118. številka. Ljubljana, v četrtek 24. maja. XXI, leto, 1888. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-og erake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljtibljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za meneč, po 30 kr za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravništvojc v Gospodskih tdic.ih št. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne »tvari. 9 Iz dr. Ferjančičevega govora. Začetkom včerajšnje seje je predsednik dr. Smolka poprijel besedo in dr. Foreggerja zaradi njegovih žalečih izrazov, da Slovani že pa naravi nemajo pravnega čuta, mej odobravanjem desnice pozval k redu. Kot prvi govornik k naslovu „Centralleitung" pravosodnjega ministerstvn nastopil je potem dr. Ferjančič in se najprvo obrnil proti dr. Foreg-gerju rekoč: Sila govova tega poslanca ni bila v tem, kako je razpravljal o zeraljeknjižnih naredbah za deželno nadsodišče Graško in ob imenovanjih pravosodnega ministra, marvečvjdveh nečuvenih psov k ah, kateri je Slovanom vrgel v obraz, (Tako je! na desnici), da Slovani nemajo pravotvorne moči, niti pravnega Čuta. Izvestno sem si gotov pritrditve vseh visoke zbornice Slovanov, ako rečem, da so se nam te psovke nasproti zabrusile od najmanj poklicanega. (Glasno odobravanje na desni) Jaz mislim, da tudi njegovi pristaši, ali pravilneje: oni, na katere se on obeša, neso njegovega mnenja. (Klici na desni: Menda že !) Ko je tako dobro krenil Foreggerja, začel je pojasnjevati razmere pri nad sodišči v Gradci. Ker se temu vprašanju prisoja politična važnost, jedino to je krivo, da se razmere ne ujemajo s pravosod-stva zahtevami. Kar se tiče Kranjske, ni ga napredka razen pri deželnem sodišči v Ljubljani. V okoliši okrožnega sodišča v Rudolfovem je posamičnim funkcijonarjem svobodno, hočejo li uradovati slovenski, ali pa ne. Na Koroškem s > še vedno iste obupne razmere. S slovenskimi strankami občuje se še vedno z znaninimi posredovalci, mešetarji in če ni nobenega mešetarja, pokažejo se Slovencem prej ko slej vrata in reče se jim : Učite se prej nemški! (Čujte, čujte! in klici na desni: Lepa pravna država!) Pri deželnem sodišči v Celovci je osem svetovalcev, a petero izmej njih ne zna slovenski, kakor tudi svetniški tajnik ne in sedem pristavov izmej osmero. (Čujte, čujte!) Jedini slovenščine zmožni pristav pridedeljen je okrajnemu sodišču in mora opravljati vse po slove za vseh 18.000 v okolici Celovški stanujočih Slovencev. Da bi se bagatelne razsodbe proglašale, LISTEK. Črtice K a z a š k e. (Čoski upisa) E. J o l i n e k , poslovenil Podvidovaki.) Sveti Onufrij bil je mnoga leta najbolj priljubljeni svetnik vsega poljskega plemstva in bivalcev v zapadnej Ukrajini. Ne morda samo zato, da je ži-venje tega svetnika spominjalo vrle gospode brate z množjem činov gospodu Bogu osobito milih, marveč vzlasti nekako zato, da je podal povod — da brez ovinkov povem — k mnogemu popivanju in k mnogokaterej izvrstnej zabavi. Sveti Onufrij ima tu leto na leto 12 dne junija meseca svoj dan, a baš na ta dan pade v slavnem Berdičevu najslavnejši sejm. K temu moram pristaviti, da je imel Berdičev na leto štiri hrumne sejme, toda vsak mladeneč na zapadnej Ukrajini jo vedel, da se morajo Berdičevska P reč is ta (15. vel. srpana), Kozina in Damjan (1. listopada) in Oznanenje (24. sušča) pred svetim Onufrijem Bkriti. Osobito se baje Kozma in Damjan nista nikdar izborno obnesla. Ali za to sv. Onufrij ! Na njegov dan zgrinjale so se v Berdičev nepregledne kakor veleva zakon, o tem ni sluha. Za izgovor čuje se: To je preneumno; jaz naj sodbo progla- i lam, on mene ne umeje, jaz pa uji'ga ne. (Čujte, Čujte! na desni.) Izmej okrajnih sodnikov jih je 10 slovenščine nezmožnih. Izm^j 17 avskultantov zna samo jeden slovenski in še ta je pri okrajni sod-niji v Gorenji Beli. Znamenito je, kar se dogaja pri okrajnem sodišči v Št. Pavlu. Kadar imata ondu dve slovenski stranki pravdo, pošijajo je k sosednemu okrajnemu sodišču na Štajersko. (Čujte, čujte! na desni.) Kako je to po zakonu mogoče, tega ne umejem, kajti sodne pristojnosti zaradi* neznanja jezika ne poznam. Kar se tiče okrožnega sodišča Celjskega, je ondu borba proti uradovanju slovenskemu še hujša, in sicer radi tega, ker prebivalstvo energičneje zahteva slovenskega uradovanja, uradniki se pa branijo. (Čujte, čujte!) Obžalovati je zlasti to, da so uradniki za slovensko uradovmje sposobljeni. Pravosodno ministerstvo zahteva, da se imajo izpovedbe zabeleževati v onem jeziku , v katerem se povedo, in državnemu pravdništvu je naročeno, naj toži v jeziku obtoženčevem; okrožno sodišče v Celji pa je druzega mnenja nego pravosodno ministerstvo in jaz bi pravosodnega ministra jako prosil, da bi vender že priskočil na pomoč državnemu pravdništvu, da mu ne bo več treba iskati obtožilnega gradiva iz nemških aktov. Tudi viteza Waserja, predsednika deželnemu nadsodišču Graškemu, napitnice omenjal je govornik. V napitnici se je trdilo, da ni mogoče v uradu rabiti več jezikov, (Smeh na desnici), kajti ko bi se vsi deželni jeziki proglasili za veljavne pri dvoru in pri sodišči, bi se bistvo moralo žrtovati obliki, mnogojezičnost pri sodiščih bi uplivala na narastaj, da bi se namesto za juriste vzgajal za jezikoslovce. (Čujte, čujte! na desni.) Trditev predsednika Graškemu deželnemu nadsodišču je kvalifikovano napačna, kajti to trdidev izrekel je mej juristi svojega okoliša, napitnico govoril je skozi okno, tudi se je skrbelo, da je prišla pristna mej svet. Ako ta predsednik take nazore izraža izven urada, potem ni čuda, da je tudi v uradu kaže in pri imenovanjih vedno juristu daje prednost pred jezikoslovcem. Vladajo li na najvišjem pravoslovnom tolpe ne le iz Ukrajine, temveč tudi s Podolja, Vo- I linja in iz oddaljenejših stranij. Tu spremenilo se je mesto na mah v pestro mravljišče, na tisoče ljudij zgazilo je za dne nezmerno blato, a mošnje židovskih trgovcev, starinarjev in mešetarjev debelile so prav tako hitro, kakor hitro so se mošnje „gospodov bratov" praznile. Česar nisi dobil nikjer, dobil si gotovo v Berdičevu, če ne dobro in v polnej meri, pa vsaj dobro drago in menj nego ti je šlo. Vino, ekipaže, ukrajinski voli (rujove strašno), pahljače za grofinje, podaljšanje menic, zlate drobnarije, gospodarsko orodje, urice v igranje, semena, krajki, ventilatori, kazaške čapke, stekleni biseri, topiči, zrcalca marljivim Rusalkam, bič i, slike v državi imenitnih osobnoBtij, poper, rože, rman . . . vse te je bilo možno dobiti v najrazličnejših cenah od jedne ko-pejke pa do Katarine II. (baukovka 100 rubjev s sliko te carice). Ali ni dovolj na tem, pribavil si si tam celo nevesto in ženo — lepo nevesto in dobro ženo! Vsemu temu dopomogel je v Berdičevu sv. Onufrij. On dopomaga doslej, vsaj deloma. Vsledzgra ditve železnic in inih civilizovalnih življev obledel je Bicer lesk glavnega Berdičevskega sejma, ali vender ni ugasnil doslej popolnem. Berdičevski trgi imajo do današnjega dne dober glas v celej Poljskej in mestu drugačni nazori o tem, potem je popolnem naravno, da se imenuje kdo drugi, ne pa oni, ki je bil v temi predlagan. (Prav dobro! na desni.) Dr. Ferjančič dokazoval je nadalje, da je bilo po Foreggerji kritikovano imenovanje drugega notarja v Celji popolnem opravičeno. Notar ni samo za mesto, ampak za ves okraj Celjski in v tem okraji je le 4000 Nemcev, 35.000 pa Slovencev. Glede uknjižeb v zemljišne knjige se je pričela akcija od strani več deželnih zborov, tudi dr. Foregger zadiral se je vanjo. V izvršilni naredbi za zemljeknjižni zakon se že veleva, da se ima uknjižba vršiti z istimj besedami, kakor se fdasi nalog, in če se je ugovarjalo, da spada zemljišnih knjig notranja uredba v deželnih zborov kom-petenco, je vender čudno, da še noben deželni zbor glede jezika ničesar ukrenil ni. To pa se je zgodilo iz dobrih uzrokov , kajti n. pr. da je deželni zbor štajerski sklenil novelo k zemljeknjižuemu zakonu, tako namreč, da ima jezik v zemljišnih kuji-gah biti nemški, bi vender nobena vlada v Avstriji, dokler še velja § 19 drž. osnovnih zakonov , take novele ne mogla predložiti v sankcijo. (Prav dobro ! na desni.) Deželni zbor koroški je ugovarjal, da naredba ne ugaja potrebam prebivalstva (Čujte, čujte!), da je za pravno varnost opasna, da škoduje vrednosti zemljišč. Naj se o tem vprašajo poslanci slovenski, ki se vsi protivijo tej trditvi. Realni kredit se pač izpodkopuje, ali le oni kredit, ki ga imajo rečeni gospodje na razpolaganje. Deželnih zborov postopanje proti tej naredbi ni ostalo brez posledic. Bilo je, kakor da je sodiščem stoprav sedaj šinila luč v glavo, da gre tu za nepostavno naredbo. V Avst riji, kjer je mogoče utaboriti se za neodstavljivostjo sodnikov, more se žalibože za nezakonito zmatrati vsako naredbo, katero se hoče. Upor pričelo je okrajno sodišče v Soštanji, v okoliši okrožnega sodišča Celjskega, katero je slovensko uknjižbo odbilo. Deželno nadsodišče v Gradci, katero je v juliji 1887. 1. naredbo priobčilo vsem okrajnim sodiščem, da bi se po njej ravnala, odločilo je v marci tega leta v soglasji z okrajnim sodiščem in izreklo, da je naredba nezakonita. (Čujte, čujte!) Okrajno sodišče v Slovenski Bis trici dalo je zemljišnemu knjigovodji točni I Ruskej; akopram je udeležba plemstva znatno upadla, zgrinja se vender ljudstvo na tržišče v gromadah ne le velikih, temveč tudi zanimivo pestrih. Kos Ukrajine, mile Rogačine, snide se vsikdar ondu. Ne bo torej čudno, da sem tudi jaz hitel na sv. Onufrija dan v Berdičev. Pa o samem Berdičevu doslej še nisem rekel ničesar. No, laskavi čitatelj, letograda si ondukaj ne postaviva! Začenjam takoj z glavno znamenitostjo tega razkošnega mesta. Ni dvojbeno, da bi Berdičevsko blato zadostovalo v pokritje vse Evrope, a so zli jeziki, ki tvrde, da bi vrhu tega ostalo še Suhari na nekoliko izsušenih jezer. Toda tudi pravijo, da bi imele perice vse Evropo dobro dolgo polne roke dela, da hote naš mili Berdičev jedenkrat pošteno oprati. In da vzerao Beidičev zares v perilo — to bi bilo krika! Vsaj najbrž veste, kako zelo studena voda razčiluje tamošnje židovstvo iu teh po vodi se razčilujočih je tam v okroglem številu 50.000 (jedva 60.000 šteje so vsega stanovništva). Vsled tega se sinemo nadjati, da v Berdičevu tako kmalu ne pride k poštenemu pranju in da torej Berd.čev še dolga leta oBtane — Berdičev. nalog, da ne sme uknjiževati slovenski in da ima že zvršeno slovensko uknjižbo izbrisati (Čujte, čujte!) češ, minister bi utegnil zapovedati uknjižbo tudi v kitajskem jeziku. (Čujte, čujte! ua desni.) Koncem svojega govora osvetljeval je dr. Ferjančič spakedrano ponemčevanje slovenskih imen ter mej veliko veselostjo poslancev razkladal, kako so je Družinska vas ponemčila v „Gesindeldorf", Sinja-gorica v BSchweinsbUchel" itd., kaki nedostatki nastajajo iz tega ter je končal svoj govor z besedami: Upam in uverjen sem, da se bode temu ravnanju zlovoljuih funkcijonarjev naredil konec in pričakujoč, da se ta želja kmalu izpolni, končam. (Živahno odobravanje.) To so glavne misli, najznameniteji odstavki govora Ferjančičevega, katerega bodemo priobčili celega, kadar nam dojde stenogrnfični zapisnik. Iz navedenega pa že lahko vsak pogodi, da je gospod dr. Ferjančič izborno zastopal rojake svoje, da je govoril kremenito, neustrašeno. Zatorej mu iz srca čestitamo na tem govoru in mu kličemo: Slava! Govor državnega poslanca Vilj. Pfeiferja v državnem zboru due 25. aprila 1888. Mikalo bi me, častita zbornica, spregovoriti o nekaterih neugoduostih in nepriličnostih v političnej upravi kronovine kranjske, a vender to hočem opustiti, ker bi bila moja razkladanja predolga, in govoriti hočem zaradi kratkega časa le o § 2. (o epidemijah). V seji zbornice poslancev dne 31. marca 1874 stavilo se je vprašanje do vlade, bi li hotela pripraviti reformo zastaranih, duhu časa in zahtevam znanstva ne več zadostujočih določb, kako postopati ob epidemijah, in dotično zakonsko predlogo predložiti zbornici. Na to interpelacijo vlada ni niti odgovorila niti se ni ozirala nanjo, kar me sili, da zopet spregovorim o tej, po mojih mislih jako važ-nej zadevi v parlamentu, ter je že zaradi tega umestno, ker je na Kranjskem od novembra osep-niška epidemija, ki še sedaj ni nehala. Po „ Slovenskem Narodu" iz dne 15. marca 1888., št. 37 posnamem sledečo, najbrž iz kakega oticijalnega i/vest j a povzeto notico : „Osepuična epidemija v Ljubljani." Do 20. decembra minulega leta je 20 osob za osepnicami zbolelo in se je s tem dnem bolezen proglasila za epidemijo in od tedaj je zbolelo. 1 teden od 20. dne nov. do 26. dne nov. 9 osob. 2 n n 27. n „ „ 3. „ dec. 15 , 3 „ 4. „ dec. n 10. „ , 16 n n » 4. „ dec. „ 10. „ , „ 4 „ „ 11. „ „ ti 17. „ j, 11 . 5 „ . 18. . « ii 24. „ . 8 „ (i 25. 31. 31 v sledečih tednih 43, 50, 93, 68, 71, 28, do 12. februvarja 1888. 353 osob* Skupaj torej v dvanajstih tednih 463 osob, od katerih je 95 umrlo. Kakor so poročali časniki, zauesli so osepnice iz Ljubljane nek delavec v Donawitz na Gorenjem Štirskem, nek Ljubljanski dijak na Ptujsko goro na Spodnje Stirsko, Ljubljančani, ki so šli na semenj, v Beljak, nek potujoč Ljubljanski meščan v Trebnje. Kako bo se iz teh krajev dalje širile, mi pa ni znano. Nastane vprašanje : Ali je moralo tako daleč priti V Mari ni bilo mogoče bolezni poprej ukrotiti? Zadeva li koga kaka krivda? Oficijalna krivda nikogar ne zadeva to je ofi-cijalni funkcijonarji neso ničesar zakrivili, ravnali so strogo po predpisu in bolezen se je širila tudi prav po predpisu — ta predpis so določbe, kako postopati ob epidemijah, z dne 21. januvarja 1830. Po § 24. teh določb mora v kakem selu v kratkem Času zboleti 6 do 8 osob za kako boleznijo, predno se začne postopanje proti epidemiji, to je zatiranje epidemije po javnej sanitetnej upravi; še le tedaj je kuga oficijalna; predno dobi državno priznanje, pokazati mora svojo zmožnost, ki se z jednako strogostjo preiskuje, kakor plemska čistost 13 pradedov, če kdo hoče dobiti komorniški ključ. Poprej je kuga privatna, giblje se vsled po državnih zakonih zagotovljene „svobode preseljevanja" popolnem brez vseh ovir, za oblastva se ne nahaja. Vsaj pa tudi ni nikako veselje in umetnost — da rabim banalni izrek — kravo v hlevu ujeti, to more vsakdo; kravo treba spustiti iz hleva, in še le tedaj se začne gonja, da bi i o ujeli, kajti še le, ko zboli 6—8 osob, je bolezen vredna, da državni aparat začne svoje delo. Proti stekline sumnemu ali steklemu psu se tako blago in prizanesljivo ne postopa; če se tak prikaže, ga takoj začno preganjati, ne čakajo, da bi koga ugriznil, nikar pa celo 6 do 8 osob, ubijejo ga, razparajo, in za vse tovariše njegove proglasi se kontumac. (Čujte! Čujte! na desnici.) Mari pasji rod nema dobro utemeljene pravice, gospoda moja, pritožiti se zaradi nejednakosti pred zakonom, ker se z nalezljivimi boleznimi toliko pri zanesljivejši ravna? (Veselost ua desnici.) Mari ni nalezljiva bolezen, ki se tiho in skrito okrog plazi nevarnejša nego stekel pes, katerega se lahko vsakdo ogne, se ga s palico brani, ali se pred njim v hišo zapre? Zakaj se takoj pri prvem slučaji nalezljive bolezni tudi tako strogo ne postopa, nego kadar se prikaže stekel pes? Principiis obsta; v tem, da se za bolezen ne zmenijo, dokler jih 6 ali 8 ne zboli, tiči pravi uzrok, da se razširijo nalezljive bolezni. Pri inkubacijskem času 8 do 14 dnij, kakor je pri kozah, je mogoče, da se daleč zaneso po svetu in se prikažejo, predno bi jih kdo pričakoval ali se jih varovati mogel, ker bolezenska snov ne drži se samo telesa, temveč se nahaja tudi v obleki in v zraku. Če se v krajih , kamor se bolezen zanese, zopet čaka, da jih 6 ali 8 zboli, za trosi se iz teh krajev zopet dalje, tako dalje brez konca in kraja. Koliko ljudj se tu prerano žrtvuje, toliko žalosti in vzdihovanja nastane v rodbinah, kolikim ljudem se iztigajo oni, ki so je preživljali. (Res je ! na desnici.) Pa ne le mnoge pobero osepnice, temveč so tudi — kakor trdi Bernoulli — „najgnusnejša bo- lezen, kajti ošpice, legar, griža, škarlatica, davica in kolera daleč ne dosegajo straSne podobe razvitih osepnic, ko se bolnik Bpremeni v mrzlično, bolečo, po celem telesu otečeno, od glave do nog z gnojem pokrito gnusno maso, da ga ni kdo spoznati ne more, poleg tega mnogim spačijo obraz za vse življenje. To vse bi so preprečilo, ki bi se skušala z vso energijo bolezen takoj /at ruti in zadušiti, ko se prikaže; zato je pred «8em treba, da se premeni oni obžalovanja vredni § 24 določb, kako postopati ob epidemijah, kateri je sedaj prav nekak privilegij za kužne bolezni. (Res je! tia desnici.) Za razmere v tridesetih letih bil je morda ta paragraf prav primeren; promet bil je neznaten, potovanje bilo je redkost, — pošta je vozila po maloštevilnih državnih in deželnih cestih, par poštnih voz je zadostovalo za potnike, prebivalstvo je ostajalo doma in je torej bilo lahko mogoče omejiti kužne bolezni. Železnice so vse premenile, promet je veli-kansk in potovanja pogosta ter se raztezajo do naj-oddaljenejših kotov zemlje ; tedaj je tudi bil le ko-vinsk denar, sedaj ]>a umazan papirni, kateri je nekda kaj odlični raznašalec bolezenskih kalov (mikrobov, bacilov). Spremenjene razmere zahtevajo času primerno reformo zastaranih naredb, kakor je zahtevajo dosedanji napredki in skušnje znanosti. (Dalje prih.) Politični razgled. Uotrai-ue dežele. V Ljubljani 24. maja. Ko se letos v držnviieoi xl»orn vije bud-getna debata brez konca in kraja in razni govorniki dolgočasijo zbornico s svojimi dolgimi govori, začeli so fazni listi tožiti, da se tudi v Avstriji množi število parlamentarcev po poklici, kateri vedno skušajo posvetovanja zavleči. Levičarski listi seveda vso krivdo zopet zvračajo na sedanjo vladno sistemo, četudi so žr pod prejšnjimi vladami bila navadno dolga zasedanja. Ko je pred leti Bismarck grajal parlamentarce po poklici, so razni listi zavračali ga kot nazadnjaka, a sedaj pa že v Avstriji spoznavajo, da bi taki politiki neso v korist narodom. l>elegaci|i se ne snideta pred 8. junijem. Sprva mislilo se je, sklicati je na 4. dan junija, a obravnave v avstrijskem državnem zboru se tako počasi vrše, da ni misliti, da bi do tedaj bile najvažnejše stvari rešene. V nanje države. Nrl>sKi kralj se je že vrnil v Beligrad. V Budimpešti so bili zvedeli, da se namerava atentat na vlak, s katerim se bode vozil. Ogersko komunikacijsko ministerstvo je bilo zaradi tega ukazalo, da je malo pred brzovlakom odpeljala se lokomotiva, da se prepričajo, da proga ni poškodovana. Francoski senat obravnava novi zakon o novačenji. Vsprejel je že člen, da učitelji, seme-nišniki in nekatere kategorije mladih ljudij, bavečih se s svobodnimi umetnostmi bodo oproščeni triletne vojaške službe, in bodo služili le jedno leto. O Biu-koštnih praznikih so se vodje francoskih monar-histov posvetovali, kako bi uničili republiko. Sklenili so z vsemi parlamentarnimi in neparlamentar-nimi sredstvi delati na to, da se razpusti zbornica. Osnovali bodo velik odbor, ki bode vodil to delovanje. Pri novih volitvah nadejajo se dobiti monarhisti večino. Ako rečemo, da v Berdičevskem blatu živi 50.000 zidov, je za jedno rečeno, da v Berdičevu tira svoje rokodelstvo 45.000 „me5etarjevtf, katerih je drugi bolj prebrisan od drugega. Ostali del 5000 BerdiČevskih zidov pripada na večeče otroke, doži-vevše največ 14 duij (kar žije nad 14 dnij začenja že kazati inešetarsko nadarjenost), pa na starke, ki so dosegle 90. leto živeuja, in ostanek na osobe umirajoče ali takove, ki so dospeli po sovražnem naklučji okolnosti za dobro stražene zidove mestne ječe, vsled česar jim pri najboljšej volji ui možno mešetarske svoje nadarjenosti uveljaviti. Vse ostalo židovstvo Berdičevsko, kakor že rečeno, oddano je popolnem mešetarskemu poslu brez razločka stanu, starosti in spola. „Handlajo" in posredujejo vsi, vsak s svojim načinom, vidno in nevidno, preprosto in nobel, uljudno in drzno, vedno neumorno in marljivo, ali nikdar tebi v prospeh. Dobro jih je označil neutiudljivi Kraszevvski rekši o njih pred 50. leti: „Mešetarji niso označeni s številkami, kakor fijakarji, ali njihovo rokodelstvo jim je utisueno na čelo, v očeh, v smehljaji, v obličji. Mešetar — ta ti je služabnik k vsemu, on ti privede krojača in črev-Ijarja, naj me stanovanje, poišče znance, osnaži ti črevlje, zmeuja zlate, vse ti stori, kar je le storiti možno . . . Mešetar j u ni noči, ni blata, neugodnega vremena, ovire, nič mu ni nemožnega za te — vse za peneze! ... Rastlina je to — spada v vrsto kopriv!" Nestor poljskih pisateljev mislil je s temi besedami pred vsem mešetarje svoje ožje domovine, toda za trdno vem, da bi bil podobne pohvalne besede rabil še radodarntjše, ko bi bil govoril o BerdiČevskih mešetarjih. Toliko se mi je zdelo potrebno povedati o samem Berdičevu. Osvetivši se tako za nekatere neutolažljive trenotke preživele v Berdičevu, morem sedaj opustiti daljša obrekovanja in seči k jedru tega svojega spominka. Bil je torej zopet slavni dan Berdičevakega sv. Onufrija. Ves teden poprej je pršelo (torej množina blata je v Berdičevu strahovita), a legije me-šetarjev moškega in ženskega spola bile so od solnč-nega vzhoda na nogah. Od vseh stranij, kamorkoli je oko pogledalo, gneča, krik, prevlačevanje, nagovarjanje, umikanje, zgovarjanje, prebiranje in goljufija — vse to v najobilnejši meri. Takoj za rana, ko sem se ozrl skozi nečisto okno na ulici-, rekel sem si, da bo iz tega „ukrajinska črtica." In je! Kaj pa je nad to, črtica vesela s ka-zaškiin ozadjem! Povejva si to, laskavi čitatelj za- upno. Titanja ne ume čitati, a ko bi i umela, ne jezila bi se gotovo ne, Ko sem dospel zvečer v Berdičev, bil sem prisiljen zadovoljiti se z revno sobico prežidovskega hotela, katerega lastnik bil je (mislim) nek Izak Scbraaus. Ta hotel ni imel nobenih zanesljivih stranij, a osobito bil je proti ven česnov smrad, ki je prodiral v vse njegove prostore, da celo v njegovo okolico. Vrhu tega imel sem tam jedno uteho mogel sem se do sita nagledati od rana do večera na postave ukrajinskih seljakov, ki so vodeni po svetem Onufriji, zdaleka prišli v Berdičev, da bi prodali, kar jim je gospod Bog nadelil (razven malih kazačkov in malih kazačk), in da bi kupili, česar jim gospod Bog ni nadelil. Na primero: košušček, podobico, kako matičico, zrcalce itd. Gnetli so se siromaki, kjer je lastnik hotela dovolil, največ v veži in na mostovži. Mi „gospodje" bili smo sicer le obsojeni pretrpeti noč v vlastnih, drago plačanih sobicah, ali spali smo tam gotovo slabeje, nego sinovi in hčere stepe na studeni podlagi. Vso noč vznemirjal nas je krilc, vozarenje in loputanje, in ko sem se za rana po pravici pritoževal, odgovoril je gospod Schmaus sladko, da to na dan svetega Onufrija inače biti more. (Dalje prih.) Odnošaji mej Anglijo in Nemčijo ho jako prijateljski. Kolikor bolj so napeti odnošaji mej Nemčijo in Rusijo, toliko bolj približujeta se Nemčija in Anglija. Pred prihodom kraljice Viktorije v Berolin je knez Binmarck bil nasproten Angliji, a od tedaj so se stvari premenile. Bismarckovi organi, ki so popiej vedno smešili Anglijo, jo sedaj pogostem proslavljajo. Irski podkralj lord Londonderry je v pismu izdatelju „Deutsche Revue" izjavil svoje zadovoljstvo o prijateljskih odnošajih in tesnej zvezi mej Anglijo in Nemčijo. Angleži imajo močno bro-dovje in se zatorej Nemci nadejajo, da bi jim lahko pomagali v vojni s Francijo. Angleški listi trdijo, da so bili ruski Turko manci udrli v nižinsko ozemlje brez vsega povoda. Afgani so jih pa nazaj napodili. Od ruske strani se pa o tem napadu ničesar ne poroča. Zanesljivih vestij itak ne dobimo iz Srednje Azije, a marsikaj kaže, da se ondu pripravljajo važni dogodki. V it vntraliJHliili kolonijah pripravlja se energičen upor proti naseljevanju Kitajcev. V novem južnem vvališkem zakonodavnem zboru sklenil Be je jednoglasno zakon, ki ima omejiti naseljevanje Kitajcev. Državljanstva ne bode zanaprej mogel dobiti noben Kitajec. V noben* m selu se jih ne bode smelo naseliti več kakor pet. Davek se jim bode povišal od 10 na 100 funtov, in kazen, ko bi kdo hotel izogniti se plačevanju davka od 10 do 50 funtov. Stanovati bodo imeli le v določenih pokrajinah. Potovanje po deželi se jim ne bode dovoljevalo. Dopisi. Ix Mozirja 23. maja. [Izv. dop.] „Savinjski "Sokol" dobil je ua svojo Čestitko od preuzvišenega biskupu Strossmaverja sledeči lastnoročno pisani list: „Častna moja Gospodo! Hvala Vam na Časti, koju mi povodom moga Svećeničkoga Jubila ukazaste, iraenov me Vašim zača8tnim članom i poslav mi prekrasni u to ime diplom. Bog Vas blagoslovio u svakim poduzeću Vašemu, osobito pako u službi krasnoga i muko trpnoga naroda našega, velim našega, jer narod hrvatski in narod slovenski jedan su ter isti narod. Hvala Bogu, da tu svi priznajamo in duboko osie-ćamo. U tomu priznanju i usiečanju leži sva snaga i nada naša, čvrsti zalog slobode, srieće i budućnosti naše. U to ime još jednom: Hvala! i Bože pomozi i blagoslovi! Sa ponosom i zahvalnosti Vaš drug, prijatelj i začastni član J. J. Stros8mayer, Biskup. Iz Song Vida nad Cerknico 22. maja. [Izv. dop.] Na poziv g. Ivana Modica, nadžupana Bloške občine, zbralo se je dne 13. t. m. v občinski pisarni na Blokah lepo število mož-veljakov te občine, kateri so se posvetovali, kako bi Bloška občina proslavljala žtiridesetletnico vladanja našega presvetlega cesarja. Sklenilo se je na cesarjev rojstni dan napraviti ljudsko veselico ter v trajen spomin iz Nove vasi, kjer je ravno križpot, nasaditi štiri drevorede, in sicer proti Fari, Nemškej vasi, Glini in proti Velikemu vrhu. V ta namen nabralo se je takoj pri zborovanji nad 100 goldinarjev. Volili so se trije odbori, in sicer za župnijo Bloke: gg. Ivan Kaplenik, predsednik; Ivan Brevec, namestnik ; Ivan Modic, Ivan Tome, Fran Lenarčič, Peter Krebel, Fran Modic, odborniki. Za župnijo Šent Vid: Matevž Rupar, predsednik; Ivan Čibašek, namestnik ; Henrik Likar in Josip Bavdek, odbornika. Za župnijo sv. Trojica: Simon Jan, predsednik; Luka Gradišar, Fran Petrič, odbornika. Za blagajnika bil je izvoljen g. Ivan Modic, nadžupan Bloški. Domače stvari, — (Cesarjevič Rudolf) pripeljal se je danes v Gradec, ogledat tamošnjo pehoto. — (V pr os lavi j e nj e štirideBetletnico cesarjeve) sklenil je odbor družbe sv. Cirila in Metoda izdati slavnostno knjižico s podobami cesarja in cesarice ter cesarjeviča Rudolfa in Štefanije. Knjižico spisu je gosp. profesor Hubad v Gradci. — (Imenovanja.) Kot zemljišni knjigovodja v Tolminu imenovan je kaucelist g. Avgust Berlot, v Červinjanu, diurnist Jurij Cattaro, v Kormiuu Ignacij D olj a k, v Ajdovščini Fran C i hej. Kauce-Iistoma sta imenovana v Losinji diurnist Anton Benussi, v Pulii diurnist Josip T i roni — („ W a c h t a m R .'i e i n ") se ne sme več demonstrativno javno prepevati, vsaj na Dunaji ne. Proti osobam iu društvam, ki prezirajo to prepoved, postopa se po cesarski naredbi z dne 20 aprila 1854. — (V Zagrebu) je mnogo nevolje, da je vlada s tako nečuveno hitrostjo potrdila mestnega zbora sklep, s katerim se je vsprejela ponudba ogerske hipotečne banke, odklonila pa v vsem za 400.000 gld. ugodnejša ponudba avstrijske .Boden-creditanstalt*. Namerava se, sklicati javni shod, na katerem bi se sklenila resulacija: Ogerska hipotečna banka naj da posojilo pod istimi pogoji, kakor „Bodencreditanstalt" (al pari), ali naj svojo ponudbo umakne, da ne bode mestu prouzročila tolike škode. — (V Marenbergu) umrl je te dni gosp. J Forstn er, umirovljeni deželnega sodišča svčtnik, v 7G. letu svoje dobe. — (Premembe pri učiteIjstvu.) Učiteljem na jednorazrednici v Begunjah pri Radovljici imenovan je g. Avgust Kleč, drugi učitelj na ljudski Soli v Cerknici. — G. Fran Gartner, učitelj v Zorici, imenovan je učiteljem na Dobravi pri Kropi. Doslej začasni gg. učitelji: Ignacij Rozman v Mošnjah, Ivan Dremelj na Polici in Fran Schiffrer v Starem trgu pri Loži, imenovani so stalnimi. — (Nova pošta.) Pri sv. Benediktu v Slov. goricah otvori se s 1. dnem junija c. kr. poštni urad, ki bode imel vsakdanjo zvezo s pošto pri sv. Trojici. — (Strela) udarila je na binkoštni ponedeljek popoludne ob 4. uri v Goriupovo vinogradsko poslopje na Rodinskem vrhu in ruzdrapala streho, užgala pa ni. — (Toča) je na binkoštno nedeljo okolu Frankolovega na Štajerskem precej škode naredila — (Iz Št. Lenarta) z Slov. goricah: Pretekli ponedeljek popoludne okolu 5. ure treščilo je v Kiklovo gospodarsko poslopje v Dolenji Voličini Strela je užgala iu gospodarsko poslopje in hiša z vsem, kar je bilo v njej, je pogorelo. Telegrami „Slevenskemu Narodu": Berolin 23. maja. Profesor Virchow dobil je red rudečega orla druge vrste z zvezdo in hrastovim perjem, Trst 24. maja. Danes dopoludne spu stili so v prisotnosti nadvojvode Karola Ludo vika, namestnika in oblastev mej navdušenimi klici Lloydov parobrod „Imperatrixa v morje Nadvojvodinja Marija Terezija bila je kumica Berolin 24. maja. Cesar imel najboljšo noč, odkar biva v Šarlotenburgu. Razne vesti. blagovolili darovati: blagorodna gospa Magdič iz Ormuža po č. g. Greg. Einspielerji nad 100 različnih jako lepih in koristnih knjig, slavno .vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani 42 različnih v več iztisih vkup G4 zvezkov, slavni odbor „Matice Slovenske" v Ljubljani 7 različnih knjig v več iztisih vkup 36 zvezkov, bi. g. Fran Pihač, trgovec v Beljaku, 18 različnih knjig in bi. g. Lipe Haderlap, pisatelj v Celovci, 5 snopičev svojih ,koroških bukvic1. Nadalje sta z namenom, da se omenjeni knjižnici omislijo primerne knjige, blagovolila darovati: bi. gosp. Simon Rut ar, c. kr. profesor in c. kr. okrajni šolski nadzornik v Spletu, 10 gld. in č. g. Janko Tikvi č, kaplan v VVundschuhu 1 gld. Za vse (e preblaga darove izrekata podpisana najprisrčnejšo zahvalo; ob jednern pa si dovoljujeta prositi še druge slovenske rodoljube, naj blagovolijo to domoljubno in koristno podvzetje s primernimi darovi podpirati.*) Na Brnci, dne 19. maja 1888. Matija \Vutti, kmet in načelnik .podružnice sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico'. Valentin Kraut, župnik Broški in tč. knjižničar. *) Darovi naj sc blagovolijo pošiljati z naslovom: Gosp. Valentin Kram, župnik na Bruci {Fiiinitz bei ViJlach). II„LJUBLJANSKI ZVON" Mtojl (331—118) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. * (Zanimivo šalo) napravil je slavni ruski pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj — ako je verjeti poročilu časnika „Novoje Obozrenije" — z uredništvi nekaterih listov. Cujmo, kako pripoveduje o tem grof sam: »Napisal sem pripovedčico, neznatno, in prišlo mi je na misel prepričati se. koliko resno zmatrajo svojo nalogo uredništva naših časnikov. Vzel sem spiBek, prepisal ga nekolikokrati, podpisal L. Nikolajev in poslal ga v nekoliko uredništev s prošnjo, da ga natisnejo, a prej da mi naznanijo, če ga bodo vsprejeli in koliko mi bodo dali zanj. Nekatera uredništva so molčala, nekatera pa so mi poslala lakonične odgovore: „Vaša pripovedka ni sposobna za tisek" ali „Vaše pripovedke ne bodemo tiskali" ... Šel sem sam zahtevat pripovedke nazaj. Pridem v uredništvo necega časnika in vprašam: „ali ste prejeli tako in tako pripovedko?" — »Prejeli* — odgovarjajo — „pa je nismo odobrili". — „Hvala Vam. Nisem pričakoval kaj tacega. Izvolite mi jo vrniti". — Prinašajo mi rokopis, izročajo mi ga in smeše se mi. »Zakaj niste pričakovali? Vaša pripovedka je jako slaba, premalo zanimiva". — „Kaj še to?M odgovarjam. „ Prvič v življenji, da čujem tako strogo kritiko o svojih spisih. Doslej sodili so o njih drugače". — „Kdo pa ste Vi, ki tako govorite?" povprašuje me uredništveni tajnik. — „Tolstoj" —- odgovarjam mu. — „Kako? Grof Tolstoj?! . . . Pisatelj „Vojne in miru", pisatelj Ane Karenine?" — „No da, in tako dalje in tako dalje. Isti Tolstoj sem, isti". — „Ah, za Boga svetega, odpustite. ... Mi .... Vi . . . oni . . . tukaj . . . .... to znajte, je nesporazumljenje. Priznavam to ... ali za Boga, dajte mi nazaj svojo pripovedko . . . Takoj bodem po telefonu ... po telefonu . . . takoj govoril z urednikom . . . Koj sluga! . . . Teci hitro!! . . . Plačamo Vam, kolikor hočete za Vašo pripovedko .. . dopustite samo, da jo natisnemo* . . . Jaz pa sem Be moral glasno smejati, videč v kako zadrego in kako razburjenost sem spravil uredniškega tajnika." Zahvala in prošnja. Na prošnjo v raznih slovenskih časopisih objavljeno so knjižnici, katero si je ustanovila „podružnica sv. Cirila iu Metoda za Beljak iu okolico" z namenom, podajati podružničanom in mladini slo venski primernega poučnega in zabavnega berila, ■M —- * wx------at+ ea-----ai (' rJ7 ii j o i: 23. maja: Pri Slona: Tludovernik iz Radovljice. — Firbas ii Brežic. — Brelik iz Toiuina. — Miuert iz Pulja. Pri Malici: Deutsch, Kump, Spilman, Kapel, Kittel z Dunaja — Urško iz Celja. — Fischer iz Gradca. — Ri-zolli iz Rudolfovega. — Goriup iz Trsta. — Obreza z Vrhnike. Pri Virnutii: Krese s Kočevja. — Kalćifi iz Rudolfovega. — Hudovernik u Celja. — Fiorijančič iz Žužein-berka. Umrli so v .Ljubljani: 22. maja: Marija Rotar, kuharica, 59 let, Šolenbur-govo idice št. 6, za plačnico. — Marija Javornik, posest-nikova hči, 27 let, Kladezno ulice št. 17, za Brightovo boleznijo v obistih. — Josip Zadu, branjevec, 45 let, Karlov-ska cesta št. 4, za katarom v črevih. 23. maja: Ana Longika, kiojačeva udova, 62 let, Florijanske ulice št. 38, za vodenico. — Josip Kovtni, cestnega ogleda sin, 31/., mes., Rimska cesta št. 15, za boŽ-j as tj o. Tržne cene v LJubljani dne 23. maja t. 1 kr. Špeh povojen, kgr. . kr. 1 Pšenica, hktl. • • 6 1H _ 66 1 Rež, • - • 4 29 Surovo maslo, „ — 90 | Ječmen, „ * * * 8 5)0 Jajce, jedno : . , . Mleko, liter .... — 2 Oves, „ • • 3 09 — 8 Ajda, „ 4 •2'J Goveje meso, kgr. — 56 P. oso, „ 4 Telečje „ „ — •18 Koruza, „ Krompir, , . . . 5 52 Svinjski* „ „ 1— 56 1 96 Koštrunovo „ „ — 36 1 Leča, „ • . . 12 — Pišanec...... 1_ 50 Orali, „ ... 18 Golob...... _ 20 Fižol, 11 — Seno, 100 kilo. . . 2 82 Maslo, kgr. . 1 — Slama, „ „ . . . 2 14 Mast, a i 70 Drva trda, 4 Qmetr. 6 60 ' Špeli frišen » 80 „ mehka, 4 „ ; 4 15 Meteorologičiio poročilo. o Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem- Ve-peratura ' trovi Nebo Mo-krina v mm. rt a CO iN 7« zjutraj 2. popol. 9. zvečer 739-5 lam. 739 1 mm. 739 9 m.n. 130" C m. vzh. 17-0'C Ira.vzh. 10-6° C si. vzh. jas. jas. jao. O-00 mm. Srednja temperatura 14*5", za 0-9° poil nonnaloin. ID"CL:n.sijslsc=L "borza, dne 24. maja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj 78-30 Papirna renta.....gld. Srebrna renta.....„ 80-— Zlata renta......„ 109-40 6U „ marčna renta .... „ ^295 Akcije narodne banke. . . „ 86n-— Kreditne akcije..... „ 976*90 London........ „ 12*5-75 Srebro ........ „ —'— Napol......... „ 1005 C kr. cekini .... „ 5-95 NemSke marke.....„ 62'15 4 / državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1H64 100 „ Ogerska zlata renta 4°/0 . . . Glgerska papirna renta 5°/„ . . . o*/„ štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. ohC. avstr. 4,/a°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. želnznice Kreditne srečke.....i.t • gld. Rudolfove srečke..... 0 ., Akcije anglo-avstr. banke . . 190 „ Tramimvav-društ. velj. 170 gld. a v. . gld. 131 gld. 167 „ 96 „ '-5 „ 105 „ 118 „ 127 „ n '•»!• ., 178 „ 20 „ 103 „ 22 i „ danes 78-35 80*10 109-50 92-95 868— 277-4>» 126-75 10-04 595 62-12% 50 kr. 50 „ 95 „ 30 , 50 „ o° » 80 .. '25 90 75 75 ^ Gospodičina Mirni Grasselli-jeva in gospod Anton Čapek, I c. kr. okrajni komisar v Slov. Gradci, sta bila danes opoludne v tukajšnji stolni cerkvi poročena, V Ljubljani 24. dan maja 18S8. Posebna oznanila se ne razpošiljajo. (374) itnftiiTTnfrTi l»oslano. '10 19) GLAVNO SKLADIŠTE t«* I 1 1 natfisffje lužne K\SEUNE poznate kas najbolje ckrepljujuće piće, 1 ka« '/kuši-ri lir k proti trajnom knilji' piućevlna I ielndca bolesti grMJnna I proti meh' rniro katr.ru, H INKE MATTONIJA Karlovi vari i Widn. J. & S. KESSLER v BRNU, Ferdinandove ulice si. 7 Sil., pošiljata proti poštnemu povzetju: (130—12) Iščem pisarja, z dobrimi spričevali, slovenščine in nemščine zmožnega v govoru in pisavi, ki zna navadne pisarniške račune in kaj malega koncipirati. Visokost zahtevane plače naj se naznani. Na Ptuj i, dne 19. maja 1888. Dr. Fr. Jurtela, (3B9—2) odvetnik. Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja jo gotovo zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše ž vljenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavaiovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostale] rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedur doživi 18., 20. aH 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjene) starosti (n. pr. v 40., 50. ali 00. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej Vse te načine zavarovanja upeljane ima vziijcniii« itn a-lovalua banka „SLAVIJA" v Pragi, katere prednost je še to. da je pri njej vsak Člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887. iznašal I0%> v prejšnjih letib pa tudi že po 20%, 25°/0, celo 48°/0. Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835 193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno (233—17) glavni zastop banke „SLAYIJE" ¥ Ljubljani, v lastnej hiši (Gospodske ulice 12). I* w m rt H- to St. 9173. (372-2) Košnja v najem! V ponedeljek 28. dan maja t. I. dopoludne ob 9. uri se bode košnja mestnih senožetij ob Zagrebški veliki cesti pod Rakovnikom, pri konjaču v Trnovem in pri kolezijskem mlinu za leto 1888 po očitni dražbi kosoma oddala v najem. Dražba se bo pričela ob 9. uri dopoludne na seitožeti pod Rakovnikom, kamor se najem -niki vabijo, in se bo po zgoraj omenjeni vrsti nadaljevala na druzih senožetih. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 22. maja 1888. IHe zaiiieniti t> Radgonsko. 41 Debelost, medlost so po no vej metodi gotovo odpravita. Vse kožno bolezni, kot griute, žoltina, ogrci, pege, nule če nosove in rok«', bolezni las se radikalno ozdravijo. Pike ml osepnic in kocine po obrazu se za ziniraj odstranijo. V vsakem kosiiiet ičiiem vprašanji d;.ji so svet. Navodi, kako se zdraviti, dajo se pismeno, če se vse obširno poroči in se priloži marka za odpis v pismu z naslovom: (346—2) :yg-iea.-Ofiiciz}." Breslaij. XX. Radenska kisla voda in kopališče. Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih goric. l/r»f "7flr** Vil 112) iinflg Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleci največ natrona l\U L LW\ dVIllld V U Ud. in litija. Posebna njena lastnostjo, da pomaga pri vseh boleznih, koje dobi človek \ si.-d preveliko kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicah, ter j e neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjlh, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih. l/r|f n9mi7n9 IfOriS) Vsi.-d obilne oglene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega okusa in l\U l lldllll£.lld VUUa. močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj priljubljena poživljajoča pijača. Poni. ..na s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je močno sumeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec. nhuarnvolnn *7rll*Ql#lln Jako razširjena je in mnogo se rabi radenska kisla voda kot varstvo UUVdl UVdIIIU LAM dVIlU. in zdravilo zoper davico, škrlatlco, mrzlico in kolero. I^nnpll lil ctSHini#5]tlifl Kopeli se prirejujejo iz železnate in kisle vode z raznovrstno gor- l\ U |J U11 III O LdllU vdlljd. koto. Skušnja uči, da pomagajo poselmo zoper: hudico, trganje po udih, z'-nske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cena kopeli 35 kr., eena za eno sobo 30 kr. do 1 gld.) (889—8) Onlmrin Iricli litii Unt 7rlraviln Litel radon8kc kisl« V0(l° iraa v.8cbi 006 UyijCllU-Kldll lilij l\Ul £111 dVIlU. kratno ogljcno-kislega liiija, to jo množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti je ta jako močan lužuik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koščekc kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močne tekočina kalija, natrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzete kosti v kratkem proste vse nesnage. To ga je napotilo, da je začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniške prevlake so postajale vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vsnehi, koje so dosegli pri cnacih razmerah tudi drugi zdravniki. Cenike razpošilja zastonj in franko kopališče radenske slatine na Štajerskem. v zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastner v Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip V o ft n j a k. L88tnitia in tisk -Narodne Tiskarne".