Posamezna Številka stane 1 dinar. Poštnina plačana v gotovini. Naročnina listu: Celo leto 80 din., pol leta 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inserat! ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Masa Straža Sleođoisea po U ficea list ta slooeasko Ijadstoi 130. številka. MARIBOR, dne 30. decembra 1925. »Naša Straža« izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravhištvo je v Mariboru, Koroška cesta št 5. Z uredništvom s« more govoriti vsaki dan samo od 11. da 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št. 113. stink I. SE ENKRAT AGITACIJA ZA NASE LISTE! Naši nasprotniki napenjajo vse sile, da bi med našim ljudstvom razširili škodljive, protiverske časopise. Sam dr. Žerjav in mariborski dr. Lipold sta podpisala velikanski oklic, v katerem pozivata svoje pristaše, - da agitirajo za «Domovino«, ki je v verskem oziru najbolj strupena. Naša dolžnost je, da povsod razširimo «Slov. Gospodarja« in če mogoče tudi «Našo Stražo« tpr iz vsake slovenske hiše izpodrinemo nasprotne liste. Zato pa na delo, krščanski možje in dobre matere, navdušeni mladeniči in zgovorna dekleta! Te dni naj doni po vsej Sloveniji le en klic: Proč s protiverskimi časopisi iz naših družin! V vsako hišo pa «Slov. Gospodarja« in po možnosti «Našo Stražo«. Ka pragu novega leta. Jutri bo papež Pij XI. kot prvi izmed vseh duhovnikov na grobu sv. Petra v veličastni njegovi cerkvi služil novo vpeljano mašo na čast «Kristusa kralja« ter s tem slovesno zaključU sveto leto. Kakor je napovedal v svojem govoru v tajnem konzistoriju 14. decembra, je ustregel mnogoštevilnim željam, ki so mu bile sporočene iz vseh krogov človeštva, ter je vpeljal nov cerkveni praznik v čast «Kristusu kralju«, ki se bo vsako leto obhajal zadnjo nedeljo v oktobru. Pod tem imenom se krije velika misel, da se mora vse javno življenje v vseh svojih odnošajih prešiniti z duhom Kristusovim. Prejšnje sveto leto — torej leto 1900 — je prineslo proglašenje vlad-stva Kristusovega ne samo nad poedinci, marveč tudi nad celim svetom. Potrebo in pomen te, proglasitve in z njo združene posvetitve celega človeštva Gospodovemu Srcu je papež Leon XIII. utemeljil z okrožnico «Annum sacrum«, ki jo je izdal 25. maja 1899 kot pripravo za sveto leto in v kateri med drugim pravi: «V zadnjem času se je posebno zgodilo to, da se je med cerkvijo in državo dvigniknekak zid. V ustavi in upravi držav se obveznost svetega in božjega prava ne spoštuje z izrecnim namenom, da bi vsakdanje življenje ne dobilo nobene moči iz okrilja vere. Cilj temu je vero v Kristusa odvzeti s sveta ter Boga samega, ako bi bilo mogoče, pregnati z zemlje. Kaj čuda, da je človeštvo ob taki prevzetnosti in ošabnosti padlo v take zmede in viharje, da ni nobeden brez strahu in nevarnosti? Najsigurnejši fundamenti javnega miru morajo razpasti, ako se vera pritisne ob stran.« Iz istih razlogov in z istim namenom je letošnje sveto leto ob svojem zaključku prineslo proglasitev socialnega kraljestva Kristusovega na zemlji. Kristus-kralj poedincev in narodov! Njegovemu zakonu mora biti podrejeno vse javno, gospodarsko in državno življenje in vsi odnosi ne samo med stanovi in sloji, marveč tudi med narodi in rasami. Kristusova ljubezen mora voditi žezlo v vsem javnem življenju. "Visoka je ta misel, vzrastla na višinah krščanskega idealizma! Ona, edino ona je sposobna dovolj in jaka dovolj, da poedince in narode dviga iz nižin materializma in egoizma na tiste višine, kjer so viri življenja in ljubezni. Kristus-kralj! Za naš narod je bil kralj od nekdaj. Njega se je naš narod rano oklenil in v njem je dobil moč življenja. Močnejši narodi, jačji po številu, po materialnih sredstvih in po vojaški sili, so izginili s površja zemlje, ker. so odklonili svoj pristop v Kristusovo kraljestvo. Naš po številu majhen in boren narod pa je ostal, ker si je poiskal zavetišče v Kristusu, njegovi veri in njegovi cerkvi kot najtrdnejši podlagi svojega obstoja. V svojih skromnih razmerah, v katerih je živel, je naš narod z zaupanjem in s tolažbo v duhu romal h Gospodu v Betlehem, kjer je opažal vso skromnost in ponižnost Sinu božjega, porojenega v siromašne človeške razmere brez svetne sile in svetnega sijaja. In v svojem trpljenju, ki ga je neprestano spremljalo ves čas njegove zgodovine, je v duhu hodil z Gospodom na Golgoto, trdno verujoč v rešilni namen trpljenja in v končno vstajenje iz njega. Kristus s svojo resnico, s svojo milostjo in s svojo ljubeznijo bo ostal osredje našega naroda tudi v bodočnosti. Kakor se iz srca razliva kri po žilah človeškega telesa, tako se mora iz Kristusa razlivati oživljajoča moč po vseh slojih, krogih in delih našega naroda. Vita vitae nostrae: On je življenje našega življenja. «Druge podlage ne more nikdo položiti razen one, ki je že položena, in ta je Kristus Jezus.« S temi" svetopisemskimi besedami je označen oni temelj, na katerem je zgrajen obstoj in razvoj našega naroda. Tu je tudi najboljši in najtrdnejši temelj za vse tiste organizacije, ki jim je cilj ohranitev, izpopolnitev in napredovanje slovenskega naroda. Za ta temelj ni nadomestila. Nadomestila ne more dati ne lažnjivi liberalizem, ne nekrščan-ski socializem, ne frazarsko-megleni nacionalizem. Organizacije, ki odklanjajo to podlago ali pa jo puščajo v nemar, so zgrajene na pesek. Brez traj- V tem tednu po spremembah, ki jih je iPašič izvršil na vladi, se v beograjskih političnih krogih največ razpravlja o slučaju bivšega prometnega ministra Radojeviča. Način njegovega izstopa iz vlade je nekaj posebnega — prava senzacija. Po vojni na primer se je doslej samo še enemu ministru tako zgodilo, in sicer v Vesničevi vladi poštnemu ministru dr. Drinkoviču. Minister Drinkovič je podpisal proglas hrvatske zajednice in ko ni sledil miglja ju, na j odstopi, so ga kratkom al o razrešili ministrskega mesta in službovanja z ukazom, kakor sedaj Radojeviča. i Bivši minister Radojevič je izjavil poročevalcu »Politike«, da samo radi tega ni podal ostavke, ker je smatral, da ni tako nujno, ko bo vendar 1. januarja država prevzela brodovje brodarskega sindikata, kar pomeni zaključek glavnega njegovega dela in naloge. Na vprašanje, če niso mogoče še kaki dosedaj neznani razlogi njegove nenavadne razrešitve, je bivši minister odvrnil: »E, o tem se bo še ob pravi priliki govorilo.« Spori med radikali s to vladno rekonstrukcijo niso ponehali in tudi ne izgleda, da bi bili vsaj malo omiljeni ali zadušeni. Ne- politične beležke. Madžari o dinastiji Karadjordjevič. Ogrski list »Bacsmegyei Napio« v Novem Sadu je priobčil v isvoji božični številki članek z naslovom »Kralj Aleksander bo izvoljen za ogrskega kralja.« V tem članku se razlaga, da se ogrska aristokracija in višja duhovščina vedno bolj ukvarja z idejo, ponuditi ogrsko kraljevsko krono našemu kralju. Ogrski monarhisti, ki so bili prvotno za Citi nega sina Otona uvidevajo, da bi habsburška monarhistima restavracija izzvala hude proteste pri sosedih ter povzročila velike težave ogrski državi, tudi struja, ki je za Albrehta, sina nadvojvode Friderika, ne more uspevati iz oportunističnih razlogov in tako se večina monarhistov vedno bolj bavi z idejo, dobiti kralja od drugod ter tako oskrbeti ogrski državi dobre zveze in zaslombo. Mnogi ogrski magnati imajo posebno simpati jo do'Srbov in mnogi važni ogrski politiki želijo donavsko unijo pod dinastijo Karadjordje-vičev. List trdi, da so merodajni politični krogi v državi SHS o tem stremljenju že dolgo časa poučeni. — tgr Pred sejo glavnega radikalskega odbora. Vladni predsednik Pašič je konferira! s predsednikom skupščine Trif-leovičem in z ministrom za izenačenje zakonov dr. Sirski-čem. Po poročilih nekaterih beograjskih listov so razpravljali o seji glavnega, odbora stranke:, ki naj bi se vršila po pravoslavnem Božiču. — fcgr. Brodarski sindikat. Novi prometni minister Krsta Miletič je našel nekak kompromis med stališčem svo-. nosti so in brez koristi. Njihovi nasledki so slabi, zgolj negativni in destruktivni, pravi strup za narod in njega bodočnost. Krščanstvo, ki ga je katoliška cerkev ustvarila med Slovenci ter ga ohranjuje in vzdržuje, je v duhovno obličje našega naroda začrtalo tako karakteristične znake, da bi brez njih ne bilo slovenske narodne individualnosti. To je za nas mogočni nagib, da se borimo za ohranitev slovenskega narodnega tipa, ker dobro vemo, da hočemo poleg slovenskega jezika ohraniti one katoliške svojine, ki 'tvorijo jedro slovenske narodne individualnosti. V tem je za nas tudi jamstvo, da bo borba za ohranitev slovenske narodnosti zmagovita. V tem je za nas obenem trdno zaupanje, da bodo tudi tisti Slovenci, ki so prisiljeni živeti pod tujim jarmom Avstrije in Italije, ohranili svojo narodnost. Narod, ki se oklepa Kristusa kot temelja, narod, ki se trudi Kristusu kot kralju služiti, v vsem svojem zasebnem in javnem življenju, tak narod ne more zgubiti sam sebe ter zginiti z zemeljskega površja. To je naš katoliško-slovenski idealizem. Ta idealizem nas napolnjuje s samozavestjo, s katero vodimo borbo za svete pravice slovenskega naroda in katoliške cerkve v naši državi. Ta idealizem prošinja naše brate v tujini z ono požrtvovalnostjo in potrpežljivostjo, s katero se v najtežavnejših razmerah in pod najhujšim pritiskom borijo za ohranitev svoje slovenske narodnosti. V tem idealizmu stopimo zavedno in nadepolno čez prag, ki loči staro od novega leta. kateri beograjski listi naglašajo, da je Radojevič moral radi tega odstopiti, ker je delal v klubu razprtije, ko je svoje predloge in druge stvari obravnaval na posebno nepomirljiv način. Z njegovo odstranitvijo z vlade spori v klubu seveda ne morejo prenehati, ker bo imel Radojevič sedaj še več prilike udejstvovati se na svoj razburljiv način. Imenovanje državnega svetnika Ante Petroviča za državnega podtajnika v finančnem ministrstvu je zelo razburilo eno radikalno skupino. Temu imenovanju se močno nasprotuje, češ, da Petrovič ni mogel biti imenovan kot strokovnjak, ker je boljših dovolj, če bi bil pa imenovan iz drugih razlogov, je pa to še slabše. Radičev govor. Na svoji godovni proslavi je Radič takoj, ko je omenil, da mu je tudi Pašič častital za god, dostavil 'pravi slavospev na Pašiča, češ, da ima on še prav velike in dobre načrte, »če nam bo še ostal« je menil — »bo prišlo tudi do revizije ustave, ki za Pašiča in za mene mogoče ne bo najpovoljnejša, a bo za to tem boljša za narod.« — Radikali, ki so v vladi, so vsi dobri, a oni, ki so sedaj prišli v vlado, so še boljši, treba je pa, da jega prednika in med interesi brodarskega sindikata. Prejšnji prometni minister je imel že vse pripravljeno, da bi državna uprava s 1. januarjem prevzela ves materijal brodarskega sindikata. Minister Miletič je pa zavzel stališče, naj traja razdelitev brodovja dalje časa. Tako bo zaenkrat ostalo vse, kakor je. — tgr Zakonska predloga o univerzah in o centralni upravi. Prosvetno ministrstva fe odredilo članstvo komisije za sestavo zakonskega1 predloga o univerzah. V tej komisiji so od beograjskega vseučilišča štiri, od filozofske fakultete v Skoplju in od pravne fakultete v Subotici po eden profesor kot člani, poleg nekoliko zagrebških in ljubljanskih vse-učiliščnih profesorjev ter direktorjev visoke tehnične šole in visoke šole za trgovino in promet v Zagrebu. Komisija je začela delovati že v pondeljek. V ministrstvu za izenačenje zakonov je pa dovršen zakonski predlog o centralni upravi Ta načrt je bil razdeljen vsem vladnim članom, da dostavijo svoje pripombe. Ko bodo vsi ministri to storili, pride predlog na sejo ministrskega sveta, potem pa nazaj v ministrstvo za izenačenje zakonov v s vrbo končnoveljavne stilizacije. To bo izvedla posebna komisija, .kateri bo predsedoval minister za izenačenje zakonov dr. Srskič in v kateri bo po poročilih zagrebških listov tudi Stjepan Radič. —tgr. Naša cona v Solunu. Konferenca naših in grških zastopnikov urejuje zadeve našega področja v Solunu. Posvetovanja se bodo vršila še najmanj mesec dni. Komisija je razdeljena na pet odsekov: odsek za pristaniško službo, prometni odsek, poštni in brzojavni odsek, veterinarski in Po vladni rekonstrukciji. pridejo še najboljši. — tgr ;caeBi»SOTBM«igMiZKgra^gjaBa3S3HSgas^^ Stran 2. Temo bodočnosti j prodreti nam ni usojeno, ali to je gotovo, da bodočnost ! nervoznih, nespečih in lahko razdražljivih ne more biti j prijetna, ako pravočasno ne mislijo na jačanje in pomire- j nje svojih živcev. Unhivanje in drgnpnije z že 27 let pri- j »NASA STBA2A«. ljubljenim domačim sredstvom »Fefflerjevim« blegodiše-čdm »Elsaflujdom« umiruje, daje zdravo spanje, krepi živce in mišičevje, olajšuje bolečine v glavi, zobeh in licu ter se izkaže zrniraj kot izvrsten koismetikium. Vedno zopet slišimo hvaliti Feltlerjev »Edsafikcjd (kiot zanesljivo domače sredstvo zoper revmatične bolečine. Močnejši in boljega delovanja kot francoska žganje. 6 dvojnatih ali 2 veliki 30- decembra 192S. specijalni steklenici za 63 din., 12 dvojnatih ab 4 specijalne steklenice m 99 diru, 36 dvojnatih ali 12 specijalnih steMenic za 250 dim, že obenem z zabojem in poštnine razpošilja po povzetju ali proti vnaprej poslanem denarja lekarnar Eugen V. Feller v Stubici 'Donji, Blsatrg 329, Hrvatska. — Posamezne steklenice »Dlsafàijda« po 10 din. v lekarnah in soro'dnih trgovinab. carinoci odsek. Prvi odsek razpravlja o kompetenci pristaniškega kapitana, drugi o prometu med svobodno solunsko oono in našim ozemljem, tretji o direktnem poštnem prometu, četrti o živinskih transportih, peti pa o carinjenju blaga in plombiranju vagonov. —tgr. Diplomatski poseti v Beogradu. Povodom pose ta turškega zunanjega ministra'Ruždi be ja v Beogradu so se razširile visti, da je turški diplomat po predhodnem sporazumu s Čičerinom nagovarjal našo diplomacijo k priznanju sovjetske Rusije. Po odhodu turškega diplomata so obiskali našega zunanjega ministra angleški, nemški in češki poslanik. Naše zunanje ministrstvo izjavlja, da turški posel ni' imel kake misije glede Rusije, —tgr. Grška pritožba radi Radičevega govora. Na Stefanovo, ko je v Zagrebu proslavljal1 svoj god', je govori Radič tudi o izhodu naše države na Egejsko morje. To so takoj zagrabili grški listi in grški zunanji minister je izrazil na-pratm našemu .poslaniku v Atenah svoje začudenje, da daje aktivni minister sosednje države izjave, ki razburjajo gršiko javnost in [politične 'kroge. —tgr. Pogled v bodočnost. (Novoletna premišljevanja.) Koncem leta 1925 se je zgodilo, kar so dobro poučeni, osobito finančni krogi že dolgo napovedovali, prišlo je do — zloma francoskih financ. Kako je moglo do tega priti, kako je mogoče, da država, ki je izšla iz svetovne vojne kot zmagovalka, ki je pridobila lep del ozemlja, da država, katere ljudstvo velja kot sila štedljivo, pride v tak položaj? Kakšna politika, take finance, države z dobro notranjo politiko, imajo tudi dobre finance, je splošno veljavno načelo. Žalosten vzgled Francoske nam stopa pred oči, ko ob Novem letu razmotrivamo naše finančne in gospodarske razmere in Ugibamo, kako se bo naše gospodarstvo razvijalo v letu 1926. žalosten vzgled Francoske pa je tudi vplival na našo vlado in njeno večino v narodni skupščini, da začne malo bolj resno razmišljati o našem finančnem stanju in da skuša najti leke za ozdravljenje naših financ. Francoska je bila srbskim državnikom vedno vzor, njo so slepo posnemali, na njo so Tačunali, v njeno pomoč verovali, sedaj pa strašno razočaranje: zaščiinica Francija pred polomo-m zahteva •'nujno od Jugoslavije, da uredi — svoje vojne dolgove in to v času, ko so pri nas finančne razmere vse prej ko rožnate. Naši merodajni krogi premišljujejo, kaj — zdaj. Prihaja spoznanje, četudi pozno, da se je v zadnjih letih mnogo, mnogo grešilo, da se ni vodila dobra notranja politika, da vsled tega tudi finance niso dobre. Pripravlja se proračun za leto 1926-27, ker že leto dni gospodarimo brez rednega proračuna in si že leto dni pomaga vlada z dvanajstinami, katere bi se smele le izjemoma uporabljati, ako ni mogoče pravočasno rednega proračuna spraviti pod streho. Ob priliki dvanajstin, kakor tudi pri posvetovanju glede razprave o proračunu, so i člani vladne večine odločno povedali vladi: 1. da so davki v sedanji višini nemoralni, 2. da je skrajni čas, da se birokratična uprava preosnuje in 3. da treba varčevati, varčevati in spet varčevati. Člani vladne večine so prevzeli našo ulogo, kritikujejo v istem smislu državno gospodarstvo, kakor to mi vršimo že dolgo vrst let. Davki so nemoralni, je odmevalo v narodni skupščini od strani vladnih radikalnih poslancev, ker so krivični, ker se brez ozira na gospodarske razmere predpisujejo in ker se kruto, brez ozira na možnost obstoja davkoplačevalcev izterjujejo. Krivični so, ker so nejednaki v posameznih pokrajinah, ker se davki, kakor davek na poslovni promet, invalidski davek itd., ki so v celi državi enaki, neenako v posameznih pokrajinah predpisujejo in iztirjujejo. Ljudstvo ne zmaga več previsokih plačil, preti splošno obubožanje, zato naj vlada čimprej izpolni dano obljubo in predloži novi zakon o neposrednih davkih ter na ta način izvede izenačenje davkov v celi državi. Birokratična uprava ovira celo delo, zahteva, ogromen uradniški aparat, zahteva mribgo časa in daje povoda za vsestransko nezadovoljnost. Reforma državne uprave se je izvršila, oz. se izvršuje v vseh državah, tudi mi bomo morali to izvršiti, ako hočemo napredovati. Predvsem pa moramo državna gospodarska podjetja, kakor državna posestva, rudnike, tovarne, tiskarne itd .osvoboditi spon birokrat irne uprave, ista postaviti na trgovsko stališče, sicer so ista nezmožna, da vzdrže konkurenco, postanejo rentabilna in dajo državi one dohodke, katere država po pravici od njih pričakuje. Varčevanje je v državnem gospodarstvu nepoznan pojm. Število 18 ministrstev — Francoska ima 12, Angleška 11, Nemčija 8 ministrstev, četudi so te države mnogo večje ko naša — ogromni dispozični fondi, nagrade za višje uradništvo v ministrstvih, dobave za vojaštvo itd, so tipični vzgledi, da je nam varčevanje v državnem gospodarstvu tuje. Mesto 180.000 državnih 1. 1923 imamo sedaj 270.000 drž. uslužbencev, povečujejo se nepotrebni izdatki za oboroževanje, nabavljajo novi avtomobili poleg velikega števila starih, zato se ne sinemo čuditi, da je državni proračun narastel od 6.935 milijonov dinarjev za 1. 1922-23 na 12.900 milijonov di- narjev za 1. 1926-27, akoravno ,se je vrednost dinarja v istem času zvišala za več kot 40 odstotkov. Varčevali treba od zgoraj, ukiniti za prvo silo vsaj šest ministrstev in to ministrstvo za izenačenje zakonov, ker nič ne dela in je nepotrebno, za agrarno reformo, ki se naj spoji s kmetijskim ministrstvom, ministrstvo ver, ki se naj spoji z ministrstvom prosvete, ministrstvo narodnega zdravja, ki se naj spoji z ministrstvom socialne politike, ministrstvo pošte, ki se naj spoji z ministrstvom trgovine in ministrstvo za šume in rude, ki se naj spoji z ministrstvom kmetijstva (šume) in gradjevin (rude). Z ukinjenjem ministrstva odpadejo izdatki za več oddelkov, prihranijo se izdatki za skoraj polovico osebnih izdatkov in za najemnino pisarn, kurjavo, razsvetljavo, ker večina ministrstev posluje v hišah, katere so vzela v najem. Varčevanje od zgoraj pri vrhovni upravi in v narodni skupščini bo vzbudilo smisel za varčevanje povsod v državni upravi. Varčevanje v državni upravi bo dovedlo do znižanja osebnih izdatkov, ki znašajcr nad 40 odstotkov vseh državnih izdatkov, ho dovedlo do zmanjšanja državnega proračuna, kateri je previsok za naše gospodarske razmere, kateri vsled tega zahteva tako visoke davke in druge davčne dajatve, katerih ljudstvo ne zmore, dajatve, katere ubijajo podjetnost in veselje do dela, najvažnejše predpogoje za gospodarski razvoj in napredek. Stalnost naše valute, ki nam je tako potrebna kot vsakdanji kruh, moremo si zagotoviti le tedaj, če bomo imeii urejene finace, katerih brez dobre notranje politike ni možno ustvariti. Ko gledamo nazaj v leto 1925 in na sklenjeni sporazum med radikalno in Radičevo stranko, kateri pa ni prav nič pripomogel k zboljšanju notranje političnih razmer, želimo v inleresu našega državnega in zasebnega gospodarstva, da se notranje politične razmere zboljšajo, da se odstrani latentna državna kriza, ker le polom dobrih odnošajev v notranji politiki bomo prišli do dobrih financ. Ali je koalicija Pašič—Radič sposobna, da izvede dalekosežne reforme, katere so potrebne za notranje in finančno ozdravljenje naše države, bo pokazala bodočnost. Vladimir Pušenjak. po svefu. %. Prava slika Mussolinija. Pisateljica im sociaMstična organizatorica Angelika Balabanov, ki živi sedaj v Švici, je podala naslednjo sliko italijanskega fašistavisfeega diktatorja Mussolinija. Angelika Balabanov je začela pred dobrimi 20 leti organizirati italijanske potujoče (sezonske) de lovce in je leta 1906 v Lozani med italijanskimi zidarji' spoznala Mussolinija, starega tedaj 'kakih 23 let. Mussolini bi bil lahko doma nastopil službo ijudskošalsfcega učitelja, a je dezertiral. v tujino^ da mu ni bilo treba nastopiti vojaške službe. Pisateljica pravi, da je že tedaj napravil na njo vtis silno zdlražljiitvega, nestalnega in tudi boječega človeka- .Zidarji, njegovi rojaki, so skrbeli zanj po očetovsko, on pa jim je bil v veliko nadlego, ker se ni znal oprijeti nobenega dela in ker ni nikjer našel1 miru. V vsakem oziru je bil skrajno zanemarjen. Pisateljioe, ki je uživala že tedaj velik sloves v delavskem gibanju, se je krčevito oklenili: in ona je skušala zavzeti ih usposobiti ga za smotreno delo v delavskem pokretu. Spravila ga je k socialističnemu tedniku, Id je v Lozani izhajal za laške delavce. Na tem polju ®e Mussolini ni obnesel. Pisal je sicer strastne, agitaitorične stvari a brez vsakega pravega jedra. Ko so bili stiri leta pozneje italijanski vojni begunci amnestirani, se je vrnil Mussolini domov in pisateljica mu je mnogo pomagala, da so ga sprejeli najprej k nekemu tedensikemu ^pozneje pa k dnevnemu socialističnemu listu »Avanti«. Kadarkoli je Balabanovo agbatorlčno deh» zaneslo v Italijo, vsakokrat se je je Mussolini držal kakor klop. Ko je na nekem shodu prišlo db spopada med socialističnimi delavci in nasprotniki iz raznih drugih strank, je bil Mussolini ves iz sebe od nervoznosti in bojazdjivostL Će je imel pri1 listu kako bolj kočljivo zadevo, je vedno Balabanovo prosil za nasvet in še ljubše mu je bilo,, če jo je pripravil tako daleč, dta je ona sama prevzela odgovornost ®a važnejše stvari. Dobila sem uti®, pravi pisateljica, da je bi' tako strahovito bojazljiv, da svoje 'bojazljivosti in neodločnosti ni upal pokazati kakemu moškemu, ampak samo meni kot ženski'. Pri sporih medi radikalno in med smemo socialistično strujo je stal' v prvi vrsti radikalne strujev na ožjih sestankih je silno hujskal proti desničarjem, a je pri tem skrbel, da so pri sporu drugi stali v ospredji, sam pa pri vseh važnih stvareh lepo skrit v ozadju. Koncem leta 1914 si je tajno oskrbel zveze z nacionalistih mimi krogi in po nekem posredovalcu je spravil, v nacionalistična glasila- članlke, da je tudi sO’dalistična večina za udeležbo Italije v vojni. Ko ga je strankin odbor klical na odgovornost, je potuhjnjeno molčal, videlo se je pa takoj, da ima z nacionalisti in z vojnimi hujskači že trdno sklenjeno tajno pogodbo. —tgr. Razpad opozicijonalnega bloka na Madžarskem. Madžarski parlament je imel to redkost, da je bila opozicija dosti močnejša od vladne Skupine, pa se vendar ni spravila nad vlado, ampak ji vedno lojalno omogočala 'Obstoj. V opozicijskem "bičku so bili tudi socijalni demokratje. V soglasju z ostalimi opozicijskimi skupinami so .vedno podpirali vlado ter postali tako soodgovorni za vse režimske (krivice, katere je zakrivila sedanja madžarska vlada, S tem so sl socijalisti izpodkopali ugled in pri zadnjih občinskih volitvah so jih povsod pr eg Las ovale ostale opozicijonalne ■skupine. Sedaj se je madžarska socijalna' demokracija odločila za skrajno opozicijo. Izstopila je iz opozicijskega Moka ter bo nastopala v bodoče samostojno. V spomin dekahristov. V Rusiji se v velikem številu -slavi spomin, dekahristov in tudi ves ostali resnično demokratičen svet se spominja te dni na ruske idealiste, ki so pred sto leti vstali proti strašnemu nasilju. 14. decembra po pravoslavnem ali 26. decembra po našem koledarju (od 14. decembra pride ime deka-bristi) so idealisti iz visokih častniških in aristokratič-nih krogov poskusili strmoglaviti carja Nikolaja ter uvesti v Rusiji demokratično vlado. To je bil prvi upor iz ideje in misli za ljudstvo. Poprej je mnogo carjev izgubilo glavo v zarotah, a te zarote so se izvršile v carskih palačah med carskimi sorodniki iz oblastniške tekme in zavisti. Pod prednikom Nikolaja, carjem Aleksandrom so se pa iz najvišjega mesta napovedovale človečanske reforme v bedni Rusiji; v mladosti je sam car Aleksander kazal nekaj volje za to in vse je čakalo na srečno bodočnost, ko bo enkrat strta Napoleonova »tiranija«. Napoleon je propadel, Rusi so prišli v Pariz, a ko so globokočuteči ruski oficirji daleč po svetu, še bolj spoznali potrebe in ideje človeštva, so doživeli doma najhujše razočaranje. Gàr je poteptal vse obljube in nasilje je bilo še hujše. Reakcija je bila na višku, koje car Aleksander nenadoma L,decembra, 1825 umrl in sta se njegova dva razuzdana brata Konstantin in Nikolaj začela puliti za prestol. Za 26. decembra 1825 je bila določena vo jaška prisega. Napovedala se je za carja Konstantina, izvršila naj bi se pa za carja Nikolaja. Dan te goljufije in intrige so si izbrali zarotniki, ki so vsled svoje humanosti uživali udanost velike večine vojaštva. Zarota se je pa izjalovila, ker so bili zarotniki — kakor pravi neki ruski zgodovinar —• »za plačano revolucijo premalo, za ljudsko revolucijo pa preveč aristokratski«. — Car Nikolaj je kritičnega dne dobil topništvo na svojo stran in je pred dvorom mnogo zarotnikov obležalo mrtvih, druge so pa z lahkoto polovili. Začela, se je dolgotrajna preiskava in car Nikolaj' je bil najbolj vnet in iznajdljiv pri vseh telesnih in duševnih torturah. Glavne obdolžence je sam zasliševal, z največjo zlobo je lagal ter se hlinil, da bi enega proti drugemu ter pretrgal duševne vezi med njimi. Še hujše kot. rabelj jih je mučil s tem, da je vsakemu lagal, kako ga je črnil in obrekoval najboljši prijatelj. — Končno je bila razglašena obsodba:' štirje na smrt z razčetverjenjem, 14 na vislice, nad sto pa v Sibirijo. Carska »milost« je potem sodbo spremenila: štirje na vislice,, vsi drugi pa v Sibirijo. 24. julija 1826 so bili obešenir polkovnik Pestel, pesnik Riljev, polkovnik Muravjev in nižja častnika Bestužev in Kahovski. Obsojenci so še le pred vislicami, ko so po dolgih mesecih prvič prišli zopet skupaj, spoznali, da jih je car tudi zlobno varal. Usmrtitvi so morali prisostovati vsi obsojenci v pregnanstvo. — Spomin na dekabriste tudi potrjuje,, da so grozote ruske revolucije 1917 samo neizbežna posledica grozot in krivic skozi sto in stoletja ruskega carstva. — tgr Katastrofalna poplava na Madžarskem in v Rumimi p. V madžarski županiji Reges divja strahovita povodenj. Ò--krog 80.000 oralov zemlje je pod vodo. Poplava je napravila za lOO milijard madžarskih kron škode. Katastrofalne poplava je zadela tudi rumunski del Erdeljske. Mesto Tor-da se nahaja celo pod vodo. Ljudje čakajo na strehah 'm nasipih na pomoč. Utonilo je okrog 50 oseb. žrtve moderne reformacije. V Carigradu je te dni zastrupil eden najbogatejših turških aristokratov,. Ahram Bey sebe in svoj celoten harem, ki je štel 36 žen, Ahram Bey je moral vsled novega zakona, ki v Turčiji prepoveduje mnogoženstvo, razpustiti svoj harem, v katerem je imel najizbranejše lepotice. Na vse načine je skušal vkljub zakonu svoj harem obdržati, toda današnji turški uradi ne poznajo več stare korupcije ter so ostali tudi napram bogatemu aristokratu neizprosni. Ahram Bey-a je to tako potrlo, da je sklenil sebe in svoje žene zastrupiti. Priredil je orientalsko gostijo, na koncu katere je zastrupil sebe in žene z najhujšim orientalskim strupom. Zjutraj so našli v haremu 37 trupel — žrtev turške reformacije. Koliko bo stala „Hala Strata“ » Lt»2«7 »Naša Straža« bo stala v letu 1926: Za celo leto 80 din. za pol leta 40 din. za četrt leta 20 din. za mesec 7 din. Izven države SHS stane »Naša Straža« še enkrat toliko. BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBj* Naj koncem leta vsak priseže Da z novim letom se zaveže Uživali na zemlji raj In piti prgvi »BUDHA«« čaji BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBffl»»® 30. decembra 1925. Iz Slovenije. PRIJAVA VOJNIH ŽRTEV ZA PREVEDBO PO NOVEM INVALIDSKEM ZAKONU. Vsi vojni invalidi, vdove in sirote se morajo po novem invalidskem zakona prijaviti v svrho prevedbe. Rok za prijave traja le tri mesece po sprejemu zakona in mine dne 17. februarja 1926. Po tem roku vložene prijave se ne bodo več upoštevale, zato naj vsak pazi, da ga ne zamudi. Prijave sprejemajo pristojna okrajna sodišča (kjer prijavljenee sedaj stalno stanuje). Vsak, kdor se prijavi, mora prinesti s seboj: 1. Potrdilo ministrstva za socialno politiko, da mu je od specialne komisije priznana pokojnina. Ker specialno sodišče v Beogradu dosti slučajev še ni rešilo in sc mnogo invalidov, vdov in sirot ni dobilo takih potrdil ministrtsva za socialno politiko, naj vsi dotični pri prijavi pred sodiščem izjavijo, da še nimajo teh potrdil in da jih predlože, kadar jih bodo dobili, bodisi tudi še po preteku roka za prijavo to je 17. febr. 1926. 2. Sklep deželnega in okrožnega sodišča, da mu je .priznana ali odmerjena pokojnina in event, drugi pri-padki. Kdor ima tak sklep, poleg gori navedenega potrdila ministrstva za socialno politiko, naj ga vseeno predloži. Kdor pa nima potrdila ministrstva o reviziji specialne komisije in ne sklepa deželnega ali okrožnega .sodišča o pokojnini, naj to pri sodišču navede, izkaže pa naj se z invalidskim uverjenjem, vdove, sirote ali svojci pa s plačilno polo. nekdanje vojaške intendance ali odrezkom nakaznice. 3. Potrdilo pristojne finančne uprave, to je računovodstva delegacije ministrstva financ v Ljubljani, da mu pokojnina ni ustavljena. Kdor se zglasi sam pri računovodstvu v šentpeterski vojašnici v Ljubljani, mu bodo tako potrdilo takoj izstavili. Sicer pa je izvršni •odboru Udruženja vojnih invalidov izposloval, da bo «omenjeno računovodstvo uradno razposlalo laka po-‘trdila vsem, ki jim pokojnina ni ustavljena, odnosno nekaterim navedbo, zakaj je prekinjena. Oni, katerim pa je ministrstvo ustavilo pokojnino, računovodstvo ne bo izdalo ali poslalo takih potrdil. S tem bodo nekakp •obveščeni, da so predlagani potoni specialne komisije za redukcijo. Kdor bi od onih, ki prejemajo redno pokojnino slučajno ne prejel takega potrdila do 25. januarja 1926, si ga mora preskrbeti, vsaj pred 10. februarjem 1926 sam, da more prijavo še. toliko pravočasno izvršili, da bo poslal lahko potrdilo okr. sodišču, da se je prijavil ■računovodstvu v svrho nadaljnega neprekinjenega nakazovanja. Računovodstvo mora imeti vsa potrdila sodišč v rokah do 21. februarja 1926. 4. Potrdilo, koliko je plačal davka za časa onesposobljenosti (pri vdovah in sirotah tudi mož ali oče) in koliko ga plačuje sedaj. To potrdilo si mora preskrbeti pri davčnem uradu vsak sam. Davkarije so jih dolžne po zakonu izstaviti brez takse. Nekateri bodo eventualno morali iskati taka potrdila pri dveh davčnih uradih, in sicer tam, kjer so bili stalno za časa onesposobi jen j à in tam, kjer prebivajo sedaj. Aktivni vpo-k oj eni oficirji invalidi morajo poleg vsega gori navedenega predložiti še dekret o vpokojitvi. ' Družinski očetje in matere ter oni, ki vzdržujejo slariše ali svojce naj vprašajo pri prijavi, katere dokumente jim je treba še naknadno predložiti glede priznanja dodatkov. Potrdila, ki jih izdajajo sodišča pri prijavi je treba brezpogojno najkasneje do 21. februarja 1926 poslati računovodstvu delegacije ministrstva financ, odseku za vojaške «mirovine v Ljubljani, 'šentpeterska vojašnica, najbolje priporočeno ali pa osebno. Kdor ne predloži potrdila do tega dne, temu se pokojnina ukine. Sodišča morajo sprejeti sploh vsako prijavo. Ker ne ve nihče, kdo je predlagan za redukcijo, posebno NAŠ DOM. (Glasilo Prosvetne zveze v Mariboru, 1. 1926.) V prihodnjem letu 1926 bo preteklo 25 let, kar je začel »Naš Dom«, kot glasilo slovenske štajerske mladine buditi in dramiti našo slovensko narodno zavest. Tekom te lepe dobe je imel nešteto težkoč, ki so mu jih delali naši narodni nasprotniki nemčurji, pa tudi domači liberalci. Sredi vseh stisk*je ohranil svojo žilavost, •mladost neomadeževano, nasprotno še zrasel je, tako da ■letos z novim letom nastopi popolnoma prenovljen po vsebini in obliki med svoje rojake. Imel bo lepši papir, novo naslovno stran, pomnoženo vsebino. Pridobil si je •nov krog najboljših sodelavcev pod novim navdušenim urednikom Stabejem, tako da trdno pričakujemo, da mu ne bodo zvesti samo dosedanji sodelavci, temveč da bo si pridobil še mnogo novih. Svoj stari program, vnemati narodno zavest v slovenskem ljudstvu in izobraževati mladino bo obdržal in še poglobil vsestransko, da bo v Polni meri glasilo in izraz hotenja sodobne mladine in tudi naših mož ter žen. Postati hoče pravi slovenski dom, stoječ ob beli cesti"s prostranimi sobami bogate duševne vsebine, z lepim razgledom po zelenih dolinah naše domovine v širni svet. Vsak bo v njem našel dovolj poduka in zabave, znanosti in vesele pesmi, resnih govorov in iskrenega krajni jan ja; Kar pa še bo največ vredno, nad »Našim Domom« bo plaval kakor žarko ssolnce nad kmečkiih domom svež dih sedanjega mladinskega gibanja, v njegovih predalih se bodo blesteli nauki Slomškovega kova in socialne resnice Krekovega uma. Prepričam srno, da ne bo slovenske hiše, ne slovenskega fanta in dekleta, ki bi isi ne naročil »Našega Doma«. državni nameščenci, ki ne prejemajo pokojnine in se jim ni mogla ustaviti, naj se vsak prijavi sodišču. Reduciranci bodo po novem zakonu šele dobili obvestila, ali je redukcija potrjena ali ne. Vsak reducira-nec bo imel pravico 6 mesecev za obnovo postopanja. Izvršni odbor v Ljubljani, , Za Radičem. Nastop Radiča v Ljubljani in Mariboru je dregnil najbolj v živo sam. demokrate. Na ljubljanskem in mariborskem Radičevem shodu je bilo opaziti največ samostojnih demokratov, ki so tudi pritrjevali Radičevim izvajanjem. »Jutro«, »Narod« in »Tabor« se niso upali s kraja niti kritizirati Radičevih izvajanj in so celo denuncirali našo ljubljansko omladino, da je uprizorila ona žvižganje pri pojavu Radiča na ljubljanskih tleh. Gospod Žerjav si je obetal od Radičevih političnih pohodov v Slovenijo velik-profit na račun SLS. Uspehov v kvar ter škodo SLS iz Radičevih shodov ni in sedaj so se začeli bati žerjavovci za svoje lastne ovčice. Da bi ise utrdili od Radiča zmešani sam. demokratje zopet v veri narodnega in državnega ed-in-stva, je poklicala Žerjavova gospoda velikega mojstra Pribičeviča v Slovenijo. Sredi januarja bo obiskal Pri-bičevič Ljubljano, nato Celje in Maribor. Od teh političnih obiskov g. Pribičeviča pričakujejo žerjavovci utrditev stranke in odstranitev omahljivosti iz svojih vrst. Za Radičem Pribičevič in tako na spomlad enkrat bi še znal: obiskati Slovenijo sam g. Pašič. Ruška koča. Vremensko poročilo od 28. decembra: + 5° C. Barometer se dviga, nebo jasno in mirno, sneg 10 cm visok, smuka srednja, sanjkanje do strmice. Iz Ruš do koče dobro izvožena steza preko Apnice—Volčje •ravne. — Priprave za Silvestrov večer v najboljšem teku. Dva razglasa ptujskega magistrata. V smislu ölen« 53 zakona o ustrojstvu vojsike se poživljajo vsi mladeniči, rojeni 1906, stanujoči v področju mestne občine ptujske, •da se najdalje do dne 31. januarja 1026 javijo pri mestnem magistratu kot naborni obvezniki v svrho vpisa v re-Scrutai spisek. Ako se •mladenič ne more iz kateregakoli varpk® osebno zglasiti, so ga dolžni javiti starisi ali delodajalec. Vsakdo ima prinesti seboj- družinski list, izstavljen od župnega urada, odnosno- listine, nanašajoče se na •rojstne podatke cele obitelji (starišev, bratov in sester), kakor tudi listine o damovinstvu. Za mladeniče, ki so podvrženi refcnuitaiciji» če se isti prikrivajo alf odtegujejo naborni dolžnosti, so odgovorni starisi, odnosno svojci. Ti so dolžni, talke obveznike izslediti im jih prijaviti. Alko se -dokaže» da je kdo delali pri tem teižkoče, ali ni izvršil svoje dolžnosti, se kaznuje v smislu člena 55 zakona o ustrojstvu vojske in po vojiašfco-kazensikem zakonu, V smislu čl. 10 zakona 10 izaikiona o ustrojstvu vojske se poživljajo vsi mladeniči, rojeni leta 1908, stanujoči v področju mestne občine ptujske, da se najdalje do dne 31. januarja 1926 javijo pri mestnem magistratu v Svrho vpisa v seznam vojaških obvezancev. Vsakdo ima prinesti' seboj listine o rojstvu in domovinstvu. Kdor se temu pozivu ne bi odzval, se kaznuje po členu 55 zakona o ustrojstvu vojne. Brezuspešen lov na divje svinje. Iz Dobrne pri Celju poročajo: V dneh, ko je pritiskal pred Božičem neznosen mraz, so prihajala iz raznih gozdnatih krajev Slovenske Štajerske poročila o pojavu divjih svinj. Mraz je prisili to divjačino, da se je približala radi prehrane človeškim, bivališčem. Na Zgor. Ponikvi pri Žalcu se je pripetilo, da so kmetski lovci ustrelili 4 mladiče, enega so celo ubile kmečke ženske. Ta izvanredna lovska sreča na Zgor. Ponikvi je dala dovolj povoda za sum: krog' kopališča Dobrna se mora klatiti vse polno divjih svinj po ondotnih precej obširnih gozdovih. Ravnatelj do-brnskega kopališča je povabil za zadnjo nedeljo v Dobrno najbolj strastne lovce iz Maribora in Celja, da postrelijo divje svinjske pošasti. Zbralo se je veliko število lovcev, gonili so kot bi podili leve in tigre, a ustrelili so komaj štiri zajce, a od divjih svinj niso videli niti sledi. Mraz je popustil in divje svinje so se tudi spametoval# in nočejo nositi več svoje ščetinaste kože na trg pred puškine cevi_mestnih lovcev. Umor radi 300 kron. V Mižini Stare vasi rta Kranjskem so te dni našli poleg ceste v grmovju človeško razpadlo truplo. Ugotovilo se je, da j,e to že dolgo pogrešani Josip Tršeik iz Doibrunj pri Ljubljani. Nato je bil .aretiram ina ovadbo svojega brata neki Franc Kopriva, iki je po daljšem izmikanju naposled zločin priznal. Kopriva je pričakal Trška in ga ubil, misleč, da bo našel pri njem večjo svoto denarja. Dobil pa je samo 300 kron; vzel je ubitemu .tudi čevlje in gamaše in mrtvo truplo zavlekel nato v grmovje. i Samo še tri ledne je čas, da si kupiš srečke Dijaškega podpornega društva. Zato kar urno stopi v župni urad, Konzumno društvo, ali v mestu v trafiko, kjer jo dobiš za 10 dinarjev., če pišeš ponjo na odbor DiPD v Ljubljani, Miklošičeva 5 in priložiš 10 D, jo dobiš tudi po pošti. Na noben način ne zamudi tako izredne prilike, ko se ti nudi za borih 10 D nov Fordov avto, konj s kočijo, sobna oprava, kolo, slamreznica, radioaparat, plugi in brane, razni stroji in priprave, obleka, posoda itd. Poleg tega se zavedaj, da z nakupom ene srečke izdatno pomagaš enemu dijaku plačati brano za en dan, Kupovati srečke DPD je torej koristno in dobro delo hkrati. Dnevne novice. Srečno Novo leto želita p. n. naročnikom in čitateljem »Naše Straže« — uredništvo in upravništvo. Prihodnja številka »Naše Straže« izide radi Novega leta še le v pondeljek. Mamica in otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje sc smeje z lestečimi zobmi. Dnevna gojitev s »Kalodontom« je najsigumejša pot, da obvarujete lepoto in zdravje Vaših zob. Srbi proti Radičevim prosvetnim reformam. Radičeve prosvetne reforme, zlasti njegovi načrti glede univerz, so naleteli v celokupni srbski javnosti na enoten odpor. Vsa srbska prosvetna, in kulturna društva so enoglasno obsodila Radičev načrt o enotni univerzi za celo državo. Vslcd odpora v Srbiji bo Radiču nemogoče izvesti napad na vseučilišča, ker mu bodo nasprotovali sami radikali. Konfernca delegatov vseučilišč v Zagrebu. Dne 28. decembra se je pričela v Zagrebu konferenca vseučili-ščnih delegatov z ministrom prosvete Stepanom Radičem. Na konferenci se je pretresal novi zakon o univerzah in načrti prosvetnega ministra o enotni univerzi. Vseučiliščnega vprašanja ne bo mogoče, rešiti kar z enostavno konferenco: dosedaj nimamo niti enotnega načrta o ureditvi celokupnega šolstva, ki je najvažnejša naloga prosvetnega ministrstva. Vprašanje vseučilišč bo mogoče urediti samo v zvezi z enotnim šolskim zakonom. Za naše narodne manjšine v Grčiji. Dne 27. t. m. se je vršil v Bitolju impozanten protestni shod profi zatiranju našega naroda v Grčiji. Na shodu se je zbralo okrog 15 tisoč ljudi iz mesta in okolice. Ogorčenje proti Grkom narašča med obmejnim prebivalstvom od dne do dne. Pol milijona našega prebivalstva je v Grčiji zapisanih propadu. Grki so jim odvzeli zemljo, šiloma jih razseljujejo, na njihova mesta pa postavljajo begunce iz Azije. Državljanskih pravic naši ljudje/v Grčiji sploh ne uživajo. Tekom par let se je Grkom z nasiljem posrečilo »nacijonalizirati« celo pokrajino od naše meje do Soluna, ki je bila še pred nekaj leti pretežno slovanska. Ponarejanje našega denarja. Nedavno so poročali its Nove Gradiške o senz-aoijonailnem odkritju velike množine ponarejenih lOOOdinarsfcih bankovcev, katere so zaplenili dvema nepoznanima gospodoma. Oba neznanca sta se pojavila pred Božičem v Novi Gradiški, malem mestu: v Slavoniji.' Ker sta na ubai silila za županovo hčerko, ju je oče ovadil policiji, ki je oba gentlemana 'aretirala’. Posrečilo se jima pa je pravočasno' pobegniti in zakriti vsako sled za seboj. Policija je nato preiskala njihove kovčeke, •ter odkrila ponarejen denar v iznosu 7,600.000 din. Odkod sta oba neznanca, odkod izvira denar lin kam sta ga nameravala prenesti, je še popolnoma neznano. Ponarejeni bankovci se razlikujejo od pravih v glavnem .po nejasnosti vodnega odtisa, po slabem papirju in po svetli barvi, s katero so Izdelane slike, dočim je na pravih barva motna. Dosedaj se ni pojavil v prometu še nobeden navedenih f-aiteifikatov ter je najbrže cela svoto, katero so hoteli -spraviti v promet, še pravočasno zaplenjena. Falzi-flkati so bili najbrž preneseni iz Madžarsik-e, kjer so prišli na sled obširno zasnovani družbi za falziflciranje denarja. V Haagu na Nizozemskem so namreč aretirali tri madžas> \ ske aristokrate, ki so skušali zamenjati ponarejen« bankovce po 10OÖ frankov. Policija 'je ugotovila; da izvirajo iabifikati iz Madžarske, (kjer se gotovi 'krogi v Budimpešti bavijo z ponarejanjem tujih valut. V Budimpešti so h ili skoro gotovo ponarejeni tudi naši lOOOdinarski bankovci in 'le slučaju se je zahvaliti», ,da niso prišli v promet. Vodostoj naših rek. Reki Donava in Tisa polagoma, toda stalno naraščata; če bo trajalo v gornjem toiku še dalje časa južno in deževno vreme, preti Vojvodini nevarnost poplave. Ostale reke, osobito one v Bosni, stalno padajo, raizen Save, jfci je v dole nje m toiku' še vedno zelo rarastla ter preti okolici Mitroviče .povodenj. Premestitev poljskih tekstilnih tvonvic v Jugoslavijo. Na Dunaju se je vršila te dni posebna konferenca med zastopniki ìodlzke tekstilne industrije in nekaterimi čehoslo-•vaškimi interesenti, v svrho ustanovitve tekstilnih tvorni« v Jugoslaviji. Poljski interesenti so se izrekli, da so pripravljeni prenesti inventar svojih .tvornic v Jugoslavijo, čehostovaki bi se lotili podjetij z udeležbo kapitala in dive dunajski bamiki bi naj otvorili kredit. Udeležba, čehosiova-škega kapitala je zamišljena v znesku IChOOO.OOO čK. Spalna bolezen v Hercegovini. Zadnja leta se v Hercegovini precej širi spalna, bolezen. Pred 12 dnevi je obolel na tej bolezni 171etni Peter Gluševac ter neprestano spi. Hranijo ga v bolnici umetnim potom. Povratek k kovanemu denarju. Zadnje čase so začele skoro vse evropske države uvajati mesto papirnatega kovani drobiž. Povratek k kovanemu denarju kaže na prizadevanje vseh držav, da spravijo svojo valuto na normalno višino ter jo stabilizirajo. Kovani denar poveča tudi zaupanje domačega prebivalstva do države. Največ držav naroča svoj kovani denar v Londonu v