Leto XXIV., št. 193 Po8ffl?ni pbiui ▼ soCovU Po«tgebuhr bar Ljubljana, sreda 30» avgusta 1944 prds - Cena i.- L vjpraraiStroi L|nfcl|aua, fncamieva alica 5. Telefoo te. <1-22 ?l-23. il-24 juaeieK i Mut>i|aiu, Pucamieva ulica S — TeJefoo ta. 51-25. 31-26 Podružnica Nore mesto i L tubi lanska cesta 42 izključno zastopstvo a oglase O Italije io inozemstvo UPI S MILANO Kačimi: a Liubi lanske pokrannc on po&no-čekovnem zavodu ta. 17.749. za ostale kraje Italije servizio rxina Cort Post No tl-?ll# Izhaja vsak dan razen poneaeij&a. Mesečna oaročnma 25 lir UreODifttvot Ljubljana — Puccinijeva ulica St. & Telefon St. 81-22 31-23. 31 -24. Kokopisi se oe vračajo Masse unserer Truppen auf das Nordufer der unteren Seine zuriickgeitommen Nach d rangender Feind im Abivehrfeuer liegen geblieben — Stutzpunkte in Pariš der feindlichen tibermacht erlegen — Heftige Kampfe mit Vorhuten des Feindes an der Marn — Tapferer Widerstand der Besatzung von MarseilJe — Im Khonetal befehlsgemiiss nach Norden abgesetzt — Deutscher Kampfflug-zeugverband bombardierte Melun — Starke anglo-amerikanische Angriffe in Italien erfolglos — Harte Kampfe in Rumanien. — Sovvjetangriffe bei Bara nov, Ostrovv, Modohn und Dorpat zerschlagen Aus dem Fuhrerhauptqnartier, 29 Au- gust. DNB. Das Oberkomamndo der Wehr-macht gibt bekannt: An der urateren Seine vrurde die Masse unsere Truppen auf das Nordufer des Fhisses zuriickgenommen. Nachdrangender Feind bliob im Abwehrfeuer liegen. Vor-stosse des Gegncrs aus seinen Briicken-kopfen nordvvestJich Pariš heraus wurden zum Stehen gebracht. Unsere Stutzpunkte in der Starti sind nach tagelangesn, schvve-rem Kampfe der feindlichen tibermacht erlegen. o tlich P:', ris bat der Gegner nunmehr auf breiter Front nach Norden eingedreht, um iiber die Linie Chalons an der Marne-Cliateau Thierrj- in unsere Siidflanke zu Htossen. An der Mame sind lieftige Kam. pfe mit (len feindlichen Vorhuten ent-brannt. Pi» Besatzung von Marseille leistet im Hafrn auf engem Raum ziisammenge-driingt dem Feind vveiterhin tapfer Wider-stard. Im Khonetal sefzten sich unsere Truppen befehlsgemass nach Norden ab. Ein Verband schvverer Kampfflngzeuge fiihrte in der vergangenen Nacht einen zu-sammengefa-ssten Angriff gegen den feindlichen Siiitzpunkt Melun sudostlich Pariš. Im Seegebiet nordlich Le Havre versenkten Sicherr.ngsfahrzeuge nach hartem Gefecht mit einem von Zerstorern und Schnellbeoten gesicherten Kreuzer ein feindlicbes Sehnellboot Ein eigenes Boot ging hierbei vcrloren, zwei andere vvurden beschadigt. Durch besondere Kampfmittel der Kriegsmarine vvurde vor der sikifranzosi-scheii Kiiste erneut ein feindliches Artil-leri< sehnellboot und ein Bevvacher sovvie eine kleinere Einhert nicht erkannten Typs versenkt. SUHBafftMU London nnd seine Aussenbezirke liegen weiterhin unter dem Feuer der V 1. In Italien setzte der Feind seine starken Angrife im adriatisehen Kustenabschnitt vvahrend des ganzen Tages fort, konnte aber in den verlustreichen Kampfen nur vvenig Botlen geuinnen. In Rumanien kampfen unsere Verbande beiderseits des unteren Pruth weiter gegen den von allen Seiten anstčurmenden Feind. Siidwestlich des unteren Sereth fiel Buzau nach hartem Kampf in die Hand der Sovvjets. 27 feindliche Panzer vvurden hierbei abgeschossen. Im Siidteil der Ostkarpathen siiul im ungarisehen Grenzgebiet heftige Kampfe deutscher und ungariseher Truppen gegen vordringende sovvjetische Kampf-gruppen im Gange. Von den VVald-Karpathen bis zum Fin-nisehen Meerbusen kam es gestern nur im Weichselbriickenkopf vvesilich Baranow, i m Raume westlich Ostrovv, nordvvestlich Modohn und im Raume von Dorpat zu grosseren Kampfhandlungen. In diesen Ab-schnitten vvurden feindliche Angriffe zerschlagen und die Sovvjets an mehreren Stellen im Gegenangriff zuriickgevvorfen. Niir vereinzelt gelang ihnen geringer Bo-dengevvinn. Ncrtlamerikanische Bomber griffen mehrere Orfce im Grossraum von Wien und in Ungarn an. Vorstosse feindlicher Jagdflie-ger richteten sich ausserdem gegen vvest-deutsches Gebiet. In der Nacht vvarfen einzelne britisehe Flugzeuge Bomben auf Stadlte im Rhein-land und in Westfalen. Luftverteidigungskrafte schossen 15 feindliche Flugzeuge, darunter 13 viermotorige Bomber, ab. Teike borbe ob Seini \tt!erišldi sunki !z Pariza so se ■'kavega nanaša na B?est — Bli.ll 2agotovifi svsje premike izjalovili — Pričefcek sovraž-Nemci so v hudih borbah v dolini Rhcace Berlin, 28. avg. V Champignvju. Bois dfe Boulogneju, Bois de Meudonu in različnih me-t-.lb pariškega notranjega mesta so nudile nem-čete tudi 27. avgusta sovražniku ogorčen od-por. Protioklopniški vozovi so samo v zadnjih eh dneh uničili 32 ameriških oklopnikov in č ogledniških oklopnikov. Iz Pariza so Ame--ani napadi; Le Bourget. napad pa se je prav 'o malenkostno. Novi hudi boji so se razvili i,., francosko-italijanski meji. Poizkus Anglo-p. ncričanov. da bi sa zopet osvojili prehodno cesto prelaza Maddalena. se je izjalovil pri Sts PjuIu ob odporu nemških zapornih oddelkov. Berlin, 29. avg. Ob spodnji Seini poizkuša sovražnik vedno znova, da bi pregazil nemške zaščitnice in s težkimi oklopniškimi in bombniškimi napadi razbil njihova predmestja. V nedeljo je znova napadel z dvema nadaljnjima močnima klinoma od jugovzhoda. Nemci so se ob nastalih vdorih tako dolgo zagrizeno borili, dokler niso napravili med Rislo in Seino novega zapornega klina, ob katerem so se zrušili nadaljnji kanadski sunki. Odpor nemških zaščitnic varuje odstop nemških oddelkov proti vzhodu. Namesto trdnih mostov, ki so bili imičeni z letalskimi napadi, so zgradili pionirji pontonske prehode preko reke. Po njih korakajo v zaščiti nizkih oblakov in debele megle grenadirji s topovi, oklopniki, sanitetnimi vozili ter radijskimi in pratežnimi vozovi. Protiletalsko topništvo ščiti dolge kolone. Ako se raztrgajo oblaki in se prikažejo lovski bombniki, onemogoča protiletalski ogenj točno zadevanje bomb. Ako pa kaka bomba le zadene. pripeljejo pionirji nov del mostu in po kratkem odmoru gredo kolone naprej. Kolona se pomika za kolono. Vsakdo izmed teh mož, ki so tedne kljubovali sovražnikovemu vojnemu stroju, se je često, čeprav je bil prepuščen sam sebi, sijajno boril. Sedaj ojačujejo vsi skupaj zaporne postojanke na vzhodnem bregu Seine, ki jih ie skušal nasprotnik v nedeljo napasti vzhodno od Elbeufa, pri Les Andelvsih in pri Vernonu. čeprav je izvršil sovražnik te akcije z močnimi letalskimi napadi in v zaščiti tesnega topniškega ognja, so bili vendar protinapadi nemških čet tako močni, da je samo vzhodno od Elbeufa obdržal malo predmostje. Tudi predmostja severno od Mantesa ni mogel močno razširiti. Odpor nemških oporišč v Parizu kljub težkemu topniškemu ognju tudi v nedeljo , \ fk jouTnamptcn Bruselj T \K6ln rAachen iKobiem Le Havreža^&bec BeaUVS^ -- ■^u^^T^^^gRouen" vžj> j"01"0" . is, v ( ? tibeut^L n. ♦ „G/tompiegne »Keiim V- fj 5 l°6 Lisv.eui »er^unfJ*Metz Laiglg ^pgPpsL^^?^ baloni ik\ Bar iou .%"*»,t,5tra5sb)urg !ancy*v , ^^^caa-^Avranches ® 5 n očŠJJl^^ Vilr^ a 0,n3n. Mav|HeA!Pncon G Fonlamy^^g^Vroyes LOudeace Lavalf ^ Chateaudun iensV \ru„* „,'. . , SanneilLeMans^ jcaja-s /Orleans«^t,^0^"* i f'Hulh" Chaleaub risnlj To' LlNazai^^N^ei^Cholet LaRoche "uTSable^. ' Partenay Eern^ Lausannp llois Briarel C|in,ecy 9 /Gray oun ^erzoih ^ D,J°"/Besan^or^ y Bourges \\Neven(;rcuSotV_^!insS '' * ' '9 4erA »A m A VDiaoin J^ns : ♦ £\ ArqentonN Koulinif - / „ »j^S^« _ ^feSlaPalltce S/ MonTluton» . , \ ^corfj Bourg^^ URochel!iJ.Roche|ortp^j.. Guerel »«chyk Rdannetš crAnnecy^ LiHTOges Ciermor.}/ \ V_0 ^iČsA Ferr. o/J' 1 fnvonvV15 ~ LeVerdon^Cognac Angouleme r ) 7 - y w --- Per;queuxa / UHiejlt V'^ ^bou^HaT/ e ° \ »Vatence Aurillac \ n • S (»Crest fiap Larmind^Cahorsy^C^vJ^enie ' /frlonlelimar Lot DecazeviRe Borde)aux, : ArcachonJ - ^sVa s k \ Bazaio Tonnem'' rJi Cuneo V- Q Santander. z.a\iv iBiarrjtzj Eilbao Montde ■dpo' sMarsan Auch iayonneePauVrbes ^^- Montaubar^'"4 ©Orange \aS'9nc 5|ica Cannes ni popustil. Posebno občutne izgube je imel nasprotnik v boju proti nemškim odpornim gnezdom pri Champignyju, v Bou-lognskem gozilu jn v Meudonskem gozdu. Ker je bil pritisk sovražnika premočan, so se zbrali branilci ob robu mesta k novemu odporu. Tamkaj so pri Le Bourgetu in pri Ivryju odbili močne ameriške napade. V mestu, ki gori na več krajih, se nadaljujejo boji med komunističnimi tolpami in umirjenimi elementi. Obe teroristični skupini se borita med seboj in se skušata na račun mirnega prebivalstva polastiti oblasti. Ker ti notranji francoski spori zelo ovirajo Američane, poizkušajo slednji mesto obiti. Zato so izvršili nove močne napade. s svojih predmostij ob Seini pri Melunu in Fontainebleauju ter so istočasno zapadno od Romillyja pri Troyesu prav tako uia-rili na desni breg Seine. Naloga teh 4 napadov je zavzeti kakih 60 km širok pas med Seino in Marno. Glavne Sile so udarile med Parizom in Provinsem proti severu in severovzhodu. Sunek zapadno od Ro-millyja naj bi pognal napad, ki je obtičal pri Provinsu, dalje proti severu, pii Troye-su zabiti oklopniški klin pa ima nalogo, da krije južni bok pred nemškimi protinapadi. Nemške čete so se vsem 4 klinom odločno uprle. Boji, ki divjajo sem in tja, so še v polnem teku. Odpor nemških čet na tem področju ščiti priprave za njimi zbirajočih se nemških sil. Zato se kljub temu, da so boji izredno oživeli, vedno znova oblikujejo novi obrambni odseki. To pomeni, da sovražnik s pridobitvijo ozemlja doslej še vedno ni dosegel nikakih operativnih odločitev. Te bodo, čam bodo dokončni nemški ukrepi, v bistvu odvisne od pobude nemškega vodstva. V Bretagni so se številni izviiniški sunki zadnijh dni zgostili v že dalje časa pričakovani napad na Brest. Z močnimi pehotnimi in oklopniškimi silami, ki so bile ojačene s francoskimi uporniki, je poizkušal sovražnik s severa vdreti v območje trdnjave, branilci pa so z uspešno podporo vojaških, mornariških in protiletalskih baterij vse napade krvavo odbili. V nekaterih že zajezenih vdorih se še bijejo boji. Zgled za junaško posadko v Brestu so mornariški topničarji baterije Cecembre, ki je bila v nedeljo znova obstreljevana in bombardirana, a je kljub temu nadaljevala svoj obrambnj boj. V južni Franciij poizkuša nasprotnik še nadalje, da bi z napadi z gora preprečil pokrete nemških čet, ki se odmikajo po dolini Rhone, nemški oklopniki pa so vedno znova razbili te zaporne črte. Novi boji so nastali na italijansko-fran-coski meji, kjer je sovražnik znova udaril proti prelazu Maddalena, pri St. Paulu pa je bil tepen. Na področju severno oi Cag-nesa tipajoči sovražnik je imel ob Varu občutne izgube. V Toulonu in Marseillu so se Angloameričani čuvali, namesto njih so morali ob oporiščih, ki so se žilavo branila, krvaveti črnci. „V 1" nad južno Anglijo v Stockholm, 18. avg. Kakor javlja agen-;> cija Reuter, so se tudi v ponedeljek nadaljevali napadi z izstrelki »V 1« na južno Anglijo in londonsko področje. Boji v Italiji Berlin, 29. avg. V jadranskem obalnem odseku srednjeitalijanskega bojišča sovražnik v nedeljo ni nadaljeval svojih, prejšnjega dne pričetih novih prebijainih poizkusov, temveč se je omejil na slabše in z oklopniki podprte sunke proti novim nemškim črtam severnozapadno od Metaura. Napadi so se zrušili v nemškem ognju. Ob obali so se Britanci pomaknili bližje k prvim postojankam nemških prednjih straž. Da pa sovražnik tudi dalje proti zapadu ni opusti svojih napadalnih namenov, so pa-zala močna oklopniška in pehotna zbirališča med Orbinom in Mombaroccinom, ki jih je nemško topništvo stalno uspešno obstreljevalo. živahno izvidniško delovanje se je razvilo na področju Florence, kjer je sovražnik v noči na 27. avgust in vso nedeljo večkrat, a zaman tipal z izvidniškimi in naskakovalnimi četami. Spričo pazljivosti nemških prednjih straž se je izjalovilo več z oklopniki in pehoto podvzetih britanskih sunkov severnovzhodno od Pontasieve. Nemški grenadirji so uničili več oklopnikov. Ob zapadni obali je bilo re^meroma mirno. TeflostfcSSeiai na danske vBake Kodanj, 28. avg. Nekako pol kilometra severno od Heeja so obstreljevali večkrat ameriški lovci s strojnicami osebni vlak, ki je vozil v Ringkobing. Pri tem strahoval-nem napadu je bilo ubitih 8 ljudi, 9 pa ranjenih. Kakor ta osebni vlak sta bila napadena tudi dva druga vlaka, ki sta vozila v Ringkoping, in sicer med postajama Le m in Bramminge. V obeh primerih je bilo več ljudi težko ranjenih. Strahovalni letalci so napadli razen tega še tovorni promet. Pri tem sta. bila ubita dva šoferja, dva pa težko ranjena. Umaknitev glavnine naših čet na severni breg sf I i M 1 ije Seine Sovražnik je obležal v obrambnem ognju — Oporišča v Pariza so podlegla sovražnikovi premoči — Ogorčeni boji s sovražnikovimi stražami ob Marn i — Hraber odpor marseillske posadke — V dolini Rhone so se naše čete po povelju umaknile proti severa — Nemški oddelek bojnih letal je bombardiral Melun. — Močni angloameriški napadi v Italiji brez uspeha — Hudi boji v Rumuniji Sovjetski napadi pri Baranovu, Ostrova, Modohnu in Dorpatu so bili razbiti skih čet proti prodirajočim sovjetskim bojnim skupinam. Od Gozdnih Karpatov pa do Finskega zaliva je prišlo včeraj do večiih vojnih dogodkov le na predmostju ob Visi i zapadno od Baranova. na področju zapadno od Ostrova. severT"-"""""1"«1 n* *T"dohna in na področju pri Dorpatu V teh odsekih so bili sovražnikovi napadi razbiti, sovjetske čete pa na več mestih v protinapadih vržene nazaj. Le posamič so malenkostno napredovali. Severnoameriški bombniki so napadli več krajev dunajskega velepedročja »n Madžarske. Sunki sovražnikovih lovskih letalcev so bili usmerjeni proti zapadno-nemškemu področju. V noči so odvrgla posamezna britanska letala bombe na mesta v renskem področju in na Vestfalsko. Letalske obrambne sile so sestrelile 15 sooražnikovih letal, med temi 13 štirimotornih bombnikov. Fiihrerjev glavni stan, 29. avg. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Ob spodnji Seini smo umaknili glavnino naših čet na severni breg reke. Sovražnik, ki je pritiskal za nami, je obtičal v obrambnem ognju. Ustavili smo nasprotnikove sunke z njegovih predmostij severnozapadno od Pariza. Naša oporišča v mestu so po večdnevnem težkem boju podlegla sovražnikovi premoči. Vzhodno od Pariza je zavil sovražnik sedaj na široki črti proti severu, da bi preko črte Chalons ob Mami—Chateau Thi?rry udari] v naš južni bok. Ob Marni so se razvili siloviti boji s sovražnikovimi prednjimi stražami. Posadka Marseilla se tesno stisnjena na ozkem prostoru v luki še nadalje junaško upira sovražniku. V dolini Rhone so se naše čete na povelje umaknile proti severu. Oddelek težkih bojnih letal je izvedel v pretekli noči osredotočen napad na sovražnikovo oporišče Melun južnovzhodno od Pariza. V vodovju severno od Le Havra so potopile zaščitne ladje sovražnikov brzi čoln po hudem boju z rušilci in brzimi čolni zavarovano križarko. Pri tem smo izgubili en lasten čoln, 2 pa sla bila poškodovana. Izredna bojna sredstva vojne mornarice so potopila pred južno francosko obalo ponovno sovražnikov topniški brzi bojni čoln in neko strašno ladjo, kakor tudi manjšo edinico ncugotovljenega tipa. London in njegovi zunanji okraji so še nadalje pod ognjem orožja »V 1«. V Italiji je nadaljeval sovražnik ves dan močne napade v .jadranskem obalnem odseku, vendar na je v izgub polnih bojih le malo napredoval. V Rumuniji so se borili naši oddelki na obeh straneh spodnjega Pruta proti sovražniku, ki navnljuje od vseh strani. Južnozapadno »d spodnjega Screta je padel Buzau po težkem boju v sovjetske roke. Pri tem je bilo uničenih 27 sovražnikovih oklopnikov. V južnem delo vzhodnih Karpatov so na madžarskem mejnem področju v teku ogorčeni boji nemških in madžar- Odlična zadržanje v napadu in obram&i Fuhrerjev glavni stan, 28. avg. K današnjemu vojnemu poročilu poročajo dodatno: V bojih ob Sanu in Visli, ki trajajo ze od konca julija, se je posebno junaško ponovno borila v napadu in obrambi že mnogokrat v težkih bojih preizkušena 24. vzhod no-prusko oklopniška divizija pod vodstvom generalnega poročnika Reichsfreiherra von Finsko vojna fiorošiio Helsinki, 28. avg. Finsko vojno poročilo z dne 28. avgusta se glasi: •>Na Karelski ožini so bili pregnani manjši sovražnikovi naskakovalni oddelki. Severnovzhodno od Ladoškega jezera in v smeri proti Ilomantsiju je bilo v več odsekih živahnejše sovražnikovo delovanje na-skakovalnih čet in topništva. Sovražnikovi napadi na več mestih v jakosti čete so bili odbiti. Iz drugih bojiščnih odsekov ne javljajo nič posebnega. Ogorčen! boji cb nkMnem Pružu In Seretu Protinapadi madžarskih in nemških čet na vzhadnlh Kas patih — Izjalovljene sovjetskih prebijainih poskusov med Narevem in Vlslo lf*m Berlin. 28. avg. Na nodročju severnozapadno od Jelgave so zavrnile nemške čete vse sovražnikove sunke. Pri Modohnu so očistile stare,ši vdor. med Valko in južnim robom jezera Vinu pa so razbile več slabših boljeviš-kih sunkov. Severnozapadno in vzhodno od Dorpata so nemški grenadrji z energičnimi protinapadi ustavili sovjetske čete. Nemški bojni letalski odde'ki so pri Jel-gavi. Modohnu in Dorpatu stalno napadali zbirališča čet. kolone oklopnikov in vozil ter boljševiške čete. V nedeljo so izločili iz boja številne oklopnike jn uničil, nad 200, po večini motoriziranih boljševiških vozi. Med Vislo in Bugom je izvršil sovražnik včeraj lc napade v moči bataljona ki 6C se povsod izjalovili. Nemško topništvo je uspešno obstreljevale močne sovjetske izhodiščne postojanke. Teži-če sovjetskih napadov jc bilo zopet med Bugom jn Narcvoin vendar boljševiki tudi tamkaj ni.so imeli nikakih uspehov. V ogorčenih oklopniških bojih so izgubili na nekem mestu tega odseka 7 napadalnih topov in 12 oklopn kov. V nedeljo so razširile sovjetske če;e svoje napade preko Narcva na bojno črto. ki poteka ob Bobru. Posrečilo se jim je. da so n-nckod prekoračile reko, vendar so jih Ncmci s protinapadom potismii na njen zapadni rob. Po še nepotrjenih vesteh so izgubili med Bugom in Narcvoin 19 oklopnikov. 7 napadalnih in 13 običajnih topov. Na predmositjih ob V'sli so bile izgube, ki »i jih imeli boljševiki prejšnje dni. tako velike. da so morili ustaviti vse napade. V scverozapadncm delu predmostja. pri Baranovu jc prišlo včeraj do silovitih bojev, ki so trajajo Skupina napadalnih topov in pionirjev ped poveljstvom majorja Be+iencka je uničila od 8 do 17. avgusta severnozapadno od Baranova 67 oklopnikov, 56 težkih protitankov- skih topov, 9 nehotnih topov ter številna boljševiška metala granat, strojnico, tovorne avtomobile in ostalo ročno orožje. Dočim js na gozdnatih Karpatih dan mirno potekel, so se v Rumuniji nadaljevali težki prebijalni boji ob obeh straneh spodnjega Pruta. Brzi boljševiški oddelki so doseglj severni breg Dunava. preko Foksanija pa so nro-drli proti jugozapadu. Severno odtod so udarili vzdolž reke Trotusul proti madžarski meji. Skupno z nemškimi četami so se tamkaj postavile boljševikom po robu madžarske čete. ki so jih vrgle z zanosnim protinapadom nazaj. Sovjetske čete so imele pri tem hude izgube. Tudi severneje pri Piatri proti karpatskim prelazom zabiti napadalni klini so obležali v obrambnem ognju nemških in madžarskih čet. Na področju PloeStija in Bukarešte so silovit; boji z rumunskimi zarotniškimi četami. Nemški lovski letalci so nadaljevali v ne-aeljo z velikim; uspehi že več dni trajajoče napade. Spričo živahnega sovjetskega letalskega delovanja so se često razvili boji, v katerih so bili nemški lovci mnogo boljšjj kakor sovjetski. Skupno so sestrelili lovci in protiletalsko topništvo 50 boljšcvških letal. Neomejeno naseKevassfs židov v Palestini Lizbona, 28. avg. Severnoameriški senator Robert P. Wagner je zahteval v nujni obliki, naj dovoli Velika Britanija Židom neomejeno naseljevanje v Palestini. Izjavil je: »Ne morem najti dovolj besed za obsodbo odloka, ki krši vsak temeljni zakon in efektivno izključuje žide iz Palestine.« S tem zahteva severnoameriški senator ponovno odvzem arabskega ozemlja v korist židov. Der Oberbefehlshaber einer Armee an der franzosisehen Kiiste, General der Infanterie Wiese, bei der Besichtigun g einer Heereskiistenbatterie S.Sebastian* ? ' Lourdes® - i ; r» » k! i i v *roix s P A N I J A cAx 9fiWpignan___ Sr edozemskomorje — -——---—- | n io 100 1S0 200 km ANDORA? Kratke vesti z vsega sveta Amsterdam. 28 avg. Kakor javlja britanska poročevalski služba, so ub;le v petek maki-stične tolpe znanega francoskega filmskega igralca Maurica Chcvalicr Tokio, 28. avg. Notranji minister Shigeo Odate je pozval 28. avgusta 16.000 svečenikov shintske vere, naj molijo za zmago japonskega orožja. 15 svečenikov taber-naklja Yasukuni pri narodnem spomeniku opravlja od 31. julija dvakrat dnevno molitve za zmago japonskega orožja. Amsterdam, 28. avg. Kakor javlja angleška poročevalska služba, je prišlo 2f> oseb ob življenje, ko se je v zgodnjih jutranjih urah ponedeljka zrušilo neko zavezniško letalo v Prestvvicku (Ayrshire). Med mrtvimi je 7 članov posadke, 14 potnikov in 5 prebivalcev razdejane hiše. Dve hiši v soseščini sta bili težko poškodovani. Zagreb, 28. avg. Hrvatsko poštno ravnateljstvo objavlja, da je ustavljen poštni promet s Španijo, Portugalsko in Francijo. Aufn. Moosmiiller/Atlantic Vrhovni poveljnik neke armade ob francoski obali, general pehote Wiese, pri ogleda neke obatate hntertfr Na dveh tirih Komunisti delujejo pri nas še vedno na dveh tirih in pod dvema naslovoma: KPS in OF. OF jim je bila in jim je še vedno samo potrebno sredstvo za revolucionarno razgibanje kratkovidnih ljudi z najrazličnejšimi slepiinimi nacionalnimi, demokratičnimi in celo »buržujskimi« gesli, vendar pod trdnim in izključnim vodstvom zanesljivega komunističnega kadra, ki je ostal strumno povezan v KPS. OF še vedno ni nič drugega kot lažni plašč, trojanski konj, s katerim skuša KPS slepiti domači in tuji svet. KPS je živela tudi po ustanovitvi OF svoje strogo ločeno doktrinarno življenje, medtem ko so vse ostale skupine takoj po vstopu v OF popolnoma izgubile svojo idejno in organizacijsko samostojnost in so se morale utopiti v komunizmu. Komunistična partija je načelno zahtevala, da vsaka skupina, ki se je pridružila OF, brezpogojno opusti vsakršno samostojno delovanje, sama pa se ne le ni držala tega načela, marveč je svojo strankarsko propagando in organizacijo še bolj razvila in izgradila S tem je KPS hotela doseči, da bi vse skup ne, ki bi se pridružile OF, razen nje same, čimprej in popolnoma zgubile nadzorstvo nad svojimi člani in vsakršen vpliv nanje, tako da bi bili vsi odvisni samo od nje. Usoda vseh skupin, ki so se vjele v pajčevine OF, dokazuje, da se je KP3 ta načrt v polnem obsegu posrečil. Preizkušeni komunisti tvorijo v OF posebno vodilno kasto, kateri so pridržani vsi količkaj vplivni položaji. Ti dobivajo po organizacijskih in propagandnih kanalih partije posebna navodila, ki so po svoji brezkompromisnosti precej različna od idejne in taktične robe, ki se prodaja lahkoverni množici pod firmo OF. Tako ima KPS za vzgajanje teh vodilnih kadrov še sedaj posebno »partijsko šolo«, v kateri uživajo učenci pristno komunistično duševno hrano brez lažnih narodnih in osvobodilnih primesi. Nobena druga skupina na kaj sličnega niti pomisliti ne sme. Komunist ena partija posveča ločeni vzgoji svojih članov posebno temeljito pozornost, da dobro izgrajeni razlikujejo taktiziranje partije pod naslovom OF od njenih resničnih, trajnih in končnih ciljev. Brez te posebne vzgoje partijcev bi sicer nastala nevarnost, da bi jih pogosti vrtoglavi preokreti njih vodstva popolnoma zbegali, da bi ne znali več ločiti taktike od ciljev in načel. Vprav nepoštena igra z načeli, v katero sili komuniste domači in svetovni razvoj, jim veleva, da posvečajo članom partije kar najbolj skrbno vzgojo in izdajajo zanje obširno posebno »literaturo«. Brez te vzgoje bi partijci ne razumeli ovinkov, ki jih dela njih vodstvo na poti do nespremenljivega cilja, komunistične revolucije in dikiatu-re. Za svetovno javnost je kominterna raz-puščona, nI pa tudi za partije in partij ce. Zanje je bil »razpust« kominterne le taktična trenutna potreba. Da se za komuniste nj prav nič spremenilo, izhaja tudi iz jasnega smisla zgolj partijcem namenjene najnovejše komunistične »literature« Znani komunst Boris Z herl ie napisal v tem letu pod uvodnim geslom »Pro^tar-ci vseh dežel — združite se!« brošuro z naslovom »Tri razdobja v razvoju delavskega gibanja«. V njej beremo tudi tele besede: »Mara in Engels sta genialno predvidevala pot, po kateri mora delavski razred v svojem boju stopati do zmage. Nakazala sta delavskemu razredu njegovo bojno strategijo in taktiko, kf sta jo velika nadaljevalca Marxovih in Engelso-vih zamisli, Lenin in Stalin, privedla do celotnega sistema v vedi o revolucionarnem boju proletariata. Najvišji izraz združitve delavskega gibanja z znanstveno revolucionarno ideologijo je revolucionarna Partija proletariata. Partija zmagovitega proletariata, Vsezvezna komunistična partija (boljševikov) je postala vzor za vse ostale partije revolucionarnega proletariata. Temelji, na katerih je zgrajena ta najvišja tvorba revolucionarnega delavskega gibanja, so obče obvezni temelj? vsake komunistične pariije ... Idejno-te-oretična in praktično organizacijska nače la Vsezvezne komunstične partije (boljševikov) so zategadelj neogibno izhodišče slehernega pouka o marksizmu-leniniz-mu«. Prav tako je zelo značilno, da je KPS čutila potrebo prav te dni izdati referat Dimitrova, ki ga je imel na VII. kongresu kominterne leta 1935. Referat ima naslov »O kadrih« in v njem beremo med drugim tudi tole: »Kateri osnovni kriteriji naj nas vodijo pri izbiri kadrov? Zvestoba Partiji, pre zkušena v borbah ... Discipliniranost in boljševiška prekljenost tako v boju proti razrednemu sovražnku kakor v nesprav!j'vosti z vsemi cd 1 ni od linije boljševizma... Za naše voilne kadre ni dovolj, da vedo, kaj morajo delati, ampak morajo znati to tudi z b~>lj-ševiško vztrajnostjo in revolucionarnim karakterjem ter voljo oživotvarja i...« Nič manj značilno ni dejstvo, da je KPS v tem trenutku, ko s pravcato ag tacijsko ofenzivo zahteva, da se vse skupine in vsi posameznki brezpogojno podredi o »vse-narodnemu gibanju OF«. izdala »O ~ani-zacijske temelje marksistične par ije«, v katerih s cit ran jem Len;na poudara odločilni pomen strogo centralistično organizirane partije, ki se odlikuie po tem. da »ni navaden odred, marveč vodeči odred, zavedni marksističn odred delavskega razreda, ki je oborožen z znanjem o družbenem življenju, z znanjem o zak">nrh razrednega boja in zato sposoben voditi delavski razred, načelovati njegovemu boju .. .« Te odkrite besede komunistov komunistom naj si dobro zapomnijo vs , k: naivno ocenjujejo naše komuniste po nj"h rle-pilnih geslih, ki so namen:ena le širš rn vrstam lahkovernih pristašev OF. Komunisti delujejo na dveh tirih. Lažni tir s? imenuje OF. resneni ie KPS. To na<= prepričuje, da niso komuniFti odctop?Il nit? za las od svojih prevra!n:h dnsž^bnih >"n političn'h ciljev. Oni so b'15 in so o~t?H slepi sluŽ3bn:k! kor*:nterne, ki j:h je vz?o jila in ,i?h vzdržuje. To i^sno izhaia 'z gornjih dokumentarnih citatov Pri vsah taktiziranjih naših komunistov moramo ime'-stalno pred očmi, kaj so za vse komunistične partije sveta »obče obvezni temelji« Če bomo imeli stalno pred očmi. da je po iziavi predsednika OF Jos,-oa Vidmarja KPS njena du*a in hrbte"'>a wv tem nam bo vedno jasno, da so d1:' "T S tudi cilji OF. LleMia^ma ica je Lep© ljudsko zborovanje v Scsst^em Nedeljo za nedeljo se vrste v ljubljanski okolici ljudska zboravanja. na katerih domače prebivalstvo izpričuje svojo narodno zavest in svoje odločno protikemunistično prepričanje. To nedejo se je tem krajem pridružila tudi velika dobrunjska občina, ki je imela lepo 'n prisrčno uspelo ljudsko manfestacijo v So-strem V krasnem poletnem jutru se je zbrala iz vse občine in tudi iz sosednih krajev velika množica ljudi, ki so j: dajali še posebej pestro sl:kc fantje in dekleta v narodnih nošah. Zbo-rova'išče je bilo na svečano okrašenem pro-Storu pred cerkvijo, kamor srn ob 8 zjutraj P"s-pe'; rudi okrajni n"čelnik Maršrč kot zastopnik prezidenta generala Rupnika predstavnik poveljstva Slovenskega domobranstva podpolkovnik Vizjak z stotn;koma inž. Škofom n dr Capudrom in drugi gosti. Poleg množice jih je sprejela tud; domača četa domobrancev Vsi ljudje so se nato zgrnlj na zborovalni prostor ter ga docela napolnili. Zborovanje je otvoril in vodil domači župan Trkov. Prvi govornik je bil urednik France Kremžar, ki je v jasnih stavkih očrta! vzroke in pot našega trpljenja v zadnjih treh letih. Vsi možje, ki so se zavedali svoje odgovornosti do naroda, eo imeli le eno misel, ohraniti narod pred pogubo. Prišli pa so komunisti, ki sn hoteli zlorab ti zbeganost ljudstva za sivo je temne namene, ter so začel,- pripravljati komu-n: stično revolucijo. Prinesli so nad nas nesrečo, kakršne naš narod še ne pomni Da se je zopet rešimo, je potrebno, da odstranmo njen vzrok in ta je komunizem. Proti njemu se moramo boriti z orožjem in z idejo Borba ne bo kn čana. dokleT komunizem pr nas ne bo popolnoma strt in un cen. Naslednja aovornica gdč Pirihova. je govorila iz srca predi-.'sem navzočim ženam in dekletom. Pokazala ]e, kako morejo in morajo tudi one v lastnem interesu n v interesu vsega naroda sodelovat: v protikomunistični borbi Za ženske, ki so šle med komuniste a'i poslale tja svoje može ali snnove ni več prostora v vrstah slovenskeoa ženstva. Zadnji govornik je bil delavski zastopnik Msks Jan. Naše hudo trpljenje, je med drugim poudaril, nam je prineslo tud nekatere dobre sadove. Iz njega se je predvsem porodilo naše domobranstvo. iz njega vstaja popolna poetična edinost našega naroda in iz njega ratte jasen program, kako naj si uredimo s^-oje gospodarsko in socialno živ'jenje Ta prouram. ki temelji na krščanski pravičnosti in sloven-skj tradiciji, je že izdelan in nudi delavcu jamstvo, da bo prišel do svojih pravic kot enakovreden činitelj z delodaia'eem Enotnost vsega delavstva bo odstranila še zadnje ovre, ki j:h predstavljajo ostanki židovsko-kapitalistične misenosti. Vsi trije govori so naredili na pos'ušalce vidno močan vtis. tako da so jih ljudje ponovno prekinjali z vmesnimi pr trjevalnlmi klici in ploskanjem. Vsak govornik je bil ob zaključku nagrajen z velikim aplavzom. S skupn m petjem »Hej Slovenci« je bfa ta mogočna in obenem prisrčna ljudska manifestacija zaključena. O odvratnem in skrajno zahrbtnem zlo-č nu komunističnih tolovajev poročajo iz Stične na Dolenjskem Pri Sv. Lovrencu v tamošnji okolici so komunisti nagovorili dve dekleti, stari 13 in 15 let, naj od-neseta v Stično neki zavojček. Dejali so jima, da bodo zavojček domobranci spravili v Ljubljano, za pot pa so jima dali 200 lir. Nič hudega sluteči dekletci sta res ponesli zavoj v Stično in ga tam, kakor jima je bilo naročeno, oddali v štabu slučajno se tam nahajajoče skupine majorja Križa. Ker je bil major odsoten, je prevzel usodno pošiljko nadporočnik Bano. V tem hipu se je zavoj, v katerem je bil tempiran peklenski stroj, s strašno eksplozijo razletel. Učinek je bil grozen. Hiša se je zrušila in peklenski zločin je zahteval osem smrtnih žrtev ter približno enako število ranjenih. Mrtev je obležal nadporočnik Dragotin Bano, v hiši se je mudila tudi njegova ga soproga s hčerko Majdko, ki sta ga prišli obiskat iz Ljubljane. Mala nedolžna Majdka je bila usmrčena. gospa Banova pa hudo ranjena in so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Kot žrtev zločina so dalje padli višji domobranski narednik Metlikovič, narednik L'povšek, desetnik Dolenc, še en domobranec ter dva uieta komunistična prisilna mob liziranca. Med težko ranjenimi sta tudi obe dekleti, ki so se ju komunisti tako brezvestno poslu- žili za orodje svojega zločina. Ni še gobovo ali bosta ostali pri življenju, vsekakor pa bosta slepi. Brezvestni atentat s peklenskim strojem dokazuje, da je komunistični terorizem ohranil vse odvratne znake svojega brezvestnega zločinstva ter da je le slepilo za naivneže, ako zatrjujejo, da se hoče boriti kot »redna vojska«. Istočasno P'J je tudi dokaz obupa, ki se bolj in bolj polašča ne le navadnih pripadnikov komunističnih krdel, temveč tudi njihovih kolovodij, da se morajo zatekati k tako odvratnim in zahrbtnim bornim načinom Za domobrance pa bo komunistični zločin v Stični le nova pobuda, da še po-dvoje svoje napore za čim hitrejše uničenje rdeče morilske druščine. Enega duha z njimi je vsa poštena slovenska javnost, ki sočustvuje z žrtvami in njihovimi svojci ter iz dna srca obsoja komunistično moralno pokvarjenost. Poplave v švisi Bern. 28. avg. V različnih pokrajinah Švice, tako pri Lucernu. v pokrajini Glarn in Sim-mentalu je povzročalo neurje mnogo škode Nekaj mestnih delov Lucerna je bilo popolnoma poplavljenih in železniški promet na ko!f>dvoru v Lucernu je bil popolnoma prekinjen Ponovno potrjena Mihaelova sleparija Uradna sovjetska Izjava o kapitulaciji rnnrninskili izdajalcev Stockholm, 28. avg. Uradna izjava sovjetskega zunanjega komsariata je ponovno razkrinkala rumunskega izdajalskega kralja jn njegovo ki ko kot politične sleparje in lažnivce. Kakor je znano, je objavil Mihael v vojem pr vem oklicu rumunskemu narodu da je Romunija sprejela pogoje premirja, ter s tem vzbudil vtis, da je vojna za Rumunijo končana in ji zagotovljena naklonjenost Moskve Moskovski zunanji komisariat pa je izjavo rumunsk'h ba-doglijevcev tako poprav 1, da ne obstoja nik ko premirje med Sovjetsko zvezo in Rumunijo. Ta nova sovjetska uradna objava ponovno potrjuje. da m nobenega govora o podpisu k ke pogodbe o premirju. Izda laska kl:ka v Bukarešti je pač sklenite. da pc 'oi"e prenrrje. toda ta odločitev je c«ta'a do danes le eno^tr nska, ker Sovjetska zveza še n priprav'iena. da bi sklenila podpis premirja Obstoja torej še vedno vojno stanje med Sovjetsko zvezo in Rumunijo m vsi proglasi kralja Mih ela in njego- vih somišljenikov niso mč drugega kakor popolnoma si epa rek: manevr, ki na; vrže rumun skemu narodu pesek •• Švicarsko mnenje o romunskem izdajstvu Bern. 28 avg List »Basler Nachrichten« se bavi z izdajstvom rumunske kraljevke klike in ugot v ja. da je bila dana v teh dneh možnost da lahko spremen svoje mišljenje. Na odgo vor na vprašanje, kakšni so pogoji, ki so bil državi za izdajsitvo postavljen* iziavi ja !;st-Ali ne poznamo teh pogojev že davno? Neštetokrat so jih jasno poudarjali: 1 brezpogoj na kap tulacja. 2 berzpogojna kamtulajiia ,n 3 zopet brezpogojna kapitul ciia V tem se je anglo-amenška umetnost izčrpala teoretično praktično pa je moga vse države dobro poučiti usoda Italije in njene brezpogojne kapitulacije. Ali bo Rumun ja. vpr šuje list ob konca podala kak drug primer? Nov klic iz Varšave za psmoč Stockholm, 28 avg. Kakor javlja »poljska« brzojavna agencija, je prejel Mikolajczyk od »zžJ.etnpn:ka m n istrskega predsednika« v Var-avi prošnjo, nai takoj poskrbi za dobavo živil. ob'ek in čevljev, ker ie 250000 ljudi v Varšavi izgubilo vse svoje premoženje v požaru, ki je divjal skoraj po vsem mestu. Bern. 28 avg. O po ožaju v Varšavi jav'ja »Su s e«: Na sovjetski strani trde, da se bore po!.; ki up rn ki iz Sovjetski zvezi sovražnih vzrokov, javno mnenje v Londonu in Wa-f,h:ng'onu na je naklonjeno upornemu varšavskemu prebivalstvu. Z diplomatske str ni. Ist ne navaja narodnosti, zagotavljajo, da je to zadržanje povzročilo gotov »nesporazum« med tremi glavnimi zavezni:k'mi sil:mi Kremelj piedvs.-m oč ta Angležem, da so po zračni poti prerok-bova i upom'ko gibanje. Žen va. 28. avg. Medtem ko odpošilja poljsko podtalno gibanje klic za pomeč ter ob-up"no moleduje za or žje. strel vo oblčila in živila, se za ku'isami z nezmanrano silovitost ;o t>r*->~Mo. kdo je zapeljal poljske upornike v b'. rL . Po poročilu lista »Suisse« jz Varšave trdijo v Moskvi, kakor prej. da se uporniki bore iz Sovjetski zvezi sovražnih vzrokov, v Londonu n \Vashingtonu pa nasprotno z odobravanjem gledajo na varšaviko uporniško gibanje Ta prepir v zavezniškem taboru potrjuje znova, da ni mnogo vredna toliko opevana »enotnost«, medtem pa krvave uprnvki. ki plačujejo svoje zaupanje s krvjo Ponavlja se vedno ista slika in vendar se še dobe neumneži, kakor potrjuje pr mer Rumunije Titovi rbratski pur&dravi" poljskemu sovfetu Stockholm, 28 avg. Predsednik poljskega sovieta je prejel Titovo brzoja.ko. v kateri pošilja bojševijkemu poljskemu odboru kot pravemu zastopn:ku demokratske Poljske »bratske pozdrave in izrabe simpatij.« Enaka bratca sta se znašla. Tolov jski maršal. ki pa vzdržuje Moskva, pošlia boljšcvi-kim Po!'akom, ki jih je spravil Kremelj pokonci. »brat-ke pozdnve« Trk "i 'neno vidimo sovjetsko režijo in čutimo napad na London Blvža nizGzemska kraljica v službi Židov Stockholm, 28. avg. Bivša kralj :ca Wilhelmi-na je prevzela, kakor objavlja uradna objava «Uradne nizozemske vladne novinarske službe« v Londonu pr-tek orat nad židovskim krožkom nizozemskih državljanov v Angl ji, k kor tud; nad židovsko organizacijo n zozem kega jezika v Zedinjenih državah. Aitfee v Etal j] Stockholm, 28. avg. Namestn k britanskega min. predsedn ka Attlee je sedaj v Italiji, kjer nadzoruje britanske in ameriške čete pri Caserti severno od Neaplja. pogsjanja o letalskem premetu ženeva, 28. avg. Po neki Reuterjevi vesti iz VVashingtona je objavil državni de-partement, da so imeli zastopniki indijske vlade in Zedinjenih držav nedavno v Zedinjenih državah več informativnih posvetovanj o zasebnem letalstvu po vojni. Obe stranki želita, da bi dosegli praktične ukrepe za pravočasno razširjenje in razvoj mednarodnega letalstva v korist narodov sveta. Cilj VVashingtona, da bi ustvaril po vojni ameriški letalski monopol, postaja vedno očitnejši. V Londonu epazujejo severnoameriška stremljenja že dalje časa z nezadovoljstvom, ker gredo na račun Anglije. Ne glede na svoje zaveznike pa goji Washington svojo imperijalistlčno politeko vedno jasneje ter vdira, kakor potrjujejo pogajanja, z In "ijo, na najbolj občutljiva britanska interesna področja, Stockholm, 24. avg. Sodelavec »Daily Maila« za zadeve letalskega prometa Beg-nalu je izjavil po neki londonski vesti, da je odbor strokevnjakov sporočil britanskemu kabinetu, da lahko smatra skoraj vse načrte za britanska povojna prometna letala kot zastarela. V uvodnem članku lista ugotavljajo, da je dokazana »popolna ne-sposebnost vlade« pri ustvarjanju povojnega letalskega premeta. Na drugi strani Atlantika ne potrebuje zasebno letalstvo državne kontrole in se ameriška letalska industrija zaradi britanske birokracije ja-ča ter bo postala hud tekmec britanski. Ameriški dlplcmat preti asaglčšk; p&Iitiki v fed ji Ženeva, 28. avg. Nevvycrški komentator Pearson poroča po vesti angleške poročevalske službe v listu »Washlngton Po.t«, da je angleška vlada pozvaia ameriškega poslan ka v Londonu Philippsa, n3j zapusti London. Amer ški novinar pravi, da je Phllipps grozovito razsrdil angleške diplomate in sicer prav posebno s pismom Rooseveltu, v katerem močno kritizira britansko politiko v Indiji. Na temelju tega pisma, ki ga je ponatisnila »Washing-ton Post« in ki je vplivalo kot bomba, so angleški krogi zahtevali takojšnio pojasn:-tev. Eden je baje sporočil ameriškemu zunanjemu minisiru. da je Phllipps v Londonu »persona non grata« in da je Angležem Indija več vredna kot tisoč Philipp-sov. Phil:'pps je s cer izjavil, da izraža pismo njegovo o~ebno mnenje o Indiji in o britanski indijski politiki in da mu je žal samo to. ker jc bilo pismo ob avljeno Izjavil je. da upa da druga sl:čna pisma v katerih se ie še ostreje izražal, ne bodo prišla v javnost. Cordeli Hull ie objavil da je priSlo to pismo v iavnost preko pod-tajnika Sumnerja Wa!lesa. Verfce poplave v Indiji Amsterdam, 28. avg. Velike poplave so povzroč!le na jugu severnozapadne indijske province Cujarat ogromno gospodarsko škodo, kakor javlja britanska poročevalska služba iz Bombaya. Vse reke so prekora-č'le svoje bregove ln Izpremenile obširna področja v ogromna jezera Več krajev Je bilo popolnoma poplavljenih ln so prebivalci ostali brez strehe. če govori Reuter tako nenadoma o Škodah poplave, potem je gotovo v zvezi z vedno bolj Se šlrečiml vestmi o nevarno^', lakote, ki grozi Ind'ji. In bo sedaj vreme, če izbruhne lakota, krivo lakote. Ražkrlta vojca ter "v:* a Boi'lin, 28. avg. V uvodniku »R zkrita vojna kprivda« se bavi »Berliner B rsen-zeitung« z izjavo angleškega poslanca Mc. Governa, ki je dejal, da je Churchill že dolgo pred izbruhom vojne dobil od Rcose-velta zagotovilo o ameriški p meči. List pravi, la je angleški tisk to izjavo nalašč popolnoma zamolčal, ker pač ne spada v okvir angleške propagande. »Bcliner B<5r-senzeitung« pravi, da je tem važnejša ker avtentično razkriva Churchilla kot vojnega krivca v trenutku, ka. bi hotel n-stopiti kot osvoboditelj, maščevalec in sednik. že 1. 1936 je Rcosevelt v krog z velikim navdušenjem sprejel Churchillove besede: »Nemčija bo premočna, mo amo jo uničiti«, a še dolgo pred izbruhom vome in še preden je prišel Churchill uradno na cblast. je Roosevelt tako energ:čno poudaril zahtevo Ze'in-'enih drž^v po vod tvu v rc-parsk h vojnah in po njih izko iš"anju, da je uradni »Washington Post« že spomladi 1. 1939 zapisa1, da morajo Ze Hniene države prevzeti vodstvo pri un čevanju diktatur, bodisi z grožnjami a1 i ra. ako to ne bj zadost valo, s pomočjo vo'ne ?p i^o tega je ob koncu koncev tudi p nižu^ če ameriško postopanje z Anglijo polno zasluženo plačalo za zloč nstva ki so jih zakrivili Churchill in njegova kl ka. Demti o vladu? krizi na Mailžarskesn Budimpešta, 27. avg. Agencija MT1 javlja: Poročila imzemicTi agerci? in radij "k:h postaj o vladn krizi v Madžarski eo popolnoma iz-ndSjena. Um'73itf« br^taf-skes?. imperija Stockholm, 25. avg. V merodajnih gospodarskih krogih Zedinjenih držav priča-Kujejo, da bo sklenjena neke vrste carinska zveza s Kanado. Menijo, da bo bližnji trgovinski dogovor med obema državama velik korak na poti k takšni carinski zvezi. S tem v zvezi je zbudil tudi v Zedinjenih državah veliko zanimanje govor Kanadčana Brookeja Claxstona, ki velja za enega izmed najožjih sodelavcev ministrskega predsednika Mackenzija Kinga. Clax-ston je izjavil, da mora biti trgovinski promet med Kanado in Združenimi državami čim bolj neoviran in prost vsakršnih carin. — Izvajanje te politike bi pomenilo močan udarec za britansko trgovino v Kanadi in praktično konec sistema v Ottavvi. Na kanadskem trgu bi bila Velika Britanija močno zapostavljena v prid Zedinjenim državam. S;:rcmcsrsbe v argentinski vladi Madrid 28 avg Argentinski metrski predsednik je. po poročilu agencije EFE iz Bucnos A res: sprejel ostavko pravosodnega in prosvetnega ministra Alberta Oladrcha m mu izrekel zahvalo za storjeno delo Oladnch je izjavil da bo ostal tudi v nadalje zvest načelom argentinske revolucije Silen v"har na Jamajki Amsterdam, 26. avg. Kakor javlja britanska poročevalska služba iz Kingstena, je divjal ob koncu tedna nad Jamajko vihar, ki Je po dosedanjih cenitvah zahteval nad 30 smrtnih žrtev Nadalje javljajo, da je povzročil vihar ogromno gospodarsko škodo Velik del žetve Je bil uničen. ženeva, 26. avg Na Jamaiki je silen orkan poruSil 1000 stanovanjskih hiš število ljudi, ki so ostali brez krova. Je zelo veliko. Uničen Je velik del dragocenih nasa lov ' -nan Dos'el so «moročili, da je terjat orkan 30 smrtnih žrtev. *ngle*ka letala »ad Švedsko Stockholm 28 avg V noči na nedeljo je Priletelo večie število britanskih leta' v več valovih nad Sved«ko kakor je obiavl štab vedske vojske Nastopna je Švedska nrotile *a'ska obramba Po mneniu 'ista »Stockholm* TJdn ngen« ie nreletelo Svedsk; zračni prosto, najmanj tisoč letal Gospodarstvo — Gospodarske vesj iz Hrvat"ke. Centrala za delavsko zavarovanje v Zagrebu poroča, da je bilo letos v aprilu na področju Hrvatske zavarovanih 182.600 delavcev m nameščencev. To je sicer nekoliko več kakor v maicu t. 1., vendar za 1.5% manj nego v lanskem aprilu. — V zadnjem času je bila izdana vrsta ukrepov za reorganizacijo hrvatskega zadružništva. Zadruge bodo v bodoče včlanjene v pcslovnih centralah in v revizijskih zvezah. nai vsemi pa bo glavna zadružna zveza. Hrvatska bo imela v bodoče pet ie-vizijskih zvez, jn sicer Zvezo hrvatsKih kmečkih zadrug. Zvezo obrtnih zadrug, Zvezo u adniških zadrug, Zvezo delavskih zadrug in Zvezo nemških kmečkih in obrtnih zadrug. Za novo organizacijo zadružništva je bil odobren kredit 50 miLjonov kun. = Gospodarske vesti iz Srbije. Finančni minister je izda) nove ioločbe za vnovče-nje žetve. Po teh določbah b >do plač vali pri odkupu kmetijskih proizvodov do 30',0 v državnih obveznicah. Te tv~r j d . * , procentnega dižavnega posojila, ki znaša 2 milijardi dinarjev. Nadalje sporočajo da lahko vsi zavezanci zemljarine uporabijo državne zadolžnice, ki so jih prejeli za oddane kmetijske pridelke za plačevanje zemljarine v letu 1944. v ncminalni vrednosti za plačevanje posebnega vojnega do. latka. — Vodja srbske žitne centrale je izdal novo naredbo o najvišjih cenah za žita. stročnice, slamo in seno. Tako znaša cena pšenici v Srbiji 1270 din za 100 kg brez potnih stroškov, v Banatu pa 1250 din. K temu pride še zavai ovalni povišek v snezku 207 din. Ostale cene so v skladu s temi osnovnimi cenami. = Matlžarsko-ltalijanski kliring. S sodelovanjem nemške obračunske blagajne v Berlinu so sklenili te dni nov italijansko-malžarski plačilni dogovor, ki urejuje obveznosti, nastale v italijansko-madžar-skem blagovnem prometu po 18. marcu leta 1944. V ta namen bo ustanovljen pri italijanskem zavodu za izmenjavo poseben madžarski klirinški račun. Obračunski tečaj za italijanske dolžmke znaša 609 lir za 100 pengov, madžarski dolžniki pa bodo plačevali 16.74 penga za 100 lir. Obveznosti. ki so nastale p:ed 18. marcem leta 1944.i bodo urejene po prejšnjih določbah. = Racioniranje živil v nekaterih evropskih državah. V Ženevi je izšla zaninvva študija o racioniranju živil v n'k"tarih evropskih državah. Ta študija se nanaša na Nemci i o in Finsko ter Švedsko. Švico. Francijo, Belgijo in Nizozemsko. V ma.iu do junija t 1. je znašala hranilna vredno t racioniranlh živil v Franciji 1050 kalorij, v Belgiji 1333 kalorij, v Nemči i je 1503 kalorij, v Švici 1600 kaorij, v Š edski 1700 kalorij in v Nizozemski 1750 kalorj. Pri teh številkah pa je treba upoštevati, da v primeru Nemčije ni upoštevana dodelitev krompirja, ki predstavlja v B Igiji 30% kalorične vrednosti racio^iranh živil. Zato pa je na drugi strani v d-ug'h državah možnost nakupa živil na p o t m trgu večja, kar velja zlasti za Švico in Švedsko. = Ameriške vojne dobave na kredit. — Roosevelt je ameriškemu kongresu predložil poročilo o dobavah vojnega materijala zaveznikom po zakonu o zakupu in posojanju in je moral ob tej priliki znova prositi za podaljšanje veljavnosti omenjenega zakona. V svojem poročilu navaja med drugim, da so znašale doslej ameriške dobave na kredit po zakonu o zakupu in posojanju 28.3 milijarde dolarjev. Povračilo teh naraščajočih terjatev ne povzroča skrbi samo Angležem; tudi ameriški finančniki opažajo z zaskrbljenostjo naraščanje računa terjatev za te dobave. Nemir se prav tako polašča ameriških davkoplačevalcev, ki morajo končno zbrati potreben denar za te dobave na kredit. Američane še bolj vznemirjajo verti iz Anglije, po katerih zastopajo nekateri stališče, da Anglija iz moralnih razlogov ni zavezana plačati te dobave. Oddaja naročilnic za september Prejemnikom živilskih nakaznic v Ljubljani strogo naročamo, da takoj, ko prejmejo živilske nakaznice za september, najkasneje pa do 3. 9.. oddajo naročilnice, s katerimi so opremljene živilske nakaznice, svojemu trgovcu ali zadrugi, odnosno kuhinji ali gostilni, ako se tam celodnevno hranijo. Družine naj oddajo vse naročilnice naenkrat in na prvo naročilnico napišejo ime in naslov družinskega glavarja. Kdor naročilnice ne bo oddal do 3. 9., ni opravičen zahievati racioniranih živil od trgovca, četudi je vpisan pri njem kot redni odjemalec. »Prevod«, Novi trg 4/H, bo sprejemal po 3. 9. naročilnice le od onih potrošnikov, ki se bodo izkazali, da so živilske nakaznice sprejeli po tem dnevu. Razdeljevale! racioniranih živil v Ljubljani sprejemajo od svojih stalnih odjemalcev naročilnice za mesec september do 3. 9. Naročilnice naj, kot do sedaj spnejo ali sešijejo po družinah ta na zunanjo stran napišejo ime in naslov glavarja. Nato naj jih uredijo po abecednem redu kakor so vpisani v seznamu odjemalcev. Tako urejene naj vložijo v papirnate vrečice, na katerih je napisan naslov predložitelja in v številkah, koliko naročilnic za posamezne vrste blaga je vloženih. VSe to je treba oddati do 6. 9. »Prevodu«, Novi trg 4 II. Potrošniku, ki naročilnice ni pravočasno oddal, dobavitelj ne sme izdati blaga, do katerega opravičuje živilska nakaznica. Malomarno striženje odrezkov Opozarjamo vse trgovce in zadruge v Ljubljani, da polagajo večjo pažnjo rezanju odrezkov. Odrezke vsake živilske nakaznice je treba rezati posebej. Posebno opozarjamo na nakaznice namenjene mladini. Teh ne smejo rezati trgovci po več skupaj, temveč ločeno. Ker se odrezki ene živilske nakaznice ne pokrivajo z odrezki druge. Dogaja se da so stranke zaradi malomarnega rezanja odrezkov oškodovane, "'oozarjamo. da P' evod v bodoče ne bo "'znal na polovične, oziroma siabe reza--> odrezke nobenega blaga, katerega bi vovci nakanadno delili. Darujte za Društvo Slepih! % Kvoniha * Ženska pomoč v obrti. Mnoge nemžke žene, ki jih v okviru odrectb o totalni vojna še niso zaposlili v oboroževalni industriji, so se javile za začasno službo v raznih rokodelskih panogah. Tako se je na primer javilo precej žensk za kleparski pok.ic, nekatere pa bodo dobi.e zaposi lev tudi pri ura raki industriji, v delavnicah za radijske aparate in pri podjetjih za leklrične instalacije. * Vse služkinje na področju Nemčije se morajo brez izjeme javiti zaradi zaposliUe v oboroževalni industriji. Namen te uglasitve je sestav seznamov o zaposlitvah služkinj v gospodinjstvih po stanju 1. avgusta 1944. Pristojne oblasti bodo na podlagi seznamov določile, katera gopudiij-stva smejo obdržati hišne posle in katera morajo ostati brez njih. * Delavci z Vzhoda dobe posebne značke. To velja posebno za delavce s pod-roč a Bele Rusije in iz Ukrajine. V Nemčiji se nahaja na tisoče delovnih moči moškega in ženskega spola z vzhodnih dežel. Reichfuhrer Himmler ie podpisal dekreit. o novih znakih, po katerih se bodo ločili delavci z Vzhoda. Delavci in delavke b do nove značke nosili kakor doslej na rokavih. * Omejitve pri nemški pošti. V smislu odredb o totalni mobilzaeiji je nemška pošta ustavila vsako dostavljanje poštnih pošiljk ob nedeljah in praznikih. Prav tako se ne dostavljajo več eksp e ne P?-šEratve. * Oče in sin sta bi1 a odlikovana. S križcem za vojaške zasluge 2. razjeda sta bila odlikovana Korošca M?ksa Winlkleria iz Sternvvega. Starejši služi pri Todtovi organizaciji. Skoro istočasno je pre;e' odlikovanje z železnim križcem 2. razreda tudi Winklerjev sin Maks, ki služi kot desetnik v nemški voiski. * Naseljevanje Židov v Palp»;im. Kakor javlja agencija Reuter, je pozval ameriški senator R. E. Wagner po radiu britansko vlado, naj takoj doo-usti židc-m neomejeno priseljevanje v Palestino. SA L « Dajie kri pomoči potrebnim! Splošna bolnišnica v Ljubljani sporoča: Življenje nekaterih bolnikov je v nevarnosti, če se pri njih ne izvrši pravočasno pretok zdrave krvi. V ta namen se je tukajšnji bolnišnici javilo pred časom veliko število ljudi, k; so bili vedno pripravljeni dati v potrebi svojo kri bolniku. Zaradi izrednih razmer pa je nj h število znatno padlo Zato je potrebno, da se število kridajalcev poveča. Kri more dati brez škode za svoje zdravje le zdrav človek med 20. in 50. letom. Pretok krvi se izvrši brez bolečin. Dajanje krvi ni n:kak poklic — pač pa človekoljubno dejanje v bolezni pomoči potrebnim Vendar se bolnišnica oddolži za dano kri s honorarjem Lir 1.50 za en ccm.. mestni prcskrbova'ni urad pa z dodatno živ:lsko nakaznico za 14 dni. K zadnjemu pozivu so se odzvale predvsem žene. ki so dobrodošle: naj bj bile vzgled moškim, zlasti krepkim in boljše hranjenim. Po"rebna zdravniška prečkava in pregled krvi se izvrši na I. krg. odd vsak ponedeljek in sredo med 10.—11. u— Novi grobovi. Kot žrtev sovražnega letalsikega napada je preminil g. Milen M i k u š. K večnemu počitku so ga položili včeraj popoldne na pokopališču pri Sv. Križu. — Žrtev podlega atentata je postal uradnik Poštne hranilnice in domobranski nadporočnik Dragotin B a n o in njegova hčerka Majdka. Pokopali so ju včeraj popoldne na pokopališču pri Sv. Križu. — Umria je gospa Jenko Josipina roj. Šega. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek ob 6. uri izpred hiše žalosti, Obrtniška ulica št. 10, na viško pokopališče. — Umrl je vzorni uslužbenec tvrdke I. Pogačnik Timofej 2 u č k o v. Na zadnji poti ga bodo spremili v sredo ob 14 iz kapelice sv. Petra na Za'ah na pokopališče k Sv. Križu. — Naj v miru počivajo! Svojcem izrekamo naše iskreno so-žalje! u— Sv. maša za pokojno gospo Zore Marijo iz Šmartnega pri Litiji bo v cerkvi sv. Petra v petek, dne 1. septembra ob pol 3. uri pri glavnem oltarju. u_ Smrtna kosa. v ljubljanski bolnišnici so umrli od 18. do 24. avgusta: Lam-pe Stanislav, 9 mesecev, sin zidarja, Gorenja vas 7; Kobi Franja, rojena Žitnik, 78 let, posestnica. Dalmatinova ulica 11; Svarc Ida, 2 leti, hčerka mestnega delavca, Šm-artinska ulica 21; Pečnik Primož, 2 leti, sin delavca, Mladinsko zavetišče — Vič; Jančigaj Ivana, rojena Gaber, 62 let, soproga za opravljanje županskih^ poslov pooblaščenega generalnega tajnika, Lepo-dvorska ulica 21; Deu Julij-Rajko, 44 let, bančni uradnik v pokoju, Malgajeva 6/II, Gregorič Franc, 73 let, železniški zvaničnik v pokoju, Slapničarjeva ulica 10; Sattler Angelo, 56 let, železniški zvaničriilk v pokoju, Medvedova ulica 8. u— Potrošnikom kuriva. Ker ni dospelo dovolj niti trboveljskega niti velenj kega premoga, dobijo domačinstva na neizčr-pane odrezke za julij in avgusit šlezijski premog. Prizadeta domačinstva se opozarja, da odvzamejo ta premog takoj pri svojih dobavite jih in odvoz po možnosti sama oskrbe. — Sindikat trgovcev s kurivom. u— Večjo uporabo blitve (m ngo.d ) priporočajo zdravniki v sedanjih vojnih razinerah zaradi tega. ker je ia vrsta spina če uporabna v vseh mogočih ob! kah. Uživamo jo lahko v surovem "li kuhanem stanju, stebla bMtve so, če jih skrhamo in primerno zabelimo, izvrstno nadom~- tilo za beluše. Blitva vsebuje m^ogo dragocenih vitaminov in železa, zato bi jo marali ceniti v vsakem gospodinjstvu, še posebno pa pri družinah s številnimi otroci. Bibliot eka ton-bola Danes, v sredo. 30. t. m., bomo pričeli deliti dob:tke. Vsi dobitnik; tombolsk h dobitkov bodo v četrtek ob 4 uri žrebali za dod:tne dobitke v lokalu za tombolo v Gradišča. Vsak naj pri dvigu katerega koli dobiipa predloži tom-bo!sko tablico. V četrtek popoldne zaradi žrebanja ne bomo izdajali drugih dobitkov kot le tombolske. Dobitke dvigajte med uradnimi urami od 8. do 12. in od 16 do 18. V teh urah so so-trudnikom Zbonvka ZP na razpolago dolžnost ni izvodi kj jih preimete brezn ačno. Z informacijam1 glede nakupa knjig, k- jih je založila ZP. Vam pestrežemo v tombol-skem lokalu v Gad:šču 4. u— Izmed vseh umetnosti je gla ba najbližja človeku in tudi naj bi a žil n~ je vpliva na njega. Da jo moremo prav uživp.ti, je neobhodno potrebno, da v njej izobražujemo že od mlada. Najtsm?lj't-jši po k v vseh panogah glasbe daje šola Gla-b ne Matice, ki sprejema gojence od pstka 1. septembra dalje za novo šolsko leto. Redni pouk se bo začel v četrtek 7. septembra. Vpisovanje dnevno od 8. do 12. in od 15. do 17. ure. Podrobnosti v pisarni Glasbene Matice. Vegova uL 7. u— Šentjakobska knjižnica v Lrub^ni, Kongresni trg 7, je zdaj dopoldne orlpr a od 8. do pol 11., popoldne pa od 3. do 7. u— Zavod za socialno zavarovanje sporoča delavstvu, da posluje od 29. avg. 1944 dalje zavodov ambulatorij v Ljubljani od Vi 8. ure dalje. Zavarovanci naj prihajajo v ordinacijo zgodaj zjutraj. u— Premalo pozornosti in spoštovanja tujega imetja je še vedno med nami. Z.a-sti na njivah in vrtovih je videti vse polno dokazov, da svet prepovršno loči med svojim in tujim. Sončnicam n. pr. kar vse vprek sekajo glave, tako da bo škoda, ki so jo začeli prvi delati vrabci, prav občutna. Pa tudi sadnega drevja ne šteiijo. Marsikateri sadež izgine v tuji žep. Zato bodo ljubljanski mali gospodarji prav veseli nastopa službe paznikov na njivah in vrtovih, katere napoveduje ljub jan :ka mestna občina. Saj so časi res takšni, da ne more človek stati ves ljubi dan od zore do mraka na prostem in stražiti nekaj šopov krompirja ali fižola, ki ga je posadil, da olajša prehrano sebi in svojim. u— Zaplenjena kolesa. Na policijski stražnici na Brezovici je bilo zaplenjeno sivo pleskano kolo »Bianchi« s tov. štev. 955.755 sumljivega izvora. Nadalje je policija zaplenila zeleno pleskano žensko kolo znamke »Viktorija« s tov. št. 1,202.406, moško modro pleskano kolo z rumenimi obroči znamke »Zerjal« in s Kavčičevim krmilom in žensko sivo pleskano kolo znamke »Bianchi« s tov. št. 16.295. Lastniki naj se javijo na upravi policije, soba št. 13, III. nadstropje. u— Nesreče. Pri igranju nogometa se je ponesrečil in si zlomil desno nogo 14letni dijak Janez Kamnikar iz Ljubljane S kolesa je padla in si zlomila desno nogo 35letna trgovka Marija Andreičičeva iz Ljubljane. 40letno raznašalko živilskih nakaznic Slavi co Zavrlovo je popadljiv pes ugriznil v levo nogo. V lonec vrele vode se je vsedla in se hudo opekla po spodnjem delu telesa 5letna hčerka uradnika Ljubinka Boškovičeva. Sletno hčerko posestnika Mihaelo Zupec je konj benil v glavo. Z lestve je padel in si zlomil desno nogo 12letni sin zidarja Franc Hribar iz Ljubljane. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici. u— Ukradena kolesa. V četrtek 21. t. m. je bilo ukradeno z dvorišča topn:ške vojašnice moško kolo znamke »Zenith«, tov. št. 554.648, evid. št. 12.236, zeleno pleskano, vredno 4.000 lir, na škodo Lovra Kav-čnika. Istega dne je bilo ukradeno pred gostilno Mrak na Rimski cesti moško kolo znamke »Adler«, evid. št 15.562, svetlo-pleskano, vredno 16.000 lir, na škodo Leopolda Smrkoija. V petelk 22. t m. je bilo ukradeno iz veže Del. zbornice moško kolo znamke »Buraruis«, tov. št. 1,481.535, vredno 8.000 lir, na škodo Ivana Navinška. Istega dne je bilo ukradeno na Miklošičevi cesti 13 moško kolo znamke »Puch«, tov. št. 334.417. vredno 8.0C0 lir, na ško-'o Janeza Kačarja. V soboto 23. t. m. .ie b lo ukradeno s hodnika šole na Šmariinski c. moško črno ple-kano kolo z evid. š'ev. 13.685, vredno 6000 lir, na šfkedo Fran a Seliškarja. It Krnu Vinska letina nn Trški grri 'etos ne kaže posebno lepo. Mnogi vinogradi so ro-polnoma opusto"eni. nekateri sp'oh obdelovani niso, kar pa ,i:h ie. zlasti v višj h leg^h. kažejo slabo. N kai škode je povzročila toča, ki je pred nedavnim padala na Trški gori, največ pa pomankanje ga-lice za škropljenje. Vino bo torej cb ro-vini verjetno precej s'nbo in d-ng-\ Po gostilnih ga zdaj točijo že po 4?—50 llr. V bližini mesta v'na sploh ni več dobi i in . moraio gostilničar i daleč tja proii Kostanjevici, Sv. Križu ali v škocij-n ke vinske gorice za njim, kjer ga že na mes u j pre ej drago plačujejo. j Is 1 Po»otni dnevi na Bledu. Pod tem naslovom objavlja Friedrich Horrtmann v sobotni številki dunajske izdaje »Volkische Beobachter« članek, v katerem opisuje krasote poletja na Bledu in v ok~!ici. Gorenjska dežela je v tem času polna najbogatejših odtenkov, ki oznanjajo prehod z viška poletne dobe v jesen. Elejsko jezero ni posebno veliko, zato pa je eno najlepših, s katerim razpolaga dežela med Julijskimi Alpami in Karavankami. Pisec omenja v svojem članku tudi Prešernovo pesnitev »Krst pri Savici« in nadaljuje, da zvonček na blejskem otoku neutrudno oznanja prošnje obiskovalcev otoške cerkvice, i Uspešna ovčjereja na Koroškem. V času sedanje vojne se je ovčjereja na Koroškem znatno izpopolnila, tako glede števila kakor glede kakovosti. Statistični podatki pravijo, da se je število ovac na koroškem ozemlju dvignilo za 20 odstotkov, poleg tega so izboljšali ovčjo pasmo in s tem do-' segli, da so dobili lani od vsakega ovna 3.40 kg nastrižene volne, od vsake ovce pa povprečno 1.72 kg. Seveda so bili posamezni primeri, ki so pokazali še boljše usoehe, tako so n. pr. pri nekem ovnu nastrigli 5.40 kg volne, pri najboljši ovci pa 3.40 kg. 16 ovčjerejcem so bile podeljene nagrade, i Smrtna kosa. V Gmtindu na Koroškem je 1 umrl v 63. letu svoje dobe Heinrich Sorgo. ; restavrater in mesar. Pokojnik je bil da^eč na okoli znan ne samo med gostfničarskl-mi obrtniki, marveč tudi med potujočim občinstvom. iTi . i- ' t f m ^ Sestanek krajevnih voditeljev. Prošlo sredo so imeli v Mariboru sestanek krajevni voditelji iz mariborske okolice. Najprej so poročali o položaju na svojih področjih, potem pa so prejeli navodila za nadaljnje postopanje. Okrožni vodja Doboczky je obrazložil svojim podrejenim organom nujnost ukrepov za totalno mobilizacijo, član stranke Dunkel pa je govoril o nemški podobi sveta in nemškem svetovnem nazoru. Odlikovanje. Z železnim križcem II. razreda je bil odlikovan štabni zdravnik dr. Herman Košič iz Dolnj^ Počehove pri Mariboru. Zlato poroko sta praznovala v Mariboru zakonca Franc in Alojzija Povoden. V Gradcu je umrl predsednik sodnega senata dr. Vincenc Bauer, rodom iz špilia. Hvaležnost Konjiščanov. Prebivalstvo v Konjišču v ljutomerskem okraju je zbralo v znak hvaležnosti za rešitev Fuhrerja 7224 mark. Znesek je tembolj pomemben, ker šteje kraj samo 2700 prebivalcev ter ima nad 60 odstotkov malih posestnikov in viničarjev. Nekateri kmetje so prispevali po 100 mark. V Konjišču pri Apačah so imeli za pomočnice pri telošnjih žetvenih delih mlada dekleta z Dunaja. Dekleta so prav rada pomagala pri spravljanju žetve, zraven pa so prepevala in razveseljevala domačine s svojimi nastopi in igricami. 20. avgusta, ko je bila žetev pospravljena, so se mlade Dunaj-čanke poslovile ter se vrnile domov. V Apaški dolini so imeli pred kratkim veliko poletno slavje. Sodelovali so otroci iz bližnjih otroških vrtcev. Na okrašenih vozovih so se vozili iz kraja v kraj z godbo in ob prepevanju veselih pesmi, ko so izstopili pa so predvajali rajalne nastope. Na koncu so bili otročiči pogoščeni, občinstvo, ki je prisostvovalo prireditvi, pa je nabralo iz hvaležnosti 600 mark za nemški Rdeči križ. * Prireditev v Št. Vidu pri Ptuju. V št. Vidu pri Ptuju je priredila mladina veseli popoldan, na katerem so se razlegale pe- smi, poleg tega pa so otroci rajali, peli in igrali. Posebno so bile gledalcem všeč eno-dejanke, pri katerih je nastopila mladina. Športni film »Od Triglava do Jadranskega morja« bodo v teku meseca septembra predvajali v Ptuju. Nesreče in nezgode. 28-letna Ivana Ko-kaljeva iz Korene pri Mariboru je tako nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo. 59-letna Jožefa Strausova iz Pesnice ob Dravi se je s srpom ranila na levi roki. 25-letni Miha Drobnej iz Studencev pri Mariboru se je poškodoval na glavi, kamor mu je padel kos lesa. Zakonca Anton ln Ana ] Navrenčič iz Korene pri Mariboru sta se j zastrupila s pokvarjenim mesom. Vsi navedeni se zdravijo v mariborski bolnišnicL Iz Trsta Nakaznice za nakup rib. S 1. septembrom stopi v veljavo nova nakaznica za nakup rib v osrednji ribarnici s strani lastnikov restavracij, gostiln in dru-jih javnih lokalov. Nakaznice lahko dvignejo prizadeti v dneh od 28. do 31: v mesecu v uradu Zveze trgovcev. V primeru letalskih alarmov se lahko dvignejo nakaznice tudi v popoldanskih urah od 16. do 17.30. Ljudsko gibanje v Trstu. Dne 26. avgusta je bilo v Trstu 7 rojstev in 4 smrtni primeri. Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 93-letni Luka Mirkovič. Boneta Santin, 41-letni Albert Medvod in 72-letna Antonija Teran. Preminil je nadalje znani tržaški violončelist Rem Brumat, ki je bil med najouličnejšimi člani stalnega tržaškega orkestra. Bil je gojenec tržaškega glasbenega liceja. Preselitev uradov. Urad za proizvodnjo racioniranih živil se je preselil iz ulice Rettori št. 2 na Obalo 3. novembra št. 3. Urad za oškodovance zaradi letalskih napadov pa se je preselil iz svojih sedanjih prentorov na Starem trgu št. 1 v poslopje v ulici Rettori št. 2. žrtvi prometne nesreče. Sedemletni Alojz Cocolo iz Topilniške ulice 12 je prečkal Carduccijevo ulico. V bližini skladišč UPIM ga je povozil avto. Nesrečni deček je obležal s poškodbami na desni nogi in potolčenim levim kolenom. Prometna nesreča se je primerila tudi v Niški ulici. 24-letna Regina Kleva iz Kanglerjeve ulice 10 je prišla pod avto. Ima poškodbe na hrbtenici. Oba ponesrečenca sta bila prepeljana vtržaško bolnišnico. Vsak dan nezgode. Med alarmom je stopila 31-letna gospodinja Antonija Rabasini z Reške ceste 17 v predorno zaklonišče na trgu Foraggi. Pri tem je po nesrečnem naključju padla na tla in se poškodovala na čelu. Vo! se je- zakadil v 36-letnega posestnika Jožefa Lozarja iz tržaške okolice in mu ranil desno oko. Levico si je poškodoval med delom 34-letni delavec Jorda Easile iz Sv. Marije Magdalene Spodnje 274. Ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici. S ponarejenimi k=>»iči so vdrli neznani zlikovci v laboratorij v Parinijevi ulici ter odnesli razne dragocenosti in 18 ur. škeda je precejšnja. Iz Pcsts jne Na Primorskem se odpirajo vrata s'o- venskih šolskih učilnic. Tudi v Postojni se je že začel pouk. Zaenkrat ie sprejela šola v Postojni pod svojo okrilje le male začetnike, ki so jih mamice z veseLjem. pripeljale k vpisovanju in jih naseldnji dan tudi spremile na prvem resnem koraku v življenje. Veselo čebljanje in šumenje ko v paniju se je" oglašalo po razredu. Samo majhen junaček se je z vsemi štirimi upirat, da bi stopil v razred. Seveda je pomagala skrbna mamica in, čudo, čez pol ure je bil prav ta junak vodja vseh sošolcev in najbolj veselo razpoložen. — Še zmerom prihajajo matere v šolo. S seboj vodijo ne le novince, ampak navadno še katerega, ki je šolo že obiskoval in bi se rad pridružil svojim mlajšim bratcem in sestricam. Starši so izredno veseli in hvaležni vsem. ki so pomagali odpreti slovensko šolo v Postojni, v prvi vrsti gospodu županu, ki se je za ureditev slovenskega šo stva mnogo prizadeval. !z Hrvatske Imenovanje. Poglavnik je imenoval dosedanjega zagrebškega podžupana Emila Dinterja za izrednega državnega svetnika. Zaprisega zagrebškega župana. Novo-imenovani zagrebški župan Evgen Stare-šinič in podžupan Franjo Mokrovič sta pred dnevi prisegla pred Poglavnikom. Odlikovanje. Vodja policije v Banja Luki Oreb je bil za svoje zasluge v borbi s sovražnikom odlikovam z redom za zasluge H. razreda. Za bojevniške družine je ob priliki otvoritve zagrebške mošeje darovala Poglav-nikova telesna standarta milijon kun. Denar bodo razdelili svojcem padlih ustaških muslimanskih borcev. Tudi ženska veja Po sklepu gledališke sezone Po nenavadno poda'jšani sezoni so se nedavno zaprla vrata obeh naših gledališč, da se med počitkom, kakor piše ravnatelj Opere V. Lkmar v svojem ep:logu tej sezoni, »zbero nove sile za nov vzmah in nov krožni tek«. Obe gledališč: sta :zdali sklepno številko svojega »Gledalskega lista« in nam nudita v njih statističen pregled dela v sezoni 1943-44. V Drami Načelno besedo o delovanju Drame v zaključeni sezon: je spisal za dramsko izdajo »Gledališkega lista« ravnatelj C. Debevec. Iz nje posnemamo zgolj kronistično nekatere stavke: »Nemogoče in protinaravno bi bilo.« piše g Debevec. »če b; vojni časi ne udarili svojega pečata tud gledališču in vsemu gledališkemu udejstvovanju Ta pečat je zaznaven v celotni, pesebno pa še v na.šn izvirni dramatični tvorbi, v doseza.nju dobavljanju. uporabljanju in izbir -nju tujega slovstvenega grad va. v znatnem pretresaniu. zgubi ianju in izmenjavanju zva-jalnega osebja in zlasti v kompliciranem, včasih pa s-p'oh ne:zved!jivem nabavljanju tehnč-nega. dekorac iskeg3 in kostumnega mater ala Vsem tem težavam 6 katerim" bi se moralo borib seveda v*rko kakršno koli vodstvo našega gledališča pa stojita nasproti dve prednosti. katerih »;oz:tivne važnosti seveda nikakor ne smemo prezreti namreč: prvič nenavadno razumevanje pristojnih oblasti v pogledu gmotne podnore drugič pa prav tako nenavadna konjunktura obiska ki je seveda nočemo pripisovati toliko drugim vzrokom kakor pa prven- stveno celotni in še posebej ljubljanski vojni psihozi. Spričo neogibnega upoštevanja vseh teh okoliščin je moralo biti gavno srtremljenje novega dramskega vodstva (ki je začelo praktično vplivati na dramsko delovanje šele okrog prve polovice decembra 1944) pretežno v tem, da je uredilo in obdržalo neko ravnotežie med objavljenim sporedom, med svojim; lastnimi nazori in pa med težavami, ki so se tekom leta nepričakovano pojavlja^.« Tudi dramaturg Janko Moder je v svojih sklepn:h »Pomenkjh s prijatelji gledališča« zapisal nekaj besed, o delovanju gledališča v teh čaisih in posebej še o vprašanju, kako bi bilo mogoče ustreči raznim željam in zahtevam, v kolkor o uresničljive. Nato pravi: »Za umetnika sta potrebna poštenje in pogum. Tudi za vodstvo javne umetniške ustanove in za kritika take ustanove. Izgovor je zavetje sla-bičev in nepoštenjakov. Iz spoznanih in moško priznanih napak se učimo, napredujemo raste-mo. Vodstvo, igralci, gledalci in kritki. Zmotiti se, pasti ni greh. greh pa je trmasto vztrajati v zablodi. Da govorim stvarno: en Ognjenik še ni greh. tudi ne ena površno pripravljena predstava. Greh pa bi bilo zatiskati si oči rn ušesa pred javno kritiko, je ne upoštevati in malomarno ustrezati svojim sebičnim namenom. Ni greh biti žalosten in osebno prizadet ob nepohvalni kritiki, greh pa je misliti na osebno maščevanje in obračunavanje. Nj greh zmotiti s« v oceni, greh pa je kritizirati s nredsodkom in pristranostjo.« Nadaljnja vsebina dramske izdaje sklepnega »Gledališkega lista« je posvečena spominu režiserja J. Koviča. Nato pa je natisnjen statistični pregled, iz katerega posnemamo, da je bilo v sezoni, ki se je pričela dne 14 oktobra 1943 s Tavčarjevim »Cvetjem v jeseni«, od- igranih 228 predstav in sicer 140 za obonmaje in 88 izven abonmaja Uprizorjenih jc bilo 24 raznih del, od teh 9 iz slovenskega slovstva. Pemierskih je bilo 12. ponovitev 7. 5 pa na novo naštudiranih; potemtakem je bilo res nov:h de' samo za polovico izmed vseh uprizorjenih. V abonmaju so odigrali 20 del. troje del pa so ponovili samo izven abonmaja. Najmanjše število predstav (8") so doseg'a iz abonentskega kroga dela: ScbJllcr-Albrccht. »Ko-varstvo in ljubezen« Leskovec. »Vera in nevera«. Klest. »Razbiti vrč« n Sclrlerjeva »Marija Stuart«. vendar je treba Schilleria izvzeti, kajti »Kovarstvo in ljubezen« nam jc že preblizu iz prejšnjih sezon. »Marija Stuart« pa je prišla na vrsto prav ob koncu sezone ;n je dala osem razprodanih predstav, tako da b; — ob drugem času — napoln b še nekaj predstav. Med uprizoritve, za katere je bilo manj zanimanja, sodita tudi Pregljev »Azazel« in Schon-herrjeva »Zemlja« z 9. predstavami. Med največje zunanje uspehe sezone sodijo: Tavčar-Šest. »Cvetje v jeseni« (16). Fodor. »Matura« (15). Dčkens. »Cvrček za pečjo« (14) in Cajn-ker. »Potopljeni vet« (12). V ostalem je imelo 6 del 10, 4 pa 11 predstav V tej sezon' nanovo uprizorjena ali naštudirana dela so režirali O. Šest (5), C. Debevec (5), M Skrbinšek (5). + J. Kovič (3), E. Gregorin (1). Med deli, ki 60 dosegla tri predstave poleg sednrih abonentskih. je Cankarjeva »Lepa Vida«, kar je nedvomno značien pojav, če se spomnimo memben dogodek v Drami je tudi ustanov tev nekdanjih mnenj o »Lepi Vidia na odru Po-Dramskega studia, ki šteje sedaj 16 članov V Operi V 16. (sklepni) Številki operne izdaje »Gledal. lista se oglaša k uvodni besedi ravnate'j , U k m a r z že citinnvm člankom »Počitek — za novo delo«. »5 let — 5 sezon, odkar se je razvihrala ta vojna,« piše. »Pet let nemira, strahu in negotovosti, pet let skrbi brez počitka: bo li usoda naklonjena m bo dopustila, da se nam kolo operne umetnosti suče mimo in voljno, kot kolovrat neutrudne predice? Se ne bo zepletla vanj nit iz zamotanega klobčča življenjskih nesoglasij in ga nasilno zaustavila?« P sec omenja zgubo. ki je zadela Opero s smrtjo Primožiča in Štritofa in pravi: »Nihče ne ve. koliko je bilo marsikdaj treba poguma in koliko samozatajevanja. A je vendarle ostal vsak na svojem mestu in podvojil gvoje ddo. če je popustil drug. In neka izredna zbranost — skoraj bi dejal pobožnost je sijala mar-skdaj iz vsega tega dela.« Svoja izvajanja končuje ravnatelj Ukmar z besedami: »Operna sezona ie končana. A koliko smo v vsem tem Č2su dali tega. kar bi dati morali? Kdo ve — kdo je to izmeril? Imamo pa v sebi to tiho zavest, da je vendarle marsikdo odhajal iz našega gledališča od naših predstav utešen in pomirjen, s čistim plamenčkom v duši, ki mu je vsaj malo preganjal mrak. In to zavest blaži A tudi osrečuje. Obenem pa je moč-ki vliva novega poguma in volje do dela za nove dni. ki jih oznanja mlada zora.« Številka prinaša fotografije glavnih ustvarjalcev naše Opere, kakor jih je sredi dela ujel fotograf -n podaja pregled opernega dela v sezoiv 1943—44. V tem času je priredila Opera 261 predstav, med njimi 218 javnosti dostopnih prireditev, vse 06tale so bile prirejene za nemško vojsko ali za povabljene goste V tej sezoni je bilo 143 opernih. 66 operetnih in 9 ba1etn;h javnih predstav, ki »ih je ob'sk?1o okrog 104 000 nseb. Največje število predstav, 'je dosegla med operami »Sne- ustaške organizacije v Banjaluki je nedavno zbrala 100.000 kun, ki jih bodo prav tako razdelili mel svojce padlih bojevnikov. Izpopolnjen mestni svet v Zemunu. Notranji minister je imenoval štiri nove po. svetovalne člane mestnega sveta v Zemunu, ki so vsi pripadniki nemške narodnostne skupine. Novo otroško zavetišče. V Ozlju so začeli graditi novo otroško zavetišče, v katerem bo prostora za 300 begunskih otrok. Zagrebško prometno vprašanje. V Zagrebu razpravljajo o načrtu razbremenitve prometa na glavnih cestah. Posebno pozornost posvečajo izpopolnitvi tramvajskega omrežja. Sklenili so, da bodo s preveč obremenjenih cest usmerili promet tudi na manj prometne ulice. Hude kazni za črnoborzijance. Hrvatska gospodarska policija je obsodila 12 trgovcev zaradi navijanja cen na denarne kazni od 500.000 do 5 milijonov kun in na zapor od 14 dni do 6 mesecev. Zaradi nezanesljivega opravljanja službe in zlorabe uradne oblasti so bili trije nameščenci gospodarske policije odpuščeni in pcslani v taborišče. Iz Sadje za revne beograjske otroke. Iz »Novega Vremena« povzemamo: Čeprav so beograjska tržišča polna sadja, so cene za mnoge družine nedosegljive. Zato Je glavni odbor srbskega Rd čcga križa sklenil, da se bo revrvm in bolehnim otrokom v starosti od 2. do 10. leta del lo sadje brezplačno. Pet tednov bodo prej-rmrli otroci po poj kg ^mekev, 1 teden pa določeno ko"ičino lešnikov. Sol je tudi v Srbiji racionfrana. Ravnateljstvo za prehrano v Beogradu je po časopisih obvestilo potrošnike, da bodo za mcsec avgust prejeli po 400 gramov soli. Količina za posameznega člana stane 8 din. Posnemanja vredno! V Beogradu je že nekaj hišnih posestnikov oprostilo svo.e najemnike plačevanja stanarine do konca vojne. Listi poročajo, da se jim je zdaj pridružil inštalater Peter Djordjevič, ki se je s svojo rodbino prise!il v Beograd ob začetku vojne in kupil tam hi?;c> s 4 stanovanji. Tudi en je vsem «vn:im na em-nikom oprostil najemnino do konca vo ne. Za sn p'en te na meščanskih šolali bo prosvetno ministrstvo sprejelo nekaj absolventov visoke ekonomsko kome:ciialne šole in trgovske akademije. Novo nameščeni učitelji bodo razvrščeni po meščanskih šolah trgovinskega tipa v večjih mestih Srbije. Okrožno gledališče v Jagodini je imelo ne lavno svojo prvo predstavo. Za upr avnika gledališča je bil imenovan ravnatelj učiteljišča Pavlovič, režiral pa bo Prvo-slav Diurič. Za gledališko dvorano služi dvorana hotela »Palas«. KOLEDAR: Sreda, 30. avgusta: Roza Limska, Broni-slava. DANAŠNJE PRTFEDTTVE: Kino Matica: Nesmrtni valček. Kino Sloga: Obesite ga! Kino Union: Bismarck. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marij n trg 5; Deu-Klanjšček Dia, Gosposvetska 4; Boliinec ded., Cesta 29. oktobra 31. ZATEMNITEV Je strogo obvezna od 21. do 5. ure. Oddajniška skupina Jarfranste orig RADIO LJUBLJANA SREDA, 30. AVGUFTA 7 00—7.10: Poročila v nem e ni. 7.10—9.00: Jutranji pozdrav. Vmes od 7.30—7.40 poročila v slovenščini. 9.00—9 10: Poroč a v nemr ščini. 12.00—14.00: Prenos o-rednjeg nemškega sporeda. Vmes od 12.30—12.45 poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda 14.00 dO 14.15: Poročla v nemščini. 14 15—1500: Pre-nos osrednjega nemškega sooreda: Vsakemu nekaj. 17.00—1715: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17 45: Otroška ura — Dedek vedek, kramljajo. 17.45—18.30: Obisk pri nemškem gorjancu. 18 30—19.30: Slovenski napevi — tercet sester Finkovih. 19.30—19.45: Poročila v slovenšč;ni. 19 45—20.00: Razgledi. 20.00—20.15: Poroči'a v nemščini. 20.15—21.: Ljubljanski komornj duo (A. Trost — klavir, J. Šiais — violina). 21.00—22.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: P:sana ura. 22.00 do 22.15: Poročila v nemščini m napoved sporeda* 22.15—23.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Prijetni sponrni. 23 00—24.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda. guročka« (16). drugo mesto (14) sta zavzeli »Prodana nevesta« in »Gorenjski slavček«. na tretjem mestu (13) je »Manon«. Po 10 predstav so imele opere »Tha:s«. »Madame Butter-fly« in «Mrtve oči«. Vse ostale operne uprizoritve so dosegle manj ko 10 predstav Med operetami je odnesa rekord z 29 javnim: predstavami Gregorc-Stepan č i čeva opereta »Me'o-dije srca«. O delu drigentov pričuje razpredelnica, iz katere posnemamo, da je največ del ;n večerov dirigiral Demitrij Zebre (7 del, 56 večerov), za nj'm Samo Hubad (5 del s 55. predstavami), Janko Gregore (2 del: s 35 predstavami), nato Anten Nefat (4 dela s 30 večeri), dr Danilo Švara (4 dela s 28. večeri) in pokojni Niko Štrtof (2 del; s 14 predtavami) Režirali so: Ciril Debevec 11 del s 97. predstavami, mž. Golovin 4 dela s 34 večeri. Emil Frelih 3 dela s 56. predstavami, R. Primožič eno delo s 16. predstavami, nadalje Drago Zupan. Maša Slavčeva in Maks Kiirbos. Tako smo dobili iz obeh sklepnih številk »Cedališkega lista« nekaj sumaričnih podatkov o sezoni ki je pravkar prešla v zgodovino našega gledal:šča. Pri sezonskih obračunih. ki jim za sedaj manjka še kvalitetno-ana-litična ocen:tev. tako da vidimo rezultate samo z ene strani, ni pozabljeno tudi gledališko gla-slo. V skromni ob!:ki, služeč predvsem giedar liški aktualnosti, nadomeščata obe izdaji »Gledališkega lista« slovensko gledališko revijo, saj zhaja v njih marsikaj, kar presega po svoji vsebin; potrebe n obzorja neposredne aktualnosti Zatemnitev od 21, do 5« SPOR T O velikem dvoboju med svetovnima rekorderjema Haeggom in Anderssonom na švedskem Nedavni dvoboj dveb mojstrov tekačev je športni dogodek vsega severa. Na neki večerni prireditvi v Goteborgu je zmagal Gundar Hagg nad svojim velikim nasprotnikom Arne Anderssonom na 1500 m v času novega svetovnega rekorda 3:43. An-dersson se je prepozno pognal v zaključni beg in Hagg je zmagal jasno in neoporečno. Arne Andersson se je po končanem teku tresel kakor šiba. Opotekajočih korakov je stopal po zeleni tra tj proti svoji kabini. Neklo je zavihtel nanj jopič, ki mu je na pol ob vi sol na ramenih. Dihal je težko. Izgubil je svetovni rekord in vendar je tekel bolje kakor pred letom dni, ko je bil vpisan v seznam najboljših tekačev na svetu. Ne daleč od njega je skakljal Gundar Hagg. obdan od skupine razburjenih ljudi, srečni zmagovalec in novi svetovni re. kordcr. Usola drugega je zmerom ta. da ga nihče več ne vidi. kajti simpatije veljajo boljšemu danes, še boljšemu jutri. Po onem. ki je izgubil, ne vprašuje nihče več. Pozabljen je. nihče ne misli na to. da je prav za prav drugi pomagal prvemu do j zmage in sta bila oba tudi enako dobra prav do konca. Nekdo je potegnil Anderssona za rokav jn mu zastavil čisto splošno vprašanje. -Oster tek je bil to, v ie dejal, da bi Andersson med tem nekoliko zbral misli. Tekač je prikima! in potegnil jopič tesneje okrog- ramen, s šla sva v peklenskem tempu; treba je bilo vleči prav do zadnjega, toda tik pred koncem sem bil ne. koliko preplašen. Sicer pa delajo Gundar-jeve noge kakor stroj. Morda so me za to še bolj mctile, ker so bile ves čas pred menoj.« — In kako bo v bodoče? — »Prvenstvo v teku je najlažja stvar. To:la bojim se, da bodo oni, ki bodo prišli za nami, potrebovali dolgo, preden nas bodo dosegli. Tega časa ni mogoče postaviti kar tako. ne glede na to, da ni izključeno, da bova. jaz jn Gundar morda še dvignila znamko na niže. švedska, mladina bo imela težko nalogo, če bo hotela nadaljevati tako serijo.« Gundar Hagg je bil še na travniku v krogu prijateljev ali takih, ki bi radi bili in pa takih, ki morajo povsod vtikati svoj nos. Skupina se je polagoma bližala kabi. nam. In Hiigg je izkoristil ugodno priložnost ter se izgubil radovednežem. Precej časa je preteklo-, preden se je vrnil izpod prh. Po prstih je tekel skoči oblačilnico in tedaj šele so opazili strokovnjaki, kakšnega tekača imajo pred seboj. Andersson je bil ves izčrpan, tukaj pa je stal pred njimi zmagovalec, samo za sekundo je bil hitrejši ,toda čisto čil in svež. Andeissono-va bojazen se je zdela še bolj upravičena, švedska mladina bo težko dala enakovrednega naslednika. »To je bil tek na srednji progi ali skoraj »sprint«. kajti tempo na 1500 m se zdaj že tako stopnjuje, da je treba prav 7.a prav začeti že kar od starta.« Tako je dejal tudi Hagg. »Jaz sem začel od vsega ~ačetka, kajti za zaključni sprint je pozneje že prepozno, če v začetku le nekoliko izgubim, že ne morem več misliti na zmago. Proga postaja, zmerom hitrejša. To v kINEMATOGRAPi KINO SLOGA Tel. 27-30 Heinrich George v zabavnem filmu, polnem ljubezni, vina in nebeških razmer v Pelargoniji Obesite ga! Sodelujejo: Gustav Knuth, Jakob Tiedtke, Maria Landrcck, Charlotte Witthauer itd. Predstave ob: 16. in 19. uri lil NO UNION Teiefoo 22-21 Mogočna filmska umetnina o genijal-nem državniku, »železnem« kanclerju, ustanovitelju drugega Reicha Bismarck Iz razcepljene slabotne »Nemške zveze« je po njegovih sposobnostih in ne-venljivi zaslugi vstala Velika Nemčija. Paul Hartmann, Friedrich Kayssler, Maria Koppenhofer, Werner Hinz, Ruth, Hfllberg, Kathe Haack, Lil Dar- gover, Kari Schonbock Zaradi izredne dolžine filma predstave ob 16.30 in 19. uri H I KINO MATICA Telefon Velezabavna kmečka burka z Joem Stoeckelom v glavni vlogi Nedolžna grešnica Predstave: ob 16. in 19. uri pot sem imel pravega nasprotnika, silnega borca in prvorazrednega tekača, še večkrat bova tekla med seboj in to bo osvežilo uspehe.« Novi rekord na 1500 m pa je do nadaljnjega — 3:43 bajna znamka, ki se spet enkrat zdi neprekosljiva . .. Pol milijona aktivnih športnikov Kako bohoten je razvoj športa in telesne vzgoje na Danskem, kaže najbolj nazorno neka pravkar zaključena statistika za leto 1943. Po tem pregledu je lani tamkaj v 20 raznih športnih panogah delovalo 469.000 aktivnih športnikov. Največji delež imajo v tej številki pristaši gimnastike in telovadbe, ki jih je bilo nič manj kakor 155.000. Vsak deseti Danec v starosti med 15 in 40 letom, bodisi moški ali ženska, je član enega izmed telovadnih društev. Ne glede na vojno in njene omejitve se je število športnikov te vrste od leta 1938. dalje povečalo od 8 na 10%. Najbolj udomačeno športno panogo, in sicer nogomet, goji 95.000 aktivnih igralcev, katerih število se je v zadnjem letu povišalo od 5 do 6%. Rokometna igra šteje 59.000 aktivnih pristašev obojega spola. V tej panogi se je članstvo od 2 na 4% celo podvojilo. Po številu članov sledijo nato strelski šport z 29.000, plavalni šport z 19.000, atletika z 19.000 in teniški šport z 12.000 izvajajočimi. če prištejemo k tem aktivnim delavcem še pasivno članstvo, ki ga je v nogometu okrog 188.000 in v telovadbi nad 120.000, lahko trdimo. da je na Danskem skoraj uresničeno prizadevanje celega naroda, da bi se posvetil telesni vzgoji. Gospodarska stran te pripadnosti izkazuje okroglo 6,000.000 kron denarnih prispevkov za vsa različna športna društva, kar seveda tudi ne brezpomembna postavka za zmerom naraščajoče udejstvo-vanje danskega naroda v športu in telesni vzgoji. Notar Anton Zevisik t V nede'jo je bil pokopan na pokopališču pri Sv. Križu kamniški notar go»pod Anton Zev-nik. Zadnjo čast so mu izkazali tukajšnji njegovi sorodniki jn številni njegovi prijatelji in znanci zlasti iz Kamnika, kjer je pokojni nazadnje posloval kot javni notar. Ž njim je legel v grob mož širokega obzorja in kremeni tega značaja. Rodil se je v vročem Čatežu ob Savi na dan Sv. Treh Kraljev v letu 1S77. Gimnazijske študije je priče! v Novem mestu in končal v Ljubljani, nakar je cdšel na Dunaj. Po končanih pravnih naukih se je posvetil notarskemu poklicu. Notarski pripravnik je bil v Volofeki. v Podgradu. v Doberli vasi in v Cerknici. Kot notar je služboval dolgo vrsto let v Višnji gori. dokler ni bil leta 1030 imenovan za javnega notarja v Kamniku. Pokojnik se je potemtakem likal in zrasel iz mladeniča v zrelega moža ob prelomu dveh stoletij, ki je bil zajedno prelom dveh dob. Čeprav je koreninil še v prejšnji dobi, je vendarle črpal svojo najboljšo življenjsko silo že iz nove dobe Iz naturalistično-materialističnega poloma mu je uspelo rešiti, kar mu je bilo potrebno, da je ohranil veder duh in zdravo življenjsko borbenost v mejah, katere 6ta mu postavljala razum in vest. Tako je krmaril svojega življenja barko v svoje in drugih zadovoljstvo. Vedno strog in prestrog do sebe, je bil pravičen in dober, predober nasproti drugim. V načelnih stvareh pa ni popustil in ni popuščal. Prav zato so b'li razgovori ž njim vprav vzgojnega učinka, obenem pa blagodejno razvedrilo za dušo in srce. Nepozabni ostanejo sprehodi ž njim okoli Rožnika in po Ljubljanskem polju. Odtod so mu pogledi in misli najraje uhajnli tja proti Kamniškim planinam. Ampak sentimcnta'nostim sc ni udajal predolgo Kmalu je b;l razgovor spet v polnem teku. Pctolažen in pokrepčan si sc poslovil od njega po takemle sprehodu. K-kor mu je bil duh -'e ves prožen in ubogljiv, tako mu je telo zadajalo vedno več in vedno večje -skrbi, katerih prijateljem ni pr kriva!, ne da bi pri tem že mislil na konce. Ali nam se je zopet in zopet vračala boleča misel na morebitno skorajšnjo ločitev, ln ta je 6cdaj prišla Ko je prva prst zamolklo udarjala na njegovo krsto, so Kamniške Alpe v s:ju pozno-poletncga popoldanskega sonca v nenavadni krasoti zrle v njegov odprti grob. Nam tam naokoli pa sc jc zazdelo, kakor da jc bil Tone pokopan prav tik ob vznožju svojih ljubljenk. Sodba bo razglašena v sredo Ljubljana 29. avgusta Razprava proti vlomilcem v Ranz:ngerjeva skladišča in tatovom psov se je snoči zaključila z govori državnega tožilca in branilcev. Zadnji dan razprave je bi! po več:ni posvečen vprašanju. ko!iko so upravičene odškodnine, ki jih terjajo lastniki ukradenih psov. Sodišče je zadevno zasilišalo kot izvedenca dr. Tavčarja. Izkazalo se je, da je bil marsikateri oškodovanec preveč zaljubljen v svojega četvero-nožca in da ga je cenil previsoko. Državni tožilec je obširno razpravljal o krivdi posameznih obtožencev in je predlagal stroge kazni. Tako je zahteval za prvih 14 obtožencev skupno kazen 38 let in 5 mcsccev robi je oziroma strogega zapora in 73.500 Lir denarne kazni. Največji delež odpade na Bradača in Stcmbergcrjevo. Za prvega je državni tožilec predlagal 12 let. robije in 10.000 lir denarne kazni, za Štembergcrjevo pa 8 let robije in 20.000 lir. Za druge obtožcncc. kupovalce oziroma prodajalce ukradenega blaga, je predlagal večinoma denarne kazni od 500 do 5000 lir. Sodba bo razglašena v sredo ob 16. MALI OGLASI Kdor i6č» službo plača ca vsako oesedc L —.30, sa drž. in prov. takso —.60. za dajanje naslova ali 611 ro L 1—. Najmanjfii iznos sa te oglase Je L 7.—. — Za ženitve in dopisovanja Je plačati m vsako besedo L 1.—, m vse druge oglase L —-60 za besedo. sa dri. tn prov. takso —M, sa dajanje naslova ali Slfro L 1-. Najmanjši ■ te oglase J» L 10.—. Priporočamo našim cenjenim oglaševalcem, naj oglase za nedeljsko »Jutro« oddajo v oglasnem oddelku »Jutra« že v petek do 18. ure, ker je iz tehničnih razlogov često nemogoče uvrstiti v nedeljsko »Jutro« tiste oglase, ki so oddani v naši poslovalnici šele v <*ooot< dopoldne. Službe išče BOLNIČARKA begunka išče službo kjerkoli za čez dan. Po. nudbe na ogi. odd. Jutra pod -Poltena bolničarka« 22411-1 Zavedajte se, da če v develindevet-desetih primerih morda ne bo dejanskega napada sovražnih letal, se enkrat lahko zgodi, da bo zares. Zato ne izzivajte usode in držite se danih navodil! Predvsem takoj po danem znakn alarma v zaklonišče! Umazana kupčija s starimi predmeti Brezvestni prekupčevalci izkoriščajo nepoučene žrtve in kupujejo blago po smešno nizkih cenah Ljubljana, 29. avgusta Trgovina s starimi, predvojnimi izdelki vseh vrst je danes ha višku. Kdor lahko pogreša kak predmet svoje garderobe ali pohištva, ga bo z lahkoto prodal. Zadostuje mali oglas v časopisu'in že se javi navadno toliko kupcev, da si podajajo kljuko. Največ prodajalcev je seveda iz vrst tistih ljudi, kj jih je vojna najbolj prizadela in so prisiljeni odpovedati se temu ali onemu predmetu. Za te je dobra prodaja še posebno važna, saj si tako pomagajo iz trenutne stiske in omogočijo nadaljnjo eksistenco. Prav taki ljudje pa so velikokrat žrtve pretkanih brezvestnežev. Prekupčevanje s starimi predmeti se je razvilo tako daleč, da so se prekupčevalci specializirali. Ta kupuie samo gojzerje, drugi ostalo obutev, tretji rjuhe, četrti otroške vozičke, peti kolesa, šesti kose starega pohištva in tako naprej. Tekma med njimi je trda, zato skušajo priti do blaga na vse načine. Na najboljšem so prekupčevalci starih predmetov, ki jih je razmeroma malo in povpraševanje io njih ne pada. V to kategorijo spadajo tudi otroški vozički. Ljudje z obilnimi denarnimi sredstvi ali pa njihovi finanserji pokupijo take redkejše predmete za vsako ceno in jih za nekaj časa spravijo v skladišče. Ker je tako na trsu še manj takega blaga, se cena nag'o dviga in čez nekaj časa prekupčevalec proda nakupijeno blago za dvojno ceno. So predmeti, katerih dnevna cena je znana skoro vsakemu, ki se količkaj zanima za take kupčije. Drugače je z drugimi. Koliko ie danes vreden fotografski aparat ali kolo, vam bo povedal samo strokovnjak. Pri takih predmetih je prekupčevalcem posel olajšan. Iz primera, ki mi ga je pripovedoval prijatelj lahko izveste vse. V nekem ljubljanskem časopisu je izšel mali oglas, s katerim ie nekdo vabil prodajalce določenega predmeta, naj se oglasijo pri njem. Prijatelj, ki je že dalj časa iskal kupca za svoje blago, je obiskal inserenta, ker ni hotel izpustiti priložnosti. Ko je vstopil v stanovanje prekupčevalca, ga je ta sprejel s pazljivim pogledom. Se predno je spregovoril pojasnimo besedo, je inse-rent odvrnil z obžalovanjem, da najbrže ne bo s kupčijo nič, ker blago ne odgovarja žoljeni obliki. Povedal mu je. da je v ogia-su v naglici pozabil napisati velikost. Prijatelj se je s tem pojasnilom zadovoljil in je svoje blago že spravljal nazaj v zavitek. Tedaj se je prekupčevalec vseeno pozanimal za koliko ga proda in dejal, da bi morda izjemoma vendarle napravila kupčijo. Prijatelj mu je imenoval ceno, za katero je vedel že prej, da jo lahko zahteva. Neprijetno presenečen mu je prekupčevalec odvrnil, da je cena daleko pretirana in da ni kupec, ker vidi. da je dobro obveščen. koliko stane take vrste blago. Oglas je bil namenjen predvsem takim, ki cen ne poznajo dobro in so primorani prodajati predmete iz svojih gospodarstev in gospodinjstev. Oni, ki prodajajo stare stvari, naj se najprej pozanimajo za ceno predmetov, ki jih imajo naprodaj, da se izognejo pretiranim izgubam. Stari cenovni odnos med živili in drugimi potrošnimj predmeti je že itak porušen v škodo zadnjih. Ce prodate na primer kolo, ne boste danes najbrže v najboljšem primeru za izkupiček dobili niti polocivo toliko živil kakor pred vojno. Zato ne prodajajte starih predmetov pod ceno. Skušajte j;h orodati .neposredno t>ravemu kupcu in se izogrbajte proku^čevalccv. Kdor je v stiski naj se ne oprime vsake bilke, ki mu jo kdo ponudi. Morda si bo !-' '"al že z zastavo predmeta, ali pa si bo vsaj tako pridobil čas, da kasneje proda blago za pravo ceno. '/».*"»;.» J DELAVNO DEKLE počteno za vsa poljska dela in pomoč v gospo, dinjstvu, sprejme-n ta. ko j. Nasiov v ogi. odd. Jutra. 22383 1 a GOSP. POMOČNICO pošteno, išče samostojna gc*pa. Naslov v ogl. od. delku Jutra. 22385-la POŠTENO DEKLE pridno, sprejmem takoj ali pozneje. Plača in hrana dobri. Kresnik. Cesta na Rožnik 16. 22414.la DEKLE mlajše, pošteno, z dobrimi priporočili, sprejme takoj boljša družinica z majhnim otrokom. Nasiov v og!. odd. Jutra. 22397-1 a BRIV. POMOČNIKA kateremu nudim dobro plačo, sprejmem takoj ali po dogovoru. Naslov v oel. odd. Jutra. 22398-la GOSP. POMOČNICO ki zna tudi kuhati, sprej memo takoj. Rimski trg 8-1. levo. 22428-la KOVINOSTRUGARJA z, točna dela. lahko tudi letnik 1914. -prejme-n tikoj. Naslov v c*rl. odd. Jutra. 22425.la 'JLLL ROKE hrapave in razpokane Vam napravi zopet než ne in gladke Meloderm g!ycerin-gelee krema. — Drogerija Emona. — Iv. Kani, nebotičnik. 19825-6 ZA HIGIENO ZOB tn ust uporabljajte anti-septično zobno pasto — Dentamin Dobi se v vseh drogerliah Droge rija Emona L Kane. — Ljubljana nebotičnik. 21071-6 DAMSKO KOLO skoraj novo, prodam. — Meh. delavnica. Dunajska c. 12, dvorišče 21978.6 FOTO-FILMKAMERA 6X9 jVoigtlinder«, Ana. vtigmat »Skopar« 1:4.5 F-10.5 cm. Compur z.ipi-rač s stativom, vse v u^nju. prod.im. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22355 6 ZIMSKO SUKNJO lepo. za 14. do 161etneg;1 fanta, temnosiv zimski plašč in rjav ko-tum — vve lepo ohranjeno, pred. vojno blago — prod.im. Ogled caino od 3. do 10. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22376-6 OTROŠKE ČEVLJE nove, št. 29. nizke rjave. zamenjam za št. 31. Naslov v ogl. odd .Ju-tral 22382 6 VOLNO za prejo, tudj za odeje, čiščeno prodam. Ogied od 13. do 15. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22384 6 LEPO ŽIMO prodam ali zamenjam za radio. Naslov v oglas, nem odd. Jutra. 22412-6 BLAGO ZA ZAVESE za več oken. 2.5 metrske krasne. predvojne švl-carste čipke, prodam.— Ponudbe na. ogl. odd. Jutra pod »Švica« 22328-6 ŠPORTNI VOZIČEK nov, avto-model. prodam ali zamenjam za globo kega ali za kolo. Prodam tudi košarico za na d.un-i-ko kolo. Poizve <_e: Ambrož. Pugljc-Va 15.1 22415-6 PRODAM 8 zajčjih hlevčkov. Napi ov v ogl. odd. Jutra. 22416-6 NAHRBTNIK nov predvojno blago m karirano flanelo za do. m.ičo haljo, prodam. Na. =!ov v ogl odd. Jutra.. 22418-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, predvojni, dobro ohranjen, prodam. Na ogled iz prijaznosti v tr govini Mahkota, Gosposvetska c. 10. 22119-6 SALONARČKE semiš. rjave, skoraj nove, št. 38. prodam. Ogled od 14. do 18. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22406-6 BLAGO polsvileno, vijoličasto in čipkasto zaveso. prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za eno obleko«. 2240^-6 PEGE IN LIŠAJ Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogerija KANC, Židovska ulica 1. 22544-6 KUHINJSKO OPRAVO lepo, proda Krže Franc, mizarstvo, Vrhnika. Ogled v skladišču Ljubljana, Ciril Metodova 47, poleg kavarne Maicen. 22407-6 STENSKO URO z nihalom. mizico, bolniški stol, zimske čevlie št. 42, dva zimska suknjičs in drugo, prodam. Ogied vsa4: dan od 12. do 3. ure. Povšetova ul. 33a, priti - 22408-6 MOŠKO BLAGO temno sivo. za dve obleki, prodam. Florijanska 40. spodaj. 22399-6 PRODAMO: radioaparat Orion, 5-cevni, odlične kakovost«, moško športno kolo, francoski sistem, lepe izdelave kot nov. damsko kolo, otroški globok voziček, leseno otroško posteljico, mize in Stofcrle iz mehkega lesa, priprosto dvokrilno omaro, rabljene tapecirane fotelje in stole, velik kovček, toaletna mizica z ogledalom, stensko uro kukavico, ne-kai rjuh. prvovrstno ohranjenih in par manjših preprog. ročro delo. Cene ugodne. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22400-6 MRcES IN GOLAZEN uši, stenicc, boihe, ščurke, molje, miši, podgane, voluharje in bramorje, za-nesl|ivo pokončate s strupom. ki ga dobite v drogeriji KANC, Židovska ulica 1. 22393-6 LESTENEC lep, starinski in starinsko dekorativno blazino ter keramična krožnika za sadje, prodam. Ogled od 6. do 7. ure zvečer. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22395-6 PREDVOJNO BLAGO za moško obleko, sivo, prodam. Poizve r-e: krojač Križaj, škofja ul. 6. 2.7429.6 VIOLINO iz Kiingenthala. staro 150 let, prodam. Ogled v trgovini »Umetnost«, Kolodvorska 30. 223S6-6 10 m KOTENINE rjave, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22423 6 DAMSKO KOLO znamke Ko-mos, skoraj novo prodam. Keber. — Staretova 27-a (Trnovo) 1 22426 6 Naročite se na romane DOBRE KNJIGE! 12 ke VOLNE za žimnico. prodam Sv. Petra c. 52. 22417-6 KOKOŠI za zakol in ne*mce zamenjam za damske nizke močne čevlje št. 39. 40. Naslov v ogl odd Jutra. 22401-6 HARMONIKO dlntomčno. z odličnim gla-som, prodam. Ni slov v ogl odd. Jutra 22402 6 ZNAMKE Kompletno zbirko ali po samezne partije. tud) prekomorske in pokra jinske kupim Ponudbe na ogl odd Jutra »Znamke« 20677 ' ljubljanski zvon tud! posamezne knj ige kupim Ponudb* na ogl odd Jutra pod »Ljub Ijanski Zvon« 20678-1 KUPIM vsakovrstne knjige za lastno knjižnico Ponud be z navedbe knjig m cen na ogl. odd Jutra pod »BlbiiOfii« 20679 7 KOLESA stara, tudi neuporabna, brez gum, ženska in mo ška ponudite tvrdki Iler-šič, Ljubljana, Rim-ka ce. sta 13. 21977-7 RJUHE kapne in blazinske prevleke ter drugo posteljnino, stalno kupuje Hinko Privšek, Ljubliana, Kolodvorska 7. 22150-7 Vsako ANTIKVAP. IONO slovensko knjigo, revijo, časopise, posamezne odtise kot tudi stare listine kupuje in najboljše plačuje Kn'i-garna Janez Dolžan. Ljubljana. Stritarjeva ulica 6. J-407-7 MOŠKE ČEVLJE malo nošene, nizfce, črne ali rjave št. 43. kupim. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Potrebujem« 22410.7 NOGAVICE moške, več parov, vsakovrstne, kupujemo. Plačamo dobro. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22409-7 BLAGO za zavese, stare kakovosti, kupim. Pismene ponudbe oddati v mlekarni Slomškova ul. 9. 22396-7 LOKOMOBFLO parno, rabljeno, 15-30 H.P. ali parni kotel 2—5 atmosfer, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parni kotel«. 22391-7 OPREMLJ. S«BO lepo, fončno odtL.m tako; v centru boljšemu gospodu. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod -Dober in reden plačnik« 22380 23 PRAZNO SOBO išče zelo mirna in sama gospodična taVoj ali s 1. septembrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -Plačam v naprej in do-bro*- 22220_23a BOLJŠA GOSPA s 5 let starim fantom Išče prazno ali opremlje. no tobr, f souporabo kuhinje. Ponudbe n® ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica« 22420-23j Posest KOMFORTNO eno. dvo ali tudi tridru-žinsko vilo. v vilski četrti Ljubljane, takoj kupim do zneska 2,000.000 lir. Le resne ponudbe brez posredovalcev posilite na ogl. odd. Jutra pod »Naj bo diskretno« 22121-20 1 JOH ZEMLIŠČA prodam le direktno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljub. ljaiu — okolica* 22381 20 PES-BEENARDINEC se je izgubil. Vrnite ga na naslov lastnice. K jZ-mik, Povšetova c. 96.b. 22333 37 BEL M\ČEK ie je zatekel. Kdor ve kaj o njem naj sporoči proti nagradi na naslov TržaSka C. 27.L nadstr. 22421-37 POSOJILO! Kdo bi posodil na večjo parcelo 5-kratne vrednosti cirka 70—80.000 Lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posojilo«. 22392-37 IZGUBILA SEM zlato zaponko od stare šišenske cerkve do Janševe ulice. Poštenega najditelja naprošam, naj jo odda p: . nagradi v ogi. odd. Tutra. 22389-37 DOTICNO OSEBO, ki je v nedeljo od 7. do 9. ure našla listnico v U-nu Kodelievo s 499 mi, 10 slikami in osebne izkaznico prosim, naj vse vrne na naslov, označen v osebni izkaznici, ker jc bila opažena, ko je listnico pobrala. 22387-37 IZGUBILA SEM dve nakaznici za krompir. Poštenega najditelja naprošam, naj jih proti nagradi vrne v ogl. odd. lutra. 22588-37 GOSPO ki je našla volneno modro iopco z rdečo rutko na Mirju. lepo naprošam, na; io odda na naslov: Škra-bar, Erjavčeva 20. 22390-i7 POZABLJEN ali izgubljen jo bil junija zavitek z zlatimi čip. kaml in prtički. Najditelj naj sporoči na-lov na ogl. odd. Jutra. 22404 37 DNE 26. t. m. ko sem vršil svojo dolžnost pri Štajnpetovem mostu, mi je bilo odpeljano kulo Sokol« štev. 6659, modre barve. Ker dvomim, da bi bil ob nesreči kdo zmožen kr^je prosim, da ml dotični, ki Je kolo shranil — vr. ne. Joža Bohinjec, medi-clnec, Logatec, taborišče OT ali Ljubljan; Okrožni urad. 22427-37 SLIKO porjčno, sem izgubila ni Tržaški cesti. Najditelja prosim, da jo vrnr v ogl. odd. Jutra. 22422-37 Preminul je naš vzorni uslužbenec žfickev Tlittsfef Pogreb blagega pokojnika, katerega bomo ohranili v najlepšem spominu, bo v sredo 30. avgusta 1944 ob 2. uri popoldne iz kapelice sv. Petra k Sv. Križu. Naj mu bo lahko slovenska zemlja. Ljubljana, 28. avgusta 1944. TVRDKA I. POGAČNIK Zahvala B Vsem, ki ste spremili k zadnjemu počitku našega nepozabnega Pranja Grbeca uslužbenca drž. žel. v pokoju in obsuli njegovo krsto s cvetjem, se toplo zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo njegovim stanovskim tovarišem za venec, čč. duhovščini in vsem prijateljem in sosedom, ki so tolaži lno sočustvovali z nami. Ljubljana, 29. avgusta 1944. Žalujoči: TEREZIJA, soproga; Z INKA, hči; FRANC, sin; MIRKEC, vnuček — in ostalo sorodstvo Herbert Steinmann: 32 Žena za stekleno steno Roman liso Dannovv je malce stisnilo za grlo. Dan se je bil komaj začel, pa jo je že spet vse spominjalo včerajšnje strahote. Toda vprašanje je bilo vijudno, in srce ji ni dalo, da bi odbila staro gospo. Zato je odgovorila kakor tja v en dan: r>Da, iz Hagenbrucka sem. že nekaj let živim tu« Upala je, da spravi s tem po-menek, če se ga že • ne more ogniti, na manj neprijeten tir. Toda stara gospa ni odnehala. »Potem ste bili gotovo že večkrat v .Umetniškem gledališču'?« je vprašala. Njene svetle sinje oči so pazljivo merile mladenko. lise Dannovv p© se je morala pri tem vprašanju nehote nasmehniti Stara gospa — očitno tujka, sodeč po rjavem ročnem kovčegu, ki je stal poleg obešalnika — je imela v svoji radovednosti nekaj, kar jo je razoroževalo. »Da, zelo pogosto zahajam v .Umetniško gledališče',« je dvoumno odgovorila. »Potem gotovo poznate to liso Dannovv? Povejte mi, ljuba gospodična, kakšna ženska je prav za prav?« lise Dannovv je nehote živčno namrščila obrvi. Vpraševanje odločne stare gospa ji je začenjalo presedati. Bilo je skoraj hujše, kakor če bi jo zasliševal kriminalni komisar Giinther Hanke. A kaj naj stori? Ali naj kratko in malo reče: Ta Use Dannovv sem jaz, in zdaj me izvolite pustiti s svojimi neumnimi vprašanji pri miru? Ne, tega ni mogla. Povzročilo bi bilo samo mučen nastop ali pa celo nova vprašanja brez konca in kraja. Vrhu tega so imele oči stare gospe zdaj tako tesnoben in vrtajoč izraz, da se je lisi malone zasmilila. »Gospodično Dannow precej dobro poznam,« je torej dejala, »da. lahko se pohvalim, da sem njena najboljša prijateljica. Mislim pa, da ji ne dela kdo ve kakšne usluge, kdor prav ta čas mnogo govori o nji. Kolikor jo poznam, .ie zanjo velika muka. da je zapletena v ta — v to morilsko zadevo.« Stara gospa je zamišljeno prikimala. »Hm,« je dejala, »rada verjamem. Lahka reč to vsekako ni. A vaša prijateljica vendarle ni povsem brez varstva, kolikor vem. Saj pravijo, da je zaročena — z nekim gospodom Renkenom.« To je bilo lisi Dannovv le preveč. Skesala se je, da je bila vobče nad>ljevala pogovor. Vsa rdeča se je vzravnala na stolu. »To so stvari, o katerih ne bi govorila, niti da vas bliže poznam,« je hladno odvrnila. »Upam, da me razumete: kot pri- jateljica gospodične Dannovv ne morem razpravljati o tem.« lise Dannovv se je odločno posvetila zajtrku, dasi ji po tem razgovoru ni šel več v slast. Trdno je bila sklenila, da č m prej konča srečanje z radovedno staro gospo in se umakne iz njenega dosega, ne glede na to. ali Heinz Renken še pride ali ne. Stara gospa je bila k sreči menda tudi že uganila, da je šla nekoliko predaleč. V zadregi je mešala z žličko po svoji skodelici. Cez nekaj časa se je skoraj boječe znova nagnila proti lisi Dannovv. »Vc-m, gospodi na. da me morate imeti za strašno radovedno staro žensko,« je obotavlja je se rekla, »toda morebiti ne boste več tolikanj hudi name. če vam povem, da Renkena zelo — zelo dobro poznam. Tako boste mogoče razumeli moje zanimanje.« lise Dannow je presenečeno vzdignila oči. Negotovo je pogledala stari go^pe v umni. malce trpki obraz. In zdajci je ooa-zila okrog oči, ki so znale tako strogo gledati, rahlo, udržano hudomušno črto. Tedajci je liso Dannovv izprelftela slut nja, kaj bi utegnilo vse to pomeniti. Stara gospa, ki ji sedi nasproti, pozna Renke-nove! Očitno je fele danes prispela v H;i-genbruck! Kaj, če je prišla po naročilu Heinzovih roditeljev ali celo njegove ma- tere, z nalogo, naj prav na tihem poizveduje o lisi Dannovv? Tedaj se je lise ohrabrila. »Seveda, zdaj vas razumem.« je počasi dejala, »in ker bodo tako in tako kmalu vsi vedeli, vam lahko potrdim: gospod Renken se je zaročil z gospodično Dannovv.« Stara gospa je nejevoljno trznila. »To je vendarle nezaslišano! Proti volji roditeljev! S tem dekletom, ki je zapleteno v umor!« lise Dannovv je razburjen ko resno pogledala. »Da je zapleteno v preiskavo zastran umora, ni njena krivda! Vsakega izmed nas lahko okoliščine iznenada zapletejo v kak kriminalni slučaj.« »Ali, za svojo osebo bi pač prosila, da me izvzamete — —« Obličje lise Dannow je dobilo trd izraz. »Zakaj hočete biti izvzeti, milostiva?« Njen glas je bil ogorčen. »Tudi vam se lahko zgodi kaj takega. Deniva, da bi bil v vlaku s katerim ste se pripeljali semkaj, kdo koga umoril. Potem ne bi zdaj mimo sedeli tu za mizo pri kavi, ampak na kaki policijski stražnici, kjer bi vas zasliševali.« Stara gospa je široko pogledala. »Ali. dovolite,« je ogorčeno vzkliknila, »v takem primeru bi se pač izkazala, kdo sem, pa bi me pustili, da grem svojo pot.« lise Dannovv je zmajala z glavo. »Nemara — nemara tudi ne. Morda ste kdaj prej poznali umorjenega. Imeli ste kdaj kak prepir ali kako navzkrižje z njim. Osumili bi vas.« Stara gospa je zlovoljno mahnila z roko. »Ljuba gospodična, sum ni dokaz. Nti to mi ne bi moglo nič škoditi, če bi bila nedolžna--- »Zakaj naj bi potem tak sum škodil gospodični Dannovv? Tako škodil, mislim, da se gospod Renken ne bi smel poročiti z njo? Pa menda ne zato. ker je gledališka igralka?« Sobesednica lise Dannovv je bila očitno v zadregi. »Tako na stvar še nisem pogledala. Nikar ne pretiravajva. Renkenovi ni