IS

SlS&iS
I : | |
j, ( v
'K '"’ 'i '
TRST, sreda 29. avgusta 1945
Leto I - St. 60
Cena 2 liri
AMERIŠKA ZASTAVA NA LETALIŠČU V ATSUGI
Mac Arthur na Japonskem
Mrzlične priprave za hitro zasedbo
UKEDNMTVO Dr UPRAVA: Via S. Pelllco 8. - Telefon it 93854
OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 7, mrtvaški 1» 18 (osmrtnice L. 36), objave L- 9, finančni ln (Stavni oglasi I* 12. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 12. Davek ni vštet Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Unlone PubbllctU Ttallana S. A., Trst. vla Silvio Pelllco it. 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L, 2 (aaostale 1» 4). r.okoplsov ne vračamo.
Manila, 29. avgusta
»United Press« poroča, da Je general MacArthur Izbral za sedež svojega glavnega stana poletno bivališče cesarja Hirohita v Hayami, ki leži približno 40 km južno od Tokia.
«Assooiatcd Press* Javlja, da bo prišel admiral Nlmitz v sredo po japonskem času z bojno ladjo «Sud Dakota*, ki bo postala njegova admiralska ladja, na Japonsko.
Admiral Nimltz bo v nedeljo podpisal za Združene države pogoje Predaje na krovu bojne ladje «Mis. smirl«, ki je v tokijskem 'zalivu. General MacArtihur bo podpisal predajo v imenu zaveznikov.
Japonska vlada ln cesarski glavni stan sta nocoj zahtevala, da general MacArthur pred podpisom formalne predaje napove sestanek ln to zaradi tega da bodo dosegli popolni sporazum v nekaterih točkah izvedbe predajnlh pogojev. Japonci so zahtevali, da naj se sestanek napove po prihodu gen. MacAr-thurja na Japonsko.
«Unlted Press« poroča, da Je Izjavil Japonski ministrski predsed-nik Maruhiko Higašlkuml, da se bo vršilo 4. in 5. septembra Izredno zasedanje Japonskega parlamenta, da bodo razložili narodu razloge, *aradi katerih se Je Japonska predala zaveznikom.
Križarka «San Diego* Je vodila skupino desetih ameriških vojnih ladij naravnost v Tokio. Ko so ladje plule skozi ozki preliv mimo molčečih obalnih straž v tokijski zaliv, so krožila nad njimi letala, ki so se dvignila z letalonosilk. Da bi se zavarovali pred ameriškimi ln
Manila, 29. avgusta
General MacArthnr je odpotoval včeraj z letalom na Okina* wo, odkoder se bo podal v področje Tokia.
V četrtek bo za generalom MaeArthurjem prispel generalni poročnik Wainwright s svojim spremstvom, kateremu so stavili na razpolago posebno letalo za potovanje iz Cungkinga.
Z letali pripeljane čete so mesi tem razvile ameriško zastavo na letališču v Atsugf pri Tokiu, kjer se vršijo mrzlične priprave za prihod MacArthurja In čet, ki bodo prepeljane t letali z Oki-nawe.
Zavezniki se mrzlično pripravljajo za množično zasedbo Japonske In njenega bivšega Imperija.
Japonska vlada je sporočila generaln MncArthnrjn, da so v bližini japonskih pristanišč izpraznili »tiri zavezniška taborišča vojnih ujetnikov.
Japonskimi minami, so Izvedli nadzorstvo nad obalnim področjem. Ameriška zasedbena pehota se Je pripeljala s prevozno ladjo in zasedla tri majhne. otoke pred pomorskim oporiščem Okasaka. Neko poročilo zasedbene mornarice, ki so ga »prejeli v San Franciscu pravi, da se je ameriško ladjevje zasidralo kakih 300 metrov od te pomorske luke. Na morju so zajeli in nate pripeljali v pristanišče Eagaml dve Japonski podmornici, ki sta izobesili predajne zastave.
Položaj na Daljnem Vzhodu
V Melbournu so »poročili, da je general Ishli, poveljnik japonskih sil v Halmaherau, podpisal pogoje za predajo 32 tisoč japonskih vojakov, S tisoč mornarjev in 4 tisoč civilistov.
♦Associated Press« poroča, da je japonski poveljnik Penhanga, ki obvladuje vhod v Singapur, prejel povelje, da zeradi predaje odpotuje k angleškim pomorskim oficirjem.
Japonski poveljnik je prejel povelje, da se odpelje s motornim čolnom, ki naj ima razobešeno belo zastavo k angleški admiralski ladji »Nelson«, ki leži severno od Pen-nanga, da bo dal'natančne podatke o minskih poljih.
Položaj v Mandžuriji
Tisoči Japonskih vojakov se predajajo Rdeči armadi v Mandžuriji, v severni Koreji ln jušnem predelu otoka Sahallna. Tudi fanatični odpor skupin Japonskih »samomorilcev* polagoma pojema. Po mestih sistematično odstranjujejo strelce ln povzročitelje nemirov.
Kltalskl partizani pomagajo Rdeči vojski pri čiščenju Mandšurj« in zasedajo utrdbe, letališča in velika skladišča.
Zadnje sovjetsko poročilo javlja, da je Rdeča armada zasedla vse jušno področje otoka 8ajhalina. Poročilo javlja nadalje, da so sovjetske čete včeraj zajele preko 36,000 ujetnikov.
Nove pošiljke
ustanove UNRRA za Jugoslavijo
'	Trst, 29. avgusta
V	prvi polovici avgusta se je *g-čelo lztovarjanje zalog 1* )adij ustanove UNRRA v različnih jugoslovanskih pristaniščih ‘ln v Trstu.
Iz ladje »John Patton« zdaj iz-tovarjajo 6,500 ton različnega blaga, med ostalim »uh fižol, kondenzirano 'mleko, meso, ,899 traktorjev ln zdravniški material.
Tudi lz ladje »Herman Melvllle« Iztovarjajo v Trstu 8.300 ton blaga, med ostalim 22,000 vreč moke, 48.000 vreč suhega fižola, 609 zabojev mleka v prahu, 8.500 bal bombaša In velike količine fosfatov.
V	splitskem pristanišču je ladja «Nelson V. Alridge« ln lz te Iztovarjajo konzervirano sadje, zelenjavo, ribe, mleko, meso, sladkor in sol. Prispelo je tudi več obleke, 50 traktorskih plugov, 203 Che-vroletovih tovornih avtomobilov ln 40 železniških vagonov.
S« dva druga tovora razkladajo v splitskem in dubrovniškem pristanišču. Na demarkacijski liniji pri Trstu je šlo v Jugoslavijo veliko število tovornih avtomobilov, katere je ustanova UNRRA kupila od ameriške armade v Italiji.
Bolgarska uiafla™™^
Pot v suženjstvo
Lord Keynes
odpotoval v Washington
London, 29. avgusta Lord Keynes je odpotoval iz Londona v Washington, zaradi nenadne' ukinitve «zakona o najemu ln posojilu«. V Washingtonp ga bo-dohitel lord Halifax, britanski poslanik v Združenih državah, ki bo odpotoval iz Londona v teku tedna.
Poslanik Zdruionlh držav pri Stalinu
Moskva, ,29. avgusta Stalin Je v ponedeljek sprejel gospoda Harrimana, poslanika Združenih držav pri sovjetski vladi. Raz-govoru Je prisostvoval sovjetski'komisar za zunanje zadeve Molotov.
pomilostitve za dejanja, kazniva po zakonih federalne Slovenije, ao izdali v Ljubljani.
Ukaz o Pomilostitvi oseb, otoo-jenlh po zakonu o kaznovanju zločinov Jn preetopkov zoper sloven-ako narodno čast, eo Izdali v Ljubljani. Odpuščena je kazen lahkega «11 težkega prisilnega dela. Vsem onim, ki ao bili obsojeni na. izgubo narodne časti, se pravne posledice te kazni omeje na izgubo političnih državljanskih pravic.
Ukinili «o posebno sodišče za prestopke zoper slovensko narodno čast.
Za pomoč porušenemu podeželju
Je Inž. Herman Hus izdelal načrte za zasilna bivališča. Bivališč« je zamišljeno kot koča. Je enoprostor-na zgradba, z vežo, shrambo, 8 ležišč, 2 otnaraml, veliko mizo, trlstranično klopjo, 4 atoli ter štedilnikom. Bivališče je skromno, vendar dostojno in v »111 mnogo boljše kot «»sllno izgrajena ruševina,
Za dekana medicinsko fakultete
je bil Izvoljen prof. dr. Božidar Lavrič, za prodekana pa prof. dr. Bogdan Brecelj.
o preložitvi volitev
Želja po ohranitvi prijateljskih od-nošajev z velikimi demokracijami
London, 29. avgusta Bolgarska vlada Je v ponedeljek dala novo Izjavo, ki pojasnjuje razloge. ki so Jo privedli do preložitve volitev. Pojasnilo pravi, da se bo bolgarski narod še bolj zbral okrog narodne fronte ter nadaljuje: »Vlada želi obdržati prijateljske odno-šaje z velikimi demokracijami Združenih držav, Velike Britanije in Sovjetske zveze ter pospešiti zaključitev miru. Zaradi tega se je odločila postaviti zadevo volitev
pred zavezniški nadzorovalni odbor. Ker je bila vlada obveščena o teh priporočilih, se Je odločila preložiti volitve na poznejši šas. »Izjava, ki jo Je podal Narodni odbor ljudske fronte, -se strinja z odlokom vlade in doeteja: »Narodni odbor ljudske, fronte Izjavlja, da bo podpiral vlado ljudske fronte pri njenih naporih ln volji, da doseže potrebne pogoje, da se zagotovijo volitve na tak način, da bo izid priznan kot veijaben od treh velesil.«
člani ameriškega kongresa
pridejo v Beograd
Beograd, 29. avguste V četrtek 30. avgusta bo prispelo v Beograd 8 članov kongresa Združenih držav, to J* del enajstih poslancev, ki potujejo po evropskih deželah in zbirajo podatke o tamkajšnjih prilikah. Člani kongresa bodo prispeli v Beograd lz Budimpešte. V petek bodo odpotovali v Bukarešto.
Franko odklanja predajo Degrella
San Sebastlan, 29. avgusta Dopisnik »United Pressa« javlja, da je belgijska vlada ponovno zahtevala predajo Degrella, ki je v Španiji. Frankova vlada je odbila predajo tega belgijskega Qul«linga belgijski vladi, ter Izjavila, da bi ga žplela predati Združenim državam lp Veliki Britaniji.
Mao Tse Tung prispel v Čungking Komentarji sovjetsko-kitajske pogodbe
Čungking, 29. avgusta Mao Tse Tung, vodja kitaj* komunistov in generalmajor. Patrick J. Hurley, amerl-eki poslanik na Kitajskem, sta Prispela Iz glavnega stana kitaj-*kih komunistov v Yenanu v ungklng. Spremljala sta ju rVa visoka komunistična 6nat.nl-Radijska postaja v Venanu L™®", da je komunistični vo-1t*®" Mao *Tse Tung priprav-8 Oangkajškom skleniti ter d* k« ™ na i em sestavila demokrat-'a koalizadjska vlada.
Ameriški časopisi o pogodbi
Glavni ameriški Časopisi pišejo, <la J« sovjetsko-kltajflks, pogodba * dopolnilni sporazumi dokaz solidarnosti Združenih narodov. Pogodba dokazuje možnost, da bodo narodi »voj« »pore poravnali na miren način. »Neve York Times* pravi:
»Pogodba, ki so jo sklenili sovjet-skl ln kitajski diplomati. je ravno tako velika zmaga kot ao ji,' dosegli n« bojišču.
V	tej pogodbi ln v petih dopoi-hllnth sporazumih sta dve veliki celinski sili od katerih zavlsl usoda Daljnega Vzhoda, našli način, po katerem naj »e rešijo vsa vprašanja cbeh narodov in vzpostavi
e vin ah Japonskega cesarstva novi ** na Vzhodu, Ta red bo motal cadostitl ne »amo svojim lastnim mtereeom, ampak tudi v*ega sveta.
Sporazumi »o tako obsgfcil, da šale čas ln način njihove izvedbe Pokazal njihovo pomembnost.
Nameni teh sporazumov ao leti kot v Metini Združenih narodov ter so Izdelani v Smislu kairske lZja-ve, v kateri 'k0 obljubili Kitajski največjo nagrado za Daljnem Vzho-ču-Mandžurljo.
V	sporazumih »a j* Sovjetska *veza v prvi vrsti obvezala, da bo •rokovala suverenost ln celovitost , tajskega ozemlja ter da se ne
dl tudi največjo varnost za bodoči mir na Daljnem Vzhodu, S tem svojim dejanjem je Sovjetska zve-za zagotovila tudi mir v Kitajski. Nevarnost državljanske vojne, ki je pretila Kitajski, je popolnoma
prenehala.«
UNRRA bo pomagala
Kitajski
Roy F. Hendrlckson, ki vrši posle generalnega ravnatelja ustanove UNRRA, je Izjavil, da ustanova UNRRA zb^ra v Avstraliji ln Nošvem Zalandu blago, s katerim* bo pomagala Kitajski.
interesom
" —-o«.
J* vmešavala
v notranje zadeve
tajske,
Ir*!.10”1 nRdalJuJ« Sovjetska zveza v Atonalno ameriško politiko do
Vrv "k*1 T* Politika je dosegla
nuneo v pogodbi devetih sil, ki to« ° poiplRBU !822 v Waahlng-vJ*P°naka ^ »talno oakrunje-
Stop^r ~ k%r J« hl,R Prva nJene*a "»Črta a,,
br?°,08VoJtte1v ~ ln Prav to jo je V(Ptedlo v spor * Združenimi drža-
dot’ VeUk0 BritaniJ° ta končno
Poraza, iidelažbo
■	pn pogodbi devetih
Sovjetska zveza ne zegovaris ° ameriške politike, marteč nu-
Vrnltov ameriških tel v domovino
Pariz, 29. avgusta »International Ncwe Service« javlja, da »e bo po novem načrtu razen zaeedbenih čet, vrnilo za Božič v domovino približno 90 odstotkov ameriških čet, ki so ostale v 'BuropU
Nenadni koprc vojne na Pacifiku je narekoval pospes'en odhod ameriških sil lz Evrope. Pre<1 prazniki se bo vrnilo domov nad dva milio-na mož.	J
lx Jugoslavije
Vojaško sodišč« pri poveljstvu zaječarskega področja Je 20. avgusta obsodilo na smrt Dušana Simonoviča, bivšega komandanta generala Draže Mlbajlovlča. Dušan Simonovič je bil obtožen, da j» mobiliziral ljudi za čete generala Mihajlovlča.
***
B.B.C. poroča, da so v Beogradu naznanili, da so s« pošiljke UNRRA-e za Jugoslavijo povečale za 40%, odkar je bila oprta tržaška luka kot tranzitno pristanišče. Junija meseca je prišlo v Jugoslavijo 70.000 ton jošiljk. Polovica od tega so industrijski ln kmetijski izdelki, zdravila ter obleka.
Sovjetsko državljanstvo Poljakom v tujini
Ob/ava sovjetskega poslaništva v Rimu
Poročilo predsodnlihra Italijanska vlada
Rim, 29. avgusta
Tiskovni urad predsedništva Ita-lijanek« vlade »poroča: Pred kratkim so časopisi ponovno razpravljali o obrambi mesta Rima, ki septembra lete 1943 ni nudila nl-kakega odpore nemškim četam. Vlada smatra, da š« ni prišel čas za objave Izida prelekave, kt jo j* izvršil posebni odbor pod predsedstvom takratnega podtajnika v vojnem ministrstvu odvetnika Maria Palerrfiota.
Ker general Glacomo Oarbont še nadalje priobčuje v listih nepravilne ln žaljive Izjave, čuti predsedstvo vlade potrebo, da javnost obvesti o obnašanju general Carbo-nija v septembru 1943, ki ga je ugotovi omenjeni odbor. Sodba, ki jo j« Izrekel ta odbor, je najhujša, ki jo j* mogoče izreči proti vojaku. Na predlog odbora je vojni minister naznanil generala Carbonlja vojaškemu sodišču zaradi zločina, ki ga predvidevata člena 9*. ln 103, vojaškega vojnega zakonika: zaredi zapustitve mesta kot poveljnik ln zaradi predaje.
Nuini poziv ameriškim novinarjem
Washington, 29. avgusta Ministrstvo m zunanje zadeve Združenih držav javlja, da je prejelo obvestilo Madžarske, ki pravi, da morejo ameriški novinarji takoj priti na Madžarsko.
Obnovili so popolnoma železniški promet na progi Karlovac-Caprag-Kostanjevlca v Jugoslaviji.
A
Irvln Sander, poljedelski svetovale pri ameriškem poslaništvu v StaS??1’ J* obl8kRl ot°k Korčulo. 5352**1 d°P,*nlku «Tajug» da je poljedelstvo na otoku Korčule unt-cono.
Ameriški odbor za pomoč Jugoslaviji je priredil v New Torku banket v čast letalskemu »boru Združenih držav, ki je lmei važno Vlogo pri osvoboditvi Jugoslavije. Govoril je tudi jugoslovanski poslanik dr. Stanoje Simič, nadalje newyoreki župen La Guardia. In častniki ameriškega letalstva. S tem banketom je začel odbor zbirko 75.000 dolarjev za v Jugoslaviji.
Rim, 29. avgusta Poslaništvo Zveze socialističnih sovjetskih republik v Italiji je izdalo sledečo objavo:
»Na podlagi odloka predsedstva Vrhovnega sovjeta zveže socialističnih sovjetskih republik z dne 30. julija 1945 bodo vsi fcivSi poljski državljani, ki pripadajo zahodnim pokrajinam Ukrajine in Bele Rusije in ki so bil ob času priključitve gori omenjenih pokrajin k socialističnim sovjetskim republikam Ukrajine in Bele Rusije izven meje Sovjetske zveze v Italiji in v drugih deželah in ki še niso do danes sprejeli sovjetskega državljanstva, pri sovjetskem konzulatu v Italiji vpisani kot sovjetski državljani. Vsi ti bivši poljski državljani se bodo morali javiti osebno ali pa poslati konzulatu izjavo skupno s poljskim potnim listom za ina zemstvo.
Rok za vpis gori omenjenih državljanov je določen na 31. vojne sirote aecember 1945. Tiste, ki se ne ' bodo v tem roku vpisali na
sovjetskem konzulatu v Italiji, bodo sprejeli v Sovjetsko državljanstvo na podlagi splošnih določb člena 3 zakona o državljanstvu Sovjetske zveze.
Vpisi se bodo vršili v Rimu, Via Gaeta 5 na konzulatu Sovjetske zveze v Itdliji.«

Novo Ime angleške armade v Nem«ljl
Herford, 29. avgusta Angleški glavni stan v Nemčiji javlja, da je dobila angleškega armada, ki j* osvobodila Nemčijo, novo Ime: «Anglcška renska armada«.
V dnevom povelju pravi maršal Montgomery: »Naša naloga ostane Ista, čeprav smo spremenili ime. Pomagat)! moramo, da zgradimo na ruševinah stare novo Evropo«.
Sovjetski driavijan!
v tujini povabljeni domov
London, 29. avgusta Radio Line je objavil »poročilo sovjetskega poveljstva, v katerem so povabljeni val sovjetski držav, ljanl. ki so zaradi vojnih poaledlc trenutno v Avstriji, da ae vrnejo v domovino, »poročilo pravi med drugim: V Sovjetski zvezi smatrajo, da tudi tleti sovjetski državljani, ki »o zaradi nemških teroristlč. nlh metod# ln na nemški prltlak zagrešili dejanja, ki so nasprotna koristim Sovjetske zveze, ne' bodo kaznovani, če bodo po svobodnem povratku častno storili svojo dolžnost, Ne verjemite tistim, kt pravijo, da vas je domovina zavrgla.
Uničevanje nemiklh utrdb
Dondoft, 29. avgusta Polkovnik R. W. Yate», vodja amerilkega odseka za razorožitev je naznanil, da bodo v prihodnjih »estlh mesecih odstranili vse utrdbe v Nemčiji. Polkovnik Vate« j« izlgr vli, da bo to uničenje tako popolno, da bo bolj enostavno zgraditi nove, kakor pa popraviti stare utrdbe. Dodal Je, da bodo to delo izvedli z
nemškimi stroji ln lsvstvom.
z nemškim de-
RAZPRAVA PROTI QUISLINGU
Sodniki obiskali
«mall Berchtesgaden«
Oslo, 29, avgusta V ponedeljek ni bilo razprave, a sedem sodnikov j« obiskalo Qui-»lingovo bivališče na polotoku Kyioe, ki leži 3 km. zahodno od Oala, da s* prepričajo, «e so bile času nacistične zasedbe odneše-ne stvari, ki so bile v kraljevi pa--:-i. Pregledali ao bivallšče-trd-njavo, ki Ima 20, proatorov ln cementne obrambne naprave. Trdnjava Ima mnogo strojničnih gnezd, rsdljsko oddajno postajo ta zalogo živeža, ki bi zadostovala za 8 mesecev. Preden ao obiskali te majhni »Berchtesgadtn«, ao sodniki pre-
gledali Qu!sllngovo poletno bivališče v palači Gltnle, ki je stal* 1.250.000 funtov, da bi «« prepričali koliko resnica js v Izjavi, ki jo je podal Quteilng pred sodiščem, da je namreč “za časa nemške zasedbe živel preprosto življenj«.
Izvedelo »e je, da se procs proti Qulslingu ne bo nadaljeval pred sredo, k el pričakujejo Izida zdravniškega pregleda obtoženca, Predvidevajo, d« obsodbe Til pričakovati pred prvo polovico septembra, V soboto ao končali z zaallšmnjem obremenilnih in obrambnih prič. Na prihodnji razpravi bo govoril javni tožilec.
Sovjetsko In romunsko poslaAiltvo - ambasadi
Oslo, 29. avgustJa Sovjetska vlada je sporočila, da so povišali sovjetskega poslanika v Romuniji In romunskega poslanika v Moskvi v veleposlanike.
De GauHe*častni meščan New Yorka
New Vork, 29. avgusta General De Gaulie, predsednik začasne francoske vlade, je bil imenovan m častnega meščana New Yorka. Ob tej priliki se je vri Ha velika slovesnost, ki se jo je udeležilo okrog 2 milijona ljudi, pene-ral De Gaulie se je najprej udeležil slavnostnega sprevoda, ki ae Je razvil po mestnih ulicah v dolžini kakih 80 km in ki so se ga udele. žile ogromne množice meščanov, nato pa je šel na županstvo, kjer se je vršila slavnost izročitev listine. V odgovoru, ki ga je imel general De Gaulie v zahvalo za počastitev je Izjavil, da morajo Združene države in Francija tudi v bo. d oče tesno sodelovati v dobrobit .človeštva.
Abesinska zahteva
London, 29. avgusta Abesinsko odposlanstvo v Londonu j« Izdalo sledeče poročilo: «A-bestaskl cesar je sprejel diplomatske predstavnike Velike Britanije, Združenih držav, Sovjeteke zveze ln francoske začasne vlade. Razpravljali ao o prihodnjem sestanku zunanjih ministrov, ki ee bo vršil v Londonu. Na tem sestanku bodo razpravljali o mirovnih pogojih * Italijo in o pravicah abesinskega cesarja. Cesar je poudaril, da more ta svet upoštevati pravice in interese Abeslnlje, ker j« bila Abesinl-ja prva Italijanska Žrtev.
Dunajsko prebivalstvo
odstranjuj« ruševin«
DUNAJ, 27. avguste Začasna vlada je mobilizirala civilno prebivalstvo za delo pri obnovi Dunata. Vsi moški med 16. ta 60. letom, In ženske med. 16. ta 40. letom bodo morale sodelovati pri odstranjevanju ruševin, da se omogoči pozimi bivanje v mestu. Za tiste, ki so pripadali nacistični stranki, js starostna doba nekolik# višja ln sicer za moške do 65. in za ženske do 55. let. Avstrijska vlada je izdala tudi posebno spomenico, v kateri j« izražena zahvala dežele ustanovi UNRRA za napore, ki Jih ja te storila, da obvaruje prebivalstvo pred lakoto ln mrazom v prihodnji zimi.'
Bremensko pristanišče očiščeno MIN
Naw York, 29. avgusta Londonska radijska postaja je Javila, da so angleški potapljači odstranili skoraj vse mine, ki so jih Nemci nastavili pred predajo v bremensko pristanišče.
Poročilo dodaja, da ao potapljači Isvrštlt to delo kljub oholemu zatrjevanju nacistov, da čiščenja ne bodo mogli izvršiti, ne da bi mine eksplodirale.

Hrvaike Sola na Raki
Reka, 29. avgusta N* Reki bodo to jesen odprli hrvaške srednje šole. To se bo adaj zgodilo po več kakor 50 letih.
Na HeletnUkc vozove mlofeni vw,«w/f,, aviomootn, «t v i-r:<****m prmamaru roKojo, da jih bodo
prepeljali v Jugoslavijo.
Nova knjigarna odprta na Reki
Reka, 29. avgusta V ponedeljek šo v prisostnostl civilnih ln vojaških oblasti odprli na Reki prvo hrvaško knjigarno, Wl bo Imela stalno na zalogi poleg hrvaških ta slovenskih knjig, tudi knjige v drugih jezikih.
ZADNJE VESTI
IA ??,rd1	D* Ganile je zaključil svoje potovtyije po
Radio Bukarešta Javlja, da je policija odkrila dve zarotniški organizaciji, ki sta nameravali vreči sedanji romunski rešim dr. Groze.
Britanska vlada Je sprejela povabilo Združenih držav za razpravljanje o prošnji romunskega kralja Mihaela.
Mao Tse tung Je ob svojem prihodu v Čungking Izrazil upanje, da se bodo združile vse kitajske protijaponske stranke.
VII
V totalitarističnem ustroju je mnogo priložnosti za «i«-strpnost in brezobzirnost. Niti Gestapo, .niti uprava koncentracijskega taborišča, niti propagandno ministrstvo ali 3A in. SS niso primerna mesta za izkazovanje človečanskih čustev. Toda samo preko teh poljan vodi pot. na visoke položaje v totalitarnih državah.
Znani ameriški gospodarstvenik, profesor Frank HH. Knight je pravilno opozoril, da morejo oblasti kolektivistične države «hoče| nočeš« tek« delati: verjetnost, da bi bili na oblasti ljudje — individualisti, ki tega ne bi trpeli alt mogli prenašati, je podobna verjetnosti, da bi dobrosrčen človek, ki bi se jokal, postal paznik na plantažah, kjer delajo sužnji«,
Temu, kar smo navedli doslej, pa je treba dodati že nekaj: kn-lelctlvizem pomeni koneo r«sn*». Za koristno delovanje totalitarne’-ga sistema ne zadostuje, da vsakogar prisilimo k delu »a smotre, kt so Jih določili tisti, ki vse nadzirajo; bistvene važnosti je tudi, da ljudi prepričamo, da so smotri, za katere delajo, njih lastni smotri. To se da doseči s propsgando in s popolnim nadzorstvom vseh obveščevalnih virov.
Najprikladnejži način, kako pripraviti ljudi do tega, da bodo pravilno dojemali, zakaj morajo delali, je, da jih prepričate, da s tem podpirajo ustvarjanje tistega, za kar so se vedno navduSevall, kar pa drugi oblastniki niso proj nikoli hoteli razumeti in priznavati. Najprimernejši način je, poslu-žltl se starih besed s spremenjenim, smislom. Totalitarni režim ima za površnega opazovalca malo tako površnega opazovalca malo teko značilne za celotno intelektualno ozračje) kot je ravno to maličenje besed.
Največ trpi v tem poglr.du beseda esvoboda*. V totalitarnih država!) jo uporabljajo ravno tako svo-božno kot drugje. Zares skoraj lahko rečemo, da so uničili demokracijo, kakor jo pojmujemo mi, povsod, kjer je bila uničena v imenu neko nove svobode, ki so jo obljubljali ljudem. Celo med nami Imamo »načrtnlke«, ki- nnm obljubljajo neko »kolektivno svobodo«, kar je ravno takžno zapeljevanje kot vse, kar govoričijo totalitaristični politiki. »Kolektivna svoboda« ni svoboda članov družbe, marveč neomejena svoboda totalitarnega političnega voditelja, da dela z družbo, kar se mu »ljubi. To je nemogoča mežanica svobode In najbolj ekstremne oblasti.
Prav nič težko ni oropati veliki večini njeno lastno presojanj« In svobodo mišljenja. Toda tudi manjšino, ki bo vedno obdržala nagne-nj« h kritiziranju, je treba uduštti. Javno kritiko, ali celo izražen,-e dvomov, je treba zatreti, ker ogra-ža režim.	t
Nadzorstvo je razširjeno celo na osebe, ki se zde politično nepomembne. Relattvlt.etni teoriji so se n. pr. protivlll zaradi tega, kar so jo imeli za »semitski napad na oanove krščanskega in nordijskega naravoslovja« ta ker je »v nasprotju z dialektičnim materializmohi ta marksističnimi dogmami«. Vsako delovanje mora imeti opravičilo v zavestnih družabnih namenih. Samoniklega ln nevodenega delovanja ne sme biti, kar bi lahko povzročilo rezultate, ki jih ni mogoče predvideti tn na katere načit ni pripravljen.
Morda je najbolj vznemirjujoče dejstvo to, da zaničevanje intelektualna svobod« ni pojav, ki ga je mogoče opaziti, ko se je totalitarni »Istem ž« enkrat usidral, marveč ga lahko najdemo med vsemi tistimi, ki so se oprijeli kolektivistične vere. Opravičljivo je tudi najhujjjle zatiranje, če ga izvajajo v Imenu socializma. Popolnoma odkrito odobravajo nestrpnost do nasprotnih Idej. Zatoigra kolektivistične -misli je u tem', rta začenja * vnviSeno mislijo, konča pa x nje uničenjem.
Posebnega razmišljanja je vredna sprememba moralnega vrednotenja, ki jo j* povzročilo napredovanje kolektivizma. Kreposti, ki jih v Britaniji in v Ameriki z dneva v dan manj cenijo, so pa natančno tiste, s katerimi »o se An-glosaksonol nekoč zelo ponašali ta v katerih ao se po aploinem priznanju odlikovali. Te kreposti ao bile neodvisnost, aamozaupanje, osebna iniciativa, zavest osebne odgovornosti, uspešno zaupanja v prostovoljno delavnost, nsvme-šavanje v aadšve drugih, strpnost do nasprotnika in zdravo sumničenje moči in oblasti.
Napredek kolektivizma ta njegove centralistične težnje postopoma uničujejo skoro vse tradicije ta ustanove, ki so izoblikovale narodni značaj ta moralno ozračje v Angliji ln Ameriki.

Francoske znamenitosti niso v vojni dosti trpele
Pred invazijo je francoska vlada v Londonu določila 26 stavb in spomenikov kot najvažnejše zgodovinske spomenike v Franciji. Pred tednom so v Parizu izdali pregled, iz katerega je razvidno, da je teh 25 spomenikov raziperoma dobro prestalo, vojno. Zelo poškodovana je 750 let stara katedrala v Rouenu, ki je najlepša in najslikovitejša cerkev. Stolnica pa še zdaleč ni toliko trpela kot v prvi svetovni vojni stolnica v Reimsu.
Notre Dame in Louvre, za tujce najprivlačnejša spomenika, sta poškodovana le od strojničnega ognja v dneh osvoboditve Pariza.	rx
Katedrala v Strasbourgu, ki je bila v prvi svetovni vojni zelo poškodovana in so jo s podporo Rbckefellerjeve ustanove popravili, je tokrat -ostala popolnoma nepoškodovana.
Cerkev Mont-Saint-Michel, ki leži na skalnem polotoku in je bila zgrajena v 8. stol., je ostala nepoškodovana.
Trmasta poslanca
Dva Irca, člana angleškega parlamenta, sta po desetih letih prvič bila prisotna v parlamentu. Izvoljena sta bila že leta 1035 v severnoirskih grofijah Fermanagh in Tyrone, toda trmasta Irca se v parlamentu nikoli nista pokazala. Niti svojih 600 funtov letne plače nista dvignila. Zdaj sta bila ponovno iz-
voljena in sta se pojavila v West-minsterskl palači. Opozicijski duh obeh Ircev, ki sta mislila, da bosta t abstinenčno politiko Škodovala ugledu angleškega parlamenta, jima ni dopustil, da bi šla v London. Zdaj so Ju spet Izvolili, ker^so vo-livti mišljenja, da lahko povzročita več neprilik v parlamentu kot izven njega.	*	-
Egipčanska svetlita se pogrešale
Starodavni tamplf v Nilovl dolini se kar po vrsti rušijo. Temu ni kriva vojna, temveč naprave za umetno namakanje bombaževih polj, zaradi katerih j e Nil narastel in pričel odplavljati in izpodkopavati te starodavne spomenike. V mestu Abydos se je tempel Setija I., ki je bil zgrajen, . za časa vladanja Ramzesa II. (1324-1258 pred K.), ze precej pogreznil,, v' mehko podlago in razpoke v zidovih so vedno širše. Na otoku Fhilae je Trajanov kiosk (iz 1. stol. p. K.) pog os torna bil tako globoko v vodi, da so videli le najvišji del. Končno se jo popolnoma podrl. Na tem otoku preti terrtplu boginje Isis lata usoda In ga nameravajo egiptovske oblasti prenesti na varnejše mesto. Da reki zgodovinske zgradbe. Je egipčanska vlada določila fond 60.000 dola. rjev. Toda strokovnjaki so mnenja, da vsota ne bo dovolj velika za takšno delo in bo večina teh starodavnih spomenikov izginila z zemeljske površine
Porurje nakoplje samo 50, do 60.000 ton premoga na dan, kar je veliko premalo za oskrbo Evrope, k! bo letos pozimi pošteno prezebala. V Posaarju nakopljejo komaj 17% predvojne produkcije premoga.
Begunci, ki se nočejo vrniti v svojo domovino
Zavezniške vojaške oblasti so našle v Nemčiji ter' drugih državah veliko število beguncev, ki jih zdaj zaslišujejo. Izločiti hojejo, namreč iz tega velikega števila vse vojne zločince in kolaboracioniste ter jih postaviti pred vojna sodišča, d očim bodo drugi begunci, ki se nočejo vrniti v svoje domovine zaradi raz. ličnih vzrokov: političnega položa. ja, diktature v njihovih državah ali fašizma v drugačnih oblikah in z drugimi barvami, dobili položaj in zaščito političnih beguncev. Medvladni odbor za begunce, ki so ga ustanovili že leta 1938, bo imel zdaj opravka z nad I milijonom političnih beguncev, ki se nočejo vrniti na svoje domove. Ta vprašanja bodo naj kočljivejša v vsej povojni evropski politiki. Nekaj luči je prinesla zadnja odločitev franooske vlade glede španskih emigrantov, ki jih Je v Franciji okoli 400.000. Španski otroci, ki so bili rojeni na francoskih tleh, lahko postanejo francoski državljani. Tudi večje
—ft-------------	'
število odraslih Spancev se je že lahko poslužilo teh ugodnosti.
Pred vojno so dišave 'latinske Amerike in nekatere dežele v Afri. ki sprejele več tisa; beguncev iz Srednje ■ Evrope. V Ameriko se je lahko vselilo le malo ljudi. V Angliji je precej beguncev, vendar njihova usoda še ni odločena. V jeseni 1943 je bila v Mexico Cityju Fanameriška demografska konferenca, ki je sestavila načrt za obsežnejše vscljevanje evropskih beguncev v države Južne Amerike.
Po prvi svetovni vojni so za po. litične begunce ustanovili Nansenov institut (za katerega se Je z vso vnemo zanimal znani norveški polami raziskovalec Fridtjof Nansen), ki Je izdajal ljudem brez državljanstva «Nansenove potne. liste«, ki so nadomeSt,ovali redne potne liste. Pozneje je Zveza narodov prevzela Nansenov institut. Zdaj mislijo, da bo delo Nansenovega instituta prešlo ne. novo organizacijo Združenih narodov.
Polkovnik Bowman
obiskal glavno bolnišnico
Polkovnik Alfred C. Bowman, višji častnik za civilne zadeve Zavezniške vojačke uprave v Julijski krajini, je obiskal, včeraj javno tržaško bolnišnico, kjer se je zadržal poldrugo uro t razgovoru z bolniki, sestrami in zdravniškim osebjem. Ogledal Si je tudi vse tehnično zdravstvene naprave in razne laboratorije.
«Veseli mex>, je izjavil polkovnik Bortman, «da tukajšnja bolnišnica ni trpela na poškodbah dobljenih v
vojni, kakor So trpale v drugih pokrajinah italijanskega polotoka. Ki-rurgičfte naprave so zelo dobre in glede materiala je tukajšnja bolnišnica v boljšem stanju, kakor večina italijanskih bolnišnic.«
Polkovnik Bowman je tudi pohvalil red ln snago k različnih prostorih ter upravo fn postrežbo bolnikov. Pri' tem obisku ga je spremljal major C.O.8.B. Brooke, višji častnik za narodno zdravje Zavezniške vojaške uprave v Julijski krajini.
*
Nylon in rayon
spet za civilno prebivalstvo
V Ameriki bodo spet izdelovali nylon ln rayon za civilno uporabo in nogavice iz nylona bodo najresneje do Novega leta že v prodaji. Nylon je umetno tekstilno vlakno, ki je posebno trpežno, rayon Je pa umetna svila. Iz nylona smejo takoj izdelovati bluze, spodnje perilo ln iz umetne svile vse predmete. Pri uradu za vojno proizvodnjo so mnenja, da bo preteklo nekaj mesecev, preden bodo lahko zadostili povpraševanju po nogavicah in drugih predmetih iz nylona.
MAJVIC3E LETALIŠČE SVETA
Na peščenih obalah Jamajskega zaliva bo ziastlo polmilijonsko središče svetovnega letalskega prometa
Hud vihar v Texasu
London, 29. avgusta 1 Radijska postaja New Vork javlja, da je nastal v Texasu vihar, kakršnega ne pomnijo že 25 let. Najmanj 7 oseb je bilo ubitih in škoda je velikanska. Meteorološki urad je naznanit da se vihar približuje najbolj obljudenemu kraju države v bližini Hustona. Veter, ki piha z brzino 200 km na uro, podira hiše in uničuje prometne zve. ze. Morje se je dvignilo 3 metre nad normalo in povzroča veliko škodo veljaven od treh velesil.«
V Združenih drlavah divja velika bitka za letališča, ki naj ib'i bilo prometno srsdišče vsega povojnega letalskega prometa V Združenih državah ln verjetno tudi na svetu.
Veliki razvoj, katerega je doseglo •letalstvo v tej vojni, ni vrav za prav Se dobil pravega Izraza v razvoju zasebnega Istalstpa. haloga prvih desetih let po vojni bo, da vse izume, ki so omogočili nenavaden razvoj letalske tehnike, v tej vojni, uporabi tudi prt izgradnji letalstva za potrebe povojnega prometa. Danes smo v tem oziru Sele na začetku,
Medsebojno tekmovanje
Vendar so izgledi na pričakovani veliki razvoj povzročili, da vsa velike mesta v Zdrulenih drlavah le danes tekmujejo med seboj, katero bo postalo središče zračnega
Znamenja zmage
Navdušeni zavezniški vojaki k alejo vojni plen japonske vojaške zastave, orožje in čelade, ki so jih zaplenili pri zasedbi Starodavnega kitajskega mesta Tengčunga lJf. septembra V gornjem levem oglu drži ameriški narednik japonsko vojaško zastavo. Bil je flan ameriške pomožne misije pri kitajskih četah, ki so se bojevale ob reki Salvocen.
prometa v bodočnosti Iti tako v največji meri Izkoristilo milijardne proračune, ki stoje na razpolago za zgraditev velikih letališč.
Novojorškt IdlevMd predstavljal zaenkrat največji načrt za gradnjo veleletališča, vendar bo verjetno prav kmalu dobil resne tekmece v približno dvanajstih ameriških velemestih, msd katerimi bodo gotovo mesta Boston, IVashington,
Miami, Chicago, Los Anjjeles in San Franoisoo.
IdleuAld je prispevek novojor-škega župana La Guardia k načrtu, da postane Neto York glavno mesto svetovnega zračnega prometa.
gosto naseljenega Neto Yorka, tako, da bodo uporabiti direkten podzemni predor, ki bo določen za nagel oestni promet.
Letališča
Letalci bodo brez telkoč pristajali na letališču v IdleuAldU. Vzletišča bodo jasno označili podnevi in ponoči. iJe bo se jim treba bati ovtr na kilometre daleč od letaUSča.
Električne vode bodo napeljali pod zemljo. Število visokih poslopij in tovarniških dimnikov bodo zmanjšali na najmanjšo možno mero. Graditev drugačnih ovir za letalski promet, kot n. pr. stolpov za ra-
_	.	: dijske antene in plinskih nabiral-
Zaenkrat je samo, peščen tn moč-; ,,	.	.	...
.	. ,, .	. nikov, bodo prepovedali,
vimat pas zemlje ob obali Jamaj-} poz,mi ^	bn0 vdelani
skega zaUva v vzhodnih pred-; avtomobm 6mii in ogrevaU ie. mestpih New. Torka. Del zemljišča, ^ ^	,e ne «* na njih
ki je po načrtu določeno za leta-. tvofU M M del Najboljie
ftšce, lezi trenotno le kakšnih šest:	-	,	9 7 -	»n.
/	.	_	_	i radarske naprave bodo skrbele, za
metrov pod morsko gladino.	^ „o vsako letalo varno p«.
Mogoče boste prvikrat zagledali j atalo na letališču v Jdleuiildu, če-
IdleuAld Sele po nehaj letih, ko boste skušali ujeti letalo na zračni progi v Evropo ali Južno Ameriko. Takrat boste videli pristanišče, katerega izgradnja- bo po načrtih stala i\ekaj sto milijonov dolarjev. Njegov obseg bo najmanj štirikrat večji od največjega današnjega zasebnega letališča.
Tudi druge številke o načrtu za letališče v Idleu/ildu zaprepaščajo: več kot 8.600 potniških in tovornih letal bo dnevno odpravljajo to ogromno letališče. Največji dnevni promet bo dosegel-180 letal, ki bodo pristajala in se dvigala y eni sami uri številnih betonskih vzletišč. Cement, katerega bodo porabili za izgradnjo betonskih vzletišč, bi zadostoval za cesto, .po kateri bi se mogle gibati štiri vzporedne vrst s avtomobilov iz New Yorka do Wa-shinatona.
IdleuAld bo stalno bivališče preko sedemdesetih tisoč uslužbencev letališča, ki Is o do tam našli dovolj prostora s svojim ženami, otroci, kokošmi in psi. To ~dejstvo bo povzročilo, da bo iz majhnega predmestja IdleuAld nastalo v nekaj letih po vojni verjetno le polmilijonsko mesto.
Novo zgrajene železnice, pod-zemeke in nadzemske oeste se bodo stekale iz vseh strani v to nekdaj zapuščeno divjino. Po njih bodo privažali vsako leto milijone, ton blaga in letalske pošte, ne glede na stotisoče potnikov in občudovalcev. Tovorni avtomobili in zasebni po-zovi, ki bodo prihajali od zahoda, se bodo umaknili prometni oviri
prav bi letaleo ne videl niti koncev kril svojega letala.
Okoli velikega šterila. vzletišč bo nakopičenih mnogo letalskih lopi upravnih poslopij, skladišč in urtl-dov. Letališče bo polno dovoznih poti, v bližini pa bodo še tri vodna letališča.	i ,
Graditelji bodo vabfK na nakup Upih majhnih hišio od gosto zaraščenih drevoredih mesta Idleuiild, toda samo nekaj minut od letališča, letalskih lop, upravnih poslopij in skladišč bodo stali najmodernejši hoteli, ki bodo imeli Zvokotesne sobe, v katerih bodo urejevali toploto z gretjem ali hlajenjem zraka.
Ljubka nočna zabavišča, točilnice likerjev in okusne -ttrgovine bodo naredile iz mesta IdleuAlda najzahtevnejšo mesto no svetu.
Toda vsakdo bo svoboden, da se odloči, če hoče živeli v tem zabavnem in živahnem mestu, če si ne boste mogli dovoliti posebne zvokotesne hotelske sobe, ki bo.imela lep razgled na mesto, boste kljub temu našli prijetna prenočišča. Prav tako boste mogli nasititi svoje poželjenje po pijači, hrani ali zabavi v zabaviščih, kinih in barih.
Ne bo varni niti potrsbno najemati dragega prostora v letalskih lopah, če boste prileteli na letališče e svojim zasebnim letalom in ga hoteli pustiti na letališču, medtem ko vas bo krasno potniško letalo odpeljalo v Evropo ali v Južno Ameriko. Pustili ga boste na postajališču za letala. Za nekaj centov dnevno vam bodo dali na razpolago majhen prenosni ha.ngar, ki bo
pokril stroj vašega letala in ga zaščitil pred dežjem t n snegom.
Na letališču v IdleuAldu ne bodo prevozna letala z lastno silo prihajala do čakalnic kot je to v navadi dandanes. Nepotrebno napenjanje motorjev, poškodbe obročev in zavor, uporaba dragega visoko-oktanskega bencina povzročajo prevelike Stroške. Prevažanje posameznih potnikov z osebnimi avtomobili zahteva tudi preveč časa in Škoduje hitrosti letalskega prometa.
Izdelovalci načrtov za letališče v Idleibildu so iznašli posebno1 prevozno železnico, ki vas bo vozila iz čakalnto na mesto, kjer bo stalo letalo, ati pa od dospelega letala v čakalnice nazaj. Letalo bodo vo-zili samo iz letalske lope na vzletišče in po vrnitvi nazaj. Tako bo .prevozna železnica prihranila najmanj 18.000 km poti prevoznim avtomobilom v eneni samen dnevu.
Nič več nepotrebna P-i	boje
V vozovih te letališka železnice
bodo dvigala, ki vas bodo dvignila na višino vhodnih vrat v letalo, prestop bo urejen tako, da boste izstopili iz železnice naravnost v letalo. Tako se boste izognili nepotrebni hoji, ki povzroča zamude, morebitnemu snegu, dežju ali vetru.
človek, ki stoji za vsemi načrti za največjega letališča na svetu, ki bo zrastlo na peščenih tleh ob Ja-majskem zalivu pri Nevi Yorku, ni nihče drugi kot novojorški župan La Guardia. Njegov izum je tudi železnica z dvigali. La Guardia je voditelj v veliki bttloi za največ j« letališče na svetu. Toda to ni edina bitka, ki se bije v Združenih državah v zvezi s povojnim razvojem zračnega prometa.
Tudi drugje delajo načrte, se prepirajo in tekmujejo. Cleveland, Cincinnati in Pittsburg so do -vra tu globoko v tekmi za oblast nad bodočim zračnim prometom med vzhodno obalo in Srednjim zahodom.
Prav tako ogorčeno tekmujejo med seboj manjša pokrajinska središča kot n. pr. st. Louis in Kansas City, Memphis in Atlanta, porih Wort in Dallas, New Orleans in Bouston. Seattle in Portland.
Vsako mesto, M se poteguje za letališče v «Dobi zračnega prometa*, mora biti pripravljeno urediti naprave, ki bodo omogočile promet najmanj dveh tisoč letal dnevno. Nekatera letata bodo s spojim tovorom tehtala ISO ton, t. j. petkrat toliko kot da.našnje leteče trdnjave.
Tržaška kronika

Obvestilo
, Navedene osebe, uslužbene pri raznih upravah in ustanove h, so predložile komisiji za Čiščenje prošnje za zopetni sprejem v službo: Arciulo Antonio, Cebron Alberto, Curi Nicola. Danielo Vincenzo, Del Cielo Salvatore, Franckin Maria, Giordana Teresse, Gueriri France, sco, Gustelin Maria, Lega Maria, Le Helle Giuseppe, Perla Salvatore, Raclti Giuseppe, Rebusa Giovanni, Sculi Maria, Sirace Michele, Spermi Francesco, Valdrč Giulio, Val-drč Umberto. jKolpe Marcan(,onio vsi'od uprave'i>ošie in teadjiva; Giotto Arturo, Craci Gastcne, Caf-fleri Umberto, Busu Angelo, vsi od I, A. M. L.; Garofoli Carlo od E. I. A. R.; Linardi Tomaso od N. C.; Benetti Virgilio od delavske zadruge; Ilini Ugo od tržaške hranilnice.
Kdor koli bi imel zoper gori na. vedene osebe kakšen ugovor, mora vložiti svoje pripombe v sedmnih dneh po objavi tega obvestila na urad komisije, Trst, vla Nizza, st. 16.
Osvobodilna nagrada
in izredna izplačila uslužbencem trgovskih podjetij
Urad za delo Zavezniške vojaške uprave je objavil, da morajo zaradi dogovorov med združenjem trgovcev na debelp in združenjem trgovcev na drobno na eni strani in julijskih in Zcruženih sindikatov na drugi strani, dati vsem uslužbencem gori omenjenih združenj osvobodilne nagrade in izredna izplačili v znesku, ki ga določa objava št. 4. b dne 23. Julija, ki jo izdela Zavezniška vojaška uprava in to od 1. septembra 1945 dalje.
Izredna izplačila za vajence med 14. In 16. letom so 25 lir dnevno, odnosno 630 lir mesečno. Vajenci stari od 16. do 18. leta, bodo prejeli ista izplačila, kot so določena v zadnji vrsti objave št. 4.	,
Ta sporazum, velja samo za tržaško pokrajino.
Teiika nesrefa z motornim kolesom
Predvčerajšnjim zvečer so »e peljali z motornim kolesom proti Barko vi jam 30-letni Marko Markovič, njegov brat 31-letni Peter Markovič in 30-let.na gospodična Guerrina Norbedova. Nesreča Je hotela, da jim je počila guma, kar je povzročilo, da so »e z motorjem zaleteli v bližnje drevo ob cesti. Med vožnjo v bolnišnico je izdihnila Guerrina Norbedova., Oba brata Markoviča sta dobila težje in lažje poškodbe.
Velik rop v Tržiču
V nedeljo zvečer bo vdrli trije banditi, oboroženi z revolverji v h'eo Franca Bortoneja, v ulici Abbazia 6, in z orožjem v rokah onemogočili preplašenim stanovalcem, da bi klicali na pomoč. Roparji so odnesli 90.009 lir v gotovini in tri zlate prstane. Rop so takoj naznanili Zavezniški policiji, ki Je uvedla preiskavo.


<—>i
WILBUR D. SCHRAMM
4.
MORNAR PRERIJE
Dve izseljeniški družini sta se nekega dne' ustavili v Westportu in hoteli kupiti voze na veter; tedaj so se šele začeli prebivalci West. Porta pošteno zavedati vainisti njihovega podjetja.	,
»Neomejene so možnosti«, je razlagal Commodoro. Ko bomo zgradili floto stotih voz, jih bo le malo ostalo, ki bodo lahko tekmovali z nami v prometu in prevozu. Toda ko Jih bomo napravili tisoč, bo vsa trgovina v naših rokah. Tedaj jih bomo zgradili še tisoč in razširili trgovanje do Iowe in v Illinois in morda bomo celo pričeli voziti vzdolž Jezer proti vzhodu do mesta New York. Takrat bomo zgradili milijon manjših voz ln Jih bomo prodajali Oregonskim kmetom-Izključno za nas, bomo obdržali pot v Santa Fč. Tam bomo imeli naše ladjedelnice, v dolini blizu reke, in bomo- ustanavljali podružnice v St. Joeu in Independenci. Izučili bomo druge kapitane, mi pa bomo po. stali admirali in vsak bo poveljeval svoji lastni floti.
Zdravnik Je izračunal, da bodo prvo leto zaslužili 200.000 dolarjev, drugo leto Jih bodo lahko zaslužili 6 milijonov. Račun o dohodkih četrtega leta je bil tako visok, da je »Mornar« pozabil celo na uro z Rozalijo in je Foster zasedel prostor na klopici, da Ji je bral Miltona.'
Nekega dne. Je prišlo šest trgovcev s čolnom iz S. Louisa;-ogledali so sl voz na jadra in ponudili- zanj 1000 dolarjev na roko. Dejali so, da ne vedo ali je Smith blazen ali pa je velik genij; toda vseno bi radi tvegali. Jake se, jim je v odgovor zarezal v obraz. Na kratko so raz-govarjali s Commodorom in nato ponudili 10.000 dolarjev, toda Jake Jim je,'pojasnil, naj gredo lepo do. mov in naj jih ne nadlegujejo več 6 tako revščino. ‘	, '
Foster Je godrnjal in trdil, da lahko najdeš v Westportu sedem vrst norcev in da bo treba vse po vrsti zapreti.
Nekoč so prišli vojaki iz LeaT,en-Jwortha. Slišali so, da gradijo na
vozove z Jatin tudi topove, da si' z njimi osvbje na jugozahodu cesarstvo, kakršnega si je želel Aaron Burr. Toda topov niso našli.
Tokrat se Je nekaterim zdelo, da je bil Commodoro nekoliko potrt; to je bila namreč jediaa stvar na katero ni mislil. Vojaki so si natančno ogledali vsako podrobnost in govorili o senzacionalnih vojaž.
kih podvigih.
Nekega dne je prispel Jim Brid. ger osebno in dolgo časa proučeval voz na jadra. Navidezno je izgie-dal žalosten, kot da bi videl v njem konec starega zahoda. Prišel je tudi Kit Carson s svojo ženo, Indijanko, ter na dolgo razgovarjal s Smithom, kakor da bi bil njegov brat ln mu dejal, da bi imel rad trideset let manj na svojih ramah.
■Vmtpprt, Je postal turistično središče. V izložbah glavne trgovi-_ ne so Mii razstavljeni namesto smodnika za puške, številni majhni vozovi na veter, izrezljani iz mehkega lesa. Tiskarna mesta S. Joe Je objavila spominsko knjiži, co s i, Smithovim življenjepisom, kjer Je bilo zapisano, da je admiral škotske mornarice, da se je boril z ljudožrei.. in osvobodil otočje Sendvič ln da Je dvakrat potoval okrog sveta. Foster Je, zasmehljivo pripomnil, da bi Smithova preteklost brez dvoma drugače lzgiedala,
»»TT1
če bi mogli izvedeti resnico. Rozalija je tedaj izjavila, da je Foster še manj duhovit kot Punch.
Commodoro se je na vse to le smehljal.
Ko je bil voz na veter dograjen, se Je zbralo v Westportu skoraj vse prebivalstvo zahoda, da si ga ogleda. Prestopiti ni bilo mogoče niti koraka, ne da bi zadeli na psa ali otroka. Voz na veter Je bil desetkrat večji od običajnega voza in je imel dve nadstropji. Njegov izu. mitelj Je izjavil, da bodo iz takih vozov lahko streljali na leve, kadar bodo promet razširili tja do Afrike. Glavno jadro je bilo visoko kot hiša in obroči koles pod železnimi okovi so imeli 30 cm debeline. Toda kljub tem ogromnim meram je bil voz tako dobro zgrajen In namazan, da se Je premaknil, čim se ga Je kdo le * roko dotaknil. Smith je poja-nil, da mora biti ta voz nekaj iz-vanrednega in imenitnega.' To ni navaden voz temveč «Hitra jadrnica«. Pobarvali so jo modro, s srebr. nimi okraski in rdečimi kolesnimi obroči.	jJ cunR
Na predvečer prvega potovanja je ravnatelj neke železniške proge. Iz vzhoda dejal, da ne verjame, da bi voz uspešno deloval, da pa je kljub temu pripravljen ponuditi 25.000 dolarjev za izključno pravico. Jake Je trenotek preudaril, nato se je posvetoval s Commodorom; ko se
Je vrnil Je izjavil, da ne odstopijo jadrnice nikomur niti za milijon dolarjev. Govoril je skoraj prav tako navdušeno kot Commodoro.
Družba «Hitrih prerijskih jadrnic« je povabila na otvoritveno svečanost predsednika Združenih držav, toda predsednik se je oprostil in odklonil povabilo. Namesto njega pa sta se pojavila pri »Zvezdi« dva gospoda s cilindrom in ko jima Je Punch šel naproti, ju Je pozdravil po gosposko, kakor Je bila zdaj v Westportu navada: «Jaz sem kapitan Dunkelberger. Zdi se mi, da še nisem imel časti, da vas spoznam«; gosta sta ga radovedno ogledovala. Prvi Je nato dejal, da je minister mornarice, drugi pa vojni minister.'Za tem sta si izposodila deset dolarjev.
Jadrnico »Prerije« so z rokami porinili do predmestja in Rozalija Shafer je z ljubko kretnjo razbila steklenico žganja nad sprednjimi kolesi. Tedaj so glasno zahtevali naj gpvori Commodoro, prav vsi, razen Shelby Posterja. Smith je zlezel na zgornji krov, si spihal nos,, zakašljal ter pričel govoriti s sanjavimi očmi, kot Je bila njegova navada.
»Gospe ln gospodje«, Je dejal, «in posebno vi vsi, ki ste prišli od daleč. Pozdravljam vas kot dobrodošle v_pristanišču prerije. Zahval, jujem se vam, da ste prišli pogledat
Pred dokončno ureditvijo
Dovoljenje za zvišaoje plač
ZavezniSka vojačka uprava Je izdala razglas štev. 4, v katerem, z ozirom na svoječasno prepoved zvišanja kakršnih koli prejemkov delojemalcem, dovoljuje zvezi s spremenjenim. gospodarskim položajem v Julijski pokrajini, nekatere začasne in takojs’nje prilagoditve plač današnjim razmeram. Nove odredbe ne veljajo za področje mosta Pulja. Vse druge odredba razglasa at. 2. ostanejo v veljavi.
Novi razglas odobrava skupen povišek mezd jn plač pri industrijskih ia obrtnih podjetjih v sledečem obsegu:
Moški, družinski poglavarji: Delavci (dnevno) 100, nameščenci (mesečno) 2500; Moški preko 20 let, ki niBO družinski poglavarji: 90, 2350; Moški med 18 ta 20 letom, ki niso druž pogl.: 70, 1700; Zenske, družinski poglavarji: 80, 2000; Zenske preko 20 let, ki niso družinski poglavarji: 62, 1550; Zenske od 18 do 20 let, ki niso druž. poglavarji: 54, 1350; Moški ki ženske pod 18 leti, ki niso druž. pogl: 46,-1150; moški in ženske, ki morajo vzderževati dv« ali več oseb, dodatek: 15, p75.
Gornji zneski so plačljivi osebam, ki delajo v obeninah Gorica, Tržič in Milje, bodo prejemale 90 odstotkov gornjih zneskov, vse o-stale na delu izven teh občin pa 80 odstotkov gornjih poviškov.
Osvobodilna nagrada
Razen gornjega skupnega poviška je Zavezniška vojaška uprava odobrila Zvezi obrtnikov, da odobrijo izplačilo enkratne nagrado v obliki osvobodilnega prispevka, Jti ne smejo presegati: lir 3000 pri osebah preko 18 let, ki so poglavarji družine; lir 2000 pri enakih osebah, ki niso poglavarji družne; lir 1500 pri osebah od 16 do 18 let; lir 1000 pri osebah pod 16 leti starosti.
Nagrado lahko delodajalci izplačajo samo stalnim delavcem, in
takšnim, ki so trenutno odsotni iz razlogov, ki so razvidni pri Uradu za delo.
Zvišanje plač javnim uslužbencem in upokojencem
Zavezniška vojaška uprava je odobrila povišanje plač javnim uslužbencem in nekaterim skupinam upokojencev.
Stalnim javnim uslužbencem in pripravnikom se latoko Izplača kosmata plača z dodatki, ki tvorijo osnovni del plače. Takšna nagrada ne sme v nobenem primeru presegati pri poročenih lir 3.500, pri neporočenih lir 2750 m pri osebah pod 18 leti lir 2500.
Upokojenci po par. 1 ta 2, člena 9 zakonskega dekreta St. 646 z dne 14. julija 1941 prejmejo izplačilo zneska, ki v nobenem primeru ne presega lir 1000, ki pa odgovarja dvojni vsoti pokojnine, draginjske doklade, ki jih je prejemal meseca decembra 1944.
Uslužbenci, ki so začasno izključeni od izvrševanja službe, nimajo pravice na nagrado. Kakršna koli izplačila, ki so- bila izvršena meseca julija 1945, bodo obračunana V mejah gornje nagrade.
Vse spore, katerih bi delojemal-ske in delodajalske organizacije n« mogle same med seboj rešiti, je tre-ba predložiti Uradu za, 'delo,
Gornje odredbe se ne nanašajo na nameščence in delavce, ki so v službi zavezniških vojaških oblasti, za katere pripravljajo posebne odredbe.
Gledališče Vqrdi. V četrtek zvečer ob 19.30 bo napovedan koncert pod vodstvom dirigenta Carla Cetv chia ln s sodelovanjem pianistke Veite Va.ltovce. V programu so skladbe Schuberta: Roeamunda (u-vertura), Mozarta:	koncert v C-
<iuru, št. 21, za klavir in orkester, Schumanna:	TV. simfonija v D-
mclu, Opus 120. in Webrov Oberon (uvertura).
m GORICE
našo l&djico’ P™0 Jadrnico, ki Je Mia .zgrajena za jadranje po ameriških prerijah. Moj namen je, da vam razložim kakšnega ogromnega pomena je za nas vse ta jadrnica. Rad bi vam podal skromno sli-ko o vseh spremembah, ki bodo v kratkem, nastale v preriji v prihodnjih petih letih. Ladja, ki Jo danes vidite pred seboj, je kot miška v primeri z ladjami, ki bodo v kratkem pristajale v našem pristanišču. Imeli bomo potniške in tovorne ladje, ki bodo tako velike, da bodo nosile, pod pokrovom pri krmilu to našo prvo ladjo; tako velike, da bodo lahko natovorile celo karava, no izšeljeiicev in celo vojsko. Imeli bomo pa tudi manjše vozove na veter. Kjer so veliki, so ponavadi tudi 'majhni, to vsi dobro veste. Zgradili jih bomo veliko število in te bodo imele še to prednost, da ne bodo predrage. Vsak izmed vas bo lahko imel majhen voz na veter na svojem dvorišču, k«* sl ga boste lahko za majhno ceno nabavili in se boste z njim vozili po pre. rlji na tako enostaven način, kakor se ocvre jajce v ponvi. Ta jadrnica naj yam bo v dokaz, da se bo vse to uresničilo ln da morate trdno zaupati v 'bodočnost. Zarja novega dne se dviga in le sonce je mogočnejše od vsega tega.«
;,,r (Nadaljevanje prihodnjič)
Peti dan sodne obravnave
Peti dan sodne obravnave proti obtožencem, ki so sodelovali pri manifestaciji 17. avgusta, in je bila včeraj pred vojaškim sodiščem Zavezniška vojaake uprave, je potekla brez važnejših dogodkov, razen ojjrodtitv« obtoženca Albina Kuclerja na podlagi izjav dveh razbremenilnih prič.
Zjutraj se je nadaljevalo zasli-ževanja prič, ki so Jih predlagali branilci,, v korist obtoženca Vendramina in ostalih obtožencev. Med drugim je bil zaslišan obtoženec A-lojz Ličen. Podrobno je opisal dogodke, ki so povzročili njegovo aretacijo s strani zavezniške policije. Nato so sledila zasliševanja prič v korist obtoženca Stekar-ja Franca, ki so v glavnem nasprotovala-pričevanju prič, ki jih Je predložil državni tožilec.
Nato je bila razprava proti Kumarju Mihaelu v slovenskem jeziku.
Zaslišana Nives Možinova iz Kr-mina je priznala, da se Je udeležila demonstracije 17. t. m. In je. pripovedovala podrobno, kako so se razvijali dogodki. Tudi v obrambo Možine so zasliSall priče. Na-td zagovorniki so predlagali, naj pre-berejo pismo Katarine Čukove, ki je 17 t. m. opremljala Možino v Gorico. Sodni zbor je izjavil, da ne more tega pisma priznati kot pri- • čevanje.
Sledile so priče, ki so pričale v korist Danila Terčona in obdolženca Giuseppa Leoparda.
Med zasliševanjem so Alojzija Markuša, zaradi nedostojnega obnašanja v sodni dvorani obsodili.
Popoldne se je zasliševanje nadaljevalo, in sicer so zaslišali druge razbremenilne priče, ki pa med seboj niso vedno sogltfšale.
Popoldanska razprava je začela z izpovedjo obtoženke Bojane Knezove, ki se ni ujemala z izjavami obremenilne priče na drugem dnevu razprave. Zlasti se ne ujema kraj aretacije, zato je zahteval branilec naj na prihodnji razpravi zaslišijo novo pričo. Sodni zbor je zahtevo sprejel.
Na predlog hranilca je bil zašli, šaa prof. Ongaro, ki je izpovedal v prid obtoženca Angela Voltollna s pripombo, da se je imenovani u-deležil vstaje v Benetkah-
Razpravo so prekinili in jo po kratkem odmoru nadaljevali z zaslišanjem obremenilne priče proti obtoženki Bojani Knezovi. Pričo Higg^nsa kaplarja britanske vojaške policije, so povabili na zahtevo hranitelja. Nova izpoved ponavlja prvotno izjavo iste priče, da se je Knezova prostovoljno javila policiji na korzu Verdi, da bi sledila o-četu, ki s? ga aretirali malo preje. Kljub odločni trditvi kaplarja Hig-ginsa, je obtoženka vztrajala Pri prejšnji izpovedi, da so jo aretirali v prostorih kvesture, kamor se je sama podala, da bi našla očeta, Nato so štirje obtoženci izpovedali v prid Knezove ln potrdili njeno izjavo o aretaciji.
Delitev tobaka- Okrajni odsek za prehrano Javlja, da bo danes razdeljeval tobak. Ta razdelitev velja za četrti teden toga meseca ln bo dobila vsaka oseba 20 gr tobaka.
Razstava slovenskih umetnikov
V lokalih A. I. S. v Gorici, na Corsu Vlttoio št. 10, bodo danes odprli slikarsko razstavo 22 pri' morskih umetnikov. Gre za isto razstavo, kot je bila v Trstu in ki je doživela tako prodoren U3peh. Obiskovalcem razstave, je na raz-
polkgb ’ poseben razstavni katalog. Razstava bo odprta do 9. septembra, vsak dak od 9. do 20. ure. Obisk toplo priporočamo goričkemu prebivalstvu.
Obvestilo
Vse one, ki so kakor koli kaj pretrpeli v moralnem ali materialnem pogledu, za časa fašizma in nemške okupacije (umori, telesne poškodbe, omejitve osebne svobode, prisilne mobilizacije, posilstva, težka nečastna dejanja, poškodbe imovine) pozivamo, da to prijavijo do 10. septembra okrajnemu referentu za ugotovitev vo.inih zločinov v Gorici, Via delle Monache št. 14/1. nadstr., stopnišče z dvorišča V primerih umora ali odsotnosti preganjanca, naj napravijo prijavo sorodniki ali znanci
Poziv
Finančni intendant, kot oskrbnik premičnin in nepremičnin, ki so 1 Goriški pokrajini pripadale raze®1 sindikatom in fašističnim usta»°' vam, poziva vse tiste osebe, ki imajo kakršne koli predmete ukinjenih organizacij in sindikate« bivše stranke (P.N.F. in P.R.F.), <*a te, če jih še niso, takoj prijavil0 pri Finančni intendanci v Gorici.
Vabilo na ustanovitev
Pokrajinskega^ obrtniškega
Provizorični odbor Pokrajinskega združenja obrtnikov vabi vse pri' zadete, da se udeleže v četrtek 3t avgusta ustanovitve Pokrajinske?3 obrtniškega sindikata železarske/ kovinrke stroke, v katero spadaj* naslednji obrtniki; mehaniki, kov«' čl, električarji, vodovodni’inštalater ji, obrtniki * kolesi, motorji, a v*0' mobili in radio aparati, ključavcl' čarji, kotlarji, brusači, kleparji, Vv zlatarji, ponlkljačl tehniki itd.
Seja bo začela ob 17. uri v uli£' Rismondo št. 3./I. nadstr.
RADIJSKI SPORE®
Sreda, 29- avgusta 16.30 Geraldo ta njegov -orkester (Videm); n Am*ed0 Campoll
njegov orkester (Videm);
glasba Toma Vilkin3ona (Videitaj 18 angleška glasba (Videm); lSj glasba P° «®Uah (Videm); 19 C ročila B- B. C.a; 19.15: obvesri. svojcem; 19.30 koncert tenori-v Maria Carlina in. basista Mariji chea; 20 napoveda časa in por eri1., v slovenščini; 20.15 poročila v ‘"j lijanščlni; 20.30 Koroške nan?“ri pesmi: predavanje ln mali zbor P vodstvom dirigenta Vrabca; 21 fonični koncert v zvezi z Vidrn°®,(j 22 predavanje v italijanščini; 22-,. blesteča glasba; 22,30 slušna j* y ca; 23 napoved časa in italijanščini; 23.10 ve ščini; 23.20 plesna "glasba!
vesti
italijanščini; 23.10 vesti v slov« glasba!	.
--V--------
DIREKTOR	g
poročnik ALFRED L. GRlG1B tiskovni častnik, Trst Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK