skoko- vit. Take skoke pomenijo posamezna odkritja. Oglejmo si razvoj kotomernih in:;trumentov. Kot pr- vi je Snelius leta 1615 meril triangulacijo s četrtino kroga z radijem 8,5 m. A-va izboljšava je cel okrožna razdelba z diopterj em, nadalje: - uvedba daljnogleda, - uvedba nonija, -stekleni limbi, mikrometri, optična grezila itd., - kompenzatorj i, - digitalno čitanje, - avtomatska registracija. Vsako 1·ako odkritje pomeni skok v kvaliteti instrumenta in seveda tudi rezultatov. Fbdobno bi lahko naštevali za vse instrumente, ki jih uporabljamo v geodeziji. Pobliže si oglejmo posamezne vrste instrumentov. Teodoliti Sekundni teodolit ni nobena posebnost in je sorazmerno poceni. Sodoben sekundni teodolit ima steklene limbe z istočasnim koincidiranjem diametralnih leg limba in čitanjem no1mikrometru,op1"ič­ no grezilo in namesto zavarovalne libelekompenzator. Manj pomembne novosti, ki pa se kljub temu bogato obrestujejo, so digitalno čitanje desetic minut in diopter za grobo viziranje. Danes prokti čno vsaka tovarna geodetskih instrumentov izdeluje take sekundne teodolite. To so teodoliti, na katerih direktno čitamo sekunde, kar je tudi dosegljiva natančnost. Med naj- bolj znanimi sekundnimi teodoliti so: Zeiss-Jena, Theo olo, Wild T 2, Kern DKM 2, Zeiss - Ober- kochen Th 2 itd. Boljši teodoliti s polsekundnim čitanjem pa so: Wild T 3, Kern DKM 3, še točnej­ ši pa so astronomski teodoliti Wild T4, Zeiss-Jena Theo 002. Pri trigonometrijskih mrežah višjih redov so teodolite že izpodrinili razdaljemeri, ki so pri velikih razdaljah točnejši. Pri manjših razdaljah pa so teodoliti še vedno točnejši, razen Kernovega raz- dali emera Mekometer ME 3000. Pač pa teodoliti pomenijo novo kvaliteto pri trigonometričnem vi:šinomerstvu. Kvaliteta vertikal- nih limbov in kompenzatorj ev i e dosegla, da je natančnost merjenja vertikalnih kotov skoraj ena- ka kot pri merjenju horizontalnih kotov. Seveda pa pri tem ne smemo vizirati na lesene signale, ki jim določimo visim:> s trakom na centimeter točno, ampak moramo uporabljati poligonalni pri- bor. * 61000,YU,Ljubljana FAGG - Geodetski oddelek dipl.ing.geod. dr. geod., univerzitetni docent Prispelo v objavo 1978-11-17. ** Ta prispevek je bil podan na geodetskem dnevu v Krškem 6.-7.10.1978 260 GV 22(1978) 4 Pri daljših razdaljah pa moramo upoštevati refrakcijo, ki jo najlaže eliminiramo z istočasnim mer- jenjem vertikalnih kotov na obeh krajiščih. Na ta način smo dosegli pri merjenju na komparatorski bazi v Logatcu povprečni pogrešek vertikalnega kota + O, 7 sekunde in pogrešek nadmorske viši- ne merjene točke~ 2 mm na razdaljah od 600 do 2600 m. Pri teodolitih ne moremo mimo dodatkov, ki iih večino tovarn ponuja za posebne priložnosti. Med najobičajnejšimi so: - predi eče za zmanjšanje naj kraj še vi z urne razdalje, - Gaussova prizma za postavljanje vizurne osi pravokotno na dano ravnino (zrcalo), - posebna podnožja z mikrometrskima vijakoma za premikanje teodolita v dveh pravokotnih sme- reh, - okularne prizme za strme vizum itd. Nivelirji so danes skoraj izključno kompenzacijski. Njihova natančnost je enaka ali celo večja, delo z njimi pa neprimerno hitrejše kot s klasičnimi nivelirji. Slaba lastnost kompenzacijskih ni- velirjev je občutljivost na vibracijo tal in veter. So pa skoraj neobčutljivi za sonce in temperatu- rne razlike, kar ne velja za klasične nivelirje. Med kompenzacijskimi nivelirji so eni najboljših Ni l - Zeiss Oberkochen, Koni 002 Zeiss Jena, Ni A 3 MOM. Z njimi dosežemo srednji kilome- trski pogrešek manj kot+ 0,2 mm/km. Pri tem pa ima Koni 002 še eno posebnost. Edino z njim lahko odčitavamo na latah v dveh legah kompenzatorja, s čimer odpravimo navzkrižje med optič­ no osjo daljnogleda in osjo kompenzatorja. Nivelir NI A 3 tovarne MOM pa je konstruiran tako, da pri njem ni 1·ako imenovanega pogreška stabilnosti vizure zaradi posebnega načina izostritve slike. Izpeljanke iz kompenzacijskih nivelirjev so optično grezilo za centriranje instrumentov tovarne MOM ali pa posebna naprava za kontrolo vertikalnosti PZL Zeiss-Jena, s katerim dajemo vertikal- nost pri gradnji visokih zgradb oziroma kasneje merimo morebitne premike. Posebna konstrukcija kompenzacijskega nivelirja je ploskovni nivelir GEOPLANE 300 tovarne AGA. To je kombinacija laserskega žarka, ki rotira pravokotno na vertikalno os, in kompenzatorja, ki ga avtomatsko ohranja v horizontalni ravnini. Pri tem žarek opiše horizontalno ravnino. Tako nam žarek na lati pokaže odčitek oziroma če na lati nastavimo višino instrumenta, takoj čitamo višin- ske razlike. Ta nivelir je posebno primeren za delo pri ravnanju zemljišča z buldožerjem, na ka- terega namestimo lato. Voznik pazi le, da je odčitek na lati vedno isti. Pri nivelirjih lahko še omenimo cevne tehtnice. Z izravnavo hidrostatičnega pritiska v obeh kra- kih lahko merimo manjše višinske razlike s posebnimi mikrometri in električnimi kontakti. Natanč­ nost takega merjenja je nekaj stotink mm. Pomanjkljivosti merjenja s cevno tehtnico so, da meri- mo višinske razlike le v okviru mikrometrskega vijaka in do razdalj nekaj deset metrov, ker pri večjih razdaljah pride že do prevelikega trenja v cevi. Prednost takega merjenja pa je, da ga lah- ko opravljamo na zidovih visokih zgradb in v prostorih, kjer ne moremo nivelirati. Uporablja se predvsem pri merjenju posedanj ob razpokah na kratkih razdaljah. Razdali emeri Ustavimo se le pri elektromagnetnih faznih razdaljemerih. Delimo jih na mikrovalovne in optič­ ne. Optične pa zopet delimo glede na uporabljeno svetlobo na razdaljemere, ki uporabljajo vid- no svetlobo, infrardečo ali pa lasersko svetlobo. Mikrovalovni se uporabljajo predvsem za merje- nje velikih razdalj in niso primerni za merjenja v inženirstvu. Pri optičnih pa delimo razdaljeme- re na navadne z natančnostjo 0,5 do 1 cm za izmero in zakoličbe ter precizne razdaljemere za merjenje horizontalnih deformacij. Med slednje spadajo: Telurometer MA 100 s točnostjo+ 1 mm + 1 mm na km, Kern Mekometer ME 3000 s točnostjo+ O, 2 mm+ l mm/km in kot najtočn;jši la- boratorijski razdaljemer HP s točnostjo nekaj mikrono;, vendar je uporaben le v laboratorijih za merjenje krajših razdalj. Od razdaljemera želimo predvsem da ga je možno kombinirati s teodolitom: Wiid Di 10 in Di 3, Kern DM 500, AGA 10, 12 in 14 ali po sta razdaljemer in teodolit celota: AGA 710, Zeiss Ober- kochen SM 11 in Zeiss Jena EOT 2000. Samostojni razdaljemeri so le za merjenje velikih razdalj GV 22(1978) 4 261 ali pa za meri enj e deformad i . Nadalnji instrumenti ne spadajo v vrsto običajnih geodetskih instrumentov. To so razni mikrometri - distametri za merjenje premikov ob razpokah v zgradbah, klinometri s klasično ali elektronsko libelo za merjenje malih naklonov: - žiroskopski teodolit za orientacijo lokalnih mrež, zlasti pod zemljo, tu ločimo velike žiroskop- ske teodolite s točnostjo orientacije 10-15" in natakljive žiroskopske teodolite, ki jih natakne- mo na navadni teodolit s točnostjo orientacije trigonometričnih stranic s srednjim pogreškom manj kot 1". Laserji Laserji se lahko uporabljajo samostojno za orientacijo gradbenih del ali pa so sestavni deli nive- lirjev in teodolitov. Z laserjem na nivelirju lahko zakoličujemo višine ob horizontalni vizuri ali pa laser nagnemo s posebnim mikrometrom v nagib želene zakoličbe kanalizacije. Še uporabnejši so laserji na teodolitu, z njimi lahko zakoličujemo poljubno smer v prostoru. Omeniti moramo se razne iskalce podzemnih vodov in ultrazvočne merilce rečnih profilov. Celoten razvoj je usmerjen predvsem v avtomatizacijo celotnega procesa, tako na terenu kot tudi pri računanju in kartiranju. To se kaže v digitalnem čitanju na teodolitih in razdaljemerih, av- tomatsko upoštevanje meteoroloških vplivov, ki pa jih še moramo izmeriti in nastaviti na korekcij- skem vijaku, pri razdalj emeru HP 3800 pa do avtomatskega upoštevanja temperature in pritiska pri razdaijemeru Mekometer ME 3000. Nadaljnja stopnja je avtomatska registracija izmerjenih veličin pri AGA 710 in Reg Eha 14 Zeiss-Oberkochen. V prihodnje je v tej smeri tudi pričakovati razvoj. Naslednja stopnja bo verjetno brezžična pove- zava s centrom - računalnikom in arhivom - in v zadnji fazi bomo le še po televizijskem zaslonu sledili robotu, ki bo opravljal meritve na terenu. 262 GV 22(1978) 4 Erik JEGLIČ* INŽENIRSKA GEODEZIJA PRI GRADNJI CEST Obseg inženirskih meritev na področju gradnje cest ima poleg klasičnih geodetskih meritev za pred- stavitev konfiguracije precejšen delež glede na končen rezultat projektiranja, to ie izvedbeni pro- i ekt - sodim, da pribi ižno 25 do 30 % vseh del . Poleg potrebnih geodetskih meritev pri merjenju terena postavljamo ob projektirani trasi za horizon- talno zakoličbo trase ceste (bodisi da gre za nove gradnje ali rekonstrukcije) operativni poligon, ki ima bistveno drugačno funkcijo kot pri klasičnem zakoličevanju cest s temeni. Stabilizacija operativnega poligona je klasična, lokacija posameznih točk pa je izbrana tako, da je zagotovlje- na čim večja preglednost trase, da lahko s poligonske točke zakoličimo profile bližnjih hektomet- rnv stacionaže, včasih pa tudi ostalih profilov (ob nepreglednosti ali ovirah na trasi ceste), seve- da pa tudi vse ostale objekte: deviacije, manjše in večje propuste, mostove, regulacije ali tunele. Tok operativni poligon naj bi ostal in služil do konca gradnje objekta; ne nazadnje bi služil tudi za ekspropriacijo odvzetih zemljiških parcel ali izdelavo projekta izvedenih del, to je načrta zgra- jene ceste z vsemi spremembami (tudi prestavitve komunalnih vodov in vodnih tokov). Obstoječa geodetska mreža služi za navezavo in kontrolo operativnih poligonov. Tu mislim pred- vsem na trigonometrično mrežo, pa tudi nivelmajsko. Manj uporabna je obstoječa klasična poligon- ska mreža, ki večkrat ne zadošča zahtevam projektiranja cest - predvsem neprimerna lokacija (večkrat jo ob rekonstrukcijah tudi uničimo), pa tudi natančnost zaradi različnih smeri izravnav poligonskih vlakov v sklopu večje poligonske mreže ne zadostuje. Vlak operativnega poligona iz.- vrednotimo, klasično z izravnavo in vsemi pripadajočimi redukcijami. Pri tem načinu računanja pa se pozneje na terenu pojavijo napake, ker so dolžine in koti reducirani in izravnani in pri prenosu projekta v naravo pridejo do izraza ponavadi napačni elementi za zakoličbo osi. Vse napake trigo- nometrične mreže se kažejo potem pri stadonažni zakoličbi in so dolžine neprave. Zato bi naj vse izravnave in redukcije (geodetske)služile samo za kontrolo pravilnosti merjenja, za končni izračun zakoličbe pa bi uporabljali podatke, ki jih dobimo pri merjenju. Posebno pa se pri novejsih pro- l ektih poligonskih mrež, ki si užij o predvsem za fotogrametrično izvrednotenj e aeroposnetkov, po- sveča premalo pozornosti lokaciji poligonske točke. Pri klasični izmeri detajlov težimo, k temu, da bi čim več okoliškega terena obvladali s take poligonske točke, nova mreža pa večkrat zado- stuje samo zahtevam po določeni gosJ·oti mreže poligonskih točk, manj pa domeritvami in poznejše- mu vzdrževanju bodisi katastrskega ali tehničnega načrta. Največkrat pa se pri projektiranju po- ligonskih mrež ne upostevajo urbanistični oziroma zazidalni načrti, kjer je predvidena bodoča po- zidava in gradnja vseh mogočih objektov (stavbe, industrijski obj akti, ceste pa tudi komunalni vodi) in se zato taka poligonska mreža uniči ali raztrga. Tudi vertikalna zakoličba ceste ni mogoča, če obstoječe nivelmajske mreže ne zgostimo ali pri- peljemo neposredno ob projektirano traso ceste. Reperji morajo biti oddaljeni manj kot 500 min čim bližje trasi, zlasti po morajo biti prisotni še ob bodočih večjih betonskih gradnjah pri cestah (mostovi, tuneli, regulacije). Obstoječa mreža je tako največkrat preredka ali pa je sploh ni,ker je uničena (prezidani reperji, obnove fasad). * 61000, YU, lj1Jbijana, Geodetski zavod SRS ing .geod. Prispelo v objavo 1978-10-13. "* Ta prispevek je bil podan na Geodetskem dnevu v Krskem 6.-7.10.1978 GV 22(1978) 4 263 Za projektiranje gradnje cest v različnih fazah uporabljamo topografske karte in načrte v različ­ nih merilih 50.000 in 25.000 ter TTN5 in TTNl0 za študije in predlokacije, topografske načrte v meri I u l :500 ali l: 1000 za projekte za pri dobi tev I okaci je in izvedbene projekte ter l: 100 do l :200 za detajle (križišča, objekti, prikliučki). Medtem ko se pri študijah še zadovoljimo s prikazanem stanjem na terenu (razen če ne upoštevamo hitrega zastaranja takih materialov), pa bi želeli izluščiti iz topografskih tehničnih načrtov še mar- sikateri podatek, uporaben in zanimiv za projektiranje cest in ostalih nizkih gradenj. Posebno po- glavje pa je možnost reprodukcije dosegljivih načrtov in kart. Pri takem postopku izgubimo mnogo; npr. barvno sliko (višinska in vegetacijska predstava ter ostali l"opografski znaki se zlijejo v neraz- poznavne znake). Pri večkratnem kopiranju projektnih podlog pa se izgubi tudi ostala konfigura- cija, posebno ko s projektiranim objektom prekrijemo obstoječe stanje. Temeljna topografska izmera (brez katastrskih elementov) je seveda namenjena široki uporabi, ven- dar bi morala za potrebe gradnje cest vsebovati nekatere elemente. Tu gre za kvaliteto cestišč (asfalt, kocka, makadam), večjo gostoto kot oziroma nadmorskih višin na cestiščih in terenih, kjer običajno ni plastnic (jarki, propusti). Možna je boljša predstavitev objektov oz, stavb ne samo po namembnosti, temveč tudi po kvaliteti stavb (material) višini (etaže). Možna bi biia hitra oce- na stroškov in smotrnosti rušenj oziroma določitev nadomestnih gradenj pri projektiranju novih cest, pa tudi pri naravnih nesrečah. Poglavje zase pa so predstavitve raznih komunalnih vodov - manjka- jo njihovi poteki in vezave, posebno podzemnih vodov. Tu mislim na glavne komunalne vode (kab- li: elektrika, vodovodi, toplovodi, plin, TT vodi). Največkrat so na načrtih topografski znaki, ki kažejo, da neki objekt obstoji, ne vemo pa njegovega poteka, prepustnosti, moči, globine oziro- ma I ege itd. Mogoče bi bila rešitev možnost uvedbe razširitev ali cel o novi tet pri kij uču topograf- skih znakov. Seveda pa pri današnjem hitrem razvoju in tempu gradnje težko dobimo ažurirane topografske načr­ te, še manj pa specialne načrte (ki bi zadoščali potrebam določenega področja projektiranja - gradnja cest, železnice, prometne študije, urbanizem, komunalno gospodarstvo). Vsako tako pomanjkanje ali pomanjkljivosti topografskega materiala in ostalih naštetih informacij prispevajo k velikim dodatnim stroškom (potrebnim in nepotrebnim) zaradi tako nastale pomanjklji- ve tehnične dokumentacije. V veliko pomoč projektantom so sodobne aerofoto situacije (povezave aeroposnetkov), ki smo jih nekajkrat že uporabili pri idejnih zasnovah in predstavitvah novih projektnih rešitev vsaj v smislu horizontalne predstavitve. Mogoče bi z dodatno grafično obdelavo teh materialov dobili že dovolj ažurirano sliko stanja in vseh sprememb na terenu in bi bila večkrat odločitev projektantov lažja glede izbire najboljše variantne rešitve. instrumentarij, ki ga uporabljamo pri projektiranju in gradnji oziroma nadzoru nizkih gradenj je dokaj raznovrsten. Uporabljamo najsodobnejše dosegljive instrumente (distomate, avtomatske ni- velirje in teodolite), še vedno pa uporabljamo na oko enostavna pomagala pri snemanju prečnih profilov na določenih terenih (nezaraščeno, blagi nakloni, nezazidano), tudi postopično orodje. Seveda pri težkih terenih uporabljamo tudi optične razdaljemere (BRT), Nepogrešljivi so seveda še vedno merski trak in trasirke. Seveda pa so še v razvoju ali pa že dosegljivi tudi manjši in priroč­ nejši elektronski razdaljemeri (KERN), ki bi olajšali, in skrajšali čas merjenja, posebno na zahtevnej- ših terenih. Možnosti so še pri obstoječi instrumentaciji za snemanje ozkih (50 do 100 m) pasov si- tuacije za ceste. Ne nazadnje pa bi bilo potrebno za delo dobro terensko vozilo, kajti pri zakoličbi vozimo s se- boj poleg instrumentov in dokumentacije tudi ostali material (poligonske kamne, čepe za reperje, količke, lesene l·ablice, barve, žeblje, kline, žage, velika kladiva, lopate, sekire itd.) in ves ta material se uporablja vedno na včasih precej dolgi trasi (več kilometrov) in tudi na trasi na ne- obljudenem terenu (ni možnosti hrambe). Uporabljamo metode dela, ki bi naj bile najsodobnejše, od uporabe fotogrametričnih pomagal pri čitanju prečnih profilov, kjer je teren aerofotografsko posnet, in ·dolžnih profilov, in izdelavi topografskih načrtov, uporabe računalniške tehnike pri izračunu zakoličbenih elementov, nivelete in kubatov mas povsod, kjer je to možno in ekonomično. Tako si prihranimo mnogo živega dela, ki zna biti včasih suhoparno. Uporabljamo tudi ploterski način risanja prečnih profilov; razvija 264 GV 22(1978) 4 pa se še perspektivna predstavitev projektiranega objekta v danem okolju z uporabo računalni- ške in risalne tehnike. Vsa ta dejavnost pa zahteva precej prožnega in dojemljivega, vsestransko izobraženega strokovnja- ka, da so lahko projektne naloge rešljive in sprejemljive v končni izvedbi. Zato pri tej dejavno- sti sodelujejo taki strokovnjaki z različnih področij, ki se med seboj dopolnjujejo. Pri delu se srečujemo z vsemi mogočimi tehničnimi in pravnimi predpisi, seveda tudi s predpisi s področja geodetske dejavnosti. Mnogi predpisi, ki obstajajo, pa se ne izvajajo. Posamezne geo- detske uprave niso obveščene o raznih geodetskih delih na njihovem območju in zato nimajo ažu- riranih podatkov (celo o dodatnih geodetskih mrežah in tehnično-topografskih meritvah). Tako večkrat nastajajo razni izdelki z nazivom "geodetski", ki so sumljive kvalitete. Zato bi bilo dobro, da bi taka ali drugačna geodetska institutija dajala soglasja na geodetski del projektov in s tem overila razne priložnostne geodetske meritve, če so opravljene v redu. Z geodetsko službo imamo dosti stikov, ne samo z domačo organizacijo. Potrebujemo storitve na področjih pridobivanja raznih topografskih materialov, podatkov poligonske in nivelmajske mreže, mapnih kopii, posestnih podatkov za parcele, ki jih zadeva projektirani objekt, in to sirom po naši domovini. Seveda pa se srečujemo in delamo v raznih predelih in okoljih in smo deležni do- sti ali pa tudi malo pozornosti. Največkrat se pokažejo težave pri reprodukciji razpoložljivih ma- tric geodetskih podlog, ker povsod ne zmorejo kvalitetne reprodukcije; materialov pa ni ravno pri- poročljivo odtujevati. Te matrice so večkrat že dotrajane (zastareli materiali) in bi bilo zaže- leno, da bi obstajale njihove kopije na sodobnejsih materialih, ki so obstojnejsi. Tako bi se ori- ginalne matrice ohranile. Ker smo pač na projektivi za nizke gradnje, ki je v sklopu velike geodetske institucije, imamo kajpak nemalo prednosti pri vseh nastetih težavah, ki pa gotovo tarejo nase tovarise pri podobnem delu v drugih organizacijah. Družba se čedalje bolj zaveda pomembnosti geodetske dejavnosti in službe v našem življenju in je situacija glede na stanje pred leti mnogo boljša. Zato upam, da bo tudi projektiranje cest za nas in zanamce lažje. GV 22(1978) 4 265 Jože BOŠTJANČIČ* VKLJUČEVANJE FOTOGRAMETRIJE NA PODROČJE RAZISKAV V GRADBENIŠfVU Razvoj materialov, tehnoloških postopkov in konstrukcij na področju gradbeništva zahteva nepre- stano izpopolnjevanje teoretičnih in eksperimentalnih raziskovalnih metod. Institucije ali posamez- niki, ki delujejo na eksperimentalnem raziskovalnem področju gradbenistva, uporabljajo za ugo- tavljanje najrazličnejših fizikalnih količin predvsem inst-rumentalne metode. Na podlagi izkušenj lahko trdimo, da najpogosteje nastopa potreba po instrumentalnem merjenju geometričnih količin. Pri raziskovalnem delu se namreč vsakodnevno pojavljajo zahteve po ugotavljanju oblike položaja, spremembe oblike ali spremembe položaja obravnavanega objekta (preizkusanca, konstrukcije itd.). Najprimernejšo metodo in pribor za določanje geometričnih količin izberemo za vsak primer pose- bej v odvisnosti od veli kosti predmeta, zahtevane natančnosti ter hi tros ti merjenja, potrebnega šte,;, vila merilnih mest in pogojev za izvajanje meritev. Zaradi širokega področja raziskav v gradbeništvu so zahteve po univerzalnosti metod in pribora izredno velike. Z meritvami je namreč treba obvladati predmete mikroskopskih dimenzij (vzorci materialov) do kilometrskih dimenzij (komunikacijski ali energetski objekti). Potrebna nat·ančnost se prav tako spreminja v zelo širokem obsegu od O, 001 mm do O, 1 m. Merske metode in pribor mo- rajo pogosto omogočiti poleg snemanj statičnih procesov tudi registracijo hitro gibajočih se točk predmeta v dovolj kratkih časovnih presledkih, večkrat pa tudi njihovo kontinuirano spremljanje. Posebno uporabne so metode in pribor, ki omogočajo meritve na čim večjem številu merilnih mest na površini ter v notranjosti predmeta in ki ne potrebujejo posebne signalizacije in mehanskega kontakta. Pribor naj bo tudi primerno robusten in opremljen z mehanizmi, ki v čim večji meri iz- ločajo škodljive zunanje vplive. Za meritve geometričnih količin so se sčasoma razvile številne geodetske in fizikalne metode s pri- padajočim priborom. Za merjenje oblike in položaja predmeta uporabljamo metode, katerih osnova so naslednji instru- menti: merilo z natančno razdelbo, kljunasto merilo, mikrometrski vijak, mikroskop, merilni trak, nivelir, teodolit, razdaljemer, grezilo itd. Dejstvo je, da navedeni instrumenti odpovedo v pri- merih, ko je potrebna registracija točk predmeta v gibanju, ko ni mogoča njegova signalizacija, ko ni dovoljen mehanski kontakt oziroma kadar je potrebna meritev v notranjosti predmeta. Nave- deni instrumentarij prav tako ni primeren za določanje objekta z razgibano konfiguracijo. Spremembo oblike oziroma položaja predmeta (pomike točk)določamo na osnovi razlike med dve- ma posnetkoma oblike oziroma položaja ali pa kar z neposrednimi meri tvarni pomikov točk. V pr- vem primeru uporabljamo že opisani pribor, v drugem primeru pa še hidrostatični nivelir, kompa- rator, nitni mikroskop, potenciometrični merilnik, merilnik z uporovnimi tenzometri itd. Posebno področje določanja sprememb geometričnih količin so meritve specifičnih deformacij (mehanski, mehansko-optični, akustični, pnevmatski, induktivni in uporobni ekstenzometer) in meritve zasu- kov (klinometer). Posebej interesantne so metode, ki dajejo posreden ali neposreden vpogled v celotno deformacijsko stanje predmeta (metoda moire, holografija, fotoelastimetrija, metoda krhkih prevlek itd.). Tudi metode za določitev oblike in položaja niso univerzalne in v mnogih pri meri h odpovedo. * 61000, YU, Ljubljana Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Mag.dipl .ing.geod. Prispelo v objavo 1978-10-13. * * Ta pri speve k i e bil podan na Geodetskem dnevu v Krškem 6.-7.10.1978 266 GV 22(1978) 4 r Ena od metod, s ka1·ero je mogoče bistveno razširiti možnosti in merjenje geometričnih količin na področju preiskav gradbenih konstrukcij le prav gotovo fotogrametrija. Ta se je razvila v geodet- ske namene do izredno visoke stopnje in jo je zato treba le primerno aplicirati. Doslej so fotogrametrijo uporabljali na področju gradbeništva le v omenjenem obsegu. Vzroka za to dejstvo s!·a dva: pomanjkanje kadra z zadostnim znanjem fotogrametrije in pomanjkanje fotogra- me1-ričnega instrumentarija. Po mojem misljenju bo mogoče široke možnosti fotogrametrije na opti- malen način iskoristiti s primerno delitvijo dela med gradbencraziskovalno in geodetsko stroko. Gradbenoraziskovalna organizacija je namreč tista, pri kateri se pojavljajo problemi meritev in pri kateri je tudi mogoče definirati zahteve v zvezi z iskanimi podatki. Dosedanja praksa je pokaza- la, da je najprimerneje prav v okviru te organizacije izvajati fotogrametrično snemanje, kar po- meni, da mora imeti pribor za snemanje in kader, ki ga je sposoben uporabljati. Ker so na področ­ ju meritev vg,radbeništvu v večini primerov potrebna bližinska snemanja, je bilo treba v preteklo- sti v ta namen opraviti bolj ali manj zahtevne adaptacije fototeodolitov oziroma profesionalnih fo- tografskih kamer. V zadnjem času se je tem dodatnim težavam mogoče izogniti z uporabo univer- zalnih fototeodolitov in stereokamer, ki jih je mogoče fokusirati in jih zato tudi uporabljati za snemanje na krajših razdaljah. Instrumenta s temi karakteristikami sta na primer fototeodolit UMK 10/1318 in sterokamera IMK 10/1318 (oba proizvaja VEB Carl Zeiss Jena), s katerima bi bila vsa- ka gradbeno-raziskovalna organizacija opremljena za izvedbo velike večine fotogrametričnih sne- manj. Gradbeno-raziskovalna organizacija bi na ta način brez večjih stroškov fotogrametrično re- gistrirala geometrične količine za vse interesantne preiskave, saj je zamuda časa pri snemanju re- lativno majhna, potrošni material pa so predvsem filmske plošče oziroma filmi. lzvrednotenje posnetega materiala je najprimerneje opraviJ-i v geodetski organizaciji, ki že ima v geodetske namene instrumentarij za restitucijo. Glede na visoko ceno teh instrumentov in na nji- hovo občasno zasedenost bi bilo opremljanje gradbenoraziskovalne organizacije z njimi povsem ne- racionalno. Vodilne geodetske organizacije že imajo instrumente za analitično in analogno resti- tucijo, ki povsem zadoščajo tudi zahtevam pri obdelavi fotogramov z gradbeno vsebino. Ker obi- čajno želimo dobiti čim natančnejše rezultate, najpogosteje uporabljamo pribor za analitično re- stitucijo, tj. monokomparatorje in stereokomparatorje z ustreznimi registratorji podatkov in raču­ nalniki. Glede na širok spekter geometričnih problemov, ki se zastavljajo na področju preiskav v gradbeni- štvu, se ni mogoče zadovoljiti le z metodami, ki jih uporabljamo pri topografski terestrični foto- grametriji. Metode za snemanje in izvrednotenj e izbiramo za vsak primer posebej; pri tem i e iz- hodišče kvalitetno definirana naloga. Iz shem na naslednji strani so razvidne najrazličnejše mož- nosti za določitev oblike, položaja in pomikov predmeta. Če analiziramo možnosti fotogrametričnega merjenja geometričnih količin, ugotovimo: - Fotogrametrične metode je mogoče vsestransko uporabiti za določitev položaja, oblike in pomi- kov predmeta . - Velikost predmeta ni omejena. Omejitve nastopajo le pri uporabi topografskega snemalnega foto- grametričnega pribora. - Natančnost je odvisna od uporabljenega pribora in metode dela, v vsakem primeru pa se zmanj- šuje I i nearno s povečevanjem razdalje od predmeta do kamere. Pribi i žno ocenjena natančnost, ki jo dosegamo s fotogrametrijo,znaša-: O, 02 x merilo snemanja (mm). - S fotogrametričnimi metodami je mogoče zasledovati tudi določene faze dinamičnih pojavov, saj so pri kvalitetni osvetlitvi možne dovolj kratke ekspozicije. - S fotogrametričnim snemanjem registriramo poljubno veliko število merilnih mest, ki so signalizi- rana ali pa jih predstavlja le detajl površine. Signalizacijo izvršimo takrat, ko potrebujemo čim bolj točno izvrednotenje, in takrat, ko površina predmeta ne vsebuje detajla, ki bi ga bilo mogoče fotografsko registrirati. Predmet, ki ga obravnavamo, je lahko nedostopen in z njim ni potreben mehanski kontakt. Fotogrametrični posnetki so zvest dokument, ki vsebuje poleg podatkov, ki jih trenutno potrebujemo, še množico drugih podatkov, ki jih je mogoče takoj ali kasneje s pridom uporabiti. GV 22(1978) 4 267 DOLOČITEV OBLIKE IN POLO L v PROS- TORU OS SNEMANJA ,JE PRAVOKOTNA NA RAVNINO OS SNEMANJA JE POŠEVNA NA RAVNINO SNEMANJE PRESEČNIC MERILO JE KONSTANTNO MERILO SE SPREMINJA STEREOSKOPSKO - SNEMANJE _ ANALITIČNI t; POSTOPEK ~ -----< --, 6 \ .___) 9 IZ RAZLIKE DVEH OBLIK V RA VNJNI __ ANALOGNI~ POSTOPEK /~,, Q \ ..) ) OS SNEMANJA NORMALNI PRIMER SPLOŠNI PRIMER NORlVIALNI PHIMER SPLOŠNI PRIMER V RAVNINI-+----- POSTOPEK S ČASOV­ NO BAZO JE PRAVOKOTNA DOLOČITEV POMIKOV ENOSLIKOVNI POSTOPEK OS SNEMANJA JE 8 14 ,.___ 1 15 ANALOGNI NORTuIALNI PRIMER SPLOŠNI PRIMER ANALITIČNI lZ RAZLIKE DVEH GOSTOPEK 1 OBLIK V PROSTORU V PROSTORU+(~) POSTOPEK S POSTOPEK 1 ,_,✓ ČASOVNO BAZO L URE zov ALN] ___ __, POSTOPEK 268 IZ RAZLIKE DVEH OBLIK V PROSTORU POSTOPEK S ČASOVNO BAZO - Fotogrametrične metode zahtevajo relativno malo dela v fazi snemanja in več pri izvrednotenju. S primerno izbiro časa za snemanje se je torej mogoče izogniti neugodnim pogojem, ki bi zmanj- ševali natančnost ali pa snemanje celo onemogočili. Če primerjamo še možnosti za snemanje geometričnih količin s fizikalnimi in fotogrametričnimi metodami, ugotovimo, da imajo slednje prednost tam, kjer: - obravnavamo veliko število merilnih mest, - merimo geometrične količine predmeta v gibanju, - predmet ni dostopen ali z njim ni dovoljen mehanski kontakt in - kjer določamo velike prostorske pomike z veliko natančnostjo. Na Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani smo že pred desetletjem vpeljali fo- togrametrijo kot pomembno dopolnilo k že obstoječim merskim metodam na področju gradbenih preiskav. Merske naloge smo reševali v tesnem sodelovanju z Inštitutom za geodezijo in fotogra- metrijo v Ljubljani, ki je opravil vsa dela pri snemanju in izvrednotenju. Med številnimi meritvami, opravljenimi na ZRMK, naj navedemo samo nekatere: Določitev prostorske oblike: - nestabilnega območja na progi Ljubljana-Jesenice, - kamnoloma v Brestanici, - previsne skale nad Zasavsko cesto, - gradbene jame za objekt Metalka v Ljubljani, - modela I upi ne za mej ni prehod v Novi Gorici in - milničnih membran za eksperimentalno projektiranje prostorskih vrvnih sistemov. Določitev ravninskih pomikov pri: - statičnih in dinamičnih kombiniranih obremenitvah opečnih zidov, - preiskavi modela stolpnice na Reki, - obremenjevanju moznikov montažnih elementov Obnova, - dinamičnih obremenitvah modela kamnite hiše Kozjansko, - ugotavljanju toplotnega delovanja strehe bloka v Mariboru, - obremenilni preizkušnji visečega mostu prek Sore in - preiskavi cilindričnega ladijskega odbojnika. Fotogrametrično določitev prostorskih pomikov smo opravili pri obremenilni preizkušnji strešnega elementa za hotel Argonavti v Novi Gorici. Natančnost opravljenih fotogrametričnih snemanj smo tam, kjer je bilo mogoče, kontrolirali z dru- gimi metodami. Primerjanje je pokazalo, da v praksi dosegamo natančnost, ki smo jo teoretično predpostavi I i . Mnenja smo, da je mogoče področje uporabnosti fotogrametrije še bistveno razširi ti predvsem na področjih geologije, geotehnike, arhitekture, tehnologije materialov, gradnje cest, hidrotehnike in konstrukcij. Kako bomo fotogrametrijo uporabili na navedenih in se drugih področjih, pa je v marsičem odvisno od iznajdljivosti posameznikov. Problematika je namreč tako široka, da je treba metode dela neprestano dopolnjevati oziroma razvijati. Na področju razvoja instrumentov bo treba še razširiti snemalni del, saj trenutno nimamo ustreznih kamer za snemanje na krajših razdaljah od 1,5 m oziroma pri merilih okoli vrednosti 1:1. Pravtako je pri obstoječih kamerah hitrost izmenjave plošč oziroma transport filma prepočasen za kontinuirano spremljanje dinamičnih procesov in je zato treba izpopolnitvam v tej smeri posveti ti posebno pozornost. GV 22(1978) 4 269 Dufon VICENTIC* UPORABA GEODEZIJE V INŽENIRSTVU PRI GRADNJI ELEKTROVODOV Gradnja elektrovodov v inženirski geodeziji zavzema s1rse področie geodetske deiavnosti, od ob- delave in izrabe obstoječih kartografsko-katastrskih podlog za projektiranje, izmere podolžnega profila in situacije s kartiranjem daljnovodnega koridorja do zakoličbe proiektiranih stojnih mest na terenu. Za uvod se nam zastavlja vprasanje: kai so dalinovodi? Daljnovodi so sistemi za prenos električne energije visoke napetosti od proizvaialca elektrarne ali distributeria do transformatorskih postaj in naprej do porabnikov. Glede na pomembnost so da!ino- vodi razvrščeni v skupi ni 380 kV ozi n;>ma 400 kV, 220 kV, 11 O kV, 35 kV, 20 kV in 1 O kV. Pri gradnp daljnovodov, kot so 380 kV, 220 kV in 110 kV, sodeluje in odloča šida družbena iav- nost, od Republiških regionalnih, občinskih ustanov in organov, krajevnih skupnosti do posamez- nih občanov, prizadetih v koridoriu daljnovoda. Sodelovanje se kaže v obliki izdajanja soglasij in dovoljenj po predpisih, ki so pa potrebni pri proiektiraniu. Geodetska dela pri projektiranju daljnovodov obsegaio 15 do 20 % inženirskih meritev. Naloga geodetskega strokovnjaka je, da linijo projektiranega dalinovoda prenese in označi v naravi, koordinatno določi lomne točke, posname podolžni profil in situaciio, meje kultur (travnik, nji- va, gozd, vinograd itd.), ki jih križa daljnovod, situacijo in višinsko vse komunikacije (ceste, železnice, poti, vodne tokove), visoke ovire (visoka, nizka napetost, t·elefon), stavbe v 25 me- trskem pasu na vsako stran od osi daljnovoda. Terenske podatke je treba obdelati in izrisati v po- dolžnem profilu za situacqo običajno v merilu 1 :2000 višine 1:500. Iz terenskih podatkov ali ko- ordinat se izriše definitivno potek daljnovoda v vse potrebne geodetske podloge in katastrske na- črte z podatki, ki so potrebni za ideine in izvedbene projekte. Pred začetkom montaže geodetski strokovni ak zakol i čui e stojna mesta stebrov točno po proi ektu. Pri trasiranju daljnovoda 380 kV je treba pri določaniu tipa stebra zakoličiti stoina mesta steb- rov, posneti prečne profile in izrisati prečne profile stoinih mest. Za potrebe projektirania, prenos daljnovodnih linij in zakoličbo stoinih mest so uporabne vse geo- detske točke, ki so ooločene po višini ali s koordinatami od trigonometričnih točk do poligonskih točk in reperiev. Proiektanti pri daljnovodih dopuščajo maksimalno odstopanie po situacip + 0,25 m, višine pa -::: O, 15 m. Večiih odstopani ne sme biti. - Kar se tiče gostote merskih točk, moramo pripomniti, da so daljnovodi linijski in da potekaio ve- činoma po zelo nedostopnem terenu, po pobočiih ali dolinah. Iz tega je mogoče videti, da je geo- detska mreža določena po drugih znanih kriteriiih in da smo z gostoto večkrat prikrajfoni. FTipom- niti je treba, da se geodetske točke iz dneva v dan uničuieio. To nam nalaga več dodatnega de- la zaradi določania začasnih točk v bližini koridoria. Mnenia smo, da ie uničene geodetske toč­ ke treba obnovi ti . Na žalost pri projektiranju daljnovodov, ker potekajo večinoma po pasivnih območjih in izven na- selja, tako da topografskih načrtov v merilu 1:500 in 1:1000 ni. Mi še vedno uporabliamo katas- trske načrte v merilu 1:2880, s katerimi imamo velike težave. O katastrskih načrtih v merilu * 61000, Ljubljana, YU, Teslova 3 dipl. ing .geod. Prispelo v obiavo 1978-11-17. * * Ta pri speve k i e bil podan na Geodetskem dnevu v Krškem 6 • - 7 • 1 O • 19 78 270 GV 22(1978) 4 ' t l :2880 je vsem znano, da jih ne moremo uporabljati za projektiranje. Da bi posneli posestne me- je in vritali točen potek osi daljnovoda v katastrske načrte, uporabimo 1/4 časa terenskih in pi- sarniških del. Za ilustracijo naj navedem tale primer: za odsek daljnovoda od 5-6 km je treba se- staviti na desetine delov katastrskih listov. Sestaviti jih ni problem, toda na tem odseku je nemo- goče na 500 m razdalje potegniti ravno linijo. Za realizacijo kompletnega projekta rabimo vse razpoložljive kartografske podloge od merila 1: 1:25.000 do 1:5000, odvisno od tega., katere so na voljo za posamezne odseke. Brez navedenih podi og si ni mogoče zamisliti projektov daljnovodov, ni ti terenskega merjenja. Spet poudarjamo, da nam manj kaj o predvsem topografske karte v meri ii h 1 :5000 in 1: 10. 000. Danes za posamezna območja na Dolenjskem in Primorskem niso še izdelane navedene karte. Morda se izdelujejo in nam trenutno še niso na voljo. Za vso Slovenijo imamo na voljo topografsko karto v merilu 1 :25 .000, ki nam glede vsebine popol- noma zadostuje, vendar menimo, da je premalo natančna za trasiranje. Glede nabave ni nobenih problemov, ker so sredstva zagotovljena in smo kot projektantska organizacija zainteresirani za vse nove liste kart v meri I i h 1 :5000 in 1 : 10. 000. lnstrumentarij, ki ga uporabljamo pri snemanju podolžnega profila, situacije in z:akoličbi stojnih mest so avtoredukcijski tahimetri DALA 10 A Zeiss in eiektrooptični razdaljemer Packard 3800 B. Menimo, da so avtoredukcijski razdaljemeri dovolj natančni za snemanje podolžnega profila do 3 km. Na razgibanem terenu s Packardom merimo razdalje in določamo koordinate lomnih točk, kar zadostuje za potrebe projektiranja. Za projektiranje daljnovodov uporabljamo klasičen način snemanja podolžnega profila s kombina- cijo avtoredukcijskega tahimetra in elektrooptičnega razdaljemera Packarda. Na podlagi doseda- njih izkusenj menim, da je sedanji način financiranja daljnovodov edina rentabilna metoda. Spom- nimo se navedb, da daljnovodi v Sloveniji potekajo po pogozdenih in zcm:iščenih območjih, cca 60 °/o, po področjih, ki imajo predvsem visoke ovire (elektrovode, TT linije in druge nevidne ko- munikacije v gozdovih, ne obstoja druga izbira kot priti na teren in vse to posneti. Z uporabo aerofotogrametrije pri trasiranju daljnovodov imamo precej izkušenj. Kljub temu,do ima aerofotogrametrija velike prednosti,se je izkazala za nerentabilno, ker ima ve- liko paralelnih operacij, ogromno vloženega v časih geodetskega preveč natančnega truda samo za ozek pas koridorja in podolžni profil. Za ilustracijo bom naštel vse operacije, ki so potrebne, da bi dobili izrisan in označen profil v naravi: - pisarniške priprave (izbiranje kart in geodetskih točk), - stabnizacija in fotosignalizacija operativnega poligona in obstoječih bližnjih trigonometrijskih in oslonilnih geodetskih točk, - aerosnemanje daljnovodnega koridorja, - določanje trase osi daljnovoda na podlagi aeroposnetkov (kontaktne kopije), - izmera operativnega poligona, zakoiičba projektiranih lomnih točk, določanje oslonilnih in vi- šinskih !"očk za orientacijo stereomodelov, - pisarniška obdelava izmerjenih podatkov na terenu, določanje lomnih točk, poligonskih in drugih geodetskih točk, ki so potrebne za ori en taci i o modelov, - avtografsko izvrednotenje podolžnega profila in kartiranje situacije daljnovodnega koridorja, - računska transformacija avtografskih (relativnih) koordinat v Gauss-KrUgerjeve, - izris podolžnega profila na koradomatu (risalna miza), - pisarniška oprema podolžnega profila s spremljajočimi objekti in izris (vklapljanje) izkartirane situacije koridorja daljnovoda, - terenska klasična dodatna snemanja podolžnih profilov in spremljajočih objektov, visokih ovir, - pisarniške dopolnitve dosnetih ovir ali odsekov profilov, - zakol ičba osi (označevanje) na terenu. Še vedno nimamo posnetih posestnih mej, po katerih poteka koridor daljnovoda, in nimamo ozna- čene trase na terenu. GV 22(1978) 4 271 Pri naštetih točkah sodeluje cela vrsta strokovnjakov vseh profilov, se večja pomanjkljivost pa je, da večina naštetih operacii zahteva stike s projektantom - da ne omenjam potrebe po spremembah ali prestavitvah trase na posameznih odsekih. - Pozitivne plati fotogrametrije so: Z aerofotogrametri[o se dobijo podatki, eksaktni v koordinatah. Možne so transformacije v želene oblike ali prenosi poteka !-rase v druge kartne podloge v vseh merilih in da se točno fiksirajo v prostoru, kar je bistveno za sodobno projektiranje. Iz aeroposnetkov se dobi trenutno stanje v na- ravi. V situaciji so izrisani spremljajoči objekti in vidne komunikacije, meje kultur in vegetacija terena. Situacija se da poljubno razširiti levo in desno od osi daljnovoda, ne da bi se si"roški izdelave po- dolžnega profila bistveno povečali. Obdelava terenskih podatkov in kartiranje sta možna v pisar- ni ob vsakem vremenu. Profili in situacija se bolj vživita v okolje, po katerem poteka daljnovod. - Slabe plati fotogrametrije so: Razmisliti je treba, ali se s aerofotogrametrijo splača snemati daljnovodni koridor, ker se snema velika površina 1 km levo in desno od osi daljnovoda, izrablja pa se maksimalno 100-metrski pas. Uporabljamo ogromna materialna sredstva; letalo, računalnike, avtografe, fotolaboratorij, risalne mize koradomat in, kar je bistvenega pomena, potrebno je veliko strokovnih moči (različnih pro- filov). Kot metoda je zelo indirektna, eni in isti podatki se ponavljajo večkrat in so možne grobe napake; s tem je žrtev metoda, ne človek. Za gozdne in zaraščene terene je skoraj neuporabna. Možna so geološka presenečenja (drsenje terena na lomnih točkah). Fotoposnetki ne dopuščajo ročne lokacije osi daljnovoda zaradi višinske spačenosti terena (central- na projekcija) iz majhnega merila. Za označevanje trase na terenu pa se porabi skoraj toliko časa, kot če bi klasično snemali. Pri trasiranju daljnovodov in navezavi na obstoječo geodetsko mrežo (višinsko ali situacijsko) se dela po znani klasični metodi. Z uvedbo sodobnih elektrooptičnih instrumentov z avtomatskim re- gistriranjem in nadaljnjo računalniško obdelavo podatkov s kartiranjem bi terenska dela skrajšali za 1/4, pisarniško obdelavo pa celo na 1/2 časa, ki ga porabimo sedaj. Menim, da bi več pri- dobili pri času, a kaj pomaga, ko pa so ti instrumenti zelo dragi in jih še ne bi mogli kmalu kupi- ti. Ne vem, ali bi celo večja geodetska ustanova zmogla avtomaJ-izirati terenska geodetska dela, z ozirom na veliko amortizacijo instrumentarija. Pogodbe in roki diktirajo dinamiko terenskega dela tako, da sta istočasno potrebna dva ali več geodetskih strokovnjakov za meritve, se pravi, da bi rabili dva, tri komplete elektrooptičnih instrumentov, to pa je veliko breme za vsakega izvajal- ca. Zato prepuščam času in treba bo počakati na morebitne nove izvedbe, predvsem lažje oblike inslrn- mentov, ki bi nam omogočili lažje in hitrejše delo. Pri trasiranju daljnovodov in obdelavi podatkov in elaboratov zadostuje popolnoma znanje, ki ga dobimo v srednjih ali visokih geodetskih šolah. Fbtrebne so posamezne finese iz elektro stroke, ki jih geodetski strokovnjak mora obvladati glede na specifično in predvsem odgovorno delo, ki ga opravlja. Posebno se zahteva iz:najd!jivost pri izrabi topografskih in preglednih kart na relaciji karta - teren in obratno. Za vsakega geodetskega strokovnjaka je trasi ranj e daljnovodov zahtev- na in odgovorna naloga. Zahteva veliko strokovnega dela pri geodetskih meritvah, izvrednotenju rezultatov in obdelavi katastrskih - kartnih podlog. 272 GV 22(1978) 4 Dušan VICENTIČ:* GRADNJA JEDRSKE ELEKTRARNE KRŠKO Za uvod bi naj prej navedel spi ošne podatke in glavne značilnosti i edrske elektrarne. Jedrska elektrarna Krško je prva v Jugoslaviji in se gradi na levem bregu reke Save ca. 4 km vz- hodno od Krškega. Investitor: Savske elektrarne, Ljubljana, in Elektroprivreda, Zagreb, 50 %, ostalo inozemski kredi- ti. Glavni izvajalec: Westighouse Electric Corporation, ZDA. Izvajalec del~ Gradbena dela: Hidroelektra, Zagreb, Gradis, tozda 4ubljana in Maribor s svojimi kooperanti. Montažna dela: Hidromontaža, Maribor, Djuro Djakovic, Slavonski Brod, s svojimi kooperanti. Začetek gradnje i e bil novembra 1974, 1 eta, redno obratovanje se začne konec 1979. 1 eta. Tehnični podatki: - Jedrski reaktor tipa PvVR - lahkovodno tlačni, ki uporablja kot gorivo obogateni uran. - Hlajenje - kombinirani sistem hlajenja - pretočno in hladilni stolpi. o - Največji dovoljeni dvig temperature reke Save v točki polnega mešanja je ti t =+ 2 C, absolut- ni maksimum za temperaturo reke Save je 28°C . - Remont - vsakih 12 mesecev;, med remontom se zamenja 1/3 goriva oziroma 16,6 ton urana. - Skupna količina goriva - 49, 7 ton. Število gorilnih elementov - 121. Število gorilnih palic v gorilnem elementu - 235. Zmogljivost (moč) elektrarne je 632 mWe. letna proizvodnja - predvidoma 4424 GWR, Geodetske meritve na območju jedrske elektrarne, ki obsega ca. 20 ha (površine), so se začele intenzivno v začetku 1975. leta. Geodetski zavod Celje in so še danes prisotne: - pri vgrajevanju opreme v vseh objektih in jezu (pregraditi), - pri opazovanju posedanja objektov, - pri zakoličbi in snemanju cevovodov elektrarne, - pri snemanju in kartiranju komunalnih naprav trenutnega ali stalnega pomena, - pri zunanjih ureditvah platoja: ceste, ograje. Iti zakoličbi in gradnji ostalih spremljajočih in pomožnih objektov imajo geodetske meritve svoj polni delež na celem .območju gradbišča. Na gradbišču je potrebna prisotnost geodetskega strokov- njaka od zakoličbe, spremljanja gradnje do vgrajevanja opreme. Geodetski strokovnjaki so sestav- ni del verige, ki z ostalimi strokovnjaki sodelujejo pri gradnji tako zahtevnega objekta. * 61000, Ljubljana, YU, Teslova 3 dipl .ing.geod. Prispelo v objavo 1978-11-17. ** Ta prispevek je bil podan na Geodetskem dnevu v Krškem 6.-7.10.1978 GV 22(1978) 4 273 Iz dosedanje prakse ne poznam primera, da bi pri gradnji industrijskih ali drugih večjih objektov geodetski strokovnjaki toliko sodelovali kot pri gradnji JE Krško. Za ilustracijo: pri gradnji JE Krško je sodelovalo ali še vedno sodeluje ca. 20 geodetskih strokov- njakov: od tega 10 pri montažnem delu (Djurn Djakovič), 4 pri montažnem delu (Hidromontaži),5 pri vodenju gradbenih del (Hidroelektra) 1, občasno 2 pri vodenju gradbenih del (Gradis) in 1 pri NEK-u. Nažalost Westinghouse, kot glavni in odgovorni izvajalec v svojem strokovnem kadru za vodenje in nadzor objektov nima geodetskega strokovnjaka. Določanje, kaj in celo kako je treba meriti, je prepuščeno njihovim eiektro-strojnim in gradbenim strokovnjakom. Avgusta 1975 so nam strokovnjaki Westinghousa poslali navodila, ki so razmejila dolžnosti izva- jalcev gradbenih del (Gradis, Hidroelektra) in montažerskih del (Hidromontaža, Djurn Djakovic) takole: 1. postavitev vseh vgrajenih delov ali odprtin, ki jih zahtevajo montažerji, je njihova odgovor- nost; 2. vgrajene dele vgrajujejo montažerji; 3. gradbeni izvatald se bodo posvetovali z montažerji, da bi našli najboljši način, ki bi prepre- čil premikanje vgrajenih delov med betoniranjem; gradbeniki morajo preveriti, če njihovo de- lo ne bo povzročilo premikanja vgrajenih delov; (vgrajeni deli se ne smejo pritrditi z varjenjem na armaturo) 4. izdelava in namestitev opažev za odprt:ne (box-antes) je dolžnost gradbenih podizvajalcev, 5. točnost namestitev odprtin je dolžnost gradbenih podizvajalcev. Vsebine navodil ne bi komentiral, lahko pa rečem, da so jih podizvajalci gradbenih in montažerskih del strogo upoštevali pri vgrajevanju opreme. To je nov način sodelovanja gradbenikov in montažerjev pri gradnji elektrarne. Geodetski zavod Ceije ie v začetku 1975. leta po naročilu investitorja določil koordinate in vi- šine 9 točk, in sicer: koordinate centra reaktorjevega temelja in po 4 točke na pravokotnicama. Glej skico! Točki 02, 05 (sever-jug) in 03, 04 vzhod-zahod sta v obliki betonskega bloka v nivoju terena na razdalji 60-110 mod centra, pokriti s pokrovi za kanalizacijo. Na sredini (približno) vsakega bloka so vbetonirani vijaki z luknjico c;12 mm. Navoji vijakov so bili prila- gojeni Wildovim instrumentom. Glej skico. Točki 01, 06-07, 08 kot zavarovanje sta bili stabilizirani v obliki prisekane piramide ca. 1.3- 1.5 m nad zemljo na razdalji 140-300 m od centra reaktorja. Na vrhu vsake piramide so vgrajeni vijaki z luknjico c;1 2 mm z navoji za Wildove instrumente. Zahtevana sta bila dva pogoja: a) da sta točki sever jug in vzhod-zahod v liniji, b) da sta zveznici točk sever-jug in vzhod-zahod pravokotni ena na drugo v centru reaktorja. Na zunanjih točkah 01, 06, 07 in 08 so vgrajeni reperji. Koordinate vseh točk so podane v mm. lbgoj pravokotnosti je bil izpolnjen v mejah":!: 1,5 mm. Višine talnih točk (vrh vijakov) in reperjev so bile določene s preciznim nivelmajem in podane na O, 1 mm ter so popolnoma zadoščale za gradnjo objektov. Stabilizacija vseh točk je bila dob- ro opravljena. Lokacija točk z ozirom na gradnjo elektrarne ni bila dobro izvedena. Iz priložene skice poligonske mreže se vidi, da je od (osnovnih) glavnih geodetskih točk razvita mreža poligonskih točk na celem gradbišču elektrarne, 85 °/o odrejenih točk je bilo uničenih, prekritih z materialom ali z raznimi pomožnimi objekti, kako da je uporaba izključena - razen višin, 274 GV 22(1978) 4 Za potrebe gradbišča in objektov se uporabljajo Gauss-Krlgerjeve koordinate. Višinsko je projek- tant zamaknil elevacije za 4H =55,200 m. Plato JE je H = 100,000 mali H =155,200 m. Naj- nižja elevacija po projektu je H = 82,900 m, a najvišjgr - vrh kupoje - pa H =161,387 m. pr pr Za meritve kotov in prenos smeri pri gradnji in montaži uporablja večina proizvajalcev Wild-ov teodolit T2. Za prenos višin se uporablja Wildov nivelir Na2 s planparalelno ploščo, po potrebi Zeissov nivel ir Ni 025 in Koni 007, navadne in invarne late z: enocentimetrsko in pol centimetr- sko razde! itvij o. Kratke razdalje se merijo z jeklenimi trakovi 25 m - 50 m nerjaveči Richten, daljše razdalje pa z elektrooptičnimi razdaljemeri v izvedbi D13-S. Natančnost instrumentov, ki se uporabljajo pri gradnji JE, je v vsakem pogledu zadovoljiva. Mnenja sem, da je pri takšnih gradnjah treba imeti zanesljive in natančne instrumente. Za precizne kontrole stalnih točk bi bilo treba uvesti kot stalno prakso, da se kontrolirajo horizon- talni premiki z Mekometrom. Želel sem to uvesti na gradbišču v Krškem, vendar odgovorni pri Westingousu niso čutili potrebe po tem. lbsebnih metod pri merjenju na objektu ni bilo. Naša naloga je bila izpeljati meritve po situaciji in višini, kot je predvidel projektant; to je razvidno iz: načrtov JE. Način izvajanja meritev je odvisen od iznajdljivosti in trenutne situacije na gradbišču. Strokovno znanje, ki ga imamo, zadostuje za vodenje gradnje takšnih objektov. Dopolnilno izo- braževanje ni potrebno. Nihče od nas ne more predvideti, kaj se je treba naučiti in kako nasto- pati pri izvajanju meritev, Fbtrebno in zaželeno je posvetovanje z boli izkušenimi kolegi. R-ojektant z ozirom na tehnologijo predvideva in predpisuje natančnost, ki je potrebna pri vgraje- vanju delov ali opreme. Naša naloga je, da se čim bolje držimo predpisanih pogojev, Zahteve pri montaži so od+ O, 1 mm do+ 1 mm po višini, po situaciji pa-:'.: O, 5 mm in + 5 mm za cevovode po objektih. - - Na gradbišču JE Krško smo uporabljali za gradnjo objektov geodetske točke, dokler so to dopušča­ li objekti. Na podlagi tako zasnovanih meritev lahko rečem, da smo uspešno opravili svojo nalogo kljub težavam, ki smo jih imeli med gradnjo. Sodelovanje med kolegi iz različnih podjetij vseh podizvajalcev je treba pohvaliti. Na vseh objektih smo imeli za posamezne etaže iste izhodiščne točke po višini in situaciji za gradbena in montažna dela; s tem so bila izločena presenečenja ali napake zaradi različnih iz- hodišč, Večkrat smo zaradi nesporazumov glede metod in načina merjenj prevzemali odgovornost gradnje in montaže. Pri Westinghousu niso mogli razumeti, s kakšno lahkoto to prevzemamo, ne da bi se vprašali kaj narediti, če bo kaj narobe pri meritvah; mi tega strahu nismo čutili. Delo pri iedrski elektrarni še vedno poteka pod pritiskom rokov in zamud, zato se dela celo v iz- menah. Zaželimo kolegom, da bi člm uspešneje opravili svoje zahtevne naloge do konca gradnje in monta- že opreme na objektih JE Krško. GV 22/1978) 4 275 RAZPRAVE PO REFERATIH V ZVEZI S PROSTORSKIM PLAN iRANJEM Ivan URH NAČRTOVANJE RAZVOJA IN GEODEZIJA V INŽENIRSTVU Tematika letošnjega geodetskega dneva je razdeljena na dve področji. A-vo, namenjeno za današ- nji dan, je načrtovanje razvoja naselij, drugo za jutrišnji dan, pa "geodezija v inženirstvu", Skozi igro pojmov, če lahko tako rečem, bom poskusil današnji dan povezati z jutrišnjim v kole- darskem in tudi v širšem konceptnem ali geodetsko-perspektivnem smislu. Ti pojmi so: inženirska geodezija, geodezija v inženirstvu, geodetski inženiring in geodezija v inženiringu, z naslednjimi definicijami: 1. inženirska geodezija, je posebna dejavnost, tudi reda v geodeziji, kjer se nam predstavlja znanstvena, strokovna, samostojna, teoretična ali uporabna stvaritev; 2. geodezija v inženirstvu, pomeni udeležbo ali delež geodezije v drugih inženirskih stvarit- vah - gradbeništvu, hidrogradnfi, po naročilu in predstavlja tudi posamezno geodetsko sto- ritev; 3. geodetski inženiring, je organsko ali integralno povezan splet samostojnih geodetskih stvari- tev, kot so definirana pod točko l.; 4. geodezija v inženiringu, i e prav tako organsko ali integralno delovanje geodetskih dejavno- sti v spletu drugih inženirskih stvaritev ali npr. v celotnem kompleksu dogajanj razvojnega načrtovanja in realizacije. A-vi in tretji pojem z definicijami nista toliko sporna kot je pri drugem in četrtem. Na primeru vzetem iz današnje tematike "načrtovanje razvoja naselja" bomo lahko opazili razliko med "geo- dezijo v inženirstvu" in "geodezijo v inženiringu". Inženiring načrtovanja razvoja naselja - shema Faze razvojnega načrtovanja 1. F. Programiranja 2. F. Načrtovanja Oblike dokumentaci i e Urbanistično dokumentacija Urbanistični program Urbanistični plan Urbanistični red Zazidalni načrti Urbanistični načrti zemljišča Načrti varstva okolja Geodezija v inženiringu načrtovanja razvoja naselja (sodel ovan i e v vseh fazah 1 • Kartografske podlage: karte maihnih me- ril in pregledne topografske karte in na- črti 2. Inventarizacija prostora: Zemljiški kataster Zemljiški informacijski sistem Kataster zgradb Kataster komunalnih naprav Register teritorialnih enot 3. Geodezijo v inženirstvu: Parcelacija Prenos projekta na teren, Spremljanje gradnje, Prenos zgrajenih objektov v načrte in ka- tastre 276 GV 22(1978)4 r Faze razvojnega načrtovanja 3. F. Projektiranja 4. F. Izvajanja 5. F. Eksploatacije Peter SVETIK Oblike dokumentacije Tehnična dokumentacija Ftoj ekti objektov Ftojekti opreme zemljišča Ftojekti varstva okolja Ftojekti izvajanja Izvršilni projekti Dokumentacija eksploata- cije Ftogrami, načrti, projekti eksploatacije in up- ravljanja Geodezija v inženiringu načrtovanja razvoja naseli a (sodelovanje v vseh fazah 4. Spremljanje stroškov po fazah 5 . Metodo! o r a razvrščan· a in vrednoten· a 6. Vrednotenje dokumentacq e: - u b nisti ne, tehn1cne in eksploatacij- ske dokumentacije 7. Vrednotenje realizacije: - objektov: stanovanjskih, poslovnih - komunal ne opreme - varstva okolja 8. Frenos vrednotenja in razvd,čanja v ka- tastre in registre 9, Normativna dejavnost: - izdelava osnov (enotnih kazalcev) in spremljanje urbanističnih, komunalnih normativov stanja, kot načrtovalnih os- nov, planskih elementov za načrtovalno enoto-naseli e, za potrebe: programira- nja, načrtovanja, projekt-iranja, izvaja- nja in eksploatacije. Menim, da smo na raven geodetskih dnevov lahko ponosni. V dosedanjih desetih srečanjih smo dosegli lepe uspehe, saj smo bili z izborom zaokroženih tematik vedno aktualni in strokovni, Ved- no smo poskušali združiti in posredovati tako izsledke znanstveno raziskovalnega dela kot izme- njavati izkušnje iz naše neposredne prakse. Sodim pa, da prav ta zadnji del - izmenjava izkušenj - še ne poteka tako kot bi lahko, saj smo že večkrat slišali ugotovitev, da geodeti veliko več de- lamo kot govorimo, skratka, da nam govorjena beseda ne leži. Naš geodetski dan postaja torej izredno kvalitetna strokovna in tudi družbena manifestacija, saj je čedalje bolj obiskan. Prizadevati pa se moramo, da bo to dan vseh geodetov SR Slovenije, da bo to naš prazni k, ki se ga bomo udeleževali prav vsi . Današnji referati so podali mnoge iztočnice za široko razpravo. Naša vloga - vloga celotne geo- detske službe, je interdisciplinarna, povezuje skoraj vse strokovne in družbene dejmn osti, zlasti pa tiste, ki zadevajo urejanje prostora, družbenega planiranja in informacijskih sistemov. A-isot- na je v vrstah strokovnih upravnih služb in tudi družbenopolitičnih organizacij. Zato moramo mini- malno enotno raven obdelave podatkov in naše razširjene dejavnosti dvigniti na tako višino, ki bo zadovoljevala osnovne potrebe v občini in republiki. Zagotoviti moramo torej dovolj kvalitetni in vsebinsko zadovoljiv minimum obdelave podatkov, ki bo enoten in pravočasen v vseh občinah. Ob medsebojni primerjavi občin ugotavljamo namreč zelo veliko strokovno in miselno "diferencia- cijo" posameznih geodetskih uprav. Ta razlika bo sicer tudi v prihodnje obstojala, le da moramo spodnjo raven močno dvigniti. To pa bo zahtevalo od načelnikov nekaterih geodetskih uprav moč~ nejše vključevanje v širša dogajanja - politična, strokovna in družbena, niegovo osebno uvelja- vljanje ob družbenopolitičnem delu, osebno odrekanje itd. Le s svojo veliko aktivnostjo ob pomoči republiških organov, bomo lahko dosegli zaželene kvalitete in prebrodili kadrovske, finančne in druge probleme. GV 22(1978) 4 277 V razpravo bi se želel vključiti z: nekaterimi aktualnimi temami, ltva taka je prostorsko preob- likovanje krajevnih skupnosti, To matedo obravnava več dokL1mentov, ki bi jih morali poznati, Naj jih naštejem le nekaj: stališča, priporočila in smernice o nadaljnjem razvoju in delovanju krajevnih skupnosti, ki jih i e sprejela republiška skupščina oktobra 1975, 1 etošnj i predi og zvez- ne resolucije o nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti i'er vrsta posvetov in prispevkov, zl osti v Občanu, Iz: vseh teh gradiv je moč izluščiti približno 15 pomembnih nalog, ki zadevajo nadalj- nji razvoj krajevnih skupnosti, Med njimi pa so tri izrazito pomembne tudi za geodetsko službo: - naravna, zaokrožena celota območja krajevne skupnosti, - družbeno planiranje (KS kot temeljni nosilec planiranja) in - družbeni informacijski sistem (zlasti prostorski vidik), Znana nam je celotna hierarhija prostorskih enot: približno 6,000,000 parcel, 7.700 statističnih okolišev, 2JOO katastrskih občin, 1,050 krajevnih skupnosti, 60 občin in republika, Te prostor- ske enote bi morale biti med seboj usklajene i·ako, da bi vsaka višja enota sestavljalo določeno število manjših prostorskih enot, Le na ta način bi lahko vse podatke od osnovne enote eksaktno obdelovali, primerjali in analizirali, zasledovali trende razvoja (ali nazadovanja), jih genera- lizirali itd, Z vidika informacijskega sistema in sistema planiranja je torej "tehnični'" vidik obli- kovanja prostorskih enot, njihova usklajenost, izredno pomemben, Temu vidiku bi se morale pod- rejati tudi samoupravne odločitve krajanov, oziroma bi jim morali jasno predočiri posledice (stroški, časovne zakasnitve, eksaktnost obdelave podatkov itd,), ki nastajajo ob nespoštovanju tega načela, Prostorsko preoblikovanje krajevnih skupnosti ie torej pomembna naloga geodetske službe, kjer se moramo vključevati in s strokovno utemeljenimi argumenti stremeti zatem, dci bo- do krajevne skupnosti potekale vsaj po mejah statističnih okolišev, Naša naloga pa je seveda tu- di pri izdelavi statutov, konkretno pri opisih meja krajevnih skupnosti; te morajo biti opisane nedvoumno na osnovi primernega kartografskega gradiva, FH tem delu bi se morali povezati tudi z občinsko konferenco SZDL V nadaljnjem procesLJ preoblikovanja krajevnih skupnosti pa bi mo- rali pri vseh delitvah in združevanjih redno pripravljati strokovna, predvsem kartografska gradi- va že pred izvedbami referendumov, Nekaj besed še o naši vlogi pri izdelavi prostorskih planov. V ta namen ie Geodetska uprava SRS koncipirala predvsem tri aktivnosti, ki jih tudi financira in jih tudi že operativno izvajamo: - izdelava topografskih kart v merilu 1:25,000 po teritorialnem načelu (za vsako občino zase), - pomanjšava teh kart v merilo 1 :50,000 po listih in - izdelava kart publikacijskih meril za vse občine. Več o tem sem pripravil v svojem prispevku za 12.posvetovanju planerjev v Novi Gorici, Zato se ob tej problematiki ne bi zadrževal. Ob tej priložnosti naj opozorim še na akcijo, ki smo jo začrtali usklajeno s celotno geodetsko upravno službo. Gre za preverjen in usklajen vris občinskih meja v topografske karte l:25.000 in za prikaz meja katastrskih občin in krajevnih skupnosti v istem merilu, Tudi to delo že poi-e- ka. Namenjeno je predvsem potrebam izdelave prostorskih planov občin, seveda pa tudi mnogim drugim uporabnikom in ne nazadnje tudi potrebam geodetske službe same, Trajnejša razširjena dejavnost po predstavlja register območij teritorialnih enot (ROTE) in evidenca hišnih številk (EHIŠ). Obe evidenci predstavljata sistematični pristop k parmanentnemu delu, ka- terih uporabni rezultati prve faze bodo dokončani v prvi polovki leta 1980. ltvenstveno bodo re- zultati te naloge služili popisu prebivalstvo leta 1981, pa tudi prostorskim planerjem in mnogim strokovnim in drugim službam v občini, V ta namen pripravljamo potrebno metodologijo in izva- jamo druga pripravljalna dela, s samim operativnim delom pa bomo začeli v letu 1979. Naloga bo zahtevala vsaj v prvi fazi velike napore, vezane predvsem na kadre, čas in finančna sredstva, Ob zaključku moram ugotoviti, da geodetska služba daje le malo ali nič redundantnih podatkov, pač pa da daje in vodi premalo evidenc, ki so naši družbi potrebne. Trdim lahko, da geodetska upravna službo z dosedanjo kadrovsko zasedbo ne more zadovoljevati vseh zahtev po evidencah, ki jih potrebujejo planerji, strokovne in splošne službe in drugi interesenti. Zato se bomo mo- rali dobro organizirati, kadrovsko okrepiti, mehanizirati in avtomatizirati čim več delovnih ope- racij, pripraviti ustrezne osnove in poenotiti vsebino in tehnologijo dela.A-isluhniti potrebam ne- posrednih uporabnikov in se z njimi povezati, pa mora biti osnovni moto našega prihodnjega dela. 278 GV 22(1978) 4 f Ivan GABER Geodetska stroka je dobro organizirana, upravni in strokovni vrh je v Ljubljani in dobro je, da se tega zavedamo, Strateške napake pri posameznih odi oči tvah, ki se nuj no dogajaj o in ki se bodo do- gajale, bremenijo ta vrh, Rad bi poudaril, da pri teh razpravah pozabljamo na neenoten geodetski standard po Sloveniji. Treba je dvigniti raven geodezije na tako stopnjo po vseh občinah, da se bomo lahko pogovarjali tudi o novih nalogah, ki čakajo geodezijo, Glede katastra komunalnih naprav se bojim, da bomo napravili napako, če bomo sklenili kaj drugega, kot že imamo uzakonjeno, Praktično imamo ka- taster komunalnih naprav zakonsko in tehnično obdelan, zdaj pa je naša krivda, če se ne lotimo pogumno realizacije, Nič nam ne onemogoča kakršnokoli popisovanje, ki je lahko hitrejše, ven- dar se moramo zavedat·i, da i e katasl'er komunal ni h naprav v končni fazi tak, kot smo ga uzako- nili, Treba je dobiti kadre in sredstva ter evidenco dokončati in jo vzdrževati, Tomaž BANOVEC Že večkrat smo predlagali, naj se v organe za planiranje, ki se po zakonu ustanavljajo v obči­ nah, vključi vsaj en geodet iz tistega kraja, To ne pomeni, da naj bi bil to direktor oziroma na- čelnik geodetske uprave, temveč človek, ki bi v tej ekipi skrbel zlasti za informacijsko inventari- zacijski del, kartografijo in tehniko, Ta vključitev bi imela dva pomembna aspekta: 1, vključevanje geodezije in njenih možnosti, 2, lahko se tudi kaj naučimo, zlasti o problemih uporabe informacije, najpomembnejše pa je to, da lahko opozorimo na nekatere stvari, na katere lahko drugače opozorimo samo enkrat na 1 eto s proračunom, Ponudba ki je bila dana v Novi Gorici na posvetu planerjev, je opozorila planerje oziroma tiste,, ki bodo sestavi j ali te ekipe, na možnost vključevanja geodetov, V svojem gradivu sem napi sol da tudi materialno ta sistem ne stoji slabo, 1, Vse dopolnjevane občine so dobile iz republike tudi sredstva za pripravo prostorskih planov, Tudi manj razvite občine in krajevne skupnosti lahko dobe precej sredstev za pripravo prostor- skih planov, Bojimo pa se da bi ta sredstva slabo uporabili, Na to sem hotel opozoriti: hitro zbiranje nekih papirjev, hitro v nove analize, hitro premetavanje dokumentacij in vključevanje ekspertov, vsak strokovnjak s svojo izjavo na temo občine, čeprav so ti eksperti praktično v izvršnem svetu, Bojimo se, da ta sredstva ki so bolj namenjena za podporo informacijskega dela planiranja in za trajne osnove, ne bodo odtekla v tako imenovani za silo zloženi inventarizacijski del, Lahko zahtevamo sredstva tudi za izdelavo ROTE (register obrisov teritorialnih enot), financiramo digitalne modele reliefa in podobno (pospešiti aplikativni software v zemljiškem katastru za potrebe planiranja in tudi druge funkcije, ki so v zvezi z minimalnimi kazalci). Del teh opravil je mogoče naročiti in plačati (zdaj govorim o teh sredstvih) tudi tako da sklenemo pogodbo, organiziramo delo v občini ali s pooblastilom, vendar bi moralo biti tehnološko in kartografsko tako dogovorjeno, da bi kas- neje si už i I o kot troj na evidenca. Mogoče govorim malo preveč operativno, vendar mislim, da se v takih situaciiah ne smemo brani- ti takih aranžmajev. Lansko I eto sem prehitro obli ub i I koncept i ntegra I nega informacij s k ega si s tema v Murski Soboti . Ta koncept je zdaj na programu republiškega izvršnega sveta in bo tudi v skupščini SR Slovenije, Stvari so ponujene tako ko·t lansko leto. Tu gre za to, da se razdelijo baze podatkov po kriteri- jih sposobnosti pa tudi po tehnoloških kriterijih, to se pravi, da vsak opravlja z nečim, ampak da so baze vsem na voli o. GV 22(1978) 4 279 Druga stvar ie, da se terminalsko povežejo vse občinske uprave, lahko pa tudi delovne organiza- cije, ki upravljajo funkcijo v planiranju zlasti zaradi softwarskih storitev. Vse to naj bi se zaokro- žilo z družbenim dogovorom, ki bi ga podpisale republike, občine in tudi nekatere samoupravne interesne skupnosti, zlasti tiste, ki so vsebinsko blizu. To pomeni da bi vsaka občina dobila akti- ven terminal, v katerem bi združili funkcijo upravljanja, statistike in planiranja. Svoje podatke bi izmenjavala in pridobivala druge v centralnih bazah. S tem bi imela pravico dobiti tudi podat- ke o drugih o sosedih, zlasti takrat, kadar se moramo primerjati. Funkcij je več: Fbleg naše kata- strske imamo še davčno itd. V tem sistemu pa je tudi strokovnih pomembna vloga organizacij, tistih, ki bodoskrbele,da nebo treba vsaki od 60 občin delati programov, ampak da se bodo izdelovali na enem mestu na voljo vsem. Mislim, da ta sistem že malo poznamo, vsaj tisti, ki smo v krogu upo- rabnikov majhnih kalikulatorjev tipa HP. Ta osnovni koncept je v enoletni zamudi in bo verjetno na tem področju treba z veliko pozornosti o spremi jati skupščinsko razpravo in i avno razpravo o tem sistemu. Vprašanje pa je, ali bomo pravočasno razumeli, kakšen delež ali pa če bo zaslonski termi- nal dobi I a geodetska si užba. V saj mi si i m, da bi v sklopu j ovne razprave imeli še kakšen razgovor v obliki sekcije, v okviru Zveze geodetov Slovenije. Vinko PUŠNIK Moja diskusija se nanaša na uvodne misli tovariša Jeniča, ki je omenil, da se danes srečujemo geo- deti v SI ovenij i že na 11 .geodetskem dnevu. Na ta dan se spominjam našega prvega takega srečanja pred 11. leti v Ljubljani oziroma aktual"'. nih nalog, načrtov, ki smo jih zastavljali in reševali ob takratni situaciji geodetske dejavnosti v slovenskem prostoru. To so bili težki časi za našo dejavnost, ko se je bilo treba ob vsesplošnem razvoju močno zavze- mati za njeno ustrezno družbeno uveli avi tev, ko smo razpravljali o tem, kaj bomo nosi ednj i dan de- 1 ali, razmišljali, kaj bo v prihodnje z geodetskimi šolami, itd. Danes ie stanje povsem drugačno. V tem času smo s svojim trdim delom v družbi našli svoje me- sto, vsebino geodetske dejavnosti, razširili na mnoga področja izven klasičnega okvira evidenc zemljiškega katastra Marije Terezije ter jo s tem ustrezno družbeno ovrednotili in uveljavili. Po 11 letih se soočamo z novimi nalogami, ki so v določenem pogledu recipročna prvotni proble- matiki. Geodetsko dejavnost smo v tem času razvili in uveliavili do tiste stopnje, ko se zastavlja aktu- alno vprašanje kako vsa naložena, sprejeta bremena izvajati v praksi. Občutek imam, da smo pred tem dejstvom, če vseh sprejetih obveznosti iz svoje pristojnosti ne bomo mogli dosledno izvajati in pravočasno zadostiti vsem zahtevam družbe s področja geodetske si užbe, se I ahko zgodi, da bo- mo naredili celo nekaj korakov nazaj, česar pa si ne bi smeli privoščiti. Menim, da bi ob današnjem dnevu morali razmišljati tudi v tej smeri. Če samo pogledamo, kako so bile geodetske delovne organizacije pred časom v skrbeh za svoje delo, lahko danes ugotavljamo, da zaradi obli ice dela ne morejo dati občinskim geodetskim up- ravnim službam skoraj nobene pomoči razen opravljanja večjih geodetskih del, ta pa so že tako ves čas v njihovi pristojnosti. Tako bomo morali v prihodnje še na marsikaterem področju dejavnosti veliko narediti, ob tem pa se določenih zadev bolj sistematsko lotiti in jih v tem smislu tudi dopolni evati. Posamezne geodetske evidence, ki smo jih na novo nastavili, kot tiste, ki jih danes uveljavliamo, so teoretično dobro definirane, le da jim v določenih pogledih nismo znali dati ustrezne pravne vrednosti, to pa se kaže v njihovi preskromni uporabni vrednosti. Menim,da bo nadaljniemu uveljavljanju geodetske službe v Sloveniji in njeni dejavnosti tudi te- mu področju treba v prihodnje posvetiti več pozornosti. 280 GV 22(1978) 4 UDK 711.2(497.12)Krško==863 Regionalno prostorsko planiranje, Krško JENIČ, Franc 68270 Krško, YU, Geodetska uprava Strokovna razprava PRIPRAVA PROSTORSKIH PLANOV V OBČINI IN VLOGA GEODETA PRI TEM PLANIRANJU Geodetski vestnik, Ljubljana, 22 (1978) 4, p. 241 Pri izvršnem svetu in občinski skupščini so bile imenovane komisije za us- klajevanje in usmerjanje dela, sprejet je bil odlok o pripravi prostorskega plana, operativna shema s terminskim planom in finančni načrt za pripra- vo prostorskih planov. Izdelano je bilo strokovno gradivo za pripravo smer- nic in elementov prostorskega plana. GV - 60 Bregant UDK 711 .2:528 ==863 Strokovna razprava Družbeno planiranje, geodezija BANOVEC, Tomaž 61000 Ljubljana, YU, Komite za družbeno planiranje GEODETSKA SLUŽBA IN STROKA V PROCESIH DRUŽBENEGA PLANI- RANJA Geodetski vestnik, Ljubljana, 22 (1978) 4, p. 247 V organih za planiranje je treba zagotoviti,da vsa sredstva ne bodo šla za začasne inventarizacije,marveč tudi v trajne dokumentacije in inventari- zacije, ki so lahko tudi kasneje zadeve geodetske službe in možna sestavina prostorske dokumentacije. Dve najpomembnejši funkciji geodetskih evidenc sta podpora sistemu uprav- i janja in sistem kartografskih dokumentov, ki imajo inventarizacij ski namen, v katerem deloma obstoja upravljavska funkcija in kjer je statistična funk- cija bolj poudarjena. GV - 62 Bregant UDK 711 . 2:528 =863 Strokovna razprava Regionalno prostorsko planiranje, geodezija NAPRUDNIK, Milan 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS VLOGA GEODETSKE SLUŽBE IN STROKE V PROSTORSKEM VIDIKU DRUŽBENEGA PLANIRANJA Geodetski vestnik, Ljubljana, 22 (1978) 4, p. 244 Podan je pregled dosedanje dejavnosti geodetske si užbe v zvezi s prostor- skim planiranjem. Vloga ge::>detske službe je zlasti izgradnja geodetskega informacijskega sis- tema kot sestavine prostorskega in družbenega. V zvezi s pripravo prostor- skih planov nas čaka izdelava vrste kart in evidenc. GV - 61 UDK 711 .6:528=863 Zazidalni načrt, geodezija ULES, Franc Bregant Strokovna razprava 61000 Ljubljana, YU, Zavod za družbeni razvoj Ljubljane GEODETSKA DELA V PROCESU IZDELAVE ZAZIDALNEGA NAČRTA, ID- KAC IJSKE DOKUMENTACIJE IN REALIZACIJE ZAZIDALNE ZASNOVE NA TERENU (geodetski inženiring) Geodetski vestnik, Ljubljana, 22 (1978) 4, p. 250 Zakonsko osnovo del tvori zakon o urbanističnem planiraniu iz leta 1967. Prikazani so geodetski elementi tehnologije izdelave urbanističnih dokumen- tov in realizacije zazidalne zasnove. Podan je predlog, katera metodološka navodila bi bilo treba sprejeti v zvezi z obravnavanimi geodetskimi deli. GV - 63 Bregant U DC 711 . 2:528=863 Regionol plonning, geodesy NAPRUDNIK, Milan 61000 Ljubljano, YU, Geodetsko uprava SRS Professionol poper THE ROLE OF GEODETIC SERVICE AND GEODESY IN THE SPATIAL COMPONENT OF SOCIAL PLt!,NNING Geodetski vestnik, Ljubljano, 22 (1978) 4, p. 244 Poper gives the overview of the previous activity of geodetic service in conedion with spotiol plonning. The role of the geodetic service is porticulorly construction of geodetic in- formation system as the port of spotiol and social information system .With the preporotion of spotiol plons numerous maps and evidences should be eloboroted. GV - 61 UDC 711 .6:528=863 Development plan, geodesy ULES, Franc Bregant Professional poper 61000 Liubljono, YU, Zavod za družbeni razvoj Ljubljane GEODETIC WORKS IN THE PROCESS OF ELABORATION OF THE DEVE- LOPMENT PLAN, LOCATION DOCUMENTATION AND REALISATION OF BUILDING BASE IN THE TERRAIN (GEODETI( ENG INEERING) Geodetski vestnik, Ljubljana, 22 (1978) 4, p. 250 The administrative bose of works is given by the iaw of urban plonning (1967). The geodetic el ements of the elaborati on technology of urban do- cuments and reolisation of the building base is shown. In the frame of the proposol certain methodologicol instructions should be excepted withe me- ntioned geodetic works. GV - 63 Bregant UDC 711, 2(497. l 2)l