III. leto. Štev. 48. 1916. November 26. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . . . 6 K. Dobili se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v Čerensovcih, Cserföld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati, za narošnika Marijinoga lista, je Novin nam če se jih od štirah več on eden naslov počila, domá 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov . . . . 5 K. Cena ednoga falata je domá na naročnike Marijmega liste 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. Sodnji dén. Lüdjé radi Právijo od božnoga vremena, od velke nevihte, ka je tak bilo, kak na sodnji dén. Nikaj posebno strašnoga, grozovitoga ščéjo z tem znamenüvali. Kí so na rázlični bojiščaj préstali 2 •— 8 dnévne, celo 7 dnévne napáde neprijátela v tak zváttom „bobnjavnom ognji*, tüdi gučijo od sodnjega dnéva pa či nás domáčih što svoj sodnji dén domáče burje naprej prínáša, se s po-punov pravicov slobodno naráhi sme-jéjo, dr je njihov .»sodnji dén* stokrát grozoviteši tam, kak domáče groze morejo biti. Pa či li, ka ne tajimo strahovitostí teh dogodb, lehko s popuno v pravicov právimo, ka vsi vihéri, vse grmlavice i treskanja pa tüdi vso grmenje štükov ino praskanje i ropotanje bojnoga orožjá je samo slaba senca toga, ka nam evangelium skrátkími rečmi popiše rekoč: „Sunce potemne, mesec ne dá svetlosti svoje, zvezde bodo z nebés kapele i jákosti nebeske se bodo gíbale“, ali na drűgom mesti: »Lüdjé sehnoli bodo od stráha i čá-kanja onih, štera prído na ves svèt.* Zdaj se nači grozno vídi, pa tüdi je, kda čtémo, ka je tű spadnolo pétsto lüdi, tam pa jezero, na sodnji dén do pa millione kapale, dokeč ne prejde te sledjen tüdi na zemli. Či jé kda prilika, kda si nevole sodnjega dnéva lehko premislimo, zdaj je tű. Zdaj ki čüje kaj od boja i čté, naj zarazmi. Bog ne dopüsti brezi zroka, ka se národje kolejo. či nam za drűgo nikoj ne bi bili dobri tej grozni časi, za to edno je pa 'li lehko mámo, ka mo si resno premišláva!! od neznánoga časa, v šterom se denéšnje nevole jezerokrát^ povriožajo za nás. Pa či zdaj Vnogi drží resan račun z sebov, ár ne vé, jeli príbodna sekunde ešče njegova na zemli, de dobro tüdi nam začnoli té račun za časa, ár Známo, ka »dén Gospodov príde, kak tolvaj, kda ga nišče ne čáka.* Račun de pa ete: Jeli si držao zapovedi, štere velijo lübili Bogá ino včiniti vsa, štera včiniti ti je on na svojo čási zapovedao; jeli si včino bližnjemi, štera si njemi dužen, jeli si se zadržávao od vsega, Čemi imé je preklénstvo, pijančívanje, praznüvanje, kraja, vkanjüvanje, srditost i nevošče-nost med lüdmí. Račun si daj potom, jeli si poslűhno glás őiilošče bože, ki te je telkokrát zvao na pokoro, pobožnost i zatajü-vanje samoga sebé vu vsem deli i hodi tvojem. Račun si daj, kak si mislo i gučao med lüdmí od\ vere, od njénih návad i zapovedi, od pobožnosti, štero si vido i štera je zbüdjávala na dobro tüdi tvojo düšnovest. Račun si daj, jeli zdaj z srcá i prav gučíš, kda v guči vera i njéne rečí naprejpridejo, jeli je tvoj guč ne samo jálnost pa tvoja pokore ne samo ska-žlivost i zapelávanje samoga sebé. . Kajstéč nájdeš po tom računí v sfebi, prígni svojo glavo i pravi z rečmi evangeliumskoga publikánuša: »Bog bodi smileni meni grešniki.* Kda boš s popunoga srcá tak gučao, te prídeš komaj v prav dobro drűštvo. Te boš že malo spodoben sv. Pavli apoštolí, kak mí lüdjé právimo: nájvékšemi apoštola ki je etak pisao: nas sam nájméaší med apoštolami, šteri sam ne vreden, da bi se za apoštola zvao, ár sam preganjao cérkev Kristušovo.* Na takšo molítev, na to miseo tvojo se začne preobrnenje v tvojem srci, ka sam pred sebov, pa či je potrebno, tüdi pred drügimi spoznaš svojo nevarnost, vsaki dén ménši grátaš pred samim sebom i na slednje vküpspádneš pred sebom i pred Bogom tak daleč, ka boš tüdi mogeo nad vozka Tri ta, štera pelajo v nebésa, notriití. Ár so vozka tá vráta i ki z zdígnjenov glavov ide notri, on si jo razkole, ki jo pa Ponizno prígne, njega do zváli, naj se ne boji notri stopiti v mesto svojega vesélja. Zveličávno je premišlívanje sodnjega dnéva za nás, ár hks prigne, máte včini pa nas\ tak pomore nad voska vráta vu vekivečna nebésa. Bojna. Konec cerkvenoga leta. Strahovita zgodba sodnjega dnéva se glasi po cerkvah. Pride stalno je to. Stalno, gotovo je, ka prejde te svét i vse, kaj je na njem, ne pa boža reč. Bo zato večna neba i večni pekel. Naj nas gene to na pokoro! Poročila z bojišč so sledeča: Francozko bojišče. Angleži so Nemce proti belgijskoj meji pet milj nazaj po-rinoli i jih više 5000 vlovili. Nemci so od Francozov zavzeli en del jarkov pri Somme reki. Rumunsko bojišče. Več jezer Rumu-nov smo vlovili i napredüjemo na vse kráje. V Constanzi smo zaplenili 30 milijon kil petrola, 27 mil. kil ben-zina, 17 mil. kil kovalinskoga olja i vnožino zrnja, cukra i kave.Pri Predeali smo pretrgali rumunske linijo. Talijansko bojišče. Pri Gorici smo dva Talijanske jarka do rok dobili. Macedonsko bojišče. Srbi so zevzeli občino Čegel v kraji mi Černe reke i vlovili do 4000 Bolgarov i Nemcov. Na rav-niei proti Bitolji (Monastir) so pa odbiti. Dom i svet. Vladna odrédba. Vlada je odrédila, da se duhan odsehmao samo po bankah smeh tržati, ne pa po trgovinah 2. NOVINE 1916. November 26. i krčmah. Zvűnrédno zato dobijo dovoljenje za Odajo krčme po vesnieah. Trafika za Odajo tüdi ne sme več tržiti. Poljska. Sienhiemcz (Šenkievič) Henrik, najimenitnejši poljski pisateo je vmro na Švicarskom, star 70 let. Njegovi spisi so celi svet prehodili, posebno njegova pripovest „Quo vadis“ (kam ideš) iz časa prvih krščenikov. Edna talijanska drüžba je malo predtem 1% miljon koron platila pisateli za dovoljenje samo, ka sme podobe žive delati iz njé za kinematograf (gi-bajoče se gledališče). To zadosta kaže na imenitnost te pripovest!. Beč. Tschirschkg, nemški veleposlanik je tű naglo vmro. Rusija. Za predsednika dume (državna hiša) je zvoljen zopet Bodzianko. — V Archangelski se je šest ladij z strli-vom napunjenih razpočilo, 150 ljüdi je mrtvih, 650 pa ranjeníh. Od jetike. Kda peneze čiteš knige, spisi obračas, nikdar si ne naslini prstov na jeziki. Pisma tüdi ne zapiraj z slinami. Ki je meo jetičnoga predaika, naj se ne spozabi z toga, ka so že dostakrat najšli jetične gobe na spisah i knigah takšega človeka. To tüdi ne pozabimo, ka knige, štere se posojüjejo za čtenjé, dostakrat prido v roke jetičnim betežnikom. Če si v najemnino vzemeš takši stan, v šterom je jetični betežnik prebivao, moreš celo, stanovanje prle de-sifincírati kak se notri zoseliš. Zdravnik ti pove, kak se to godi. Desifinci-ranje se pravi tistomi deli, po šterom se jetične gobe kolejo po hrambi. Ali kakšté pazi človek, ne more preprečiti, da včasi ne bi kakša jetična gobe prišla v telo njegovo. Človek dostakrat niti ne ve zato. Kašljanje, oslabljena, štero se ga toti, shája odtod, on pa ne ve zato. Reši se pa vekšega betega, če si telo dobro bráni. Tele si dobro braniti pa ne pomeni dosta jesti, nego iz redilnih hran teliko jesti, keliko telo potrebüje. Največ redilne moči ma v sebi mleko, kisilak, sir, zatém pridejo belice i meso komaj za temi. Srednje redilno moč ma zmočaj, šale špeh i nazadje cuker; tretje to je najmenjšo redilno moč majo jestvine iz mele narejene, riža, grah, leča, grahšček i nazadnje krumpli. Siromaški človek se zato naj nikdar ne toži, ka nema dosta mesa, mlečne hrane so na prvoj stopnji redilnih hran, One dajo nájveč moči človeéemi teli. (Dale.) Dober tisk. Či pa zdaj že znamo rázloček med dobrim i božnim tiskom, zgled-nimo se na naše domáče vogrske no-vine. Vse božánsko i svéto, vse ka je nam prijétno i lübléno, celo pa našo matercérkev pregánjajo ino se z njé špotárijo. Proti kath. šolam besnijo, i popam poštenjé jemléjo, naj bi pod-kopali vüpanje vaše v dühovnike i oni bi te ležej raztepli kath. čredo. Ščéjo si med sebom cerkveno vrednost razdeliti i vás ščéjo k tomi deli za pomočnike dobiti. Pa kelko dobrote shája z cerkvene vrednosti, to nam svedočijo cerkvi, šole, sirotišnice, bolnišnice i drüga smilena nastavlenja, štera se z cerkvenimi penezi vdzržavajo. Od deljenja cerkvene vrednosti gučijo — pa smo vidili, kak se je to na Francuskom, godilo. Prosto lüdstvo je z toga deljenja ne dobilo drügo kak novo dáčo i žmé-čavo ár so se za tem za cerkveno potrebo sami ob svojim mogli poskrbeti. Tak ščéjo i nam napraviti. Božne novina so vse penave od špotanja, ogri-závanja i preklinjanja, gda od naše vere, ali pa od naših dühovnikov gučijo. I glás naših novin je slab, ár ga naši lüdjé zadosta ne preštimajo, ne podpirajo. Pri , nas £amo bežne novine radi čtéjo, gde z jálnimi rečmi grehoto i hüdobo vönacifrájo, ali dobre novine, štere od pravice i poštenjá pišejo, — malo što v roke vzeme. Na nikoj ne merijo bole, kak na Zdajšnji naš božen tisk té Jezušove reči: Verte se krivih prorokov, šteri se vu ovčenoj obleki k vam približá-vajo, od znotra so pa zgrablivi vucjé.“ To držimo za dobro — právimo mi — štero je poleg bože vole; to je dobro — Právijo oni — z kój hasek vlečémo. Zgrablivi vucjé! Za volo svojega haska psüvlejo Bogá, mrcvárijo poštenjé, pregánjajo vero i pravico. Proti njim nás Svéti čemérje obletijo i goréče želejnje se vužgé v naših srcáh do pravičnoga, poštenoga tiska. Čütimo, ka smo do etihmah malo márali za dober katoličanski tisk, dostojno de, či mo ga že pomágali, podpirali. 4. Ali kak de se to godilo? Božne, mláčne, brez verne knige i novine zti-rajmo z naše hiže i vpelajmo notri katholičánske novine. Za naše slovensko lüdstvo se štampajo: Novine i Marijin list, štere listi so vu vnoge hiže že notrivpelani, ali ešče več naročnikov potrebüje, naj bi se od leta do leta v krsčánskom dühi i domolübnosti raz* vijale. Gde pa poleg njih ešče vogrski ali podrügom jeziki ino si ščejo kakše dobro čtenjé naročiti, naj se zglásijo pri svojem dühovniki, on njé zaistino na dobro pot zravna. Pri zdajšnoj priliki ščém ešče katho-ličánce na drüge dužnosti opominati. Na to nájaare, naj bi svojega dühovnika v svem verskom deli pomágali, podpirali, naj te gda za svojo vero kaj trbe či ni ti, delati ne bi dühovnika samoga neháli, vernike bi pa samo zijali, kak se on mantra. To právi katekizmuš : ka je ne zadosta samo od znotraj vervati, nego svojo vero od zvünaj pred svetom moremo tüdi vöskázati. Vküp-držmo, vküpdelajmo, te katoličanski tisk ne de vehno, nego cveo i z nje-govim dihétom se znova napunijo človeča srcá. Na düšni dén.*) Ne zamérte nam pokojne, Preminőče, dráge düše, Da letos vaš dén. brez svèče Bőgo lüstvo posvečűje. Vaš špomin nigdár ne vgásne, Verostűje lűbav stáre; Ali, vište, ka si vèmo: Sila skrágnja nas stiskáva. Vi ste ešče li srečnejši V vašoj gröbnoj, nèmoj temi, Kak mí tű na bélom Svéti Pod trákimi sunčavnimi. Vam lüč večna zmérom Svéti, Milost boža vas segrèva; Nás žive Zebé na zemli, Lüč nam komaj zadolèva, Pogašűje dén od dnéva. Dosejmao smo mí molili, Da vas Bőg smilena sódi; Odsejmao ví mrtvi tüdi Molte za nás pri Gospődi! Mesto sveč smo letos samo Tople skuze vam prinesli. Tečte, tečte tople skuze Po zmržnjeno! hladnoj zemli, Tečte skuze poiščite Naše lűbé preminőče, Pa se njim v iméni našem Z britkimi rečmi potőžte. Nad podrétimi grobámi Vötrek namílo j šepeče; Venci, róže, kríž leseni, Séra tráva zatrepeče. Kakoli ž-njimi zgučávle? Na bojišče pa z bojišča, Raztorjenim rodnim grobam Gláse nosi v tűje kráje. »Sinek Martinje.* *) Prišlo prekesno do rok. Vr. ‘j .nemflo* v drügih krajeh. Vr. 1916. November 26. NOVINE 3. 12 kantic poštnine prosto 6 kron Zanesljivo domače vrastvo za Ijüdstvo, štero vnogo zdravnikov i od stojezér več zahvalni pisem priporáča, se nam ne sme drago viditi. Dobro stanje i zdravje naše je od vseh penez več. Dobrodišeč Feilerov „Elsa-‘fluid* je pa ne samo dober i nspešen, nego ešče poceni. Predbojnske cene : 12 malih ali 6 .dvojnih idi 2 specialmvi kantici poštnine prosto samo 6 kor. 24 malih ali 12 dvojnih ali 4 specialne kanto poštnine prosto samo 10 kor. 60 fil., 48 malih ali 24 dvojnih ali 8 specialnih kant poštnine prosto samo 20 kor. Nešterna kaplja zadostüje, ska si lehío odpravimo najbole krèovite, nas mantrajoče bolečine, štere se večkrat prikažejo v glavi, želodci zobéh itd. Pri ribanji izvrstno pomagajo té kaple proti betegom od prepiha, mokrote i prehlajenja dobljenim, kakšté močni so, nadale proti protinskim. nevralgičnim bolečinam v Hči, vühah. šinjeki, proti trganji, prso i hrbtaboli, smieanji, ledevjá boli rezanji itd. Vsaki to lehko skmša, posvedočijo pa tüdi jezere zahvalni pisem, štera vsaki sme poglednoti. Vnogi ga hvalijo zavolo toga, ka pomaga proti oslabljenosti, v Idi. v očeh, nesnenosti itd., pa zato, ka bolečino vtiša, kašel vstaviti, okrepča, zdravi mišice i živce oživlja. Proti žaločnim bolečinam, netečnosti, krči, zaprtini, stávljanji i pri največih žaločni betegah rabimo Fellerove rebarbarske „Blsa-piInle*, šterih 6 škatlic poštnine prosto stane 4 kor. 40 fil., 12 škatlic poštnine prosto 8 kor, 40 fil. Čuvajmo se pdnarejanj; ki právi Feilerov Blsa-fluid i prave Elsa-pilule šče meti, naj točno narocitev na FELLER V. EUGEN lekarnika, Stubiea, Centrala 146, (Zagreb žup.) Razpošilanje po povzetji, ali če se penezi naprej notri pošlejo. Dobro je peneze po poštnoj nakaznici naprej — odposláti, drügač pošte 12 fil. povzetja računa. — Preprečite škodo štero napravijo stvarci v vsakoj hiši. Pogosto se niti ne ve, ka je hipoma nastalo škodo povzroéi skrit stvaree. Rastline v ogračeki, jestvine v kleti, obleka v omari, živina v šteli, jedila v kühinji so navadno izpostavljena nev-paženim poštüvanjom škodljivih žüževk kakti listnih vüši, molov, šéurkov, kebrov, vüši, buh, i stenic. Bnhe, vüše i mühe prineso pogostoma klice bolezni, štere so Ijüdem i živiai nevarne. - , Potreben je zato v vsakoj hiše Feilerov prašek ,,Elsa" za stvaree, šteri učinküje brez-pogojno sigurno i najhitrej, proti vsakoj kuki. Je jako izdaten i pokonèa vse stvaree i njih zalego kam pride. Z drügim se ne da nado-mestiti. Predbojnske cene: 5 velikih škatelj 6 k., 1 kak priposlatev z drügimi sredstvi samo 1 k. Natenčno navodilo je položeno vsakej škatjli Za iivinortjce je Feilerov živinski redilni prašek ,Elsa“ 5 škatelj poštnine prosto .6 k. velike vrednosti zato ka redilne snovi vse izvleče iz krme, te redilno vrednost, čeravno je slabša, ztem podigne. Vsa ta sredstva se dobijo jedino pri lekarniki £, V. Feller, Stubiea, Centrala 146. (Horv.) Iz pisem naših vojakov. Nej se sramüvao maternoga jezika. Lepo jih pozdravlam, pa njim želem naj jih eto moje malo pismo gori najde v miri božem. Pa jih prosim lepo, či bi šteli mojih par reči v »Novine" djati, ka do od nas 48 let starih vojakov kaj znali doma, šteri smo notri rokivali 5. aprila. Mi smo že daleč na rususkom poli dnes. Ki smo iz železne županije, smo poziv dobili 5. aprila, naj v Kőszegi bodemo. Friško se spravimo, pa slovo zememo od domačih, pa hajd v Kőszeg kuražno, tű odnet nas v časi v Karansebes pošlejo. Pelali smo se nad Kanižo, tű so nas naši lipovčarje pozdravili z tehom, pa malo špeha so nam ponüdili. Tak dale pridemo v Karansebes. Tam najdemo svoje domače pajdaše, šteri so že skoro 2 leti tam, pa mi smo je tüdi nehali tam. Tü smo se včili najprle. „egy — kettő* (eden—-dva), te pa „oszolj!“, (razvrsti se), „sajkát fogj!“ (šajko primi), „kettős rendek jobbra átl* (dvojna vrsta na pravi kraj!), te pa „futó lépés* (bežečki stopi); to zadnje nam je slabo šlo. Tü smo bili 3 tjedne, te so nas naši vrli častniki opominali ka 2-ga maja mo šli dale, pa so nas na to pripravili po vojáškom. Lepi govor so nam držali g. Adamek Dela poveljnik bataljona, pa g. polkovnik Hajek Karol, da Dr. Kováč Šándor nadporočnik, etak govoreči; »Vidim, lüdje moji, na vaših glavah sere vlasé, ki ste mogli sem pridti, pa doma ne-hati vaše žene ino deco, pa Idti domovino branit, ali mejmo vüpanje v g. Bogi, ka nas On nazaj domo pripela, i vi bodete tisti, šteri te spravlati Strošek i strlivo tistim, ki pred neprijate-lom močno stojijo. Mi smo tüdi to z veseljom obečala ka mo verni i skričao: Éljen a király!“ (Živio kraljl). Sedemo na Čarna konje i idemo prek Karpatskih gor, prek Przemysla, Lwowa, štere je neprijátel poškodüvao z prva. Te se pripelamo v Polsko-rusko zemlo, gda smo prišli vö z Galicie. Tü nas pitajo: „Od kuda ste došli, co bodete robit tu.* Včasi sam si leži odihavao, aha, tű de dobro za mene, boše, kak v Karansebesi, Vogri so tihi postali, tam sem sam bio jaz siromak Slovenec, ali itak sam nej tajio maternoga jezika, i zdaj ga tű veselo lehko kas-nüjem. Začnejo nas deliti, edni so ostali bliže, drügi dale, mene so poslali najdele zavolo slovenščine, na Slednjo postajo Rudka vesi okoli Dubna, tam delamo svoje delo z veseljom, samo to je razloček, tam je bilo: „sorako-zók“, tű pa mesto vogrske nemška komanda. Lüdi malo je, samo stari so doma, hiže prazne, pa z lesa, lüdje so nej delavni, cerkvi so tüdi z lesa, zvonov nega v njej, v hižaj lepo vse majo, lüdje so vrli. Tü je dobro za mene. — Žalik Ivan i pajdaš pridoči od drügod Titan Števan domobranca 18. dpp. Kda de mir med nami? »Kda do vogrski Slovenci doma tak hrepeneli po dobrom slovenskom čtenjé kak mi tű, te de prebivo boži mir med nami, ár vrelo čteti naš dober tisk i v grešmm stališi ostati, je ne mogoče.“ — Šimon Štefan, pešak 83. pp. Kaj dela na bojišči? „Molim za njih, za domače i za vse dühovne pastire, kajti ve zdaj imam priliko; kda zaran idemo iz nočnoga dela, idem Odzaja, vzemen kapo doli z glave, sveti rožnivenec pa v roke. A vudné pa, kda se prespim, či tem Marijine Liste.* — Oletič Matjaš od Sv. Martina, vojni delavec. Marija ga čuvala. »Na nogi sem ranjen, ali hvala Bogi ne teško i nevarno. Marija me je čuvala. Marijina pomoč je bila velika, ka sem v toj groznoj nevarnošči živ ostao. Zahvalen njoj bom.* — Marič Matjaš, desetnik 20. dpp. z Adrijanec. Kak jako ga belijo grehi jezika. »Prav z srca jih lepo pozdravilo ino njim polübim njuvo blagodarno pravo roko, pa se njim iz srca lepo zahvalim, ka so mi telko lepoga čtenjé poslali, štero sam jako žmetno čakao, pa sam z veselico srcom goriprijao, štero me jako toláži v etih žalostnih časaj; drügo tak nikaj dobroga ne čüjem, samo té, kda si Marijin List i Novine vöprečtem, zato ar sam Slovenec med takšim okornim lüdstvom; najvekše terplenje pa žalost moja je to, zakaj tak hitro znajo Boga prekunoti pa nespodobnosti gučati! Da ga ne vejo tak hitro moliti, kak žaliti. Jaz sam toga nej navajen, da sam to med Slovenskim lüdstvom nej čüo, kak med temi morem. Če pa kaj právim, te pa tak, či bi košaro z rojom okoli obrno; drügo ne morem, či Oča naš morem za nje žastiti. — Lük Janoš od V/I. bataljona, z Domajinec. Glási. Od naših vojakov. Vlovljen je: Glavaj Ivan z D. Bistrice, Horvat S. Ignac, domobr. 20. dpp. i Žižek Daniel z Gornje Bistrice, Bojnec Matjaš, 20. dpp. z Bogojine. Vojake so odolebodjavali Kaufman Šimon, Amsel David, Schwarz Ignac, Katz Samuel i Martin tak, da So za dobre peneze mesto zdravih téinevolašje hodili na nabor i té tak rešili vojaške slüžbe. Zopet en dokaz, zakaj jih hodi ešče teliko doma. Prvi mrtvec drüžbe Marijine sed-mere radosti je Klajderman Katá iz Srednje Bistrice. Po najlepšem krščanskom redi je bila zakopana. Dobre düše so celo noč molile za njo prinjenom mrtvom teli ne za jesti i piti, štero je ne bilo tam nalečeno, kak se dostaja pri krščenikah i po lepom sprevodi je ne bilo nikše krmine. Dev. Marija naj bo plačnica dobrim düšam, štere so skrbijo, na se njénoga Jezuša vera popolnoma zbdržava. Naš letalec Hozjan Štefan je odlikován z zlatov viteškov svetinjov. 4. NOVINE 1916. November 26. Novi okroglinski sodnik je postao v Monostri dr. Berta Benő, v Soboti .pa dr. Grandpierre Eugen. Odlikovanje. Mintsék Anton, vojni kurat, iz Sobote je imenüvao za tabors-koga nadkurata. Dozdaj je dobo sledeča odlikovanja: signum laudis, zlat! zas-lüžni krizee z koronov i Franc-Jožefov vitéški križec. Naznanja. Ki so že bili v šterojkou iobočhoj bolnišnici, se ne smejo več sem prositi, zvün če z bojišča ido naravnoč. Cuker dobimo. Naš dolnjelendavski okraj dobi 280 metrov cukra, Šteri de se na karte delio razno. Podpora se podigne v tistih drűžbah, kje se od štirah več ljüdi more braniti. Okrajni glavar (^szolgabiró) sme zato v teh drüíinah deco od 2 do 8 let staro za podporo spisati. Pri okrajnom glavari se trebe glasiti po notariuša!!. Trgovci ne smejo svojega blaga za zrnje odavati, nego samo za peneze. Če se oblasti naznanijo, do kaznüvani. Desetletna smrti pssnika Simona Gregorčiča so nov. 24-ga po vsem Slovenskom v Austriji obslüžavali. V veržejskom samostani je predavanje bilo v špomin desetletnice. Gregorčič je pisao najlepšo Slovenske pesni i bio je katoličanski dühovnik. Njegov rojstni dom na Primorskom tlačijo sovražne talijansko nogé. Strelo Si je v Rimi v cerki sv. Petra mlad Srb. Cerkev so zaprti i jo nanovo posvetiti. Vužigajo se hiše i gospodarska poslopje den za dnevom v okolici Celja. Krivca ne morejo najti. Ogenj z takšov silov gori, da je vgašenje nemogoče. Jako mnogo ljüdi trpi zavolo zaprla ali tenkosti érev i je samo znamenjénemarnosti, če se nikaj ne poskrbi za odpravo te nevole. Vrastvo se more {zbrati. Na ponüdbo so cele vrste poganjajočih predstev Kak kemikalijè; rüdninske vode in iz zelišö obstoječa rastlinska sredstva. Ta Zadnja so najbole pripravna za človeče telo i njih učinek je niti ne draži, niti ne slabi. Prvo mesto dobi pa med temi rastlin-skimi sredstvi rebarba koren, iz šteroga delane Feilerov* rebarbara ,,Elsa-Krogljice“ so jako priljübljene. Vzbüjajo tak, pospešüjejo prebavo, preprešijo kueanje, krče v želodci i gorečico, ne sIatijo črev i je ženske pa deca tüdi radi vživajo.Predbojnske cene; 6 škatljic pošlje za 4 k. 40 t. lekarnar E. V. Feller,„ Stubiea, Centralo 146. Horv. fl In M ilo Bi! vkrepče varne, tečne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za male štroske. V zalogi so: ananas, jaboka, gre-nadina, maline, muškatelka, mela, pomaranče strašnica in višnja. Nenspeh izkljüčen. Ta domači pijača se pije poleti mrzlo pozimi pa vroče namesto ruma. Snovi z aatenšnim navodilom stanejo K 8.50 poštnine prosto proti povzetji. Za kmetijstva, vekša hišne gospodarstva, delavnice, to varne i. t. d. je to sredstvo Velikansko vrednosti, ker se delavci s tov pijačov okrepčsjo ne da bi bili pijaoi ali pa ia bi zgübili na delavsko] zmožnosti Janez Grelich, drogerija »pri asgotju* Brno štov. 85. Meravske. Svétki živlenja so rojstni den, firma, zdavanje, slüžbeni jubilej, srebrno, zlato gos-tüvanje itd. itd. kak i letni svétki, novo leto, vüzem, božič, risalL -Té dni radi raz veselo je mo svoje sorodnike, prijatel in poznance s kakšim lepim darom. Pri zabiranji moramo paziti, ka napravimo tistomi s svojim darom frajno veselje, s tem lüdi sebi spravimo čast. Zavolo toga ne küpüjmo nikdar božnóga ba-zarskoga blaga, nego naročüjmo darila iz stare renomirane .tvrdko H. Suttner, v Ljubljani št. 945. V bogato ilustrovanom ceniki, šteroga si naj vsakši po dopisnici naroči, najdemo pre-krasna darila po najniijoj ceni: zlatnino in srebrnino, jedilno orodje, razno opravo za stol, vüre, verifice, drágocenosti, križece, cecva, škapulere, amanete stoječe vüre z raspetjom, in podobna darila, štera se posebno na svetke rabijo. Na podporo Marijinoga Lista i Novin Z Gor. Bistrice: Gruškovnják Martin 2 koron, Vuk Jožef 30 fil., Horvát Mihál 2 k., Raj Anton 40 fil., Magdič Treza 1 k., Kelenc Pável 40 fil., Kelenc Jožef 40 fil., Lebar Ivan 79 fiL; Graj Andraš, 1 k., Graj Roža 50 fil., Vačko Martin 2 kor./ Šče rnjavič Štefan 1 k., Vučko Ivan 40 t, Balažic Bara 2k., číraj Jožef60 t, Skafar Ana 40 t., Cigan Jožef 60 f., Cigan Ivan 2 k., Graj Mürjanka 2 k., K eleac Maeka 20 f., Kelenc Katá 201, Žalig Štefan 1 k., Ivko Jožef 2 k.,: Horvat Ivan 3 k., Giglar Ivan 5 k., Ütroša Ivan 3 k., Kustec Ivan 1 k., Vučko Manka 40 f., Lovren-čec Ivan 1 k., Tkalec Manka 2 k., Horvat Katá 40 t, Sömen Jožef 1 k., Tkalec Jožef 40 t. Balažic Ana 1 k., Vütek Bara 1 k., Kocet Treza 501. Vučko Štefan 501". Kleider-mann Katá 1 k., Žižek Jožef 1 k., Copot Menka 1 k., Ritlop Ana 40 f., Balažic Mihal' 60 f., Smej Jožef 40 f., Kelenc Štefan 1 k. Pošta. Škrilec Antona žena. Gradišče. Mož je jun., 10-ga med Kiverči i Karpitovkov premino. Brščas je zgrabljen. Najnovejše. Kral’ jo Vmro. Njegovo casarsko in kra-lesko apoštolsko veUčanstvo Franc Jožef I. je 21. novembra ob 9. večer v Beči v schönbrunn-shom gradi mirno v Gospodni zoipao v 86. leti sváje starosti. Že par dni je bolehao, v to-rek se je njegovo stanje Vi ino poslabialo in večer je nemila smrtpokosila našega dóbrosrinoga krala. Nájbolj žalostno je to, ka je mogeo med bojom nastopiti vlado, med šče hüšim bojorn zapüstiti svet, on, šteri je nikaj ne tak želo kak svojim narodom zagotovi stotin mir. Nedosegljivo visoko nad konkurenčnim blagom stojijo Suttnerove vüre,po kakovosti, zanesljivosti, lepoti in ceni, Svetovna razpošiljalnica vür H. Suttner zato ka ima lastne tovarno vür v Švici in zato iz prve roke brez dobička preküpűvalcov pošilja svojim odjemalcom. Mnogi hvalijo in prosijo vüre: Št. 600. Badium žepna vüra vnoči sveti 8.40 K 410. Nikel anker Roskopf vüra . . 4.10 719. Srebrna remontoar vüra . . . 7.80 705. Roskopf vüra, bolesje v kaménji 5.90 449. Roskopf vüra, dva pokrova . . 7.20 518. Tenke kavalirska vüra, nikel 7.50 7.20. Srebrna remontoar vüra . . . 9.70 758. Srebrna remontoar vüra 6 rub. 14.— 748. Srebrna remontoar vüra dvoje * pokrivala ........ 13.50 513. Nikel tula vüra dva pokrova . 9.80 712. Nikel ,IKO“ vüra 15 rubisov 14.— 519. Srebrna tenka kavalirska vüra 17.50 776. Srebra. „IKO“ vüra dva pokrova 33.— 1528. Srebrna ,,Zenith“.vüro, dva pokr. 64.— 804. Srebrna vüra za gospé 6 rub 9.50 709. Srebrna vüra za gospé dva pokr. 15.— 1544. Kožnata narokvica z vürov . . 10.50 1545. Kožnata narokvica s srebrnov vürov................ 32.— 89. Double zlat! lancek ..... 5.90 2318. Masivni srebra! lancek .... 5.50 1450. Pakfongova verižica K 2 80 nikel 1.— 916. Srebra! lancek masiven . . . 3.20 . 907. Srebrna športna verižica . . . 12.50 422. Niklna športna verižicá . . . 1.75 845. 14 kar. zlata verižica . . . . 32.— 919. Srebra! privesek, ,kraljevska podoba* . . . . . . . . . 2.— 257. Srebmi privesek ,,Vojna ladja" 3.80 284. Srebrni privesek......... 1.10 264. Srebrni privesek ,,bojna” . . 3.80 213. Srebrni prstan z kamnom . . 1.40 182. 14 karatni zlatvi prstan . . . 12.50 1203. Dobra büdilka ....... 3.50 Vsaka vüra je točno repasirana. Razposiljatev po povzetji ali če se penezi naprej pošljejo. Velika izbire nakita, dani v krasnam ceniki šteroga dobi vsakši zastnoj in franko, če ga zahteva, ka se ne vidi, se zamenja, ali pa poeJJemo peneze nazaj! H. Suttner samo v Ljubljani št. 945 Tvrdka nema podrüžnice. Lastna tovarna vür v Švici. — Znamka „IK0“ svetovnoznana! Nyomatott az Egyházmegye Könyvnyomda gyorssajtóján Szombathelyen.