'Tzssr Leto ix štev. 68.
p pmiUMi, g petek Z5. mm mi
Cena Din 1*50
Izhaja vsak dao popoldne« IzvzemŠl nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave,   reklame,   preklici   beseda   2.-^ Din,
Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Upravn&tvo: Knailova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304.
Odklonjena demisija zunanjega m nisin
Radi odpora v radikalnem klubu proti njegovi preobsežni ponudbi mednarodne kontrole je zunanji minister dr« Peric ponudil svojo demisijo, ki pa ni bila sprejeta*
Uredništvo: Knailova ulica Št 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
Beograd, 24. marca. Včeraj zvečer so se razširile v političnih krogih vesti, da namerava minister zunanjih zadev dr. Ninko Peric podati ostavko. V zvezi s tem se naglasa, da vlada v radikalnih vrstah veliko nezadovoljstvo radi Peri-ćeve izjave v Narodni skupščini glede spora z Italijo. Ministrov ekspoze je bil na seji vlade odobren. Brez vednosti vlade in radikalnega kluba pa je minister dr. Peric dostavil pasus o mednarodni anketi. V radikalnih vrstah se sedaj naglasa, da bo skušala Italija to anketo izrabiti v svojo korist. Kakor se zatrjuje, nastopa posebno ostro proti zunanjemu ministru dr. Periču bivši minister dr. Ninčić. V vladnih krogih pa se naglasa, da bi nikakor ne bilo oportuno, da bi kar dva ministra zaporedoma de-
misijonirala radi konfliktov z Italijo.
Beograd, 24. marca. Zunanje ministrstvo je danes izdalo komunike, v katerem odločno demantira vesti, da namerava minister zunanjih zadev dr. Ninko Peric podati demisijo. Kakor pa doznava vaš dopisnik iz poučenih krogov, vesti o nameravani demisiji niso netočne. Zunanji minister dr. Peric je radi nezadovoljnosti, ki jo je vzbudila njegova izjava v Narodni skupščini, včeraj zvečer res izročil ministrskemu predsedniku svojo ostavko, ki pa ni bila sprejeta. Ne glede na to pa se v političnih krogih naglasa, da je položaj dr. Perica zelo omajan in da se po predstojeći vladni krizi ne bo povrnil na svoje mesto.
Jugoslavija zahteva objebtivno preijliavo
Živahna diplomatska posvetovanja« — Neprestani obiski poslanikov v zunanjem ministrstvu« — Odklonjen angleški predlog glede preiskave konflikta z Italijo«
Beograd, 24. marca. V zunanjem ministrstvu se nadaljujejo razgovori glede konflikta z Italijo. Tekom včerajšnjega dne so ponovno posetili zunanjega ministra dr. Perica in njegovega pomočnika Markoviča zastopniki velesil. Angleški poslanik Cunard se je mudil dopoldne in popoldne v zunanjem ministrstvu ter je zvečer rmel ponovno daljši razgovor- z zunanjim ministrom dr, Peričem. Istočasno je posetil zunanjega ministra tudi italijanski poslanik general Bordrero.
Angleški poslanik Cunard je pri tej priliki predlagal v imenu svoje vlade, naj se naš spor z Italijo reši potom mednarodne ankete, ki naj bi jo izvedla ve-leposlaniška konferenca. Anketa naj bi paralelno preiskala dogodke na jugoslo-venski, albanski in italijanski meji. Razen tega je v imenu angleške vlade predlagal, naj sklene Jugoslavija z Albanijo sličen pakt kakor ga ima Italija. .
Naša vlada je to ponudbo odklonila, ker bi to anketo po tem načrtu tvorili večinoma zastopniki držav, ki podpirajo Italijo. Veleposlaniško konferenco tvorijo Italija, Anglija, Japonska, Francija in Belgija. Anglija, Japonska in Italija nastopajo vedno skupno in je verjetno, da bi tudi v tem slučaju podprle italijansko stališče.   Zato predlaga jugoslovenska
vlada, naj sestavi anketo Društvo narodov kot najvišji nevtralni mednarodni forum, ki je enako razpoložen napram eni kot drugi stranki. Pakta z Albanijo, sličnega kakor ga ima Italija, Jugoslavija ne more skleniti, ker garantira ta pakt politični režim Ahmed beg Zoga, kar pa je interna zadeva Albanije, v katero se Jugoslavija ne more in noče vmešavati.
Zvečer je zunanji minister sprejel zaT stopnike inozemskega tiska ter jim podal daljšo izjavo o razvoju konflikta z Italijo. Med drugim je naglasil, da bodo vojni atašeji posameznih poslaništev po lastni inicijativi odpotovali na mejo, da se na licu mesta prepričajo o resničnem s tamu stvari. Vlada jim ne bo delala ni-kakih težkoč in ovir, ker se nima ničesar bati in bo vsaka objektivna ugotovitev lahko le podprla neresničnost italijanskih natolcevanj.
— Beograd, 24. marca. Danes do* poldne je posetil ves diplomatski zbor zunanjega ministra ter se informiral o nadaljnem razvoju dogodkov in o sta« nju spora med Italijo in našo državo. Po Beogradu se je danes razširila vest, da je Italija izvršila delno mobilizacijo. V] uradnih krogih se ta vest demantira.
Angleško razočaranje nad Italijo
— London, 24. marca. Časopisje soglasno ugotavlja, da je Beograd na sporu z Italijo povsem nedolžen. »Times« objavljajo oster članek, v katerem očitajo Italiji, da izigrava koncesije, ki jih je dobila Italija s strani ostalih velesil na Balkanu z nalogo, da ustvari poseben balkanski Locarno. Mesto tega pa je Italija skušala izrabiti »proste roke« za uresničenje svojih fmperijalističuih teženj in je s tem spravila Francijo in Anglijo v mučen položaj. »Times« naglašajo, da sta Anglija in Francija ogorčeni nad načinom kako je Italija zlorabila to svojo akcijo in poverjeno nalogo na Balkanu. V francoski zbornici je včeraj odgovarjal Briand na interpelacijo glede italijansko - jugoslovenskega spora ter naglasil, da bo spor mirnim potoni likvidiran in da ne bo potrebno niti posredovanje Društva narodov.
Češki listi o našem konfliktu
Glavno glasilo socijalnih demokratov >Pravo lidu< pripisuje vso krivdo na konfliktu fasistovskemu imperializmu ter simpatično poudarja miroljubnost Jugoslavije.
>Prager Presse* izraža iskrene želje za mirno poravnavo spora.
»Prager TagblatU označuje Jugoslavijo za M>btoženko kot toži tel jiooc in izvaja: >Da se hoče Italija nekako opravičiti za svoje postopanje na Balkanu, dokazuje sofistika, s katero skuša krivdo naprtiti Jugoslaviji. Torej se ni bati odkritega konflikta.«
Nemški »Socialdemokrat« pa resumira: »Edino, kar lahko prepreci vojno in jo bo morda preprečilo, je nedvomna miroljubnost Jugoslavije.«
Jugoslovenska debata v
Budimpešti
z Italijo
— Praga, 24. marca. Italijanska kampanja proti Jugoslaviji je našla posebno živahen odmev v vseh češkoslovaških Ustni. Vsi so soglasno presodili, da gre za intrigo, ter izrazili nado, da se spor poravna mirnim potom. Glasilo ministrskega predsednika, republikanski >Venkov< prav odločno zavrača trditve o vojaških pripravah Jugoslavije ter izvaja: Z mirnim preudarkom v Rimu in dobro voljo v Beogradu se bo italijanska m vsa evropska javnost prepričala, da današnja Jugoslavija ni nikaka hudobna izzivalka.
Glasilo češke ljudske stranke >Lidove< Listy< označuje konflikt kot posledico italijanske ekspanzive na Balkanu in smatra alarmantne vesti o pripravah Jugoslavije za vpad v Albanijo za fantastične izmišljotine.
»Narodni listy« opozarjajo, da celo budimpeštanski listi po poročilih svojih beograjskih dopisnikov objektivno ugotavljajo, da Jugoslavija ne izvršuje nikakih vojnih priprav.
— Budimpešta, 24. marca. Na včerajšnji seji odbora za zunanje zadeve zgornje zbornice je podal zunanji minister dr. Valko obširnejši okspoze o od noša jih Madžarske napram Italiji in Jugoslaviji. Med drugim je naglasil, da teži madžarska zunanja politika za tem, da ustvari dobre odnošaje z vsemi sosednimi državami in zlasti tudi z Jugoslavijo ter da očvrsti svoje odnošaje z Italijo. Diference, ki so nastale v zadnjem času med Italijo in Jugoslavijo, nikakor ne morejo povzročiti spremembe v tem prizadevanju madžarske zunanje politike.
Za ministrom je govoril grof Apponv, ki je v svojem govoru med drugim naglasil, da imajo Madžari samo en interes in to je, da se Čim prej reši vprašanje madžarskega izhoda na Jadransko morje
Poslanec Lajoš Bek je odobraval politiko vlade, ki doslej ni pod vzela nikakih odločilnih korakov v pravcu orijentacije madžarske zunanje politike. Naglasil pa je potrebo gospodarske zveze med Madžarsko, Rumunijo in Jugoslavijo proti agresivnemu postopanju s strani Avstrije Seja je bila nato zaključena.
Tiskovine vseh vrst
izdeluje lično in ceno
Narodna tiskarna » Ljubljani
Srdita borba za proračun
Vlada je obupala nad možnostjo pravočasnega sprejema« — Petdnevni provizorij« — V začetku aprila bo vlada odstopila.
Beograd, 24. marca. V ospredju političnega zanimanja stoji zopet vprašanje pravočasnega sprejetja proračuna. Končno tudi v vladnih krogih prevladuje prepričanje, da je z ozirom na kratek rok sprejetje proračuna do 1. aprila skoro izključeno, ker je v razpravi še cela vrsta ministrstev in prijavljeno še veliko število govornikov. Z vladne strani so se tekom zadnjih dni ponovno pod-vzeli koraki, da bi opozicija pristala na skrajšani postopek ter omogočila pravočasno sprejetje proračuna. Vlada po svojih porsedovalcih naglasi da je sprejetje proračuna za opozicijo itak iluzorno, ker je jasno, da sedanja vlada ne bo ostala neizpremenjena ter da bo takoj po sprejetju proračuna prišlo do razširjenja sedanje koalicije ali pa do koncentracijske vlade, v kateri bodo gotovo zastopane več ali manj tudi vse opozici-jonalne skupine. Ako bi ta prizadevanja ostala brezuspešna, se v vladnih krogih zatrjuje, da bo proračun sprejet najpozneje do 5. aprila. Za teh pet dni naj
bi se določil sumarni sorazmerni kredit. Gotovi radikalni krogi so se zavzemali za to, da bi teh pet dni ostalo ex lex stanje, čemur pa se je predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič odločno uprl.
V vseh političnih krogih prevladuje prepričanje, da je današnja vlada že v ostavki ter da bo takoj po sprejetju proračuna prišlo do temeljitih sprememb. V zvezi s tem so se tekom včerajšnjega in današnjega dne vršila posvetovanja med zastopniki opozicije glede nadalj-nega postopanja v proračunski debati. Kakor se doznava, bodo opozicijonalne skupine sestavile posebno resolucijo, ki bo prečitana v Narodni skupščini. Govori se, da bodo opozicijonalne stranke pod gotovimi pogoji pristale na skrajšani postopek, zahtevajo pa, da se izločijo iz amandmanov vsa pooblastila, ki naj se rešijo s posebnim zakonom, o katerem naj skupščina razpravlja takoj po sprejetju proračuna.
Današnja seja Narodne skupščine
Razprava o proračunu ministrstva javnih deL — Govor poslanca dr« Pivka. — Zanemarjanje cest v Sloveniji.
— Beograd, 24. marca. Današnja seja Narodne skupščine ie pričela ob 10. dopoldne in je nadaljevala razpravo o ministrstvu za javna dela. Prvi je govoril posi. dr. Pivko (SDS), Iki je uvodoma na-glašal, da zasluži ministrstvo javnih del več pažnje, kakor p* se mu jo je posvečalo doslej. Po svetovni vojni so skoTaj vse ceste zanemarjene in je nujno potrebno, da se obstoječi nedostatki končno enkrat odpravijo. Govornik se nato bavi z razmerami v Sloveniji, naglašajoč, da so bile ceste v Sloveniji do nedavna najboljše v državi, da pa jih je slaba državna uprava upropastila. Prebivalstvo mora do-prinaišati velike davčne žrtve za vzdrževanje cest Toda državna uprava ne čuti
dolžnosti, da hi te zneske izplačala cestnim odborom za vzdrževanje cest, marveč jih porab v druge svrhe. Razumljivo je, da ljudstvo radi tega zabavlja proti centralizmu. Govornik zahteva, da se te krivice nemudoma odpravijo in vsi na račun okrajnih odnosno cestnih doklad vplačani zneski izplačajo cestnim odborom odnosno zastopoim Nadalie zahteva, da se okrajna cesta Ptui - Čakovec, ki tvori eno glavnih prometnih žil podržavi, ker obstoja sicer nevarnost, da bo cesta vsled pomanjkanja potrebnih sredstev popolnoma propadla. Nato so govorili še poslanci UrojiČ, Rankovič, Vukotič, Zagorac in Babic, na kar je bila seja ob 13.30 zaključena. Prihodnja seja popoldne.
za
Včeraj je bil sprejet proračun vojnega ministrstva. — Ekspoze generala Hadžića. — Zanj so glasovali tudi radićevci, — Manifestacija za našo armado.
— Beograd, 24. marca. Po govoru poslanca Agatonoviča je bila včerajšnja dopoldanska seja ob 14. zaključena in se je nadaljevala ob 17. Na popoldanski seji sta govorila zemljoradnik Jovanović in radiče-vec Trnjar, nakar je vladna večina proračun finančnega ministrstva sprejela.
Nato je prišel v razpravo proračun ministrstva vojne in mornarice. Ko je stopil na govorniški oder vojni minister general Hadžić, mu je priredila vsa zbornica spontane ovacije, vzklikajoč vojski in mornarici. Manifestacija je napravila globok vtis in je dokazala, da vidi ves narod v naši vojski mogočna, varstvo miru. General Hadžić je nato podal obširen ekspoze o stanju vojske in naše narodne obrambe. Naglasil je, da se je proračun za vojno ministrstvo znižal za 68 milijonov dinarjev ter znaša 20.4% celokupnih izdatkov. Minister utemeljuje potrebo dobrega oficirskega in pod-oficirskega kadra. Rekrutni kontingent znaša 95.000 mož. Fabrikacija orožja v državi se intenzivno povečava. Zrakoplovstvu in mornarici posveča vlada vso pažnjo. Minister je naglasil, da ne moremo imeti mornarice ofenzivnega značaja, vendar pa naša 600 km dolga obala zahteva, da razpolagamo z dobro organizirano defenzivno mornarico. Končno je minister naglasil, da je vojska na višini svojega naloge in bo v slučaju potrebe opravičila nade, ki se polagajo na obrambo domovine, ako bi jo kdorkoli napadel. Zbornica je sprejela ministrov govor z viharnim odobravanjem.
Prvi se je nato oglasil k besedi poslanec Ivan Pucelj, kt je v imenu narodnega se-Ijaškega kluba podal izjavo, v kateri je naglasil, da ima Narodni seljaškl klub popolno zaupanje v narodno vojsko, posebno pa Še v njeno vrhovno vodstvo. Zato bo Narodni seljaški klub zlasti še z ozirom na mednarodni položaj, da se zagotovi mir na Balkanu, glasoval za proračun ministrstva vojne in mornarice.
V imenu apozicijonalnih skupin SDS, DZ In zemljoradnfkov je nato podal izjavo poslanec Grol, naglašajoč, da bodo imenovane skupine glasovale proti proračunu, ker smatrajo proračun kot izraz zaupanja sedanji vladi, ki pa takega zaupanja ne zasluži. ^
Za tem je dobil besedo zemljoradnik Moskovljević, ki je začel v svojem govoru napadati vojnega ministra, češ da se vojaki po vojašnicah pretepajo. V skupščini je nastal strahovit kraval. Več radikalnih poslancev je planilo na govorniški oder in poslanca Moskovljevića s silo odstranilo. Opozicija je proti temu viharno protestirala. Predsednik si je zaman prizadeval, da bi vzpostavil red in je moral končno sejo prekiniti.
Po daljšem odmoru se je seja nadaljevala, nakar je bil po govoru federalista Urojića proračun ministrstva vojske in mornarice z glasovi radikalov, klerikalcev in radičevcev sprejet.
Takoj nato se je pričela razprava o proračunu ministrstva za javna dela. Minister za javna dela inž. Sernec je podal krajši ekspoze. V debati je govori prvi poslanec Vujic, za njim pa poslanec Ivan Pucelj, ki je ostro napadal klerikalce. To je Pucljeva kritika tako razdražila, da so začeli burno protestirati. Vmešali so se tudi radikali, tako da je moral predsednik sejo prekiniti. Po zopetni otvoritvi seie je poslanec dr. Pivko opozoril predsednika, da mora po poslovniku sejo zaključiti, ker je bila radi neredov že dvakrat prekinjena. V vladnih vrstah ie izzvala ta ugotovitev veliko nevoljo, ker so upali, da bo proračun sprejet še tekom noči. Radikali so se radi tega hudovali nad klerikalci, toda predsedniku ni preostajalo drugega, kakor da je sejo ob 23.15 zaključil.
VOJAŠKA REFORMA NA ČEŠKOSLOVAŠKEM
— Praga, 24. marca. Vlada je predložila poslanski zbornici osnutek zakona o letnem kontingentu rekrutov, o nadomestni rezervi in posameznih izpremembah obrambnega zakona. Letni kontingent rekrutov bo odslej znašal 70.000 mož, kar jih bo več rekrutiranih, bodo ve zbali samo 12 tednov. Rezervne oficirje bo lahko vojaška uprava imenovala iz kroga častniških aspiran-tov že tekom službene dobe.. Na novo se uvede nadomestna rezerva, v katero se bodo uvrščali predvsem vzdit&evatelji rodbin, ki bodo aktivno služili le po 12 tednov. Obra-rrt>na dolžnost je splošna in obsega vse moške državljane od 20. do 50 let.
Justifikacija v Varaždinu
— Varaždin, 24. marca. Danes zjutraj je bila izvršena justifikacija nad morilcem Jurajem Božičem, ki je lansko leto umoril v Krapini gostilničarja Dolickega in dva njegova gosta. Prošnja za pomilostitev jc bila odbita in smrtna obsodba včeraj razglašena. Božič je sprejel vest o justiiika-ciji povsem mirno. Vso noč je prebdel v svoji celici ter se je danes zjutraj spove-dal. Justifikacijo je izvršil na dvorišču sodišča krvnik Mauser. Predno je stopil pod vislice, je Božič obrnjen proti občinstvu spregovoril s krepkim glasom: »Gospodje sodniki in drago občinstvo, prosim vas, da mi moje dejanje odpustite!« Krvnik je nato izvršil svoj krvavi posel. Smrt je nastopila takoj. Danes zjutraj je skušal Božič zavleči justifikacijo na ta način, da je po svojem zagovorniku sporočil predsednik« sodišča, da hoče podati še nekatere važne izpovedi o raznih tatvinah, ki jih je doslej zamolčal. Njegova prošnja po zaslišanju pa je bila odbita. To ie tekom treh" let že peta justifikacija v Varaždinu, ki le s tem dosegel rekord v Jugoslaviji.
Nedolžna razbojniška idila na samotni cesti
Ljubljana, 24. marca. Tiha, gluha, temna noč je ležala nad zemljo, ko so jo sinoči ali prav za prav že danes ob pol 1. zarana družabni Korlek poslovil od svojih tovarišev v Mostah, kamor po čudni navadi zahaja v prijazno gostilno mešat karte in z mavšljanjem preganja večerno dolgočasje.
— Vražje temno je, kakor v rogu! je dejal Korlek, ko se je poslovil od tovarišev, privihal ovratnik, zajezdil svojega dvokoles-nega konja ter z malo električno svetilko v desnici pognal po cesti mimo Kodeljevega in skozi štepanjo vas proti Ljubljani.
Temne brezzvezdne noči s podeči m i oblaki na nebu ustvarjajo v človeški duši temačno, skoro nekam grozotno razpoloženje. Kazen tega so je Korlek vozil ravno ob uri duhov. Prešel je še srečno mimo pokopališča in mu ni noben okostnjak pod sta vil noge, toda pasirati je bijo treba šo nekaj prav samotnih orjgozdnih ovinkov.
Ze je pri vozil blizu Novakove gostilne v štepanji vasi, ko se po široki cesti nasproti priziblje Črna, sumljiva postava. Tišina vse-naokrog, niti pasjega laježa ni bilo slišati, samo Korlekov bicikelj je škripal pod napornim pogonom svojega gospodarja, ko so od nasprotne strani bližje in bližje zveneli koraki neznanega sumljivca.
Kdo bi popisal in kdo bi sploh vedel, kaki občutki so navdali Korleka, ko je uvi-del, da je srečanje neizogibno! Hitro je premestil svetilko v levico, z desnico pa se po-tipal na zadnjem žepu ter se prepričal, Če njegov »kanone 6edi na starem mestu.
Pritisnil je na pedale, da požene bicikelj v dir. Komaj pa je švignil mimo neznanca, je v gluho noč odjeknil zamolkel pok, prav zares, kakor iz samokresa:
— Bum!...
Milost božja in vsi svetniki, da bi videli, kako je Korleka vrglo s kolesa. Kakor bi trenil, je posvetil neznancu 6 svetilko v obraz in mu v prsi naperil samokres:
— Vi . . . vi . . . kaj pa hočete? Roke kvišku! ...
Oh, zares čudno: tudi neznanec je bil prepaden, kakor nikdar nikoli noben tolovaj. Tudi ni imel v rokah nikakega orožja. Nenadni pok ga je prešinil z enakim strahom kakor Korleka . . .
Ej, srečala sta se prava dva junaka! Ko sta se bližala drug drugemu, je namreč Kor-leku nenadno počila pnevmatika na zadnjem kolesu ... V medsebojni bojazni sta se kakor na komando obrnila oba. Neznanec se je s tresočimi koleni predstavil za delavca, ki hodi prenočevat doli nekam za štepanjo vas. Korlek se je lepo vljudno oprostil — in nadaljevala sta pot vsak v svojo smer, domov, na varno ... Ce bi se bila luna sprehajala med oblaki, bi se gotovo nasmehnila ali za-solzila od ginjenosti. Tako pa ee je Korlek danes sam zglasil v našem uredništvu in nam povedal svoj izredni doživljaj v minuli tihi, temni, gluhi noči . . .
Borzna poročite
LJUBLJANSKA BORZA.
Efekti. 7odst. invest. posojilo 84.50 — 85.—, Vojna škoda 344 — 345, Zadolžnice Kranjske deželne banke 20, 22, Zastavni listi 20, 22, Celjska posojilnica 195, 197,, Ljubljanska kreditna 150, Merkantilna Kočevje 99,_
100, Praštediona 850, Kreditni zavod IGO, i7o, Strojne tovarne 85, Trbovlje —, 415, Vevče 120, Stavbna družba 55, 65, šešir 104.
ZAGREBŠKA BORZA. Devize. Dunaj 800.50 — 803.50, Berlin 13.50 — 13.53, Italija 260.61 — 262.61, London 276.20 — 277—, Newyork ček 56.75 — 56.96, Pariz 222.50 — 224.50, Praga 168.30 — 169.10, Curih 10.94 — 10.97.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.135, London 25.25625, Newyork 520, Milan 23.92, Praga 15.40, Dunaj 73.15, Pariz 20.34.
— Trst: Beograd 38.13, London 105.45, Curih 441.77.
Podpirajte
podporno flruflvo slepih
338059
Definitiuen konec italofilske politike
Nauki Iz zadnjega konflikta z Italijo. — Potrebe novih naše zunanje politike« — Neomajna zvestoba Francije« — Tesnejši stiki s sosednimi
Debata o vnanjem položaju v Na* rodni skupščini je končana. Napravila je na vso našo javnost najboljši vtis in tudi inozemstvu je lahko zelo po« učen in zelo prepričevalen barometer za nado notranjo silo. Naj se tudi Ev* ropa preplavlja s poročili o 'našit no* tranjih, bor ban, ki res niso mile; — se* daj se je mogla u veri ti. da smo v vna* njem pogledu, v obrambi državne ne« dotakljivosti in v varstvu lastnih na* cijonalnih interesov sklenjena enota, 5 katero mora vsakdo računati. Ako k temu prištejemo Se, da je ves sel jaški klub demonstrativno glasoval za prora* čun vojnega ministrstva, kar se mora vsekakor računati kot zelo posrečena tfesta, ki v inozemstvu ne more ostati brez učinka, je ugodni vtis popolen.
Kot definitivno moremo smatrati, da je konec oni nesrečni politiki, ki Je smatrala, da se je treba za vsako ceno |n kljub vsemu dobrikati Italiji, pa naj nas še tako bagatelizira in zapostavlja. Pokazalo se je, da so mogoči uspehi tudi, ako nam Italija odkrito naspro* tuje, tudi ako nastopa zoper nas z očit« nimi pretnjami in intrigami. Ta uspeh, ki smo ga dosegli v odporu zoper ve» Bko Musso linij evo intrigo te dni, je na* So pozicijo brez dvoma silno ojačil in onemogočil za bodoče vsakemu vna* njemu ministru naše kraljevine, da bi se še kdaj angažiral za Italijo do tako nečastne mere, kakor se je to vršilo do decembra lanskega leta.
Konflikt z Italijo je znova pokazal, da smemo računati z vsestransko pod« poro in pomočjo Francije. Vemo ceniti ta veliki fakt, zato se dobro zavedamo, da ga ne smemo zlorabiti. Francija si Želi miru kakor si ga želimo mi, v obeh državah je enako ogorčenje zo* per opasno in brezvestno fašistično ofenzivnost, ki hoče udejstvovati svo» je militaristične in kolonijalne zavoje* valne načrte z brezprimerno brutal* nostjo, kakor da se zanjo strahotna nesreča velike vojne sploh ni nikdar
dogodila. Ml prav dobro razumemo francoske pozive na zmernost in jih cenimo v polni meri, zavedajoč se, da vršimo pri tem veliko mirovno delo. Zavedamo pa se, da pomeni to hkrati
brigo za lastne interese, zakaj pomoč Francije nam bo toliko sigurnejsa, ko« Ukor bolj bo francoski narod videl, da se v zvezi z nami bori za pravično stvar, za miroljubno pojmovanje, za demokracijo. To je danes v Evropi ogromen kapital, ki ni samo moralne, marveč tudi efektivne vrednosti.
Dragocen nauk izvira za nas iz po* teka konflikta tudi, kar se tiče odno* saje v do Anglije. Naša dolžnost je. da izrabimo v bodoče sleherno priliko, da pokažemo Londonu svoje pravo lice, da ga uverimo, kako nikakor nismo rušilec miru na Balkanu, marveč prav obratno. Anglija nikakor ni izgubljena za nas in ravno sedaj vidimo, da je odvisno le od nas, da je naši nasprot* niki ne izrabljajo proti nam.
Ne gre podcenjevati tudi nemške« ga javnega mnenja, ki je sodilo trezno in objektivno ter obsodilo italijansko izzivanje.
Naslanjajoč se na te konstatacije in pridobitve imamo dobro bazo za ure« ditev odnosa j ev z našimi sosedi. Koli« kor je v državah, ki so nam mejaši, naših javnih in skritih nasprotnikov, so se lahko uverili, da naša stvar ipak ne stoji tako slabo, kakor bi želela I ta* lija v svoji sovražni obk rože valni po« litiki. Zato upamo, da bodo trezno pre« motrili položaj ter se ne udajali opas* nim iluzijam, kar bo ureditev visečih zadev samb pospeševalo. Stvar naše diplomacije je, da izkoristi uspeh v konfliktu z Italijo tudi v tem pogledu in s spretnim aranžiranjem utrdi zve« ste, pridobi omahljive in s tem o jači stabilnost obstoječega stanja. Ako se tudi v tem pogledu spretno izrabi u god* na prilika, Italija v svojih snubitvah ne bo mogla več imeti uspehov, ki bi nam bili opasni.
Dogodki križem Jngoslaoiie
Nova letalska katastrofa v Novem Sadu« — Brzojavno in sod-nijsko dosežena sreča* — Trinajst nedolžnih muslimank v policijskem zaporu*
Knjigatržec Evgen Rak v Bosanski Gradiški je začel pri letošnji razredni loteriji kot podkolekto znane beograjske Kolokovićeve razpečevalnice prodajati srečke. Tik pred žrebanjem v januarju je s priporočenm pismom vrnil neprodane srečke Kolokoviću v Beograd. Ko pa je naslednji dan čitai izžrebane številke, je na svoje zanrepaščenje uvidel, da je odposlal tudi srečko s št. 97106, ki je zadela 100.000 Din.
Sreča se mu je torej izmuznila iz rok. toda Rak je pogodu pametno idejo. Brzojavil je v Beograd, naj na pošti zadržijo priporočeno pismo na naslov Ko-lakovič. To se je zgodilo. Z naslednjim vlakom je Rak odjadral v Beograd, vzel srečko iz pisma in si dal izplačati dobitek.
Toda Kolakovičeva kolektura je nekako doznala o potujoči sreči in je Raka tožila zaradi sleparije. Skoro dva meseca se je pred beograjskim sodiščem vlekla pravda, ki je te dni končala z ugotovitvijo, da Rak ni zagrešil sleparije in torej obdrži denar, ki ga je vjel s pravcatim amerikanskim domislekom.
V soboto zvečer je sarajevska policija izvršila običajno racijo po javnih lokalih. Polovila je 13 muslimank, deloma žen, deloma deklet, ki so mimo sedele v kavarni in srebale kavo.
Za čas ramazanskega posta, ki zdaj traja, se za muslimane noč pretvarja v dan. dan pa v noč. Stara je navada, da se po večerni molitvi vršijo obiski in da se v kavarnah sreba črna kava in puši cigareta. To ni zabranjeno niti ženskam, ki imajo razen tega v omenjeni kavarni svoj posebni oddelek. Čeprav torej ženske niso zagrešile ničesar, jih je dal policijski uradnik odgnati v zapor. Ker je
naslednji dan bila nedelja in policija ni uradovala. so aretovanke preležale v zaporu do ponedeljka opoldne, torej celih 30 ur.
Pri zaslišanju je vladni komisar moral ugotoviti, da niti ena izmed aretiranih ni v ničemer sumljiva in jih je takoj izpustil. Med aretovanimi se je nahajala tudi neka mati s 14-letno hčerko. Mirno sta sedeli ob kavi in poslušali glasbo. Ob 11. zvečer je planila v kavarno policija ter ju brez razloga aretirala z drugimi. Istotako je odgnala neko ženo, ki ji je mož naročil, naj ga počaka v kavarni. Neko vdovo pa je policija prijela, ko se je nekoliko po 11. vračala domov od svoje matere. Sarajevske novine protestirajo proti aretacijam na osnovi famozne prijave »radi brezposelnosti in klatenja v kavarni« ter zahtevajo, da se vodstvo racij poveri starejšim in izkušenim policijskim uradnikom, da se ne bodo več ponavljali dogodki, ki upravičeno razburjajo muslimansko prebivalstvo.
Letošnjo pomlad se na vojaškem aerodromu v Novem Sadu zopet pri* čenjajo vrstiti letalske nesreče. Komaj so pred dnevi položili v zemljo kape* tana Kuternikova, ki je strmoglavil iz višine 600 m, že prihaja novo poročilo o smrtni nesreči. Tragika je tem večja, ker pri katastrofah, ki so pri nas do« mala številnejše, kakor v vsej EvTopi, končujejo življenje naši najhrabrejši in naj spretne j ši letalci.
Včeraj nekoliko pred poldnem se je dvignil v zrak poručnik Mustafa Be* škarevič. Vil se je v višino v ozkih spi ral ih. Ko je bil že 500 m visoko ter naglo zaokrenil v polkrog, ga je cen« trifugalna sila z močnim sunkom vrgla
is letala. Priletel je s strašnim padcem na tla, slomila se mu je hrbtenica* Ne« zavestnega so prepeljali v bolnico, ni pa seveda nikaice nade. da bi ae vzdr* žal pri življenju.
Zanimivo je dejstvo, da je letalo brez pilota še nekaj časa mirno letelo dalje, nato pa se obrnilo s propelerjem proti zemlji, se pognalo navzdol in se razbilo na drobno.
Tržaško pismo
Trst. 22. marca.
Lepšega vremena, kakor za imamo te dni v Trsta, si ni mogoče želeti. Človeka se ob tem tako prijetno ogrevajočetn solncu kar neverjetno zdi, da se morejo ljudje baviti s takimi grdimi stvarmi, kakor je n. pr. Albanija, hi govoriti o vstajah, vpadih, oboroženih posredovanjih, vojnih in sličnih nadlogah, ki se prav čisto nič ne prikladajo tako veselo se prerajajočemu življenju. Sicer pa, kar je res, je res: mi v Trstu že takoj iz vsega začetka nismo nič kaj verjeli tistim vsakoletnim pomladanskim vestem o neki vstaji, ki se baje pripravlja v Amavtlutku, in če bi bil Virginio Gavda. direktor rimskega »II Oiornale d* Italla«. ki v ostalem ni ravno neumen človek, prišel po informacije v Trst ter vprašal onega Arnavta, ki na vogalu ulice Ceppa in Roma snaži čevlje, kako je tam doli, bi ne bil vznemirjal sveta z onimi tartarskimi vestmi o strahovitih vojnih pripravah od Triglava do Kajmakčana, temveč bi bil javljal sve tu, da se v Albaniji in okoH nje prav nič ne kuha, izvzemši seveda — laško polento!
Kakor pa že rečeno, smo pri nas v Trstu vse preveč pomladanski razpoloženi, da bi se bavili s takimi nevsečnhrri stvarmi- MI smo za življenje, mi hočemo živeti, vedno bolj živeti in pomlad nam vdihnje vsak dan cele kupe novih načrtov za čim lepše, čim bnjnejše življenje.
Znano vam le, da je a. pr. prometno življenje v Trstu vse doslej postajalo vedno bolj m bolj zimsko, da ie takorekoč ne samo zamrznilo, temveč že skoraj popolnoma zmrznilo. Vidite, temu nedostatku hočemo sedaj na vsak način priti v okom. Tržaško prometno življenje mora zopet oživeti, in zato je predsednik tržaških oljaren — mazati je treba, da teče! — general Piccione, sprožil zborovanje, na katerem je inž. Brainovicn poročal, kako bi se promet preko Trsta poživil z zgradbo prekopa, ki bi vezal Jadran s Cmim morjem ter vodil kar naravnost preko Krasa. V današnjem pomladanskem razpoloženju sem trdno prepričan, da se bom še z barko vozil iz Trsta v Ljubljano in iz Ljubljane v Trst; seveda pa ne tako, kakor morda mislite vi.
ljubljanski--hm, ki vozite barko — po
suhem! NekrSčanski ljudje!
Kar se tiče nekrščanstva. smo se pri nas v Italiji, odkar nam vlada liktorski snop, znatno poboljšali. Prav v zadniem času pa se uvaja še neka posebnost, ki bo gotovo Še veliko bolj dvignila moralo naše mladine. Gospod Mussolini je, kakor vam bo znano, zopet dal križu častno mesto v Šoli, toda molitve pred Šolskim poukom in po pouku ni uvedeL Sedaj pa se uvaja tudi molitev pred poukom. Ta molitev sicer nI vzeta iz katekizma, ali molitev, pravijo, pa je vendarle. Stvar je namreč taka, da je fa-šistovska šolska uprava določila vsaki tržaški šoli svojega posebnega svetnika — patrona, čigar sKka bo visela v vseh šolskih sobah, in vsak dan se bo pred začetkom pouka čital kratek opis življenja in delovanja tega patrona, ki naj si ga mladina jemlje za vzor in ga skuša posnemati v njegovih krepostih in vrlinah. Teh svetnikov pa ne najdete ne v koledarju, ne v pratiki, temveč edino le v fašistov. *martirologi-ju«; tržaškim šolam so postavili za patrone tiste fašiste, ki so v časih fašistovskega zverinskega divjanja proti našemu ljudstvu plačali svoje divjaštvo s svojim življenjem. Pomislite samo, kako vzgojno bo vplivalo na našo deco in kako silno ji bo povzdignilo moralo vsakdanje čitanje življenja teh fašistovskih »mučenikov«!
Ta mesec je vobče, kar se tiče vsakovrstnih novotarij, ki vstopajo v veljavo, zelo pomemben. Tako se je te dni vsepovsod razglasil poziv, ki kliče samce pod davčni vijak. Do 21. t. m. se morajo zgla-sitl vs! samci od dopolnjenega 25. do še ne-dopolnjenega 65. leta starosti, da se jim odmeri samski davek. Zakon o tem davku je sicer stopil v veljavo že ob novem letu, ali finančni mmlster je bil vendarle toliko prizanesljiv,   da   je   pustil nepoboljšljivim
{Ladislav Vladvka:
35
— Jarko, saj prav za orav ničesar ne ve. Rekla sem mu, da si me spremljal iz gledališča in da sva šla spotoma malo na izprehod. ker ie bila noč zelo lepa. Tako da sva prišla do pokopališča, Vse drugo sem mu povedala tako, kakor je res bilo. liora ga ie nahujskal proti tebi. kajti on ve. da nisem bila v gledališču in ve tudi. zakai niseta bila. V tebi vidi sovražnika. Sai sem ti rekla, kaj je pomenil tvoi Drihod k nam-
— Meni se pa zdi odveč razmišljati o takih glupostih. Ali je bil dr. Nesveda pri vas?
— Da, včeraj se je zzlasil in dejal, da je brez skrbi, vendar oa mi je svetoval, naj si čim prej opomorem, da bi mogla z možem odpotovati v letovišče.
— Saj to bi bilo še naibolie. Pozabila bi na dogodke zadnjih dni. v novih razmerah bi se razvedrila in vse bi bilo dobro.
— Veš. da se potovanja že vnaprej veselim?
— Ali ml boš kal pisala?
Pogovor je Postal veseleiši in mirnejši. Kovafik bi bil rad izvedel Še kaj o posetih obeh gospodov Dri Vašku, z druge strani ga je pa celo veselilo, da je Mila pozabila na to in da se je pojavilo na njenih bledih licih vsaj malo rdečice. Oči so se ii zonet svetile in novo življenje je odsevalo iz njih.
Presenetila ga je njena orošnja, nai ji da zrcalo.
— Ali veš. da sem se včerai po bolezni prvič pogledala v zrcalo? Bala sem se lastnega obraza.
— Evo ga. a danes se ne boiiš?
— Ne, nič več se ne boiim. saj to ni najstrašnejše. Popoldne ie bil ori meni frizer, no seveda, ti si že zdravnik in zato te take reči ne zanima i o. Pa reci. če mi to-le ne nristoia?
Ogledoval je kodre nad nienim desnim sencem in razmišljal, da - Ii ni bil frizer tretji zdravnik, ki je zdravil hitreje in bolje kot prva dva skupaj.
Gledala se ie v zrcalo, ki ji ga je podal.
— O čem razmišljaš, da ne odgovoriš?
— Kako dobro in prijetno ie zdravniku, ako se more umakniti frizerju.
— AH naj bo to očitek? Potemtakem se močiš.
Ni odgovoril. Sicer pa odgovora itak ni pričakovala. Nervozno si ie popravljala lase nad sencem. Ogledoval je skozi čipke njena ramena, ki so že dobivala prejšnjo nežno barvo. Ustnice je imela rahlo namazane.
Vrnila mu je v masivni okvir vdelano zrcalo s krasnim ročaiem in Kovafik ni hotel ugibati, kdo ii za ie podaril. Bilo* je samo po sebi umevno.
Vstal je m se hotel posloviti.
— Nikar me ne pusti same. mož je rekel, da pride šele popoldne. Nerada bi ostala sama doma. Ali bi ne ostal pri nas na obedu? Imamo novo kuharico, ki zna izborno kuhati. Danes se počutim dobro, rada bi malo kramliala. pa me hočeš pustiti samo.
Na dvorišču se ie začulo srdito lajanje.
— To sta Horovi dogi- Ko sem se jezila, da me z neprestanim laianjem samo nadlegujeta, mi te rekel, da ne ostaneta dolgo tu. Ne vem. čemu ju je kupil. Mož mi Pa noče povedati pravega vzroka.
KovaFiku se je zdelo, da ie to Vaško-vo darilo, ni pa hotel govoriti o svojih zaključkih in domnevah. s
Ogledal si je dozi. Bili sta veliki, po-
samcem ne samo ves prednost, temveč celo ie mesec <mf posta, da bi se »poboljšaiu. Kdor se je spokoril v tem jfcralnero roku, m« Je seveda vse odpuščeno; kdor se pa ni. mu bo pa po 31 t. m- Že pokazal blrlČ. kaj se pravi, ostati fantiči
Sport
Nogometne tekme LMP
Na športnem prostora Primorja, se vrši
jutri, na praznik, ob 16. kot pred finale ljub« ljanskega podsaveznega okrožja za prehod«
ni pokal LNP tekma med Ilirijo in Hcnne* som. Isti dan igrata odločilno pokalno tek« mo v Mariboru Rapid in Maribor, v Celju
pa Atletiki in Celje. Zmagalec v tekmi Ili« rija : Hermes pride v finale ljubljanskega
okrožja, kjer bo imel za nasprotnika AS K Primorje, zmagalca v Mariboru in Celju pa igrata 3. aprila v Celju semifinale. Zmagal« ca v teh dveh tekmah igrata nato v Ljub« ljani končno odločilno tekmo za letošnje pokalno prvenstvo LNP.
Hermes se je prebil v ljubljanski sem I* finale z zmago 9 : 0 nad Krakovotn in 6 : 2 nad Slavijo, Ilirija z zmago nad Panonijo,
Obe moštvi sta že v dobri kondiciji, le skupna igra utegne biti se pri obeh poman j«
kljiva, to pa bolj pri Iliriji kot pri Herme* su. Slednji je igral letošnje tekme tako dobro, da ga Ilirija nikakor ne bo smela podcenjevati ter postaviti proti njemu mor« ca nekompletno moštvo. Hermesa v njego* v* sedanji postavi je smatrati za enega naj« resnejših tekmecev za letošnje pokalno prvenstvo podsaveza in pričakuje se lahko za jutri obojestranske dobre igre in napete borbe.
Kot predigra se vrši ob 14.30 prvenstven na tekma med Reko in Krakovom, dvema enako modnima nasprotnikoma, ki sta spo* sobna podati zanimivo igro.
V nedeljo igrajo v L kolu prvenstva ljub« Ijanskih prvorazrednih klubov Hermes in Jadran ter Ilirija in Slovan, dopoldne ob
10. pa drugorazredna dvojica Slavija in Krakovo.
— Meddržavna tekma Madžarska — Ju* goslavija. Madžarski nogometni savez je
brzojavno vprašal JNS, da U jc Jugoslavija voljna dne 10. aprila v Budimpešti odigrati meddržavno tekmo z Madžarsko. — Ker ima večina podsavezov ta termin zaseden s prvenstvenimi tekmami, je malo verjetno, da bi JNS ponudbo sprejel.
— Protesti. Concordia je vložila protest radi prvenstvene tekme Hašk ■ Concordia, češ da je sodnik sodil pristransko. Gradu janski je vložil protest proti tekmi Concor* dia — Grad janski, ker je Concordia nas to* pila z igralcem Raličem, ki je bil kaznovan. Oba protesta sta brezpredmetna in bo JNP primoran, da ju zavrne.
— Iz sekcije ZNS. (Službeno). Redne tedenske seje se vtšc vsak četrtek ob 18. uri. Sodniki za tekme v petek 25. in v ne« del jo 27. t. m. se objavijo le potom članske knjige v «Evropi». — Tajnik.
— Hazena SK Maribora — Ilirija. Po daljšem presledku bo imela naša športna publika zopet priliko gledati izvrstno dru« žino Maribora, ki nastopi v petek 25. t. m. proti našemu prvaku Iliriji. Prijatelji ha« zene bodo sigurno toplo pozdravili korak Dirije, da je pridobila takoj za prvo tekmo to ambicijozno in simpatično družino, ter jim s tem pripravila športni užitek prvega
reda. Družina Maribora se je tekom lanske sezone po vs pela na jako visoko stopinjo ter se jo danes povsem upravičeno smatra za eno vodilnih družin naše države. Ilirija bo imela z Mariborom jako težak posel ter bo morala uporabiti vse svoje zmožnosti, ako hoče oditi z igrišča zrna ponosno ali pa vsaj s častnim rezultatom. Tekma se vrši ob
11. uri dopoldne na igrišču «Atene» ob glavnem  tivolskem drevoredu.
Brizganec
Ljubljančani mu pravimo špricer. Zdaj v postu je njegova sezona. In da se bodo vsi častilci brizgane a zavedali, kako dične davke plačajo z enim sa* mim brizgancem, naj naštejemo:
1. davek na vino, 2. občinsko troša* rino, 3. uvoznino, 4. gostilniško takso, 5. pridobnino, 6. državno doklado, 7. občinsko doklado, 8. invalidski davek, 9. komorsko doklado, 10. davek na po* slovni promet, 11. pavšal za računske listke, 12. gasilski davek, 13. dohodnin* ski davek, 14. dvaodstotni davek na telesno delo, 15. po najnovejšem tudi oblastni davek.
To pa še ni vse! Z brizgancem se plača tudi stanarina, zavarovalnina, pla* če nameščencev, razsvetljava, kurivo, policijska ura in bogve kaj še. Tudi po brizgancih se lahko taksirajo dobri državljani v beli Ljubljani.
šBetežnica
KOLEDAR. Dane«: Četrtek, 24. marca 1957; katoličani: Gabriel; pravoalavni: 11. marca, Sofnv nije.
Jutri: Petek, 25. marca 1927; katoličani: Marijino oaianenje; pravoslavni: 15. marca,
Teotan.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališča; Drama: >Ti in jaze. A. —
Opera: Zaprta.
Kinematografi:   Matica:   * Francoska   Me-
salina«. _ Dvor: »Žena demon«. — Ideal: sTartuffec.
Zabavni večer konservatoristor ob 20. v Kazini.
Družabni veeer obrtnikov v restavraciji
Zvezda.
Predaranja: ob 20. v prostorih Jadrana, prof. A. Melik: = Zunanje politični položaj Jugoslavije*. — Ob 18. v Narodnem domu dr. Majer: »Nega tele«a< (Društvo Atena). PRIREDITVE NA PRAZNIK.
Gledališča: Drama: Zaprta. — Opera: ob 15.: >Carmen*.
Kinematografi: Matica: >Rinaldo Rinal-dinU.
Športne prireditve: Hazena: ob 11. na icriSču Atene: Ilirije. — I. SSK Maribor. — Nogomet: ob 14-SO prvenstvena tekma Reka — Krakovo. Ob 16.: pokalna tekma Ilirija — Hermea.
DE2URNE LEKARNE.
Danes: Bohinee. Rimska cesta; Levstek, Resljeva cesta.
Jntri: Piceoli, Dunajska cesta; BakarČič, Karlovska ceeia.
ZA NASE NAROČNIKE. Danes lahko dobe kinovstopnice (tu<n za jutri) naročniki z izkaznicami serij I in J, v soboto pa naročniki z   izkaznicami perij K in L.
Uničevanje stenic in golazni
Higijenski zavod nas naproša za objavo naslednjega priporočila:
Sedaj je primeren čas za odpravo stenic in druge golazni po stanovanjih s Cvklonom B, ki deluje popolnoma zanesljivo in ne kvari predmetov. Za podrobne pogoje se je obračati na Drž. higijenski zavod v Ljubljani, Zaloška cesta 2.
Da ta splošno koristni nasvet po* stane čim očitnejši, ga — evo — ob* javljamo pod «Beležnico*>.
Razkritje velike komitske zarote v Skoplju
Policija v Skoplju ie te dni na prav nenavaden način razkrila široko raz? granjeno zaroto bolgarskih komitašev in njihovih jatakov (pomočnikov). Vsi krivci so že pod ključem, o zadevi pa se doznava jo naslednje podrobnosti:
V sodnih zaporih v Skoplju se jc že nekaj časa nahajal 281etni Boris Go« nevič, sin slovitega bolgarskega vojvo* de Gone, ki je pred par leti padel v borbi z jugoslovenskimi orožniki. Go* ne je bil osebni prijatelj bolgarskega generala Protogerova, ki dobro pozna tudi sina Borisa Goneviča in ga želi osvoboditi iz rok naših oblasti. Ni še dognano, na kak način je Protogerovu uspelo, da je stopil v stike z bolgar* skim komitskim organizatorjem in atentatorjem Čipuševičem, ki se je zadnje čase skrival v Skoplju in oko* lici. Čipuševič je stopil v zvezo z ne* kim Dušanom, ki je bil med vojno in= terniran v Bolgariji ter se popolnoma naučil bolgarskega jezika. Skušal ga je pridobiti za načrt, da Goneviča osvo* bodita ter izvedeta široko zasnovano komitsko organizacijo okrog Kumano* va. Dušan je sicer pri svojih sosedih na prav slabem glasu, vendar pa z dušo in telesom zaveden Srb. Na videz je pristal na Čipuševičevo pogodbo ter z njim do podrobnosti izdelal načrt za osvoboditev Goneviča. Začela sta tudi provajati organizacijo. Ko pa je bilo vse dogovorjeno, se je Dušan podal v Skoplje naravnost k velikemu županu Vildoviču in mu izdal celotno zasnovo. Veliki župan je takoj izdal primerne naredbe in orožnikom je tekom zad=> njih dni uspelo, da so polovili vse za* rotnike.
To razkritje znači velik napredek za razmere v južni Srbiji, ker je s pre* prečenjem osvoboditve Borisa Gonevi* ča komitstvo makedonstvujočih v juž* ni Srbiji prav občutno prizadeto.
kriti z dolgo rjavo dlako in priklenjeni na močne verige.
Opravičil se je, da ne more ostati na obedu, pač pa bi bil prioravlien Čez dva ali tri dni priti rudi na obed. ako nanese priložnost Prosil io ie. naj ga pismeno obvesti kdaj bi mogel priti na obed.
Prisrčno se je poslovil in odšel. Edino, kar ga je veselilo, ie bilo Milino zdravstveno stanje, ki se ie od dne do dne boljšalo. Vse drugo, kar ie videl in slišal, mu je bilo neprijetno.
Poiskal si je drugo skrivališče, od koder je lahko nemoteno ooazoval Va-škovo bajto in vse. kar se ie v nji godilo. Bal se je. da bi utegnila Mila njegovo prvotno skrivališče izdati.
Junijsko poldne ga ie pomirilo. Lačen ni bil in na obed se mu snloh ni hotelo. Leža' je na boku In počival. V mislih se je že veselil na Čas. ko bo skrivnost VaSkove bajte pojasnjena. Popoldne si ie zabeležil, koga mora obvestiti o svoji promociji. Tako se ie približal večer in Kovafik sam ni vedel, kdaj in kako se ie stemnilo.
Naenkrat se je začulo drdranje avtomobila* s katerim sta se orineliala Ho-ra in Horalek.
Kmalu nato ie zaslišal Kovafik od
desne strani srdito lajanje dog. Zagledal je Horalka. ki je vodil dogi. Mila je rekla, da je kupil dogi Horalek. Hora je moral biti torei tudi tu v službi bogatega bankirja. Čudno ie oa bilo. da je prišel s Horalkom tudi Vašek. Sestanek je bil torei domen ien.
Kolikor se je videlo iz daliave. je bil Horalek dobre volje. Opetovano je po-trepljal spotoma Vaška do rami in mu vso pot nekaj živahno razlagal. Pri tem je neprestano mahal z rokami. Nasprotno je pa stopal Vašek ob njegovi strani zelo flegmatično.
Pred ograjo ie prevzel dogi Vašek in stopil z mirna na vrt Na vrtu je nastal nepopisen dirindai. Vaškovi psi so planili na dogi in Vašek ie moral napeti vse sile. da pomiri trono svojih čuvajev. Dogi je pustil na verieah in samo nagobčnike ie jima odvzel. Čudno je bilo, kako sta ga tudi ta dva Dsa ubogala, dasi sta bila prvič v njegovih rokah.
Tisti večer je ostal Vašek v bajti. Samo parkrat je stopil iz nje. da pogleda, kaj počenjata nova psa. Svoje pse je imel zaprte.
Glad je prisilil Kovafika, da je zapustil svoje skrivališče še pred polnočjo.
T
0865
Zgodbe izgubljenih duš
Slike iz ljubljanske policijske kronike. — Na potu v močvirje. Nehvaležni kavalirji in zlobni jeziki.
Kako naj bi Vara opisal gospodično I be in lajdre sedaj jaz odgovarjam. To
Uno in tok njenega življenja?... Neki znanec jo je kratko karakterizirah
Frizuro ima kakor kak kanibal! Vse frli od nje. Nikar si ne mislite, da je krasotica. Kaj še! Dolge noge ima in dolge prste. Preveč »teatrališ« je, ziblje in giblje se, kakor kaka figura v filmu. Prestala je Lina večtedenski zapor in pripeljali so jo na policijo pred komisarja, da ž njo nadalje uraduje.
Komisar jo je Jpratko pozdravil:
— Zakaj ste bili zaprti, hm? Hud paragraf je tu zapisan!
Lina rezko in zaničljivo:
— Ni vredno, da bi jezik obrnila. Zaprta sem bila, pa basta. Sedaj grem pa v službo, kar izpustite me.
— Res. Tat ne obrača jezika, am-uak blago. Dobila boš še kosilo pri nas, ftozem pa lahko greš. Si zdrava?
— Hvala!
In Linica je odfrčala izpred komisar i a.
Angelca je elegantna, vsa v šumeči svili. Klobuček sik- Polnogruda in cvetoča kakor pomlad. Doma se je sprla in šla stanovat k svojemu ljubčku, ki jo je z vsem vzdrževal. Iskala pa je tudi vesel družbe ter se kmalu seznanila z veselimi družicami. Zadnji Čas so jo začeli preganjati. Nekateri kavalirji, ki Jim Angelca ni hotela izpolniti vročih prošenj, so jo ovadili. Angelca je morala pred resnega in strogega policijskega gospoda, ki ima nadzorstvo nad javno moralo. Zaprli so jo pet dni. Ko ie bila svobodna, je zopet pričela veselo žfvljenje. Ne dolgo. Povabljena je hila v drugič pred nadzornika. Tu je .Angelca jokaje in ihte" opisovala svoje dogodke in prve vtise v zaporih:
— V zaporih cele noči nisem nič spala. Sedela sem na trdi postelji in premišljevala. Tudi nisem nič jedla, pila sem samo vodo. Vse tovarišice so me pomilovale. Sem nedolžna. Ljubim samo enega. Prodajam se drugim ne!
— S čim se preživljate, saj ko Vas je ljubček zapustil?
— Prodajam srečke in zasluzim provizijo! Vidite, tu je moja legitimacija.
Angelca je prosila in moledovala nadzornika, naj jo izpusti na zlato svobodo, ker ni rrikaka vlačuga, marveč ljubi Ie enega fanta.
Ko je Angelca tako ifrtela, je pripeljal detektiv drugo deklico, tudi elegantno napravljeno. Angelca jo je pogledala. Bilo je neprijetno in napeto srečanje. Angelca se je dvignila in ka-žbc na novi pose t vzkliknila:
— Ta tu-le je kriva, da sem tako daleč zabredla!
Pričel se je viharen prepir in besedni dvoboj med Angelco in .Tončko, ki jo opišemo v naslednjem:
•
Tončka, sloko, bledofično dekle je nezakonska hči neke posestnice na Gorenjskem. Odšla je doma. V Ljubljani je dobila službo pri nekem podjetju. Kljub ljudskošolski izobrazbi se se Tončka sama naučila pisarniških poslov in strojepisja. Živela je mirno, le zaljubila se je seveda. Podjetje je šlo v konkurz, a Tončka na cesto. Podpiral jo je njen ljubček. Stanovala je pri gospej Adelgundi, kjer so se baje shajali kavalirski moški po noči in se veselili. Sedaj so jo nevoščljivi ljudje o-vadili radi tajne prostitucije in romati ie morala na poKcijo, kier se je sestala s prijateljico Angelco. Nadzornik jo je začel zasliševati, a ona je gostolela in zatrjevala, da je popolnoma nedolžna, rekoč:
— Bila sem zaposlena tam in tam. Šlo je vse v konkurz, a jaz na cesto. Podpiral me je moj ljubček. Ne zalezujem moških. V kavarnah Čitam časopise in gledam ilustracije. Moški me ne brigajo!
— Zakaj postopate in iščete raznih prilik?
—Sem nedolžna. Ali naj za vse ba-
je nesramnost!
— Kje dobite za toalete?
— Ce sem lepa, sem za svoj denar. Samo to-Ie toaleto imam. Saj je vsa zašita, ali skrbno zlikana.
— Če nimate službe, od kod prihaja denar?
—Ce bi res svinjarije uganjala, bi ne bila zdrava, bila bi bolna, a imela bi polno torbico denarja. Tako pa ne! —Koliko imate danes denarja?
— To me vprašate? Samo štiri dinarje pri sebi!
— To je premalo!
— Zadosti! Prosim, pustite me na svobodo!
— Imaš že preveč grehov na papirju. Saj si se včasih tam po Dolenjskem izdajala za »grofico«.
— Bila sem slabo vzgojena, res je to. Kaj hočete, saj sem nezakonsko dekle. Nezakonske pa so vse nesrečne.
Nadzornik je začel pisati usodni protokol in policijsko sodbo.
— Policijsko vas moram kaznovati. Za sedaj 48 ur po starem cesarskem patentu, ki kaznuje tajno prostitucijo.
— Ah! Ah! Gospod, izpustite me, Nikar me. no-no-no! Gospod, tako ste dobri. Ko boste umrli, bom šla za vašim pogrebom. Le izpustite me!
— Ne morem, 48 ur! Ali se pritožite? Lahko se pritožite na velikega župana!
— Koliko časa pa bo trajalo, da se pritožba reši?
— Več dni. Toda ostanete v zaporu!
— Se ne pritožim.
Vsa objokana je nato Tončka odhajala v policijski zapor. Kmalu nato, po sestavi protokola, ji je sledila tudi Angelca.
Na morje!
OPOMIN IN NASVET PRED PRI ČETKOM SEZONE.
Naša dalmatinska rivijera se zopet prohuja. Te dni so dospeli tja že prvi zunanji gostje, Američani in Angleži, ki zadnja leta sem vedno bolj cenijo lepoto naše jadranske obale, njene krasote in izredno milo in ugodno klimo. Na dalmatinski rivijeri je nastopila pomlad v vsej svoji lepoti in pestrosti, v vsej svoji milini, dočim so planinski velikani v Sloveniji še odeti v debelo snežno odejo. NaTavno je, da marsikoga mika. da vsaj na kratek izlet skoči doli na morje, da se naužije nepopisno krasnih pomladanskih dni. Sezona izletov in letovišč je pred durmi...
Tudi Slovenci, posebno Ljubljančani, ljubimo take izlete. Ob praznikih srečuješ od Sušaka pa doli do Dubrovnika na vsakem koraku znanca — Slovenca, ki je izkoristil dva praznika, da si ogleda, če ne že naužije divot jugoslovenske rivijere A kljub temu je še veliko število onih. ki v nepoznanju lepot domače zemlje še vedno zahajajo v inozemstvo, predvsem v Italijo. Opatija je često prenapolnjena jugoslovenskih gostov. Človek, ki pozna razmere, se ne more dovolj načuditi takemu početju. Domača kopališča in letovišča v nečemer ne zaostajajo za italijanskimi, mnoga jih ne le po domači hvali, marveč po priznanju inozem-cev, ki so prepotovali skoraj ves svet, celo daleko prekašajo. Toda so ljudje, ki si domišljajo, da ie tuje vedno boliše od domaČega, samo radi tega, ker je — dražje! Značilno dejstvo Je, da tujci vedno bolj in bolj upoštevajo naša kopališča in to tudi radi solidnosti v ceni. Dočim stane n. pr- penzi-jon v Opatiji v srednjem hotelu dnevno 50 do 80 lir, dobiš v Cirkvenici naielegantnej-šo sobo z vso oskrbo za 65 Din dnevno.
O velikonočnih praznikih bo imel marsikdo priliko, da napravi daljši izlet. Vsem tem bi iskreno priporočali, da posetijo ob tej priliki naše morje. Zveze so zelo ugodne in se bodo z uveljavljenjem poletnega voznega reda Še bolj izpopolnile Če se odpe-Ueš zjutraj s tržaškim brzovlakom (potreben je italijanski tranzitni vizum, ki stane 15 Din») preko Reke in Sušaka, si ob II. uri na Sušaku in pol ure pozneje v Crikvenici.
Vse podrobnejše informacije, vozni listki, preskrba prenočišča itd. se dobe pri »Put-n£kuc, na Aleksandrovi cesti, palača Kreditne banke), ki gre vsakemu Interesentu ra-devoije na roko.
Tudi v druge dalmatinske kraje so zveze zelo ugodne. Mislimo na to. da bi bil že skrajni čas, da prenehamo zahajati v italijanska kopališča. Zlasti sedaj, ko je imel pač vsakdo priliko, da se pouči o zahrbtnih In sovražnih načrtih Italije napram nam, je naravnost narodna dolžnost vsakega Slovenca, da ne nosi jugoslavenskih dinarjev v Opatijo, Portorose itd. Tudi tu bo treba uveljavljati geslo: Svoji k svojim! Reči moramo, da so si naša domača kopališka podjetja s svojo solidarnostjo v zadnjih letni pridobila sloves in talci prihajajo v vedno večjem številu. Ali bi ne.bila STamota, da bi mi sami zaostajali za nlimi?
Ml bomo v prihodnjih dneh objavili več krajših in daljših tur za Izlete na dalmatinsko obalo z najboljšimi zvezami In potnimi stroški, da pokažemo čitateljem, da potovanje na jadransko obalo ni nič dražje In nič manj udobno kot pa drugam.
Pr os ve ta
Repertoar Narodnega gledališča
Drama:
Četrtek, 24. marca Jaz in ti A.
Petek, 25. marca. Zaprto.
Sobota, 26. marca Gobsek. Delavska predstava pri znatno znižanih cenh. Izven.
Nedelja, 27. marca ob 20. >Danes bomo tiči«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 28. marca Macbeth. B. Opera:
Četrtek, 24. marca. Zaprto. Petek, 25. marca ob 15. Carmen. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Sobota, 26. marca Mrtve oči. E. Nedelja, 27. marca ob 15. Tajda. Izven. Ponedeljek, 28. marca. Zaprto.
Koncert francoskega pianista R. Lortata
Pod pokroviteljstvom pariške >As9ociation frangaise d* expansion et d' echlanges arti-stique< sta včeraj v Filharmoniji priredila Glasbena Matica in Francoski institut klavirski večer francoske klasične muzike in klavirskih skladb impresionista Debussvja. Spored je izvajal odlični propagator francoske klavirske literature g. Robert Lortat. On ni samo svojevrsten, Čisto samosvoj, z bogato, vsestransko dovršeno tehniko obdarjen pianist, temveč tudi prepričevalen govornik, ki ume z duhovito, lahko razumljivo in prepričevalno besedo zainteresirati poslušalca za podane skladbe in njihove komponiste. Klavir pa. ki mu je bil na razpolago, ne vzdrži njegove sile podajanja. Ječal in stokal je že takoj spočetka pod Beethovenovo »Sonato appassionato:. ki jo je s Šopom Chopinovih preludijev in njegovo >Polonezo< v as-duru ljubeznjivi pianist prinesel pred naznanjenim sporedom.
• Po daljšem instruktivnem uvodu je podal nato pianist skladbe Rameauja, Daquina, Co u perina; na Rameauja je navezal Debussvja, ž njim primerjal le na zunanje idočega Spanca Albeniza ter dodal končno še po eno skladbo Liszta in Chopina.
Glavna stvar pri tem večeru je bila duhovita in temperamentna razlaga razmerja francoske klavirske muzike od Rameauja do Debussvja, zanimiva analiza njihove umetniške vsebine, dočim so skladbe imele značaj "ilustracij, bežnih anegdotskih epizod. Slabše francosko razumevajoči poslušalci menda niso odhajali prav zadovoljni. Žal, poslušalcev tudi ni bilo toliko, kolikor bi si jih želeli.
Pianist Lortat pri svojem izvajanju ne kaže nikjer zunanje širokopotezne pianistične geste. Vse mu teče izpod prstov gladko, sa-moobsebi razumljivo, zlasti je mojster lepo izklesane, čisto modelirane melodične črte, ki jo ume podčrtati v vsakem glasu, v vseh kompozicijah. — Ali bi se ne dalo ustanoviti tudi pri nas v Jugoslaviji tako društvo za razširjanje in izmenjavo jugoslovenske umetnosti v tujini? —t.
*
Iz gledališke pisarne. Jutri, na praznik se poje popoludne ob 15. uri v operi priljubljena in melodiozna francoska opera >Carm«n< z gospo Thierrvjevo v naslovni vlogi. Poleg nje nastopijo Še: ga. Ribičeva kot Micaela, gospa Poličeva kot Frascvita in ga. Potučkova kot Mercedes. Glavno.tenorsko partijo Don Joseja poje g. Knittl, baritonista pa g. Holodkov. V operi nastopata tudi otroški zbor in balet. Predstava je ljudska in veljajo znižane cene. — Opozarjamo na delavsko predstavo v drami in sicer v soboto zve
čer, ko se vprizori Hasencleverjeva drama »Gobsekc pri znatno znižanih dramskih cenah.
Ljubljanske premijere. V prihodnjih 14 dneh bodo v ljubljanskem gledališču sledeče premijere: V operi Rožickyjeva opera >Eros in Psyche< ter opereta >Orlov<, v drami pa Nestroveva burka »Lumpacij vagabund*. Predvidoma bodo premijere 30. marca ter 2. in 6. aprila.
Ševčikova 75 letnica
V torek je praznoval največji vijolinski pedagog naše dobe profesor Otokar Se v čik 751 etnioo rojstva. Ševčik je sin siromašnega češkega učitelja. Oče ni hotel, da bi se sin posvetil glasbi. Omogočil mu je sicer začetno glasbeno izobrazbo, tako, da je bodoči vijolinski virtuoz z uspehom nastopal na koncertih, toda pozneje ga ie poslal na akade-mično gimnazijo v Prago, kjer pa talentirani mladenič ni bil zadovoljen. Ironija usode je hotela, da je trikrat zaprosil za sprejem na konzervatorij, a je bil trikrat odklonjen, čeS, da nima talenta. Srečno naključje ga je seznanilo z mecenom Flammingerjem, ki je ca svoje stroške poslal SevČika na Dunaj, kjer je bil sprejet na konservatorij. Postal je učenec Antonina Sitta, pozneje pa tudi znanega vijolinskega pedagoga Benewitza. Konservatorij je dovršil L. 1870, na kar je bil koncertni mojster v Solnogradu, pozneje pa v Pragi. L. 1874 je sprejel mesto koncertnega mojstra prt operi v Harkovu, kjer se je proslavil tudi kot vijolinski solist. Leto pozneje je bil povabljen na carski konservatorij v Kijevu, kjer je ostal do l. 1892.
Po dolgoletnem delovanju v Rusiji, kjer si je pridobil svetovni sloves, se je vrnil v domovino in postal profesor na praškem kon-servatoriju. Med njegovimi učenci so znana imena Kubelika, Kociana, Balokoviča, Misa Holl, članov Sevčikovega kvarteta Lhotskega, Erika Murini, Gilberta Backa, Sigmun«ia Feuermanda itd. Ko je bila podržavljena dunajska glasbena akademija, je bil povabljen ševčik kot ravnatelj vijolinske Sole na Dunaj, kjer je njegovo ime še bolj zaslovelo. Z Dunaja se je vrnil po prevratu na praški konservatorij. Leta 1921. in 1923. je deloval tudi v Ameriki. Od L 1925, živi stalno v Pisku na Češkem, kjer se peča s poukom in pedagoškim delom.
Izpred sodišča
Električna žica ju je usmrtila.
Stane P., železniški uradnik v Ljubljani, ki je izučen elektrotehnik, je hotel lani 25. novembra na Selu napeljati radio*ante* oo Josipu Oražnu s strehe gospodarskega poslopja na stanovanjsko hišo preko dvo* rišča. V strehi gospodarskega poslopja je napravil zato odprtino, kjer je pritrdil drog in vrgel klopčič žice skozi odprtino v smeri proti hiši
Klopčič je padel preveč na desno, se za* motal med žice električne napeljave, in se Šele od tam jel odvijati ter je dosegel tla, mokra od dežja. Tako je nastal stik z ne« varnim električnim tokom.
Prvi je iz radovednosti, nič hudega slu« teč prijel za žico Oražmov hlapec Dominik Resnik, ki ga je električni tok takoj vrgel na tla. V bližini se nahajajoči Alojz Sla* mič, sedlarski mojster, je poskusil Domi* nika rešiti in ga je od žice odtrgal Cunja pa, s katero je Slamič Resnika prijel, je bila mokra.; tok je zadel tudi njega in ga takoj usmrtil, dočim je Dominik umrl med vožnjo v bolnico.
Obtoženec se je zagovarjal, da ni mogel vedeti, da se bo klopčič zamotal med elek* trično žico.
Kazenski senat je Stanka S. oprostil, češ da ni sicer ravnal posebno previdno, da pa se njegovo dejanje ne more smatrati za tako neprevidno, da bi bil moral zato kazensko odgovarjati.
Samo okrepčal se je.
Sodnik: ajanez, zdaj bi se pa že bilo treba spametovati!*
Obtoženec: aGospod, pameten sem pa že zdavnaj. Čemu me pa zapirate brez po* trebe?»
Sodnik: «Starček ste. Vzeli so vas v Japljevi ulici v ubožnico; pa ste ga morali polomiti, da so vas iz ubožnice izključili.*
Obtoženi: «1 saj ga nisem polomil; dne 15. decembra sem bil v gostilni, pa sem so prav pametno obnašal.*
Sodnik: «Samo 34 Din cehe niste pla* čali.»
Obtoženi: «Samo okrepčal sem se. Ceho bom pa plačal, kadar bom imel denar; prej je pa pri najboljši volji nemorem plačati.*
Sodnik: «Da, da, Janezi 24 ur zapora imate, pa nikar več ne pijte, če nimate denarja.*
Stražnika je nadomestoval.
Hlapec Tone v Ljubljani, ie hodil lani meseca oktobra po Kolodvorski ulici, kjer je srečal veselo družbo, ki se je glasno po*
govarjala. Tone se je v pogovor vmešal m jei družbo miriti, češ, da je že po/nu m di ne smejo gospodje kaliti nočnega miru.
Družba se je Tonetu smejala in gj \ pra-šala, kje ima stražniško uniformo.
Tone se je ujezil, začel otepati <>:. 'i sebe, a veseljaka Skazo, ki mu jc bil aj * bližji, je obrcal.
Sodnik mu je naložil 24 ur zaporu.
Usoden strel na straži.
Lani so po Gorenjskem stražili raŠčatii v-o noči, da bi se obranili zločinskih požirale« v. L'tdvik G., čevljar v Križali pr i Tri čn, ts ponoči 24. septembra opravljal službo Čuvaja. Ko je hodil ponoči okoli po] eno bi - i svoje hiše, je zapazil, da je neki oezm krenil iz vaške poti proti njegovi šupi. Lit j vik ni vedel, da je neznanec njecov pri i a!«*lj Franeelj.  Zaklical je dvakrat: »Staji V znanec ni obstal in se tudi ni oglasil. Lud vi k je ustrelil iz flobertovke; zadel je Franc« ■ Terana naravnost v srce, da jc fant lake; izdihnil.
Ludvik je moral pred kazenski sonat želnega sodišča. Priznal je svoje dejanje, m zagovarjal ae je, da pri streljanju ni meril: streljal je le, da bi bil Franceta. ki ga ie smatral za neznanega človeka, preplašil
Senat je Ludovika oprostil rekoč, tli je sicer neprevidno ravnal, toda ustreljeni ic bil tudi sam čuvaj, ki bi moral vedeti, b se mora oglasiti; a mesto tega je hotel pri« jatelja preizkusiti.
Ančka se je vrnila.
Blizu Ljubljane prebiva stari Jože z rečno mladim srcem. Mož ima rad pum*k•■ Včasih se je že pri njem zglasilo kar več \■!.«-čugic. Pa ga je vzela enkrat policija aa piko. Lepega dne je potrkal stražnik "i vstopil. Pri mizi je sedela mila izgubljenka Anka, ki je bila že večkrat kaznovana, a i«j je dolgčas spet prignal v okolico Ljubljane. Predno je tičica poletela v belo Ljubljano, jo je ujel stražnik in čepela bo 3 dni v kletki, da se ne bodrugič spet vračala v naša kraje, iz katerih je izgnana.
»TOBAK JE SLADKA TRAVICA.-«
Tako je veselo pel delavec Franeelj Iz Borovnice in zadovoljilo korakal čez ljubljansko polje. Bilo je 16. marca in trafika) t-ka Smonka v Zeleni jami je sedela sama pri svojem okencu, ko je pristopil mladj Franeelj. Zaupno ji jc zašepetal, da ima K () ovitkov »donavskega duvana«, ki bi ga ruJ piodal tudi pod ceno. Šmonka ie poštena gospa, pogledala je tička po strani, pa se hitro nekaj spomnila.
»Saj bi ne bilo napačno,« je dejala, pa ga zvečer prinesite in napravila bova kupčijo.
Ko je Franeelj odšel, je šmonka pokJica!a stražnika in mu povedala, naj pride zvečer tudi on, da bo fantiča aretiral.
Franeelj je zvečer res prišel: a za njim jo je primahal mož postave, ki ga je pograbil za tilnik. Franeelj se je zvijal kot riba v mreži in tatvino tajil, češ da je tobak našel za kurilnico na glavnem kolodvoru. Ker je pa čudno, da bi ljudje kar cele ovoje tobaka izgubljali, je bil sodnik prepričan, da je fant tobak na kolodvoru naibrže ukradel. Svojo trgovsko smolo bo študiral teden dni v zaporu.
Veseli kotiček
Pesnikovo vprašanje.
»Gospod ravnatelj, zakaj igrate mojo dramo vedno takrat, kadar jc gledališče prazno?«
Pri vojaškem zdravniku.
»Kaj vas ni sram, da pridete za tako malenkost k meni? Povejte mi vendar, ali bi me s tako lapalijo nadlegovali tudi, če bi bili v civilu.«
»Ne, gospod doktor: takrat bi vas poklical k sebi.*
Spremenjena vrednost.
»Danes sem javila zavarovalne;, da mi je bil ukraden moj nakite
»Kaj je bil pristen.«
»No, dokler ni bil ukraden, ni bi • Uspešno zdravilo.
»Bolezen vašega gospoda soproga ,»j precej resna, gospa. Tukaj imate uiOČr*o dozo uspavalnega sredstva .. .<
»In kdaj naj mu jo dam?«
»Vaš mož rabi samo mir in počitek. Uspavalno sredstvo je za vas.«
Mala denunci.iantka.
»Čuj. mamica, ali ti je kuharica že kaj povedala?«
»Ne. Kaj pa naj bi mi povedala?«
»Ne vem. A slišala sem, ko ie rekla papanu: Jaz bom pa milostliivi povedala.«
f\ Pavlieri:
Slikar in gola žena
Ob devetih zjutraj sem prispel v vas. Pred cerkvijo se je kar trlo ljudi, imetje so se baš pripravljali zasesti stare, škripajoče koleslje, drugi so pa prodajali zijala. Iz cerkve so prihajale ženice. Bilo je baš po jutranji maši. Nebo je bilo tako jasno in sinje, da se mi je zdelo pobarvano.
V desnic, tem držal veliko kaseto z barvami, v levici čopič, v ustih pa ugaslo pipo. Klobuk sem imel po stra* ni, pomaknjen globoko na oči. Čez ra* m<j mi je visel solnčnik. Bil sem pono* sen na svojo umetniško zunanjost in ^tlelo se mi je, da me vsi gledajo.
Zares, opazil me je razcapani pa« J glavec, ki se je igral s tovariši slepe miši pred cerkvijo. Ves vzradoščen je < vzkliknil: Evo ga strica, ki dela foto* grafije!
Takoj sem bil obkoljen. Predno sem postavil stolček in stojalo za plat* no v senco, da dobim perspektivo cer* kve, je bilo okrog mene polno rado* vednežev.
Prepodil sem paglavce, ki so mi bili v napotje. Vse jc šlo gladko od rok, dokler sem slikal na platno. Kmetje iz oddaljenejših krajev so zapustili vozo* ve, da bi si odledali moje delo Mlade* niči v športnih oblekah, dekleta v lah* tih dekoltiranih bluzah, vse je bilo le* po in mikavno. Pripravil sem lakasto
podlaga neba in terena, da bi bila sli? ka živejša. Razdelil sem vijoličaste sence, da bi bilo ozadje temnejše. Po* kril sem zvonik s karminom, da dobim njegov ognjeni žar na solncu. Delal sem s čopičem zelene, žolte in bele lise. Tu so me začeli nadlegovati.
Prisilili so med splošnim smehom neko gospodično, da je sedla na travo pred mojim stojalom. Ojunačeni pa* glavci so se zaletavali v moj stolček, tako da sem se komaj obdržal na njem. Ko me je minila potrpežljivost, sem potegnil čopič in namazal najdrznejše* mu paglavcu nos in obrvi z rdečkasto* žolto barvo. Njegovi tovariši so sc držali za trebuh od smeha, on je pa bežal bos in ves objokan domov. Krna« lu je začel neki zakasneli voznik kri* čati in kazati z bičem name, češ tam »le je tista mrcina, on ga ie namazal. Ti* sti hip se je prerinil skozi množico kmetski očanec in me začel obkladati s psovkami. Bil je oče dečka, ki sem mu pobarval nos. Planil sem pokonci, zaprl kaseto, jo dvignil iz zakričal na vse grlo: Kdo te je učil olike, zverina? Množina se je razdelila v tabora. Eni so bili na moji, drugi pa na očančevi strani. K sreči je prišel k cerkvi kara* binjerski narednik. ^
Vpričo dostojanstvenika, predstav* Jjajočega pravičnost, je dosegla razburjenost množice vrhunec. Od vseh Strani so kričali: Norce brije iz nas! Odnesti hoče cerkev, naslikano v ma-škaradnib barvah. Kdo je videl kdaj
našo cerkve v tako žoito in modro?
Narednik je skušal razjarjeno mno* žico pomiriti. Razlagal je ljudem, da je trg pred cerkvijo vsem dostopen in da lahko počenja tu vsak. kar hoče. Da se izognem prepirom, sem ustavil mimoidočega starca, ga posadil na svoj stolček in mu zakričal v presenečeni obraz: Dve liri dobiš, ako boš pol ure nepremično sedel! Pripravil sem čopič Sii barve ter začel skicirati starčevo glavo, spočetka na način impresijom* stov. Kmalu sem začul za hrbtom glas: Saj to je on! Birillo! Kakor živ. Pojdite in poglejte še sami.
Vsi so stopili nekaj korakov nazaj in klici začudenja so zadoneli od vseh strani. Porabil sem ugodno priliko splošnega začudenja in naslikal starcu v ustih še pipo. Navdušenje je bilo nepopisno.
Narednik me je vprašal, koliko za* htevam za njegov portret, za celo po* stavo v paradni uniformi s portami in peresi na paradnem klobuku. Samo brez ovinkov, pa naj ga stane magari petdeset lir. Peresa pa hoče na vsak način tako rdeča (pokazal je s prstom na barvo). Neka stara ženica mi je za* šepetala na uho: Skočim domov po fo* tografijo mojega sina, padlega na bo* iišču. takoj se vrnem. Birillo je vstal in se hotel pogledati.
— Ali sem res taksle? — Da. do pi* čice enak! — so kričali vsi.
Ono'dne sem zaprl kaseto, pospra* vil stolček in stojalo ter odšel v gostil«
no na*obed. V uti na vrtu sem zavihal rokave in opazoval sence, ki so skaka* le med kozarci in steklenicami po mizi. Skušal sem določiti nekako teorijo barv glede na prostor, kar se mi pa žal ni posrečilo.
Ko sem srebal juho in pil rujno vin* ce, je stopil v krčmo oče dečka, ki sem mu pred cerkvijo namazal nos. Sedel je na klop pred menoj in si brez ovin* kov nalil iz moje steklenice kozarec vina. Nato se je nagnil čez mizo in mi zašepetal: Ali bi hoteli slikati nago de* vojko? Dajte mi pet lir in takoj vam pošljem svojo nečakinjo.
— Velja!
Kmalu je prišla svetlolasa devojka, zdrava, z močno razvitimi, napetimi nedriji in širokimi boki, hrapavimi, a vendar majhnimi ročicami, svetlin, otožnih oči, kakor mačka. Mož je iz* ginil.
Pri sosedni mizi so igrali v karte. Spogledali so se z natakarjem, ki je dvoumno skomignil z rameni.
Dekle mi je dejalo: Ako me vza* mete za nekaj dni s seboj v Firenco, me lahko slikate, kakor vam drago. Če treba, slečem tudi srajco.
Pod vplivom vina, vročine in teh besed sem se notil po vsem telesu. Jed mi ni več dišala.
— No in? — sem vprašal v zadregi — in kaj potem?
— Naslikate moj portret, krasen portret, golo postavo. Portret razsta* vite: ljudje se bodo vpraševali: kdo
je ta krasna devojka? Jaz bom pa služila lepe denarce.
— Imenitna ideja!
— Kaj pa naj sicer počnem?
— Kaj vraga! — Omožite se s prid= nim delavcem, narodite mu otrok in boste z njim srečni.
Srečna? Hm, moja mati je podita1 ii ranam, ki ji jih je prizadejal njen mož, stric se vrača domov pijan in m)s vse pretepa. Mene spode na polje, potem me pa še nabunkajo. Na žegnanje so me spodili iz hiše zato, ker so me ro< * ški kar požirali z očmi. Tako bi pa la* hko brez dela živela in sc oblačila kot gospodična. Kaj naj počnem tu na kir.c, tih? Saj nisem tako trapasta, da bi vse življenje delala za druge.
Šest mesecev pozneje me je vprašal v Firenci prijatelj*novinar: Ali hočeš slikati nekaj groznega? Pojdi z menoi!
Vzel sem album in odšla sva v bol« nico. Na operacijski mizi je ležala v poltemi krasna, povsem gola devo i k a. Med razvitimi, napetimi, snežnobelimi nedriji je imela svežo rano, podobno nerazpuščenemu maku. Oči so bile iz* buljene, steklene in otožne, kakor mačje oči. Začel sem skicirati in predno je bila skica končana, sem ves osupel spoznal devojko.
Tako se je izpolnila njena želja in na razstavo je prišla slika žene, ki je hotela biti portretirana naga.
Toda od tistega časa slikam samo žolte cerkve z rdečimi zvoniki na si= njem ozadju.
Dnevne vesti.
V, LJubljani, dne 24. marca 1927.
Marčeva jubilejna nagrada »Slovenskega Naroda"
Čeprav je določeni rok potekel že včeraj, se še tudi danes ni zgiasil nihče z ono številko sobotnega »Slovenskega Naroda«, ki je bila označena s posebnim žigom in s katero je bila združena rrar-čeva nagrada v znesku 1000 Din. M it,gi naročniki so smatrali kot tako označbo inserat tvrdke »Sitar in Svetek«, ki je bil objavljen v sobotni številki in ima res obliko žiga. Seveda pa je ta inserat izšel v celi sobotni nakladi hi zato ne more biti označba za nagrado.
Kam je usoda zanesla pravilno označeni izvod, nam je seveda neznano. Najbrž ga je kupil pri kakem prodajalcu kdo, ki ni vedel, kaj žig, ki je bil dobro viden, pomeni in je list po prečitanju odvrgel. Mogoče pa je tudi, da ga je iz nepazljivosti odvrgel tudi kdo izmed naših naročnikov in prišel tako ob tisočak, ki bi bil danes pač vsakomur dobrodošel.
Prvi marčevi razpis jubilejne nagrade s tem razveljavljamo. PaC pa bomo v času od 26. do 31. C m« poslali v promet nov Izvod ^Slovenskega Naroda«, ki se bo po posebni označbi razlikoval od drugih izvodov. Kakšna Je ta označba, bomo sporočili naknadno. Shranjujte «Narode» v navedenem času vsaj za par dni. Kdor nam bo predložil označeno številko, bo dobil za njo 1000 dinarjev.
— Vsem cenjenim naročnikom, katerim je potekla naročnina, smo danes priložili položnice in jih naprošamo, da naročnino za mesec april z eventualnim zaostankom čimpreje obnove.
Uprava »Slov. Naroda«.
— Banket na čast češkoslovaškemu poslaniku. Člani naše parlamentarne delegacije, ki je posetila v februarju Češkoslovaško, so priredili v torek zvečer v hotelu »Srpski kralj« banket na čast češkoslovaškemu poslaniku Janu Sebi. Med intimno zabavo se Je razvila živahna debata o nadaljnem medparlamentarnem delu, ki se bo letos nadaljevalo.
— Delegacija beogradske občine na praškem velesejmo. Kakor smo že poročali, odpotuje v Prago delegacija beogradske občine, ki jo bo vodil podžupan dr. Kosta Jovanovič. Delegacija bo polomila venec na grob češkoslovaškega neznanega vojaka in obvestila občino, da le beogradska občina sklenila nazvati neko večjo ulico v Beogradu »Praška ulica«.
— Razveljavljen razpis dveh učiteljskih služb. Razpis službe za učiteljico na šest-razredni osnovni šoti v Cerkovcah, srez Ptuj, in razpis službe učiteljice na štiri-ra*zredni osnovni šoli z eno začasno para-lelko pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini, sta razveljavljena.
— Razpisane sodne službe. Pri okrajnem sodišču v Litiji se odda poduradniško mesto, v podrejeni vrsti mesto sodnega sluge, pri okrožnem sodišču v Celju se odda mesto sodnega siuge. pri okrajnem sodišču v Murski Soboti pa mesto pisarniškega pomočnika-zvaničnika. Za prvi dve razpisani službi je treba volžiti prošnje do 10. aprila, za zadnjo pa do 8. aprlia.
— Živalske kužne bolezni v mariborski oblasti. 21 marca le bilo stanje Živalskih kužnih bolezjni v mariborski oblasti sledeče: konjske garje 1 slučaj, steklina 6, svinjska kuga 16 slučajev
— Konkurzni oklici. Razglašen je konkurz o imovini Rudolfa Anderliča in Matilde Anderličeve ,trgovcev in posestnikov v Ormožu, ter Amalije Podgornikove. neregistrirane trgovke v Metliki.
— Pobiranje nočne davščine v novomeški občini podaljšano. Veliki župan ljubljanske oblasti objavlja, da velja naredba o pobiranju davščine na nočni obisk gostiln in kavarn v območju novomeške mestne občine tudi v tekočem letu.
— Iz zdravniške službe. Za okrožnega zdravnika v zdravstvenem okrožju Kočevje je imenovan dr. Leopold Mejač, za okrožnega zdravnika v zdravstvenem o-krožju Laško dr Ivan Lovšin, za zdravnika pripravnika prj splošni bolnici v Ljubljani pa dr. Janko Pompe in dr. Ivan Baž elj.
— Razdelitev samoupravnih poslov v mariborski oblasti. Vel*ki župan mariborske oblasti je izdaJ uredbo o razdelitvi poslov oblastne samouprave. Posli se dele na pet oddelkov in sicer: finančni, oddelek za javna dela, oddelek za kmetijstvo, za socijalne stvari in zdravstvo ter splošni oddelek.
— Preureditev tirov na postaji v Kamniku. Direkcija dnžavnih železnic v LJubljani namerava preuredit; po predloženih načrtih tirne naprave na postaji v Kamniku. V ta namen se bo vršil v četrtek, dne 7. aprila dopoldne komisijski ogled. Komisija se sestane na postaji v Kamniku po prihodu prvega osebnega vlaka iz Ljubljane.
— Amandman za vojne sirote. Ministr-strstvo socijalne politike je pred4ožilo finančnemu odboru Narodne skupščine nov ama-ndman, v katerem zahteva kredit v znesku poldrugega milijona kot podporo za vojne sirote.
— Pravila o maturi oa trgovskih demliah. V prosvetnem ministrstvu so podpisana nova pravila o polaganju mature na vseh trgovskih akademijah v o asi državi. Letošnja matura se bo vršila ie po novih pravilih. Prosvetno ministrstvo pripravlja sedaj pravHnik o reorganizaciji trgovskih akademij, obenem pa revidira njihov učni program
— Danski gostje v Zagreba. S pred-sinočnjim brzo vlakom je prišla preko Budimpešte v Zagreb skupina odličnih danskih ekskurzlstov. Nastanili so se v hotelu Esplanade ter si tekom včerajšnjega dne ogledali vse zagrebške zanimivosti, sinoči pa z najlepšimi prvimi vtisi odpotovali da-Ue oa' Izletniško turnejo po Bosni, Crni gori in Dalmaciji. Ob povratku pridejo odlični gostje tudi v LJubljano m si bodo ogledali nekatere krasote Slovenije.
— Naši novi parobrodi. Jugoslovensko-ameriška plovidba d. d. javlja: Naša mornarica se je tekom minulega leta povečala za tri paroorode skupne brutto - tonaže 15.030, netto - tonaže 9472 In nosilnosti 24.525. Kupljeni so bili lani parobrodi: »ZrUijsku s 9620 tonami. »Oundulić« z 8630 la »Preradovič« t 8 600. V ladjedelnici na Angleškem se dovršuje naš deveti parobrod, tetak 10.000 ton, ta' pnplove v aprilu ter se bo Imenoval »Aleksander I.«. To bo največji fn najmodernejši tovorni parobrod pod ftijcoslovensko zastavo.
_ Za Juaoslovensko Matico. Mestni savez zavarovalnic za Slovenijo v Ljubljani je nakazal v počaščen je spomina blagopo-kojnega ravnatelja podružnice zavarovalne družbe »Dunav« v Ljubljani, g. Jakoba Welley, tukajšnjemu pokrajinskemu odboru Jugoslovenske Matice 1000 dinarjev. Iskrena hvala!
— »Jadranska Straža« v Pturo ima svoj občni zbor v nedeljo 27. L m. ob pot 10. dopoldne v dvorani   mestnega magistrata.
Dnevni red običajen.
— Nesreče. V Veliki Loki na Dolenjskem se je 131etni Rafael Kravčar Igral v sobi s flobertovko Med igranjem se mu ie nabita flobertovka sprožila. Strel je po nesreči zadel v sobi navzočo U letno sestrico Slavko v spodnji del trebuha. Težko ranjeno in nezavestno so jo iz Velike Loke s dolenjskim vlakom prepeljali v ljubljansko javno bolnico. Njeno stanje je opasno. — V ljubljansko bolnico so Iz Borovnice pripeljali lSIetnega tesarja Franceta Kovačiča. ki se je v gozdu vsekal s sekiro-plankačo v levo nogo.
— Čudno skrivališče mladih tatov. Zagrebška policija je včeraj odkrila zatočišče raznih mladih dolgoprstnežev. ki so zadnje čase z dobrimi, toda marljivimi in spretnimi tatvinami nagrabili obilo plena. Tantal in i so imeli svoje zatočišče pod odrom gledališča v Tuškancu. kjer so že par mesecev varno prežimovaH. Policija je aretirala 7 mladičev ter zaplenila tudi njihovo tatinsko zalogo, ki je vredna blizu 30.000 dinarjev.
— Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »Pekatete«, ki prekašajo po
okusu in kakovosti vse droge, 24i~
Iz Ljubljane
—lj Odhod velikega župana dr. Baltiča.
Veliki župan dr. Vilko B a 111 č. ki Je premeščen kot veliki župan v Užice v Srbiji, je snoči odpotoval na svoje novo službeno mesto. Na glavnem kolodvoru so se od njega poslovili komandant dravske divizije general Danilo Kalafatovič, vladni svetnik dr. A n d r e j k a. policijski direktor dr. Ouštin namestnik komandanta žandar-merijskega polka št 8 podpolkovnik Marko M a n i g o d I ć ter večje število uradnišrva, oficirjev in drugega občinstva.
—lj Šmarna gora. za L hi bi lančane In tujce najbližja in najlepša razgledna točka, ie dobila v preteklem tednu pred cerkvenim stolpom na robu planote proti Ljubljani neokusno leseno barako, ki naj bi služila kot konkurenca najemniku, obenem pa kvari cerkveno okolico in ovira razgled. Obiskovalci Šmarne gore prosimo cerkveno oblast (bajta stoji na cerkvenem svetu). Slovensko plan. društvo (ker je njegova dolžnost varovati lepoto naših razgledov) In najemnika Šmarne gore, da bi ukrenili vse potrebno, da se podere ta koliba.       M. S.
—lj Ekspedicija na Južni lečai Na praznik dne 25. t. m. predvaja Zveza kulturnih društev v kino Matici film. ki nam predočuje ekspedicijo kapitana Scotta na južni tečaj. Pilm tvori brezdvoma eno najlepših m najzanimivejših predavanj kar jih je doslej nudila ZKD v letošnji seziii. Pokaže nam v izredno lepih slikab vse predpriprave za to ekspedicijo ter njeno prebivanje v arktičnih pokrajinah. Na firmi vidimo deželo večnega ledu, visoke plavajoče ledene gore, ki so ovirale nadaljnje prodiranje raziskovalcev s svojo ladjo. »Terra nova«. V zanimivih, nepopisno lepih slikam, nam prikazujejo raziskovalci svoje življenje in bivanje v teb krajih: tudi živalstvo in njih življenje ni v nobenem dosedanjem filmu opisano in predočeno tako naravno lo živo kakor v tem. Tu vidimo cele late pingvinov, tjunjev, galebov itd„ ki žive v krajih, kamor stopi (e redkokdaj človeška noga — Konec filma nam prikazuje tragičen
konec Junaške ekspedicije, ki si te stavila
za svoj cilj proučiti nepoznane kraje okrog južnega tečaja. Kadi Izredne krasote toga filma priporočamo vsakomur, da si ga ogleda, saj bo gotovo slehernemu ostal neizbrisno v spominu. Predstave dne 25. t. irise vrši ob 9.30 in 11. uri dopoldne. Zaslgn-rajte si pravočasno vstopnice v predprodaji pri blagajni kina Matice. Cene sedežem 2 in 4 Din.
—lj V dramskem gledališču prirede dne 29. marca ob & zvečer dijaki in dijakinje trgovske akademije v Ljubljani ter gojenke trgovskega tečaja na ženski realni gimnaziji v Ljubljani dve predstavi: »Ujeti ptiček«, veseloigra iz konca 18. stoletja, m »Tretja podružnica«, vesela enodejanka iz gospodarskih krogov. Ker le čisti dododek namenjen stavbnemu fondu društva »Trgovska akademija v Ljubljani«, opozarjamo javnost, zlasti trgovsko, na to prireditev.
—lj Koncert »Grafike«. V sredo 30. t m. priredi agilno m že splošno priljubljeno pevsko društvo »Grafika«, ki tvori odsek organizacije tiskarskih uslužbencev, svoj drugI letošnji koncert na katerem sodelujeta tudi muzika Dravske divizile in tenorist g. L. Kovač. Pevske zbore vodi profesor G r o b m i n g, orkestralne točke dr. C e r i n. Na sporedu so skladbe domačih skladateljev Jereba, Adamiča, Deva, Lajo-vica, Ucaka, Marolta fn Parme ter dve točki VVagnerja in Rubtnsteina. tako da bo koncert vsestransko zanimiv. Cene so nizke, od 5 do 20 Din. Koncert pa se bo vršil ob 20. v Filharmonični dvorani. Vstopnice se že dobe v Matični knjigarni na Kongresnem trgu-
—lj Z Viča smo prejeli nepodpisan dopis o razdelitvi podpor popis vijencem. Kakor nobenega anonimnega dopisa, tudi tega ne moremo priobčiti.
—h Zdravnik dr. Jemec ordinira na Tržaški cesti št. 8 od 10. do 12. m od 2. do 4.
—rj Akademija Sokola LJubljana IL dne 2. aprila bo v Kazini. Na sporeda so krasne telovadne točke, katere zamuditi bi bilo res škoda. Dalje nastopi prvič Javno društveni pevski odsek, ki bo prireditev znatno poživil Ostali del večera bo spopolnil animirani ples. Tako bo skrbileno za vse ta Sokol se bo tudi tokrat potrudil, da bo s solidnimi cenami vsestransko ustregel. Vstopnina le 10 Din 302n
—I j Plesal ven ček priredi plesni odsek Olepševalnega društva v soboto 26. L m. na Strelišču pod Rožnikom. Začetek ob 8. zvečer. 304n
—lj Šentjakobska knjižnici ▼ LJubljani, Stari trg 11, posluje od L aprila dalje za poletni čas vsak delavnik od 4. popoldne do 8. zvečer. 307n
—ij Slovensko zdravniško društvo Ima nadaljevanje občnega zbora v petek dne 8. aprila t. 1. ob 8. zvečer v restavraciji Ljubljanski dvor. 306n
—lj Pozor! Došli so najnovejši angleško-francoski modeli. Precizno po modelih izdelujemo vso garderobo po meri. Damam, ki prineso same blago, ista postrežba. Cene konkurenčne! Radi točne postrežbe In velikega dela v seziji naj blagovolijo cenjene dame svoja naročila že sedaj prijaviti. Lastnik modnega salona F. POTOČNIK, odlikovan za svoj kroj Izvedencem rimske razstave In z naslovom krojnega profesorja, Ljubliana. Stari trg 19. 305n
— Zanimivosti z ljubljanskega trga. Včeraj hi danes je bil ljubljanski trg bogato založen z zelenjavo in drugimi pridelki. Vče-rai so kmetje pripeljali na trg izredno veliko množino krompirja za seme, zlasti mnogo je bilo rožnika. Cene 2 do 2.25 Din kilogram na debelo. Na trgu je bilo nad 50 voz krompirja.
—Ij Občni zbor podružnice Jugoslovenske Matice za kolodvorski okrai se vrši nocoj ob 7. zvečer (v slučaju nesklepčnosti ob 8. uri zvečer) v Akademskem domu, Miklošičeva cesta 5, z običajnim dnevnim redom.
—lj Mastna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo v dneh 29., 30. In 31. marca t. m. radi snaženja zaprta.
—lj Predavanje na Viča. V soboto 26. t m. ob 20. se vrši v Sokolskem domu na Viču predavanje o jetiki. Vabimo vso viško in ljubljansko javnost, posebno pa delavstvo, da se predavanja polnoštevilno udeleži. Predavanje spremlja lep film.
—Ij Koncert dne 24» 25^ 26. in 27. marca od 20. do 1. v restavraciji »Pod skalco«.
lj Zadruga sobo - čTkoslikarJev, pleskarjev In ličarjev, s sedežem v Ljubljani, naznanja, da se vrše redne pomagalske preizkušnje v teku meseca aprila. Interesenti naj viože kolka prosto prošnjo do 10. aprila pri načelniku g. StefantrSp e 1 e t i č u. Rimska cesta štev. 16.
—lj Krajevna organizacija SDS v Mostah pri Ljubljani uljudno vabi svoje člane in prijatelje na prijateljski sestanek/ ki se vrši v petek 25. L m. ob 10. dopoldne pri g. Erbežniku. Ker se bo razpravljalo o važnih gospodarskih zadevah, prosi KO. za čim večjo udeležbo.
—ij Lepo vreme fnč! Za jutrišnji praznik so ljubitelji narave kovaH načrte za izlete na bližnje gore. Vreme pa se ie danes začelo kremžiti in kisa ti. Barometer rapidno pada. Včeraj zjutraj je kazal barometer 765.1. danes zjutraj pa je padel že na 755, opoldne pa na 753. Termometer je danes zjutraj kazal + 8° C, opodne + 11/ C Dopoldne je že začelo nalahno pršiti.
—1} Namočena nolenovka pri Fr. Kkam.
—1] Samomor narednika. Snoči okoli 23.30 so začuti zadaj za vojaško bolnico na Stari poti močan revotverskl strel. Stražnik in drugi ljudje so pohiteli na kraj strela ter našli v mlakuži krvi mladega vojaka. Pozneje so ugotoviti, da je bil to narednik boiničarske Čete Fran Levstik- Pognal si je kroglo iz službenega samokresa skozi desno sence. Krogla je na levi strani šla ven. Na mestu se je mrtev zzrudil na tla. Prenesli so ga v vojaško bolnico. Vzrok samomora ni znan. Pravijo, da je šel mladi narednik radi nesrečne ljubezni v smrt.
—U Mala nezgoda. Po VVolIovi ulici je včeraj vozil po desni strani, kakor predpisano in počasi, neki kolesar. Pri vogalu Zvezne knjigarne je povozil 71etno deklico, ki je hotela prekoračiti cesto. Dobila je lahke tesne poškodbe. Na rešim! postaji so Ji rano izprati in obvezali.
—lj Tajna protitucija v Ljubljani. Zadnji čas se je baje zelo razširila talna prostitucija v Ljubljani. Zdravstvene oblasti sicer posvečajo vso pozornost akciji, da bi se prostitucija omejila in 2 njo tudi venerične bolezni, ki so v Ljubljani mnogo bolj razširjene kakor se splošno misli. Policija je te dni odkrila pravi tajni bordel v zapadnem delu mesta. V njem so se shajate vesele In lahkožive deklice pri neki gospodinji, ki je vršila obenem funkcile zvodki-nje. Prav pridno so tja zahajali bosa ti kavalirji. k? so plačevali znatne svote mladim deklicam.
Drobna policijska kronika. Aretiran le bil neki mladenič radi beračenla. Odhajal je k vojakom, pa si je skušal pri ljubljanskih trgovcih nabrati nekal denarja ca dolgo pot. Radi suma tajne prostitucije je bila danes zjutraj prijeta neka elegantna gospodična. Odpeljali so Jo v zapor. Kinu Matici je neznan tat ponoči odnesel 200 Din vredno reklamno barvano sliko. Prijavljena je goljufija zneska 120 Din. Prijavljenih Je več slučajev pasjega vgriza. Radi prestopka cestn»policijskega reda je ovadenih 14 voznikov.
Otroške oblek cer Krlstofič . Bučar.
—U Ugoden nakup nogavic vezenin In žepnih robcev le pri O. Dobelcu Pred škofija 51L
—Ij Ribiške priprave, orožje In streljivo, lovske potrebščine ter vsa popravila pri pu-škarju F. K. Kaiser. Ljubljana. 13 L
Iz Celja
—c Popis prebivalstva. Srezki poglavar razglaša, da se prične 1. aprila radi predpisa velikega župana mariborske oblasti popis prebivalstva v policijskem rajonu celjskem. Popis se bo vršil potom hišnih pol m izkazov stanovalcev po staležu dne L aprila 1927. Hišnim lastnikom bodo v to svrho dostavljene potom varnostnih organov potrebne tiskovine. Popis mora biti končan do 6. aprila.
—c Občni zbor podružnice Jugoslovenske Matice, ki bi se imel vršiti 24. t. nu je pieložen na četrtek 31. marca. Vrši se ob 8. zvečer v mali dvorani Narodnega doma.
—c Mladinska organizacija .Edinost« v Celju priredi jutri 25. t m. svoj prvi društveni izlet na Goro Oljko. Odhod Iz Celja z vlakom ob 7.4S zjutraj.
—c Beethovnova Deveta simfonija v Celja. Mariborska Glasbena Matica priredi dne 10. aprila v Celjskem domu Bethovnovo Deveto simfonijo. Vstopnice se lahko naro-če v predprodaji pri tvrdki Goričar & Le-skovšek na Kralja Petra cesti.
Iz Maribora
Kolesarji in občinstvo. V spomladanskem času se vsako leto obnavlja boj med brezobzirnimi kolesarji in pešci. Kolesarji se naravno izogibajo nanovo posutih cest in potov ter se raje vozijo po peš potih, ki so sicer določene za pešce. Tam, kjer ni posebno živahnega prometa, to ne dela nikakib tež-koČ in sitnosti, drugače pa je v mestih in neposredni okolici Pešec, ki se izogne mestnemu vrvežu in išče po so ločnih alejah oddiha, je v stalni nevarnosti, da ga povozi kak kolesar. V Mariboru je posebno na glasu Tomšičev drevored in pešpot proti Kamnici. Oba ta kraja sta priljubljena slasti v zgodnjem pomladanskem solncu za pešce, a tudi kolesarji si jih najraje izbirajo za svoje pomladanske vaje in treuaže. Saj jim nihče noče kvariti veselja, toda toliko obzirnosti napram drugemu občinstvu pa že tudi lahko zahtevamo od kolesarjev, da s ta svoja dirkališča izbero ceste, kjer ni pesprometa, ne pa (sprehajališča, ki so ves dan obljudena Policija pa bo morala zlasti Tomšičevemu drevoredu posvetiti vsaj za nekaj časa veo pažnjo, da prepreči nesreče, ki so sicer neizogibne, kajti vsak Čas se lahko pripeti, da bo povožen kak otrok.
—m Mariborska podruiaica SPD je imela minuli torek svoj redni občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan. Iz poročil posameznih funkcijonarjev posnemamo, da Je društvo zelo mnogo storilo za po vid igo turist i ke na Pohorju in Kozjaku. Uspehi tmotrenega dela se ie vidno kažejo in obisk naših pohorskih koč od leta do leta narašča. Denarni promet društva je znašal v minulem letu nad pol milijona Din, kar p*č najboljše priča o živahnem delovanju. V celoti je bil zopet izvoljen dosedanji odbor. Pri slučajnostih se je razvila zanimiva in Živahna debata, tekom katere je bilo tznešenJh več dobrih in koristnih predlogov.
—m Oroljo al sa otroke! Neprevidno ravnanje s orožjem je povzročilo se mnogo ne-
sreč pri odraslih, naravnost neodpu<*tljivo pa je, dajati orožje otrokom. Včeraj je raili take neprevidnosti pripetila v Mariboru nesreča, ki ne bo ostala brez posledic. V Gregorčičevi ulici se je neki 22 k-1 ni Ludvik Schmidt igral na dvorišču. Na sosednem dvorišču je nek njegov sošolec streljal s flobeit ko tako neprevidno, da ga je zadel v spodnjo čeljust DecLa bo prepeljali takoj v bolnico, kjer so ga morali operirati.
—m Ka lami te te v mariborski bolnici. Mariborska bolnica je po prevratu postala središče za celo mariborsko oblast. Naval bolnikov je tako velik, da je bolnica vse lelo zasedena in mora omejiti sprejemanje bolnikov le na najtežje slučaje. Ponovno »e je še povdarjala potreba povečanja, toda doslej fto se vei ti načrti izjalovili radi pomanjkanja finančnih sredstev. Da bo kalamiteta &e več ja, bodo s 1. aprilom reducirani vsi stažisti tako, da bodo morali nad 9i>0 bolnikov oskrbovati 4 primarji in 2 pomožna »travnika. Da je v takih razmerah vsako skrbno negovanje bolnikov nemogoče, je pač jasno Mesto da bi se zdravniško osebje pomnožilo in bolnica potrebam primorao povečala, hoče kl ero radikalna vlada še to, kar imamo, reducirati.
Sokol
Pred glavno skupščino JSS
V dneh 25., 26. in 27. t m. se bod<> rbrsli v Beogradu delegati vseh žup, ozi» roma društev Jugoslovenskega Sokolskeo« Saveza k VIII. glavni skupščini. Člani glav. ne skupščine so delegati žup in društev in čiani starešinstva JSo. Vsaka župa pošlje na skupščino za vsakih 500 članov in čla> nic po enega delegata.
V soboto, 26. t. m. ob pol 10. se bo vr5i# lo slovesno odkritje spominske plošče v vojni padlim Sokolom v dvorani sokolske-
§a društva Beograd»Matica. Popoldne ob . se vršita seja zbora župnih načelnikov in seja urednikov sokolskih listov, ob 5 pa bo seja prosvetnega zbora in socijalnih od. vekov. Zvečer ob 8. je zaupni zbor delega. tov.
V nedeljo ob 9. dopoldne se prične plav. na skupščina v dvorani beograjske občine Na njej bo podalo starešinstvo JSS po poročevalcih poedinih odsekov bilanco dela v preteklem poslovnem letu. Točna in res« nična bo ta bilanca in iz nje bo razvidno prizadevanje In vse ogromno idejno, teh* nično in gospodarsko delo jugoslovenskega Sokolstva.
Številni In obče važnosti za naše Sokol-Btvo so predlogi žup, predlogi starešinstva in njegovih odsekov, o katerih se bo obravnavalo na skupščini. Med njimi sta predloga odbora JSS o finančni strani sokolskoga praznika 1. decembra in o II. jugoslovenskem vsesokolskem zletu, ki naj bi se vršil 1929. ali 1930. leta. Glavna skupščina bo odloČila ali naj se vrši v Beogradu ali pa v Ljub ljani.
Med predlogi starešinstva JSS je predlog: Glavna skupščina skleni, da morajo vsa društva kolkovati svoje dopise z obmejnim sokolskim kolkom, ravno tako tudi vse vstoj>-nice svojih prireditev; društva naj vpliva.o na svoje članstvo, da se ob vsaki priliki poslužuje kolka. Cisti dohodek od obmejnega kolka Be vlaga v >Obmejni fond<, ki ie namenjen Izključno za podporo obmejnih društev. Naslednji predlog govori o proslavi lOletnice osvobojen ja in ujedinjenja Jugo-slovenov. Jugoslovensko Sokolstvo je dolžno proslaviti ta jubilej na najslavnejši način. Način proslave bo odredilo starešinstvo JSS. 2upe Beograd, Novi Sad, Tuzla, Sarajevo, Skopi je, Kragujevac, Niš, Zaječar in Užlce bodo morale prirediti na Vidovdan 1928 leta v Skoplju pokrajinski zlel pod vodstvom župe Beograd. Na ta zlet bo pozvano celokupu« jugoslovansko Sokolstvo, da proslavi na zgodovinskih tleh naše velike domovine jubilej osvobojenja. Končno predlaga starešinstvo JSS osnutek fonda »Zaklada brata dr. Ivana Oražna«.
Po predlogih se bo določil delovni pro-gram za leto 1918. in po poročilu revizoriev In absolutorija starešinstvu «e bodo vršile volitve novega starešinstva JSS.
želimo glavni skupščini JSS te naše najlepše jugoslovenske organizacije najlepših uspehov. Zdravo!
♦
»Sokolski Glasnike JSS ima v 5. m
6 Številki vsebino: Ante Brozović: Slava ju-naškoj bračif — Dr. Riko Fuz: Jan HUler. — Anuška Jug-Cigoieva: Prvi prednjački tečaj za Sokoliće. — Tuna: Sokolstvo u radu sa narod. — Iz starešinstva JSS. — Iz župa. — Tz slavenskog Sokolstva. — V prilogi so poročila za glavno skupščino v Beogradu.
Telesna vzgoja v Poljski Nedavno se je sestal v Varšavi prosvetni savet, ki je razpravljal o telesni vzgoji v Poljski. Glavni referat o temu je dalo poljsko Sokolstvo. Značilen je bil govor, s katerim je otvoril posvetovanje maršal Pilsudski. ki je govoril o neobhodni potrebi telesne vzgoje v vojski, šoli in narodu. Sklenjeno je bilo, da se osnuje visoka državna šola za telesno vzgojo.
Polovična votnia za glavno sknpŠčino JSS v Beogradu je dovolilo ministrstvo sai»-bračaja vsem delegatom, ki se udeleže te skupščine. Veljavna je od 22. do 80. marca tega leta.
StsrešInBtvo JSS odpotuje   na glavne skupščino v Beograd 25. tm. ob 9. dopoldne z brzovlakom. Delegati Žup oziroma dmšt. se priključijo starešinstvu na poedinih postajah.
Poslano
Na objavljeno »Poslano« Zadruge stavbenikov javno potrjujem, da nisem nikdar prosil za koncesijo si dati stavbe, pač pa sem oblastveno opravičen izvrševati projekte in zastopati pri zidanju interese stavbenih gospodarjev, kar je morda nekaterim stavbenikom neprijetno.
Preko tega prosim eenj. občinstvo na-daljne naklonjenosti.
208-n Arh. Ivan Zopan.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju).
ODrestovanja vlog, nakup in prodaj« vsako vrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt Id inkaso menic ter nakazili v ta- in inozemstvo, safe-deposits itd itd.
ircetatta Rrtdrt UobUsns. Tstsfen «0. «5? f4t.it: ti M
To in ono
V Dona* je padel
V nedeljo zvečer se ie orioetila na parniku, ki prevaža potnike iz Bratislave v Petržalko. nesreča, ki te zahtevala človeSko žrtev, 291etni Šofer Anton Travnicek zaposlen v tovarni Ma-tador v Petržalki je bil v nedeljo zvečer s svojo ženo v Bratislavi. Domov grede sta se hotela prepeljati preko Dunava v Petržalko. Ko sta hotela stopiti v čoln, nista opazila, da ie čoln že pol metra oddaljen od pristaniškega mostu. Travniček je srečno skočil v čoln in opazil, da si žena ne iroa skočiti za njim. Zato je skočil nazal toda razdalja med čolnom in mostičkom se ie ta čas toliko povečala, da je dosegel mostiček samo z rokami. Omahnil ie in padel v Dunav.
Njegova žena ie začela klicati na pomoč, na kar se je čoln ustavil. Toda Travniček je bil že v valovni Dunava, ki so ga zanesli med tovorne ladje, kjer je ntoniL Trupla doslej še niso našli. Tragičen dogodek je vzbudil med prebivalstvom tem večje sožalie. ker je bil šofer sele tri dni oženien.
Henry Rochette in njegove lopovščine
Leta 1908. je poslovalo v Franciji 150 dobro organiziranih agentur, ki so ponujale po deželi delnice raznih eksotičnih podjetij s sedežem v Mehiki. Indokini, Sudanu itd. Tupatam so se pojavile delnice tudi na borzi, kier sicer niso kotirale, vendar so se pa še dosri dobro držale. Držale so se dotlej, dokler jih ni prišlo mnogo v promet, na kar je njihova vrednost rapidno padla.
Šef teh podjetnih agentur je bil zloglasni Henry Rochette, o katerem smo že poročali, da so ga francoske oblasti nedavno aretirale. V Melunu, kjer je bil rojen, je začel Rochette svojo karijero kot natakar v kolodvorski restavraciji. S pomočjo skromne dedščine, ki mu je pripadla po očetovi smrti, se je preselil v Pariz, kjer se je hotel posvetiti računski stroki. Zdi se pa. da nikoli ni bil dober računar. kajti leta 190S. so oblasti ugotovile, da je v njegovih knjgah vpisanih nad 200 milijonov prisleparje-nega denarja. Na podlagi te ugotovitve je bil Rochette obsojen na 3 leta težke ječe. Toda mož je imel dobre zveze in tako je prišla njegova afera pred parlament. Obsojeni slepar je izposloval parlamentarno preiskovalno komisijo in odgoditev kazni tako, da se je izpreme-nila afera iz kriminalnega zločina v politično zadevo. Kljub temu je ostalo pri obsodbi, samo kazen mu je bila znižana na 2 leti. Pa tudi te kazni slepar ni hotel odsedeti. Izprosil si je pri sodišču dovoljenje, da je smel posetiti svojo, baje bolno hčerko v nekem primorskem mestu, od koder je potem pobegnil v Mehiko.
Zastor je padel in se znova dvignil 1. 1914. ob izbruhu svetovne vojne. Rochette se je pojavil v Atenah, od koder je odpotoval preko Avstrije v domovino. V Avstriji so ga aretirali in poslali v koncentracijski tabor. Kot interniranec se je spomnil, da je v življenju že marsikaj ponaredil in zato lahko ponaredi tudi potni list Res ga je ponaredil in prispel srečno v Francijo. Tu je oblekel vojaško suknjo in hotel nadaljevati svoje pustolovščine pod tujim imenom. Toda vojaške oblasti so ga kmale razkrinkale in aretirale. Kot jetnik je pričal v znanem vohunskem procesu proti Bolu-paši, iz čegar je razvidno, da je imel stike z najvišjimi krogi. Ker so pa Stare tožbe radi njegovih finančnih mahinacij pred vojno še vedno tekle, je bil znova obsojen na 2 leti ječe in 3.000 frankov denarne globe.
Toda tudi s to kazijo Rochette še ni bil ugnan. S pomočjo svojih zvez si je znal izposlovati. da je bil na tihem po-miloščen, nakar je za par let izginil in
Guido Romoloti:
Samomor
Noč. Reka. Preko mosta stopa neka postava. PostojL Nekoliko trenotkov stoji na mestu, potem se naglo vzpne na kamenito ograjo. Neka druga postava, ki se je pojavila iz mraka, zagrabi prvo in jo drži čvrsto.
»Gospod!«
»Pustite me!*
»Ne delajte neumnosti!«
»To je poslednja. Pustite me.«
»Kaj hočete?«
»Umreti.«
-In potem? Kaj potem?« »Kaj potem? Umrem, umirim se.« »Varate se. Sedite tu, na ograjo. Tako .. .«
»Zakaj me zadržujete? Zdaj bi bilo že vsega konec«
»Konec? Ce pa bi vam po smrti ne dali niti deset minut odmora.«
»Kaj pravite?«
»Izvlekli bi vas, položili na pare, fotografirali, secirah, da bi videli od česa ste umrIL«
»To bi pa vedeli, da sem umrl od za-dušenja v vodL«
»Ni da bi moralo biti tako. Smrt bi nastopila lahko tudi od zmrznenja.«
»To je pač vseeno.«
»Ni vseno. To bi bilo nekaj drugega. Nastopila bi pljučnica.«
»Tako ali tako, za mene bi bilo vsega konec«
»Pes, če bi ne bilo časopisov.«
»Časopisi... Kaj na onem svetu?«
Ne, ampak na tem. Oni bi pisali o
. se pojavil še le L 1922. To pot pa ni I imel sreče. PoHcija ga je prav kmalu * zalotila na neki sleparij! in dobil je vnovič eno leto. Odsedel je le dva me* seca, na kar je položil 40.000 frankov kavcije in bil Izpuščen. Leto pozneje je stal znova pred sodiščem, a sedaj za spremembo enkrat kot tožiteij. Nekdo ga je razžalil in Rochette je vložil tožbo, pri kateri je imel srečo. Sodišče je obtoženca obsodilo.
Te dni se je Rochettovo ime zopet pojavilo v novinah. Gre za 40 milijonov zlatih frankov, ki jih je Rochette izvabil od raznih naivnežev z borznimi sleparijami, o katerih smo že poročali. Tudi sedaj se za njegovo afero zanima politika in prišla je na razpravo celo že v francoskem parlamentu, vendar pa to pot na način, ki Rochettu gotovo ne bo všeč Par posla cev ja namreč vložilo interpelacijo, v kateri opozarjajo na dolgo serijo Rochettovih sleparij in zahtevajo zanj eksemplarično kazen. In ju-stični minister je res odgovoril, da se bo postopalo proti Rochettu z vso strogostjo zakona.
Zdravnik, ki je moril pacijente
V Lyonu se prične te dni senzacionalna razprava proti specijalistu za kotne bolezni Pierru Bourgatu, ki je kot zdravnik umoril inkasanta neke velike tvrdke Jacquesa Rumeba in več svojih pacijentov. Obtoženec je sin nekega ly-onskega profesorja. Srednješolske in u-niverzltetne študije je dovršil tik pred svetovno vojno in sicer z odliko. Leta 1914 se je kot vojaški zdravnik odlikoval na bojnem pol.iu, kjer je bil šestkrat ranjen. Za svojo hrabrost je bil odlikovan s križcem Častne legije.
Po vojni se ie naselil Bourgat v rodnem mestu in se ie oženil s hčerko zdravnika Avierinosa in razširil svojo že itak ugledno klijentelo s pacijenti svojega tasta, ki se je umaknil v zasebno življenje. Žena mu je kmalu rodila dete in tako se je obetala mladima zakoncema srena bodočnost. Naenkrat ie pa nastala v značaju uglednega zdravnika nenavadna izprememba. Postal je nervozen in nezadovoljen z rodbinskim življenjem, začel ie občevati z drugimi ženskami in se udeleževati orgij v nočnih lokalih. Kmalu se je ločil od svoje žene in ko je bil svoboden, je nadaljeval svoje burno življenje, fmel je sicer lepe dohodke, toda v družbi krasotic in številnih prijateljev ie zapravil toliko denarja, da ie stal kmalu pred krahom. Ko ie zabredel v finančne težkoče, ie ponaredil menico in prišel ored sodišče.
V juniju 1925 je bila odrejena v njegovem stanovanju hišna preiskava, ki pa ni dosegla zaželienega uspeha. Pač pa je vzbudil v stanovaniu pozornost policije smrad do truplu Odrejena je bila ponovna hišna preiskava, pri kateri ie policija naletela v podstrešju na truplo inkasanta Rumeba. ki ga je Bou-grat umoril v marcu 1925 Nesrečnež je nekaj dni pred svojo tragično smrtjo inkasiral za firmo S500 frankov, ki iih pa ni izročil firmi. Zato ie bil in contu-macia obtožen Bourgata ie policija po strašnem odkritju aretirala Pri zaslišanju je odločno tajil, da bi bil inkasanta umoril. Trdil je, da se je inkasant v njegovi ordinacijski sobi zastrupil in sicer iz strahu p*-ed kaznijo, ki mu je pretila radi poneverbe. Da se izogne konfliktom s policijo, ie Bourgat skril truplo na podstrešiu.
Policija ie zaslišala inkasantovo vdovo, ki je izpovedala, da je imel njen mož v gotovini 18000 frankov in da torej ni bilo povoda, da b* radi neznatnega zneska izvršil samomor. Aretirani Bourgat je iz neprevidnosti svojim tovarišem v zaporu priznal, kako je umoril inkasanta s tem. da mu je vbrizgnil namesto Ieka strup. Po mestu krožijo vesni, da je Bourgat na sličen način umoril še več svoiih pacijentov.
Proces bo torej zelo zanimiv. Trajal
bo najmanj teden dni in Ivonska javnost napeto pričakuje novih odkritij Iz Bourgatove zdravniške prakse.
Menihova kletev
Na otoku Lok rumu pri Dubrovniku stoji starinski samostan, k! ga je ustanovil za časa križarskih vojn kralj Ri-hard Levji. V tem samostanu so živeli cela stoletja frančiškani. Samostan je bil last mesta Dubrovnika. Brat cesarja Franca Jožefa, nadvojvoda Maksimilijan .poznejši mehrkanski cesar, je za-hrepenel po tem otoku, ker je ljubil naravo, gore, gozdove, zlasti pa morje. Zgradil je bil znani grad Mi ram ar pri Trstu in je uredil na strmi skali krasen park, nato je kupil tudi otok Loknnn. Menihi so se morali preseliti in tu pripoveduje stara pravljica, da je izrekel neki frančiškan pred odhodom iz samostana grozno kletev, da mora vsak lastnik otoka umreti nasilne smrti.
Cesar Maksimilijan je bil prvi, nad katerim se je izpolnila ta kletev. S svojo mlado soprogo se je često pripeljal na jahti na otok Lokrum, ne da bi slutil, kaj ga čaka v življenju. V Mirama-ru je sprejel mehikanske odposlance in cesarsko krono ter se odpeljal iz tržaškega pristanišča v Mehiko. Baje je bila njegova soproga Charlotta. ki je hotela na vsak način postati cesarica in res se je kmalu vrnila kot cesarica v Evropo. V slavi pa ni našla sreče. Vrnila se je bolna in potrta, kakor da sluti Maksimilijanovo usodo. Ko se se izjalovile vse njene nade na pomoč evropskih velesil, ie sirota zblaznela. Odpeljali so jo v njeno domovino, kjer nikoli ni izvedela za tragično smrt svojega soproga.
Otok Lokrum je dobil pozneje princ Rudolf. Podaril mu ga je njegov oče, dedič po Maksimilijanu Po Rudolfovi smrti je dobil otok nadvoivoda Ferdinand d* Este. ki je dal vse dragocenosti prepeljati na Dunaj. Tudi njega je doletela tragična smrt Sedaj so v samostanu na otoku Lokrumu zopet frančiškani
Ženske dobe brade in kopita
Gorje nežnemu spolu! Perspektive bodoče ženske generacije niso baš preveč rožnate, o čemur nas skušata prepričati dva brihtna Američana
Nedavno je bil v Chicagu kongres zdravnikov za človeške noge. Na kongresu se je ugotovilo, da danes sleherni Američan premalo hodi. Vsak se raje vozi in posledica tega je pomehku-ženje nog. Da to za bodoče pokoljenje ne bo imelo ugodnih posledic ie umevno.
Naravnost črni časi pa se obetajo nežnem uspolu. Na kongresu je predaval tudi zdravnik, ki je napovedal za leto 2000 nenavaden pojav. Stopala nog — zlasti ženskih — se bodo spremenila v kopita. Ženske nosijo previsoke pete, prsti se bodo zvili in z ozirom na tesno obliko čevljev tudi ni več daleč Čas, ko se bodo prsti sklenili v eno samo maso. Ženska noga bo zadobila obliko kopita ...
Tako tore i Američan. Angleški zdravnik dr. Joscelvne, ki je služil na otoku Borneo pa priobčuje v londonskem »British Medical Journalu« poročilo, ki gotovo ne bo obradovalo nežnega spola. Dr. Joscelvne se v svojem članku bavi z vsemi ugodnostmi in kvarnimi posledicami, ki jih nudi dečja glavica in prihaja do zaključka, da bodo ženske v par stoletjih dobile brade. Svoja izvajan-a utemeljuje na podlagi dolgoletnega opazovanja V raznih vaseh na otokih Java in Borneo je namreč običaj, da si moški puste rasti dolge lase, a jim zato ne raste brada. V drugih selih, kjer si moški strfžejo lase, je opažati, da večini poganja tudi brada. Slična usoda čaka Evropejke in A-meričanke, če bo več generacij zaporedoma pristriženih na »pisker-Ionec«. Zato je računati, da bodo ženske kmalu prav tako kosmate v obraz kot moški!
Res krasna perspektiva, zlasti za — Orivce!
junaški zdravnik i
V ponedeljek zjutraj je bila budimpe- i štanska postaja obveščena, da se je pri pokopališču v predmestju ustrelil neki elegantno oblečeni mladenič. Rešilna postaja je poslala v predmestje avto pod vodstvom zdravnika dr. Ludovika Ra-cza. Spotoma se je avtomobil rešilne postaje na ovinku neke ozke ul.ee zaletel v bližnjo hišo tako. da se je prevrnil in popolnoma razbil. Zdravnika je vrglo iz avtomobila daleč vstran, kjer je nezavesten obležal. Tudi šofer in dva sanitetna uslužbenca so bili ranjeni. K sreči se niso onesvestili in tako so potegnili zdravnika izpod razbitega avtomobila ter ga spravili k zavesti.
Ko se je zdravnik zopet zavedel, je naročil uslužbencem rešilne postaje, naj ga na nosilnicah odneso k samomorilcu. Naložili so ga in odnesli po cesti en kilometer daleč na kraj samomora, kjer so našli truplo 241etnega poštnega uradnika Ludovika Redevja. Pri njem so našli pismo, v katerem pravi, da je izvršil samomor radi nesrečne ljuhezni. Te?ko ranjeni zdravnik je imel še toliko moči, da je ležeč na nosilnicah pregledal truplo. V tem je prispel na kraj samomora samomorilcev oče trgovec Aleksander Redev, ki ga je tragična sinova s nrt tako pretresi, da se je osnesvestil. Težko ranjeni zdravnik rešilne postaje se ie dal odnesti k nesrečnemu očetu in mu potom injekcije vrnil zavest. Ko je bilo to samaritansko delo končano, se je zdravnik vsled bolečin in izgube krvi ponovno onesvestil Prepeljali so ga v bolnico, kjer so njegovi kolegi ugotovili, da ima pretresene možgane.
Zločinski naklepi milijarderskih sinov
Milijonarska sinova Leopold in Loeb, ki sta bila radi umora 10-letnega Bob-by Franka v Chicagu obsojena na smrt, a nato pomiloščena na dosmrtno ječo, nadaljujeta tudi v zaporu svojo zločinsko podjetje.
Nedavno smo poročali, da sta zasnovala obširen načrt, da pobegneta iz zaporov državne jetnišnice v Jolietu. V zaroto sta pritegnila šest kazniencev, čijih naloga je bila, da pravočasno odstranijo paznike in jima omogočijo beg. Jetnike sta podkupila z vtihorapljenim denarjem, obljubila pa sta jim še večjo nagrado, čim dosežeta svobodo. Sest jetnikov ie v zaporu res povzročilo pravo revolucijo; umorili so poznika, ki jim ie skušal prep.rečiti beg, in res pobegnili. Leopold in Loeb, ki sta poslala druge po kostanj v žerjavico, pa sama nista imela poguma, da pobegneta. Policija je tudi ubegle jetnike kmalu izsledila in trije so bili radi umora paznika obsojeni na smrt. Pri razpravi so priznali, da sta »ih Leopold in Loebl pregovorila k begu.
Kmalu po tem neuspehu je Leopold znova pregovoril več kazniencev, da bi se uprli in pobegnili, a tudi ta zarota se je izjalovila.
O brezmejnem cinizmu obeh zločincev pa priča najnovejši zločinski poizkus, ki so ga odkrili te dni. Leopold in Loebl sta zasnovala demonski načrt. Leopold je podkupil jetnika Delgoda, ki
je opravljal službo kuharja, da naj z arzenom zastrupi vse paznike, nakar bi jeaniki lahko pobegnili. Delgod je pristal na podli zločin, ki bi se bil moral izvršiti preteklo soboto, v zadnjem hipu pa se je skesal in vse skupaj prijavil vodstvu kaznilnice. Proti Leopoldu in Loebu bodo sedaj oblasti izvedle energične mere in ju popolnoma izolirale od ostahh zločincev.
Še o zastrupljenju v Pragi
Kakor smo že poročali, je umrla nedavno v Pragi soproga bogatega zasebnika Vojtehovskega, ki je dalj časa kazala znake zastrupljenja tako. da so oblasti že spočetka domnevale, da gre za umor s pomočjo močnega strupa. Cez nekaj dni se je razburjenje v javnosti poleglo, toda oblasti so nadaljevale preiskavo, da ugotove, od kod je neznani morilec dobil strup, s katerim je bila zastrupljena Helena Vojtechovska. Prvotno so preiskovalni organi mislili, da je preskrbel morilcu strup neki Klein, ki je stanoval v isti hiši in zahajal k Voj-techovskim. Pozneje se je izkazalo, da je Otto Klein nedolžen. V ponedeljek zjutraj se je napotila preiskovalna komisija iz Prage v severnočeško vas Chra-mosti, kjer je bila odrejena hišna preiskava pri sorodniku umorjene Vojte-chovske. na kar je bil Vojtechovski aretiran.
Aretiranca je izročila komisija orožnikom in se odpeljala z avtomobilom v drugo vas. kjer se je Vojtehovski nedavno mudil. Tudi tu je bila odrejena hišna preiskava, ki Da ni dosegla zaže-ljenega uspeha. Na povratku v Prago je komisija vzela Vojtechovskega s seboj in ga izročila sodišču. Tudi Otto Klein je še vedno v preiskovalnem zaporu. Proti Vojtehovskemu sta vloženi še dve civilni tožbi, kar dokazuje, da ni tako dobro situiran, da bi mu zavarovalnina v znesku 250.000 Kč ne bila dobrodošla. Umora osumljeni Vojtechovski pride pred poroto.
X Svoj lastni pogreb naročil In pripravil.
Neki pariški brivec si je v vojni nakopal zastmpljenje s plinom. Te dni je odšel v pogrebni zavod, tam uredil vse potrebno za svoj pogreb in plačal 8000 frankov za pogrebne stroške Prisedši domov, je obvestil svojo hišno, da se bo ustrelil. Odšel je nato v svojo sobo. Hišnica je menila, da se brivec Šali, bila pa je neprijetno presenečena, ko je čula, da je v sobi odjeknil strel. Brivca je našla mrtvega.
NOGAVICE
najbolj še,, najt rp ežn z\iz+ zato najcenejše.
Samo še danes: Samo še danes!
BURIDAN
Taj nstvene no*i kral ice v 22. sr-nzaejonainiri epizodah. V glavni vlogi razuzdana iranc ska krai ica Margarita imenovana
FRANCOSKA MESA LIN A
Predstave to*no   b 4 7, in 9, uri.   —   Pn vseh predstavah svira naš
pri/nano umetniški orkester
Elitni Kino Matica, naiueledneiši k no v Liubljani. — Tel. 2124.
PRlDu: ttinalao Rutaldi »,  -aiun>ki   ijuoa.no senzacionalni veltfilm.
V glavni vog    Luctano Aibertin
vašem življenju, prinašali bi intimne, zanimive podrobnosti, pripovedovali bi, kako so bili vaši stariši blazniki vaš ded degeneriran človek, vaša stara mati prava...«
Mar mi je, naj le pišeio kar jim drago. Glavno je. da se jaz umirim.«
»Kaj pa če bo kakšen reporter izrazil sum, da vas je kdo pahnil v reko.«
»Naj le. kaj se to mene tiče.«
»Prav. ali oblast bo prišla na pokopališče, izkopala vas iz groba in zopet fotografirala. Vaše bedne ostanke shranijo v stekleno posodo s špiritom; to posodo prinesejo k sodišču o priliki obravnave, ki se bo določila nekega dne zavoljo vaše nasilne smrti; in srečni boste, če se to steklo ne bo razbilo ob glavi kakšnega advokata.«
»Gospod, zakaj me zadržujete, da ne izvršim svojega sklepa? Zakaj me pre-govarjate, da se začenjam obotavljati?«
»Ne, ne ... premislite se. Počakajte dneva. Ko vstane solnoe. se vam bodo vse pošasti razpršile.«
»Niso pošasti. Vi ne veste za kaj gre. Imel sem ženo.«
»Razumem. Reva je umrla in hoteli ste za njo.«
»Ne, živa je. Ušla je.«
»In da se ji osvetite, hočete skočiti v reko?«
»Odvedel mi jo je moj najboljši prijatelj.«
»Kaj niste vedeli za tisti stari pregovor: Kdor dobi prijatelja, izgubi ženo?«
»Kako naj bi bil mogel na to sploh misliti?«
»Dragi gospod, ko ima Človek ženo mora misliti na vse.«
»Mar tudi tenaj, ko živi z njo petnajst let v zakonu? Imela sva tudi sina. ki je že odrasel mladenič.«
»Kaj tudi sina imate? Zaradi njega morate živeti.« .
»To vam je prvovrsten nepridiprav! Pobegnil je iz šole. krade po hišah ko sraka in prodaja ...«
»Vi ste vendar srečen oče! S takšnimi lepimi lastnostmi za trgovino, bo nekoč gotovo imovit mož.«
»Ali meni ni prav. da postane sin trgovec«
»Kaj? Mar želite, da napravite iz njega državnega svetnika?«
»To ne; ali če bi se učil...«
»Bi postal praktikant in vse svoje življenje bi sedel med prašnimi akti, gladen in žejen, gol in bos.«
»Ne bi bil praktikant nego...«
»Ka-li. učenjak? In to danes, ko je boljše iznajti kakšno mast za čevlje, nego odkriti nov del sveta!«
»Pa naj bo. Morda imate vi prav. Le če bi teh prekletih dolgov ne bilo.«
»Dolgov? Pozabite na nje!«
»Pozabil bi jih že. ali drugI me spo« min ja jo na nje.«
»Potem delajte nove in plačajte stare. Nato napravite popolnoma nove in plačajte nove in nadaljujte tako...«
»Lepo. To je izboren sistem. Povejte pa. ali se izplača trud. da nadaljuje človek svoje življenje na takšen beden, nepošten način?«
»Kakopak! Človek živi danes čakajoč jutrišnjega dne.«
»Ne vem, če imate prav. Ali gotovo vem samo to, da ste mi odvzeli moč, da storim to, kar sem bil sklenil.«
" »Prekrasno! Vi ste se torej odločili, da živite?«
»Ostanem na tem svetu! Hvala vam, gospod! Ne vem kako in s čim naj vam poplačam?«
»Ce vam je do tega. da mi poplačate, bodite tako dobri in izročite mi svojo denarnico, s katero ste hoteli skočiti v reko.«
»Mojo denarnico?«
»Da! Ako se vam zdi. da je to premalo, dodajte še uro.«
»Uro?«
»Da. Pa še verižico, ker ura brez verižice bi ne bila popolna.« ,
»Vi... vi hočete mojo uro, mojo verižico, moj denar?«
»Dragi gospod, že celih pet ur čakam tu, da bi mogel nekomu reči: denarnico sem ali pa se okopaš v reki; ali ker ste se vi že odločili za kopanje, sem moral z vami drugače govoriti.«
»Torej ste... torej ste ... lopov?«
»Samo trgovec sem in čakam na svoje dobavitelje tu na mostu. Ne morem si dovoliti luksuza, da bi jih pričakoval v kakšni prodajalni, pisarni ali banki.«
»Brbljanja mi je dovolj. Bodite hvaležni, da vas ne naznanim policiji!«
»Kaj tako se obnašate napram svojemu drugemu očetu? Napram človeku, ki vam je vdrugič daroval življenje?«
»Nehajte z budalostmi! Ne dam vam niti počenega groša.«
»Torej ste vi lopov?«
Kako!?«
»Jaz sem   vam dal misli, katerih uspeh je bil. da niste izvršili samomora.« »Zares, prekrasne misli!« »Pa mi jih vrnite.«
»Kar vzemite jih te svoje misli... in zbogom!«
»Da. zbogom in to za vedno, dragi gospod, ker se ne bova nikoli več videla.«
»Tudi jaz upam, da ne. Ostanite mi zdravi... in potrudite se, da najdete kakšno drugo opravilo, ako morete.«
»Postojte, postojte malo! Kam pa ste namenjeni? Domu? Saj morate vendar izvršiti samomor!«
»Jaz, da izvršim samomor?«
»Da. ker mi vračate sredstva, ki so služila za vašo rešitev, morate izvršiti svoj prvotni sklep. Skočite v reko, pa je vse v redu.«
»Vam se meša.«
»Ce ne izvršite samomora iz proste volje, boste doživeli nekaj, kar niste pričakovali, ničvrednež!«
In dve postavi sta navalili ena na drugo. Nastalo ie obupno rvanje.
Ena od njih se je nagnila, omahnila in padla.
Nekaj je zabučalo v vodi. Druga postava se je sklonila preko ograje. Potem se je vzravnala in lahkih korakov krenila dalje.
»Ali je tu še mogoče govoriti o sreči?... To so časi. da Bog pomagaj! Človek ne more niti samomora izvršiti, da ne bi bil v opasnosti, da ga kdo ubije!«
Postava se oddalji in izgine v mraka.
Gospodarstvo
Sladkorni trg
Pretekli teden so prišle na vseh sladkornih tržiščih do veljave razne borzne manipulacije, ki dolgo niso mogle doseči za-žeijenega cilja. Inicijativa za splošen pritisk na cene je prišla iz Newycrka. Ta pritisk se je najbolj poznal na newyorških tečajih. Nesigurnost, ki je vladala na sladkornih tržiščih že več tednov, je potisnila zadnje dni cene sladkorja znatno navzdol. Porast cen, ki je trajal od konca novembra 1925 z malimi presledki celo lansko leto, in dosegel letos v januarju vrhunec, je dal trgovcem in konzumentom pobudo, da so se s sladkorjem dobro založili. Cim se je pa v februarju izkazalo, da bodo cene sladkorja padle, je povpraševanje takoj ponehalo. Londonske tvrdke so pritiskale na svoje zastopnike, naj skušajo spraviti v Newyor-ku blago v denar. Tudi Java ie začela zadnje dni na debelo prodajati. Producenti
na Javi se boje, da izgube glavno tržišče v Vzhodni Aziji, osobito na Kitajskem, kjer se razvija krvava državljanska vojna, ki onemogoča redno trgovsko poslovanje. Zato sili Java na druga tržišča.
Produkcija sladkorja na Kubi je presenetila vse industrijce in trgovce. Sredi marca je znašala že 2,563.000 ton. torej samo za 20.000 ton manj kot lani. Dovoz v pristanišča že nekaj tednov presega lanski dovoz in ker je promet s sladkorjem v zastoju, so začele zaloge v kubanskih pristaniščih rapidno naraščati. Koncem preteklega tedna so narastle že na 956-000 ton, do čim so znašale lani ob istem času samo 884.000 ton. Zato je razumljivo, da so cene tako rapidno padle. Dosegle so nivo. ki ga je beležil sladkorni trg sredi novembra lanskega leta. Koncem preteklega tedna se je položaj nekoliko zboljšal, vendar je pa še vedno labilen in nejasen.
Kubansko prompt - blago ocarinjeno je notiralo na newyorškem trgu 17/3, 4.71, 19/3, tudi 4.71. Terminsko za marec 2.89 in 2.90, za maj 2.95 In 2-99, za julij 3.7 in 3.11, za avgust 3.16 ln 3.19. za december
3.5 in 3.12, za januar 2-85 kt 2.91, za marc 2.75 m 2m
Na londonskem trgu je bil položaj stabilnejši, vendar so. pa tudi tu tečaji padli za en šiling. Na praškem trgu so padle cene od 222J50 na 207.50. Cene surogatov iz nove kampanje so padle na 190. za srednje-moravsko pariteto na 182-50, pa tudi po teh cenah ni bflo mnogo povpraševanja.
m
—g Za češkoslovaško - jugoslovansko trgovsko zbornico. V »češkem Slovu« je objavil F. Čemy zanimiv Članek, v katerem se zavzema za ustanovitev češkoelovaške-juga-sl o venske trgovske zbornice v Pragi. Po njegovem mnenju bi zbornica mnogo pripomogla
k razvoju in napredku medsebojnih trgovskih odnošajev. Češkoslovaška bi lahko 8 pomočjo te zbornice povedala svoj izvoz v Jugoslavijo, z druge strani bi se pa tudi jugoslovenski izvoz na Češkoslovaško znatno povečal. Dokler je bil naš poslanik v Pragi Ljuba Nesič, je bilo vprašanje ustanovitve češko slovaške-jugosloven&ke zbornice aktualno, ker se je rudi on zavzemal za to važno institucijo. Pozneje je stvar zaspala in šele zdaj je stopila zopet v ospredje in sicer po inicijativi s češkoslovaške strani- Nedvomno bi bila če-
škoslovaško-jugoslovenaka zbornica v Pragi velike gospodarske važnosti in zato so naši gospodarski krogi z zadovoljstvom sprejeli omenjeni članek.
—g Konferenca o našem odboru mednarodno trgovske sborniee. Včeraj se je vršil v prostorih zagrebške trgovsko-obrtne zbornice sestanek zastopnikov gospodarskih organizacij, na katerem se je razpravljalo o našem odboru mednarodne trgovske zbornice. Hrvatski gospodarski krogi so zavzeli napram nedavni izvolitvi odbora v Beogradu svoje stališče.
—g Konferenca o prisilni poravnavi. Na inicijativo sarajevske trgovske zbornice se je vršila včeraj v prostorih beogradske industrijske zbornice konferenca zastopnikov vseh gospodarskih zbornic, na kateri se je razpravljalo o prisilni poravnavi izven konkur-za. Na energičen protest beogradske trgovske zbornice je bil amandman pravosodnega ministrstva glede uvedbe prisilne poravnave umaknjen. Zagrebška, ljubljanska in novosadska zbornica so se pa izrekle za prisilno poravnavo. Beogradsko udruženje bank se je pridružilo trgovski zbornici. Stališče Saveza denarnih zavodov v Zagrebu še ni znano.
—g Zanimanje »a naše konje. Zadnje čase je začel izvoz naših konj znatno naraščati. V torek je prispel iz Bosanske Dubice na Su-
šak večji transport konj, ki so jih odpeljali na Reko. Za naše konje se zanimata zlasti Italija in Švica. Te dni se je mudil v Zagrebu neki švicarski veletrgovec, ki je poslal v vse večje kraje svoje zastopnike z naroČilom, naj nakupijo večje število konj.
—g Promet beogradske borze. V primeri s prejšnjim tednom se je promet beogradske borze pretekli teden povečal za 12 milijonov Din in sicer samo pri efektih, d oči m je ostal pri devizah neizpremenjen. V ponedeljek je znašal promet 11.65 milijonov, v torek 13.56. v sredo 11.94, v četrtek 12.25, v petek 9.77 milijonov Din. Celokupni promet je znašal torej 59 milijonov. Od tega odpade na devize 96.5, na efekte pa 23.5 milijonov.
—g Tarifni odbor usvojil zahteve lesnih industrijcev. Kakor smo že poročali, je imel tarifni odbor te dni v Sarajevu sejo, na kateri je razpravljal o znižanju železniških tarif za prevoz lesa. Važno je bilo zlasti vprašanje znižanja tarife za prevoz lesa iz gozdov do žag. Pri tem so zainteresirane v prvi vrsti male domače žage, ki so izključno v domačih rokah. Tarifni odbor je usvojil zahteve lesne industrije. Glede na slabo stanje državnih financ se je lesna industrija v svojih zahtevah omejila na najvažnejše in najnujše probleme tako, da država ne bo oškodovana, ako ji v celoti ustreže.
Po znižani ceni.
Uvokolesa, motori i,  vsa ko v. s tn otroški vozički, namestili deli m pneumatika. Puseben oddelek za popolno popravo, emajliranje in poniRlanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev Proda ia na obroke. — Ceniki tranko
Jribaaa« f. J. L, tovaroa dvokoles in Muh voziloi
LJUBLJANA. Karlovska cesta št. 4 54 L
I U B I B ■ H-T1TT U ■ M F U H W H « H I M H ■ H W M ■ II M ■ ■ ■ Đ ■ ITTinm Ml
Pozor!
Djevojke i mlade žene! Sta morajo mlade djevojke i mlade žene u kući imati, da Čejo muža sadovoljeti? — Cijena ko* mu d 50.— Din.
Dr. Joh. Stim, Wien IIL, Kdlblgasse Nr. 21'4.
Železnato Tino iz lekarne dr. G. Piccoli
Ljubljana, Dunajska cesta it. 6 krepČa malokrvne, nervozne, oslabele odrasle in otroke. — Naročila se točno izvršujejo.
Najstarejša slovenska pleskar« ska in licarska delavnico
Ivan Bricelj, Ljubljana,
Dunajska cesta 15 in Gospo* avetskf cesta (dvorišče kavarne cEvropa».)
Se pripo oči- — izvršitev točna, cene zmerne. 78/T
Opremljena soba
v sredini mesta se odda takoj samo boljšemu gospodu, event. tudi dvema. — Naslov pove uprava «Slov. Naroda«. 706
Trgovski lokal
s stanovanjem v mestu ali na deželi iščem v najem. — Po* nudbe pod »Lokal 1/712» na upravo »Slov. Naroda*.
Moško kolo
dobro ohranjeno, za Din 1500 takoj naprodaj. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod «Kc4o/715».
tonit vezenine toilei
* volno, svilo, srebrom in zlatom po naj novejših smernicah posestrinske pariško !yonsKc tvrdke AMK. — Najmodernejši načrti in naifinejsa izvršitev voženja mm* tterov. perila, pregrinjal Izdelovanje ic razpošiljanje šablon za predtisk ženskih ročnih del. Entlanje, ažuriranje, predUskanje.
Matek * Mlkei, Ljubljana
DALMATINOVA 13 en
Makuloturni papir
kg a Din 5*—
prodafa oprava „Slov. Naroda''
NAJBOLJŠI BRNSKI BLAGO V
Zajamčeno čistovolnene moške
--in damske blag ove--
--zadnjih novosti--
pomladno In letno sezijo
razpošilja najbolj renomirana
zaloga tvornice sukna
SIEGL-MIHOF, BRklO
7\
Palackeho tf. 12
Največja izbira. — Najnižje tvocniake cene. Najsoiidoeji* ******* vadi Na zahtevo vzorci zastonj in poštnina
J
Najboljši liker za želodec je
Zdravnik želodca.
Dobi se povsod koder cenijo dobro in zdravo pijačo, kjer ga še ni, naj se ga takoj naroči pri tvrdki
Lovro Sebenik,
žganjarna in rastlinska destilacija, Ljubljana 7*
Premog, drva, koks,
oglje. — «ILIRIJA», Ljubljana. Kralja Petra trg 8. Tele. fon št 2820. 52/L
„Posest"
Realitetna pisarna
družba z o. z.
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 4
proda:
HIŠO, pritlično, štiri sobe, dve kuhinji, v dobrem stanju, elektrika, vodovod, dvorišče, pet minut od Kongresnega trga. Din 65.000.—.
HIŠO, visokopritlicno, novozi* dano, dve stanovanji po 3 sobe, vrt, pod Rožnikom, Din 115.000.—.
VILO, visokopritlicno, novozi* dano, 6 sob, pritikline, elek* trika, parketi, vodovod, ve* lik vrt, blizu glavnega kolo* dvora, Din  190.000.—.
VILO, enonadstropno, trista* no, dva lokala, dve stanova« nje razpoložljivo, velik vrt. Rožna dolina, Din 160.000.—.
HIŠO, trgovsko, dvonadstrop* no, dva lokala, dva stanova« nji po štiri sobe, pritikline, stanovanje in lokal takoj raz* položljivo, prometna cesta, center Ljubljane, Din 250.000.
HIŠO, visokopritlicno, novozi* dano, 4 sobe, pritikline, vrt, Vodmat, Din 100.—.
HIŠO, visokopritlicno, štiri sta* novanja po dve sobi, priti* kline, vrt, Rožna dolina, 135 tisoč dinarjev.
HIŠO, visokopritlicno, tri par* ketirane sobe, pritikline, elektrika, vodovod, lep vrt. Trnovo, Din 125.000.—.
HIŠO, novozi dano, 6 stan o* vanjskih prostorov, velik vrt, Rožna dolina, Din 116.000.—. Poleg tega večje število sta*
novanjskih  hiš, vil, trgovskih,
gostilniških  objektov v Ljub*
Ijani, na deželi kmetska pose*
stva, graščine, industrije, stavb*
ne parcele itd. 711
Krojači m šivilje!
Kroje (šnite) poljubne in po najnovejši modi izdeluje Kna* felj Alojzij, učitelj kroj as tv a v Ljubljani. Križevniška ulica št. 2. 646
Zastopniki
se sprejemajo za lukrativen predmet. Prednost imajo taki, ki so se že pečali s srečkami. — «Merkur», Brno, Nova. 672
Trgovski pomočnik,
mlajša moč, vojaščine prost, išče mesta v trgovini ali slično. — Ponudbe pod «Vesten/692» na upravo *Slov. Naroda*.
Sadno drevje!
Jablane, visokodebelne, Ia, 10.— dinarjev, Ha 8.— Din, lila 4.— dinarje; hruške 1.— Din draž* je, pol u debla 1.— Din ceneje — odda i a Drevesnica Stopar, Ves lenje. 707
Šivilji
izdeluje elegantne toalete od 40.— do 90.— Din, plašče in kostume po 100.— do 130.— dinarjev. — Izdelava prvovrst* na. — Benko, Ljubljana, Go* sposka ulica 3/II. 714
Mlad gospod,
vojaščine prost, vešč slaven* skega, nemškega in italijanske* ga jezika — išče službo v pi* sami ali skladišču. — Ponudbe pod »Takojšnji nastop/713» na upravo «Slov. Naroda*.
Lastnikom gramofonov
naznanjamo, da zamenjujemo, ozir. jemljemo rabljene plošče pri nakupu novih v račun samo še do 1. maqnika t L Od tega dneva dalje bomo zamenjavali oziroma vzeli samo iste plošče v račun, katere so bile pri nas kupljene. — A. Rasberger, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 5. — Največja zaloga gramofo* nov in plošč v Jugoslaviju 658
E9BSE9BBI9E3SS
Enodružinsko hišico
z lokalom na prometnem kraju v mestu ali na periferiji mesta kupim takoj. Cena do 70.000 dinarjev. Ponudbe pod »Eno* dražinska/696» na upravo «SL Naroda*.
Sobo
15 minut od glavne pošte od* daljeno, zračno, električna raz* sveti java — takoj oddam go* spod u ali gospodični; event. tudi s hrano. — Ponudbe pod «Zračna/695» na upravo «Slov. Naroda*.
Šiviljo
sprejmem na stanovanje in ev. tudi na hrano na prometnem kraju v Rožni dolini. Soba je lepa in zračna; električna raz* svetljava. — Ponudbe pod •Bodočnost/678» na upravo «SL Naroda*.
Okoli 20 hI vina
se odda v prodajo. Gostilni* carji, ki žele vino razprodati, naj se zglasijo v Spodnji Šiški, Jernejeva cesta 8, pritličje. 642
Sadno drevje!
Več sto jablan, visokih in pri« dičnih po 4, 8, in 10 Din in nekaj češpelj ima naprodaj — Kmetijska družba v Ljubljani, Turjaški trg 3. 703
WA KEFIEL D>
V—>   MOTOR   01L
Zastopstvo i en*gros*prodaja:
„TEBIN"
Zagreb, Prerado viceva 18.
Tel. 27—04.
Jutri v petek:
RlNALDO RlNALDINI
Senzacija dneva!
Kolosalni salonski, ljubavno* pustolovni velefihn, v katerem se vrsti senzacija za senzacijo 9 mrzličnem tempu. Elegantno 1 — Razkošno! — Krasne najno* vejše toalete. — Prekrasni na* ravni posnetki iz Italije.
V glavnih vlogah: GRIT  H AID, HANS ALBERS, Hermann Pi-cha, OLGA ENGL in predrzno-smeli LUCI-
ANO ALBERTINI.
Opozarjamo vas na prekrasne eklamne fotografije, razstav* 1 jene v naših izložbah.
Preski bite si pravočasno vstopnice!
Predstave se vrše uo: J., pot 3., o- pot 6. in 9. ari. ELITNI   KINO    MATICA,    najudobneiši kino v Ljubljani. — Tefeton Stev.
2124.
Javna zahvala.
•
Vsem slavnim društvom, odličnim posameznikom, prijateljem in znancem, ki so se me ob 60 letnici prh jazno spomnili z osebnimi, pismenimi in brzojavnimi čestitkami, posebej še železničarski godbi eS/ogi*, pev* skima zboroma «Grafike» in «Ljubljane», dalje gasih skim društvom ter Jugoslovenski gasilski zvezi, za katero sta mi z deputacijo čestitala ob bakljadi in pod* cknici g. starosta Fr. Barle in g. pod staro sta J os. Turk, ter končno vsemu občinstvu, zlasti narodnim damam in tovarišem glasbenikom — izrekam za vse izraze sim* pati je svojo prisrčno zahvalo.
V Ljubljani, 25. marca 1927.
716
Ur. Jos. Cerin
aHHHfSBMHHHHHHHHEaHHHHt
lfabilo
na
709
redni občni zbor
Posojilnice v Trebnjem
ki bo v nedeljo 3. aprila 1927 ob 9. uri dopoldne v zadružni pisarni*
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva.
2. Potr j en je letnega računa za L 1926.
3. Čitanje revizijskega poročila,
4. Volitev nadzorstva,
5. Slučajni predlogi zadružnikov.
Načelstvo*
Vabilo
S
na XXVI* redni občni zbor Okrajne hranilnice in posojilnice v Škofji Loki, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki sc bo vršil v torek, dne 5. aprila 1927
ob 16. uri v hranil nični sejni dvorani.
Dnevni red:
1. Potrjenje letnega računa za leto 1926.
2. Razdelitev čistega dobička.
3. Privoljenje remuneracije načelstvu in nadzorstvu.
4. Čitanje revizijskega poročila in ukrepi vsled istega,
5. Nadomestne volitve dveh članov načelstva in enega člana nadzorstva in podelitev pooblastila tajniku v svrho registracije.
6. Slučajnosti in predlogi po § 36. pravil.
§ 35. pravil: V slučaju* ako bi občni zbor ob dolo* ceni uri ne bil sklepčen« se vrši čez pol ure na istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati ne glede na število navzo* čih zadružnikov.
Škof j a Loto, dno 24. marca 1927.
Načelstvo.
!■ H* ■■   B* H*   I* B« H-
Ucejuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno*: Fran Jezeršek. — Za inseratni del tista: Oton Chriatof. — Vsi v Ljubljani