ttHAJA VSAK ČETRTEK
Uredništvo in uprava: J4.100 Trst, Ulica Valdirivo 36, »efon 60824. Pošt. pred. (ca-jeila postale) Trst 431. Poštni »kovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini
T E D N I K
NOVI LIST
Posamezna številka 700 lir
NAROČNINA Letna 30.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 35.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
1X^1696
TRST, ČETRTEK 15. JUNIJA 1989
LET. XXXIX.
Pogovor i Andrejem Bratužem
V nedeljo volitve za novi evropski parlament
Glas za listo manjšin je glas za Evropo narodov
, Gospod profesor, pri večletnem sode-°Vanju z raznimi manjšinskimi strankami .G si gotovo izoblikovali svoje mnenje gle-e potrebe po složnem nastopanju manj-Jj1 tudi v evropskem političnem prostoru. aTr} ga lahko predstavite?
2e dolgo vrsto let se odvija sodelova-] Je med predstavniki narodnih oz. jezikov-vltl manjšin v Italiji pa tudi v Evropi. 2e ^ Sedemdesetih letih sva s prijateljem dr.
, ragom Štoko navezala vrsto plodnih sti-°v med raznimi političnimi in kulturni-1 Predstavniki manjšin. Naj tu le spom-lrP na sicer zanimive, a potem nekako .r°Padle izkušnje s prof. Guidubaldijem Sassarija, ki se je zavzemal za nekako Piverzo manjšin. V tem okviru so se tu-, spletle vezi med raznimi še sedaj sode-g J°čimi skupinami oz. predstavniki manj-kskih in avtonomističnih gibanj v Italiji. v Sedanj a problematika je nekoliko dru-acna. Se vedno gre seveda za podoben ar>jšinski okvir, res pa je, da gre dnnes jjmdvsem za sodelovanje med političnimi pravniki manjšinskih skupnosti v državi, izk -6rn nas	vzpodbuja	že večletna
u u®nja sodelovanja tako v italijanskem g, tudi v evropskem merilu. Kot stranka ovenske skupnosti se torej redno udele-c 1J®mo letnih in drugih zborovanj Allian-Eibre Europeene (Evropske svobodne
dalje na 2. strani ■
Slovenska skupnost, ki na nedeljskih volitvah nastopa v sklopu liste manjšin Federalizem, je v preteklih dnevih pripravila vrsto zanimivih političnih pobud.
V soboto dopoldne je imela javno zasedanje o razvoju prevozov, zaščiti okolja in listi manjšin na sedežu tiskovne agencije ANSA v Trstu. Sodelovali so nosilec liste manjšin v severovzhodnem okrožju dr. Alfons Benedikter iz Bočna, občinski svetovalec Ssk v Dolini in kandidat liste manjšin v Srednji Italiji dr. Boris Gombač in tržaški strankin pokrajinski tajnik Miro Oppelt. Okroglo mizo je vodil deželni tajnik Ssk Ivo Jevnikar. V ospredju so bila vprašanja prevozov, ekološki problemi, ki nastajajo, dalje vloga in pomen tržaškega pristanišča in njegove odortosti naravnemu zaledju. Poudarjeno je bilo, da ima lista manjšin sicer na prvem mestu svojega programa skrb za narodnostne pravice manjšin, vendar se zavzema za reševanje tudi drugih družbenih, gospodarskih, ekoloških in kulturnih vprašanj.
V soboto zvečer je bil shod volivcev na pobudo sekcije Ssk za Zahodni Kras v So-ščevi hiši na Proseku. Spregovorili so Bogdan Kralj, Robert Vidoni in pokrajinski tajnik Ssk Miro Oppelt.
V nedeljo se je v Steverjanu končal tridnevni Naš praznik, ki sta ga priredila krajevna sekcija Ssk in domače društvo »Sedej«. Pisatelj Boris Pahor, ki je kandidat št. 2 na listi manjšin v našem okrožju, ie v svojem nastopu med drugim poudaril, da morajo biti nedeljske volitve za Slovence v Italiji tudi izpraševanje vesti o tem, kako si zamišljamo svojo prihodnost, kaj hočemo s seboj in svojo skupnostjo narediti jutri, v združeni Evropi, koliko življenjske volje in zavesti imamo. Zato naj bodo volitve tudi odskočna deska za boljši jutri.
Pri jutranji okrogli mizi »Slovenci v Evropo« pa je bil pomemben poudarek člana predsedstva Zveze socialistične mladine Slovenije in komentatorja tednika Mladi- j ne Dejana Verčiča, da mladinska organizacija povsem razume in podpira volilno izbiro Slovenske skupnosti.
Ob treh predstavitvah kandidatov Ssk
v	Gorici, Čedadu in Trstu je nato bila zadnjo soboto še predstavitev liste manjšinske liste v Vidmu s strani Union Furlane. Na srečanju so se zbrali predstavniki in kan-.
didati liste Federalizem, poleg furlanske skupine še Ssk, Union popolo veneto in Stidtirol z nosilcem liste A. Benedikter jem. Najprej je predstavnik Union Furlane predstavil prisotne, nato pa so spregovorili posamezni kandidati — Alfons Benedikter, Ettore Beggiato, Cornelia Puppini, Andrej Bratuž in Roberto Visintin. Vsi so poudarili osnovne misli manjšinsko-avtonomi-stične povezave, vsak pa je seveda še podčrtal nekaj iz svojega specifičnega področja.
Za Ssk je Andrej Bratuž posebej poudaril vlogo slovenske prisotnosti v procesu evropske integracije, zlasti danes, ko se tudi uradna republika Slovenija že bliža tem ciljem. Zavzel se je za Evropo narodov, ki naj enakopravno sprejme vase vse narodnostne skupnosti in jih prizna. Posebej je kandidat Ssk tudi zavrnil stališča socialistične stranke in zlasti kandidata Camberja, ki zagovarja anahronistično in protizgodovinsko stališče.
Med drugim beleži seveda volilno delovanje kandidatov Ssk več pobud. Tako udeležba pred kratkim na srečanju vseh
m
TIROL
kandidatov severnovzhodnega okrožja v Veroni, kjer so se zbrali na pobudo Evropskega federalističnega gibanja za Italijo. Med drugim so se zavzeli za to, da bi no-
vi	parlament v Strasburgu res postal ustavodajna skupščina in s tem dal novega zagona evropski združitvi. Listo Federalizem je za Slovensko skupnost zastopal kandidat A. Bratuž, za venetsko stran liste pa kandidat E. Beggiato.
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 18. junija, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski ted.'.i,<;
9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9 45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.15 Mladinski oder:	»Beli vitez« (Lučka Susič); 11.00 Nediški zvon; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ob 200-letnici francoske revolucije: Jože Javoršek: »Leto 1789 v Parizu.« Radijska igra; 14.55 šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 19. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 »Mal’ položi dar domu na oltar«; 10.C0 Poročila in pregled tiska; 12.00 Pandorina skrinjica, pričevanja o alternativnih načinih zdravljenja; 12.40 Mešani zbor Bath Camerata iz Batha-Avona na Angleškem vodi Nigel Perrin; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Gospodarska problematika; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Goriški razgledi; 15.00 Alojz Rebula: »Duh Velikih jezer « Slušna igra o Frideriku Baragi v 7 delih; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana; 18.00 Kmetijski tednik; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 20. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Poezija pred opero; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Ko študent na rajžo gre; 12.40 Mešani zbor Vilnius iz Vilne na Litovskem in mešani zbor Bath Camerata iz Batha-Avona na Ang e-škem; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Od Milj do Devina; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Dedek, izmisli si pravljico!«; 14.30 Iz Benečije; 15.00 Roman v nadaljevanjih. Alojz Rebula: »Duh Velikih jezer.« Slušna igra o Frideriku Baragi v 7 delih;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana; 18.00 Srečko Kosovel: »Pisma domačim.« Pripoveduje: Vladimir Jurc; 19.C0 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA, 21. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik;	7.40	Pravljica;	8.00 Poročila in deželna	kro-
nika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji;	10.00	Poročila	in pregled tiska; 12.00	Moja
šola	radiestezije in	bioterapije; 12.40 Mešani	zbor
Vilnius iz	Vilne na	Litovskem vodita Česlovas Pa-
dyunas in Tadas Šumskas; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Na gc-riškem valu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Alojz Rebula: »Duh Velikih jezer.« Slušna igra o Frideriku Baragi v 7 delih; 15.22 Neopravičena ura; 17.00 Poročila in kultur a kronika; 17.10 Antologija slovenske violinske glasbe. Violinist Tomaž Lorenz, pianistka Alenka Šček. Tekst: Marijan Lipovšek; 18.00 Literarne podobe: Čemu toliko junaštva?; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 22. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Trst, mesto znanosti; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Glasbeni portret Urbana Kodra; 12.40 Mešani zbor Vilnius iz Vilne na Litovskem vodi Tadas Šumskas (ljudske pesmi); 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Alojz Rebula: »Duh Velikih jezer.« Slušna igra o Frideriku Baragi v 7 delih.
■ PETEK, 23. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Iz zaprašene delavnice; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Razvoj slovenskega povojnega pesništva; 12.40 Ženski zbor Vilnius iz Vilne na Litovskem vodi Tadas Šumskas (umetne pesmi); 13 00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po želiah-13.30 Od Milj do Devina; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Halo, kdo tam?; 15.00 Roman v ra-daljevanjih. Alojz Rebula: »Duh Velikih iezer«; 15 21 Pogovori z Jožijem; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Pianistki Katja Milič in Mojca šiškovlč v našem studiu; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 24. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 12.40 Moški zbor Vilnius iz Vilne na Litovskem vodi Česlovas Radyu-nas (ljudske pesmi); 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Glas od Rezije«; 14.30 Glasbeni listi; 15.00 Sobotni razmislek; 16.30 Frar.ce Bučar: Problemi sodobne družbe; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 »Otožni, veseli in zli norci«;
19.00 Večerni radijski dnevnik.
Pogovor z Andrejem Bratožem
■	nadaljevanje s 1. strani
zveze) od Bruslja in Strasburga do drugih manjšinskih središč. Na njih tudi vedno seznanjamo ostale skupine (od Flamcev in Baskov do Bretoncev in Korzičanov, od Valežanov in Škotov do Sardincev in Fri-zonov itd.) s problematiko slovenske narodne skupnosti v Italiji. Zato mislim, da je tako povezovanje vsekakor pozitivno, če že ne naravnost nujno.
Na letošnjih volitvah nastopate pod novim znakom. Če se ne motimo, je to prvič, da je v volilnem znaku za evropske volitve prisotna tudi lipova vejica, ki bo Slovence po vsem državnem ozemlju vabila, naj podprejo listo Federalismo. Nam lahko nekoliko jasneje predstavite ta znak, saj nazorno priča o povezanosti in skupnih ciljih manjšinskih skupnosti, ki živijo v Italiji?
Že pri zadnjih evropskih volitvah leta 1984 smo se kot Ssk zavzemali za to, da bi bili na volilnici prisotni vsi znaki sodelujočih skupin. Vendar nam takrat iz tehničnih razlogov to ni uspelo. Letos je končno prišlo do predstavitve skupnega volilnega simbola osmih nastopajočih skupin, ki so Slovenska skupnost, Furlanska zveza, Okcitansko avtonomistično gibanje, Valdostanska zveza (Union Valdotaine), Sardinska akcijska stranka (PSdAz), Južno gibanje, Union del popolo veneta ter Siidtirol. Vse te stranke oz. gibanja imajo kot skLipni imenovalec boj za uresničenje narodnostnih in kulturnih pravic lastnih skupnosti v sklopu Italije in Evrope. Povezanost v okviru italijanske države je seveda v glavnem omejena na manjšinska gibanja, medtem ko so razne izrazito avtonomistične skupine sedaj na drugih, samostojnih listah.
Kateri so cilji, ki si jih postavljate pri listi manjšin?
V	tem smislu je sodelovanje oz. nastop manjšinskih strank kar precej enoten. Gre predvsem za to, da se v evropskem okviru zagotovi kar se da učinkovita zaščita in vloga manjšinskih ali nasploh narodnostnih skupnosti v Evropi. Danes gre za skoraj petdeset milijonov pripadnikov teh skupnosti, ki si v bodoči Evropi narodov želijo enakopravnosti in samobitnosti.
Ne smemo pri tem tudi pozabiti zlasti na razne pomembne dokumente, ki jih je Evropski parlament že sprejel v zvezi z o-vrednotenjem in zaščito manjšinskih skupnosti (zlasti listina Kuijpers), ki je danes nekaka »Magna charta« v tem oziru v Evropskem parlamentu. Poleg tega naj omenim tudi razne dokumente Evropskega
j sveta o isti problematiki in lahko borno razumeli, da se danes v evropskem okviru veliko in pozitivno razpravlja o tej do nedavnega še malo znani tematiki.
Že doslej je Slovenska skupnost imela j dobre zveze z raznimi ustanovami evropske skupnosti, ki se ukvarjajo s problsmd' tiko manj razširjenih jezikov in raznih manjšin. Lahko te evropske ustanove tSS pomagajo pri našem boju za obstoj? to le znanstveno - raziskovalne inštitucij, ki dejansko ne morejo ničesar stvarneQa ukreniti na politični ali družbeni ravni?
Mislim, da ima danes Ssk po svojih predstavnikih že dobro vzpostavljene stike s predstavništvi evropskih organizmov-Tu imam predvsem v mislih razne organe Evropskega parlamenta v Bruslju, že prej omenjeno evropsko zvezo in posebej se s parlamentarno skupino Mavrica (Arc-en ciel), ki v Evropskem parlamentu predstavlja manjšinsko-avtonomistične poslan-ce. Prav gotovo se že mimo teh organizmov tudi mi Slovenci danes lahko vedno bolj aktivno javljamo v evropski areni in tako prispevamo k skupni borbi za dosego ena-kop ravnosti vseh evropskih narodnostnih skupnosti, tako velikih kot malih!
Kateri so po Vašem mnenju politictii cilji, ki naj si jih postavlja slovenski voh-vec v luči bližajočega se leta 1992?
Težko bi bilo tu govoriti o gospodarskih in socialnih problemih, ki jih Evropa 1992 zastavlja svojim državljanom. Gre predvsem za velike mejnike in premike v ekonomiji in v odpravi carinskih meja današnje Evrope dvanajsterih. O vsem tem pa bodo zaenkrat verjetno več govorile p°' samezne države in njihove ustanove, ki danes sestavljajo pravzaprav »Evropo držav«.
Kot slovenski volivci in predstavnik1 naše narodne skupnosti v Italiji pa sm° danes tudi edini resnični predstavniki slovenskega oz. slovanskega sveta sploh v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Zato menim, da je danes naloga slovenskega zamejskega volivca in kandidata za Evropski parlament predvsem ta, da živo in odločno opozarja evropsko javnost na to, da Evropa ni samo anglosaška, germansk3 oz. latinska stvarnost, ampak tudi širša skupnost ljudi in narodov (kot smo Sl°' vani in posebej Slovenci) z enako željo P° novi, demokratični, federalistični in enakopravni Evropi narodov. Ta naj v letu 1989 dokončno realizira ideale in gesla revolucionarnega leta 1789, ki so ENA' KOST - BRATSTVO - SVOBODA za vse svoje narode in skupnosti!
Manjšine in evropski svet
Ministrski odbor Evropskega sveta je sklenil, da ustanovi poseben odbor strokovnjakov, ki naj sestavijo Evropsko listino deželnih ali manjšinskih jezikov. Osnova za besedilo naj bo tista listina istega naslova, ki jo je že odobrila Stalna konfe- j renca evropskih deželnih in krajevnih ob-1
lasti ter potrdila parlamentarna skupšČj' na Evropskega sveta. Ta je priporočila m1' nistrskemu odboru, naj bi besedilo spre' jel kot evropsko konvencijo, ki naj bi J° države podpisale in ratificirale. Tako imela listina tudi pravno moč. Ministrsk-*
dalje na 5. strani ^
PROSTOR MLADIH
Za Evropo narodov
To je geslo, s katerim je Slovenska sicupnost nastopila na zadnjih evropskih volitvah leta 1984 v koaliciji z drugimi Manjšinskimi strankami (Valdostanci, Sar-Mci, Okcitanci, Furlani) in dosegla uspeh. zvoliia je predstavnika v parlament v rasburgu. S to koalicijo se slovenska hanka ponovno predstavlja pred volivci, °krat z novim znakom, veliko črko E, simptom Evrope, v katerem so vgrajeni zna-1 vseh sodelujočih skupin. Na zelo vidnem Mestu je tudi lipova vejica, znak Slovenka skupnosti, ki se bo tako pojavila na ® asovnicah vseh 40 milijonov volivcev po Vsej državi.
Sporazum, na podlagi katerega smo Mpili v to volilno koalicijo, predvideva, o bo prva tri leta zasedal mesto evrop-kega poslanca kandidat, ki bo neposred-0 izvoljen, v preostalih dveh letih pa bo-
0 prišli na vrsto predstavniki ostalih1 strank koalicije.
, Predstavljamo se z dvema glavnima Mididatoma, ki prav zaradi dolgotrajnih PMzadevanj za Evropo in predvsem zara-
1 odločnosti, vztrajnosti, neupogljivosti
v	nonazadnje tudi uspehov v borbi za na-
narodnostne pravice zaslužita podporo Seh slovenskih volilcev: to sta pisatelj iMof. Boris Pahor in prof. Andrej Bratuž. Zaslužita pa še predvsem podporo mla-M ki se ne bodo pustili prevarati in za-PMjati od tistih, ki se smatrajo za moder-? ih napredne, v resnici pa so se z volil-Mr zavezništvom z najbolj nazadnjaško .^evropskemu duhu najbolj oddaljeno po-1 Mno silo — Listo za Trst — pokazali v v°ji pravi luči. Mislim tu na PSI, ki je ni , Mn, da je kot svojega glavnega tržaškega Mididata izbrala prvaka Liste za Trst,
Giulia Camberja, ki je že ob izvolitvi v italijanski parlament napovedal, da bo vse svoje sile posvetil preprečevanju odobritve zakona za globalno zaščito, ki bi vseboval kaj več od tega, kar Slovenci že imamo. To je tudi dosledno izvajal. Sporazum med LpT in PSI o Camberjevi kandidaturi poleg tega še predvideva »... skupno obve- ‘ zo, da se za Trst in Gorico (videmska pokrajina se niti ne omenja, op. p.) uresniči »poenoteno besedilo« (testo unico) obstoje-j čih zakonskih določil, ki se nanašajo na slovensko manjšino, in da se ne uvede dvojezičnost (bilingvizem)«.
To je torej osnova, na podlagi katere se je PSI spajdašila z nasprotniki naše narodnostne skupnosti in popolnoma osvojila njihova stališča do naše zaščite. Kljub temu pa je slovenska komisija PSI objavila znani poziv slovenskim volivcem, naj »tudi na evropskih volitvah glasujejo za PSI in oddajo svoj preferenčni glas tistim kandidatom, ki jamčijo evropsko in moderno opredelitev — ki pomeni tudi reševanje vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji...«. Kdo so ti kandidati na listi PSI, pa ni povedala. Je morda Giu-lio Camber? Vabijo nas torej, naj še enkrat potisnemo glavo v pesek, tako da bomo brco. ki pride po volitvah, občutili močneje. Človek je ob takem vabilu seveda o-gorčen, golovo pa tudi užaljen, saj pomeni, da nas imajo člani slovenske komisije PSI za popolne idiote.
In ker slovenski volivci, predvsem mladi, nismo idioti, PSI in njeni pajdaši ne bodo prejeli naših glasov!
DAMJAN TERPIN
dež. tajnik MS Ssk
Politični pluralizem na Madžarskem
j v,^se kaže, da se je Madžarska zares od-1 Mia za pot v politični pluralizem. V to-13. t.m., je bila v Budimpešti okro-“.^.rniza, pri kateri so sodelovali predstav-kl komunistične partije in devetih opo-Mjskih strank oziroma neodvisnih sku-he. cilj te okrogle mize je, doseči spo-1 Mhn o deianskem prehodu iz enopartij-
ske
§a režima v večstrankarski demokratič-sistem na osnovi svobodnih volitev, ki J bi p0 mnenju ministra Pozsgaya, dru-najvplivnejšega človeka v madžarski j^erarhiji, lahko bile že prihodnje leto. ^ 'J okrogli mizi bi se morali dogovoriti o ^onodajnih ukrepih, po katerih naj bi . obodno zaživele nove politične stranke, krati pa bi sestavili tudi osnutek za , °vo madžarsko ustavo. Sprejete dogovore r° moral potem odobriti parlament. V spo-^Mumu, doseženem že pred to okroglo mi-t.J Pa je izrecno rečeno, da nobena poli-ha spa ne sme]a prevladovati nad ugimi in se proglašati za edino predstav-tfc? Andske volje. »Vsi soglašamo, da je tek sPremeniti sedanji sistem. Svobodna ^kma naj določi, kdo ima boljše progra-e> vsi pa želimo preprečiti družbeno de-
stabilizacijo. Okrogla miza naj bo miren uvod v svobodne volitve, ki naj pokažejo, kakšna je resnična moč posameznih strank«. Pravkar navedeno izjavo je podal sam tajnik madžarske komunistične partije, Fejti.
O večstrankarskem sistemu je te dni spregovoril tudi že prej omenjeni minister Pozsgay. Dejal je, da je bil prvi pobudnik te zamisli že Imre Nagy, madžarski ministrski predsednik v tragičnem letu 1956, ko so sovjetske divizije v krvi zadušile upor madžarskih ljudskih množic. Poszgay je pozval madžarski narod, naj bližnji 16. junij dojame kot veliko priložnost za narodno spravo. Navedenega dne bo namreč v Budimpešti svečan pogreb Imra Nagyja, in udeležili se ga bodo tudi naj višji predstavniki oblasti. Okrogla miza se bo nadaljevala 21. junija.
Predsednik republike Cossiga je poveril nalogo za sestavo nove vlade dosedanjemu ministrskemu predsedniku De Miti. Ta bo začel s posveti s strankami bivše vladne večine po evropskih volitvah dne 18. junija.
Deželne volitve na Sardiniji
Na deželnih volitvah na Sardiniji sta v primerjavi z zadnjimi deželnimi volitvami leta 1984 napredovali krščanska demokracija in zlasti socialistična stranka, nazadovali pa sta komunisitčna partija in Sardinska akcijska stranka. Krščanska demokracija ima v novem deželnem svetu 29 svetovalcev — se pravi dva več kot doslej. Socialistična stranka ima v novem deželnem zboru 12 svetovalcev, to je štiri več kot doslej. Komunistična partija ima v novem deželnem svetu 19 svetovalcev, in sicer pet manj kot doslej. Sardinska akcijska stranka ima deset svetovalcev, se pra-
vi	dva manj kot doslej. Štiri svetovalce je ohranila socialdemokratska stranka. Tri svetovalce imajo misovci in prav toliko svetovalcev ima koalicija republikancev, liberalcev in federalistov. Krščanska demokracija je v primerjavi z zadnjimi deželnimi volitvami napredovala za 2,6 odstotka, socialisti so napredovali za 3,8 odstotka, komunisti so nazadovali za 5,6 odstotka, Sardinska akcijska stranka je nazadovala za 1,3 odstotka, socialdemokrati so napredovali za 0,3 odstotka, koalicija republikancev liberalcev in federalistov pa je v bistvu ohranila glasove, ki so jih na zadnjih deželnih volitvah prejeli republikanci in liberalci skupno. Misovska stranka je nazadovala za 0,4 odstotka. V primerjavi s političnimi volitvami leta 1987 je krščanska demokracija rahlo napredovala, komunisti pa so nazadovali za skoraj dva odstotka. Socialisti so napredovali za 2,5 odstotka, Sardinska akcijska stranka je napredovala za 0,5 odstotka.
Dosedanjo deželno vlado na Sardiniji so sestavljali komunisti, socialisti, Sardinska akcijska stranka in republikanci ter socialdemokrati. Vseh pet let je deželno vlado vodil predstavnik Sardinske akcijske stranke.
PAPEŽ JE ZAKLJUČIL OBISK
PO SKANDINAVSKIH DRŽAVAH
Papež Janez Pavel II. se je vrnil v Rim po desetdnevnem potovanju po Skandinaviji, med katerim je obiskal Dansko, Norveško, Finsko in Švedsko. Zadnii dan je papež bil z mladimi iz vseh skandinavskih držav v romarskem središču v Vadsteni na Švedskem, kjer je izrazil željo in upanje v tesnejšo in bolj konstruktivno ekumensko enotnost med katoliško in luteransko Cerkvijo. V Vadsteni je švedska svetnica Brigida ustanovila samostan, preden je v drugi polovici 14. stoletja odšla v Rim, kjer je umrla.
Mladim je papež govoril o svojih osebnih spominih na Poljsko, kakor jo je doživljal v svoji mladosti, ko je z drugo svetovno vojno prevladalo nasilje, ki je povzročilo brezmiselno razdejanje. Papež je tudi povedal, da je s spominskimi križi, ki jih je med obiskom v Skandinaviji izročil predstavnikom posameznih držav, hotel simbolizirati dvoje poslanic: novim generacijam zaupa gradnjo novega krščanstva v bolj solidarni družbi, ker v življenju mladih ni prostora za egoizem in apatijo, ter »pričevanje darovanja za mlade, ki imajo toliko darovati«.
VOLILNI SHOD V BAZOVICI
Na javnem zasedanju, ki ga je v Bazo-! sodila zavezništvo med socialistično stran-viškem domu priredila vzhodnokraška sek- ko in Listo za Trst, ki ponuja kot edinega cija Slovenske skupnosti, sta rajonska sve- ! tržaškega kandidata na socialistični listi tovalca Vinko Ozbič in Peter Močnik naj-1 predstavnika in zagovornika včerajšnje Ev-prej poudarila pomen sodelovanja sloven- rope in zaprtosti, odv. Camberja, ki ruši ske stranke pri listi manjšin z geslom »Fe- pogoje za plodno in enakopravno sožitje v deralizem«. Tudi Slovenci v Italiji se tako teh krajih.
vključujemo v široko gibanje, da bi 50 milijonov pripadnikov narodov brez države in narodnostnih skupnosti prišlo do be-
Jasno je, da je v Bazovici odmevala tudi ena izmed točk programa manjšinske liste: obramba narodnega ozemlja in za-
sede tudi tam, kjer se odloča, in tam, kjer j ščita okolja. Predstavniki Ssk so obnovili
se gradi skupna Evropa — v evropskem parlamentu v Strassburgu. Ostro sta ob-
Zborovanje v Boljuncu
Na pobudo dolinske sekcije Slovenske skupnosti je bilo v četrtek v mali dvorani gledališča France Prešeren v Boljuncu srečanje na temo Slovenci in evropske volitve. Krajevni sekcijski tajnik Sergij Mahnič, pokrajinski tajnik Ssk Miro Op-pelt in kandidat na listi manjšin v okrožju Srednje Italije Boris Gombač so najprej obrazložili, kako je prišlo do sestave liste manjšin, ki nastopa po vsej Italiji in pri kateri enakopravno sodeluje s svojim znakom in svojimi kandidati tudi Slovenska skupnost. Nastop liste ima izreden po-
napore Ssk in vse narodne skupnosti ter nekaterih drugih političnih in naravovarstvenih skupin, da bi se sinhrotron zgradil znotraj Področja za znanstvene raziskave in ne pri Bazovici. Močnik in Ozbič sta podčrtala nedoslednosti nekaterih sil in obžalovala dejstvo, da je Komunistična partija uvrstila med svoje kandidate za evropske volitve prof. Margherito Hack, ki je sicer ugledna znanstvenica, glede sin-hrotrona, ki je za nas življenjskega pomena, pa je podpisala spomenico, ki brezpogojno podpira lokacijo pri Bazovici!
Glede zelenih pa sta govornika podčrtala, da je njihovo poudarjanje potrebe po »kraškem parku« nejasno in zato nevarno. Slovenska skupnost si zaščito okolja zamišlja ob jasnem upoštevanju potreb in navad domačega prebivalstva, ki je do
SOLIDARNOST Z ŽUPNIKOM
IZ BAZOVICE
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je poslal bazovskemu župniku msgr. Marjanu Živcu solidarnostno brzojavko zaradi prijave, ki so jo proti njemu vložili misovci, češ da je z zvone-njem zvonov motil njihov volilni shod.
Svetovalec Brezigar je opozoril na u-strahovalni poskus na račun slovenskeQa duhovnika, kar spominja na fašistične čase, ter je zlasti ugotovil, da so volilni shodi misovske stranke v vsaki volilni kampanji v nekaterih kraških vaseh pravo pravcato izzivanje slovenskega prebivalstva. Čeprav gre za volilno kampanjo, & morale pristojne oblasti, po mnenju svetovalca Brezigarja, poskrbeti za spoštovanje zakonov, ki prepovedujejo poveličevanje fašizma. Zato bi morale oblasti prijaviti sodišču vse tiste, ki na izzivalen način poveličujejo fašizem in s tem žalij0 čustva prebivalstva.
UMRLA MARCELA PERTOT
Barkovljansko sosesko in tudi širšo slovensko skupnost je prizadela vest, da je v petek, 9. t.m., umrla gospa Marcela Pertot rojena Pipan. Domačini in številu1 prijatelji so jo poznali in imeli radi zaradi njene temperamentnosti, nasmejanosti in človeške topline. Pokojnica pa je u-
men za vse manišine v Italiii ima na tudi zadnjih let ohranjevalo zdravo okolje na ! 1 11	lopune.	i uKujmca pa J
J *	.P™1	Krasu,	nekatere naravovarstvene pobude zlvala	tudl vellk u§led v barkovljanskeffl
zelo stvarne možnosti, da izvoli svojega predstavnika v novi evropski parlament in tako ponovi uspeh, ki ga je lista dosegla že na zadnjih evropskih volitvah leta 1984.
Prisotni so naslovili poziv na vse slovenske volilce, naj 18. junija podprejo listo manjšin pod geslom »Federalizem« in z znakom »E«, na katerem je tudi simbol lipove vejice. Slovenski kandidati so v več-
pa bi ga rade izrinile z rodnih tal. Potreb-1 j°™s'vetnem društvu “ Povsod, kjer je
ne so torej zelo jasne besede o takih načrtih.
»VEZILO KOSOVELOVIM« V DSI
Društvo slovenskih izobražencev je v sodelovanju s Slovensko prosveto pripravilo za zaključek svoje sezone koncertni večer v spomin na jem številu samo na listi manjšin. En slo-! P°fc°./rco Tončko Kosovel z naslovom »Vezilo venski kandidat je le Še na komunistični Kosovelovim«. Bogat spored večera, ki bo v po-listi. Socialistična stranka pa ne samo, da nedeljek, 19. junija, obsega nastop moškega pev-ne kandidira nobenega Slovenca, temveč skega zbora Novega svetega Antona, recitacije, kandidira protislovenskega kandidata Li- nastop ansambla »Gallus Consort« ter Vokalno-ste za Trst Camberja. Stranki sta na naj- ( instrumentalnega ansambla Fabia Niederja in višji državni ravni sklenili pakt proti U- dekliškega zbora »Vesna«. Izvajali bodo v glav-veljavljanju slovenskega jezika v odnosih nem izvirna dela na besedilo Srečka Kosovela. Z javnimi oblastmi.	|	Govoril bo prof. Ubald Vrabec. Začetek ob 20.30.
Zaključilo se je šolsko leto
Ob koncu šolskega leta je bilo na na-| Dobro obiskana šolska prireditev je bi-ših šolah lepo število šolskih prireditev in la tudi v Marijinem domu v Rojanu. Dija-
razstav. Mnoge šole so imele tudi zaključne šolske maše, spričo različnega tolmačenja šolskih določil o tej tradicionalni obliki sklepa šolskega leta pa so šolske maše bile tudi v ponedeljek, 12. t.m.
V	torek, 13. t.m., so začeli izpiti na osnovnih in nižjih srednjih šolah. Zrelostni izpiti oziroma mature se bodo začeli 22. junija.
Med številnimi šolskimi prireditvami naj omenimo, da so na Opčinah ob zak-ključku šolskega leta s posebno prireditvijo proslavili 10. obletnico poimenovanja tamkajšnje osnovne šole po pisatelju Francetu Bevku. Učenci, učitelji, starši in prijatelji so se zbrali v Prosvetnem domu, kjer so s skrbno pripravljenim sporedom lepo zaključili šolsko leto.
ki nižje srednje šole Fran Erjavec so v prvem delu sporeda prikazali balet po odlomku Leoncavallovih Glumačev. V drugem delu pa so se izkazali tudi s Petanovo enodejanko »Obtoženi volk«. Spored sta pripravili profesorici Edith Canziani in Lučka Peterlin. Prireditve pa so bile tudi po številnih drugih osnovnih in nižjih srednjih šolah.
V	sovjetskem Uzbekistanu se nadaljujejo narodnostni spori. Oblasti so pripadnike turške manjšine spravile iz varnostnih razlogov v zbirna taborišča. Med spo-
bi-
lo kaj organizirano aktivnega med Slovenci v tem predelu Trsta. Naj počiva v miru!
RUPEL IN ŠINKOVEC
O	EVROPSKEM ZDRUŽEVANJU
Slovenska pot v Evropo nima alternative, kar pa je združeno z globokimi g°" spodarskimi in političnimi spremembami v Sloveniji in Jugoslaviji. To bi lahko bi} zaključek srečanja, ki sta ga z nekaterim1 alternativnimi gibanji v Sloveniji priredila prejšnji teden v Trstu Tržaško federalistično gibanje in Slovenska prosveta-Gosta večera sta bila predsednik Slovenske demokratične zveze Dimitrij Rupel iu član vodstva Socialdemokratske zveze Mat" jaž Šinkovec, ki sta prikazala, kako nova slovenska gibanja gledajo na Evropo ter na leto 1992, ko bodo odpadle še zadnje pregrade v evropskem gospodarskem integriranju.
Do izraza je prišla slovenska volja P° zaščiti svoje suverenosti ter želja po Evropi, ki naj ne bo Evropa držav, temveč narodov. Na dan so prišli seveda številni pr°" blemi sedanje burne jugoslovanske stvarnosti, ki so zlasti med živahno diskusij0 prišli do izraza v nastopih nekaterih tr-žaških srbskih predstavnikov.
MISOVCI IN ŽUPNIK V BAZOVlC*
Tržaška občinska svetovalca misovsk^ stranke Menia in Sluga sta na kvesturi prijavila župnika iz Bazovice, msgr.ja Zi' vica, češ da moti volilno kampanjo, oziroma misovske shode v Bazovici z zvonjenjem zvonov vaške cerkve. Župnik v Ba'
padi je bilo do zdaj ubitih 80 Turkov. Tur- zovici, pravita misovca v prijavi, že šest ke preganjajo tudi v Bolgariji. Iz države let krši volilne predpise, in sicer vsako-jih je pobegnilo v zadnjih tednih 16 tisoč krat, kadar misovska stranka prireja vo-in se zateklo na turško ozemlje.	J	lilno zborovanje na bazovskem trgu.
Iz svetogorske kronike
Še do pred kratkim je veljalo, da je Sveta gora v primerjavi z ostalimi romarskimi točkami, kamor zahajajo Slovenci, nekako samevala, letos pa je zlasti ob koncih tedna polna obiskovalcev, ki prihajajo od vsepovsod: z bližnjega Goriškega, s Krasa, z Gor, iz Furlanije, Istre, s Tržaškega in Koroškega, z različnih koncev v Sloveniji in drugod. Vzrok je predvsem 450-letni jubilej, ki ga obhajajo v spomin, ko se je leta 1539 po izročilu Marija na tem hribu prikazala Urški Ferligoj iz Grgarja. Proslavljanje že dalj časa poteka širokopotezno, a tudi duhovno poglobil'eno, kar je zasluga očetov frančiškanov, ki o-skrbujejo to svetišče, okoliških duhovnikov, ki jim pomagajo in ne nazadnje posebnega organizacijskega odbora, ki v okviru koprske škofije skrbi za koordinacijo različnih pobud. K občutnemu povečanju obiska Svete gore pa je nedvomno pripomoglo tudi asfaltiranje ceste nanjo, saj je sedaj dostopna ne le za osebne avtomobile, temveč tudi za največje avtobuse.
Prav je, da za kroniko navedemo vsaj nekaj pomembnejših romanj, ki so se k tej božii poti zvrstila v zadnjem mesecu. V nedeljo, 21. maja popoldne, je bilo na Sveti gori uradno romanje goriške nadškofije, ki ga je vodil nadškof Antonio Vitale Bommarco, združeno z romanjem novogoriške dekanije. V soboto, 27. maja, so k svetogorski Mariji poromali pevci koprske škofije, ki so skupno prepevali pod vodstvom Lojzeta Kobala in ob orgelski spremljavi Cecilije Kobal. V vzpodbudo iim je spregovoril prof. France Kralj, ki je tudi vodil somaševanje. Takoj za pevci so pri-stonili k svoji maši italiianski verniki tržaške škofije s škofom Bellomijem na čelu. Posebno slovesno je bilo na Sveti gori v nedeljo, 4. junija, torej na »kronanco«; tako je ime prazniku v spomin na kronanje svetogorske podobe na goriškem Travniku. Iz solkanske župnijske cerkve je procesija krenila na goro že v soboto zvečer, romarji pa so nato sodelovali pri polnočnici, ki jo je daroval frančiškanski provin-cial iz Ljubljane p. Miha Vovk. 2e od leta 1542 vsako leto poteka iz Kanala posebna
procesija, ki na »kronanco« dospe na Sveto goro; domačini se tudi letos niso izneverili tej častitljivi tradiciji. Ob enajstih dopoldne je maševal koprski škof msgr. Metod Pirih, na koru pa so prepevali pevci iz Kanala in Deskel. Seveda ni manjkalo tudi priljubljenih ljudskih pesmi, ki jih romarji na Sveti gori še posebej vneto pojejo. Nekaj posebnega je bila popoldanska maša, ki jo je daroval upokojeni koprski škof msgr. Janez Jenko, nanjo pa so povabili člane vseh družin z Goriškega, in sicer z obeh strani meje, ki nosijo priimek Ferligoj in se zanje domneva, da izvirajo iz istega debla, ki mu je pripadala tudi Urška Ferligoj iz Grgarja. V soboto, 10. junija, pa je na Sveti gori bilo srečanje »ma-vričarjev« tj. bralcev in dopisnikov otroškega verskega lista Mavrica, ki izhaja v Ljubljani.
Iz zgoraj navedenega je jasno razvidna duhovna, a tudi splošno človeško povezovalna vloga tega svetišča, ki stoji na pomenljivem stičišču različnih tradicij, narodov in kultur.
—o—
CARINSKO SREDIŠČE PRI TRBIŽU
Deželno vodstvo Sklada za varstvo narave WWF je pozvalo vse pristojne oblasti, naj ponovno preučijo in odločno spremenijo načrt o novem carinskem središču pri Trbižu. Gre za orjaško strukturo, je zapisano v tiskovnem poročilu naravovarstvenikov, ki bi zahtevala izkop enega milijona kubikov zemlje in skale ter zasedbo osmih hektarov zemljišča. Popolnoma bi se spremenil krajinski in naravni videz Ziljice in bližnjega gozda. Poleg naravne škode pa prihaja, trdi WWF, do nesmotrnega trošenja javnega denarja, saj bo carinsko središče stalo 95 milijard lir. Avstrija bo verjetno po letu 1993 stopila v Evropsko skupnost, zato bodo carinske pregrade padle, carinska postaja na Trbižu pa bo povsem odveč. Nadalje, Avstrija preusmerja svoj tovorni promet s cest na železnice, tako da gre tudi ob upoštevanju tega dejstva za nepotreben poseg.
Politični pluralizem na Vzhodu
100-LETNICA ŠCEKOVEGA
ROJSTVA
Preteklega prvega januarja je minilo sto let, kar se je rodil veliki sin Primorske duhovnik in javni delavec ter politik Vir-8*1 Sček. V petek, 9. t.m., so se ga spom-niH v župnijski dvorani v Nabrežini. Nastopil je mladinski zbor z Repentabra pod vodstvom Toneta Bedenčiča. Nato je imel spominski govor prof. Tone Požar iz Vipave, ki je lahko vpletel v pripoved marsikateri osebni spomin, saj je Šček preži-Vel pri njem zadnjih osem let življenja, ko Je bil prof. Požar župnik v Lokvi pri Bazovici. Kot znano je, po Virgilu Ščeku poimenovana slovenska osnovna šola v Nabrežini.
Pevska zbora »Fantje izpod Grmade« m »Dekliški zbor Devin« pod pokroviteljstvom občine Devin - Nabrežina vabita na Pevsko revijo
PESEM V ZALIVU
v Petek, 23. junija, ob 20.30, pred devinsko
cerkvijo.
Poleg prirediteljev bodo nastopili Me. P- zbor »Milan Pertot« iz Barkovelj, Mo. P- zbor »Ermes Grion« iz Tržiča, Me. p. zbor »Hrast« iz Doberdoba, Me. p. zbor »Obala« iz Kopra.
AVTOCESTA SE GRADI
, Pri Razdrtem, kjer se zdaj končuje av-^esta iz Ljubljane proti Primorski, so se acela predhodna dela za takoimenovano '>0simsko cesto«, ki naj poveže omenjeno ytocesto z Novo Gorico po Vipavski doli-
1	ter s Fernetiči, kjer naj bi prišlo do po-ezave z italijanskim omrežjem avtocest. 0 programih naj bi do konca leta dokon-prve kilometre novega odseka.
Lesene zasteklitve, okna in vrata 12 raznovrstnega lesa tovarne
HOBLES
lahko naročite v trgovini Železnina Terčon v Nabrežini. Poverjeni zastopnik za Trst NIKO PERTOT.
Manjšine in evropski svet
nadaljevanje s 1. strani
^bor očitno ni mogel najti soglasja o že ^riPravljenem besedilu, ki bo torej doži-10 kako spremembo. s, V odboru strokovnjakov bodo predniki vseh 23 držav članic Evropskega v e^a» parlamentarne skupščine in Stalne pnference evropskih deželnih in krajev-oblasti. Kot opazovalce bodo v odbor fitegnili še zastopnike držav, ki niso čla-^lce Evropskega sveta, a so podpisale nje-o Evropsko kulturno konvencijo (tudi goslavija), ter Evropskega urada za razširjene jezike, ki ima sedež v Solinu.
Kot poroča ljubljansko »Delo« so prejšnjo soboto in nedeljo imeli v Heidelbergu v Zahodni Nemčiji svoj 23. kongres češkoslovaški socialdemokrati. Odkar je bil leta 1948 tudi na Češkoslovaškem grobo zatrt politični pluralizem in vpeljan enostrankarski sistem po sovjetskem vzoru — nadaljuje ljubljansko Delo — so bili češkoslovaški socialdemokrati preganjani in zatirani. Preostalo jim je še edinole delovanje v begunstvu. Na povabilo vodstva češkoslovaških socialdemokratov sta se kongresa udeležila tudi predsednik socialdemokratske zveze Slovenije France Tomšič ter Erik Modic, ki je namestnik tajnika socialdemokratske zveze v Sloveniji
Konec prejšnjega tedna so v Budimpešti ponovno ustanovili madžarsko ljudsko stranko, ki so jo nasilno ukinili pred
natančno 40 leti. V delovnem programu Madžarske ljudske stranke je rečeno, da se bo zavzemala za tržno gospodarstvo, za reformo lastninskih odnosov, za dodelitev zemlje tistim, ki jo bodo najbolje obdelovali, in za samoupravo vasi in naselij. Izvolili so tudi začasno predsedstvo, ki ima 19 članov. Njihov mandat bo trajal do prvega kongresa obnovljene stranke.
—o—
Medtem ko glavni kandidat na socialistični listi, listar Camber trdi, da se bo tudi v evropskem parlamentu boril zoper »dvojezičnost« ali bilingvizem, to je proti priznanju pravice, da Slovenci v Italiji tudi v javnosti govorijo v materinem jeziku, je zunanji minister Andreotti na volilnih shodih v Trstu in Gorici pozival mlade, naj se učijo drugih jezikov.
IZ KULTURNEGA ŽIVL|EN|A
Nova skladba Avgusta Ipavca - Zlatorog
V	veliki športni dvorani Carnera v Vidmu je bila v soboto, 10. t.m., krstna izvedba nove slovenske simfonične pesnitve za zbor, orkester in balet »Zlatorog«, ki jo je napisal in dirigiral na Dunaju živeči primorski skladatelj in duhovnik Avgust Ipavec.
49-letni glasbenik je to delo nosil v sebi 15 let in je doživelo tri zapise. Predstavlja se kot mogočna himna planinam, bratstvu med narodi, spoštovanju lepote in poštenja. Pri pisanju se je držal slovenskega alpskega mita o Zlatorogu, kot ga je upesnil nemški pesnik Rudolf Baum-bach. Ta je leta 1870 prišel kot zasebni učitelj v Trst. Dobro se je seznanil s planincem in planinskim pisateljem Kugyjem. Pri njem je zvedel za slovensko pripovedko o Zlatorogu. Leta 1877 je v Lipskem izdal pesnitev Zlatorog, ki je doživela vrsto ponatisov, prevodov in dramatizacij. Tudi nekaj oper je že nastalo na osnovi libreta o tem mitu.
Temeljno sporočilo Ipavčeve simfonične pesnitve govori o Zlatorogu, ki s svojo čredo ljubosumno varuje čisti gorski svet pred neučakanim oholim človekom.
Gre za čudežno bitje, ki živi v triglavskem pogorju in se le redkim prikaže. Če ga kdo rani, iz njegove krvi zrastejo čudodelne zdravilne rože. Ce jih použije, takoj ozdravi. Njegov zlati rog pa odpre vrata do zakladov, ki se po ljudski veri nahajajo pod Bogatinom. Trentarski lovec spoštuje gorski svet, ko pa mu tujec, beneški trgovec prevzame dekle z bogatimi darovi, zaslepljen pomisli na zaklad pod Bogatinom in strelja na Zlatoroga. Ta se pozdravi s čudežnimi rožami, lovec se pred njim umika in pade v prepad.
To je na kratko vsebina tega dela. Med pesnitvijo pa je skladatelj ustvaril nekaj sicer obrobnih situacij, ki pa imajo pomembno vlogo pri sporočilnosti skladbe. V prvi vrsti delo priča o veliki ljubezni do gora. Učinkovita je tudi
scena, ko se razočarani lovec zateče pod viharnik in izraža svojo bolečino. Ta se zlije v eno z narodovo bolečino zaradi osvajalnosti tujcev.
Za mogočno mednarodno izvedbo je poskrbelo kar 400 nastopajočih: člani mešanih zborov Soške in Vipavske doline, dekliški zbor iz Ljubljane, dekliški zbor Maria Regina z Dunaja, moški zbor CAI iz Čedada, solisti in člani baletne' skupine Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora, učenci srednje baletne šole iz Maribo- j ra in simfonični orkester iz Ljubljane s solisti Janezom Lotričem, Ireno Baar in Sabino Hajda-rovič. Za učinkovito in domiselno koreografijo in režijo je poskrbel Iko Okrin iz Maribora.
Libreto je izšel v italijanščini, slovenščini in nemščini. Prireditelj videmske premiere je bil Svet slovenskih organizacij, katerega predsednica Marija Ferletič je uvodoma v slovenščini in italijanščini pozdravila občinstvo in poudarila pomen bratske povezanosti med sodelujočimi.
Simfonično pesnitev »Zlatorog« so v nedeljo, 11. t.m., ponovili v Cankarjevem domu v Ljubljani, v nedeljo, 18. t.m., pa jo bodo izvajali na Dunaju.
BORIS PAHOR V DSP V LJUBLJANI
Tržaški pisatelj Boris Pahor je bil 12. t.m-gost 47. protestnega literarnega večera v prostorih Društva slovenskih pisateljev. Boris Pahor je predstavil svojo novo knjigo »Ta ocean, strašno odprt«, ki je pred kratkim izšla pri Slovenski matici in obravnava hudo uro, ki je nastala z objavo intervjuja z Edvardom Kocbekom. V >n' tervjuju je Kocbek leta 1975 govoril o likvida-ciji pluralizma v Osvobodilni fronti in o usodi vrnjenih domobrancev. O Pahorjevi knjigi so spregovorili Spomenka Hribar, Alenka Puhar, Viktor Blažič, Franc Miklavčič, Bogo Grafena-uer in Primož Simoniti.
ANTOLOGIJA IN PESNIŠKA ZBIRKA
JANKA FERKA
V	novembru 1987 so bili v Barburgu ob Lani, ZRN, Dnevi koroške slovenske literature. Zdaj bosta izdala Janko Ferk in Ludwig Legge v založbah Hitzeroth, Marburg/ Lahn, in Mohorjevi, Celovec - Dunaj, antologijo o simpoziju. Ferk in Legge objavljata referate in upoštevata sodobno koroško slovensko literaturo. V antologijskem delu so med drugimi zastopani Gustav Januš, Florjan Lipuš, Andrej Kokot in Karel Smolle.
Ob tej priložnosti sporočamo, da bo septembra izšla nova pesniška zbirka Janka Ferka, in sicer v založbi Edition Atelier na Dunaju. Ker je zbirka trojezična, jo bo ameriška Ariadne Press, Riverside, California, sozaložila.
Srečanje gledališč iz Avstrije, Madžarske in Slovenije
Rodil se je teatrski festival. Mestno gledali-1 šče v madžarskem mestu Zalaegerszek je pova-! bilo Mestno gledališče ljubljansko in Mestno gledališče iz Graza na srečanje, na katerem so gledalci tega kraja, nedaleč od madžarsko-jugo- ■
slovanske meje, videli šest predstav, tri na velikem in tri na malem odru. Avstrijci so se predstavili z modernizirano interpretacijo Molierove komedije »Georges Dandin« in »Zakonsko burko« Dario Foa in Franke Rame, Ljubljančani so izbrali dve domači deli: Jančarjev »Klementov padec« ter Petanove »Dachauske procese«. Domačini so nastopili z glasbeno igro »Notrdamski zvonar« in dramatizacijo znamenite novele Thomasa Manna »Mario in čarovnik«.
Značilnost festivalskih predstav je bila njihova raznovrstnost, tako po žanrski kakor tudi po slogovno interpretativni plati. Simultano prevajanje tujejezičnih uprizoritev je omogočalo občinstvu, da so lahko spremljali ne samo okvirne zgodbe, ampak tudi dialoge.
Srečanja so se udeležili tudi številni gledališki kritiki iz Budimpešte, Graza in Ljubljane, ki so v pogovoru za okroglo mizo načeli tudi širša vprašanja gledališke umetnosti. Izkazalo se je, da je duh srednje Evrope še vedno živ v gledališčih, ki so sicer različno usmerjena. Predstavi Mestnega gledališča ljubljanskega sta izstopali po svoji politični in družbeni aktualnosti, madžarski gledališčniki so se izkazali s temeljitim obvladovanjem vseh prvin obrtnih spretnosti, kolegi iz Avstrije pa so se z izjemnim posluhom za klasiko lotili inovacije starega, zaprašenega besedila.
Predstavniki vseh treh teatrov so se na skupnem sestanku domenili, da bo naslednje srečanje prihodnje leto ob istem času v Ljubljani, čez dve leti pa bo vlogo gostitelja prevzelo graško Mestno gledališče. Ta pobuda je vredna vse pohvale.
Žarko Petan
XXIV. ŠTUDIJSKI DNEVI »DRAGA * 8 9 «
Trst - 1., 2. in 3. septembra 1989
Park Finžgar j evega doma, Opčine, Narodna ulica 89
Petek, 1. septembra, ob 17. uri:
— Predstavitev letošnje DRAGE
Petek, ob 17.30:
— O PROBLEMIH IN REŠITVAH V MULTIKULTURNIH DRUŽBAH
Pogled iz širokega sveta na problematiko, ki zadeva tudi Slovence: kulturni in jezikovni pluralizem Po predavanju diskusija.
Sobota, 2. septembra, ob 16. uri:
— Slovesna otvoritev, nato:
MANJŠINA — ŽRTEV IDEOLOŠKIH BOJEV?
Skupina zamejskih kulturnih delavcev v pluralističnem razgovoru o dosedanjem prevladovanju ideologije v zamejskem dogajanju Sledi diskusija
Nedelja, 3. septembra, ob 10.30:
— VIZIJE IN MEJE NARODNE SPRAVE
Zareč problem narodne sprave, ki naj bi vzpostavila most čez prepad revolucije, v novi in doživeti osvetlitvi Po predavanju diskusija.
Nedelja, 3. septembra, ob 16. uri:
— SLOVENIJA MED EVROPO IN BALKANOM
Slovenska pomlad, Majniška deklaracija 1989, napetost z jugom, pravica do odcepitve v predavanju, ki bo pomenilo poseg v osrčje slovenske narodne problematike
Po predavanju diskusija.
Nedeljska služba božja bo ob 9. uri na prostem.
Politolog in publicist iz Ljubljane Dejan Verčič, ki je tudi član predsedstva Zveze socialistične mladine Slovenije, Je na okrogli mizi v nedeljo, 11. t.m., v Ste' verjanu med drugim dejal, da bodo z IVI1' loševičem kmalu obračunali sami Srbi. T1 imajo od vseh narodov v Jugoslaviji —)e pristavil — edini dolgo liberalno tradicij0’ ki bo prej ali slej gotovo prišla do izrazi
Sodobno kmetijstvo
Gniloba čebelje zalege
Ob velikem priznanju kmetovalcem Zadnikom so bili poudarjeni veliki uspehi čebelarjev Jugoslavije. Čebelarji so pripravljeni napore podvojiti, zahtevajo pa uosledno prepoved uvoza medu, ki ga Ju-§°slavija zdaj uvaža v znatnih količinah iz Vzhodnih držav, in pa pomoč skupnosti pri Zatiranju hudih bolezni, ki prete uničiti čebelarstvo.
O varozi sem že pisal, danes pa velja Pozornost nalezljivi hudi ali ameriški gni-°bi čebelje zalege, ki jo povzroča bacil arve. Ta uničuje ličinke, slabo vpliva na s°cialno življenje družine in povzroči nje-neizbežno smrt. Brez pravočasnega stro-ovnega posega se bolezen hitro širi in je Nevarna tako za obolelo kakor tudi za vse e°eljnjake na določenem območju.
Po predpisih je ob pojavu te bolezni reba uničiti celo družino, skupaj s panji, v°skom in medom. Za škodo družba povr-ne odškodnino. Tako drago zatiranje hude Milobe je nesprejemljivo, če upoštevamo ceno uničenega panj a in družine in tudi ne-Potrebno, odkar povsod po svetu z antibio-'ki uspešno zatirajo in zdravijo hudo gni-j °bo čebelje zalege.
. Ugotovljeni sta dve vrsti kuge: maligna P benigna, kateri se pojavljata pri mla-ličinkah. Bacil je paličaste oblike, ima dobljene konce, v kulturah pa ga sreča-j 0 kot verige ali niti.
Spore so neverjetno odporne proti to-p°P, in vrelo vodo prenesejo več minut.! Pako odporne so proti izsuševanju. V em čebelnjaku se bolezen lahko pojavi eckrat.	i
Po okužbi sledi velika izguba ličink in prej ali slej odmre celotna družina. Lahko pa se v satih z zalego pojavi le nekaj mrtvih ličink, ki jih čebele čistilke hitro odstranijo. V tem primeru čebelja družina ozdravi in čebelar sprememb niti ne opazi. Tretja možnost je, da se v panju pojavi manjše število obolelih ličink. Bolezen lahko traja več mesecev. Med iz satov brez zalege je manj nevaren. Zdrava družina se okuži, če jo prenesemo v panj, v katerem je prej živela obolela družina. Družine lahko okužimo s prenosom satov iz enega panja v drugega, kar je najpogostejši način okužbe. Gniloba se pojavi junija, julija ali avgusta. Vprašljiva je okužba prek cvetov. Čebele prek mehanizma medenega ventila na želodčku izločijo do 79 odstotkov spor, preden odložijo nektar v satje. Spore iz črevesja čebel se izločijo z iztrebki. V črevesu se ne razvijajo. Ko se čebele trebijo zunaj panja, sončna svetloba in dež polagoma uničita spore. Če se trebijo v panju, se spore hitro prenesejo v hrano ličink.
Okužba s tem bacilom v normalnih o-koliščinah ni hitra. Družine prenesejo velike količine spor ne da bi se bolezen razvila, ali pa pride le do manjše okužbe, ki sama izgine.
Ličinke se različno odzivajo na okužbo, naj občutljivejše so do 24 ur stare, ki obolijo v 44 odstotkih primerov, ličinke stare med 24 in 48 ur, obolevajo le 5-odstotno, I ličinke stare 2 do 4 dni, pa so povsem od-1 porne proti bacilu, kateri brez primernega okolja za razvoj odmre.
Zaradi specifičnega oplojevanja čebel lahko trdimo, da nimamo stoodstotno čistih vrst. Metoda umetnega osemenjevanja nam omogoča vzgojitev vrste čebel, ki bo najbolj odporna proti raznim boleznim. Malo znano je, da ima bacil larve nasprotnika, virus, ki ubija bakterije. Ta bakteriofag so odkrili leta 1948 kot spiralo flagela. V čebelarskem institutu Dol na Češkoslovaškem so z njim dosegli dobre rezultate. Prav tako raziskujejo vpliv sul-fanamidov in antibiotikov na bacil larve in so ugotovili, da je bacil izredno občutljiv za antibiotike iz skupin penicilinov, streptomicinov, oksitetracilina in klorte-tracilina. Ti rezultati iz Češkoslovaške, ki so jih ponovili že tudi na Institutu v Zagrebu, dokazujejo, da lahko tudi gnilobo čebelje zalege omejimo enako kot druge nalezljive bolezni čebel in jo celo zdravimo.
Z. T.
BORŠTNER SPET V ZAPORU
Ivan Borštner je spet v zaporu. Vest povzemamo iz nekaterih sredstev javnega obveščanja v Sloveniji. Miličniki iz Škofje Loke so 8. t.m. privedli Borštnerja na prestajanje kazni v odprti oddelek Hote-meš v sklopu kazensko-pobol j Sevalnega doma Dob pri Mirni. Borštner je bil na lanskem procesu proti četverici v Ljubljani obsojen na 4-letno zaporno kazen. 2e nekaj časa je ponovno v zaporu tudi Janez Janša. Proces proti četverici, v kateri sta bila še Franci Zavrl in David Tasič, je lani sprožil mogočne proteste slovenske javnosti, s tem pa se je začela najbolj žgoča faza tako imenovane »slovenske pomladi«, ki se medtem nadaljuje z novimi pluralističnimi pobudami ob razmahu alternativnih gibanj in strank.
Ebgelbert Besednjak 2 Fašizem
f v. as protisocialističnih bojev so izrabili »isti za organizacijo lastne armade. Vsak °]sčak položi prisego in se podvrže brez-°8°jni disciplini. Fašistična vojska ima ^°sebno uniformo, lastne postave, odliko-anja, svoje generale in častnike, konje-letalske oddelke, vojaško policijo, so-s^sča itd. Kdor se ne odzove mobilizaciji, ^»glasi za dezerterja in sodi po voja-jUj1 zakonih. Fašistično armado so orga-**li rezervni in aktivni italijanski čast-akr ^°UUno vlogo je igralo pri tem nekaj lvnih italijanskih generalov.
Državni prevrat
* fašizem se je torej osamosvojil na celi ^ b- Postal je neodvisen od kapitalistov, ; ^dvisen od vlade, zrasel je prek obsto-Ge države. Potrebno je bilo le še eno: ^ astiti se državne oblasti in vzeti v ro-re Ualijo. Začele so se resne priprave za l^blucijo. Komunistična nevarnost je bi-
Zg davno minila, socialisti in komunisti j, biso več ganili, postali so tihi in krotki.
lub vsemu temu so fašisti nadaljevali Q,0Je naskoke. Zasedali so občinske svete, podali župane, mobilizirali vedno bolj . gosto svoje čete in jih pošiljali zaradi alenkosti v boj proti posameznim pre-
fektom. Navidez se je zdelo vse to nesmiselno. Čemu mobilizirati 20.000 ljudi, ko je šlo vendar večkrat za majhen spor, ki bi se bil dal poravnati brez vsake težave? To so bile orožne vaje fašistične vojske, j Bile so predpriprave za prevrat. Treba je bilo poskusiti, kako aparat deluje in koliko odporne moči ima še vlada. Zadnji mesec pred prevratom se je izvedla zadnja po-skušnja: fašisti so pričeli zasedati državne urade. Polastili so se glavnega civilnega komisariata v Tridentu in zasedli deželni odbor. Vlada se je uklonila in s tem je bila njena usoda zapečatena. Par tednov nato je v teku ene noči zasedla fašistična vojska skoro v vseh mestih Italije vse poštne in brzojavne urade, železniške postaje, prefekture, policijske urade, pretrgala brzojavne zveze z Rimom in začela korakati od treh strani proti glavnemu mestu. Prevrat se je posrečil na celi črti. Mussolini drži krmilo Italije v roki.
Idejna vsebina in cilji
Kakšen program namerava uresničiti fašizem v političnem življenju Italije? Kaj je idejno ozadje tega velikega gibanja? Kakšni so cilji, za katerimi stremijo novi gospodarji države?
Nastanek fašizma nam že sam na sebi odkriva nekatere temeljne ideje fašističnega gibanja.
Militarizem
Fašizem je nastal v boju proti socialistični stranki, ki je omalovaževala pomen italijanske zmage, ki je bila proti vojni in zahtevala, da se kaznujejo številni častniki in generali. Socialisti so nagovarjali vojaštvo k nepokorščini proti svojim predstojnikom in manjšali ugled vojske. Fašisti so nastopili v obrambo armade. Vojska je za fašiste naj plemenitejši izraz italijanskega narodnega življenja. Vojska, pravijo, je vzbudila v italijanskem ljudstvu vse skrite moralne sile in ga usposobila za veliko bodočnost. V duhu armade se mora preroditi ves narod. Iz svetovne vojne naj se dvigne bojevita in junaška Italija. Podlaga vse kulture in vsega napredka je armada. Zato so fašisti militaristi.
Italijanski imperij
Fašistično gibanje je šlo v naj odločnejši boj proti socialistom, ki so hoteli oropati Italijo vseh sadov vojaške zmage. Fašisti so napadali Nittija in Giolittija, ker nista znala varovati interesov Italije na mednarodnih konferencah. Odpovedala sta se po nepotrebnem Reki, Dalmaciji, Albaniji, popuščala sta preveč Franciji in Angliji. Tako je zapravila Italija sijajno pri-
ZA USTANOVITEV
OPOZICIJSKE SKUPINE
Sovjetski poslanec Boris Elcin je na javnem zborovanju v Moskvi predlagal u-stanovitev napredne parlamentarne skupine, ki naj bi se zavzemala predvsem za večji vpliv volilnega zbora na odločitve kongresa ljudskih poslancev.
Kongres ljudskih poslancev je — po mnenju Borisa Elcina — dejansko le potrdil vodilno vlogo komunistične partije, čeprav je naredil tudi nekaj korakov na poti do večje demokracije. Izvajanja Borisa Elcina so poslušalci večkrat prekinili z aplavzom. Največji aplavz pa je govornik požel, ko je obrazložil predlog, naj se u-stanovi poslanska skupina, ki naj bo napredno usmerjena in v kateri naj sodelu-1 jejo poslanci iz raznih sovjetskih republik. Takšna skupina bi morala že pred prihodnjim zasedanjem izdelati svoj program. |
»Normalizacija« na Kitajskem
Na Kitajskem se nadaljuje proces normalizacije. Iz dneva v dan se večajo aretacije. Vojska je v Pekingu začela s sistematičnimi hišnimi preiskavami v iskanju disidentov in še zlasti orožja, ki ga je prebivalstvo v prvih dneh odpora vzelo vojakom. Odredi vojske se postopno umikajo iz osrednjega središča Pekinga. Vojaki pa še vedno stražijo glavni trg Tienanmen, o-krog trga pa je vzpostavljen redni promet. Vsekakor menijo, da bo vojska budno nadzorovala položaj v Pekingu, saj prihaja še vedno do neredov, represiji navkljub. Občila pozivajo vse voditelje avtonomnih organizacij, ki so bile uradno razpuščene, naj se prostovoljno javijo policiji, ker se bo drugače njihov položaj hudo poslabšal. Medtem pa je minister za trgovino s tuji-
Skoraj 215 milijonov volivcev
Evropska dvanajsterica ima skupen parlament, vendar ga volivci posameznih držav članic izvolijo v različnih dneh. V četrtek, 15. junija, bodo evropske volitve v Veliki Britaniji, na Irskem, Nizozemskem, Danskem in v Španiji. Prihodnio nedeljo pa bodo volitve na Portugalskem, v Franciji, Belgiji, Luksemburgu, Zahodni Nemčiji, Grčiji in Italiji. Pregled glasovnic se bo v nekaterih državah začel že
v	petek, vendar volilni izidi ne bodo objavljeni pred nedeljo zvečer, se pravi, ko bodo zaprta vsa volišča na celotnem ozemlju Evropske skupnosti.
V	državah evropske dvanajsterice je 241 milijonov 846 tisoč volilnih upravičen-
cev, ki morajo izvoliti 518 poslancev v Evropski parlament. Največ volivcev je v Italiji, in sicer 46 miliionov 566 tisoč. Izvolili bodo 81 evropskih poslancev. Delovna središča Evropske skupnosti so Bruselj, Strasburg in Luksemburg. V Bruslju zasedajo parlamentarne komisije in poslanske skupine. V Strasburgu zaseda Evropski parlament, Luksemburg pa je sedež tajništva.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Ren. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
no Toubin zagotovil nadaljevanje gospodarske preosnove in soudeležbe tujega kapitala.
Zunanji minister Qichen se je na povratku s Kube ustavil v Vzhodnem Berlinu in nato opravil postanek v Moskvi, kjer se je na letališču srečal z namestnikom sovjetskega zunanjega ministra.
O aretacijah poročajo tudi iz drugih večjih kitajskih mest in ne samo iz Pekinga. Zaostrili so nadzorstvo nad premiki lZ mest in še zlasti na mejah, da bi prestregh morebitne begunce. Na prvem mestu spiska iskanih oseb je kitajski astrofizik LiZ' hi, ki se je zatekel v ameriško veleposlaništvo v Pekingu. Glede njegove usode je prišlo do treh sestankov v WashingtonU med ameriškimi funkcionarji in kitajskimi diplomati. Glasnica ameriškega zunanjega ministrstva Tutwillerjeva je pa pred dnevi posredovala prvo uradno stališče glede morebitne soodgovornosti Deng Xiaopinga pri pokolu 3. in 4. junija v Pekingu. v primeru njegove odgovornosti, je dejala Tutwillerjeva, je sam izkoreninil proces preosnove, za katerega si je prizadeval.
ALFONSTN BO PREDČASNO
ODSTOPIL
Argentinski predsednik Alfonsin, ki ie bil poražen na zadnjih političnih volitvah, je sklenil, da bo odstopil 30. junija, to je 5 mesecev pred iztekom svojega mandata-
Predsednik Alfonsin je imel pred dne-
vi	četrturni govor po televiziji, v katerem je naglasil, da bo predčasno zapustil predsedniško mesto, da bi njegov naslednik lahko takoj začel sprejemati ukrepe za odpravo hude gospodarske stiske v državi.
ložnost povečati svoje kolonije. Italiji je pripadal delež pri nemških kolonijah v Afriki in v Indijskem oceanu. V Mali Aziji je bila Italija temeljito opeharjena. Bodočnost Italije leži na Sredozemskem morju, na Bližnjem vzhodu in na Balkanu. Italija se mora razširiti, raztegniti mora svojo moč daleč prek mej polotoka. To je zunanja politika fašizma.
Proti centralizmu in birokratizmu
Italija spada med najbolj centralistične države v Evropi. Njena ustava je napravljena po vzorcu francoske ustave. Rimska vlada združuje v svojih rokah silno oblast. Iz središča upravljajo armade u-radnikov celo državo. Tudi o neznatnih krajevnih zadevah odloča Rim. 2e petdeset let se vrši v Italiji boj proti centralizmu. Fašisti so sprejeli v program načelo, da je treba odvzeti centralistični državi več kakor polovico dosedanjih poslov. Mussolini je imel 20. septembra 1922 programatičen govor v Vidmu in izjavil v imenu svoje stranke: »Mi hočemo odvzeti državi vse njene gospodarske posle. Ostane policija, ki varuje poštenjake pred atentati tatov in zločincev, ostane pouk in vzgoja novih rodov, ostane armada, ki jamči za nedotakljivost domovine in ostane zunanja politika.« Vlada je pravkar naznanila parlamentu, da se železnice, pošta in brzojav oddajo zasebnim družbam. Same železni-
ce povzročajo namreč državi poldrugo milijardo letnega primanjkljaja.
Proti liberalizmu
Vseh ostalih poslov države pa ne misli fašizem prepustiti zasebnikom. Kaiti fašistična stranka je odločna nasprotnica liberalizma. Fašisti trdijo, da je liberalizem kriv vseh nesreč, ki so prišle nad italijansko ljudstvo v zadnjem polstoletju. Liberalizem je zanje vir korupcije in gnilobe. Fašistični prevrat pomeni ponoln in končni polom italijanskih liberalnih strank. Poslov, ki se jim država odreče, fašisti niso še določili nikomur. Njihov program je v tem pogledu še neizdelan.
Stanovska organizacija
Fašisti odklaniajo odločno razredni boj. Socialistom očitajo, da so z razrednim bojem vzgojili razredni egoizem. Delavstvo misli danes le na koristi svojega sloja in pozablja na interese celokupnosti. Razredni boj je delavstvo odtujil domovini in ga izločil iz duhovne skupnosti italijanskega naroda. Fašisti hočejo nadomestiti razredni boj z organizacijo vseh stanov. Država mora priznati stanovske organizacije in jim dati zakonito podlago. Vsak sloj, ki je potreben za narodno produkcijo, mora imeti svoje zakonito zastopstvo. Pogajanja in dogovori med zastopniki produktivnih stanov nadomeščajo razredni boj. Kako se bo-
do stanovi organizirali, o tem fašistični program še nima določnih načel. Tudi ne govori še fašistični program o tem, kako bodo posegali stanovi v javno upravo.
Kulturni program
Fašisti očitajo socializmu in komuniZ' mu materializem. Ob vsaki priliki poudar; jajo, da je vsa vrednost naroda v njego^1 duhovnosti. Narod brez idealov ni narod, temveč čreda. Socialistična stranka ie vzgojila delavstvo, ki je oropano vseh dU' hovnih vrednot in ga ponižala v njegovem človeškem dostojanstvu. V družabnem živ' lieniu mnraio stati v osnredju duhovni in' teresi. Fašizem si je nadel nalogo, da obnovi italijanski idealizem. Veličina naroda ni odvisna od števila, temveč od njego^e sposobnosti, da razvije v sebi vse svoje duhovne sile.
Stališče do vere
Fašizem ne mara boja proti veri 111 Cerkvi. Poslovnik fašistične vojske trdi celo, »da stoji fašistična milica v službi B°' ga in italijanske domovine«. Vsak fašist' ki vstopi v armado stranke, mora priseČ1-»V imenu Boga in Italije, v imenu vseh, ki so padli za veličino Italije, prisega^’ da se posvetim vsega in za vselej blagM! Italije.« In Mussolini je končal svoj prV| govor v parlamentu z besedami: »Bog m1 stoj na strani, da dovedem svoj težki n&* por do zmagovitega konca.«