Poštnina je plačana v gotovini, Posamezna Številka stane 1*25 Din. Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. — Oglasi po ceniku. kri ji, j.-. ljubi Izhaja vsak petek popoldne. Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo. Sedež uredništva in uprave I iubl^r? Vidovdanska -i.1 . iCe.is '»"‘•tličjo. ... ca Glasilo Socialistične straiike »iavije. Štev. 50. V Ljubljani, cine 2/7. novembra 1925. II. Leto. Radič Irt delavstvo. Radičevi ljudje v Sloveniji hočejo spraviti v svoje politične vode tudi delavca. Zatrjujejo, da je interes delavca v skladu z interesom kmeta, oba spadata zato v skupno fronto in v eno stranko. Radičev nedeljski govor je 'dokazal neskladnost obeh interesov in, kdor je pazno poslušal ali pa preči-tal Radičev govor, mora reči: za delavca ni mesta v Radičevi stranki. S pacifizmom se je ponašal uporni Radič, o (pacifizmu je besedičil Radič v ječi, o srboritem bojnem razpoloženju pa je govoril spokorjeni prosvetni minister Sti-pica Radič. Kdor zahteva nasilnih izpre-memb državnih mejnikov, kdor pri-diguje o enodušnem razpoloženju za vojno z Italijo, ta pač ne more reči, da je pacifizem njegov program. Pacifist ne razburja zunanjega sveta! Pacifist ne neti mednarodnega sovraštva. Tak fluid bo pokopal v ruševinah kulturo in civilizacijo, zaustavil napredek in upropastil delavska življenja. Če izločimo iz Radičevega govora vse posrečene in ponesrečene prispodobe in parabole, vidimo, da je postavil Radič svojemu političnemu udejstvovanju program, ki odgovarja potrebam veleposestva, zahtevam velikega kmeta, ki pa težko ogroža interese majhnih kmetov in kmečkega delavstva. Odprava izvozne carine na žito, živino in druge poljske pridelke je prvi izraz Radičevega političnega kreda. Vprašamo le: kaj ima naš majhni bajtar interes na tem, ‘da se bo podražila moka, ki jo mora sam kupovati za svoje gospodarstvo? Prav pa je, da je sedaj Radič stopil s svojim pravim programom na plan. Ko bo njegova beseda meso postala, bo tudi zadnji delavec uvidel, da je Radičev program njemu Škodljiv in kvaren. Za delavski razred nastopa nova težka doba. V uvaževanju interesov velikega kmeta se ne bodo upoštevali interesi kmečkega in industrijskega proletariata. Socialni boji, boji za človeško življenje bodo sedaj tem hujši, čim bolj se bo uveljavljala v političnem življenju Radičeva smer. Zato je prav, da bo prihodnji naš pokrajinski zbor razpravljal o agrarnem programu. Vsaj bo potem ravno socialistični proletariat moral izvesti tudi na deželi ločitev razredov. Solidarnost veleagrarcev na eni in solidarnost kmeta, kmečkega delavstva in industrijskega proletariata na drugi strani. Sedaj so minuli časi, da bi Radič mogel zadovoljiti interese obeh razredov. Z besedičenjem in frazar-jenjem je to poizkušal, pri političnem delu pa bo ta neskladni interes obeh razredov potisnil Radiča v 'boj proti delavskemu razredu. Po Radičevem nedeljskem govoru v Ljubljani je nastopila glede njegovega političnega koncepta popolna jasnost. Vsi, ki so jih omamljale Radičeve mirotvorne in čovje-čanske krilatice, vsi, ki jih je slepil a uporniškimi in revolucionarnimi govori so lahko videli, da je tudi Radičev program meščanski, bur-žu^ski in nasproten razrednemu boju. Zanikanje te zgodovinske resnice pa bo pokopalo tudi Radiča in njegovo stranko. las notranje politike. jPo svetu. Politični položaj. V zatišju, tudi političnem zatišju ni sape in ne prepiha. Zato je tudi v jugoslovanski vladi sedaj božji mir in nič se ne brcata Pašič in ltadič. N a sprotno. V tem političnem zatišju, ko vse miruje in se nič ne dela je Radič celo spoznal, da je Pašič velik človek, sicer brez iniciative, pii vendar brihten in kunšten. Radič sam pa je »iz pasjega repa vsekan«. Usta je odprl, malo bolj na široko jih je raztegnil, pa je še samostojne demokrate navdušil in celo ateta »Naroda« do ploskanja in odobravanja pripravil. Radič dobro ve, da je gobezdamje o Koroški kar dobra žavba za Ljubljančane. In Radičev govor je bil tudi ponovna dobra preizkušnja za nedosegljivo taktiko klerikalne in samostojne demokratske stranke. Radičev prihod v Ljubljano je povzročil pri nekioncentriranih klerikalcih koncentracijo žvižganja in divjanja, pri koncentriranih samostojnih demokratih pa nekoncemtracijo politične taktike. Ljubljanski samostojni demokrati so namreč Radičev govor odobravali, južni njihovi bratje pa «30 zaradi tega govora pisali interpelacije. Pa to ni vse delo, ki ga vrše narodni zastopniki in ljudski »prvo-boritelji« in spasitelji. Tudi proračunske debate imajo sedaj v Beogradu. Ker štedijo, zato bodo lahko povišali izdatke za vojsko, ker so proti birokraciji in nepotrebnem uradništvu, bodo ustvarili še nekaj podtajniških, komisarskih in inšpektorskih mest in ker so stalni zaščitniki uradništva, bodo podaljšali pokojninsko pravico za pet let. čemu bi šli v pokoj, če jih pa tako radi imamo. Im, da bo vse še bolj poceni, bodo odpravili izvozno carino na žito, mast in moko. Vse to deluje — tudi Pašič — u ime seljačke demokracije. Poslanci so sedaj doma. Prav nič ne zamerijo, če so doma in še Žebo-tu se dobro godi, da lahko lenobo pase in dnevnice vleče. Le Korošec je na rajži. Po Bosni in Hercegovini roma, govori, razpravlja in zabavlja, pa krščansko ljubezen udejstvuje. Parlamentarno delo. Kljub vstopu Radiča v vlado, delo v parlamentu ne krene naprej. Zato se že zopet govori, da bo parlament odgoden takoj, ko sprejme dvanajstine, kajti vlada nima pripravljenega nikakega zakonskega načrta za skupščino! Zakaj pa tudi — ali ni pri nas vse tako lepo urejeno, da ne rabimo novih zakonov, godi se nam kot v Indiji Koromandiji! Čemu novi zakoni — saj jih itak ne izvajamo. In brez parlamenta se vendar komodnejše vlada. Drugače se le najde 'kdaj kak opo-zicionalen poslanec, ki stavi neprijetna vprašanja na ministre, na katera je treba odgovarjati, ali pa vsaj leči v postelj — kakor naredi naš g. zunanji minster, kadar bi moral odgovarjati na interpelacijei! Radičeva porodica bo pa tudi lažje vladala brez kontrole parlamenta! Ker dobivajo poslanci svoje dijete tudi kadar so doma, so slednjič tudi ti zadovoljni! Radič v Ljubljani. Nazadnje smo ga vendar videli tudi v Ljubljani, Radiča namreč, ter ga slišali, kako govori. Kdor ga je čul, je razočaran in se čudi, da se vrti okrog tako zmedene glave naša notranja politika že celih sedem let. Zanimanje za Radičev prihod v Ljubljano je bilo veliko — med klerikalci in Žerjavovci namreč. Ti so ga pričakovali na kolodvoru in drugi dan pred Narodnim domom ter ga z žvižganjem pozdravili: dobili smo torej novo enotno fronto proti Radičeveem, ki pa se :ie bo obnesla. Klerikalcev sicer ni sram, da so demonstrirali proti Radiču, Žerjava pa je hudo sram in zato taji demokratsko časopisje udeležbo svojih somišljenikov pri mačji godbi proti Radiču. Klerikalci pa se jeze na nezveste sobojevnike. To je tudi edina domača nesreča, ki jo je zakrivil Radičev prihod, ki ni drugače zapustil nikakega sledu v megleni Ljubljani. Pač pa je Radič streljal v Ljubljani zunanje politične kozle, ko je naše »zaveznike« Lahe napadel. Zato ga je Mussolini takoj potegnil za ušesa in Radič sedaj temeljito taji, kar je v Ljubljani nad tisoč ljudi slišalo. Pa recite, da ni Radič resen možic! Uboga prosveta, ki jo bo mrcvaril: če se bodo profesorji in študenti po njem ravnali, 'borno imeli kmalu še več zmešanih filozofov, kot jih že imamo! Seljačka korupcija. Pravijo, da je Pašič korupcionist in Radič je svojčas šel v boj proti beograjski korupciji. Toda časi se spreminjajo in Radič piska danes že drugo pesem: On sedi v vladi, njegov sinovec je tudi minister; svojega zeta in svojo hčerko — tako beremo — misli tudi nastaviti v ministrstvu prosvete — da bo fami-iija kompletna, manjka samo še, da postane gospa Marženka min. predsednik! Res, huda je korupcija, če jo uganja gospoda, toda če postane seljak korupcionist je stvar še hujša! Pašič ima priliko, da se na stara leta od Radiča še marsikaj nauči! Občinske volitve v Ljubljani. Dolgo je trajalo, nazadnje pa vendarle ni bilo več mogoče_ čakati z razpisom občinskih volitev v Ljubljani in tako je določil vel. župan kot volilni dan 7. marca 1926, ki je nedelja. Pri zadnjih volitvah so razpisali volitve na delavnik, oči-vid.no v nameri, da bi manj delavstva prišlo na volišče, toda ogorčenje delavstva je bilo tako veliko, da so se sedaj vendar premislili. Volilni red je ostal seveda še stari — dr. Žerjav, ki ga je ustvaril, ga seveda ne bo popravljal, klerikalci pa se tudi ne brigajo za to, da bi stavili v parlamentu predlog za njegovo .spremembo; njihovo ogorčenje zoper ljubljanski volilni red začne vedno šele,'ko so volitve razpisane, neha pa takoj po volitvah in ne sega do — Beograda! Za volitve v Delavsko zbornico se klerikalci na vso moč pripravljajo. »Slovenec« polni svoje predale s študijami o Delavski zbornici, ob nedeljah pa se vrste shodi za kuharice in služkinje, kjer peste lepi ka-pelančki brhka dekleta za krščansko socialni solidarizem, ki naj združi bogatega in reveža — pod eno odejo! D emisij a francoske vlade. Pretekli teden je francoski parlament razpravljal o finančnem načrtu Painlevejeve vlade. Pri glasovanju o peteun členu tega načrta pa je ostala vlada v manjšini. Ker je vlada smatrala to za nezaupnico, je še isti dan podala demisijo. Sestava nove vlade je bila poverjena dosedanjemu zunanjemu ministru Briandu. Njegov poskus .sestaviti novo vlado se je ponesrečil. Že pri zadnji krizi smo izjavili, da mora računati vsaka sedanja francoska vlada s socialisti, ki so v parlamentu druga najmočnejša stranka. Obenem smo izjavili, da uživa njih zaupanje ie sedanji zbornični predsednik Herriot. To trditev ponavljamo in trdimo, da je mož bodočnosti Herriot. lasld čeških volitev. Po prvem, drugem in tretjem skrutiniju centralne volilne komisije” je bil ugotovljen volilni rezultat na Češkoslovaškem. Od 300 mandatov dobe posamezne stranke sledeče število mandatov: Češka •social.-dem. 29 Nemška soc.-dem. 17 komunistična stranka 41 agrarci 40 narodni socialisti 28 nemški kršč. soc. 13 ljudska stranka 31 . slovaška ljudska stranka 23 madžarska kršč. stranka 4 nem. nacionalna stranka 10 obrtna stranka 13 poljska delavska stranka 1 avt. poljedelska v Podk. R. 1 nem. nar. socialisti 7 nar. demokratska stranka 13 nem. poljedlska zveza 24 Divjanje fašistov. Pretekli teden je bil italijanski parlament ob priliki vrnitve komunističnih poslancev v zbornico priča žalostnih dogodkov. Parlament je bil pozornica bestijanosti fašističnih poslancev. Ko je namreč govoril poslanec Maffi proti Mussoliniju, so se ga dejansko lotili fašisti in ga vrgli iz zbornice. —- Sedaj nam je lahko razumljivo, zakaj socialisti nočejo zapustiti Aventina in .‘.e vrniti v parlament. Nasilje je v Italiji od dne do dne večje in naperi eno proti vsem opozicijonal-rim strankam. Fašizem se je z naj-večio silo vrgel na opozicijonalno časopisje, ki je močno orožje, ako ga ima v rokah opozicija. Deloma ie vlada opozicijonalnemu časopisju prepovedala izhajanje, važnejše in tradioijonalne velike italijanske liste pa je spravila v svojo oblast, kar jo je stalo mnogo denarja. S posebnim zakonom bo v kratkem v Italiji prepovedana rdeča zastava. — Ni torej čuda, da je Mussolini proti Italiji s temi nečuvenimi dejanji nahujskal ves svet, ki z naj-večjo skrbjo pričakuje izbruha meščanske vojne v Italiji. Fašizem je danes mednarodno vprašanje, ki se mu mora zopersta-. iti vse, kar čuti demokratično in hrepeni po umirjenju ne le Italije, temveč vsega sveta. „Nova“ Perzija. Kakor smo poročali, je bil po sklepu perzijskega parlamenta rešen kraljevskih poslov dosedanji perzijski šah. Po odstavitvi je na- Mi pokrajinskemu zboru. ■stalo vprašanje ali bo Perzija postala republika, ali bo ostala monarhija. Vršile so se kmalu potem volitve v ustavodajno skupščino, ki •za zboljšanje razmer v že obstoječih inštitucijah in naj nam predoči tudi vso važnost boja za starostno zavarovanje vsega 'delavstva, ki ga država — (kljub zakoniti dolžnosti — moče oži votvoriti. T.udi praktičen agrarni program si mora stranka izdelati. V naših vrstah že imamo mnogo malokmeč-ikega življa in kmečkih delavcev, vendar pa moramo agitačno in organizacijsko delo med temi sloji še razširiti in poglobiti. Brez jasnega agrarnega programa pa je to delo otežkočeno, ne glede na to, da jo naša dolžnost to delo vršiti na podlagi našega agrarnega programa, ne pa morda s kakimi agitatoričnimi in demaigoškimi gesli. Da zamoremo tudi to delo enotno usmeriti, k temu naj pripomore praktičen agrar-ni program, ki naj poskuša rešiti dnevna agrarna vprašanja, ki so za našega proletarskega kmeta in kmečkega delavca aktualni. Zavedamo se, da ta naloga ni ravno lahka; z agrarnimi vprašanji so se in se 'bavijo socialistične stranke tudi drugod, tudi internacionala obravnava ta vprašanja: ta del socialističnega programa je morda še najmanj obdelan in razčiščen. Vendar pa upamo, da nam bo mogoče v skromnem obsegu vendarle sestaviti v glavnih obrisih smernice za reševanje dnevnih agrarnih vprašanj, tki se pojavljajo pri nas. Praktičen topogledni program nam Mizernost in nevzdržnost zdravstvene politike v naši državi je z bengalično lučjo osvetlila in razkrila sledeča, v vseh časopisih objavljena notica: Ljubljanska bolnica išče v najem primerno hišo, kjer bi lahko namestila kakih 250 duševno bolnih ljudi. Marsikdo je notico prebral, n da bi si bil predočil, kaj taka notica pove. — Torej: za te siromake, k} so najbolj vestne nege in osktfbe po,-trebni,'bo vsaka hiša dobra, bo vsaf je potrebnejši, kakor teoretično reševanje res težkega in kompliciranega agrarnega vprašanja iz socialističnega vidika. Zelo aktualno in morda najbolj sporno pa je vprašanje taktike stranke, o kateri bomo na zboru govorili. Pri tem se moramo seveda zavedati, da nam konečna odločitev v tem vprašanju ne pristoja, temveč, da smo kot del SSJ zavezani pokoriti se onim taktičnim smernicam, iki nam jih daje kongres celokupne stranke, ki se bo letos vršil kmalu po našem pokrajinskem zboru. Vendar pa je kljub temu razgovor o strankini taktiki tudi na našem kongresu potreben in to iz dveh vzrokov. Prvič za to, da ve kongres celokupne stranke računati z našimi pogledi na strankino taktiko in drugič za to, da se pogovorimo o taktičnih vprašanjih, ki se tičejo strankine politike v mejah Slovenije. Izven dvoma je, da se nahaja delavsko gibanje pri nas v Sloveniji in v cedi državi v važni razvojni raza. Poprej razcepljeni deli streme instinktivno k enotnosti, pojmi se razbdstrujejo. Da je poklicana naša stranka, ki je edina delavska razredna stranka ,v državi, ki ima svojo trdno, če tudi ne ravno močno, organizacijo in jasen program, igrati v tej dobi razvoja veliko vlogo, to je izven vsakega dvoma. Mi moramo biti ona os, ki naj zbere okrog sebe doslej razbito in razdvojeno delavstvo. O načinu pa, kako naj se to izvrši, pa obstoje precej različna mnenja: dočim hoče en del sodrugov z neizprosno progra-matično doslednostjo pokazati, da so hili in so pogledi in delo stranke pravilni dn čakati na to, da se delavstvo, ki doslej ni hotelo stranki slediti, o tem prepriča in pride k nam, gleda drugi del na to vprašanje drugače. Ti drugi mislijo, da je treba delavstvu, ki je doslej stalo izven socialističnega pokreta, to pot olajšati s tem, da se — kljub še obstoječim razlikam — skuša z drugače opredeljenim delavstvom najti dodirniih točk v vseh dnevnih vprašanjih ter pri reševanju teh vprašanj nastopati skupno ter prepustiti razvoju, da privede vse delavstvo v enotno organizatoričen okvir, ki seveda ne more biti drugačen, kakor socialistični, ker je naše programatično gledanje edino pravilno in odgovarja interesu delavskega razreda. Eno je gotovo: kljub različnemu gledanju, se na tem vprašanju taktike ne bomo razdvajali, ker velja za nas princip, da se v vseh 'taktičnih vprašanjih pokorava manjšina večini. Da pa bo gotovo važna odločitev v vprašanju taktike stranke tem bolj premišljena in da bodo vsakemu delegatu razlogi _, ki jih eni in •drugi za svoje stališče navajajo, jasni, pa je potrebno, da o tem vprašanju naše organizacije na svojih sestankih temeljito razpravljajo. Ta razprava pa je potrebna tudi v našem časopisju. Zato prosimo vse sodruge, da pripravljajo tudi duševno za naš zbor s tem, da obravnavajo vprašanje strankine taktike, kakor seveda tudi vsa druga, na dnevnem redu kongresa stoječa vprašanja, v našem časopisu. iS tem vabilom zaključujemo ta članek, v nadi, da bo rodil živahno debato, ker to je najboljša priprava za kongres! prostor primeren, samo, da jih bodo spravili pod streho! Le eno paralelo! Ko je žandar-merijska komanda kupovala za zdrave žandarje neko hišo, so odsvetovali nakup tudi s tem, da bi stara hiša za take svrhe ne bila pripravna in le manj uporabna. Za one pa, ki se jim je omračil um, pa naj bo dober vsak kot, da bodo le pod streho! Vrabci že čivkajo na strehah, da so naše bolnice in naši skrbstveni zavodi prenapolnjeni. Vsak že ve povedati, da so razmere v naši umobolnici — naravnost strašne, toda nihče se ne zmeni, da bi ravne v tem pogledu zahteval takojšnje in temeljite remedure. Vedeli smo, da je umobolnica na Studencu že sama tako urejena, da ne odgovarja več svojemu namenu. Sedaj pa naj najeta stara hiša zadosti najelementarnejšim zdravstvenim in higijeničnim zahtevam! Kaj gospoda še nima dovelj žalostnih izkušenj s prisilno delavnico? Kaj naj se sedaj iz tega izjemnega slučaja napravi pravilo. Pravilo, da so umobolni v breme javnosti, splošnosti in da je zato prava zdravstvena politika ta, ki jih požene hitro in brzo pod zemljo? Žal, vsa javnost je tudi pri takem početju, pri taki svinjariji popolnoma apatična. Kvečjem, da .se pritoži posamezni svojec, kako je našel svojca v umobolnici potolčenega zato, ker se začasno nahaja v takih prostorih! Pa dovelj o umobolnicah! Nič boljše, ali pa celo še slabše je z ostalimi bolniki. Kdor ve, da je imela ljubljanska bolnica tekoin letošnjega leta najmanj 13.000 bolnikom, ko ima komaj 500 postelj na razpolago, ta si lahko predoči, v kakšnih razmerah se zdravijo v naših bolnicah nesrečni bolniki. Pa to še ni vse. Pustimo ob strani hrano in oskrbo, vprašajmo, kako je z zdravniškimi in zdravilnimi napravami v naših lx)lnicah. Tekom zadnjih let nabavljajo bolnice le redko novega zdravniškega in-štrumentarija in — danes je bolnica s tem slabše preskrbljena kakor pa pred vojno. Novi napredek v zdravniški vedi ni našel odjemalcev in posnemovalcev v naši državi. Kdo pa more zahtevati od zdravnika, da bo z lastnim denarjem kupoval bolniški inventar? V ilustracijo le: v naših bolnicah lomijo zdravniki ploske noge še vedno z roko, zato ker orodja za par tisoč dinarjev ne prenese naš proračun! Rapidno navzdol gre nasa zdravstvena politika. Smrti je zapisan oni, kogar zaloti težja bolezen. Res je, kažejo se znaki moderne, kopirane socialne medicine, imamo higijenski zavod, imamo dečji zavod, toda: tu se bo kapital šele čez deset in več let rentiral! Danes pa je v državi še preveč tuberkuloze in težke bolezni razsajajo med našim ljudstvom. Zato ne gre odrekati kurativni medicini najenostavnejših in celo v živinskih klavnicah običajnih inštrumentov. Naj se enkrat statistično preračuna, kakšno škodo trpi narodno gospodarstvo, ker se nihče ne briga za čimprejšnjo upostavitev dela,zmožnosti. Ni vseeno, če boleha ■delavec pol leta, ali pa ga moderna terapija že po par mesecih usposobi za delo. Pa pri nas je delovnih sil, neizčrpanih in zdravih, dovelj. Kdo bi se brigal za to največje bogastvo, za zdravje, tako si mislijo oni, ki ugonabljajo naše bolnice, naše zdravstvene ustanove in napravo. Delavska akademija v Celju. Delavska Akademija priredi v Celju tekom letošnje zime 10 predavanj po sledečem sporedu: 22. novembra 1925: Karl Marks in njegova doba. 6. decembra 1925: Ivan Cankar (ob 7-letnici njegove smrti). 13. decembra 1925: Zgodovina Rusije do danes. 3. januarja 1926: Organizacija delavske izobrazbe. 17. januarja 192G: Slovensko narodno gospodarstvo. 31. januarja 1926: Problemi mednarodnega gospodarstva. 14. februarja 1926: Zgodovina in početki delavskega gibanja- 28. februarja 1926: L Delavska Olimpijada v Frankfurtu. 14. marca 1926: Bodoča proletarska država. 28. marca 1926: Zdravje in čM&v-ski razred. Neverjetno. ..SOC! ALIS T“ Stran Znake starosti na obrazu in plešasto glavo bustc preprečili najenostavnejše in uaj-udobnejše s pomočjo z obraza. Druga Fellerjeva močno pomada za lase od- stranjuje perhljaj, preprečuje izpadanje las in prerano osivelost dveh preizkušenih, zanesljivih in skozi dolga leta priljubljenih preparatov: I. Fellerjeva prava kavkaška Elza pomada za obraz in kožo, čuva mladost in lepoto ter je najmočnejšega delovanja zoper pege sojetce, .ne čisto polt, rdčče in hrapave roke. Z redovito .masažo se odpravijo tudi gube, krhke lase napravi mehke in volne. Cene obeh pomad so enake. Za poizkus 2 lončka od ene vrste ali po en lonček od obeh .vrst Elza pomad obenem z zavojnino in poštnino za Din 38, ali samo proti v naprej poslanem denarju, ker je po povzetju poštnina za 10 Din višja. Naročila nasloviti: Lekarnar Eugen V. Feller v Stnbici Don ji, Elzatrg 208, Hrvatska. Elza preparati dobijo se po vseh podružnicah konzumnega društva za Slovenijo. Posamezna steklenica Elzafliujda po 10 Din ter se dobi po vseh lekarnah in sorodnih trgovinah. Tedenske novice. Še bodo delali na Miklošičevi cesti. Ljubljančani so prekleto motijo, če mislijo, da je Miklošičeva cesta že »čisto fertig«, kakor pravi gospod gerent Turk. Kaj še! Gerent-ski sosvet hoče oddati na .Miklošičevi cesti od sebe vse, kar zmore in zahteva imodenni čas in moderna cesta. Zato se je zopet in zopet posvetoval o Miklošičevi cesti in najvažnejši sklepi so sledeči: Po Miklošičevi cesti ljudje in pasažirji ne bodo pljuvali po tleh, kdo pa hi se drznil pljuniti na tlak, na asfalt. Zato bodo namestili pljuvalnike na .vseh vogalih asfaltirane ceste. Da še več. Tudi papirja, fižolovih lu-ščin, jabolčnih odpadkov in čebulje-vega listja in luka ne bodo metali Jugoslo.ve.ni na tlak, na asfalt. Kor-be. košare bodo kupili, pa jih na Miklošičevi cesti namestili. Le za »mušter« še gre. Ta »mušter« bo pa Turk izbral in najbolj mu »fresko* figura dopade. In, ker sta Turk, pa Likozar naše gore lističa, vesta, da hodi Ljubljančan najraje v rožicah. Zato bodo na Miklošičevo cesto na kandolabre tudi rožice nasadili. Le, kakšne rožice, o tem je še debata v gerentskem svetu. Likozar je za »Vergissimeinicht«, Turk je za »nageljne«. Zdi se nam, da je Turkova argumentacija pravilna, ker je politično utemeljena. Pozabljenčok je »plov«, vse skupaj pa je narodno-socialistični simbol in zato ne gre, da bi Miklošičevo cesto z narodnimi »socialisti« pokvarili. Kaj pa konji? Kdo bo pa neugnane konjske sile »dresiral za dostojno spoštovanje Miklošičeve ceste in upoštevanje gigantskega dela ljubljanskega gerentskega sveta! Ljubljanske občinske volitve. * Miklošičeva cesta je res rešila avtonomijo ljubljanskega mesta. Notranji minister je že odredil, da se izvedejo občinske volitve tudi v Ljubljani. Dne 7. marca 1926 'bo torej dobila Ljubljana zopet svojo avtonomijo. Čudno je le, zakaj tako pozno volitve. Očividno je tudi sedaj pogorel dr. Ravnihar in — beograjski radikali so raje ugodili želji samostojnih demokratov. Za danes ugotovimo le: volitve se bodo vršile po sedanjem občinskem volilnem redu in strankam, ki .so imele v zadnjem, letu vladine vajeti v rokah se ni »delo vredno, da bi izpremenile krivični in nedemokratični volilni red. Zato bo šel ljubljanski proletariat v volitve: za splošno in enako .volilno pravico! Sedanji volilni red ne 'bo prinesel neupravičene zmage oni stranki, ki je grešila tak volilni red za mesto Ljubljana. Uradniki že frče. Z Radičevim vstopom v vlado so začeli zopet pisati v ministrstvu upokojitvene, premostitvene in od-stavitvene dekrete. Odfrčal je Pe-stotnik v Ljubljani, odleteli ®o nadzorniki v Zagrebu in nagnali so iz ministrstva celo kopo inšpektorjev, sekretarjev in načelnikov. Ponavlja se stara zgodba, vedno grda in ogabna. Ko bi jih odstavili zato, da zmanjšajo uradniški stalež. Ker pa jih odstavljajo zato, da jih nadome-ste s še bolj nesposobnimi, to pa je, kar umno izzivi ja v vseh odpor in protest. Postotnikov naslednik na prosvetnem oddelku je dr. lončar. Svoječasno je stal v prvih vrstah socialističnega proletariata,, danes se ogreva za drugačne ideale... Ja knjige korupcije. V Beogradu postoja tkzv. Brodarski sindikat, ki ima v svojih ro- kah vso rečno plovbo na Donavi in ki sicer izkorišča vse državne rečne ladje. Svoje delavce in nastavljence plačuje tako mizerno, da so lansko leto morali v štrajk — kljub zako nu o zaščiti države, upravni svetniki tega sindikata pa dotirajo, zato, da se udeležujejo par ,sej upravnega sveta, sledeče »nagrade« na leto: Predsednik Miloševič 176.248.54 Din, trgovec Vitomir Simič 118.062.27 dinarjev, Milan Stefanovič 148.673.88 Din, Kosta Glavinic 123.684.91 Din, ignat Bajloni 88.434.94 Din, Milo-rad Zebič, uradnik min. trgovine (!) 96.470.64 Din itd. itd. Ni čuda, da ima Brodarski sindikat ogromne izgube letno, Vker gre dobiček v žep upravnih svetnikov! Konflikt z Vatikanom. Z Vatikanom (papeževo vlado) se naša vlada prav nič dobro ne razume. Vzroki so različni — glavni je v tem, da sploh obdržujemo veze z Vatikanom; kaj ima država opraviti s cerkvenim poglavarjem katerekoli cerkve? To je stvar vernikov dotične cerkve. Zato bi bilo treba izvesti ločitev cerkve od države na celi črti. Toda, ker imamo svojega poslanika pri Sv. Stolici, zato imamo w papeževo vlado večkrat konflikte. Enkrat zaradi staroslovenskega bogoslužja, drugič, kakor ravno sedaj, zaradi zavoda sv. Jeronima, o katerem trdi papež, da je njegov, naša vlada pa, da je njen. Pri tem je dobro le to, da papež nima vojske, kakor jo je svoj čas imel, ko so bili zanj še boljši časi. Kako lahko bi iz tega konflikta nastala krvava vojska! Ker »se nam pa tega ni 'bati, skrbe konflikti vlade s papežem za (kratek čas in razvedrilo hravcev. Da je Korošec pni vseh ,teh konfliktih na strani papeža, je jasno, drugače ne bi bil klerikalec; za to pa je pri naših državotvorcih dobil zopet črno piko več. Mi smo ,pa na izid tega diplomatičnega konflikta sila radovedni! Moralna klofuta. Kakor znano se vrši zadnje čase \ Londonu podpisovanje locamskih pogodb. Te pogodbe ima podpisati tudi Italija. To nalogo je prevzel sam vrhovni fašistični vodja Mussolini. O tem so poročali tudi časopisi in vest je prišla na uho angleškemu delavstvu. Samo z ozirom na to vest so angleški železničarji sklenili, da ne bo noben angleški železničar vozil vlaka v katerem bi se nahajal Mussolini. Pameten sklep. Penderekovina. Tudi ljubljanski policaji imajo že dalj časa pendere-ke v rabi. Kakor je to orožje že samo po sebi absurdno in prav »policijsko«, se dogajajo v tej žalostni dobi penderekovine take gorostasne .zlorabe, da nujno zahtevajo energičnega, soglasnega odpora cele javnosti. Kako bi padali pendere-ki šele po delavskih hrbtih, če so že pri zadnjih nacionalistčnih demonstracijah tako neusmiljeno in boleče padali po orjunaških hrbtiščih. Ker so torej tudi nacionalistični krogi preizkusili absurdnost in neumestnost penderekovske nošnje, zato bi bilo prav umestno, če bi i oni potom svojih brezposelnih poslancev izposlovali, da se ukine to srednjeveško orožje, vsaj pa, da se policaja pouči, da penderek ni za človeka. Naravnost nezaslišano je, kako se policaji poslužujejo pende-reka. Pijanega človeka spravljajo s penderekom k zavesti, do nezavesti pretepajo celo nacionalističnega demonstranta. Tudi za policijo morajo obveljati gotove meje in izbiti se mora policaju iz glnve prepričanje, da lahko upali s p . brekom kadar se mu zljubi in zanoče. Mezdno gibanje uradništva. Te dni zborujejo v Beogradu strokovne organizacije državnega uradništva in baje so odločeni, da sežejo po najskrajnejših sredstvih, če vlada ne bo ugodila njihovim zahtevam. Organizacijam želimo popolnega uspeha. Vendar pa naj se nikar ne zanašajo na one stranke, ki so sedaj v opoziciji, pa hlinijo uradništvu naklonjenost. Danes naše uredništvo žal s prezirom posluša besede o razrednem boju. Pravimo, žal. Vemo pa, da pelje tudi uradniška pot nujno preko sanjave državotvornosti, preko hlapčevske ponižnosti in slepe udanosti v razredni boj. Takrat pa bodo nastopili tudi za uredništvo drugačni časi. Čim preje se bo to zgodilo, tem preje se bo nehala ostudna n ogabna igra z urad-ništvom. Tako delajo socialni demokrati. V koroškem deželnem zboru so sklenili na predlog socialnih demokratov, da se izvolita dva odbora, ki naj preiščeta vse pritožbe manjšinskih Slovencev, da se brezpogojno izvede ob plebiscitu dana obljuba o popolni ravnop ravnosti koroških Slovencev. Rečemo le: tako delajo socialisti. Les se pridi Kranjec učit! Pri nas pa navijajo šovinizem, zanikajo obstoj narodnih manjšin, potem pa se repenčijo, če jim v zunanjem svetu vračajo po enakem merilu. Dajte zato Nemcem pri nas njihove pravice, potem pa zahtevajte šele enako postopanje tudi drugod. Če pa se bo politiziralo po orjunaških metodah, potem bo slaba za naše ljudi v inozemstvu. Volitve v Trgovsko in obrtniško zbornico. V novih proračunskih dvanajstinah je dobil trgovinski minister pooblastilo, da razpiše volitve v Trgovsko in obrtniško zbornico. Torej počasi, pa vendar gre. Končno bodo le izvedli volitve, čeprav niso temu ali onemu všečne in prijetne. Cerkvena bera. Včasih so tarnali kaplani, fajmoštri in farani nad bero, češ, človek mora prosjačiti, da dobi pošteno plačilo za svoje delo. Sedaj pa so rekli doli v Beogradu: bomo pa bero odpravili pa davek vpeljali. Toda kaplani in fajmoštri pa pravijo: bolje drži ga ko lovi ga. Boljša je gotova bera kot pa negotova davščina. Pa se bo tudi iz tega konflikt razplel. Za bero in denar se bodo pa kaplani pošteno potegnili. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani pošilja delodajalcem računske izvlečke iz njihovih tekočih računov. Na podlagi teh jim je podana anožnost, da brez vsakih posebnih iaterjevalnih stroškov poravnajo svoje zaostanke na zavarovalnih prispevkih. Urad delodajalce vljudno opozarja, da onim, ki na ta opomin sploh ne reagirajo in proti katerim je urad prisiljen v svrho daljše izterjave dolžnih prispevkov uvesti tudi še sodno izterjavo, ne bo dovoljeval nikakih ugodnosti glede plačevanja njihovega zaostanka. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■a SODRUGI! POZOR! Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani bo izdala tekom prihodnjih dni brošuro: »Kako uveljavljam pravice, ki mi jih nudi zakon o zavarovanju delavcev?« Brošura vsebuje vse, kar mora vedeti zavarovanec za slučaj bolezni in nezgode. Strokovna komisija poživlja vse organizacije in zaupnike, da že sedaj naroče brošuro, da bo vedela za prilično število naklade! Brošura bo stala Din 10. S to brošuro bomo ugodili ponovno izraženi želji, da dobe delavci priliko poučiti se o določbah zakona o zavarovanju delavcev. MaiamiiiiBiiiiiMauiiuHii Iz Ljubljane. Deseto predavanje Delavske Akademije sc bo vršilo v četrtek, dne 3. decembra t. 1. v veliki dvorani Mestnega doma. Predava »O leposlovju« s. Rudolf Golouh. Novinarski koncert. V torek, 1. decembra, «e bo vršil v »Unionovi« dvorani vsakoleten novinarski koncert. Pri koncertu sodelujejo najboljši ljubljanski pevski zbori ter umetnice dramskega gledališča. Tudi naša glasba bo častno zastopana. Spored je zelo bogat in pester. Pele se bodo pesmi Adamiča, Hetzeja, Kimovca, Brajša-Rašana itd. Izvajala se bosta nadalje Beethovnova uvertura »Coriolan« ter odlomek iz opere »Knez Igor« od Borodina. Igra tudi godba Dravske divizije. .Koncert bo v vsakem oziru na višku. Ves čisti dobiček je namenjen penzijskemu skladu novinarskega udruženja. Tudi ta koncert novinarskega udruženja bo gotovo, kakor vsi dosedanji, prav obilno posečen. Is Celja. Delavska akademija v Celju. V nedeljo, dne 22. novembra se je vršilo v Celju v gostilni pri »Jugoslovanu« prvo predavanje. Vzlic temu, da je bilo samo nekaj ur časa za agitacijo, je bilo predavanje povolj-no obiskano. Predaval je s. dr. Tuma o temi: »Karl Marks in njegova doba«; predavatelju so navzoči sledili z veliko pozornosjo in zanimanjem. Splošna želja delavstva je, da bi se vršilo še več takih predavanj. Navzočih je bilo 84 sodrugov in sodružic. Opozarjamo ob enem vse sodruge na diskuzijske večere, ki se vrše vsako soboto v istem lokalu. To je začetek naše govorniške šole. Kdor hoče biti agitator in govornik mora nekaj znati in vedeti. Torej, učimo se! Na delo! Izlet na Dunaj. Dunajski sodrugi prirede 1. 1926. od 3. do 11. julija veliko delavsko sporno in kulturno prireditev. Preskrbeli bodo polovično vožnjo in znatno znižani vizum, kakor tudi zelo ceno prehrano vse zunanje goste. Celjski sodru-gi so sklenili, da se tega izleta na Dunaj udeleže; mogoče jim bodo sledili še sodrugi iz drugih krajev. V ta namen se pobirajo hranilni prispevki, katere pobira s. Koren v Celju. Treba bo vsega skupaj okoli 800 dinarjev za vožnjo, vizum in prehrano. Ta prireditev bo prekosila vse prireditve, ki jih je priredilo dosedaj internacionalno delavstvo. Za izborno kakovost našega mila »Gazela« lahko jamčimo! Sicer pa kupite samo 1 kos in uverili se bodete sami, da je naša trditev resnična. e?£33S BSE?Sfcžg& 3UDDHA< l----------------- JŠCflli« piješ Imuna iaj. ožiaaS že na zemlji rait ;raoe marh c~ je najboljša žitna kava. Prava naša domača, Kolinska Vam jamči jiristnost in jakost ! LISTEK. Stockholmska spomenica. (Dalje.) Vsled tega je zmedena avstrij-iska politika proti iSrbiji naravnost nerazumljiva. Razumljiva postane Je, ako se vzame, da eo Avstrijo sploh v nje vnanji politiki vodili Madjari in so le-ti imeli prosto roko za njih aspiracije na Balkan. Dr. iStolper v arhivu za sooijalno znanost 1. 1916. izvaja popolnoma prav: »Močan delež na vzrokih vojne je imela nesrečna trgovinska politika Avistro-Ogrske proti Balkanskim 'državam, pripravljala je rusofilski propagandi ugodna tla.« Značilna za obnašanje Avstro-Ogrske proti Srbiji je trgovska politika od 1. 1905. sem. Izvoz .Srbije na živini in deželnih pridelkih je 'bil nakazan docela na Avstro-Ogrsko. Ob pičli trgovinski bilanci je bil zapor za Srbijo naravnost nesreča. Po drugi strani pa je Avstrija mogla preskrbovati Srbijo s svojo industrijo popolnoma, tako da kaže uvoz za Av- stro-Ogrsko pretežno korist in je izvoz Srbije na živini tvoril za pasivno stanje Avstro-Ogrske naravnost jeziček na vesi t. j. is pripustitvijo prostega živinskega izvoza, je Avis tro-Ogrska mogla kriti svojo po-trebiščino celoma. Avstro-Ogrska je vse preprečila. Če tudi je bilo v trgovinski pogodbi določil dovolj, ki so omogočile pravilni izvoz živine, se je isti od ogrskih veterinarjev na migljaj ognske vlade ali pa ogrske borze, kadar si bodi onemogočil. Avstro-Ogrska je navila gospodarski vijak popolnoma 'samovoljno 'in z vso silo, da bi Srbijo politično in nacijonalno ukrotila. Vsled zmagovite balkanske vojne, se je samozavest Srbov v kraljevini, kakor tudi v sosednji Avstriji dvignila do viška. 'S sunkom proti Solunu, v prijateljskih odnosa j ih z Grško in z očitno podporo zapadnih držav, se je Srbiji omogočilo, da se stori gospodarski od Avstro-Ogrske popolnoma neodvisno. Jasno je postalo, da 'Srbija pri .mirnem daljšem razvoju enega desetletja zavzame tak položaj na Balkanu, da bi bil pot Avstro-Ognske na jug toliko ka- kor zaprt ter da se krepka srbska pasma v zvezi s Hrvati in Slovenci razvije tudi v Avstriji kljub vsemu protipritisku Nemcev in Madjarov. Obnašanje Avstro - Ogrske za zadnje balkanske vojne je moralo v Srbiji vzbujati le nezaupanje. Srbija je lahko po vsakem diploma-tičnem koraku Avstro-Ognske ugotovila, da cilji le na to, da Srbijo izstisne in da poskuša Srbijo žaliti pri vsaki priložnosti. To je spravilo srbsko politike prav do nervoznega nemira. Ljudski glas je pa bil proti Avstriji skrajno napet. Danes je še vedno nepojasnjeno, kdo je koncem koncev pobudil zaroto v Sarajevu. Ta je bila tako malo v interesu kraljevine Srbije in srbskega ljudstva, da je naravnost nemogoče misliti, da so jo tudi le slutili razsodni srbski politiki. Po drugi strani je vedelo nemško in avstrijsko vojiskino vodstvo, da je Rusija komaj, zadostno vojaški pripravljena, da bi vzdržala sunek združene Nemčije in Avstro-Ogrske. Kakor je Bismarck 1. 1866. in 1870. v zavesti boljše vojaške pri-pi’avljenosti izzval obe vojni, tako je tudi I. 1914. na dlani, da je v interesu Nemčijo in Avstrije zaplesti Srbijo v vojno in pri tej priliki ko-nečno obračunati tudi s Francijo in Rusijo. Če se tudi pritegne politični umor v -Sarajevu kot povod vojne, je to le deloma prav, kajti vsaka še tako majhna zapletka je bila sposobna privesti do željenega preloma. Ker pa je Srbija kratko pred Vojno po nasvetu zapadnih držav vse storila, kolikor se od svobodne države sme zahtevati na zadoščenju, pade krivda vojne popolnoma na Avstro - Ogrsko in Nemčijo. Atentat Oberdankov proti avstrijskemu cesarju 1. 1882. in sledeče slavljenje Oberdanka kot mučenika po celi Italiji, gori do ministerijel-nih krogov, bilo je očitno za celo Evropo. Vendar Avstrija v tem ni našla nobenega povoda pričeti z Italijo vojno, marveč so obe državi nadaljevali nemoteno svoje prijateljske odnošaje v trozvezi in to Avstro-Ogrska na lastno škodo. Umor v iSarajevu torej ni bil nikak nujen povod za strahovalno vojno. (Dalje prih.) Dopisi. Iz Trbovelj. Novi gerent. Naš občinski za-stop je dobil novega gerenta v osebi g. Gustava Vodušeka. Mi tega moža dobro poznamo kot velikega neprijatelja ubogega delavca. Pri prevratu je mož moral kot župan odstopiti, ker sl ga je delavstvo dobro zapomnilo. Ni ga bilo kraja, ki bi trpel tako pomanjkanja v času svetovne vojne, kakor ravno Trbovlje, a mož za ubogega trpina ni imel srca. Njegova krivda je tudi, da še nimamo meščanske ali druge višje sole. Meseca marca pa se bo tisoč in tisoč glasov razlegalo: »Vodušek nam županil ne bo!« Prosveta. »Delavska akademija«. 7. večer »Delavske akademije« se je vršil v četrtek 12. t m. ob 7. uri zvečer. Predaval je g. Bartol, slušatelj filozofske fakultete o nekaterih življenjskih problemih v zvezi s filozofijo. Uvodoma je omenil nekatere teorije o nastanku in življenju živih bitij. Vsako bitje je živ organizem, sestavljen iz mnogih celic ali stanic, ki vsebujejo življenski sok protoplazmo. Narava izločuje boljše, razvitejše vrste bitij, v življenju se uveljavljajo ona bitja, ki so bolj borbena, bolj žilava in ki se hitreje plode. V naravi vlada najhujša borba za obstanek, ne samo borba med posameznimi bitji, nego vse bolj tudi borba med posameznimi vrstam L Glede miselnega življenja bitij obstoje dve hipotezi, ena, na čelu ji ruski znanstvenik Pavlov, trdi, da poseduje vsako najmanjše bitje gotovo mero razuma, druga struja pa trdi, da vladajo živalski An rastlinski svet instinkti ali nagnenja. Predavatelj je omenil tudi •nekaj tozadevnih znanstvenih poizkusov, katere vsaka teh struj tolmači po svoje. Dalje je g. govornik omenil ne- & L. MIKUŠ LJubUem, Mastni trg IS. priporoča svojo zalogo dežnikov ter sprehajalnih palic. Fipnvlla it lwiu|e)o tofino In solidno. gedno zadale novosti v damskih in moških file in velour klobukih ter moderniziranje istih po najnovejših modelih v tovarni slamnikov In ftlabnhov FRANC CERAR OomžalB. I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I katere teorije znanstvenikov kot Dar-wina, Haeokla, Virchova itd. Predavanje je trajalo približno eno uro, navzočih je bilo nad 300 oseb. Želeli hi si le bolj jasnega, delavstvu umljivega predavanja ter kolikor mogoče manj strogo .znanstvenih izrazov. —br—. Delavska Akademija. 8. večer Delavske Akademije se je vršil v četrtek, dine 19. it. m. Predaval je inž. Koželj o nekaterih iznajdbah na polju fizike in elektrike. Uvodoma je na kratko omenil zgodovinski razvoj človeštva glede iznajdb, nato pa prešel takoj na važnejše pojme iz strojeslovja in elektrike. Razložil je nekatere fizikalne elemente, kot silo, vodno moč in parni pogon. Glede elektrike je predavatelj povdaril, da ni o njenem bistvu še nič gotovega, vendar je za nas najprikladnejša oblika energije. Opisal je dalje vse važnejše električne iznajdbe kot električno luč, telegraf, telefon in televizijo. Pojasnil je nekatere pojme 'kot volt, ampere itd. Naglasil je velik pomen vodnih sil, katerih je v Jugoslaviji skoro 9 milijonov konjskih sil, izrabljenih pa je samo 70.000, od teh le v -Sloveniji 46.000. Kot značilnost je g. inženir omenil, da je v Ljubljani najdražji električni tok na svetu. Predavanje je trajalo dobro uro in so poslušalci ves čas pozorno sledili zanimivemu predavanju. Navzočih je bilo nad 250. V tako obsežni dvorana, kot je v Mestnem domu, bi si tudi želeli malo krepkejšega govora. —br— Robinson, knjiga za našo mtadino. Pravkar je izšla v založbi tiskarskega in lito-grafičnega zavoda I. Blasnika nasl. v Ljubljani prekrasna „Povest o Robinsonu", ki jo je za angleško mladino priredil Kathlen Fitzgerald, v slovenščino pa preložil mojster našega jezika Bogumil Vdovič. Knjiga je okrašena z 26 fepimi štiribarvnimi slikami, ki jih je po izvirniku slike posnel li-tografični zavod založnkia tako umetniško dovršeno, da so nekatere slike celo lepše izdelane kot one v originalni izdaji. Vdovi-čeva slovenščina je izredno lepa in blagoglasno tako, da je ta izdaja Robinsona izreden knjižni dogodek za naš narod, kajti lahko se reče, da takšne knjige nima vsak narod. nKjiga je namenjena zlasti mladini, pa tudi odrasli jo bodo brali z užitkom. Tudi je zelo primerno darilo za Miklavža ali Božič. Cena broširani knjigi je Din 15, trdo vezani Sekalo Blaž Erjavc Prane Sadovnik Frane Križan Bogomir Mežner Franc Ledenik Karl na nabiralno polo št. 9 nabral s. Iraka Juh v Guštanju med sledečimi sodrugi: 3.— 2.— 2L— 3,— 5,— J .50 pa Din 20, po pošti Din 1 več. Dobi se pri Luka Juh 5.— nas v vseh knjigarnah in naravnost pri za- Orosil Josip 10.— ložniški tvrdki, to je pri i. Blasnika nasl. Verako Ivan 10,— d. d. tiskarski in litografični zavod v Ljub- I. Žnidarič, Vuzenica 99 10,— ljani, Breg št. 12. liihard Vitrih 99 1.— Cesnik Anton 99 3,— Voik Franjo 2.— ZA TISKOVNI IN VOLILNI SKLAD. Franc Apohal 99 5,— Do sedaj nabranih Din 18.452.40 Skrivamik Anton 99 5 — na nabiralno polo st. 10 Derbodel Aleš 5.— nabrala kraj. pol. org. LakovnLk Franc „ 5,— SSJ v Guštanju med sle- Petrič Franc „ a— dečimi sodrugi: Žager Maks %9 2,— Gradišnik Matija »* 5.- Valentar L— Dietinger Ivan ** 5.— Drama Bartl 99 2.25 Šteharnik Ivan 99 1.75 Stopar Vinko 1.75 Lepko tl 10.— Čepelnik Jožef 1.50 Božej Frane 5.— Senčnjak Karl 2.— Banče Andrej « 2 — Močnik Iraka *» 2.— Mlatej P. 99 5.— Podojsteršek Martin »* 2,— Kokal Franc 99 2.— Edvard Lenič, Francija 19 S.— Paradič Pavle ■ 99 2.— Pogorirvčni.k Ivan 99 a.— Skupaj Din lRi®8J5 Kdor hoče štediti, ali komur je iz zdravstvenih ozirov potrebno, da uživa kavni nadomestek temu se najtopleje priporoča, da poskusi FRANČKOV ENRILO s katerim se da prirediti ravno tako ceneno, kakor okusno kavo. Proizvajajo: Henrik Francka Sinovi Zagreb. Celjska milarna n. z o. z. o Celju dobavlja v kakovosti nedosegljivo pralno in terpentinovo milo znamke :fi Hubertus milo Celje Klobuke trpežni volneni D 63, fini D 80, fini in moderni D 108, krasni iz pristne dlake D 190, najfinejSa specialiteta „Ita“ D 240 — 270 razpoiilja veletrgovina H. STERMECRI Celje, St. 56 nuatro.ani cenik z iti 1000 olikami ae poSIj® vsakemu »astonj, tsoi« od (akna, kamgarna ra ra id« manufaktura« robe pa »amo *» 8 dnl "• ogled. Kdor pride avla-kom kupovat, dobi n* Mi e samarija ali vrne denar. Naročil* ft*» D 500 Bo&tnine proste. Trgovci en grossen*. Izdajatelj: Potoaj. načeL 8SJ m Slovenijo po predstav, in orad. Jože Berdajs«. — Tisk J. BUuuuka nasl. ▼ LjuM jami. Za tiskamo odgovor« Mih. Heine«.