Letnik 1910.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXXVIII. — Izdan in razposlan dne 26. novembra 1910.
Vsebina.: (Št. 206—211.) 206. Prijateljska in trgovinska pogodba med Avstrijsko-Ogrskim in Etijopskim. — 207. Ukaz o opremi popotniških ladij na daljni vožnji z radijotelegrafskimi postajami. — 208. Razglas o ustanovitvi podružnice glavnega carinskega urada praškega ob holešoviškem pristanu. — 209. Razpis, da se je odobril nov ustav akademije umetnosti v Krakovu. — 210. Razglas o ustanovitvi kraljevega ogrskega pomožnega carinskega urada II. razreda pri žagi Szalàncz. — 211. Razglas o ustanovitvi carinske podružnice za poštno blago v poštnem poslopju na kolodvoru v Tarnöwu.
306.
Prijateljska in trgovinska pogodba z dne 21. marca 1905. 1.
med Avstrijsko-Ogrskim in Etijopskim.
t
(Sklenjena v Adis-Abebi 21. dne marca 1905. 1., po Njegovem c. in kr. Apostolskem Veličanstvu pritrjena na Dunaju 24. dne maja 1909. 1.; to se je notiiiciralo cesarju etijopskemu v Adis-Abebi 4. dne avgusta 1910. 1.),
Nos Franeiseus Josephus Primus,
divina favente dementia
Austriae Imperator, Bohemiae Hex etc. et ïïungariae
Rex Apostolicus,
Notum testatumque omnibus et singulis quorum interest tenore praesentium facimus :
Quum a Plenipotentiary Nostro atque Majestate Sua Menelik II. Ethiopiae Imperatore ad promovendas et dilatandas commercii relationes inter Utriusque Nostrum ditiones existentes tractatus die vigesimo primo mensis martii anni mille-simi nongentesimi quinti initus et signatus fuit tenoris sequentis :
(Slovenisch.)
135
Njegovo Veličanstvo Franc Jožef L, cesar avstrijski, kralj češki itd. in Apostolski kralj ogrski
in
Njegovo Veličanstvo cesar Menelik II., kralj kraljev etijopskih,
navdana z enako željo, utrditi med Njunimi državami obstoječe prijateljske razmere in razširiti trgovinski promet, sta sklenila v ta namen skleniti pogodbo.
Visoki stranki pogodnici, namreč:
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in Apostolski kralj ogrski,
po Svojem pooblaščencu Ludoviku vitezu H ohne lu, c. in kr. fregatnem kapetanu, posestniku zaslužne svetinje na rdečem traku, jubilejske svetinje, častniškega službenega znamenja, zlate svetinje z Najvišjem geslom
in
Njegovo Veličanstvo cesar Menelik II.
v svojem imenu, ravnajoč kakor kralj kraljev etijopskih,
sta dogovorila, ko seje pooblastilo viteza Höhnela našlo v dobri in pravilni obliki, naslednje Člene:
Člen I.
Podaniki vsake izmed strank pogodnic bodo imeli popolno svobodo prihajati v ozemlja druge stranke in tam trgovati.
Njegovo Veličanstvo cesar etijopski sè svoje strani bo dovoljeval prevoz iz Avstrijsko-Ogrskega prihajajočega blaga po vseh progah, ki so že odprte ali se odpro trgovini katerega koli drugega naroda.
Člen II.
Njegovo Veličanstvo cesar etijopski se zavezuje dovoliti avstrijskim in ogrskim državljanom vse privilegije, imunitete ali drugačne ugodnosti, ki jih dovoli državljanom kake druge narodnosti.
Člen lil.
Ravnanje na podlagi najbolj pogodovane narodnosti se z obeh strani zagotavlja gledé pripuščanja konzulskih opraviteljev in privilegijev in imunitet, ki jim gredo; prav tako gledé pravic, ki se nanašajo na izvrševanje njihovih uradnih poslov.
Člen IV.
Ta pogodba dobi moč, čim se nje pritrdilo po Njegovem cesarskem in kraljevem Apostolskem Veličanstvu sporoči cesarju etijopskemu.
Ta pogodba naj ostane v moči še eno nadaljnje leto, ko jo je odpovedala ena izmed strank pogodnic ali je zahtevala nje izpremembo.
V dokaz tega se je ta pogodba izdala v dveh izvodih v nemškem, ogrskem in amharskem jeziku
na eni strani
v imenu Njegovega Veličanstva cesarja avstrijskega, kralja češkega itd. in Apostolskega kralja ogrskega po Njegovem gori imenovanem pooblaščencu, in
na drugi strani
v svojem imenu po Njegovem Areličanstvu cesarju Meneliku II., kralju kraljev etijopskih.
Storjeno v Adis-Abebi, 21. dne marca 1905. 1.
(Etijopski državni pečat.)
Nos visis et perpensis omnibus et singulis quae in Tractatu hoc continentur, ea rata grataque habere profitemur, verbo Nostro respondentes, Nos ilia omnia fideliter executioni mandaturos esse. In quorum fidem majusque robur praesontes
ratihabitionis Nostrae tabulas manu Nostra signavimus sigilloque Nostro adpresso muniri jussimus.
Dabantur Viennae die vicesimo quarto mensis Maii anno millesimo nongente-simo nono, Eegnorum Nostrorum sexagesimo primo.
Franciscus Josephus m. p.
Aloisius liber baro ab Aelireilthal m. p.
Ad mandatum Sacrae Caesareae et Regiae Apostolicae Majestatis proprium :
Joannes a Milialovicll m. p.
Caes. et reg. caput sectionis.
Spredaj stoječa prijateljska in trgovinska pogodba se s tem razglaša, ko sta ji pritrdili obe zbornici državnega zbora.
Na Dunaju, 26. dne novembra 1910. 1.
Bienerth s. r.	Bilinski s. r.
Weiskirclmer s. r.	Pop s. r.
80*.
Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 8. novembra 1910.1.
o opremi popotniških ladij na daljni vožnji z radijo-telegrafskimi postajami.
Avstrijske trgovinske pomorske ladje, ki opravljajo popotniško službo z avstrijskih pristanov čez Gibraltar ali Aden, morajo biti na vožnjah po voznem načrtu opremljene z radijotelegrafskimi postajami.
Te postaje morajo gledé svoje ustanovitve, svojega obrata in osebja ustrezati ukazu trgovinskega ministrstva z dne 7. januarja 1910. 1. (drž. zak. št. 11), v normalnih razmerah jamčiti izmenjavanje brzojavk na najmanj 100 morskih milj oddaljenosti in naj služijo pred vsem za to, da začno na kapitanov zaukaz za rešilne in varnostne'namene občevati z obrežnimi in drugimi ladijskimi postajami brez razlike zistema.
G. kr. pristanski uradi in c. in kr. konzulski uradi imajo pravico, ladijam, ki hočejo iti na pot prestopivši spredaj obstoječa določila, prepovedati prevažanje popotnikov.
Ta ukaz dobi moč eno leto po svoji razglasitvi.
Weiskirclmer s. r.
808.
Razglas finančnega ministrstva z dne 12. novembra 1910. 1.
o ustanovitvi podružnice glavnega carinskega urada praškega ob holešoviškem pristanu.
Ob holešoviškem pristanu se je ustanovila podružnica glavnega carinskega urada praškega, ki je že začela svoje delovanje.
Bilinski s. r.
800.
Razpis ministra za bogočastje in nauk z dne 12. novembra 1910.1.,
da se je odobril nov ustav akademije umetnosti v Krakovu.
Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je z Najvišjim sklepom z dne 4. novembra 1910. 1. blagovolilo najmilostljiveje odobriti nastopni novi ustav akademije umetnosti v Krakovu.
Ustav
c. kr. akademije umetnosti v Krakovu.
§ 1.
G. kr. akademija umetnosti v Krakovu je visoka šola, ki ima nalogo učence izobrazovati v samostojnem umetniškem delovanju.
§ 2.
Slikanje in kiparstvo sta glavni stroki pouka.
Popolnjujeta se s predavanji o pomožnih strokah, zlasti o anatomiji, perspektivi, nauku o slogu (v zvezi s praktičnimi vajami), o obči kulturni in umetnostni zgodovini.
§3.
Ustrezno v § 2 oznamenjenim glavnim strokam pouka se deli c. kr. akademija umetnosti:
a)	v šoli za risanje in slikarstvo,
b)	v šolo za kiparstvo.
Pomožne stroke so predmet posebnih predavanj.
Natančnejši predpisi o uredbi akademije umetnosti so v učnem (studijskem) redu.
Ta učni red mora odobriti ministrstvo za bogočastje in nauk.
§ 4.
Naloga risarske in slikarske šole je izobrazovati učence za samostojno umetniško delovanje na polju slikarstva.
Naloga šole za kiparstvo je izobrazovanje učencev za samostojno umetniško delovanje na polju kiparstva.
§ 5.
Ako bi bilo treba, se lahko otvorijo za posebne stroke slikarstva (dekoracijsko, pokrajinsko, zgodovinsko slikarstvo, slikanje živali, grafiko i. e.) posebne specijalne šole.
§ 6-
Tudi za pouk v posameznih tehnikah kiparstva in slikarstva se lahko otvorijo posebni kurzi, ako bi bilo treba.
§ 7.
Na akademiji umetnosti se na podstavi predpisov, ki se izdadô posebej, lahko otvori kurz za arhitekturo.
§ 8.
Za vzprejem v eno izmed glavnih šol za risanje in slikarstvo ter v glavno šolo za kiparstvo, v katerih traja pouk praviloma pet let, se zahteva:
a)	Dokaz, da je dotičnik z dobrim uspehom dovršil nauke nižje gimnazije, nižje realke ali tem zavodom enake šole, ali dokaz o znanju, ki je enako izobrazbi, ki se doseže v teh šolah ;
b)	dokaz umetniške izobrazbe, ki gre čez elemente obrazovalne umetnosti s tem, da se predložijo lastna dela in da se naredi vzprejemna pre-skušnja, koje uspeh kaže, da ima kandidat res odločen poklic za študij umetnosti v obče in posebej v stroki, ki si jo je izvolil.
§ 9.
Na predlog profesorskega zbora določi minister za bogočastje in nauk število učencev, ki se morejo vzprejeti v akademijo umetnosti.
§ 10.
O vzprejemu učencev odloča profesorski zbor na predlog tistega profesorja, v čigar šolo želi kandidat biti vzprejet.
V izrednih primerih gre rektorju pravica, tudi take učence začasno vzprejeti, ki ne ustrezajo vsem v § 8 oznamenjenim pogojem. O dokončnem vzprejemu takih učencev odloči ministrstvo za bogočastje in nauk.
§ H-
Da se posebno nadarjenim učencem omogoči izvrševanje samostojnih del, lahko akademija ustanovi v ta namen odločene delovne prostore po meri prostora.
O pripoznanju in porabljanju teh delovnih prostorov odloča profesorski zbor.
8 12.
Na akademiji umetnosti so za pospeševanje umetniškega ' izobraževanja ustanove in premije, o kojih podelitvi odloča profesorski zbor, ako posebna določila ustanovnih pisem ne določajo nič druzega.
§ 13.
V si oddelki (šole) akademije umetnosti naj priredb vsako leto na koncu šolskegd leta razstavo del učencev.
§ 14.
Učno osebje c. kr. akademije umetnosti sestoji:
1.	Iz rednih profesorjev v VI. in izrednih profesorjev v VII. činovnem razredu, ki vodijo glavne šole za risanje in slikarstvo ter kiparstvo.
Prejemki teh profesorjev so enaki prejemkom rednih, oziroma izrednih profesorjev c. kr. vseučilišča v Krakovu;
2.	iz docentov, katerim se poverijo specijalne šole in pomožne stroke in ki dobivajo primerne nagrade.
Te učne stroke (specijalne Šole in pomožni predmeti) se lahko poverijo tudi rednim ali izrednim profesorjem ;
3.	iz asistentov in demonstrantov, ki se smejo, če so šole za risanje in slikarstvo prenapolnjene, ali sploh če je sicer potreba dokazana, nastavljati za pomoč posameznim profesorjem glavnih in speci-jalnih šol.
Asistentiin demonstranti, kojih namestitev mora odobriti ministrstvo za bogočastje in nauk, dobivajo primerne nagrade ali ustanove.
§ 15.
Vodstvo c. kr. akademije umetnosti je izročeno profesorskemu zboru, na čigar čelu stoji rektor. Profesorski zbor sestoji iz vseh rednih in izrednih profesorjev, ako število izrednih ne presega polovice števila rednih profesorjev; ako bi se to zgodilo, vstopijo samo tisti izredni profesorji, ki so po službenih letih v svoji lastnosti kakor izredni profesorji starejši.
§ 16.
Profesorski zbor akademije umetnosti voli iz vrste rednih profesorjev za dobo enega šolskega leta svojega načelnika, ki ima ime „rektor“.
§ 17.
Rektor se voli v tajnem glasovanju z absolutno večino glasov v sklepčni seji profesorskega zbora, ki
se mora redno vršiti v mescu juniju pred začetkom nove rektorske dobe.
Ako se tudi pri drugem glasovanju ne doseže absolutna večina glasov, se vrši ožja volitev, v katero se privzamejo samo tisti, ki so združili nase v tem drugem glasovanju najvišje število glasov ali, če jih ni več, tista dva, ki sta združila nase največje število glasov.
Ako trikratna ožja volitev ne vede do uspeha, odloči žreb med kandidati, privzetimi vanjo.
§ 18.
Izvolitev rektorja mora potrditi, minister za bogočastje in nauk.
Odstopajoči rektor se lahko zopet voli; samo odstopajoči rektor sme sprejem izvolitve odkloniti brez navedbe razlogov, drugi udje profesorskega zbora pa morajo navesti razloge, zakaj odklanjajo izvolitev za rektorja; o pripustnosti teh razlogov odloča profesorski zbor brez debate z navadno večino glasov.
Ako se izteče glasovanje zoper izvoljenega, mu 1 je odprt priziv na ministra za bogočastje in nauk.
Ako hoče rektor odstopiti, preden poteče njegova poslovna doba, sme to storiti samo z odo-brenjem ministra za bogočastje in nauk.
§ 19.
Rektorja mora nadomeščati, ako se rektorat zprazni med poslovno dobo ter ako je rektor zadržan, kakor prorektor tisti profesorskemu zboru pripadajoči redni profesor, ki je bil rektor v nepo-srednji prejšnji poslovni dobi.
Ako ta pogoj ni izpolnjen pri nobenem izmed rednih profesorjev, pripadajočih profesorskemu zboru, je treba prorektorja izjemoma z volitvijo določiti tako, kakor je predpisano za volitev rektorja, in za poslovno dobo vsakočasnega rektorja.
Ako je prorektor zadržan, zastopa rektorja po činu najstarejši ud profesorskega zbora.
§ 20.
Profesorski zbor se zbira na rektorjevo vabilo na redne in izredne seje.
Redne seje se vršč najmanj enkrat v mescu.
O rednih in izrednih sedaj pisane zapisnike je predlagati ministrstvu za bogočastje in nauk.
Za veljaven sklep profesorskega zbora je potrebna navzočnost polovice zborovih udov, izmed katerih ima vsak odločilen glas.
Zborovih sej se lahko udeležujejo s posvetovalnim glasom izredni profesorji, ki ne pripadajo zboru (§ 15) ter docenti.
Vsi sklepi se sklepajo z večino glasov zborovih udov, ki imajo pravico glasovanja.
Tek posvetovanj v sejah ureja poseben opravilni red, ki potrenuje odobrenja ministrstva za bogočastje in nauk.
§ 21.
Akademija ima pravico odlične in za zavod ali za umetnost sploh zaslužne osebe voliti za častne ude akademije. Izvolitev častnih udov potrebuje cesarjevega potrdila.
častni udje se volijo v tajnem glasovanju z absolutno večino glasov v sklepčni seji profesorskega zbora.
§ 22.
Sklepom profesorskega zbora so zlasti pridržani :
1.	Osebne in disciplinarne stvari učnega osebja (profesorjev, docentov, asistentov in demonstrantov) ; volitev rektorja, oziroma prorektorja; stavljanje predlogov zaradi nameščenja učnih mest in njih nado-mestovanja; zaradi nastavljanja docentov, asistentov in demonstrantov; podeljevanje dopustov udom učnega osebja, oziroma zadevni predlogi; volitev častnih udov akademije;
2.	osebne stvari učencev, njih vzprejem v akademijo (§ 10), pripoznanje odločenih delovnih prostorov (§ 11), razdeljevanje ustanov in premij (§ 12) ter učne in disciplinarne stvari učencev ;
3.	skrb za znanstvene institute, zbirke, ki so na akademiji (kakor reze, fotografije, modele iz
mavca i. e. r.), za knjižnico itd., kolikor ni naložena voditeljem teh institutov;
4.	vobče vsi predlogi in vse izjave, ki se tičejo blagra in uspevanja akademije.
§ 23.
Rektor je načelnik akademije umetnosti, učnega osebja in profesorskega zbora in zastopa akademijo na zunaj.
On ima v prvi vrsti odgovornost za izpolnjevanje obstoječih zakonov in ukazov, ustava in učnega reda in ima dolžnost, nadzorovati njih izpolnjevanje, opozarjati na nedostatke, jih grajati in, ako treba, jih naznanjati ministrstvu za bogočastje in nauk.
On izvršuje sklepe profesorskega zbora. Ako smatra, da ne more biti odgovoren za izvršitev sklepa profesorskega zbora, mora primer predložiti v sklepanje ministrstvu za bogočastje in nauk.
Tekoče opravilne spise in vse tiste, ki potrebujejo samo navadno uporabo obstoječih predpisov, rešuje sam in poroča o tem profesorskemu zboru v prihodnji seji.
Kjer je nevarno odlagati, zaukaže rektor samostojno, kar je potrebno.
Vse pisarniško in služabniško osebje akademije je podrejeno rektorju.
§ 24.
Reševanje upravnih in gospodarskih (pisarniških in računskih) opravil je naloženo tajniku akademije pod rektorjevim vodstvom.
Posle tajnika opravlja eden izmed konceptnih uradnikov okrajnega glavarstva v Krakovu, ki ga c. kr. namestnik določi za to.
§ 25.
Akademija umetnosti je podrejena ministrstvu za bogočastje in nauk.
Svoja poročila pa predlaga akademija ministrstvu s posredovanjem namestništva v Levovu, kateremu je izročeno tudi upravnogospodarsko nadzorstvo akademije ter imenovanje stalnega služab-ništva; to pa, ko se je zaslišalo mneje profesorskega zbora akademije.
Stürgkh s. r.
sio.
Razglas finančnega ministrstva z dne 14. novembra 1910.1.
o ustanovitvi kraljevega ogrskega pomožnega carinskega urada II. razreda pri žagi Szaläncz.
Po poročilu kraljevega ogrskega finančnega ministrstva se je v komitatu Hâromszék okraja finančnega ravnateljstva Sepsiszentgyörgy z imenom „Kraljevi ogrski pomožni carinski urad II. razreda pri žagi Saläncz“ ustanovil pomožni carinski urad, ki se je opremil z oblastmi pomožnega carinskega urada 1. razreda.
Ta urad je že začel svoje poslovanje.
Sil.
Razglas ministrstev za finance in trgovino z dne 21. novembra 1910.1.
o ustanovitvi carinske podružnice za poštno blago v poštnem poslopju na kolodvoru v Tarnöwu.
V razširjenem poštnem poslopju na kolodvoru v Tarnöwu se je ustanovila carinska podružnica za poštno blago glavnega carinskega urada v Tarnöwu, ki je že začela svoje poslovanje.
Bilinski s. r.	Weiskirchner s. r.
Bilihski s. r.


■

Ai- - ' '	• >■ .j . v	'
;i -

; .
'
•'a M: . toKt Hi? te SS1 ,W
■ ' p- '	iv: <0M -
ftp;:’ J u,v	-	-, -
itn -	:	'
■ > ■ > \ •,■■■■■ \ ■ ■ " ‘ ' ■/
■ ' ■ ■' ■ ,
. •
■ .
' '
1 VSOjfoiMiftiu' -
, V..';u;î

-















‘
ifÿ -ft H;;.	' ■?; Iî ft-ft - ft t





\