uredništvo zarje je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne = : :	sprejemajo.	:	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9’—, četrtletna K 4'50, mesečna K 1*50; za Nemčijo celoletno K 21'60; za : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30'—.	: :
Posamezne številke po 6 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikom .* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	*.	*.	*.
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, H., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
*———	Reklamacije lista so poštnine proste.  —■	■
Štev. 237.
V Ljubljani, v sredo dne 20. marca 1912.
Leto II.
Parlamentarno delo.
. V državnem zboru se zopet nekaj zatika. uoslej se ne more pobahati s posebnim delom, zakaj odkar se je sešel je rešil samo predloge , jfraginjskega odseka in pričel s prvim čitanjem j “rambne reforme, kar ni ravno veliko. Ta te-jten tudi ni pričakovati nič drugega kakor nadaljevanje debate o brambni reformi, ker sta jlva navadna parlamentarna delavnika takore-' izgubljena. Včeraj je bil sv. Jožef, ki je v ^nogih deželah patron, v četrtek pa spuščajo Irstu drednot Tegetthoff v morje in te mari-“'stične slavnosti se hoče udeležiti več kakor jpVetdeset poslancev, ki s tem lahko izrazijo voj »patriotizem«, napravijo majhen izlet v ir$.*n zadoste svoji radovednosti. Ob pone-e]kih in sobotah se itak ne dela, ker je ne-eija vmes, in tako bo ta teden malodane izgu-01ien za delo.
St" ^1? Se P°P°lnonia ujema z nameni grofa j j*rSkha, ki želi, da bi se vse parlamentarno v ? zavleklo, ker je politični položaj zanj še uno nejasen. Ogrska kriza še ni rešena, če-kii°'nemŠka sprava še ni dognana. Ker pa se brs Jemu kapricira, da naj se razpravlja o bili	reformi, morajo zaostajati reči, ki bi
e za ljudstvo desetkrat važnejše.
Qr	navidezno je v parlamentu vsaj mirno.
Iji .vStiirgkh se vede, kakor bi imel najzanes-
i,	uS? večino in bo mogel vladati brezskrb-Venn -r tUfšk‘ sultan pred konstitucijo. Pa Vsatu-Je ves ta mir skrajno problematičen in Dost Se I)0*0zai lahko tako izpremeni, da um	nevaren temu in onemu ministru, pa
rda tudi Stiirgkhu samemu, k v **vi povod je ta: Poljaki žele, da se od-Vert zakonski načrt o vodnih cestah še pred ukcmočnimi prazniki odseku. To ni všeč niško nacionalni zvezi, ki je sploh nezado-nek-a S tem zakonom- Poljaki pa žugajo. Že nem Časa se razPravlja o Kornerjevem nuj-Ta * Predl?^u zaradi imenovanj na Češkem. (jei *eden je pričakovati konec te dolgovezne Nem^ 'n P°^enJ bo treba glasovati o nujnosti, •laki Seveda ze*e’ da se nujnost odkloni. Postali Sk dos*?j. vedno v češko-nemških sporih ianki? sfrani in so delali objektivne, kar je de-žuL. 'lavadno koristilo Nemcem. Sedaj pa Nerrif'0’ 1 k°do Skovali s Čehi, če ne dobe od stah ev zagotovila, da bo zakon o vodnih ce-°dsek^ nilll0vi zahtevi pred prazniki odkazan
hudaStiya,r pač navsezadnje najbrže ne bo tako Sovci r se delti, ker so Poljaki politični trna Vellko mtino, in ker nemško nacional-
stala na n-e more gnat.' .tako da,eč’ da bi °-nacinn ^a^*jena.v °P0Z*c*ii- Poljaki in nemški ritu •a C1 morejo uspevati le pri vladnem kokoni inn*ain se bodo sestali po starem prego-Ven,i * ack schlagt sich, Pack vertriigt sich.« na ira.r ie tudi ta epizoda značilna, ker kaže, in £ako šibkih nogah stoji Sturgkhova večina ^rgkhova vlada.
Ce neka druga vest dela nemške nacional-D0 "e^y°zne. Zadeva italijanske fakultete kriči DridnK-itvi in naučni minister Mussarek bi rad ^ubni . loven.ce za nj0- Pravijo, da jim ob-?rehiu- koncesije glede na reciprociteto z za-aij J5*11?, vseučiliščem. Ta vest še ni potrjena, tiju. ^skl nacionalci so zaradi nje že v og-2 deist ^osP°dje se bodo že morali sprijazniti ^pirT010.’ da niso sami v državi in da ne s|J vedno odločati sami. V vsem sloven-2 Za,Sclllškeni vprašanju je reciprociteta n^Va/n -f vseučiliščem najaktualnejša in sDloli ,Ve točka, že zaraditega, ker o njej n» spora med Slovenci. O lastnem vseu-
ČMlLE 7
čilišču, o mestu, kje naj bi bilo, o slovenskih docenturah itd. so mnenja različna. O tem, da naj se omogoči slovenskim dijakom študiranje v Zagrebu z veljavnimi izpiti, ni nobene razlike. To vprašanje se lahko reši brez velikih priprav, in tej zahtevi ne more vlada ugovarjati z nobenimi veljavnimi argumenti.
Nemško nacionalna zveza bo seveda ugovarjala, zakaj ta čedna kulturna skupina ugovarja vsakemu napredku, ki ne koristi nemškemu nacionalizmu. Gospod Hussarek pa bo morda vendar še prisiljen, da pokaže, če se smatra za nemškonacionalnega, ali avstrijskega ministra.
Položaj na Hrvaškem.
Zagreb. 18. marca.
Odkar je sedel Slavko pl. Čuvaj na bansko stolico, nima Hrvaška miru. Ko je padel prejšnji ban dr. pl. Tomašič, se je zagotovo računalo, da bodo merodajni krogi na Dunaju in v Budimpešti gledali, da rešijo hrvaško krizo; ali nele da vlastodržeč niso storili tega, temveč so še poostrili krizo z imenovanjem Čuvaja za bana.
Neustavno vladanje tega človeka je nagnalo prvo delavstvo po Hrvaškem v boj proti temu nenarodnemu in neljudskemu režimu.
Ko je prišel Čuvaj kot novoimenovani ban v Zagreb, je bagateliziral vse meščanske stranke in je prezrl celo svojo birokracijo. Obdal se je enostavno s policijskimi agenti in žandarski-ini puškami, razgnal je hrvaški sabor, še preden se je sešel, in z mrzlično naglico je začel pleniti časopise. Ko mu tudi to ni zadostovalo in ga ni dovedlo ne za korak bliže k cilju, je začel brez vsakega razloga prepovedovati shode, celo zaupne na podlagi § 2. Nazadnje je dosegel. da je bilo ljudstvo vsled neštetih protizakonitosti nagnano na boj po zagrebških ulicah. Za glavnim mestom je vstala tudi dežela in lahko se pravi, da so dobili burni dnevi leta 1903. živ odraz po vseh jugoslovanskih deželah leta 1912.
Besnost, ki se je lotila novega bana. se kaže najbolje s tem, da je dal za premaganje naroda primarširati cele bataljone na ulice, tako da se je navadno krotka in lojalna Hrvaška čez noč izpremenila v pravo macedonsko bojišče.
Kdor vodi odkritosrčno politiko in ima kaj vpliva na ljudstvo, je izpostavljen denuncijaci-jam raznih plačanih obskurnih elementov, preganjanju. zapiranju in globam, po ulici se pa enostavno seka s sabljami — človek bi dejal, da je na Kitajskem ali pa v Tripolitaniji.
Ali padec grofa Khuen Hedervaryja je učinkoval kakor strela z jasnega neba, in malo da se novemu banu ni omračil um vsled dogodkov na Ogrskem.
Hrvaška opozicija je takoj spoznala situacijo in strnila svoje vrste čim tesneje je mogla. Zastopniki narodnega boja od najradikalnejšega delavskega krila pa do konservtivcev v meščanskih strankah so prejeli edinstvo boja in složno nastopli z zahtevo splošne volilne pravice in finančne samostalnosti Hrvaške.
Ta nenadna hosperacija vse hrvaške opozicije je naravnost osupnila okolico novega bana.
Samo da se zakonito razpišejo volitve, kar se more zgoditi že 3. aprila, se je javno mnenje umirilo in z napetostjo se pričakuje, če izpolni ban v tem oziru svojo dolžnost. Kaj Čuvaj zdaj snuje in kuje, je težko uganiti; glavno je to. da leta kakor muha brez glave zdaj v Budimpešto, zdaj na Dunaj, pa zopet nazaj. Kakor
ZOLA:
Rim.
•	i	(Dalje.)
kar	ve	01	g,<< ie	odgovoril Narcisse, »to vem,
Veduio rcs svet po Poslaništvih, to kar pripo-Dač tJrug drugemu. Kar se tiče dohodkov, je klad l-i a razl'k°vati. Najprej je bil tukaj za-Se* 'mili zaPustil Pij IX., približno dvaj-?° daiii; iV’ naloženih na različen način, ki Hor'cPm niilion rente. Ali zgodilo se je, ’e zdai i ze dejal, nesreča; pravijo, da tt!u Drifio skorai Popolnoma popravljena. K telice Sp razun stalnih obresti naložene glavni	in	Jankov, ki jih dajejo v	do-
jjte,	nliMu	>	I'	^	1	pisari|iške pravice vsake	vr-
či»,	1	1 !la'sl°vi, in tisoč malih dav-
Prn. -!sPClb!rajot.'kongregacije. Kar pa pre-^ete (i-, s um lzdatkov sedem milionov, razu-lal'iih :	0	vsako )eto treba dobiti 6 mil.;
vsaj	ordy*°mil01I etrov vinar, če ne	vseh,
? so se’;! »!«. ? katerimi se je špekuliralo,
k fdolgo bi trni>J|	j°	,n0‘jl°	izl,aiati-
>ulacije Svp ^ v ',Vani Ilašteval vse špe-^etkomHo S>ll,cci !lr',llzl10 Petnajst let sem.
*	l.d()bl<^ek velikanski, potem je l'a vSe?t?a'.1I'fl0 j(r manjkalo, da ni uni-. ie Dol-ire’ 1 sledlla kupčijska vztrajnost
Ve<1»i fem„a, 'Z|KS"la vsc vrzcli- C« Me S
Pieri 5 pr,lllvkl, P°vcm vse o njih.« k *$est inn:« U ZC TV1.^'.111 za,1inianjem. olik0 torJ? h °*,<c vzkklini1- »al» Pa štiri! »Sni	d°nasu Petrov vinar?«
U?tančnn	,Valn ze dejaI’ da ni tega	nihče
? Ovijali !Zvedel- Nekdaj so katoliški časopisi
if bil° nrihrZ',amke in štev'lke daril; tako jih
y ie to *? V1? mogoče ceniti. Ali najbrže se
no£?H0,"epriporočliivo’ zakaj zdai ne c°lnoma 11 dokument o tem v javnost in po-
nogoče si je napraviti kakršnokoli
misel, kaj da dobiva papež. Ponavljam Vam, da pozna le on sam skupni znesek; on sam spravlja denar in razpolaga z njim kot neomejen gospodar. Lahko se ugiba, da so znašali darovi
v	dobrih letih štiri do pet milionov. Francija je prej dajala polovico te vsote; ali zdaj pošilja gotovo manj. Tudi Amerika daje mnogo. Potem prihajajo Belgija in Avstrija, Anglija in Nemčija. Kar se tiče Španije in Italije... Oh, Italija!«
Pogledal je mansinjora Nanija in se nasmehnil. Ta je pobožno kimal z obrazom človeka, ki se silno veseli, da sliši izredne reči, o katerih ni nikoli nič slutil.
»Dalje, dalje, ljubi moj sin!«
»Oh, Italija se prav nič ne odlikuje. Če bi moral papež živeti le od darov italijanskih katoličanov, bi v Vatikanu kmalu zavladala lakota. Lahko se celo pravi, da mu je rimsko plemstvo, ne le da rnu ni pomagalo, še povzročilo velike stroške; zakaj med glavnimi vzroki njegovih izgub je bi! ta, da je posojal denar knezom, ki so špekulirali. V resnici sta Francija in Anglija edini deželi, odkoder pošiljajo bogati zasebniki in velikaši papežu, jetniku, mučeniku, kraljevske darove. Tako pripovedujejo o nekem angleškem vojvodi, ki je vsled neke zaobljube vsako leto prinašal bogat dar, da bi si od nebes izprosil zdravja svojemu nesrečnemu sinu, kateremu se je zmešala pamet. Ne govorim o izredni letini duhovniškega in škofovskega jubileja, ko se je stekalo ob papeževih nogah po štirideset milionov.«
»Kaj pa izdatki?« je vprašal Pierre.
»Saj sem Vam že dejal, da znašajo približno esdem milionov. Dva miliona lahko računamo na miloščine, ki se plačujejo nekdanjim služabnikom papeževe vlade, ker niso hoteli služiti Italiji; omeniti zje treba, da se te miloščine vsled naravnega odpadanja od leta do leta zmanjšujejo ... Računajmo potem okrogel mi-
je videti, postajajo tudi temu nasilniku že tla vroča pod nogami.
Vse je pripravljeno, vse napeto pričakuje dan 3. aprila, dan narodne sodbe.
Samomori vojakov.
Na včerajšnji seji poslanske zbornice so poslanec Pittoni in tovariši vložili na justičnega ministra naslednjo interpelacijo:
»Ljubljansko državno pravdništvo je kon-fisciralo v 234. številki z dne 15. marca ljubljanske »Zarje« naslednji članek:
Brez pretiravanja lahko rečemo, da v Avstriji skoro ne mine dan, ki nam ne bi prinesel vesti o vojaškem samomoru. Časi prideta na dan tudi dva, ali pa še več. Sicer je precej dolgo potreba po reformi našega vzvišenega militarizma; ampak nenavadno pregosto se pojavljajoči samomori v zadnjih časih zbujajo to potrebo živejše kakor preje in obenem tudi vedno očitnejše in jasnejše kažejo nevzdržnost sedanjih srednjeveških razmer.
Izmed mnogoštevilnih samomorov hočemo navesti dva slučaja, ki- sta prišla tudi v parlamentu na vrsto. Dne 12. t. m. so namreč vložili socialni demokratje v državnem zboru dve interpelaciji radi samomorov vojakov. Prvo interpelacijo je vložil sodrug Jokl in se tiče samomora vojaka Josipa Irmlerja od 15. ces. polka v Opatiji. Somomor Irmlerja je povzročil nenavadno trdno postopanje majorja Ludovika pl. Kremlinga. Ta vojaški imenitnik sploh kaznuje vojake zaradi najneznatnejših malenkosti; zlasti se čuti njegova militaristična čast za globoko užaljeno, ako ga vojak ne pozdra-
vi	do pičice natančno po njegovih pedantskih nazorih. Kakor pa je vojaški dostojanstvenik pravi mučitelj svojih vojakov z zlorabljanjem vojaških določil, vendar ima sam prav malo spoštovanja do njega:	popolnoma	v	naspro-
tju z opravilnikom je namreč zaukazal, da morajo pozdravljati vojaki svoje predpostavljene na ulici tako vzravnano in paradno kakor kadar se jim veleva pozor; nadalje je kar samo-lastno zapovedal ta z absolutističnim duhom prepojeni militaristični imenitnik, da se morajo vojaki mahoma strniti v vrsto in se s popolnoma pravilno kretnjo obrniti proti višjemu, ki pride mimo. Kajneda, kako je lep vojaški stan, kjer razne omejene in častiželjne duše mučijo ubogo moštvo še z dru-migi neprijetnostmi, kakor jih nalaga vojaška služba sama itak že v izobilju!
Sodrug dr. Schacherl pa je interpeliral zaradi samomora lovca Ivana Hiittenbrainerja v Beljaku. Ta slučaj dokazuje, kako barbarsko in skrajno površno se vrši pri vojakih zdravniška preiskava, bodisi za telesne ali duševne bolezne. Hiittenbreiner ni bil nikdar povsem normalen, ampak po staroslavni vojaški navadi so tudi njega smatrali za simulanta tako dolgo, dokler ni tragičen dogodek odprl oči tistim, ki tako vneto skrbe za moštvo. Dne 29. februarja se je ustrelil četovodja Viktor Maier; priredili so mu lep pogreb z venci. In lepi pogreb je opazoval tudi Hiittenbreiner. Pa se mu je zbudilo v duši hrepenenje, da bi tudi on imel nekoč tako lep pogreb. Ali kako? In v njegovih nezdravih možganih se je kmalu rodila bolna misel, da bi si s samomorom priskrbel lep pogreb z vojaško godbo in trakovi. In ta misel mu je tako prevzela dušo, da je šel in izvršil samomor. Ali bolni vojak ni dosegel tistega, zaradi česar je izvršil samomor; modri militaristični gospodje so se zbali, da bi se še več vojakov ne postrelilo zaradi koprnenja po lepih pogrebih. Zategadelj
lion za italijanske škofije, milion za tajništvo in nunciature, miljon za Vatikan. S to postavko mislim papežev dvor, vojaško stražo, muzeje, vzdrževanje palače in bazilike. Torej smo pri petih miljonih, kajneda? Računajte še dva za podpore propagande in predvsem za šole, ki vedno radodarno podpira; zakaj vodi ga prava misel, da je boj in zmaga cerkve pri otrocih, ki postanejo danes ali jutri možje in bodo branili svojo mater cerkev, če se jim bo znala vliti groza pri grdobnimi nauki stoletja.«
Nastal je molk. Vsi trije so ostali pod veličastno kolajno, kjer so počasi hodili gor in dol. Polagoma se je mrgoleča množica razlezla s trga, in na razbeljenem, samotnem, enakomernem tlaku ni bilo videti nič druzega kakor obelisk in oba vodometa, na drugi strani pa so se na robniku nad portikom vrstili v plemenitem miru negibčni kipi v jasni solnčni luči. In trenotek se je zazdelo Pierru, ki je še vedno upiral oči v papeževa okna, da ga zopet vidi sredi šumečega zlata, o katerem so mu pripovedovali, se mu je zazdelo, kakor da se njegovo belo, čisto telo, njegovo betežno, prozorno telo kopa v teh milionih, ki jih skriva, ki jih prešteva, ki jih izdaje za slavo božjo.
»Skrbi torej nima,« je mrmral, »v zadregi
ni?«
»V zadregi, v zadregi!« je vzkliknil mon-sinjor Nani. Ta beseda ga je tako razburila, da je pozabil na svojo diplomatično molčečnost. »Moj ljubi sin, vsak mesec, kadar pride zakladnik, kardinal Moccuni, k njegovi Svetosti, mu izroči vsoto, ki jo zahteva; in dal mu jo bo, naj bo visoka ali pa še višja. Gotovo je bil tako moder, da je veliko prihranil; zaklad svetega Petra še ni bil nikdar večji. V 2.adregi, v zadregi! O, moj Bog! Ali ni veste: Če bi nastale nesrečne okoliščine, pa bi papež neposredno poklical ljubezen vseh svojih otrok, katoličanov
so ukazali na tihem izkopati na pokopališču jamo in v večerni tišini so skrivoma zagrebli vanjo Hiittenbreinerjevo truplo. Ampak vse-kako je poverjeno telesno in dušno zdravje vojakov imenitnim medicinskim kapacitetam, ki proglašajo očividno bolne ljudi za simu-lante!
In takih in še hujših slučajev, kakor sta ta dva je ogromno! To priča o razmerah, ki kriče do neba po nagli odpomoči. Treba bo pokrbeti za temeljito preosnovo, v najkrajšem času — seveda ne po vzorcu slavne bram-bne »reforme«, kakor si jo želi naš militaristični moloh.
Vprašamo ekscelenco gospoda justičnega ministra:
1. Ali hoče Vaša ekscelenca poučiti državno pravdništvo v Ljubljani, da ne škodi delavskemu časopisju z neutemeljenimi konfiskacijami?
2. Ali hoče gospod justični minister vendar poskrbeti, da se napravi konec taki konfiskacij-ski praksi, ki krši avstrijski tiskovni zakon?«
Brambna reforma v parlamentu.
Govor sodruga Leuthnerja.
(Konec.)
Na Francoskem se brez razlike izpeljava stroga definitivna vojaška služba. In ravno francoski vzgled je tu mnogo važnejši nego pa citiranje v vseh barvah sc bleščečega in iz ene stranke v drugo uhajajočega Milleranda, (ki ga je domobranski minister poklical na pomoč. Op. ur.) Čudno je, da se
vojni minister, vojak po poklicu, sklicuje na advokata,
ki francoskim špekulantom morda stoji na čelu, ki ga pa do sedaj francoski generali kot strokovnjaki še niso navajali kot strokovnjaka. Francija je vpeljala dveletno službo v vseh delih svoje armade, vsekakor iz spoštovanja do demokracije. Toda v tej državi najnapetejšega militarizma take koncesije gotovo ne bi dovolili, če bi bila zvezana z nevarnostjo za bramb-no moč države. Francija je v svoji konjenici celo kot prva država izpolnila zahteve po dveletni službi in vendar Francozi ne slove za tako dobre jahače kakor Avstrijci. Zakaj torej pri nas to ne bi bilo mogoče? Pri nas pa bo ostala ne samo triletna služba pri konjenici, temveč vpeljati se jo hoče tudi še pri deželni brambi. (Živahni klici socialnih demokratov:	Čujte!
Čujte!) In čemu? Iz
ozirov prizanesljivosti do konj.
(Čujte! Čujte! pri socialnih demokratih.)
Ker imamo častnike s tako razvitim konjskim čutom in tako pokvarjenim človeškim čutom, se upajo pri nas reči:
Da se varujejo konji, moramo ljudi še tretje leto zapirati v kasarne.
(Ponovni medklici pri socialnih demokratih.) Vsekakor bo zanimivo, če bodo gospodje na desnici tudi v tej točki razvili svoj patriotizem in bodo skupno z oficirji glasovali proti ljudem za konje. (Veselost in odobravanje pri socialnih demokratih.) Od nas tega ne morete pričakovati. če smo tudi drugače prijatelji varstva živali. Govornik se nato peča z določbami o
enoletnih prostovoljcih,
ki so take. da človeka nehote spominjajo na opereto. Vojno ministrstvo* nam v brambni predlogi brez ovinkov priznava, da se je na-
vsega sveta, da bi se tedaj nakupičila miljarda pred njegovimi nogami kakor ta denar, kakor te dragocenosti, ki so prej deževale na stopnice njegovega prestola?«
Naenkrat se je zopet pomiril in se ljubeznivo smehljal po svoji navadi.
»Tako so vsaj časi pripovedovali; zakaj sam ne vem nič, prav nič. Sreča je, da je ravno gospod Habert tukaj, ki Vas lahko pouči. Oh, gospod Habert, gospod Habert! Pa sem vedno mislil, da je umetnost vse Vaše življenje in da ste od nizkih interesov oddaljeni kakor nebo od zemlje! Gotovo, te reči razumete kakor bankje ali notar. Nič Vam ni neznano, prav nič. To je zares čudovito.«
Narcisse je moral čutiti fino ironijo; zakaj
v resnici je tičal v tem zumetničenem Florentincu, v tem angeljskemu mladeniču z dolgimi, kodrastimi lasmi in s slezastimi očmi, ki so se zalivale pred Botticellijem, praktičen, v kupčijah izveden fant, ki je čudovito upravljal svoje premoženje in celo malo skoparil. Storil pa ni nič druzega, kakor da je medlega obraza napol zatisnil trepalnice.
»Oh,« je mrmral, »to so le sanjarije; moja duša je drugod.«
»No, srečen sem, da ste mogli videti take krasne prizore,« je nadaljeval monsinjor Nani, ki se je obrnil k Pierru. »Se par takih prilik, pa boste lahko rekli, da ste vse sami videli in'razumeli, kar je gotovo več vredno od vseh razlag sveta. Le nikar ne zamudite jutrišnje velike ceremonije pri sv. Petru. Prekrasno bo in prepričan sem, da dobite snovi za imenitno opazovanje. 1 oda zdaj Vas moram zapustiti; ves srečen sem, da Vas vidim v takem razpoloženju.«
prava enoletne prostovoljne službe popolnoma ponesrečila. Z vojaškega stališča bi morali
z enoletno prostovoljno službo ravnotako pomesti.
kakor s-o to storili na Francoskem. Toda ohranjuje se v interesu buržvazije. Neizprosni vojaški zakon, ki zahteva povsod svoje žrtve, brez ozira na desno in levo. je postal mehak in kro-tak tam, kjer ima opraviti s cvetom človeštva, z enoletnimi prostovoljci. Drugo službeno leto. kazensko leto se je umaknilo navalu mater, tet in sestričen. (Veselost.) Zakon vpeljava iz najvažnejših ozirov do buržvazije splošno državno oskrbo. Ta državna oskrba ima svoje slabe in trde strani. Toda vojni minister poseže tudi tu z mehko roko vmes. Brambni zakon je v tem mnogo napredoval, ako svoje ozire na meščanstvo njegovim dohodkom primerno stopnjuje. Schvvarzenbergi in Liechtensteini si bodo rekli, da zadostijo svojemu patriotizmu tudi kot enoletni prostovoljci in zadovoljili se bodo. služiti kot enoletni prostovoljci pri konjenici. Razume se, da bodo ti plemenitaši skrbno ločeni od kakega priprostega poštnega asistenta, kj tudi služi kot enoletni prostovoljec. Zakon je to mejo ustvaril s tem, da
konjenico izrecno aristokratizira
kot družbo, v katero imajo dostop samo ljudje, ki si lahko plačajo vse in tudi konja. Brambna reforma je sprejela nase potrebo meščanstva po patose distance. (Veselost.) Brambna reforma hoče vpeljati tudi obvezno službeno dobo za tiste, ki so absolvirali gotovo število srednjih šol. Ker gre za meščanske sinove stopa tu vojaški princip v ozadje in resignira rta ta naj-pripravnejši podčastniški material. Celo reformo prostovoljstva prevevajo oziri do meščanskih sinov. V celi brambni reformi obstoja tudi skrbno stopnjevan sistem raznih ugodnosti za kmečke dediče, katerim je pod najrazličnejšemi kartelami zagotovljen sprejem v nadomestno rezervo. — Razne ugodnosti se dele tako, da je to sicer proti interesom armade in splošnosti, da se ž njimi pa v najizdatnejš meri vpliva na meščanske poslance. Uvedba dveletne službe na Francoskem je povzročila, da je bil ž njo odpravljen sistem neenakosti, ki se ni mogel več prenašati, ker je tamkaj nastopal
sleherni poslanec kot osvobodltven! organ protT militarizmu.
V Avstriji pa sklepa vojaška uprava tajno zvezo z bogato buržuazijo na deželi in v mestih in v tej zvezi medsebojnih ozirov naj se izvrši nekak moralni pritisk na zbornico, na drugi strani pa naj se uniči enaka pravica širokih mas prebivalstva. 24.000 ljudi naj kot žrtev za te ugodnosti še tretje leto nosi vojaško suknjo.
Vojaška uprava hoče ustvariti provizorij, iz katerega bi dveletna služba popolnoma izginila. V Avstriji poznamo le predobro te »prehodne zakone.« Pri nas ni bilo nikdar trajnejših postav, nego so prehodne postave. Vemo, da je vsa literatura, da so vsi mladi častniki in generali proti dveletni službi in da vlada v vojaških krogih izredno mnogo antipatije do dveletne službe. Zato se bo treba varovati, da se vojaška uprava ne reše svoje obveznosti, da se ji ne da prej tega. česar ne potrebuje, preden se ji ne vzame tega, kar potrebuje ljudstvo. Dvojnega S bo treba varovati. Če vojna uprava sama prizna, da gre s 77.000 možmi, ki jih letno več zahtev, do skrajne mere z ozirom na osebno sposobnost prebivalstva. Priznati se bo moralo, da ima vojaška uprava v svojih cenitvah najbrž prav, če pravi, da so v vseli delih Avstrije vsled slabe hranitve in izseljevanja naborni rezultati zmerom slabši. Ali hočemo boljšega dokaza za to, nego je ta, da se postavlja
vojni minister za socialnega politika
ter zahteva, da naj se z ozirom na potrebe militarizma dela več socialne politike. Bilo bi morda edino koristno delo vojaških mogotcev, če bi skušali težo svojega vpliva uveljaviti za boljši telesni razvoj rekrutov. Vojaška uprava v Avstriji mora danes sama priznati, da brez manj sposobnih mladeničev sploh ne more izpopolniti vojaških vrst; vpeljati hočejo pri nas razmere, kakršne Francija, ta najbogatejša dežela na svetu, komaj prenaša. Ce se potrebujejo bojevniki, a se njihovega števila ne more doseči, tedaj je treba
pogledati na švlco,
ki postavi takoj na prvi mah 150.000 mož na noge. Vojaki se tam tako izborno izvežbajo, da je moral te ludi občudovati tudi Šef našega gericralnega štaba. Konrad pl. Hotzen-dorf. Seveda pa obstoja v Švici neka naprava, ki bi za Avstrijo lahko postala zelo nevarna: Vsak mož dobi tam orožje in municijo s seboj, kadar gre domu. Za Avstrijo bi znalo pač postati nevarno, če bi se češko-nemški spor, ki je Sedaj kontingetiran na čas med 4. in 5. popoldan reševal morda s to municijo. (Veselost.) Zato nikakor ne bi svetoval, da bi se municij-ske zaloge izročale poslacu Woifu in Klofaču. (Ponovna živahna veselost.) Sistem švicarske milice je z gotovimi izpreinembami vpeljan tudi na Švedskem. Seve se bo lahko reklo, da je sistem milice
ideal socialnih demokratov.
Ako v Avstriji stremimo za idealom, ki ga Zastopajo avstrijski in nemški častniki, da prihaja v vojaški dolžnosti duševna in telesna obrambna sposobnost človeka do izraza, potem se mora ustvariti sistem, ki bo vsakega prešinjal z dolžnostjo obrambe domovine, ki pa te dolžnosti ne bo izpreminjal v kasarniško službo, v kateri vojaki ne vedo, čemu služijo. Pomisliti je treba samo na to
prazno potrato časa v kasarnah.
Mi v poslanski zbornici vendar tudi vemo, kaj je potrata časa (Veselost); toda mi smo sirote v primeri s tem, kar se v popoldanskih urah v kasarnah dela. Samo razprava nujnih predlogov glede na imenovanja sodnikov bi se dala morda s popoldanskim opravilom po kasarnah postaviti na enako stopinjo. (Burna veselost.)
Za današnje stroge vojaške vaje ni treba discipline preteklih časov. Za vojaštvo potrebujemo danes vzgojevainega sistema, ki bi že po tem vplival na ljudi, da bi bil zanimiv. Streljanja se bo vsak naučif v treh, štirih mesecih, ker je Šport. Samo tisto pohajkovanje na straži, pred generali in praznimi hišami zahteva še drugo in tretje službeno leto. Vsled tega samo je mogoče, da se upelje milica! Opozarjam na izpremembe v vojaški taktiki, ki so prišle po južno-afričaitski in japonski vojni v Evropi do veljave. Prišli so do spoznanja, da je samo tisti vojak kaj sposoben, ki se je v svoji' izobrazbi individualiziral. Čuditi se mora človek nad tem. da premlevajo častniki stare fraze o razdružujočih tendencah, o slabi morali in slabem pojmovanju življenja. V nobenih časih ni bilo toliko pokorščine in toliko stroge discipline nego danes. Danes stoje stotisoči in milioni
v znamenju pokorščine,
ki jim je naloga organizacijska oblika njilrovega dela. matematični razum strojev.. Cela našadru-žabna uredba .se osniva na zatajevanih nagonih. današnja družba je najbolj: disciplinirana vseh družb. Ta je poslušen in pokoren, ki predmet poslušnosti racionalno pojmuje, dela po principu, da z najmanjšim naporom doseza najvišji učinek. Poslušnosti in pokorščine se tam, kjer je v svoji stvarnosti opravičena, ne odreka kjer se v gospodarsko stvarnost strojnega mehanizma vriva osebna predrznost podjetnika. (Odobravanje pri socialnih demokratih.) Častniki1 naj stvarjajoči princip našega časa pretvorijo v stvarjajoči princip svojega rokodelstva, naj ravnajo z delavcem tako, kakorza-hteva to moderni čas, naj zidajo na njegovo čast in na njegovo pravico do samoodloče-vanja.
Danes je med častniki moda, da se sklicujejo na slavno dobo pruskega častništva. Častniki pa naj se ozrejo tudi na tiste čase nazaj, ko so pruski častniki razumeli osvoboditi svojo dbželo in organizirati ljudstvo, ko so svojo domovino rešili pred. razpadom, ker so se obračali na Kantovo avtonomijo volje in Herderjev ljudski duh. Njihova domovina je bila takrat osvobojena s tem. da so se našli častniki, ki so znali svoje rokodelstvo spraviti v sklad z duhom tedanjega časa. Danes pa preveva množice silni klic
po svobodi In satnoodločevanju.
če oficirji ne bodo znali držati svoje vojske v skladu s tem mogočnim duhom, tedaj tudi četrto, peto in šesto službeno leto ne bo nič pomagalo, kakor vidimo na Ruskem; tedaj se bo vkljub vtepeni disciplini porušilo vse. (Živahno odobravanje pri socialnih demokratih.
— Govorniku čestitajo.)
Člani Vzajemnosti
so vabljeni, da se jutri, v četrtek, takoj po delu
— snidejo na kratek pogovor v društvenih prostorih Šelenburgova ulica 6. Sestanek je važen in bo hitro opravljen, pričakuje se torej zanesljiva udeležba.	Načelnlštvo.
Ljubljanske strokovne organizacije
imajo jutri, v četrtek ob 6. zvečer važen sestanek v društvenih prostorih. Posebna vabila se ne bodo izdajala. Vsi člani se prosijo, da se ga zanesljivo udeleže in da pridejo kar od dela, pa bo zadeva, o kateri se želi zvedeti mnenja so-drugov, hitro opravljena.
Zgodba o materinem srcu.
Vznetitev in podžiganje vojnega navdušenja doma, nabiranje vidnih in odločnih uspehov na bojišču, to sta nalogi vsake vlade, ki je pahnila in zapletla svoj narod v vojno pustolovstvo. Kakor nam dosedanji razvitek afričan-ske vojne, so vodilni in vladajoči sloji v Italiji boljši režiserji kot strategi; z veliko spretnostjo pretvarjajo poraze na tripolitanskem bojišču v nacionalistične orgije na domačih tleh. Z godbo naskotizirajo vojake, z navdušenimi pozdravi iz domovine jih mamijo, da zatro v njih strah pred grozečo smrtjo. Doma pa pripovedujejo od blaznega samoveličja sežganim množicam, da stopajo njih sinovi z vriskajočim srcem in z veselo dušo smrti pred obličje; in da se v preslepljenih in prevaranih ljudeh ne zdrami dvom, naroča vlada parlamentu, da izreka vojski na bojišču slavnostne zahvale za junaštva, — ki se niso zgodila.
Iz severne Italije sporočajo drobno, preprosto zgodbo, ki je nasproti širokoustnirn popisom veličastnih zmag v resnici zelo majhna in neznatna. Dveh oseb se tika: matere in sina! Ampak s svojo silrio tragiko kaže odmev zločinskega pohoda v življenju poedincev!
Ko je lansko jesen izbruhnila vojna, je bilo pod orožje poklicanih desettisoč krepkih in lepih italijanskih mladeničev. Tudi iz Sabbade, tihega sela ob tirolski meji, je odšel sin vdove na afriško obalo; doma je pusti! grenko bridkost matere. Rrejela je odn Jega list, dva in potem molk. Slišala je, da vojne ni konec, in v skrbeh Je bila za sina, za življenje svojega življenja. Te dni pa je nagloma vstopil sin v izbo zapuščene vdove. S plaščem ogrnjen in ves prepaden; ni malenkost vojna in človeka zdela, ! pa da je le zopet doma, da se Je le zopet vrnil. V naročje je padla mati svojemu sinu in njegovo lice je poljubljala. Potem pa je prosil sin mater, da mu sname plašč z ramen. Ko mu odgrne plašč, zakriči od groze, da bi se kamen zdrobil, nikar materino srce. Sin se je vrnil brez rok! Z obeh ramen so mahali prazni rokavi. Tega pogleda ni preneslo materino srce, ki so ji vzeli lepega, zdravega fanta in ji vrnili pohabljenca. Zgrudila se je na tla in nič več jo niso zdramili. Srce ji Je počilo nad nesrečo sinovo.
In ko je bil pogreb matere, ki ji je počilo srce, in ko je stopal za rakvijo sin brez rok, ki sl ni mogel ruvatt las od bridkosti in ki so niu lile iz oči solze v potokih, ne da bi st jih mogel otirati, je bila to najsilnejša demonstracja zoper okrutnost vojne in je s hujšim gnevom in neizprosnejšiin sovraštvom do militarističnega
zlodejstva napolnila človeške duše nego katerakoli.
Koliko podobnih tragedij so doživeli ir: doživljajo matere in sinovi, bratje in sestre, možje 'm žene po vsej Italiji? Zakaj? Za koristi bank, ki so angažirane v Tripolitaniji, za koristi firm, ki dobavljajo arimidi orožje, strelivo, obleko, živila. Ko sešteva ta »žlahtni« in »izbrani« cvet italijanskega naroda svoje dobičke v blaženem zadovoljstvu, poka revnim materam srce od bridkosti.	___________
Ljubljana ju K
— »Slovenec« in »Bratstvo«. V pondeljko-vi številki hoče »Slovenec« naprtiti socialistom v liberalnem vodovju plavajoče društvo »Bratstvo«. Povemo »Slovencu«, da imamo socialni demokratje z »Bratstvom« prav toliko opraviti kakor s klerikalnimi organizacijami, ki razdirajo delavsko solidarnost kakor jo razdira tudi »Bratstvo«,
— Brivci in prazniki. Kranjske brivnice so bile na Jožefov praznik odprte kakor fe bilo doslej v navadi ob praznikih. Tako ostane tudi vse druge praznike.
— Izobrazba na katoliški podlagi. Iz Šmartna ob Savi nam pišejo: Imamo papeža! Tako vzklikajo šmartenski klerikalci, ko so dobili za župnika vnetega klerikalca Jankota Petriča. Klerikalci so res lahko ponosni na svojega prvaka. Oglejmo si malo njegove uspehe na izobraževalnem polju! Klerikalno izobraževalno delo se osredotočuje pri nas v čukih. To so tiči, ki letajo, ponoči okolo svojih tovarišic, trkajo s kljuni na njih okna in se kaj radi zaletavajo skozi okno noter. Zadnjič je planil čuk na nočnem poletu1 v sobo, kjer se ga je neka marinarica tako ustrašila, da bo šele čez devet mesecev zdrava. Drugače pa prede temu črnemu ptičjemu zarodu jako trda; letos ni bilo hudega mraza, pa so že močno skopneli. Njih številce je tako uborno, da bi jih en sam Šmarčan lahko pobasal v koš. Boje se, da jih ne bo niti. toliko, kolikor jih je treba za stražo pri božjem grobu o veliki noči.
— Nelepo postopanje. Dne 14. t. m. se je dogodila na kolodvoru v Kranju tatvina, ki je vse graje vredna in v interesu osumljenih bi bilo, da se tat izsledi krej ko mogoče. Iz posta-jenačelnikovega vrta je bilo namreč ukradenih šest ali sedem vrtnic; tak slučaj se je zgodil tudi že lansko leto. Naključilo pa se je, da je stal ob tistem času na postaji tovorni vlak številka 1787, ki ne more po drugi poti v Ljubljano; če bila namreč še kaka druga pot, bi bili železniški uslužbenci gotovo za tisto pot, da bi se izognili krivemu sumničenju, orožniških obiskov in drugih neprilik. Saj nas razumete gospod postajenačelnik! Lepo ravno ni tako postopanje proti železničarjem; radovedni smo ali bo dal gospod postajenačelnik zadoščenje prizadetim železničarjem, ki so zapriseženi za službo, ne pa — za tatvino.
— Utopljenec. (Z Viča.) Ko se je v nedeljo zvečer iz Končanove gostilne v spremstvu dveh mož vračal kovaški mojster Jožef Škerlj in je nekoliko zaostal za njima, je krenil preveč z glavne ceste ter zašel v naraslo Glinšco, iz katere so ga mrtvega danes zjutraj potegnili. Vzrok nesreče je pomanjkanje prepotrebne o-graje na tem kraju in zadostne razsvetljave, katero je pogrešati še na več drugih krajih. Žalostno, da morajo poklicane oblasti šele velike nesreče opozarjati na potrebne varnostne odredbe. Da bi se bil zgodil kak zločin, je neverjetno vsled tega, ker je bil ponesrečenec zelo priljubljen in so so v žepih našli srebrno uro z verižico in 418 K 48 vin. denarja. Škerlj zapušča vdovo in tri nepreskrbljene otroke. Čudno je to, da je pred nekaj leti tudi Škerlje-va mati, ko je prala, padla v vodo in utonila.
— Železniška nezgoda. Današnjemu dunajskemu brzovlaku, ki pride v Ljubljano šest minut pred šesto uro zjutraj, se je pokvarila blizu Laz lokomotiva. Poslali so iz Ljubljane drugo lokomotivo, da je pripeljala vlak. Brzo-vlak je imel zamude nad tri četrt ure. .
— OtroK med kolesi stroja, lžletni Anton Brandstatter iz Sodražice je po nesreči iašel v tovarno za stole Franceta Fajdiga, kjer dela njegov oče. Zagrabilo ga je kolo za suknjo in mu zlomilo na več krajih levo roko in ga tudi po telesu zelo poškodovalo. Nezavestnega so prepeljati v bolnišnico.
Idrija.
— Javna seja občinskega odbora je bila v sredo dne 13. t. m. Razpravljalo se je o računskem sklepu za 1. 1911 in o proračunu za I. 1912. Računski zaključek se je z večino proti sedmim glasovom v celoti odobril. Proti je glasovalo sedem odbornikov S. L. S. zaradi predloga odbornika Pegana, ki se je z večino proti devetim glasovom sprejel, da se izločeni znesek 8193.62 iz leta 1908 postavi namesto med aktivne zaostanke v aktiva pod točko hišne št. 509. Pegan je izjavil, da 20.000 K položi sam za to stavbo, če se mu proda, opravičeno je torej povišanje aktiv za ta znesek. Odborniki S. L. S, so izjavili, da za predlog ne glasujejo, ker jih to nič ne briga, ampak je stvar deželnega odbora, da jo uredi. Dalje so tudi zahtevali, da se k znesku 8193.62 dene v račun še 1074 K. Po pojasnilu župana, da se v smislu zadnjega odloka dež. odbora prebitek za leto 1910 za 15.332.52 zniža, če se ta znesek za 1. 1912 v proračun postavi, je torej predlog utemeljen in je diferenco smatrati le za sestavno pomoto deželnega odbora, vsled tega se je predlog z večino zavrnil. Predmet kritike je bilo prekoračenje nekaterih točk v računskem zaključku za 1. 1911, vendar pa se je na pojasnilo župana izreklo, da proti prekoračenju ni stvarnega ugovora, ampak se je le naložilo, da je v bodoče paziti, da se izdatki s proračunom vjemajo. Pri razpravi o proračunu za I. 1912 se je položka za ceste, kanale in jarke zvišala od 14.500 K na 20.000 K. Poslopje št. 509 se je pa soglasno sklenilo prezidati po novih načrtih za stanovanja in shrambo orodja gasilne straže z eno sobo, ki naj služi gasilcem v društveno porabo, Prebitek za 1. 1912 pa naj se naloži za regulacijo potoka Nikave. Proračun se je razven točke A. 2 (plače uradnikom) soglasno odobril, tej točki je bilo nasprotnih se-
dem glasov S. L. S. Seja j'e trajala tri ure ob navzočnosti 29 odbornikov. Tudi galerija je bila do zadnjega kotička natlačeno polna. Sedaj je zopet 14 dni čas pritožbe proti računu la proračunu. Radovedni smo, če se zopet najde kak nagajivec. ki si bo zopet upal vse redne posle zavlačevati in občini škodo delati. O tej seji bomo imeli priliko gotovo še pisati.
— A.louiobima zveza med Idrijo iu Logatcem je sedaj urejena tako:
Odhod iz:	Čas:	Ura:	Dohod v:	Čas:	Ura:
Idrije	zjutraj'	6	| Logatec	zjutraj.	750
	opoldan	12	j n	popoldan	1-40
	popoldan	330	n	»	540
Logatca	zjutraj	830	[ Idrijo	zjutraj	1020
n	opoldan	2 30 i	*»	popoldan	4
n	popoldan	630 ;	n	zvečer	8‘lS
jo. da je v noči od petka na soboto udrla v°:
it’
v 25. nadstropje v piberštajnskem rudrriku^j
1
po noči, sicer bi bila ugrabila nedvomno
je bilo sedem spodnjih nadstropij naenkrat vodo. Sreča je bila, da se je nezgoda zg°'
človeških žrtev; v nočnem šihtu dela le 111 „i kopačev v gorenjih nadstropjh, ki jih vodo
Cene so določene tako: z avtomobilnim onr* nibusom iz Idrije v Logatec ali iz Logatca : * Idrijo za vsako osebo po 3 K; s kombinirani® avtomobilom v. Idrije v Logatec ali iz Logatca v Idrij» za vsako osobo po 2 K. — Postajališč* so v Godoviču in Hbterderširi ter so določb nastopne cene: Idrija-Godovič, Godovič Hoterder-šica, Hoterderšica-Logatec za vsako osebo z av-tomobilnrin omnibusom I 501 K, s kombinirani® avtomobilom za vsako osebo po 1 K; ravnotak0 za vožnjo iz Logatca nazaj.
Mezdfw> gibanje1 rudarjev v FohnS' diorfu in v Ljubnem.
V soboto in nedeljo so bili v Fohnsdorfu ® Ljubnem trije velikanski rudarski shodi; zlas'1 shod v Ljubnem je bili tako silno obiskan, k*' kor ne pomnijo še. Tudi slovenski rudarji, k' jih je na tlaki Alpinske rudniške družbe na st°' tine, so se shoda polnoštevilno udeležili in slovenskem jeziku o. rudarskih zahtevah por0" čal sodrug Berdajs.
Mezde, ki jih dobivajo zgornještajerski rtl' darji, so že davno v kričečem nasprotstvu 7 draginjo živil, vsedr tega je zvišanje mezd ^ odložljiva potreba. Zato so shodi soglasno n** točili delegatom zadruge rudarjev, da predlog ravnateljstvu Alpinske rudniške družbe nasled' nje zahteve:	..
1. Petindvajsetodstaino zvišanje akordu'11 postavk za vse kopače in druge delavce v akor* du. Voznikom v soakordu je priznati 90odst0j' no mezdo kopačev. Kopačem }e priznati miri' malne dnino v znesku 5 K.	..
2. Petindvajsetodstotno zvišanje akordni'1 postavk za voznike, ki niso v soakordu s pači. irid oločitev minimalne dnine za voznik6 v znesku 4 K 50 vin.
3. Peindvajsetodstotno zvišanje mezde za vse delavce, ki delajo v »Herrenschichtu«. .
4. Prosta kurjava vsem provizionistom 111 njih vdovam.
... Zaradi mezdnega gibanja ne sme družb* nikogar odpustiti.
R.tdatii čakajo na ugoden odgovor družb0 do .-1 marca t. 1.
Zdaj ima besedo Alpinska rudniška družba' če odkloni zmerne zahteve rudarjev, jo zadef)e va odgovornost. 24. in 25. marca se odiočii0 rudarji ah za vojno ali pa za mir.
Štajersko.
— Neinško-nacionaina deželnozborska
ka, ki je na zadnjem shodu v Gradcu dobila lastnih volilcev zaslužene batine po grbi. se 1 zatekla pod okrilje koruptne in teroristR" druščine ptujskega paše Orniga. Sklicali s, shod v Ptuj, kjer so od župana Orniga odvisf1 kimovci prikimali »najhujši obsodbi ostudi)1^ napadov na spodnještajerske nemške (nac>°' nalite) poslance.« Mnogo ta zaupnica Orni!?0' vib trabantov v nernško-nacionalni gospodi 0 bo koristila; obsojena je v očeh vseh pošte01 ljudi. Saj ni še dolgo tega, ko je tajnik zve ■ industrijcev priznal, da je bil VVastian v boru izvoljen z denarno pomočjo ter kapit*1] stične organizacije, in porotna obravnava z(?' per glavnega Wastianovega priganjača La vri* v Mariboru, ki se je pred nekaj dnevi izvrši'*’ je to družbo do kosti kompromitirala. — Za0' mivo je s ptujskega shoda Ornigovo priznani ’ da je duševni oče zloglasnega predloga za premembo deželnozborskegu poslovnika, n*' perjenega ne toliko proti obstrukciji slove ^ skih klerikalcev, kakor proti vsaki opozicij' deželnem zboru sploh. Nakana se je izjalovi ^ kaže pa le. kako bi se nemško-nacionalna J čina rada znebila neprijetne socialno-deniok* tiČne kontrole.
— Rudniška nezgoda. Iz Kdflacha por°L.
diL*1
10*0
za*'*a'
— Umor in samomor med orožniki. I7 *\ed stenfelda poročajo o krvavem zlodejstvii n fj žandarji. Dva žandarja s postaje Ruder*0 sC sta šla v soboto na patruljo. Spotoma st* A, sporekla zastran dekleta, ki sta ga oba P° pu-la. V prepiru je snel eden orožnikov svojo v ^ ško in prestrelil svojemu tovarišu srce. da j štirih urah izdihnil. Nato je morilec usnirt" samega sebe. ________________
Koi*o§ho.
— Smrt delavca. V nedeljo zvečer je P ^ pri Zgornjem Dravogradu pomožni delave <e ton Peternel v Dravo ter utonil. Našli so g* drugi dan.	_	v
— Nezgoda v gozdu. Pri nabiranju gozdu je siri hlod 81etnemu delavskemu sm bertu Maku v Borovljah obe nogi.
GoriSko	^
— Izvrševalni odbor okrajne organ
za soriški okra! ima svojo sejo v neaeuu Q0.
24. t. m., v prostorih Delavskega domu
vse odbornike, da se je polnoštevilno udeleže, ker se bo razpravljalo o jako važnih stvareh.
— Okrajna organizacija za goriško okolico opozarja vse strankine pristaše, ki so zaostali S'strankinimi prispevki, da jih poravnajo vsak Pri^ blagajniku svoje krajne organizacije, drugače jih zadenejo določila statuta krajnih organizacij. Člani goriške krajne organizacije morejo poravnati strankine prispevke pri nje blagajniku sodr. Oblaku, ki je vsak dan v Delavskem domu, ulica Treh Kraljev štev. 16. — Istotako se opozarjajo vsi blagajniki krajnih organizacij, da obračunajo izterjane prispevke za 1. trimesečno dobo, blagajniku okrajne organizacije, vsaj do 15. aprila t. 1. Tozadevne postne pošiljatve naj se odpošljejo sodr. Al. Štol-JT blagajniku okrajne organizacije v Gorici, u-lca 1 reh Kraljev, štev. 16.
— Politična organizacija soc. dem. stran-he v Solkanu sklicuje za nedeljo 24. marca zaupen shod v prostore Delavskega izobraževalnega društva v Solkanu. Shod bo ob 10. predpoldne. Dnevni red je: Občinske volitve. — JR je stvar važna ni za izostale sodruge nobene opravičbe.
v, Modri goriški deželni odbor. Na Goriškem je bila lani slaba letina. Revni sloji prebivalstva so vsled slabega pridelka zagazili naravnost v bedo. Ali nad blagostanjem svojih de-zelanov čuva skrbno oko goriškega deželnega odbora, ki je hotel tu pomagati. Morda je imel velo dobro voljo, morda — toda pomagal pa le ni- Goriški deželni odbor je namreč kupil koruzo in otrobe, da jih prodaja revnim kmetom P° znižani ceni. Res se je to zgodilo — s tem Pa ravno najrevnejšim ni bilo prav nič pomado. Kdor je bil namreč tako obubožan, da ga 'i imel borega, ni mogel seveda kupiti koruze n otrobov tudi po znižani ceni ne in uradniki bfiželnega odbora so jo poslali v Gorico nazaj, rospodje pri goriškem deželnem odboru, na ta se pač ne olajša beda revnih kmetov! Go-l.k' kmečki proletariat pa se iz tega lahko na-iT1’ kaj ima pričakovati od goriških mogotcev,
ki
se spomnijo na revnega kmeta samo — ob
olitvah. Zato pa naj pokažejo kmetje hrbet vin protiljudskim elementom in naj stopijo v rste socialno demokratične stranke, ki je e-ma brezobzirna zagovornica in braniteljica ■diranega ljudstva.
.	— Podgora. V soboto 23. t. m. ob 7. zve-
R bo redna krajna konferenca politične orga-Pizacije v Podgori. Dnevni red: 1. Poročilo Rajnega pol. odbora: a) predsednika; b) bla-kPJnika; c) kontrole. 2. Volitev novega odbora.
•	Slučajnosti. Sodrugom, članom politične or-jRizacije se priporoča, da se konference go-udelrac. Obenem priporočam tudi našim JPšljemkom, ki še niso člani pol. org., da se ,"Geže konference v velikem številu. — Za a,ni politični odbor: Valentin Komavll.
Politični pustolovec. Iz Vrtojbe nam pi-
Ro: Svoj čas je delala na Goriškem precej Pa agrarna stranka in najglasnejši med
krij
g.] ' .	3ii aniva ni najglasnejši ineu
Dod'1Un' ^e. gospod Mrmolja, sedanji drugi z.PPan in lastnik nove opekarne v Dolnji
Ha °r ■ ^*d tedaj pa se je politično vreme Pri t m r'^em >zPremen>lo 'n iz navdušenega IjJ klerikalnega agrarca se je gospod Mrmo-»Gn ° g0rna Prelevil v dopisnika — klerikalne r6 vMrmolja se je namreč izkopal iz »no'? 'n zdtd ho<^e 'Krati nekakega vaškega Ham° a' Nekdanji piotiklerikalni agrarec se mreč ]10£e povzpeti na klerikalnih perotih Ho zEpa jakega stolca. V ta namen obrekuje oh * 0l'iei« socialiste v Vrtojbi, prav čvrsio n.psovanje pa je izlegel v 20. številki tega
lose ga *'sta z dne ^	VSe huda-
^ st> dopisa ne bomo odgovarjali, ker je njih l ZrP'seln°st tako očitna, da pobijajo same se-■ ar Pa se ^e očitka, da pišemo vrtojbski trd'*3 0 občinskih volitvah v »Sočo«, je ta U.'lev.Poleg debele laži tudi debela nezmisel; Hikd >>^0<ra<< ie liberalno glasilo in zato ne bo aar Prinašala socialističnih dopisov, ne gle-^til?na t0’ da Ile niaramo m' socialisti nikakih tav°VMZ liberalnimi listi. Če se nadalje zale-,i a Mrmolja. v nas, da smo »prosluli« sociala \?a spominjamo na tisti čas, ko so mu pred in Jj1 "Prosluli« socialisti pomagali iz revščine stj 1U d‘d' delo; »prosluli« vrtojbski sociali-bed'Irrlaip pa^ druga^no srce do nesrečnika v M«* kakor ga ima političnovetrnjaški gosirod {ak 1 ’ ki izk°riša del:
Se kakor nikjer drugje na Goriškem. Kar pa
ske
u °lJa> ki izkoriša delavce v svoji, opekarni o kakor nikjer drugje na Gor 'če nesramnih osebnih napadov na vrtojb-bsti s??'ahste, Pa povemo tole:	Mrmolja	je
$Dnit • ga v občini noben pošten človek ne HesrpxJe' 0n Je b' dela natlležo občini in Ztian - družini. In kako korenito socialno Socjle <ma ta Mrmolja, ki hoče komandirati HlaIft iL le razvi(Jno iz tega. da šteje mož narn . Rovce rned — kapitaliste! Sicer pa GaliJ6 razurnljiva Mrmoljeva jeza na nas so-m0 7 : Obrekuje nas po klerikalnem listu sa-Pri ,atekadelj, ker mu ne maramo pomagati vemn °veni pel,aniu Za županski stolec. Rovk^.?3 mu< da Političnega vetrnjaštva tudi t'.tCe ne bomo podpirali, pa naj poseza po nečednih manevrih!
Trst.
PoHlični odbor jugoslov. soc. deinokra-
tičfjp .	jURW3iuv.	Mic.	ueniuMa-
^ l>r.u ra.nke ima v petek 22. t. m. ob 8. zvečer ktvskcm domu važno sejo.
in .Strankino zborovanje. V nedeljo 23. t.
tiocca/'’'' pop* v KOstilni »International« v ulici v okr-Tn.1^/5 zborovanje sodrugov, stanujočih tannv!*!, °.vo Inesto 'n Rojan. Dnevni red: U-
Sklnov;*,„von, m ivujan. uucvm reu: u-"1anjka rajne orKanizacije. Nihče naj ne
Kd0rs,Sten°Kra^d tečai se otvori v Lj. odru ki ie I,Ea ,žeh udeležiti, naj se vpiše v listo, Razgrnjena v društvenih prostorih. v tuk f , deni- Pretečeno soboto se je vršilo p°Veda vskem izobraževalnem društvu na-bodj Predavanje sodruga Regenta o svo-Veadar 20<I^llzmu- Gdeležba je bila Častna, dligj n„ taba< kakor je bilo pričakovati. So-2a predi . SV,eli pozabitt, da se naši govorniki P°dado Z? * ^ yestno 'n resno pripravljajo, da >aterem	^	^asno	sbko	o vprašanj«, o
a*cev n?0vor,e• "i samo zahteva poslu-arveč tudi potreba predavatelja, ki
jo globoko čuti. Ampak ako se vse to od govornikov zahteva, bi se smelo tudi od sodrugov zahtevati, da s svoje strani zopet store vse potrebno, da bo predavanje slišalo kolikor mogoče največ oseb. Priznamo radi, da je predavanje eno, shod pa drugo in da je navadno za shode večje zanimanje. Toda dolžnost sodrugov je tudi, da razvnemajo zanimanje tudi za predavanja. T udi priznamo radi, da je bilo število poslušalcev na tem predavanju za ške-denjske razmere častno. Ampak vsak mora priznati, da bi bila udeležba lahko večja. Sodrug Regent je v svojih izvajanjih dokazal, da je svoboda v sedanjem kapitalističnem sistemu za večino ljudstva le lepa beseda, ki bo pa postala meso in kri le tedaj, ko se odpravijo vsi pogoji in vse oblike zatiranja in ko postanejo ljudje v gospodarskem oziru popolnoma enakopravni. To je pa mogoče le v socialistični ko-lektevistični družbi. Za svoja izvajanja je žel sodr. Regent splošen aplavz. Prihodnjo nedeljo popoldne bo v Skednju predaval italijanskim sodrugom sodr. Puecher.
— Sv. Križ. V nedeljo zjutraj se je pri nas ustanovila krajna organizacija jugoslovanske socialno demokratične stranke in so si sodrugi izvolili odbor 6 oseb. Na zborovanju je poročal v imenu tržaškega političnega odbora sodrug Golouh. Govrili so še sodrugi Sedmak, Košuta in drugi. Organizacija šteje sedaj 45 članov.
— Nedeljska veselica v Sv. Križu se je izvršila, kakor je bilo pričakovati. Udeležba je bila prav lepa. Moški zbor tržaškega Ljudskega odra je zapel pet lepih zborov. Delavski pozdrav, Vzbujanje duhov, Slava delu, Vasovalec in Marseljezo, ki jo je moral na splošno zahtevo ponoviti, kakor bi bil moral ponoviti še marsikak drug zbor, ako bi hotej ugoditi željam poslušalcev. Tudi pri tej priliki je zbor dokazal, da napreduje in se vedno izpopolnjuje. Dramatični odsek je uprizoril dve enodejanki. »Raztresenca« in »Nemški ne znajo«. Pri dveh igrah smo imeli priliko opaziti lepe igralske lastnosti gospe Požarjeve, ki je pokazala, da se da tudi iz enodejanskih burk ustvariti marsikaj lepega4 Dobri sovrstniki so ji bili sodrugi Vrabec Drago, Krištofič in Kočevar. Zlasti je bil sodr. Krištofič izboren, zelo raztresen major, in jako dober, pošten župan, ki pa ne zna nemščine. Kočevar je bil zelo pošten stotnik, raztresen kar se da in prav dobro je zadel biriča. 1 udi drugi so rešili ugodno svoje vloge in so zlasti sodrugi Vozel, Vrabec Vinko in Petrič pokazali, da bi bili sposobni tudi za večje vloge. Po veselici se je začela mladina vrteti in to pot na žalost domačemu gospodu duhovnu, ki je dejal, da bo zmolil 10 očenašev za duše te mladine, ki se v postu tako lepo zabava. Veselica je imela bolj protesten značaj. Kriško delavstvo je dokazalo, in zavedno dokazalo, da se je iznebilo pustih predsodkv. Kdor ima* veliko grehov, naj se pokori. Kdor se vedno zabava, naj se !e posti, ko se mu zljubi. Delavstvo se posti, itak preveč in bi bilo zato neumno, ako se ne bi veselilo in prijetno zabavalo, ko se mu nudi lepa prilika. Mi hočemo živeti, nam je dejala mlada deklica, ki je prišla na ples proti volji črnega gospoda.
Umetnost in književnost.
Iz pisarne slovenskega gledališča Nocoj se uprizori Straussova mična opereta »Netopir*, v kateri gostuje ga. Polakova iz Zagreba. Predstava je za častni večer ge. Češarkove, ki opravila že 25 let posle blagajničarke pri slovenskem gledališču.
— Slovensko gledališče. Včeraj se je popoldne ponavljala v soboto prvič uprizorjena socialna igra »Tovarna« Etbina Kristana. Uprizoritev tega dela na slovenskem odru je bila sijajna; režija in igralci so se odlikovali tako, da zaslužijo brezpogojno priznanje, ki so ga v obilni meri želi pri obeh predstavah. Čudovito je pogodila ga. Šetrilova razvoj Mele od navadne punčke do samostojno misleče žene v vsaki fazi, v vsaki niansi. Krepak značaj brez nepotrebnega patosa, preprost, a močan in odločen, je postavil gd. Nučič na oder. Tovarnarja, ki ni ustvarjen za gospodarja in se mora u-makniti, je značaju primerno interpretiral gd. Danilo, ravnatelja, ki je ustarjen za Gospodarja, za modernega kapitalista, pa gd. Skrbinšek. Vlogo tovarnarjeve žene, ki bi s pomočjo denarja rada prišla v bleščeči svet plitske^a uživanja, je dobro pogodila ga. Bukšekova, Imeniten Beze, pFevdaren delavec, ki ga jeza lahko hipoma premaga, je bil gd. Verovšck, izvrsten intrigant pa gd. Bukšek. Gdčna. Wintrova je svojo malo vlogo prav premišljeno odigrala. Zbor delavcev, izdatno povečan, pa je bil tako dovršen, da takih ensembelskih prizorov sploh še nismo videli na našem odru. Naloga, ki jo je imel rešiti, je bila izredno težka, ker se tu ni moglo »statirati«; v tej množici mora biti vsak posameznik gibčen; besede se pode, kratki vzkliki slede drug drugemu, v prednjih vrstah ima vsak individualen značaj, a iz vsote teh moo ra nastati skupni značaj mase, neorganizaranih, šele pod silo udarcev do zavesti prihajajočih, skrajno vdanih in skrajno nezaupnih delavcev, kakršni so na prehodu iz patriarhalnih v kapitalistične razmere. Resnično — ta esemble je sposoben za velike naloge. Kaj bi se dalo še napraviti iz njega, če bi bilo več ljubezni za gledališče tam, kjer bi ie moralo biti!
— Sattnerjev oratorij se bo četrtič izvajal v četrtek, dne 21. t. m. ob pol 8 .zvečer v Unionu in ne v sredo, 20. t. m. kakor ie bilo napovedano na prvih lepakih. Vstopnice za četrto izvajanje se že dobivajo.
Vestnik organizacij.
Pevska vuj# ..Vzajemnosti*1 Je danes, v sredo ob 8. zveier v društvenih prostorih; ob pol 8. zvečer |e seja pev’ skega odbora.
Delavsko gibanje.
” Občni *bor ljubljanskih kovinarjev. V
nedeljo 17. marca Je bil pri »Rerlesu« celoletni občni zbor ljubljanske kovinarske podružnice. Zelo lepo obiskani zbor Je otvoril ob pol 11. dopoldne predsednik sodrug Hlebš in pozdravil vse prisotne, zlasti sodruge, ki so bili došli iz
Kamnika. Predsednik je poročal o sestankih podružnice, ki pa niso izpadli kakor bi bilo želeti. Nato je podal sodrug blagajnik blagajnikovo poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da je imela glavna podružnična blagajna 1. 1911. dohodkov 1154 kron 56 vin. in sicer je dalo 57 pristopnin 34 kron 20 vin., 1834 prispevkov pa 1100 kron 40 vin. (posebni prispevek 0.82 K). Izdatkov je bilo 1138 kron 61 vin. in sicer: brezposelna podpora 168 K; potovalna podpora in prenočišče 270 kron 80 vin., preselitvena podpora 30 K; inkasso 28 kron 36 vin.; časopisje 107 kron 20 vin. (za agitacijo 14 K); stanovanje 18 K; krajevni podružnici 132 kron 37 vin.; centrali se je poslalo 365 kron 67 vin. Krajevna blagajna pa je imela sledeče dohodke: prebitek od leta 1910. K 33.93; kovinarski prispevek od tedenskih prispevkov 132 kron 37 vin. Cisti dobiček od vinske trgatve 45 K. Izdatki so pa sledeči: pisarniške potrebščine 16 kron 80 vin.; izvenredne podpore 48 kron 9 vin.; stanovanje 27 kron; bolniške podpore 15 kron; razno 12 kron; strokovni komisiji 36 kron 68 vin. Prebitek je torej 55 kron 74 vin.
V	imenu nadzorstva je poročal sodrug Berdajs, da so bili vsi računi v najlepšem redu, na njegov predlog se podeli blagajniku absoiuto-rij. Nato je bila volitev in so bili izvoljeni naslednji sodrugi: Ivan Hlebš, predsednik; Hrovat Gabriel, blagajnik; Vehovec, zapisnikar; Berdajs- Josip in Sattler Avgust, nadzornika; Sirca, Ulaga, Mak, Slej, Kramar Anton, Kramar Jožet, Spec, odborniki. Pri zadnji točki »Predlogi in nasveti« je predlagal sodr. Vehovec, naj bi se prirejala redna predavanja o kovinarski stroki, kar se je vzelo na znanje. Sodrug Kramar je predlagal, naj bi se pobirali za bolne člane prispevki, kar se je vzelo na znanje in je presednik sodr. Hlebš izjavil, da se je v tem oziru že storil prvi korak. Predsednik Hlebš je nato opozarjal kovinarje, naj ne hodijo vsak na svojo pest k podjetniku zaradi raznih zahtev, ker se s tem prav nič ne doseže, kar bi imelo trajen dobiček za delavstvo, ampak naj se rajše organizirajo do zadnjega moža in bo potem organizacija predlagala zahteve; zadnja pot je edino uspešna. S tem je bil ofici-elni dnevni red izčrpan, nakar je govoril sodr. Peterlin o modernihdelavskih bojih. Govornik je pokazal, kako se gospodarski boji med proletariatom in kapitalizmom vedno bolj poostru-jejo v tej smeri, da se bije organizacija delavstva z organizacijo podjetnikov. Zategadelj je treba delati z vso silo na to, da bo delavska organizacija močna, ker le na tanačin bo možno streti brezobzirno podjetniško izkoriščeva-nje. Zato pa je treba agitirati, agitirati in agitirati, povsod in z vsemi sredstvi. Govornikovim izvajanjem so sodrugi kovinarji živahno pritrjevali, znamenje, da umevajo velik pomen organizacije. Govoril je še strokovni tajnik sodr. Zore, ki je izpodbujal kovinarje k živahnemu delu za svojo strokovno organizacijo. Nato je sodr. Hlebš se zahvalil za udeležbo in zaključil ob tričetrt na 12. občni zbor s pozivom, naj gfedo vsi kovinarji na čvrsto delo za svojo organizacijo.
—	Nezaslišana podjetniška izkoriščeval-nost. V Samassovi tovarni se je dogodil slučaj takega izkoriščanja, ki ga gotovo lahko postavimo ob stran največjim izrodkom kapitalističnega gospodarstva. Tovarnar je naročil nov stroj za čiščenje litja; stroj velja 11.000 kron. To delo so popreje opravljali štirje delavci, ki pa so jih morali plačevat delavci sami, kar je škandal brez primere! Ampak najhujše šele pride: stroj, ki ga je naročila tovarna, morajo plačati delavci sami. Tako je namreč ukrenil od ljubezni do delavstva se topeči gospod Samas-sa. V ta namen bodo odtrgavali vsakemu livarju po en vinar od enega kilograma vlitka. Kaj takega se ni še izlepa zgodilo v zgodovini kapitalističnega izkoriščanja. Možno in umljivo pa je tako brezobzirno postopanje z delavstvom, ako pomislimo, da je ined Samassovimi delavci velika brezbrižnost in nezavednost. Delavci, zdramite se, strnite svoje moči v strokovni organizaciji in konec bo taki podjetniški brezobzirnosti kakor tudi drugim slabim razmeram!
■=■ Kovinarska stavsa v Z Ucu. Ueiavci v Lorberjevi tovarni za poljedelske stroje so vodstvu pred kratkim predložili svoje zahteve, ki jih je tovarna tebi nič meni nič zavrnila. Vsled tega so delavci II. t m. stopili v stavko, kakor smo poročali Naslednji dan so se vrnili na delo. da nudijo g. Lorberju še enkrat priložnost za mirno poravnavo mezdnega spora. V soboto so se delavski zaupniki z zastopnikom kovinarske organizacije oglasili pri g. Lorberju, ki pa se je na-prarn delavski organizaciji v jako sirovo in brez-obrazno obnašal. Sodrugu Škrabčtu ^ zagrozil, da ga vrže na cesto in je svojo grožnjo naslednji dan izpolnil Tovariši so iz solidarnosti ustavili delo. Dohod v Žalec je prepovedan.
= t esnl delavci v graški tovarni za vagone in v tiubnem so v mezdnem gibanju, vsled tega sta Gradec in Ljubno za lesne delavce zaprta
>=> Čevljarski delavci naj se ogibljejo Gradca, Ljubna, Donawitza. Judendorfa, Leitendorfa in Gdfla, dokler ni mezdno gibanje v teh krajih končano.
= 400 socialno demokratičnih občinskih odbornikov v Švici. Švica šteje danes 400 so-pialno-demokratičnih občinskih odbornikov. To je, ako upoštevamo, da ima Švica samo toliko prebivalcev kakor Veliki Berolin, jako ugoden rezultat. Izmed teh zastopnikov je približno 20 mestnih svetn kov, kj upravljajo, kakor v Curihu, Bernu, Baslu itd, najvažnejše resorte in so v nekaterih mestih na tem, da dobe večino. Največ rdečih občinskih odbornikov ima kanton Bern, namreč 95, njent« sledi Cunh z 90, Basel s 47,
Solothurn s 43 itd.
 "              ""   ...........................
Državni zbor.
Dunaj, 19. marca.
Dgnašnja seja državnega zbora je bila pusta. Vgčina poslgncev iz planinskih dežel je ostajg doma zgrudi nrazujka sv. Jožefu. Nadaljevalo se je prvo čitanje brambne reforme, ki ni
zbudilo zanimanju. Y imenu slovenskih klerikaR cev je govoril Pogačnik; razume se, da Je zanj vse, kar zahteva brambna reforma, državna potreba. Finančni minister je predložil načrt za-
kona, po katerem se ima polagoma odpraviti mala loterja; ali tako socialen iiskus vendar še ni, da bi sploh odpravil to nemoralno institu--cijo, ampak nadomestiti io hoče z razredno loterijo po ogrskem vzoru, ki naj bi se vpeljala takoj; poleg nje pa ima še obstojati mala loterija, dokler ne doseže država iz razredne toliko dohodkov, kolikor jih ima sedaj od male. Na koncu seje je poslanec Breiter interpeliral predsednika zaradi evharističnega kongresa,. Rusin Polesa je pa urgiral razpravo o rusinskih učiteljskih rzmerah.
Začetkom seje predlaga finančni minister Zaleski zakonski načrt o
o odpravi male loterije.
V svojem utemeljevanju omenja poslanca Rosnerja, ki je 25 let zaporedoma zahteval, da se odpravi mala loterija. Dne 26. junija 1908. je državni zbor sprejel resolucijo, ki je zahtevala, da opusti vlada vsako leto po eno desetino kolektur, tako da bi bile koncem desetletja vse odpravljene; prepuščala pa je vladi, da uvede v primernem času razredno loterijo. To pot je zdaj nastopila vlada. Stošestdeset let je živela mala loterija, pa se ne da odprviti v enem dnevu. Čim se nadomesti z razredno loterijo izguba, ki jo utrpi država z uničenjem male loterije, se ima ta odpraviti. (Odobravanje.)
Nato se nadaljuje prvo čitanje.
Brambne reforme.
Hrvat Biankini se pritožuje, da se ne zniža službena doba pri vojaški mornarici in da se v armadi in marini zapostavljajo Jugoslovani,, ker se vsa boljša mesta hranijo za Nemce in Madjare. Govornik protestira, da se zlorablja vojaštvo za volitve, na Hrvaškem. S tem, da se hoče nemščina u-vesti kot službeni jezik pri vojaških sodiščih, bo za 80 odstotkov vojakov odpravljena neposrednost sodnega postopanja. Hrvatje ne bodo podpirali brambne reforme.
Slov. kler. Pogačnik nastopa proti ogrski resoluciji in pravi, da. so Slovenci iz stvarnih razlogov »v interesu armade in prebivalstva (!)« pripravljeni glasovati za brambno reformo, protestirajo pa zoper to, da bi se delale Madjarom politične koncesije za brambno reformo.
Češ. rad. Klofač zahteva narodno enakopravnost v armadi.
Govora kršč. socialcev Guggenbergerja m Schuberta sta brez pomena.
Posl. Breiter vpraša predsednika, če mu je znano. da; se hočejo po iniciativi kardinala Nagla udeležiti
evharističnega kongresa cesar, prestolonaslednik in nadvojvode in če hoče ministre kot cesarjeve svetovalce upozo-riti. da je to neumestno?
Predsednik odgovarja, da to ni v njegovi kompetenci.
Prihodnja seja jutri.
ZA SOCIALNO ZBOROVANJE. Socialisti pri Sturgkbu.
Dunaj, 20. marca. Včeraj so bili socialistični poslanci. Adler. Seitz, Widholz. Smitka m Eldersch pri grofu Sturgkhu zaradi zavlačevanja socialnega zavarovanja in so ga upozorih da je stališče vlade v važnih točkah nevzdržno. Grof Stiirgkh se je zahvalil za informacije in je izrekel upanje, da se bo v odseku prišlo do enotnega nazora.
PATRIOTIČNI POSLANCI.
Dunaj, 20. marca. Doslej se ie oglasilo o-krog 120 poslancev, ki pojdejo nocoj v Trst,, kjer se jutri spusti drednot »Tegetthoff« v morje. Zaradi tega ne bo ta teden nobenega glasovanja.
KONVENCIJA O SLADKORJU.
Dunaj. 20. marca. Danes predloži finančni minister predlog o bruseljski konvenciji o sladkorju, ki mora biti do 1. aprila rešen.
Lurška pravljica.
Spisal dr. Rouby, ravnatelj blaznice v Alžirju.
(Nadaljevanje.)
Ponavljam in povdarjam še enkrat: Vizijo, pa naj je nje predmet katerikoli, spremlja vselej občutek izredne sreče. Ta užitek povzroča, da ekstatiki tako hrepeneče pričakujejo krizo. Bernadeto je s tako silo gnalo, če se je bližal trenotek, da je vzlic vsem prepovedim staršev in vzlic vsem zaprekam skoro bežala k jami, kjer so jo čakale neizmerne radosti.
Obličje izraža začudenje, strmenje, blaženost: bolnik časih govori, nakaže kretnjo, vedenje, ki se nanaša na halucinacijo; najčešče pa ostaja nepremičen. Pozornost, obrnjepa na predmet njegovega zamaknjenja, je tako napeta, da ga ne odvrne od nje nič, pa naj se godi karkoli okrog njega.
V drugem delu krize lijejo solze, pogosto uhaja voda.
Čudno je, da te živčne krize ne spremlja mrzlica in močnejše utripanje srca, kakor bi človek pričakoval pri tako mogočnem vznemirjenju. V ekstazi in pri vseh histeričnih pojavih je utripanje normalno, tudi opeša ne. Oseba se polagoma prebudi, vzdihne in se trudi, da se ji povrne zavest.
Efcutuzu sv. Terezije. Y eni svojih knjig popisuje sv.Terezija ta histeričen simptom pod naslovom ekstatične molitve. Njen žiyi popis je popolnoma enak popisu v naših medicinskih delih:
»Vsi razločni pbčutki izginejo. Le še dobroto vživa človek, ki so v njej obsežene vse ostale dobrote. Duševne sposobnosti in čuti so tako zaglobljeni v to veselje, da jih nič notranjega ne vnapjega ne moti. Duša — kakor bi bila trenot-no posajena v nemoč in zamaknjenje polno zadovoljstva in neizrekljive naklade! Sile pešajo ih komaj, da se se pregibljejo. Oči jezejo same od sebe vkup; če §o odprte, ne služijo več. j^kd sliši le še neruzlpčen šum, nobene besede
• r/i A »i r\ K ntm cf r\	»v« « , n w	^	4..
ot* jc &(iijciUl, UU VCoCIJcI Ul bC LlUVcK IaZJUlvdl.
Večkrat se mi je ob prebujenju iz te molitve zgodilo, da nisem vedela, ali so bile sanje ali
B. Gotzl, Ljubljana
Mestni trg št. 19. - Stari trg št 8.
skladišče oblek MT- domačega izdelka gospode in dečke. — Velika izbera tu- la lae* ===== zemskega blaga za obleke po meri. ==*
Solidna postrežba. • Vedno nizke eena.
resnica. Ko sem opazila, da sem vsa premočena od solza, ki so tekle brez prestanka, brez trpljenja, kakor nebeška rosa, sem šele spoznala, da niso bile sanje.«
Bolje ni moči popisati. Tri stoletja pred šolo Salpetriera je Terezija popisala ekstatično krizo; ampak ta svetnica je po krivem postavljala ekstazo za vzor molitve in bodrila družice s Karmela k nevarni stopnji popolnosti.
Hipnotična ekstaza. V poslednjih letih so dela o hipnotizmu prav posebno pojasnila znak ekstaze, poprej jako redek znak, ki ga niso mogli opazovati zdravniki, ki pa se ga da danes poljubno izzvati na uspavanih osebah in študirati.
Nekatere hipnotizirane osebe je prav tako lahko posaditi v ekstazo, kakor v katalepsijo in v halucinacije.
Uspavan ekstatik se vede tako-le: »Na o-sebi se pokaže naenkrat čuden izraz v obrazu; lepa postane neizrekljivo lepa. Z izrazom razsvetljenega, žarečim od notranje radosti. Kakor da hoče v neskončnost. Noge se komaj dotikajo tal. Z usten se usipljejo nevezane besede. Cele potoke luči vidi, ki jo zalivajo, cele potoke harmonij, ki jo navdajajo z začudenjem.«
Ta podoba velja besedo za besedo tudi za Bernadeto, zakaj nje biografi ne govore nič drugače o njej, če opisujejo ekstaze pred jamo. Še več! Ker je histerični otrok bil zelo dosto-pn hipnozi, bi ga bilo moči z vizijo posvetne o-sebe namesto Device Marije poljubno posaditi v ekstazo.
IX.
Krive prikazni.
Čitatelj pozna zdaj halucinacije in histerično ekstazo. Prav lehko bo izluščil bolehne pojave iz Bernadetinega vedenja ob štirinajstih obiskih jame. Popisovanje po edinih obiskih bi bilo dolgočasno, ker so si med seboj skoro enaki; če popišemo enega, smo povedali vse! Posamezne podrobnosti pri nekaterih prikaznih bomo obdelali mimogrede.
Bernadeta je dospela pod vplivom živahnega vznemirjenja k jami. Pokleknila je pri vhodu in pozorno obrnila oči proti votlini. Potem se ji je pod vplivom dušne avre ponovila prva prikazen, ona gospa X., v obliki halucinacije.
Ker so jo pregovorili, da je v prisotnosti Device Marije, je trdno verjela, da jo resnično vidi. Zato se ji je od časa do časa priklanjala in se z njo razgovarjala. Enkrat je občinstvu pokazala Devico z roko, drugič je poškropila prikazen z blagoslovljeno vodo. Časih se je po kolenih splazila do jame in nazaj, kakor na povelje Device. Ta dejstva so se godila vselej v prvi periodi krize, v halucinacijski periodi. Cez nekaj minut je Bernadeta pokleknla, se pokrižala in vzela svoj rožni venec v roke.
Potem je začela druga doba, doba ekstaze. Po nekaj češčenimarijah se je otrok hipoma izpremenil; zgodil se je prehod od navadnega življenja v drugo življenje kakor iz bedenja v spanje.
Bernadeta je obstrmela nepremično — to nepremičnost srečujemo na vsaki strani katoliških pisateljev o ekstazi. Ustne se niso več pregibale in le še srebrni, komaj slišni glasovi so prihajali iz dna grla, krč glasilk ali globus hystericus.
ZADNJE VESTI.
Z BOJIŠČA DELA.
Zagorje, 20. marca. Dne 18. t. m. ob 1. ponoči je smrtno ponesrečil strojnik Anton Marn ml. Prijela ga je vrv predora in je takoj obležal rnrtev. Opravljal je delo sam, ki bi ga imela dva kakor je bilo predpisano.
TRŽAŠKA POROTA.
Trst, 20. marca. Najvišje sodišče je razveljavilo sklep višjega deželnega sodišča v Trstu, ki je razveljavil seznam porotnikov, kakor ga je bila sestavila komisija deželnega sodišča. Tržaški magistrat bo moral sestaviti novo porotno listo z upoštevanjem slovenskih'želja, na podlagi katere bo napravila komisija deželnega sodišča nov letni in službeni seznam. Vsled te-
ga se letošnje tržaško porotno zasedanje zopet zavlači.
GIBANJE AVSTRIJSKIH RUDARJEV.
Položaj na Češkem.
Praga, 20. marca. V Mostecu stavka nad 700 rudarjev. Žandarmi ščitijo stavkokaze. V t e p 1 i š k e m okrožju so sklenili rudarji, da stopijo 31. t. m. v stavko, ako jim podjetniki ne ugode. V kladenskem okrožju baje podjetniki s 1. aprilom dovolijo povišanje mezde.
SPLOŠNA STAVKA ANGLEŠKIH RUDARJEV.
Minimalna mezda.
London. 20. marca. Zakonski načrt o minimalni mezdi po rudnikih so predvčerajšnjem predložili delavski stranki. Na londonski borzi so sklenili ponovno zvišanje cene premogu in sicer štiri šilinge za tono.
STAVKA NEMŠKIH RUDARJEV.
Konec stavke?
Bochum, 20. marca. Včeraj popoldne je sklenil shod rudarjev, da stavko konča. Danes gredo baje vsi rudarji v ruhrskem okrožju na delo.
PONESREČENI RUDARJI.
Ratlbor, 20. marca. V rudniku Petershofen pri Hulčinu je v rovu »Oskar" zasulo tri rudarje; vsi trije so mrtvi.
ČENSTOHOVSKI PROCES SE PONOVI. Birokratično kljuse.
Lvov, 20. marca. Iz Piotrkova poročajo; Sodni dvor je pri razglasitvi sodbe v čensto-hovskem procesu prezrl, da je treba carskega odobrenja za obsodbo duhovne osebe, ki povzroči izgubo državljanskih pravic. Prokurator je zategadelj naknadno vložil ugovor proti sodbi. Vsi člani sodišča so dobili ukor. Sodba prve instance se smatra za nepravomočno. zato bo druga instanca ponovila proces.
ANGLEŠKA MORNARICA.
Churchillov govor.
London, 20. marca. Na predvčeraj, seji poslanske zbornice je govoril ob proračunu mornarice prvi lord admiralitete Churchill o angleški mornarici. Dejal je, da Angleška ne sme nikdar prepustiti, da bi moglo napasti brodovje ene same države Angleško z upravičeno nado na uspeh. Izjavil je, da nameravajo angleško mornarico popolnoma na novo organizirati.
ITALIJANSKO TURŠKA VOJNA.
Italijanska pomorska akcija.
Dunaj, 20. marca. Po poročilih, ki so dospela na Dunaj in katerih resničnost je nedvomna, križari v arhiplu močna italijanska eskadra, ki sestoji iz več bojnih ladij in križark.
Z rusko-turške meje.
Carigrad, 20. marca. Na porti govore, da se še vedno zbirajo na kavkaški meji ruske čete. Uradni krogi so mnenja, da hoče Rusija s tem vplivati na porto, da bi umaknila svoje vojaštvo iz perzijskega ozemlja.
POŽIGALCI V JUSTIČNEM MINISTRSTVU.
Carigrad, 20. marca. Predvčerajšnjem zjutraj sta skušala zanetiti v turškem justičnem ministrstvu dva moža ogenj; v dveh nadstropjih sta razlila petrolej. Enega požigalca, neaktivnega poročnika I z m a j 1 a so takoj prijeli. Izmajl je hotel zažgati palačo iz osebnih ozirov, da bi uničil akte procesa, ki je naperjen proti njemu. Policija je prijela tudi drugega požigalca, nekega neaktivnega stotnika.
KITAJSKA REPUBLIKA.
Ženska volilna pravica.
London, 20. marca. Iz Nankinga poročajo: Narodna skupščina je včeraj odgovorila na peticijo kitajskih žena za žensko volilno pravico. Narodna skupščina je načeloma sprejela žensko volilno pravico, izvršitev pa je odgodila na nedoločen čas.
Odgovorni urednik Pran Bartl.
Izdaja in xalag& »siožba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
trgovina Maček & Komp.
Založniki c. kr. priv. južne žel.
Ljubljana, Franca Jožefa cesta štev. 3.
priporoča veliko izbiro spomladanskih novosti za gospode in dečke. Strogo reelna postrežba.	Najnižje	cene.
3
zlati nauki!
i.
Kdor s „FLORlAN-om se krepča, Zmeraj dober tek ima i
II.
Če želodec godrnja,
Pij „FLORIAN-a“, pa neha
III.
Ni otožen, ni bolan,
Ta, ki vživa
J
Postavno varovano.
Kavarna „Central“.
Danes in vsak dan
= koncert =
dunajskega dam. elitnega orkestra.
Z velespoštovanjem
Štefan Miholič, kavarnar.
Bioglobin
l
zdravniško priporočeno
dijetetično sredstvo.
Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa.
Odlično jačilno in krepilno sredstvo za mlade in stare.
V	steklenicah po 3 K 50 vin. in 2 K v vsaki lekarni.
Ivan Jax in sin, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
_šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler. - Vozna kolesa.
=  Ceniki zastonj in franko.
Občno konzumno društvo v Zagorju
----- 	(vpisana	zadruga	z	omejenim	jamstvom)
naznanja svojini članom, da se bode vršil
izredni občni zbor
dne 31. marca 1912 ob pol 4. uri popoldan v dvorani gosp'
Riharda Mihelčiča na Toplicah.
Dnevni red:
1. Preosnova zadružnih pravil 3. Volitev 9 nadzornikov & § 80.	4 namestnikov.
2. Okrožnica članov.	4.	Slučajnosti.
Vstop je dovoljen samo članom, ki naj prinesejo s seboj članske knjig, da se z njimi izkažejo.
V	Zagorju, dne 18. marca 1912.
Za nadzorništvo:
Anton Rupnik,	Ivan	Wallend,
zapisnikar.	predsepnik.
rm
m-
, Če hočeš kaj zanimivega citati, 1 sKopfe
DoyloviJi detektivskih povesti
SHSRlLiOOK HOLMESA
ter se naroči
na nadaljnje
UT §£**? Ppl tvpdki Klelnmayp & Bamberg v Ljubljani *V|© C	{tli	pa	ir	vseh	dx>ugih	knjigarnah
  .........................................